136. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. junija. XVII. leto, 1884. 9 Iibaja vsak dan ivečer, izioasi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v atrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Slovenskoga društva" zbor pri sv. Trojici v Slov. goricah. Najvažniše društvo za nas Slovence na spodnjem Štajerskem je marljivo „Slovensko društvo". Prireja sedaj v tem, sedaj v onem okraji slovenskega Štajerja zborovanja, budi slovenski narod, razlaga mu naše pravice in naše razmere, kaže pota, po katerih treba hoditi, da bodemo nezavisni od naših nasprotnikov v političnem in gospodarstvenem življenji. V kratkem času, kar obstoji, postalo je obče poznano, ter si pridobilo zaupanje slovenskega ljudstva in občno veljavo. V nedeljo 8. t. m. priredilo je zbor pri sv. Trojici v prostorih g. Peklerja. Zbralo se je toliko mož, mej njimi mnogo županov, da je bilo vse natlačeno, ter jih je mnogo moralo oditi, ali zunaj stati, ker neso v sobah imeli prostora. Ob 3. uri popoludoe otvori predsednik g. Simon zbor, ter da g. dru. Rađaju besedo, da poroča o delovanji svojem in svojih tovarišev v deželnem zboru v Gradci. 6. dr. Rada j z živahnimi Živio-klici pozdravljen, poroča obširno o Šestletnem delovanji deželnega zbora v Gradci, razloži težavno stanje slovenskih poslancev, njihovo skoraj vedno brezuspešno potezanje za svoje volilce, pokaže, koliko za kmete potrebnih predlogov so stavili slovenski poslanci in konservativci, liberalci pa zavrgli, našteva postave, katere so se sklenile ter posebno natanko razlaga nov volilni red, kako da se je volilna postava spremenila, in kako se bo zanaprej volilo. „Naši nasprotniki zagnati so v zadnjem času klic: „ne volite duhovnov, doktorjev in notarjev!" Zakaj neki? Kdo so ti doktorji, notarji, duhovui? Ali so tujci? Ne, to so domačini, vaši sinovi, vaši bratje, Slovenci, z vami vred sinovi jedne majke Slave! Jaz mislim, taki vas ne bodo ukan ili. Jaz mislim vi svojih sinov ne dajete v šole, da bi potem došli, ter vas hoteli oškodovati, če svojim ne smete zaupati, zakaj bi potem tujcem verjeli. Saj ste imeli tujce, Brandstetter-ja, Seidl-na. Kako so vas ztstop»li? Ali so se upali sem priti, da vam račun dajo o svojem delovanji, kakor jaz? Ne, n. pr. Brandstetter že niti mogel ni, sedel je v ječi zarad goljufije. — V kratkem bodote volili volilne može. Volite take, LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIX. Poglavje. Na vzoč ba. (Dalje.) — Kaj, — rekel je car, kakor bi malo po-miSljeval, proSnja tvoja je opravičena. Zatoženec mora vedeti, kaj govori tožnik. Pokličite Vjazem-skega! A vidva, — nadaljeval je in obrnil se k Morozovljima spremljevalcema, ki sta bila malo proč stopila, kakor se spodobi, — priuzdignita svojega bojarja, posadita ga na klop, da počaka zatoženca! Od kar so opričniki napali Morozovljevo hišo, minulo je že blizu dva meseca. Vjazemski se je že ozdravil od ran. Živel je, kakor prej v slobodi pa nič ni zvedel o Heleni, katere ni mogel noben njegovih ljudij dobiti, on je bi? mrhčneji, kakor poprej, redko kedaj se je prikazal pri dvoru, izgovarjal se je s slabostjo, ni so več udeleževal pirovanj, in mnogo je kazalo, da se v njegovem vedenji prikazujejo znamenja zblaznelosti. Ivanu ni dopalo n je- ki bodo tako volili, kakor vi hočete; volite pa domače, nikdar pa tujcev, volite samo Slovence!" (Glasna pohvala.) Župan g. Berlič izraža željo, da se naj dav-kovski eksekutorji in okrajni zastopi odpravijo, da se s kaznene' ne ravna več tako, kakor s kakimi gospodi, da se jim bolje godi, kakor marsikateremu kmetu, in potem, da bi se večji davek na žganje navrgel. Dr. Radaj odgovori, da se ne bodo takrat najhuje davki iztirjevali, ko kmet ne ve, od kod bi naj denar vzel, nego, da se počaka do jeseni. Kar se pa okrajnih zastopov tiče, smo je že dvakrat hoteli odpraviti, ali bili smo v manjšini. Te zastope so liberalci uveli, ter jih ne bodo opustili, dokler bodo v večini. Na žganje smo pa Že večji davek navrgli, pa bode treba ga še povišati, da bode žganje nekaj dražje, ter se tako pitje tega strupa nekaj zabrani. To bi pa bilo ob jednem na korist vi-norejcem, kajti vino bi dobilo nekaj večjo ceno. Ravno tako bi dobro bilo davek na pivo povišati ; kajti sedaj ima vino preveč, pivo pa premalo davka. Če se na pivo več davka naloži se ga toliko manje spije, več pa se vina proda in spije. To bi bilo toraj na korist naših vinorodnih krajev, ob jednem pa bi deželi precej dohodkov prineslo, ter bi se drugi davki lehko nekoliko 2nižali. Na to se oglasi župan Župetinski g. Šeg ulj a, da izreče zahvala gospodu poslancu za njegovo delovanje, ter izraža mej burnim odobravanjem zbranih volilcev upanje, da bode g. dr. Radaj tudi za prihodnje voltve kanditaturo vsprejel, ter da bodo sv. Lenartski volilci ravno tako jednoglasno volili narodne kandidate kakor vedno dosedaj sebi in slovenskemu narodu na čast! G. dr. Gre goreč govori o naših gospodarskih razmerah. Povsod v Evropi se opazuje, da gre s kmetskim stanom rakovo pot, posebno pa to vidimo pri našem kmetu na Štajerskem. Bati se je, da ne na vstane jo pri nt* s kedaj take razmere, kakoršno so ua Italijanskem, in Angleškem, kjer kmetov ni skoraj nič, nego samo veliki posestniki, vsi drugi so delavci ali najemniki. To je za nas silno nevarno, kajti če kmet propade, kaj bode z nami Slovenci? Mi nemarno graščakov, ne meščanov, ne obrtnikov. Izgubljeni smo. Zato pa moramo vse žile napeti, da rešimo kmeta. Zakrivili so vso nevoljo liberalci s govo odtegovanje od občnih molitev in razveselje-vanj; pa vedoč o neuspešnem ograbljenji bojarja, pripisoval je vedenje Vjazemskega mućenjem ljubezni in bil je ž njim prizanesljiv. Samo po pogovoru z Basmunovom začelo se mu je to obnašanje zdeti šumno. Pritožba Morozova dala mu je priložnost iz vedeti mnogo po navzočbi, zato je vsprejel lepše Morozova, kakor se pričakovali njegovi dvorniki. Kmalu je prišel Vjazemski. Njegova vnanjost se je zdatno spremenila. Bil je videti za nekaj let starši, njegove poteze postale so strožje, in življenje se mu je združilo, kakor je bilo videti v njegovih ognjenih in nemirnih očeh. — Stopi semkaj, Afanasij, — rekel je car. — Stopi tudi ti, Družina. Govori, v čem obstoji tvoja pritožba. Povej naravnost, kako je bilo. Družina Andrejevič se je približal carju. Stoječ poleg Vjazemskega, ne da bi ga bil kaj pogledal, razložil je vse podrobnosti napada. — Ali je bilo tako? — vprašal je car, obrnivši se k Vjazemskemu. — Tako je bilo! — rekel je Vjazemski, čudeč se, da ga to povprašuje Ivan, kateremu je Že davno bilo vse znano. svojimi gospodarskimi nazori in postavami. Pri nas so vladali 28 let, ter so si tako volilni red naredili, da jih niti ni moči lehko izriniti. Vender pa imamo sedaj nekaj upanja, da konservativni veliki posestniki zmagajo pri teh volitvah, in da pridemo Slovenci in konservativci do veČine. Liberalci so se pri nas hudo utrdili, vse deželne uradnike so svoje nastavili, v okrajnih zastopih so si napravili nove trdnjave, pote so vbo prena-redili, posebno šole, učiteljem so plačo /višali. Mestni učitelji so vsi v prvem razredu, naši na kmetih pa v četrtem; učitelje plačuje dežela t. j. večinoma kmetje; in tedaj je tako, da kmetje plačujejo meščanom boljše učitelje in boljše šole. Vsi boljši učitelji potegnejo torej mesta, na kmetih so pa oni, ki prek ostanejo. Po tem so liberalci sklenili, da se vse v denarjih plača, sedaj je denar gOBpodar. Kdor ga nema, ne velja nič. Kmetje so v dolgove zabredli, skoraj se ne najde kmet, ki bi ne imel dolgov, nekaj zavoljo slabih let, velikih davkov, nekaj pa, ker so prelahko dolgove delali, ter so došli oderuhom v roke. Če bodejo liberalci zopet imeli v Gradci večino, ne bodemo mogli ničesa napraviti, vender pa moramo tako voliti, kakor do sedaj, kajti naši poslanci potem vaaj zavirajo, da liberalno kolo tako hitro ne teče. Naši poslanci so pri vsaki priliki rekli, da tako ne gre dalje, tako se ne sme gospodariti, ker se ljudstvo na nič spravi. Knez Lichteustein bil je prvi, ki je rekel, da je najpoprej treba kmeta iz dolgov spraviti, dokler se to ne zgodi, ne pomaga nič, če je tudi za vsakim grmom šola. Liberalci so 23 let gospodarili, pa neso za kmeta uič storili, proč toraj ž njimi. Glejte, kako so na Kranjskem Slovenci napravili! Jedvu so došli v večino, sklicali so zbor, da so se posvetovali, kako bi kmetom pomagali, ter zabranili njihov propad. Govornik razlaga potem o delovanji in o uspehih kmetske enkete na Kranjskem. Kuj takega bi tudi pri nas treba bilo, zato pa je treba pri prihodnjih volitvah dobro postopati. Zatorej volite narodne slovenske volilne može, ki bodo volili tiste može za poslance, katere vam bode kmalu priporočalo „Slovensko društvo" ! (Glasna pohvala.) Obraz Ivana Vasiljeviča se je zmračil. — Kako si se to predrznil ? — rekel je in uprl vanj svoj strogi pogled: — ali jaz mari dovoljujem ropati svojim opričnikom? — Ti veš, car, — odgovoril je Vjazemski še bolj začuden, — da hiša ni bila oropana na moje povelje, a da sem odpeljal bojarinjo, za to sem imel tvoje dovoljenje. — Moje dovoljenje? — ponovil je car počasi izgovarjajoč vsako besedo. -- Kdaj sem ti dovolil ? Tu je Vjazemski zapazil, da se je zastonj hotel opirati na migljaj Ivana Vasiljeviča, katerega mu je dal o priliki pri obedu, — migljaj, vsled katerega je mislil Vjazemski, da ima pravo s silo odpeljati Heleno. On ni vedel, zakaj car neče nič vedeti o tem, a razumel je, da je treba premeniti način zagovarjanja. Ne iz strahopetnosti in ne za ohra-nenje Bvojega življenja, katero je pri carjevem pre-menljivem nravu moglo biti v nevarnosti, Bklenil je Vjazemski opravičiti se. Zgubil še ni upanja dobiti Heleno in vsa sredstva so se mu zdela dobra. — Car, — rekel je, — kriv sem pred teboj, ti mi nesi dovolil odpeljati bojarinje. Tako le je bilo. Poslal si me v Moskvo povedati bojarju Morozovu, Iz deželnih zborov. Deželni »bor Istrski. Poreč, 14. junija. (III. seja.) Pričetek ob 11. uri. Predseduje dr. VuluI u1. Navzočnih 24 poslancev. Prvikrat sta v zboru Križanac in Spinčić. Prvi „promet to", drugi „obećuje*. Deželni glavar našteje razne dopise, prošnje itd., koje so došle in poroča o konstituiranji odborov. Sledi poročilo deželnega odbora o izvolitvi jed-nega poslanca za Volovski in dveh za Koperski okraj. Ker so se te vulitve redno in zakonito vršile, in ni došel noben ugovor, izimši neki neosnovani in neutemeljeni protest proti Koperskej volitvi, predlaga poročevalec, deželni odbornik dr. Petris. da se volitve odobre. Ta predlog vsprejme se soglasno io verifikovani so tedaj novi poslanci Slavoj Jenko za Volovski, Anton Križauac in Vekoslav Spinčić za Koperski okraj. V i mciiu finančnega odbora poroča poslanec Venier najprvo o računu bratovščin za 1883. leto in predlaga, da se odobri s pristavkom, kojega je .stavi! slovanski poslanec Zamlič v odboru, namreč da treba v bodoče strogo paziti, da se novci porabijo v one svrhe, v katere so namenjeni; da se urede kapitali v posamičnih občinah; in da naj jih oskrbujejo kakor treba, 2 zastopnika cerkve, 2 občine in župan. Vsprejeto brez debate. Te bratovSčiue obstoje največ po onem delu Istre, ki je spadal pod Beneško ljudovlado iz dobrodelnih ustanov raznih dobrotnikov in se imajo uporabljati po tretjino za šole, cerkve in uboge. Nadalje poroča dr. Venier o računu za leto 1883 o depozitih in drugih denarjih, o računu za 1883 in proračunu za 1885. k to zaklada za mirovnim* deželnih uradnikov. Odobri se. Potem poroča dr. Venier o računu in proračunu zemljiškc-odveznegu zaklada in predlaga, da se odobri. Debato prične slovanski poslanec M a tko L a-giuja v hrvatskem jeziku in sicer brez najmanjega ugovora od nasprotne strani. Tudi galerija je mirna. Izjavi sledeče v hrvatskem jeziku : „Velepoštovana gospoda! Izjavljam, da ću se danas, koliko mi bude moguće, služiti talijanskim jezikom i to zato, da se nitko od Vas ne bude mogao izpričati, da me nije posve dobro razumio, i da za ovaj put nastavim u nepriliku gospodina cesarskoga ko in išara, koji tu sjedi, a kako mi se Čini, ništa ne razumije hrvatski! (Taaffejeva era!!) Potem govori italijanski in razpravlja krivice, koje se Kodo slovanskemu prebivalstvu, koje je deloma vse, aii večino zemljiško-odveznega dolga poplačalo, a mora zdaj z 12% doklado za dolgove Italijanov obresti plačevati. Mej drugim reče: „Govori se in piše po uovinah i mi moramo to poslušati, da nam dajete Vi italijansko kulturo. Dobro, gospoda! A jaz konstatiram, da Vam jo drago plačamo. Obširneje o tem govoru prihodnjič. Laginji odgovarjata dr. Petris in dr. Amoroso. Laginja zopet govori, — a zabadava. Večina ne da si mu odpustil, in on je že dolgo, kakor veš, jezen name, da sem že pred njegovo ženitvijo bil znan z njegovo ženo. Ko sem prišel v njegovo hišo, .sklenil je on s Serebrjanim iznebiti se mene. Po obedu napala sta nas s svojimi hlapci, kakor delajo izdajalci; mi smo se ustavili, bojarinja Morozovljeva pa se je bala, ostati v moževej hiši, ko ga je videla tako jeznega in poprosila me je, da naj jo odpeljem b seboj. Ušla je ona od njega po svojej volji, in ker sem omedlel v gozdu od ran, še sedaj ne vem, kam se je ona dejala. Moral jo je najti boj ar, in jo drži kje zaprto, ali jo je pa že spravil s sveta ! Njemu se ni bilo treba, — nadaljeval je Vjazemski in ljubosumno pogledal Morozova — pritoževati. Jaz sam se pritožujem tvojej milosti proti Morozovu, da me je napal v svojej hiši s Serebrjanim! Car ni pričakoval, da bo Vjazemski tako zasukal. Obrekovanje je bilo očividno, pa njemu ni bilo na tem, da bi to razkril. Morozov je prvokrat pogledal Vjazemskega. — Lažeš, prokleti pes! — rekel je in zanič-ljivo ga premeril z očmi od nog do glave, — vsaka troja beseda je grda laž; a jaz sem pripravijo pri- ozira se na njegove razloge, nego odobri predlog finančnega odseka nespremenjen. Na predlog dra. Veniera odbije se še prošnja za podporo umirovljenomu dež. slugi Devonattu in sklene seja. Prihodnja seja v sredo ob 11. uri. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani 16. junija. Kakor Dziennik Polski javlja, bodo delegacije sklicane konci oktobra, državni zbor se pa snide v drugi polovici meseca novembra. Do božiča državni zbor tedaj ne bode imel časa rešiti budgeta za prihodnje leto, moral bode tedaj dovoliti provizorij. V Olumucu bode za bodoče \olitve v moravski deželni zb«>r neki kandidoval minister baron Pražak. — Vitez Schbnerer je pa izjavil, da ne vzprejme nobenega mandata več za spodnje-avstrijski deželni zbor, ter je volilcem svojega dosedanjega volilnega okraja priporočil za kandidata svojega somišljenika posestnika Avgusta Dotza. Nemškega Scliulverelna ožji odsek se je v poslednji seji posvetoval, kako bi se dalo zboljšati materijelno stanje društv«, / »radi poroauj-kanja dohodkov moral je že več prošenj za podporo odbiti. Da se zboljšajo dohodki, sklenil je na Dunaii in okrog Dunaja piirediti več veselic. Dovolil je pa podporo za otročji vrt v Plznu in za gradjenje neke nemške šole vKočevji; poleg tega pa še nek znesek za rcmuneracije učiteljem na Štir-skem in T-rolskem. Kakor se vidi Že tudi temu društvu pohaja denar, žito morajo nemčurji veseli biti, da mu je na Kranjskem pritekla hranilnica na pomoč. Na Ogerskem so volitve v državni zbor. Kako so volitve, ki so bile v petek in v saboto, izpale še natančno ue vemo, vender se da iz došlih poručil posneti, da bode liberalna stranka zmagala z veliko večino. V nekaterih krajih so pa vender antisemitski kandidati izrinili židovske. Da pri volitvah ni brez nemirov, je lahko misliti. V več krajih morala je miriti vojaščina. Koliko je ranjenih ali ubitih kje, se še ne ve, ali brez njih ni. V Pešti vršila se je volitev dokaj mirno, samo nekaj oken je pobitih. Vnaiije države. Letos se bosta zopet sešla avstrijski in nemški cesar v Gasteiuu, kakor vsako leto. Temu snidenju se ne pripisuje nikaka politična važnost. Če tudi Srbija pošilja vojaščino na mejo, vender se bolgarska vlada za to ne zmeni in se nadeja, da se bode srbsko-bolgarskl mejni prepir mirno rešil. Ob jednem pa bolgarska vlada obstaja pri tej trditvi, da jej ni uič znano, da bi se bila kedaj prestopila meja. Poročila iz Srbije pa poročajo, da so srbski emigranti večkrat prodrli v srbsko zemljo in tam ropali ter ubili več oseb, ki so bile za priče pri poslednjem procesu zaradi veleizdaje. Velevlasti pa hočejo poprej dobro pretresti bolgarske in srbske pritožbe, potem bodo še le posredovale. Izjave italijanskega ministra Mancinija o marokanskih zadevah so v francoskih vladnih krogih napravile kaj neugoden utis. Upa se pa, da bode italijanski poslanik Menabrea že oblažil ta neljubi utis. Zbornica poslancev bode danes začela debato v reviziji ustave in najbrž jo končala še ta teden. Poslanec Giaux misli staviti pri reviziji ustave predlog, da bi se ustava za naprej le tedaj imela revidirati, ako bi to obe zbornici trikrat zaporedoma v treh mesecih zahtevali, potem bi se volil nek posebni zbor za tri mesece, ki bi imel revidirati v tem času odstavke ustave, katere bi naznačili obe zbornici. V ta zbor bi se volil na 200,000 prebivalcev jeden poslanec Več republikanskih listov zagovarja ta predlog. seči, da resnico govorim. Car! Ukazi temu malopridnežu dati mi ženo nazaj, s katero sem se poročil po kristjanskem zakonu. Ivan je pogledal Vjazemskega. — Kaj ti praviš na to? — vprašal je, obranivši hladnokrvnost sodnika. — Saj sem ti že povedal, car, da sem odpeljal bojarinjo na njeno prošnjo; a ko mi je na potu izteklo mnogo krvi, našli so me hlapci v gozdu v nezavesti. Pri meni ni bilo ne konja, ne bojarinje, prenesli bo me v mlin, k zagovarjalcu, in on mi je zagovoril kri. Več pa ničesar ne vem. Vjazemski ni mislil, ko je omenil mlinarja, da bode s tem povekšal sum, ki se je začenjal vzbujati v Ivanu in potrdil Basmanovljevo črnenje; pa Ivan ni nič pokazal, da se kaj meni za to, samo v spomin si je dobro utis ml, da porabi pri priložnosti; do pravega časa je pa zatajil svoje misli pod krinko nepristranosti. — Ali si slišal ? — rekel je Vjazemskemu, — bojar Družina je pripravljen priseči, da govori resnico! Kako se bodeš očistil pred njim. (Dalje prih.) SpanjskI senat je v sredo vsprejel s 167 proti 65 glasom adreso, s katero se odgovarja na prestolni govor. Debata je bila burna. Prejšnji predsednik ministerstva z dinastične levice, Posada Her-rera, imenoval je bivšega kralja Amadeja usiljenca, ter izjavil, da cortes nemajo pravice voliti kralja. Posebno je pa to iznenadilo njegove somišljenike, da je on ob svojem času vsprejel vodstvo kabineta, ne da bi bil gojil ideje svoje stranke, ter je zagovarjal splošno glasovno pravico kot potrebo, če tudi ni veroval v narodno suvereniteto. Nekatere velevlasti mislijo pri egiptovski konferenci spraviti v obravnavo vprašanje o mejnarolnih zdravstvenih pogodbah, katere Anglija kaj rada prezira, kadar bi utegnile škodovati njenej trgovini. Vesti iz Sudana neso nič kaj vesele. Da je pal Berber, skoraj ni dvomiti. Kakor očevidec poroča, je guverner ujet in ustajniki bo v mestu 1500 vojakov iu 2000 drugih možkih prebivalcev poklali. Dongola je sedaj v nevarnosti, ravno tako se je bati, da Mahdi na svojem daljnem prodiranji ne pride prav v Egipet Kakor se poroča iz Suakima ao v noči od 12. do 13. t. m. ustajniki napali to mesto, pa so bili odbiti. Dopisi. Wi Gorenjskega 11. junija. [Izv. dop.j (Konec.) Domače razmere so vsakemu veščaku dobro znane in cenitev pri posestvih je doma gotovo zanesljivejša, kot drugod, kjer treba zanašati se na izjave tujih ljudij, kateri kakor povsod le bolj za-se mislijo, in vender ima hranilnica doma le za 3,709.166 gold. 80 kr. hipotekarno naloženih, na Štajerskem, Primorskem in Niže-Avstrijskem pa za celih 6,082.572 gld. 52 kr. in to večinoma v nemškem Gradci, nemškem Beči in italjauskem Trstu. V obligacijah naloženo je za 6,375.045 gold. 92 kr. Ogromna svota si mislim, vender ni drugače skoro mogoče, ali Bog nas obvaruj, da bi se iznenada vrnilo leto 1878 s svojimi kursi, ne, to bi prehudo bilo, le 15% manj vrednosti v papirjih in trebalo bi odpisati od reserve celih 956.256 gld. Vprašam ravno k meni prišedšega veščaka: na koliko ceniš vrednost realkinega poslopja za Ljubljanske razmere? Plačana je 150.000 gld., mi odgovori, več pa vredna ni za hišnega posestnika. Hranilnica stavi v bilanco 300.000 gld. in treba sedem dobrih let odpisavati, po 20.000 gld. vsako leto, da se pride do realne vrednosti. Kar je v menjicah in pri drugih denarnih zavodih naloženega, tudi ni vse tako gotovo, da bi kaka izguba nemogoča bila, premišljam na dalje in pridem do sklepa, da preveč premoženja tiči v državnih papirjih in da bi reservni fond v nesrečnih slučajih vender popolnem ne zadostoval varovati 37.216 uložnikov nepričakovanih izgub, katere prav lahko iznenadijo ves finančni svet, kakor se je v teku let že večkrat s strahovitimi nasledki dogodilo, — in da bi bilo previdnejše skrbeti, kako preprečiti to nevarnost, kakor pa sklepati nepotrebne ustanovitve, ki segajo do živega denarnemu zavodu. Iz vsega je pa razvidno, da se strankarsko postopa. Večji del [hipotekarno naloženega denarja nahaja se v nemškem Gradci, Beču in italijanskem Trstu, če se ozrem na dobrodelne darove vidim, da je dobila leta 1883 protestantovska šola 350 gld., lilharmoničuo društvo 200 gl., BlaserBchule 600 gl., naša glasbena matica 50 gld., dramatično društvo nič. — Ni tedaj čuda da se ljudje vznemirjajo, videti v rokah strankarskega vodstva denarni zavod, v katerem je nakopičenih 16.749.300 s težkimi krvavimi žulji prihranjenega denarja. — Če tudi danes kranjska hranilnica še nudi vsako poroštvo solidnega dobrega zavoda, vender je skrajni čas, da se z vsemi mogočnimi sredstvi strankarskemu vedenju hranilničnih matadorjev postavijo nepremakljive meje, dokler ne bo prepozno. Še druge misli urivale so se mi nehote v glavo ali dolgo sem že premišljaval in spominjam se namenjenega izleta, pogledam skozi oknice — temno sivi oblaki pokrivajo naše gore debele kaplje padajo z neba, iz daleka čujem glas zvonov in stara mamica prihiti k meni, moleč: Bog nas varuj hude ure. Z izletom ni bilo nič, ne vem kaj početi, VBe-dem se in napišem te vrBtice. Prosim VaB, ponatisnite jih v cenjenem Vašem liatu, ki v resnici zastopa prave narodne interese. Na zdar! Vaš Tomaž. Z Dolenjskega 11. junija. [Izv. dop.] Potovalcu, ki ve čislati telesno moč in zdravje, se zares čudno zdi, da ne najde od Mokrice do bele Ljubljane, od Kolpe do Zidanega mostu nikjer telovadnih društev. Ljubljana ima svojega „Sokolu1', Sa- vinjska dolina si je osnovala ogromnega „Sokola", a dolenjska stran v tem oziru de celo spava. Kako pridno so se Nemci telovadbe poprijeli, so nam v dokaz dnevna poročila časniška. Jaz mislim, da bi tudi na Dolenjskem hirajoče življenje se prebudilo, navstalo bolj živahno in bolj prijetno, ako bi se v vsakem mestu in trgu ustanovila telovadna društva, katerim namen bi bil narodove moči gojiti za boljšo pribodnjost. Da se pa ta misel uresniči, je treba posebno učiteljem se tega dela lotiti, ljudstvo poučiti in vedno vspodbujati, da se ustanovi veliki dulenjski „Sokol". Taka društva bi tudi najlože malomarno življenje po čitalnicah prebudila; krasne veselice in duševni prehud bi bil plod takih društev. Pijančevanje iu pohajkovanje, razpor, nezaupnoat in obupanje v lastne moči, vse zapreke pravega napredka, zdravega narodnega življenja bi prenehale, ako bi se posrečilo po dolenjskih mestih in trgih telovadna društva ustanoviti. Mnogo se dandanes čuje kritik o naših pevskih iu telovadnih shodih in veselicah, a pred očmi nam je imeti, da se Nemci kaj radi ponašajo, da so pevske in telovadne veselice stvorile z j e d i-njeno in mogočno Nemčijo, in to je živa istinu. Tedaj, kdor je pravi rodoljub, naj v prvi vrsti snuje in podpira pevska in telovadna društva! Iz Pulja 13. junija. [Izv. dop.] Obče znano je, da v 25000 duš broječej Puljskej trdnjavi mnogo Slovanov prebiva, vzlasti Slovencev in Hrvatov. Znano je tudi, da stoji Pulj na slovanskih tleh, da je okolica hrvatska, in da je pri zadnjej volitvi v deželni zbor, narodni kandidat propal z neznatno manjšino glasov. Značaj mesta je vojaški. Ko bi tu ne bilo arsenala in bojnega pristanišča, bil bi Pulj dandanes brez dvojbe lahonsko gnezdo a la Piran, Poreč itd., je pa izimši peščico vročekrvenikov pošteno avstrijski. Meščanstvo ali „purgarjiu, kakor bi Tržičan rekel, je primerno slabo zastopano ter govori italijanski. Šole, uradi, cerkev — vse je italijansko. Slovan v Pulji nema nikjer zavetja svojemu jeziku, nego jedino v „Čitaonici1*. Čitaonica Puljska ima že svojo zgodovino. Čehi ustanovitelji ostavili so jo popolnem; pojemala je; bila je že blizu pogina! Takrat pa našli so se značajni rodoljubi, slovenski možje, „stara garda" — malo jih je bilo, a reš li bo jo! Iu sedaj ? Čitaonica napreduje oči vidno, dan na dan raste število udov; šteje jih uže 60 — večinoma Slovencev. Mislil bi človek, da je društvo z naslovom „Čitaonica" hrvatsko; a motil bi bo zelo, ker Hrvatov, šteje društvo komaj toliko, kolikor prstov desnica! Ta mlačnost je neopravičena in neumestna — — toda molčimo! človek bi morda predaleč šel, in ker se je nadejati, da napredujoča „Čitaonica" privabi polagama brate Hrvate v njihov dom. — Nekateri gospodje „c. kr.tt se menda ogibljejo društva iz predsodkov in razlogov, ki neso utemeljeni in se ne dado opravičiti, ker „Čitaonica" je le čitalnica in nepolitičnega značaja. Minoli so tudi že časi, ko se Slovan ni smel kazati, da je ud nebrojnega slovanskega rodil. Sedaj, odkar se je društvo preselilo v središče mesta in ima pripravne prostore v grof Lom-bardijevi hiši, je pač vsakomur najlepša prilika, da pohaja društveno bralno sobo. Za zabave ima „Čitaonica" na razpolaganje lepo dvorano z odrom v Apolonijevi gostilni. Pričakujemo, da priredita pevski odsek, ki ima vaje po trikrat na teden, v družbi z dramatičnim, ki se ima skoraj osnovati, na zimo vsaj par zabavnih večerov! Pri občnem zboru, 29. t. m. ukrenilo se bode marsikaj potrebnega. Želeti je, da se občnega zbora vsi udje udeleže. Opozorujem vzlasti na volitev predsednika, ki bodi mož značajen in za društvo vnet rodoljub! Ne morem si kaj, da ne bi izrazil svojega začudenja radi odstopa za tekoče leto voljenega g. predsednika. Ko se je namreč lanskega leta na zimo v obče pripoznala za obstanek društva nujna potreba, da se Čitaonica preseli. Kamorkoli v središče mesta, ustavljal se je temu jedini g. predsednik, češ, društvo bode vsled tega prenehalo — biti! Vbo čast sicer osobi, a predsednik vrgel je orožje proč, kakor „kukavica" in osi rotil društvo v težkih dnevih. K sklepu tega dopisa pa kličem vsem onim rojakom in slovanskim bratom v Pulji, ki še neso udje „Čitaonice", jediuega domačega ognjišča: Pristopite mnogobrojno, polnošteviluo v društvo! „Ne samo, kar veleva mu stan, „Kar more, to mož jo storiti dolžan. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani, 13. junija. Navzočnih je 22 odbornikov. G. župan Grdsaelli imenuje verifikatorjema zapisnika denašnje seje gg. odbornika Kušarja in Murnika. V imenu finančnega odseka poroča podžupan g. Vaso Petričič glede opominarine pri zaostalih davkih ter pravi: Mestna občina Ljubljanska je prosila c. kr. finančno ministerstvo s peticijo predloženo po mestnem magistratu s poročilom dne 26. junija 1881 št. 9415 za odpravo opominovalnega postopka upeljanega s finančnega ministerstva odlokom od 15. februvarja 1881 št. 3232, za zaostale davke. Finančno ministerstvo z odlokom od 4. marca 1882. 1. št. 29.020 te peticije ni uslišalo. V seji mestnega zbora dne 26. sept. 1883. 1. stavil je poročevalec samostalni predlog, naj se predloži vis. c kr. finančnemu ministerstvu prošnja: „da se opominarine, katere bo se dosihdob odrajto-vale v c. kr. davkarsko blagajnico erarju v prid, naprej prepuste mestni blagajnici. Po nasvetu mestnega odbornika g. dr. Derča, izročil se je poročevalčev predlog finančnemu odseku, da ga pretrese in potem o njem poroča. Finančni odsek rešil je ta nalog tako-le : V izpeljavo opominalnega postopka bil je že leta 1881 nastavljen diurnist, in pozneje se bode moral za ta posel imenovati poseben davkarski ekse-kutor. Stroške tega pomnoženja v osobji trpi občina. Na kmetih so nastavljeni za iztirjatev davkov od države plačani davkarski eksekutorji. Do sedaj se odrajtujejo opominarine iztirjane ne le v Ljubljani, ampak tudi na deželi od zamudnih davkoplačevalcev v c. kr. davkarsko blagajnico. Popolnem pravično je, da si država prilastuje opominarine, plačane na kmetih, kot odškodnino za opo-minjalne stroške, nasprotuje pa gotovo vsej pravici in doslednosti, da država opominarine — okolo 800 gld. na leto — v mestni občini Ljubljanski iztirjane, za-se pobira, ko vender stroške za opomi-njevanje le mesto trpi. Ali naj mesto, katero jamči za popolno iztirjatev državnih davkov, iz svojega lastnega žepa plačuje korist, izvirajočo državi s tem, da se iztirjatev davkov jako znatno pospešuje, katero pa mesto toliko stane? Ali naj se mesto brez vsaktere postavne določbe samo vsled naredbe c. kr. finančnega ministerstva, z novim davkom obteži? Po §. 14 občinskih pravil preskrbuje magistrat iztirjatev in odrajtovanje dohajajočih davkov. Več o tej zadevi storiti ni dolžno. Iz ministerijalnega od loka od 30. maja 1853. leta (drž. zak. št. 101) je razvidno, da državna uprava pristojbin davkarskih eksekucij ne prišteva državnim dohodkom, nego jih smatra kot povračilo stroškov, ki so pouzročeni dav-karskemu fondu vsled eksekucij. Kakor se je finančni odsek informiral v druzih glavnih mestih, kakor na Dunaji, v Pragi, Opavi in Črnovicah, spadajo vse iztirjane opominarine popolnem v mestno blagajnico, v Lvovu in Solnogradu pa so mestni služabniki plačani iz dohajajočih opominarin. Iz navedenih razlogov prišel je finančni odsek do prepričanja, da imajo opominarine, v Ljubljani iztirjane, po pravici dohajati le v mestno blagajnico, in zatorej predlaga, naj si. mestni zbor sklene: magistratu se nalaga, da prosi visoko c. kr. finančno ministerstvo: 1. naj povrne Ljubljanskemu mestu vse v njegovej občini od 1. 1881 iztirjane opominarine; 2. naj odloči, da se imajo vse v prihodnje dohajajoče opominarine prepustiti mestni blagajnici. Mestni odbornik g. ValentinČič nasvet u jo naj bi se, prosilo le, da se dovoli 1% od iztirjanega davka mestni blagajnici. Podžupan g. Petričič odgovori, da tu sploh ne gre za upravo iztirjevanja davka, ampak le za opominarine, na kar g. ValentinČič svoj predlog umakne in se vsprejmo predlogi finančnega odseka. Podžupan g. Petričič poroča v prošnji gosp. Julija Kanca zaradi povračila užitnine od špirita za 1. 1883 in predlaga da se dovoli 2 gld. od vedra, tedaj za 300 veder 600 gld. in se gosp. Kancu naznani, da od 1. januvarja 1884 preneha vsako povračilo. Mestni odbornik g. dr. Dolenc opomni, da bode morda g. Kane zopet za 1. 1884 tirjal kako odškodnino, na kar mu poročevalec odvrne, da je g. Kane že poučen, da od3lej ne dobi povrnitve. Potem se vsprejmo predlogi finančnega odseka. Podžupan gosp. V. Petričič poroča ? imenu finančnega odseka o prošnji Dunajskega društva „Asylverein" za podporo in predlaga, da se prošnja ne usliši, čemur zbor pritrdi. KoneČno poroča podžupan g. V. Petričič o prošnji Katarine Jelše za oproščen je od Štantnine, o k&terej se predlaga, da se za nazaj ne usliši, pač pa, da bode Jelše od 1. januvarja 1884 štantnine prosta. (Konec prih.) Domače stvari. — (-j- Jan Arnošt Smoler.) Lužičke Srbe zadela je britka iz izguba. V 13. dan t. m. umrl je v Budišinu v 68. letu svoje dobe njih najznamenitejši pisatelj iu Časnikar Jan A. Smoler (Scbmaler), ki je bil pri naših Lužičkih bratih jednakega pomena in iste veljave, kakor pri nas pokojni dr. Jan. vit. Dleiweis. Pokojnik bil je zlata slovanska duša, neumorno delaven, neupogljiv, prorok in prvoborec svojih rojakov in v obče izmej najstarejših slovanskih rodoljubov, česar se vsakdo lahko prepriča iz „Slavische Jahrbiicher". Večen bodi spomin preblagoj duši in osoda bodi Lužifikim Srbom toli mila, d u jim skoro nastopi pokojnika dostojen naslednik! — Porodil se je pokojnik v 3. dan marca 1816, dovršil gimnazijo in bogoslovje; ter se potem začel pečati s slovanskimi jeziki. L. 1845 napravil je pravila „Matici srbski", katera je dve leti pozneje začela svoje delovanje. L. 1846. prevzel je uredništvo Jordanovih „Slavische JahrbUriier", 1. 1848 p"a tednika „Tydženska Novvina" pozneje „Srbske Nc-winy". S temi časniki in snovanjem društev vzbudil je narodno zavest mej svojimi vojaki. Za srbski jezik in narodnost ima največe zasluge. Izdal je dva zvezka narodnih pesnij, srbsko-nemški slovnik, prestavil več knjig v srbski jezik, ustanovil posebno knjigoprodajalnico in bil vsestransko delaven. Za svoje zasluge bil je odlikovan z ruskim redom sv. Aue druge vrste. — (Shod lesnih trgovcev v Mariboru.) V 11. dan t. m. imelo je nekoliko lesnih trgovcev v Mariboru pogovor o dnevnem redu za shod lesnih trgovcev z avstrijskega juga, kateri ima v kratkem biti sklican. Pri tej priliki se je tudi ukrenilo peticijo odposlati do upravništva južne železnice, naj bi se odpravilo refakcije ter uvedlo nizko pravilno vožnino, ali pa znižano vožnino, če se les pošilja po „kartiranji". Nadalje ee je sklepom določila pravilna dolgostna mera štirih metrov v trgovini b prazniki. Govorilo se je tudi, ali ne bi v prospeh lesne trgovine kazalo ustanoviti za les skladišča, uvesti lesno borzo ter napraviti poizvedališča o lesnih stvareh; ali ta vprašanja so tolikaj važna, ter pomenljiva, da se za tega delj o'njih še ni nič sklepalo, ter se jih je rajši odstavilo za prihodnji shod lesnih trgovcev, kateri jih bode obravnal in morebiti v dejanje spravil. — (Občen shod avstrijskih obrtnikov,) to je tretji, skleni! je v tem poletji sklicati stalni odbor na Dunaji. Povod so temu dale težnje niže-avstrijskega obrtnega društva. — (Živinska sol.) „Pol. Corr." poroča, da je po ukazu in navodu finančnega našega ministerstva upravništvo solišča v Wieliczki napravilo več poskušenj z /.'vinsko soljo, zmesi namreč iz soli in drugih tvarin. Te poskušnje se je poslalo posamičnim posestnikom v Galicijo in Šlezijo, na Moravsko in Češko. Kakor se bodo te poskušnje obnesle, to bode veliko odločevalo za bodočnost živinske soli. Čas bi bil, da bi jedenkrat že bilo rešeno tudi to „vprašanje", kl je važno za kmeta. — (Slovenski polk Milan I., kralj srbski št. 9 7.) odpelje se 13. julija v Sežano k vajam. Od tam maršira polk 2. avgusta v Št. Peter in Boaednje vasi, iz Št. Petra pa 21. augusta v 3 marših v Ljubljano. V Ljubljani počival bode polk 24. avgusta, 25. avgusta pa odpotuje v Kranj k divizijskim vajam. 5. septembra odpelje se polk po železnici v Pulj nazaj. — Potem pa je — „urrr-laubg i_'__ Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 16. junija. Feldzeugmeister Vla-sits umrl. Dunaj 15. junija. Grof Griinne umrl ob 9 */a uri dopoludne. Budimpešta 14. junija. Do polu- dneva izvoljenih 165 liberalcev, 48 zmernih opozicijonalcev, 56 nezavisnih, 13 protisemitov, 10 narodnih, 10 pa tacih, ki ne pripadajo no-benej stranki. Javne dražbe. 19. junija: 1. eka. držb. pos. Keze Piškur iz Ra-dohe vasi, 4755 gld., v Zatičini. 20. j un i j a: 1. eks. držb. pos. M:ha Živ ko vira iz Rado-vica, v Metliki. 1. eka. držb. pos. Primoža Kovača iz Paka 5555 gld., na Vrhniki. 3. eka. držb. pos. Martina Težaka iz Hrasta, 193:5 gld., v Metliki. 3. eka. držb. pos. Janeza Skrbca u. 1'oddoba, v Ložu. 2. eks. držb. pos. Petra Likarja iz Golnika, 1040 gld., v Tržiču. Tujci: dne 15. junija. Pri Hlonn: Morein z Dunaja. — Pevc iz Dola. — Keineck z Dunaja. Pri M ttli 61 : Pokornv z Dunaja. — Ranzinger iz Kočevja. — Neumann iz Budimpešte. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mu). 11 junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-30««. 785-50 mm. 734 27««. 4-13-4'C + 17-4° C 4- 14-6° C al. sv/, sl.jz. si. j z. dež. obl. dež. 12-60««. dežja. 15. junija 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733-71 mm. 731-31««. 730-77««. +150« C + 21-4« C 4-15-4°C al. zah. z. jz. si. j z. jas. d.jaa. obl. 2-80 mm. dežja. Poslano. (15-16) Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 15-1° in 4- 17-3°, za 3 3° in 11° pod normalom. Tržne cene v I j ubijani dne 14. junija t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . ■ Ovea, „ ... Ajda, „ ... Proso, » ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol J ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frisen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meao, kilogram Telečje B „ Svinjsko „ , Koštrunovo „ „ Kokos ........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . „ mehka, „ „ , gld. kr. 7 80 5 53 5 3 3 25 5 53 5 36 5 40 8 50 8 50 9 — 2 23 — 96 — 80 — 60 — 74 — 85 — 2 — 8 — 64 — 56 — 70 — 40 — 40 — 18 2 05 1 78 7 — | 4 50 XDTa.2^.ajs3s:sL "borza. dne IG. junija t. 1. (Izvirno telegradčno poročilo.) Papirna ren a..........80 gld. Srebrna renta .... ..... 81 r Zlat« reu..........102 „ 5' marčna renta.........95 , Akcije narodne banke....... 858 , Kreditne akcijo...... . . 309 , London ....... ... 121 „ Srebro............— „ Napol............. ? „ C. kr. cekini. ...... K „ Nemško marke .... 4°,0 državne srečke iz 1. 1851 250 gld Državno srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/,, avstr. zlata renta davka prosta. Odrska zlata renta 6"'0..... 59 124 169 102 122 92 „ papirna renta 5°/t..... 88 M/, štajerske zemljišč, od/cz. oblig . . 104 Dunava rog. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 Zemlj. ohč. avstr. 4«/»°/,, zlati zast. listi . 121 Prior. oOlig. Elizabetiue zapad, železnice 107 Pri->r. oblig. Ferdinandovo »ev. železnice 106 Kreditne srečke......100 gld. 175 Rudoltbve srečke .... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . 111 Tratumway-društ velj. 170 gld. a. v. 219 40 30 10 70 50 90 66«/, 76 50 75 70 25 55 15 80 5() 50 75 ou 25 75 kr. Zahvala. Vsemu p. n. občinstvu, katero je včeraj po-poludnu blagovolilo našega nepozabnega sina, oziroma brata iu svaka, posestnika v Zabočevein, gospoda Gašparja Skerl-a, umršega v 21. letu svoje d6be dne 13. junija t. 1., apremiti k zadnjemu počitku na pokopališče Borovniško, kakor tudi vsem p. d. pokloniteljem prekrasnih vencev izrekamo podpisani, globoko po izgubi tej užalosteni, našo najtoplejšo in preiskreno srčno zahvalo. V Zabočevein, duč 16. junija 1884. Marijana Škerl, mati. Marija Meden, Ivanka Ar ko, Marija Ana Škerl, sestre. Jakob Meden, Mijo Arko, svaka. (393) najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkušan liek proti trajnom kašlju pločevin« I želudoa bolesti grkljana i proti mehurnlm katara, III Mi K }\ A T T U V l.l V Karlovi vari i Widn. Velik vrt z ali brez ttteklenih hlflic se o Sv. Jllhaeln da po ceni v najem. — Kaj več se izve na KarlovAkeJ (389—2) cesti Nt. ». MOKA iz najboljše prave banaSke pšenice, popolnem suha, v lastnem umetnem mlinu na valarje napravljena, prodaja po najnižjih cenah na debelo in drobno M. J. GVARDIA, (279 13> v Ljubljani, v Slonov i h nlicah št. 50. Puške! Priporočam prav izvrstne puSke vsacega sistema; izdelujem nove ter tudi prevzamem vaa popravil n po prav nizki ceni. — Za dobro delo sem porok. Cenike pošiljam na svoje stroške. Anton Sodia, (392—2) t Borovljah (Ferlach), Karaten. St. 3214. as. (383—3) Za novo Htavbo deželnega muzeja „Rudolfiuuni" se imajo napraviti dotična mizarska in ključaruićat-sku dela. Ta dela ne bodo oddala v izvršitev po skupi nab imenovanih 2 obrtov proti plačilu dovršenega dela na podlagi jednotnih cen. Zaradi oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudua obravnava do vštetega 24. Juniju 1884 opoludne. Po obrtih razvrsteno delo je prorar-unjeuo in sicer: mizarsko delo na . . 13.923 gld. 58 kr. ključavničarsko delo na. . . 5.817 „ 70 „ Dotični -t;:vhinsUi poizvedki, namreč splošni in posebni pogoji, crteži ni proračuni so na razgled v pisarni deželnega stavbinega urada, v dvorskem poslopji v gospodskih ulicah št. 2, oziroma v ekspe-ditu deželnega odboru ondukaj od 9- do 12 ure dopoludne in od 3 do 5. ure popoludne. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj ao 24. junija t. I. do 12 uit- opo:udne pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega vlože. Pouudbe moiajo biti kolekovane in zapečatene in z napisom na ztvitku: „Ponudba za........ delo pri stavbi deželnega mu/.eja Rudotinum v Ljubljani." Vsaki ponudbi se ima priložiti 10°/0 jamčevina (vadium) zgoraj naznanjenih družbenih cen, hodi-si v gotovini, ali v branilničnih knjižicah kranjske hranilnice, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kurzu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Vsak ponudnik mora v po uudbi izjaviti, da pozna predmet d»la m drazbine pogoje in da bo stavljenim pogojem pravokrepno podvrže. Priredjem so izgl. dni izdelki in sicer troja popolnoma izdelana okna in popolnoma izdelana vrata v deželnem dvorci ua ogled udelezuikom dražbe, kateri morttjo v svojih ponudbah potrditi, da so dotično poslopje na mestu in tudi izgledne izdelke ogledali in da jim je vse znauo. Ponudbam za ključarničarska dela naj se prilože, Oziroma deželnemu stavbenemu uradu oddajo vsi deli okova, ako dotični izgledni izdelki neso že na ogled razpoloženi. Ponudniki naj razločno s Številkami in z besedami zapišejo svoj ponudni znesek v jednotnih cenah in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih družbenih cen ter naj ponudbi pristavijo kraj iu dan, lastnoročni pod'iia krstnega in rodbiuskega imena, potem svoje bivališče, svoj stan iu posel Deželni odbor ti pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svoji volii izbrati si podvzetnika brez ozira na to. koliko odstotkov kdo odjenja in po okoliščinah tudi novo ponudbino obravnavo razpisati. Oziralo se bode le na pismene, v določeni dobi uložene pouudbe. V Ljubljani, v 7. dan jun'j« 1884. Št. 10.193. Razglas. (394—1) V smislu §. 39 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto se javno naznanja, da so bili pri letošnjih dopolnilnih volitvah, katere je mestni zbor v sejah dne 5. maja in 10. junija t. 1. odobril, v mestni zbor voljeni gospodje: Dr. Karol vitez Kleineis Trsteniški, Josip (Jeba, Ivan tiogala, Alfred Ledenik, Henrik Nirmau. Srečko Nolli, Fran Peterca, Vaso Petričič, Ivan Počivavnik, Jakob Skerbinec, Dr. Ivan Tavčar, Ignacij ValentinČič. Mestni magistrat y Ljubljani, v 11. dan junija 1884. Župan: Grasselli Hiša na prodaj na Poljanah st. 6©, poleg živinskega trga. Zahteva ao nekaj naplačila, oatalo ae pa lahko na hišo uknjiži. Natanj-čneji pogoji in kup se zvedd pri Matiji Kalan-u v I,juti Ijanakej predilnici, ali pa pri Jarnejl Kalan-u na kolodvoru v Borovnici. (376—1) Več stanovanj, lepe zračne aobe, v prijaznem kraji pod Stolaiu na Gorenjskem, 8/4 ure od Leaec (Lesa), se odda za poletno Btanovanje v najem. Več ae izvć pri Janezu C'op-n v Mostah, p. Leace, Gorenjsko. (395—1) Mejnarodna linija. IifaUvM-Jorkunmosl Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vaprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Eetst -A-zig-lia,**, 3400 ton, v 5. dan julija. „ „Qerraanla", 4200 „ v 20. „ „ Potniki naj Be obrnejo na T- TEEKTJILE, generalnega ptiaažnega agenta, Via deli' Araenalo Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta (za potnike 200 gola. — Vmesni krov 60 gold. Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emlllnno d* Aut. Poglayen9 generalni agent. (379—7) Marij inceljske kapljice za želodec, nepreseiuo izvrstno zdravilo zopet vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi ielodeo, smrdočo sapo, napthne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da ae ne nareja pesek ln pieno ln slez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, črv e, zoper bolezni na vranici, Jotrah in zoper zlato žilo. Cilo/vmi asologra: Lekar C. Brady9 Kremaier, Moravsko. Jodna skleuica z navodilom, kako se rabi, stane aSjT" l i "«BQ Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriol Piccoli, na dunajske j cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovein trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergui ann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekaina A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Gugliolmo. V Celj i: lekar J. Kuni erschmied. VKran j: lekar Drag- Šav u i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lokar A. Roblek. V Sežani: lekar Pb. Ritschi'l. V či-nom'jh )• kar T nam Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. SvaritSV! Kor se v sađnjon času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenju: Prave Mariiinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Rrady & Dosral — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim ori-inalnim pečatom, na navodilu za rabo in na /.avitku, na katerem je podoba Mariiinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niisko spravljeno vartttveuo ssnameuje in zavoj mora biti /.npečatim z našim vurutveiiim vnanie-nfcin. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nč-niajo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci iu prodajalci. (143—144 I Izdatelj in odgovorni urednik: Ivun Žele/, ni ku, Lastmua m tisk „Nerodne Tiskarne".