Utrni
Jteročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. bron Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-faä ali oznanila se zaračunajo po dogovoru} Bri večkratnem inseriranju primeren popust flpravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
60. ètev.
Maribor, dne Ü3. maia 1924
Poštnina plačana v gotovini
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
I ^etni U XVI.
Stožer notranje krize v državi,
#
Stožer, okoli katerega se v naši državi suče notranja kriza, je Nikola Pašič kot glavni nositelj velesrbskega režima. S tega vidika imamo tudi pravo sodbo o poedi-nih dogodkih, ki so se odigravali pred našimi očmi.
S prihodom hrvatskih poslancev je Pašič čutil sebe ■ogroženega in s seboj velesrbsko svojo vlado. Da ostane na krmilu, je zgrabil za staro balkansko sredstvo'absolutizma in diktature: razpust parlamenta. Stari balkanec se je spomnil na to, kako se je nekdaj vladalo v malih balkanskih državicah. Ako parlament, v katerem prihaja do izraza ljudska volja, ne parira, ni v vsem poslušen vladajoči kliki, se ga zatira. Ako gospodje narodni poslanci nočejo tako plesati, kakor' vladajoča klika žvižga, potem velemožni gospodje1, ki so na vladi, zažvižgajo: »Apel na narod! Nove volitve!« In da te volitve izpadejo povoljno, za to že poskrbi vladajoča klika. Zakaj se tudi ne bi poslužila državne kase in žandarskih batin, ki so ji na razpolago? Tako si je stari balkanec mislil rešitev krize svoje vlade. In te svoje poglavitne misli se tudi sedaj drži s krčevito, uprav svojeglavno vztrajnostjo. Vse, karkoli je pozneje 'uprizoril ali čemur je hote ali nehote pritrdil, vse to so same mahinacije1, so zgolj manevri za dosego tega svojega prvotnega cilja. Apelirati hoče na narod in s svojimi starimi, v dolgoletni praksi preizkušenimi sredstvi izsiliti iz njega večino za svoj velesrbski režim.
' Da se ta Pašičev predlog ni- takoj sprejel, je razlog v tem, ker vendar preveč diši po balkanizmu in ker bi s svojo brutalnostjo popolnoma porušil videz, da smo evropska država. Zato se je proti Pašičevi tezi o razpustu parlamenta in novih volitvah pojavila in od drugega u-stavnega faktorja forsirala ideja koncentracijske vlade. To je bila druga faza o razvoju krize.
Raison d’etre (bitni razlog) koncentracijske vlade še ni pojasnjen. Take vlade so umestne ali potrebne, ako je država v nevarnosti od zunaj, ako nastopi opasnost vojne ali pa Se pojavijo takšni zunanjepolitični zapletljaji, da je sodelovanje vseh ali vsa j velike večine strank priporočljivo ali celo potrebno. Primerna je takšna koncentracija .indi takrat,,ako .se državi gradijo notranji temelji, ko se ji daje1 ustava. Ne eden teh razlogov sedaj ne postoji in zato tudi. ni jasno, zakaj se je tako povdarjala ideja koncentracije ter se je misel koalicije, ki bi razpolagala z navadno večino, zapostavljala. Če pomislimo, da se za ustvaritev ustave v ustavotvorni skupščini ni zahtevala široka koncentracija vseh strank, marveč se je zadovoljilo s tem, da sta dve srbsi stranki: radikalna in demokratska, s pomočjo kupljenih glasov muslimanskih poslancev Hrvatom in Slovencem proti njihovi volji usilili ustavo, morajo eksistirati posebni vzroki, ki za delo v navadni narodni skupščini zahtevajo široko koncentracijo.
Ideja široke koncentracije ni uspela. Niso je mogli realizirati ne Pašič ne Trifkovič ne Jovanovič ne Davido-vič. Za njo se je pojavila ideja nevtralne, izvenparlamen-tarne vlade. To je bila tretja faza v poteku krize.
Ta faza je bila kratkotrajna ter je doživela komaj starost mušic e-enodne v nice. Nevtralno vlado je odklonil Pašič s svojo kompanijo iz enostavnega razloga, ker sé boji vsake konkurence. Odklonil jo je tudi opozicionalni blok iz bojazni pred diktaturo. Izvenparlamentarna, nevtralna vlada, sestavljena iz ministrov-neposlancev, ni sicer povse proti parlamentarnemu principu, ako se ozira na parlamentarno večino, s koje pomočjo vodi državne posle. Toda more biti predhodnica diktature, ki popolnoma ignorira zastopstvo ljudstva. Iz tega razloga nevtralna, izvenparlamentarna vlada ni mogla najti odobravanja opozicionalnega bloka.
• Naposled je splavala na površje ideja delovne vlade ter široke koncentracije, in to je' četrta faza v razvoju 'krize. Ta faza traja sedaj. -
V ideji delovne vlade je vključena zahteva, da mo-, ra. vlada delati v parlamentu in s parlamentom. Tega pa ne more, ako nima za seboj večine poslancev. Z večino v narodni skupščini razpolaga že sedaj opozicionalni blok, kojemu še bodo z verifikacijo vseh hrvatskih poslanskih mandatov prirastli glasovi. Kljub temu dejstvu poslovne vlade ni dobil Davidovič, marveč Pašič.
O razlogih so dovoljena ugibanja. Navedel se je med drugimi tudi ta vzrok, ker bi v vladi òpoziciòpalnega bloka bilo preveč Hrvatov in Slovencev, toda premalo Srbov. Ta razlog je neustaven ter postavlja v čudno, in to pravo luč naše centralizatorje in unitariste. Naglašajo unificirano državo Srbov-Hrvatov-Slovencev; zgrajeno na temelju narodne edinstvenosti in najidealnejše- enakopravnosti, v praksi pa ta država izgleda kot velesrbska. Njo mora upravljati in voditi edinole vlada, v kateri imajo Srbi večino. To je razlog, zakaj se je prej tako tiščala v ospredje ideja koncentracije, ki bi naj obsegala vse večje srbske stranke. To je tudi vzrok, radi česar opoziiconalni blok z David-ovičem na čelu ne more in ne sme na vlado.
Te stvari je treba ugotoviti, ko registriramo sedanjo rešitev krize. Ta rešitev je samo provizorična. Velesrbski režim, okoli kojega se kakor kot stožerja suče vsa notra-
nja kriza v državi, temelji na proti-državni idejk Ideja srbsko-hrvatsko-slovenskega sporazuma za notranjo 'ureditev države je edino državotvorna ideja, Velesrbska ideja je balkanskega izv-ora in kova in zato za našo obširno državo -neprikladna. Ako bi meje naše države bile ob Donavi, $avi in Drini, bi velesrbski režim bil upravičen. Tako pa nima eksistenčnega prava. Izginil bo, in naj se še toliko trudi in naj uporablja še taka sredstva. Ideja države je močnejša nego on. In z njim bodo izginili oni slovenski Balkanci, ki se zbirajo okoli »Jutra«, »Slovenskega Naroda« in »Tabora«, kateri so podporniki velesrbskega režima ter se radujejo nad tem, da se ideja slovenske avtonomije do sedaj še ni mogla oživotvoriti. Oživotvorila pa se bo, ker je njen nositeli ves slovenski narod.
PROGLAS OPOZICIJE.
Na seji načelnikov strank c|oozicionalnega bloka dne
21.	t. m. je bil izdan naslednji proglas na ljudstvo:
»Imenovanje vlade iz skupščinske manjšine, za katero je prevzel formalno odgovornost Pašič s tovariši, bo imelo in mora imeti težke posledice za našo celokupno državno in narodno življenje. Vsled tega smatrajo združene opozicionalne stranke za svojo dolžnost, da proti tej in taki rešitvi krize, s katero rtešitvijo se rušijo temelji pravnega reda v naši državi, javno protestirajo in da se j slovesno -odrekajo odgovornosti za tako rešitev, kakor tudi za usodne posledice, k-i tej rešitvi morajo slediti.
Novi vladi kakor celemu svetu je jasno, da vlada, proti kateri je -odločena večina narodne skupščine, ne more delati s to skupščino. Njej preostaja samo, da, ali skupščino zaključi in tako protiustavno zaključi njeno delovanje v zavesti, da je večina skupščine proti njej, ali pa da z novimi volitvami, poizkusi z nasiljem in falzifi-kacijo ustvariti parlament, v 'katerem bi imela formalno večino. Četudi vlada Pašiča tega ne bi priznala pismeno in ustmeno, .po svojih organih a pristaših, je po vsem, kar se je dogajalo za časa poslednjih dve-h mesecev, jasno, da se ljudje, ki so v sami narodni skupščini z izigravanjem zakonov in najbolj sramotnimi izpadi zadrževali voljo večine skupščine, ne bodo ustrašili nobenih sredstev, da obdrže vlado v svojih rokah.
Rešitvi krize, ki je že sama po sebi neparlamentarna, bo z ozirom na njeno neustavnost avtomatično sledilo še 'hujše kršenje ustave in zakonov; v tem kršenju ustave1 in zakonov se že danes jasno vidijo zli duhovi osebnega režima.
V parlamentarnih monarhijah — in naša država mora biti parlamentarna država ne samo zato, ker je tako določeno v ustavi, temveč zato, ker je to brezdvomna in odločna volja celokupnega ljudstva — odločujeta dva faktorja v državni politiki: ljudstvo s svojim parlamentom in krono. Celokupni parlamentarni sistem je organiziran tak-o, da omogoča sodelovanje teh dveh faktorjev in da prepreča, da med njima ne pride do boibe in bojev. Samo radi tega je med njima postavljena taka vlada, ki je odgovorna parlamentu. Da pa mora biti vlada v resnici odgovorna in samo ona odgovorna, mora imeti ne samo zaupanje krone, temveč tudi zaupanje ljudstva.
Pašičevi vladi manjka ta drugi element. Ta vlada nima ljudskega zaupanja in vsled tega ni sposobna, da nosi odgovornost, ki jo je prevzela.
Dejstvo, da j-e prevzela -odgovornost, je torej, brez pomena. Brez ljudskega zaupanja si ne more zagotoviti sodelovanja obeh glavnih faktorjev, pač pa naravnost izziva konflikt in borbo med njima, da se more vzdržati. Z imenovanjem te vlade se izpremeni ves značaj politične borbe, ki prehaja v n-ovo usodepolno fazo.
Združili smo se skupno delo po jasnem in določnem programu: da ustvarimo možnost za bratski sporazum ■ med vsemi narodnimi elementi, posebno med Srbi in Hrvati. Mi smo združeni, da pripravimo tla sporazumu za upostavitev reda in zakonitosti s pobijanjem korupcije in antagonizma. Dobili smo za ta program večino v sedanji narodni skupščini, izvoljeni pod radikalno vlado, in vemo, d albi ta večina le še narasla, če bi se vršile nove in dejansko svobodne- volitve. Z ozirom na to smo bili pripravljeni, po parlamentarnih načelih preveti tudi odgovornost za to politiko in smo jo tudi mogli prevzeti, ker bi jo skupno z nami delila narodna skupščina — zastopnica ljudstva.
Zavedajoč se svoje odgovornbsti napra-m ljudstvu, smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da državna politika ne zaide na stranpota, na katera je zašla. Odločno in brez vsake rezerve se izjavljamo, proti potom, na katere je sedaj .ta politika zašla. Mi ostanemo skujiaj, da privedemo do sporazuma Srbe, Hrvate in Slovence na način, po katerem bcmo sodelovali v svrho definitivne organizacije države in&njene uprave. Zdruuženi se hočemo boriti za stvar, za katero so se združili vsi Srbi, Hrvati in sSlovenci, to je za ustavnost in parlamentarnost.
Zakaj, ako je sploh kaj spornega v tej držav, nesporno je, da Srbi, Hrvatti in Slovenci hočejo in sprejemajo samo tako udeditev države, ki ljudstvu zagotavlja svobodo in mu jamči njegove pravice do samoodl-očitve o lastni usodi .
Mi smo pripravljeni, da na tej podlagi sprejmemo vsako borbo in vztrajamo v njej do konca, prepričani, da se mora končati z zmago ljudske volje.
Zadrege Paši-čeve vlade. Po mnogih beograjskih listih se povdarja, da je Pašič samo zato dobil poslovno vlado, da se enkrat v parlamentu jasno pokaže, na kateri strani je večina. Pašič je nameraval vlado rekonstruirati, a kralj te-ga ni d-ov-olil, ker je vlada samo začasna. Pašič je v velikih zadregah in da ga ne bi presenetila večina že pri prvi seji parlamenta, se iz vladnih krogov širijo vesti, da bo seja dne 1. ali pa 2. junija. Opozicija pa smatra, da bi jo radikali radi prevarili in zato ima svoje poslance zbrane in pripravljene, da polnoštevilno nasto-pijo, kadarkoli bo sklicana seja. Radikali širijo tudi vesti, da bodo poskusili stopiti v stik z drugimi parlamentarnimi skupinami ter se pobotali v svrho sporazumne odgcditve skupščine, da bi na ta način odpadla odgoditev z ukazom, ker bi v te-m slučaju poslanci ne dobivali več dnevnic. Vse to je dokaz, da vlada nima pooblastila, odgoditi parlament. Njenim špekulacijam in nakanam cpozicijonalne stranke ne marajo nasesti.
wwiniim mm ihibs«
Po svetu.
■O zunanji politiki balkanskih držav. Angleški listi veliko razmotrivajo o -novi politični orientaciji na Balkanu, ki je nastala zlasti z ozirom na izid francoskih volitev. Francija pod Poincaréjev-o vlado se je mnogo trudila in tudi precej uspela, da obdrži zunanjo politiko vsaj nekaterih balkanskih držav v enem in istem pravcu. Sedaj je pa po angleškem mnenju -prav gotovo, da nastaneta na Balkanu dve skupini in sicer ena za Rusiji, druga pa zoper njo. Jedro protiruske skupine bo tvorila politika ru-munske vlade. Rumunija od nove francoske vlade glede Besarabije gotovo ne dobi pričakovane pomoči in zato bo skuša-la na Balkanu osnovati pr-ctirusko zvezo. Naj-povoljnejša bi ji bila taka zveza s Turčijo in Poljsko. Če pa to ne bi šlo, bi se pa osnovala zveza med Bolgarijo, Rumunija in Madžarsko ter bi skušala pritegniti tudi še Poljsko. Nadalje menijo Angleži, da bo sedaj češka diplomacija izrabila priliko ter še druge balkanske države pritegnila k zvezi, ki bi posredovala za sporazum med Rusijo- in Francijo-.
Olajšave potniškega prometa z Avstrijo. Avstrijski minister za trgovino je naznanil na nekem zborovanju dunajskih obrtnikov, da bo vlada v najkrajšem času izvedla velike olajšave za potniški promet in sicer najprej na ta način, da za potovanje v Avstrijo ne bo več potreben vizum, marveč si bodo potniki lahk-c nabavili , takozvano svetovno znamko, ki bode v zalogah pri pristojnih ustanovah. To se pravi, da bodo trgovci dobivali take znamke. pri trgovskih zbornicah, turisti in športniki pri turis-tovskih in športskih društvih, bolniki pri zdraviliščnih direkcijah itd. Minister povdarja, da bo to za potniški promet velika olajšava in da hoče avstrij-ska vlada to izvesti tudi v slučaju, če bi druge države ne pristale na njene predloge ter ne bi hotele olajšati od svoje strani potniškega prometa.
Občinske volitve v Bolgariji. Po dosedanjih rezultatih občinskih volitev v Bolgariji je dobil demokratski zgo-vor —zveza vladnih strank — nad 300.000 glasov, združeni zemljoradniki in komunisti nekaj nad 100.000, ostale opczicijonalne stranke pa skupaj okrog 80.000 glasov.
Odškodninske zahteve Rumunije. V Galacu se je začela konferenca, ki obravnava rumunske zahteve odškodnine vsled medvojnega obstreljevanja donavskih pristanišč od vojske centralnih sil. Konferenci prisostvujejo zastopniki Avstrije, Nemčije? Ogrske, Bolgarije, zavezniških držav in pa člani stalne donavske konferencè. Predsedstvo vodi francoski poslanik. Zastopnik avstrijske republike je izjavil, naj se odškodnina zahteva le od onih držav, katerih bivše trupe so se uporabljale proti Romuniji. Temu predlogu se je pridružil tudi ogrski zastopnik. Francoski in angleški delegat sta pa zahtevala, naj se odškodnina razdeli na vse nekdanje sovražne države. Radi tega se je razvila na konferenci burna debata, v katèro sta posebno razvneto posegala francoski in bolgarski zastopnik.
Rumunsko zbližanje z Ogrsko in Bolgarijo. Angleško mnenje, da snuje Rumunija protirusko zoezo z Ogrsko in Bolgarijo, potrjujejo tudi- praški listi z navedbami, da je stopila Rumunija v pogajanja z Ogrsko in da je pripravljena rešiti neke obmejne zadeve v ogrsko korist, ako se Ogrska seveda obveže, da bo stala na strani Rumunije v njenem sporu z Rusijo. Enaka -pogajanja vodi rumun-ska vlada tudi z Bolgarijo. Praški delavski list »Rude Pravo« navaja, da že od početka tega leta odhajajo stalno iz Škodinih tovarn transporti municije v Rumunijo. Nekaj
municije je odšlo tudi v Poljsko in to je na vsak način v zvezi z veliko napetostjo med Rumunijo in Rusijo.
Židoski pogromi v Rum uniji. Po celi Rumuniji se zadnje čase vrše veliki pogromi proti Židom, katere vprizarja večinnto fašistovsko orientirano, dijaštvo. V Bukareštu so dijaki na univerzi navalili na svoje tovariše s palicami ter jih pretepli radi tega, ker je pisal neki antisemitski list, da anatomski institut nima dovolj teles ze seciranje radi tega, ker Židje ne dovoljujejo trupla svojih pripadnikov secirati. Dosedaj je bilo v celi državi ubitih 12 Židov. Fanatični dijaki hujskajo; tudi kmete po vaseh in preganjanja zavzemajo vedno večji obseg.
Incident ria češko-romunski meij. V Tiačevu na češ-ko-rum-unski meji je prišlo do »zavezniškega« konflikta, ker so si Rumimi enostavno prisvojili precej imovine čeških državljanov brez odškodnine in 'brez obvestila, odnosno dovoljenja češke vlade. Pri tem se tudi niso dali motiti od uradne češke intervencije in1 sedaj bo češko zunanje ministrstvo zahtevalo zadoščenje. To je v kratkem času že drugi obmejni spor med Češko in Rumunijo.
Nemški nacionalisti proti katolikom. Nemški nacionalisti, posebno pa »Völkischer Block«, so začeli sedaj po volitvah zagrizeno gonjo proti nemškim katoličanom. Ta gonja se je pravzaprav začela že tedaj, ko je Luden-dorff v svojem razgovoru na monakovski razpravi iznesel tezo, da so največ krivi katoličani, da se ni posrečila germanizacija Poljakov v Poznanju in Francozov v Elsas-Lotringenu. Ludendorff je tedaj tudi trdil, da je vodja katoliškega centruma Erzberger v najodločnejših momentih svetovne vojne vrgel med nemški narod pacifistične bacile, ki so domovini poleg židovsko-marksističnega socializma več škodovali, kot pa sovražnikovo orožje. Ta Ludendorffov govor je bil uvod volilne agitacije nemških nacionalistov za utrjevanje ulträmontanizma. Nacionalisti napadajo tudi monakovskega kardinala Faufhaberja radi njegovih govorov, ki jih je držal v Ameriki, ko je pobiral darove za gladujoče v Nemčiji. Poslanec nacionalistične desnice Assner je na nekem shodu v Weinheimu celo povdarjal, da težke čaka na čas, ko se bo dalo z orožjem v roki osvoboditi domovino od »tiranstva črne internacionale. «Ta zagrizena gonja proti katolikom je pa nemški republiki samo v korist. Vsi člani katoliškega centruma, ki so še kolikor toliko mislili na monarhijo, so postali sedaj odločni republikanci. Monarhistična ideja v centrumu ne bo nikdar več našla odmeva in geslo kanclerja dr. Wirtha »Der Feind steht rechts« je prišlo zopet do popolnega izraza. Radi tega je pri zadnijh volitvah dobil centrum celih 20.000 glasov več kot poprej. Bavarska ljudska stranka, ki je katoliška, a še močno monarhistična, je pa izgubila. Izgleda pa, da se bo tudi ona ravnala po centrumu radi ostudne gonje nacionalistov in monarhistov. Nemški katoličani prirejajo sedaj impozantne protestne shode proti tem nacionalističnim gonjam.
Beležke.
Poštno ministrstvo in prevedba peštno-brzojavnega uradništva. Zadnje tedne so prevajali uradniki pri poštnem ministrstvu poštno-brzojavno uradništvo iz Bačke in Banata v razne kategorije. Pri tej prevedbi bi se morali pred vsem oziati na službeno zmožnost in predizobrazbe. V predvojnih časih so bile srednje šole po Bački in Banatu madžarske. Na teh madžarskih spričevalih je bila prav zgoraj slika šole, katero je obiskoval učenec. Ta spričevala z raznimi slikami osnovnih in srednjih šol iz Banata in Bačke so priromala radi prevedbe uradništva tudi v ministrstva. In sedaj pri prevedbi osobito poštno ministrstvo ni gledalo na rede v spričevalu, ampak na velikost šolske stavbe, ki je naslikana na spričevalu. Ako e videl uradnik v ministrstvu na spričevalu večnadstropno šolsko poslopje, je takoj uganil: aha, ta gospod je izvršil gimnazijo ali realko, ajdi, dajmo ga v višjo kategorijo. Drug siromak pa je dovršil res srednjo šolo, a je bila ta žalibeg samo kaka pritlična ali enonadstropna stavba, degradirali so ga takoj na absolventa navadne osnovne šole in ga potisnili v najnižjo kategorijo. Nekateri po-štno-brzojavni uradniki iz južnih krajev so med vojno izgubili za prevedbo potrebne dokumente. V teh slučajih so morali pričati njihovi znanci in prijatelji, da je bil Jovo res poštni uradnik, telegrafist itd. Značilen je slučaj prevedbe telegrafista iz Baranje, ki ni imel nobene druge svedočbe za svojo sposobnost, kot svojega dobrega prijatelja radikala. Ta je dal na zapisnik, da je videl leta 1911 svojega prijatelja plezati po brzojavnih drogih, torej je bil gotovo že tedaj šolan telegrafist. Tako bi lahko navedli bogzna koliko slučajev glede prevedbe poštno-brzojav-nega osobja, a že teh par primerov zadostuje, da lahko vlakdo sprevidi, kam še bomo prišli, ako si še bo Pašič nekaj let gladil brado pri ministrski mizi.
S čim sje ukvarjajo naša ministrstva? V »Uradnem listu« št. 43 čitamo na strani 275 to-le objavo: »Ministrstvo za šume in rude priporoča delo »Celokupna lirika Vojislava I. Iliča ml.«, ki izide meseca junija t. 1. Cena knjige 100 din., ako se naroči več izvodov in se pošlje naročnina najkasneje do 17. maja vnaprej, se dobi primeren dopust. Naročnino je treba poslati na naslov: Vojislav I. Ilič v Beogradu, Radenička 8.« V enem prihodnjih uradnih listov utegnemo pa brati: Ministrstvo prosvete priporoča delo »Pregled vseh razstrelil, ki se uporabljajo v rudnikih in način njihove uporabe«, ali pa ministrstvo za narodno zdravje priporoča knjigo »Vožnja po reki Amdzoni v Južni Ameriki in njene prijetnosti.« Seveda, če se peča ministrstvo za rude z razpečavanjem liričnih del, se nam ni treba čuditi, da državni rudniki propadajo. Zelo značilno je tudi to, da se ministrstvo prosvete bavi z razstrelivi. Ti posli nosijo ministrskim inšpektorjem in načelnikom postranski zaslužek, v »Uradne li-
ste« in »Službene Novine« se pa dajejo radi tega, da papir v pomanjkanju pravega in potrebnega dela ministrstev ne ostane prazen.
Režimski sodniki — dalmatinski izletniki in letoviča-rji. Kakor znano, po južnih krajih naše domovie zelo primanjkuje sodnikov. Vendar še ta pičli preostanek sodstva se je po srbijanskem receptu korumpira!. Režimski sodniki po Vojvodini, Banatu in Srbiji so zavohali, da je v vročih poletnih mesecih prav prijetno' v brezdelju ob obali Jadranskega morja. Lepo število režimskih sodnikov, ki imajo svoje ožje strankarje in prijatelje pri ministrstvu pravde, se’ je pustilo za dobo letoviščne sezone prestaviti v dalmatinska mesta. Po letoviščih Dalmacije kar mrgoli sodnikov, a seveda ne delajo nič, ker ni niti daleč tolikanj mest, kot se je izvršilo prestav, Ta gospoda samo šeta v brezdelju, se kopije v morju, razgovarja s prijatelji ter vleče dobro plačo. Povrh so se jim iz drž. blagajne poravnali visoki preselitveni stroški in ko bode minula letoviščna sezona, pa bo ta gospoda zopet prestavljena iz dalmatinskih mest nazaj v Srbijo, Vojvodino itd. Na ta balkanski način pride človek, ki ima znance1 pri veliki Pašičevi mizi, po ceni do letovišča in še povrh kot nagrado za korupcijo ter brezvestnost vtakne v žep kot dobro napitnino poravnavo dvojnih preselitvenih stroškov.
Kako je v Bosni? Zemljoradniški poslanec Miletič je prišel iz Bosne v Beograd ter je izjavil nekemu dopisniku: V Bosni vladajo nevzdržljive razmere. V veliki množini se po Bosni nastavljajo uradniki iz Srbije brez vsake kvalifikacije, ki izvršujejo oblastma tak način, da je njena avtoriteta popolnoma padla. Posledice se vidijo tudi v tem, da je iz enega samega sreza prnjavorskega 1800 ljudi zaprosilo za potne liste v Brazilijo. Za radikale držijo uniformirani politični uradniki shode ter grozijo, da se bodo morali vsi izseliti, ki niso radikali. Od drugih zborovalcev pa policija zahteva, naj plačajo stroške za uradnika, ki prisostvuje shodu. Ko je imel poslanec Miletič shod, so zahtevali 450 din. Tako postopanje je privedlo tako daleč, da narod v Bosni brez razlike vere in imena nezaupljivo gleda na vse, kar pride iz Srbije.
Naš parlament.
Poleg žalostnega dejstva, da je v naši državi, po zaslugi Pašiča in tovarišev že davno poteptan parlamentarizem, je pa tudi to, da naš parlament ne odgovarja pravemu razpoloženju volilcev in to zlasti onih, ki pripadajo političnim strujam, ki obsegajo celo državo. Ker je razdeljena država v veliko število volilnih okrožij, se zgodi, da take skupine v posameznih volilnih okrajih ne dosežejo količnika ter ostanejo brez poslanca, če tudi so številno močnejše, kot pa kaka druga skupina, ki je nastopila samo v par okrajih. Primer za to dajejo od zadnjih volitev najboljše srbski republikanci, črnogorski federalisti in pa Rumuni, 7000 rumunskih volilcev ima enega poslanca, 8561 črnogorskih federalistov dva, srbski republikanci, ki so debili skoro toliko glasov, kot obe skupini skupaj, pa nobenega in sicer radi tega, ker so bile kandidatne liste prvih dveh skupin vložene samo v par okrožjih, tretje pa v mnogih.
Iz tega se vidi, da je naš volilni sistem, ‘odnosno volilni zakon, že sam po sebi krivičen in da vsled tega izvoljeni parlament ne more predstavljati prave ljudske volje. Eden najmodernejših volilnih zakonov na svetu je v Nemčiji. Nemčija je razdeljena na 35 velikih volilnih okrožij in z zakonom je odrejeno, da so tisti kandidati izvoljeni, ki dobijo 60.000 glasov. To število je zato tako veliko, ker ima Nemčija z ženskami vred nad 30 milijonov volilcev. Če bi sei v Nemčiji vsi volila volitev udeležili, potem-bi bilo lahko izvoljenih 500 poslancev, vsak s 60.000 glasovi. Ker pa po navadi volLsamo dvetretjin-ski del volilcev in so glasovi razdeljeni na 20 in še več strank, odreja zakon, da se vsaki stranki glasovi seštejejo! in da dobi potem ta stranka toliko poslancev, kolikokrat ima pač po 60.000 glasov. V tem, da je vsak poslanec izvoljen z enakim številom glasov, leži jedro dobrega volilnega sistema in pa jamstvo, da bo parlament najbolj odgovarjal ljudski volji.
Čisto drugače je pa pri nas. Pri zadnjih volitvah je bilo oddano vsega skupaj 2,177.087 glasov za 312 poslancev in so dobili: radikali 107, HRSS 72, demokrati 52, SLS 21, muslimanska organizacija 18, džemi jet 14, zemljoradniki 10, Nemci 8, Bunjevci 3, socija-lsti 2, črnogorski federalisti 2, samostojneži 1, velikosrbi 1 in Rumuni 1 poslanca. Volilcev pa je bilo za radikale 576.133, za Radičevce 484.111, za demokrate 400.220, ža zemljoradnike 159.047, za SLS 126.383, za muslimansko organizacijo 112.228, za džemijet 65.829, za socijaliste 49.785, za Nemce 43.412, za velesibe 13.884, za Bunjevce 12.793, za samostojneže 11.023, za črnogorske federaliste 8561 in za Rumune 7070 volilcev. Brez poslanca je pa ostalo 24.778 komunistov, 18.981 republikancev, 9496 vladnih Turkov iz Bosne, 8088 hrvatskih pravašev, 7989 'Jugoslov. zajednice, 6986 neodvisnih muslimanov, 6529 invalidov, 5796 glasov za Trumbiča, 5416 narodnih socijalistov, 4925 naprednjakov itd. itd. Kakor se vidi, je prvih pet skupin brez poslancev mnogo močnejših kot pa zadnji dve skupini, ki imata tri poslance v parlamentu. V tem se vidijo- tudi napake volilnega zakona,
Ker igra naš parlament v zadnjem času še iz drugih ozirov tako žalostno vlogo, se je po mnogih listih začelo tudi razpravljati o napakah samega volilnega sistema. Beograjski dnevnik »Republika« razlaga n. pr., da bi bil parlament glede izraza narodne volje mnc-go boljši, če bi bilo njegovo članstvo na podlagi zadnjih volitev sestavljeno po sledečem računu: Volilni koeficijent je 2 milijona 177.087 deljeno skozi 312. Tako veli torej 6977
volilcev po enega poslanca. Po tem računu bi moral imeti današnji parlament: radikalov 82, Radičevcev 70, demokratov 58, zemljoradnikov 23, SLS 21, muslimanov (dr. Spahe) 17, džemijet-ovcev 9, socialistov 7, Nemcev 6, komunistov 4, republikancev 3, Bunjevcev 2, velesrbov 2, samostojnežev 2, muslimanov (Maglajlič) I, črnogorski federalisti I, hrvatski pravaši 1, Jugoslov.. zajednica 1, Rumuni 1 in neodvisni muslimani 1 poslanca. Iz tega je razvidno, da ima pravilno- zastopstvo v prvi vrsti SLS, potem Radičevci, Bunjevci, do malega Jugoslov. muslini, organizacija, dočim imajo velik dobiček po krivici radikali in so zelo oškodovani zemljoradniki poleg republikancev, socialistov, komunistov in drugih skupin, ki sploh niso dobile nobenega poslanca. Temu je treba pripomniti še to, da sc- bili radikali, izvoljeni s količnikom okrog 5000, Radičevci s količnikom okrog 7000, pri nas v Sloveniji je pa bil količnik blizu 6000. Če bi se uravnalo deljenje mandatov po enakem količniku, recimo 6000, potem bi prišlo v izid isto, kar predlaga »Republika« in radikali na noben način ne bi megli imeti tolikega števila poslancev. Volilni zakon, kakoršen je, so radikali namenoma prikrojili v korist, svoje stranke in pa za to, da hi bila^srbska v.ečina v parlamentu.

MARIBOR, Koroška c. 19,
Srebrna porote. Danes, dne 23. t. m., obhaja dr. Franjo Jankovič, zdravnik v Mariboru, s svojo soprogo Berto 251etnico poroke. G. dr. Jankovič je dobro znan po celi naši domovini ket izboren zdravnik in politik, ki se je. požrtvovalno, uspešno- in nesebično potegoval za pravice in koristi zatiranega slovenskega naroda. Dr. F.. Jankovič je rodom iz Vitanja pri Celju in že kot srednje-in visckošolec je bil navdušen Slovenec in je veliko pretrpel od strani Nemcev in nemškutarjev. Kot mlad zdravnik se je nastanil najprej v Konjicah in nato pa v Kozjem. Kozjanski okraj se ima dr. Jankoviču v vsakem oziru veliko zahvaliti. V Kozjem je stopil v politično javnost najprej kot deželnozbcrski, nato pa tudi kot državni poslanec. V ulogi zastopnika ljudstva jfe prestal z SLS poslanci vse one ostre ter neustrašene boje, ki so jih ti možje Slovenci bili v Gradcu in na Dunaju. Proti koncu vojne je bil dr. Jankovič med oznanjevalci majske deklaracije, je po zlemu bil poslanec ter minister za vere v takozva-nem privremenem narodnem predstavništvu v Beogradu. Pri volitvah v konstituanto se redi bolehnosti ni več podal v javno politiko, ampak se je popolnoma posvetil zdravniški praksi. V zdravniški službi pri bolniški blagajni je’ bil po svoji ljubeznjivosti, uljudnosti in postrežlji-vosti prava očetovska duša za trpeče in zdravniške pomoči potrebno delavstvo. Kaj je bil dr. Jankovič delavstvu, smo razvideli iz odkritosrčnih zahval, katere so poslali delavci v vse liste pred nekaj meseci, ko je moral dr. Jankovič radi bolehnosti ostaviti bolniško blagajno in se omejiti na privatno prakso in opravljanje službe kot kaznilniški zdravnik. Tak je torej naš predragi nam g. dr. Jankovič kot zdravnik in javni delavec v kratkih obrisih. Da je pa g. Franjo vzor moža in očeta, pa ve ter zna vsakdo, ki je imel priliko vsaj enkrat videti in se diviti nad ljubeznijo, iskrenostjo, zakonskim mirom ter srečo, ki so že 25 let vsakdanji gostje v blagi dr. Jankovičevi družini. K lepi slavnosti 251etnice poroke v dr. Jankovičevi družini želimo g. Franju kot glavi in njegovi soprogi Berti kot družinski zvezdi še mnogo mnogo let trdnega zdravja, ker vse drugo je že dolgo let pri Jankovičevih. Jubilantoma naš iskreni in odkriti ter krepki: »Bog Vaju živi še mnoga letal«
Pozor na modre križe in položnice! — Obnovite kmalu naročnino! — Upravništvio.
Pomanjkljivost zakona za občinske volitve, ali nevednost naših oblasti povzroča letos mnogo nepotrebnih sitnosti pri sestavljanju kandidatnih list za občinske volitve. Zakon govori v § 12 jasno o dvojni razgrnitvi volilnih imenikov in sicer: o »prvi razgrnitvi volilnih imenikov« v svrho reklamacij in o »razpoložitvi pravnomočnih volilnih imenikov«, t. j. onih, ki so od okrožnega sodišča že ‘potrjeni in zoper katere za predstojeće volitve ni več mogoča reklamacija. Kandidatne liste bi se glasom istega paragrafa volilnega zakona imele vlagati 10 dni po razgrnitvi »pravnomočnih volilnih imenikov.« Po večini o-krajev pa oblasti tolmačijo zakon tako, da se morajo kandidatne liste vložiti že 10 dni po prvi (reklamacijski) razgrnitvi volilnih imenikov. Ne imeli bi ničesar zoper to, ko bi okrajna glavarstva vsled tega ne odklanjala kot kandidatov onih volilcev, ki so bili šele sedaj vreklämi-
Pravo
ScMchtoVO
n ft z znam^°
JiJLiULU »Jele n«
je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime »Schicht«,in na, znamko »Jelen«!
rani, ker so bili dosedaj neopravičeno izpuščeni. Vpra- j šamo naše oblasti: S kakšno pravico morete odrekati pa- 1 sivno volilno pravico možem, ki jim ista po vsej pravici in po paragrafih volilnega zakona gre? Ali nimate vsaj enega človeka, ki bi volilni zakon temeljito preštudiral in preprečil kričeče protislovje med zakonom in vašim postopanjem? Dovolj dolgo ste kuhal: razpis volitev, bilo bi pač pričakovati, da bi skuhali kaj modrejšega. in žalostno dovolj, da vas mora kmetski človek opozarjati na napake!
Na n.alslov majorske oblasti. »Jutro« v svojem broju dne 22. maja napada velikega župana, ker se je zakasnil z razpisom občinskih volitev, katera so pred tremi leti bila početkom maja. Čeprav je bil veliki župan opozorjen, naj odredi razpis volitev, da ne nastopi vakacija, j ezamudil zakoniti rok prav izdatno. Način, kako se je razpis volitev izvršil, kaže upravno nesposobnost velikega župana, ki mesto da je izdal enotna navodila, čaka, če pride od kod pritožba. Hemeroidarični birokratizem je v cvetu, kakor nekdaj v Avstriji. Nobene gibčnosti, inicijative, samo mrtvila. Tè besede je »Jutro« naslovilo na velikega župana ljubljanske oblasti, veljajo pa v resnici velikemu županu mariborske oblasti. Na Kranjskem so občinske volitve že povsod razpisane, na Štajerskem pa samo v ljutomerskem in celjskem okrajnem glavarstvu. Kako enotna navodila je mariborsko veliko županstvo izdalo za te volitve, dokazuje celjsko okrajno glavarstvo, kjer še je zakon za občinske volitve tolmačil na poseben način, ki drugod ne sme najti posnemovalcev. Kdaj se sploh bodo vršile občinske volitve po drugih glavarstvih, v tem hipu še ne vemo. Ako pomislimo, da so se pred tremi leti občinske volitve v mestih Maribor, Celje in Ptuj vršile dne 26. aprila, v podeželskih občinah pa v 1. polovici--mesca maja, vidimo, kako se mariborsko veliko županstvo drži Zakona, Ko se g. veliki župan vrne iz Pariza, bo menda razmišljal o tem, kdaj bi se naj občinske volitve razpisale za mesto Maribor.
Izdajic nikjer ne nvarajo. Pristaši in zagovorniki beograjske korupcije in nasilstva v naši okolidi, gg. demo-kratje, so zatajili svoje pravo ime, ker jih je strah ljudske sodbe ter bodo pri prihodnjih občinskih volitvah nastopili ped imenom »Gospodarska' stranka.«;, Upamo, da jim to ne bo mnogo ali pa sploh nič pomagalo. Popolnoma zastonj ta blesteča krinka. Vsak človek po vsej Sloveniji danes ve, da so demokrati poglavitni krivci gospodarskega, kulturnega in političnega propada Slovenije. Ako danes ljudstvo demokrate naravnost sovraži, je vzrok ta, ker nam gre za biti ali ne biti. Ni nam vseeno, če bo začel v kratkem peti boben od kmetije do kmetije, ni nam vse eno, ako bó v kratkem propadla obrt in industrija, ni nam vse eno, ako mečejo naše bolnike iz bolnišnic. In ker so vsega tega zla krivi demokrati, zato jim popolnoma nič več ne zaupamo in naj si obesijo- na obraz krinko kakoršno hočejo! Če hočejo biti občinski odborniki, naj gredo v Srbijo! Pa najbrž jih bodo tudi tam ven vrgli, ker izdajic nikjer ne marajo.
Državni izpit iz glasbe. Na konservatoriju Glasbene Matice se vrši koncem šolskega leta 1923-24 državni izpit iz glasbe. Ravnateljstvo konservatorija poživlja vse kandidate, ki se nameravajo udeležiti tega izpita, da pošljejo svoje prijave, naslovljene na ravnateljtsvo konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani do 1. junija 1924. Prijavi je treba priložiti vsa šolska spričevala in spričevala o obisku glasbenega pouka, želeti je tudi, da se prijavi kratek curriculum vitae. Pismeni in ustmeni izpit se vršita 11. in 14. junija 1924.
Kateheti, ne zamudite! Katehetske potnine od 1. jan. 1921. do 30. junija 1922 je treba prijaviti do konca maja. Kdor tega ne bo storil, ali pa bo zamudil rok prijave, ne bo prejel izplačila nagrade.
Iz Rogaške Slatine nam poročajo: V okolici Irje je dne 15. t. m. je nenadoma umrl in sicer na izkrvavljenju, posestnik in zidarski polir Martin Kidrič. Imenovani je sicer že dalje časa bolehal, vendar je še do zadnjega dne opravljal svojo služibo. Zapušča vdove in štiri otroke. Pogreba se je udeležilo jako mnogo občinstva; ker je bil odbornik krajnega šolskega sveta in šolski oče, se je udeležila pogreba tudi celokupna narodna šola z učiteljstvom na čelu. Pogreba se je udeležil nadalje tudi lastnik steklarne v Straži, kjer je bil pokojnik namreč ushižben, g. inž. Kerbitz in knjigovodja Oberaner.
Višek ibpa radikalov v Hercegovini. Minister za agrarno reformo radikal Simonovič je izdal naredbo, po kateri bodo razparcèlirani in razdeljeni erarni pašniki Hercegovini in sicer: Morina v nevesinjskem okraju (35f) ha) in v bočanskem. Ti pašniki bedo razdeljeni med radikalne ustaše in dobrovoljce iz nevesinjskega okraja. Glavni del teh pašnikov, takozvano Patino livado, v obsegu 270 ha dobi v dar od radikalov kandidat za Neve-sinje profesor Tunguz. Z ravnokar cmenjeno naredbo ministra Simonoviča bosta popolnoma upropaščena dva hercegovska okraja: stolački in ljubinjski, ker se prebivalstvo teh okrajev že nekaj sto let ukvarja ter preživlja izključno z živinorejo in ima že bogzna koliko let staro servitutno pravico do teh erarnih pašnikov in to pravo je tem živinorejcem vedno priznavala rajna Avstrija. Več nego tisoč domov ibo na ta način 'uničenih, ker nimajo v svojih lastnih okrajih ne paše in ne vede in jim bo po odvzetju teh pašnikov poginila živina. Torej več nego tisoč družin bo romalo v propast, prebivalstvo dveh okrajev se bo moralo izseliti, samo da se nekaj potepuhov in eden človek napase z navadnim ropom. Od leta 19Ö8 naprej je ta rop pašnikov največji zločin, katerega so doživeli Hercegovci od strani najvišje oblasti. Prizadeto prebivalstvo je* radi tega nečuvenega postopanja radikalnih korupcijonistov upravičeno razburjeno in je pričakovati najhujšega odpora proti izvršitvi te roparske odredbe.
! Reka — mrtvo mèsto. V Reko se človek dandanes i pripelje kakor kak minister s posebnim vlakom. V Bakru se namreč vlak raztrga: večji del se pelje na Sušak, par vagonov pa v Reko. V tem »separatnem vlaku« je po navadi samo par potnikov, z njimi se pa peča dvojna: jugoslovanska in italijanska carinska in policijska kontrola. Takoj ob prihodu se vidi, da je Reka mrtvo mesto. Tujski promet je omejen samo na obiskovalce opatijskega letovišča, drugače je pa Reka v vsakem oziru kakor izumrla. Njeno gospodarsko življenje se komaj opaža, gibanje na pristaniščih je minimalno in če se prikaže kaka ladija, je to že velik dogodek. Rečani se pritožujejo, da Italija nalašč ubija pristaniščni promet in da se ladijam, !ki pridejo v Reko, celo zapove, naj se tega pristanišča potem za cela leta ogibljajo. Z bridkimi občutki gleda Reka na pristanišče Sušaka, ki se kljub ozkemu prostoru živahno razvija. Reka ne misli na kako konkurenco s Sušakom, ker ima že dovolj konkurenčnega boja s Trstom, ki se tako očividno od italijanske vlade protežira. Reški gospodarski krogi gojijo celo nado, da se bo reški promet od Jugoslavije zopet oživel, ker ibo sušaški pristan za jugoslovansko gospodarstvo kmalu premajhen. Reka se mnogo nadeja od sklepa jcgoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe in reški gospodarski zastopniki se nameravajo podati v Zagreb, da bi s hrvatskimi gospodarskimi krogi vodili pogajanja o osnovanju jugoslovansko-italijanske gospodarske in trgovske' zbornice v Zagrebu. Reka je žrtev rimskega pakta in ker je ta pakt tudi Hrvatom in Slovencem nepovoljen, mislijo Rečani, da bo žrtev podpirala žrtev. Uresničenju teh nad pa dela največ zaprek sama italijanska vlada. Že samemu potniškemu prometu iz Jugoslavije delajo veliko zapreko italijanski dragi vizumi in pa seveda tudi italijanski fašisti. Rečani so že prosili v Rimu, naj bi se dovolil za obiskovalce,iz Hrvatske in Slovenije za osemdnevno biyanje vizum po znatno znižani ceni. Rimska vlada tej. prošnji še ni ugodila in tudi drugače ne kaže nobenega smisla za potrebe Reke.
Silna poplava v Vojvodini. Donava še vedno narašča. Na nekaj mestih je že podrla velike nasipe, ki so dozdaj varovali Vojvodino pred poplavami. Voda je preplavila dosedaj nad 50.000 oralov zemlje. V Baranji je moralo prebivalstvo zapustiti štiri mesta, kjer je voda začela hiše rušili. V Bački je v nevarnosti mesto Apatin. Škoda je naravnost ogromna. Večina preplavljenega ozemlja tvorijo njive, zasejane z pšenico. Setve so popolnoma Uničene ter je škoda skoroda neprecenljiva. Ogroženim kraje mje prihitelo' na pomoč vojaštvo, ki popravlja porušene nasipe te rskuša vnovič zajeziti narastlo reke. — Drava še vedno ni padla ter je preplavila v Osijeku spodnji del mesta, katerega je moralo prebivalstvo zapustiti. Najhujša je poplava pri izlivu Drave v Donavg. Bogata sela so pod vodo ž eskoro Želi teden in večina poslopij se je že zrušila^
Živa skovo zgorela. V Subotici se je v tamošnji žele-zolivarni dogodila strašna nesreča. Delavcema Andriji Selo in Števanu Takač, ki sta delala oh kotlu z raztopljenim železom, se je isti prevrnil in tekoče železo se je razlilo pc njunih nogah. Obema delavcema sta odgoreli nogi do kolena in ostala bodeta le prav težko pri življenju.
Avto povhzil otroka. Te dni je v Trnovcu v Medži-murju povozil avto, v katerem se je vozil trgovski potnik Likor iz Celja, dva desetletna dečka Adama Mareijuš in Jcsipa Krizman. Zrvi je vsled zadobljenih poškodb kmalu umrl, drugi pa je bil lahko ranjen.
Nove znamke. V Beograd je dospela nova partija poštnih znamk v vrednosti 50,000.000 din. Znamke so bile izdelane na Angleškem ter bodo takoj stavljene v promet, ker je zaloga starih že pošla.
Špijonka Andiblič poskušala samomor. V beograjskih zaporih se še vedno nahaja znana špijonka Androli-čeva, ki je bila že pred mnogimi meseci v Zagrebu aretirana. Oblasti so jo po znanem senzacijonelnem procesu še nadalje obdržale v zaporu, kjer je postajala vsled slabega rvnanja čimdalje bolj obupana. S svojo tovarišico v ječi, neko Lešnik, si je nabavila soln okislino in te dni sta se skušali obe zastrupiti. Njun čin so pa takoj opazili ter ju prepeljali v bolnico. Na vprašanje, zakaj je poizkusila samomor, je odgovorila Androličeva, da se je hotela s samomorom rešiti neznosnih muk, katere mora trpeti v ječi.
Vinogradniki, ne zamudite prilike! Tvrdka Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova 25 (blizu glavnega kolodvora) ima v zalogi cele vagone najboljšega in najcenejšega žaganega in cepanega kolja za vinograde. Ne zamudite ugodne prilike, ker firma Gnilšek je vredna vsega priporočila!
Planinska koča na gori Urški se s 1. junijem zopet otvori.
Sv. Martin pri Vurbergu. Tukajšnji orlovski odsek priredi na Križevo, to je dne 29. maja, tridejansko igro: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štjpko Tiček« ter burko v enem dejanju »Dva gluha.« Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih knjig. Prijatelji vesele zabave vabljeni!
Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo ter knjigovodstvo (zasebni pouk) začnejo na zasebnem učilišču Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 2. junija t. 1. ter trajajo štiri mesece. Vpisovanja in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.	292 9—1
JWbv žepni vozni retI, reif aren od 1. funifa 199#, fe ravnolear izdala ttslcarna sv. Virila v Mariboru in stane leomad s poštnino vred 9 din., brez poštnine Ma&o din.
Mariborski g. župan in njegove rajže na občinske stroške. O ciganih je znano, da nimajo stalnosti, ampak neprestano tepejo' okrog po svetu. Tudi v naši lepi Sloveniji imamo nekatere kraje, katerih prebivalstvo je več okrog po tujini nego doma. Taki nam Slovencem dobro znani potniki sc< kranjski Ribničani. Obmejni Maribor je celo tako srečen, da se1 lahko' ponaša z županom sodru-gom Grčarjem, ki je doma iz Ribnice na Kranjskem. Ravno kot čistokrvnemu Ribničanu pač nikdo ne more zameriti g. 'županu njegove nestalnosti. Odkar se je sc-druig Viktor vsedel na mariborski županski prestol, je začutil v sebi ribniški pogon nestalnosti in radi tega ga vidimo danes v Ljubljani, jutri v Zagrebu, potem zopet v beograjski prestolici itd. Tega ogledovanja naših največjih mest bi g. Grčarju nikdo rie zameril, akc bi on rajžal po vzgledu svojih kranjskih sorojakov na lastne stroške in ne na občinske. G. župan kot visok dostojanstvenik pa ne rajža sam na občinske stroške, ampak vsik-dar v spremstvu. V Ljubljano ter Zagreb ga vedno spremlja g. ravnatelj knjigovodstva Bcltavzar, na daljši rajži kot n. pr. v Beograd pa je ob njegovi strani od Boltav-zerja bolj zgovorni ter zabavni g. ravnatelj pogrebnega zavoda. Te dni se g. župan mudi ob asistenci g. Gerbaca v Beogradu. Da pa se ne bi kdo drznil kritizirati nepotrebnega žzmetavanja občinskega denarja za potovanje gosp. ravnatelja Gerbaca, sta pogruntala z Grčarjem, da mora g. ravnatelj v Zemun, kjer bo predal Zemunčanom en star pogrebni voz, ki je Mariborčanom odveč. Doslej se je kupec voza vedno javil pri prodajalcu, kjer si je lahko robe- ogledal, a pri mariborski od socijalpatrijotov vladani občini je ravno narobe> da se »fura« prodajalec voza h kupcu, kakor da bi peljal na trg ribniško' suho robo, Četudi bi g. Grčar in Gerbac prodala to staro razklo-potani voz Zemunčanom, kakor sta že baje enega v Varaždin, bodo znašali stroški za vožnjo I. razred, za obilno jed, pijačo in večdnevno prenočišče več nego bo občina dobila za tisto pogrebne »šajtrgo.« Župan sodrug Viktor Grčar pač. mGra kot Ribničan rajžati in če ne najde dru-gega povoda za na pot, pa je dober tudi izgovor s prodajo stare nerabne suhe robe! Zanimivo bi bilo za vse davkcplačevalce mariborske občine, ako bi nam gospod ravnatelj Boltavzar zaupal, koliko mastnih tisočakov je izmetal trifolij: Grčar—Boltavzar—Gerbac po nepotrebnem in samo za njihovo privatno zabavo iz občinske blagajne. Grčarjeve ribniške nestalnosti na račun občine ne bomo pozabili pri prihodnjih volitvah. Socialpatrijotje ki povsod plačujejo najmanje davka, pač znajo le zapravljati, kar so drugi plačali in prigospodarili, in lep primer socijalistične zapravljivosti na škodo drugih nam je n. pr. sodrug iz Ribnice g\ Viktor Grčar. Sicer pa želimo g. županu srečno vrnitev iz Zemuna in Beograda!
Škandal na maribrskem magisratu. Na našem magistratu, ki je v roka socialdemokratov Grčarja, Bahu-na, Druzoviča in njihovih nerazsodnih tovarišev, se v zadnjem času dogaja škandal za škandalom. Socialisti derejo in goljufajo občino na vseh koncih in krajih. In tu ima svoje prste vmes sam gospod sodrug na županskem stolcu \ iktor Grčar. Zakon o volilnih imenikih določa, da lahko dobijo stranke ali posamezniki prepis volilnih imenikov, ako plačajo stroške prepisa. Socialisti so mieli v rokah volilne imenike lan iin imajo jih v roka h tudi letos. Od kod so jih dobili? Dal jim jih je g. župan in plačali niso za prepise lani nič in letos nič. Lani so prepisi volilnih imenikov stali 1200 kron, letos pa stanejo 2000 kron. Vse druge stranke so morale lani in lelos za prepise volilpih imenikov plačati 3200 kron, socialdemokrati pa so si te prepise na magistratu krat-komalo ukradli in s tem občino zopet oškodovali za 3200 kron. Tako delajo župan Grčar, tako pomaga »čisti« Bahun, v take goljufije na občini privoli podžupan Druzovič. Pozivamo »preiskoval ca « afer in brskača g. Bahuna, da nemudoma preišče to zadevo ter tatu prepisov kakor tudi »dičnega« sudruga- župana Grčarja, ki take erči pripušča, takoj javi državnemu pravdnišlvu, obenem pa naj povzroči, da socialistična blagajna prej ko mogoče plača lo škodo občini .
G. ravnatelj Voglar se v javnosti rad pokaže in pohvali. Gotovo se bo tudi pokazal in pohvalil z natančnimi poročili o dohodkih in izdatkih svojih koncertov in o svr-hah, v katere je prirejal koncerte'in vodil okrog svoj zavod ali bolje: svoj pevski zbor.
V imenu drž. ženskega učiteljišča je poslalo ravnateljstvo Voglar k naši zadnji notici zelo površno pojasnilo. Dejstvo je in ostane, da so gojenke uporabljale zelo veliko časa samo za petje, dejstvo je tudi, da je njihova praktična in teoretična izobrazba pomanjkljiva in če bo hotel biti predsednik komisije z učiteljskim zborom pravičen, bo g. ravnatelj Vcglar kol »vesten strokovnjak« dobil še slabši red, kakor njegove gojenke, katerim privoščimo vse najboljše, a zahtevamo v interesu ljudstva in ugleda učiteljstva solidno znanje.
Ali je ploščnik za jezdece? Tako se mora človek ne-j hote vprašati, če je primoran iti v jutranjih urah skozi j Vetrinjsko ulico. Ob tistem času namreč koraka vojaštvo k vaji, a g. oficir jaše na ploščniku in pešci se mu morajo izogibati. Preje so častniki bili v pomoč pri vzdrževanju reda, a danes delajo nered, kjer le morejo. Prosimo, da merodajne oblasti ukrenejo potrebno, da bodo gospodje vedeli, kje je pešpot in kje je prostor za konje.
Občni zbor I. delavskega konzumnega društva. Ponovno se opozarjajo vsi člani I. delavskega konzumnega društva na njega občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 25. t. m., ob 5. uri popoldne, v Lekarniški 6. Vabljeni tudi nečlani.	...
Kat. slov. izobijbž. društvo v Studencih pri Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje društva na zanimivo predavanje, ki se vrši v nedeljo, dne 25. maja ob pol 4.
SANATORIJ
;	Privatna klinika z najmodemej-	Es
I	šimi napravami na polju zdrav-	st|
I	stva. Spejmejo se vsi bolniki
S	razven umnobolnih in takih z	ES
I	:: :: :: nalezljivimi boleznimi. :: :: ::	e|
• Prosta ii bira zdrave* Ikov. M
\	Cene: I. razred D 160-—, II. raz-	gt
red D 120’—, III. razred D 85'—.	g§
; Državni nameščenci v I. in If. razredu ^ ! znaten popust. Prospekti na!zahtevo- É
■ • &
Donar naložite
Spodnještajerski ljudski posojiinici
i» iiribaro* Stolna ulica št, 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
Prvovrstni jabolčnik se proda v večji množini. Vpraša se pri »Kletarski zadrugi«, r. z. z o. z., Maribor, Cankarjeva 1.	304 2—1
Trgovci engros cene! Cenik zastonj!
uri popoldne po večernicah v društveni sobi. Predava monsig. dr. Anton Medved. — Odbor.
Cercle francais. V nedeljo, dne 25. maja, priredi francoski krožek točno ob desetih in pol v Grajskem kinu Izredno zanimivo predavanje. G. Warmer, profesor francoskega jezika na univerzi v Zagrebu, b okazal mnogobrojne slike starih francoskih gradov ob reki Loire in v mestih Fontainbleau in Versailles in bo ob teh slikah podal kratke črtice iz francoske politične in prosvetne zgodovine. Odbor pričakuje, da se ho naše občinstvo, člani društva in nečlani, odzvalo v lepem številu temu vabilu in tako pokazalo svoje zanimanje za to, kar je francoski narod tekom večstoletne svoje zgodovine ustvaril veli-častneg a in vzornega z avse kulturne narode. Vstop je prost.	-•>«	.
Kolesarski klub »Penin« poživlja vse svoje člane, da se udeleže korporativno odhoda na dirkališče na Tezno v nedeljo, dne 25. t. m. Odhod z dirkači na čelu točno ob tri četrt na dve popoldne iz Narodnega doma.
Spomnite se pri posebnih prilikah Prostovoljne požarne hrambe in nje rešilnega oddelka v Mariboru z darovi za novi rešilni avto.
Neoženjen samostojni nadimlmar z dobrimi spričevali, kateri prevzame umetni mlin na račun, se išče takoj. Ponudbe na: Franc Lebarič, Zg. Sv. Kungota. 310
Dragocene mašne obleke in tudi cela oprava za kapelo se po jako ugodni ceni proda. Ponudbe na uprav-ništvo.	317
Kupujem in prodajam: koruzo, oves, fižol, zdrav in prebrani jedilni krompir, bukova in gabrova drva za gorivo, vse prvovrstno blago. Izvolite mi ponuditi, odnosno od mene zahtevati ponudbe in cene. Kupujem sarno iz prve roke, a prodajam po najsolidnejših cenah. Imam vedno nekaj vagonov na razpolago za točno opremo. Hinko Glocke, Zagreb, Petrova ulica 7. Tel. 23-79.	254
SPOSOBEN zavarovalni akviziter za eno največjih in najbolje upeljanih zavarovalnih družb, ki se bavi z zavarovanji vseh vrst, se išče za okraj Maribor. Upoštevajo se le zanesljive moči z dobrimi priporočili, ki žele stalne namestitve. Ponudbe pod >Postranski zasiužek« na uprav-ništvo.	303 3—3
ŠKERBEC t GASPARI
preje Ig. Tischler
Maribor, Aleksandrova cesta 19
»
priporoča prvovrstno banaško moko po najnižjih dnevnih cenah, kakor tudi kavo, sladkor, riž itd.
♦■»♦■fr i i i 111 u |
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiter,
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, j katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.
Za znižanje zaloge se bode
Samo prvovrstno blago!	globoko pod nakupno ceno prodajalo, dokler bo na razpolago.	Največja izbira!
Aleksandrova cesta © MARIBOR Aleksandrova cesta ©
28?	AI4)«jrZ HOB ACHE K:
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
tintili na bicžn nesli nlkeliBlBili. — lalvltji abresionnle vlog u tariffici Ib v totartse miiBB,
Isplata vsako vleso na zahtevo tako! v gotovini,
’•b
K PoobtaUtnl prodajalne Araik državna rasradna loterij«.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak
Izdaja konzorcij «Straže.«
in izkoristite ugodno priliko, kadar greste v Celje in nakupite si v veletrgovini R. STERMECKI, Celje
^TJKFCA.
in kamgarna za moške, volne za ženske obleke, platna cefira, hlačevine in druge manufakturne robe. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke ter si radi tega ogromno denarja prihranite.
Preklic. Prekličem, da sem izgovoril nekaj neresničnih besed zoper g. Alojzija Lešnik. — Vinko Pavlinič.
RUM
kaučuk pete in kaučuk podplate
m«Bsga»DBK«igwBnEaREga^i»iflMBat^^
nosijo deca in "odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
Smrekove in hojeve hlode vsako količino kupi stavbenik Ubald Nassimbeni, Maribor, Vrtna ulica 12. Tam se prevzame tudi vsaka množina lesa za rezanje (žaganje).	269 10—1
DOMAČA
žarnica
Tovarma
VOLTA®15
MARIBOR