/ / Pravica Glasilo KrščansKeoa delovnega Ifudtsiva Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec II Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo; Ljubljana, Mikloši- It Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20’—j za 11 Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, I, nad. čeva c. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265.— Štev. čekovnega računa 14.900 J. ] {0x111 a n: Družina v krizi Družina je edinica, kjer se najjačje vzgaja socialni čut skupnosti. Kapitalizem je to skupnost docela razbil. V svojem lovu za rekordnimi dobički je možu — družinskemu očetu vedno bolj zniževal plačo, tako da je končno morala prijeti za delo še žena in seveda tudi otroci, jedva da so dovršili 14. leto starosti; Vrniti mater družini in priboriti očetu zaslužek, da bo mogel svojo družino pošteno preživljati, je osnovno vprašanje današnjega časa. Le na ta način bomo družini dali zopet ono vrednost in družinsko skupnost, ki je danes ni. Mi, ki nas je val življenja vrgel prezgodaj v življenje, posebno pa oni, ki so imeli dobro družinsko vzgojo, pa se moramo boriti, da vrnemo mater družini, kjer naj kraljuje in s svojo toplo in mehko besedo vzgaja nov srečnejši rod. Družina naj postane zopet žarišče ljubezni, ki ogreva mlada srca, da se ne bodo vdajala sebičnosti, marveč bodo po vzgledu j družine nazaretskega tesarja Jožefa prepojene v ljubezni do bližnjega. Kar je družina v malem, so države in svet v velikem. Zato ozdravimo družino, vrnimo ji ono tiho srečo skupnosti in edinosti, pa bomo v veliki meri rešili svet stiske današnjih dni. Referat je bil podan na IV. del. kult. večeru JSZ dne 18. marca 1934. 300.000 brezposelnih v naši državi (K euketi v Belgradu.) Moderna doba nas je docela raztrgala in odtujila celici, ki je izvor življenja — družini. Nikoli ni bila družina tako razbita, tako malo upoštevana, kot danes. Razkroj, ki ga v tem pogledu prinaša ta toliko slavljena in ovekovečena kultura 20. stoletja, dosega nečuvene rezultate. Vsega v izobilju — telesne in duševne hrane — pa vendar, koliko milijonov jih je, ki trpijo na pomanjkanju obeh. Družina — izvor življenja preživlja krizo in z njo vred vse, kajti, ako je osnova življenja v krizi, nujno sledi, da mora biti v krizi tudi vse ostalo. In vzroki? Nešteto jih je, ki so počasi, pa zato toliko bolj sigurno razdejali naša srca in jim vzeli ono, kar je človeku najbolj potrebno — skupnost. Moderni svet je grabil in gradil vse za denar — pri tem pa pozabljal, da izgublja ono, kar je človeku najbolj nujno in drago, ljubezen do družine. Tako stojimo danes kot osvojevalci sveta in moderne tehnike na višku moči, ki jo more dati ta svet, pa vendar brez miru in notranjega zadovoljstva. Ta družinski mir izgublja tudi naše delavstvo. Tudi tu vsled teže boja za vsakdanji kruh gine domačnost in draga družinska skupnost. Oče, mati za kruhom, otroci na ulico — že prve dni svojega življenja prepuščeni ulici in vplivom, še bolj pa kvarnim zgledom tujih ljudi. Otrok, še ni pogledal v življenje, pa je očetu in materi tujec. — Sam si gradi bodočnost, katero ne spremlja resna očetova vzgoja, niti mehki materini nasveti. Živijo skupno življenje, pa vendar so si med seboj kot tujci. Kot tujci hodijo otroci že od rane mladosti vsak svojo pot. Kako naj bi potem to mlado bitje, ko doraste, bilo drugačno. Ta samostojna vzgoja katero si je otrok moral iskati izven družine, pusti sledove, ki ga spremljajo vse življenje. In ker sam ni nikoli prav doumel in doživel družinske skupnosti, kako naj bi si potem to ustvaril. Tu ni več hotenja po urejenem družinskem življenju, marveč gre na široko in globoko v propast. Koliko mladih src je vsled tega izgubljenih in uničenih za vedno. Ne da se niti slutiti, kakšno gorje spremlja mladi človeški rod. Kriminalistika in dnevno časopisje vedo o tem mnogo povedati. Vendar pa tega, kar je po veliki večini posredni vzrok življenjski tragiki mladih src, ne morejo povedati — kajti danes ne raziskujemo vzrokov, marveč jih samo beležimo ali kritiziramo — vzroki pa ostanejo »kriti globoko v dušah onih, ki jih je usoda vrgla v tok življenja, prešibke in slabotne, da bi mogli kljubovati vsej teži življenja. Pri nas se je skoraj do zadnjega časa povdarjalo, da smo pretežno agrarna država in da vsled tega pri nas ni znatne brezposelnosti, kateri bi bilo treba posvečati posebno pažnjo. Številke še bolj pa brezposelni sami, nam pa vsak dan bolj dokazujejo, da tudi pri nas obstoja primeroma velika brezposelnost, preko katere se ne more več z zaprtimi očmi. Vršile so se že različne enkete, katere niso imele samo nalogo, da ugotove stanje in vzroke, marveč je njih glavni namen, da iščejo pota in sredstva, s katerimi bi se dalo to socialno zlo omejiti, preprečiti, oziroma odpraviti. Razprave in sklepi na takih etiketah so navodila, po katerih naj bi se ravnali odgovorni faktorji in prepričali javnost, da postaja zlo še hujše, če se v pravem času ne ukrene, kar je treba ukreniti. V državi, ki je večinoma agrarna, je število 300.000 ogromno. Socialno zavarovanje je štelo v letu 1930. 654.966 zavarovancev, meseca oktobra 1933. pa jih je bilo le 549.461. S tem je ugotovljeno, da se je število zavarovancev znižalo za 141.090. Poleg teh moramo prišteti naraščaj in pa vse one, delavce (kmetske, viničarje itd.), ki niso podvrženi socialnemu zavarovanju in so izločeni iz evidenc. Število teh brez dvoma presega daleč število padca v zavarovanju. Iz gospodarstva so bili torej izločeni delavci, ki so postali nezaposleni in velika večina onih, ki so v zadnjih letih do-rastli in prišli na delovni trg. Med temi so ročni in strokovni delavci, poljedelci in razmeroma veliko število absolventov raznih srednjih in strokovnih šol. Prav tako žalostno sliko nam nudi borza dela. Leta 1930 se je priglasilo pri Borzah dela 150.939 brezposelnih. Leta 1932. pa že 309.354. Tudi pri posredovanju se je občutno pokazala kriza. Leta 1930. je dobilo pri borzah dela zaposlitev 44.872 oseb, leta 1932. pa le samo 35.321 oseb. Že gorenje številke same dokazujejo, da se gospodarske oziroma socialne razmere pri nas rapidno poslabšujejo in so zato prav resen opomin vsem onim, ki imajo nalogo in možnost, da nekaj ukrenejo za izboljšanje razmer. Za omilje-nje oziroma za preprečitev nadaljnega naraščanja brezposelnosti, se je razpravljalo v različnih merah. Kot naj izdatnejši ukrepi za omiljenje brezposelnosti bi bilo vsekakor nujno potrebno uvesti 40 urni delovni teden. Sredstva, s katerimi se omiljuje brezposelnost in se podpirajo brezposelni, že zdavnaj ne odgovarjajo potrebam. Primerni ukrep ob sedanjem stanju bi bil tudi v tem, da se podaljša šolska obveznost do 16. leta, vendar pa bi bilo to samo prehodnega pomena, če se ne ustvarjajo vzporedno pogoji za zaposlitev doraščajočega naroda. Dokler pa se to ne izvede, pa je nujno potrebno, da država najde primerna sredstva, katera bi dala na razpolago že obstoječim borzam dela. Vsekakor pa bi bilo nujno potrebno izvesti splošno zakonito zavarovanje za nezaposlene. Kako malo izdajo dosedanja razpoložljiva sredstva za podpiranje brezposelnih, naj služita dva primera. V letu 1930 je prejelo 45.494 nezaposlenih oseb 3,408.584 Din podpore, 1. 1932 pa 168.190 oseb 10,486.637 Din pri borzah dela. Pri vsem tem pa polovica nezaposlenih sploh ni dobilo podpor. Da se razmere poslabšujejo, kaže tudi povprečna višina mezde. V letu 1930 je znašala povprečna dnevna mezda 26.76 Din, leta 1932 pa že samo 22.79 Din. Padec v dveh letih znaša torej dnevno 4.07 Din, kar mora na socialne razmere neglede na naraščajočo nezaposlenost, silno slabo vplivati. Enketa delavskih zbornic, ki se je vršrla Stran 2 »DELAVSKA PRAVICA«, dne 22. marca 1984 Leto VII. Potek jeseniške borbe Jesenice, 19. marca. Delavstvo si j c takoj v začetku borbe osvojilo predlog, da se mora vsako nedeljo, dokler ne bo .kolektivna pogodba podpisana, vršiti informativno javno delavsko zborovanje. Vsled tega bi lahko poročita o poteku, borbe v časopisu izostala. Ker im nam številna pismena vprašanja o situaciji skupin kakor posameznikov dokazujejo, da delavstvo vse Slovenije hoče zasledovati mezdni boj kovinarjev z največjo težko železno industrijo KID, bomo s tega mesta od tedna do tedna v glavnih obrisih obveščali vse tovariše po Sloveniji o poteku borbe. Razprave po obratih Predstavniki delavskih organizacij so takoj po zadnjem javnem zborovanju stopili do generalnega tajnika družbe g. dr. Obersmela, {la naj, kakor je obljubil, poskrbi, da se z obratnimi razpravami čimprej prične. Svojo obl jubo je takoj izvršil in v torek popoldne se je pričelo razpravljati za naj večji in najvažnejši obrat — martiuarno. Tovarno je zastopal obratni •ravnatelj inž. Rekar. Delavstvo pa so .zastopali predsedniki organizacij, obratni zaupniki in več delavcev iz obrata. Tri mre 'trajajoča razprava mi dala nikaikcga uspeha. Obe stranki sta vztrajali na svojih predlogih. V sredo dopoldne se je z razgovorom nadaljevalo in se je našel sporazum v številu posade. Število ostane neokrnjeno. Rezervno moštvo, kadar ne bo zaposleno v redni osadi. ima dmevmi zaslužek v temeljni plači, azprava v četrtek je imela rešiti najtrši oreh — akordne postaivke. Pri tej je prisostvoval tudi tehnični ravnatelj g. inž. Dostal. Tovarna' je od svojega prvotnega predloga za znižanje popustila za polovico. Delavstvo je z stvarnimi argumenti dokazalo, da prediv,idena večja produkcija na račun modernizacije ne bo olajšala fizičnega dela delavstva. Vsled tega vztrajajo na svojem predlogu; akordna postavka naj ostane neokrnjena. Dasi ima ]x> naravnih zakonih pravico zahtevati za večjo storitev večji zaslužek, je v interesu sporazuma stavilo predlog, s katerim podari tovarni ves zaslužek, ki bi presegal petdeset odstotni tedanji akordni ključ. Onim, ki jim morda: akord za skupine 'ni poznan, naj radi jasnosti povemo, da tu ni mišljena plača, temveč akordni ključ, ki se po določenih odstotkih porazdeli na posamezne temeljne plače. Tovarna je ta predlog odbila. Med item razgovorom pride v pisarno delavec, ki pove, da je vse zaposleno delavstvo zbrano spodaj pred pisarno in zahteva, naj se razprava konča. Tovarna naj izjavi ali sprejme sporazumni predlog ali ne. Rekar izjavi, na j se razprava prekine in se na zahtevo inž. Dositala nadaljnje popoldne na direkciji. Delavstvo pove, dia nima pomena razpravljati, ako .tovarna noče razumeti utemeljenih predloge«'. Te razprave se ne udeleži, ker je za popoldne najavljena ■razprava za žičarno in priključene obrate, želi pa, da vodstvo delavski predlog ponovno prouči ter drugi dan do 12, ko se vrši sestanek delavstva iz martinarne, sporoči svoje mnenje. Preti popoldansko razpravo za žičarno in priključene obrate pa zahteva tehnični ravnatelj, Nameščenci Pokojninsko zavarovanje Stojimo pred uvedbo obveznega pokojninskega zavarovanje na vse nameščence po vsej državi. Mi proti temu nimamo nič, pač pa nasprotno to močno želimo, kajti pri današnjih mizernih razmerah nameščenec pač ni v stanju prištediti si kaj za starost. Moramo pa že takoj izjaviti, da smo proti vsakemu centraliziranju, ker s tem bi se po nepotreb- v Belgradu, je s svojimi ugotovitvami pokazala jasno resno sliko razmer. Obrazložila in predočila je pa tudi najnujnejše probleme ter s tem opozorila oblasti, gospodarstvenike, zlasti pa delavstvo, kako je treba ravnati, kaj ukreniti, če imamo resno voljo, da preprečimo najhujše ter prebrodimo gospodarsko in socialno krizo, ki tako silno mori delavstvo, nameščence in narod sploh. naj se nemudoma javijp pri njem predstavniki organizacij. Stavi se jim vprašanje, ako je res, da so martinarji stavili ultimat um. Zastopniki to zanika jo, potrdijo pa, da žele do svojega sestanka pojasnilo na svoj predlog. V razpravi za oddelke obrata žičarne n.i bilo zaključka. G. obratovodja je obrazložil nov sistem dela. Roči žice se bodo povečali od sedanjih 40 kg na 60 kg. Pojasni, da se dosedanji zaslužki, ne znižajo za tt) odstotkov kakor je bilo prvotno predlagano, ampak za 5 odstotkov. Predloži celo vrsto novih predlogov za posamezne oddelke. Razprava se nadaljuje, ko bo delavstvo te predloge preštudiralo in stavilo svoje protipred-loge. Takoj za tem. razgovorom se je aviziralo g .obratovodja mehanične delavnice, naj določi dan razprav e za njegove obrate. Določena je bila ta za petek popoldne, katero pa so delavski zastopniki radi nastale situacije morali odpovedati. Martinama hoče pojasnil Iz kakšnega ra,zloga je vodstvo .tovarne po vsem tem, ko so zastopniki delavstva pojasnili, tla martinarji niso stavili prav nikakega ultimata, alarmiralo Delavsko zbornico, inšpektorja dela in ostalo oblast, da grozi štrajk, še ni pojasnjeno. Ugotovljeno pa je, da se že dovolj razburjeno delavstvo ,s takimi vestmi še bolj razburja. Prispel je v četrtek zvečer z zadnjim vlakom na Jesenice zastopnik Delavske zbornice 'v trdni zavesti, da bo v petek opoldne proglašen štrajk. Inšpektor dela se mu, je opravičil, da ne more priti, ker nima več kredita'. Delavstvo pa o kakem štrajkuiini niti najmanj vedelo., in ni čuda, ako je bilo nad poročilom: g. Kopača presenečeno. V j>etek dopoldne se je vršil razgovor med tehničnim ravnateljem Dos,taloni in vsemi člani delavske delegacije, ki so vodili razpravo za martinarno, z zastopnikom Delavske zbornice na čelu. Takoj po dvanajsti uri ,se je zbralo delavstvo martinarne vseli treh izmen pred pisarno ter zahtevalo odgovor. Po kratkem posredovanju so se vrnili zaposleni k svojemu delu, prosti 'pa, v Delavski tlom, kjer sc je kasneje vršil sestanek. Dostal izjavlja, da ne more brez privoljenja upravnega sveta predloga spremeniti, skuša maj se sestaviti še drug predlog, ki tudi ne bo krajšal sedanjega, zaslužka. Delavstvo zboruje V ponedeljek se je po omenjenem sklepu vršilo delavsko zborovanje, na katerem so zastopniki delavstva podrobno poročali o dogodkih preteklega ted.nai, tako o razpravah akordov, obratnih sestankih, ki se vršijo te dneve za vsak obrat posebej. Delavstvo je ponovno pOvdarilo, da od sedanjega zaslužka pod nobenim pogojem ne bo odstopilo. Ne bo se pustilo izigravati od nikogar, za vsako demuncijant-stvo pa zahtevalo dokazov resnice. Za, besedo je prosil nameščenec sodr. Bokal. Povdaril M pomen sedanje borbe za ostalo delavstvo v oveniji in naglasil nujno potrebo, da .tudi nameščenci sledijo zgledu delavcev ter zase zahtevajo kolektivno razmerje. nem povečala samo režija pokojninskega zavarovanja, na drugi strani pa bi se oropalo slovenskega nameščenca za s trudom pridobljeno imovino. Najboljši zgled za ponesrečeno centralizacijo že itak imamo v OUZD in ne pustimo, da bi se isto zgodilo kdaj še v Pokojninskim zavodom. Povdarjamo vsled tega še enkrat: Uvedite po vsej državi obvezno pokojninsko zavarovanje za zas. nameščence, a pustite vsaki pokrajini popolno samoupravo v tem oziru. Naj velja načelo: Kolikor daš, toliko imaš. To in ono Nemška fašistična revolucija. Svoje somišljenike .in čitatelje opozarjamo na zanimivo in važino predavanje, ki ga ima Ivan Kreft o »Fašistični revoluciji« v ponede->1 jeli, 26. t. m. ob 18.30 v Radio Ljubljana. * Ivanka: »Najina zaroka je torej razdrta, a prstan menda ne boš zahteval nazaj i« Tone: »Jaz ne, ampak zlatar ga bo.« Viničarski vestnik Viničarji manifestirajo za pravice in za svojo strok, organizacijo Mogočna občna zbora v Limbušu in v Sv. Miklavžu pri Ormožu ■Letošnji občni zbori »Strokovne zveze viničarjev« povsod, izpričujejo veliko zaupanje v-iničarjev do svoje strokovno organizacije. Strokovna zveza viničarjev je danes že nujni po-kret, ki zajema vedno večje mase bednega viničarskega delavstva. S tem je Strokovna zveza viničarjev postala, tudi njegov edin« predstavnik in danes s polno pravico .govori v imenu vseh viničarjev. V Limbušu se je zadnjo nedeljo vršil občni zbor ob jako lepi udeležbi viničarjev, članov in nečlanov. Predisedinik skupine tov. Robar Franc je občni zbor vodil. Vsa poročila, tudi blagajniško tov. Šauperl Viktor ja in nadzorstva tov. Štraus Julijane, je občni zbor odobril. Po volitvah je dobil besedo tajnik zveze tov. Rozman Peter, ki je v daljšem govoru orisal velikanski pomen in koristi strokovne organizacije. Samo močila1 skupnost, delo vseli za enega, eden za vse, je edina pot iz sedanjih obupnih razmer v .boljšo bodočnost. Viničarji se danes tega žo za/vedaj©, zato so na koncu zborovanja vsi neorganizirani pristopili v organizacijo. Živel strokovno organizirani viničarski Limbuš! Na praznik sv. Jožefa po rani službi božji pa so zborovali viničarji skupine Sv. Miklavž pni Ormožu. Prostorno društveno dvorano so do zadnjega kotička napolnili sami resni obrazi očetov viničarjev in mater viničark. Predsednik tov. Plohli Franjo je občni zbor otvoril in vodil. Tajniško poročilo tov. Kosič Janeza, blagajniško poročilo tov. Tomažič Franca in poročilo nadzorstva tov. Plohl Aloj,za jo občni zbor soglasno potrdil s tem, da so Mii v bodoči odbor im v nadzorstvo izvoljeni vsi dosedanji tovariši. Nato je tajnik zveze tov. Ro,zman Peter imel važno predavanje o viničarskem vprašanju in strokovni organizaciji kot edinemu sredstvu, s katerim »e tu. pereči .problem more rešiti. Nespremenjen viničarski reti, zakonita službena stalnost, zaščita zaslužka, zavarovanje za bolezen in starost in stanovsko zadružništvo so najvažnejše točke za rešitev viničarskega vprašanja. Borba, dostojna borba, z zakonitimi sredstvi in /. močjo strokovne organizacije na vse strani in brez ribarenja v kalnem. Nasprotnikov imamo več, kakor je vinogradnikov. Mi moramo reševati viničarsko vprašanje, ne pa vinogradniško. Besedam govornika so vsi z zanimanjem: sledili in. jih navdušeno tudi odobrili. Preko . ki naj bi veljala le za eno leto. Neugodno je nadalje dejstvo, da v Egiiptu ne obstoja socialno zavarovanje, ki bi jim v slučaju' bolezni ali drugih nesreč nudilo vsaj najnujnejšo pomoč. Zaito mislijo steklarji na nekako »Samopomoč«, ki bi jim .nadomestila zavarovanje. Vsak steklar bi plačeval gotov prispevek od svojega zaslužka v ta fond, iz katerega bi v primeru bolezni a.li vrnitve v domovino črpal potrebna sredstva. Steklarna v Kairu sprejme 48 stek lanski h delavcev, t. j. 12 mojstrov in po 18 pomočnikov in vajencev. Z odhodom tolikega števila steklarjev bi bil položaj . za doma ostale sev eda nekoliko olajšan, vendar bo spet podjetnik na boljšem, ker so mu profit ne bo zmanjšal. — Vsekakor je pohvalna vzajemnost steklarjev, ki rajši delajo po manj ur v tednu, kaikor pa, da bi bil kdo od njih reduciran. — V nedeljo, It. t. m. se je vršil v Narodnem domu občni zbor Krajevne protituber-kuloz.no lige. Delovainje društva je bilo kljub splošni krizi dokaj povoljno in je le želeti, da bi moglo doseči svoj človekoljubni namen. — Kljub temu, da napravijo rudarji tako tnalo šilitov, vendar ji- primeroma še vedno dosti |x>-škodtb pri delu. V večini slučajev se vali krivda na rudarja, češ, da ni bil dovolj oprezen in se ni zadosti zavaroval. Če pa upoštevamo okol-no®t, da delajo v rudnikih I PD kvalificirani rudarji, katerim je rudarski poklic že v rodu, in ako vemo, kakšen sistem vlada pri delu. potem se nam nehote vrivajo druge misli. Ved,na racionalizacija in tempo današnje dobe z nenasitnim profitarstvom nekaterih mogočnežev, so krivi, (la se zgodi toliko nesreč, Žene in otroci v indijskih tovarnah Za nas so življenjske razmere žeti-delavk v Indiji skoraj nepojmljive. Indija je^ v večjih mestih močno industrializirana. Ker je žena cenejša delovna moč, je relativno zaposlenih mnogo mater v tovarnah. Da pri tem trpe matere in otroci, je jasno. Kapitalizem še vedno ni ne našim in seveda tudi ne indijskim (angleškim) delodajalcem odprl oči, da je najvažnejša podlaga zdrave industrije ravno zdravje in moč delavcev. Da pri tem ne pridejo zadnje v poštev žene in otroci, je jasno. V Indiji je zaposlenih zlasti v tovarnah za juto mnogo žena. Te matere prineso dojenčke s seboj v tovarno. Polože jih pod stroj aji na juto. Da v brnenju strojev, v prašnem ozračju otroci ne spe, je jasno. Zato matere večkrat z eno roko tolažijo otroke, z drugo strežejo stroju. Umrljivost otrok je naravno zelo velika. Nešteto je smrtnih nesreč. Otroci pridejo med stroje, povozijo jih, bale jute jih zmečkaio itd. Statistično so ugotovili, da je v eni tovarni, kjer je bilo zaposlenih 3832 delavk, med njimi 3401 mati, ki morajo skrbeti za otroke. Od teh so imele 443 otrok pri sebi ob stroju, 2(251 otrok pa se je potikalo po drugih prostorih tovarne. Če pri takih razmerah vpoštevamo še silno nizke plače, naravnost neživljenjsko prehrano in mizerne stanovanjske razmere, je potem umljivo, da je umrljivost indijskega delavstva, zlasti pri ženskah in otrokih silno velika. Otrok do 1 leta jih umrje v Indiji trikrat, od 5. do 14. leta pa štirikrat toliko kot n. pr. v Nemčiji, mater pa umrje desetkrat toliko kot v Nemčiji. Seveda indijski delavec ne zna brati in ne pozna strokovne organizacije. Vse to nam pa kaže vse zlo kapitalizma. Pa tudi pri nas bi ne bilo prav nič bolje, če ne bi bilo strokovnih organizacij. Sicer tudi naša žena-delavka ni nič manj izkoriščana. Tekstilna industrija uničuje tisočem cvetoče zdravje. Širite „Detavsko Pravico44! V dnevih 17., 18. in 19. marca t. I. je JSZ priredila tečaj v Ljubljani. Delavstvo nima v današnji družbi prijateljev. Zato si mora samo iz svoje srede vzgojiti borce za pravico. Tudi dobri zakoni nam ne bodo pomagali kaj prida, ako jih delavstvo ne bo poznalo, jih branilo in zahtevalo, da se izvajajo. Vse to čuti delavstvo, vsega tega se zaveda zlasti delavstvo, organizirano v JSZ. Zato so delavski strokovni tečaji prave visoke šole, katerih korist sega daleko preko članstva ene organizacije, prav na vse delavstvo. Strokovni tečaji niso le velikega^ organizacijskega, ampak posredno tudi gospodarskega in splošnokulturnega pomena. Pa je težko s tečaji. Delavstvo samo nima denarja, strokovne organizacije pa prav od nikoder podpore. Zato je tudi JSZ pričakovala na tečaju pač majhno udeležbo. V resnici pa je udeležba presenetila vsako pričakovanje. Do 40 fantov in mož, no novincev, ampak sredi praktičnega življenja in borbe že delujočih fantov in mož! V tem je pač živ dokaz miselne orijentacije delavstva, ki mu postaja strokovna organizacija prva in najvažnejša organizacija, daleko nad politiko pričkanja in obljub brez dejanj. Po stvarnosti referatov je bil ta tečaj na višku. Ni bilo nepotrebnega frazarjenja in idejologiziranja, od katerega ima delavstvo tako malo. Nasprotno! To je dal tečaj, kar delavec res vsak dan rabi: poznanje svojih pravic in pota, kako naj jih doseže. Prav vso socialno zakonodajo so premleli preda- Tehnika je besedu, ki obvladuje današnji ča6. Tehnični napredek se razvija nevzdržno naprej in podira vse, kar se mu stavi na pot. Iznajdbe in njih izpopolnitve se vedno znova pojavljajo. Vse se mehanizira. Na kratko: vse življenje zadnjih let stoji v znamenju stroja, radija, brzovlaka in Zeppelina. Vsled tega jc potrebno, da preniotrimo nekaj načelnih vprašanj o tehniki, oziroma odnosa človeka do nje. O vrednosti in pomenu tehnike so različna mnenja. To dejstvo deloma zavisi od tega, da se pod besedo tehnika lahko razumeta dva popolnoma različna pojma. Na primer se tu lahko govori o tehnični izvežbanosti telovadca. Pod tem razumemo izvežbano delujoče mišice, utrditev dihalnih organov itd. usmerjeno v cilj: zdravo in odporno telo. Tehnika rabljena v tem pomenu, je veda o skladnem gibanju telesa. Vse kaj drugega pa je razumeti pod pojmom tehnike iznajditelja in delavca v tovarni. Tehniko v tem pomenu pa pojmujemo: zmi-sclno uporabljanje naravnih moči in snovi v človeški službi, s posredovanjem človeškega duha in dela. Zakaj srno pokazali na to razliko? Potrebno je na to razliko pokazati v času, ki se po pravici imenuje stoletje tehnike. Posebno še, da precenimo vrednost tehnike, na katero smo v današnjem času navezani. Da tehniko ne bomo postavili na čisto materialistična tla, in tako ustvarili do nje sovraštvo, ki ni upravičeno, če se tehnika postavi v službo prave socialne skupnosti. V sedanjih težkih časih je postala moda, da se vso zlo, ki tlači človeštvo pripisuje tehniki. Sicer se da po eni strani prav udobno sedeti od centralne kurjave segreti in z električno lučjo razsvetljeni “sobi. Od radija, telefona ali od izdelkov tiskovne tehnike zabavati in učiti, ter se posluževati še mnogih drugih ugodnosti moderne tehnike, kakor visoke higi-jene, katero je omogočila šele moderna tehnika itd. Vse te pridobitve moderne tehnike uporabljati, kot samo po 6ebi umevno, ter po drugi | vatelji in to kritično, kako je in kako bi moralo biti. Živahna debata po vsakem predavanju je pokazala, kako so tečajniki živo sledili. Posamezna določila zakonov so miselno že kar prenesli na razmere v svojem obratu, spraševali, pojasnjevali, dopolnjevali tako živo, stvarno in resno, da je moralo opazovalca naravnost presenetiti. To je kader strokovnega dela, jedro organizacije, polno enotnosti in aktivne borbenosti. Z veseljem in silnim spoštovanjem sem jih gledal in poslušal. In še nekaj sem opazil. Nekateri se tako radi obregnejo ob JSZ z očitki nejasnosti in neenotnosti. Kdor je bil pri tem tečaju, je videl ravno nasprotno. Centrala in delavci iz tovarn to je eno, pa ne po črki pravil, ampak po vsej miselnosti in metodiki dela. V tem pa vidim tudi najboljšo garancijo močne porasti organizacije. Kulturni večer JSZ v Delavski zbornici dne 18. t. m., katerega so se tečajniki udeležili, pa je pokazal tečajnikom praktično primer in smer kulturnega dela med delavsko mladino, ki je tako prepuščena sama sebi. To je res polje, ki čaka oračev. Po tečaju 19. t. m. so šli vsi tečajniki na Krekov grob. Kakor da ob grobu tega slovenskega velikana in delavskega apostola potrdijo z nemo prisego sklep: po njegovih potih, z njegovo vnemo, z njegovo ljubeznijo, z njegovo neugnanostjo in z njegovo korajžo v borbo za pravico! strani z lepo donečimi besedami zabavljati čez nekulturo današnjega veka, in prorokovati o usodnih posledicah tehničnega delovanja, je čisto zgrešeno in iz različnih vzrokov za nas skrajno nevarno naziranje.-Tako stališče in na-ziranje nas vedno vodi od pravilne ocenitve vrednosti in pomena tehnike za človeka. Lju^ dje dandanes preveč pozabljajo, da tehnika, to je: način pridobivanja in uporabljanja naravnih moči in snovi, sama na sebi ni ne dobra ne slaba. Pač pa so njeni učinki lahko blagodejni, ali usodni za človeštvo. Vse to pa zavi6i od človeka samegu, kateremu je vsled obvladanja pr ir (Kinih moči dana v roke mogočna oblast. Lahko je blagoiiosna, če jo uporablja v tej obliki, da služi vsemu občestvu, ali pa usodna, če jo uporablja v brutalnem egoizmu za svoj lastni interes na mnogotero škodo soljudi. Če se torej smatra tehnika za zlo, je temu potem kriv človek, kateremu manjka etične zrelosti in človeškega čuta, da bi tehnične pridobitve pravično in pravilno uporabljal. Tehnika mora postati služabnica človeka! Predočimo si gosto železniišlko omrežje, ki prereza cel svet, in skrivnostno moč lokomotive, atera s skrivnostno močjo drvi po tem omrežju in nas v kratkem času prepelje v najoddaljenejše dežele. Kaico ena sama roka upravlja na tisoče vzvodov in jih spravlja v gibanje. Vsako prometno sredstvo, podoba velemesta, organizacija tovarne, nam predstavlja socialno moč tehnike. Premislimo do konca samo eno stran smotra, ki^ ga tehnika mora imeti, pa pridemo do zaključka: postavitev tehnike v vsesplošno službo človeštvu. Saj se vendar s tehniko uveljavljajo vsi oni načrti za osvojitev naravnih moči, in potom njih razširiti, utrditi in udej-stviti življenjske oblike človeštva. Zato je prav danes potrebno in naloga tistih, ki se z tehniko pečajo, da se jasno zavedajo smotra, kateremu mora tehnika služiti. Ni namreč krivda iznajditelja, če se je v današnjih časih tehničnega napredka pravi zmisel, ki je: tehnika v službi človeka, izprevrgel v ravno nasprotno: v suženjstvo in mehanizacijo človeka. Človek in tehnika Radi brezbožnosti in mehanizacije ter duha eksaktnih prirodnih ved, ki vlada današnji svet, |>o eni, ter prilastitev tehničnih pridobitev v svrho špekulativnega gospodarstva, po drugi strani, je postala tehnika sužnja gospodarstva. Kot učinkovit primer navajamo brezmejno racionalizacijo, ki ne služi v svrho olajšanja dela, temveč za dobičkom stremečim podjetjem. Tehnika mora biti v splošni službi človeštva. Če danes to ni, se moramo /. vsemi močmi prizadevati, da to postane. A ko se nam ne posreči spremeniti stroja v pomožni organ človeka, potem se mora pač človek ponižati tako, da postane sestavni del istega. Tehnika je osvoboditeljica človeštva od težkega, suženjskega dela. 8 pomočjo tehnike lahko en človek s svojim razumom izvrši več dela in ustvari več vrednot, kakor milijoni rok. Tako torej postane tehnika triumf razuma nad telesom, osebnosti nad maso. Mi sami pa moramo priti k zavesti svojega bistvenega z Bogom vezanega življenja in tako z močmi svojega notranjega življenja obvladati mehanizacijo zunanjega življenja, ne pa, kakor danes, da isti nas obvladuje. Da pa tudi na splošno ljudi do te zavesti privedemo in jim predočimo pravi zini,sel tehnike, ni prav nič potrebna kaka široka razlaga posameznih njenih konstrukcij, ampak pokazati na bistveno zlo, ki je v tem, da se življenjsko-funkcijski smisel uporablja, kot izmenjalno sredstvo, in ko se nakopiči v miljarde, odtegne menjalnemu prometu, ter postavi na monopolno stališče celih ljudskih plasti in narodov. Avtomobil ne doseže svojega funkcijskega smotra kot prometno sredstvo, če služi v zabavo bogatih cestnih pohajačev in pri tem pade letno na tisoče cvetočih človeških življenj, kot žrtev prometnih nesreč. Industrija, ki proizvaja za življenje potrebna sredstva ne izpolni svojega funkcijskega smisla, če se na milijone ljudi obsodi v Agrarna reforma Pod tem naslovom2 je znani slovenski publicist in socijalni pisatelj Albin Prepeluh izdal knjigo, ki obravnava agrarno reformo kot slovenski socialni problem. Po kratkem uvodu, ki govori o boju za agrarno reformo v starem in srednjem veku in o agrarni reformi v naši državi pred v o j -n o, začne pisatelj izčrpno popisovati zgodovino agrarne reforme po vojni v naši državi. Že v Krfski deklaraciji so se odgovorni državniki izrekli za agrarno reformo. V manifestu tedanjega princa-regenta Aleksandra z dne 6. januarja 1919 stoji glede agrarne reforme to-le: »Moja želja je, da se istočasno tudi agrarno vprašanje pravično reši, da se odpravi najemniško razmerje in da se veleposestva razdele proti primerni odškodnini za veleposestnike na male kmetije. Vsak Srb, Hrvat in Slovenec naj bo gospodar na svoji zemlji! V naši svobodni državi naj žive samo svobodni kmetje.« S temi besedami je bila na kratko popisana vsebina bodoče agrarne reforme: Vsa odvisnostna razmerja kmetov naj izginejo — veleposestva pa naj se razdele — proti odškodnini — malim kmetom, ki sami nimajo dosti zemlje (takoimenovanim agrarnim interesom). Na podlagi tega kraljevega manifesta so razne vlade takoj prva leta po vojni pristopile k delu, izdane so bile razne uredbe in naredbe, katerih učinek je bil ta, da so prišla vsa veleposestva pod državno nadzorstvo in se je zanje v zemljiški knjigi zapisala prepoved obremenitve in odsvojitve; »kmetovstvo« in »kolonat« (ostanki tla- 1 Članek je bil priobčen v 2. številki »Besede«. Ker je naše delavstvo o tem važnem problemu zelo malo poučeno, ga vsled njegove aktualne vsebine priobčujemo. Ured. ’ Albin Prepeluh: Naš veliki socialni problem agrarna reforma. Ljubljana 1933. Tiskala Univerzitetna tiskarna in litografija J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani. Založila »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« v Ljubljani. ! brezposelnost. Delo vseh vrst ne izvršuje svo- i jega življenjskega smisla, če 'se ocenjuje kot blago, in je edino denar merilo vrednosti. Smisel tehnike pa tudi izgine, če iznajdujeino in gradimo stroje, katerih gradnja in njih vzdrževanje pride dražje, kakor pa delovna moč človeka, in če se izkaže, da se za izdelavo gotovih dobrin s strojem porabi več sredstev, kakor pa izdelava istih dobrin s. isto kvaliteto s človeškim delom. (Zgrešena racionalizacija današnjih dni.) Smisel dobi tehnika šele potem, če se z delovno močjo stroja pridela previšek dobrin, ki naj omogoči, da se bolni, stari in onemogli ljudje izključijo iz produkcijskega procesa ih se potem ta odvišek dobrin potom države, ali organiziranih stanov v obliki invalidske rente, starostnega in splošnega socialnega zavarovanja, kakor tudi v obliki brezposelnih podpor razdeli. Tehnične funkcije državnega vodstva izgube svoj smisel in pomen, če posamezne člene državnega organizma razcepljajo, namesto, da bi jih združevale. Torej se da današnji celotni vtis karakterizirati tako, da posamezne tehnične funkcije, delujoče v ljudstvu, zastopajo le svoje lastne namene, mesto, da bi se smotrno podredile skupnim interesom ljudskih organizmov, ter tako vršile svoje naloge v blagor celotnemu človeštvu. S kakšnim občudovanjem zre človek na mogočne izdelke moderne tehnike, pa naj bo to moderen železniški stroj ali karkoli. In ravno vsled tega ustvarjajočega človeškega življenja, ki je vse te reči ustvaril, se moramo živo zavedati, da se vse od človeka ustvarjeno obrača proti njemu samemu in ga ograža z uničenjem, če te ustvarjene stvari ne obvladuje in vodi z isto močjo stvariteljskega duha. Saj je vendar človek ustvaril tehniko z namenom, da mu služi kot orodje, ne pa, da ji postane hlapec. (Po »Schvveizer Verkehrs-Personal-u«.) čanstva v južnih krajih) sta se odpravila. Obdelana zemlja, kolikor so jo imeli vele-Ijosestniki nad določeni obseg, se je razlastila in razdelila med agrarne interesente, t. j. med kmete, ki imajo sami premalo zemlje za preživljanje svoje družine. Prednost pri podelitvi zemlje so imeli invalidi, vojne vdove in sirote, vojaki, dobrovoljci in kolonisti. Največja površina, ki jo je kdo mogel in smel dobiti, je bila 10 juter plodne zemlje. Površina plodne zemlje, ki jo je veleposestnik smel obdržati (takoimenovani maksimum) je bila za različne pokrajine različno določena, za Slovenijo 75 ha. Agrarna reforma je torej zadela od plodne obdelane zemlje samo tisto, kolikor so je veleposestniki imeli nad 75 ha; vsa druga zemlja, ki ni bila obdelana, tako tudi pašniki in gor zdovi, niso prišli pod agrarno reformo. Agrarna reforma je tako v Sloveniji zadela 203 veleposestva, od katerih jih je 109 v tujih rokah. Površina obdelovalne zemlje, ki jo je zadela agrarna reforma pri nas, je bila 30.142 ha, in razlaščenih je bilo 16.162 ha. Agrarnih interesentov je pa pri nas 20.167 družin, tako da na posamezno družino povprečno ne pride niti en hektar razlaščene zemlje. Vendar na podlagi omenjenih naredb in uredb agrarni interesenti dodeljene zemlje še niso dobili v last, temveč samo v začasni zakup, dokler se agrarna zakonodaja končno veljavno ne uredi. Plačujejo vsako letona,-jemnino v državno blagajno za dodeljeno jim zemljo, država pa izplačuje del najemnine prejšnjim lastnikom. Višina končne odškodnine s temi naredbami še ni bila določena. Iz tega se vidi, da vsa agrarna reforma, izvedena s temi naredbami in uredbami, za Slovenijo ni bila velikega socialnega in narodnega pomena, ker z razdelitvijo 16.162 ha zemlje med 20.167 družin le-tem ni bilo veliko pomagano. Glavni pomen agrarne re^ forme bi bil pri nas v Sloveniji v razlastitvi gozdnih veleposestev. V dravski banovini je obdelovane zemlje 836.000 ha, gozdov pa 691.000 ha, zato je gozd za naše gospodarstvo vsaj toliko važen faktor kot obdelana zemlja. Tega razmerja po drugih pokrajinah naše države ni, zato razumljvo, da odločilni IV. delavski kulturni večer J SZ Na predvečer praznika sv. Jožefa je priredila mladina ljubljanskih skupin Jugoslov. strokovne zveze v dvorani Delavske zbornice pester delavski kulturni večer. Poudarek večeru sta dali dekliška zborna deklamacija in znana igra »Anima«. Zborna deklamacija je bila izvedena dokaj posrečeno. V njej je 'bilo izpovedano življenje kmetskega dekleta, dekleta iz pisarne (mesta) in delavke trpinke. Poslušalstvo je zajela in tako rešila to točko zadnja, ki je izpovedala- z globokim občutenjem in dinamiko, česar smo pri obeli ostalih znatno pogrešali. Priporočali bi še več takih zbornih nastopov, podanih s primernim poudarkom. Zelo pa je iznenadila duhovna igra »Anima«. Kakor je stvar^ težka, je bila podana tudi za delavsko poslnsalstvo razumljivo preprosto1 in učinkovito, a kljub temu ni igra trpela na svoji umetniški kakovosti. Igralcem in re-žesirju moremo le čestitati. Sploh je treba pohvalno omeniti vodstvo teh delavskih kul-turniih večerov, da nam nudi le tovrstno kvalitetne stvari. '— Vse ostalo so izpolnili govor o delavski materi, deklamacija in godbeni vložki: tamburaši, Šramel - četvorica in naš najljubši ljudski inštrument — harmonika. Večer je bil lep in res vsestransko razvedrilo. — Poslušalstva je bilo še dokaj dosti. Prireditvi so prisostvali tudi vsi številni udeleženci dvodnevnega tečaja, katerega je priredila JSZ za funkcionarje svojih krajevnih organizacij. Razno Možje in mladeniči ljubljanski! V dneh 'U 25. m 26. marca 1934 bo v K,rižanski cerkvi v Ljubljani tradmevna duhovna obnova v proslavo J9U0 letnice Odrešenja, namenjena, samo možem mi miladcn-icem .ljubljanskim. Coivoril bo gospod stolni vikar Jos. Koši ček. Začetek <>h 8 zvečer. P,red govorom ob tričetrt na osem bomo molili del rožnega venca, po govoru bodo pa -litanije Matere božje in blagoslov z Naj svetejšim. Na praznik Marijinega Ozjia-nenja (25. marca) bo ob 6 zjutraj sv. maša s kratkim nagovorom in sku.pno obhajilo mož in mladeničev; večerni govor bo ta dan že ob 6, nato litanije in blagoslov. V ponedeljek, 26. mn.rca sklepna pobožnost ob 8 zvečer. Pridite in povabite tudi svoje prijatelje! cinitelji niso imeli toliko razumevanja za razlastitev gozdnih veleposestev. V Sloveniji je od 691.000 ha gozdov okoli 170.000 ha v veleposestniških rokah in to večinoma v rokah tujcev. Zato bi razlastitev gozdne veleposesti pri nas ne imela samo socialnega, temveč tudi velik narodnosten pomen. Da bi se popravile napake in nerednosti v dotedanji izvedbi agrarne reforme, da bi izvedba prišla enkrat do svojega konca, in glavno, da bi agrarna reforma zajela tudi veleposestniškev gozdove, so Albin Pre-Peluh, dr. Janze Novak in Milan Mravlje leta 1928 ustanovili v Ljubljani »Zvezo slovenskih agrarnih interesentov«, ki je imela namen, organizirati vse slovenske agrarne interesente (kmetiške bajtarje) in tako z enotnim nastopom doseči svoj cilj. Glavna terjatev te zveze je bila, razlastitev vseh veleposestniških gozdov nad 200 ha, ali vsaj na jOO ha, te razlaščene gozdove spraviti nato pod enotno gospodarsko upravo, podobno kot ?e i1,6. zgodilo pri »Verskem zakladu«. Dohodki tega razlaščenega gozdnega premoženja naj bi se nato uporabljali po odbitku odškodnine veleposestnikom za starostno zavarovanje naših kmetskih bajtarjev. (Nadaljevanje.) Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. - Izdaje za konzorcij »Delavske Pravice«: Srečko Žumer.