Marija Kozar-Mukič Seniška pesmarica iz 1864
V Prekmurju in Porabju je od 17. do 20. stoletja nastalo okoli sto rokopisnih pesmaric. V gornjeseniški katoliški rokopisih pesmarici je od 76 pesmi 18 bilo zapisanih že v starejši Marijanski pesmarici. Novoletna koledna pesem -Naraudo Szeje Krao Nebeszki« - ki je prevod madžarske iz 16. stoletja - priča o starosti in mogoče tudi izviru šege.
In the period between the 17"' and the 20"' centuries about one hundred hymnal manuscripts originated in the areas of Prekmurje in Slovenia and Porabje on the Hungarian side of the border. 18 of the 76 songs in the Catholic hymnal manuscript from Felsöszölnök (Gornji Senik) had already been contained in the older hymnal from Martjanci. New year’s carol “Naraudo Szeje Kräo Nebeszky" (Born Was the King of Heaven), which is the translation of the Hungarian carol from the 16th century, reveals old age and possibly also the origin of the custom.
V Prekmurju in Porabju je od 17. do 20. stoletja nastalo okoli sto rokopisnih pesmaric. Pesmarice se omejujejo na zahodnogoričke župnije v črti od Martjanec na sever prek Pečarovec v Pertočo in Velikih Dolenec do Čepinec in Gornjega Senika. Te župnije so pripadale škofiji v Györu, Slovenski okroglini (madž. Totsäg). Žarišče tega prirejanja je bilo v luteranskih Martjancih, od koder je prišla starejša Martjanska pesmarica (MP I) v roke katoliškim organistom, »kantorjem« (iz madž.-lat. kantor). Pesmarice so imele velik format, ker so jih postavljali na orgle med mašnim petjem in temeljijo v veliki meri na starejši Martjanski pesmarici.' Ena izmed teh je tudi katoliška rokopisna pesmarica z Gornjega Senika. Kraj in čas nastanka pesmarice ni moči dognati, datiranje na notranji platnici dokazuje le njeno uporabo na Gornjem Seniku 1. 1864.
Katoliška cerkvena pesmarica je bila 1. 1864 last Štefana Pinterja, župana na Gornjem Seniku, ki se je podpisal na notranjih platnicah: diete Knige Sze Lasztivno Dosz-tajajo Nagorenyem Sziniki Pinter Stefan voleti 1864-. (Sedaj je pesmarica last avtorice.)
1 Vilko Novak (ur.): Marijanska pesmarica. Ljubljana: ZKC SAZU, 1997, 55.
Ohranjena je v celoti, le na desnem spodnjem oglu je zglodana od mišk. Pesmarica velikega formata je vezana v trde platnice, hrbet je usnjen. Velikost 23 x 19 cm. Pesmarica ima 185 strani, od teh je 133 oštevilčenih. Številke se začnejo na str. 7. Na začetku pesmarice je pozneje dodanih 52 neoštevilčenih strani.
Prvi del pesmarice (52 strani) vsebuje 14 mrtvaških pesmi. Le zadnjo je napisala druga roka. Drugi, večji del po pisavi in papirju izgleda starejši. Na prvi strani nosi naslov: -Vu Imeni Goszpodnovom. Zacsno sze Papinszke Raszlocsne Pobosne Peszmi. Oprvim Koletl-nim Szvetkom Szlisne.« Kolednih pesmi je 11. Četrti sledi osma, za osmo je peta, šesta in sedma. Po deseti je »Szlisna k etim». Kolednim sledijo 4 novoletne pesmi, 3 trikraljevske in 44 različnih pobožnih (»Nahäjajoucse Driige Razloucsne Pobosne Szlisne Papinszke vor e Peszmi«). Med temi je 20 pesmi cerkvenega leta, ena za dobro letino, 5 svetniških, 2 sta liturgični in 2 posvetni (Od slavička ftička, Od razsipnega sina), 4 so mrtvaške, 3 Marijine in 3 o sodnem dnevu. V pesmarici je vseskupaj 76 pesmi. Napev je označena le pri eni pesmi. Večina pesmi ima označen praznik, za katerega so namenjene.
Pisava je dokaj čitljiva, lepa, gladka, prizadevna. V prvem delu rokopisa so izrisane preproste inicialke, velike začetnice na začetku prve kitice.
Od 76 pesmi je bilo 18 zapisanih že v starejši (1643) Marijanski pesmarici (v nadaljnjem MP I.). Po mnenju Vilka Novaka je po svojem obsegu za primerjavo z MP 1 najprimernejša Seniška pesmarica, ki jo je Andrej Horvath datiral v 1. 1780. Ta vsebuje skoro vse nedeljske in praznične pesmi iz MP I, tudi protestantske, vmes pa so nove za praznike svetnikov. V njej so ohranjene tudi nekatere pripovedne in apokrifne pesmi. Glavne liturgične in obenem najstarejše pesmi - predvsem božično-novoletne in velikonočne - so predreformacijskega, skupnega katoliškega izvira. Jezikovno se drži MP I. Vse druge katoliške pesmarice so mlajše in se jezikovno vse bolj osvobajajo kajkavskega temelja. Tako tudi Seniška pesmarica iz 1864, v kateri je besedilo prilagojeno seniškemu slovenskemu govoru.2 Od 18 pesmi v Seniški pesmarici iz 1864 je bilo 16 zapisanih v Seniški iz 1780. Le ene ni najti v nobeni mlajši pesmarici in je prvič po MP 1 zapisana v Seniški pesmarici iz 1864: BI ase ni so oni ki sze Boga bojijo,3
V	seznamu pesmi Seniške pesmarice iz 1864 smo ležeče tiskali tiste, ki so prevzete iz MP I. Šest pesmi je prevzetih v celoti, pri drugih manjkajo nekatere kitice. Pri eni pesmi (Naroutlo sze je Kräo Nebeszki) je na koncu dodano novoletno voščilo z refrenom prejšnjih kitic: -Daj vam Bog zdravje ino Veszelje v etom/letti vszega za vole. Na tom Mlädom letti veszelimo sze/ Mladoga krala mi molimoS to vrstico so se najbrž novoletni koledniki poslavljali od hišnega gospodarja. V Porabju na novo leto zjutraj tudi danes hodijo fantiči in moški »pozdravlat, friškat«. Na Gornjem Seniku z mokro smrekovo vejo poškropijo dekleta in ženske, v Sakalovcih, Števanovcih in okolici pa tepežkajo s spletenimi »krpači« (korbači). S kolednico želijo veliko zdravja in obilnosti v novem letu: -Valen bojdi, Jezoš Kristoš! Zdravi bojte, frištji bojte v etom nouvom leti. Aj van Boukzdravdje da pa veseldje, pa srečo, pa sveti boži blagoslov. Po stou tjeblouf (keblov) žita, po stou tjeblof pšenice.■< Tako v Sakalovcih. Na Gornjem Seniku pa: -Zdravi bojte, j'riški bojte v etom nouvom leti, dosta kruja, dosta vina, vse za volt?. Dilšno zveličanje pa največ.^
Vsebina Seniške pesmarice 1864
1 Isti.
■’ Prim.: Ml’ I, V. del 9. str.
1	Prim: Kozar-Mukič, Marija: Otroško praznično leto v Porabju. V: Mladi v svetu ljudskega izročila. Maribor
1992, 19-20.
(Ležeče tiskane pesmi izvirajo iz MP I.)
I. del:
Mrtvaške pesmi (brez naslova)
Odszlobodo szam sze, ‘se od te telne szmrti Krscseniczi mi sze szpamentiiimo Na Szmrt päszko noszi, Cslovik mrtelni Z nevoulämi Cslovik szvoj ’sitek szpunyava Tä Britka Szmrt szvojom sztreilom Dragi moji lüdje, eti vkiip szprävleni Placsen je eti vesz te nass Žitek (!)
Vszäkojäcske, szküsäve szo, nad nami v ‘sivoti
Den prihaja mlacli meiszecz zahaja	MP I, IV. 325
Poszlüsäjte Lüdje, kak Cslovik govori
Oh Szmrt sztrasna, oh szmrt huda
Oh Csemerne szmrti, pre’salosztni Jarem
‘Se vidiš sztalnoszt szveczko, kak naglo premine
Jaj nesztalnos szveta, ka szi preminoucsa
II. del
Naslov:
»Vu Imeni Goszpodnovom.
Zacsno sze Papinszke Raszlocsne Pobosne Pesznii.
Oprvim Kole dnini Szvetkom Szlisne.«
Leipo Veszelje Vam glaszimo
Z nebesz je Angyeo prileto	MP I, I. 19r‘
Jezus Marie dragi Szin Seregh Paszterov
O/ Gorecsa Bosa liihav!	MP I, 277
Poszlüsäite vi lidge kak nigda Maria Zdrav kräo Mladi
Vu Davidovo m Varossi	MP1, 1. 2411
Vszi navldipe dnesz Närodjenye Jezussa Krisztussa
Jezus Krisztus präva je Zorja	MP I,	1. 14'J
Dejte Sze rodi v Betlehemi	MP 1,	I. 32‘°
Pohvalimo danesnyi den	MP I,	I. 48"
Naroudo Szeje Kräo Neheszki	M P1,	1. 5012
O Szveti tri Kräli
' Seni.ška pesmarica iz 1780 je nima. 12 kitic kot v Ml' I.
6 Manjkajo 3., 7., 9., 10., 11., 12. kitica.
7 Manjkata 7. in 9. kitica.
“ Manjkajo 5., 7. in 9. kitica.
v Manjka 6. kitica.
Seniška pesmarica iz 1780 je nima. 9 kitic kot v MP I.
" Manjkajo 22., 23. in 24. kitica.
u Dodana zadnja kitica.
Z daleka potüjo Szveti trije Kräli
Od ti trei Moudri sze szpominaimo	MP	I,	1.	5211
Naslov:
»Nahdjajoucse druge Razloucsne Pobostie Nidelne Szlisne Papinszke Vor e Peszmi«
Vi Krsztseniczi hvalite Vszi Boga Dobri Hisniczi! vi poszlüsäite Itläseni so oni ki sze Boga bojijo
O moy dvei oucsi na Jezussa zglednite Oh ti Greisni cslovik szpoumeni sze vezdäj Szveti David Kräo, pred szvojmi greihi Lübi Krsztsenik Goszpodna Boga Poszlüsäjte Krsztseniczi kako Bosi Szin sze mocsi Moka Jezussa Krisztusa Predragoga Bosega Szinä Gda Jezus na Krišnom dreivi Moko je trpo vu Teili Dva devet deszet leil Jezus premino Oh ti szrecsen cslovik greisen!
Krisztus näm je od szmrti sztäo Na Vüzen Rano tri Marie
Szpoumeni sze Krsztsenik szte Krisztossove Szmrti Krisztus je gori szlano hvala boidi Bougi Ti Greisen Cslovik! Szpoumeni sze ti Sztvoiga Sztvoritela Pokouro Csinecsim Szveti Lükäcs Oh kak keszno bisim k-Düsnomi Vräcsi Jasz Oh Jezus Krisztos nass zvelitsiteo!
Jezus Szlatko Ime drago Plemenito Zdrav oh Jousef plemeniti!
Obüdi sze Greisna Düssa Ah kak salosztni! ino Bojecsi boude den pitani Poszlüsäjte vi lidge kak nigda Maria szvojmi Szinki Szpejvala Zdrava, zdrava, zdrava Divicza Maria
O	Maria! Boga Rodicza Vsze Vorne Düssicze
Oh! Veliki zmosnoszti Boug Nebeszki (za dobro letino)
Proszim i opominam jasz vezdai tebe Molimo te Szveta i naj dragsa Manna Placsno Peszen mi szpeivaimo
17 kitic kot v Ml11.
11	Protestantska poučno-vzgojna pesem o zakonu, prevedena iz madžarščine, manjkajo 17., 27. in 23. kitica. 15 Drugod je ni najti, manjkata 7. in 8. kitica.
'6 12 kitic, kot v MP i.
17 9 kitic kot v MP I.
Manjkajo 3-, 16 in 22. kitica, naslednje so le vsebinsko podobne.
1,7 Manjka 5. kitica.
211 Manjkajo 3., 6., 7., 11., 12., 13., 14., 15., 18. in 19. kitica.
21 Manjkajo 3., 4., 5., 6., 9. in 10. kitica.
22 9 kitic kot v MP I.
MPI, V. 8’4 MP I, V. 915
MP1, IV. 29,c'
MPI, II. 11 n
MP 1, II. 32 MP I, II. 29/y MP I, II. 2720 MPI, II. 3121
MPI, II. 422
Jäj nesztälnoszt Szveita kak szi preminoucsa!
Kaje Szveczka Dobrouta?
Ah ki sives natom Szvejti Ki sze cslovik viipas
Apostolovje denasz den Szvetoga Petra i Pavla
Steri koli Cslovik sztojih da ne szpadne naj sze bojih
Oh szrecsen Szveti Apostol! Bosi Szluga Szveti Thomas
Veszelijo sze vszej Szveczi den denesnyi vil Nebeszäj
Eden Archangyeo szi Szveti Den denesnyi natoj zemli (Sv. Mihael)
Bläseni den ino Vora, vu sterojje Matti Bosa Vu Nebesza zasztoupila Oh Maria Matti Bosa Czveit Nebeszki Den sze Szveti Szvete Anne
Pesem “Biči 'šeni szo oni Ki sze Boga bojijoki se po MP 1 prvič pojavi v Seniški pesmarici iz 1864, je priredba 128. psalma iz Svetega pisma.23 V naši pesmarici (str. 46-47.) je zapisana takole:
Na ono nedelo priglihna (Na Szvetoga Histva Nedelo ali po druga Nedela po trei Kräli)
Blä’seni szo oni Ki sze Boga bojijo ki po nyegovi pouti vörno hodi Sivi vszäk
Cslovik prav brezi tvojega vszäkoga Kvära.
Ar’ vszäki ki dela sz pravim szvojim trudom, pred Bogom bode prijeten i blasen. Sivi vszäk Cslovik prav brezi tvojega vszäkoga kvära.
Nai zsena tvoja kako te roden trsz, porodna bou-de tvojoi liizsi bodoucs sivi vszäk Cslovik prav brezi tvojega vszäkoga kvära.
I	Szini tvojih kak rane olike, okouli sztola
leipo szi szprävijo sivi vszäk Cslovik prav brezi tvojega vszäkoga kvära.
Tak Bog Csloveka lipou Blagoszlovi ki
zapovividi Bose vörno zdrži. Sivi vszäk Cslovik prav brezi tvojega vszäkoga kvära.
Blagoszlovi te Bog Szvoi Szveti Nebesz
boidi Szrecsen vuvszem szvojem sitki Sivi vszak Cslovik prav brezi tvojega vszakoga kvära. AMEN.
V	knjižni slovenščini v Svetem pismu:
Blagoslov vernim, Psalm 128, Stopniška pesem
Blagor vsem, ki se boje Gospoda
23	Prim. Sveto pismo, Ljubljana 1974, 5H0. str..
in hodijo po njegovih potih!
Zakaj sad truda svojih rok boš užival, srečen boš in dobro ti bo.
Tvoja žena bo ko rodovitna trta v notranjosti tvoje hiše, tvoji otroci kakor oljčne mladike okoli tvoje mize.
Glej, tako se blagoslavlja mož, ki se boji Gospoda.
Blagoslovi naj te Gospod s Siona, da boš gledal srečo Jeruzalema vse dni svojega življenja, da boš gledal svojih otrok otroke.
Mir bodi nad Izraelom!
Seniška pesmarica iz 1864 je tako jezikovno kot vsebinsko dragocen vir za raziskovanje porabskega slovenskega narečja in tudi etnologije. Novoletna koledna pesem ».Naraudo Szeje Krao NebeszkU - ki je prevod madžarske iz 16. stoletja - priča o starosti in mogoče tudi izviru šege.
Summary
The Felsöszölnök Hymnal from 1864
In the period between the 17"' and the 20u‘ century about one hundred hymnal manuscripts originated in the areas of Prekmurje in Slovenia and Porabje on the Hungarian side of the border. They stem from the parishes of the western part of Goričko in a line from Martjanci to the nortli across Pečarovci to Pertoča and Veliki Dolenci to Čepinci and Felsöszölnök. The focal point of these manuscripts was in Martjanci, a Lutheran village from which the older Martjanci hymnal reached Catholic organists as well. One of these hymnals is also the 1864 Catholic hymnal manuscript from Felsöszölnök. 18 of its 76 songs had already been contained in the older hymnal from Martjanci. The texts in the Felsöszölnök hymnal have been adapted to the Slovene dialect spoken in this town. 16 of the 18 songs from the Felsöszölnök hymnal had already been written in the 1780 Felsöszölnök hymnal. There is only one song which could not be found in any later hymnals and has been incorporated into the 1864 Felsöszölnök hymnal the first time after the older Martjanci hymnal. It is entitled Blaseni so oni ki sze Boga bojijo (Blessed Are Those Who Are Afraid of God). Six of the songs have been taken over in their entire form, certain stanzas have been omitted from others. One of the songs, Naroudo sze je Krao Nebeszki (Born was the King of Heaven), contains an additional New Year’s blessing with the refrain from previous stanzas: “Daj vam Bog zdravje ino Veszelje v etom/ letti vszega za vole. Na tom Mladom letti veszelimo sze,/ Mladoga krala mi molimo” (May God grant you good health and joy in the coming year. We are rejoicing over the coming year and praying to the young king). These lines had probably been sung by carolers who were taking leave from each master of the house. On New Year’s morning boys and men from Porabje still go from house to house to greet (“pozdravlat, friSkat”) their occupants with a similar carol, wishing an abundance of health and plenitude in the new year. The song “Blaseni szo oni ki sze Boga bojijo” is an adaptation of Psalm 128 from the Bible. The contents and the language of the 1864 Felsöszölnök hymnal thus represents an invaluable source for the research of the Porabje Slovene dialect and for ethnology as well. New year's carol “Naraudo Szeje Krao Nebeszky”, a translation of the Hungarian carol from the l6ll‘ century, reveals old age and possibly also the origin of the custom.