DRUŽINO« STR. 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. marca 2007 • Leto XVII, št. 11 Monošter, 9. marec: Otvoritev razstave o Slovencaj v Bethlehemi »VÖRA BIJE, SUNCE MI ZAHAJA, ZDAJ SE DRAGI V AMERIKO ODPRAVLA…« Tak je spejvalo dosti deklin v Prekmurji pa v Porabji (v nekdanešnji Slovenski krajini) na konci 19. pa na začetki 20. stoletja. Tistoga ipa je v našoj krajini živelo preveč lidi, da bi je ta srmačka zemla leko ranila. Po držinaj je bilau po osem, po deset mlajšov. Srečna je bila tista familija, gde si je stoj delo najšo v varaškij fabrikaj, ženske v židanoj, moški v kosinoj fabriki. Ništrni so si pomagali s tejm, ka so ojdli na vogrske marofe na repo (na sezonsko delo), ka bi bar telko prislüžili, ka bi držina prejk zime vözdržala. Na konci 19., na začetki 20. stoletja se je pokazala nauva prilika. Vse več lidi iz Europe se je napautilo prejk velke vodé, prejk Atlantika v Ameriko. Med njimi je bilau dosta Slovencov iz vesnic med Müro in Rabo, steri so zatok šli, ka bi telko prislüžili, ka bi si potistom, gda pridejo nazaj v stari kraj, leko zemlau küpili, hišo zozidali pa držino tadržali. Ništrnim se je tau zošikalo, dapa dosta več ji je ostalo v nauvom kraji. Največ Slovencov iz naše krajine je tistoga ipa v Ameriki šlau v varaš Bethlehem. Razstava, stero so oprli v Slovenskom kulturnom in informativnem centri 9. marciuša, s pomočjauv kej-pov pa besede notapokaže paut naši lidi do Amerike, varaš Bethlehem, žitek naši lidi v tom varaši pa fabriko (jeklarno/acélgyár), gde je delalo največ Slovencov. Gradivo je raztalano na štiri tale. V prvom tali leko štemo o priseljevanju (bevándorlás), o tom, ka vse so naši lidgé skauz dali, dokeč so zaglednili kip svobode v Ameriki. Več kednov so se vozili s šiftom, prva kak so je notra v rosag pistili, so je brbejrge prejkpoglednili, steri je nej zdravi bijo, so ga nazaj poslali. V drugom tali dobimo informacije o varaši Bethlehemi, o skupnosti hernnhuti (protestantska skupnost, stera je zavolo svoje vöre morala zbežati z Moravskoga), stera je taumi kraji dala ime pa formulirala njegvo zgodovino. V tretjom tali zvejmo največ o Slovencaj iz naše krajine. Kak so živali, kak so zidali svoja cerkva, ustanavlali drüštva, vödavali novine… V štrtom tali najdemo zgodovino jeklarne, v steroj je delalo po večstau Slovencov. Razstavo, stero sta v štirij gezikaj (slovensko, vogrsko, nemško, angleško) vküppostavila Tibor Horvath in Joël Gerber iz Švajca, si leko poglednete marciuša pa apriliša. Marijana Sukič 2 Pogovor z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske manjšinske koordinacije »S SLOMAKOM SMO ZAČUTILI, DA SPADAMO V ENO DRUŽINO« Slovenska manjšinska koordinacija – Slomak – povezuje krovne slovenske organizacije iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Do leta 2004 so se manjšinske organizacije povezovale bolj po naključju, načrtnega sodelovanja med njimi pa ni bilo. Nemara je bilo prav to dejstvo odločilno, da so Slomak ustanovili sorazmerno hitro, od pobude med Slovenci v Italiji do formalne ustanovitve 15. aprila 2004 v Potrni pri avstrijski Radgoni sta minili slabi dve leti. Prvi in tudi sedanji predsednik Slomaka Rudi Pavšič, sicer predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze v Trstu, pravi, da so v novi organizaciji začutili, da spadajo Slovenci v sosednjih državah v eno družino. »Prepričan sem, da poti nazaj več ni, Slomak je dejstvo, ki ga je potrebno upoštevati – in mislim, da ga upoštevajo. Zdaj je na nas, da si zamislimo pot v naslednje petletje,« pravi predsednik Rudi Pavšič, sogovornik po zadnji, razširjeni seji v Monoštru. • Kako so vas sprejele posamezne države oziroma tiste, ki se ukvarjajo z manjšinami in odločajo o njihovem položaju? Kako vas sprejema Slovenija? »Najprej je bilo zaznati negotovost in nejasnost, kajti šlo je za novost, ki se je pojavila. Zdaj lahko rečem, da je Slomak dejstvo tako v Sloveniji, kakor v državah, kjer živimo. Ob umestitvi Sveta za Slovence v zamejstvu sem imel čast, da sem v imenu Slomaka podal celovit pogled na našo manjšinsko problematiko.« • Položaj Slovencev v sosednjih državah ste predstavili tudi v Evropski uniji. Kako ste zadovoljni s sprejemom, odmevi? »Gre za prvi korak, s katerim smo se predstavili Evropi. Ob predstavitvi je običaj, da si vljuden, če smem tako reči. Sedaj bomo zadeve postavljali bolj konkretno in specifično. Čimprej se želimo srečati z novim evropskim komisarjem za jezikovne manjšine, ki je iz nove članice Romunije. Pogovoriti se nameravamo o konkretnih problemih, ne samo o razmerah na Koroškem, ampak razmišljamo o širših vprašanjih manjšin, ki živimo v Evropi. Zdi se mi nujno, da smo aktivni in zraven sedaj, ko na novo pišejo evropsko ustavo, kajti znano je, da je Evropa premalo pozorna do manjšin.« • Čeprav je položaj manjšin različen, in enako tudi naloge med njimi – kaže, da vam je uspelo najti skupni imenovalec. Upoštevaje dejstvo, da so tri države članice Evropske unije, Hrvaška pa si za članstvo šele prizadeva? »Res je vsaka manjšina zgodba zase, pa vendar imamo kar nekaj skupnih točk. Menim, da je manjšinska problematika v ne katerih točkah skupna za vse, in specifična ob upoštevanju zgodovine in območja, kjer živi. Ugotovili smo, da je med nami mnogo več skupnega kot tistega, kar nas razlikuje.« • Državni zbor Republike Slovenije je pred približno enim letom sprejel Zakon o odnosih RS s Slovenci zunaj njenih meja. Ena pomembnejših novosti je Svet za Slovence v zamejstvu, ki ga je imenoval premier Janez Janša, sestajal pa naj bi se najmanj dvakrat letno. Je v zamejskem prostoru že mogoče zaznati učinke zakona? Svoj nastop na prvi seji ste že omenili. »Obstaja pričakovanje, da se bo v Svetu zgodila tista strategija odnosa Republike Slovenije do manjšin, ki je doslej manjkala, je ni bilo. Zdaj Slovenija predvsem finančno pomaga manjšinam, kar je zelo prav, v Svetu pa moramo zadeve nastaviti drugače. Zginevanje mej zahteva, da obmejni prostor drugače načrtuje prihodnost. To velja tako za nas, ki živimo v manjšini, kot za Slovence, ki živijo v matičnem prostoru ob meji. O tem bi lahko v Svetu nastala okvirna strategija. Dobro je, da smo se dogovorili za delo v treh podskupinah. Na ta način bomo konkretni in manj načelni, kajti načela imamo, imamo zakon in imamo mednarodne obveznosti. Zdaj moramo konkretizirati strategijo.« • Katerih pomembnih nalog se boste lotevali letos v Slomaku? »Največ nalog je povezanih prav s Svetom. Organizirani moramo biti tako, da bomo Svetu ponudili kaj največ predlogov in pobud. Nenazadnje je dobršen delo članov Sveta članov Slomaka. Ker smo sestavljeni iz krovnih organizacij, smo poklicani, da ponujamo vizije na kulturno jezikovnem, gospodarskem in na vseh ostalih področjih. Povedati želim tudi misel, ki 4. marca so se volile državne manjšinske samouprave Po spremenjenem manjšinskem in volilnem zakonu so se letos državne manjšinske samouprave volile na drug način kot na dosedanjih volitvah. Do zdaj so se državne samouprave volile na zboru elektorjev, letos pa na volitvah po vseh krajih, kjer so jeseni izvolili lokalne manjšinske samouprave. Na podlagi sklepa Državne volilne komisije so bila 4. marca volišča za Slovence v enajstih krajih (Monošter-Slovenska ves, Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Števanovci, Andovci, Verica-Ritkarovci, Sombotel, Mosonmagyaróvár, Székesfehérvár, Budimpešta -18. okrožje). Volitev so se udeležili na jesenskih manjšinskih volitvah izvoljeni elektorji. Slovenska udeležba je bila 100-odstotna, saj je glasovalo vseh 55 elektorjev. Volila se je lista, ki jo je do 6. februarja morala oddati pri Državni volilni komisiji Zveza Slovencev na Madžarskem kot civilna organizacija. Slovenci so izvolili 15-člansko državno samoupravo. Člani Državne slovenske samouprave so: Martin Ropoš (Gornji Senik), Eva Lazar (Gornji Senik), Laslo Bajzek (Dolnji Senik), Laslo Nemeš (Sakalovci), Ilona Nagy Bartakovič (Slovenska ves – Monošter), Agica Holec (Števanovci), Karel Holec (Andovci), Istvan Trajbar (Verica), Marija Kozar Mukič (Sombotel), Laslo Brašič (Mosonmagyaróvár), Ferenc Kranjec (Budimpešta), Erika Köleš Kiss (Slovenska ves-Monošter), Andraž Sukič (Gornji Senik), Marijana Fodor (Števanovci), Jožef Karba (Budimpešta). Člani Državne slovenske samouprave bodo na podlagi sklepa Državne volilne komisije v 30 dneh izvolili predsedstvo (predsednik, podpredsednik(a), vodja komisij). Manjšine imajo možnost, da ustanovijo županijske samouprave. Predpogoj za to je, da ima manjšina vsaj v 10 naseljih dane županije izvoljeno lokalno manjšinsko samoupravo. Ker so Slovenci na Madžarskem izvolili skupaj 11 slovenskih samouprav, in to v raznih županijah (v Železni županiji 8, v županiji Fejér 1, v županiji Pešt 1, v županiji Győr-Moson-Sopron 1), županijske samouprave ne bodo ustanovili v nobeni županiji, niti v Železni županiji, kjer živi večina Porabskih Slovencev. A. Kovač sem jo slišal, češ da Slomak ni potreben, ker imamo Svet za manjšine. Gre za dva, povsem različna pojma: Svet za Slovence v zamejstvu je izraz slovenske vlade, Slomak je izraz manjšin, ki živijo v sosednjih državah. Zato ne bi bilo modro, ako bi poskušali poenostaviti in izničiti dosedanjo vlogo in vsebine dela Slomaka.« • Slomak, kot izraz vseh, pomaga tudi posameznim manjšinam pri razreševanju njihove specifične problematike. Denimo Porabskim Slovencem v prizadevanjih za hitrejši gospodarski razvoj in čezmejno sodelovanje? »S tem da smo se drugič zbrali v Monoštru, potrjuje vlogo, ki jo ima Slomak tudi pri Porabskih Slovencih. Pomeni ustvarjati enakovreden pristop do vseh manjšin ne glede na njihovo številčnost ali teritorialno pripadnost. Hkrati pa želimo pomagati tistim manjšinskim skupnostim, ki so nekoliko šibkejše, ker jih je v ta položaj postavila zgodovina. Pomagati želimo z dejanji in prepričan sem, da lahko odigrata gospodarstvo in skrb za jezik zelo pomembno vlogo. Solidarnost izkazujemo tudi s pomočjo pri iskanju novih razvojnih programov in njihovega financiranja iz evropskih skladov in sredstev. Ernest Ružič Porabje, 15. marca 2007 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurji (23) TIŠINA – Župnijska cerkev Marijinega rojstva Razpis namenskih natečejav Kuratorij Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem je razpisal letošnje prve namenske natečaje. 1. Kulturni in verski programi v materinščini Prijavite lahko programe, ki se bodo odvijali med 1. marcem 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 6. april 2007. Odločitev kuratorija: sredina maja 2007. 2. Usposabljanje strokovnjakov za javno življenje Prijavite lahko projekte, ki bodo potekali med 1. aprilom 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 6. april 2007. Odločitev kuratorija: sredina maja 2007. 3. Otroške in mladinske kolonije, tabori za materinščino in spoznavanje lastnega naroda Prijavite lahko projekte, ki bodo izvedeni med 1. marcem 2007 in 29. februarjem 2008. Rok prijave: 6. april 2007. Odločitev kuratorija: sredina maja 2007. Podrobnejša navodila za prijave najdete na spletni strani javnega sklada: www.mnekk.hu Tak ma gnes kraj ime. Oprvin je meu že v starij listinaj leta 1347 (Tystina), 1366 pa se guči, ka je v belmurskomi okraji (Tyssina in districtu Beelmura). Gvüšno je, ka je že te tü bila gori postavlena cerkev Blažene device Marije v Mešnici-Ecclessia beate Virginis de Mysinch, samo ka se je plac, gde stogi, ovak zvau. Cerkev je mela že od mele etakši prosti hajov pa v poukroug napravleno apsido. Skraj 14. stoletja so cerkev sčista prenovili po poznogotskoj arhitekturnoj štimi. Nindri v Prekmurji nega tak veličastne gotske arhitekture, kak je ta v Tišini. Nej samo ka se v kori po višini fejst približa važnim mujštrom, kakše bi leko najšli v tistom časi v znamenitij srednjeevropskij katedralaj, so tisti čas ešče k severnoj stejni kcuj postavli lepau križno völbano stransko arhitekturno ednoto. Ta ovak gnes v spodnjom tali slüži za sagre štijo, v nadstropji pa je tau mogo biti posebni oratorium, kapela za erešnje. V tistom (konec 14. stoletja) časi mogauče že za Széchyje. V te tau cerkvi pelajo ekstra iz kamna napravlene pužaste stube, na lokom, lepau vösklesanimi oknami, konzolami in sklepnikami. Nej ka bi preveč na šurko razlagali, vala, ka je tau zatau, ka so se grofovje šteli vöpokazati. Način, kak je vse napravleno, pa tau, ka smo gori prišli v zvezi z arhitekturo, guči, ka je glavno zidanje rejsan bilau tam okoli leta 1400. Povedati vala, ka je tören sprva nej biu na gnešnjom mesti. Gde točno bi leko stau in kakšen je zgledo, ne moremo zagvüšno nika pravti. Mogauče ga trbej iskati pauleg cerkvi, malo vkraj od sagreštije. Za čas kesne gotike si leko predstavlamo, kak so bili pauleg svetloga, viskoga oltarnoga tala kcuj spasani gotski oltari, kejpi pa kipi, pa skoro ne moremo mimo mogoučnosti, ka so velka okna kinčali farbasto pisani, pa po vsebini (ikonografiji) trno bogati vitraži. Cerkev je doživela v 16. veki, v časi sobočke grofojce Sare Széchy, nove forme. Tau je biu žmeten čas, v šterom je nej šlo samo za törsko nevarnost, vej so preganjali tüdi takše, ka so bili druge, luteranske veroizpovedi. Te je tüdi tišinska cerkev bila v rokaj luteranov, k njoj pa so se zatekli nešterni erešnji s štajerskoga orsaga. Tak je zaradi svoje luteranske vere najšo zadnje počivališče v tišinskoj cerkvi Karel von Herberstoff, ovačik z Radgone/Radkersburga. Tak se nam je ohranila lepa kamnita nagrobna plošča iz leta 1606, gnesden pa jo je videti venej na desnoj strani zahodnoga pročelja. Po törskij bojnaj so tam ok. 1685 in do konca 1698 hajov völbali po baročnoj banjastoj modli. V tom časi, posebi pa v prvi polovici 18. stoletja, je dobila vse nouve oltare, štere so skraj 19. veka, v časi dr. Ivanócyja, vömenili za nouvogotske. Pred sredinov 19. stoletja so gori postavili ešče nouvi tören. Tü so živeli in slüžili znameniti duhovniki, med njimi skoro ne moremo mimo ednoga najvekšij sinov Slovenske okrogline, teologa in pisatela dr. Franca Ivanócyja (18571913). Njegva dika de večna, nej samo zavolo svoje pastoralne pa pisatelske (začno je pisati župnijsko kroniko) delavnosti, liki zavolo narodnobuditelske vloge. Janez Balažic rana naprej visike patrone, njij pa je najti neka trno pa je bila od vsega začetka pomembnij kamnoseškij s svojim Marijinim posveče znakov, mujštrov, s šterimi njon trno prilüblena med so meštri zaznamüvali svoj prauškarami. Visiki patroni tau pri deli. Takša praksa je v visikom srednjom veki so bila v tistom časi preci raz bili erešnji familiji Petenye/ širjena v t. i. stavbarnicaj Petanjski in Nádasdyji, kes (nem. die Bauhütte) in se je nej pa tü Széchyji in Bat vsaki med sodelujočimi tak thyányiji, pa ešče sobočki legitimero s svojim delom. Szapáryji. Tej kamnoseški mujštri so Starost se cerkvi najbolje jako važni, vej nam gučijo, pozna v tali hajova; na juž ka so v Tišini delali meštri, noj strani v menšom okni šteri so svoj tau meli tüdi pri se vidi ešče rana gotska zidanji romarske cerkvi na okenska odprtina. Ta je z Ptujskoj gori. ednim davala svetlaubo Čeglij se dosta razpravla o cerkvi in stranskomi olta tom, da bi po tem takšom ri. Mislimo leko, ka je prva naj bila gori zazidana, tak cerkev mogla biti podobna ša, kak je v prezbiteriji, visi drugim romanskim cerk ka, s preci komplicejranim vam (kak v Domanševcaj, in v zvezdo napravlenim mogouče Turnišči), štere so völbom, pa dvojnim slavo- Porabje, 15. marca 2007 4 Živlenjske zgodbe (4) »BOMBARDIRANJE SOMBOTELA »Naši starištje so naja zavolo bojne pa fronta nej tanazaj na Vogrsko pistili delat. Najstarejša sestra si je brž delo ziskala na Dolenjom Seniki pri familiji Guttman. Oni so meli mlin, ka so sildje mleli cejloj krajini. Mlin je tak bijo naredjeni, ka ga je voda iz Rabe gnala, tau je velki asek prineslo, ka je voda zaupston tekla. Žilipe so naredli pa so vodau stavili, gda so mleli, so go pistili, ka je te voda vekšo mauč mejla. Sestra je v rama bila slüžbenica, ram je čistila, pomagala je küjati, prala je pa pejglala, pa vse je delala, ka je trbelo. Trno so go radi meli, ka je poštena pa flajsna bila. Dobro njej je šlau, ka je mlada vertinja trno dobroga SMO OD SKRAK VIDLI« Živlenjsko zgodbo svoje familije pripovejdajo tetica Zavcova Mariška (Császár Ferencné) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. srca ženska bila. Po bojni, gda so rdeči gor staupili, so takšni glasi šli, ka bogatim vse vkraj vzemejo pa rosag na tau rokau gordeja. Guttmanova familija se je tak odlaučila, ka raj vse tü nja pa de taprejk v Austrijo. Iz Austrije pa v Merko pa tam nauvi žitek začnejo, vej so pa ešče mladi bili. Njina najvekša bojaznost je bila, ka vert, Baug vari, v vauzo pride pa se te držina raztepe. Gda so oni tašli, te je ešče granica nej z drautom zagrajena bila. So srečo meli, ka so si pri cajti zbrodili. Tak je te sestra delo zgibila. Dapa na srečo je bijo eden krčmar, ka je slüžbenico isko, tak je nej nadugi pa leko začnila delat. Te krčmar je tö z Dolenjoga Senika bijo. Njegvi grünt smo mi v Sakaluvci z arende delali. Nam je tau velka pomauč bila, kak sam že pravla, mi svojoga grünta nejsmo meli. Gauška je tö bila, tam smo si leko süjo vözosekali pa nastalo grablali, ka je pod maro trbelo. S tistoga smo te gnoj dobili pa smo leko njive gnojili, ka v kraupnoj zemlej bi nika nej zraslo. Tau je dosta dela prosilo, dapa če smo se za srmake narodili pa nej za bogatce, smo mogli trpeti. Sestra je pri nauvi familiji tö dobro mesto mejla, nika ji nej falilo, ka so oni tö dobri lidjé bili. 1948. leta, gda so njim krčmau vkraj vzeli, te so oni tö taprejk šli na Štajersko, od tistec pa v Merko. Te so nam tö vkrajvzeli grünt. Smo si mogli drugo arendo iskati. Sestra je ešče tisto leto odišla v Budapešt slüžit v eno slaščičarno (cukrászda), doma je pomagala vertinjej tjüjati. Dvanajst delavcov so meli v slaščičarni, na tiste so tjüjali. V familiji so tri mlajše meli, šaulare, tiste je tö ona mogla na računi meti. Za dvej leta je namé tö za sebov spravila. Dja sam v njinoj bauti delala, odavala sam pokaraj, kavo, sladoled (fagyi). Predpodnevom do desete vöre sam v bauti bila, potistim sam pa delala vse drugo, ka je trbelo. Dapa dja sam s trno žalostnim pa žmetnim srcaum išla kraj od dauma, ka so oče te že betežni bili. Leukemijo so meli. Od cejle držine so krv vzeli, litji samo od mojoga brata krv je štimala. Večkrat so krv dobili, te je en čas pá dobro bilau. Tau sam ti pozabila tapovedati, ka so v drugi bojni očo tö notrapotegnili za sodaka, ka so te že vogrski državljan (állampolgár) bili. Na Felvidéki (Slovaška) so slüžili. Na srečo so nej vlovleni bili pa po konci bojne so te dolaristali. Gda je konec bojne bilau, te so je pa radeči bešejktivali, zato ka so tak mislili, ka oče zdaj pa k Slavom vlečejo. Dapa moj oče so etak pravli: »Leko činite z menom, ka ščete, moja düša je čista. Nej na etom svejti pa nej na drugom dja nemo računa davo od toga.« Na pa te so njim mir dali.« (se nadaljuje) Zapisala: Ema Sukič 2. februara se je na koncerti Vlada Kreslina in Etnoploč tria iz zamejstva v Italiji lepau napunila konferenčna dvorana Slovenskoga doma v Monoštri. Prišli so starejši, mladi pa šaularski mlajši tö. Prišli so Slovenci iz vsej vasnic Porabja, pa ešče ništerni Madžari iz Varaša tö, steri majo radi tovrstno glasbo. Navzoče je pozdravo Igor Komel, ravnatel Kulturnoga doma Gorica, steri je tapravo, ka je do toga koncerta prišlo v okviri mednarodnega projekta Interreg III »Preko 4 Oltre – Prekoračimo štiri meje«. V projekti se je zvrstilo šest koncertov med Slovenci v Italiji, na avstrijskom Koroškom, en koncert je bijo v Sloveniji, eden pa pri nas v Monoštri. Potem so glavno vlogo prejkvzeli muzikanti, najprej kantavtor Vlado Kreslin, steroga porabska publika pozna. Kak je sam pravo, tau je biu njegvi tretji ali štrti koncert v Porabji. Dapa zatok, tak čüti, ka je premalo na naši strani granice. Medtem ka je zašpilo pa zapopejvo svoje znane naute (Namesto koga roža cveti, Tista črna kitara, Dekle moje, Preko Mure, preko Drave…), je pripovejdo pa što iz svoje knjige Venci – Povest o Beltinški bandi. Potejm so zašpilali trgé trno dobri muzikantje iz Italije, steri špilajo pod imenom Etnoploč trio: Aleksander Ipavec – Ipo (harmonika), Piero Purini – Puribegovič (saksofon) in Matej Špacapan (trobenta). Mladi muzikantje, steri so lani vödali svojo novo CD ploščo z izborom avtorskih skladb in ljudske tradicije bivše Jugoslavije, ki nosi naslov »Pre...prosto/Semplicemete... troppo liberi«, so navdušili porabsko publiko. Ranč tak kak skupni nastop tria in Vlada Kreslina, s katerim se je končo koncert. Paudruga vöra je ob dobri muziki tak taskočila kak kakšna minuta. Takšni lejpi minut bi si večkrat želejli. M.S. 5 Nauvi frančiškanski internat v Somboteli RADE VOULE NÜDIMO PRENOČIŠČE TÜDI IZLETNIKOM 28. februara je biu posvečeni ino prejkdani svojemi zrendelüvanji nouvi katoličanski internat v centri varaša, šteri je poimenüvani po svetom Frančiški Asiškem. Ceremonija posvečüvanja se je začnila kesno zadvečara s sveto mešo v frančiškanskoj cerkvi, potom je dr. András Veres, püšpek sombotelske püšpekije, blagoslovo internat ino ga tüdi uradno prejkdau njegovim prebivalcom – študentom. Velki, več gezero m2 velki ram, šteroga so 1950. leta sekularizirali, ino naselili v njega institut slepih ino filialo županijskoga arhiva, so od leta 1999 naprej postoupoma vöspraznili ino eden za drügim nazaj dali rambe frančiškanskomi redi. Eti se gnes nahaja pouleg internata ešče kloster s cerkevjo, velka gledališka dvorana ino župnijski urad. »Ram smo v tak lagvom stanji dobili od države nazaj,« pravi simpatičen starejši gospoud, ravnatel internata, redovni dühovnik-profesor Reisz Péter Pál, »ka smo za renoviranje mogli plačati štiristou milijonov forintov. Vö smo mogli meniti vodovod, električno napeljavo i cejlo kanalizacijo. Večino tej stroškov smo IZ SLOVENIJE plačali iz pejnez, ka smo odali frančiškanski ograd. V študentskom internati stanüje zdaj že sedemdest študentov pa dva gimnazijca. Internat je primeren za bivanje stou študentov. Zvün toga mamo sobe za goste. Petnajst gostov gda koli leko namestimo, vleti pa cejli interant vödavamo gostom, domačim pa ranč tak tihinskim turistom tö. Sobe so eno-ino dvopostelne. Študentje plačajo za enopostelno sobo petnajstgezero, za edno mesto v dvopostelni sobi po desetgezero forintov na mejsec. Gostje plačajo za eden den gezero forintov (malo menje kak štiri evre). Na žalost nema vsakša soba kopalnice, ar forma zgradbe toga ne dopüšča. So pa na razpolago sküpne kopalnice. Zavolo toga mamo tak nizke cejne, zavolo nizkij cejn pa dosta turistov, posebno poleti, iz sousednij orsagov tö. V vsakšoj sobi mamo telefon, zvezo z interne-tom, pa centralno kürjavo. Študentom zaednouk ešče ne moremo dati hrane, če gli mamo moderno obednico ino po najnovejšem standardi opremleno kühinjo. Ednostavno ne dobimo podjetnika, šteri bi jo vzeu v arendo. Ne bojijo se konkurence, nego strogih predpisov ÁNTSZ-a (Zdravstvena inšpekcija). Na srečo je prehrana pri nas nej tak velki problem, ar je v sutereni restavracija, nej daleč od nas samopostrežna restavracija, v zgradbi pa majo študentje ešče čajne künje na razpolago, če si ščejo kaj sküjati.« • V vaš internat samo katoličanski študentje leko pridejo ali študentje drügij veroizpovedi tö? »Veroizpoved je pri nas nej odločilna. Vsakšega rade voule gor vzememo, šteri je pripravlen z odprtim srcom prejkvzeti ino poštüvati krščanske vrejdnosti.« • Ali organizirate za študente kakšne programe, predavanja, šteri so obvezni? »Ekstra za študente ne organiziramo programov. Na naše sküpne prireditve so vsigdar vableni. Radi prihajajo na psihološka ino verskofilozofska predavanja, na šterij jim davamo napoutke na njuv bodouči žitek, i gde spoznajo tiste vrejdnosti, nasvejte, šterij bi se naj držali pri formalivanji svoje osebnosti, šterij se lehko držijo v familiji, šteri je vodijo po njuvoj pouti žitka. Tou je tradicionalni fundament našega frančiškanskoga internats koga osnavlanja tö, ar se trüdimo nad tom, naj naši študentje v internati svoja študentska lejta v verskoj sküpnosti preživejo.« • Mate samo madžarske študente ali študente iz drügij orsagov tö? »Zvün Madžarov mamo ešče študente s Slovaškoga, šteri študirajo na visokij šolaj.« • Eti pri nas je vsako leto nekaj Slovencov, šteri študirajo na visoki šoli, pa včasi tüdi pridejo dijaki srednjih šol, šteri se eti včijo umetnosti, popejvanje, glasbo, slikarstvo. Slovenci bi tüdi leko prišli v vaš dijaški dom, nej? »Če malo znajo vogrski, te seveda leko pridejo, ovak bi nam jezik delo težave.« Suzana Guoth 6 PRI NAS NEGA KOVAČA Kak pride sprtulejt, tak se pavri kreda dejvajo na delo. Mašine, traktore, plüge prejkpoglednejo, če trbej, je popravijo, zato ka sledkar več na tau nede časa. Gda se delo začne, te je vsakši na tejm, kak najprvin vse tanapravi, zato ka je pavarsko delo od vrejmena odvisno. Prejšnji keden, gda sam se proto Ritkarovcom pelo, sam vido, ka pri Endreni Talaberi v dvorišči pred kovačnicov eden traktor stoji, steri slovensko registracijo ma. Gda skrajej dem, te vidim, ka plüg ma za seuv, v traktori pa Vancarin Števi sedi. Endre Talaber pa kak eden barbejr odi kaulak plüga pa gleda, gde ga trbej popravlati. • Ka vrag, samo nej je tü sprtulejt, ka plüg popravlata? »Tak vögleda, ka mujs štartati, čas je že tü pa vrejme se tü tak kaže, ka leko se delo začne,« pravi Števi pa traktor dolastavi. • Ka delate zdaj? »Ta se je ponüco pa zdaj kovača nüca plüg.« • Dja tak mislim, ka bola gazda nüca kovača, nej pa plüg, zato ka on nejma sile. Kak tau, ka es na Verico si prišo plüg popravlat? »Pri nas nega kovača, zdaj pa te tü mora kovač delati.« • Kak tau, ka pri vas v Sloveniji nega kovača, gda bi tam dosta več dela bilau? »Mladi se neškejo trgati s tejm, ka je tau žmetno delati. Stari so pa tapomrli, šteri so se razmeli k tauma. Pa delo bi meli, zato ka pri nas se še njive tak kak delajo pa plügi se taponücajo, štere popravlati trbej.« • Kelko njiv maš, ka ti orati trbej? »Dja dosta nejmam, kauli pet, šest hektarov, zato ka se pri nas več tö ne splača tak kak prvin. Drügo pa tau, če kaj taposadiš, tisto te pa divjačina vse nanikoj deja.« • Ka popravlata na plügi? »Lemeži so se taznücali pa tisto smo popravlali. Nika smo nazajzašfarcali, vcujnaprajli, ka se je pa tak nej dalo, tisto smo pa na nauvo vömenili.« • Kak dugo de tau držalo? »Če mo malo nücali, te dugo, če pa dosta, te pa brž taponücamo. Pa tau tö nej vse edno, gde rodješ. Če je šaudar, tam se dosta bola nüca plüg, kak tam, gde je dobra zemla.« • Ka pripauvaš, tau vse za svoj tau njaš ali odaš kaj tü? »Kaj se odava tü, dapa nesplača se, zato ka so slabe cejne. Zvekšoga bola vse za svoj tau ostane, svinje držim pa z njimi spolagam, ka pripauvam.« • Dostakrat sam vido, ka v Slovenski vesi pri ednom pavri kipüjejo Slovenci sildje, kak je te tau? »Tau je zato, ka pri vas je fejst fal bilau sildje. Drugo pa tau, ka mi kukarco trno nejmamo, ka nam divjačina vse uniči.« • Endre, kelko lemežov popraviš, napraviš na leto? »Nejsam ešče što, dapa kauli petdeset gvüšno. Moram delati, če škem ali nej, zato ka mi ne njajo mera. Zvekšoga vsi iz Slovenije pridejo, zato ka naši že tak dosta plüga ne nücejo. Sploj pa tašoga reda, sprtulejt me mantrajo, gda se dela začnejo. Tau je vejn zato, ka tü v krajini samo dja delam tašo.« • Kak se ti k tauma razmejš, vejpa ranč si se nej za kovača včijo? »Moj oča je tö nej kovač bijo, pa itak vse znau naprajti, dja sam se dosta vse navčo od njega. Gda sam šaulo končo, te sam pa v kosavno fabriko üšo delat, ta, gde so sable re-dli. Najbola sam se vejn tam vönavčo maštarijo.« • Eden reden kovač konje podkava, ti vejš podkavati? »Dja tö vejm podkavati, pa če trbej, ešče podkauv tö naredim. Dapa rejdko tašo delam, zato ka v vesi samo enga konja podkavajo, drugi »bausi« odijo. Parvica je tau, ka konja že trno ranč ne nücejo na nji vi. Vsakši že bola s traktorom dela.« • Gda delaš največ v kovačnici? »Najbola vzimi pa sprtulejt. Dapa gda je sila, te ešče vleta tö. Djesta taši, ka večer prinese plüg popravlat pa drugi den zazranka že orati štje z njim.« • Eden den kelko lemeža leko popraviš? »Če so fejst znücani pa fedra moram vcujšvarcati, te na den tri napravim. Zato ka dočas tri fedre vösklepam, že cejlak trüden gratam.« • Gda je dober eden plüg? »Te, gda sam od sebe dé,« pravi pa se zasmeje Endre. • Tašoga plüga so vejn ešče nej vönajšli, nej? »Te je plüg dobro notrapostavleni, gda traktor naletja pela pa zemlau redno obrača.« • Števi, kak ti plüg notrapostaviš? »Gda s traktorom plüg dolapostaviš, te prejdnjoma lemeža spica pet centimetrov mora više zemle biti. Etak te obadva gnako obračata. Dobro, podja viva se samo pogučavajta, dja moram titi orat,« pravi Šte vi. Traktor vužge, pa za par sekund že samo din vidimo, traktora več nin nejga. Karel Holec FAŠENSKI PLES V BUDIMPEŠTI Slovenska samouprava v Budimpešti je zopet organizirala pustni ples. Malo se je že po pusti pršikalo dobiti mesto v Kulturnom domi Rózsa, ka dosta organizacij misli tak kak mi Slovenci, ka je fašenek zatau tö, naj se lüstvo dobro pučüti. Naj se leko sreča s poznanci, ka delavni dnevi tak dejo, ka lüstvo samo tau vzeme vpamet, ka je eno leto pá ta odišlo. Na tau prireditev smo pozvali Slovence, ki živijo v taum velkom varaši. Med gosti smo leko pozdravili veleposlanika RS v Budimpešti Ladislava Lipiča in njegvo ženo gospo Anico. Gost je še bio iz Slovenije Vlado Smodiš tö. Na ples so prišli člani drugi manjšinski samouprav tö in vogrsko lüstvo, stero rado ma slovensko kulturo in slovensko muziko. Lüstvo smo pri vrataj čakali s porabsko domanjo palinkov pa s krumpičini in ocvirkovimi pogačami. Gostom smo ponüdili na Gorenjom Seniki spečene fanke tö, brez toga nejga fašenka. Baug plati Ferina Makoša. Pred večerjov je predsednik samouprave vzdigno kozarec na tau, naj slovenski jezik, kultura in šege gora ostanejo in manjšina, ki živi v osemnajstom okrožji Budimpešte, naj tö ohrani svojo kulturo. Nastopila je folklorna skupina iz porabske vesi Sakalauvci. Člani skupine so že naši stari sponznanci, ka so že večkrat nastopili pri nas. Nota so pokazali ljudske plese, publika njim je tau z velkim ploskanjom zahvalila. Po večerji sta muzikanta nota sprvajala »Lenko« pa »Fašenka«. Lenka je vö potegnila moške od staula pa je splesavala z njimi, Fašenek go jo pa z meklauv »rutjivo«, ka ga je tam njala. Za muziko se je brigo Lajos Nemec iz Slovenije, leko smo plesali na slovenske in vogrske naute, si zdigali noge na viski, naj dugi len in kusta repa zrasteta tistim, steri do sadili. (Na žalost len več ne sejajo.) V paunauči smo vlekli srečolov, dosta so imeli srečo pri tejm. Predmete za tombolo smo dobili od Osnovne šole Kassa, katero podpiramo, od šefa Jánosa Lomena, od družin Ferenca Kissa in Miklósa Dorozsmaija, njim se tö lepau zahvalimo. Meli smo iz Porabja tö stvari, stere je napravo Alajoš Hanžek. Po paunači smo gostom napunjeno kapüsto dali, naj se piti bola tadola počujsne pa naj ne škaudi ne teltja, pa naj majo ka dola splesati do pau štrte. Naš domanji muzikant Hugo nas je tö razveselijo, igro je na harmoniki. Lejpi večer smo doživeli, vidli smo lejpe plese, hvala folklorni skupini, čüli smo slovenske naute pa na te plesali, leko smo se v maternoj rejči pogučavali. Baug plati vsakšoma, sto je kaj včino zatau, ka smo tau staro šego leko zdržali, pa se dobro počütili. Jožef Karba , podpredsednik Porabje, 15. marca 2007 7 VIKTOR+VIKTORIJA PEJSKA RADOST RETAŠI Od gda paumnim, smo pri noga maloga Bekija obdržali, z lanca naši držini vsigdar štirinož-šteri pa je crkno zaradi peske Pri Viktori pa Viktoriji nega sobote ali nedele, ka bi od njiva mama nej spekla retaše. Na, speče je špajat, mama je naredi. Že od negda dela, kak je delala od nje mama pa vejn od njene mame mama tö. Edno tepsijo djabočni retašov pa edno škipkovi retašov. Gda sta bila dvojčka Viktor pa Viktorija eške menjšiva, sta je gejla vsepoprejk. Bole ka so se njima začnila nabirati mlašeča lejta, bole sta začnila gesti vsikši svoje retaše. Tak Viktoriji najbole dejejo djabočni retaši, Viktori pa škipkovi. Depa nigdar je nej tak, kak bi človek škeu naj se zgodi. Pá je prišla sobota, ka je nej bilou škipkov pa je nej bilou bejli retašov, kak je šegou emo zvati Viktor. Mama je naprajla samo djabočne retaše. Na, začnila se je nevola. -Če nega moji retašov, té tö ne zejm, - se je s skuzami v očaj gori postavlo Viktor. -Vej pa drugi keden napravim samo škipkove, - ga je škela zmiriti njegva mama. -Nika nej samo škipkove, - se je zdaj gori zdignola Viktorija. - Djabočne tö, - je zapovejdala s punimi lampami retaša. - Nej, ka samo škipkove, - njoj je nazaj zabrüso brat dvojček. Tak je že svaja klonckala na dveri. Oča Viki je nej vedo, kak naj tou rejši, kak naj mlajša na red vzeme. Neje škeu biti groubi. Depa pamet njemi je tö nej nika prajla, ka naj naredi. Mama je rajši odišla vö iz künje, kak pa bi poslüšala dva mladiva kokouta. Po nekšnoj sreči je ranč v tistoj minuti prišo nut k njim od njiva očo najbole mlajši brat. Gledo jiva je pa poslüšo. Pa se je za eden čas dola vseu pa njima lepou naraji pravo, naj se zmirita. -Poglednita, - njima je začno pripovejdati. - Retašov je dosta fele. Mamo škipkove, djabočne, črešnjove, tikvine, kapüstine pa eške kakši drugi bi se najšli. Vsi uni so si kak brati ali pa kak sestre. Vsi retaši so edna velka držina. Vsi so uni vözrasli iz ednoga velkoga retaša in tou so njegvi mlajši. Tak kak sta vüva dvojčka od vajnoga ate pa od vajne mame, - se je malo stavo pa jiva pogledno globko v oči. - Zdaj pa si vüva brodita, ka gejta vsikši svoj retaš, čiglij je samo djabočni. Vej je pa un brat dvojček od škipkovoga, nej!? Ti, Viktorija, pa boš ranč tak naredla ovo soboto pa de vse vredi pa tadale normalno. Zgučano? Ja, bilou je zgučano! Viktor je zo djabočni retaš, trno žmani njemi je biu, vej je pa un brat dvojček od škipkovoga. Pa je ovo soboto Viktorija zejla škipkovoga pa ga je v ednom pogejla tri falate. Kak bi pa nej biu žmani, če pa je dvojček od djapkinovoga retaša. ne pajdaše meli. Z njimi pa pejsko radost, pa tüdi velko smolo. Naša pejska zgodovina se je začnila enoga lejpoga sunčnoga dneva. Oča se je pelo domau iz slüžbe, pa je pri eni gazdiji meu kaj viditi. Na dvorišči je stau moški, pa s pükšo cilau v maloga črno ga pisa. Oča je auto stavo pa se pogajo s tem človekom, ka pisa s sebov domau vzeme, samo naj ga ne strli. Tak je k naši kuči prišo Medo, šteromi je naš oča živlenje rejšo tistoga dneva. Ali našoga Medoja je na mojo velko žalost čez kakšo leto povozo auto. Ostali smo brez pisa, ali en čas po tom nesrečnom dogodki se je k nam pritepo lejpi ovčar Lesi. Ali kak je prišo, tak je tü odišo enoga dneva. Vkradnjenoga je sicer najšla policija, nazaj pa smo ga vseeno nej več daubili. Tak so mi v štrtom razredi za rojstni den küpili malo škotsko ovčarko Kalo. Štiri lejta je bila pri nas, ene noči pa so jo vkradnoli vö z boksa. Iskali smo jo eno leto, kelili plakate, dali oglas po radiji, ali brez sreče. No, ali živlenje nam je samo od sebe nauvoga pisa pripelalo, gda sam malo črno psico v parki ta vrženo v plastični vrečki najšla. Doma so nej bili glij srečni, ali k sebi küge, star komaj tri mejsece. Tak sta pa mojiva mati pa oča pravla, ka nemo več meli nika pri kuči. Ali gda je človek k stvari včeni, ne more brez nje. Pa si je mati enoga dneva zmislila, ka bi ona opico mejla, štere je nekša bauta odavala prek reklame v novi naj. No, te smo pa tak dugo mučkali, če bi njau ali njega meli, ka je zadnjivi dvej odpelo Ivan Kramberger. Se ga spaumnite, človeka, šteri poleg Milana Kučana kandidejro za predsednika slovenske države, ali je spadno pod strejli atentatora med kampanjo? No, on je daubo našo opico, nam je pa ostala samo velka želja, ka bi nekaj za cartanje bilau pri kuči. Pa smo pali začnili za pisom gledat. Tak je že tisti mejsec k nam prišla Maša, lejpa kraška ovčarka. No, ona pa je prinesla srečo k naši kuči za cejlij petnajst lejt. Dosta je bilau cartanja, naštimala pa je tüj dosta. Spominjam se dneva, gda je sama lejtala okauli po naselji. Leko si mislite, kak je naša mati zijala, gda je küsa od nekec privlejkla leseno künjsko blanjo. Te pa jo doj v travo paučila pa palik odletejla. Ja, pa ka se zgoudilo? Čez pet minut je nazaj prišla, pa v gaubci držala skoraj kilski fa obličem, pa ideve na en dugi špancer. ona tüj izginila, ste zavadili. varila. Na, te smo pa šli palik Simona Miki Roš odvezali, ka je lejtala po njivi. Nej se je meknola od nas, ali gda je pa trbelo iti, je vesnola. Oča se je na traktor spakivo, mi smo pa pomali peški šli prauti kuči babice pa opape. Drügo nej, pa vidim, kak mi oča, bejsen tak, ka so njemi strejle iz oči letele, majüče kak nauri. Pa mi najprle nika nej jasno bilau. Te pa jo zaglednem. Našo Mašo, kak bejlo kokauš v gaubci nese, pa beži kak zmejšana. Letejla sam za njau, pa kričala, ali gda sam jo drügič zaglednola, je že rjavo küro v gaubci nesla. Pa jo pa zaglednem tretjič, pa je nekšo žunto küro nesla. Babica je stala na stubaj pa se drla, ka je naša küsa sausedi tri küre pa plemenskoga kokauta zadavila. Na, škodo smo vöplačali, pes pa je nej več na Goričkom klačo. Té pes je meni dosta prineso v živlenje ali starost je svoje napravila. Betežna je bila pa gda sam jo pelala k dežurnomi doktori, mi je na pauti k njemi v autoji na zadnjom zici mrla. Mama pravi, ka me je ešče nigdar nej čüla tak jaukati kak tistoga žalostnoga dneva. En čas sam nej mogla več nikšoga pisa ranč poglednoti. Ali po dobrom leti je stara navada palik vö vdarila. Tak je pred osmimi mejseci k nam prišla Polonca, štero je moja sestra iz Lublane pripelala. Bejlo višavsko terierko, štera je pa prvi pes, šteroga v kuči mamo. Tau je naše sunce, pa naša sreča. Tau, kak se pa ona zna špilati, pa kak zasmradi dnevno sobo, gda jo prci mantrajo, nete nindri več vidli. No, kak jo naš oča odvado v jedilnici velko potrejbo opravlati, vam pa gda drügič napišem. Zdaj moram iti, ka naši zlati Polonci rdeči kaput gor Ranč čez eno leto. Ali glij je na Goričko krunče brat, pa je Rituper pred tem skotila, pa smo nje-pes z nami šau. Pa smo jo doj smo jo vzeli, pa njau tüj za lat šunke. Ešče gnes ne vejmo, Kalo krstili. No, če mislite, ka komi je tisti den piknik pok- Porabje, 15. marca 2007 PETEK, 16.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 JASNO IN GLASNO, 11.50 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI MOZART, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: MM, KAKO DOBRO! 16.30 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 RAKOVEC NA RAKOVI POTI, DOK. ODD., 17.45 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, PON., 0.55 DNEVNIK, 1.35 INFOKANAL PETEK, 16.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 FRASIER, AM. NAN., 9.25 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 11.30 KALEJDOSKOP, 12.25 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 SLOVENSKI VENČEK, 14.45 ŠPORT ŠPAS, 15.10 PRIMORSKI MOZAIK, 15.40 ŠTUDENTSKA, 16.00 ZDAJ!, 16.25 LESTVICA NA DRUGEM, 17.15 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, 19.00 KAJNOV NASMEH, FRANC. NAD., 20.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 20.50 VROČI STOL, 21.45 PREKRASNA SPLITSKA NOČ, HRVAŠKI FILM, 23.25 TEŽKA VODA, AM. FILM, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL SOBOTA, 17.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.50 POLNOČNI KLUB, 12.05 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UMKO, 14.00 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODDAJA, 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 18.40 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2007, 21.30 HRI-BAR, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 POD RUŠO, AM. NAD., 0.05 OGNJEMET, JAPONSKI FILM, 1.40 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL SOBOTA, 17.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.20 TARČA, 8.55 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 9.55 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 10.10 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH TEKIH -30 KM (Ž), 11.25 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 12.25 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), 12.40 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH TEKIH -50 KM (M), 15.00 ŠTUDENTSKA, 15.25 KOŠARKA, LIGA NLB, HELIOS -SPLIT, 17.25 DP V HOKEJU NA LEDU, 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 GLOBUS, 20.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 20.55 DEDINJA, AM. FILM, 22.55 VRTILJAK, 0.55 OBSODBA, ANG. NAD., 1.50 INFOKANAL NEDELJA, 18.03.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. SER., 10.50 SLEDI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 SMEH, ITALIJANSKI FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.05 INFOKANAL NEDELJA, 18.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.25 MED VALOVI, 7.55 GLOBUS, 8.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 8.55 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 9.55 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 11.10 SKOZI ČAS, 11.25 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 12.25 FINALE SP V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.40 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 15.45 LP V ROKOMETU, SLAGELSE - KRIM MERCATOR, 17.20 ŠPORT, 17.55 NOGOMET, LIGA TELEKOM, MARIBOR - HIT GORICA, 20.00 RESNIČNA AFRIŠKA KRALJICA, ANG. DOK. ODD., 20.50 FRASIER, AM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 OCEAN, FRANC. DOK. ODD., 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.03.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 ŠTIRJE PROTI ZLODEJU, NEMŠ. NAN., 12.00 JAZ NISEM KEKEC, JAZ SEM MATIJA: PORTRET MATIJE BARLA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: IZBIRA, 16.10 S SONCEM V OČEH: STRAH, POUČNO-IGRANA NAN., 16.25 CIAK JUNIOR: MLADI UP, KRATKI IGRANI FILM, 16.40 PESEM ZA LAURO, KRATKI IGRANI FILM IZ IT., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.50 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: MOZART -MÜNCHNU BI BIL ZAGOTOVO V ČAST, NEMŠ. FILM, 0.25 SUROVA NARAVA, PON., 1.15 DNEVNIK, 1.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 19.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.10 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.50 VRTILJAK, 15.50 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.10 TEKMA, 19.00 TRPLJENJE MLADEGA IGORJA, DRUŽ. NAD., 19.30 MI ZNAMO, IZOBR. ODDAJA ZA MLADE, 20.00 BOMBNA VOJNA, ANG. DOK. SER., 20.45 KRATKI IGRANI FILM AGRFT, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 23.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.20 KRONIKA NEKEGA IZGINOTJA, PAL. FILM, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL TOREK, 20.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.00 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 11.55 DRUŽINSKE ZGODBE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 SLEDI, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.05 AFNA FRIKI: BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, POUČNA ODD., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 BLEJSKI SANATORIJ, DOK. ODD., 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 20.55 MALO ČEZ LES, DOK. MES., 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 UMETNOST IGRE, 23.15 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 0.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.30 DNEVNIK, 1.10 INFOKANAL TOREK, 20.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.15 ARITMIJA, 15.15 STUDIO CITY, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.05 JASNOVIDKA, AM. NAD., 19.45 SKOZI ČAS, 20.00 CITADELA, IT. NAD., 21.35 VISKI, URUGVAJSKO-ŠPANSKI FILM, 23.10 DOMOVINA, NEMŠKA KRONIKA, NEMŠKA NAD., 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL SREDA, 21.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.40 KNJIGA MENE BRIGA, 11.05 BLEJSKI SANATORIJ, DOK. ODD., 11.30 RESNIČNA RESNIČNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 UMETNOST IGRE, 13.40 ODPETI PESNIKI, 14.05 MALO ČEZ LES, DOK. MESECA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ŠOLA PRVAKOV II, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MEDO POPI, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VERONIKA KLANČNIK: PLAN B, TV FILM, 21.10 ŽIVE NAJ VSE NERODE, DANSKI KRATKI IGRANI FILM, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL SREDA, 21.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.00 HRI-BAR, 10.05 SVET VODNIH ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 11.05 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2007, 12.45 LESTVICA NA DRUGEM, 13.30 BOMBNA VOJNA, ANG. DOK. SER., 15.00 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU: PARI - PROSTI PROGRAM, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 KALEJDOSKOP, 19.25 SP V SMUČARSKIH TEKIH - SPRINT (M IN Ž), 21.10 IZGUBLJENI RAJ, 22.05 NORA NORA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA: 0.50 VARŠAVA, POLJSKI FILM, 2.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.00 INFOKANAL ČETRTEK, 22.03.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 10.45 Z VAMI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 21 DNI, KRATKI DOK. FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MILIJONAR Z JONASOM, TV KVIZ, 20.55 TEDNIK, 21.50 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 ZVEZDE PRIHODNOSTI - KARMEN PEČAR, TINE HELSETH, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 23.55 BERNARDA FINK (MEZZOSOPRAN) IN MOJCA ZLOBKO (HARFA), 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.50 DNEVNIK, 1.30 INFOKANAL ČETRTEK, 22.03.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.45 FINALE SP V SMUČARSKIH SKOKIH - KVALIFIKACIJE, 13.00 ŠPORTNI FILM, 13.20 LABIRINT, 14.10 RESNIČNA AFRIŠKA KRALJICA, ANG. DOK. ODD., 15.00 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU: MOŠKI - PROSTI PROGRAM, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 SLOVENSKI VENČEK, 19.05 Z GLASBO IN S PLESOM ..., 20.00 PRISTANIŠKI BRATJE, FINSKI FILM, 21.40 HUFF, AM. NAD., 22.30 EMILIJA: DRUŽINSKA TOLPA, NEMŠKI TV FILM, 0.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 0.20 DEKLE, KI JE PREVEČ VEDELO, IT. FILM, 1.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.10 INFOKANAL Oča in sin Mladi Francek je domou pripelo lejpo mlado deklo pa pravi: »Oča, eti sam si deklo domou pripelo, lejko se oženim z njouv? »Vej pa povej mi najprle, čina si pa ti,« go pita oče. »Od Petrove Neže čij sam ges,« pravi dekla. »O moj, sin dragi, z njouv se pa ne moreš oženiti, ka je ona moj fotiv.« Sin odide žalosten pa pripela drügo. Pa pita očo ,če se leko z njouv oženi, pa oča tüdi za tou pravi, ka je njegva fotivka. Pa pripela tretjo, pa za tou oča pa pravi, ka je njegva čij. Tou je pa sina fejst svadilo pa se začne z očom fejst koriti pa joukati. Tou je čüla mati, pride notri pa pita: »Ka je pa za nevoule?« »Vej pa samo njaj, že sam tri dekline domou pripelo, ka sam se ščeo z njimi oženiti, pa mi je oča za vsakšo pravo, ka je njegva nezakonska hčij,« v skuzaj pravi mladi Francek. »Eee moj Francek, ti se leko oženiš z vsemi trejmi, vej si ti nej njegov sin!« Verouk Mali Pišta pride domou. Büo je pri verenavuki v cerkvi pa pita: »Župnik nas je v cerkvi včio, ka se vsi mrtvi v praj spremenijo. Ka je tou istina?« »Ja, tou pa rejsan, tou je istina,« pravita oča pa mati. »Ja, zdaj pa ges več nemo šao v našo sobo, ka je gor na omari takši praj, ka je sigurno stou mrtvij gori. « ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB