Tečaj XIV. Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred ' in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld._kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. Slovenski List ljudstvu v poduk, Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis. se ne vračajo, neplačani listi se ne spro-jemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . . 12 „ trikrat . . . 16 ,, Davkoyski eksekntorji in pristojbine. (Poslanec dr. Radaj.) V deželnem zboru graškem nameravali so poslanci v posebnej resoluciji visoko vlado prositi, naj odpravi drage davkovske eksekutorje ter naj pristojbine „deselek" ali „deseli penez", pravičneje uravna. Poslanec dr. Radaj bil je pripravljen resolucijo podpirati. Toda ni bilo mogoče. Nemški liberalci so krčevito tiščali na sklep zborovanju, da za mnogo najvažnejših potreb ni bilo časa več. Namesto, da bi toraj resolucijo v zboru nasveto^ali, so po nasvetu veliko-nemca dr. Du-chatscha vse vkup vrgli v poseben koš, iz katerega naj dotične nasvete, želje, resolucije izvleče deželni odbor. Važen uzrok, zakaj so liberalci takrat neizrečeno bezgali pa je strah pred sam seboj in pred tem, kar so nam v 18. letih slabega v Gradci sklenoli in naložili. Strah in groza jih obhaja. Bojijo se pravičnih očitanj. Poslanec g. dr. Radaj jim je mislil s sledečim pokaditi. Bilo je 1. 1865. ko je deželni zbor štajerski sklenil vlado prositi, naj davke iztiruje takrat, ko je se nadejati, da je kmet iz pospravljenih pridelkov uže kaj denarjev dobil, zlasti pa naj se menje ostro postopa z eksekucijami in posilnim prodavanjem pohištev in posestev zavoljo dolžne dače. Visoko c. k. namestnijstvo je nekoliko pritrdilo. L. 1877. potem je deželni zbor zopet sklenil jednako resolucijo, ker so začeli dače prav strogo iztirjevati. Je li pa resolucija kaj pomagala ali ne, o tem ničesar ne vemo. Pač pa vemo, kako je liberalec in minister baron Pretiš uvedel prej v našem cesarstvu nepoznane dačne iztirje-valce, katere je krstil: eksekutorje. Ta liberalni minister je neusmiljeno in brezobzirno začel davke iztirjevati, kakor še nebeden pred njim. Po 4krat v letu iztirjavajo sedaj davek od kmeta in obrtnika. Dače so uže itak silne. Potroški po eksekntorjih narejeni delajo jih pa neznosljive. L. 1877. trebalo je eksekutorjem samo v mariborskem davkovskem okraji plačati 775 fl., a 1.1879. j uže strahovito svoto 6110 fl. V okrajih mariborskem, št. lenartskem- in slov. bistriškem štejemo lani 5566 rubežev pregibnega blaga in 273 eksekucij I. stopnje. Ove številke nam kažejo dovolj jasno, kam smo prišli. Vsako dačo posestnik leži in rajši plačuje nego, ono, katerej pravimo: „desetek" ali „deseti penez", ki se naračuni, kedar se kakšno posestvo proda ali sploh na drugega posestnika prepiše. Ta davek ali pristojbine (Gebttbren) so res silne. Ako je preteklo več kakor 10 let od zadnjega prepisovanja, računijo 3'/2°/0 in 25% doklade. Pogosto zmanjka novemu posestniku denarja za ta visoki davek. Revež proda živino ali zajde oderuhom v oblast. V kratkih letih je osmukan in uničen. Sila pogosto se pripeti sedanji čas, da je posestvo prejšnjo ceno zgubilo in se pod njo prodalo. V tem slučaji pomagajo si davkovski uradniki tako, da ne računijo pristojbine od cene, po kateri je se bilo posestvo sedaj prodalo, ampak od lOOkratnega zneska gruntne dače. Vrhu tega še gred6 gledat v kak stari cenilnik in računijo od cene hišnemu poslopju nastavljene pristojbin-ski znesek. Vsled tega zaračunijo zavzetemu posestniku pristojbino, čije znesek je 2 in 3krat večji od onega, katerega je plačati imel, ko je posestvo kupil. Visoka pristojbina mu se je naložila brez ozira na to, da je posestvo bilo od prejšnjega posestnika zanemarjeno, poškodovano, drevesa posekana, trsovje izprodan» itd. Zoper pustošenje posestev ne morejo intabulirani upniki dobiti ne-bene pomoči, pač pa pride poznej davkarija in naračuni pristojbin tako, kakor bi vse bilo še v najboljšem redu. Naposled omenimo še, da so zaukazi, po katerih se pristojbine računijo, nejasni in zmedeni. Vsled tega se pogosto zaračunijo večji zneski, kakor bi prav bilo. Uradnikom to ni zameriti, ker so v vedni nevarnosti iz lastnega žepa plačati, kolikor bi premalo naračunili pristojbine. Pritožbe malokedaj pomagajo in se tudi redko vlagajo, ker je takšno delo težavno in zopet stane denarjev. Tukaj je treba, da liberalci pomagajo, ako imajo res srce za ljudstvo! Interpelacija slovenskih poslancev Štajerskih. (Prednašal g. dr. Šuc v dežel, zboru 30. jun. 1880.) Vaša ekscelenca! Osnovne pravice avstrijske j ustave zagotovljajo. kakor znano, vsakemu narodu j v državi narodni obstanek ter priznavajo vsakemu j izmed njih nedotakljivo pravo, da varuje in goji svoj jezik v šolah, uradih in javnem življenji. Zastopniki na spodnjem Štajerskem več kakor -100.000 duš broječih a gosto skupaj stanujoči!) Slovencev so kmalu, ko je se pri nas pričelo ustavno življenje, od visoke vlade tirjali, naj se uresničijo v osnovnih državnih postavah jim priznane pravice. Visoka vlada je res izdala več zaukazov, ki blagovoljno merijo na uresničenje opravičenih narodovih zahtev, ob enem pa tudi ozir jemljejo na nekatere uradnike slovenščine popolnem še nevešče, da se oko vari jo koristi pravosodja in uprave. Tako je vis. ces. kr. namestnijstvo due 19. augusta 1867 štev. 2175 vsled ukaza od strani visokega ces. kralj, miuisterstva znotranjih zadev od 6. augusta i. 1. štev. 3968. zaukazalo 22 okrajnim predstojnikom na slovenskem Štajerskem, naj dotičui politični uradi slovenske vloge sprejemajo brez obotavljanja pa tudi v 1. inštanci rešujejo slovenski, pozive, uradbena naročila in pisma osebam le slovenščine zmožnim dopošiljajo slovenska, zapisnike pišejo, ako se to razločno zahteva, tudi le v slovenščini, sploh pa se tako vedejo nasproti slovenskemu prebivalstvu, da to ne bode imelo nebenih opravičenih pritožeb. Z istim zankazom je naročilo deželnej komisiji, naj ta uradnike nesposobne prestavi. Tudi visoko ces. kralj, ministerstvo pravosodja skušalo je 1. 1862, 1865, 1866 in zlasti 5. sept. 1867 štev. 8636 in 9396 vsaj nekoliko ustreči potre bam slovenskega prebivalstva glede na rabljenje slovenščine pri sodnijab. Slednji zaukaz veli z ozirom na poročilo ces. kr. višje deželske sodnije graške od 25. jul. 1867. štev. 2481: zadovoljni priznavamo, da so v slovenskem delu štajerske dežele nastavljeni sodnijski in državopravdniški uradniki pa tudi c. k. notarji slovenščine v besedi in peresu dovolj vešči in torej ni nebenega zadržka, da nebi zapisnikov spisovali slovenski na sodiščih, državnih uradniščih in okrajnih sodnijab, kedar zaslišavajo ljudi, ki samo slovenski znajo. Ob enem poudarja isti zaukaz ministerstva za pravosodje, kako močno da je taksno ravnanje koristno pravosodstvu sploh, nasproti opravičenim terjatvam slovenskega naroda pa neobhodno potrebno. Isto visoko ministerstvo pravosodja poziva se na ministerski zaukaz od 15. maicija 1862. štev. 865, kder je rečeno „naj se slovenščina pri sodnijab v nekojih zadevah rabi, „kolikor mogoče", ter je vsem sodnijam naložilo, da se naj ravnajo po sledečem: 1. vsi zapisniki o zaslišanji prič, bodi v pravdenskih bodi v drugih zadevah, 2. vsi zapisniki o prisežnih izjavah, zlasti prisege same, naposled 3. vsi zapisniki v kazenskih zadevah z osebami ali pričami, ki so le slovenščine zmožne, imajo se slovenski spisovati, zlasti pa je prepovedano takšnih le slovenščine zmožnih oseb izjave deloma ali celo nemški zabeležiti v zapisnik. Od višjega deželnega sodišča pričakuje pa ministerstvo marljivo nadzorovanje, da se bode povsod po tem zaukazu ravnalo in se, ako treba, nesposobni uradniki prestavili. Navedeni zaukaz kakor tudi njemu podobni ces. kralj, fiuanč-nega ministerstva od 24. jul. 1870. štev.J356 izdan je res le za Kranjsko. Toda ker so na Štajerskem jednake razmere, tako mislimo, da bi imel tudi za slovenski Stajer veljati. Bodi temu kakorkoli, res pa je, daje§. 19. osnovnih pravic štajerskim Slovencem do sedaj le na papirji. Akopram so zatikazi uže pred mnogo let izdani, akoravno druga ne nalagajo, kakor to, kur je rednemu pravosodstvu neobhodno treba, in nikder narodnih pravic ne priznavajo tako, da bi se nasproti Slovencem spodnje Štajerske vseskozi in brez izjeme uradovalo slovenski, vendar še ti omejeni zaukazi do sedaj nikder niso popolnem obveljali. Politični, sodnijski in drugi uradi na sloveuskem Štajerskem rešujejo slovenske vloge večjidel nemški. Zapisniki o zaslišanji prič, o razpravah v sodnijskih in razvensodnijskih zadevah spisujejo se večjidel nemški, če prav zaslišane osebe le slovenski govorijo. Pozivi, zaukazi in pisma tudi do takšnih oseb, ki znajo le slovenski, so večjidel zopet nemška. Finančni c. k. uradi z dav-kovskimi vred prezirajo skoraj vedno in dosledno v ustmenem in pismenem občevanji^ Slovencem pristojno prav.co do materinščine. Še na tistih obrazcih, katere imajo davkovski uradi tiskane nemške in slovenske, izpolnujejo le nemške predele. Nadpisi uradnicam in sodiščem so v nekojih čista slovenskih okrajih samo nemški. Nič bolje ni v šolah, zlasti v srednjih. Na vseh 3 gimnazijah spodnje-štajerskih, namreč v Mariboru, Celji in Ptuji, je večina dijakov slovenska. Vkljub temu je podučni jezik tje doli do 1. razreda nemški. Do malega so skoro vsi profesorji ondi trdi Nemci; še niti tisti ne znajo slovenski, ki podučujejo v 1. razredu. To je velika škoda in neizmerna težava slovenskej mladeži, ki ne more v gimnazije vstopiti nemščine popolnem vešča, kajti učitelj ne more nebenega slovenskega dijaka v materinščini podpirati, da bi se tujega mu nemškega podučnega jezika leži naučil. Vse to je tako jasno, da ne potrebuje nebenega dalejšnjega raz-kazivauja. Slovenščino sicer učijo kot predmet, toda le po 2—3 ure na teden, kar je premalo. Na realki (v Mariboru) slovenščina za Slovence niti obligaten (predpisan) predmet ui. Pripravnišče (v Mariboru) ima nalog vzgojevati prihoduje učitelje slovenskega kmetskega prebivalstva. Toda slovenska materinščina se uči le v 2 urah na teden ; uči jo pa učitelj, ki še nikoli niti izpita ni napravil iz slovenščine (Janeschlltz). Naposled je z najvišjim cesarskim odlokom od 29. jul. 1870. iz šolskega fonda odmerjenih 3600 fl. za profesorja, ki bi naj na vseučilišči v Gradci prednašal o prak- tičnih strokah pravoslovskih. Do sedaj še takšnega profesorja niso nastavili. Glede toraj na to, da v razloženih razmerah Slovenci na Štajerskem ne morejo ne prospevati. ne napredovati, ampak duševno in gmotno pešati; glede dalje na to, da je mir med narodi mogoč le na podlagi djanske pravičnosti, čutimo podpisani poslanci slovenskega naroda na Štajerskem strogo dolžnost, v imenu svojih volilcev Vašo eks-celenco, kot zastopnika visoke ces. kralj, vlade, vprašati: 1. je li visoka c. k. vlada voljna odločno pouzročiti, česar je treba, da se bode na slovenskem Štajerskem s Slovenci v uradih in sodnijah občevalo ustmeuo in pismeno slovenski? 2. je li visoka c. k. vlada voljna v srednjih šolah na slovenskem Štajerskem in potem na graš kem vseučilišči pouzročiti takšnih naredeb, da bodo oni, kateri hočejo kedaj na slovenskem Štajerskem službovati, v stanu slovenski in nemški tako naučiti se, da bodo v obojem jeziku uradovati mogli ? Dr. Šuc, dr. Dominkuš, dr. Radaj, Herman, Žolgar, Kukovec, Fluher, Šnideršič. Gospodarske stvari. Kako nam letina kaže v Avstriji. Visoko ministerstvo poljedelstva objavilo je na konci junija uradbeno poročilo o letini. Pšenica je se zadnji čas močno popravila, zlasti kaže lepo in debelo zrno. Na Ogerskem v Toron-talski in Šopronski županiji jo nadleguje snet. Isto velja zastran rži, ki obeta veliko več in boljšega zrnja, kakor smo mislili ob konci maja. Zimski ječmen so večjidel uže poželi. Plenje dobro. Jednako tudi jari ječmen. Izvrstno kaže oves. Tega bodo letos veliko pridelali. Zrno mu je vrlo lepo. Koruza je v planinskih deželah zaostala, listke ima žolte in slabe, ter je precej redka, na Ogerskem, Hrvatskem in Erdeljskem pa je si opomogla. Rana h ajdi na kaže v spodnji Avstriji dobro, v Gališkem jo stiskava suša, v Bukovini pa cvete. Proso kaže v Istriji dobro, v Gališkem slabo. Rep i ca je si opomogla in obeta na Ogerskem dobrih, na Moravskem precej dobrih, v Šleziji pa le srednjih pridelkov. Lan je lep na Kranjskem, spod. in gornji Avstriji, v Šleziji in Bukovini. Isto velja o konopljah. Krompir, repa in zelje kaže povsod še dosta dobro, le iz spodnjega Štajerskega poročajo, da krompir zopet gnjije (Peronospora infestans). Rudečo deteljo so težavno spravljali; s pridelki so povsod še zadovoljni, le na Ogerskem ne. Detelja lucerna se pa ni tako dobro obnesla. Isto velja tudi več ali menje o senu. Vinogradi kažejo pa slabše, nego ob konci maja. Trs je imel za cvetenje neugodno vreme. Mnogo kabrnkov je se kmalu po cvetu začelo osipavati. Vkljub temu pričakujejo v Dalmaciji, Goriškem, Istriji, Hrvat- skem, Ogerskem, Erdeljskem srednjo vinsko letino. Drugod je slabo. Sadovja je sploh malo, le črešnje so se obnesle nekoliko, tu pa tam imajo tudi malo sliv, nekaj orehov in jabelk. Okoli Dunaja, v Briksenu ua Tirolskem, na Hrvatskem, deloma ua Ogerskem, posebno pa na Erdeljskem veselijo se, ker jim zori mnogo in lepega sadu na drevesih. Drugod pa ne bodo imeli nič ali celo malo sadovja. Olive v Dalmaciji^ kažejo menje dobro nego pred enim mesecem. Žide pridelali so še dokaj v Goriškem in južnem Tirolskem. Kdaj je pravi čas žeti razne sorte žita. II. Da bi se cena iu vrednost za krušno peko teh 3 sort pšenice spoznala, naprošen je bil skušeu mlinar, naj svoje misli o njih pove. Ko je vse 3 sorte vestno in skrbno preiskal, poslavil je ceno prvi in tretji sorti na 11 gold., drugi pa na 11 gold. 40 kr, za hektoliter. Ker se je toraj dobiček na teži pri pšenici, ki je bila požeta, ko še ni popolnoma dozorela bila, blizo ua 13 "/o 'n dobiček na dobroti za 3% našel, bilo je to vže uzrok za posestnika k rani žetvi. Vemo sicer, da jedna lastovka še ne napravi spomladi in da jedna skušnja, ki se je o žetvi pšenice napravila, še ni od-ločivua, da bi se iz nje dalo na vse druge sklepati, vendar pa smo to skušnjo svojim bravcem natanko povedali, ker je bila z veliko skrbnostjo in vestnostjo izpeljana, pa tudi zarad tega, ker so skušnje rane žetve v zadnjih 40. letih dokazale, da je pšenico rauo žeti koristno. Jednake skušnje so se tudi z ržjo, ječmenom, ovsom, koruzo, ajdo napravile iu vsakokrat so do istega cilja peljale, namreč, da je raua žetev koristnejša od pozne. To se pokaže iz sledečega premišljevanja. Ko so se stebla ali bilke, bodi si ktere koli rastline do tal posušile, se soki le prav pičlo ali celo nič ne pretakajo po rastlini iz korenin in rastlina od tega časa do popolne zrelosti le predeluje tiste ^soke, ki se ob tem času še v rastlini nahajajo. Ce se toraj žito o tem času požanie in tako v stavke ali kozolce ali sloge pospravi, da solnce in veter ne moreta prenaglo žita presušiti, tako se dosti soka v zrnji ohrani, da more popolnoma dozoreli. Ako se žito tako dolgo na strni pušča, da popolnoma dozori, se sicer popolna zrelost zrnja s tem pospeši, vendar se pa zrnje ne razvije do tiste popolnosti, ktero doseže, ako požeto po času dozoreva v snopji iu stavkih. Pri naglem dozorevanji na solnci se zrnje skrči iu zgrbanči in več otrobov ko moke naredi. Ti razločki so pri nas dosti bolj poznati, kakor pa na Angleškem, kjer v tamošnjem podnebji zrnje dosti bolj po času dozoreva in turšica celo ne dozori. Pšenica in ječmen, oves in rž pa pod oblačnim angleškim nebom do tolike popolnosti dozorijo, ktere pri nas zarad kratkega in vročega poletja tudi pri naj-skrbneiši obdelavi ne dosežemo. Naš oves se z angleškim in škotskim ne da meriti in zato se pri nas ne rabi ovsena moka, ktera jena Angleškem za kuho in peko dosti bolj v navadi, kakor pa pri nas, kjer velja ovsenjak za najslabši kruh. Naš oves je namreč dosti manj moknat od Angleškega. Sicer sc pa tudi pri nas more oves dosti vzbolj-sati, ako se seme skrbno izbere, rano poseje in rano požanje. (Konec prih.) M. Sladove ciine, kakoršnih je po pivovarnah dobiti, so suhe, nezaprašene in neplesnjive, posebno če imajo še sladu lastni duh, dobra piča za odstavljena teleta. Najboljše jih je suhe polagati, v malih južinah ker jih živinčeta v takem stanu rajša povživajo, kakor pa poparjene ali zmočene. Vendar se pa smejo tudi s kropom politi. Daje se jih na dan '/* ali '/, kilo posameznemu živinčetu. Vendar pa se nahajajo tudi teleta, ki sladovih cim ne marajo naj so že suhe ali mokre. M. Zablačeno seno zopet zavžitno napraviti, ga je treba prej dobro zmlatiti in iz praha iz-tresti. Tam kjer je mlativnica na razpolaganje, gre to delo precej hitro izpod rok, s cepci to delo opravljati je bolj mudno in drago. M. Vkuhavanje sadja. Zopet je čas, da se razno sadje začne od naših gospodinj vkuhavati. Sadje, ki je v vlažnem vremenu zorelo, ni posebno za vkuhavanje sposobno. Da se temu nekoliko od-pomaga, se morajo za vkuhavanje velike steklenice vzeti, s francovo palinko ali žganjico naliti in v to zaporedoma sadje nadevati, in sicer brž od drevesa. Ni ravno treba, da bi se vse sadje na enkrat vložilo. Vsakokrat je treba toliko tolče-nega sladkorja med in na sadje nasuti, kolikor vloženo sadje vaga. Slednjič se steklenica dobro zaveže ali z mehurjem ali pa s posebnim perga-meuastim papirjem. Tudi različno sadje, kakor jagode, maline, janževe jagode, črešnje, marelice, gruške se smejo v jedno in isto steklenico vložiti, kar vloženemu sadju še posebno prijeten duh in okus daje. M. Rezanje ali žaganje je izvrstno nasteljivo, ker tekoče živinske izločke dobro v se posrkava in tako hlev suh ohrani. Dopisi. Iz Gradca. (Deželni zbor) je nagle smrti umrl dne 7. jul. t. 1. Njegova nemško-liberalna večina je se postarala z njenim glavarjem vred. Kajti Morica Judeža Tadeja Kaisersfeld-Blagotin-seka vidno težijo stari dnevi. Nekdaj brhki bo-ritelj nemških ustavakov je ves sključen videti in potrt. Mož je osivel, ter je precej slep in gluh; poslanec Heilsberg moral je debelo zakričati, naj knezu Alfredu Liechtensteinu da ukor, ker je se ta pregrešil zoper liberalizem, ko je liberalcem očital „zapravljivoKt" in da ljudstvo „teptajo". Zanimiva bila je 15. seja, ker so takrat slovenski poslanci, zlasti g. dr. Radaj in g. Žolgar, grajali, da je na vinorejski šoli v Mariboru vse nemško, učitelji in podučni jezik. V 16. in 17. seji razgo-varjali so se o silnih stroških za ljudske šole. Nemški konservativci so zapustili zbornico, ker hočejo, naj so liberalci sami za vse odgovorni. Jednako storili so, ko je šlo za pokritje pomanjk-Ijeja celih 243.894 fl , kar so se v6 tudi liberalci zakrivili s svojim pometanjem z denarji. Osamljeni liberalci so imeli 2 nasveta na razpolago. Poslanec Kuaffl je nasvetoval 8 milijonov na posodo vzeti, poslanec Lohninger pa, naj se deželna doklada vrže na indirektni davek. Obveljal je Loh-ningerjev nasvet. Vsled tega ostane dosedanja 38°/o doklada na direktni davek. Pritakne se njej pa 10°/0 doklade k davku od mesa, vina, mošta po celej deželi, dalje '/, kr. od vsakega litra pive in 2V3 kr. od litra žganjice; v Gradci pa 50 kr. od hektolitra pive in 4 kr. od hektoliterske stopnje pri žganjici, rumu itd. in 93 kr. od hektolitra rozolije itd. Tako so si letos liberalci s pomnoženimi dačami pomagali iz zadreg. Dolga najeti se niso upali. V 18. seji so pokopali ribarsko postavo iu v 19. seji je c. k. namestnik odgovoril na razne interpelacije večjidel ugodno. O teh odgovorih bodemo še posebič govorili. Zbornim, malo zanimivim govorom je potem deželni glavar zbor sklenil. Iz Dobrne. (Deželni zbor in toplice). „Liberalec", to je beseda latinska; v našem jeziku pomenja toliko, kakor „darežljivec", t. j. človek, ki rad da in pusti vsakemu, kar mu gre po pravici. „Liberalen" bi bil toraj, kdor da Bogu, kar je božjega, a bližniku, kar mu pristoji po božjih in naturnih postavah. Vsakdanja skušnja pa nas uči, da ljudje, ki se „liberalci" imenujejo, kratijo pravice božje in človečje, za tega voljo so dobili priimek „lažiliberalci" ; oni so podobni blagu po štacunah, ki je na videz lepo, a za rabo velja to, kar „predrta para". Nekteri se vže sramujejo svojega imena ter so se prekrstili v „naprednjake". S tem so pa prišli „z dežja pod kap", ker tota nova beseda še le prav pove, da hočejo po blat-nej 6tezi „naprej" voziti. Po zadnjih 3. številkah „Slov. Gospodarja" je razložen njihov „mali ka-tekizem", ki uči, kako da ljudem koristne naredbe znajo 3pod klop metati" in da nam privoščijo le „jednakopravnost na papirji", v dejanji pa posebno kmetski stan mora trpeti za „liberalne" grehe ter prav globoko segati v svojo luknjasto mošnjo, kder navadno cvenka več ni. Ob enem razvidimo, da le katoliško-konservativni poslanci imajo srce za ubožano ljudstvo. Takšni „liberalni" duh veje tudi po toplicah ter spodkopava veljavo Cerkve in tlači ali tepta svetinjo narodnosti. Dne 6. jul. so v štaj. dež. zboru na vrsto prišle toplice, o kojib mora deželni odbor dajati račun našim poslancem. Iz dotičnega poročila zvemo, da je leta 1879 Slatina (pri Rogatci) vrgla čistega dobička 58.635 fl. Toplice bliz o Gradca (Tobelbad) so dane v najem; v deželski žep pride 510 fl. Tudi Do-bmske toplice so od 1858 lastnina dežele; čistih dohodkov je 14.100 fl. Pač dovolj žalostno je, da se naši zaupni možje celó pri totih obravnavah morajo potegovati za pravico. Poslanec za celjski okraj, prof. Žolgar, se je v omenjenej seji v Gradci pritožil, zakaj aa se po deželskih zdravilstvenih zavodih naročujejo večinoma le taki časniki, ki so sovražni Cerkvi in Slovanom. Deželni odbornik in „liberalec* dr. J. Kaiseifeld je odgovoril, da to ni res! Kdo ima prav? Resnica je, da v nekej čitalnici deželskih toplic na slovenskih tleh je cel kup časnikov, a med njimi jedini „Vaterlaud", ki je pisan v konservativnem t. j. pravičnem duhu; slovanski časopis bo tvoje oko iskalo brez uspeha, za take dežela nima denarjev. Vkliub sicer hvalevrednemu in trudapolnemu prizadevanju od strani ravnateljstva vendar takšno zaničevanje Cerkve in narodnosti ne morebiti na čast pravicoljubnosti, deželi in zavodu. To ravnanje je „liberalno" v naopačnem, a ne v pravem pomenu. Iz Ormoža. (Stanko Vrazova svečanost), kojo smo vže enok v kratkih vrsticah prijavili, bode se po sklepu odbora vršila 8. septembra v Cerovci, pri rojstnem domu pesnikovem. Letos za skoro 30 let po smrti slavnega Stanka srečna je v novič „žerovinska" dolina, ker letos bo zopet čula blagoglasne pesni svojega Stanka in vpliv jih na rod slovenski in brvački. Stanko Vraz, čeravno rojen Slovenec, ločil je se, spo-znavši svoj notranji poklic za književna opravila, od svoje rojstne krajine in podal se v tiste kraje jugoslovanske, kjer ima biti zibelka prerojenja jugoslovanskega, da pomaga stavljati temeljni kamen zidin narodnega naobraženja in napredka. Pisal in peval je odslej v bratskem nam jeziku hrvačkem in tako je toraj prišlo, da častč sedaj Hrvatje Vraza kot enega izmed svojih najboljih pesnikov, mi pa ga do dobra ne poznamo, čeravno je duh jegov zmiraj bil v rojstnem mu kraji slovenskem, kar nam najlepše svedočijo njegove „djulabije". — Nam je na tem ležeče, da se svečanost Vrazova, kakor najsijajnije priredi ter prosimo tukaj po javnej poti naše slovenske pisatelje, naj blagovolé znane jim črtice iz Vrazovega življenja ali nekoje pesni ali druge sestavke jegove v slo-venskej prestavi z ozirom na svečanost v časopisih objaviti, da bo tako ljudstvo in ves slovenski narod poizvedel, kdo je in kakšno veljavo ima Stanko Vraz. Istotako naj se blagovolé vsa društva, koja bi vtegnola slavnosti se vdeleževati, kakor najprvlje pri g. dr. Ivanu Ger-šaku, c. k. beležniku v Ormožu, kot predsedniku odborovem, javiti, da nam bode mogoče vse ob pravem času urediti. Odbor „Stanko Vrazove" svečanosti. Od Ljutomera. Dne 4. t. m. smo obhajali svečanost, ktera se redko kedaj nameri. Zaradi vže premajhnega prostora na pokopališči je se I pred nekterimi letmi prikupilo več zemlje pa naredila nova ograja. Natlačilo je ob dveh po poldne mnogo ljudstva prostorno cerkev. Naš č. g. župnik stopili so na prižnico in govorili o namenu kupljene zemlje. Tam bodemo dobili vsak svoj prostorček, v kterem bodemo počivali do sodnega dne. Po dokončani pridigi in večemicah so pa šli farani v dolgi procesiji na pokopališče gledat svojega drugega in dolgega tihega doma. Procesijo je vodilo 5 duhovnikov in kinčalo 50 belo oblečenih deklic, ktere so prišle same čast. go*p. župnika prosit za dopuščenje iti na pokopališče v beli pa nedolžni obleki. Vsaka je imela na glavi zelen venec iz naravnih rastlin in tako je tudi imela vsaka v roki snažen zeleni venec. Po dokončanem blagoslovljenji je pa zapel naš vrli pesnik in pevec g. Gabrijel Postružnik s svojo pev-kinjo v ta namen novo zloženo pesem. Po dokončanem opravilu je se vsak vrnil na svoj dom si služit v potu svojega obraza vsakdajnega kruha, dokler ga ne bo pokrila hladna gomila. Politični ogled. Avstrijske dežele. Slovan ima uže povsod na svetu sovražnikov. Trst šteje veliko tisoč Slovencev, okolica je vsa slovenska. Vkljub temu so italijanski poslanci v tržaškem zboru zagnali grd krohot in ropot, ko sta slovenska poslanca g. Nabergoj in g. Gorjup glasovala slovenski. Edina slovenska besedica „ne" je vsplamtila italijansko divjanje. C. k. namestnik je razburjeni deželni zbor takoj sklenil. Najboljše bi bilo v Trst postaviti krepkega namestnika, ki bi Slovencem pomagal do djanske jednakopravnosti, še bolje bi pa bilo Trst, Istrijo in Kranjsko združiti; to bi bil najmočnejši jez zoper italijanske grabeže in nesramneže. Koroški zbor je sklenjen, jednako tudi kranjski, salcburški, gornje-avstrijski, štajerski, češki, moravski in šlezijski; le tirolski, dalmatinski, predarlski, spod. avstrijski, gališki in bukovinski še zborujejo. Povsod, kder imajo liberalci večino, pozvišali so deželne potroške in do-klade. — Na Koroškem v Zilskej dolini bile so velike vaje koroških brambovcev; navzoč je bil nadvojvoda Rainer pa fml. Kuhn; meseca septembra bodo jednake vaje okoli Predinga in \Vil-dona na Štajerskem, dalje na Gališkem, kamor se podajo tudi svitli cesar. Pravijo, da pridejo tje cesarja obiskavat ruski in nemški cesarjevič; Poljaci pripravljajo se na sijajne svečanosti cesarju na čast. — Dne 17. jun. imajo avstrijski Nemci na Dunaji veliko strelno svečanost; mnogo strelcev iz vseh krajev je naglašenih, da pridejo streljat za dobitke. — Moravski c. k. namestnik g, Kalina je bil namenjen iti v toplice Gostinjske, a hipoma je od mrtuda zadet in v 6. urah mrtev. Rajni je bil nekaj časa pri namestniji v Gradci, potem deželni predsednik na Kranjskem in sploh Slovencem pravičen mož. — Nemci in nemškutarji napravili so nek „sulverein" ter pobirajo denarjev, da bi ustanovili ponemčevalnih sol ob nemških mejah; tudi mariborski po sili-nemeo dr. Duchatsch je zraven. — V Kiseku na Ogerskem je umrl poštar v 4. urah; pravijo, da je dobil kolero; v Ba-natu so 3 husarji robatega podčastnika vrgli ob tla in z ostrogi osmrtili. Poslanec Istočni snuje društvo za iztiranje judov; društvo šteje uže 23 podružnic. Magjarski kalvinci so eklenoli iz svojih sol izbacniti nemščino kot predpisan predmet. Pravijo, da Magjaru ni treba znati „švabski". Vnanje države. Rusi neradi mislijo na vojsko zoper Kitajce. Vendar za prvo silo so pripravljeni. V veliki ocejan odposlali so močno brodovje, ki zamore Kitajcem postreljati vsa pomorska mesta in vso kupčijo uničiti. General Skobeljev pa prodira v strahovitej vročini v zahvalinskih pustinjah zoper Turkmene. Vse to pa ne brani Rusom, ponuditi 20.000 mož Grkom v pomoč zoper Turke, ako bi ti ne hoteli pustiti Epira in Tesalije. Bolgarom doposlali so 70.000 pušek, 3000 oficirjev in dosluženih vojakov. Turški sultan se bo moral v kratkem odločiti, ali se bode vdal ali za orožje prijel; Osman-pašo je poslal v Adrijanopel, a namesto njega Husajn-pašo, divjega Albanca, imenoval za vojniškega ministra. Albanci postavili so 25.000 mož na noge zoper Črnogorce, 60.000 pa zoper Grke. Vrhu tega streže nekšen Midhat-paša v Aziji v Damasku izneveriti se sultanu in osnovati ondi novo mohamedansko državo; sploh v Turčiji zopet hudo vre. — Francozi obhajali so dne 14. jul. veliko narodno, to pa republikansko svečanost, ker so ta den pred 101. letom pričeli revolucijo ter kraljevsko jetnico „Bastille" v Parizu razdjali. K svečanosti so spustili vse socijaliste, ki so 1. 1870. in 71. Pariz požigali, nedolžne jezuite pa so iztirali. Bogu je znano, kako dolgo bodo tako smeli razsajati. — Angleži v Afganistanu podirajo trdnjave okolo Kabula ter hočejo potem iz dežele umakniti se nazaj v Indijo; vojska jih je stala veliko tisoč vojakov in 200 milijonov goldinarjev. Ti so zgubljeni. — Zmagoviti Chilenci v Ameriki ponudili so mir Peruvijancem in Bolivijancem. Za poduk in kratek čas. Štajerska in nemško-liberalno gospodstvo od 1. 1861—1881. IV. Gradec je glavno mesto deželi štajerskej. To mu je na veliko dobroto. Uže iz povedanega na tem mestu so čestiti bralci lehko povzeli, koliko tisočakov goldinarjev iz javnih blagajnic v Gradec odhaja vsako leto. Naslednje bo isto še bolje pojasnilo. Štajerski davkovci vzdržujemo namreč Gradčanom še sledeče zavode, katerih vsak vleče na leto več ali menje denarjev. Tako plačujemo za galerijo, kder hranjujejo razne podobe in kipe, in za risarsko akademijo vkup 7914 fl. za šolo gluho-nemcev 14.559 fl. za podkovaško šolo in živinsko bolnišnico 7162 fl., dalje za de-želsko šolo jezdarsko 590 fl., šolo za telovadbo ali „turnšolo" 4976 fl. (glavni učitelj ali „tumar" ima 1000 fl. letne plače), za šolo borivnico (Fecht-schule) 105 fl. in šolo plesavnico, kder se plesati učč, tudi 105 fl. Letos je se celo liberalcem tukaj zazdelo preveč pometanja z denarji, in so torej sklenoli sčasoma razpustiti drago podkovaško šolo, ki ima 3 profesorje in 5 učencev. Blizo Gradca vzdržujemo deželsko kmetijsko šolo 3razredno, ki na leto stane po 10.000 fl. Dohodkov ima 1913 fl. država doplačuje 3000 fl. Podučni jezik je nemščina. Slovenci nimamo lehko od nje kaj prida. Bilo je torej opravičeno, da se je tudi za spodnji Štajer nekaj storilo. Osnovali so sadje in vino-rejsko šolo v Mariboru. Toda Slovenci tudi tukaj ne morejo potrebnega sadje- in vinorejskega in sploh gospodarskega poduka uspešno zajemati in crpiti, ker je zopet podučni jezik „edinozveličavna" večna nemščina. Slovenski učenci na tej šoli so res jezikovski trpini. Potrebnih je na leto 21.302 fl. Lastnih dohodkov ima zavod 8900 fl. vkljub slabim vinskim letinam. Po časi bodo ti večji in deželo bo menje doplačila zadevalo. Največ dohodkov dala je drevesnica, namreč 3000 fl. Ravnatelj ima 2800 fl. plače, adjunkt g. Hanzel 800 fl. Letošnji deželni zbor mu je prisodil 1000 fl. Za gornji Štajer vzdržujemo deželsko rudarsko šolo. Ta potrebuje 5946 fl. Učencev bilo je lani samo 21. Za šolstvom (1,843.011 fl,) vdrapne deželno blagajnico najhuje doplačilo k fondu gruntne rešitve, namreč 604.840 fl. Ko so izrekli, naj bodo kmetje od grajščakov in gruntnih gospodov neodvisni posestniki, zaukazali so gruntno rešitev. Pri tej so grajščaki morali 1/3 pustiti, l/s kmetje plačati, V» Pa dežela prevzeti. Grajščaki so svojo 1/s na mah zgubili, kmetje svojo 1/3 pošteno plačali, dežela štajerska je pa še dolžna 12,910.934 fl. Ovi dolg plačujemo v letnih obrokih s 5°/0 obresti ! vred, kakor se pač zemljiščne odveznice izžrebajo, j Sedaj je ovo breme še precej občutno, toda v nekaterih letih ga bodemo davkovci rešeni. Ali česar j rešeni ne bodemo, to so zraven šolskih potroškov še potreboče za blagodejne in zdravilne svrhe in zadeve. Tukaj je treba na leto 816.816 fl. Javna bolnišnica v Gradci zahteva iz deželne blagajnice 66.000 fl. (vsi stroški znašajo 149.111 fl.) Graš-kej najdenišnici in porodišču doplačuje dežela 7600 fl. Nekaj let so vsi potniški zadevali deželo in smo davkovci žrtvovali zavodu, kder nezakonske matere porodavajo in se otroci najdenci pobirajo, v 10 letih 838.208 fl. 74 kr. Mater sprejetih v porodišče bilo je 8% iz slovenskega, 73 °/0 iz srednjega (se vč največ iz Gradca) in 7 % 1Z zgornjega Štajera, kar nam kaže, kolikor smo tudi v tej reči Štajerci rabotali Gradčanom. Prav bilo je torej, da je deželni zbor 1. 1872. uajdenišnico in porodišče graškemu mestu prepustil. Letos je Gradec prosil, naj dežela ovi nepotrebni zavod vzame nazaj. Neopravičeno prošnjo je celó liberalna veČina odbila. Dostavimo še, da iz nemških okrajev: Radkersburg, Gleisdorf, Weiz, Friedberg toliko nezakonskih mater zahaja v porodišča na Dunaj, da za njimi dežela plačuje po 30.000 fl. na leto. Liberalci zagovarjajo tolike potroške rekoč, da iz Dunaja na Štajersko dobivamo po 2400 otrok in za nje plače po 125.000 fl. in da smo torej na dobičko. Lep dobiček!? Norišnica v Feldhofu je tudi precej draga. Potrebuje 167.285 fl. Deželo zadene tukaj 86.0U0 fl. Drugo se od iuod pokrije. Malo je od liberalcev deželi osnovanega, kar je res dobro in hvale vredno. K temu smemo šteti 3 deželske hiralnice v Wildonu, Knittelfeldu in Ptuji. Prva staue deželo 3217 fl., (vsi potroski znašajo 16.434 fl., a 13.217 fl. se od drugod pokrije), druga 7592 fl.. tretja 6200 fl. Da se s tako malimi svotami toliko dobrega doseže, to je mogoče le, ker so streženje hiravcem in bolnikom prevzele usmiljene sestre; vsaka dobi po revnih 84 fl. na leto. Hiralnica v Ptuji imela je 1. 1879 na skrbi 181 ubožcev in sicer v javnej bolnišnici 16926 in v zavodu hiralničnem 47177 oskrbovalnih dnij. Vsi potroški znašali so 23593 fl., a dohodki 25.103 fl. tako, da je bilo dobitka 1510 fl. Plače so nastavljene tako : oskrbnik dobiva 1000 fl. vrač-nik ordinarij 300 fl., 5 usmiljenih sester 420 fl., 2 dekli 252 fl. in 1 hišnik 96 H. Svečava in kurjava stane 1200 fl., uradnica 160 fl., vzdrževanje poslopij itd. 890 fl., hrana, vračila, pranje itd. 18.000 fl. Gospodari se pri tem zavodu vrlo dobro. To je razvidno iz tega, da so iz vrta in za svinje dobili 90011. Srenje in zasebniki so za svoje siromake vplačali 11.800 fl. Zunaj Gradca vzdržuje dežela še 10 javnih bolnišnic. Mesta, kder se nahajajo, so: Bruck, Judenburg, Leoben, Kuittelfeld, Marija-Celje, Radgona, Ptuj, Maribor, Celje in Brežice. O teb par besedic prihodnjič. Smesničar 29. Prijatelj pride k prijatelju, ki ravno svoji ženi piše pismo s prav debelimi črkami. „Zakaj pa tako debelo pišeš", ga vpraša prijatelj, „Vidiš, ljubi moj, to je zato, ker mi je moja žena zelo gluha. Rad bi ji prav glasno povedal, kar ji imam povedati." Razne stvari. (Svitli cesar) so 200 fl. darovali za stavljenje šolskega poslopja pri sv. Ilji v Slov. goricah. (G. baron Goedel) je po nemili smrti zgubil svojo edino hčer, 251etno gospodično in baroninjo Olgo po dolgotrajnej in hudej bolezni. (Mariborski gimnazijci) napravijo v nedeljo 8. aug. t. j. v ptujske j čitalnici veselico. Načrt ali spored je zanimiv, med drugimi je tudi Hajdrihovo „Jadransko morje" in dr. Ipavičev „Kdo je mar"? Začetek ob 8. zvečer. (Tolovaji) so vlomili v Hlebičevo hišo v Rušah ter se hlapcev lotili, ko so ti ropanje branili, enega hlapca so obstrelili v nogo, drugega v trebuh. (Pri sv. Trojici) v Slov. goricah je pri gosp. Ohmannu začelo goreti, toda ogenj so srečno pogasili žandarji, domače in sv. lenartsko gasilno društvo. (Trikrat streho predrli) so drzni tatovje v Partinji v Slov. goricah. Okradene so 3 gospodinje. Tatje odnesli so moko, kokoši, špeh in prte. (Strela udarila) je v viničaiijo Jelene Polat-nikove pri Brežicah. Hram je pogorel, posestuico je omamil blisk in deloma opekel. (Ponarejeni desttaki) potepljejo se v Ptuji in okolici. Pozor! (Nesreča); v Dobrovcah marib. okraja vzel je iznad peči nabito pištolo 6letni Franček Kac in ustreli v 61etno Marijo Nedvedovo ter ji vnese desni kazalec. (Pretesno) je bilo v celjski kajhi ter so 15 zaprtih ptičev odpeljali v Gradec in 5 v M-aribor. (f Vedno naroden volivec) g. Val cel v Hoč-kej fari je umrl. Naj počiva v miru! (Zarad rdifteritisil bolezni) so šolo v Čreš-njevcah slov. bistriškega okraja zaprli. Loterijne številke: V Trstu 10. julija 1880: 83, 82, 61, 25, 10. V Linci „ „ 7, 82, 54, 11, 43. Prihodnje srečkanja: 24. juiija 1880. Učiteljska služba na enorazrednici v Veržeji, IV. plačalnega razreda in služba orglarja z dohodkom od 100 gld. se razpisuje. Prosilci, nemškega in slovenskega učilnega jezika zmožni, naj vložijo pravilno svoje prošnje do konca julija t. 1. Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 30. junija 1880. 3—3 Predsednik: Premerstein. Barve za oljnate flrneže jako fino zribane, oljnate ftrneže, lan en o olje, trpentinovec, lake železne, kro-palove, damarjeve; vsakovrstne suhe barve, bronzo, zlato v listkih, srebro, čopiče, sploh vse, kar potrebuje lakirar, malar hiš itd. Robo prodavam na veliko pa tudi na drobno po jako znižanej ceni. H. Billerbek. Štacuna in zaloga: v Mariboru, v gosposkej ulici „pri psovi" Ccnilnike dopoiiljiim franko in lapstonj, »unanja naročila izvršujem proti poitnemu povzetju vestno in točno. 5—8 Štev. 475. 3—3 Nadučiteljska služba na dvorazredni ljudski šoli pri sv. Marjeti na Pesnici z dohodki IV. razreda in prostim stanovanjem se razpisuje. Prošnje se imajo poslati do 31. julija t. 1. krajnemu šolskemu svetu pri sv. Marjeti na Pesnici. Okrajni šolski svet v Mariboru, dne 23. junija 1880. Predsednik: Seeder. Učenec iz dobre hiše, ki je ljudsko ali meščansko šolo z dobrim uspehom dovršil, se vzame pri nekem urarji v Mariboru v uk. Učnine je plačati 150 gld. Več se zvč pri J. Leon-u v Mariboru. i—3 Službo išče dobro izšolan učenec sadje- in vinorejske šole mariborske. Mladeneč je 18 let star, vseskozi poštenega krščansko-vernega obnašanja, zdravega in močnega telesa in je z malim plačilom rad zadovoljen. Več se izvč pri uredništvu „Slov. Gosp." i«»'« Priporočba. Albert Lončar, prej Wetschko, , priporočuje slavnemu občestvu svojo dobro , izbrano zalogo obutali za gospode, gospe in R« otroke, po najnižji ceni. Vsa roba je doma v mojej delavnici izdelana. Vnanjim naročji nikom ustrezam točno, ako mi le jedno obu-$ talo za mero dopošljejo. 3—3 NajpripravniŠa darila za pridne šolarje ob konci šolskega leta so brez dvombe Slomšekovi spisi. I. njegove premilene pesni; II. njegove nepresežne basni, prilike in povesti; III. njegovi v pedagogičnem obziru uprav mojsterski životopisi. Kdor naroči v zgornji namen deset iztisov poprek, znatno se mu zniža cena — pri izdatelji č. g. Mihalu Lendovšeku, 1—2 vikanji v Ptuji. O* ■Mš -M- 110 Hemenarstvo 2—3 gospoda Lerch-a v gosposkej nlici štev. 13 v Mariboru je vljudno podpisani prevzel in se slavnemu občestvu priporočuje za vsa v to stroko spadajoča dela. Blagovoljna naročila bode izvrševal vselej točno in dobro ter prosi, naj ga s takšnimi pogosto počasti. Roman Baronik, remenar. o«; IW! ■M- =10 Pri H. Ničmanu, založniku v Ljubljani, je ravnokar prišla na svitlo: „Stoletna Pratika", četrtega natisa, popravljena in pomnožena, ki obsega 260 strani. Ker ljudi radi berč „Stoletno PratlUo" in vedno po njej povprašujejo, izdali smo jo v četrtem natisu. In res, skoraj da si upamo reči, da ne bode nihče rekel, da bi se mu ne bila ta „Pratika" popolnem prikupila, če jo je le nekoliko prebiral; posebno pa zato, ker v njej najdemo tako natančno in umevno razlaganje vseh stvarij in oddelkov, kakor do sedaj v nobenej slovenskej „Pratiki". Velja trdo v pol platnu vezana 85 Ur., v pol usnji »O kr, Pri ravno tem založniku je tudi na svitlo prišla in se dobiva: Častna straža Jezusovega presvetega Srca. Poslovenil J Dolenec, stolni kaplan. Obsega 64 strani. Velja 1« Ur. Ravno tako tudi: Gorečnica naše Gosne jresvetega Srca. Izdelano za Slovence poleg francoskega „LaZčlatrice" Obsega 56 strani. Velja tO Ur. Razlaga Svete maše po č. oč. Martinu Cochera-n domače in molilne bukve. Obsega 510 strani in velja v pol usnje 1 H. Ur., v usnje i H. 40 Ur., z zlato obrezo S 11. Odpustki kaj so, in kako si jih v prid obračati, Po 14 francoski izdaji P. A Manzelna, na svitlo dal P. J. Sajevic, mašnik ravno te družbe. Obsega ,370 strani in velja v pol usnie 90 Ur., v usnjo 1. II. lO Ur., v zlati obrezi 1. II. <10 Ur. 3-3 51. Računski sklep vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu za upravno leto 1879. A. Stanje. Oddelek za poslopja. 31. decembra 1878 je bilo stanje Leta 1879 je narastlo: po novem vstopu........ po povišanji vrednosti....... po zopetnem sprejetji....... po preklicanji odpovedbe...... Skupaj Odpadlo pa je: po izstopu in nazajvzetji zavarovanja po znižanji vrednosti....... po ex offo izključbi vsled dolžnih doneskov po izbrisanji vsled požarov..... po preteklem začasnem zavarovanji . Število Zavarovalna vrednost Število Zavarovalna vrednost deležnikov poslopij deležnikov poslopij gold. gold. 3 808 1 287 21 9.062 918 2.988 53 6.324.774 1,403.090 1,096.870 24.790 90.169 5.116 204.911 13.021 107,971.693 8,849.524 961 2.577 350 177 2.423 171 6.068 934 649 1,397.042 235.600 2,387.910 410.800 2,226.309 95.285 4.065 217.932 10.245 116,821.217 6,657.661 Tedaj stanje 31. decembra 1879 .......... 91.220 207.687 110.163 556 Oddelek za premakljivo blago. 31. decembra 1878 je bilo stanje.......... Leta 1879 se je narastlo po novem vstopu in povišanji vrednosti Skupaj Odpadlo pa je: po izstopu, znižanji vrednosti in izbrisanji vsled požarov in po preteklem začasnem zavarovanji......... Tedaj stanje 31. decembra 1879 .......... Število listov Zavarovalna vrednost 11.179 7.064 19,403.1861 15.881.453 18.243 5.824 35,284.639 14.812.631 12.419 20.472.008 Oddelek za zrcalno steklo. Leta 1879 je narastlo po novem vstopu........ Skupaj Odpadlo pa je: Tedaj stanje 31. decembra 1879 .......... 40 49 12.662 12.885 89 18 25.547 5.918 71 19.629; B. Gospodarjenje. Oddelek za zavarovanje poslopij, premakljivega blaga in zrcalnega stekla. r 501412 30.923 499300 125-567 2.303 300 20 2-530 29.019 48.618 9.975 2.435 Dohodki. 1 Rezerve doneskov in premij Prepisanje društvenih doneskov, premij in postranskih pristojbin za zavarovanja v tekočem letu 1879 novo sklenjena in povišanja 3 Prepisanje društvenih doneskov za 1. 1880 Deleži protizavaroval- cev pri požarih . Deleži pri preiskavanji škode 6 Deleži pri darilih za pomaganje pri požarih Deleži pri stroških za sklicavanje in gašenje 8 Protizavarovalni storni 9 Protizavarovalna prov. 10 Obresti premoženja 11 Brutto-dohodki posest. 12 Rezerva protizavaro-valnih premij 13 Povrnjena izvanredua rezerva za škode Stroški. 1 Odpisanje doneskov, premij in postranskih pristojbin. . . . 6-871 iikvidirane škode pri požarih in zrcaln. steklu 369.932 3 Neodločene škode . 6.818 4 Stroški za preiskavanje škode.....8.098 Darila za pomaganje pri požarih . . . 787 6 Stroški za sklicavanje in gašenje . . . 164 Provizije .... 26.356 8 Protizavarovalne prem. 140-113 9 Upravni stroški . . 58.684 10 Splošni zavarovalnični stroški .... 16.049 tnventarialni stroški . 815 12 Pristojbinskega name steka delež 1. 1879 . 4.023 13 Poslopenski davki . 3.733 14 Popravni in drugi stroški za posestva . . 1.431 15 Rezerve doneskov in premij .... 509-640 Oddelek za poslopja 52 34 88 12 34 05 71 65 65 09 74 29 72 22 47 50 30 09 71 68 84 23 30 24 12 62 1,252.407 38 1,153 520 01 Oddelek za premakljivo blago 41.573 47.153 17.474 11.936 223 1.695 7.113 9.978 5.000 2.052 25.926 367 551 4.755 40.244 6.847 2.022 78 42.114 51 09 10 26 01 35 82 22 38 85 142 147 124.961 54 Oddelek za zrcalno steklo 437 409 16 36 34 45 12 489 94 46 48 23 846 633 Skupaj 94 543-423 78.486 516-775 137-503 2.526 07 300 05 20 4.225 36.132 48.618 9 975 12413 5 000 8-940 395 895 7.186 8-650 787 164 31.145 180-358 65.577 18.084 894 4023 3.733 1.431 552244 40 27 30 27 40 30 09 44 53 09 59 08 30 24 2 36 1,395.401 1,279.115 38 86, C. Bilanca. >03 8 9 10 Activa. Gotovina v denarjih Vrednostne reci po kurzu 31. de cembra 1879: a) lia račun zavarovalnice: 1. sreberna renta no m. fl. 48.000,— •k 70.70 . . fl. 33.936- 2. loti. posojilo 1.1860 nom. fl. 10.000,— & a 130,— . . „ 13.000,- 3. posojilo grašk. mesta nom. fl. 59.500.— a 103,— . . ^ 61.285,- b) na račun penzijske zaloge: 1. avstr. zlata renta nom. fl. 6000 a 81.35 . . . „ 4.881.- 2. zastavniška pisma zavoda pismo-zastav-niškega staj. hranil niče nom. fl. 5000 a 101.25 . . „ 5.062.50 Založeni kapital: a) na račun zavarovalnice: 1. v staj. „Escompte-bank" v Gradcu fl. 30.996.18 2. v zavodu zastavnjce „ 30.000. 3. v hranilnicah na Štajerskem in Koroškem „ 672.550.98 b) na račun penzijske zalogo: 1. v občinski hranilnici v Gradcu c) na račun zaloge za podporo požarne straže: 1. v občinski hranilnici v Gradcu Posestva...... Dolg reprezentacije ljubljanske Dolg okrožuih komisarjev Dolžni doneski in premije: za nova zavarovanja fl. 4.917.87 b) za zavarovanja na nedoločen čas in sicer za prejšna leta do leta 1878 . . „ 10.188.73 c) ravno to za 1.1879_ „ 7.383.85 Predpisani doneski za potr. 1.1880 Delež pristojbinskega namesteka, ki pride na leto 1880 . Dolgi protizavarovalnih društev in raznih dolžnikov .... Rezerva protizavarovalnih premij Opomba Inventar, ki se nahaja pri ravnateljstvu, repreientaciji ljubljanski in okrožnih komisarjih, vslcd polagoma odpisavanja v premoženje ni več vitet. Znesek 18.866 41 108.221 9.943 733.547 21.601 4.100 176.433 Passiva. Rezerva za požare ... Ne potegnjena odškodnina za po žare 50 6 I|11 12 13 Ne potegnjena darila . Ne potegnjeue podpore . Pristojbine za IV. četrtino 1879, ki so se mesca prosinca 1880 imele plačati za vinkuliranje pogodbe in potrditev prejemkov V letu 1880 plačljivi deli pristoj binskega namesteka Vsota, ki jo imajo poslopenski deležniki od ostatka leta 1878 dobiti...... Ravno to od ostatka leta 1879 Razni upniki..... Penzijska zaloga zavarovalničnih uradnikov Zaloga za podporo požarne straže Rezerve društvenih doneskov in premij Rezervna zaloga 105|16 677 98 22.490 516.775 4.023 49.926 12.413 ,679.125 45; 35 30; 89; 30 80 Znesek 9.331 19.878 160 75 94 12 42066 920 30 49.000 50.000 7.411 31.545 4.100 552.244 954.038 09| 48 36 85 .679.125 80 D. Rezervna zaloga. Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1878 Novi dohodki. Po pravilih rezervni zalogi pripadajoče postranske pristojbine, potem doneski iz prejšnjih let do 1878 ......... Delež protizavarovalcev neodločenih škod lanskega leta . Odpisane odškodnine.............. Kurzni dobiček vrednostnih papirov........... Finaltaugenta za zavarovalnico iz konkurza.štajarske kreditne banke v Gradcu ................. Ostali znesek dobitka poslopenjskih deležnikov leta 1877, kateri ni prišel v porabo............... Rezervni zalogi pripadajoči del dobička, ki se je leta 1879 podal: v oddelku za poslopja z.......fl. 48.887.34 v oddelku za premakljivo blago z . ... „ 17.187.60 v oddelku za zrcalno steklo z......„ 213.54 Drugi dohodki ................. Skupaj . Od tega: So se izbrisale pristojbine in starejši doneski do incl. 1878, kakor drugi nepridobljivi ali negotovi zneski........ Izbrisalo se je od konta posestev........... Pozneje likvidirane odškodnine za požarne škode prejšnih let . Penzije in odgojevalui doneski............ Leta 1879 od občne skupščine dovoljeni dodatni kredit za obhajanje 501etnega zavarovalničnega jubileja......... Za celo pokritje nezaloženega dolga v oddelku za premakljivo blago iz leta 1875 ................ Razni stroški rezevne zaloge ............ Stanje rezervne zaloge 31. decembra 1879......... 3.353 1.086 775 6.135 5.010 1.833 66.286 176 3.595 1.782 1.609 11.565 5.000 19.111 17 23 50 912.061 84.659 996.720 42.681 954.038 11 53 64 79j 85 Opomba. Kot garantijska zaloga v oddelku za premakljivo blago je po § 10 pravil tega oddelka kapital v znesku fl. 50.000.—, in kot garantijska zaloga oddelka za zavarovanje zrcalnega stekla je po § 22 tega oddelka kapital v ¡snesku fl. 1000,—, iz rezervne zaloge poslopijskega oddelka podarjen. Anton vitez Spinler 1. r., generalni tajnik. Za upravni odbor: Franc grof Meran 1. r., generalni ravnatelj. Franc Doser 1. r., knjigovodja. Za ravnateljstvo: Dr. Franc llwof 1. r., ravnateljski predsednik. Račun se je pregledal in se s knjigami zavoda zlaga. Gradec, dne 27. aprila 1880. Josip Weis vitez Ostbornski 1. r. Dragotin Ohmeyer 1. r. Julij Schuster 1. r. Ponatis se ne plačuje. Tisk Jan. Leon-ft v Mariboru.