r 290. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. decembra. XIX. leto, 1886. Iihaja vsak dan sveter, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeuan za a v str i j sko-o go ra ko deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za •den mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnblj ano hrer pošiljanju na dmn za \ae leto 13 gld., za četrt leta :i gld. 30 kr., za iedon niesee 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s.: po 10 kr. za sne* , po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor pofitniua maša. Za oznanila plačuje se od četimtnpne petit-vste po 6 kr., če se oznanilo jedeukrat tiska, po 5 kr., Ce so dvakrat, in po 4 krče se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ne izvole irankirati. okopiBi s> ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Budolfa KirhiSa hiši, „Gledališka stolb^. Upravništvu s»e blagovolijo pošiljati naročnin", reklamacije, oznanila, u j. vho administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (III. seja dne 17. decembra 1880.) (Dalje) Dr. Vošnjak opomni, da se je vsled naro čila deželnega zbora pogodba z usmiljenimi sestrami ponovila le za jedno leto. Doseglo se je že marsikaj, deželni odbor bode energično postopal in vestno ravnal ter upa, da bode prihodnjemu deželnemu zboru predložil določene predloge. Predlog se potem vsprejme. Rešilo se je potem dolga vrsta prošenj. Dovolile so se Alojziju Progarju iz Mirne Peči, ko dokaže, da je vsprejet v akademijo umetnostij na Du-naji, 100 gld.;Ant. Ažbetu, učencu akademije umetnostij v Monakovem, 100 gld.; Ferdo Veselu, učencu akademije umetnostij v Monakovem, 100 gld.; Jakobu Kralju, učencu na c. kr. državni obrtni šoli na Dunaji, 150 gld.; Alojziju Gaoglu, učencu na akademiji umetnostij na Dunaji za jedno leto po 20 gld. na mesec; Urši Zanošknrjevi, udovi dežel -nega uradnika, se je podaljšala miloščina 25 gld. na tri leta; za siroti pokojnega deželnega oticijala Lovšina dovoli se 50 gld. za obe vkupe na leto in naroči deželnemu odboru, da. jima podeli sirotinsko ustanovo po 50 gld. na leto. Za strokovno obrtno šolo v Kočevji nasvetuje finančni odsek (po poročevalci Murniku) 150 gld. podporo. Poslanec Faber pa je nasvetovnl 200 gld., ker je treba razširiti in prirediti poslopje, v katerem se bodo pričelo poučevati pletenje kositer in jerbasov. Tudi želi, naj bi se po deželnem odboru za učiteljico Heleno Benedikter nakupljeno orodje za učenje o tej stroki podelilo Kočevski obrtni šoli. Šola ima od Stampfelnove ustanove zaklade le še 1000 gld. in le nemški šulferajn jo gmotno podpira z večjo vsoto. Poročevalec Murni k pravi, daje nasvetovana vsota zadostna, orodje zaželjeno pa se je že šoli oddalo. Predlog odsekov se potem vsprejme. Ra-deški občini dovoli se za stezo ob Savi 250 gld. Dr. V o šnjak poroča potem o prošnji kraj-nega šolskega sveta v Dolenjem Logatci za podporo za šolski vrt. Poročevalec pravi, da je pač veselje gledati uspehe tako izvrstnega učitelja, kakor je v Logatci, kjer je najvzgledneji vrt. Za ograjo bodo že občani skrbeli, a drugih troškov je dovolj, torej LISTEK. Tehniško preiskovanje nekaterih podzemeljskih otlin, vodotokov in jam mej Vrhniko in Planino. (Dalje.) Dospevši čez ta propad, so tla mehka ilovčasta, tako, da je hoja jako težavna, na nekaterih mestih pa celo nemogoča. Iz blatnih tal moli sem ter tja ogromno skalovje, ki kakor oblika svedoči, nekdaj ni bilo na onem mestu. Tukaj ti je pa tudi veli-kansk, reči smem, dosedaj največji podzemeli 8ki prostor, kar jih poznamo v Kranjske j. Z ilovčastim blatom, katerega gotovo na-stopivša voda nanaša, zravnana tla merijo, kakor je gosp. inženir Putik izračunil, nad tri orala. Nad vsem tem velikim prostorom pa je le jeden mogočen obok, toli visok, da z ono primitivno razsvetljavo, ki so jo preiskovalci imeli seboj, ni bilo mogoče najvišjega obočja videti. Ta mogočni hram je celih 223 metrov pod površjem, a ni še najnižji te jame. nasvetuje, da se dovoli 150 goldinarjev. Predlog so vsprejme. V imenu finančnega odseka poroča dalje dr. Vošnjak o prošnji šolskega vodstva v Cerknici za podporo za šolski vrt. Ta občina je zelo razši rila šolsko poslopje in zaradi tega zazidala nekoliko šolskega prejšnjega vrta, kateri je zdaj premajhen, torej treba dokupiti nekoliko sveta. Dr. Vošnjak nasvetuje, da se dovoli 50 gld. (Vsprejeto,) Poslanec K lun poroča v imenu finančnega odseka o prošnji društva „Glasbena Matica" za podporo. Poročevalec pravi, da se mora vsekako toli izvrstno delujočemu društvu dovoliti že prejšnja leta določena podpora 50O gld. in to ne le zajedno leto, temveč, da bode društveni odbor glede proračuna vsaj nekaj let gotov, vsaj feft tri leta. Ker pa ima „Glasbena Matica" sedaj po razširjenji šole, U i šteje do 200 učencev, mnogo troškov, in ker se iz prošnje vidi, da ima društvo velik nedostatek, nnsvi-tuje tiuančni odsek, da se izredno dovoli za leto 1877 še 200 gld. podpore. Baron Apfaltrern izjavlja, da bodo njegovi somišljeniki glasovali le za 500 gld. na 3 leta, za 200 gld. izredne podpore pa ne. Za to „Glasbena Matica" niti prosila ni, in kako se hoče zdaj dovoliti 200 gld., ako se prej strokovni šoli v Kočevji ni hotelo dovoliti 50 gld. več. Profesor Šuklje opomni, da argumentacija gosp. predgovornika ni posebno srečna. Kočevska šola je ostala v svojem delokrogu, kjer je bila, „ Glasbena Matica" pa ga je močno razširila. Kočevske šole in „Glasbene Matice" pač ne gre primerjati, prva je važna le za Kočevje, druga pa za vso deželo. „Glasbena Matica" goji domačo muzikalno umetnost in zaradi tega ima njeno delovanje velik kulturni pomen. Zategadelj je pač vredna podpore bornih 200 gld. Naj bi kranjska hranilnica podpirala »Glasbeno Matico" tako bogato, kakor Filharmonično društvo, potem deželnemu zboru ne bodo treba dajati 200 gld. izredne podpore. (Konce prlh.) Deželni zbor istrski. (V. seja 16. decembra.) 22 poslancev. — Danes so na vrsti včerajšnji predlogi poslanca Spinčića in Ca m p i te 11 i j a in sicer pri šolskem proračunu za 1887, da si poslanec dr. Costantini trdi, da je bila včeraj zavr- žena prošnja učiteljev in s to tudi omenjeni predlogi. Predsednik je baš nasprotnega mnenja in bode dal glasovati o predlogih pri obravnavi dotičnih rubrik. O šolskem proračunu s pokritjem iz deželnega zaklada 1 1G.8G4 gld. poroča poslanec dr. Lius. V imenu šolskega odbora izjavi poslanec dr. Scam-pichio, da ta ne pristaje k omenjenim predlogom. Poslanec Spinčić temeljito zagovarja svoje predloge in posebno zavrača J glavna ugovora večine: troški in neuspehi v šoli. Glede prvih ve, da rastejo, a moglo bi se štediti drugod. Primerja Češko, ki trosi 7 milijonov na leto. Kes so tam drugi odnošaji, a ra zmerno je razlika vendar prevelika. — Deželni sluga dobi letnih 365 gld. Mar ne zasluži učitelj take plače ? — V drugem oziru pa tudi niso učitelji vsega krivi, nego razni odnošaji, kakor neredno obiskovanje šole, pomanj-kovanje učnih sredstev, nepoznan je učnega jezika, protivnost nekaterih proti šoli ittl. Vse to odpravite, gospoda, potem naj bode učitelj odgovoren za ne-uspi h. Priporoča torej svoje predlogo letos v obliki remuneracij, a k letu naj se zakon v tem zmislu predela. — Pri glasovanji padejo ti predlogi z vsemi proti 3 (narodnim) glasom. Pri remuneraeijah za ženska ročna dela priporoča poslanec Spinčić, da se dotične učiteljice bolje podpirajo, nogo dozdaj. Dr. Campitelli utemeljuje svoj predlog, naj bi se dalo podučiteljem in podučiteljcam letne podporo 60 odnosno 48 gld., kar bi na leto znašalo okolu 2000 gld. Poudarja, da to je najmanj, kar se more dovoliti. Poslanec Spinčić podpira ta predlog, .ker so njegovi propali. Poslanca dr. Costantini in vit. Babudor govorita proti. Poslanec]dr Laginja za: Jaz moram delati od jutra do večera, da si kruh služim. Ostro obsojani učitelja, ki zanemarja svoje sveto poslanstvo. To pa so samo izjema in zarad teh ne smejo vsi trpeti. Dajte jim plačo, da morejo živeti in izženite iz služb one, ki ne vršijo svojih dolžno-stij. Poslanec S p i n či ć odgovarja vit. Babuderju, ki je trdil, da so se od l. 1860 dosti poboljšali dohodki učiteljev. Vsem se je poboljšalo: deželnim odbornikom, deželnim in državnim uradnikom itd. In baš zboljšanje stanja suplentov, katero vit. Ba-buder kot protidokaz uporablja, jo najprimerneje, da se stavi v vrsto z zboljšanjem plače podučiteljem. Ko poslanec Campitelli izjavi, da se ni na- Les, katerega se je v tej otlini našlo več metrov od tal na robatih stenah, svedoči, da tukaj voda nastaja, katera, to dokazano še ni. Na strani te otline nahaja so kakih 15 metrov globok propad, v čegar otlini se vidi s primerno razsvetljavo stoječa voda, katera pa vsled tolike globočine menda ni v zvezi s plauinsko vodo. Lepega kameno, kapnika, kakeršnega imajo jame v postojinskem okraji, v tej jami no nahajaš. Jama je baje pregloboka in premrzla, mogoče je pa tudi, da je oni temnosivi apnenec, iz katerega je vsa jama sestavljena, uzrok, da se lepše kamenje ne skaplja. Jako zanimive so v tej jami mnogoštevilne vodne stope, ki se nahajajo. V skapljenih skledicah različne velikosti nahajaš uglajeno, drobno, belo kamenje, ki se vsled močnih vodnih kapelj visokega obočja neprenehoma gibati mora. Ti kamniči, ki imajo obliko školjk, kroglic, kocek, ovalnih plošč itd. so vsled vodnega upliva razkrušeni deli odločene skorje v skledicah (stopah) skapljenega apnenika. Kakor se razvidi, znaša cela globočina Gradiš-niče 288 metrov. Seveda je površje pri biezduu celih 265 metrov višje, nego so uvirki Ljubljanice na Vrhniki. Poleg Gradišnice je mej ljudstvom v okoliei tudi v bližnjih „Kališih" pri potu se nahajajoče brezdno „Kališnica" dobro znano. Tudi tukaj vedelo se ti je veliko povedati, da,v njem prav gotovo teče planinska voda. Pripovedka je mej ljudstvom, da je nekdaj ob poletnem času neka deklica vozila se z dvema voloma in praznim vozom po potu ob „Ka-lišnici". Muhe so živino hudo nadlegovale, da je začela dirjati skozi grmovje. Kališnica bila je takrat z leščevjem močno obraščena, voli so v to goščavo rili in pali z vozom in deklico [vred v globočino. Nikdo ni vedel takrat, kam se je vso izgubilo. Čez več časa pa so našli pri izvirku Ljubljanice na Vrhniki volovsk jarem, krog katerega bil je še ovit robec (ruta) deklice, ki so jo z voloma vred pogrešali. Če tudi se takim pripovedkam navadno le malo verjeti sme, bilo je vendar potrebno to brezdno že zavoljo njegove globočine nekoliko znotraj ogledati si. (Dalje priii.) velo temeljitih razlogov proti njegovemu predlogu in ga priporoča, oglas1 se še jedenkrat vit. Babu-der s svojimi suplenti. Naposled obstane poročevalec pri odborovih predlogih in pri glasovanji pade dr. Campitelli j ev predlog z i» proti 12 glasom. Včerajšnji predlogi poslanca Spi uči ca razcepili so torej večino. Posvetovalo se je 2 krat v odboru, 2 krat v zboru. Nekateri vzeli so dopust za ta dan, dr. Fragiaccomo oddaljil se je za čas glasovanja. Poslanec dr. Campitelli poroča o račun« skem sklepu deželnega zaklada za 1885 z dohodkom 590.078 gld. 41 Va kr in troškom 552.411 gld. 8HVi kr. Proračun prekoračen je za malenkost 226.000 gld.! Predsednik ne odpre generalne debate, nego po pročitanih dohodkih specijalno. Poslanec dr. L a g in j a: (hrvatski.) Da ne bi, kakor lani, kdo rekel, da Vas obtožujemo v jeziku Vam nerazumljivem in da je to nedostojno, ue-uljuduo, govoril bodem ita ijanski, da-si sem prepričan, da Vam tudi to ne bode koristilo. — Nadaljuje italijanski in navaja, da se je za upravne troške 25G1 gld več izdalo, nego je bilo proraču-njeno. Pri javnih stavbah prekoračen je proračun za 28.063 gld. Deželni odbor opravičuje se sicer, da je zidal novo hišo za deželne urade na podlagi zborovega sklepa od 23. junija 1884, kateri pa v svoti 36.006 gld. obsega tudi novo zbornico in odpadek najemščine za sedanjo. Izdalo pa se je dosti nad 36.000 gld., in stavba za zbornico ni niti pričeta! Deželni odbor no sme tako svojevoljno postopati. — Za 150.000 gld. kupilo se je obligacij kreditne banke in 42.000 gld. uložilo se je pri trgovinsko obrtni banki v Trstu. Tako gospodarstvo m pametno. „Mi imamo na stotine potreb na vse kraje Narod gine nam od mrzlice največ zato, ker nema pitne vode. Kadar mi od naše strani prosimo pomoči za kar si bodi, odgovarja nam se, da ni novca! A tu kupujejo ae obligacije kreditnega zavoda po 1028/4. Da bi vsaj državne kupili." (Glas: Neso tuko varne.) Dr. Liginjat „Ako neso te varne, neso tudi Vaše. — Torej ne izdaja se, kar je proračunjeno, a na drug j strani trosi se mnogo nad proračun. Deželni odbor razpolaga z 200.000 gld. t. j.: z dvema tretjinama vseh d e ž e 1 u i h d o k 1 a d!" Predlaga toivj prehod na dnevni red z naročilom dež. odboru, da proračunnnih troškov nema prekoračiti, ako nI) v skrajni potrebi. (Mrmranje na desnici.) Deželnega glavarja namestnik d r. A m o r o s o prizadeva si posebno, opravičiti troške za nove zgradbe, kar pa se mu nikakor ne posreči. — Pravi, da je deželi na čast, da ima gotovine,] in kreditne obligacije kupile so se, ker dobre obresti donašajo. Vsem se ne more pomagati, a pomaga se največ volilnemu okraju dr. Laginje. Ako dr. Laginja nema ozbiivjib ugovorov, je stvar lahka. (Odobravanje na galeriji.) Poslanec dr. Laginja. Hočete ozbil-nejih ugovorov. Zadosti trdi so ti, katere sem na vel. Evo Vam Se ozbilnejih: Vi ste držali pri filijali kreditne banke skoro 200.000 gld. po 3%, a za dolgove, katere imamo, plačevali ^te 5°/0 obrestij. Je-li to šala V — Kastavska občina prosila jo, da jej pomagate plačati gozdne čuvaje in sicer zato, ker je uprava tam tako ostra: da gozd nič ne do-naša. Ako tudi ne bi bilo proračunjeno, morali bi v takem slučaji pomagati. A bilo je v proračunu v to svrho 2000 gld., pa dali neste nič! Na to vrši se kratko besedovanje mej predsednikom i dr. Laginjo, ker mu je prvi očital, d;i govori „ skozi okno". •Poročevalec ugovarja, da dr. Laginja ni imel govoriti o troškib, ker on da je samo dohodke pre-čital. (Se ve, ker ni bilo generalne debate.) Odgovarjal da mu bode torej na svršetku. Končal je poročilo, potrdil se je proračun, a dr. Campitelli pozabil je na svojo besedo. Odgovoril ni dr. Lnginji nič. Prihodnja seja v soboto ob 11. uri dopoludne. „Narodnoga doma- občni zbor bil je včeraj dopoludne ob 11. uri. Ko se je bilo zbralo dovoljno število članov, pozdravi predsednik dr. M osebe došle zborovalce konstatujoč, daje zbor sklepčen, ker je zastopanih 47 glasov, torej nad tretjino vseh opravičenih 137 glasov. Predsednik prečita potem nastopno: Upravno poročilo odbora društva „Narodni dom" za leto 1885. Opravičiti se je upravnemu odboru, da je letos tako pozno sklical občni zbor. Uzroki temu so bile spremembe, ki so se vršile tekom leta v odboru. Velečastiti odbornik, gosp. Ivan Hribar, ki je od prvega začetka našega društva z veliko matiji vostjo urejeval in vodil društvene knjige, in po-sebuo celo loterijsko podvzetje samostojno v rokah imel, se je odpovedal odborništvu. Ker ni bilo dru-zih veščakov v odboru, ki bi dovolj časa imeli na razpolaganje, da bi zanaprej društveno knjigovodstvo preskrbovali, navstale so zapreke, ki so ovirale pravočasno sklicanje občnega zbora. Upravni odbor pri tej priliki izreka svojo naj-iskrenejšo zahvalo bivšemu svojemu udu gosp. Iv. Hribar-ju za njegovo trudapolno, vestno in koristno delovanje za društvo ter obžaluje, da se je taka moč odtegnila daljšemu delovanju v odboru. Društveno delovanje se je mej letom omejevalo na nabiranje novcev v pomnoženje društvenega kapitala. Vsled ustanovitve društva sv. Cirila in Metoda, za katero so se morale napeti vso narodne moči, se ni mogel lotiti upravni odbor večjega podvzetja. Vender se mora pa z veseljem konštatovati, da ga je v tej zadevi podpirala in sicer izdatno podpirala krajcarska podružnica. Vsa čast in zahvala gre gospodom te podružnice, ki so z majhnimi doneski nabrali velikansko svoto 3000 gld. v korist našemu društvu. Drugi del odborovega delovanja bilo je vestno oskrbovanje društvenega imetja, ki danes že obsega več kakor 50.000 gld. Vsled poziva nekaterih narodnih društev v Ljubljani pečal so je odbor večkrat z vprašanjem, ali bi ne kazalo omisliti si kako poslopje za nasta-nenje teh društev. Ker se pa ni pokazala nobena ugodna prilika, da bi moglo društvo s financijelnim uspehom pridobiti si kako primerno poslopje, se ni moglo rešiti to vprašanje ugodno za zahteve teh društev. Iz upravnega odbora je izstopil tudi gosp. prof. Andrej Senekovič, ki je bil kot pooblaščenec Matice Slovenske v zmislu društvenih pravil ud odbora. Na njegovo mesto je Matica Slovenska pooblastila deželnega poslanca gospoda Luko Robiča. Upravni odbor konštatuje, da je društvo „Narodni dom" vsled svojega precej velicega premoženja postalo imeniten faktor v narodnem življenji. Dva načela sta, ki vodita delovanje tega društva. Prvo načelo je, da je društvo vseslovensko, in drugo, da zasleduje kulturni razvoj našega naroda. Teh načrl se je tudi društveni odbor strogo držal in ni pri nobenej priliki partikularistie.no postopal ali pa se z drugimi nameni pečal, kakor s kulturnimi. Društveni program za bodočnost bi bil vestno oskrbovanje dosedanjega društvenega premoženja in neumorno nadaljno nabiranje novcev bodi si s tem, da se pridobivajo novi delničarji, bodi si s prostovoljnimi doneski v zvišanje društvenega kapitala. Zatorej je potrebno, da se vsak narodnjak pri vsa-kej priliki spominja „Narodnega doma", pri vsakej priliki, bodisi vesela, bodisi žalostna, da se spominja, da se hoče v središči slovenskih dežel zidati poslopje kot viduo znamenje celoskupnosti vseh Slovencev. V to pomozi Bog! Upravno poročilo vzame se z odobravanjem na znanje in ko je predsednik g. dr. Mosche overova-teljema zapisnika imenoval gg. Pakiča in Urbam, pride na vrsto poročilo blagajnikovo. Blagajnik g. dr. Stare poroča o društvenem imetku, kateri je razviden po nastopni bilanci: ]>atl. Bilancija društva „Narodni dom" v Ljubljani ca.me 31. decemTora 1685. Imeti. Neuplačarii deleži . . . Gotovina v blagajnici . . Naložena gotovina*. a) v kranjskoj eskompt-nej družbi .... b) v obrtnoj pomožnej družbi ..... c) v kranjskej hranilnici č) v vrednostnih papirjih d) v posojilnici v Postojini e) v f) v g) v h) v i) v na Vrhniki v Celji . na Ptuji . v Pišecah v Kopru . Vrednost inventarja . Kazni stroški in sicer 104 06 b) pisalne potrebščino . 48 01 67 95 č) tiskovine .... 152 10 d) potni stroški .... 121 21 e) troški krnjcarske pod- družnice..... 251 77 t) razni troški .... 167 76 .lednemu deležniku izplačane obresti preveo 9600 — 46 15 123 36 3101 _ 2544* 15 4200 — 1047 7 3 2105 67 2108 [73 2075 — 1020,83 1011139 42241 154 912 86 I ll37 152956164 TT Upisani deleži..... Čisti dohodek loterije . Ustanovnine..... Darovi....... Dohodki krajcarske pod-družnice...... Dobiček pri prodaji vrednostnih papirjev . . Od glavnice narastle obresti Terjatev „Landerbanke" . Deležnikom za izplačilo dospele obresti . . . . i 9400' _ 14014 10 1000 — 13478 66 484 75 958 67 3392 67 — 85 226 94 52956 64 Bilanco priobčili smo doslovno, da se čitatelji uverijo o precej ugodnem stanji društvenega premoženja, dodati pa nam je še to, da bode bilanca za 1S86 1. že presegala 57 000 gld. Pri razgovoru o poročilu blagajnikovom nasvetuje g. drd. Kotnik, naj bi se račun blagajnice, račun prebitka in bilanca posebe tiskali in s kratkim letnim poročilom razposlali članom in rodoljubom, ker bi to bilo podjetju na korist. G. Fr. Ravnikar želi, da se pri tej priFki izda tudi podračun glede loterije. V tej zadevi govore tudi gg. dr. Vošnjak, dr. Stare, dr. Mosche, naposled pa obvelja sklep, da se bode bilanca zanaprej objavljala po časnikih in v posebnih iztisih, po novem letu pa po predlogu g. Murnika izdalo izvestje o vseh letih društvenega delovanja, o loteriji, pu-šicah, krajcarski družbi itd. z bilanco vred, da bodo tako društveniki dobili kratko zgodov.no „Narodnega doma1 v roke. V imenu pregledovalnega odseka poročata pis meno gg. dr. Jarnej Zupan ec in Fr. X. Souvan, da sta društvene knjige in blagajnico pregledala in vse v najlepšem redu in soglasji-#našla. Potem se jo vršila volitev. Izvoljeni so: Predsednikom g. dr. Mosche. Upravnimi odborniki gg: dr. vitez BI e iw e i s Trsteniški (47), Evgen Lah (43), Ivan Hribar (45), dr. Jure (45), dr. Grego- rič (43), Ivan M u mik (43), drd, Kotnik (36), prof. Pleteršnik (45), Fr. Souvan (42), dr. Stare (42). dr. Vošnjak (43 glasov). V pregledovalni odsek so voljeni: Fr. Souvan, Ivau Knez, Fr. Ravnikar, dr. Papež, Vaso Petričič, Pri zadnji točki, to je posamičnih nasvetih, izrekel je g. Fr. Ravnikar v imenu vseh udeležencev gosp. predsedniku na njegovem izbornem delovanji zahvalo, z iskreno željo, da bi se skrbelo in delalo na to, da bi se ideja „Narodnega doma" kmalu oživotvorila. Narodna društva potrebujejo svoje strehe, potrebujejo zavetišča, kakeršno bi imel biti „Narodni dom". Ker novcev še ni dovolj, naj se vzame primerno posojilo. V tej zadevi govore še dr. Gregorič, drd. Kotnik, predsednik dr. Mosche pa izjavi, da bode vse te ž-dje uvaževal in je priobčil novemu odboru, da se po njih ravna. Predsednik prečita potem še gosp. Ivana Hribarja telegram iz Dunajskega Novega mesta, v katerem se izraža želja, da bi skoro v lastnem poslopji zborovali, na kar se zbor zaključi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. decembra. Koroški deželni zbor je že rešil deželni proračun in sicer brez vse debate. Deželne potreb-ščine določene so na 368.300 gld., dohodki pa na 43,751 gld., primanjkljaj 324.546 gld se bode pa pokiil z deželnimi prikladami. V čefllceni deželnem zboru interpeloval je poslanec Knotz namestnika zastran Pražakovega jezikovnega uka7a V svoji interpelaciji se pritožuje, da dotični ukaz jako škoduje Nemcem, ki sedaj na Češkem ne bodo mogli postati sodniki. Nemci bodo vsled tega zgubili zaupanje v pravosodje. Mej narodom vlada zaradi tega velika nezadovoljnost. Vladni organi so ustavili sklepe in resolucije občinskih zastopov proti temu ukazu in neso dopuščali na shodih razpravljati o njem. Nemški listi, ki so obsojevali ta ukaz, bo bili kontiskovani. Tako postopanje vladnih organov nasprotuje členu 13 osnovnih zakonov. Zato bi on rad vedel, s katerimi za konitimi določbami hoče vlada opravičiti postopanje svojih organov in če se jim je dal kak poseben ukaz, kako naj postopajo v tej zadevi. f*uli*ki deželni zbor je bil vlani sklenil, da bi se nekateri predmeti v vzhodnogališnih srednjih šolah učili v ruščini. Poljska večina bilo je to sklenila, da ne bi ruski poslanci vedno zahtevali ruskih gimnazij. Vlada je pa nedavno naznanila gali-škemu deželnemu odboru, da dotičnemu sklepu iz didaktično- pedagogiških ozirov ne more pritrditi brez ozira na to, tla se dotični sklep ne strinja z osnovnimi državnimi zakoni, po katerih je prepovedano koga siliti, da bi se učil druzega deželnega jezika. "Deželni zbor se bode moral v kratkem z nova pečati s to zadevo. Vitanje države. -Bolgaraltu deputacija v Berolinu ne bode nič veselega zvedela. Kakor piše „Nordd. AUg. Ztg.u je ne bodo vsprejeli niti otići jalno niti ofici-jozno. Posamične člane deputacije vsprejel bode kak član vnanjega urada, pa le zasebno in ne kot zastopnik vnanjega urada. — Bolgarska deputacija ni princu Koburškemu ponudila bolgarskega prestola na ukaz Bvoje vlade, ampak jo je k temu pregovoril nek madjarski magnat, najbrž grof Andiassv, ki se jako zanima za bolgarsko vprašanje. liolgurnku vlada se vedno boji, da bi je ne odstranila kaka ustaja. Policijo in Žandarmerijo v Sofiji je znatno pomnožila. Nič manj kakor 1050 žandar m oy in policistov je sedaj v Sofiji, kar je gotovo veliko, če se pomisli, da bolgarska prestolnica ima le kakih 60.000 prebivalcev in ima vlada poleg tega močne oddelke vojakov na razpolaganje. Tako pomnoženje policije jasno kaže, da narod ne mara za sedanje bolgarske vladalce. V V ylunini llumeflifi vrši se sedaj nabiranje vojaških novincev. Nabrali jih bodo 4000. Bolgarska vlada se je jako bala, da ne bi pri novačenji nav8tali kaki neredi, kajti mej narodom vlada velika nezadovoljnost. Odredila je zategadelj, da se novačenje vrši v vsakej občini poBebej, ne pa za cel okraj vkupe, da se ne zbere preveč ljudij. Dosedaj se je povsod novačenje vršilo mirno. — Bolgarski regent Mutkurov odpotoval je v Vzhodno Rumelijo. Carju se je predložil načrt, da bi se vse ruske železnice vojaški organizovale. Vsi uradniki in služabniki pri Železnicah bodo po tem načrtu morali biti vojaki. V ta namen so bode osnovalo 15 novih železniških batalijonov. Projekt se je potem izročil komisiji iz uradnikov raznih ministerstev v pretres. Predsednik tej komisiji je vojni minister. — Jedna zapadnih železnic se bode takoj po Novem letu za poskušnjo vojaški orgauizovala. — Drugo leto se bode dodelala transkaspiška železnica. Zaradi neugodnih finančnih razmer sklenil je ministerski komitet, da se 1877. leta nobena druga železnica ne bode delala — General Anenkov je prišel v Pe-terburg in govori se, da bode imenovan komunikacijskim ministrom. Avstrijski, italijanski in angleški veleposlanik so se pritožili pri f iir.slii vladi proti postopanju Gadban paše v Sofiji. Porta ga bode zategadelj v kratkem odpoklicala. Počakati hoče le tako dolgo, da se začno pogajanja z bolgarskim odposlancem Vulkuvićem, da bode potem lahko rekla, da ga je odpoklicala. ker njegovo bivanje v Sofiji ni bilo več potrebno. Italijanski vojni minister razkladal je zbornici obširno, kako močna da je vojska. Vse potrebno za vojsko se je že ukrenilo in 1. januarja 1887 bode Že večjidel teritorijalne milice organizovan. V mirnem času bode štela stotnija redne vojske 100 mož. Puške repetirke po njegovem mnenji neso neizogibno potrebne, vendar jih bodo omislili, da se povzdigne moralični duh vojske. Šest milijonov pušic z mesom je spravljenih v zalogah, ravno tako jo tudi vse drugo preskrbljeno. Sedanje puške so dobre in bode le po 10 frankov stalo, da se bodo predelale v re-petirke. Sredi bodočega leta bode že vsa stalna vojska imela repetirke. Ker bodo repetirke imele jednake patrone kakor druge puške, ne bode v vojni nikakih ovir, ko bi jih še vsa vojska ne imela. Rezerve in mobilne milice se lahko pešci in topništvo za osnovo dvanajstih divizij takoj mobilizujejo. Orga- nizacija teritorijalne milice se jako hitro nadaljuje, in bode kmalu lahko opravljala vse službo, za katere se bode sklicala. Trdnjave se pa ne smejo preveč pomnožiti. Boljše je manj trdnjav, da so le tiste dobre. Preveliko število trdnjav ovira vojne operacije. Utrjenje Spe/zie bode v kratkem dovršeno. V 14 dneh Italiju lahko mobilizuje pol milijona mož brez milic. Italijanska vojska je tedaj dovolj močna, da lahko varuje narodovo čast. Menj ugodno je pa stanje italijanske mornarice, kakor se razvidi iz izjav pomorskega ministra. Vlada hoče v tem oziru popraviti, kar se je do sedaj zamudilo. Pred vsem si hoče omisliti več torpedovk, ter letos v ta namen zahteva I2l/a milijona frankov. Predsednik nemškega državnega zbora je predvčernj naznanil, da bode prihodnja seja še le po praznikih, 4. januvarija. Temu so se začeli upirati konservativci in narodni liberalci, ki so hoteli da bi državni zbor imel še nekaj sej pred božičem da bode komisija, ki pretivsuje vojaško predlogo, končala svoje delo. Katoliški centrum in naprednjak! so pa temu ugovarjali. Vladni pristaši so na to začeli opoziciji očitati pomanjkanje 'patrijotizma, kar je slednja odločno zavračala. Windthorst je dokazoval, da se vladni pristaši le zategadelj prišli s predlogom, da bi se še ne odložilo zborovanje, ker so vedeli, da zbornica temu ne bode pritrdila, da bi tako vlada dobila kak povod, razpustiti zbor. Vlada naj pa zbor le razpusti, kajti njegova stranka ima volilni oklic že pripravljen. Ko je imelo biti glasovanje, se jo pokazalo, da zbornica ni sklepčna in predsednik je zategadelj lahko po svoje odredil, da bode prihodnja seja še le po Nitvein letu. Po najnovejših poročilih iz MiMluna, vlada tam že skoro popolni mir, samo kakih 400 bivših Madijevih vojakov in dervišev se še klati okrog, pa bi se hitro udali, ko bi so jim približala kaka vojaška sila. Augle&ku vlada hoče z vso strogostjo postopati na Irskem. Poslance Dillona, 0'Briena, Har-risa in Sheebeya so zaprl, ker so zakupnike šuutali, da naj nikar ne plačajo zakupnine posestnikom, kateri je nečejo zdatno znižati. Pozneje so jih izpustili proti visokej kavciji Domače stvari. — (Dnevni red.) IV. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 21. decembra 1886. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika III. dežel nozborske seje. 2 Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Deželnega zaklada računski zaključek za 1. 1885. 4. Deželnega odbora poročilo glede pomanjkanja prostorov v Ljubljanski bolnici in blaz-nici. 5. Poročilo deželnega odbora o nameravanem razširjenji deželne prisilne delavnice, o protipetici jnh obrtnega društva kranjskega in o raznih navedbah zlasti glede kolere v tem zavodu. 6. Dežel nega odbora poročilo z načrtom občinskega zakona za Kranjsko. 7. Deželnega odbora letno poročilo za dobo od 1. avgusta 1885. do 30. novembra 1886. 8. Poročilo gospodarskega odseka o poročilu deželnega odbora glede naprave gozdnih drevesnic. 9. Ustna poročila gospodarskega odseka: a) o proš nji županstva v Kostelji /.a uvrstitev okrajno ceste Kočevje-Brod mej deželne ceste; b) o prošnji okrajno-cestnega odbora Radovljiškega za razdelitev cestnega odbora v dva delokroga; c) o prošnji okrajno-cestnega odbora Radovljiškega za dovoljenje pobiranja mostnine, oziroma cestnine na Blej» skem mostu. 10. Ustna poročila finančnega odseka: a) o proračunu muzejskega zaklada za leto 1887.; b) o računskem zaključku muzejskega zaklada za 1. 1885.; c. zastiviu remuneracije za živinozdravnika v Radovljici; d) o prošnji okrajno cestnega odbora v Kranj I, da bi se posojilo looo gld. spremenilo v podporo za cestne namene; e) o prošnji podpornega društva dijakov v Novemmestu za podporo; f) o prošnji Ljubljanske ljudske kuhinje za podporo; g) o proračunu zaklada učiteljskih penzij za leto 1887; h) o prošnji učiteljev okraja Krškega za zboljšanje njihovega gmotnega stanja; i) o prošnji učiteljev Litijskega okraja za zboljšanje plač; k) o prošnji učiteljev Radovljiškega okraja za zboljšanje plač; 1) o prošnji okrajne učiteljske konference v Postojini za povekšanje plače učiteljem na jedno-razrednicah. — (Trgovinska in obrtna z b o i niča) ima jutri, dne 21. t. m., ob 6. uri zvečer v mestni dvorani javno sejo z naslednjim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Poročilo ob obnovitvi carinskih in trgovskih pogodb z Nemčijo in Italijo. — (Umrl) je preteklo soboto v Badenu F. Z. M. Friderik baron Mondel, generalni pobočnik našega cesarja, 66 let star. — (I meno van j e in odlikovanje.) Okrajni glavar v Logatci g. Anton grof Pace imenovan je tajnikom v notranjem ministarstvu, dekan in župnik Ribniški g. Martin Skubic in dekan in žup- nik Postojinski g. J. Hofstetter častnima kanonikoma stolnega kapiteljna v Ljubljani. — Gospod Josip A It m a nn, župnik v Studenicah v Dravinjski dolini dobil je zlati zaslužni križec s krono. — (Božično darilo.) Kakor vsako leto, tako je odbor gospi j, sestoječ iz gospij Karoline pl. Blei-weis-Trsteniške, Marije M ur n i ko v e in Elize R o b i č e v e ter gdč. Lujize Orlove in Premkove, tudi letos pri dobrodelnikih nabral nekaj darov, da se je 40 šolarjem in 40 šolaricam oskrbela popolna obleka. Včeraj dopoludne razdelila se je ta obleka v dvorani Ljubljansko čitalnice. To slovesnost počastili so s svojo navzočnostjo gospod knezoškof dr. Misija, gospod deželni predsednik baron Wink-ler in gospod deželni glavar grof Thurn-Val-8 as si n a. — (Slovenska predstava) bode, kakor smo že v petek javili, v sredo dne 22. decembra t. I. Dramatičnega društva odbor priredi ta večer igro „Kovarstvo in ljubezen" na čast veleslavnemu deželnemu zboru v slovesno razsvetljenem gledališči. Ker so troški glede kostumov za omenjeno igro znatno narasli, opozarjamo še jedenkrat slovensko občinstvo, da se prav mnogobrojno udeleži te predstave. — (Čitalnica v P o d d r a g i nad V i pa v o.) imela bode redni svoj občni zbor z običajnim programom v gostilnici g. Zgurjadne 1. januvarja 1887. ob 4. uri popoludne. K obiluej udeležbi vabi odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 20. decembra. „Morning Post" objavlja inspirovan članek, ki Turčijo svari pred nevarnostjo njene sedanje, Rusiji prijazne orijentske politike. Prišel je čas, da posvarimo svoje zaveznike, naj ne nadaljujejo politike, katera bi primorala Anglijo, da takoj energično postopati začne. Žaganje Rusije morda v Carigradu prouzročuje strah, a postopanje Anglije utegne biti mnogo uspešneje in bode hitreje Turčiji odprlo oči, da bode videla nevarnosti, ki si jih s svojim sedanjim ravnanjem nakopava. Angleška je'pripravljena nadaljevati svojo tradicionalno politiko: da se mora ohraniti turška država. V očigled resnemu položaju v orijentu pa sultanu in njegovim svetovalcem na noben način ne more dopuščati, da tirajo in nadaljujejo dvoumno politiko, katera bi obstoječe težave le še pomnožiti utegnila. Obotavljanje in omahovanje Turčije v sedanjem trenutka bi angleško vlado brezpogojno prisililo, da bi na žuganja Rusije odgovorila z ukrepi in koraki, kateri bi Turčiji hitro jasno dokazali, da je njena sedanja politika njenim lastnim interesom v Evropi in Aziji jako škodljiva. Sedanja politika Turčije nalaga Angliji dolžnost, da uvaža najboljša sredstva za varstvo svojih interesov brez ozira na turške države osodo. Sofija 1!>. decembra. Angleški agent Lascelles odpotoval v London. Poslano. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, (817—18) skuseno iu od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti gabasanju. — 1 Skatljiea k lf> pil 15 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred |iouure(wiiJeiii uc j »Ko Hvwri. — Pristne so samo, Če huk vsaka Akatljica rodeče tiskano našo protokolovano varstven j znamko ,,tfvetl Leopold" In n;iši> firmo lekarn« »»prt «*V. Leopoldu", Dnniib uieMto, Kcko tlv.tr Spi«—«!- uud ■■luiikeiigaatte. ■ Dobivajo se v lekarni CS. IMecoli. Zahvala. Na5a želja pri Badnji -.ihvali s dne (J. t. m ni ostala dolgo breg Izpolnitve, kajti v teku tedna podarila nam je zopet roka blagega narodnjaka, ki pa neoe imenovan biti, 5 gld. za .narodno šolo". V imenu revnih ucenoov in v imenu podpisanega učitelj stva izreka se tcin potom vrlemu dobrotniku iiajprismiejSa /.abvala. Komenda, 15. decembra 1880. Avg. Klančar, Josip Mesner, učiteljicu. nadiičiielj liOlcri\nv Ni'cčke 18. decembra. V Trstu: 65, 52, 42, 7, C2. Tujci: 19. decembra. VVeisa iz Budimpešte. Pri ni* no: iz Trsta Pri Mal'elt Dr. PodpeČnik il Linca. — Tandler i Dunaja. -Gradca. — Hibsch z Dunaja. — Pozzetto z Dunaja. — Bohnisel - Dr. pl. Kalserteld iz Meteorologično poročilo. J Caa npuko vanj z Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Neb.. Mo Urina v mm. 18. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732-89 mm. 731 19™. 73202 m. 5'4" C 8 0-0 12-2° C al. jz. si. vzb. z. jz. obl. dež. obl. 9 30 m«, dežja. b 19. dec. ' 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731 89 mm. 732-73 mm. 732 37 mm. 11-6° C 132° C 11-4° C si. J z. si. j z. si. jz. obl. obl. obl. 9 60 mm dežja. Srednja nad normalna). temperatura 980 in 121", za 101 0 in 14 0 JD-CLaaaJslsa, "borza, dn6 20. decembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta........... 5" (1 marčna renta. . . ...... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije......... London ............ Srebro .......... Napol. ..... C. kr. cekini .... ... Nemške marke ... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 gld. Ognka zlata renta 4%, . . . OgrBka papirna renta 5°/„ 6* 0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/„ 100 gld Zemlj. obe. avstr. 4Vt° 0 zlati tast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. Kreditne srečke .... Kudolfove srečke..... Akcije anglo-avstr. banke . Traminway-društ. volj. 170 gld. žele 100 10 120 a. v 82 gld. 05 kr. b2 r 50 111 «0 99 n 45 877 — 288 _ 70 126 30 9 n 98 * 5 n 97 61 • 95 131 ■ — 167 50 103 85 93 60 105 _ 50 117 50 124 „ — — q — » 98 ji 40 178 BO 19 25 111 — 215 25 Potrtim srcem naznanjajo podpisani preža-lostno vest o Bmrti svojega očeta, oziroma starega očeta in tasta, gospoda FELIKSA KNIFICA, ki je danes ob 1. uri zjutraj po dolgi bolezni, previden 8 sv. zakramenti '.a umirajoče, v 73. letu svo'e starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek 20. t. m. ob 3. uri popoludne. Sv. maše se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi. Blagi ran j ki bodi priporočen v molitev in pobožen spomin. (932) V Vipavi, 19. decembra 1886. FelikM KniHc, beneficijat, France Knlfic, trgovec, ltajko linilit-. trgovski pomočnik, Kmcsl Kiiiliv, ces. kr podčastnik, sinovi. — Ivana Knillc rojena Caratlitinlk, sinahn. — 1'rauce. I.iuil. luiua. vnuka in vnukinja. Za večjo kmetijo na Spodnjem Štajerskem išče se zanesljiv gornik (vincar), ki je spreten v kmetijstvu, in sicer s 1. jaiinvarjcui — Pisma s šifro: \Y. F. 125 naj bo pošiljajo uprav-ništvu „Slovenskoga Naroda". (928—2) «J j>r*i li 1 f i d noj na prazniška darila. Za odraščeue: Funtek, Zlatorog planinska pravljica. \legantno vezan z zlatim ob-rezkoni 2 gold. Gregorčičeve Poezp vezane 2 gold. za mladino: Odkritje Amerike. Spisal H. M a J ar. Cena 1 gold. 60 kr. za deca: Knjjžjce s podobami vsuka s 6 barvotiskanimi podobami: Pepelka, Trnjeva rožica i rt Sneg/ulčica v 4°, vsaka po 50 kr. Pravljice o Pepelki, Obntem mačku in o Meči kapici v 8°. vsaka po 25 kr. Robinzon, Dežela lenuhov in Pritlikovec v 16°, vsaka po 15 kr. Prodajajo se po vseh knjigotržnicah. Založila Ig. »1. Kleinmayr & Fefl. Bamtierg vLinUliant 896—1) Kri čistilne trcoljice so se vselej sijajno osvecločile pri zahnNan j i *Io-v«>*krga tele»a, glavobola« navalu krvi, otrpnfiiili u - ih. skaieiiein želodci, po- 9 m >t ti j K a »j i Blatiti «lo Jedi), Jetrnih in ol»i- a atiilk boleznih, in presegajo v svojem učinku W vsa druga v reklamab toliko proslavljana sredstva, p Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna jfc škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatljaini 1 gld. I 5 kr. — Manj kot jeden zavoj se s pošto no ra/.- y pošilja. — Prodaja (748—61 a „LEKARNA TRNKOCZY" | zraven rotovža v Ljubljani. ■■ Razpošilja se vsak dan po pošti. MM g. Izjava o dr. Friderika Lengiel-a brezovem balzamu. nIiuci jonnlno izbrane snovi tega lepotila so za lepo polt neprcsegljivo dobrote in upliva. Da se hitro zgladi koža po prestani!) kozah, zato je ta balzam pravi unikuni." (738—3) Bled. Dr. Raspi, vseučilišču i prokurator. Zalogu v Ljubljani pri U. pl. Trn-koez.v-ji, lekarji; na Dunaji pri Ph. NeiiKtein-n, mesto, Piankeng. \ajtiiiej«i kilo p<> dO kr., dalje rožni med V LJubljani. Gledališke ulice it. 10. prodaja so na debelo in drobno in razpošilja po pošti proti predpošiljatvi zneska uli poštnemu povzetju v ploŠčinastih pušicah po 5 kilo, kilo po SO kr., pušica velja 30 kr. Prodaja tudi i919—3) najboljši raznovrstni mali kruh (Leb-kuchen), svečice za božična drevesca iz pristnega čebetnega voska. OROSLAV DOLENEC, Vrat, bronchije in pluča, za koja nikdar nesmo preveč skrbni, da jih ohranimo pred prehladom vsle l gorkotnih razlik in preobratov; ohraniti je naj lož je, ako so rabijo lekarja Piccoli-ja v Ljubljani. S pomočjo lastnosti, da ustavljajo gnilobo, ao najboljše sredstvo proti (tavici ali «lil'teritikl, in ker podpirajo dušnikove organe, či-tijo tudi glas ter odpravijo vsako (lušnlkovo, vratno, kakor tudi sosebno plućno vnetje. Isto tako so antikatarhalne salicilne pastiie, ker oiuehčujejo slezo, najvažnejše sredstvo za vse ono imenom neimenovane stanove, kojim je največja skrb dobiti in ohraniti si lep, gladek in čil sonoren glas. — V škatljicah po 20 kr. prodaja LEKARM PlCCOIil-jeva ,,pii angelji , v Ljubljani, na Dunajske) cesti. Vnanja naročila izvršč se takoj proti povzetju zneska po c. kr. pošti. <760—11) CACAO ČOKOLADA MlCTOR ScHMIDT & SOHNE ki sta pri prvej Dunaj skej razstavi kiihhrske umetnosti bili odlikovani z najviSju odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, čo imata našo Uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—19) DOlftiVA He pri vneh boljših trgo vcih in prodajalcih delu ates, v jjini pri g. l*ctru l^iismiilv-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICT0R SCHMIDT & SOHNE, 0. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljulnica Dunaj, IV., Allegasse Ni>. 48 (poleg juž. kolodvora). VIZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. na naročitev mleka! gld. Novo ustanovljena mlekarska zadruga želi tudi Ljubljanskim prebivalcem ustreči z dobrim mlekom, z izvrstnim namiznim surovim maslom, smetano in medlim mlekom, ter vabi na naročitev po sledečih cenah: Mleko prve vrste, vsprejemano v družbi ni mlekarnici (na Češko-vem niaiofu v Dolgih ulicah) . . . . liter po Mleko na dom postavljeno . . *........ n B X*ri veliki naročitvi primerno znižana cena. Fino namizno surovo maslo........kilo po Fina smetana........., . . - liter „ Navadna smetana............ „ „ Medlo ali posneto mleko......... „ „ Da bo vodstvo zadruge moglo za novo leto prirediti in odločiti za Ljubljanske naročnike potrebno mleko, prosimo, da se stalne naročitve na mleko blagovole doposlati vodstvu zadruge do 24, decembra t. I. Za Božične pra/.nike bo zadruga preskrbela že fino namizno surovo maslo, ki se bo od 24. t. m. zamoglo dobiti Za pošteno blago daje poroštvo Prva mlekarska zadruga v Ljubljani. 9 kr. 10 d 40 kr, 20 , 40 „ 4 M (926—8) rebanje ze o Hožiči. inscem SREČKE Glavni dobitek v gotovini [ 10.000 * 5000^- 20° o || 4788 denarnih doliitkov. Kl.in.scex».-©re6Ice dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: lliMlimpcštu, Wai