Poit ni na DlaCana v aotovlnl
tev. 39
V Ljubljani, 17. sobota februarja 1940
Leto V
Višek sovjetskega napada na Kardijiki ožini
Mannerhermova črta fe v fedru še nedotaknjena - Sovjetski napadi so malo
šibkejši zaradi silovitih izgub
Helsinki, 17. febr. o. Zdi se, da je sovjetska oienziva proti Mannerheimovi črti dosegla višek predvčerajšnjim. Hudi napadi se še vedno nadaljujejo, toda _ silovite izgube ljudi in orožja Sovjete precej ovirajo, da ne morejo pošiljati nad finske postojanke toliko svojih čet kakor bi hoteli.
Finska letala so včeraj z uspehom bombardirala progo iz Leningrada proti finski meji ter uničila več postaj, ki gore. S tem so zadržala prihod novih vojaških oddelkov na Karelijsko ožino.
Zaradi silnega bombardiranja iz zraka in s kopnega, so se Finci včeraj ponekod umaknili iz prvih utrjenih črt, ponoči pa so izvedli več protinapadov in večino izgubljenih postojank spet osvojilL Jedro Mannerheimovih utrdb je še vedno nedotaknjeno.
Včerajšnjo uradno sporočilo finskega vrhovnega poveljstva od 16. februarja se glasi: Sovražni napadi so se nadaljevali tudi včeraj v Karelij-ski ožini. Najhujši pritisk je med Hatjaldenjcrvi-jam, Vuksijcm in Tajpalo, vzhodno od odseka Muolarvijem in Muouoksajem se je sovražniku posrečilo predreti skozi prve linske postojanke na teh mestih. Na drugih točkah pa so bili napadi odhiti. Severovzhodno od Ladoškega jezera so bili odbiti sovražni napadi med otokom in obalo. Finske čete so osvojile sovražno postojanko. Sovražnikovo izgube so velike. Pri Kuhmi so_ nadaljevali z uničevanjem osamljenih sovražnih oddelkov. Na drugih točkah ni nič pomembnega.^— Finska lovska letala so izvedla 15. t. m. uspešen boj v zraku. Podnevi so Finci bombardirali sovražne oddelke in železniške postaje v ozadju in so videli požare. Sovražno letalsko delovanje nad vojnim pasom se je usmerilo na ožino, kjer je delovalo okrog 500 letal. Sovražnik je bombardiral poleg čet tudi Laperautu, Kekisalmi in Vi-
borg. Izven vojnega pasu je sovražnik bombardiral Itajnincmi in druge kraje. Po točnih poročilih so Finci zbili osem sovražnih letal. Računajo, da je sovražnik včeraj vrgel okrog 1000 bomb.
—	Jutri bodo v velesejmskih prostorih v Helsin-kiju odprli razstavo zaplenjenega ruskega vojnega materiala.
Posebni dopisnik agencije Stefani poroča _ I bojišča, da so Finci v zadnjih borbah zaplenili
top in strojnico ter se da postaviti tudi na smuči. Finci so takoj ugotovili, da to novo orožje ni praktično v zimskih bojih, ker se hitro napolni s snegom in blatom.
Na razstavi bodo razni vzorci topov in muni-cije, ki so jo Finci zajeli Med drugimi bo razstavljenih 20 poljskih topov, ki so jih Finci zajeli pri Suomisalmiju, ki imajo premer 76 mm in Id so težki 1700 kg. Njihovo delovno območje znaša 13.500 m.
mnogo vrst ruskega orožja. To je top na poseb- > Razstavljeni bodo tudi veliki topovi ter protiletal-nem vzvodu, ki se lahko spremeni v protiletalski ' ski topovi
Švedska je odklonila finsko prošnjo za takojšnjo vojaško pomoč
Domnevajo, da so Švedi bili prisiljeni to storiti na pritisk Nemčije
Stockholm, 17. febr. o. Zaradi vse hujših sovjetskih napadov na Karelijski ožini je finska vlada v sredo prosila Švedsko, naj ji pošlje takoj vojaško pomoč, in sicer dve diviziji, ki jih Finci nujno potrebujejo, bodisi redne vojske, bodisi prostovoljcev. Če švedska vlada' tega ne bi sto-, rila, bo morala Finska uradno prositi vojaško pomoč od Anglije in Francije. V tem primeru naj bi Švedska in Norveška dovolili prevoz angleških in francoskih prostovoljcev čez svoje ozemlje. — Švedska vlada je finsko prošnjo za dejansko vojaško pomoč odklonila, češ da bi to nasprotovalo nevtralnemu stališču, katerega je do vojne med
Romunija prosi Italijo pomoči proti pritisku velesil
Voditelj romunske kmečke stranke Maniu pa zahteva sodelovanje z Anglijo in Francijo
Bukarešta, 17. febr. o. Iz uradnega vira poročajo, da je kralj Karel izrazil italijanski vladi željo, da bi v kratkem obiskal Rim in se sešel z italijanskim vladarjem ter predsednikom Mussolinijem. Njegova želja je bila v Italiji ugodno sprejeta. Kralj Karel bo Italijo obiskal v začetku pomladi in skušal pri tem obisku pridobiti Italijo za čim izdatnejšo podporo pri romunskih prizadevanjih, da bi Romunija ostala nevtralna in neodvisna. Z naslonitvijo na Italijo upa Romunija vzdržati po eni strani pritisk Nemčije, po drugi Sovjetov, po tretji pa Anglije in Francije.
Obisk generala Sidorovicija v Rimu služi pripravam za začetek novega tesnejšega sodelovanja med Italijo in Romunijo.
Bukarešta, 17. febr. o. Bivši predsednik romunske vlade in voditelj razpuščene nar. kmečke stranke Maniu, je dal tujim listom izjavo, v kateri hudo napada sedanjo vlado in njeno politiko. Pravi, da pomeni zadnja seja Balkanske zveze v Belgradu, izdajo nad romunskimi koristmi. Delovanje zunanjega ministra Gafenca nasprotuje ravnanju kralja Karola. V Romuniji je treba obnovili demokratično vlado in začeti čim tesnejše sodelovanje z zahodnima velesilama.
Romunija mora biti pripravljena, da se bo tudi z orožjem bojevala ob strani Anglije in Francije.
Zaradi te izjave je bil Maniu včeraj jsoklican pred vojno sodišče, da pojasni razloge za tako ravnanje.
Nova bolgarska vlada pomeni nadaljevanje dosedanje politike
Sofija, 17. febr. o. Včeraj popoldne je bila sestavljena in potrjena nova bolgarska^ vlada. Predsednik vlade in prosvetni n,jn'st®J i® dose-tlanji prosvetni minister prof. Bogdan Pilov, zuna-nji minister dosedanji bolgarski poslanik v Bol-gradu Ivan Popov, notranji minister B. Gabrovski, prometni minister Ivan Garanov. Ostala mesta ▼ vladi so ohranili prejšnji ministri.
Novi predsednik bolgarske vlade je včeraj sprejel čaznikarje in jim dejal, da bo zunanja politika vlade taku, kakor je bila zunanja politika prejšnje vlade, za kar daje poroštvo, da je za zunanjega ministra bil imenovan ravno dosed 'iji bclgrajski poslanik. Geslo nove vlade je mir, nevtralnost, notranja pomiritev, narodno edinstvo. gospodarski in kulturni napredek. Nedvomno pa pomeni sprememba vlade v nekem oziru novo dobo.
Dosedanji predsednik vlade Kjoscivanov °e je snoči poslovil od svojih sodelavcev v predr.,..-
| ništvu vlade in ministrstvu za zunanje zadeve.
Po zatrjevanju sofijskih političnih krogov bo bivši predsednik vlade Kjoseivanov v kratkem odpotoval v Italijo. Zaradi tega so se razširile govorice, da bo postal Kjoseivanov nov bolgarski' poslanik v Rimu. Pravijo, da bo Kjoseivanov prav gotovo dobil zelo važno mesto, vendar pa nekaj kasneje.
Rim, 17. febr. m. Poročila, da bo postal v novi bolgarski vladi minister za zunanje zadeve bolgarski poslanik v Belgradu, Ivan Popov, so rimski časopisi zabeležili z velik!m zadovoljstvom. Listi vidijo v tem dejstvu nadaljevanje bolgarske zunanje politike in sodelovanje z vsemi balkanskimi državami, zlasti pa z Jugoslavijo. Italijansko časopisje poudarja z velikim veseljem, da je prevzel vodstvo bolgarske vlade dr. Bogdan Filov, ki je bil zmerom prijatelj Italije in je kot prosvetni minister mnogo pomagal za sklenitev kulturnega sporazuma med Italijo in Bolgarijo
Nov nemški opomin nevtralnim državam
Berlin, 17. februarja, o. »Volkischer Beobach-ter« prinaša članek v katerem pravi:
Nekatere nevtralne države dovoljujejo, da med kinomatografskimi predstavami kažejo tednike francoske in angleške izdelave, ne dovolijo pa, ali pa le zelo redko tednike nemške izdelave. Na ulicah žalijo Nemce, kadar naglas govorijo nemški, kakor se to dogaja v Bernu. Belgijski državniki se poslužujejo edino časopisov francoskih vladnih krogov (»Temps«), v katerih se vrši propaganda za udeležbo Belgije v vojni. Lahko bi navedli na stotine takih primerov. Od teh znamenj do stvarne kršitve nevtralnosti je samo en korak, pravi »Volkischer Beobachter«, in v tem je nevarnost, ki nalaga Nemcem posebno pozornost. Vemo zelo dobro,
Začetek popolnega gospodarskega sodelovanja med Anglijo in Francko
Pariz, 17. febr. Havas. Gospodarski sporazum, ki je bil včeraj podpisan v Londonu med francosko in angleško vlado, bo začel veljati 1. marca. Sporazum je naravna posledica politike, ki jo obe vladi soglasno izvajata po smernicah, ki so jih na sestanku določili Daladier. IIalifax in J. Simon.
da Chamberlain in Daladier upata, da bo del nevtralnih držav stopil v boj in da je edino tako mogoče vojno dobiti. Nevtralne države imajo težko odgovornost ter se zdi, da tega doslej še niso upoštevale. Zato ponovno jasno izjavljamo: »Mi ne želimo drugega kot strogo nevtralnost. Nemški narod ne bo nikoli pozabil katera nevtralna država je ostala gluha za to pravično zahtevo Nemčije.«
Neredi v sovjetskem gospodarstvu
Moskva, 17 februarja, o. Uradno glasilo sovjetske vlade »Pravda« spet prinaša uvodnik, v katerem ostro obsoja nered v sovjetski trgovini. Članek našteva primere površnosti in nestrokov-njaštva. Velikih količin potrebnih živil ne morejo pravočasno razdeliti prebivalstvu zaradi slabih prevpznih sredstev.
»Pravda« piše, da je v sovjetski osrednji upravi zaposlenih pretirano veliko število uradnikov, ki so popolnoma nepotrebni, medtem ko zaradi tega vaško prebivalstvo ne more dobiti strokovnjakov, ki bi se zatekli v pisarne. Samo v Kazakstanu je potrebnih okrog 6000 kmetijskih strokovnjakov, toda zaradi počasnosti uprave jih ne morejo poslati tia.
Finsko in Sovjeti zavzela 17. januarja. Odklonitev je potrdil še predsednik švedska vlade Hanson s posebno izjavo.
V	švedski in norveški javnosti je ta odklonitev vzbudila silovit odmev. Vsa javnost, zlasti pa delavski krogi zahtevajo, naj gre Švedska na pomoč Finski, saj se Finska bori ne samo za svojo samostojnost, marveč tudi za samostojnost Švedske in Norveške. Odklonitev pomoči pripisujejo nemškemu pritisku. Zdi se, da je Nemčija sporočila Švedski, da bi dejansko vojaško pomoč za Finsko smatrala kot znamenje, da se je Švedska odpovedala nevtralnosti. Če bi Švedska in Norveška dovolili prehod angleški in francoski vojski na Finsko, bi Nemčija v tem videla kršitev nevtralnosti in bi bila prisiljena ukreniti svoje.
Navzlic uradni odklonitvi pa pričakujejo, da bo Švedska le dala Fincem neuradno sleherno možno pomoč, saj je vlada izdala sporočilo, v katerem pravi, da ni prepovedala odhoda prostovoljcev na Finsko in tudi ne pošiljanja druge pomoči. Vlada je tudi izdala potrebne uredbe za pomoč civilnim beg., ranjencem in invalidom.
ObSsk našega trgovinskega ministra v Sofiji
Sofija, 17. febr. m. V nedeljo bo v Sofiji seja bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice, katere se bodo udeležili zastopniki trgovskih zbornic iz vse Bolgarije, profesionalnih zvez, blagovne sofijske borze in zadrug ter predstavniki inženirske zbornice, 25. februarja pa bo v Sofiji občni zbor zbornice, katere se bo udeležil tudi jugoslovanski trgovinski minister dr. Ivan Andres.
Mohorske knjige na Koroškem prepovedane
Celovec, 17, februarja. »Koroški Slovenec« poroča: Na številna vprašanja, kdaj pride letošnji Mohorjev književni dar, moremo danes odgovoriti. Uprava Mohorjeve družbe je v smislu postavljenih predpisov vložila pri pristojnem državnem uradu (Reichsstelle fiir Papier und Verpackungswesen, Berlin) prošnjo za dovoljenje uvoza Mohorjevih knjig iz Jugoslavije. Prošnja je bila z dopisom dne 5. t. m rešena sledeče: Št. III C 115187-Rg/Mck. — Vaše prošnje na svojo žalost začasno ne morem ugodno rešiti Vračam prvi in drugi prepis s prilogami. Drž. poverjenik (podpis nečitljiv). — Mohorjevih knjig torej letos ne bol
V	zvezi s tem poročilom nam gre tembolj k srcu pismo koroške matere, ki ga ravno tako beremo v »Koroškem Slovencu« pod naslovom »Prav, mati!«: Cenjeno uredništvo! V dolgih zimskih večerih se mi dostikrat stoži po Mohorjevih. Bil je užitek, kadar sem po dovršenem delu sedla h Koledarju ali Večernicam ali drugi knjigi in pazno prebirala dotlej, da so me utrujene oči spomnile spanja. Sedaj mi preostane samo še naš tednik s svojimi prilogami. Ne veste, s kolikim veseljem grem od vrste do vrste in pazno sledim vsem velikim dogodkom, pobudam in zanimivostim vsakega tedna. Preostal mi je tednik in z rastočim veseljem se oklepam edinega slovenskega glasila. Ostanem vam zvesta tudi pri plačevanju naročnine, preostalo poslano marko beležite v tiskovni sklad. Vdana M. J.
Se ena podmornica potopljena ta teden
London, 17. febr. o. Angleška mornarica je v enem tednu potopila že 6. nemško podmornico. Včeraj je opazilo angleško letalo miljo daleč periskop podmornice in z vso brzino odletelo na mesto, kjer je bila podmornica. Letalo je vrglo dve bombi nad podmornico. Ena bomba je padla naravnost nad periskop, druga pa na prednjem delu pred topom. Kmalu nato je letalec opazil veliko količino olja nad vodo. Trdijo, da je fiod-mornica potopljena. Angleški^ rušilec »Antalo« je predvčerajšnjem potopil nemško podmornico, katera je napadla neko švedsko ladjo.
Silovit požar je izbruhnil včeraj v veliki londonski kemični tovarni Hunslow. Vnelo se je skladišče magnezija Ogenj so le s težavo omejili in domnevajo, da so ga podtaknili Irci ali pa tuji vohuni-
Vesti 17. februarja
V	Angliji so danes poklicani	na	nabor vsi	moški.
ki so dopolnili 23. leto.	Po	teh vpoklicih se
bo angleška vojska povečala na 2,500.000 mož.
Rdeči španski begunci so imeli	včeraj v	Mehiki
zborovanje, katerega so	se	udeležili	njihovi
zastopniki iz vseh ameriških držav. Na zborovanju so napadali generala Franca kot nasilnika in krvoloka, obsojali pa so tudi Francijo, češ, da ne daje španskim beguncem po koncentracijskih taboriščih politične svobode in vsega mogočega ugodja. Nič pa niso omenili, kakšno stališče zavzemajo zdaj do Nemčije.
Snočnje francosko vojno poročilo pravi, da so po
raznih predelih bojišča delovale patrole. Ena od njih je imela nekaj izgub, ker je zašla na področje nemških min.
V Argentini vlada precejšnja skrb, kaj bo z ar-
gentinsko mesno industrijo, ker bo te dni potekla pogodba o nakupu 200.000 ton argentinskega mesa za Anglijo. Zaradi omejitev v porabi mesa, pa Anglija v bodoče ne bo več ku-ix>vala toliko v Argentini, kakor je doslej, kar se bo argentinskemu gosj>odarstvu močno poznalo.
Poveljstvo nemške vojne mornarice je izdalo poročilo, da so Nemci potopili do zdaj 27 angleških in francoskih ladij za prevoz petroleja in bencina s skupno tonažo 212.000 ton. V odstotkih znese to blizu 6% v?eh ladij le vrste, kar jih imata Anglija in Francija.
Angleški listi vedo poročati, da bo za novega nemškega poslanika v Rimu prišel sloviti von Papen, ki mu ni uspelo, da bi Turčijo spravil na nemško stran. Njegova naloga v Rimu naj bi bila potegniti Italijo do dejanskega sodelovanja z Nemčijo v sedanji vojni.
Nemčija je baje ponudila Romuniji varstvo pred napadom Madžarske ali Sovjetov. Romunija bi se morala zavezati, da bo čisto nevtralna, to se pravi, da bo zadostila vsem nemškim go-sjjodarskim zahtevam.
Nemški industrijec Thyssen, ki so mu pred nekaj dnevi vzeli državljanstvo in zasegli milijardno premoženje, bo aprila odpotoval v Združene države kot — nemški zastopnik na zborovanju ameriškega zavoda za jeklo v Pittsburgu. Iz tega sklepajo, da je zamera, v katero je padel Thyssen, samo navidezna, da bi kot izgnanec vzbujal več simpatij ter lahko uresničil več svojih zahtev, kar bo konec koncev le koristilo Nemčiji.
Nemški poslanik v Moskvi Schulenbiirg ter nemški poslanik v Helsinkiju sta se te dni vrnila na svoji službeni mesti.
Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel v posebni avdienci ženo angleškega zunanjega ministra lorda Halifaxa in njenega sina, ki ie dodeljen angleškemu poslaništvu v Rimu. Sv. oče je z visoko angleško damo ostal 45 minut v pogovoru.
Neka francoska vojna ladja je napadla spel eno nemško podmornico, a ni še uradno potrjeno, da jo je potopila.
Holandski listi poročajo, da bo odposlanec predsednika Roosevelta VVelles obiskal tudi holandsko kraljico med svojim potovanjem po Evropi.
V	Franciji je bil včeraj ustreljen luksemburški državljan Kuhn, ki so ga obspdili n asm rt, ker je za drage denarje spravil v Nemčijo važne načrte iz-francoske vojne industrije.
Vse delo je bilo ustavljeno v velikem angleškem pristaniškem mestu Plymouth tedaj, ko je korakalo po mestu junaško moštvo križark »Ex-eter« in »Ajax«, ki sta se odlikovali v boju z nemško križarko »Admiral von Spee« v južnoameriških vodah.
Proti vojni cenzuri je ostro nastopal včeraj v francoski poslanski zbornici socialistični voditelj Blum, ki je svoje čase kot predsednik vlade trikrat poskušal uvesti cenzuro v imenu demokracije, in to v mirnem času!
Snežiti je začelo že predsnočnjim po vsem zahodnem bojišču.
Ameriški odbor za pomoč Fincem je včeraj |>oslal na Finsko novih 100.000 dolarjev.
Nemški listi prinašajo šele danes govor maršala Goriiga, toda v govoru so spuščeni odstavki, v katerih je maršal rroudarjal težave nemškega kmečkega stanu, pomanjkanje delovne sile in premoga.
Razočaranje nad močjo sovjetske vojske je dobilo prvič izraza v Nemčiji včeraj, ko je glavni hitlerjevski list »Volkischer Beobachter« prinesel članek, v katerem daje vso čast finski vojski in njeni vojaški veljavi, potem pa pravi, da so v začetku pričakovali od rdeče armade vse drugačnih uspehov in da se spričo dogodkov na Finskem vzbujajo resni dvomi o napadalni sili rdeče vojske.
Nemški lisk prinaša včeraj dolga poročila, o poljskih grozodejstvih nad Nemci. Te vesli so odgovor na poročilo, ki ga je dal francoskim listom kardinal Hlond in na trditve angleškega in francoskega ter drugega tiska, da je v vojni na Poljskem in po njej bilo pobitih 3 milijone civilistov.
12 in pol milijona dolarjev je sklenila dati ameriška vlada za nujne nakupe vojnih surovin.
Podonavju groze poplave
Belgrad, 17. febr. m. Iz Smedereva poročajo o usodnem naraščanju Donave. Najhujše je pri Do-njem Milanovcu, kjer se je voda najbolj visoko dvignila zaradi ledu. ko se je na reki nakopičil v daljavi 20 kilometrov. Voda se ne more naglo odtekati. Oblasti so poslale vojake, da so z bombami poskušali razstreljevati led. toda poskus se je izjalovil. Voda pa se še naprej dviga in se razliva čez bregove.
Po poročilih, ki so iz Vojvodine in Srednje Srbije prispela v hudih poplavah, je minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdnjan Budisavljevič nakazal kot prvo vladno pomoč banskima upravama donavske in moravske h.innviiie 400.000 dinarjev
Banski svet bo danes končal svojo delo
Ljubljana, 17. februarja.
Banski svet je v Jeraj dopoldne začel svoje delo z obravnavanjem proračuna oddelka za socialno politiko. Številni govorniki so se zavzemali za zaščito delavstva, ki ga moramo prav tako prištevati med svoje, kakor druge stanove. Rozman iz Maribora se je toplo zavzemal za viničarje, ki morajo največkrat delati za mezdo 1 dinarja na uro. Posebno je poudarjal, da nimajo tekstilni delavci sedaj nobene kolektivne pogodbe. Mnogokrat se dogaja, da se podjetniki kar npčejo držati določil uredbe o najmanjših mezdah. Za delavske zahteve se je zavzel tudi Filip Križnik iz Trbovelj, ki Jo predlagal, da bi banovina naklonila tudi izdatnejšo podporo za dečji dom v Trbovljah. Drugi so govorili o težkih zdravstvenih razmerah na deželi. Popoldne je imel govor tudi ljubljanski župan dr. Jure AdlešČ, ki se je zavzemal najbolj za gradnjo delavskih kolonij na obrobju Ljubljane. Za ta naselja naj bi se pobrigala tudi banovina, kajti Ljubljana sama tega bremena ne bo zmogla. 2upan je navajal porazne številke o stanovanjski stiski delavskih družin in navedel nekaj primerov o stanovanjih revežev na ljubljanskem gradu.
V	Ljubljano prihaja stalno mnogo podeželanov, ki potem kot delavci stanujejo v nezdravih in zatohlih stanovanjih. Stanovanjsko vprašanje je treba začeti načrtno reševati.
Poročili finančnega oddelka za trgovino, obrt in industrijo
Načelnik finančnega oddelka dr. Filip Orel je nato podal poročilo o svojem oddelku. Razložil je
viiino banovinskih dajatev in rekel, da pobira banovina okrog 50% doklado na državne neposredne davke. Med trošarinami zavzema prvo mesto trošarina na alkoholne pijače, ki da 18,000.000 din. Zaradi uvedbe skupne državne trošarine je ta znesek pod tem naslovom sicer odpadel- kljub temu pa ga je banovina vstavila v proračun, ker je finančni minister dr. Šutej obljubil, da bo banovinam primanjkljaj pokril iz državne blagajne. Banovina računa z dohodkom od trošarin na alkoholne pijače v znesku 27.7 milij. dinarjev, kajti delno se ta dohodek vplačuje in vnaša v banovinski proračun, delno pa gre dohodek v sklad za banovinska javna dela.
Načelnik trgovinskega oddelka dr. Trstenjak se je najprej dotaknil težav za dobavo industrijskih surovin, ki bremene najbolj Slovenijo. Hudo bo tudi za tujski promet, ker nam bo vojna vzela vse goste iz tujine. Dr. Trstenjak je nato govoril
o	delu obrtnega oddelka in zavoda za pospeševanje obrti, slednjič pa o delovanju strokovnih šol, od katerih je Srednja tehnična šola največja. Sporočil je tudi, da se bo dveletna tekstilna šola v Kranju razširila v triletno in da je trgovinsko ministrstvo v Belgradu to že dovolilo.
V	debati so se govorniki dotaknili krošnjarjev in povedali na njihov račun več neugodnega kakor pa dobrega. Eden od govornikov se je bavil 9 številnimi zimskošportnimi tekmami na Gorenjskem in prosil bansko upravo, naj v prvi vrsti podpira tista društva, ki navajajo svoje člane k temu, da se ob nedeljah udeležijo tudi cerkvenih opravil.
Danes dopoldne se je razprava nadaljevala. Banski svet bo danes svoje delo tudi zaključil.
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 17. febr.
2jt tretji dan traja hud februarski mraz! Ali je mraz oanehal? Mnogi kraji javljajo, da traja mraz še vedno z vso silovitostjo, da ni odnehal in da se celo stopnjuje. Drugi kraji, tako Ljubljana in deloma okolica pa zaznamujejo, da je mraz od 15. t. m. naprej odnehal za nekaj stopinj. Zanimiva je primerjava jutranje temperature v mestu in okolici. V mestu smo imeli po raznih podatkih davi —18°, v zatišju pa samo —16° C V okolici je mraz huje pritiskal. Tako so nam javile Črnuče, da je tam bilo davi ob 3. uri —27° C, ob 7. uri —25.5° C. Včeraj so Črnuče ob 3. uri zaznamovale celo —29® C. Na progi Črnuče — Savinjska dolina je bila jutranja temperatura nekoliko višja od Črnuč. V Podlogu samo —21° C
H!drocentrala 7n telefon
Sedanji mraz močno vpliva na obratovanje raznih hidrocentral. Zaradi ledu in nizkega stanja voda imajo vse hidrocentrale velike težave.. Velike ovire ima zlasti velika hidrocentrala na Fali. Drava in Sava zaznamujeta prav nizko stanje. V težavah za preskrbo električnega toka sta 3edaj prišli v popolen obrat kalorični centrali v Velenju in Trbovljah. Obe centrali sta rešili vse kraje pred krizo zaradi preskrbe z električnim tokom. Obe sta v polnem obratu. Vse napeljave so v popolnem redu. Stanje vseh voda, ki so večjidel zamrznjene, ie zelo pod normalo. Sava je na mnogih krajih tudi zamrznjena. Se pri Črnučah je na obeh straneh bregov zamrznila in ima prav ozek pas toka.
Mraz in njega vpliv na telefonske in druge "prometne naprave! Kakor nam javlja poštno ravnateljstvo, je sedanji mraz prvi dan 15. t. m., ko je tako nenadoma vdrl v naše kraje, napravil precej škode na telefonu in brzojavu. Pokvarjene so bile proge proti Zagrebu in Trstu, deloma proti Gorenjski in Štajerski. Danes telefon in brzoiav brezhibno delujeta.
Reševalna postala
V	zadnjih 24 urah ni ljubljanska reševalna pri nobenih nezgodah stopila v akcijo. Ne zaznamuje od včeraj do davi nikake večje, niti manjše nezgode. Postaja je imela nekaj voženj, ko je odpeljala navadne bolnike iz njihovih stanovanj v bolnišnico. Hud je naval bolnikov v bolnišnico. Interni oddelek je poleg kirurgičnega do zadnjega kotička zaseden.
Zamude vlakov in vreme
Tudi včeraj so imeli brzovlaki in drugi mednarodni vlaki velike zamude. Danes so se zamude znatno znižale. Tako je belgrajski brzovlak imel danes samo 70 minutno zamudo, orijent ekspres pa 120 minut, ko sta še včeraj zaznamovala nad 3-urno zakasnitev. Po prvih vremenskih poročilih je mraz v Sloveniji nekoliko odnehal. Najhujši mraz je davi javil št. Janž na Dolenjskem, ko je bilo tam zjutraj —24* C, bližnje Brežice so imele —21» C Bohinjska Bistrica je davi zaznamovala —20° C, drugi kraji pa od —13* do —18» C Najnižjo jutranjo temperaturo so javili: Rakek in Tržič —13°, Maribor in Celje, kjer je prvi dan vladal silen mraz, le samo —14° C, Jesenice —15*. C. Povsod je jasno in lepo, le po nekaterih dolinah je vladala davi gosta megla.
Veliko pomanjkanje kuriva
Ljubljana je že januarja, ko je eavalovil prvi mrzli val, bila v 6krbeh zaradi kuriva, slasti zaradi preskrbe prebivalstva c premogom. Takrat so bile velike težave z največjim naporom premagan« in so mogli trgovci strankam še preskrbeli nekakšne količine kurjave. Sedanji mraz pa je povzročil veliko krizo v preskrbi mestnega prebivalstva s premogom. Odrejene »o bile za Ljubljano določena količine premoga za februar. TPD pa je z ozirom na sedanje vremenske neprilika kratkomalo dobave racijooirala. Dobavlja trgovcem s kurivom mnogo manjše količine, k sit or drugače. Zaostanki te ku-pičijo. Vsepovsod je velika 6tiska. Le velenjski rudnik dobavlja v večjih količinah premog — lignit. Z dovozom premoga v Ljubljano pa so združene velike transportne ovire po železnicah, ki so nastale zaradi enega in mraza. Splošno je nastala sedaj obupnejša situacija, kakor pa januarja.
Kljub temo, da vlada veliko povpraševanje po premogu, trgovci niso dvignili cen premoga in so ostale neizpremeajene, kakor za normalnih časov. Mnoge 6tronke dnevno prosijo trgovce, da bi jim dobavili vsaj manjie količine premoga, ker to brez kurjave. Mnogi so se tudi vračunali, da niso j e«eni, ko običajno druga leta, naročili večjih množin premoga za zimo Jesenski mednarodni capletljaji so jih tako preplašili, da so opustili večja naročila, ker so računali na izredne dogodke tudi v mestu.
Nastalo je tudi pomanjkanje drv. Stare zaloge počasi ginevajo, novih ni, ker lesni producenti drva drže in diktirajo višje cene bukovim in drugim drvam. Ljubljansko prebivalstvo je res v hudih skrbeh za kurjavo, zlasti, ako ne do mraz kmalu od-jenjal in ne bo nastopilo milejše vreme
Ker so ga hoteli deloiirati...
Maribor, 16. febr.
Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjal danes dopoldne 34 letni mizarski mojster Karel Unterlechner iz Maribora zaradi svojevrstnega delikta. Unterlechner je imel v najemu stanovanje v hiši Ane Staudinger v Kopitarjevi ulici 6. Poleg stanovanja je imel mizarsko delavnico. Vse te prostore pa mu je hišna lastnica odpovedala m ker se m hotel izseliti, jih je moral izprazniti dne 15. maja na osnovi deložacije. Pri Izselitvi pa je stanovanje primerno »preuredil«. Obtožnica mu namreč očita, da je uničil električno napeljavo, razbil štedilnik, demoliral stranišče, kjer je razbil odvodno cev iz litega železa in zamašil dimnik, v katerega je nametal opeke. Nadalje je odnesel iz stranišča školjko, iz kuhinje železne dele štedilnika, tri kljuke in gonila oa oken, okenski krili in dve vodovodni skledi.
Obtoženec se zagovarja, da je imel z lastnico hiše najemninsko pogodbo do 1. 1944. ter da je sam napeljal elektriko, postavil štedilnik in uredil stranišče, tako da je investiral v ta popravila 43.335 din. Ker je moral iti iz stanovanja pred potekom pogojnega roka, je smatral, da sme odnesti s seboj tudi predmete, katere je on nabavil.
—	V najemninski pogodbi pa je — tako pravi državni tožilec — izrecno zapisano, da bodo vsa popravila , ki jih bo najemnik izvršil v stanovanju, brezplačna last hišne posestnice. Unterlechner ie bil oproščen.
Hudo pomanjkanje vode v Mariboru
Maribor, 16. febr.
Resna neprijetnost, ki jo prinaša Mariboru sedanja zima, pa je pomanjkanje vode. Sedaj se že dogaja, da nimajo niše v višje ležečih predelih mesta ves dan vode iz vodovoda na razpolaga Tako je ob Tomšičevem drevoredu, pod Kalvarijo, v višjih nadstropjih večjih stanovinjskih hiš v mestu. Voda usahne okrog 10. dopoldne ter se pojavi v vodovodu spet zvečer. 2e 10 dni traja to nevščeno stanje, ki ga povzroča prenizek tlak v mestnem vodovodu. Vse vodovodne naprave črpajo sicer še vedno dnevno 6—7 milijonov litrov vode. kar bi v normalnih zimah popolnoma zadostovalo, ker znaša takrat dnevna poraba vode 4— 5 milijonov litrov. Kapaciteta mestnega vodovoda je sicer 12—15 milijonov litrov, pa le, če je dovolj vode v vodnjakih. Dolga in suha zima pa se kaže tudi v pritoku podtalne vode, ki postaja vedno manjši ter se v vodnjakih še pozna suša. Sedaj, ko je spet pritisnil mraz, puš&ijo stanovalci vse vodovodne iztoke tudi ponoči odprte, da jim vodovodne cevi ne zamrznejo. Tako teče sedaj voda iz vseh pip, iz izplakovalnih stranišč in v kopalnicah noč in dan in to se močno pozna. Povrhu je usahnila voda v vodnjakih mariborske tekstilne industrije, ki se je morala sedaj vsa z izjemo ene priključiti na mestni vodovod. Zaradi tega je porastla dnevna poraba vode v mestu za skoraj 3 milijone litrov, kar je tako veliko, da mestni vodovol le s težavo zmore to količino ter ne more več načrpati dovolj vode za ustvaritev potrebnega pritiska v omrežje, da bi lahko dobivali tudi višje ležeči vodovodni iztoki vodo. Ni mogoče odklopiti industrije, ker bi ta morala ustaviti obrate ter bi na tisoče ljudi ostalo brez dela. Ni mogoče tudi za tri ure na dan zapreti vode za vse mesto, da bi se medtem časom načrpalo dovolj rezerve — ker bi se lahko zgodilo, da medtem vse instalacije v mestu zamrznejo. Treba bo pač sedaj te dni najhujšega mraza potrpeti, ko pa nastopi južno vreme ter preneha nevarnost zamrznjenja omrežja, pa bodo stanovalci itak spet zaprli iztoke ter bo vode naenkrat dovolj na razpolago.
Na Pragerskem so ponarejali denar
Pragersko, 16. februarja.
Orožniki na Pragerskem so razkrinkali ponarejevalce denarja, ki so imeli moderno opremljeno kovačnico za ponarejanj« 10 dinarskih novcev. Dobili so obvestilo od mariborske policije, da so v Mariboru prijeli nekega razpečevalca ponarejenih desetakov, ki je hodil na trg kupovat od branjevk peteršilj in manjše količine drugih živil ter plačeval to s ponarejenimi desetaki. Mož je priznal, da je dobival ponarejen denar iz Pragerskega. Na podlagi tega obvestila so orožniki odšli na preiskavo. Sum je vzbujal kovač Maks Dra, ki je bil že zaprt zaradi ponarejanja. Živel je skupaj s svojim bratom ključavničarjem Otoncm Dra, oba pa sta se družila s posestnikom Ježičem iz Poljčan in nekim šušnilovičem iz Studencev pri Mariboru. Orožniki so vse te štiri prijeli ter pri vseh naredili preiskavo. Zaplenili so 17 ponarejenih kovancev, po daljšem izpraševanju pa so omehčali tudi glavnega krivca, da jim je izdal skrivnosti svojega dela in pa mesto, kjer je imel skrito orodje. V zidu je imel zazidan bistroumno napravljen mehanični stroj za kovanje ponarejenega denarja. S pomočjo tega stroja je bilo mogoče dati desetakom tako obliko, da ga niti izvežbano oko ne razlikuje od pravega. Delali pa so falsifikate iz angleškega kositra, ki ima srebrn lesk ter tudi po teži odgovarja srebru, tako da so bili ponarejeni kovanci v vsakem oziru slični originalu. Sedaj iščejo orožniki modele iz mavca, v katere so najprej vlivali kovino, da so jo potem dalje oblikovali s strojem. Aretiranci so priznali, da so ponaredili 96 komadov desetdinarskih kovancev, katere je po večini njihov pomagač spravil v promet na mariborskem trgu.
Svolemu gospodarju zažgal gospodarsko poslopje
Celje, 16. febr.
V	Kasazih pri Petrovčah je danes ponoči zgorelo gospodarsko poslopje celjskega trgovca in gostilničarja Josipa Plavca. Ogenj je pof>olnoma upepelil poslopje tako, da znaša škoda nad 60.000 din. Orožniki so danes dopoldne aretirali 60 letnega Plavčevega hlapca Leder Roka iz okolice Vojnika. Leder Rok je služil pri gospodu Plavcu, ki pa z njim ni bil zadovoljen, ker se je prepiral z oskrbnico, zato mu je odpovedal službo. Hlapec je iz maščevanja zažgal poslopje, nato pa zbezal. Pri zasliševanju je priznal zločin, navedel pa je, da je pred požigom spil četrt litra žganja. Dela se neumnega, ker upa, da mu bo to koristilo pred sodiščem.	n
Nacionalna ura v radiu. V nedeljo bo ob 19.20 predaval v nacionalni uri radia o temi »Slovenci v dobi Napoleonove Ilirije« g. prof. St. Janež.
Nov glas za avtonomifo Vojvodine v federativni Jugoslaviji
Novi Sad, 17. februarja, j. Predvčerajšnjim je bil v Novem Sadu sestanek pristašev SDS, na katerem je govoril med drugim tudi odvetnik dr. Aleksander 2iža. Zahteval je, da se država tako uredi, da bosta tudi Vojvodina ter Bosna s Hercegovino postali enakopravni federalni enoti. Namesto sedanjih devet danovin naj se uredi pet banovin z enakimi pravicami, kakor jih ima banovina Hrvat-ska. Dr. 2iža je dalje obsodil vse hujskače proti sporazumu, pa naj nastopijo pod katerim koli imenom. Obsodil je tudi nekatere pravoslavne škofe, ki so začeli dajati politične izjave in vprašal, če so škofje za to, da razpihujejo mržnjo med brati ali za to, da širijo med njimi ljubezen? Poudaril je, da je nekoč ljudstvo volilo ne samo škofe, temveč tudi patriarhe. Zato so tedaj svečeniki šli zmerom z ljudstvom. Sedaj pa je pravoslavna duhovščina izkoristila priliko, si prisvojila zemljo, pobira davke in vzela je ljudstvu tudi vsfe pravice. Ta gospoda nasprotuje sporazumu, ker se boji za svoje položaje, če bi ljudstvo prišlo do svojih pravic. Njihova izmišljotina je, da so Srbi v nevarnosti. Pa če so Srbi res v nevarnosti, potem jim ta nevarnost grozi od gospode. Nato je govoril tudi prostovoljec Sazdanič, ki je obsodil resolucijo prostovoljcev v Novem Sadu, češ da je za ureditev države odločujoča želja ljudstva, ne pa 20 prostovoljcev, ki so dobili za svoje izjave lepa odlikovanja ...
Svoj čas je bil voditelj avtonomističnega gibanja v Vojvodini član SDS dr. Duda Boškovič. Po sklenjenem sporazumu pa je utihnil in javnost je sodila, da se je svojim zahtevam odpovedal. Kot pa je videti, je njegovo borbo za vojvodinsko avtonomijo prevzel njegov strankarski tovariš dr. Aleksander Ziža Vse ostale srbske stranke se krčevito otepajo vojvodinske avtonomije brez ozira na to, če je stranka na vladi ali v opoziciji.
Lokomotiva mu |e posnela vso kožo z glave
Maribor, 16. februarja.
Danes zjutraj ob osmih se je na železniški postaji v Poljčanah dogodila nesreča, ki je zadela 44 letnega progovnega delavca Jožefa Ambroža. Ambrož je bil zaposlen v čistilnem kanalu, kjer je odmetaval ogorke. Pri tem delu je preslišal tovorni vlak, ki je vozil v smeri od poljčanske postaje proti Mariboru. Stroj ga je tako močno oplazil po glavi, da mu je posnel kožo od čela do tilnika. Zlomilo mu je tudi roko. Zdravnik dr. Hronovski, ki je ponesrečenemu delavcu nudil prvo pomoč, je odredil takojšnji prevoz v mariborsko bolnišnico.
V mariborski bolnišnici ga sedaj zdravijo. Njegovo stanje je zelo resno.
Med ameriškimi Slovenci
V Gevelandu Ohio je umrl rojak mr. Rudolf Perdan, star 57 let, po rodu iz Ljubljane. Pred leti je bil glavni predsednik JSK Jednote in član tudi drugih raznih odborov imenovane jednote. Zapušča soprogo, sina in hčerko. — V Clevelandu O. je po dolgem trpljenju umrla Kristina Šinkovec, stara 25 let. V bolnišnici je umrla mrs. Julija Mau-ser v starosti 31 let. Rojena je bila v Clevelandu.
— V Clevelandu O. je umrl rojak Frank Zajc. Star je bil 54 let in je bil doma iz Zgornje Zadobrove pri D. M. v Polju. V Ameriko je prišel pred 27 leti.
— V Clevelandu O. je po dolgi in mučni bolezni umrl rojak Joseph Besmčar v starosti 63 let. Doma je bil iz Dobrove pri Ljubljani in je prišel v Ameriko pred 34 leti. Po poklicu je bil klepar. — V Clevelandu O. je po dolgi bolezni umrl rojak Frank Valenčič v starosti 54 let. Doma je bil iz vasi Huje na Primorskem in je prišel v Ameriko pred 27 leti. Zapušča sina.
V Milwaukee, Wis je za pljučnico naglo umrl rojak Anton Kapše. Zapušča soprogo in dva mladoletna sinčka. Doma je bil iz fare Podgrad pri Novem mestu na Dolenjskem.
V Milwaukee, Wis. je podlegel pljučnici rojak John Obrez v starosti 59 let. Doma je bil iz Pre-
! vorja pri Planini na Štajerskem. Bil je samec.
1 V Ameriki je bival 34 let.
Mrs. Legan iz St. Paula Minn se je ponesrečila, ko je razneslo peč in jo tako poškodovalo, da so ji morali odrezati nogo. To se je zgodilo pred enim letom. Sedaj je šla, da da pomeriti nogo in da dobi umetno nogo. Na poti pa se je zgodila avtomobilska nezgoda in zopet se je Mrs. Legan hudo poškodovala.
V Coverdale, Pa je umrl rojak Filip Nuncij v starosti 41 let Doma je bil v Baču na Notranjskem in je prišel v Ameriko pred 19 letL Zapušča soprogo iu sina.
V Diamondville, Wyo je huda nesreča zadela rojaka Franka 2agarja, ko mu je zgorela hiša z vso opremo in obleko vred. Njegova žena in dekla sta pa dobili hude opekline. Ogenj je nastal ponoči zaradi eksplozije plina, tako da so se domači komaj se mogli rešiti iz plamenov.
21
Smrt vznemirja Craigley College
MacPheyevi napori, pa čeprav so bili bolj prikriti, niso bili nič manj trdovratni, Za nevedne je bil še naprej vratar in vrtnar. Toda zato je eiru Willfridu in njego-govim ljudem odkrival razne pomembne podrobnosti. Sofija je bila navdušena nad iznajdljivostjo m spretnostjo, • katero je spremljal in nadziral Irvina, da tega nihče ni mogel opaziti. Pa tudi najbolj radovedne in najbolj zaljubljene služkinje niso mogle niti zaslutiti, da so bila njegova pogosta pota v Sallmarch dejansko namenjena policijski postaji.
Kar se gospe Bemard-Mose tiče, se je preselila v vaško krčmo »Pomorski kompas«, čim so prispeli njeni številni kovčki. Hitro je tam postala središče male družbe.
V	ioli je postala navada, da so se ljudje evečer sprehodili do »Pomorskega kompasa« in se tam nakratko porazgovorili z gospo Bemard-Mose. Tako sta tudi v dolgih poletnih večerih gospod Hiff in gospod Ne-llton prenašala vrčke piva iz kavarniške sob« v mali salon v prizemlju, ki je bil rezerviran za gospo Bemard-Mose. Skozi odprta okna malega salona je prihajal topli, globoki ženski glas in se mešal z burnim smehom stalnih obiskovalcev te kavarne.
Celo gospod in gospa Dodd sta se večkrat odzvala ljubeznivim povabilom Ameri-
kanke in od čas do časa prihajala k njej na skodelico čaja.
Tisto jutro, ko 6e je preselila v vaško krčmo, je prišel k njej na obisk tudi MacPhey. Opozoril jo je na tisti kamen, s katerim je bila prvega dne počaščena, dalje ji je govoril, da se nahaja v isti nevarnosti, kakor pastorek in jo rotil, naj se vrne v šolo, kjer bo on pazil nanjo prav tako pozorio kakor na dečka. Toda ona ni hotela o tem niti slišati. Odprla je predal in pokazala detektivu majhen samokres, ki je imel držaj iz bisernice. »Vidite, sama se lahko branim«, mu je odgovorila.
G06pa Bernard-Mo6e si ni osvojila samo šole. Kmalu je bilo V6e prebivalstvo Cragleyja očarano od nje. Ko je vsako jutro »amerikanska gospa« v svoji novi obleki iz Londona stopala po vaški cesti, so jo kmetje vabili, naj sede v njihove stare vozove s senom, ona pa se je vsakemu nasmehnila in mu ljubeznivo želela »Dobro jutro!«.
Niti Irvin se ni mogel upreti čarom svoje mačehe, ki ga je znala osvojiti s krasnimi knjigami o prirodnih znanostih. Navadil se je, da ga spremlja na njegovih dolgih izletih na polje, pa je celo ona sama organizirala take izlete in mu zastavljala vprašanja iz rastlinstva ali živalstva. Izposlovala je celo pri gospodu Doddu
dovoljenje, ki je bilo v nasprotju s šol- | 6kimi pravili; da sme Irvin pred zajtrkom z njo na sprehod po polju. »Na vsak na- i čin si moram pridobiti njegovo ljubezen,« je navedla kot razlog. »Nimam dosti upanja, da bi v tem uspela, toda vloga mačehe je, veste, zelo nehvaležna ...«
Čeprav je bila tako priljubljena, pa bi bilo vendar napak trditi, da nihče v Craiglevju ni razmišljal o gospej Bernard -Mose. Tako je Joh Lucas kot detektivski pomočnik zapisal njeno ime kot prvo na dolgem seznamu sumljivcev, ki jih je knel zapisane v precej raztrganem šolskem zvezku. Toda to ni dosti pomenilo, kajti v tem nesramnem seznamu so se nahajala imena vseh, ali pa V6aj skoro vseh prebivalcev Craiglevja. In ta seznam j« od dne do dne celo naraščal.
Tudi Sofijinega nezaupanja do gospe Bernard-Mose ne bi mogli vzeti preveč resno, ker je Sofija sama spoznala, da to nezaupanje prihaja v glavnem od pogostih obiskov gospoda Netltona v »Pomorskem kompasu« in da drugih razlogov za sumničenje ni imela. Sicer pa, kaj njo briga, kam hodi gospod Neti ton? To si je stalno dopovedovala* Pa vendar je bilo nekako žaljivo videti odklonjenega prosilca, ki se tako hitro tolaži ob strani druge ženske. In povrh še ob strani poročene ženske!
1	Sofija se je skrbno izogibala Netltona in , se trudila, da ga je čim manjkrat omenjala j v svojih razgovorih z MacPheyem.
Edino, kar je imelo v njenem življenju ' is nekaj oomosa, M bili vsakodnevni ob-
iski detektiva. Sicer mu nikdar ni imela bogzna kaj posebnega povedati, toda tudi on ji je zelo tnalo pomembnega zaupal. Vendar pa je neprestano gledala vanj in upala, da bo vendarle izvedela od njega nekaj iz tajnega arhiva, ki ga je imel kot dober detektiv prav gotovo v celoti zbranega. Potapljala se je v njegove temne oči, pozabljala na tesne izmere glasbene sobe in v mislih plula po Oceanu proti daljnji zemlji... poprej je bila na teh potovanjih v svoji domišljiji zmerom sama, sedaj pa je poleg nje na ladji stal sopotnik. Bil je zelo visok, imel fe čnne, raz-mršene lase in prikupen smehljaj.
»Če bom kdaj koga vzljubila«, se je nekega dne iznenadila v mislih, »mislim, da bo to Amerikanec«.
Nekega jutra, tri tedne po zločinu, si je Sofija pred ogledalom česala svoje svilene kodrčke In čakala, da bo MacPhey potrkal na vrata. Stari vrtnar Catering 6e ie vrnil v službo kot pomočnik, toda detektiv je opravljal še naprej večji del posla in ji je zmerom ob desetih prinašal mleko ter biekvite.
»Noterl«
MacPhey je vstopil,- spustil pladenj na klavir in se prijazno nasmehnil:
»Torej, gospodična Dodd, ali je kaj novega 7«
»Mislim,« j« odgovorila z bleščečimi očmi, »mislim, da sem nekaj odkrila. To je bržkone nekaj čisto brezpomembnega, smešnega...«
»V takih stvareh ni prav nič smešnega.«
»Torej, gre za neko pošto...«
Začela j« piti svoje mleko.
»Danes zjutraj je prispelo pismo za gospoda Hiffa, Na zunaj je bilo videti precej uradno, na ovitku pa so bile neke črke, okrajšave nekega naslova N. A. D. Pogledala sem v očetov besednjak in sem hitro našla pojasnilo: Nemško - angleško društvo.
»Ah, tako!«
»Zdelo se mi je naravnost fantastično, da bi se gospod Hiff ukvarjal s kakšnimi računi. Sicer p«. čes* vendar najbi on iskal v nemško-angleškem društvu? Saj vendar ne more biti eden od tktih Heller-jevl «
»Ne, oni Heller,« se je nasmehnil Mac-Phey. »Mislim pa, da se sploh ni treba baviti izključno s Hellerjevimi. Saj ni treba, da bi bil ravno Heller, kadar gre za glavo milijonarja.«
Na veliko Sofijino razočaranje pa Mac-Phey ni podal nobenega nadaljnjega pojasnila. Po kratkem molku pa ji je svečano dejal:
»V zvezi 6 pošto bi imel za Vas po-> seVno nalogo, gospodična Dodd!«
Vsa je zardela od zadovoljstva . »Zares? In kakšno?«
»Se li spominjata, da sem Vam nekega dne rekel, da moramo pojasniti, kaj je 6 pošto gospodične Santaiy? No, vidite, iaz sem ji že prišel na 6led!«
Njegove oči so se lokave zasvetile.
tu in tam
Zunanji minister Aleksander Cincar-Markovie
se je pripeljal v Vrnjačko banjo in bo ostal nekaj dni v toplicah. Odpočil se bo od napornega dela, ki ga je moral opravljati zadnje tedne — Minister brez portfelja dr. Konstantinovič, ki ima v viadi nalogo, da izdeluje razne zakonske osnutke in uredbe za politične zakone, pa 'se je oreselil iz predsedništva vlade, kjer je imel doslej sva! kabinet, v tiste prostore narodne skupščine, kjer je imel svoj kabinet predsednik vlade.
Na Hrvaškem se že pripravljajo_ na volitve v hrvaški sabor. Volivni seznami so že skoraj gotovi, čeprav so morali sestavljali posebne spiske, kajti v hrvaški sabor bodo volili le tisti moški, ki so dopolnili 24 let. Dalje preurejajo v Zagrebu sabornico, kjer bodo saborski poslanci zborovali. Kdaj bodo volitve,^ se ne ve, ker vse to ni odvisno zgolj od dr. Mačka, kakor pravi uradno glasilo 1ISS >Seljački dom«.
Niš jo postal tako rekoč drugo politično središče v Srbiji, odkar se tam nahaja v sanatoriju predsednik radikalnega glavnega odbora Aca Stanojevič. O tem možu, ki je danes star že 87 let, govore vsi srbski politiki s spoštovanjem. V njem vidijo ne samo edinega živečega ustanovitelja radikalne stranke, temveč tudi veliko politično avtoriteto, ker je bil kot redek politik v svojem delu pošten in si ni pridobil nobenega premoženja. Že za časa Nikole Pašiča je bil Aca Stanojevič kot nekak nevtralec tisti mož, ki je prišel v stranko mirit_ sprte prvake. Redkokdaj se je zgodilo, da ne bi sprti veljaki odjenjali in se vdali njegovim kompromisnim predlogom, ker so spoštovali v Aci Stanojeviču umnega politika, ki je imel še to lepo lastnost, da se je znal o pravem času umakniti iz aktivne politike in je tako naredil prostor mlajšim in bolj razboritim politikom. Odkar pa je Aca Stanojevič prevzel nase breme, da bo skušal spraviti pod en krov vse radikalne razbegle ovce, se v Nišu zbirajo stalno radikalni prvaki in se zglasujejo pri Stanojeviču. Pred dvema dnevoma se je tam oglasil tudi radikalni prvak Krsta Miletič, ki je prišel svojemu šefu poročat o zadnjih pqlitičnih dogodkih.
Za popis prebivalstva se pripravljajo na Ilrva-škem. Popis bo sicer prihodnje leto, toda posel bo tako ogromen, da ga bo treba že sedaj organizirati. Hrvatje pripisujejo popisu poseben pomen, ker bo prvikrat izveden v svobodni Hrvatski. Pa ne bodo popisovali samo ljudi, temveč tudi vse imetje in kulturne razmere, da bodo na ta način dobiti kolikor toliko verno sliko gospoda'skega in kulturnega stanja v hrvaških krajih. Obenem bodo pri popisu točno ugotovili število Srbov, ki bivajo na ozemlju hrvaške banovine, da bodo s tem naredili konec stalnim prepirom in po'emikam o tem, koliko Srbov je ostalo pod zagrebško oblastjo. Hrvatje trdijo, da jih je okrog »00 000, Srbi pa pravijo 1,100.000.
Tudi SDS ima večkrat neprijetnosti s svojimi člani. Nedavno je bil v Banjaluki občni zbor »Se-ljačkega domač, ki je nekako prosvetno društvo, odnosno prosvetna organizacija SDS. Na zborovanju se je pojavila tudi skupina znanega SDS prvaka Dušana Kecmanoviča, ki je zahtevala vodstvo organizacije zase. Nastopila pa je večina članov, ki so rekli, da hočejo društvo nevtralizirati in ga ,,potegniti neposrednemu poveljstvu od strani političnih ljudi. Sestavili so kompromisno listo, toda Kecmanovič in njegov sin sta odločno odklonila, da bi sprejela mesti na tej listi. Spori so se tako zaostrili, da je večina v znak protesta sklenila oditi, nakar je zborovala manjšina. Ostalo pa je tako malo ljudi, da je bilo celo Kecmanoviča strah praznote in se ni upal predložiti svojo listo. Slednjič je bilo sklenjeno, da se končna odločitev prepusti osrednjemu vodstvu »Seljačkega kola« v Zagrebu. Predsednik kola je Adam Pribičevič.
Včerajšnji dan so v vsej državi označili kot najbolj mrzel dan v letošnjem letu. Pa se ni samo Slovenija odlikovala po nizkih temperaturah, temveč je morala celo prepustiti prvenstvo Hrvaški, kajti v Zagrebu so imeli kar 31 stop pod ničlo. Prav enako hud mraz so imeli v Prekmurju, kjer so v Murski Soboti izmerili 31 stopinj mraza. Posledice se občutijo povsod. Gorje pa takim krajem, kjer ljudje nimajo dosti kuriva in hrane. Posebno se pritožujejo v pasivnih krajih, kjer ljudje nimajo niti denarja niti dejanske možnosti, da bi se z živili za dalj časa založili, kakor pa za kak teden. Pa ljudje še nekam potrpe, hujše je pač z živino in drobnico, ki sta edini vir dohodkov za poljedelca. Pač pa je mraz odstranil začasno ne-' varnost poplav, kajti po naglem topljenju snega so videli vsi nevarnost hudih poplav. V Belgradu pa pravijo, da se bliža konec zime. Sklepajo to iz dejstva, da se je pokazala iz svojega prezimovališča medvedka, katero imajo v tamkajšnjem živalskem vrtu. Znano je, da medvedi prespe zimo 'n da se prebude, čim začutijo, da se bliža konec zime.
V Belgradu bodo 17. marca svečano odprli .lugoslov.-romunsko trgovsko zbornico, ki je sicer Z? Thr> *eto oclstojala, vendar pa ji je romunska vlada šele te dni priznala uraden značaj. Zbornica ima namen poglabljati in ojačevati trgovinske stike med obema držvama in je to 6voje delo, kot pravijo v Belgradu, lepo izvrševala. K svečani uradni otvoritvi v Belgradu se bo pripeljala številna delegacija romunskih gospodarstvenikov.
Po starih običajih so v vasi Kurikuče pri Beranah poravnali starci med dvema plemenoma spor, katerega je povzročilo nezvesto dekle Sta-nija Rakovič. Stanija se je spoznala z bogatim Milošem Šekularcem in se z njim kmalu zaročila. Ko pa je njen zaročenec odšel k vojakom, se je dekle ohladilo in začelo hoditi z revnim Milijem Sčekičem. Tudi z njim se je zaročila in se sklenila poročiti. Ko pa so se vračali fantje od vojakov, je bil med prvimi doma Miloš. Ves besen je bil, ko je slišal, da se bo njegova zaročenka poročila z drugim. Tudi vse pleme je bilo užaljeno, ko je Stanija vrgla Milošu prstan in s tem javno razdrla zaroko. Preden bi jeza vzkipela do vrhunca, pa je hotel Milje vse prehiteti s tem, da bi dekle takoj poročil. Zbral je 20 svatov iz svojega plemena in • P° nevesto, Ko so pa to izvedeli Sekularci, je Miloš brž zbral dvajset svojih prijateljev in članov svojega plemena, ki so bili vsi oboroženi, in z njimi krenil v nevestin dom. Ker se v teh krajih taka sramota plačuje s krvjo, v katero je obvezano vse pleme, je bilo razpoloženje tako, da bo prišlo do oboroženega spopada in iztrebljenja obeh rodov. V nevestni hiši so se pričeli prepirati in kregati, dokler niso starejši ljudje preprečili krvo-prelitje in predlagali, naj se sestane sodišče »časti«, ki bo rešilo spor in odpravilo krvno osveto med plemenima Sekularcev in Sčekičev. To sodišče je odločilo, naj oba ženina razdereta zaroko s Stanijo in se potem tudi pobratita. Res sta Miloš in Milja to storila, obenem pa sta se pobratila tudi njuna očeta. Tako sta se plemeni pomirili in se za večne čase spoprijateljili. Pač pa je ostala nezvesta Stanija sama. Vse naokrog, koder o tej zgodbi kaj vedo, to dekle ne bo moglo več dobiti ženin«.
Benjamino Gigli kralj pevcev - najslavnejši sodobni svetovni tenorist v prekrasnem filmu
Melodija noči
Arije iz oper: Marta, Lohengrin, Romeo in Julia. Afričanka in nebroj krasnih napolitanskih pesmi. Napeta in pretresljiva vsebina o burni usodi slavnega umetniškega paral
KINO UNION Telafon 22 • 21
Danes velika premieri!
Sodelujejo: Kirsten Heiberg Hilde Korber in WernerFiitterer
Predstave danes ob 16., 19. 21.uri jutri (v nedeljo) ob 10 30 (znižane cene) ter ob 15., 17„ 19. in 21. uri
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Razne zgodbe iz sodne dvorane
Ciganski poboi v gozdu pri Črnučah - Mlad cigan obsojen na 10 mesecev - Dva mlada razbojn.ka
Ljubljana, 17. februarja
Cigan, kadar pride pred sodnike zaradi tatvine, je zelo zgovoren delinkvent, izvija se na vse kriplje in nikakor noče priznati greha tatvine. Drugačen je, ko je obtožen kakega uboja. Takrat je nekoliko bolj ponižen in skesan. Hude so tekme med ljubosumnimi cigani. Po šotorih dostikrat poje nož zaradi kake ciganske krasotice. Takrat je v šotorih velik stok in jok. Vse je razburkano. Ko se tekma konča, je nato vse mirno in cigani naglo zapuste kraj spopada med dvema tekmecema.
Vasi okoli Črnuč, Nadgorice in Podgorice so bile lani 14. novembra zelo vznemirjene in razburjene. Kmet Martin Rotar iz Črnuč je popoldne v gozdu »Prod« našel ubitega cigana. V njem so orožniki, ki so bili o najdbi takoj obveščeni, spoznali cigana Marka ali Branka Hudoroviča, ki so ga zasledovali zaradi raznih tatvin in vlomov. Med cigani je Marko slovel kot eden najzvitejših in najdrznejših vlomilcev, ki je znal prav spretno uporabljati ciganske vlomilske metode. Spreten je bil pri »lovu na obleko skozi okno«. Znal je vreči trnk v sobo tako urno in prebrisano, da je takoj nalovil razno perilo in obleko. Kako je končal nesrečni cigan? To zagonetko so orožniki kmalu razvozljali.
V gozdu izven Nadgorice sta trčili skupaj dve skupini ciganov v svojimi vozovi in šotori. Prvo skupino je vodil glavar Pavle Hudorovič, drugo pa Marko. Pogajali so se za nekega konja. Sklenjena je bila kupčija. Odšli so cigani v Ježkovo gostilno, kjer so pili likof in bili po cigansko prav veseli. Spili so 10 litrov vina. Popoldne so odhajali. Zaradi nekega pociganjenca, ki je poročil lepo ciganko in se popolnoma udomačil med cigani, je prišlo do hudega prepira med obema skupinama. Marko mu je očital, da je orožniški konfident, kar velja med cigani za najsramotnejšo psovko in da je on izdal neki vlomilski načrt. Prišlo je med obe-
ma skupinama do ostrih besed in naposled sta se spopadla cigan Marko in mladi cigan Lovrenc, bilo je v gozdu. Besna sta se zaganjala drug v drugega. Noži so se svetlikali. Naposled je Lovrenc, gibčnejši in urnejši, premagal cigana Marka, z nožem ga ja zaklal v vrat prav globoko, da je izkrvavel in na mestu obležal mrtev. Cigani so ga nato hitro zavlekli drugam. Sami po sa pobegnili.
Orožniki so naposled prijeli mladega cigana Lovrenca in ga odvedli v ljubljanske sodne zapore. Državno tožilstvo je na podlagi končane kazenske preiskave obtožilo mladega cigana zločinstva uboja. Mali kazenski senat, ki so ga tvorili s. o. s. g. Ivan Kralj kot senatni predsednik ter kot sosodnika gg. Ivan Brelih in Rajko Lederhas, je včeraj sodil mladega cigana. Ta je skesano vse priznal in se zagovarjal s silobranom, ko je v vseh podrobnostih opisal, kako sta se med seboj spoprijela in je v skrajni sili rabil nož. Zaslišanih je bilo več ciganov, ki so bili priče temu spopadu. Senat je zavzel stalšče, da gre tu za prekoračenje silobrana, ter je obsodil mladega cigana zaradi prestopka prekoračenja silobrana na 10 mesecev strogega zapora. Cigan je sodbo brez ugovora sprejel. Med starimi cigani je ta sodba vzbudila prav živahno in iskreno odobravanje, kar je dal zlasti duška stari ciganski glavar s tem, da se je priklonil pred sodniki in se jim zahvalil.
*
Veliki senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja bi imel včeraj soditi dva mlada razbojnika iz ljubljanske okolice. Decembra v mrzli noči sta potem, ko ju je po gostilnah gostil in njima plačeval za jed in pijačo, napadla zunaj ob gorenjski železniški progi nekega trgovskega potnika, ga potolkla, da je nezavesten obležal v snegu, in ga oropala za okoli 700 din. Mlada razbojnika sta zvračala krivdo drug na drugega. Razprava je bila preložena, ker ni prišla glavna obremenilna priča — trgovski zastopnik R. Druga razprava je določena za začetek marca.
Zanimivi odmevi zanimive avtomobilske
nesreče
Maribor, 15. februarja.
Dne 21. julija lani se je pripetila nenavadna avtomobilska nesreča, o kateri smo v našem listu takrat obširneje poročali. Nesreča se je zgodila na banovinski cesti med Poljčanami in Slovensko Bistrico. Omenjenega dne 6e je vozil iz Maribora v Zagreb s svojim osebnim avtomobilom Nikola Mu-mič, ravnatelj tvrdke Gimpex d. d. v Zagrebu. Ko je zapeljal v gozd, mu je nenadoma skočil pred vozilo iz ho6te neki človek ter mu mahal s sekiro v roki na vse pretega, naj se ustavi. Avtomobilist pa 6eveda ni hotel ustaviti, saj mu ni bilo jasno, ali ga hoče mož, ki maha s sekiro proti avtomobilu, napasti, ali je morda pijan, ali pa ga hoče na kaj opozoriti. Zato je z nezmanjšano brzino zapeljal naprej, po nekaj metrih pa je opazil, da bi bilo bolje, če bi se ustavil, Kakih 20 metrov pred njim se je namreč nagibal nad ceeto ogromen hrast, katerega so delavci v gozdu lik ceste posekali ter je prav tedaj padel. Istočasno, ko je hrast že padel, je moški, ki ja poprej mahal in ustavljal Mumiča, odskočil, da ga drevo ne bi pokopalo pod seboj. Mumič pa je takoj s V6emi silami zavrl svoje vozilo. Toda nesreče ni mogel več preprečiti ter je hrast z vso silo zagnmel na avtomobil. V zadnjem trenutku si je Mumič rešil življenje, da 6e je naglo sklonil in stisnil pod krmilo, kljub temu pa je dobil hudo poškodbe na hrbtenici, prelom ključnice ter nekaj
Velik požar sredi Mar.bora
Maribor, 16. februarja.
Danes zjutraj ob sedmih je izbruhnil požar v hiši na Koroški cesti 21, v kateri se nahaja mizarska delavnica in skladišče mizarskega mojstra Poppa. Ogenj se je tako hitro širil, da je obstojala nevarnost za vso hišo, ki je že precej stara ter bi tako močno gorela, da bi ogražala celo četrt. K sreči pa se nahajajo mariborski požarniki v neposredni bližini, tako da so v rekordnem času lahko nastopili ter so požar omejili. Ogenj je uničil mizarju Poppu vso zalogo pohištva in skladišče lesa, tako da je povzročil naa 100.000 din škode.
Parni kotel eksplodiral
Celje, 16. lebr.
Danes popoldne ob pol 5. se je po vsem mestu slišal silen pok, ki je spravil na ulice občinstvo, ljudje so se spraševali, kaj se je zgodila v mestu. Po mestnih ulicah je pridrvel celjski rešilni avtomobil in zavil na dvorišče Mestne hranilnice, kjer so delavci segrevali s pomočjo parnega kotla za-
8 mrzle odtočne strešne žlebe. Ž delom so že včeraj pričeli. Pomočnika in delavca je nadzoroval pri delu sam mojster. Danes ob 4. popoldne je šel na postajo, pred odhodom pa je še ponovno opozoril delavce, da bodo previdni. Ko sta delavca prenesla parni kotel za nekaj korakov na pisarno avtobusa mesa Celja na prostor, se je zamašil ventil in v tem trenutku je parni kotel s strašnim pokom eksplodiral. Pritisk je bil tako močan, da je popokalo na dvorišču niše palače Mestne hranilnice okrog 50 šip. Kotel je imel 6 atmosier pritiska, ventil pa je držal le 4 atmosfere. Bil je iz 2mni debele močne pločevine in ga je raztrgalo na drobne kosce. Pri eksploziji sta bila težko ranjena 35 letni pomočnik Jevšenak Ivan in 23 letni pomožni delavec Viljem Vrusnik, oba iz Celja. Jev-šenaka je vrglo z vso silo ob tla, kos pločevine pa mu je razmesaril drsno nogo v stegnu in mu jo dvakrat zlomil tako, da se je noga le Še komaj držala. Na srečo nista oba delavca poškodovana na obeh. Viljem Vrusnik je dobil opekline po obrazu in prsih. Oba so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico in jima nudili prvo pomoč. Jevšenakova rana je bolj nevarna, ker je-polna nesnage.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
drugih lažjih prask, karoserija avtomobila pa je bila popolnoma razbita. Gozd, v katerem so 6ekali tik ob cesti drevje, je bil last grofa dr. Attemsa iz Slovenske Bistrice. Njegova premoženjska uprava je poslala na to delo samo 2 delavca ter ni poskrbela za potrebne varnostne znake, ki bi na obeh straneh nevarnega me6ta opozarjali vozače na previdnost,
Poškodovani Mumič je vložil za povrnitev stvarne in osebne škode po svojem zastopniku dr. Pretnarju v Mariboru tožbo za skupno odškodnino din 289.000. Sodišče 6e je za enkrat omejilo na vprašanje krivde in odgovornosti za škodo ter je izdalo vmesno kodbo, s katero je ugotovilo polno odgovornost dr. Attemsa za vso nastalo škodo. Sodišče je prišlo do svojega zaključka po obširnem dokaznem postopku, v katerem so bili zaslišani izvedenci iz avtomobilske in gozdarske stroke ter obremenjuje toženca zlasti dejstvo, da ni poskrbel za primerne varnostne ukrepe in tudi ni prijavil sekanja predhodno cestnemu odboru. Sodišče smatra, da ne more biti tožitelj kriv, če sc ni ustavil takoj na dan znak, ker je bil lahko subjektivno prepričan, da ga hoče delavec s sekiro v roki napasti. Z zadevo se bodo gotovo še bavile tudi višje instance. Prinašamo pa to poročilo v svarilo vsem, ki imajo katerakoli dela ob cestah, ki utegnejo ogražati varnost prometa na cesti.
rm Kmo Kodeljevo tei 4i-64 mm
Lanes ob 5. uri (znižane cene) in ob */j9. uri
dva velefilma
Strah na gredu
in
Havajski zvoki
Športne vesti
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatura • v P'		a o > 1 K “ 2 ž*	■o 9 X O 3 •OC X O 1 D	Veter (smer, Inkost	Pada- vine	
		. a a>	C i ■* 3 = a * E				S a	n 05 fc
Ljubljana	762-6	Ih	-18-0	m	nifll. 10	0	—	- —
Maribor	751/	1-7	-l«-t	90	10	Ei	—	—
Zagreb	761-5	-12*0	-27"l)	90	10	0	—	—
Belgrad	763-2	-4-0	-23-U	31	5	SE,	—	—
Sarajevo	769-2	-8-0	-29-1	9.	10	u	—	—
Vis	760-7	o-o	-3-0	90	10	ENE,	—	—
Split	762-4	3-0	-7-0	40	4	NE,	—	—
Kunibor	7621	3*0	-3-0	50	0	NE-.	—	—
Žirje	761*	1-0	-7-C	80	10	NE,	—	—
Oirirovnik	7o2"i	40	-5-0	30	0	NE,	—	—
Državno prvenstvo v smuškem teku na 4X10 kilometrov. Za državno prvenstvo v smučarskem štafetnem teku, ki bo jutri v Mariboru, je prireditelj ISSK Maribor zbral številne krasne n?grade, katere so poklonili zmagovalcem pokrovitelji prireditve in pa zimskošportni savez v Ljubljani, poleg prireditelja samega, seveda. Tekmovanje se bo vršilo v nediejo ob 10. uri dopoldne v okolici Maribora in se ga bo udeležila vsa elita jugoslovanskega smučarstva iz vseh središč našega smuškega športa. Veliki favorit tekmovanja je štafeta jeseniškega Bratstva, ki ima v svojem moštvu same reprezentativce z znanim internacionalcem in olimpijcem Smolejem na čelu. Veliko zanimanje vlada za vprašanje, kako se bodo v konkurenci z najboljšimi tekmovalci gorenjskih in ljubljanskih klubov odrezali domačini, ki so se za to priliko vestno pripravili.
Samomor z britvijo
Maribor, 16. februarja.
Na Vrhah se je usmrtil 51 letni kovač Jožef Konc. Samomor je izvršil z britvijo na ta način, da si je na vratu prerezal na levi strani odvodnico ter izkrvavel. Pokojnik je imel na Vrhah v najemu Hartmanovo kovačnico, v kateri je tudi stanoval. Bil je sicer oženjen, pa je že več let živel ločeno od žene, kar ga je jako grizlo. Zadnje čase je bil tudi močno bolan, kar je vsekakor vplivalo na njegovo duševno razpoloženje ter je bilo menda neposreden vzrok smrti. Zvečer se je nahajal še pri posestniku Hartmanu, od katerega se je poslovil, češ da bo stanoval pri njem tako dolgo, dokler ga ne bodo iz kovačnice zanesli, ponoči pa je potem izvršil samomor.
Vremenska napoved: Večinoma jasno, in mrzlo vreme. Jutranja megla.
Najvišja toplota zraka na letališču —22.6 stop. Celzija. Snežna plast 40 cm.
Koledar
Danes, sobota 17. februarja: Frančišek KI.
Nedelja, 18. februarja: Simeon.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Ris ljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič-Tržaška c. 48.
Mestno zdravniško dežurno službo bo oprav* ljala v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj mestna zdravnica dr. Žitko Jožica, Pleter-šnikova ulica št. 13-1., telefon št. 47-64.
Dravska finančna direkcija ▼ Ljubljani uradno razglaša, da ta čas ni ne pri direkciji niti pri podrejenih davčnih in katastrskih upravah nobeno službeno mesto prosto. Zato naj 6e prošnje za sprejem v fin konceptno, računsko, davčno in katastrsko službo zaenkrat ne vlagajo, ker ni nobene možnosti za ugodno rešitev prošenj. Isto velja tudi za fin. pisarniško m drugo pomožno službo, kjer so zdaj prav tako vsa mesta uradnikov, zvaničnikov, služiteljev in tudi dnevničarjev zasedena.
Smuške tekme na Golovcu. V nedeljo ob 10 priredi SK Korotan tradicionalni smuk z vrha Golovca do »rakovniških« jezerc. Proga je dolga nad 1 km. Prvoplasirani med nečlani prejme lično diplomo, prvo- in drugoplasirana člana od junior-jev in seniorjev pa prejmeta primerna darila. — Popoldne ob 14 bo prav tam propagandni slalom. Na novi 30 metrski sklakalnici pa se bodo pomerili skakalci. — Dohod do terena je izredno lahek, saj je od tramvaja do tekmovalnega prostora komaj nekaj sto metrov. — Podrobnejša navodila lahko dobite po telefonu št. 41-63.
Prejeli smo sledeče obvestilo. Ob sedanjem pomanjkanju premoga opozarjamo kupujoče občinstvo, da je na razpolago dovolj velenjskega premoga lignita, ki 6icer ni toliko izdaten kakor rjavi premog, zato pa znatno cenejši. Dobave se lahko izvrše promplno in v vsakih množinah. Naročila sprejemajo trgovci s kurivom v Ljubljani.
Skladatelj L. M. Škerjanc, katerega najnovejše delo komponirano na Prešernov tekst Sonetnega venca 6e bo izvajalo prvič prihodnji ponedeljek 26. t. m. pod vodstvom ravnatelja Poliča na koncertu Glasbene Matice v veliki Unionski dvorani, je uglasbil prvotni tekst Sonetnega venca zato, ker se mu je zdel bolj originalen priprostejii pa tudi naravni. Re6 ie, da ie jezik v prvi izdaji manj čist in porabljen več tujk ter mitičnih metafor, vendar ie izraz klenejši, samomklejši. To nam dokaže takoj vsaka primerjava obeh tekstov. Samostojna solista sta v delu tenor in bas (Franci in Betatto) nastopa tercet solistov (Sladoljev — Jolič, brata Petrovčič) in moški zbor, ta povečini v a capella stavkih, ki 60 pisani ekoro v istem stilu, kakor je pi6al svoječasno Gallus. Orkestralni part je v rokah ljubljanske Filharmonije. Izvedba Prešernovega sonetnega venca bo prav gotovo največji muzikalni dogodek letošnje koncertne sezone. Vstopnice od ponedeljka dalje v knjigami Glasbene Matice
APZ. — Letošnji koncert Akademskega pevskega zbora y Ljubljani bo 11. marca ▼ veliki unionski dvorani pod pokroviteljstvom Nj. VeL kraljevi Marije. Za ta koncert je zbor s svojim dirigentom Francetom Maroltom naštudiral zopet nov program, o katerem bomo v kratkem sporočili.
Praktični učiteljski izpiti so bili od 8. do 16. t. m. pred državnim izpitnim odborom na drž učiteljišču v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji uči-telji-pripravniki(ce); Novak Pavlina, Rojic Vida; Bajt Karel. Gogala Marija, Kopčavar Anton, Koprivc Valerija, Malnar Vera, Mitterhammer Ilza, Pipan Kristina, Schaubach Lea, Vole Ivana, Detela Marija, Fabiani Marija, Grašič Ivan, Kiefer Doroteja, Močnik Ljudmila, Pevec Ljudevit, Trobec Ida, r. Lomšek
Udeležba članov GZSP na tekmi t smuku z Meccsnovca. Službeno iz JZSZ. JZSZ razveljavlja odlok Gorenjske zimsko 6portne zveze št. 341 z dne 15. februarja 1940 6 katerim zabranjuje članom GZSP udeležbo na gomji prireditvi SK Ilirije v Planici, ker ta odlok v pravilih ni utemeljen. Klubom GZSP je na pro6to dano, da se prireditve SK Ilirije udeleže ale ne, prepoved udeležbe pa ni mo-mogoča.
»Prva legija« je naslov priljubljeni igri, ki jo bo Rokodelski oder vprizoril jutri ob petih popoldne. Predprodaja vstopnic bo jutri od 10—12 dopoldne in od 4—5 popoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica, št. 12. Kdor še ni videl lepe igre, naj gotovo pride jutri k predstavi v Rokodelski dom.
Uubliansko gledališče
DRAMA. — Začetek ob 20.
Sobota, 17. februarja: »Profeeor Klepec«. Red A Nedelja, 18. febr. ob 15: »Snegulčica«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ob 20: »Neopravičena ura«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. - ZaBetek ob 20.
Sobota, 17 februarja: »Trubadur«. Premierski abonma Gostovaoje Borisa Popova.
Nedelja, 18. febr. ob 15: »Lumpacius Vagabun-dus«. Izven. - Oh 20: »Rusalka«. Izven Znižane rene od 30 din navzdol.
Ponedeljek, 19 februarja: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Sobota. 17, februarja ob 20: »Cigan baron«. Red B
Nedelja, 18 februarja ob 15: »Zaroka na Jadranu«. Znižane cene. Ob 20: »Konto X». Znižane
Ja|c« štajerska po konkurenčni ceni dobite ori Čuček, Sv. Petra c. 13, telefon 42-25.
V,
Zaključni prizor iz napetega in pretresljivega filma »Angeli carjevih lic« po romanu, ki je med našimi bralci vzbudil toliko zanimanja. Film kaže te dni ljubljanski kino Matica. Glavne vloge v filmu igrajo James Cagney, Humphrey Bogaert ter Ann Sheridan
Nevernim Tomažem, če ver amejo ali ne
Kje se nahaja Severni tečaj, ni mogoče točno ugotoviti! Severni in Južni tečaj predstav jata najskrajnejši točki zemeljske osi, okrog katere se zemlja vrti Ker pa se vedno nekoliko nogne, menja na ta način tudi kraj Severnega tečaj...
Sara Elisabetha Stephenson, doma iz Katanoge (U. S. A.), ki je 6tara komaj 23 mesecev, ie bila najmlajši jahač na konjskem defileju neke redne poljedelske razstave...
Na nekem drevesu v Santa Barbara (Kalifornija, USA), je zrastlo 16 sadnih plodov...
Kung-Fu-Ce predstavlja v ravni črti 77. generacijo Konfucija I
Charles Andres iz Shervooda (Oregon, USA) je splezal na vrh gore Hood (3740 m) v 2 urah in 52 minutah
»Vrelo jezero« v gorovju Graide Ronda v Oregonu ima vodo, katere temperatura meri 208 stopinj Fahrenheita. Nekaj korakov dalje pa se nahaja drugo jezero z ledenomrzlo vodo . . .
9 februarja 1934. leta so dimniki električoe centrale v Torontu »kadili« sneg. Tistega dne 60 tovarniško peč kurili z »zmrznjenim« (vlažnim) ogljem in ker je bilo vreme zelo mrzlo, se je para kaj hitro zgostila in se pretvorila v 6neg. ..
Telovadne ročke iz naravnega kamna je našel Wesllei Rey iz' Springfilda v državi Ohio (USA).
Nazvečja palača na svetu ie Empire Stats Bul-ding v Newyorku. Visoka je 407 metrov težka 57 tisoč ton in ima milijon kub metrov prostornine.
Par svilenih ali navadnih ženskih nogavic ima približno 7 kilometrov dolgo nit...
Slavni italijanski slikar Leonardo da Vinci je bil levičar in je vse slike napravil z levico ...
Viseči most čez reko Hudson v Newyorku ima 1067 m dolg razpon.
1 kg modernega letala stane povprečno 1000 dunaijev
Danes stane 1 kg modernega letala, povprečno 1000 din Dvomotorni bombnik naše izdelave tipa »Bristol-Blenhe!m« ima nad 5 ton, kar pomeni, da stane nad 5 milijonov din. To so srednji bombniki. Težki imajo od 8 do 12 tisoč kg. Najtežji pa celo 20 tisoč kg Takih letal pa naša država ne potrebuje, kar je zelo miroljubna in so tudi predraga.
Za nas so najprimernejši bombniki od 5 do 12 tisoč kg in take vrste tudi v največji meri izdeluje naša letalska industrija.
Kakor vidimo, se moremo vsi državljani z največjim zaupanjem ozirati na naše letalstvo, katero je pripravljeno v vsakem trenutku braniti našo domovino.
Velikanski ogenj je uničil japonsko mesto Sizuoko, ki je 300 km odaljeno od Tokija. Zgorejo je 2000 kii in kolodvor, poštno poslopje, več šol, bank in bolnišnica. Veliko poslopje v sredi slike je podružnica tvrdke Matsa-Matauzakaye, ki je največji koncern japonske.
Najstarelši časopis na svetu
Stari beneški list »Gazeta di Venezia« bo v kratkem proslavil 200 letnico svojega obstanka. Po smeri pisanja tega časopisa se more reči, da je to najstarejši dnevnik na svetu.
Tudi pred 1740. letom je bilo v mnogih evropskih državah več tiskanih časopisov, toda »Gazeta di Venezia« se je povsem razlikovala od vseh ostalih, čeprav je delj časa izhajala kot tednik. Posebnost tega lista je bilo to, da je imela »Gazeta« že v tistih časih v vsaki številki redna rubrike s političnimi, gospodarskimi, družabnimi, umetniškimi in pomorskimi novicami, katere prinašajo dnevniki naše dobe. V resnici tudi prvi francoski časopis »Gazette de France«, kateri je začel izhajati leta 1631., ni bil niti od daleč podoben pravemu časopisu, prav tako tudi ne številni dTUgi časopisi v ostalin državah, kateri 60 prinašali take članke, ki niso bili neposredno vezani na »poklic« časopisa.
Do takrat so izhajali razni trgovski, finančni, politični, knjižavni in šaljivi list, toda niti v enem ni bilo mogoče dobiti vse tiste pestre vrsti iz javnega kulturnega življenja, kakor jih je že ▼ prvih številkah prinaša »Gazeta di Venezia«.
Radi tega se tudi upravičeno smatra, da more ta list z vso pravico obdržati naslov najstarej-šega časopisa na svetu.
Prva številka »Gazete di Venezia« je izšla spomladi 1740. leta kot zbirka ruskih informacij in {»z nekaj mesecev je postala vsestranski informativni časopis.
DubrovnHkš optik ie izdelal naočnike za papeža Piia Xil.
Ko je lansko leto naš poslanik pri Vatikanu, g. dr. N. Miroševič-Sorgo predstavil papežu Piju XII. romarje iz Jugoslavije, so sv. Očetu zbudli pozornost naočniki, katere je nosil naš poslanik. V razgovoru z njim,' je papež zvedel, da je te naočnike napravil dubrovniški optik g. Niko Bogdan. Čeprav sv. Oče ni direktno izrazil željo, da bi želel take naočnike, je naš poslanik dobil tak vtis in je o tem dogodku pismeno sporočil optiku Bogdanu v Dubrovniku ter mu obenem tudi poslal številko papeževih naočnikov.
G. Bogdan se je takoj lotil dela in čim so bili naočniki gotovi, je odpotoval v Rim, da j'h osebno izroči sv. Očetu.
Naočniki so zelo okusno in točno izdelani ter imajo zlat ovitek, na katerem je vdelan papežev grb.
Križanka
laročajte Slovenski dom!
R. L Stevenson:
Na Južnem morju
Prihod
Nikoli več ni mogoče ponoviti prvega doživetja, prve skušnje. Prva ljubezen, prvi sončni vzhod, prvi otok v Južnem morju, to so svojevrstna doživetja, ki izvirajo iz deviškega čustvenega sveta. Dne 28. julija 1888 je bil mesec ob štirih zjutraj že dobro uro za gorami. Na vzhodu je svetloba, ki se je razlivala na vse strani, oznanjala^dan, in na obzorju se ie že začel vzpenjati jutranji, črni oblačni zid. Vsi so že brali, kako nitro se zdani in znoči na majhnih širinskih stopnjah, o tem sta tudi istih misli sentimentalni kakor znanstveni potnik razen tega pa je to naglo prehajanje tudi krivo, da je nastalo nekaj prav mičnih pesmic. Brez dvoma se ta trenutek pomika sem pa tja, v skladu z letnimi časi seveda, toda tod smo zaznamovali prav poseben slučaj. Čeprav je jutranji mrak pričel že ob štirih, je solnce vzšlo šele ob šestih, in bilo ie pol šestih, ko smo prvič lahko razločili otok, na katerega smo bili namenjeni, od oblakov na obzorju. Osem stopinj južno in sončni vzhod, ki je trajal dve uri! Ves ta čas smo v molčečem
Ericakovanju prebili na krovu, običajno raz-urjenost, ki se potnikov poloti vselej, kadar zadoni klic »Zemlja na vidiku!« pa je tokrat še stopnjevala posebnost obrežja, ki smo se mu bližali. Temota se je gubila in obrežje je jelo dobivati razločnejše oblike Ua-huma _ se je pred nami vzpel v top stožec ter se je prikazal prvi. Skoraj pravokotno od njega se je pojavil naš cilj. Nuka-hiva, ki je bil zavit v oblake, vmes pa so prvi sončni žarki sijali na čeri Ua-puja Štrlele so kvišku kakor stolpi čudne, dekorativn" cerkve ter prebadali ob-
zorje, in v bleščeči jutranji svetlobi so bili kakor izbrani kažipoti v čudežni svet.
Nihče od ljudi, ki so bili na ladji »Casco«, hi še nikdar stopil na te otoke, in nihče ni, razen morda prav slučajno, znal niti besedice od številnih jezikov, ki jih govore domačini na teh otokih. In tako smo se bližali tem problematičnim obalam z občutkom, ki je bil prav podoben zaskrbljeni napetosti, kakršna obhaja raziskovalec. Zemlja je valovila v vrhovih in vzpenjajočih se dolinah; sunkovito «e je lomila in prepadala v čeri in skalne rtiče. Njene barve so se prelivale v petdeseterih inačicah od biserne do rožnatordeče in olivne, vse skupaj pa so kronali opalni oblaki. Prelivanje in stapljanje na jnežnejših tonov je varalo oko; sence oblakov so se spajale z močno razčlenjenim gorovjem, in otok ter njegov eterični baldahin sta sijala pred našimi očmi kakor ena sama, enotna gmota. Signala ni bilo, mestnega dima in prizadevnih pilotov se ni bilo nadejati. Nekje v bledi fantuzmagoriji čeri in oblakov je bil skrit naš pristan, in nekje vzhodno od njega se je dvigalo — kot edina, na karti označena točka — nekakšno predgorje, znano pod imenom svoje vrste, kaj je že bilo, Kap Adam ali Eva. Janezek ali Mihec, bogve — in dve orjaški figuri, surova kipa prirode, sta ga označevali. Ti dve figuri bi morali najti, za njima smo stezali vratove in iskali, gledali skozi daljnoglede, razpravljali vsevprek in mrzlično stikali po karti; sonce pa je stalo nad našimi glavami, in zemlja je bila tik pred nami, preden smo ju odkrili. Pozneje šele se je pokazalo, da sta bili oni dve znamenji za ladjo, ki se je bližala kopnemu s severa kakor »Časco« — kaj malo značilni in važni da. prav zares najmanj značilni na vsej čudoviti obali. Strmo kvišku je brizgala pena ob njunem vznožju, čudno stroge, porasle gore so se dvigale v ozadju; in Janezek in Mihec,
ali Adam in Eva, sta visela kakor dve bradavici nad valovi.
Od ondot smo se peljali vštric z obalo. Na obalni plati je grmelo razbičano morje; nekaj ptic se je naglo preneslo čez ladjo, lovile so ribe; sicer pa ni bilo nobenega glasu, nobeno znamenje ni pričalo, da bi tod živel človek ali žival, pa prav na vsej tej plati otoka. Po lastni vzpodbudi in po umirajočem, pojemajočem vetru gnana je »Casco« drsela med čermi, nam odprla zaliv z obrežjem in nekaj zelenimi drevesi, smukala naprej ter se pri tem pozibavala na mirni, plitvi vodi Drevje se je zdelo z ladje prav kakor oreškovo grmičevje, obrežje bi bilo lahko kje v Evropi, oblike gora so biie videti kakor kakšne Alpe v pomanjšanem merilu, in gozd, ki se je stiskal k njihovim pobočjem, ni bij videti dosti večji kakor naša škotska resa. Spet so zazevalp skale, tokrat pa z globljim, obsežnejšim zalivom, in »Casco« je začela pod vetrom drseti v Anahojski pristan. Videli smo, kako so se po obrežju gnetle, se vzpenjale po strmih gorskih vesinah in obrobljale goljave kokosove palme, te rastlinske žirafe, ki se zde našim evropskim očem tako ljubka in nerodne ter hkratu tudi tako tuje. Surovi, goli griči so z obeh plati oklepali pristan; daleč notri v deželi pa je štrlela k nebu ograda mogočne gorske gmote. V vsak razporek v tem zidu pa se je vštulil gozd, gnezdil je in se bohotil kakor ptiči na razvalinah, in še visoko zgoraj je zeleni) in prepredal kakor nož ostro raz vrhov. V varstvu vzhodne obale pa je zdaj polzela naša ladja v popolnem brezvetrju počasi proti kopnemu: zdelo se je kakor bi se okretno vozilo sami« od sebe poganjalo, kakor hitro je začelo pluti Od bližnje obale je prihajalo blejanje mladih jagnjet- nekakšen ptič je pel v gorah; vonjava zemlje in stoterih sadov ter cvetov nam je kakor dobrodošlica lila naproti, in končno sta se visoko
				1				
			2		3			
		4				5		
	6						/	
8					9			10
11					12			
13						14 1		
	15					16		
Besede pomenijo:
Vodoravno; 2. Gostija, ženitovanje, 4. Slo venski kipar, 6. Ptič. 8. Del decimalna ve ica 9. Ko necočena-'a 11. Spoštovanje rezerviranost v dobrem pomenu, 12. Nikalna oblika glagola biti, )8. Ljudski ples, koro ki običai. 14. Abesinski naslov, 15.Pevska nota, 16. Kemijski znak.
Navpično; 1. Snov za umivanje. 2. Ljudski laži-/dravnik, 8. La-tnost verza, istoz«očen 4 Znanstvena panoga, f>. Neredi upori, 6. Uganka. zapletena vrv, 7. Visok vladar, 8. Kiaj v cerkvi, 10. Del
obraza.
Rešitev sobotne križanke z dne 10. febr.
Vodoravno: 2. Res. 4. Teuta. 6. Mrk. 7. Ino. 9. Pia. 10. Shema. 12. Cankar. 14. Mira. 15. Skif. 16. Roka. 17. Aj. 18. Tona. 19. Azija.
Navpično; 1. Dev. 2. Rek. 3. Stih. 4. Tra-kija. 6. Anemona. 6. Minka. 8. Omika. 9. Pas. 10. S. r. U. Ara 13. AF. 16. Roj. 18. Ti.
Radio
Program radio L|ubljana
Sobota, (7. februarja: 7 Jutranji pozdrav, — 7.08 Najx>vedi poročila — 7.14 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Nič ne povemo, nič ne izdamo, le plošče vesele v vonček ravnamo — 12.30 Poročila, — 18 Napovedi - 18.02 Nič no povemo, nič ne izdamo, le plošče vesele v venček ravnamo — 14 Poročila — 17 Otroška ura; a) Pravljice (ga. M. Dkmar Boltarjeva). b) Cicibanove prigode (članice Nar. gledališča) — 17.50 Pregled sjiorda — 18 Za delopuzt igra Radijski orkester - 18.40 Letalski napadi in protiletalska zaščita (ing. Nučič Črtomir) — 19.20 Nac. ura; Petrolejska polja v Hrvat,ski (Vladimir Iltaoaov-.c, Zagreb) — 19 40 Objave - 20 Pregled zunanje politike ( g ured nik dr. Alojzij Kuhar) - 30.*) Matajev Matija spet v Ljubljani. Starega znanca nove prigode, pisan vočer. Besedilo sestavil Frane Milčlniki, izvajajo člani radijske igralske družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna igra Radijsik orkester.
na pologu gričev prikazali dve hiši, od katerih je eno po vsem videzu celo obdajal nekakšen vrt ali kaj. Ti dve naselbini, ti dve lisi kulture sta bili — ko bi mi le vedeli — sledova, da se je bil tod mimogrede zadržal beli človek Na sto in sto otokov bi se bili lahko odpravili, pa jima ne bi bili utegnili najti enakih. Se nekaj časa je preteklo, preden smo zagledali vas domačinov; postavljena je bila — kakor povsod in vedno — tik ob morskem obrežju. Pred njo pa je pred usločenim lokom koralnih čeri tulilo m se penilo morje. Oba namreč, kokos in otočan. imata rada bučanje morja in si želita njegove bližine _ »Korala se množi, palma raste, človek pa mine,« pravi žalostni tahitski pregovor, vendar so si vsi trije. dokler so živi, zvesti tovariši na obrežju Sidrišče je bilo zaznamovano po velikem skalnein duplu v steni nad vodo. Bilo je na jugovzhodnem robu pristanišča. Sidro je padlo; majhno neznatno dejanje prav za prav, toda velik dogodek: moja duša se je potopila hkratu. m to tja, odkoder je ne bo moglo dvigniti nobeno sidro več, prinesti noben potapljač, in J87 sam kakor tudi del moje ladijske druščine, smo odslej postali podaniki otoka Vivieo?.
Še preden	pa	je bilo	sidro docela	spuščeno,
pa se je že začel	od v8*j	s®jn	pomikati majhen
Kanoe. V njem sta sedela dva človeka, bel in rjav Rjavi je bil po obrazu tetoviran s plavo progo, oba pa sta b"8 oblečena v snežnobelo evropsko obleko: bila sta trgovec mr. Reglee. ki se ie bil	tu	naselil,	ter	domači	poglavar.
Taipi-Kikino.	»Kapitan,	ali	smeva	priti na
krov?« tako so se glasile prve besede ki smo jih slišali na otokih. Kanoe se je nato vrstil za kanoejem. dokler ni na ladji kar mrgolelo zastavnih, po šest čevljev velikih možakarjev, ki so bili vsak na svoj način pomanjkljivo oblečeni.
(Nadallevaafe.)
7,a Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: J«*«* Kramarič. - Izdajalci) in* lote Sodja - flrednik: Mirk« la«nrnfk - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob UL Mesečna naročnina 19 din. sa laotemstvo 95 din Uredništvo: Kopitarjeva ulica S/UL Telefon 4001 do 4005. 0 prava i Kopitarjeva vliea i