NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejcič
ŠT. 14 - LETO 52 • CEUE, 10.4.1997 - CENA 280 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
^Darsovci nezaželeni v
^Štormcinovih gostiščih
Zvone Štorman odstopil od projekta Lopata.
Novi načrti. Intervju na strani 7.
p.
Seiem Avto in
I vzdrževanje zagnal
motorje
^e o sejmu, ki daje poudarek ekologiji, varnosti,
izobraževanju in vzdrževanju, na strani 5
r Zmaga poguma in
vztrajnosti
Specialna olimpiada na Rogli. Stran 10.
Sezona razočaranj
Celjske košarkarice brez finala, Comet brez
končnice, ženske v drugo ligo. Stran 16.
Atlet brez privilegijev
Stanko Lorger, vrhunski športnik in odličen
pedagog postal častni občan Celja. Portretna
reportaža na strani 24.
I
Pozor, samoplacniške
ambulante!
čedalje več kršitev pri delu samoplačniških
iubulant - Opozorila in navodila zavarovancem
v temi tedna na strani 25.
Valenci jevi obrazi
Wi zasebni gasilski muzej v Velenju.
Reportaža na strani 34.
V Petici Še reportaže, Ugankarstvo,
iteveti, avtomobilizem, glasba, humor...
Strani 33-48.
To je tudi naše mesto!
Tako kot otroci vrtca Zarja Dolgo polje na posnetku Gregorja Katiča, so tudi drugi celjski
otroci veselo uporabili barve, ki jim jih je podarila Mestna občina Celje in nastale so
prisrčne umetnine, ki krasijo Celje v njegovih prazničnih dneh. Kaj vse pa so v mestni
občini pripravili ob prazniku, lahko preberete na 2. strani.
2
DOGODKI
Praznični sij celjskili zvezd
Prireditve ob 11. aprilu, prazniku Mestne občine Celje - Osrednja slovesnost s podelitvijo najvišjih občinskih priznanj nocoj v Narodnem domu
z včerajšnjo predstavitvijo
zbornika »Iz preteklosti Ce-
lja 1780-1848« (Odsevi prete-
klosti 1) v Galeriji Keleia
Muzeja novejše zgodovine
Celje so se začele prireditve
ob 11. aprilu, prazniku Mest-
ne občine Celje, ki se bodo
vrstile vse do konca meseca.
Nocoj, v četrtek ob 19.30 uri,
pa bo v veliki dvorani Narod-
nega doma osrednja slove-
snost s podelitvijo najvišjih
občinskih priznanj.
Za praznično vzdušje na
predvečer 11. aprila bodo po-
skrbeli člani Pihalnega orke-
stra Emo Celje s promenad-
nim koncertom po ulicah
mestnega jedra, ob 19.15 uri
pa bodo pred Narodnim do-
mom slovesno dvignili celjsko
zastavo. V programu osrednje
prireditve bodo nastopih Celj-
ski godalni orkester pod vods-
tvom Nenada Firšta, gledališ-
ka igralca Tina Gorenjak in
Tomaž Gubenšek ter plesalka
Plesnega foruma Celje Andre-
ja Cepuš, slavnostni govornik
pa bo župan Mestne občine
Celje Jože Zimšek. Najvišja
občinska priznanja bodo letos
prejeli: Tomaž Gubenšek, Go-
ga Stefanovič-Erjavec, Bina
Štampe-Žmavc in prof. Slav-
ko Deržek bronaste celjske gr-
be, Miroteks d.o.o. Celje in
Roman Gracer, Aero Celje in
Milena Brezigar ter Osrednja
knjižnica Celje srebrne celj-
ske grbe, Anica Kumer in pri-
marij Jože Četina zlata celj-
ska grba, prof. Stanka Lorger-
ja pa bodo razglasili za častne-
ga meščana Celja.
Na praznični dan, 11. aprila,
bo na Glavnem trgu koncert
gimnazijskih združenih mla-
dinskih pevskih zborov, pri-
pravljajo tek ob bregovih Savi-
nje s startom ob 16.30 uri iz-
pred gostišča na Gričku, Blei-
weisov večer v Galeriji Keleia
ter prireditev 24 ur hokeja na
ledu ob 50-letnici igranja ho-
keja v mestu ob Savinji, ki se
bo v Ledeni dvorani začela ob
20. uri.
Z mednarodnim lokostrel-
skim tekmovanjem za »Ulriko-
vo puščico« na Starem gradu
se bodo praznične prireditve
nadaljevale v soboto, v nedeljo
bo tradicionalni planinski po-
hod na Celjsko kočo, dogaja-
nje v Celju pa bo živo še vse do
konca meseca, ko bodo piko
na i prazničnim prireditvam
postavili z otvoritvijo obnov-
ljenega fotografskega ateljeja
mojstra Josipa Pelikana v Raz-
lagovi ulici.
»Ob osrednji slovesnosti ter
pestrem programu spremljajo-
čih prazničnih prireditev velja
letos opozoriti na jumbo-pla-
kate, s katerimi obeležujemo
letošnji praznik,« pravi vodja
kabineta župana Mestne obči-
ne Celje Aleksa Gajšek-
Krajnc. Jumbo-plakate so iz-
delovali v vseh treh celjskih
vrtcih ter osnovnih in srednjih
šolah, ob mestnih vpadnicah
pa je na ogled postavljenih 16
različnih živopisanih prazničnih
podob življenja v mestu Celju.
IVANA STAMEJČIČ
»V pomladanskih mesecih je v Celju pričakovati kar precej-
šen naložbeni razcvet,« je na novinarski konferenci ob
predstavitvi prazničnega dogajanja v Mestni občini Celje
dejal župan Jože Zimšek. Ob pričakovani gradnji garažne
hiše na Glaziji investitorja Banke Celje, bo namreč mesto
dobilo še tri nove avto centre. Sam praznični dan, 11. april, je
namreč izjemno pomemben dan tudi za družinsko podjetje
A2S Spektra Orbit, saj bodo po besedah direktorja Srdjana
Džumhurja prav v petek ob 13.30 uri na območju ob križišču
Mariborske ceste s Cesto v Trnovlje slovesno položili temelj-
ni kamen za Avtocenter A2S.
»Z akcijo čiščenja okolja
smo v Celju pretekle dni pre-
cej pripomogli k lepšemu vi-
dezu, za sam praznični dan pa
pozivam občane, naj izobesijo
zastave in tudi s tem pokaže-
jo, da se veselijo praznika
Mestne občine Celje,« poziva
Celjane župan Jože Zimšek.
Iz vaške šole v mestno
Sporna določitev novih šolskih okolišev v Velenju
v občini Velenje je v prete-
klih letih dinamika gibanja
števila učencev pogosto zali-
tevala na novo določene šol-
ske okoliše in premeščanje
učencev na tiste šole, kjer je
bil prostor. S to problematiko
so se ponovno srečali velenj-
ski svetniki v torek, ko so
obravnavali in sprejeli osnu-
tek odloka o ustanovitvi jav-
nih vzgojno-izobraževalnih
zavodov osnovnih šol v mest-
ni občini. Ta odlok vsebuje
tudi določitev novih šolskih
okolišev.
Problem je v tem, da je na
OŠ Mihe Pintarja Toleda učen-
cev preveč, to pa pomeni, da
bi morali v novem šolskem
letu pouk organizirati v dveh
izmenah. Najboljša rešitev po
strokovnih presojah je ta, da
bi z določitvijo novih šolskih
okolišev preusmerili del učen-
cev na drugo šolo. Tako bi se
naj učenci dveh podružničnih
šol, OŠ Skale in OŠ Cirkovce,
namesto na OŠ Mihe Pintarja
Toleda šolali po novem na OŠ
Livada. Na slednji šoli je na-
mreč število učencev upadlo.
V Škalah in Cirkovcah imajo
organiziran pouk le do četrtega
razreda, starejše učence pa so
tudi doslej vozili k pouku dru-
gam, v mestno šolo. Vendar bo-
do mnenje o premestitvi otrok
povedali še krajani in starši.
Dušan Dolinar, svetovalec
za vzgojo in izobraževanje pri
mestni občini Velenje, je dejal,
da so si pri pripravi osnutka
prizadevaU, da bi vsem šo-
loobveznim otrokom v občini
zagotovili približno enake po-
goje za šolanje. Nekateri svet-
niki so premestitvi otrok iz
obeh podružničnih šol v OŠ
Livada nasprotovali, tudi z ar-
gumenti, da otrokom na pode-
želju ne bi smeh vzeti možno-
sti, ki jim omogočajo, da ohra-
nijo lastno identiteto v prosto-
ru, kjer živijo. Z otroki pode-
želje živi, z njihovim odho-
dom izumira. Vendar pa ne
gre pozabiti, da se učenci od
petega razreda dalje že doslej
niso mogli šolati na domači
podružnični šoli.
Tudi v prihodnosti se bodo v
Velenju morali prilagajati
spreminjanju šolskih okolišev,
sicer pa se zavedajo, da vseh
sedmih osnovnih šol ne bodo
mogli obdržati. Strokovnjaki
pripravljajo vsako leto napove-
di in projekcije števila učencev
na šolah, pri tem se opirajo na
dinamiko števila rojstev. Vse
kaže, da bo leta 2002 ena šola
preveč. Ilustrativen je tudi po-
datek, da se je lani v Velenju
rodilo samo 318 otrok.
sKL
Pogojni tolar za
mlado pesem
Celjski svetniki so podprli predlog oddelka za družbene
dejavnosti, da za izvedbo letošnjega Mednarodnega mla-
dinskega pevskega festivala, ki bo v mestu ob Savinji
konec maja, prispevajo nekaj več kot 5,7 milijona tolarjev.
Denar iz proračuna bodo namenili le v primeru, če
organizatorjem teh stroškov ne bo uspelo pokriti z denar-
jem pokroviteljev.
Poseben sklep so morali svetniki sprejemati zato, ker
občina še nima sprejetega proračuna za letos. Mednarodni
mladinski pevski festival pa je bienalna prireditev in v lanski
proračun ni bila zajeta.
Sicer pa je bilo za sodelovanje na 22. Mednarodnem
mladinskem pevskem festivalu letos prijavljenih kar 56 zbo-
rov iz 16 držav, kar pomeni kar štirikrat več od dosedanjega
povprečja. Organizatorji so izmed prijavljenih na osnovi
visokih strokovnih kriterijev izbrali 22 zborov. Predračun za
izvedbo festivala je bil narejen za 15 sodelujočih zborov,
vendar so v Zavodu za kulturne prireditve Celje po odločitvi
organizacijskega odbora, da je zaradi visoke kakovosti zbo-
rov nemogoče 22 izbranih zborov še nadalje krčiti, pripravih
nov stroškovnik.
Mednarodni mladinski pevski festival bo od 25. maja do
1. junija z otvoritvenim koncertom, šestimi tekmovalnimi
koncerti, množičnim koncertom v Mestnem parku ter boga-
tim programom spremljajočih prireditev tudi največja kul-
turna prireditev mednarodnih razsežnosti v mestu ob Savi-
nji.
IS
Zq scinflci jo ^lodciliscci
Zgradba Slovenskega ljudskega gledališča Celje je bila
obnovljena leta 1953, približno tričetrt strehe lani, kakšna
polovica pročelij pa v letih 1994 in 1995. V notranjosti pa,
razen montaže elektronskega regulatorja razsvetljave iz-
pred 11 let, ki je danes že odslužil, ter delno obnovljenega
ozvočenja konec osemdesetih let, ni bilo storjenega niče?
sar.
Svetniki Mestne občine Celje so zato minuli teden na
ministrstvo za kulturo naslovili zahtevo, da zagotovi 47
milijonov tolarjev za investicijsko vzdrževanje gledališke
hiše ter dodatnih 36 milijonov tolarjev za obnovo zgradbe
oziroma zaodrja. Mestna občina Celje bo ob predpostavki, da
država prispeva potreben denar, zagotovila svoj delež.
V Celju so svetniki podprli pobudo gledališke uprave, saj so
načrti za sanacijo oziroma adaptacijo gledališke zgradbe
pripravljeni že nekaj let. Izvesti bi jih bilo mogoče v večih
fazah, z opravljenimi deli pa bi močno izboljšali tudi samo
funkcionalnost posameznih prostorov. Vendar pa je država
Celjane doslej odrivala ob rob in jim prenovo večkrat obljubi-
la - da so bile obljube pozabljene, pa so zadnja leta precej
prispevale tudi pogoste menjave na ministrskih stolčkih.
Sicer pa želje celjskih gledališčnikov niso pretirane, saj so v
seznam najnujnejših potreb uvrstili zamenjavo stolov in
prenovo balkona, obnovo vrvišča, montažo električnega
regulatorja za razsvetljavo ter električnega priključka za
regulator.	I. STAMEJČIČ
Bodo Ložničani tožili?
Minuli teden je bil na Lož-
nici zbor krajanov, name-
njen predvsem pogovoru o
usodi in sanaciji tamkajšnje
komunalne deponije.
Krajani Ložnice že nekaj ča-
sa spet glasno opozarjajo, da so
v občini potem, ko so odpadke
začeli voziti v Celje, kar neka-
ko pozabili na sanacijo deponi-
je. Da se sanacija ni izvajala po
dogovorjenih načrtih, delno
priznavajo tudi občinski mož-
je. Vodja oddelka za okolje in
prostor pri žalski občini Slavko
Šketa pojasnjuje, da so bili na-
črti v začetku lanskega leta si-
cer zastavljeni, vendar so kra-
jani zahtevali revizije postop-
ka, dodatne analize, meritve in
raziskave ter ustavitev fizičnih
del na deponiji vse dotlej, do-
kler ni pridobljena celovita do-
kumentacija za širše območje
deponije. To pa naj bi povzroči-
lo zamik aktivnosti pri sanacij-
skih delih. V predlogu letošnje-
ga proračuna je za sanacijo de-
ponije predvideno samo 13 mi-
lijonov SIT, denar bo namenjen
pripravi raziskav, projektov in
dokumentacije za sanacijo, sa-
mo izvajanje investicij pa bo
razen od papirjev odvisno tudi
od denarja.
Krajani Ložnice, ki so po-
vsem napolnili dvorano gasil-
skega doma, so zaradi zavlače-
vanja sanacije resnično ogorče-
ni. Zato so občinskim možem
tokrat jasno povedali, da od
občine pričakujejo dodatnih 20
milijonov SIT za sanacijo ceste
in ureditev pločnika, obenem
pa zagrozili da bodo tožili obči-
no, ki za reševanje njihovih
problemov nima prav nobene-
ga posluha.	IJB
PO DRŽAVI
Cena za Nato
UUBLIANA, 2. dprju
(Večer) - Minister za obran,,
bo Tit T^mšek je na svoji
prvi tiskovni konferenci g^.
voril o možnostih vstopa Slo.
venije v Nato in poudaril, (j^
ni še prav nič določeneg^^
tudi to ne, koliko držav bo v
prvem krogu povabljenih [
sodelovanju. Turnšek je ra^,
kril podatek, da naj bi nas
vključitev v Severnoatlantj
sko vojaško zvezo stala 6 do
8 milijonov dolarjev na leto
k temu znesku pa je treb^
prišteti še stroške reorganj.
zacije Slovenske vojske po
Natovih standardih.
KolšekproM
državi
UUBUANA, 2. aprila
(Dnevnik) - Na delovnem in'
socialnem sodišču v Ljubija'
ni se je nadaljevala glavna'
obravnava v pravdi upokoje-
nega generala nekdanje JLA
Konrada Kolška s slovensko
državo, ki mu zaradi dom-
nevnega sodelovanja pri
agresiji na Slovenijo odreka
pravico do pokojnine, zaslu-
žene s 44 leti pokojninski
dobe. Senat je zaslišal priče
in mora sedaj na podlagi
vseh predstavljenih dokazov
le še presoditi in razsoditi,
Razsodba bo nedvomno
vzorec za razpletanje pokoj-
ninskih usod nižjih častni
kov bivše JLA, ki jim naša
država zaradi enakega razb
ga kot Kolšku ne priznaw
pravice do pokojnine.
Obetajo se
spremembe
RADENCI, 2. aprila [Ve-
ter) - Minister brez listnice
za lokalno samoupravo
mag. Božo Grafenauer je v
Prekmurju pričel krog pogo-
vorov, v katerem bi rad po
vseh slovenskih občinah iz-
vedel o slabostih lokalne sa-
mouprave in o predlogih za
nujne spremembe. Še pred
lokalnimi volitvami, ki bodo
prihodnje leto, naj bi občine
dobile več možnosti določa'
nja pri usmerjanju gospodar
skega razvoja, razčistiti p
bo treba tudi pristojnost
med župani in občinskimi
sveti. Ker so le-ti po mnenju
mnogih spolitizirani, župaii
pa so z njimi v sporih, bi bilo
bolje, če bi občinske svete
vodili župani.
Vlada zavrnila
podražitve
UUBUANA, 3. aprila
(Delo) - Slovenska vlada jf
sporočila zavarovalnicaif-
da ne soglaša z 19-odstotnin5
povišanjem premij za obveZ'
no avtomobilsko zavarov^'
nje od L aprila naprej, za\f'
nila pa je tudi predlog elel^
trogospodarstva, ki je predli'
galo 13-odstotno podražite^'
elektrike. Vlada je podaljšala
začasno zatočišče pregnafl"
cem iz BiH, in sicer do 3li
julija letos. Po tem datum"
bodo do začasnega zatočišč
upravičeni le tisti, ki prihaj^'
jo z območij, na katerih s"
kot narod, ki mu pripadajo.^
manjšini, in tisti, ki že im-^)^
podaljšano zatočišče do ko'^'
ca leta.
I. SNOPIČ
DOGODKI
3
Povolj podpisov za gozdove
v ZLSD veseli množične podpore referendumski pobudi - Jutri predvidomo zaključek zbiranje podpisov
y 2druženi listi socialnih demokratov
»skupaj s Slovensko nacionalno stranko
2eleno alternativo 19. marca začeli
^ti podpise podpore občanov za raz-
b zakonodaj nega referenduma Ohrani-
^ naše bogastvo. Čeprav je po zakonu
Izbiranje 40 tisoč podpisov podpore na
L 2 meseca, so v stranki veseli, da so
("tevilo presegli že v petnajstih dneh.
[i^etek smo imeli zbranih 46.715 pod-
jov podpore, kar je za 3.675 več kot dan
prej,« je množične podpore vesel Miran
fii, poslanec v DZ in koordinator refe-
jdumske pobude v stranki, ki je v pone-
jjek obiskal Celje. Poudaril je, da so se v
pnki odločili za nadaljevanje zbiranja
(jpisov vse dokler bo podpise podpore
jral tudi upokojeni magister gozdarstva
pez Černač za razpis svojega predhod-
na zakonodajnega referenduma Zava-
|ino naše gozdove. Za nadaljevanje zbi-
ija podpisov so se odločili iz moralnih
dogov, samih postopkov za razpis refe-
(duma pa tudi sicer ne morejo pospeši-
ti, saj se le-ti ne smejo začeti, dokler se
zbirajo podpisi za eno od pobud. Ob tem
pa je Potrč poudaril, da se z mag. Černa-
čem intenzivno dogovarjajo, da bi sam
ustavil zbiranje podpisov, s tem pa prižgal
zeleno luč za razpis referenduma.
»Prepričan sem, da bomo dogovor do-
segli, saj se naši pobudi bistveno ne
razlikujeta, naša vključuje vse Černačeve
zahteve, vendar je bolj dosledna. V pri-
meru, da z mag. Černačem sklenemo
dogovor in v državnem zboru ne bo
večjih nasprotovanj - nasprotniki lahko,
seveda z večino glasov, zahtevajo natanč-
nejšo utemeljitev ali pa presojo zakonito-
sti s strani Ustavnega sodišča - pa bi
Slovenci na referendum šli že konec ma-
ja,« je dopoldne povedal Potrč, predsed-
nik ZLSD Borut Pahor pa je popoldne
sporočil, da bo podpis dogovora o ustavi-
tvi zbiranja podpisov z mag. Černačem
predvidoma jutri, v petek. Sicer bi se rok
za zbiranje podpisov podpore mag. Čer-
naču iztekel 8., ZLSD pa 17. maja.
Potrč pa je v Celju še poudaril, da se
mu zdi nerazumljiva odločitev državne-
ga zbora, ki na zadnji seji ni podprl
strankine pobude, naj Ustavno sodišče
presodi o podaljšanju moratorija na vra-
čanje gozdov tujcem in Cerkvi. Skupaj z
nacionalno stranko bodo to spet predla-
gali na prihodnji seji, 22. aprila, odloči-
tev o podaljšanju moratorija pa je po
njihovem mnenju nujna, saj le-ta poteče
10. julija. V tem času pa zaradi veljavne
procedure dela v državnem zboru tudi
teoretično ni mogoče izpeljati zakonskih
sprememb.
i. stamejčič
Miran Potrč je v Celju pojasnil, da je
lahko zakonodajni referendum v naj-
boljšem primeru izveden konec maja,
lahko pa se zavleče v sredino julija.
Zakonske spremembe pa bi v DZ lahko
v optimalnem primeru sprejeli tik pred
parlamentarnimi počitnicami, vendar
je tudi po presoji v stranki to preveč
optimistično, zato je podaljšanje mora-
torija na vračanje gozdov, ki se izteče
10. julija, še toliko pomembnejše.
KOMENTIRAMO
Novi metropoli!
- nova šola?
^ sedemdesetih letih so ne-
p-i teologi odpirali vpraša-
lo idejno in nazorsko nev-
jlni šoli. Le redki so bili, ki
nagovarjali idejno nevtralno
b, kar je pomenilo, da
irksizem in ateizem ne mo-
la biti idejna podlaga šoli, v
kri se srečujejo ljudje različ-
k nazorov. Naloga države je,
i zagotovi idejno nevtralno
k kar pomeni, da ne more
ivilegirati ene ali druge na-
tske skupine.
llednje poudarjam tudi za
ilične filozofske in sociološ-
' poglede na pojav religioz-
^sti. Vernost se ne presoja
olj z vidika njenega družbe-
na pomena. S tem je pred-
Ujena enostransko in za-
kjoče. Zato moramo v na-
strokovnem svetu in nato
^lamentarno doseči, da bo
''ka verska skupnost, ki jo
>pušča ustava, imela pravi-
do glasu. Vse drugo se mi
'i totalitarnost sistema, Iju-
itd..
Novi metropolit - nekaj vika
in krika - čemu? Ne more in ne
sme mimo ustavnih poti, ki so
končane ali so v teku. Obstaja
cela vrsta držav, ki v svoj peda-
goški načrt sprejmejo področje
»verovanja« na ta način, da
imajo starši in otroci možnost
izbire. Ta izbira pa je določena
s strani dotične cerkve. Verska
skupnost v vsej Evropi upošte-
va in spoštuje pedagoška nače-
la in cilje šolskega sistema.
Tako ali tako sta cerkev in
država ločeni.
Kadarkoli se v našem prosto-
ru odprejo razprave o pouku
vere in etike, znova in znova
trčimo na kup nerešenih prob-
lemov med cerkvijo in državo -
tudi v gozdovih močneje zapi-
ha.
Enim in drugim, če jih torej
»delim« na dva tabora, manj-
ka sogovornišva in soodloča-
nja. Kje sta torej demokratič-
nost, sporazumevanje, dogo-
varjanje?
slavko ozvatič
V Kostrivnici so »za«
i
I Kostrivnica je edina od treh krajevnih skupnosti občine
fogaška Slatina, kjer samoprispevka v zadnjih letih niso
Mevali. Na nedeljskem referendumu o uvedbi se je zanj
^ločilo 66 odstotkov volilcev.
iV KS Kostrivnica želijo z zbranim denarjem poskrbeti za
Njše krajevne ceste, za novo šolsko telovadnico, pločnik na
Mplatu ter ureditev šestih avtobusnih postajališč. Gre za
Nožbe v vrednosti 50 milijonov tolarjev, pri čemer bi s
Netnim samoprispevkom zbrali 25 milijonov, zato računa-
P še na dodatna sredstva domače občine ter z državne ravni.
I Med nedeljskim glasovanjem so na štirih voliščih kostriv-
^ke krajevne skupnosti zabeležili 53 odstotno volilno
r^ležbo. V krajevnem vodstvu so zelo zadovoljni, saj so
Nbivalci izkazali precej več zanimanja za hitrejši napredek
Na s samoprispevkom, kot v drugih krajih države.
I	B.J.
Varuh cloveicoviii pravic
s Celjani
Prihodnji torek, 15. aprila, se bo v Celju mudil varuh
človekovih pravic Ivan Bizjak.
Obisk je namenjen razgovoru z vsemi, ki mu želijo predstaviti
svoje probleme. Gre seveda za primere kršenja človekovih
pravic in nepravilnosti v delu državnih ali občinskih organov,
kar sodi v delovno področje varuha človekovih pravic.
Razgovori z občani bodo v prostorih upravne zgradbe Mestne
občine Celje, za srečanje z Ivanom Bizjakom pa se je potrebno
poprej, najkasneje do petka, 11. aprila, dogovoriti po telefonu.
Klic na številko 080 15 30 je brezplačen.	IS
O poslovnih komunikacijah
v okviru ciklusa seminarjev Vidiki uspešne poslovne ko-
munikacije pripravlja celjsko podjetje Fit-media v ponedeljek,
14, aprila, v Celjanki predavanje doc. dr. Borisa Šuštarja.
Doc. dr. Šuštar je novi državni sekretar za industrijo v
ministrstvu za gospodarske dejavnosti, v Celju pa bo govoril o
poslovnem načrtovanju in izdelavi poslovnega načrta za nov
izdelek oziroma storitev. V predavanje sta vključena tudi dva
praktikuma: testiranje razmer za načrtovanje v konkretnem
okolju z metodo portfelja in metodo Swot ter poslovno načrto-
vanje v konkretnem okolju.
IS
Hitreje domov
Med Šentjurjem in Celjem obnavljajo še levi tir
Slovenske železnice so
pred koncem preteklega leta
zaključile s temeljito prenovo
desnega tira med Celjem in
Šentjurjem, pri čemer so po-
trebna le še nekatera manjša
dela. Zdaj so se lotili levega
tira, kjer trenutno obnavljajo
spodnji ustroj proge.
. r r	rt^i
Februarja so začeli v Šent-
jurju z obnovo postajnih tirov,
marca pa z obnovo tira med
Šentjurjem in Celjem. Z deli
naj bi v celoti zaključili do
konca maja, do takrat pa pote-
ka železniški promet izključ-
no po obnovljenem desnem
tiru. Tako se dogaja, da priha-
jajo nekateri vlaki občasno tu-
di z zamudo.
Po končanih delih napove-
dujejo železničarji na progi
(ki vodi skozi naše kraje proti
Dunaju in Budimpešti oziro-
ma v Italijo ter na Balkan) za
začetek hitrost 120 kilometrov
na uro. To je seveda bistveno
več od dosedanjih 80 kilome-
trov na uro, pozneje pa bo
mogoče potovati tudi s hitrost-
jo do 160 kilometrov na uro.
Za najvišjo pričakovano hi-
trost je treba poskrbeti še z
dobrim zavarovanjem potnih
prehodov, nivojskih križanj.
Za konec maja, ko je na vrsti
običajna sprememba železniš-
kega voznega reda, napovedu-
jejo med Celjem in Šentjurjem
že višje hitrosti.
Gre za naložbo v vrednosti
milijarde in pol tolarjev. Sicer
pa so v Slovenskih železnicah
povedali, da nameravajo jeseni
nadaljevati še z rekonstrukcijo
proge med Šentjurjem in Po-
nikvo pri Grobelnem. V prvi
polovici leta 1998 naj bi uspeli
obnoviti oba tira do Ponikve.
BRANE JERANKO
PO SVETU
v Nato le tri
države
Združene države Amerike
in Španija se strinjajo, da na
julijskem vrhu Nata v Madri-
du k članstvu povabijo Ma-
džarsko, Poljsko in Češko.
Slovenija in Romunija sta tu-
di kandidatki za članstvo,
vendar pa je povabilo teh
dveh držav v Nato v prvem
krogu manj verjetno.
To novico je v svet poslala
agencija Reuter po srečanju
med namestnikom ameriškega
državnega sekretarja Talbot-
tom in španskim obrambnim
ministrom Serro. Govorila sta
tudi o ruskem nasprotovanju
širitve Nata na vzhod in si pri
tem bila enotna, da nobena
država nima pravice z vetom
ovirati ostale, ki si želijo posta-^
ti Članice. O širjenju Nata se je
razpisal tudi britanski The
Economist, ki v članku Pet jih
ne bo šlo v Nato v bistvu pono-
vi tri že v Reuterjevi novici
favorizirane kandidatke. O Slo-
veniji pa, da je njena majhnost
tudi njena vojaška pomanjklji-
vost, če jo želi Italija (tako kot
Francija Romunijo) na vsak
način »stisniti« v Nato. The
Economist še enkrat ponovi
Natove pogoje za članstvo, in
sicer, da mora biti v državah
kandidatkah vzpostavljena
stabilna demokracija (zato je
izpadla Slovaška), kandidatke
morajo imeti rešena vprašanja
s sosedi, oborožene sile, ki mo-
rajo biti sposobne prilagoditi
se standardom Severnoatlant-
ske zveze.
Kohizanov
mandat
Nemški kancler Helmut
Kohl, ki premierski položaj
zaseda že od leta 1982 je
sporočil, da bo za svoj peti
mandat kandidiral tudi na
prihodnjih volitvah oktobra
1998. S tem je dokončno ko-
nec ugibanj, ali bo na voli-
tvah v bundestag 67-letni
Kohl kandidaturo na čelu
Krščansko-demokratske
unije prepustil mlajšim ko-
legom iz stranke.
Ti njegove napovedi niso
sprejeli z največjim veseljem
kot tudi navadni Nemci ne.
Kar 53 odstotkov jih namreč
ni naklonjenih Kohlovi po-
novni kandidaturi. Nemški
tisk je ob tem zapisal, da drža-
va na pragu v leto 2000 ne
potrebuje kratkotrajnega po-
daljšanja Kohlove politike
kratke sape, ki odpove ob
ključnem problemu - brezpo-
selnosti Brezposelnih je v
Nemčiji skoraj že pet milijo-
nov. Vlada dosedanjega kanc-
lerja se neuspešno bori tudi z
zmanjševanjem proračunske-
ga primanjkljaja, ki je ključen
za izpohiitev maastrichtskih
kriterijev za skupno evropsko
denarno unijo. Kdo iz vrst
opozicije (SPD) bo Kohlov
protikandidat, se zaenkrat še
ne ve. Predsednik SPD Oscar
Lafontaine, ki ga je železni
kancler premagal leta 1990, je
po javnomnenjskih raziska-
vah Kohla prvič prehitel. Tu
pa je še Gerhard Schroeder,
poslanec SPD in premier
Spodnje Saške. Javnomnenj-
ske raziskave mu namenjajo
59 odstotkov glasov, Lafontai-
nu pa le 23 odstotkov.
Dogovor o mirovni
operaciji
V	Rimu so se na tehnič-
nem sestanku sestale vojaš-
ke delegacije osmih držav, ki
naj bi sodelovale v mirovni
operaciji v Albaniji. Poveljs-
tvo mednarodnih zaščitnih
kopenskih enot bo prevzel
italijanski general Forlani,
za vse vojaške operacije pa
bo skrbel general Venturoni,
poveljnik italijanskega ge-
neraištaba.
Operacija imenovana Alba
naj bi se začela s 14. aprilom,
udeležbo v njej pa je že potr-
dilo osem držav. V mandatu,
ki naj bi bil zgolj človekoljub-
ne narave, bo sodelovalo do
šest tisoč vojakov, in sicer;
Italija bo poleg vse potrebne
vojaške opreme poslala še do
2500 voj^ov, Francija poleg
opreme še tisoč vojakov, Grči-
ja 700, Turčija 500, Španija
500, Romunija 400, Avstrija in
Danska pa se o številu vojakov
še niso izrekle. Združeni na-
rodi so za izvedbo operacije
določili tri mesece, verjetno
pa bodo mednarodni vojaki v
nemirni balkanski državi os-
tali še dlje, če volitev v Albani-
ji ne bodo izvedli do junija,
kot so se albanske stranke do-
govorile ob oblikovanju zača-
sne vlade narodne rešitve.
Glavni namen operacije bo
zaščititi pristanišča Drač, Vlo-
ra, letališče v Tirani ter druge
transportne poti, ključne za
varen prihod humanitarne po-
moči;
Lulcasenko ostal
praznih rok
V	Moskvi sta ruski pred-
sednik Jelcin in beloruski
predsednik Lukašenko pod-
pisala sporazum o uniji med
državama, s katerim sta us-
tanovila zvezo dveh neodvi-
snih držav.
Prvotni osnutek sporazu-
ma, dolg 17 strani, so po dol-
gotrajnih pogajanjih tik pred
podpisom zreducirali na tri
strani. Beloruski predsednik
Lukašenko, ki med napredni-
mi silami v svoji državi ne
uživa ravno velikega ugleda,
je po prvotni verziji sporazu-
ma sicer želel, da se 10 milijo-
nov Belorusov tudi ozemelj-
sko združi s 150 milijoni Ru-
sov. Vendar pa so liberalci oz.
reformisti v Kremlju : temu
nasprotovali, saj so se zavedli,
da bi Lukašenko s tem dobil
preveč pooblastil tudi v sa-
mem Kremlju. Tri strani dolg
sporazum tako predvideva, da
bosta državi ohranili neodvi-
snost in ozemeljsko celovi-
tost. Ravno tako ustavo, zasta-
vo in druge nacionalne simbo-
le. Bosta pa okrepih sodelova-
nje na gospodarskem, social-
nem, vojaškem in znanstve-
nem področju. Podpis spora-
zuma o uniji tudi ne bo vplival
na že ratificirane mednarodne
sporazume. Kljub temu pa v
Belorusiji niso zadovoljni, saj
se je na ulicah Minska na dan
podpisa zbralo nekaj tisoč lju-
di, ki so proti približevanju
Rusiji.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Štrilcanje z odpadki
Gornjegrajci v torek zaprli, v petek pa spet odprli odlagališče odpadkov v Podhomu
Pretekli teden je v Zgornji
Savinjski dolini vrela sme-
tarska afera, kakor so jo ne-
kateri poimenovali. Občina
Gornji Grad je namreč v to-
rek (potem ko so v Mozirju
zvečer na velikonočni pone-
deljek rekli, da se ne strinja-
jo s prenosom komunalne
deponije) zaprla edino urad-
no zgornjesavinjsko odlaga-
lišče odpadkov v Podhomu.
Že v petek so se vodstva vseh
petih občin sporazumela,
župani in predsedniki občin-
skih svetov pa so podpisali
sporazum, ki vsebuje osem
točk.
»Vseskozi smo biU dogovor-
jeni, da bomo 1. aprila opravih
prenos komunalne deponije iz
Javnega podjetja Komunala
Mozirje na Komunalo Gornji
Grad. V torek zjutraj pa me je
pričakal faks iz Mozirja, zato
smo se takoj odločili za zaprt-
je, saj preprosto ni šlo druga-
če,« pojasnjuje gornjegrajski
župan Toni Rifelj. »Seveda je
ob tem najlažje reči, da smo se
šli izsiljevanje, vendar so se
dogodki odvijali že dosti prej,
in stvar ni kar naenkrat iz-
bruhnila.«
V pogovorih o terminih, na-
činu in postopku prenosa so
se pred tem pogovarjali z mo-
zirske strani Jože Mutec in
Rudi Hramec, z gornjegrajske
pa Toni Rifelj in Niko Purnat,
ki so se tudi dogovorili za 1.
april. V torek bi morali pričeti
z delom trije delavci v Komu-
nali Gornji Grad, skladno s
tem je direktor Javnega pod-
jetja Komunala Mozirje odpu-
stil dva delavca, ki sta tako
posredno zaradi odločitve Mo-
zirjanov ostala na cesti, prav
tako pa je brez dela ostala tudi
delavka, ki so jo za »komunal-
ne potrebe« zaposlili v Gor-
njem Gradu.
Mučni dogovori
Tako je v Gornjem Gradu
takoj v torek zjutraj padla od-
ločitev o zaprtju odlagališča,
kar je sprožilo precej alar-
mantno stanje med Zgornjesa-
vinjčani. Različne komentarje
je bilo moč shšati na ulici,
sestajali in dogovarjali pa so se
tudi člani občinskih svetov.
Gornjegrajci so zahtevali ta-
kojšen prevzem odlagališča
odpadkov v Podhomu, nadalje
sprejem sistema ravnanja s ko-
munalnimi odpadki in cene
deponiranja odpadkov ter na-
daljnjo zagotavljanje sredstev
za sanacijo.
»Smetarska afera« je bila,
menda po precej mučnih za-
pletih in pogovorih, zaključe-
na v petek, ko so podpisali
sporazum, v katerem so med
drugim določili, da Javno pod-
jetje Komunala Mozirje takoj
preda Komunali Gornji Grad
komunalno deponijo v Podho-
mu; z mozirsko komunalo
(zanjo je treba izdelati premo-
ženjsko in delitveno bilanco
ter v pol leta izvesti postopek
likvidacije, hkrati pa poskrbeti
za zaposlene delavce) so skle-
nili začasno pogodbo za od-
voz odpadkov z upoštevanjem
enake cene za vse občine; vsa-
ka občina zase (po dogovoru
več skupaj) bo poskrbela za
izvajalca javnih gospodarskih
služb; sanacijo in zapiranje
odlagališča v Podhomu bodo
krile vse občine po dogovorje-
nem ključu; širitev in nadalj-
njo uporabo deponije pa bodo
financirale občine, ki bodo de-
ponijo uporabljale.
»Sklenili smo dogovor, ki je
bil možen. Posamezne občine
se bodo še naprej dogovarjale.
predvsem kar tiče odvoza od-
padkov, saj moramo najti ka-
kovostno rešitev,« ocenjuje
mozirski župan Jakob Pre-
sečnik, ki tudi trdi, da ga odlo-
čitev Gornjegrajcev o zaprtju
komunalne deponije niti ni
presenetila in da so nekako
vedeli, da bodo Gornjegrajci
to enkrat naredili. »Ocenjuje-
mo, da se bo z izvajalci težko
dogovoriti glede kakovostnega
sortiranja odpadkov, saj je to
proces, ki ga je tudi v mestih
težko realizirati in traja več let.
Zato se mislimo resno pogo-
varjati z izvajalcem, ki bi, ob
sodelovanju naše firme, po-
skrbel za urejen odvoz in sor-
tiranje odpadkov.«
Nujna sanacija
odlagališča
Smetarska afera ima verjet-
no precej vzrokov v neureje-
nem položaju Javnega podjet-
ja Komunala Mozirje, ki je sa-
mo lani pridelalo 11 milijonov
tolarjev izgube. Nadalje kljub
dogovoru v začetku leta ni bi-
lo ustanovljeno novo komu-
nalno podjetje v Mozirju, ker
je prišlo do zapletov v odnosih
med občinama Mozirje in Na-
zarje. Eden od vzrokov, ki ga
je slišati na ulici, pa je tudi to,
da so se Mozirjani dogovarjali
z Velenjčani, vendar, kakor je
bilo povedano, jim »štrikanje
ni uspelo«.
V Gornjem Gradu pravijo,
da bi v njihovi Komunali prev-
zeli vse komunalne dejavno-
sti. Prvi korak na komunal-
nem področju v občini je, da
bodo poslej občani vse komu-
nalne zadeve poravnavali z
eno položnico, hkrati pa se
pripravljajo za prvi del sanaci-
je odlagališča, saj to ljudje pre-
prosto zahtevajo. Hkrati so na
zasedanju občinskega sveta, v
petek, že določili cene deponi-
ranja, in sicer bo cena za gos-
podinjstva 90 tolarjev po ose-
bi, za gospodarstvo pa med
1.470 do 3.640 tolarjev po ku-
biku odpadkov, odvisno od
količine in vsebine. Treba je
vedeti, da je odlagališče v Pod-
homu praktično polno in da
ga bodo s sanacijo precej spro-
stili. Kakor pa je mimogrede
omenil gornjegrajski župan
Rifelj, pa bi morala na komu-
nalnem področju svoje konč-
no reči tudi država.
I URŠKA SELIŠNIK
Celje dobilo še Lions klub Celje Keleia
Fondadja za pomoč celjskim dijakom - V Slovenijo prvič prihaja predsednik Lions Clubs International
v prostorih hotela Merx v
Celju je bila v torek novinar-
ska konferenca novousta-
novljenega Lions kluba Celje
Keleia, ki med drugim na-
merava v mestu ob Savinji
ustanoviti fondacijo za šti-
pendiranje srednješolcev.
Lions klub Celje-Keleia je
drugi tovrstni klub na Celj-
skem, zaenkrat združuje 24
ustanovnih članov iz Celja,
Žalca, Velenja, Rogaške Slati-
ne in celo iz Izole. Skupno
deluje v Sloveniji že 23 Lions
klubov. Lions klub Celje Kele-
ia v svoje vrste vključuje moš-
ke in ženske iz različnih strok,
njihov osnovni cilj pa je huma-
nitarna dejavnost oziroma po-
moč posameznikom in skupi-
nam ali kot poudarjajo člani
kluba »graditi mostove, poma-
gati otrokom s ceste, graditi
partnerstvo.« Poleg humani-
tarne dejavnosti posebej pou-
darjajo medsebojno druženje.
Lions klub Celje Keleia vodi
Zdenko Podlesnik. Na novi-
narski konferenci je povedal,
da so se za ustanovitev še ene-
ga kluba v mestu ob Savinji
odločili zato, ker po pravilih v
enem klubu naj ne bi bilo več
kot 25 do 30 članov, na celj-
skem območju pa je zanima-
nje za sodelovanje v Lions klu-
bu precejšnje. Klub je bil usta-
novljen konec lanskega leta,
najprej so nameravali imeti se-
dež v Rogaški Slatini, imeno-
val naj bi se Kristal, vendar so
se potem odločili za Celje. V
novoustanovljenem klubu so
se odločiU za ustanovitev po-
sebne fondacije, s pomočjo
katere bodo zbirali denar za
šolanje treh dijakov na vseh
treh celjskih gimnazijah. Prve
tri štipendije bodo podelili ju-
nija letos, potem pa vsako leto
še trem dijakom. Štipendije
bodo podeljevali marljivim
učencem, ki se sicer zaradi
pomanjkanja denarja ne bi
mogli šolati. Predloge bodo
zbirali s pomočjo šol, štipen-
dijo pa bo obdržal vsa leta tisti
učenec, ki ne bo ponavljal let-
nika, kar pomeni, da podelitev
štipendije ne bodo pogojevali
z nadpovprečnim uspehom.
Po besedah prvega podpred-
sednika kluba, dr. Rada Ko-
madine, bodo del denarja
zbrali z dobrodelnim plesom.
Ta bo v sredo, 16. aprila, v
Narodnem domu v Celju. Prire-
ditev bo nekaj posebnega, saj
bo to obenem tudi tako imeno-
vana Charter Night, ko bodo
lionsi slovesno zaprisegli v
skladu s kodeksom lionistične
etike. Celoten izkupiček bo na-
menjen ustanovitvi fondacije.
Na tej slovesnosti bosta celjske
lionse s svojim obiskom poča-
stila predsednik svetovnega
Lions Clubs International Au-
gustin Soliva iz Brazilije, ki
tokrat prvič prihaja v Slovenijo,
ter guverner 129. Distrikta Slo-
venija Janez Bohorič.
. . - ,	IJB
V spomin in opomin
Na Stranicah so predstavili zamisel o
ureditvi spominskega parka z muzej-
sko zbirko o frankolovskih talcih.
Med več tisoč slovenskimi grobovi in
spominskimi znamenji iz druge svetovne
vojne je na Stranicah največje grobišče
talcev. Tik pred koncem druge svetovne
vojne so nemški okupatorji na Stranicah
obesili sto Slovencev, ki so jih pripeljali iz
celjskih, trboveljskih in mariborskih za-
porov. Na Stranicah sta že urejeni spo-
minski obeležji, za kateri vrsto let skrbi
krajevna skupnost Stranice v sodelovanju
z zvezo borcev občin Slovenske Konjice,
Zreče, Vitanje. Na pobudo svojcev usmr-
čenih talcev pa je pred letom dni v sodelo-
vanju z občino Zreče in Zvezo borcev
Slovenije zaživel organizacijski odbor za
ureditev spominskega parka z muzejsko
zbirko o frankolovskih talcih.
V prizidku obstoječega objekta naj bi
uredili spominski muzej. S pisnimi doku-
menti, fotografijami in osebnimi predme-
ti talcev opremljena soba, v katero bodo
prenesli tudi eksponate in dokumentarno
gradivo iz obstoječih muzejskih zbirk,
knjige in brošure o talcih ter vse podkre-
pili še z avdio vizualno predstavitvijo, naj
bi nove rodove opominjala na grozote, ki
jih prinaša vojna. Od podobnih sloven-
/
skih muzejev se bo soba razlikovala po-
sebno po tem, da bo opominjala na tragič-
no usodo vsakega posameznega od stotih
mrtvih. Organizacijski odbor, ki ga opera-
tivno vodi zreški župan Jože Košir, pred-
seduje pa mu Ivan Dolničar, predsednik
Zveze borcev NOB, predvideva, da bodo
za uresničitev idejne zamisli potrebovali
skoraj 29 milijonov tolarjev, pripravljen pa
je tudi že načrt financiranja muzeja po
ureditvi. Potrebnih 29 milijonov namera-
vajo zbrati delno s pomočjo slovenske
vlade, ker pa gre za spomenik slovenskega
pomena, so se s prošnjo za sofinanciranje
obrnili tudi že na vse slovenske občine. Če
bo steklo vse po načrtih, bodo z zidavo
začeli že v letošnjem poletju, muzej pa bo
pripravljen konec leta.	A. N.
PO DRZAVi
Razkol v SKD
UUBUANA, 3. april
(Delo) - Predstavniki
alternative SKD so pr^jj:
sedniku Slovenskih
čanskih demokratov Loj
zetu Peterletu izr(jčili »dg.
klaracijo za oživitev SKD«,
Med drugim pozivajj
vodstvo stranke k odstopu
in zahtevajo sklic izredne,
ga volilnega kongresa. De.
klaracijo je podpisalo
trideset članov stranke, p^.
terle je obljubil, da bo d^.
klaracijo poslal organom
stranke in da nima nič prg.
ti razhčnim pogledom v
SKD, meni pa, da stranka
in prenova ne moreta biti
uspešni brez spoštovanja
večinsko sprejetih sklepov
in odločitev.
Prava pota
UUBUANA, 3. aprila
(Delo) - Ob koncu dvod-
nevnega obiska v Sloveniji
se je poveljnik Nata za
Evropo, ameriški general
George A. Joulwan, zahva-
lil naši državi za njen pris-
pevek Sforju ter za učinko-
vito sodelovanje v Natovem
Partnerstvu za mir, o vklj«
čitvi v Nato pa je dejal, da
bo odločitev politična in da
Slovenija ubira prava pota
O podpori slovenski vklju-
čitvi v Nato je govoril tudi
turški predsednik Sulej
man Demirel, ki je prispe
na prvi uradni obisk v Slo
venijo.
Tudi Slovenija
UUBUANA, 4. aprila
(Delo) - Tudi Slovenija je
med več kot dvajsetimi dr-
žavami Sveta Evrope, ki so
slovesno podpisale Kon-
vencijo o varovanju člove-
kovih pravic in človekovega
dostojanstva v zvezi z upo-
rabo medicine in biologije.
Konvencija postavlja na po
dročju biomedicine zelo
, stroge standarde in poudar
ja prednost pravic in koristi
posameznika nad interes
družbe in znanosti, me«
drugim prepoveduje
skuse na ljudeh in posegJ
nje v Človekov genom.
Slovesna
posvetitev
UUBUANA, 6. aprila
(Delo) - Na cerkveneiB
obredu v ljubljanski stolni
ci je dr.Alojzij Šuštar izrff
čil svojo škofovsko pastif
sko palico novemu ljubljan
skemu nadškofu in metro
politu Cerkve na Sloven-
skem dr. Francu Rodetu
Slovesne posvetitve so ^
poleg številnih cerkvenij
dostojanstvenikov udeleži®
najvišji predstavniki si""
venske države. V svoji z^h'
valni besedi ob koncu obre*
da si je dr.Rode zaželel, ^^
bi postal zgled »dobrega
pastirja, ki ni prišel, da 1"
mu stregli, ampak da bi o"
stregel in dal svoje življenl^
za ovce«, predstavnike'''
državnih oblasti pa je dej^'
da si njihovo navzočno-
razlaga kot znamenje ^^
bre volje za reševanje odp^^
tih vprašanj med Cerkvi)"
in državo.
SNOPIČ
AVTO IN VZDRZEVANJE
5
Sejem zagnal motorje
Do sobote si lahko na celjskem Golovcu napasete oci, pa tudi vidite velik napredek v strokovnosti
p 10 tisoč kvadratnih me-
ljl, notranjih in 3 tisoč kva-
ntnih metrih zunanjih po-
celjskega sejma se na
ijiTiu Avto in vzdrževa^nje,
^rli so ga v torek, pred-
jjvija 328 razstavljavcev.
^ ^ - - —«
Sejem je tokrat v Celju že
linič, letošnjemu, ki je večji
J lanskega pa so dali pred-
(fiB naslednje poudarke: več
[okovnosti, prijaznost oko-
li, varnost, izobraževanje in
{drževanje.
Predstavitev
Letošnji sejem sta zasnovala
iidjetje Celjski sejmi in Obrt-
I zbornica Slovenije. Gene-
jni pokrovitelj prireditve je
Iroen Slovenija, ki je za obi-
Dvalce pripravil nagradno
lebanje z glavno nagrado,
jebnim avtomobilom Ci-
Den saxo.
Prireditev nosi podnaslov
ijem stroke za stroko, saj že-
p na enem mestu pokazati
iotno ponudbo avtoservi-
lo-remontne stroke.
Na 10 tisoč kvadratnih me-
ih notranjih in 3 tisoč kva-
atnih metrih zunanjih povr-
0 se predstavlja 328 razstav-
ivcev. 181 je domačih, 147 pa
li prihaja iz tujine (Češka,
aska. Finska, Francija,
lel. Japonska, Južna Kore-
Kitajska, Madžarska, Nor-
čka, Slovaška, Švedska, Švi-
tVeUka Britanija in ZDA),
leposrednih razstavljavcev je
(5 iz tujine).
Najštevilčneje so zastopani
logrami Opreme za servisno-
tmontne delavnice in lakirni-
tter programi dodatne in na-
omestne avtomobilske opre-
le.
Iz programa osebnih vozil
) zastopane znamke Audi,
olksvvagen, Citroen, Ford,
litsubishi, Hyundai, Suzuki,
fat, Fiat, Lancia, Peugeot, La-
Nissan, Mazda, Maserati,
k Opel, Honda in Toyota,
rt motociklih pa Vamaha,
londa, Kavvasaki in Piaggio.
fned tovornih vozil in priko-
^ pa se predstavljajo MAN,
»eco, Renault, Steyr, Daf, Sca-
k Mercedes, Tatra in
thmitz.
Slovenske premiere katere-
® od vozil ne bo, se pa zato
'^dstavlja večina novosti, ki
"se na našem trgu pojavile v
letu in bodo na ogled tudi
? Slovenskem Avtosalonu v
i^bljani.
Otvoritev
J-etošnji sejem Avto in vzdr-
je odprl minister za
fofTiet in zveze mag. Anton
^'■gauer. V otvoritvenem go-
Ju je namenil velik pouda-
varnosti v cestnem pro-
letu . Semkaj po njegovih be-
sodijo osveščeni vozni-
■ redno vzdrževanje vozila
Vzdrževanje cestišč. Vsi
našteti elementi so na sejmu
zastopani. Povedal je še, da so
v današnjem času, ko ima slo-
venski potrošnik na izbiro ši-
roko paleto avtomobilov, naše
ceste zelo obremenjene. Zato
si bo ministrstvo prizadevalo
za čim prejšnjo izgradnjo slo-
venskega avtocestnega križa.
Toda, povečan tranzit močno
onesnažuje okolje, zato bo
vlada skušala tovorni promet
preusmeriti na železnice, pri-
mestni in mestni promet pa
na javni prevoz. Minister je
tudi dodal, da se ekološko
razmišljanje ne sme končati
pri uporabi avtomobilskih ka-
talizatorjev, temveč je potre-
ben širši, dolgoročnejši in
strokovni pristop. Da pa bi
zagotovili še večjo varnost
pešcem, kolesarjem in moto-
ristom, moramo v celoti zgra-
diti sodobnejšo prometno in-
frastrukturo. Velik del tega bo
urejala nova zakonodaja, ki jo
vlada pripravlja skupaj z
Obrtno in Gospodarsko zbor-
nico.
Organizator bo podelil
strokovna priznanja za eko-
loško neoporečno opremlje-
no mehanično delavnico ter
znake Celeia.
Direktor Celjskega sejma
mag. Franc Pangerl je izpo-
stavil napredek sejma po vse-
bini in strokovnosti, kajti,
kot je povedal, mora servi-
sno-remontna stroka v korak
z avtomobilsko ponudbo v
Sloveniji.
Spremljajoče
prireditve
v okviru sejma bo več stro-
kovnih posvetovanj, vsa pa se
nanašajo na rdečo nit sejma,
ta pa je strokovnost, varnost
in ekologija. Kaj storiti, da
bodo naše ceste bolj varne,
je le ena takšnih tem. V njej
sodelujejo predstavniki Mini-
strstva za promet in zveze ter
Ministrstva za notranje zade-
ve, UNZ Celje, DDC, Svet za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu ter AMZS. Eko-
loško neoporečna mehanič-
na delavnica je bila predmet
posveta že lani, zato bo govo-
ra o napredku na tem področ-
ju, podelili pa bodo tudi priz-
nanja za dosežke. V Sloveniji
je po grobi oceni preko 300
tisoč odsluženih avtomobi-
lov, ki niso bili reciklirani. Po
navadi končajo na divjih od-
lagahščih, kar je za okolje po-
gubno. Poklicno strokovno
izobraževanje v avtoservi-
sno-remontni dejavnosti bo
prav gotovo med zanimivejši-
mi posveti. Tudi delavci v tej
stroki morajo slediti napred-
ku tehnologije in se sprotno
izobraževati.
Prikazi
Poleg strokovnih prikazov
delovanja strojev in naprav,
bo za obiskovalce najzanimi-
vejši prikaz spretnostne vož-
nje z motorji in avtomobili
ter predstavitev Formule Ju-
nior. Vse našteto bo na spore-
du vsakodnevno v popoldan-
skih urah, voženj pa se bodo
lahko udeležili tudi obisko-
valci. Zadnji dan sejma bodo
razglasili rezuhate spretnost-
ne vožnje.
Formula Junior pri nas ni
toliko znana. Za uveljavitev te
vrste tekmovanja pa si v Slo-
veniji prizadeva Mariborčan
Miroslav Finžgar, ki bo s svo-
jimi vožnjami skušal pritegni-
ti čim več pozornosti. Pred
časom je bil eden uspešnejših
dirkačev v nekdanji Jugosla-
viji, potem pa je odšel v Nem-
čijo, kjer se je uveljavil kot
konstruktor dirkalnih avto-
mobilov.
Omenimo še, da bo Uprava
za notranje zadeve Celje na
svojem razstavnem prostoru
predstavila najnovejše vozilo
za pomoč pri reševanju ob ne-
srečah.
PRIMOŽ ŠKERL
^oto: GREGOR KATIČ
Sejem je odprt vsak dan
fcd 10. in 19. uro, vstopnice
»po 500, 350 in 200 SIT.
Formula junior je že ob otvoritvi sejma pritegnila veliko pozornosti, gotovo jo bo tudi na
dnevnih demonstracijskih vožnjah.
Razstavni program
Dvorana C, Cl - oprema za servisno-remontne delavnice in
lakirnice: pištole, testerji, ročno orodje, mešalnice avtolakov,
sušilne komore, kompresorji, vulkanizerski stroji, pralnice,
polirnice idr...
Dvorana E - dodatna oprema: gume, alu platišča, alarmne
naprave, prevleke, preproge, spojlerji, prtljažniki, avtokozmetika...
- rezervni deli in oprema: karoserijski deli, maziva, avtoplaš-
či, fihri, jermeni, ležaji, zavorne obloge, hladilniki...
Dvorana D - osebna vozila: Audi, Volksvvagen, Citroen, Ford,
Mitsubishi, Hyundai, Suzuki, Seat, Fiat, Lancia, Peugeot, Lada,
Nissan, Mazda, Maserati, Kia, Opel, Honda in Toyota.
Dvorana F - motocikli: Vamaha, Honda, Kawasaki in Piaggio;
mobilni telefoni in predstavitev šol.
Zunanji prostor - tovorna vozila in prikolice: MAN, Iveco,
Renault, Steyr, Daf, Scania, Mercedes, Tatra in Schmitz.
Citroen saxo je glavna nagrada za enega od obiskovalcev
sejma. Žrebali jo bodo v soboto ob 16. uri.
Program spremljajočih prireditev
četrtek, 10. april
10.00 Kaj storiti, da bodo
naše ceste bolj varne (okrogla
miza) - Sodelujejo Ministrstvo
za promet in zveze - Direkcija
za ceste, UNZ Celje, DDC, Mi-
nistrstvo za notranje zadeve -
Uprava policije. Svet za pre-
ventivo v cestnem prometu,
AMZS;
12.00 Ekološko neoporečna
mehanična delavnica (podeli-
tev priznanj za ekološko neo-
porečno opremljeno mehanič-
no delavnico in podelitev zna-
kov Celeia);
15.00 Predstavitvene vožnje
s Formulo Junior (Fijomi Ma-
ribor) ;
15.30 Spretnostne vožnje z
motorji (Top moto Celje);
16.00 Spretnostne vožnje z
avtomobili (AMD Šlander Ce-
lje).
Petek, 11. april
10.00 Posvet o poklicnem in
strokovnem izobraževanju v
avtoservisno-remontni stroki.
Sodeluje: Obrtna zbornica
Slovenije - Služba za izobraže-
vanje;
9.00 - 13.00 Dan odprtih
vrat srednje frizerske, tekstil-
ne, strojne in prometne šole
Celje;
15.00 Predstavitvene vožnje
s Formulo Junior (Fijomi Ma-
ribor);
15.30 Spretnostne vožnje z
motorji (Top moto Celje);
16.00 Spretnostne vožnje z
avtomobili (AMD Šlander Ce-
lje).
Sobota, 12. april
11.00 finale spretnostne
vožnje z avtomobili (AMD
Šlander Celje);
11.00 CEMT - organizacija
in dovolilnice (sekcija prevoz-
nikov pri Obrtni zbornici Slo-
venije);
14.00 Srečanje slovenskih
cestnih prevoznikov;
15.00 Predstavitvene vožnje
s Formulo Junior (Fijomi Ma-
ribor);
15.30 Spretnostne vožnje z
motorji (Top moto Celje);
15.30 Razglasitev rezultatov
spretnostne vožnje z avtomo-
bili (Dvorana D).
16.00 Nagradno žrebanje
vstopnic (Dvorana D).
Vec prikazov
čeprav je sejem Avto in
vzdrževanje predvsem na-
menjen stroki, si obiskovalci
radi napasejo oči. Prikaz
spretnostne vožnje bo zarpe
prav gotovo poučen in mika-
ven v toHko, da bodo tudi
sami morda sedli za volan ]n
se preizkusili v tej vrUni. Že
lani pa se je govorilo o tem,
da bi morda veljalo pripraviti
še več demonstracij. V ta na-
men bi lahko uredili prime-
ren poligon za prikaz npr.
terenske vožnje oziroma pri-
kaz moči in sposobnosti to-
vornih vozil in terencev. Po-
stavitev seveda zahteva veli-
ko fizičnega prostora, dela in
sredstev, toda atraktivnost
odtehta vložena sredstva,
zlasti če bi bil projekt dobro
zamišljen in odmeven.
Oprema servisnih in avtomehaničnih delavnic je vse sodobnejša. Na sliki - raztezna miza.
□
GOSPODARSTVO
Obrestne mere drsijo navzdol
Novemu medbancnemu dogovoru prisluhnile tudi Banka Celje, SKB in Novo Ljubljanska banka
Banka Celje je s prvim
aprilom znižala obrestne
mere za posojila za pravne
osebe, samostojne podjetni-
ke in zasebnike ter za fizič-
ne osebe.
SKB banka je znižala
obrestne mere za posojila in
vezane vloge občanov ter za
posojila pravnim osebam. No-
va Ljubljanska banka pa bo
občutno znižala obrestne me-
re za posojila s 1. majem.
Banka Celje
v Banki Celje znaša najniž-
ja obrestna mera za kratko-
ročna posojila za pravne ose-
be, samostojne podjetnike in
zasebnike že od 7 odstotkov
dalje, odvisno od dobe vračila
posojila. Za dolgoročna poso-
jila je najugodnejša obrestna
mera 9,5 odstotka.
Pri posojilih za občane je
ugodna sprememba pri stano-
vanjskih posojilih, kjer se je
obrestna mera znižala za 3
oziroma 2 odstotka. Pri naje-
mu stanovanjskega posojila z
depozitom znaša obrestna
mera po novem 8 odstotkov
(doslej 10 odstotkov). Pri po-
sojilu brez depozita pa se je
obrestna mera znižala od do-
sedanjih 13 na 10 odstotkov.
Banka Celje je s 1. aprilom
uskladila tudi pasivne obrestne
mere v skladu z medbančnim
dogovorom o omejevanju pa-
sivne obrestne mere. Dogovor
določa najvišje pasivne obrest-
ne mere. Banka je določila nove
obrestne mere do višine najviš-
jih možnih obrestnih mer.
SKB banka
SKB banka je s 1. aprilom za
kratkoročna posojila obča-
nom, ki sodelujejo z banko,
obrestno mero znižala na 8,5
do 9 odstotkov (prej 10 odstot-
kov). Pri dolgoročnih posojilih
je znižanje manjše. Za 0,5 od-
stotne točke se je znižala
obrestna mera za stanovanjska
posojila, pri katerih je rok od-
plačila do 15 let, posojilo je
brez depozita, obrestna mera
znaša po novem 13 odstotkov.
Znižali so tudi obrestne mere
za posojila pravnim osebam in
sicer za do eno odstotno točko.
Obrestne mere za depozite
so usklajene z novim med-
bančnim dogovorom in zna-
šajo za občane glede na veli-
kost zneska vezave 3,7 do 4
odstotke za vezavo od 31 do
90 dni, 4,2 do 4,5 odstotka za
vezave od 91 do 180 dni, 4,7
do 5 odstotkov za vezave od
181 dni do enega leta, od 5,7
do 6 odstotkov za vezave nad
eno leto in od 6,7 do 7 odstot-
kov za vezave nad dve leti.
Nova Ljubljanska
banka
Nova Ljubljanska banka
d.d. bo s 1. majem občutno
znižala obrestne mere za po-
sojila pravnim osebam in za-
sebnikom ter občanom, pri
slednjih bodo znižanja še po-
sebej opazna na področju sta-
novanjskega kreditiranja. Iz-
hodiščna obrestna mera za to-
larska posojila in posojila z
valutno klavzulo pravnim
osebam in zasebnikom za te-
koče in tudi investicijsko po-
slovanje se znižuje za 1,5 od-
stotne točke, za nekaj manj,
1,25 odstotne točke, se znižu-
je za posojilo po načelu teko-
čega računa.
Znižanja obrestnih mer bo-
do zagotovo veseli vsi, ki rešu-
jejo svoj stanovanjski prob-
lem, saj bodo posojila za sta-
novanjske namene nižja za 2
odstotni točki. Cenejša bodo
tudi vsa ostala tolarska posoji-
la občanom in sicer za 1,5
odstotne točke. Obrestna me-
ra za dovoljeno negativno sta-
nje na tekočem računu obča-
nov bo znašala 10 odstotkov
letno, obrestna mera za na-
menska posojila se bo odvi-
sno od ročnosti gibala med
7,5 in 12 odstotki, za gotovin-
ska posojila pa med 12 in 13
odstotki.
NOVO NA BORZI
Čas skupščin
V začetku aprila se je na
trgu kapitala z vnovčitvijo ku-
ponov večih obveznic sprosti-
la večja količina likvidnih
sredstev. To je vzrok za nekoli-
ko višje tečaje delnic. Po obja-
vi višjih cen za naftne deriva-
te, pa se je povečalo zanima-
nje za nakupne bone 5. in 6.
izdaje, saj je pričakovati višjo
inflacijo za april.
4. aprila je imel Petrol prvo
skupščino delničarjev. Zača-
sna uprava pa je predlagala,
da se 70% dobička iz let 93,94
in 95 nameni za investicije,
30% pa za dividende. 25. apri-
la bodo imeh skupščino delni-
čarji Avta Celje. Delnica Avta
Celje kotira na C kotaciji, posli
pa se sklepajo po 1.700 SIT za
lot, v ponedeljek, 7.4. pa je
cena poskočila celo na 2.500
SIT. Uprava predlaga, da del-
ničarji četrtino dobička iz let
93, 94 in 95 namenijo za divi-
dende. To pomeni, da bi bile
dividende za delnico, katere
nominalna vrednost je 1.000
SIT, 55 SIT. V treh letih je Avto
Celje ustvaril približno 93,5
mio SIT čistega dobička. Za
dividende naj bi predvidoma
namenili 23 mio SIT.
14. aprila se bo pričelo trgo-
vati z rednimi delnicami druž-
be Kovintrade Zunanja trgovi-
na d.d., Celje. V sodni register
je vpisan osnovni kapital v
višini 114.650.000 SIT, kapital
je sestavljen iz 114.650 navad-
nih delnic na ime z nominalno
vrednostjo 1.000 tolarjev vsa-
ka, skrajšana skupna oznaka
je KZTG. V ponedeljek 14. bo
prav tako na OTC trgu pričela
kotirati redna delnica družbe
Saturnus Avtooprema. Kapital
je sestavljen iz 567.992 navad-
nih delnic na ime z nominalno
vrednostjo 2.000 tolarjev vsa-
ka. Skrajšana skupna oznaka
je SAAG. Na OTC trgu bomo v
kratkem pričeli trgovati tudi z
redno delnico Svilanita iz
Kamnika. Kapital je sestavljen
iz 410.407 navadnih delnic na
ime z nominalno vrednostjo
2.000 tolarjev vsaka. V tečajni-
ci jo bomo zasledili pod ozna-
ko SKAG.
Na trg prihaja vedno več pa-
pirjev, tako da ni razloga za
pesimizem.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (seri-
ja G), se zglasite v CBH, Celje
ali pri okencih Banke Celje.
Delnice podjetij odkupujemo
po dnevnih cenah. Prav tako
še vedno odkupujemo amorti-
zacijske načrte, ki jih je izdala
Pošta Celje, sedaj Telecom
Slovenije. Odkupovati smo za-
čeli delnice Cinkarne Celje in
Petrola iz javne prodaje (seri-
ja G) po dnevnih cenah.
Piše: JOŽICA MALTARIČ
Bančništvo na Internetu
Kot prvi v Sloveniji bodo storitve ponujali v Hipotekami banki Brežice - Svoje znanje
prispevali v celjskem in žalskem podjetju
v torek so v Ljubljani odpr-
li peti finančni sejem Kapi-
tal, sejem bo odprt še jutri,
11. aprila. Med novostmi so
si obiskovalci tokrat lahko
ogledali tako imenovane sto-
ritve elektronskega bančniš-
tva Hipotekarne banke d.d.
iz Brežic. V sodelovanju s to
bančno hišo so projekt raz-
vili v celjskem zasebnem
podjetju Maček d.o.o. in žal-
skem Hmezad Računalniš-
kem centru.
V Hipotekami banki Breži-
ce bodo svojim sedanjim in
bodočim komitentom poslej
ponudili finančne in denarne
transakcije, ki jih bodo intere-
senti lahko v celoti izvajali
preko omrežja Internet. Na
začetku bodo komitentom
elektronskega bančništva po-
nudili plačevanje obveznosti s
položnicami, plačevanje ob-
veznosti z virmani, prenose
sredstev med komitentovimi
računi, naročanje čekov, vloge
za limit, vpoglede v stanja in
promet na računih, izpisova-
nje stanj in prometa preko
elektronske pošte ter informa-
cije v zvezi s tečaji valut. To so
osnovne in največkrat upo-
rabljene bančne storitve, za
katere je potrebno zamudno
čakanje pred bančnimi oken-
ci, uporabniki teh storitev pa
so vezani na čas poslovanja
bank. V Hipotekami banki in
s pomočjo elektronskega
bančništva pa bodo komitenti
transakcije opravljali kadar
koli in s katerega koli računal-
nika, povezanega z omrežjem
Internet. V bančni hiši zago-
tavljajo, da uporabljena pro-
gramska in strojna oprema
nudita največjo zaščito pred
nepooblaščenim dostopom
do podatkov.
Direktor prodaje v celjskem
zasebnem podjetju Maček
d.o.o. Tine Prislan je pove-
dal: »Naše podjetje deluje do-
bro leto dni. Za Hipotekarno
banko Brežice smo v sodelo-
vanju s Hmezad Računalniš-
kim centrom jz Žalca izdelali
projekt elektronskega banč-
ništva in po naših ocenah je to
prvo pravo elektronsko banč-
ništvo preko omrežja Internet
v Sloveniji. Hmezad Računal-
niški center je izdelal aplika-
tivni del, podjetje Maček pa je
poskrbelo za varnostni del in
preverjanje uporabnikov. Sto-
ritve omogočajo celotno brez-
gotovinsko poslovanje, kon-
kretno pa to pomeni, da lahko
preko Interneta s katerega ko-
li dela sveta poravnate svoje
račune. Seveda je treba poz-
nati geslo, poznati je treba
ključ, o čemer se komitenti
dogovorijo v banki. Po naših
informacijah storitve elek-
tronskega bančništva delno
že uporablja velenjska banka,
kjer na ta način omogočajo
vpogled v stanje na tekočih
računih, naša novost pa je v
tem, da lahko uporabnik izve-
de tudi transakcijo. Storitve so
zaenkrat namenjene fizičnim
osebam. Projekt smo v sode-
lovanju z banko in Hmezad
Računalniškim centrom raz-
vijali od lanske jeseni, največ
pa sta k oživitvi projekta pris-
pevala Iztok Koštomaj iz
Hmezad Računalniškega cen-
tra ter mag. Andrej Zimšek iz
podjetja Maček d.o.o.«
IRENA JELEN BASA
Foto: GREGOR KATIČ
Direktor prodaje v celjskem
zasebnem podjetju Maček
d. o. o. Tine Prislan.
Splošni akti delniške družbe
Pri Inštitutu za delničars-
tvo je nedavno izšla zbirka
modelov pravnih aktov in si-
cer kot pomoč delniškim
družbam pri njihovem delo-
vanju.
Namenjena je vsem delniš-
kim družbam, tako tistim, ki
delujejo kot javne delniške
družbe, kakor tistim, ki se
bodo uveljavile kot zaprte ali
pa zaprto-odprte delniške
družbe.
Sestavlja jo dvanajst temat-
skih sklopov, od katerih je naj-
obsežnejši prvi, ki zadeva ob-
likovanje statuta delniške
družbe. Sledi mu zbirka mo-
delov za delniške sporazume,
v nadaljevanju so nanizani
modeli aktov za organizacijo
delovnih mest, poslovanju in
nagrajevanju, pravilnik orga-
nizacije trgovanja z delnicami
na internem trgu, pravilnik o
skladu lastnih delnic, pravil-
nik o spodbujanju in nagraje-
vanju dosežkov intelektualne
dejavnosti v gospodarski
družbi oziroma organizaciji,
sklep o poslovni skrivnosti,
pravilnik o posojilih delničar-
jev ali zaposlenih lastni del-
niški družbi z namenom na-
kupa delnic in drugih vred-
nostnih papirjev te družbe.
Zadnja dva razdelka vsebuje-
ta modele posojilnih pogodb
ter pogodb za pridobitev del-
nic.
V recenziji prof. dr. Puhari-
ča lahko preberemo, da »ne
gre za dogmatsko razumljene
in končno veljavne »recepte«,
marveč gre priročnik razume-
ti kot zbirko opomnikov, ki jih
morajo zainteresirane osebe,
pripravljavci določenega akta
v delniški družbi, prilagoditi
svojim posebnim potrebam in
hotenjem.«
Splošne akte delniške druž-
be bodo na Inštitutu za delni-
čarstvo dopolnjevali na pol le-
ta, zastarele rešitve pa nado-
meščali z novimi.
M. K.
gAROMETEf
Nižje stanje
deviznih vlog
Sredstva, ki jih prebivalstva
hrani v bankah, še vedno ng,
raščajo, je pa njihova rast vs^.
ko leto bolj umirjena. Prvj^
po osamosvojitvi pa še je 24
žalo stanje deviznih vlog pr^.
bivalstva in sicer za 0,4 od,
stotka. K temu sta prispeval^
dva dejavnika: višje zaupanja
v domačo valuto in kljub zni.
ževanju obrestnih mer za to.
larske hranilne vloge še ved.]
no donosnejše varčevanje v
tolarjih v primerjavi z deviz,
nim. Kljub večjemu porastu'
tolarskega varčevanja v celot'
nih sredstvih še prevladujejo
devizna sredstva, konec lan-
skega leta jih je bilo 60, konec
letošnjega februarja pa 56,5
odstotka. Upada pa delež te-
kočih prejemkov prebivals-
tva, ki ga le-ti namenjajo var-
čevanju vbankah. V letu 1994
je bil delež porasta varčeva-
nja skupaj z obrestmi v pre-
jemkih prebivalstva 13,9 od-
stotka, lani pa le še 8,9 odstot-
ka.
Metka Tekstil v
stečaju
stečajni senat celjskega
sodišča je pred tednom dni
sprejel sklep o uvedbi stečaf
nega postopka v podjetju
Metka Tekstil. Za stečajnega
upravitelja je bil imenovan
Zvone Hudej. Uvedbo ste
čajnega postopka so zahte-
vali delavci sami, uvedbi sfe-
čaja pa ni nasprotoval švicM
ski lastnik podjetja Eckstein,
Delavci Metke Tekstila so se
lahko takoj po uvedbi stečaj-
nega postopka prijavili na
zavodu za zaposlovanje, ce-
lotno premoženje podjetja
pa je prešlo v stečajno maso,
Kot upnik naj bi se pojavljal
tudi dosedanji lastnik, če bo
dokazal svoje terjatve, naj-
večja upnika Metke Tekstila
pa naj bi bili delavci podjetja
in Banka Celje.
Po
avtoprevoznikih
se delavci
Zaradi neizplačanih f«;
bruarskih plač se je pretekli
teden odločilo za stavko
približno 100 slovenskih de'
lavcev, zaposlenih pri Gos;
podarskem interesneiB
združenju Pontello Tirrena
Scavi v avtocestni bazi Loči-
ca ob Savinji. Na zamudo p.
izplačilu plač so delavci,
trdo delajo v vsakih vremen;
skih razmerah, opozorili
marca, vendar so jim Italija'
ni takrat obljubili, da bod«
plače izplačali do 28. marca.
Kljub obljubam so delavci
v začetku aprila zaman ča-
kali na februarske plače, za-
to so začeli stavkati. Na s^'^
Stanku konec minulega ted-j
na so se dogovorili za takojš-
nje izplačilo 70 odstotko"^
plače, preostalo tretjino f^)
bruarske plače naj bi delav^^l
dobili včeraj, plačo za mar^f.
pa naj bi jim izpračali jutr''
11. aprila. Če Italijani dojilj
tri svojih obljub ne bodo i^'
polnili, so delavci napoved^
li protestno zaporo gradbi^
Ča in kasneje še ceste ni^'
Celjem in Ljubljano. ^
I. SNOPIČ
INTERVJU
□
Darsovci nezaželeni v
Štormanovih gostiščih
jpsebni gostinec Zvone Štorman odstopil od projekta Lopata - Aprila odpira šesto gostišče v Velenju, maja Hotel Štorman-Ranc Veniše
$
po petih mesecih čakanja in negotovosti v
{vezi z dodelitvijo lokacije ob avtocesti na
lopati se je priljubljeni in uspešni šempetr-
^ zasebni gostinec Zvone Štorman odločil,
Ij odstopi od projekta.
Toda puške še zdaleč ni vrgel v koruzo. Čez
jobrih deset dni odpira šesto Gostišče Štorman
(Velenju, v začetku maja prihaja v Zgornjo
iavinjsko dolino, kjer bo odprl Hotel Štormam-
[anč Veniše. Na obeh lokacijah bo zaposlil še
približno 40 delavcev.
Kaj se je dogajalo zadnjih pet mesecev,
idkar ste vložili pritožbo na odločitev Darso-
K komisije, ki je za gradnjo objekta ob
ivtocesti na Lopati izbrala podjetje Javico iz
Logarske doline?
25. novembra lani smo od Darsa dobili sklep,
[katerem nam sporočajo, kdo je bil izbran za
jradnjo bencinske črpalke in gostinskega loka-
ana Lopati jug. Gostinsko ponudbo so zaupali
^trabenzu in podjetju Javico iz Logarske doli-
le, na lokaciji Lopata sever pa je bil izbran
»etrol. V tem dopisu ni bilo posebej napisano,
la Gostišče Štorman na razpisu ni bilo izbrano,
la pritožbo oziroma pisni zahtevek za revizijo
»stopka javnega razpisa smo imeli tri dni
'asa. Po ocenah raznih odvetnikov ni nobene
Kike, da nam je Dars za pritožbo dal na voljo
fco tri dni časa. Kljub temu smo to določilo
Boštovali in že drugi dan vložili pritožbo,
Istopal nas je celjski odvetnik Branko Verstov-
tk. Potem se je zadeva vlekla ves december in
^uar, v tem času od Darsa ni bilo glasu. Samo
freko javnih medijev smo izvedeli, da se bo 14.
bruarja letos sestal nadzorni svet Darsa. Ta-
trat smo še vedno nestrpno pričakovali odloči-
tve s te seje, čeprav mi je bilo že povsem jasno,
da so stvari zrežirane tako daleč, da bi bilo
težko pričakovati drugačen razplet. Čeprav naj
bi na seji razpravljali o naši pritožbi, je po
naših informacijah člane nadzornega sveta na
mizi že čakal pripravljen sklep, ki se je glasil:
»Uprava Darsa ugotavlja, da je bila njena odlo-
čitev s sklepom z dne 18.11. 96 pravilna, ker
ponudnik Javico izpolnjuje vse razpisne pogo-
je in ker je bil pri ocenitvi meril za izbiro
ponudnik Javico najugodnejši glede na druge
ponudnike.« Sklep je bil torej pripravljen vna-
prej, glede drugih ponudnikov pa naj povem
samo to, da smo bili poleg Javica mi edini
ponudnik. Poleg tega so na februarski seji
Darsa sklenili, da je treba preveriti določene
stvari v zvezi s podjetjem Javico. S tem so si
samo pridobili čas, še ena seja, sklicana naj bi
bila sredi marca, pa je doslej še ni bilo, je bila
zgolj pesek v oči javnosti. Skratka, pet mesecev
smo čakali, pa nismo dočakali niti enega odgo-
vora, niti enega dopisa s strani Darsa. Zato smo
se Lopati odpovedali.
Lokaciji na Lopati ste se odpovedali, kak-
šni so načrti v prihodnje?
Gostišče Štorman mora kljub tej situaciji, ki
nam jo je nepričakovano zakuhal Dars, delati
naprej. 118 ljudi imamo redno zaposlenih, v
vseh letnikih srednje gostinske šole je približ-
no 60 naših učencev in to je zagotovilo za
uspešno delo v prihodnje, pa tudi obveznost
firme, da tem ljudem zagotovi kruh. Zato
javnosti z veseljem in ponosom sporočam, da
bomo 22. aprila v Velenju uradno odprli naše
šesto gostišče Štorman, okrog 10. maja pa
odpiramo Hotel Štorman-Ranč Veniše v Zgor-
nji Savinjski dolini oziroma v bližini Nazarij.
Odpiramo hotel, ki bo po svoji kvaliteti sodil v
A kategorijo. Doslej se je objekt imenoval Ranč
Veniše Burger, zgradila ga je zdomska družina
Burger. To je izjemno lep in kvaliteten hotel s
približno 40 ležišči, restavracijo, kavarno in
brunarico z 200 sedeži. Kompleks je praktično
končan, urejamo še okolico in telekomunikaci-
je. Gostišče Štorman je v dolgoletni najem
prevzelo hotelski kompleks. Drugi del kom-
pleksa, kamor sodita čreda približno 30 konj in
organizacija jahalne šole, ostaja v rokah druži-
ne Burger, poleg tega pa ta družina načrtuje še
gradnjo pokritega hangarja, tako da bo mogoče
jahanje v vseh letnih časih, gradnjo pokritega
teniškega igrišča in bazena s fitnesom ter sau-
no. V Zgornji Savinjski dolini bo tako v krat-
kem času nastal res čudovit turistično rekrea-
cijski center, kjer bo Gostišče Štorman poskr-
belo za kvalitetno gostinsko hotelsko ponudbo.
Objekt je tudi na izjemno ugodni lokaciji, iz
Celja je oddaljen približno 35 kilometrov, prib-
ližno tolikšna je tudi razdalja iz Ljubljane
preko Kamnika.
Zvone Štorman je v teh dneh poslal izjavo o
svoji odločitvi tudi predsedniku Darsa Jožetu
Brodniku. V njej dobesedno piše naslednje:
»Minilo je že kar nekaj časa od naše pritožbe
z dne 27. novembra 1996. Od družbe Dars še
do danes nisem prejel nobenega dopisa oziro-
ma odgovora, zato sem se osebno in v imenu
celotnega kolektiva odločil, da odstopam od
projekta Lopata in s tem tudi od vseh nadalj-
njih aktivnosti v zvezi z njim. Menim, da je
bila vsa zadeva že predhodno dobro zrežira-
na, kajti pet mesecev ugotavljati, kdo je boljši
in primernejši glede na ponujeno lokacijo je
res nelogična zadeva, kar so pokazali tudi
mnogoštevilni odmevi v javnosti. Med tem
časom smo svoj razvoj preusmerili na novo
restavracijo v Velenju in nov hotel Štorman-
Ranč Veniše v bližini Nazarij. Prav tako sem v
dogovorih o partnerstvu z našimi severnimi
sosedi o dveh avtocestnih restavracijah v Av-
striji, ki jim je vsaj po njihovih zagotovilih
naša ponudba bolj poznana in priznana.
Upam, da bo moja odločitev razbremenila
dnevni red Darsovega nadzornega sveta na
naslednjih sestankih.«
Slišati je tudi govorice, da naj bi se Gostiš-
če Štorman pojavilo na lokaciji ob avtocesti v
sosednji Avstriji.
Žalostno je, da se kot gostinci z našim obse-
gom poslovanja nismo mogli pojaviti na doma-
či lokaciji, konkretno na območju Žalca ali
Celja. Ko bo zaključena gradnja avtocestnega
križa, bo ob avtocestah 25 do 30 avtocestnih
postojank. Ne govorim kot užaljeni gostinec,
pa vendar težko razumem, da na teh lokacijah
ni bilo niti enega prostora za Gostišče Štorman,
ki se je v vseh teh letih dokazalo s svojim
delom in kvalitetno gostinsko ponudbo. Zaen-
krat lahko povem samo to, da se pogovarjamo z
Avstrijci o dveh avtocestnih postojankah na
zelo dobrih lokacijah v njihovem prostoru in
sicer v kombinaciji z eno izmed njihovih naft-
nih družb. Žal je pač tako, da Avstrijci, ki se
redno pojavljajo v naših gostiščih, znajo bolje
ceniti naše delo in našo ponudbo.
Kako bi ravnali v primeru, če bi Dars zdaj
vendarle ugotovil kakšne nepravilnosti pri
izboru Javica in Gostišču Štorman ponudil
gradnjo na Lopati?
Zavestno sem se odločil, da ne čakam več. Po
petih mesecih čakanja si ne morem več dovoliti
odlašanja, delo mora teči naprej. Nobenega
Darsovega sporočila in Darsove odločitve ne
jemljemo več resno. Če nismo bili pet mesecev
vredni toliko, da bi nam poslali vsaj kakšen
dopis, potem jih tudi zdaj ne potrebujemo.
Zato smo jim poslali obvestilo o odstopu od
naše ponudbe. Darsu se najlepše zahvaljujemo
za ves trud, ki so ga vložili v realne ocene o
tem, kdo je boljši in kdo izpolnjuje zahtevana
merila. Darsovim gospodom pa odpovedujem
gostoljubnost v vseh sedanjih in prihodnjih
Štormanovih gostiščih in jim sporočam, da pri
nas niso zaželeni.
IRENA JELEN BAŠA
Foto: EDI MASNEC
Šempetrski zasebni gostinec Zvone Štorman:
»Vseh pet mesecev je bila javnost na strani
Gostišča Štorman, za kar se vsem v svojem
imenu, imenu svoje družine in vseh zaposle-
nih najlepše zahvaljujem. Žal tudi maksimal-
na podpora posameznikov in institucij kot so
Obrtna zbornica Slovenije in Turistične zveze
Slovenije ni bila dovolj, da bi Gostišče Štor-
man lahko delovalo na lokaciji ob avtocesti
na domačem področju. Za slovenske avtoce-
ste očitno nismo primerni, morda pa se bomo
z domačimi gosti srečevali ob avstrijskih.«
Uspešen preobrat
Novemu vodstvu radeške papirnice je v enem letu uspelo zmanjšati izgubo z 1,779
milijarde tolarjev na 127,5 milijona tolarjev
t
v prostorih Združenja za
^lulozno, papirno in papir-
»0 predelovalno industrijo
Sovenije je bila v torek ti-
kovna konferenca, na kateri
^ v.d. generalnega direktor-
9 Radeče papirja Peter Lam-
predstavil poslovanje
podjetja ob svojem prihodu
"aja lani in rezultate teko-
čega poslovanja, govoril pa
^tudi o nekaterih načrtih za
Mhodnost.
I
V radeški papirnici, ki izde-
^je specialni, tehnični in me-
^nografski papir, premazne
^rtone ter umetniške, vred-
nostne in zaščitene papirje, na
^firner papir za denar, čeke in
''otne liste, so se po trditvah
"'^dstva podjetja razmere v
^dnjem letu korenito spre-
"•enile. Leta 1995 je papirnica
Ustvarila za dobrih šest mili-
tolarjev prihodkov, izgu-
^ iz poslovanja je znašala 450
^'lijonov tolarjev, celotna iz-
™ba pa kar 1,779 milijarde
"'^rjev. Maja lani, ko je pod-
jetje prevzelo novo vodstvo,
poleg Petra Lampiča še pro-
kuristka za finance in računo-
vodstvo Marija Leskovšek in
prokurist za tehnično in ko-
mercialno področje Ludvik
Sotlar, je imela papirnica blo-
kiran žiro račun, neurejene
odnose z bančnimi upniki, te-
koče poslovanje je bilo nega-
tivno, delavci pa so prejemali
80-odstotne plače.
V času novega vodenja je to
največje radeško podjetje doži-
velo uspešen preobrat, saj so
razmere danes v njem povsem
drugačne. »Uredili smo odnose
z bankami in plačujemo obre-
sti na celotno zapadlo glavni-
co, tekoče poslovanje je pozi-
tivno, samo v drugi polovici
preteklega leta smo proizvod-
njo povečali za četrtino, nihče
od delavcev ni bil odpuščen,
izplačali smo regres, plače pa
so za 3 odstotke višje od kolek-
tivne panožne pogodbe,« pravi
Lampič. Že ob koncu leta 1996
se je izguba iz poslovanja zni-
žala na nekaj več kot 61 milijo-
nov tolarjev, celotna izguba pa
je znašala le še 127,5 milijona
tolarjev. Kot trdi Lampič, pod-
jetje v zadnjem letu ni najelo
nobenega novega posojila in je
kljub temu odplačalo večino
nebančnih dolgov, ustvarja pa
tudi lastno akumulacijo, iz ka-
tere je sposobno deblokirati ži-
ro račun. V Radeče papirju se
bodo po skoraj petnajstih letih
lotili tudi večjih del investicij-
skega vzdrževanja. Z obnovo,
ki je zelo nujna, bo pa tudi
draga, bodo pričeli še to polet-
je.
J. INTIHAR
□
NASI KRAJI IN UUDJE
160 let šolstva v Grižah
Na slovesnosti ob 160 letnici šolstva v
Grižah so izročili namenu nov prizidek.
Slavnostni govornik, ravnatelj šole
Franci Žagar, je za to priložnost predsta-
vil utrinke iz šolske kronike. Med drugim
je povedal, da je kot začetek organizira-
nega pouka sicer zapisano leto 1837, ven-
dar pa prvi podatki o poučevanju segajo
že v leto 1751, zaživelo pa je v letih 1780,
ko je nastopil kot župnik službo Janez
Goličnik. Ta je napisal knjigo o čebelars-
tvu, ki jo je povzel po Antonu Janši,
vendar je bila v slovenskem jeziku. Leta
1824 pa so v Grižah že imeli prvo nedelj-
sko šolo. Zares pa se je začelo v Grižah
pred 160 leti, ko so dobili trivialko. Prvi
učitelj in upravitelj je bil Sebastjan Berna.
Poučevali so verouk, branje, pisanje, ra-
čunanje in petje. Že leto kasneje so zgra-
dili šolo z eno učilnico, vendar Griže so
hitro rasle in že leta 1858 imele skupaj z
zaselki 215 šolarjev. Šola je po odloku
takratne avstrijske države postala dvora-
zrednica. Veliko zaslug za šolstvo v Gri-
žah ima nadučitelj Jožef Zupanek, ki je
ravnateljeval 16 let. V tem času je šola
pridobila nova zemljišča, pričeli pa so
poučevati tudi vrtnarstvo in sadjarstvo.
Leta 1912 je šola postala petrazredna.
Med vplivnimi sta bila tudi Ludvik Černej
in Radovan Gobec, s prihodom katerega se
je v Grižah močno dvignil kulturni utrip.
Vojna leta tudi tej šoli niso prizanesla,
učenci so se učili v nemščini, je pa značil-
no, da so imeli v letih po drugi svetovni
vojni največ učencev, v enem šolskem letu
celo 417. Pomemben datum je 1. julij 1968,
ko se je pričela gradnja sedanje šole, bila
pa je grajena iz sredstev prvega samopris-
pevka za šolstvo občine Žalec.
Deset let pozneje so k tej šoli dogradili
prizidek, zaradi vedno višjih standardov v
šolstvu pa so se pred kratkim ponovno
lotili dela in dogradili prostore, ki so jih na
tokratni slovesnosti odprli. Gre za upravne
prostore, zbornico, vrtec in garderobe.
Po krajšem kulturnem programu je
zbranim spregovoril tudi župan občine
Žalec prof. Milan Dobnik, potem pa je
trak prerezal Branko Pipan, najstarejši
učitelj na šoli.
Za ta teden so pripravili še predstavitev
mladih glasbenih talentov, predstavitev
učencev po oddelkih z njihovimi projekti,
razstavo starih šolskih predmetov in stal-
no razstavo rudarstva.
T. TAVČAR
Branko Pipan je s prerezom traku
izročil namenu noife prostore.
Bodoči strojniki in Alpe-Adrla
v okviru mednarodne prireditve Alpe-Adria, bo na Poklic-
ni in tehniški strojni šoli (Šolski center Celje) 16. in 17.
aprila srečanje in tekmovanje strojnih šol.
Gostiteljica letošnje prireditve Alpe-Adria, ki je namenjena
druženju dijakov srednjih šol, je Slovenija. Srečanje, ki je
vsako leto aprila, ima v srednjeevropskem prostoru že bogato
tradicijo, vsako leto pa ga pripravi druga država. K sodelova-
nju je letos povabljenih šest šol iz šestih držav, katerih
predstavniki bodo v Sloveniji sodelovali pri različnih projek-
tih, na srečanjih in tekmovanjih.
Udeleženci tekmovanja strojnih šol si bodo ob prihodu v
Celje ogledali mesto, drugi dan bo namenjen strokovnemu
delu, potem pa bodo pripravili oceno srečanja ter poročilo o
delu ter ga predstavili na zaključni prireditvi mednarodnega
srečanja, ki bo 18. aprila na Bledu.	N.-M. S.
Popolna neznanka
koncesije za vode
Pretekli petek so se zbrali
delegati Ribiške družine Ce-
lje na svojem zadnjem zboru
in ocenili delo v preteklem
letu ter sprejeli program dela
za letos.
Sprejeli so tudi nove dopol-
nitve v Statutu RD Celje, ki
ukinja zbore delegatov. Name-
sto zborov bo sedaj skupščina,
ki jo sestavljajo vsi člani druži-
ne in je najvišji organ družine
in se sestaja po potrebi, redno
pa enkrat na leto.
Nova, nastajajoča zakono-
daja s področja skladkovodne-
ga ribištva in voda je še popol-
na neznanka z izjemo zakona
o društvih, ki je bil že sprejet.
Kakšna bo bodoča vloga ribiš-
tva v sistemu upravljanja voda
in življa v in ob vodi, lahko
ribiči samo ugibajo. Popolna
neznanka so tudi koncesije za
vode, ki so osnova nadaljnjega
upravljanja z vodami. Glede
na pomen nastajajoče zakono-
daje s področja ribištva, mora
Ribiška družina Celje aktivno
sodelovati že pri njenem na-
stajanju, je poudaril predsed-
nik družine Janez Kruleč.
Lani so celjski ribiči ulovili
6764 raznih vrst rib, ki so
tehtale 10.889 kilogramov.
Komisija za varstvo voda in
okolja je imela lani obilo ne-
ljubega dela, saj je bilo šest
večjih onesnaženj voda in po-
ginov rib. Ocenjena škoda na
vodnem življu znaša skoraj
štiri milijone tolarjev. Potreb-
na bo tudi prevzgoja vseh
uporabnikov Šmartinskega je-
zera za ekološko čistost vode
in obale, da ne bodo kot doslej
odmetavali v vodo ali na obalo
vse kar jim je odveč.
FRANJO BOGADI
Maja most v Gornjem Gradu
Cestno podjetje Celje je izvajalec gradbenih del na mostu čez Dreto v Gornjem Gradu, ki je
izjemnega pomena za prebivalce Zgornje Savinjske in Zadrečke doline.
Skoraj eno leto je trajalo dogovarjanje z lastnikom zemljišča za odprodajo, konec lanskega leta
pa so se sporazumeli in ujeli zadnji vlak za sredstva iz državnega proračuna. Celotna investicija
bo veljala 70 milijonov tolarjev, most pa naj bi odprli predvidoma v maju.	J.M.
Oddaljeno je
postalo domače
OŠ Frana Kranjca s Polul že tretje leto sodeluje v
projektu Unescovih šol
' Na današnji Unescov dan,
namenjen predstavitvi in
razširjanju izobraževalnih
dejavnosti te organizacije, so
učenci in učitelji OŠ Frana
Kranjca s Polul povabili
predstavnike 58 šol s Celj-
skega.
Ena od dejavnosti Unesca
je ASP projekt, katerega na-
loga je globalno razvijanje si-
stema izobraževanja in med-
sebojna pomoč vseh ljudi na
poti k doseganju tega cilja.
Projekt deluje že od leta
1953, in čeprav osnovni cilj
ves čas ostaja enak, se pro-
grami skozi leta ves čas prila-
gajajo potrebam, ki jih prina-
ša razvoj.
Prva in do sedaj edina slo-
venska šola, sprejeta v mrežo
Unescovih šol, je OŠ Cirila
Kosmača iz Pirana, ki je k
sodelovanju povabila še se-
dem slovenskih osnovnih
šol, med katerimi je tudi OŠ
Frana Kranjca. Ta šola v
Unescovem projektu torej so-
deluje kot prijateljska šola,
kot je povedala ravnateljica
Ivanka Marič pa si želijo, da
bi bili v mrežo Unescovih šol
kmalu sprejeti tudi uradno.
»Šole, ki v projektu sodeluje-
jo, so naravnane predvsem
na izobraževalni del s po-
dročja naravoslovne in druž-
boslovne vzgoje ter vzgoje za
mir, novo področje, ki se v
okviru projekta odpira, pa je
razvijanje športnih dejavno-
sti, in sicer predvsem v skla-
du z novim pristopom do se-
be in okolja,« je povedala
Maričeva in poudarila še ne-
kaj drugih področij, med ka-
terimi sta posebej pomembni
kulturno umetniško ustvar-
janje in razvijanje informa-
cijske mreže, s pomočjo ka-
tere se šole, vključene v mre-
žo, o svojem delu in dejavno-
stih medsebojno obveščajo
in izmenjujejo izkušnje.
Sodelovanje v mreži Unes-
covih šol omogoča vsestran-
sko delovanje na različnih
področjih, kar na šolah s po-
močjo razširjenih programov
združujejo z rednim delom;
tako pri pouku kot tudi pri
interesnih in vseh ostalih d^,
javnosti.
»Ko smo se leta 1993 s prg,
jektom srečali prvič, se nam
je zdeTo vse oddaljeno, pote,^
pa nam je kmalu postalo do.
mače,« je povedala Maričeva
»Naša glavna naloga je, dj
globalne cilje posamezniii
področij odkrivamo in razj.
skujemo v lastnem okolju
Največ možnosti pri tem
omogoča sodelovanje pri pro.
gramu Kik (Korenine in kri
la), ki vključuje raziskovanje
ljudi, spomenikov, pa tudi
vzgojo strpnosti in sprejema'
nja drugačnosti.«
Raziskovalne naloge, ki jih
pripravljajo, vključujejo tudi
v Unescove projekte, sistema
tično razvijajo projekt zdrave
šole, na različne načine
obravnavajo teme o strpnosti
in sprejemanju drugačnosti,
se ukvarjajo z okoljsko vzgo-
jo, spoznavajo Slovenijo io
delujejo še na številnih dn
gih področjih. »Odkar sodelu-
jemo v projektu, sta se stilio
način dela v šoli močno spre
menila; predvsem pa opa
žam, da učenci sedaj marši
kaj, česar prej sploh niso opa
žili, sprejemajo na popolno
ma drugačen način in da sc
postali dosti bolj odprti. Ski
za zdrav način življenja spre-
jemajo kot stalnost, vnašanje
tovrstnih vsebin v šolsko živ-
ljenje in delo pa je toliko vet
vredno zato, ker je pripomo-
glo h pristnejšemu odnosu
med učencem in učiteljem, ki
je vse bolj pomočnik pri raz-
vijanju otrokovih zamisli.«
Da bi izpolnili še enega od
temeljnih ciljev Unescovega
projekta - širjenje mreže it
predstavitev dejavnosti, so da-
nes, v četrtek, na šoli že dru
gič pripravili Unescov dan s
številnimi delavnicami, na ka
terih sodelujejo učenci šol&
staršem in predstavnikon
drugih šol pa bodo predstavil
cilje Unescovega programa it
aktivnosti, ki se jih v okviru
projekta lotevajo na šoli. Želij®
namreč, da bi se takemu nafi
nu raziskovanja in odkrivanja
vsebin pridružila še kakšna
šola.
N.-M. SEDLAP
Uspehi bodočih medicincev
Na 2. državnem tekmova-
nju srednjih zdravstvenih
šol Slovenije, ki je bilo v
soboto v Mariboru, so se do-
bro odrezali tudi dijaki
Srednje zdravstvene šole iz
Celja.
Tekmovanje, ki ga je letos
organizirala Srednja zdravs-
tvena šola Juge Polak, je se-
stavljeno iz obveznega stro-
kovnega dela ter likovnega in
literarnega natečaja. Tekmo-
vanje iz obveznega strokovne-
ga dela za dijake tretjih letni-
kov je obsegalo področje prve
in nujne medicinske pomoči,
učenci četrtih letnikov pa so
dokazovali znanje s področja
zdravstvene nege za otroka.
Naslov drugega in tretjega
sklopa tekmovanja pa je pove-
zan z geslom letošnjega sve-
tovnega dneva zdravja, in tako
so bodoči zdravstveni delavci
umetniško ustvarjali pod na-
slovom Nalezljive bolezni
ogrožajo človeštvo - stalna pri-
pravljenost.
Med dijaki Srednje zdravs-
tvene šole Celje so lepe uspe-
he dosegli dijaki, ki so sodelo-
vali v prvem sklopu tekmova-
nja (področje nujne in prve
pomoči): Maja Špiljak je oS'
vojila drugo, Boštjan ŠtraH-
tretje, četrto mesto z enakii"
številom točk in pohvale pa s"
dosegli Zdenka Zupane, Mih^,
la Potočnik in Matevž Čadej-'
strokovnem delu v skloP"
zdravstvena nega otroka j^
mesto osvojila Petra Kova^''
pod vodstvom mentorf^
Zdenke Mancigar. Na likoj''
nem natečaju sta si pohva'"
prislužili Helena Bukovec
Biljana Berendika, Mojca ^^
laš in Anja Pasarič pa sta pr^)^
li pohvalo za literarno ustv^'
janje.
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
□
Nekajenie kol nov miselni vzorec
[«ja 1. nacionalni konferen-
co nekajenju, ki jo je minu-
jj gredo in četrtek na Dobrni
^aniziralo Društvo za pro-
mocijo in vzgojo za zdravje
llovenije, so opozorili na po-
drugačnega obravnava-
^ tobačne problematike,
spremeniti skušajo razmiš-
jjnje ljudi in jim približati
jjKajenje kot novo filozofijo,
^Inost in potrebo nekadil-
^h generacij.
I'
Ma konferenci so se lotili
jeh tem, in sicer nekajenja,
puščanja kajenja in vzposta-
jtve podporne mreže.
(Spodbudna je ugotovitev, da
jiamo veliko zdravih jeder
jed mladimi, saj je nekate-
jm med njimi filozofija ne-
kajenja zelo blizu,« je menila
Viktorija Rehar, predsednica
Društva za promocijo in
vzgojo za zdravje Slovenije.
Strokovnjaki sicer ugotavlja-
jo, da je v povezavi s predsta-
vami o kajenju že čutiti spre-
membe, celo v filmih si mo-
žati junaki in brhke lepotice
na prižigajo več cigaret. Ne-
kajenje postaja imidž, pove-
zan z želenimi dobrinami,
kot so lepota, moč, uspe-
šnost.
»Najpomembnejša je vzgoja
nekadilskih generacij,« je pou-
darila Reharjeva, »ob tem pa si
moramo prizadevati, da bi
vzpostavili medsektorsko in
medgeneracijsko mrežo tistih,
ki podpirajo nekajenje. Zače-
tek take mreže smo osnovali s
1. nacionalno konferenco. Na-
slednje leto bomo pripravili
drugo konferenco in nanjo po-
vabili še več mladih.«
Primarij dr. Jože Šamu je
na konferenci predstavil
nadzor nad izvajanjem zako-
na o omejevanju uporabe to-
bačnih izdelkov. Do konca
marca so v Sloveniji v 2256
javnih prostorih (šolah,
zdravstvenih domovih, bol-
nišnicah, slaščičarnah, go-
stinskih lokalih, gledališčih,
kinodvoranah, javnih čakal-
nicah) izrekli 162 opozoril
ali ureditvenih odločb, 15 kr-
šiteljev prijavili sodniku za
prekrške in izrekli 21 man-
datnih kazni.
Kljub temu, da število kadil-
cev upada, v Sloveniji še ved-
no kadi približno pol milijona
ljudi. Nekatere nevladne orga-
nizacije, kot denimo Društvo
za promocijo in vzgojo za
zdravje Slovenije in še nekate-
re druge, opravljajo pri obvla-
dovanju tobačne problemati-
ke izredno dobro delo, vendar
potrebujejo močno podporo
na državni ravni. Glavna pri-
zadevanja ne smejo biti us-
merjena proti kadilcem, am-
pak proti tobačni industriji, ki
deluje po čisti poslovni logiki;
za vsakega umrlega kadilca
mora pridobiti vsaj enega no-
vega, čim mlajšega, da ohrani
svoj dobiček.
K. LEKIČ
Radioklub v zaščiti
Na petkovem občnem zboru
Radiokluba Celje so predstavi-
li lansko delo ter letošnje načr-
te, izvolili pa so tudi nove or-
gane kluba. Prisotne so sezna-
nili, da je bilo konec leta med
njimi 138 članov, od tega 137
operatorjev.
Konec leta so s celjsko občino
podpisali pogodbo o opravlja-
nju zaščite in reševanja. V Ra-
dioklubu si bodo letos še pose-
bej prizadevali za izobraževa-
nje, usposabljanje na sredstvih
zvez ter sodelovanje na tekmo-
vanjih. Sicer pa nameravajo
med drugim tudi obnoviti ante-
ne in usposobiti klubsko radij-
sko postajo za vključitev v pac-
ket radio.
Med zborom so sprejeli statut
radiokluba, ki so ga uskladili z
zakonom o društvih. Prav tako
so izvolili nove organe Radio-
kluba. Predsednik upravnega
odbora je Vlado Šibila, tajnik
Darko Ivančevič, izvolili so še
tričlanski nadzorni odbor in
tričlansko častno razsodišče.
Zbora se je udeležil Rado Am-
brož iz Zveze organizacij za
tehnično kulturo Slovenije, ki je
obljubil finančno pomoč, govo-
ril pa je tudi o tečaju ARG (tečaj
za amatersko radiogoniometri-
ranje, po domače lov na lisico) v
šolah. Ambrož se je tudi čudil,
ker se ni zbora udeležil noben
predstavnik domače občine ali
iz obrambnih organov. B.J.
Dejavno v tretje
zivljenjsico obdobje
v sončnem sobotnem do-
»Idnevu so se v matičnih
irostorih srečali člani Druš-
ya upokojencev Slovenske
Konjice. Letni občni zbor se
e začel s pesmijo ženskega
a moškega pevskega zbora
Iruštva.
Sicer pa je več kot sto zbra-
lih članov najprej izvolilo de-
ovne organe in prisluhnilo
loročilom o delu. Ta so kazala
u pestro paleto dejavnosti
fcštva, saj se člani uveljavlja-
t na področjih kulture, špor-
i sociale, turizma in še mar-
iikje. Najbolj pa še vedno od-
iieva pred kratkim tudi s kon-
mom obeležena štirideset-
Rnica moškega pevskega
iora Adolf Tavčar. Zbor, ki ga
Jodi Vlado Kukovič, deluje
»d okriljem Društva upoko-
encev Slovenske Konjice in
la rednih tedenskih vajah
družuje več kot dvajset čla-
nov. Pevcem so se pred letom
dni pridružile še pevke, saj so
v sklopu društva ustanovili tu-
di ženski pevski zbor, ki ga
vodi zborovodkinja Adela Pe-
čovnik.
Vsako leto pa konjiški upo-
kojenci organizirajo poleg raz-
nih predavanj, priložnostnih
praznovanj in športnih turnir-
jev tudi več zanimivih izletov
tako po domovini kot tudi iz-
ven meja Slovenije.
Na sobotnem srečanju so
podelili tudi priznanja za dol-
goletno delo v društvu. Prejeli
so jih: Miha Urbašek, Vlado
Kukovič, Ivan Ovniček, Ivan-
ka Einfalt in Franjo Tič. Ob
koncu so upokojenci opozorili
še na podatek, da tretjina vseh
upokojencev z območja obči-
ne še ni včlanjena v društvo,
zato vabijo vse, da se jim pri-
družijo.
K. Š.
Kmečka Iniiico v Koii|icah
že nekaj let so v Slovenskih Konjicah razmišljali o
prodaji kmečkih izdelkov na domači tržnici. Vse večje
zanimanje za to se je v zadnjem času pojavilo tudi med
tamkajšnjimi kmečkimi ženami.
Občina je zato priskrbela prostor in posebne vrečke ter
vizitke, konjiška kmetijska svetovalna služba pa je s pomočjo
predsednice Društva kmetic Anice Levart pomagala zbrati vse
tiste, ki bi želele kaj prodati. Za rojstni dan so kmečke žene
izbrale veliki četrtek, ko tradicionalni sejem na konjiškem trgu
obišče veliko število obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice.
Letos je bil ta sejem bogatejši za kmečke pridelke in izdelke, ki
jih je naprodaj prineslo šestnajst žena s svojih kmetij. Ponujale
so domači kruh, rezance, regrat, kislo zelje in še marsikaj.
Tako prodajalke kot kupci so bili zadovoljni s prodajo, ki je
presegla vsa pričakovanja in se bo poslej odvijala vsako soboto
dopoldan na Mestnem trgu.	A. K.
Preprosto pošiljanje paketov
če je bilo pošiljanje paketov po pošti še nedolgo tega
prava mora za pošiljatelja, so v Pošti Slovenije z marcem
uvedli enostavnejši, a zanesljiv in hiter način pošiljanja.
Časi, ko je bilo vsak paket potrebno opremiti z natančno
predpisano ovojnico in vrvico in ob pošiljanju izpolniti
poseben obrazec, so torej mimo. »Danes je potrebna samo
znamka oziroma oznaka o plačani poštnini in paket že
potuje k naslovniku,« pravijo v Pošti Slovenije in dodajajo, da
je tudi njihov cenik pošiljanja navadnih paketov zelo konku-
renčen. Za kilogramski paket velja poštnina 340 tolarjev, za 3
l^g 390 in za 5 kg 410 tolarjev. Cena se viša do 30 kilogramskih
paketov, za katere poštnina znaša 1.110 tolarjev.
Poenostavljeno je tudi pošiljanje knjiženih paketov, saj
l^ljub njihovi vrednosti namesto dosedanjih številnih obraz-
cev pošiljatelj izpolni en sam dokument s spremnico. Poštni-
je nekoliko višja, za kilogramski paket znaša 420, za 30
l^ilogramskega pa 1. 530 tolarjev.	IS
Aiexi v Gevgeiiji
V	makedonskem mestu
Gevgelija je te dni 6. festival
plesa, pesmi in ljudskega
izročila Kalinka '97, ki se ga
udeležujejo mladi iz dvajse-
tih držav. S predstavo »Jaz
Alexi si želim...« sodeluje tu-
di Plesni teater Igen Studia
za ples Celje.
Predstava, v kateri pleše dol-
goletna članica Plesnega tea-
tra Igen Studia za ples Celje
Alexandra Vučkovič, je delo
Igorja Jelena, ker jo bodo v
Makedoniji celjski plesalci po-
sneli tudi za mladinski pro-
gram tamkajšnje televizije, pa
jo je v makedonščino prevedla
Ljupka Tančevska.
Konec meseca bodo s koreo-
grafijama Šepet in Pobegnimo
v svetlejšo prihodnost plesalke
Plesnega teatra Igen sodelovale
tudi na festivalu plesa v Italiji, s
plesno slikanico Vidkova sraj-
čica pa bodo, prav tako konec
aprila, nastopih v Izoli.
V	Studiu za ples Celje te dni
še zbirajo prijave za 9. poletno
plesno kolonijo, ki bo med 21.
in 29. avgustom v Piranu. Ko-
lonija je namenjena plesal-
cem, pedagogom in ljubite-
ljem plesa, udeležijo pa se je
lahko tudi najmlajši, saj je za
plesalce od 7. do 14. leta staro-
sti poskrbljeno za varstvo in
pedagoško vodstvo.	IS
Gradbenilci oživili društvo
Člani Društva gradbenih
^enirjev in tehnikov
'"GIT) s celjskega območja
^ na sestanku upravnega
•"Ibora v prostorih Gradisa
Minuli teden oživili delova-
^ tega, nekoč zelo aktivne-
® društva.
Glavni razlog za zamrtje
^IT v zadnjih letih je bilo ob
^^ktivnosti članov dejstvo,
^ je društvo ostalo brez pri-
mernih prostorov oziroma sej-
ne sobe za sestanke in druge
aktivnosti.
Prva aktivnost oživljenega
društva bo skupinski strokov-
ni ogled Gradbenega sejma v
Gornji Radgoni, kamor bo av-
tobus člane društva odpeljal
17. aprila. Prispevek za izlet je
1.000 SIT (druge stroške bo
pokrilo društvo), vključuje pa
prevoz, vstopnino in večerjo.
Za izlet se lahko prijavite na
naslov: za DGIT Celje, Gleda-
liška 2 (tel./faks: 484-363).
Sicer pa si nameravajo člani
DGIT do poletja ogledati še
gradbišče avtoceste Arja vas-
Vransko ter objekte na njej,
pripravljajo pa tudi letno volil-
no konferenco, na kateri bodo
predstavili predlog novega sta-
tuta društva.
LEANDER LITERA
Ples za Celjane
Plesni val Celje se je vklju-
čili v vseslovensko akcijo Slo-
venija pleše, ki je v sodelova-
nju z Olimpijskim komitejem
zasnovana kot plesni festival.
Akcija je namenjena vsem
ljudem, otrokom, družinam,
mladini, odraslim in starostni-
kom, z njo pa želijo popularizi-
rati ples kot izvrstno športno-
rekreativno dejavnost, primer-
no vsem starostnim obdobjem.
Ob nastopih športnih plesalcev
bo ples predstavljen kot vrhun-
ski šport in ena od umetniških
zvrsti, namen festivala pa je
osmisliti ples, potrditi njegovo
kulturno in estetsko vrednoto
ter odkrivati lepote plesa in po-
trebe slehernega človeka po to-
vrstni kulturi.
V Celju bodo v okviru festi-
vala Slovenija pleše pripravili
dve prireditvi v veliki dvorani
Celjskega doma. Jutri, v petek
ob 18. uri, bodo plesali najm-
lajši - predšolski otroci, šolarji
in mladina, prireditev pa bodo
popestrili s show programom.
Družabni plesni večer z živo
glasbo in kulturnim progra-
mom bo v soboto ob 20. uri.
Celjski del festivala pa se bo
zaključil prihodnjo nedeljo,
20. aprila, s plesnim turnirjem
v standardnih in latinskoame-
riških plesih v Modri dvorani
Celjskega sejma. Turnir bodo
ob 10.30 uri začeh pionirji in
mlajši mladinci, ob 15. uri na-
daljevali mladinci, starejši
mladinci in člani C, ob 18. uri
pa zaključili mladinci, starejši
mladinci in člani B.	IS
Ples
vinogradnikov
Vinogradniško vinarsko
društvo Slovenske Konjice pri-
reja peti tradicionalni vino-
gradniški ples. Prireditev bo v
zreških Termah v soboto, 12.
aprila. Podelih bodo priznanja
najboljšim pridelovalcem vin
lanskega letnika, obiskala jih
bo vinska kraljica, domače
društvo kmetic pa bo pripravi-
lo še zanimivo modno revijo
starih kmečkih oblačil. B. Z.
Braslovčani imajo dobre salame
Da bi popestrili družabno življenje, so v Braslovčah na pobudo Miša Dobriška pripravile
Krajevna skupnost. Turistično društvo in Lovska družina Braslovče v Domu lovcev prvo
salamiado.
Zadeve so se lotili zelo resno, v strokovno komisijo so imenovali Janeza Šumaka, Ivana Koka in
Janeza Dernača, ki so ocenjevali salame. V oceno so dobili proizvode domačih kohn. Komisija je
ocenila kot najboljše salame Danice in Ivana Mogla iz Podgorja pri Letušu, kot druge najboljše
Janeza Sternada iz Gorč pri Braslovčah in kot tretje Antona Klokočovnika iz Braslovč. Seveda so
bile tudi ostale ocenjevane salame zelo dobre. Ocenjevali so tudi savinjski želodec, naredil ga je
Mišo Dobrišek, ocenjen pa je bil s sedemnajstimi od dvajsetih možnih točk.
Za sproščanje vseh prisotnih v napetih trenutkih ocenjevanja so s svojim petjem skrbeli
Dobroveljski fantje. Salamiada je uspela in dogovorih so se, da bo odslej vsako leto. T. TAVČAR
10
REPORTAŽA
Naj zmagata pogum in vztrajnost!
Specialna olimpiada daje drugačnim možnost uveljavitve v boju s sebi enakimi
7. zimskih iger Specialne
olimpiade Slovenije, ki so bile
minuli četrtek in petek na Ro-
gli, se je udeležilo 145 oseb z
motnjo v duševnem razvoju.
Na državno tekmovanje so
prišli iz 28 ustanov, večinoma
zavodov za varstvo, delo in us-
posabljanje. Njihova olimpiada
je vedno posebno obarvan
športni dogodek, ki ga izpolnju-
je iskreno navdušenje in otroš-
ko veselje nastopajočih. Vsi so
zmagovalci! Preden so se uvr-
stili na to tekmovanje, so morali
najprej premagati sebe in se
kljub drugačnosti, ki jim jo je
vsilila narava, lotiti treningov in
ukvarjanja s športom.
Prvi dan jim je bilo vreme
naklonjeno, drugi dan, ko so
bila vsa zaključna tekmovanja,
pa je veter bril kot za stavo. A
kot da jih to sploh ni motilo.
Tekmovanja so se odvijala po
načrtih, nastopajoči pa so, tako
kot se za prave športnike spodo-
bi, dali vse od sebe. Pomerili so
se v sedmih disciplinah: težjem
in lažjem veleslalomu, alpskem
in nordijskem drsenju ter smu-
čarskem teku na 100, 1000 in
3000 metrov. Tudi navijačev ni
manjkalo. Iz Centra za varstvo
in delo Golovec Celje, v katerem
so organizirali letošnjo zimsko
olimpiado, so zadnji tekmoval-
ni dan pripeljali kar vse svoje
varovance, 125 jih je, nekatere
med njimi pa so spremljali tudi
starši.
Priložnost za
samopotrjevanje
Specialna olimpiada daje ose-
bam z motnjo v razvoju prilož-
nost uveljavitve in samopotrje-
vanja, tudi možnost, da tekmu-
jejo in zmagajo v boju s sebi
enakimi. Predvsem pa jim uk-
varjanje s športom omogoča ak-
tivno in ustvarjalno preživljanje
prostega časa ter obenem pripo-
more k temeljni rehabilitaciji in
ohranjanju psihofizičnih spo-
sobnosti.	v
»Ko se pridružijo specialni
olimpiadi, se pridružijo svetu
zmagovalcev,« meni Marijan
Lačen, predsednik nacionalne-
ga komiteja Specialne olimpia-
de Slovenije in direktor Centra
za usposabljanje, delo in vars-
tvo iz Črne na Koroškem. »Vsi
so zmagovalci najmanj dvakrat:
prvič, ko se sploh začnejo uk-
varjati s športom in premagajo
sami sebe; drugič, ko se uvrsti-
jo na tekmovanje in lahko pre-
magajo druge tekmovalce, kar
je prav tako namen športa. Bis-
tvo specialne olimpiade je v
tem, da bi osebe z motnjo v
razvoju živele zdravo življenje,
ki bi jim nudilo kakovost v giba-
nju. Športne igre pa pripomore-
jo tudi k najširši socializaciji.
Naši varovanci ne morejo v fit-
nes, da bi se razgibali. Lahko pa
se ukvarjajo s športom v okviru
svojih zmožnosti in trenirajo za
nastop na specialni olimpiadi,
saj vedo, da se bodo družili s
sebi enakimi in z njimi tekmo-
vali. V življenju se moramo po-
trjevati prav vsi, tudi oni se
morajo, a njihove možnosti sa-
mopotrjevanja so manjše zato,
ker so njihove intelektualne
sposobnosti nekoliko nižje.«
Spoznanja v medicini o ko-
ristnosti gibanja so se v zadnjih
letih zelo spremenila. Včasih so
zdravniki, na primer, menili, da
bi moral bolnik po operaciji čim
dlje ležati, medtem ko danes
ugotavljajo, da so lahko koristni
samo tisti deli telesa, ki so v
aktivni funkciji. »To velja za vse
ljudi, za bolne in zdrave,« pou-
darja Marijan Lačen. »Za osebe
z motnjo v razvoju je prej velja-
lo, naj se ne gibajo preveč, saj
imajo že tako dovolj težav...
Danes vemo, da je kakovost
njihovega življenja bistveno
drugačna, če so aktivni.«
Razmah specialne
olimpiade
Začetek specialnega olimpij-
skega gibanja v svetu sega v leto
1963, ko so na pobudo družine
Kennedy organizirali prvi
športni tabor za osebe z motnjo
v duševnem razvoju. Pet let ka-
sneje so sledile prve prave
športne igre in specialna olim-
pijska ideja je zaživela v polnem
zamahu. Naslednje leto bo to
gibanje, v katerega je vključe-
nih že 130 nacionalnih organi-
zacij, ki imajo v svojih vrstah
več kot 6 milijonov tekmoval-
cev, praznovalo trideset let h
lovanja. V letih, odkar je Slov J
ja članica Special 01ympics j?"
ternational, so pri nas izveni.
šest poletnih olimpiad in se(W
zimskih. Naslednje letne igre^^
do v Ljubljani, naslednje zim^i.
igre leta 1999 pa predvidoma jv
Pokljuki. Ideja živi in z njo špof(
niki specialne olimpiade.
Med varovanci Centra ^
varstvo in delo Golovec Celjf
sta dva odlična športnih
Venči Zazijal je osvojil pr^
mesto v kolesarjenju na sve.
tovnih specialnih poletni
igrah leta 1995 v New llavenu
v ZDA. Sebastjan Jakop je ta.
krat osvojil drugo mesto v na.
miznem tenisu.
Z razraščanjem ideje speciaj
ne olimpiade se je povečalo tu(}
zanimanje za problematil^
oseb z motnjo v duševnem raz
voju. Najpomembnejše pa je to
da se pri nas ne ukvarjamo v&
zgolj s temeljnimi eksistenčni
mi vprašanji drugačnih, ampal
nas zanima tudi kakovost njiho
vega življenja.
KSENIJA LEKII
Foto: GREGOR KATli
Tekmovanj na državni ravni
se lahko udeležijo le tisti tek-
movalci, ki dosegajo boljše re-
zultate na predhodnih rav-
neh, na lokalnih in regional-
nih igrah. V Specialno olim-
piado Slovenije - njen največji
dogodek so letne in zimske
državne igre - je danes vklju-
čenih približno 1600 tekmo-
valcev iz 66 ustanov, organi-
zacij, klubov in društev. Urad-
ni športi v Sloveniji so atletika,
plavanje, kolesarstvo, namiz-
ni tenis, elementi košarke,
mali nogomet, alpsko smuča-
nje in tek na smučeh. Med
demonstracijske športe pa se
uvrščata balinanje in talni
(floor) hokej. Demonstracij-
ski šport lahko postane urad-
ni takrat, ko ima prevedena
mednarodna pravila special-
ne olimpiade in določene
glavne trenerje, ki so nosilci
razvoja posameznega športa.
Zadovoljni obrazi športnikov po dobro opravljenem nastopu v težjem veleslalomu. Marjan Jančič.
Sebastjan Jakop in Aleš Sobočan so varovanci celjskega Centra za varstvo in delo Golovec.
Specialna olimpiada ni le športni dogodek, ampak združuje športne, socialne in kulturne
dejavnosti, ki pozitivno vplivajo na usposabljanje drugačnih.
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
Vsi bi radi v Pekel
Sosedi o februarju, pri nas niti o januarju
danska statistika, ki so jo
fejšnji teden objavili v Gos-
Ldarski zbornici Slovenije,
J večino najbolj obiskanih
i^ravnih in kulturnih zna-
j,enitosti na Celjskem (ter
^god po Sloveniji) ni raz-
veseljiva. Skoraj povsod se je
glasilo manj domačih turi-
0-
Tako je bilo na našem ob-
močju v mozirskem Savinj-
;em gaju, v samostanu v
Himju in na celjskem Starem
radu lani precej manj obisko-
alcev. V Savinjskem gaju (s
l4-tisočimi obiskovalci) ter na
(jjskem Starem gradu (z 21-
kočimi obiskovalci) so na-
tfeč zabeležili za tretjino
^nj obiskov, v olimskem sa-
[lostanu (s 24-tisočimi obi-
lovalci) pa za 17 odstotkov,
eseli so lahko le v jami Pekel,
jer je bilo lani kar za 35 od-
jDtkov več obiska (ter vsega
fopaj 20-tisoč obiskovalcev).
IV Združenju za turizem in
lustinstvo pri Gospodarski
jiornici spremljajo število
ftiskovalcev po prodanih
vstopnicah, podatke pa objav-
ljajo štirikrat letno. Tako je
znano, da je bila lani najbolj
obiskana slovenska znameni-
tost Postojnska jama (s 305
tisoč obiskovalci, med kateri-
mi je bilo kar 80 odstotkov
tujih). Lani je bilo v tej jami za
četrtino več obiskovalcev kot
leto poprej (tujcev je bilo celo
za 45 odstotkov več, sloven-
skih turistov pa za petino
manj).
Za naše območje so zani-
mivi tudi podatki o lanskem
obisku slovenskih kopališč.
Med temi se je kar tri četrti-
ne obiskovalcev kopalo v ter-
malnih, pri tem pa jih je priš-
lo kar za 12 odstotkov več.
Ko govorimo o štirinajstih
najbolj obiskanih znamenito-
stih, je treba omeniti, da je
bilo lani manj domačih turi-
stov tudi v Predjamskem gra-
du, v kobilarni Lipica, na stol-
pu Ljubljanskega gradu, v
Škocjanskih jamah, v maribor-
skem akvariju in tudi v soteski
Vintgar. Več Slovencev so na-
šteli le v rudniku živega srebra
v Idriji, Arboretumu v Volčjem
potoku ter, kot je že zapisano,
v šempetrskem Peklu.
V	Sloveniji bo prav gotovo
treba posvetiti večjo pozornost
domačim turistom. V Gospo-
darski zbornici omenjajo, da
so v sosednji Hrvaški že v pr-
vih dveh mesecih uspeli priva-
biti za 6 odstotkov več turistov
ter da imajo za 11 odstotkov
več nočitev (delež nočitev slo-
venskih turistov se je povišal
celo za 16 odstotkov) kot v
istem času lani. Kaj pa pri nas?
V	turizmu se veselijo tudi
podatka, da je lani obiskalo
naše igralnice 5 odstotkov več
obiskovalcev (čeprav je prišlo
preizkušati srečo manj Slo-
vencev). Tako smo lani zaslu-
žili z igralništvom 151 milijo-
nov dolarjev, kar predstavlja
v celotnem turističnem prili-
vu že 12 odstotkov.
Dovolj pove dejstvo, da v
dneh, ko so tam objavili že
februarske turistične številke,
pri nas ni bilo niti dokončnih
januarskih podatkov.
BRANE JERANKO
Slaba čebelarska letina
Na letni skupščini so se
sestali čebelarji Občinske če-
belarske zveze Žalec, oziro-
ma odslej Zveze čebelarskih
društev,v katero je vključe-
nih devet družin (društev) s
skupaj 252 člani.
Čebelarjem Savmjske doli-
ne je na skupščini o delu in
nalogah v prihodnje govoril
predsednik zveze Anton Roz-
man. Kot je povedal, je medu
iz leta v leto manj, tako so iz
nekdanjih 25 ton prišli na bo-
re 3 tone. Razlogov za to je
več, gotovo pa je najpomem-
bnejši obolelost čebeljih dru-
žin z varoo. Ta zajedalec je
napravil že ogromno škode,
zdesetkal število družin, ta-
ko, da jih je sedaj le še okrog
2800. Zatiranje varoe je bila
in bo tudi v bodoče glavna
naloga čebelarjev. V prete-
klem letu jim je pri tem poma-
gala tudi občina z dotacijo za
nakup zdravil. Kot posledica
varoe pa nastopa tudi poap-
nenje zalege, to je glivična
bolezen, proti kateri v svetu
še ni pravega zdravila. Poleg
omenjenih težav pa medeno
bero skubijo še naravi nepri-
jazni postopki pri sadjarjenju
in kmetovanju, grobi urbani
posegi, neosveščenost prebi-
valstva in drugo.
Čebelarji so imeli v prete-
klem letu tri predavanja in eno
strokovno ekskurzijo v Idrijo.
Tudi za naprej so napovedali
boj čebeljim boleznim in zaje-
dalcem in skrb za izobraževa-
nje, pripravljajo pa se že na
srečanje čebelarskih društev
Zagorja ob Savi, Maribora,
Žalca, Raven na Koroškem in
Šmihela iz avstrijske Koroške.
T. TAVČAR
Anton Rozman, predsednik Zveze čebelarskih društev: »Po-
sebno poglavje pri čebelarjenju pa je prodaja medu. Domači
med je premalo cenjen, uvoženi je sicer cenejši, zato pa slabe
kvalitete.«
Bo v Konjicah Jurjev festival?
Konjiško turistično druš-
D trenutno povezuje na-
liko 444 članov. Tudi zara-
njih je mesto Slovenske
injice v preteklem letu
pelo visoko priznanje za
Ijlepše urejeni kraj s pre-
Mnim turizmom v Slove-
li. Prihodnje leto se bodo
bnjice potegovale tudi za
iziv najlepšega kraja v
Ivropi.
Kot je dejal predsednik druš-
va Jože Fideršek, pa je zanje
pomembna vključitev Ko-
le v združenje festivalskih
lest na mednarodni ravni,
imamo naravne možnosti in
iridne ljudi, ki želijo širiti in
irjevati turistično gospodars-
tvo v naši občini in v vsej zgor-
nji Dravinjski dolini. Prav je, da
tudi mi dobimo svoj festival,
kot ga ima na primer Ptuj
(pustni karneval) ali
Miinchen, Opatija... Take festi-
vale le v nekaj dneh obišče več
deset tisoč ljudi. Predstavljajte
si, kaj bi recimo Jurjev festival
pomenil za Konjice.«
Na zadnjem srečanju članov
društva je Jože Fideršek med
drugim predlagal, da nekatere
konjiške krajevne skupnosti
(Tepanje, Draža vas, Zbelovo,
Jernej) ustanovijo svoja turi-
stična društva. Ta bi povezali
v občin§ko turistično zvezo, ki
bi poiskala stike s sosednjima
zvezama iz Vitanja in Zreč.
Na srečanju so člani prisluh-
nili oceni lanskega, za mesto z
850-letno tradicijo jubilejnega
leta. Čemu pa bodo namenjali
pozornost letos? Leto kulture v
turizmu je, zato v turističnem
društvu vabijo k sodelovanju
vse, ki žele svoje kulturno de-
lovanje povezati s turizmom.
To so lahko glasbene, pevske
ali folklorne skupine ter dram-
ske skupine na šolah. Prav tako
vabijo k sodelovanju konjeniš-
ki klub in druga društva, ki
delujejo v konjiški občini.
V aprilu bo najpomembnejša
naloga članov društva organi-
zacija Jurjevega praznovanja
ter obnova smerokazov. Maja
bodo sadili cvetje in priredili
strokovni izlet na Madžarsko
in Poljsko. V juniju se bodo
pripravljali na počastitev praz-
nika občine in priredili peto
turistično razstavo. V drugi po-
lovici leta bodo med drugim
sodelovali pri organizaciji Ko-
njiške noči, sadjarske razstave,
naznanilu trgatve, postavitvi
klopotca, martinovanja, novo-
letnega sejma in še kje. Sodelo-
vali bodo tudi s turističnimi
krožki na osnovnih šolah.
Komisija, ki deluje v druš-
tvu je ocenila urejenost posa-
meznih okolij v minulem letu.
Vsem, ki so se še posebpo
potrudili, so podelili prizna-
nja. Teh je bilo precej, skupno
kar 107 in sicer za različna
področja: denimo za izredno
lepo okensko in balkonsko
cvetje, cvetlične grede, okoli-
co hiše, okolico poslovne stav-
be, urejeno pokopališče, oko-
lico cerkve, popestritev po-
nudbe, sodelovanje na različ-
nih področjih in drugo.
5. Z.
REKLI SO
Vinko Drča, predsednik
sveta KS Gomilsko:
»Lani smo največ pozorno-
sti namenili varnosti otrok, ki
iz smeri Grajske vasi prihajajo
preko magistralne ceste v po-
družnično osnovno šolo na
Gomilskem. Tako smo na tem
odseku zgradili pločnik, razši-
rili cesto in položili napeljavo
za javno razsvetljavo in kabel-
sko televizijo. Delno nam je
pri tem pomagal DARS, saj so
cesto precej uničili tudi tovor-
njaki izvajalcev gradnje avto-
ceste Arja vas-Vransko. Obno-
vili smo tudi del vodovoda.
Pričeli smo s celovito obnovo
doma krajanov, največji prob-
lem pa predstavlja podružnič-
na osnovna šola, ki ima med
drugim neustrezne sanitarije
in kuhinjo.«	T.T.
Zgodnji krompir že v zemlji
Med prvimi spomladanskimi kmečkimi opravili je tudi sajenje zgodnjega krompirja. Sadijo ga
^'^oj, ko je zemlja dovolj ogreta. Sedaj je na voljo že veliko sort, kmetje pa, ki ga sadijo za zares
Sodnjo pridelavo, krompirišča po sajenju pokrijejo s kopreno, ki v zemlji zadržuje toploto in
'^§0 ter s tem pospeši kaljenje in rast posevkov. Na sliki: Florjančevi s Polzele so sadili zgodnji in
'^dnje zgodnji krompir sorte ulstar, romana in sante.	T. TAVČAR
12
NASI KRAJI IN UUDJE
V SPOMIN
Mihael Satler
Minuli teden so se številni
PoLzelani poslovili od enega
najstarejših krajanov Mihae-
la Satlerja-Veternikovega oče-
ta iz Založ pri Polzeli.
Pokojni se je rodil leta 1911
v Založah v kmečki družini.
Tam je preživel otroštvo, leta
1936 se je, ko se je zagledal v
sosedovo Kristino, prižemi
na Veternikovo kmetijo. Ime-
la sta tri otroke, dva sinova
in hčer, najstarejši pa je žal
že umrl. Vsem, ki so Mihaela
Satlerja poznali, pa bo za
vedno ostala v spominu nje-
gova izjemna osebnost. Odli-
kovale so ga modrost, strp-
nost. dobrota, gospodarnost,
globoka vernost, pripravlje-
nost pomagati, ljubezen do
družine, do domovine in
zemlje. Te njegove lastnosti
so krepila bridka doživetja
med vojno, aktivno družbe-
no delovanje, med letom
1954 in 1960 je bil polzelski
župan, vse življenje pa je
nadvse ljubil pesem. Več kot
60 let je bil aktiven pevec v
domačih zborih, šele zadnja
leta. ko mu zdravje tega ni
več dopuščalo, je petje samo
poslušal.
Mihael Satler je dobro se-
jal in bogato žel. Njegova
spokojnost in mir sta govori-
la o tem. da je z žetvijo
zadovoljen.
T. TAVČAR
Barve so življenje
Jutri, v petek, bo na Srednji frizerski, tekstilni, strojni in
prometni šoli dan šole, na katerem dijaki te šole vsako leto
predstavijo dejavnosti, za katere se izobražujejo.
Že po tradiciji se na ta dan vsako leto še posebej pripravijo
tekstilci, ki svoje zamisli in delo vsako leto ob dnevu šole
predstavijo tudi na modni reviji. Za vodilo jutrišnje so dijaki,
katerih delo vodijo učiteljice praktičnega pouka, izbrali geslo
Barve so življenje, priprave nanjo pa tečejo že vse od jeseni.
Izbrane manekenke in manekeni se bodo v zamislih in izdelkih
svojih sošolk torej prvič predstavili jutri, med prireditvijo, name-
njeno dijakom in profesorjem šole, v ponedeljek pa jo bodo
ponovili še za druge obiskovalce in starše.	N.-M. S.
Tečaji za voditelje čolnov
Na žalski UPI-Ljudski univerzi jih uspešno izvajajo že nekaj let
Ne le ob morju, tudi drugod po Sloveniji
je veliko ljudi, ki si želijo svoj prosti čas
ali dopust preživeti na jadranju. Ravnanja
s plovilom se je treba najprej naučiti, zato
vas v UPI-Ljudski univerzi Žalec vabijo,
da se udeležite enega izmed njihovih
tečajev.
' '	-	-- - - čv".;
V UPI-Ljudski univerzi Žalec organizirajo
tečaje za voditelje čolnov približno pet let.
Da so pri svojem delu uspešni, dokazuje
veliko število tečajnikov iz širšega celjskega
območja in Koroške, zelo dobre rezultate
pa slušatelji teh tečajev dosegajo tudi na
izpitih, kjer beležijo preko 90 odstoten us-
peh. Kot je povedala strokovna sodelavka
UPI-Ljudske univerze Žalec Alja Roš tečaj
obsega 48 šolskih ur in običajno traja 3
tedne. V tem času kandidate pripravijo za
izpit na Upravi RS za pomorstvo v Kopru, to
je edino mesto v državi, kjer je mogoče
opravljati izpite. Člani posebne komisije
preverjajo znanje s petih področij. Kandida-
ti morajo poznati pravila o izogibanju trče-
nja" na morju ter pravila o plovbi na notra-
njih vodah, druge pomorske predpise in
druge predpise o plovbi na notranjih vodah.
osnove navigacije in osnove motoroznans-
tva ter mornarska dela in veščine. Kandida-
ti, ki opravijo tečaj v UPI-Ljudski univerzi
Žalec vsa ta področja dobro poznajo tudi
zato, ker tečaje vodi strokovnjak. To je
Viljem Petek iz Latkove vasi, človek, ki se
je pomorstva dodobra naučil v vojaški aka-
demiji in preizkusil svoje znanje tudi v
praksi.
Po besedah Alje Roš je zanimanje za
njihove tečaje zelo veliko v pomladanskih
mesecih. »V skupini je do 15 interesentov,
običajno organiziramo vsako leto 4 tečaje.
Letos sta za nami 2 tečaja, v začetku maja
bomo organizirali 3. tečaj, če bo dovolj
zanimanja, bomo naslednji tečaj organizi-
rali še junija. Izpit, ki ga opravijo tečajniki,
velja za plovbo po vseh vodah, je medna-
rodne narave, velja pa za plovila do 12 m
oziroma 15 bruto registrskih ton. Izpit je
teoretične narave, sicer pa dobro sodeluje-
mo z raznimi klubi in šolami jadranja, tako
da lahko tečajniki pridobijo tudi dovolj
praktičnih znanj. Cena tečaja je 35 tisoč
SIT, omogočamo plačilo na 3 obroke, v
ceno pa je vključeno tudi gradivo in cena
izpita,« je še pojasnila Roševa.
EP
Mladi
ffolkloristi so
navdušili
v konjiškem Domu kultu-
re se je predstavila na svojem
prvem samostojnem koncer-
tu folklorna skupina Osnov-
ne šole Pod goro.
Pod vodstvom Ingrid Slap-
nik so osnovnošolci (od prvega
do četrtega razreda) zaplesali
splet belokranjskih, gorenjskih
in štajerskih plesov. Oblečeni v
narodne noše pa niso samo ple-
sali, ampak so skozi štiri letne
čase prikazali tudi nekaj kmeč-
kih običajev. Z zelenim Jurijem
so oznanili pomlad, poletje so
prikazali s košnjo in drugimi
opravili, jesen je oznanjala trga-
tev, pozimi pa so se ženili. Ple-
sali in vriskali so ob spremljavi
kar petih muzikantov: Simon
Ljubič je zaigral na harmoniko,
Norbert Jedlovčnik jih je
spremljal s kitaro, Jože Fideršek
je igral kontrabas, Alojz Fur-
man klarinet in Bojan Obner
bariton. Na citre je zaigrala Ivi-
ca Pučnik, zapele pa so učenke
sedmega in osmega razreda.
Folklorna skupina je navdušila.
A. P.
Dobrote slovenskih kmetij
Vrsta priznanj tudi na celjsko območje, Pavli Ulaga iz Velikih Gorele pri Laškem celo Znak kakovosti v letu 97
v Minoritskem samostanu
na Ptuju je bila od 4. do 7.
aprila tradicionalna 8. raz-
stava Dobrote slovenskih
kmetij. Dobrote iz domače
kuhinje so na Ptuju predsta-
vile tudi številne kmetije iz
širšega celjskega območja.
Posebno pozornost so v ok-
viru razstave letos namenili
Dolenjski, Beli krajini in Po-
savju, organizatorji pa so po-
skrbeli za temeljito predstavi-
tev avtohtonih jedi in pijač,
nenazadnje pa tudi običajev
tega predela. Kot nekaj zad-
njih let, so se razstave množič-
no udeležile tudi kmečke gos-
podinje in gospodarji iz celj-
skega območja. Na razstavi so
predstavili 65 krušnih, 12
mlečnih ter 15 mesnih izdel-
kov, za priznanja pa se je pote-
govalo tudi 18 vzorcev doma-
čega kisa ter 16 domačih
žganj.
Na razstavi so letos podelili
4 znake kakovosti, enega od
njih, za svoje rogljičke, pa je
prejela Pavla Ulaga iz Velikih
Gorele pri Laškem. Znak ka-
kovosti prejmejo le tisti raz-
stavljavci, ki so tri leta zapo-
red v isti kategoriji prejeli naj-
višje priznanje za nek izdelek.
Na dobri poti, da se nekoč
ponašajo s tem priznanjem,
pa je s širšega celjskega ob-
močja še nekaj kmetij, katerih
gospodinje so letos prejele zla-
ta priznanja za svoje izdelke.
V kategoriji izdelkov iz žit
oziroma krušnih izdelkov ali
peciva se ob Pavli Ulaga iz
Velikih Gorele pri Laškem z
zlatom ponašajo še: Marija
Trebovc iz Goričice (Šentjur),
Milena Kozmus iz Paneč (Jur-
klošter), Marjana Dobovičnik
iz Loke (Dobrna), Dragica
Lesjak iz Prelske (Velenje),
Amalija Jurkošek iz Kanjuc
(Štore), Olga Slemenšek iz
Razborja (Vojnik), Marinka
Lesjak iz Črnove (Velenje), Pa-
nika Žunter iz Prihove (Nazar-
je), Milena Marolt iz Podveže
(Luče ob Savinji), Marica Kuz-
man iz Brezna (Vitanje), Joži-
ca Drev iz Raven (Šoštanj),
Marija Žlender iz Sv. Štefana,
Jožica Vengust iz Vodruža
(Šentjur), Dragica Dobnik iz
Razborja (Dramlje),—^nica
Germelj iz Raduhe (Luče ob
Savinji), Marjanca Deželak
Debra (Laško), Anica Krušij
iz Tlak (Rogatec) in Joži^
Kuzman iz Spodnjega Dolij;^
(Vitanje).
V kategoriji izdelkov iz mle.
ka so zlato prejeli: Marjan^
Deželak in Tončka Ulaga, obe
iz Debra. (Laško), dvakrat, z^
mladi sir v olju z zelišči i,,
poltrdi sir z baziliko, Martinj
Poličnik iz Logarske doline
(Solčava) in kmetija Novak h
Zajasovnika (Vransko). >
Marjana Dobovičnik iz Loke pri Dobrni je bila letos vesela
zlatega priznanja za svoj pšenični kruh.
NA DANAŠNJI DAN
^^......................11. april.......................
1744 - Rodil se je slovenski
pisatelj, prevajalec (prevod
Biblije skupaj s Kumerdejem)
in janzenist Jurij Japelj, od
leta 1800 kanonik v Celovcu,
ki je v šolski knjigi prvi upora-
bil ime Slovenci za ves narod,
ki so mu dotlej pravili Kranjci
(umrl leta 1807).
1806 - V Ljubljani se je rodil
avstrijski pesnik in politik An-
ton Aleksander Auersperg,
znan kot Anastasius Griin, za
Slovence pomemben zaradi
svojih zgodnjih prevodov slo-
venskih narodnih pesmi v
nemščino (umrl leta 1876).
12.	april
1823 - Rodil se je Aleksan-
der Nikolaj evič Ostrovski,
eden najpomembnejših ru-
skih dramatikov (Nevihta,
Gozd) do Čehova (umrl leta
1886).
1869 - Rodil se je slovenski
slikar Rihard Jakopič, duhov-
ni in organizacijski vodja slo-
venskih ekspresionistov, po
načrtih Maksa Fabianija je
zgradil istoimenski paviljon,
pomembno likovno središče
za pol starejše slovenske mo-
derne umetnosti (umrl leta
1943).
13.	april
1735 - Rodil se je slovenski
pisatelj - bosonogi avguštinec
Marko Pohlin, katerega
Kraynska grammatika je spro-
žila nov val pisateljevanja v
slovenskem jeziku (umrl leta
1801).
1814 - Rodil se je slovenski
jezikoslovec in profesor pa-
storalke v mariborskem bogo-
slovju Oroslav Caf, ob Kopi-
tarju in Miklošiču tretji vrh
slovenskega jezikoslovja v 19.
stoletju, ki je zblaznel in si
vzel življenje (umrl leta 174).
1900 - V Mariboru je umrl
slovenski zgodovinar Ignacij
Orožen, študiral filozofijo in
teologijo, služboval v Žalcu,
Celju, Mozirju, nazadnje pa je
bil prošt v Mariboru, pisec
kronike lavantinskih škofov
(rojen leta 1819).
1818 - Luka Čeč (1785 do
1936) je kot prvi človek prešel
deročo Pivko na začetku nje-
nega podzemeljskega toka in
na njenem strmem in skalna-
tem desnem bregu postavil
bakle ter razsvetlil razsežno
dvorano Velikega doma v Po-
stojnski jami.
1452 - Rodil se je italijans^
slikar (Zadnja večerja. Mena
Lisa, Madona v votlini), kipar,
arhitekt in izumitelj Leonardo
da Vinci, popolno utelešenje
renesančnega človeka in eden
največjih duhov v zgodovini
človeštva (umrl leta 1519).
1707 - Rodil se je švicarski
matematik Leonhard Euler,
utemeljitelj hidrodinamike in
avtor del s področja matema-
tične analize, teorije števil in
gibanja planetov (umrl leta
1783).
1843	- Rodil se je angleško-
ameriški pisatelj (Amerika-
nec, -Portret neke gospe. Dedi-
nja) in kritik Henry James,
dognano razvil psihološki rea-
lizem in napisal študijo o ro-
manu (umrl leta 1916).
■saspi
16.	april
, !	i m
1646 - Rodil se je francoski
arhitekt Jules Hardouin Man-
sart, vodilna osebnost franco-
skega stavbarstva v obdobju
Ludvika XIV., po katerem se
imenujejo mansardne strehe
(umrl leta 1708).
1844	- Rodil se je francoski
pisatelj (Bogovi so žejni) in
akademik Anatole France, raz-
gledani literarni kritik, esejist
in publicist, dobitnik Nobelove
nagrade za književnost leta
1921 (umrl leta 1924).
1889 - V Londonu se je rodil
angleški filmski igralec in re-
žiser (Lov za zlatom, Velil^
diktator. Odrske luči) Charles
Chaplin s pravim imenom Sf
Charles Spencer, eden največ-
jih komikov vseh časov
(umr
leta 1977).
17.	april ^
a**
1539 - Rodil se je švicarsl«
slikar Tobias Stimmer,
ster zgodnje renesanse (uni^
leta 1584).
1837 - Rodil se je amerišl^
bankir John Pierpont MorgaH'
ustanovitelj ene največjih 'jj
najpomemnejih amerišl^il
bank J.P. Morgan&Co. (umi'
leta 1913).
1885 - Rodila se je dansl<f
pisateljica Karen Blixen s P^^'
vim imenom. Karen ChristeiT^^
Finecke (psevdonim Isak Dii^^
sen), avtorica fantastičnih
in zgodb iz afriškega življert ,
(Moja Afrika) (umrla leta 1962J
1. SNOPIČ
SPORT
13
Obubožani na zmago
Pred sobotnim drugoligoškim derbijem z Vevčami prekinjen zmagoviti niz nogometašev Šentjurja - Igralcem dolžni
še plače za november
šentjurski nogometaši so
j^vrstno štartali v spomla-
danski del drugoligaškega
prvenstva in po treh zapo-
rednih zmagah (dvakrat v
gosteh) v soboto doživeli
jvojno hladno prho. Uprava
ji izpolnila obljube o plači-
lu obveznosti, nato so doma
izgubili še s slabim Jadra-
nom.
Finančne težave Šentjurja
je vlečejo že nekaj mesecev, a
se o njih po seriji odmevnih
lezultatov ni veliko govorilo.
Po nepričakovanem porazu z
Jadranom so mnogi celo po-
jumili, da je šlo za bojkot
Igralcev, a očitno ni tako. »Kot
pred vsako tekmo, smo tudi
pred zadnjo razmišljali samo
o zmagi. Novica, da še ne bo
Bič z denarjem je bila šokant-
tta, toda zapleti okrog financ
niso najpomembnejši vzrok
za poraz. Enostavno nam ni
Slo...« je spodrsljaj komenti-
ral eden stebrov obrambe Mi-
lan Pašalič.
Kakšni so dolgovi do igral-
cev? Plače za november, de-
cember in februar, premije iz
jesenskega dela prvenstva in
nekatere pogodbene obvezno-
sti, o katerih nogometaši tre-
nutno ne razmišljajo. »Vem,
da je težko zagotoviti denar,
toda težko je tudi zmagovati.
Nam je marca uspevalo, torej
smo svoje opravih. Vzdušje je
zaradi pomanjkanja denarja
slabo, pravzaprav nas vzpod-
bujata in >ohranjata pri življe-
nj u< trener Benčina in športni
direktor Emeršič,« tarna Paša-
lič, ki skupaj s soigralci nor-
malno trenira in ob upanju na
boljše čase razmišlja o sobot-
nem derbiju z vodilnimi Vev-
čami.
»Vevče so verjetno najbolj-
še moštvo druge lige. V špor-
tu ne zmaga vedno boljši in
kdo pravi, da v soboto ne
moremo presenetiti. Kljub
vsem težavam lahko oblju-
bim, da se bomo borili in -
igrali na zmago!« ostaja Mi-
lan Pašalič optimist tudi v ob-
dobju hude (finančne) krize.
Ob vseh'omenjenih težavah
je derbi prišel ob najbolj ne-
pravem času, povrhu pa je
Žilnik prenesel rumene kar-
tone iz prejšnjega kluba (Ru-
dar) in bo zaradi sedmih mo-
ral počivati. Več odgovornosti
bo tako na mlajših nogometa-
ših, ki so se letos nekajkrat že
dokazali. »Štart je bil sanjski
in res škoda je za zadnji spo-
drsljaj. Sezona je še dolga,
časa in priložnosti za dokazo-
vanje bo še dovolj in boj za
vrh lestvice še ni izgubljen.
Nekajkrat smo že opozorili
nase in v prihodnje bo po-
trebno potrditi, da smo čvrsto
in homogeno moštvo,« pravi
Pašalič.
Zmaga Šentjurja nad Vev-
čami bi pomenila tudi vključi-
tev »zelenih« v boj za vrh
prvenstvene lestvice. V jesen-
skem delu je trener Benčina
opozarjal na slab igralski ka-
der, ki je s prihodom Žilnika
in Šoštarja zdaj bolj preprič-
ljiv Prepričljivi so bili tudi
tisti, ki so zagotavljali, da de-
nar za nogometaše bo... Pa ga
ni in verjetno v takšnih raz-
merah tudi blestečih predstav
ne bo več.
TOMAŽ LUKAČ
Milan Pašalič
Sreča je
opoteča
Katastrofa v Novi Gorici je
»a Skalni kleti pustila posle-
dice: nekateri igralci so bili
denarno kaznovani, Mujči-
noviča. Blatnika, Hajdurovi-
ča in Gorška pa je trener
Tarbuk preselil na klop.
V dolgočasni igri se spre-
membe niso veUko poznale,
Celjanom pa so razmere vsaj
delno vrnile izgubljeno. Bau-
nan je zmagoviti gol s strelom
i roba kazenskega prostora
dosegel po veliki napaki
obrambe Mure, ki je ravno
takrat veliko napadala, zadela
Prečnik (Lukič) in doživela pr-
vi spomladanski poraz. »Zdaj
sta pred nami zaporedni go-
stovanji in za Bežigradom bo
igralo moštvo, ki bo sposobno
narediti največ,« se Tarbuk po
>Tsti igralskih sprememb ne-
koliko brani nepisanega pravi-
la, da se zmagovita ekipa ne
inenja.
Specialisti za
gostovanja
Rudar je tudi na tretjem
^Pomladanskem gostovanju
"stal neporažen in je šele
•Irugo moštvo, ki .pri vodil-
•^em Primorju ni izgubil.
Velenjčani so dvakrat vodili,
Po več kot petih mesecih je
'končno gol dosegel tudi Ek-
"^ečič in rdeče-črni (novi zele-
"^o-beli barvni kombinaciji so
^^ odpovedali) so se utrdili v
^Bornjem delu lestvice. »Dva-
smo bili zelo blizu zmagi,
^^ndar nisem razočaran. Z vo-
'''luo ekipo nismo izgubili in
■Moramo biti super zadovolj-
je razmišljal trener Jarc.
Rešilec nad Smerca
Velenjski kolesar Sandi Šmerc z ekipo Save tekmuje na
dirki Po poteh kralja Nikole in se je v 3.etapi od Nikišiča
do Ukinja zapletel v incident, ki ga je zakrivil neprevidni
voznik reševalnega avtomobila.
Šmerc je bil v vodilni skupini, ko ga je zbil zdravniški avto.
Na srečo brez težjih posledic in je lahko nadaljeval z dirko, ki ;
se je že preselila v Italijo. Po štirih etapah je z zaostankom
četrt ure na 27.mestu.
Rekordni Steržaj
Konjiški kegljači so bili vse do zadnjega kroga drugoligaš-
kega prvenstva vodilno moštvo in s porazom v Radencih
zapravili možnost za nastop v kvalifikacijah za vstop med
najboljše.
Doslej najboljšo sezono so konec tedna sklenili z organizacijo
polfinala državnega prvenstva za posameznike (januarja so
gostili najboljše mladince), na katerem je Harry Steržaj s kar
1028 lesi krepko izboljšal dve desetletji star rekord Dragaša.
ŠPORTNI
KOLEDAR
sobota, 12.4.
Košarka
Polzela: Polzela-Satex
(19.30), Ljubljana: Olimpija-
P.Laško (4.krog končnice A-1
lige, 17); Rogaška Slatina:
Rogaška-Ilirija (19), Sežana:
K.zidar-Kemoplast (4.krog
končnice za A-1 ligo, 20);
Ljubljana: Medvode-Prebold
(16), Cerknica: Cerknica-Ro-
gla Atras (19), Šoštanj: Elek-
tra-Portorož (10. krog končni-
ce B lige, 18.30).
Nogomet
Šentjur: Šentjur-Vevče (21.
krog 11, lige); Slovenske Konji-
ce: Dravinja-Aluminij, Rogaš-
ka Slatina: Steklar-Paloma,
Odranci: Odranci-Unior (16.
krog III.lige); Vransko: Vran-
sko-Kovinar, Rogatec: M.
Claudius - Usnjar, Radeče:
Tim Laško - Krško, Brežice:
Brežice-Šmarje (12.krog ONZ
Celje, vse 16.30).
Rokomet
Slovenj Gradec: Prevent-
P. Laško (prva finalna tekma
končnice DP za moške, 18);
Žalec: Žalec-Branik, Velenje:
Velenje-Olimpija (3.krog
končnice I. ženske lige, obe
19).
nedeua, 13.4.
Košarka
Celje: Celje-Vrhnika (10.
krog končnice B lige, 18).
Nogomet
Velenje: Rudar-Beltinci,
Ljubljana: Olimpija-Publi-
kum (25. krog I.lige), Lenda-
va: Nafta-Era Šmartno
(21.krog Il.lige, vse 16.30).
ponedeuek, 14.4.
Domžale: Helios-P. Laško
(5.krog končnice A-1 lige, 20).
sreda/1x4.
Košarka
Laško: P.Laško-Idrija
(17.30), Polzela: Polzela-Re-
publika (6.krog končnice A-1
lige, 19.30); Šentjur: Kemo-
plast-Litostroj, Krško: Krško-
Rogaška (5.krog končnice za
A-1, obe 20).
Nogomet
Velenje: Rudar-Olimpija,
Koper: Koper-Publikum
(26.krog I.lige, obe 16.30).
Rokomet
Laško: P. Laško - Prevent
(druga finalna tekma končni-
ce DP za moške, 20).
Železarna Štore
PROSTAND, d.o.o.
3220 Štore
OBJAVLJA
na podlagi pooblastila
Slovenskih železarn, d.d. Ljubljana
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo sledečih nepremičnin
1.	Stavba komerciale s funkcionalnim zemljiščem v industrij-
skem kompleksu Štore 1
-skupna izmera pritličja 332 m^
-skupna izmera nadstropja 332 m^
-skupna izmera mansarde 290 m^
-ocenjena vrednost 560 DEM/m^
Stavba je primerna tudi za opravljanje mirnejše obrti.
2.	Stavba AOP s funkcionalnim zemljiščem v industrijskem
kompleksu Štore 1
-skupna izmera podpritlučja 254 m^
-skupna izmera pritličja 406 m^
-ocenjena vrednost 385 DEM/m^
Stavba je primerna tudi za opravljanje mirnejše obrti.
3.	Objekt bivših zidarjev v industrijskem kompleksu Štore 1
-skupna izmera 85 m^
-ocenjena vrednost 200 DEM/m^
4.	Skladišče jeklenk s parkirnim prostorom v industrijskem
kompleksu Štore 1
-skupna izmera skladišča 63 m^
-skupna izmera parkirnega prostora 54 m^
-ocenjena vrednost objekta 150 DEM/m^
-ocenjena vrednost zemljišča 35 DEM/m^
5.	Zemljišče ob jeklovleku v industrijskem kompleksu Štore 2
-skupna izmera 20.000 m^
-ocenjena vrednost zemljišča 35 DEM/m^
6.	Samski dom Celje
-skupna izmera v dveh etažah s pripadajočimi skupnimi prostori
524 m^
-ocenjena vrednost 1170 DEM/m^
7.	Opuščeni samski dom na Lipi - Štore (gospodarsko
poslopje) s širšim funkcionalnim zemljiščem
-skupna izmera objekta 385 m^
-skupna izmera zemljišča 1250 m^
-ocenjena vrednost objekta 160 DEM/m^
-ocenjena vrednost zemljišča 30 DEM/m^
8.	Stavbno zemljišče bivše »samotne« v industrijskem kom-
pleksu Štore 1
-skupna izmera 8.000 m^
-ocenjena vrednost zemljišča 25 DEM/m^
Razpisni pogoji:
-Na javni razpis se lahko prijavijo vse pravne in fizične osebe.
Pravne osebe se morajo izkazati z registracijo, iz katere je
razvidno, da imajo sedež v RS, fizične osebe pa z originalnim
potrdilom o slovenskem državljanstvu.
-Poleg navedenega mora pisna ponudba obsegati ponujeno
ceno, plačilne pogoje in predvideno dejavnost, ki jo ponudnik
namerava opravljati v objektu.
-Prednost pri nakupu imajo ponudniki, ki bodo ponudili boljše
pogoje in kupujejo zaključene celote.
-Nakup razpisanih objektov je možen tudi po delih.
-Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške,
povezane s prenosom lastništva, plača kupec.
-Pisne ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko v roku
30 dni od objave na naslov: ŽŠ PROSTAND, d.o.o., Železarska
cesta 3, 3220 Štore, z oznako »Ponudba za razpis«.
-Informacije lahko ponudniki dobijo v ŽŠ PROSTAND, d.o.o., tel.:
063 771-861 ali 771-648 int. 20, Rado Korent int. 22,
Dušan Jenič.
-Vsi zainteresirani si lahko ogledajo predmete razpisa vsak dan od
8. do 12. ure po predhodnem dogovoru.
-Posebna razpisna komisija se bo o najboljšem ponudniku do-
končno opredelila v 10. dneh po končanem zbiranju ponudb.
-Z resnimi kupci bomo takoj sklenili posebne predpogodbe o
nakupu.
-Prodajalec na podlagi tega razpisa ni zavezan k sklenitvi pogodbe
o prodaji z najboljšim ali katerim koli ponudnikom.
14
ŠPORT
Izbrali ludi
Koitjicani
Najboljše minulega leta
so z zamudo izbrali tudi v
Slovenskih Konjicah. Prvič
so najboljši košarkarja
Boštjan Sivka in Urška Gro-
leger (oba Comet) ter med
ekipami kegljači Konjic.
Posebno priznanje za do-
sežke na dirkah državnega,
evropskega in svetovnega pr-
venstva je dobil voznik moto-
krosa Sašo Kragelj (Banex).
Nagrajeni so bili tud obetavni
nogometaši Timotej Bezen-
šek, Vito Adam in Goran Fur-
man, judoista Saška Prerado-
vič in Gregor Črešnar in pet
funkcionarjev: Anton PUber-
šek, Danica Bezenšek (oba
nogomet). Danilo Kranjc (ka-
rate), Srečko Bornšek in Hin-
ko Penič (oba kegljanje).
Dva za MEPA
V drugi polovici julija bo v
Ljubljani mladinsko evrop-
sko prvenstvo v atletiki in
zaradi prenove štadiona v
Šiški bo tradiconalni Šikijev
memorial naslednji mesec v
Celju.
Na osnovi lanskih rezulta-
tov so z izpolnjenimi medna-
rodnimi normami le štirje evi-
dentni kandidati za MEPA.
Med njimi sta velenjski tekač
na 400 metrov Peter Poles in
celjski metalec kopja Sebast-
jan Grosek, naša zveza pa
predvideva tudi nastop atle-
tov na olimpijskih dnevih
mladih na Portugalskem. V
širšem izboru je 25 atletov in
42 atletinj.
PANORAMA
KOŠARKA................................
isisss«::.	mtsmm
A-1 liga
Za prvaka: skupina A -
1.krog:	P.Laško-Ohmpija 69:
92 (38:50); Lisica 16, Jurak
12,	Tovornik, Govc 11, Vujovič
9, Dončič 6, Jeras, Durnik 2;
Hehos-Idrija 105:79. 2.krog:
PLaško-Helios 83:80 (40:35);
Tovornik 34, Lisica 21, Jurak
17, Govc 6, Blagotinšek 3,
Dončič 2; Olimpija-Idrija 103:
64. Vrstni red: Olimpija 16,
Helios, P.Laško 11, Idrija 10.
Skupina B - l.krog: Satex-
Polzela 59:69 (23:35); Petra-
novič 19, Jagodnik, Šamanič
15, Stavrov 10, Rituper 4, Za-
letel, Kobale 3; Republika-
BWC 97:87. 2.krog: Polzela-
BWC 69:70 (35:35); Šamanič
22, Jagodnik 20, Petranovič
13,	Stavrov 10, Kobale, Ritu-
per 2; Satex-Repubhka 78:64.
S.krog: BWC-Polzela 92:83
(74:74, 44:47); Stavrov 24, Ja-
godnik 22, Šamanič 14, Petra-
novič 9, Kobale 8, Zaletel 5,
Rituper 1. Vrstni red: Polzela
(-H) 14, BWC (+) 13, Satex,
Republika 12.
Za obstanek - l.krog: Ke-
moplast-Ilirija 96:84 (43:46);
Kahvedžič 36, Sušin 22, Ma-
džarac 12, Urbanija 9, Gajšek
8, Knez 7, Maček 2; Litostroj-
Rogaška 94:74 (40:31); Nova-
kovič 27, Mičunovič 22, Iva-
novič 9, Kosovec 7, Jordan 6,
Petrovič 2, Šipec 1; Loka-Krš-
ko 82:74, K.zidar-Krka 75:90.
2.krog:	Rogaška-Loka 87:88
(47:46); Novakovič 30, Ivano-
vič 23, Mičunovič 13, Petrovič
10, Kosovec 8, Jutriša 2, Kri-
vec 1; Krško-Kemoplast 95:74
(50:36); Kahvedžič 18, Urba-
nija 17, Sušin 15, Gajšek 11,
Šoster 6, Madžarac 5, Knez 2;
K.zidar-Litostroj 65:72, Krka-
llirija 80:67. Vrstni red: Krka,
Litostroj, Loka 4, Krško, Ke-
moplast 3, Rogaška, K.zidar,
Ilirija 2.
Bliga
Za prvaka - 19.krog: Pre-
bold-Olimpija ml. 62:90 (28:
41), Rogla Atras-Parklji 2:0 bb,
Radenska-Cerknica 85:78, Ma-
ribor-Medvode 75:74, Hrast-
nik-Gorica 106:70. Zaostala
tekma: Cerknica-Prebold 97:99
(46:53). Vrstni red: Radenska
30, Olimpija ml, Prebold,
Hrastnik 29, Rogla Atras 28,
Maribor 26, Medvode, Cerkni-
ca 22, Parklji 20, Gorica 19.
Za obstanek - 19.krog: Bo-
rovnica-Elektra 83:92 (37:42),
Postojna-Celje 93:73 (44:42),
Potorož-Janče 84:79, Snežnik-
Kamnik 81:93, Vrhnika-Bistri-
ca 79:88. Vrstni red: Kamnik,
Bistrica 29, Elektra 27, Janče,
Snežnik 26, Portorož, Postoj-
na, Celje 25, Vrhnika 23, Bo-
rovnica 19.
NOGOMET
l.liga
24.krog: Publikum-Mura 1:
O (0:0); Bauman (62); Primor-
je-Rudar 2:2 (0:1); MehiUi
(45), Ekmečič (75); Beltinci-
Olimpija 0:0, Koper-Gorica 2:
2, Korotan-Maribor 3:0. Vrst-
ni red: Primorje 48, Maribor
42, Gorica 41, Publikum 34,
Rudar 33, Mura, Korotan 30,
Olimpija 28, Beltinci 26, Ko-
per 14.
II.liga
20.krog: Šentjur-Jadran 0:1
(0:0), Vevče-Šmartno 6:0 (2:
0), Naklo-Nafta 0:0, Drava-Že-
lezničar 2:0, Dravograd-G.ope-
karne 3:0, Domžale-Rudar 0:1,
Piran-Črnuče 2:0, Zagorje pro-
sto. Vrstni red: Vevče 41, Dra-
vograd 39, Drava 37, Nafta 35,
Šentjur (-) 33, Rudar (T) 32,
Železničar 30, G.opekarne 26,
Zagorje (-) 25, Šmartno 24,
Črnuče (-) 23, Domžale 22,
Jadran (-) 18, Naklo, Piran (-)
17, Ljubljana 8.
III.liga
IS.krog: Unior-Brunšvik 3: 1
(1:0); Bogatin (9), Kocjančič
(47), Kraševec (88); Kovinar-
Dravinja 2:4 (2:2); Šnofl (41,
70), Komar (32), Višner (90);
Goričanka-Steklar 5:1 (1:0),
Paloma-Odranci 2:0, Črenšov-
ci-Kungota 1:0, ALuminij-Po-
horje 2:2, Turnišče-Bakovci
1:0. Vrstni red: Aluminij 35,
Pohorje 31, Črenšovci, Paloma
30, Bakovci 28, Unior, Turniš-
če 23, Kovinar 21, Goričanka,
Dravinja 17, Steklar 11, Kungo-
ta 10, Brunšvik 9, Odranci 8.
ONZ Celje
11. krog: Šmarje-Tim Laško
0:2, Kovinar-Mons Claudius
0:2, Usnjar-Brežice 2:0, Odred-
Vransko 0:5, Krško prosto.
Vrstni red: Vransko 22, Tim
Laško 20, Usnjar 17, Krško (vsi
s tekmo manj) 16, Brežice 15,
Mons Claudius 10, Kovinar 9,
Šmarje 6, Odred 3.
l.liga
Moški: skupina A - 4.krog:
Jadran-PLaško 23:38 (7:22);
Pajovič 9, Stefanovič 5, Vugri-
nec, Tomšič 4, Šafarič, Šerbec,
Načinovič, Jelčič 3, Pungart-
nik, Cvijič 2; Dobova-Gorenje
19:25 (12:10); Plaskan 7, Se-
merdijev 5, Tome 4, Krejan,
Bedekovič, Kimčenko 2, Rad-
šel, Sovič, Cvetko 1. S.krog:
Gorenje-PLaško 18:22 (8:12);
Bedekovič 6, Krejan 4, Tome
3, Plaskan, Semerdijev 2,
Cvetko 1 za domače, Šerbec,
Stefanovič 6, Pajovič, Jelčič 3,
Tomšič 2, Vugrinec, Pungart-
nik 1 za goste; Dobova-Jadran
34:32. Vrstni red: P. Laško 17
(7), Gorenje 9 (3), Jadran 6
(4), Dobova 2.
Skupina B - 4.krog: Akri-
pol-Krško 28:25, Prule-Pre-
vent 20:21. S.krog: Krško-Pre-
vent 22:28 Akripol-Prule 19:
21. Vrstni red: Prevent 14 (6),
Krško 8 (2), Prule 7 (5), Akri-
pol 3 (1). V oklepaju so bonus
točke iz rednega dela.
Ženske: skupina A -
2.krog: Branik-Velenje 30:24
(14:14); Stevanovič 9, Vujovič
6, Kranjc, Ibralič 3, Hudej 2,
Notersberg 1; Olimpija-Žalec
sinoči. Vrstni red: Olimpija 9
(7), Žalec 6 (4), Velenje 3 (3),
Branik 2. Skupina B: Krim-
Mlinotest 42:26, Burja-Piran
21:30. Vrstni red: Krim 10
(6), Mlinotest 7 (4), Piran 4
(2), Burja 1(1).
mrnsfK--:-	mmmmmmmmmmmmmm
KEGUANJE
ININMHMMMMMM
Državno prvenstvo
Polfinale - moški (Sloven-
ske Konjice, Slovenj Gradec):
I.Steržaj	(Kons) 2021, 2.Hri-
bar (Rud) 1942, 3.Pintarič
(Nor) 1907, 4.Juvančič 1906,
5.V0man (oba Isk) 1898,
6.Stoklas (Rud) 1896, ZBortek
(Grad) 1886, 8.M.0man (Isk)
1867, 9.Štukelj (Isk) 1854,
lO.Založnik (Prot) 1852 ...
15.Salobir (Ce) 1832, 16.Hasi-
čič (Šoš) 1831, 38.Vodeb (Ce),
44.Fidej (Šoš), 45.Žnidarič
(Konj).
Ženske (Cerknica): 1.Ur-
bane (Nor) 929, 2.Kardinar
918, 3.Petak (obe Mir) 908,
4.Vargazon (Kons) 902, 5.Zu-
panc 898, 6.Šeško (obe Mir)
886, ZMlakar (Prot) 879, 8.Ja-
novsky (Adr) 874, 9.MiIost
(Izola) 873, lO.Jerala (Tr) 869
... B.Razlag 855, 20.Lesjak
(obe Mir)839, 25.Drev (Šoš)
829, 26.Ratajc 829, 29.Čeh
822, 34.Tkalčič 814, 36.Košto-
maj (vse Mir) 813, 38.Vengust
(Kome) 807, 45.Špoljar 791,
46.Košir (obe Mir) 786.
Finale bo 19. in 20.aprila v
Celju.
Območna liga
S.krog končnice - za prva-
ka: Laško-Konjice II 5:3, Ro-
gaška-Kovinotehna II 7:1;
vrstni red: Rogaška 8, Konjice
II,	Laško 6, Kovinotehna II 0.
JUDO
Državno prvenstvo
Ptuj: moški - do 65 kg: 2.
Košir, ZMahmutovič; do 71
kg: 5.Holer, ZFerjan; do 86
kg: 3.Sadžak, 7.Mlinarevič,
9.Janjič; do 95 kg: 2.Petelin-
šek (vsi I.Reya); ženske - do
52 kg: 2.Rožanc; do 56 kg:
2.Lotrič; do 61 kg: 3.Žolnir
(vse Sankaku), 5.Teržan (IR);
do 66 kg: 3.Lavrinc; do 72 u,
1.Jerneje; nad 72 kg: l.Frecf
3.Šuster (vse Sank).
■..................................iiii I.....................................
ODBOJKA ^
................................... I i—M	Milili,
Il.liga
Moški - 21. krog: Portorož
Šempeter 3:0 (9, 8, 15), Kovi^
nar-lntes 3:0, Hoče-Vuzenicj
3:0, Brezovica-Salonit II 3;q
Bled 11-Triglav 1:3, Prvačini
prosta Vrstni red: Kovinjf
32, Brezovica 30, Hoče 26
Šempeter 24, Vuzenica, Trj!
glav 18, Intes, Salonit II 15
Prvačina 14, Portorož 10, Blej
II	6.
Ženske - 21.krog: Šoštanj.
Branik II 3:1 (1, -9, 8, 6),
Šempeter-Rogoza 3:0 (10, g'
5), Mežica-Ruše 0:3, Šenčur'
Solkan 3:2, Kamnik-Piran 3:0
Bled ll-Šentvid 0:3. Vrstni
red: Šoštanj 40, Šempeter 36,
Šentvid, Branik II 32, Ruše 24^
Rogoza 20, Piran 18, Mežici
16, Kamnik, Solkan 12, Šen-
čur 10, Bled II 0.
Ill.liga-vzhod
Moški - 2l.krog: Savinja
Črna 3:2 (9, -13, -15, 6, 13),
Mežica-Topolšica II 3:1 (10,8,
-7, 9), Behinci-Kurent 3:0, Mi-
slinja-Lenart 3:0, Braslovče,
Fužinar 11 prosta.
Vrstni red: Fužinar II 32,
Beltinci, Mislinja 28, Braslov-
če 24, Mežica 20, Lenart 18,
Savinja, Črna 10, Kurent 4,
Topolšica II 2.
Ženske - 21.krog: Granit
Vitanc 3:0 (2, 6, 5), Dobje-
Puconci 1:3, Benedikt-Branik
III	3:0, Prevalje Il-Step 3:0,
Dravograd-Boč 3:0, Radenci-
Črna 2:3. Vrstni red: Branik
III 38, Granit, Benedikt 34,
Črna 32, Dravograd 30, Preva-
lje II 24, Vitanc 22, Boč 16,
Step 12, Puconci 8, Radenci,
Dobje 2.
ŠPORTNIK MESECA ZA
ŠPORTNIKA LETA
Tretji krog končan
Marčevski zmagovalci so Iztok Puc z 49 glasovi (Cankar
in Šerbec po 16), Katarina Srebotnik z 48 (Emeršičeva 25,
Randlova 15) in rokometaši Pivovarne Laško s 74 glasovi
(košarkarji Polzele 12, judoistke Sankakuja 8).
Vrstni red zadnjega tedna - športniki: Puc 12, Šerbec in
Tovornik po 4 itd; športnice: Emeršič 13, Žolnir 11 itd; ekipe:
Pivovarna Laško (rokomet) 10, Sankaku (judo) 8. V minulih
dneh so bili najbolj na očeh nogometaš Simon Sešlar, ki je
prispeval k remiju naše reprezentance proti Hrvaški v kvalifi-
kacijah za SP, strelec Peter Tkalec z 2.mestom na finalu Zlate
puščice, karateist Damir Vrbanič s 5.mestom na medcelinskem
pokalu v Carigradu, državni prvakinji v j udu Maja Frece in
Regina Jerneje...
Za sodelovanje v naši akciji je izžrebana nagrajenka Mateja
Lajh, Na zelenici 9, Celje. Dobila bo športno trenirko.
Izdelujemo In popravljamo vse
vrste cerad za tovorna vozila,
skladiščne in razstavne prosto-
re, tende, avtosedeže, sedež-
ne prevleke In opravljamo tapet-
niška dela.
Naša telefonska številka:
062/814-059. 062/811-811,
mobitel: 0609/636-954.
,1. SNOPIČ
SPORT
15
Ženske v vaterpolu
Po razpadu moške vaterpolske ekipe so pri Posejdonu ustanovili žensko vrsto, ki je bila
tonec tedna gostitelj drugega turnirja slovensko-avstrijske lige.
Iceljanke (v belih kapicah) so z vodilnima Innsbruckom in Dunajem izgubile s po 3:15 in v
jovenskem derbiju presenetljivo premagale Koper z 9:5 (4:1, 0:1, 2:1, 3:2). Jedro ekipe
redstavljajo nekdanje plavalke Neptuna in nekatere bodo med kandidatkami za prvi reprezen-
inčni nastop, ki bo konec junija v Kopru.	Foto: GREGOR KATIČ
NA KRATKO
Tolmin: v 8. krogu C košar-
iarske lige za moške Tolmin-
Podčetrtek 59:71 (33:34), Čr-
aomelj-Lenart 70:60, Jeseni-
;e-Ptuj 80:61, Grosuplje-Du-
plek 73:68. Končni vrstni red:
Črnomelj, Jesenice, Grosuplje
B, Duplek, Lenart 21, Podče-
itek 20, Ptuj 19, Tolmin 18.
Ptuj: na strelskem tekmova-
|iu za zlato puščico s pištolo
Krajnc (01) 573,2.Tkalec (Pož)
p2, 3.Frece (Ce) 565... 5.Veter-
k (Mrož) 562, ZTrstenjak (Ce)
f59, 8.Šterman (Mrož) 559,
10.Brezovšček	(Konj) 557 itd, s
fuško l.Debevec (01) 595...
11.Ravnikar	(Kov) 583. (T.J.)
Križe: v odločilni, tretji tek-
ni končnice drugoligaškega
irvenstva v namiznem tenisu
leEra Velenje v gosteh prema-
jala Križe s 4:3 in se prvič
»vrstila med najboljše.
Ilirska Bistrica: na loko-
strelski tekmi za slovenski po-
kal v disciplini arrowhead
zmagi mladinca Saša in kade-
ta Grege Emeršiča. Med člani-
cami je bila druga Jožica
Emeršič, med veterani tretji
Zupane (vsi Polzela). (J.E.)
Trbiž: na deželnem prvens-
tvu Furlanije-Julijske krajine v
plavanju na 1500 m je Jože
Tanko (Kovinotehna) s časom
21:29:00 zasedel 3.mesto.
Tanko letos načrtuje nastop na
svetovnem prvenstvu v dol-
gem triatlonu. (V.T.)
Griže: po 3.krogih turnirja v
aktivnem šahu vodita Vombek
(Griže) in Matko (Vel) s 3 toč-
kami, sledijo Jazbinšek, Ga-
zvoda (oba Šent) in Ivačič (Kr)
2,5 itd. Po švicarskem sistemu
bodo ob vikendih do 29.aprila
odigrali 9 kol. (J.G.)
MALI
NOGOMET
Rola izstopila
Il.liga: v 8.krogu Slovenske
gorice-Orkan 5:2, Jurovski
dol-Oplotnica 6:6, Majolka-To-
maž 1:3, Železne dveri-Agro-
tim 10:4. Vrstni red: Ž. dveri
10, Tomaž 18, Orkan, S. gorica
15,	Oplotnica 10, Majolka 9,
Agrotim 6, J. dol 1.
ONZ Celje: v S.krogu Dobo-
vec-Štravs 5:1, Rola-Atom 0:3
bb, Ješovec prost. Vrstni red:
Dobovec 15, Štravs, Atom 8,
Ješovec 7, Rola 6. Pred nada-
ljevanjem prvenstva je Rola iz-
stopila iz Hge.
Celje: v 2.krogu Triglav-Ke-
win 3:5, Viva la musica-Mari-
nero 1:7, Veflon-Prima 3:4,
Friggs-Šmartno 0:3, Ščurek-
Klateži 6:6, PeUkan-Cosmos
3:2. Vrstni red: Marinero, Ke-
win 6, Šmartno, Prima 4, Co-
smos, Veflon, Pelikani 3, Šču-
rek, Klateži 2, Triglav, Viva la
musica, Friggs 0.
Laško: v 1.krogu Zlatorog-
Aranžerji 5:1, Goldhorn-Gaj
3:1, Lipov list-Breze 5:13, Koln
pobi-Racman 5:2, Zimšek-Zi-
dani Most 0:2.
Slovenske Konjice: v
16.krogu	Galero-Nirvana 3:2,
Blato-Vitanje I 1:3, Dobrava-
Draža vas 3:3, Vitanje II-Konji-
ce 1:5, DSV-Bazar 6:1, Strani-
ce-Žiče 2:0, Mineral-Koče 4:7,
zaostala tekma Nirvana-Do-
brava 2:4. Vrstni red: DSV 40,
Vitanje I 32, Galero, Loče 31,
Dobrava 30, D.vas 29, Konjice
28, Mineral 25, Nirvana 22,
Žiče 19, Bazar 18, Blato 9,
Stranice 7, Vitanje II 6.
Šentjur: v lO.krogu Slivni-
ca-Maratonik 2:4, Dramlje-
Gremlini 0:0, Mlakar-Jakob
0:0, Loka-Šentvid 4:1, Makro-
kom-Ronex 1:2. Vrstni red:
Loka 27, Šentvid, Jakob 22,
Dramlje 16, Ronex 14, Marato-
nik 11, Gremhni 8, Makrokom,
Slivnica 6.
16
SPORT
Sezona razočaranj
Celjske košarkarice letos niti enkrat v finalu - Comet brez koncnice, ženske v drugo ligo
Za žensko ekipo Ingrada ter
obe Cometa je sezona 1996/97
že končana. Celjanke so z dve-
ma porazoma izpadle že v pol-
finalu končnice, moška eldpa
Cometa je bila v boju za uvrsti-
tev v ligo za A-1 prekratka za
zmago, prav tako ženska za
obstanek med najboljšimi.
Ingradov cilj pred sezono je bil
jasen: biti drugi v prvenstvu in
vsaj enkrat presenetiti našo naj-
boljšo ekipo - Ježico. Ne samo,
da prvakinje niso bile ogrožene,
tudi naslov podprvakinj ni bil
dosegljiv. Tudi finala pokala Ce-
ljanke niso videle. Sezona je bila
polna razočaranj. Novi trener
Branko Lah je bil napovedan kot
pomembna okrepitev, kot stro-
kovnjak... Pričakovanj ni uresni-
čil. Ekipo je pahnil v globoko
krizo, iz katere se je Ingrad z
vrnitvijo Milana Bastašiča izvle-
kel, a spet zabredel vanjo.
»Manjkale so priprave. Brez
njih smo bile na tekmah preveč
utrujene,« je po senzaciji v polfi-
nalu končnice pripovedovala ka-
petanka Barbara Polutnik, ki je
skupaj s soigralkami sodelovala
pri katastrofalno slabem metu
bivših podprvakinj. V prvem
polčasu prve tekme 7:41, v tret-
jem srečanju 8:38. Obakrat v
domači dvorani Šolskega centra.
»Razočaranje je bilo veliko,«
pravi Polutnikova in dodaja:
»Mnogi so menili, da smo moč-
nejše kot lani. Boljše smo bile le
v napadu, v obrambi nikakor ne.
Manjkale so Kokoljeva, Germo-
va in Vasičeva, ki so se znale
boriti. Lanska ekipa je imela več-
je srce,« je kapetanka Ingrada
nakazala vzroke za slabšo sezo-
no. Doma so v prvenstvu izgubi-
le kar sedemkrat, lani le trikrat.
Pred vodstvom kluba je teme-
ljita analiza in obenem priprava
za novo sezono. Najbrž brez
Polutnikove. »Nisem se še odlo-
čila, a mislim, da bom prenehala
z aktivnim igranjem. Morda se
bo našlo zame kakšno drugo
mesto v celjskem klubu...,« pravi
igralka, tehnični direktor Franci
Ramšak pa je drugačnega mne-
nja: »Letos smo zamočili, a na-
slednje leto bo bolje. S Polutni-
kovo pod košema!«
Vso sezono smo se
mučili
Comet vse bolj tone v pov-
prečje in se že drugič v treh letih
ni uvrstil v končnico za A-1 ligo.
Šporarjev odhod k Satexu je bil
velik minus, moštvo je ostalo
brez liderja in ponovilo slabosti
iz preteklosti: vse ključne tekme
je izgubilo.
»Vso sezono smo se mučili,«
pravi trener Vječaslav Tolj, ki
ima s Cometom pogodbo do ju-
nija 1998. »Sezono smo začeli
brez priprav. Sivka in Plevnik sta
bila v vojski, tujca smo pripeljali
dober teden dni pred začetkom
prvenstva. V drugem delu sezo-
ne smo začeli delati resno, a so
nas doletele težave drugačne vr-
ste.«
Pionirska ekipa Cometa (let-
nik 1984) je na turnirju v Za-
dru premagala drugo ekipo
gostiteljev s 86:10, Puntamiko
s 70:59 in v finalu tesno izgubi-
la z Zadrčani s 50:53.
Zamenjava tujca (Matica z
Dumančičem) ni prinesla žele-
nega učinka, v nemara odločil-
nih tekmah z Ilirijo in Krko so
svoje dodali sodniki. Plut je v
Konjicah proti Iliriji v zadnjih
šestih minutah domačim doso-
dil deset, gostom le eno osebno.
Pri dvajsetih točkah razlike za
Comet! V Novem mestu je Krka
deset minut pressinga zdržala
brez osebne, toda Tolj si vseeno
ne zatiska oči: »Veliko smo sami
krivi.«
Še vedno je prepričan, da ima
Comet drugo najboljšo ekipo A-
2 lige. »Po imenih je močnejša
samo Krka, toda položaj je po-
trebno nenehno potrjevati na
igrišču. Po derbiju v Šentjurju je
nastala praznina razočaranja in
glede prihodnosti bo potreben
temeljit premislek,« pravi konjiš-
ki trener.
Ženska ekipa je po treh letih
izpadla iz prve lige, Hrvati zad-
nje čase nasprotujejo ustanovitvi
medrepubliške lige in jeseni bo
Comet verjetno zelo pomlajen.
Finančni položaj kluba se giblje
okrog ničle, pokrovitelj je zadnji
dve leti zelo konkretno zahteval
vrnitev moške ekipe v A-1 ligo in
konjiška košarkarska prihod-
nost je meglena.
T. LUKAČ, Ž. ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Branko Lah je nemočno širil roke in brez finala je ostal tudi njegov naslednik Milan Bastašič.
Gimnazijke v poKinalu
Danes bodo prve polfinalne tekme ŠKL srednjih šol.
Moška ekipa Šolskega centra bo gostovala v Postojni,
dijakinje I.Gimnazije Celje pa v Mariboru.
V povratni četrtfinalni tekmi so Celjanke vrstnice III.Gimnazije
Maribor premagale tudi v Mariboru (40:28), njihove tekmice za
nastop v finalu pa so izločile ekipo Srednje trgovske šole Celje, ki
je izgubila obe tekmi (doma s 25:36). Obe povratni polfinalni
tekmi bosta v Celju IZaprila: Šolski center bo v svoji dvorani igral
ob 12.uri, gimnazijke pa na Il.osnovni šoli uro pozneje.
Dvakrat nabodeni
v petih dneh so Polzelani z mariborskima prvoligašen^^
odigrali kar tri tekme. Satex so premagali, z Ovni (novo Iji^^
za BWC) pa presenetljivo obakrat izgubili.
Rovšnik je v zadnji sekundi vnaprej odigrane tekme pri 747^
v gosteh zgrešil oba prosta meta in Savinjčani so v podaljšl^^J
izgubili. Tudi na Polzeli je bil tesno, odločilna koša pa so domafj
iz prostih metov dobili v zadnjih sekundah. Vmes so brez težav
premagali Satex, mladinsko moštvo pa je v finalu močnega
turnirja v Franciji po dveh podaljških izgubilo z Asvelom (prvQ
moštvo bo igralo na zaključnem turnirju evropskega pokala
prvakov) s 97:98 (85:85, 75:75, 40:40).
Zmaga in poraz
Krka, Loka in Litostroj imajo v končnici za A-1 ligo z^i
zmago v gosteh že plus, med kandidati za četrto prosto
mesto pa po uvodnih tekmah ostaja tudi Kemoplast.
Šentjurčani so doma proti Iliriji prvič povedli šele v 26.minuti
in naskoka niso več izpustili. Premoč je v veliki meri prinesel
Šoster, ki je pod košem zaustavil afriškega velikana Soumakeja
(214 cm) in s 46:49 je Kemoplast v šririh minutah pobegnil na
62:52. Gostovanje pri Krškem je bilo po vodstvu 10:2 izgubljeno
že v prvem polčasu, bolj kot Nakič (vrnil se je po štirih mesecih,
24 točk) pa je bil nevaren branilec Jeklin, ki je dosegel 44 točk in
proste mete izvajal 18:19.
Porazen začetek
Boj za obstanek v A-1 ligi je Rogaška po pričakovanju
začela neuspešno. Po dokončnem umiku pokrovitelja je
klub pred popolnim razpadom, igralci pa na tekme potujejo
v lastni režiji in nizajo poraze.
Niti posredovanje župana Kidriča pri Kolinski, ki je lastnili
Vrelcev, ni vplivalo na odločitev o umiku več kot desetletja dolgega
pokroviteljstva. Razmere spominjajo na leto 1980, ko je članska
ekipa razpadla in se po dveh letih pobrala ter - z Vrelci in
Zdraviliščem - začela vzpon. Na uvodni tekmi končnice so bili
Slatinčani na Kodeljevem vseskozi slabši, doma pa so proti Loki
doživeli tragedijo. Sredi prvega polčasa so vodili z 31:15, v drugem
za 12 točk, toda 12 sekund pred koncem je Ivanovič pri 85:86
zgrešil oba prosta meta in zmage so se veselili Gorenjci. J.T
»Air Milko« letel tudi v lilijah
Na zaključnem turnirju evropske lige za košarkarje bo od 22. do 24. aprila v Rimu igrala
tudi Olimpija, ki je v treh tekmah izločila Stefanel. Dva dni po veliki zmagi v Milanu s 77:61
je gostovala v Laškem, kjer je bila pričakana z godbo na pihala, mažoretkami, cvetjem i"
polno dvorano.
Laščani so vodili le enkrat (10:9) in varčevali z močmi za spopada s Heliosom in Idrijo,
neposredno odločata o uvrstitvi v polfinale. Tri lilije je najbolj navdušil Marko Milič s petii®
zabijanji - dvakrat je žogo ujel nad obročem in se pred zaključkom akcije obrnil v zraku. V domafl
vrsti se je Lisica (v sredini) ob pomoči Vujoviča pod košema dobro boril s Tuškom in Nesterovičem
V dvoboju s Heliosom so »pivovarji« skoraj ves čas vodili, odločilna koša pa sta v zadnji minufl
dosegla Tovornik s trojko in Lisica, ki je imel kar 17 skokov.	Foto: GREGOR KATlC
% SNOPIČ
KULTURA
17
Klasik slovenskega
modernega kiparstva
Ob razstavi Lojzeta Dolinarja v Ipavcevi hiši v Šentjurju pri Celju
Velika retrospektivna raz-
^va del slovenskega kiparja
^jzeta Dolinarja (Ljubljana
0} - Ičiči 1970), ki jo je
pnec lanskega leta pripravi-
,Moderna galerija v Ljublja-
jj^se bo simbolično zaključi-
^v kraju, kjer so postavljena
ijegova zadnja javna dela.
Kipar je namreč po naročilu
jdelal tri portretna doprsja skla-
jateljev Ipavcev malo pred smrt-
j, odlitja v bron in slovesnega
(ikritja spomenikov pa ni več
jočakal. Šentjurska postavitev
izstave bo domačinom pokaza-
ile delček sijajnega in obsežne-
j opusa z namenom, da bi
oleg izvrstne portretne galerije
poznali še nekaj intimne figu-
jlne plastike in grafiko ter risbo,
pomočjo filmskega (video) za-
^ pa se bo moč približati tudi
jonumentalni arhitekturni in
pomeniški plastiki, ki je bila v
jubljani in situ za časa razstave
enačena z modrimi zastavica-
ii.
Razstave in vsa opozorila na-
ije pa so žal le kratkega veka,
lajnejši dokument predstavlja
iztrpen in bogato ilustriran ka-
ttlog ter seveda javna dela - v
liem primeru tri slikovita
»retno verna poprsja slav-
il Šentjurčanov. Zgodba o
Ipavcih v Šentjurju še vedno
glasno odzvanja, o kiparju, ki
je oživil njihove fiziogonomije
pa vedo krajani po vsej verjet-
nosti bolj malo. Razstava v
Ipavčevi spominski hiši nam
zdaj razkriva tudi to življenjsko
in ustvarjalno zgodbo.
Razstavo si lahko ogledate
od ponedeljka do petka med
17. in 19. uro, ob sobotah med
10. in 12. ter med 17. in 19. in
ob nedeljah med 8. in 12. uro.
Dolinar, rojen Ljubljančan, je
bil prvega kiparskega pouka de-
ležen na ljubljanski umetnoo-
brtni šoli, kasneje je krajši čas
študiral na dunajski in
m_fcnchenski akademiji, ven-
dar se je bil zaradi pomanjkanja
sredstev prisiljen l^alu vrniti v
Ljubljano. Že zgodaj si je mladi
Dolinar pridobil sloves dobrega
portretista. V to nas še danes
prepriča prva od Jakopičevih
upodobitev, ki jo hrani ljubljan-
ska Narodna galerija. Portretni
program je kipar razširil na ce-
lopostavno figuro in figuralno
skupino, ki se ni nikoli docela
izvila iz realističnih okvirov.
Odmeve secesije, značilne za
zgodnje portrete in deloma ek-
sotično obarvano figuralno pla-
stiko ter nekaj kasnejše ekspre-
sionistične prvine, je kmalu na-
domestila težnja po oblikovanju
monumentalnih kiparskih reši-
tev, s pogostim ar t dčcojevskim
predznakom.
Po drugi vojni je Dolinar us-
tvarjal v smislu razgibanega
realizma ter se poleg številnih
javnih naročil veliko posvečal
intimni mali plastiki. Še posebej
na tem področju je razpel lok
svoje plastične domišljije od
polnih volumnov do iztanjša-
nih linearnih stilizacij. Igrivo
gnetenje voljne gline je kasneje
pogosto zamenjal z mavčno
ploščo, v katero je vrezoval in
potem odtisnil številne že zmo-
delirane figure ter v divjem pre-
pletu črt nanizal več zgodb
hkrati. Ena od zgodb, ki se je
razprla v obsežen cikel, je pos-
večena »morju - kiparju«, ki je
simbolično dolblo v živo skalo
in končno izoblikovalo nešteto
razgibanih umetnin z razpoz-
navnimi antropomorfnimi po-
tezami.
Vsaj bežno omenimo, da je
Dolinar, ki je tri desetletja pre-
živel v Beogradu in tam do
upokojitve poučeval na likovni
akademiji, ustvaril številne jav-
ne spomenike. Nekaterim med
njimi, spomnimo na oba konje-
niška spomenika v Ljubljani,
čas med drugo vojno ni bil
naklonjen, pa tudi povojna leta
so pogosto
spreminjala pr-
votne kiparjeve
zamisli. Doli-
nar j ev opus,
razdeljen pred-
vsem med Slo-
venijo in Srbijo
ter raztresen tu-
di po drugih
krajih bivše Ju-
goslavije, je do-
mala nepregle-
den, lep del nje-
govih najkvali-
tetnejših stvari-
tev pa se je po
avtorjevi zaslu-
gi vendarle vr-
nil v Slovenijo
in kot donacija
ohranil v Doli-
narjevi galeriji v
Kranju.
8 BREDA ILICH
KLANČNIK
Zdaj monokomedije
v zadnjem času vse bolj
(»udarjamo, da ima tudi v
Sloveniji kulturni menedž-
®ent zanimivo zgodovino.
I^av radi se pohvalimo, da
sta bila že Trubar in Valva-
sor naša prva kulturna me-
ledžerja. Ne glede na pove-
dno pa ostaja trdno prepri-
^nje, da brez prizadevnih
kulturnih delavcev v marsi-
''aterem kraju v Sloveniji
gledalci ne bi videli toliko
^kovostnih kulturnih prire-
ditev.
Eden izmed njih je zagotovo
'ure Jan, v.d. direktor Priredi-
^'fnega centra v ustanavljanju
* Laškem. Pod okrilje tega
l^ntra spadajo razstavišče
j^^ki dvorec. Kulturni center
'^^ko in muzejska zbirka, ki
^namenjena za študijske na-
J^^ne in ni odprta. Zadnja ve-
p pridobitev je športna dvo-
jja Tri lilije. Upravljanje teh
'^^■'jektov z organiziranjem
dejavnosti, ki v njih pote-
klo. nikakor ne pomeni samo
,^'^giranja nalog iz naslonja-
pač pa trdo delo s polno
l^^ro odrekanja in žrtvovanja
Jostega časa v službene na-
^ene.
^praviti pod streho približ-
lOO prireditev na leto ter 5
^^ 6 večjih zabavnih priredi-
v dvorani Tri lilije, v Kul-
^^Hem centru pa bdeti nad
pripravo in izvedbo več kot 50
prireditev, zagotovo ni mačji
kašelj...
»Že vrsto let v Laškem skr-
bim za kulturno-razvedrilno
podobo kraja, sprva kot tajnik
ZKO Laško, po reorganizaciji
pa so mi dodelili nov naziv,
čeprav se delo v vsebinskem
smislu ni kaj dosti spremeni-
lo. Delo ostaja enako, le z no-
vo pridobitvijo - dvorano Tri
lilije - so se naše obveznosti
povečale, kar od nas zahteva
dodatne napore, če seveda že-
limo zadovoljiti vse potrebe in
zahteve. Ker vsi delamo z veli-
kim navdušenjem, ob tem, da
smo le štirje redno zaposleni,
brez pomoči vedno pripravlje-
nih zunanjih sodelavcev ne bi
uspešno izvedli predstav. Se-
veda pa vsega povedanega ne
bi bilo, če nas kot generalni
pokrovitelj ne bi že vrsto let
podpirala Pivovarna Laško, ki
ne le da nam daje močno fi-
nančno zaledje, pač pa zna na
vsakem koraku prisluhniti že-
ljam, potrebam in težavam. To
je lep primer zglednega sode-
lovanja med gospodarstvom
in kulturo. Ne bi pa bilo pošte-
no, če ne bi omenil prispevkov
ostalih donatorjev, ki z denar-
jem ah drugače vedno radi
priskočijo na pomoč,« je pove-
dal Jan.
Za naslednjo sezono so po
tem, ko so letos prevzeli tudi
uveljavljene Grajske prireditve,
že dogovorili termine s Terezo
Kesovijo, Iztokom Mlakarjem,
na repertoarju bo predstava
Nune, v teku so priprave za
Vrtiljak polk in valčkov. Tudi
Novoletno božični koncert je
že dogovorjen... Pripravljajo pa
še nekaj novosti.
»V zadnjem obdobju inten-
zivno razmišljamo o novosti v
naši ponudbi. Septembra se
želimo predstaviti javnosti s
Festivalom monokomedije, ki
bi lahko postal tradicionalen,
če bo odziv gledalcev ugoden.
V isti sapi želimo spodbujati
mlade pisce tega žanra in jih
povezati z igralci, ki kažejo
afinitete do tega področja. Pre-
pričan sem, da je humorja v
Sloveniji še vedno premalo.
Priprava in izvedba umetniš-
kega projekta je v rokah Fran-
cija Čeča, ki je zanj podal tudi
idejno zasnovo.«
Jure Jan
Likovni svet
otrok
Osnovna šola Karla Destov-
nika-Kajuha iz Šoštanja pri-
pravlja pod pokroviteljstvom
občine Šoštanj in Pisanega lista
29. razstavo Likovni svet otrok.
Razstavo bodo odprli v soboto,
12. aprila ob 11. uri v Kultur-
nem domu Šoštanj. J.M.
Revija odraslih
zborov v Celju
v celjski kulturni utrip se
je vključila tudi pevska revi-
ja osemnajstih odraslih zbo-
rov, ki so v četrtek, 3. aprila,
sebi v veselje in nam v po-
nos predstavili svoje celolet-
no delo na pevskem področ-
ju.
Revija je bila kot vedno do-
slej brezhibno organizirana
ter vsestransko zgledno izpe-
ljana. Uradno ni imela tekmo-
valnega značaja, vendar pa je
nastop na odru celjskega Na-
rodnega doma ne samo izziv
pevcem in dirigentom, marveč
tudi želja in hotenje ustvariti
čimboljši vtis ter preseči vse
bolj nevarna razmišljanja o
nepomembnosti in nepotreb-
nosti aktivnega ljubiteljskega
dela.
Še eno razsežnost te priredi-
tve je treba poudariti: na kon-
certu so sodelovali zbori dveh
občin, celjske in vojniške, to-
rej medobčinsko sodelovanje
kot nov začetek širšega regij-
skega povezovanja.
Čeprav revija ni imela tek-
movalnega značaja, pa je oba
koncerta strokovno spremljal
prof. Janez Močnik, ki mu je
bila zaupana odgovorna in
občutljiva dolžnost ugotavlja-
nja uspešnosti in pomanjklji-
vosti našega pevskega pous-
tvarjanja. Vsak zborovodja bo
dobil pisno mnenje o svojem
nastopu. Razumeti ga bo mo-
ral kot pobudo za še bolj po-
globljeno ustvarjalno vnemo.
Moj vtis je, da so zbori naredi-
li precejšen korak v smislu
doživljanja vsebine pesmi,
kuhiviranja glasu, zborovske-
ga zvoka in muzikalnosti.
Programi so bili predvsem v
večernem delu koncerta pe-
stro sestavljeni, zahtevni in
prepričljivo izpeljani. Posebej
je bilo to prisotno pri vseh
treh zborih, kandidatih na
Naši pesmi v Mariboru in Za-
dru, to sta mešani komorni
zbor Emanuel in Akademski
zbor Celje ter Celjsko pevsko
društvo. Vsem trem zboro-
vodjem: Bernardi Kink, Sonji
Pavlič in Edvardu Goršiču če-
stitam.
Sicer pa so se nekateri zbori
še otepali z intonančnimi te-
žavami, neprepričljivo dina-
miko, grobim petjem in gla-
sovno neizenačenostjo, torej
s težavami, ki se jih da od-
pravljati. Dobro bi bilo, če bi
si privoščili kak bolj drzen
poseg v pevsko literaturo; bil
bi izziv za pevce in dirigente,
povečala pa bi se ustvarjalna
vnema.
MARJAN LEBIČ
ZAPISOVANJA
Filmarje iz države
o tem, da je slovenski kul-
turni prostor še vedno močno
prežet z vidmarjanskim sin-
dromom oziroma fenomenom
Josipa Vidmarja, ni nobenega
dvoma. Še več, to pravzaprav
niti ni presenetljivo. Pokojni
Josip Vidmarje v svojih spisih,
esejih, zapisovanjih, kriti-
kah... slovensko kulturo več
kot le usodno zaznamoval. Kaj
hočem reči? Ob ponovnem pre-
biranju spisov v knjigah Drob-
ni eseji (1962) in Polemike
(1963) meje vseskozi preveval
nek čuden občutek, ki me je
nenehno napeljeval na nekate-
ra konkretna filmska vpraša-
nja. Pa čeprav Vidmar o filmu
ni kaj prida veliko pisal. Še
več. platonovsko rečeno, iz dr-
žave ga je skupaj z arhitekturo
tudi izganjal.
Ja, Josip Vidmar je bil tisti,
ki se je kot prvi zavzemal, da
arhitektov ne bi več nagrajeva-
li s Prešernovo nagrado. Ki je
glasno zabičal, da je arhitektu-
ra in z njo vred film stvar
obrtnikov. In ne umetnikov. In
imel je prav. Tako kot je imel
prav pri marsikateri polemiki,
katerih se je s svojim peresom
udeleževal. No ja, Prešernovih
nagrad arhitekti resda več ne
prejemajo, tu in tam pa jo
vendarle dobi tudi kakšen fil-
mar. Zasluženo, če mene vpra-
šate. Ker zakaj pa bi Prešerno-
ve nagrade nenehno morali
dobivati pisatelji? Samo zato,
ker je Prešeren prihajal iz nji-
hovega ceha? Lepo vas prosim!
Prešernovo nagrado si pravza-
prav zasluži tisti filmar, ki se
zaveda, da je film zgolj obrt. Ki
filma ne komentira v neko
samozadostno artistično akci-
jo. Ja, artistično akcijo, preže-
to z vidmarjanskim sindro-
mom. Artistično akcijo, ki bi
rada ugodila duhu pokojnega
Vidmarja. Ker ga ni razumela.
Ker ga ne razume. Ker ne ve,
da je Vidmar sprejemal za vr-
hunski filmski dosežek tisti
film, ki si ni dovolil drezati v
umetniško gnezdo. Seveda,
gre za vidmarjanski sindrom,
ki je v vseh porah našega kul-
turnega življenja še kako zelo
navzoč. Filmski sklad Republi-
ke Slovenije kratkomalo finan-
cira le tisti film, kije umetniš-
ki. Da bi kajpak zadovoljil du-
ha Josipa Vidmarja. Narobe?
Podeljevalci filmskih nagrad v
slovenskem filmu vneto iščejo
umetniške tone. Jasno, da bi
zadovoljili Vidmarjevega du-
ha. Narobe! Visoka in etablira-
na kultura pa filma še vedno
ni povsem sprejela medse, ga
še ne šteje med kulturne in
umetniške discipline in ga kot
takega odklanja. Da bi zado-
voljila Vidmarjevega duha.
Spet narobe! Ker vsi ti s Film-
skega sklada, podeljevalci na-
grad in tisti, ki se štejejo v
visoko kulturo, Vidmarja eno-
stavno niso dobro razumeli. In
ga ne razumejo. Vidmar je bil
namreč dober poznavalec fil-
ma. In vnet ter zvest gledalec.
Tudi slovenskega filma. In te-
ga slovenskega filma ni prav
posebej cenil. Pa ne zato, ker
bi bil slab, pač pa zato, ker je
bil preveč umetniški. Ker ni bil
obrtniški izdelek.
In, če se danes sprašujete,
zakaj hudiča slovenski film
uživa tako zelo prekleto nizek
ugled oziroma tega ugleda
sploh nima, potem vedite, da
slovensko kulturo obvladuje
vidmarjanski sindrom. Ko so
se arhitekti končno nehali pri-
števati med umetnike, so zaži-
veli. In podobno je s filmom.
Denimo Outsider, ki je zaživel
in preživel, ker ni več umetniš-
ki. Kije več kot umetniški. Kije
obrtniški izdelek. Zaradi česar
ustvarjalci filma ne bodo preje-
li Prešernove nagrade. In si je
tudi ne zaslužijo.
Piše: TADEJ ČATER
18
KULTURA

Likovna
razstava v
Avtotehniki
Po nekaj skupinskih in
samostojnih razstavah se
Natalija Črnčec zopet
predstavlja v Celju, tokrat
v Avtotehniki Celje s ci-
klusom, ki ga označuje
»Modro«.
Natalija Črnčec je diplo-
mirala na Pedagoški fakul-
teti v Mariboru na oddelku
likovne pedagogike pri pro-
fesorju Ludviku Pandurju.
V svojih delih se ne želi
približati modri barvi samo
kot fizični v naravi (kot ne-
bo, voda, itd.), ampak pred-
vsem kot v barvi duha, v
katerem občutje ni nikoli
konstantno. Te vzgibe po-
skuša izraziti z oljnim sli-
karstvom, kjer gost namaz
barve omogoča doživljanje
duha v snovnem.
Umetnica pa se preizku-
ša tiidi v drugačnih tehni-
kah, v katere vključuje raz-
lične neslikarske materiale:
pesek, mivka, kamenje, pa-
pir, lepilo itd. Vsi ti materia-
li postanejo enakovredni li-
kovni elementi kot sama
barva in zvenijo kot besede
v poeziji.
Razstavo je organiziralo
podjetje Švagula iz Celja in
je na ogled do konca mese-
ca aprila v obeh avtosalo-
nih Avtotehnike Celje zra-
ven Interspara.	LV
Plesalci v Vrbju
Na srečanju plesnih skupin celjskega območja plesalo 150 mladih
Po mnogih letih je bilo letos
v organizaciji Plesnega ateljeja
Sava in ZKO Žalec ponovno
organizirano srečanje plesnih
skupin celjskega območja. So-
botnega srečanja v Vrbju pri
Žalcu se je udeležilo približno
150 plesalcev, nastope pa sta si
ogledali tudi strokovna sveto-
valka za ples pri ZKOS Neja
Kos in republiška selektorica
Andreja Obreza.
V dopoldanskem, otroškem
programu, se je predstavilo 7
skupin. Plesni forum Celje se je
pod vodstvom Goge Stefanovič
Erjavec predstavil dvakrat. Pac-
ka A z obnovljeno Rockereto, ki
je za otroke mikavna, predvsem
zaradi kostumov in dobre glas-
be, Packa B pa z idejno izvirni-
mi Svetilkami neba. Zelo zani-
mive so bile nekoliko starejše
Švrkle iz Velenja pod vodstvom
Irene Gorogranc. Predstavile so
se z dvema koreografijama: Pst
in Sanje. Vidno je dobro mentor-
sko vodstvo, velika mera ustvar-
jalnosti in prepričljivost deklet,
ki so v glavnem še začetnice.
Dragica Mavec, ki vodi Skupino
za izrazni ples Velenje, se je
predstavila z dvema skupinama.
Mlajše so odplesale Zmajčke na
potepu, starejše pa Zimo. Koreo-
grafinjo odlikuje dober izbor
glasbe (klasika), izvirni kostu-
mi, težavnost pa je prilagojena
znanju plesalk, ki tako delujejo
zelo prepričljivo. Predstavili so
se še Plesna šola Žalec pod
vodstvom Danice Pintar, Mažu-
retna skupina Laško pod vods-
tvom Majde M^guč in Plesni
atelje Sava iz Žalca, ki ga vodi
Sava Malenšek.
V popoldanskem programu so
se predstavile mladinske skupi-
ne, videli smo lahko, da dosega
ples na tem področju res že zelo
visoko raven. Spored je bil kako-
vosten in zelo zanimiv.
Nina Mavec iz Velenja se je kot
koreografinja predstavila kar šti-
rikrat. Pod njenim vodstvom de-
luje Plesni studio N, katerega
delo bazira na jazz tehniki, to-
krat pa so predstavili tri koreo-
grafije: Pika Nogavička, Dig in
Morska lilija - subtilna koreogra-
fija, v kateri smo videli dve mladi
nadarjeni plesalki. Plesni teater
IN je predstavil odlomek iz pred-
stave Sanje gospe X. Plesalke
odlikuje odlična tehnika, odlo-
mek je obetaven, premiera pa bo
16. maja v Velenju. Skupina za
izrazni ples iz Velenja pod
vodstvom Dragice Mavec se je
tokrat predstavila s koreografijo
na glasbo E. Griega Ko se spusti
noč. Ponovno zanimivi kostumi
in kompozicijsko lepa koreogra-
fija za 4 plesalke. Skupina Des-
demona iz Žalca je odplesala
Alelujo, vse tri plesalke imajo
solidno znanje jazz tehnike, mo-
goče jim manjka le nekoliko last-
ne ustvarjalnosti. Skupina Šlauf,
ki deluje v okviru Plesnega ate-
ljeja Sava, je odplesala dve ko-
reografski zložei^ Save Malen-
šek. Dekleta imajo dovolj tehnič-
nega znanja, koreografije pa te-
meljijo na gibu in prostoru. Ple-
sni forum Celp se je tokrat
predstavil s koreografijami mla-
dih plesalcev. V prvem delu Vra-
ta brez vrat so ustvarjalke 4 ple-
salke, v zadnjem D'movements
pa Marko Peperko. Koreografije
kažejo na dobro mentorsko
vodstvo Goge Erjavec, saj plesal-
ci niso le idejno bogati, temveč
tudi tehnično izpopolnjeni.
Večerni del za odrasle je bil v
dvorani Plesnega foruma Celje,
srečanje plesnih skupin celjske-
ga območja pa so zaključili s
predstavo Zrcalne podobe Roze
Mlakar ali Povabilo na torto.
MMMi Prof. SAVA MALENŠEK
Koncert dveh
zborov
Jutri, v petek 11. aprila, se
bosta v celjskem Narodnem
domu ob 19.30 predstavila
Celjski oktet in Komorni
moški zbor Izola.
Izolani, ki jih vodi zborovod-
ja Oskar Trebeč, v teh dneh
slavijo 10. obletnico obstoja,
zbor pa žanje uspehe na vseh
koncih Slovenije in tudi v tuji-
ni. Pri Celjanih se bodo pred-
stavili Vencelj Ferant in Janko
Rode (1. tenor), Peter Hudoh-
met in Tomaž Pavlin (2. tenor).
Drago Zorko in Hugo Ograjen-
šek (bariton), Miran Krštinc in
Ernest Pušnik (bas), korepeti-
tor je Tomaž-Pavlin, umetniški
vodja pa Alenka Firšt. US
Fdksimile Celske kronike
»Celska kronika« Ignaca
Orožna, ki je izšla davnega
leta 1854, je letos doživela
ponatis. Faksimile v navadni
in bibliofilski izdaji je nastal
v sodelovanju Osrednje
knjižnice Celje in založbe
Epsi, predstavili pa so ga v
torek zvečer v Levstikovi so-
bi knjižnice.
Število ohranjenih izvodov
Celske kronike je zelo majhno
in zato je mnogim težko do-
stopna. Da bi zadostili pogo-
stemu povpraševanju po njej,
so se v Osrednji knjižnici od-
ločili za ponatis. Spremno štu-
dijo k izdaji je pripravil prof.
dr. Vasilij Melik, uredil pa jo je
prof. Branko Goropevšek.
Gre za prvo delo, ki je
obravnavalo zgodovino mesta
od njegovih slavnih začetkov
v antični dobi, žlahtne sred-
njeveške dobe znamenitih
pokneženih grofov Celjskih,
pa vse do sredine 19. stoletja.
Sestavljena je iz več vsebin-
skih sklopov. Najobsežnejša
je kronika, ki je v obliki letopi-
sa razdeljena na osem časov-
nih obdobij. Bralca seznanja z
izjemno bogato preteklostjo
Celja, z zanimivimi podatki
pa sega tudi v širši prostor.
Pravo bogastvo predstavljajo
seznami celjskih škofov in du-
hovnikov, okrajnih glavarjev,
sodnikov in županov. Zanimi-
vi so napisi s starih rimskih
spomenikov, ki so bili v prete-
klosti najdeni v Celju in okoli-
ci. Na koncu je avtor dodal
slovarček manj znanih besed,
po večini krajevnih z nemški-
mi nazivi, da bi bilo branje
vsem razumljivo. Poseben čar
pa daje delu arhaična slovenš-
čina, ki je bila sredi prejšnjega
stoletja v tiskani obliki redek
pojav.
Vsebina Celske kronike je še
danes aktualna, pa ne samo za
ljubitelje poznavanja preteklo-
sti, pač pa tudi za zgodovinar-
je, ki v njej najdejo številne
podatke, saj je avtor letopis
gradil na številnih takrat do-
stopnih virih.
TC
Španzel v griski šoli
Ob 160 letnici šolstva v Grižah je poseben ton praznovanju dala tudi razstava del
akademskega slikarja Rudija Španzla.
Rudi Španzl je doma iz Zabukovice, osnovno šolo pa je obiskoval prav v šoli, ki praznuje. Na
otvoritvi razstave, ki so jo postavili v mali telovadnici, je zbrane najprej pozdravila direktorica
Zavoda za kulturo občine Žalec Anka Krčmar, o slikarju in razstavi pa sta govorila kustosinja prof.
Milena Moškon in literarni kritik in filozof Taras Kermavner. Kot je rečeno v spremni besedi je
Rudi Španzl umetnik, renomiran v domovini in po svetu. Sedaj živi v Ljubljani, znano pa je, da je
velik domoljub, da s ponosom pravi, da je Savinjčan, da z vehko radostjo in slikarsko
virtuoznostjo večkrat ponazarja spomin na Savinjsko dolino in življenje njenih ljudi. V
kulturnem programu je nastopila dramska igralka Jerca Mrzel.	T. TAVČAR
O Radiju Španzlu je govorila Milena Moškon.
Goricarjeva v
galeriji
V galeriji Zavoda za kul-
turo v Mozirju so pretekli
četrtek odprli razstavo slik
Karmen Goričar, za katero
sta značilni igrivost in
spontanost brez pretenzij
po popolnosti ali umetniš-
ki privzdignjenosti.
Večina predstavljenih slik
je nastala lani, ko je slikarki
nenadoma umrl mož Matija,
ki je poosebljal družinsko
navezanost na Mozirje. Raz-
stavo Karmen Coričarj eve v
mozirski galeriji bodo Mo-
zirjani prav gotovo sprejeli
tudi kot spomin na Matijo.
Slikarko in njena dela je ob
odprtju razstave predstavila
profesorica Romana Lesni-
ka, v kulturnem programu
pa so sodelovali učenci Glas-
bene šole Nazarje. Razstava
bo odprta do 18. aprila, vsak
dan med 16. in 18. uro, ob
sobotah in nedeljah pa med
9. in 12. uro,	US

V	Slovenskem ljudskem
gledališču bodo v soboto ob
17. uri uprizorili Ukročeno tr-
moglavko za abonma Sobota
popoldan in izven.
V	Kulturnem domu v Tr-
novljah si lahko v soboto ob
19.30 ogledate komedijo Stric
iz Amerike v izvedbi Gledališ-
ke skupine KUD Ivan Kaučič
iz Ljutomera.
v Kulturnem centru Laško
bo jutri ob 19.30 koncertni
večer pianista Benjamina Gov-
žeta z gostjo - sopranistko
Anamarijo Javornik.
V	Atomskih toplicah v Pod-
četrtku bo jutri ob 20. uri
koncert moškega pevskega
zbora Telekoma in Pošte Celje,
ki ga vodi Pavel Bukovac.
V	koncertni dvorani Glas-
bene šole v Celju bo v torek
ob 17. in 18. uri nastop učen-
cev Glasbene šole Celje. V sre-
do ob 19.30 pa bo 5. abonmaj-
ski koncert za izven ZKP Celje
z violinistom Igorjem Ozi-
mom in pianistom Alanom
Brownom.
V	dvorani Glasbene šole v
Velenju bo jutri ob 19.30 kon-
cert Mešanega pevskega zbora
Svoboda iz Šoštanja, Primor-
skega akademskega zbora iz
Ljubljane in Mešanega ko-
mornega zbora Emanuel iz
Celja.
V	dvorani Plesnega foruma
bo v soboto ob 20.30 »Večer
z...«, gost bo Vlado Kreslin.
I ^ RAZST«^^
V	knjižnici Šentjur bo od
danes do 17 maja na ogled
razstava v spomin slikarju Ru-
diju Šaleju, kjer bodo razstav-
ljena likovna dela skupine Iris.
V	Ipavčevi hiši v Šentjurju
bo do 25. aprila na ogled raz-
stava del Lojzeta Dolinarja, ki
je odprta vsak dan med 17. in
19., ob sobotah med 10. in 12.
ter 17 in 19. in ob nedeljah
med 8. in 12. uro.
V	Likovnem salonu v Celju
se predstavlja Nataša Prosenc.
V	občasnih prostorih
žeja novejše zgodovine bo h
konca aprila na ogled razstav"
»Dr. Janez Bleivveis in njeg,^,
čas.«
V	Celjskem domu je do 7
maja na ogled razstava deljo^
žeta Horvata-Jakija.
V	Žaninem salonu pohjj
tva v Žalcu je do konca aprjjj
na ogled grafična upodobit^^
pisanic Arpada Šalamona.
V	galeriji Vegrad v Velenja
bo do 20. aprila na ogled ra^,
stava slik Arpada Šalamona
Slovenskih Konjic.
V	galeriji Keleia je na ogled
razstava IX. celjskega medna,
rodnega slikarskega tedna.
V	avli hotela Dobrna je nj
ogled 1. mednarodna razstavj
otroških likovnih del iz petnaj.
stih držav sveta. Razstavo j(
pripravil Limit Štore.
V	Pokrajinskem muzeju jt
do 30. junija na ogled razstava
Rifnik in njegovi zakladi, ?
Lapidariju pa do 26. aprila Re.
nesančna keramika Vidma.
V	dvorani župnijskega
centra Sv. duh v Celju je do
10. maja na ogled razstava slil
Zdenka Krpana iz Gornje Rad-
gone.
V	gostišču Firšt v Solčavi je
Pokrajinski muzej pripravil za
ogled razstavo Znamenj v
Zgornji Savinjski dolini, ki bo
na ogled do 1. junija.
V	hotelu Merx so do 5. ma
ja na ogled oljne slike Amine
Kolarič.
V	Hermanovem brlogu \
Celju je na ogled razstava Hi,
konjiček.
v Zdraviliškem domu na
Dobrni bo jutri ob 20. uri na-
stop folklorne skupine in sek-
šteta Vigred.
V	Domu kulture v Velenju
bo drevi ob 19.30 predstavite?
monografije Raj pod Trigla
vom, avtorja Jake Čopa.
Union 10., 12. in 13.4. ob 16
in 18. uri ameriški film 10!
Dalmatinec, ob 20. in 22.1!
ameriški film Imperij vra6
udarec, od 14. do 16.4. ob 16. i(
18. uri ameriši film 101 Dalma
tinec, ob 20. uri ameriški filn
Imperij vrača udarec:; Maf
Union 10., 12. in 13.4. ob 18.3i
in 20.30 ter od 14. do 16.4. ot
20.30 ameriški film Prikazenii
senca; Metropol 10.4. in od 12
do 16.4. ob 16.30, 18.45 in 21
uri ameriški film Romeo in Ju
lija; 11.4. ob 16. in 18. uri ame
riški 101 Dalmatinec in ob 20
in 22.15 ameriški Romeo i'
Julija; 12.4. bodo ameriški
Romeo in Julija vrteli tudi ot
23.15.
Kino Dobrna 12. ob 19."
13.4. ob 17 uri ameriški fil"^
Klub vražjih babnic.
SNOPIČ
KUITURA
19
Odsevi preteklosti
Izšel je prvi od petih zbornikov o novejši zgodovini Celja
/Vli ste vedeli, da je v prvi
Polovici 19. stoletja v Celju
^velo največ ljudi z imeno-
i^a Jožef in Marija, da so
^esto zaradi slabih higien-
jltih razmer pogosto obiska-
la epidemije, da so se celjski
jješčani ukvarjali tudi s
Ijnietijstvom in da se je me-
5(0 začelo širiti izven obzidja
Ijjub njegovi odstranitvi šele
po prihodu železnice?
Vse to in še veliko več zanimi-
^ga branja najdete v novem
jborniku Odsevi preteklosti, ki
jajema obdobje med leti 1780 in
1848 in ki so ga predstavili včeraj
v Galeriji Keleia Muzeja novejše
zgodovine. Zbornik je prvi iz
zbirke petih, ki bodo izšli v na-
slednjih letih. Projekt je zasnoval
Muzej novejše zgodovine iz Ce-
lja, urednica zbirke Marija Po-
čivavšek pa želi na enem mestu
zbrati najnovejša spoznanja o
Celju v obdobju od leta 1780 do
današnjih dni. Zbirka bo dopol-
njevala razstavo o novejši zgodo-
vini Celja, ki jo pripravlja muzej.
Zbornike bo pripravljal ured-
niški odbor z nosilci posamez-
nih raziskovalnih tem, ki se bo-
do kot rdeča nit vlekle skozi vseh
pet knjig. To bodo teme o uprav-
nem razvoju mesta, njegovi ur-
banizaciji, gospodarskem razvo-
ju, formiranju meščanske druž-
be, kulturnem razvoju in spre-
membah v načinu življenja ljudi.
V prvem zborniku je o uprav-
nem razvoju mesta v obdobju od
1748 do 1850 pisal Aleksander
Žižek, o prostorski širitvi mesta
v tem času pa Branko Goropev-
šek. O meščanskem svetu med
leti 1780 in 1848 govori prispe-
vek dr. Janeza Cvirna, delček k
zgodovini celjskega bivanjskega
vsakdanjika pa je prispeval dr.
Andrej Studen. Bojan Cvelfar
je prikazal posestne razmere
celjskih meščanov v luči fancis-
cejskega katastra leta 1825/26,
Andrej Pančur pa takratne Ce-
ljane skozi krstne knjige. O gos-
podarski podobi Celja v prvi po-
lovici 19. stoletja govori zapis dr.
Žarka Lazareviča, o razvoju
šolstva in zdravstva v tem času
pa govorita prispevka mag.
Ivanke Zaje Cizelj.
Zbornik bo na prodaj za
3.800 tolarjev v muzeju in v
knjigarnah.
TC
Tod pesem še dolgo ne bo zamrla
Moški pevski zbor KUD
France Prešeren iz Vojnika je
v domačem kulturnem domu
minuli petek pripravil letni
koncert, hkrati pa so pevci
predstavili tudi svojo CD ploš-
čo in kaseto s 17 pesmimi.
Po besedah predsednika
zbora Francija Korošca so
gradivo za ploščo in kaseto
začeli pripravljati v lanskem
jubilejnem letu, ko je zbor
praznoval 60-letnico dela. Ta-
krat so posneli 8 pesmi, z de-
lom v snemalnem studiu Goda
v Celju pa so nadaljevali letos.
Polna dvorana in hvaležno ob-
činstvo ob slovenski narodni in
umetni pesmi na petkovem kon-
certu sta zboru potrditev, da v
kraju, kjer živijo in pesem pous-
tvarjajo ter ohranjajo na izključ-
no ljubiteljski osnovi, niso osam-
ljeni in da tod pesem še dolgo ne
bo zamrla. Zborova CD plošča
oziroma kaseta, ki sta delo pro-
ducenta Igorja Korošca, pa bosta
pesem iz dvorane prenesla še v
marsikateri dom. Promocijski
koncert Moškega pevskega zbo-
ra KUD France Prešeren iz Vojni-
ka bo prihodnjo nedeljo, 20.
aprila, na Frankolovem. IS
Koncert v
spomin
Komorni moški zbor iz
Celja pod vodstvom Cirila
Vertačnika bo nastopil v četr-
tek, IZ aprila, ob 19.30 v
Narodnem domu v Celju na
svojem rednem letnem kon-
certu, ki bo tokrat posvečen
spominu na profesorja Ego-
naKuneja.	DM
Bodoči knjižni molji
Ob mednarodnem dnevu otroške knjige so prejšnji teden v otroški knjižnici v Celju pripravili
vrsto zanimivih prireditev. Otroci so se srečali z ustvarjalkama za mlade Bino Štampe Žmavc in
Lilijano Praprotnik Zupančič in spoznavali njuno delo. Okrog 200 se jih je zvrstilo v knjižnici tisti
dan. Ob pomoči vzgojiteljice Nade Mlinarevič so si lahko izdelali papirnato rožico, prispodobo
besede s srcem, ali pa so kar tako pobrskali med knjigami v knjižnici in morda je bila to za koga od
njih spodbuda, da bo še prišel.	Foto: GREGOR KATIČ
Guliver prihaja v Celje
v okviru celjskih matinej v veliki dvorani Celjskega doma si bodo malčki v soboto ob 11. uri
^hko ogledali gledališko predstavo Guliver Plesno akrobatskega skupine Flip iz Pirana.
f^ribližno 50 nastopajočih bo v Celju uprizorilo priredbo znane zgodbe o Guliverju in malih
''^ijaznih ljudeh, Liliputancih in Blefuskih. Zgodba je zelo topla in prijazna, gledališki tekst pa je
[°Pestren s pesmijo, plesom in akrobatiko, za otroško oko pa so prava paša tudi atraktivni
^Jstumi in scena. Sponzor sobotne predstave so Ljubljanske mlekarne, še vedno pa velja, da
^oiskovalcem matineje po predstavi v restavraciji Mc'Donalds ponudijo tudi brezplačen zavojček
i^^mmes fritesa.	IS
^^orni norčki plešejo in pojejo O prijateljstvu med kraljema in bratstvu med norčki, če bi se s
poroko princa in kraljične kraljestvi Blefuskov in Liliputancev združili, pa bi se pesem spet
razlegala in »smeh bi šel od vrat do vrat«.
Operno petje
in zvoki
klavirja
V okviru abonmaja Laško
bo jutri, v petek, 11. aprila, v
laškem Kulturnem centru
koncert opernih arij in kla-
virskih skladb. Nastopila bo-
sta sopranistka Anamarija
Javornik in pianist Benjamin
Govže.
Mlada umetnika bosta izva-
jala dela Rossinija, Schuman-
na, Puccinija, Chopina,
Straussa in Lizsta. Anamarija
Javornik je študentka zadnje-
ga letnika Akademije za glas-
bo - oddelek za glasbeno pe-
dagogiko, vendar je že od rane
mladosti njeno največje vese-
lje petje. Učila se ga je pri prof.
Zlati Ognjanovič in zdaj tudi
pri prof. Kseniji Vidali. Imela
je že veliko koncertov z oče-
tom, prvakom ljubljanske ope-
re, in tudi sama. Pianist Benja-
min Govže je glasbeno pot pri-
čel v Laškem, po končani sred-
nji šoli pa je študiral pri piani-
stu Aciju Bertonclju. Januarja
lani je diplomiral, za svojo iz-
vedbo 3. koncerta Sergeja Pro-
kofjeva, ki ga je igral z orke-
strom Slovenske filharmonije,
pa je prejel tudi študentsko
Prešernovo nagrado.	JI
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Žensko branje
Elfriede Jelinek, pisatelji-
ca, ki se s prevodom svojih
Ljubimk (Cankarjeva založ-
ba 1996) prvič predstavlja
slovenskemu bralcu, prihaja
iz Avstrije.
Snov, o kateri Jelinekova
spregovori v svojem romanu,
je kar najbolj vsakdanja. Priče
smo zgodbi dveh žensk, ki si,
vsaka na svoj način, želita us-
tvariti prihodnost.
Britta, delavka v tovarni, je
prepričana, da se njena usoda
imenuje Hans. Hans je tisti, ki
so mu starši namenili denarno
uspešnejšo prihodnost, kot so
je bili deležni sami in kot je je
deležna tudi Britta. Prihod-
nost pa je moč tudi izsiliti. In
prihodnost se tako v Brittinem
primeru imenuje poroka, ki
pa jo doseže z zanositvijo.
In Paula? Je štirinajstletno
dekle, ki se je nekoč znašla v
bližnjem mestu, kjer si je, bolj
po naključju kot pa iz rado-
vednosti, ogledala filmsko
predstavo. Gibljive slike so ji
ponudile vpogled v drug, do
takrat nepoznan svet in jo ta-
ko prevzele, da je sklenila po-
stati nekaj več kot le gospodi-
nja in mati; torej tisto, kar so
bile skoraj vse ženske iz nje-
nega kraja.
Ko je naposled, po vseh ne-
strinjanjih v takšnih in dru-
gačnih oblikah s strani staršev
le dosegla svoje, se je zaljubila
v čednega, a napol omejenega
fanta, ki ji kaj več od samega
dejanja v bližnjem skednju ni
niti znal niti zmogel nuditi. In,
kot da bi usoda lahko bila le
tako izpolnjena, tudi Paula za-
nosi.
Roman, katerega zgodba je
postavljena v tipično ruralno
avstrijsko okolje, ponuja torej
tudi s tem našemu bralcu
močno identifikacijo.
Je že tako, da se skoraj vsi,
ki v deželah, prežetih s krš-
čansko tradicijo, spregovore o
nekoliko bolj zamolčanih te-
mah, vsega skupaj najraje loti-
jo pod plaščem simbolike. Le-
ta jim seveda omogoča dober
manevrski prostor, toda prav
tako jim omogoči tudi večjo
distanciranost do teksta same-
ga. Ampak temu se, hočeš no-
češ, mora reči neiskrenost.
Prav nasprotno Jelinekova.
Za njo so stvari take, kot so. In
pri tem ostaja. Brez distance.
Tudi za ceno obsodb, da o
nestrinjanjih s takim načinom
ubesedovanja sploh ne izgub-
ljam besed. Toda argumenti so
na njeni strani. Obvezno bra-
nje!!
Piše: ROBERT HUTINSKI
Urica s Tonetom Pavčkom
Celjske otroke in njihove
starejše spremljevalce je mi-
nulo soboto dopoldne v dvo-
rani Celjskega doma obiskal
in razveseljeval pesnik Tone
Pavček.
Bil je prav tak, kot so njego-
ve pesmice, ki jih je namenil
najmlajšim: vesel, igriv, naga-
jiv in šaljiv, ko je pripovedoval
zgodbice iz svojega otroštva,
ki ga je preživljal v Mirni peči
in iz kasnejših študentskih let
v Ljubljani. Malim radovedne-
žem je izdal tudi skrivnost,
»kako se pesmi delajo«, vmes
pa jim je natrosil vrsto svojih
pesmic iz starejših in najno-
vejše zbirke. Otroci so mu bili
za obisk v Celju neizmerno
hvaležni, pa seveda tudi pono-
sni, saj pesnika, kakršen je
Tone Pavček, pač ne srečaš za
vsakim vogalom. Mnogi so
odšli iz dvorane s pesnikovim
avtogramom, pesnik pa z lepi-
mi vtisi o lepih otrocih, ki jih
je obiskal.
Srečanje s Tonetom Pavč-
kom je v okviru celjskih mati-
nej pripravilo podjetje Fit me-
dia, uvodoma pa je nekaj pe-
snikovih otroških pesmi pred-
stavila skupina recitatork iz
osnovne šole Frana Roša iz
Celja.	M.A.
Vrtec Mavrica Vojnik
Vabi starše
k vpisu otrok
novincev za šolsko
leto 1997/98.
Vpisni dnevi bodo v vrtcu Ma-
vrica, Prušnikova 29 a, Vojnik
(za OŠ Vojnik), in sicer od 10.
do 20. aprila 1997 med 10.
In 15. uro, v sredo pa do 16.
ure. Starši, vpišite tudi otro-
ke, ki bodo obiskovali pripra-
vo na šolo pri osnovnih šolah:
-Šmartno v Rožni dolini
-Socka
-Dobrna
-Vojnik
MESTNA OBČINA
CELJE
Trg Celjskih knezov 9,
3000 Celje
Mestna občina Celje razpisuje
prosta delovna mesta:
I.	V KOMUNALNI DIREKCIJI
svetovalca direktorja
pogoii: -diplomirani pravnik
-pet let delovnih izkušenj
-poskusno delo 3 mesece
višji svetovalec
pogoji: -diplomirani komunalni in-
ženir ali diplomirani inženir
gradbeništva
-5 let delovnih izkušenj
-poskusno delo 3 mesece
-obvladanje osnovnih ra-
čunalniških aplikacij
II.	ODDELEK ZA DRUŽBENE
DEJAVNOSTI
višji svetovalec za
kulturo
pogoji: -visoka izobrazba VII.
stopnje družboslovne
smeri
-5 let delovnih izkušenj
-poskusno delo 3 mesece
-obvladanje osnovnih ra-
čunalniških aplikacij
20
PISMA BRALCEV
ODMEVI
Pivovarniška
vojna
V prodaji se je pojavila nova
pijača. Kozorog pivo, ki ga
trži podjetje v zasebni lasti
Tara d.o.o. iz Šempetra v Sa-
vinjski dolini. Pojavnosti pija-
če na trgu odločno nasprotuje
Pivovarna Laško, že uveljav-
ljen proizvajalec in prodaja-
lec piva. Pivovarna Laško se
sklicuje zlasti na to, da je
blagovna znamka Zlatorog pi-
va zavarovana ter da so bla-
govna znamka Kozorog piva,
etiketa in oblikovanje njena
popolna kopija.
Pivovarna Laško nasproto-
vanje prodaji Kozorog piva iz-
kazuje le z enim formalnim
sredstvom: zahtevo za odloži-
tev objave znamke Kozorog
piva v postopku, ki ga je pri
Uradu RS za varstvo intelek-
tualne lastnine sprožilo pod-
jetje Tara. Sicer pa se poslu-
žuje vrste neformalnih potez,
ki naj bi preprečile prodajo
piva Kozorog, vendar pa je v
celoti propadla. Tara d.o.o. je
namreč pri Uradu RS za inte-
lektualno lastnino opravila
aktivnosti, da bi znamko Ko-
zorog pivo zaščitila. Urad je
izdal sklep o objavi. Pivovar-
na Laško pa je zoper odloči-
tev vložila zahtevo za zadrža-
nje objave.
Urad je na zahtevo Pivovar-
ne Laško reagiral z izdajo za-
vrnilne odločbe, sklep je že
dokončen. V obrazložitvi od-
ločbe je Urad Pivovarno pou-
čil, da njeno sklicevanje na
oškodovanje in kršitve javnih
koristi sploh ni utemeljeno in
z objavo znamke Kozorog pi-
va zagotovo ni v ničemer oš-
kodovana. Obrazložitev Ura-
da poudarja, da je povsem
nerazumljivo, pa tudi nespre-
jemljivo, da je Pivovarna Laš-
ko postopek sploh sprožila z
vložitvijo zahteve, glede na
to, da podatki urada veljajo (v
tej fazi postopka) za z zako-
nom razglašeno uradno taj-
nost. Le od kod Pivovarni Laš-
ki odločba oz. podatki, ki se
je ne tičejo?
Ob vehementnem poudar-
janju Pivovarne Laško, da ima
vso pojavnost Zlatorog piva
zaščiteno kot blagovno znam-
ko, pa Tara d.o.o. iz Šempetra
javnosti sporoča, da trditev
resnici ne ustreza. Pivovarno
Laško pa poziva, da naj javno
objavi tisto, na kar se sklicuje
in kar naj bi bilo v zvezi s
Kozorog pivom primerljivo in
hkrati zaščiteno! Prepoved, ki
jo je za uporabo etikete Kozo-
rog piva izdal tržni inšpekto-
rat, ni dokončna niti pravno-
močna. Zoper njo je podjetje
Tara vložilo pritožbo, vložena
pritožba pa ne dovoljuje, da
bi odločba postala učinkovi-
ta. Kozorog pivo je legalno v
prodaji, strah kupcev, da ku-
pujejo prepovedano, pa je po-
vsem odveč.
Hkrati Tara javnosti sporo-
ča, da si trgovci dejansko ne
upajo naročati Kozorog piva,
ker jim je Pivovarna Laško
zagrozila s sankcijami in boj-
kotom, če bo ugotovila, da
kdo od njih to pivo prodaja.
Da Pivovarna z grožnjami mi-
sli resno, potrjuje sporočilo
podjetju Ahac d.o.o. iz Gro-
belnega. Ko se Pivovarna Laš-
ko sklicuje na nelojalno kon-
kurenco, ki da jo Tara d.o.o.
povzroča s Kozorog pivom,
pa je opozoriti, da je v Zako-
nu o varstvu konkurence ja-
sno prepovedano zlorabljati
prevladujoči položaj na trgu z
dejanji, ki drugim podjetjem
pomembno zmanjšujejo
možnost za nakup, oziroma
prodajo, zlasti pa bojkotiranje
podjetij.
TARA d.o.o.,
Šempeter
Kdo mora
vzgajati? I.
v dveh številkah NT sta bili
objavljeni pismi, ki obsojata
mladino, starše in vzgojitelje
za obnašanje (nas) mladih.
Toda ne samo v teh pismih,
tudi mnogo starejših nas ob-
soja za vsemogoče stvari, zato
je to pismo namenjeno tudi
ostalim starejšim občanom, ki
po navadi začenjajo kritike z:
»v mojih letih« ali pa »ko sem
bil/a jaz mlad/a«.
Da, v tistih časih je bilo res
drugače, toda časi se spremi-
njajo. Še nekaj let nazaj smo
lahko le brali o hudem krimi-
nalu, drogah, o brezposelnosti
in še o marsičem. Nihče niti
pomislil ni, da bi se to lahko
dogajalo tudi pri nas. Takrat
smo imeli možnost vključeva-
nja v različne interesne dejav-
nosti, od športa, glasbe do teh-
nike. Potem se je čez noč vse
spremenilo. Slovenija je posta-
la samostojna. Spone komu-
nizma so se razbile, uveljavlja-
ti se je začelo tržno gospo-
darstvo, vsak se je začel briga-
ti le zase, vsi skupaj pa smo
začeli z dirko proti Evropi. V
tej dirki pa ste vsi skupaj poza-
bili na mlade.
Kako naj ima nek mladost-
nik sploh še voljo do šolanja
(če že ima sredstva), ko vidi,
da je večina njegovih starejših
znancev na borzi dela? Kako
naj se obnaša pričakovanju
okolice primerno, če pa se iz
vseh strani izvaja nad njim
vedno večji pritisk? To mora
nekje priti na dan. Namesto,
da bi se znebil negativne ener-
gije v kakšnem športnem klu-
bu (kar je povezano z denar-
jem), jo raje na kakšen bolj
neprimeren način. To sprošča-
nje negativne energije pa je
vedno bolj podobno dogaja-
nju v knjigi Mi, otroci s postajo
ZOO, kjer je opisano življenje
najstnikov ob koncu 70-tih let
v Zahodnem Berlinu. Saj, če
greste pogledat cene v gostil-
ne, boste ugotovili, da je ste-
klenica piva cenejša od 3 del
brezalkoholne pijače, pa še
pol litra ga je. Verjetno ni po-
trebno razlagati, kaj bo mla-
dostnik, ki ga poleg drugih
stvari omejuje tudi denar, ku-
pil.
Pa naj se še kdo čudi, da
mladina popiva. Iz lastnih iz-
kušenj pa lahko veste, da člo-
vek pod vplivom alkohola poč-
ne stvari, ki jih drugače ne bi.
Star pregovor pravi: iz malega
raste veliko in tako je tudi s
tem. Rešitev tega problema pa
vsekakor ni kritiziranje (kar je
najlažje), kar verjetno veste še
iz svojih mladih let, ampak
(verjetno) v tem, da se zmanj-
ša pritisk in da se mladim da
priložnost, da se izkažemo.
Pa še nekaj smo izgubili v
tej dirki proti Evropi. To je
strpnost in medosebni odnosi.
Če je to cena za Evropo, potem
hvala lepa.
Skupina adolescentnih
»delikventov«
PREJELI
SMO.
Sicrbi staršev
Večini mladih staršev in tudi
tistim, ki jim ni vseeno, se v
teh dneh zastavlja vprašanje,
kako se bodo šolali šestletni
državljani v jutrišnji šoli. Dr-
žavni zbor je lani sprejel Za-
kon o osnovni šoli, katerega
osrednji novosti sta devetletka
in nova vsebina. In potem je tu
še tisto magično šolsko leto
2002/2003.
V	slovenskem šolskem pro-
storu z vso intenzivnostjo po-
tekata dva procesa: prvi je t.
imenovana kurikularna pre-
nova, torej vsebinska, ki bo
dala kot končni rezultati dejs-
tvo, kaj in koliko se bodo učili
bodoči devetošolci; drugemu
bi lahko rekli prostorski, torej
materialni, ki bo imel za po-
sledico pogoje dela in življe-
nja.
Minister Gaber potuje po
Sloveniji s svojo številno ekipo
in se srečuje s šolniki, starši
ter občinskimi možmi. Bil je,
kot smo brali ali slišali, tudi v
Celju. Na teh srečanjih prever-
ja slovenski in občinski utrip
ter kako sprejemajo vsebinsko
zasnovo starši; kako vidijo re-
formo kot celoto izvajalci, to-
rej učitelji; kako se občine pri-
pravljajo na zagotavljanje pro-
storskih in materialnih pogo-
jev nove devetletke.
Kaj bi pravzaprav pri vsem
tem moralo skrbeti starše bo-
dočih devetošolcev? Verjetno
prvo in tretje, v tem trenutku
še posebej tretje: kako bo usta-
noviteljica OŠ, torej občina,
zagotovila svoj delež.
V	Sloveniji imamo trenutno
tri vrste osnovnih šol glede
možnosti uvedbe devetletke.
Prve so srečnice, ki lahko brez
prostorskih posegov takoj
preidejo na novo zasnovo dela
(le s kadrovskimi reorganiza-
cijami). Druge so tiste, ki si
bodo v povezavi z vrtci in
manjšimi prostorskimi posegi
zagotovila možnosti. Tretje,
najmanj dobrodošle in najšte-
vilčnejše, so tiste, pri katerih
bo potreben investicijski po-
seg v šolski prostor (dozidave,
adaptacije podstrešij, kleti
itd.).
V	Celju je v vsaki kategoriji
nekaj osnovnih šol, največ pa
žal v zadnji. Ob tem ne smemo
mimo nove demografije, ki ja-
sno kaže, da število otrok upa-
da in da so selitveni procesi še
vedno prisotni. Torej so celj-
ske šole neenakomerno obre-
menjene.
Starši, čakajo nas fleksibilni
šolski okoliši, saj bo treba
učence enakomerno razpore-
diti v naše šole. Ministrstvo
pripravlja državni razpis za
pridobitev investicijskih sred-
stev za zagotavljanje šolskega
prostora. Kdo ga bo dobil? Ti-
sti, ki bo imel pripravljeno ce-
lotno občinsko strategijo in
svoj lastni finančni delež.
Na razpis se bodo lahko pri-
javile samo občine kot ustano-
viteljice. Teh pa je veliko, še
več pa potreb. Ta trenutek je
torej najpomembneje hitro in
strokovno utemeljeno pripra-
viti celostno zasnovo celjske
devetletke, uskladiti obreme-
njenost šol in izračunati, koli-
ko bo nov šolski prostor stal.
Vlaka, tistega državnega,
vsekakor ne smemo zamuditi.
Mestni svet bo moral reči svo-
je, sprejeti odločitve in prevze-
ti svoj del odgovornosti. Smi-
selno je v tem trenutku strniti
vrste in odrezati celjskim otro-
kom ustrezen kos kruha.
Športni lobi je celjskim šport-
nikom to znal.
00 Združene liste
Celje
Vpliv medijev
na volitve
v nekaterih časopisih so se
pojavile analize namenjene
prepričevanju javnosti, kako
časopisi naj ne bi vplivali na
izhod volitev. Takšne teze za-
vajajoče podkrepijo z Republi-
kansko zvezo, ki naj bi se v
predvolilnem obdobju veliko
pojavljala v časopisju in naj bi
kljub temu dosegla slab uspeh
na volitvah.
Niti eden izmed osrednjih
slovenskih časopisov Republi-
kancem ni namenil prav nobe-
ne pozornosti v smeri volilne-
ga programa ali članka, kate-
rega vsebina bi bila namenje-
na pridobivanju volivcev. Ne-
koliko večjo prisotnost stran-
kinega imena v časopisju je
pripisati dejstvu, da je nepo-
sredno pred volitvami na se-
dežu naše stranke v Velenju
eksplodirala bomba. V časopi-
snih komentarjih se je javnosti
takoj ponudil podtikaški
dvom, da bi si kaj takšnega
lahko naredili kar sami. Nacio-
nalna televizija temu ni name-
nila polovico toliko časa kot
nekoliko kasneje bombi, ki je
eksplodirala na sedežu opozi-
cijske stranke v Beogradu. Od-
govorni urednik TVS je celo
zatrjeval, da bi bilo bolj obšir-
no poročanje o bombni eks-
ploziji na sedežu Republikan-
cev več kot predvolilna propa-
ganda. Ni pa ga motilo dejs-
tvo, da so ravno v njihovem
mediju enim strankam name-
nili veliko več časa kot dru-
gim. Tako bi v predvolilnem
obdobju lahko mirno likvidi-
rali katerega izmed prvakov
manjše stranke, pa mediji o
tem ne bi poročali le zato, da
ne bi delali po nepotrebnem
propagande.
Dejstvo je, da so volitve mi-
nile, policija pa do danes ni
sklicala tiskovne konference
in javnosti pojasnila do sedaj
raziskane okoliščine takratne
eksplozije, ki ni bila ničesar
drugega kot cenen poskus lik-
vidacije oblasti nezaželenih
političnih nasprotnikov. Po
tem, kar se je dogajalo kasne-
je, policija niti ni poskušala
podrobneje raziskati ozadja
ali odkriti storilca. Le zakaj
bi, saj jim je bilo od prvega
trenutka vse popolnoma ja-
sno in ni bilo pričakovati, da
bi odkrili storilca, ki je deja-
nje storil po naročilu najvišjih
slovenskih politikov. Nihče
izmed najvišjih politikov v dr-
žavi, od predsednika držav-
nega zbora in predsednika
vlade pa do samega predsed-
nika države, se do danes ni
odzval in javno obsodil tak-
šnega terorističnega dejanja,
najbrž zato, ker jim je to po-
vsem odgovarjalo. Če boste
vzeli v roke slovenski alma-
nah, boste v njem našli eks-
plozije tudi malo večjih pe-
tard v naši državi, vendar mo-
rilskega in zločinskega napa-
da na sedež Republikancev
med dogodki ni omenjenega.
Mediji so zelo močno vpli-
vali na volilni uspeh ali neus-
peh, pa če to kdo prizna ali pa
tudi ne. Verjetno pa je tako,
da se raziskovalno novinars-
tvo konča tam, kjer se začne
kriminal njihovih političnih
botrov. Žal je bilo v tej državi
vedno tako, da so politiki za
trupla in izkop'grobov, mediji
pa so bili tisti, ki so jih zasuli
in skrili pred očmi javnosti.
Težko pa bi ocenili, kdo iz-
med njih je zakrivil hujši zlo-
čin, če sploh obstaja kakšna
razlika.
ADOLF ŠTORMAN,
Republikanci
Sodba v imenu
ljudstva
Ta se je zgodila 28. 1. 1997
na Vrhovnem sodišču RS v
Ljubljani, v senatu pod pred-
sedstvom vrhovnega sodnika
svetnika dr. Janeza Novaka.
Zavrnili so revizijo 10-letne-
ga sodnega postopka, s kate-
rim uveljavljam pravnomočno
sodno odločbo Si 144/87 z
dne 9. 6. 1988. Posledica nei-
zvršene pravnomočne sodne
odločbe je, da sem edini
zdravnik - zobozdravnik v dr-
žavi, ki je kot delovni invalid
3. kategorije s pravico do dok-
valifikacije za soc. medicinca,
na čakanju za delo za nedolo-
čen čas kot »tehnološki višek«
(kako grd in nečloveški izraz).
V času, ko se veliko govori o
pravni državi in demokratični
vladavini, se velja ob teh dejs-
tvih zamisliti. V tem primeru
gre za človeka, ki ima pravico
do dela in do spodobnega živ-
ljenja, brez škodovanja in brez
nasilja v obliki samovolje ob-
lastnikov.
Po ravnanju sodstva smo
očitno še v totalitarizmu, kjer
se je sodilo v »Imenu ljuds-
tva«, s čemer se je najlepše
prikrila partijska in oblastniš-
ka samovolja in nasilje. Prav-
niki so temu v večini primerov
služili, saj so bili tako vzgoje-
ni. Sedaj pa smo v tranziciji-
prehodu, da bi čim dalje ohra-
nili staro stanje.
Kot zaveden Slovenec in po
duši demokrat sem se zavze-
mal za Slovenijo in demokra-
cijo, zato sem leta 1990 priča-
koval dejansko spremembo po
demokratični poti. Upal sem,
da bomo Slovenci resnično za-
živeli v duhu Prešernove
Zdravljice. Danes smo ravno
po zaslugi pravnikov (izjeme
potrjujejo pravilo) še daleč v
totalitarizmu, kar dokazujejo
sodbe »v imenu ljudstva«, iq
so bile in so še pogosto samo.
voljni konstrukti, ne pa odlo-
čitve po zakonu. Ker osebno
nisem nič storil ljudstvu niti
ljudstvo meni, sodbe v imenu
ljudstva ne morem priznati ni-
ti sprejeti.
Vrhovno sodišče je sicer
svoje reklo, toda ker me
ljudstvo pogreša (kot zdrav-
nika), prosim predstavnike
medijev in zastopnike javno-
sti, da mi pomagajo uveljaviti
zakon in pravico. Upam, da
bo tudi urad varuha človeko-
vih pravic ugotovil, da gre za
očitno kršenje človekovih
pravic in v okviru svojih pri-
stojnosti pripomogel za od-
pravo tega zlonamernega de-
janja in sodne zmote. Seveda
se zahvaljujem pravnikom,
ki so mi že dosedaj bili ob
strani in tistim, ki mi še ho-
čejo pomagati v tem brezup-
nem sodnem mletju.
Ker sta za spor potrebna
vedno dva, je prav, da sporo-
čim tudi botre temu procesu,
To so povzročili trije zdravni-
ki, pripadniki »avantgardne
partije«. Zavestno in s prevaro
niso hoteli izvršiti pravnomoč-
ne sodne odločbe. Če kdo iz
naivnosti in idealne pre'dstave
o zdravnikih misli, da to ni
mogoče, se naj spomni, da je
to poklic, ki je edini na poseb-
nem procesu v Nurnbergu bil
obsojen za zločine, ker je v
tem poklicu najlažje biti pri-
kriti zločinec. Tako nas je učil
akademik prof. dr. Janez Mil-
činski, ki je poudaril, da je to
vzgled za vse čase.
Ker nimam nič na vesti in
nisem za nič slabega obsojen,
razen te krivične izločitve iz
poklicnega dela in škodova-
nja, bom vztrajal na pravični
rešitvi.
FRANC ZABUKOŠEK,
Šentjui
Človek smet
Pomemben del našega živ;
Ijenja in največja vrednota,
je žal nekateri ne znajo spo-
štovati in ceniti, je narava
Večkrat odidem na sprehod pc
gozdni poti, kjer skušam pr^'
mišljevati o raznih stvareh
prebroditi svoje težave in
»napolniti« z energijo, ki j"
tako zelo potrebujem. Zamei"
lepše pesmi in ne glasu, kot 'f
žvrgolenje ptic in šumenja
dreves.
Vsa ta radost in lepota se kat
nekako razblini ob mojem
slednjem koraku, ko stopini^
kup smeti, ki jih je nek idi'''
navozil - v gozd! In potem
bo nekdo upal kritizirati moj^'
ga psa, ker je nekje na po"
opravil veliko potrebo? Vas P^
sprašujem, kakšen značaj
karakter ima človek, ki kar ^
Prosvetno društvo
Anton Bezenšek Frankolovo
prireja
v nedeljo, 13. aprila 1997, ob 16. uri
v telovadnici Osnovne šole Frankolovo
6. tradicionalno srečanje narodno-zabavnih
ansamblov OSTANIMO PRIJATELJI.
Na prireditvi bo sodelovalo 13 ansamblov, Domen Jevšenak,
humorista HONZA - FONZA iz Laškega, gost prireditve pa bo
DENIS NOVATO s prijatelji iz Trsta. Prireditev bo povezovala
Marija Sodin-Tihle, predprodaja vstopnic pa bo v gostišču
Turist na Frankolovem, v samopostrežni trgovini Lindek in v
bifeju Pri gasilcu na Frankolovem. Prisrčno vabljeni!
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
fjkolico dovaža smeti in jih,
J^gni nič tebi nič, pusti v goz-
po mojem mnenju tak člo-
^gk ni vreden niti da ga moj
gs pogleda, kaj šele, da bi
^lajal nanj.
^h, pozabila sem navesti
lokacijo. Torej, to smetiščno
predstavo si lahko ogledate
gozdni poti, ki povezuje
Skalno klet in Podgorje v
predmestju našega veličast-
nega Celja. Mogoče boste
ppazili železno ograjo in na-
pis Strogo prepovedano odla-
ganje odpadkov. Pa naj vas to
pikakor ne zavede. Stopite
paprej in opazili boste bogas-
(vo štedilnikov, škatel (pa
l^akšen umivalnik bi se tudi
pašel) in raznih drugih člo-
veških packarij (tolažite se s
jem, da tisti, ki je to navozil,
pe zna brati).
Ob vsem tem se bo še kje
pašla »pametna glava«, ki bo
povzdignila glas nad otrokom,
l(i je vrgel papirček na tla, češ
da nemogoče onesnažuje na-
ravo. Takšni glavci bi priporo-
čala ogled omenjenega prosto-
ra, kjer bo prišel do spozna-
nja, da otrok vendarle ne more
(in tudi ni sposoben) v gozd
navoziti celotnega hišnega po-
hištva. Neverjetno, kam drvi
ta svet!
Ob koncu ne naprošam,
ampak opozarjam vse »perso-
ne«, da ne počnejo več teh
stvari, tokrat sem se komaj
vzdržala od navedbe njihovih
imen in priimkov, naslednjič
pa tega ne bom več. Kdo ve,
mogoče bo ustanovljen SEID -
Stranka ekološko izprijenih
duš. Kdo pa bodo ministri, bo
mogoče znano drugič.
SIMONA ŠOLINC,
Celje
Predavanje o
Peruju
Konec marca sem se po-
vsem slučajno, čeprav me ta
stvar zelo zanima, udeležila
nepozabne predstavitve popo-
tovanja po Južni Ameriki v
kulturnem domu v Rogaški
Slatini. Predstavitev je vodil
Brane Kobal, ki se je tja odpra-
vil lani maja skupaj z alpini-
stično odpravo.
Takšne predstavitve ljudje
potrebujejo, saj s svojo eksoti-
ko popestri njihov vsakdanjik
in jih seznani s povsem drugo
civilizacijo. Hkrati pa je lahko
tako predavanje izvrsten vir
tlragocenih informacij za bo-
doče popotnike, ki se odprav-
ljajo v to deželo.
Čeprav je »že najmanjši del-
H lastnih izkušenj vrednejši
od milijona tujih«, naj bo to
predlog za lepše preživetje
prostega časa. Toplo bi pripo-
ročila vsem, da obiščete to
predavanje in nasploh take vr-
^te predavanj, kajti dajo ti veli-
več kot lahko najdeš v knji-
83h - izkušnjo. Zanimivo pa je,
človek odide iz tako dobre-
predavanja, kot je bilo to v
•logaški Slatini, veliko več kot
zadovoljen-impresioniran.
hvala za vstopnico in ču-
dovit večer, ki ni minil kar
'^ko slučajno, ampak je pustil
'^sno sled...
Hkrati pa vam in vaši odpra-
l'' želim še veliko novih pusto-
°vščin in kmalu nas spet pre-
senetite s čim novim. Nekdo je
Jekoč rekel: »Bodi lep, če ho-
deliti lepoto, bodi pre-
prost, če hočeš deliti lepoto,
bodi preprost, če hočeš da ti
bodo verjeli, bodi človek, če
hočeš biti umetnik.« In kako
prav je imel...
BARBARA BORŠIČ,
Grobelno
ZAHVALE-
POHVALE
Doživel
materinski dan
Praznik je vedno nekaj le-
pega. Vsebuje pričakovanje,
načrte, veselo presenečenje.
Zbudi nas iz enolične vsakda-
njosti in nas zaposli z mislijo
na druge. Posebno lepi so
družinski prazniki. Praznik
materinstva je prav gotovo
tak lep praznik. Praznujemo
ga 25. marca na dan Marijine-
ga oznanjenja. Čeprav je bil
to dan dolga leta neopazen,
potisnjen v stran, je v svobod-
ni Sloveniji njegova vrednost
spet prišla na dan. In prav je
tako.
Praznovanje tega dne pa je
letos že drugo leto pripravil
Socialdemokratski krščanski
forum regije Celje v sodelo-
vanju s kuhurnim forumom
ob finančni pomoči Mestne-
ga odbora SDS Celje. Priredi-
telje je vodila želja, da skupaj
z materami pa tudi očeti, ob-
čutijo praznično vzdušje, ki
ga prinaša ta dan. Večer je bil
vezan na prozno sporočilo
Ivana Cankarja »V mojem sr-
cu je materina podoba.« Go-
vornica večera je bila dr.
prof. Angelca Žerovnik s Pe-
dagoškega inštituta v Ljub-
ljani. Njene tople besede so
nas resnično ganile. Člani
ljubiteljskega gledališča Te-
harje, pod vodstvom Petra Si-
monitija, so posredovali od-
lomke iz Cankarjevih del.
Mlada plesna skupina Akt
Harlekin, pod vodstvom Ane
Vovk-Pezdir, je nastopila z
odlomkom iz plesno-gleda-
liške predstave Štirih letnih
časov na glasbo Antonia Vi-
valdija. Obiskovalci pa smo
uživali tudi ob lepih pesmih,
ki jih je zapel mešani pevski
zbor Emanuel pod vodstvom
Bernardke Kink.
Po končanem kulturnem
programu smo se še dolgo
zadržali v prijetnem klepetu.
Zato hvala Socialdemokrat-
skemu krščanskemu forumu
in kulturnemu forumu, ena-
ko mestnemu odboru SDS
Celje za to na novo obujeno
spoznanje, hvala za lep ve-
čer.
ANICA LIPOVŠEK,
Celje
Lep zaključni
ples
Zadnje čase velikokrat pre-
biram in poslušam različna
mnenja o vodstvenih delavcih
šol, ki so zelo redko pohvalna.
Zato bi rad pohvalil lep za-
ključni ples maturantov iz
Srednje trgovske šole, ki je bil
sredi marca v Golovcu.
Bil sem namreč presene-
čen in navdušen zaradi od-
ličnega kulturnega progra-
ma, ki so ga s pomočjo rav-
nateljice, magistre Maje
Krajnc in drugih profesoric
in profesorjev pripravili mla-
di dijaki. Premalo se vsi zave-
damo, kako naporno je delo
ravnateljev in učiteljev, ki
skrbijo za dijake.
Zavedati se moramo, dragi
starši, da mora ravnateljica
skrbeti za socialno varnost na-
ših otrok, skrbeti za poveza-
nost med starši in šolo, pove-
zanost dijakov in učiteljev ka-
kor tudi za normalne razmere
za delo v takšnem kolektivu,
kakršen je na srednji trgovski
šoli v Celju.
Ob tej priložnosti bi se za
skrb in naporno delo rad zah-
valil ravnateljici in vsem učite-
ljicam in učiteljem. Dijakom
in dijakinjam pa želim veliko
uspehov pri zaključnih izpitih
in pri maturi. Vsem pa še en-
krat hvala za odličen zaključni
ples.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Delili smo
srečo
Prijetno in nepozabno je bi-
lo letošnje praznovanje viso-
kega življenjskega jubileja,
90. letnice rojstva moje mame
Nežike Zaje s Planine. Tudi
Novi tednik je njeno prazno-
vanje polepšal z objavo član-
ka o njeni življenjski poti. Za-
to se po tej poti, v svojem in
maminem imenu, iskreno
zahvaljujem za obisk in obja-
vo novinarju Branetu Jeranku
ter fotoreporterju Gregorju
Katiču. Še zlasti tudi zahvala
Društvu upokojencev Šent-
jur, dekanu Jožetu Vengustu,
vsem sosedom, znancem in
prijateljem za čestitke, darila
in vse izraze pozornosti. Vsi
smo mami Nežiki pripravili
nadvse srečen dan, ki se ga bo
še dolgo spominjala.
NEŽIKA UDUČ,
Planina pri Sevnici
Zahvala
Zlatarstvu
Kragolnik
že pred dvema mesecema
sem v Novem tedniku pre-
brala, da se je Zlatarstvo Kra-
golnik odločilo bogato nagra-
diti svoje kupce, ki so bili
izžrebani na podlagi računov
kupljenega blaga.
V	lanskem letu sem kupila
dve poslovni darili. Enega v
trgovini Kragolnik v Centru
Interspar, enega pa v trgovi-
ni, ki se nahaja v Rimljanki.
V	Rimljanki mi je trgovka
pomotoma pozabila napisati
št. računa, ker sem vzela ori-
ginalni račun za knjiženje.
Po telefonu sem gospodu
Kragolniku povedala, kdaj
sem blago kupila in šifro arti-
kla, ter ga prosila, naj preve-
ri, če slučajno nisem dobila
nagrade. G. Kragolnik me je
prijazno poslušal in obljubil,
da bo vse preveril in da me
bo obvestil. Moram priznati,
da sem tisti trenutek pomisli-
la: nič ne bo.
Ampak ne boste verjeli! 10.
3. me je gospod Kragolnik
sam poklical in mi prijazno
povedal, naj se oglasim v Zla-
tarstvu Kragolnik v Rimljan-
ki in prevzamem zlato za-
pestnico. Tega lepega in zelo
dragega darila sem bila zelo,
zelo vesela. Ne morem verje-
ti, da so bili v Zlatarstvu Kra-
golnik tako« pošteni, fer in
prijazni. Zato se jim še en-
krat zahvaljujem in želim ve-
liko uspeha. Mogoče bodo
imeli tudi drugi kupci takšno
srečo, kot sem jo imela jaz.
LEJA JANKOVIČ,
Celje
Zdravniki
upoštevali
prisego
že nekaj časa je preteklo,
kar je v Sloveniji stavka
zdravnikov. Nimam namena
ocenjevati te stavke, saj mi
razmere po tej plati v zdravs-
tvu niso znane. Menim, da je
bil tak ukrep upravičen, dru-
gače se za tak korak zdravni-
ki verjetno ne bi odločili.
Sprašujem pa se, kakšno
stanje bi nastalo v zdravstve-
nih ustanovah, če bi se stav-
kajoči zdravniki striktno dr-
žali stavkovnih pravil in če bi
se za tak korak odločile tudi
medicinske sestre in sploh
ostalo zdravstveno osebje.
Mislim, da bi v tem primeru
nastala popolna zmeda.
Usoda je hotela, da je moja
žena ravno tiste dni ležala v
Bolnišnici Celje na internem
nefrološkem oddelku. Nujen
je bil takojšnji kirurški po-
seg, da bi se usposobila za
dializo. Z ženo sva bila za-
skrbljena, saj je vendar stav-
ka zdravnikov. Prijetno, za-
čudeno pa sva ugotovila, da
zdravniki na nefrološkem
oddelku niso pozabili na svo-
je plemenito poslanstvo in
Hipokratovo prisego, ampak
so se z vso prizadevnostjo
trudili, da bi mojo ženo us-
posobili za dializno zdravlje-
nje. To delo so opravljali tudi
ob sobotah in nedeljah. V teh
dneh so imeli skrb za uspo-
sobitev na dializo moje žene
vsi doktorji, ki so imeli z njo
opravka, zlasti pa predstoj-
nik Marjeta Lešnik, dr. medi-
cine, prim. dr. Franc Faza-
rinc in še zlasti kirurg prim.
Milan Žontar, dr. medicine,
ki je spričo večjega števila
zapletov vztrajal tako dolgo,
da je takoimenovana arterio-
venska fistula začela normal-
no delovati.
Zato mislim, da je nujno, da
se z ženo zahvaliva vsem ime-
novanim doktorjem in tudi os-
talim, ki sem jih nenamenoma
izpustil v tem pismu. Za nese-
bično, plemenito delo se naj-
lepše zahvaljujeva. Upam pa,
da niso doživeli kakšnega očit-
ka od svojih kolegov zdravni-
kov, da bi bilo njihovo početje
- početje stavkokazov.
SREČKO ŽVEGLIČ,
Sevnica
Nismo sami
v nesreči, ki nas je doletela
pred kratkim, smo spoznali,
da nismo sami. Zato se za
pomoč zahvaljujemo sosedu
Jevšniku ter družinam Skale
in Kosaber iz Javorja, občini
Šentjur, Osnovni šoli Slivni-
ca, sodelavcem Jeklarne Što-
re in gospe Tilčki. Vsem sku-
paj iskrena hvala.
MARTIN SKALE,
Prevorje
Na osnovi določil 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja
neprofitne stanovanjske organizacije (Uradni list RS, številka 64/
93), Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni
list RS, številka 26/95) in po sklepu Upravnega odbora Stano-
vanjskega sklada občine Celje z dne 3.4.1997
OBJAVLJA STANOVANJSKI SKLAD OBČINE CELJE
RAZPIS
ZA ODDAJO NEPROFITNIH
STANOVANJ V NAJEM
I.	PREDMET RAZPISA
Stanovanjski sklad občine Celje razpisuje 52 neprofitnih
stanovanj v objektih DR - 3, kare II, blok 2, v Aškerčevi 1 in v
Ulici frankolovskih žrtev, ki bodo vseljiva predvidoma v
mesecu juliju 1997.
Predvidena najemnina za razpisana stanovanja bo znašala 3.5
DEM/m^ v tolarski protivrednosti.
II.	NATEČAJNI POGOJI
1.	Upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem so
državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče na območ-
ju Mestne občine Celje in na tem območju tudi dejansko bivajo.
2.	Vsi upravičenci za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem
morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
a)	da so se mesečni dohodki na družinskega člana v letu pred
razpisom gibali nad mejo, ki jih izloča iz kroga upravičencev do
dodelitve socialnega stanovanja v najem po 100. členu Stanovanj-
skega zakona ter 26. členu Zakona o socialnem varstvu
b)	da skupni dohodek družine, preračunan na družinskega člana,
ni presegal naslednjih odstotkov nad povprečno neto plačo v
državi v letu pred razpisom:
-za 1 člana gospodinjstva - 80%
-za 2 člana gospodinjstva - 50%
-za 3 člane gospodinjstva - 20%
-za 4 člane gospodinjstva - 5%
-za 5 ali več članov gospodinjstva - največ do povprečne plače v
državi (oziroma 0%)
Povprečna neto plača v državi je v letu 1996 znašala 81.830,00
SIT
c)	da sofinancirajo nakup stanovanja v višini 10% vrednosti
dodeljenega stanovanja.
Sredstva prosilca, vložena v sofinanciranje nakupa stanovanja, se
obrestujejo po obrestni meri R+3% in se vračajo na tak način, da
se do končnega vračila sredstev ustrezno zmanjša najemnina.
3.	Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo
sodelovati lastniki stanovanj, ki so stanovanje odkupili skladno z
določbami stanovanjskega zakona o privatizaciji stanovanj, in
državljani, ki so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske
hiše.
Na razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem ne morejo
sodelovati tudi tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjske-
ga zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu
sodišča stanovanjsko pravico izgubili.
III.	NATEČAJNI POSTOPEK
Upravičenci, ki se želijo prijaviti na razpis, lahko kupijo obrazec za
prijavo od 10. do vključno 25. aprila v tajništvu Stanovanjskega
sklada občine Celje vsak delovni dan od 8. do 15. ure, v sredo
pa do 16. ure. Cena obrazca je 2.000 SIT.
Samo popolne vloge bo sprejemal Stanovanjski sklad občine
Celje vsak delovni dan od 14. do vključno 25. aprila 1997 od 8,
do 12. ure, ob sredah pa še od 13. do 16. ure. Vloge morajo
upravičenci oddati osebno v prostorih Stanovanjskega sklada
občine Celje, Trg Celjskih knezov 8, soba številka 10.
Na vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke:
-podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi potrdi izplačevalec
prejemkov
-podatke o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu na dan
objave tega razpisa potrdi Upravna enota Celje, Trg Celjskih
knezov 9
-podatke o dohodkih za obrtnike in samostojne podjetnike potrdi
Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Celje, Vodnikova 3
Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine:
-potrdilo o premoženjskem stanju
-fotokopijo potrdila o državljanstvu udeleženca in zakonca oziroma
izvenzakonskega partnerja
-najemno oziroma podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi
stanovanja oziroma kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo ali
sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva udeleženec
-spričevalo, diplomo ali drug dokument, s katerim se dokazuje
najvišja stopnja dosežene šolske izobrazbe udeleženca in
zakonca
-potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o morebitni
trajni vezanosti udeleženca ali njegovega družinskega člana na
invalidski voziček
-izvid in mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, če gre za:
1.	invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli
družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo
2.	družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko
duševno ali telesno motnjo
-izjavo udeleženca, da bo sofinanciral nakup stanovanja v višini
10% od vrednosti stanovanja
IV.	SPLOŠNE DOLOČBE
Seznam upravičencev do neprofitnih stanovanj bo objavljen na
enak način kot razpis.
Udeleženec razpisa se lahko v roku 8 dni po objavi prednostne
liste pritoži na Upravni odbor Stanovanjskega sklada.
Sklep Upravnega odbora je dokončen.
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 10. 4. DO 16. 4. 1997
četrtek, 10.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 730 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spore-
da, 9.30 Gospodarski mozaik,
10.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Poročila, 13.15 Sončni ža-
rek, 14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Domačih 5, 1700 Kronika.
1730 20 vročih, 19.00 Javljanje
iz Narodnega doma iz osrednje
proslave ob občinskem prazni-
ku Mestne občine Celje, 19.30
Prenos osrednje proslave,
20.45 Predstavitev dobitnikov
najvišjih občinskih priznanj,
22.00 Zaključek sporeda in pri-
ključitev RaSlo.
Petek, 11.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje",
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 730 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega sporeda
, 9.30 Črna pika, 10.00 Novice,
11.15 Nagradna igra, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 13.15 S
knjižnega trga, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 1700 Kronika,
18.00 Evropa v minulem tednu
- oddaja BBC London, ki jo
pripravlja Brane Kastelic, 19.00
Glasba je življenje, 19.45 Pravlji-
ca za lahko noč, 20.00 DJ Robi,
21.00 DJ time, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Sobota, 12.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 730 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Pričetek dopoldanskega spore-
da. 9.30 Filmski sprehodi. 10.00
Novice. 10.30 V modnem vrtin-
cu, 12.00 BBC novice. 13.00 No-
vice. 13.15 Študentski servis.
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.30 Dogodki in od-
mevi RaSlo, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 1700 Kronika, 19.00
Športni večer na Radiu Celje,
prenos rokometne tekme Pre-
vent : Celje Pivovarna Laško
22.00 Zaključek programa in pri-
ključitev RaSlo.
Nedelja, 13.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 700 Druga
jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Celje,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00 Novice, 12.00 BBC novice,
12.30 Iz domačih logov - oddaja
Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke
in pozdravi. 20.'00 SQ dance.
21.00 Pod domačo lipo, 22.00
Zaključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Ponedeljek, 14.4.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan. 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska.
6.45 Horoskop. 700 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 8.00 Poročila,
8.25 Poročilo OKC Celje. 8.40
Kam danes, 9.00 Pričetek dopol-
danskega sporeda, 10.00 Novi-
ce, 10.15 Športno dopoldne,
12.00 BBC novice, 13.00 Poroči-
la, 13.15 Minute za zdravje,
14.00 Pričetek popoldanskega
sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
1700 Kronika, 18.00 Podalpski
pop ročk , 19.45 Pravljica za
lahko noč. 20.00 Vrtiljak polk
in valčkov. 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Torek, 15.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00 Novice, 11.15
Center mejnih znanosti, 12.00
BBC novice, 13.00 Gost v stu-
diu: Ivo Bizjak, varuh človeko-
vih pravic, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo. 1700 Kronika,
18.00 Radi ste jih poslušali,
19.45 Pravljica za lahko noč,
21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Sreda, 16.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 700 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 730 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Javljanja iz fran-
čiškanskega samostana v Na-
zarjah, 10.00 Novice, 12.00
BBC novice, 13.00 Poročila,
13.15 Mali O, 14.00 Pričetek po-
poldanskega sporeda, 14.15
Jack pot. 15.00 Obvestila, 15.15
Podalpski biser, 15.30 Dogodki
in odmevi RaSlo, 16.15 Pop loto,
1700 Kronika, 18.00 Full cool -
z učenci osnovne šole Frana
Kranjca, 19.45 Pravljica za
lahko noč, 20.00 Prenos roko-
metne tekme Celje Pivovarna
Laško:Prevent, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Radio Celje oddaja
od 5.00 do 22.00.
Full cool demotop
v CasablancI
Ob zaključku akcije Full
cool Demotop, ki smo jo pri-
pravljali v uredništvih Radia
Celje in Novega tednika ter
glasbenem ateljeju Coda v
Celju, se bomo srečali 17.
aprila v celjski Casablanci.
Mi, radijci, in vi, poslušalci.
Upamo, da vas bo tam čim-
več.
Na Radiu Celje smo vsak me-
sec, razen med počitnicami, v
okviru otroške oddaje Full cool
pripravljali že omenjeno rubri-
ko in predstavljali tiste, ki so
želeli v glasbenem ateljeju Co-
da posneti skladbo po lastni
izbiri. Gre, seveda, za otroke. V
desetih oddajah smo spoznali
35 mladih izvajalcev. Med nji-
mi nekaj takšnih, ki že imajo
svojo skladbo, niso pa še po-
sneli kasete. Nekaj pa je bilo
tudi takšnih, ki so peli in se
spremljali na inštrument.
V Casablanci se bo 17 aprila
predstavilo 20 mladih izvajal-
cev, od že omenjenih 35. Deset
med njimi je tistih, ki so jih za
najboljše izbrali bralci Novega
tednika, deset pa jih je izbrala
še strokovna žirija. Vseh 20 bo
na prireditvi Full cool demotop
dobilo kaseto s svojim posku-
snim glasbenim posnetkom, za
najboljše pa bomo pripravili še
praktične nagrade. Strokovna
žirija in občinstvo bodo na-
mreč izbrali najboljšega izva-
jalca v kategoriji do 13 let, naj-
boljšega demotopovca v kate-
goriji nad 13 let, podelili bomo
nagrado za najboljši nastop in
še kakšno. Verjetno najbolj za-
želena nagrada pa bo brezplač-
no snemanje skladbe v glasbe-
nem ateljeju Coda.
Na prireditvi bomo imeli tudi
goste. Predstavili se bodo Ple-
sna skupina Madnes, duo Two
Alive, Hajdi in Happy band. In
še zelo pomemben podatek:
vstopnine ne bo!
Prireditev bomo posneli in jo
predvajali v okviru otroške od-
daje Full cool v sredo, 23. aprila
in 30. aprila, ob 18.00. Videoka-
sete s posnetkom prireditve bo-
do naprodaj v glasbenem atelje-
ju Coda v Celju. Se vidimo 17
aprila v Casablanci? Seveda!
SIMONA BRGLEZ
Avdicija [e uspela!
Minuli petek je bilo v radijskih prostorih popoldne živo kot
le redkokdaj. 48 povabljenih na avdicijo se je povabilu
odzvalo in pod napietim ušesom Maje Šumej« zadolžene za
učenje radijskega govora, šefa tehnike Bojana Piška, ki je dal
skozi že ničkoliko avdicij, tudi na Radiu Slovenija, ter
urednice Nataše Gerkeš Lednik, dalo v posluh svoje glasove
in način govorjenja oziroma bolje, branja besedil. Udeležen-
ci so bili točni kot ure in so ob napovedanem času pridno
stali v vrsti za govorni preizkus.
Komisija je bila s slišanim dokaj zadovoljna, še posebej so
prijetno izstopali trije moški in dva ženska glasova, zato smo njim
in še osmim, za katere nismo bili prav odločeni, poslali povabilo
za drugi krog avdicije, ki bo jutri, v petek, ob 14,00, Tokrat bomo
preizkusili še njihovo verbalno iznajdljivost. Saj veste, iščemo
verbalne akrobate. Največ pet jih bomo izbrali za obisk govornih
vaj pri Maji Šumej. In morda bomo na poletje ali jesen radio
osvežili s prijetnimi, sodobno zvenečimi mladimi glasovi, kakr-
šne imajo že sedaj Theo Bostič, Maja Šumej in Jožica Skorja.
Tudi tisti, ki govornega preizkusa niste prestali pozitivno,
boste odgovor prejeli pisno na dom. Tudi javno se vam
zahvaljujemo, da ste zbrali pogum in se udeležili avdicije.
Poizkusiti ni greh, kajne? Človek se lahko jezi, če tega ni
storil. Tako pa... Ostanite še naprej naši poslušalci in radijski
prijatelji! Enako velja tudi za tisto dvanajsterico, ki smo vas
zavrnili že na podlagi življenjepisa. Tokrat smo bili neizpro-
sni: vsaj srednješolska izobrazba in polnoletnost sta pogoj za
sodelovanj e na avdiciji!	NATAŠA GERKEŠ LEDNIK

Četrtek, lO.aprila od 19.00
dalje: Praznik občine Celje
Radio Celje bo na osrednji prireditvi ob občin-
skem prazniku Mestne občine Celje v Narod-
nem domu. Prenašali bomo osrednjo prireditev,
ki bo ob 19.30, po njej pa bosta novinarki Nataša
Gerkeš in Mateja Podjed predstavili dobitnike
zlatih, srebrnih in bronastih grbov ter častnega
meščana, ki bo tokrat postal Stanko Lorger. Za
tehnične zveze bo skrbel Bojan Pišek.
Sobota, 12. aprila ob 19.00:
Prevent-Celje Pivovarna Laško
Prenašali bomo rokometno tekmo med slo-
venj egraškim Preventom in Celjem Pivovarno
Laško. Gre za polfinalno srečanje državnega
prvenstva. V sredo, 16. aprila bomo prenašali
povratno tekmo, ki bo v dvorani Tri lilije v
Laškem in nato še 20. aprila finale pokala, ki bo
v Slovenj Gradcu. Reporter bo Dean Šuster.
Ponedeljek, 14. aprila ob
18.00: AnitaVodišek
v oddajo Podalpski pop ročk boste poslu-
šalci, kot običajno, izbirali melodijo tedna
oziroma Podalpski biser, nato pa bo Simona
Brglez gostila Celjanko Anito Vodišek, ki je
pred kratkim izdala kaseto pri založbi Man-
darina.
Torek, 15. aprila ob 13.00:
Varuh človekovih pravic
Gost na Radiu Celje bo Ivo Bizjak, varuh
človekovih pravic. Ivo Bizjak se bo v torek
mudil v Celju in v prostorih Mestne občine
Celje dopoldne sprejemal občane. Nato bo
gost v našem studiu, poslušalci mu boste
lahko zastavljali vprašanja na studijski številki
441-510 in 441-310. Z njim se bo pogovarjal
Mitja Umnik.
Sreda, 16. aprila ob 9.30:
v samostanu
Terenska ekipa Radia Celje se bo mudila v
frančiškanskem samostanu v Nazarjah. Iz-
vedeU boste kakšni biseri se skrivajo v sa-
mostanski knjižnici, pater Bernard, pred-
stojnik samostana, bo predstavil samostan-
sko življenje. Izvedeli boste veliko zanimi^
vega iz življenja redovne skupnosti frančiš-
kanov, če boste prisluhnili javljanjem novi-
narja Mitje Umnika ob tehnični pomoči
Bojana Piška.
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
28.	3.:ZdenkaZAL0KARiz
Laškega - dečka, Karolina ČRE-
ŠNAR iz Zreč - dečka in Milica
DOMŠEK iz Škofje vasi - dekli-
co;
29.	3.: Monja STRNIŠNIK
iz Braslovč - deklico;
30.	3.: Marjetka GODEC iz
Teharij - deklico, Katja PURNAT
iz Velenja - dečka in Marjana
MLINŠEK iz Vitanja - dečka;
31.	3.: Tamara SKRABLIN iz
Rogatca - dečka. Al Sayegh Pet-
kovšek Samar iz Velenja - de-
klico, Urška DRAME iz Polzele
- deklico, Matejka FELICIJAN
iz Celja - deklico in Lea ČER-
VAN iz Celja - deklici, dvojčici;
1.	4.: VanjaLOVRINOVIČiz
Velenja - dečka, Sahar POVH
iz Ljubnega - deklico, Gordana
OKLOBDZIJA iz Štor - deklico,
Breda ZIDAR iz Šmarja - dekli-
co, Milena POLŠAK iz Šošta-
nja - dečka, Andreja PALČNIK
iz Jurkloštra - dečka, Damjana
SLUGA iz Dobrne - dečka.
Dragica PRATNEKER iz Celja -
dečka in Anica POTOČNIK iz
Podplata - deklico;
2.	4.: Sabina KRANTIČ iz
Celja - dečka, Darja RAMŠAK
iz Petrovč - deklico in Jasmina
AŠKERC iz Celja - dečka;
3.	4.: Nevenka POTEKO iz
Polzele - deklico, Silva MIHE-
VC iz Braslovč - deklico, Alen-
ka GOLE iz Krmerlj - dečka,
Jerica MERZEU iz Prebolda -
dečka, Jožica BOBIK iz Vojni-
ka - deklico in Marjana OMER-
ZU iz Celja - deklico.
POROKE
Celje
Poročili so se trije pari, od
teh Jurija SILVESTAR in Ana
ZVONAR iz Celja.
Laško
Poročilo se je 11 parov, od
tega: Miran KNEZ iz Brunške
Gore in Božena TROŠT iz Jelo-
vega pri Radečah, Andrej KLIN-
GER iz Celja in Darinka ČRE-
ŠNOVAR iz Spodnje Rečice, Jo-
že KLENOVŠEK iz Paneč in An-
dreja KEDMENEC iz Varaždina,
Mitja NERAT in Saška LAMUT
iz Celja, Damjan ŠKORJANC iz
Bukovcepri Laškem in Stanisla-
va KRASOVEC iz Škofe nad
Rimskimi Toplicami ter Boštjan
TERŠEK in Matejka CENTRIH
oba iz Laškega.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Ervin PLAV-
ČAK in Tatjana SAMEC oba iz
Pečice.
Velenje
Poročila sta se dva para, in
sicer Peter ŠINCER iz Ljubije
in Edita PRAH iz Velenja ter
Dejan ZUPAN iz Hrastovca ter
Eva KRANJC iz Ljubljane.
Žalec
Poročila sta se Avgust LI-
KEB iz Založ in Simona JELEN
iz Andraža nad Polzelo.
SMRTI
Celje
Umrlo je 18 prebivalcev.
Laško
Umrli so: Anton SELIČ, 89 let
iz Rimskih Toplic, Mihael TO-
VORNIK, 82 let iz Vodiškega pri
Rimskih Toplicah, Alojzij MA-
VRIČ, 78 let iz Rudne vasi, Neža
RAPOVŠ, 86 let iz Svibnega,
Mojmir BREČKO, 38 let iz Trbo-
velj, Karol PINOSA, 91 let iz
Vrhovega, Julijana ZAPUŠEK,
101 leto iz Šentruperta, Marija
PELKO, 86 let iz Šentruperta,
Martin MAROT, 65 let iz Male
Breze, Franc KNEZ, 62 let iz
Sela nad Laškim, Srečko VRE-
ČKO, 71 let iz Laškega, Ivan
TERŠEK, 73 let iz Marija Grad-
ca, Peter PLATOVNJAK, 38 let
iz Reke pri Laškem in
MASTNAK, 86 let iz Tovste!
pri Laškem.	®
Šentjur pri Celju
Umrl je Franc PILKO, 801^,
iz Loke pri Žusmu.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Rok KRAMARir
78 let iz Rep. Hrvaške, Terezij'
KAMENŠEK, 84 let iz Kamenr
Julijana STRAŠEK, 84 let iz Sv'
Florijana, Ivan ŠUC, 68 let i^
Vodenovega, Dr^o JECL, 52 let
iz Lemberga pri Šmarju in Tere
zija GEISER, 94 let iz Lešja.
Velenje
Umrli so: Jožefa BOROVNIK
76 let iz Šoštanja, Jožef NOVAK
75 let iz Loga, Frančiška BRi!
NOVŠEK, 81 let iz Ljubije. Egidi,
ŠUSTER, 79 let iz Polzele, Stan'
ko VERDEV, 62 let iz Zadobro.
ve, Ivan FUŽIR, 83 let iz Rade.
gunde. Angela IRMANČNIK, 82
let iz Šmartn^a ob Dreti, Ro
bert OMLADIC, 65 let iz Šmart
nega ob Paki in Avguštir
FRIŠKOVEC, 62 let iz Bevč.
Žalec
Umrli so: Frančiška RIZMAL
89 let iz Grajske vasi, Vinko TU
RNŠEK, 79 let iz Rakovelj, Než
BIZJAK, 92 let iz Letuša, Antoi
KOMPOLŠEK, 66 let iz Gotovelj
Angela GORENŠEK, 96 let i;
Škofje vasi, Alojzija KOLŠEK, 9!
let iz Podvrha in Josip JURE
NEC, 73 let iz Polzele.
Podjetje NT&RC d.0.0.,
direktor: Jože Cerovšek, ;
Podjetje opravlja časopisno- J
založniško, radijsko in agencijsko ]
tržno dejavnost. Naslov: Prešernova!
19.3000 Celje, telefon (063) 442-500,'
442-201,442-223, fax: 441-032..
Novi tednik izhaja vsak četrtek. ■
Cena izvoda je 280 tolaijev J
Naročnine: Majda Klanšek, tel.:
442-500, int. 28. Mesečna naročnina
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka '
žiro računa: 50700^03-31198.
Nenaročenih rokopisov in fotografij
tie vračamo.
Tisk: Delo, Tisk časopisov in revij
d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
direktor Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za
informiranje z dne 23.6.1992 sodi
časopis Novi tednik med proizvode
informativnega značaja, za katere se
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Urednica Novega tednika:
Milena B. Poklič.
Urednica Petice: Tatjana Cvirn.
Uredništvo; Marjela Agrež, Irena
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Gregor Katič^ Urška
SeliŠnik, Ivana Stamejčič, Zeljko
Zule.
Tajnica uredništva: Mojca Marot.
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Šarlah.
Oblikovanje: Mmja Bajagič.
tm.tmt
Direktor: Franček Pungerčič.
Odgovorna urednica:
Nataša Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Umnik
Uredništvo: Simona Brglez, Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane špegei.
Vodja tehnike: Bojan PiSek.
Telefon studia: 441-310,441-510.
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje
ter nudi ostale agencijske storitve-
Direktor Agencije: Rado Panteli<S
Propaganda: Valter Leben, Vojko ^
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmeo,
Hriberšek, Vesna MatjaŠič; ,
tajnica: Suzana Rober.
Telefon:	^
063/442-500, 442-201, 442-223- ^
f^: 441-032.443-511 ^^
%. SNOPIČ
INFORMACIJE
23
24
REPORTAŽA
Atlet brez privilegijev
Stanko Lorger, vrhunski športnik in odličen pedagog: »Tekmovali smo zato, ker smo imeli šport radi«
Ko je leta 1947 učitelj telo-
vadbe na nižji gimnaziji v
Rogaški Slatini izmeril čas
teka na 60 metrov bosonoge-
mu gimnazijcu v dolgih hla-
čah, je menil, da se mu je
pokvarila štoparica. Pa se
mu ni! To je bil le začetek
izjemne športne poti Stanka
Lorgerja. Pričel je trenirati
in postal je vrhunski šport-
nik, ki je zmagoval na tek-
movanjih po vsem svetu.
Moč mu je vlivala ljubezen
do atletike. Rad jo je imel na
podoben način, kot ima rad
matematiko in poučevanje
mladih.
S športom in pedagoškim
delom se je ukvarjal enako
zagnano, oboje je zahtevalo
žar in želo smisel. Ravno zato
lahko profesor Lorger danes
mirno reče: »Moje dosedanje
življenje zares ni bilo praz-
no...«
iz taborišča v
gimnazijo
Zavoljo svoje žilavosti je kot
kmečki fantič, rojen v Bučah
na Kozjanskem, sploh lahko
preživel. Pri desetih letih se
mu je namreč pripetila huda
nesreča: »Na velikonočni pe-
tek leta 1941 sva se z mlajšim
bratom odpravila po kvas k
stari mami v Imeno in med
potjo sva v jarku našla ročno
granato. Udarila sva po njej in
granata je eksplodirala...« >Saj
to ni res, midva sanjava,< je še
dejal Stanko in izgubil zavest.
Bil je dosti huje ranjen kot
brat, zdravnik je celo dejal, da
mu ni pomoči. Imel je petnajst
ran po celem telesu, od tega tri
na trebuhu, in poškodovano
oko: »Kljub temu me je oče
odpeljal v celjsko bolnišnico,
tam so me operirali, in po
petih dneh sem se prebudil iz
nezavesti.« Prvi glasovi, ki jih
je zaslišal, so bili glasovi nun
pri molitvi pred večerjo. Obšla
ga je ena sama žalostna misel:
»Meni molijo, ker bom
umrl...«
Po prihodu domov za osla-
belega dečka ni bilo veliko ča-
sa za okrevanje, le pičlega pol
leta je imel na voljo, potem pa
so novembra 1941 šestčlansko
družino izselili v nemška ta-
borišča. Franc in Antonija Lor-
ger sta s svojimi štirimi sinovi
preživela trinajst nemških ta-
borišč. Velikokrat so izseljen-
ce namestili v velikih kinodvo-
ranah, tako tudi v Blankerbur-
gu leta 1943, kjer je Stankova
mati v prostoru, kjer je bilo
blizu 300 ljudi, rodila otroka.
V kinodvorani, kjer je bila ena
peč, ga je dojila, negovala in
previjala. Zaradi takih razmer
je dojenček umrl že naslednje
leto. Preživeli so le najbolj ži-
lavi.
Lorgerjevi so se po osvobo-
ditvi leta 1945 napotili domov.
Vesti od doma, od stare mame
iz Imena, ki jim je sicer več-
krat pošiljala pakete s hrano,
že več mesecev ni bilo. »Ko
smo se peljali s tovornjakom
proti domu in prispeli do kra-
ja, od koder je moč videti našo
domačijo, starša nista upala
pogledati proti domu,« se spo-
minja Stanko Lorger. »Ko sem
jima povedal, da hiša še stoji,
smo se objeli in skoraj zajoka-
li.«
Tako se je Stanko Lorger pri
štirinajstih vrnil domov. Brat-
je, še posebej pa on sam, so
bili zelo živahni. Pri stari ma-
mi so se pretepali in zganjali
vragolije, zato je bilo treba
najstarejšega in najživahnej-
šega, ki so ga Nemci v taboriš-
čih imenovali kar >vodja ban-
ditov<, pametno zaposliti. Do-
mači so se na srečo odločili, da
ga dajo v šole, najprej v nižjo
gimnazijo v Rogaško Slatino.
Atletika postane
pot
Učil se je z lahkoto in uspel
je nadoknaditi štiri leta, iz-
gubljena med vojno: »V pr-
vem razredu nižje gimnazije
sem opravil še izpite za drugi
razred, v treh letih naredil
malo maturo in se vpisal v
Celje na višjo gimnazijo, kjer
sem v dveh letih naredil štiri
razrede.« Maturiral je pri
dvajsetih in se lotil zahtevne-
ga študija fizike in matemati-
ke v Ljubljani.
Že na začetku šolanja se mu
je odprla tudi športna pot: »Vsi
dijaki smo tekmovali za ZREN
(Za republiko naprej) in v te-
ku na 60 metrov sem z rezul-
tatom 7,4 pustil drugega naj-
boljšega najmanj 10 metrov za
seboj. To je bil začetek!«
Na odprtem prvenstvu celj-
ske gimnazije se je iz rado-
vednosti prijavil na štart v te-
ku na 100 metrov in se uvrstil
v finale: »Takrat sem prvič
videl, da so imeli nekateri
drugi tekmovalci >čevlje z
žeblji<, poučili so me, da so to
šprinterice. Na tem prvenstvu
sem bil drugi, premagal me je
Beno Hvala.«
Po tekmovanju so ga pova-
bili v ekonomat AD Kladivar
in mu dali bombažno sivo
trenerko, copate Borovo in
navadno majico: »Ko sem ne-
sel te svoje rekvizite po Vod-
nikovi ulici v internat, sem bil
neskončno srečen.«
Mesec dni zatem je bilo v
Domžalah mladinsko atlet-
sko prvenstvo Slovenije in v
Kladivarjevi ekipi je bil tudi
Stanko Lorger. V predtekmo-
vanju je zmagal, a ko je prite-
kel prvi v cilj in zagledal pred
seboj trak, se je sklonil in
tekel pod njim... V finalu ga
je zopet premagal Beno Hva-
la.
Star osemnajst let je na mla-
dinskem prvenstvu Slovenije
odkril tisto disciplino, v kateri
je bil najboljši: »Bruno Štiglic,
član Kladivarja, ni mogel na-
stopiti v teku na 110 metrov z
ovirami. Da ne bi klub plačal
kazni, sem namesto njega
štartal jaz. Dejali so mi, da mi
niti do konca ni treba teči...
Prvič sem videl pred seboj ovi-
re in tekel sem do cilja...« Po-
stal je mladinski prvak Slove-
nije z novim slovenskim re-
kordom 16,9.«
Naslednje leto je že izenačil
članski slovenski rekord, po-
tem pa se Stanko Lorger do
konca kariere ne spomni no-
benega teka v Jugoslaviji, na
katerem ne bi zmagal. Tudi na
vseh pomembnejših tekmova-
njih po svetu so sledile zmage
in visoke uvrstitve.
Slovo
Od atletike se je poslovil po
štirinajstih letih, v tem času
pa ostal zvest celjskemu AD
Kladivar. Treniral je v po-
vsem drugačnih razmerah,
nesprejemljivih za današnje
športnike. »Zelo cenim re-
zultate, ki jih športniki zmo-
rejo doseči danes,« meni
Stanko Lorger, »vendar imam
občutek, da je športnik veli-
kokrat le droben vijak v veri-
gi, ki se ji reče trgovina. Mi
smo bili popolni amaterji.
Tekmovali smo zato, ker smo
imeU šport radi. Za drugo
mesto na prvenstvu Evrope,
na primer, sem res dobil na-
grado, to je bil lesen nož za
odpiranje pisem.
V klubu nismo imeli nobe-
nih posebnih ugodnosti. Kot
vrhunski športnik sem imel
pravico do dodatne prehrane -
za teden dni smo dobili pol
kilograma sladkorja, pol kilo-
grama slanine in kilogram
kruha...«
A kot športnik je lahko po-
toval in spoznal skoraj ves
svet. Tega, kar je na potova-
njih doživel in videl, se zave-
da danes, pa ne more dati
nobena knjiga, nobena šola.
Veliko doživetij in dogodkov
se je usidralo vanj za vse več-
ne čase, še posebej obrazi
izrednega domotožja sloven-
skih izseljencev v Avstraliji:
»Leta 1956 je bila olimpiada v
Avstraliji. Ob desetih ponoči
smo pristali na letališču v
Melbournu in tam nas je pri-
čakala množica naših izse-
ljencev. Zgrnili so se okoli nas
in pozdravili z vprašanjem:
>Ali imate s seboj kaj sloven-
ske zemlje?< Nismo je imeli...
Na takšno hrepenenje po do-
movini nismo naleteli nikjgf
čeprav smo veliko prepotova'
li.«
Kreda nadomesti
šprinterice
Ves čas sem se zavedal,
od športa ne morem živeti
zato sem končal študij mate!
matike in se zahvaljujoč rav.
nateljici Mileni Štifter zaposlil
na srednji ekonomski šoli v
Celju, kjer sem poučeval vs^
do upokojitve pred dvema Ig.,
toma.«
Dijaki so profesorju mate-
matike, ki jim je znal pribil,
žati svet in lepoto matematif.
ne formule, z veseljem pri.
sluhnili: »Matematiko, navl-
dez precej suhoparen pred-
met, je treba poživiti, ali i
osebnimi doživetji ali pa i
zanimivimi življenjepisi ma-
tematikov. Vedno sem se tru-
dil predvsem za čist sloven-
ski jezik, ki ga je v šolah zdaj
premalo.« Vzgojil je genera-
cije ekonomistov in dal mla-
dini vse tisto, kar je imel:
znanje in ljubezen do pouče-
vanja: »Če bi se lahko odločil
še enkrat, bi izbral prav delo
z mladino. Iskreno pa mo-
ram priznati, da je z vsako
generacijo četrtošolcev šel
tudi del mene.«
Čas, ko je zmagoval na at-
letskih stezah, mu je dal veli-
ko veselja, a terjal je tudi
veliko odrekanja. Dom mu je
zmeraj veliko pomenil, zato
je imel svojo ženo Pinko za
neskončno srečno, da je bila
lahko doma z otrokoma,
medtem ko je sam hodil po
svetu.
V Celju živi 39 let in po
koncu športne kariere si j^
ustvaril mirno življenje. Tudi
po upokojitvi še poučuje, veli;
ko bere, rad je doma, tudi
sodnik je na atletskih tekmo-
vanjih in v vsakdanjem življc
nju je še vedno zelo aktiven. V
šolo hodi peš dva kilometra in
pol, zjutraj je velikokrat edin'
pešec na ulici. Človek je, k'
ljubi gibanje.
Atletiki je dal slovo s težkii^
srcem, a še težje slovo je pred
njim: »Na ekonomski šoli ^
Celju še poučujem matemati'
ko in vedno bolj se bojii^
trenutka, ko bom izgubil stil^
z mladino in s šolo. Slednjega
se bojim še bolj, kot sem
bal slovesa od atletike.«
KSENIJA LEKI^
»Najbolj ponosen sem na to. da ni večjega evropskega mesta,
od Varšave do Aten, od Moskve do Londona, kjer nisem stal rm
zmagovalni stopnici,« pravi prof. Stanko Lorger. Nocoj. 10.
aprila, mu bodo podelili naziv častnega meščana Celja.
Stanko Lorger teče prvi z leve. Njegovi najvidnejši dosežki v karieri: državni rekorder v teku na
100 metrov. 200 metrov in 110 metrov z ovirami; trikrat svetovni študentski prvak; dvanajst-
krat prvak Balkana; trikrat finalist prvenstva Evrope (2. mesto v Stockholmu leta 1958); 8.
mesto rm olimpiadi leta 1952; 5. mesto na olimpiadi leta 1956 v Melbournu; dvakrat rmjboljši
športnik Jugoslavije in šestkrat najboljši športnik Slovenije.
Z družino na treningu v Velenju pred evropskim prvenstvom v Beogradu leta 1962.
^ SNOPIČ
TEMA TEDNA
25
pozor, samoplacniške ambulante!
Nacionalni zavod za zdravstveno zavarovanje bo zaradi čedalje vec kršitev poostril nadzor nad delom samoplačniških ambulant - Opozorila in navodila zavarovancem
Sloveniji že nekaj časa
poznamo samoplačniške
Jmbulante, ki so bile v si-
jjgni zdravstva uvedene
[jredvsem zato, da bi zmanj-
li\e dolge čakalne dobe. Pa
jg je zgodilo prav nasprotno,
čakalne dobe so se celo po-
ilaljšale in še naprej ostale
ena največjih šibkih točk na-
jgga zdravstva.
v zavodu za zdravstveno za-
^,arovanje menijo, da so med
poglavitnimi krivci dolgih ča-
l(alnih dob prav samoplačniš-
l(e ambulante, ki »živijo« na
fafun ljudi, ki niso pripravlje-
ni predolgo čakati na pregled,
in da zato v rednih ambulan-
tah umetno ustvarjajo dolge
čakalne dobe. V zavodu se za-
to zavzemaj o za strožji nadzor
nad delom samoplačniških
ambulant in za kaznovanje kr-
šiteljev.
V	območni enoti zavoda za
zdravstveno zavarovanje Celje
(podobno bo najverjetneje tu-
di drugod po Sloveniji) bodo,
kot pravi vodja oddelka za ob-
vezno zdravstveno zavarova-
nje Sergeja Rajh-Travner, še
ta mesec poslali svojim zava-
rovancem posebno obvestilo z
napotki, kako naj ravnajo ob
obisku samoplačniške ambu-
lante in kakšne so njihove pra-
wce iz obveznega zdravstve-
•iiega zavarovanja. Ljudem pa
bodo ves čas na voljo tudi
podatki o dolžini čakalnih
dob, kakršne so dogovorjene v
pogodbah, ki so jih izvajalci
podpisali z zavodom.
Opozorila gotovo niso na-
stala na osnovi splošnih
ocen in ugotovitev. Kakšne
izkušnje imate v Celju?
V	zadnjem času se nezado-
voljstvo zavarovanih oseb, to
je zavarovancev in njihovih
družinskih članov, vse bolj
povečuje. Razlog so nepravil-
fiosti oziroma kršitve s po-
dročja zdravstvenega varstva
'n zdravstvenega zavarova-
■^ja. ki jih kljub opozorilom
izvajalcem, to je bolnišnicam,
zdravstvenim domovom in
Vsebnikom, ne moremo od-
praviti. K nam prihaja vse več
'i^di, ki zahtevajo od zavoda
povračilo stroškov, ki so jih
"^eli pri splošnih zdravnikih
j" predvsem pri specialistih.
potem raziskujemo, zakaj
jim v bolnišnici ali v
zdravstvenem domu storitve
^^računali, pogosto ugotovi-
mo, da v ambulantah ne upo-
števajo rednega ordinacij ske-
ga časa in takrat, ko tega
sploh ne bi smeli, opravljajo
samoplačniško dejavnost. To-
rej kršijo pogodbo, ki so jo
sklenili z nami, kršijo pa tudi
zakon in pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja.
Najslabši konec pa seveda od-
nesejo ljudje.
Za zavarovane osebe in za
zavod za zdravstveno zavaro-
vanje bi gotovo bilo marsikaj
enostavneje, če bi bili ljudje
temeljito obveščeni o vseh
svojih pravicah in tudi o »pa-
steh«, ki prežijo nanje.
Čeprav so bile samoplačniš-
ke ambulante uvedene že pred
časom, mnogi, žal, še vedno
ne vedo, kakšne so posledice
obiska takšnih ambulant. Ne
vedo, da morajo v celoti sami
plačati vse stroške pregleda in
nadaljnjega zdravljenja,
vključno z zdravili, tehnični-
mi pripomočki in prevozi,
prav tako pa tudi nimajo pravi-
ce do povračila stroškov tistih
zdravstvenih storitev, ki so bi-
le opravljene na podlagi na-
potnice, ki so jo izdali v samo-
plačniški ambulanti. In to ne
glede na vrsto zavarovanja. Po
drugi strani pa mnogi naši za-
varovanci tudi ne vedo, kak-
šne so njihove pravice, kadar
uveljavljajo tiste zdravstvene
storitve, ki sodijo v okvir pra-
vil obveznega zdravstvenega
zavarovanja. In prav zato je
izvajalcem toliko lažje kršiti
pogodbe, sklenjene z nami, in
seveda tudi pravila sama. V
pogodbah, ki urejajo obseg in
vrsto storitev, ki jih izvajalci
opravljajo na račun obvezne-
ga zdravstvenega zavarovanja,
so med drugim tudi točno do-
ločeni ordinacij ski časi in ča-
kalne dobe posameznih am-
bulant. V rednem ordinacij-
skem času izvajalci ne smejo
zaračunavati storitev in jih tu-
di ne smejo opravljati. Žal v
praksi ni vedno tako. Vse več
je primerov, ko ambulante v
rednem ordinacijskem času
opravljajo samoplačniške sto-
ritve in jih seveda tudi zaraču-
navajo.
Kako boste na takšne krši-
tve ukrepali v zavodu in ka-
ko naj se vsem nevšečno-
stim, ki so posledica tovrst-
nih kršitev, izognejo ljudje?
Zavod bo vsekakor še bolj
poostril nadzor. Pred dvema
mesecema smo po vseh
zdravstvenih domovih, ki so-
dijo pod okrilje naše območne
enote, pri zasebnikih, ki imajo
z zavodom sklenjene pogod-
be, ter v vseh specialističnih
ambulantah celjske bolnišni-
če, tudi v Vojniku, opraviU ta-
ko imenovani laični nadzor.
Pregledali smo, če so ambu-
lante opremljene z ordinacij-
skimi časi, in ugotovili kar ne-
kaj kršitev, o čemer smo takoj
opozorili vodstva posameznih
zavodov in zahtevali, naj ne-
doslednosti čim prej odpravi-
jo. Prav vsi izvajalci so namreč
dolžni na vidnem mestu obja-
viti ordinacij ski čas redne am-
bulante, ki mora biti ločen od
ordinacij skega časa samoplač-
niške ambulante. Zato opozar-
jamo ljudi, naj bodo zelo po-
zorni na redni delovni čas v
ambulantah.
Kaj storiti v primeru, če
izvajalec zaračuna storitev v
rednem delovnem času?
V takšnem primeru naj ljud-
je na račun napišejo datum in
uro, v kateri je bila storitev
opravljena, in z računom pri-
dejo k nam. Zavod jim bo
stroške povrnil, zaračunano
vsoto pa bo seveda odštel od
kvote, ki jo izvajalec, pri kate-
rem je bila narejena nepravil-
nost, dobi vsako leto na račun
pogodbe. Zavarovane osebe
naj v rednem ordinacij skem
času tudi ne podpisujejo izjav
o samoplačništvu. V ambulan-
tah imajo namreč tudi obraz-
ce, s katerimi ljudje potrjujejo,
da so se odločili za samoplač-
ništvo, torej da se strinjajo s
tem, da vse storitve plačajo
sami. V primeru, ko zavaro-
vanci takšen obrazec podpiše-
jo, jim zavod ne more povrniti
stroškov zdravljenja. Zato naj
bodo ljudje zelo pozorni na to,
kaj podpisujejo, saj niso redki
primeri, ko se v ambulantah
prav s takšnimi obrazci posku-
šajo zavarovati pred obtožba-
mi, da svojega dela ne oprav-
ljajo pravilno. Samoplačniške
ambulante tudi ne bi smele
pisati tako imenovanih zele-
nih receptov, prav tako pa ne
bi smele na breme zavoda pi-
sati napotnic za bolnišnice.
Tako kot redni delovni čas,
določajo pogodbe z izvajalci
tudi čakalne dobe v posa-
meznih ambulantah. V zad-
njem času je slišati kritike,
da so mnoge čakalne dobe
neupravičene oziroma da se
ustvarjajo umetno, in to sa-
mo zato, da bi se ljudje, ki
pač niso pripravljeni v nedo-
gled čakati na pregled, odlo-
čili za samoplačniško ambu-
lanto. Boste tudi v teh prime-
rih povečali nadzor in opo-
zorili ljudi, na kaj morajo
biti pozorni in kakšne so nji-
hove pravice?
Laični nadzor je sicer poka-
zal, da v praksi čakalne dobe
zelo malo odstopajo od tiste-
ga, kar je določeno s pogod-
bo, enako pa nam zagotovlja-
jo tudi zdravniki in sestre.
Kljub temu pa dvomimo, da
je res tako, saj pritožbe zava-
rovanih oseb govorijo povsem
drugače. V vseh specialistič-
nih ambulantah, izjema so le
tiste, kjer nudijo nujno medi-
cinsko pomoč, morajo imeti
knjigo čakajočih, v katero po
vrstnem redu vpisujejo prija-
ve na pregled, preiskavo ali
operacijo, in po takšnem vrst-
nem redu morajo ljudi tudi
obravnavati. Če zavarovane
osebe želijo, jim morajo v am-
bulantah te knjige pokazati,
prav tako jim morajo tudi po-
vedati, kakšna je čakalna do-
ba in kdaj bo kdo prišel na
vrsto. Če ljudje ugotovijo, da
je v njihovem primeru čakal-
^na doba daljša od tiste, ki je
opredeljena v pogodbi, naj
pridejo k nam na zavod in jim
bomo pomagali. Pri tem bi ra-
da opozorila tudi na zelo po-
membno določbo v pravilih
obveznega zdravstvenega za-
varovanja, za katero pa ljudje
pogosto ne vedo. Vsak, ki ugo-
tovi, da bi do določene stori-
tve, na primer do operacije,
prej prišel v kakšnem drugem
zavodu, ima vso pravico to
storitev uveljavljati drugje.
Ste doslej obravnavali že
veliko kršitev dogovorjenih
čakalnih dob?
Primerov je bilo že kar ne-
kaj. Doslej smo tovrstne in
tudi druge kršitve reševali le
po telefonu ali s pisnimi opo-
zorili, vendar kaže, da bomo
zaradi vse večjega števila pri-
tožb morali začeti tudi z izva-
janjem kazenskih določb. Kr-
šitelje bomo najprej kaznovali
z denarno kaznijo, če pa tudi
to ne bo zaleglo, bomo morali
poseči tudi po najbolj strogem
ukrepu - odpovedali bomo
koncesijo. Naša območna eno-
ta se je doslej zaradi številnih
pritožb ljudi že odločila za tak-
šen ukrep pri enem od zoboz-
dravnikov. Lahko napovem,
da bo naša območna enota v
Celju ter v izpostavah v Laš-
kem, Slovenskih Konjicah,
Šentjurju, Šmarju in Žalcu
kmalu pričela z bolj strogimi
in tudi bolj pogostimi nadzori.
Naši zdravniki bodo pregledo-
vali kartoteke in medicinsko
dokumentacijo. Več bo tudi
laičnega nadzora. Veliko naših
zavarovancev se namreč prito-
žuje, da se odnos zdravnikov
do pacientov spreminja, da
vse skupaj temelji le še na
denarju. To sicer na splošno
ne velja, vendar je pritožb iz
leta v leto več.
JANJA INTIHAR
Na območni enoti ZZZS Celje in v vseh njenih izpostavah
lahko ljudje vedno dobijo podatke o čakalnih dobah posamez-
nih ambulant, ki so določene v pogodbah med zavodom in
izvajalci. V Splošni bolnišnici Celje je za letos določeno, da
znaša čakalna doba za pregled v ambulantah oddelka za
splošno in žilno kirurgijo 6 mesecev, za operacijo pa 12
mesecev. V ortopedski ambulanti je čakalna doba za pregled 2
oziroma 8 mesecev, za operacijo 2 do 18 mesecev, v kardiološ-
ki ambulanti je čakalna doba 9 in 12 mesecev, v gastroentero-
loški 1 teden do 12 mesecev, v endokrinološki 2 do 3 mesece, v
hematološki 2 meseca, v revmatološki 1 do 6 mesecev, v
tirološki 12 mesecev, v nevrološki 3 tedne (za stalež) in 2 do 3
mesece (za ostale), v pediatričnih specialističnih ambulantah
3 do 4 mesece, v ginekoloških ambulantah I in II 3 mesece
(operacija tri tedne), v ambulanti za otroško kirurgijo je
določena čakalna doba na operacijo od enega do treh mese-
cev, v otorinolaringološki ambulanti je čakalna doba za
pregled 1 do 2 meseca, za operacijo 2 do 6 mesecev, v
maksilofacialni kirurgiji je čakalna doba za pregled 3 mesece,
v očesnih ambulantah pa velja čakalna doba le za L in 11.
splošno, in sicer 9 mesecev za pregled in 2 do 3 mesece za
operacijo. V vseh drugih ambulantah pogodba ne opredeljuje
čakalnih dob niti za pregled niti za operacijo. V večini
zdravstvenih domov so čakalne dobe le na področju zoboz-
dravstva, izjemi sta le Radeče, kjer je določena čakalna doba v
ginekološki ambulanti. Slovenske Konjice, kjer je čakalna
doba za splošni ultrazvok ter v okulistični in ginekološki
ambulanti. Zasebne specialistične in zobozdravstvene ambu-
lante imajo čakalne dobe opredeljene zelo različno, od O do
365 dni, nekatere jih celo nimajo, zato priporočamo, da si
seznam čakalnih dob za zasebnike, če seveda potrebujete
takšne podatke, ogledate na območni enoti ZZZS Celje.
Sergeja Rajh, vodja oddelka za obvezno zdravstveno zavaro-
vanje pri Območni enoti ZZZS Celje: »Želimo, da bi se ljudje o
svojih pravicah seznanili prej in ne šele takrat, ko jim zavod
ne more več pomagati. Prav zato bomo še ta mesec objavili
posebno obvestilo, s katerim bi jih radi obvarovali vseh
neprijetnosti, ki nastajajo zaradi kršitev v samoplačniških
ambulantah.«
26
MALI OGUSI - INFORMACIJE
f. SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MAH OGLASI - INFORMACIJE

^SNOPIČ
MAH OGLASI - INFORMACIJE
29
30
INFORMACIJE
%. SNOPIČ
KRONIKA
31
PROMETNE
NEZGODE
Mopedistica v
avto
P»ja mestni Malgajevi ulici
se je v torek, 1. apri-
la zvečer, pripetila nezgo-
v kateri je hude telesne
oškodbe utrpela voznica
l^olesa z motorjem.
Suzana B. (15) iz Celja je
yozila kolo z motorjem po
i^jalgajevi ulici. V bližini zaz-
pjiBOvanega prehoda za peš-
(•e je trčila v osebni avtomo-
l,il, ki ga je vozil 20-letni
priniož S. in ki je vozilo malo
pred trčenjem ustavil ob de-
snem robu vozišča.
Avto na strehi
Na regionalni cesti zunaj
naselja Kostrivnica se je, v
sredo 3. aprila ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude te-
lesne poškodbe.
Simon Š. (22) iz Dobja pri
planini j.e vozil osebni avto-
mobil iz smeri Planine proti
Šentjurju. Med vožnjo je v
Kostrivnici zapeljal desno z
vozišča, kjer se je vozilo za-
radi udara v zemljo prevrnilo
in obstalo na strehi. V nesre-
či se je voznik hudo telesno
poškodoval.
Smrtna v
Šentjurju
Nesreča, v kateri je ena
oseba izgubila življenje, se
je pripetila 5. aprila ob
«).20 uri v križišču magi-
Jlralne in regionalne ceste
v Šentjurju.
Anton O. (72) iz Zagrada je
vozil osebni avtomobil po re-
gionalni cesti iz smeri Črno-
lice proti Šentjurju. Ko je pri-
peljal v križišče z magistral-
no cesto, je zavijal levo proti
Celju, takrat pa je po magi-
stralni cesti iz smeri Celja
pripeljal voznik tovornega
avtomobila, 24-letni Andrej
M. iz Slivnice pri Celju. V
silovitem trčenju se je voznik
Anton O. tako hudo telesno
poškodoval, da je na kraju
nesreče umrl.
Podrl kolesarja
Na regionalni cesti zunaj
naselja Rogatec se je v ne-
^o, 6. aprila ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri je
hude telesne poškodbe utr-
pel voznik kolesa.
Matevž K. (41) iz Donačke
Gore je vozil osebni avtomo-
bilpo regionalni cesti iz sme-
Rogatca proti Majnšperku.
^unaj naselja Rogatec je s
sprednjim desnim delom vo-
dila oplazil v isto smer voze-
čega kolesarja, 49-letnega
^^efana B. iz Rogatca. Ta je
P^del po vozišču in se hudo
'dlesno poškodoval. M.A.
Da bi živeli varno
Na letošnjem sejmu Avto in
vzdrževanje sodeluje tudi
Uprava za notranje zadeve Ce-
lje, ki je na sejmišču pripravila
samostojen razstavni prostor.
V prizadevanjih na področju
preventive je razstavni prostor
UNZ Celje opremljen in urejen
prav na to tematiko. Pod na-
slovom Policisti svetujemo, so
sejemskim obiskovalcem na
ogled strokovna gradiva, vi-
deoposnetki, fotografska do-
kumentacija in različna tehni-
ka, ki jo policisti uporabljajo
pri odkrivanju kaznivih de-
janj, predvsem tatvin vozil, ti-
stih kaznivih dejanj, ki so tudi
na našem območju v precejš-
njem porastu. Policisti bodo v
času sejma vsakomur, ki bo to
želel, svetovali, med drugim
tudi o tem, kako se najbolj
učinkovito zavarovati pred ta-
tvinami avtomobilov in kako
ukrepati, če do tega neljubega
dogodka že pride.
V okviru prizadevanj za var-
nejše življenje občanov so pri-
pravili tudi posebno knjižico.
v kateri, pod naslovom Da bi
živeli varno, predstavljajo ka-
ko varno smo na Celjskem ži-
veli v minulem letu in ponuja-
jo vrsto praktičnih nasvetov in
napotkov za varnejše življe-
nje. Letos so tudi prvič pripra-
vili letopis UNZ Celje za leto
1996, v katerem so zbrani po-
datki, ki bodo gotovo zanimivi
za vse tiste, ki niso brezbrižni
do lastne varnosti in varnosti
svojega premoženja.
M. AGREŽ
Foto: GREGOR KATIČ
Na lanskem sejmu je bila okoli razstavnega prostora UNZ Celje vedno gneča. Kaže, da bo
tako tudi letos.
MINI KRIMICI
Vlom v Zlati gric
v noči na 3. april je nekdo
vlomil v prodajalno Zlati grič v
Dobravi. Ukradel je dve mo-
torni žagi, prenosni telefonski
aparat, motorno nahrbtno
brusilnico in več komadov
različnega orodja. Podjetje
Zlati grič je oškodoval za prib-
ližno 400 tisoč tolarjev.
Velikonočni
zmikavti
v času velikonočnih prazni-
kov je nekdo vlomil v kontej-
ner podjetja SCT Ljubljana v
Dobrteši vasi. Ukradel je vod-
no črpalko, motorno žago,
kotno brusilko in električni
kabel. S tem je lastniku pov-
zročil za okoli 500 tisoč tolar-
jev gmotne škode.
V istih dneh je bilo vlomlje-
no tudi v prostore Cinkarne
Celje, v oddelek grafičnih pre-
paratov. Tam je storilec ukra-
del dve mešali za barve, tele-
fonski aparat in ročni kalkula-
tor. Cinkarno je oškodoval za
približno 2 milijona tolarjev.
Čas velikonočnih praznikov
je neznani storilec izkoristil
tako, da je vlomil v drogerijo
Maj na Liptovski cesti v Slo-
venskih Konjicah. Ukradel je
večjo količino ženske in moš-
ke kozmetike ter lastnika Si-
mona J. oškodoval za okoli
800 tisoč tolarjev.
Vlomilec ljubi
usnje
v torek, 1. aprila zgoraj zju-
traj, je neznani storilec vlomil
v prodajalno Big Star na Sta-
rem trgu v Slovenskih Konji-
cah. Odnesel je več usnjenih
oblačil, lastnika Zvonka B. pa
oškodoval za okoli 180 tisoč
tolarjev.
Vlomilca v
garažah
v noči na 3. april ali 4. aprila
dopoldne je nekdo vlomil v
garažo na Vrunčevi ulici v Ce-
lju. Odnesel je motorno žago
in s tem lastnika Marjana J.
oškodoval za okoli 60 tisoč
tolarjev.
V času od 1. do 3. aprila je
neznani storilec vlomil v gara-
žo Vilibalda V. na Ulici XIV.
divizije v Celju. Tam si je iz-
bral 6 pnevmatik in lastniku
povzročil za 80 tisoč tolarjev
škode.
Pec in predal
v času od 23. marca do 3.
aprila je neznani storilec vlo-
mil v vikend Martina A. v Bov-
šah. Očitno je imel prav po-
sebne potrebe, saj je iz viken-
da odnesel peč na petrolej,
predal z jedilnim priborom in
nekaj steklenic žganja. Lastni-
ku je povzročil za okoli 70
tisoč tolarjev gmotne škode.
Cigarete iz
skladišča
v dneh od petka do ponedelj-
ka je nekdo vlomil v skladišče
ob kuhinji v Domu učencev na
Efenkovi ulici v Velenju. Ukra-
del je večjo količino različnih
vrst cigaret v skupni vrednosti
117.550 tolarjev.
V Celju in Žalcu
v petek, 4. aprila dopoldne,
je neznani storilec vlomil v
stanovanjsko hišo na Ostrož-
nem v Celju. Ukradel je nekaj
nakita, moško ročno uro
znamke Tissot, avtomobilske
rezervne ključe ter hranilno
knjižico in bančne kartice.
Lastnik Peter L. je oškodovan
za okoli 260 tisoč tolarjev.
v četrtek ali petek je nekdo
vlomil v stanovanjsko hišo Mi-
haela G. na Ulici Nikole Tesle v
Žalcu. Ukradel je par kosov zla-
tega nakita in žensko ročno uro.
S tem je lastnika oškodoval za
približno 50 tisoč tolarjev.
Rezervno kolo
v noči na soboto, 5. aprila,
se je neznani storilec mudil na
parkirišču podjetja Sadex v
Ločici ob Savinji. Tam je s
parkiranega tovornega vozila
znamke Iveco odmontiral in
odpeljal rezervno kolo. Ome-
njeno podjetje je oškodovano
za okoli 70 tisoč tolarjev.
Avtovloma
v sredo, 2. aprila popoldne,
je neznani storilec vlomil v
osebni avtomobil Unis golf, ki
je bil parkiran pri bolnišnici
Planika v Topolšici. Ukradel je
žensko torbico z dokumenti in
vrednostnimi papirji. Alojzija
S. iz Loga pri Vrhovem in Jana
S. iz Založ sta oškodovani za
približno 40 tisoč tolarjev.
V noči na 4. april je bilo vlom-
ljeno v osebni avtomobil R4, ki je
stal na Ozki ulici v Celju. Nezna-
nec je iz vozila ukradel avtoradio
kasetofon znamke Blaupunkt in
lastnika Simona L. oškodoval za
približno 60 tisoč tolarjev.
Srečanje z znancem
Konjiške policiste je 7. aprila nekdo obvestil, da se v
okolici stanovanjske hiše Alojza B. v kraju Podob pri
Ločah zadržuje sumljiv moški.
Do prihoda policistov je ta neznana oseba v objekt že vlomila.
Ob prijetju so ugotovili, da gre za 18-letnega Boštjana G., ki je bil
policistom že znan iz minulih postopkov pri ugotavljanju
kaznivih dejanj. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil o osumljencu
pa so ugotovili, da je Boštjan G. vlomil tudi v stanovanjsko hišo v
Koblah in tam ukradel za okoli 100 tisoč tolarjev zlatega nakita,
dan pred prijetjem je vlomil v počitniško prikolico Aero kluba v
Ločah, v marcu pa je vlomil v stanovanjsko hišo Branka K. v
Kolačnem, kradel oblačila in druge predmete, ki jih je hranil v
svojem avtomobilu.	M.A.
ilegalci
žalski policisti so v pone-
deljek, 7. aprila zgodaj zju-
traj, kontrolirali voznika
osebnega avtomobila avstrij-
ske registracije Sadika A., dr-
žavljana Turčije.
Poleg žene, ki je slovenska
državljanka, je bilo v vozilu še
pet potnikov, turških državlja-
nov, ki so se namenili v Avstri-
jo, pri sebi pa niso imeli po-
trebnih dokumentov in listin.
Med postopkom so policisti
ugotovili, da so v Slovenijo
prispeli ilegalno, pri tem pa so
jim, seveda za mastno plačilo,
pomagali hrvaški državljani.
Turške državljane so, do od-
stranitve .iz naše države, na-
mestili v prehodnem domu za
tujce. Organizator tega poto-
vanja se bo moral zagovarjati
na sodišču.
Na osnovi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za
oddajo javnih naročil (Ur list RS številka 28/93 in 19/94)
objavlja Občina Vojnik
PONOVNI JAVNI RAZPIS
za oddajo javnega letnega kopališča na
Frankolovem v upravljanje
1.	Predmet oddaje je ograjeni kompleks letnega kopališča na
Frankolovem za izvajanje:
-osnovne dejavnosti;
-drugih dejavnosti.
2.	Čas oddaje je od 15.5.1997 do 30.9.1997.
3.	Najemnik mora:
-zagotoviti nemoteno in prioritetno izvajanje osnovne kopališke
dejavnosti;
-zagotoviti primerno gostinsko ponudbo;
-do začetka kopalne sezone najkasneje pa do 1.6.1997 opraviti
vsa vzdrževalna in druga dela za nemoteno delovanje;
-zavarovati dejavnost in prireditve;
-pridobiti uporabno dovoljenje.
4.	Najemodajalec si pridržuje pravico kontrole kakovosti storitev
ter določanje višine cene vstopnic za kopanje, ki mora biti v
približno realno enaki višini kot lani,-
5.	Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika bodo predvsem:
-reference o izvajanju osnovne dejavnosti ter kadrovska
usposobljenost;
-višina ponujene najemnine in zavarovanje plačila;
-pestrost programov prireditev na kopališču.
6.	Rok za oddajo ponudb je 21.4.1997 do vključno 13. ure na
naslov: OBČINA VOJNIK, služba za komunalo, Keršova 1,
Vojnik, s pripisom »LETNO KOPALIŠČE FRANKOLOVO - NE
ODPIRAJ.«
7.	Odpiranje ponudb bo 21.4.1997 ob 13. uri v sejni sobi
Občine Vojnik. Pri odpiranju ponudb morajo imeti predstavniki
ponudnikov pisna pooblastila.
8.	O izbiri najustreznejšega ponudnika bodo le-ti pisno obveščeni
v roku deset dni po odpiranju ponudb.
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Če pride moški pozno
domov, morajo biti ženske
lepo tiho. Karolina pa si je 2.
aprila zvečer dovolila napa-
ko, ki jo je stala krepkih
udarcev. Ko je svojega Ivana
vprašala, kod je tako dolgo
hodil, se je dedec razhudil,
svojo izvenzakonsko družico
položil na posteljo in jo začel
brcati v predel prsnega koša.
Ob tem je še grozil, da bo njo
in samega sebe s sveta spra-
vil, če si bo drznila poklicati
na policijo. Skupila jo je tudi
soseda, ki se je vmešala v
zadevo. No, policisti so kljub
grožnjam prišli v stanovanje
na Ulici frankolovskih žrtev,
pijanega in agresivnega Iva-
na pa odpeljali na policijsko
postajo, kjer se je treznil do
jutra. Za lahke telesne poš-
kodbe, ki jih je povzročil Ka-
rolini, bo odgovarjal na dru-
gem mestu.
•	Po stopnišču na Ljub-
ljanski 23 je 2. aprila ponoči
grdo odmevalo. Tam se je drl
in sosedom grozil razposaje-
ni Ante K. Možje postave so
ga umirili in v hiši je bil spet
mir.
•	Še ena sredina nočna
cvetka iz bloka v Ulici fran-
kolovskih žrtev, od koder so
klicali stanovalci in povedali,
da jim neznana moška ose-
ba, ki tolče po vratih, ne pu-
sti spati. To je bil Srečko Č.',
ki je bil hud, ker mu bivša
izvenzakonska partnerka ni
hotela odpreti, pa je kar vdrl
v stanovanje in se je lotil
tako, kot je bil že vajen. Reva
se ga je branila s palico v
rokah, si ga upala celo udari-
ti po levi roki, ker pa je to za
žensko neodpustljivo deja-
nje, jo je šel na policijo prija-
vit.
•	V Višnji vasi sta se v so-
boto zvečer grdo gledala so-
seda Martin in Roman. Mar-
tin je Romana žalil. Roman
pa mu je vrnil tako, da se ga
je lotil z rokami. K sodniku
za prekrške bosta šla oba.
•	Vedno budni občan z
Goriške je v soboto nekaj po
enajsti uri ponoči zaznal ro-
pot, ki je prihajal od »onih
z^goraj«. Ker ga je ropotanje
tako vznemirjalo, da ni mo-
gel spati, je poklical na poli-
cijo in prijavil kršitev javnega
reda in miru. Policisti, ki so
prišli na kraj nočnega ropota,
so ugotovili, da sta ga pov-
zročala zakonca, ki živita v
garsonjeri. Kot vedno, sta tu-
di to noč raztegnila svoj
kavč. Kavč pa včasih ropoče
tudi še potem, ko je že raz-
tegnjen, hvalabogu.
•	V stanovanju na Kovinar-
ski ulici v Štorah je v nedeljo
popoldne Pane klofutnil svo-
jo prijateljico, v Trnovljah pa
sta se stepla brata Janez in
Jernej. Oba sta bila nažgana.
•	Popravljamo cvetko, ki
smo jo zasadili v 12. številki
in ki se je zgodila v stanova-
nju na Mariborski cesti, kjer
je javni red in mir kr^il Željko
M. Na policijsko postajo niso
poklicali stanovalci, kot smo
zapisali, ampak razgrajačeva
mama.	M.A.
Kako se obnašajo
motoristi in mopedisti?
Na območju UNZ Celje je
bila v petek, 4. aprila, pre-
ventivna akcija, v kateri so
opazovali, kako se obnašajo
vozniki motornih koles in
koles z motorjem. Neodgo-
vorno, bi bil lahko skupni
imenovalec te akcije, v kateri
so izrekli tudi vrsto ukrepov
oziroma kazni.
Na območju PP Celje so te-
ga dne kontrolirali 58 vozni-
kov motornih koles in koles z
motorjem. Deset voznikov je
bilo le opozorjenih na (manj-
ši) prekršek, pri 39 pa so ugo-
tovili najrazličnejše kršitve
cestnoprometnih predpisov.
Od tega števila so za 24 kršite-
ljev sprožili postopek pri sod-
niku za prekrške, petim voz-
nikom so izrekli denarno ka-
zen na kraju prekrška, šest-
najstim pa so prepovedali na-
daljnjo vožnjo. Enemu kršite-
lju so motorno kolo začasno
odvzeli.
Na splošno pa so celjski po-
licisti ugotovili, da se motori-
sti in mopedisti večinoma vo-
zijo brez varnostnih čelad, da
se ne vozijo po površinah, ki
so prav njim namenjene, prav
vratolomne in nevarne vožnje
pa si privoščijo na območju
Savinjskega nabrežja in mest-
nega parka. Da bi jih umirili,
s tem pa občanom omogočili
varnejše sprehode po tem de-
lu mesta, imajo v načrtu ne-
kaj presenečenj zanje. In naj
se potem ti kršitelji ne čudijo
in jezijo, če jim bodo polici-
sti, tako kot dovoljuje zakon,
vozilo tudi odvzeli za vso se-
zono. Podobno se piše tudi
vsem brezobzirnim motori-
stom in mopedistom, ki divja-
jo po stanovanjskih soseskah
in ogrožajo varnost (pred-
vsem) pešcev, s hrupom pa
vznemirjajo stanovalce. Med
storilci prometnih prekrškov
je bilo v tej akciji tudi 7 mla-
doletnikov, pa se ob tem spra-
šujemo, kje in kdo so njihovi
starši, ki so (tudi) poklicani,
da poskrbijo za varnost svojih
otrok. Po nesreči zvoniti je
prepozno!	M.A.
GORELO JE
Kratek stik na
vodniku
V torek, I. aprila okoli 8.
ure je v kraju Ločen dol pri
Rogaški Slatini zagorelo gos-
podarsko poslopje Vinka K.
Kljub hitri intervenciji gasil-
cev iz Rogaške Slatine, iz Sve-
tega Florjana in gasilcev iz ste-
klarne, je ogenj objekt popol-
noma uničil. Pri ogledu poža-
ra so policisti ugotovili, da ga
je povzročil kratek stik na
električnem vodniku. Gmotna
škoda, ki je nastala, znaša
okoli 700 tisoč tolarjev.
Dvakrat A drog
v nedeljo, 6. aprila zjutraj
oziroma opoldne je zagorelo
na dveh električnih A drogo-
vih, v Dolenji vasi in v Seno-
vici.
Ogenj na lesenem električ-
nem drogu v Dolenji vasi so
pogasiU gasilci iz Prebolda,
gmotna škoda, ki je nastala, pa
znaša okoli 200 tisoč tolarjev.
Pri ogledu požara so policisti
ugotovili, da je prejšnji dan na
deponiji v bližini droga nekdo
kuril odpadke, ker kurišča ni
dobro pogasil, pa se je ogenj v
vetrovnem vremenu s podrasti
razširil in zajel tudi omenjeni
drog.
Zaradi močnega sunka vetra
se je žica s konzolo snela z
ležišča na električnem A dro-
gu v kraju Senovica. Pri dotiku
žice z drogom je prišlo pri
vrhu impregniranega droga do
iskrenja in tlenja, zaradi česar
je na drogu nastalo za okoU 50
tisoč tolarjev škode. Požar sta
pogasila dva šmarska gasilca.
Nepreviden pri
kurjenju
v četrtek, 3. aprila okoli 20
ure, je 23-letni Bojan R. na-
meraval zakuriti v peči na
centralno ogrevanje.
Vanjo je naložil papir, ga
prižgal in se za trenutek od-
stranil, vrata peči pa pustil od-
prta. Zaradi izpuha ognja je
nastal požar, ki je v kurilnici
povzročil za okoli 500 tisoč
tolarjev škode. Bojanu so pri
gašenju požara na pomoč pri-
skočili gasilci iz Žalca in Pe-
trovč.
Gorel reklamni
napis
Zaradi kratkega stika je
minuli četrtek zvečer zago-
rel reklamni napis butika Ni-
ka v Žalcu.
Ogenj se je z reklamnega
napisa razširil tudi na platne-
no streho nadstreška pri vho-
du v lokal, nadaljnje širjenje
požara pa so preprečili gasilci
iz Žalca. V požaru je nastalo
za približno 200 tisoč tolarjev
škode.
Gorel je travnik
Minulo nedeljo popoldne
je izbruhnil požar v bližini
parkirišča ob avtocesti v kra-
ju Lopata pri Celju.
Zagorelo je na slabo zavaro-
vanem kurišču v ograjenem
prostoru v bližini avtocestne-
ga parkirišča, zahvaljujoč hitri
intervenciji celjskih poklicnih
gasilcev in gasilcev z Lopate
pa je ogenj zajel le okoli hek-
tar suhe trave, listja in grmi-
čevja.
Požar na
podstrešju
Minulo nedeljo okrog 23.
ure je zagorelo na podstrešju
stare hiše na Mariborski ce-
sti v Celju.
Preiskovalci so ugotovili, da
so se zaradi starega in dotraja-
nega dimnika vneli tramovi na
stropu, tik ob dimniku. Na ob-
jektu, ki je last Vrntarstva Ce-
lje, je nastalo za okoli 50 tisoč
tolarjev škode, ogenj pa je po-
gasil najemnik sam.
M.A.
Pogin rib
Minuli petek dopoldne so velenjski ribiči opazili, da so
potoku Trebušnica poginile ribe. Kraj pogina so si ogledali tiu
velenjski policisti, ki so ugotovili, da je do pogina prišlo zarai
fekalij, ki so se iztekale v potok z bližnjega travnika. Gmotj
škodo še ocenjujejo.
Razlitje nevarnih snovi i
Zaradi okvare vara na tlačnem vodu v Cinkarni v Celjul
se je 6. aprila ponoči pripetila delovna nezgoda.	|
Okvara je povzročila izlitje raztopine žveplene kisline in
titanovega dioksida. Nevarne snovi so odtekale na asfaltna
tla, od tam v jašek fekalne kanalizacije ter naprej do zbiralne-
ga bazena, iz bazena pa v potok Hudinjo. Po oceni pristojnih
strokoviijakov naj bi odteklo okoli 15 kubičnih metrov razto-
pine, ki so jo kmalu po ugotovitvi napake pričeli redčiti z
lugom. V Hudinji pogina rib ali večje onesnaženosti potoka
niso zasledili.
Nesreča v gozdu
Pri spravilu lesa se je v četrtek, 3. aprila popoldne, v gozdi
v Topolšici pripetila delovna nezgoda.
Vladimir J. (25) iz Zgornjega Doliča je tega dne s traktorjem
na katerem je bil montiran vitel, spravljal hlodovino. M«
delom, ki ga je opravljal na strmem pobočju ob robu gozda, sej:
traktor prevrnil, voznik pa je pri tem utrpel hude telesni
poškodbe. Traktor ni bil opremljen z varnostno kabino.
Slepi potnik
Na mednarodnem mejnem prehodu v Dobovcu se je 5.
aprila ponoči ustavilo osebno vozilo nemške registracije.
Ko so mejni policisti vozniku Elvedinu F., državljanu BiH
naročili naj odpre prtljažnik, so tam zagledali zvitega skritega
potnika, 23- letnega Nedžada H., ki ga je Elvedin nameraval
pretihotapiti v našo državo in naprej v Nemčijo. Primer ilegalne-
ga prehoda čez državno mejo je nato obravnaval dežurni sodnik
za prekrške. Kršitelja sta bila, po plačilu kazni, vrnjena hrvaS
kim varnostnim organom.
Prometni znak se sprehaja
Kdo ve, zakaj se prometni znak (križišče s prednostno cesto), ki se nahaja na območj"
Prešernove ulice oziroma Trga Celjskih knezov noče in noče ustaliti. Zdaj je na koncu Prešernov^'
zdaj na drugi strani ceste, kjer poteka enosmerni promet s smeri Gosposke ulice. Se bo nekega
dne spet spomnil, da mu je bilo na prejšnji lokaciji lepše in se preselil na drugo stran? Naj se
enkrat odloči in pri tem pomish na vse tiste, ki jim je namenjen. Vozniki so namreč zdaj hud
zmedeni, ko se srečujejo z eksperimentiranjem na temo prometne varnosti oziroma tovrst^^
signaUzacije v središču mesta.	Foto: SHER?^
SZ ATRIJ Z.O.O.
Lava 7, Celje
razpisuje po pooblastilu Stanovanjskega sklada RS,
Poljanska cesta 31, Ljubljana
JAVNO DRAŽBO ZA
PRODAJO NEPREMIČNINE
Dvosobno stanovanje - 53,00 m^ v IV. nadstropju stanovanj-
ske stavbe Čopova 11, Celje, stanovanje št. 12, p. št. 921,
k.o. Celje, z.k.v. 1499 za izklicno ceno 47.231 DEM
Cene veljajo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slo-
venije na dan plačila. Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in
fizične osebe, ki so državljani RS in ki vplačajo varščino v višini 10%
izklicne cene posamezne nepremičnine na žiro račun SZ Atrij 50700-
601-98920. Fizične osebe se pred dražbo izkažejo s potrdilom o
državljanstvu, pravne osebe pa z izpiskom iz sodnega registra. Varš-
čino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, ostalim pa
vrnili v 8. dneh po končani dražbi, brez obresti. Izbran bo kupec, ki
bo ponudil najvišjo ceno ali pri izenačeni ceni ponudil boljše plačil-
ne pogoje. Kupec plača prometni davek, stroške sklenitve in overi-
tve pogodbe ter zemljiškoknjižni vpis.
Plačilni pogoji: 100% kupnina v roku 15 dni od podpisa pogodbe.
Kupoprodajno pogodbo mora kupec podpisati v 8. dneh po dražbi.
Dražba bo v prostorih SZ Atrij 28. 4. 1997 ob 12. uri. Nepremični-
ne so naprodaj po načelu »videno - kupljeno«. Za dodatne infor-
macije in ogled nepremičnin pokličite 041-662-850, Cvetka AMON.
' Ptiči-velikani
^ s Proseniškega
^ Glomourpo
slovensko
praznik podalpskih
najstnic
Test:
Posebnež ford ka
Hren na
različne načine
Omedlevanje in
histerija
Eno baklavo,
prosim!
Turška hrana je pestra in okusna, še zlasti odlične so sladice
če se že ne odločite, da bi v Turčijo potova-
li zaradi neskončnih peščenih plaž ali
urientalskih plesalk v tančicah, bi vas mo-
Soče pritegnila njihova hrana.
Če žehte ostati vitki, se morate odreči le
»oobedku, sicer ni večje nevarnosti, razen če
«pustite zapeljati količini. Zaman bi iskali
(lastne zrezke ali karkoli s preveč maščobe
ivalskega porekla. Turška hrana je sveža,
'sebuje žita in stročnice, največkrat je zelenja-
prelita s slastnim kremastim jogurtnim
'relivom. Z njim so prelite ocvrte bučke, ocvr-
f rezine jajčevca, sveže kumarice, včasih celo
^rme v trtnih listih. Solata je najpogosteje
Jiešana; zelena paprika, paradižnik, kumari-
korenček in čebula, vse na drobno nariba-
polito z olivnim oljem, priložena je sol. Z
•'•vnim oljem je pripravljena tudi hladna zele-
njava, medtem ko je stročji fižol v paradižniko-
'i omaki.
Največkrat je priloga riž. Lahko je samo
'Uhan, lahko pa ima dodana zrna pšenice ah
"^ine, pinjole in čebulo. Nam se zdi malo
'^navadno, da je kot solata nariban korenček,
'olit z olivnim oljem. Takšna solata je verjetno
'^'iva«, da zvečer zelo dolgo ne prižgejo luči
'a avtomobilih. Nekateri imajo glavo že čisto
sprednji šipi in gledajo s priprtimi očmi
Jfirnobežeče črte, pa še vedno ne prižgejo luči.
akšna drža je očitno posledica tega, da ne
^do dovolj korenčkove solate...
Za mesofclce in
vegetarijance
Od mesa uporabljajo v glavnem jagnjetino.
Naročite lahko kuhano, oblikovano v začinje-
ne mesne kroglice, ali pečeno kot ražnjiče nad
ogljem. Jagnjetino pečejo še na žaru in kot
takšno ponudijo v lepinji.
Turčija ima veliko morja, zato so postrežene
ribe vedno sveže, prav tako ribe na tržnici. Od
ostalega mesa so zanimive še začinjene mesne
kroglice na žaru in hladen piščanec v oreho-
vem pireju s čebulo.
Če imate radi burek, potem sploh ni več
vprašanje, kam na počitnice. V Turčiji ga lahko
dobite iz vlečenega ali krhkega testa, sirovega
in mesnega.
Med predjedmi kraljujejo dolme. To so z
rižem, pinjolami in rozinami polnjeni jajčevci,
paprike ali trtni in zeljni listi. Jajčevce polnijo
tudi z ocvrtimi paradižniki, ki jim izboljšajo
okus s čebulo in česnom. Če vas to ne navduši,
imajo razne vrste majhnih pit iz listnatega
testa, polnjenih s sirom ali mesom.
Najbolj značilen poobedek je baklava, s siru-
pom prepojeno vlečeno testo, polnjeno z ore-
hi. Zadostuje že zelo majhen košček, da ima-
mo dovolj sladkorja za cel dan. Na jugu je
poobedek gost jogurt, postrežen z veliko žhco
meda. Med je tako viskozen, da ne kane na
glavo turistom, ki čakajo v vrsti, ko natakar
kaže svoje spretnosti z žlico medu. Obrne jo in
pusti teči med kakšnih dvajset centimetrov
navzdol, potem ga ulovi v porcijo jogurta in
postreže.
Levje mleko
Fantiči na ulicah, mladi pekovski vajenci,
imajo na glavi velike pladnje, naložene s kru-
hovimi kolači. Med turisti lovijo ravnotežje in
jim vsiljujejo pekovski izdelek. Ko že ugrizneš,
se zaveš, da se nisi zmenil za ceno in potem
moraš plačati, kolikor zahtevajo. Nasedeš se-
veda le enkrat, vendar si sam kriv...
Po kosilu popijemo turško kavo. Prava moka
kava je doma prav v teh krajih, drugje po svetu
je okus drugačen, saj je kavovec zelo občutljiv
na podlago in vremenske pogoje. Vendar mo-
ramo imeti srečo, da dobimo najbolj elitno
kavo, saj jo pridelujejo le še na majhnih košč-
kih njivskih površin. Bolj značilna kot turška
kava je nacionalna pijača raki. To je prozorno
žganje, ki ob stiku z vodo spremeni barvo v
belo. Potem se imenuje levje mleko. Zanimivo
je kupovanje v trgovinicah, kjer postrežejo s
pravim aH jabolčnim čajem. Po izbiri. Čaju
rečejo prav tako čaj, le da pišejo našo črko č kot
C z vejico pod njim.
Če po prihodu domov ne pogrešaš nasmeja-
nih in zgovornih ljudi, vsekakor pogrešaš veli-
ke, obložene pladnje in pestro izbiro sladic
najrazličnejših barv. Pa če je to dobro ali
slabo...
barbara čeh
Obloženi pladnji z najrazličnejšo turško hrano.
34
REPORTAŽA
Valencijevi obrazi
V zasebnem gasilskem muzeju na Koroški v Velenju se skriva dolgoletno delo Mihe Valencija
Večina ljudi ima v življe-
nju vsaj eno strast ali nag-
njenje, malo med nami pa je
takšnih, ki bi se nenehno
predajali večim stvarem.
Primer zelo dejavnega člo-
veka je Miha Valenci iz Ve-
lenja, ki je po poklicu kovač,
po duši gasilec, kot humo-
rist in organizator pa je ne-
nehno prisoten v javnem
življenju. Sad vseh teh Va-
lencijevih obrazov je skrit v
prvem zasebnem gasilskem
muzeju, kjer je sicer obilo
gasilske opreme, toda muzej
še zdaleč ni samo gasilski.
Je splet in prikaz polno ži-
vetega življenja, v mnogih
stvareh posvečenega Velenj-
čanom, mestu in seveda ga-
silcem.
Valencijeva gasilska zbiral-
ska pot se je pričela pred
skoraj 30 leti, ko je za 450
din odkupil prvo gasilsko
brizgalno. »Kmalu je prišla
komanda, da moram brizgal-
no poslati v republiški gasil-
ski muzej v Methko, ampak
tega filma seveda niso vide-
li,« je pripovedoval gasilski
častnik prve stopnje v svo-
jem zasebnem muzeju na
Koroški cesti v Velenju. »Po-
tem sem začel z resnim zbi-
ranjem raznih gasilskih pri-
pomočkov. Zbirko sem naj-
prej uredil v leseni uti, leta
1992 pa sem postavil muzej v
novo zgrajeni stavbi.«
Kalco se gasilci
perejo
V zbirki Mihe Valencija je
našlo svoje mesto veliko nek-
daj uporabnega orodja, ki ga
danes gasilci ne uporabljajo
več. Pravzaprav je težko našte-
ti vse, kar se da občudovati v
zasebnem muzeju. Različne
brizgalne, častniški meči, sta-
re čelade, razni ročniki, pa
sekirice, opasači, gasilske ba-
kle, petrolejke, obleke, les-
tve... In še mnogo drugih, prav
tako pomembnih gasilskih
stvari: ustanovna listina 1. Slo-
venske požarne obrambe na
Spodnjem Štajerskem v Druž-
mirju iz leta 1880, podrobno
opisana vaja 6 društev v ve-
lenjski zvezi iz leta 1926, iz
enega kosa lesa izdelan pete-
lin, ki so ga Valenciju podarili
člani gasilskih pevskih zborov
in še mnogo podobnih stvari
je našlo mesto v muzeju, vse
pa je velenjski gasilec lično
opremil z bolj podrobnimi po-
jasnili.
»Bil sem sektorski povelj-
nik in povsod, kamor sem
prišel, sem opazoval, kaj bi
bilo primernega za zbiralca.
Veliko večino stvari sem od-
kupil v različnih krajih Slo-
venije, nekaj orodja pa so mi
ljudje tudi podarili, da bi ga
shranil,« pravi Miha, ki za
vsako stvar ve, kako se je
uporabljala. In kar je še po-
membneje, vse ostanke iz
preteklih dni je usposobil, ta-
ko da jih je še danes moč
uporabljati. Vedeti je namreč
treba, da je Valenci dosti teh
predmetov rešil propada, ali
odpeljal dobesedno s smetiš-
ča.
V	njegovem muzeju se naj-
dejo tudi stvari, ki jih zbiralci
štejejo za prave primerke, tako
na primer ročna brizgalna iz
leta 1870, ki še »vedno deluje,
težka pa je tako, da so jo štirje
prenašaU naokrog. Takrat je
veljala 550 goldinarjev. Ali pa
brizgalna, za katero mi je po-
vedal nek lovec, da jo je videl v
Kočevju in ki je bila že raz-
stavljena in pripravljena za
odpad. Brez premisleka sem
jo odkupil, jo sestavil in če bi
bilo potrebno, bi jo ponovno
lahko uporabljali,« je pripove-
doval Miha Valenci, podobnih
zgodb pa bi med ogledom mu-
zeja našli še veliko. Zaenkrat v
bogati gasilski zbirki manjka
le še pravi gasilski prapor.
V	zasebni muzej v Velenje
prihaja veliko obiskovalcev,
predvsem so to otroci in gasil-
ci. »Otrokom navadno prika-
žem tudi kaseto o požarih,
potem pa si sami v praksi ogle-
dajo, kako so te stvari nekdaj
delovale. Neredko se potem
sliši zavijanje starih siren ali
pa vrišč razigranih otrok, ki se
vzpenjajo po brizgalnah. Naj-
več obiskovalcev je seveda v
mesecu požarne varnosti, in
večkrat sem že slišal, da je moj
muzej med boljšimi. V Metliki
imajo namreč več strokovne
literature, pri meni pa je več
praktičnih izdelkov.«
Miha Valenci je že več kot
pol stoletja gasilec, član Ga-
silskega društva Velenje, zato
se mu zdi samo po sebi umev-
no, da ve, kako so gasilci nek-
daj reševah življenja in pre-
moženje. Lepi spomini ga ve-
žejo na čas, ko je v društvu
skrbel za moker nogomet ozi-
roma curkomet. »Na vsaki
strani so se pomerili štirje
igralci, ki so s pomočjo curka
vode in ročnikov skušali za-
deti gol, vratar pa je bil prav
tako opremljen samo z vod-
nim curkom,« je razložil Va-
lenci osnovna pravila igre, ki
je velenjske gasilce kar precej
navduševala, gledalci pa so
imeli navado reči, da se »ga-
silci perejo«.
»V zadnjem času muzeja ne
širim več, ker se skoraj nikjer
več ne da dobiti starega gasil-
skega orodja. Vedeti je na-
mreč treba, da tovrstno opre-
mo dodatno točkujejo in zato
v gasilskih društvih čuvajo in
obnavljajo staro orodje in pri-
pomočke za gašenje,« je pri-
povedoval Miha Valenci, čigar
življenje bogatijo tudi različ-
na gasilska druženja in je še
vedno povezan z nizom mno-
gih dejavnosti, ki jih izvajajo
gasilci.
Pikin kovač
V zasebnem gasilskem mu-
zeju je svoje mesto našlo tudi
precej kovaškega orodja, saj je
Miha Valenci izučen kovač.
Tudi to orodje nosi kar častit-
ljive letnice, saj je pri Valenci-
jevih kovaški poklic prehajal
iz roda v rod. »S tem orodjem
danes ne moreš več preživeti,
saj je večina stvari starih več
kot 150 let. Pred davnimi leti
pa sem ga še uporabljal v ko-
vačnici,« je pripovedoval Va-
lenci, ki je bil kasneje zapo-
slen v kmetijski zadrugi. »Tudi
sedaj še kdaj pa kdaj popri-
mem za kovaško orodje, seve-
da kadar gre za prikaze nekda-
njega življenja.« Tako je kova-
ča Miho moč videti v Pikini
kovačiji na velenjskem Piki-
nem festivalu, pri delu pa mu
pomaga tudi brat.
K nekdanjemu delovnemu
orodju spadajo kovaški pri-
mež, oziroma šraufštuk, ko-
vaški meh, vrtalni stroj, razna
kladiva, klešče... V Valencije-
vem muzeju je na ogled tudi
nekaj izdelkov, ki so jih nek-
daj izdelovali kovači.
V muzeju je poleg tega vide-
ti še veliko utrinkov iz Miho-
vega življenja, ki jih ok
predvsem s pomočjo slik J
ha Valenci je namreč vele^u
dedek Mraz, božiček in u
klavž, odvisno od vabila, v^
sih pa vse troje v eni osebi, v
kot tri desetletja je bil orgJ
zator velenjskega pustna
karnevala, od koder še se^
hrani precej mask, bil p^
tudi zraven pri ničkoliko ^^
gah, fantovščinah, petkrat,
pripravil gasilski ples.... Pq|j
tega je aktiven v turistični j
ganizaciji, pri Zvezi šoferjevj
avtomehanikov, in še marsli^
bi lahko našli v Valencijev^,
življenju in kar je prostor nj
lo tudi v muzeju. Večino zb^
nih stvari zbiralec zelo rad p
sodi, vendar je pri teh odloj
tvah v zadnjem času pos|
bolj previden.
Na vprašanje, koliko je vr
den njegov muzej danes. Mi
Valenci ne ve odgovora. »Pk
kratkim me je klical nekdo
Ljubljane, češ da ima stai
sekiro, ki bi sodila v gasils
muzej. Za to sekiro bi mot
odšteti 300 tolarjev. Koliko
potem vredno vse ostalo, \
je v muzeju?« se sprašuje!/,
lenci. Sicer se je že pogovarj
z odgovornimi v velenjski (i
čini, da bi ocenili vredno
muzeja, vendar je stvar ostd
le pri pogovorih. Valencija
na Koroški cesti namreč ta
pomanjkanje prostora, saj I
ob muzeju zrasel moderen3
tomobilski salon. Zato Mi
pravi, da bi celotno muzejst
zbirko kar prodal, če bi
našel resen kupec.
Do takrat pa bo Miha Vale
ci še naprej z veseljem odpii
vrata svojega muzeja, razii
zoval in razlagal. Sedaj, kop
haja pomlad, bo poskrbeli
vse zbrane starine, jih prebi
val in ponovno preveril, i
delujejo. Končno, nikoli i
veš, če bodo brizgalne, roči
črpalke ali zvon, na katerej
so v preteklosti, če je goreli
bili plat zvona, prišli še ki
prav.
a URŠKA SELIŠNI
Foto: LOJZE OJSTERŠE
Miha Valenci med razkazovanjem nekdanje gasilske opreme v muzeju...
... kjer požene tudi kovaški meh.
PETICA
REPORTAŽA-HUMOR
35
Ptici-velikani
s Proseniskega
Jože Mastnak se z njihovo rejo ukm\Q že štiri leta
fja Proseniškem v občini
jentjur oziroma tik za ob-
činsko mejo med Celjem in
Šentjurjem domuje Jože
Viastnak-Marjan. Pred štiri-
mi leti se je lotil ukvarjanja z
joji, temi velikimi, težkimi
ptiči z dolgimi vratovi in na
visokih nogah, ki jih pozna-
mo kot živali vroče Afrike.
Medtem ko so bili noji že
popularni v nekaterih evrop-
skih državah, saj so ljudje
spoznali njihove mnoge dobre
in koristne lastnosti, pa pri
nas o njih še nismo vedeli kaj
dosti. Vse se je začelo v Novi
Gorici, saj so Italijani želeli
nojevo meso. In zakaj bi ga
uvažali, če ga lahko dobimo
doma! Prva farma se je pojavi-
la v neposredni bližini Nove
Gorice in je še danes med
vodilnimi v Sloveniji.
Jože Mastnak-Marjan je pr-
ve noje dobil z Nizozemske.
»Začel sem s šestimi noji,« se
spominja v sobi, kjer so na
steni zanimive oljne slike pa
iieliko nojevega perja in seve-
da celih in razbitih nojevih
jajc. »Danes imam okoli se-
demdeset nojev (dvajset ple-
menskih in 50 mladičev) in se
z njimi uvrščam v vrh farmar-
jev v Sloveniji,« pripoveduje
Jože med sprehodom v veli-
kem prostoru sredi jase, proč
od svojega doma. V Sloveniji
so trenutno samo trije ah štirje
bolj resni rejci nojev, medtem
1^0 je takšnih z enim ali dvema
nojema že kar precej. Jože
Mastnak se rad pohvali, da je
med redkimi, ki imajo vse od
valilnice do plemenskih nojev.
Jajce za velejedce
Noji so v začetku zelo zah-
tevni, še zlasti pri privajanju
na prvo hrano in prostor. Že
najmanjša napaka lahko noja
pokonča. Jože Mastnak se rad
pohvali tudi z valilnico (v Slo-
veniji so samo tri!), ki so jo
naredili s pomočjo njegovega
znanja in tako kar precej
zmanjšali stroške pri uvozu.
Noji dočakajo visoko sta-
rost okoli 80 let, valilna doba
je okoli 35 let, pričetek valje-
nja pa pri dveh letih. Na leto
noj znese med 40 do 60 jajc,
mesa ima 100 kg v 12 do 14
mesecih. Odrasli noj na dan
poje okoli 1,5 kg različne
hrane.
Pri noju je uporabno vse:
najboljše je seveda meso, po
katerem je tudi vedno večje
povpraševanje, zato ni čudno,
da Jože Mastnak že tesno so-
deluje s šentjurskim Jurme-
som. Jajca so težka po kilo-
gram in pol ali pa še več,
vsebine pa je za 25 do 30
kurjih jajc. Nojevo jajce lahko
pripravite pečeno (potrebno je
pač ustrezno število ljudi, da
to maso pojejo!), zelo dobro je
trdo kuhano (kuha se najmanj
uro in pol!) ali pa iz njega
naredite rezance, ribano kašo
in še kaj podobnega. Nojeva
koža je vrhunske kakovosti in
jo uporabljajo za oblačila ter v
galanteriji. V Ameriki so men-
da največji »frajerji« tisti glas-
beniki, ki imajo čevlje iz noje-
ve kože! Nojevo perje uporab-
ljajo za puh in zaščito pri raču-
nalniški industriji. Zelo kvali-
teten je tudi nojev gnoj.
Jože Mastnak hrani noje z
raznimi krmili, travinjami, ze-
lenjavo, poklada jim suho hra-
no, koruzo, žito, tudi sad-
je...Odrasli noji so težki od
120 do 150 kg, snežno vreme
pa jim kaj dosti ne nagaja.
Jožetova največja želja je,
da bi obiskal Južno Afriko,
kjer gojijo noje kot Slovenci
krave, na farmi. Tudi po 4000
nojev je na eni sami farmi!
Rad pa bi tudi, da bi se noje-
rejci v Sloveniji povezaU in
strokovno sodelovali. In da bi
ljudje še bolj spoznali kvalite-
to nojevega mesa, ki je izred-
no zdravo, saj je skoraj brez
maščob in holesterola.
Jože Mastnak-Marjan, ki je
tudi pisec aforizmov in je sku-
paj s prijateljem Gregorjem
Bezenškom-Grego (ta je
»osebni« zdravnik nojev) izdal
knjigo Fore za j ur j a, pa je ob
vsem delu vesel tudi vsakega
obiska, da pokaže svojih 70
nojev in pokramlja o delu z
njimi in o njihovih navadah.
TONE VRABL
Z enim od ptičev velikanov, ki se pri nas menda dobro
počutijo.
Jože Mastnak z nojevim jajcem.
STRANKA SAUIVCEV
Naši dopisniki Simona Logar in Franc Zaje iz
Rimskih Toplic, Jožica Ratej s Ponikve, Lili
Soline iz Celja in Mira Mileč z Dunaja so spet
zabeležili polno zanimivih dogodivščin juna-
kov stranke šaljivcev. Pričakujemo tudi vaša
poročila.
Žeparska
Po Celju se hladnokrvno sprehaja mlad gos-
pod. Nenadoma začuti tujo roko na svoji de-
narnici. Sunkovito se obrne in zagrabi za
žensko roko. »Mene pa ne boš okradla, jaz sem
šef žeparjev Celja.«
»Jaz pa sem šefinja žeparjev Ljubljane,« pove
ženska.
Ko sta odkrila, kako sorodni duši sta, se je
vnela ljubezen in je prišlo tudi do poroke.
Največja želja obeh je bila, da dobita sina, kajti
sin takšnih staršev bi bil lahko šef žeparjev
Slovenije. Rodil se jima je sin, toda na žalost s
hibo. Dojenček je držal ročico stisnjeno v pest
in je ni in ni odprl. Romala sta od zdravnika do
zdravnika, toda pomoči ni bilo. Odločila sta se
še za vrača, njuno zadnje upanje.
Razložila sta mu, kaj pomeni taka nesreča za
šefa žeparjev Celja in šefice žeparjev Ljubljana.
Vrač je malo pomislil, vzel zlato verižico in jo
začel vrteti nad stisnjeno pestjo otročička. Takrat
pa je otrok bliskovito zagrabil verižico, iz pesti pa
mu je padel prstan, ki ga je ukradel babici pri
porodu. Starša sta bila prijetno presenečena in
sta se takoj odpravila na rop menjalnice.
Prepir
Soseda se prepirata za mejo, zanimivo pri
tem pa je, da sta oba »krofasta«.
Ker že dolgo traja ta močan prepir, katerega
obe ženi od daleč opazujeta in poslušata, se
ena od žena oglasi: »Francelj! Reci mu, reci, da
je on »krofi«, če ne bo on prej tebi.«
Frajer
Janko si je spet eno našel. Ko bi vedeli, kako
je luštnal Nič čudnega, da se je želel postaviti
pred njo. Zato je odšel do Helene Blagne in ji
povedal neizmerno prošnjo: »Helenca, vem. da
ste oddani. Tudi jaz. Lepo vas prosim, ko bova
prišla na vašem koncertu z mojo Miro mimo,
mi recite: »Zdravo Janez, kako si kaj?«
Helena, razširjenega srca, je neizmerno željo
našega šaljivca tudi uslišala.
Na koncertu oz. po njem se vsi skupaj srečajo
in Helena takoj reče: »Glej, glej, koga vidim!
Živijo, Janez, kako si kaj?«
»Helena, daj mi prosim zdaj mir, kaj ne
vidiš, da imam novo dekle!«
Gužva
Slave in Korl sta imela sestanek stranke
šaljivcev. Sama. V gostilni. V eni, drugi in
tretji.
Pa sta hotela še v četrto. Toda že zunaj se je
slišalo vpitje in ropotanje in Slavca je to silno
zanimalo.
»Nikar notri! Je gužva.« reče Korl
»Daj no mir! Tako gužvo imam jaz doma
vsak dan, greva pogledat!«
»Ne grem!« je bil uporen Korl in Slave je
vseeno zavil na ogled. Že čez minuto je bil
zunaj s stolčenim nosom rekoč: »Res ni nobene
gužve. Sem bil takoj na vrsti.«
Sama
Slavcu ni bilo več do »sestanka« in s takšnim
nosom se je odpravil naravnost domov. Korl pa
ne. Še dva ded na postaji in dva pri Medvedu
in peš mimo pokopališča proti domu. In glej,
Korlu se je zazdelo, da Slave objema neko
žensko.
»Slave, si to ti?«
»Ja, jaz sem.«
»A imaš ljubico?«
»Ja, pusti naju...«
»A se bom lahko še jaz potem malo stisnil?«
»Tam imaš lopato, pa si jo sam izkoplji!« reče
Slave nepovabljencu.
Doma
Slave pa se je končno »priplazil« do doma,
kjer pa ga je čakalo presenečenje.
Pred hišo je zalotil soseda.
»Kaj pa ti tukaj?« ga je zanimalo.
»Slave, ti si kar naprej naokoli. Tvoja pa
sama »bolna« doma. A veš, da ji je bilo danes
tako hudo, da meje sredi noči zbudila, da sem
ji prišel dati nekaj kapljic iz domače lekarne...«
»Že v redu. Ampak sosed, zdaj je pa že čas,
da zaprete svojo domačo lekarno.«
SAU TEDNA
Vprašanje oziroma odgovor, ki smo ga za-
stavili našemu stalnemu sodelavcu Ivanu
Slavcu Lebnu, se je našim bralcem zdelo
najoriginalnejše. Seveda bo Slave na junij-
skem izletu še kakšno ušpičii, družbo pa mu
bo kot izžrebanec med kuponi delal še Sreč-
ko Židanik iz Vrbja 77.
Radirka
Vprašanje za Ivana Slavca Lebna iz Celja:
»Povejte še drugi izraz za kondom!«
Slavčev odgovor: »Radirka za brisanje
otroških dodatkov.«
36
GUSBA
Praznik podalpskih najstnic
Worlds Aparf, Napoleon in 4 Fun v Hali Tivoli
Po vročem in vlažnem mi-
nikoncertu, ki so ga konec
prejšnjega tedna uprizorili
Caught In The Act v maribor-
ski discoteki Masai pred
množico histeričnih in
omedlevajočih najstnic, se
rosno mladim deklicam da-
nes teden obeta še en podo-
ben pop spektakel. V četrtek,
17. aprila, bo namreč v ljub-
ljanski Hali Tivoli nastopila
znana angleška plesno-pojo-
ča fantovska zasedba VVorlds
Apart. Pred njo bodo na tai-
stem prizorišču ob že posne-
ti godbi poskakovali in odpi-
rali usta člani prvega in
zaenkrat edinega resnega
fantovskega benda Napo-
leon, še pred njimi pa bo
mogoče slišati tudi krajši na-
stop dua 4 Fun.
Worlds Apart - ScheUm,
Nathan, Steve in Cal - so sku-
paj že vse od leta 1993. Kot
večino umetnih tvorb (Boyzo-
ne, CITA, Backstreet Boys...)
je tudi Worlds Apart produkt
spretnih menagerjev, ki so, po
vzoru ameriške teen pop
atrakcije New Kids On The
Block in angleških Take That,
v prvi polovici devetdesetih
ustvarili cel kup skoraj iden-
tičnih fantovskih zasedb in jih
nato javnosti prestavljali kot
idealne otroke idealnih star-
šev (preberite si zahvale na
ovitkih kompaktnih plošč!), s
pocukranimi melodijami in
besedili pa jih na »najboljši«
možni način približali ciljni
publiki - najstnicam med 12.
in 16. letom.
Worlds Apart so svoj prvi
hit »Could It Be Tm Falling In
Love« posneli le nekaj mese-
cev po nastanku, tej pa so
kmalu sledile še »Everlasting
Love«, »Baby Come Back« in
francoska No.l uspešnica »Je
te done«. Kot večina podob-
nih fantovskih zasedb so tudi
Worlds Apart popularni le v
celinskem delu Evrope in v
nekaterih azijskih državicah,
v njihovi domovini, Angliji,
pa se s svojo parado iz naftali-
na potegnjenih kvazi-disco
skladbic uvrščajo le na rep
lestvic.
Lani so Worlds Apart objavi-
li svoj prvi LP izdelek »Every-
body«. Menagerji produkcij-
ske hiše Akropolis Music so
nanj uvrstili 14 skladbic, pod
večino izmed njih pa so se
podpisali mojstri tovrstnih
pop kreacij - Steve Hart, N-
Dee, Nathan Moore, Cal Coo-
per in Dave Dunhill, slednji je
tudi avtor njihove najnovejše
uspešnice »Together Baby«.
Četrtkov koncert se bo začel
že ob 19. uri z nastopom dua 4
Fun, pol ure kasneje bodo
koncertirali Napoleon, Worlds
Apart pa bodo nastopili točno
ob 21. uri. Vmes bo, seveda, še
pol ure premora, ki so ga orga-
nizatorji (Bili Davies Agency)
namenili »oddihu, osvežitvi in
nakupu spominčkov«. Cene
vstopnic so precej zasoljene
(3000 SIT v predprodaji, 3400
SIT na dan koncerta), dobite
pa jih v vseh poslovalnica
Kompasa, ki bo poskrbel tudi
za avtobusni prevoz v Ljublja-
no in nazaj.
STANE ŠPEGEL
Omedlevanje in histerija
Caught In The Act v živo v mariborski diskoteki
C.LT.A. so štirje mladi,
simpatični fantje, ki jim je
uspelo, kar drugim ni. Popu-
larnost v Sloveniji se jim je v
nekaj mesecih tako dvignila,
da jih marsikdo primerja z
legendarnimi The Beatles
(seveda ne po kakovosti glas-
be), še posebej, če upošteva-
mo omedlevanje in histerijo
najstnic na njihovih koncer-
tih. Pred tednom so že tretjič
nastopili pred slovenskimi
televizijskimi gledalci in ob
tej priložnosti smo lahko z
njimi poklepetali v diskoteki
Masai v Mariboru.
Tiskovna konferenca je Dila
napovedana za 16,30. uro,
vendar smo bili od dolgega
čakanja kar malo nestrpni, saj
so fantje zamudili približno
eno uro zaradi kosila s šestimi
srečnimi izžrebankami oddaje
Planet In (pisalo jih je približ-
no 5.000).
Priznati moram, da so me
prijetno presenetih, saj so zelo
odprti in simpatični in je po-
govor z njimi minil skoraj pre-
hitro. Govorili so o novem al-
bumu, za katerega predvide-
vajo izid približno v dveh me-
secih, o zasebnem življenju,
ki ga imajo zelo malo, o ko-
njičkih, koncertih, načrtih za
prihodnost.
Kot zanimivost naj omenim,
da trenutno nihče od njih nima
resnega dekleta, ker za to pre-
prosto nimajo časa, radi imajo
rože in so zelo romantični.
Med seboj se razumejo kot
bratje in prisegajo na naslov
svojega drugega albuma »Fore-
ver Friends«. Pravijo, da se sko-
raj nikoli ne prepirajo, če pa že,
je to zaradi fotografije ali petja,
vendar trdijo, da noben njihov
prepir ne traja dolgo.
Slovenija jim je všeč, pravi-
jo, celo, da so pri nas najlepša
dekleta v Evropi. Tudi sami
izvirajo iz majhne države, za-
to se pri nas dobro počutijo.
Bastian in Eloy sta rojena na
Nizozemskem (Eloy govori
kar sedem jezikov), Lee in Be-
njamin pa v Angliji, vendar vsi
živijo na Nizozemskem, od
koder se je njihova zvezda tu-
di začela vzpenjati na vrhove
glasbenih lestvic. Začeli so v
majhnih klubih in diskotekah,
želeli pa so doseči to, kar so
danes.
Ko smo odhajali, je bilo pred
vhodom v diskoteko gneča
vreščečih oboževalk, ki so po-
tem med nastopom druga za
drugo omedlevale, med dru-
gim tudi zaradi vročine, ki je
vladala v prostoru. Le katera
od njih se bo čez dve ali tri leta
še spomnila na C.LT.A.?
SHMHMMI MOJCA MIRNIK
Ostanimo prijatelji
na Frankolovem
Prosvetno društvo Anton
Bezenšek na Frankolovem
bo tudi letos pripravilo za-
bavno glasbeno prireditev
Ostanimo prijatelji. To bo že
šesta prireditev, na kateri se
zberejo večinoma glasbeni-
ki, ki si šele utirajo pot v
slovenski zabavni glasbeni
svet.
Predsednik krajevne skup-
nosti Frankolovo Tone Gre-
gorc, sam tudi navdušen kul-
turnik in odličen pevec, se je s
sodelavci lotil težavne in zali
tevne organizacije, saj se žel
obiskovalcem predstaviti z do
bro prireditvijo: »Prireditevbi
v nedeljo, 13. aprila, ob 16. ui
na Frankolovem, sodelovali p
bodo Štajerski muzikantje
kvintet Pomlad, trio Primož
Založnika, Bistriški odmeii
ansambel Bratov Slatinek, an
sambel Trs, Domen Jevšenak
trio Celeia s pevko Klavdijo
ansambel Cvet, trio Pogladii
Šaleški odmev, Podkrajst
fantje. Vesele Štajerke in ar
sambel Rosa. Za humor boa
poskrbela vedno bolj populai
na Honza - Fonza iz Laškega
kot gost pa bo nastopil odlitt
harmonikar Denis Novato i
prijatelji iz Trsta.«
Na Frankolovem se bosta tJ
ko srečala začetniška glasbe
na zagnanost in ansambli, It
so že osvajali najvišje nagradi
na naših festivalih v Števerja
nu, na Ptuju in Vurberku. Ni
fotografiji sta šaljivca Honza
Fonza (Dani Medved in MaJ
jan Herzog), ki bosta me(
glasbo prijetna osvežitev.
TI
Foto: SHERPi
Klub prijateljev Vrtiljaka
polk in valčkov
V ponedeljek, 21. julija, bo
na sporedu Radia Celje 200.
glasbena oddaja Vrtiljak
polk in valčkov. Oddaja ima
širok krog poslušalcev in po-
slušalk, ki se med seboj veči-
noma ne poznajo, ampak se
samo slišijo po radijskem
sprejemniku. Tako ni čudno,
da je bila že velikokrat izre-
čena misel o srečanju vseh,
ki jim je všeč glasbena odda-
ja, morda pa bi celo prišlo do
organiziranja skupine, ki
uživa ob domači zabavni
glasbi in vsem, kar se ob njej
dogaja.
Stane Krajnc iz Rifengozda,
velik glasbeni zanesenjak, je
dolgo tuhtal, kaj bi bilo treba
narediti, da bi se ti vneti ljubi-
telji domače zabavne glasbe
povezali, spoznali in sodelo-
vali. Našel je nekaj somišljeni-
kov, ki pripravljajo vse potreb-
no za ustanovitev Kluba prija-
teljev Vrtiljaka polk in valčkov.
Prvi odzivi na njegovo delo so
pozitivni in pričakovati je, da
bo klub imel veliko članov.
»Organizirali bomo izlete na
večje glasbene prireditve, vsak
deseti radijski Vrtiljak naj bi
bil nekje na terenu,« je razla-
gal prve ideje o delu kluba.
Pripravljajo izkaznico članov
kluba, verjetno bo sčasoma
nastalo tudi kakšno glasilo in
še kaj. K temu bo treba dodati
tudi uspešni abonma polk in
valčkov v Kulturnem centru
Laško, ki bo z jesenjo zakora-
čil že v tretjo sezono. Klub naj
bi tudi pomagal mladim, pers-
pektivnim glasbenikom, da bi
se lažje in hitreje uveljavljali.
Ustanovni sestanek kluba
naj bi bil ob 200. Vrtiljaku polk
in valčkov pri gostišču Kocman
v Šentrupertu nad Laškim aU
pa ob kakšnem drugem ugod-
nem terminu in kraju.
Veseli bomo prvih odme-
vov, ki jih lahko sporočite na
naslov NT&RC, Prešernova 19,
Celje, s pripisom »Klub Vrti-
ljak polk in valčkov«.
T.VRABL
FULL COOL DEMOTOP
Bliža se usodni dan. 17. aprila ob 18. uri bomo v klubi
Casablanca pripravili javno radijsko oddajo Full Cool Demotof
S pomočjo strokovne žirije in občinstva bomo določili zmagff
valca oz. zmagovalko v kategoriji do 13. leta in nad 13 W
podelili pa bomo tudi nagrado za najboljši nastop. Desf
zmagovalcev ste izbrali vsi, ki ste nam pridno pošiljali kuporf
ke, deset izvajalcev pa je določila strokovna žirija. Sicer p<
vsem, ki so sodelovali v naši rubriki Full Cool Demotop
obljubljamo, da domov ne bodo odšli praznih rok. Prireditev b'
brezplačna, zato vabimo vse, da pridete in navijate za »demoto
povce«. Takoj danes pa izrežite kuponček in nam ga pošljite n«
naslov: Novi tednik&Radio Celje, Prešernova 19, Celje. M^
)rejetimi kupončki bomo v ponedeljek izžrebali nagrajenca^
PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
rOBBIE VVILLIAMS, nek-
ijjnji član lani razpadle britan-
(l(e zvezdniške zasedbe Take
j[)at, je po lanski uspešnici
,preedom« končno le objavil
jolgo pričakovano drugo singl
ploščo. Nanjo je uvrstil svojo
Ijstno kreacijo »Old Before 1
pie«, narejeno v tipičnem in
•e zmeraj precej aktualnem
[irit-pop stilu. Podobne glas-
[jene zvrsti se je oprijel tudi
(lekdanji Williamsov soborec,
ex-takethatove	MARK
OWEN (na sliki), ki je prav te
dni naskočil evropske lestvice
s pesmijo »Clementine« - po
tiitu »Child« je to že druga
ospešnica z njegovega debi-
lantskega albuma »Green
Man«.
V Nemčiji delujoči španski
Američani z irskim pedigre-
^ THE KELLY FAMILV se
po osvojitvi evropskega glas-
benega trga pripravljajo na na-
skok na največji glasbeni trg -
ZDA. V ta projekt je njihova
lastna založba KelFam vložila
kar 20 mio dolarjev, Kathy,
John, Patricia, Jimmy, Joey,
Barby, Paddy, Maite in Angelo
pa so večino denarja porabili
za snemanje petih videospo-
tov. Med njimi je seveda tudi
video za njihovo zadnjo uspe-
šnico »Fell In Love With An
Alien« z lanskega albuma »Al-
most Heaven«.
Dawn Robinson, ena izmed
štirih pevk skupine EN
VOGUE, bo v prihodnje sne-
mala in nastopala tudi kot solo
pevka. Pod svoje »okrilje« jo je
vzel legendarni ameriški rap-
per Dr. Dre in njegova založba
Aftermath Records.
PHILL COLLINS se je po
uspešni evropski turneji pre-
selil še v velike ameriške dvo-
rane, kjer bo na več kot štiride-
setih koncertih v prihodnjih
treh mesecih promoviral svoj
konec lanskega leta objavljen
šesti studijski album »Dance
Into The Light«. Z njega je 46-
letni Collins že nanizal dva
večja hita, afro-pop poskočni-
co »Dance Into The Light« in
precej bolj povprečno pop
skladbico »It's In Your Eyes«,
prav te dni pa je založba Atlan-
tic na trg lansirala še tretji
singl s skladbo »No Matter
Who«.
Zbirka uspešnic kalifornij-
ske country-rock zasedbe
EAGLES »Their Greatest Hits
1971-75« je s prvega mesta
najbolje prodajanih LP plošč
vseh časov v ZDA izrinila Mic-
hela Jacksona in njegov »Thril-
ler«. Obe omenenjeni plošči
sta presegli naklado 24 mio
kopij, na tretjem mestu pa še
vedno ostaja LP »Rumours«
angleško-ameriške naveze
Fleetvvood Mac (17 mio).
»Thriller« seveda še vedno os-
taja najbolje prodajana plošča
v svetovnem merilu - od nje-
nega izida leta 1982 do danes
so prodali nedosegljivih 45
milijon izvodov.
Le še slab mesec dni nas loči
od letošnjega tekmovanja za po-
pevko Evrovizije, ki se bo zgodi-
lo 3. maja v irskem Dublinu.
Slovenijo bo zastopala Tanja Ri-
bič s pesmijo »Zbudi se«, med
največje favorite pa stavci tokrat
uvrščajo angleško popevko »Lo-
ve Shine A Light« v izvedbi
skupine KATRINA & THE
WAVES. Katrino Leskanich in
njene »valove« pri nas poznamo
predvsem po veliki uspešnici
»Walking On Sunshine« iz leta
1983. Angleži so zadnjič zma-
gali daljnega leta 1981 zahvalju-
joč vseevropski uspešnici »Ma-
king Your Mind Up« skupine
BUCK FIZZ. Veliko možnosti
za zmago poznavalci pripisuje-
jo tudi italijanskemu duetu Ja-
lisse, ki naj bi v Dublinu nasto-
pil z zmagovalno melodijo le-
tošnjega sanremskega festivala,
etno-pop pesmico »Fiumi di pa-
role«. Voditelj letošnjega izbora
Eurosong '97 bo Ronan Kea-
ting (na sliki), pevec priljublje-
ne irske fantovske zasedbe
BOVZONE, ki je ravno v teh
dneh objavila novo ploščo »Isn't
It A Wonder« in s tem na naj-
boljši možni način demantirala
ugibanja in natolcevanja, da na-
merava lepi Ronan zapustiti
Boyzone in nadaljevati glasbe-
no kariero kot solo artist.
Zvočno kuliso in soundtrack
filma »Tomorrovv Never Dies« o
neuničljivem tajnem agentu Ja-
mesu Bondu bodo zapolnili ne-
kateri najpopularnejši britanski
bendi - PULP, SPICE GIRLS,
BLUR.... Eden izmed naštete
trojice naj bi za ta akcijski spek-
takel prispeval tudi naslovno
temo, ki bo tako kot večina
izmed sedemnajstih dosedaj
objavljenih naslovnih skladb
skoraj zagotovo postala plane-
tarna uspešnica.
Že rahlo pozabljena švedska
pop atrakcija ACE OF BASE se
namerava letos v velikem slogu
spet vrniti na glasbeno sceno.
Po multi-platinastem prvencu
»Happy Nation« (1993) in med-
lem nadaljevanju »The Bridge«
bo skandinavska četverica svoje
podanike v prvi polovici tega
leta osrečila s svojim tretjim iz-
delkom, ki prav te dni nastaja v
njihovem studiu v Stockholmu.
Novi plošči bo sledila tudi obšir-
na promocijska turneja, na ka-
teri naj bi Ace Of Base svoje
skladbe prvič predstavili tudi v
živo.	STANE ŠPEGEL
Najpopularnejši nemški ženski trio TIC TAC TOE je včeraj
krenil na veliko evropsko turnejo. Jazzy, Rickie in Lee bodo v
vseh večjih evropskih mestih promovirale svoj lani objavljen
istoimenski LP, s katerega so temnopolte Nemke, poleg aktual-
ne nemške No.l uspešnice »Warum?«, dosedaj že pet uspešnic.
Noiserji PSVHO-PATH bodo v prvih majskih dneh končno le
dočakali izid svoje prve kompaktne plošče. Lendavska šesterica
bo na LP »Jiu Jitsu« uvrstila deset pesmi, ki so jih posneli v
graškem studiu Ursprung, zaradi večje svobode pri promociji in
tisku pa jo bodo objavili kar v samozaložbi. Za distribucijo bo
poskrbela kranjska založba Panika Records.
GLASBA JE ŽIVLJENJE
Žarko Prinčič ■ dirigent,
pianist, siciadatelj
Nekateri celo trdijo, da je
Žarko Prinčič eden naših
najboljših dirigentov. Delo-
val je v Zagrebu, na Dunaju,
v Parizu, kjer je tudi študi-
ral.
Nekaj časa je bil tudi direk-
tor ljubljanske Opere, zadnje
čase pa večinoma deluje v gle-
dališčih kot glasbeni vodja in
skladatelj scenske glasbe.
Nekaj izjav znanili
opernili pevcev
Luciano Pavarotti: »Duša
naj bi pela in ne telo.«
Anna Moffo: »Nobenega
smisla ni, če pred petjem moli-
mo, kajti če ne znamo peti,
nobena molitev ne pomaga.«
Mercedes Sosa: »Dokler po-
jemo, toliko časa živimo.«
Placido Domingo: »Kje je
visoki C? To vam bom povedal
jaz.«
Enrico Caruso: »Karakteri-
stika pevca: velik prsni koš,
veUka usta, devetdesetodstot-
ni spomin, deset odstotna in-
teligenca, vehko dela ter malo
dobrega srca.«
Hans Beirer: »Operni pevec
živi kot najboljši športnik.
Razlika je le v tem, da operni
pevec ne začne peti na koman-
do.«
Simona H2O
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.
20 VROČIH RC
VRTILJAK POLK IN
VALČKOV
LESTVICE TUJINE
38
61ASBA
Ptičica in Slovenska polka
Dvanajst novih polk in valčkov no festivalu v Vinski Gori
v Vinski Gori je bil tretji
festival Slovenske polke in
valčka v organizaciji RTV Slo-
venija in ob izdatni pomoči
"Hirističnega društva Vinska
Gora na čelu z neumornim
Francem Špeglom. Poslušali
smo 12 novih slovenskih polk
in valčkov, ki jih je izmed 38
prispelih na natečaj izbrala
posebna strokovna žirija.
To je pri končnem ocenjeva-
nju zamenjala druga žirija, ki so
jo sestavljali različni posamez-
niki iz desetih slovenskih radij-
skih postajah, med njimi je bila
tudi žirija Radia Celje.
Poslušali smo sedem valčkov
in pet polk. Več razlike je bilo
med vdčki, medtem ko so bile
polke izredno izenačene. Na pr-
vih dveh prireditvah je pri vdč-
ku dvakrat zmagal ansambel
Štajerskih 7, medtem ko sta
zmagovalno polko zaigrala Ptuj-
skih 5 in lani Slovenija. Letos
smo dobili nov zmagovalni par.
V odsotnosti Štajerskih 7 je slavil
ansambel Ekart, ki je bil že lani
tesno za petami Štajerskim 7. To
je bil tretji Ekartov nastop na tem
izboru, Id ga je uspešno kronal z
zmagovalnim valčkom Ptičica
Jožeta Burnika (glasba) in Fran-
ca Ankersta (tekst).
Najboljšo polko je zaigral Slo-
venski kvintet z naslovom Slo-
venska polka, napisala pa sta jo
vodja ansambla Primož Kosec
(glasba) in Vera Šolinc (tekst).
Zanimivo je, da so se po številu
točk na prva tri mesta uvrstili
valčki (2. je bil Brane Klaužar s
skladbo Rad imej vse ljudi av-
torjev Klaužar-Černelč), šele če-
trta je bila najboljša polka.
Mnogi so bili nad uvrstitvijo
razočarani, kar še posebej velja
za Igorja Podpečana, ki je osvojil
šele 6. mesto (nastopil je z »re-
zervnim« pevcem Štefanom Fre-
cetom in novinko Jelko Hafner),
pa za Borisa Roškerja, ki je z
Moniko in Alenko Heričko pri-
stal na zadnjem, dvanajstem
mestu. Zaradi izvirnosti bi si
zaslužili višje mesto Fraj Kincla-
ri, pa zelo dobri Modri val iz
Kopra (tekst Vere Šolinc Ta pri-
morska burja je bil najprej na-
menjen Slaku!) in še kdo, morda
Peter Fink, Dan in noč. Rosa...
RTV Slovenija se je potrudila
in na dan prireditve izdala kase-
to, tako da bo zdaj najširše ob-
činstvo in posluš^stvo izbirali
svoje prave junake.
Prireditev je uspela (ponovno
izvrstna scena mojstra Jožeta
Napotnika iz Šmartna ob Paki),
kako rešiti problem ocenjevanja
pa bo ostdo vprašanje vse do
takrat, dokler ne bo mogoče, da
vseh dvanajst ansamblov - zma-
ga! Je pa res, da so nekatere
radijske postaje preveč izstopa-
joče navijale za svoje predstav-
nike, pa čeprav so bili ti slabi in
so ob koncu pristali na repu.
Prof. Ivan Sivec, ki je tokrat
dvoboj po številu tekstov za na-
stopajoče ansamble izgubil z
Vero Šolinc 4:2, je ob odhodu z
Vinske Gore rekel: »Festival je
končan, naj živijo vsi naslednji
festivali.«
TONE VRABL
Ansambel Ekart je zmagal z valčkom Ptičica avtorja Jožeta Burnika (v beli srajci), spredaj s
pokalom vodja Jože Ekart. Oba zmagovalca. Ekart in Slovenski kvintet, bosta 17. aprila
nastopila v Kulturnem centru Laško v abonmaju polk in valčkov.
Smučarsko prvenstvo glasbenikov
Pred dobrimi šestimi leti si
je avstrijski smučarski prvak
Bartl Genscbichler, zdaj us-
pešen lastnik ene najpopu-
larnejših smučarskih šol v
Avstriji, glasbenik in lastnik
trgovin, penzionov in hote-
lov v Saalbach-Hinterglem-
mu, izmislil mednarodno
smučarsko tekmovanje glas-
benikov.
Srečanje, ki iz leta v leto
priteguje vedno več tekmo-
valcev in gledalcev, je bilo
letos med 12. in 16. marcem.
Mondeno smučarsko središče
Saalbach-Hinterglemm se je
na to dobro pripravilo. Tek-
movali so na progi, kjer je bilo
leta 1991 svetovno smučarsko
prvenstvo. V ciljni areni je bil
postavljen velik šotor za sko-
raj 4000 obiskovalcev. Vse dni
je bil nabito poln, saj so se na
odru vrstili znani ansambli iz
Švice, Avstrije, Italije, Nemči-
je in Slovenije. Alfi Nipič s
svojimi muzikanti je v imenu
Slovencev navdušil množico
obiskovalcev s kvalitetno
glasbo in izbranim progra-
mom tako Avsenikovih kot
svojih skladb.
Na tekmovanje se je prijavi-
lo 127 glasbenikov iz 7 držav,
po progi pa se jih je spustilo 12
manj - nekateri so si namreč
ob pogledu na strmo in raz-
močeno progo premislili. Slo-
venijo so zastopali štirje člani:
Milan Pečovnik - Pidži, Go-
razd Elvič-Gogi, Franci Pod-
brežnik in Moni. Žal letos ni-
so imeli sreče. Moni je tako
kot lani naredila napako, a je
kljub vsemu med ženskami
dosegla četrti čas. Manj sreče
od nje sta imela naša favorita
Pidži in Gogi. Med njuno vož-
njo se je vsula prava snežna
ploha. Tako je kavboj Pidži
zasedel šele dvanajsto mesto,
Gogi brez Spidija pa devetnaj-
sto. Prijetno presenečenje je
pa bil Franci Podbrežnik, član
skupine Happy band, ki je v
močni mednarodni konkuren-
ci zasedel sedmo mesto. V
ekipni konkurenci so si Slo-
venci z Italijo delili tretje me-
sto - torej so bili v zlati sredini.
Že četrto leto zapored je
zmagal Avstrijec Klaus Gstinig
(Goldried kvintet), za katere-
ga pravijo, da bo še nekaj let
nepremagljiv. Čeprav se je Pi-
dži ob koncu tekmovanja pri-
dušal, da bo drugo leto zago-
tovo drugače in da bo v resnici
pokazal, kaj zna.
Štirje glasbeniki iz Slovenije na veleslalomu zvezd.
Kreslin v Forumu |
V okviru tradicionalnih Večerov z..., ki jih pripravil.
Plesni forum Celje, bo v soboto, 12. aprila, ob 20,30, uriv^
dvorani Foruma gostoval Vlado Kreslin.	j
Priljubljeni glasbenik, rocker, etno pevec, pesnik in vse,
stranski umetnik bo že tretjič gost Forumovih večerov, tokrat
bo predstavil najnovejšo zgoščenko Pikapolonica. Večer bo"
seveda prepleten tudi z njegovimi najbolj znanimi skladbami
od obdobja Martina Krpana do danes, ki so zaznamovale
njegov ustvarjalni opus in dale pečat tako slovenski roci
glasbi kot novemu vrednotenju glasbe ljudskega izročila, i
Vstopnice po 2.000 sit lahko rezervirate na telefon 36-559
ah pa jih kupite v dvorani Foruma na Stanetovi 17 a vsak da^"
po 17. uri.	i
Fraj kinclari v
Trnovljah
Fraj kinclari iz Maribora so
se na slovenskem zabavno
glasbenem področju pojavili
lani in na mah osvojili štiri
nagrade: za najboljšo izvedbo
tria na festivalu v Števerjanu,
prvo nagrado občinstva na
Ptujskem festivalu in prvo na-
grado občinstva ter nagrado
za najboljšo priredbo ljudske
skladbe na festivalu v Cerkve-
njaku. Opozorili so s svojo po-
sebnostjo v interpretaciji, ob-
našanju in oblačenju, kar je
bilo vse drugače od klasičnih
slovenskih kvintetov in triov z
večglasnim fantovskim pet-
jem, da o drugih skupinah niti
ne govorimo.
Vehko smole so imeli z izda-
jo prve kasete, ki je izšla sku-
paj s CD šele letos," kar jim je
močno škodovalo pri promo-
ciji po lanskih uspehih. To se-
veda želijo zdaj nadoknadil
zato pripravljajo serijo pror
cijskih nastopov po različni
krajih Slovenije. Pri tem ji
pomaga Darko Žvižej: »Pr
promocijski koncert bod
imeli Fraj kinclari iz Mariboi
v petek, 11. aprila ob 19,30
kulturnem domu v Trnovlja
pri Celju. Koncert bo razdf
Ijen v tri dele, ob petju i|
igranju bo obsegal tudi hif
mor. Sledili bodo koncerti i
Gorici pri Slivnici, Velenju ii
drugod, prvi del promociji
bomo opravili do poletja, dni
gi pa jeseni in pozimi.«
Uradni vodja ansambla Do
šan Waldhutter je o ansaml)
lu povedal: »Smo dolgoletu
člani različnih folklornih sku
pin, trije Akademske folklorU
skupine KUD Študent iz Mart
bora. Občasno pomagamo tii
di številnim drugim folklo'
nim skupinam. Ukvarjamo s|
tudi z raziskovanjem in igr^
njem na slovenske ljudske ifl
strumente, ki jih imamo okol
dvajset, od nunlice, trstenk«
coštimaje do lončenega bas3
bum bajsa, lista, žlice, žag6
drumlice...Smo menda edini'
Sloveniji, ki igramo vse zvrs'
glasbe na >lesene< instrurneJ
te. Ljudje hočejo danes živo i'
ne umetno glasbo, nekaj, k^
ima dušo, ne pa elektronsl®
čipe in play back.«
Fraj kinclari iz Maribora
bili gostje Radia Celje v odd^'
Vrtiljak polk in valčkov, bili^
tedenski zmagovalci v glas^
ni oddaji Domačih 5 (uvrsti"
so se v hnale 2. kroga), usp^
šno so nastopili na abonm^lj
Vrtiljak polk in valčkov v Tr^'
lilijah v Laškem, s polko Pl^J
ka plenka pa so se uvrstili t^"^
v finale 3. festivala polk
valčkov v Vinski Gori. ,
TONE VRA^
Nova Anfoničeva skupina
Jože Antonič, vodja popu-
larnega Alpskega kvinteta,
je končno uspel sestaviti no-
vo skupino. Lani je s prejšnjo
zasedbo praznoval 30-letni-
co in potem so se člani razšli.
Precej mesecev je minilo, da
je navdušeni glasbenik Jože
Antonič uspel sestaviti eki-
po, ki naj bi nadaljevala do-
bro ime Alpskega kvinteta.
»Od prejšnje zasedbe smo
ostali trije,« je sporočil, »har-
monikar Edi Semeja, bas kita-
rist in basist Janez Per, sicer
župan Mengša, in jaz. Novi
člani pa so Franjo Mačdc iz
Laškega, ki igra klarinet, Ma-
tej Bovhan iz Trbovelj igra
trobento, pojeta pa Irena Vi-
dic (nazadnje je pela pri Toni-
ju Iskri) in Sandi Vovk, ki
prihaja z Jesenic.«
Ansambel bo deloval ljubi-
teljsko, brez pevcev se je prvič
predstavil v začetku februarja
na mengeški Mareli, s pevce-
ma bo imel krstni nastop 20.
aprila v Kranju. V naslednji
abonmajski sezoni lahko Alp-
ski kvintet pričakujemo tudi v
Kulturnem centru Laško v
abonmaju polk in valčkov. Si-
cer pa ima Jože Antonič v tem
času veliko dela tudi s pripra-
vami na 11. Alpski večer. »Le-
tos bo Alpski večer 10. maja,
zanimanje pa je izredno, saj
smo dobih 48 prijav, nastopilo
pa bo 18 ali največ 19 ansamb-
lov. Zelo težko je pripraviti
izbor, vsak ansambel pa bo
zaigral samo eno skladbo.
Vstopnice so že v prodaji pri
Kompasu na Bledu!«
TONE VRABL
KAS d.o.o.
CELJE, Kovinarska 8
Računovodske
storitve za podjetja in
zasebnike ter davčno
svetovanje.
Telefon: 063/32-868
[PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
39
Hyunclai ne spreminia načrtov
[(ljub temu, da je bila lani
^aja avtomobilov tako v
^^opi kot tudi v ZDA večja
so računali, so bili dobič-
|j velike večine avtomobil-
|.jli tovarn manjši. To velja
za južnokorejski Hyun-
največjo avtomobilsko
pvarno s Korejskega poloto-
U in najuspešnejšo južno-
^jejsko avtomobilsko hišo
jlto na stari celini, kot v
[DA-
Lani je imel tako Hyundai
za 101 milijon dolarjev čistega
dobička, kar pa je bilo za 44,6
odstotka manj kot leto prej.
Zanimivo je, da je lani tovarna
ustvarila večji promet, in sicer
za skoraj 12 odstotkov, vendar
je bil zaslužek manjši tudi za-
radi velikih stroškov, ki so jih
imeli z likvidacijo svoje tovar-
ne v Kanadi. Hyundai je bil
lani med vsemi avtomobilski-
mi tovarnami na 13. mestu.
izvozil pa je malenkost več kot
500 tisoč avtomobilov. To je
bilo približno 44 odstotkov
njegove skupne proizvodnje,
kar med drugim pomeni, da
so v letu 1996 prvič izdelali
več kot milijon vozil.
Kljub tem rezultatom, ki so
vsaj deloma ugodni (ali za ne-
katere neugodni), pa tovarna
vsaj navzven ne spreminja
svojih zelo ambicioznih načr-
tov. Kot je znano, se hoče do
konca tisočletja preriniti med
deset največjih izdelovalcev
avtomobilov na svetu, hkrati
pa svojo proizvodnjo povečati
za skoraj 100 odstotkov - na
dva milijona avtomobilov. Že
letos julija bo v Turčiji začela
obratovati nova tovarna, v ka-
teri naj bi letno naredili vsaj 50
tisoč avtomobilov. V eni od
južnoindijskih držav pa prav
tako gradijo tovarno v vredno-
sti 1,1 milijarde dolarjev in v
kateri naj bi že leta 1998 nare-
dili vsaj 100 tisoč vozil, verjet-
no accentov.
Hyundai accent.
Volvo in Renaultove delnice
Francoski Renault in švedski
Volvo sta se dolga leta priprav-
ljala na združitev, nato pa so si
Švedi premislili. Kljub temu,
da do »poroke« ni prišlo, je
švedska avtomobilska hiša
ohranila del Renaultov delnic.
Ko sta se tovarni odločili, da
se ne združita, je Volvo sicer
prodal veliko večino delnic, in
sicer po 180 francoskih frankov
za kos. Zanje je dobil 4,7 mili-
jarde švedskih kron, kar je bilo
veliko denarja, ki ga je Volvo
nato uporabil v različne name-
ne. Ostalo mu je torej še nekaj
delnic (11,4 odstotka), ki pa jih
sedaj noče prodati, kajti po ob-
javi slabih lanskih rezultatov v
Renaultu (tovarna je imela pre-
cejšnjo izgubo kljub večji pro-
daji) je cena za delnico padla
na vsega 120 francoskih fran-
kov. Ob tem pa se Renault po-
javlja v javnosti s prvimi urad-
nimi fotografijami renaulta
pangeo, svojevrstnega hibrid-
nega avtomobila, ki ga lahko
poganja elektrika ali pa turbi-
na. Za sedaj je pangeo samo
prototipno vozilo, kar pa seve-
da še ne pomeni, da bo vedno
tako. Na sliki: renault pangeo.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Z3 in M roadsler
Nemški BMW je vsekakor
avtomobilska tovarna, ki
zadnja leta žanje zelo veliko
uspehov. Ponosni na nedav-
no priznanje bralcev nemške
revije Auto Motor und Šport,
kjer so menili, da je novi
BMW serije 5 najboljši avto-
mobil v svojem razredu, ne-
kaj podobnega pa menijo tu-
di bralci različnih avtomo-
bilskih publikacij na Novi
Zelandiji in v ZDA.
Posebna evropska komisija je
ob tem miinchenski tovarni po-
dehla posebno priznanje zaradi
razvoja zadnje aluminijaste pre-
me, ki je sestavni del podvozja
pri seriji 5. Vse to se pozna pri
prodaji tega avtomobila, kajti v
zadnjih štirinajstih mesecih se
je zanj odločilo kar 220 tisoč
kupcev, kar je za skoraj 30 tisoč
več kot so v enakem obdobju
prodaU prejšnjo serijo 5. Seveda
pa BMW prihaja na trg tudi z
drugimi svojimi avtomobili, de-
nimo z M roadsterejem, naj-
močnejšo izvedenko znanega
Z3. Tega izdelujejo v ZDA in so
doslej prodali nekako 40 tisoč
vozil, kar je seveda zelo ugoden
rezultat. Na ženevskem avto-
mobilskem salonu so znova po-
kazali ta avtomobil, ki prav te
dni začenja pot po evropskih in
drugih trgih. Pri nas naj bi ga
prvič videli na že napoveda-
nem 20. slovenskem avtomo-
bilskem salonu v Ljubljani (od
19. do 27. aprila). Avto se nav-
zven od drugih izvedenk Z3 ne
razlikuje zelo veliko, čeprav je
logično, da ima drugačna kole-
sa oziroma pnevmatike (225/
45 ZR 17 spredaj in 245/40 ZR
17 zadaj), pa nekaj bolj izbulje-
ne blatnike, bolj opazen spojler
spredaj ipd. Največja razlika je
seveda pod motornim pokro-
vom, kamor so namestili 2,8-
litrski šestvaljnik z močjo 236
kW/321 KM, torej agregat, ki
ga poznamo tudi iz M3. S tem
motorjem zmore M roadster
največ 250 km/h (najvišja hi-
trost je tovarniško omejena),
medtem ko je pospešek do 100
km/h 5,4 sekunde. Avto je ob
tem serijsko opremljen z elek-
tričnim odpiranjem/zapira-
njem strehe in nima rezervne
gume, pač pa poseben sistem,
ki omogoča hitro zakrpanje
preluknjane zračnice (nekaj
podobnega kot mercedes benz
SLK).
Pri Tehnounionu Avto,
uradnem predstavniku BMW
pri nas, bodo avto ponujali za
9,66 milijona SIT ali za nekaj
več kot 100 tisoč mark. Na
sliki: BMW M roadster.
Porsche boxster.
Bodo porscheje
izdelovali na
Finskem?
Nemški Porsche se je lani
dokončno izvlekel iz težav,
ki so ga pestile nekaj zadnjih
let ali morda celo desetletje.
S predstavitvijo boxsterja,
novega in tudi najcenejšega
porscheja doslej, so slabi ča-
si vsaj za sedaj le zgodovina.
Boxster gre zelo dobro v pro-
met in to kljub temu, da dve
nemški tovarni, torej Mercedes
Benz in BMW, ponujata box-
sterju dokaj soroden avtomobil
(SLK oziroma Z3). Prav veliki
povpraševanje po boxsterju sili
Porsche v povečanje serijske
izdelave. Po zadnjih vesteh v
tovarni razmišljajo o tem, da bi
boxsterja začeli izdelovati tudi
na Finskem. Tako naj bi avto
nastajal v sodelovanju s podjet-
jem Velmet, ki naj bi v letu dni
izdelalo 5000 porschejev. Po-
membno je, da Velmet ni neiz-
kušeno podjetje tedaj, ko gre
za izdelavo avtomobilov, kajti
sestavljajo kabrioletsko izve-
denko saba 900, pa Oplovo ca-
libro ipd.
Porsche lahko v matični tovar-
ni v Zuffenhausnu izdela v letu
dni do 30 tisoč avtomobilov, pri
čemer je polovica boxsterjev, po-
lovica pa modela 911. Na box-
sterja je treba čakati skoraj leto
dni in v tovarni hočejo čakanje
skrajšati, saj vedo, da lahko nav-
dušenje kupcev hitro splahni.
BORZA CEN
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
TEST
Posebnež
Ford ka - oblikovalski dragulj
Verjetno dilema ni izmiš-
ljena: narediti nov avtomobil
^plo drznih, morda predrz-
nih karoserijskih potez ali
ostati pri bolj umirjenih,
l-onvencionalnih oblikah?
jjo, pri Fordu so se tedaj, ko
jo imeli v mislih najmanjši
jvtomobil v svojem progra-
odločili za prvo mož-
nost. Rečeno, že storjeno,
ford ka je oblikovalski dra-
gulj. Kdor ne verjame, ne ve,
Jakaj gre. Pika.
Ford ka prav te dni začenja
tržno pot po slovenskih cestah.
In kdor ga vidi, se lahko vsaj
malo čudi. Ka si to tudi zasluži.
Pogled s strani kaže. v skrajne
kote potisnjena kolesa, pogled
od zadaj izjemno velik plastični
odbijač in klinasto linijo, ki se
proti strehi oži kot Rokavski
preliv, kdor pa si ka ogleda še od
spredaj - kar seveda mora storiti
•ta utegne biti prijetno presene-
čen (da bi bil presenečen v sla-
bem, si skoraj ne kaže predstav-
ljati). Luči so kot nekakšni tri-
totniki, maska je zgolj podolgo-
vata reža, odbijač velik kot pri
diko večjem avtomobilu. Ford
a deluje na večino tistih, ki ga
)rvič vidijo, razveseljivo, naj za-
pišem bodrilno; zdi se tako, kot
bi zbujal dobro voljo. Po obliko-
valski strani je ka dokaz moder-
nega, izvirnega, novega obliko-
vanja. Je tudi lekcija daljnovz-
hodni oblikovalski enostavno-
sti, morda dolgočasnosti. S ka
lahko avtomobilska stara celina
slavi zmago v avtomobilski bit-
ki. Ampak oblika je le ena od
bitk v avtomobilski vojni - to je
pametno vedeti.
Svež kot Naomi v
rosnih letih
Ka je avtomobilček, dolg vse-
ga 3620 milimetrov, vozilo, ki
mu je namenjeno življenje na
skromnem prostoru. Je torej
zdravilo zoper vse zadrege, ki
nas tarejo - pa ne samo v me-
stih, da ne bo pretiranih zadreg,
če je ka avtomobilček, to še ne
pomeni, da je notranje skro-
men. Tudi tukaj je najmlajši in
najmanjši ford dokaz drugač-
nih časov, spremenjene strate-
gije in novega, svežega pogleda
na najnižji avtomobilski razred.
Notranja podoba ka je sveža kot
Naomi Campbell v najbolj ro-
snih letih. Armaturna plošča je
ovalna, razpotegnjena proti dnu
oziroma prostoru, kjer je na-
meščena ročica petstopenjske-
ga menjalnika. Avto je serijsko
opremljen z radijskim sprejem-
nikom. Zadetek v polno in črno,
je treba priznati. Zanimivo in
drugače so oblikovane reže za
zrak, sredi k vozniku in sovoz-
niku potisnjene armature (kar
je slabost, saj je avto zaVadi tega
nabit, poln in jemlje dragoceni
prostor ter povečuje morebitni
občutek utesnjenosti) je analog-
na ura zanimive oblike, pa po-
noči neustrezno osvetljena. Vo-
lan je trikrak, vsaj v primeru, ko
si ga človek omisli pri sloven-
skem uradnem zastopniku,
vedno servo ojačan. Pred so-
voznikom je vdolbina, v kateri je
manjša plastična škatla. V njej je
dovolj prostora za dokumente,
jo pa človek po potrebi vzame s
seboj in dokumenti so na var-
nem. Sedeži so dobri, pravza-
prav dovolj dobri, da ne more
biti zamer. Manjša" zamera gre
vidljivosti za avtomobilom, am-
pak to je cena svojevrstne oblike.
Prostornost-
čudežev ni
No, če medosna razdalja ni
večja od 2450 milimetrov, ču-
dežev ni pričakovati. Ampak
prav izjemne krize ni niti za
nekaj večje in obilnejše, še
manj za visoke, kajti ka zanes-
ljivo spada po tej strani med
udobnejše avtomobile. Skro-
men je prtljažnik s prostorni-
no 185 litrov, vendar ga je mo-
goče s podiranjem klopi pove-
čati na solidnih 725 litrov. Ka
je torej razburljiv avtomobil
tudi zaradi notranje oblike. To
je pomemben korak naprej,
čeprav je podobno »taktiko«
pred leti uporabil tudi Renault
pri tvvingu, najresnejšemu
konkurentu ta trenutek. Če je
bil fiat cinquecento zgolj mo-
dernejši posnetek nekdanjega
fiata 126 brez oblikovalskih
domislic, pač pa z željo po
mestni uporabnosti, je twingo
pokazal in dokazal drugačno
filozofijo. Zunanja izvirnost
se je nadaljevala v notranjo.
Tako je tudi pri ka. In prav je
tako.
Ka namenjajo pri Fordu dva
motorja, slovenskim kupcem
je na voljo samo preskušeni in
nič moderni 1,3-litrski štirivalj-
nik iz serije endura E. Ta je s
svojimi 44 kW/60 KM pri 5000
vrtljajih povsem kos komaj 870
kilogramov težkemu avtomo-
bilu. Morda je v primeru, ko
hoče voznik iz njega iztisniti
nekaj več, le preglasen, ampak
izjemno hude zamere ni. Avto
zmore največ 157 km/h, kar je
solidno in pričakovano, do 100
km/h pospeši v 15,4 sekunde,
kar tudi ni slabo. Sploh pa se ni
mogoče pritožiti čez lego na
cesti, ki je dobra ali celo zelo
dobra.
Ford ka se bo slovenskim
kupcem bolj ali manj zlahka
priljubil. Marsikje in marsikdaj
bo to ljubezen na prvi pogled;
v tovarni trdijo, da se bodo zanj
bolj ogrevale ženske kot moški.
Utegne biti res. Kdorkoli bo
tako navdušen, da bo razmiš-
ljal o nakupu, naj ve, da bo avto
njegov po tistem, ko bo zanj
odštel malenkost manj kot 19
tisoč mark. Veliko, preveč? No,
ka je serijsko opremljen s servo
volanom, zračno varnostno
blazino za voznika, radijskim
sprejemnikom ipd. Ampak to
je avto, ki ga je treba gledati na
drugačen način in z drugačni-
mi očmi. Kdor bo videl in čutil
tako, temu bo zlezel pod kožo.
In še kam.
Izvirna oblika, zanimive oblikovalske rešitve, drugačna zunanja podoba - ford ka.
Notranjost je prav tako drugačna, vsekakor pa zanimiva,
ergonomska, pripravna.
42
NASVETI
GREMO PO GOBE
Lepljiva širokoiistka
Dokaj čudna je letošnja pomlad. Najprej se prevesi že
skoraj v poletje, nato se prične spreminjati v pravcato zimo.
Za gobe je prav takšno spreminjanje neugodno, kajti tovrst-
nih šokov ne marajo. Če se ne bo v naravi dogodil čudež,
potem bo z marčevkami prav zaradi tega letos dokaj klavrno.
No, pa vseeno bodimo optimisti in pričakujmo vsaj solidno
bero, če že ne odlične.
Prihaja čas, ko se bomo že pogosteje
podali v gozdove. Vse tisto o obnašanju v
naravi, o spoštovanju zakona, o nabiranju
gob in o klopih ne bi preveč razlagal, ker
smo o tem pisali že kar prevečkrat.
Letos vam bom predstavil malce nenavad-
ne gobe, za katere bi lahko rekli, da so po
svoji barvi in obliki pravzaprav lepe.
Lepljiva širokohstka je po svoji rasti, barvi in
oblikah ena izmed resnično lepih gob. Cvetli-
čarji bi zagotovo pritrdili, da bi bila prav primer-
na za ikebano. Sicer si pa moramo zapomniti le
to, da ima nekoliko grbičast klobuk, nekoliko
ukrivljen bet, zastiralce ter da raste v šopih na
odmirajočih bukvah ali suhljadi. Le včasih raste
tudi na hrastovem lesu. Nenazadnje je pomem-
bno tudi to, da je užitna.
Ker po vsej verjetnosti še ne boste našli
dovolj svežih gob, lahko pripravite goveji
zrezek s suhimi gobami.
Potrebujemo: 4 goveje zrezke, 2 žlici masti, drobno čebulo, 5
dag suhih gob, zelen peteršilj, 2 paradižnika ali žlico mezge, sol,
poper, žličko gorčice in 1 dl kisle smetane.
Priprava: zrezke potolčemo in na hitro opečemo na vroči
maščobi z obeh strani. Nato jih preložimo v drugo posodo, na
maščobi pa zarumenimo sesekljano čebulo, dodamo (prej v
mlačni vodi namočene) suhe gobe, sesekljan peteršilj in para-
dižnik. Nekoliko prepražimo, zalijemo in vložimo zrezke. Vse
osolimo, popopramo, primešamo gorčico ter dušimo približno
20 minut. Tik pred serviranjem, dodamo še kislo smetano in še
za nekaj trenutkov povremo.
AMADEO DOLENC
ZA SLADOKUSCE
Mandiji in marcipan
Drevo mandljevcev je na
prvi pogled podobno olivne-
mu, dobro pa uspeva pred-
vsem v Italiji, Španiji, Sever-
ni Afriki in Kaliforniji. Dozo-
rele plodove v trdi luknjiča-
sti lupini obdaja še tanka
kosmata lupina, tako da so
na prvi pogled podobni
drobcenim breskvam ali ma-
relicam. Trdo lupino je težko
streti in tako ni čudno, da so
mandiji na prodaj večinoma
oluščeni, zmleti ali pa že
predelani v olje, marcipan.
Poznamo sladke in grenke
mandlje pekočega okusa, ki
pa se ne razlikujejo le po oku-
su, saj so grenki mandiji za
uživanje celo zelo strupeni in
jih ne smemo uporabljati za
prehrano. Iz njih izdelujejo le
eterična olja.
V sladkih mandljih ni ško-
dljivih snovi, zato se jih lahko
lotite brez skrbi. Vsebujejo ve-
liko beljakovin (20 odstotkov),
maščob (54 odstotkov), slad-
korja (17 odstotkov), minera-
lov (kalij, magnezij, kalcij, fos-
for, žveplo, klor, natrij, cink,
baker, mangan) in veliko vita-
minov (E, BI, B2 in A).
Olje priporočajo v nosečno-
sti, času dojenja in rasti, pri
zaprtju in proti razpokani ko-
ži. Veliko se uporablja tudi v
kozmetiki.
Uživamo ga lahko surovega
ali pečenega. Zelo veliko se
uporablja v slaščičarstvu za
peko različnih kolačev in
predvsem v obliki marcipana.
Recept za slednjega sega vsaj,
v 15. stoletje, ko ga zdravnik'
Oualler Ryff iz Strassbourga
omenja kot zdravilno snov. Po
eni izmed teorij naj bi marci
pan v Evropo z enega izmed
svojih potovanj prinesel Mar-
co Polo in so ga po njem poi
menovali »Markov kruh«. Iz
marcipana torej že stoletja
dolgo izdelujejo številne slaš
čičarske izdelke.
Marcipan vsebuje sladkf
olupljene mandlje in sladkor (
razmerju 2:L Maso iz sladkor-
ja in mandljev pražijo, da iz-
gubi vlago in postane trdnej-
ša, torej bolj primerna za obli-
kovanje. Surovi masi dodajajo
še sladkor v prahu ali pa man-
dljevo aromo, vanilin in rožno
vodico (aromo iz vrtnic). Proti
prehitremu sušenju pa masi
dodajajo še škrobni sladkor,
sorbitol ali glicerol in po potre-
bi različna barvila.
IGOR FABJAN
PETICA
NASVETI
43
NEDELJSKO KOSILO
Drobtinove kroglice v kostni juhi
padižnikovo zelje s klobaso, opečen
krompir, cvetača v solati
Bavarske pogačice, napitek iz
borovnic
Drobtinove
kroglice
potrebujemo: 5 dag masla,
J jajci, 2 dl mleka, 3 dl drob-
Jn, nožev vrh muškatovega
dfeška, sol, 2 žlici moke.
priprava: maslo vmešamo,
posamezno dodajamo jajci,
prilijemo mleko in takoj nato
^mešamo drobtine, muška-
lov orešek, sol in moko. Testo
jaj počiva toliko časa, da se
Irobtine navlažijo, t. j. približ-
no 20 minut. Oblikujemo kro-
glice, vro naj pokrite 7 minut.
Paradižnikovo
zelje s klobaso
Potrebujemo: 1 kg težko
zeljno glavo, 6 dag maščobe, 3
žlice sesekljane čebule, 2
olupljena in narezana paradiž-
nika ali paradižnikovo mezgo,
oa rezine narezano kranjsko
klobaso, 2 žlici kisle smetane,
sol, kumino.
Priprava: zelje očistimo, na-
[ežemo za prst široke rezance,
(uhamo ga v vreli slani vodi z
lodatkom kumine do mehke-
[a. Stresemo ga na cedilo.
Na maščobi steklasto spraži-
110 čebulo, dodamo paradiž-
nik in klobaso. Dušimo le ne-
kaj trenutkov in zamešamo
zelje in smetano. Ko zelje za-
ffe, postrežemo.
Opečen krompir
Potrebujemo: 1,5 kg sred-
nje debelih krompirjev, sol,
ostro moko za paniranje, olje
zacvrenje.
Priprava: krompir operemo
in kuhamo v slanem kropu 30
minut. Odcejenega in malo
ohlajenega olupimo, prereže-
■no po dolgem na polovico,
povaljamo v moki in v vročem
olju ocvremo. Še svežega po-
strežemo.
Cvetoča v solati
Potrebujemo: 1 kg težko
"^etačno glavo, sol, razredčen
'^s, 2 žlici olja, poper, v trdo
l^uhano in pretlačeno jajce,
Peteršilj ali drobnjak.
Priprava: cvetačno glavo
"čistimo, poleti jo je potrebno
■liinakati vsaj pol ure v slani
^odi, zaradi mrčesa. Kuhamo
'^^lo glavo v vreli slani vodi 30
35 minut. Če hočemo, da
ostala bela, vodi prilijemo
^s ali mleko.
Kuhano cvetačo damo na
Jfožnik in takoj pokapljamo z
'''co olja. Drugo žlico olja po-
f^ešamo med jajce, dodamo
sol, poper in s tem prelije-
''o cvetačo. Vsaj pol ure naj
^ v marinadi, preden z njo
Postrežemo. Po vrhu potrese-
še s peteršiljem ali drob-
"lakom.
'^dvorske pogačice
.Potrebujemo: 70 dag moke,
soli, 6 dag sladkorja, 6
dag masla, 2 žlici olja, 1 žlico
ruma, limonino lupinico, 4 do
5 dag kvasa, približno 3 in pol
dl toplega mleka, maščobo za
cvrenje, marmelado.
Priprava: moko presejemo v
skledo in naredimo jamico.
Kvas razmočimo v mlačnem
mleku in dodamo pol žličke
sladkorja ter vlijemo v jamico v
moki. Primešamo še malo mo-
ke in ga pustimo, da vzhaja.
Rumenjake, sladkor, limoni-
no lupinico, rum in sol damo v
moko ob robu sklede. Ko je
kvas vzhajan, ga pomešamo
še malo z moko, prilijemo to-
plo mleko in zamesimo testo,
ki naj bo malo mehkejše kot
za potice. Sedaj šele prilijemo
toplo maslo in olje in testo
gnetemo toliko časa, da se loči
od rok in sklede. Testo pusti-
mo, da vzhaja, nato ga zvrne-
mo na pomokan prt in robove
zavihamo, da se testo pri valja-
nju ne prijemlje prta. Valjamo
samo s težo valjarja in pazimo,
da se testo ne razvleče. Zvalja-
no testo pokrijemo in pusti-
mo, da še 10 minut vzhaja na
mizi. Tako dobimo pri krože-
nju bolj okrogle pogačice. Po-
lagamo jih na s prtičkom pogr-
njeno desko. Vzhajane pogači-
ce cvremo tako, da najprej po-
ložimo v vročo maščobo vrh-
njo stran, še prej pa s palcem
na sredi pogačice naredimo
jamico. Pogačice pokrijemo,
ko jih obrnemo, kožico odkri-
jemo in tako dokončno ocvre-
mo. Pogačice polagamo na pa-
pir in v jamico na sredi damo
žličko marmelade.
Napitek iz
borovnic
Potrebujemo: 1/2 1 borov-
nic, 5 dag sladkorja, 2 dl sme-
tane ali mleka ali jogurta.
Priprava: sveže ali zmrznje-
ne borovnice daj v električni
mešalnik, pridaj sladkor, mle-
ko, jogurt ali smetano in zmik-
saj.
Po tem načinu pripravljamo
napitke iz različnega sadja. Po
okusu ga sladkamo in prilije-
mo več ali manj tekočine.
Piše: sestra VENDELINA
ZDRAVILNE RASTLINE
Mačeha
Mačeha (Viola tricolor L.)
spada v družino vijoličnic.
Predstavniki te družine ra-
stejo po vsem svetu in so
zajeti v 16 rodovih z 850 vr-
stami. Že samih mačeh je
skoraj 400 vrst in med njimi
so številni različki in križan-
ci. Pri nas v Sloveniji je pogo-
sta divja vijolica ali divja ma-
čeha.
Divja mačeha je enoletna,
včasih dvoletna rastlina. V
zemlji ima kratko belkasto
korenino, iz katere se dviga
več vejnatih, pokončnih ali
ležečih trirobih stebel. Na
steblu so listi in prilisti zelo
spremenljivih oblik. Spodnji
so dolgopecljati in jajčasti,
zgornji pa kratkopecljati, su-
ličasti, oboji pa so preme-
njalni in debelo narezani. Iz-
za listov poganjajo dolgopec-
ljati cvetovi, ki so različni po
barvi in obliki. Ločimo dve
vrsti mačeh: pravo poljsko
mačeho z drobnimi rumen-
kastimi cvetovi in navadno
mačeho z večjimi vijoličasti-
mi cvetovi. Cveti od aprila do
oktobra in raste po njivah,
livadah, poljih, gozdnih pa-
robkih itd.
Nabiramo vso rastlino brez
korenin ob cvetenju in zelišče
posušimo čim hitreje v senci.
Nabiramo pa tudi samo cveto-
ve in jih posušimo v tanki
plasti v senci na prepihu.
Vsebuje čreslovine, eterično
olje, flavonoide, karoteoide,
salicilate, sladkorje, saponine,
sluzi, rudninske soli itd.
Vse te snovi delujejo kom-
pleksno in ženejo na vodo,
pospešujejo znojenje, čistijo
kri, olajšujejo izkašljevanje ter
krepijo in pomirjajo. To pride
do izraza pri raznih kožnih
obolenjih, ekcemih, aknah,
mozoljih, pri katarju ledvic in
mehurja pa tudi pri sklepni
revmi in protinu ter pri pljuč-
nih katarjih, pljučnici, astmi
in bronhitisu.
Za pripravo čaja vzamemo
eno veliko žlico zdrobljene
droge in jo prelijemo s pol
litra vrele vode, pokrijemo in
pustimo, da se ohladi. Nato
precedimo in čaj pijemo po
požirkih večkrat na dan. Čaj
krepi imuni sistem ter čisti kri
in kožo. Priporočajo ga tudi
pri presnovnih motnjah,
poapnenju žil, pa tudi pri mo-
čenju v posteljo, slabih živ-
cih, histeriji, pa tudi pri visoki
temperaturi.
Ljudsko zdravilstvo pa pri-
poroča prevretek iz cele rastli-
ne za obkladke, s katerimi laj-
šamo težave pri luskavici, sr-
bečici in drugih kožnih bolez-
nih. Obkladke menjamo vsake
četrt ure. Topli obkladki tudi
lajšajo bolečine pri revmatič-
nih boleznih.
Iz sveže rastline stiskamo
sok, ki ga uporabljamo za pri-
pravo sirupa za izkašljevanje
in za pripravo tinkture. Raz-
redčeno tinkturo uporabljamo
kot tonik za zdravljenje kož-
nih bolezni.
Piše: BORIS JAGODIČ
BIO
KOLEDAR
FRANCOSKA KUHINJA
Puranovi zvitki s pisano zeleniavo
Potrebujemo: 4 tanke puranove zrezke po
200 g, sol, sveže mlet poper, 4 rezine kuhane
šunke, 300 g gomolja zelene, 400 g korenja, 3
žlice olja, 1/2 htra čiste kurje juhe, 375 g
špinače, 1 čebulo, 1 žlico surovega masla ali
margarine, 100 g smetane, 2 žlici moke, malo
limoninega soka, 1 do 2 žhci hrena in malo
sesekljanega drobnjaka.
Priprava: meso tanko potolčemo, posolimo
in popopramo, obložimo s šunko in zvijemo ter
povežemo z nitko. Gomolj zelene in korenje
ostrgamo, splahnemo in narežemo na drobne
koščke. V večji kožici segrejemo narezano zele-
njavo, hitro prepražimo in zalijemo z juho ter
dušimo 20 minut. Medtem operemo špinačo,
čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V ponvi
segrejemo maščobo in na njej prepražimo če-
bulo ter dodamo sesekljano špinačo in dušimo
nekaj minut. Začinimo s soljo in sveže mletim
poprom. Rulade vzamemo iz zelenjave, ostalo
pa zgostimo z mešanico smetane in moke.
Dodamo dušeno špinačo, dobro začinimo s
hrenom, limoninim sokom, po potrebi pa še
dosolimo in popramo ter okrasimo s seseklja-
nim drobnjakom. Na oval zložimo puranove
rulade, jih prelijemo z zelenjavno omako in
postrežemo z domačimi rezanci in kozarcem
črnega vina.
i ZDRAVA PREHRANA
Hren
Hren štejemo med začim-
bnice. Ob koncu 16. stoletja
so ga Nemci in Danci prvi
začeli dodajati ribjim oma-
kam, nakar se je okrog leta
1640 uporaba hrena razširila
tudi na zahod.
Pekoča ostrina hrena, ki se
sprosti s strganjem korenine,
ima takojšen učinek, saj lahko
z enim samim vdihom očisti-
mo zamašene sinuse. Sveža
hrenova korenina vsebuje kal-
cij, natrij, magnezij in vitamin
C. Nastrgana korenina, doda-
na hrani, spodbuja prebavo in
odpravlja sluz. V sirupu po-
maga pri bronhitisu in kašlju.
Nastrgana v obkladkih zdravi
ozebline, otrple mišice, išias
in revmatizem.
Hren s smetano
•
Potrebujemo: star kruh,
hren, kislo smetano, sol, limo-
nin sok.
Priprava: star kruh razku-
hamo v mesni juhi ali vodi,
dodamo 2 žlici nastrganega
hrena, 2 žlici kisle smetane,
sol in malo limoninega soka.
Jed ponudimo h krompirju.
Hren z jabolki
Potrebujemo: hren, 2 kisli
jabolki, sladkor, sol, limonin
sok.
Priprava: nastrgamo za 3
žličke hrena in dve kisli jabol-
ki. Oboje zmešamo, dodamo
žličko sladkorja, ščepec soli in
po okusu malo jabolčnega ki-
sa ali limoninega soka.
Krompirjev pire s
hrenom
Potrebujemo: 3/4 kg krom-
pirja, sol, 3 dl mleka, malo
surovega masla, korenino hre-
na, 2 zrna česna, žličko sese-
kljanega zelenega peteršilja, 2
žlici olja, 2 žlici kisle smetane.
Priprava: očiščen krompir
skuhamo do mehkega. Olup-
Ijenega takoj pretlačimo, oso-
limo, dodamo vroče mleko,
surovo maslo in pripravljen
hren. Zmes dobro premešamo
in takoj serviramo na mizo.
Hren očistimo in ostrgamo,
nato ga na drobno nastržemo,
mu pridenemo na drobno se-
sekljan česen in peteršilj, olje
in smetano.
Hrenova omaka s
fižolom
Potrebujemo: pol kg fižola,
1 dl kisa, 1 dl sojinega olja, 1
korenino hrena, poper, sol.
Priprava: kuhan fižol pret-
lačimo, ga zmešamo z oljem
in kisom, nastrganim hrenom,
solimo in popramo. Omaka ne
sme biti pregosta. Ponudimo
jo k raznim vrstam mesa.
Hrenova omaka s
krompirjem
Potrebujemo: 2 kuhana
krompirja, 3 žlice sojinega ol-
ja, jabolčni kis po okusu, 3
žlice naribanega sira, sol.
Priprava: krompir pretlači-
mo, med mešanjem dodamo
olje, kis in sol, nazadnje pa
hren. Mešanico razredčimo z
vodo ali juho, da dobimo teko-
čo omako. Omako ponudimo
h kuhanemu mesu, pečenkam
in različnim narezkom.
Hrenova omaka z
jabolki in
pomarančami
Potrebujemo: 1 majhno ko-
renino hrena, 4 jabolka, pol
limone, 2 pomaranči, 1 gre-
nivko, 1 žličko sladkorja.
Priprava: hren in olupljena
jabolka nastrgamo. Iztisnemo li-
monin, pomarančni in grenivkin
sok, sladkamo in zmešamo z
nastrganim hrenom in jabolki.
Hrenovo maslo
Potrebujemo: 100 gramov
masla, 1 žlico nastrganega
hrena, sol.
Priprava: maslo penasto
vmešamo in dodamo drobno
nastrgan hren. Vse skupaj do-
bro premešamo. Ponudimo ga
kot prilogo glavnim jedem.
Hrenova polivka z
mandeljni in vinom
Potrebujemo: 1 korenino
hrena, maslo, 1 žlico moke, 3
dl belega vina, sladkor, 10
olupljenih in stolčenih man-
deljnov.
Priprava: hren naribamo in
poškropimo s kisom ali limo-
ninim sokom, da ostane bel.
Na razgreto maslo damo žlico
moke. Ko se speni, prilijemo
vino in dodamo mandeljne.
Vse skupaj prevremo in na-
zadnje primešamo nariban
hren.
Hrenovo vino
50 gramov hrena nastrgamo
v liter belega vina in namaka-
mo 10 dni. Uživamo ga zjutraj
na tešče in zvečer pred spa-
njem po eno malo žličko zo-
per prebavne motnje in za čiš-
čenje želodca.
BOJAN SEŠEL
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
v toplem večeru polnem ne-
navadnih glasov in skrivnost-
nih vibracij me je sredi napol
opustele letališke zgradbe ob-
lival pot. Pravzaprav mi je bilo
neprijetno vroče že na letalu,
kljub klimatski napravi in
hladnemu pivu s katerim sem
zaman skušal potlačiti nervo-
zo. Le kje bova našla prenočiš-
če v tem zloveščem mestu, je
kljuvalo v meni vse od postan-
ka v Miamiju. Občudoval sem
Marijin tek in ji ga iz srca
privoščil. Še bolj sem ji privoš-
čil brezskrbno pričakovanje
nečesa novega, pričakovanje
kakršno sem si vse prepogosto
zagrenil s takšno ali drugačno
bojaznijo. Vse skupaj so bili
običajno prazni strahovi, ki so
skoraj morali izbruhniti na
plan prav pred vsakim daljšim
potovanjem. Kot najbolj trdo-
vratni milni mehurčki so rasli
iz ure v uro, se napihovali kot
najbolj naduti purani in me
tiščali k tlem, da sem komaj
upal dihati. Kaj šele da bi si
pošteno privoščil plastične
obroke, ki jih skrbno odete v
celofan brezbrižno delijo na
letalih. Vsi strahovi vključno z
najmanjšimi strahci so se
spremenili v eno samo vpraša-
nje, ki se mi je zdelo življenj-
skega pomena. Le kje, sredi
noči najti miren kotiček, kakr-
šnokoli sobico. Prav na dnu
očitno zamegljene zavesti sem
čutil, da sem že prav smešno
bojazljiv in da vse skupaj že
meji na shizofrenijo, toda nič
ni pomagalo. Tiščalo me je v
želodcu, ni mi dalo zadihati s
polnimi pljuči in po zdrsanem
letališkem hodniku sem se
vlekel kot stokrat ožeta cunja.
In potem je od nekod iz
sivine priplavala rešilna bilka:
» Ja, seveda, prenočišče no
problem, to je vendar Jamaj-
ka! Od kod pa sta padla?« se
nasmejana domačinka ni mo-
gla načuditi izgubljenemu vi-
dezu bledoličnega turista.
Najprej je završalo v glavi, po-
tem se je piš preselil naravnost
navzdol, vse do prepotenih
stopal, jih za trenutek požgeč-
kal po vznemirjenih stopalih
in se še hitreje pognal navz-
gor. Spotoma pometel kamne
ki so pritiskali na želodec in
razblinil težke oblake že prav
smešnega strahu, ki sem ga na
mah izdihnil z dolgim
uaahhhhhhhhhhh...
»Uaahhhhhhh,« je še enkrat
siknilo skozi napol priprta us-
ta, da je našobljena domačin-
ka že resno podvomila v mojo
prištevnost, Marija pa me je
zvedavo pogledovala s strani.
Globoko v temnorjavih očeh
sem lahko razbral: »Te je konč-
no le minilo!« Medtem pa se je
drugi par oči zvedavo spreha-
jal od enega do drugega vedno
bolj vedrega obraza in že rahlo
pobliskaval v sveti jezi. »No,
velja ali ne,« je s prikupno
kretnjo prhnila v naju in še
stotič razstavila na ogled brez-
hiben nasmešek, ki ji ust ni
krasil zgolj zaradi službene
dolžnosti.
Jamajčani govorijo angleš-
ko, sem se slišal prepričevati,
ko sem zmedeno skušal slediti
nerazumljivemu žlobudranju
pred letališko zgradbo. »Ja
man,« so se iz polmraka belo
zasvetili piškavi zobje. Režeča
pojava je pripadala kot noč
črnemu domačinu, ki si je ra-
dovedno ogledoval edina bela
primerka daleč naokoli. Mom-
ljajoče me je povprašal po ne-
čem in ker tisto ni bilo podob-
no kolikor toliko razumljivi
angleščini, sem le ugibal da
nama hoče nekaj podtakniti
ali pa vsaj zaslužiti. Sveži,
neinformirani prišleki iz tujih
dežel so na letališčih najlažji
plen za zaslužka željne po-
srednike tega in onega. »Taxi
no?« je začudeno zmajeval in
žlobudral po svoje, dokler ga
nisem zamotil z bankovcem
za nekaj tolarjev. »Ja man,
kul,« sem skušal oponašati ne-
razumljivo latovščino. Vzemi
za spomin, pa čeprav ni nič
vreden, sva mu pomahala v
slovo, ko so na cesti zaškripale
zavore razmajanega vozila ne-
določljive znamke. »Hey you,«
naju je zadelo in vedela sva,
da je to zanesljivo najina odre-
šiteljica.
Dobrodušna črnka, se je le
nekaj deset minut po klicu
dekleta z informacij izluščila
iz valujoče množice črnih
obrazov. Z nahrbtnikoma vred
naju je z vajeno kretnjo porini-
la v staro razpadajočo lado, na
katero je pazila mladoletna
hči. Vrata se še niso dobro
zaloputnila ko je že zakašlja-
lo, se grobo streslo, nežno zaš-
kripalo in že smo se zibajoč
vklopili v reko avtomobilov, ki
so neumorno brzeli proti me-
stu. Mala v družinskem taksi-
ju je vedela za Slovenijo, kot
da je to čisto običajna reč na
svetu. Temnopolta mati je po-
trebovala nekaj razlage, po-
tem pa se je tudi njej razjasnil
pogled. Tudi ha Jamajki prese-
netljivo veliko ljudi »pozna«
nekdanjo Jugoslavijo, seveda
po zaslugi krvave vojne, o
vzrokih katere pa vseeno ne
vedo kaj prida. Sicer pa, kdo bi
se sredi soparne noči spuščal
v politično debato? Glavno da
prinašava ameriške dolarje do
katerih na Jamajki ne prideš
prav zlahka. Potrebno jih je
preplačati na črnem trgu, kjer
so vredni do 20% več kot zna-
ša uradni tečaj. Toda tujcem
črnoborzijanci ponujajo le
malenkost več kot v banki,
tako da se le ti prave vrednosti
dolarja običajno zavedo šele
po nekajtedenskem bivanju
na otoku.
»Oh, saj Kingston je čisto pri-
jetno mestece«, sta naju prepri-
čevali v en glas. »Le določenim
predelom se je potrebno izogi-
bati pa je lahko čisto prijetno.
Seveda včasih koga oropajo, to-
da saj se to dogaja v vseh velikih
mestih,« sta naju še naprej do-
brohotno obdelovali. Kljub trn
du sem še vedno nezaupljivi
ogledoval mestno jedro in si k^
oddahnil, ko smo se znašli po(
Beverly Hillsom, kot imenujeji
malce premožnejši del mesti
po hollywoodskem predmestji
filmskih zvezdnikov in milijo
narjev. Staro vozilo že skorj
nerazpoznavne znamke se ji
ustavilo pred kovinsko ograjo
za katero se je v luninem sojs
bleščala zloščena toyota, kiji
najbrž namenjena le za kone
tedna. Ko je temnopolta vozii
ca odklepala že drugo ograjo,!
je varovala vhod v hišo se ji
oglasilo živčno lajanje pasje m
cine. Debelolična gostiteljica ji
z naveličano kretnjo odrini
bevskajočega labradorca in
opravičilo le nemočno dahnil!
«v Kingstonu pač nikoli r
veš...«
Kingstonski taksist.
Vse to jima je zagrenilo življenje, zato sta obe odselitev toplo
pozdravili. Velike počitnice sta še hoteli prebiti v Koprivnici.
Do takrat bo verjetno tudi vaško natolcevanje utihnilo.
Že nekaj dni sta bili na Jesenicah, kjer sta čakali na prtljago.
Bilo je konec avgusta, ko je v tem lepem kraju še prav prijetno.
Gudala se je tu. izredno dobro počutila. Priprave za šolo so ji
dale mnogo dela. Sklepala so se nova poznanstva, za njo je
bilo veliko novega, in kar jo je najbolj veselilo, prijazni pogledi
so veljali njeni lepoti. Jesenice so bile takrat še prav majhen
kraj in nova učiteljica je takoj zbudila pozornost.
Nasprotno pa se je čutila gospa Schwarzerjeva zapostavlje-
no. Th je ni nihče poznal in nihče ni vedel, da je bila
plemkinja. Tudi notranje je postala nemirna in pojavile so se
zopet srčne bolečine. Skrivaj so šli njeni pogledi v smer, ki ni
bila daleč od Jesenic - v Lokovec pri Čepovanu. Da, tam je ležal
njen sin! Sicer je bil kraj sedaj pod Italijo, vendar se je brez
posebnih težav lahko prišlo tja, ker je bilo še v obmejnem
pasu. Njena želja obiskati grob, je bila vedno večja. Tudi je
imela v mislih že storjen sklep, da bo svojemu sinu postavila
nagrobni spomenik. Sprva je o tem še molčala in je samo
čakala, da bosta obe opremili stanovanje.
V bližini novosadske postaje sta stala, kakor od sveta
ločena, že več tednov dva železniška vozova, v katerih je v
nemogočem stanovanju morala živeti Rakova družina. Dva-
krat tedensko je šla Ita na stanovanjski urad v mestno hišo.
Vedno so ji zatrjevali, da bodo pri prvih, ki bodo dobili
stanovanje, kakor hitro bo mogoče. Ta »mogoče« pa se je vlekel
iz dneva v dan. Morala je prav ena družina umreti, da je bil
prostor za drugo.
Lahko si predstavljamo razpoloženje te družine. Posebno
gospa Rakova, ta gospodovalna, življenjsko razvajena žena, ki
ni poznala potrpljenja, je bila vsa iz sebe. Če je bil kdo v njeni
bližini pomilovanja vreden, je bila Ita. Bila je tarča vse njene
muhavosti. Od jutra do večera jo je gnjavila, in kakor se zdi
nenaravno, celo mučila. Neprestano je iskala vzroke, da jo je
lahko ujedala in grizla. Nazadnje ji je celo očitala, da preveč
poje. Zato ni čudno, da je občutljiva deklica to mučenje že
komaj prenašala. Bila je celo primorana ukloniti se ter se proti
svoji volji odločiti za poroko. Častilcev ji ni manjkalo. Kakor je
bila doma Pepelka, tako je bila povsod ljubeznivo sprejeta,
kamorkoli je prišla.
Ita je bila vsa obupana. Poročiti se brez ljubezni se ji je zdel
zločin. Domačih razmer ni mogla več prenašati. Noč in dan je
premišljevala, da bi si priskrbela kako službo in bi zbežala od
doma. To pa se je vselej izjalovilo, ker je bila še mladoletna.
Njeni starši ji pa v službo tudi niso dovolili. »Poročiti se!« je
bila njihova zahteva - in pri tem je moralo ostati.
V svojem obupu se je deklica odločila pisati Vinku. Hotela je
vedeti, kako bo odgovoril. Vinko bi bil med vsemi edini, ki bi
pri njej prišel v poštev.
Tako se je zgodilo, da je Vinko Kink po dolgem času imel v
roki Itino dopisnico. Zdelo se mu je. kot bi padel z neba.
Kako drugače je bilo pred leti, ko seje - skoraj še otrok - pričel
dopisovati z Ito in je prvo nagnjenje do nje vzplamtelo v goreč
ogenj. Ob sprejemu dopisnice je njegovo srce za trenutek
ledenomrzlo obstalo. Kmalu pa se mu je vse vrtelo v glavi.
»Ita v Novem Sadu - zakaj ne Tivat!« To je neprestano
ponavljal. Pozabljene so bile vse ovire in dvomi. Čutil se je
srečnega kot pred leti, ko,je od nje redno dobival take pozdra-
ve. Občutek radosti pa, žal, ni dolgo trajal. Seveda pred leti je
bilo tako, toda pred leti se še ni sešla z njegovim bratom. Da ni
prišlo do zaroke, je med tem časom že zvedel, toda je to vse.
»Ah. ko bi bila tukaj in bi se lahko porazgovorila,« je
vzdihnil iz globine svoje duše. Ni več vzdržal v kabini, odšel je
na krov. Ves zamišljen se je zagledal v daljavo. Pred dobro uro
se je vrnil s sprehoda, kjer se je sestal z najlepšo deklico iz
Tivata. Kako prazno se mu je zdaj vse to zdelo!
Divji raztrgani oblaki so se podili po nebu in slišal je
šumenje valov, sveža sapa je hladila njegovo čelo in tla ladje so
se mu pozibavala pod nogami. Mahoma pa se je dvignila iz
valovja plavolasa glavica z veliko pentljo v laseh, dvignila bele
roke ter ga vabila k sebi. Prestrašen je strmel v noč in le počasi
se je podoba sanj razblinila, pentlja je izginila v beli peni in
ljubka podoba se je potopila v temno valovje.
Počasi si je Vinko otrl vroče čelo: »Srečen, kdor še lahko
sanja!« Ves zmeden je še dalje zrl v valove, kot bi jih hotel
prisiliti, da mu še enkrat pokažejo podobo. Kakor je mislil, di
bo v zabavi z drugimi deklicami mogel preboleti razočaranje)
svoji prvi ljubezni, je v tem trenutku spoznal, da je bila vseli
le omama. Sedaj je bil pred odločitvijo, ali naj ji odpiše ali m
Kakor da hi se njegovo srce že ne odločilo! Vprašanje je bilo k
kako in kaj. Po dolgem premisleku ji je pisal skrbno sestavlje
no pismo. Vsebina ni niti malo odkrila njegove notranjosi
niti tega, kar je v tem času zvedel. Hote je opustil vsah
vprašanje o kočljivi zadevi in je tudi ni vpraševal, zakaj mufi
tako dolgo pisala. Hotel je vedeti, če mu bo Ita o vsem sam
pisala. V tem smislu je odposlal pismo.
Ko seje v naslednjih dneh sestal z deklicami, so te ugotovik
daje bil razmišljen in odsoten. Vzrok so iskale druga v drv^
najmanj pa so ga slutile v Novem Sadu.
VItinem okolju se je zgodila sprememba. Rakova družimj
končno dobila stanovanje. Četudi se z zgubljenim domom n
moglo primerjati, je bila vendar rešena stanovanja v železd
kem vagonu.
S tem združena dela so prinesla tudi Iti duševni počitei
Njena mati je trenutno ni utegnila mučiti z bedastim sitnaff
njem. Četudi je deklica vedela, da je to pomirjajoče stanje^
kratkotrajno, ga je vendar sprejela kot odrešitev. Poleg tegajifj
globoko v srcu vzklilo upanje - hrepenenje po mladostnei
prijatelju Vinku. Še nikdar si ni bila teh občutkov tako v sv^s«
kot v teh resnih in težkih dneh. ko je uvidela, da se mo'^
ukloniti volji svoje matere. Toda njeno upanje in hrepenenje!
kot senca spremljal njegov bratPepi. Bila je pod vtisom kriv^
Vedno in vedno je skušala to krivdo odvračati in je v misl^
računala z Vinkovo uvidevnostjo in odpuščanjem.
Če pa Vinko ne bo uvideven - kaj potem? Ta misel je planiU'
vso silo vanjo in jo zelo mučila. Nepotrpežljivo je čakala
težko pričakovan odgovor na njeno pisanje, ki mu je morcil
veliko povedati. Neskončno dolg se ji je zdel čas, kajti f^
njenem mnenju bi moral biti odgovor že tu.	,
Med njenirh nestrpnim pričakovanjem je že potovalo Vi"
kovo pismo svojemu cilju naproti, in nazadnje ga je
držala v tresočih se rokah. Trikrat gaje prečitala, in medU^
ko je gledala na nežne besede, se je mahoma umiri^^^
Zatopila se je v preteklost, ki jo je dozdevno premagala,
pozdrav upanju je pritisnila pismo na prsi. Zdelo se ji je,
vidi mavrico, ki veže pisan most med nekdaj in sedaj- ^
mostu je vse, kar je bilo vmes, kot da bi se nikdar ne
zgodilo. Ljubi, dobri Vinko je bil zopet tu! Že enkrat jo je, ^
da bi se sam zavedal, po Ernestovi smrti dvignil iz obupd^'
tudi sedaj je z enim samim pismom izbrisal delno nj^^
rane. Pomirjena je bila. ker je bila zveza z njim
vzpostavljena. Sproščena v svojih občutkih mu je še isti vd^
pisala obširno pismo.
PETICA
V MODNEM V^RTINCU
47
SLOVENSKI MODNI STROKOVNJAKI
Vesna Gabršcik ligo
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
\1odna oblikovalka, aka-
demska slikarka in docent-
na ljubljanski fakulteti
naravoslovje in tehnolo-
gijo, ki že od leta 1968 us-
tvarja najlepše slovenske
pletenine v radovljiški Almi-
fi^ je po mami Celjanka.
pravzaprav je bila njena sta-
[3 mama doma iz Šentjurja,
njen dedek, Alojz Gobec pa
ugleden celjski učitelj.
»Stanovali smo v učiteljskih
hišah nasproti Zlatarne in
jcrasni spomini me vežejo na
tisti čas,« se nasmeje Vesna
Gaberščik ligo. Medtem ko na
pisalni mizi razvršča svoje
modne skice s pleteninami za
pomlad in poletje 1997, pri-
pomni, da je trenutno aktual-
na moda zanjo že preteklost,
saj je že sredi ustvarjanja ko-
lekcije za poletje 1998.
Klasično elegantne, eno-
stavne linije v črno-belih
vzorcih, luknjičasto zračne
pletenine iz diskretno svetle-
če viskoze, mladostno razi-
grani in atraktivnejši kroji v
modro zeleni in rumeno
oranžni barvni paleti, so le del
novomodne ponudbe iz Almi-
re. Ponudbe, ki bo nemara to
pomlad in poletje obogatila
tudi vašo garderobo.
Kdo ve, če bi lahko prešteli
vsa priznanja, ki jih je prejela
v svojem dolgoletnem krea-
torskem ustvarjanju ta izjem-
na, vselej izvirna modna obli-
kovalka. Med njimi je tudi na-
grada Prešernovega sklada,
zgovoren dokaz, da se moda
in oblačenje tudi pri nas uvrš-
čata med kulturne vrednote.
Ob vprašanju, kakšne so
oblačilne navade Slovencev,
gospa Vesna ugotavlja: »Nič
boljše in ne kaj dosti slabše
kot drugod po svetu. Opažam
pa, da Slovenci premalo ceni-
mo domačo modo. Čas nove-
ga podjetništva je sicer prine-
sel tudi poudarjeno boljše ob-
lačilne navade. Razveseljivo,
vendar nekateri mladi poslov-
neži so prepričani, da bodo
vplivali na svojo uspešnost,
da bodo poslovne partnerje
bolj impresionirali, če bodo
oblečeni v oblačila tujih krea-
torskih imen oziroma zvene-
čih blagovnih znamk. Ob tem
se poraja dvom, ali človek, ki
ne verjame v domačo kvalite-
to in prisega le na tuje, .lahko
drugim dovolj prepričljivo po-
nudi lastno kvaliteto...
Pravzaprav prihajamo Slo-
venci v tisto fazo, ko vse bolj
upoštevamo modne trende,
pri tem pa žal pogosto pozab-
ljamo na osnovni pogoj za le-
po oblačenje: stik z oblači-
lom. Če smo samo modni,
pristnega stika z oblačilom pa
ne najdemo, nismo v tej smeri
naredili ničesar.
Zato imam pri ustvarjanju
novih krojev, izbiri barv in
materialov, vselej pred očmi
človeka, izpostaviti želim nje-
gov značaj, osebnost in prikri-
ti njegove estetske pomanjklji-
vosti. Pri tem ne gre le za
modo in kulturo oblačenja,
ljudje imajo radi oblačila, v
katerih se prepoznajo, v kate-
rih bolje izgledajo in se zato
tudi bolje počutijo.«
Morda je to tudi tisti pravi
odgovor na vprašanje, zakaj je
v skoraj 30-letni karieri Vesna
Gaberščik ligo prejela za svoje
kreacije toliko zvenečih priz-
nanj.
Vesna Gabrščik ligo (fotografirana posebej za Novi tednik) v
svojem delovnem okolju, kjer nastaja nova pletena moda.
Foto: Stane Jerko.
Almira za moško in žensko modno pomlad '97 kreatorke Vesne Gabrščik ligo.
Glamour po slovensko
Veliko jih je bilo na minuli
Podelitvi viktorjev. Prekra-
snih, izvirnih in drznih toa-
let, pa tudi takšnih, ob kate-
rih se je človeku nehote izvil
'^^kšen »ojoj...«
Ampak tiste »ojoj« je bolje
takoj zradirati iz spomina,
čeprav so bili posamezni pri-
"lerki »rojeni« v naravnost
^niinentnih kreatorskih ate-
ljejih.
Tako je pač, če prava stvar
postavljena na pravo me-
oziroma oblečena na pra-
osebi.
O glamourju po slovensko
''oirio seveda v prihodnjih
'^dnih še kakšno rekli, danes
le en estetskemu pogledu
'^'^jazen modni utrinek s te
^fireditve.
Tajda Lekše z Viktorjem za rmjbolj elegantno medijsko oseb-
nost in spremljevalcem - znanim manekenom Tomijem Po-
platnikom. Korzet je kreiral Leo Kulaš, sama je dodala črne
hlače. Enostavno, učinkovito, brez nepotrebnih dodatkov,
vredno posnemanja. Foto: Gregor Katič.
DOMAČI UNIKATI
Pomlad, pletenine in
kvačkanine
Ko se sprehajamo med ak-
tualno modo letošnje pomla-
di, nas tudi ob pogledu na
pletenine in kvačkanine
zgrabi rahla nostalgija.
Oblačila, ki nas bodo v pri-
hodnjih mesecih včasih grela,
drugič prijetno hladila, vselej
pa navduševala s svojo izjem-
nostjo, pogosto spominjajo na
neka stara vzdušja. Na oprije-
te, rebrasto pletena in črtasta
minimalistična oblačila iz
70.let, na kvačkane starinske
čipke, kot bi preslikali osnov-
ni motiv z zaves iz prababiči-
ne kuhinje...
Če je v modni igri bombaž-
na oziroma viskozna nitka, se
v luknjičastih vzorcih zliva v
letošnjo super modno prosoj-
nost. Pravzaprav bi morali re-
či »vročo« prosojnost, še pose-
bej, če lastnica spodaj ne oble-
če kaj omembe vrednega.
Poleg strojnih pletenin je na
tej modni veji veliko veselja
tudi za vse, ki rade potrkavate
s pletilkami in vrtite kvačko.
Takšni domači unikati, ki
sicer zahtevajo pri ustvarjanju
kar nekaj pozornosti in časa,
zagotavljajo tudi veliko zado-
voljstva pri nošenju. Ustvarja-
jo pa še nekaj - svojstven,
nežen in romantičen videz, ki
je sploh najbolj pravšen za
spomladanski čas.
Anketno nagradno vprašanje aprila:
KATERA NERODNOST PRI OBLAČENJU VAS NA MOŠKEM
NAJBOU MOTI?
a)	bele frotiraste nogavice,
b)	cvetlično vzorčasta kravata h karirasti srajci,
c)	preozke in prekratke hlače,
d	)______________________^---
Zaradi spremembe v pro-
gramu bo oddaja V modnem
vrtincu na Radiu Celje na-
mesto prejšnje na sporedu to
soboto, 12. aprila, ob 10.30.
Gost v studiu: legenda slo-
venske modne fotografije:
STANE JERKO.
48
IIIMENA STRAN
TRAČ-nice
Eno uro prezgodaj
s prestavljeno uro imajo
marsikje težave. V soboto je na
primer v mestu običajna opol-
danska sirena zatulila že ob
lih, potem pa nič več. Verjetno
so se držali pravila bolje prez-
godaj kot prepozno.
V upanju
Med Celjem in Šentjurjem ter
naprej proti Ponikvi obnavljajo
železniško progo, po kateri se
bo mogoče voziti do 160 kilome-
trov na uro. Prebivalci marsika-
terega kozjanskega in obsotelj-
skega kraja pa upajo, da bodo
dočakali dan, ko se bodo njiho-
vi kraji uspeli znebiti makada-
ma na regionalnih cestah in
bodo lahko tudi po njih drveli
celo več kot 40 na uro.
Sprevod s
skuipturo
Ponedeljkov sprevod po celj-
skih ulicah je bil malce nena-
vaden: na čelu kolone Željko
Cigler, šef celjskih družbenih
dejavnosti, za njim pa brata
Klinar iz galerije Mozaik v vlo-
gi nosačev, oprtana z veliko
bakreno skuipturo. Pa ne, da
se je šef celjskih kulturnikov
lotil izvirnega seznanjanja z
umetnostjo?
Pomagali si bodo
v Kostrivnici pri Rogaški Sla-
tini so se v nedeljo odločili za
plačevanje samoprispevka. Po
sedmih letih oddiha so se lah-
ko prepričaU o dejstvu: poma-
gaj si sam in občina ter država
ti bosta pomagali.
Šifra: uspeh
Nogometaši Rudarja so v Ve-
lenju zadnjič zmagali pred
sedmimi meseci, medtem ko
veliko bolj uspešno osvajajo
točke na gostovanjih. Zato jim
predlagamo, da na igrišču ob
jezeru ušpičijo kakšno neum-
nost, da bodo zaradi kazni vse
tekme morali igrati v gosteh.
ZANIMIVOSTI
Rusi počastili slovensicega rojalca
Od 3. do 10. aprila potekajo v južnoruskem mestu Kalaču spominski dnevi ob 100-letnici
rojstva agronoma Jakoba Jakopina (10. 4. 1897 - 13. 4. 1993), izumitelja desetih poljedel-
skih strojev. Priredili so razstavo njegovih izumov, prikazali bodo film iz zadnjega leta
njegovega življenja, odkrili dve spominski plošči in spomenik na pokopališču.
Jakob (Japec, Jacques, Žak) Jakopin je bil rojen v Vrhniki pri Ložu na Notranjskem, leta 1907
se je s starši presehl v Dramlje pri Celju; v prvi svetovni vojni je bil vojak na ruski in soški fronti,
pozneje koroški borec. Od leta 1922 do odhoda v Sovjetsko zvezo je študiral in delal v Franciji;
od leta 1932 je živel v Kalaču, v gulagu za polarnim krogom in v Voronežu.	F.J.
Pasji shod s pikami
Sto in enega sicer ni bilo, kakšnih
deset dalmatincev pa se je v soboto
dopoldne skupaj z lastniki le zbralo
pred kinom Metropol, kjer te dni
vrtijo »pasjo« uspešnico o ljubkih
belih psih s črnimi pikami.
Lastnike dalmatincev so nagradili z
majicami z motivom iz filma, s petimi
vstopnicami za kino predstave, z revi-
jo Oskar in pijačo. Razveselili pa so
tudi tiste lastnike psov, ki so pripeljali
pasje ljubljence vseh drugih pasem.
Še posebej veselo pa bo za nekoga v
petek, 25. aprila, ko bodo izmed gle-
dalcev filma, ki so izpolnili poseben
kupon, izžrebali srečnega lastnika ži-
vega dalmatinca. Pet nagrad pa bo za
tolažbo manj srečnim.
Foto: SHERPA
AMADEUS POROČA
Drama v treh slikah
Po številnih protestih in zamrznitvi treh poslan-
cev, o čemer smo že poročali, se poslanci v obupu
odločajo za nadaljnje korake. Zgovoren primer je
eden izmed poslancev, ki se je zaradi zamrznitve
svojega nadčloveško prigara-
nega OD odločil, da zaradi
golega preživetja odpusti kar
vse po vrsti, doma namreč. Od
hiše so morali žena, gospodinj-
ska pomočnica in še pes povr-
hu. Njegova življenjska drama
je dovolj zgovorna in nadvse
pretresljiva.
BODICE
•	Kaj pomaga napis »Priž-
gane luči - večja varnost!«,
če je »tema« v voznikovi
glavi.
•	V časnikih smo prebrali:
»Naj pravljice ne umrejo!«
•	Brez skrbi, politiki bodo
že poskrbeli za to.
•	Ne krivi tapetnikov, če si
kot strankarski voditelj -
»na tapeti«.
MARJAN BRADAČ
VITEZI BELEGA MESTA
Propaganda breJ
meja
Moje poročanje prinaša''
naš prostor kar nekaj
tivnega. Ko sem zadnjič p"'
ročal o zlatenkah celjske ZU''
tarne, je temu primeru urnO
sledila še Tobačna tovarna
Ljubljane. Na domač in t^J
teren je poslala nekaj desc^
lepih deklet s svojevrstno
klamo. Vodilni pravijo, das<^
ubili dve muhi na en ma^
Zakon jim takšne propaga^'
de ne brani, prodaja pa se b^
vidno povečala. Pojavila se}{
le ena ovira. Društvo za M
proti kajenju že obljublp
striženje na balin...