os obertnišk naro • ^ < * r ^ Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veliajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. ijubljani v sredo 26. septembra I860. Farovške kmetije. V časniku bavarske gospodarske družbe „Zeitsch. der landw. V. fiir B." smo brali te dni „misii nek ega faj- m o š t r a (župnika) o farovških k m e t i j a h . Ker se nam ta sostavek tudi za nas dosti mikaven zdi, ga poslo-venimo tudi v našem listu. Tako-le se glasi: „Pogostoma se slišijo pritožbe, da farovške kmetije malo dobička donašajo, ravno od takih fajmoštrov, ki imajo dobre fare, so si v ze nekoliko premoženja naredili in kterim bi se ne bilo treba s kmetijami ukvarjati, ker morejo od druzih dohodkov živeti. Će ima kak beneficijat ali kak solmaster kako kmetijico, je vesel, da jo ima, ker pravi, da si při- děla saj najpotrebniših reci. Vem i da se mi bo zavernilo : kmet delà sam, duhoven pa si more delavcov najeti, ki mu snedó, kar je přidělal. Kaj kmet bi takim rekel le od sape živí? Od česa pa živi njegovih 5 ali 8 otrok? Gotovo vse mora kme tija prerediti. Ne manjka se duhovnov, ki mislijo, da so dobro znaj déni v kmetijstvu, pa ni res. Odtod izvirajo pritožbe, da in kmetija nic ne nese. Kmetija je že še dobra mati, ki svoje otroke redí, sicer z drobrim dobičkoin, če se letina ne pokazí iu niso davki prenapeti. AJ kmetije imajo za duhovna še veliko večjo pomembo kakor za druzega člověka. Zakaj nek? Pervič zato, ker tudi fajmošter na kmetih potřebuje in težavnih opravil. Pa kam če nedolžnega ve odpočitka od svojih mnogih iti? V7 oštarijo ne sme ali noče iti. Koliko selja je tedaj za-nj, ako hodi za kratek čas po svojem polji, pa ogleduje, kako se sponašajo njegove skušnje! Drugič. Ce je pri farovžu kmetija, je tak fajmošter v veliki ožji zvezi s svojimi farmani v veselih in žalostnih časib ; on jim ni ptujec, ampak je soseščan svojim ljudém. Tretjič. Zvěděni fajmoštri, ki imajo kmetijo, so naj večji podporniki kmetijstva in njegovoga napredovanja, zakaj kmet se ne kar vidi. učí rad poljodelstva iz bukev, ampak po tem Cetertič. Ko so bili samostani (kloštri) odpravljeni in veliko grajsin prodanih, so postali farovzi s kmetijami edino pribežališče revnim Ijudem. Lačen rokodelsk fant, ki po svetu gré delà iskat, se podviza, kadar se poldne bliža, da doseže farovž, kjer bo kaj kosila dobil. Ko začne žitna cena višja prihajati , zapre kmet svojo kašto; vsak gré kar rni s:a čez do tedaj k fajmoštru. Jez skor vse žito, mače potrebe ostaja, prodam po merniku na drobno, in ne enkrat mi ni treba žita kam na prodaj peljati. Stari siromaki išejo kos kruha v farovžu. Farmani brez grunta in z ve fajmošter s kmetijo storiti, in če mu tudi vse ne d^naša gotovega dnarja, si pridobi s takim ravnanjem, kar je več vredno kot blago in dnar. Ce ima fajmošter tudi veliko kmetijo, naj jo obderži • V • in obdeluje sam; če večja je kmetija, manjsi so v primeri stroški, zakaj število poslov ali delavcov ne raste v pri- meri s številom oralov zemlje. V štant dajati svoje zem ljiša ni dobro gospodarstvo. Perve leta gré že še dobro, kaj pa bo cez 10 let? izmolzenega polja nobeden več noce v štant in fajmošter mora iznovega začeti take izpite njive z velikimi stroški obdelavati. To sem jez sam vse le prenesrečno skusil; zato svetujem: noben fajmošter naj ne daje svoje zemlje v štant — k večjemu take, ki so sicer mu bo njegov naslednik ga je zapustil". prav daleč od farovža slabo hvalo vedil za revni grunt, ki mu Tako govori fajmošter v omenjenem časniku. Mi pri stavimo temu še to-le: Kmet ravná Ie po tem kar vidi; premalo je še omikan da bi se iz bukev učil kmetijskih vednost. Izgledi so njemu šola kmetijstva; brez izgledov ostaja pri starem > iu zaostaja. Najbolj si izg ledi pa so mu farovžke kmetije. Do fajmostra ima kmet navadno več zaupanja kakor do velike gospode, zlasti take gospode ne, ktera se ž njim ne pečá in mu je le ptuja. So že tudi pri nas taki grajšinski gospodarji, ktere kmetje prav radi imajo in jih visoko spo-štujejo, pa veliko jih ni. Duhovni pa so s kmetom v ožji zvezi iu res je tudi, da za zboljšanje našega kme- vinstva, naše bčeloreje in našega tijstva, naše sadjoreje, naše židoreje so si duhovni uajvečje zasluge pridobili. Naj ravnajo tako naprej, kakor jim v omenjenem sostavku bavarski fajmošter priporoča. Zato je pa treba, da se že v sercu bogoslovcov uname ljubezeu do kmetijstva in da se pod-učijo pred iz bukev v potrebnih rečéh. Tako bojo prišli na kmete tudi kot pravi apostoljni umnega kmetovanja. Ce se ž njimi vred tudi učitelji ljudskih šol poprimejo v šoli tega blagega početja, bo napredovalo kmetijstvo naše od dné do dné bolj, iu toliko bolj, ako sčasoma pride še več kmečkih fantov iz kmetijske šole na kmete, in bojo kmetje naši spoznali, da je treba tudi kmetijskih bukev in novic prebirati, da vse zvedó, kaj in kako se godi do svetu. Strašni kebri ua Gorenskem ' ali vprašanje : Ali irrem© naprej ali nazaj ? . V Cez most na drugi (Dalje.) strani je saspskr tr ojzd. Spe liko družino prosijo kos zemlje, da bi vsadili mervico krom- je treba iti precej visoko cez hrib. Gojzd je do verha, ua pirja ali si vsejali malo repe. Neki farman z veliko družino verhu je pa cerkvica sv. Katarine. Zdaj pa tukaj enmalo je vse zapravil in že je tako nevařen človek bil, da ga počimo; se deleč okoli vidi; vidi se vsa blejska okrajna in nobeden ni več hotel za delavca. Farovž je redil njega in čez Radoljco in deleč okoli. Spodej pod hribom je vas njegovo družino proti temu, da je mogel pri farovški kmetii Sasp; tukaj po hribu okoli pa je vsa prazna gmajua Kaj delati delavec iu lejte! včs drug človek je zdaj in tak dober mislite: koliko sto in sto dreves bi tukaj lahko rastlo! ? da vsak najraje ima. Kaj takega zamore le pa se gotovo kebrov boje , da tako malo drevja zasadé ? 308 Imeli so pa nekdaj tudi Saspljani veliko sadja po gmajni; ne vem, kako je zdaj; nisem pogledah Berž ko ne so ga strašni kebri že dokaj požerli! Ta-le hrib je prav priložna prižnica veliki fari ob enem pridijevati, če bi imel jez velike trobente, in da bi znal dobro trobentati, bi hodil na to priznico ljudem ua ušesa ti obiti : „Prostor imate, Um vam je dan, Pridno sadite, Kebre spodite. Ne bod'te zaspan'!" Gospodje, će Ie po velikih cestah hodite, ne bote toliko potřeb vidili ; pojdite po stranskih potih in stezah in po kotih, bote pa vse druge potrebe najdli. Kakor je v malem, tako je v velikem. Kadar cesarji in kralji potujejo, jih vo-zijo le po velikih cestah in po velikih mestih in se jim skazuje povsod le lišp in obilnost; peljite jih po stranskih krajih, po kmetih, in vidili bojo cesarji in kralji vse druge reci in potrebe, kakoršne se jim kažejo po mestih. Na tem hribu se pravi naHomu. Saspljani imajo okoli vasi še precej sadja, pa bi ga lahko še veliko več imeli. Zdaj pa gremo čez Podhom na Gorje. Po gorjanski fari imajo po vseh vaséh precej obilo sadja. Ta fara ima veliko skritih kotov; pa še po hribih imajo precej sadja, vendar zraven tudi še dokaj praznih prostorov. Spodnja gorjanska soseska je imela tudi veliko lesník po gmajni; al skor vse lesnike so ti strašni kebri požerli. Lesnike so res nektere kisle, pa je bilo tudi veliko sladkih vmes; suhe skuhane so dale prav dobro vodo za piti, gotovo bolj zdravo kakor je poblojeno vino. Nek Gorjanec mi je pripovedoval, da je gorjanska šola se začela prav pridno s sadjorejo pečati; imela je za to odločen kraj, lep vertec; imeli so nek že dokaj cepljencov in že precej velikih (pa naj sama gorjanska šola bolj na drobno pove, kako je bilo); al přišel je nek strašen keber v ta vertec in je eno noč vse veselje otrokom in učeniku požerl — s koso je nek přišel in je posekal kakor strašna smert vse kar je bilo. Kaj ne, gospodje, da je to strašen keber, huji kot afrikanski ris in še bolj nevařen. Ko bi jez bil gospod čez jagarijo, bi 50 gold, dal střelců, da bi mi tako zver preč spravil. Ni tedaj čuda, da toliko prostorov praznih stojí, ker se ljudje takih kebrov bojé. Clovek delà in delà ter se veselí, da je delo opravil, ki bi mu donašalo kadaj prijetnega sadja, pa pride tak keber in vse požrč. Take kebre naj bi gosposka po jecah prav zlo mečkala, da bi te kisle lesnike — sladké postale. , t . ř Zdaj pa pojmo čez Poljane; je precej dolga pot in čez Kočno po dolgem klancu skozi gojzd proti javorniškemu mostu in čez Savo na drugo stran; pojmo za vodo po stezi; bomo vidili, koliko je tukaj že voda pobrala, kako nestanoviten je svet. f Tukaj je veliko golega prostora; ie samo nekoliko bo-rovcov stoji. Ali bi ne moglo tukaj rasti drugo drevje, na priliko, jesen, ki je za živinsko klajo dobro. Ko začnemo biizo savskih hiš iti, je spet nekoliko sadja po gmajni, pa, kakor se vidi, bi ga lahko veliko več bilo, ker je viditi nekoliko dobrega sveta, pa tako prazen leži. Od Save gori gremo spet po stezah za vodo po polji; blizo Save je en majhen robicelj; se bomo enmalo doli vsedli. Kaj pa je tam-le za spodnjim poljem taka prazna gmajna? Ni dolgo, kar je tii smrekov gojzd stal, pa kebri so se va-nj zaleteli in v malo dnéh so ga požerli; gerdo je viditi. Pa tukaj nad vasjó imajo še veliko gojzda; dobro zarašen gojzd je. Med tem pogovorom pride nek jesen i šk kmet do nas, in nam pripoveduje od tega polja in zakaj je toliko gojzda nad vasjo. Ta rob imenujemo po domače ,.Mercaa. Pa je zlo nevařen; al vidijo pod verhom in nad gojzdom rudeč plaz in peči; spodaj pa je star gojzd, za gojzdom leže strašne skale, ki so ena čez drugo nakopičene; večkrat se ktera skala vterga, kadar je deževje; ako bi tega gojzda ne bilo, nas bi skalovje kmalo pobilo. Iu koliko je grabnov in studencov čez ta rob! V jeseni se tako razmoči zemlja, da se zmiraj malo po malo vdera. Yrečkrat so bili že tudi strašni razpoki v tem gojzdu, da smo se prav zlo bali, da bi nas ne posuli, Naj jim povem le od ene^a sa-mega takega strahú; mislim, da je bilo leta 1851 v jeseni ravno v nedeljo po vseh Svetih; proti poldnu se je Sava strašno narasla. AI vidijo uno štalo, ki nima strehe, pravi se ji „pri Copu"? Na tem dvorišču in zadej po cesti je taka Sava tekla, da je kak močen možak mogel do hiš; kmali popoldne se pa preterga Ruartov jez; veliko škarp je padlo in fužine je raztergalo; čez Ruartov grad se je pa voda zaletela, da je komaj ostal; strah je bil strašen; komaj smo se enmalo oddahnili, pa na Jesenicah strašen hrup vstane. „Zdaj smo preč, zdaj smo preč, — Merca se driča na vas" — tako se je kričalo od vseh strani ; ljudje so začeli vkup leteti in preč nositi; eni so živino gnali, drugi jokali ; žaudarji so létali po vasi in prianjali bežati. Strašno je bilo! Gerda ilovca se je začela doli na vas čergati, ravno na cerkev doli. Možje so leteli na pomoč, da so skalo ustavili, ki se je jela doli dričati. (Dalje sledi.) (Dalje.) Ker je skoz skalo naprej votlina in voda se vidila na velikem prostoru, sem si mislil, kaj ko bi se od Ževške žage kaka luknja najdla. Napravim se na pot proti žagi, da bi zvedil, ali je kakošna luknja tam. Po poti srečam euega, ki iz Zevša gré; vprašam ga, ali je velika lukuja pri Zevški žagi, kjer voda izteka? On mi odgovori, da. Pojdi z manoj nazaj pokazat — mu rečem — ti bom že za pot plaçai, Oberne se in gré z manoj, ter me pripelje do vélike zijavke, kjer je velika in globoka voda stala. Tukaj mora coin biti, si mislim, in greva nazaj. Precej drug dan se podam z dvema tovaršema nazaj, peljemo coin seboj, ga spustimo pri Zevški žagi v vodo in gremo mi trije naprej, vzamemo colu saboj, Zevšane sem pa tam pustil. Strašno je šumela voda, kjer ie čez skalo tekla. Po tem sem šel še po une tri. Zdaj vzamemo coin spet saboj in ga nesemo po jami. Sopet pridemo do majhne vode, se prepeljemo čez, kar se nam še večji prostor pokaže kakor popred; pred nami je pa stal zasip (hrib), prostora pa nismo več naprej vidili. Gremo na ta zasip; coin smo komaj za sabo zlekli. Pridemo na verh, od kodar se nam še naprej pot pokaže in voda ; gremo tedaj trije v colu in se peljemo čez vodo; merili smo s 3 sežnje dolgo špago vodo, pa ni bilo dna čutiti. Pripeljamo se do skale, ktera je po robu stala, pa naprej nismo mogli. Mislimo iu mislimo, kaj bi bilo storiti, kar je hotel eden mojih pri-jatlov coin čez spraviti, pa mu nisem pustil, ker potem bi ne bili nazaj mogli, in vsi bi bili zgubljeni, zakaj noben clovek bi ne bil za nas vedil. Sklenili smo toraj, še en coin dobiti. Ko smo se imeli nazaj podati, vzame eden mojih tovaršev majhen glažek ruma in ga mi poda rekoč: Pij, ker tukaj je zrak nevařen! Jez primem kozarec in napijem bratom za srečno pot: Častimo Bojja tukaj, kjer ga še noben clovek ni častil, in tukaj ni bili Med poštenimi pogovori smo na uro pogledali, koliko časa se bomo nazaj peljali, in peljali smo se 25 minut do unih Zevšanov, ki smo jih bili pustili. Al ko nazaj pridemo, jih najdemo kakor zid blede; eden je komaj pregovoril: „kam vas je bil Bog nesel; kar smo živi, nismo bili še nikdar tako v strahu". Ko so se prestrašeni rcveži sopet zdramili, smo jih 309 o tem soditi Vesele serca in blagega spomma zapu okrepeali, ker je bilo že cez polilne; al molili morebiti niso nikoli s tako ginjenim sercom, kakor zdaj, ko so zopet stivši koroški Dravberg sva hlepno želela, da bi tudi pri nas tako pametno in pravično narodne učilnice nrejene bile podamo, ogle upanje imeli za nazaj priti. Potem se nazaj dovaje prečudno podzemeljsko naturo, kapljeni kamen (Tropf- ali se konči daj edile, in potem sva jela malo po ma Tam smo drugo na stermo in blizo 5000 čevljev visoko G riti. Sopé stein) take lepote, da smo se vsi čudili. luknjo najdli, ko se noter pride, na desni roki, pa mi smo se na levo obernili, in smo toliko časa po nji sli, da je bila pot že neprijetna, al nobene vode nismo najdli; tudi je bil po rodu Ceh; vendar je govoril slovenski razve se ni vidilo, da bi kadaj voda noter stopila. Vernili smo namesto pela do nekeg oljo pripekajočega solnca in stermine sva do- , ki je cesto popravljal in starčeka gorsko in naglasa se tedaj nazaj, akoravno je res silno lepo viditi kak kap- prilegle, ampak v nekih besedah ; cokle se mu niso njati škornji. Nekoliko više sva našla Ijen kamen. Gotovo bi bila ta jama že vsa obropana, ako paster 9 ki je pasla koze in ovce; res bi jo smel cice bi bil kdo popřed do nje přišel. Tudi bi bili še vse bolj ronko po onem krajiči po pravici nazvati; tekla ji je d dobro ogledali, pa ni kazalo za tiaš namen, ker ni bil vo maca kvarj dotok. Potem srno lepih kapljenih kamnov nabrali, ktere so je do pic ospod kantonski poglavar Zore v ljubljanski muzej poslali, or in se brez daljega obotavljanja včn podali ter srečno na dan , kjer 3na beseda ko maslo; vse ondašnje razmere vedila povedati, da je kaj, bistrega in zdra-vega razuma je bila, čeravno nikoli ni učiliščne klopi gledala, lehkič ni vidila; kazala nama je unkraj Drave na prišli. Še enkrat smo šli noter; smo čez tisto skalo polj preče visoke gore udobno sedečo Stroj Laiifling ; smo rum pili, coin djali, in dokler je bilo moč, naprej pre- reke v dolu Lebličje, tujci mu pravijo ledovali, pa ne ravno deleč, ker so votline večidel pod ričnem podnožji dve uri verh Dravberga La bod vodo. Samo le še v enem kraji je še ena zijavka v skalo, ? or » pole na go Popra cr » šavši, koliko hodá odtod pa tako ozka, da s čolnom se ne more skozi; visoka je pa precej, in tudi globoka voda v nji. Tam smo našli 3 kraje kakor velike hrame (keldre), al njih pritoki so vsi pod vodo. Tri dni je bilo tù pregledovanje, potem ko smo bili na dvoj je v La bod, je deklica urno po-vedala: „Do Labodi odtod ste dve uri, odonod sčm pa tri, ker pot je celo sterm, tedaj ondi La bod, i. V Labodi kakor tudi pri sv. Lavrencu je Božja služba i to je slovenska in nemška vpervič noter. ker onkraj po in Vse to mi je res prizadjalo truda in stroskov precej venski bila kakor tudi govoriti proti labodski dolini so že ponemčeni Korošci, takraj slo ____1 • • 1 « »» ______1 v. ki sce navadoma ne znajo dosti, akoravno moja mošnja nikoli bogata ui sedaj ni: al vse to me ni zaderževalo od tega. Slišé drugači ko po nase i bi bil čutil nek notranji glas: 35 delaj, iši » Kakor, da je- da nepopaceno korosko ljudstvo govori le Lab od. nikar Lavamund 9 ne morem jasno razumeti in najdel boš i spreviditi vzroka , pokaj bi se naša lepa slovenska vladiko zero bo řešeno", nisem imel mirú, dokler nisem doveršil vina po naše tudi imenovala svojege namena. bods k menda za nosnika an tska, in zakaj ne 1 ô delà Moja tovarša pri ti najdbi in zvedne nriči sta bila v v in terjega t namesto 9 spremenjenega kakor tujci delajo. Menim Balant Leskovec in zera, ta iz Cerknice. G r e g a Grebene uni iz Je- da se nase slovenske imena poprek ne bi smele přestav 9 (Dal. si.) Potnikove misli in opazke ljati, kakor pa se ruske, francozke itd. ne prestavljajo zlo neumno in krivično se mi zdi lepe imena: Za verh S 9 Stročja ves, Klj 9 9 9 li itd fiodé iz Maribora po ovinkih v Maribor kvariti v „Sauerberg, Schweindorf, Schiitzendorf, Schlus (Dalje). seldorf, Rundsberg" ; jaz vsele resnim vrednost srbské po slovice : Pred lepi kakor pravo, tako zdravo terg Dravberg přispěvši sva same domače Više proti grebenu kimaj sva v krepkem in jedernem koroškem narečji slišala, verhovcu, kteremu „M glasove kar je serce na drugo plat ganilo kakor prihod v Marberg. zagledala pri nekem (tedaj šče ime na-us) pra- vno 9 Teržani se ne sramujejo po domače kramljati, tudi pervaki šče čisto zelene, nektere erdeče obilo cresenj, drobnic, nektere so bile 9. vél. serpana , druge tudi čerue; žejna upesana sva gospodarj prosila, da bi po časti in premoženji ne, kakor se drngej rado godi. Naj in nekoliko že skoro jim ta kraj bode v izgledi Samo na enega člověka sva nama nekaj črešenj prodal, kar je rad storil. Vsipavši je zadela, ki ni slovenski razumel; povesmo je tolkel, zakaj? na ledinico sva zobala ko nekda pastirja; spominjal sem se mirnih dni brez spletek, grenkosti in blagih, ecnih in nisem se trudil razvozlati; kako pa je, sem vprašal, da slovenski ne znate? Odgovori! je, nemška mati me je rodila prepirov, ne znaje, kako hudobno lehko postane človeštvo, na Nemškem; še komaj deset let sern tù. No, sern si čeravno se je dosti učilo, obilo knjig pozobalo, pa tudi ki navadama um v kremplje dobivše ga za- misli!, šče le deset let! pa ne moreš na najmanjše in strasti gojilo 9 z umnoetjo res nisi pre- slepijo. Na neki vejici prek plota najležejše vprašanje odgovora dati ; več obsut. Naši mladenci, vojaki postavši, se za leto dni njic sem jo laškega gladko za svojo potrebo naučijo, ali dekline slu- veli? Od žeče pri neslovenskih družinah v kratkem urno njihov govor viseći nter^al, rekši tovaršu: Veš li, i* govorijo Vidil sem dostikrat na tergu v Mariboru, da so vidé cel kup čreš- kako se temu i r au ; menda je mi ji na malem Štirskem pravimo „kučka", kar se lepo dá razklasti. Ondi t? )voril je, pri nas vsekdar „ko ta beseda iz teiste korenike ko „kozača" dekle ali keršence tolmačile gospém, gospačam in gospo- se je tudi jara rež kazala šče le cveteča, ki jo indi že dičnam, ki umejo na glasovir berhko igrati, s pozlaceními okoli 15. malega serpana žanjejo; tu se mi niso več htele nitkami našivavati, četverko plesati, nektere tudi malo po francozko zavijati; če pa se jim veli: idi kupovat, zelja kuhat, žgankov mešat. prilagati pesnikove besede: „Prid7 verh plan 9 nizave sin: na terg živeža Kake pol urice odtod sva jo pririvala srečaje dosti vozov z kruha peč itd., se ogljem do neke borne kerčmice 9 se nama je slabega pa ponašajo kakor žaba pri lešnjiku. Taka omika naduva vinca in suhega kruhea podalo; od sira sedašnje meščanke in pomeščanke večidel; priprosta dekla pa mora prav za prav njih um biti v potrebnih rečéh. Bog varuj naše krasotice tako neprimerne omike! Mladost zna mesa in drugih jedil ni bilo ne duha ne sluha; ubožtvo je toliko, da se mu na oba kraja rebra idij Edino, kar se mi je dopadlo, je bilo da sem darske post vidil na steni přibité v lepo po naše, ker čast in slava g. učniku, belo lice du lepi m cisti slovenscini in ime c. k. namestnika horvaskega po v učilnici se slovenski učijo, kakor je pravo slovenskem podpisano. Oh moj Bog, sem si mislil, povsod ■■■HMHBÉM^HlHlAAIkÉBbMMH^ÉHrillBÉilM hovnikom in pošteno. Božja služba je pre od Jožefovega do Miholja se pravica deli; le mi je ne dobimo, pri nas so take reci za teržke uglednike vsako nedeljo po enok nemško, kar bi vse po tuje, kamor koli greš ali se ozreš; smo li ne se menda tudi lahko brez kvara opustilo, kakor mi se zdi vredni, smo se li mi ali morebiti že naši prededi v pre po razmerah, ki sem je zvedel; sicer pa nečem in ne smem teklih časovih strašno pr or O řešili 9 in ka šče bije vnuke 310 y in prevnuke. Pa tudi o tem pravi sv. pismo, da kazen seze kraj sveta okoli 700.000 samo do tretj ga ali cetei iz * vini delili vojih listov povedala pes, madežev in y ne rodu orem Lahom je znana Slatina pod Kolikor mi je Kliona imenom rAqua di Cillr" (celjska voda) zasačiti v Mesca ju lij in naši godo avgusta je najbolj živo na Slatini. Znamenito je d n o ehov. ki bi take nasledke nam b d ne pre vagu je. Madjar in Horvat sta y morebiti je višja osoda dolocila nas tepsti, pa pra v sosescini doma. N ni dalj Talii vièna previdnost tr ke in krivičnike preteplje, pravičnike se kakošen T * • se priklati y brez Angleža je tudi blizo pa tako nikjei le skušavije v čednosti in stalnosti, zato pa je plačilo toliko ni na svetu vecje Ljudj so tù slovenski vede tujega, iu pravijo takim, kterim je prirod dušne da skerčila ..sirote » Primahavšima skoro na razgernil razgled nasproti sv. Uršula, ki jim Štirci velimo ,.k strani je prec stebla in krili visoke Gorice se je širokega obzorja. Ponosno je molela nama greben po kteri so se vidile velike „frate", ri n akť ; na severni . kako so debele ali » k posekana in rize pricajo • V v globocino bobotali; vise nje gizdava P ktera je odtod na hu sedlasta viditi, ćemur se ,.Ovčj m ) pravi; preče dalje šterli veličestni Obir na verhu lo zavit, na čegar podnožjiC Poprek se vidi lepo koroško gorovje našo narodnost, delorna ir grebeni sce sodeloma ohranili pa so morali se vihru proti nam silečemu prikloniti in znižati, čeravno so skale in pečevje Na odtod drem kažejo drusr. južni ali južno-zapadni plati se kopičij ljsk gore ar lede v modi in černem obleči ; zakaj pa v mo y Zato ali š< ker ložnate gore iz daleč se navadama take je menda kak drug vzrok, da so modre Sce mod ie tudi znamenje poko cernina pa godba gore, žalosti; neka novejsa nenavadna 5 ki imajo naše ljudi, s Celjem vred pomodrila. Čudne reči je celjsk f pred nekimi leti je huda sapa valove prot gnala, sedaj pa vzpet proti severju in seven jugu sapad loma vsej ni čmergnili ne bi, ako bi pravi naš živelj bil; v teh okol nostih pa se vendat oglasiti derzn vsej vsaka revna ptičica brani in skerbi za svoje gnjezdo, mi pa bi vnemai puščali svoje ognjišče skega gorovja in se tu G Velika kapa o I i c a prav k je temen pohor y se je pred nama ne koliko znižala. Spotoma sva tergala močnice celó k mlj pritisnjene in drobičke cernice, posebno rada sva gledala neko drevo. ki nosi ime yy bik au , ter je razlicno od me p rike ali met pri ke. Na goricinem temenu blizo pota sva zvedila zercalnico, pa ne imaje ondi ničesa opraviti nisva šla. Z grebena navzdol proti Štirskemu grede sva bila, bi rekel, v pervotnem smrečji in borovji, pa proti pervotnost pobaja. ter velikanske smreke in boi bernivši globoko se na kopah na Koroško to je, Ijenicah v grabi spreo- O pustivši velike rečine vje se vozij in kerčeve steklarna na Ditmanovih berdah je zrušena ustopila mesto kopam (Dal Ilo«;aška Slatina ua Stajarskem (Konec). Se le leta 1801 je nastala veselejsa doba za Slatino. Prišla je v roke štajarskim sta novom, ki so se z vso močjo za njo zavzeli ter jo gleštali kakor se spodobi. Po kupili so najpopred od bližnjih kmetov potrebnih zemljišč, Tukaj se brati živahni Talijan s krepkim sinom ogerske puste, tamkaj se sprehajata brata Slovenec in Horvat v pri-jaznem pogovoru in pri slovesu si podasta roke z žalostním sereoni. Nemec se druži z Nemcom, le Turčin čepí samoten na zemlji ter se raduje nad zapaljenim čibukom. Okretna rra lopto po trati, krotka Ljubljančanka jo od Zagrebkinja strani i gleda ter se ji posmehuje. Živahna Talijanka poska kuje v eno mer z enesra stolca na drugega y kakor da bi nikjer ne bilo obstati; ponosna Madjarka se derži nepre stano svojega zaročnika in mladež vseh narodov se goni v igri sèm ter tjè po prijetnern perivoji. Znamenito je, da Zagrebčan ne govori na Slatini besedice nemške; le hor-vaško mu je drago, čeravno doma večkrat zanemarja svoj jezik. Tudi Slovenci posnemajo običaj drugih narodov, ter g ovorijo večidel med seboj po slovenski. Slišal sem večkrat kakošno ljubljansko mamico govoriti: „Milka, le pridna bodi y nikar ue hodi odaj y da tt—1 rož tergat". Zjutraj ustaja gospoda prav No orgle v farni cerkvi tukaj narejene; pa živému člověku se vse primeri, in prav rad bi zavračilo gosp. Adamič-a v listu 37 „Novic44 na polico shranil, ko bi mi bilo le za me, pa resnica svojo pravico terja in bravci hočejo tudi vediti, pri čem da so. Zatoraj v porazumljenje to: 1) Dobim po nosu, da sem gosp. Malahov- Novice" nam donašajo toliko dopisov iz raznih krajev naše skemu znajdbo vox humana odrekel. Vsak vé, da Mala domovine, da se mi večkrat nepotrebno zdi se lotiti peresa, hovskovega imena v v se imenoval nisem °*ovoril sem le od posebno ce nimam kaj osobito vaznega priobciti. Odkar mi Dev-a, da se z znajdenimi znajdbami hvali 1 ne bo, kakor z vox humana, zakaj to le nevedne ljudi moti, pri bolj raz- bilo iz zlobe zabranjeno iz Zagreba dopisovati, sem precej dolgo molčal ; sedaj pa ko so mi drugač nekoliko vedenih pa mojstra slabo prikupi. Da je pa vox humana orglah znajde, perutuice porasle, mi ni mogoče dalje mirovati. Najpopred staro ime, in se po francozkih in nemških se serčuo zahvalim gosp. Zavčaninu, ki je poprijel razter- mi poterdi sam gospod A. Znajdbe tedaj pod tem starim gano nit zagrebških dopisov, ter stopil po dolgem mertvilu imenom so pri kraji, in le od prenaredb, od večje dogna- v red najpridnejših dopisovavcov. Da si mi zdrav, pobra- nosti tega orgelskega spremena do podobnosti človeškega time mili! — Presvitli knez in škof Anton Martin Slomšek glasu zamore govorjenje biti, in kdor se v tem posebno so přetekli tedeu v rogaški tehantii sakrament sv. birme skaže, bodi si gosp. Malahovski ali kdo drugi, sem ara ze delili. Na željo gosp. nadžupnika pri sv. Križu se je zbralo tačas kosa u m et nosti imenoval. Kar je „original", mora osem izurjenih pevcov, študentov celjske, mariborske in va- pa imeti ali svoje posebno ime, ali saj kak nov značaj, , da raždinske gimnazije, ki so zapeli Ijubljeuemu knezu pet se od že obstoječih originalov loči. Ker tega nismo prisi-sloveuskih pesmic. Zbrali so si bili v ta namen sledeči ljeni ua stare originale misliti, in po tem je gotovo, da čveteropevi „Večerno", „Rad bi tamkaj bila, „Zvonikarjeva", ime vox humana po gosp. M. ni rojena; če jo je pa v res-Kje dom je moj", „Ustanimo! zarja vstaja". Presvitli knez uici popravil, hvala mu! Slišal je nisem, pa ker ta reč r> so bili serčuo veseli lepo ubrauega petja. So pa tudi pesmi brez potrebe naprej rine, bom povedal, kar ne rad povem, slovenske navdaue s takim duho m, da se morajo dopasti do- da se ljudje brez potrebe ne razžaljujejo. Pri preskušanji macinu kakor ptujcu. Ker je bilo v „Novicah" že več naših orgel pride gosp. Rihar do enega spremena iu mojstra krat govorjenje o tistem novem plemenu človeštva, kte- Dev-a popraša: Ali je to vaša vox humana? Ne, odgovori remu se pravi „Deutschslovenen", naj še povem, kako si jih Dev, to je moja flavta traversa. Na to gosp. Rihar: napravljajo v Terstu. Razredni učitelj poprašuje v svojem Ravno taka je Malahovskeva vox humana. gosp. A. zaverne, ker sem povedal, da govi ro takega 2) Potem me meha na razredu vsakega dijaka, kteri jezik govorijo nje ditelji (stariši). Ce pravi dijak, da slovenski in nemški, se Krajnskem še ni, in reče, da njemu samemu je troje takih v resnici takega naprej zapiše med „Deutschslovenen" ; ce pravi, da laški in slo znanih. Na to zmeram še stavim da ga venski, med „Italienischslovenen" itd. Potem takem ni čuda, ki spadajo med „Ge- velikega in tako pripravno izdelanega ni y in V se da ima Terst več od polovice ljudi, ki spadajo med „Ge- terdim, da se težko kje tako goni, kakor tukaj. Pri tem mischte Nation en! ť Lani je bilo vendar 32 slovenskih pa nisem rekel, in ne rečem, da si gosp. Dev meh in go- dijakov tako poštenih, da niso zatajili svoje narodnosti; nilo za kako posebno znajdbo šteje; naredil je tako, ker mu vsi ostali Slovenci so se zapisali med polutane. Dosti je je ravno tako po prostoru kazalo, pa po Preinerjevi znajdbi takih miadenčev. marnosti in da to je y zatajijo svojo narodnost zgolj iz ne- gonila ni naredil, ker bi bilo predrago, zakaj častitim brav-da se jim ni treba učiti maternega jezika com memo gredé povem, da tiste Tôpfer-jeve bukve in kakor pravijo „profitiraj o" vsak teden dve njegov atlas, ki zasluži, da bi jih vsi izdelovavci orgel ne uri. Vprasal sem unidan nekega graškega študenta y ki je le v rokah, temuč tudi v glavi imeli, s kterim me tudi iz nase okolice domá, jeli pozná gosp. Drobniča? in nisem gosp. A. prav inogočno tepe, smo tudi tukaj prebirali, in se mogel prečuditi odgovoru, ko je rekel, da ga ne pozná, nam je Preinerjevo gonilo in so nam Hillovi ventili zuani, pa ne euega ne druzega v ipavskih orglah ni. Kar sem Pa „Kako to, sem nadaljeval, saj on učí slovensko?" jaz se nisem ucil, ker so mislili v Gradcu, da sem Nemec". od ventilov rekel, še zdaj terdim, da takih še prav nikjer Naj rece kdo, da je tako ravnanje pošteno! ni y Iz Celja 18. sept. zakaj njih znajdba je v lpavi rojena, in kdor jih I. Danes smo pokopali visoko- bo vidil, mi bo poterdil, da imajo vse sprednosti pred ćastitega gospoda Janeza Grašic-a, bivšega profesorja Hillovimi. Hvale vredno in serčuo vošiti si je, da bi se 312 učeniki po deželi v takih rečeh, ki jih zadevajo, posebno v orglariji na zmeram višjo stopnjo znanja povzdigovali, da bi kakošno reč bolj presojevati, k boljšemu svetovati in napake zavračevati, in časi tudi spodobno po „Novicah" se oglasiti zamogli. Pa to bi jim svetovai, da z šomoštersko palico ne bi kazalo zmeram švigati. Iz Ljubljane 25. sept. V nedeljo so s serčnim veseljem sprejeti světli knezoškof labodski gg. Slomšek prišli v Ljubljano in stanovali v škofii. — Govori se, da je „nekaj" prišlo iz Dunaja zastran slovenskega jezika v tukajšno gimnazijo; pa kaj je to, še nismo za gotovo zve-dili; manj kakor spolnitev cesarskega ukaza od 8. avg. I. 1. menda vendar ne bo? — Sliši se, da gledé na to kar se na Laškem pripravlja, kjer se je vsaki čas napada na cesarske dežele bati, so poklicani vsi urlavbarji k armadi in da se bo 15. dan prihodnjega mesca nova re-krutba začela. — Kvaterni teden, ajdi zavoljo slane zlo nevařen, smo srečno prestali; ne bo nam, hvala Bogu, žganjcov manjkalo, kjer priljubljene fruge ni toča pokončala. Xovičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — V7 12. zboru deržavnega svetovavstva je prevzvišeni véliki škof dunajski in kardinal Rausclier poprijel besedo zastran konkordata zato, ker je v poprejšni seji deržavni svetovavec Ma ager terdil, da je konkordat velika overa verske enakopravnosti v našem cesarstvu. Gospod kardinal je rekel, da je cesarsko vladařstvo pripravljen o, spoznovavcom vsake vere enake pravice podeliti in jim samostojno gospodarstvo v cerkvenih zadevah dopustiti ; katoličani v protestantiških deželah nikjer take ravnopravnosti ne vživajo; po patentu 1. septembra 1. 1. je vsem protestantom na Ogerskem taka samostalnost dovoljena bila, da je še na Nemškem takošne nimajo. Dolgo — je rekel véliki škof — ni nobeden konkordata očitno napadel; al zdaj se préderzujejo nekteri politikarji konkordat napadati in grajati, se potegovaje za cesarjeve pravice zastran vere, in ravno ti možje želijo cesarjeve pravice na drugi strani zatirati. Posebno je omeuil gosp. kardinal dveh pri-tožb zoper konkordat, namreč zakone med katoličani in protestanti, in pa pokop protestantov na katoliških pokopa-liščih; pravdi zastran mešanih zakonov se uiore najbolje v okom priti, ako ne bo takih rnešanc; kar pa pokopališča zadeva, se protestantom ne prepoveduje, njih merliče na katoliških pokopališčih pokopavati, — kaj pa hočejo več imeti? Na vse to odgovori Ma ager, da se noče dalje vtikovati v veroznanske zadeve in v dogmatiko; le to še enkrat reče, da je le govoril zoper zatiranje pravic spo-znovavcov nekatoliškc vere; le za enakopravnost se je po-tegnil in se še danes potegne za-njo; to pa je znano, da konkordat avstrijanskemu cesarstvu zlasti na Nemškem ni hvale zadobil. Temu je grof A po nj i še přistavil, da ima konkordat svojo napčno stran, zato, ker se po njegovih pravilih kratijo pravice ogerski kroni sv. Štefana. Po teh govorih je prišlo na versto posvetovanje zastran dav kov. Referent grof Klam naznanja, da je odbor šte- vilko dohodkov in stroškov deržavnih sicer poterdil, pa vendar je spoznal, da gruntni , hišni in drugi neposredni davki z nakladom za vojsko so že najvišjo stopnjo dosegli. Posebno je zemljišni (gruntni) in hišni davek znašal v nekterih deželah že sam na sebi 24 gold, od sto čistega doneska. Ce se k temu še štejejo přiklade za deželne potrebe, za zemljišno odvezo, za ukvartiranje vojakov in za vojaško priprego, za občinske (soseskine) potrebe, za cerkve, šole, za ceste, za bolnišnice itd., znaša davek celó 40 gld. od 100, — na Ogerskem in v Galicii pa davki celó vse dohodke poberó, da gospodarju nič ne ostane. Zemljišni davek je od leta 1847 do zdaj za 70 odstotkov poskočil, in to je krivo, da od leta do leta več davkov na dolgu ostaja. Zemljišni davek sam na sebi znaša 16 od sto, k temu pa še pritisne dohodkini davek z 5l3 od sto; po tem takem znaša včs gruntni davek 211(3 gold, od sto. Dnarni možje, ki imajo svoje prernoženje v obligacijah in kapitali!), pa le plačajo 5 od sto čistega doneska. To je velika napaka in tudi to, da je nova přikládá za lansko vojsko za gruntni davek z 2% od sto, za kapitale pa le z 1 odstotkom od-merjena. Današnje okoljšine našega cesarstva sicer ne pri-pusté, da bi se naravnost davki mogli znižati; zato odbor le priporoca, naj bi se přiklade le na dohodkini davek (to je, na gori omenjenih 5!/3 odstotkov) devali, tako, da bi pravi gruntni davek, to je, 16 od sto, zmiraj stauoviten ostal, — da bi se prihodnje leto přiklade več ne devale tudi na davek za vojaščino, in naj bi se za povzdigo kmetijstva bolj skerbeio, kakor do zdaj, zato naj se podpirajo šole za kmetijstvo, naj se skerbi za hranilnice, da bo kmet lahko denar na posodo dobival, za poljsko čuvajstvo, za zložbo gruntov in druge kmetijske potrebe. Knez Schwarzenberg tudi opomne, naj bi se stroški in cerkveni dnarji na kmetijske zemljiša, ne pa za nákupová nj e o b 1 i g a c i j rabili. Tudi grof Klam se pritoži, da je na Českem gruntni davek prevelik v primeri z enakim davkom na Parskem, na Pruskem in v Saksonii. Po takih jasnih dokazih predsednik ministerstva grof Rechberg odgovori, da ministerstvo ne more tajiti, da so davki v res-nici zlo veliki in da se bo srečnega štelo, če mu bo mogoče, zmanjšanje davka cesarju priporočiti. Kar hišni davek zadene, pravi referent, da je tudi prevelik in da to overa, da ljudje že nekaj let novih pohištev ne zidajo in da se za navadne poprave pri hišah premalo odceni. Tudi minister dnarstva gosp. PÍ en ne r spozná, da je hišni davek prevelik; pa zdaj se ne more znižati. Dohtar He i nje nasvetoval, naj bi se pri novih zidanjih prostost davka na več let razširila, kar je tudi zbor poterdil. Zastran davka od obertnij st va in od dohodkov je referent rekel, da ni upati, da bi prerajtani znesek se res iztirjati mogel, ker zdaj obertnija, kupčija in rokodelstvo tako pešajo, da ljudje ne bodo lahko teh davkov tako pla-čevali, kakor so jim naloženi. Tudi se je za napčno spoznalo, da imajo uradniki (inšpektorji) tako oblast, po svoji termi dohodkini davek odmerjevati. Se več govornikov je to napčnost grajalo in nasvetovali so, naj se take napake odpravijo. Marsikaj se je še za ogersko in erdeljsko deželo govorilo, in nazadnje je bilo rečeno, naj bi vprihodnje pri nakladanji davka tudi taki možje imeli kaj govoriti, kteri sami davke odrajtujejo in niso v službi deržavni. Zastran posrednih davkov je bilo omenjeno, da je davek za žganje prevelik, in da je napčno, da se jemlje davek od droží; bolj pravično bi bilo, ako bi se od čistega žganja jemal. Knez Sa lm pravi, da je 3 gold, od vedra prevec. Nazadnje se je nasvčt odbora poterdil. Kar zadene davek od vina in mošta, kteri je prerajtan na 7 in pol milijonov, svetuje odbor, naj bi vladařstvo poskerbelo, da bi se ponižala colnina za vino, kadar gré v ptuje dežele, in naj berž ko bo mogoče se odpravi novi davek od vina in mošta, ker ta nova postava veliko nejevoljo med ljudstvom obuduje. 0 tem davku se je še več tjè in sčm govorilo, posebno pa je bilo dokazano, da vsi taki davki so dvojni — to je: posestnik plača že gruntni davek in dohodkini davek, potem mora pa še davek od pridelka posebej plačati. V 13. in 14. seji je bilo več deržavnih dohodkov v pretres vzeto. >m Zastran tobaka je bilo rečeno, naj bi se pravica, tobak saditi na vse dežele razširila, kjer tobak dobro raste, in naj bi se takim kmetovavcom, kteri se ž njim pečajo, vse podpore podelile, ktere so za povzdigo in zboljšanje tobaka pripravne. Ker zdaj le tisti sme tobak saditi, kdor ima tudi dostojni magacin, in ker ta postava pridelavo za-deržuje, je bilo nasvetovano, naj se ta postava prekliče in dovolí, da bi Ijudje tobak v cesarskih magacinih proti od- 313 rajtvilu primernega čimža shranovali. — Po tem je přisel na versto pretres stem pelj nov, taks in procentnih plaeil. Odbor je v tej zadevi posebno opomnil, da so te odrajtvila in plačila grozno težavne in da se v teh zadevah toliko napenih naprav zasleduje, da je prenaredba te postave živa potreba. Zlasti so bile sledeče napčnosti razjašnjene, namreč: da je štempeljski patent tako malo razumljiv in tako zrnešan že sam na sebi, da je vse skozi potreba, novih razjasuil po novih postavah dajati ; tedaj je ta postava že tako zmotana, da jo uradniki sami več ne razumejo, še manj pa drugi ljudje. Grajano je bilo, da davkarji (fron-karji) takse presojujejo, kteri nimajo nobenega zapopadka od pravoznanstva, in tako dostikrat napčno plačilo nalože; davkarji naj bi le denarje pobírali, presodba taks naj se pa bolj zvedenim uradnikom izroči. Tudi je bilo rečeno, da stotero število gruntnega davka, po kterem uradnije zemlj iša cenijo, ni pravična podlaga za cenitbo ali šacilo gruntov, — prenaredba v tej zadevi bi bila tedaj zlo potrebna. Činži od dolžnih taks tudi niso kaj po pravici; zato naj bi se overgli saj pri plačilih spod 20 gold., in naj bi se marveč štempeljni vpeljali pri stanovitnih odrajtvilih namesto taks. Na dalje je bilo priporočano, naj se znižajo štempeljni pri časopisih in njih naznanilih in oklicih, in sploh naj se od-verne napaka, da, če kdo prernajhen štempelj vzame, mora kazen (štrafengo") plaćati; če pa preveč dá, malokrat kaj nazaj dobi. — Minister je sicer polajšanje obljubil; pa zdaj koj — je rekel — se ne more zgoditi, ker deržavi dnarjev pomanjkuje. — Zastran loterij e, ki deržavi leto in dan čez 5 milij. goidinarjev čistega dobička donaša , je opomnil odbor, naj se, čeravno loterija sploh ni hvale vredna naprava, saj zmanjša število loterijuih vodstev in loterijnih zastavníc, da bo več čistega dohodka. Zastran deržavnega posestva je bilo povedano, da dajo na leto 5 milijonov in 700.000 gold, čistega dobička. Ta dobiček je sicer majhen, pa vendar odbor ne more svc-tovati, da bi se te posestva še prodajale kakor dozdaj; na- sveiovano je bilo, naj se prihodnje cesarske grajšine, kar kolj je mogoče, v štaut dajo. — Zastran cesarskih fabrik ni bilo nič posebnega nasvetovano. — Tudi zavolj telegrafov, ki nesó okoli 320.000 gold, čistega doneska, se ni nič posebnega reklo. — Cesarske rudarije dajejo letnega doneska 700.000 gold.; odbor je spoznal, da je ta donesek zlo majhen; zato je priporočal, naj se upelje samostojno centralno vodstvo. Kar kovanje dnarjev za-deva, so se sicer čisti doneski z 860.000 gold, odboru pre- raajhni zdeli, pa se ni dalje spustil v pretres. — Ko je bilo posvetovanje o dnarnih zadevah končano, je referent grof Sečen še razložil, koliko da pride davka na vsakega člověka v našem cesarstvu. Za leto 1861 so prerajtani dohodki vsega davka na 341 milijonov in 107.154 gold. Ce se odbijejo od tega zneska potroški pri tabaku, pri soli in pri pošti, ostane čistega zneska le 300 milijonov in 442.324 gold. Ako se ta številka razdeli med 36 milijonov prebi-vavcov, po tem takem pride na vsako glavo na leto 8 gold. 34^0 krajc. brez přiklad za deželne, kantonske in soseskine potrebe, za ceste, za cerkve, farovže, šole, ukvartirengo itd. Ako se še te přiklade doštejejo, pride na vsakega člověka čez 10 gold. Ker pa se vé, da vsaki človek davkov ne odrajtuje, in da je komaj 12 milijonov ljudi, kteri davke plačujejo, bi, ako bi se vsi davki med teh 12 milijonov ljudi razdelili, prišlo na vsakega toliko plačevanja, da se davki na nobeno stran kar več ne morejo povikšati. Kar tedaj dnarja za deržavne potrebe primanjkuje, se ne more več dobiti po nakladanji višjega davka, ampak se mora na drugi poti poskerbeti tako, da se zmožnost pridelka na vseh stranćh okrepčá in deržavni dohodki povikšajo. Davki v našem cesarstvu so že tolikšni, da ljudstvo sčm ter tjè ubožuje; tega žalostnega stanu vlada ne sme prezreti. Davke še bolj napeti, da bi se deržavni stroški z dohodki poravnali, ne gré nikakor več. Treba bi bilo tedaj, da bi se stroški poravnali z dohodki in da bi se še veliko več prihranilo z deržavni m gospodarstvom; al kakor je sedaj vladanje našega cesarstva osnovano, ni mogoče kaj več prihraniti. Ravno tako žalostni stan je več let z veljavo našega dnarja; cena srebernega dnarja in cekinov gré zmiraj kakor po lestvici gori in doli ; to pa delà kup-čijstvu, obertnijstvu in vsemu življenju škodo, dragino itd. Da bi se duarne stiske odpravile, je treba pri kor eni ni ozdraviti bolezen; prenaredb v vladanji je treba takih, da ljudstvo za u pa nje zadobi do vlade in po zaupanji za dovolj nos t; zadovoljne ljudstva bojo rade nosile tudi težje bremena, dokler jih ni moč olajšati, in bojo pripomogle kar bojo mogle k deržavnim potřebám. Le zaupanje ljudstev do vlade more deržavo avstrijansko stiske rešiti in jo spet močno in veljavno narediti. Kakor je pa zdaj vladařstvo osnovano, se ni moglo zaupanje okrepčati, ampak čedalje bolj je pešalo. Na to poprime besedo začasni minister dnarstva, žlahni P 1 e n n e r, in pravi, da je odbor prenapeto popisal etan av-strijanskega cesarstva; rekel je, da gospodarstvo z dnarjem ni tako slabo, gosposke v svojih opravilih niso tako počasne, davki sicer veliki, pa vendar ne presilni, revščina ljudstva ne takošna kakor je odbor to razložil. Sedanje ministerstvo ne zagovarja napak, pa reči mora, da ni krivo vsega, kar zbor graja; 10 poslednjih let je imelo veliko težav premagati, pa je vendar marsikaj storilo; tako je doveršilo novo osnovo cesarskih gosposk, odveze zemljiš se lotilo, graj-šinsko gosposko odpravilo , železne ceste zidalo, telegrafov in pošt več napravilo, kreditnic osnovalo, svobodno postavo rokodelsko oklicalo. Ce se že vlada graja, naj se ne reče sploh, da ni nič vredna, ampak pové naj se na drobno, kar je napčnega in dokaže. Revšiua ljudstva ni tako silna, kakor odbor terdi, zakaj kave (kofeta) in cukra se je veliko več povžilo in pa vole več porabilo. Sicer nočem — je sklenil minister — starega kopita zagovarjati, ampak se le zoperstaviti temu, kar je predebelo rečeno. Potem je več deržavnih svetovavcov, kakor Borelli, Hartig, Maager, Stokan, Klam, Sečen, Salm, Majlath, An-drasy, Toperčer, Strasser, Hein, Aponyi, Wolkenstein in Barkoči, začelo to zagovarjati, kar je odbor terdil, in le ena misel je bila, da je treba, da uastopi vlada novo pot; Maager je naravnost rekel, da tište „srečnejše prenaredbe", ktere tudi ministerstvo za potrebne spozna, ne morejo nič druzega biti kot deržavna ustava. Mi smo poklicani, da ne zakrivamo ničesa, ampak da res nico povemo kakor je brez ovinkov. Pervo pa, da se nesreća odverne, je, da se spozna, kje nas čevelj žuli. Mi ne rečemo, da bi ne bilo našemu cesarstvu več pomagati; pomoč je še rnogoča; al treba je, vse napake, kolikor je moč, hitro odpraviti, dokler ni prepozno. — To iu še več druzega se je govorilo o deržavnih premembah gledé na stiske deržavnega dnarstva v našem cesarstvu. Drugi dan, preden sta grof Sečen in dr. Hein zboru naznanje dala poglavitne nasvete većine in manj-šine eden in dvajsetakov, so z iskreno besedo govorili Sečen, Klam, Maager, Hein in Sôgyenyi za osvobodenje čas ni kov iz verig, v ktere so zdaj vklenjeni, in vès zbor je nazadnje poterdil to živo potrebo. Za tem je gospod Krainski gledé na zatirovanje poljskega jezika v Galicii željo izreke!, naj deržavni zbor se potegne za pravice d e-želnih jezi kov. Ko so še nekteri svetovavci o tej zadevi govorili, je bilo sklenjeno, to reč pozneje v pretres vzeti. In zdaj so se začeli najvažniši pomenki, ki zadevajo to, kako naj se vprihodnje vlada v našem cesarstvu osnova. Naši bravci že vedó, da je odbor izvoljenih 21 svetovavcov se razcepil na dvoje in da je vsaka stranka nasvetovala svojo pot. Grof Sečen je z nadušenim govorom, ki je čez eno uro terpel, naznanil zboru nasvét većine; grof Klam je zagovarjal ta predlog in memo gredé ojstro pikal nasvet ma nj šine. Preden je dr. He in 314 razloži! nasvet j š i n e , je prašal cr fa A u e r 8 p naj po v P» s kt pogoj se on pridi V « erg-a, nasvetu goldinarske bankovce na 4 kose, ker drobiža zlo pomanj- kuje. Deželno poglavarstvo je prepovedalo barantijo z većine, ker je unidan rekel, da ni v vsem ž njo edinih šesticami in krajcarji, in oklicaio, da 50 gold, je najmanjsa misel. Grof A u e r s p je od da se je premislil kazen za prestopke te postave. in da zdaj popolnoma stopi na stran većine. Dr. H Laško. govornik nasveta « J V • je potem besedo pop rij e 1 in okolice, Civitavechie in Ankone, so Vse papeževe dežele, razun Rima. njegove že v oblasti sar din ski. rekel, da manjš tud želi na stran većine ako se ta udá v nektere pogoje, in sicer v stopiti, pravnost Ra z p or, ki je zdaj očiten med sardinsko vlado in med še veliko novih h o- utegne vseh odov cesarstv v opravnost vseh ver in v rav G a r i b a 1 d i -1 o m in ki in a ti j na Laškem napraviti, je vzrok, da je sardinska nopravnost vseh stanov pred postavo. ťomenki na dalje so bili za prihodnjo deljek) odloženi; 20 svetovavcov se je že oglasilo, da bojo armada popolnoma razpodena; Lamoriciere se je otél z mno ▼ • • • • ■ AS m m m mm ^k. sej pon armada prchitela Garibaldovo, in z La mori ci ero m veliki boj začela 18. dan t. ni., pri kterem boji je bila papeževa govori sklepe Prihod nje „Novice boj tedaj prinesle najvažniše Pražki vredniki zico konjikov v Ankono, kjer je ostanek njegove armade. Ankona je močna terdnjava, in v njo je zdaj Lamoriciere kih časopisov eo poslali go- zapert od sovražnika. Težko da se bo terdnjava dolgo se podoma deržavnima svetovavcoma Barkoči-tu in Maager-ju derzala. Sv. oce papez so še zmiraj v Rimu; al bojo v kterem se jima zahvalujejo, da sta tako krepko ondi ostali ali bojo Rim zapustili, nobene novice ne vejo. za svobodo časnikov. Gosp. Ma ager je přejel Najnovejše novice iz Turina pravijo, da ne samo Francozi pismo potegnila za brambo ske enakop tudi od protestantiških varuj ej o Rim, temuc tudi Sar din ci se bojo z vso ev ahvalne pisma Presvitli cesar silo v bran postavili, ako utegne Garibaldi Rim napasti, se bojo podali 11. dan prihodnjega kakor je obljubil, rekši: ,,da iz visokega kapitola v Rimu časniki iz Berolina pisejo, da pruski bode oklical edino Italijo"/ Sardinska vlada, pregovarjana mesca v Varšavo; vladar se bo 9. oktobra snidel v Ivoblicah s kralj od cesarja Napoleona, naj se ne dotakne Rima in okolice K ko in da se bo tudi 11. oktobra podal v V 3 i na dunajski banki so podali přetekli ted sicer zlo in tudi ta novica jih ni mogla na bolje spi i spet še le, njene in naj pusti za zdaj tudi Beneško pri miru , bojo Francozi Sardince zapustili, ne more po tem takem ko se je slišalo, da tudi cesar Napoleon želí v Var vec z G a r i b a 1 d i -1 o m iti ustavila. Pomenljive in zato se mu je mahoma Opinione" so besede vladnega časnika v P1 in zbi vladarjem mir ati. so se kui od 23. t. m., ki pravijo : Ne Garibaldovo orožje, ampak en malo poboljšali, pa kmali so spet padli, ko se je zvedilo, Kavurova politika bo Italijo ustvarila ; ministerstvo se hoče da ta novica ni gotova. 18 da t. m nega dnarj y terdno derzati svojih vodil, in misli, da bo dosti močno ka cesarska kasa vilici ti početje Garibaldovo, ktero brez pooblastenja poslala 90 sodcov novo skovanega sreber- v imenu kralja sardinskega izpeljujeu. To je pač očiten dokaz, da je zdaj velika razpertija med vlado sardinsko Dunajski banki je temešvarska namrec za 535.000 gold novih petic in 405.000 gold g mci v Belgradu »Idinarjev, ki so bili kovani v cesarski kov ( Karlsbui cr » ill Garibalditom, kteri je očitno pisal, da „ne mara za take ljudi (Kavurja) nič, kteri so osramoteli domovino in 20 dan t. ni. so zaslediii na dunajsk kolod laško dezelo (Nieo) Francozom za baran tali". severne železnice za 22.000 gold, šestic, ki jih je"někdo kosen kruh bo iz te moke, sam Bog vé. Ma z z in i se v 16 centov težki kišti pod imenom žele zní ne na Parsko čenja tudi bolj glasiti; iz Lugana je pisal te dni: 9 Ka za- v Ce- hotel zmuzati ; se vé, da so ^a bei přijeli N čuda d dalje bolj obveljuje moja; nadjam se, da tudi Garibaldi bode n a m U bolj nj ka šestic in da so začeli ljudje v taki »e moju. Tudi Košut je na Laškem; več časa je bil v sili že spet bankovce po goldinarji na dvoje ali 4 četert Turinu: Garibaldi 7 mm V^H IMi ^Hi y ga je povabil v Neapolj. Kralj n e a rezati. Povedati se pa mora, da cesarske kase ne jemljejo politanski je se v Gaeti; ako se Garibaldi terdnjave takih rezancov ali „flik", kakor jim na Krajnskem • • U loti, kakor časniki pravijo, pride kralj v velike zadrege. le iusovsko. Iz V aršavě 16. sent. Cara Aleksandra in da dunajska banka take polovičarje ali cetertnjake tedaj je mije, ako imajo celo velikost po meri razrezanega »i volja, Poljcom podeliti vladnih prenaredb, za ktere so bankovca. cr ts a podolski plemenitasi prosili; le učenje poljskega jezika Po vsem cesarstvu je rckrutba oklicana, ki mora v šolah kievskih, podolskih in volhiniških je dovolil, sicer biti do 26. prihodnjega mesca gotova; razpisana je nek za 130.000 novincov. pa ni nobene druge prošnje uslišal, rnarvec jih še ok regal, da se prederznejo prositi za ocitne pravdne obravnave Iz Tersta 19. sept. Včeraj zjutraj smo slišali od po porotah (prisežnih možeh)! deleč kakor da bi kanone pokale; berž ko ne se je stre Francozko. Iz Pariza 22. sept. Cesar Napoleon in ljanje slišalo iz Jakina (Ankone), kjer so s terdnjave stre- cesarica sta iz Algi era prišla srečno v Marsilje nazaj lali na sardinské ladije. Iz Dalmacije smo zvedili, da Ko sta 13. t. m. v To u Ion u bila, je nekdo na cesarja prihodnji pondeljek bo konečná obravnava o pravdi zoper ustřelil, pa ga ni zadel. -Ta novíca se vé da je hitro Kad i ča, ki je kneza černogorskega ustřelil; morivec še tekla po svetu; al zdaj terdijo nekteri parižki časniki, da zmiraj terdovratno taji hudodelstvo. Vladar černi gorski nič ni res; eni pa pravijo, da je le nekdo hotel prazen je sedaj prav za prav Mirko, oce mlađega kneza. hrup napraviti in je s pištolo brez krogle ustřelil. Iz Benetk 21. sept. Da se odpodijo od meje nevarni ljudje iu zabrani beg domaćih čez mejo, pa tudi ubrani skrivno donašanje orožja in puntarskih pišem v deželo y SO po ukazu deželnega poglavarstva na meji postavljene vo-jaške patrole, kterim je oblast dana vsaki upor z orožjem kaznovati. Osvečava primorja je prepovedana. Horvaško. Iz Zagreba. S železnico bo vendar le resnica; čuli smo, da so začeli že priprave delati za most železnice čez Savo; tudi so začeli nasipe delati za železnice od V7 r a b c do Podsuseda. Ogersko. Iz Pešta 21. sept. Tudi pri nas tergajo Serbija. Iz Beligrada. Knez Miloš se zivi, ce ravno so ga nekteri dunajski časniki že pokopali. Turčija. Turčine in pa jude v S i ri i, ki so tako lovajsko ravnali s kristjani, turška vlada sama precej hudo kuranca; plačati morajo siriški Turki oropanim kristijanom 25 milijonov pijastrov povračila, siriški judje pa 4 milijone. Vsa škoda kristijanov je cenjena na 250 milijonov; število pomorjenih znaša okoli 8000. Kursi na Dunaji 25. septembra. 5°/ metaliki 63 fl. 80 kr. / o ---------- ~ ~ — Narodno posojilo 74 fl. 90 kr. Ažijo srebra 32 fl. 19 kr Cekini 6 fl. 35 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in záložník : Jožef Blaznik