«a koristi dbUv« Ijudetva. D«Uv« «o opravičeni do pa kar product ra|o. ie paper ia devoted the tniereeie of tKa >rktn§ clasa. Work-are entitled to ali rhat the v produce. ^Üf.*4 ••ooed-slaM minor, Dm. «, IM7. »t ib« post offtrs itChiotfO 111 u ud «i t lir Act of Coairtiiof March IM ih?v Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se", 81 PAZITE! na številko v oklepaju ki ae naha|a pole« va *e«A naslova, prilepile nega epoda|ali na ovitku. Ako (1 ti delavci dobro organizi-kmh strokovno. V Chicagi stavhinskj delavci čvrsto I * t # # ovno organizacijo. Njih or-ija Šteje približno 55 do toisoč delavcev raznih strok, pnizirani so p leg njih cesto-iški vslužbenci. tobačni de-Jli, strojniki, črkottavci, tiskarji. mizarji, livarji, železničarji in ^Kfe strok. Vsi ti unionisti so 364 dni v letu skozinakoz unionisti, delavci, ki se borijo za boljše življenske nierej neizprosni nasprotniki pit a list o v so. Ali le 364 dni v ftu. Kedar pa na|>oči 365. dan, o je dan volitve, takrat pa veči-oiua pozabijo, da m) se skozi celo o borili s kapitalisti. In dan volitve glasuje večina za kapitaliste, za svoje nasprotnike, kandidate republikanske in demokratske stranke, ki so golo o-[fodje ameriških velekapitaliatov in delajo zakone v prid kapitalia. liu in na škodo delavcem. T Tudi pri zadnjih občinskih vo-Ittvah so večinoma delavci v Chicagi glasovali seveda zopet za kapitaliste. Županom je bil izvoljen ^Carter Harriaon, demokrat, dasi bo delavci že iz presnih bojev s kapitalisti inpeli ž njim zelo slabe Anšnje. Carter Harrison je v četrtič izvoljen županom. Pregovor ae glasi, da medved gre le enkrat plesati na led. No. cikaški delavci gredo pa plesati večkrat,' (fangače bi Carter Harrisona ne isvolili županom, marveč bi glasovali za unijakega delavca, za kandidata socialistične stranke, sodr. Rodrigueza. Carter Harrison pa ume to kratkovidnost in staro navado delav-eev tudi dobro izrabiti. Seveda jo ne izrabi delavcem v korist, marveč le njim v škodo. Prvega maja je zastavkalo v Chicagi 2500 železniških skladiščnih delavcev. Druzega maja so pa že zaprisegli v Chicagi 150 Specialnih policajev, dne 3 maja pa še 40, da varujejo interese železniških magnatov, dasi ni bilo niti najmanjših izgredov. V Chicagi se pa špecielnih policajev ne more nastaviti, ako v to ne doVoli , župan. Harrisonova prijaznost do delavcev se je takoj pokazaja v pravi luči. ko ae v četrtič še ni .ogrel ns županskem stolu. Harri-^•onu ni zameriti, saj je zastopnik tistega sloja, ki odira in skubi delavce. ki ne seje, ne žanje, marveč le uživa, kar so drugi pridelali v potu svojega obraza. Ali strokovno organiziranim delavcem je zameriti, ki so volili bič, da jih tepe. Organiziran delavec. ki pri volitvah agitira za kapitalistične kandidate, je še slabejši kot prostitutka. Prostitutka proda le svoje lastno telo. Organiziran delavec, ki agitira za kapitalistične kandidate pa prodaja poleg sebe še svoje tovariše, delavce, — svoje otroke, svojo ženo. V takem slučaju se je orga-• fjfciran delavec z moralnega stalila ponižal pod prostitutko, ker ne prodaja le sebe. marveč tudi druge. Kfijalt je pri Terinopilah izdal .. J' ._„.___4 K 1 «]> . * Laul. TtpanJnrtT: nit ttrtr^ orv» *rameu pH vendar ni bil. da bi pO «««bljeni bitki, klical ftpartance zopH v boj. Takega dela je zmo-kn le izdajalec delavskih koristij: PtskoviiM organiziran delavec, ki p pri volitvah usilja kapitali-po porazil |*t zopet kliče de-na štrajk, da doživijo še pora«. ifctolit- \ llarrisi na županom «"«ta Chicage. stavka Železnikih skladiščnih vslnžhencev, na-' vi jen je špecielnih policajev, da «ruši in v niči štrajk Železnikih diščnih vslužbencev, je pa za- eno dober nauk za vse delavce. Kakor si delavci ptmteljejo, tako tudi ležijo. Dokler bodo delavci glasovali za kapitalistične kandi-date, «e za delavce tudi ne bo obrnilo na boljše. Kapitalisti bodo na krmilu, izmozgavali bodo delavce delavci bodo pa njih sužnji. " Ako se hočemo delavci osvoboditi kapitalistične sužnosti, potem moramo glasovati za sebe, za delavske kandidate — za kandidate, ki jih je postavila socialistična stranka, ki je edina in prava delavska stranka. Ako pa delavci glasujejo nasprotno, so pa sami zakrivili gorje in zlo, ki ga vživajo. KDO SO NA&I SOVRAŽNIKI. Pod tem naslovom prinaša organ češke tipografične unije št. .130 v št. 4 8. letnika daljši članek, kjer razpravlja o namišljeni uniji tiskarjev, ki se je ustanovila preti kratkem od strani mahina-cij akcijskih listov: Denni Hlasa-teij iu Svornost. Tipografična unija št. 330. je v mednarodni tiskarski zvezi in je v teku 18tih let izvojevala češkim stavcem lepe vspehe v skrajšanju delavnega časa in izboljšala mezde. Z $12 tedenske plače in 25 do 30 či. od ure pred 18 leti, dobe tlanes vsled organizacije stavci od $21.12 na teden ali 44—56 ct. na uro. Denni Hlaaatel in Svornost, ki sta vedno nasprotna delavskim interesom, sta pa začela s pomočjo enih nezavednih stavcev organizirati nekakšno narodno unijo stavcev, ne da bi bila v mednarodni zvezi tiskarjev. Navidezno hočejo pokazati, da je to prava unija, in samoumevno tudi apelirajo na sta ro in že preživelo taktiko — šovinizem. da bi tako oslabili pravo unijo mednarodno organiziranih stavcev. Da bi bolj vleklo, so izdali tudi svojo varstveno znamko, ki je pa neveljavna in proglašena za skeb-8ko. Naše delavce in vse tiste, ki imajo posla s tiskarstvom, opozarjamo, da se vedno preje prepričajo, če je unijska znamka od mednarodne tipografske unije, kajti tedaj šele se podira pravo delo^ kjer so vposleni mednarodno organizirani stavci in je kot taka priporočljiva. roosevelt postaja sme Sen. — Roosevelt je ostal stari na«* protnik delavcev. Svoje zagrizeno nasprotstvo do delavcev je dokazal v aferi Mover, Haywood in Pettibone, ko je dejal, da so nežel-jeni državljani, še predno je ktero sodišče izreklo, so li krivi ali ne-dolžni.#Roosevfelt se je takrat kot predsednik ameriške republike blamiral preti celim svetom.' Zdaj, ko je "oberšpijon" Burns zvršil v državi Indiana v interesu t rust a za jeklo in železo Človeški rop, ukradel je .MeNamara, tajnika stavbinske železarske in jeklarske unije in ga odvetlel v Los Angelos, da bi tam po nedolžnem umrl na vislicah, da bi železarski in jeklarski trustjani še laglje iz-žemali delavce, je Ro<*sevelt zopet v mesečniku "Outlook" pričapljal na dan in priobčil članek: "Umor je umor "--- V tem članku šimkoustni Roosevelt priporoča, da naj delavci nikar ne priskočijo na pomoč svojim zaprtim tovarišem, ker nihče ne vč, so li krivi ali nedolžni, naj počakajo, kaj sodišče poreče. Ta je pa panjetna. Delavci naj Čakajo, kaj izreče sodišče, katerega kontrolirajo veletrgovci. vele-kapitalisti in pa general Harriaon Gray Otia. Svojih tovarišev naj ne podpirajo z denarjem, da bi najeli dobre advokate, marveč jih naj prepustijo svoji ueotli. da bodo toliko hitreje viseli po nedolžnem na vislicah in jla bo "oberšpijon'' Hums v službi velekapitala toliko hitreje za svoje peklensko delo dobil svojo ilagrado. Rot>sevelt menda ne vč. tla je postal že smešen, da je delavcem Se dobro v »poiriinu, kar je povedal glede Moyerja, Haywooda in Pet t i bona. Ako bi takrat delavci poslušali Roosevelta, bi Mover, Pettibone in Haywood že zdavnej viaeli. Saj Roosevelt sam ne verjame, da je pravičnost sodišča osvobodila Moyerja, Haywooda in Pettiboua. Moyer, Haywood in Pettibone so bili oproščeni, ker so za njimi stali delavci in zahtevali pravično sodnijsko obravnavo. l*rotest ameriškega ljudatva je rešil Fred D. Warre^ia. urednika soe. tednika "Appeal to Reason" ječe, za katerega se je Roosevelt toliko trudil, da bi šel na ričet. Delavci v ameriški republiki danes vedo, kdo je njih nasprotnik in kje mo njih interesi. Za svet ne bodo hodili k Roosevelt u, ljubljencu ameriške plutokracije, h človeku, ki postaja s svojimi nasveti smešen. Ko je poslanec Kuznjecov prečrtal dotitfno izjavo in zahteval pojasnila, jc v»a duma ostrmela. Na-zatlnjakc je prešinil strah, ko so spoznali, da se vojaški mornarji gibljejo. Najbolj so »e seveda zgrozili tega. tla se mornarji obračajo do socialnih demokratov. Začudenje »e je >e povečalo, ko je vstal namestnik mornariškega ministra in takoj odgovarjal na interpelacijo. Zakaj taka pripravnost pri ruskih ministrih drugače ni v navadi. Lahko si je misliti, da je mož skušat oslabiti vtis k. ki ga je interpelacija napravila v duma. Posrečilo se mu je pa to prav slabo, zakaj priznati je moral, da so vsi podatki interpelacije resnični. To priznanje pa j»» važiiejše od vsega olefmavanja. Revolucija, ki je navidezno spala, se drami. POLITIČNI OD8EVI. V - , Značilni simptomi na Ruskem. Kapitalistična družba ae vede. kakor da bi ji bilo zagotovljeno večno življenje. Zabava se in se dela brezskrbno, njena prešemost sega do oblakov, njena pesem se razlega od gore do gore. Toda kdor zna opazovati, vidi lahko, da je v tem veselju jako žalostna komedija : človek se spominja na aa-' motnega popotnika , ki po noči j skozi gozd na ves glas prepeva, I ker — ga je strah. Groza prešinja i ude kapitalistične družbe, zakaj na vseh koncih in krajih se kažejo znamenja, da so tla, na katerih . pleše, vulkanična. Hudi krči pre-1 tresajo in zvijajo kapitalistično i telo; a to so le simptomi hude bolezni, ki se ne da prevariti. Jako važen barometer je Ru-| sija. Reakcija vsega sveta upira vanjo oči. Protislovanska Nemčija je do ušes zaljubljena v ofici-alno Rusijo; Japonsko, ki se je Se preti kratkim z njo merilo z orožjem v roki, jo posnema. Ali tudi vse kar čuti svobtnlno, zasleduje z napetostjo vse dogodke na Ruskem, ker ve, koliko pomeni zmaga ruske revolucije za svobodo vsega človeštva. In ruska revolucija, ki so jo po strašnih pobojih v Moskvi, po razpustu druge dume smatrali za mrtvo, se zopet javlja. Značilna znamenja kažejo, da je minila doba potrtosti; nenadoma lahko izbruhne nov boj, ki prinese odločite?.' Nemiri na vseučiliščih in dijaški boji s policijo, ki so se zadnje mesece energično javljali, so za razpoloženje na Ruskem vedno značilni. Pred vsakim revolucija-, kim izbruhom so naznanjali vihar. Drugo znamenje so stavke, ki se zopet množc in dobivajo vetino večji obseg. Pri dopolnilnih volitvah propadajo kandidati zmernih Mtrank in dobivajo komaj Se po nekaj glasov. Krize v vladnih krogih so s splošnim nemirnim položajem v zvezi. Posebno važen pojav pa je nezadovoljnost, ki se širi med vojaštvom, * preti vsem v mornarici. Preti kratkim je socialno demokratični poslanec Kuznjecov imel v dumi pri [ik o prečita ti neko iz-javo mornarjev z bojne ladje "Admiral Kormilov" je s tem zbudil nepopisno senzacijo. Mornarji st» se bili obrnili naravnost do socialno demokratične frakcije s prošnjo, naj zastopa v dumi njih pritožbe, ki se tičejo nečlo-ceškega ravnanja oficirjev, pretepanja in mučenja. V izjavi so navedeni razni slučaji, ki so jih mornarji naznanili tudi ministrstvu. Meti drugimi je tudi dogodek nekega mornarja, ki je zaradi zlo-stnvljanja ustrelil najprej svojega oficirja, potem pa sebe. / Splošen pregled. — V Belgiji so socialisti priredili veliko demonst racijo proti klerikalnemu šolskemu zakonu. V Bruselj» *e je vršilo šest velikih »hodov. Shodi so se vršili tudi na deželi. Povsod so sprejeli ojstre resolucije proti klerikalnemu a-tentatu na ljudsko šolo.in zahtevali so splošno in enako volilno pravo. Na shodih so nastopali naj-boljši socialistični govorniki. Ministerstvo zdaj namerava provizorično umakniti šolsko zakonsko predlogo in jo kasneje predložiti specielni komisiji, ki bi bila sestavljena po moči raznih parlamentarskih strank.- • a a — Policija nikjer ni dosti pri-ds. Ali najbolj lopovaka je pa dandanes v Kumuniji. Rumunske* ga 8odruga dr. Rakovskega je romunska policija dala odgnati od-gonakim potom preko meje. dasi je rumunski državljan. Sodr. Ra-kovski se je naselil na to v Carigradu. Ali nekega večera so ga tajni policaji aretirali pri večerji in ga odgnali na policijo.kjer so mu kot vzrok aretacije naznanili, da so dobili obvestilo, da je zelo ne*a-ren anarhist. Ko ae je ta vest raznesla po Carigradu,je nekaj turških državno-zborskih poslancev takoj pohitelo na polic i jo, kjer se jim je posrečilo toliko posretlovati v prilog so-tlrugu Rakovskemu, da so ga izpustili takoj in mu dovolili bivati v Carigradu. a e * — V Evropi so delavci povsod svečano obhajali prvi majnik. V Berlinu je bilo dopoldne ?3 shodov. V Parizu je bilo pripravljenih do 20 tisoč vojakov. Zvečer se je zbralo -na tisoče delavcev blizo bastilje, kjer st) socialisti in pro-timilitaristi govorili ostro. Neki nemški delavec, , k i je imel pripeto trohojniško rozeto na jopiču, je izjavil med splošnim odobravanjem, da nemški dclavci ne bodo prijeli za orožje, Če pride do vojne med Francijo in Nemčijo. • e * — V ruski mornarici in armadi na suhem zopet vre. Občeznano dejstvo pa je, da se v mornarici vetino preje pojavi nezadovoljnost kot v armadi na suhem. Kje no vzroki? V mornarici služijo večinoma mestni delavci, ki jih rabijo vsled tehnične izobrazbe in pa mornarji po poklicu, ki so z raznimi izkust-vi na mo|*ju. brodarenjem križem sveta, čltanjem knjig v prostih urah raaSiri4i svoje znanje. Na-obratno pa služijo v armadi na suhem večinoma kmečki sinovi. Ae'dobro «e spominjamo vpora mornarjev na oklopnici " Potem-kin", v Kronstadtu in Sveabur-gut In danes so zopet mornarji, ki se nezadovoljni. Dvajset tisoč mornarjev v Kronstadtu je pred i kratkim izročilo svoje pritožbe soci^istični frakciji v dumi. Ko je sodr. Kuznecov čital te pritož- be, so vsi |>oslanci poslušali paz* no. tla jim u'e uide nobena beseda. Včinek je bil tak, tla je vojaški in mornarični prokurator skušal v dolgem gov» ru omiliti učinek pritožbe s tem, da je rekel: 1'reis-kavr proti slabim rav.meram v mornarici j« vstavil« radi tega. da se ohrani pokorščina ns-prani višjim. • . • ■ — Blaznost današnjega kapitalističnega sistema se najboljše zrcali v naslednjem resničnem dogodku. Milionarka Hette Green iz New Vorka je pozabila, tla lastu-jc v St. Louisu, Mo. hiše, ki ji je nosila dve sto dolarjev najemnine na mesec. Deset mesecev ni nihče prišel po najemnino, ker je tvrdka likvidirala, ki je pobirala za njo najemnino. Danes imamo na svetu ljudi, ki nimajo kaj jesti, pa zopet milio-narke, ki niti ne pogrešijo, dve ato dolarjev na svojih dohodkih vsaki mesec. Tone Sojar pa pravi, tla je bog svet prav ustvaril. Ej, Tone! Si taeuisses, filosop-hus mansisses! . — V zadnjem letu so v Pennsylvaniji izkopali 231,966.070 ton premoga. 1125 ljudi je pa za ta premog^ darovalo svoje življenje. Premogarski baroni v Pennsylvaniji pa vzlic tej strašni številki nočejo nič slišati o varnostnih napravah. kakor tudi ne o varstvenem zakonu za vslužbence v pre-mogokopih. Premogarski baroni se ne brigajo niti toliko za premoga rje kot za konje in mule, ki vlačijo vozičke, naložene s premogom. ' Tudi v druzih državah niao premogarski baroni nič boljši. Za slabo plačo morajo premogarji vsaki dan vagati svoje življenje, tja premogarskim magnatom raste profit. a a 0 — V Bangoru, Maine, je divjal strašen požar, ki je napravil na milijone dolarjev škode. Pogorišče je dve milji dolgo in tri četrt milje široko. Pogorelo je tudi več cerkva. Ali ni neumnost graditi cerkve, če Bog kasneje odloči, da morajo pogoreti? Gradnje cerkev je v takem slučaju upiranje proti božji volji. Po verskih naukih je pa tako početje smrten greh. e s , » — "Gospod in milostljiva gospa" Van li-ason sta v San Diego, Cal. najela poseben voz na brzo-vlaku. da spremita svojega kiržka v New York, ki je obolel na očeh. da ga tam operirajo najbolj znameniti specialisti. Koliko delavskih otrok oboli vsako leto na očeh, za katere se sploh nihče ne briga, ker so star risi prerevni, tla bi najeli zdravnika. Marsikteri teh otrok izgubi vid «a vedno, ker niso hneli zdravniške pomoči, ali so jo pa dobili prepozno. Kapitalistični sistem, ki dovoljuje. tla peščica ljudi po kraljevsko skrbi za svoje pse. otroci delavcev. pa umirajo gladu, ali hirajo vsled raznih bolezni, ker so njih stariše kapitalisti tako pri-*trigli na zaslužku, da svojim ljubljencem ne morejo oskrbeti zdravniške pomoči, bo vsakdo obsodil, ki ima količkaj ljubezni do svojega bližnjega v svojem srcu. S takim sistemom so ne more strinjat T neben človekoljub. s a * — Živimo v ameriiki republiki, v kteri imamo po izjavi Abrahama Lincolna. najbolj plemenitega predsednika, kar jih je imela do danes ameriška republika, vsi naseljenci (vsi državljani, in nedr-žavljsni) enake pravice do življenja. Mahinaeije kapitalistov in njih golega orodja pa dokazujejo, da nas tudi v republiki delijo v dve vrste državljanov: v kapitaliste, ki inajo vse pravice in v delavce. ki nimajo nobenih pravic. DRUGI JAVNI LJUDSKI SHOD V WAUKEGANU, VELIK VSPEH. V nedeljo popoldne se je vršil v NVaukeganu, 111., drugi javni ljudski shod, katerega je priredil Jugosl. tam. klub št. 45 v sporazumu s sodrugi iz Ken< she. Shml se je vršil v dvorani finskih sodrugov in je bil prav dobro obiska«, vzlic temu, tla je bilo lepo — ven, na piano vabeče vreme. Pa ne samo dobro obiskan je bil, (bilo nad 230 prisotnežev) ampak vršil se je tudi v najlepšem redu, v zadovoljnost vseh. Tt»čno ob V> treh popoldne je zapisnikar kluba pozdravil navzoče in ptnlal besedo sodr. Jože Za-vertaiku iz Chicage, ki je v % urnem govoru razobložil stanje delavcev V sedanjem kapitalističnem sistemu, iz pod kterega ni druge poti, kot socialistitična organizacija. Pozabil tudi ni pokazati navzočim "Amer. Slovenca", ki je zadnji teden feopet grdo hujskal proti socijalistom. Povedal je. da tisti dopisi ne pridejo iz VVaukegana. ampak da jih spišejo • navadni hujskači nekje drugje. Za njim je govoril v hrvatskem sodr. Thomo Bešenič, ki je v l^L» urnem govoru razvil celo zgodovino bojev, ki jih je bojevalo delavstvo. Konečno je prikazal najvišjo oblrko izkoriščanja delavskega razreda — po kapitalizmu, ob strani katerega se ima za vršiti tudi poslednji boj izpod gospodarske sužnosti. V lahko umljivih besedah mu je občinstvo hvaležno sledilo in g| parkrat pretrgalo z aplauzom. Med poslušalci je bilo tujli precej ženskega spola, katere so se prav pridno zanimale za socialistično literaturo. Pridobilo se je tudi par naročnikov na "Proletarca" in prodalo soc. knjig za $6.00? Sleherni v dvorani je bil zadovoljen s «hodom in marsikdo si je želel Se take prilike. Vsekakor dokazuje to, da je delavstvo v Waukeganu, jelo misliti, in da ni več brezbrižno. Tudi o-no gre naprej z duhom časa, če prav ne v toliki množini, kakor napr. finski narod, toda odslej bo šlo vse bolje. Posebne nade, da bo Waukegan ena važnih jugosl. soc. postojank leže v ¡naši mladini, ki prav rada čita soc. literaturo in ni v nji tistega fanatizma, kakor pri enih drugod. Waukegan maršira! Le takovnaprej, fantje! Poročevalec. BLAZNI SISTEM. "Chicago American" je zadnji teden prinesel sledeči dve vesti: Prva vest: Chang, kitajski psiček plemenite pasme, se je dan»*s pripeljal v New York s svojim gospodarjem in gospo Mr. in Mrs. G. Gordon Van Beach, iz San Diego. Calif., z namenom, tla obišče najboljšega zdravnika za oči. Psu se je vnelo desno oko in sprem-lj»! ga je vso p t tir. Ledwicz, nakar izroči svojega "bolnika" šne-Cijalistu za očesne bolezni. Chang se ceni na $3500. Druga vest: Jersey City, N. J., 1. maja. — Margareto Burke, ženo priletnega in brezposelnega delavca, so tlanes našli v tnžnem stanju na njenem domu. Bila je že več dni brez jedi in vsledtega tako snrnsr its se ni mogla pre* makniti. Poklicali so voz in jo odpeljali v mestno bolnišnico. Njen mož je že dolgo Časa brez tlela in brez vsakih sredstev za življenje Star je že in \nihče ga ne mara za delo. Blagoslovljen bodi današnji sveti sistem 1! I Jak« važni vprašaje? "Ali sen ie poslal zaostalo ročnino na "Proletarca"! di ne! — MOLKT AMC Ufr SA IM TE It IS M OKLA V SOGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Laalaik fe irtrfr^-'j- JifMtoiuiki tfdavsks t tak« vsa ërufta v CSksfo. 111. Z» Aminco $1.3S m c«lo loto. Wc m 11». Z« Evropo li «• colo Uto, $1 m pol l«t». fkTi ('%t ti* i i 'd '"tudi S T AMI m**lot. PROLETARIAN Owm4 ud p«biikh»a Evbby Tu moat by ftsstfc Sls»fc WsrlUMi't Pabltokisf Co«p*ay ChJcsfs, ! Ils>h. Glasilo Slovenske socialistične •rganizacije v Ameriki. mik FosiipM,---------- johu Potiicfc, JUcTfmrr: mak JanoftlC, Tmwrv ErUaS*)**»"«- 1 iVMcumoa ratui Uoitod Sut«« amá Cmmtám. UM « yur, Tic lor haS yw. Forcit» cooatrioi %2 • y—r, $1 for half yoar. mvantno batu o« atroomeat. naslov et-tisoČ"delavcev v raznih industrijah. Par tisoč stavbnih in skladiščnih delavcev je še zdaj na štraj-ku V Pittsburgu 10.000 mož v delavnicah Pennsvlvania-železniee. V New Torku je šlo na štrajk 9000 mašinistov in par sto pekov ter krojacev. Okrog tisoč stavbnih delavcev je zaštrajltak) v Toronto, Ont. PRAZNOVANJE PRVEOA MAJNIKA. Delavstvo doma in po svetu je trnli na letošnji prvi maj pokazalo, da se vedno boljinbolj zaveda mtemacijonaine solidarnosti in svojega razreda. Poročila o praznovanju mednarodnega delavake- NEKAJ ZA SOJARJA. (Konec.) Zakaj se je Sojar zaletel v so-cialiate? Ni teško uganiti. Da bi pobijal socializem iz svojega načelnega stolišča. za to jp preneroden in preplitev. Za načelni boj Sojar nima smisla. Je- pretrapast. Pač p« ima druge muhe v glavi. Njegova taktika je. d« hi nas spravil v past, kakor se je zgodilo v znanih aferah preti štirimi leti. Cela Sojarjeva klobasa o socialistih v "Amer. Slovencu" ni ni? drugega kakor navadna prov-okacija. Prepričani smo, da bolj vestno nihče ne čita "Proletarea" kakor Sojar. Nobena vrsta mu ne uide: vsako črko preobrne, da bi naAel dlako, s ktero bi se nas dalo loviti po sodnijah. , Ne bo nič, Tone! "Proletarec" ni tisti lrst, da bi kidal gnoj in razobešal plenice iz f aro v že v, Prav nič nas ne briga, kaj se godi za "španskimi stenami" v popov-nieah. Kajti prepričani smo, da vse gnjilobe med popi so krivi tisti ljudje, ki še podpirajo in redijo pope. In popje si ne morejo pomagati, «ko so lumpje: ljudje hočejo tako. Mi ne podpiramo popov. zato p« tudi mismo odgovorni z« njih grehe in vsledteg« nam ni prav nič mar. kaj počenjajo, dokler se ne vtikajo v naše zadeve. Sojar sicer blebeta, da v ime-nu socializma samo "farje" obiramo. Ta Sojarjeva nizkotna in preračunana laž drži le pri tistih delavcih, ki žal ne čita jo našega lista. Tisti pa. ki redno berejo "Proletarea". vedo, tla naš list je od svojega početka ignoriral vse slovenske pope: nikoli jih ni osebno napadal, razen če je bil izzvan kakor sedaj v Sojarjevem slučaju. "Proletarec" le tedaj vseka po popih, kadar se zalete v «oeialiste, kadar prekoračijo prag cerkve in vtaknejo fcvoj nos tam. kjer nimajo svojega husine«ša'. V našem uredništvu je zletelo v koš že nebroj dopisov,-ki so se tikali kakšnega popovskega škandalčk« v ti ali oni naselbini. In tega se bo "Proletarec" držal tudi v bodoče. Kteri duhovnik se drži samo svojega bnsinessa — dokler ga ljudje hočejo imeti — in pusti stvari pri miru, ki se njega ne tičejo, imel bo mir pred nami in našim listom. Rogoviležj jn hujskači kot je Sojar nsj pa ne mislijo, da bomo molčali, ksdar lažejo v socializmu in socialistih ter begajo delavce. Toliko prostora bo- mo vedno žrtvovali, da jim povemo kar jih gre — in samo toliko kar jih gre. Sojar je pravi tin srboritega kranjskega kaplana h Jegličeve šole. Mi se redkoked«j pečamo z njim; dotaknemo ae njegove brezpomembne osebice le tedaj, kadar s zaleti v socialiste kakor čorav petelin. Kaj vendar hoče t Da ima količkoj možatosti, moral bi priznati, da ravno socialisti ga puščamo v najlepšem miru. Radi cerkve, ne radi krstov, porok niti rsdi pogrebov umi ne delamo najmanjše nadlege. Živimo vseeno minio in zadovoljno, če je Sojar v Chicagu ali ne. In vendar mu žilica ne da miru. Ako mu uekteri ehikaški Slovenci hodijo n«gajat \ cerkev, naj Tone ne mjst^ ti« s<> to že socialist i. Popovski hujskači Sojarjevega kalibra sa vedno drže recepta hi-nvske katoliške morale: zavij oči kviško, pljuni in ntolČi. Napadel bo svoje nasprotnike v cerkvi ker ve, da tam nihče ne more zavrniti njegovih laži; napadel jih bt> v širokem kolu svojih pristašev, kjer ga prizadeti ne slišijo ali pa v kakšnem zakotnem listu, kteretga čitajo le ljudje njegove baže. In ko je izvrši) nizkotni napad, zapre oči in ušesa vsakemu stvarnemu dokazovanju, vsakemu odgovoru. Za take ljudi ima Anglež izvrstno besedo "cowards": strahopetei, licemerei, hinavci «li kakor se že vzame. Zakaj Sojar ne pride na naše shode in sestanke ,m nam pove. kaj ima povedati? Besedo bo dobil in lahko govori kolikor hoče. Gnjilih jajec ae mu ni treba bati. kajti socialisti se ne borimo s takim in ena-km katoliškim orožjem — kakorš-nega on živo priporoča' svojim privržencem —, borimo se le z besedo. Poživljamo Toneta Soj ar j s na javno besedno debato v ktero-koli dvorano, kjer naj dokaže, če more, svoja črna obrekovanja in natolcevanj« o socializmu in «o-eislistih. Ali se bo odzvsl! Dovolj. Le naprej, Sojar! Nikar se ne tnldihuj, Čimbolj boš rogovilil zo|>er socialiste, tembolj bodo rastle naše socialistične vrste. ker — le zapomni si. Tone! — čas gre naprej, nikdar nazaj. I'verjen pa bodi, da dolžni ti ne ostanemo ničesar. Miiitvgo Slovencev se pelje ko leto na obiak v staro domovino. Vsekakor je pa pametno, če ae ti Slovenci poslužijo ugmlnonti — znižane vožnje, ki jim jo nudi Austro Američana. Mi smo prepričani, da nikomur ne bo žal, ki se bo vozil na Marthi Waahington, ker je vožnja po Sredozemskem, Jonskem in Jadranskem morju skozinskoz zanimiva in podučna. Drugi narodi najemajo posebne psrnike, da vidijo Italijo in Grško, zibelko že iz prvotnih form izlušene civilizacije in kulture. Slovenci, ki ste ae oločili za obisk, posluiite se Marthe Wa-shington, ker si bodete razširili svoje znanje in ne vozite se po za-duhlih železniških kupejih preko Francije ali Nemčije. Važno za vse KI HOČEJO LETOS OBISKATI SVOJCE V STARI DOMO-VINI. Austro Americana, to je paro-brotlna družba, ki vozi med Trstom in New Yorkom, je dovolila znižane cene za svoj najhitrejši parnik Martha Washington, ki veljajo le za Slovence, ako se vde-leži večje število tega izleta. Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane $77.78. Ameriški državljani plsčajo štiri dolarje manj, to je $73.78. Martha Washington bo od plula dne 29. julija t. 1. iz New Yorka. Dne 4. avgusta se vstaai na Azors-kih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru, ki leži na južnem delu RAZREDNA JU8TI0A. — O priliki štrajka ekspresnih voznikov v New Yorku zadnjo jesen je neki skeb ustrelil štrajkar-ja Petra Roaelia. Zadnji teden je bila obravnava proti skebu * morilcu in porotnike je vzelo samo dve minuti, da so morilca oprostili. Skeb se je izgovarjal, da je izvršil umor v samobranu. Skoro istočasno in v istem mestu se je vršila tudi obravnava proti italijanskemu delavcu Viucentu Buc-cafori, kteri je tudi v samobranu ustrelil skeba v zadnjem štrajku Čevljarjev. Jasno je bilo dokazano. da je Buccafori z vršil umor le v skrajni sili, ko je bilo njegovo življenje v smrtni nevarnosti. Obsojen je pa bil na — deset let ječe v Sing - Singu. Prvi morilec štrajkarja je oproščen, drugi morilec skeba pa v desetletno ječo! — V Waterbury. S. D., sta nedavno tega stala pred sodnikom dva avtomobil ista. Prvi je plačal $100 globe, ker je povozil nekega moža. tlruffi p* je plačal $275 globe, ker je povozil — mulo! — Po zakonih v,IUinoisu je maksimalna kazen za konjskega tatu dvajset let zapora, za trgovca z belimi sužnjicami pa le pet let ( V t rej človek ukrade konja, je zaprt 20 let; če pa ukrade dekle. oziroma jo zvabi z doma in proda v nemoralne svrhe. dobi komaj pet let. Konj je lastnina, človek je pa "svoboden" in vsled tega manj vreden kot žival. Tako pravi kapitalistična justiea! Dopisi. Calumet, Mich., 2, maja. Cenj. uredništvo "Proletarea"! Prosim dajte malo, prostora za naslednje poročilo: Tukajšni somišljeniki smo naročili 400 iztisov prvomajske iz-cía je "Proletarea". Štiri sto listov je že precej kupček, zlasti ker je bil list na 12 straneh, in takti smo ugibali, kako bi ga spravili meti tukajšno ljudstvo. Raz-nesti ga po hišah, ni kazalo, ker bi vzelo preveč časa. kajti tu živeči rojaki so zelo raztreseni po okolici. Razmetati ga po saloonih, se nam tudi ni zdelo praktično, ker no razumel in da je zamenjal avo- ( itajte delavske ne p« jp nagrado s prodajo posameznih lavake liste! 11 številk po 15 ct. ' Pozdrav na vse sociali« Pozneje sem še izvedel, dt( je Rudolf ] dečku nekaj številk "Proletar- _— ca" oatalo in da jih je nesel v fa Aldndge, Pa. 29. rovž gos. Klopčiču, reksi, da jih Ceujeni urednik! Tem potom se skupni N. P. J. v Westmoreland no zalival ju je Jugt*l. *oc. št. 1. v Chicagu. ki je svojem tajnikn b\. Podlipeu podpore štrajkarjem. J. Mlakar. ne more spraviti v denar. V kakšnem razpoltnenju je bil ob tisti priliki Klopčič in kaj je rekel na to fantu, mi ni znano. Po mojem mnen/u, je fant naj brž e mislil, da sliši vse. kar se prodaja ali razpečava pred cerkvijo, v farovž, in tako se ni nič čuditi, če je fant odnesel neraopečanega pl . . "Proletarea" gosp. Klopčiču. , . ^ieveUria ml,^ . " 1 , ^ . Sodrug urednik Proletarea! Valed te nezgode naznanjam A1 .. _ . ™ vam tistim rojakom na Calumet il A,k0 b' P01*00141 n0*r(*«> m okolici, ki so želeli dohiti maj*- *** T***}*jo V8Hk v 1 ko štev i I ko "Proletarea" 4|ie %> • , u' hl *°,uVu potrebovali aprila po maši pred ,-erkvrjo, pa***0" v ,lstu N, sn"V• jo niso dobHi, da se oglasijo za njo mom(>ri in drnge take *tvari *> pri gos. Klopčiču v farovžu. | ^ Upam. da bo gosp. Klopčič dal t Kar se tiče dela, je vedno vsakemu, ki pride, po en iztis, ka. navadi. Plače so take, da je terih mora biti pri njemu okrog čudež, kako mora navaden 50, nakar bom plačal tudi njemu v*c preživeti večjo družino. 15 ct. ali še več za njegov trud. Leo Junko. Aurora, 111. 4. maja. Cenjeni sodrug urednik! ('as je zrel za socialistično agitacijo — in sicer agitacijo za našega "Proletarea". Najboljša a vela ml je veliko industrijsko sto. Velikansko število tovaren nahaja tukaj. Ako bi človek oj zoval gibanje po mestu v jutru ia ob večerih, gotovo bi si mislil, da tukaj ni brezptmelnosti. Ako pa greš okrog osme ali devete ure zjutraj okrog tovaren, vidiš rek gitacija za socializem je pač ¿e»kompanije brezposelnih. Seveda, se razširi do dobra socialistično časopisje. Če bo imel "Proletarec" trdno stal;šče. mnogo naročnikov. bo rastla tudi socialistična organizacija. Zato aem mnenja, naj bi bil sleherni čitatelj agitator za "Proletarea." Proletarea bi moralo naročiti najmanj 5000 zavednih delavcev; toliko namreč mislim, da jih je med amer slov. delavci. Slaba navada od enih naših delavcev je to, da "Proletarea" skrivajo, mesto da bi delali za njega reklamo in ga povaod nudili ter priporočali. Dajte "Proletarea" naprej, ko ste ga prečitali. O delu vam ne morem poročati nobene posebnosti. Mnogo vspelia vam želim pri vzvišeni nalogi ter vas bratsko pt izd ra vi jam. J. Blažič. Oregon City, Oreg. V imenu Ju#osl. soc. kluba št. 40. J. S. Z. imam poročati tole: Na vogalu Washington St. in 13 te coste živi rojak, ki mu pravijo "ta velki Janez." Ta Janez ima pole# svojega "tabrharstva počasi se zopet razidejo. Kako dolgo še bode to trpelo, je uganka. , Kar se tiče družabnega življenja med tukajšnimi Slovenci, bi bilo pač težko poročati kaj positiv-nega. Nekateri imajo to za napredek, ako se med seboj malo po. kavsajo, zopet drugi, če se malo okoljejo; tretji, če smejo javno korakati v cerkev — in pa da jih "Cl. Amer." pohvali. Socialisti iinaono za napredek to,'da se zavedamo svojega razrt*la in da se trezno mrisleči slovenski delavci družimo v delavsko soc. stranko ter da čitamo soc*. časopisje. Imamo pa se slovenske delavce v Cle-velandu, kteri imajo vsak čase* pia za svoj list. dasi nikdar ae uprašajo, kdo ga lastuje in v kake namene gre prOlfit. Ali zs šnops, za pečenko ali za lastnikov šport. Največja budalost je citati in podpirati ono časopisje, ki m stroge- drži starega kopita. VtK-ko imamo- tukaj mladih slov. nh jakov, kteri se ne zanimajo sploh za nobeno času primerno napredno stvar. Je pa tudi precej mladih eodrugov, ki odločno zagovarjajo svojo delavsko, socialistično stranko. Veselje je ž njimi debs- tutli naltNgo preskrbljeni za C.C. T U' , __ P. & P. C. razmere in deželo ne- ^ „llo.no zagovarja ■ jo delavske interese ; lahko rečem. poznavajoče delavce — rojake, ki pridejo iz stare domovine. Samoumevno se te neizkušene rojake neizrečeno izkorišča in tla se jim najtežja dela. Mi svsrimo rečene-ga Janeza, naj preneha s svojim umazanim delom, sicer ga bomo primorani potipati enkrat zares in sicer s polnim imenom. Torej le pozor. Janez! Organizator soc. kluba št. 40. tla ako pojde tako naprej med našimi zavednimi delavci v Cleve-landu, bode v par letih močna ar* mada slovenskih delavcev v Cle-velandu v vrst ali razredne~ga boje za zboljšanje delavskega polola-ja. VK.ak sodrug, najsihode v Cle* velandu ali po drugih državah ' Amerike, naj bi 'bil agitator za Proletarea in drugo delavsko časopisje. Odločno naj bi protestiral proti onemu časopisju, ki §vo-je -rojake poneumlja zato, da si lastniki polnijo žepe. Toliko o na- ^---------—T —" ------- Španije, in je pod angleško vlado, «»loonar se ne briga za list, am-Gibraltar je največja morska trd- za biznia. Koneeno smo se od-njava, ki ima 1911 topov različ- l°čili, da ga razdelimo po maši nega kalibra in konštrukeije. Vsa- j Prcd cerkvijo, ko leto se število topov poveča j Ttnla kako to doseči, je bila za enega. Nasproti Gibraltar« je uganjka. ki mi je delala preglavi- . ... . _ _ i _ Afrika in trnjava Ceuta, ki je španska posest. Gibraltarska morska ožina je tako ozka. da se vidi s prostim očesom Evropo in Afriko. I>ne 7. avgusta se vstavi parnik v Neapulju. ki leži v divnem neaipolskcm zalivu. Od tam odpluje mimo ognjenika Stromboli ii* skozi mesiniko morsko ožino na Grško v Pat ras. ki tvori vrata v co, vendar ne dolgo, kajti domislil sem se, tla bi to delo opravili dečki za malo nagrado. Kmalu po tem sklepu dobim na cesti štiri dečke.' katerim razložim moj načrt in obljubim vsakemu po 15 centov za njih trud. Dečki so bili takoj pri volji, razdelili so si "Proletarea" in odšli k cerkvi, kjer so se razpostavili kakor treba: dva preti Oregon City, Ore. Cenjeno uredništvo! Naznanjam vam žalostno vest, predku v Clevelandu. da je 14. aprila ponesrečil pri delu delavec. Matt Dorotic, rodom Dalmatinec. Odtrgala se je namreč skala, katera ga je tako pritisnila na levo nogo, da mu jo je zlomilo pod kolenom. Z delom gre tti počasi in ne svetujem hoditi nobenemu semkaj. So ti. pozdrav! Vincent Klasnek. zgodovinsko znani Korintski zaliv, uhod glavnih vrat. pt» eden pa pri Dne 13. avgusta se pa pamik vsid- stranskih vratih. Da bi videl, Če ra v Trstu. « bodo dečki prav delili "Proletar- Vožnja preko oceana traja le ca", sem se vstopil nasproti cerk- devet dni dasi parnik vstavi na ve na trotoar in gledal, kako bodo AžoTsfetlrotokih, ki go bisei Por' | P«»segali po njem, tugalske. Slovenci se bodo vozili j Delitev mi je dala precej užit- v tretjem razredu in ne v med- ka. kajti alehern je pazljivo gle-1 krovju. Spremljal jih pa bo Vik- dal majsko sliko na prvi strani, tor J. Kubelka. rodom Ljubljen« Ko je bilo vse razdeljeno, pride-' čan in uradnik parobrodne družbe jo dečki k meni po nagrado, toda iz New Yorka do Ljubljane., Iz samo trije, četrtega ni bilo. Rado-1 Trsta do Ljubljane bo vozil po- veden, kje je četrti, pošljem ene-1 sebni vlak. ga dečkov za njim. Nemalo sem se 1 Vozni listki za povratek v Ame- pa začudil, ko mi prinese deček Da imamo v Clevelandu tudi nekako strašilo v obliki "Cl. Am.,T in pa nekegA I^ojzet«. je r»*snica namreč, da starokopitnež in peto-liznik rimske klike, poroča v štet. 31. t. 1., da je bilo 4000 vernih ovČie v cerkvi. Naj mu bode povedano. tla skoro preko tisoč je bilo prisiljenih, to se pravi »>nÜj ki so pri katoliških jednotah. drtf gace bi bili izključeni; nekaj jifc je bilo tudi radi biznesa. narval pa otrok, ki so šli Boge« knšaifl lTpam, da najde moj dopis mal Ta klerikalni petelin dostavlja s* prostorček v V Proletarea". da so gotovo darovali $1400 eer* Kakor je vsem znano, je v W. vi. "Le tako naprej," piše ta pa« Morelaod še vedno štrajk. Preti tentirani agent Rima. Mene ktf kratkem so neki agentje nabirali malo briga, kdo gre v ecrkev ie f od skebe, katerim se je tudi po- kdo ne. omenil sem to le radi te-sreČilo nekaj nezavednih ljudi do- ga. ker sem čital v njegovi pot^ biti, da so pustili delo in šli krast ltmnovalni pratki. in zato, ker t» kruh bojujoči m st^ premoga r jem petelinček trdi. tla ni klerikalec, v WestmorelañdTvrTcrse^' praktičen katoli^m^ oj tlilo zato.ker v tem kraju ni poseb vo, da bi ne motil njegove pi*, Bessemer, Pa. 23. aprila Cenjeni sodrug! ne zavednosti meti delavci. Eni so tako zabiti, da niti ne vedo. kaj jc štrajk. Njih enostavna modrost je v tem, da pravijo: "pa naj de liharije in bi ne omenjal njegov farške bedarije, a ker se zaletava toliko v socializem, sem omenil tisto. kar ima on za napredek in ** riko so veljavni za eno leto. Kdorkoli želi pojasnila glede vožnje v stsro domovino ift nakupa voznega listka, naj se direkt* nt» obrne na upravništvo "l*role-tsres." vevt, tla je deček pri stranskih vratih izginil neznano kam in tla je. mesto, da bi dajaj "Proletarea" zastonj, pobiral od ljudi pt» ,15 eentov. Ta* vest tne je takoj prepričala, tla me je deček napač- i.ijo. /ji k a.) mortai j«/." Ó or veda* «Mavec mu o t. s,.di. ganizaeiji ne vedo ti ljudje nič. V isti številki se je zopet' oglejmo nesrečni dogodek v Cherry.. Slov. župnik &olar v Ladd, lll., je takoj po ka-tastrofi zbral skupaj nekaj slovenskih vdov in jim grozil, da ss morajo s kompanijo poravnati za odškodnino v zneska $1200— ker sicer jih bo h - - - č vzel, nikdar ne ln)do videle nebeškega kraljestva in vekomaj bodo zavržene, jn res jih je nekaj * temi grožnjami pripravil, da so se pogodile za to svo-to. medtem ko so druge, brez ¿upnikovega posredovanja dobile od •t1800 do #2500. Tukaj se zrcali tista katoliška ljubezen Jo bližnjega; — ali ni to vnebovpijoč greh, ko je trgal resnim sirotam kruh od ust, zraven pa branil žep bogatega kapitalista? Ali ni največja hinavsčina oil strani omenjenega farja, ko je v "Ljubljanskem Domoljubu" pisal, da je nesrečne premogarje kaznoval sam Bog, zato ker so imeli 17 gostiln v tako majhni vasi. Delavci! Le roko na srce in prem«išljujmo, ali je pravični današnji sistem? Delavec, ali bi ne bilo lahko boljše za nas, kot je danes? O da, — boljše bo za delavstvo takrat, ko bode spoznalo, da ima moČ v rokah, boljše bo takrat, ko bode delavec z roko v roki, ne glede na narod, vero ali pleme, stopal proti našemu zatiralcu, kapitalizmu; takrat, ko bode vse delavstvo se odzvalo klicu nagega prvohoritelja Kari Marksa: "Delavci vseh dežela združita se", šele takrat pride dan naše zmage. Nasprotniki socializma vpijejo, da socializem bode uničil vero, in zopet eni se bijejo po prsih in pravijo, jaz ne hodim v cerkev, jaz zabavljam čez farje in preklinjam Boga, pa sem zrel socialist; ali bratje, delavci, take vrste ljudje so. ali največji hinavci, ali pa duševne reve. Vsak razsoden delavec ve, da socializem nima nič opraviti z vero. hodi ti vsak dan v cerkev ali pa noben-krat, to socializma nič ne briga, kajti socializem ni versko, ampak gospodarsko nprašanje; ne peča se. kako bo onstran groba, ampak socializem hoče rešiti pereče upra-šanje kruha, obleke in strehe. Torej iz tega je razvidno, da vsak delavec, bodisi kterega verakega mišljenja, je lahko dober socialist, ne da bi prišel v nasprotje s pravili onstran groba. Zatorej delavci, stopimo v vrste naših sobori-teljev delavcev, stopimo v našo delavsko socialistično organizaciji». da bodemo z združenimi močmi zruvHi današnji kapitalizem, da bodemo maščevali naše nesrečne žrtve, katere je kapitalizem iifcoloh umoril v Cherry, v New Yorku ib drugod, da bode enkrat prišel čas, ko se taki grozni umori ne bodo zavoljo dobička nekaj oseb dogajali, kajti šele takrat, ko bode zatirano ljudstvo izvolilo iz svoje srede može v vse državne powtavodaje in vse urade, šele takrat, ko bode odpravljen barba-rični militarizem, kateri na sto-tisoče najboljših Človeških življenj požre, in kateri ubogega delavca telesno in gmotno ubije, šele takrat, ko ne bodo po morski gladini plavali grozni vojni brodovi, šele takrat, ko ne bode na vsaki državni meji prežilo stotisoče vojakov delavcev z nasajenimi bajoneti in o«#tro nabasaniini puškami, čakajoč groznega povelja, da planejo na svoje tovariše delavce, šele takrat, ko bode delavstvo plačano polteno za svoje delo, za svoj proizvod, šele takrat, ko bode delavstvo celega sveta živelo v miru in prijateljstvu, šele takrst, ko si bode vse človeštvo podajslo roke kot brat in sestra, šele takrat, ko bode ljudstvo živelo v bratski slogi in ljubezni, Me takrat, ko bode rdeči prapor socializma zaplapolal nad vsem človeštvom, šele takrat bode ljudstvo z lahko vestjo in mimim srcem reklo, ds spol nuje tisto veliko božjo zaporved ki se glasi: Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe. Michel, B. 0. (Izvirno poročilo), S J. aprilom je v tem kraju pre-nehalo delo v preuiogokopih in sicer vsled tega, ker gospodarji ne-čejo dovoliti premogarjem, organiziranim v 18 distriktu U. M. W, of A. njih zahteve. Delavske razmere v tem kraju so take, kakor na celi črti ob kanadski pacifični progi. To je — »Isbe ao in po enih krajih se več kot slabe. V pred stoječim premogarskeiu boju, ao zapletene v medsebojen boj tudi dve železnici, Canadian Pacific in Great Northern, znan tudi kot J. J. Hill road, ki poseduje vse premogovnike tod okoli, Coal (Veek in Fernie. Pred dvema leti je bila sklenjena pogodba s Hill železnico, tako da je bila preskrbljena s premogom, med tem ko so bile druge, ki so last C. P. R. izločene iz te gigantične železniške korporaeije in so bile popolnoma brez posla. Istočasno so se združili v Western Coal Mine operators Asso ciation. Kmalu nato se je vršila v Calgary konferenca med njimi in delavskimi zastopniki, na kteri so se bavrli o uravnan ju plače s poviškom 12!/2% ter da ima poteči pogodba dne 31. marca 1913. Med drugimi točkam; je bila od strani delavcev tudi zaliteva. da se da uniji pravico kolektati linijske prispevke od članov, ki podpišejo sporazumno~ček, skozi urad kompanije. Vse moštvo, ki je podpisalo čeke v tem smislu, so puščali mesečne prispevke konipanijski blagajni, od kjer so se odračnnali v unijo. Zastopniki premogarjev v Calgary so zahtevali, naj bi se to uvedlo pri vseh kompanijah. Toda baroni niso le odrekli temu, nmrveč celo zahtevali.da se še tisto odpravi, kar je do zdaj obstojalo. Po kratkem posvetovanju zastopnikov so se naposled izrekli, da odnehajo z zahtevo za splošno u-peljavo kolekcije linijskih prispevkov potom kompanijskega of-fica, in da naj to ostane le tam, kjer to že obstoji. Gospodarji pa niso hoteli ničesar slišati o tem. ampak so se jeli kazati direktno, da žele v bodoče absolutno odpr4- premogovnike, t. j. "open shop". Situacija je sedaj taka: Dogovor z neodvisnimi komps-nijami je tak, da imajo unijski tajniki pravico do vpogleda kom-panijskih knjig, iz kterih je moči iznajti, kdo dela, kdo je podpisal ček za kolektanje unijskih prispevkov pri kompaniji. Kadar kdo podpiše "ček", tedaj zamore unijski tajnik odračunati pri kompaniji unijske prispevke dotični-ka. ki se je podpisal. Ta odstavek ni priklopljen dogovoru, ampak leži v uradu odseka za delavstvo v Ottavi, katerega besedilo je tako, da iz njega ni moči iznajti, če se napr. praša človeka, ali spada k uniji ali ne. da bi odgovoril tako ali tako. Zahteva za zvišanje plače za 12Vo% na dosedanjo lestvico pravzaprav pi nobeno dejansko zvišanje, marveč le namen, da se znižajo živ-Ijenski stroški, kajti za en dolar danes ui mogoče kupiti toliko, kakor se je kupilo preti tremi leti. In to je edini način, po kterem se zamore soditi danes pridobitve z denarnega stališča v boju proti kapitalu. v Kompanije so ponudile 51/jž% in manj nego polovici članom unije. Dobra (!) vlada v Ottavi se pa tako zanima za premogarje, da jim je svetovala, naj bodo pridni fantje t« r naj nikar ne kale mini. Sa inoumevno,premarononi ni dala dobra (!) vlada nobenega poduka. Ona skrbi po "očetovsko" samo za premogarje. Z veseljem moram poročati, da do danes še ni bilo potreba policije niti vojaštva, ker vsakdo raz motriva stvar mirno in resno, rpam tudi. da bo mirno vse do konca, če se ne bodo gotovi elementi — policija — ki najčeščeje začne z rabnkami, obnašali neprevidno in samocblastno, kakor to dels jo včasih "varuhi" v Csw, poleg Crows Nest Pass. V neki naselbini, kjer je nad 2000 ljudi sta samo 2 policaja, vzlic temu, da je stanovniŠtvo sestavljeno iz mnogih narodnosti, kakor s C'ehov, Slovencev, Talja-nov, Ogrov, Britancev in vsi žive v lepi slogi. Naj izrečem na tem meatu pohvalo napram tujegovorečim narodnostim v pričujočem boju, in da ao bili Škoti in Angleži to pot tisti element, ki je stal na strani bossov. To rečeni s ponosom, ker so eni malomisleči Angleži naziva-li tujegovoreče delavce s "foreign-ignorants". Seveda ao to govorili, v svoji domišljavosti in gluposti ne vedoč, da s tem podpirajo akcijo gospodarjev.™ Včasih se zgodi tudi, da želi kdt> zanetiti narodno ali versko hujskanje napram drug drugemu, toda to se navadno ne obnese, kajti take reči ne vlečejo pri delavcih in valed tega se vrne zopet solidarnost in to v toliko večji ineri kot prej. Večina tuživečih delavcev je katoliškega veroizpovedanja in pi-' sec teh vrstic je zaznamovan pri njih za črnega kozla, vendar se je izrazil tu živeč pastor, da so delavci opravičeni do zmage, kar mu gre gotovo priznanje, če se vpošteva dejstvo, da se to redko-kedaj zgodi od strani katoliških pastorjev, kakor nas uči zgodovina delavskih bojev v Ameriki. Niti enega ugovora ni, ki bi za-mogel podpreti očitke napram štrajkujočim premogarjem in jim želeti poraz. Izvrševalni odbor 18. distrikta se je obrnil na tozadevne faktor je, da se uvede stroga preiskava o razmerah, pod kterimi so bili pre-mogarji prisiljeni delati predno j* izbruhnil štrajk. Kaj bodo iznašli, v to od vlade izvoljeni možje, bom poročal pozneje. Zastopnik delavcev je A .1 Čsr-ter, ki je bil preje zaposlen v teh rovih a je zdaj tajnik — blagajnik 18. distrikta. - Mi smo * pripravljeni zboljšati naš položaj po naših najboljših močeh že v tem sistemu. Žal, le žal, da je še tako malo delavcev, ki spoznavajo, da je ko-nečna zmaga odvisna le od posesti vlade. Vse premalo jih je še. ki bi poj-mili zahteve socijalističnih naukov. Toda giblje se povsod in ta gibljaj tudi tu ne izostane. "Z." protestirajo proti vsem delavtrkiin pijavkam vsi mednarodno organizirani delavci sirom sveta. Ker nisein še cele majske slav-nosti opisal, iiaj nadalje omenim, da smo se vstavili v nemški dvorani za eno uro, kjer smo imeli priliko poalušati govore v raznih jezikih. Nato smo se obrnili nazaj proti domu. Pridružilo se je nam še par aodrugov iz Bridgeville, tako, da so naše vrste štele 150 mož, kar je dovolj, če pomislimo, da smo vprvič v tem kraju proslavljali 1., maj. Popoldne smo zborovali v Donelli dvorani do pol četrte ure, nakar smo zopet odkorakali na cesto in to pot proti Cuddy potem pa nazaj. Zazšli smo se z nadami, da nadaljujemo agitato-rično delo za eiuanicipacijo delavstva. Sod rogom v Cuddy, Bridgeville in drugod ne zamerimo, ker se niso udeležili obhoda; morali so poslušati glas mogotca ter iti na delo, dasi polovico dni počivajo in tako je pri nas čimdalje slabše; sedaj delamo še komaj po tri dni v tednu. Ostalih par dni delaino pri stavbi društvenega poslopja, «la tako kolikor mogoče skrčimo stroške, obenem pa naredimo vrednost za društvo. Vsa čast članom. ki delujejo za korist društva. Društvo Bratstvo, št. 6. S. N. P. J. šteje nad sto članov; polovica njih stanuje izven naselbine in jim ni mogoče priti delati takozvano tlake. Ker so še vedno vsi izkazali požrtovalnost pri vsaki priliki, pričakujemo torej tudi sedaj njih naklonjenost. Upamo, da bode sloga vedno med nami, ker le tako nam bode mogoče priti do zaželje-nega cilja. Naj še omenim, da tudi naš soe. klub "Mladi Vrh" vedno nove mladike poganja m suhih vej, ki bi odpadale, skoro ni mogoče opaziti. Vabimo vse tiste, ki se še obotavljajo k uam pristopiti, z enega ali drugega vznika. Če se kapitalisti združujejo proti nam, zakaj bi se pa mi ne? Pozdrav na vse zavedne! Louis Glažer. Sygan, Pa. 3. nuj-. Cenj. uredništvo 11Proletarca!" Sporočam, da smo praznovali meda orodni delavski praznik prvi maj kar najbolj sijajno. Zjutraj ob pol deveti uri smo se začeli zbirati v dvorani sodr. Fred. Donelli v Morgan. Ob deveti uri nam je prvič sssvirals. sedemnajst mož broječa Italjanska godba, delavsko himno — marseljezo. Z rudečo in ameriško zastavo na čelu, smo se v dolgih vrstah pomikali z mesta proti Sygan in dalje skozi mesto Bridgeville do nemške dvorane: vso daljavo dve milje in pol. Ob cestah je bilo polno radovednega ljudstva: nekterihi celo na misel ui prišlo, kaj da pomeni naša parada in so vpraševali po nje vzrokih. Ti ljudje bi pač morali hiti pred 100 leti na tem svetu; onim pa. ki so se sramovali stopiti v delavske vrste, želimo, da se njim toliko zbistri um. da bodo znali ceniti delavsko solidarnost in taki» prišli do zavesti (spoznanja), da delavee je stvarnik vsega bogastva in krasote. Delavec z mirnim očesom opazuje krvosese, ko ga postavnim potoni oropajo za njegov produkt, misleč: ja, ko js njegova fabrika, premogokop. železnica itd. Vprašaj se, ali je bog | tako razdelil? Premisli, da so si sami tako delili in še danes delijo, med tem. ko socialistom "talen-go" podtikajo. Zoper to vnebo-vpijočo "talengo" bi pač v prvi vrst i mogli nastopit i vsi duhovni vseh verski sekt, ki kontrolirajo veliko maso ljudstva; naj bi njim bile svete besede; kdor ne dela, naj tudi ne jč. Omenjeni faktorji naj bi zavzeli1 povsem drugo taktiko, ker do sedaj so še vedno držali ljudstvo v temi in tako pripravljali dober "filter" kapita-j listom. Naj bi si spomnili, da je ] bil Krist največji sovražnik zoper vsako kopičenje bogastva. To m ono so premišljevali zavedni delavci nA dan 1. maja; ns dan, ko Za povečanje "Proletarca". Je li potreba, da se "Proleta-rec" poveča? Uredniki "Proletarca" bi to uprašanje zamogli odgovoriti ne samo s par besedami, nego v debeli tiskani knjigi! Ne mine skoraj tediia, da bi ne prejeli pritožbe o zaostalih dopisih. Vsak želi videti svoje gradivo priobčeno. Da se delavci zanimajo za poročila, je lepo in hvalevredno; ampak težkoče padejo vedno le na uredništvo, ki mora, hočeš nočeš poslušati pritožbe, ki značijo mizerijo v sredstvih, ki bi nam morali biti na razpolago, a jih ni. Veliko je dobre volje in kako žalostno je, če je volja, a ni moči. In iz te mizerje zija vsa tragedija naše najboljše volje. Samoumevno je, da v danih razmerah ue moremo ustreči dopisnikom s prostorom v "Prole-tarcu", kakor bi radi. Lahko bo pa to mogoče pot-'m, ko bo "Pro-letarec" večji. Naša in dopisnikov, kakor tudi vaacega poedinega čitatelja li- J sta je torej dolžnost, da naberemo čiinprije svoto $1000 za povečanje "Proletarca", s čimer bo ustreieno eni min drugim. "Proletsree" ima sedaj okrog 2000 dobrih naročnikov, in če da vsak samo 50c., kar je zelo mala svota, imamo "Proletarca" povečanega. lahko v enem mescu. Podpore pričakujemo seveda le samo od naših zavednih čitateljev in somišljenikov; na druge ne ra-čunamo, kajti dobro vemo i/ skušal j, da dajo za napredne stvari vedno le napredni ljudje, ne pa mlačneži in starokopitneži. ki so proti vsakemu napredku in ki mislijo, da je bilo vedno tako na svetu, in da tako tudi ostane. Z ljudmi te vrste, nimamo o-pravka. Našim pa kličemo: na delo! Poleg teh vrstic stoji mož, pripravljen z mahi je jem, da udari in s svojo jakostjo pokaže na zarezi, koliko tiskovnega fonda je bilo nabranega zadnji teden. Delo bo imel torej tako dolgo, dokler ne spravi kazalca na vrh, kjer stoji zaznamek $1000. . Kako dolgo bo imel mož 'Job?' Tiskovni fond. Preje izkazano...........$7.00 Val. Potisek, LaSalle-............2.00 Neimenovan, LaSalle......1.00 Frank Podlipec...........2.00 Frank Slovko ........................1.00 Matt Tušek .............1.00 Joe Šega................................1.00 Skupaj.............$15.00 Sodrugi! Nas list je naše najmočnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajino in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREC" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca. Vabilo na Majev Venček katerega priredi Slov. del. pevski zbor Orel dne 20. mafa ob 8 urfl zveč. v prostorih Narodne Dvorane, vogal Centre A v. in 18. ceste Vstopnin* 25r od osebe. 2ene v spremstvu moških sO vstopnine proste. Za dobro zabavo bo preskrbljeno. K obi ni udeležbi vabi ODBOR. Ni je bolj vesele misli nego "jaz imam v banki DENAR" /ačmiie z vlogo danes. 3% obresti. Induslrial Savings Bank 2007 Blue Island Ave., Chlcago9 III. Vlog čez pol miljona dolarjev. Odprto v soboto od 6 do 8 ure zvečer. go. ChteagO. Hi-'Une ttO. aprila ue je vriil tukaj pomladanski koru-ert katerega je priredil slov. pevaki zbor Slovan v Nedoèovi dvorani. Veselica je dala obilo vžitka. Po-scbim zanimiva je l»ila igra "Vi-80k i C." Profesor, ki se je trudil, da bi zadel pravi. ton in da bi tako triumfiral v svoji operi zofeli-norje izvršil svojo nlogo dobro. Dobro so igrali tudi drugi. Smeha in dobre volje je bilo pri mladih in starih. Poleg dohVega duševnega vži-tka. je imel /lun- tudi linijsko godbo, kar je gotovo hvalevredno, Če se pomisli, da je preje igrala večkrat skebska godba. Lahko si mislimo, da je v sled tega nastala zamera, katero je pa Rev. Kranje hitro pobral in izkoristil v svoj prid. Priredil je, kakor se je izrazil sam širokoustno, veselico v "Kazini" in sicer na svoje stroške. jer je evilila skebska banda in se pilo na bossov račun, Big bos ovac je pokazal, da je mogoče že na zemlji uživati luštnost. Kako tudi ne, saj je še dovolj tepcev na svet, ki prinašajo v malho. da potem big boss lahko treta in pripravlja protiveselioe. Samoumevno je. da ker je bil on boss vsega luštrrega. da ni trpel nobene primesi. Tjudi, ki so prišli naokoli radovednost past m deliti socialističen list, jih je kar 14abšafal" in konečno ukazal, da se jih požene skozi vrata. Da, to niso šale, če človek zaide V sršenovo gnezdo. Ampak nekaj je treba priznati Big Boss je pohvalil "Chicago Daily Socialist", češ da je boljii nego "Proletarec". Pravil je tudi, da ga čita. Pra^ Janez, prav! Le pridno ga čitaj, mogoče najdeš nekega dne v njem avojo sliko, oziroma aliko kranjskih popov. Tudi Tone iz Chicage bere Daily Socialista. Le pridna bodita v čitanju, mogoče ae da vaju še amenkanizirati. da ne bosta vtikala nos v stvari, ki vam nič mar ne gredo. Opazovalec. — Kdorkoli študira današnji Kapitalistični sistem, prihaja do zaključka, da je najstrašnejši sistem, kar jih pozna zgodovina do danes. Dogodki iz vsakdanjega življenja govorijo to resnieo. Ana Klin v Chicagi je danes vdova. Nje soprog je pet mesecev beračil pri kapitalistih za delo. Seveda zaman! Ana je'pa delala v nekem reatavrantu od sedme ure zjutraj pa do semde ure zvečer za sedem dolarjev na teden. Nekega večera je prišla Ana trudna domov in je uajšla v kuhinji svojo enajsteltno hčerko plakajočo, iz glavne sobe, ki je bila zaeno obed-nica, sprejemna in spalna soba je pa prihajal duh po plinu. Tekla je v bližnjo gostilno klicaiti pomoč. Prišli so! V sobi je ležal njen soprog v zadnjih zdihljejih, iz dveh odprtih zaklopk je pa uhajal plin. Mrtvega soproga so odpeljali h pogrebniku — rojaku Jarzembov-skiju, ki je bil rodom Poljak kot mrtvi klin. Vdova Ana je vprašala Jarzembovakija.koliko bo stal po grob. Pogrebuik je rekel 125 dolarjev je najnižja cena. Nato je vboga vdova odšla v naselniško hišo. od koder se je vrnila v družbi gdč. Vittum. ki je pogrebniku rekla, da je 50 dol. zadosti visok pogrebniški račun. Pogrebni k je pa odgovoril, da odpusti le 25 dolarjev, če pa hočejo vzeti mrtveca in ga odpeljati na dom, pa stane 55 dol. Gdč. Vittum je dejala, da bo vdovi preskrbela brezplačno odvetnika, da ji pomaga do njenih pravic. Drugi dan je pa pogrebnik dejal, da zahteva 78 dol. če hočejo * mrtveca Zakaj je pogrebnik tako nastopal t Klin je bil pri poljski jedno-ti zavarovan za majhno svoto. Kapitalistični sistem vpliva toliko na čloyeka, da obupa in si kffflfla aam svoje življenje. iCo je pa človek mrtev in je slučajno zavarovan pri podporni jednoti, se pa za tisto svotioo trgajo "biznis-meni" kot hijene. Za vdovo in airote, ki jifc je zapustil samomorilec. se pa "biznismeni" a 16 Jar-zembovski ne brigajo. - fa v Pavel KI m ni bil vreden tiiv po kapitalističnih načelih, ker ga ni hotel niWe sprejeti v delo. Ko je pa zvrftil samomor, je po-0 stal mrlič, je pa bil nakrat dragocen biser. Kdor vzlic takim dogodkom zagovarja kapitalifftični sistem, je navaden lopov, Slevek brez duše iu srca! i • • * j _ Iz Rima poročajo, da hoče riyi*ka stoliea škodovati rimaki ražstavi z najhujšim terorizmom.' Vatikan j« vseru osebam, ki ao gospodarsko odvisne <>d njega, za-ukazal, da morajo bojkotirati rimsko razstavo. Kdor bo od delavcev iu podjetnikov, ki delajo za Vatikan, obiskal razntavo in pa na nji kaj razstavil, «e bo več delal za Vatikan. Da bo bojkot vspešen, je Vatikan ob vhodih nastavil straže, ki imajo paziti, da ne poj de nihče na razstavo, ki je glede zaslužka v stiku z Vatikanom. . Ta bojkot je najsmešnejši, kar smo jih doživeli do danes. Pa ne radi tega1, kerv je bojkot. Vzroki so drugi. Vsakemu je znano, da je do danes sv. oče grozil le vsakemu s proklestvom. kdor*se ni u-klrnil njegovi volji. Njegovi nižji služabniki so pa ljudstvo strašili s peklenšČekom in peklom, da se je pokoravalo papežu.'Nakrat so pa proklestvo, peklenšček in peklo prišli ob ves kredit pri papežu in njegovih svetovalcih, če jih je treba rabiti proti vernikom. Saj neverniki — taki ljudje, ki he verjamejo *v papežovo nezmotljivost in druge dogme — m brezverci vendar ne delajo za papeža. Ako pa papež in njeovi svetovalci že zaključujejo, da je najboljše sredstvo proti -{nepokornim vernikom bojkot, in s tem konštatira-jo, da ao proklestvo, peklenšček in peklo od muh, potem se Petrova skala že hudo maje in poka. ;* Listnica uredništva. Ahasver : Na rokopisu ste pozabili zapisati vaše ime in kraj. od koder dopis prihaja. Pošljite vaš podpis, če ne, bo šel rokopis .v kos. POZOR DELNIČARJI, ki ie niso dobili delnic B.J.D.T.D. v upravništvu je še nekaj delnic B., katere Čakajo, da se odpošljejo tistim delničarjem, ki se še niso oglasili zanje. Naj se to stori prej ko mogoče, da bo stvar glede delnic B. vredu. Odbor J. D T. D. Sodr. John Petrich je gl. zastopnik "Proletarca" za Youngs-town in okolico. Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglase in urediti aploh vse posle tičoče ae agitacije ista. Odbor J. D. T. D. Listu v podporo. Nabrano po J. Gantarju v Waukeganu. pa še ni bilo izkazano $1.60. John Meden: nabrano na seji kluba $2.57. Virden, 111.: nabrano po Joe Sega $1.00. A. Gradiser 25c. — Vsem hvala! Dobra beseda, Ga. Maria Mundil iz CIarksona, Neb., piše sledeče: "Pred jednim letom sem začela rabiti Trinerje-vo zdravilno grenko vino. Bila sem bolna skozi tri leta. Moja bolezen je bila onemoglost živcev in zdravniki, ki so me zdravili, me niso bili vstanu ozdraviti Ko-nečno me je moj brat spomnil na Trinerjevo zdravilno grenko vino. katerega sem začela rabiti. Moje zdravje se je jelo vračati stalno, tako dolgo, da sem zadobi tu popolno zdravje." V slučaji kjer je živčna nervoznost vzrok nepravilne prebave, kjer organizem deluje počasi in rabi često pripomoček. kjer odpoveduje ,moč. kjer so bolečine in krči i črevah čestokrat, kjer so glavobo li in druge nemirnosti na dnev. nem redu, je Trinerjevo zdravilno greuko vino on j pripomo- ček. na kterega se smete zanesti. Izčisti vae nečiščobo irfvrati orga ne in vrne popolno razpoloženje. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—• 1339 So. Aahland Ave., Chicago, •nii Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lin portirane cigare iu cigarete. Vse pristno in po zmernih cenah. VAC. kroupa, 1226 W. 18th St Chicago. 111. POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 221-Iti hi., Milvaukti, Vit. Itn« rm(bol)« pij»*« "> »• pripravi}.. pri-■ris.k, •*> cm«mib oeBah.--Lok.ini ln potujoči «»taki <>obrodo41i' L STRAUS URAR 1010 W. 18th St. * Chica^e, Dl las večjo uJogo ur, voriàie, aor is drugih drafotin. lzvrèu)e -Jt vsakovrstna popravila v Uj stroki p« /.alo nitki OMMfce gal Dr. W. c. Ohlendorf. M. D Zdravnik ss notranja bolesni ln ranoesLnik. ladravolika preiekava brezpfaéao—pU éati ja la adavila, 1084-80 Mue laissa Ava., Chicago. Za dna ort: Od 1 do i C pol. Od 7 do 9 zvečer. lave* Chiee** reči bolniki naj pilólo elovenakx Za dobre fotografije t dobropoznanemu fotografu, ki izdeluje vsakovrstne ln na|fftne|*e alike: otroke, družine, skupine, ženit ve in društvene skupine. Fotografira tudi zvečer po naročilu. 1438-1440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. HA VOGALU 11 PbACB. TBLEFOK OAJIAL 887________________________ORAVOfUIVO Skladl&če čevlfev za dame, moike in otroke tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vatf popravljalna dela, spada jočs v čevljarsko obrt! Za obila naročila ae priporoča al. občinstvu JOSIP JE6MEIUAK, laslalk 18)1 So. Centre Ave.» Chicaro. 111. Billiards, Pool Table, Prenočišča za potailce. Jedi pripravljeni pe Joaatt. Odprte pe dnevi ie pe noči. P. PeriČ, 1412 W. 18. St., Chicago, ni. TeUfm: Canal 2408 1 N ATUR ALIZACLJSKI ZAKON" ae imenuje knjižica, ki je namenjena za tlite rojake, ki le-le poatati državljani Zed. driav. Zakoni za naseljene* ao čedalje bolj atrogi, treba je, da ai vsak nabavi tozadevno knjižico, v kte-ri ae razlaga, kako ae postane ameriški državljan. Knjižica atane 16 ct. a poštnino in ae jo narodi pri aodr. Fr. Petri-čn, 1830. So. Center Ave., Chica- go, ni. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali go-apodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je oaemurni delavnik poatal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vainžbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov. Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, ao službe oaigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincinnati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Davenport, la., Portland, Ore. Stara navada je zdraviti rev-mutizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Expeller ae dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 eentov steklenicc in se spozna po varstveni znamki a aidrom. Pri kupovanju ,ie treba na to paziti. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice, mineralne vode in runih neopojnlb pijač. 1887 8o. Fiik it. Tsl. Oanai 140Ó Slovencem in Hrvatom priporočam avoje moderno brivnico «nrftu FRANK ZORNJAK, jm 837 So. Centre ave.f Chicago, 111 w^r ft IWWVW'WW Naznanilo. Občinstvu naznanjamo, da je nafta pomladanska zaloga moikih ln deških oblak a novo zalogo spopolnjena in sicer z novim in zadnje mode blagonv najboljše kakovosti. Prfdite in poglejte! J. «I. DVORAK «t CO. 1803-56 Blue Island Ave. edini izuelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicage. NAREJENE OBLEKE, belimo tudi seznamiti občinstvo z našo veliko zalogo po meri narejenih oblek, zadnje mode v mestu za svoje blago jamčimo, ker vemo, da je vSak nad odjemalec zadovoljen, kdor naa obišče. « ČEVLJI! Pridite in oglejte si nafto veliko zalogo unijskih čevljev vseh vrst in kakovosti. J. J. DVORAK, lastnik. Zdravljenje v 5 dneh BREZ NOŽA | ^■ BOLEČIN Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, iivČno nezmožnost, vodenico in bolezni tičočib ee moftkih. Ta^prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali £e velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravlieni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuepeftno, da posedujem le jas] edino sredstvo, s katerim zdravim vspeftno. Popravite VaSc zdrav|e Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike* Dobili boste najboljfte nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni j praksi kot specialist v boleznih pri moftkih. Ce je upanja v vafti zadevi,] ram pojasnem, kako se treba zdraviti. Ozdravim pozitivno ielodec, pljuča, ledice in neprillka v jetrih. (Za neuspeind zdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni tfsha cais» a. b« kini v led k* h in jetrih zdravim hitro za stalno ia tajno, livčene onemoglosti, slabost, napor, AVSTRO-AMERIKANSKA Črta. Najpripravnajia in najeeuejfta paro b rodna črta za 81ovence in Hrvata. Regularna vožn|a med New-Yorkom, Trstom In Reko. Brai poitni in novi parobrodi na dva vijaka: Martlia Washington, Laura, Alice, Argentina In Oceania Druga nova parnike, ki bodo vozili 10 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje jo iz New Yorka ob «redih ob 1 po poldan in is Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vai parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatako. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite ee na naie zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. 6eiTUgt's, 2 Washington St., Ne« York. Največja trgovina z žganjem, vinom in smodkami na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp.. 917 Woodland in 6030—6032 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Telefon: Cujahoga C. 4254 R in Princenton 2Q02. Blago poilljamo tudi izven Cleve-landa. Piftite slovensko! Cene nizke. Potrežba točna! Po navodilu tloreiiake angleAk« nice, tolmača in angl. slov. »lov lahko vaaki prepro*ti človek ne, kakor jo v navadnem življe priuči, kar je v tej deželi nuja« trebno ako hoče kak boljši pose) odvisno živeti. Knjiga v platno stane samo $1.00 iu je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. 145th St., New York. Spomladanske letne "Nobby obleke' po zmerni ceni za odraščene in mladeniče Najnovejše mode. Lm^l^InghoUS! SWCorner 26 a &Ceniral Rirk/fa Rudolph Layer, lastnik. VJÏ prva slovenska Vinarna in Gostilna v Kallfornin, kjer M toči dobra vin« in inportireno piizenak. pivo. Prodaj, vin. n. salone in na drobno. Ant Schnabl, cor. Trumbull ivi. ia 26. Sfr.v Cbieip, IH Najboljše in najfinejše obleke ao po nizki ceni na pnxUj pri H. SCHWARTZ. I«—18 N. Halsted 8t., Ohlctfo Velika zaloga klobukov, i«pi«f ce» ▼Ijer, perils in koviekov. Kdor kupi za pet dolsrjev, dohi darilo. zastrupljanje »in zguba vode. PLJUČA naduho Bronchitis, srčne b ezni in pljučne sdravim po moji najno-vejži metodi Zaslrupyen|e Tn Vseh drugih kotnih bolezni, kakor prilčej lucije, onemoglost itd. Ženske bolezni beli tok, bolečine v oza ture, garje, otekline, po-dju in druge organske] bolezni zdravim za stal- ( Preiskovanje brizplaéaa) no Zdravljenja is stalno, Je. kar fteU vaakdor: ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moie zahteve so dostopne in primirne napram na tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajžajte bolečine (Nasveti zaatonj.) Z DR. ZINS9183 Chicago Odprto: 8 zjutraj So a sveder. Ob nedsljsh od a ajutr. do 4 pop. v Waukeganu! o—m» če kočete piti dobre ^Kpf pijače in se zabaviti po domače pojdite k B« Mahnlch-ii, 714 Marke! Street, Naakegaa Pri njemu je vee na jbolje. Kdor ne vtjame, naj se prepiča. dobra, domaČa gostilna v Clevelandu, Ohio J. SVETE po domsče pri ZALARJU 6120 St. Clairave tO* I vino. piv. in iffanj« pnr. vrat«. H mod k» prr* kvalitet» «> na prodaj Za mn«nr.»br..i#>n po»et s. priporoma roj.kom v Clevolandu. pa potnikom Lattnik FRANK UDOVIC, EKSPRESMAN 1643 Blue Island km\n. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Og'a.ite ae pri niem. Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. Angleščina cs, Tolmsč in Anel. Sle brez učiteljsl Slovensko An« gleika Slovni-Imsč in Angl. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 538 W. US St.. New York. H. Y. Največjs zaloga alov. knjig. Piiite po ceniki POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON a modernim kefUlttea 8v«*e pivo v aodAkik ia TmiriJb^ iS druge raonovratne pijače ter anijak. mnodke. Potniki dobe čmlao čižč« za nizko eeoo. Postrežba točna in taborna Vsem Slovencem ia drugim Slovi «e toplo p li pur oče MARTIN POTOK AR, 1625 So. Centre Ave. Chicafo Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., La Salle, 111 Toči m, goat i Loi podrejene pije* •se priporoča rojak»« aa obUaa M, A. Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik Uradu je od 8—11 predpoldne in od 6—9 jveČer. 1842 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chieago, OL J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, tinti, lika in poprsvljs. Cene zmerne. J. Keslraik, 3708 W. 26td St. Tsl. Lanwdsle 1761. Chicago LOUIS RABSEL moderno urejen aslun II 410 8RAI0 AVE., KENOSHA. Vit. Telefon 1190.