Cena cent. 80 Upravoištvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22, 31-23. 31-24 1 lseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pofeno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Isha|« Ttilc dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—. za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo : Ljubljana, Puccinijeva ulica št. 5. — Telefon štev. 31-22, 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo._ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana a d estera z Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO. Nuove perdite nemiche in velivoli 13 velivoli nemici abbattuti dalla difesa contraerea o d alla caccia — 11 componentl degli equipaggi catturati II Quartier Generale delle Forze Armate coniunica in data di 22 giugno 1943-XXI II seguente bollettino di guerra n. 1122: Formazioni di quadrimotori hanno ieri attaccato Napoli, Torre Annunziata, Saler-no, Battipaglia, Reggio Calabria e Messina, eausando danni considerevoli ai centri urbani e facendo vittime tra la popolazione. A Napoli le artiglierie della difesa face-vano preeipitare 5 velivoli; 6 quadrimotori venivano abbattuti dalla nostra caccia. Due apnarccchi nemici proeipitavano iuoltre, uno a Reggio Calabria ad opera di cacciatori tedesehi, l'altro nei pressi di Ca-gliari sotto il tiro delle batterie contraeree. Undici componenti degli equipaggi dei velivoli abbattuti sono stati catturati. * Nota. A seguito delle incursioni citate dal Bollettino odierno sono state finora accertate le seguenti perdite: A Napoli 10 morti e 72 feriti. A Torre Annunziata un morto e 8 feriti. A Salerno 14 morti e 45 feriti. A Battipaglia 15 morti e 70 feriti. Non aneora precisate quel!e di Reggio Calabria e Messina. Nove sovražne letalske i%gube 13 sovražnih letal sestreljenih od obrambe ali lovcev članov posadk ujetih — 11 Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. junija naslednje 1122. vojno poročilo: Skupine štirimotornikov so včeraj napadle Neapelj, Torre Annunziato, Salerno, Battipaglio, Reggio Calabrijo in Messino ter so povzročile znatno škodo v mestnih središčih in žrtve med prebivalstvom. V Neaplju je obrambno topništvo sestrelilo 5 letal, 6 štirimotornikov pa so sestrelili naši lovci. Dve sovražni letali sta razen tega treščili na tla in sicer prvo pri Reggiu Cala-bri.ji po zaslugi nemških lovcev, drugo pa v bližini Cagliarija, zadeto od strela protiletalskih baterij. Enajst članov posadk, sestreljenih letal jc* bilo ujetih. * Zaradi letalskih napadov, navedenih v današnjem poročilu, so bile doslej ugotovljene naslednje izgube: v Neaplju 10 mrtvih in 72 ranjenih, v Torre Annunziati 1 mrtev in 8 ranjenih, v Salemu 14 mrtvih in 45 ranjenih in v Battipagliji 15 mrtvili in 70 ranjenih. j Ni še ugotovljeno število žrtev v Reggiu Calabriji in Messini. Novo dejanje anglosaškega barbarstva Neapelj, 21. jun. s. Med včerajšnjim letalskim napadom na okolico Neaplja so sovražni letalci vrgli nekoliko bomb tudi na narodni spominski park. Mnogo dreves, zasajenih v spomin junaško padlim v prvi svetovni vojni, so bombe popolnoma izpulile. polomile in pokončale. Tudi to pot divjj uničevalni bes sovražnih letalcev ni przanesel ničemur in se je vrgel na cilje, ki nimajo kakor bolnišnice in pokopališča nikakršnega vojaškega značaja. To pot so sovražniki vzeli na muho drevesa, ki imajo samo simboličen pomen, ker spominjajo na, one. ki so se junaško žrtvovali za domovino. Ta novi čin letalskega gusarstva je jzzval s'lno ogorčenje ponosnega neapeljskega prebivalstva, ki se z grenkobo spominja, da so isti junaki, katerih tjpomin so oskrunili sovražn; letalci, padli bojujoč se ramo ob rami z ist'mi Anglosasi. ki tako slabo poplačujejo žrtve italijanskega naroda. Nejapelj, 21. jun. s. Ko je v dvorani zveze borbenih fašijev podajal svoje poročjlo generalni podpovsljnik GILa, državni svetnik FePz^ani, so zatulilo sirene v znak letalskega poplaha. V vsej dvorani se je za-čul en sam klic: Ostanimo na svojih mestih! Zborovale' so ostali ter priredili navdušene ovacije Duceju. Kljub' temu je zvezni tajnik pcslal fnšictične žene v zaklonišče, toda tudi te so odklon le in sc nis> premaknile z mesta. Pridružile so se navdušenju moških članov in izkazale svojo trdno vero. Poročilo Felicianijevo se je nadaljevalo ne glede na letalski popiah. Državni po^tajssik Eksc. Guttlerez Ka Siciliji Rim, 21. jun. s Državni podtajnik poljedelskega ministrstva Eksc. Gutt erez di Spada-fora se je od 5. do 17. junija mudil na S ciliji. Obiskal jc pokrai nc Fnna. Csltanisetta. Palermo. Trapani. Agrigento. Ragusa. Siracusa Ca-tarra in Messina Po ustcličcnju pokrajinskih poljedelskih odborov v novi sestavi ob navzočnosti civilnega komisarja Eksc: Teste zastopnikov vladnii oblasti, hierarhov Stranke 'n sindikatov se je posebno zanimal za proizvodnjo -n zbiranje pridelkov ter dolcč'1 naloge občinskih uradov za poljedelsko ugotavljanje. Državni podtajnik se je najdalje mudil v mestih, ki so bila najbolj prizadeta ob sovražnih letalskih na= padih Posebno se je zanimal za razna nujna vprašanja in se je podal tudi v Reggio Calr.br-jo kjer je sklical 18. t. m. pokrajinski poljedelski odbor ter izdal ukrepe, k' sc v skladu s krajevnimi zahtevami. patriotizma Italijanskega vojaka Milan, 21 jun s. Nekaj dni, preden ie b'l s premočnimi sovražnimi silami strt odpor na Lampedusi, je vojak Adeiio Lozza k' je bil med junaškimi branilci otoka, poslal nekemu oficirju 5 legije protiletalske milice plemenito pismo v katerem ie rečem med drugim: Nahajamo se v kritičn"n okoliščinah, toda morala je visoka ni zagotavljam vam. du bomo vsi storili svojo dolžnost. Naša stara baterija bo ponos našim snovom. Zapoved jc jasna in soglasno vzklikamo: Zmagali bomo! Ob tej priliki vas prosim, povejte moji ženi ie bom padel ali ujet. da sem ponosen na lo, kar sem storil za domovino in da sem bii vedno dober fašist. Ne sme jokati, temveč mora vzgojiti naše ljubljene otroke v ljubezni do domovine in fašizma. Nova stavka v ameriški Stavkovno gibanje se širi iz premogovnll druga peiffetfa okolišev tudi tsa Buenos Aires, 21. jun. s. Odločitev ameriških premogarjev, da stopijo v stavko 20.. t. rn. o polnoči, je v Washingtonu zbudila silno presenečenje. Ako bi se stavka v resnici razšla, bi bila vojna proizvodnja nepopisno ogrožena. Roosevelt se boji, da bi ustavitev vojne proizvodnje zelo slabo vplivala na razpoloženje vojske, kajti za vojsko, mornarico in letalstvo ni vzpodbudna zavest, da vlada sredi vojne v državi anarhija. V političnih krog'h menijo, da bo v teku tedna predsednik sam osebno posegel v zadevo in da je že zagotovljen sprejem zakona, ki prepoveduje stavke v vojnem času. Vsekakor pa poročajo, da je večina premogovnikov že ustavila delo in da je več kakor 550.000 rudarjev že tretjič v dveh mesecih dalo vodstvom premogokop-nih družb in vladi svoj ultimat z geslom* Ce ni pogodbe, ne bo dela. Vsi ppzivi in grožnje niso imel; pri delavstvu prav nikakršnega učinka. Rudarji so javili državnemu tajniku Ickesu, da so pripravljeni delati za državo, toda ta izjava ima majhno vrednost, ker Ickes ne more ničesar ukreniti brez vojnega delovnega sveta, ki ima odločilno moč v delavskih vprašanjih. Sedaj so prišle vesti, da se tudi velike železarne v Pennsilvaniji in Alabami pripravljajo, da prekinejo delo, ravnateljstvo Fordove družbe pa je javilo, da se je v štirih Fordovih podjetjih v Detroitu razširila podtalna agitacija, ki je takoj zmanjšala storitev teh tovarn za 50 odstotkov. Gibanje za prekiniev dela je v polnem teku in se po zadnjih vesteh širi na vsa rudarska področja Zedinjenih dr£av. Po došl'h vesteh se delavski posadi, ki bi morali zamenjati svoje tovariše o polnoči 20. t. m., niso javili na delo. Agitacija je preskočila tudi na podjetja rudnikov za antracit in bitumen. Iz Pittsburga poročajo, da je v Pennsilvaniji 17.000 rudarjev prenehalo delati. Voditelji delavskih organizacij so odbili vsako izjavo o položaju in o bodočem razvoju zadeve. Buenog Aires, 21. jun. s. Tudi nova pogajanja med rudniškimi družbami ln med fteiavsi X Severni Ameriki go s§ izj^ovjla in Jean Le\vis. predsednik rudarske organizacije je odredil stavke, ki se je začela o polnoči cb udeležbi nad 70.000 delavcev. Trdno se računa, da se bo stavki za danes pridružilo še nadaljnih 53.000 rudarjev. Stavka bo popolnoma onemogočila delo v premogovnikih devetih držav. Spričo tega dogodka se je v Beli hiši z vso nagi co sestala konferenca vladmh mož. da prouči umestnost pripravljenega toda še ne podpisanega zakona, s katerim bi se stavka med vojno označila kot nezakonita. Od 7 junija dalje vlada v vseh rudnikih nekako premirje med lastniki in delavci, ki pa se je sedaj končalo s stavko. Vlada je poslala v rudniške okraje čete, da vzdižujejo red. Buenos Aires, 22. jun. s. Rudarska stavka v Zedinjenih državah je bila že včeraj popolna. Iz važnih okrožij Pens'lvanije m Virginije kot glavnih rudarskih središč prihaja vest, da se niti en rudar ni javil včeraj dopoldne na delo. Rudarji slepo siede stavkovnemu ukazu predsednika združenja Johna" Lewisa, čigar oblast je postala zelo velika in čigar priljubljenost med delavskimi sloji nima mej. John Lewis velja za najbolj zagrizenega sovražnika Roosevel-ta. Roosevelt se je odločil, da osebno poseže v spor in prisili rudarje, da gredo zopet na delo. Notranji minister je imel z njim nov razgovor in je podal navedila za uporabo vojakov pri preskrbi jeklam s primerno količino premoga, ki je bil že izkopan ali pa je ostal sredi poti. Pričela se bodo tudi nova pogajanja. Včeraj so v Beli hiši govorili o možnost', da napravijo Le-wisa nenevarnega z aretacijo in internacijo, toda Roosevelt se za te ukrepe še nj odločil. Rumunija dve leti v vojni Bukarešta, 21. jun. 9. Drugo obletnico vstopa Rumunije, v vojno bodo proslavili jutri v vsej državi z verskimi obredi za padle v vojni. V Bukarešti bo otvorjena razstava »Rumunija ln soinasi • • t , ...........> Demografsko gibanje v Italiji Rim, 19. jun. s. Redni dodatek k »Gaz-zetti Ufficiale« št. 143 od 21. junija 1943-XXI bo obsegal naslednje podatke o demografskem gibanju v Kraljevini: v maju t. 1. je bilo 22.841 porok, v istem mesecu se je rodilo 72.290 živih otrok, umrlih pa je bilo v istem času 44.354. V maju 1943-XXI je znašal prebitek živorojenih nad mrtvimi 27.936. prebitek priselitev v domovino nad izselitvami pa 512. Dne 31. maja 1943-XXI je znašalo število prebivalstva na matičnem ozemlju, izvzemši nova ozemlja, ki so postala integralen del Kraljevine v sedanji vojni. 45.786.000. ltsl£pnsk&'špa»sko kulturno ss'de!o'vanje v Maroku Tanger, 22. junija, s. V prostorih društva »Dante Alighieri« so priredili sprejem na čast španskim profesorjem, ki so prišli semkaj na tečaj španske kulture, organiziran na pobudo visokega komisarja v Marcku. Sprejema so se udeležile najvišje oblasti in osebnosti italijanske, španske in nemške kolonije v Tangerju. Profesor italijanskega kulturnega središča v Španiji je oh splošnem odobravanju govoril o ednosih med italijansko in špansko narodno poezijo. Nova Seislšea v Švici Bern, 22. junija, s. O priliki 11. letalske konference v Švici je predsednik zveze Ce-lio kot vodja zveznega urada za promet v svojem govoru med drugim dejal, da po tej vojni lahko pričakujemo ogromen razvoj civilnega letalstva in da zato Švica ne bo smela ničesar opust:ti, da si zagotovi primerno mesto v bodočem medcelinskem letalskem prometu. Strokovnjaki iščejo sedaj primerne kraje za zgraditev letališč, ženevsko letališče, ki ga smatramo ne le za evropsko (tudi za medcelinsko), se že razšija. Tako bodo imela letališča tudi niesta Curih, Bern in Lau-sanne. Celio je nadalje izjavil, da zvezna vlada skrbno proučuje vprašanje povojnega letalstva in da namerava v ta namen določiti znesek 200 mili j nov švicarskih frankov. NeciSavsrSia pvzt z tesjtrsLjrassci v Airsrlh* Berlin, 19. junija, s. Nem ška obveščevalna agencija prlomizira s sovražno propagando. ki spuita v svet najbolj bedaste vesti o slabem ravnanju nemških oblasti z ameriškim: chžavi; n", int- rniranimi v Nemčiji. Glrrlc tega se navajajo izjave, ki jih jc r.b p.ičetku lota podal ameriški podtajnik Sun nor VVelles ra konfercnci tiska, zatrjujoč, da se z ;:.ne; škimi v Nemčiji interniranimi državljani najslabš.? postopa in da jih zapirajo v nasprotju s slehernim mednarodnim pravom posamezno v ječe in kcr.centrac jeka taborišča. Nemška agencija kategorično demantiia te trditve. epiraječ se na postopanje z ameriškimi državljani, ki so n. pr. gostje nekega hct. la v Baden-Bademi. Ni pa mo-geče onakn t:'lit: glede postopanja :: nemškimi diplomati v Ameriki, pravijo v tukajšnjih političnih krogih. Na podlagi obilnega dokumentiranega gradiva, si lahko predstavljamo, v kakšnih okoliščinah žive nemški državljan', ki a-., jih Američani interniral: v Francoski Afriki, med njimi bivši generalni konzul v Alžiru z vso m diplomat:-:!: m oss-hjmi. Nečloveško :avna-nje z nemškimi državljani, pripominja nadalje nemška obveščevalna agencija, se ne ustavlja nitj pred otroci in ženami, ki se često prepuščajo po cele dneve brez najpotrebnejšega in brez zdravniške pomoči tudi v hudih primerih. Poročilo nemške agencijo navaja končno nekaj primerov, ki kažejo kršitve osnovnih pravil mednarodnega zakona, in zaključuje s trditvijo, da gotovo nimata ameriška vlada in še manj njena tendenčna propaganda pravice protestirati. Nersd v amsrišiil prehrani Buenos Aires, 18 jun. s. l'o raznih vesteh iz Zedinjenih držav je razdelitev živil v Ameriki zelo pomanjkljva in je vedn? težje debiti v pio5t; piodaj govedino, go-čim je čikaški svet za razdelitev mesa v vojnem času izjavil, da tudi am riška vojska že čut: vol:'i co pomanjkanje mesa. ki je cbčutnejše kakor pomanjkanje drugih l:-v'l. Prav tako poročajo, da so nekateri večja središča zelo na slabem glede preživljanja in da ni nikakršne nade v takojšnje zboljšanje. Krompirja primanjkuje v mnogih mestih. Isto velja za maslo, »;ea in za čebulo. Pomanjkanje mesa je zlasti občutno, ker je v mnogih okoliš h tudi veliko pomanjkanje perutnine, čikaški svet je poudaril, da vojska nakupuje in tr:ži veliko množine raznega mesa. Zatrt upor črncev na Martiniquu Lizbona, 19. junija, s. šele sedaj se je zvedelo, da so se 4. jumja nekateri nasprotniki guvernerja otoka Martiniqua Roberta, pod vodstvom črnca Valentina, predsednika zamorskega sveta na otoku, uprli in se skušali polastiti sosednega otoka Guadalaya. Upor je bil zatrt s pomočjo križarke »Jeanne DArc«. Uporniki, katerim so natvezili. da bodo posadke podpirale vstajo, so bili razpršeni. Angleška revija o vrednosti ameriške vojske Lizbona, 21. jun. s Neka angleška revija piše o vrednosti ameriških čet naslednjo oceno: Ni dvoma, da so japonske čete kos našim. To se je pokazalo med operacijami v Birmi. Američani trdijo, da so njihove čete najboljše na vsem svetu, ker so najbolje hranjene in oskrbovane. To pa je čisto navadno bahaštvo in služi samo v tolažbo ameriškim materam, ni pa v prid vojski, ki mora biti predvsem trezna ^il , 11 i, m Na vzhodu samo krajevno bojno delovanje 39 sovražnih bombnikov sestreljenih nad zapadno Nemčijo — Nemška letala nad Londonom Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje peročlo: Na vzhodni fronti je bilo samo manjše krajevno bojno delovanje. Nad Rilrškim polotokom je bil z bombami potopljen obalni prevozni parnik. Nočni napad močnih oddelkov nemških bo.jn?h letal je bil naperjen proti sov jetski oborožitveni tovarni ob Volgi. Medtem, ko so včeraj podnevi posamez-| na letala priletela nad nemško ozemlje, je j močan oddelek anglešk;h bombnikov preteklo noč napadel zapadno nemško ozemlje in je posebno v stanovanjskih predelih mesta Crefelda nastaiu zaradi odvrženih ru- šilnih in zažigalnih bomb velika škoda. Poleg številnih hišnih blokov sta Mi razdejani tudi dve bolnišnici. Prebivalstvo je imelo izgube. Doslej je ugotovljena sestrelitev 39 veeinotornih bombnikov. Letalstvo je bombardinalo v noči na 22. junija posamezne cilje na področju Londona hi ob angleški južni obali. Zaščitne enote vojne mornarice so sestrelile pred nizozemsko obalo iz oddelka angleških lovcev 3 letala. Prj že jbvljenem nočnem napadu nemških bojnih letal na luko v Bizerti v noči na 21. junija je bilo z bombami poškodovanih 6 velikih trgovskih ladij in 2 enoti vojne mornarice. Uspešno isdefstvavasife nemškega letalstva Berlin, 21. jun. Učinkovite akcije nemškega letalstva so glavna značilnost poslednjih borb na " vzhodni fronti, dasi tudi na kopnem čas ni pretekel brez boja. Spopadi kepnih čet sm bili skromnejšega obsega, ker nikdar niso posegli v borbo oddelki jačji od enega bataljona. Zato se ta lelavnost Tahko smatra samo za izvidnška podjetja z nekoliko ojačenimi silami. Nemško letalstvo je imelo dve vrsti ciljev. Predvsem je napadali i pomorski promet in promet ob V o! gin e m izlivu, kar je že nekoliko dni omenjeno v vojnih poroči, ih. Letalstvo je napadalo tudi zbirališča sovražnih čet v zsledju srednjega in južnega odseka. Akcije proti ladjam pri Astrahanu dokazujejo, la je ameriško vojno blago, ki se mu je posrečilo uiti podmornicam med nevarnim prevozom po morju, še vedno v veliki nevs mesti in da je še vedno daleč od namembne postaje. Na kratki razdalji, ki jo mora ameriško vojno blago š? premagati, p. eden pride na rusko fior.lc i «. Ir. na. je <-b izlivu Volge šc vedno izpostavljeno nem£k:m letalskim napadom. Med zbii a'išči, ki jih nemško letalstvo na.pada noč in dan v srednjem in južnem o.iscku, bi bilo navajati preveč imen. i ako hi hoteli izčrpno poročati o delovanju ( leta'stva. Zato se je treba omejiti le na | omembo, da je na vse postaje in na vsa križišča, ki so bila v vojnih poročilih imenovana zadnje te me. padala izdatna teža bomb. Letalstvo je še na Udje uničevalo mostove, med katerimi je zlasti važen oni preko Donca. kakih 25 km severno od Vo-rošnovgra-Ja, lu je služil za edino železni-i Sko zvezo s tem mestom. V nizu teh napadov je treba omeniti nočni polet proti že-lezriškcnu križišču v Jelcu, krikih 200 km zapadno od Grla, odkoder priteka vojno blago ruskim četam, ki imajo svoje oporišče južnozapadno od Moskve Me: spcp-di na suhem se "menjajo ne-k"ter: sovjetski poizkusi proti nemškim postojankam pri Belevu in Sumiju. Vsi poizkusi so se ponesrečili, nc ,Tigri« po 60 ton. ki so nedavno na področju gor-I njega Donca čistili tako zvar.o ničijo zemljo. Tu .so uničevali utrdbe in prelnja op,-zovališča sovražnika. Podobno podjetje se je vi šilo včeiaj v bližini Ha; kova. pri čemer je bilo razrušenih nadaljnjih 23 utrdb. Tretja ckeija je bila na neki neoznačeni točki južnega odseka. Te so se udeležile tudi manjše skupine grenadirjev in napad se ni končal le z uničenjem kakih 50 sovjetskih okopov in postojank, marveč so [ Nemci zaplenili tudi zn: tno število težkega j orožja in ujeli nekaj sovjetskih vojakov. ! Tigri«, ki so zbu lili toliko nad že pri | prvem svojem nastopu, so v polni meri ■ opravičili zaupanje v njihovo hitrost, njihov skoraj nepredirni oklep in izredno strelsko jakost. Pri tem se je trebi spomniti, da je pred dvema mesecema predstavnik nemških oboroženih sil na običajni tiskovni kcr.foienci napovedal, da bo v kratkem na->topil 113 nemški strani oklopni voz ša večjih dimenzij, težo in učinkovitosti. ( Le ultime Notizie- . I Beri m. 22. jun. Ob koncu drugega leta vojne med Evropo in boljševizmom je vzhodno bojišče še vedno popolnoma mirno. Ni še mogoče napovedovati, kdaj se bo sedanja mirnost zopet spremenila v krvave spopade, še manj pa. od kod bo dan začetni znak za obnovo bojev. Znano je le. da obstoje vsi pogoji za oživljenje novega ogromnega požara na vzho« du. Armade in orožje, vse je pripravljeno, potreben je le še ukaz. da se boji zopet razvna-mejo. kakor lahko ena sama iskra vžge smodnik. Na predvečer tretjega leta vojne pa je položaj na vzhodnem bojišču za sovražnike vse prej kakor obetajoč. Od južnega roba La-doškega jezera do Taganroga se razprostira mogočna meja orožja in vojakov, in sicer na zelo dolgi, a močno utrjeni obrambni črti, ki lahko od trenutka do trenutka postane izho* dišče silovitega napada. Nemško letalstvo popolnoma obvladuje sovjetsko nebo. napadalna sredstva nemške mornarice pa so povsod pridno na delu, kjer koli se razvija sovražni pomorski promet Naposled je tudi velika razlika med notranjimi sposobnostmi Nemčije in sposobnostmi Rusije, kjer se je po povsem zanesljivih vesteh iz najbolj verodostojnega vira začelo pojavljati pomanjkanje živeža, medtem ko je civilno prebivalstvo, ki je izpostavljeno strahotnemu re= žimu odrekanj, čimdalje bolj trpi. Vse to niso pomirjujoči pogoji za morebitno nadaljevanje vojne še kako zimo. Tretje leto se torej začenja v okoliščinah, ki so zelo ugodne za protiboljševiško stvar. Medtem se nadaljuje čiščenje zaledja, kakor 1-amiA tiiHi nfjnŠJca uradna voina nomčik. in nemška varnostna služba, ki je bila ustanovljena zaradi partizanskih zahrbtnih napadov, koraka cd uspeha do uspeha. (Piccolo.) Ro>!|ševiška propaganda prati Poljski Varšava, 21. jun. s. Tukajšnji listi objavljajo zanimive vesti o delovanju poljskih komunistov v Rusiji in o pomoči, ki jo dajejo sovjetske oblasti temu pokretu kljub razpustu Kom* interne. Listi vprašujejo, aii velja razpust Kommtcrne samo za države zaveznikov, ne pa tudi za države ostale Evrope. »Novi Kurier VVarszavvski« javlja, da obstoja v Moskvi tako imenovano udruženje poljskih rodoljubov, ki je imelo nedavno slovesno zborovanje pod predsedstvom poljskega Žida Berlinskega in znane kemunistke Vande Vasiljevske. Na tem zborovanju so šli še dalje nego oni komisar Kornejčuk, ki jc napovedal revizijo sovjetsko-poljske meje v škodo Poljske. V Moskvi izhaja glaslo poljskih komunistov »Wolna Pol-' 'ka«. ki napoveduje, da bo za vselej izginil ■ umetni prepad, ki je doslej delil pcijski narod , od narodov Sovjetske zveze. Z drugimi bese* (-lami se to pravi, da pripravlja Moskva za bližnjo bodočnost vključitve Poljske v Sovjetsko zvezo. Zato Poljska po zgledu drugih narodov nc more ostati mirna spričo boljševiške j ocasnosti Uspešno čiščenje v črni gori in Hercegovini Berlin, 21. jun. s V dopolnilo včerajšnjega poročila poročajo naknadno naslednje podrobnosti o operacijah zadnjih štirih tednov, ki so se j'h udeležile italijanske, nemške, bolgarske in hrvatske čete proti ustašem v črni gori in v Hercegovini. Operacije so se začele 15. maja proti tolpam, zbranim pri Šavniku in Žabljaku. Spočetka sc prišli v borbo le oddelki nemške vojske in SS ter nekoliko hrvatskih in bolgar= skih čet. Ko se je napad teh čet z izhodiščem pri Poči Prijcpolju in Bcranah razvil v obkoli-tev. so pritisnile italjanske čete. Da bi se izognil pritisku z vseh strani, je sovražnik 19. maja sku:a! uiti z znatnimi četami v smeri proti jugovzhodu. toda italijanske in nemške čete so inu preprečile to namero. Nato so 26. maja znatne sile sovražnih tolp ob sotočju Tare in Pi\e skušale ponovno prodreti v severni smeri proti obrambnim črtam hrvatskih oddelkov. Sedmi dan so bili v hudih bojih sovražnikovi napadi z velikimi izgubami odbiti. V teh operacijah so bili sovražni oddelki potisnjeni proti jugu in jugovzhodu ter pognani v notranjem odseku pri Šavniku in 2abljaku. Druge tolpe v trikotniku med Taro in Pivo pa so dobile pomoč in so 27. maja še pojačle svo j pritisk proti zaporni črti na severovzhodu, zlasti pa na reki Sutjeski. Zavezniške čete so tudi tukaj odb.le ponovne sovražnikove posku* se za predor. Uspeh oddelkov SS. ki so dne 19 maja zasedle Sa\nik, ter napredovanje drugih zavezniških sil proti Zabljaku sta prisilila sovražnika k obupnemu poizkusu za prodor zavezniške fronte v odseku Sutjeske. Tudi ti napadi so bili 'v hudih bojih odločno odbiti. V razdobju, ko so se vršili opisani boji, so italijanske. nemške in bolgarske enote, prihajajoče z vzhoda in z juga. osvojile 8. junija Žabljak ter prodrle 1. junija na široki fronti do Pive. Nemške čete so potisnile sovražne čete nazaj, slednje pa so se skušale oteti iz obkolitve, \en* dar se je samo malo oddelkom posrečilo uiti v noči na 9. junija. Glavnina sovražnika je bila še enkrat pognana nazaj na ozek prostor in 15. junija dokončno uničena. Letalsko orožje je v velikem obsegu podpiralo operacije na kopnem, bodisi da je obmetavalo z bombami gnezda odporov, bodisi da je izvrševalo izvidniške posle. Letalstvo nadaljuje zasledovanje sovražnika, ki se umika pred oddelki nemške vojske. Sovražnik je izgubil v bojih doslej do 12.000 padlih. Komunistično banditstvo v Franciji Pariz. 21. jun. s. V kraju Tulle v Burgund-skih gorah se je pripetil naslednji značilni do* godek: Neki 201etni dijak je planil težko ranjen v neko delavnico in prosil pomoči Raz-iskavanja so dognala, da je mladenič z nekim svojim tovarišem zbežal z doma v okolici Pariza. da bi se odtegnil delovni dolžnosti. Dijaka sta bežala proti Sevenskim goram. Tu sta se pridružila skupini" komunistov, ki jih je vodij neki terorist, ter zahteval od skupine z neizprosno strogostjo slepo pokorščina Med obema dijakoma ter med poveljnikom je prišlo do prepira, nakar je poveljnik ukazal svojim tovarišem. naj odvedo dijaka v neko drago ter ju ustrele. Eden izmed obeh dijakov je res padel na mestu ubit. drugi pa je bil trikrat ranjen ter se je potajil, kakor da je mrtev. Ko so razbojniki odšli, se je z velikim trudom privlekel v vas. Orožniki so se takoj napotili po sledovih komunistične tolpe. *********...........................Milu INSKRIRAJTE X *JUZ2UP<4 Oživljenje odpora Indije proti Angliji Bose organizira Indijske izseljence za osvob&difoo delo Berlin. 21. jun. 9. Razvoj vojnih dogodkov v vzhodni Aziji, zaradi katerih se fronta vedno bolj približuje vratom Indije, daje poseben po- ______ _— i____—_ i - - Ji^rlrn^a ^nliil'^ f "* rt r\ ri n kf\- čitvi Japonske, da bo nadaljevala borbo, dokler ne bo vsa vzhodna Azija osvobojena. Birmanski narod je prav tako odločen kakor ja- men potovanju indijskega poltika Čanda Bo- j ponski. da nadaljuje borbo, dokler sovražnik seja po Japonskem. »Vblkischer Beobachter« nrpfln9n *mn3 tudl nasa voma- pGroča v zvezi s tem, da je v zadnjih tednih nastal zaradi tega čisto nov položaj v Indiji. Bose bo- sedaj v položaju, da bo lahko vzdrževal in še poglobil zelo tesne st ke z drugimi roditelji indijskega narodnega gibanja, ki delujejo v notranjosti. V obširnih pokrajinah vzhodne Azije žive izven Indije milijoni Indijcev, ki bodo ped odločnim vodstvom Boseja podprli r-ktivni protibritanski pokret za osvoboditev Indije. Bose bo med tem' indijskimi izseljenci ustvaril organizacijo, ki bo lahko podpirala tudi z orožjem ind:jsko osvobod:lno gibanje. Angleži so z imenovanjem \Yavella za indijskega podkralja dokončno odvrgli svojo krinko ter nameravajo uvesti v Indiji polit ko močne reke. Rzngun, 21. jun. s. Odbor tukajšnjega društva za neodvisnost Indije je poslal Čandri Bo« seju v Tokio naslednjo brzojavko: Indijci, živeči v B'rmi. so srečni, da ste prispeli v Tokia Z navdušenjem čakajo vaših osebnih navodil za borbo, ki bo osvobodila Indijo. Stockholm. 21. jun. s. Kakor je bilo mogoče slutiti, je imenovanje \Yaveila za indijskega podkralja zbudilo mnogo kritik in slabe volje. Ljudje, ki poznajo položaj v Indiji, zatrjujejo, da jc bila izbira nadvse nesrečna, kakor tudi za to, ker se je VVavel! onemogočil že s svojimi čini kot general ter kot elsn podkraljevega sosveta. Onim članom indijskega kongresa, ki so bi'i doslej naklonjeni britanskim zahtevam, bo1 vsekakor otežkočeno sodelovanje z Wavellom. odločno na strani Japonske Rangun, 21. jun. s. Govor japonskega mini* sirskega predsednika Toja v parlamentu je bil poziv k orožju vseh narodov Velike vzhodne Azije. Birmanski narod bo nanj odgovoril z navdušenjem, je izjavil danes šef b'rmanske vlade dr. Bumavv. Govoril je nadalje o odlo« ne bo pregnan. Ta vojna je tudi naša vojna. Japonska skrb • za Kenfvisnost Filipinov Tokio. 20. jun. s. Pijo Durnan, glavni tajnik filipinske narodne stranke, je v izjavi dopis* niku japonske agencije Domei nagiasil veliko razliko med japonsko vzpostavitvijo nezavisno-sti Filipinskega otočja in obljubo, s katero so Američani dolga leta varali Filipince. Duran se je izrazil pohvalno o obljubi, ki jo je podal v japonski zbornici predsednik vlade Tojo, ter pristavil: Zagotovilo japonske vlade ni nikaka politična zvijača in ni bila podana na filipinsko zahtevo. Zagotovilo filipinske neodvisnosti je milost japonskega cesarja, ki je vedno kazal skrb za blaginjo svojih podanikov. Glede javnega miru in reda, ki ga je Japonska vojaška oblast vzpostavila na Filipinskem otočju, je dejal Vargas, ki je prisostvoval razgovoru, da je odlični japonski red eno izmed osnovnih jamstev bodoCe neodvisnosti. Japonska voja= ška oblast je vzpostavila javni mir in red skoraj popolnoma. To je sedaj jasno vsemu prebivalstvu, nepoučeni so samo oni, ki jih ni mogoče doseči niti s časopisom, niti z radijem, niti s kakim drugim obveščevalnim sredstvom. Ponesrečena mobilizacija prebivalstva v Siriji Ankara, 20. junija, s. Mobilizacija prebivalstva v Siriji, ki so jo podvzeli dego-listi, se je popolnoma ponesrečila. Zato so sedaj oblasti sporočile tamošnjemu prebivalstvu, da bo vsak prostovoljec, ki se javi v službo, uporabljen samo pri pomožnih službah v zaledju, nikakor pa ne na fronti. Da se pospeši priglaševanje prostovoljcev, so oblasti obljubile dvojni obrok živil njihovim družinam. Kratica ali dolga vojna? Anglosasi kaj radi podtikajo Nemčiji, da je stopila v vojno z zmotnim računom, češ da je bila prepričana, da bo- vojna kratka ali celo bliskovita, medtem ko so si sami vojno že od vsega začetka predstavljali in zamišljali kot dolgo, zaradi česar so se odločili za dolge pri« prave, preden bi se mogli meriti s sovražnikom. Zaradi te umetno postavljene teze prihajajo do zaključka, da je njihova prednost pred Nemci na dlani. Po njihovem mnenju naj bi namreč narodi Osi bili že utrujeni in naveličani vojne, ki so si jo zamišljali le kot bliskovito vojno z naglimi in odločilnimi uspehi, in da si sedaj žele čimprej miru. Nasprotno so bili tako imenovani demokratični narodi že v naprej pripravljeni na dolgo vojno in so ob začetku svojega vojnega napora, ki jih še čaka, bclj sveži, kar jim daje prednost, da sc lahko* bolj vztrajno upirajo in vzdrže do kraja, pa nai bi se vojna še tako zavlekla. Rekli smo že, da so si Anglosasi to tezo povsem umetno postavili samo zaradi varanja drugih in sebe. Jasno je. da je takšno prikazovanje dejanskega stanja zelo površno in ustreza bolj željam kakor stvarnosti, kakor je to v ostalem pokazal že dosedanji razvoj te vojne. in to> sicer od tedaj dalje, ko so Anglosasi, lakor sami trdijo, že prešli v ofenzivo proti narodom Osi. Notranja strnjenost in trdna moralna povezanost narodov Osi ni bila še n:kdar doslej tako močna. Naj bo torej že teza o tem. da so Nemci računali s kratko vojno, utemeljena ali ne, dejstvo je. da so se prav Nemci v novem razvoju znašli, da so se prilagodili potrebam in zahtevam dolge vojne in da so še prav posebej pokazali, da so v vsakem pogledu kes prav tako. imenovani odporni vojni. Ni dolga tega. kar so nemški listi objavili zanimiva razmišlja nja svojih vojaških strokovnjakov o pomenu in vrednosti tako imenovane obrambne strate-g'je, za katero so se odločili Nemci v novi fazi vojne, da bi na vsem zasedenem ozemlju ne le ohranili svoje dosedanje oblasti neokrnjeno, temveč bi po potrebi prehajali tudi v proti« napade in cclo v večje ofenzive, ki bi lahko sovražniku zadale smrtne udarce. To velja prav tako za vzhodno bojišče, ki je še vedno edino evropsko bojišče na kopnem, kakor tudi za vsa druga bojišča, ki bi lahko še nastala. Tako je na primer izven dvoma, da bi uspešna obramba evropske celine pred slehernim poskusom sovražnega vdora itnela lahko katastrofalne po-sled:ce za napadalca, čeprav bi bile vojske Osi izključno le v defenzivi. Na drugi strani je znano, da prihajajo prav zaradi tega iz sovražnikovega tabora čimdalje bolj pogosti glasovi o nestrpnosti anglosaške javnosti, ki je precej razočarana zaradi neprestanih napovedovanj o bližnjem in skorajšnjem poTazju osnih sil. o katerem pa ni še nobenega sluha. Navzlic svarilom strokovnjakov in tudi uradnih krogov, ki jih je od časa do časa le mogoče slišati tudi sredi splošnega navdušenja za tako imenovano »drugo bojišče«, se vendar opaža, da se Angležem in Američanom mudi, da hočejo čimprej končati vojno (saj je tako nedavno govoril tudi sam Churchill) in da vsa javnost odločno zahteva kratko in odločilno vojne Prišel bo gotovo čas, ko bodo morali anglosaški narodi korigirati svoj pretirani in z ni« čemer utemeljeni optimizem, ki se trenutno hrani z nekaterimi novejšimi, a v bistvu precej nepomembnimi zmagami in uspehi, kajti nihče ne more trditi, da so ti uspehi že takšni, da bi vojno lahko bistveno skrajšali. Nasprotno, tudi v sovražnem taboru so nekateri že začeli resno razmišljati, da imajo prav tisti nemški vojaški opazovalci, ki menijo, da se bo vojna zavlekla šele tedaj, ko bi jo Anglosasi poskušali prenesti v Evropo. Medtem ko1 tOTej Nemčija in njeni zavezniki ne poznajo nika-kega strahu pred dolgo vojno, ker z njo realistično- lačunajo kakor z vsakim drugim vojnim činiteljem, se ta strah dejansko vedno bolj po» javlja v anglosaški javnosti, in sicer prav po zaslugi anglosaške propagande, ki je nekatere nepomembne zmage po svoji stari navadi skušala prikazati kot odločilne in samo kot uvod v nadaljnje velike operacije, ki naj bi bile zel-} blizu. Čim bolj pa čas hiti in minevajo razni roki, ki jih poceni servirajo ti propagatorji javnosti, tem večje je razočaranje te javnosti in tem manjša je njena psihološka pripravljenost, da začne računati tudi z možnost jo dolge vojne. Tako se tudi ta poskus anglosaške propagande. ki sloni na razliki med dolgo in kratko vojno, naposled obrača v škodo Anglosasov samih. Čim bolj se v Londonu oddaljuje začetno navdušenje zaradi uspehov v severni Afriki, tem bolj se tudi v anglosaški javnosti uveljavlja smisel za stvarnost, ki je drugačna od utvar. Vojaški strokovnjaki, ki so v Veliki Britaniji na glasu, kakor na primer Mac \Yerner in kapitan Aliksche. postajajo vedno bolj skeptični glede uspeha izkrcevalnih poskusov na celini. Tako- sta si ta dva pisca zastavila vprašanje, ali bi bil sedaj mogoč napad na Italijo. Oba sta mnenja, da bi tak napad ne otvcril drugega bojišča v pravem pomenu besede, kakršnega namreč žele Rusi. Anglosasi pa se bodo morali na drugi strani vendarle odločiti za kakršno koli »drugo bojišče«, čeprav ne bo povsem idealno, kajti v nasprotnem primeru- kakor ugotavlja navedeni Werner, »bomo prisiljeni sprejeti dolgo in obrambno vojno«. Tudi tu vidimo, kako dolga vojna straši Angleže, ki vedno bolj spoznavajo, da Evropa ni le trdnjava v običajnem pomenu te besede temveč mnogo več: ona je prostor, ki zadošča samemu sebi. Zato čas kot vojni činitelj ne plaši držav Osi. Izgled dolge vojne pa moti tudi ameriške načrte, kakor priznava list »Nevv York Post«, ki je te dni zapisal: »Otvoritev drugega bojišča v Evropi še v tem letu je postala nujna, tako nujna, da jo je treba uresničiti, čeprav bi s tem ne dosegli zaželenega uspeha. Zavezniki bodo morali otvoriti drugo bojišče z vrsto neuspešnih izkrcevalnih poskusov in delnih vdor-nih poskusov, četudi ne bodo pri tem vdrli več kakor 10 km na celino.« Tako nam tudi iz teh ameriških pripomb veje skrb pred dolgo vojno, kar je seveda v odkritem nasprotju z vsemi pretiranimi pričakovanji anglosaške javnosti po zadnjih uspehih zaveznikov. Anglosaški voditelji, ki se zavedajo nujnosti otvoritve drugega bojišča, se obenem boje. da bi prav vdor v Evropo ne pomenil začetka dolge in obrabne vojne namesto njenega konca, kakor so si to naivno predstavljali, dokler se vprašanje invazije tako konkretno še ni postavljalo. Velika uganka vzhodnega bojišča V dunajskem listu »Neues Wiener Tag-blatt« obajvlja pehotni general Ernst Ka-siseh naslednji članek: Mesece in mesece je borba manjšine pripadnikov nemške in italijanske vojske v Severni Afriki držala v napetosti ves svet, ko se je borila z ogromno premočjo sovražnika, razpolagajo čega z ljudmi in materialom. Tedajci so se v vseh deželah pojavljali pametnjaki, ki so primerjali položaj z Dunquerqueom in Grčijo ter govorili: »Zakaj ne posnemajo Nemci Angležev? Zakaj se ne rešijo dokler je čas ter puste v tem primeru orožje v Afriki, sami pa se umaknejo na italijansko ozemlje?« Tako so govorili pametnjaki, ki imajo vedno dovolj časa da poveličujejo svoje vojaške sposobnosti. Nazadnje, ko so morali junaki v Tunisu pobesiti zastave kakor Bllicher 1. 1806. (»Podajam se, ker so moje čete brez živil in nimajo več orožja!«). pa so zaključili: »Zdaj pa se je zgodilo, kakor smo prerokovali!« Ko so po 1. 1P40. Britancj s primernim kritjem po zaveznikih rešili na svoj otok, niso zapustili samo Belgije in niso žrtvo- vali samo Francije, prav tako kakor se je zgodilo 1. 1941. s Srbi in Grki, ampak so Angleži tedaj izgubili evropsko celino. Da bi to izgubo popravili, so v severni Afriki skupno z Američani morali plačati visok krvni davek in s tem vendar niso preprečili, da bi izgubili važne člene brit-skega imperija na Daljnjem vzhodu, ameriške postojanke v jugovzhodnem Pacifiku itd. Nemško italijanski borci iz Severne Afrike pa se zavedajo, da so s svojo žrtvijo doprinesli pozitivno postavko odločilne važnosti za Evropo. Dosegli so, da so vojske Osi v borbi proti Sovjetski uniji dobile potrebno hrbtno kritje. Zdaj ko so nastopili poletni meseci petega leta vojne, se marsikdo vprašuje: Kaj bo s Sovjetsko Unijo? Kaj se bo zgodilo tam, kjer so od Azovskega morja do Ribiškega poltoka fronte najbolj koncentrirane? V dveh ogromnih zimskih bitkah je Stalin poskusil, da bi boljševizem osvobodil iz prijema nemške vojske in njenih zaveznikov. Dvakrat zaporedoma se mu je uspeh, za katerim je težil, izmaknil iz rok. Zato je nepretrgoma klical v Ame- riko: »Otvcrite v Evropi drugo fronto! Mi sami ne moremo zdržati do kraja!« Zdaj zopet zahtevajo Stalinovi odposlanci živila. In naj Roosevelt in Churchill še toliko razglašata svoj dobiček v Severni Afriki — zidovi Evrope na jugu, zapadu in severu se ne bodo porušili zaradi trob'jenja jeri-honskih trobent. Naj le poskušajo preskočiti sicilsko ožino, Rokavski preliv ali Severno morje — z vsem tem ne bodo mogli vplivati na voljo nemškega vojskovodje, da vodi vojno na vzhodu tako, kakor se mu zdi potrebno za izvojevanje končne zmage. To pa je giavna stvar, žrtve, katere je doprinesla Os v zimi 1942-43 žrtve, ki so v primeri z izgubami protiosnih sil, posebno še Sovjetov, le drobci, so sc izplačale. Ne da bi bil v skrbeh za evropsko južno, zapadno in severno bojišče, Hitler lahko zastavi svoje pripravljene rezerve tam, kjer se bo za to pokazala najnujnejša potreba. Tudi drugim vabam in si-renskim glasovom ne bo nemško ljudstvo nasedlo, prav tako ne kakor ne terorističnim napadom iz zraka, ki imajo za geslo krilatico: »Vojna se ne b:> odločila na fronti, marveč na razvalinah nemških mest...« Kako pa bo vojskovodja Hitler s svojim! zavezniki vodil operacije za rešitev »velike uganke«, t. j. za slrategično obravnavanje problema Sovjetske zveze ? Ali se bo odločil za veliko ofenzivo kakor 1. 1941 in 1942? Ali bo podvzel ofenzivne akcije z omejenimi cilji, kakor so jih mnogi vojni učenjakarji priporočali nemškemu vrhovnemu poveljništvu po 1. 1918.? Ali pa bo še nadalje gradil zveze v zaledju ter bo čistil zasedena področja na vzhodu in jugovzhodu? Kdo bi ga mogel po izidu zimske bitke siliti, da se odloči drugače kakor po lastnem prevdarku? Seveda, Moltke je 1866. zapisal: »če počakamo napada Avstrijcev, izgubimo pobudo.« Schlieffen pa je rekel: »Z mirovanjem in čakanjem se ne dosežejo nobeni taktični uspehi.« — Toda isti avtoriteti sta tudi svarili pred tem, da bi se dal postaviti kakršen koli splošno veljaven princip za reševanje operativnih nalog. Moltke sam je dejal, da je strategija samo sistem pripomočkov; Schliefferi je podčrtal isto. In dejansko proglaša ta stvar popolno svobodo za stvariteljsko silo duha vojskovodje, če razume položaj kakor ga narekuje potreba. Ne smemo pozabiti, da tvori strategija sedanje vojne kompleks, ki cbsega več kot tri dimenzije ter se zaradi tega ne širi nikoli v eno samo smer. Poleg sovjetske dimenzije je treba računati z dimenzijami atlantske bitke, Sredozemskega morja, Daljnjega vzhoda, zračne vojne in gospodarstva. Strategično vprašanje lahko reši samo tisti, ki vse te probleme obvlada in oceni z dovoljno ostrino, poleg tega pa ima pogum, vztrajnost in cdločnost, kar so vse vrline pravega vojskovodje. Postavimo pa, da bi se vojskovodja Hitler odločil za obliko efenzivc — kje naj bi nasprotnik to pričakoval? Ali moremo kakšen del sovjetskega bojišča po naši skromni presoji in v. našem nepoznan ju cilja izključiti? Prav gotovo ne. Od Kubanskega mostišča do Murmanskega nabrežja ni mogoče reči o nobenem delu fronte, da bi bila na nji nemška ofenziva nemogoča. Strateško važni cilji so tukaj na jugu, v sredini in na severu. Važni .cilji postanejo lahko: Kaspiško morje, Volga, Moskva, Leningrad, da, celo Arhangelsk. Iz tega sledi, da je »a nas velika uganka, da pristoji Hitlerju pravica, da ravna v tej stvari z lastno pobudo kakor se mu poljubi. A tej pobudi ni mogoče nikjer napraviti sile. GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 22. junija, ob 18.: jorijeva hči. Red Torek. Sreda, 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda, četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Četrtek. Petek, 25. junija: zaprto. Sobota, 26. junija, ob IS.: Jorijeva hči. Red B. * C. G. Viola: »Skupno življenje.« Tiide-janka iz sodobnega življenja. V njej je obravnavan zakonski trikot mel možem, ženo in ljubimcem. Osebe: Lorenzo Masssri, advokat _ J. Kovič, Magda, njegova žena -šaričeva, Guido Fiore - Nakrst, gospa Fer-rantova - Putjsita Nablocka, Antonio -Kosič. Režiser: prof. O. šest. Abonente reda četrtek opozarjam^, da bodo imeli zaradi bližnjega zaključka dramske sezone izjemoma v četrtek na j praznik predstavo za svoj red. Igrana bo Medvedova igra »Stari Ln mlali« v premierski zasedbi. Drama pripravlja kot naslednjo premier o Strindbergovo igro »Nevesta s krono«. Delo je imelo že pred leti izredno močan uspeh. Zasedba partij: šaričeva, Danilova, Jan, Debevec, Rakarjeva., Marija Vera, Gabrijelčičeva, Simčičeva, Potokar, Gale, Cesar, Presetnik, M. Skrbinšek, Nakrst, Košič. Režiser: C. Debevec. OPERA Torek, 22. junija; Zaprto. Sreda, 23. junija, ob 18.: Prodana nevesta. Red A. Četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 L navzdol. Petek, 25. junija: Zaprto. Sobota, 26. junija, ob 18.: Tiha voda. Opereta. Red A. * B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komična opera v treh dejanjih. Osebe; Kru-šina - Janko, Ljudmila - Stritarjeva. Marinka - Vidalijeva, Janko - čuien, Kecal -Lupša, Miha - Dolničar. Kaita - Karlovče-va, Vašek - Banovec, EsTneralda - Nera-tova, cirkuški ravnatelj - Jelnikar, Indijanec - Marenk. Dirigent: D. Zebre, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoni ti, koreograf: ing. P. Golovin, scenograf: V. Skružny. Opera pripravlja kot naslednjo premiero D'Albertove »Mrtve oči«. Libreto: H. H. Ewers in H. Hem-y: N. štritof. Zasedba partij: pastir - Banovec, kosec - Dolničar, pastirček - N. Stritarjeva, Arcesius - Primožič, Myrtocle - Heybalova, Galba - Kri-stančič, Arsinoe - Polajnarjeva, Marija Magdalena - Golobova, Ktesiphar - M. Sancin, Rebeka - Poličeva, Ruth - Karlovčeva, Resther _ Ramšakova, Sarah - Stritarjeva, hroma žena - škrjančeva. Žid je; Jelnikar, Rus, Humrr, Gregorin, Perko. Dirigent: Samo Hubad (operni debut), režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoni ti. Osnove nemške valute Nemški državni gospodarski minister in predsednik Reichsbanke dr. Funk je te dni objavil v glasilu akademije za nemško pravo članek o osnovah nemške valutne politike, ki je v teku vojne zajamčila prebroditev denarnih, kreditnih in valutnih problemov v vojni. Minister dr. Funk poudarja kot najvažnejši moment spoznanje. da je treba misliti v dobrinah ne pa v denafju. Ta miselni preokret se je marsikomu zdel v začetku revolucionaren in dvomljiv, danes pa je splošno priznan. Prodrlo je spoznanje, da so meje za ustvarjanje denarja v bistvu dosežene šele tedaj, če se skupna storitvena sposobnost narodnega gospodarstva po vključitvi vseh sposobnih delovnih moči. energij, surovin, produkcijskih naprav in racionalizacijksih možnosti ne da več dvigniti. Ta miselnost je našla svoj odsev v zakonu o nemški Reichsbanki, ki je bil izdan dne 15. junija 1939. Medtem ko so prej predstavljale primarno kritje zlate in devizne rezerve, slu-čijo sedaj kot kritje predvsem kreditne vrednote. S tem je bila ustvarjena osnova za oskrbo diiigiranega gospodarstva z denarjem. Zaupanje se ne da dekre"tirati in se more pojaviti le kot naravna reakcija na državne ukrepe. Za merilo je v tem pogledu omeniti naglo naraščanje hranilnih vlog, kar je dokaz zaupanja naroda v na-rodnosocialistično finančno in valutno politiko. Ta ugotovitev je zaradi tega važna, ker se vrednost denarja ne da določiti s silo. temveč je odvisna le od realnih osnov in od zaupanja. Gotovo je treba priznati. da je nastalo naraščanje hranilnih vlog v vojnih letih v znatnem delu tudi Po sili razmer zaradi zmanjšanja potroš-nih možnosti, kar pa le pomeni, da je sedaj začasno omejena zgolj uporabna vrednost marke, medtem ko je nakupna vrednost prav zaradi omejitev ostala docela nespremenjena Nemški varčevalec ima sigurnost, da bo po končani vojni svoje prihranke lahko uporabil za nakup blaga, ne da bi se vrednost teh prihrankov zmanjšala. Nemško državno vodstvo se pri tem zaveda, da je počasno naraščanje obtoka bankovcev več kakor lepotna po-greška, čeprav je treba upoštevati, da je potreba po novčanicah v teku vojne znatno narasla pod vplivom vrste činiteljev. Tako se je povečalo državno področje in so bile Nemčiji priključene pokrajine s kmetijskim značajem, kjer je hitrost obtoka počasnejša kakor v industrializiranih področjih. Predvsem pa se je povečal krog prejemnikov mezd z zaposlitvijo velikega števila inozemskih delavcev in žena. Povečal se je tudi splošni nivo mezd s tem, da je bil podaljšan delovni čas in da so mnogi delavci prešli v višje mezdne razrede. Iz navedenih razlogov stopa vedno bolj v ospredje in zahteva podvojeno pozornost vprašanje onega dela kupne moči, ki ne najde kritja v nakupu potrošnih dobrin. Odvečno kupno moč je treba absorbirati. odnosno za dobo sedanjega stanja napetosti med denarno in blagovno stranjo sterilizirati. Najemanje posojil kot sredstvo za absorbiranje odvečna kupne moči omogoča obenem financiranje vojne, ne da bi to financiranje zahtevalo razširjenje kreditov pri novčanični banki. Drugo sredstvo za absorbiranje odvečne kupne meči je obdavčenje. Pri tem je treba upoštevati tudi razpoloženje prebivalstva. Nepravično in pretirano obdavčenje ima lahko za posledico zmanjšanje delovne volje, ki je z'asti v vojnem gospodarstvu neobhodno potrebna. Zato prav v vojni ni mogoče misliti na popolno obdavčenje odvečne kupne moči. zlasti če gre pri tem za zaslužek, ki je bil dosežen s trdim delom. ali če gre za obratna sredstva, ki so zgolj zaradi vojne postala prosta in ki bodo pozneje potrebna za obnogo za'og, za investicije itd. Ta odvečna sredstva je treba zaradi tega zajeti preko denarnih zavodov. Gospodarske vesti = Iz italijanskega gospodarstva. Italijanska družba za oskrbo mest s plinom »Italgas« v Turinu, ki oskrbuje s plinom Rim in vrsto italijanskih velemest, navaja v svojem letnem poročilu, da se je potrošnja plina zaradi omejitev zmanjšala, medtem ko so stroški nekoliko narasli. Cene za piin pa sj ostale nespremenjene. Družba je pravočasno poskrbela za tehnično izpopolnitev naprav, zlasti glede na uporabo razrrh vrst premoga. Kup la je tudi rudnik premoga v področju Valdorna za izpopolnitev svojih rezerv premoga, čisti dobiček je znašal v preteklem letu 34.7 milijona lir (prejšnje leto 49.7). Na delniško glavnico, ki je bila lani povišana od 540 na 717 milijonov ir, bo izplačana zmanjšana divi-denda 8.25% bruto. — Tvornica avtomobilov in motorjev Fiat v Turinu navada v svojem letnem poročilu, da se je njena proizvodnja navzlic zmanjšanju civilnega avtomobilskega prometa nadalje dvignila. Tudi izvoz je lani dosegel precejšen obseg, čeprav se je v pr'meri s prejšnjimi leti zmanjšal. Lani je bil dosežen napredek zlasti v proizvodnji kvalitetnega jekla, v gradnji strojev, aparatov in novih •motorjev. čisti dobiček jc znašal 33.7 milijona lir (59.1). Navzlic zmanjšanju dobička bo družba izplačala nespremenjeno 10% d'vi-dendo na glavnico 400 milijonov Ur in bo v ta namen uporabila 4.1 milijona lir iz divSdendne rezerve, ki bo tudi po tej uporabi znašala še 33 milijonov l;r. = Pomembna nacionalizacija v italijanskem gospodarstvu. Belgijska družba »Mineš et Fon leries de Zine de K Vielle Mon-tagne« izkoi-išča že od leta 1871. svinčene in cinkove rudnike na Sardiniji in cd leta 1876. tudi v pokrajini Bergamo. Kakor poročajo iz Bruslja je te rudnike sedaj prevzela italijanska družba Societa per Azioni Piombo e Zinco, ki pripada finančni družbi za kovinske rule ; AMMI«. V zvezi s prevzemom teh rudnikov bo zvišata svojo glavnico od 1.2 na 36 milijonov lir, pri čemer bo za nominalnih 10.9 milijona lir odstopila delnice belgijski družbi Vieille Montagne. Na Sardiniji bodo v kratkem začeli graditi flotacijsko napravo, v kateri bodo pridobivaili koncentrate, — Zvišanje cene za žveplo v Italiji. Na podlagi ministrske naredbe je ustanova za olkup žvepla Ente Zolfi Italiani določila nove višje cene z% odkup žvepla, in sicer za najboljšo kakovost na 810 lir za tono (doslej 5301. za navadno kakovost pa 778 lir (498). Tudi španski rudniki so povišali cene. = Poslovanje Banke za mednarodna plačila. Te dni je bil v Baslu občni zbor Banke za mednarodna plačila, ki ga je glede na vojne razmere vodil trenutni predsednik uparvnega sveta dr. Weber (švicarska Narodoa banka). Za leto 1942 bo znižana dividenda na 4.75% (prejšnje leto 6%). Za izplačilo te d'vidende je glede na delniško glavnico 125 milijonov zlatih frankov potrebno 5.91 milijona zlatih frankov. Ker Pa je dobiček padci na 4.28 milijona zlatih frankov (prejšnje leto 4.93), bodo manjkajoči znesek 1.62 milijona frarkov krili dividendne rezerve. = Turške državne finance. Po turških uradnih podatkih so zna?ali lansko leto povprečni dnevni stroški za narodno obrambo Turčije 1.5 milijona turških funtov. Fi-ranči minister je v parlamentu izjavil da ni mogoče predvideti, koliko bodo znašali stroški letes. če se bo izkazala potreba, bodo predloženi v odcbr.tev rovi kred't; in novi davki. Proračun za leto 1943 znaša 487 nrlijonov turških funtov, to je za 92 milijonov več kakor v lanskem letu. Obtok bankovcev, k; jc znašal ob koncu leta 1939 2SS milijonov, ge je dvignil žc na 734 milijonov. = Izselitev zidov iz Sofije. Iz Sofije poročajo. da je bilo nn podiagi znanih ukrepov doslej od sofijskih 22.000 Židov izseljenih skoraj 20.000, ki so odšli po večini v pokrajine severne Bo^arije. 4000 Židov so uvrstili v delovne skupine. V Sofiji je ostalo še okrog 2000 židov, od katerih živi polovica v mešanih zakonih. Izseljenim Zidom je prepovedano pečati se s trgovino. za izvrševanje obrti pa potrebujejo posebno odobrenje. Z izselitvijo Židov so oproščena številna stanovanja, kar bo prineslo znatno olajšanje glede na pomanjkanje stanovanj. = Reforma dohodnine v Ameriki. Zaradi rastočih vojnih izdatkov so morali v Zedinjenih državah ponovno zvišati stopnjo dohodnine in razširiti krog zavezancev, tako da se bo donos dohodnine v primeri z letom 1938-39 podesetoril. V letu 1933-39 je prinesla dohodnina v Zedinjenih državah 1.03 milijarde dolarjev, leta 1941-42 se je zaradi povišanja davčnih stopenj in razširjenja kroga davčnih zavezancev povečal donos na 3.26 milijarde, v letu 1942-43 pa bo po dosedanjih cenitvah znašal 7.26 milijarde in skupaj s posebno 51' » vojno doklado 7.3 milijarde. V prihodnjem letu je predviden donos v višini 10.3 odnosno z vojno doklado v višini 13.1 milijarde dolarjev. Ker je bila v zadnjih letih meja dohodnine prostega dohodka ponovno in občutno znižana, se je število davkoplačevalcev dohodnine ogromno povečalo in plačujejo danes dohodnino tudi nižji nameščenci in delavci. Sistem pobiranja dohodnine pa je do letos ostal nespremenjen. kakor je obstojal prej. ko so dohodnino plačevali le ljudje z večjimi dohodki. Zlasti doslej ni bilo predvideno pobiranje davka z odtegovanjem pri plači, temveč je bilo treba ves davek plačati naenkrat za vse preteklo leto. Tako je moralo letos SDomladi pred potekom roka za plačilo dohodnine za leto 1942 približno 5 milijo- ; nov davkoplačevalcev najeti posojilo, da t so lahko plačali davek in so ta posojila po cenitvah dosegla eno milijardo dolarjev. Te dni so v ameriški reprezentančni zbornici po do'gi borbi sprejeli zakon, ki spreminja dosedanje predpise o plačilu dohodnine. Od 1. julija t. 1. bodo delodajalci dolžni odtegniti na račun dohodnine 20 " o vseh mezd in plač in te odtegljaje odvajati finančnim "uradom. Zaradi tega odte-govanja dohodnine, ki je Američanu nekaj tujega so bile v reprezentančni zbornici hude debate in je bil zakon sprejet s pičlo večino 202 glasova proti 194. Sedaj bosta več kakor dve tretjini ameriškega narodnega dohodka že pri viru obdavčeni. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila t. i. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire v kosih od 4C0 do 1.000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna korazna moka 2.20 lire; riž navadnj 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2 Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 iire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. Kis, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4 Mleko 2 50 iire za liter: kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo. 5. sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje)> približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 iir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Radio Ljubljana SREDA, 23. JUNIJA 1943/XXL 7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila, v slovenščini. 12.45: Valčki, polke in mazurke. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vi hovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12; Klasični orkester. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert malega orkestra, vedi dirigent Stane Lesjak. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Koncert violinista Karla Rupla — pri klavirju L. M. škerja>.c. 17.45: Pisana glasba. 19.00: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00; Napoved časa,. — Poročila v italijanščini. 20 20: Pisana glasba. 20.50: MASCAGNI: »Cavsleria rusticana«. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10: Orkestralno glasbo voli dirigent Crllino. ?2.45: Poročila v italijanščini. KULTURNI PREGLED Pianistka Ksenija Ogrinava V vrsti produkcij, ki nam jih prirejata obe naši vodilni glasbeni instituciji: Glasbena akademija in Glasbena Matica, je bila posebno zanimiva ponedeljska prireditev Glasbene akademije v Veliki filharmonični dvorani. Pred skoraj polno dvorano je nastopila z diplomskim koncertom gdč. Ksenija Ogrinova in izpričala s polnim samostojnim programom, kako daleč je dozorela v naši Glasbeni akademiji. Tako zapuščajo našo mlado glasbeno visoko šolo njeni prvi absolventje, — dogodek, ki je že sam vreden pozornosti kulturnega kronista. Ksenija Ogrinova je izvajala na pamet ne le obsežen, marveč tudi zahteven program. ki je navajal kot daljšo skladbo Beethovnovo Sonato op. 22, dalje Chopi-novo Etudo op. 25 in Scherzo v b-molu, dve Scarlattijevi skladbi, Bachov preludij in fugo v d-molu. izmed domačih J. Ravni-kovo pieco »Čuteči duši...« ter Sukovo legendo in Rahmaninova Preludij. Torej slogovno dokaj različna de^, v katerih je mogla mlada pianistka izčrpno pokazati svoje sposobnosti in znanje. S simpatičnim in sigurnim nastopom in z muziciranjem, o katerem bo izšla v naši rubriki še strokovna ocena, si je takoj pridobila številno občinstvo, ki jo je živahno aklamiralo. Prejela je mnogo šopkov. Ksenija Ogrinova poteka iz šole rednega profesorja Glasbene akademije Janka R a v n i k a . dolgoletnega in zaslužnega vzgojitelja naših pianistov. Kakor smo prepričani, bo tudi ta pianistka v čast njegovi odlični šoli in naši mladi akademiji na sploh. ika Genovski vojvoda je odprl razstavo | petem nazaj po cesti IX proti Rožniku, l|a ,?§fžjg£w V ponedel ek zvečer je bila v šolski dvorani Glasbene šole »Sloge« njena četrta javna produkcija. Nastopila je operna šola. Predstavilo se je šest gojencev in sicer »Dpranistke Maruška Patkova, gojenka 3. razreda, Silva Intiharjeva, gojenka 2. razreda ter Milena Bešterjeva iz 1. razreda, nadalje bariton;st Miro Gregorin iz 2. razreda ter Dimitrij Skubic ter Avguštin Bešter, oba iz 1- razreda. Na sporedu co bili odlomki ;z eper znanih komponistov: Cimarose »Tajn; zakon«, čajkovskega »Pi-kova dama«, Fcersterjev »Gorenjski slav-ček«, Mozartov »Don Juan«, Gounodov »Faust«, Rosainijev »Seviljski brivec«, Mascag?ri;'eva »Cavalleria Rusticana« in Leoncovallovi »Glumači«. Nastopajoči gojenci so v vseh točkah sporeda pokazali mnogo smisla za igro, pa tudi njihove pevske sposobr.oati so zadovoljive. Zlasti sta se- odlikovala v dvospevu iz prvega dejanja opere »Glumači« Maruška Patikova in Miro Gregorin. Izvajalce je občinstvo po vsaki točki nagrad'lo s toplim odobravanjem. Pred zadnjim nastopom je spregovorit o skladatelju Cimarosi ravnatelj Glasbene šole »Sloge« g. Svetel. Orisal je Ci-marosijevo glasbeno delovanje in povedel poslušalce po zmagoslavni skladateljevi poti iz Italije skozi Srednjo Evropo na daljni ruski sever in spet nazaj v domovino, kjer se je moral Cimarosi mnogo prezgodaj poslovit; od življenja, ko je bil ponovno namenjen v Rusijo. Produkcija, ki je trajala skoraj poldrugo uro, je ;.joka-za.la uspešno in smotrne delovanje operne šole »Sloge« pod vodstvom naše priznane pevske vzgojiteljice ge. Pavle Lovšeto-ve. Zanimanje za nastop gojencev ie bilo veliko, saj so poslušalci popolnoma napolnili dvorano, čije prednji del je bil improviziran za gledališki odsr. Dva prevoda H italijanščine Pred leti smo videli na dramskem odra komedijo Daria Niccodemija »Postržek« (Scampolo), igro, ki sodi med najuspešnejše, kar jih je v razdobju med dvema vojnama prišlo iz italijanske dramatike na slovenski oder. Komedija se je pri nas priljubila in kar udomačila, tako da so jo igrali tudi na diletantskih odrih. Kaj nam ostaja prav posebno v spominu? Podoba mladega, po svoje darovitega in energičnega dekleta, ki prihaja prav »iz dna« družbe in osvaja ljudi z drzno preprostostjo. Z nJo čutimo nepokvarjeno in močno nrav, in jo doživljamo v ostrem kontrastu z meščansko družbo. Motiv »Scampola« je obdelal Dario Niccodemi tudi v obliki romana. Za poznavalca komedije je posebno zanimiva primerjava dramatske in epične stvaritve, ki sta v tem primeru dobili nekoliko nenavadno razmerje: mnoge drame so namreč nastale iz prvotne snovi romanov, ne pa narobe, kakor v primeru »Scampola«. Ta roman smo zdaj dobili v slovenskem prevodu Mija G o r i č a r j a in z naslovom »postružka« (Slovenčeva knjižnica št. 46.). Čeprav kaže Niccodemi-jev roman nekatere formalne značilnosti časa. ki mu je pisatelj morda nekoliko darežljivo nudil koncesije, bo s svojo živahno obdelano vsebino docela zavzel bral-čevo pozornost. Je to ena izmed knjig, ki so ustvarjene za čitanje in ne za kakršno koli proučevanje; njeni gibalni živci so v dialogu, ki tvori tudi v romanu ogrodje pripovedovanja. Literarno pomembnejše delo je Antonia Fogazzara roman »Pesnikova skrivni« (prevedel Janez Do lan, Slovenčeva knjižnica št. 49). Fogazzara poznamo pri nas po sicer zelo zanimivem »Svetniku«. ki je za velik del našega čitajočega občinstva nekoliko zamotano delo in ga marsikdo ne more do kraja doumeti; bolje bi bilo, da bi že tedaj dobili »Pesnikovo skrivnost«. Zakaj v tem romanu je življenjska problematika omejena na večni in neizčrpni motiv ljubezni, na gorke utripe človeškega srca, ne da bi bilo delo zaradi tega ponižano na raven zabavne knjige, ki bi sitim gospem v naslanjaču preganjala dolg čas. V obliki zapiskov, izpovedi, pisem, dnevniških beležk pripoveduje pisatelj — baje z avtobiografskim gradivom — ljubezensko zgodbo po okusu avtentično starih, dobrih časov tam iz druge polovice prejšnjega stoletja, ko ni bil svet še razklan in vržen v borbo za neka-' tere osnovne dobrine človeškega življenja. Pripoveduje o času, ko je bila še mogoča svetovljanska družba in ko so take dame, kakor je glavna junakinja te zgodbe, mrs. Tvesova, pobožno prebirale Leopardija. Takrat, ko so se pletle vezi iz Italije preko Švice v Nemčijo, v Niirnberg in v Heidel-berg, v nemška letovišča, kjer se je shajala svetovljanska družba in sklepala med seboj ljubezenske in prijateljske zveze. V tak okvir je postavil Fogazzaro svojo »Pesnikovo skrivnost« in ustvaril v glavnem junaku in v Violeti dvoje tipično^ fo-gazsarovskih in obenem človeško zanimi- nemške umetnosti. V Benetkah so te dni otvorili razstavo nemške umetnosti, ki jo je počastil s svojo navzočnostjo tudi Genovski vojvola. Otvoritvi razstave so prisostvovali poleg podpredsednika ItaHijan-sko-nemškega društva admirala Gambar-delle še nemški konzul v Benetkah dr. Koseer in mnoge druge osebnosti. Nemška razstava v Benetkah ostane otipu a do 3. julija. * Razstava letalske umetnosti. V prostorih Gallerije di Roma v Rimu je državni podtajnik v ministrstvu za letalstvo general Rino Fougier otvoril razstavo letalske umetnosti. Razstava., ki jo je uredil podpolkovnik pilot Castelo, obsega 56 olj, kipov, reliefov ter grafik, ki prikazujejo letalsko u lejstvovanje. Zastopani so umetniki vseh struj od tradicionalistov do futu-ristov. Razstava bo odprta do 3. julija. * Giglijev nastop v vojašnici. Iz Bolzana poročajo, da je sloviti tenorist Benjamino Gigli nastopil te dni v neki vojašnici, kjer služi njegov sin vojaški rok. Ob tej priliki so se zbrali v vojašnici tudi mnogi vojni ranjenci in delavci, navzoč pa je bil tudi Pistojski vojvola. Poleg Benjamina Giglija je pela tudi njegova hči sopranistka Rina Gigli. Oče in hči sta izvajala, spored, sestavljen iz skladb Verdija, Pucciiiija, Boita in Bellinija. * Porušene cerkve zaradi letalskih napadov. Iz Rima poroča »Frankfurter Zei-tung«, da je več kakor 200 cerkva in drugih kulturnih spomenikov Italije postalo žrtev terorističnih letalskih napsdov. K razdejanim cerkvam spaiajo med drugimi katedrala v Palermu. stolnica v Civit&vec-ehii, več cerkva, v Neaplju in Turinu in stolnica v Cataniji. Nadalje so porušene v Brindisiu 2 cer! vi, v Catsmiji 5, v Civitavec-chii 1, v Genovi 29, v Messini 2, v Milanu 5, v Neaplju 22, v Palermu 27, v Savoni 2, v Csgliariju 18, v Turinu 23 in v Trapa1 niu 1. * Šahovski turnir v Solnogradu končan. V zadnjem kolu šahovskega turnirja šesterice mojstrov, kl je bilo oligrano pretekli petek, je dobil Keres sicilijansko igro proti Foltysu ža po 17. potezi. Bogoljubovu se je spet nudila prilika, da zasede boljše mesto. Partija z Rellstabom je bila prekinjena v boljšem položaju za Bogoljubova. Schmidt se je proti Aljehinu branil špansko tako dobro, da se je moral svetovni mojster zadovoljiti z remijem. Stanje po zadnjem kolu je naslednje: Keres in Aljehin imata, enako število točk in si delita prvo in drugo mesto. Za tretje in četrto mesto se je vnel hud boj. če je Bogoljubov igro z Rellstabom dobil, potem ima s Schmidtom enako število točk. Na petem mestu je Foltys s 3 in pol točke. Zadnje mesto pa je zasedel Rellstab z 2 in pol točke. * Žrtvi strele. Kmetici Tereza Plesnič in Kristina Plesničar iz Garagana sta te dni delali na polju, kjer ju je presenetilo hudo neurje. Da bi se zaščitili pred nalivom, sta splezali na veje nekega košatega drevesa. Nenadoma pa je strela treščila v drevo in obe ženski ubila. Dogodek je povzročil veliko žalost me 3 vaščani v Garaganu. * Smrtna nesreča pri odiranju teleta. V Rivalti pri Alessaniriji je 341etni mesar Bormida odiral teleta,. Ko je žival dajal iz kože, mu je spodrsnil nož, ki se mu je zadri v trebuh. Rana je bila tako huda, da je mesar na mestu izkrvavel. * Trojčice v družini, ki šteje 42 članov. Marija Bersam v Mattiolu pri Veroni je povila trojčice. Zakonca Bersam imata sedem sinov, celokupna rodovina, ki živi na kmetija, pa šteje 42 članov. Trojčice so zdrave in vse kaže, da bodo ostale pri življenju. * Električni tok ga je ubil. 91etni Alfonso Trentin iz Grancone pri Vicenzi se je povzpel na neko anteno visoke napetosti, da bi snel z nje gnezdo, v katerem so gnezdili ptiči. Preden je prišel do gnezda je moral deček preko žice z visoko napetostjo. Nesreča je hotela, da se je dotaknil žice, kar je povzročilo njegovo takojšnjo smrt. Trajalo je precej časa, preden šo nesrečnika sneli ter ga spravili zopet na zemljo. * žrtev tramvaja. V Milanu se je primerila Alfredu Origgiju, ki je na triciklu peljal blago za svojo papirnico, smrtna nesreča. Prišel je z vozilom prei tramvajski voz, ki ga je tako nesrečno podrl na tla, da je obležal na mestu mrtev. * Tragič.ia smrt kolesarja. 10-letni dijak Domenico Datera sa je peljal po neapeljski ulici San F-sfaele. S kolesom je za-vozil v stekleno izložbo in DaUre je butnil s takšno sil} v šipo, da zaradi zadob-Ijenih poškodb kmalu po nesreči izkrvavel v bolnišnici. * Delomrzneži na Madžarskem ne dobe krušnih kart. Madžarski Usti poročajo, da so oblastva sklenila odvzeti vsem " delo-mržnežem krušne nakaznice. Ukrep je v zvezi z racijami, ki jih zadnji čas prirejajo oblastva proti potepuhom. IZ LJUBLJANE u— Poletje se je pričelo. Včeraj 0b 8.13 se je začelo astronomsko poletje. Prava poletna vročina pa je nastopila že prejšnji dan ko se je živo srebro dvignilo do 27.S stopinj C. Vročino smo še bolj občutili zaradi vremena, ki je napovedovalo dež in res se je pomlad poslovila z močnim jutranjim nalivom, ki je ozračje ohladilo tako, da je padlo živo srebro v torek zjutraj na 14.2 stop. C. Nad vročino pa se zdaj ne smemo pritoževati, kajti letni čas zahteva, da je tako. Treba je posušiti mrvo, žita prav tako potrebujejo sončnega vremena in tudi druga poljska dela zahtevajo suhega vremena, še našim vrtnarjem bo prav, če bo lepo vreme še naprej trajalo, čeprav bodo moral; sem in tja zalivati. u— Redek gost v Rožni dolini. Svojevrstnega gosta so imeli prebivalci Rožne doline v ponedeljek zvečer okrog 21. ure. Po cesti VII. je bežal s polno paro velik divji zajec, ki je zašel najbrže iz rožniških gozdov. S ceste VII je hitel do Predjamske ulice, zavil nato na desno stran in jo ubiral vih in umetniško pomembnih oseb. Roman je podložen s fino lirično osnovo, ki prehaja ponekod naravnost v vezano besedo, drugod pa v razmišljanja in primerjave. V vsem razodeva pisateljev nevsakdanje poglobljeni pogled na svet. Prevod je prav lep. kjer je edino njegovo pravo torišče. Otroci, ki so bili takrat na ulici, so hiteli za dalgo-ušcem, ki pa jih seveda ni čakal, marveč Jb je ubral na varno, oi koder jc prišel. u— Ne smetite hodnikov ln cest! Komaj sc slaščičarji začeli prodajati sladoled, že nadobudna mladina pridno posega po njem ter sledove svoje sladkosnedosti v obliki papirnatih vrečic pušča po vseh cestah in ulicah v bližini s aščičarn. Ta lepa navada se je že tako udomačila. da ne pomagajo nobena svarila in opomini več. Menda bo res morala oblast prijeti in eksemplarično kaznovati nekaj tth malo« marnežev, da bodo spoznali, da je red m snago po cestah treba prav tako spoštovati, kakor na primer red na tramvajih, ki se ga je občinstvo domala že privadilo. Lastniki slaščičarn naj pri izhodih svojih lokalov namestijo dobro vidne opozorilne napise in košare* za odpadke, da bodo tudi s voje strani vsaj malo pripomogli k vzgoji mladine. Res je sicer, da tudi marsikateri odrasli nima pravega čuta za snago po cestah. To vidimo najbolj na tramvajskih postajah v sredššču mesta, saj je pogled na te postaje posebno proti večeru prav žalosten. Povsod leže tramvajski vozni listki, ki jih veter raznaša še v sosednje ulice. Tudi tu bo merala oblast z občutnimi kaznimi in globami poučiti neubogljive ljudi, da cesta ni smetišče. Saj vendar ni tako zelo težko tudi na cesti upoštevati najosnovnejša pravila za red. Povsod po mestu so koški za odpadke — samo nekaj korakov do bližnjega koška — pa že zadostite vsem zahtevam in se rešite kazni. u— Tretja sklepna produkcija Glasbene akademije bo v petek 25. t. m. ob 19. uri v veliki unicnski dvorani. Goslačica Stanič Jelka bo izvajala poleg drugega: Pugnanl-iev »Preludij in Allegro«, Wiendawskega »Koncert v d-molu« in Paganini je ve »Bra-vurne varijacije na G strun1«. Skladbe, ki zahtevajo poleg muzikalnosti odlično tehnično znanje. Gospodična Stritarjeva nam zapoje Prcchove »Varijacije« in Strausso-ve »Pomladne zvoke«. Zelo hvaležne, a tehnično težke koncertne pesmi za koloratur-ni sopran. Prodaja sporedov v knjigarni Glasbene Matfce (po 3 in 1 liro). u— »Polica za male«, ki jo izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge kot izbor otroških slikanic, jc v četrti knjižici z »Bibo« dobila/ vrednega vrstnika svojih okusno opremljenih predhodnikov. »Bibo« je spesnila ga. Mara Tavčarjeva, g. inž. O. Gaspari pa jo je bogato opremil z lepimi izvirnimi lesorezi. »Biba« je že s svojo pestro naslovno sliko in po svoji okusaii zunanjosti za otroke zelo privlačna, po vsebini in po uemtniški opremi pa gotovo ena najboljših slovenskih slikanic za deco. Ako hočete svojemu otroku pripraviti veselje, mu podarite »Bibo«, za kar Vam bo gotovo hvaležen. In aerea: piloti di attendono Pordine partenza — V italijanskem skem oporišča: Piloti čakajo na povelje sa odlet u— Mestna zastavljalnica zaprta. Zaradi slikanja in snaženja prostorov bo mestna zastavljalnica zaprta od sv. Rešnjega Telesa 24. t. m. do sv. Petra in Pavla 29. junija. Zato opozarjamo stranke, naj to upoštevajo, da ne bi te dni prepozno skušali rešiti zastavljene predmete. u— Inštrukcije. — Novi (Turjaški) trg št. 5. Italijanščine, nemščine, francoščine se hitro in praktično lahko naučite v naših počitniških tečajih. Pripravljamo za sprejemne izpite na gimnazijo v tečaju, ki se začenja te dni. Starši! Prijavite svoje otroke! Enako pripravljamo 3- in 4-šolce za popravne izpite in malo maturo. Poučujejo strokovnjaki temeljito in vestno. Pojasnila in prijave mel 8. in 12. in med 14. in 16. ur«: Novi (Turjaški) trg 5. Instrukcije. u— Nesreče. Z zlomljeno desno nogo so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 5 letnega posestnikovega snčka Antona Lckarja iz Bruhanje vasi, ki je padel s kozolca. 70 letnemu posestniku Matevžu Podgorni-ku je padel med kopanjem peska na levo ramo težak kamen m mu jo hudo poškodoval. Levo roko si je poškodoval med delom 19 letni delavec državnih železnic Ivan čepelnik iz Ljubljane. Na Celovški cesti je bil povožen 5 letni sinček zasebnice Avgust Mencej; poškodovan je na glavi. Pes je ugriznil v nogo 30 letno raznašalko časopisev Marijo Kcsmcvo iz Ljubljane. u— Sorodnikom in znancem sporočamo, da se bo brala sv. maša za umrlim g. Aleksandrom Ličanom v petek, 25. t. m., ob pol osmih v Križankah. u— Službeno legitimacijo sem izgubil na glavnem kolodvoru pred odhodom vlaka na Dolenjsko. Naiditelj se naproša, da jo odda pri gl. oddelku finančne kontrole Ljubljana - mesto. Ivan Klemenčič, preglednik finančne kontrole. u— Ščipalnik se je našel v veži Narodne tiskarne. Lastnik ga dobi v oglasnem oddelku »Jutra«. Iz Novega mesta n—, Smrt znanega novomeškega originala. Pljučnica je preko noči pokosila 71-let-nega uslužbenca ženske bolnišnice Karla Šumija. Pokojni, ki je bil najmanjši No-vomeščan. je zaradi svoje šegavosti in vedno dobrega razpoloženja užival med meščani veliko priljubljenost. Kljub svojim sedmim križem jo je vsak dan poleti in pozimi junaško mahal, obdan s posodami za mleko, proti idiličnemu Grabnu, ter tako skrbel, da bolniki niso ostali brez mleka. Dobrodušnega starčka bomo ohranili v častnem spominu. n— Smrt blage matere. Po daljši hudi bolezni je v novomeški ženski bolnišnici v visoki starosti preminula ga. Olga Vozel, soproga šolskega upravitelja v pokoju. Pokojnica je radi svojega blagega značaja uživala v vseh krogih prebivalstva izredno priljubljenost, posebno pa so jo cenili in spoštovali reveži, ki jih je vedno bogato obdarovala ter so bila vrata njenega doma vsem trpečim in podpore potrebnim na široko odprta. Kako veliko priljubljenost je pokojna uživala, je pokazala posebno njena zadnja pot. K poslednjemu počitku jo je spremilo veliko število meščanov. Novomeški pevci pa so ji zapeli pred domom, v cerkvi in na pokopališču pretresljive žalostinke v zadnje slovo. n— Življenje in smrt. V mesecu maju se je rodilo v prečenski župniji troje otrok, od tega eno dekle. Poročila sta se Pire Franc in Zupančič Ana. umrla pa sta Setina Anton iz Dolža in Luštek Marija iz Kala. V Mirni peči se je rodilo 13 otrok, od tega 10 deklet in 1 par dvojčkov. Umrli so: Slak Alojzij iz Dolenje vasi, Lo-kar Frančiška iz Dol. Karteljevega. Zupančič Štefanija iz Dolenje vasi, Gregor- čič Franc iz VeL Kala, 2eijko Jožefa ns Vrhpeči, Sitar Anton iz Vrhpeči in Jan Kelj iz Jablane. n— Vreme ae popravlja. Dež. ki je z malimi presledki skoraj ves mesec junij namakal zemljo ter napravil precej škode na lepo obetajočimi dolenjskih travnikih in poljih, je v noči na soboto končno prenehal in v soboto zjutraj je po daljšem času toplo poletno sonce s svojimi b ogodejnimi žarki obsijalo dolenjska polja. Vremenskega preobrata se je posebno razveselil kmet, ki je že pred dobrim tednom pokosil bujno travo in vse do sedaj ni utegnil spraviti mrve. Dolenjski kmetovalec upa, da se bo žito. ki je radi prevelike moče polegio, ponovno dvignilo in bodo topli sončni žarki pomagali zrnu do dobrega zorenja. Tudi za krompir je bilo že nujno potrebno suho vreme, da ne bi začel že v kali gniti. Sadovnjaki kažejo doslej dobro in jim junijsko deževje ni preveč škodilo; letina bo srednja. Prav lepo obetajo vinogradi in če ne bo kakih večjih vremenskih nezgod, pričakuje Dolenjska prav dobro vinsko letino. Zadnje deževje je dvignilo vse dolenjske reke in potoke. Malo je manjkalo, da ni Krka zalila novomeških mestnih vrtov. Se nevarnejša pa je bila Temenica, ki je na nekaterih mestih že prestopila strugo. Kmeta in meščana preveva edina želja, da bi lepo vreme čim dalje časa trajalo, da bi bile ka-šče po dolenjskih domovih kar najbolj polne. Z Gorenjskega Odlikovanja. Nedavno je sklical radovljiški okrožni vodja dr. Hochsteiner k raje vre skupinske vodje in druge funkcionarje Stranke svojega okrožja. Več sodelavcem je izročil odlikovanja, katera jim je bil podelil Hitler v priznanje zvestega sodelovanja pri obnovi Gorenjskega. Po sestanku je bila skupna zabava. Naslednji dan je poročala mladinska voditeljica radovljiškega okrožja, deželni svetnik dr. Hinteregger pa je opozoril na nekatera narodnostna vprašanja. Okrožni vodja je ob zaključku ugotovil, da je delo na Gorenjskem že dobršen del uspelo. Svečan zbor v Radovljici je bil sklican, ko se je pripeljal tja na obisk nadomestni pokrajinski vodja Thiemel. Krajevm skupinski vodja Petutschnig je najprej poročal o razvoju in delu Stranke, kakor tudi o nalogah in delu nemšk'h prebivalcev na Gorenjskem. Nato jc Thiemel v daljšem govoru označil Nemce na Gorenjskem kot prednje straže in pionirje, katerih naloga je, da Se nadalje obdrže mir in samozavest. Politično in gospodarsko obnovno delo se bo nemoteno nadaljevalo. Okrožni vodja dr. Hochsteiner se je zahvalil Thiemelu za nove smernice. Sledil je družabni večer. Enotni atlant za ljudske šole, ki bo uveden tudi na Gorenjskem in na Spodnjem štajerskem, bo izdal državni urad za šolske učne knjige. Vodja tega urada, Filip Bouhler, je nemškemu atlantu napisal uvodno posvetilo, v katerem ugotavlja, da se je za čas vojne moral odložiti načrt, da se ustvari za nemško šolo in nemško hišo nemški ljudski atlant. Vendar se je po posrečilo ustvariti atlant za nemško šolo, ki dalekosežno ustreza političnim zahtevam sedanjega časa. Tri sto mlad'i*:'ii>i<-. meh •!>•-I lavoiea. B'ei»?isova 13 (Fi-| 'v-c. 1-vo dvorišče'. ; 104:1111 Hišni posli dobijo službo Žični vložek i zlo I iv. pt!.- z:mni"n efc-e. <'atn-' i čevlji ' V ti *;"ii p- C Kuharico jirMrin. ki opravlja :n-<; vrn arii.n h sna dela. š.->-m. IV. nuiibe na og Jirra »Zmožna«. Hišni poslt iščejo službe SUHE GGBE i nt fMf-3-a i di 3 Suknjič črn a i :• mio.v. <.«,bro i 'ti rti - n •'n 7-1 f«- liti ihtavi . k i. 1 im. Ponu *!»•■ ny <'2'. oi i. :ki -K .'»:r < 2S 222 E33 -- Očala s svetlim rot>- m je zgubila dfmkina •. eera; na pon iz M os do uči'- ,,išča. Na :. - • -1 j nuj jih .oi v upra •j Jut-a. l-28 Zlat uhan -i-Ill i/rll'H:.i ■ li IjJ od !;':•■(• Li." B!i).a do Čada. I'o. -t- -i najditelj c<- nc[':'M. ra o ! ti-ot nagradi v up-i-vi .Irtri. -.S Gospodična trg. neobrei na p. i:i provi7;:i. ?"-ein. Event. tt:1 r:- bti tod' ag'!en v?v>kp *'-nee. Ponudb? og'. rdd. Ju it po I »Ag'l d«. JOJ-S-5 Ščurke, m;ši ri i. ... \ lai ta.i -I ve ookonia rti up. k ga dnb::> v 1rejeri'i KANT nl'e.1 1. -.^n-o ŠUatle Iz lepenke I k :r.adov :'i zabojev, tn -rg -i"). !>!0-j-0 in r. kr':U,> nM r :iro !a -?ve;!o. M Fci^e in lisa j V«:t. ..i .Vi ro .. • r,: Alba ^ . i. iriji KANT. :i!V-"«.i itliea !. KiS88-ti Ženske gojzerje , .-c »Ii.tt.ii t lr.an.ene, pni an> za ion 1>. Karlov v V-eh rio?l. Jutra. 1041J-G po najvišji dnevni ceni kupuje Sever & Komp. 289-7 Plinski avtom.it Li kopalnico (Junker. Wai-land ali Hermes), tudi rab-lien. ali dobro obranien. kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Plinski avtomat«. 10134-7 Različne vreče = aluo kupu,en plačam dobro Podbevšek Filip. Ljubljana VII Obirfka 4. 96Š8-7 Plačamo zelo dobro zi st ire biciklje. b ci-kelj-trume motorna kolesa ter rcume za motorna kolega. Gusogeno • Merkttr. Puh ir jeva 6. 10432-7 Krznen plašč nftrahan a!; noiie . kupim. Do]i-i m« ogl. oid. Jutra [ioi »D"bre ohranjen«. 10141-7 Naprodaj DKW Caliriel.uiu-ina. Poizve se Vr-:ai'a Ogorel^e od 13. do lo. ure. 10441-10 Razprodaja koles več oam-kili m miških, n»j-boljše znamke zh. delav-niea. Ble:wei?ova 13 (Figo-vee. levo dvorile). ;0430-ll Zlata zapestna ura sub I Ill.rtnrke C. d" št;«ii i. hm« (Ste trg, /,!• i ■ I', i'i;. . Naj itelj na v> j't 'naara I: 1«1" J-38 Zlat prstan - m našla *<•).: m- v np-avi Ju-ra. 101i5-38 Opremljeno sobo če.tk.' součnu. za uvt osebi. iš.Vni za 1- julij. Delno materi.a.no plačilo Ponu Ib^ na ogl. odd. Jufa pn;i »Približno center«. 10443-2Sa Opremljeno sobo s posebnim vhodom, even*. s ujorabo kofdniee. išče tjrad-niea. Ponudbe na og!. odi. Jutra pod »Lepa foba . 104S8-2Sa V okolici iščem suho :n roln'"nn snbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra jiod »Intelektualec«. I0)17-23a Dve sobi oprimljeni. v e-iit-u m -tu aH v lfos'ah. iščeiti. Ponudbe na ogl. odd Jutrj [x>d »t 'ent^r ali Morte«. 104:s-i3a ujiiMinnz'' Opremljeno sobo event. tudi prazno s kcpainieo oiidam samo boljši eoli.lni samski ofeb'. N*aslov v vsrh posl. Jutre. 10442-2:1 E323S2939 Pianino dobro ohranjen, kupim. Po-ntidbe na egl. ?ld. Jutra pc^l »Picnino«. 10433-26 Živali C o •r-j o C! X tc a Vi U ■ž C ■o >35 C ci X fi {d a X r o »o S a u C c5 s- « C —. o _ Ti CC m >r > •a o C a> M >« Ul tt X C S d. ■o •f—j Vajenko =pre.me salon za dameke klobuke. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ul. 3. 10033-44 Vajenca sprejman za tapetniško obrt. Vrhovec I\an. Bleiweiwiva j7 dvorišče. 10444-44 Breja krava S in pol mesecev, dobra mle-karica se proda. Poizve se Kolodvorska 35. dvorišče — Rugflj. 10419-27 O o PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva IS KUPUJTE edino pri naših OGLAŠEVALCIH! . »■»■—■ .........mri f-. -v zaat^d. •■'»•-V-fcfV^TVi- ZAHVALA Vsem, ki so nam v bolezni in smrti našega nepozabnega Goldstein Jožefa stali ob strani, ki ste na kateri koli način počastili njegov spomin, Izrekli nam ustmeno ali pismeno sožalje, najprisrčnejša hvala. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 26. t. m. ob uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja (oltar sv. Srca Jezusovega). Ljubljana, dne 22. junija 1943. ža!u}ofi .-č* •. -sit ŽriflBie; »Mati« je govoril kraljevič, »golobček mi je izbral za nevesto oglarjevo hčer iz gozda! Mislim, da bom z njo zelo srečen, čeprav ni iz plemstva, temveč iz preprostega, poštenega in dobrega ljudstva. Tako sem hotel! Vesel in srečen sem, mati!« ZAHVALA Vsem, ki ste našo nepozabno mamo, staro mamo, sestro, teto, svakinjo in taščo, gospo ROZALUO TOMC roj. Rovenskj spremili na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, ki ga je tako ljubila, izrekamo svojo Iskreno zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 24. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. junija 1943. ŽALUJOČI OSTALI »V ' •■. . • A. ALEXANDEBs 70 POZABLJENI NAPEV_ ROMAN Dori je bilo treba samo skočiti iz voza: na vogalu, niti ne dvajset metrov daleč, sta stala dva redarja, ki bi bila takoj pritekla na pomoč, ko bi bil Ciuppik poskusil rabiti silo. A dala je bila besedo in je ni hotela snesti. Z rahlo drhtečim glasom je odgovorila sestri: »Važen opravek še imam, a kmalu se spet vidiva doma.« Zaprla je vratca in voz je šinil naprej: že je bilo prepozno, da bi premislila. Kaj se bo zdaj zgodilo? Dora se je izmučena vrgla vznak po blazini in zaprla oči. Ko je voz obstal, ne bi bila mogla reči, ali je minilo nekaj ur ali samo nekaj minut. »Z vozom ne moremo več dalje: treba bo peš nadaljevati pot,« je rekel Ciuppik. Dora se je presenečeno ozrla: takoj je videla, da niso več na planem, temveč na goratem ozemlju. Generalni ravnatelj je izstopil in Dora je storila po njegovem zgledu. Potepuh je zapeljal voz za gručo dreves, nato je ustavil motor in tudi sam izstopil. , ^ »Naprej!« je zaklical Ciuppik. Pričel se je naporen pohod po hosti, kamenju in spolzkem igličevju jelovih dreves... Naprej, kar naprej, čedalje više! »A kam hodimo?« je Dora zastokala. »V Endorske gore,« je Ciuppik odvrnil. »Naprej; kmalu bomo na cilju!« Dora je hodila in hodila; v sencih ji je razbijalo, nogo so jo pekle, grlo ji je bilo suho. Hoja ji je povzročala silne muke, kajti njeni mestni čeveljčki | so bili vse prej kakor pripravni za ta izlet v planine. Mahoma pa se je spotaknila ob štrlečo korenino ih padla. Potepuh ji je pomagal na noge. »Ne morem več hoditi!« je v obupu vzkliknila Dora. »Ne skrbite, Wilkins: jaz pazim nanjo!« je rekel debel bas, in dvojica močnih rok je vzdignila Doro kakor peresce. Zadnji čas je bil, kajti moči so jo zapuščale. Tako so se vzpenjali še in še, dokler ni Ciuppik zaklical: »Tukaj smo!« Potepuh je postavil Doro na tla. Neizrekljiva tesnoba jo je zgrabila za srce. Kaj bo zdaj? Kaj hočeta od nje ta razbojnika? Ciuppik, ki je stal vštric nje, ji je s krhajočim se glasom velel: »Napev! Hitro zapojte tisti napev!« 33. POGLAVJE Dora ga je debelo pogledala. »Kaj? Kakšen napev?« »Napev!« je srdito silil Ciuppik. »Saj ga poznate: tistega, ki sva ga skupaj pela v pisarni. Hudimana! Menda ga niste pozabili? Tata tata. tata tata tatata...« Kako je mogla uganiti, kateri napev mu je na misli, ko je pel tako docela brez posluha? sčemu naj zapojem?« je Dora osuplo vprašala. »In kaj bo potem?« -Nikar toliko ne vprašujte: zapojte!« je z grozečim glasom kriknil Ciuppik. Dora je polglasno in negotovo zapela. Močneje!« je togotno ukazal. Dora je zapela glasneje; po nekaj taktih je obmolknila. Ciuppik. ki ie z nagnjeno glavo in nekam krčevito napeto roslušal. je jezno zavpil: r-Napak! še enkrat zapojte. hitro!« Dora je ponovila napev. Ciuppik je spet poslušal in znova razjarjeno stresel glavo. ■Spet napak!« je srdito zastokal. »Pa sem bil prepričan, da znate napev!« Nato jo je mahoma zgrabil za ramena »Dobro pomislite: kako gre napev?« Potepuh se je približal kakor senca. »Morda pa noče,« je grozeče dejal. »Želite, da jo prisilim ?« Dora je začutila, kako ji je legla njegova silna šapa na ramo, in vztrepetala kakor šiba na vodi. Tedajci pa se je začul iz dalje hrup, ki se je očitno bližal: bučanje motorjev ... »Policija!« je siknil potepuh, in njegovi prsti so še trje stisnili Doro za komolec. »Tiho, tiho!« je šepnil Ciuppik. »Cujte... Ne slišite? Evo, to je napev!« _ Daleč nekje, skoraj zadušen od hrupa bližajočih se motorjev je čist glas zvonko pel lepo valčkovo melodijo. Dora jo je takoj spoznala. »Oh,« je vzkliknila, »to je valček iz ,Gejše'!< »Zapojte ga torej,« je oblastno kriknil Ciuppik, »hitro ga zapojte!« Dora je zvonko in jasno zapela; zdaj, ko je vedela, za kateri napev gre, ni bilo v njenem glasu nobene negotovosti več. Toda milijonar jo je kmalu ustavil. »Dovolj!... To zadostuje. Molčite!« Prisluhnil je. Hrup motorjev je bil spodaj v dolini zamrl, le pesem pastirja je še razločno zvenela v daljavi. Tedajci pa se je prav blizu nekje začul čuden glas, podoben brnenju električne naprave. Po zadovoljnem vzdihu, ki se je iztrgal Ciuppiku, je Dora uganila, da nastopa tisto, česar je tolikanj tesnobno čakal. Stali so ob vznožju visoke skale, in Dora se je komaj premagala, da ni od presenečenja zakričala, ko se je jela skala premikati in se je pokazala odprtina, ki je postajala čedalje širja in globlja. »Naprej!« je ukazal Ciuppik in mignil potepuhu, naj gre za njim. »Vi ostanite tu in naju počakajte.« Moža sta izginila v odprtino, mladenka pa je ostala sama, tresoča se od strahu in razburjenja. Obrnila se je, pogledala okrog sebe in kmalu opazila med grmovjem in kamenjem, po katerem je bila prišla, več ljudi, ki so se vzpenjali kvišku in naglo prihajali bliže... V^ejuje; Pahorja fcivljen — izdaja za Konzorcij »Jutra*: Stanko Virant - Za Narodno ti8karno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v LjubljaiiJ