Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 1
ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
V petek (8/13 0C), soboto (6/12 0C) in nedeljo (5/11 0C) bo pretežno oblačno.
61 let
številka 41
četrtek, 23. oktobra 2014
V
j b
'V1
v,
■5
/m4
A,
^ V;
*i1
Preplet tradicije in sodobnosti
Velenje je ob koncu minulega tedna uspešno gostilo 3. mednarodni festival vezenja. Vsi, ki so ga obiskali, so si bili edini - znanje naših babic se ne le ohranja, ampak tudi nadgrajuje in posodablja. Vezenine so vse bolj cenjene tudi v visoki modi, kar je dokazala modna kreatorka Maja Ferme, ki je k sodelovanju pri oblikovanju večernih oblek povabila velenjske vezilje. Resnično so se izkazale, kar velja tudi za modno revijo, ki sojo pripravile same. Na njej so se prelevile tudi v prisrčne manekenke. Več o festivalu, ki postaja tradicionalen, preberite na strani 9.
m bš
Obravnavali bodo zaključno poročilo KPK
Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je hkrati predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje je za naslednji teden sklical izredno sejo, na katero je povabil tudi člane nadzornega sveta in skupščine Komunalnega podjetja Velenje. Na seji bodo obravnavali zaključno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije v primeru nadzora nad premoženjskim stanjem Uroša Rotnika. Poročilo se sicer ne navezuje na poslovanje Komunalnega podjetja Velenje, bodo pa skladno z zaključnim poročilom obravnavali zahtevo po oceni primernosti Uroša Rotnika za direktorja javnega podjetja zaradi njegovih ravnanj, izpostavljenih v ugotovitvah zaključnega poročila, glede na to, da opravlja funkcijo, ki vključuje tudi upravljanje javnih sredstev oziroma javnega premoženja.
Bodo v TEŠ kurili tuj premog?
Termoelektrarna Šoštanj je vložila vlogo za dopolnitev okoljevar-stvenega dovoljenja, da bi smeli velenjski premog mešati s tujim. Vodstvo pojasnjuje, da so se zato odločili preventivno zaradi trenutnih težav v Premogovniku. Če bi bila dobava bistveno motena ali celo prekinjena, bodo lahko na ta način zagotovili obratovanje svojih tehnoloških enot. »Še pose-
bej je to pomembno v trenutnem prehodnem obdobju, ko še vedno obratujemo z obstoječimi proizvodnimi enotami, izvajamo vroče zagonske preizkuse bloka 6 in zagotavljamo nemoteno oskrbo s toplotno energijo. Gre torej za preventivni ukrep, s katerim bomo omilili posledice morebitnih težav v Premogovniku Velenje,« pravi direktor Peter Dermol. Ob tem tu-
di poudarja, da TEŠ nima vpliva na dobavo premoga, je pa odgovoren za nemoteno in zanesljivo oskrbo z električno in toplotno energijo. Poudarja tudi, da dopolnitev okoljevarstvenega dovoljenja ne pomeni, da bi v TEŠ iskali alternativo za redno oskrbo s premogom iz Premogovnika Velenje.
■ mz
V nedeljo preidemo iz poletnega na zimski čas.
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
O dobrih in slabih zgodbah
Bojana Špegel
Vsi imamo radi dobre zgodbe. In v Šaleški dolini jih vsako leto ustvarimo kar nekaj. Ena zadnjih je pravkar minuli 3. Mednarodni festival vezenja. Edinstven je, takega ne poznajo nikjer v Evropi. In verjetno bi ga težko našli tudi v svetu. Zrasel je na pobudo velenjskih vezilj, vodilni etnolog za to področje v državi dr. Bojan Knific pa zatrjuje, da je tudi vsako leto boljši. In da ga moramo obdržati. Tudi zato, ker na njem svojo ustvarjalnost prikazujejo tudi domačini, ki vedno znova presenetijo, je to dobra zgodba.
Druga dobra zgodba, ki še nima dolge brade, je knjiga (z)Godbe Velenja. Edinstvena glasbena monografija budi zanimanje tudi drugje, ne le doma. Prav v teh dneh so jo prvič javno predstavili v Ljubljani v eni tamkajšnjih knjigarn. In to v polemičnem pogovoru. Ne le da so naši glasbeniki doslej napisali veliko dobrih zgodb, tudi knjiga, kije popisala njihove, je edinstvena v slovenskem prostoru. Zagotovo je dobra tudi zgodba Pikinega festivala. Četrt stoletja je bil star letos. In vsako leto je bolj prepoznaven, z njim pa tudi Velenje. Če so naše mesto včasih povezovali le z rudarjenjem in Gorenjem, ga mnogi sedaj povezujejo tudi s pegasto nagajivko. A žal v zadnjem času v naši dolini ne nastajajo le dobre zgodbe. Ta, ki se v teh dneh vrti okoli energetike, ni dobra. Mnoge skrbi, kaj pomeni za prihodnost doline, treh občin v njej in številnih prebivalcev, ki smo si tu ustvarili dom. Ogrožene so dobre službe, ogrožen je nadaljnji razvoj. Čeprav se za zdaj še ne ve, kako se bo razpletla zapletena zgodba o višku delavcev v TEŠ in kaj bo s hčerinskimi družbami Premogovnika, pa tudi s Premogovnikom samim, se vsak dan bolj zavedamo, da se zgodba ne vrti v smer, ki bi nas lahko pomirila. In nam dala upanje, da bomo tudi v prihodnje v dolini lahko ustvarjali dobre zgodbe. Vse so namreč povezane. Tistih res dobrih kulturnih ne bi bilo brez tistih dobrih v gospodarstvu, brez polne podpore lokalnih skupnosti. A te jih lahko podpirajo le, če imajo denar. Če se začne resno majati gospodarstvo, bo denarja gotovo vse manj. Manj ga bo tudi za Šaleča-ne in Šalečanke, manj za obiske prireditev, za življenje. Kot je že v teh dneh manj premoga na deponiji, zato bodo morda že kmalu začeli v TEŠ 6 dodajati tujega, uvoženega. Ob tem ostaja kisel priokus ob vseh kazenskih ovadbah, povezanih s TEŠ 6, ki so verjetno šele začetek odkrivanja prave resnice o tem, zakaj zgodba o šaleški energetiki ni več zgodba o uspehu. In morda tudi nikoli več ne bo. Stvari so šle tako daleč, da si zaposleni v TEŠ-u v tem trenutku verjetno niti ne upajo stavkati, čeprav se dobro zavedajo, da je ogrožena njihova prihodnost in prihodnost njihovih družin. In na Premogovniku ni nič drugače. Ja, Šalečane je v teh dneh strah. Negotovost pa strahu ne pomirja. Pomirile bi ga lahko le nove dobre zgodbe. Tokrat ne iz kulture, ampak iz gospodarstva.
Velenje in Topolšica med najlepšimi
Portorož, Velenje, 15. oktobra - Dnevi slovenskega turizma predstavljajo osrednji strokovni dogodek v turizmu. Potekali so v Portorožu. Na njih so podelili priznanja najlepše urejenim mestom in krajem v akciji Turistične Zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Velenje je prejelo 1. mesto v spletnem glasovanju za najlepše in najbolj gostoljubno večje mesto, strokovna komisija pa mu je dodelila drugo mesto. V spletnem glasovanju je med zdraviliškimi kraji zmagala tudi Topolšica. Po mnenju strokovne komisije je Koper nasledil lansko zmagovalko Ljubljano na vrhu najlepšega velikega turističnega kraja v Sloveniji. Med srednjimi mesti je zmago slavil Ptuj, v kategoriji manjših mest pa Cerklje na Gorenjskem.
Poleg tega je velenjski TIC prejel posebno nagrado kot najboljši skrbnik skupnega turističnega portala.
■ Bš
Predstavniki mest (tudi Velenje in Šoštanj) na podelitvi nagrad v akciji Moja dežela - lepa in gostoljubna.
■
■
9770350556014
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
2
OD SREDE DO TORKA
23. oktobra 2014
lokalne novice
Račun občine za pomoč še odprt
Šoštanj - Narava občini Šoštanj zadnja leta ne prizanaša: žled, poplave, suša, plazovi ... V zadnjih letih je utrpela ogromno škodo na infrastrukturi, objektih in v krajini. Prizadeti so bili številni posamezniki. Občina Šoštanj se trudi obnavljati in popravljati, kolikor lahko. Za prizadete občane v naravnih nesrečah so po septembrskem pu-stošenju v Penku odprli tudi poseben (pod)račun za pomoč. Nekaj denarja se je na njem že nabralo, v Šoštanju pa še računajo na solidarnost, zato ostaja račun še odprt.
■ mkp
Velenje najaktivnejše v Evropskem tednu mobilnosti
Velenje, 17. oktobra - Mestna občina Velenje je bila med 39 občinami proglašena za najaktivnejšo slovensko občino v Evropskem tednu mobilnosti 2014. Priznanje je Mestni občini Velenje dodelilo Ministrstvo Republike Slovenije za infrastrukturo, ki opravlja naloge nacionalne koordinacije Evropskega tedna mobilnosti. Naj spomnimo, da MO Velenje že več let aktivno sodeluje pri projektu Evropski teden mobilnosti. Tudi letos so v času med 15. in 21. septembrom organizirali številne aktivnosti in izvedli niz trajnostnih ukrepov.
Odstopili od projekta
Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki se je na začetku lanskega leta tudi na pobudo odbora vaške skupnosti Paška vas prijavila na razpis Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, projekt Obnova vaškega jedra. Konec leta 2013 je prejela na prijavo negativno odločbo, ker je bilo za predviden poseg potrebno gradbeno dovoljenje, ki ga lokalna skupnost ni imela. Na odločitev se je pritožila. Med čakanjem na odgovor oziroma po vnovični pridobitvi negativnega mnenja tudi odbor vaške skupnosti projektu ni bil več naklonjen, zato so od njega tudi odstopili.
Projekt je predvideval prenovo vaške kašče in urbanistično zasnovo ožjega prostora vaškega jedra. Z ureditvijo kašče in njene okolice bi postalo vaško jedro center za zbiranje vaščanov, uporabili pa bi ga lahko za izvedbo programov kulture in turizma. Šmarški župan Jankom Kopušar je povedal, da so sedaj odstopili od odkupa kašče, njeno okolico pa bodo poskušali urediti v sklopu izgradnje kanalizacije.
■ Tp
Zbrali več kot lani
Šaleška dolina, 18. oktobra - Na Območnem združenju RK Velenje so bili ob koncu letošnje humanitarne akcije Drobtinica (bila je minulo soboto) zelo zadovoljni, saj so kljub temu, da so pekarne darovale manj kruha, zbrali več denarja.
S prispevki za kruh (ta je znašal 2,50 evra) so zbrali več kot 517 evrov, s prostovoljnimi prispevki pa dobrih 1000 evrov. »V občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so ljudje znova dokazali velik čut za solidarnost v pomoči občanom, ki so se znašli v stiski,« pravijo na območnem združenju.
Tako kot doslej bodo tudi letos zbranih nekaj manj kot 1600 evrov v akciji Drobtinica namenili za prehrano otrok v osnovnih šolah v vseh treh lokalnih skupnostih Šaleške doline ter na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Lanskih 1411 evrov je zadoščalo za 560 toplih obrokov.
Kruh so darovale pekarne Presta, Vodončnik, Ma&da, Miš - maš, Klasje in Mercator, v akciji pa je sodelovalo 35 mladih članov in 22 odraslih prostovoljcev RK. _■ tp
Nova cesta pri glasbeni šoli
Velenje, 21. oktobra - V MO Velenje so se zaradi ureditve prometne infrastrukture pri Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje odločili za izgradnjo nove, približno 60 metrov dolge povezovalne ceste. Dela je opravilo podjetje Sovič, mestni proračun pa bo zanje odšel dobrih 28 tisoč evrov. V sklopu izgradnje ceste so obnovili tudi meteorno in fekalno kanalizacijo v vrednosti dobrih 26 tisoč evrov. Zamenjali so vse obstoječe vode in jaške meteorne in fekalne kanalizacije.
■ bš
Razglasili bodo nagrajence v akciji Velenje mesto cvetja
Velenje - Mestna občina Velenje - Turistično informacijski center Velenje, Podjetje za urejanje prostora in Turistično društvo Velenje so tudi letos organizirali akcijo Velenje mesto cvetja. Na razpis je prispelo 60 prijav. Vse lokacije si je v prvem tednu septembra ogledala strokovna komisija. Ocenili so 32 lokacij v urejenosti individualnega stanovanjskega objekta, 22 lokacij v urejenosti balkonov in teras, eno lokacijo v kategoriji kmetija in 5 lokacij v kategoriji »ostalo«, kjer so bili prijavljeni stanovanjski bloki, šole ali poslovni objekti. Nagrajence bodo razglasili popoldne ob 17. uri v Vili Bianka.	■ mz
Družinski center Harmonija vseč vsem generacijam
Deluje pod okriljem velenjskega društva Novus - Vse aktivnosti, ki jih pripravljajo za otroke in njihove starše, so brezplačne - Aktivni tudi med jesenskimi počitnicami
Velenje, 20. oktobra - V Velenju že nekaj časa deluje društvo Novus, pod njegovim okriljem pa tudi Družinski center harmonija, ki zajema le delček programov in projektov društva. Prav danes v njem pripravljajo brezplačno delavnico za starše na temo nemirnih otrok. Poimenovali so ga »Adrenalinske deklice, hitri dečki«. In tako je vsak četrtek ob 17. uri, vse od poletja dalje, le teme se menjujejo. Za udeležence so delavnice brezplačne, potekajo pa v prostorih društva na Trgu mladosti 6 v stavbi Farmin.
Vodja projektov v društvu Novus Lidija Praprotnik nam je povedala, da je namen društva razvijanje človeških virov in različnih socialnih programov. »Posebno pozornost posvečamo programom za ranljive skupine prebivalstva. Poleg tega nudimo pomoč v obliki izobraževanj, delavnic, svetovanj in mentro-stva. Pri delu se povezujemo z drugimi nevladnimi organizacijami in različnimi strokovnjaki, večinoma iz lokalnega okolja. Pripravljamo aktivnosti za vse generacije, delu-
Lidija Praprotnik: »Družinski center Harmonija deluje vse dni v tednu. Čez jesen in zimo bomo še posebej aktivni, kar velja
tudi za krompirjeve počitnice«
jemo pa predvsem preventivno na področju družine. Lahko rečemo, da je naš center že postal središče druženja vseh generacij, od otrok do dedkov in babic.« Želijo si, da so čim bolj prisotni v lokalnem
okolju in da po svoje prispevajo k uresničevanju občinske Strategije razvoja socialnega varstva do leta 2020. Zato napovedujejo še več aktivnosti. »Želimo prispevati h krepitvi temeljnih vrednot v družini, pri
vzpostavljanju dobrih odnosov in zadovoljnega življenja. Zato pripravljamo predavanja za starše osnovnošolcev, na katerih govorimo o odpravljanju slabih ocen, naučimo jih reči ne otroku in se pogovarjamo o pravilni vzgoji. Pripravljamo delavnice, ki so priprava na starševstvo in delavnice za starše. V njih se lahko s strokovnjaki pogovarjajo o najstništvu, komunikaciji z otrokom, premagovanju stresa, komunikaciji v družini.« Ker programe sofinancirajo Ministrstvo za delo, MO Velenje in podjetje Invel, je vse, kar počnejo, za uporabnike brezplačno. »Organiziramo tudi občasno varstvo osnovnošolskih otrok. Pri nas lahko ustvarjajo, učimo jih uporabe računalnika, nudimo učno pomoč, skupaj gledamo filme z vzgojnimi vsebinami. Med poletnimi počitnicami je bil obisk odličen, osnovnošolce pa k nam vabimo tudi med jesenskimi počitnicami. Pri nas se bodo lahko igrali in ustvarjali,« še izvemo. Priporočajo, da njihovim aktivnostim zainteresirani sledijo na spletni strani društva Novus in jih tudi izkoristijo. »Tisti, ki že prihajajo k nam, se radi vračajo. Ker se imamo res 'fajn',« izvemo za konec.
■ bš
Blagajna upravičila namen
Šoštanjčani so v enem letu v njej poravnali 14.256 položnic
Šoštanj, 14. oktobra - Natanko eno leto po tistem, ko so v Šoštanju odprli mestno blagajno, na kateri lahko občani položnice plaču-
jejo brez provizije, so sešteli obiske v njej. Ugotovili so, da je bilo z odprtjem vredno vztrajati, čeprav so imeli pred tem kar nekaj težav,
saj so se nekatera podjetja le stežka odločila za sodelovanje.
»Danes ugotavljamo, da je bil ta korak pravi in potreben. Ne samo, da Šoštanjčani pri plačilu položnic prihranijo provizijo, z njo smo jim prihranili tudi veliko poti,« pravi župan Darko Menih.
V enem letu je blagajna delovala 102 dni. V tem času so občani plačali 14.256 nalogov, kar pomeni v poprečju 140 na delovni dan blagajne ali 1.188 na mesec. ■ mkp
Zdaj je pri nas vse na svojih mestih(?)
Brez še ene županje - Vlada se osipa -Tušmobil k Telemachu, v Tušu slovenske dobrote - Laško-ljubljanski pivski »špricer«
Z nedeljskim drugim krogom županskih volitev smo v Sloveniji sklenili volilno leto in zdaj je naša deželica kadrovsko povsem izpopolnjena. Za nekatere sicer še vedno obstaja dilema, ali so velenjskega poslanca Janeza I. Janšo, ki začasno stanuje v Dobu, prav razrešili ali ne, za druge je tudi ta zgodba zaključena. V tem krogu so nekateri potihoma upali, da bi na širšem celjskem območju županski stolček zasedla še ena ženska, a seje v Dobju dvoboj Natalije Plemenitaš Fuchs in dosedanjega župana Franca Leskovška končal enako kot pred štirimi leti. Le da je kandidatka dobila tokrat še manj podpore. Župansko mesto je v Gornjem Gradu zadržal tudi Stanko Ogradi, v Taboru pa seje rezultat iz prvega kroga obrnil. Tako je novi župan postal Anton Grobler, Vilko Jazbinšek pa seje poslovil od županskega mesta.
Za nekatere je bil ta drugi krog lokalnih volitev v senci odstopa gospodarskega ministra Jožefa Petroviča ter potegovanja Violete Bulc za evropsko komisarko. Prvega naj bi»odnesla« brada iz prejšnje službe, a sam zagotavlja, da je odstopil le zato, da bo dokazal, da ni zakrivil ničesar nezakonitega. Bulčeva pa, včeraj naj bi bilo znano, če je potrjena za komisarko, na evropski ravni, ne bo vodila resorja energetike, ampak promet. V ponedeljek seje na zaslišanju zelo dobro obnesla, tako da so bili mnogi prepričani, da ji ne more spodrsniti na poti do komisarskega mesta. Zlobneži ob tem »naskoku na promet« sprašujejo, ali bo prakso zastojev na cestah z naše državne ravni prenesla še na evropsko raven ali bo morda vendarle evropski red prenesla k nam. V teh dneh pa je konec ugibanj o usodi Tuševega Tušmobila. Poznavalci pravijo, da je bil Mirko Tuš na to družbo močno navezan, a potreba po svežem denarju je privedla do tega, da bo to družbo prevzel Telemach. Po
prodaji bencinskih servisov madžarskemu Molu in kina avstrijski družbi bo zdaj dobil še nekaj tujega kapitala. Naj ob tem omenimo, da je Tele-mach pred časom prevzel tudi celjskega kabelskega operaterja Elektro Turnšek. Nekaj novega je tudi na trgovskem področju Tuša - pred dnevi je začel prodajati lokalna živila domačih proizvajalcev pod skupno blagovno znamko Slovenske dobrote. In se vzpenja po lestvici »slovenski trgovec«. Precej se dogaja tudi okoli še ene »slovenske dobrote«, laškega piva. To pivovarno bi radi kapitalsko okrepili. Dokapitalizacijo, ki bo težka okoli 75 milijonov evrov, naj bi končali do sredine prihodnjega leta. Razširile pa so se spet tudi govorice o združitvi Pivovarne Laško in Uniona. Vse bliže pa smo zdaj menda res tudi tako imenovani ABC banki. Ali kakor koli že se bo imenovala banka, ki bo nastala z združitvijo Abanke in »naše« Banke Celje. Druge rešitve za nobeno od teh dveh ni. Ko bodo odložile težko breme v »slabo banko«, bodo lahko zadihali s skupnimi pljuči.
Na poseben način pa se bodo spet združile nekatere slovenske občine. Take, ki so Zemlji prijazne. Sredi naslednjega meseca bodo podelili nazive in priznanja z letošnjega natečaja Planetu Zemlja prijazna občina. Letos je že petič, v vseh teh letih pa so se dobro izkazale občine z našega območja (tudi Velenje, najuspešnejši je bil Vojnik). Tudi letos je tako. Tako bosta na razglasitvi v okviru sejma Narava - Zdravje tak naziv dobila predstavnika Zreč in Žalca. Ta kraja sta zmagala v svojih kategorijah.
V Celju pa Dars ob avtocesti še vedno postavlja okope. Uradno gre seveda za protihrupne ograje, ki pa so izredno visoke. Nekateri menijo, da imajo kar prav govorice, da so take ograje pač kupili, ker so bile edine na hitro dosegljive. Zaradi evropskega denarja seje pa mudilo. In bomo dobili, kar bomo dobili. Pa četudi ne bo lepo, da bodo le ljudje ob cesti v večjem miru. Čeprav bodo imeli ob sebi »steno«.
Pa še to: mestna občina Celje je pobrskala po »predalih« in našla denar za brisanje grafitov po pročeljih hiš ali na drugih vidnih mestih. Če bodo le lahko dohajali grafitarje.
■ k
n
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: TIskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 18
23. oktobra 2014
MiCftfl
POLITIKA
Bojan Kontič v drugo zaprisegel za župana
3
Novo izvoljeni svetniki Mestne občine Velenje so se že zbrali na konstitutivni seji in potrdili svoje mandate ter županovega - Izvolili so tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
Mira Zakošek
Velenje, 20. oktobra - Velenjski mestni svetniki so se zbrali na prvi seji novega sklica. V uvodu jih je predsednica volilne komisije Milena Bukvič Dež-man seznanila z volilnimi rezultati (o njih smo podrobno poročali v zadnjih dveh številkah). Na njih je bil za župana že v prvem krogu izvoljen Bojan Kontič, v novi sestavi velenjskega 33-članskega mestnega sveta je največ svetnikov iz vrst SD, in sicer šestnajst, SDS ima pet svetnikov, po štiri svetnike imata SMC in DeSUS, SLS dva, po enega svetnika pa imata Lista Vsi v isto smer -Sever in NSi. V stari sestavi pa je imela SD 12 svetnikov, SDS 10, DeSUS pet, štirje svetniki so bili samostojni, SMS in NSi pa sta imeli po enega svetnika.
Bukvičeva jih je tudi seznanila, da so potekale volitve brez posebnosti, prejeli niso nobenih pritožb, je pa poudarila, da bo treba nekatera volišča ustrezno urediti, tako da bodo dostopna tudi invalidnim osebam.
Več težav pa je bilo pri volitvah v svete krajevnih skupnosti. V Ša-leku, Šentilju in Mestni četrti Levi breg zahod je bilo namreč 8 premalo izvoljenih članov. Volilna komisija je sicer predlagala, da sveti vseeno delujejo, a je župan Bojan
Bojan Kontič postavlja v ospredje novega
mandatnega obdobja razcvet podjetništva in turizma
Kontič vztrajal, da morajo biti ti v polni sestavi. Zato bodo volitve v volilnih enotah, v katerih je bilo izvoljenih premalo članov, ponovili. Te bodo v nedeljo, 16. novem-
bra, kandidature pa je treba vložiti do 5. novembra. Svetniki so po tem, ko je mandate pregledala še manda-
Bojan Kontič je slovesno zaprisegel, župansko lento pa mu je nataknila Majda Gaberšek, najstarejša svetnica, ki je tudi
vodila prvo sejo.
da so konsolidirali občinske finance (ob nastopu mandata je bilo v njih za 5 milijonov evrov primanjkljaja) in vse obveznosti poravnavajo v roku. Svetnike je seznanil, da se bodo v prihodnjih dveh letih vlaaganja nekoliko umirila (seveda pa bodo končali projekte, ki že tečejo), saj bo treba pripraviti nove projekte, ki pa jih bodo usmerili predvsem v razcvet podjetništva (podjetniški center in inkubator na lokaciji Standarda ter obrtna cona Stara vas) ter turizma. Z veseljem je povedal, da je Vegradova stečajna upraviteljica uspela prodati propadajoče območje industrijske cone na Selu (kupil jih je VOC, ki bo tu širil svojo dejavnost), prodala pa je tudi Vegradov samski dom v Stari vasi. Tu še ne vedo, ali bodo lahko imeli še naprej v najemu prostore za javno kuhinjo in brezdomce. V nasprotnem pri-
da prepričajo odgovorne v državi v nujnost gradnje tretje razvojne osi na tem prostoru. Odločil se je, da za ta namen zaposli strokovnjaka, za razvoj podjetništva pa bo angažiral dr. Franca Žerdina.
Izrazil je veliko zaskrbljenost zaradi dogajanja na Premogovniku Velenje in v Termoelektrarni Šoštanj in ocenil, da sta kolektiva v težavah tudi zaradi odnosa lastnika, ki bi se moral tudi zavedati, da bo moral temu okolju poravnavati škodo, ki jo povzroča v prostoru. Povedal je, da ima občina s TEŠ sklenjeno triletno pogodbo o povračilu škode v višini 750 tisočakov letno, s Premogovnikom pa ne. Šaleška dolina je bila - kar se odškodnin tiče - vedno mačehovsko obravnavana in čas bi bil, da se izenači s Posavjem in Krškim.
O možnem kurjenju tujega premoga v TEŠ pa je dejal, da si želi, da bi deponija velenjskega premoga vedno zadoščala potrebam v Termoelektrarni Šoštanj, da bo torej potrebnega čim manj tujega premoga.
i a *

1JJZ
m
tna komisija, potrdili svoje mandate in mandat županu ter slovesno prisegli. Obljubili so, da bodo delali pošteno in odgovorno za blaginjo prebivalcev mestne občine Velenje. Bojan Kontič, ki je prav tako slovesno prisegel, župansko lento pa mu je nataknila najstarejša svetnica, ki je tudi vodila prvo zasedanje, Majda Gaberšek, je svetnike nagovoril in ob tem poudaril, da se bo
še naprej zavzemal za napredek in razvoj velenjske občine. Želi si takšnega sodelovanja s svetniki, kot so ga imeli v prejšnjem mandatu, v katerem so postavljali v ospredje skupne interese in uspeli preseči ideološke razlike.
Predstavil je dosežke preteklega mandatnega obdobja, ki je bilo zelo uspešno predvsem zato, ker so dobro črpali nepovratna evropska
sredstva in z njihovo pomočjo v treh letih in pol za vlaganja namenili 70 milijonov evrov. Še posebej uspešno je bilo zadnje leto, ko so vlaganja v proračunu dosegale kar 60 odstotkov. Kot velik uspeh šteje tudi dejstvo,
Volitve v svete krajevnih skupnosti niso v celoti uspele, v Šentilju, Šaleku in Levem bregu jih bodo ponovno izvedli 16. novembra
Novi svetniki med slovesno zaprisego
meru bodo seveda te prostore poiskali drugje. Napovedal je tudi boljše sodelovanje s partnerskimi mesti, ki so ga sicer ves čas gojili, a krizi primerno za to namenjali malo denarja. Kot eno najpomembnejših nalog je postavil,
Svetniki so soglasno izvolili Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsedoval ji bo Bojan Škarja (SD), člani pa so Tone De Costa (SDS), Vid Glinšek (SLS), Srečko Korošec (DeSUS), Matej Jenko (SMC), Marjana Koren (SD) in Milena Mraz (SD).
■
Kot dobra ekipa bodo zmogli naloge
Na konstitutivni seji sveta Občine Šmartno ob Paki svetniki poudarjali, da se zavzemajo za iste cilje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 20. oktobra -
14 dni po lokalnih volitvah so se v ponedeljek sešli na konstitutivno sejo novoizvoljeni svetniki sveta Občine Šmartno ob Paki. Poleg poročila občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in župana je predsedujoči najstarejši svetnik Rudi Meh dal na glasovanje predloge mandatne komisije (imenovali so jo na začetku seje) za člane občinskega sveta in župana za mandatno obdobje 2014-2018 in te so potrdili.
Opozorjeni na dve nepravilnosti
Predsednica občinske volilne komisije Andreja Mešter je povzela rezultate lokalnih volitev, ki se jih je udeležilo 1409 volilnih upravičen-
V novi sestavi občinskega sveta je pet žensk, kar je največ doslej (manjka Jožef Stakne, SDS).
cev (od 2728). Volivci so odločili, da bo tudi naslednja štiri leta vodil lokalno skupnost Janko Kopušar in da bo v 14-članskem občinskem svetu pet svetnikov stranke SD, po trije z Liste za napredek občine ter SDS-a, 2 svetnika iz vrst SLS ter en svetnik DeSUS-a. Meštrova je še povedala, da kršitev ni bilo, bila pa je občinska volilna komisija opozorjena na dve manjši nepravilnosti.
V primerjavi s prejšnjo sestavo občinskega sveta je v novi nekaj sprememb. Eno svetniško mesto ima manj stranka SLS, enega več Lista za napredek občine. Od 14 svetnikov je novih pet, od tega 2 svetnici stranke SD, ena stranke SDS, nova sta tudi svetnika Liste za napredek občine ter stranke DeSUS. V novi sestavi občinskega sveta je pet žensk, kar je največ doslej.
Zaprisegel stari-novi župan Janko Kopušar
Po ugotovitvi mandatne komisije glede nezdružljivosti funkcij je zaprisegel stari - novi župan Janko Kopušar. Med drugim je dejal, da bodo v šestem mandatu delovanja samostojne občine nadaljevali delo njegovih predhodnikov, občinskih svetnikov in drugih občinskih funkcionarjev. »Z današnjim dnem
Zaprisegel je stari - novi
sprejemamo pravice in obveznosti, da kot partnerji nadaljujemo odprte projekte. V prvi vrsti kohezijske-ga - oskrba Šaleške doline s pitno vodo, pa aktivnosti za kanalizacijo, pred nami so odločitve za sestavo delovnih teles, proračuna za naslednje leto, sprememba statuta, opredelitev do ključnih občinskih projektov.« Dejal je še, da jih čaka vrsta drugih nalog, ki jih bodo
kot dobra ekipa s sodelovanjem, povezovanjem, dialogom in konsenzom zagotovo zmogli.
V nadaljevanju seje so svetniki poudarili, da se zavzemajo za iste cilje, zato bodo podprli vsak predlog, ki bo v korist občanov in občank, ne glede na strankarsko pripadnost.
Komisijo bo vodil Janko Avberšek
Na konstitutivni seji so svetniki že opravili prvo župan Janko nalogo, in sicer Kopušar. so glasovali za predlagano sestavo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Vodil jo bo Janko Avberšek (SD), člani pa so Robert Crnjac (SD), Zdrav-ko Ramšak (Lista za napredek občine), Jože Slemenšek (SDS) ter Damijan Ločičnik (SLS).
■
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
4
GOSPODARSTVO
Men
23. oktobra 2014
Prihaja KOPOP
Novo obdobje plačil za ukrepe ohranjanja in izboljševanja ekosistemov, blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam - Za integrirano pridelavo ne bo več subvencij
Tatjana Podgoršek
Več kot 150 kmetij v Šaleški dolini vloži na leto zahtevek za subvencije za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov v okviru Programa razvoja podeželja. Najpogosteje za sonarav-no rejo domačih živali, ohranjanje travniških sadovnjakov, košnjo strmih travnikov ter ekološko kmetovanje. Če se bodo hoteli vključiti v izvajanje zahtev ukrepa »podnebna plačila« tudi prihodnje leto, bodo morali izpolniti vstopne pogoje kmetijsko-okoljsko podnebnih plačil iz programa razvoja podeželja za prihodnje finančno obdobje. Med novostmi velja omeniti tudi, da med ukrepi ni možnosti pridobitve subvencije za t. i. integrirano pridelavo, s katero se - na primer - ukvarja Kmetijska zadruga Šaleške doline pri proizvodnji jabolk.
Poleg osnovnih še dodatne zahteve
Lidija Diklič, vodja velenjske izpostave Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je povedala, da skupna kmetijska politika 2014-2020 ohranja prejemanje neposrednih plačil za kmetije iz dveh stebrov (neposredna plačila in program razvoja podeželja). Konkretno v drugem (program razvoja podeželja) ne bo več delitve na osi, ampak bo pozornost namenjena združevanju ekonomike kmetije s skrbjo za okolje. »Namesto dosedanjega paketnega pristopa, v katerem vsak od 24 kmetijsko-okoljskih podukrepov (KOP) vključuje več zahtev, bo poslej le kmetijsko-okoljsko podnebno plačilo (KOPOP). Sestavljeno bo iz osnovnih in dodatnih zahtev. Po novem lahko vanj stopijo kmetijska gospodarstva z najmanj enim hektarjem kmetijskih zemljišč v uporabi (prej je bilo dovolj 0,30 hektarja) in če poleg osnovnih zahtev
izpolnjujejo še najmanj eno dodatno zahtevo po lastni izbiri.« Med osnovne zahteve sodi vsakoletno 4-urno usposabljanje, uporaba storitev svetovanja najmanj enkrat v 3 letih, vodenje evidenc o delovnih opravilih na predpisanih obrazcih, prepoved uporabe blata iz komunalnih čistilnih naprav in prepoved setve oziroma sadik gensko spremenjenih organizmov. Dodatne zahteve, pojasnjuje Dikličeva, pa so razdeljene na devet shem in se nanašajo na nadstandardne kmetijske prakse za okolju prijazno poljedelstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, okolju prijazno kmetovanje na travinju z živalmi, gospodarjenje z naravovarstvenimi pomembnimi travišči, varovanje vodnih virov ...
Novi vstopni pogoji
Pomembna novost so vstopni pogoji, ki jih mora upravičenec izpolniti pred vstopom v ukrep KOPOP. Med drugim mora opraviti 6-urni program usposabljanja s področja kmetijskih in okoljskih podnebnih vsebin, izdelati gnojilni načrt na podlagi veljavne kemične analize tal za vsa zemljišča, na katerih bo uporabljal mineralna gnojila (analiza ne sme biti starejša od 5 let) ter program aktivnosti kmetijskega gospodarstva. Prav tako morajo upravičenci hraniti vse račune o nakupu gnojil, sredstev za varstvo rastlin, krmil, razne deklaracije, pogodbe z izvajalci storitev ter druge račune v zvezi z izvajanjem ukrepov, v pogled nadzornim organom pa tudi izpolnjeno evidenco o vseh delovnih opravilih. »Bojim se, da bodo vse te zahteve katero od naših kmetij odvrnile od vključitve v ukrep. Mi jih bomo spodbujali najprej k izpolnitvi vstopnih pogojev, saj je izvajanje KOPOP zahtev ena od priložnosti za pridobitev dodatnih sredstev,« še pravi Lidija Diklič.	■
Mlečna cesta
Mlekarna v Arji vasi omogoča kupcem sledljivost osnovne surovine - Z Mlečno cesto povezali več kot 1000 svojih dobaviteljev mleka
Tatjana Podgoršek
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je pred nedavnim seznanila potrošnike, da lahko s pomočjo spletne strani in mobilne aplikacije preverijo, od kod je mleko v izdelku njihove blagovne znamke Zelena dolina.
Direktor mlekarne Marjan Jakob je povedal, da lahko kupci v sistemu sledljivosti preverijo, kaj se je dogajalo s surovino od izvora do trgovske police. »Predelavi mleka lahko sledijo po natančno določenih kontrolnih točkah.« Ti podatki so kupcem na voljo na spletni strani www.mlečna ce-sta.si, na brezplačni mobilni aplikaciji »izvor«, pri uporabi pametnega telefona pa je dovolj le skeniranje kode.
V projekt Mlečna cesta je mlekarna vključila vse svoje dobavitelje - več kot 1000 slovenskih kmetij. Bo pa potrebnega več časa (predvidoma do spomladi prihodnje leto) za še fizično označitev kmetij na odkupnem področju. V tem trenutku je iz Šaleške doline tako označena kmetija Pečečnik iz Arnač pri Šentilju.
Sogovornik še dodaja, da je projekt Mlečna cesta pomemben v prizadevanjih za samooskrbo, saj podpira domačo proizvodnjo, hkrati pa tudi prodajo domačih izdelkov. Ne oživlja le slovenskega podeželja, ampak omogoča kupcem tudi kakovostno izbiro. In kaj si od Mlečne ceste obetajo v mlekarni? »Še večjo prepoznavnost ter spodbujanje potrošnikov po kupovanju preverjenih produktov,« je odgovoril Marjan Jakob.	■
Geniji ali bleferji?
»Delavci smo preobremenjeni in utrujeni,« pravi predsednik sindikata v TEŠ Danilo Tajnik
Mira Zakošek
V Termoelektrarni Šoštanj so delavci zgroženi, naveličani, utrujeni in obremenjeni, pravita predsednik sindikata Danilo Tajnik in njegov podpredsednik Marko Pečovnik. Leto dni po prvem predlogu finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki je povzročil val ogorčenja v celoti skupini HSE, so dobili nov predlog (o tem in zmanjšanju števila zaposlenih smo pisali prejšnji teden). Tokrat je taktika drugačna, »lotili« so se zgolj šaleških firm, ki sta v tem času na kolenih. Zgroženi so zlasti zato, ker so le dobre tri tedne opazovali »mlade strokovnjake«, ki so se sprehajali po termoelektrarni in pripravili ta predlog. V tem kratkem času je bilo tem »strokovnjakom« vse jasno, tako da so lahko med drugim predlagali drugačno organizacijo dela na pogonu (tam morajo biti delavci prisotni vedno, noč in dan, nedelje in praznike, zato je delo organizirano v več izmenah). V Tešu se zato sprašujejo, ali so to res tako veliki frajerji ali pa le navadni bleferji.
Pred tednom so se dobili z njimi in jim postregli s številnimi protiargumenti, jim predstavili svoje izkušnje, jim razložili, kako in koliko dela-
»Če bi število delavcev prepolovili, bi Termoelektrarna Šoštanj ugasnila!«
Predsednik sindikata TEŠ Danilo Tajnik: »Ne vem, od kod jim reference, da lahko kar tako v treh tednih ocenijo, da nas je pol preveč.«
jo. »Predstavili smo jim svojo sliko, svojo študijo, tista, ki so nam jo predstavili, za nas vsekakor ni verodostojna,« pravi Danilo Tajnik, ki se vedno znova sprašuje, od kod podjetju KF Finan-
ce takšne reference, da lahko tako obsežno delo opravi v tako kratkem času, še posebej, ker gre v primeru Termoelektrarne Šoštanj za specifiko, ki je verjetno edina v Sloveniji. Kaj pa pravi na predlog reorganizacije dela na pogonu? »Nikakor se z njim ne moremo strinjati in opozarjamo, da bi na ta način ogrozili nemoteno obratovanje in tako oskrbo z električno energijo v Sloveniji.« Kakšno pa je pravzaprav razpoloženje med delavci? »Katastrofalno. V zadnjih mesecih smo opravili ogromno delo, vse dni veliko delamo, vsi smo preobremenjeni, izčrpani, uničeni, prisiljeni smo delati nadure . Potem pa priletijo takšne študije, ki so za nas dodatna obremenitev, težko usklajujemo takšno stanje,« pravi Tajnik, ki dodaja, da se nikoli niso izogibali pogovorom o prestrukturiranju, izboljšavah, navsezadnje tudi o presežnih delavcih, če je to utemeljeno. Ne morejo pa se strinjati s sedanjim načinom, da jim kdo v trenutku, ko so preobremenjeni, hladno reče, da jih je preveč. »Zdaj, ko izvajamo preizkuse šestega bloka in obratujeta štirka in petka, trojka pa je še tudi v pripravljenosti, nam delavcev primanjkuje!« poudarja in dodaja, da na kar tako pavšalne številke, koliko jih je preveč, ne bodo nikoli pristali, stali bodo za vsakim delavcem, vsekakor pa bi odpustitev tolikšnega števila delavcev pomenila ustavitev Termoelektrarne Šoštanj.
Blok šest s polno močjo
Šoštanj, 21. oktobra - Novi blok 6 je 21. oktobra ob 13.25 prvič dosegel maksimalno moč 600 MW. S tem so v Termoelektrarni Šoštanj uresničili znova enega prelomnih ciljev.
Zaradi velikih potreb po elektriki obratujeta s polno močjo tudi četrti in peti blok. Skupaj so tako ta dan dosegli nov zgodovinski proizvodni rekord. V omrežje so poslali kar 1005 MW električne energije (s tem so za 143 MW presegli dosedanji rekord, ki so ga dosegli 10. oktobra letos).
Pričakovanja, napovedovanja bo zamenjala obilica dela
V velenjskem Veplasu že vidne »posledice« preselitve proizvodnje medicinskih kadi - Za zdaj ukinili proizvodnjo jamborov za jadralne deske - Namesto 9 milijonov prihodnje leto do 20 milijonov evrov realizacije
Tatjana Podgoršek
V družbi Veplas Velenje že kar nekaj časa napovedujejo boljše čase. Zagotovili naj bi si jih s preselitvijo proizvodnje medicinskih kadi iz dveh držav v Velenje, kjer so te kadi za svojega največjega poslovnega partnerja - švedsko Ar-joHuntleigh - že izdelovali. Preselitev naj bi v celoti izvedli v prvi polovici letošnjega leta. So danes že na konju?
Od blizu 300 tisoč na približno milijon evrov
»Težko rečem, če smo že povsem na konju. Dejstvo je, da je uspešno za nami prva faza preselitve, proizvodnja je stekla, zaposleni pripravljeni in usposobljeni za velike izzive. Ocenjujemo, da bomo v teh dneh rešili še eno nalogo. Po dogovoru s poslovnim partnerjem moramo namreč poiskati domače dobavitelje. Zadeva ni enostavna, saj morajo tudi ti, tako kot Veplas, izpolnjevati stroge medicinske standarde. Pri tem je še veliko birokracije, kar vsem dobaviteljem ni po godu. Švedski partner pa še ni rešil vseh težav v zvezi z zagotavljanjem materiala ter logistiko. Ni jih pričakoval v tolikšni meri, nanje ni bil tako pripravljen, za nameček mu je odpovedal še informacijski sistem,« je odgovoril Franc Vedenik, direktor družbe, in dodal, da pa so v hiši že vidne »posledice« izpeljanih aktivnosti. Če so v začetku leta dosegli blizu 300 tisoč evrov realizacije na mesec, jo sedaj približno milijon evrov. Zaradi zamud, ki so nastale
pri proizvodnji medicinskih kadi, bi morala ta dosegati 1,5 milijona evrov na mesec. Glede na zmogljivosti bodo potrebe poslovnega partnerja težko v celoti izpolnili.
Franc Vedenik: »Medicinski standard je zelo zahteven, veliko je birokracije, veliko je tudi takšnih in drugačnih ovir. Sicer pa trdim, da smo krizo izkoristili v svoj prid.«
Ukinili proizvodnjo najuspešnejšega izdelka
Za zagotovitev potrebnih prostorskih zmogljivosti so v družbi ukinili proizvodnjo jamborov za jadralne deske, ki je bil - po besedah sogovornika - doslej najuspešnejši Veplasov program. Ukinitvi je botroval predvsem drastični padec zanimanja zanj kot posledica razmer na trgu. Za zdaj skladiščijo le jambore višjega cenovnega razreda. Ali bodo njihovo proizvodnjo kdaj na-
daljevali ali jo bodo dokončno opustili, se bodo odločili na osnovi povpraševanja.
Na obzorju preselitev še kakšnega programa
Ostali programi še ostajajo v Veplasu, a le za zdaj. Proizvodnjo medicinskih kadi so organizirali v hčerinski firmi, katere solastnik je tudi švedski partner. V Veplasu, delniški družbi, pa beležijo, tako Vedenik, velik porast naročil. Zaradi teh in novih projektov bomo prihodnje leto morali preseliti še kakšen program. Razmišljamo o postavitvi proizvodnega obrata v bližini meje Slovenije s Hrvaško, kjer naj bi organizirali proizvodnjo izdelkov, pri katerih je potrebnega še precej ročnega dela in nižja stopnja tehnologije: vodni tobogani, izdelki za avtomobilsko industrijo.
Veliko naročil
Poleg zapisanega naj bi bila spodbudna tudi močno povečana naročila za letalsko industrijo. Italijanski kupec Agusta Westland, ki jim je veliko pomagal pri osvojitvi zahtev za pridobitev ustreznega certifikata, naj bi močno povečal naročila. Poleg tega so iskali še druge partner-r■ je in jih tudi našli.
Čaka jih veliko dela
Na vprašanje, kdaj končno iz krize, ali prihodnje leto ne bodo samo pričakovali, računali na ..., Franc Vedenik pravi: »Krepko bomo morali zavihati rokave že do konca leta, da bomo izpolnili naročila medicinskih kadi. Švedski partner novih naročil za letos ne sprejema. Sistemu Veplas pa se obeta več kot 100-odstotno povečanje realizacije. Lani smo je dosegli približno 9 milijonov evrov, prihodnje leto naj bi jo dosegli okoli 20 milijonov evrov. To je šok za podjetje in terja od vseh zaposlenih ogromno prizadevanj in časa«.


Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 5
GOSPODARSTVO
- 5
23. oktobra 2014
MiCftfl
Delamo tako, da lahko prezivimo
Podjetje Melu mizarstvo iz Luč 95 odstotkov notranjih masivnih vrat proda na evropskem trgu - Nov izziv izdelava posebnih lesenih zidnih oblog za notranje prostore
roma tri sobote, sicer pa poskušamo ustreči kupcem, kolikor se da. Vedno jim damo dobro »va-go«, prepričamo pa tudi s kakovostjo,« je odgovoril na vprašanje direktor podjetja Melu mizarstvo Alojz Selišnik. Kanček k
Alojz Selišnik: »Tako, kot se je država lotila oživljanja lesne dejavnosti, uspeha ne bo.«
Nekatera dela lahko opravi robot, veliko pa je še vedno ročnega dela.
Tatjana Podgoršek
Melu mizarstvo iz Luč je eno redkih podjetij s področja lesarske dejavnosti v Sloveniji, ki piše zgodbo o uspehu. Piše jo že dobrih 80 let. V tem trenutku podjetje, ki zaposluje 25 delavcev, vodi tretja generacija mizarjev. Poznano je po izdelavi notranjih masivnih vrat iz različnih vrst lesa predvsem za individualne hiše.
Novi, inovativni produkti ...
Kako lahko uspevajo glede na to, da lesna dejavnost v Sloveniji že nekaj časa bije plat zvona? »Uspešnost se meri na različne načine. Če sodijo k njim novi produkti in 95-odstotni izvoz, potem lahko govorimo o zgodbi o uspehu. Glede na to, da delamo v lesni branži, ki sodi med delovno intenzivne panoge, na nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva v omenjenih dejavnostih, bijemo enako bitko kot celotno slovensko gospodarstvo. Finančni rezultati so malo nad ničlo, vse ostalo pa delamo tako, da lahko preživimo. To pomeni nadpovprečno delo, vlaganja v tehnologijo, inovativnost, novi izdelki, sledimo željam trga, uporabljamo sodobne materiale, ukvarjamo se z dizajnom ... Lani smo, sam in moji domači, imeli prosti dve ozi-
lovalcev sadja na območju Šaleške doline, pri katerih želijo spodbuditi pridelavo in predelavo jagodičev-ja, s tem prispevati k dodajanju vrednosti kmetijskim proizvodom ter popestriti in povečati domačo ponudbo na trgu. »Trg je neizprosen, potrošniki pa so vse bolj osveščeni in zahtevni. Ni dovolj, da imaš kakovosten izdelek, če ga hočeš prodati, ga je treba primerno zapakirati,« je razloge za vključitev v projekt pojasnila inženirka kmetijstva Kristina Kocuvan z Malega Vrha v občini Šmartno ob Paki in dodala, da so skupaj s kmetijsko svetovalno službo ugotovili, da mora biti embalaža iz naravnih materialov, z lepim videzom in opremljena z informacijami, ki zanimajo potrošnika. »Ob zaključku projekta smo sedaj »opremljeni« s predstavitvenimi letaki, informativnimi vizitkami, bombažnimi nosilnimi vrečkami in prepoznavnimi prti za na stojnice. Večja, ko bo prepoznavnost, lažje
dobri zgodbi - po njegovem mnenju - prispeva tradicija. Tako se namreč prenašajo izkušnje. Te sedaj skupaj z ženo prenaša na tri sinove, od katerih je eden že zaposlen v podjetju.
V EU izvažajo že 25 let. Na nemškem trgu so našli mizarja, s katerim so sklenili posel (z njim delajo še danes), kmalu so se našli še drugi. Vmes so nekateri propadli, jim ostali dolžni, a so se našli
novi. K temu je - meni sogovornik - največ pripomogel »dober glas, ki seže v deveto vas«. V proizvodnji uporabijo domač les, nekaj ga tudi uvozijo, odvisno od želja kupcev.
prodajnih policah v nekaterih trgovinah vedno več potrošnikov najde pot do kmetije. Vsaka stvar, pravi Kristina, potrebuje svoj čas. Se da s to dejavnostjo preživeti? »Za zdaj še ne. Če si brez službe, tako kot sem sama, se oprimeš vsake bilke. Bolje nekaj kot nič.«
Kristina je pohvalila delo kmetijske svetovalne službe, ki jih seznanja z novostmi, organizira razna predavanja, izobraževanja, delavnice, na katerih pridobivajo novo znanje. Sama bi se ob vseh zahtevah, izzivih težko znašla. Tudi država, pravi, ima večji posluh za kmetijsko politiko, a še premajhnega. »Ob ogledu primerov dobre prakse v tujini bodejo v oči večja skrb za kmeta, boljši sistem trženja izdelkov in podobno. Menim, da bi lahko tudi pri nas država naredila še več. Ne nazadnje s spodbujanjem lokalne pridelave se ohranjajo delovna mesta, poseljenost in obdelanost podeželja. Pri tem ne gre prezreti še zmanjšanja onesnaženosti okolja in pozitivnega vpliva na lokalno ekonomijo.«
Razmere v državi malemu kmetu še niso najbolj naklonjene. Sogovornica močno upa, da se bodo kmalu izboljšale, da bo lahko uresničila svoje načrte. Pogumne ima. Ponudbo kruha in pekovskega peciva bi rada dopolnila še s kakšnim izdelkom, ena od želja je povezanih z vinotočem. Za zdaj pogojev zanj še ne izpolnjujejo. »Bomo videli, kaj bo prinesel čas. Optimizma mi ne manjka. Naredili bomo vse, da bomo lahko od tega, kar počnemo sedaj, živeli,« je še dejala Kristina Kocuvan.
■
Obljube države prazne besede
Na trditev oziroma obljube odgovornih v državi, o prizadevanjih po izboljšanju položaja lesne dejavnosti, Selišnik odgovarja: »To so prazne besede. Sam sem bil član sveta na ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, katerega cilj je bil obujanje lesne branže. Tako, kot se je država tega lotila, uspeha ne bo. Po mojem mnenju je glavni krivec za stanje v branži in vseh delovno intenzivnih panogah prevelika obremenitev dela. Če bi bila ta manjša, bi delavci lahko zaslužili več, več bi ostalo podjetju za vlaganja v razvoj, sploh ob dejstvu, da je na domačem dvorišču dovolj surovine. Tako pa so plače večine zaposlenih povprečne ali pod njimi, izdelek pa tako obremenjen, da tudi v tujini ni več konkurenčen. Politika in država bi morali čim prej spoznati, da tega ni mogoče preživeti, in ustrezno ukrepati.«
Razširitev programa in dograditev proizvodnih prostorov
Selišnik upa, da se bodo odgovorni v državi zganili in gospodarstvu pomagali lažje »dihati«. Sicer pa ostaja osrednji cilj podjetja Melu skrb za nadaljnji razvoj, izobraževanje vseh zaposlenih, tehnološka opremljenost proizvodnje (čeprav že sedaj nekatera dela v delavnici opravijo roboti), razširitev programa notranjih masivnih vrat s posebnimi izdelki (protihrupna, protipožarna vrata ...). »V zadnjih 10 letih smo izdelali 50 tisoč različic notranjih vrat in 12 tisoč podbojev. Zanje imamo evropsko zaščito modela na patentnem uradu.« Med cilji so še dograditev proizvodnih prostorov, da bodo ti sodobnejši in bolj funkcionalni. Nov izziv za podjetje pa predstavlja izdelovanje posebnih lesenih stenskih oblog za notranje prostore.	■
Po nasmehu sadovi narave
Vsaka stvar potrebuje svoj čas, pravi nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Kristina Kocuvan iz Šmartnega ob Paki - Potrošniki vedno bolj osveščeni
Tatjana Podgoršek
V	začetku lanskega leta se je velenjska izpostava Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Celje lotila izvedbe projekta Sadovi narave Šaleške doline. Končali so ga s predstavitvijo na nedavnem jesenskem sejmu v Velenju.
V	projekt, ki je nadgradnja blagovne znamke Z nasmehom narave iz Saša regije, so vključili sedem pride-
bodo naši produkti našli pot do potrošnikov.«
Po besedah sogovornice gredo prizadevanja v prodaji lokalno pridelane hrane v pravo smer. Pred dobrim letom, ko se je skupaj s starši
ter možem odločila za dopolnilno dejavnost na kmetiji, je prodajo kruha in pekovskega peciva, izdelanega na tradicionalen način, označila kot »tako tako«. Danes je precej bolje, saj poleg prodaje na tržnicah in
Kristina Kocuvan: »Kot inženirka kmetijstva sem zaznala priložnost v dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Upam, da bomo
od te lahko tudi živeli.«
gospodarske novice
Hotel Prebold prenovljen in z novo ponudbo
Hotel Prebold so temeljito prenovili in ga ob tem obogatili z wellness ponudbo (savnami, masažnimi bazeni, fitnesom, masažami, kozmetičnim salonom, še ta mesec pa bodo odprli tudi fitnes za individualne in skupinske vadbe ter treninge boksa). V sodelovanju z znanima antropologinjama bodo prirejali antropološke delavnice, načrtujejo pa tudi odprtje zdrave kuhinje in ambulante za estetsko kirurgijo.
Trenutno ima hotel 28, večinoma dvoposteljnih sob, načrtujejo pa dograditev dodatnih 28 sob in pomožnih prostorov. Z novo ponudbo so obogatili kavarno, ki jo bodo prav tako prenovili.
Še bo treba varčevati
Ljubljana, Največji fiskalni napor napoveduje nova vlada pri restriktivni politiki plač v javnem sektorju. Če naj bi letos na ta račun privarčevali 0,49 odstotka BDP, naj bi prihodnje leto ukrepi na tem področju predstavljali 0,94 odstotka BDP. Kako bo to izvedla, pa za zdaj javnosti še ni predstavila. Svoje seveda niso rekli tudi sindikati.
Nekoliko manj brezposelnih
Število brezposelnih se v Sloveniji že nekaj mesecev nekoliko zmanjšuje. Registrirana brezposelnost je tako avgusta znašala 12,5 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija in 0,3 odstotne točke manj kot avgusta lani.
Ogromno hrane zavržemo
Letošnji svetovni dan hrane je potekal pod geslom Družinsko kmetovanje: Nahranimo svet, skrbimo za planet. Medtem ko veliko ljudi še vedno živi v pomanjkanju te osnovne dobrine, je v razvitih državah ogromno zavržemo. Analiza kaže, da so v letu 2012 gospodinjstva v Sloveniji porabila za hrano povprečno 13 odstotkov vseh potrošenih sredstev ali 2472 evrov oziroma 985 evrov na člana gospodinjstva. Kljub temu še vedno veliko hrane zavržemo. Po podatkih Statističnega urada RS smo v državi leta 2011 zavrgli blizu 168 ton hrane ali kar 82 kg na vsakega prebivalca.
■ mz

Brezposelnim mladim iz Savinjske regije, ki imajo dobro podjetniško idejo sporočamo, da se lahko prijavijo na
JAVNI POZIV »PODJETNO V SVET PODJETNIŠTVA 2014«
V štirimesečno zaposlitev z usposabljanjem za ustanovitev svojega podjetja bo izbranih 10 najboljših. Vse informacije in vloga je objavljena na spletni strani: www.rasr.si.
Več informacij na: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije d.o.o., Ulica XIV. divizije 12, 3000 Celje, mag. Barbara Mikuš Marzidovšek, 031 813 513; barbara.marzidovsek@rasr.si in Tomaž Poličnik, 03 589 40 90; tomaz.policnik@rasr.si.
Projekt financirata Evropski socialni sklad in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Janez Jazbec, direktor RASR
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
6
UTRIP
23. oktobra 2014
OD SREDE-DO- TO
Sreda, 15. oktobra
Domači poslanci so z 58 glasovi proti in šestimi za zavrnili sklep, da Janezu Janši ne preneha mandat, in torej sklenili, da mu mandat preneha.
ni gost vojaške parade v čast 70. obletnici osvoboditve srbske prestolnice.
Petek, 17. oktobra
Gospodarski minister Jožef Petrovič se je po pogovoru s premierjem Mirom Ceraijem odločil nepreklicno odstopiti.
19. oktobra
V 54 občinah je potekal drugi krog volitev županov. Najbolj sta slavila novi in stari mariborski in piranski župan Andrej Fištravec in Peter Bossman, pa tudi novi ptujski župan Miran Senčar.
Kriminalisti so sporočili, da sumijo, da sta francoski Alstom in pod-
Janezu Janši je poslanski mandat prenehal.
Razveselili so se tisti, ki so jih jezila dela na avtocestnem odseku Unec-Postojna - ta so se namreč končala.
V	javno razpravo je bil dan predlog zakona o partnerski skupnosti, ki ureja skupnost dveh žensk ali dveh moških in je pravno izenačena z zakonsko zvezo.
Vlada je sprejela osnutek proračunskega načrta za 2015, po katerem za prihodnje leto načrtuje jav-nofinančni primanjkljaj 2,8 odstotka BDP-ja.
Jean-Claude Juncker je sklenil, da bo novi slovenski kandidatki za ko-misarko Violeti Bulc namenil resor za promet.
V	Beogradu je odmeval incident z nogometne tekme dne pred tem, ko so neznanci na igrišče spustili kva-drokopter z zastavo Velike Albanije.
Medtem ko so ZDA okrepile zračne napade na mesto Kobane ob sirsko-turški meji, so borci Islamske države prodirali proti iraški prestolnici.
Četrtek, 16. oktobra
Premier Miro Cerar je napovedal spremembo zakonodaje pri kandidaturah oseb, ki so bile pravnomočno obsojene.
Gospodarski minister se je odločil za nepreklicni odstop.
Sindikati so na seji Ekonomsko--socialnega sveta neuspešno zahtevali zaustavitev postopkov privatizacije.
V Južni Koreji je prišlo do tragedije: najmanj 16 ljudi je umrlo, ko se je na pop koncertu priljubljene skupine zrušil prezračevalni jašek.
Ukrajinski in ruski predsednik sta dosegla napredek pri vprašanju dobave ruskega plina za Ukrajino, a pri vprašanju vzhodne Ukrajine ni bilo napredka.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je sprožil nov poziv k nujnemu zbiranju sredstev za boj proti eboli, potem ko je v sklad za spopad za boleznijo 100 tisoč dolarjev prispevala le Kolumbija.
Sobota, 18. oktobra
Varuh konkurence Andrej Krašek je premierju Cerarju po odstopu gospodarskega ministra očital, da dvomi o delu njegove agencije, namesto da bi jo podprl.
Vlada je govorila o rebalansu letošnjega proračuna in novih izhodiščih proračuna za leto 2015, pri čemer je ministrica za delo Anja Kopač Mrak opozorila, da na področju sociale ni veliko manevrskega prostora.
Na desettisoče Britancev je na protestnih shodih v Londonu, Gla-sgowu in Belfastu zahtevalo dvig plač v javnem sektorju.
V Vatikanu so pripravili končno besedilo izredne škofovske konference o družini. Mnogi so bili razočarani, češ da je konservativno.
Novoizvoljeni so imeli razlog za proslavljanje.
jetje iz Ljubljane Teš oškodovala za 284 milijonov evrov.
Hrvaški mediji so poročali, da je tamkajšnja policija pridržala župana Zagreba Milana Bandica in še nekaj ljudi zaradi suma korupcije pri delovanju Holdinga mesta Zagreb.
V	hongkonškem okrožju Monk Kok se je policija spopadla s pro-demokratičnimi protestniki, ki so že tri tedne vztrajali na ulicah tega azijskega velemesta.
Ponedeljek, 20. oktobra
V	zraku je še dišalo po volitvah. Posebej v Postojni, kjer se ne dramatično zapletlo: po preštetih sedmih glasovnicah, ki so prispele po pošti, je bila namreč razlika med Verbi-čem in Marentičem zgolj en glas.
Nedelja,
Razlika v Postojni se je zmanjšala na le en glas.
Komisija za preprečevanje korupcije je sporočila, da se odgovorni iz-
Strokovnjaki pravijo, da je resor, ki naj bi ga vodila Bulčeva, za Slovenijo izjemnega pomena.
Poznavalci so komentirali Junckerjevo odločitev za resor, ki ga namenja naši komisarki. Kot so dejali, je področje prometa za Slovenijo zaradi njene strateške lege izrednega pomena in je zato celo neprimerno pomembnejše od energetike.
Angola, Malezija, Venezuela, Nova Zelandija in Španija je pet novo izvoljenih nestalnih članic Varnostnega sveta ZN.
Ruski predsednik Vladimir Putin je obiskal Beograd, kjer je bil glav-
Pa kaj?!
žabjcr
perspektiva
mikajo ukrepanju v primeru Uroša Rotnika.
Bruseljski mediji so pozitivno ocenili nastop slovenske komisar-ske kandidatke Violete Bulc pred odborom za promet. Kot so sporočili, je pustila dober vtis.
V Pekingu se je začelo redno letno zasedanje 205-članskega centralnega komiteja kitajske komunistične partije, katerega glavna tema je bil boj proti korupciji.
Po ugotovitvah nemških obveščevalcev so malezijsko potniško letalo julija sestrelili proruski uporniki, in sicer z raketo, ki so jo ukradli ukrajinski vojski.
Torek, 21. oktobra
Informacijska pooblaščenka je odločila, da ni pravne podlage za skrivanje magnetograma in tako smo se razveselili, da bomo vendarle izvedeli, kaj se je dogajalo na seji, ko se je Alenka Bratušek sama predlagala za evropsko komisarko.
Pooblaščenka je odločila, da
bo magnetogram seje vlade postal javen.
Koordinatorji odbora za promet Evropskega parlamenta so enotno sklenili, da je Violeta Bulc ustrezna kandidatka za novo komisarko za promet.
Zunanje ministrstvo je zaradi najnovejših incidentov v Piranskem zalivu (med hrvaškimi policisti in slovenskimi ribiči) na pogovor poklicalo hrvaško veleposlanico v Sloveniji in ji izročilo protestno noto.
Vlada je razpravljala, kje varčevati. V DeSUSu so sporočili, da regresa upokojencev ne dajo, da ne bodo dopustili posega v plače pa so opozorili v sindikatu Sviz, kjer so že omenjali stavko.
Poslanci SDS so zahtevali odstop predsednika DZ Milana Brgleza, češ da je v intervjuju za Mladino podajal stališča, ki so v nasprotju z ustavnim redom.
Po revolucionarnem zdravljenju s presaditvijo celic, ki so ga izvedli na Poljskem, je Bolgar, ki je bil od leta 2010 hrom, ponovno shodil.
Špela Kožar
m •f
Dobili smo ministrico za kulturo, kije strokovnjakinja za zdravstvo. Pa kaj? Na zaslišanju pred pristojnim parlamentarnim odborom je dejala, da tudi kultura potrebuje zdravja. Je mar imela v mislih zdravo okolje ali preporod kulturnega sektorja?
Še nobena vlada v prvih letih novega tisočletja ni pokazala takšne ambivalentnosti do tega področja kot Cerarjeva. Da, tudi druga Janševa vlada ne, saj je kljub superministrstvu kulturni resor vodil literat in nekdanji alternativec. Govoriti o strokovnosti, nato pa na mesto ministra postaviti analfabeta, je najmanj presenetljivo. Gospa ministrica je sicer studiozna; hodi na sestanke, ali pa drugi prihajajo k njej z namenom, da se poduči, ugotovi težave, osvoji potrebna znanja. Hm. Pravkar sem spremljala zaslišanje Violete Bulc pred evropskim odborom za promet. Menda je imela le nekaj dni časa za seznanitev s področjem. In danes je postala evropska komi-sarka za promet. Hm.
Kaj sploh (še) zahtevamo od politične funkcije? Ko seje razbohotila nejevolja glede kandidatke za kulturno ministrico, je predsednik Erjavec dejal, da se moramo navaditi na dejstvo, da je ministrski stolček politična funkcija, državni sekretarji vsakega ministra pa morajo biti tisti, ki obvladajo področje. Je torej politična funkcija zgolj to, da si glasnik idej nekoga drugega?In hkrati »izprave stranke«? Očitno temu prikimavata tudi Bruselj ali Strasbourg. Julijana Bizjak Mlakarje menda velika zagovornica javnega interesa. Hja, ta ni več samoumeven, zato bo to gotovo ena njenih najtežjih nalog. Pa je že zaradi tega dovolj dobra za ta položaj? Ne želim dvomiti že vnaprej, želim le spomniti na primerjavo, da je postal pravosodni minister nekdo, ki ga je marsikdo že prej videl ali pa vsaj želel na tem položaju, medtem ko je kulturna ministrica oseba, kije nihče ni povezoval s tem resorjem. Dvomim torej v Cerarjevo sposobnost slediti lastnemu cilju, to je vzpostavitev »pravih« vrednot v družbi. Kdo pa jih poleg športa vzpostavlja bolje kot kultura; pa naj gre za prepevanje in plesanje na veselici, ogled filma ali branje knjige. Vsi smo odjemalci kulture in s tem njeni kritiki. A ko pride do izbire, koga postaviti na tako pomembno mesto, se le redki oglasijo. Še več, le redki imajo sploh idejo, kaj za božjo voljo nam je s to slovensko kulturo sploh storiti... njen karakter namreč enačijo s Prešernovo proslavo, slavljenjem visoke umetnosti, ki zahteva precej drugačno pozornost odjemalcev, zato ji mnogi raje te sploh ne posvečajo. In kaj lahko stori minister? Gotovo manj kot zavodi sami - odličen dokaz je Festival Velenje, kije v zadnjih letih kulturno prebudil mesto, saj seje po uveljavitvi Pikinega festivala kot najpomembnejšega otroškega festivala začel vedno bolj odpirati različnim umetniškim žanrom in to na način: za vsakogar nekaj. Gotovo manj kot lokalne oblasti - odličen primer je sprehajališče v centru, kije popolnoma spremenil odnos do reke Pake, saj lahko zdaj sediš v njeni neposredni »valovni« in jo s tem občutiš kot pomemben del mestne vedute, ki sledi svežim urbanim zasnovam.
Da, veliko je mogoče narediti z vizijo in željo po spremembi, brez pomoči države. A po drugi strani imamo državo zato, da odgovornosti ne prelaga le na državljane, temveč da jim pomaga pri njihovi nenehni rasti - in zato sta izobraževanje ter kultura ključni družbeni premisi.
Julijana Bizjak Mlakarje zavzela izjemno zahteven resor, saj bo morala na novo sooblikovati državo. Ne potrebujemo namreč le prevetritev lastnih vrednot, kar zadeva koruptivno obnašanje. Kot državljani moramo zagovarjati tudi strpnost, pravico do drugačnosti, pluralizem mnenj, pomoč sočloveku itn., skratka vse tisto, kar se denimo zvrsti na odru ljubljanske drame v enem večeru. V eni predstavi. Umetnost je vedno bila in bo ogledalo družbe, kultura pa njena nenehna refleksija, zato lahko le neuki politik reče: Pa kaj? So what? Neukemu državljanu je namreč kaj takega mogoče oprostiti. Saj mu država kot njegova referenčna matica ne daje drugačnega vzora.
obiskovalcem
ek
AL* fti
Britanci so zahtevali višje plače.
V Gorenju so bili pred nedavnim, ko so pripravili prvi dan odprtih vrat in obiskovalcem omogočili, da so si ogledali tudi proizvodnjo, prijetno presenečeni nad velikim zanimanjem. Zadnjo soboto, ki je bila
spet delovna, so to naredili ponovno in bili z obiskom znova zadovoljni. Seveda so ta dan lahko obiskovalci obiskali tudi njihov Studio, kjer so jim pripravili veliko presenečenj, nagrad in ugodnih nakupov.

Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
23. oktobra 2014
■tfttAl
POLITIKA
7
Osem svetnikov premalo
2.230 volilnih upravičencev bo imelo v nedeljo, 16. novembra, novo priložnost, da izvoli svoje predstavnike v sveta krajevnih skupnosti in mestno četrt
Na volišča bo povabljenih 2.230 volivcev
V	Šaleku so volitve razpisane za enega manjkajočega člana iz volilne enote 2 (ta obsega Šalek 81, 82, 83, 87, 89 in 91) s 567 volivci in 2 manjkajoča člana iz volilne enote 4 (Šalek 93, 95 in 97) z 324 volivci.
V	Šentilju bi morali izvoliti še po 1 člana v volilnih enotah 2 (Laze od h. št. 1 do 65), povabilo na volitve bo dobilo 360 volilnih upravičencev, 3 (Ložnica od
h. št. 1 do 24), kjer je 149 volilnih upravičencev, in 4 (Silova od h. št. 1 do 35) s 153 volivci.
Na Levem bregu zahod pa manjkata 2 člana iz volilne enote 1 (gre za območje Šaleške ceste 19, 19
a,	20 a, 20 b, 20 c, 20 d in 21, za Cankarjevo 1 a, 1
b,	1 c,1 d, 2 a, 2 b in 2 c, nadalje za Kidričevo cesto 1, 3, 5 in 7 ter za Prešernovo cesto 1, 2, 4, 6 in 8) s 677 volivci.
Izvolili naj bi tako še 8 članov svetov v KS oz. MČ. Na volišče bo povabljenih 2230 volivcev.
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Ker v dveh krajevnih skupnostih in eni mestni četrti na lokalnih volitvah, ki so ob volitvah županov in članov občinskih svetov potekale 5. oktobra, v Velenju ni bilo dovolj kandidatov - ali pa jih sploh ni bilo, bodo volivci svojo državljansko pravico in dolžnost lahko opravili še enkrat. Občinska volilna komisija, predseduje ji Milena Bukvič - Dežman, je volitve razpisala na nedeljo, 16. novembra.
Ponovne volitve, razpisane zaradi izvolitve manjkajočih članov svetov, bodo potekale v krajevnih skupnostih Šalek in Šentilj ter v mestni četrti Levi breg zahod.
Kandidature najkasneje 5. novembra
Pravila so enaka, kot veljajo za druge volitve. »Bo pa treba vse skupaj opraviti bolj hitro, ker so roki krajši, saj je od razpisa volitev do glasovanja le mesec dni. Pomem-
bno je, da je kandidature mogoče vložiti najkasneje do 5. novembra do 18. ure. Do tega dne je možno tudi dati podporo kandidatom oziroma overiti podpise na podporah pri Upravni enoti Velenje. Do 8. novembra je možno vložiti zahtevo za glasovanje po pošti, do 12. novembra pa za glasovanje na domu,« pravi predsednica OVK Milena Bukvič Dežman.
Za člana sveta KS ali MČ lahko kandidira občan, ki je na dan glasovanja dopolni 18 let, je državljan
Republike Slovenije ali druge države članice EU in ima stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira.
Na kandidatno listo s podpisi
Kandidate za člane svetov KS in MČ lahko s podpisovanjem določi skupina najmanj 10 volivcev, ki morajo imeti stalno prebivališče v tisti volilni enoti, v kateri bo predlagani kandidat kandidiral. Podpisi se da-
V Šoštanju gneča, v Velenju manjko
Milena Bukvič Dežman: »Morda so se priprave začele prepozno«
Po zadnjih lokalnih volitvah 5. oktobra je bilo v zvezi z volitvami v svete krajevenih skupnosti in mestnih četrti kje tudi slišati, da bi si kdo želel kandidirati, pa ni vedel, kako „priti" na kandidatno listo. Ali volivce kakopozovete h kandidiranju oziroma vložitvi kandidatur? "To naj ne bi bilo v pristojnosti Občinske volilne komisije, sploh pa ne njena dolžnost, vendar mislim, da ne bo nič narobe, če ob tej priložnosti predlagam, naj občani poskušajo najti manjkajoče kandidate, tisti, ki pa sami želijo kandidirati, naj si zagotovijo podporo 10 podpisnikov. Z izvolitvijo sedaj manjkajočih članov svetov krajevnih skupnosti oziroma mestne četrti bo namreč zagotovljena zastopanost vseh kraja-
Milena Bukvič Dežman: »Z izvolitvijo manjkajočih članov bo
olajšano delo svetov.«
nov in seveda olajšano delo svetov.« Kako pa bi komentirali dve veliki nasprotji - v Velenju premalo kandidatov, v treh šoštanjskih krajevnih skupnostih pa se je za sedem svetnikov v svetu krajevne skupnosti potegovalo celo 28 kandidatov? Gneča pa je bila tudi v drugih. Kaj
mislite, da je tam drugače, kot je tu, oziroma zakaj mislite, da je tam tako, tukaj pa drugače? „Res je, da se je v Šoštanju v kar treh krajevnih skupnostih kar po 28 kandidatov potegovalo za sedem svetniških sedežev v vsaki krajevni skupnosti. V Velenju pa je bilo de-
nimo 11 kandidatov za pet članov sveta v KS Kavče, ki edina ni razdeljena na volilne enote, ki jih tudi v Šoštanju nimajo.« V Velenju se je nekako ponovilo stanje iz leta 2006, ko tudi ni bilo dovolj kandidatov. »Težko rečem, zakaj se je to zgodilo. Letos smo imeli »prave« volitve, torej možnost izbire le v 23 volilnih enotah (od 69, na kolikor so krajevne skupnosti in mestne četrti razdeljene), v 40 volilnih enotah je bilo število predlaganih kandidatov enako številu članov svetov, ki se v teh enotah volijo, v 2 volilnih enotah sploh ni bilo kandidatov, v 4 pa premalo. Ocenjujem, da so se priprave na redne lokalne volitve na ravni krajevnih skupnosti in mestnih četrti začele prepozno, morda je med ljudmi v Velenju tudi manj interesa za tovrstno angažiranje, v Šoštanju pa ga je več.«
Ali člani svetov mestnih četrtih in krajevnih skupnostih dobijo za svoje delo denarno nagrado? »Na osnovi pravilnika lahko predsednik sveta prejme za pripravo in udeležbo na seji 35 evrov bruto, član pa nekaj manj kot 18 evrov bruto na sejo.«	■
Silak nastopa drugi mandat
Mislinja, 23. oktober - Danes ob 18. uri bo v mali dvorani poslovnega centra Lo-pan potekala konstitutivna seja mislinjskega občinskega sveta. Na njej bo drugi županski mandat nastopil Franc Ši-lak (SD). Po potrditvi mandata bo slavnostno prisegel in nagovoril občinske svetnike in svetnice. Na seji bodo imenovali 5-člansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, mandate pa bodo potrdili tudi svetnikom in svetnicam. ■ bš
Ogradi ostaja župan
Gornji Grad, 19. oktobra - Med
10 občinami v regiji Saša je potekal drugi krog županskih volitev le v občini Gornji Grad, kjer sta se za naklonjenost volivcev in volivk potegovala neodvisna kandidata: dosedanji župan Stanko Ogradi ter Miran Ugovšek. Udeleženci volitev so vodenje lokalne skupnosti za naslednja štiri leta zaupali Ogradiju. Prejel je 625 glasov (55,11 odstotka), Ugovšek pa 509 (44,98 odstotka) glasov. Volitev se je udeležilo 43,19
odstotka volilnih upravičencev (v prvem 63,48 odstotka).
Dan po volitvah je Stanko Ogradi med drugim dejal, da je zmago vsaj malo pričakoval, glede na izid v prvem krogu pa je bil pripravljen tudi na poraz. Na volitvah je sodeloval s sloganom Z realnimi pogledi v prihodnost. »Zahvaljujem se volivcem in volivkam za izkazano zaupanje. Očitno so v mojem sporočilu zaznali, da je moj program realen in da ga je mogoče, glede na stanje v državi
Enotno dovoljenje za tujce
Vstopna točka bodo upravne enote, zavodi bodo - ali pa ne - dali soglasje
Velenje - Od novega leta naprej bodo tujci v Sloveniji dobili enotno dovoljenje za bivanje in delo, namesto dveh sedaj ločenih. »Do 1. januarja pa še potrebujejo dovoljenje za delo, ki ga dobijo na zavodu za zaposlovanje, in dovoljenje za prebi-
vanje, ki ga dobijo na upravni enoti. Potem bosta obe dovoljenji združeni v enoten dokument, vstopna točka zanj pa bo upravna enota,« pravi načelnik velenjske Fidel Krupic.
Vlogo za izdajo enotnega dovoljenja bo tujec ali njegov delodajalec
jejo na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, in sicer ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Podatke v seznamu overi organ, ki vodi evidenco volilne pravice, to je upravna enota.
Vsaka skupina volivcev lahko podpre le toliko kandidatov, kolikor se jih voli (v tokratnem primeru po enega v volilni enoti št. 2 v KS Šalek in volilnih enotah št. 2, 3 in 4 v KS Šentilj, ter po dva kandidata v volilni enoti št. 4 v KS Šalek oziroma v volilni enoti št. 1 v MČ Levi breg zahod). »Če sta predlagana dva kandidata, morata biti različnega spola. Preprosto povedano: kdor želi kandidirati, lahko poišče pisno podporo desetih volivcev z območja 'svoje' volilne enote, če pa svojo kandidaturo podpre še sam, mu zadošča še 9 drugih podpisnikov. Obrazci za vlaganje kandidatur so na voljo pri Občinski volilni komisiji, objavljeni pa so
tudi na spletni strani MO Velenje/ Uprava in organi občine/Ponovne volitve 2014,« je enega od možnih načinov kandidiranja razložila Bu-vič Dežmanova.
Lahko jih določijo tudi politične stranke
Kandidate lahko v skladu s svojimi pravili določijo tudi politične stranke. Glasovanje mora biti tajno, sodelujejo pa lahko samo člani stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče
v občini.
Priložiti je potrebno pisno soglasje kandidata, ki je nepreklicno. Vsak kandidat oz. kandidatura mora imeti predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat, je pa to oseba, ki zastopa kandidata, na primer pri žrebanju vrstnega reda na glasovnici."
ter s tem tudi v občinah, uresničiti po lastnih zmožnostih in ob pomoči evropskih skladov. Verjamem, da so se odločili prav in da bomo ob koncu mandata vsi zadovoljni.«
Nadaljnji razvoj lokalne skupnosti bo gradil predvsem na posodobitvi javne cestne in komunalne infrastrukture, pri katerih bodo nadaljevali uspešno začete aktivnosti tudi z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Med prednostnimi nalogami pa bo še zagotavljanje pogojev za sodobno izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju.
■ tp
vložil na upravni enoti (ali na veleposlaništvu, če gre za prvo dovoljenje). Ta bo v postopku izdaje od zavoda pridobila soglasje. »Gre za podoben postopek, kot je bil v veljavi pri izdaji tako imenovane modre karte, dovoljenja za prebivanje zaradi visoko kvalificirane zaposlitve, za katerega je zavod za zaposlovanje podal soglasje za izdajo,« pojasnjuje Krupic.
Če zavod za zaposlovanje soglasja ne bo podal, bo o tem obvestil upravno enoto, ta pa bo prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrnila. ■ mkp
Katera volišča bodo odprta
V nedeljo, 16. novembra, bodo odprta volišča: št. 16 Šalek - Osnovna šola - I, št. 17 Šalek - Osnovna šola - II, št. 18 Šentilj - Dom krajanov, in št. 29 v prostorih Ljudske univerze Velenje, torej na standardnih voliščih, ki bodo odprta od 7. do 19. ure.
Komemoracije
V spomin na padle žrtve fašizma v drugi svetovni vojni na
območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine
Šmartno ob Paki bodo potekale komemoracije pri naslednjih
spominskih obeležjih:
Torek, 21. 10.
•	ob 16. uri pri spomeniku talcem v Starem Velenju
Četrtek 23. 10.
•	ob 16.30 pri spominski sobi v zdraviliškem parku v Topolšici
•	ob 16. uri pri spomeniku padlim borcem na pokopališču v Šmartnem
Petek, 24. 10.
•	ob 15. uri pri spominski plošči v Šaleku pri gasilskem domu
•	ob 16. uri pri spomeniku padlega partizana v Paki
•	ob 17. uri pri spomeniku na pokopališču v Plešivcu
•	ob 16. uri pri spomeniku padlih partizanov v Šembricu na Konovem
•	ob 11. uri pri spomeniku v Vinski Gori
•	ob 16.30 pri spomeniku v Škalah pri osnovni šoli
•	ob 11. uri pri spominski plošči v Šentilju pri Domu krajanov
Sobota, 25. 10.
•	ob 15. uri bo v Kavčah pri Domu krajanov komemoracija in otvoritev obnovljene okolice in spominske plošče, posvečene padlim partizanom v Kavčah
Sreda, 29. 10.
•	ob 16. uri pri spomeniku padlih partizanov v Pesju pri Domu krajanov
•	ob 16. uri pred spomenikom padlih borcev bo na Trgu Svobode v Šoštanju osrednja občinska komemoracija
Četrtek, 30. 10.
•	ob 18. uri pa bo potekala osrednja komemoracija pri spomeniku Onemele puške na Titovem trgu v Velenju
Petek, 31. 10.
•	ob 16.30 pri spomeniku padlim v NOB v spodnjih Ravnah pri Ploštajnerju
•	ob 10. uri pri spominski plošči žrtvam nacizma pri Lovskem domu v Skornem - Šmartno ob Paki
■
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
8
NASI KRAJI IN LJUDJE
23. oktobra 2014
Občinski prostorski načrt javno razgrnjen
V postopku priprave so obravnavali približno 140 pobud občanov - Pripombe možne najkasneje do 21. novembra
Milena Krstič - Planine
Šoštanj, 20. oktobra - V Šoštanju so v ponedeljek javno razgrnili dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta (OPN) z okolj-skim poročilom. Pripombe nanj lahko zainteresirana javnost poda do 21. novembra po pošti, na elektronski naslov, vpiše v knjigo pripomb ali pa ustno izrazi na javni obravnavi, ki bo 5. novembra.
Dopolnjeni osnutek plod osemletnega dela
Postopek priprave OPN se je začel že pred letom 2007. Gre za izjemno zapleten postopek. »V vmesnem času smo imeli kar nekaj težav s spreminjajočo se zakonodajo, s prekoračitvami zakonskih rokov, znotraj postopka priprave pa so potekali tudi obsežni drugi postopki, ki so jih zahtevali posamezni nosil-
Nadaljnji postopek
OPN z zaključkom javne razgrnitve še ne bo stopil v veljavo. Dopolnjen osnutek bosta obravnavala še komisija za okolje in prostor in občinski svet. Občina se bo nato opredelila do pripomb in predlogov, pridobljenih v času javne razgrnitve, na tej osnovi pa bo pripravljen predlog OPN.
ci urejanja prostora. Tako je bila na primer izdelana poplavna študija za celotno občino, ki je pokazala na perečo poplavno problematiko in je zaradi tega od nje tudi dolgoročno marsikaj odvisno,« pravi župan Darko Menih.
Dopolnjen osnutek OPN je plod 8-letnega dela in zgrajen na temeljih številnih prostorskih dognanj, strokovnih podlagah in rezultatih obsežnih študij, izdelanih v tem času.
Zasnova prostorske ureditve
Osnovna ideja je bila, da se Šoštanj dolgoročno razvije v »energetsko mesto«. Specifiko prostora predstavljata TEŠ in Premogovnik, zaradi gospodarstva in energetike gre tudi za obsežno degradirano območje. »Pomembno je, da se nasproti temu ponudi protiutež in izkoristi ter poudari okoljsko neokrnjen zahodni del občine, termalna
Tega je ponovno potrebno poslati vsem nosilcem urejanja prostora in od njih pridobiti pozitivna mnenja. Možno je, da v tej fazi pride tudi do spremembe določenih ureditev. Po pridobitvi sklepa ministrstva o usklajenosti predloga OPN gre ta v sprejem na svet Občine Šoštanj.
V Šoštanju ocenjujejo, da bi vse te potrebne postopke lahko dokončali v petih mesecih.
Verona Hajnrihar, svetovalka za arhitekturo, župan Darko Menih in podžupan Viki Drev so
izpostavili zahtevnost in dolgotrajnost postopka.
voda, širši razvoj turističnega naselja Topolšice, oživitev središča Šoštanja, ureditev brežin Družmir-skega jezera, kakovostna ureditev območja Vile Široko z dogradnjo hotela v gozdu in izgradnjo vrstnih hiš višjega standarda pod pobočjem, skratka, da se poleg razvoja visoko tehnološkega mesta dvigne predvsem tudi kakovost bivanja v občini. Izkoristiti je potrebno tudi izjemno znanje s področja energetike, ki je tu, obstoječa stavbna zemljišča, že zgrajeno infrastrukturo, razvijajo se lahko nove oblike pridobivanja energije, tudi kot postopno nadomeščanje objektov termoelektrarne ...,« oriše osnovno idejo podžupan Viki Drev.
»Površine obstoječega stavbnega zemljišča v Metlečah so namenjene razvoju obrtno-industrijske cone, vendar pa bo ob tem treba upoštevati poplavno problematiko in pred predvideno industrijsko gradnjo izvesti protipoplavne ukrepe. Ob tem iščemo nadomestne prostorske kapacitete in si prizadevamo oživiti obstoječe prostore opuščenih tovarn.«
Prostorska ureditev po OPN
OPN bo po sprejemu razveljavil sedaj obstoječe občinske prostorske akte (prostorski načrt in večino PUP-ov ter izvedbenih načrtov). »V OPN je na novo določena namen-
ska raba zemljišč, tekstualni del pa vsebuje nova določila za poseganje v prostor na območju celotne občine.
V primerjavi s sedanjim načrtom so območja stavb-
Dokument bo javno razgrnjen do 21. novembra, 5. novembra bo javna obravnava
nih zemljišč v OPN racionalizirana. To pomeni, da so ta v primerih recimo širitve obstoječih kmetij ali zaokrožitve strnjenih naselij povečana, v določenih primerih nerazumno velikih stavbnih površin pa tudi zmanjšana. To je pomembno tudi z vidika odmere davka na nezazi-
dana stavbna zemljišča, ki se nam obeta,« pojasnjuje Verona Hajnri-har, svetovalka za arhitekturo Občine Šoštanj.
Pobude občanov
V postopku priprave OPN so obravnavali tudi vse, približno 140 pobud občanov za spremembo namembnosti zemljišč, ki so jih prejeli do 11. avgusta leta 2008. Na zahtevo ministrstva je Občina Šoštanj za vse zahtevane pobude pridobila tudi mnenja Kmetijsko svetovalne službe, ki so bila nato posredovana v ponovno presojo ministrstvu za kmetijstvo.
»Kljub obravnavi vseh prispelih pobud so bile pozitivno rešene le tiste, ki niso bile v nasprotju z zakonodajo ali smernicami nosilcev urejanja prostora. Nedovoljen poseg v prostor predstavljajo predvsem tiste pobude, ki prispevajo k širitvi razpršene gradnje na kmetijska zemljišča,« pravi župan Menih.
Občani naj bodo pozorni
Občani naj postopek OPN spremljajo in naj bodo na svoje zemljišče pozorni. »Za pripombe in predloge imajo časa vse do konca javne razgrnitve. Pomembno je predvsem, da nas opozorijo na morebitne napake v OPN, na »spregledana« kmetijska gospodarstva, ki jim morda ni določeno stavbno zemljišče, na povečanje kmetijskega ali gozdnega zemljišča ter na druge pobude, ki z zakonodajo in pridobljenimi smernicami niso v nasprotju ...,« svetuje Hajnriharjeva.

Jenkova tudi po obnovi ne bo hitra
Na željo stanovalcev in osnovne šole Antona Aškerca bodo tudi na obnovljeni cesti namestili ležeče ovire - Platanam šteti dnevi - Prva faza obnove končana do konca novembra
Bojana Špegel
Velenje, 15. oktobra - Prejšnjo sredo so zabrne-li gradbeni stroji, ki bodo na Jenkovi cesti v središču mesta brneli vse do konca novembra. Dolgo načrtovana in pričakovana obnova ceste, ki vodi mimo osnovne šole Antona Aškerca in velenjske glasbene šole, bo tudi zato, da bo življenje okoliških stanovalcev in uporabnikov obeh vzgojnih institucij v času obnove čim manj moteno, potekala v treh fazah. Prva bo končana letos, drugo bodo nadaljevali spomladi 2015.
Obnovo ceste in mostu čez reko Pako financira MO Velenje. Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne zadeve, nam je povedal: »Obnovo Jenkove ceste
smo začeli dan kasneje, kot smo napovedali, saj smo najprej natančno pregledali, kje tečejo elek-tro in telekomunikacijski vodi, saj ne želimo, da med deli kaj prekinemo. Mestni proračun bo za obnovo Jenkove od Prešernove do mostu letos
nameni! nekaj manj kot 370 tisoč evrov, dela pa izvaja celjsko podjetje VOC. Obnovili bomo tudi močno dotrajan most čez Pako. Na javnem razpisu je bilo najugodnejše podjetje UB Projekt s Polzele. Obnova mostu bo proračun stala skoraj 85 tisoč evrov. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno, da bodo dela končana do konca novembra.«
Gradbeni stroji so zabrneli prejšnjo sredo, utihnili naj bi konec novembra. Do takrat naj bi obnovili del ceste od Prešernove do mostu, ki bo prav tako dobil novo podobo.
»Ležeči policaji« bodo nižji
Jenkova je znana po visokih talnih ovirah, ki upočasnjujejo promet. Avtomobili z nižjim podvozjem jih težko prevozijo. Zato nas je zanimalo, kako bo po obnovi ceste. »Med obnovo
bomo sedanje »ležeče policaje« odstranili, a jih bomo uredili nazaj, po novih predpisih. Ostali bodo, ker so nas pozvali šolniki in stanovalci Jenkove, saj si ne želijo, da cesta postane nevarna za pešce. Ob obnovi bomo zamenjali vse vode, od kanalizacije do telekomunikacijskih vodov. Odstranili bomo platane, s čimer se stanovalci strinjajo. Po obnovi bomo ob cesti, ki bo dobila tudi nove pločnike in kolesarske poti, uredili novo zasaditev.«
Promet je v času obnov moten in tako bo vse do konca. »Za tri faze obnove smo se odločili ravno zato, da bodo dostopi do obeh šol in blokov vedno mogoči. Zato bomo naslednje leto obnovili del od Tomšičeve proti odcepu za Glasbeno šolo.
Strpnost bo vsekakor potrebna, obvozi pa so dobro označeni,« je za konec poudaril naš sogovornik.
Če ne boste prevzeli, bodo uničili
Dvignite svoje projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, če vam pridejo prav -Upravne enote jih niso več dolžne hraniti
Milena Krstič - Planine
Velenje - »Še zadnjič vabimo investitorje, ki so od leta 1986 do konca leta 2002 pridobili gradbeno dovoljenje za individualne gradnje ter tipske stanovanjske in druge objekte, da lahko svojo projektno dokumentacijo prevzamejo na vložišču naše upravne enote,« pravi načelnik Fidel Krupic.
Gre za dokumentacijo, ki je v njihovem arhivu. Zaradi prostorske stiske in ker jim zakon ne nalaga več, da so jo dolžni varovati, jo bodo prisiljeni uničiti, če ljudje do 1. decembra ne bodo prišli ponjo.
Fascikli, merjeni v metrih, zavzamejo
preveč prostora.
Da to storijo, so jih pozvali že pred kakšnim letom, vendar je bil odziv minimalen. Morda tudi zato, ker ima velika večina investitorjev pri sebi kopije dokumentacije (na upravni enoti hranijo projektno dokumentacijo, ki jim je bila predložena za njihove potrebe).
»Pomembno, da pridejo po dokumentacijo, je za tiste, ki je morda nimajo doma. Če bodo kdaj urejali uporabno dovoljenje, obnavljali objekt ... bo ta dokumentacija zlata vredna.«
Za dvig projektne dokumentacije pa se je potrebno najaviti, da vam jo pripravijo.	■

Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 9
23. oktobra 2014
KULTURA
9
Festival, ki nima para
3. mednarodni festival vezenja uspel - V sodobnih oblačilih vse več znanja naših babic - V kategoriji »Naj po starem zgledu vezeno oblačilo« zmagala domačinka Alanka Holešek
Bojana Špegel
Velenje, 19. oktobra - V nedeljo popoldne so v velenjski Rdeči dvorani končali tridnevni 3. Mednarodni festival vezenja. Na festivalu, ki je tokrat potekal na temo »Oblačila skozi čas«, se je predstavilo skoraj sto razstavljalcev vezenin iz sedmih držav, zvrstilo pa se je tudi veliko zanimivih spremljevalnih dogodkov. Na zaključni slovesnosti so vsem sodelujočim podelili zahvale za sodelovanje, razdelili pa so tudi po tri nagrade v kategorijah »naj sodobno vezeno oblačilo« in »naj po starem zgledu vezeno oblačilo«.
Z vezeninami na različnih tkaninah, izdelanimi v različnih tehnikah in vzorcih, so razstavljalci navdušili številne obiskovalce in tudi strokovnjake. Predsednik strokovne komisije, ki je med 150 za tekmovanje prijavljenimi deli najprej izbrala 10, izmed teh pa šest nagrajencev, je bil vodilni slovenski etnolog za kulturno dediščino oblačil dr. Bojan Knific. Povedal nam je: »Izjemno sem navdušen. Tukaj sem bil tudi pred dvema letoma, na 2. festivalu, a se mi zdi, da je bilo letos na ogled veliko več uporabnih vezenih izdelkov, ki jih uporabljamo tudi v vsakdanjem življenju. Vezilje se lepo razvijajo. Ob tem, da imajo izjemno strokovno znanje, vse bolj razmišljajo tudi o tem, kako vezenine vključiti v vsakdanje življenje. Na festivalu razstavljene vezenine se močno razlikujejo med seboj, saj so tudi tradicije sodelujočih držav zelo različne.« Naš sogovornik si želi, da festival ostane v Velenju, saj je vsakokrat boljši. »Trenutno je festival še mlad, a upam, da bo kdaj tudi star. Slovenci nujno potrebujemo ta festival, potrebujejo ga tudi vezilje. Upam, da bo vplival tudi na pogostejšo uporabo vezenin.« Ko sta z županom Velenja Bojanom Konti-čem (ki je bil prav tako navdušen
Obiskovalci so navdušeno sprejeli tako modno revijo vezilj, ki so svoje izdelke nosile same, kot revijo večernih oblek Maje Ferme, na kateri so bile vrhunske tudi manekenke.
nad ustvarjalnostjo tako domačinov kot gostov) delila letošnje nagrade, si je zaželel tudi, da bi kdaj kakšno vezeno oblačilo oblekel tudi župan. Sam ga je že imel, lepo vezeno belo srajco.
»Vsak si želi ...<<
Prvo nagrado za »naj po starem zgledu vezeno oblačilo« je dobila domačinka Alanka Holešek iz Šaleškega fol- *' klornega društva Koleda Velenje. Ko so ji izroči-

v
li nagrado, je bila presrečna, saj je nagrado dobila za nošo slovenske Istre, ki jo je izdelala po skrbnem preučevanju. Povedala nam je: »Šivati in vesti sem se naučila že kot majhna punčka, naučila me je mama. Približno osem let sem garderoberka pri Koledi, v kateri plešem že veliko dlje. Za slovensko Istro sem »postavila« kompletno kostum ografij o za 6 plesnih parov. Večino noš sem iz-vezla sama, pomagale so tudi kolegice iz društva L in članice Spominčic.
Nisem pričakovala nagrade, sploh prve ne, a vsak si želi, da njegovo delo ne
Več kot 100 razstavljalcev in več kot 150 kosov vezenin je bilo prijavljenih za tekmovanje.
Festival vezenja raste tako po količini kot kakovosti.
Alanka Holešek v zmagoviti noši slovenske Istre, ki jo je ukrojila, sešila in izvezla sama.
ostane neopaženo. Koleda je na razstavi sodelovala z več kostumi različnih pokrajin, na tekmovanje pa smo prijavili celoten ženski kostum za slovensko Istro, ki sem ga v celoti ukrojila, sešila in izvezla sama. Da sem lahko nošo izdelala, sem veliko raziskovala. Pomagala mi je Ljuba Vrtovec Pribac iz Tr-gašev pri Kopru, ki je strokovnjakinja na tem področju. Svetovala mi je, da nošo naredim tako, kot je treba, vključno z vezenjem. To sem upoštevala.«
Manjkal le fotokopirni stroj
Letošnji festival vezenja je izpolnil svoj namen in razširil vedenje o izjemno bogati rokodelski ustvarjalnosti na Slovenskem in v Evropi, je prepričana tudi idejna vodja festivala in vodja vezilj pri velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje Jožica Grobelnik. Povedala nam je, da je festival edinstven. »Bila sem na srečanju vezilj v Franciji, a je bil zelo majhen, slovenske vezenine pa
so »ven štrlele«,« doda. Vodja krožka Spominčice se še dobro spomni, kako so pred šestimi leti začeli v Velenju. Dokaj skromno. Prelom je bil 2. festival v okviru EPK projektov. Letošnji pa je presegel tudi njena pričakovanja. »Tradicija vezenja je v Velenju »stara« tudi zato, ker smo znanje s seboj prinesle žene rudarjev od vsepovsod. Naučile so nas babice, mame, nekoč so ga učili tudi v šolah. Ko smo začeli krožek vezenja, nas je bilo le nekaj, danes nas je skoraj 30. Imamo tudi moškega člana, prav dobro mu gre od rok,« še izvemo. Zadovoljni so bili tudi razstavljalci in številni obiskovalci - samo v soboto so prodali več kot 600 vstopnic. Predsednica velenjske tretje univerze Marija Vertačnik nam je ob koncu festivala povedala: »Več kot zadovoljna sem. Veseli me, da je tudi vodilni etnološki strokovnjak dr. Knific naš festival ocenil za napreden in vedno bolj kakovosten. Vezilje so nam povedale, da so pridobile veliko novega znanja, prosile pa so nas, da naslednjič pripravimo
tudi kopirni stroj, da si bodo lahko skopirale vzorce. Dober je bil tudi odziv občinstva.«
Ena simpatična, druga vrhunska
Svojevrsten vrhunec festivala sta bili sobotni modni reviji. Na prvi so v vlogi manekenk nastopile ve-zilje. S ponosom so predstavljale svoje izdelke in bile pri tem več kot simpatične. Občinstvo jih je bučno podpiralo pri verjetno ne lahkem sprehodu po modni pisti. Z drugo modno revijo pa je Velenjčan-ka Maja Ferme, največkrat nagrajena slovenska modna oblikovalka, prikazala, kako se lahko v oblačilih visoke mode družijo tradicija, rokodelske spretnosti, umetnost in sodobni oblikovalski pristopi. Največ pozornosti so bile deležne tri obleke, ki so jih izvezle velenjske vezilje, a krasne so bile prav vse.

2. mednarodno klavirsko tekmovanje
Velenje - Društvo Consortium musicae Velanensis ter velenjska glasbena šola bosta jutri (v petek) in v soboto, 25. oktobra, pripravila 2. mednarodno klavirsko tekmovanje Acija Bertonclja. Na njem bo nastopilo 50 mladih pianistov iz šestih evropskih držav. Ob tej priložnosti bo drevi (v četrtek) ob 19.30 v veliki dvorani omenjene šole otvoritveni koncert, na katerem bo nastopil Aleksander Madžar iz Belgije, v soboto, 25. oktobra, pa ob istem času koncert nagrajencev tekmovanja. Na njem bodo podelili tudi nagrade, in sicer v posameznih kategorijah (junior, kategoriji A in B) ter posebna priznanja: za najbolje izvedeno slovensko skladbo, za najbolje izvedeno obvezno skladbo, nagrado velenjske glasbene šole ter priznanje za obetavnega pianista.
_ntp
8. Srečanje harmonikarskih skupin
Konovo, 25. oktobra - V soboto ob 18.uri bo v veliki dvorani doma krajanov na Konovem že 8. tradicionalno srečanje harmonikarskih skupin. Poleg domačih Ko-novskih harmonikarjev, ki srečanje pripravljajo, bodo nastopili tudi številni harmonikarski sestavi iz Šaleške doline in okolice. Vabijo vse ljubitelje domače glasbe, predvsem pa frajtonaric, na prijeten večer.
■ bš
Prebudimo nasmeh! Pomagajmo vsi!
Iščemo pet družin, ki potrebujejo les za kurjavo
Ideje, pobude, predloge posredujte na: Elektronski naslov: nasmeh@Nons-velenje.si
Telefonska številka za klice in SMS sporočila: 041 626 500 Poštni naslov: Lions klub Velenje, Rudarska 1, 3320 Velenje
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
10
KULTURA
23. oktobra 2014
Modne zamisli v likovnem
svetu
Skupina
Gambatte
tokrat
izdelala
niz
glinenih in
lesenih oblačil v naravni velikosti
Velenje, 19. oktobra -
Skupina Gambatte deluje v okviru Društva šaleški likovniki. Pet let že 10 članov skupine ustvarja v različnih tehnikah z glino in lesom. Njihovi izdelki so velikega formata, doslej pa
I
Kdo makete
bi si mislil, da lahko z glino in lesom oblikuješ izvirne vzorce in oblačil. Skupina Gambatte je dokazala, da ni izziva, ki bi se ga
ustrašila.

1
so pripravili že več zaključenih razstav in projektov. Z zadnjim so se predstavili na festivalu vezenja, na katerem niso sodelovali prvič, zagotovo pa bodo izvirna glinena in lesena oblačila v naravni velikosti predstavili še kje. Viktorija Meh, ki vodi skupino Gambatte, nam je povedala: »Za sodelovanje na festivalu vezenja smo se odzvali
ustvarjalno. Temo »Oblačila skozi čas« smo likovno obdelali. Pripravili smo dvodimenzionalno razstavo, silhuete teles smo oblekli na prav poseben način: nekatere v glinene vezenine, druge v tehniki mozaika, tretje v leseni tehniki mozaika. Dodali smo preproste elemente, ki dajejo oblačilom vsebino. Morda niso čisto v skladu z modnimi smernicami, a dopuščajo svobodno kreacijo ustvarjalcev.« Pri projektu je sodelovalo 7 avtorjev, ki so ustvarili 9 likov. Enega so pomagali ustvariti učenci OŠ Gustava Šiliha, ki uživajo v delu z glino. Projekt je nastajal
skoraj 4 mesece. »Najtežje je bilo oblikovati ideje, potem je delo steklo. Ker smo kose gline žgali v električni peči, smo vsako skulpturo delali v več kosih, ki smo jih na koncu povezali med seboj. In vsaka je drugačna,« je še dodala naša sogovornica, ki nam je povedala, da so tudi tokrat za svoje umetnine dobili veliko pohval. »Dokazali smo, da so aktualne modne zamisli izvedljive tudi v likovnem svetu.« Preplet je očiten in neizogiben, v obe smeri, tako likovno kot modno.
■ bš
Ohranjajo pesmi iz stare skrinje
Kavški pevci in godci izdali zgoščenko -Prvič so jo predstavili v domačem kraju - Domačo pesem ohranjajo že 28 let
Velenje, 9. oktobra - »Pesem je v Kavčah doma. Pelo se je od nekdaj po kavških strminah, gor'cah, po poljih in hribčkih, pred domačo hišo, veselo, otožno, zaljubljeno ali razočarano ... Pelo se je ob košnji, trgatvi, na praznične dni in ob drugih priložnostih,« pravi predsednik KS Kavče Andrej Kuzman, ki je vesel, da so 2. oktobra v kavškem domu krajanov predstavili CD Kavških pevcev in godcev z naslovom Takrat v starih cajtih. »Gre za avtohtono ljudsko pesem tega območja in bila bi velika škoda, če bi šla v pozabo. Tega smo se zavedali tudi člani sveta Krajevne skupnosti
Kavški pevci in godci radi nastopajo. Po izdaji zgoščenke računajo, da bo nastopov še več.
Vedno jih spremlja sokrajanka Mateja, ki povezuje njihov program.
Kavče, ki smo dali pobudo za izdajo zgoščenke in projekt tudi finančno podprli. Zahvala za finančno pomoč pa gre tudi Mestni občini Velenje,« poudari Kuzman.
Vodja skupine pevcev in godcev Tone Šmerc nam je povedal, da jih je tradicija združila že pred 28 leti, in dodal: »Našim pesmim bi lahko rekli kar pesmi iz stare skrinje. Vsa leta namreč gojimo in ohranjamo za naš kraj značilno ljudsko pesem. Z njo se predstavljamo na prireditvah svoje krajevne skupnosti, pa tudi na srečanjih ljudskih pevcev po vsej Sloveniji. Računamo, da bomo sedaj, ko smo izdali zgoščenko, še
več nastopali.« Ob tem izvemo, da je pevce po ustanovitvi sestava vrsto let vodil Zmago Frankovič. Za njim je leta 2012 delo prevzel Tone Šmerc, ki ni le vodja pevcev, je tudi eden od dveh ljudskih godcev v sestavu. Igra klarinet, poleg tega je on tisti, ki išče skladbe, ki so se nekdaj pele v Kavčah. Do njih prihaja s pomočjo prijateljev in znancev. Drugi godec v sestavu je harmonikar Viki Šolinc, godca pa nikoli ne spremljata pevcev, igrata sama. Kot pravita, igrata po spominu, ne po notah. Pevci v sestavu pa so Mirko Gorišek, Ludvik Hojan, Jože Ocepek, Franc Šilc in Edo Stropnik.
Vadijo v domu krajanov, od koder vsak ponedeljek zveni njihova pesem in godba.
Posebnost Kavških pevcev je zagotovo njihov repertoar, saj je besedila nekaterih njihovih pesmi le težko slišati kjerkoli drugje. »Zvenijo seveda čisto po kavško, na zgoščenko pa smo uvrstili tudi nekaj pesmi iz drugih pokrajin, ki jih tudi prepevamo,« doda Šmerc. Na zgoščenki je 12 pesmi, štiri skladbe pa so instrumentalne. Zgoščenko so posneli v Vinski Gori pri prijatelju Ivu Vodušku. »Prvi odzivi so dobri, kar nas res veseli,« še izvemo za konec.
■ Bojana Špegel
Začela se je abonmajska sezona
Velenje, 15. oktobra - V Festivalu Velenje so prejšnji teden začeli prve abonmajske predstave v sezoni 2014/ 2015. V sredo so v Belem abonmaju gostili Mladinsko gledališče Ljubljana z odlično predstavo Pavla nad prepadom. V Beli abonma so letos vpisali 205 abonentov, zato bo na vseh predstavah prostor tudi za tiste, ki se bodo odločili le za ogled posamezne predstave v njem. V četrtek so gostili prvo predstavo za Zeleni abonma. Vpisali so jih 302, sezono pa je odprl Valič teater s predstavo Srečno ločena. V soboto so začeli še Abonma klub. V Centru Nova je nastopila zasedba Quatro por tango. V ta abonma so vpisali 144 abonentov. Pikin abonma je doslej vpisalo 141 abonentov, A la Carte 19, abonma Obiski pa 22. Abonmaje vpisujejo do prvih predstav, kot kaže, pa bodo v Festivalu Velenje letos dosegli podobno število abonentov kot lansko leto, okoli 1000.	■ bš
Začetek abonmaja ljubiteljskih gledališč
Velenje, 26. oktobra - V nedeljo začenja Kulturno društvo gledališče Velenje novo sezono abonmaja ljubiteljskih gledališč. Ob 17. uri bodo v domu kulture Velenje kot prvo gostili Kulturno umetniško društvo Pitoni, z. o. o., s predstavo Bog masakra v režiji Ya-smine Reza. V abonmaju bo tudi letos šest zabavnih predstav ljubiteljskih gledališč iz vseh koncev Slovenije. Abonenti bodo lahko kartice prevzeli na blagajni doma kulture. Blagajna bo odprta uro pred predstavo, abonma pa je še mogoče vpisati. Lani so imeli okoli 100 abonentov, vsaj toliko upajo, da jih bo tudi letos. ■ bš
ALTERNATOR
Transformacija
Urban Novak
Ob odhodu na študij seje Velenje zdelo precej zaspano mesto, ki težko lovi korak s časom. Kar precej stvari je takrat mestu manjkalo. Pravzaprav zelo veliko stvari. Od števila trgovin do ponudbe stanovanjskih površin. Načrti za današnje trgovske centre so se šele valjali po mizah projektantov ali pa celo samo v glavah prihodnjih investitorjev. Vsako boljšo in večjo stvar smo bili prisiljeni iskati v sosednjih mestih. Dogodkov in vsebin v mestnem življenju ni bilo veliko. Tedaj seje bilo treba potruditi in poiskati pogosto zabavo drugje. Velenje je bilo tipično zaspano industrijsko mesto, ki ga je le tu in tam razburila kakšna noviteta.
Kot takšno je to mesto bilo tudi v očeh večine soštudentov, ki se pravzaprav nikoli niso potrudili in Velenja tudi zares obiskali. Razen dejstva, da imamo premogovnik in Gorenje ter da je v dolini tudi TEŠ, je zelo malo ljudi poznalo zgodbo mesta in s tem tudi zgodbo njegovih ljudi. Zgodbo, kije od prvega dne dalje zanimiva in poučna ter polna dobrih idej. Zgodba govori o enem od dveh modernističnih mest v Sloveniji, ki so v naše kraje pripeljale moderne prijeme v snovanju in gradnji objektov. Odraščati v Velenju je bilo neprecenljivo. Živeti multikulturnost, ki jo imajo danes predvsem politiki neprestano na jeziku, je bila takrat praksa in resnici na ljubo smo se večino časa dobro razumeli. Ko zra-steš v takšnem okolju, postanejo tudi tvoji življenjski nazori drugačni. Moderna arhitektura ti lažje prirase k srcu, večje je razumevanje drugih kultur in sposobnost prilagajanja postane močnejša. Velenje je bilo ob osamosvojitvi mesto brez utripa, brez svetle prihodnosti. Danes, več kot dvajset let kasneje, pa ga je vseeno lepo pogledati. Pogledati in videti napredek. Ta napredek pa je otipljiv ne le v dvajsetih letih, ampak ga je lahko zaznati predvsem v zadnjih nekaj letih. V mestu seje najprej zgodila pospešena gradnja neštetih nakupovalnih središč, ki jih imamo danes v obilju. Sledile so spremembe javnih prostorov (od ureditve Sončnega parka pa do najnovejše ureditve mestne promenade) in na koncu tudi spremembe vsebinske narave. Zdi se, kot da je oblast bolj naklonjena drugačnemu razmišljanju mlajših in zagnanih občanov. Generirajo se dogodki in sredine, ki prinašajo v mesto drug, svež veter. Poleg tradicionalno zagnanih glasbenih krogov se pojavljajo zgodbe mladih iz poslovnega sveta. Uspešne zgodbe. Velenjski inkubator je prerasel svoje okolje in je znan po Sloveniji, njegovi rezultati pa so danes oprijemljivi in delovanje ustaljeno.
Vir: promenada.velenje.si in citymagazin.si
Danes je težko trditi, da se v mestu nič ne dogaja. Seveda je razumljivo, da si nekateri želijo konstantnega dogajanja. A resnici na ljubo ima mesto še vedno enak problem. Pomanjkanje mase aktivnih prebivalcev, ki so za svoje okolje pripravljeni narediti veliko. Zato je dogajanja v mestu točno toliko, kolikor je aktivnega prebivalstva, ki ga to dogajanje zanima. Da ne bo pomote, tudi Ljubljana ne pozna nenehnega vrveža mesta. Ob enih zjutraj sredi delovnega dne so prizori prav takšni kot v Velenju. Le kakšen semafor več se najde.
Velenje bi si zaslužilo tudi recimo tehnološki park. Prostor, v katerem bi lahko mlada, kreativna in prodorna podjetja našla podporo in po potrebi tudi zagonska sredstva. Velenje sicer pozna inkubator pa recimo idejo o delitvi prostorov med mladimi ustvarjalci, a resen zagon posla omogoča tehnološki park. Pa recimo - predvsem kakšno novo stanovanjsko sosesko. Po poskusih na Selu bodo dokončali stanovanjsko sosesko na Gorici, a mislim, da bi kljub temu lahko našli denar in prostor za še kakšno. Gradnja stanovanjskih sosesk je za vsako mesto dobro znamenje. Pomeni, da se mesto razvija in da vanj prihajajo novi ljudje. Naslednja težava pa je za Velenje praktično nerešljiva. Mesto je namreč prostorsko omejeno in si večjega širjenja skoraj ne more več privoščiti. Seveda so v mestu prostori, ki bi lahko bili, ali pa celo še bodo pozidani. A ravnice v svoji okolici Velenje ne premore, kar pomeni, da je njegov prostorski potencial omejen. S tem pa so omejene možnosti za naraščanje prebivalstva in s tem tudi za generiranje dogodkov v mestu. In tako se krog zaključi. Sprijaznimo se. Velenje ne bo nikoli New York ali pa Ljubljana. Bilo je in bo ostalo Velenje. V mesto seje prijetno vračati, saj je videti, da napreduje ne le v gradnjah, ampak tudi z vsebinami, kijih nudi. Smer je prava, vprašanje je le, ali ji bodo odgovorni tudi dovolj časa sledili.
■
107,81
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
23. oktobra 2014
MiCftfl
107,8 MHz
11

Brez avtomobilizma ne gre tudi na Radiu Velenje
Mitja Čretnik, moderator in vodja tehnike na Radiu Velenje, pravi, da je v prvi vrsti odgovoren za tehniko, kot moderatorja ga lahko poslušalci slišijo v petkovih jutranjih oddajah. Vsak drugi ponedeljek v mesecu so »njegove« tudi novosti, vestičke, predstavitve iz avtomobilskega sveta.
Že 18 let skrbi, da so - smo prepričani v medijski hiši - naši poslušalci in poslušalke seznanjeni z vsem, kar sodi k svetu avtomobilov, saj jih poskuša »opremiti« z vsem tistim, kar bi zanimalo tudi njega samega. »V tem času koncepta oddaje nismo spreminjali, saj je preverjen in pri poslušalcih sprejet: novosti oziroma predstavitve, nasveti in nekaj kratkih vesti iz sveta železnih konjičkov,« je povedal Mitja in dodal, da gradiva za oddajo ne zmanjka. Razvoju tehnologije sledijo tudi v avtomobilski industriji. Spremembe gredo predvsem v smer zelene ekologije, novih motorjev, uvajanje hibridnih in v zadnjem času tudi električnih vozil. Novosti je moč zaslediti še na področju varnosti. »Železni konjički imajo vse bolje razvit sistem povezljivosti, ki gre v korak z razvojem infor-
macijskih tehnologij.« V oddaji se je že dotaknil razvoja pametnega avtomobila brez voznika, ki ga je pred nedavnim predstavil Google. »Kar zanimivo je slediti dogajanju v avtomo-
bilizmu. Če ga spremljaš toliko časa, kot ga sam, soglašaš s tistimi, ki menijo, da se razlike med avtomobili zvenečih blagovnih znamk in tistimi, ki so včasih veljali za manj zanesljive, zmanjšujejo.
Mitja pravi, da ne bo nič narobe, če ga poslušalci pokličejo in mu namignejo, kaj bi radi izvedeli. Še več sodelovanja pa si želi s tistimi, ki so tako in drugače povezani z avtomobili.
■ Tp
Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke
Alenka Godec kliče
Alenka Godec je pred šestimi leti navdušila Slovenijo z izborom in novo podobo najlepših slovenskih pesmi. V njeni interpretaciji so znova zaživele skladbe, kot so Vsak je sam, Pojem blues, Julija, Ti si moja roža, Ne bom pozabil na stare čase in mnoge druge. Po dveh izjemno uspešnih albumih priredb pa Alen-
ka Godec končno pripravlja tudi nove skladbe in nov album. Njena nova plošča ponovno nastaja v sodelovanju z Janijem Hacetom, s katerim je sodelovala že pri obeh zadnjih ploščah. Tokrat se Jani poleg vloge producenta, aranžerja, basista in inštrumentalista predstavlja tudi kot avtor skladb, saj bo na plošči kar šest njegovih. Kot prvo Alenka Godec v posluh pošilja skladbo Kličem te, ki sta jo posebej zanjo napisala Jani Hace (glasba) in Andrej Šifrer (besedilo). Po skoraj desetletni pavzi torej znova lahko pričakujemo avtorski album Alenke Godec, na katerem bodo pesmi, napisane posebej zanjo.
To je to (za ta denar)
Štirje egi, štirje energični rocker-ji, željni dobre glasbe in pravega žura, člani zasedbe San Di Ego, predstavljajo novo skladbo To je to (za ta denar). Skladba sledi hard rock liniji, ki so jo San Di Ego zastavili s svojimi prejšnjimi skladbami Zadnji cent, Domina, Izbrisani in s priredbo skladbe Stayin' Alive legendarnih Bee Gees. Slovenska hard rock atrakcija, ki jo sestavlja-
jo štirje preizkušeni glasbeniki Sergej Škofljanec, Matic Ajdič, Martin Rozman in Jure Doles, bo konec meseca izdala svoj prvenec z naslovom San Di Ego. Na albumu bo deset skladb, med drugimi tudi vsi omenjeni singli.
Adele še ne bo izdala tretjega albuma
Britanska pevka Adele še ne bo izdala svojega tretjega albuma. Vsaj ne do konca letošnjega leta, kar so posredno potrdili tudi pri njeni založbi. Adele je doslej izdala dva albuma, prvi z naslovom 19 je izšel
projekt delala nekoliko dlje. Lotila se ga je namreč celostno, saj naj bi sama napisala besedila, posnela skladbe in prevzela produkcijo.
Noel Gallagher iz Oasis napoveduje solo album
Noel Gallagher, nekdanji član skupine Oasis, napoveduje nov solo album. To bo njegov že tretji samostojni album od razpada skupine leta 2009, ki ga je povzročil razvpiti spor bratov Gallagher. Leta 2009 je Noel posnel in objavil album The Dreams We Have As Children, leta 2011 pa še Noel Gallagher's High Flying Birds. Novi album z naslovom Chasing Yesterdays naj bi izšel marca prihodnje leto, ob njegovem izidu pa je Noel napovedal tudi evropsko turnejo. Napoved novega
leta 2008, drugi, 21, pa leta 2011. Še posebej velik uspeh je Britanki prinesel slednji, na katerem sta tudi njeni največji uspešnici Rolling In The Deep in Someone Like You. Poleg precejšnjega izpada prihodka založbe XL bo novica o tem, da novega albuma letos ni pričakovati, gotovo razočarala tudi Adeline oboževalce. Ti so novi album pričakovali še letos, saj naj bi jih pevka izdajala nekako na tri leta. A britanska voka-listka je oboževalce že ob izidu drugega albuma opozorila, da bo novi
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MODERN TALKING - Brother Louie (Bassflow 3.0 single mix)
2.	NIJE - Najino sonce
3.	OLLY MURS IN TRAVIE MCCOY - Wrapped Up
Nemški duo Modern Talking ki ga sestavljata Dieter Bohlen in Thomas Anders, je v 80. letih prejšnjega stoletja zaznamoval evropski glasbeni prostor s številnimi uspešnicami. Skladbe, kot so You're My Heart, You're My Soul, Brother Louie, YouCan Win If You Want, Atlantis Is Calling in druge, so odmevale s plesišč in diskotek tistega časa. Duo, ki se lahko pohvali s 120 milijoni prodanih albumov, se z osveženimi ritmi največjih uspešnic zdaj vrača na plesišča in radijske postaje. Ob svojem 30. rojstnem dnevu je izdal dvojni album z naslovom 30, na njem pa so zbrane največje uspešnice v sodobnejši preobleki. Med njimi je tudi zmagovalka pesmi tedna Brother Louie.
albuma pa najbrž ne bo razveselila privržencev nekdanje skupine, ki so upali na njeno ponovno združitev, saj naj bi se strasti med bratoma Noelom in Liamom pomirile. Skupina Oasis je v svoji karieri izdala sedem albumov, ki so jih prodali v več kot 70 milijonih izvodov.
Novo sonce skupine NiJE
Skupina NiJE po svojem prvem singlu z naslovom Njej prihaja na radijske valove z novo skladbo Novo sonce, s katero začenja jesensko obdobje. Skladba je avtorsko delo pevke Urše in basista Sebastjana in je nastala na intenzivnih pripravah na slovenski obali, kjer so NiJEvci ustvarjali in se pripravljali na prihajajoče koncertne nastope. Če poleti niste bili deležni dovolj sonca, vam NiJEvci zagotovo prinašajo polno dozo energije, svetlobe, pozitivne melodike in čustev, ki vam jih preko radijskih valov pošiljajo s singlom Novo sonce.
LESTVICA DO
GLASBI
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Šok kvintet - Sreče kupiti se ne da Zreška pomlad - Ko bi ti vedela Štirje kovači - Ko ljubim te Unikat - Sreča je Smeh - Ljubica mojega srca Kolovrat - Ne bom se ženil Vesele Štajerke - Lahko noč veter moj Pogum - Lajna
Vasovalci - Starec in tambura Zupan - Le s teboj
V
več na www.radiovelenje.com
\ N N N N N N N N N N N N N N N N N
NUDE
Pesem It's Gonna Be Ok, ki so jo predstavili na
	n	to i
1 ZJi^sU^' 1 ... no krotko-		
letošnji
Emi, so prevedli v slovenski jezik in jo poimenovali Be OK. Zdaj so se odločili za predelavo pesmi ter ji ob pomoči produkcijske ekipe DeeJay Time dodali še plesne ritme. Kmalu bo izšel tudi album s posnetki z njihovega lanskoletnega koncerta v Križankah, pred kratkim pa so izdali popolnoma nov EP Vzpon LCD Generacije.
ZLATKO
S singlom Zaprisežen predstavlja svoj novi album z naslovom Živim lajf. Ustvarjal ga je s kar devetimi različnimi producenti, kar se seveda kaže v njegovi raznolikosti. Med znanimi imeni na albumu gostujeta tudi pevka Nina Pušlar in legendarni Oto Pestner.
MANOUCHE
Kolektiv je v začetku oktobra uspešno nastopil na petih koncertih v francoski Bretaniji, sedaj pa njegovi člani nadaljujejo aktivnosti doma. V
kratkem lahko pričakujemo novi singel in video, ki bo napovedal težko pričakovani drugi album skupine. Njegov izid lahko pričakujemo v začetku decembra.
KASTELO
Pevec in kitarist Kastelo se ponovno vrača na sceno. Z novo studijsko ekipo se je že lotil dela, za začetek pa predstavlja remake singla Ti si ta izpred kakšnega desetletja. Nova verzija z naslovom Ti si ta 2014 je precej drugačna od tiste pred leti, v kateri je spremljevalne vokale odpela pevka Alya.
MODRIJANI
V četrtek in petek, 23. in 24. oktobra, bosta v celjski dvorani Zlatorog oba letošnja koncerta Noči Modrijanov. Oba sta že davno razprodana, pred 12 tisoč obiskovalci pa se bo vsak večer zvrstilo kar 400 nastopajočih. Popolnoma spremenjena bo tudi dvorana. Medtem ko je lani oder zavzemal celotno rokometno igrišče, bo letos segal bolj v višino.
r_i\_i:
£_l\.
JT J\ JLT-fl—TJi J JJil
Pravi naslov za ospešno reklamo!
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
12

k k Tisti, ki Mateja Runjaka, člana uprave WW Slovenskega državnega holdinga, poznajo predvsem po medijskem nastopanju ob prodaji državne srebrnine, so morali dvakrat pogledati, če gre za isto osebo. Ja, Matej je Velenjčan, ki je dal pečat tudi rock'n'roll zgodovini mesta. Ob izidu monografije zGodbe Velenja je bil eden tistih, ki je obudil zgodovino in v živo nastopil na odru velenjskega eMCe placa. Skupina Mandragora je dobro zvenela že v zgodovini, ki se je končala leta 1998, nič slabše pa ob ponovni združitvi. Skupina je delovala od leta 1992 do leta 1998, ves čas je v zasedbi pel Matej, ob njem pa so bili še vedno zapisani glasbi Saša Lušič, Robert Jukič in Janez Marin. Rock'n'roll je očitno dobra šola za uspešno življenje, kar starši najstnikov včasih kar težko verjamejo.
"^^Jožica, zaslužila si pušeljc in vse čestitke,«
je prvi in glavni velenjski vezilji Jožici Grobelnik zatrdila Milica Kovač, prostovoljka pri Karitasu in tudi sicer zelo aktivna upokojenka, predno jo je stisnila v iskren objem in se ob tem še skrila Čveku, ker je opazila, da smo tam. Jožici se ni uspelo izmakniti. Sicer pa je bila že vsega vajena, saj smo jo mediji med festivalom vezenja nenehno cukali za rokav. In postavljali tudi pred kamere in fotoaparate. »Človek se vsega navadi, tudi javnega nastopanja,« je zatrdila Jožica. Pa še res je.
23. oktobra 2014
^^V Vinski Gori ženske vedno stopijo skupaj, ko je treba pripraviti dobro .^k.zabavo. Čeprav je letos kostanj precej črviv in trd kot vsako leto, so ga morale za krajevni piknik narezati res veliko. Vodila jih je žena predsednika krajevne skupnosti Marija Ograjenšek, ki je vedno urejena od glave do pet. »Če si danes uničim nohte, se ne bom sekirala. Bodo že zrasli. Važno je, da spet dokažemo, da je v Vinski Gori dobra volja vedno doma. In to za to, ker tu živimo sami fejst ljudje,« je komentirala, ko je rezala in rezala.
Mesto ločitev
Podobno kot se je Las Vegasa prijel vzdevek mesta porok, se zadnje čase Londona prijemlje vzdevek mesta ločitev. Razlog, da se vse več ljudi odloča za ločitev pred angleškim sodnikom, je najbrž v tem, da od leta 2000 angleška sodišča ločitveni postopek začnejo s predpostavko, da se morajo sredstva v zakonu deliti na pol. »Anglija je postala zelo priljubljena pri soprogah, predvsem zato, ker so pridobljene koristi od ločitve tam veliko večje kot kjerkoli drugje na svetu,« je pojasnila Sandra Davis iz znane londonske odvetniške pisarne Mis-hcon de Reya in dodala, da je Anglija manj prijazna do tistega partnerja, ki ustvari večino premoženja v zakonu. Za povrh v omenjeni deželi predporočne pogodbe, ki naj bi zaščitile premožnejšega zakonca, niso pravno obvezujoče. Da se lahko zakonci v Angliji ločijo, morajo imeti tam vsaj prebivališče.
Ovce so se najedle marihuane
Čreda ovac je v britanski pokrajini Surrey pojedla za okoli 5000 evrov marihuane, ki so jo neznanci v vrečah pustili na njihovem pašniku. Posledično so se živali začele opotekati, po trditvah upravitelji-
Za praznično sezono bodo zaposlili 80 tisoč delavcev
V ZDA se konec novembra (z zahvalnim dnevom) pričenja najbolj potrošniško obdobje v letu, ki se običajno zaključi po novem letu. Spletna trgovina Amazon.com se tega očitno dobro zaveda, saj se je za ta čas odločila zaposliti 80 tisoč delavcev, ki bodo pomagali izpolnjevati poplavo naročil. V podjetju so se za dodatno zaposlitev ve-
šnja praznična prodajna sezona za 4,1 odstotka boljša od lanske, so se v podjetju že v izhodišču odločili za več dodatnih delavcev. Nekateri med njimi naj bi zaposlitev obdržali tudi po praznikih.
Sms pokojne babice?
Lesley Emerson je umrla leta 2011, ko je bila stara 59 let, pokopali pa so jo skupaj z njenimi najljubšimi predmeti - tudi z mobilnim telefonom. Njena vnukinja, 22-letna Sheri, je za babico žalovala tako,
ce kmetije Nellie Budd pa drugih stranskih učinkov ni bilo videti. »Bomo pa videli, kakšno bo njihovo meso prihodnji teden,« je še pristavila. Policisti so sporočili, da proti ovcam ne bodo ukrepali, so pa odločeni, da bodo ujeli neodgovorne neznance, ki so na pašniku pustili vreče z marihuano.
čjega števila delavcev odločili že v lanskem letu, a je bilo takratnih 70 tisoč novih moči očitno premalo -nenadna rast naročil sredi praznikov je namreč povzročila zamude pri dostavah in jezo potrošnikov, ki niso pravočasno dobili naročenih daril. Ker nacionalna maloprodajna zveza ZDA ocenjuje, da bo leto-
da je na številko pokojne še naprej pošiljala kratka sporočila. Nedavno pa je prejela odgovor: »Pazim nate, stvari se bodo obrnile na bolje. Samo naprej pojdi.« Sheri je bila v šoku. »Ko sem prebrala, mi je postalo slabo,« je povedala. Njen stric je, da bi preveril, kaj se dogaja, poklical številko, in izkazalo se je, da jo uporablja moški, ki je mislil, da gre za šaljiva sporočila njegovega prijatelja. Tako novi uporabnik kot mobilni operater, ki mu je dodelil številko pokojne babice, sta se družini opravičila.
Krvna skupina vpliva na ljubezen?
Japonci so opravili posebno raziskavo med pari z različnimi krvnimi skupinami. Kot so spoznali, so ljudje s krvno skupino A občutljivi perfekcionisti, ki dobro delujejo v skupinah, a so pogosto preveč nervozni; v odnosih je zanje značilno, da so iskreni, ustvarjalni, uvidevni, prav tako pa tudi muhasti in izbirčni. Krvna skupina 0 menda pomeni radovednost in radodarnost, pa tudi trmoglavost; v odnosih pa gre za optimistične osebe, ki so družabne
in samozavestne, včasih tudi nesramne in domišljave. Ljudje s krvno skupino AB so umetniške duše, toda skrivnostni in nepredvidljivi, v odnosih pa ohranjajo mirno kri in so racionalni, medtem ko so tisti s skupino B razigrani, a pogosto eks-centrični in sebični individualisti; v odnosih divjih bolj od drugih in iniciativni. Na podlagi ugotovljenega, japonski znanstveniki pravijo, da je za zvezo najbolj primerna krvna skupina A ali AB, najmanj zaželeni pa so moški predstavniki krvne skupine B.
Rekord pa tak!
V Tešu so pred kratkim dosegli rekordno proizvodnjo električne energije v vsem času obstoja termoelektrarne. A taka rekordna proizvodnje energije nima nobene zveze z zadnjo visoko napetostjo okoli te družbe.
Kratek rok
Praksa nas vse bolj uči, da imajo pri nas nekateri ministri zelo kratek rok trajanja.
Hrana in siromaštvo
Prejšnji teden sta si sledila »svetovni dan hrane« in »dan revščine«. Če bi toliko hrane vsak dan ne zmetali stran, tudi revščina ne bi bila pri mnogih ljudeh vsakodnevna obiskovalka.
Dobro kurivo
Policija je glede domnevnih nepravilnosti pri gradnji nadomestnega bloka 6 pridobila in tudi napisala na desettisoče različnih dokumentov. Nekateri bi radi, da bi vse to pokurili v novem bloku. In prihranili nekaj lignita, s katerim gre vse bolj na tesno.
Različni mojstri
Mnoge naše ženske, tudi nekateri moški, so pravi mojstri pletenja. Veliko politikov pa kar tja v en dan nekaj štrika.
Dobra banka
Ob tem, ko nekateri močno nergajo nad našimi bankami, jih drugi radi obiskujejo. Tudi če svojega lastnega denarja v njih nimajo. V Gornjem Gradu to dobro vedo.
Zamrznitve
Zimski športni centri pri nas propadajo. Vendar za vse nikakor niso krive le mile zime. Mogoče pa res kakšne druge »višje sile«.
Žerjavica
Na raznih srečanjih radi segamo po pečen kostanj v žerjavico. V politiki se le redki odločajo za tako dejanje. Da gredo po kostanj v žerjavico.
Beg možganov
Beg možganov iz Slovenije se je menda malo ustavil. Udeleženci takega bega možganov v bistvu najbolj delajo z glavo.
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 13
23. oktobra 2014	1 ;IAS
Krompirjeve počitnice bodo pestre
Programe za osnovnošolce pripravljajo v Mladinskem centru Velenje, v Vili Mojca in na športni zvezi Velenje - Zabavno v lepem ali slabem vremenu
Bojana Špegel
Velenje, 17. oktobra - Pred nami so prve kratke počitnice v tekočem šolskem letu, skorajda neupravičeno imenovane tudi »krompirjeve«. Neupravičeno zato, ker je krompir že v gajbicah in ne več v zemlji, zato jih nihče ne bo preživljal ob pobiranju krompirja. Zagotovo pa poči-
tnikarjem, ki bodo jesenske dneve preživljali v Velenju, ne bo dolg čas. Pestre programe so za prve štiri delovne dni v tednu pripravili v Mladinskem centru Velenje, v katerem bodo na široko odprli vrata Središča za otroke in mladostnike, na MZPM Velenje, kjer bodo aktivnosti potekale v Vili Mojca in ob njej, pa tudi na Športni zvezi Velenje, v kateri program pripravljajo v
sodelovanju s športnimi društvi in ŠRZ Rdeča dvorana Velenje.
Središče za otroke in mladostnike
V Mladinskem centru (MC) Velenje so z jesenjo spremenili ime dnevnega centra, ki že nekaj let ob popoldnevih vabi mlade v njihove prostore na Efenkovi 61.
»Že nekaj časa smo se zavedali, da ime Inkubus ni najboljše. Letos smo se odločili, da ga spremenimo v Središče za otroke in mladostnike. Od ponedeljka do četrtka smo odprti od 14. do 20. ure. Veseli smo vsakega udeleženca, večinoma pa k nam prihajajo osnovnošolci in mlajši srednješolci. Vsak dan jim pripravimo nekaj drugega. Enkrat kuhamo, drugič ustvarjamo, 'špor-
tamo', imamo glasbene delavnice, se igramo družabne igre. Če je vreme lepo, gremo pogosto v naravo. In vse to bomo pripravljali tudi med jesenskimi počitnicami, le da bodo naša druženja takrat dopoldanska. Vrata centra bomo odpirali ob 9. uri, zapirali pa ob 14. uri,« nam je povedala Ira Preininger iz MC Velenje. Vse aktivnosti za udeležence so brezplačne.
Sicer pa so začeli letos izvajati tudi pomoč osnovnošolcem pri opravljanju domačih nalog. »Najprej se pogovorimo s starši, potem pa naredimo načrt, kako bomo
to izvajali. Želimo si, da bi lahko pomagali čim več osnovnošolcem,« še izvemo.
Začetek s čarovnicami in bučami
V Vili Mojca bodo jutri zvečer pripravili tradicionalen uvod v jesenske počitnice. Kot nam je povedala sekretarka zveze Tinca Kovač, bodo ob 17.30, pripravili ustvarjalno delavnico »Buče, buče ... noč čarovnic«. Pripravljajo jo že vrsto let, tudi letos pa bodo na njej najprej izrezali veliko buč, potem pa jih postavili pred vilo in v njih prižgali svečke. »Za buče poskrbimo mi, nikomur jih ni treba prinesti s seboj. To je vsako leto prav posebna delavnica, v kateri z nami uživajo otroci, starši, pa tudi dedki
MED VAMI
in babice. Še posebej čaroben je zaključek, ko pred vilo naredimo razstavo buč, soji svečk pa rišejo prav čarobne sence.«
Od ponedeljka do četrtka prihodnji teden bodo v Vili Mojca vrata na široko odprta od 9. do 17. ure. Otroke bodo pričakali mentorji ustvarjalnih delavnic, lahko bodo igrali družabne igrice ali pa se družili v spletni kavarni. Vmes bodo v torek skočili na izlet na Goričko, za tja pa prostih mest nimajo več.
Športno obarvane počitnice
Športna zveza Velenje bo skupaj s ŠRZ Rdeča dvorana med jesenskimi počitnicami organizirala različne športne aktivnosti za osnovnošolce; te se bodo zvrstile od ponedeljka do petka. Tudi tokrat pripravljajo športni tabor Zmaga Kuštrina. Otroci bodo od 9. do 15. ure v rokah izkušenih vaditeljev in učiteljev vsak dan igrali badminton, namizni tenis, squash, tenis
-13
ter razne skupinske igre z žogo in drugimi športnimi rekviziti. Vsak dan jim bodo eno športno aktivnost predstavili bolj podrobno. V ponedeljek bodo skupaj s taborniki iz rodu Jezerski zmaj odkrivali orientacijo v naravi, v torek bodo skupaj s klubom Šaleški alpinistični odsek plezali na umetni steni v Rdeči dvorani, v sredo jim bo Gregor Vegan predstavil osnove gimnastike, v četrtek bodo skupaj s košarkaškim klubom Elektra Šoštanj pridobivali nove spretnosti iz košarke. V petek bodo kljub prazniku na dan nogometa počitnikarji spoznali, da je žoga okrogla. Vsak dan po tematskem športu se bodo otroci odpravili še na strelišče in bazen.
V Rdeči dvorani bodo lahko tisti, ki se ne bodo odločili za športni tabor, igrali rokomet, nogomet, namizni tenis, badminton, squash in tenis. Vabljeni so tudi na strelišče strelskega društva Mrož, kjer bodo lahko med 10. in 12. uro streljali z zračno puško.	■
Peto srečanje numizmatikov in filatelistov
Velenje, 25. oktobra - V soboto bo v dvorani Centra Nova od 9. do 13. ure potekalo peto srečanje Numifil, numizmatično, filatelistično in kartofilsko srečanje, ki ga pripravlja Festival Velenje. Ob srečanju je na Velenjskem gradu že odprta priložnostna filatelistična razstava Velenjske znamke, ki bo odprta do 26. oktobra in praznuje 55-letnico nastanka in svečanega odprtja mesta. Ob tem jubileju je MO Velenje izdala dve osebni znamki. Z izdajo osebne znamke je Festival Velenje zaznamoval tudi 25-letnico Pikinega festivala in 5-letnico Numifila. Na srečanju bo mogoče kupiti in si ogledati različno zbirateljsko gradivo in pripomočke. Kot vsa pretekla leta je izšel poštni žig srečanja in osebna znamka. Obiskovalci bodo na srečanju lahko kupili znamke, kovance in denar, pobrskali za starimi razglednicami ali si kupili zbira-teljske potrebščine. Ob srečanju je pri Pošti Velenje izšel žig srečanja z datumom srečanja in osebna znamka z motivom Velenjskega gradu z napisom Numifil 2014.
■
V Centru otrok in mladih na Efenkovi 61 bodo tudi med jesenskimi počitnicami pripravljali priljubljene glasbene delavnice za mlade. Učili se bodo igrati na afriške bobne, peli ob kitari in tudi plesali.
Njegova največja ljubezen so vlaki
Zdravnica, ki ga je zavrnila na zdravniškem pregledu, je Darku Hudobrezniku in železnicam napravila nepopravljivo škodo
Milena Krstič - Planinc
En sam samcat stavek na zdravniškem pregleduje Darku Hudobrezniku
iz Šoštanja pred štiridesetimi leti preprečil, da bi postal tisto, za kar živi že celo življenje, železničar. »Nimava se kaj pogovarjati,«
to. Skoraj celo sobo, edino v stanovanju,
saj ima garsonjero, zavzamejo postaje, tiri, semafoiji, kretnice, vlaki, transformator, s pomočjo katerega upravlja hitrost vlakov in komande za vklop in izklop signalov ... Včasih se obleče v pravo železničarsko obleko, ki mu jo je podaril, ko je dobil novo, prijatelj železničar, se prelevi v postajenačelnika in potovanje ali pa premikanje
M	—<

. J,, .
wm ;
A-
JfMWl !
Postajenačelnik Darko Hudobreznik med svojimi vlaki v majhni garsonjeri
mu je rekla zdravnica in mu zaprla vrata.
Darko pa navkljub temu svoje sanje uresničuje. Ne premika kretnic in ne vozi vlakov na pravih progah in s pravimi vlaki, je pa zato železničar, kot se šika, doma. Ko konča delo v Termoelektrarni Šoštanj in se vrne na Tovarniško, kjer živi, vsake toliko časa v sobo s stene spusti in namesti make-
vagonov se začne. Modelov vlakov, lokomotiv, vagonov slovenskih, nemških, avstrijskih, hrvaških in italijanskih železnic, ki vozijo po pravi in njegovi progi, ima nešteto. Nabavlja jih v trgovini Kovač na Viru pri Domžalah. O vsakem modelu tudi ve vse. Najnovejši je največja slovenska sistemska lokomotiva
L < \ >
Na železniški postaji v Šoštanju. Redki so vlaki, ki peljejo mimo, da jih
Darko ne uzre.
odpre pogled na železniško postajo Šmartno ob Paki. Točno ve, kdaj pripelje kakšen vlak, koliko bo vagonov, približno zna oceniti, koliko potnikov ... Če se sprašujete, kje sta se z Marijo spoznala, je vprašanje odveč. Na železnici. Tam je štirideset let delala kot čistilka. On pa je bil kak dan, ko je bilo veliko tovornega prometa, na postaji tudi po pet, šest ur, daje gledal, kako »pobi« delajo.
Skrbnik, pri katerem je bil Darko v reji, je bil v službi na železnici. Tudi sam bi želel biti kot on. »Nenehno sem ga spraševal, če se bomo kdaj peljali z vlakom ... Tam, kjer smo živeli, pri Slovenj Gradcu, ni bilo proge in tako se z vlakom kot otrok nisem nikoli peljal.«
Še danes veliko časa preživi na kakšni postaji, gleda, kako vozijo vlaki, kako železničarji delajo. Ali pa stopi do zapornic, kadar ve, da bo pripeljal vlak. Kakšen tovor-
C R 543, ki po Sloveniji vozi zadnjih pet let. »Vozi na progi Jese-nice-Dobova, Koper-Ljublja-na, Divača-Postojna-Sežana pa tu dol ... V Maribor pa žal, zaradi osnega pritiska, ne more.«
Zadnji dve leti, odkar prijateljuje z Marijo izpod Gore Oljke, je v svoji garsonjeri bolj malo. Ampak tudi od Marije ima pogled na progo. Malo više mora stopiti, pa se mu
ni vlak iz Gorenja mu tu in tam uide. »Če je vse sestavljeno, če so urejeni vsi papirji, če ni veliko robe, lahko od tam odpelje prej. Drugače pa vozijo redno. Takrat grem za progo.«
Kamorkoli gre, če se le da, pogleduje za vlaki. Včasih gre kam tudi samo zato, da se pelje z vlakom. Če se ne, pa na cilju vedno pogleda, ali je v bližini kakšna železniška postaja. »Z vlakom sem bil v Bolgariji, na Madžarskem, v Avstriji, na Slovaškem, v Srbiji.« Še danes pa mu je žal, da v Ameriki, v New Yorku, ni bilo časa, da bi si pogledal železniško postajo. »Tam sem bil samo tri dni, vikend paket. A sem iz letala, ko smo se spuščali, videl kontejnersko kompozicijo. Tam so daljši vlaki, imajo drugačen sistem vodenja prometa kot pri nas, tam imajo avtomatske »kuple«, tudi lokomotive so drugačne serije.« Vodička, vodička?! Mogoče pa ni vedela. Ona je šla zase, on pa je bil s prijatelji iz Litije, da so hodili skupaj. »New York je velik in se lahko hitro zgubiš.«
Spremlja vse, kar se v zvezi z železnico dogaja. »Na internetu je ogromno posnetkov. Tam se dajo dobiti res skoraj vsi podatki o vseh progah po Sloveniji, o tem, kako so opremljene, kakšne osne pritiske imajo, kako dolgi so odseki, kdaj so bili zgrajeni, prostornine vagonov, kako se imenujejo, vsak ima namreč svoje ime ... Tovorni so narisani, vidiš, kako izgledajo, prebereš, kaj lahko prevažajo, koliko ton, imate A, B, C, D ...«.
Ko smo ga vprašali, kakšne želje ima za naprej, je bil jasen: »Rad bi na maketi dodal še kak signal in v živo videl še kak zanimiv vlak.«
Tista zdravnica, ki je pred štirimi desetletji v Mariboru Darku Hudobrezniku rekla, da se nima z njim kaj pogovarjati, ker za železničarja ni dovolj zdrav, mu je naredila nepopravljivo škodo. In slovenskim železnicam tudi.
■
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
14
VI PISETE
23. oktobra 2014
Velenje, 16. oktobra - Alenka in Franc Avberšek sta v sodelovanju z Lions kluboma iz Celja in Velenja tradicionalno popestrila jesenske dneve gojencem delovno-varstve-nih centrov iz Savinjske in Šaleške doline ter Koroške na svoji kmetiji nad Vinsko Goro.
Kar petinpetdeset gojencev in njihovih spremljevalcev je preživelo prijeten dopoldan v igranju »pastir-
skega« golfa« in uživalo v bograču, jabolčnem zavitku in kruhu iz krušne peči.
»Druženje pri Avberškovih je za varovance in zaposlene VDC SAŠA vedno nepozabno doživetje. Športne igre, golf malo drugače na ranču Pri Lenči so postali že tradicionalni in ponosni smo, da smo letos poleg VDC Golovec Celje pritegnili k športnemu druženju
še varovance in zaposlene iz VDC Dobrna in VDC Slovenj Gradec. S prijaznimi člani velenjskega in celjskega Lions kluba smo preživeli prečudovito četrtkovo dopoldne. Hvala za povabilo in srčno druženje,« se je v imenu gostov organizatorjem in gostiteljema zahvalila direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak.
■
Pod novo streho
Šmartno ob Paki - Minulo lepo nedeljo so člani Društva ljudske tehnike Šmartno ob Paki izkoristili za obnovo strehe nad društvenimi prostori, v katerih domujejo še šest desetletij. V akciji je sodelovala dobra tretjina članov, več kot 20, ki so krepko popiijeli za delo. Z dvema traktorjema jim je komaj uspelo sproti odvažati staro kritino. V pičlih treh urah so streho povsem razkrili in odstranili tudi večino dotrajanih letev. V začetku tedna je izbrani izvajalec položil nanjo že novo kritino. Tako bodo člani društva in stanovalci pričakali zimo brez strahu, da bi jim povzročala težave. Očitno v občini Šmartno ob Paki znamo združiti moči in kaj narediti tudi na že skoraj pozabljen udarniški način.
■ Emil Šterbenk
Udarniške akcije se je udeležila dobra tretjina članov.
Comenius (ime po češkem pedagogu Janu Amosu Komenskem) je mednarodni program, ki spodbuja sodelovanje šol v evropskem merilu in poteka pod okriljem Evropske unije. Poseben namen projekta je
spodbujanje učenja tujih jezikov in krepitev narodne zavesti. Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje se je vključila v projekt v šolskem letu 2013/14. Razen nas so v to skupino vključene še osnovne šole iz
Madžarske, Češke, Poljske, Cipra in Turčije. Naše sodelovanje poteka na dramskem področju pod geslom Ves svet je oder. Med 11. in 15. 10. se je imenovana skupina sestala v češkem mestu Pecky. Naši gostitelji so se zelo trudili, da bi bilo bivanje pri njih čim bolj prijetno. Dnevi so sicer potekali delovno, vmes pa smo našli tudi čas za druženje in oglede čeških znamenitosti. Nalogo smo uspešno opravili, ostali so spomini in nova prijateljstva, ki so se stkala med nami. Naš projekt bomo zaključili v maju prihodnje leto, ko bo gostiteljica »vodja« naše skupine, osnovna šola v mestu Tata na Madžarskem.
■ Delovna skupina Comenius
Čebelarji obnovili streho svojega doma
Šmartno ob Paki - Člani Čebelarskega društva Šmartno ob Paki so na letošnjem občnem zboru med prednostne naloge uvrstili obnovo strehe čebelarskega doma pri razvalinah gradu Pakenštajn v Šmar-tnem ob Paki. Dom je bil zgrajen na začetku osemdesetih let preteklega stoletja. V 30 letih ga je že načel zob časa.
»Ker je spomladi in poleti veliko dela pri čebelah, je povsem razumljivo, da smo za najprimernejši čas za takšno delo izbrali jesen. Zaradi slabih vremenskih razmer smo se že bali, da bo akcija padla v vodo. A se nam je nasmehnila sreča in nam naklonila lepo nedavno soboto. Delo je bilo naporno,
vendar v družbi stanovskih kolegov tudi prijetno,« je povedal Tomaž Lesnjak, predsednik šmarške čebelarske družine.
Zahvalo za uspešno izvedeno akcijo si zaslužijo vsi člani društva, mojster Marjan Kovač, prav tako iz občine Šmartno ob Paki, ki podpira društveno dejavnost, ter podjetje Cementninarstvo Polak, ki jim je omogočilo nakup strešnikov po ugodnejši ceni.
Šmarški čebelarji dom uporabljajo kot šolski čebelnjak za delo čebelarskega krožka, ki deluje na tamkajšnji osnovni šoli. Radi pa bi ga uredili tako, da bi lahko organizirali tudi teoretična in praktična izobraževanja za vse čebelarje. »Malo nas pri tem omejuje dejstvo, da v objektu nimamo elektrike. Verjamemo, da bomo v prihodnje kos tudi tej težavi,« še pravi Tomaž Lesnjak.
■ Tp
Demenca mi je vzela mamo
Kar nekaj časa - lahko bi rekla nekaj let, sem premišljevala o tem, kako napisati in prikazati bližnjim, kaj je to demenca, kajti na tem področju nisem strokovnjakinja, ampak prva soudeleženka in spremljevalka mame, ki je že vrsto let dementna in danes varovanka Doma za ostarele v Velenju.
O demenci je danes napisanega iz dneva v dan več, ljudje so o tej bolezni vedno bolj ozaveščeni, kajti življenjska doba v razvitih državah skokovito narašča in se je podaljšala za že več kot dvajset let. Vemo pa, da je to bolezen, ki prizadene predvsem starejšo populacijo. Dve tretjini obolelih je starih čez osemdeset let, po vsem svetu pa za to boleznijo boleha okoli štiriindvajset milijonov prebivalcev, od tega v Sloveniji od trideset do štirideset tisoč (podatki iz Priročnika Komisije za duševno zdravje, program RESje 2013).
V svojem življenju sem zaradi narave svojega dela napisala nešteto člankov, intervjujev, reportaž, skratka vsega, kar sodi k obveščanju javnosti. Za ta sestavek, ki je posledica bolezni v družini, pa sem se pripravljala dolgo, še posebej, ker se dotika meni najbolj dragega človeka v življenju, moje mame in moje najboljše prijateljice. Stvar je morala dozoreti; pa poglejmo, kako mi bo uspelo in ali bom zmogla preprosto podati to, kar sem doživljala v teh nekaj, lahko bi rekli peklenskih letih.
Danes skorajda ni družine, ki se ne bi ubadala s takšnimi ali drugačnimi težavami. Prisotne so ločitve,
včasih zatajimo kot starši, primanjkuje nam denarja in še vrsto težav, ki nam grenijo srečno življenje. Zelo hudo ali pa najhuje je, če nam zboli kdo, ki ga imamo neizmerno radi, ga spoštujemo, cenimo, smo nanj navezani. In to se je pred sedmimi leti zgodilo meni, ko se je mama, s katero sva živeli v isti hiši, začela čudno vesti (takrat izraz demenca še ni bil toliko udomačen). Prej je bila mama zelo sposobna oseba, naprednih pogledov in dejanj, zato so bile spremembe še toliko bolj opazne. Začelo se je pri denarju ... Ker sem bila dolga leta njena pooblaščenka (v zvezi z denarjem), me je nekoč bančnica opozorila, da hodi mama po denar na banko brez kartice ... Dvigovala je denar (pred leti poznanstva), za katerega še danes ne vemo, kje je. Ja, po njenem mnenju »ukraden od ciganov«. Klicala je policijo etc., kar je bilo zame še čisto sprejemljivo, in sem verjela, da je to res. Začeli so se nenehni klici v službo, izguba ključev, menjava ključavnic, skrivanje stvari, ki jih nisem našla več mesecev in so se čez pol leta naenkrat pojavile (tisti, ki so to doživeli, to tudi razumejo ...). Kolikokrat bujenje ponoči in nameravano klicanje policije, da nam nekdo krade ... Sledili so pregledi pri zdravniku, nevrologu, psihiatru, ki je ugotovil začetek Alzheimerje-ve bolezni. Skratka, vse to je bilo zame še sprejemljivo, čeprav je že načenjalo mojo psiho. Mamo sem spoštovala in cenila. Kolikokrat mi je v najtežjih trenutkih pomagala, meni in mojem sinu, ki je po moji ločitvi, ostal brez očeta. Mama je
bila tista, na katero sva se s sinom lahko vedno in povsod oprla, da smo ostali pokončna družina, ki je samostojno dosegla to, kar si je zadala. A kaj, ko je njena bolezen iz dneva v dan napredovala. Izginjali so ključi, sosedje so ji vsak dan bolj nagajali . grozila jim je s sežigi ... Bili so to peklenski dnevi, ki pa so se čez noč spet spremenili v normalne dneve, polni pogovorov in upanja, da se kaj takega pač ne more več ponoviti. Toda . zopet
se je ponovilo v še hujši obliki . Kolikokrat me je udarila, razbijala ., ko pa se je umirila, ni vedela popolnoma nič. Takrat je jokala, me prosila odpuščanja in joka je bilo na obeh straneh na pretek. Najbolj čudno pa je, da sem jaz te stvari, med tem sem se upokojila, skrivala pred drugimi. Nekaj sem povedala, dosti pa prikrivala, ker si sama sebi nisem hotela priznati, da je moja mama dementna, da je agresivna, nerazsodna. Obiskov prijateljic in znank je imela vedno manj in šele danes vem, zakaj! Tudi nagnala je kdaj kakšno prijateljico! Sorodniki so jo redko obiskovali, in ko so jo le-ti klicali po telefonu, je bila moja mama krasna ... In takšno življenje je trajalo sedem let.
Verjemite, odločitev, da bo šla mama v dom, je bila več kot težka. O tem sva se z mamo večkrat pogovarjali in tudi skupaj obiskali Dom za ostarele v Velenju, kjer so ji prijazno razložili namen bivanja in kdaj je to potrebno. Težki dnevi demence so se začeli pojavljati vse pogosteje, na koncu že vsak dan, in ko so se začele vsakodnevne sežigalne grožnje sosedom, se je bilo treba odločiti. Mama je sicer šla najprej v dom za ostarele blizu doma, kjer je mislila, da je na dopustovanju (zdravilišč je bila vajena, saj je večkrat sama dopu-stovala), kasneje pa smo jo prestavili v dom še bližje domu, v sam center Velenja. Ampak zame so se takrat peklenski dnevi šele začeli. Nenadoma dobiš občutek, da nisi bil dovolj dober, da bi lahko storil še več, pa zakaj je morala mama v dom . etc. Skratka, veliko je teh, ZAKAJ, čeprav sam, in okolica, ki to spremlja, dobro ve, da je dom zadnja rešitev, saj vse skupaj začenja načenjati tvoje zdravje psihično in telesno .
Danes je mama v Domu za ostarele v Velenju. Zanjo skrbijo več kot odlično in hvala jim ... In včasih se mi dozdeva, da je čisto O. K., ampak .
Članek sem napisala po nekaj mesecih bivanja mame v domu in ko sem dojela, da mama z diagnozo vaskularne demence res sodi v oddelek Ježkov, kot ga poimenujejo v domu. Bolezen napreduje in strah je še vedno prisoten. Najhuje pa je, kot je zapisala v lanskem internem glasilu doma za ostarele hči stanovalke - in imela še kako prav, »demenca mi je vzela mamo« ...
■ Irena Seme
Zlomljena noga
Kar nekaj velenjskih dijakov je med okupacijo obiskovalo nemško gimnazijo v Celju, ki se je imenovala Oberschule in Cilli. Iz Velenja je savinjčan odpeljal kmalu po peti uri zjutraj, vračal se je okoli štirinajstih. Na vlaku se je slišala živahna slovenska beseda, v šoli pa je morala utihniti, sicer je grozila izključitev.
Nemška vzgoja je bila strogo naravnana na pripravo mladih za uresničevanje Hitlerjeve fašistične zamisli o prevladi nemškega naroda nad drugimi narodi. Na šolah je bilo to čutiti na vsakem koraku. Ena od pomembnih aktivnosti v tej smeri so bile šolske igre v naravi, ki so imele očiten vojaški pridih.
Nekega dne smo imeli gimnazijci igre na Jožefovem hribu nad mestom. Naš prvi B razred, v katerem smo bili v veliki večini vozači iz savinjske, rogaške in laške smeri in celjski okoličani, je branil zastavico na vzpetini, prvi A, v katerem so bili dijaki iz mesta, med njimi številni nemčurji, pa naj bi jo osvojil. Med branilci in napadalci se je vnel hud boj. Branilci smo izkoristili priložnost in napadalce, ki so nas imeli na šoli za manjvredne, pošteno mikastili. Z Andrejem Marincem sva bila v razredu najbolj pri močeh, zato sva bila tik ob zastavici. Ajevci so se zaletavali navzgor, bejevci pa smo jih porivali navzdol, da so se kotalili po strmini. Enega je Andrej tako močno sunil, da si je revež zlomil nogo, in igre v naravi so se hipoma končale. Dijak je tulil na ves glas, Velenjčan Novinšekov Jože, pravili smo mu Pepi, mu je s količki utrdil nogo, pomagala sta še Velenjčana Prevorčnikov Jože in Mlinšekov Borut. Nenadoma seje pojavil na prizorišču oče poškodovanega, zloglasni komandir celjske policije, in si ogledal zlomljeno nogo, pohvalil Pepija, da je dobro opravil, sina pa nadrl, naj se neha cmeriti. Na improviziranem nosilu iz povezanih vej smo ponesrečenca s hriba spravili v dolino. Ko je Andrej zagledal šefa policije, jo je urno pobrisal na železniško postajo in z vlako domov v Rogatec. Ves teden ga ni bilo k pouku. Prišel je bled in prestrašen, kakšna kazen ga bo doletela. Začuda je odnesel celo kožo, saj so bile igre v naravi kakor vojaške vaje, pri katerih ne gre vedno brez nezgode.
Po končani okupaciji je na celjski gimnaziji spet tekla slovenska beseda. Pepi je končal ekonomijo, postal direktor Zavoda za plan Slovenije in kasneje Jugoslavije ter član zveznega izvršnega sveta. Jože je bil uspešen raziskovalec v veterini. Borut je doktoriral v Švici na področju porodništva in genetike in bil izredni profesor na ljubljanski univerzi. Andrej je doštudiral agronomijo, se usmeril v politiko in bil med drugim predsednik slovenske vlade. Mene je pot vodila med učitelje. Pepi, Jože in Borut so bili partizani, z Andrejem sva bila premlada.
■ Bojan Glavač
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 21
23. oktobra 2014
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Taktična gasilska vaja v Premogovniku Velenje
Na Premogovniku Velenje so tudi letos v oktobru, mesecu požarne varnosti, izvedli taktično gasilsko vajo, ki je tokrat potekala v sodelovanju s podjetjem PLP. Poleg Prostovoljnega gasilskega društva Velenje s poklicnim jedrom ter članov Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Premogovnika Velenje in gasilcev PGE Gorenje je v vaji sodelovalo tudi šest prostovoljnih gasilskih društev v MO Velenje.
Predpostavka vaje je bil izbruh požara v brusilnici podjetja PLP, kjer so bile poškodovane tri osebe. Gasilci in reševalci so požar uspešno pogasili, vse poškodovane so pravočasno rešili, jih primerno oskrbeli in jih z reševalnimi vozili prepeljali v Zdravstveni dom Velenje.
Predsednik Uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je vsem sodelujočim čestital za uspešno izvedeno vajo. »V Premogovniku Velenje zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti stremimo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujemo tveganje na najnižjo
Gasilci so svoje delo dobro opravili.
možno raven. Imamo prepoznane potencialne nevarnosti, po načrtu obrambe in reševanja pa se izvajajo tako ukrepi za preprečevanje le--teh, vseskozi pa so pripravljeni tudi ukrepi, ki bi se izvedli, če bi prišlo do nastanka potencialnih nevarnosti.« Damijan Kanduti, direktor družbe PLP, v kateri je tokratna
vaja potekala, je v svojem govoru med drugim dejal: »Na širšem območju Premogovnika Velenje, kjer deluje tudi družba PLP, veliko vlagamo v zagotavljanje varnosti - tudi požarne. Naše podjetje je sestavni del lesnopredelovalne industrije v Sloveniji, kar pomeni, da v svojih proizvodnih in skladišč-
nih obratih hranimo velike količine lesa. To nas uvršča med podjetja z visoko stopnjo požarne ogroženosti. Prav zaradi tega smo še toliko bolj ponosni, da v dolgoletni tradiciji družbe požara na srečo nismo imeli.«
■
Minerali v Šaleku
Pretekli teden je šestošolce obiskal gospod Jože Rihtar, ki se že vrsto let ljubiteljsko ukvarja z zbiranjem mineralov. Predstavil nam je čudoviti svet mineralov.
Mineral ali rudnina (iz latinske besede za rudnino: minerallis) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov. Leta 1812 je nemški
geolog in mineralog Friedrich Mohs sestavil Mohsovo trdotno lestvico za merjenje trdote mineralov. Minerali so razporejeni tako, da vsak poznejši razi prejšnjega. Sledijo si po trdoti od 1 do 10 po naslednjem vrstnem redu: lojevec, sadra, kalcit, fluorit, apatit, ortoklaz, kremen, topaz, korund in diamant. Diamant je štirikrat bolj trd kot korund in 1600-krat bolj trd kot lojevec.
Učenci so opazovali minerale, nato pa so razili steklo, ki ima trdoto 5. Ugotavljali
so, kateri minerali razijo steklo in kateri so trdnejši od stekla. Gospod Rihtar je učencem pokazal tudi meteorit, ki so ga lahko prijeli v roko. Učenci so bili navdušeni nad barvo, obliko in zgradbo mineralov. Še posebej jih je zanimal diamant. Upam, da bo učencem učna ura še dolgo ostala v spominu. Najbolj radovedni pa si lahko zbirko mineralov ogledajo v Hiši mineralov v Velenju.
■ Danijela Ribizel
V Šentvidu je bilo slovesno
V najmanjši in najvišje ležeči krajevni skupnosti občine Šoštanj le redko prerežejo kak trak
Šoštanj, 16. oktobra - V četrtek so v Šentvidu, najvišje ležeči in po številu prebivalcev najmanjši krajevni skupnosti v občini Šoštanj - v njej živi 45 ljudi, slovesno odprli cesto, ki jo je Občina asfaltirala v več etapah.
Prvi del ceste so uredili že leta 2007, naslednjega leta 2012, svečanost pa so pripravili zdaj, ko so uredili še tretji odsek v dolžini 300 metrov. Vse tri etape zdaj skupaj merijo 670 metrov.
Ker se v Šentvidu le redko zgodi kakšna otvoritev, je bil dogodek temu primerno vesel in svečan, ob tej priložnosti pa cesta tudi blagoslovljena.
»Krajani so na otvoritvi izrazili željo, da bi asfaltiranje nadaljevali tako, da bi ta odsek ceste čim bolj približali križišču z glavno cesto na vrhu Šentvida. Ker si tudi mi želimo dokončati ta cestni odsek, se bomo potrudili in našli zanj denar v proračunu,« obljublja župan Darko Menih.
■ mkp
Odprtje ceste je bilo za Šentvid velik dogodek. (foto: Arhiv
Občine Šoštanj)
Dormeo
POL JE ZE VAŠEGA!
K
Tt
v
v

nadvložek za kavče in postelje Siena
Primeren tudi kot dodatno ležišče
Za udobno spanje doma, na vikendu, v študentskem domu, v avtodomu, na obisku . Za pravilno podporo hrbtenice med spanjem Manj potenja - sistem AirX za boljši pretok zraka Več higiene - Antibakterijska zaščita Cleaneffect®
1 cm Spominske pene
3 cm Ecocell pene
Vabljeni v trgovino Top Shop v TC NOVA, Šaleška 21, Velenje.
j§dna-cenar9g80€ žeod
4990€
*
*Cena velja za izdelek velikosti 80x190 cm. Na voljo tudi druge velikosti. Ponudba velja od 01.10.2014 do 15.11.2014 oz. do razprodaje zalog.
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
16
SPORT
23. oktobra 2G14
Že tretji poraz Maribora
Nogometaši Celja so že drugič premagali Maribor - Rudar in Olimpija brez zadetkov
Novo, že drugo presenečenje v dosedanjem delu prvenstva, so priigrali nogometaši Celja, ki so tudi na tem dvoboju potrdili, da so odločno in dobro pripravljeno moštvo. Očitno postajajo mora aktualnih prvakov, nogometašev Maribora. V 5. krogu so bili od njih boljši v svoji Areni Petrol s 3 : 1, v tem krogu v Ljudskem vrtu z 2 : 1. Največji osmoljenec tekme pa je bil Aleksander Raj-čevic, ki je kar dvakrat preusmeril žogo za hrbet svojega vratarja Jasmina Handanovica. Takšnega razpleta so bili najbrž najbolj veseli nogometaši Domžal. Po dveh zaporednih porazih in točki proti Rudarju so v tem krogu z golom v zadnjih minutah tekme kot gostje z 1 : 0 premagali Krko in povečali prednost pred sedaj drugo Olimpijo in tretjim Mariborom na šest točk. Imajo jih 32. Vendar imajo Ljubljančani in Mariborčani še zaostalo medsebojno tekmo iz četrtega kroga.
Olimpija je gostovala v Velenju, kjer pa gledalci niso videli tistega, za kar mnogi trdijo, da je najbolj zanimiva postranska stvar na svetu - golov. Tekmeca sta se razšla z neodločenim izidom 0 : 0. Rudarji so bili boljši v prvem polčasu, drugi del pa so veliko bolj živahno začeli Ljubljančani. »Mi smo se nekoliko pomaknili nazaj, v kar nas je prisilila Olimpija,« je bolj obrambno igro v tem delu razložil Denis Klinar.
Na vsaki strani je bilo nekaj prilo-
žnosti. Da se nobena žoga ni znašla v eni ali drugi mreži sta bila zaslužna tudi oba vratarja. S takšnim razpletom so bili v domačem taboru zadovoljni, čeprav je imel nekaj minut pred koncem Leon

Milan Kocič
Črnčič veliko priložnost za zmago. Z desne strani mu je pred petme-trski prostor poslal žogo Damjan Trifkovič. Črnčič je udaril iz prve, gostujoči vratar Aleksander Šeliga pa se je izkazal z odlično obrambo. Manj zadovoljni pa so bili gostje, ki so v Velenju pričakovali poln izkupiček. Andraž Šporar je celo samozavestno po tekmi dejal: »Z delitvijo točk nismo zadovoljni. Mi smo Olimpija, na vsako tekmo gremo na zmago.« Bil pa je jezen
tudi na sodnika Davorja Drečnika iz Hrastnika, še zlasti, ker je menil, da je bil nad njim storjen prekršek za najstrožjo kazen. V 78. minuti, v obdobju, ko so bili gostje nekoliko boljši in več pri žogi, je bila namreč vsa rezervna klop gostov na nogah. Ljubljančani so si namreč pridobili žogo, Andraž Šporar je z njo stekel v hitri nasprotni napad. Branilec Ivan Knezovic ga je dohitel še pred šestnajst-metrskim prostorom, Olimpijin napadalec je zaigrano padel in se uštel. Namesto prekrška je dobil rumeni karton.
Dokaj objektivno pa je dvoboj ocenil domači trener Jernej Javornik: »V prvem polčasu smo imeli nekaj lepih priložnosti za zadetek, a je ostalo samo pri tem. V nadaljevanju nismo bili tako napadalni, saj smo v prvem delu porabili preveč energije. V drugem je bila Olimpija boljša, več je napadala, imela svoje priložnosti, mi smo jih iskali v nasprotnih napadih. Če potegnem črto: mi smo bili boljši v prvem, gostje v drugem, razen zadnjih nekaj minut, ko smo spet pritisnili, in neodločen izid je najbolj pravičen.«
V naslednjem krogu bodo rudarji gostovali v Novem mestu pri Krki, ki so jo v 6. krogu ob jezeru premagali s 3 : 1.
■ S. Vovk
Aktualni prvak Dob vse boljši
Krčani povečali prednost, sedaj drugi novinec Tolmin - V nedeljo v Šmartnem Dravinja
V drugi slovenski nogometni ligi je bil pretekli konec tedna na sporedu 11. krog. Na vrhu ostajajo Krčani, ki so s 4 : 2 premagali Šmartno. Gostje so na gostovanje k vodilnemu moštvu prišli zelo opogumljeni. Očitno so verjeli, da lahko domače še enkrat presenetijo. V 2. krogu pokala na območju medobčinske zveze Celje so jih namreč kot gostje premagali z 1 : 0 in jih izločili iz nadaljnjega tekmovanja, nato pa tudi sami izpadli v 4. krogu. Po izvajanju enajstmetrovk jih je s 5 : 4 na svojem igrišču izločila Rogaška, ki se je skupaj s celjskim Šampionom uvrstila v finale.
Šmarčani so gotovo upali in ver-
jeli, da lahko vodilno moštvo lige še enkrat presenetijo to jesen in že v 10. minuti zadeli. Gol jim je vlil še dodatno samozavest, še naprej so igrali zelo dobro, vendar kljub priložnostim vodstva niso podvojili. Domači, ki s svojo igro v tem delu niso upravičevali vodilnega položaja na lestvici, pa so ob koncu polčasa le uspeli izenačiti. Igra se je odvijala na sredini igrišča, ko se je na njem znašla še ena žoga in dva njena pobiralca. Gostje so obstali, ker so pač mislili, da bo sodnik tekmo prekinil. To se ni zgodilo, gostje so se z zamudo odzvali in s prekrškom za najstrožjo kazen zaustavili domačega igralca. Tudi
v drugem polčasu so gostje zaigrali zelo dobro, za nekatere je bila to celo njihovo najboljša igra doslej na prvenstvu. Imeli so še priložnosti, vendar ne toliko sreče pri strelih proti vratom kot nasprotnik.
Nepričakovan poraz so na svojem igrišču z aktualnim prvakom Dobom doživeli nogometaši Aluminija. Gostje so zmagali z 1 : 0 in se povzpeli že na peto mesto. Dobljani so v prvih petih krogih osvojili le eno točko. Nato je vodstvo kluba zamenjalo trenerja in v naslednjih šestih krogih so jih od možnih osemnajstih osvojili kar petnajst. Že tretji spodrsljaj Aluminija, ki si je za cilj zadal vrnitev v prvo ligo, je izkoristil novinec Tolmin. Kot gostitelje je s 4 : 0 premagal Ankaran Hrvatini in prišel na drugo mesto. Za vodilnimi Krškim zaostaja za štiri točke.
Nogometaši Šmartna bodo v nedeljskem 12. krogu na derbiju moštev z dna lestvice gostili novince v ligi, nogometaše Dravinje, ki imajo na predzadnjem mestu štiri točke več od njih.
Konjičani so v tem krogu igrali neodločeno s prejšnjim članom elitne slovenske nogometne druščine Triglavom.
■ S. Vovk
Brez večjih težav do sedme zmage
Gorenje in Celje še vedno nizata zmage - Velenjčani s tekmo več sami na vrhu
V 7. krogu prve moške rokometne lige so kar tri moštva slavila v gosteh. Rokometaši Gorenja, aktualni podprvaki, so v Trebnjem s 30 : 23 premagali Trimo. Ribnica je bila od novinca Loke boljša z 29 : 25,
goričani. V vodstvu so Velenjčani s polnim izkupičkom točk. Edini brez poraza so še aktualni prvaki Celjani. Za Gorenjem s tekmo manj zaostajajo za dve točki. Tretji je Maribor Branik z enim porazom.
Velenjčani so tudi na gostovanje v Trebnje odšli odločeni, da nadaljujejo zmagoviti niz. Čeprav je med moštvoma velika kakovostna razlika, so vseeno vedeli, da bodo morali igrati zelo zavzeto in odgovorno, ker bodo domači kot vedno tudi tokrat proti njim zelo motivirani.
prvaki so na tekmi, ki so jo nekateri celo označili kot derbi kroga, slavili z razliko sedmih golov.
A z igro še vedno niso zadovoljni. Marko Dujmovič, najboljši strelec tekme, je po njej dejal: »V Trebnjem je vedno vroče, zato smo bili maksimalno pripravljeni. Mogoče nas je nekje v podzavesti spremljalo dejstvo, da si takšne igre, kot smo jo prikazali proti Slovanu v prvem polčasu, ne smemo privoščiti, in to je bila še dodatna motivacija. Smo na pravi poti, a to še zdaleč ni vse,
v gosteh pa se je veselil tudi drugi novinec Slovenj Gradec 2011, ki je z 28 : 27 zmagal v Sevnici. Aktualni prvaki Celjani so brez težav slavili s trinajstimi goli razlike nad Jeruzalem Ormožem (41 : 28), Maribor nad Krškim z enako razliko (39 : 26), prepričljivo zmago s 33 : 26 pa je dosegel tudi Slovan nad Ivančno-
Začeli so odločno, zelo motiviran je bil tudi prejšnji vratar domačih Klemen Ferlin, ki je zbral skupaj kar 17 obramb, in na odmor odšli s prednostjo štirih golov. Domači so tudi v nadaljevanju igrali zelo požrtvovalno, Velenjčanom so se celo približali na tri gole zaostanka, a bliže niso zmogli. Trikratni slovenski
česar je ta ekipa sposobna.« Domači pa so ugotavljali: »Borili smo se po najboljših močeh.«
Včeraj so rokometaši Gorenja na tekmi šestnajstine finala slovenskega pokala gostovali v Škofji Loki, v soboto (25. 10. ob 19. uri) pa bodo v 8. prvenstvenem krogu gostili Sviš.
■ S. Vovk
Sosedski derbi domačinkam
V 4. krogu ženske rokometne lige so bile rokometašice Zelene doline Žalec z 28 : 23 boljše na sosedskem derbiju od Velenjčank.
Na sosedskem derbiju so gostiteljice prepričljivo zmagale. Že po slabih desetih minutah so si priigrale pomembno prednost štirih golov (5 : 1). Nato so gostje ušle celo za enega več (12 : 7). Po tem zaostanku so gostje zaigrale veliko bolj zbrano in odšle na odmor le z dvema goloma zaostanka, kar je bil
dokaj spodbuden izid za nadaljevanje. Prvih petnajst minut drugega polčasa so bile Žalčankam povsem enakovredne, kar je potrjeval tudi izid 17 : 17 v 45. minuti. Nato pa je sledil pritisk domačih igralk, ki so izkoristile številne minute z igralko več (Velenjčanke so igrale kar 14 minut z igralko manj) ter širšo
in kakovostnejšo zasedbo raznovrstnih igralk in tekmo prevesile v svojo korist in na koncu slavile z 28 : 23.
V naslednjem krogu (Rdeča dvorana, sobota, 25. 10., ob 16. uri) bodo Velenjčanke gostile Pirančanke.
■ S. Vovk
Velika gneča pod vrhom
Pomurke imajo že šest točk prednosti - Boj za drugo mesto
V prvi ženski nogometni ligi postaja prvenstvo vse bolj zanimivo, če odmislimo boj za prvo mesto. To je najbrž že oddano aktualnim prvakinjam Pomurkam, ki imajo po sedmih krogih že šest točk prednosti za zasledovalkami in so seveda še edine brez poraza. Ljubitelji ženskega nogometa pa se bodo gotovo vseskozi spraševali, ali bo katera od ekip vendarle odščipnila kakšno točko Beltinčan-kam. Lani je to uspelo velenjsko--škalskim nogometašicam. Sodeč po sedanjem dogajanju pa bo zelo zanimiv boj za naslov podprvakinj. V igri zanj je trenutno 'trojček':
nogometašice Rudarja Škal, slo-venjgraške Preše in Radomlje. Po sedmih odigranih tekmah so vse tri po dvakrat izgubile in imajo enako število točk - 15. Zaradi boljše razlike v danih in prejetih golih so po sedmih odigranih krogih na drugem mestu Šalečanke, tretje Korošice in četrte Radomljanke. V 9. krogu, ki bo na sporedu šele 2. novembra, bodo nogometašice Slovenjgradca gostovale v Beltincih, Radomljan-ke v Mariboru, Škalčanke pa bodo gostile Velesovo.
V aktualnem 7. krogu so 'rudarke' gostovale v Ankaranu pri zelo ambicioznih domačinkah, ki so upale
vsaj na točko. Vendar gostje niso dovolile presenečenja. Poleg tega so bile močnejše za odlično Laro Pra-šnikar, ki se je vrnila po poškodbi. Z dvema njenima in goloma Muire Murič in Tine Marolt so zmagale s 4 : 0.
Trener Dušan Uršnik je o tekmi povedal: »»Dekleta so igrala, tako kot smo se dogovorili. Zelo dobro so imela dogajanje na igrišču ves čas pod nadzorom in seveda pre-senečanja nismo dovolili. Lahko bi dosegli še kakšen gol več.«
■ S. Vovk
107.8 b S3,
Velenje
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 17
23. oktobra 2014
MiCftfl
SPORT
17
Visok poraz Elektre
Mariborski košarkarji so v drugem krogu državnega prvenstva prepričljivo slavili v Šoštanju. Srečanje je bilo povsem drugačno od tistega na Natkovem memorialu, ki ga je po napeti končnici in podaljšku dobila Elektra. Tokrat, na prvenstveni tekmi, sta bili ekipi enakovredni zgolj prvi dve minuti, nato so Mariborčani prevzeli vajeti igre v svoje roke in neusmiljeno polnili koš domačih
košarkarjev. Že v prvi četrtini so si priigrali visoko prednost, bilo je 29 : 11, v nadaljevanju pa razliko samo še višali. Ob koncu so slavili s 93 : 50, kar je bila tudi najvišja razlika na tekmi. Po srečanju so bili v šoštanjskem taboru razumljivo razočarani, trener Elektre Rajmond Rituper pa je po tekmi dejal: »Za morebiten uspeh na tej tekmi nismo napravili prav ničesar. Nismo bili
enakovreden in dostojen nasprotnik. Mariborčani so nas prekašali v vseh elementih igre, še najbolj pa v želji po zmagi. Nekateri igralci se bodo morali zamisliti nad svojim pristopom in tem, kako branijo barve svojega kluba.«
Že v torek se je prvenstvo nadaljevalo, ko so Šoštanjčani gostovali v Novem mestu pri Krki, v četrtem krogu pa bo Elektra prosta. ■ tr
Drugi zaporedni poraz Šoštanja
Nogometaši Šoštanja so v 8. krogu tekmovanja na območju celjske nogometne zveze doživeli drugi zaporedni poraz. V prejšnjem krogu so izgubili z vodilnimi Zrečani, v tem so bili kot gostje od njih s 3 : 1 boljši igralci Brežic 1919. Mozir-jani so gostovali v Zrečah in klonili z 0 : 4, Žalec pa je v Štorah proti Kovinarju iztržil točko. Bilo je 1 : 1.
Vojnik je bil s 3 : 1 boljši od Odreda Kozje, najvišjo zmago pa je dosegla Rogaška. Vransko je premagala kar s 7 : 0.
Po osmih tekmah so vodilne Zreče z devetnajstimi točkami. Eno manj imajo na drugem mestu Brežice. Tretji je s tekmo več in petnajstimi točkami Kovinar, četrti Žalec s trinajstimi, peti Šoštanj
z dvanajstimi in šesto Mozirje z desetimi. Na zadnjem mestu so še vedno nogometaši Vranskega, ki so doslej vse tekme izgubili.
Eden od gotovo zelo zanimivih dvobojev bo v soboto v Mozirju, kjer bodo v savinjsko-šaleškem der-biju gostovali Šoštanjčani.
■ vos
XII. memorial Jožeta Ervina Prislana
OZVVS Velenje je v sodelovanju s SD Dolič in OZSČ Velenje pripravila tekmovanje za XII. memorial Jožeta Ervina Prislana. Tekmovanja se je udeležilo 10 ekip in 33 posameznikov. Po otvoritveni slovesnosti in pozdravnem govo-
tnem in sproščenem ozračju, kot je za veterane običajno.
Najboljše uvrstitve ekipno: 1. mesto OZVVS Celje, 2. mesto OZVVS Spodnja Savinjska dolina in 3. mesto OZVVS Velenje. Prvouvrščena ekipa je dobila v
Hrovatom in Martinom Hudale-som. Tako si je Viktor Slatinek z osvojenim prvim mestom priboril prehodni pokal tekmovanja posamezno v trajno last.
Ob zaključku prireditve smo si obljubili, da se prihodnje leto znova
Tekmovalci so se tudi tokrat odlično izkazali
ru predsednika OZVVS Velenje Zdenka Hriberška ter predsednika organizacijskega odbora Srečka Ramšaka se je tekmovanje začelo. Tekmovanje smo izvedli brez nepredvidenih dogodkov v prije-
trajno last prehodni pokal, saj ga je osvojila že tretjič. Med posamezniki je bil najboljši Toni Kalšek, 2. Viktor Slatinek, 3. Slavko Frece. V domači konkurenci je zmagal Viktor Slatinek pred Milanom
srečamo. Posvetili smo se spominu na podpolkovnika Jožeta Ervina Prislana.
■ Zdenko Hriberšek
Nordijska kombinacija
Jelenko državni prvak
V Kranju so v nedeljo, 12. oktobra, na članskem državnem prvenstvu tekmovali vsi najboljši slovenski smučarski skakalci in nordijski kombinatorci. Ne le da je Marjan Jelenko odličen kombinatorec, je tudi odličen smučarski skakalec, saj je na nedeljski tekmi v skokih končal na 10. mestu, v nordijski kombinaciji pa je v odlični konkurenci postal državni prvak. V kombinaciji so namreč tekmovali tudi italijanski kombinatorci, vendar zunaj kategorije, saj so imeli svoje državno prvenstvo.
Skoki: 10. Marjan Jelenko, 41. Jaka Kosec, 44. Matevž Samec
Nordijska kombinacija: 1. Marjan Jelenko, 6. Vid Vrhovnik, 13. Gašper Brecl
Vrhovnik drugi
V Mislinji so se v soboto, 11. oktobra, zbrali mladinci v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji do 20 let. V lepem vremenu so nas tekmovalci razveseljevali z dolgimi, lepimi in varnimi skoki. Na skakalnici HS 93 pa se naši mladinci niso najbolje odrezali. Še najboljši je bil Matevž Samec na 11. mestu. Na ekipni tekmi so imeli tudi malo smole, saj so za tretjim mestom zaostali le za 22 točk. V nordijski kombinaciji pa se je odlično odrezal Vid Vrhovnik, ki je zaostal le za enim tekmovalcem.
Skoki: 11. Matevž Samec, 25. Aljaž Osterc, 30. Patrik Vitez, 31. Rok Jelen, 33. Vid Vrhovnik, 44.
Gašper Brecl, 28. David Strehar Nordijska kombinacija: 2. Vid
Vrhovnik, 4. Gašper Brecl
Ekipno: 5. mesto ekipa SSK Velenje (Patrik Vitez, Aljaž Osterc, Matevž Samec, David Strehar)
Solidno tudi cicibani
V soboto, 11. oktobra, je bilo v Ihanu državno prvenstvo za cicibane do 9 let. Na tekmovanju je nastopilo kar 49 tekmovalcev. Tekmovalce in tekmovalke je obiskal tudi Jernej Damjan, jim razdelil avtograme in se z mladimi skakalci fotografiral. Najmlajši tekmovalci SSK Velenje so se na skakalnici odlično znašli, saj so dosegli dobre rezultate, čeprav so bili med mlajšimi v svoji kategoriji.
Cicibani do 9 let: 4. Aljaž Samec, 7. Anže Brecl, 11. Liam Magdič, 19. Žiga Gajster, 24. Nik Tovornik.
■ S.S.
2. tekma za pokal Slovenije v Šenčurju
V soboto, 18. oktobra, je Karate zveza Slovenije v športni dvorani v Šenčurju pri Kranju organizirala drugo letošnjo tekmo za Pokal Slovenije v karateju do 18 let. Na njej je sodelovalo kar 45 slovenskih klubov s 393 tekmovalci, ki so v 55 kategorijah opravili 463 nastopov. Tudi tokrat so štirje velenjski klubi - Karate klub Rudar, Karate klub Velenje, Karate klub Shotokan in Karate klub Tiger nastopili z močnimi klubskimi reprezentancami in dosegli res odlične rezultate. Kot tudi sicer so velenjski karateisti spet osvojili največ odličij v športnih katah; med najmlajšimi dečki je Seid Muharemovic (KK Tiger) osvojil zlato medaljo, prav tako pri malčkih Nelis Huseinovic (KK Shotokan); v vseh ostalih deških kategorijah so velenjski karateisti osvojili bronaste medalje: pri mlajših dečkih Aljaž Gajšek, pri starejših dečkih Tomaž Hudales in pri kadetih Blaž Gajšek (vsi trije KK Shotokan), pri starejših dečkih je bil bronasti tudi Sebastjan Kausar (KK Velenje).
Med deklicami je v kategoriji malčic zmagala Ajda Golač (KK Rudar), pri starejših deklicah in kadetinjah pa so velenjske karate-istke osvojile skorajda vse medalje; zlato in srebro sta osvojili Kaja
Česko in Pia Cesar (KK Velenje), bron pa Muharemovic Šuhra pri
starejših deklicah. Pri kadetinjah je osvojila zlato medaljo Brina Lucija Štruc (KK Shotokan), obe bronasti medalji pa Ivona Lačevic (KK Tiger) in Špela Pisanec Mežnar (KK Shotokan). Med mladinkami je srebrno kolajno osvojila Adelisa Hankic (KK Tiger).
Tudi v katah ekipno so bile velenjske ekipe uspešne: Ekipi KK Sho-tokan Velenje sta dosegli srebrni medalji pri mlajših dečkih in pri kadetih, med deklicami pa so zlati medalji osvojili ekipi mlajših deklic KK Rudar Velenje in kadetinj KK Shotokan Velenje, poleg tega pa sta kadetski dekliški ekipi KK Tiger in KK Velenje osvojili še obe bronasti medalji.
V borbah so nastopili večinoma karateisti KK Shotokan Velenje, ki so tudi tokrat dosegli lepe rezultate; pri mlajših dečkih sta bronasto medaljo osvojila Danaj Čebular (-40 kg) in Aljaž Gajšek (-45 kg), pri starejših dečkih pa sta Tomaž Hudales in Nemanja Točakovic (40 kg) osvojila zlato in srebro. Pri kadetih sta v borbah zelo dober rezultat in bronasti medalji dosegla še Domen Borovnik (-57 kg) iz KK Velenje in Aldin Merdanovic KK Shotokan Velenje. Poleg medalj so
mnogi velenjski karateisti dosegli še številne druge dobre rezultate, saj je na tekmovanjih, na katerih število tekmovalcev v posamezni kategoriji presega število 20 ali 30 tekmovalcev, tudi osvojeno peto ali šesto mesto lep uspeh, ki prinaša točke.
Pred tretjo in zadnjo pokalno tekmo, ki bo na Mostu ob Soči 16. novembra, ima kar nekaj velenjskih mladih karateistov in karateistk možnost, da osvoji naslov pokalnega zmagovalca Slovenije; pri katah v kategoriji malčki in malčice sta blizu osvojitve prestižne lovorike pokalnega zmagovalca Slovenije Nelis Huseinovic (KK Shotokan) in Ajda Golac (KK Rudar), pri starejših deklicah sta obe najboljši Kaja Česko (KK Velenje) in Šuhra Muharemovic (KK Tiger) iz Velenja skoraj izenačeni, prav tako tudi pri kadetinjah, pri katertih so vse tri najboljše karateistke v Sloveniji iz Velenja - Brina Lucija Štruc in Špela Pisanec Mežnar (obe KK Shotokan) in Ivona Lačevic (KK Tiger) in imajo povsem enako število točk. Največje število točk pa je doslej zbral Aljaž Gajšek (mlajši dečki), ki ima dobre možnosti za osvojitev naslova skupnega pokalnega zmagovalca Slovenije v katah in borbah.	■ J. H.
Kegljanje
Zmaga na gostovanju
Kegljači Šoštanja se iz Slovenske Bistrice vračajo s popolnim izkupičkom. V 6. krogu so preprečljivo premagali domači Impol. Že v igri prvega para je bilo jasno, da Šoštanjčani niso prišli na izlet, kot so to pričakovali domačini. Zelo dobra igra na čišče-
Prva liga, Telekom Slovenije, 14. k.
Rudar Velenje - Olimpija 0:0
Rudar: Rozman, Klinar, Džinic, Knezovič, Jahič, Stjepanovic, Plesec (od 74. Bolha), Črnčič, Kocič (od 66. Trifkovič), Babič (od 89. Saramati), Firer. Trener: Jernej Javornik. Drugi izidi: Maribor - Celje 1:2 (1:1), Radomlje -Gorica 0:3 (0:2), Krka - Domžale 0:1 (0:0), Luka Koper - Zavrč 2:1 (1:0). Vrstni red: 1. Domžale 32 (18:6), 2. Olimpija (tekma manj) 26 (25:8), 3. Maribor (tekma manj) 26 (21:14), 4. Zavrč 26 (16:13), 5. Celje 24 (19:8), 6. Koper 19 (16:20), 7. Rudar 15 (13:16), 8. Gorica 12 (13:16), 9. Krka 8 (11:27), 10. Radomlje 5 (8:32).
2. SNL, 11. krog
Krško - Šmartno 1928 4:2 (1:1)
Strelci: 0:1 Fasvald (10.), 1:1 Urbanč (45., 11-m), 2:1 Urbanč (59.), 3:1 Dvorančič (77.), 4:1 Slivšek (81.), 4:2 Bezovnik (82). Šmartno 1928: Rajh, Kurež (od 75. Maze), Zamernik Bezovnik, Korošec, Štorman, Fasvald, N. Pungarašek, Lenošek (od 64. Zbičajnik), T. Pungaršek, Mrevlje (od 79. Sinanovič). Trener: Oskar Drobne.
Rdeča kartona: Urbanč (85.); Bezovnik (87.). Šmartno 1928: Rajh, Kurež (od 75. Maze), Zamernik, Bezovnik, Korošec, Štorman, Fasvald, N. Pungaršek Lenošek (od 64. Zbičajnik), T. Pungaršek, Mrevlje (od 79. Sinanovič). Drugi izidi: Šenčur - Farmtech Veržej 2:3 (2:1), Krško - Šmartno 1928 4:2 (1:1), TKK Tolmin -Ankaran-Hrvatini Dravinja Kostroj - Triglav Kranj 0:0 (0:0), Aluminij - Roltek Dob 0:1 (0:0). Vrstni red: Lestvica: 1. Krško 11 tekem - 26 točk (24:14), 2. Tolmin 11 - 22 (23:12), 3. Aluminij 11 - 20 (16:5), 4. Triglav 11 - 20 (21:14), 5. Dob 11 - 16 (12:11), 6. Veržej 11 - 14 (19:19), 7. Ankaran 11 - 14 (15:18), 8. Šenčur 11 - 10 (12:24), 9. Dravinja 11 - 9 (14:19), 10. Šmartno 1928 11 - 5 (8:28).
1. NLB Leasing liga, 7. k.
Trimo Trebnje - Gorenje Velenje 23:30 (11:15)
Gorenje: Božovič, Medved 3, Burič S. 3, Burič
nje je prinesla željen uspeh gostujoči ekipi. Tako sta Šoštanjčana v prvem paru povedla z 2 : 0 in prednostjo 43 kegljev. Na enem najzahtevnejših kegljišč je gostujoči drugi par iztržil točko, prednost pa povišal na 58 kegljev. Z delitvijo točk se je končala tudi igra tretjega para in zmaga je pripadla Šoštanjčanom, ki ostajajo skupno na drugem mestu. Za prvou-vrščeno ekipo zaostajajo le za točko.
Tako so igrali
B., Szyba 2, Skube 5, Ferlin, Golčar 1, Šoštarič, Papež 4, Kleč 2, Gams 2, Zaponšek Nosan, Dujmovič 8, Bečiri. Trener: Ivan Vajdl.
Sedemmetrovke: Trimo 5 (3), Gorenje 3 (3); izključitve Trimo 6 minut, Gorenje 8. Drugi izidi: Maribor Branik - Krško 39:26 (18:12), Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 41:28 (19:17), Slovan - Sviš Ivančna Gorica 33:26 (18:13), Krka - Istrabenz Plini Izola 29:27 (12:11), Sevnica - Slovenj Gradec 2011 27:28 (12:16), Urbanscape Loka - Ribnica Riko 25:29 (11:17).
Lestvica: 1. Gorenje 7 tekem - 14 točk, 2. Celje 6 - 12, 3. Maribor 7 - 12, 4. Trimo 7 - 10, 5. Ribnica 7 - 10, 6. Krka 7 - 8,7. Slovenj Gradec 2011 6 - 6, 8. Slovan 7 - 6, 9. J. Ormož 7 - 6, 10. Loka 7 - 4, 11. Izola 7 - 2, 12. Sevnica 7 - 2, 13. Krško 7 - 2, 14. Sviš 7 - 2.
1. DRL za ženske, 4. k.
Zelene doline Žalec - Veplas Velenje 28:23 (12:10)
Velenje: Amon Edita (15 obramb), Tabakovič 1, Tomič 1, Ferenc 1, Nakič Milka, Naglič 3 (2), Nakič Branka 1, Finkšt 10 (6), Amon Ines 1, Mičič 1, Majerič-, Halilovič 4, Simič, Pajič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Žalec 3 (6), Velenje 8 (9). Izključitve: Žalec 4 minute, Velenje 14 minut. Drugi izidi: Ljubljana - Ž.U.R.D. Koper 22:25 (13:11), Piran - Krka 23:18 (12:9), Krim Merca-tor - Branik 42:20 (20:9), Celje Celjske mesnine - Naklo Peko Tržič 35:27 (15:10), Mlinotest Ajdovščina - Gen-I Zagorje 26:28 (16:17). Lestvica: 1. Krim Mercator 4 tekem - 8 točk, 2. Piran 4 - 7, 3. Zagorje GEN-I 4 - 6, 4. Ž.U.R.D. Koper 4 - 6, 5. Zelene doline Žalec 4 - 5, 6. Branik 4 - 4, 7. Celje Celjske mesnine 4 - 3, 8. Krka 4 - 3, 9. Mlinotest Ajdovščina 4 - 2, 10. Veplas Velenje 4 - 2, 11. Naklo Peko Tržič 4 - 2, 12. Ljubljana 4 - 0.
Liga Telemach, 2. krog
Elektra - Maribor Nova KBM 50 : 93 (34 : 73 21 : 50, 11 : 29)
Elektra Šoštanj: J. Kosi 3, Špegel 3 (3-4), Zagorc 5 (1-2), Malus 12 (4-4), Lekič 10, G. Bukovič 2, U. Bukovič 3, Bajramlič 5 (1-2), Hasič, Stropnik, Brčina 7 (2-2)
Prav z vodilno ekipo se bodo pomerili v prihodnjem krogu, ki bo na sporedu po 14-dnevni prekinitvi (DP U 18). Derbi 7. kroga bo v soboto, 8. novembra, ob 14. uri na kegljišču v Šoštanju (nad TUŠ trgovino). Domačini upajo, da jih bodo na tej pomembni tekmi podprli številni ljubitelji kegljanja in s športnim navijanjem prispevali k želenemu uspehu.
■
Vrstni red: 1. Zlatorog Laško, 2. Tajfun, 3. Helios Suns vsi po 4, 4. Maribor Nova KBM (-1), 5. Elektra Šoštanj, 6. Grosbasket (-1), 7. Portorož vsi po 2, 8. Šenčur Gorenjska gradbena družba (-1), 9. Krka (-1), 10. Rogaška (-1), 11. Hopsi vsi po 1
MNZ Celje, 8. krog
Šoštanj - Brežice 1919 1:3 (1:1)
Strelci: 1:0 Jure Obu (2), 1:1 Jože Golobič (4),
1:2, 1:43 Marko Crnoja (85, 90)
Šoštanj: Božičevič, Gegič, Stojakovič, Šmon,
Šabanovič, Čirič, Obu, Celcer, Bulajič, Agič, Baruk-
čič. Trener: Josip Vugrinec.
Drugi izidi: Rogaška - Vransko 7:0 (4:0), Vojnik
-	Odred Kozje 3:1 (2:1), Zreče - Mozirje 4:0 (2:0), Kovinar Štore - Žalec 1:1 (1:0). Vrstni red: 1. Zreče 19, 2. Brežice 18, 3. Štore 15, 4. Žalec 13, 5. Šoštanj 12, 6. Mozirje 10, 7. Rogaška 9, 8. Kozje 6, 9. Vojnik 3, 10. Vransko 0.
SŽNL, 8. krog
Ankaran Hrvatini - ŽNK Rudar Škale 0:4 (0:2)
Strelke: Tina Marolt (8), Moira Murič (28), Lara Prašnikar (58, 61).
R. Škale: Horvat, Berdnik, Nagy, Gomboc, Bric, Levačič (od 78. Užmah), Sevšek, Marolt, Murič, Praprotnik (od 70. Tevž), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik.
Drugi izidi: Preša S. Gradec - ŽNK Jevnica 7:0 (2:0), Velesovo - ŽNK Maribor 2:3 (0:2), Radomlje - ŽNK Teleing P. Beltinci 1:10 (0:2). Proste Ajdovščina.
Vrstni red: 1. Pomurje 7 tekem 21 točk (108:5), 2. R. Škale 7-15 (37:10), 3. S. Gradec 7-15 (30:7), 4. Radomlje 7-15 (19:13), 5. Maribor 7-12 (22:26), 6. Ankaran 7-9 (11:22), 7. Velesovo 7-6 (31:23), 8. Ajdovščina 7-3 (2:107), 9. Jevnica 8-0 (1:48).
Kegljanje, 2. liga -vzhod, 6. krog
Impol: Šoštanj 2:6 (3123 : 3196)
Šoštanj: Kramer - 524 (1), Fidej - 515 (1), Jug
-	531 (0), Hasičič - 539 (1), Sečki - 518 (0), Arnuš - 569 (1).
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
23. oktobra 2014
Med begom izgubil nekaj bankovcev
Ropar Deželne banke ostaja v priporu - V Gornji Grad se je pripeljal z avtom Kranjčana, ki je sodeloval pri izvedbi ropa iste banke dobre tri tedne pred tem
Gornji Grad, Celje, 17. oktobra - Celjski kriminalisti so v petek s kazensko ovadbo zaradi suma storitve ropa k preiskovalnemu sodniku celjskega okrožnega sodišča privedli 32-letnega srbskega državljana, stanujočega na območju Kranja, osumljenega ropa deželne banke v Gornjem Gradu 15. oktobra.
Policiste je o ropu najprej obvestil občan, kmalu za tem pa so obvestilo dobili še iz banke.
Osumljeni se je z osebnim avtomobilom renault megane pripeljal v Gornji Grad. Vozilo je parkiral na avtobusni postaji ter odšel do banke. Zamaskiran, s kapuco na glavi in oborožen je vstopil v bančne prostore, zagrozil zaposleni in zahteval denar. V času ropa v banki ni bilo strank. Ko mu je zaposlena izročila okoli 5.000 evrov gotovine, je banko zapustil, stekel do vozila in se s kraja odpeljal. Med begom je izgubil nekaj bankovcev. Na podlagi dobrega opisa vozila in osumljenega, ki ga je policistom posredoval občan, ter hitrega ukrepanja policistov so ti osumljenega v dopoldanskih urah prijeli in mu odvzeli prostost. Avtomobil, ki ga je vozil, je last 24-letnega Kranjčana, ki je sodeloval pri izvedbi ropa iste banke v Gornjem Gradu 26. septembra letos. Osumljenec je dejanje storil z veliko mero objestnosti in predrznosti, saj ga od dejanja ni odvrnilo niti dejstvo, da je policija vse osumljene prvega kaznivega dejanja odkrila takoj po dejanju in jih tudi kazensko ovadila, dva od njih pa tudi privedla k preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor. Rop je skrbno načrtoval, saj je po dejanju skril vsa oblačila, obutev in druge predmete, ki bi ga lahko povezali z dejanjem, in na neugotovljeno mesto skril nezakonito pridobljen denar ali pa oboje izročil morebitnemu sostorilcu.
S Policijske uprave Celje so sporočili še, da preiskava ropa še ni v celoti zaključena, saj policisti in kriminalisti še zbirajo obvestila o morebitnih sostorilcih.	■
Kraje goriva niso redke
Velenje, 14. oktobra - Skorajda ne mine teden, da ne bi na teh straneh poročali o kraji goriva. V torek je neznanec iz rezervoarja tovornega vozila na parkirišču podjetja na Koroški cesti ukradel 100 litrov dizelskega goriva. V bivšem peskokopu na Selu pa je storilec iz odklenjenega delovnega stroja vzel dva akumulatorja, iz rezervoarja pa iztočil okoli 100 litrov goriva.
Smreka ga je hudo poškodovala
Šoštanj, 14. oktobra - V torek popoldan je v Zavodnjah v bližini stanovanjske hiše 45-letni lastnik gozda podrl 25-metrsko smreko. Ko je deblo prežagal na pol, se je ena polovica začela premikati po
njivi navzdol in mu poškodovala nogo. V Bolnišnici Slovenj Gradec, kamor so poškodovanega prepeljali z reševalnim avtomobilom, so ugotovili, da je utrpel hude poškodbe.
Vlomilec je prišel po pnevmatike
Velenje, 14. oktobra - V zadnjem tednu vlomilci niso počivali. V torek je bilo vlomljeno v bar Štala pri Konjeniškem klubu. Storilec, ki je na silo vstopil v lokal, je odnesel več škatlic različnih cigaret in menjalni denar.
V	soboto, 18. oktobra, je bilo vlomljeno v starejšo nenaseljeno zidanico v Vinski Gori. Storilec je odnesel dva električna vrtalna stroja. Jih bo potreboval za nove podvige?
V	nedeljo, 19. oktobrazvečer, so policisti obravnavali poskus vloma v stanovanjsko hišo Škalah. Vlomilec
Motorist, ki se je skušal umakniti citroenu, se je pri padcu hudo poškodoval
Šentrupert, 19. oktobra - V nedeljo popoldan se je v Šentrupertu, približno 100 metrov od izvoza z avtoceste v smeri proti Letušu, v prometni nesreči hudo poškodoval voznik motornega kolesa, povzročitelj nesreče pa se je s kraja odpeljal.
Do nesreče je prišlo ob 15.50, ker je voznik osebnega avtomobila prehiteval pred seboj vozeči osebni avtomobil, čeprav smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni bilo prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje. Voznik motornega kolesa, ki je pripeljal iz nasprotne smeri, se je skušal vozniku, ki je prehiteval, umakniti in je zapeljal na bankino ter posledično padel po travniku. V nesreči se je hudo poškodoval. Policisti zaradi razjasnitve prometne nesreče pozivajo voznika osebnega avtomobila znamke Citroen C4 srebrne barve, ki je v času nesreče vozil iz smeri Letuša proti Šentrupertu, da pokliče na telefonsko številko policije za nujne klice - 113 ali se oglasi na najbližjo policijsko postajo. Za pomoč pri razjasnitvi okoliščin prometne nesreče pa prosijo tudi druge očividce oziroma vse, ki o nesreči karkoli vedo.	■
je prišel vanjo čez dan, ko domačih ni bilo doma, pregledal prostore, vendar ni odnesel ničesar.
V ponedeljek, 20. oktobra, pa je bilo vlomljeno v skladišče vulkani-zerske delavnice v Škalah. Storilec je na silo prišel v skladišče in vzel večjo količino pnevmatik različnih znamk v skupni vrednosti okoli 8.000 evrov.
Premajhna razdalja
Velenje, 16. oktobra - V četrtek zjutraj se je prometna nesreča zgodila na glavni cesti pri Velenjki. Voznica osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v voznika, ki je vozil pred njo. V trčenju so povzročiteljica nesreče in sopotnica ter udeleženi voznik utrpeli lahke telesne poškodbe. Zdravniško pomoč jim je nudila dežurna ekipa Zdravstvenega doma Velenje.
Ukradel pipo
Velenje, 16. oktobra - Saj ne
moreš verjeti, kaj nepridipravom vse pride prav! V četrtek popoldan je neznanec v javnih sanitarijah v novi garažni hiši na Trgu mladosti odmontiral pipo za vodo.
Železna palica s tovornjaka na avto
Velenje, 17. oktobra - V petek dopoldan je na cesti Velenje-Šoštanj v Pesju med vožnjo iz tovornega vozila s kesonom z odpadnim železjem padla železna palica in poškodovala za njim vozeči osebni avtomobil, ki ga je vozila voznica. Za neznanim voznikom tovornega vozila, registrskega območja Slovenj Gradec, policisti še poizvedujejo.
Bager brez žlice
Velenje, 17. oktobra - V petek okoli 7. ure so neznanci v Podkraju ukradli izkopno žlico delovnega stroja. S krajo so lastniku povzročili za okoli 1.000 evrov škode.
Ostal brez torbice
Velenje, 18. oktobra - V soboto zjutraj, okoli pol sedme je moški med pripravo stojnice na ploščadi kmečke tržnice na vitrino odložil moško torbico za okoli ramen. Dovolj je bilo samo nekaj trenut-
kov in že je ostal brez nje. V torbici je imel poleg osebnih dokumentov in bančnih kartic očala z dioptrijo in mobilni telefon.
Hudo poškodovana motorist in sopotnik
Mozirje, 19. oktobra - V Koj-skem vrhu, na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, sta se v nedeljo okoli poldneva v prometni nesreči huje poškodovala 52-letni motorist in 17-letni sopotnik. Voznik motornega kolesa je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo padel po vozišču.
Tablice je treba vrniti!
Velenje - Na Upravni enoti Velenje so letos začeli intenzivno izvajati pre-krškovne postopke v zvezi z odjavo vozil in vrnitvijo registrskih tablic. Lastnikom vozil nalaga obveznosti Zakon o motornih vozilih. Ko vozilo lastnik odjavi, je namreč dolžan v 30 dneh tablice vrniti. Če jih ne, ga z upravne enote najprej pozovejo, da to stori, po določenem času pa sprožijo prekrškovni postopek, kar pomeni denarno kazen.
■ mkp
Poostreno nad pijane in drogirane
Celje, 20. oktobra - Na območju v pristojnoti Policijske uprave Celje so policisti med vikendom v poostrenem nadzoru cestnega prometa preverjali vožnjo pod vplivom alkohola in vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktiv-nih zdravil.
Preizkuse alkoholiziranosti so odredili 421 voznikom. Sedmim je preizkus pokazal stopnjo alko-holiziranosti do 0,52 miligrama alkohola. Enajstim voznikom so policisti začasno odvzeli vozniško dovoljenje, enemu, ki je vozil pijan in brez vozniškega dovoljenja, pa so policisti vozilo zasegli. Enega so pridržali.
Poostren nadzor prometa, v katerem bodo policisti preverjali psihofizično stanje voznikov, bodo intenzivno nadaljevali tudi v prihodnje, še posebej v času martinovega in v »veselem« decembru.
Iz policijske beležke
Spor zaradi parkiranja
Velenje, 14. oktobra - V torek popoldan je občan policistom naznanil, da se je sosed na Vojkovi - zaradi parkiranja - do njega vedel žaljivo in nesramno. Zagrozil mu je z napadom na življenje. Policisti okoliščine preverjajo.
Prepir za plačilo
Velenje, 14. oktobra - V torek so policisti obravnavali prijavo občanke, ki jim je povedala, da se je lastnik lokala na Partizanski cesti med prepirom glede plačila do nje vedel žaljivo in nesramno. Okoliščine še preverjajo.
Odrasel sin nad očeta
Velenje, 15. oktobra - V sredo popoldan je oče policistom povedal, da ga je doma v stanovanju na Jenkovi cesti fizično napadel odrasel sin. Policisti bodo okoliščine preverili.
V parku preglasno
Velenje, 19. oktobra - V nedeljo ponoči so policisti zaradi predvajanja glasne glasbe, ki je odmevala iz avtomobila, posredovali v Sončnem parku. Vozniku so napisali plačilni nalog.
Sina pridržali
Šoštanj, 20. oktobra - V ponedeljek zvečer je pred hišo na domačiji v
Topolšici vidno pijani sin razgrajal in se žaljivo vedel do mame. Policisti pravijo, da gre za povratnika, kar pomeni, da tega ni počel prvič. Ker se ni pomiril tudi potem, ko so tja prišli policisti, so ga pridržali do streznitve in mu izdali plačilni nalog za dva prekrška.
Vredno pohvale
Pohvalo si zasluži občanka, ki je v sredo, 15. oktobra, policistom izročila več bankovcev, ki jih je našla v reži bankomata pri Delavski hranilnici na Šaleški cesti v Velenju. Lastnik lahko denar prevzame na Policijski postaji. Istega dne je nekdo pozabil denar v poslovalnici NLB v Šoštanju. Uslužbenke lastnika denarja niso mogle ugotoviti, zato so ga izročile policistom. Pozabljivca čakajo evri pri policistih.
V	četrtek, 16. oktobra, jim je občan izročil žensko denarnico z vsebino, ki jo je našel v okolici mestnega stadiona. Policisti so jo lastnici že vrnili.
V	petek, 17. oktobra, je policistom občan izročil žensko denarnico z vsebino, našel jo je v mestu. Policist jo bodo vrnili lastnici iz Šoštanja.
V	soboto, 18. oktobra, pa jim je Velenjčan izročil moško denarnico z vsebino, tudi denarjem, ki jo je našel na Cesti Simona Blatnika. Policisti so jo vrnili lastniku iz Škal.
Ko zasveti notranja kontrolna lučka
Adil Huselja
O kontrolnih lučkah v avtomobilu sem pisal v eni od kolumn v prejšnjem mesecu. Lahko bi še marsikaj dodal in pojasnil, toda mislim, da napisano zadostuje, da se je vsakdo, ki jo je prebral, vsaj malce zamislil nad funkcijami, oblikami in poznavanjem kontrolnih lučk v lastnem avtomobilu. Tokrat se bom osredotočil na naše notranje lučke. Tiste, ki so v naših telesih in se jih marsikdo ne zaveda. Ce zdaj zavijate z očmi in se sprašujete, kakšno zvezo imajo notranje kontrolne lučke s kolumno o varnosti, vas popolnoma razumem. Hkrati pa dodajam, da zagotovo niste edini, ki se mu takšno in podobno vprašanje postavlja. V današnjem času oziroma svetu se čedalje bolj posvečamo rečem, ki so okoli nas, še najpogosteje in najraje tehničnim pripomočkom, med katerimi so tako avtomobili, »tablice«, pametni telefoni... Ti pripomočki so za marsikoga sveti in nepogrešljivi, zato jim ljudje namenjajo več časa in pozornosti kot lastnemu telesu.
V tem kontekstu postavljam vprašanje: »Ali poznate svoje notranje kontrolne lučke?« Ali se sploh zavedate, da v telesu imate kontrolne lučke, ki vas po principu avtomobilskih opozarjajo, da je nekaj narobe in da bi se bilo dobro ustaviti in preveriti, kaj se dogaja v njem? Ce so avtomobilske kontrolne lučke pomembne informacije za voznika in zahtevajo seznanjenost s pomenom, v nekaterih primerih pa tudi takojšen odziv, to velja tudi za naše notranje lučke - opozorila. Toda ali jih tudi upoštevate kot tiste v avtomobilu?
Naše telo je najbolj dovršena kreacija na tem planetu in človek navkljub tehnologiji in znanosti ni zmožen narediti česa podobnega. Za naše notranje lučke skrbijo možgani, približno kilogram in pol težak organ, sestavljen iz milijard drobnih celic, kije najbolj kompleksen organ v našem telesu in tudi najbolj kompleksna stvar na svetu. Možgani nam omogočajo razmišljanje, govorjenje in zaznavanje sveta okoli sebe. Možgani vidijo, čutijo in lahko zaznajo bolečino, ki jo lahko tudi nadzorujejo, skrbijo za koordinacijo gibov in še bi lahko naštevali. Možgani skupaj s hrbtenjačo in perifernimi živci tvorijo živčni sistem, ki nam prižiga notranje kontrolne lučke. Kakšno zvezo ima vse to z varnostjo in varnostno kolumno?Pomembno.
Ljudje zelo pogostokrat ignoriramo »sporočila« našega telesa, kar se pogostokrat slabo konča. Ko smo (pre)utrujeni ali zaspani, začnemo zehati, veki vse bolj prekrivata zrkla oči, čutimo pomanjkanje energije, kar je znak, da bi se morali »ustaviti«, vzeti nekaj časa za počitek ali krepčilni spanec. Ce se nam to dogaja v času, ko vozimo, delamo ali upravljamo stroje ali aparate, delamo na višini ..., se dejansko izpostavljamo in je verjetnost poškodbe ali nesreče bistveno višja.
Ce zasveti lučka za gorivo, bomo zagotovo takoj ali kmalu zavili na bencinski servis in natočili gorivo. Avto najmanj enkrat letno zapeljemo v avtomehanično delavnico ali na tehnični pregled. Kako pa je z vami in vašim telesom, ali si privoščite preventivni pregled ali obisk pri zdravniku, če čutite utripanje »notranje lučke«?
Navodil za razumevanje notranjih kontrolnih lučk ob rojstvu nismo prejeli. Marsikdo jih tudi ignorira vse do obolelosti ali nesreče, ki so pravzaprav svojevrstna opozorila. Zato je prav, da se jih zavedamo, da razumemo njihov pomen, da spoznamo lastne zmožnosti, pravzaprav potencial, ki ga ima vsakdo med nami, da se bomo znali pravilno odločiti, izbrati, predvideti, odzvati . Kaj nas moti, kaj nas jezi, česa se bojimo in ob katerih čustvih »izgubimo razum«, je le nekaj vprašanj, na katera je dobro poznati odgovore. Poznavanje samega sebe, predvsem pa umirjenost v srcu in vzpostavitev srčne koherence, kar pomeni usklajeno delovanje med srcem in (čustvenimi) možgani, omogoča, da se na zunanje dražljaje in dogajanje odzivamo veliko bolj umirjeno, razsodno in prijazno. S tem pa tudi bolj varno. Srčna koherenca pa tudi omogoča, da vidimo, slišimo in razumemo svoje notranje kontrolne lučke.
■ Adil Huselja
Ukradli štiri »crosserje«
Velenje, 18. oktobra - Na Splitski ulici je neznanec v soboto ponoči vlomil v garažo in ukradel štiri neregistrirana motorna cross kolesa (trije znamke KTM, eden Kawasaki), več motoristične opreme in nekaj orodja, vse skupaj vredno okoli 15.000 evrov.
Policisti pa so ta ponedeljek v sodelovanju z oškodovanci odkrili skrivališče, kjer so bila shranjena ukradena vozila in oprema. Po odobritvi državnega tožilca so vse vrnili lastnikom. Okoliščine vloma še preiskujejo.
Poziv vozniku in ocividcem
■
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 19
23. oktobra 2014
UTRIP
19
20 let šaleškega muzejsko zgodovinskega društva
OD
Velenje, 23. oktobra - Šaleško muzejsko zgodovinsko društvo (ŠMZD) v teh dneh praznuje pomemben jubilej - 20-letnico delovanja. Društvo je bilo ustanovljeno 24. oktobra 1994 na Velenjskem gradu. Pobudo za ustanovitev društva je podal iniciativni odbor, ki si je že pred tem prizadeval, da bi povezali prijatelje muzeja, ljubitelje zgodovine ter preteklosti in sedanjosti Šaleške doline, vse, ki jim ni vseeno, kaj se z dolino dogaja. Dvajsetletnico bodo zaznamovali nocoj na Velenjskem gradu.
Društvo deluje na tleh Šaleške doline in poleg območja mestne občine Velenje ter občine Šoštanj vključuje tudi občino Šmartno ob Paki. Nastalo je, kot je na ustanovnem sestanku društva pred dvajsetimi leti dejal njegov prvi predsednik prof. dr. Milan Ževart, z nalogo sodelovanja pri ohranjanju kulturne dediščine Šaleške doline ter njene okolice, saj je skrb za ohranjanje kulturnih in zgodovinskih premičnih ter nepremičnih spomenikov pri nas pomembna toliko bolj, ker je Šaleška dolina zaradi različnih vzrokov izgubila že veliko kulturne dediščine. Društvo goji in spodbuja zgodovinsko zavest, deluje poljudno pa tudi znanstveno in raziskovalno na področju zgodovine v Šaleški dolini. Člani ŠMZD sodelujejo z Zgodovinskim društvom Slovenije ter drugimi zgodovinskimi, muzejskimi in soro-
dnimi društvi.
Po desetih letih predsednikovanja prvega predsednika ŠMZD prof. dr. Milana Ževarta je leta 2004 funkcijo predsednika društva prevzel doc. dr. Tone Ravnikar. V tem letu je društvo imenovalo tudi prva častna člana, in sicer prof. dr. Toneta Ferenca ter
vitve, danes, 23. oktobra 2014, na izrednem svečanem občnem zboru, ki ga bodo v prostorih Muzeja Velenje na Velenjskem gradu pripravili ob 18. uri. Na prireditvi bo društvo med drugim dobilo prvo častno članico Ivanko Meža.
Kot pripoveduje predsednik ŠMZD
delovanja lahko rečemo, da interes za delo v društvu, ki je ves čas svojega obstoja tesno povezano tudi z delovanjem velenjskega muzeja, ostaja. Šaleško muzejsko zgodovinsko društvo je odprto za vse, ki jih zanimata preteklost in Šaleška dolina, za vse, ki imajo domači kraj preprosto radi.
Takole je bilo pred dvajsetimi leti.
Aleksandra Videčnika. Leta 2006 je častni član ŠMZD postal prof. dr. Milan Ževart. V letu 2011 so bili izvoljeni novi organi društva. Od takrat je predsednik ŠMZD Miran Aplinc. Leto kasneje je društvo dobilo še dva nova častna člana: naziv »častni član ŠMZD« sta leta 2012 prejela Zvone Čebul in Anton Seher.
Dvajset let delovanja bo društvo zaznamovalo na predvečer ustano-
Miran Aplinc, je bil odziv na delovanje in poslanstvo društva v vseh letih zelo dober. Prva akcija, ki jo je društvo pripravilo leta 1994, je bil vsebinsko izjemno zanimiv in bogat izlet po Šaleški dolini, ki so ga poimenovali »Muzejski avtobus«. Od takrat do danes se je zvrstilo veliko strokovnih ekskurzij in predavanj ter strokovnih posvetov. Miran Aplinc, predsednik društva, pravi: »Po dvajsetih letih
Prava priložnost, da se nam pridružijo novi člani, bo torej že nocoj, ko bomo v sodelovanju z Muzejem Velenje na Velenjskem gradu pripravili dve prireditvi: najprej bomo ob 17. uri odprli razstavi ob stoletnici začetka prve svetovne vojne, ob 18. uri pa se bo začel izredni svečani občni zbor našega društva. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite!«
■
Zgodilo se je ...
od 24. do 30. oktobra
-	25. oktobra 1997, ko je Velenj-čan Zoran Rednak osvojil naslov državnega balinarskega prvaka v hitrostnem izbijanju, so v Šmar-tnem ob Paki Prosvetno društvo Jožeta Letonja preimenovali v Kulturno društvo Šmartno ob Paki;
-	26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III;
-	28. oktobra 1995 je tedanji slovenski minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar na priredi-
tvenem prostoru pred hotelom Vesna v Topolšici s simbolnim zasukom ventila predal svojemu namenu vročevod do Topolšice;
-	28. oktobra svoj petinštirideseti rojstni dan praznuje tudi gostišče Pri Vidi v Zavodnjah, zato vsem delavcem te daleč naokoli znane in priznane gostilne želimo še veliko uspešnih let in seveda čim več zadovoljnih gostov;
-	29. oktobra 1970 je centralni delavski svet Rudnika lignita Velenje ustanovil podjetje SIPAK, ki se je
najprej imenoval Plastika in zaščitna oprema; glavni namen obrata, ki ga že nekaj časa ni več, je bilo sistematično odpiranje novih delovnih mest zunaj premogovništva in zaposlovanje rudniških invalidov;
-	29. oktobra 1980 so velenjski rudarji dosegli dnevni rekord z izkopom 21.600 ton lignita, v celotnem mesecu oktobru leta 1980 pa so nakopali 462.000 ton lignita, kar je bila hkrati tudi največja mesečna proizvodnja v dotedanji zgodovini velenjskega premogovnika;
-	predsednik Slovenske demokratične zveze Velenje Franjo Bartolac je 29. oktobra 1990 postal novi mandatar za sestavo velenjske vlade;
-	29. oktobra 2000 so se v Sydneyju v Avstraliji končale 11. paraolim-pijske igre športnikov invalidov, na katerih je Velenjčan Janez Hudej v peteroboju in metu diska osvojil peto, v suvanju krogle pa osmo mesto;
-	upravni odbor Rudnika lignita Velenje je na seji 30. oktobra 1953 sklenil predlagati delavskemu svetu izgradnjo 30 družinskih hišic v novem naselju Jezero med velenjsko kino dvorano in Kali-šnikovo hišo;
-	29. in 30. oktobra 1981 je imel v Velenju dva koncerta svetovno znani pianist Ivo Pogorelič iz Zagreba.
■ Damijan Kljajič

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
Kje v Velenju se lahko oblečete športno in elegantno za letošnjo jesenmznno?
kjer vas razvajajo s čudovito kolekcijo najnovejše mode
(moške in ženske) 10% popust v oktobru!
auto glinseh
www.avto-glinsek.si
Novo! Optimizacija vozil
Prednosti: optimalen izkoristek motorja, povečana navor in moč, boljši pospešek vozila, ugodnejša poraba goriva (do 20 %).
Stanko Glinšek s.p., 03 891 30 30 • 041 776 059
v trgovini
S)damo
w ¿uft ^fffli
Kidričeva cesta 3 (bivša Zibka), Velenje
PROFESIONALNE inštrukcije iz matematike in fizike za osnovne in srednje šole nudi tim z večletnimi izkušnjami. Pripravljamo na splošno in poklicno maturo. Pridemo tudi na dom, možno tudi dopoldan. Izobraževanje Jonela, 040 226 419 ali 040 977 474.
Izobraževanje Jonela, Gržinič Armando s.p., Stantetova 2, 3320 Velenje.
Mesnica v Starem Velenju
Marko Dobnik s.p., Stari trg 23, 3320 Velenje
HeifiGB
Kislo zelje
Pečenice, krvavice
Meso slovenskega porekla
Delovni čas:
Tor - pet: 8. - 17. ure, sob.: 8. - 13. ure,
ned: 8. — 11. ure. Ponedeljek in prazniki zaprto.
V Studiu Orgon vam pomagajo odkriti in rešiti vaše težave, ki vam preprečujejo vaš osebni in poslovni uspeh.
Divinacija - orientacija „kako v življenju naprej", brezplačni 30-minutni razgovori po predhodni najavi na 041 820 879. Več na: www.studio-orgon.si
Sonja Auberšek s.p., Paški Kozjak 28, Velenje
Oven od 21. marca do 20. aprila
Odločili se boste, da vendarle malo odložite delo in se prepustite uživanju v drobnih stvareh, ki vam jih navrže življenje. Že po nekaj dneh lenarjenja se boste počutili čudno, skoraj preveč spočito. Zdelo se vam bo, da ste na dolgem dopustu, saj bodo dnevi, sploh pa večeri, za vas predolgi. Če bi se odločili, da sprejmete ponudbo prijatelja, ki vas že dolgo vabi, bi bilo vse drugače. Vprašanje pa je, česa vas je strah. Očitno vas je, pa še sami ne veste, zakaj. Zdravje? Rahlo bo, zato pazite nase. In poskrbite za več gibanja.
Bik od 21. aprila do 21. maja
Zadnje dni se vam dogajajo tako lepe stvari, da se vam na trenutke zdi, da sanjate pri belem dnevu. Žal pa časa le za uživanje v novi ljubezni ne boste imeli, saj vas prazna denarnica sili, da delate tudi stvari, ki vam niso najbolj v veselje. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo težave pri delu že kmalu začele kopneti. Vseeno se boste morali še bolj potruditi, da bo prihodnost finančno bolj lepa in da ne boste več odvisni od nikogar. Motivacijo vam bo dala prav ljubezen. V njej bo veliko novega, vse bo lepo.
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Pred pomembno prelomnico ste. Začeli se boste odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje, če se boste res odločili, spremenila tako vam kot vaši družini. Dela boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku, vsaj nekaj dnevnemu. A še ne bo ne časa in ne priložnosti zanj, saj dobro veste, da sedaj ne smete popustiti. Pa četudi vas mika, da krompirjeve počitnice izkoristite na polno. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja.
Rak od 22. junija do 22. julija
Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate več načrtov. Tudi zato, ker se leto hitro izteka in mnogi že delajo načrte za naslednjega. Če si boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Spet pa se vam bo začelo dogajati, žal, da boste težko prenašali večino ljudi, ki vas obkrožajo. V samoti pa vam tudi ne bo najbolje. To bi lahko pomenilo le to, da bi bilo dobro z nekaterimi popolnoma pretrgati stike in si poiskati nov krog prijateljev. S sodelavci bo težje, saj službe za zdaj ne boste zamenjali. Boste pa vsak dan bolj razmišljali o tem. Kot tudi o tem, da bi zamenjali tudi kraj bivanja. Lotite se dela, samo razmišljanje tokrat ne bo dovolj.
Najraje bi naredili konec neki zgodbi, pa si ne boste upali. Boste pa o tem veliko razmišljali. Tako ponoči, ko ne boste imeli najbolj trdnega spanca, kot v redkih prostih trenutkih dneva. Odločitev, da v čim krajšem času pridobite pomembna manjkajoča znanja, da bi lahko razmišljali tudi o drugačni delovni prihodnosti, bo odlična. Naj vas nikar ne mine, saj boste že na začetku naleteli na nekaj ovir. Najhuje bo, ker boste tudi sami dvomili o sebi. Ljubezen? Če hočete ali nočete se vam partner močno odtujuje. Pogovor je vedno ključ do srca. Vi pa ste zadnje čase čisto preveč tiho, kajne? Sobota bo nepozabna.
Devjcaod^aj^avgustaJoJ^^septembr^^^^^
Predvsem zaradi sebe boste vse težje shajali z ljudmi, s katerimi preživite večino dneva. Tega tudi ne boste mogli skriti, saj se boste obnašali tako,da bodo to vsi občutili. In pri tem ne boste imeli slabe vesti. Zato bo ob vas v teh dneh marsikomu kar malo neprijetno, vi pa boste iz dneva v dan bolj jezni. Še sami ne boste vedeli na koga in zakaj. Šele, ko se boste znašli pred res velikim problemom, se boste streznili. In spet začeli na življenje gledati iz bolj vedre plati, saj vas bo nesreča nekoga od vaših bližnjih spomnila, kako dragoceno je.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Morda zato, ker je tako najlažje za vas, saj bi sicer morali v kakšen projekt vložiti več truda in znanja. Saj bi ga, če bi le imeli več časa. V teh dneh ga boste imeli še manj kot po navadi, dnevi bodo bežali kot bi mignil. Noči bodo kratke, a boste v njih znali obnoviti zaloge svoje energije. Ko se boste končno lahko umirili, ker bo delo opravljeno, se boste zavestno prepustili toku dogodkov, ki jih bodo tokrat krojili drugi. Vi pa boste v njih iskreno uživali. Pazite pa, komu boste razlagali, kaj se vam dogaja na zasebnem področju. Nekateri komaj čakajo, da vam spodrsne. In pri tem bi radi pomagali.
Čeprav je bila doslej jesen vremensko lepa, ste že začeli čutiti stare zdravstvene težave. Nekateri ste morali nekaj dni resnično bolje poskrbeti zase. Nimate še prave moči, zato se zavedate, da ste krhki kot sapica. Vsekakor vam bodo zvezde bolj kot na zdravstvenem naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Končno, kajne? Malo ste se ušteli, ko ste računali na prihodke na področju, kjer je kriza naredila velik zastoj. Ker pa veste, da bo enkrat bolje, si tega ne ženite preveč k srcu. Dolgove boste uspešno poravnavali, le načrte boste morali malo okrniti, pa bo. Če boste zmanjšali pričakovanja, bo še toliko bolje.
Ob koncu tedna bo divje in zabavno, kot že dolgo ne. Po nekaj razposajenih, sproščenih in veselih dneh, ki ste jih zelo potrebovali, pa boste ugotovili, da je tudi zabava lahko zelo naporna. Zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka, saj ne boste odvisni le od sebe. Dejstvo je, da bo v vašem življenju v naslednjih dneh nastopil čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo tudi dobre stvari imele tudi slabe plati in obratno. Vseeno bodo izzivi, ki so pred vami, dobro vplivali na vaše počutje.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Končno gre za zelo pomembne stvari, ki bodo krepko zaznamovale življenje vaše družine. In to na dolgi rok. Zato vsaj malo popustite in prisluhnite tudi drugim družinskim članom. Če se boste odločili mimo njihove volje, vam bo že kmalu žal. Popravljati storjeno pa bi bilo tokrat težje, kot si trenutno predstavljate. Prijateljica vam bo hotela le pomagati, vi pa boste v teh dneh v vsem videli preveč slabega. Zamerila vam bo.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Krepko že čutite, da se zadnje dni premalo ukvarjate s seboj in svojim počutjem. To, da ste zaradi preobilice dela, ki ste si ga čisto sami nakopali na glavo, zanemarili rekreacijo, ni dobro. In to veste tudi vi. Sedaj pa boste to še občutili. Vaš imunski sistem je precej oslabel, zato se potrudite, da nadomestite, kar ste zamudili v zadnjih dveh tednih. Telo se bo takoj odzvalo, počutje pa se vam bo začelo izboljševati šele sredi prihodnjega tedna. Do takrat pa se nikar preveč ne ženite, poskrbite tudi za dovolj spanca. Grejte se raje v objemu vaše ljubezni, ki v tem iskreno uživa.
Marsikaj vam bo šlo na živce in to vsak dan bolj. Če bi se znali vsaj za kakšen dan ustaviti in umiriti, bi bilo takoj bolje. Tako pa imate nenehno občutek, da ste nekaj pomembnega spregledali ali pozabili, zato še nekaj dni ne boste mirni. Izkazalo se bo, da boste tokrat imeli celo prav. Nekdo z vami res ni najbolj pošten, umazana igra se bo sicer odigrala povsem v tajnosti, a vaša intuicija tudi tokrat ne bo zatajila. Ker bo tako, boste pripravljeni na povračilne ukrepe, ki bodo ustavili plaz neprijetnih dogodkov. Že od ponedeljka dalje bo veliko bolje. Sredi tedna pa boste zagotovo vedeli, da vas ni več treba biti strah prihodnosti.
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
20
TV SPORED
23. oktobra 2014
Četrtek,		Petek,		Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,	Sreda,
23. oktobra	1	24. oktobra	1	25. oktobra	1	26. oktobra	1	27. oktobra	1	28. oktobra	1 29. oktobra
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.05	Kultura
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Turbulenca, izob. odd.
11.05	Odprta knjiga: Claire Bishop
12.00	O živalih in ljudeh
12.25	Na vrtu, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Odkrito, ponov.
14.20	Slovenci v Italiji
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Lokalni
pridelki iz Sardinije, dok. ser.
16.00	Sončni mlin, ris.
16.05	Adi v morju, ris.
16.10	Vse o Rozi, ris.
16.20	Firbcologi, odd. za otroke
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti
17.55	Osmi dan
18.30	Infodrom
18.35	Živalski čira čara, ris.
18.40	Bacek Jon, ris,
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
21.25	Prava ideja!
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Osmi dan
23.35	Sveto in svet: Pesem zvonov
00.30	Ugriznimo znanost, odd. o znan.
00.55	Dnevnik, ponov.
01.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.05	Infokanal
06.05	Kultura
06.10	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.35	Ugriznimo znanost
11.00	Prava ideja
11.55	Sveto in svet: Pesem zvonov
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Mostovi Hidak
15.50	Ljudje podeželja: Hankova
učilnica, dok. ser.
16.00	Otroški program: OP
sledi	Mali kralj, ris.
16.05	Vipo: Muenchen - Pasje
tekmovanje, ris.
16.15	Kapitan Sabljezobi, vladar
sedmin morij, 4/26
16.30	Kaj govoriš?-So vakeres?
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Alpe, Donava, Jadran
17.50	Eko utrinki: Zelena gradnja
17.55	Onesnaževanje mokrišč
18.00	Izjemne dogod. Sama Foxa,
18.30 Infodrom 18.35 Mili in Moli, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Pogodba za življenje
01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal
07.00	Zgodbe iz Školjke: Bine
07.20	Vetrnica: Piknik na prostem
07.25	Pozabljeni igrači, ris.
07.35	Hura za Hopka, ris. nan.
08.00	Studio Kriškraš: Vrtec za
zmajčico
08.30	Ribič Pepe, ponov.
08.50	Firbcologi: O sajmirijih, vojaški
ladji in eksotičnih sadežih
09.15	Male sive celice
10.00	Infodrom
10.15	Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 21/26
10.50	Razkrivanje preteklosti, 5/12
11.30	S Trevorjem McDonaldom
odkrivamo Antile, 3/3
12.15	Avtomobilnost, ponov.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.25	Prava ideja!
14.50	Na lepše!
15.15	Alpe, Donava, Jadran
15.50	Na poti: Z Željkom Kozincem, dok. ser.
16.20	O živalih in ljudeh, tv Maribor
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Na vrtu, tv Maribor
17.40	Zgodovina sveta, 2/8
18.30	Ozare
18.40	Vse o Rozi, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Moja Slovenija, družinski kviz
21.40	Portret: Ondina Otta
22.10	Smrt na pogrebu, am. film
23.40	Poročila, vreme, šport
00.15	Ura (II.), 3/6
01.10	Ozare
01.15	Dnevnik, ponov.
02.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.30	Infokanal
0	0« 02.30 Infokanal
TVSLOr Tvsi-or
06.00 Otroški kanal	06.00 Otroški kanal	■ w	*
06.00	Otroški kanal
07.00	Otroški program
sledi	Medo Popi in prijatelji, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Roli Poli Oli, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Trala trali, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ponov.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Male sive celice, tv kviz
08.50	Infodrom
09.00	Zabavni kanal
10.45	Dobro jutro
13.30	Točka, glasb. odd.
14.45	Posebna ponudba
15.15	Evropski magazin
15.40	Točka preloma: Z oblikovanjem
do novega zagona?
16.15	MostoviHidak
16.50	Ljudje in zemlja, tv Maribor
17.45	Zgodovina sveta, 1/8
18.40	Žrebanje Deteljice
18.55	Nogomet, evrop. liga, Paok
-Fiorentina, prenos iz Soluna
20.55	Sodobna družina (III.), 2/24
21.20	Vera (II.), 4/4
22.50	Točka, glasb. odd.
2340	Zabavni kanal
pop
06.00	Medved Rupert, ris.
06.10	Moj mali poni, ris.
06.35	Angelina balerina, ris.
07.05	Ročne spretnosti z g.
Mojstrovalcem, ang. ser.
07.25	Lepo je biti sosed, nan.
08.20	Tv prodaja
08.35	Queen Latifah show, am. ser.
09.30	Tv prodaja
09.45	Barva strasti, nan.
10.40	Tv prodaja
10.55	Sila, nan.
11.50	Tv prodaja
12.05	Vrtinec življenja, nan.
13.00	Mentalist, nan.
13.55	Lepo je biti sosed, nan.
14.50	Queen Latifah show, am. ser.
15.45	Barva strasti, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24ur popoldne
17.10	Sila, nan.
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur, vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Epilog
22.35	24ur zvečer
23.05	Mentalist, nan.
00.00	Na robu znanosti, nan.
00.55	Zaščitnik, nan.
01.45	24ur zvečer
02.45	Zvoki noči
©
06.00	Otroški kanal
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Luka, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Viki Vijak, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.35	Trala trali, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju, ponov.
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Firbcologi, odd. za otroke
08.25	Naučimo se pesmico z Melito Osojnik: Sonce sije, dežek gre
08.40	Megabiti energije, dok. odd.
08.50	Infodrom, ponov.
09.00	Zabavni kanal
10.15	Dobro jutro
12.25	Točka, glasb. odd.
14.00	Osmi dan
14.40	Žogarija
15.10	Nogomet, vrhunci evrop. lige
16.10	Pričevalci: Marija Inzko
18.10	V deželi herojev ali kam so šli
vsi narodni heroji, dok. odd.
19.10	Točka, glasb. odd.
20.00	Reli - leta smrti, dok. odd.
20.55	Da, gospod premier: Brez
Škotov, 5/6
21.25	Popravljena krivica, 1/6
22.15	Vse dobre stvari, am. film
23.55	Točka, glasb. odd.
0045	Zabavni kanal
pop
06.00 Medvedek Rupert, ris. 06.10 Moj mali poni, ris. 06.50 Angelina balerina, ris. 07.05 Ročne spretnosti z g.
Mojstrovalcem, ang. ser. 07.25 Posel mojega življenja, am. ser.
08.20 Tv prodaja
08.35 Queen Latifah show, am. ser.
09.30 Tv prodaja
09.45 Barva strasti, nan.
10.40 Tv prodaja
10.55 Sila, nan.
11.50 Tv prodaja
12.05 Vrtinec življenja, nan.
13.00 Mentalist, nan.
13.55 Lepo je biti sosed, nan.
14.50 Queen latifah show, am. ser.
15.45 Barva strasti, nan.
16.45 Sila, nan.
1 7.00 24ur popoldne
17.10 Sila, nan.
17.55 Vrtinec življenja, nan.
18.55 24ur vreme
19.00 24ur
20.00 Gostilna išče šefa
21.20 24ur zvečer
21.50 Moje ime je Sam, am. film
23.15 Eurojackpot
23.20 Moje ime je Sam, nad. filma
00.25 Obseden, kanad. film
02.10 24ur, ponov.
03.10 Zvoki noči
08.05 Slovenci v Italiji 08.35 Kaj govoriš-?So vakeres? 09.15 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1.
vožnja, prenos 10.45 Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansam. Gašperji, ponov.
12.30 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2.
vožnja, prenos 13.55 Nogomet, prva liga, Zavrč -
Maribor, prenos s Ptuja 15.50 Nogomet, vrhunci evrop. lige, ponov.
16.15 Nogomet, kvalif. za EP 2016,
vrhunci 16.45 Športni izziv, ponov. 17.50 Nogomet, evrop. liga, Paok -
Fiorentina, posn. 20.00 Modra beležnica, franc. film 21.30 Aritmija
22.00 Aritmični koncert: Mojcart 23.00 Bleščica, odd. o modi 23.30 Na lepše 00.00 Zabavni kanal
pop
07.00	Oto čira čara
07.01	Zajčje uganke, ris. 07.20	Chuggington, ris. 07.30	Meteor, ris. 07.45 Rori, dirkalnik, ris. 08.10	Čebelica Maja, ris. 08.25 Wendy, ris. 08.50	Smrkci, ris.
09.05 Otroci, to smo mi, avstral. ser.
09.30	Grozni Gašper, ris.
09.50	Smetarčki, ris. 09.55 Neobičajna šola, ris.
10.00	Ninja želve, ris.
10.30	Gormiti 3D, ris.
11.00	Vran Dokolenko, ris. film
12.30	Anubisova hiša, nan. 12.45 Tv prodaja
13.00	Dallas, nan. 13.55 Dive in hčere iz Dallasa, am. ser.
14.25 Slovenija ima talent
16.00	Očka, rocker, am. film 17.45 Vrtičkanje
18.20	Gorazdova slaščičarna 18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	Predzakonske zdrahe, am. film
23.10	Jesenska pripoved, am. film 01.45 24ur, ponov. 02.45 Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna
oddaja
10.30	Oglasi
10.35	Pop corn: Hellcats, Sara Kobold
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.00	Videospot dneva
12.05	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Nanovo
18.40	Regionalne novice
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Naj viža: ans. Mladika, ans. Polet
21.15	Regionalne novice
21.20	Jesen življenja: Festival Vezenja
v Velenju
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva
23.25	Videostrani, obvestila
©
Î.55 Napovedujemo 1.00 Dobro jutro, informativna
10.30	Oglasi
10.35 Naj viža: ans. Mladika, ans. Polet
11.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.15 Videospot dneva
12.20	Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice
18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05 Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice
21.05 Iz našega arhiva: Dedci zmorejo,
posnetek 2. dela
21.50	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Oglasi
09.45 Iz našega arhiva: Dedci zmorejo,
posnetek 2. dela 10.30 Jesen življenja: Festival vezenja v Velenju
11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.25 Videospot dneva
11.30 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Nanovo
18.40 Mura Raba TV
19.10 Videospot dneva
19.15 Videostrani, obvestila
19.55 Vabimo k ogledu
20.00 2243. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.30 Pridi, zapleši, koncert ans. Donačka
22.10 Kako privarčevati pri ogrevanju 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila
07.00	Živ žav
sledi	Mali kralj, ris.
07.05	Nanigugu, ris.
07.10	Svet živali, ris.
07.15	Viki Vijak: Barka gre na izlet
07.20	Poniji z Zvezdnega griča, ris.
07.30	Vse o Rozi, ris.
07.40	Živalski čira čara, ris.
07.45	Minuta v muzeju, ris.
07.50	Larina zvezdica, ris.
07.55	Svetovalka Hana, ris.
08.05	Mucika, ris.
08.20	Mili in Moli, ris.
08.30	Oblakov kruhek, ris.
08.40	Adi v človeškem telesu, ris.
08.45	Zoran in Žarko, ris.
08.55	Olivija: Olivija igra nogomet, ris.
09.05	Knjiga o džungli: Umetnik
mavgli, ris.
09.15	Pokukajmo na Zemljo, ris.
09.20	Timotefhodi v šolo, ris.
09.45	Pim in Pom: Prometni predpisi
09.50	Minuta v muzeju, ponov.
09.55	Tabaluga, ris. nan.
10.20	Danov Dinosvet, 4/26
10.45	Prisluhnimo tišini: Z diplomo, brez zaposlitve in mednarodni teden gluhih
11.20	Ozare, ponov.
11.25	Obzorja duha: Družina v izziv
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
15.10	Most v Terabitijo, am. film
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Nedeljsko popoldne z Ulo
18.40	Mucika, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Naš vsakdanji kruhek, 3/18
20.25	Doktor Martin, 3/8
21.25	Intervju
22.20	Zdravje Slovencev, 1/3
22.50	Poročila, vreme, šport
23.20	Zakaj revščina: Dajte nam
denar, dok. ser.
00.10	Alpe, Donava, Jadran
00.40	Dnevnik, ponov.
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO T
08.05 Globus
08.35 Alpe, Donava, Jadran 09.15 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1.
vožnja, prenos 10.45 Žogarija 11.10 Turbulenca: Ko nam primanjkuje energije 11.40 Ugriznimo znanost 12.30 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2.
vožnja, prenos 14.10 Nogomet, pokal Slovenije, Domžale - Olimpija, četrtfinale, posn.
16.50 Avtomobilnost 17.30 Junaki am. tv serij: Križar, 4/4 18.25 Atletika - Ljubljanski maraton, reportaža
18.55 Aritmični koncert - The puzzled,
ponov. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zaključna prired. 49. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos 21.20 Čaj za dve, gled. pred. 23.00 850 let Maribora, tv Maribor 00.35 Aritmija, ponov. 01.05 Aritmični koncert - Mojcart,
ponov. 02.05 Zabavni kanal
pop
07.00	OTO čira čara
07.01	Zajčje uganke, ris. 07.20	Chuggington, ris. 07.30	Meteor, ris. 07.45	Roli Poli Oli, ris. 08.10	Čebelica Maja, ris. 08.25	Wendy, ris. 08.50	Smrkci, ris.
09.05	Otroci, to smo mi, avstral. ser.
09.30	Doktor Glavca, ris.
09.40	Grozni Gašper, ris.
10.05	Smetarčki, ris.
10.10	Ninja želve, ris.
10.35	Gormiti 3D, ris.
11.00	Sezona lova 2, am. film
12.25	Anubisova hiša, nan.
12.40	Tv prodaja
12.55	Dallas, nan.
13.50	Vsi ti lepi konji, am. film
16.05	Očetov dan, am. film
18.00	Gostilna išče šefa
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Slovenija ima talent
21.35	TOP 4 s Tjašo Kokalj
22.35	Šivi srca, am. film
00.50	Dekle z imenom London, am. film
02.40	24ur, ponov.
03.40	Zvoki noči
©
15.45 Ljudje podeželja: Ideje iz naravne dediščine, dok. :
06.15	Utrip
06.30	Zrcalo tedna
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.20	Nodi in otoška pustolovščina, ris. film
10.50	Živalska uganka: Žirafa
10.55	Opus 1, plesna miniatura 2014:
Živa Klemenc
11.00	Opus 1, plesna miniatura 2014:
Timotej Hribar
11.05	Čarlijev cirkus: O slončku z
zamašenim trobcem
11.10	Opus 1, plesna miniatura 2014:
Taja Padežnik
11.15	Opus 1, plesna miniatura 2014:
Brina Vadnjal
11.20	Infodrom
11.25	Družine na fronti, dok. film
11.35	Kaj pa ti misliš?, pog. od dok. filmu
11.40	Kdo je ugasnil luč, anim. film
11.45	Ostržek, 1/3
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.35	Polnočni klub: Pogodba za
življenje, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
e iz
_________________________ser.
15.55	Marcelino Kruh in vino, ris. nan.
16.15	Studio Kriškraš: Vrtec za
zmajčico
17.00	Poročila, vreme, šport
17.25	Duhovni utrip
17.40	Odprta knjiga, Lado Kralj
18.00	Umetni raj
18.30	Infodrom
18.35	Knjiga o džungli, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi
23.05	Umetni raj
23.30	Slovenska jazz scena
00.00	Duhovni utrip, ponov.
00.15	Dnevnik, ponov.
01.05	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.35	Infokanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Kanopki, ris.
07.05	Luka, reševalni čoln, ris.
07.10	Pokukajmo na Zemljo, ris.
07.15	Tip in Top, ris.
07.20	Viki Vijak, ris.
07.25	Larina zvezdica, ris.
07.40	Trala trali, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.50	Svet živali, ris.
07.55	Minuta v muzeju
08.00	Živalski čira čara, ris.
08.05	Infodrom
08.15	Kot ata in mama, 4/7
08.40	Enajsta šola, ponov.
09.30	Zabavni kanal
10.20	Dobro jutro
13.15	Obzorja duha: Družina v izziv
13.50	Ljudje in zemlja
14.40	Točka, glasb. odd.
15.25	Na lepše
16.00	Intervju
16.50	Kaj govoriš?-So vakeres?
17.10	Dober dan, Koroška
17.45	Prava ideja!
18.10	Reli - leta smrti, dok. odd.
19.05	Točka, glasb. odd.
20.00	Dediščina evrope: Koprnjenje
Marie Kroyer, danski film
21.40	Vprašanje časti, 3/4
23.10	Čas je za novo državo, dok. film
00.15	Odprta knjiga, Lado Kralj
00.35	Točka, glasb. odd.
01.25	Zabavni kanal
06.05 Odmevi
06.55 07.00 07.08
10.00 10.08
Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro 10.20 Tim in Bavbavčki na počitnicah, ris. film
10.50 Živalska uganka: Pajek 10.55 Opus 1, plesna miniatura 2014:
Sara Praznik 11.00 Opus 1, plesna miniatura 2014:
Tinkara Plos 11.05 Čarlijev cirkus: O levčku, ki se ni
maral česati 11.15 Opus 1, plesna miniatura 2014: Špela Jezovšek 20 Infodrom
.25 Med štirimi stenami, dok. film .35 Kaj pa ti misliš?, pogovor o
dokum. filmu 40 Topoglavci na cesti, anim. film 45 Mali pok in velik zaplet, anim. f. .50 Ostržek, 2/3 00 Poročila, vreme, šport ..30 Studio city
4.20 Obzorja duha: Družina v izziv Poročila Mostovi Hidak judje podeželja: Divji pašnik Musti, ris. Larina zvezdica, ris. Maks in Rubi, ris. Ribič Pepe
Poročila, vreme, šport Posebna ponudba, izob. odd. 7.55 Globus 8.30 Infodrom 8.35 Trala trali, ris. 8.45 Luka, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 8/12 20.55 Voyager 127AU/dr. Anton Mavretič, dok. film Odmevi, vreme, šport
5.
5.10 5.50 6.00 6.05 6.15 6.25 7.00 7.25
22
23.05 Globus, ponov.
23.35 01.55 02.20 03.10
Pričevalci: Tone Mlakar Posebna ponudba Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program sledi Kanopki, ris. 07.05 Luka, reševalni čoln, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Tip in Top, ris. 07.20 Viki Vijak, ris. 07.25 Larina zvezdica, ris. 07.40 Trala trali, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.50 Svet živali, ris. 07.55 Minuta v muzeju 08.00 Živalski čira čara, ris. 08.05 Studio Kriškraš, ponov. 08.30 Zgodbe iz školjke: Bine 08.55 Infodrom 09.20 Zabavni kanal 0.15 Dobro jutro 2.45 Točka, glasb. odd. City folk, Lizbona Prisluhnimo tišini Duhovni utrip Umetni raj 5.45 Bleščica, odd. o modi 6.25 Glasnik, tv Maribor 50 Mostovi Hidak
Moja Slovenija, družinski kviz 9.00 Točka, glasb. odd. 9.50 Žrebanje Astra 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Dom, ruski film 23.10 Glasbeni večer - 35 letnici
ansam. Trutamora Slovenica 00.20 Točka, glasb. odd. 01.05 Zabavni kanal
4.
4.35 5.00 5.20
7.3
i ¿aoavni Kanal
pop pop
■	■	06.00 Drobižki, ris.
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2242. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek
10.15 2243 VTV magazin, regionalni -
informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Dober večer, gospod predsednik
-	Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta RS
11.45 Iz našega arhiva: Dedci zmorejo,
posnetek 2. dela 12.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.20 Velenje, mesto rocka: skupina AVE
14.30 Videostrani, obvestila
17.55 Napovedujemo
18.00 Mojca in medvedek Jaka: kvak
18.45 Pop Corn: Hellcats, Sara Kobold 19.45 Dotiki gora: Slap Savica 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Na viža: ans. Mladika, ans. Polet
21.20 Na obisku ... pri Francu in
Hermini Šegovc 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Videostrani, obvestila
Drobižki, ris.
06.10	Medved Rupert, ris.
06.20	Knjiga čarovnij, ris.
06.45	WinX klub, ital. film
07.35	Ročne spretnosti z g.
Mojstrovalcem, ang. ser.
07.55	Sezona lova 2, am. film
09.25	Tv prodaja
09.40	Barva strasti, nan.
10.35	Tv prodaja
10.50	Sila nan.
11.55	Tv prodaja
12.10	Vrtinec življenja, nan.
13.05	Tv prodaja
13.20	Lepo je biti sosed, nan.
14.15	Za živo mejo, am. film
15.45	Barva strasi, nan.
16.45	Sila, nan.
17.00	24UR popoldne
17.10	Sila, nan
17.55	Vrtinec življenja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.45	Gasilci v Chicagu, nan.
22.40	24ur zvečer
23.10	Mentalist, nan.
00.05	Na robu znanosti, nan.
01.00	Zaščitnik, nan.
01.50	24ur, pon.
02.50	Zvoki noči
Drobižki, ris.
06.10	Medved Rupert, ris.
06.30	Knjiga čarovnij, ris.
06.55	WinX klub, ris.
07.20	Ročne spretnosti z g.
Mojstrovalcem, ang. ser.
07.45	Za živo mejo, am. film
09.15	Tv prodaja
08.30	Barva strasti, nan.
0.25	Tv prodaja
0.40	Sila, nan.
1.40	Tv prodaja
1.55	Vrtinec življenja, nan.
2.50	Tv prodaja
3.05	Lepo je biti sosed, nan.
4.00	Shrek, am. film
5.45	Barva strasti, nan.
6.45	Sila, nan.
7.00	24ur popoldne
7.10	Sila, nad. nan.
7.55	Vrtinec življenja, nan.
8.55	24ur vreme
9.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Ugani, kdo pride na večerjo,
am. film
23.05	24ur zvečer
23.35	Mentalist, nan.
00.30	Na robu znanosti, am. nan.
01.20	Zaščitnik, nan.
02.10	24ur, ponov.
03.10	Zvoki noči
©
©
aja
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2243. VTV magazin
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Kuhinjica, izobraževalna odd
11.50	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio (1)
18:50	Regionalne novice
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videospot dneva
19.20	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pogovor v studiu
21.00	Regionalne novice
21.05	Kad bi bio Bijelo dugme
22.05	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
8.55	Napovedujemo
9.00	Dobro jutro, inf. oddaja
0.30	Oglasi
0.35	Pogovor v studiu
1.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
2.00	Videospot dneva
2.05	Videostrani obvestila
7.55	Napovedujemo
8.00	Pikin VTV studio (2)
8.40	Oglasi
8.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
9.10	Videospot dneva
9.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2244. VTV magazin
20.25	Kultura, informativna oddaja
20.30	Športni torek
20.40	Flying Picket, posn. koncerta
22.00	Iz oddaje dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
06.00	Kultura
06.05	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
0.00	Poročila
0.08	Dobro jutro
0.20	Lojzek in mavrična vila, ris. film
0.45	Živalska uganka: Noj
0.50	Opus 1: Nastja Po^c
0.55	Opus 1: Jerca Gril
1.00	Čarlijev cirkus: O duhcu, ki se
bal teme
1.10	Opus 1: Anja Zaverla
1.15	Opus 1: Jernej Šmid
1.20	Infodrom
1.25	Moji radiatorčki, dok. film
1.35	Kaj pa ti misliš?, pogovor o
dokum. filmu
1.40	Kashmir United, anim. film
1.45	Ostržek, 3/3
3.00	Poročila, vreme, šport
3.30	Tednik
4.20	Globus
5.00	Poročila
5.10	Mostovi Hidak
5.45	Ljudje podeželja: Posestvo
prihodnosti
5.55	Veliki malčki, ris.
6.00	Male sive celice, tv kviz
7.00	Poročila, šport, vreme
7.25	Turbulenca, svet. odd.
7.55	Točka preloma
8.30	Infodrom
8.35	Oblakov kruhek, ris.
8.45	Minuta v muzeju, ponov.
8.55	Vreme
9.00	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Ugrabitev, norv. film
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.05	Točka preloma
23.35	Turbulenca, svet. odd.
00.05	Dnevnik, ponov.
01.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.20	Infokanal
TV SLO T
06.00 Otroški program sledi Kanopki, ris. 07.05 Luka, reševalni čoln, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Pipi in Melkijad, ris. 07.20 Viki Vijak, ris. 07.25 Larina zvezdica, ris. 07.35 Trala trali, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.50 Svet živali, ris. 07.55 Minuta v muzeju, ris. 08.00 Živalski čira čara, ris. 08.05 Ribič Pepe 08.20 Sejalci besed: Fran Milčinski 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 2.30 Posebna ponudba 2.55 Osmi dan
4.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 4.50 Na vrtu, tv Maribor 5.35 Evropski magazin 6.00 Nedeljsko popoldne z Ulo,
ponov. 17.15 Mostovi Hidak 17.25 Nogomet, pokal Slovenije: Olimpija - Domžale , četrtfinale, povratna tekma, prenos 19.20 Atletika - Ljubljanski maraton,
reportaža 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Rokomet, kvalif. za EP (M), Slovenija - Slovaška, prenos iz Kopra
22.15 Bleščica, odd. o modi 22.45 Domov za božič, koprod. film 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni kanal
pop
06.00	Drobižki, ris.
06.05	Medved Rupert, ris.
06.15	Knjiga čarovnij, ris.
06.40	WinX klub, ris.
07.05	Ročne spretnosti z g.
Mojstrovalcem, ang. ser.
07.25	Shrek, am. film
09.10	Tv prodaja
09.25	Barvne strasti, meh. nan.
0.20	Tv prodaja
0.35	Sila, nan.
1.35	Tv prodaja
1.50	Vrtinec življenja, nan.
2.45	Tv prodaja
3.00	Lepo je biti sosed, nan.
3.55	Shrek 2, am. film
5.45	Barva strasti, meh. nan.
6.40	Sila, nan.
7.00	24ur popoldne
7.10	Sila, nad.
7.55	Vrtinec življenja, nan.
8.55	24ur vreme
9.00	24ur
20.00	Gostilna išče šefa
21.20	24ur zvečer
21.50	Gasilci v Chicagu, am. nan.
22.45	Mentalist, am. nan.
23.40	Na robu znanosti, am. nan.
00.35	Zaščitnik, am. nan.
01.30	24ur, ponov.
02.30	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Oglasi
10.35	2244. VTV magazin
11.00	Kultura, informativna oddaja
11.05	Športni torek
11.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.40	Videospot dneva
11.45	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Pikin VTV studio (3)
18.40	Ustvarjalne iskrice: buče in pajki
18.55	Regionalne novice
19.00	Kuh injica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Skrbimo za zdravje: Kaj je
revmatizem?
21.00	Regionalne novice
21.05	Pop corn:Andrej Šifrer, Grimm
McClee
22.05	Iz oddaje Dobro jutro
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 21
23. oktobra 2014
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
BOONE, Lauri: Hranljiva rastlinska superhrana: Najboljša prehrana za optimalno zdravje, energijo in izgubo kilogramov
od - Odrasli / 612.39 -Prehrana
Superhrana so povsem navadne rastline, ki se od drugih živil razlikujejo po bogati vsebnosti hranilnih snovi. V zadnjem času so vse bolj dostopne in imajo neverjeten potencial prehranske vrednosti in zdravilnih učinkov. Bogate so z antioksidanti, minerali, vitamini, beljakovinami in esen-cialnimi maščobnimi kislinami. To so živila, katerih uporaba sega že stoletja nazaj v zgodovino človeštva. Mnoga super živila, pa so se začela odkrivati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Uživanje le teh pripomore k večji energiji, boljšemu zdravju in počutju.
knjiga vam omogoča, da brez posebnega truda uvrstite konopljo v obrok. Po sestavi so konopljina semena skoraj popolna hrana. Imajo visoko prehrambno vrednost, so proteinsko bogata, ne vsebujejo THCja, njihova velika prednost pa je, da ne vsebujejo glutena, mlečnega sladkorja in ne povzročajo alergij.
Konoplja je ena izmed najstarejših zdravilnih in uporabnih rastlin človeštva, je rastlina ki te obuje, obleče, nahrani in ozdravi.
TESLA, Nikola: Moji izumi: avtobiografija Nikole Tesla
od - Odrasli / 929 - Biografije
Avtobiografija, ki je dvojezična. Poleg slovenščine jo beremo tudi v izvirniku, v angleščini. Veliki Tesla, genij, fizik, kemik, matematik, snovalec prek 700 patentov, izumitelj. Mnogi njegovi izumi tvorijo osnovo sodobne uporabe električne energije. Najznamenitejši je večfazni indukcijski elektromotor, ki deluje na njegovem načelu izmeničnega električnega toka, ki je omo-
Med super živila spadajo alge (spirulina, klorela), trave (ječmenova, pšenična), sadje (inkovske, goji, acai jagode, camu camu, borovnice, avokado, lucuma, mango), zelenjava (brokoli, rdeča pesa, hren, zelje, ohrovt, špinača, česen, čebula), žita (ajda, oves, pira, ječmen), oreščki, chia semena, kokos, kakav, konoplja, ingver, koren mace ...
Knjiga prinaša ogromno uporabnih podatkov, nasvetov in receptov, tako je superhrana lahko korak v pravo smer.
LONČAR, Sanja: Resnice in zmote o soncu
od - Odrasli / 613.7 - Zdravo življenje
Priročnik prinaša vpogled v varen in predvsem nujen način predajanja soncu in poudarja pomen sončne svetlobe za zdravje, prinaša tudi pomembna spoznanja o pomenu svetlobe v zaužiti hrani. Kako je mogoče, da je pomanjkanje vitamina D tako veliko, če je to edini vitamin, ki ga zelo preprosto pridobimo z izpostavljanjem soncu? In zakaj tem najprej pomislimo na sončenje, o tveganju izpostavljanja sončnim žarkom, o kremah z vse višjimi zaščitnimi faktorji, na alergije, opekline ... Da moramo več na sonce, ni dvoma. V knjižici je razloženo, kaj moramo vedeti o sredstvih za zaščito pred soncem, kako jih uporabljati in katerim se je bolje izogniti, da je pomanjkanje vitamina D zelo nevarno za imunski, prebavni in hormonski sistem v našem telesu, še več pomanjkanje vitamina D neposredno povzroča nekatere izmed najbolj nevarnih oblik raka, kot sta rak na dojki in črevesju, ki so veliko bolj nevarni od raka na koži, pred katerim nas nenehno svarijo. "Redno in zmerno izpostavljanje soncu je najbolj dragocena hrana za telo. Vse preveč se govori o zaščiti pred soncem, premalo pa o tem, kako bi lahko telo sprejelo dovolj sončnih žarkov brez poškodb" poudarja Lončarjeva.
LESNIK, Štefani: Konopljina kuharica s Feliksove domačije: 10 presnih in 10 kuhanih jedi s semeni industrijske konoplje
od - Odrasli / 641 - Priprava jedi
Kuharica prinaša deset presnih in deset kuhanih jedi s semeni industrijske konoplje. Prikazuje kako pripraviti konopljin zajtrk, jogurt, mleko, namaz, presno konopljino pico, juho, pito, polpete, konopljin kruh brez kvasa, medenjake in konopljino torto. Ta
gočil lažji in učinkovitejši prenos električne energije na daljavo. Mnogi ga imenujejo kar izumitelj dvajsetega stoletja. Znan pa je bil tudi po svoji osupljivi etični drži in neomajni veri v dobro. »Tisto, česar si zdaj najbolj želimo, so tesnejši stiki in boljše razumevanje med posamezniki in skupnostmi vsega sveta in izkoreninjenje fanatične predanosti vzvišenim idealom nacionalnega egoizma in ponosa, ki tako radi svet pahnejo v prvobitni barbarizem in spore.« Nikola Tesla
MITREVSKI, Ivan: Dan, ko je izginil Ljubljanski grad
ml - Mladina / 084.11 - Stripi
Ljubljanski grad spada med maloštevilne gradove, ki poleg zgodovine, zgodb in legend premorejo tudi svoj strip. Strip po grajski zgodovini na šaljiv način prikazuje zgodovino Ljubljanskega gradu in mesta. Avtorja sta Žiga X Gombač, ki je strip napisal in spesnil in Ivan Mitrevski, ki je strip narisal in pobarval.
Zmajček Franci je simpatičen zaščitnik Ljubljanskega gradu. Zato se ob njegovem izginotju znajde v velikih težavah, na katere se odzove z zmajskim pogumom. Da bo grad zagotovo rešen, za pomoč prosi nekoga, ki je iznajdljiv, zvit, dobro pozna moderne čase in sliši na ime Maj Z.
Skozi zgodbo na šaljiv, a strokovno podprt način izvemo, kako je prišlo do poselitve Grajskega griča, kako je megla ponagajala Emoncem, kje se je končal skrivni izhod iz Ljubljanskega gradu, kakšna je legenda o prvem neznanem letečem predmetu nad Ljubljano ter še mnogo več. Grajska zgodovina na nekoliko drugačen način.
■ MB
V nedeljo lutkovna predstava
Citycenter v Celju - V nedeljo, 26. oktobra, ob 13. uri se bo na osrednjem prostoru Citycentra v Celju odvijala zanimiva lutkovna predstava Picko in Packo.
Kdaj - kje - kaj
VELENJE
Četrtek, 23. oktober
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Velenjski grad
Odprtje razstave ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne 17.00 Družinski center Harmonija / Farmin
Delavnica za starše: Adrenalinske deklice, hitri dečki (nemirni otroci) 18.00 Velenjski grad
Prireditev ob 20-letnici Šaleškega muzejsko zgodovinskega društva 19.19 Knjižnica Velenje
Potopisno predavanje Avstralija ali najdražji sončni zahod 19.30 Glasbena šola Velenje
Aleksandar Madžar, klavirski recital (Abonma Klasika (1) in izven)
Petek, 24. oktober
17.30 Vila Mojca
Otroška kavarna Buče, buče 19.00 Dvorana Plazl na Graški Gori Literarni večer pesnikov Graške Gore in okoliških vasi 19.30 Dom kulture Velenje
Zmikavt in stara devica, premiera groteskne operne kriminalke v enem dejanju 21.00 eMCe plac
Klubski večer: Funk 22.00 Max klub
Hip hop večer: koncert Fil Tilen, Dobri momci (Mrigo, Ghet in Nemir) Tim ... ves dan Glasbena šola Velenje 2. mednarodno klavirsko tekmovanje »Aci Bertoncelj«
Sobota, 25. oktober
8.00 Ploščad Centra Nova
Mestna tržnica 9.00 Dvorana Centra Nova
5. Numifil, srečanje numizmatike, filatelije in kartofilije 9.00 Knjižnica Velenje
Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 9.00 Staro Velenje
Rokodelska tržnica 10.00 Zbirno mesto: Avtobusna postaja Velenje
Tematsko turistično vodenje za občane: Vila Herberstein 16.00 Krstnikov dom v Vinski Gori
Predstavitev knjige Nimam cajta 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma 1. NLB Leasing lige RK Gorenje Velenje : RK Sviš 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert nagrajencev 2. mednarodnega klavirskega tekmovanja »Aci Bertoncelj« 21.00 eMCe plac
Koncert Sound arson 4.4.1 (Djevara-UK, Seven Mouldy figs -HR, Dandelion Children) ves dan Glasbena šola Velenje 2. mednarodno klavirsko tekmovanje »Aci Bertoncelj«
Nedelja, 26. oktober
13.00 KAC, Efenkova 61 b
Brezplačno vegetarijansko kosilo za vsakogar 17.00 Dom kulture Velenje
Komedija Bog Masakra (Abonma NGP in izven) 18.00 eMCe plac
Dijaške počitnice
Ponedeljek, 27. okt.
10.00 Vila Mojca
Jesenske počitnice - odprta vrata Vile Mojce (do 12.00) 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 eMCe plac
Dijaške počitnice 20.00 Kino Velenje
Filmsko gledališče: zgodovinska drama Jimmyjev dom
Torek, 28. oktober
10.00 Vila Mojca
Jesenske počitnice - odprta vrata Vile Mojce (do 12.00)
14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 eMCe plac
Dijaške počitnice
Sreda, 29. oktober
10.00 Vila Mojca
Jesenske počitnice - odprta vrata Vile Mojce (do 12.00) 14.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic 18.00 eMCe plac
Dijaške počitnice
ŠOŠTANJ
Četrtek, 23. oktobra
7.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Bralni kotiček 10.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj
Pogovor, pomoč ljudem v stiski 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Gaja Ross: Tudi mama žaba lahko zboli | Pripoveduje Andreja Kolenc)
Petek, 24. oktobra
10.00 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go.Melito Praznik
Ponedeljek, 27. okt.
8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 12.00 Kavarna Šoštanj
Redni tedenski Bridge turnir
Sreda, 29. oktobra
12.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Računalniška delavnica: GIMP -program za obdelavo slik 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer (pogovor)
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 23. oktober
18.00 Dvorana Marof
Vodena vadba koronarnega kluba
19.30 Dvorana Marof Pilates
Sobota, 25. oktober
13.00 Gasilski dom Šmartno ob Paki Srečanje starejših občank in občanov
17.00 Pod kozolcem pri Mladinskem centru ŠoP
Motomartinovanje MK Packenstein
19.30 Kulturni dom Šmartno ob Paki, Gledališka skupina Dekani s predstavo Revija skečev.
Ponedeljek, 27. okt.
10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Ustvarjalna delavnica izdelave čarovniških okraskov za noč čarovnic
Torek, 28. oktober
10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Čarovniška kulinarična delavnica
Sreda, 29. oktober
10.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Ustvarjalna delavnica izdelave kostumov za noč čarovnic
Lunine mene
Tretja Štrudlarija je pred vrati
Topolšica - Če spečete okusen štrudelj, tak, ki ga vsi hvalijo, potem se z njim prijavite za tekmovanje! Turistično društvo Topolšica - podeželje pripravlja naslednjo soboto, 25. oktobra popoldne, tretjo Štrudlarijo, ki bo v zdraviliškem parku. Tekmovanje za najboljši štrudelj bo spremljalo zabavno in pestro popoldne, v katerem bodo na svoj račun prišle cele družine.
■ mkp
CITY CENTER Celje
četrtek, 23.10., od 14.00 -19.00, Biotržnica
petek, 24.10., od 14.00 Kmečka tržnica
Art delavnice - pred trgovino Art
Sobota, 25.10. Art delavnice - pred trgovino Art
Nedelja, 26.10., ob 11.00 Pravljične urice, Picko in Packo
13.00 Lutkovna predstava, Picko in Packo
Vsak dan vabljeni na KARTING na vrhnje parkirišče!
Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12
54 ali se oglasite na Info točki
KINO VELENJE • SPORED
VLOGA ZA EMO
(Slovenija) Mladinski film, 95 minut. Režija: Alen Pavšar. Igrajo: Lara Safran, Slavica Mikač, Jan Pušavec, Tina Gore-njak, Manca Košir, Alida Bevk, Smiljan Mori, idr.
Petek, 24. 10., ob 18.00 Sobota, 25. 10., ob 20.00 - mala dvor Nedelja, 26.10., ob 17.00 - mala dvor. Ponedeljek, 27. 10., ob 18.15 - počitniški kino
Ko se Ema udeleži avdicije za novinarko šolske televizije, se zdi, da bo končno našla svoj prostor pod soncem in morda tudi ljubezen. A televizijski svet ima svoja pravila in za nekoga, ki je brez izkušenj, je lahko zelo neusmiljen.
NI JE VEČ
Gone Girl (ZDA) Psihološki triler, 145 minut Režija: David Fincher. Igrajo: Ben Affleck, Rosamund Pike, Neil Patrick Harris, Missi Pyle, Tyler Perry, Kim Dickens, Patrick Fugit, idr.
Sobota, 25. 10. ob 20.15 Nedelja, 26. 10. ob 17.30
Nick Dunne ravno na obletnico poroke prijavi policiji izginotje svoje žene Amy. Pod pritiskom policije in medijev, se začne rušiti Nickov vzorni ugled. Zelo kmalu njegovo čudno, nerazložljivo vedenje privede vse okoli njega, da si postavljajo isto vprašanje - ali je Nick Dunne ubil svojo ženo?
HRABRI AVTEK PLODI
Pelle Politibil pa sporet (Norveška) Otroški animirani film - sinhr. v slovenščino, 72 minut. Režija: Rasmus A. Sivertsen. Petek, 24. 10., ob 18.15 - mala dvorr
Sobota, 25. 10., ob 18.15 - mala dv. Ponedeljek, 27.10., ob 18.00 - počitniški kino v mali dvorani
Razigrani policijski avtomobil Plodi dobi posebno nalogo varovanja ogroženega orlovskega gnezda v narodnem parku. Toda brezsrčni tatovi ugrabijo samico orla, zato mora Plodi njeno jajce začasno shraniti in do izvalitve greti s svojim motorjem, hkrati pa skuša odkriti kradljive zločince. Dodatne preglavice mu povzroči izvalitev mladega orliča, ki sproži številne zabavne težave in nove vratolomne dogodivščine.
MOJE POLETJE V PROVANSI
Avis de Mistral (Francija) Komična drama, 105 minut. Režija: Rose Bosch. Igrajo: Jean Reno, Anna Galiena, Chloé Jouannet, Hugo Dessioux, Aure Atika, Lukas Pelissier Lukas Pelissier, Tom Leeb, Jean-Michel Noirey, Hugues Aufray, Charlotte de Turckheim, idr.
Nedelja, 26. 10., ob 20.15
Gluhi Theo se z bratom Adrienom ter sestro Leo po ločitvi staršev znajde na dedkovi provansalski kmetiji. Staromodni Paul sprva ni navdušen nad nespoštljivim obnašanjem starejših vnukov, ki se ves čas pritožujeta, prav tako pa ne zna vzpostaviti pravega stika s Theom. Toda čarobna pokrajina južne Francije otrokom počasi zleze pod kožo, na praznovanju v bližnji vasi pa vzplamtijo tudi prve iskre ljubezni. Paul se trudi vzpostaviti red, vendar mu načrte prekriža nepričakovani prihod starih prijateljev, ki v Paulu predramijo spomine na sproščeno mladost.
LABIRINT
The Maze Runner (ZDA) Akcijska ZF, 113 minut. Režija: Wess Ball. Igrajo: Dylan O'Brien, Thomas Brodie-Sangster, Aml Ameen, idr.
Petek, 24. 10., ob 20.00 Sobota, 25.10., ob 18.00 Sreda, 29.10., ob 18.15 - poč. kino
PRETEKLOST
Le passé (Francija, Italija) Družinska drama, 130 minut. Režija: Asghar Farhadi Igrajo: Bérénice Bejo, Tahar Rahim, Ali Mosaffa, Pauline Burlet, Elyes Aguis, Jeanne Jestin, idr.
Petek, 24. 10., ob 19.45 - mala dvor. Nedelja, 26. 10., ob 19.00 - mala dv.
JIMMYJEV DOM
Jimmy's Hall (Francija, VB) Zgodovinska drama, 106 minut. Režija: Ken Loach Igrajo: Barry Ward, Simone Kirby, Andrew Scott, Jim Norton, Brian F. O'Byrne, Francis Magee, Karl Geary, Denise Gough, idr.
Ponedeljek, 27. 10. ob 20.00 - filmsko gledališče
PIKA IN PACKA PACKATA
Prick och Fläck pa fläcken (Švedska) 7 kratkih lutkovnih animiranih filmov za najmlajše (3+) - sinhroniziran v slovenščino, 44 minut. Režija: Lotta Geffenblad, Uzi Geffenblad
Nedelja, 26. 10., ob 16.00 - otroška matineja
Torek, 28.10., ob 18.00 - počit. kino
ODPLEŠI SVOJE SANJE: ZDRUŽENE MOČI
Step Up: All In (ZDA) Romantični plesni film, 110 minut. Režija: Trish Sie. Igrajo: Alyson Stoner, Briana Evigan, Izabella Miko, Ryan Guzman, Adam G. Sevani, Stephen Boss, Misha Gabriel Hamilton,idr.
Torek, 28. 10., ob 20.00
POT V RAJ
(Slovenija) Romantična komična drama, 85 minut. Režija: Blaž Završnik. Igrajo: Ajda Smrekar, Klemen Janežič, Igor Žužek, Stane Tomazin, idr.
Sreda, 29. 10., ob 20.00 - počitniški kino v mali dvorani
Mladi Žak se po smrti staršev odloči poiskati smisel življenja ob jadranju na morju, toda pot mu nepričakovano prekriža simpatična neznanka Lučka. Zgovorno dekle ga pregovori, naj jo vzame s sabo na jadrnico in res se skupaj odpravita v neznano. Toda poetično raziskovanje morskih širjav kmalu na dan naplavi tudi temačne skrivnosti iz preteklosti in skrbi o negotovi prihodnosti, kar čustvene izzive neizkušenega mladega para postavi pred novo preizkušnjo
DRAKULA - SKRITA ZGODBA
Dracula Untold (ZDA) Akcijska fantazijska drama, 92 minut. Režija: Blaž Zavr-šnik. Igrajo: Luke Evans, Sarah Gadon, Diarmaid Murtagh, Dominic Cooper, Charles Dance, idr.
Sreda, 29.10 ob 20.15 - počitniški kino
Naš čas, 16. 10. 2014, barve: CM K, stran 10
22
OBVESCEVALEC
23. oktobra 2014
Nagradna križanka Kmetijske zadruge
wwrw.uniforest.si trgovina@uniforest.si
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolma.si
Bliža se 1. november. Sprejemamo naročila za različne aranžmaje (svileno cvetje, suho cvetje, sveže cvetje) na 898 49 88.
VELIKA IZBIRA SVEČ SVEČA VELIKA PIRAMIDA -
samo 0,95 evr
ZEMLJA ZA GROBOVE, 20 kg
samo 2,20 evr NAGROBNI PESEK (različnih barv in velikosti) PESEK ZA GROBOVE, 25 kg že od 4,40 evr GOBA V MREŽI - 2,80 evr NAGROBNE VAZE MAČEHE - 0,45 evr/kom
AKCIJA V KMETIJSKIH TRGOVINAH ZADRUGE ŠALEŠKA DOLINA!
Pri nakupu nad 50 evr vam
podarimo 1L sladkega toukeca pri nakupu nad 100 evrov pa 2L!
Z VAMI IN ZA VAS!
POVEČAJTE
SINLEI
03 89817 58
Trudimo se, da bi vam bili bližje. Korak za korakom - z ugodnejšimi pogoji in boljšimi storitvami.
ČE K DA], ZAKAJ NE ZDA]?

Samo do konca oktobra!

Oktober je mesec varčevanja in v Banki Celje smo vam pripravili super ponudbo: za 18-mesečni depozit vam ponujamo kar 2 % obrestno mero!
Sklenitev depozita je mogoča v vseh enotah Banke Celje in preko NLB Klika. Izkoristite ugodnost za varno in donosno varčevanje!
150 let banka celje
www.banka-ceije.si
-	j»
m i J on BI, Ww* # * y
v
J - - * ■ i *

RADIO VELENJE
ČETRTEK, 23. oktobra
6.0
Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 24. oktobra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 25. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove (vmes ob 18.30 Poročila); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 26. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 27. oktobra
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
EgyKEgEkyg||^^H 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 29. oktobra
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 23
23. oktobra 2014
OBVESCEVALEC
23
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
pridelki!
KRMNI krompir prodam. Cena: 0,10 evra/kg, Gaberke. Gsm: 031 499 232 SUHA bukova drva in rezan les, 22 mm in 20 mm ter debeline 80 mm, smreka 25 mm in bor 50 mm, prodam. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji Prislan, Poljče 2, Braslovče. Gsm: 031
mali OGLASI
265 805
SENO v kockah prodam. Gsm: 041 268 244
FIŽOL prodam za 4,00 evre/kg. Gsm: 051 630 807
JABOLČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.
[STIKI -pOZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
IŽIVALI
NUDIM
BIKCA, čb, starega 7 dni in kravo za zakol prodam. Gsm: 051 314 306
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
RAZNO
MLIN za sadje prodam. Možna dostava. Gsm: 041 818 899, popoldne
Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
V SPOMIN
24. oktobra 2014 mineva deset let, odkar smo se poslovili od naše drage
SLAVICE KOTNIK
Kako srčno si želela, da bi med nami še živela. Smo ob tebi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt pač tega ni hotela, prezgodaj tebe nam je vzela. Vse, kar storila si za nas nekdaj, v spomin in hvala ti za vekomaj.
Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu, ji prižigate sveče ter ohranjate lep spomin nanjo.
Žalujoči vsi njeni
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
Hišo v Kavčah, na ravni sončni legi,(K+P+M), pritličje in mansarda, 152 m2, zgrajeno 1970, 70 m2 gospodarsko poslopje in parcela velikosti 1105 m2. V menjavo vzamejo tudi sta-novnaje v bloku z dvigalom ali 1. Andstropje. Cena 139.000 evr.
Enosobno stanovanje, na Kardeljevem trgu Velenje, 38 m2, v pritličju. Cena 46.000 evr.
DEŽURSTVA
IZD,VELENJE
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
SEKARNASELENSE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je orga-
niziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
(ZOBOZDRAVNIK?
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. in 26. 10. - Matej Strahovnik, dr. dent. med.
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, 031/688-600. Delovni čas Ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 7.30 - 9.00, torek, četrtek 12.00 - 14.00. Delovni čas Ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek 7.30 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje
vsč na
■ ,m ■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
PE ENERGETIKA PE VODOVOD IN KANALIZACIJA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO
Nagrajenci nagradne križanke KZ Šaleška dolina, objavljene v tedniku Naš čas, 9. oktobra 2014 so:
•	Marica Kramar, Jenkova 3, 3320 Velenje
•	Ivanka Trobina, Bračičeva cesta 2, 3320 Velenje
•	Marija Pogorelčnik, Gregorčičeva 10, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: Naravni jabolčni sok 10 litrov. Nagrado prevzamejo na Turnu.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Černoša Iztok, Šoštanj, Florjan 126 b in Kugonič Jasmina, Šoštanj, Florjan 128.
vSMRŠMtHKM
Skale Angela, roj.1930, Šentjur, Tratna ob Voglajni 9; Dragišic Marko, roj. 1934,
Velenje, Cesta V/6; Potočnik Ana, roj. 1932, Maribor, Razvanjska cesta 18; Lah Jožef, roj. 1928, Velenje, Finžgarjeva cesta 5; Lampret Marija, roj. 1925, Velenje, Podkraj pri Velenju 72; Štraus Angela, roj. 1961, Velenje, Rudarska cesta 2a; Prah Branko, roj. 1965, Brežice, Cesta Bratov Milavcev 110; Reberšek Franc, roj. 1930, Lukovica, Hribi 8.
ZAHVALA
MIHAELA BLAGOTINSEK
15. 9. 1919 - 16. 10. 2014
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. Grošlju, dr. med., za dolgoletno skrb za njeno zdravje, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje ter duhovniku za opravljen
obred.
Žalujoči: Tilka, Boris in Vanda z družinama
ZAHVALA
Čeprav te več ni, si še vedno zelo blizu, zelo ljubljena in nikoli pozabljena. Srečni smo, da si z nami delila dobrote in radosti življenja. Hvala ti za vse nasvete, nasmehe in čudovite trenutke sreče.
TATJANA KRENKER
11. 1. 1960 - 17. 10. 2014
Zahvaljujemo se vsem prijateljem ter sorodnikom, ki so ji stali ob strani v zadnjih dneh
in prispevali svoj košček k Tatjanini sreči, vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti, izjemnemu osebju SB Slovenj Gradec, Tatjaninemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Slaviču, patronažni sestri Tatjani Lesjak, Premogovniku Velenje, podjetju Makom,
društvu Hospic.
Hčerki Polona in Anika, oče Emil, mama Anica in sestra Andreja z družino
Naš čas, 23. 10. 2014, barve: CM K, stran 24
»P'ček« letos obrali predvsem škorci
Avtohtona vinska trta na Grilovi domačiji letos obrodila manj kot lani - Trgatev zato hitro končana - Obudili stare šege, ustvarjali in uživali v lepi jesenski nedelji
Takole so obrano grozdje iz brent sesuli v čeber, z nogami pa ga je zmečkala direktorica
velenjskega muzeja Mojca Ževart. (foto: Blaž Verbič)
REKLI
Več vsebin za mlade
Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje: »Želimo si, da bi trta v županovem vinogradu v prihodnje bolje obrodila, saj si želimo pridelati več županovega vina, ki bi ga namenili za darila in spominke. Grilova domačija je svojstven »poligon« za dejavnosti različnih društev in tako bo tudi ostalo. Še več, v sklopu te prireditve smo sklenili dogovor z Ljudsko univerzo Velenje in fundacijo sadni gozd, da bodo
Prvič v novi sezoni so se na domačiji srečali mladi muzealci. V ustvarjanju v naravi so zelo uživali, sploh, ker jim je bilo zanimivo opazovati kmečka opravila, ki jih sicer težko doživijo.
Lipje pri Velenju, 19. oktobra -
Lepšega jesenskega dne, kot je bil nedeljski, si organizatorji tradicionalne prireditve Trgatev na Grilovi domačiji niso mogli želeti. V eko muzej preurejena stara viničarija na nekdaj vinorodnem območju Lipja v Vinski Gori je obiskovalce razvajala tudi z jesenskimi plodovi narave, a šele po tem, ko so skupaj opravili niz kmečkih opravil. In to tako, kot so to počeli naši dedki in babice.
Domačija, ki je bila predvidoma postavljena sredi 19. stoletja, je danes eden redkih relativno dobro ohranjenih primerov dediščine vini-čarjev na območju Vinske Gore. V sklop domačije sodijo hiša, gospodarsko poslopje, vinograd, travnik in sadovnjak. A nič od tega ne bi živelo in »rodilo«, če ne bi pri tem Muzeju Velenje, ki upravlja domačijo, pomagali člani različnih društev in ustanov, ki skrbijo, da lahko obiskovalci eko muzeja na različne načine spoznavajo in »občutijo« preteklost.
Tokrat so najprej lahko pomagali obrati grozdje, ki ga ni bilo prav veliko, ker so ga pridno obirali tudi škorci, svoj davek pa je terjalo tudi vreme. Jože Krajnc je obiskovalce
seznanjal z dogajanjem ob stiskanju mošta, a prva je v čeber, poln grozdja avtohtone sorte p'ček, stopila direktorica muzeja Mojca Ževart. Ko so grozdje pretlačili, so z majhno »prešo« prikazali, kako se stisne mošt, ki se bo do martino-
vega spremenil v županovo vino. Tega letos žal ne bo prav veliko, zna pa biti zato toliko bolj dobro. Da je bilo dogajanje še bolj veselo, so poskrbeli ljudski pevci iz Vinske Gore z ubrano domačo pesmijo. Na prireditvi so se prvič v leto-
šnjem šolskem letu srečali tudi Mladi muzealci Muzeja Velenje. To so vedoželjni otroci, stari med 4 in 10 let, ki se na mesečnih srečanjih vedno naučijo nečesa novega, si kaj zanimivega ogledajo, na izbrano temo pa tudi ustvarjajo. Tokrat
so ustvarjali kar v naravi, pri tem pa so jim z veseljem pomagali starši. Skupaj so se posladkali s pečenim
prevzeli skrb nad sadovnjakom na domačiji. Dogovarjamo se o sodelovanju z visoko šolo za varstvo okolja, ki naj bi prevzela njivo in jo tudi obdelovala. Pripravili bodo projekt Od setve do izdelka, verjetno z ajdo ali konopljo, ki sta aktualni. Tako bomo lahko na domačiji pripravljali zanimive vsebine za vrtce, osnovne šole, dijake in študente. Grilova domačija ni tako dobro obiskana, kot si želimo, zato upamo, da bomo prav s takimi projekti to spremenili, saj imamo
na njej kaj pokazati in povedati.«
■
kostanjem in slastno potico, ki sta po delu in razgibanem dopoldnevu res teknila.	■ bš
Šaleška planinska pot je priljubljena
To dokazuje tudi obisk 21 kontrolnih točk ob njej - Ta mesec mineva 40 let, odkar so jo oblikovali - Vodi po obronkih Šaleške doline
Velenje, 19. oktobra - Oktobra 1974 so velenjski planinci veselo odprli Šaleško planinsko pot. »Veliko ljubiteljev narave, skupine, družine že ubirajo stopinje po njej. Nekateri gredo zato, da bodo napolnili Dnevnik s kontrolnimi žigi in dobili spominski znak. Drugi si žele razgibati in se sprostiti,« so zapisali v priročnem zborniku, ki predstavlja šaleško planinsko pot in vse, ki so jo pomagali ustvariti. Med njimi je bil tudi Andrej Kuzman, ki je v Planinskem društvu Velenje aktiven še danes. Pred kratkim so s posebno svečanostjo obeležili štiri desetletja šaleške planinske poti, ki je odlično obiskana. Spomine so v velenjski mestni hiši obujali ob ogledu zgodovinskih diapozitivov. Mi smo jih obudili s pomočjo Andreja Kuzmana.
»Ko sem prišel leta 1971 v Velenje v službo, so me takoj vključili v delo planinskega društva. Ideja o oblikovanju šaleške planinske poti je bila takrat že živa. Šaleško dolino sem
Obujanje spominov na čas, ko so velenjski planinci oblikovali Šaleško planinsko pot, je bilo prijetno.
takrat zelo slabo poznal, dodobra pa sem jo spoznal na pohodih, kjer smo načrtovali, markirali in trasirali pot. To dolino sem takrat vzel za svojo in danes je res moja dolina,« nam Kuzman, eden od treh, ki so pripravili Šaleško planinsko pot, pove v uvodu. Ob tem poudari:
»Pobudnik za šaleško planinsko pot je bil Stane Jamnikar, njegova desna roka je bil Franček Ojsteršek. Ves čas je bil zraven tudi tajnik Miro Žolnir pa tudi Danica Ževart, ki je pripravila zbornik Šaleške planinske poti, ki je izšel le leto dni zatem, ko smo pot odprli. Spomine na ta čas
Kje se vije Šaleška planinska pot?
Šaleška planinska pot vodi po obronkih Šaleške doline; začne se v Starem Velenju, preko Gonžarjeve peči se pohodniki povzpnejo na Paški Kozjak, spustijo v Hudo Luknjo, pot pa nadaljujejo preko šentviškega pogorja na Graško goro. Nadaljujejo po grebenu proti Razborju, se spustijo v dolino in mimo Žlebnikove domačije povzpnejo na Sleme. Od tu pot vodi v Bele Vode, v dolino Ljubije, v Skorno do sv. Antona, pa spet v Penk in čez paške vrhe na Goro Oljko. Od tod pot vodi preko Andraža do Šentilja in čez Koželj nazaj v Velenje.
Koča na Paškem Kozjaku - ena od najbolj znanih postojank
smo obudili ob fotografijah, ki prikazujejo objekte in ljudi, ki jih žal danes ni več med nami. V drugem delu prireditve je Marjan Skaza, ki vodi markacijski odsek v velenjskem Planinskem društvu, skrbi pa tudi za vzdrževanje poti, predstavil Šaleško planinsko pot danes.«
Kot nam pove sogovornik, je pot zelo obiskana, kar pričajo tudi vpisne knjige, ki so nameščene na 21 kontrolnih točkah na njej. Žal je letošnji žled marsikje precej poškodoval gozd ob poti, zato so jo morali na nekaj mestih začasno pre-
staviti, saj so nekateri deli na poti še neprehodni. To seveda pomeni, da so morali zarisati tudi nove markacije. Pot je redno vzdrževana, zato bo zagotovo med planinci priljubljena tudi v prihodnje.
■ Bojana Špegel
Kožuhali so koruzo
Ličkanje ali kožuhanje koruze, je pred desetletji sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila in se je vedno zaključilo kot prava veselica za staro in mlado.
Marsikje v Šaleški dolini to navado skušajo ohraniti vsaj turistična društva. Tako je pred kratkim ličkanje pripravilo KŠD Vulkan Bele Vode, kjer si zelo prizadevajo ohraniti stare ljudske šege in navade domačega kraja ter jih tako prenesti na mlajše generacije. V sproščenem ozračju in zvokih harmonike jim je šlo kožuhanje zelo dobro od rok.
Podobno pa je bilo tudi v KS Šalek (na sliki). Tudi tu so se zbrali tisti, ki to opravilo še obvladajo, da bi ga prikazali mlademu rodu in se ob tem še malce poveselili. Medse so povabili tudi oskrbovance doma za varstvo odraslih, kar petnajst jih je prišlo, ki so se z veseljem pridružili prijetnemu dogodku.	■
Teden otroka
Teden otroka se obeležuje v prvem tednu oktobra, ko pozornost namenimo otrokom. V vrtcih so vzgojiteljice izbrale igro, pri kateri otroci z veseljem sodelujejo. Goriška dekleta smo v tem tednu na povabilo vzgojiteljic obiskale vse velenjske vrtce, vrtec na Konovem in vrtec v Vinski Gori. Otroke smo razveselile z igro »Dedek in babica pulita repo«. Otroci so veselo sodelovali in bili neprecenljivi pri spoznavnih veščinah. Ko sem jih vprašala, kaj sta dedek in babica posejala na vrtu, so našteli vse vrtnine, tudi tiste, ki sta jih dedek in babica pozabila sejati. Lahko trdimo, da so otroci osveščeni pri spoznavnih veščinah in čestitam vzgojiteljicam za uspešno delo z otroki.
■ Marija Skornišek