, W./fax: 324310 IKSERT d.0.0, Šegova 19, Novi mesta 3- Ir— ar* bil eti dolenjski dolenjski ust S- DOLENJSKI LIST 1 DOLENJSKI LIST j » DOLENJSKI LIST ja* DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST g DOLENJSKI LIST HAJVEČJA IZBIRA ZLATEGA »Tsrebrnega NAKITA darilni program ZA VSE PRILOŽNOSTI jAl/dtn« de duupdjaina KA$AT Novo mc«lo, Clavni trg 1 (oen).rtt-rev klovni čas od 830 do 19. ure. sobota od 8J0 do 12.30 **••••••••••• D A R|L N I BON • 5% popusta °b gotovinskem plačilu v«lja do, 25.4. 1996 Korošci bodo obiskali Belo krajino Kulturno, gospodarsko in politično srečanje z zamejci ČRNOMELJ - Od 15. do 21. aprila se bo v Beli krajini zvrstilo več prireditev, ki sta ju soprireditelja, Narodni svet koroških Slovencev in regionalni odbor SKD Bela krajina, poimenovala Teden koroških Slovencev v Beli krajini. Pri prireditevi sodeluje vrsta zamejskih organizacij, kot so: Krščanska kulturna zveza, Enotna lista, Slovenska gospodarska zveza. Kmečka gospodarska zveza, Kmečka izobraževalna skupnost, Skupnost južnokoroških kmetov, Dušnopastirski urad in Mohorjeva družba. Otvoritev prireditev bo v ponedeljek ob 15. uri na osnovni šoli v Semiču, kjer bo ob 16. uri tudi predstavitev manjšinskega šolstva na Koroškem. Ob 19. uri istega dne bo v Belokranjskem muzeju v Metliki otvoritev razstave “Ziljska noša” s kulturnim programom. V sredo 17. aprila, bo ob 14. uri v sejni dvorani črnomaljske občine predstavitev in pogovor o gospodarstvu, ob 20. uri istega dne pa v gostišču Kapušin na Krasincu še o kmetijstvu. Srečanje bo tudi v soboto in nedeljo, 20. in 21. aprila, program za ta dva dneva pa bomo podrobneje objasnili v naslednji številki. Danes v DOLENJSKEM LISTU stran 4: * Kar pol pitne vode se izgubi stran 6: * V Silexu so delavci za stečaj stran 8: ' Tamovi in obrtnikovi delavci stran 9: * Zadnji vlak za vinogradništvo stran 14; * Odgovori in popravki po 9. paragrafu Uspešna in prepoznavna banka Dolenjska banka sodi v prvo četrtino slovenskih bank - V večinski lasti domačega zasebnega kapitala ■ Odnosi z več kot 500 tujimi bankami po celem svetu - Letos še bolje NOVO MESTO - Lansko leto je bilo prvo, v katerem je Dolenjska banka celo leto poslovala kot samostojna banka s tem imenom. In to, kot kažejo podatki, ki jih je vodstvo razgrnilo na torkovi novinarski konferenci, zeio uspešno. V tem času je Dolenjska banka, ki sodi v prvo četrtino med 31 slovenskimi bankami, postala upoštevana in prepoznavna denarna ustanova. Vsekakor je Dolenjska banka prva slovenska zasebna banka, ki je v večinski lasti domačega zasebnega kapitala. V lanskem letu sta se močno utrdila ugled in mesto te banke v slovenskem bančnem prostoru, kar se kaže tudi v v številu njenih lastnikov. Konec lanskega leta je imela Dolenjska banka 447 delničarjev, to je 81 več, kot na začetku leta. Več kot 70 odst. delničarjev so fizične osebe, delni- KRŠKO - Krško spada med potresno bolj ogrožena območja v Sloveniji, strah pred potresi in možnimi posledicami pa povečuje še jedrska elektrarna. Verjetno v Sloveniji ne bo nikoli enotnega mnenja o morebitnih prelomih v bližini krške elektrarne, a glede na sedanje ugotovitve je verjetnost jedrske nesreče v elektrarni zaradi potresa zanemarljivo majhna. Prejšnji teden so v Ljubljani bon v NAPREDUJEJO - 8. april, svetovni dan Romov, so že 15. leto zapored praznovali tudi dolenjski be," 7 kulturnem cenim Janeza Trdine so v petek dopoldan pod svojo zastavo kolesa na zelenem in mo-ji0 °Zadju zapeli in zaplesali in številnim “civilom ", tudi iz Ljubljane in Španije, pokazali, da vendarle 'isto L * SVe' nava‘l dolenjskega človeka. Seveda jim ob tem vsi pomagajo, da bi ohranili svojo folkloro in Polo • sum o njihovo. Vsako leto jih za to priložnost nastopi več, vključujejo se najmlajši iz vrtca Pika-te vrUfa U ‘''ubjaka, pa tudi tisti, ki so pred desetimi in več leti prvič prestopili prag bršljinske osnovne šole, ujo kot lepo urejeni možje in žene. (Foto: J. Pavlin) MOLEK avtoservis ■ prodaja vozil ■ avtodeli AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 Tel. (068) 322-366 VREME I)o konca tednu bo spremenljivo oblačno vreme z manjšimi padavinami, pretežno plohami. Se sorazmerno hladno bo. ce te banke pa od nedavna kotirajo na Ljubljanski borzi. Da je Dolenjska banka lani uspešno nadaljevala pot samostojne banke, na katero je stopila sredi leta 1994, govorijo tudi lanski poslovni rezultati. Jamstveni kapi- (Nadaljevanje na 2. strani) PRAZNIČNA RAZSTAVA - Borisa Raztresena, lastnika belokranjske domače galerije v Jankovičih ob Kolpi, so velikonočni prazniki navdihnili, da je običajno razstavo slik iz selniške slikarske kolonije, slik domačega slikarja Roberta Lozarja ter izdelkov belokranjske domače obrti in orodij, ki jih običajno razstavlja v svoji galeriji, razširil še na razstavo belokranjskih pisanic in velikonočnih prazničnih jedi. Obiskovalci od blizu in daleč, nekaj tudi iz tujine, so si razstavljene predmete z zanimanjem ogledovali, se poizkusili v njihovem izdelovanju in jih tudi pokusili. Veliko pozornosti so vzbudile tudi prave statve, po belokranjsko krosna, na katerih je Boris stkal že nekaj metrov pravega lanenega platna. (Foto: T. Jakše) Verjetnost jedrske nesreče zaradi potresa zanemarljiva Rezultati najnovejših strokovnih raziskav v Krškem KORMORANOV NI VEC NOVO MESTO - Črni ptičk ki so jim letos ribiči namenili toliko gnevnih besed, so se pred prihajajočim poletjem umaknili nazaj na evropski sever. Sedaj lahko le ugibamo, kako velika jata se bo v jeseni tja do novembra, vrnila. Slovenski ribiči so v Ljubljani na okrogli mizi ocenili škodo, ki jo povzročajo kormorani. Vsi so bili mnenja, da je tem pticam tudi v Sloveniji potrebno “pristriči peruti”. Čeprav so zaščitene, jih omejujejo tako na Avstrijskem kot na Hrvaškem, na Danskem pa je celo dovoljen odstrel. Po besedah tajnika ribiške družine Novo mesto Tbgomirja Pluta naj bi se tudi Slovenija približala hrvaški zakonodaji. J. P. predstavniki Uprave RS za jedrsko varnost in uprave za geofiziko predstavili rezultate nekaterih najnovejših geofizikalnih, seizmoloških in geoloških raziskav in poročilo Mednarodne agencije za jedrsko varnost z Dunaja, a v nobeni izmed številnih raziskav doslej ni bilo ugotovljeno nič takšnega, zaradi česar bi morali sprožiti postopek predčasne ustavitve elektrarne v Krškem. Po besedah direktorja Uprave za jedrsko varnost mag. Miroslava Gregoriča je splošno priporočilo Mednarodne agencije za atomsko enerijo (MAAE), ki je pregledala dosedanje raziskave krške kotline, da je treba s planiranimi raziskavami nadaljevati z namenom, da se razčisti problematika v zvezi s potencialnimi površinskimi deformacijami v okolici elektrarne, da se oceni potresna nevarnost lokacije v Krškem na osnovi preverjenega seizmotektonske-ga modela in da se oceni vpliv pogostih šibkejših lokalnih potresov.Strokovnjaki Inštituta za geofiziko, geotoniko in goeofiziko iz Ljubljane bodo raziskave nadaljevali tudi v tem in v prihodnjih dveh letih. ^ T. G. PRVA NAGRADA V KRŠKO -Quelle, največja evropska hiša kataloške prodaje, ki ima v Sloveniji svojo družbo v Velenju, je lani pripravila mednarodno nagradno igro Lucky Star. Pogoj za sodelovanje v igri je bil izpolnjen kupon z vpisanim rojstnim datumom. Izmed 336 nagrad v skupni vrednosti 25.000 mark - med nagradami so bile tri denarne - je prvo nagrado, 15.000 mark, prejela Jenny Janjanin iz Krškega. Na sliki: Jenny Janjanin ni skrivala zadooljstva, potem ko ji je direktor druže Quelle Alojz Gabrovec izročil ček za 15.000 mark. (Besedilo in slika: M. Lipovšek) Kočevsko gospodarstvo kliče na pomoč Zaprosili ministra Ropa in Dragonjo za razgovor KOČEVJE - Gospodarska gibanja v osrednji slovenski regiji so bila v letu 1995 slabša kot v letu poprej. Najslabše je bilo v kočevski občini. Ker so tudi napovedi za letošje leto za kočevsko gospodarstvo vse prej kot optimistične, je kočevska občina zaprosila državo za pomoč. Gospodarstvo kočevske občine je v zelo težkem položaju, predvsem lesna in tekstilna industrija, ki v Kočevju prevladujeta. Investicij je malo in so pretežno na področju storitvenih dejavnosti. Po stečaju večjih kočevskih podjetij, ki so zaposlovala skoraj 1.300 delavcev, se je stopnja brezposelnosti v občini povzpela na 27 odstotkov (v regiji je 11,5-od-stotna). Tako je bilo v marcu na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1.586 iskalcev zaposlitve, pri čemer pa sta skrb vzbujajoča predvsem podatka o njihovi izobrazbeni in starostni strukturi. 1.315 iskalcev ima namreč nižjo izobrazbo od V. stopnje, starejših od 40 let in s tem težje zaposljivih pa je 622 iskalcev. Možnosti za zaposlovanja v občini skorajda ni, saj se skoraj vsa še preostala večja podjetja v občini tudi sama ubadajo s težavami. Prav zaradi hudih težav so Lik, Trikon in Inkop sredi prejšnjega tedna na kočevsko občino naslovili zahtevo, naj organizira razgovor z ministroma za gospodarske dejavnosti in za delo, družino in socialne zadeve. V svojem klicu na pomoč so zapisali, da sami nimajo možnosti za celovito predstavitev svoje problematike ter da je občina dolžna storiti nekaj za ohranitev tisoč delovnih mest. Kočevski župan Janko Veber je minuli četrtek že povabil ministra Metoda Dragonjo in Toneta Ropa, M. LESKOVŠEK-SVETE Rent - a • limo LINCOLN T0INNCAR (dolžina 9ml Rent - a - car UGODNI NAIEMI OSEBNIH AUT0M0BI10V IN K0MBINARANIH U0III Inloriiiaciie m naročila LANG C0MERCE d.o.o. MIC Dimniška 166 II Tel &fax: 061/16 88 33 Čas hvalisavih blebetačev Število Slovencev, ki so člani političnih strank, je zanemarljivo majhno. Pa vendar si te strančice lastijo tako rekoč zasluge za vse, kar se v tej ubogi deželi zgodi. Za dobro in koristno si stranke na vse pretege zasluge pripisujejo sebi, za slabo in škodljivo pa vsaka kaže na druge. Tako kar naprej poslušamo, kako "njihova ” ministrstva dobro delajo, “ne njihova "pa zanič. Za ceste se imamo ponižni državljančki zahvaliti samo enim, če ne bi bilo njih, bi imeli le blatne kolovoze in vaške poti. (Koga pa naj, prosim, kolnemo zaradi tega, ker hočejo našo zmrcvarjeno in nedolžno deželo pribiti na avtocestni križ?). Kdo nas pelje v Evropo, se tudi natančno ve. Brez njih bi šli nazaj r bravo balkansko rilito. V Novem mestu nam že lep čas vbijajo v glavo, da nam porodnišnico gradijo "oni ”, “oni drugi" se hočejo raztrgati za obnovitev knjižnice, brez “onih tretjih "ne bi imeli nobene svobode, kaj šele lokalne samouprave, in bi tavali v srednjeveškem mraku. "Oni četrti" so zadnjič lepo povedali, da “njihov sekretariat", kot sc spodobi, ureja občinski prostor. Vsi ti napihnjenci, blebetači in hvalisavci so poskrbeli, da nam z dvema rokama pobirajo denar, ko ga pa stiskaško in po kapljicah dajejo nazaj, se delajo, kot da nam dajejo iz svojega. Iz dneva vdan zdaj mi, državljani, uboge reve, trepetamo, da ne bi teh, ki s tujim onetom junaško mlatijo po koprivah, danes ali jutri pobralo, odpihnilo, odplavilo. Totem bi ostali brez porodnišnice, knjižnice, cest, policijske postaje, vere, morale, prepuščeni na milost in nemilost Ijitlim sovragom. Kje, za božjo voljo, je pa skrita naša država? Je res vse spustila iz rok, res nima nobene moči več ali ne volje? Ah pa je tudi ona strankarsko raztrgana in zmrcvarjena ? Pri nas so volitve križ, na katerega razpenjajo domovino. Stranke pa pod njim vadija-jo za njen brezšivni plašč. Kdo bo prižgal svečo? ANDREJ BARTEU N Kateri volilni sistem? Na volitvah bodo volilci spet volili izmed sebe najboljše ljudi. Lahko se bo tudi zgodilo, da bodo obkrožali na seznamih imena svojih najboljših ljudi, vendar bodo v resnici na koncu med izvoljenimi v pariamnetu sedeli povsem drugi ljudje. Tudi to omogočajo volitve. Slednjih si je svet izmisli nekaj vrst. Metode približajo slovenski politični kulturi in duši, potem bodo zadeve nekako delovale za naslednje mandatno obdobje. V Sloveniji se v zadnjem času mnogi politični posamezniki in organizmi hvalijo s svojimi rešitvami za najbolj demokratični način volitev. Za vsem kajpak tiči politični račun. Gromovniki stavijo na to, da mora Slovenec voliti ljudi z imenom in priimkom, kijih pozna po dobrih nasvetih in svet(l)ih ciljih. Politično neopazni volilni tekmeci kričijo: “Mi smo obetavni, dajte nam priložnost priti v parlament, čeravno nas ljudstvo zdaj še ne pozna po imenu!” V spektru strank, kijih živo zanima način volitev, deluje tudi mnoštvo tistih, ki ponujajo od vsakega političnega načina nekaj. Volilci strmijo ali v najboljšem primeru živijo s prividom, da so ključni dejavnik v oblikovanju bodočega volilnega siste- ... _ ni _ _■ : r/ . • u..... v*. • /-v . ma v Sloveniji. Kaj predlagate v zvezi z volitvami vi? O tem anketa 1 v****"*- *d{ 'j4P VINKO PINTAR, magister veterinarskih znanosti iz Kočevja: “Sem za proporcionalni sistem s popravki, Slovenija ne prenese več kot 4 do 5 strank, in potrebno bo razščistiti kako in kaj. Vendar pa mora priti pobuda za spremembo volilnega sistema po volitvah, in ne v času pred njimi kot del načrtnega pridobivanja političnih točk. Razprave, ki sedaj tečejo, so zato v nepravem času.” FRANC PIRKAR, lastnik bistroja Pap iz Ribnice: “Proporcionalni sistem se mi zdi bolj pošten kot večinski, ki po mojem vodi v nekakšno demokratično dikataturo, kakršna je denimo na Hrvaškem. Ker marsikdo ne pozna dovolj dobro obeh sistemov, menim, da razprave o spremembi sistema v času pred volitvami niso smotrne. Primeren čas za to je lahko le po volitvah.” STIPE VUK, Gozdno gospodarstvo Črnomelj: “S tem, kako bi glasoval na prihodnjih parlamentarnih volitvah, se nisem še dosti obremenjeval niti nisem dosti razmišljal o tem, kateri volilni sistem je primernejši. Če se naj bi zdaj že odločil, menim, da bi bil po mojem najboljši večinski sistem, saj zagotavlja, da bodo imele stranke v parlamentu kader, ki bo vodil njeno politiko.” MARTIN MALNARIČ, kovač iz Cerovca pri Semiču: “Nisem ne za večinski in ne za proporcionalni sistem, ampak za srednjo pot, recimo temu pol na pol. Morda bomo tako tudi Belokranjci prišli do svojega poslanca v parlamentu, da pa bi res prišlo do tega, se bodo morale bolj potruditi tudi stranke s tega območja. Če bo več sodelovanja me dnjimi, se bo tudi naš glas bolj slišal.” BOJAN BERKOVIČ, doma z Bizeljskega: “Proporcionalne volitve bi bile kar pravšnje. Moje mnenje temelji na pogledu preko Sotle in na pogledu daleč na Zahod. 'Neproduktivni’ kreg v našem parlamentu je na koncu kar produktiven. Ni narobe, če je kreg. Iz prepričevanja, ki je sicer daljše, nastanejo prave rešitve. Parlament je skupek pogledov na stvari in odraz modrosti volilcev.” . JOŽE MRVIČ, prodajalec v prodajalni Sava avto v Sevnici: “Ne bi mogel reči, da dobro poznam vse razlike, slabosti in prednosti proporcionalnega in večinskega volilnega sistema, toda zdi se mi, da je večinski sistem bolj pošten do volilcev, ki želimo vedeti, za koga naj bi v resnici glasovali, da bi bil izvoljen on, ne pa čisto nekdo drug iz strankarske centrale v Ljubljani.” MARJAN UMEK, podjetnik z Mirne, družbenik podjetja Presek Prelesje: “Ne spremljam polemik o tern, na kakšen način naj bi na jesenskih volitvah izbirali svoje predstavnike v državnem zboru, slišal pa sem, da je prišel zaplet celo do ustavnega sodišča. Kolikor slišim, se ljudje za zdaj bolj nagibajo k večinskemu sistemu, ker je proporcionalni preveč zapleten.” IVAN MIRT, ravnatelj OŠ Leskovec iz Krškega: “Sistem volitev je pomemben, a pogrevanje o tem, kakšen naj bo, je očitno politična zadeva, saj poskušajo posamezne stranke iztržiti, kar se da - če ne z realim številom glasov, pa s samim sistemom, ki jim bo prinesel več sedežev v parlamentu. Sicer pa podpiram sedanji sistem, saj bolj odraža različna mišljenja ljudi.” JOŽE BEVC, upokojenec iz Novega mesta: “Zavzemam se za večinski volilni sistem. Izvoljen naj bo kandidat, kije prejel največ glasov. Izvoljeni poslanec naj bi se potem večkrat žjavil’ v bazi in svojim volilcem odgovarjal za svoje delo. Pred volitvami bi se morali kandidati bolj predstaviti in razložiti svoje programe, volilci pa bi morali priti na volilne shode.” uspešna in... Da Novo mesto zdravo mestc (Nadaljevanje s 1. strani) 7 -7 tal banke je konec lanskega leta znašal več kot 6,62 milijarde tolarjev, kar je devetkrat toliko kot je znašal njen ustanovitveni kapital. Za obdržanje neokrnjene licence pa bi bil dovolj šestkratnik ustanovitvenega kapitala. Novo mesto je pridruženo evropskemu in svetovnemu projektu Zdravo mesto - Projektfcai svet je zastavil program dela - Od zdravstvene preventive do varstva okolja Lani je Dolenjska banka poslovala kot samostojna zasebna banka doma, s tujino in v tujini. Obseg poslovanja s tujino se je lani povečal za več kot tretjino, korespondenčne odnose imajo vzpostavljene s 506 tujimi bankami. Lani je Dolenjska banka pridobila številne nove komitente, k čemer je v veliki meri pripomogla širitev njene poslovne mreže. Samo lani so odprli pet novih organizacijskih enot, največja med NOVO MESTO - Letošnji dan zdravja, 7. april, je bil posvečen zdravim mestom, kar niti ni naključno, saj so mesta življenjsko okolje velikega dela prebivalstva v razvitem svetu in seveda tudi pri nas, življenje v njih pa prinaša vrsto problemov, ki zadevajo tako kakovost življenja kot splošeni družbeni in gospodarski razvoj. * Za letošnje leto si je Dolenjska banka zadala za cilj izpeljati izvedbo projektov za najmanj 1.000 novih zaposlitev na območju Bele krajine in Dolenjske, posodobiti nameravajo svoje poslovanje, zagotoviti občanom in pravnim osebam potrebna posojila v skladu s svojo poslovno politiko; z aprilom so ponovno znižali obrestno mero za kredite; sredstva banke naj bi letos stvarno povečali za skoraj četrtino. Skupni dobiček pa naj bi letos znašal 550 milijonov tolarjev. njimi je v Ljubljani, tako da imajo sedaj 26 poslovnih enot vil slovenskih občinah. Lani je Dolenjska banka povečala bilančno vsoto za več kot tretjino, realno pa skoraj za četrtino. Neto dobiček v lanskem letu v višini 400 milijonov tolarjev omogoča banki povečanje rezerv in izplačilo načrtovane 10-odst. dividende delničarjem. Projektu zdravih mest, ki seje v okviru strategije “Zdravje za vse” Svetovne zdravstvene organizacije začel pred desetimi leti in so se vanj vključila številna mesta po svetu, se je leta 1993 na pobudo dr. Dušana Harlanderja in Darka Okleščena ter ob močni podpori tedanjega sekretarja za varstvo okolja Jožeta Preskarja pridružilo tudi Novo mesto. Vendar so se šele po uvedbi nove lokalne samouprave, ko je vodstvo projektnega sveta prevzel župan Franci Koncilija, začele dejavnosti za uresničevanje projekta. Projekt zdravo mesto ima za svoj poglavitni cilj ustvarjanje takih razmer in organizacijskih struktur, ki bodo omogočili oblikovanje k zdravju naravnane javne politike. Zdravje torej postavlja visoko na prednostno listo mestne in občinske politike, pri čemer naj bi zdravstveno osveščeni prebivalci in širša družbena skupnost prevzeli večjo odgovornost za izboljšanje lastnega zdravja in kakovosti življenja v mestih. Ob tem so že po naravi stvari sestavni del projekta tudi okoljevarstvena prizadevanja. Temeljna načela projekta Zdravo mesto so: opredelitev za zdravje s poudarjenim celostnim pogledom na zdravje, politično odločanje v zvezi z bivanjem, okoljem, izobraževanjem, socialno dejavnostjo, sodelovanje javnosti, inovacije in povezovanje. Ena težjih nalog banke v lanskem letuje bila reševanje podjetij sklada za razvoj z našega območja. Lani je bilo takih podjetij 14, v prisilni poravnavi so se znašla 4, to pa čaka še GIP Pinir in Pionir MKO; poleg tega sta tu še dva rudnika v zapiranju, Kanižarica in Senovo. “V reševanje teh težkih vprašanj se je naša banka vključevala na različne načine,” pravi di- rektor Dolenjske banke Franci Borsan. Tako so odkupili 4 taka podjetja, v katerih so 100-odst. lastniki: mirenski TOM, Lipo iz Kostanjevice, Avtohišo Pionir in črnomaljski Belt. “V teh, kot v ostalih podjetjih, v katerih imamo svoj delež, skušamo obdržati proizvodnjo, postaviti sposobno vodilno strukturo, zadržati optimalno število zaposlenih, zagotoviti prodajo in, ne nazadnje je naš cilj prodaja teh podjetij, kar smo konec koncev dolžni izpeljati v treh letih.” A. BARTEU DVOJE SREČANJ SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV NA OTOČCU OTOČEC - Jutri in v soboto bo v prostorih Šport hotela na Otočcu dvodnevno srečanje članov sekcije za ustne bolezni, parodontologi-jo in stomatološko implan-tologijo Slovenskega zdravniškega društva. Na IX. slovenskih parodontoloških dnevih bodo obravnavali osrednja strokovna vprašanja te specifične zobozdravstvene stroke. - Člani hematološke in trans-fuziološke sekcije SZD pa se bodo zbrali 19. in 20. aprila na strokovni sestanek, prav tako v Šport hotelu. Pripravili so predavanja, ki ta čas najbolj zanimajo slovenske hematologe, onkologe in transfuzio-loge. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 13. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC Kandija od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavita Gruma 23 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Sentpeter od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 6.30 so 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 7. do 17. ure Dolenjka Market od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pn Šentjerneju • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Metlika: od 7.do 21. ure: trgovina Prima V nedeljo, 14. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Seidlova cesta, Markel Ragov-ska, Market Drska, Market Kristanova, Nakupovalni cenler Drska, Samopostrežba Šmihel, PC Ločna, PC Kandija, Prodajalna Gotna vas od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma 23 od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca 20 od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 11. ure: markel Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Pero, Stopiče od 8, do 14. ure: trgovina Sabina Štopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela od 8. do 17. ure: trgovinba Marks,, Vavta vas od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Glavni trg od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju • Žužemberk: od 8. do 11.30: Market • Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11, ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič • Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čar-dak • Semič: od 7.30 do 10.30: Markel • Metlika: od 7, do 21. ure: Prima In kakšna je vizija zdravega mesta? To je mesto, ki svojim prebivalcem zagotavlja čisto in zdravo bivalno okolje visoke kakovosti in dolgoročno stabilen sistem. Mestna skupnost je skup- mestu so zagotovljeni zdrava pitL voda, hrana, bivališča, deio|je možnost zaslužka za vse preljj, valce, vsem so tudi dostopna sf«Lta stva, ki omogočajo komuniciranju-; povezovanje in sodelovanje v miki stu, in najvišja raven zdravstvi dejavnosti. Organizacija mesfei upošteva biološko in kulturni dediščino, mestno gospodarst*u pa je raznovrstno, vitalno in ino'l’p Novomeški projektni svet jej,' teh izhodišč in vizije zastavil p'ot gram svojega delovanja, v katehj ga so zapisali na področju zdravC, ______________________________k • Ker gre za res široko zastavlja projekt, je sodelovanje kar najH"" še javnosti toliko bolj nujno, J® projektni svet vabi k sodelovar'| vse, ki bi kakorkoli lahko pomafj li pri uresničevanju zahtevnih log. JP ne Dr. Dušan Harlander nost vzajemnega sodelovanja brez izkoriščanja, zanjo je značilno močno sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev o življenju, zdravju in blaginji. V zdravem va prevencijo in kontrolo mno#1!1 nih nalezljivih bolezni, zdravst^!' no vzgojo za zdravo življenje, aks,' je za skrajševanje čakalne doNLJ vroči telefon, na področju varst£a okolja pa ekološko osvešča%0 prebivalstva, sanacijo onesnažeA ga zraka in zmanjševanje hrupa-programu so tudi skrb za starelČ in invalide, akcije na področju p(l meta, urbanizma, urejanja žele® revitalizacija starega mestnega! dra ipd. Obdržati več ljudi v dolii Civilno gibanje za osilniško dolino se trudi za boljše čast Odslej tudi o življenju z desnega brega Kolpe OSILNICA - Civilno gibanje za osilniško dolino, ki deluje že tretje leto, ima za letos pripravljen obsežen program del. Nadaljevali bodo nekatere projekte iz prejšnjih let, nekaj projektov, med katerimi bo tudi pomoč pri uveljavljanju domačih leteratov, pa bo tudi novih. Civilno gibanje za osilniško dolino predstavlja Osilnico Sloveniji, hkrati pa tudi pomaga njenim prebivalcem iskati primerne razvojne možnosti. Združuje nekaj manj kot sto članov, ki si prizadevajo, da bi za osilniško dolino prišli boljši časi. V ta namen skušajo s svojim delovanjem občanom najmanjše slovenske občine pomagati, kjer se le da in kolikor se da. Osilniški občini je lani s pomočjo gibanja, ki je tudi veliko prispevalo, da je danes Osilnica samostojna občina, državni zbor odobril 15 milijonov tolarjev za pretvornik, s katerim bodo lahko tudi v osilniški dolini spremljali slovenski televizijski in radijski program. To je bil lani tudi največji projekt gibanja, letos pa je bil tak zalogaj pridobitev dovoljenja za gradnjo ceste med Borovcem in OsilnjRj' Poleg tega bo gibanje letos po^. galo urediti galerijo ali fundacij ki se bo imenovala po akad skem kiparju Stanetu Jarmu naprej pa bodo sodelovali pri % rednji letni prireditvi, imenov^L • SVETOVNI DAN ZDRAVJA^' Osrednja občinska svečanost",e dnevu zdravja, posvečena projf,K' tu zdravih mest, v katerega! vključeno tudi Novo mesto, h" petek, 12. aprila, ob 19. uri v K®j turnem centru Janez Trdin" Novem mestu. Projekt Novo *] sto - zdravo mesto bosta pre. stavila župan Franci Koncilij9' dr. Dušan Harlander, v kultur®!; programu pa bodo nastopili V kin pevski zbor in učenci OŠ p( ter. , n Petruvo v deželi Petra Klepf Prav tako bodo še naprej izdaj' ;i časopis Osilniška dolina z rubn^ ki bo namenjena osilniško1'' narečju. Slednjega bodo leOT pomočjo profesorice na Filozoh f L-1111 t i Alhinf» I inm/pP t^. I fakulteti Albine Lipovec predstavili širši slovenski javn"^ h Mariborsko pisnio vornega uresničevanja mesj'j nega proračuna za 1995. leto Je vsem zaposlenim v mestni up' ravi in mestnih zavodih do ! Desetodstotna kolektivna kazen za mestno upravo daljnjega odvzel 10-odstot"1’ jj stimulacijo. To praktično poifle'' L Župan vsem zmanjšal plače MARIBOR - Le o čem bi se v teh težkih časih iz dneva v dan z nasmehom na licih pogovarjali Mariborčani, če ne bi imeli svojega župana dr. Alojza Križmana. Mariborski župan je na začetku letošnjega volilnega leta krenil v takšno medijsko ofenzivo, da seje na lestvici najbolj popularnih osebnosti v Mariboru z nepomembnega 15. mesta krepko zavihtel na prvo mesto od koder ga v prvem četrtletju ni mogel izriniti nihče. Pregovor pravi, da je za politika vseeno, kako o njem pišejo časopisi - dobro ali slabo, važno je, da o njem pišejo. Tega se očitno zaveda tudi mariborski župan. Minuli teden je pritegnil pozornost javnosti z zgodovinskim sklepom. Zaradi neodgo- ni, daje vsem uslužbencem i"c' sta ža 10 odstotkov znižal plač":i Županov ukrep so mnog1, Mariborčani pozdravili s tihi"' in prikritim odobravanjem. Lj"! dem je vedno všeč, če občinsKj oblastniki ati, kakor jih ob na’1 j severni meji imenujejo, “kane**, larfuksi” dobijo po prstih. P°!jl tično klimo pa so spremen'1 Svobodni sindikati v upravn'"j organih, ki so opozorili, da Ja županov ukrep prizadel t"d snažilke, telefoniste, referent* j tajnice, vratarje in števil"., v mestni upr"'1' L druge delavce ■ ki nimajo v zvezi s proračunu"! __L___!L . . • ■ . .. fl)U nobenih pristojnosti in zato t- • i ne morejo nositi odgovorno*1 za izvrševanje proračuna. Žup-1 ( nu podrejeni delavci so ob P‘J j j moči sindikata od njega zah" < vali, da svoj sklep takoj prekl"-' ( t namesto kolektivne kazni za '*• j zaposlene pa naj uveljavi ose"-j | no odgovornost in kaznuje če, ko jih zagledaš. Zlasti, če si 0|a pred kratkim pridružil nepre-Ijedni množici brezposlenih ali pa J1 je toplo pri srcu, ko kot zdravnik ’ |tavkaš ali se kot železničar pri-M^ravljaš na to priljubljeno slovensko množično fešto. * UGODNO - Ko smo ravno pri e$enah: prj številnih razprodajah irJ.r®ovc' ne vedo. kako bi nam slepcem dopovedali, da nam robo o\prodajajo v svojo škodo, samo Rto, ker nas imajo tako radi. Pa jeR ti pojavijo tudi taki reklamni popisi: Ugodna prodaja. Pošteno. eiTn (*rgovec) hoče ugodno proda-avV's? Prav‘ kljub vsemu s svojim ftobičkom, ampak mene (kupca) -■fanima samo ugoden nakup. Ti-femu, kar je ugodno za oba, se jSpravi pa drugače... li BOSNA - Da so Američani vsaj aip zunaj dosegli mir v Bosni, je na-af 0rn9 videti tudi ob gorjanski ce-,/ '■ Cez Gorjance vodi najkrajša j°’ 'z Slovenije in srednje Evrope __^sPl°h v Bosno in na Balkan. Daje .bi zgrešili, jo bosanski uporab-jžrjki trasirajo z odvrženimi ploče-sirjnkami piva, plastičnimi stekle-ikfICami in embalažo hitro priprav-,£i^ne *lrane- ^ *et'B v°jne 'n za' -stf°)e smo na tej poti že skoraj po-a(Ča,,'li na to nastlano balkansko 13. reli r - ^ ______________ ' t pr Oreh Darinka Bobnar, vodja hotela v zdravilišču Šmarješke Toplicae Če za koga, lahko za Darinko Bobnar rečemo, da res pripada svojim domačim krajem, svoji firmi, svoji hiši. Prijetna in prijazna Darinka že 12 let dela v Zdravilišču Šmarješke Toplice, zadnji dve leti je tam vodja hotela. SPET STARO IME - Nedolgo tega smo objavili fotografijo krajevne table s pokvečenim napisom. Pobalini so krajevno ime Hrib pri Orehku, ki je prijeten kraj v gorjanskem Podgorju, s pacanjem spremenili v “pr Oreh”. Pa se je kmalu našel kaligraf ki je z debelim flomastrom povrnil kraju staro ime. (Foto: A. B.) '°lkoro Doma je iz bližnjega Škocjana. Osnovno šolo je končala v domačem kraju, v gimnazijo pa se je vozila v Novo mesto in se potem vpisala na ljubljansko Pedagoško akademijo, kjer je študirala nemščino in knjižničarstvo. Pa je življenje naneslo tako, da seje še med študijem poročila. “Primožila sem se še bližje Šmarješkim Toplicam, v Zbure,” pove Darinka. Seveda je šla za službo vprašat v zdravilišče. Sin je bil star tri mesece, ko se je zaposlila kot pripravnica v hotelski recepciji; potem je šla njena delovna pot navzgor do vodje recepcije in vodje hotela.V Šmarješke Toplice je prišla, ko so odpirali prvi prizidek k staremu hotelu (hotel Krka), in je tako zdravilišče imelo 210 ležišč. Kasneje so zgradili drugi prizidek (hotel Šmar-jeta), tako da imajo danes v vseh Darinka Bobnar V Podgorju bo več telefonov Do konca leta 250 novih telefonskih naročnikov v KS Stopiče in Dolž - Razširiti omrežje V KS Podgrad STOPIČE - V podgorskih krajevnih skupnostih novomeške občine, v Stopičah, Podgradu in na dto?/C477VO ONESNAŽEVA-titf i ' Novo mesto je onesnaženo P’P'°kati. Vsak jih lepi, kjer se mu dUu"ikakor se mu zahoče. Kjer (Plak^ Povu^a' P^a^al Pust<- S le^koii ...............wjm Or>'c^>iega sveta sprejeti odlok o "dla.^nju, ki natančno določa, 1*1 "t kje lahko razobeša plaka-•dč - k°liko to stane. Kazni za j. rsenje tega odloka so visoke! j) >o ‘1 ia td «* 3» i d V, P 'd p.,./10 Sospa je rekla, da so za 'ko noč tudi novomeški obči-y d°bili jajca. Bog jim daj še ic> m°šganov! t . * * * *j SANK ROCK V Ji novem mestu u£ u0p°v° MESTO - Društvo da peških študentov obvešča, fiji’iyV Pe,l‘k 12. aprila, v pice-.‘nik v Novem mestu kon-s ^ skupine Šank rock. •MPZAJDA NA LETNEM KONCERTU - V soboto, 30. marca, je mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice in Šentjerneja priredil redni letni koncert. Na koncertu, ki ga Ajda prireja vsako leto ob prazniku krajevne skupnosti Orehovica, je spregovoril predsednik KS in župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. V prepolni dvorani družbenega doma v Orehovici so na koncertu, ki ga je vodila Barbara Barbič, sodelovali učenci OŠ Orehovica, dramska skupina OŠ Šentjernej pa je zaigrala igro Pepelka nekoliko drugače. Gost koncerta je bil Šentjernejski oktet, s katerim zbor Ajda tesno sodeluje že nekaj let. Zbor Ajda pod vodstvom Milana Pavliča se zahvaljuje vsem, ki so prireditev kakorkoli podprli, hkrati pa povejmo, da se pripravljajo že na jubilejni koncert ob 15-lelnici delovanja, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. (Tekst: Anica Kos, foto: Marijan Hočevar) ^itokranjsiTdrobiž) Gutman o obrambni doktrini ^EPOTREBNI PLOČNIKI -boj.6 rcs potrebna nesreča, da kaj, Zgovorni končno spoznali, IV,0 P9,rebni so pločniki na ttie,ru >n v Žužemberku? Pro-na na pevarnost, ki preti otrokom ž„Fl| v šolo na Dvoru in tudi v na v P1 Berku, je bila sporočena že Ukrp naslovov, vendar pravega »,&a do sedaj še ni bilo. Nem VELIKAN -v Pr°i-skii?1 dolenjskem listu je tiskarja Ju31 .“skrajšal” suhokranjske-je n-iV nlcnega medveda. Medved rep^eč meril 2 m od smrčka do iinM.^mcr prednjih šap pa je bu,Kar 16 do 17 cm. Lovec Iskra Sen na medveda res pono-tem’ Jc •<> že drugi medved na li .'hočju, katerega so ustrelitve01 lovske družine Plešivica. Eodn^a ustrelil dr. Janež na Rim,? • uPri Dvoru, ki pa je bil v dom’> ■|av' 1 “ajdovškim ntedve-Pu ladiček. 'Kot j PRave na obletnico nost J^nano, bo osrednja sloves-UvojPB 200-letnici železarstva na °s0ov- iu.n‘ia- Na Dvoru je zato odbor, ki ga Vodi a ’ Pripravljalni............ i PripPsof. Franci Može. Odbor I ."doi!E' vrsto aktivnosti, katere ieizj,.B°,ckale v juniju. Dogodek r ic ti,[^ne?a pomena za Dvor, saj i nek()r enkratna priložnost, da 11 'lobi j. Pomembni železarski kraj *bjrL uzej, da se uredi muzejska 1 aDana Marinca in pri - ogled. S. M Letna konferenca OZSČ Novo mesto - Letos na obisk v Bohinjsko Belo NOVO MESTO - Združenje slovenskih častnikov-območno združenje Novo mesto bo organiziralo 14. aprila ob 9. uri v jedilnici vojašnice v Novem mestu zbor častnikov in svojo letno programsko konferenco. Ob tej priložnosti, ko bodo pregledali dosežke v zadnjem obdobju in začrtali delo za prihodnje, bodo udeleženci poslušali predavanje o doktrini vojaške obrambe Slovenske vojske. Govoril bo Albin Gutman, načelnik generalštaba Slovenske vojske. Novomeško območno združenje slovenskih častnikov, ki vključuje častnike iz občin Novo mesto, Šentjernej in Škocjan, ima nekaj težav s financiranjem. Čeprav največ častnikov živi v novomeški občini, prispeva ta občina sorazmerno najmanj denarja območnemu združenju slovenskih častnikov Novo mesto. Novomeško območno združenje šteje 605 članov, ljudi z vojaškimi čini, torej možnih članov, pa je na tem območju dosti več. Združenje slovenskih častnikov, v katerem je članstvo prostovoljno, drži odprta vrata vsem, ki bi se želeli vključiti v njegove vrste. PRIHOD MOJSTROV MODROSTI NOVO MESTO - Duhovno samouresničenj ljudje nas nagovarjajo, naj pravi in resnični čudež odkrijemo v sebi samih: čudež zavesti, ki prebujena nosi v sebi moč spreminjanja. Na predavanje, ki bo v sredo, 17.4. ob 18. uri v zavarovalnici Tilia, Cesta herojev 1, v Novem mestu, vabi Center za duhovno kulturo iz Ljubljane. • Tisti, ki vedo malo, so prevzetni, tisti, ki vedo veliko, so ponižni. (Leonardo da Vinci) Branko Dukič Po besedah Branka Dukiča, sekretarja OO ZSČ Novo mesto, uvršča združenje v delovni načrt vsako leto vsaj eno posebej vabljivo prireditev. “Letos bomo organizirali ogled plezanja v gorski steni v Bohinjski Beli in obiskali vojašnico v Bohinjski Beli. To je namenjeno članom združenja, njihovim svojcem in drugim udeležencem,” pravi Dukič. L. M. NOVOTEKSOVO BLAGO CENEJE NOVO MESTO - Novo-teksova Tkanina je od četrtka, 1 L aprila, do sobote, 13. aprila, v prostorih menze pripravila akcijsko prodajo kvalitetnega in modnega metrskega blaga in konfekcije. Med delovnikom bodo prodajali od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Dolžu, si že več let prizadevajo za posodobitev telefonije. Lani so končno le zamenjali staro telefonsko centralo v Stopičah z novo, zmogljivejšo. Leta 1988 so v KS Podgrad zgradili novo telefonsko omrežje, vendar zaradi zasedenosti takratne telefonske centrale v Stopičah v tem delu Podgorja niso mogli vključevati novih telefonskih naročnikov. V začetku lanskega leta sta v večnamenski stavbi v Stopičah tamkajšnja krajevna skupnost in Telekom uredila prostore za novo sodobno telefonsko centralo, ki sojo konec lanskega septembra vključili v javno telefonsko omrežje in nanjo priključili vse dotedanje naročnike. Dela za zamenjavo telefonske centrale, zgraditev digitalnega radijskega sistema, ureditev novih prostorov so veljala več kot 30 milijonov tolarjev, ki gredo v celoti v breme Telekoma. Lani so na telefonsko centralo v Stopičah najprej priključili 64 telefonskih naročnikov iz KS Podgrad, ki so že leta 1988 prispevali denar za gradnjo telefonskega omrežja. “Za nadaljnje vključevanje novih naročnikov v tej krajevni skupnosti bo treba podpisati pogodbo o združevanju sredstev za razširitev zmogljivosti krajevnega omrežja,” pravijo na novomeškem Telekomu. V začetku tega leta so podpisali pogodbo o združevanju sredstev za izgradnjo telefonskega omrežja za 250 novih naročnikov s krajevnima skupnostma Stopiče in Dolž. “Naročnike bomo vključili v orprežje do konca leta,” obljubljajo v Telekomu. Trenutno gre proti koncu pridobivanje soglasij lastnikov zemljišč, po katerih bodo položili telefonske kable, teče pa tudi postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja. Nove telefonske naročnike v obeh krajevnih skupnostih, se pravi Stopiče in Dolž, že vključujejo v omrežje, saj to omogoča vključite omejenega števila novih naročnikov. Ostale pa bo moč vključiti po zamenjavi primarnega zračnega omrežja z novim zemeljskim. Ta dela naj bi končali do konca letošnjega novembra. A. B. PREDAVANJE DR. GRANDE NOVO MESTO - Zgodovinsko društvo Novo mesto in Dolenjski muzej priredita v petek, 12. aprila, ob 18. uri v prostorih Dolenjskega muzeja predavanje o letu 1848, tako imenovani pomladi narodov, na Dolenjskem. Predaval bo novomeški rojak dr. Stane Granda, ki je prav s temo Novi pogledi na leto 1848 na Dolenjskem opravil doktorat. Za vse, ki jih zanima domača zgodovina, bo predavanje nedvomno zelo zanimivo. Vstop je prost. treh delih hotela 275 ležišč. “Ko smo prizidali hotel Šmarjeta, smo povečali ne samo nastanitvene, ampak tudi zdravstvene zmogljivosti, število zaposlenih pa smo zmanjšali od takratnih 140 na sedanjih 120; pa smo v tem času dobili tudi nov fitnes center, savno, nov, sodoben notranji bazen in še kaj.” Kot vodja hotela je Bobnarjeva dolžna skrbeti za čim boljše delovanje hotelskega dela zdravilišča, kar seveda pomeni, da je “deklica za vse”. Za tako delo pa je Darinka kot nalašč, saj je v 12 letih dodobra spoznala vse delo v hotelu od kuhinje naprej. “Pravijo, da z ljudmi ni lahko delati, vendar meni tako delo kar ustreza, in mislim, da mi usklajevanje, ki je pri takem poslu izredno pomembno, še kar uspeva. Res pa je, da mora človek pri našem poslu marsikaj molče pogoltniti.” V Šmarjeških Toplicah imajo veliko stalnih gostov. Nekateri prihajajo že leta in leta, tudi po dvakrat na leto. “Jasno je, da moraš gostu ustreči, tako bo zadovoljen on, hkrati je pa to dobro tudi za našo hišo. Če ima zdraviliški delavec slab dan, se to ne sme poznati v odnosu do gostov. Gost ni prišel k nam zato, da bo razumevajoče prenašal slabo voljo osebja. Sicer pa za naše hotelsko osebje ne morem reči nič slabega. V glavnem smo to domačini, ki živimo s temi kraji, zato nam nikakor ni vseeno, kaj se dogaja v zdravilišču. Tu imamo delo in zaslužek in vsi čutimo pripadnost podjetju in navezanost nanj.” Šmarješke Toplice so tako kot ostali dve Krkini zdravilišči skozi celo leto zasedene več kot 80-odstotno. “Sezona pri nas traja celo leto, zato mora biti tudi osebje celo leto v dobri kondiciji. Saj je včasih hudo in težko, toda komu in kje pa ni! Ampak ko vidiš zadovoljnega gosta, je takoj vse lepo in Prav- ’ A. BARTEU PREDAVANJE O NORVEŠKI STOPIČE - Društvo podgorski zvonovi vabi v petek, 12. aprila, ob 20. uri na predavanje z naslovom Norveška, norveški gozdovi in ali gozdovi umirajo. V Družbenem domu Stopiče bo predavala Nevenka Bogataj z Gozdarskega instituta Slovenije. DOLENJSKI LIST uaš četrtkov prijatelj Uidi popusti pri nabavi okrasnih rastlin Za čisto okolje Pomladansko urejanje in čiščenje okolja je sestavni del celoletnega projekta “Moja dežela - lepa urejena in čista”, v katerem se odvija tudi tekmovanje za najbolj urejen kraj v Sloveniji. Pomladansko urejanje okolja je nadaljevanje vseh aktivnosti iz prejšnjega leta, posebno skrb pa je treba nameniti Novemu mestu z okolico, ki se letos spet poteguje za najlepše urejeni kraj v Sloveniji. Še zlasti pa se mora Novo mesto in širša okolica pripraviti na sprejem okoli 3.000 obiskovalcev svetovnega mladinskega prvenstva v kolesarstvu v avgustu. Dolenjska turistična zveza poziva ljudi, naj se zavzeto in organizirano vključijo v urejanje in čiščenje okolja, hkrati pa obvešča vse, ki ste zainteresirani za nabavo okrasnega cvetja in enoletnic, da imate možnost, da ves potrebni material dobite po nižji ceni. Pri Dolenjski turistični zvezi dvignite kupon, s katerim boste v vrtnariji Črepinšek (tel. 23-723) kupovali ceneje. Informacije na DTZ, Novi trg 6, ali po tel. 068 322-512. MŠŠ I ZN A Š I H O S Č I M MM Delovna uspešnost brez pravilnika Metliški svetniki ukinili pravilnik o višini stimulacije k županovi plači, ki so ga obravnavali kar trikrat - Odslej 40 odstotkov k osnovni plači METLIKA - Tukajšnji občinski svet je na zadnji seji že tretjič zapored razpravljal o pravilniku, ki določa, kolikšno naj bo županovo plačilo za delovno uspešnost. Župan Branko Matkovič se že v začetku ni strinjal s predlogom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, a tudi svetniki so imeli precej pomislekov. Zadnji predlog komisije je bil, naj bi župan dobil denarno spodbudo v višini do 10 odst. osnovne plače, če bi pridobil do 10 odst. sredstev proračuna nad zagotovljenimi viri. Če bi bil ta odstotek do 20 odst., bi dobil do 20 odst. osnovne plače, če pa bi bil večji, bi dobil do 30 odst. osnovne plače. Zupan je predlagal, da bi ta predlog črtali. Komisija je predlagala, naj bi dobil po do 10 odst. osnovne plače za pravočasno uresničevanje nalog, prispevek k razvoju občine VOLITVE V SVETE KS ČRNOMELJ - V nedeljo 14. aprila bodo od 7.ure zjutraj do 19. ure zvečer odprta volišča v dvanajstih krajevnih skupnostih črnomaljske občine, razen na Sinjem Vrhu, kjer so bile volitve že opravljene. Kandidate za člane svetov so postavili krajani na zborih krajanov, posamezniki s pisnimi predlogi in utemeljitvami in dve politični stranki. Seznami so razobeše-ni v vseh krajih v občini, na sedežih krajevnih skupnosti, bodo pa tudi na voliščih, ki jih je v občini 79 za 11.500 volilcev. in za ustvarjalnost. Županov predlog je bil, naj bi bil ta delež do 20 odst. osnovne plače za vsako področje. V razpravi je padlo še več predlogov. Župan je spomnii, da lahko vpliva na to, koliko dodatnega denarja bo priteklo v proračun, le pri prihodkih iz naslova sofinanciranja z ministrstev, rezultati številnih županovih nalog pa niso vidni takoj. Svetnik Slavko Dragovanje dejal, daje županova funkcija javna in je odgovoren občanom. “Ali naj ga prisilimo s pravilnikom, katerega namen je, tako predpostavljam, dober, vprašanje pa je tudi, kdo bo ocenjeval njegovo delo. To je obremenjujoče tako za komisijo kot za občinski svet. Sicer pa so najpomebnejši rezultati, in če župan dela ne bo opravil, bo moralne posledice nosil sam,” je menil Dragovan. Mirko Trampuš je vprašal, zakaj država, ki določi županu plačo, ne določi celotnega prejemka, ampak mu morajo miloščino prisojati svetniki. Jože Marko Matkovič pa je menil, daje bila osnovna plača • Predsednik občinskega sveta Jože Mihelčič je pojasnil, da zakon natančno določa osnovno plačo župana, stimulacijo, ki je lahko največ 50 odst. osnovne plače, pa mu določi občinski svet. Ker je doslej župan prejemal 45 odst. stimulacije, je predlagal, naj svet odloči, ali je to dovolj, preveč ali premalo, pravilnik pa odpravi. Za odpravo pravilnika so bili tudi svetniki, županu pa so prisodili 40 odst. stimulacije za delovno uspešnost. očitno slabo odmerjena, če mu morajo določati še stimulacijo. Zvonko Gerbec je predlagal, naj si župan postavi plačo sam, a naj se zaveda, da županuje občanom, ki imajo najnižjo povprečno bruto plačo v Sloveniji. M. BEZEK-JAKŠE Jutri zvečer dobrodelna prireditev Sonce za vse METLIKA - Z bogatim kulturno zabavnim programom Sonce sije za vse, ki ga v športni dvorani metliške osnovne šole v petek 12. aprila ob 20. uri prireja metliška območna organizacija Rdečega križa Slovenije, bodo zbirali denar za letovanje otrok iz socialno šibkejših družin. V kulturnozabavnem programu bodo sodelovali: Zdravko Škender, plesalci osnovne šole Metlika, Popolnočne kočije, Vesele Štajerke, oktet Podoglarji, humoristična skupina Alkotest, plesni par Venturini • Škufca, harmonikar Franci Falant, Toni Gaš-perič in narodnozabavni ansambli: Zasavci, Toni Verder-ber, Dori, Pogladič in Robič. Isti dan bo v hotelu Bela krajina avkcija slik, ki sojih Rdečemu križu podarili likovni umetniki iz Celja in Slovenskih Konjic. Kar pol pitne vode se izgubi V Komunali opozarjajo na oporečno pitno vodo - Dotrajan vodovod, premajhni vodohrani Šele zadnji dve leti več pozornosti izgubam vode v vodovodnem sistemu ODSLEJ ZAZIDALNI NAČRT “SEMIČ I” SEMIČ - Semiški svetniki so sprejeli odlok o spremembi in dopolnitvi zazidalnega načrta “Semič-Mladica”, ki se po novem imenuje “Semič I”. S spremembami in dopolnitvami odloka pa so izpolnjeni vsi pogoji za prodajo zemljišč in gradnjo v okviru omenjenega zazidalnega načrta. ČRNOMELJ, SEMIČ - Tukajšnja Komunala oskrbuje v črnomaljski občini s pitno vodo 15.099 prebivalcev ali 83 odst., v semiški pa 2.877 krajanov ali 76 odst. vseh občanov. Lani so porabili dobrih 871 prost, metrov pitne vode. Poraba vode se v gospodinjstvih povečuje, pri drugih porabnikih pa manjša, zato pa ima Komunala manjši dohodek, saj so cene komunalnih storitev za gospodinjstva nižje ovrednotene. Čeprav so cene komunalnih prvem odvzemnem mestu voda prenovili 1.857 metrov vodovoda, ob tem pa ne gre prezreti, da črnomajska Komunala vzdržuje kar 171 km primarnega in 149 km ČRNOMALJCI SE NAPREJ SOUSTANOVITELJI ČRNOMEl J - Tukajšnji občinski svet je sklenil, da bo črnomaljska občina tudi potem, ko je izda-jateljstvo revije Rast prevzela mestna občina Novo mesto, soustanoviteljica revije. Črnomaljska občina bo za sofinanciranje Rasti letos namenila lOtolarjevna prebivalca občine, kot predstavnico občine v svet revije pa so svetniki imenovali Ksenijo Khalil. storitev, ki jih narekuje republiška vlada, po mnenju komunalcev prenizke, pa jih skoraj bolj kot cene skrbi, da čeprav so veliko pozornost posvečali kvaliteti storitev, niso zadovoljni s kakovostjo pitne vode. Odstotek neoporečne vode se namreč ni bistveno izboljšal, za to pa so krive predvsem okoliščine, na katere Komunala ne more bistveno vplivati. V vseh primerih onesnaževanja virov pitne vode gre za mikrobiološko onesnaževanje, najpogosteje pa so prisotne fekalne bakterije. Ker so tudi vodohrani premajhni, se voda ne razkužuje že v vodohranu, ampak šele vzdolž vodovodnega sistema. Zato je na REJCEM DROBNICE ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba Črnomelj obvešča vse rejce drobnice, da organizira v aprilu in maju vi-taminizacijo in cepljenje drobnice proti zajedaleem. Člani društva rejcev drobnice se za cepljenje drobnice lahko prijavijo pri predstavniku svojega kraja, ostali pa v kmetijski svetovalni službi. Cepljenje bosta opravljali veterinarski postaji Črnomelj in Metlika. Člani društva, ki želijo razstaviti ovce ali koze na razstavi drobnice, ki bo junija v Semiču, pa naj se prijavijo pri predsedniku društva Stanetu Pašiču s Štrekjevca. TELEFON IMA VSAK ČETRTI OBČAN ČRNOMELJ - Konec lanskega leta je bilo v črnomaljski občini priklopljenih 3.494 telefonskih aparatov. Zmogljivost central je bila 3.660 priključkov in gre torej za 95,46-odstotno izkoriščenost, ki je največja v Beli krajini in tretja največja na Dolenjskem. V črnomaljski občini ima telefonski priključek 79,57 odst. gospodinjstev, na vsake štiri občane pa pride po en telefon. V letošnjem letu namerava Telekom v Črnomlju urediti prostore za postavitev telekomunikacijskih naprav in zamenjati analogno centralo z digitalno, zgraditi digitalni radijski sistem Mirna gora - Črnomelj in priključiti 300 novih telefonov. slabše kakovosti kot pri bolj oddaljenih porabnikih. Starost vodovoda pa še bolj kot na kakovost pitne vode vpliva na okvare na cevovodih ter s tem tudi na stroške vzdrževanja. Lani so komunalci odpravili kar 392 večjih okvar, ki so vplivale tudi na izgubo pitne vode. S sodobnimi napravami za odkrivanje okvar na cevovodih so sicer zmanjšali vodne izgube za dobrih 12 odst. A so kljub temu izgube še vedno visoke. Izračunali so, da znašajo okrog 55,5 odst. Od tega je 10 do 15 odst. nepravih izgub in gre za porabo vode iz hidrantov. Na Komunali načrtujejo, da bodo letos zmanjšali izgube za okrog 15 odst. Da bi izgube vode čim bolj zmanjšali ter da bi bila voda čim manj oporečna, so lani sekundarnega omrežja. vodovodnega OBISK MUCE COPATARICE ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj obvešča vse otroke, ki imajo radi Muco Copatarico, da jih bo ta obiskala v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri v kulturnem domu v Črnomlju. OKROGLA MIZA O ZDRAVSTVU SEMIČ - Jutri, v petek, 12. 4., ob 18.30 bo v gostišču Pezdirc zasedal razširjeni občinski odbor Slovenske ljudske stranke, ki bo ocenil delo občine v preteklem letu in napravil načrt za naslednje leto. Na sestanku bo tudi strankin veljak Janez Podobnik. Ob 20. uri bo okrogla miza o problematiki slovenskega zdravstva, na kateri bodo prisotni tudi predstavniki zdravstva in zdravstvenih delavcev in nekateri poslanci državnega zbora. Velik razkorak med željami in možnostmi Med komunalnimi naložbami le najnujnejše * Še bolj kot z vodooskrbo so na črnomaljski Komunali nezadovoljni z odvajanjem odplak. Lani so odvedli 435.653 prost, metrov odpadnih voda, in sicer le od 8.000 ali 53 odst. prebivalcev črnomaljske občine in od 432 ali 11 odst. občanov semiške občine. Kanalizacijsko omrežje pa je dolgo le borih 20 km. METLIKA - Metliška Komunala je v letošnjem gospodarskem načrtu pripravila tudi načrt predvidenih naložb. Ker pa se odpoveduje možnosti investiranja s pomočjo posojil, bo lahko uresničila le toliko investicij, kolikor bo imela lastnega denarja. Zaradi velikega razkoraka med željami in možnostmi pa se bodo morali komunalci odločiti, katerim naložbam bodo dali prednost. Zavedajo se, da morajo imeti prednost že začete naložbe, za dokončanje le-teh pa bodo potrebovali 11,5 milijona tolarjev. Kompleks vodarne na Veselici, na primer, še nima uporabnega dovoljenja prav zato, ker naložba ni funkcionalno zaključena. Prav tako bodo morali zamenjati puhala in polžaste črpalke na čistilni napravi v Rosalnicah, da ne bo prišlo do dokončne okvare. Različno drobno opremo, za katero naj bi porabili 3,9 milijona tolarjev, bodo kupovali glede na to, koliko investicijskega denarja bodo imeli še na voljo in kako nujna bo nabava. Težave pa bodo z odplačilom posojil za kompaktor in smetarski avto. Letos bi morali vrniti dobrih 9 milijonov tolarjev, direktor Komunale Juš Mihelčič pa je povedal, da njihovo javno podjetje tega stroška ne bo zmoglo. Vseh naložb podjetja naj bi bilo letos za 24,6 milijona tolarjev, a so na Komunali “prekratki” za 11,3 milijona tolarjev. Mihelčič je prepričan, da primanjkljaja ne bo, če bi bila občina, tako kot pretekla leta pripravljena plačati anuitete za najeta posojila. M. B.-J. M. B.-J. PODPISAN DOGOVOR - V petek zvečer so imeli člani občinskega združenja slovenskih častnikov v Metliki redni letni občni zbor, na katerem so med drugim uskladili statut združenja z zakonom, ob koncu pa sta predsednik Občinskega združenja Anton Krašovec (levo) in poveljnik 23. območnega poveljstva Bojan Muc (desno) slovesno podpisala letni načrt sodelovanju med občinskim združenjem slovenskih častnikov in 23. območnim pove-veljstvom. Občnemu zboru in podpisu je prisostvoval tudi predsednik državnega združenja slovenskih častnikov gospod Miha Butara. (Foto: T. Jakše) Vsi Belokranjci imajo skupen problem Če vprašate Belokranjce, kje imajo najboljše vino, si bodo hitro skočili v lase - Pomanjkanje dobre pitne vode pa jih je združilo • Skupno v akcijo - Novi občinski prostori SEMIČ - Ko je avstrijski nadvojvoda Ferdinand konec prejšnjega stoletja na Blatniku nad Semičem slovesno odpiral prvi belokranjski vodovod, gotovo ni slutil, da bo še skoraj sto let po tem dogodku neposredno v bližini prvega vodovoda stanje vodooskrbe tako porazno. V rožendolski dolini je še pet vasi brez vodovoda, v semiški občini v celoti pa je kar četrtina prebivalcev še brez te, za modernega človeka danes samoumevne dobrine - pitne vode. .Z.-) VIR/U KOLO - Takole so plesalci metliške folklorne skupine na “vuzem-' ski "ponedeljek svojim someščanom in gostom na metliškem “placu " odplesali metliško obredje, šopek narodnih plesov. Starodavna tradicija je bila kmalu po vojni za štiri desetletja nasilno prekinjena, pred nekaj leti pa so jo na splošno odobravanje zopet obudili. (Foto: T. Jakše) Semiški župan Janko Bukovec pripoveduje: “Belokranjska vodo-oskrba je bila svoj čas skupaj s primorskim vodovodom na slovenski prioritetni listi, a je že leta 1990 Bela krajina iz te prednostne liste izpadla. Stanje postaja vse bolj zaskrbljujoče, saj se večina mctli-škega omrežja napaja iz zajetja na hrvaški strani, v črnomaljski občini je že znaten del gospodinjstev brez vodovoda. Najhuje pa jc pri nas, saj je brez vodovoda kar četrtina prebivalcev semiške občine. Poleg tega je pretežni del semiške občine demografsko ogrožen. Sredstva, ki jih slovenska država namenja v te namene, pa ne zadoščajo, saj se hkrati z vodovodom ubadamo še z gradnjo cest, dokončati bi želeli cestno povezavo z Jugorjem in tamkajšnjo magistralko, in dograditvijo šole.” Ker je torej problem pitne vode Pereč v vsej Beli krajini, so se prejšnji teden zbrali v Semiču župani vseh treh občin in naredili skupno strategijo, kako bi z enotnim nastopom pred odgovornimi republiškimi ministrstvi pospešili reševanje vodooskrbe, ki je sedaj očitno potisnjeno v ozadje. Po nekaterih načrtih naj bi zadnja vas v Beli krajini dobila vodovod šele v letu 2020. S skupnim nastopom, meni župan Bukovec, bi se dalo Belo krajino oskrbeti s kvalitetno pitno vodo veliko prej, saj je vod- nih zalog, kot kažejo najnovejši izsledki, dovolj. To potrjujejo vrtine na Blatniku, od koder bi lahko napajali del semiške in črnomaljske občine, in vrtine v zaledju izvira Krupe nad Osojnikom, od koder bi lahko napajali podgorjan-ski del semiške in del metliške občine. Z izkoriščanjem novih virov pitne vode nikakor ne bi smeli odlašati do naslednjega tisočletja. • Še ena razveseljiva vest prihaja iz Semiča. Župan Janko Bukovec je naznanil, da bodo skoraj dokončani prostori, v katere se namerava preseliti semiška občinska uprava, /.daj v stavbi že polagajo pode, preselitev pa naj bi bila po načrtih končana do L maja. saj si brez dobre pitne vode ni moč zamišljati niti razvoja turizma, od katerega pa si Bela krajina v pri- hodnje veliko obeta. T. JAKŠE Sprehod po Metli! C ŠE NEKAJ PODATKOM ____- j n JUTRIŠNJI prireditvi SonClPj vse: nastopajočih bo preko sedi deset, sceno je postavila Bal' Flajnik-Koželj, razsvetljavi ozvočitevje imel na skrbi Jože man. Popolnočne kočije prvič izvedle pesem Staneta' ča Sonce za vse, Društvo zal tivnost žensk je pripravilo! grizek za izvajalce programaj^ topnicebo moč kupiti tudi jutrf1 vstopu v dvorano (s TrdinU^ ceste), v kateri ne bosta manj« plesalca Katarina Venturini inž~v* drej Škufca, ki se ponašata tu< ™ lanskoletnim tretjim mesto'’° svetovnega prvenstva v Veroni <* LETOŠNJE POLETNE KI,el TURNE PRIREDITVE P", zvečer na grad bo s celovečerj jjj nastopom odprla metliška folk'. na skupina Ivan Navratil, kij j1” ljublja svež in nov program " ne reditveni odbor bo povabil' otvoritev kulturnega mini*1' občinske imenitneže ter p#^ stavnike mest, ki imajo poletij ^ dobne fešte v gradovih, pa t’ Se pokrovitelje, ki že pridno poši? ^ denarce na račun Ljudske kij ^ niče. Svojo malho je odprl d Ce občinski proračun. Odvezal 4 j z 1.700.000 tolarji. ANSAMBLI, KI BODO • 25. in 26. MAJA godli na Vinsfc ^ gredi, so že izbrani. Prav take domala že do potankosti izdej, kulturno-zabavni program, v kj .. rem ne bo manjkalo folklor ^ nastopov, razstav, podoknic,# tuz-auiv, pv./uorv11, movanj, vodenih degustacij, p9 litev priznanj in diplom. Moril' bo vsemu temu pridružil šeog# met z Veselice. Črnomaljski drobj» več ttij tc eotavt Z PRIREDITVE-Nič ve je bilo nekdaj, tako so ugotad na drugem srečanju cikla “Ctj s« melj moje mesto”, kijih organa -črnomaljski ZKO. Tokrat so sp1 govorili predvsem o prireditvah so jih Črnomaljci nekdaj uspc" 1 organizirali in se jih je udeleže? veliko ljudi. Nekdanji običaj' (( Jurjevo, velikonočni ponedelf r Florjanovo in Petrovo so pot#! 4 v nnvnhn nnvnHnhni nrirCd' L v pozabo, novodobni prire1*’ (, jurjevanje in martinovanje p3 ( 0 sta povsem zaživeli. Medtei#\ n so se strinjali, naj bi omenjeni? reditvi kot turistični prirej# s, obogateni z novimi idejami <#j li, pa so se sklenili, da bi bilo k'- Pa...................--- ro obuditi tudi stare običaje," velikonočni ponedeljek, ™ janovo, križevo, sejemske dni'11 kaj. FLORJANOVO BO - Sode*] tem, kako vneto črnomaljski P# [ ci obiskujejo podjetja, lok»'V| posameznike bi sodili, da st#' kje gori, a sodba je napačna. niča je le v tem, da so se odi1' gasilci oživiti Florjanovo, gasilski praznik. Letos četrt'? pade ravno na soboto, pa ^ tedaj praznovali tudi 115 le^j delovanja, razvili bodo novf por in upajo, da bodo do ta*' končana tudi dela na gasil*#, domu. In ker bi tega dne ganizirali tudi gasilsko ves« ?! organizacija pa veliko stane, ?, le pod nogami gasilcev. M#1^ jim namreč zbirat proštov«"^ prispevke za organizacijo p( ditve. TUDI CESTA BO - Tisti,1"! radi hitro prišli od Črnornlj3 Vinice, gotovo jezi cestni o# j med Kanižarico in Kvasico, kr cesta v popravilu. Na črnof1^ skem Begradu, kije podizva)# zadolžen za zemeljska del'J pripravo cestišča za asfalt'1?; asfaltiralo bo podjetje SCT, stitor del pa je Republiška upjj za ceste, pravijo, da neug°"j vreme močno zavlačuje dela, 2 lahko polaganje asfalta in za” ček del pričakujemo šele v' polovici maja. Semiške tropin« t POČEN PONOS-Semiča' primerjavi z nekaterimi dr'1?! krajani v ohčini lahko ponos#1' oni točijo vodo izjavnega vodjjj da, medtem ko jo drugod še* jo s streh v vodnjake. A vsak r. ima svojo mejo. Zdaj se p riS«, čanih spreminja v zavist. Kjf(! na podeželju že prišli tako1 tam polagajo v zemljo nove i? medtem pa Semičanom čast' litoželezna napeljava po šivih. DEŽURA, KDOR Semič je najmlajša, čeprllVz površini ne najmanjša belo#" ji ska občina. Je redko poseljuj demografsko ogrožena ohf|nJ temu primerno jc tudi številO no zaposlenih občinskih usljj* y cev - z županom vred trije. svoje prednosti, pa tudi » točke. DOLENJSKI LIST ii[Drobne iz Kočevja IV PRŠUT IZ DIVJAČINE - V c(lnajvečjem kočevskem gojitvenem lovišču Medved, ki zavzema dve aiifretjini od skupno 69 tisoč hektar-lovitvenih površin na Kočevcem, si prizadevajo, da bi skupaj atjspriznanin kraškim izdelovalcem /liPršutov (MIP) začeli izdelovati a(Pršut tudi iz divjačine, uplenjene j)na Kočevskem. Izdelovali bi ga a iPod posebno ekološko blagovno J Mamko, prednost tovrstne prede-ni< *ave pa bi bila tako v kvaliteti kot jp količini, saj na Kočevskem poleg 1^zveri, ki gojitvenim loviščem prilil našajo tudi največji dohodek (ta v ol Povrečju znaša okoli milijon mark mi P3 leto), letno uplenijo tudi veliko jelenjadi in divjih prašičev, pč Racionalno OBNAŠANJE . Zaradi odločitve, da bi se lil '°*>li gradnje nove šole, v proraču-jl“u kočevske občine za letošnje F‘eto, (pa tudi še za prihodnjih j| nekaj let), ne bo dovolj denarja za st Vse, kar bi bilo v občini potrebno J Postoriti. Zato se bo začela občina obnašati skrajno varčno, vsaj j tavzven, do sosednjih občin. Tako iljlse bo skušala dogovoriti z občinami tba Dobrepolje in Novo mesto o i delitvi stroškov za vzdrževanje sf eeste Mladica - Polom - Seč -Zvirče, ki poteka tudi po orne-J jjjenih občinah, vzržuje pa jo M bevska občina. Ker v Kočevju lit penijo, da občinama Dobrepolje It) Jn Novo mesto omenjena cesta ki !>0lj koristi kot občini Kočevje, J llnia bodo predlagali, da si stroške ll *anjo enakovredno razdelijo. J' Krpanova kobila je i zarezgetala: j “Kdor trdi, da se naši svetniki i n‘so navzeli navad iz obdobja |! *noumja, nima prav. Iz takrat-' nega obdobja so bile znamenite 1 imenovane nočne seje CK ! zdaj pa ima podobne nočne SeJe že skoraj vsak občinski svet. ” t APRILSKI SNEG i povzročil težave jp Kočevje, Ribnica-v Pre- l]j teklem tednu je na kočevskem in o( Jotiiškem območju zapadlo 10 do ji j® centimetrov snega. Promet je a '1 zaradi plundre po cesti zelo i,1 °y>ran, vendar pa večjih promet-:f nesreč ni bilo. Zastoje na maji IPstralni cesti Ljubljana - Petrina So povzročali zlasti vozniki kamio-il’ n?v in osebnih vozil, ki niso imeli flf 2l(“ske opreme. Sicer pa težak |t Ju^ni sneg ni povzročal težav le ce- »r« ____:i------„ l. IZ M A S I H OB v c I i( s,arjem in voznikom, ampak tudi 'cktričarjem in delavcem Teleko-ij “ja- Zaradi dreves in vej, upogni “Jenih na električne vode, je pri-t' ““jalo do krajših in daljših izpadov V Jcktrične energije praktično na ?•' potnem območju, ki ga pokriva i>’ plovna enota Elektro Kočevje, v z; e*’*<'*1 Lašč c*° Kolpe. Do naj-i rieki. O tem čiščenju bodo cj>ni še obveščeni. CEPLJENJE PSOV - Ceplje-,1 “ad 3 mesece starih psov pro-2nlC^lini Eo v občini Velike Lašče f ' ,aPrila. Začelo se ob 8. uri na “rjaku in bo nato po vseh večjih z ?sch, zaključeno pa bo ob 17.30 “vclikem Osolniku (v Laščah bo z h‘6uri). 4 ODVAŽAJO ODPADKE-Od l ».“““rca odvažajo komunalne od-'{ ij^c tudi z območja občine Ve-„ e Lašče, in sicer iz nekaterih ta Se“j ob Donedelikih. iz nreosta- k k' Cn' Odgovor komunalcev pa 0. 'L da so nekateri zabojniki za (i Se Oadke zametani s snegom in da jf C® da do njih. Občani naj torej p Ranijo sneg okoli zabojnikov, p °do komunalci odpeljali snte- Za praznik proračun Sprejeli so ga na Veliki ponedeljek OSILNICA - Na seji občinskega sveta v Osilnici so na veliki ponedeljek sprejeli občinski proračun za letos, dali soglasje k imenovanjema prof. Janeza Kromarja za direktorja Ljubljanskega regionalnega zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine, Janeza Kopača pa za direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana, sklenili pa so tudi, da bo občinska akcija za čiščenje okolje 20. aprila od 8. do 14. ure. Letošnji občinski proračun predvideva za dobra 102 milijona tolarjev prihodkov in odhodkov. V razpravi o njem je bilo danih nekaj pripomb, mnenj in predlogov, ki pa bodo vsaj nekateri upoštevani med letom oz. ob rebalansu proračuna.Dogovorili so se, da bodo akcijo za čiščenje okolja izvedli v soboto, 20. aprila. Potekala bo hkrati po vsej občini, vodili pa jo bodo občinski svetniki. Ob njenem zaključku bo srečanje udeležencev v lovskem domu v Ribjeku. Že to soboto, 13. aprila, ob 18. uri bo občni zbor turističnega društva. V petek, 3. marca se bo ob 14. uri s kajakaškim tekmovanjem začelo praznovanje prvega letošnjega občinskega praznika; v soboto, 4. maja, pa se bo ob 10. uri začelo kajakaško tekmovanje za pokal Petra Klepca. To tekmovanje bo že dvajseto po vrsti. J.PRIMC Proračun sprejet Zaključni račun kaže presežek LOŠKI POTOK - Nova občina Loški Potok je proračun za lani sprejela šele julija, kajti prej je bila še vedno vezana na občino Ribnica. Prvotno načrtovani prihodki so bili 83 milijonov tolarjev, do konca leta pa so se bistveno povečali. Prihodki v preteklem letu so skupaj znašali nekaj več kot 120 milijonov tolarjev, od tega je šlo za tekočo porabo in obveznosti 64.504.752 tolarjev, za investicije 52.243.933 tolarjev, zaključna bilanca pa izkazuje presežek v višini 3.345.868 tolarjev, kar je nedvomno dokaz dobrega gospodarjenja. Zaključni račun in predlog proračuna za leto 1996 nove občine Loški Potok so svetniki obravnavali na seji 12. marca in oboje soglasno sprejeli. Tako ima občina letos na razpolago 101.576.000 tolarjev. Znaten del gre seveda za investicije. Proračunski porabniki morajo opravljati dela le v okviru predvidenih sredstev, o porabi pa morajo poročati županu. Pri izdelavi načrtov je občina sledila željam občanov, ki pa so bile večje od možnosti. Tako je v proračunu predviden primanjkljaj v višini 8 milijonv tolarjev, ki pa se bo verjetno pokril iz trenutno še nepredvidenih sredstev, kot so davki na premoženje, pristojbine za zemljišča, spremembe namembnosti zemljišč itd. Predvideno je tudi zadolževanje v višini 5 odstotkov proračuna, vendar mora biti f>o-ravnano v pororačunskem letu, zagotavlja pa nemoteno financiranje proračunskih porabnikov. A. KOŠMERL VRTEC RINGARAJA RIBNICA - Ribniški vrtec Rin-garaja priredi jutri ob 18. uri v dvorani Ideal centra v Ribnici prireditev “Vrtec ringaraja”. Aprilski sneg zavrl odpravo škode v gozdu Nov rok - 30. april KOČEVJE - Gozdarji kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije ocenjujejo, da sta sneg in žled v letošnji zimi porušila na območju od Velikih Lašč do Kolpske doline okoli 8.500 kubičnih metrov lesa iglavcev. Sanacija se izvaja povsod, Kjer je možno, vendar pa jo sedanje vremenske razmere in novozapadeli sneg otežujejo. Sneg in žled sta prizadela predvsem mlajše sestoje v tako imenovani fazi drogov-iyaka. Polomljeni pa so predvsem nasadi smreke, katere se je v preteklosti preveč pospeševalo. Največ polomljenega drevja, in sicer okoli 4.750 kubičnih metrov, je v državnih gozdovih, s katerimi upravlja sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, okoli 3.800 kubičnih metrov pa v zasebnem sektorju. Zavod za gozdove je pretežni del polomljenega drevja označil za posek ter izvajalcem in lastnikom o tem izdal odločbe. Po odredbi o dodatnih ukrepih za preprečevanje in zatiranje podlubnikov v letu 1996 bi morala biti sanacija izvedena do 31. marca, vendar zaradi visokega snega to ni bilo možno. Izvajalskim podjetjem (Gozdno gospodarstvo Kočevje, Snežnik Kočevska Reka) je zato uspelo do konca marca sanirati le četrtino posledic. Bojijo se, da bodo Imeli premalo časa tudi v podaljšanem roku, do 30. aprila. Po odločbi pristojnega področnega gozdnega inšpektorja je novi skrajni rok za izvedbo sanacije in velja za celotno območje razen za Poljansko in Kolpsko d0lin°- M.L.-S. Izkoristiti les, ki se sam ponuja V kočevski Komunali načrtujejo nove načine ogrevanja - Cenejše ogrevanje bi bilo možno z lesnimi odpadki - Posebne peči za vse vrste lesnih odpadkov KOČEVJE - Glede možnih virov ogrevanja država podpira prizadevanja, da se posamezni kraji vežejo na tisto energijo, ki jim je najbolj dostopna. Na Kočevskem, ki je skoraj v 90 odstotkih pokrita z gozdom, je to nedvomno les. Kočevje je za zemeljski plin premajhen kraj, zato 1100 stanovanj, ki prestavljajo tri četrtine celotnega odjema Komunale, in 250 poslovnih prostorov v mestu ogrevajo s trenutno cenovno najugodnejšim kurilnim oljem. Ker delavci Komunale predvidevajo, da zaradi naraščanja cen naftnih derivatov že v prihodnjih nekaj letih ne bo več tako, so začeli razmišljati KOZLERJI V SLOVENSKI ZGODOVINI KOČEVJE - Jutri, 12. aprila, ob 18. uri bo v prostorih Muzeja Kočevje predavanje z naslovom “Kozlerji v slovenski zgodovini”. O slovenski politični, gospodarski in kulturni zgodovini 19. stoletja ter vlogi in pomenu družine Kozler pri tem dogajanju bo predaval univerzitetni profesor v pokoju, akademik dr. Vasilij Melik. Vstopnina bo 300 tolarjev, za mladino, študente in upokojence pa 150 tolarjev. o drugačnem načinu ogrevanja. Pri tem so se odločili, da bodo proučili možnosti, da bi izkoristili tisto, kar se jim samo ponuja, to pa je les. Po oceni kočevskih gozdarjev namreč v gozdu ostane za 8 tisoč kubičnih metrov bio mase, kar je, preračunano v kurilno olje, celo nekaj več, kot potrebuje Kočevje letno za svoje potrebe. Komunala daje na leto za kurilno olje okoli 50 milijonov tolarjev. “Ta denar gre iz Kočevja in Kočevje od tega nima nič,” pravi Vladimir Bizjak, ki je na Komunali zadolžen za ogrevanje. Ob tem dodaja, da bi z izkoriščanjem OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA - Po čem sklepaš, da smo v Kočevju dostojno proslavili Veliko noč? - Ker je v trgovini s sadjem in zelenjavo že v soboto zmanjkalo hrena, v specializirani trgovini z jajci pa je prodajalka potožila, da je ostala brez jajc. Uspešno leto za VOC Gotenica Številni novi tečaji in za polovico več tečajnikov kot v letu 1994 - Lani bogate investicije • Naslade so minljive, vrline neumrljive. (Periandros) GOTENICA - V vadbeno-os-krbnem centru Gotenica so imeli v preteklem letu 98-odstotno zasedenost, saj je bil center od skupnih 249 delovnih dni zaseden 244 dni. Poleg tega je bilo za VOC Gotenica leto 1995 tudi investicijsko zelo bogato. V VOC Gotenica so lani izvedli 165 usposabljanj. Udeležilo se jih je 5.361 tečajnikov, kar je skoraj za polovico več kot v letu 1994, ko je bilo na 140 usposabljanjih nekaj manj kot 3.000 tečajnikov. Organizirali so več tečajev. Velika pridobitev centra je bila lani začeta izgradnja novega 7-steznega avtomatskega strelišče za zračno orožje s pomožnimi prostori, ki ga bodo uporabljali tako pri usposabljanju kot tudi za različna tekmovanja. Uresničitev zastavljenih načrtov centra predstavlja tudi lani začeta in dokončana izgranja hleva za konje, ki bodo namenjeni predvsem za patruljiranje ob Kolpi v okviru varovanja južne meje. V letošnjem letu ne nameravajo povečati prenočitvenih zmogljivosti centra, načrtujejo pa obnovo nekaterih objektov, s katero bodo izboljšali nastanitvene možnosti. Nadaljevati nameravajo tudi z izgradnjo objekta za službene pse, v katerem bo prostora za deset psov ter opremo za njihovo nego in vzdrževanje, in bo namenjen obnovitvenemu in enotnemu dopolnilnemu usposabljanju vodnikov in služenih psov s policijskih p0Staj' M. L.-S. gozdne mase, kije sedaj brez vrednosti, imela pa bi jo, če bi se jo uporabljalo, denar ostal v Kočevju, čeprav so gozdovi državni. Država jim je namreč pripravljena pomagati, izkoriščanje lesnih od- • Cenejše ogrevanje, do katerega bi lahko prišli z uporabo lesnih ostankov, omogočajo peči, ki sojih razvili v avstrijskem podjetju Kohlbach. V njih je mogoče sežgati vse lesne odpadke od lubja, ža-govine do sekancev, poleg tega pa so te peči sprejemljive tudi z ekološkega stališča. Prednost uporabe teh peči je tudi v postopnem dograjevanju sistema ogrevanja za celotno mesto, pri čemer bi potrebovali le nove kotle, preostali pomembnejši deli obstoječega ogrevalnega sistema pa bi ostali nespremenjeni. Začetna investicija bi stala okoli 130 milijonov tolarjev, od katerih bi jih moral dobro polovico zagotoviti investitor sam. padkov, pa bi lahko Kočevju prineslo tudi kakšno novo delovno mesto. M. LESKOVŠEK-SVETE KDAJ CESTA POLOM-ŽVIRČE-VIDEM? DOBREPOLJE, POLOM - Poročali smo že, da so bili prebivalci Poloma in Seča proti temu, da se njihovi vasici skupaj s Strugami vključita v novo občino Dobrepolje. Izrazili so željo, da ostanejo v občini Kočevje. Zdaj je vse okoli odcepitve od Dobrepolja potihnilo. Pri dobrepoljskem županu Antonu Jakopiču pa smo zvedeli, da Dobrepoljci ne bodo nasprotovali želji Polomcev, vprašanje pa je, če se mišljenje prebivalcev teh dveh vasi ni spremenilo. Nekdo iz Poloma je namreč že zaprosil občino Dobrepolje za posojilo, da bo uredil prostore za kmečki turizem; občina Dobrepolje pa ima v načrtu povezavo Poloma z asfaltno četo (zdaj makadamska) preko Žvirč in do Dobrepolja. USPEŠNO ZA STOLARNO DOBREPOLJE - “Minulo poslovno leto smo uspešno zaključili, saj smo pokrili tudi izgubo prejšnjih let,” pravi direktor Stolarne Dobrepolje Stane Škulj. Težave pa so imeli zaradi precenjenosti tolarja, predrage države, ki preveč pobere zase, pa še zaradi visokih obresti. Razvesljivo pa je, da zaposleni odgovorno opravljajo delo. Z lastninjenjem bodo nadaljevali in ga uspešno izpeljali v nekaj mesecih. Upajo, da bo pri njih vložilo certifikate več Dobre-poljcev in da bodo domačini pokupili tudi delnice, ki bodo v javni prodaji, in da bo tako ostala Štolama v dobrepoljskih rokah. M. S. MAMICAM ZA NJIHOV PRAZNIK - Mali šolarji, ki so vključeni v celodnevni program kočevskega vrtca Ostržek, so svojim mamicam za njihov praznik odigrali igrico Pujskov bratec, zapeli nekaj pesmic in zaplesali. Vzgojiteljice so nato mamice pogostile s kavico, ter vse skupaj s sokom in piškoti. Prav tako so na “klepet ” ob materinskem dnevu povabile mamice tudi vzgojiteljice otrok, ki so vključeni v nižje oddelke vrtca, vendar je bila, predvsem v jasličnih skupinah, udeležba mamic precej manjša kot v skupinah, kjer otroci že znajo pokazati, kaj vse so se v vrtcu naučili. (Foto: M. L.-S.) „ L.aSfc, in sicer iz nekaterih lihSC*'jokl ponedeljkih, iz preosta-p Pa oh torkih. Nekateri občani pe s° se že pritožili, da je odvoz [( u ,<;den- Odgovor komunalcev pa |i M 'L da so nekateri zabojniki za Velikolaški proračun pod streho Lani 12 milijonov presežka - Zimska služba že veljala 20 milijonov - Dražji vrtec Pa Kfanijo sne8 okoli zabojnikov, U °do komunalci odpeljali sme- Pirtovški šratelj: in t^a?‘ četniki so ob delavnikih Hj U(H popoldne tako obremenje-te/ ^om> da so začeli sklicevati ven finskega sveta že na cerk-*nn ?razn‘ke. Kaj podobnega p “ki niso doživeli vse od konca * delovne vojne. ” VELIKE LAŠČE - Zaključni račun občine Velike Lašče za lani so svetniki na zadnji seji občinskega sveta potrdili, stg nadzorni odbor ni ugotovil nobenih bistvenih nepravilnosti. Lanski prihodki so znašali okoli 153 milijonov tolarjev, odhodkov pa je bilo mapj, da je presežek prihodkov znašal 12 milijonov tolarjev, razdelili pa so ga za oblikovanje rezerv, komunalne in gozdne ceste in drugo. Nato so sprejeli proračun za 20 milijonov, nadaljnih sedem pa letos, ki znaša 227 milijonov tolar- pričakujejo od drugod. Predvide- jev prihodkov in odhodkov. Večina odhodkov je že vnaprej določena za delovanje raznih služb in ustanov. Med ostalimi večjimi izdatki pa je protiprašna zaščita cesta Karlovica-Podstrmec, za katero bo šlo iz občinskega proračuna no je dokončanje mrliških vežic v Velikih Laščah in pridobitev dokumentacije za ureditev mrliške vežice v Robu. Sklenili so, daje točka za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča zdaj vredna 0.06 tolarja, medtem ko je bila doslej 0.0587 tolarja. Starši pa bodo odslej za vrtec prispevali 10 odstotkov več, kot so doslej, njihov prispevek pa bo še naprej odvisen od dohodka na družinskega člana. Svetniki so tudi odobrili povišanje sejnin za 1000 tolarjev, kar pomeni, da bo svetnik za udeležbo na seji sveta po novem dobil 4000 tolarjev, odborniki pa za udeležbo na sejah odborov sveta po 3000 tolarjev. Seja je trajala skoraj do P°,n0Či' J. PRIMC 14 ur za 14 točk dnevnega reda Rekordno dolga občinska seja v Dobrepolju - Občina se bo zadolžila za 5,650.000 tolarjev DOBREPOLJE - Zadnja seja občinskega sveta je imela na dnevnem redu 14 točk, trajala je 14 ur, potekala pa je v dveh etapah, se pravi dva dni. Na njej so razpravljali o osnutku občinskega proračuna za letos, ki predvideva za okoli 248,5 milijona tolarjev prihodkov in za okoli 253,5 milijona tolarjev odhodkov, kar pomeni, da se bo občina morala zadolžiti, da bo krila vse odhodke. Še najdlje so svetniki razpravljali o osnutku odloka o ravnanju z odpadki na območju občine. V njem je nanovo zajeto še območje Strug, ki sodi zdaj v dobrepoljsko občino, prej pa je v kočevsko. Svetniki so se tudi strinjali s spremembo odloka o plačilu stroškov za nadomestno gradnjo. Gre za sorazmerne stroške z ozirom na nanovo pridobljeno koristno površino, ki nastanejo pri gradnji nadomestnega objekta. Nadalje so sprejeli sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških gradbenega urejanja, podvojili so davek na počitniške hišice, najbolj enotni pa so bili svetniki pri sprejemu sklepa o prijavi na natečaj za dodelitev sredstev za demografsko ogrožena območja. V sosvet Upravne enote Grosuplje so imenovali župana Antona Jakopiča in predsednika občinskega sveta Braneta Brodnika. Spet so razpravljali o predlogih za grb občine, a dokončnega sklepa o tem še niso sprejeli. Nekaj svetnikov je predlagalo ukinitev odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na Vidmu in v Predstrugah, vendar njihov predlog ni bil sprejet. M. STEKLASA Mšš 1 ZM A Š I H O S c I M Mii FRANČEK AMERŠEK PRVI ČASTNI ČLAN L D SEVNICA - Na nedeljskem letnem občnem zbora sevniške lovske družine so sklenili, da 86-letnega upokojenega poštnega uslužbenca Frančka Amerška iz Žabjeka razglasilo za častnega člana (na posnetku mu listino in priložnostno darilo izroča starešina LD Sevnica Rudi Ameršek). Tajnik LD Rado Umek je povedal, da je Franček že 63 let član zelene bratovščine, 60 let pa je zaprisežen lovski čuvaj. Še v kraljevini Jugoslaviji so morali lovci biti zelo disciplinirani, imeti orožni list in lovsko dovoljenje. Lovska legitimacija je veljala takrat celo premoženje - 500 dinarjev. (Foto: P. P.) a—lit* Za avtobusna postajališča in ceste V ivanški občini naj bi letos posodobili okrog 20 km krajevnih cest - Pomoč občine tudi pri dokončanju posodobitev nekaj lokalnih cest - Avtobusna postajališča in pločniki IVANČNA GORICA - V ivanški občini so v letošnji program cestnega gospodarstva kot prednostne naložbe opredelili dokončanje naložb, začetih lani. Gre za posodobitev lokalne ceste Krka - Laze - Korinj, lokalne ceste Bakrc - Brezovi Dol in rekonstrukcijo Tomšičeve ceste v Višnji Gori. Vse pogostejše so zahteve, da bi morali začeti ceste graditi bolj kakovostno, da jih ne bi bilo potrebno tako pogosto krpati. Zlasti naj bi poskrbeli za dobro odvodnjavanje cestišč. Tako naj bi iz občinskega proračuna krajevnim skupnostim, kot izvajalcem zemeljskih del, povrnili denar za nabavo materiala za izvedbo propu-stov in drugih elementov odvodnjavanja na lokalnih cestah. Letos naj bi v občini posodobili Komunalno gospodarstvo pa bo okrog 20 km krajevnih cest, nekaj krajevnim skupnostim sofinan-malega pa tudi preplastili. Občina ciralo stroške tokovine in krilo del bo tudi letos sofinancirala vzdrževanje krajevnih cest. Zagotovila bo tudi strokovni nadzor nad izvedbo del in konkurenčne cene asfalta. Gozdne ceste pa bodo posodobili po programu, ki ga bodo izdelale pristojne gozdne službe v Novem mestu in Škofljici. Prednost bodo imele tiste gozdne ceste, ki predvsem služijo javnemu prometu. prevoznih stroškov za dostavo pitne vode vsem prebivalcem višje občina financirala vzdrževanje ulic, pločnikov in zelenic ter ureditev javnih površin v vodilnih naseljih. V tej naj bi tudi označili ulice, sofinancirali pa bodo postavitev hidrantov na najnujnejših lokacijah obstoječih vodovodnih omrežij. V Ivančni Gorici tako že letos predvidevajo izgradnjo pločnikov, da bi povečali varnost pešcev. Občina pa bo krajevnim skupnostim primaknila iz občinske malhe polovico potrebnega denarja za posodobitev avtobusnih postajališč. DVE RAZSTAVI V TREBNJEM TREBNJE - Od 9. do 13. aprila bosta v avli Centra za izobraževanje in kulturo na ogled dve razstavi: Ustvarjalnost in delo Pavla Golie ter Stare fotografije o Trebnjem. Drugo razstavo je pripravil in oblikoval Janez Pungartnik. Knjižnica Pavla Goba se zahvlajuje vsem, ki so pomagali z gradivom in informacijami. * Letos Ivančani nadaljujejo izgradnjo vodovodnega sistema Povžarska planota na odseku od Oslice do Miklavčičevega mlina, vodovoda Debeli hrib, občina pa tudi sofinancira izgradnjo vodovoda za naselje Sp. Brezovo. Zastavljena je gradnja vodovoda Sad -Rdeči Kal in obnova vodovoda Vir • Šentvid. Letos se nadaljuje izgradnja kanalizacije v Stični in nadaljevanje kanala po naselju Stična. S sofinanciranjem ministrstva za okolje in prostorje letos predvidena izgradnja kanalizacije v Kuželjevcu. ležečih krajih v občini, ki nimajo vodovoda. Referent za cestno in komunalno infrastrukturo inž. Tone Jereb pravi, da bo ivanška DAN SENTRUPERSKE ŠOLE ŠENTRUPERT - Ravnatelj tukajšnje osnovne šole dr. Pavla Lunačka, prof. Jože Zupan, je do letošnjega dneva šole obogatil kulturno zakladnico šole za 37 ilustracij mladinskih del akademske slikarke Melite Vovk, Mare Kraljeve, Boruta Pečarja, Mojce Cerjak, Irene Majcen, Andreja Trobentarja in drugih. Za učence je bil najbolj prijetno presenečenje nastop Jana Plestenjaka. SPOMLADANSKI KONCERT - Otroški in mlajši mladinski pevski zbor osnovne šole Mirna je zadnji četrtek marca pod vodstvom Duške Peček in ob klavirski spremljavi pianista Zoltana Petra pripravil všečen spomladanski koncert. Občinstvo, zbrano v šolski telovadnici, niti ni dobro opazilo, kako naglo so minile minute ob poslušanju 18, pretežno ljudskih pesmi. Otroci so spored tudi sami lepo povezovali, v izvedbi tokratnega repertoarja pa so bili dovolj diciplinirani, da so v prepoznavni spomladanski razposajenosti dovolj ubrano zapeli tudi skladbe Brahmsa, Schuberta in Geissler-ja. (Foto: P. P) Edino Presek lahko dela za Revoz To malo zasebno podjetje Presek iz Šentruperta pridobilo certifikat ISO 9001 -6 družbenikov z 28 zaposlenimi bo letos ustvarilo za 2 milijona mark prometa RAKOVNIK PRI ŠENTRUPERTU - Med več kut 300 dobavitelji Revoza iz Slovenije jih 40 dobavlja sestavne dele novomeškemu velikanu in med temi je edino šentruperški Presek iz t.i. drobnega gospodarstva. To je povedal predstavnik Revoza Marko Lekše na novinarski konferenci ob dnevu Preseka na Rakovniku. Kot poglavitno, zakaj je le Preseku doslej to ušpelo, kaže poudariti skrb za kakovost proizvodov in poslovanja, kot je povedal predsednik družbe Bruno Gričar. ščana Ferdo Mohorko in Jože Ža- STA VKA SE NADALJUJE - Delavci Silexa imajo med stavko postavljeno stavkovno stražo, sami pa se v negotovosti za svojo usodo zadržujejo v jedilnici. Pravijo, da so že skušali preprečiti vodstvenim ljudem, ki ne stavkajo, da ne bi nekaterim upnikom dovoljevali odtujevanja premoženja podjetja, a da naj bi jih eden od delovodij zavrnil, češ da naj pokažejo odločbo sodišča. Predstavnik območne organizacije svobodnih sindikatov v Krškem Marjan Urbanč nam je pred zaključkom redakcije povedal, da je šlo po nekaterih podatkih za velike odlive denarja drugam, da pa so za raziskovanje takih pojavov poklicani drugi, ne pa sindikat. Skušali smo dobiti v.d. direktorja Silexa Janeza Peperka, a ni bil dosegljiv. Urbanč nam je še povedal, da za pretekli petek sklicane skupščine Silexa ni bilo, ker ni bila sklepčna, saj je prišla le predstavnica Tesnil, p.o. Urbanč je še dodal, da mora podjetje do II. aprila odgovoriti okrožnemu sodišču, ali seje odločilo za prisilno poravnavo ali stečaj, kajti eden od upnikov je že zahteval stečaj. Marjan Urbanč meni, da prisilna poravnava ne pride v upoštev, kajti ne more biti realna ob ogromni zadolženosti Silexa, saj ta presega 500 milijonov tolarjev! (Foto: P. P.) /j\ Presek, d.o.o., podjetje za proizvodnjo in in trženje drobnih kovinskih izdelkov za potrebe industrije in neznanega kupca, je leta 1994 ustanovilo šest fizičnih oseb, podjetnikov s prav toliko proizvodnimi obrati. Med pobudniki za ustanovitev Preseka je bil tudi po besedah drugih družbenikov gonilna sila Lepopold Jurglič iz Prelesja. Iz trebanjske občine sta družbenika še Viljem Meglič iz Dol. Nemške vasi in Marjan Umek z Mirne, potem sta družbenika še Novome- gar, Alojz Koblar pa prihaja iz OBČINSKA PEVSKA REVIJA SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij priredi v soboto, 13. aprila, ob 19. uri tradicionalno revijo pevskih zborov iz sevniške obči- Škofje Loke. Že julija lani so na sistemu kakovosti zastavljeno organizacijo potrdili z uspešnim preverjanjem po EAQF in uvrstitvijo v skupino A. Direktor Območne gospodarske zbornice za Dolenjsko Janko Goleš je opravičil zaradi visokega bolgarskega obiska odsotnega predsednika GZS Jožka Čuka in povedal, daje med 13 območnimi zbornicami prav dolenjska tista, ki je prva spoznala, kakšen razvojni naboj za hitrejši gospodarski razvoj je podjetništvo in si prizadevala za njegovo večjo veljavo. P. PERC Tudi popoldne ŠE VEDNO ZANIMANJE ZA ISO STANDARDE - Predstavnik BVQ1 Zoran Lekič, ki je Maji Pelko, vodji službe za kakovost v Preseku, podelil ceretifikat kakovosti ISO 9001 (na posnetku), je bil poleg Marka Lekšeta iz Revoza deležen posebne zahvale za pomoč in sodelovanje pri pridobitvi te listine. Zdravstveni dom Sevnica (še) ima tudi popoldne redne ordinacije 7 V Silexu so delavci za stečaj Skupščina podjetja pa se bolj ogreva za prisilno poravnavo - Gre za načrtno izčrpavanje delavcev, ki že 3. teden stavkajo in nimajo skoraj od česa živeti? BLANCA - V manj razviti blanški krajevni skupnosti so si pred leti zelo želeli novih tovarn in si od njih veliko obetali. Razplet dogodkov zadnjih let pa kaže dokaj klavrno podobo učinkov teh naložb. Najprej je šel na boben Rudnik nekovin, še predno je sploh količkaj zaživel, zatem se na Kladju v novi tovarni Stillesa, ki je pobrala precej najboljših parcel za sadjarstvo, nista se obnesla ne program sedežnega pohištva ne Elanov program tekaških smuči. Povsod so bili v opravičilo za polom pri roki “objektivni” vzroki. Bo tako tudi v primeru Silexa? Ko smo se ta teden mudili v Si-lexu je večina (izjema so vodstveni delavci) izmed 51 delavcev že tretji teden stavkala. Delavke, te so v veliki večini, vztrajajo pri dveh stavkovnih zahtevah, in sicer, da sej jim izplačajo nadure za december in februarske plače. Delavci in njihov (svobodni) sindikat se zavzemajo za stečaj podjetja, skupščina pa je za zdaj kvečjemu za prisilno poravnavo. Te dni naj bi skupščina ponovno pretehtala obe možnosti. Delavke domnevajo, da vodstvo podjetja nalašč zavlačuje z odločitvijo, da bi jih izčrpalo, kajti ob dosedanjih bednih plačah verjetno računa na to, da bodo stavkajoči kmalu izčrpali vse svoje rezerve in ne bodo imeli niti za bencin, da bi se vozili na delo. Slišale so, naj bi ne bil več predsednik skupščine Silexa, d.o.o., mag. Ciril Pevec, direktor. Tesnil, ampak Brane Ogorevc, stečajni upravitelj krškega Vidma. Preverili smo, a to ne drži, pač pa sc je Pevec na zadnji skupščini pojavil v funkciji predsedujočega, medtem ko je Ogorevc * Kako hudo je trem zakonskim parom zaposlenim v Silexu! Dosti laže ni niti materi samohranilki dveh šolajočih se otrok, Jožici Sluga, ki životari v bloku na Senovem s plačo od 32 do 40 tisočakov. Morda je vsaj trenutno lažje 23 delavcem, ki jih je vodstvo Silcxa s L marcem zaradi pomanjkanja surovin predalo v roke borzi. Delavci pa so lahklo zelo v skrbeh tudi, ker opažajo, da dobavitelji surovin in kupci na veliko prihajajo v tovarno, kjer jim vodstvo dovoljuje, da si kar z materialom poplačajo dolgove Silexa oz. njihove terjatve. zraven, ker naj bi bil tudi stečajni upravitelj Tesnil Inženiringa. Tesnila pa so okrog 95-odstotni lastnik Silexa! P. PERC NA ZBORU TUDI PREDSEDNIK PETERLE SEVNICA - Predsednik občinskega odbora SKD Sevnica Jože Ašič je na letnem občnem zboru stranke v Slomškovem domu pouduril, da je bilo delo pjenih članov vpeto v proces demokratizacije družbe nu vseh ravneh. 'l\idi sami občinski svetniki so dobro ocenili delo sevni-škega občinskega sveta, odnose Z drugimi strankami pa kot korektne. O sodelovanju občinskih svetnikov SKD je pohvalno spregovoril tudi sevniški župan Jože Peternel in izrazil upanje, da bodo še nadalje tvorno sooblikovali razvojni utrip občine. Zbora v Sevnici sta se udeležila tudi prvak SKD Lojze Peterle in minister za promet Igor Umek. Zbor je izzvenel v luči medijsko že obravnavanih aktualnih tem, denimo tudi krške papirnice Videm. SEVNICA - “Trditev, da v Zdravstvenem domu Sevnica v popoldanskem času delajo samo dežurni zdravniki, ni točna. Zdravstveni dom ima redne popoldanske ordinacije od ponedeljka do petka, od 13.30 do 19.30,” odgovarja direktor ZD Sevnica dr. Željko Halapija na pobudo člana sevniškega občinskega sveta. Dr. Halapija pojasnjuje, da delata v ponedeljek in sredo dva zdravnika, v torek, četrtek in petek pa en zdravnik. Poleg tega dela v popoldanski ordinaciji zdravstvene postaje v Krmelju, ki je tudi pod streho javnega zavoda ZD Sevnica, ob ponedeljkih in četrtkih zdravnik, ob torkih pa ordinira zasebni zdravnik dr. Stopar. Dežurni zdravnik nastopi službo ob 19. uri. Iz teh podatkov, navaja Halapija, je razvidno, da v ZD Sevnica v ponedeljek popoldne ordinirajo trije zdravniki, v torek, sredo in četrtek dva, ob petkih pa eden. Dežurna služba pa je popolnoma ločena od rednih ordinacij. V zobozdravstveni službi ordinirajo popoldne: trije zdravniki ob ponedeljkih in sredah, ob torkih, četrkih in petkih pa po dva. V otroškem dispanzerju dela zdravnica popoldan ob sredah, po končani specializaciji druge zdravnice bo otroška ordinacija še en dan popoldan. Sicer pa otroci, ki akutno zbolijo, lahko dobijo zdravniško pomoč v katerikoli popoldanski ordinaciji, pojasnuje dr. Željko 1 lalapija. t Kfjavljeve iskrice REFERENDUM - Po izjem«1 vlianov d®"' slabem odzivu državljanov e pobudo Šešerkove Zelene altcP° i’ nr/\l m i L ■ 7 ,» L> n A 'i I t A rn n I li/f ISH sprotniki Zelene alternative!?« ivanški občini veselo hihitajo. Kj*01 mendrajo, da toliko zbranih pod ™ pisov najbolje priča o moči stran ke, saj, da jim zdaj niti pomoč cf Pilotne žlahte do petega kolenat1’®' bi pomagala, da bi v 20 letih zbrt Cl> li 40.000 podpisov za ta korak. Ilei POMLAD - Na ivanške jagfln.a pomlad očitno dobro vpliva, saj n 11 poročajo o kakršnih novih pokj"a lih domačih ljubljencev. Lovce* očitno pride do živega prebujanj ’e narave, njeni ljubitelji pa boi r bolj kot doslej postali, ko se boi Sri odpravili vanjo s fotoaparatom j* —j bi , sti Trebanjske iveri OMIKA - Ob pobudi občinske za ga svetnika Jožeta Venclja (SDS! le da bi se po treh mesecih, odkar* ui v prometni nesreči hudo poškodt sv vanega svetnika inž. Draga K* pi tarja (ZLSD) odpeljali v ljubijo vi ski klinični center, spodobilo, i ti: bi mu občinski svet poslal vsi k] kakšno brzojavko z dobrimi želj1 ui mi, če ga že ni obiskala kakš« P njihova delegacija, je marsikd zardeval, kljub temu, da so neki teri svetniki takoj povedali, da s že obiskali kolega. Uradna) različnih strank sestavljena del( gacija je po Vencljevi pobudi, * cer z zamudo opravila to, za kar* « se lahko spomnili že dosti prfl Gre za stvar srčne kulture, tu» .) tistih, ki so tisti nesrečeni več*1 J' bili s ponesrečencem v družbi* 2 gostilni pri Pavlinu, pa niso niti* z ven pogledat, ko je tako moč« ' počilo, da so se na bližnjih bloki odpirala okna. Nesrečni mla1’ . očka, ki sicer sploh ne pije, je ptjl 1 hitro pripeljal po poledeneli d sti, na katero mu je pred avto nf previdno stopil Kotar, ko soj | poklicali, da bi umaknil svoj avtjj ker naj bi nekoga zaparkiral . , kje je bila “zaparkirana” tolik1 ^ časa (za)vest trebanjskih svett1' kov? I HIPNOTIČNI AFRODIZIA KI - Nekateri povabljeni na d}‘ ( Preseka^ podjetja z uradnim sed*) , žem v Šentrupertu, so bili k« ( malce zbegani, ker je potekalo'* ] tako dinamično: začelo se j* j Slovenski vasi, kjer je sedež uf ( ravc Preseka, nadaljevalo v PrJ | lesju z ogledom proizvodnje | deta Jurgliča in končalo na RJI ; kovniku v gostilni pri Ivki s po“) ] litvijo certifikata ISO 9001 in n« ■ narsko konferenco. Kulinari«' mojster Goran Pevec je s pestr'" kosilom presenetil celo izbirčne? sladokusca iz Francije, posebej fr seje potrudil, da niso bili prikril sani za hipnotične afrodiziak, dodatke tudi nekateri predsta'’1*] ki sedme sile. ( Sevniški paberkM DELA SE FRANCOZA • ) Inpletu je vodstvo podjetja ? pomoč za izboljšanje organizacij) poslovanja poklicalo starejše? gospoda iz tujine. Delavci, ki so* •■j po njihovih besedah znašli odvečnimi na borzi oziroma s° dl poiskali drugo delo, pravijo, una omenjeni gospod največ "L slug” za to. Možak jih je anket)” v francoščini s pomočjo prevali ke, s ponavljanjem istih, že kg bebastih vprašanj, s tem najvj menda preizkušal 'prag vzdržljmj sti delavcev. , ZAPISNIK - Pred pribltJ™ dvema tednoma je opit g°sL! manjšem gostinskem lokalu ne* kilometrov iz Sevnice s kozarec porezal nič hudega slutečega on nika iz Boštanja, njegovemu lavcu pa je nasilnež za maleiik'1 zgrešil aorto na vratu. Hudo t*ljj no poškodbo sta morala poškou I vanca s pomočjo tretjega sodeluj ca sama prijaviti na sevniški pjjL ciji, ker policije ni menda nijl! poklical na prizorišče dogoUj Brez imen (za zdaj) pišemo.10 željo (p)oškodovaneev, ker naj se povzročitelj tega dejanja že • liko streznil, da je spoznal, k"l hude nevšečnosti si je nakopal napadom, in bi rad mimo soul’0 nekako uredil zadevo. (P)oškOČ|j vanca pa bi, kol sta nam povedi v nedeljo, le rada dobila od P1’| ,e? cije v roke zapisnik oz. dokuu’1^ o prijavi dogodka, da se ne h' . bi napada' igotl kar pozabilo, če požrl obljubo. .ji Sl 1 I X - Med velikonočni"; . oU" prazniki nam ni uspelo i"1 .j kaj povedati nikogar, ki vedel kaj povem-ju zadnjem zasedanju skupščine’ o lexa na Ulanci. So bili v pe-'* jjj zvečer že vsi izčrpani morebiti j' od posta, da se niso oglašal' telefonske klice? Krške novice PA BO LE SVETILO! - Negodovanja vseh, ki se zvečer ali ponoči sprehajajo po Senovem, cgceš da ni javne razsvetljave, bodo nvočitno kmalu manj upravičena. Če grajani nikakor ne morejo uspeti ctz 'učmi ob cesti, bo verjetno v pol-Tifnem siju večnih lučk zasijalo niPokopališče - če bodo le lastniki c'grobov za to. Sprehajalci se lahko torej preusmerijo tja in težave o«bodo mimo. at KRITIKE NALETELE NA ci PLODNA TLA - Znane so tudi n 'ežave z razsvetljavo v Kostanjevici CL a očitno so nedavne kritike o . tem, da je cel otok v temi, naletele gr tta plodna tla. Sedaj je namreč za-j n vito v temo celo mesto, le sem ter ki 'jaje osvetljena katera od cerkva, el POZABILI NA ZNAK-Neka-nj ’ere (redke) luknje na cestah v ni krški občini so imele pred kratkim )d srečo, da so jih zakrpali. Ker so n sedaj namesto lukenj tam hribčki, -- “i lahko še znak “izbokline na cesti” obrnili okoli. ZELJNI ZNANJA - Da lahko j Poznanje postane naenkrat zelo kt 2aželjeno, se lahko prepričamo v 'S1 'eskovški osnovni šoli, kjer so 'f učitelji otrokom iz bližnje okolice * svetovali, naj prihajajo v šolo tik v Pre(i začetkom pouka, saj so prej vrata zaklenjena, da ne bi motili b tistih, ki so notri v varstvu. Mladež 3 Ujub tem nasvetom želi v hram učenosti čimprej, ne šele ob 8. uri. ’ Prepovedano oziroma odsvetova-j, noje najslajše - celo znanje. Novo v Brežicah i zobotrebci in pivo - Maturanti so imeli nedavno matu-,el Lan>ski ples na Čatežu v hotelu U“ terme. So tudi večerjali. Pri tem it Jim je, kot se to rado zgodi, šlo tudi ii Za zobe. V stiski so natakarico * Naprosili za zobotrebce. Da ne bi :i*’ ega nikoli storili! Natakarici se je k> n3mreč takoj zazdelo, da ima 31 ?pravka z neolikanim ljudstvom in rt )e svojemu vtisu primerno odgo-ci vorila na prošnjo. In sicer je po-jf yedala, da v tem hotelu pač nima-.- zobotrebcev. Menda nobel hoti' *eli res nimajo zobotrebcev, da si P ugledni gostje ne bi vrtali po k £°beh. Ampak če že je tako nobel iti Jiotel, kot trdijo, bi lahko imeli udi svetovljansko ponudbo piva, ne le samo dve vrsti domačega. UGLEDNI MEŠČANI - Breži-Ce veliko dajo na svoje vplivne in ugledne meščane. Nekateri soparni so morali zbežati v službo v jubljano. Nekateri nekdanji, Bog "ni daj večni mir in pokoj, so si- - uuj vecm mir m poKoj, so si-erše v mestu, vendar na pokopa--*«u. Eden takih je nekdanji l.: * ki- . • . - fcden takih je nekdaj pežiški župan. Njegov grob ni uvno zgled urejenega. Brežice Pravijo ob tem: kdor ga je takrat .° u> naj mu zdaj prinaša rože in ^rebi osat. Težava jc v tem, da niti oiilcev menda ni ravno veliko, če Je sploh še kateri. n.~NAK - V Brežicah delajo ? 5'P.sKi znak. Tistega, ki ga je udnjič predlagal izdelovalec, so zgnili. Mogoče zato, ker je bil v ,.nuku vodovodni stolp. V Sloveni-.Sla dva taka stolpa in Brežiča-ur ni bilo jasno, ali jc na znaku brežiški. Brežiškemu stolpu l^anjka precej zunanjega ometa, Zn«ika pa to ni bilo razvidno, ,. ° Je bil dvom o pristnosti res “Pravičen. Abanka o jovsih K KAPELE - Turistično društvo Releje s pomočjo Ministrstva M6Š i z M A Š I H OBČIM Mši ZA EKOLOŠKO OSVEŠČENOST MLADIH LESKOVEC - Na osnovni šoli Leskovec tudi letos poteka projekt o zdravem življenju šole in vrtca ter okolja. Mladi celo šolsko leto spremljajo življenje na različnih področjih in vodijo številne akcije, 25. aprila pa bodo svoje izsledke predstavili staršem in domačinom. Mladi se vključujejo tudi v zbiranje odpadnega papirja, posebna pohvala pa velja ekološkemu krožku, ki je pred kratkim ob mentorstvu Jožeta Pernarja izdal prvo številko Zelenega lista, ki med drugim prinaša intervju z županom Danilom Siterjem, zapis o obisku jedrskega reaktorja v Podgorici in še kaj. Z izdajo časopisa so želeli opozoriti na pomanjkanje ekološke zavesti in v ljudeh vzbuditi čut odgovornosti do okolja. TEMATSKI RAZGOVORI ZA STARŠE LESKOVEC - V ponedeljek, 15. aprila, ob 16. uri bodo na osnovni šoli v Leskovcu za starše osnovnošolcev potekali tematski razgovori o zdravi prehrani, o vzgoji oziroma spremljanju šolskega uspeha in o odvisnosti ter družinskem življenju. MUZEJ IŠČE DELA VLADIMIRJA ŠTOVIČKA BREŽICE - Posavski muzej Brežice pripravlja v sodelovanju z V BREŽICAH KABELSKA TELEVIZIJA BREŽICE - Tu pripravljajo vse potrebno za začetek delovanja kabelske televizije in tako so že podelili ustrezno koncesijo. V krajevni skupnosti Brežice bodo podprli načrtovano akcijo v zvezi s televizijo, da bi slednja dobila čimveč naročnikov. Kabelsko televizijo bodo najprej dobili v mestu Brežice v blokih, pozneje bodo na ta informacijski sistem priključili tudi zasebne stanovanjske hiše. Čriček je slovenska posebnost Vinogradniški zadrugi iz OŠ Bizeljsko srebro za njen prvi pridelek BIZELJSKO - Na osnovni šoli Bizeljsko deluje Čriček, vinogradniška šolska zadruga, edina v Sloveniji. Na letošnjem vinskem prazniku na Bizeljskem je predstavila prvi pridelek iz svojega novega vinograda in si prislužila srebrno priznanje. Ta naslov potrjuje, da šolski zadružniki tudi dobro kletarijo in da so na pravi poti k zastavljenemu cilju. Le-ta pa je lastna zaščitna znamka vina. Obnovljeni vinograd, kjer raste 3.000 trt, je star tri leta. Člani zadruge ga obdelujejo večinoma sami, le za strojna dela najamejo kmete. Čričku pomagata s strokovnimi nasveti tudi kmetijska svetovalna služba in bizeljsko društvo vinogradnikov. Premoženje zadruge je šolski vinograd, ki meri hektar, ter vinska klet in oprema. Vinograd raste na Boštu pri Sv. Vidu na dobri legi in je blizu bodoče bizeljsko sremi-ške vinsko-turistične ceste. L. M. Pripojitev za Posavje prednost Posavska banka v aprilu postala podružnica Nove Ljubljanske banke - Celovitejši finančni servis - V kratkem poslovalnica Nove Ljubljanske banke v Novem mestu KRŠKO - Po dveletnem združevanju je prvega aprila Posavska banka, d.d., postala podružnica Nove Ljubljanske banke. Posavski banki namreč zaradi izčrpanega posavskega gospodarstva ni uspelo ustvariti dovolj jamstvenega kapitala za samostojno poslovanje. S pridružitvijo se tudi za Posavje odpirajo nove možnosti za razvoj, banka je dobila boljše pogoje za poslovanje, poskušala pa se bo vpeti v širši slovenski prostor. brežiško občino in Galerijo Štovi-ček retrospektivno razstavo, ki bo posvečena stoletnici rojstva kiparja Vladimirja Štovička. Ob tej priložnosti želijo evidentirati celoten umetnikov opus, zato prosijo vse, ki imajo v lasti katero od Štovičkovih del, da informacije o lastništvu posredujejo na naslov: Posavski muzej, Cesta prvih borcev 1, Brežice, ali se oglasijo po telefonu 0508/01/271 (kontaktna oseba je prof. Jožica Vrtačnik Lorber). • Brez uzde strast past. (Petrarka) gotova pro- Kot pravi direktor sedanje podružnice dr. Dejan Avsec, je banka v preteklosti kljub težavam z Vidmom delala zadovoljivo, bančna vsota konec preteklega leta je dosegla 14,2 milijarde tolarjev, banka pa je ustvarila tudi dobiček. Zaradi pomanjkanja jamstvenega kapitala je Posavska banka decembra leta 1994 celo izgubila licenco za devizno poslovanje in jo to poslovanje od takrat že potekalo preko Nove Ljubljanske banke, v času združevanja pa so Novi Ljubljanski banki prilagajali tudi tehnologijo. S prihodom Nove Ljubljanske banke v Posavje pridobivajo prebivalci in gospodarstvo tega območja celovitejši finančni servis, več možnosti za tesnejše sodelovaje s strateško organiziranim pristopom do komitenta in celo vrsto novih bančnih in parabančnih storitev. Tako bo občanom na voljo Teledom, kreditna kartica LB, poslovna kartica, več novih vrst varčevanja, gotovinski in študentski račun, dobili so možnost poslovanja na poštah po Sloveniji, deležni pa so lahko uslug celotne mreže Nove Ljubljanske banke. S to pripojitvijo je nekaj čez 100 delničarjev postalo delničar Nove Pjksi' 0pazovanie Proučevanje si 1(L^°venije izdalo zgibanko Jov-la Mhhanka - besedilo sta napisa- Irv u—«ni\u - ovavunu V Andrej Hudoklin in Milena ane.ič - z besedo in sliko pred-v'jn Jovse, edino ohranjeno 1 m°cje mo^vjrnih in vlažnih s<)V V sP0t*njem Posavju. Jovsi v,.°'1sežna poplavna ravnica ob Son ni sK'venski meji vzdolž reke Uij e kakih 6 km pred njenim kakih 6.....,_____......... k vpm v Savo in so eden lepših ga p.nsM' prizorov v Sloveniji, ki skih l'kuje velika pestrost rastlin-11 i„ živalskih vrst, posebej imenih vrst ptic. Celotno ob-... cJe meri 460 ha, ožje varovano "■hočje pa 153 ha. BREŽICE - Kdor bo ponudil parkirne prostore v mestnem središču v Brežicah, bo naredil za meščane in za druge obiskovalce veliko. Tako bi lahko zapisali ob razpravah v Brežicah, ki so se nanašale na promet v mestu. Ali bo omenjeno izboljšanje glede prometa nastopilo kmalu, je drugo vprašanje. IZ BREŽIŠKE pohodniSnice aPri| času od 29. marca od 4. r'»d i so v brežiški porodnišnici Damjana Klenovšek iz J|(. rJ?K' lepe vasi - Nastjo, Anu-M.Uerenda iz Artič - Matevža, pulija Žnidaršič iz Sevnice -- °no, Marjanca Danko iz !lr, U('C ' Klariča Vrenko tl i ii’ enic va*i - Mateja, Jolan-a tre z Viher - Karmen in Barbič iz Krškega - Mir- Nca »m. Čestitamo! O tem, kje v mestnem središču ali najbližje temu naj vozniki parkirajo avtomobile, so nedavno svoje predlagali socialdemokrati. Ti imajo za najustreznejši tak prostor vrtove in neizkoriščene zelene površine v ulici Pod obzidjem. Denar za gradnjo bi dali v celoti ali deloma lastniki zemljišč, občina, podjetja, ki bi potrebovala parkirišča ali kdo drug. Na teh parkiriščih bi morali obvezno puščati vozila med svojim delovnim časom zaposleni v ustanovah in podjetjih v mestnem jedru, s čimer bi prostor v središču Brežic prepustili drugim voznikom. Kot trdi omenjena stranka, a tudi vodstvo KS Brežice in še kdo v Brežicah, je namreč v Brežicah premalo parkirnega prostora zato, ker zaposleni v mestnem jedru zasedajo vsa razpoložljiva parkirišča, za druge pa zmanjka prostora. V KS Brežice ne nasprotujejo obravnavanemu iskanju novih parkirnih prostorov, vendar svarijo pred naglico in nepremišljenostjo. Tone Zorko, predsednik sveta KS, pravi, daje na parkirišča v sedanji ulici Pod obzidjem mislil že inženir Oberč. “Nesporno je tam možno najti nekaj prostora za parkirišča. Vendar se zavedamo, da je lažje reči, naj hitro uredimo parkirišča, kot pa dobiti vsa potrebna soglasja in zagotoviti ureditvene načrte. Ne bi šlo brez zapletov,” pravi Zorko. Podobno, kar zadeva potrebna soglasja ter čas in pogoje za njihovo pridobivanje, trdijo tudi na ustreznih mestih na občini. • Nova Ljubljanska banka s pripojitvijo Posavske banke uresničuje svojo vizijo biti prisotna v širšem slovenskem prostoru. Korak k temu bo tudi poslovalnica v Novem mestu, ki bo v nekaj mesecih dobila prostore v nekdanji Elektrotehni, preko podružnice Posavje pa navezujejo stike tudi s škoc-janskoTn šentjernejsko občino. Kam postaviti računalnike? V OŠ Bizeljsko premalo prostora - Lahko tudi dvoizmenski pouk? ◄I .-■4 Ena izmed interesnih dejavnosti na ZANIMANJE ZA KROŽEKBATIK-_________ naši šoli je tudi batik, ki ga vodi Ruža Prahin. Za ta krožek se odločajo učenci od 5. do 8. razreda, ki radi rišejo, najraje na platno, da bi bil izdelek čim lepši, pa ga dopolnijo s parafinom. Povedali so nam, kakšen je postopek dela. Najprej si motiv skicirajo na navadni papir in ga potem z navadnim svinčnikom prerišejo na platno, pobarvajo z voščenkami in dopolnijo s parafinom. Nekaj časa pustijo, da se slika posuši, in jo nato še enkrat prebarvajo s parafinom. Zatem platno zmečkajo, da se parafin razpoka. Potem namočijo v barvo. Spet je na vrsti sušenje. Sliko je nato potrebno še zlikati, da poberejo ven parafin, medtem pa imajo nad in pod platnom časopis. Tako je slika nared za uokvirjenje in jo "batikarji" lahko komu podarijo. Najraje rišejo živalske motive, motive iz pravljic, itd. Pri batiku pa ne rišejo samo na platno, ampak delajo tudi razne okraske, predvsem za praznike. Butika se udeležujejo tudi fantje, čeprav je likanje bolj žensko opravilo. Neverjetno, a ne?? (Tadea iz 7.a, OŠ Dobova) piliš Kaj lahko ostane pod avtomobili V Brežicah v mestnem središču manjka parkirnega prostora - Predlog, da bi preoblikovali ulico Pod obzidjem - Dolga pot do soglasij - Pozornost mestnemu obzidju dovine in novih ukrepov, med katere spada najnovejša predlagana gradnja parkirišč. “Prof. Guštin, ko je bil v Brežicah in je vodil vplivni odbor za mestno jedro, je že takrat imel idejo, kako bi se izpostavile Brežice navzven, tudi na Jasmina ljubi glasbo Rada bi študirala * Kar zadeva parkiranje v mestu, jc v obdelavi tudi predlog, mogoče v javnosti manj popularen, da bi vozila potisnili čim dalj iz mestnega središča. Vsaj malo urejenega prostora, nekaj sto metrov od glavne brežiške ulice, je že na volj«. V krajevni skupnosti zagovarjajo povezavo mestne kulturne zgo- pogled. Tako naj bi v ulici Pod obzidjem pokazali obzidje, ki sicer še obstaja, čeprav večinoma pod zemljo. Tam bi bilo treba podreti vse objekte, pokazati obzidje, del tega prostora pa uporabiti za zelenice in parkirišča. To je dolgoročna vizija mesta. Če bi zdaj na hitro uredili parkirišča, se bojim, da smo s lem za večno pokopali to idejo,” meni Zorko. L. M. BREŽICE - Jasmina Man-džuka iz Brežic igra na citre. Velikokrat nastopa na različnih prireditvah, obiskovalci in poslušalci ji ploskajo in ona je vesela. Rada igra in rada nastopa. “Glasba mi je užitek. Rada hodim v glasbeno šolo. Moja želja je, da bi se vpisala v srednjo glasbeno šolo in potem nadaljevala študij glasbe,” pravi Jasmina, ki se četrto leto uči igrati na citre v glasbeni šoli Brežice. Tu obiskuje tudi 1. razred violon- čela. Jasmina, učenka 6. razreda brežiške osnovne šole, je doslej nastopala med drugim na Radiu Slovenija v Sobotni raglji. Pred časom seje udeležila tekmovanja citrarjev Posavja in Zasavja na Čatežu in bila v svoji skupini najboljša. Kot učenka glasbene šole bo imela v drugi polovici letošnjega leta samostojen koncert. To jc tista Jasmina, ki je nedavno tega ob še drugih glasbenikih z brežiškega konca lepo igrala obiskovalcem brežiškega dne na sejmu Alpc-Adria v Ljubljani. L. M. Ljubljanske banke. S pridružitvijo so izpodrinili nekatere stroške, število zaposlenih pa se ne bo spremenilo. Po besedah direktorja podružnice slabosti pridružitve zaenkrat ni videti, prednosti pa so v tehnologiji, znanju in poslovni politiki. Slednja bo upoštevala specifiko posavskega prostora, seveda v korist čim boljšega razvoja Nove Ljubljanske banke' T. GAZVODA OTVORITEV TELOVADNICE BIZELJSKO - Tukajšnja osnovna šola ima za nemoteno izvajanje pouka premalo prostora, in kot kaže, bodo take razmere trajale še nekaj časa, saj niti država niti občina ne načrtujeta njene širitve. Vodstvo šole meni, da bizeljska šola zaradi pomanjkanja prostorov organizira pouk težje kot sorodne ustanove, ki imajo prostora dovolj. Ta bizeljski problem se bo še zaostril, menijo v šoli, ob uvajanju devetletne šole. Da manjka učilnic, pa se potrjuje spet v teh dneh, ko šola pričakuje računalnike. Te bodo postavili kar v enega od razredov, ker si ne morejo privoščiti posebne računalniške učilnice. Zaradi pomanjkanja prostora bo bizeljska šola mogoče v prihodnje morala uvesti dvoizmenski pouk. Šola vozi otroke s širokega območja, ki je povrh vsega še hribovito, kar bi predstavljalo eno od velikih težav ob morčbitni uvedbi še popoldanskega pouka. KOPRIVNICA - V petek, 12. aprila, ob 18. uri bodo na osnovni šoli Koprivnica odprli težko pričakovano telovadnico, osnovnošolci pa pripravljajo bogat kulturni in zabavni program. Koprivnico bo ob tej priložnosti obiskal tudi minister za šolstvo in šport Slavko Gaber s sodelavci. ČUDNI NAMENI VLOMILCA ČATEŽ - Neznanec je v med 6. in 8. aprilom prišel do poslopja Agrarie Brežice. Z zadnje strani stavbe je šel skozi odklenjena vhodna vrata, ki vodijo v prvo in drugo nadstropje, kjer je tudi stanovanje 46-letnega S. Š. iz Šentlenarta, vendar ga ni bilo doma. Neznanec je na silo odprl vhodna vrata in stopil v stanovanje. Notri je premetal nekaj omar, nato pa v kuhinji odprl vodno omarico, odstranil cev sifona iz odtočne cevi in odprl vodo, da je začela odtekati po tleh kuhinje. Voda je pronicala skozi parket v prvo nadstropje v pisarne podjetja Agraria cvetje, od tam naprej v pisarne Agrarie proizvodnje in trgovine ter še globlje v kletne prostore, kjer je arhiv. Neznanec ni vzel nič, voda pa je povzročila za okoli 2 milijona tolarjev škode. Jasmina Mandžuka FRIZERSTVO JE UMETNOST -V torek zvečer je podjetje Akord iz Brežic i> Spori hotelu na Otočcu pripravilo predstavitev novih Dik-sonovili preparatov za ban anje in nego las. Na predstavitev so bili vabljeni frizerji iz Dolenjske in Bele krajine, na modelih pa sta najnovejše dosežke prikazali priznani frizerski umetnici Jožica Škvarč iz Kapel pri Brežicah in Zagrebčanka Boba Popač. Podjetje Akord se poleg zastopstva za Diksonove preparate ukvarja še z frizersko opremo, opremo pedikerjev in kozmetikov, fitnes napravami, ličili in vsem ostalini, kar spada e sodobno opremljene lepotilne salone. (Foto: Majda Luzar, EPS) Odslej tudi študij podjetništva Visoka strokovna šola za podjetništvo se predstavi - Odobreni programi - Izreden študij razpisali tudi za Novo mesto - Podjetjem kadre, mladim službe Iz naših podjetij OTOČEC - Preteklo sredo je bila na Otočcu prva izmed 18 predstavitev Visoke strokovne šole za podjetništvo. Taje novost v Sloveniji in se jeseni prvič začne z rednim študijem v Portorožu, če bo dovolj zanimanja, pa še z izrednim v štirih slovenskih mestih, med drugim tudi v Novem mestu (tuje razpisanih 40 mest). Vladni svet za šolstvo je konec Združenje podjetnikov Slovenije HB BREŽICE - Ljubljanska borza je konec marca na organizirani trg (OTC) uvrstila obveznice Hipotekarne banke Brežice v skupni nominalni vrendosti 800 milijonov tolarjev. Obveznice so nematerializirani obliki in se njihov prenos opravi preko Klirinško depotne. Obveznice imajo spremenljivo obrestno mero, ki je odvisna od letne inflacije, in fiksno 6-odstotno obrestno mero. HRANILNICA TILIA - Banka Slovenije je preteklo sredo uvedla predsanacijski postopek v novomeški Hranilnici in posojilnici Tilia, ker je ugotovila, daje del naložb (v višini 25 milijonov tolarjev) neustrezno zavarovan. Hranilnica bo morala poskrbeti za ustrezno zavarovanje (hipoteka, vrednostni papirji, depoziti, poroki), oblikovati nadzorni svet in imenovati stalnega direktorja družbe. PIVOVARNA LAŠKO - Mimo borze so se že razcveteli posli z delnicami Droge Portož in Pivovarne Laško. Slednja je v lanskem letu povečala bruto dobiček za 65 odstotkov. O delitvi dividende, za katero pravijo, da bo približno taka kot lani (110 sit za delnico) bo odločala skupščina v maju. V družbi napovedujejo skorajšnji vpis v register KDD, delnice pa bodo poskušali tudi uvrstiti v borzno kotacijo. DROGA - Delničarji te družbe naj bi še v tem mesecu dočakali izplačilo dividend (bruto 679 sit na delnico), o čemer so konec marca odločili na skupščini. Droga je lani po nerevidiranih izkazih ustvarila čez 9 milijard tolarjev prihodkov in več kot 500 milijonov tolarjev dobička. marca dokončno potrdil program šolanja. Kot je povedal Andrej Poglajen iz Gea Collegea, so doslej prejeli že okrog 50 predprijav za študij. Ker šole ni v uradnem biltenu, ki so ga prejeli srednješolci, se je zdaj lotila široke pred- pri GZS in Obrtna zbornica Slovenije) so pri oblikovanju take visoke šole sledili potrebam podjetništva in njegovega razvoja, saj malo gospodarstvo močno pogreša podjetne ljudi, ki bi vodili rastoča pod- jetja. Posebnost šole je, da bodo študenti že v času študija tesno sodelovali s podjetji in da bodo že pred zaključkom šole tako rekoč “razprodani”. Tako bo gospodarstvo dobilo usatrezne kadre, mladi ljudje pa službe. Po končanem šolanju bodo diplomanti pridobili visokošolsko diplomo VII. stopnje za področje podjetništva. Redni študenti bodo Šolnina je za naše navade precej visoka in znaša za redni študij 389.000 tolarjev na semester ali 2.334.000 za vseh šest semestrov; za izredni študij pa 490.000 tolarjev na semester ali 2,940.000 tolarjev za vseh šest semestrov. Za ta denar šola obljublja delo v majhnih skupinah, vso domačo in tujo literaturo in najsodobnejše učne pripomočke, poseben način individualnega dela s študenti po ameriškem vzoru, s sprotnim preverjanjem znanja in razporejanje študentov na konkretna delovna mesta že med študijem v sodelovanju z zainteresiranimi podjetji. stavitve po vsej Sloveniji. Prva izmed njih je bila na Otočcu in so jo poimenovali kar Dan podjetništva. Povabilu so se odzvali številni obrtniki in podjetniki, predstavniki občin dolenjske regije, pa tudi nekateri učenci četrtih letnikov srednjih šol in učitelji podjetništva. V uvodu so predstavili položaj in pomen malega gospodarstva v Sloveniji in v regiji, državno strategijo razvoja MG in težave, s katerimi se srečujejo obrtniki in podjetniki v praksi. Ustanovitelji šole (Gea College, Kako kaže na borzi? Pretekli teden je na borzi minil bolj v napetem pričakovanju glede gibanja tečajev, kot pa v živahnem trgovanju z vrednostnimi papirji. Čeprav so tečaji nekaterih delnic na tako nizki ravni, kot niso bili Že par mesecev, se zdi, da nihče ni prepričan, da je to že minimum, tako da si upajo kupovati le najpogumnejši. Verjetno bo negotovost dosti manjša po IS. aprilu, ko bo jasno, kaj se bo zgodilo z vzajemnimi skladi, kijih upravlja družba za upravljanje Proficia Dadas. Tega dne namreč izteče rok, do katerega se morajo vlagatelji izreči, ali zaupajo svoja sredstva v upravljanje družbi Priom, na katero so začasno prenesena vsa sredstva skladov, kajti v nasprotnem primeru bo morala Proficia Dadas likvidirati svoje sklade, razprodati vse vrednostne papirje in izplačati vlagateljem njihove deleže. V preteklih dneh je bilo zelo živahno trgovanje na izvenborz-nem organiziranem trgu C. Ponovno se je izkazalo, da pretirana hitrost pri prodajanju delnic, pri- dobljenih v postopku lastninjenje podjetij, ni najbolj priporočljiva, \ To je poleg delnic Kolinske poka- S zala tudi delnica Mercatorja. I preteklih tednih so lastniki Mercatorjevih delnic v glavnem iztržit po 2.500 do 3.000 tolarjev za del-nico, takoj po uvrstitvi te delnici f; na OTC (kar se je zgodilo v četr- ^ tek), pa je bila glavnina poslat sklenjena med 3.500 in 4.001) tolarji, kar je veliko več. ^ Ker se cena na trgu stalno spreminja, je za vse zainteresirani najboljše, da pokličejo borznoposredniško hišo, kjer bodo dobili vsi aktualne informacije. Pri tem si n izberejo tisto, ki jim najbolj ust- Lo reza, saj so vsi borzni posredniki ma Sloveniji prek računalnika poveza- jr,e ni z enim borznim informacijskim ’eh sistemom, tako da imajo vsi dostop v "-do istih podatkov. Tudi postopki »pl, zvezi s prenosom lastništva so prili!l vseh članih Ljubljanske borze /*" Klirinško dfpotne družbe formalne Pe pravno pravilno izpeljani. _ y' MARJETKA ČltH‘ DBD, d.o.o., Novo mesto. Novi trg 5^ Tel. 068/323-553, 323-554, Faz. 068/323-551 L, ~si ka samo sodniki za prekrške, pak tudi sodišča, saj je za utaj*0«! davka zagrožena kazen do 5 l(r®j zapora. jP* Tudi zaradi tega bo treba njjj posobiti knjigovodske servise, bodo pravilno vodili knjige. Seh*^ se naj bi tudi pooblastili, da lah^r pravnomočno zastopajo podj®’^' nike pred davčno oblastjo. j!°J Na posvetu so ugotavljali, dir* v regiji čez 1000 samostojnih po®^ jetnikov in družb z omejeno odg®P° vornostjo, a le kakih 10 legal«’?1 računovodskih servisov. Po izjav*®6 inšpektorjev so zelo slabe davč«jCe napovedi (celo slabše, kot če bij'?31 pisali obrtniki sami) pripravjjj3! posamezniki, ki so servise odpjj®' na osnovi kratkega tečaja Zavo^J za zaposlovanje. Poleg knjigovO"^ skih servisov bodo nujni tu®1 j1 davčni svetovalci, saj bo v bodo?,® davkarija predvsem nadziral«|f ® izterjevala, pa nič več svetoval«' < M-l Tamovi in obrtnikovi delavci I Novomeški obrtniki menijo, da bi o neenakosti moralo soditi ustavno sodišče - ZastoRl to vožnje za DARS? - Plačilni nered, predragi krediti, prepozna pomoč NOVO MESTO - Novomeški obrtniki so konec minulega meseca na dober svetovalec in kdo zaupa1’)1 I seji svoje skupščine opozorili na svoj neenakopravni položaj. Po bese- vreden knjigovodja. “Mnogi oW| J dah predsednika Območne obrtne zbornice Novo mesto Ivana Krapj-ca obrtniki še niso delali v tako neugodnih razmerah, kot so danes. Za področje zdravstvenega varstva so celo pozvali Obrtno zbornico Slovence, naj sproži ustavni spor zaradi neenakosti.”Nesramno je, da obrtnik ne more potrditi zdravstvene izkaznice za svojega delavcu že, če ni plačal prispevka za mestno zemljišče, po drugi strani pa gre lahko delavec podjetja Tam, ki ne plačuje nobenih prispevkov, kadarkoli k zdravniku!” meni Kranjc. Sejmi KAPITAL - Četrti slovenski finančni sejem z mednarodno udeležbo bo od 16. do 19. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani. Obiskovalcem bo pokazal, kako naj-bolje naložiti denar in tudi, kdo lahko svetuje na tem področju. Organizator sejma, revija Kapital, pripravlja v času sejma številna strokovna predavanja s kotizacijo in tudi brezplačna (borza za začetnike), razstavo izdelkov iz zlata, nakita in dragocenih ur, razstavo ponarejenega denarja, nagradne igre in še kpj. MEGRA - Od 16. do 20. uprila bo v Gornji Radgoni specializirani sejem gradbeništva in gradbenega materiala, ki se po novem imenuje Megra. Organizator Pomurski sejem napoveduje, da bo letošnji sejem najbogutejši in bo zarudi velikega zanimanju poslej vsako, in ne več vsako drugo leto. Obrtnike močno tepe tudi plačilna nedisciplina, saj so pogosto zadnji člen v verigi, ko je treba prejeti plačilo, in prvi, ko je treba kaj plačati. Ob vse pogostejših stečajih so obrtniki tudi prvi med tistimi, ki se za svoj denar lahko obrišejo pod nosom. V vsesplošnem plačilnem neredu sojo slabo odnesli tudi avtoprevozniki (na območju novomeške zbornice jih je 5), ki so delali pri gradnji državnih avtocest. Ti so sklenili pogodbe o vožnjah s posredniki, dobili obljubo, da bo plačilo mesec dni po opravljeni storitvi, a denarja ni, čeprav se približuje že novo poletje. Podjetniki in obrtniki so o svojih težavah spregovorili tudi minu- li teden na Otočcu. Albin Jaklič iz podjetja Jakles je opozoril na nezaupanje domačih bank. “Našemu podjetju uspe dogovoriti še za 3-odstotno obrestno mero z nemško banko, pri naših pa ne moremo dobiti ugodnega denarja za nakup stroja. Ko pa že zberemo denar, zaradi carinskega zakona čakamo cele mesece na odločitev, ali nam bo država zaračunala carino za stroj ali ne,” je povedal. Malim podjetnikom in obrtnikom bi bilo treba povedati, kdo je vreden knjigovodja. “Mnogi ob? niki začetniki so čisto bosi. Nev^ v do, da morajo obračunati prom®: * ni davek, ne znajo izpolniti polo* | niče, ne vedo, kaj je strošek in ^kj ne ter kaj gre v dobiček. Ni j?p jasno niti, da moraš najprej i«1®! prihodek, da lahko uveljavlj? d stroške. Ljudem je treba to p°yf tt dati,” je pozvala obrtnica Pestu®1 ) jeva. Največ neznanja je med tista in* ki se podjetništva ali obrti Iot*j®| * Obrtniki in podjetniki opo**j jajo, da ceno kapitala mo*? zvišujejo veliki stroški zavafO ^ nja in drugi obvezni stroški, ** . sl<" njihovem mnenju obres 25 stoikov. Zaradi nedoseglj*’ . mera v resnici dosegu kar Mk PRVI PO KUPNI MOČI ZAHTEVE IZVOZNIKOV Gospodarsko interesno združenje slovenskih izvoznikov je nedavno presenetilo javnost s 16 zahtevami. Med drugim je zahtevalo četrtinsko ali vsaj desetinsko devalvacijo tolarja, nadomestilo za izgubo jugoslovanskih tržišč, zmanjšanje letošnjega proračuna, znižanje obrestnih mer in ustavitev rasti plač. Podatki Evropske zveze so Slovenijo med 15 deželami srednje in vzhodne Evrope uvrstili na prvo mesto po kupni moči, pri čemer so upoštevali bruto domači prihodek na prebivalca. Poleg teh so analizirali še 24 razvitih držav, za osnovo pa so vzeli Avstrijo s kupno močjo 100. Na vrhu lestvice po kupni moči je Luksemburg (143), sledi mu ZDA (127), Švica (120) in Japonska (106). Med petnajsterico iz srednje in vzhodne Evrope Sloveniji (48) sledi Češka (44), nato Madžarska (31), Slovaška (30), Rusija (26), Poljska (24), Hrvaška (20). kreditiv, pritiskov za spr<>' plačevanje, plačilne nediscipj jj in stečajev, pri katerih ostaj*? brez denarja, grozi tudi dob«^ propad. Pri tem se bojijo, d« sistem pospeševanja malega podurstva prepozno zaživel.. kot samozaposlitve, vendar Zavodu za zaposlovanje pra' da sami dajejo le osnovne in*. . avijff inf0'' #e»i macije in vzpodbujajo brezpos--., k podjetništvu, ne morejo naučiti podjetništva. Marsi^l! novopečeni podjetniki niso dt,v! -iil1 osveščeni, da bi sami pridobil'^ datno znanje. Temu je pritrdil Jože Papež iz Termolehnik®' mi*13 „ haj^l vedno isti ljudje, medtem kot|S.: opaža, da na tečaje in sem*-, v, (četudi so brezplačni) prihaJav ... Ij (Ji' ki bi znanje najbolj potreboval*'* B. D 8 DOLENJSKI LIST Št. 15 (2435), II. uprila Zadnji vlak za vinogradništvo Z novinarske konference Skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije: Če se ne bomo podvizali, nas bo vstop v Evropsko zvezo zatekel v zelo nezavidljivem položaju re- " SAD ŠT. 3 ^ ..KRŠKO - V marčni številki re-. 'K za sadjarstvo, vinogradništvo ® j1 vinarstvo, ki jo izdaja Tron, °'0., Krško, pišejo dr. Stojan f »rabi in sodelavci o varstvu vinske 0.Irte pred boleznimi in škodljivci v izletu 1996. Ob tem zelo dolgem og Prispevku pa tudi mag. Gabrijel i veljak o varstvu breskev in nek-irij^n in mag. Ljubo Isakovič ter /d‘nž. Srečko Ocvirk o možnostih za w Preprečitev poznopomladanske Pozebe. Revija zdaj stane 475 farjev. -■■■.... —— i Če se boš pravdal za kravo, boš konja. (Nizozemskipre- 1 JUBLJANA - Za slovensko vinogradništvo bo zdaj zdaj speljal zadnji vlak. Če se tega ne bomo zavedeli in ne pospešili obnove svojih vinogradov še pred vstopom v Evropsko zvezo, ga bomo za zmeraj zamudili. Vstop v EZ bo Slovenijo zatekel v nezavidljivem in podrejenem položaju, ko še zdaleč ne bodo imeli izkoriščenih svojih vinogradniških površin, Evropska zveza pa ji ne bo dovolila širiti vinogradništvo, saj se sama vse bolj utaplja v preobilici pridelka. skupnosti Janez Vrečer in njen Snovomesket ZNICE V petek pred velikonočnimi Pfazniki je bila na tržnici nepo-gneča. Srednje velike šunke i*? menjale lastnika za okrog deset ra''Očakov, obiskovalci tržnice so alC|>ali po hrenu, sirčku in smetani, ara zelenjave je šel v promet tudi Q®rat> P° 100 tolarjev kilogram, rtala ponudba: jajca 25 tolarjev, 190 °lka 120, čebulček 300, orehi ' me*>ano žganje 600, česen ^/“0. smetana 650, sirček 200, oc-500 in med 550 tolarjev. Pri h, dju in zelenjavi so bili orehi 850 L°'arjev, lešniki 700, rozine 231, O aaane 153, limone 190, suhe slive pisan fižol 247, grozdje 625, gtPor 420, ohrovt 190, hren 348, “J^lača 292, limone 190, pomaran-J",e 130, zelena 295, česen 347 in !i» ebula 63 tolarjev. Deladini je J.j Računal: paradižnik 350 tolarjev, Ti“?°de 350, mladi krompir 200, •iA. Ika 160, hruške 260, grozdje dt650. pomaranče 150, solato 500, ,|,fln-'ve 700, marelice 1100, jagode 'o*, krompir 60, zelje 120, fižol . U°- papriko 630, čebulo 120, *I l7oe-n 500, cvetačo 400, banane 'r ® 'n koren 200 tolarjev. | ®REŽICE - Na sobotnem sejmu ‘tleli naprodaj 140 do 3 mesece / h^ih in 45 starejših prašičev, j, J[°dali so jih 80 po 310 do 350 i arjev in 10 po 200 do 230 tolar-J v kilo žive teže. Po najnovejših podatkih Skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, d.o.o., ima Slovenija zdaj zasajenih z vinsko trto 21.675 ha vinogradniških površin, kar ni niti polovica toliko, kot je na sedanjem ozemlju države znašala skupna površina vinogradov pred pojavom trtne uši leta 1880. Razmere niti ne bi bile tako kritične, če ne bi bilo veliko vinogradov že starih in izrojenih. Kar 7.000 ha je starih že nad 20 let, kar pomeni, da je njihova rodnost že v zatonu in jih bo prej ali slej treba obnoviti. Prav pri obnovi pa je slovensko vinogradništvo v vse večji zamudi, ki se je najbolj povečala v zadnjih letih, kot sta na novinarski konferenci te dni poudarjala direktor Dvomi o zadrugi Za njen zagon v Loškem Potoku potrebno veliko denarja LOŠKI POTOK- Na letošnjem občnem zboru SLS so na okroglih mizah v začetku leta, ki so se jih udeležili tudi Katarina Smrkolj, Janez Podobnik, Tone Peršak, Igor Bavčar in Tone Rop, razpravljali tudi o ustanovitvi kmetijske zadruge Loški Potok, ki naj bi pospeševala zapostavljeno kmetijstvo, da bi vsaj delno nadomestilo skoraj popoln propad industrije. Za zagon zadruge bi bilo potrebno veliko denarja, tudi za obnovo dotrajanih zadružnih objektov, ki pa so še predmet denacionalizacije. Zaradi takšnih zahtev je verjetno padel v vodo načrt izgradnje prepotrebnega skladišča za gnojila, krmila in prodajo strojne mehanizacije. Čeprav predstavniki zadruge iz Ribnice ne nasprotujejo zadrugi v Loškem Potoku, pa glede na lanske rezultate poslovne enote dvomijo v njeno uspešnost. Pogledi predlagateljev pa upravičujejo ustanovitev zadruge. Negodovanje je bilo že letos, ker ni bilo subvencij za krmila, negodujejo nad slabo veterinarsko službo, ki je ločena od zadruge, kar velja za vso pospeševalno službo, kmetje pa negodujejo nad zadrugo. Na okroglih mizah je bilo izrečenih veliko pohvalnih besed na račun ustanovitve sklada za razvoj v Ribnici, ki razpolaga z znatnimi sredstvi. A vse kaže, da denar ni namenjen podobnim zamislim niti v podporo občinskemu proračunu oziroma investicijam. A. KOŠMERL kmetijski nasveti Najbolj vlečeta helga in dea j^oruza je po obsegu in pomenu naša prva poljščina, za njo pa i"U||o ni nobene druge. Toda še vedno niso izkoriščene vse njene ff*nosti in vse kaže, da bo njeno širjenje zavrl le poslabšan položaj Aoreje, ki se obeta tudi s pridruževanjem evropski skupnosti. juo temu mora vsak kmetovalec izkoristiti vse možnosti, ki jih „'naša sodobna tehnologija, od natančnejše setve, ki jo °gočajo pnevmatične sejalnice, do primernih sort, ki jih ponujaš bogat izbor. (Kmetijski inštitut Slovenije priporoča za letošnjo setev 26 dipčnih sort, razvrščenih po dolžini njihove rastne dobe. Slove-J.a je zemljepisno tako raznolika, da omogoča zorenje skorajda d 0,nemu razponu koruznih sort, od koruz hitric iz razreda 100, ^najbolj poznih sort iz razreda 700. Izbrati je treba take sorte, (J*ajbolj izkoristijo razpoložljive sončne dneve in s tem ustvarijo {'ječjo možno količino škrobnih enot na enoto površine. ^.Med zgodnjimi in srednjimi hibridi priporoča inštitut nasledil sorte, oz. kultivarje. BC 183, BC Eli 1292, BC 175, BC 191, IŽK 250, bahia, LG 22.44, fanion, lotus, marlis, helgo, deo in d, 222. Zadnjih nekaj sort je za naše dolenjske pridelovalne raz-rii) rc najboljših, kar velja zlasti za helgo in deo. Helga je eden tjjjfodovitnejših hibridov, ki prenese tudi veliko gostoto, od 9 do 2 rastlin na kvadratni meter, žal pa je ta sorta občutljiva na ko- . nillOI//S enol M 11 n /in n n nr/\rnn/\ ni« L . ho bulavo snet, na fuzarioze storža in na proseno ali koruzno Se pa zato ne lomi, ne polega in se aobro upira koruzni S. Savosti. V Haj posebnih oznak in priporočil zasluži tudi ostra dea, kije l^dnjih letih postala v Sloveniji najbolj razširjena koruzna sor-pjPtimerna za zrno in za silažo, kije odlične kakovosti. Največje d^elke daje pri gostoti do 10 rastlin na kvadratni meter, je odpor-^ Prot i lomljenju, poleganju, koruzni pegavosti, vešči in celo zelo (J^rna proti bulavi sneti. Njena edina šibka točka so fuzarioze jc r*a. Ker je poltrdinka, daje boljšo kakovost zrnja kot helga, ki jmbanka. (.Med poznejšimi sortami so na inštitutovi listi: mirna, BC 318, Ls.sa, fant 36, BC? 3786, eva, earla, furio, pannonia, LG 23.50, stebla in BC 492. Slednji je med najbolj razširjenimi poznimi hi-m v Sloveniji, saj ima zelo dobre agronomske lastnosti. ''L 15 (2435). II. aorila 1996 Inž. M. L strokovni tajnik mag. Zdenko Raj-her. Če bi hoteli obdržati sedanji obseg pridelave vina, bi po oceni strokovnjakov morali na leto obnoviti vsaj 867 ha vinogradov. V zadnjih petih letih te številke nismo nikoli dosegli. Lani, na primer, je bilo obnovljenih 464 ha, od tega v posavskem vinogradniškem rajonu, torej pri nas, komaj 130 ha. S takim tempom bi prišli le do žalostnega konca (po 50 letih bi Slovenija imela le še 5.800 ha vinogradov) in ne bi nikoli izkoristili naših naravnih danosti, ki se kažejo v 33.000 ha absolutnih vinogradniških tal, torej zemljiščih, ki so primerna le za pridelavo kakovostnih slovenskih vin. Vse to že nekaj let “čivkajo vrabci na strehah” in kmetijsko ministrstvo se je letos vendarle zganilo. Iz državnega proračuna je, kot smo že poročali, zagotovilo izdatnejšo pomoč za obnovo in si zastavilo cilj obnoviti vsaj 600 ha vinogradov na leto. Odziv na natečaj je bil izjemno velik, saj so vinogradniki poslali vlog kar za 1.000 ha in vsem še ustreči ne bo mogoče. To kaže na pripravljenost lastnikov vinogradov, ki se zavedajo, da se z obnovo zelo mudi, ne nazadnje zato, ker Evropska zveza že omenjuje površine in po vsej verjetnosti tudi novim članicam ne bo dovolila povečevati površin pod vinsko trto. IZŠLA KNJIGA O BIOLOŠKO DINAMIČNEM KMETOVANJU V dneh, ko tudi Slovenijo pretreslo novice o usodnih posledicah uporabe pesticidov v poljedelstvu, z olajšanjem ugotavljamo, da se je končno pojavila tudi knjiga, ki zainteresiranim strokovnjakom in laikom posreduje tudi alternativo h konceptom agrokemije. Gre za slovenski prevod knjige nemških avtorjev Sattler-von Wistinghau-sen z naslovom Kmetovanje po biološko-dinamični metodi. Knjigo je izdalo v samozaložbi Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Ajda, Vrzdenec, 61354 Horjul, na prodaj pa je po 5.900 tolarjev. Knjiga opisuje metodo, ki zveni na prvi pogled eksotično. Prav temu pa gre tudi zasluga, daje metoda od vseh alternativnih metod najtemeljiteje raziskana. Metoda temelji nu napotkih znanstvenika in filozofa dr. Rudolfa Steinerju na slovitem poljedelskem tečaju leta 1924. M. VRHUNC Za nepoznavalce ali naivneže: Evropa korenito zmanjšuje svoje vinogradništvo, ker se poraba vina iz različnih vzrokov zmanjšuje. Vtis je, da vino kljub nespornim prehranskim in zdravstvenim odlikam izgublja bitko s cenejšimi pijačami, predvsem pivom in različnimi alkoholnimi in nealkohol- • BREZ PESTICIDOV NI VINA - Lahko je bilo župniku Matiji Vertovcu, piscu najstarejše slo' venske vinogradniške knjige, “Vi noreje za Slovence”, leta 1844 ro jake navduševati za pridelovanje rujne kapljice! Takrat ni bilo tre ba trte ne cepiti ne škropiti, saj niso poznali ne trtne uši, ne pero nospore in ne oidija. V vinograd niško idilo je potem kot strela z jasnega udarjala ena ujma za drugo. Prvo trtno uš so pri nas našli leta 1880 v Mislavčevem vinogradu v Kapelah pri Brežicah, istega leta seje v naših krajih prvič pojavila peronospora, nekaj let prej pa oidij. Z uvozom teh “pridobitev” iz Amerike seje začel vinogradnikov nikoli končani boj z rastlinskimi boleznimi in škodljivci, kije podražil pridelovanje in prizadel konkurenčno sposobnost vina v tekmovanju s pivom in drugimi pijačami. Seveda vino nima tekmeca po svojih hranilnih in zdravilnih vrednostih, k zavesti o njih pa je zlasti veliko pripomogel zdaj že sloviti mednarodni simpozij “Vino in zdravje”, ki je bil novembra 1994. leta v Ljubljani. nimi napitki. V Italiji, ki je ena največjih pridelovalk vina na svetu, že raste pšenica na vinogradniških terasah, vinske cisterne pa uporabljajo celo za prevoz žita. Slovenija, ki zase ne pridela niti polovice vsega vina, ki ga porabi, mora zato pohiteti. To velja zlasti za Dolenjsko, ki želi zaščititi svoj cviček in se z njim kot avtohtono vinsko posebnostjo uveljaviti na vinskem trgu. M. LEGAN NAJBOLJŠI MARTINČIČEV CVIČEK ŠENTJERNEJ - Konec marca je društvo vinogradnikov Šentjernej organiziralo ocenjevanje vin. Vinogradniki so tokrat prinesli rekordno število vzorcev, kar 121, več kot običajno pa je bilo tudi cvička, med katerimi je najboljšo oceno (16,05) dobil vzorec Franca Martinčiča, sledita pa mu Gašper Majzelj in Jože Smolič. Najboljše dolenjsko belo vino je prinesel Tone Kovačič, najboljši laški rizling Zdenko Antončič, renski rizling Anton Vovko, dolenjsko rdeče Marjan Gričar, modro frankinjo pa Franc Martinčič. Komisija je bila stroga, saj je izločila 31 vzorcev. Naj ob tem povemo še, da društvo vinogradnikov pripravlja slavnostno razglasitev in srečanje prvo soboto v maju na hipodromu. V vinogradu se neučakanost lahko maščuje Vinogradniki so praviloma opravili rez in vez vinske trte zelo hitro, ker so pričakovali brstenje v običajnem času, to je v začetku aprila. Ker se začetek brstenja močno razlikuje pri različnih sortah, se večkrat zgodi, da zgodnje sorte odženejo v začetku aprila, pozno odganjajoče pa zaradi ohladitve v aprilu odganjajo šele koncem aprila. Zgodnejše odganjanje ima za posledico daljše obdobje nevarnosti pozne pomladanske pozebe. Neugodno je tudi, da zaradi nezadostno visokih temperatur in zadosti vlage in hranil trta raste preveč v dolžino in debelino, ker ji manjka sončne energije- Posledice vsega pa so večja prizadetost poganjkov od pršic in slabša razvitost očes blizu osnove mladice in s tem njihovo slabše odganjanje prihodnjo pomlad. Poganjki, ki so odgnali pred ohladitvijo, so v času hladnega in deževnega obdobja ogroženi zaradi večje možnosti širjenja črne pegavosti, ki se prenaša na mlade poganjke v kapljicah vode iz plodišč na starejšem lesu in nizke temperature ne ovirajo širjenja. Če povzamemo vse skupaj, lahko ugotovimo, da dosedanja zamuda pri odganjanju pomeni prej prednost kot pa znamenje slabe letine, zlasti, če bodo v nadaljevanju občutna otoplitev in sončni dnevi omogočili hiter in pravilen razvoj vinske trte. Svarim vinogradnike, naj ne uporabljajo mineralnih gnojil, zlasti ne dušičnih, ker bi le-to ob zadostni vlagi preveč povečalo bujnost trte. Dušična gnojila se, če je potrebno, dodajejo proti koncu cvetenja trte, sicer si z njimi več škodimo kot koristimo. Posebno je škodljiva velika bujnost trte zaradi osipanja med cvetenjem ali po njem in v poletni suši, (ki jo je letos moč pričakovati). EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Opozarjam tudi, naj se vinogradniki preudarno odločajo o izbiri pripravkov v času prvega škropljenja in da to opravijo nadvse vestno. Vsako škropljenje na pamet je zgrešeno. Odločamo se na osnovi stanja in ukrepov v preteklem letu in tre-nutnih razmer. Potrebno je upoštevati trenutne razmere, zlasti vreme v času odganjanja in na začetku porasta poganjkov. V toplem vremenu lahko počakamo z nameravanim škropljenjem, ker bo mogoče postalo nepotrebno, ali bomo kasneje zbrali manj strupeni pripravek, zlasti pa smo bolj učinkoviti, ko škropimo večjo listno površino. Predvsem pa se je potrebno zavedati, da škropljenje, prej ko so vidni vsaj zeleni vršički ni smotrno. To pomeni, da moramo škropiti v času, ko je za posamezno sorto najbolj ustrezno (kraljevina odganja pozneje in smo jo vedno prezgodaj škropili in imeli vedno največ problemov). Vendar priporočam pri isti sorti dvakratno škropljenje, ker očesa bližje osnovi odganjajo pozneje in so zato, ker smo škropili, ko so bila še zaprta, praviloma najbolj prizadeta. Dober uspeh bo, če škropimo samo enkrat, in to v času, ko odganjajo zapoznela očesa (vendar pri pripravkih, ki poškodujejo zelene liste, pazimo, da ne škropimo preveč odgnalih poganjkov). Glede na trenutna pričakovanja priporočam, da o pravem času uporabite 10-odst. žvepleno apneno brozgo (ne prej, kot se začnejo odvijati prvi lističi). Neprimerni so kakršnikoli močni strupi. Tisti, ki bodo sadili cepljenke, naj spoštujejo naravne potrebe trte in ne sadijo v mrzlo in prevlažno zemljo! Poleg tega opozarjam, da trta rabi hranila širom v tleh, in je gnojenje v sadilno jamo ovira za dobro razraščanje korenin, hkrati pa se razvije premočna mladica, ki ni primerna za steblo, ker ni klena. (Nadaljevanje prihodnjič) Inž. JOŽE MAUEVIČ PRAVNA svetovaInžca Svetuje odvetnica Mii rta Jelačin Oprostitev pravdnih stroškov VPRAŠANJE: Nujno bi morala vložiti tožbo zaradi denarne terjatve, ker pa živim v zelo težkih razmerah, bi bila rada oproščena plačila pravdnih stroškov. V kakšnih primerih sodišče dovoli takšno oprostitev? ODGOVOR: Sodišče oprosti plačila stroškov postopka stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore plačati teh stroškov brez škode za nujno preživljanje same sebe ali svoje družine. Oprostitev stroškov postopka obsega: oprostitev taks in predujma za stroške izvedencev ogledov in sodnih oglasov. V tožbi morate predlagati oprostitev in priložiti potrdilo občine o vašem premoženjskem stanju, potrdilo o osebnih dohodkih in o številu družinskih članov, ki jih preživljate. ZANIMANJE ZA CVIČEK - Zadnja leta se v Sloveniji povečuje povpraševanje po rdečih vinih, še posebno po dolenjskem posebnežu, cvičku. V vinski kleti Kmečke zadruge Krško v Leskovcu beležijo povečano prodajo zlasti na Gorenjskem, na ljubljanskem območju in v Savinjski dolini. Čeprav ima omenjena klet kar 80-odstoten tržni delež pri prodaji stekleničenega cvička v Sloveniji, ne more vnaprej zagotoviti željenih količin. Cvička je manj predvsem zaradi manjše ponudbe grozdja, saj je neredno plačevanje odvrnilo od kleti kar precej vinogradnikov. Ker pa ima prihodnost le pravilno donegovan in ustekleničen cviček - tega se vse bolj zavedajo tudi vinogradniki - so v kleti v Leskovcu prepričani, da si bodo znova pridobili zaupanje vinogradnikov in da bo klet ostala še naprej centrala slovenskega cvička. (Foto: M. Vesel) j Helena MRzuKAR gospodinjski kotiček Odlike univerzalne pokrovke Pri nakupu kuhalnc posode, kot so lonci, kozice in ponve, se vedno odločimo le za tiste, ki imajo tudi pokrovko. Dandanes ima gospodinja na voljo tako imenovano univerzalno pokrovko, ki nadomesti vse pokrovke različnih premerov. Omenjena pokrovka je dvodelna. Spodnji del, ki je konkavne oblike, omogoča tesno prileganje na rob vsake posode. V sredini ima odprtine, skozi katere se ob segrevanju vsebine dviga para. Velika prednost univerzalne pokrovke je, da prepreči prekipe-vanje vsebine. Odvečna para se nabira v zgornjem ali konveksnem delu pokrovke, kjer se ohladi in utekočini ter odteče skozi spodnje odprtine nazaj v posodo. S pomočjo pokrovke se med kuhanjem para stalno utekočinja, zato ni nevarnosti, da bi se jed pokuhala in izsušila. Posode med kuhanjem ni potrebno odkrivati niti prilivati nove tekočine, zara- di česar porabimo manj energije in čas kuhanja se skrajša. Ce želimo med kuhanjem doliti na primer olje, vino in podobno, vlijemo skozi odprtino na pokrovki. S pomočjo takšne pokrovke lahko živila pečemo, kuhamo, cvremo, dušimo ali pražimo. Pri pečenju in kuhanju zamrznjenih živil ohranimo vso odtaljeno tekočino, ki vsebuje določene hranilne snovi. Meso se pri pečenju manj skrči in potrebuje manj dodane maščobe ter ohrani aromo. Pri uporabi moramo paziti, da pokrovko pravilno namestimo na rob posode. Vsebina v posodi naj sega vsaj 2 centimetra pod pokrovko. Po končanem kuhanju ali pečenju odstranimo pokrovko šele tedaj, ko se vsebina umiri. Kapljice utekočinjene pare pod pokrovko vedno otresemo nazaj v posodo. Univerzalna pokrovka omogoča gospodinji čist štedilnik, zrak brez močnih vonjav ter pripravljanje zdrave hrane. DOLENJSKI LIST Izbrala je glasbo Violinski koncert Maje Bevc NOVO MESTO - Še ne sedemnajstletna Novomeščan-ka Maja Bevc je čisto navadno dekle kot njene vrstnice. Ali pa tudi ne. Za svoj življenjski poklic je namreč izbrala glasbo oziroma igranje na violino. Da je pri tem zelo uspešna, je dokazala tudi na samostojnem violinskem koncertu v Kozinovi dvorani Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu v torek, 2. aprila, zvečer, kjer je skupaj s svojimi glasbenimi prijatelji -sestavljajo violinski kvartet -pripravila zanimiv in prijeten program. Maja se spominja, da ima že od nekdaj rada glasbo in tako sta jo starša že s 6 - imi leti vpisala v novomeško glasbeno šolo, kjer je prepevala v zborčku, kmalu pa se je začela učiti še violino. Od 3. razreda glasbene šole sodeluje v novomeškem simfoničnem orkestru. Za Majo je bilo “usodno” leto 1992, ko je na tekmovanju mladih glasbenikov v Celju prejela priznanje in jo je tam zapazila Dušanka Stražar, profesorica na SGBŠ v Ljubljani. Leto dni se je učila pri njej, nato opravila sprejemni izpit in se v šolskem letu 1994/95 že vpisala v celotni program. Sedaj je Maja že drugo leto učenka prof. Armina Seška in pravi, daje z njegovo pomočjo začela odkrivati glasbo v njenem celotnem pomenu. V tem šol- Maja Bevc skem letu igra tudi v šolskem kvartetu in šolskem simfoničnem orkestru SGBŠ Ljubljana. Za seboj ima že 20 internih in javpih nastopov. Med njene večje uspehe spada 4. mesto na lanskem mednarodnem tekmovanju glasbenikov - Concorso Gio-vani v Italiji, letos marca je sodelovala na predtekmovanju za izbiro kandidatov na nastop na 8. Evrovizijskem tekmovanju mladih glsbeni-kov v Lizboni, z igranjem v kvartetu violin (ki je sodeloval na Majinem koncertu) pa je 30. marca letos na 25. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prejela 3. nagrado. Poleg tega jim je Glasbena mladina Slovenija (GMS) podelila kot nagrado polovično štipendijo za igranje v mednarodnem godalnem orkestru, ki bo od 14. do 25. julija sodeloval na Mednarodnem poletnem taboru GMS v Dolenjskih Toplicah. Majo čaka nastop v okviru proslavljanja 50-letnice novomeške glasbene šole, aprila se bo udeležila tudi letošnjega tekmovanja mladih glasbenikov v Stresi v Italiji in julija mednarodnega tekmovanja glasbenikov v San Bartolomeu v Italiji itd. Pred Majo je torej še naporno leto, zato ji želimo veliko uspehov in vse najlepše za bližnji rojstni dan! L. MURN Mimo ustanov na krilih rocka Forum ustvarjalcev kulture iz Brežic združuje nekaj sto mladih - Predstavitev pesniške zbirke sta pospremila koncert skupine Super vaja in likovna razstava NOVO MESTO - Minuli četrtek, 4. aprila, zvečer seje v lokalu Pri slonu predstavil Forum ustvarjalcev kulture iz Brežic. To je skupina mladih, ki se ukvarjajo z različnimi kulturnimi dejavnostmi, druži pa jih ustvarjalnost, pripadnost kulturi rocka in volja v svojem kraju nekaj narediti. Na novomeški predstavitvi, kije bila prva zunaj Brežic, je nastopila glasbena skupina Super vaja, Petra Hočevar, Tea Primac in Nina POEZIJA PRI SLONU - Koncertu Group, od začetne skupine 20 članov pa je v letu dni (marca je Forum praznoval eno leto delovanja) članstvo naraslo na 600. Člani Foruma niso le ustvarjalci in porabniki kulture iz Brežic, ampak tudi iz drugih krajev Slovenije. Goran Salamon, eden od pobudnikov, takole orisuje delovanje Foruma: “Lotevamo se različnih akcij ii) projektov, za katere v našem okolju kulturno-umetniška društva in druge organizacije niso pokazale zanimanja. Ta čas v Forumu delujeta likovna in literarna sekcija ter glasbeni klub, kije zelo dejaven, saj je lani organiziral preko 10 koncertov rock glasbe v Brežicah. Dejavnost kluba se je pospešila, ko je klub dobil dovoljenje za uporabo opuščenega nekdanjega doma JLA, ki je od osamosvojitve Slovenije neurejen sameval. Lotili smo se dela, uredili elektriko, napravili oder in počistili prostore, tako da so zdaj možni kocerti. Vsa dela smo opravili prostovoljno, podpora od zunaj je bila zgolj moralna.” Kot so povedali še drugi člani Foruma, programi in projekti v skupini nastajajo spontano, uresničitve pa so odvisne od iznajdljivosti, saj Forum za zdaj ne dobiva nobene denarne podpore. M. MARKELJ PRIKAZ PLETARSKI1I IZDELKOV - Razveseljivo je, da tudi m kažejo zanimanje za ohranjanje te vrste naše dediščine. Med obiskof razstave je bilo veliko otrok, ki so si ogledovali pletene košare, steki* itd., na sliki pa sta še (prva z leve) violinistka Petra Gačnik in zraven mladi harmonikar Damjan Vidic. (Foto: L. Murn) PETAN V KOPRIVNICI KOPRIVNICA - Danes, v četrtek, bodo v večnamenskem prostoru osnovne šole Koprivnica odprli razstavo slik domačina Leopolda Petana. Osnovnošolci bodo otvoritev popestrili s kulturnim programom. Razstava slik na steklo bo na ogled en teden, vsak dan od 8. do 15. ure. in razstavi je dala piko na i še predstavitev tvornosti mladih brežiških pesnikov, ki so jih predstavile reci-tatorke, članice Foruma. (Foto: MiM) Zorko pa so prebrale nekaj pesmi iz pesniške zbirke sedmih brežiških literatov, ki jo je Forum izdal lanskega novembra. Koncert in literarni večer je pospremila otvoritev razstave del Bojana Levaka Gusa, ljubiteljskega slikarja, ki slika v glavnem v pastelni tehniki in išče svoja pota pri izbiri likovnega izraza, v nekaterih slikah pa je čutiti vpliv stripa. Brežiški Forum je zanimiv pojav, saj kaže, da je mogoče nekaj narediti tudi mimo ustanov, zadolženih za kulturo. Zamisel se je porodila v skupini Demolition v- H M, S PESMIJO V POMLAD - Na deževno torkovo popoldne 2. aprila se je r NASTOP MIRNOPESKIH MLADIH GLASBENIKOV MIRNA PEČ - Jutri, v petek, 12. aprila, bo ob 20. uri v Kulturnem domu Mirna Peč letni šolski koncert učencev glasbene šole Mirna Peč. Predstavili se bodo mladi glasbeniki, ki jih poučuje Štefan Balažič. avli KC Janeza Trdine 300 najmlajših pevcev skupaj s svojimi učiteljicami trudilo s pesmijo priklicati pomlad iti sonce. S pesmijo v pomlad je namreč naslov letošnje revije otroških in mladinskih pevskih zborov, na kateri je sodelovalo 10pevskih zborov iz naslednjih osnovnih šol: Šmihel, Vavta vas, Smarjeta, Grm in Bršljin. Kot vedno, je tudi tokrat ZKO Novo mesto poskrbela za strokovno spremljanje petja. Letos je bila to Karmina Šileč iz Maribora, trenutno ena naših najboljših zborovodkinj. Čeprav revija nima tekmovalnega značaja, so bili njenih pohval deležni predvsem oba pevska zbora iz OS Vavta vas, kjer je zborovodkinja Cvetka Hribar (na sliki), in otroški pev-ski zbor z OS Grm (zborovodkinja Sonja Čibej). Ti trije zbori se bodo 17. aprila udeležili pokrajinske revije otroških in mladinskih pevskih zborov v Trebnjem, otroški zbor Vavta vas pa bo tudi eden izmed nastopajočih od 24. do 26. aprila na državnem tekmovanju v Zagorju. Staša Vovk z ZKO Novo mesto je z revijo zadovoljna, želi pa, da bi se v prihodnje prijavili tudi zbori iz ostalih krajev vseh treh občin, ki jih pokriva novomeški ZKO. Na OŠ Center se menda drugo leto že pripravljajo na nastop. (Foto: L. Murn) Navdušenje za pletarstvo Učenci OS Dolenjske Toplice in Dolenjski muze, pripravili razstavo Pletarstvo v topliški dolini -Sl DOLENJSKE TOPLICE - V podhodu Zdravilišča Dolenjske Toplice je bilo v sredo, 3. aprila, pozno popoldne zelo živahno. Številni obiskovalci so prišli na otvoritev zanimive razstave z naslovom Pletarstvo v topliški dolini, za kar so se potrudili na OŠ Dolenjske Toplice in v Dolenjskem muzeju. Delo jim je uspelo, saj so bili razstavljeni številni izdelki tovrstne domače obrti učencev in starejših pletar-jev, pletarjenje pa si je bilo mogoče ogledati tudi v živo. Za to so poskrbeli Alojz Bobnar, Cveto Kastelic in Jože Šenicar. Da se je pletarstvo v topliški dolini, ki ima tu že dolgo tradicijo, ohranilo tudi med mladimi, ima največ zaslug Majna Klanči-čar, učiteljica na OŠ Dolenjske Toplice, ki tam že od leta 1984 vodi pletarski krožek. Že prvo leto se je te veščine z zanimanjem lotilo sedem učencev, vsako leto pa se jim je pridružilo še do sedem mladih. Ža pomoč so prosili Cveta Kastelca, izkušenega pletarja z Gorenjega Polja, ki jim je rad pomagal z nasveti. V dolgih zimskih popol- pletenk in drugih izdelkov ij * slame in vrbovega šibja - vsi & izdelki so tudi na ogled. Dvajse' n pletarjev so obiskali na domu, š ^ z njimi pogovorili in naredil! u tudi zanimive fotografske po? p netke. Iz vsega gradiva so napi; 0 šali nalogo Pletarstvo v topliški dolini, s katero so (skupaj2 v izdelki) junija 1995 dosegli h " mesto na državnem tekmovali; 2 ju mladih tehnikov v Mursk1 j' roboti. Ta uspeh je mlade spod-!}' budil, da se tokrat predstavljaj »»VTj jo tudi v domačem kraju, jesen1 rDfl dnevih, ki sojih skupaj preživeli i ffec ob pletarjenju, so ffgotavljali, da se pri njih veliko ljudi še ukvarja z izdelovanjem košev, košar, pa bo razstava na ogled še v ienjskem muzeju. Vse to je n* J razstavi povedala ravnateljih j topliške osnovne šole Darjj c Brezovar. Ivica Križ, etnologinja v De r Ienjskem muzeju, je predavala1 r zgodovini pletarstva na Dolenj' ( skem in povedala, da to deja'; t nost na osnovnih šolah ohranja ( jo predvsem v Dolenjskih Top I licah in v Trebnjem. Seveda tud tokrat otvoritev razstave ni t0*j nila brez kulturnega programa Obiskovalce so z glasbo navdaj šili: violinistka Petra Gačnik harmonikar Branko Rožman '1' učenec OŠ Dolenjske Toplici Damjan Vidic, ki je prav preše'" no raztegnil harmoniko. L. MURf SPOMENICA O SLOVENSKEM JEZIKU LJUBLJANA - Posebna skupina za slovenski jezik pri Kulturnem forumu je sestavila spomenico o slovenskem jeziku, s katero želijo izboljšati položaj materinščine. Menijo, da je potreben poseben zakon za varstvo slovenščine v javni rabi, kar je naloga Državnega zbora, pri Ministrstvu RS za kulturo pa se ustanovi državni Urad za jezik s stalno nameščenimi jezikovnimi strokovnjaki. Pozivajo SAZU, obe univerzi, ministrstvo za kulturo, šolstvo in znanost, državni zbor ter vodstva vseh radijskih in televizijskih hiš, da ustrezno ukrepajo. Lani 70, letos pa kar 170 otrok NASTOP DRUŠTVA MRTVIH PESNIKOV NOVO MESTO - Jutri, 12. "P Na mednarodni dan knjig za otroke so na oddelku za mladino Knjižnice Mirana Jarca spet podelili predšolsko bralno značko t.i. mavrično ribico - Gostja Svetlana Makarovič NOVO MESTO - To, da brez pravljic ni otroštva, dobro vedo tudi na oddelku za mladino knjižnice Mirana Jarca v Novem mestuo, iger so že drugič uresničili zanimiv projekt avtorice Slavke Kristan, vodje oddelka, imenovan tudi “predšolska bralna značka”. Tokrat so kar 120 predšolskim otrokom, ki so skupaj s starši prebrali in potem v knjižnici tudi obnovili štiri pravljice, v galeriji Dolenjskega muzeja podelili priponko mavrična ribica in priznanje. To se ni zgodilo na navaden dan, ampak na mednarodni dan knjig za otroke: 2. aprila je namreč minilo 191 let od rostva kralja pravljic, danskega pisatelja Hansa Ch. Andersena. tretjina sodelujočih otrok, v VVO Stopiče, kjer so bili mali šolarji zelo prizadevni in so za ta projekt napisali in ilustrirali vsak svojo knjigo in Novoteksovemu vrtcu pod vodstvom Majde Nemanič. la, ob 20. uri bo v veži upr3, stavbe Krke po daljšem času3 stopila znana novomeška skup1] Društvo mrtvih pesnikov, ki boj tej priložnosti predstavila fli"'; medijsko zgoščenko Opus IM nji so posnetki petih uspe^ skladb te skupine, avdio posiM pa spremlja interaktivni večpdj stavni del, za katerega je posOT I.. « ... ,. XI... .»4 .J- '-r • ,lrf! “Otrokom, ki se komaj učijo brati, zmanjka mentalne energije za domišljijo, zato je pri njih poudarek na družinskem branju. Prav to pa je namen projekta Mavrična ribica, saj je čas, ki ga otroci skupaj s starši preživljajo ob branju prav- ljic, za oboje izjemno bogat in srečen. In naj poudarim, da tukaj televizija in razne kasete ne morejo nadomestiti staršev," je poveda-Slavka Kristan. Za priznanje (ilustrirala gaje Nataša Kastelec, likovna pedagoginja na oddelku za mladino) kije pravzaprav “družinsko delo”, je bilo knjižničarki potrebno povedati štiri pravljice in nekateri malčki so takrat prvič pripeljali v knjižnice tudi svoje starše. Na ta način sc že pri mladih razvija in bogatita otrokov govor in mišljenje, otrok dobi spodbudo za različne oblike ustvarjalnosti, postaja bolj samozavesten, to pa je dobra priprava na šolo. Dokaz, da se tudi starši vse bolj zavedajo svoje vloge pri tem, je velika udeležba, še posebej, če jo primerjamo z lansko. Prvič je sodelovalo 70 otrok, drugič pa kar 170 predšolskih otrok iz novomeške in šentjernjeske občine. Še posebna pohvala gre šentjernej-skemu VVO, od koder je kar “Pohvaliti pa želim vse vzgojiteljice malih šolarjev in starše, ki so bili pripravljeni sodelovati z nami za dobro naših otrok, in se zahvaliti vsem, ki so nam finančno pomagali: Tiskarni Novo mesto. Mestni občini Novo mesto, Vidi Hodnik, Dolenjki, d.d., Novo mesto in Dolenjskemu muzeju, ki nam je v svojih prostorih omogočil prijetno zaključno prireditev,” je povedala Kristanova. L. MURN aiuvm ULI, Zil NillLIC^il JC DUb14 ’ la novomeška tMedia. Zajad^J po Internetu je gotovo zanib"’ vest, da je Društvo mrtvih pc~; kov mogoče dobiti tudi na Mr£! in sicer na Insertovi strani (hdf; www.insert.si). ,( --------- PD ZIJALA DO SV. A? Novomeški Zavod za v a M naravne in kulturne dediščine H RAZLIČNE TEHNIKE - V prostorih šentjernejske ekspoziture Dolenjske banke, kjer se dogaja šentjernejska likovna scena, so minuli petek, 5. aprila, zvečer odprli razstavo likovnih del ljubljanskega akademskega slikarja Marjana Prevodniku (podiplomski študij je opravi! na grafični specialki pri prof. Branku Suhvju). To je njegova jsrva samostojna razstava na Dolenjskem, predstavil pa seje z izborom slik, barvnih litografij in grafik. Za prijetno vzdušje sta poskrbela citrar Darko Duh in recita torka z osnovne šole Šentjernej. Na sliki: slikarja (na sliki povsem na levi) je r sproščenem in prijetnem pogovoru predstavil Branko Šuster (drugi z leve). (Foto: M. Markelj) OPRAVIČILO Opravičujemo se za napako v prejšnji številki Dolenjskega lista, ko je v članku o Dolenjski založbi naveden napačen naslov knjige Vojana Arharja iz Ljubljane: letos bo izšla njegova knjiga za otroke -Cvilirepki. PRIREDITVE OB 50-LETNICI NOVOMEŠKE GLASBENE ŠOLE NOVO MESTO - Glasbena šola Marjana Kozine pri-pravlju letos aprila ob 50-let-nici delovanja številne glasbene prireditve. Prva prireditev bo v ponedeljek, 15. aprila, ob 20. uri, ko bo v KC Janeza IVdine v Novem mestu otvoritveni koncert in javni nastop učencev vseli oddelkov glasbene šole. V torek, 16. uprila, bo javni nastop klavirskega oddelku, v sredo, 17. uprila, pu javni nastop pihalnega in trobilnega oddelka. Obe prireditvi bosta ob 20. uri v uvli KC Janezu Trdine. sodelovanju s turističnim dr", vom Mirna Peč te dni izdal zg'% ko z naslovom Na sprehod od jala do sv. Ane. Izdajo sta on'0]] čila ministrstvo za okolje in štor in novomeška občina. Zg'M ka - vsebino sta pripravila A""! I ludoklin in Marinka Dražim^ - s skicami, fotografijami i" 11 stom popisuje izletniško puUj vodi od Zijala, visoke skalne ne, pod katero reka Temenic*J podzemskem toku drugič p'3, na dan, do srednjeveške cerk'1’,, Ane na vrhu razglednega SjJ nad Mirno Pečjo, kjer je bila v M starejše železne dobe pr8« dovinskn naselbina. ABECEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE Časopisno podjetje GIM'] Kranja je pred kratkim UM, lo knjigo Milene MiklaV1' Abeceda iz Zakajčkove ul M Gre za delo, namenjeno ud-'! šim bralcem, zato vsebuje’'5, likočrno-bclih ilustracij, D)1 je prispeval Iztok Sitar. POTA IN STtf T*P T5 H > OVINKA NI SPELJAL SEVNICA - V petek, 5. aprila, ob 1. uri zjutraj je 23-let-ni P. A. iz Sevnice vozil osebni avto s Sel proti Dobovi. V Selih pri hišni številki 20 v ovinku zapeljal naravnost na bankino in trčil v drevesni Panj. V trčenju seje voznik, bi sploh nima opravljenega vozniškega dovoljenja, lažje poškodoval, prav tako tudi sopotnica 21-letna N. S. iz Brežic, 20-letni Ž. M. seje hudo poškodoval, četrti potnik, 25-letni K. J., pa je dobil sled poškodb. UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE TREBNJE - V sredo, 3. aprila, je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl 10-letni Robert. B. iz Vine Gorice, ki jo bil 28. marca udeležen v Prometni nesreči sredi Trebnjega. Robert je tistega dne okoli pol druge ure popoldne v Trebnjem nenadoma stopil na cesto, takrat pa seje mimo Pripeljala Danica S. iz Vrhoven, ki zaradi prehitre vožnje ni mogla pravočasno ustaviti •n je v fanta silovito trčila. Hudo ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico, od *am pa s helikopterjem v Ljubljano. Žal so bile poškodbe prehude. Promet na juzm meji se veča Varnostne razmere v občini Metlika lani ugodnejše kot leto prej - Na meji tri četrtine potnikov tujcev - Tovorni promet na meji se je podvojil METLIKA - Na območju občine Metlika so bile lani varnostne razmere dobre, celo boljše kot leto prej, na kar kaže manjše število zaznanih negativnih pojavov na vse področjih dela. Število kaznivih dejanj seje zmanjšalo skoraj za tretjino, kršitev javnega reda in miruje bilo manj kar za 61 odst. Tildi prometna varnost je bila ugodnejša. dežurni poročajo : VLOMIL V TRAFIKO - Postori vrinica Tobačne Ljubljana s Senove-U Sa je bila v noči na 6. april tarča vlo-] n'Hca. Taje najprej preščipnil kovin-"”ji sšo mrežo, nato pa poskušal na silo °ripreti skladiščna vrata. Ker mu to j ri uspelo, je s kamnom razbil svet-_J j°bno okno, segel v notranjost in od-j; klenil vrata. Iz skladišča je vzel več i j rigaret v vrednosti 50 tisoč tolarjev. se; VLOMILI V VIKENDA-V noči ^ [ril. april je neznanec na Selu pri |j[ Mirni vlomil v vikend in iz kleti ukradel kosilnico ter motorno skroji P'lnico. S tem je lastnika M. U. Rj oškodoval za 60 tisočakov, n V istem času je neznanec vlomil še J1 Vv>kend, kije last J. K. iz Litije, ter 1 ukradel dva para novih gum, 40 ko-l[j [arcev, 10 električnih stikal, več stek-;|ii lenic vina, žganja in radenske. S tem >d' )e lastnika oškodoval za 60 tisoč ja- 'olarjev. ;ni OB AVTORADIO-V nedeljo, 7. io- aPrila, je neznanec na parkirnem n! Prostoru podjetja Vektor v Mačkovci rit iz osebnega avtomobila, ki je last ril B iz Vrtač, ukradel avtoradio in ga 1 oškodoval za 20 tisočakov. Z OROŽJEM ČEZ MEJO - V J nedeljo in ponedeljek so policisti na : [Uednarodnem mejnem prehodu J Ohre2je |car prj sedmih potnikih, ! 'ujih državljanih, zaplenili več orožja I (Pištole, naboje, nože...), kijih ti pri P Pfcstopu meje niso prijavili. Večji del kaznivih dejanj so dejanja zoper premoženje. Največ kaznivih dejanj (kar dve tretjini) je bilo storjenih v krajevni skupnosti Metlika, sledijo KS Podzemelj, Gradac in Suhor. Poleg kriminalnih dejanj so policisti obravavali 16 primerov, pri katerih je nastala večja škoda ali pa je bilo ogroženo življenje. Tako so bili prisotni pri ugotavljanju vzrokov štirih požarov, 5 nenadnih smrti, pri poskusu samomora, pri dveh primerih samomora, dveh nesrečah pri PIŠTOLA ZATAJILA SEMIČ - Prejšnji ponedeljek bi se kmalu dolgoletni spori med 2I-letnim Zvonkom H. iz Stranske vasi in 27-letnim Slavkom H. iz romskega naselja Coklovce končali tragično. Okoli 16. ure je namreč Zvonko prišel v romsko naselje, potegnil pištolo in jo nameril v Slavka, pištola pa je na srečo slednjega zatajila. Policisti so Zvonka kmalu zatem prijeli. delu, ki sta se končali s smrtjo dveh občanov, narasla reka je na Pri- • S prvim februarjem je prišlo do reorganizacije policije na lokalni ravni. Tako sta se prejšnji policijski postaji združili v eno, mejni prehod Vinica pa je prešel pod policijsko postajo Črnomelj. Enota je dobila novo ime - Postaja mejne policije Metlika in opravlja vse policijske naloge na območju občine Metlika in na dveh mednarodnih mejnih prehodih v Metliki. mostku je odplavila tri počitniške prikolice... Na cestnem mejnem prehodu v Metliki je mejo prestopilo 2,6 mili- POPRAVEK RIBNICA - V 13. številki Dolenjskega lista je bil objavljen prispevek Novosti v delu policije na ribniškem območju, kjer smo zapisali, da bosta v obeh okoliših delovali policijski pisarni. Pravilno je, da bosta v obeh okoliših delovali policijski pisarni, če se bo za to pokazala potreba. Obravnave naj bi snemali Država naj bi s predlaganimi spremembami ministrstva privarčevala, postopki pa bi bili hitrejši Novi zakon o kazenskem postopku ima 566 členov in je v veljavi dobro leto, pravosodno ministrstvo pa se je pred kratkim odločilo, da v parlamentarno proceduro vloži novelo tega zakona. Gre za 60 členov, »katerimi bi sedanji zakon spremenili, kazenski postopek pa bi tako poenostavili, pocenili in skrajšali. Tako bi lahko po predlaganih spremembah stranke zahtevale izločitev sodnika samo do glavne obravnave, saj se sedaj pogosto dogaja, da stranke zahtevajo izločitev med samo obravnavo, kar postopke zavlačuje in draži. Predlagana rešitev tako vrača ureditev, ki smo jo poznali v zakonu o kazenskem postopku iz leta 1977. Tudi obramba z zagovornikom po uradni dolžnosti ne bo več obvezna. Ta naj bi bila obvezna samo za tistega, ki je obtožen kaznivega dejanja, za katero je zagrožena zaporna kazen vsaj 8 let zapora. Pri lažjih kaznivih dejanjih bo obdolžencu prepuščena odločitev, ali se bo branil sam ali z zagovornikom, pri čemer je ves čas postopka dana možnost, da obdolžencu, ki si glede na gmotno stanje ne more privoščiti zagovornika, tega zagotovi država, seveda na svoje stroške. Če bo predlog sprejet, bo oškodovanec, preden bo tožilec prevzel kazenski pregon, močno premislil. Če mu bo namreč pri tem spodletelo, bo moral sam plačati stroške kazenskega postopka, sedaj pa ceno neuspešnega kazenskega pregona plača država. Obravnave naj bi se po predlogu ministrstva za pravosodje snemale, zvočni zapis pa bi prepisali naknadno, tako da bi se izognili nareku sodnikov, kije včasih tudi selektiven. Sodniku po novem ne bo potrebno pisati obrazložitve sodbe (ta ponavadi vzame precej časa), če po končanem postopku nihče od strank ne bo napovedal pritožbe. Tudi obdolženčevo priznanje naj bi imelo drugačno težo kot doslej. Sodišče naj bi imelo po novem možnost, da takoj po obdolženčevem priznanju preide v zaključni del glavne obravnave, če ugotovi, da je priznanje dovolj popolno in da za pravilno presojo ni treba ugotavljati drugih dejstev in izvajati drugih dokazov. Tako bi se skrajšala glavna obravnava in ves kazenski postopek. T. G. E ir .Trčil v betonsko ogra- jH- 3. aprila ob 9.10 je 47-lctni L. A. [[.Buč vozil osebni avto po magistral-.1 cesti od Drnovega proti Gmajni, ^cn Drnovega gaje na zasneženem °*išču zaneslo na neutrjeno banki-Po njej je vozil 25 metrov, nato Ra,jc trčil v betonsko ograjo mostu. ,r' lem se je vozik zelo hudo poško-°val, njegova sopotnica pa lažje. , S CESTE V PRIKOLICO - 6. iPrila ob 3.05 je 39-letni S. Z. iz 'nomlja vozil osebni avto iz Semiča FMi Ručetni vasi. Na križišču lokal-■?ceste Semič - Ručetna vasje zara-' vožnje z neprimerno hitrostjo za-I 'jul preko križišča na travnik, kjer I “ila parkirana tovorna prikolica, prednjim delom vozila trčil va- njo. V nesreči se je voznik lažje poškodoval, 28-letni sopotnik E. G. iz Črnomlja pa hudo in se zdravi v novomeški bolnišnici. TRČILA V AVTOBUS - 36-letna K. A. iz Radeč je 5. aprila vozila osebni avto od Brežine proti Dečnim selom. Ko je pripeljala izven Brežine z neprimerno hitrostjo - vozišče je bilo mokro in spolzko - je začela zavirati, saj je opazila nasproti vozeči avtobus, ki gaje vozil 33-letni K. M. iz Spodnje Pohance. Med zaviranjem je izgubila oblast nad vozilom, tako daje to začelo drseti proti sredini ceste. Voznik seje skušal umakniti, a trčenja ni mogel preprečiti. Voznica in sopotnica 25-letna A. J. sta se pri tem hudo poškodovali. po dolenjski deželi • Posavske ceste so včasih dober poligon za postavljanje hitrostnih rekordov. Vpis na listo najhitrejših se je prejšnji teden posrečil 37-letnemu vozniku forda sierre, ki se je od Gmajne do Obrežja podil kar s hitrostjo 178 km na liro, čeprav že vrabčki na strehi čivkajo, da nas pri več 100 km na uro lahko presenetijo policisti z radarjem. Tega rekorderja so, zato bo pri sodniku za prekrške moral izpreči konje. • Nekateri potniki so skromni in se prostovoljno odpovejo ugodju vlaka. Tako se je 40-letni državljan Zvezne republike Jugoslavije odločil, da bo raje potoval pod sedežem v kupeju vagona. Tako je hotel prestopiti v Slovenijo, a mu ni uspelo, saj so ga policisti vrnili na Hr\’aško. Prihodnjič malo več izvirnosti! • 21-letni K. F. iz Žurkovega Dola si je v soboto res zaslužil počitek na sevniški policijski postaji, saj je dal tamkajšnjim policistom in sebi kar nekaj dela. Najprej so ga poskušali ustaviti pri trgovini Miko, a objestno vožnjo z neregistriranim vozilom je nadaljeval po mestu, se zapeljal celo mitno spuščenih polzapornic, v Žurkovem Dolu pa je ustavil na enem od dvorišč. Policistov ni takoj opazil, ko pa jih je, je poskušal odpeljati - a neuspešno. Vožnjo je nadaljeval kot sopotnik v (registriranem) policijskem vozilu, pojoča travica pa je pokazala, da je imel mladenič kar 1,8promila alkohola. jona potnikov, kar je nekaj več kot leto prej, malenkostno pa se je zmanjšal promet na železniškem mejnem prehodu. Predvsem se je povečal promet tujcev, ki predstavljajo kar tri četrtine vseh potnikov, ki prestopijo državno mejo. Lani se je močno povečal tudi tovorni promet, na cestnem prehodu v Metliki kar za polovico. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo so policisti zavrnili 3.200 tujcev, ki niso imeli ustreznih dokumentov za prestop meje, sredstev za preživljanja ali pa niso imeli vizuma za vstop v tretjo državo. Število zavrnitev se je v primerjavi z letom prej povečalo skoraj za tretjino. Med zavrnjenimi so bili tudi tisti, ki so vozili vinjeni ali so imeli tehnično oporečna vozila, niso imeli urejenega zavarovanja avtomobila itd. Kar polovica kršilcev javnega reda in miru je bila vinjena, pri kršitvah pa gre v največ primerih za pretepanje in drzno vedenje, neprimerno vedenje do policistov, * Na mejnem prehodu Metlika je bilo že lani občutno povečanje prometa. Z odpiranjem prometnih poti proti Bosni, kasneje pa tudi z odpiranjem drugih povezav z Zvezno republiko Jugoslavijo, Makedonijo in z oživitvijo turizma v hrvaški Dalmaciji se bo promet v letošnjem letu še povečal. To se že čuti, predvsem ob petkih in nedeljah. Zaradi tega prihaja do čakanja na meji, pri čemer pa slovenski policisti ne morejo pomagati, saj so zastoji povezani z delovnimi razmerami hrvaških mejnih organov, ki zaradi premajhnih zmogljivosti mejnega prehoda ne zmorejo hitrejšega pretoka prometa. To se kaže predvsem pri izstopu iz Slovenije, kjer kolona čakajočih vozil ovira dostop krajanov do zasebnih hiš in do Križevske vasi. prepiranje in vpitje na javnih krajih, beračenje, potepanje itd. T. GAZVODA Zima kočevske ceste močno poškodovala 40 milijonov tolarjev za popravilo bo le kapljica v morje potreb KOČEVJE - Po končani zimi so ceste na območju Kočevske in Kolpske doline močno zacvetele. V najslabšem stanju je regionalna osilniška cesta, ki poteka deloma po slovenski in deloma po hrvaški strani, saj stajo že v jeseni močno spodjedla deževje in narasla Kolpa. Zima ni prizanesla zlasti lokalnim in regionalnim cestam, na posameznih mestih pa je poškodovana tudi magistralna cesta Ljubljana - Petrina. Cestnemu podjetju Novo mesto je kot upravljalcu uspelo zagotoviti za popravilo cest, za katere je dolžna skrbeti država, le denar za strojno pokrpanje enega do dveh kilometrov magistralke ter za popravilo 1.800 metrov dolgega odseka regionalne ceste v Novo mesto pri Liku. Čeprav je potrebna popravila potrebna tudi komaj zgrajena cesta v Poljansko dolino, pa zanjo, tako kot za osilniško in ostale ceste, za katere skrbi država, niso dobili nič. Nič kaj bolje se ne obeta niti lokalnim cestam. Za popravilo in vzdrževanje glavnih lokalnih prometnih žil nameravajo v kočevski občini porabiti okoli 40 milijonov tolarjev, kar pa je le kapljica v morje potreb. Inventarizacija posledic zimske sezone 95/96 na cestah v kočevski občini, ki jo je pripravila občinska strokovna služba, kaže namreč na porazno stanje cest po končani zimi. Povsem uničena je lokalna cesta skozi Šalko vas, ki bi jo bilo potrebno prcplastiti, “smrtni udarec” pa je zima zadala tudi vsem prejšnjim krpanjem na cesti Kočevska Reka - Gotenica. Pri preplastitvi te ceste občina računa na pomoč obeh ministrstev, ki imata na tem območju svoje baze, upajo pa tudi, da jim bo država priskočila na pomoč pri vzdrževanju lokalnih in kra-jevnihcest. M. L.-S. Igor Novak, vodja tehnične baze AMZS v Kočevju. Še vlečna služba V bazi AMZS Kočevje KOČEVJE - Mesec dni po odprtju Tehnične baze AMZS v Kočevju je začela delati tudi reševalna služba te baze, o tem sem se lahko sam prepričal, ko sem bil prvi deležen te pomoči. Vodja baze Igor Novak je povedal, da baza nudi popolne usluge motoroziranim domačinom in tujim turistom na območju od Broda na Kolpi do Velikih Lašč. Gre za tehnične preglede vozil in druge tehnične storitve, pomoč na cesti, vleko vozil itd. Imajo pa tudi lastno avtopralnico, ki je zelo dobro obiskana. Vlečna služba je dosegljiva 24 ur na dan, poklicati pa jo je treba po telefonu 987. Pri AMZS deluje tudi informacijska služba. Kočevska služba pomoč-in-formacije je v februarju pomagala 32 avtomobilistom, vlečna služba pa je opravila 7 vlek vozil, vse podnevi, ker šele od 1. marca deluje ves dan (24 ur). Od pomoči potrebnih je bilo 7 članov AMD, ki imajo pri storitvah baze precejšnje ugodnosti. Zaradi teh ugodnosti članstvo v AMD hitro narašča in v bazi so samo v februarju pridobili 27 novih članov. L pR,MC SE 6 POGREŠANIH KRŠKO - Na območju UNZ Krško je v zadnjih petih letih pogrešanih 6 oseb: dve sta šli iz Impoljce, po eden od doma in iz zbirnega centra, še vedno pa ni sledu za dvema žrtvama nesreče, ki se je pripetila pred dobrim letom na magistralni cesti, ko je avto zgrmel čez ograjo v Krko, Denar iz Novoteksa Tkanine v žep odgovornih? Dokumenti uničeni NOVO MESTO - Kriminalisti UKS UNZ Novo mesto so na podlagi prejete kazenske prijave Novoteksa Tkanine iz Novega mesta in odredbe preiskovalnega sodnika opravili hišno preiskavo v zasebnem podjetju dveh bivših odgovornih oseb omenjenega družbenega podjetja ter s pregledom poslovne dokumentacije in z zbranimi obvestili ugotovili, da so tri odgovorne osebe podjetja Novoteks Tkanina utemeljno osmuljene večih kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Iz poslovne in interne dokumentacije je bilo razvidno, da so odgovorne osebe Novoteksa Tkanine preko računov delniške družbe v mešani lastnini, ki je imela odprte račune v banki v New Yorku in v avstrijski banki, “organizirale” dvig in prenos gotovinskih deviznih sredstev preko državne meje v matično podjetje, in sicer v skupnem znesku najmanj 225.400 nameških mark oziroma več kot 16 milijonov tolarjev. V novomeškem podjetju se je vsaka “poslovna” sled za omenjenimi sredstvi izgubila oziroma gotovina ni evidentirana na blagajni Novoteksa Tkanine niti delniške družbe. Upoštevajoč podatke iz dokumentacije in zbranih obvestil je dejstvo, da se je pot denarja končala pri eni od ugotovljenih odgovornih oseb. Da arhiv delniške družbe ne bi razkril naročenih dvigov gotovine v avstrijski banki, so vsi plačilni nalogi za dvig sredstev uničeni. Kriminalisti so zoper vse tri osumljene, ki so bili vpleteni v omenjeno finančno transakcijo, podali kazensko ovadbo okrožnemu državnemu tožilstvu. _ _ T. G. • Odpovedal se je spomeniku, ker ni hotel, da bi mu še po smrti srali po glavi, pa čeprav samo ptiči. (Sršen) * Zdravniki, ki štrajkate, ste še privrženci humanizma ali kakega drugega -izma? (Sattler) T\idi o varovanju vozil Predstavilo se je preko 200 razstavljalcev, tudi iz Dolenjske in Posavja - Nov način varovanja vozil CELJE - Od 2. do 7. aprila je bil v Celju že sedmič zapored sejem Avto in vzdrževanje, ki je bil namenjen vzdrževanju vozil ter dodatni opremi, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi program tovornih in dostavnih vozil ter motociklov. Več kot 20 tisoč obiskovalcev sije lahko ogledalo tudi razstavljalce iz našega območja, predstavila so se naslednja podjetja: Alessio iz Krškega, Glasurit Zupan iz Krmelja, Gimpevv iz Novega mesta, IGM Strešnik iz Dobru-ške vasi, Koop iz Brežic, Se-ma iz Smolenje vasi, TSP Stubler iz Dolenjskih Toplic in Universal iz Jesenic na Dolenjskem. Ob številnih spremljajočih strokovnih prireditvah so nekateri razstavljalci sejem popestrili tudi s praktičnim prikazom. Naj ob tem omenimo samo prikaz podjetja Harpoon iz Trzina, kije predstavilo nov način varovanja avtomobilov z dimno napravo. Po skoraj desetletju so se namreč avtomobilski alarmi v obliki siren izkazali za zastarele, število kraj avtomobilov pa strmo narašča, zato je prihodnost varovanja avtomobilov tudi v novem alarmnem sistemu. T. G. bm\ i m -m «W DIM JE NEŠKODLJIV A PREŽENE VLOMILCA - Na sejmu v Celju so predstavili novo varovalna napravo - Smoke Defense Ma-chine. Nov in natančen večsenzorski program preprečuje lažne alarme. Glede na to, da v Sloveniji vsako noč v povprečju ukradejo tri vozila, je vsekakor naložba v alarmno napravo vredna premisleka. (Foto: T. G.) Interier ne dovoli presenečenja Interier je prejšnji teden premagal Litostroj in Rogaško - Še naprej imajo toliko točk kot prvouvrščeni Smelt Olimpija - Samo še dva kroga do konca lige osmerice PUCELJ DRUGI NOVO MESTO - Na teniškem turnirju finalnega dela odprtega prvenstva Slovenije za igralce do 12. leta je Novomeščan Tadej Pucelj v finalu izgubil s svojim večnim tekmecem Nikom Ivanovičem (4:6,4:6) in osvojil 2. mesto, medtem ko se je njegov klubski kolega Nejc Župevec z uvrstitvijo v 3. kolo uvrstil med 16 najboljših. KRŠKO - Košarkarji krškega lnterierja po zmagah nad Smeltom Olimpijo in Idrijo nimajo težjega dela in brez večjih težav zmagujejo ter čakajo, da bi košarkarji ljubljanskega Smelta Olimpije naredili še eno napako, kar bi Krčane popeljalo na 1. mesto, vendar so se državni prvaki po porazu v Krškem očitno streznili in najprej v sredo v gosteh premagali Idrijo, v soboto pa še doma Satexa. Za košarkarji krškega lnterierja je V soboto so Krčani igrali doma z še en uspešen teden. V sredo so go- Rogaško Donatom Mg in ^ zmago razliko, tako da so v zadnjih minutah na parket stopili tudi Stanko Lučcv, Mitja Zaturoski, že nekoliko prej pa Kralj in Murovec, kar pa ni bistveno vplivalo na končni izid. stovali v Ljubljani pri tamkajšnjem Litostroju Slovanu. Srečanje je bilo nekoliko bolj izenačeno le v prvem polčasu, ko so domačini na začetku in v sredini tega dela igre celo vodili, a kasneje niso mogli zaustaviti Nakiča, McDonalda in Kraljeviča, ki so se izkazali tudi v nadaljevanju tekme. Denarja za šport je premalo Prednost financiranju dela z mladimi in množičnega športa - Denarja zmanjka za investicije Robert Judež: “Denarja za šport je vedno premalo." NOVO MESTO - Delež denarja, ki ga v blagajne športnih društev na svojem obnjočju prispeva Mestna občina Novo mesto, je znašala okoli 20 odstotkov, če k temu ne prištejemo uslug Agencije za šport in popustov, ki ga imajo društva pri najemu vadbenih objektov, česar pa niso deležni vsi. Ves ostali denar za nemoteno dejavnost morajo klubski funkcionarji sprositi od pokroviteljev. Seveda tak delež ni izjema, saj je podobno tudi po vseh drugih občinah. Čeprav nacionalni program športa predvideva, da bi občine dajale denar predvsem za delo z mladimi in programe športa za vse (množični šport), medtem ko se morajo članske ekipe živiti same, v Novem mestu niso hoteli čez noč ukiniti pomoči klubom za delo prvih ekip, vendar bo zanje vsako leto manj denarja. Robert Judež, občinski sekretar za kulturo, šport in mladino, meni, da, kljub temu da so se letos v občinskem proračunu na področju športa (64,8 milijona tolarjev) že povsem približali normativom, denarja ne bo dovolj za vse, zmanjkalo pa ga bo predvsem na področju investicij oziroma amortizacije. Novomeški štadion bi bilo treba prenoviti do konca oziroma temeljilo obnoviti travno površino in urediti tribune, obnove je potrebna športna dvorana, radi bi pokrili teniško igrišče pod Por-tovalom, zelo uspešni igralci squ-asha nimajo igrišča, boksarji so brez ringa, igralci namiznega tenisa, ki so tretji v državi, pa nimajo ustreznega prostora za vadbo. Tudi svetovna mladinska prvenstva v kolesarstvu bi si zaslužila več denarja, kot jim ga bo namenila občina, vendar ne gre ogroziti redne dejavnosti klubov, saj so prav največji že brez tega dovolj prikrajšani. I. VIDMAR JE ZMAGA ZASTONJ - Košarkarji novomeške Krke so z zanesljivo zmago nad domžalskim Heliosom dokazali, da sodijo v družbo najboljših, sedaj pa bi jim prav Domžalčani z zakulisnimi igricami radi to preprečili. Zagotovilo, da bi se v prihodnji sezoni lahko Novomeščani enakovredno kosali s prvoligaši, je tudi vse boljša igra in vse večja izkušenost mladega novomeškega centra Matjaža Smodiša (med metom na tekmi s Heliosom) in Simona Petrova, ki sta na zadnjih dveh tekmah skupaj dosegla kar 78 točk. (Foto: I. V) Kdo bi rad izigral Krko? Lahko se zgodi, da bodo novomeški košarkarji zaradi zakulisnih igric ostali v A-2 ligi NOVO MESTO - Čeprav se je še pred dobrim tednom dni zdel scenarij, po katerem bi se novomeški košarkarji še lahko uvrstili v A-1 ligo precej optimističen, se je izkazalo, da so bili njihovi računi povsem uresničljivi, saj so po načrtu v sredo premagali Domžalčane in v soboto zmagali v Kranju. Isti dan pa se je zapletlo v Litiji, kjer bi se morali srečati moštvi Iskre Litusa in domžalskega Heliosa. Tik pred to tekmo naj bi se pokvaril semafor, tekma je bila prestavljena, ekipi pa naj bi se srečali takoj naslednji dan. Vendar Domžalčanov v nedeljo ni bilo v Litijo in vodstvo tekmovanja je odločilo, naj tekmo odigrajo v soboto, 13. aprila, se pravi kasneje, kot bo tekma med Krko in Iskro Litusom. Toda tako Litijci kot tudi Domžalčani vsak zase zahtevajo, da se tekma registrira z 2:0 v njihovo korist. Če bi prišlo do tega, da bi bila tekma med Iskro Litusom in Heliosom odigrana šele po tekmi med Krko in Iskro Litusom, bi bila Krka praktično že izločena iz boja za A-I ligo, tudi če bi doma premagala Iskro Litus, saj bi bili v lem primeru Litijci že izločeni in bi igrali proti Domialčanom brez moliva in želje po zmagi. Seveda Novomeščani to dobro vedo, in so se že pritožili. Ne glede na to, kakšen bo razplet, pa je velika škoda, da se športni boj z igrišč seli za zeleno mizo, za katero bi Novomeščani, ki niso prav nič krivi, zelo verjetno potegnili ta kratko. I. VIDMAR niso imeli večjih težav. Že takoj na začetku so zaigrali dobro in sredi prvega polčasa vodili s 14 točkami razlike, gostje pa so se jim predvsem z Novakovičevimi trojkami približali na eno samo točko. V nadaljevanju srečanja je bila igra skoraj izenačena, a so v drugem delu drugega polčasa Krčani zaigrali bolje v obrambi in naglo zvečali Tako je dve koli pred koncem lige najboljših osmih moštev iz rednega dela prvenstva Interier drugi z enakim številom točk, kot jih ima prvouvrščeni Smelt Olimpija, in ker sc do morebitnega finala moštvi ne bosta več srečali, je edina možnost, da bi si pred zaključnim delom letošnjega prvenstva Krčani pridobili štartno številko l.čebi Ljubljančani naredili napako in izgubili še eno srečanje, kar pa je glede na nasprotnike malo verjetno. I. V. TURNIR VETERANOV - Največ zanimanja ljubiteljev namiznega tenisa je na sobotnem veteranskem turnirju za pokal Top spin v Novem mestu pritegnil legendarni šampion Dragu lin Šurbek, kije tokrat v konkurenci več kot 70 starejših igralcev in igralk namiznega tenisa iz Italije, Hrvaške in Slovenije zmagal v kategoriji od 50. do 60. leta. Od domačih igralcev je največ dosegla moška dvojica Guštin - Gruden, ki je v kategoriji do 40. leta osvojila 3. mesto. Kar se tiče organizacije, velja posebej pohvaliti ne-trudnega Stanislava Koširja, ki ima največ zaslug, da je turnir tudi po tej plati imenitno uspel (Foto: L V.) KOŠARKA SKL, skupina za prvaka, 12. krog: LITOSTROJ : INTERIER 77:88 (41:46); INTERIER KRŠKO: Nakič 35, Kraljevič 18, McDonald 12, Ademi 8, Murovec 8, Krajcar 5; 13. krog: INTERIER KRŠKO : ROGAŠKA DONAT Mg 101:85 (56:50); INTERIER KRŠKO: Murovec 6, Lučev 2, Kraljevič 19, Krajcar 12, McDonald 18, Nakič 28, Ademi 16; LESTVICA: 1. Smelt Olimpija 46, 2. Interier Krško 46,3. Kovinotehna Savinjska 42, 4. Idrija 41 itd. Interier Krško je sinoči igral v gosteh s Polzelo, v soboto pa bo ob 20. doma igral prvo tekmo polfinala s Kovinotehno Savinjsko Polzelo ali Idrijo, odvisno od tega, katero moštvo bo zasedlo tretje mesto. Skupina za A-l, 12. krog: KRKA : HELIOS DOMŽALE81:75 (40:33); Smodiš 18, S. Petrov 27, Stipaničev 19, Bajc 8, Novina 4, Vučkovič 5; PIVOVARNA LAŠKO : ISKRA LITUS 102:69 (45:29); ISKRA LITUS: Ivanovič 16, Bošnjak 2, Šetina 12, Bassin 8, Vulič 13. Šiško 4, Kandžič 14; 13. krog: TRIGLAV : KRKA 66:78 (33:45); KRKA: Stipaničev 12, S. Petrov 11, Smodiš 22, Bajc 19, Vučkovič 14. LESTVICA: 1. Republika 24, Kraški zidar 22, 3. Pivovarna Laško 21,4. Krka 19, 5. Iskra Litus 18, 6. Helios 18 itd. Sinoči naj bi Krka doma igrala z Iskro Litus. 6. krog: KRKA : MINOLTA BLED 3:0 (3, 11, 11) 7. krog: KAMNIK: KRKA 3:1 (-13,14,16 10).LESTVICA: 1. Minolta Bled 14, 2. Krka 12, 3. Eužinar 10, 4. Simonov zaliv Izola 8,5. Ljutomer 8 itd. Sinoči je Krka igrala doma s Simonovim zalivom Izolo. Za uvrstitev v l.A DOL, ženske, 7. krog: LIK TILIA : ZAVAROVALNICA MARIBOR : LJUTOMER 0:3 (-4, -12,-10); LEST-; VICA: 1. Celje 18... 5. Lik Tilia 6 itd. 2. DOL, moški, 21. krog: PAN KOVINAR KOČEVJE : ŽUŽEMBERK 0:3 (-15, -3, -12); LESTVICA: 1. Granit Preskrba 38, 2. Žužemberk 38, 3. Termo Lubnik Škofja Loka 32... 7. Panj Kovinar 18 itd.; V soboto bodo Žužemberčani igrali doma z IGM Hočami, Kočevci pa v gosteh pri SIP Šempetru. 3. DOL, moški, 21. krog: MOKRONOG : BRANIK (neodi-j grano), PAN KOVINAR II : ŽIROVNICA 3:1; LESTVICA: 1. Astee Triglav Kranj 42... 9. Pan! Kovinar II 16, 10. Mokronog 16 itd. 3. DOL, zahod, ženske, 21, krog: LIKTILIA II: MEHANIZMI KROPA 0:3; LESTVICA: 1. Piran 36... 11. Lik Tilia II 6 itd. 1 va por nju pre gib špo tud spe živi lesi naj nes akt oži ob spi nil jen da na sta spi ak vei jav bo ROKOMET ODBOJKA 2. SKL, moški, 22. krog, zahod: ŠKOFLJICA : INLES RIBNICA j 21:26 (10:11), ČRNOMELJ : JESTVINA KOPER 31:28 (15:12); LESTVICA: 1. Delmar 39, 2. Inles 37... 9. Črnomelj 16 itd. LA. DOL, ženske, finale končnice, 1. tekma za 3. mesto: CIMOS : TPV NOVO MESTO 1:3 (-9, -3. 16, -9); Danes (v četrtek) bo TPV Novo mesto ob 19. uri doma igral drugo tekmo finala končnice za tretje mesto s Cimosom. Za uvrstitev v l.A DOL, moški, šu za za na ro za kc te kr v St! V< ot je n: NOGOMET 3. SNL, zahod. 16. krog: ELAN : VISOKO 3:0 (0:0); Strelci: Perše | (11 m), Veličanin, Mesojedec; j RENČE : PLETISA KOLPA 1:0; j LESTVICA: 1. Renče 40, 2. Jadran HK 33,3. Elan 28... 7. Pleti-sa Kolpa 23 itd. Mednarodno prvenstvo Slovenije Od jutri do nedelje se bo v Novem mestu pomerilo 106 mladih igralcev in igralk namiznega tenisa iz 10 držav - V počastitev 50-letnice namiznega tenisa v Novem mestu NOVO MESTO - Pomembna namiznoteniška tekmovanja se v novomeški športni dvorani vrstijo eno za drugim. Po reprezentančnih dvobojih za vstop v prvo evropsko ligo med Slovenijo in Španijo ter kasneje med Slovenijo in Zvezno republiko Jugoslavijo je bil v soboto pod Marofom mednarodni turnir veteranov Top spin, ki pa je pravzaprav uvod v mednarodno prvenstvo Slovenije za mlade, ki se bo v novomeški športni dvorani začel jutri, v petek, 12. aprila, s finalnimi dvoboji pa naj bi se končal v nedeljo. Eden izmed vzrokov za izjemno Zvezne republike Jugoslavije in pravili po dva biltena z rezultati in potrebnimi obvestili in pojasnili. Pokrovitelj pripreditve je mestna občina Novo mesto, glavni sponzor je Telekom Slovenije, denar, material in storitve pa je prispevalo preko 100 večjih in manjših sponzorjev. L V. organizacijsko aktivnost članov namiznoteniškega kluba Krka je, da letos mineva 50 let, odkar se v Novem mestu organizirano igra namizni tenis. Po svoje k jrroslavi jubileja prispevajo tudi igralci Krkinega članskega moštva, ki se je v polfinale končnice državnega prvenstva v prvi ligi uvrstilo kot tretje najboljše moštvo po rednem delu prvenstva. Na mednarodno prvenstvo Slovenije za mlade se je prijavilo 15 ženskih in 16 moških ekip iz 10 evropskih držav - Nemčije, Češke, Slovaške, Italije, Madžarske, Romunije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovenije. Jutri, v petek, so na sporedu ekipni boji, v soboto in nedeljo pa se bodo za medalje in nagrade pomerili med sabo posamezniki in dvojice - nastopilo bo 53 fantov in prav toliko deklet. Udeleženci mednarodnega prvenstva Slovenije bodo spali in jedli v domu kmetijske srednje šole Grm v Sevnem pri Novem mestu oziroma v Pionirjevem domu v Bršljinu. Da bo vse teklo nemoteno, je organizator sestavil 10 komisij, ki bodo skrbele vsaka za svoje področje. Informativno pisarno in novinarsko središče bodo odprli že danes, za udeležence in novinarje pa bodo vsak dan pri- ZA LAS OB ZMAGO KOŠARKA - FARA 96 KOČEVJE - V športni dvorani decembra lani odprte nove osnovne šole v Fari bo v soboto, 20. aprila, od 10. do 18. ure potekala prireditev “Košarka -Fara 96”. Sodelovale bodo ekipe Ježice (veteranke), Kočevja (veterani), Tekonta iz Ljubljane, Morisa iz Kočevske Reke, domača ekipa iz Kostela in reprezentanca gluhih Slovenije. Prireditev organizira občina Kočevje. NOVO MESTO - Goran Gala-mič, kolesar mladinske vrste novomeškega kolesarskega društva Krka, je le za 2 cm izgubil zmago na dirki za pokal Hrvaške na Reki, čeprav je bil še 200 m pred ciljem v begu, gaje skupina na koncu dohitela, Novogoričan Luka Kruh pa za pičla 2 cm prehitel. Od ostalih Novomeščanov je bil Uroš Plankar tretji, Jože Puš šesti, Uroš Dular osmi, Peter Ribič deveti in Miha Macele deseti. Pri mlajših mladincih sta se Novome-ščana Matevž Šuštarič in Gaber Gomišček uvrstila na prvo oziroma drugo mesto. Novomeški Kompas, ki bo na ti'13' dinskih svetovnih prvenstvih v kolf sarstvu poskrbel za prenočišča.)* prejel že prijave 15 reprezentant; Najštevičnejša je zaenkrat Rusija.*1 bo imela 50 tekmovalcev, trenerji' mehanikov in drugih spremljevalci) ! le nekaj manj pa bo Italijanov if Nemcev. Najmanjša ekipa med P,r javljenimi je Top Girls iz Goric*:, vendar je med štirimi dekleti O1*1 lanska svetovna prvakinja Lin“*| Visentin. Večina udeležencev 6* nastanjena na Otočcu, v Šmarješk'11 in Dolenjskih Toplicah; prenočišča*! Kostanjevici so že vsa zaseden?' precej pa je prostora še v Čatešk' ! Toplicah. TPV odprl pot do tretjega mesta Novomeške odbojkarice odlično začele finale za tretje mesto - Krka premagala p«^ in izgubila z zadnjimi - Žužemberčani so v soboto postali prvoligaši • Slavje NESREČA KOLESARJEV NOVO MESTO - Namesto novih točk za svetovno računalniško lestvico, ki bi jih novomeški kolesarji v tem in naslednjem tednu lahko dosegli na dirki svetovnega pokala v Nemčiji, so se morali vrnili domov. Na poti v Nemčijo je njihovemu kombiju na avtocesti v Avstriji razneslo gumo na zadnjem kolesu, kombi je zaneslo v ograjo, tako da se je prevrnil. Med prevračanjem in drsenjem po cesti se je resneje poškodoval maser moštva in nekdanji reprezentant Bojane, ki je ostal na zdravljenju v Avstriji, medtem ko so se drugi že v ponedeljek vrnili domov. NOVO MESTO - Odbojkarice novomeškega TPV-ja so se po dolgotrajnem in dolgočasnem igranju v dvokrožni ligi najboljših štirih ekip prebudile v pravem trenutku in si z zmago na prvi finalni tekmi proti Cimosu v Kopru na stežaj odprle vrata do tretjega mesta, medtem ko so Krkaši po sijajni zmagi nad vodilnimi Blejci nerazumljivo izgubili proti zadnjeuvrščenemu Kamniku. Žužemberčani so si z zmago na dolenjskem drugoligaškem derbiju tudi teoretično zagotovili napredovanje. najpomembnejše. Morda gre pO^ pripisati tudi temu, da so neka*** Novomeščanke so v trenutku nadomestile vse, kar naj bi izgubile s porazi v končnici oziroma v ligi štirih ekip, ki so sc potegovale za prvaka. Medlem ko so se Koprčanke dolgo časa borile za drugo mesto in si ob tem očitno izpraznile baterije, so Novomeščanke čakale na svoj trenutek, ki je v soboto tudi prišel. Kot četrtouvrščene so morale prvo tekmo odigrati v gosteh, kar pa jih ni motilo, saj so bile v Kopru v tej sezoni že povsem blizu zmage, tokrat pa jim je uspelo. V prvem in drugem nizu so povsem nadigrale domačinke, ki so stopile na parket brez podajalke Mojce Klepač, tretji niz so po maratonskem boju izgubile s 16:17 in v zaključku četrtega dokončno zlomile odpor domačink ter tako povsem izničile prednost Cimosa, saj bosta v naslednjih dneh ekipi igrali po dve tekmi v Novem mestu in Kopru, vendar imajo sedaj prednost domačega igrišča Novomeščanke. Tretje mesto pelje v pokal CEV, četrto pa le v primeru, če bi državne prvakinje postale Blejke, kar pa je malo verjetno, saj so letos Mariborčanke vsaj za razred boljše od vseh ostalih ekip. Odbojkarji novomeške Krke so si prejšnjo sredo z zmago nad Blejci skoraj že zagotovili obstanek v l.A ligi, vendar zaskrbljuje sobotni poraz proti zadnjeuvrščenemu Kamniku, ki je tako po Šestili porazih dosegel sploh pivo zmago v končnici prvenstva. Novomeščani so sicer vse nize začeli dobro, a popustili, ko je bilo prišli na tekmo precej utrujeni. Krog pred koncem drugoligašk* i ga tekmovanja se Žužemberč:11’ lahko upravičeno veselijo, saj s1'. Kočevju dobili dolenjski deri1* čeprav se je domači Pan Kovii'*. krčevito upiral in zmaga Suhokraff cent ni bila podarjena. Tildi č* ,[ Žužemberčani izgubili, bi si “I dokončno zagotovili drugo me*j® saj je trctjcuvrščcni škofjeloški ‘C‘ mo Lubnik doma izgubil s prvou', ščenint Granitom Preskrbo in pr* zadnjim krogom zaostaja za Žuž*“ berkont že za 6 točk. Tildi v Koč*vr so Žužemberčane bodrili njih0': zvesti navijači, ki so skupaj z nj1",. proslavili odločilno zmago, še h veselo pa bo v Žužemberku v soM1’’ ko bodo tja prišli odbojkarji iz po tekmi pa sc bodo odbojk:,rl skupaj z navijači in drugimi ljubit*l odbojke skupaj poveselili pod'M likim šotorom. Ža gledalce so pripr vili tudi več kot 50 nagrad. a DOLENJSKI LIST *t. 15 (2435), 1 1. aprila 19^ podobno zdravljenje športnih poškodb DOGODKI V SLIKI IN BESEDI Najučinkovitejši način odpravljanja zdravstvenih težav je vsakodnevna vadba, ki vključuje tudi gibanje v naravi Telesna aktivnost pozitivno vpliva na človeško zdravje in ima Pomembno vlogo pri preprečevanju bolezni sodobnega človeka, Predvsem srčnožilnih in bolezni gibalnega sistema. Pozitiven vpliv športa in rekreacije na telo se kaže •udi v zboljšanju funkcionalnih Sposobnosti gibal, srčnožilnega in . živčnega sistema. Rekreativna te-6' tesna aktivnost zmanjšuje telesne napetosti in učinkovito odpravlja tNI nespečnost. Neprekinjena telesna U- aktivnost upočasni staranje srca, >); ožilja in organov za dihanje in hal °bdrži daljši čas funkcionalno no sposobnost življenjsko pomembnih organskih sistemov. Za omenjene pozitivne učinke je potrebno, daje telesna aktivnost neprekinjena in da se izvaja od mladosti do starosti, seveda ob prilagajanju sposobnosti telesa. Redna telesna aktivnost, redna rekreacija in pre-yentivne vaje so poleg drugih dejavnosti pomembne za preprečitev bolečin v križu. Redna telesna aktivnost zmanjšuje pogostost aterosklerotičnih zapletov, predvsem umrljivost zaradi srčne kapi. Ugodno vpliva na nevarnostne dejavnike za aterosklerozo, zvečuje koncentracijo zaščitnega holesterola, zmanjšuje koncentracijo maščob in telesno •ežo, normalizira mejno zvečan krvi tlak kakor tudi zvečan sladkor v krvi. Vpliva tudi na dejavnike strjevanja v krvi in pospešuje raz-v°j drobnega ožilja. Poglavitna oblika masovne telesne aktivnosti Je rekreacija. Pri tem je pomembna telesna vzgoja v šoli, ki naj Privzgoji mlademu človeku potre-°o po gibanju in rekreaciji. Podat- ki kažejo, da 90% mladincev po končani srednji šoli, ko se zaposlijo in odidejo na študij, popolnoma opusti telesno dejavnost in se prepusti škodljivemu vplivu sedečega načina življenja. Med športno aktivnostjo in rekreacijo lahko nastanejo poškodbe sklepov, udov in ostalih delov telesa, ki se v kliničnem smislu ne razlikujejo od ostalih poškodb. S pravilno prvo pomočjo preprečimo zgodnje zaplete in skrajšamo zdravljenje in rehabilitacijo. Standardni postopek nudenja prve pomoči na mestu dogodka se začne s takojšnjim hlajenjem poškodovanega mesta z ledom z namenom, da se zmanjšajo oteklina, mišični krč in bolečina v prizadetem delu telesa. Prizadeti del mora počivati, da preprečimo nadaljnjo poškodbo in bolečino. Najboljšo stabilizacijo in mirovanje sklepa dosežemo z uporabo sodobnih opornic, ki zaradi svoje kvalitetne izdelave in dobrih lastnosti lahko v nekaterih primerih nadomestijo standardne, klasične opornice ali mavec. Sodobne opornice imajo tudi samozaščitno delovanje, saj njihova uporaba omogoča redne aktivnosti in opravila, vključno rekreativne, brez nevarnosti, da obnovimo staro poškodbo ali povzročimo neugodno bolečino. Na ta način uporaba kvalitetnih opornic skrajša čas zdravljenja, omogoča poklicno in športno rehabilitacijo in preprečuje ponovitev poškodb na istem mestu. Skrajšan čas zdravljenja preprečuje slabšanje mišic prizadetega dela telesa in omogoča ooškodovancu hitro vrnitev k red- ni telesni aktivnosti. v Šport iz Kočevja in Ribnice KOČEVJE - Odbojkarice Lik Tilie so izgubile pomembno tek-nio proti Mariborski zavarovalnici iz Ljutomera in se tako že poslovile od prve lige. V prvem nizu so bile Kočevke za razred slabše, saj so šepale v obrambi in Pri sprejemu žoge, medtem ko so v drugem in tretjem nizu igrale nekoliko boljše, kar pa ni zadostovalo za zmago. V ekipi tokrat ni bilo Uranove in Akrapove, zato je bila ■gra precej slabša kot sicer. Trener Ivetič je bil po tekmi razočaran nad odnosom igralk do ekipe, saj v končnici prvenstva ni mogel sestaviti najboljše sedmerke, ker so bila dekleta zavzeta z bolj Pomembnimi zadevami. Klub so Pestile tudi denarne težave, saj ■gralke ne dobijo prav nobenega nadomestila, prazno blagajno pa So na svoji koži občutili tudi sodniki. Nekajkrat jim namreč niso izplačali stroškov. ŠKOLJICA - V zadnjem kolu druge državne lige so rokometaši Inlesa v gosteh premagali Škofljico. Ribničani so bili ves čas tekme boljši, prednost so si priigrali v končnici. Tekma sicer ni odločala o ničemer, kar pomeni, da se bo Inles za naslov prvaka zahodne skupine druge lige najprej pomeril 2 Šeširjem, prva tekma bo v soboto, 13. aprila, v Škofji Loki. V Primeru dveh zmag v treh tekmah bi se v finalu najverjetneje pomerili z Izolo. Sicer pa so Ribničani velikončne praznike izkoristili za skupne priprave v Poreču. Po besedah trenerjev Hudaka in Andoljška se igralci dobro zavedajo pomembnosti končnice držav-fega prvenstva, saj si vroče želijo vrnitvc v prvo ligo. KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so tudi v zadnjem kolu B lige *a uvrstitev od L do 10. mesta 'zgubili tekmo tekmo s Kemoplastom iz Šenčurja, ki seje uvrstil v A-2 ligo. Rezultat 72:52 ustreza dogodkom na igrišču, saj so gostje ves čas tekme ob bučnem navijanju 50 zvestih navijačev narekovali tempo, ki mu Kočevci niso sledili. Zdi se, da so bili domačini precej utrujeni, včasih tudi nezainteresirani, saj so imeli izredno slab odstotek meta, slabše so igrali tudi v obrambi. Trener Henigman je povedal, da so bile tekme v končnici nekašen začetek priprav na novo prvenstvo, v katerem bodo priložnost dobili mlajši igralci. KOČEVJE - Tudi v kočevskem namiznoteniškem klubu se srečujejo z denarimi težavami, ki so vplivale na razplet dogodkov v drugem delu prvenstva. Prav zaradi tega bi reprezentant Gregor Komac rad odšel v drug klub. V svoj vrstah si ga želi nekaj slovenskih klubov, ni pa izključeno, da bo z igranjem nadaljeval tudi v tujini. Neuradno smo izvedeli, da se za Gregorja močno zanimajo Novomeščani. Sicer pa Gregor kot pravi športnik o denarju ne govori veliko, povedal pa je, da je trenutno obremenjen le s tekmami končnice državnega prvenstva, v kateri se bo Melamin v prvem krogu pomeril z Maximarketom Olimpijo. KOČEVJE - Da je kočevska odbojka letos v resni krizi, je pokazala tudi članska tekma v drugi ligi, kjer so odbojkarji Žužemberka zanesljivo premagali gostitelje z 3:0. Gostje so imeli veliko podporo s tribun, saj je z njimi prišla večja skupina navijačev, ki so uprizorili pravo vzdušje, kakršnega v Kočevju že lep čas ni bilo. Gostje so igrali bolj napadalno, predvsem so bili trdi na mreži, kjer so si nabrali največ točk. Pan Kovinarju je že tretjič spodletel poskus uvrstitve v prvo ligo, zato bodo v prihodnji sezoni priložnost za igro dobili mlajši igralci. M. GLAVONJIČ Pri modernem zdravljenju pc b gibalnega sistema vedrn poškodb gibalnega sistema vedno bolj uporabljamo funkcionalne opornice in ščitnike, ki poškodovani sklep, hrbtenico ali ud zadostno mobilizirajo, da poteka zdravljenje poškodbe nemoteno, istočasno pa omogočajo gibe v predpisanem obsegu ali celo normalno gibanje. To ima veliko prednost, ker ne pride do oslabitve mišic in ostalega tkiva, in omogoča normalno prehrano hrustanca, za katero je nujno stalno gibanje sklepa. Na ta način bistveno skrajšamo rehabilitacijo poškodovancev, kar pomeni, da se lahko hitreje vrnejo na svoje delovno mesto oziroma da športniki začnejo z željenimi aktivnostmi. Torba športnega zdravnika, trenerja, fizioterapevtov in maserja vsebuje poleg obvezilnega materiala, lepilnih in bondažnih trakov tudi opornice za imobilizacijo udov in prstov, ki jih rabimo v primeru nezgode. V Novem mestu ima ustanova ROJ, d.o.o., Maistrova 22, tel. 341-012, na razpolago različne opornice, ki so po kvaliteti izdelave in dobrih lastnosti na svetovni ravni. To so potrdili ortopedi in revmatologi naših vodilnih ustanov, kjer so ti pripomočki preizkušeni. Križni oporni pas uporabljamo v obdobju bolečin v križu in pri opravilih, ko izrazito obremenjujemo hrbtenico v stoječem ali sedečem položaju kot tudi pri pripogibanju oziroma dviganju. Večkrat lahko preprečimo nastanek večjih težav v križu, če si ob prvih znakih težav namestimo križni oporni pas. Tako začetne težave v križu ne bodo povzročale resnejših problemov oziroma ne bodo zmanjšale zmožnosti za delo. Seveda uporaba pasu nikakor ne pomeni, da smemo opustiti navodila zdravnika oziroma vsakodnevno vadbo kot nenadomestljiv fizikalni način življenja! Bolnika moramo prepričati, da je najučinkovitejši način odpravljanja njegovih težav vsakodnevna telesna vadba, ki mora vključevati tudi gibanje v naravi. Pri tem mo^ ramo poudariti, da izboljšanje nastopi postopno, po več mesečni telesni aktivnosti ob istočasnem sprejemanju načel zdravega načina življenja. Za preprečitev bolečin v križu je potrebno skrbeti za pravilen položaj telesa pri delu in počitku, za duševno sprostitev, redno rekreacijo in vaje za krepitev hrbtnih mišic. Pomembno mesto v celotnem pristopu k preprečevanju in zdravljenju imajo zdrava, uravnotežena in energetsko ustrezna prehrana, opustitev kajenja in izogibanje hrbteničnim poškodbam. Doc. dr. sc. BLAŽ MLAČAK NAMESTO KIOSKA - Na črnomaljskem Trgu svobode, prav nasproti gradu, raste zgradba z lesenim ogrodjem in bakreno streho. Starejši meščani se spominjajo, da je tam nekdaj stala nekoliko manjša kapelica, sprašujejo pa se, čemu bo služila omenjena hiša. Med ljudmi ne manjka tudi takih, ki se zgražajo nad omenjeno hiško, prepričani, da bo s tem še dodatno uničeno staro mestno jedro. Na občini so povedali, da je bila dokumentacija za stavbo pripravljena že leta 1994, žegen pa je dal tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Sicer pa se bo vanjo preselila Tobačna tovarna s svojo trafikantsko prodajo, medtem ko bo bližnji rdeči kiosk odstranila. (Foto: M. B.-J.) 0KNA’! VRATA Notranja VR£ Prenova OKtr*.„.U Montažne ©/ +» /o SLAVA VOJVODINE KRANJSKE NA BOGENŠPERKU - Grad Bogenšperk, Valvasorjev delovni dom, stoji na prelomu litijskih gričev na dolenjsko stran. Po odhodu zadnjih lastnikov Windischgretzov je bil grad prepuščen prodpadanju. Danes je skorajda v celoti obnovljen. Litijska občina si je skupaj z županom Mirkom Kapljo prizadevala da bi bila do zaključka obnove gradu razstavljena tudi katera originalna knjiga Janeza Vajkarda Valvasorja. Odboru gradu je bil podarjen eden od 999 oštevilčenih izvodov in prvič izdane Valvasorjeve knjige grbov. Dr. Janez Milčinski je gradu podaril geodetsko knjigo iz leta 1876, skladatelj Primož Rarnovžpa je ob postavitvi orgel podaril originalno partituro Variacije za orgle in harmoniko, ki jo je napisal prav za to priložnost. Dr. Lokar iz Trsta je gradu podaril originalno Slavo Vojvodine Kranjske v štirih knjigah (na sliki), ki morajo ostati na gradu, kot je zapisano v darilni pogodbi. Vse knjige so na ogled v Valvasorjevi delovni sobi. (Foto: M. Šušteršič) NIK JELOVICA ŠPANSKI NOVINARJI - V okviru sodelovanja med pobratenima mestoma katalonsko Vilafrattco del Penedes in Novim mestom je z delegacijo mladih nogometašev obiskala Dolenjsko tudi skupina novinarjev, ki so si ogledali uredništva Dolenjskega lista, Televizije Novo mesto in Studia D. Španci so bili začudeni nad za njihove razmere izredno dobro razvitim obveščanjem na lokalni oziroma regionalni ravni, med pogovorom pa so ugotovili, da imajo naši novinarji pri poročanju oziroma pripravi programa podobne težave kot pri njih. Na sliki: del skupine španskih novinarjev v prostorih Studia D, kjer jih je sprejel direktor Uroš Dular, delo radijske postaje pa jim je na kratko predstavila novinarka Marjana Kavšek. (Foto: L V) KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA - V soboto, 23. marca, je bil v osnovni šoli Šentjernej letni koncert pihalnega orkestra Šentjernej, ki letos praznuje že 85-letnico obstoja. Danes godba šteje 47 članov - godbettiškim vrstam so se letos pridružili trije mladi muzikantje - orkester pa že peto leto uspešno vodi Sandi Franko. Pred polno dvorano so se predstavili s klasično, zabavno in moderno glasbo, program pa so popestrili še gostje večera člani Sentjerncjskega okteta. (Foto: T. Gazvoda) JOŽE KOTAR PRVI RAZSTAVLJA V GALERIJI ESKULAP - Dolenjski slikar Jože Kotarje po besedah Rudija Stoparja, umetniškega vodje nove sevniške galerije Eskulap (imenovane po bogu zdravilstva v grški in rimski mitologiji), ki je našla lepe prostore pod streho sevniškega zdravstvenega doma, eden naših največjih koloristov. Kotar se od prejšnjega četrtka prvi samostojno predstavlja v Eskulapu. Za njegovo dobro voljo, da s svojimi umetninami začasno oplemeniti nove prostore zdravstvenega doma, se mu je zahvalil direktor ZD dr. Željko Halapija (na posnetku), prav tako tudi glavnemu sponzorju Kopitarni. V njenem imenu je pozdravil zbrane direktor Marjan Kurnik. Razstavo je omogočil še sevniški obrtnik Bojan Novak. (Foto: P Perc) TEKMA V RAFTI N Gl STRAŽA - Rafting klub Gimpex iz Straže bo letos že peto leto zapored pripravil tekmovanje v raftin-gu na reki Krki, tudi letos pa se bodo najboljši slovenski splavarji pomerili na tekmi za državno prvenstvo na progi med Zagradcem in Draščo vasjo; nekoliko visok vodostaj krke pa je zagotovilo za hiter in atraktiven spust. Letos bodo prvič pripravili tako imenovani razvrstitveni spust, ki je še posebej zanimiv za gledalce. Otvoritev tekmovanja in kvalifikacijski spust bo v Zagradcu v soboto, 13. aprila, ob 13. uri, štart tekmovanja bo ob 14. uri, cilj v Drašči vasi med 14.45 in 15.30, razglasitev rezultatov in podelitev nagrad pa ob 16.30 v Žužemberku. HAJNŠEK TRETJI MIRNA - Badmintonist mirnske-ga Toma Kristjan Hajnšek si je z uvrstitvijo v polfinale 4., zadnjega A-turnirja v tej sezoni v Lendavi, kjer je po hudem boju z 1:2 izgubil z Andrejem Poharjem in osvojil 3. mesto, zagotovil 3. mesto tudi v končni absolutni slovenski lestvici za letošnjo sezono. Na tej lestvici se je povzpel tudi mladi Aleš Murn, ki je s 17. mestom le za las zgrešil uvrstitev A-skupino, 17. mesto pa je osvojil tudi na tokratnem A-turnirju. Od boljših uvrstitev mirnskih badmintonistov velja omeniti 2. mesto Kristjana Hajnška in Nine Šumi med mešanimi dvojicami in 4. mesto Urše Plahutnik in Nine Šumi med ženskimi dvojicami. Lesna industrija ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, faks:(064)634-261 \LOVICE v Slovenili: ------- ------------------------------------- \ JELOVICA: — NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel. fax: 068/323-444 — METLIKA, Cesta XV. brigade, tel.: 068/58-716 - KRŠKO, CKŽ 21, tel.: 0608/21-236 JAKAELEKTRO Radeče KERA TRADE Zagorje ob Savi BAVEX Trebnje MK TRGOIMPEX Kočevje ri \) e [Odgovori in popravki po § 9... • Odgovori in popravki po § 9. J Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Polom ali uspeh z jagodami v tunelih Dol. list št. 14, 4. aprila Novinarki Kmečkega glasa Zlata Krašovec in Darinka Šebenik sta se v prejšnji številki našega časopisa široko odzvali na moje pisanje o projektu pridelave jagod v tunelih in o podjetju Tron. Čeprav v glavnem polemizirata z direktorjem tega podjetja Petrom Jankovičem, se moram na kratko oglasiti. Projekt sem za “smelo potezo mladega podjetnika in agronoma” označila sama. Kot novinarka ga spremljam že od začetka, ker se je vanj vključilo precej pridelovalcev iz Posavja in Dolenjske, in ga kljub začetnim težavam še vedno štejem za smelo potezo, kakršnih v našem okolju primanjkuje. Pri tem mi je že večkrat pritrdilo tudi večje število pridelovalcev iz različnih krajev po Sloveniji, ki še vedno zaupajo projektu. Res pa je, da so mi ob zadnjem zapisu, kije sledil prispevku v Kmečkem glasu (direktor Jankovič je spregovoril za Dolenjski list na mojo prošnjo), z velikim oklevanjem povedali svoja mnenja. Pri tem je kar nekaj sogovornikov na osnovi slabih izkušenj izražalo bojazen, da bodo izjave uporabljene v besedilu, ki bo naperjeno proti podjetju Tron. Med sogovorniki, ki mi jih je uspelo dobiti (iskala sem po seznamu pridelovalcev), nisem mogla najti nikogar, ki bi projekt popolnoma raztrgal, čeprav sem se v tej smeri trudila, da ne bi zapis izzvenel enostransko. Nasprotno, celo tisti, ki so svoje slabe izkušnje s pridelavo nanizali za Kmečki glas, še ravčunajo na uspeh in niso obupali. Žalostno pa bi bilo (a za Posavje nič nenavadnega), če bi držale domneve, da za gonjo proti projektu stojijo Posavci sami, njihove sadjarske zdrahe in nesposobnost preboleti sosedov uspeh. Še nekaj se mi zdi nujno zapisati. Ne vem, kako je to drugod, vendar je južno od Ljubljane celo hvale vredno, če ima neki podjetnik dobre zveze na ministrstvu ali če se sestaja z njegovimi najvišjimi predstavniki. Za to, če je tam gori kaj reda, pa so odgovorni in tudi bolj poučeni drugi. BREDA DUŠIČ GORNIK, Dolenjski list Krško le ni v Černobil Dol, list št. 11, 14. marca 17. marca seje v Soveniji začelo referendumsko zbiranje 40.000 podpisov za predčasno ukinitev jedrske elektrarne v Krškem. Akcijo so na začetku s svojim podpisom podprli znani Slovenci, katerih seznam še najbolj spominja na akcijo "Podarim - dobim”. 25. marca pa je pobudnik referenduma objavil tri javna nagradna žrebanja, kjer bodo med vsemi podpisniki izžrebali 100 dobitnikov dragih potovanj. Pobudniku je uspelo, da je institucijo referenduma, ki jo demokratične države civiliziranega sveta in tudi v Sloveniji priznavamo kot najsvetejšo pridobitev, saj smo se z referendumom odločili za svojo državo, degradiral na nivo komercialnega spektakla. Pozivam prvopodpisnike s seznama (Katarina Breznik, Brigita Bukovec, Evgen Bavčar, Pavel Grašič, Urška I Irovat, Ivan Jančar, Jure Košir, Andrej Miklavc, dr. Dušan Mlinšek, dr. Alojz Križman, Janez Hočevar, dr. Evita Leskošek, Toma Popit), da javno izjavijo, ali so ob podpisu vedeli, da namerava pobudnik referendu- ma vzpodbujati ali pridobivati referendumske, podpise z nagradnimi žrebanji. Če tega niso vedeli, je očitno, daje pobudnik referenduma podlo izkoristil njihova znana in poštena imena. Upam, da se bodo tega zavedeli tudi sami in se s svojim podpisom javno odrekli. Če pa so ob podpisu vedeli za žrebanje, so si svoje pošteno ime umazali z grdo moralno packo. Referendumsko zbiranje glasov namreč ni akcija “Podarim - dobim”, ampak ena od najvišjih institucij demokracije. Pozivam tudi ustrezne institucije Republike Slovenije, da presodijo in javno pred volivci izjavijo, ali je referendumsko zbiranje glasov s pomočjo nagradnih žrebanj v skladu z visokimi moralnimi normami demokratične države. Če menijo, da ni, naj to početje javno obsodijo in proti njemu ustrezno ukrepajo. Molk ali neobsodba takega početja bi pomenila, da se država strinja z razvrednotenjem referenduma na raven srečelova. Še huje, v letošnjem volilnem letu bi bil to precedenčni primer, ki bi lahko dal zeleno luč za najbolj nepoštene predvolilne postopke in tudi volitve degradiral na raven srečelova. Prepričan sem, da si država tega ne sme privoščiti, saj bi to zamajalo temelj njene trdnosti - zaupanje volivcev. RADKO ISTENIČ Zrinjskega 7, Ljubljana “Kazen” za materinstvo tajnice SKD Dol. list št. 14, 4. aprila Povej, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si! Poslanke, ki so podprle “lepo Vido”, so nedolgo tega v podporo življenju parlament obmetavale z jajci. Bile so za splav, danes zagovarjajo materinstvo. Kakšna sprememba! O megla, kdaj te bo sonce pregnalo? Slovenci smo pravi kampeljci, da smo si izvolili tako oblast. Bomo začeli misliti s svojimi glavami ali bomo v jeseni spet nasedli? Bog nam je dal pamef, naj bi jo nam pomagal še uporab-Ijati. Gospa Špeličeva, ko sem vam potožil, kako so v novomeški porodnišnici reševali mojo ženo s tretjim otrokom, kako seje nadaljevalo, kako je potem četrto nosečnost z enakimi težavami srečno končala z rojstvom hčerke v Ljubljani, kako jc bila sprejeta nazaj v MK s polovično plačo, ste bili tiho. Danes zganjate burjo. Ne zavidam vam, da ste “brez službe”. Kaj pa poklic, za katerega ste študirali kot Titova štipendistka, kaj pa zemlja v rodni Beli krajini? Zakaj ne poveste resnice, ki ste jo ponekod že dali v javnost: “V Ljubljano ne morem v službo, ker bi bila rada bližje hčerki!” Ste tudi vi poslanka stranke KVP (kamor veter piha)? Poslanska plača je magnet. Ni pomembno, v kateri stranki si, da le prideš do denarja. Obljube so pozabljene. Hvala Bogu, da poslanci niste vsi enaki. Vesel sem, da se stanje v naši stranki razčiščuje. Ovni na eno, kozli na drugo stran! Bivši tajnik, tajnica, kar lepo med svoje! Miklavčič je že odšel, a ne da miru. (Komunizem je umrl, a še živi!) Gospoda Dvornik in Koncilija, vajina vzvišenost in nespoštovanje drugih ni drža SKD! “Skrivni” vodniki v SLS ne pustijo, da bi se združili. Naj se tudi v njej ločijo duhovi, da bo lahko le ena stranka, ki temelji na krščanstvu. G. Peterle, težko delo imate, držite se še naprej tako dobro! Čestitam vam! Pa še nekaj vas prosim: nikar ne postanite evropski predsednik, saj vampirji komaj čakajo, da bodo našo stranko speljali v druge roke! PETER REPOVŽ Šmarjeta Drobne iz Kočevja Dol. list št. 14, 4. aprila V Dolenjskem listu je bila objavljena novica, da namerava Turistično društvo Kočevje organizirati srečanja Kočevarjev v Kočevju v zvezi s pospeševanjem turistične dejavnosti. Ob tem se mi vsiljuje misel, da bi ob taki organizaciji in srečanju le morali obuditi spomin na dejavnost Kočevarjev med leti 19-18-1941. Po razpadu avstroogrske monarhije so kočevski Nemci izgubili vrsto pravic. Ukinjen je bil Narodni svet za Kočevsko. Ustanovljena je bila leta 1919 slovenska gimnazija. Podvzetih je bilo več ukrepov za poživitev slovenskih šol in društev. Nacistično gibanje seje začelo na Kočevskem oživljati okoli leta 1929 in potujčevalni pritisk na slovenski živelj se je povečal po letu 1933, ko je v Nemčiji prišel na oblast nacional-socializem. Povečala se je aktivnost nemštva na Kočevskem. Nekateri posamezniki so odhajali iz vrst kočevskih Nemcev na izobraževanje v Nemčijo. Posebne tečaje so prirejali v koči na Starem Bregu pri Koprivniku. Položaj za Slovence je bil v Kočevju in okolici pred 60 leti izredno slab, saj je bilo brez dela preko 700 delavcev in ostalih. Slovenski prebivalci so na Kočevskem takrat občutili nacistične izpade in hitlerizem, ki je bil takrat v razmahu. V aprilu 1939, na večer pred I litlerjevo 50-letnico, so v teh krajih slavnostno praznovali njegov rojstni dan s kurjenjem kresov in streljanjem. Pred drugo svetovno vojno so bile organizirane skupine Kulturbunda, ki so imele bojne oddelke “sturme”, ki so bili uniformirani in oboroženi. Ob razpadu Jugoslavije so 11. aprila 1941 uniformirani oddelki kočevskih Nemcev prevzemali oblast v mestu ob Rinži in ostalih krajih. Takrat se je sestavljalo spiske nezaželenih Slovencev in tisith, ki so jih nameravali obesiti. Ob sedanjem nameravanem zboru Kočevarjev v Kočevju pa je prav, da zvemo o težavah, ki sojih imeli Slovenci na Kočevskem v tistem času v pogledu organiziranja narodnoobrambnih sil proti prodirajočemu imperializmu v našo domovino. Tudi to ni zanemarljivo, da so se v jeseni 1941 in v začetku 1942 leta odselili v kraje Brežiško-Krškega polja, Obsotel-sko dolino in nekatere predele Dolenjskega gričevja južno od Save, kjer je bilo nasilno pregnanih in preseljenih več tisoč Slovencev iz svojih rodnih domov, kar pomeni izredno veliko tragedijo za slovenski živelj. VIKTOR DRAGOŠ “Kazen” za materinstvo tajnice SKD Dol. list št. 14, 4. aprila Spoštovani gospod J. K. - UPOKOJENEC. Hvala za Vašo pozornost in dobre želje stranki SKD. Glede na to, da ste zaskrbljeni za stranko in da tako zaupate vodstvu stranke, v katerega mimogrede spadam tudi jaz, saj sem na kongresu izvoljena glavna tajnica, Vas bi rada osebno spoznala. Gotovo bi mi lahko veliko dobrega svetovali za moje delo v prihodnje. Žal pa mi odgovorni urednik - ni mogel dati vašega cenjenega naslova, ker ste baje hoteli ostati anonimni. To pa Vašo skrb postavlja pod vprašaj, kajti kdor v srcu dobro misli in ne želi nikomur škodovati, se lahko z vso odgovornostjo in s celim imenom podpiše v javnosti. Zato upravičeno sumim, da me na koncu Vašega pisma vabite v svojo stranko, pa najsi bo to k sivim panterjem ali v kakšno drugo staro - novo partijo. Kdor mi ima kaj koristnega povedati, me lahko obišče na mojem domu, na Ulici talcev 12 v Novem mestu, ali pa me pokliče po telefonu. S spoštovanjem! dr. VIDA CADONIČ-ŠPEI.IC glavna tajnica SKD V Suhi krajini padel medved velikan Dol. list št. 14, 4. aprila Danes, ko po besedah lovcev postaja lov oblika varstva narave oziroma odgovorno vzdrževanje in izkoriščanje naravnih virov, so tako senzacionalistične novice o uplenitvah medveda, kot smo jih lahko prebrali v zadnji številki Dolenjskega lista na zadnji strani (kar dve), dokaz, da lovci ne mislijo resno, oziroma da med njimi še vedno prevladuje pleniteljski in trofejni pristop nad naravovarstvenim. Upam, da bodo podobne fotografije zmagovitih upleniteljev, ki se v Dolenjskem listu pogosto pojavljajo (tudi med ribiči je veliko “rekorderjev”) ob živalskih truplih kmalu postale preteklost. Kako drugačna, celo lovstvu v prid bi bila lahko informacija o uplenitvi medveda z drugačnim komentarjem, ki bi, denimo, predstavil odstrel medveda velikana v kontekstu načrtovanega lovno-gojit-venega ukrepanja ali vsaj kako drugače obrazložil delikaten poseg v naravo. Bralec tako ne izve, ali je bil odstrel načrtovan in kako je (če je) prispeval k ohranitvi naravnega ravnovesja med prosto živečimi živalskimi vrstami v lovišču. Nenazadnje pa je medved zavarovana živalska vrsta, katere odstrel je dovoljen le z odločbo ministrstva! Razumevanje in dojemanje narave na pragu drugega tisočletja je vse bolj ekološko naravnano. Živalim smo priznali celo pravico do sobivanja (Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst) in začeli razumevati njihov pomen in vlogo v naravi. Lov v klasičnem pomenu besede bo zato pred javnostjo vedno težje opravičevati in tega bi se lovci morali v večji meri zavedati. Sicer pa javno mnenje o lovstvu in lovcih v največji meri ustvarjajo prav lovci sami. Z dobronamernimi željami zapisal ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto Petdeset let zavarovalstva na Dolenjskem Dol. list št. 14, 4. aprila Pravzaprav ne vem, čemu odgovor Majde Luzar v prejšnjem Dolenjskem listu, ko v njem ne ovrže niti enega izmed mojih očitkov o pristranskem prikazovanju zavarovalstva na Dolenjskem. Kot pravi, je poudarek njenega članka na obeležitvi 50-letnice, ne pa na preštevanju zavarovancev. Ali to pomeni, da lahko piše tudi netočnosti? Sicer pa je že v 19. stoletju Alessandro Manzoni dejal: “Krivice imajo veliko prednost pred razumnostjo: množice jih sprejemajo brez dokazov.” Vse, za kar se zavzemam v svojem besedilu, je le resnično prikazovanje stanja in dogodkov. In če smo že pri humanitarnih akcijah zavarovalnic na Dolenjskem, naj navedem le najbolj svež primer: Žavarovalnica Tilia je 26. marca letos omogočila novomeški bolnišnici nakup naprave, ki bo olajšala življenje pljučnim bolnikom, v vrednosti 7 milijonov tolarjev. Upam, da bo Triglav tokrat uspešnejši kot pred časom, ko so s razno ni niti omenjeno pismo ZB, da bo obravnavano, sicer bi sejo zapustil, ker ni bil vabljen predsednik ŽB Križan. Pismo ŽB je predsedujoči Ivan Drganc interpretiral po svoje, ne da ga bi prebral. Ni res, da so člani dobili prej razmoženo pismo, naj navedem le Springerja, lahko bi pa še druge. V zapisniku ni zapisano moje vprašanje predsedujočemu, zakaj ni prisoten predsednik ZB Križan, odgovora nisem dobil. Ni zapisano polemično vprašanje Selkota, ko je spraševal, od kdaj je on tovariš. Pojasnil sem mu, da je ta beseda zapisana v Statutu GZ Občine Črnomelj - Semič v 1. členu, zadnji odstavek. Pojasnil sem tudi. da jaz nisem bil pri sprejemu Statuta. Konda je odgovoril, da je bila beseda “tovariš” vrinjena, zakaj je ni izrinil, pa ni pojasnil. O tem ni v zapisniku niti besede. Nič ni zapisanega v zapisniku o Jakši, kije napadel podpisnike pisma ZB, češ kako to, da jim pošiljajo pisma ljudje, ki nimajo domovinske pravice v Semiču. Tu je mislil Regina in Križana, ki imata stalno bivališče v Ljubljani. Ne vem, ali je Jakša to izrazil zafrkant-no ali pa ne pozna ustavnih predpisov. Glede drugega odstavka v zapisniku UO pod ad 3 sem že pojasnil, koliko članov ZB je sodelovalo pri sestavi pisma ZB in ni res, da ga je sestavil le en član ZB in da sta oba podpisnika le slepo podpisovala. Bilo je tako, kot sem že napisal. Tudi v vašem zapisniku pod ad 4 ni res, da nisem zanikal krivde in celo pripomnil, da niste našli pravega krivca, ko ste izrekli kazen. Zopet ste zapisali, kakor vam ustreza. Še vedno se sprašujem, kdo je vodil postopek za ugotovitev prestopka ali prekrška. Ali ni za to pristojno častno razsodišče? Kateri predpis sem kršil, ko sem le organizacijo ZB obvestil o namerah treh članov UO prostovoljnega gasilskega društva glede Titove slike. Kje je citat predpisa, ki sem ga kršil, kje je pravni poduk? Dne 22.3.1996, ko sem prejel vaš zapisnik, ste sklicali sestanek vseh predsednikov in tajnikov organizacij, ki imajo usluge v gasilskem domu. Ker sem bil tudi jaz povabljen, sem prosil predsednika Drganca, če lahko z menoj pride moj pravni zastopnik, ker sem nekoliko bolan. Dobil sem njegovo dovoljenje in tako sva šla s pravnim zastopnikom na sejo. Še danes ne vem, čemu je bila namenjena. Po doljšem čakanju mi je predsedujoči dal možnost samoobrambe, toda ko sem našteval netočnosti iz zapisnika, me je prekinil tajnik Kobe. Pojasnil sem mu, da /Sl PA2&4 C. DK - karikatura: JOŽE KKIC prireditvijo Poglej in zadeni, katere pokrovitelj so bili, zbrali manj kot desetino Tiliincga zneska. Vseeno: vsak tolar je dobrodošel! FRANCI KEK, Služba za odnose z javnostmi Zavarovalnice Tilia Januarja odlikovan, marca kaznovan I)ol. list št. 14. 4. aprila Veliko je izpuščenega, neresničnega in napisano tako, kakor ustreza UO. Glede akcije zbiranja denarja za novi avtomobil naj povem, da nisem bil ravno zadnji, ko sem dal 10.000 tolarjev. Omenjena seja je bila 8.3.1996, sam zapisnik sem pa od vas prejel 22.3.1996. Iz zapisnika vidim, da je seja potekala po dnevnem redu. Ni res, da bi kdo sploh dnevni red predložil ali prebral. Pod točko mi je predsedujoči dovolil govoriti. On tega ni upošteval in me je prekinil. Šam veliko govori o novi demokraciji, izvaja pa diktaturo. Ne vem, čemu so me klicali, če nisem smel govoriti kot neupravičeno kaznovani. Po Kobetovi demokraciji kazen sprejmi, pa nimaš pravice se braniti, kaj šele kam pritožiti. Da je bilo tako, sta priči Tone Križan in Alojz Konda, moj pravni zastopnik, ki sta bila navzoča, in morda še kdo. Naj povem bralcem Dolenjskega lista, da si ne belim glave glede suspenza iz UO, saj sem sam pripravil odstop iz UO, toda o tem m marsičem nisem na tistem sestanku hotel govoriti, ker ni bil vabljen na sejo lov. Križan. Štejem si v veliko zadoščenje, da sem dobil preko 30 čestitk za napisani članek glede zaščite našega simbola Tita; nekaj po telefonu, nekaj ustno, pa ne samo od naših članov ZB, temveč celo iz občin Metlika in Črnomelj. Predsednik ZB občine Črnomelj Tine Tomc mi je na letni konferenci osebno čestital. joŽE IIUTAR Zahtevamo, da do te sramote ne bo prišlo Delegati Občinskega združenji borcev in udeležencev NOB Obči ne Trebnje, zbrani na redni skup ščini v Trebnjem dne 27.3.1996, j obžalovanjem in zaskrbljenostjo ugotavljamo, da se pojavljajo primeri poizkusov rušenja in odstranjevanja spomenikov, spominskih obeležij in tudi označevan) ulic in podobnega, ki kakor kot spominjajo na našo slavno NOB it njene vodilne akterje, s težnji spremeniti in prevrednotiti zge dovino ter rehabilitirati kolobo-racijo v domobljubno dejanje, j Dasiravno se zavedamo, da si zgodovina, ki se je že zgodila, nt • • IZ PISMA MESTNEMU SVE TU LJUBLJANA - Pojavili so s< lažnivi demokrati, maščevalni it polni zla, kot so bili tedaj njihovi predniki v službi okupatorja, t svojimi ideološkimi, demagoškimi in fašistoidnimi nazori skušajt zadušiti naš razvoj, razvrednotili vse naše pridobitve in vrniti reakcijo na stare, gnile, izdajalske p' SEKRETARIAT ZA KMETIJSTVO IN TURIZEM I INTERVENCIJE V KMETIJSTVU V MESTNI ; OBČINI NOVO MESTO — OBVESTILO Mestna občina Novo mesto je izdala navodila za izvajanje programa finančnih intervencij v kmetijstvo Mestne občine Novo mesto za leto 1996. Vse podrobnejše informacije glede uveljavljanja intervencij, ki so navedene v navodilu, lahko kmetovalci dobite pri Mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za kmetijstvo in turizem, Novi trg 6 (ali po tel. 317-160, 317-162), na območnih enotah kmetijske svetovalne službe, krajevnih skupnostih in krajevnih uradih. SODNIK ZA PREKRŠKE NOVO MESTO, Glavni trg 7 objavlja prosti delovni mesti: 1. diplomiran pravnik — strokovni sodelavec 2. čistilka pod 1. — končana pravna fakulteta, opravljen pravosodni izpit, državljanstvo Republike Slovenije, znanje slovenskega jezika, znanje računalništva. pod 2. — končana osnovna šola, državljanstvo Republike Slovenije. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili pošljite v osmih dneh po objavi. Rezultati vmesnega žrebanja v nagradni igri PREŠERNOVE DRUŽBE, VRBA, d.o.o. (29. 3. 96) PREŠERNOVA DRUŽBA VRBA d.o.o. LJUBLJANA v. Opekarska 4a^ 1. nagrado — VIKEND IZLET za 2 osebi na Dunaj, ki jo poda/ja Prešernova družba, Vrba, d.o.o. — prejme KAVČIČ Jožica, Polica 14, 4202 Naklo 2. nagrado — VIKEND PAKET z zajtrkom za 2 osebi, ki jo podarja Kmečki turizem »Zupan« — prejme ŠARMAN Daniela, Krekova 20, 2000 Maribor 3. nagrado — 4 VSTOPNICE za Tehniški muzej Bistra — prejme BERLEC Marija, Agrokombinatska 6b, 1260 Ljubljana Polje 4. nagrado — BON v vrednosti 5.000 SIT, ki ga podarja Optika »Look« Ljubljana — prejme MEŠA Metka, OF 16, 1351 Log pri Brezovici 5. nagrado — podarja jo Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — prejmeta KLANJŠČEK Terezija, Zrkovska 124 2000 Maribor in LUNDER Stanislava, Ul. R. Papeža 34 4000 Kranj 6. nagrado — v vrednosti 100 DEM, ki jo podarja Kovinoplast Laharnar, Novo mesto — prejme GORIŠEK Vida, Livarska 15,1295 Ivančna Gorica 7. nagrado — PREVOZ v vrednosti 100 DEM, ki jo podarja »Avtoprevozništvo« Novo mesto — prejme ŠINIGOJ Andreja, Mestne njive 12, 8000 Novo mesto 8. nagrado — DVE NEDELJSKI KOSILI, ki jo podarja »Kmečki turizem« g. Ivanež Jože, Novo mesto — prejme PREBIL Marija Ogrinčeva 17, 1000 Ljubljana 9. nagrado — STOL, ki jo podarja Splošno mizarstvo, g. 3220^ŠTORE ml' ~ pre'me TAB0R Mihael, Pečovje 30a, I0. nagrado — DRUŽABNO IGRO SCRABBLE, ki jo podarja Gartner d.o.o., Trzin — prejme TURK Stana, Kosovelov trq 1a,6000 Koper Nagrade je mogoče prevzeti najkasneje do 30. 4. 96. Vsi nagradni kuponi bodo sodelovali še v zaključnem žrebanju 5. julija 1996. KONKURENČNE CENE, POPUSTI, KONKURENČNE CENE, POPUSTI cd-vta~ hit d.o.o. Novo mesto, Podbevškova 4, tel./fax: 068/26-077, 341-30« Prod aja vozil in rezervnih delov - servis FORD ESCORT 1.6i CLX 25.990 DEM FORD ESCORT 1.8i GT car.30.990 DEM DAEVVOO RACER 15.999 DEM DAEVVOO NEXIA 18.145 DEM DAEVVOO ESPERO 23.325 DEM RABLJENA VOZILA Mitsubishi Galant TD 1994/4 Citroen BX 1990/3 Skoda Favorit GLX 1993/3 28.406-0B/ 33*e©-BE1« 1-6r986-Oef? 1A267-BEM 24^56-©eW 19.500 DEM 9.600 DEM 8.500 DEM REZERVNI DELI zavorni disk zavorne ploščice gar. sklopka filter olja žaromet ležaj kolesa OPEL RENAULT 5 3.532 SIT 2.601 SIT FORD 4.662 SIT 5.605 SIT 2.032 SIT 1.607 SIT 21.672 SIT 16.119 SIT 13.946 SIT 1.305 SIT 918 SIT 12.729 SIT 8.436 SIT ........ 8.098 SIT 5.352 SIT in se veliko drugih rezervnih delov. Za rezervne dele, ki so vgrajeni v našem servisu,nudimo 6 mesecev garancije. 6.420 SIT Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidacij (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikoF KOVINAR Črnomelj, d.o.o. — v stečaju, objavlja DRAŽBENI OKLIC Dne 7.5.1996 ob 10. uri bo na sedežu stečajnega dolžnika' Črnomlju, na Belokranjski cesti 34, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika. Na dražbi se bo prodajalo premoženje stečajnega dolžnika ki obsega: — poslovno-industrijski kompleks KOVINAR v Črnomlju Belokranjska 34, v izmeri 3.344.05 m2 tlorisne površine! pripadajočim dvoriščem in zemljiščem, ki je vpisan ' zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Črnomlju pod vi. št 1678 k.o. Črnomelj. Ogled sredstev in informacije glede izklicne cene in načina prodaje je mogoče dobiti na sedežu dolžnika na dan javn« dražbe od 8. ure dalje oz. po dogovoru s stečajnih upraviteljem g. Martinom Drganom, dipl. oec., na tel. št 068/52-656 ali 0609/613-266. Izklicna cena za poslovni objekt je 1.510.080.33 DEM vplačljivo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila Poleg določene cene plača kupec še prometni davek it svoje stroške nakupa. Na dražbi lahko sodelujejo vse domače pravne in fizičn«*^ osebe, pri čemer morajo pooblaščenci pravnih oseb na javn ^ dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. Pred dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino na žir« račun št. 52110-690-68333 ali deponirati varščino v višin1 10% izklicne cene najpozneje eno uro pred dražbo p« blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnem« ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v gotovini deponirana sredstva tako I po javni dražbi. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v rok« . 10 dni in v celoti plačati kupnino v roku 60 dni po končan' dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala I Sredstva se bodo prodajala po sistemu videno — kupljeno - ■ ■ ■ - —^ ■ VIZIJA POSTALA DELNIČAR KRKE Vizija je v javnih prodajah za gotovino kupila delnice Krke, tovarne zdravil iz Novega mesta, Leka in Petrola iz Ljubljane V dosedanjem poteku privatizacije je na dveh javnih dražbah, kjer je sodelovala, kupila deleže devetih podjetij, med katerimi so najpomembnejši nakupi paketov delnic podjetij Interevrope iz Kopra, Lisce iz Sevnice, Konfekcije Komet iz Metlike in IGM Strešnik iz Dobruške vasi. Poleg sodelovanja na javnih dražbah je DPB Vizija, pooblaščena investicijska družba, v okviru javnih prodaj za gotovino kupila tudi delnice uspešnih podjetij kot so Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta, Lek, tovarna farmacevtskih izdelkov, d.d., Ljubljana, in Slovenska naftna družba Petrol iz Ljubljane Navedeni nakupi delnic predstavljajo majhen delež v strukturi naložb DPB Vizije, je pa iz tega razvidno, da Vizija uresničuje zastavljeno naložbeno politiko - ’ vlaganje v najuspešnejša podjetja. Z VIZIJO POSTANITE DELNIČAR KRKE, LEKA, PETROLA, INTEREVROPE... Kako vložiti certifikat v VIZIJO za delnice II. emisije Spoštovani lastniki certifikatov! Radi bi Vam olajšali vpis certifikatov za delnice II. emisije, zato smo za Vas pripravili pooblastilo, ki Vam omogoča, da zase in svoje otroke, znance in prijatelje tudi po pošti vpišete svoj certifikat v domačo družbo. Z vpisom v Vizijo ostane denar doma, na našem področju. Postopek vpisa je preprost: 1. Izpolnite in podpišite pooblastilo. 2. Po pošti pošljite na naslov VIZIJA, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novi trg 5, 68000 Novo mesto: • izpolnjeno in podpisano pooblastilo, • certifikat (obvestilo SDK). 3. Vpis za Vas izvrši VIZIJA, ki Vam potrdilo o vpisu vrne po pošti. Izjava: Pooblaščam VIZIJO, družbo za upravljanje investicijskih skladov d.o.o., Novo mesto, Novi trg 5, za vpis in vplačilo delnic II. emisije v DPB Vizijo, pooblaščeno investicijsko družbo, d.d., Novo mesto, Novi trg 5, do vrednosti, ki jo navajam v ustrezni rubriki pooblastila! Istočasno pooblaščam Vizijo, družbo za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Novo mesto, za uresničevanje glasovalne pravice iz vplačanih delnic II. emisije v mojem imenu in za svoj račun na skupščini DPB Vizije, pooblaščene investicijske družbe, d.d., Novo mesto. Izpolnjevanje pooblastila za mladoletnike in ostale opravilno nesposobne osebe Pri pooblastilu za vpis certifikata mladoletnika ali opravilno nesposobne osebe se za vpis imetnika certifikata uporabijo podatki mladoletne osebe oz. opravilno nesposobne, pooblastilo pa podpiše eden od staršev oz. skrbnikov. Nad podpis je potrebno z velikimi tiskanimi črkami napisati ime in priimek podpisnika. POOBLASTILO IMETNIK CERTIFIKATA jpriimek in ime s tiskanimi črkami) NASLOV IMETNIKA Na podlagi lastninskega certifikata vpisujem: MESEC LETO PODPIS IMETNIKA CERTIFIKATA ALI ENEGA OD STARŠEV ZA MLADOLETNEGA OTROKA vašem kanalu v soboto ob 18. uri in po ciničnih željah klinična ponovitev v nedeljo ob 20. ur' in v sredo ob 21.30* L ..... . DOLENJSKI LIST Št. 15 (2435), II. aprila SEJEM MEGRA 9. MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV Gradite hišo, obnavljate stanovanje, potrebujete ELEKTROMATERIAL? oIhhaI Pridite v d.o.o. Žlebej 7, Bršljin, Novo mesto TRGOVINA, PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA • grosistične cene • tedenski popusti • poseben popust nad 50.000 SIT • obročno odplačevanje • svetovanje • dostava na dom • montaža električnih instalacij Vsak dan od 7.30 do 18. ure sobota od 7.30 do 13. ure Dodatna pojasnila: tel. 068/324-400, 321-924 fax: 068/323-544 16.-20. aprila 1996 od 9. do 18. ure, Gornja Radgona Na sejmu razstavlja 4 I jL razstavljalcev iz I 9 držav. Vse za gradnjo, obnovo, sanacijo in opremo hiše ter ureditev okolice, komunalno in cestno gradnjo, stroji, oprema in orodja za gradbeništvo i7m POMURSKI SEJEM Vabljeni v F.l FI'.T.T1 u prijaznim ljudem po najboljše in najcenejše v Novem mestu! umcard.no. (pri gostišču Kos v Ločni) Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 7. ure do 20.30. sBudgets rent a car** Rozmanova 19, 2? 068127-174 tuuitiČna cicjencijcL Indijska 9, slo-sooo novo mesto, tel.: (0038668) 321-115, TEL. & FAX: 342-136 POČITNICE 96 Pokličite nas, poslali vam bomo cenik! w Obiščite nas, poiskali bomo počitnice za vas! Vs>> ki imate namen letovati v tujini — izkoristite Popust za prijave v aprilu in ugodne popuste za otroke do 12. leta — tudi do 100%!! celotna turistična ponudba NA ENEM MESTU! Rent-a-limo anmn Seidlova 4 Tel./fax: 068/325-153 POOBLAŠČENI PRODAJALEC BOEin I r BRAVO & BRflVfl ] SERIJSKA OPREMA: AIR BAG, blokada vžiga, proti požarni sistem, avtoradio, tonirana stekla, po višini nastavljiv voznikov sedež, tretja zavorna luč... • UGODNI KREDITI * MENJAVA STARO ZA NOVO (jPUNTO ) Na Halogi Informacije in naročila: LANG COMERCE d.o.o. WTC, Dunajska 156 61000 Ljubljana Tel.&fax: 061/16-88-339 Rent-a-car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOU IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. B RAZPIS Zaradi širitve programov in velikega zanimanja za naše proizvode vrhunske kvalitete iščemo organizatorje prodaje in prodajne zastopnike za območje Slovenije. Nudimo Vam dobre pogoje za delo, stimulativno nagrajevanje, možnost napredovanja. Delo je pogodbeno, kasneje možnost redne zaposlitve. Pisne prijave s kratko avtobiografijo, opisom izkušenj na področju prodaje in telefonsko številko pošljite na naslov: ZEPTER SLOVENICA d.o.o. Gosposvetska c. 4 2380 Slovenj Gradec vacS\A- S-P.B. d.o.o. Poslovalnica Novo mesto, Seidlova 4 J \7|tacel Ud || U It I. JAN A Računalniško £3 £3 Izobraževanje POTOČAR. t«l./ffex. 068/32 1-926 ENOTA KRŠKO LASTNIKI GOZDOV, KMETJE DENAR NI LE V DREVESU, KI JE PONOS VAŠEGA GOZDA. Ml ODKUPUJEMO TUDI SLABŠI LES, SUŠICE IN LES POŠKODOVANIH DREVES OD ŽLEDA ALI SNEGO-LOMA. ODKUPUJEMO CELULOZNI LES SMREKE/JELKE, RDEČEGA BORA, TOPOLE DEBELINE OD 8 CM NAPREJ TER ŽAMANJE BREZ LUBJA. ____VSE INFORMACIJE NA TEL: 0608/21-110. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ta začetnike in jioznaitalce Osnove reč. in Windows 2ačetni 3 dni 16., 17. in 18.04.96 Word 6.0 2i Windows osnovni 3 dni 22., 23. in 24.04.96 Excel 5.0 2i Windows nidtljevelni 3 dni 15., 16. in 17.04.96 Excel 5.0 2< Windows osnovni 3 dni 07., 08. in 09.05.96 n« Srednji ekonomski šoli Novo mesto, ob 16.00 uri cene osnovnega tečaje 18.800,00 SIT, 20 občane samoplačnik« 10% popust prijave in informacija ffi (068) 321-926 A K KOS, računalništvo d.o.o. Smlhalaka 1-4. NOVO MESTO Ofifl/321-931 wmmwoo NEXI i od 15.991 DEM ... od 18.146 DEM... I od 23.326 DEM ... PRI POOBLAŠČENIH PRODAJALCIH in njihovih zastopnikih: ATHENS 062/25 860 * avto peruš 0602/83 328 - emona merkur ptuj 062/771385 • mobix 069/70 550 • neostill 062/766130 -AVTO HIT068/26 077 - avto-dom 0608/70150 - avtokleparstvo krmelj 068/44 373 • hevreka 0608/62109 - h.o.r.d. 061 /851384 • rosal068/58084 AVTOTEHNIKA CELJE063/38 511 • mla-car 063/794 300 milanmaurer063/853 311 BANT065/61235 • avto Šuligoj 0609/628 638 * as trade 065/82 261 * collie 067/31 478 - KOMPAS HERTZ061 /1592007* armič 061/653 746 • izvir 061 /777 852 • tompro 061 /727 216 • MEGA AVTO 061 /264 087 • POLIET0601 /64 687 - avto hastnik0601 /44 220 • VAREX, G.M.C. 064/331013 - avtoservis bogataj 064/58 850 S ^ § S V I 13 113 0> Okrožno sodišče v Novem mestu v skladu z določilom čl. 154/2 in 3 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS št. 67/93) v stečajnem postopku nad dolžnikom OBRT Črnomelj, d.o.o. — v strečaju, objavlja DRAZBENI OKLIC Dne 7. 5.1996 ob 9. uri bo na sedežu stečajnega dolžnika v Črnomlju, na Belokranjski cesti 24, javna dražba premoženja stečajnega dolžnika. Na javni dražbi se bo prodajalo premoženje stečajnega dolžnika, ki obsega: — poslovno-industrijski kompleks OBRT v Črnomlju, Belokranjska 24, v izmeri 2.421,40 m2 tlorisne površine s pripadajočim dvoriščem in zemljiščem, ki je vpisan v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Črnomlju pod vi. št. 1998, k.o. Črnomelj. Ogled sredstev in informacije glede izklicne cene in načina prodaje je mogoče dobiti na sedežu dolžnika na dan javne dražbe od 7. ure dalje oz. po dogovoru s stečajnim upraviteljem g. Martinom Drganom, dipl. oec., na tel. št. 068/52-656 ali 0609/613-266. Izklicna cena za poslovni objekt za 836.129,00 DEM, vplačljivo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Poleg določene cene plača kupec še prometni davek in svoje stroške nakupa. Na dražbi lahko sodelujejo vse domače pravne in fizične osebe, Dri čemer morajo pooblaščenci pravnih oseb na javni dražbi predložiti pooblastilo za licitiranje. Pred dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino na žiro račun št. 52110-690-68354 ali deponirati varščino v višini 10% izklicne cene najpozneje eno uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika. Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena v 3 dneh brezobrestno oz. v gotovini deponirana sredstva, takoj po javni dražbi. Uspešni ponudnik mora skleniti pogodbo o nakupu v roku 10 dni in v celoti plačati kupnino v roku 60 dni po končani dražbi, sicer se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Sredstva se bodo prodajala po sistemu videno — kupljeno. s Trdinovega vrha A 1 na kanalu T I Pleskarstvo barvanje: zid, les od 138 SIT/m2 7? 0608/67 677 ZAHVALA Ugasne življenje drage osebe. lepi spomini ostanejo v srcih najdražjih. V 73. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame ROZALIJE DRENIK z Velike Cikave Iskrena zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in dobrim sosedom Velike Cikave in Žabje vasi za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Posebej zahvala sosedom Judeževim in Nageljnovim, Območni obrtni zbornici Novo mesto, g. Tonetu Vovku, patru Jožetu in patru Luki pa za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Vsi njeni OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec FRANC SPISIC cestar v sektorju VVC Črnomelj Ohranili ga bomo v lepem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO V SPOMIN 13. aprila mineva 365 žalostnih dni, odkar je zaradi bolezni prenehalo biti srce nepozabnega moža IVANA MESERKA Z vsakim dnem ga bolj pogrešam, saj je za seboj pustil veliko praznino. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in mu prižigate sveče. Hvaležna žena Rozalija in vsi njegovi V SPOMIN V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja. kjer mirno spiš. 13. aprila bo minilo žalostno leto odkar te ni več med nami, draga žena, mama, babica, sestra in teta ANA ŠTANGELJ iz Novega mesta Hvala vsem, ki seje spominjate. Vsi njeni tem razkošju KIA SEPHIA ni ni c potratnega. L.. . (n) /> Razkošen, družinski avto lahko dobite že od skromnih 19.990 DEM naprej! A: Električni pomik vseh stekel B: Centralno zaklepanje C: Klimatska naprava D: Sen/o volan E: Airbag (zračna vreča) za voznika in sopotnika F: ABS zavorni sistem in zadnje disk zavore O: Prostoren prtljažnik H: Garancija: 3 leta ali 100 000 km in 5 let proti prerjavenju Končno ima vsakdo lahko dober avto! AK TRADE d o o . Novo mesto 068 342 444 • AVTO R Cven d o o Ljutomer 069 81 988 • AVTO CAPRIS d o o Koper 066 33 143 • AVTOHIŠA MIKLAVC s p Radlje ob Dravi. 0602 72 988 • AVTOCENIER MIKOLIČ s p Trbovlie 060 r 27 829 • AVTOCENTER T0MŠE s.p KrSka vas, 0608 59 095 • AVTOMEHANIKA M AMBROŽIČ, Bled 064 741 784 • AVT0M0T0R d d , Celje, 063 441 752 • AVT0LINE Ljubljana, 061 123 11 41 • AVT0SAL0N PRIMSHOP, Nova Gorica 065 28 337 • AVTOSALON ŠK0RJANEC. Celje, 063 412 245 • BRANSBERGER E s.p Murska Sobota, 069 21 238 • ČREŠNIK d o o Medvode 061 612 250 • LORI d o o Velenje 063 893 884 • EORI d o o Slovenj Gradec, 0602 42 986 • JAN AVTO d o o.. Mengeš, 061 722 509 • MULLFR il o o , Črnomelj, 068 51 059 • NASMEH d o o Kranj, 064 223 857 • PAAM AVTO d o 0. Zavrč, 062 760 104, 761 1 16 • PS ZA AVTO. Ljubljana, 061 557 166, 557 021 • P&D d.o.o , Maribor. 062 221 596 • TEHN0AVT0 d o o Sevnica, 0608 82 606 ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom in družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podata, smrt te vzeta je, a v srcih naših boš ostala. v Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame LJUDMILE GLIHA iz Šentjurja pri Velikem Gabru se zahvaljujemo vsem za nudeno pomoč v težkih trenutkih, darovano cvetje in sveče, izrečeno sožalje in zadnje slovo. Posebna zahvala sosedom Špančevim, Fricovim in Škufče-vim. Hvala tudi gasilcem, pevskemu zboru ter g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože, sin Milan, hčerki Jožica in Štefka z družinama ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta ANKA M CVITKOVIČ iz Dolenjcev 3 pri Adlešičih Iskrena hvala vsem, ki ste ji v težkih trenutkih pomagali in jo obiskovali, in vsem, ki ste jo dostojno počastili in pospremili na njeni zadnji poti. Brat, sestra, nečak in nečakinje OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš upokojeni sodelavec ANTON PILPAH cestar v sektorju VVC Brežice Ohranili ga bomo v trajnem spominu. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO tš RAZPRODAJA od 40 — 50% popusta trgovina EMA (specializirana za močnejše postave) v petek, 12., in v soboto, 13. aprila,od 8. — 19. ure v Cegelnici (za Krko Novoterm) Tel.: 068/21-567 RADIO 104.5 A A A 105.9 WM\ 107.3 II II W 107.5 91.2 OGNJIŠČE rnx::K:i:ii^>mKmammi!m:x3esiss?mmsk Mftgic line 090 4 123 TUDI PISNO p p 34 ljtfc!|ona Črnuče 156,$lT/min m Solza, žalost, bolečina ZAHVALA te zbudila ni a ostala je praznina, ki tako zelo boli. Žalostni smo, ker te ni več med nami, a ponosni, ker smo te imeli. V 80. letu starosti je zavedno odšel od nas dragi mož, ati, dedek, pradedek, brat in stric ERNEST TOMC Železničarska cesta 17, Črnomelj Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem dobrim sosedom in sodelavcem za tako številne izraze sožalja. Hvala vsem, ki ste nam v tem težkem in bolečem času stali ob strani in podarili našemu atku toliko prelepega cvetja in sveč. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Boriču za nesebično pomoč, kolektivu PE Elektro Novo mesto, kolektivu Zdravstvenega doma Črnomelj, govornikoma g. Zvonetu Planincu in g. Lovru Remsu za lepe besede slovesa, pokojnikovim velikim prijateljem pevcem za zapete pesmi, g. kaplanu za opravljen obred, izvajalcu Tišine in g. Jožetu Maleriču za izvedbo pogreba. Jokalo je tudi nebo, vi pa ste našega atka v tako velikem številu pospremili k njegovemu počitku. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala! Žalujoči: žena Nada, hčerki Jožica in Mirjana z družinama, vnukinje, pravnuka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta LJUDMILA ZALOŽNIK roj. Jene iz Novega mesta, Na Lazu 2 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Hvaležni smo za poslovilne besede ob grobu g. Ladu Ambrožiču-Novljanu, predsedniku občine Franciju Koncilji in predsedniku ZB Žabja vas tov. Seriniju. Posebno se zahvaljujemo dr. Tonetu Starcu za dolgoletno požrtvovalno zdravljenje, dr. Nežki Dular in dr. Tatjani Gazvoda. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od dela pridnih tvojih rok. V 63. letu starosti nas je zapustila draga hči, mamica in stara mama MIHAELA DRAGA JEVŠEK Cegelnica 22 Ob boleči izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. So-povi in osebju Pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, dr. Kovaču iz Onkološkega inštituta Ljubljana, ge. Avbar-jevi za besede slovesa in g. župniku. Žalujoči: vsi njeni 4i ZAHVALA V 63. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, sestra in teta ANICA BUKOVEC roj. Mavsar Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala osebju Intenzivnega kirurškega oddelka bolnišnice v Novem mestu, podjetju Žaga Soteska za podarjeno cvetje, g. župniku za opravljen obred, pevskemu zboru iz Šmihela ter gospodu Virantu za besede slovesa ob grobu. Žalujoči: vsi njeni iri ZAHVALA V 91. letu starosti nas jc zapustil dragi mož, oče, dedi, stric in tast FRANC RETAR iz Kočevja, Rudnik 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gre osebju bolnišnice na Golniku, gospodu Marjanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in borčevskemu tovarišu za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi GOTOVINSKA POSOJILA ZA OBČANE GARANCIJA ČEKI TR Novo mesto, * (068) 26-749 Brezplačne osmrtnice na radiu KRKA lahko naročite po tel. 068/341-160, 341-150 vsak dan od 8. do 20. ure. ZAHVALA V 44. letu nas je po hudi in zahrbtni bolezni zapustil naš dragi mož, sin, brat, stric, svak in boter TONI RAČIČ z Drnovega Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Mercatorja Preskrbe nakupovalnega centra, Doma upokojencev Brežice in Gasilskemu društvu Drnovo. Hvala za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč, gospodu Mrgoletuvza ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, gospodu Žičkarju za organizacijo pogreba in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Življenje celo si garal, vse za dom in družino dal, sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. V 40. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, mož, oče, brat in stric PETER KRUPIC iz Drage pri Sinjem Vrhu 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Šinji Vrh za organizacijo pogreba, rogistom, pevcem in govornikom. Hvala gasilskemu društvu Sinji Vrh, osnovni šoli Vinica, PE Belsad Črnomelj in vsem vaščanom, ki so nam stali ob strani. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo ohranili v lepem spominu ZAHVALA Vsem, ki ste na zadnji poti spremljali PAVLA PAVLOVIČA 89-letnega mizarja iz Metlike, Stara cesta 1 Iskrena hvala tudi vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala govornikoma ge. Alenki Mežnaršič in Slavu Majzlu za poslovilne besede, dr. Mlačku za lajšanje bolečin v zadnjih urah življenja, g. župniku pa za opravljen obred. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, izvajalcu Tišine ter organizatorjem pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerki Boža in Pavla z družinama, brat Zvonko z družino, sestra Mira in ostalo sorodstvo Metlika, Suhor, Argentina POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 26, Novo mesto tf 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585 Delovni čas: NON STOP V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil dragi oče in stari oče JANEZ PLUT z Vrtače 18 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru, g. Ivanu Plutu za besede slovesa ter g. župniku in patru Niku za lepo opravljen obred. Enako tudi g. Kukarju za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti se je ustavilo srce naše drage mame, babice in prababice MARIJE NEMANIČ iz Trnovca 20 Ob boleči izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom, patronažni sestri Anici Vraničar, Anici Sodja, pevcem, Milki Kokalj za poslovilne besede, župnikoma jz Suhorja in Metlike ter pogrebniku Jožetu Maleriču iz Črnomlja. Vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in babica CECILIJA KORASA iz Gabrja, Gomile 17 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem tovarne zdravil Krke, sovaščanom in vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, patronažni sestri ge. Darji pa za lajšanje zadnjih bolečin. Posebna hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Kulja-ju za ganljive besede slovesa ter pevcem in pevkam iz Gabrja. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Anica, Mirna z družino in sin Jože z družino Gabrje, 4.4.1996 TA TEDEi W^S 1A r, TEDENSKI KOLEDAR — KINO — KMETIJSKI STROJI — KUPIM — MOTORNA VOZILA — OBVESTILA — POSEST — PRODAM lr\ — RAZNO — SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE — STANOVANJA — PREKLICI — ČESTITKE — ŽENITNE PONUDBE — ZAHVALE tedenski kole m Četrtek, 1!, aprila - Leon Petek, 12. aprila - Lazar Sobota, 13. aprila - Ida Nedelja, 14. aprila - Valerij Ponedeljek. 15. aprila - Helena Torek, 16. aprila - Bernarda Sreda, 17. aprila - Rudi LUNINE MENE 11. aprila ob 1.36 - zadnji krajec kino BREŽICE: Od 11. do 14.4. (ob 18. uri) akcijski film Zmeda na poštnem vlaku. Od 11. do 15.4. (ob 20. uri) kriminalna drama Casino. 17.4. (ob 20. uri) akcijski film Zlomljena puščica. ČRNOMELJ: 12.4. (ob 20. uri) in 13.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška kriminalna komedija Kdo bo koga.- 14.4. (ob 18. in 20. uri) ameriški ak- cijski film Desperado. KOSTANJEVICA: 13.4. (ob 20. uri) Anglež, kije odšel na hrib in se vrnil z gore. KRŠKO: 11.4. (ob 19. uri) in 14.4. (ob 18. uri) ameriška komedija Ace Ventura - klic narave. 11.4. (ob 17. uri) in 13.4. (ob 18. uri) ameriški srhljivi film Mreža. 16. in 17.4. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Zmeda na poštnem vlaku. METLIKA: 12. in 13.4. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Desperado. 14.4. (ob 18. in 20. uri) ameriška kriminalna komedija Kdo bo koga. NOVO MESTO: Od 11. do 14.4. (ob 16.30 in 18.15) melodrama Francoski poljub. Od 11. do 14.4. (ob 20. uri) ter od 15. do 17.4. (ob 17.30 in 20. uri) akcijski film Zadnji dnevi. SEMIČ: 14.4.(ob 19. uri) ameriška komedija Nimaš pojma. ŠENTJERNEJ: 12.4. (ob 19. in 21. uri) Anglež, ki je šel na hrib in se vrnil z gore. • ANGLEŽ, KI JE ŠEL NA HRIB IN SE VRNIL Z GORE, komedija (The Englishmen Who IVeiit Up a Hill Bul Came Dotvn a Mountain, VB, 1995, 100 minul, režija: Christopher Monger) “Kaj za vraga sloji za tem kilometrskim naslovom?" so se spraševali mnogi in po ogledu ugotovili, da bi se isto dalo povedali tudi krajše, z npr. Hrib ali gora? Res pa potem ne bi bilo noben misterioznosti. Anglež, ki je je ekološko neoporečen, klinično preizkušen, živahen in zabaven! Skratka, uporabniku na moč prijazen filmček. Ker se tako lepo spominja starih časov, ga lahko okličemo za nostalgičnega, zaradi nekoliko absurdne akcije protagonistov pa je v njem tudi ščepec farse. Gre pa takole. Po fantastično zali waleški pokrajini se 1917. sprehajata državna kartografa: debelušni in zapiti lan McNeice in asistent, zelo zmerno zmedeni Hugh Grant v’ eni svojih boljših vlog. V vasici Ffvnnon Gam’ se mislita izmeriti istoimensko lokalno vzpetino. Tu se zadeve zapletejo. Domačini so sveto prepričani, da je njihov Šircelj ne samo najvišji vrh vsega širnega gričastega Walesa, ampak da skozi okno zrejo v goro in ne hrib. Prag za kvalifikacijo med gore pa je državno določeni cenzus 1000 čevljev. Večer pred objavo meritev vsi stavijo nad 1000 in zgubijo. Hribu manjka natanko 14 čevljev, da bi bil gora. In ker življenje pod hribom ni nikoli enako življenju pod goro, vaški župnik napove dograditev. Toda treba je zadržati kartogarfa. Trikov je na tone: avto se čudežno pokvari, vlakov ni več na spregled, Grantu podtaknejo celo žensko, toplo lepotico Taro Fitzgerald. Vaščani se vedejo, kot da gre za obsedno, vojno stanje, sicer pa se je v času njihovih narcisoidnih igric preko Rokava dejansko bila prva svetovna: v spreminjanje geografije se vključijo vsi, predani do antena, disciplina je popolna, sožitje tudi. Cilj opravičuje sredstva in celo žrtve. Ja, samovšečnost in lokalpatriotizem malih ljudi gresta v skrajnosti, da je le priborjena tista drobtina slave, kijih bo zapisala v anale, jih naredila slavne in nesmrtne. Sicer pa je Anglež, ki je resnična zgodba, ki jo je režiserju povedal njegov dedek. TOMAŽ BRATOŽ r Smeh na prepihu V anekdotah in prigodah je Jože Dular je s pisateljsko veščino otel pozabi prenckatero zanimivo, duhovito, šaljivo podrobnost iz življenja znanih pa tudi brezimnih ljudi z obeh strani Gorjancev, na pobudo Dolenjskega lista, kjer je bilo objavljenih domala tristo zapisov, pa je Dular izbral blizu 250 anek- dot in prigod, jih povezal v zaokroženo celoto - in tako je nastala lično opremljena, 114 strani debela knjiga z naslovom Smeh na prepihu. Knjiga stane 1.900 tolarjev, do nje pa ni moč priti le v knjigarni, ampak tudi s spodnjo naročilnico (pošljite jo na Dolenjski list, Glavni trg 24, 8000 Novo mesto), s katero vam priznamo 10 odst. popusta oz. je cena knjige le 1.710 tolarjev. N- NAROČILNICA •-38 Naročam_________izvod(ov) knjige Jožeta Dularja Smeh na prepihu po ceni 1.710 tolarjev za izvod. Knjigo mi pošljite s poštnim povzetjem na naslov: Ime in priimek:________________________________ Kraj, ulica, hišna številka in pošta:_ /i DOLENJSKI LIST IZDAJA TEU: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjani Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 180 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za druibene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 OEM oz. druga valuta le vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm za ekonomske oglase 2.400 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 4.800 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 2.800 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe I cm malega oglasa 2.400 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52ID0-62O-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski lisi, 8000 Novo mesto, Cdavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda. naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefai (068)322-898. Elektronska pošta: dl@insert.si Internet http://www.inserl.si/dlial Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. davek od prometa proizvodov. Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. čestitke BABICI in prababici Mariji Zagorc čestitamo za 70. rojstni dan! Vnuki Jasmina, Alenka, Brigita, Anita, Damjan, Bojan in pravnukinja Sabina. 4253 kmetijski stroji kupim SUHE smrekove ploge, debeline 8 cm, kupim »(068)83-123, zvečer. 4100 motorna vozila ODDAM v najem dvosobno stanovanje v Novem mestu. Pismene ponudbe pod šifro “DRVA”. JUGO KORAL 45, letnik 1990, odlično ohranjen, garažiran, prvi lastnik, prodam za 3300 DEM. » (0608)75-018, do 14. ure. 4115 NOV MOLZNI STROJ Virovitica prodam. ® (068)76-282. 4071 STROJ za sajenje krompirja, molzni stroj Virovitica in avtomatski kabel za ur-sus 360 prodam. ® (0608)43-264. 4080 TRAKTOR IMT. ,300 delovnih ur,in šrotar prodam ® '061)872-125. 4101 SAMONAKLADALKO Mengele, 33 :n3, kultivator 225, rotacijsko kosilnico Sip 135, puhainik za seno Komplet in dvobrazdm plug prodam. ® (0608)63-037. 4133 SAMONAKLADALKO, Sip, 25 m3, aluminijaste stranice, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)64-372. 4136 STABILNI diesel motor Torpedo, 9 KM. z reduktorjem, primeren za pogon kmetijskih strojev, prodani. ® (068)22-045^ po 16. uri. 4144 ŽITNI KOMBAJN z adapterjem za koruzo Zmaj 133. avtomatski sadilec za krompir, kombajn za krompir, plug, 14 col, Olt, prodam »(068)78-238. 4155 KOMBAJN ZMAJ 780, motor po dveh sezonah obnovljen, kompletno ali po delih prodam. Marjan Lavrinšek, Poštena vas 1, Cerklje ob Krki. 4156 SILAŽNO NAKLADALKO, žitni kombajn Fahr 750, škropilnico, 3401, in krožne brane prodam. ® (068)73-286. 4157 CISTERNO za gnojevko, 2200 1, prodam. » (068)78-091. 4163 IMT 539 ali Same Delfino, ohranjen, kupim, prodam pa odlično kabino za IMT 539. » (0609)637-277. 4176 TRAKTOR FERGUSON 539 prodam. ® (068)53-313. 4185 TROSILEC hlevskega gnoja, rotacijsko kosilnico, prevozni bazen za mleko in vakuumsko črpalko, 500 l/min., prodam. » (068)78-098. 4198 KULTIVATOR, 2.20 m širine, dobro ohranjen, prodam. ® (068)20-549. 4202 SKORAJ NOV traktor Deutz 4806 in samonakladalko Mengele prodam. V račun vzamem žganje ali vino. ® (068)42-527. 4211 FORD FIESTO 1.1 ghia, letnik 1978, registriran do 9/96, ohranjen, 4 lita platišča s pnevmatikami, prodam ali zamenjam za novejši avto z mojim doplačilom. ® (068)41-132. 4066 JUGO KORAL 45, letnik 1990, veliko dodatne opreme, prodam. ® (0608)89-042. 4069 Z 128, registrirano do 4/97, letnik 1987, prodam ® (068)50-336, vsak dan po 19. uri. 4074 Z 101, letnik 1989, prvi lastnik, prodam »(068)28-240. 4079 OPEL OMEGO 2.0 i karavan, letnik 1989, ugodno prodam. * (061)342-654. 4081 APN 6 S, letnik 1991, rdeč, 5 prestav, prodam za 650 DEM. Aleš Drab, Pristava 10, Novo mesto. 4082 JUGO 45, letnik 1985, nujno prodam. » (0608)77-146, po 19. uri. 4088 CITROEN ZX AURA 1.6 i, bel, letnik 1993, vsa oprema, prodam. ® (068)24-971, popoldan. 4093 FORMAN, letnik 1992, dobro ohranjen, registriran do 9/96, prodam ® (0608)22-140. 4094 R 4, letnik 1989, prodam. Janez Golob, Stranska vas 29, Novo mesto. 4095 MARUTI 800, letnik 6/94, 9500 km, prva lastnica, garažiran, prodam. » (068)24-700. 4099 DAIHATSU CHARADE TD, 1000 m3, letnik 11/90, podam. » (068)87-210. 4102 VOLVO 340 DL diesel, sive kovinske barve, letnik 11/89, garažiran, 94.(XX) km, 5 prestav, dobro ohranjen, prodam. * (068)325-191. 4106 HIUNDAY PONY 1.5 GLS, letnik 1990, registriran do 2/97, prodam » (068)89-192. 4107 R 9 exclusive, letnik 1988, registriran do decembra, rdeč, sončna streha, prodam za 7600 DEM ali menjam. Jože Gra-dišar, Dol. Sušice 8, Dolenjske Toplice. W HROŠČ, letnik 74, reg. do 1/97, prodam. » 23-192 (po 15. uri). OPEL KADET 1,6 diesel, letnik 1985. prodam. « (068)321-137. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.............................. Ulica in kraj:.................................. Pošta:.......................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... CLIO 1.2 RN, letnik 7/93, 40.000 km. temno zelene kovinske barve, 5V, garažiran in redno servisiran, prodam za 13.700 DEM. ® (068)42-222. 4117 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prevoženih 58.000 km,prodam. ® (068)81 -734. 4118 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991,dobro ohranjeno, in R 4 GTL, letnik 1985, prodam. ® (068)85-666. 4123 GOLF JX. letnik 1987, registriran do novembra, prevoženih 103.(XX) km, prodam. ® (068)68-713. 4126 R 19. letnik 1993, 35.000 km, prodam za 17.200 DEM. ® (068)23-004. 4134 Z 750 LE, letnik 1984, neregistriran, prodam. ® (068)40-378. 4137 JUGO 45, letnik 1986, dobro ohranjen, nove gume, prevleke, registriran do 12/96, prodam. Ivan Surla, Stranska vas 18, Novo mesto. 4140 CITROEN AX Caban 1.1 i, letnik 1993,26.000 km, kovinsko sive barve, prvi lastnik, garažiran. prodam za 11.500 DEM. ® (068)44-729, popoldan. 4142 Z 101 GTL 55, letnik 1985, registrirano do februarja 1997, prodam. »^068)325-263. 4143 JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 12/96, prodam za 2700 DEM. ® (068)47-517. 4147 TOVORNO VOZILO TAM 130, nosilnost 6200 kg, kason 6 m, prodam ali menjam za osebni avto ® (068)83-373. 4148 JETTO JX B 1.6, letnik 1987, registriran do 22.5.1996, prodam ali menjam za cenejši avto » (068)42-866. 4149 JUGO 45, letnik 1989, na novo registriran, prodam. ® (068)81-087. 4152 Z 750, letnik 11/84, registrirano do novembra, dobro ohranjeno, prodam za 900 DEM. »(068)78-440. 4153 126 P, letnik 11/90, 26.000 km, prodam. » (068)26-065. 4154 Z 101. letnik 1987, prodam. ®(068)53-006. 4158 126 P, letnik 1987, registriran do 10/96, prodam. ® (068)21-002. 4161 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. ® (068)89-123. 4165 R 5 CAMPUS, 5V, letnik 12/89, prodam. * (068)89-256, po 15. uri. 4169 MOTORNO KOLO avtomatic in vlečno kljuko za golfa ugodno prodam ® (068)42-391. 4170 ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav ŽIVLJENJSKI KROG RENTNIH ZA VAROVANJ Rentno zavarovanje pomeni premišljeno naložbo v bodočo socialno L*' varnost, ki jo načrtujemo glede na pričakovane potrebe in sedanje Pl plačilne zmožnosti; rentno zavarovanje je torej kapital, vložen v »m pričakovanje varne in bogate prihodnosti. I * Z njim si lahko že danes zagotovite dodatno pokojnino, ki jo boste hj' prejemali vse do konca življenja, kar je še posebej pomembno ! 'j sedaj, ko pričakujemo spremembe sistema pokojninskega p8; zavarovanja. Z rentnim zavarovanjem je primerna dodatna 1 111 pokojnina zagotovljena. | ' PLAČILO PREMIJE V osnovi ločimo dve obliki rentnega zavarovanja: v prvem primeru je premija vplačana v enkratnem znesku, v drugem pa zavarovanec plačuje premijo v rednih mesečnih obrokih, pri čemer je njena višina odvisna od starosti in spola zavarovanca, od vrste nevarnosti, ki jih zavaruje rentno zavarovanje, ter od dolžine obdobja, v katerem se plačuje premija, to je najmanj 10 in največ 40 let. V primeru smrti zavarovanca med plačevanjem mesečne K zavarovalne premije izplača zavarovalnica dogovorjeno £Pai zavarovalno vsoto upravičencu, ki ga je določil zavarovanec. IZPLAČILO RENTE Ikrai Po izteku zavarovalnega obdobja začnejo pritekati izplačila zavarovalnice (oziroma renta) v rednih mesečnih obrokih do zavarovančeve smrti, vendar v nobenem primeru ne manj kot 10 let če je zavarovanec rento prejemal manj kot 10 let, je do nje po njegovi smrti do izteka desetletnega obdobja upravičena oseba, ki jo je zavarovanec določil v svoji polici. Tudi to zavarovanje je mogoče skleniti v tolarski protivrednosti tuje valute. L J CLIO 1.2, letnik 5/93, bel, prodam. ® (068)73-481. 4174 TOVORNO VOZILO Z 630 S, letnik 1984, registrirano do 11/96, prodam ® (068)75-344. 4177 JUGO KORAL 45, letnik 1990, 57.000 km, lepo ohranjen, bel, prodam za 3200 DEM. ® (068)22-416. 4178 BMW 315, letnik 1983, lepo ohranjen, rdeč, servisna knjižica, registriran do 1.2.1997, nekaj dodatne opreme, prodam. »(068)51-862. 4183 OPELKADETT 1.6 D, letnik 1988, bel, solza, registriran do 6/96. prodam za 8500 DEM. »(061)1686-008. 4186 Z 101 GTL 55. letnik 1987. registrirano do 10/96, vlečna kljuka, prodam za 2100 DEM. » (061)442-011. 4190 BMW 316, letnik 1985, registriran do 2/97, dobro ohranjen, prodam. » (068) 57-201. 4192 GOLF JX D, letnik 1987, 140.000 km, registriran do 4/97, lepo ohranjen, prodam za 6700 DEM ali menjam. Jože Kralj, Vel. Gaber 29, Vel. Gaber. 4194 JUGO KORAL 45. letnik 1990, rdeč, lepo ohranjen, prevoženih 67.000 km, registriran do 1/97, ugodno prodam » (068)50-272. 4195 LADO NIVO 600, letnik 1993, registriran do 2/97,45.000 km, z veliko dodatne opreme, prodam. * (068)21-038. 4196 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, odlično ohranjeno, registrira no do 2/97, z vso opremo, prodam. S (0608)31-223. 4199 R 4, letnik 1991, prodam. ® (068)26-946, popoldan. 4201 ŠKODO 105 L, letnik 1981, neregistrirano, vozno, prodam. W (0608)75-373. 4204 126 P, letnik 1988, registriran do 10/96, prodam. ® (068)85-688, popoldan. 4206 R CLIO 1.4 RT, 5V. letnik 1993,29.000 km, rdeč, garažiran, prvi lastnik, prodam. ® (068)24-570. 4207 R 5 CAMPUS. rdeč, 5V. letnik 1991, 58.000 km, ugodno prodam. * (068)44-373, dopoldan, 44-467, popoldan. 4212 CLIO 1.2 RN. 5V, 19.000 km, letnik 5/93, garažiran, prvi lastnik, prodam za 14.000 DEM. * (068)22-063, po 18. uri. OHRANJEN motor Tomos avtomatik prodam. * (068)27-841. 4216 LADO R1VO 1300, letnik 1991. prvi lastnik, prodam. Martin Kuhar, Šutna 31, Podbočje, * (0608)78-05 L 4217 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 1991, prodam. ® (068)41-121, po 16. uri. 4218 R 4, letnik 1989, zelo dobro ohranjen, prodam za 4000 DEM. » (068)73-720, popoldan. 4220 R 5 DIESEL, bel, letnik 1991, prodam za 8000 DEM. ® (068)73-720, popoldan. 4221 JUGO KORAL 55, letnik 4/89, registriran do 4/97, ugodno prodam. Šulc, Prečna, « 323-180. 4222 Z 101, letnik 1982, registriran do 7/96, garažiran, prvi lastnik, ugodno prodam. ®(068)23-160. 4224 126 P. letnik 1989, registriran do 1/97, rumen, dobro ohranjen, prodam. ® (0608)70-399. 4228 AUDI 100, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. ® (068)342-432 ali 22-991. 4230 CIMOS AX CABAN 1.1 i, nov, neregistriran. tonirana stekla, bet. tudi na obroke prodam. ® (068)323-312. 4231 R 19 RT 1.4, letnik 12/93, kovinsko moder, prevoženih 34.000 km, prvi lastnik, prodam za 18.000 DEM. ® (068)57-488, popoldan. 4232 NISSAN SUNNY, letnik 1988, registriran do 8.3. 1997, prodam za 9700 DEM.« (0608)87-300. 4233 JUGO 45, letnik 1988, registriran do 3/97, prodam za 1900 DEM. ® (068)73-346. 4234 CLIO 1.4 RT, letnik 1992, svetlo zelene kovinske barve, 60.000 km, prodam. Kos, Šmarješka 28, Novo mesto. 4236 MITSUBISHI COLT. letnik 1987. registriran do 10/96, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodam. ® (068)26-304, zvečer. 4237 R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 4/97, prodam * (068)78-177. 4240 R 5 F1VE, letnik 1994,3V, prodam. « (068)23-894, po 16. uri. 4241 126 P, letnik 12/86, prodam. * (068)76-118. 4243 R 4. letnik 1986, registriran do 10/96, in R 5 diesel, letnik 1992, registriran do 3/97, prodam. * (068)73-215. 4244 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran, v zelo dobrem stanju, prodam za 2400 DEM. •» (068)25-585. 4245 CITROEN AX ALLURE, letnik 8/92, registriran do 8/96, 48.000 km, rdeč, odlično ohranjen, prodam za 10.200 DEM. * (068)26-198. 4246 R 4 GTL, letnik 1990, rdeč, registriran do 3/97, prevoženih 69.000 km, prodam «(068)89-154. 4247 NISSAN SUNNY SLX 1.6, letnik 10/90,64.000 km, prvi lastnik, zelo dobro ohranjen, prodam. Alojz Skubic, Ljubljanska 66, Ivančna Gorica, « (061)777-568. 4249 DOBRO OHRANJENO škodo favorit, letnik 10/91, 31,000 km, prodam. « (068)87-589. 4254 R 21 2.0, letnik 1990, registriran do 2/97, za 11.300 DEM in R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 4/97, za 1900 DEM prodam. * (0609)623-489. 4255 KADETT 1.3 S, letnik 1989, lepo ohranjen, ugodno prodam. « (0608)87-543. 4256 OPEL KADETI 1.3 S, letnik 1989, prodam. » (068)65-480. 4258 JUGO KORAL 45, letnik 1989/90, registriran do 10/96, s poškodovano streho, prodam. Mirko Verbič, K Roku 50, Novo mesto. 4259 UNO 1.3 DS. letnik 1990, in tipo 1.6 DGT, letnik 1989, prodam. « (068)322-478. 4260 GOLF GTI 16 V, letnik 1990, registri ran do 3/97, rdeč, prodam. « (068)24-249, dopoldan. (0609)627-464, popoldan. GOLF JX D, letnik 1990, prodam ^lo (0609)616-666, popoldan. ALFO 33 15 Tl, letnik 1987, registrirj no, prodam za 6300 DEM. « (068)321 923. 426 (0« obvestila SPREJEMAMO NAROČILA za vse*^ ste piščancev, enodnevnih in večjih. Val£ niča Senovo. Mio Gunjilac. » (0608F'jj NESNICE, mlade jarkicc, pasme his^ rjave, tik pred nesnostjo, opravljena v-. ^ cepljenja, prodajamo po zelo ugodni cc& Naročila sprejemajo in dajejo vse inf<* ^ macijc: Jože Zupančič, Otovec 12, Čr^ melj. » (068)52-806, Gostilna Cep'” Mostec, Dobova, » (0608)67-578 in AJ j* ta Janežič, Slepšek 9, Mokronog, (068)49-567. SPREJEMAMO NAROČILA za * vrste piščancev, bele, rjave in grahastc-1 ste piščancev, Pelc, rjave in granaso-za purane. Martin Metelko, Hudo Br^r ^ 16, Studenec. ® (0608)89-038 ali (0^ 89-311. posest NA MIRNEM KRAJU v bližini No’ mesta prodam parcelo z brunarico.a (0609)623-116. -,6lj LESENO gospodarsko poslopje, 8 * J 5 ~ :k$ ? 5 i m. in nove bakrene žlebove, 32 teke*,, metrov, prodam. »(061)868-132. STAREJŠE POSLOPJE in vinog' ( na Sremiču pri Krškem prodam ali dajv najem. »(064)311-791. 40 \ VINOGRAD v Sr. Grčcvju, 14 a. Ji sončni zatišni legi, elektrika, voda, aSL 200 m, ugodno prodam. » (068)89-2^ V SEVNICI prodam novo podklc^ hišo s 700 m2 zemlje, voda, elektrika. P*'J možnost telefona in KATV, lahko o družinska. * (061)441-552. V RODINAH pri Črnomlju pro&l mešan gozd (bukev, hrast), 36 a (068)58-191. POSEST, 2 ha zemlje, in starejše rj slopjc v Scnožetah pri Krškem Pro^l » (0608)62-439. V CENTRU KRŠKEGA prodamo ‘‘a rejšo hišo, 111 m2, dvorišče 17 m2, vfM m2, frekventna lokacija, namembnost cj. stinstva. Cena cca 60.000 DEM^ij (061)1683-545. V MIRNI PEČI prodam starejšo ' ali menjam za stanovanjc v Novem m1e* ul »(068)78-554. ZAZIDLJIVO gradbeno parcel^ crw.lL/iiUi T w giiiui/iiui U^ CVT gospodarskim poslopjem, 751 m2,prl Kl\ lenjskih Toplicah, prodam. » (068)\t 642. 41 VINOGRAD z zidanico in malo gO*£l skupna parcela 11 a, v Gradišču pri ™ | njem, ugodno prodam. » (068)44-4y^j ČRNOMELJ - MAVERLEN Grajj^ no parcelo z urejenim dovozom in el** * ko v neposredni bližini ugodno Pr0^jJ »(068)47-871 ali 52-149. 4L 1 HA GOZDA pri Štravbcrku in njive v Herinji vasi prodam. » (O^Vit 946. 4'f VINOGRAD / zidanico v Kotu ptjTj miču prodam. Boris Planinc, Zadrug j J a, Črnomelj. ./J •1 ii»» 10 A zelo lepega vinograda z na Malkovcu, zraven ceste, voda. ka, prodamo. Šinkovec, Mulkovcc 2^ 12 KM iz Novega mesa prodam vikend |T 115 a zemlje. Cveto Moro, Dilančeva 1. ■ ovo mesto. 4210 ■ ft^^ANICO, 4.6 x 6.20 m, in vinograd, J Irt, na parceli 560 m2, v Berčicah pri Metliki prodam. ® (068)21-115. 4213 NJIVO v bližini Šentjerneja, cca 33 a, r°dam ® (068)81-538. 4214 HIŠO z gospodarskim poslopjem med KoČcem in Šmarješkimi Toplicami, pri-r^?° za °l5rt 'n tr8ov'no* na Parceli cca l w0 m2, prodam. Vselitev po dogovoru. / P (066)74-378, zvečer. 4238 prodam nakladalec, 4 m3, bager mh 6, 6 in mini bager prodam ® (061)651-21 ali(0609)634-195. 3842 SUŠO, samostoječo, 6 x 4 m, primerno ovce ali orodje, prodam. * (068)64-f12- 4068 KOMPRESOR, 1201, ena glava, malo a°ljen, in kuhinjski hladilnik, rabljen, 'Sodno prodam. ® (068)65-553. 4072 KOZOLEC v zelo dobrem stanju pro-^ ali kompenziram. ® (0608)21-238. l*ONY KOLO, dobro ohranjeno, pro-v p za 6000 SIT. »(068)21-905. 4075 KROMPIR DEZIRE, lanski uvoz, za (’ &*• 'n jedilnega, prodam. * (0608)87-,, 4077 JEDILNI KROMPIR prodam, a 1 1068)40-898, zvečer. 4078 j KRAVO SIVKO, staro 9 let, brejo 8 me- rCcv» še molzno, prodam ® (068)21-381. ZARADI STAROSTI prodam čebele v ^panjih in 400 kg koruze v zrnju. ® “°608)70-376, Senovo. 4085 1 ct- HAFLINGER norik, staro 2 1 /A1’Pr°dam. Pripeljem tudi na dom. ® ■ <064)876-136. 4089 J sk ^^RLOK, gospodinjski, 4 - nitni, , 0raj nov, poceni prodam, tudi na obro-e * (068)27-554, popoldan. 4090 ’ DOBERMANE, vrhunsko leglo, stare 9 * 5?Jpv. prodajamo po 200 do 250 DEM. , ™ (0608)75-307. 4098 kombiniran bojler, črpalko, ek- 1 Panzijsko posodo in manometer za etaž-00centralno prodam. ® (068)22-398. , ^IRNO brejo kobilo, staro 7 let, in Kravo za zakol prodam. « (068)76-056. * TEDNOV starega bikca za nadaljnjo v Pjpdam. ® (068)49-123. 4109 L vECJO KOLIČINO kvalitetnega sena kostanjevo kolje za vinograd prodam. .* P (068)50-102. 4110 . ** M3 bukovih drv in vakuum pumpo w a Laval za molzni stroj prodam. Peter 76Urgelj, Jablan 30, Mirna Peč, ® (068) 8'264. 4112 j. MLADO KRAVO za zakol ali nadaljnjo prodam. Franc Kastelic, Vrh pri - aJ; 5, Otočec. 4113 ^ ^DOLGO belo obhajilno obleko, otroš-^ ot J?s.tcU*c° z jogijem in globok žametni rr lr°ski voziček prodam. ® (068)44-348. ^'^6m-6L94d0brCga CV'ika pr0dam4* * Labradorce, mladiče delovnih i. r**v, z rodovnikom, prodam. ® (064) J "-471. 4122 t LlRKULAR kovinske izdelave, malo \t ‘Jen, z enofaznim elektromotorjem lin '^am. « (068)83-485. 4124 1 ELEKTROMOTOR Rade Končar, 5.5 * o., ■ malo rabljen, prodam. ® (0608)81- * 4131 > _ “OJLER, 801, prodam za 10.000 SIT. » * (0608)67-404. 4132 KUHINJO, štedilnik, hladilnik, zelo 0 rabljeno, prodam ® (0608)84-235. ir p.(v^N^O SIVKO v 9 mesecu brejosti t r “ant. Janez Zupančič, Gor. Podšum-t ‘ 3. Žužemberk, ® 87-165. 4146 Ir DIATONIČNO HARMONIKO, 3-P ,n°. poceni prodam »(068)49-163. !' KOM. starc strešne opeke Novi j| “godno prodam. ® (068)25-021. ./OBILO Z ŽREBETOM staro 11 let, , ^am. ® 22-222. ^TELIČKA, stara 10 dni, in samona-((ko no prikolico Sip, 17 m3, prodam. ® 1 ,^3-522. 4160 t ko| bikca, 2 tri leta stri kravi za za-| k ’ Iribrazdni plug, seno in semenski J ""'pir prodam. ® (068)40-005 . 4162 ; y HLEVSKI GNOJ in jagenjčke za nada-i rejo ali zakol prodam. ® (068)52-( ; 4164 j 1, FANTOVSKO OBLEKO za obhajilo c ■ vijola barve, poceni prodam in od-, ^psička. »(0608)82-485. 4167 ! ELEKTRIČNE OMARICE, zunanje in | .. r.lUi R’, kompletno opremljene, ugodno Rajamo. ® (061)751-432. 4168 v“KIRKKOVO KOLJE za fižol prodam. * (068)78-276. 4173 p PLETILNI STROJ Singer ugodno ^m. Anica Hudoklin, Vel. Brusnice 4179 ! (U^DANICO, na TRŠKI GORI, pro-^»061/557-259 SYNTHESIZER Casio CTK 550, 5 oktav, 100 ritmov, zraven adapter, zelo ugodno prodam za 55.000 SIT. ® (0608) 82-777. 4180 4 M3 hrastovih plohov, 5 cm, starih 1 leto, in suhe javorove deske prodam. ® (068)52-246. 4184 MREŽO za ograjo prodam po 120 SIT/m2. Alojz Jakša, Semič 7. 4188 APNO za belež ali škropljenje, izdelano doma, prodam. Anton Penca, Orehovec 26, Kostanjevica. 4191 ULEŽAN hlevski gnoj in leseno konstrukcijo stare kmečke hiše prodam. ® (068)52-010, zvečer. 4193 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. « 322-806. 4197 SEMENSKI in jedilni krompir (fijana, sante in dezire) prodam. ® (068)65-680. BUKOVA DRVA (metre), prodam. ® 27-481, po 21. uri. SIVEGA BIKCA, starega 7 tednov, primernega za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)45-296, po 15. uri. 4203 ENOLETNE PAVE, z barvnim pro-sprektom o reji, prodam. ® (068)68-739. 4208 RAČUNALNIK 386 DX 40 ESVGA co-lor 1 Mb, 8 Mb RAM, koprocesor, obe disketni enoti, 210 MBHDD, barvni monitor, tipkovnica, prodam. ® (0608)80-398, zvečer. 4219 SENO, ročno spravljeno, prodam. Težka Voda 6, ® 89-324. 4227 ZAMRZOVALNO OMARO, 200 1, in računalnik PC 386, barvni monitor, prodam. * (068)27-831. 4235 KVALITETNO SENO prodam. ® (068)89-254, po 20. uri. 4242 KVALITETNO SENO in košnjo prodam. Boričevo, « (068)27-710. 4248 KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. ® (068)21-602. 4250 KORUZO v storžih po 26 SIT7kg prodam. « (068)41-065, zvečer. 4251 HLEVSKI GNOJ z dostavo, 500 1 odličnega cvička in 1001 žganja ugodno prodam ® (068)23-909. 4252 KRAVO za zakol, staro 4 leta, prodam. ® (068)75-173. 4257 POCENI PRODAM zelo malo rabljen štedilnik na trda goriva, širok 50 m. ® (068)22-723. 4266 SLIKOPLESKARJA z delovnimi izkušnjami takoj zaposlim. ® (061)1272-149. 4111 AVTOMEHANIKA ali delavca za občasno delo na avtoodpadu iščemo. ® (068)323-765. 4129 DOBER ZASLUŽEK za dobro delo vsem, ki jim mrežni marketing in direktna prodaja nista tuja. Pokličite za osebni razgovor. ® (061)1429-371. 4138 KUHARJA -(ICO) redno zaposlimo. Pavlin, Mačkovec, ® 322-308. 4171 ČISTILKO zaposlimo ® 322-308. 4172 ZASTOPNIKE z lastnim prevozom zaposlimo v Novem mestu, Šentjerneju in v Šmarjeti. Slovenska knjiga, p.e. PIRŠ, Litijska c. 38, 1001 Ljubljana, ® (061)443-865. 4182 V GOSTINSTVU ZAPOSLIMO mlado prijetno dekle, lahko tudi za priučitev. Nudimo tudi stanovanje. ® (061)1613-256. 4205 ŠOFERJA C in E kategorije s poklicno šolo in 4 do 5 leti delovnih izkušenj v mednarodnem transportu zaposlim. ® (068) 73-037. 4223 DELAVCA, starega 20 do 30 let, za delo v ročni avtopralnici honorarno zaposlimo. ® (068)323-035. 4225 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo za določen čas. ® (068)81-860. 4239 DEKLE za delo v strežbi zaposlimo. Hrana in stanovanje v hiši, možnost pripravništva in dober OI). ® (068)52-530. 4261 TRGOVSKO PODJETJE Zrno, Gmajna 6 a, Raka, zaposli trgovca kmetijske stroke. ® (0608)75-410 ali (0608)75-086. službo išče ELEKTROTEHNIK išče kakršnokoli honorarno zaposlitev. ® (068)341-009, popoldan. 4067 STROJNIK TEM, traktorist, išče občasno ali honorarno delo. Sem zanesljiv in delaven. ® (068)27-680. 4229 stanovanja razno GRADBENI ENGINEERING, PGD in PZ1 projekti! Promet z nepremičninami, upravni postopki, legalizacije ter izvedba vseh gradbenih del. ® (0609)630-883. 3454 PEČARSKO - KERAMIČARSKA DE- LA opravljamo. Garancija za opravljeno delo' «(0609)630-883. 3455 STEKLARSTVO SELIŠKAR- Zastck-ljujemo vse vrste balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. ® (061)272-381, od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure. 3645 V CENTRU Novega mesta oddamo več prostorov za različne dejavnosti. ® (068) 341-948. 3735 ZA PLESKANJE lesne in kovinske galanterije sprejemam naročila. «(061)804-151. 4091 INŠTRUKCIJE iz matematike za osnovo in srednjo šolo nudim ® (068)21 -355, po 16. uri. 4096 POSLOVNE PROSTORE z lastnim parkiriščem v Metliki damo v najem. ® (068)60-121. 4127 APARTMA s petimi ležišči, v Stinici, oddam v najem za celotno ali del sezone 1996. «(0608)75-038. 4151 POGONE na daljinsko odpiranje garažnih in vrtnih vrat prodajam in montiram. ® in faks: (068)81-169. 4166 V CENTRU Novega mesta oddam po- slovni prostor. Marica More, Trdinova 18, Novo mesto. 4209 V BREŽICAH oddam v najem poslovni prostor, 48 m2. « (0608)61-623. 4226 službo dobi REDNO ZAPOSLIM strojnika TGM bager - greder na območju Slovenije. ® (061)651-42! ali (0609)634-195. 3843 REDNO ZAPOSLIMO delavce in de lavke za delo na cirkularju. Delo je dvoizmensko. V poštev pridejo samo kandidati iz Trebnjega ali bližnje okolice. ® (068)44-257. IŠČEMO VOZNIKE PRODAJALCE za prodajo pijač. Zaposlitev je redna, v poštev pridejo samo kandidati iz Trebnjega ali bližnje okolice ® (068)44-257. ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo dva prodajalca z izkušnjami. « (068)75-142. 4105 Z APRILOM redno zaposlimo moškega za organizacijo dela na objektih dolenjske regije za delo od ponedeljka do sobote. Zahtevana je srednješolska izobrazba ter vozniški izpit B- kategorije. Redno ali honorarno zaposlimo tudi čistilko. ® (061)715-771. 4116 NA MIRNI prodam enosobno stanovanje. Oglasite se nad banko R.I. 4065 ENOSOBNO STANOVANJE, 40 m2, na Jakčevi prodam. « (068)21-086. 4135 DVOSOBNO STANOVANJE na Ul. Slavka Gruma, 63 m2, prodam. ® (068)26-233. 4141 STANOVANJE, 60 m2, v Sevnici, nasproti Zdravstvenega doma, s centralno kurjavo, telefonom, dvema balkonoma, zamenjam za manjšo komfortno hišo. ® (0608)41-211. 4181 DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, v četrtem nadstropju, na Seidlovi cesti prodam. « (068)20-583. 4262 ženitne ponudbe 24- LETNI FANT s kmetije išče osamljeno dekle, staro 20 do 25 let. Šifra: -POMLAD NA DEŽELI«. 4130 P(i»bl*»č*n z.ntopnik g« svetovani« montažo m aervi* mobitel. ŠMARJE 13. 68310 ŠENTJERNEJ Ul.: 068,81-118, !»x: 068,81-11» P.E. Novo mesto Ljubljanska 27 - BTC tal.: 068/323-000 Bru a PRODAJA GUM i, VULKAIVIZER5TV0 BRUNSKOLE MATIJA, t.p. HRAST 1a, 68331 SUHOR, tel./fax: 068/50-475 L J '-C Želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki j?;1 bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite spodnjo naročilnico in jo pošljite na naslov: ^olenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212. vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega Poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista. Naročilnica za DOLENJSKI LIST naročilnico naročam DOLKNJSKI LIST za: •m e in priimek:_ Upokojenec: da N»slov (kraj, ulica, hiSna številka): Pošta: N pločnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pismeno odpovedal, sicer pa naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list. ^ročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu: 1996. Datum: Podpis: ZRNO RAKA TRGOVINA NA RANČU Najugodnejše akcijske cene j kmetijskega in gradbenega j materiala — cement 1 vreča = 635,00 ■ SIT . — apno 1 vreča = 429,00 SIT > — fasadni material — 1 — Thermoputz = 779 SIT 1 — Thermo extra = 975 SIT ' — končni sloj za fasado m2 = 255,00 SIT , — možne fasade v različnih ■ barvah ■ — vodovodni material, cen- i tralna napeljava • — enoročne pipe iz uvoza 1 1 kom = 7.000 SIT 1 — ves ostali gradbeni mate- | rial UMETNA GNOJILA: ! — NPK 15-15-15 = 1.468,00 i SIT vreča > — NPK 7-20-30 = 1.665,00 1 SIT vreča 1 — NPK 8-26-26 = 1.790,00 ! SIT vreča — KAN = 1.165,00 SIT vreča , — UREA = 1.482,00 SIT vreča i — MAP — superfosfat i 12-57-0 • = 2.650,00 SIT SEMENSKI KROMPIR ; — KENEBECE = 129,90 . SIT/kg . — JERLA = 118,00SIT/kg « — DESIRE E = 120,00 1 SIT/kg SEMENSKA KORUZA j PIONIR (EVA, DEA, HELGA, STIRA, MIR) , — VREČA = 3.399,00 SIT . — BC 318 kg = 436 SIT • — ETA 272 kg = 387 SIT • Na zalogi so vse vrste žit: ■ — koruza, oves, pesni « rezanci, sojine tropine, 1 sončnične tropine in 1 krmila za vse kategorije 1 živali — govedo, konje, J perutnino in svinje. V Zrnu omogočajo prevoz , na dom. Cene za kmetijske ■ izdelke so za kmete in so i brez p.d. « ODPRTO VSAK DAN 1 od 8. — 17. ure SOBOTA od 7. — 12. ure J Tel.: 0608/75-086 ! ali 75-410 i k--.----.----.j Magnolije, lovorike in tise prodam. Tel. 068/325-272 INŠTALATERSTVO Vavta vas 63 Tel. 068/83-519 0609/630-309 • napeljave plinskih instalacij od projekta do izvedbe • plinske cisterne za posamezne objekte • plinske peči BERETTE • centralna ogrevanja $ SUZUKI PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI AVTOSERVIS MURN Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 marijti y Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov BALENO w--_ k A i V mesecu aprilu akcijska prodaja vozil SUZUKI BALENO! Na zalogi omejena količina vozil SUZUKI BALENO 1,3 GL ECO z zračno blazino že za 18.990 DEM. Ob nakupu vam podarimo avtoradio z zvočniki. Bogata izbira tudi ostalih modelov Baleno in celotnega programa SUZUKI. Ugodni krediti! Previjamo rotorje električnega ročnega orodja vseh znamk. Elektromehanika Rotor Sežana, Orleška 12, tel.: 067/32-152. ZIDARSTVO IN FASADERSTVO »ŠABANOVIČ« Vse vrste novogradenj, adaptacije in fasade. 30-letna tradicija. Brežice, Kregarjeva ulica 3 Tel./fax: 0608/65-302 INTARA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, D.D. MERCATORJEVO DELNICO VAM LAHKO PRODAMO NA LJUBLJANSKI BORZI. INTARA — PRAVA IZBIRA Tel.: (061)137-73-73, 137-74-74, 137-75-75, 173-44-44 Fax: (061)173-44-80 TERENSKE ZASTOPNIKE za področje Dolenjske z lastnim prevozom iščemo za prodajo higienskih artiklov. Telefon: (061) 51-752, vsak delavnik med 12. in 15. uro. Nudimo možnost prodaje vozil SAAB na področju Dolenjske. Pogoj: ustrezen poslovni prostor in izkušnje pri prodaji vozil. Ponudbe pod šifro: SAAB. j«očtfflLUKY! , Smrečnikova 45 i Novo mesto , i Tel. 068/24-612 , Prodaja avtomobilov LADA ■ na gotovo najugodnejši ■ kredit! ■ ■ Nudimo kredite in leasing tudi 1 za rabljena vozila. ASFALTERSTVO IN GRADBENIŠTVO Čardak 17, Črnomelj Tel. (068) 51-668 Mobitel: (0609) 612-594 Urejanje dvorišč: asfaltiranje dvorišč, parkirnih prostorov, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč in ostala gradbena dela. Se priporočamo! Popolnoma novo OPEL VECTRO 1,6 CD (nov model), ugodno prodam. Tel. 0609/623-116. Smo uspešna ekipa v Krškem, ki dela doma. Želimo okrepiti svoje vrste. Pridružite se nam! Pokličite nas v četrtek ali petek med 8. in 12. uro po telefonu (061)161-32-66! AM - MI VAM Ivi Nj oglas na kratko s pošto odmevno objavo v po s 068/323-610 ali 0609/623-116 DOLENJSKEM LISTU RENT a CAR VOJKO OKLEŠEN, s.p. Od 8. do 14. ure, tr 068/323-193, mobitel (non stop) 0609/ 637-474. RAČUNALNIŠKO 3-dnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL! IZOBRAŽEVANJE Pričetek ob 16. uri na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in ! APROS, d.o.o., Novo mesto informacije na s (068) 321-926, g. Zdenko POTOČAR. MERCATOR DELNICE Ste svoj certifikat vložili v Mercator in želite prodati delnice? Kupimo jih po dnevnih cenah in brez provizije. Cyber, d.o.o., TT (061) 133-94-32 KNJIGOVODSKI SERVIS RAČUNOVODSTVO POSLOVNI NAČRTI REGISTRACIJE s.p. FELIX, d.o.o. Vodimo poslovne knjige za s.p. in d.o.o. po zelo ugodnih cenah, posredujemo pri urejanju kratkoročnih in dolgoročnih kreditov. Pe. Kostanjevica in p.e. Novo mesto, Seidlova 29, informacije od 8. do 15. ure, S (0608) 87-194. ! HOTELSKO NASELJE SIMONOV ZALIV ! IZOLA Posebna ponudba do 1.6.1996 - Pri bivanju najmanj 5 dni nudimo 10% popusta, upokojencem pa 20% popusta! Rezervacije na ff (066) 463-100, fax (066) 62-222. PORTRET TECjA TEclNA / Tončka Benetič O tem, kakšen naj bi bil sodobni poslovnež, veljajo v svetu in pri nas čisto določene predstave, pa tudi o tem, kakšna naj bi bila babica, imamo prav jasne pojme. Da pa bi to lahko bilo združeno v eni osebi si verjetno težko predstavljamo. Pa vendar vemo vsaj za eno osebo med nami, ki živi z bremenom in čarom obeh teh poslanstev. To je Antonija Benetič, med prijatelji znana kot Tončka, iz Vinice v Beli krajini. Tončka pa ni le babica, od prejšnjega tedna je tudi slovenska superbabica, za kar je bila izbrana na natečaju Nedeljskega dnevnika. Za ta laskavi naziv je bilo med slovenskimi babicami, zlasti pa med njihovim številnim naraščajem po Sloveniji, veliko zanimanja. Nad dejstvom, da je zmagala prav ona, Tončka niti ni pretirano navdušena in o stvari razpreda z njej lastno mirnostjo: “Nekdo pač mora zmagati. Na natečaj sama niti nisem bila pozorna. Nanj sta me opozorili hčerki, pa sem jima dejala, naj storita, kakor sami menita, da je prav. Jaz imam z drugimi stvarmi dela čez glavo, pa se s tem ne utegnem ukvarjati. ” Tončko je potem na natečaj pri- javila hčerka Erika, mati enain-polletnega Tončkinega vnučka Igorja. Mobitel, ki ga je Tončka dobila za nagrado, pa je kot nalašč zanjo. Tončka je namreč direktorica v podjetju Jelka, salonu pohištva in gradbenega materiala. Svoje prostore ima ob Kolpi na Vinici, kjer sta bila Benetičev mlin in žaga. Oboje še dela: mlin ima Benetičev oče in dela še po starem, žago pa je prevzel Tončkin mož Vlado. Kolpa za njegovo obrt ne zadostuje več, zato žaga poje na električni pogon. Vlado skrbi za tehnično plat proizvodnje, Tončka pa za administrativno in finančno. Dela in skrbi je dovolj, saj je v obeh enotah redno in honorarno zaposlenih osem oseb, veliko pa je tudi dela s strankami in poslovnimi partnerji. Prav ob tem pa Tončka potarna. Res se Vinica zadnje čase lepo razvija, ni pa v tem kraju lokala, kamor bi človek povabil svoje goste, da bi poizkusili domače jedi in pijače. Pa se bo tudi to v kraju, kjer je podjetnosti sicer dovolj, gotovo kmalu popravilo. Tončka je mlada babica. Pred dobrimi štirimi desetletji se je rodila v kmečki družini v De-sincu blizu Črnomlja. V Črnomlju je končala administrativno šolo, se zaposlila v tamkajšnjem Kovinarju in ob delu je opravila tudi študij prava. Prav tako imenovana dolga pot ji danes ob vodenju drugih precej pomaga. Človek ve, kaj zmore sam in kaj zmorejo drugi. Naša superbabica je seveda tudi mati z dvema hčerkama. Mlajša hčerka Mirjana je končala srednjo šolo in je pri njej na delovni praksi. Starejša hčerka Erika je pri njej zaposlena v trgovini. Tudi njen mož je podjetnik. Kadar je v službi popoldne, pripelje s seboj sinka Igorja. Takrat se silno zaposlena superbabica prelevi v čisto navadno babico. Ukrade si čas, da se poigra z vnučkom in ga popelje na sprehod. To so gotovo Tončkini najlepši trenutki. TONE JAKŠE Ivan Jereb Ribič pri 90-tih Ivan Jereb, starosta kostanjeviških ribičev: “Vesel si starega čevlja!” KOSTANJEVICA - Najstarejši med kostanjeviškimi ribiči je 88-letni Ivan Jereb. Sam pravi, da je prvo ribiško izkaznico dobil, ko mu je bilo sedem let. “Takrat je bila Krka čista, da smo jo pili. Rib je bilo toliko, da so nas grizle v noge, če smo stali v njej,” pove vedno nasmejani in za šalo pripravljeni Ivan in nadaljuje: “Lovili smo z leskovo palico, na vrvici pa smo imeli navezane trnke in žice. Veliko rib se je rešilo. Dober ulov je bil, če je le ena od desetih obvisela. Manjši somi so prijemali dopoldan, veliki pa so izpod brega prilezli šele proti večeru. Lovili smo vse, kar je prijelo.” Ivan se spominja tudi ulova doslej največjega soma, ki je na tehtnici potegnil menda 88 kilogramov. Z mrežo gaje ujel domačin Jože Medvan. Tudi Ivan je ujel meter dolgega in se s tem tudi rad pohvali. “Danes je biti ribič bolj muka kot užitek. Čakaš eno uro, zmečeš košaro koruze in druge hrane pa greš domov. Koruzo pojedo galebi, v ribah pa ni več tiste živahnosti, saj so vse napol zastrupljene. Vesel si, če ujameš star čevelj. Nekoč sem bil v Kostanjevici na tekmovanju ribičev in sem zato, ker sem iz Krke potegnil staro 'feltno’, dobil nagrado z diplomo za čiščenje KrkC ” J. PAVLIN Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Jožica Nuč iz Rogaške Slatine je pohvalila Franca Žuniča iz Črnomlja, ki okvirja slike, njegovo prijaznost in poslovnost. Krajanka iz okolice Šentjerneja je nezadovoljna z delom zdravniške komisije L stopnje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Novem mestu. Prepričana je, da ta komisija dela po drugačnih merilih kot druge po Sloveniji. Bolnikom iz nekaterih drugih slovenskih krajev njihove komisije pošljejo v toplice, novomeška komisija pa za take primere ne odobri zdravljenja v toplicah. Krajanka, ki je to sporočila, se v celoti pridružuje mnenju “krajana iz okolice Novega mesta”, ki je bilo objavljeno v rubriki Halo, tukaj je bralec Dolenjca! 28. marca letos. Ljudem ni vseeno, kako živijo psi. To kažejo med drugim odzivi na nekatere zapise o psih brezdomcih. Potem ko je v Dolenjskem listu že nekaj pisalo o psih, je v četrtek poklical Anton Kaste- lic iz Gornjega Podboršta 11, pri Mirni peči (tel. 78-389). Sporočil je, da ima dva psa in bi enega oddal ljudem. V Podzemlju za cesto in proti Krasincu je “smetišče Bele krajine”. Pri pokopališču je kontejner, vendar je je zraven njega več smeti kot v njem. Sneg gre v tem pogledu letos na roke, ker pokrije vso to nesnago, vendar ne bo zdržal čez poletje. Tako je sporoči- : Črnom la Vida iz Črnomlja. Poklicali smo na občino Metlika. Milan Travni-kar, sekretar občinskega sveta, je dejal, da bodo skušali urediti s krajevno skupnostjo. Nedavno so v Dolenjskih Toplicah odprli razstavo arhitekturnih skic dveh arhitektov Boštjana Fabjana in Tomiče Štivica. Krajan iz Dolenjskih Toplic (naslov v uredništvu) meni, da so Fabjanovi projekti lahko sicer dobri, vendar niso uresničeni, čeprav so jih Dolcnj- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovorna vaše vprašanje. Čakamo vas vsak četrtek med 20. in 21. uro na telefonski številki (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. DRŽAVNO PRVENSTVO V ROCK AND ROLLU KOČEVJE - V soboto, 20. aprila, bo v telovadnici osnovne šole Zbora odposlancev v Kočevju državno prvenstvo v akrobatskem rock and roliu. Prireja ga plesni klub M iz Ljubljane, kateremu je zveza plesnih organizacij Slovenije letos zaupala organizacijo prvenstva. Pri izvedbi tekmovanja, ki se ga bodo udeležili vsi slovenski klubi, bosta pomagali tudi občina Kočevje in športna zveza Kočevje. Za naslov državnih prvakov se bo potegovalo preko 100 plesnih parov. Prvomajsko srečanje v Rovinju od 1. do 4. maja Z Dolenjskim listom in turistično agencijo Mana Za prvomajske praznike vas bomo popeljali v Rovinj, kjer bomo počitnice, tako za starše kot otroke, združili z ustvarjalnimi delavnicami, v katerih bodo še posebej uživali otroci. Ustvarjali bodo v likovni delavnici pod vodstvom akademskega slikarja Staneta Kosmača, izdelovali bodo časopis, plesali pod vodstvom plesnih učiteljic in na družabnem srečanju pokazali vse, kar so se naučili. V ceno 125 DEM za odrasle in 85 DEM za otroke so vključeni 3 polpenzioni v hotelu Park (A kategorija) ter vse zgoraj naštete dejavnosti. Možnost plačila na 3 čeke. Naročniki Dolenjskega lista imajo 10-odst. družinski popust. Zaradi velikega zanimanja ne odlašajte s prijavami! Pokličite in se prijavite v agenciji Mana, Kandijska 9, Novo mesto, telefon 342-136. tuustužn* agencija Z življenjem branila živo meji Kam lahko pripeljejo skrhani sosedski odnosi se je pokazalo v Bruni vasi BRUNA VAS PRI MOKRONOGU - Zgodilo se je 26. marca zjutraj, ko je prihrumel pred hišo Pibernikovih v Bruni vasi 5 s kom-binirko strojnik. Od izpostave novomeškega cestnega podjetja v Trebnjem je dobil naročilo, naj odstrani smrekovo živo mejo pri Pibernikovih, ki naj bi sosedu Henriku Šetrajčiču ovirala varen izvoz iz garaže. Šetrajčič se je namreč pritožil na republiški inšpektorat za ceste.Marija in njen leto dni mlajši 72-letni mož Rafko Pibernik sta se odstranitvi žive meje z vsemi štirimi uprla, čeprav je res, da ta ni na njihovi parceli, ampak ob robu s cesto. Posadili so jo, kot pravita Pibernikova, ob asfaltiranju regionalke s soglasjem cestnega nadzornika, da bi ščitila vrt pred nesnago s ceste in obvarovala hišo pred hrupom. Zdaj so jim na vsem lepem hoteli odstraniti živo mejo iz smrečic, ne da bi jih o tem kakorkoli obvestili. Zraven so poklicali celo dva policista, kot da bi starčka koga ogrožala, in zagrozili, da se še vrnejo. Tidi sosedi Mari Praznik, po domače Brzi-novi, so tisti dan, ker tudi ni bila obveščena o obisku cestarjev, s kombinirko odstranili okrasno grmičevje pred njihovo hišo. Pibernikova menita, da sporna živa meja sploh ni ovirala varnosti in da Šetrajčič ne bi smel vzvratno voziti iz garaže na prednostno cesto - regionalko. Sploh pa se Rafku, nekdanjemu aktivistu, taboriščniku in borcu Gubčeve brigade, zdjj nevzdržno in tudi nepošteno, da ga sosed Henči Šetrajčič včasih ozmerja z belogardistom in da pozablja, da mu je pred leti, ko se je Henči loteval izgradnje vikenda (Šetrajčič namreč živi v Ljubljani), zastonj, brez dinarja odškodnine, odstopil kos zemlje, da bi mu omogočil dostop z avtom do garaže. Rafka je v to pregovoril najstarejši Šetrajčij brat, že pokojni general Ferdo, naj bi se tako sporazumela bivša partizana. Pibernikova pi ta, da je Henči na to njuno dol to kmalu “pozabil” kot tudi dogovor, da mora zagotoviti nadalje dovolj široko pot do' bernikovega vikenda kakšnih m za hišo Šetrajčičevih, zato naposled, da se ne bi prepir; sosedi, to hiško prodala Šetrajč Vim' P.PE KANTAVTOR KOTAR PRI SLONU V GOSTEH NOVO MESTO - Danes, 11. aprila, ob 20. uri zvečer se bo Pri slonu predstavil kantavtor Rihard Kotar iz Laškega. Pri nas sicer manj znani glasbenik je pred kratkim izdal svojo prvo zgoščenko pod naslovom Zdaj vem, skladba Zakon ulice s tega cedeja pa je bila popevka tedna na Valu 202. Ljubiteljem kantrija, folk in pop glasbe se obeta še en prijeten večer Pri slonu. DEJAVNI GOBARJI NOVO MESTO - Svoj redni ni občni zbor so 1. aprila pripri li tudi člani gobarske družin« Novega mesta. Iz poročila je razvidno, da so pripravili 29 gob skih večerov in razstavo gob osnovni šoli v Bršljinu ter v stf lovanju z osnovno šolo Previ gobarski dan. Srečali so se s č gobarskih družin iz Kopra in R niče in pripravili skupno nabi nje gob na Gorjancih. TUdi 1 ’ bodo v sezoni nabiranja gob ponedeljek na osnovni šoli G pripravili gobarski večer, priret gobarski izlet in se srečali s čli gobarske družine iz Maribora. L v Čila stotemu letu nasprol 98-letna Jožefa Tomšič s Ponikev še vedno bere - Učif sta jo tudi literata Finžgar in Medved ŽIVO MEJO BRANILA S TELESOM - Upokojena upravnica mo-kronoške pošte Marija Pibernik je s svojim telesom zaščitila živo mejo pred dntžinsko hišico v Bruni vasi 5. “Samo preko mene lahko to počnete, "je v obupu nemoči legla na živo mejo invalidka Marija (takole, kot je demonstrirala ob našem obisku). Ob njej stoji mož Rafko, upokojeni pismonoša. (Foto: P. P.) PONIKVE - “Na Turjaku, kjer sem bila rojena in živela do poroke, sta me učila tudi pisatelj Franc Šaleški Finžgar, ki je bil župnik v Želimlju in je nadomeščal odsotnega učitelja oz. župnika, in pesnik Anton Medved, ki je tudi umrl na Ttirjaku,” je povedala Jožefa Tomšič s Ponikev, ki bo 24. oktobra letos dopolnila 98 let. Je kar čila, živahna in prijetna sogovornica, čeprav je pred kratkim padla in ji je počila medenica in čeprav je bolj slabo slišala, ker je imela izrabljene baterije v slušnem aparatu, da je morala pomagati pri pogovoru njena najstarejša hči Tončka, pri kateri zdaj mati živi. . O pesniku irt župniku Antonu Pohvala za mojstra Žuniča iz Črnomlja - Nezadovoljstvo z delom zdravniške komisije - Psa bi oddal - Podzemelj je smetišče - Prevelika hvala za Fabjana ske Toplice mogoče dobro plačale. Da niso uresničeni, dokazuje mrliška vežica, ki sojo gradili vsaj osem let. Prosvetni dom ni dograjen. Skratka, Fabjan ne zasluži toliko hvale. Medvedu je dejala, da ni res, preveč pil. Bilje prijazen in dru ben. Res pa so ga očetu neka' tožili, da pije, in oče mu je a pisal in ga vprašal, če je človek žival, nakar mu je sin odgovoi verzih, kot se za pesnika spoč “Kot Anton sem človek, kot 1__ ved zverina, to kratek odgovot vašega sina.” O grofih Turjačanih-Auersp gih ne ve nič slabega. Spomni daje ena izmed mladih Turjača - ime ji je bilo Lolot - hodil1 vaškimi otroki pet na kor. Jož« ki je opravila v Ljubljani trio sečni gospodinjski tečaj, pa je. gradu stregla gospe, ko je rodi in tudi sicer ji je oskrbnik rad d jal kar precej dela.Oče je bil Č ljar, prav tako ded pa tudi bf Oče je šel v Ameriko, doma pa ostalo 7 otrok in je bilo ter živeti. Tudi njen bodoči možje’ v Ameriko, in ko se je vrnil - tal^ /|f je bilo njej že 37 let - sta se p0^ 1] .na.? n* JOŽEFA TOMŠIČ s Ponikev bo letos dopolnila 98 let. Na fotografiji je skupaj s pravnukinjama Kajo in Špelo. Ima pa še tri pravnuke: Jureta, Žigo in Mitja. čila. Pravi, da ni imela veselja«? poroko, dokler ni prišel pravi, n' je s prihranki zgradil hišico pa Pj sama je nekaj prihranila, sajj prodajala lect na semnjih, kuk** in pekla na ohcetih itd. Z m0$ sta odprla še trgovinico z meša**! blagom, ki je trajala do leta ln ko so prišli partizani in pobrali? iz trgovine in odpeljali na dyfi vozeh. “Tako se je mož zai',,i mučil enajst let v Ameriki,” Pr j Jožefa. V zakonu, ki je trajal 24 1 eM pravi do smrti moža, sta se )f\ rodili hčerki Tončka in Jož'*] Danes ima Jožefa tudi 5 pravl kov. J. PRl^ Igralec, pisec in režiser Osip Šest (1893-1962) je bil Metličan. Mogoče je to dobro ah pa tudi ne. Njegov oče je bil tam učitelj Pa preberimo nekaj nasvetov Osipa Šesta. Iz njegove knjige Kar po domače. Potovanje z letalom Potuješ v letalu ? Upajmo, da imaš potni list pri sebi in da si prtljago oddal pri pravem okencu, tako da potuje s teboj. Oh, kaj sve se zgodi na tem ljubem svetu, v tem čudu organizacije in tehnične civilizacije! Ni večjega užitka kakor potovati iz Frankfurta ” ,^5’, P,a zvedeti, da se tvoj kovček že dve uri dolgočasi kje na madridskem letališču... Neprijetnosti v hotelu Če poje nekdo v sosednji sobi tisto lepo iz Rigoletta: La donna č mobt e..., tuli na ves glas zraven. Boš videl, kako hitro bo zlomek utihnil. Vazno v hotelu je tudi to, da si zapomniš številko sobe. So tudi taki, ki pozabijo ime hotela, v katerem stanujejo, in morajo potem na policijski direkciji poizvedovati o samem sebi. lo naredi na policijski direkciji vselej odličen vtis. Ne bodimo taktni! Bodimo taktni! Ne bodimo taktni! Ne bodimo taktni, kadar govori kdo, da je služil z Leonardom da Vmcijem skupaj pri vojakih v Trstu. Ne bodimo taktni, kadar trdi kdo z vso vnemo, da slon vali jajca, sicer res vsakih sedem let, vali jih pa le!... SMEH / £k _ ■^IJEPOH V ZDRAV« Šale izbira Bojan Poskrbela je “Žena, ali si zares vse ulj3 tako, da ne bodo prišli moljiv n ske plašče?” “Brez skrbi bodi, vse sem nfC! la, celo gumbe na oblačilih sc:'1 pela.” Problem “Razmišljam, kam ozirornjVj ko bi vložil denar, da bi bil najb^ naložen. . Si sc žc kaj pametnega ^ lil?” “Sem, problem pa je v teh*1 nimam denarja.” Nauk “Če bi vedel, da bo moja toliko stala, se sploh ne bi P° čil," tarna mož. J ] “A tako?" ga opomni žena« * J pomni si, ljubi rnožek: ženaf ^ zelo draga stvar, toda zelo o®*! traja...”