GLAS NARODA Iist.slo^ellskih jSelaTCCTT Amer&L rThe largest Slovenian Dafly fa the United States. i Issued every day except Sundays p and legal Holiday*. I 75,000 Reade«. 1 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah I Velja za vse leto . • . $6.00 I Za pol leta.....$3.00 I Za New York celo leto - S7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I TELEFON: CHelses. 3—3878 _Entered ss Second Clw Matter September 21, 1908, st ths Post Office st Hsw York, W. Y.t under Act at OongrgM of March 8y 1870 TELETOM: OH«!—. 8—&W* NO, 211. — STKV. 211._NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1934. — PONEDELJEK, 10. SEPTEMBRA 1934 VOLUME XUI. — LETNIK XLIL NAD STO MRTVIH PRI KATASTROFI NA M0RJU POŽARA NA "MORO CASTLE" NI BILO MOGOČE OMEJITI; SILNA PANIKA MED POTNIKI Poročila o številu mrtvih si nasprotujejo« — Dosti izletnikov je poskakalo preko krova. — Kako je nastal požar se zaenkrat še ni moglo natančno dognati. — Kapitana je pred izbruhom katastrofe zadela srčna kap. — Na krovu je bilo nad petsto potnikov. Na parniku "Morro Castle", ki je last Ward pa-robrodne črte, je izbruhnil v soboto zjutraj požar. Parnik je plul iz Havane proti New Yorku in ko je dospel skoro v neposredno bližino obali države New Jersey, se je završila katastrofa. Na krovu je bilo 588 izletnikov. 1 Prejšnji večer se je vršil na parniku ples. Vse je bilo razigrano in dobre volje. Okoli polnoči so se podali potniki k počitku, in luči na krovih so uga- ' snile. Pihal je severovzhodni veter. Zaspani potniki so pritekli iz kabin, mornarji so i begali po hodnikih, ki so se bolj in bolj polnili z di- j mom. j Brezžični telegrafist je začel oddajati klice na pomoč: SOS. . . SOS. . . "Moro Castle" je v plamenih. . . Parnik se je.nahajal skoro na istem mestu kot je pred letom uničil vihar mornariški vodljivi balon 4 Akron". | Kaj se je zgodilo? Ali bo sploh mogoče kdaj po-jasniti izvor požara? Nekateri pravijo, da je nastal ogenj v knjižnici, drugi pa zopet zatrjujejo, da je udarila v parnik strela. J< Dejstvo je le, da je bil parnik po par minutah po- j doben gorečemu peklu. Obrežne straže, mornariške postaje in parniki, ki ^ so dobili poročilo, so pripravili rešilne čolne. Par minut kasneje je dospelo brezzicno poročilo: ( "Ogenj je dospel že do prostora, v katerem je brez- ] žični aparat.*' Potem pa nič več. '] S kakšno silno naglico se je širil ogenj, je razvidno iz dejstva, da ga sploh niso skušali pogasiti. Klicu: — K rešilnim čolnom! — so se mogli potniki le : deloma odzvati. Ker so bili glavni hodniki v plamenih in polni dima, ni mnogim nič drugega kazalo kakor poskakati iz kabin skozi okno v morje. Vsled dežja se dim ni mogel dvigniti, kar je reševanje še bolj otežkočalo. Prava ironija usode je bila, da se je v rešilnih čolnih, ki so dospeli do obale države New Jersey, nahajalo le 85 oseb in med njimi 81 članov posadke. Mnogo oseb si je opasalo rešilne pasove in skočilo v morje. Nekaterim se je po sedemurnem boju z, valovi posrečilo dospeti na obal. Nesrečnemu parniku je poveljeval prvi častnik I W. F. Warms, ker je kapitana Roberta Willmota prejšnji večer zadela srčna kap. Ko so dospeli prvi parniki na pomoč, se je še ved-na nahajalo na krovu dosti potnikov. Parnik "City of Savannah" je rešil šestdeset oseb. Na krovu so se odigravali strašni prizori. Nekateri potniki so si dajali pogum s tem, da so peli in skakali po krovu. Drugi so neprestano kričali na pomoč, dasi je bilo le malo izgleda za rešitev. Ward parobrodna družba je izdala sledeče poro-! čilo: — 390 potnikov se je rešilo; mrtvih oziroma pogrešanih je 163. Iz nekega drugega vira se poroča, da se je rešilo 427 potnikov, do so dobili 1 ! 1 trupel in da jih 1 5 pogrešajo. Ker stavkajo na Kubi pristaniški delavci so se pojavile govorice, da je požar posledica sabotaže. Uvedena bo seveda najstrožja preiskava, pa je dvomljivo, če bo mogla kaj natančnega dognati. LIGA NARODOV V ZADREGAH Pogoj Rusije za vstop je sedež v svetu Lige. — Poljska se poteguje za to mesto. Ženeva, Švica, 9. septembra. — Poljsko stališče pjlede ,kandidature Rusije za sedež v svetu Lige narodov je spravilo 1 j iff o v veliko zadrego. Znatno je, da hoče Poljska v Ligi 'imeti isto moč, ki jo imajo sedaj samo Anglija, Francija in Italija. Vsled te kandidature Rusije, katero podpira Francija in vsled francosko-ruskega načrta za Vzhodni Locarno je stopila Poljska v opozicijo. Poljski zunanji minister Jo-( .seph Beck je povedal Liginemn svetu, da se že vrše tozadevna podajanja med poljsko in ru-sko vlado. j Poluradna "Gazeta Pol ska" j pravi, da je Poljska že napravila potrebne korake za vzhodno evropski mir in da odklaplja vsako zunanje vmešava-, 's i Druga zapreka za vstop Ru-' % sije v Ligo je bila Argentina. * Ligini uradniki so naznanili,'1 'da je Argentina, ki je nasprot- 1 'na Rusiji, v ponedeljek izjavi- 1 la, da pri tem ne bo glasovala, j j Japonski in nemški "opazo- ^ valci" z velikim zanimanjem 'zasledujejo razvoj položaja. 1 Nekateri delegati so mnenja, da bo sedanji položaj v Ligi ( mogoče zbližal Nemčijo in Ja-' po ii sko. Japonci so prepričani, da bo j Rusija, ko enkrat postane članica Lige narodov, skušala na zasedanju Lige razpravljati o . položaju na Daljnem Iztoku. i VERSKA VOJNA SE PRIPRAVLJA1 V ABESINLU Boji se, da bodo Abisinci pričeli versko vojno. — i Abisinija kaže vojno razpoloženje. * | | Rim; Italija, 9. septembra. —' . Governerja dveh italijanskih | provinc v Afriki sta se vrnila na svoja mesta, ko je Italijan-; . ska vlada oznanila, da se boji P napada na te dve koloniji. Nek visoki kolonijalni urad- j li i k je rekel, da pošilja Italija vojaštvo in municijo v Somali-land in Eritrejo, ki obe mejita 1 na Abesinijo. Governerja bo-i sta ojačila svojo vojsko z modernim orožjem, aeroplani, tan- - ki in poljskimi topovi. - J Znano je, da je abisinska ka-^ Valerija najboljša vojaška sila na svetu. Konjenica šteje 150 tisoč mož in med njimi je že ) štiri mesece opazovati veliko \ živahnost, iz česar je mogoče, sklepati, da se Abesinija pri-i pravlja na sveto vojno. 5 J Mussolini se je nenadoma vrinil Iz južnovzhodne Italije ter je poklical na konferenco vse ;vojaške častnike. Vsled tega hode MuBsolini poslati v kolo- 0T0N UPA [ NA VRNITEV i Otonu je žail, da ne more biti udeležen pri vojaški i paradi. — Cas ni daleč, ko bo mogel govoriti s častniki. s Dunaj, Avstrija, 9. septem-7 bra. — Pretendent na avstrij- - ski cesarski prestol, nadvojvo- - da Oton upa, da se bo v krat-i kem vrnil na Dunaj. To svoje - upanje izraža v svojem pismu 1 na častnike starega cesarstva. 2 V svojem pismu na častni- - ke izraža svoje obžalovanje, da \ ne more biti navzoč pri voja- 3 ški paradi v nedeljo. In dalje pravi: -1 — Toda upam, da ni več da-l leč dan, ko vam bom mogel, i mož proti možu, povedati, ko--,likega pomena so za mene stari častniki. 1 To pismo je zopet oživilo delovanje, da je kancler Schusch-nigg, ki je odločen monarhist, skleuil, da postavi na avstrij-[ski prestol Otona navzlic na-. sprotstvu Male antante, ki je že spočetka vedno zatrjevala, da vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol pomeni vojno. i Dunaj, Avstrija, 9. septembra. — Po načrtu podkanclerja princa Starhemberga skupno s častniki lieimwehra je mogoče v troh urah poslati v boj 50,000 dobro oboroženih vojakov. Dunaj, Avstrija, 9. septem-/ bra. — Veliko razburjenje je? zavladalo po mestu, ko je ponoči nekdo ustrelil v zid Star-, ^ 5iemb«*rgove palače. Poznejša I preiskava je dognala, da se je f nekemu heimwehru po nepre-' vidnosti sprožila puška, ko jo' je naslonil na steno. l! 1 - OBILNA ZADNJA VEČERJA' ] I Sing Sing, N. Y., 7. septem-j bra. — Alphonse Brengard, star 29 let, bivši državni tru-i per, je umrl na električnem 1 stolu zaradi umora svojega to-jvariša, policijskega častnika j ;Jacka Kennedyja, ki ga je zalotil pri ropu. ' J Naročil si je velikansko zadnjo večerjo: 12 oranž, 12 breskev, 10 paketov cigaret, 12 ci-i gar, velik steak, zmečkan krompir, čebulo, grah, zeleno solato, pineaplle pie in kavo. « 1 Ko je pisal jedilni list, je re-■ kel: "Grem na dolgo pot in ta-ko moram imeti prej malo veselja". < » t . ni je v Afriki zadostno število i vojaštva, ki bo moglo braniti ) dežele proti vsakemu sovraž-1 » nemu napada. j ) Abesinci, ki so katoličani, se i ; trdno držijo svetega pisma ter' - hočejo pričeti sveto vojno proti I 'kaki evropski državi, .da dobi-' -1 jo zopet večjo slavo za Salomo-c nov kraljevi prestol, kajti abe-a sinski cesar se smatra za pra-i vega potomca židovskega kra~ - lja Salomona« VOJAŠKA ZVEZA PROTI NEMČIJI Francosko - i talija n s k a zveza je odvisna od Male antante. — Enakost mornarice obeh držav. Rim, Italija, 9. septembra. Francija in Italija sta sklenili 'sporazum, po katerem postavi- 1 j ta proti Nemčiji 1,500,000 vojakov, ako bi nemška vlada t •storila kak napačen korak. t2 j Sporazum, h kateremu pa'( mora pristopiti tudi Mala an-(tan ta (C'ehoslovaska, Jugoslavija in Romunska), kakor to ,1 'zahteva Francija, vsebuje vo-} jaško in politično sodelovanje. 1 | Francija in Italija sta se tu-jI di sporazumeli glede vojne ^ mornarice v Sredozemskem < morju. Italija je ves čas po vojni zahtevala enako moč svo- { je mornarice s francosko, če-j j mur pa se je Francija upirala S tem sporazumom je bil sedaj t ta spor poravnan. ^ Obe vladi pa zanikujeta, da 1 sta podpisali kak tak spora- ^ sum, vendar pa je iz zaneslji- ^ vili virov znano, da je ta spo- j razum gotova stvar. Francija in Italija sta se1' zbližali vsled dogodkov v Av-{stri ji in Nemčiji Hitler ni dr- ' 'žal svoje Mifssoliniju dane ob- i ljube, v času nazijske vstaje v ; | Avstriji, vsled česar se je Mus- ■ | solini približal Franciji. Na-) men Francije in Italije je ob-j dati Nemčijo z močnim vojaškim obročem, da se s tem zago 'tovi mir v Evropi, j) Ta sporazum bo postal obvezen, kadar proti koncu tega meseca francoski zunanji mi-t nister Barthou obišče Musso-, linija v Rimu. j S tem sporazumom bo poli-, ti čili položaj Evrope popolno-jina izprvmenjen. Francija in jltalija skupno z Malo antanto | bosta mogli nastopiti proti J vsak i evropski državi, ki bi ^skušala kaliti mir. ; VOJAŠKA PARADA V BEOGRADU I ——— i i Beograd, Jugoslavija, 8. septembra. — Ob priliki 11. rojstnega dne prestolonaslednika princa Petra je bila v Beogradu velika vojaška parada, pri kateri je bil navzoč tudi romunski ministrski predsednik Jurij Tatarescu. | Parada je pokazala moč jugoslovanske vojsKeJ moderno orožje in moderno opremo. Po splošnem mnenju je s tem ho-l tela Jugoslavija pokazati svojo moč proti Italiji, ki je postavila močno armado ob avstrijski meji tekom nazijske vstaje. « Prestolonaslednik je obhajal svoj rojstni dan na Bledu. I S r_ ! VSTOP RUSIJE V LIGO j Ženeva, Švica, 7. septembra. t Zadnja zapreka za vstop Rusije v Ligo narodov je bila odstranjena ko je Argentina naznanila, da ne bo glasovala . proti Rusiji, Že sedaj je jasno, da tekstilni baroni ne bodo ugodili tej [zahtevi. Štrajk se bo torej nadaljeval. Garman, ki je načelnik stavkovnega odseka, je rekel, da so zahteve delavcev pravične in poštene. Delavci bi se zadovo- J Ijili z odločitvijo predsednikovega prieskovalnega odbora, če bi tudi dodajalci isto storili. Obe stranki priznavata, da' ,se bližajo resni trenutki. De-j jlavci že dvainsedemdeset ur napovedujejo, da bo ponedeljek dan preizkušnje. Tekstilni ba- ■ 'roni bodo odprli svoje tovarne < i ter na jeli toliko stavkokazov* kolikor jih bodo pač mogli dobiti. Če bo treba, bodo stav- j •kokaze zaščitili s strojnimi pu- 1 Jskami. Na te pretil je odgovarjajo < štrajkarji, da se bo štrajk raz- t širil tudi na sorodne industri- ] je. V par dneh bo baje zaštraj- i kalo 85,000 izdelovalcev noga- ] vic. ] Preiskovalni odbor, ki ga je ' imenoval predsednik Roose- ^ velt, je brzojavno naprosil za-stopnika delodajalcev, Georga A. Sloana, naj pride v Washington in naj pove, kakšno stališče bo zavzel napram zahtevi j štrajkar jev, da morajo biti vse , tekstilne tovarne zaprte. Sloan se pa ni hotel odzvati i vabilu. » • ^ — i» j i i MRS. PINCHOT BO i KANDIDAT1NJA - ! Harrisburg, Pa., 8. septem- i I bra. — Iz governerske palače je prišla vest, da bo Mrs. Cor-!nelia Bryce Pinchot v kratkem naznanila svojo kandidaturo za governerja. GOS VSTAVILA AEROPLAN, - | Mineola, L. I., 8. septembra. • Divja gos in policijski aero-plan sta se srečala v zraku nad jezerom Ronkonkoma. Gos, ki (se je zaletela naravnost v pro-jpeler, je bila ubita, aeroplan ,pa, ki je bil na poletu v Pro-jvidence, R. I., se je vrnil domov. PREGANJANJE ŠKOFA Mexico Mehika, 7. septem- i I bra. — Zvezno sodišče je iz-. dalo zaporno povelje proti nadškofu Pascualu Diazu, ker je J oprayil cerkveno opravilo iz-.ven katedrale. Za ta prestopek i \ določa mehiška prostava $140 Jkazui ali pa 15 dni zapora. POLITIČNE SKRBI OGRSKE Boji se sestanka Benesa z Mussolini jem. — Mussolini b o predrugačil stališče glede premem-be meja. Budimpešta, Ogrska, 9. *sep-tembra. — Vest, da bo čehoslo-vaški zunanji minister Beneš obiskal Mussolinija, je vznemirila Ogrsko, ker se boji, da bo *4morala plačati ceno", ker je Beneš izjavil, da se iz Rima ne bo vrnil praznih rok. j Prvič po sklenitvi italijan-sko-ogrske zveze je pričelo madžarsko časopisje kazati nekako bojazen, da ne bo ustreženo njeni zahtevi, da se premene državne meje, katere je določila trianonska pogodba. Po njenem mnenju je tudi najmanjša izprememba v italijan-jski politiki velik udarec za ita-lijansko-ogrsko prijateljstvo. Uradna Ogrska domneva, da je nenadna prememba italijan-.ske politike posledica čehoslo-vlfekih intrig, ki imajo namen I ločiti Budimpešto od Rima, ker je dr. Beneš obljubil Mussolini ju, da se bo Mala antanta pridružila italijanskemu srednjeevropskemu načrtu pod pogojem, da Italija preneha podpirati Ogrsko v njenih zahtevah po premembi meja in bo nasprotovala obnovitvi avstrijske monarhije pod habsburškim žezlom. Vladni krogi pa upajo, da dr. Beneš ne bo mogel izpolniti teh obljub, zlasti ne, kolikor prideta pri tem vpoštev Jugoslavija in Romunska, ir da bo Mussolini rajši stal pri Ogrski, ki je zadnjih sedem lel kazala iskreno prijateljstvo dc j Italije. • Ko je ob času nazijske vsta je v Avstriji Italija poslala nt avstrijsko mejo svoje vojaštvo je ogi'sko uradno časopisje jav no zavzelo stališče za nazije ii • zlasti uradni li^t Pester Lloyc je obstojal sedanjo avstrijske vlado. Ogrska se boji, da bo Italiji popolnoma opustila svoje sta lišče glede premembe trianon ske pogodbe, vsled Česar zj Ogrsko ni druge poti, kot zve zati se z Nemčijo, ker s to zve zo upa dobiti saj nekaj izgnfa ^ ljeiiega ozemlja. Advertise in ' I . MGlw Narpda" ^ MAGNATI NOČEJO UGODITI GLAVNI ZAHTEVI STRAJKARJEV WASHINGTON, D. C., 9. septembra. — V stavki tekstilnih delavcev se bliža odločilna ura. — Nihče ne ve, kaj bo: mir ali vojna? Uravnava ali preiskušnja? Jutri zvečer ob šestih poteče ultimatum strokovne organizacije. V ultimatu je rečeno, da morajo tekstilni baroni zapreti vse tovarne, pre-dno se začno kakoršnakoli pogajanja. Kriza v tekstilni stavki se bliža višku "g L A g HABODA" ~~ ■—i i. j.....L» * ygw YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8, A. 1 "Glas Naroda" | m ORBHud Pabllabed by * * ____WBOC PUBLISHING COMPANY ________IA Corporation). W*1 - v • Ll BMtdik, Inu "HiWt ci bnrinoni a* corporation aod addreMai of above officer«: t W« lHh Kw* Bow* « llliitf, New Iwfc Qlj. H. X. ~ "OLA 8 NARODA" 9-1 " •••««•■■•••••• |3.50 ____Subscription Yearly $8.00 Advertisement 00 Apuf uitot_ "Qlaa Naroda" labaja vsatl dan lzraem*! nedelj in praznikov._ brsa podpisa la osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli poHUatl po Money Order. Pri ■premerabi kraja naročnikov, prosimo, da se aaai tndl prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS. NARODA", ti« W. 18th Street. New York. N. Y. " Tckpbaoe: CHelM 1—«78 PRISELJEVANJE Združene države so priselj encem svoje meje skoro 11,e-^rodušno zaprle. Le redki so tisti, ki se jim posreči dospe-.i v "obljubljeno" deželo. Toda Združene države niso edine, ki se branijo priseljencev. v Danska je dobila nedavno poseben zakon, ki zelo o-mejuje izseljevanje. Celo ljudje, ki ne mislijo na izselitev, temveč samo 11a portovanje po morju, morajo imeti posebno dovoljenje izseljeniškega urada. V Franciji so izdali naredbo, da morajo vsi tujci, ki zaprosijo za legitimacije industrijskih ali poljedelskih delavcev, priložiti drugim dokumentom .še zdravniško izpričevalo 11a posebnem formularju. Romunska vlada je izdala zaščitni zakon, po katerem morajo romunska podjetja zaposlovati najmanj 80 odstotkov Romunov. / Pa tudi v Aziji in Afriki razmere nwo 'boljše. Potovanje v Palestino je vedno težje in z vsakim dnem narašča število onih, ki jih zaradi nezakonite priselitve iz-~ eno- V Južnoafriško Unijo se smejo naseliti samo oni ljudje, ki imajo dovolj denarja, da lahko kupijo ali najaincr 0 farmo* Belgijsko mandatno ozemlje v Afriki zahteva od izseljenca zdravniško izpričevalo in najmanj 50,000 frankov premoženja. V Braziliji so še kraji, kjer se lahko naselijo tujci. Poljska se pogaja, da bi dobila dva milijona hektarjev zemlje v Parani, kjer bi se naselili Poljaki. Na delu so pa že sile, da preprečijo ta načrt. Izseljenci, ki se hočejo naseliti v Braziliji, morajo več let delati pri kakšnem kolonistu, da se navadijo dela. Tudi v Avstraliji ni položaj ugoden. Tujec, ki se hoče priseliti tja, mora znati angleško in mora imeti precejšnjo vsoto denarja. Iz -tega kratkega pregleda je razvidno, da se vse de-žple branijo priseljencev, ker nimajo dovolj kruha niti za svoje lastne državljane. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE- I M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T WG08LATM0 v ITALIJO z* t1* .......... Din- Za $ 9.35 ....................Lir 100 • JJS .......... M"- t** $18.30 ..................Lir 200 $ .......... Din. 300 $44.60 ....................Ur 500 M........ Din. 600 $£8.20 ....................Lir 1000 .......... »n. 1000 $176.— ....................Ur 200Q KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽEN & 8PREMEMBI GOBI ALI DOLI .'M - ■ boUillo Teftjlb sneakpr kot *«oraJ navedejo. )x>djs1 ▼ dlnarllh ali Urah dovoljujemo te bolje pogoje. BWAtoA T AMEKlftKIH DOLARJIH Za izplačilo $ 5.— marate poslali ..........$ 5.75 fli— " " ..........$10.85 " " ...... ... $16,— " ..... ..... $21.— «0— l l ..........$4L2S Prejemnik dolH v starem kraja Izplačilo v dolarjib. | MfcMHa ImMaat H CTaMeLsttsr m» prtl.Jfch. SJLDVEN1C PUBLISHING COMPANY MGUf Naroda^ 1 *** WWX BMMMAT ^ NKW YOBK. N. I. __ t 9 A S U JIE Y; " Q V A S M A & Q D A " % ko se je vršilo glasovanje, če prizna nemški narod Hitlerja _ za svojega voditelja ali ne. Na sliki vidite člana napadalnih va oddelkov, ko nese ta na nosilnici neko pohabljenko na voliv-. ni* prostor. VSE JE MORA LO NA VOLIŠČE Slika iz žaloigre slovenskega kmeta. Iz Ljubljane poročajo 25. avgusta: ^>anes smo govorili s kmetom, ki je pripeljal voz krompirja v Ljubljano in zanj stržil kakšnih 250 Din. Prišel je da-. leč iz okolice Žužemberka! Ta-: I kole nam je pravil: { 1 — Letos s kropirjem r.e bo t bogvekaj prida. Kazalo je dobro, postalo pa je slabšo, kakor pa če bi imeli sušo. Stara je resnica, da suša več pridela kakor pa mpkrota. Krompir je začel gniti že v zemlji. Saj na nižjih njivah ob večjem dežju stoji voda po dan 111 še več dolgo. Sedaj ga kopljemo bolj zgodaj, čeprav še ni mesec september, ko jo pravi čas, da se koplje krompir. Velike težave so že z odbiranjem in mnogo ga moramo stran pometati. Tako sem ga snoči naložil na voz in odpeljal proti Ljubljani. Krompir bi prav za prav potreboval tudi sam doma. Skoraj bi se mi bolj splačalo, ko bi zredil nekaj prašičev več, in tudi za družino ga mora nekaj ostati, ko dandanes drugega ni za kaneta, najmanj še špecerijskega blaga, ki je silno draga. Toda fant mi leži v bolnišnici in zanj moram plačati pristojbine ker ne dobim ubožne-ga spričevala. Vso noč, ko sem peljal take krompir v Ljubljano, je lilo name. Poglejte, niti koščka obleke ni na meni, ki ne bi bil premočen skoz in! skoz! Kaj naj počnem? Fant se i je prehlad i 1, sedaj pa sem pre-| hlajen še sam in se kar bojim,' 1 da tudi sam zbolim. Odkod naj potem vzamem denar še zase za bolnišnico? Davkarija me tudi prijemlje in ako ne bi imel plačati ža fanta v bolnišnici, bi nemara s temle krompirjem plača,! nekaj, na davkariji. Zi-ma je pred vratmi in poglejte moje škornje, kakšni so, vsi strgani. Kje naj dobim druge? In šele družina je skoraj brez obleke in obutve. Otroci bodo rmorali pa tudi v šolo. Mojim sosedom ni nič boljše, čeprav - imajo še večje grunte kakor jaz. Iz naše vasi je vedno kakšen fant študiral v Ljubljani, zadnja leta pa ne more noben gospodar še tako brihtnega sina dati v šolo. Višje šole dandanes niso za kmečke sinove, so le še samo za mestne. To, kar z muko s l(j urnim delom na dan pridelamo, še tega z največjo težavo skoro ne spravimo v denar. Ne vem, kaj bi počel danes, kar se je zgodilo nekaterim drugim, ki so tudi pripeljali razno blago od daleč v mesto, pa ga niso mogli spraviti v denar. Bili so pa skoroj vi tako premočeni ka- r kor jaz. Ako so drugi stanovi j dandanes tepeni enkrat ali .^dvakrat, je kmet desetkrat. Smrt borovniškega knjižničarja. L Iz Borwiriee pišejo: 27. av-■ gusta ob 1. zjutraj je zatisnii ■joči po vsej okolici znani trafi-jkant Anton Lebez. Pokojnik je * 1 težko bolehal že celih 15 let, • kljub temu pa je še prav do - zadnjega tedna z vedno čilim 1 duhom v svojem lokalu stre- • gel gostom in opravljal [»osle knjižnčarja Obrtnega društva i v Borovioi. Izvršil je ogromno - delo, ko je s skromnimi sred- J stvi Obrtnega društva iz ničj i ustvaril krasno knjižnico, kakršno premore le redkokateri i p«»dež|e1ski kraj, zlasti še ta-! ko majhen, kakor je iiorovni-> ca. ' Gantarjev morilec oddan na Stndenec. Vrhnianoiu in mnogim Bar-; janom j«' še v živem spominu 1 tragična smrt (>fi-letnega čev-\ Ijarja in malega posestnika j Jakoba Gantarja, ki je bil 5. 1 maja po noči na svojem malem * domu zaklan, pa mu je mori-" lec odpeljal samo moško kolo. " Umor so odkrili že drugo ju-" tro, a kmalu je bil izsleden 1110- - rilec v osebi mizarskega vajen-1 ,ca Rudolfa Mesca, ki se je učil ; pri mojstru Petkovšku na Dre- ] novem griču. Mesec je sam tu-, 1 |di priznal, da je iz maščeva-, 1 nja lani 2-krat za žgal hlev svo-^jjemu gospodarju ter je Pet- - kovšek trpel precejšnjo škodo. »'Mesec se je znal tako potuhni-{ 1 ti. da ni, nikdar nanj letel sum ! 3 požiga. Tudi usodno nedeljo j Vse je pozneje potuhnjeno pri-1 1 ipejal na Gantarjev dom v Si- i »■njo gorico, pa poizvedoval, ka-1 1 ko. je kaj z Gantarjem. Sodna psi h i jat ra sta ga dalj - časa opazovala ter naposled iz-| 1 i javila, da Mesec za zločin umo-j '! ra in požiga ni kazensko od go-j 5jvoren, češ da je moraličen psi-1 1 hopat, rieuračunljiv in zato, ka-; žensko za zločine odgovoren.' >r j Pred tremi sodniki je bila ob-: i* j ravnava, ki je bila v smislu' -Jdoločil kazenskega zakona sa-» mo formalnega značaja, ker so 1 sodniki sklepali o tem, ali naj - se odda Rudolf Mesec v varo- - val ni zavod. Rudolf Mesec je , tudi nekoliko zaostal človek. Pred sodniki je bil apatičen in 1 .dajal na vsa vprašanja kra.tke -[odgovore, zanj prav značilne. 2 [Predsednik: "Kaj je vam v j glavo padlo, da ste umorili .(starčka!" "Nič!" je bil odgo--1 vor. "Zakaj ste ga!" "Samo 1'zaradi kolesa". "Nič druge- «ra »'» "Nič". "Stari Gantar je i vam dal kavo in kruh". "Da". - "Ali vas ni bilo strah in gro- 111MMMW ] GLAS NAR0DA"l zopet pošiljamo v do-j movino. Kdor ga hoc«| naročiti za svoje sorod-1 nike ali prijatelje9 tott lahko stori. Naročnina 1 za stari kraj slane $7. IV Italijo lista ne po- ' šil jamo, za?" "Nič. Kar sem naredil, sem naredil". "Zakaj ste u-krali kolo?" "Da bi se okroaziI Firbasea tik ob J gozdu ter da je nenadoma cul _, strel. j | Sodna komisija je izvršila _ obdukcijo in je ugotovila, da je j nesrečni ženi strel prebil loba-j njo v bližini levih senc. Kro-■gla je predrla glavo in je niso Jveč našli. Ugotovili so tudi, da bi bila vsaka zdravniška po-T moč zaman. Smrtna žrtev divjaštva na Kumu. 1 Podpreglednik finančne stra-" že Anton Kovačič iz Radeč, ki } je 25. avgusta vršil službo na " Kumu ter je bil od fantov napaden, je v ljubljanski bolniš-• nic.i podlegel poškodbam. Po-- kojnik je bil star 38 let. Že od nekdaj je na Kumu na Jernejevo vse živo. Pridejo i različni 1 judje, kakor je to pač i 1 od žegnanih navada. Letos je bilo na Kumu še posebno ži-vahio. Že 25. avgusta so prihajali ljudje iz' raznih krajev. V mraku so v gostilni peli in plesali, v noč pa so postajali ved- ? no bolj bojeviti. Ves večer so ^ padale zbadljivke proti orož- j ništvu, čeprav sta orožnika, ^ , kaplarja Kodrič in Gregorič iz t Zagorja, zelo pomirjevalno vplivala na fante. ^ V gostilni je bil ta večer tu-|di podpreglednik finančne kontrole Anton Kovačič iz Rade , ki je vršil ta dan težko in ^ odgovorno kontrolno službo na ' T r . j Kumu. Na Jemeievo namreč " _ v ] prihajajo lia'Kum razni kroš- ' .. ..V «1 „ njarji z alkoholnimi -pijačami J j in ima nadzorni organ dosti , . skrbi in opravka. Tone Kova-. čič je. bil ves večer miren, niti T 1 . malo se ni vtikal v prepir in zbadljivke. Ko so se fantje v ft gostilni še vedno prepirali, je . bil Tone Kovačič zunaj pred . gostilno, kjer je mirno sedel.I, Okrog pol 2. zjutraj pa je bil napaden in je dobil osem zbod-ljajev z nožem. Orožniki so med navzočimi fanti v gostilni j dva takoj aretirali. Slučajno " je bil na Kumu neki zdravnik " iz Zagreba, ki je ranjenca za • silo obvezal, nato pa so ga pre-. ; nesli skozi Dobovec na ti bo-, ' veljsko postajo. Z jutranjim " vlakom so ga odpravili v ljub- j • Ijansko bolnišnico, kjer pa je - žal tudi vsa pomoč ostala za- I - man. i j V temi se je ubil. Usodno naključje je terjalo življenje mladega Alojzija Kot- \ nika, uslužmenega pri tvrdki Kovač v Starem trgu. V noči I med 20. in 21. avgusta je lio-^ tel pogledati h konjem, kjer rf nekaj ni bilo v redu. Ko je ho-1 tel stopiti na stopnice, ki vo-^ dijo v hlev iz senjaka, kjer je spal, je zgrešil v temi stopnico 0 ter padel z glavo naprej na ce-mentni tlak. J Kljub takojšnji pomoči od _ strani domačinov in zdravnika j dr. Mejača je nesrečnež v ju-.j tranjih urah preminil, ker mu r je počila lobanja, ijj je dobil ^ hude možganske poškodbe. [, | Pokojnik je bil' doma iz va- 1 si Dane. j j o Cena ; dr. kkrnovega berila o JE ZNIŽANA >- Angleško-slovensko j Berilo i KNGUSH SLOVENE READER ! 8TANE 8AMO $2 i- • , Naročit« ga prt — knjigarni 'glas naroda' a 216 WEST 18th STREET 0 NEW YORK CITY Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skušnje V p m eameremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje - udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, boditi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, viz e je in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše etroške. t / Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila t'n z^a o t avl jamo Vam, da boste poceni in udobno potoval SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 2 i 6 West 18th Street New York. N. Y. . / ■»at > ...Hi (fjv Ml ■ , ■ J Peter Zgaga SLOVO. Kaj naglo je napočila ura slovesa. Kakor še vselej, ko sem bil v krajih gorenjega dela države New York, sem tudi to pot odnesel s seboj lepe spomine. Prenočišče je bilo v dveh krajih pripravljeno zame: pri Masletovih in pri Furlanovih. Mrs. Jennie Furlan ima krasno urejeno farmo precej visoko nad naselbino, odkoder nese pogled daleč po dolini. Stanovanjska hiša in gospodarska poslopja so moderno urejena. Naprava za pasteuriziranje mleka je bolj uzoma in tehnično bolj dovršena kot jo predpisuje postava. Pred par leti je Mrs. Furlan umrl mož. Ostala je sam? s petimi nedoraslimi otroci. To je bil strašen udarec. Toda ni obupala. S trdno voljo in vztrajnostjo si je ustvarila eno naj-( lepših domačij v tamkajšnji okolici. j Pri Masletovih je moj drugi dom, če ga smem taka imenovati. O postrežljivosti domače gospodinje in možatosti gospo-Idarja bi bilo brezpotrebno izgubljati besede, ker je znana 1, slehernemu, kdo si je poiskal 11 zavetja v gostoljubni Masleto-.vi hiši. Tn kdor si je poiskal |tam zavetja, še vsak ga je našel. Masletovim in Furlano-vim iskrena hvala za vse. ) Z menoj je bil moj prijatelj -i Valentin Vavpotič, starosta i ne\vvorškili Slovencev, i I Ko sva se vračala proti Flv - Creeku, mi je rekel odkritosrč-r no in pošteno: -| — Včasi mi je žr* presedalo, - ker toliko pišeš o Little Falls, ? Samo poldragi dan sem bil tam > in sem prišel do zaključka, da - ne pišeš dovolj. (V bi jih stokrat bolj hvalil kot jih hvališ, 1 bi jih pohvalil stokrat pre-i malo. Žal, da so mi ušli idrijski žli-i krofi. Mrs. Hudales je imela si-1 cer najboljšo voljo, toda ko-štrunovega mesa v nedeljo ni - bilo mogoče dojhiti. Žlikrof brez bakalice iz koštrunovega »i mesa je kakor da bi kruh s kruhom mazal. "Baje pa an-| drukrat, al nje" > i V zadnjih letih je pobrala l smrt dve stari korenini: Lesko- varja in Luko Susniana. Su-snian je bil že pri devetdesetih v:lotih. Oba sta služila pri av-jstrijski mornarici in sta se z veseljem in s ponosom spominjala svojih službenih let. Toda J Iprišla je ura in dano je bilo [zadnje povelje. Treba se je bilo podati na brezkončno vožnjo po oceanu večnosti. Zdaj jo tam menda najstarejši Frank Rožanc-Martiuez. »Navzlic sedemdesetim letom > ima še vedno orlovsko oko in 1 mirno roko. — Meni se pa še nikamor ne mudi — je rekel, in če bi ga zverjad slišala, bi vztrepetala ob misli, da ne bo še dolgo, w dolino imela miru pred njim. k v • • « * Zal nu je, ker 'se nisem mogel odzvati vabilu Mr. Antona Keržiča in njegove žene, da bi ju obiskal V Cherry Valley, j Imeti bi moral najmanj štiri njast dni časa, če T>i hotel vse 'obiskati. Sčasoma bo pa že nanesla priložnost. Drugega ne morem kot izreči vsem iskre-jno hvalo. i Hvala tudi Matiji, ki me je ;s svojim Auburnom z blisko-. vito naglico prevažal iz kraja j v kraj. O njem je rekel Vavpo-jtič: — V našem mestu imamo ;vse, kjir si more kdo predstavljati. Toda takšnega človeka kakor je Matija ne premore devetmil i jonski New York. Presenetljivo hitro smo. do-spel i tja, toda pot nazaj je bila dolga. j I je izredni šoferski spretnosti Lojzeta Kovica in Franka | Verbiča se moram zahvaliti, da i Smo se srečno prerinili skozi strašen promet. Bilo je namreč na praznik zvečer, ko so se pomikale sto-1 j tisočere množice avtomobilov as l j dežele proti New Yorki^u Iz Slovenije. OLA8 M A E O D A' NSW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1934 oi kratka dnevna zgodba P. GUAYD1ER: Vsak večer za časa počitnic se jo družina Monteil, vračajoč ss<» s sprehoda s svojimi ]>c-timi otroci, za nekaj časa u-stavila na razpotju Biavau. Ta kotiček je čudovit. Razgled je zelo obsežen. V bližini je bister potoček, ki se smehlja in prepeva po srebrnem pesku. Na majhni vzpetini stoji velik le-srn križ, otožen v svoji starosti in presni ji v z žalostnim obličjem Kristusovim, ki ga je že pred »lavnim čaliom urezal kak umetnik z brda Auvergue. — M (H Item ko so se štirje fantiči igrali ob vodi, je njihova sestra Genevieve, poskočna in vesela, liitela zvijati kito poljskega cvetja. Srečna mati je ob somraku zbrala okrog sebe svoje otroke. Genevieve je položila na podnožje križa spleteno kito cvetja, pokleknila, sklenila roke in se poglobila v tiho molitev: Tčenik, ti vse veš, ti vse zinoreš... Naj se zgodi tvoja volja!" N' tej njihovi ubranosti jih je tiokoč videla mala deklina, ki s«> je peljala mimo v kočiji in jih z začudenjem opazovala. Kaj neki počno pred tem sta rim lesenim križem! Sama je že videla raz|)ela različnih oblik in velikosti, pa se njene oči nikdar niso za dalj časa po-m ud i le na njih. Mislila je, da stoje tam pač samo za okras.Tn ne spominja se, da bi kdaj vi- OKRA5ENO RAZPELO dola koga pred njimi klečati. Ko je gospoda z otroci odšla, vpraša Eva svojega očeta: 4'Zakaj pa so oni otroci malo prej stali tako pred tem križem ?" Oče zmigne z rameni in nič no odgovori. Naslednjega dno je Eva igraje se večkrat prišla h križu. Ogledovala ga je vsakikrat z večjo rado: vednostjo in razmišljala, zakaj neki ji oče ni nič odgovoril. Kdo jo ta mučenik in kaj so mu oni ljudje pripovedovali? Ko je nastal mrak, so oni otroci s svojo materjo zopet prišli. Eva so jim približa, da bi bolje videla, kaj l>odo |>očeli in da bi slišala, če ho mogočo, kaj bodo govorili. Zdelo se ji je, da prav nič ne sliši in zato je postala še bolj radovedna kot prejšnji dan. Tedaj steče domov, da vpraša mater. Mati je bila že v postelji. Eva so tiho priplazi k njeni postelji ih jo vpraša isto kot včeraj očeta. Dasiravno mati ni zmajala z rameni, ji je vendar dejala, da ne ve. "Toda jaz hočem vedeti..." "Si li vprašala očeta?" "On je zmajal z rameni.. Oh! Kdo mi bo to povedal7" 4 4 Zakaj _ so toliko mučiš, Evaf Pusti me.zdaj, da se malo odpočijem. Utrujena sem, pusti me." Nesrečna žena jo slabo preživela to nor. Zjutraj je težko sopla, toliko jo trpela, da je moral oče klicati zdravnika. Ta je ugotovil, da so prizadeta pljuča in je razodel Evinemu očetu veliko nevarnost, ki preti. Eva je slišala njun razgovor in je bila silno žalostua. Saj je tako ljubila svojo mamo .. tako dobro, tako sladko, tako ljubljeno.. In ko je videla, koliko trpi, je uprla svoje oči polne nežnosti — saj drugače ji ni vedela pomagati. . Zdravnik je bil vedno bolj zaskrbljen, kajti bal se je za življenje bolnice. Ko jo nekega večera odhajal, ga ustavi Eva blizu razpela. "Doktor, dovolite, da vas nekaj vprašam." "Govori, dete.." "Vidim, da jo mama zelo slaba, hudo je bolna... toda o-zdravela bo, kaj ne?" "Upam... " "Vi niste uverjeni?*' Nič ni dejal na to. — Tedaj pa mu Eva pokaže križ ob razpotju in mu pove, kaj jo videla nekaj večerov. "Vi, doktor, morda veste... da... da... Kako bi bila zadovoljna, če bi mi. . ." Doktor se j«. zamislil, kajti tufli on sam tega ni nosil v sebi, ali prod tem bistrim in nedolžnim otroškim pogledom se jo zbal laži:"Vem, otrok moj... toda razlaga bi bila predolga, meni pa -se mudi. .." Eva ga zadrži. "Samo nekaj besed, doktor. THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. —^ i i ...i i ■ — ' * '—- bro*. ..—------------------------ Atranote vojne ............ —49 M Telila in k visitor........................ Vera (Waldova), l»roš...... L— .SBj Štiri smrti, «. sv_________ Stanley t Afriki__________ Spomin znanega potovalen______ Stritarjeva Anlholarfja. bro« —. 8ista Sest«, povest ls Abnicev___ Sin medvedjega lovca, Potopisni Vojaka na Satttann. i allkaml___ Teati .................JSS —59 AM ...J9 Vrtnar, Nolhurn ___59 Vojni, mir nil posanatro. 1. sv. _J99 V pusti" Ala. III. št................991 VELIKA If MDIJAN Spis je, male povesti ________________ M aa Valeuda Vodnika Ixbranl spisi . Vodnik svojemu narodn_________ H »pult Rametnrko Vft Vodnikova pratika 1. 1927 . ... „39 I Sveta «■-* ...................... —J9 Vodnikova pratika 1. 1928 ____ Svetlobe in senca______ ______ 1.29 Vodniki In preporokl ............... —99 Slike (Meftkoi , ...____________ Spake, humoreaka, t vda ves. ________ ...J9 JfO Zmlael smrti ........................... Zadnje dnevi m-»rednega kralja M ....sa j —9t | •ti Za kruhom, poreot ....................... SHAKESPEAREVA DELAi Marti hrt, trifn Tff .............. Zadnja kmuffcs vojaka ...... 75 1 n jI Zsdnja pravda, ves ..................... —79 •m 1 IHWI. 79 Zmaj Is Boons ...................;______— 79 > Bm Kresa« noil ........ Hlwwhl pisatelj« 11. s*, s Potresna povest. Moravska ril ke. Vojvoda Pero 1 Perica. Cr- tiM , _ .99 Življenje slov. trpina, Isbranl spisi A Moreč, 3. sr oko pa j__. Hiiikipi JL*9 .29 Ženini na*e Koprnele ------ Tmrtn In kooec gdi. Paslo ,.2JiS _45 Tie rovi sok Jo .L- Tik sa ti mts ........-.......... ..-79 ZMrka narodnih priporodkt T del ......." .................... . .49 law, l of"i t, tru. 'res. ....................»m IL d«l ................. 11 ........... —49 Tunel. sne. romtn .......................... .1.29 m---—u Mrfh tHnslal sa T' »M «m i OS mt---• --«- —« r^ i * 11 ii .i i -- -• f * i « 99 r"— * —...........— Tri lignii o mph, trd. m. -jm Z agnjtm In motam .9.1— L sresek ___ Zlotfln |n karan: I In IT aiomk • 11. 1 JO Iff fTMS| ....................... f 59 Zcodhe r'ssilmsai■■ * a PTPJIQB flKfTPAJ .............. 9.19 ------ M Tiso* In onn noi (Etapo) ven. mola ladaja •M .78 NA DUŠO UMIRAJOČEGA Kitajci so prepričani, da nastopi smrt, ko se duša za vedno loči od telesa. Bolezen se pa po njihovem mnenju poslabša, ali obrne na boljo, če si duša manj ali bolj prizadeva, da bi jo popihala iz telesa. Če nastane v bolnikovem življenju odločilen trenutek ali bolje rečeno, če loži v zadnjih zdihljajih, je to Kitajcem dokaz, da je duša samo za hip zapustila telo in nekam odplavala, da se pa kmalu zopet vrne. (V se bolnik onesvesti, je jasno, da duša nima več namena vrniti so v telo. Vendar pa ne kaže opustiti vsako mulo, saj je na razpolago še sredstvo, ki z ujiin lahko prisilimo dušo, da se vrne nazaj v telo. Kitajci so v tem pogledu sploh zelo iznajdljivi. Bolnikovi sorodniki si na vse načine prizadevajo, da bi pripravili dušo do tega, da bi so vrnila v "bolnikovo telo. V ta namen na vse protege jadiku-jejo, plakajo in prosijo dušo, naj se vrne. Tekajo za njo in jo rote, naj se znova naseli v bolnikovem telesu. Ganljivo in prepričevalno ji opisujejo težko bolnikovo stanj««, dopovedujejo ji, kako slabo >«- bolnik počuti, ko je ni v njegovem telesu, skušajo jo prepričati, da je od njenega sklopa odvisen blagor vse rodbine, skratka ]»omagajo si na vso načine, da bi spravili dušo nazaj, odkoder je pobegnila. — "Vrni se, pridi nazaj 1 Kaj smo ti storili, da nas hočeš zapustiti ? Zakaj bežiš od nas? Rotimo te, vrni se!" Ker pa ni znano, kam jo jo duša ubrala, Iwgajo Kitajci sem in tja, vines pa tarnajo in moledujejo, da bi jih duša sli-Šala. < V pa vse prošnje in vse prigovarjanje nič ne zaleže, če ostane duša trdovratna, izpro-meno bolnikovi sorodniki taktiko in poskusijo dušo prestrašiti. Okrog hiše umirajočega bolnika kričo na vso protege, zažigajo žabice in sklepajo roke, da bi ji zastavili pot. Med lovci duše se najdejo vedno taki, ki so dovolj urni in spretni, da pridejo bežeči duši na sled. ('mi se to zgodi, zakliče spreten lovec:"Tu jo!" In pokliče drugega lovca na pomoč. In potem si hite na dotični kraj.. I* ——-—— .__ H i -T x .—»- i El SIROTI |1 - Spisal A, D. ENNEBY 201 VELIKA INDIJANSKA PROSLAVA Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 We* 18 th StraaL New Ypcfc se bo vršila prihodnji mesec v Niagara, N. Y. Udeležila se je bodo štiri indijanska plemena. - Vabilo- so poslali tudi predsedniku Booseveltn, in na sliki vidite tekača na poti v .Washington. Roger je stisnil pesti kot da hoče planiti nanj. Toda v naslednjem liipu je obrnil pozornost obeli nase ropot lia stopnicah- Oba sta se ozrla na stopnice, kjer se je nekdo prepriral z vojaki in biriči, ki ga niso pustili naprej. — Počakajte ine, gospod vitez! -r- je kričal prišlec ves iz sebe, — hitim vam na pomoč. In otresel se je živeli liajtrdovratnejšiii nasprotnikov ter planil po stopnicah k vitezu; bil je Pieard. — O, jaz nesrečnež! — je vzkliknil ves iz sebe; o prepozno prihajam. Vendar pa ne mo mogel nihče trditi, da sem zapustil svojega gospoda v stiski in nesreči. In obrnjen k Marestu je vzkliknil: — Odvedite me, odvedite me! Evo me. tu sem, uklenite me!... Oe je 'kdo kriv, sem jaz, il končno prisiljen potisniti ga med svoje biriče in kreniti z njim na policijo. " In množica, ki je čakala, da zagleda groznega zločinca, se je morala zadovoljiti s pogledom na -dobri čin o Picarda, ki se še ni bil pomiril, čeprav mu je bila želja že izpolnjena. Ker je odpadla težko pričakovana senzacija, ni bilo na ulici zijal, ko sta stopila vitez de Vaudrey in doktor Herbert čez dobre četrt ure skupaj iz krčme in sedla v kočijo, ki je takoj odrdrala proti sredini mesta. IV- Doktor Hebert je bil prispel do krčme, kjer je čakal vitez, bas v trenutku, ko jo liotel Marest s svojimi agenti aretirati viteza in Picarda. Na poti k vitezu se je zdravnik še bolj prepričal, da je neobhddiio potrebifo, da pride Roger h groficini bolniški postelji. Zadnji obisk pri grofici mu ni dovoljeval dv/omiti o tem, da je bolezen napredovala že tafeo daleč? da je treba seči po vseli sredstvih, ki bi mogla učinkovati blagodejno na telo ali duha "bolne grofice- ZdTavnik ni yee dvomil, da je grofico ločitev od njenega nečaka liudo zadela; — zdravnik je odkrito povedal grofu svoje mnenje q tem. Odhajal je iz palače rodbine de Linieres prepričan, da je ta trenutek najprikladnej-ši za zfoližanje strica in nečaka; in odšel je k vitemu, da bi ga spravil s seboj h grofu. Na njegov pritisk se je Marest omehčal in uda I, ker je vedel, da je zdravnik intimen grofov prijatelj. Poleg tega mu je zdravnik povedal, da prihaja naravnost od policijskega ravnatelja, ki mu je naročil, naj pridejo njegovega nečaka. Nerad sicer, a vendar se je Marest uklonil prepričevalnemu zdravnikovemu glasu. Ko so odšli policijski agenti in radovedneži iz krčme, je dejal zdravnik vitezu: — Vašo besedo iinam.N Pojdiva takoj h grofu..-r Odlašati ne sineva. — Za boga, kaj pravite? — je vzkliknil Roger ves v skrbeh. — Kaj je grofica tako nevarno bolna. — Vedno sem trdil, da je njena bolezen resna. Danes vam pravim: Vitez, zdaj ni več mogoče oklevati; naj bo vas odpor proti temu še tako hud, vendar morate takoj v palačo grofa de Liniercsa. Molče in ves zbegan je Roger sledil zdravniku. Cim sta sedla v kočijo, je zdravnik menil, da bo dobro poučiti viteza, kako naj se vede, če bi se policijski ravnatelj spozabil do zmerjanja. — Vse morate mirno poslušati, dragi moj, — je dejal vitezu. In ker je obšla viteza pri tej misli jeza, je dejal vitezu: — Naj vas popade še tako divja jeza, vendar morate vse mirno prenesti v interesu nje, ki vam je bila mati... Sicer pa imam \ašo izrecno obljubo... Katko bi pa sploh mogel dvomiti, da vaša naklonjenost grofici ne bo zatrla vsakega drugega čiivstva? — Obljubil som vam, da se bom vestno ravnal po vaših nasvetih, — je odgovoril Roger; — s tem, da sem vas takoj ubogal, sem dokazal, kako visoko cenim in spoštujem drago grofico, ki trpi zauie in zaradi mene-Vse, česar vas prosim, dragi doktor, je samo t«», da mi dovolite stopiti domov in spra /iti v red svojo obleko. — Izvolite, — je odgovoril zdravnik. 1 nagnil se je k okencu, da. bi povedal kočijažu, kam naj zavije. Zaradi to zakasnitve je lahko prišel Ma-rest v palačo rodbine de Liiiiieres prej nego begunec, da je obvestil policijskega ravnatelja o vsem, kar se je zgodilo v krčmi v predmestju Saint Ilonore. Ko je zvedel, da so viteza našli in da ga bo kmalu zopet videl v svoji palači, je bil grof ves iz sebe, med mešanimi občutki je prevladovala v njem jeza. V srcu so se mu odprle stare rane, ko je zvedel, da se trmasti nečak vrne. Orožna ljubosumnost, ki ga je mučila že od prvega dne zakonskega življenja in ki jo je podžigalo tajno Dianino gorje, se je zopet oglasila z vso silo in mu vsilili trden sklep priti do dna resnici, ki je o nji v hipu že mislil, da jo drži v rokah- V svoji razburjenosti je namignil Mare-stu, naj odide, čeprav njegovo poročilo še ni bilo končano. Marest je misel globoko razočaran. Grof je hodil dolgih korakov po svojem kabinetu, tu pa tam se je ustavil in prisluškoval najmanjšemu ropotu, ki se je začul iz predsobe. Čim se je pa prepričal, da viteza še ni, se je začel znova jeziti nanj. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le; pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala* Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Naroda" 11 ■! mmrnm "CI LAB H1EQ D An ftEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 10, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ] IU WEST lath STREET NEW TOBK, H. T. A PI&ITE NA1C ZA CENE VOZNIH LLTTOV, RE- B ZER VACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO- ** TC VANJE L—w——nmimimmm—B— ourg WaMhinpton v Havre* % AltM-rt I'ailin v Hamburg 28. septembra: Bremen v Bremen 29. septembra: ('mite tli Savioa v Cenoa lie de France v Havre 3. oktobra: j Aquitania v ChprlKiurif I I »eutsehland v Hamburg lies. Harktobra: I' -u. ({urg I 25. oktobra: Alb«-rt Ballin v Hamburg 126. oktobra: i Hympic v CherlfOurg 27. oktobra: Kuri >|i.i v Itri-m^n Chant plan v Havre C*»nt»- di Savoia v Genoa 31. oktoora: Berengaria v Cherbourg I M ulscldand v Hamburg 7 dni do JUGOSLAVIJE j * NA (iOKNJIH BRZO PAKMKIH Ekspresni vlak oli Bremen in Kuropa v liremerhaveu |[ zajantfi utlihno potovanje do UllHJANK | Ali potujte s priljubljeni- f« ^ ■ ■ . i i f* ■ ■ £ mi ek-spresnimi parniki: V W L U IVI D U DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN j Tudi redna odplutja z d«* Izborite železniške /veze liro znanimi kabinskimi # od Cherboiirga, Hremt iia | # parniki ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta a!i HAMBURG-AMERICAN UNE • NORTH GERMAN LL0YIi 1 57 BROADWAY, NEW YORK =M| j OKRAŠENO RAZPELO ! Nadaljei'anje s 3. strani. I i ti človek nekaj nenavadnega, Ive, kot človek — Hour. . . Nadvse duller, vsemogočen. Zato j morda tudi njemu izkazujejo, j ljubezen. ga molijo in prosijo, naj jih varuje, naj jim nakla-; ' nja svojo milost in kaj vem, , kaj Še vse. Xokateri ga eelo...** I prestane, a na Evino prigovar-j janje zopet nadaljuje: <4Xeka-j tori ira celo prosijo za kakšen i čudež. Da. .. za povsem nemo-1 goče stvari, a ta razpeti naj l>i ! jili izpolnil onim, ki vanj ve j ni jejo." ' *'Hvala vam. doktor." Stanji* bolnice se je naslednjega <1 in- poslabšalo. Ko je | doktor prišo]. jo moral prizna-! ti. tla je skoraj izgubil vse 11-i panje.. . in odšel je. ne da hi j se bil obrnil. Kva pa je nato 1 >!a, da izvrši namero, ki jo je j ves dan 1lo>ila V sebi. Kot je j videla malo Genevieve, tudi I j ona natrga kito poljskega evo-! tja. «ra položi na križ. poklekne in s sklonjenimi rokami in z J očmi uprtimi v Krista tiho še-1 peče: I 'Razpeti! Komaj le poznam, j Nič ne vem o tebi. samo ono,! l;ar mi jo včeraj pravil dok-j ) tor. . . Tako malo.. . Pa ven-! j dar zadosti. «la te morem nekaj 1 j prositi. .. t'e me moreš sliša-j t ti. me ]»os1ušaj. Mama mi umi-J ra... O. Razpeti, o katerem mi jo doktor pravil, da si zelo dober in da moreš delati čudeže. ozdravi mi mamo... Ozdravi jo. in vsakikrat, kadar bom Šla mimo kakega kriza, se bom -pomnila nate in Ti izrekla pozdrav in zalivalo. Še več bom storila, če ozdraviš mamo; vso svoj«- življenj«*, v kolikor mi bo čas dopuščal, bom vsak dan ; krasila Tvoj križ.. Iz oči ji je kanila solza. Njen dobri an- i gel pa je nesel njeno prošnjo svojemu Gospodu. Ko se je Eva vrnila, je na- 1 Šla svojo mater v globokem, mirnem spanju. Naslednjega dne j«* pričela okrevati.. . < 'e srečate ktl a j samoten, j križ. prisrčno okrašen od nepo-| znane roko, spomnite se na nta-j lo brezbožnico Evo... I OBESA SE f - i \ -ako I o t o v avgustu imajo v italijanski vasioi Sardevoie ' pasijtniske igre in mesar %Ro- nionik Otello žo Ji h*t igra vlo-1 go Judo lškarijiita. In baš ta vloga ji- tlaloč naokrog znana, | kajti Otello jo j g in zelo roali-j stično. Iz -v. pismo vemo, da | so j.- .Judež obo-il. In t Moli.i j tudi visi pot ali pa šo več m:-j mit. iVC. ila j«- to malenkost in • la bi lahko visol eelo deset mi- | nut. So\ oda so pa mora iirral«*c I tudi za tako vloiro temeljito ! • • * * • j pripetiti, da bi obvisel v zanjki in bi morul njegovo vlogo pre-, ; vzeti kdo dnnri. | i rretl letošnjinu pasijoaski-' mi igrami v Sardevoli je bil l i < »ti*llo na iMbliliu v neki alpski j j vn-li-i. kjer j«* pridno pri-1 ! pravl jal na sv.»j nastoj». 17. ju : lija -la prihitola v va>ieo «lva I tnri-ta in vsa pr«*striiš«*na pi»-J vodala. ila sta našla v bližnjem gt»Zilii i»beŠi'iii*a. \*aŠ«"aiii so bi-ti'li tja in n*s so naši obešonea. ki ji- pa z olkoma nogama br-i i»l, ko si» ga boleli sneti z drevesa. Bil je t Mello. ki se ji* pripravljal na svojo vlogo. Niliče mu pa ni verjel, smatrali so ira za norca in brzojavno so olivostili njoirove sortMlttiki*. Seli- ko jo prii«*l (».l-rovur. so ; 11 ► n v-rjoli in ira nfso več nail , i«*goVidi pri skušnjah z:i bliža j joči -e nastop. j Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pil rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globiu 6 Inčev. — Visok J« 10 lntev. MODERN VZOREC UASBN PREDMET, KI JE KULTURNI VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VI?EP $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "QLAS NARODA", OZIKOMA 8E NA KOCK. OA PORE ZA — ^ J 75 "GLAS NARODA" Z DEŽNIKOM PROTI OGNJU Angleški ognjegasei so opremljeni s pripravo, ki je popolnoma si i č na dežniku. Ž njo .se jim je mogoče podati v neposredno bližino ognja. Priprava je seveda iz ashesta. da se ne moro vneti. GLADOVNA STAVKA ŠOFERJA- _✓ Lastnik hotela v Beausoleilu v Franciji se je moral obrniti na policijo, ker mu dela 55-let-ni Švicar Emil Amman hude preglavice. Mož se je nastanil j v njegovem hotelu, vnaprej je plačal najemnino za 14 dni. po-! tem je pa legel na posteljo in izjavil, «la ne bo ničesar zaužil.: Pripeljal s«' je iz Amerike in v francoskem hotelu je sklenil začeti gladovno stavko. 1 lote-j lir ga seveda ni mogel posta- ( viti pod kap, saj je plačal na- j jemnino vnaprej, pač ga je pa ■ hotel pregovoriti, naj si izbi je' to misel iz glave. Bal se ji* na-! mreč posledic gostove gladov- J ne stavke. V sobo 11111 je pošiljal lepo sobarico z raznimi de-j likatesami, toda Amman jei vsako jed odločno odklanjal.] Samo jezik se mu je tu pa tam! razvezal, ko je videl pred so- j boj lepo dekle. ; Hotelirju je povedal, ila jej bil šofer petrolejskega magna- j i ta Rockefellerja in ila ga ji' j i gospodar odpustil pod pretve- , vo, ila porabi avtomobil pre-' več bencina, čo šofira 011. To! j mu pa še ni bilo dovolj, obrnil | } se je na oblast prošnjo naj Am-1 mana izžene kot nadležnega j tujca. In tako se je tudi zgodi-j lo. Amman ji* dobil vozni li-:! stek do Evrope. Za gladovno!*1 stavko, se ji* odločil v nadi. da! ! bo Rockefeller zvedel za to in ! * ga sprjeel nazaj v službo. I\> ' 1 licija je vz«*la t«► na znanje in i izjavila, ila si» zinleva nič n«* j ! tiče, ilokler ji* Amman živ.! Zdaj se pogaja prestrašeni hotelir z upravo bolnico, da bi ga rešila odgovornosti za usodo 1 kandidat atega čudneira sanm- ' mora. ! 1 |4---h ^ j* i1 i1 Poziv! Izdajanje lista je v zvezi \ I m velikimi stroški. Mno ! go jih jet ki so radi tU J bih razmer tako priza {' deti, da so nas naprosili, ! t da jih počakamo, zato i naj pa oni, katerim je / I mogoče, poravnajo na ! I ročnino točne. i ---- Uprava "Q N ____ l . SS^i =========~~~ 1 IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. 17. poglavje. Medtem časom je šel gospodar z Božom v svojo pisarno. Tukaj mu ponudi cigare in liker. — Tako, gospod doktor, sedaj je malo bolj domače. Sedaj bova nekoliko govorila o vasi iznajdbi. Kar se tiče patentnega urada, je stvar gotova in vaš izum je sedaj naši tvrd-ki zagotovljen. Vse je v najlepšem teku in sedaj se morava . sporazumeti o poglavitni točki — glede vaših zahtev. Kako . ste si mislili o denarni odškodnini? x Božo si prižge cigaro in zamišljen gleda za oblakom dima. , — Prepustim vam, gospod ravnatelj, da sami odločite. Rovnatelj Herder vtakne roke v žepe vestje in od stra- i ni gleda Božov obraz. 1 — Povem vem, da v takih zadevah nikdar ne stavim svoje ponudbe, temveč se vedno omejim na to, da poslušam zahteve. ' Božo se nekoliko zasmeje. ^ — Vem, da ste izboren trgovec, gospod ravnatelj. Tudi sam bi rad tak postal in zato vas prosim, da mi poveste, kaj < vam je moja iznajdba vredna. Ravnatelj se glasno zasmeje ter potrcplje Bozota po rami. i — Olej, glej! Torej tudi vi hočete biti dober trgovec.? — Pri vas bi se rad naučil, gospod ravnatelj. j Tudi Herder gleda za dimom svoje cigare. Xato pa pra-^ Vi počasi: — Hm! Xo, torej, ker sem vam posebno naklonjen, go-spod doktor, tedaj l»om opustil svojo navado in vam bom sta- ;^ vil ponudilo. Torej — plačam vam d vesti tisoč za vašo i zna., d- ^ bo, ki potem preide z vsemi pravicami v mojo last. i Božov obraz ga ni izdal, da ga je navdajalo veliko vese- L lje. Pokazal se jo v resnici dobrega trgovca in si pravi, da je!, njegova iznajdba mnogo več vredna, ako jo tako visoko ceni ] tak industrijalec kot je ravnatelj Herder. f In čez nekaj časa pravi mirno: f — Za takega reveža, kot sem sedaj jaz, je to velika iz- j kušnjava, gos|»od ravnatelj. Toda vem, da vam lw> moja iznajdba prinesla velik dobiček, ne vem pa, ako mi bo usoda j kdaj naklonila tako priložnost. In zato moram sedanjo pri- : ložnost izkoristiti. In zato mi je vaša ponudba prenizka. ^ Ravnatelj se nemirno premika na stolu. r — Gospod doktor, mislim, da sem vam ponudil dovolj t visoko ceno. Božo skomigne z rameni. .j — Pri današnji majhni vrednosti denarja je premalo, , ako bi hotel biti s to ponudbo za vedno odpravljen. — Hm! Tedaj pa stavite svojo zahtevo. Božo Kloltoko dahne ter ravnatelja ostro pogleda s svojimi sivimi očmi. > — Sprejmem |»onudeno vsoto Vot prvo plačilo. Pozneje ' pa hočem biti deležen pri čistem dobičku, katerega bo dobila!' tvrdka od mojega izuma — recimo — deset odstotkov. ! Ravnatelj Herder skoči na noge. j — Izključeno, moj dragi gospod doktor. Kaj pa mislite7j To more iti v nepoznane višine. | Božo niti ne trene z očesom. ( — 1'pam saj. gospod ravnatelj — prav niČ nimam proti J temu, ako dobite še tako velik dobiček — toda sam hočem bi-1 ti pri tem udeležen. i Ravnatelj Herder gre nekolikokrat po sobi in tja. Xato pa naenkrat obstane pred Božom. — In če nam vaša iznajdba ne prinese nikakega dobička? Božo ostane miren. — i 'e vi ne bi bili o tem tako prepričani, kot sem jaz, da bo iznajdba prinesla velik dobiček, tedaj mi ne bi bili obljubili takoj dvestotisoč. Ravnatelj ga nekaj časa začudeno gleda, nato pa se glasno zasmeje. — Vi ste zelo pretkan trgovec. Pri vas bi se človek še« mogel kaj naučiti. Tudi Božo se nasmeje. — Vi ne, gos|Hxl ravnatelj. Tak trgovski ženij, kot ste vi, ae od takega pričetnilca, kot sem jaz, ne more ničesar naučiti. Toda pri vas «-in se žo marsikaj naučil, odkar imam čast z : vami delati <1udil sem se vam in sem si rekel: & hočeš v živ-.1 ljenju priti naprej, odpri oči in se uči od svojega šefa. Nekaj časa hodi ravnatelj zopet po sobi. Xato zopet ob-stopi pred Božom in ga molče pogleda. Njegov obraz ima globoke zareze.-Vsa prijaznost ga je minila in njegove oči gledajo trdno in od h »č no. — Torej — sod a j tudi moja zadnja beseda: dvestotisoč takoj in jiet odstotkov od čistega dobička. In prav nič več. Ako se vaša iznajdba izkaže za naše podjetje dobičkanosno. je ne smem še l»olj obtožiti. Božo odloži cigaro. — S tem sem zadovoljen. gos)>od ravnatelj. Ravna tej se zgane. — Kaj? Tako naglo ste s«- premislili? Božo se smeje. * — Takoj od Hjtočetka sem hotel imeti samo pet odstot-1 kov, kajti znam pro računat i. kako visoko se sme stvar obtožiti. Toda. ko hi bil takoj zahteval samo pet odstotkov, bi mi vi kot trgovec obljubili samo polovico. Herder ga nekaj časa začudeno gleda. Xato pa se glasno zasmeje in pravi: — Sto vragov! Pa sem vas smatral za novinca! Vi me prekosite, moj draifi gospod doktor. Toda veseli me, kako ste I stvar zoblali. Korenjak ste. Toda nekoliko ste me vendarle | napačno presodili. Sedaj vam morem no veda t i: net odstotkov sem vam hotel takoj spočetka ponuditi. Ne pustim pa se premagati in z vsemi svojimi lepimi besedami ne bi spravili iz mene niti beliča ve. Videti sem samo hotel, kakšnega trgovca se boste izkazali. No, ni slabo. Sploh pa — tudi vi morate zaslužiti. Živeti in pustiti živeti je vedno moje geslo. Trgovec, I ki hoee sam vse zaslužiti, je slab računar; kajti, če hoče v sbojem podjetju imeti dobre ljudi, jih mora držati in za to skrbeti, da skupno z nami z zanimanjem delajo. In prepričan sem, da nam bo vaša iznajdba prinesla velik dobiček. Cela stvar ima roke in noge. Sploh ste vi zelo zmožen in vsa čast vam! Veste, vaš prijatelj Kolniko je tudi zelo dober in nadarjen, toda od njega bi bil to iznajdbo dobil cenejše. (Dalje prihodnjič.) ^MBILfc ii iiiiii'L li . .1. . ■ .tj.