V. Metzinger: Smrt sv. Uršule. Iz 1. 1750. Uršulinska cerkev v Ljubljani
DOBRE
Vodilo Marijinih kongre-gacij. Po virih napisal Jože Pogačnik. Založilo Škof. vodstvo Marijinih družb. Ni bilo potrebnejše in koristnejše knjige za dobro in uspešno vodstvo Marijinih družb, kakor je to Vodilo, ki ga je napisal preskušen voditelj. Knjiga nudi neizčrpnega gradiva za neobhodno potrebni pouk o Marijini družbi. Kajti čim bolj bodo člani poučeni o namenu, delu in organizaciji kongregacij, tem rajši in tem uspešneje bodo vršili svojo nalogo, tem boljši družbeniki bodo. Saj prav v pomanjkanju pouka o ustroju Marijine družbe pogosto tiči največji vzrok, da družbe propadajo. Člani pač ne vedo, kaj hočejo, pa popuste. Vsi lepi in prisrčni govori s splošno vsebino pri shodih ne morejo nadomestiti tega neobhodno potrebnega pouka. — Kaj obsega Vodilo? Na kratko obdela zgodovino kongregacij, sadove tekom stoletij, potem obravnava življenje Marijinih družb v našem času, posebej se peča s kongregacija-mi na Slovenskem in njih zgodovino ter končno poda razmerje do drugih verskih organizacij. Vse to obdela pisatelj na kratko, na 50 straneh, ker namen Vodila ni, podajati vse to obširno. Pač pa je primeroma zelo obširen drugi, najvažnejši del: Pravila kongregacij. Pisatelj nam v ležečem tisku odstavek za odstavkom podaja splošna pravila; za vsakim odstavkom pa sledi obširna razlaga, v katerih so obsežena tako navodila vrhovnih predstojnikov Družbe Jezusove kakor tudi dognanja iz praktičnega vodstva. Prepričani smo, da bo kongregacija, ki se bodo njeni člani kolikor mogoče temeljito seznanili s temi pravili in razlago, zaživela novo življenje. Mnoga pereča načelna vprašanja so tu razjasnjena, za ostala pa bo moder voditelj znal po tej razlagi najti pravo smer.
Vodilo priporočamo ne samo voditeljem; naj bi ga preučevali tudi odborniki in odbornice vsake Marijine
KNJIGE
družbe. Tako bi se vsak zavedel svoje naloge in jo potem tudi z veseljem in uspehom vršil. Knjiga se dobi v pisarni Škofijskega vodstva Mar. družb V Ljudskem domu, II. nadstropje.
Jezus Kristus. Po evangelijih priredil dr. Andrej Snoj. Broš. 12 lir, vezano 24 lir; boljša izdaja 27 lir, z zlato obrezo 37 lir. Dobi se v Ljudski knjigarni. Zgodbo Jezusovega življenja, njegovega dela in nauka so nam zapisali štirje evangelisti vsak v svojem evangeliju. Noben evangelist pa ni povedal vsega in tako pri nobenem ne dobimo celotnega življenjepisa. Dr. Snoj pa je v tej knjižici podal vse, kar so zapisali o Jezusu vsi štirje evangelisti, in je vse zgodbe razvrstil lepo po časovnem redu, kakor so se zgodbe godile. Tako imamo v tej knjižici celoten Jezusov življenjepis in njegove nauke, kolikor je vse to zapisano v evangelijih. In sicer vse točno in skrtmo z evangeljskimi besedami. V uvodu pa nas seznani pisatelj z Jezusovo domovino ter verskimi in političnimi razmerami, ki so takrat vladale v Palestini. Podrobno se tudi peča s časovnimi podatki o Jezusovem življenju. Knjižico bo vsakdo prebiral z velikim zanimanjem ter mu bo prinašala (mnogo dušnih koristi.
Trpin Job. Med rakovni-ške knjižice so uvrstili tudi
Odpustki za
1.	Petek, prvi v m. P. o.: 1. vsem, ki prejmejo spravno obh., nekoliko premišljujejo dobrot-ljivost sv. S. J. in molijo po n. sv. o.; 2. 61. br. sv. S. J.; 3. čl. br. sv. E. T. kakor 7. dan.
2.	Sobota, prva v m. P. o. vsem, ki prejmejo sv. z., opravijo kakšno pobožnost n. 6. Brezmadežni, da nekoliko zadoščajo za njej prizadeta raz-žaljenja in molijo p. n. sv. o.
3.	Nedelja, prva v m., rož-novenska. Sv. Terezija D. J. Od sobote opoldne pa do nedeljske polnoči morejo dobiti verniki p. o. tolikokrat, kolikorkrat obiščejo cerkev, v kateri je ustanovljena br. sv. r. v., in tam molijo p. n. sv. o. 6 krat Oče naš. Zdrava Marija, Čast bodi. Vrh tega dobe čl. r. v. br. tri p. o.: 1. če v br. e. molijo p. n. sv. o.; 2. če v br. c. nekaj časa
svetopisemsko Jobovo zgodbo, ki obravnava prav primerno za današnji čas hudih preizkušenj vprašanje trpljenja. V Jobu je naslikana vsa človeška slabost in nepopolnost, ki se poloti človeka ob času stiske in gorja. Job nas pa tudi uči čudovite potrpežljivosti v nezgodah, vztrajnosti na poti kreposti in neomajnega zaupanja v božjo dobrotljivost in pravičnost.
Po Kristusovem prihodu je vprašanje trpljenja rešeno pač na popolnejši način: šele Jezus nam je razodel, da se bo končna in popojna izravnava za vse trpljenje dosegla šele v večnosti, kjer nam bo šele docela znano, kakšne namene je imel vsemodri Bog s križi, ki nam jih je pošiljal.
Izbrana mesta iz Jobove zgodbe, ki jih knjižica 231 do 232 vsebuje, pričajo o velikem pesniškem bogastvu te svetopisemske knjige.
Vnebovpijoči grehi. Slika na 229-30. rakovniški knjižici poočituje Kajnov uboj, knjižica pa s svarilnimi zgledi in besedami sv. pisma, ki jih je zvezal v sestavno celoto pisatelj J. Langerholz, pojasnjuje zlobnost, hudobijo, krivičnost in nevarnost vseh vnebovpijočih grehot. Naj pride tudi ta zvežček v roke vsem Slovencem, saj jih je — na žalost — nemalo med njimi, ki jih teži eden ali drug vnebovpijoč greh, dasi se tega premalo zavedajo.
oktober 1943
pobožno molijo pred sv. R. T.; 3. če so pri mesečni procesiji. — P. o. tudi: 1. čl. br. sv. S. J.; 2. tistim, ki nosijo viš. škap.
4.	Ponedeljek. Sv. Frančišek Ser. P. o. vsem vernikom v vsaki cerkvi pod navadnimi pogoji. — V. o.
5.	Sreda, prva v m. Sv. Marija Frančiška. P.O.: 1. vsem, ki opravijo kakšno nabožno vajo n. č. sv. Jožefu, prejmejo sv. o. in molijo p. n. sv. o.; 2. tistim kakor 10. dan.
7. Četrtek, prvi v m. P. o. čl. br. sv. R. T. v br. c.; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v žup. cerkvi.
10. Nedelja. Sv. Daniel in tov. P. o. vsem vernikom v cerkvah treh redov sv. Frančiška: tretjerednikom tudi v žup. c., kjer ni redovne.
Cvetje v vrtovih se kmalu ospe; venci uvenejo, se posušijo. S čim naj zdaj srca in usta glasno v tihih večerih v družinah slavijo Mater Marijo?
Spletali vence Ji bomo vsak dan; vence skrivnostne iz rož neuvelih, o, kako Mati se jih zveseli — zlatih kot sonce in lilijsko belih v urah veselih.
V	dnevih preskušnje, ko križ nas teži, vili Ji vence kot kri bomo rdeče. Polna sočutja do nas podeli rajsko tolažbo, pomoči in sreče nam ne odreče.
Polnost vseh milosti in blagoslov nam bo v zameno dar rajske Kraljice.
V	varstvo posebno sprejela nas bo; solze obriše raz žalostno lice roka Device.
Slavko Ljubniški
Franc Kore tič
MatC & hJO/zMiCnv tteftcefti*
Biti je moralo prav v moji zgodnji mladosti. Imel sem pet ali šest let, gotovo pa je, da šolar še nisem bil. Poletno nedeljsko jutro me je navsezgodaj izvabilo na kup peska pred hišo. Saj ni bolj prijetne igre za otroke, kakor razkopavali po pesku, zidati hiše in risati ceste in pota.
Pri fari se je zazibal veliki zvon: sv. Jakob je vabil svoje varovance k službi božji. Čez prag je stopila mati v zakmašni obleki, v roki je držala bel robec in rožni venec z odrgnjenimi jagodami.
»Mama, kam pa greste?« — »V cerkev. Ali ne slišiš, da zvoni?« — »Kaj pa boste delali v cerkvi?« — »Molila bom.« — »Za koga pa boste moliliP« — *Zate, da bi bil priden in da bi prišel nekoč v nebesa.«
Nič več nisem izpraševal. Molče sem gledal za odhajajočo materjo. Preprosta beseda mi je tako legla na srce, da je bil pesek mahoma pozabljen. Pogledal sem malo v svojo otroško dušo in videl tam razne malenkostne smeti, ki jih bo treba pomesti, preden bom dozorel za nebesa.
Moje prvo premišljevanje in izpraševanje vesti je bilo precej kratko. Zopet sem razkopaval po pesku, kopal jarke in postavljal mostove. V cerkvi pa se je sklanjala na klop, oklepala molek in prebirala jagode rožnega venca ter molila zame vsa zaskrbljena — mati...
Ni samo ena, brez števila je slovenskih mater, ki so že in bodo še držale v svojih od dela razpokanih rokah dan za clnem in še v nočeh, ko si vse trudne žele počitka, rožni venec in prosile svojim otrokom čistost in poštenost, sinovom po šolah pa duhovniški poklic.
Zakon narave je tak, da mati moli in prosi za otroke. Ne samo telesna, tudi duhovna; ne samo zemeljska, tudi Marija. Rožni venec okrog njenih sklenjenih rok ni samo lep okrasek, ampak znamenje, da moli in prosi v nebesih za vse otroke svoje družine na zemlji. Skoraj vedno ga ima v rokah. Ko je
stopila čez nebeški prag na skalnata tla litrske votline, je imela s seboj rožni venec, čigar jagode so ji kakor zlate kaplje visele ob telesu. Nasmehnila se je svoji izvoljenki Bernardki, kakor da je njena mati, in jo povabila, naj moli skupno z njo njej tako ljubo molitev. — Prav tako je vzela s seboj molek z belimi jagodami in temnosrebrnim križcem, ko je prišla v Fatimo vabit pastirje, naj pobožno molijo in doprinašajo žrtve za spreobrnjenje grešnikov in pomirjen je sveta.
Marija moli in prosi za nas, ker pozna naše reve in nadloge in ima kot mati sočutje z nami. Nauk bogoslovnih pisateljev je, da vidijo zveličani v nebesih v gledanju Boga vse, kar jih še more zanimati na zemlji. In sicer v moči poslanstva, ki jim ga je poverila previdnost božja. Polnost njihove sreče to zahteva. Zveličani oče, zveličana mati vidita z nebes višin življenje svojih otrok na zemlji: njih poklic, njihove dušne in časne potrebe in nevarnosti. Pa jih ne gledata samo, ampak jim moreta v stiski tudi priskočiti na pomoč s svojo priprošnjo.
Tudi Marija, naša ljuba mati, vidi in mora videti iz nebes vse, kar zadev a nas, njene otroke na zemlji, saj drugače ne bi mogla vršiti na nas svoje materinske naloge. S svojimi čudovitimi materinskimi očmi gleda na nas in v nas in vidi naše dušne in časne potrebe, nevarnosti, ki nam pretijo, nesreče in bridkosti, ki nas obiskujejo.
Za vsako dušo se zanima, vsako pozna po imenu, po njenih dobrih in slabih lastnostih, za vsako najde časa. Tudi tebe, kdor koli si, kjer koli si, Marija vidi, kaj je tvoj poklic, tvoje delo, vidi vsak dan tvojega življenja z vsemi njegovimi križi in težavami. Vidi, kako trdo pritiska zadnje čase skrb na tvoje rame, vidi ose napore, ki te tako utrujajo in bodo nekoč izčrpali tvoje moči. Dodobra pozna vse tvoje zgodbe, ve, kdaj in kje in kako te je zgrabilo življenje, da si zašel s prave poti na krive in kdaj in kaj je vplivalo nate, da si se vrnil ves skesan.
Z nebes višav gleda Marija tudi na ves ta ubogi svet, ki gori v požaru sovraštva kot žrtev lastne zlobe. Vidi na njem vse tvarne in duhovne razvaline in vse nepopisne bolečine in bridkosti očetov in mater, ženinov in nevest, bratov in sestra in nedolžnih otrok... Vidi na milijone v cvetu uničenih življenj, toliko teles, raztrganih v strašnem klanju, toliko duš v mukah in smrtni grozi, toliko duš, zastrupljenih s sovraštvom do vsega božjega in v nevarnosti, da se na veke pogube... Marija vidi vse to gorje, pa kot dobra Mati ne beži od svojih otrok, kadar so v stiski in trpljenju in nevarnosti, ampak jim prav tedaj še najbolj pomaga. Vsvoji materinski ljubezni, ki hoče vse rešiti, tudi najbolj nehvaležne otroke, sklepa svoje brezmadežne roke pred neskončno usmiljenim Očetom in prosi in moli, naj se usmili in skrajša dneve preizkušnje svojim in njenim ubogim, trpečim otrokom. Kakšna tolažba za nas, da tudi o teh krvavih časih prosi in posreduje za nas pred božjim prestolom naša ljuba Mati I
»O Marija, ne nehaj prositi za človeštvo, ki je že do skrajnosti izmučeno! Naj Te ne moti in ne žali, če nekateri niti v tem svetovnem nemiru ne vpijejo k Tebi, ampak Te celo sramotijo s svojim grdim jezikom. Če ne vpije k Tebi njihova beseda, pa vpije tem glasneje njihova stiska in beda, ki je tako brezmejna, da ne more molčati in je Ti ne moreš preslišali, saj si Mati, polna usmiljenja!«
In moč Marijine priprošnjel Kako naj jo opišem? Izročilo že davno imenuje Marijo »tisto vsemogočnost, ki prejme ose, kar prosi«. Ne moremo si misliti, da ne bi Bog uslišal prošnje Nje, ki jo je ljubezen in trpljenje tako tesno povezalo s trpljenjem in ljubeznijo Sina božjega, da jo nazivamo z lepim imenom Soodrešenica človeškega rodu. Kako ne bi Bog uslišal vsake prošnje Nje, ki mu jo je njegova izredna milost tako čudovito približala, da kot Mati
Miha Maleš: Morska zvezda.
božja odseva božjo dobroto in bogastvo s toliko prisrčnostjo kakor nobena druga stvar božja ne? Kako ne bi bila Marijina prošnja učinkovita, če pa zdaleč presega moč vseh angelov in svetnikov božjih? Moč molitve je namreč v razmerju z zasluženjem in svetostjo tistega, ki prosi. Če je bilo v Marijinem Srcu že ob njenem spočetju — kakor mislijo mnogi učeniki, njim na čelu sv. Alfonz Ligvorij — več milosti in svetosti, nego je je Bog kdaj podelil vsem svojim angelom in svetnikom skupaj, ali ne bo potem tudi bolj gotovo uslišana ena sama prošnja Marijina kakor vse prošnje angelov in svetnikov skupaj? »Kar zmorejo vsi nebeščani s Teboj, Marija,« kliče sv. Anzelm, »zamoreš Ti sama brez njih! Če Ti molčiš, nihče ne prosi za nas. Prosi za nas in pomagaj nam in prosili in pomagali nam bodo tudi drugi« ...
Brata Garnier, katerih eden je bil pozneje sloveč misijonar, sta kot otroka najraje skupno molila. V svoji otroški nedolžnosti sta bila res eno srce in ena duša. Pa tudi en sam rožni venček sta imela. In prijela sta ga vsak na enem koncu in s svojimi neizkušenimi prstki prebirala jagodo za jagodo in molila eno zdravamarijo za drugo.
Po posvetitvi Marijinemu brezmadežnemu Srcu se tudi mi trudimo, biti za Marijo eno srce in ena duša. Če drži ona v svojih brezmadežnih rokah rožni venec na enem koncu, ga vzemimo na drugem koncu v svoje roke mi, njeni ubogi otroci, in molimo skupno z Materjo njej tako ljubo molitev.
Rožni venec nam ne sme biti samo lep okrasek aH pobožna igrača, temveč najmočnejše orožje v sodobni borbi zoper moči teme in najbolj gotov izhod iz sedanjih stisk. Rožni venec je splošna mobilizacija krščanskih sil, je proti-revolucija vernih src, upognjenih kolen in sklenjenih rok in tisto rešilno sredstvo, ki poseže v dogodke časa globlje kot vsa diplomacija in vse organizacije in časopisje. Če jemljemo v teh odločilnih dneh v roke rožni venec pogosteje kot sicer, delamo to kot možje, ki jemljejo v roke orožje, da branijo, kar jim je najvišje in najsvetejše. S to molitvijo, ki jo molimo skupno s svojo nebeško Materjo, hočemo po Mariji zopet upostaviti in utrditi kraljestvo Kristusovo v svojih srcih, po naših družinah, v našem narodu in po vsem svetu. Ni brez pomena, da ima v začetku oktobra svoj praznik Kraljica presv. rožnega venca, na koncu meseca pa Kristus, Kralj vesoljstva. Po molitvi rožnega venca bomo prišli do miru Kristusovega in oblasti Kristusove v kraljestvu Kristusovem, ker nas bo pri tem podpirala in molila z nami Marija, ki je naša ljuba Mati z rožnim vencem v roki.
Tudi narodi imajo
angele varuhe
m

Praznik angelov varuhov, ki ga obhajamo v oktobru (angelsko nedeljo pa v septembru), nas spominja resnice, da ima vsak človek svojega angela varuha. Spomni pa naj nas — posebej v teh za narode tako usodnih časih — tudi resnice, da ima tudi vsak narod svojega angela varuha.
To resnico nam stavi pred oči sveto pismo, pa tudi zgodovinski dogodki v sveti Cerkvi.
V svetem pismu beremo n. pr. ko je bila stiska izraelskega ljudstva priki-pela do vrhunca in je zginilo zadnje upanje na rešitev, da je Bog poslal angela, ki je pobil sovražne Asirce. Prav to je bilo povod, da so imeli Izraelci tudi v poznejših stoletjih ob času vsake narodne nevarnosti veliko zaupanje v pomoč angela varuha svojega naroda in da so vselej, kadar jim je grozila nova nevarnost, klicali h Gospodu Bogu, rekoč: »Gospod vojnih trum, pošlji tudi sedaj svojemu ljudstvu svojega angela na pomoč!« Angel pa, ki je bil angel varuh izraelskega ljudstva, je bil po sporočilu preroka Danijela prav isti, ki je tudi angel varuh svete Cerkve, to je sveti nadangel Mihael. In po besedah istega preroka Danijela je imelo celo pogansko perzijsko ljudstvo svojega posebnega angela varuha. Le-ta je želel, da bi se bivanje preseljenih Judov v asirsko sužnost še dalje zavleklo, da bi na ta način bila dana priložnost, da bi preroki tudi poganskemu ljudstvu oznanili vero v pravega Boga. Tudi to nam pripoveduje prerok Danijel, da se 'je angel varuh Grčije imenoval »knez Grčije«.
Pa tudi v novi zavezi beremo v Dejanju apostolskem, da je sveti Pavel v spanju videl prikazen. Neki Macedonec je stal pred njim in ga prosil: »Pojdi v Macedonijo in pomagaj nam.« In ta prikazen je bila po razlagi cerkvenih očetov angel varuh Macedonije, ki je klical Pavla in njegove tovariše, da gredo v Macedonijo oznanjat božjo blagovest.
Pa ne samo sveto pismo, tudi dogodki svete Cerkve nam spričujeijo, da imajo posamezni narodi svoje angele varuhe.
Mislimo na najnovejše čudežne dogodke v Fatimi.
Bilo je nekega dne spomladi 1. 1916. Znani pastirčki so bili zopet pri svojih ovcah v puščobni gorski planoti Serra d'Aire. Ker pa je bilo hladno in deževno vreme, so se zatekli v votlino med skalami, imenovano Cerbero, z vhodom obrnjeno proti vzhodu. V votlini so ostali tudi še potem, ko se je zjasnilo. Ko so pojužinali in izmolili običajni rožni venec, so se pričeli igrati. Naenkrat pa zagledajo nad oljčnim gajem v dolini svetlo luč, bolj belo ko sneg, v podobi prozoilnega iin bleščečega se mladeniča. Ni pa ostal na istem mestu, ampak se jim je bolj in bolj bližal, Ko se jim je popolnoma približal, so mogli razločiti izredno lep obraz 14 do 15 letnega mladeniča. Otroci so od začudenja kar onemeli. Prikazen pa jih nagovori:
»Ne bojte se, angel miru sem. Molite z menoj!« Takoj nato je pokleknil in se s čelom dotaknil tal, pri čemer je trikrat ponovil: »Moj Bog, verujem v Te, molim Te, zaupam v Te in Te ljubim. Prosim Te, odpusti njim, ki ne verujejo, ne molijo, ne zaupajo in Te ine ljubijo,« Nato je vstal in otrokom naročil: »Molite vedno tako! Glas vaših prošenj bo ganil presveti Srci Jezusovo in Marijino!« In je izginil.
Minilo je nekaj mesecev. Bilo je sredi poletja, ko so se otroci navadno proti poldnevu vrnili s paše iii počivali ter južinali v senci starega vodnjaka. Tu nekega dne zopet zagledajo angela, ki jim pravi: »Kaj počnete? Molite, pridno molite. Jezusovo in Marijino Srce imata še velik načrt svojega usmiljenja z vami. Neprenehoma molite in se žrtvujte! V vseh rečeh, kjer le morete, darujte kako žrtev za grešnike, ki žalijo Boga, in


Janez Šubic: Angelčki. 1884. Bukov vrh.
kot prošnjo, da se spreobrnejo. Tako boste sprosili zopet mir svoji domovini. Jaz sem njen angel varuh, angel Portugalske. Zlasti radi sprejemajte in prenašajte trpljenje, ki vam ga pošilja Bog.«
Sveto pismo in zgodovina Cerkve nam torej pričata, da imajo posamezni narodi svoje angele varuhe!
Isto pa nam potrjuje tudi pamet, razsvetljena po sveti veri.
Poučeni smo namreč da je Kristus s svojo smrtjo premagal hudobne duhove. Kljub temu pa se morejo hudobni duhovi do neke mere še vedno svobodno gibati podobno kakor pes, priklenjen na verigo. Zgodi se celo — po sodbi cerkvenih očetov — da kdaj pa kdaj zapustijo kraj svojega pogubljenja in se porazgubijo številni kot legije po svetu in iščejo, koga bi požrli. Od tod pride, da zapeljujejo narode k odpadu od vere in v malikovanje, da jih zavajajo v nravno propast in v sovraštvo do Cerkve Kristusove, in sicer na tak način in v toliki meri, da smemo po vsej pravici reči: to ni več delo ljudi, ampak delo satana samega. Tudi to se zgodi — po sodbi cerkvenih očetov — da hudobni duhovi povzročijo posameznim narodom veliko zemeljsko trpljenje, podobno, kot se je zgodilo z Jobom.
Zares! Zgodovina narodov nam spri-čuje, da pridejo kdaj pa kdaj nad posa-
mezne narode neke satanske sile. Nočemo biti lahkoverni, vendar pa nas preseneča stavek, ki je zapisan v videnju pobožne nune Ane Katarine Emmerich, da bo namreč satan petdeset ali šestdeset let pred letom 2000 »'spuščen z verige«. Iz dogodkov, ki jih gledamo in doživljamo dan za dnem, bi res morali zaključiti: boj proti Bogu in božjemu se je prav v naših dneh razbesnel do vrhunca.
Pa tudi ob takih časih vlada med narodi Previdnost božja. Bog nikakor ne pripusti, da bi satanske sile popolnoma po svoji mili volji vladale svet in tkale nit dogodkov v svetovni zgodovini. Prav zato je Kristus dal svoji Cerkvi oblast, da more zarotovati in izganjati hudobne duhove ter odganjati njih kvarni vpliv z blagoslovljeno vodo in drugimi blagoslovljenimi stvarmi. Poleg tega pa je Bog nadnaravni sili satana postavil še drugo nadnaravno moč in to je ravno varstvo angelov varuhov posameznih narodov.
Narodi torej potrebujejo angelov varuhov. Potrebujejo jih zato, da jih varujejo ob uri, ko jih hudobni duhovi napadajo. Povsem tem smemo upati in verovati, da ima slovenski narod svojega angela varuha. Morda smo se te resnice premalo zavedali in premalo upoštevali. Naj nas ta resnica navdaja z zaupanjem, obenem pa nas spodbuja, da častimo
tudi angela varuha svojega naroda in se ravnamo po naročilu, ki ga je dal angel Portugalske preprostim pastircem v Fatimi, rekoč: »Molite, pridno molite! — Neprenehoma molite in se žrtvujte! V vseh rečeh, kjer le morete, darujte ka-
ko žrtev v zadoščenje za grešnike, ki žalijo Boga, in kot prošnjo, da se spreobrnejo, Tako boste zopet sprosili mir svoji domovini — zlasti radi sprejemajte in prenašajte trpljenje, ki ga vam pošilja Bog.«	3anez Fi|
pic
Za dostojnost v obleki
Naš prevzvišeni nadpastir je v Škofijskem listu naslovil na duhovnike in vernike naslednji nujni poziv:
Nespodobna noša se je silno razpasla in skoraj nemoteno vdira tudi v svetišča. Duhovniki bi grešili zoper svojo vestno dolžnost, če bi ničesar ne storili zoper to grešno razvado, ki Boga hudo žali.
Zlasti v poletnih mesecih nosijo deklice krila tako kratka, da se že več krila imenovati ne morejo, povrh pa še rokave čisto kratke in prsi mnogokrat prav nezadostno pokrite. Tudi dečki nosijo hlačke, ki bi mogle še veljati za kopalne, nikakor pa ne za dostojne hlače. Starši nosijo velikansko odgovornost, da s tako obleko ubijajo v otrocih čut sramežljivosti, ki je najmočnejša bramba čistosti. Ne samo majhni otroci, ampak prav doraščajoča dekleta in fantje nastopajo v javnosti — celo v cerkvah in pri zakramentih — v nezadostnih oblekah, ki vzbujajo pohujšanje, Boga žalijo, bližnje pa v greh zapeljujejo. Kako naj se nas Bog usmili, ko pa nimamo prav nobenega smisla za njegovo čast in za njegove zapovedi!
Storimo svojo dolžnost, da se vsaj v cerkvi pri božji službi in pri obhajilni
mizi Gospod ne bo žalil z nedostojno nošo. Vsak kristjan, ki poseča božjo službo in zakramente, mora imeti toliko spoštovanja do najsvetejšega Boga, da se dostojno obleče, kadar stopi predenj ali ga namerava sprejeti v svetem obhajilu. Upoštevamo pomanjkanje blaga, nogavic itd., a vendar ni še taka sila, da bi smeli verniki le na pol oblečeni pred Najsvetejše. Tudi to mi prehuda žrtev za Jezusa, da se zanj preoblečemo, ko ga želimo sprejeti.
Načeloma mora veljati sledeče: Vstop v cerkev in pristop k sv. zakramentom ni in ne sme biti dopuščen ženskam, ki imajo razgaljene prsi, ki jim rokavi ne segajo do komolcev in krila ne vsaj nekoliko čez kolena. Tudi dečki naj imajo hlače do kolen in zgor-| nji život dostojno pokrit. Z vso vljudnostjo, modrostjo in vztrajnostjo uve-ljavljajmo ta načela ob vsaki priložnosti. Člani in članice Marijinih družb in KA morajo v upoštevanju teh načel pred-njačiti in jim v svojem okolju pripoma-gati do zmage — iz ljubezni do Jezusa v svetem Rešnjem Telesu.
V Ljubljani, 28. julija 1943.
f Gregorij, škof.
LJUDSKA OSOJILNICA
zadruga z neomejenim jamstvom, v lastni palači v Ljubljani, Miklošičeva 6, nasproti hotela ,Union'
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in jih najugodneje obrestuje, daje posojila na vknjižbo in proti poroštvu. Posojilnica je bila ustanovljena 1895. leta
T LJUBLJANI
T Marijinih družb proti
D v/J grešnim navadam
Pri spokorni procesiji na Rakovniku smo Mariji slovesno zagotovili: »Zahtevam nespodobne mode se ne bomo vdajali, ker nočemo hudo žaliti našega Gospoda.«
Tudi vse pridige po naših cerkvah na letošnji praznik Marijinega vnebovzetja so obravnavale o odpravi pohujšljive mode po mestih in deželi.
Posebej so se merodajni krogi v posebnem dopisu obrnili na vse ženske Marijine družbe, da zlasti one storijo vse, kar je v njihovi moči, da se odpravi pohujšanje, ki ga daje zlasti ženski spol med nami s svojo pregrešno modo. Ne le, da naj se članice same dostojno nosijo, delajo naj tudi na to, da tudi drugi z nedostojno nošo ne bodo Boga žalili.
In če gledamo v apostolsko gorečnost, s katero so mnoge ženske Marijine družbe nastopale med nami v zadnjih štiridesetih letih za od* pravo grešnih razvad, potem moramo reči, da je tudi danes tem družbam, če se z vnemo zavzamejo za odpravo grešne mode, uspeh zagotovljen.
V dokaz tej trditvi naj navedemo le par zgledov iz preteklosti naših dekliških Marijinih družb, ki nam jasno pričajo, kaj zmore delavna Marijina družba, če se z vso vnemo zavzame za dobro stvar!
»Skoraj vsa dekleta«, tako beremo v dopisu iz leta 1911. iz Naklega, »naše župnije, 100 po številu, so združene v kongregaciji. Vse te, brez izjeme, so se dale zapisati v družbo treznosti. Dne 28. maja je priredila ena izmed tukajšnjih gostiln ples; niti ena naših Mar. hčera se tega ni udeležila; bilo je le par obrabljenih »fantovskih metla«, ki so pričale: Dekle, ako ni v Marijini kongregaciji, je na plesu« (Bogoljub 1911, str 245). Podobno kot na Gorenjskem je bilo na Dolenjskem. »V fari«, se isto tako glasi dopis iz Šmarjete, »se plesi nič več ne prirejajo. Ni deklet, pa ne plešejo. Grešnega znanja je veliko, veliko manj« (Bogoljub 1912, str. 239).
Teh grešnih plesov in sklepanj grešnih znanj je bilo med našim ljudstvom veliko, zlasti tudi ob raznih porokah. Premnogo dopisov pa nam sporoča, ko so udje Marijinih družb obhajali poroke ženina in neveste, ko sta bila oba ali vsaj eden član Mar. družbe, trezno in brez plesa, pač pa s kongregacijskimi znaki pri skupnem obha-
Zastarela napaka popravljena.
Novo Vodilo Marijinih kongregacij, ki prinaša povsem izvirna pravila teh družb, predvsem poudarja, da je poglavitni namen kongregacije spopolnjevanje samega sebe v krščanskem življenju ter apostolsko delo za druge. Do sedaj se je po naših kongregacijskih knjigah in knjižicah naglašalo, da je prvi namen Marijinih družb češčenje Matere božje. To pa ne drži, temveč je češčenje nebeške Matere drugotni namen in zelo odlično sredstvo, da spopolnjujemo sami sebe. Potrebno je, da se to poudari, ker so marsikje postale Marijine družbe samo nekake bratovščine za češčenje Matere božje (s tem namenom obstoje druge verske organizacije), na bistvo pa so pozabile: napredek in spopol-nitev v krščanskem življenju ter apostolat, vztrajno pridobivanje drugih za življenje po veri.
Satanska vzgoja. Človek bi ne pričakoval, da je kaj takega mogoče: V Ljubljani sta v neko trgovino (papirnico) dohajala zdaj pa zdaj dva šolska otroka kupovat posamezne podobice, krast pa na stotine. Hotela sta najlepših. Navado sta imela dolgo zbirati. Trenutek, ko so se strežne osebe mudile pri drugih strankah, sta spretno in pretkano izrabljala, da sta izmikala cele zavitke in jih tihotapsko spravljala v svoje torbice. To se je ponavljalo večkrat. Prišle so pa ovadbe, kako da ta otroka prodajata podobice. V papirnici so bili sedaj pozorni. Ko sta se ponovno prila-skala, so pazili nanju skriti pogledi. Hop! In že je bil snopič lepih podobic v torbici. Tajiti nista mogla. Nič ni pomagalo! Klečeče prošnje so toliko izdale, da nista bila izročena možu postave, marveč se je določil drug postopek za pobolj-šanje, če je še čas. Mlada tatica sta vse priznala. Povedala pa tudi, da ju je lastna mati speljala na pot hudobije, kar je več ko žalostno. Ni ga izraza, ki bi z njimi mogli dovolj ožigosati to satansko početje brezvestne matere, ki vzgaja svoje otroke za zločince. Taki ženščini bi morala oblast otroke odtegniti in jih dajati v poboljševalnico.
Napredek, ki trosi po večini strup. »Kino« je tuja beseda, ki se
med mladim svetom razmeroma bržkone največkrat izusti. In koliko je teh gledišč, koliko vzgojnega, blažil-nega, razvedrilnega bi se lahko v njih doseglo, če bi bila v službi dobrega) Le pomislite! Predstav v ki-no-gledališčih se udeleži na leto polčetrto milijardo oseb, saj je vseh takih dvoran po svetu 35.000. Vstopnina pa prinese vsega skupaj 12 milijard lir. Ogromne številke, pa pretresljive obenem, če pomislimo, koliko mladih ljudi se pokvari in pohujša vprav po t^h predstavah!
Danes in takrat. Starejši se še dobro spominjajo, kako se je pred 30 leti ves Cerkvi sovražni tabor na Portugalskem dvignil, da bi zatrl vse, kar je verskega. Svobodomiselne struje so bile skovale »ločitveno postavo«, ki naj bi postavila steno med Cerkvijo in državo. Pa ta postava je imela le ta namen, da bi katoliško Cerkev docela podjarmila. Med odstavki omenjene postave so bile n. pr. takele določbe: »Odslej ne smejo katoliški Portugalci postaviti na svoje hiše ne križa ne kakšne druge svete podobe«; »vse nabožne ustanove, četudi so narejene za večne čase, pripadejo v 30 letih državi«; »nobene maše, nobene pridige, nobene pobožnosti duhovnik ne sme opraviti, če ni poprej dobil vladnega dovoljenja« itd.
Taki so »svobodomisleci« vseh časov in vseh krajev. Pa si še laste pridevek »s v o b o d o miselstva«. Njih dejanja govore vprav nasprotno!
Portugalski duhovniki so s svojimi škofi ugovarjali takim načrtom in iskali pomoči pri Bogu in Mariji. Prišla je rešitev po Mariji. Fatimski dogodki so deželo preobrazili.
IZ ŽIVLJENJA
CERKVE
SBSS
i mi'iiiij mi
EHž
.lin mi, mi
tam
Sv. oče med trpečimi. Ameriški in angleški letalci so avgusta dvakrat napadli tudi mesto Rim, ob-metovali železniška križišča, javne naprave in tovarniške predele, posredno pa zadevali tudi bližnja poslopja, ki jih je rušil zračni pritisk. Prizadetih je bilo tudi nekaj cerkva. Sv. oče Pij XII. se je obakrat brž peljal do nesrečnih krajev, tolažil potrte ljudi, delil podporo in molil za pobite rajne prebivalce. Ljudstvo se je gnetlo okrog gla-
jilu med poročno sveto mašo. Tu in tam so skušali stare ukoreninjene razvade nadomestiti z lepimi spomini na Mar. družbo. »Pri nas«, tako beremo v dopisu iz župnije sv. Gregorija, »pokloni Mar. družba vsaki članici na dan njene poroke spominsko podobo s primernim napisom in dnevom poroke. To vršimo zato, ker je to važno za vsako hišo, v katero pride Marijina hči za gospodinjo. Vsak, kdor stopi v hišo, mora vedeti, da tu veje krščanski duh, da tu ni prostor za slabo časopisje in druge nerodnosti. Spominska podoba spominja gospodinjo na njena lepa mlada leta v krogu Mar. družbe in jo spodbuja, da tudi ona dobro vzgaja svojo deco. Kako more pa šele ta podoba vplivati na otroke take matere. Kako spoštovanje morajo imeti otroci do matere, ki je bila v mladih letih dobra Mar. družbenica, ali celo prednica, svetovalka ali nadzornica v Mar. družbi. Saj vemo, kako radi očitajo razuzdani otroci celo svojim staršem njihove mladostne napake, ako vedo zanije, in z njimi zagovarjajo svoje neredno življenje. V hiši Marijine hčere-gospodinje pa visi očitno na steni najlepše spričevalo mladih let, domače matere, katero mora navdajati z največjim spoštovanjem srca otrok in daje materinim naukom moč in veljavo.
Podobno kot so bile premnoge Mar. družbe delavne za odpravo razbrzdanih plesov, tako so pokazale svojo gorečnost tudi v boju zoper alkoholizem našega naroda. Skoraj je ni bilo Marijine družbe brez treznostnega odseka. Beremo pa v dopisih naravnost o občudovanja vrednih zgledih Mar. otrok v delu za strezhjenje našega naroda. »Tudi treznostni odsek, ki šteje 14 absti-nentinj, se je potrudil za razširjanje treznosti po naši fari. Najbolj trudapolna, a obenem najbolj junaška pot je bila pač tista, ko so se tri junaške abstinentke podale od žganjarije do žganjarije in prosile ter prigovarjale, naj opuste to umazano trgovino. Ponujale so celo odškodnino iz svojega za ,patent', če ga vrnejo in prenehajo s svojim pogubnim delom. Četudi niso bile uslišane, pri Bogu pa je le zapisano.« {Dopis iz Tr-boj, Bogoljub 1914, str. 80.)
Mnogo spodbudnih zgledov beremo dalje, ki nam povedo, kako so se zlasti dekleta Marijinih družb trudile za odpravo slabih časopisov in za razširjanje dobrih katoliških listov. »Članice tiskovnega odseka dekliške Mar. kongregacije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani« n. pr. »vsako prvo nedeljo v mesecu poleti in pozimi po sveti maši prodajajo pri cerkvenih vratih razne nabožne liste« (Bogoljub 1935, str. 69). »Po dve in

Palma ml.: Sv. Frančišek Asiški. Uršulinski samostan v Ljubljani.
dve«, beremo zopet v dopisu iz Šmihela, »so hodile po vsej župniji od hiše do hiše ter nagovarjale ljudi, naj povsod naroče le krščanske časopise. Pridobile so na tej poti 54 novih naročnikov za Domoljub, 30 za Bogoljub in nekaj za Glasnik presv. Srca Jez. Razprodale so tudi 50 marijanskih koledarjev in 150 knjižic: ,Mala skrivnost'« (Bogoljub 1927, str. 126).
LJL Molitveni nameni
V oKiobrU Alojzij Stiupi
V mesecu oktobru imamo priljubljeno r o ž -novensko pobožnost. Prva nedelja tega meseca se imenuje rožnovenska in 7. oktobra je praznik Matere božje, Kraljice presvetega rožnega venca. Zato bomo prvi teden od 3. do 9. oktobra molili,
da bi se v naše družine uvedel rožni venec.
Rožni venec je ena najlepših molitev. Z molitvijo očenaša, zdravamarije in čast bodi premišljujemo skrivnosti sv, vere. Pred našim duhom se vrstijo dogodki iz Jezusovega življenja, Jezusovo učloveeenje in detinstvo, trpljenje in po-veličanje.
Z Jezusovim življenjem pa je tudi Marija neločljivo združena, zato se spominjamo tudi
varja krščanstva in prosilo z vso iskrenostjo: Pace! Mir!
Kako rad bi papež ustregel, če bi bilo v njegovi moči. Medtem je bil Rim proglašen za neoboroženo mesto in odstranjeno, kar bi moglo služiti vojskovanju. Nedvomno je k temu pripomogel tudi vpliv svetega očeta.
Deset tisoč siromašnih oseb v
Rimu je bilo deležnih daril svetega očeta Pija XII., ki so bila razdeljena mednje na praznik sv. Reš. Telesa. Razdeljevanje suhega obeda (kruh, makaroni s pritiklinami, pri-kuha in sadje) je oskrbelo društvo sv. Petra v javnih ljudskih kuhinjah, ki jih je 16 in jih vzdržuje ta družba. Župniki zadevnih župnij so ob-darovancem spregovorili besede hvaležnosti do svetega očeta, ki se je za sklep svojega 25 letnega škofovskega jubileja spomnil bednih družin svoje rimske škofije.
Kot spomin na svojo 25 letnico škofovanja je sveti oče Pij XII, poslal vesoljni Cerkvi okrožnico, ki obravnava obširno in temeljito nauk svete Cerkve o skrivnostnem telesu Kristusovem in o našem združenju z njim.
Iz govora Pija XII., ki ga je imel na binkoštno nedeljo pred zbranimi množicami delavstva za delavstvo vsega sveta, posnemamo nekaj misli.
Sedanje trde razmere tarejo množice delavcev bolj ko druge; vendar niso delavci edini, ki čutijo to težo. Vsak sloj mora nositi svoje breme. Vsa zamotana zgradba družbe je potrebna popravil in zboljšanj. Toda kdo ne vidi, da je delavsko vprašanje tako nujno in važno, da mu je treba posvetiti najpo-zornejšo, najbudnejšo in najljubez-nivejšo skrb.
Cerkev je varuhinja in učiteljica resnice. Zato poudarja in pogumno brani pravice delovnega ljudstva. Bori se pa proti zmotam; morala je ponovno opozarjati, da se množice ne smejo dati premamiti čaru abot-nih in vabljivih zamisli in videnj bodoče blaginje in goljufivim vabam krivih učiteljev socialne dobrobiti, ki slabemu pravijo dobro, in dobremu slabo. Bahajo se, da so prijatelji ljudstva, pa odklanjajo medsebojni sporazum med delodajalci in delavci.
Ti lažni pastirji prepričujejo, da mora rešenje priti po revoluciji, ki naj bi dala oblast delavskemu razredu. To je prazna beseda in videz nemogoče stvarnosti.
Gorje tistemu, ki pozablja, da prava narodna družba vključuje socialno pravičnost, zahteva pravično in primerno udeležbo vseh na dobrinah dežele.
Ne v revoluciji, temveč v složni evoluciji (razvoju in napredku) je rešitev in pravica. Sila še nikoli ni drugega delala kakor ob tla metala, ne pa dvigala. Torej ne podirati, ampak zidati in utrjevati.
Naj se odpre pot k tistemu mi-rotvornemu napredku, ki ga mi tako goreče želimo.
Sv. oče nato zavrača drzno obrekovanje tistih, ki trosijo med ljudi, da je papež hotel vojsko, da papež vzdržuje vojsko in da zanjo prispeva denar, in da ničesar ne stori za mir.
Morda še nikoli ni bilo sproženo bolj pošastno in nesmiselno obrekovanje, kot je to. Kdo ne ve, kdo ne vidi, kdo se ne more prepričati, da se nihče ni bolj vztrajno in na vse dopustne načine trudil, da bi se vojska ne sprožila, in potem — ko se je začela — da bi se ne nadaljevala in ne širila, da nihče ni bolj kakor Mi kar naprej prosil in rotil: mir, mir! da nihče ni bolj kakor Mi skušal omiliti njene grozote!?
Denarne svote, ki nam jih daje na razpolago ljubezen vernikov, niso namenjene in se ne uporabljajo za vzdrževanje vojske, ampak za otiranje solz vdovam in sirotam, v tolažbo družin v tesnobni skrbi za
njenega sodelovanja pri učlovečenju Sina božjega, končno pa slavimo njeno poveličanje v nebesih.
Molitev rožnega venca je Bog večkrat čudovito uslišal. Naklanjal je zmago sv. Cerkvi v njenem duhovnem boju proti krivovercem, vodil je tudi k zmagi krščanske narode, ki so se borili z neverniki.
Rožni venec je posebno ljub Mariji, Zato je večkrat v svojih prikazovanjih imela rožni venec in tudi povedala, da je Mati božja presve-tega rožnega venca. Spodbujala je k pobožni in zaupni molitvi rožnega venca in obljubljala posebne milosti.
Rožni venec je starodavna, ljuba molitev slovenskih družin. Zadnji glasovi, ki so se vsak dan culi zvečer iz tihih kmečkih domov, so bili pozdrav Mariji: Zdrava Marija, sveta Marija, prosi za nas! In zjutraj, ko je zazvonilo dan, je že zopet vso družino zbral rožni venec k začetku novega dne. Tako se je molitev rožnega venca iz roda v rod spletala okoli dela in trpljenja, okoli veselih in žalostnih dni slovenskih družin. To je bilo nekdaj.
In danes? V premnogih slovenskih družinah je utihnil rožni venec. Družinski molek z debelimi jagodami ne visi več na častnem mestu. V srcih ni več ljubezni zanj. Take družine so se Bogu odtujile in ne razumejo več ljubezni nebeške Matere Marije. Niso več trdne v svoji veri, ne druži jih stanovitna vez ljubezni, neznosna se jim zdijo družinska bremena, vzgajanje enega samega ali dveh otrok se jim nikakor ne more posrečiti.
Družine, uvedite zopet skupno večerno molitev rožnega venca. Z rožnim vencem naj bodo ovite roke vseh članov družine, ki se proseče dvigajo k Bogu. Za božje varstvo, za blagoslov, za vsakdanji kruh, za zdravje, za ljubezen, za potrpljenje, za čistost, za milost božijo, za telesno življenje, za dušno zveličanje.
Če bomo rožni venec molili s premišljevanjem skrivnosti, ki jih izgovarjamo po desetkrat, nam ne bo dolgočasna molitev. In če bomo prav iz srca prosili Jezusa in Marijo za skupne družinske namene, nas bo rožni venec ogrel in razveselil. Naši domovi bodo postali domača svetišča in duh božji bo vladal v njih. In le-ta bo edini pravi vodnik naših družin.
Posvetimo spet naše družine z molitvijo rožnega venca in izročajmo jih v varstvo Materi Mariji!
Kristus Kralj. Gotska freska na Križni gori okrog 1. 1500.
Od 10. do 16. oktobra: Molimo, da bi se vsi dostojno in pobožno vedli v cerkvah.
Druga nedelja v oktobru je žegnanska, spomin posvečevanja naših cerkva. Ko bi se zavedali, kako sveti kraji so naše cerkve! S kako svečanim obredom se cerkve posvečujejo, koliko molitev opravi škof-posvečevalec in koliko svetih opravil izvrši. S posebno slovesnostjo še posvečuje oltar, ki se vanj zazidajo svetinje mu-čencev. Ko je več ur traijajoče posvečevanje končano, opravi škof prvikrat v novi cerkvi slovesno sv. mašo.
Ves sveti obred nam govori: cerkev je hiša božja, svet prostor, kjer prebiva Bog v sv. Reš-njem Telesu, se daruje sv. maša, delijo sv. zakramenti in blagoslovi, To so naše župnijske cerkve, ki v njih dobivamo nadnaravno življenje. Da bi se teh duhovnih dobrot zavedali, obhajamo vsako leto spomin posvečevanja.
Svoje cerkve tudi ljubimo, spoštujemo, krasimo in varujemo. Kako nas razveseljuje lepa in svečana služba božja, zbrana in pobožna molitev! Kako prihajamo iz cerkve potolaženi in pokrepčani. Kako radi kaj žrtvujemo za lepoto domače župnijske cerkve.
Zato nas tako bridko užali vsako bogoskrun-stvo ali že nespodobno in posvetno vedenje v cerkvi. Žal smo v sedanjih nesrečnih časih tudi na naši zemlji doživeli skrunjenje naših cerkva. V cerkve so streljali, jih rušili in požigali, iz njih bogoskrunsko kradli svete posode, izročali najsvetejši zakrament zločinskim rokam ali uničujočim plamenom.
drage daljne ali pogrešane svojce, v podporo ubogih in potrebnih.
Cerkev se ne boji luči resnice ne za preteklost, ne za sedanjost, ne za prihodnost. Ko bodo časovne okolnosti in človeške strasti dovolile ali zahtevale, da se objavijo listine, ki še niso godne za javnost, tičoče se trajnega mirovnega delovanja svete stolice, se bo v svetlejši luči, kot je opoldansko sonce1, pokazala neumnost takih obdolžitev.
Recite tistim, ki Cerkev obreku-jejo, da bo resnica zasijala v vseh tistih, ki razumno sprejemajo, kar spoznajo za dobro, in ki ne verujejo v laž in obrekovanje.
Mladinski dan. V Londonu se je na dan, ki je bil posvečen britanski mladini, zbralo k skupni službi božji v stolnici westminstrski nad 2000 mladeničev, ki pripadajo katoliški mladinski zvezi. Po sv. maši so napravili sklep, da hočejo ostati vsek-dar zvesti katoliški Cerkvi.
Ali je kdo, ki si ne želi miru?
Dne 1. sept, t. 1. je govoril papež Pij XII. iz Vatikana vsemu svetu. Opomnil je, kako je pred izbruhom sedanje svetovne vojne prosil in rotil vse, ki so odgovorni za usodo narodov, naj odvrnejo nesrečo krvave, divje vojske. Toda mirovni klic ni bil uvaževan. Zdaj, ko se je grozno uničevanje tako razbesnelo in trpijo narodi nepopisno gorje, je sveti oče ponovno dvignil svoj glas in zaklical: Blagoslavljam vse, ki prisluhnejo klicu ljudstva, katero po tolikih mukah in žalostnih dneh ne želi drugega kot mir, delo in kruh. Blagoslavljam vse, ki jih pre-šinja misel na mir, ki razumejo, da je veliko delo novega, resničnega reda med narodi nemogoče, če ne dvigajo pogleda k Bogu, viru pravice in pravičnosti.
Gorje pa tistim, ki se v današnjem trenutku ne zavedajo odgovornosti za usodo narodov ter netijo sovraštvo in spore.
| J& naše SKcdc i
Ljubljanska škofija. Šentjakobska župnija v Ljubljani ima novega župnika — konz. svetnika dr. J. Ar-nejca, ki je bil pred leti spiritual v duhovskem semenišču, pred sedanjo vojsko pa župnik na Breznici pri Stolu. — Na župnijo Vrhniko je bil umeščen prejšnji želimeljski župnik Iv. M i 1 a v e c , ki je imenovan tudi za dekana. Kot župnijski
m
upravitelj v Zelimljem je nastavljen duh. svetnik J. Razboršek. — Smrtno se je ponesrečil župnik in dekan trebanjski Ivan T o m a ž i č. Z božje poti na Zaplazu je vozil s kolesom proti domu. Med vožnjo mu je vsled sončarice postalo slabo, da je padel na sence. Par tednov poprej se je udeležil še duhovnih vaj v Ljubljani, kjer ob premišljevanju na smrt pač ni mislil, da bo njega najprej in tako naglo pokosila smrtna kosa, ko ga je bilo samo zdravje. — Mir njegovi duši!
Prizor posebne vrste je nudila ljubljanska stolna cerkev na osmino Vel. Šmarna, ko je po skrbi prevzv. g. škofa bila dana priložnost, da so tudi bolniki, betežniki in okrevajoči mogli priti k »Mariji pomagaj« in se posvetiti njenemu brezmadežnemu Srcu. Koliko gorečih prošenj se je tisto uro dvignilo k Njej, ki se imenuje »Zdravje bolnikov«. Naj dobrotljiva in usmiljena Mati vsem podeli vsaj olajšanje in milost, da bodo voljno prenašali od Boga poslane križe in pokorila.
Med devetdnevnice, ki smo jih
že opravili za mir in rešitev domovine, smo v začetku septembra uvrstili posebno devetdnevno spokor-no pobožnost za spreobrnjenje vseh, ki žele po uničevalnem načrtu bolj-ševikov z mečem, s prelivanjem nedolžne krvi utirati pot do oblasti in do namišljene sreče, ki je pa le splošno in usodno suženjstvo. Molitev naša naj doseže, da se bodo oči odprle tudi tistim, ki tako grozno in krvavo uvajanje nekega novega reda kakor koli podpirajo ali odobrujejo in se tako udeležujejo strahovitih grehov.
Misijonska družba v Ljubljani
ima letos dva novomašnika, ki sta bila posvečena v škofijski kapeli 21. avg. t. l.i Anton Rupnik, ki je imel novo mašo 23. avgusta v kapeli zavetišča sv. Jožefa, in Bogomir K a m b i č, ki je prvič maševal 23. avgusta v cerkvi Srca Jezusovega.
Vsakoletno konferenco so imeli škofje iz Nemčije v Fuldi. Med drugim so se posvetovali, kako urediti dušnopastirsko službo, kolikor se v sedanjih razmerah da, med verniki drugih jezikov in med izseljenci iz zahodnih mest in krajev.
Prav gotovo je bilo brezmadežnemu Srcu Marijinemu namoč ustreženo, ko so na Veliki Šmaren povabili v ljubljansko stolnico pred Marijino čudodelno podobo dojenčke in drugo nežno predšolsko mla-
Tako daleč propade človek, ki mu božje stvari niso svete. Tako daleč privede brezbožna vzgoja, ki podivjanega človeka zapelje do zlo-činstva nad samim Bogom. Molimo za take za-slepljence, ki so njih duše obtežene s tolikimi bogoskrunstvi. Molimo za sveto spoštovanje do naših cerkva, ki naj ga vsi brez izjeme razodevajo s pobožno molitvijo in dostojnim vedenjem.
Od 17. do 23. oktobra:
Molimo za misijone.
Misijonsko delo je prevažna naloga katoliške Cerkve. Ravno po misijonih se Cerkev po svetu bolj in bolj širi in s tem izpolnjuje Jezusovo naročilo, dano apostolom: »Pojdite po vsem svetu! Učite vse narode!«
Misijonsko delo je spreobračanje duš, pridobivanje ljudi, da spoznajo pravo vero in jo sprejmejo ter po njej svoje življenje uravnajo. Od poganstva se spreobrniti h krščanstvu je veliko delo, ki misijonarje stane mnogo napora. A ves njihov trud ne more roditi pravega uspeha, če Bog ne da svojega blagoslova in milosti.
Bog hoče, da ga za milost prosimo. Zlasti je treba moliti za milost pri tako težkem delu, kakor je spreobračanje poganov. Molijo misijonarji, a podpirajmo jih z molitvijo še mi. Pomislimo, koliko milosti potrebujejo misijonarji sami v svojem težkem poklicu, da vztrajajo in uspešno delajo. Zato potrebujejo naše molitve. Še bolj pa prosijo, naj molimo za pogane, ki jih učijo, vzgajajo in spreobračajo, da bi umeli lepoto krščanske vere in se z močno voljo oklenili vzvišenih krščanskih zapovedi.
Molimo za misijone zlasti ves ta teden, in na prihodnjo misijonsko nedeljo.
Od 24. do 31. oktobra:
Molimo za Katoliško akcijo.
Katoliška akcija ima velik in težak namen. Pokristjaniti hoče današnji svet, ki je tako zelo odpadel od krščanske vere in življenja po veri. Tudi pri nas je mnogo ljudi od krščanstva odpadlo. Še več! Krščanstvo naravnost sovražijo in ga skušajo zatreti. Zal, njih delo je rodilo sadove in ni malo tudi Slovencev, ki so postali moderni pogani in celo borbeni brezbožniki.
Take razmere so za krščansko vero resne nevarnosti. Moramo se jih zavedati in iskati sredstev, kako bi jih odvrnili. Sredstva morajo biti sodobna, uspešna in dobro premišljena.
Tako sredstvo ima vsa katoliška Cerkev v Katoliški akciji. Tudi mi Slovenci imamo svojo Katoliško akcijo. V njej delujejo najboljši kato-
28. okt.: Sv. Simon in Juda, Baročni kip iz srede 18. stol. Tržič,
liški laiki, ki hočejo s slovensko duhovščino sodelovati za ohranitev krščanskega mišljenja in življenja med nami. Po naši Katoliški akciji naj se tudi versko in nravno življenje katoličanov prenovi in poglobi. Katoliška akcija hoče prenoviti vse stanove, mladega fanta in zrelega moža, mladenko in ženo, delavca, kmeta, uradnika, zdravnika, učitelja, trgovca, obrtnika itd.
Kdor Katoliško akcijo pozna, ve, da ima silno težko nalogo. Proti njej so velike ovire, nasprotovanja, očitki in podtikanja, krvava preganjanja. Kakor je znano, so komunisti ravno med člani Katoliške akcije najprej začeli moriti. Dandanes je treba imeti veliko poguma za delo v Katoliški akciji. Zato pa molimo za njene člane, prosimo za blagoslov njihovemu delu, da bodo poleg duhovnikov tudi laiki apostolski delavci vodili duše h Kristusu Kralju!
[> RAZLAGA MASNIH OBREDOV «]
Gloria in excelsis — Slava na višavah.
Mašnik gre na sredo oltarja, da zapoje Gloria inexcelsisDeo — slava Bogu na višavah. Ko začne, razprostre roke, nato jih takoj sklene. Zraven pa kakor pri »veri« — Čredo — oči ne povzdigne. Konec slavospeva se pokriža, saj gre
dino in jo izročili njenemu mogočnemu varstvu. Dvakrat so matere in očetje s svojimi malčki napolnili prostorno svetišče, da so po pre-srčnem nagovoru prevzvišenega g. škofa prejeli poseben blagoslov, da so bili deležni molitev in darovani premilemu Srcu nebeške Matere. Še čez leta in leta bodo starši, spominjajoč se trpke vojne dobe, mogli dopovedovati doraščajočim sinovom in hčeram, ki se vojskine šibe še niso zavedali, kako pretresljiv in ganljiv je bil pogled nanje, ko so stali ob rokah skrbnih očetov, počivali ali jokali ter vzklikali v naročju mater ali pa ležali v vozičkih, in bili deležni svetega blagoslova ter darovani Marijinemu varstvu!
Ljubi Mari Pirčevi za god! Tvoj slavni imendan nad vse lepo je bil praznovan. Gotovo se spominjaš, ljuba Mara, kako vesela si mi pred letom prihitela naproti, ko sem Ti prišla čestitat. Kako vesela si bila mojih skromnih rožic, čeprav si jih imela vse polno še lepših od svojih boljših tovarišic! Tudi danes Ti jih poklanjam s solzami v očeh in Ti čestitam za god, katerega obhajaš pri svoji dobri nebeški Materi. Kako rada bi bila pri Tebi in se s Teboj radovala. Otrok moj, tako si me vedno nazivala. Danes sem pohitela k Tebi, k Tvojemu preranemu grobu in plakam ter Te kličem. Toda grob ostane tih in Ti v njem tiha. Nema so Tvoja usta, vse moje prošnje in klici Te ne zbude. In sem Tvoj otrok, nesrečen v dušni boli zapuščen. Ti moja ljuba duhovna mati, kako pogrešam Tvoje vodilne roke. Koliko lepih naukov za življenje sem prejemala od Tebe. Otrok moj, priden bodi, Boga se boj in rada moli, Marije nikoli ne pozabi in ona Te ne bo zapustila. Te Tvoje zlate besede mi vedno zvene v duši in so mi kažipot skozi življenje.
Da, ljuba Mara, moliti hočem posebno danes zate pred brezjansko Marijo, Tvojo patrono, pri kateri uživaš večno radost kot plačilo za svoje zgledno čednostno življenje.
Prosim Te pa, priporoči tudi vse svoje družbenice Njej, ki je usmiljena in dobrotljiva, priporoči ves naš narod.
Ob vednem spominu nate ostanem Tvoj zvesti Marijin otrok.
Poglavitni popolni odpustek, ki ga more dobiti vsakdo brez običajnih pogojev, je odpustek božje »ljubezni, ki vse pregrehe pokrije«. (Preg 10, 12.)
Lavretanske (loretanske) litanije
Matere božje so najprej opravljali (peli) 1. 1531. v loretski hišici. Neki kanonik iz mesta Recanati (blizu Ankone) je napravil ustanovo, da so v loretski kapeli po sveti maši na čast Materi božji odmolili še litanije, ki jih je sam sestavil.
Natisnjene so bile prvič 1. 1576. Prve odpustke za to priljubljeno molitev je dovolil papež Ksist V. 1. 1587. — Sveta stolica je prepovedovala, da bi se brez dovoljenja dodajale litanijam nove prošnje, razen teh, ki so jih papeži zdaj pa zdaj dodajali. Zadnja prošnja za mir je bila dovoljena 1. 1917. (Papež Benedikt XV.)
L. 1933. je sv. oče Pij XI. dovolil za pobožno molitev lavretanskih li-tanij odpustek 7 let; popolni odpustek pod navadnimi pogoji pa tem, ki opravijo litanije s pripadajočo molitvijo vsak dan v mesecu.
»M o j jezik izreka sedajle tehtne besede: Mož in žena! (Pride bolezen, pride vojska, pride sila, ki povzroča za časno ločitev, nastane stiska, pomanjkanje...) Zakonca spričujeta moč in globokost medsebojnih čusteD na ta način, da sta zmožna drug do drugega iz ljubezni in obzirnosti sprejeti prisiljeno zdržnost. Vsaka žrtev, katero medsebojno prenašata, je nova vez, ki s poglobitvijo obojestranskega spoštovanja dvoje src tesneje spaja.« — (T. Toth.)
za Jezusa Kristusa, ki je s sv. Duhom v slavi Boga Očeta — in tako se omeni sv. Trojica.
Ta spev je eden najstarejših v sv. Cerkvi. Msgr, Cousseau, angulemski škof sam je v posebnem spisu dokazoval, da ga je sestavil sv. Hi-larij. Vendar pa ta misel ni sprejemljiva. Vsekakor ta slavospev gotovo sega nazaj v začetke sv. Cerkve; imajo ga vse vzhodne mašne knjige. — Nič ni lepšega kakor ti hrepeneči vzkliki, iz katerih je sestavljen. Ni to dolg odstavek, kakor so n. pr. hvalospevi (prefacije), kjer Cerkev pred prošnjo najprej razloži nauk. Tu je samo navdušenje, hrepenenje. Začetek so zapeli angeli sami, Cerkev angelsko besedo nadaljuje, saj jo vodi sv. Duh. Takle je ta veličastni spev:
Gloria in excelsis De o, et in terra pax hominibus bonae voluntatis — Slava Bogu na višavah. In na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Tako se glase angelske besede: Bogu slavo; ljudem, ki so doslej bili otroci jeze, mir in božji blagoslov. V tem začetku se najprej obrnemo na Boga, ne da bi osebe ločili; in ko sv. Cerkev posnema angele, za trenutek nadaljuje v istem slogu.
Ona pridene: Laudamus te — hvalimo te, saj hvala tebi gre in mi ti jo poklanjamo. — Be-nedicimus te — slavimo te, to se pravi: prinašamo ti zahvalo, ki smo ti jo dolžni za tvoje dobrote. — Adoramus te — tvoje veličastvo molimo. — Glorificamus te — poveličujemo te, ker si nas ustvaril in odrešil.
Če Boga tako nagovarjamo in ga s temi raznimi hrepenečimi vzkliki hočemo hvaliti, se mu zahvaljevati, ga moliti in poveličevati, nam v teh besedah ni treba nič drugega iskati, da bi po namenu sv. Cerkve Bogu darovali popolno molitev in hvalo.
11.	Ponedeljek. Materinstvo D. M. — Osmina sv. Frančiška. P. o.: 1. 51. br. N. Lj. G. v br. c.; 2. istim kakor včeraj.
12.	Torek. Sv. Serafin. P. o. istim kakor 10. dan.
15. Petek. Sv. Terezija Vel. P. o.: 1. danes ali v osmini vsem vernikom v karm. e.; 2. čl. škap. br. karm. M. b. tudi v žup. c„ že ne morejo obiskati redovne; 3. tistim, ki nosijo viš. škap.; 4. čl. br. sv. B. T. kakor 7. dan; 5. čl. družbe sv. Petra KI., če molijo za razšir. sv. vere in p. n. sv. o.
19. Torek. Sv. Peter Alkan. tarski. P. o. tistim kakor 10. dan.
21. Četrtek. Sv. Uršula. P. o. čl. br. sv. Uršule danes ali v osmini v br. e.
26. Torek. Sv. Bonaventura. P. o. istim kakor 10. dan.
28. četrtek. Sv. Simon in Juda. P. o. 81. družbe sv. Petra Klav., kakor 15. dan.
31. Nedelja, zadnja v m. P. o. vsem, ki vsaj trikrat na teden skupno odmolijo sv. r. v.
Opombe: Za oktober so dovoljeni za molitev sv. rožnega venca tile odpustki:
1.	Verniki, ki oktobra pobožno odmolijo javno ali zasebno del r. v., dobe odp. 7 let kateri koli dan.
2.	P. o., če na rožnovenski sopraznik in vso osmino opravijo isto pobožnost, prejmejo sv. z. in obiščejo katero koli cerkev ali javno kapelo.
3.	Pod istimi pogoji prejmejo p. o. tudi verniki, ki so po osmini tega sopraznika 10 dni zapored odmolili r. v.
NB.: Dovoljeno je, da se de-setke tudi ločijo, da se le cel del r. v. odmoli isti dan. — Poleg navedenih odpustkov dobe verniki, ki uporabljajo pri molitvi r. v. blagoslovljen molek, še posebne odp. — (Izven oktobra dobe verniki 5 let odp., kadar koli odmolijo tretjino r. v.; če to store skupno, pa 10 let enkrat na dan.)
Družina Švigelj iz Bezu-ljaka se prisrčno zahvaljuje svetniškima škofoma Baragu in Jegliču za hitro ozdravitev nalezljive bolezni ter za pomoč v raznih stiskah.
Cena ..Bogoljuba" za posamezne naročnike letno 12 lir, v skupinah po 11 lir, v Nemčiji 5 RM, v Hrvatski 45 kun, v Franciji 40 frankov, v Srbiji 45 din. izhaja mesečno. Naročnina se pošilja na Upravo ..Bogoljuba', Kopitarjeva 6. Urednik Zabret Franc. Izdajatelj inž. lože Sodja. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani lože Kramarič