BI|SLi / > i i ki NO. 47- a • _ M / M ■ fl M m m m ' I II w ■ fl I II I. JI I AVTAIAMMAVSI II A1MI7A 1 .IP 1/HI/I IIIIXlSI HI IHIIK/I VIVT ViUI lUOI 1M 11111 vl JUw . Ek __NEODVISEN LIST ZA SLOVEjpKE DELAVCE V AMERIKI. _ CLEVELAND, OHIO, Fl&DAY, APRIL aoth, 1917. ______ ■ Predsednik Wilson pozdravlja lojalne Slovence v Clevelandu. monkoh nas bodete poslali 111,. kamorkoli nas bo ameriška za- ; stava svobode in pravice vodi-, Za Slovenski politični Klu Louis f. Pire, predsednic V pondeljek, 16. aprila je dospel sledeči pismeni odgovor predsednika Zjed.držav na predsednika Slov^ Političnega KIh^es The White House, Washing-ton, April 14th, Slovenian Political Club. Mr. Louis J. Pirc, President \ Cleveland, Ohio: Predsednik je sprejel val patrijotičen brzojav in se vam iskreno zahvaljuje za izraze' vaše lojalnosti in odobravanje korakov, katere je predsednik ukrenil. Predsednik pripozna-va dobro voljo, ki odseva iz vaSe iskrene brzojavk«, in vr-jemite mi, a oni, ki bi radi postali člani. —'Rojaka Max Leonardi in Martin Šorn odpreta v kratkem prve vrste restavrant na 6034 St, Clair ave. v prostorih kjer je foil prej L. Skok. Želimo mno go uspeha, —V soboto se vrši ogromna patrijotična parada v Clevelandu, katero prirede skupne organizacije Clevelanda- Parado bodejo vodili veterani civilne vojne.f( Trgovske" delavske, društvene organizacije bodejo v paradi. -Člani Rudečega Križa bodejo mobilizirani kakor tudi vsi boy scouts., Pričaikuje se udeležbe do 40.000 oseb. —Sobota j-e dan, katerega je predsednik Wilson določil za nabiranje darov za 'Maloruse po celi Ameriki. Zupan Davis je pozval prebivalstvo naj daruje ta dan za te nesrečne ljudi, ki so silno trpeli radi vojne. —Ker mu stariši niso dovolili, da bi se zapisal med vojake, se je Paul Craven, 12416 Craven ave. v sredo zastrupil na domu svojih starišev. Bil je star 20 let. / • , —Ameriški kongres je spre-iej enoglasno postavo, ki dovoljuje Francozom, Angležem, Rusom in Italijanom ter Sploš-n • vsem narodom« ki se borijo proti Nemčiji, da smejo nabirati vojaške novince v Zjed. državaih. To je sedaj postava in kaze jasno, da je ameriška via«-da pripravljena storiti vse, kar je v nfjeni moči, da pomaga zaveznikom uničiti Nemčijo. Pi-sraju nesloge pa 1>i priporočili, da se zapišejo v kajzerjevo armado zastrupljevalcev vodnjakov in požigalcev kulturne zemlje. Tje spadajo, Amerike itak nisb vredni. —V sredo in četrtek se je priglasilo 680 Clevelandčanov za vojaško službo. 311 jih je bilo potrjenih. Največ prostovoljcev pristopa k ameriški redni armadi in mornarici. —V Clevelandu se vrši pred sodnikom Vickery na Common Pleas sodiflji zanimiva obravnava proti nekaterim unijskim voditeljem, ki so obdolženi, da so prejemali plačila od deloda? ' jalčev v obliki graf ta, naikar, so ti unijski voditelji preprečili, da delavci niso za&trajkali. Glavno pozornost je vzbudilo pričevanje "diktografa", ki je tolmačilo neki/pogovor, ki se je vršil med arhitektom Hodges in med unijskimi voditelji Smith in Owens. Pri razpravi v torek in sredo so prišle sledeče stvari na dan: E. W. Davis "* od zavarovalne tvrdke Davis & Farley je pričal, da je preteklo jesen povedal županu Davisu* da unijski voditelji zahtevajo $5000, da se ne začne štrajk pri Winton poslopju. A. W. Wells je pričal, da je plačal unijskim voditeljem Smith in Owens $5000, da uplivata na delavce, da' prenehajo s štraj-kom. Jacob Babin, lastnik Olm-stead hotela je pričal, da je plačal $3000 Owensu in Smi-thu, da sta pregovorila delavce, naj ne štrajkajo pri gradnji ho-' rala poklicati vojaštvo na pomoč, da se zavaruje pred nadaljnimi izgredi. Argentinsko prebivalstvo je silno nevoljno radi nem škega nastopa in radi vlade, ki še vedno posluša nemške poslanike. Vlada pričakuje še silnejših nemirov v kratkem času. Vsa javna poslopja so za-jstražena- ker je ljudstvo prepričano, da nameravajo Nemci spustiti vsa javmi poslopja v zrak. * Rk> de Janeiro,. 19. aprila.— Nemško prebivalstvo v treh I brazilskih državah se je uprlo in sicer v Parana, Rio Grande, in Santa 'Catiharina. Nemško I prebivalstvo v teh treh državah V' 'vl zahtevati, kar je po njegovem mnenju najboljše za obrambo naroda. Predsednik bo iznena-dil ameriško javnost z jasnim^ dokazom, da j t konskripcija mladine v Zjed. državah potrebna^ in ne samo to, ampak dokazal bo, da je aktualno potrebno pripraviti večjo armado, v Zjed. državah, Iker deželi pre-, ti silna nevarnost, katere se pa kongres ne zaveda. Predsednik^ pogum, da predrzno napada | ameriške pravice. Nemško ca- Washington, 19.. aprila. U-radno se danes naznanja, da zna priti do neljubih dogodkov radi različnega mnenja med kongresmani in administracijo* Predsednik Wilson je tako strogo prepričan, da se mora uvesti splošna vojaška služba za vse neoženjene Amerikance med 19 in 25 letom, da od tega načrta na noben n^čin ne bo popustil. Amerika na noben način ne more voditi uspešne vojne proti pruskemu militarizmu če ne postavi armade, ki bo 1 uspešno in hitro udarila na militarizem Prusije. Ako se bo kongres obotavljal in ne bo sprejel navodil in priporočil predsednika Wilsona- tedaj je predsednik Wilson pripravljen stooiti direktno nred narod in Vojaška služba pride za vse. mu na, naših lastnih tleh,''$9 Nemčija bi naredila to ^ aplav-diranj^m skoro celega sveta. | Nemčija je odnekdaj vedela, d||| S9 Zjed. države silno bogateli in da bi dobila lahko v Ameriški namanj 50,000.000.000 4|ojjXj larjev samo s tem,da bi enkriH resno napadla našo deželo.^ ;Jjwl vem vam pa tudi, da je AmeiWl ka vse naredila, da je šel pre4*J| sednik (Wilson do skrajnih kon-d cev, da se je ognil vojni- in šele potem, ko je bilo vse zaman^^ je predsednik napovedal vojno Nemčiji." Pri- istem snodu, JfjS govoril tudi general Leonard" ; Wood, eden generalov aifljjM šflte armade. Izjavil se je: .TtjHj hče ne ve, kako dolgo bo trvjal jala vojna. Ta vojna zna nasta*|| ti jako resna stvar za nas. Po-; siati bodemo morali obilico jaštva na drugo stran oceana^^ in obilico vojakov bodemo mofS rali prepeljavati nazaj mrtvih.. Ta vojna se ne bo vršila ha papirju, kot nekateri še dandanes mislijo. To bo vojna vesoljnega^ sveta proti barbarstvu, JfOttS krivici, to bo vojn# za b6doČOrJ srečo in varnost vseh narodqv iBostoft, Mass., 19. aprila. Mt James W. Gerard, bivši ameriški poslanik v Berolinu je imel sinoči .sijajen govor pri zborovanju American Pilgrim Society" v tem niestu'. Mr. Gerard je povedal, da so imeli Nemci načrte napasti Zjed. države, če bi se jim posrečila njih kampanja proti Angležem in zaveznikofn. S tem je povedal Mr. Gerard eno največjih skrivnosti nemške vlade, in splošno se sumi, da je govoril Gerard z dovoljenjem predsednika Wilsona, ko je ožigosal nemško vlado, ki'je hotela napasti Ameriko. Med drugim je Mr. Gerard dejal: "Admiral Von Tinpitz, nem-rški državni zbor in pruski parlament so nalašč neprestjano skušali voditi brezobzirno borbo proti Angliji z namenom-da Ikadar lakota prisili Angleže, da j se p'cdajo, da potem napadejo Zjed. države in zahtevajo od Amerike ogromno vojno odškodnino. Povedati vam hočem." je nadaljeval Mr. Gerard "(!a če mi ne bi napovedali te vojne, da bi Nemčija pr šla v Ameriko in začela vojno z na- ■SvELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROCNINAl Xa Amtriko - f3.00\JZa CUnfd. po poJHif4.00 po Evropo - J4-.00I f*osamš*na itrVilKf* - 3c rm 1» *mm mH m HIM —"ah ilm lita I n _ EDWARD KAUSH, Publisher LOUIS J. PIRC, Editor. ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AMD FRIDAY. Red by 25 000 Slmnus in Ike City of Oerdud and elsewhere. JUrating rates o« request. Americtn is spirit Foreign in lugnage oily Enkmt m mnndcUm matttr January 5th 1909, at ths pott offit* at CUtxland, Ohio,mdtr tka Act* March 3rd, 1879.__i No. 47. Friday April 20. 1917. in motijo. Poslušajte svoj last- - ni razupi in presodite v svojih ;- ircih: Kaj je bolje, Živeti pod tujim cesarjem, pod ogromni- - mi davki, kot sužnji, ali sami - za sebe, v Svobodni domvoini, - pri vladi, katero 9te sami izbra- - li? o-- ► Novi davki. t < « i, 5 s Tajnik ameriške zakladnice, s MicjAdoo je predložil senatne- - mu finančnemu odboru načrt« - po katerem bi se dobilo $1,807. ■ 250.000 za potrebe prvega voj-r nega leta s pomočjo posebnih * davkov. To bi bilo polovico do-1 voljenega kredita. Ostalih dva- ► tisoč milijonov dolarjev, name- ■ ravajo dobiti potom bondov. ^ ■ glavnem se bodejo pridobili ► davki od korporacij, ki imajo l velike profite, nadalje od predmetov, ki so sedaj prihajali col-nine prosti v luke Zjed. držav, 1 nadalje bodejo naloženi davki ' na vse pijače, zabave, sladkor, ■ kavo, tobak, mdhke pijač?, na železniške vožnje, na avtomobile, itd. McAdoo bo poslal vse podrobnosti kongresu v priporočilo, Največji davki zadenejo one, ki imajo največja domovja, to so posamezniki, ki (zaslužijo tisoče na leto in kompanije, ki imajo veli-ke dobičke. Od teh. se pričakuje, da plačajo $165,-000.000 davka. Jako ogromno svoto se pričakuje od osebnih dohodkov, McAdoo predlaga* da vsak neoženjeni, ki zasluži na leto najmanj" $1500.00, in vsak oženjeni,ki zasluži najmanj $2000.00 na leto, naj plača 2% davka, t. j. za samske $15 na leto, za 0Žeiijene$20 na leto. Osebe, ki zaslužijo na leto $1,000.000, bodejo morale plačati 40% svojega zaslužka ali $400.000. Tega davka se pričakuje v Zjed. državah na leto $340000.000. Drugi dohodki davkov bi znašali kot sledi: colnina nitiime predmete, ki se sedaj pros* uvažajo v Zjed. države: $206,000.000 na leto, železnice $roo, 000.000, i z van reden davek na sladkor $92,000.-000, daVek na petrolej $75,000.-000, davki na gledališčne tike-te, zabave in baseball $75.000.-000, davki ha žganje $73,000.-ooo, razni davki v obliki znamk $51,000.000, davki od vožnje na železnici $35,000.000, davki od vina in pive $30,000.000, tobak za kadenje in čikanje $25.000.-000, avtomobili, truki in motorna kolesa $19,000.000, mehke pijače $19,200.000, cigarete $17,000.000, likerji $12,500-000, cigare $11,600.000, davki na muzikalično" orodje ip gra-fofone $7,oo<*ooo. glucose $6,-000,000, denaturiran alkohol $5, 000.000 prodajalci na drobno s cigaretami in cigarami $4,800. 000 prodajalci na debelo $2,500 000, tobak za njuhanje $1,500.-000. s Stvar glede novih davkov se bo odločila tekom prihodnjih dveh tednov. Skoro ni vrjetno, ampak vlada ima samo v rezervi za skrajno silo, da bi se taksiralo samce, ki zaslužijo $1500 na leto in oženjeni, ki zaslužijo ' $2000 na leto. Gotovo pa je, da , bodejo plačali davek vsi samski, ki zaslužijo najmanj $3000 na leto in vsi oženjeni. Iti zaslužijo najmanj $4000 na leto/, in sicer bodejo plačali en procent. Osebe, ki zaslužijo'$5000 na leto plačajo 2%, osebe, ki zaslužijo med $5000 in $10.000, plačajo 5%, osebe, ki zaslužijo do $20.000 na leto, plačajo 7%, do $40.000 na leto plačajo 8% davka, med $40.000 in $60.000 na leto *io%, med $60.000 in $80.000 in $100.000 plačajo 15% Torej oseba, ki zasluži na leto $100.000, bo morala plačati davka $15.000. Osebe, ki zaslužijo med $100.000 in $150.-000,, plačajo- 20%, med $150.-000 do $200.000 plačajo 25%, med $200.000 in med $1,000.000 zaslužka na leto 33 procentov, nad milijon zaslužka pa 40 procentov. 'Mestni, državni in zve-zini uradniki niso izvzeti od tega, torej tudi predsednik ne, niti kongresmani niti sodniki. Predsednik Wilson bo torej c plačal davka po tem načrtu « I . . I jtu. * vržen 12 c J plačTdavA tlCJ za Tazaj! - Korporacije so plačale za leto 1 1916 poseben davek, 8% od iz-1 vanrednega profita. Ta davek - se bo tako pomnožil, da dobi- 1 i jo Zjed. države ponovnih $220,- ■! , 000.000 od korporacij. Nov da- ' - vek pa bo za korporacije, kar ' se tiče njih kapitala. D očim so j korporacije dosedaj plačevale I le, davek na profite, dobijo se- 1 daj davek tudi na kapital $425. 1 000.000 se pričakuje pd tega i davka na leto. - J Kar se* tiče vožnje, se nalo- 1 ži 4 cente» davka od vsakega s dolarja, ki se ga izda za vožnjo, c ravno tako tudi en cent od vsa- i kih 25 cehtov plačane vožnje j za transport blaga po železni*- * cah. Galona žganja bo taksi- t rana odsedaj $2.00, dočim zna- » ša sedanji davek $1.10 na ga- t lono. $1.50 pride davka na ba- r rel pive. Prodajalci tobaka na ž debelo dobijo $25 davka na le- s to, in prodajalci na drobno pa ti $6 na leto posebnega davka, v Davek na likerje, cordials, ji šampanjec in enake stvari se k podvoji. Denaturiran alkohol t! je sedaj prost davka, od sedaj g naprej se plača 25c na galono. v M-elike pijače dobijo davka 2c s na galono, dočim se dosedaj ne v plačuje nič davka od njih. Na domač sladkor se ne bo nakla-^ v dalo davka, toda kar se bo slad s korja importiralo iz drugih de- n žel, bo obdavčen z ic davka na b funt. t< Poseben davek se upelje na vse lastnike avtomobilov, tru-kov in motornih koles. Kdor ima avtomobil vreden $500 ali ^ manj, plača $1«), vreden do 750 plača dva dolarja, vreden & do $1000, plača $3, do $1500 rj plača $5, do $2000 pdača $7 in y več kot $2000 pa $10. ^ Nov davek j« tudi za vstop-nice k gledališkim predstavam, v zabavam in fk baseball igram. Vstopnice morajo dobiti poseb- ~ ne znamke, in sicer, deset procentov vrednosti vstopnice. Če . je vstopnica k predstavi vred- I na $1.00, se plača davka 10c. I Tudi davek na muzikalne in- I štrumente pride, in sicer se I plača davka 5% od vrednosti inštrumenta. -o- Naprej zastava slave! i ——— . "Največ svfeta otrokom sliši * Slave". Te besede nesmrtnega Pre- x šerna dobivajo odf dne do dne £ globoke j šo vsebino. Ves kul-. — turni svet je {zgrabil za orožje, 1 napel vse svoje sile, da se za 1 vedno otrese nemškega nasilja. J Nemška oholost je že na poti 1 v svoje meje. Sreča zapušča i orožje cesarja Vilhelina, orož- ' * je, ki s^ je več kot pol stoletja / >rusilo za to velikanslko borbo * narodov. ? Lani so rešili Germani Av- 10 strijo, letos pa sami željno gle- 1 ] dajo, kje bi\dobili okrepljenja. li 3olj kot kedaj stoje zavezniki 12 čvrsto, ramo ob rami in uspeh M jim je siguren, ftfledtem, ko ^ centralne države od dne do dne bolj slabe, rastejo sile protigei'- jj manske koalicije. . osvoboditelje. Vprašam vas, bratje, kje bo-dete vi takrat? Ali bodete z nami zmago-nosno vkorakali v Ljubljano pred spomenik Valentina Vodnika, aH hočete biti med onjmi, ki jih bo Rusija vračala državi Jugoslaviji — kot zapuščino pokojne Avstrije? £e ste res Slovenci, ste s težko muko pajili pod komando svabskih oficirjev svoje puške na brata in vaša srca so bila polna jeze in bridkosti očigled takemu nasil|tvu. Če ste res Slovenci, ste se oddahnili, ko seje skrila ža vami avstrijska meja. Če ste pravi Slovenci, ne bodete mnogo »premišljevali, ko vam je dana tako lepa prilika, da vržete raz sebe poniževalno obleko landsknehta ter postanete svobodni vojaki ar- ' made, Sci bo zastopala in čistila naše najsvetejše zahteve." narodno svobodo. -Komu bodete ostali zvesti: onemu, ki vas je zatiral, ali svojemu ' narodu, ki vas ljubi, in z zaupanjem računa na vas v tem težkem času ? Tu je kamen — mejnik, na katerem se spozna zlato domo-Ijublja. Usodo narodov in držav za dolgo, dolgo dobo let bo odločila ta velikanska borba, slovenskemu narodu pa, ki je najmanjši, bo sojeno: biti ali ne biti. Ni še bilo odločilnejših časov, kakor sedaj. Pravi Slovenec se bo zavedel svoje dolžnosti. Nismo razumevali slovenske himne samo na veselicah in narodnih slavnostih; njeni akordi niso bili še nikoli tako silni, kot danes, v tem velikem trenotku zgodovine Slo-vanstva. Jamstva hločejo nekateri. Kralj Herod je poklonil na krožniku krasotici Satomi glavo Janeza Krstnika; mi onim, ki zahtevajo garancij, ne more- (Dalje 'na drugi strani.) V'.1 . ■ • ' ■; v' .......... '' ■ Neusmiljeno udriha šiba božja po plečah grešne Avstrije in kmalu se bo dovrfila nad h jo kazen božja prav tako kruto, kakor je bilo kruto njefto hudodelstvo. Država, ki se s svojo pretežno večino slovan skega prebivalstva bori proti Slovanstvu ter se v to svrho veže z Nemčijo največjo sovražnico Slovanstva in, s Turčijo, neprijateljico kulture in krščanstva, z ono Turčijo, največjo neprijateljico, ki jo ima naše dete v spominu, da je pošiljala nad nas svoje tplpe, ki so klale naše dede, onečaščale naša dekleta, požigale naše vasi in sela, naše cerkve in naše domove, pustošile naše cvetoče pokrajine, taka država, bratje, ne zasluži druge usode, kakor da ie razruši. In Avstrija bo razrušena. 1 Kaznovana bo blazna nadutost zavojevati ves svet in polna zmaga bo kronala napor in žrtve zaveznikov. Nemško na-silstvo bo zlomljeno za vse večne čase in zasužnjeni narodi vstanejo, da sefozrejo po svojih poljanah ter nadomestijo, kar so zamudili v dolgih letih tlačanstva in robstva. Surova germanska domišljavost se bo vtopila v sami sebi in globoka slovanska duša bo pokazala novo smer svetovni kulturi. Na jugu razvalin Avstrije vzraste novo ozemlje bratstva in svobode; tudi našemu narodu bo napočila lepša doba: odpira se nam država katere podaniki: "Si prosto vol'Jo vero M postave". N Venčane s slavo bodo< vkorakale naše junaške čete v Bel-grad, Zagreb in Ljubljano, noseč svobodo na svojih praporih. Na ljubljanskem gradu bo vihrala trobojnica osvobodilne Vojske in navdušeno bodo pozdravljali povsod, kjer se govori slovenska besda, junake- V 11 I ..........E . cesarju, nihče ne more biti do-^ ber Amerikanec, ki čita in misli s časopisjem, ki je do zad-= njega časa blatilo Ameriko, priobčevalo vse ukaze in go-1 vore nemškega kajzerja in kan-p elerja, a sramotilo našega last-= nega predsednika. Naj kričijo seda j. kolikor ho-" čejo za Ameriko in za Jugosla-- vijo, kajti danes se ne daje ničesar na besede ampak na de-= janja. Časi za besede so bili te-. daj, ko se je Ameril^ nahaja-I la v stiskah, ko je prusijani-a zem in miliUrizem ter oholo i junkerstvo hotelo pogaziti ne samo ameriške, ampak pravice vseh narodov. Tedaj je bil Čas i za besede, za pisanja, da se je rojake svarilo naj bodejo pametni, ha j se odteče j o moril-> skim vladam, naj postanejo državljani. Kada/ komu voda v grlo teče, se prime vsake slame, da se ogne smrti, in tem ljudem so danes podobni oni, ki so mal2kovali kajzerja v Zje-dinjenih državah skozi dve leti in pol, dokler ni ' ameriška vlada naredila temu konec in naznanila vojno kajzerju. •Prišel je čas, ko se ljulika loči od pšenice. In ne bi bilo toliko ljulike med našim sioefr bistrim narodom, da ni bilo toliko sejalcev ljulike. Koliko n. pr. se je uredništvo našega lista trudilo skozi zadnji/h deset let, da pregovori rojake, da postanejo državljani. Sedem let se že vrši podučna šola, odprli smo svoječasno sodnije zvečer, da se je rojakom postreglo, prihranili smo rojakom tisoče dolarjev na zaslužku, ker jim 1 po dnevu ni kilo treba hoditi v mesto, ampak so lahko mirno delali, zvečer pa opravili svojo državljansko dolžnost. Pa, dasi se je stotine rojakov odzvalo temu, vendar so sejalci ljulike zadnje dve leti in pol s svojim malikovanjetrn do kajzerja dovolj povzročili, da je masa naroda zaostala, ostala nevedna, danes pa, ko se je Amerika (postavila na branik svobode, pra'vice in enakosti vseh narodov proti nemškemu molofcu, prihaja na tisoče teh zapeljanih naših bratov in moledujejo ter prosijo na vse porn agan je, da se jim preskrbijo državljanski papirji. Strašili so rojake p»rej po časopisju, da naj ne iščejo papirjev, ker bi jim ameriški papirji v itari domovini škodovali. Tako so bile sirote zapeljane, da se danes ke-sajo in kesajo, ker so poslušali svqje zapeljivce. Pa še je čas, rojaki, kajti A-merika je milostna, velikodušna dežela, ki daje vsakomur enako priliko, ^a pride naprej, ki daje priložnost vsakomur, da zavrže staro-egiptovske kaj-zerje in predpotopme kralje in se oprime naukov republikani-zma, ljudske vlade, duševne revolucije in splošnega človeškega napredka. Se je čas, rojaki širom Amerike, da se oglasite za papirje. In Še je čas, da se odpoveste onim, ki so vas do danes zapeljevali, kajti tudi njim je ura šteta. Danes Amerika z nami, in kdo more biti proti nam? Nihče na svetu. Amerika najbolj svobodna, najbolj velikodušna in bogata dežela sveta, se ie potegnila uradno za vse male narode sveta, ki so do danes trpeli, bili sužnji. Predsednik Wilson je nrfznanil celemu svetu. da Zjed. države ob sklepu miru bodejo gledale, da j^ide vsak narod do svoje pravice, svoje svobode. In tudi vi Slovenci pridete do tega. Pomnite, da po vojni avstrijske vlade ne bo več, ker če sami avstrijski narodi ne bdoejo treščili ob pravem času svojega vladarja med smeti in prah, bodejo to naredile Zjed. države s pomočjo zaveznikov. Proč z vsemi kralji it; cesarji, svoboda. ljudska vlada mora priti po- ' v sod. In ko se bodete vračali iz : svobodne Amerike, če ne bodete tukaj ostali kot zvesti ameriški državljani, tedaj ne bodete več šli v črno-rnmeno cesar- 1 sko in kraljevo Avstrijo, ampak šli bodete kot zavedni Ijud-ie, kot ljudje z razumom v svo-1 hodno vašo in prerojeno staro domovino, v krasno Slovenijo, kjer ne bo nemškega valpeta, 1 da bi. vas bičal, kjer ne bo biri- 1 ča, da bi vas odri do kože in ^ prodajal vase bajte, kjer ne bo ] cesarja od milosti božje, da bi - _—1-^-r-rr_WB-(r^TI-T-r_|_p--g—_n_____r___--n -j!—^!, , ......... »n«—— Račun S.DI. med krajevnimi društvi za leto 1916. -si a s | o ? f! £ j | ^ »t 1 II ii -a | 3 ■§• | i s I S ; g-g as j - « "oj ž|& % £« o !' I 9043.46! 4492.00I 455M6| 34S~6i ~ ~4°9 A 4|h| 395 i\ 926.19I 190.00I 736.19I 51 16.. 67! 4|..| 7I 60 $ K I 135-^5! 473.00| 662.65I 34 20[.. 54.. 1............54 1 1 49591*1 1433 05I 352607I 214 82 5 301 7| 1 .. 8 293 ; I 1060.04ii8.OO| 942.04 44 12 i| 57 i|.. 1 2 55 i i 863.Iljj I83-43I 67970 25I 6l6 '47| 2|.. 2 45 r I «1364.13, 48l.00| 883.13 56| 4|..| 6o| 2|. . I. . 2 58 } 786.43 60.00I 726.43 33 9l 11 43| 3'|..|..| 3l 40 > 2213^18 684.00] 1529.18I »3 25] i| 109I 9|.. .| iijio| 99 > I i6i9.93l 130H 1489.93I 371 44l t 82| 4I.'. j.. 4 78 : I 2-131-5«! i257-73t 873-85l g7l 39.. n6| i| i\:. 2 114 1 I 1312.38! 318.00I 994.38I 46! n| 2| 59|4|..[i|5 54 I I 73.951........1 ■ 73-95l^ i6|...|" I.....|..|..|i6|i6 .... I. I 190546I 4'io.oo| 1495461 70] 23I i| 94I 6|. .| 6| 88 ►I 264.38.... ...I 264.3»! as| 4|..| i|..|>2| 3| 26 ' I 1759-95 543.00I I2i6.95i|> 55I 22|.,i 7;! 3I - -1 - -1 3 74 5 I 478.02 52.00»! 426.02I 14I 6!.. j ao| i|..[. .| 11 19 131896.98!io825.ai|2io7i.77|i238|374[28|i64o]56| 4j28j88| 1552 Ali vas veseli narava? Tedaj si preskrbite fotografski aparat/s katerim lahko delale najlepše alike narave. Pa tudi alike valih prijateljev in znancev. Najboljie aparate dobit« pri F. BRAUNLICH lekarna 1353 E. SSth 5T. M F / . , ; ' I Račun med S. D. Z. in krajevnimi društvi za mesec febr. 1917. Asesment No. 40. ' ' ' ' ',r DOHOD K I C ^ " 8TRO6KI —-- --------—---■ ., ' J S * i 9 tf s SŠ * 1 g j iS 5'! ~ c ^ 5 ? :2? > 2 S z i £ S * o V 9 Ig tJ .2 * t m S S I M o o % ^ £ jt jg Jfr 5 M t Q Om« ffl ■ rt ^ M^ Ph n Cri ^ C/) en 0Q(X__, 1 791.91 389.00 334.31 58.20! 2.251..... 6.40 i.00 .75 194.00 194 oo| 397 2 87.12I 41'92< 34 75 9 45 " ......................... »7-«5 63 3 132.23 64.38 57.00 8.85 hoo .1.00...........J.........................54 4 486.79 269.id 169.50 47:10....... 2.00..:............. 139-15 139.15 294 5 99.45 46.55K 435° 8-40....... 1.00.................j 57.00 57.00)^ 55 6 8740 4^-9° 33-75 6.75....------------------------- 20.00 20.00 45 v 7 121.63 * 58.52 -51.11 91OO i.oo|------ 2.00................................60 8 62.77 30.02 27.50 5.2.5...................;........ 9.00 9.00 40 9 204.86 97.35 87 " 15-90 4 00 .........50....................104 10 15517 73-52 65.75 12.90 2.25.................75 135.00 135.00 82^ M >179-55 95.90| 66-O0 16.65 I.O0j.....I,..........................................115 12 116.82 62.37^ 45-75 8.70............................ 27.00 27.00 54 14 197.15 9260 87.7ŠJ 1455 2.00.. ..j.......2$f........................92 16 21.44. 15.29 2.25J 3.90........ ..............t...................I 26 17 168.91 9093 ll-2S [•:..........25 -251................7» 18 50.60 30.54 1361 315 ^50 -5o -8o......so........... ..r 21 20 1 35»»56 101.86I 113.50 i6.2O| io8.ooL.... 20.00I.... —!• • • • • ...............108 j Odgovor: V 'Cuyahoga county. (Ta odgovor je dober samo za one prosilce, ki stanujejo v Clevelandu in okolici.) Question: In what county do you live? Answer: In Cuyahoga county. Vprašanje: Kaj je glavno mesto Cuyahaga county? Odgovor: Cleveland. Question: What in the capital city of Cuyahoga county? Answer: Cleveland. Razločevati )e treba med besedo "county" in "coutry" da se ne zamenja. County je samo majhen okraj, dočim pomeni "country" celo deželo. Odtod tudi prihajajo izrazi "stara kontra", t. j. dežela. 'Preidemo sedaj na mestno vlado. Kakor imajo Zjed. države; skupno svojo vlado, kakor ima vsaka država za sebe zopet svojo vlado, tako ima zo: pet vsako mesto v Ameriki zo-,pet svojo posebno vlado, svojo postavodajalno zbornico, ki dela. postave za mesto, svojega župana, ki gleda, da se te postave spolnujej'o. Postave za mesto dela mestna zbornica, ali kakor se v Clevelandu imenuje "city council". Ime za to restno zbornico je v enem ali drugem mestu različno, in mora vsak rojak sam pozvedeti v svojem mestu. Večinoma se imenuje "city council". V te mestni zbornici so , zastopani razni mestni okraji,' in sicer iz vsakega okraja en zastopnik ali kot se mu angleško reče: councilman. Ponekod sta pa1 tudi dva zastopnika iz enega mestnega okraja, seveda morajo to prosilci v vsakem mestu posebej pozvedeti. Mesto Cleveland je razdeljeno na 26. mestnih okrajev, katerim okrajem se angleiško reče: ward. Iz vsake take warde imamo enega zastopnika ali council-mana. In zastopniki vseh teh okrajev delajo postave za mesto. Councilman! ali mestni zastopniki so voljeni za dve leti,'in s'o potem lahko zopet izvoljeni. Le volivci enega okraja smejo voliti za zastopnika dotičnega okraja. Tiorej n. pr. volivci, ki živijo v desetem okraju ali wardi ne morejo voliti zastopnika v 23. okraju ali wardi. In ker imamo 26 okrajev ali ward v Clevelandu, imamo tudi 26 zastopnikov ali ooun-cilmanov. Prosilci za papirje v drugih krajih, pa morajo sami pozvedeti, koliko ima njih mesto zastopnikov ali councilma-nov in koliloo ward ali okrajev. Dalje prihodnjič. Amerika je z nami. Avstrijskim konzulom, pri-ganjačem in izkoriščevalcem je odklenkalo po celi Ameriki. Skriti v koteh so stisnili repe in Iježijo od ljudi, katerim so vzeli denar in pamet. Kot srno že zdavnej povedali, še tedaj, ko so bili najhujši časi za zveste Amerikance in za razumne Jugoslovane, tako se je tudi zgodilo. Danes celo avstrijski ogleduhi skušajo biti dobri Amerikanci, veliki Jugoslovani toda je prekasno. Nihče ne more biti dober A-merikanec, kdor simpatizira s turškim in nemškim veličanstvom, kdor več spoštuje kajzer? ja kot to našo ljubljeno novo domovino, nihče ne more biti dober Amerikanec, kdor prisega svojo zvestobo avstrijskemu , fc. i^Š&ai ti&tiMi. ..'r. XVII. Nadaljevanje. Vprašanje: V koliko delov j je razdeljena državna .postavo- Odgovor: V dva dela, v zbornico poslancev in v zbornico Question: How many houses has the State Legislature? Answer; Two, house of senators and house of represen- Vprašanje: Za koliko časa so državni poslanci zvoljeni? ' Odgpvor: Za dve leti. Question: For how long are the state, representatives elect- Answer: For two years. Vprašanje: Za koliko časa so državni senatorji izvoljeni? Odgovor: Za dve leti. " Question: For how long arc the state senators elected? Answer: For two years. Vprašanje: Kdo voli državic ne poslance in državne sena- Odgovdr: Ljudstvo-||Question: How are the state I senators and .representatives ,Answer: By the people. 'Vprašanje: Kakšne postave |pahko dela državna postavoda- Odgovor: Postave, ici niso v Question: What laws are Pljpassed by the state legislature? Answer: Laws that are not ^contrary to the constitution of S United States and laws for the ^government of the state ft VMI"i Vprašanje: Ali mora guver-l;-tier podpisati vsako postavo air postavo lahko tudi prepove ? Odgovor: iDa, guverner mora podpisati postavo, ima pa Rudi pravico prepovedati kako Question: Must the Govor-nor sign! every law? Has he the right to veto any law? 4 Answer: Yes, the Govomor must sign every law, but he ^,|ias right to veto any law made by the state legislature. Vprašanje: Kaj se zgodi, Če I guverner prepove kako posta- •Odgovor: Postava gre nazaj v državno postavodajo, in če jo državna postavodaja še enkrat sprejme z dvetretinsko večino, tedaj je veljavna brez guvernerjevega podpisa. Question:, What happens when the Governor vetoes a law? . Answer: The law is senj hack to the legislature and when again voted upon with two-thirds majority of votes, the law becomes valid without the signature of the Governor. Da se vsaka država lahko ■ugodneje vlada, je razdeljena v okraje ali county. V državi Ohio imamo 88 takih countyev. Vsaka county ima s^oje glav-I no mesto, kje{ se nahaja county ali "common pleas" sodnija, katere sodnije, kakor smo že povedali, lahko vodijo vse obravnave. Mesto Cleveland se nahaja v Cuyahoga county, in vsak prosilec bodisi tu ali tam, mora zvedeti za sebe, v kateri county se nalbaja, in kaj je glav no mesto dotičnega countya. Vprašanje: Koliko okrajev aH countyev ima država Ohio? Odgovor: Oseminosemdeset. Question: How many counties are in state of Ohio? Answer: Eighty-eight- Vprašanje: V katerem coun- KAKO POSTANETE AMERIŠKI DRŽAVLJAN Nadaljevanje i* a. strani ' • ' ■ ^ -=- mo pokloniti — glave Vilhel- j , Ali vam ntso zadostna garancija oni tisoči Jugoslovanov, ki so sledili prvemu klicu po združenju? Ali mislite, da je naše življenje manj vrfedno, kot vaše? Ali more biti'razvoj vojnih dejstev ugodnejši za nas, kakor je sedaj? Mar nismo* mi, potomci Crto-mirj-evih junakov? "Ne zapusti nobeden ga v ti sili, Molče orožje svoje vsak si vzame, Strašljivca v celem ni imel ' ' , ' števili. VABILO NA PLES * Spodaj podpisani uljudno va bim Vse prijatelje plesa na domačo plesno veselico, katero priredim v jiedeljo, 22. aprila ob 7. zvečer v svoji dvorani. Za dobro postrežbo bo vse preskrbljeno. Vstophina za moške 25c, za dekleta in žene pa •', TO ' g . ■ Wy f \ Wfcffi ' . y, / v'.; ! Vino/ y g SWjTOAl 5 | flsimr a Rmurmimm Ti^o, piv* IBIcm^MSMU | J. Kozely, I ^ 4734 Bmmtiton+r. ® / Vino! (W«L Frl.) POZOR SXOVENCI. Edini Slovenski plumber v Clevelandu. Svoji k svojim! NICK DAVIDOVICH, Plumbing, Gas Firing, ' Sewer Building. 1075 East 64th Str. Princeton 833 W. Josip Demsha*, ' slovenski kontraktor NOVI NASLOV:, 1164 NORWOOD ROAD ■ TIL. MUNCETON 12M K Se priporočam Slovencem za gradnjo hiš po najboljših načrtih in trpež iega materijala. Izdelujem načrte za vsakovrstna poslopja. 1164 NORWOOD ROAD Naznanilo. v BpjHH Ker pridejo ogromni davki posebno na žganje in vse pijače, svetujemo vsem prijateljem in znancem, da se preskrbijo ie ta teden z različnim blagom. Ker imamo veliko zalogo vseh vrst likerjev in žganja, ga hočemo razprodati prej, predno bo treba velike davke plačati. Sledeče blago dobite sedaj po znižanih cenah: • _ * i ■■■■.. i.........1 . Slivovka, tropinjevec, Sycamore Rye, Maryland Rye, Golden Wedding, California Brandy, Sam Clay Whiskey po oo mr lm X KVORT. iv ■ ' ■ VSE DRUGE PUACE PO ZNIŽANIH CENAH AKO VZAMETE NA CELE € ALONE | •_• | Sedaj je čas, da si preskrbite blago, ker v kratkem bodete dvakrat toliko plačali. Se priporočava j GEO. ^TRAVNIK AR, POZOR! Naprodaj je prodajalna s cigarami, confectionary, mehkimi pijačami in sladoledom. Prostor je dober in zasluždk, rent poceni. Proda s eradi bolezni. Več se pozve na 3529 St. CJair ave. (48) Čevlji { Pozor I čevlji! 1 Razprodaja. Vsem rojakom v Collinwoo-du in Nottinghamu je znano, da vedno prodajam najboljše čevlje in rubarje (boots) za moške, ženske in otroke. Cene so visoke in sedaj so se poskočile, in obeta se, da bodejo še višje od $7.00 do $iO; To je za mene previsoka cena, in jaz jih ne bom hreč prodajal. Zato se m i Oklenil, da popolnoma opustim trgovino s čevlji. Sedaj imam nad 4000 parov v trgovini-Razprodal jih bom za lastno ceno, ne maram centa dobička pri njih, samo da jilh poprej rfazprodam. Razprodaja se prične 20. a-ptrila in bo tako dolgo, dokler bom prodal vso zalogo. Roja-, ki prijatelji, tu se vam prihrani veliko denarja, oglasite se zgodaj, dokler je čas, dokler lahko zberete. ( Se priporočam JOSIP KOS, 15330-33 WAterloo Collinwoqd Pripomba: Ta razprodaja bo naj prvo samo za rojake Slo- I daj se obujt^ vljeruKjsn \ Kupili smo ogromno zalogo v New Yorku, najnovejše mode in vzorcev. Na razprodaji v soboto. 240 416 3061 < sukenj »ukenj tukenj < $5.95 $10 $14.75! Materij al je vdor, plaids, poplin in* drug krasen materijah Vse najbolj za-željene barve, vse mere od 16 do 44 . , Svilene obtefje.] Narejene za razprodajo $8.75 do $10i Najnovejži modeli, kupljeni po polovic- < ni ceni. Tu si prihranite denar, Če se-* daj kupite, lepi okrašeni ovratniki in < rokovniki. Jako lepe obleke, mere lo do 44. Po $5.50 ' ^ >DiMi» bde obleke $1.00, PEČJE $1.25 OBIEIeJ \ Vredne $1.50, jako čedni se dobro perejo, jako dobro i > model: mere od, 6 do 14, v blago mere od 6 do 14, v ba- i basementu too % 1.00 sementu po SBc 1 FRANK WAHČIČ, Sloreib Modaa Trgovina 746 E. 182»! STREET rnii iNwnnn rtutn Roman iz 18. stoletja. Napisal I. E. Um\L Po.Ut.bU Stefan Klaus. ' -' . .1 K, i j/' Veliki loti, nitke ceie »a ———i ■—■———. Blisi Rd. ASt ClairnaseT-bini. Jako žirgke ceste. TUk po cestah. Električni luž, vodovod, fina drevesa. Blim novih tovaren. OGLASITE SE PRI LOUIS KECHER, fef&i ALI PRI DAN GARAPIČ, i 1327 S2L Posebna ponudba onim, Id kupujejo zemljišča. ' v; "■ "P r ''i r-'^Sjiij! • ■■• - ■ -VJ/ Radi silne draginje živil in ker je nasa dežela v vojni, bo-demo dali mi vsakemu kupcu vsakega lota $10, ako kupi lot od danes naprej do 15-hiaja ^___. .."____________________' '? . ' '' / 1 j "! V Ta denar lahko porabi za semena in da obdela lot in pridela živila za sebe, v smislu razglasa predsednika Wilsona. Zemlja na lotih je bogato rodovitna in prilika za vfcakega Slovenca. Loti so na Settlement Road v West. Parku, kjer ima stotine Slovencev svoje zemljišče. POSEBNO NAZNANILO! Dr. Cowdrlck, ivelikj fipecijaliut, je upeljal v Clevelandu vse velike atrofe za zdravljenje ljudlj. Tu bo nadaljeval sdravljenje na način kot »e zdravi na klinikah Evrope, Ne računa nič za preiskavo, preiskava z X žarki je, zastonj vsakemu bolniku, če se zdravi pri nJemu. Nič ne dene, ikoliko časa se le zdravita, pridite, da vidite kad ta frpecljallat lahko narodi za vas. Imate? nerad v Želodcu, kater? Nered v Jetrih? Revmatlzem? Glavobol, zaprtje, nečisto kri? lii»bost, nervoz-nost, bruh, ksislj, slaba pljuča? Privatna bolezni? Itd. I $1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ŽA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE I ČE STE BOLNI 'i, I Pridite takoj in ta ftpecljallat vas popolnoma piel&če, potem svestt, če morete osdraveU, ker uspeh je odvtoen od prelakave. Njegovi krasni atrojl it vseh delov aveta mu pomagajo, da ima najbolj*] zdravnl&ki urad v mesta. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moč, dobit* tiukaj uspeh. Bret vprašanja, k&kftno bolezen Imate, č zdravnik vidi, da se da ozdraveli, bodite prepričani, da kmalu ozdravite, ln nikomur ni treba zapraviti denarja* ne da bi dobil uapeh. Pridite ln pogorlte se privatno t zdravnikom.. 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK Euclid 4. nadst. . iP«iMi.t. Cleveland, o. in Prospect, 1t—j-------a . i..,., i « .. AL ..J.IUL »JinJ.1 Vaša prilika Tu Je prilika, da vpraMte v e 11 k aga I ipecijaliata za svet, dft vaa prellče z X iarkl. Nikdar prej nista Imall take prilike v mestu. Dajte M preiskati takoj. Ne odlašajte, k«r Je nevarne. Za podrobnosti vprašajte pri: JOHN KOVACK, 1Q60 E. 61 Street. _ZAUPANJE. iflaJ 132000 osclTTma »upanje ▼ The Cleveland Tru«t banko, ker ajeni principi jrarujejo interese uložnikor. In naie zaupanj* je podprto s $58.000.000.00 premoženja a larenredno varnostjo poleg redne vsrnesti. 4 od«t. plcčsnro obresti na uloge. Direktorji ki dirigirajo. r.- . 5be Cleveland Zmzt Company Velika razprodaja se še nadaljnje. ( * ' ■ 'i Lepa prilika za one, ki se poročijo, da kupijo poročne prstane po posebnih raz- prodajalnih cenah pri N. W0LK0W, 6428 St. Clair Ave. blizu Addison Rd. Pridite takoj, dokler se razprodaja vrši, in prihranite si denar. Cena vsem drugim predmetom j^ znižana. POROČNI PRSTANI: VERIŽICE IN PRIVEZKI: $6 in $7 solidno zlati prstani......$3-75 $4 verižica in privesek, 20 1. gar.. .$1.98 $8 14 karat sol. zl. prstani........$4.98 $5 in $6 verižice................'.$2-98 ($9 in $10 14 kar. sol. zlati--------$5*75 m -1--LAVALIERES: URE BUDILKE: $ 7.50 sol. zlato z diamantom.....$3.98 $ 1.00 budilke po................' 63c . dimantni* lavalieres........$5.75 $1.50 budilke po.................:.. .98c 4 Val drugi Po Polovični ceni. $2.00 budilke po.................$1-39, ——————————- $2.50 budilke po.................$1.8/ 4 MOŠKI PRSTANI: 1 _ ' 'i $7 5° s°l« zlati prstani po.........$4.50 SOBNE URE: $6.50 sol. zlati prstani po.........$3.75 $6.00 8 dnevne ure..............$2.98 m___ $9.00 15 dnevne ure..... ........$5.25. 2ENSKI PETANI: $12.00, 15 dnevne ure...........$6.75 $400 solidno zlati po..........,.$1.98 ' $5.00 solidno zlati p6............. .$2.50 ŽEPNE URE; * --— * t?, , u ~ „ ^ Z OTROČJI PRSTANI: $15.00 Elgin, 7 kamnov, 20 let ' garantirane zlate ure............$10.75 $I *la!! Prstam 1»• • v v;...... • 39C $18.00 Elgin aH Waltham zlate do sol. zlati prstani.. .49 do 69c 20 let garantirane ure............$12.75 ' $22.50 zlate, 25 1. gar. ure........$15.50 UHANI, SOLIDNO ZLATO: $28.00 Elgin ali Waltham 17 kamnov $2 50 do $350 vredni po........-...98c 25 let gairantirane ure po...... . .$17.50 , - ■ --SREBRNINA: BRAZLETI: $5.50 posoda za sadje......*......$2.98 $ 9.50 ženski 'brazleti z uro. .....$ 5.75 $5.00 namizno » orodje............$2.75 $12.50 ženski brazleti z uro......$ 7.75 $10 in $12, 26 kosov namiznega - t $5 in $6 25 1. gar. brazleti........$ 2.98 orodja, vilice, noži in žlice....... .$5.75 -------- Na razprodaji je tudi mnogo brošk, igel, glavnikov, verižic, brušeno steklo in vsa druga zlatnina/Izrežite ta oglas, prinesite ga s seboj in dobite lepo darilo pri j vsak«m nakupu* ; ' Pomnite prostor: hjf \xrnr VOW 6428St.Clair-av. IV* ▼▼ Wl^rkvy TV 9 vog. Addison Rd. i . Kam pa v nedeljo 22. apr.? Kam? Ali ne veste, da imajo ' NAPREDNE SLOVENKE " ' " * II! ...... BANKET V BIRKOVI DVORANI Pri teh sem se še vedno dobro zabaval, imele bodejo vsakovrstne stvari za'ukro-titev lakete in žeje. Da se do turo zavrti! zato bo skrbela imenifra gcclag. Špe- hka. Nadalje bo srcčelcv in še nekaj........ Torej pridite vsi v nedeljo 22. aprila in ne bo vam žal. Tike ti te dobijo pri članicah: Erances Lausche, 6121 St. Clair Ave.; Alojzija Flajlraar, 64C0 St. C/air Ave.; Antonija Slcrjanc, 6124 St. Clair Ave ; Ivanka Pavlin, 5806 Bonna Ave.; Fanny Prislov. 1391 E. 55th St. Prtfetek j točno ob 7:30 zvečer, večerja ob 8:30 svečer. - Veselicni ODBOR. TEL. PRINCETON 1275 R M. CERJAN I . SE PR1POPOČA SLOVENCEM ZA BARVARSKA DELA IN ZA PAPIRANJE STANOVANJ M U ■ Mvv 6010 ST. CLAIR AVE. z "Ali kadar jih bodo priveza- - vali na kofo," se je^oglasil nek - drug vojak. i, V tem je prijahal k g^uči - sam viceban. c "V kraj!" so zapovedali čast- - niki iz njegovega spremstva in t posta tolpa vojalkov se je tako razdelila, da je videl viceban - vso sliko, kakor jo je hotel vi-i dctJ. i Pogled na te ubožce je bil i tako grozen, da je tudi vicebtf-• na, ki ni bil ravno mehkega srca, zazeblo okoli srca. Ujeti s kmetje niso niti z očesom tre-I nili, temveč so stali kakor živi ■ mrtveci na svojem mestu ter i se tresli kakor šiba na vodi. Viceiban je poklical Krčeliča •k sebi. "Amice Ktčelič!" odpeljite I te ljudi takoj v Zagreb. Izročite jih županijskemu kaštelanu. Naj jih da vtoovati in dobro za-stražiti. Dokler se ne vrnem. Hitite, da se še danes vrnite..," Krčelič je pognal ujetnike : pred seboj, kakor ujeto živino. Kmetjfc po vaseh, koder so šli ujetniki, so na skrivnem gleda-li ta žalostni prizor, tolkli se na prsa in pošiljali obupne po-, glede proti nebu. "Tudi za vas pride dan plačila, ukrutnezi!" so govorili z glasom, ki je prikrival grožnjo v sebi. Viceban je po Krličevim odhodu sklical bojno posvetovanje. Na tem posvetovanju je imel glavno besedo Nikola Matlekovič, ki je služil kakor kapetan pri ibanovcih, a je bil ravno sedaj na dopustu, ker je imel urediti nek^ rodbinske ' stvari, Gtospod kapetan in major stanovske vojske je sveto- * val, da krene močan oddelek konjenice proti Bisagu, kjer se je nahajal Radovič y svojimi upornimi kmeti. Viceban pa naj bi sledil polagoma temu oddelku % glavno armado. Krčelič naj pa ostane v Božjakovini, da ima na ujzdi kmete v okolici, a ce pride do sile, da jim zabrani pot v Zagreb. Bojni svet je odobril nasvet izkušenega kapetan^ Matleko-viča. Viceban je zapovedil Ppt-kovičuj da naj takoj odrine za njim proti Bisagu, in on da ; pojde polagoma za - njim, brž ko se vrne Krčelič iz Zagreba. Viceban je hitel, da čim p-rej razdere uporniško gnezdo, in imel je tudi prav, ker so 4se bili kmetje že zbrali v velikem števili okoli Bisaga ter nameravali napasti Varaždin. In tu ga je prehitel grof Draskovic, ki je potolkel uporne kmete, ki so krenili proti Varaždiriu, glavne krivce obesil in od ostalih, ki so se mu udali, sprejel prisego zvestobe. Podžupan Petkovič je" šel zelo oprezno proti Bisagu. Njegovi konjeniki so morali med potjo preiskavati kmečke hiše, gozdove, da bi ne bilo kje uporniških zased. Do sv. I Ivana ni opazil ničesar sumljivega, ali dalje idoč, so videli njegovi ljudje pa tudi on sam, da so cele trope kmetov bežale v hribe ali v gozdove po rav- I nini. I fai vedel, kaj naj to pome- C nja, da jih naj polove konjeni- 1 ki, posebno one, ki so bežali po i polju v gozdove; a je vendar 1 odnehal od te nakane, prvič zato, ker je moral Čim prej priti v Bisag, drugič pa, ker se je bal kmetov, da bi ga mogli lepo izvabiti v kakšno zasedo. V mraku je prišel Petkovič s svojo četo pred Bisag. Stoječ | pred mestom se je čudil, da je I vse mesto razsvetljeno. Po j vseh hišah so gorele luči in | skozi odprta olkna je prihajalo | do njega hrup in veselje. 1 Okoli mesta je videl name- n ščenih nekaj kmečkih ljudi, ki n s