Drugo izdaja

st. 2. Protialkoholna knjižnica, št. 2.

taifu3i n3i [cJif^t^iaifaitai fu3ifirh(a)(a;(uJ ; pj)(E^(uj)p3)

Sveta vojska.

a Bož Jo  hože! a

Kdo s! upa vanjo?

mik

Knjižica zo ljudstvo.

MII

cffe: 1 izvod 40 vinarjev
10 izvodov 3 krone
100 izvodov ZO kron.

Založilo društvo „Abstinent“ v Ljubljani.

-. Tiskala Katoliška Tiskarna. .

1907 .

1 — 5 . 000 .

1 — 10 . 000 .

v

jo n

v prv
prijal
smo j
morat

tolik

\

samo

izdaje

»

Torej
Knjiži
storiti
se zač
A

da na,
nos ti.U.
C

\žica z

izobr,


Priporočilo

k II. izdaji.

„Razpečajte, razdelite , razmečite
jo med ljudstvo !“ tem besedam priporočila
v prvi izdaji so naši somišljeniki, sobojevniki in
prijatelji našega gibanja tako zvesto sledili, da
smo po kratki mesečni dobi od prve izdaje pri¬
morani poslati v svet drugo izdajo v dvojno
toliko iztisih kot prvo.

V priporočilo tej drugi izdaji ponavljamo
samo to, kar smo napisali v priporočilu prve
izdaje:

»Knjižica za ljudstvo « je zunaj zapisano.
Torej med ljudstvo ž njo! To je njen namen.
Knjižica želi biti v pomoč vsem, ki hočejo kaj
storiti zoper pijančevanje. In ura je enajsta, da
se začne  — na celi črti.

Naj gre $fcbd ljudstvo, naj vname sveti boj,
da nam čimpreje zasije zlati dan in doba trez¬
nosti!«.

Cena je nastavljena tako nizko, da je knji¬
žica zlasti pripravna kot darilo članom naših

izobraževalnih društev.

Založništvo.





5  ■ ... :
'




Bog hoče!...

-Na boj! Na boj! Zastava je razvita,
skovano je orožje, brušen meč.

Ti, mati Slava, vedno ponosita,
pokrižaj sina, ki naj čil, goreč,
sovražniku nagrobnico zapoje,
in v boju proslavi ime si svoje.
Bog hoče!  naj doni povsod!

Na boj, na boj slovenski rod!

Kdo je sovrag, ki sveti mir razjeda ?
Pogled njegov je blisk in srd beseda.

Kdo je, ki bol, nesrečo seje,
kamor njegov pogubni dih zaveje?

Kdo je ta kralj, ki vse ga obožava,
mladost cvetoča, kakor siva glava?!

Ta kraS^. sovražnik naš, je alkohol,
njegovo žezlo vsesvetovna bol.

Ne bo naš kralj! — Le krinko raz obraz!
Naj lice svoje pravo nam pokaže,
odkrito naj pove nam in ne laže,
da pot odpira v brezno in v poraz.

..Prijatelj, pridi, jaz ti dam krepila,
moči, tolažbe, sreče in zdravila!"
Tako z besedo sladko vabi, kliče;
z zaupnostjo otroško sluša svet.

1

4

Za kraljem svojim truma se porniče:
»Uživajmo, le enkrat klije cvet!

Kaj je pač človek? Pride in izgine.

Telo sprhni, in duša? — Te pa ni...
Uživajmo, dokler nam dan ne mine,
dokler pod solncem grozdje še zori!
Uživajmo, življenje je zdaj naše,
skrbi vtopimo v polne vinske čaše!“

To kralja pesem je, ki svet jo poje,
in slišijo jo mesta, sela bedna,
sledi mu vrsta dolga, nepregledna;
s pogledom divjim zre jih — žrtve svoje.

Kdo so te žrtve, ta trpeča bitja?

To sužnji so razkošnosti in žitja.

Glej tukaj so možje  najboljših let,
ki strti so za vedno, brez moči.

Vodeno, mrzlo zro tja v svet
jim mrke in izbuljene oči.

Kako so bili nekdaj čvrsti, jaki,
vsesplošno čislani, kot velmožaki !

In zdaj? Ponos njihov za vedno strt,
in že prezgodnji grob jim koplje smrt.

Tam v drugi vrsti tavajo tisoči — —
žene  nesrečne, bledih, mrtvih lic,
v potezah žalnih vro potoki vrdfo ;
izmučene so kakor sredi vic.

Obetale so lep si novi stan, —
a kratko le sijala jim je sreča;
zadal je alkohol jim tisoč ran,
in novi dom postal jim strašna ječa.

Za njimi, glej, otrdk  nešteto vrsto!
Otrple ude jim pretresa mraz,
obupni glad zarisan je v obraz,
smrt jim na tiho teše zgodnjo krsto

5

Jokaje nežno bitje roke vije,
pomoči prosi žalostno oko:

„Naš oče je pijanec, mati pije — —
Pregrehe staršev bridko nas tepo.“

In zopet tam dekleta zapeljana,
na lice jim začrtana je slast.

Nedolžnosti je lilija steptana,
ob čaši vina vnela se je strast.

Tam tavajo upognjene postave,
na čelo jim zapisan je zločin;
uklenjene so roke, ki krvave
trenotkov groznih nosijo spomin.

Njim pa slede najžalostnejše žrtve.

Kako upirajo poglede mrtve
brezčutno v svet! Glej, blaznih  truma,
ki jih je alkohol oropal uma !

Sami so bili pač premnogi vzrok,
da mrak jim je objel duha,
a mnog zmed njih nesrečen je otrok,
ki dedič je očetovega zla.

Končan sprevod! - V ozadju nova slika . . .
Krvavo Golgato  obseva svit. —

Na križu je gospod pribit,
po trdeči hlodu teče kri Rešnika.

In „Žejen sem!"  proseča ta beseda
odpre s krvjo zalita ustna bleda.

„Zakaj trpiš, Gospod, in brez utehe?

Za suha ustna kapljice ti ni . ..“

„Glej, za pijančevanja studne grehe
izžema žeja zadnje mi moči.

Kako se smilijo mi ljudstva bedna,
ki zgodnji grob jim koplje podla strast!

Zato pa stokrat blagor njim, ki v božjo čast
ovirajo nesrečno to propast . . .

Borivcev bo plačilo vredno!"

6

Zato na boj, na boj! — Zdaj ga poznamo!
Razkrinkanemu kralju smrt, pogin!

Ne nehajmo popreje, da zadamo
mu smrtno rano za njegov zločin.

Na boj, na boj! Iz rok mu potegnimo
nesrečno žezlo, strimo vso oblast!

Bog hoče!  V močno vojsko se združimo!
Bog hoče!  Križ na prsi si pripnimo!

Bog hoče,  da za brate se borimo
v blaginjo domovine, v božjo čast! — —


I. Sovražnik.

Turek v deželi.

Hudi so bili časi za Slovence, ko je Turek
Plenil po naši deželi. Dvesto let je že minulo od
te Sa, pa spomin na te krvoloke še ni izginil iz¬
med nas. Bilo je res hudo! Noben dan niso
varni naši predniki pred napadom. Kadar se
Jim je ravno zljubilo, prihruli so Turki v deželo,
Plenili, požigali, morili in povsod za seboj pu¬
ščali grozepolne sledove svoje divjosti. Može
s ° klali, ženske oskrunjali, mladeniče vodili s
Se boj v sužnost . . .

Naši predniki so se branili in vojskovali
Proti sovražniku, kakor so se vedeli in znali. Ko
Se  je bližala nevarnost, so zažigali kresove, da
so opozarjali sosede, naj se pripravijo; bili so
Plat-zvona, da so ljudi skupaj klicali; stavili so
si tabore in vanje zaklepali, kar jim je bilo dra-
So: žene, otroke, živino in blago; možaki pa so
sli sovragu nasproti s cepci, koli, sekirami, —
2  vsem, kar jim je moglo služiti v bran . . .

8

Ti hudi časi so minuli, ta nevarnost je za
nas odpravljena; Turek leži kot bolnik na po¬
stelji doli ob Bosporu. Ta sovražnik je ugnan,
premagan.

Ali pa nimamo nobenega sovražnika več v
deželi ? Ali nihče ne moti našega miru, ne kali
našega veselja? Ali se lahko vdajamo brez¬
skrbnosti in veselosti? Ali je na varnem nas
dom, zastražena naša domovina? Ali ona kot
skrbna mati mirno in varno druži svoje otroke
okolu sebe, jih doji in redi na svojem naročju
— zdrave, vesele, zadovoljne in srečne ? . . 1

Ne, imamo ga sovražnika v svoji sredi!
Sovražnika,ki moti naš mir,v nevarnost sprav¬
lja naše imetje, pleni in pustoši našo domo¬
vino, mori naše može, v obup spravlja žene,
oskrunja dekleta, sirote napravlja otroke, v
sužnost tira naše mladeniče, peha tisoče V
uboštvo, v nesrečo, v prezgodnji grob . . .

Kdo je krvoločni sovražnik, ki toliko zla
napravlja našemu rodu? Povejte, imenujte
nam ga, da ga poznamo! Zažgati hočemo kre¬
sove, zvonit plat-zvona, sklicati vse na noge;
oborožiti se hočemo z vsem, kar nam more
služiti; iti mu hočemo nasproti ter ga zapoditi
nazaj, premagati, užugati, posekati kot Turka!

Premagati hočete sovražnika? Poslušajte
tedaj, da vam ga naznanim: Alkohol mu je
ime!...

Alkohol, da, to je sovražnik, — sovražnik,
morda hujši od Turka! »Alkohol jih po-

9

konča več kakor vojska, kuga in
1 a k o t a«, — to so besede velikega angleškega
^žavnika Gladstona, moža, ki je imel nekaj
: v Pogleda v svet, znanja in izkušnje, ki je moral
: Ve deti in prepričan biti o tem, kar je izrekel.

Da, alkohol, to je sovražnik — turek naše¬
ga časa in našega ljudstva. Razloček med obe¬
ma je tale: Turek je prihrul naenkrat, — alko¬
hol se je vtihotapil počasi; Turek je napadel
° c *tno, — alkohol dela tiho in zavratno; Turka
s ° se bali, branili, ga zapodili — alkohol spreje¬
majo, pozdravljajo, s himnami, slavospevi pro¬
slavljajo . . .

Prikrit, priliznjen, hinavski sovražnik je
hosetkrat, stokrat nevarnejši od odkritega! Le
z ato mu je bilo mogoče toliko hudega napra¬
vi; le zato mu je mogoče tako neovirano in
ne moteno gospodariti, mesariti in daviti; le ta-
;  ko je mogoče, de velika večina ne more spre¬
gledati njegove hudobije, mu odpušča vse zlo-
: c >ne in si na noben način noče dati dopovedati,
ha bi ta ljubi alkohol, njihov tako dober pri-
J atelj, mogel res tako hudoben biti!

Da se človek ve varovati sovražnika, tre¬
ba mu ga je poznati. Poglejmo torej v obraz
n ašemu sovražniku, prikritemu hinavcu, da ga
Panamo!

Kaj je alkohol?

’ Alkohol — arabska beseda — je neka te¬
kočina, ki nastane, ako zavro tvarine, ki imajo
v  seba sladkor, n. pr. sadje, krompir, žito itd.

10

Alkohol je sam na sebi brez barve, kakor voda,
ima oster duh in režoč okus in če se zažge,
gori s, plavkastim plamenom. Čisti alkohol je
močan strup;  toda kakor drugi strupi, utegne
kdaj služiti tudi kot zdravilo.

Alkohol se pa dobi redkokdaj čist; nahaja,
se pa v vseh opojnih (upijanljivih) pijačah, ki soj
ravno zaradi tega upijanljive, ker imajo alkohol
v sebi. Glavne opojne pijače so: žganje,‘vino
in pivo. Te in tem podobne pijače (konjak, rum.
likerji, pa tudi sadjevec) imenujemo alkoholne*

11

Pijače. V pivu je alkohola 2—5 odstotkov, v na-
; v adnem vinu 5—15, v žganju 20—45, v konjaku
45—60, v rumu 50—70. Namesto »alkoholne
Pijače« rečemo navadno nakratko »alkohol 1 «.



Alkoholne pijače same na sebi še niso sla¬
be, kakor tudi alkohol sam ne (toda nevaren
zmirornl). Slabo in napačno pa je, da jih ljudje
Papačno rabijo ali »zlorabijo«; slaba je ne¬
zmernost  v uživanju alkohola. Ko bi jih
iiudje vedno po pameti rabili, bi jih mi ne pre¬
ganjali in ne zabranjali, kakor ne zabranjamo
'u ne preganjamo kruha.

Kaj pa je alkoholizem?

Če alkohol sam na sebi ni grešen, torej
, Prav za prav vojska ne velja toliko njemu,
marveč bolj alkoholizmu.

Kaj pa je torej alkoholizem? — Alkoholi¬
zem je zloraba  alkoholnih pijač, n e zmer¬
no  s t v pitju; alkoholizem je pitje, kakor
i e zdaj v navadi,  preobilne pivske n a-
: Vade in razvade, pijančevanje z
Vsemi sv oj im i slabimi in prežalo-

J

stnimi nasledki.

j  -

j Kako pa s.e zdaj pije? Ali pijejo ljudje po
'  Pameti in potrebi? Ali ne pozabljajo in zaprav-
(  liajo ljudje pri pijači svojega dostojanstva? Ali
'  s e ne ponižujejo ravno pri pijači in vsled pijače
do živali in pod žival, kakor pravi sv. pismo:

12

Človek, ko je bil v časti, ni razumel, prispodo- j
bil se je neumnim živalim in postal njim enak!«

Kaj pomeni ta brezštevilna množica g o-
s t i 1 n in ž g a n j a r n ? Ali je to za potrebo ?
Časih so bile gostilne zato, da se je popoten
človek imel kam djati, kje prenočiti in pokrep¬
čati. Ali niso te gostilne, katerih je časih cela
vrsta na enem kupu, samo za razvado, za zape¬
ljevanje ljudstva? Gostilne so skoro pozabile in
zgrešile svoj pravi namen. Zdaj človeka, ki
pride v gostilno opoldne lakoto tolažit, po stra¬
ni gledajo; piti mora, veliko piti, potem je pri¬
ljubljen gost! Da le pijejo in če se do smrti
opijejo, pa so dobrodošli! Da bi bolj pili, se jim
nastavljajo še mreže. Ali nam ne udarja na uho
ob nedeljah popoldne od vseh strani muzika iz
gostiln? Plešejo in popivajo nezmerno. Ali ne
srečujemo zlasti ob nedeljah popoldne, če le na
piano stopimo, na vseh straneh žalostne pri¬
kazni alkoholizma, gugajoče, opotekajoče, vpi¬
joče, rohneče, preklinjajoče, pridušajoče se mo¬
ške postave, da se človeku gnusi ali pa bi se
razjokal nad njimi! Gugajoče se, pravim, če
jih ni sila alkohola vrgla popolnoma ob tla, da
leže tam grši od živali kakor hlod, kakor ka¬
men, kakor mrhovina! Ali ne vidimo istotako
ob nedeljah popoldne in zvečer na stotine in
tisoče žena, kako s skrbnim očesom in bridkim
srcem gledajo na uro in gledajo obenem skozi
okno in nestrpno čakajo, kdaj bo že »on« prišel
domu? Čakajo in vendar trepečejo, žele si ga

/

13

domu in boje! Ali ne slišimo iz nekaterih hiš
kletve, rohnenja, razbijanja; žena mora bežati
n a piano, četudi po zimi, četudi napol oblečena,
otroci jokajo, vpijejo. Kaj bo iz otrok, ki gledajo
°d zgodnje mladosti take zglede?... In to se
Ponavlja nedeljo za nedeljo, leto za letom —

Pravi pekel na svetu! Uboga reva, ki je obso¬
ja v tak pekel; milovanja vredni otroci, ki
Se  v tem peklu rode in rastejo ! . . .

Ali ne vlada tudi tam, kjer ni ravno
^iancev,  velikokrat brezpotrebno in brez-
Ut hno zalivanje s pijačo in pregrešna potrat-

14

nos,t? Čemu ta sila  pri pijači, da se človek
zameri in hudo zameri, če ne pije? Zakaj bi s,e
moralo in le moralo piti, če človek ni potreben
ali ne mara? Kako, da se mora vsaka mogoča
prilika ravno s pijačo obhajati? Človek bi mar-j
sikdaj rad kaj drugega imel, pa ne dobi; piti
pa mora! Pije se pri vsaki priliki in nepriliki
Pije se pri krstu, pije pri smrti, pije pri poroki
pije seveda tudi pri razporoki., pri birmi pa št
posebno (takrat mora otrok prvič pijan biti, da
z vinskim duhom brž prežene svetega Duha!)
Pijejo, kadar skupaj pridejo, pijejo, kadar st’
razidejo; pijejo skupaj zato, ker so prijatelji, k
pijejo zopet, kadar se skregajo; pijejo, kadar s«
veseli, da si dado duška; pijejo, kadar so ža'
lostni, da se potolažijo; pijejo, kadar je vroče*
da se ohlade, pijejo, kadar jih zebe, da se ogre'
jejo; pijejo, kadar so trudni, da se okrepčajo*
pijejo, kadar so spočiti — od dolgega časa*
pijejo, kadar začno delati, pijejo, kadar končajo*
pijejo tudi v sredi, če morejo koga »ožnorati«*
pijejo, kadar kupčijo sklenejo in pijejo, če je n*
sklenejo; pijejo, kadar so lačni, da lakoto poto'
lažijo, in pijejo, kadar so siti, da jed zalijejo i 11
»ložje prebavljajo«, in tako — pijejo ven in vel 1.
Ljudje si veselja brez pijače več misliti
morejo. Če kdo hoče komu kako veselje n*'
praviti, — da za pijačo; če se hoče postaviti *
izkazati — da za pijačo; če ljudje gredo stavi 1,
— stavijo za pijačo. Če se komu kaj podari , 5
to imenuje »pitnina« (Trinkgeld); on mora

15

zapiti, ne spraviti! Kdor da rad za pijačo, ta je
možak! »Boš dal kaj za pijačo?« to je stalno
vprašanje. »To je bilo pijače! Ali srno ga pili!«
v teh besedah, ki se tolikrat slišijo, je izražen
vrhunec sreče in veselja. — In gorje tistemu, ki
neče piti! To je človek, ki mu enega koleščka
manjka. Kaj si vse prizadenejo, da takega oma¬
jejo in pripravijo, da pije! In kakšno veselje,
kakšno zmagoslavje, če so ga premagali! »Boš
pil al ne?! Moraš piti! Daj ga, cukni ga, rukni
ga, zvrni ga, saj nima kosti!« In da bi se ljudje,
ko imajo pijače že več kot dosti, bolj navdušili
za pitje in bolj prignali, imajo še vse mogoče
navade, napitnice, napivanje, krogopetje, »sala-
mandre« in nevem kaj še vse, s čimer se pozi¬
vajo, da ga morajo »ex«, do dna izprazniti; in
pesmi, časih tudi zelo pobožne, v katerih se
opeva pijača kot sladkost vseh sladkosti. In da
ie mera dobrega polna, se pijanci drznejo pri
Pijači sklicevati na samega Sinu božjega, ki je
na ženitnini dal vina, namesto da bi zardeli pri
spominu na njegovo sveto osebo, vzor zdrž-
nosti in polno trpljenja. — Potem naj pa pri teh
razmerah ne bo pijancev! Pijanci si nesreče ni¬
so sami toliko krivi; oni s,o žrtve te sile
in teh razvad.  Zato se mora ta sila prelo¬
miti in tem razvadam dno izbiti,  prej ne
bo in ne.more biti nikdar bolje.

Evo, čitatelji dragi, to je a 1 k o h o 1 i z e m!
Zdaj veste, kaj pomeni ta tuja beseda. To vam
Se malo medle površne slike alkoholizma! Me-

16

sto dolge besede alkoholizem, pa pravimo kraj¬
še »alkohol«; zakaj alkoholizma ni brez alko¬
hola. Če se ubranimo alkohola, ne bo več alko¬
holizma.

In čemu vse to? Kaj prinaša vse to do¬
brega? Kaj imajo ljudje od tega alkohola, brez
katerega menijo, da živeti ne morejo, za kate¬
rega se toliko navdušujejo, poganjajo in ga to¬
liko proslavljajo? To hočemo v kratkem videti.

Prej pa še moramo odgovoriti na važno
vprašanje:

Ali je alkohol potreben in koristen?

Da olkohol, zaužit v preobilni  meri,
š k o d u j e, to vsi priznavajo. Da sempatje ka¬
ka merica pijače, zlasti naravnega vina, ne ško¬
duje, to tudi radi potrdimo. Če pa redno,
zmerno pitje človeku kaj škoduje ali ne, o tem
se še pričkajo; nekateri pravijo odločno, da,
drugi da ne. Mi se o tem ne bomo pričkali.
Vprašamo: Ali mora alkohol šele škodo¬
vati,  da bi ga ne pili? Od vsake stvari, ki jo
rabimo in denar zanjo izdajamo, moramo za¬
htevati, da nam nele nič ne škoduje, ampak
da nam tudi kaj koristi.  Ne vpraša se torej
toliko: aji alkohol kaj škoduje, marveč: ali kaj
koristi in če je potreben?

Recimo tedaj, da zmerno pitje ne škoduje;
gotovo pa je tudi, da alkoholne pijače
človekuvsaj potrebneniso.  Brez njih
se lahko živi in dobro živi. Če pa kaka stvar

17

človeku ni potrebna, no potem je sploh — n i
treba.  Ne, čim več ima človek uživanja, am¬
pak čimmanj ima potreb, tem sreč¬
nejši  je. Dobro si zapomnite ta imenitni sta¬
vek! Današnji svet ne ve, kaj je zadovoljnost
in kaj je sreča, zato je tako malo sreče in zado-**
Voljnosti. Ko bi bila v uživanju vsa sreča, bi bili
bogatini, ki si lahko vsega privoščijo, najsreč¬
nejši. V resnici pa je v nizkih bajtah — razen
če pijanci v njih prebivajo — veliko več sreče,
kot v pozlačenih palačah, kjer žive v vsem raz¬
košju in potratnosti. Torej: čim manj človek
Potrebuje za svojo srečo, tem prej, tem ložje
le srečen.

Zakaj pa alkohol človeku ni potreben?

Zato ker ga ne hrani in ne redi, ne krepča
in ne greje, in tudi žeje kaj prida ne gasi. To

hočemo prav na kratko obrazložiti.

Alkohol človeka ne hrani in ne redi.

Človek, kakor vsaka živa stvar, se vedno
Prenavlja in presnavlja. Da človek raste in da
s e doraslemu moči ohranijo, mora telo vedno
nekaj vase jemati. To je hran  a. Ni pa vse,
kar gre skozi usta in v želodec, hrana. Učeni
[iudje so že davno spoznali in preračunali, kak¬
šne morajo biti tiste snovi, ki so potrebne člo¬
veškemu telesu, da mu življenje in moč ohra¬
njujejo. V vseh jedeh in pijačah, ki jih v ta na-
nien uživamo, mora biti šest glavnih snovi,
namreč voda, beljakovina, neke rudnine ali soli,
n>ast, slakor in škrob (šterka). Te so zopet

2

18

sestavljene iz takoimenovanih prvotnih snovi,
ki so: kisik, vodik, dušik, ogljik, apno, železo,
fosfor, žveplo.

Dokazano je pa, da alkoholne pijače nimajo
v sebi nič ali skoro nič takih snovi, ki so po¬
trebne našemu telesu, da mu izgubljeno nado-
meste, ter ga ohranjajo pri življenju in moči.
Žganje  obstoji samo iz vode in alkohola, ki
je strup. Zastonj iščemo v njem snovi, ki bi člo¬
veka redila. Razen vode torej v njem ni nič,
kar bi bilo telesu res koristno; voda je pa go¬
tovo boljša čista iz studenca, kakor pa s stru¬
pom namešana. — Vino  ima v sebi tudi mno¬
go vode: 86 do 93 odstotkov; dalje 6 do 14 od¬
stotkov alkohola. Razven tega ima tudi nekaj
rudnin in ogljikovih hidratov, toda tako malo,
da je komaj imena vredno. — Pivo  ima izmed
opojnih pijač še največ redilnih snovi v sebi; a
tudi to tako malo, da niso v nobeni primeri z
njegovo ceno. Kdor bi se hotel s pivom hraniti,
bi ga ta hrana prišla neizmerno drago stati.
Ena žemljica za tri vinarje ima več redilne
snovi v sebi, nego celi »Štefani« piva. 1 )

Kako hranilne in redilne pa so v primeri
s tem druge stvari, ki jih je Stvarnik namenil za
ohranjenje našega telesa: kruh, krompir, fižol,
sadje, mleko! In kako poceni so v primeri 1
alkoholom! — Priloženi pregled vam jasno ka¬
že, koliko prave hrane, to je hrane, od katere
telo res kaj ima, dobite razmeroma za eno krono-

i) Natančnejše glej: Avsec — Proti alkoholu brez dvoma'


19

Koliko redilnih snovi se dobi razmeroma
za eno krono.

Kruh

20

Nezmernega pijančevanja je veliko vzrok
to, ker si ljudje domišljujejo, da jim alkohol
res kaj koristi, da jih krepča in daje moč. Kako
ga hvalijo, kako proslavljajo, kakšne čudeže da

dela! Vse to pa je le velika in debela zmota ali
pa grda laž tistih, ki imajo od alkohola dobiček,
da bi jih več nanj privabili. Resnica pa je: alko'
hol za zdravje in življenje ni potreben; bre2
njega si ravno tako zdrav in krepak. Ljudje nai
bi skrbeli za tečno hrano, pa ne bodo ničesaf
pogrešali. Ko bi to, kar izmečejo za
nepotrebni alkohol, obrnili z0
boljšo hrano, obleko, stanovanje,
pa bi imenitno živeli!

Rekli boste pa: Pa so vendar ljudje, ki po¬
pijejo veliko piva in vina, večkrat prav debeli
Res je to, še preveč; taki ljudje so večkrat tak«
okrogli in zaliti, da komaj dihajo; ali ta debelos 1
ni znamenje zdravja in moči, ampak znarnei#
bolehavosti in onemoglosti. To je znamenje, d°
telesni organi ne delajo dobro, ne predelal 0
vseh snovi in se začne na njih nabirati tolšČ#'
(Seveda ne smemo vsakega debelega človek
obsoditi, da preveč pije; so ljudje, ki ne užival 0
veliko, pa jim vsaka reč tako dobro »tekne«)'
Gotovo pa je, da debelost od pijače ni zdrava 1
zato bi taki preobilni ljudje tudi radi »dol vzeli*
Najboljši pomoček za to je — voda, pa ne šara 0
od zunaj, marveč tudi — od znotraj.

To je torej pribito: alkohol ne hrani in a e

redi.

21

Alkohol tudi ne krepča, ne dela človeka
močnejšega.

Alkohol — kdo tega ni čutil, če je že kdaj
Pil ? — dela človeka zaspanega;  — zname¬
nje, da človekove zmožnosti vsled njega otrp¬
nejo. Največji napori dušni in telesni se izvrše

brez alkohola. Slavni Nansen, ki je z nepopis¬
nimi težavami prodrl na severni tečaj zemlje,
bi je v večni noči in večnem ledu, si je izbral
tovariše samo može, ki niso alkohola poku¬
sili. Brez alkohola je človek krepkejši, bolj gib¬
čen, bolj vedrega duha, več prenese, ložje dela

22

in ložje prenaša vremenske neprilike. Angleški
generali vojakom v Afriki prepovedujejo vsako
alkoholno pijačo, da morejo prestajati silno
vročino. Koliko več zmore zdržen človek na¬
sproti pijočemu, so na preočividen način pred
celim svetom pokazali Japonci v vojski z Rusi.
Japonci, zdržni ljudje, so zmagovali; Rusi so
bili na našo veliko žalost tepeni, ker preveč
ljubijo »vodko«.

Alkohol ne pomaga prebavljati. Za delav¬
ne kmečke ljudi to sicer nima veliko pomena,
kajti oni se že pri trdem delu dosti pregibljejo,
pietresejo in preraliljajo, da jim ni treba iskati
še kakšnih posebnih pomočkov za boljše pre¬
bavljanje. Toda pri mestnih ljudeh se to ne¬
štetokrat sliši: alkohol (vino) pomaga prebav¬
ljati. Torej dejmo ga!... To je res, da se jed
mora prebaviti, sicer ne koristi nič; preiti mora
v kri in meso. Toda moti se, kdor misli, da al¬
kohol pospešuje prebavo. Če se košček slad¬
korja v ustih drži, se raztopi. Deni sladkor v
čist alkohol, lahko leta in leta notri ostane in
se ne raztopi. Najboljši dokaz za to imamo v
muzejih, kjer devajo kače, ribe itd. v alkohol,
da jih nerazkrojene ohranijo. 1 ) Če alkohol tako
strjuje, pač ne more pospeševati prebave, am¬
pak jo le zadržuje. Tiste lastnosti, ki jih ima
zunaj, tiste ima tudi v želodcu. O žganju je itak
znano, da je dobro «za zapreti«; no, druge pi'

l ) Glej: Avsec — Proti alkoholu brez dvoma!

23

iače imajo isto lastnost, samo v manjši meri,
ker imajo v sebi manj alkohola.

Alkohol ne daje telesu toplote. No, to pa
vendar ne bo res, saj vsak, kdor ga je že kdaj
Pokusil, ve, kako ena merica »ta grenkega« po¬
greje! In vendar je tudi to zmota! Alkohol si¬
cer v telesu na neki način zgori, in pri tem se
Čuti nekaj toplote; koj nato pa se telo še bolj
shladi. Žene namreč kri na vrh kože, kar s,e
Pozna na rdečih licih pivcev, razširi konce vseh
žilic in iz telesa puhti gorkota, kakor iz zakur¬
jene peči. Tisti, ki pri nas pozimi zmrznejo, so
Pijanci. Brodniki, mornarji in ribiči po mrzlih
ledenih krajih pa ne pijejo nikakega alkohola.

Alkohol niti dobro žeje ne gasi. Deni kos
kruha v vodo, zmečil se bo popolnoma; deni ga
v špirit, strdil se bo kot kamen. Alkohol ima
namreč to lasnost, da vodo nase vleče in po-
uživa; tudi kruhu jo odtegne. Ravnotako de¬
luje tudi v telesu; odteguje mu vodo in treba je
Vedno nanovo namakati. — To tudi skušnja po¬
trjuje. Žganje že celo žeje ne gasi; vino za ne¬
kaj časa žejo utolaži, ker je v njem dosti vode.
trajno pa ne more; da res žejo dobro potolaži,
mu je treba doliti vode. Najboljši pomoček
Zoper žejo — to je že znano, odkar svet stoji
je: voda.

Alkohol tudi slabo tolaži in skrbi preganja.

Kakšna je ta tolažba, če človek sam sebe
°mami in slepi, kakor bi bil svet ves v rožicah!
Ali nesreča zaradi tega izgine? Ali ne udari

f"

24

morda potem nanj toliko hujši? Recimo, če je
hudo zadolžen, če nima zaslužka, mu bo li pi¬
jača dolgove vzela, zaslužek dala ? Zaslužek bo
šel še bolj povodi, dolgovi se bodo namnožili.
Namesto tolažbo podati in skrbi pregnati, ne¬
primerno več skrbi n a p r a v i in bridkosti pri¬
nese.

Pač pa je alkohol prijeten oku¬
su, se človeku prileže in ga malo
ž gač  k a. To je resnica, katere ne tajimo. To
je pa tudi edina dobra stran njegova. Če bi bilo
to veselje brez nevarnosti, če bi ga vsi brez
vse škode uživali, kdo bi ga ljudem ne privo¬
ščil? Gotovo si sme človek časih kako ne¬
dolžno veselje privoščiti. Žalibog, da to ve¬
selje ni vselej nedolžno. — Vendar to je neka
korist alkohola; to je pa tudi vsa korist. Potre¬
ben pa zaradi tega alkohol še nikakor ni. Brez
tega užitka je človek lahko popolnoma srečen
in vesel.

Kako turek-alkohol gospodari.

Mogočno in oblastno! Njegovo kraljestvo
je razsežno bolj kakor kateregakoli vladarja
na zemlji. Vse takoimenovane kulturne države
na svetu so v oblasti, trpe in ječe pod silo alko¬
holizma. Naj navedemo poglavitne imenoma:
Na pryem mestu sta Belgija in Francija; Nizo¬
zemsko, Nemčija, Švica in naša Avstrija. Na
Ruskem se pije silno veliko žganja. V deželah
angleškega jezika, v Angliji in severni Ameriki


25

se tudi, oziroma se je tudi silno veliko pilo.
Ravno v teh deželah pa se je začel in se naj¬
hujše bije boj zoper pijančevanje, in se je s
tem — vsaj v Ameriki — že zelo omejilo. Naj¬
lepše sadove je obrodil boj zoper alkoholizem
v severnih deželah: Š v e d i j i in Norve-
kiji,  najbolj pa na Finske  m. Ondi je bilo
Pred nekaj desetletji najhujše pijančevanje in
ie zdaj največja treznost. Precej manj se pov¬
prečno pije v južnih deželah, Italiji in'Španiji,
čeprav majo mnogo dobrega vina, pa žganja
>n piva toliko ne poznajo. — Pa tudi divjake
Po Ameriki, Afriki, Avstraliji uničuje ta krvo-
lok, ki so ga brezvestni evropski barantači za¬
nesli mednje. Že naš rojak misionar Baraga je
hridko tožil nad tem.

Nekaj številk bo še bolje pokazalo goro-
stasno moč in oblast alkohola.

Preračunano, da izpije v Evropi vsak člo¬
vek na leto poprek: vina  35 litrov (največ na
Španskem: 115 litrov, najmanj v Švediji ”/«> li¬
tra, v Avstriji 22 litrov); piva  43 litrov (naj¬
več v Belgiji: 183 litrov najmanj v Italiji: e /io 1.,
v Avstriji 32 litrov); žganja  6 l /a litra (največ
na Danskem: 14 litrov, najmanj na Španskem:
1 liter, v Avstriji 9 litrov). — Toliko ga pride
na vsakega človeka. Pomisliti pa moramo, ko¬
liko je ljudi, ki ga ne pijejo nič: otrok, žensk ...;
koliko ga torej drugi več izpijejo. V Avstriji
torej smo za vino in pivo bolj na sredi, za žga¬
nje pa precej nad srednjo evropsko mero.

26

Da bo bolj jasno, poglejmo si to reč še od
druge strani! V Nemčiji  izdado vsako leto
za opojne pijače silno svoto (če znate brati to
številko): 3.000,000.000 mark, to je tritisoč
milijonov ali tri milijarde (milijarda — 1000 mi¬
lijonov) mark. V Avstriji  pa ne dosti manj,
namreč 2.200,000.000 kron, to je: dvatisoč, dve¬
sto milijonov kron. To je več kakor znaša ves
davek, kakor stanejo vsi uradniki, vse pokoj¬
nine, vsa vojska na suhem in na morju.

Toda bolj kakor tuje dežele nas mora za¬
nimati naša domača, slovenska.

Koliko se ravno po vsem Slovenskem iz¬
pije in s pijačo zapravi, ni mogoče vedeti, ker
smo Slovenci razdeljeni na več pokrajin. Pije
se povsod dosti in preveč, po zgornjih krajih
(Gorenjskem, Koroškem, deloma Štajerskem)
več žganja, po doljnili več vina; veliko raz¬
ločka torej ni med deželo in deželo. Kar velja
o Kranjskem, velja večinoma o Slovenskem
sploh.

Na Kranjskem pa vemo dokaj natanko, ko¬
liko se pije. Ta reč se namreč da preračunih,
ker se od vseh treh pijač pobira deželna, ozi¬
roma državna doklada ali dac. Zadacane¬
ga  je bilo torej leta 1905: žganja  5,500.000
litrov, piva  13,111.000 litrov, vina  pa
15,200.000 1 i t r ov. 1 )

Toliko, pravimo, samo zadacanega, kar se
ga po gostilnah in žganjarnah izpije. Koliko se

p Olej: »Piščalka", 1906, str. 284!

27

pa spije n e z a d a c a n e g a, to je po zasebnih
hišah! Piva sicer ne veliko več, žganja pa
mnogo več; vina pa morda polovico več, torej
recimo: obojega skupaj približno 30,000.000
(milijonov) litrov.

Dokler je pobirala naklado od žganja de¬
žela sama (zdaj jo država), je dobila samo od
žganja dača nad 1 milijon kron,  ka¬
tere so večinoma žganjarji skupaj spravili. Vsi
troski za ljudske šole so se poravnali samo s
tem žganjskim dacom. Prav sramota za kranj¬
sko deželo! Pa tudi smelo trdimo, da vse šole
ne odvagajo škode, ki jo napravlja deželi ta
obilica izpitega žganja.

Iz pobranega dača pa se tudi vidi, kako pi¬
jančevanje od leta do leta narašča.  Od
leta 1890 do 1900, torej v desetih letih, je po¬
skočilo žganje za 1 milijon litrov. — Strašno
Pa narašča pitje p i v a. Od leta 1900 do 1905,
torej v šestih letih, je poskočilo od 7 milijonov
na 13 milijonov litrov; torej v petih letih za 6
milijonov litrov. Pivo je tako poskočilo, odkar
so ga začeli prodajati v steklenicah. Prej ga na
kmetih skoro ni bilo dobiti, razven o posebnih
Prilikah. Zdaj ga dobiš v zaprtih steklenicah
vsak dan v zadnji gorski vasi.

Na vsakega človeka  v deželi pride
na leto zadacane g a ž ga n j a 11 litrov 1 )
(največ v radoljiškem okraju: 32 litrov, dalje v

■) Glej: I. K- „Početek protialkoholnega gibanja na
Slovenskem!“

28

ljubljanskem (približno) 18, v kranjskem 17, li¬
tijskem 10, kamniškem 10, logaškem 7, kočev¬
skem 5, postojnskem 4, krškem 4 ,  novomeškem
3, črnomaljskem 2). Dobro pa moramo pomniti,
da ga v resnici pride veliko več, ker nezada-
cano, ki se ne da preračuniti, tukaj ni všteto.
— Piva  pride na vsakega 26 litrov. Vina  pa,
če vzamemo samo v gostilnah izpitega, 30 li¬
trov; ker pa moramo upoštevati tudi drugega,
ki ga je vsaj še toliko, torej na vsakega 60 litrov.

In koliko deželo stane  vsa ta dobrota?

Računimo žganje po P60 K, pivo po 40 h,
vino po 60 h. Tedaj izdamo za žganje
(po malem računjeno) najmanj 10,000.000 K;
za pivo  5,200.000 kron; za v i n o vsaj 18 mi¬
lijonov. Skupaj 33,200.000, reci: triintrideset
milijonov kron. 1 ) Za naše male in revne raz¬
mere velikanska svota!

Ves zemljiški davek  na Kranjskem
znaša okoli 1 milijona  kron; vsi davki
z vsemi dokladami skupaj pa 6 milijonov
kron. Za samo pijačo pa, od katere imamo —
kakor smo v prejšnjem poglavju videli, tako
malo koristi — pa izmečemo čez 30 mili¬
jonov  kron! Kako težko breme so nam davki,
kako tarnanje za krajcarje, če gre za na-
ročbo dobrega časnika ali za kako drugo do¬
bi o stvar, — trinogu alkoholu se mirno polože
na oltar milijoni...

i) „Piščalka“ računi samo zadacano, mi (približno)
tudi nezadacano.

29

Tako na Kranjskem. Enake razmere so
d> ugod po Slovenskem, in iz tega se lahko na¬
pravi približen račun za celo našo ubogo slo¬
vensko domovino. Velikanski davek za naše
revne razmere!

Po pravici tožimo Slovenci, da smo ne le
n >al, amp^k tudi reven narod. Mi nimamo ne
Velikih razsežnih pesestev, ne graščin in palač,
Pe tovarn in drugih velikih podjetij; s to ubogo
zemljo se večinoma ukvarjamo in ubijamo, in
Še ta — tako menijo mnogi — jih ne more pre¬
živih. Trumoma obračajo domovini hrbet in ho-

30

dijo na vse plati sveta s trebuhom za kruhom.
Kaj menite, ali bi res ne mogla naša domovina
nekoliko več sinov preživiti doma, ko bi njeni
sinovi nekoliko milijončkov prihranili pri pijači,
katera jim za zdravje in življenje, za moč in
krepost, za srečo in zadovoljnost ni potrebna,
pa jih obrnili v to, kar jim je res potrebno za
življenje? Pomisliti namreč moramo, da od teh
milijonov sicer precej doma ostane, veliko gre
pa tudi vun iz dežele tujcem v roke: za pivo
večina, za žganje, za špirit mnogo, za špirit
menda skoro vse, tudi za vino veliko preveč.
Tujci ta naš denar rabijo v to, da nas, še bolj
pritiskajo in izpodrivajo. Najprej jim mečemo
denar, potem prepuščamo še rodno zemljo ...
Žalostna nam majka! Kam bo to prišlo?!...

Mi Slovenci se moramo že iz ozira naše
narodnosti, katero že tako težko branimo, z
vso silo ustaviti sovražniku alkoholu in ovirati
pijančevanje, — sicer bo po nas!

Kako se je alkolizem zaril in zalezel v vse
naše življenje, priča tudi velikansko, neprimer¬
no število gostiln in žganjarij. V malem mestu,
ki ima 2000 prebivavcev in kakih 200 hiš, je
33 gostiln. To je preneumno r Vsaka šesta hiša
gostilna! Kako morajo krčmarji izhajati., ali
pa kako morajo ljudje piti! — Žganje se toči
in prodaja na Kranjskem na 3487 krajih. Na ko¬
liko krajih pa kontrabant! In naše slavne go¬
sposke, ki se pogostokrat v kakšen prazen nič
strašno rade vtikajo, tega dostikrat nič ne vidijo!

31

Zdaj malo vidite, kako alkohol gospodari,
huje kakor Turek nekdaj. Razsežno in mo¬
gočno to gospodarstvo; milijoni in milijoni so
zvesti in vdani podložniki tega kraljestva; mili¬
jarde in milijarde denarjev se voljno in veselo
Pokladajo temu mogotcu pred noge, mečejo v
njegovo žrelo.

* * *

Videli smo, da ljudje za pitje neizmerno
žrtvujejo. No, vse to naj bi že bilo, če tudi od
v sega tega pitja nimajo skoro nikakega dobič¬
ka, vse bi se še potrpelo, ko bi bilo vse to samo
nedolžno veselje, ko bi od vsega pitja in vseh
troskov ne imeli tudi — ogromne, nepregledne
•n nepopisne Škode.

Človek ima trojno dragoceno blago, brez
katerega ne more živeti, ne more srečen biti:
Prvo je č a s, n o blago in premože-
n j e, brez katerega popolnoma ne more biti na
svetu; drugo še važnejše in potrebnejše je
zdravje in življenje;  tretje najvažnejše
in najpotrebnejše je duša človekova in
nje večna sreča,  o čemer pravi naš Go¬
spod: Le eno je potrebno. Kaj pomaga človeku,
c e cel svet pridobi...!

V tem trojem obstoji človekova časna in
Večna sreča. In srečen želi biti vsak človek;
Vse teži, vse hrepeni po sreči. Karkoli človek
Počne, počne zato, da bi bil srečen. In če pije,
Pije tudi zato, da bi bil srečen.

32

Poglejmo tedaj, kako alkohol osrečuje člo¬
veštvo na trojnem najimenitnejšem njegovem
imetju!

Kako turck-alkohol mesari:

a) Na premoženju in blagostanju.

V nekem mestu je stal nekega lepega dne
neki mož z metrom v roki na vratih neke go¬
stilne ter jih meril. Meril je in meril, pa zmaje¬
val z glavo in se prijemal zanjo; mera se mu
nikakor ni hotela ujemati. Ko so ga ljudje vpra¬
šali: »I, mož, kaj pa delate?« je odgovoril: »Kaj
delam? Ta vrata ogledujem, kako so zacopra-
ne! Še dva metra niso visoke, — in vendar,
imel sem hišo, pa je šla skoz, imel dvor, hlev,
skedenj, konje, krave, vozove, polja, gozdove,
— pa je šlo vse skoz; vse, vse, kar sem imel:
premoženje, blagostanje, sreča, mir, čast in
vest, vse je šlo skozi, če pa hočem zdaj sam
skoznja noter iti, — me vržejo vun, ker nimam
nobenega vinarja več...«

Tako ali podobno, kakor temu možu, se je
tudi že marsikomu drugemu zgodilo.

Hoteč popisovati nesrečo, ki jo napravlja
alkoholizem, skoro ne vemo, kje bi pričeli, kje
bi prijeli; ker na vseh plateh nam zija nasproti
neizrečena škoda, ki jo napravlja ta ljuti so¬
vražnik človeštvu in tudi našemu ljudstvu, —i
Že iz prejšnjega poglavja se deloma razvidi
škoda na premoženju in blagostanju. Tritavžerd
milijonov v eni državi, ali 30 milijonov v taki

33

deželi, kakor Kranjska, to se nekaj pozna! Ni
Pa še tukaj vračunjeno, koliko se s tem pitjem
in tudi s takoimenovanim zmernim pitjem časa
zapravi in d el a zamudi  (plav pondeljek
itd.), koliko moči oslabi in pokonča,
koliko vzame bolezen  in drugi nasledki
Pijančevanja. Sploh se vsa škoda v številkah ne
da izraziti; vendar si je dobro nekatere številke
malo predočiti.

Recimo, da bi kdo zapravil za pijačo vsak
teden le eno krono. To je na leto 52 kron. Če
Pa dela tako od 20. do 60. leta, znese to 2080 K,
in če se računijo tega denarja obresti in obresti
od obresti, pride 4000 do 5000 K. — če pa za¬
pije vsak dan 40 vinarjev (20 kraje.), pride na
teto 146 K, v 40 letih 5840 K, z obrestmi vred
Pa vsaj 13.000 K. — Nekemu možu, ki je bil
blizu 60 let star in ni bil nikak pijanec, pač pa je
°d mladosti rad v gostilne zahajal, bilo je zra-
Čunjeno, da je zapravil (z obrestmi vred) čedno
SVotico 40.000 K.

Zdaj imajo delavci, posli, hlap  cl
(kjer jih še kaj je) vse drugačne plače, kot prej.
Ali so pa zaradi tega bolj premožni, kot prej?
Cim večje plačilo —• tem več pijače. Na Angle¬
škem so zračunali, da tretjina vseh delavskih
Plač gre za pijačo. Neki socialni politik v Bel¬
giji pravi: Ko bi hoteli delavci neštete svote,
ki jih izmečejo za žganje, shranjevati, bi v dvaj¬
setih letih lahko pokupili vse tovarne, v katerih
Sedaj delajo. — Ravno najboljši delavci so več-

3

34

krat najhujši pijanci. Vsak ga hvali kot delavca,
pa pristavlja: Ko bi le ne pil! Mnogi izvrstni de¬
lavci z dobro plačo zapijejo vse, da še za oble¬
ko nimajo; in ko jim opešajo moči, so — be¬
rači. Skoro nobeden tistih, ki so zdaj berači, ni
prišel v ta izvoljeni stan po nesreči (zraven
kakšnih slaboumnih revežev); večinoma so to
ljudje, ki bi bili lahko kaj boljšega, kakor so:
beraštva jim je le kriva njih nemarnost, zani-
krnost v mlajših letih, zapravljivost, zlasti pi¬
jančevanje.

Dočim so s,e pa skoro vsem stanovom pla¬
če zboljšale, je pa ubogi kmet  še vedno tam,
kjer je bil; in ne le to, ampak še na slabšem. Pa
menite, da zaradi tega manj pije? Kaj še! —
Glejte, nekateri torej pijejo več, ker več zaslu¬
žijo; drugi pa pijejo več kljub temu, da ne za¬
služijo nič več. In zato kmetijstvo vedno boli
propada in gredo kmetije na boben, da je groza.
V vsaki vasi imamo po celo vrsto takoimeno-
vanih razbitih gruntov. Vemo dobro, da so za
kmeta zdaj slabi časi; pa povejte mi: Ali so te
propadle kmetije res prišle na nič samo zaradi
slabih časov, zaradi visokih davkov in nizkih
žitnih cen; ali niso marveč največkrat propadle
zaradi slabega gospodarstva, zapravljivosti!
zlasti pijančevanja? — Hudi so res časi za
kmeta. Vendar, kakor izkušnja uči, tudi v teh
slabih časih kmet — če ni podedoval ravno
prav prehudo zadolženega posestva — tudi v
teh časih vendar izhaja in marsikdo si še dobro

35

opomore, če pridno dela in modro gospodari;
da celo zadolžen kmet »visi«, in če je zelo skr¬
ben, se polagoma koplje iz dolgov — seveda
mora paziti na vsak krajcar. Kajpak, če se mu
Pa za pijačo nič škoda ne zdi, bo kmalu lahko
pognal, kar ima.

Zdaj se veliko govori in tudi dela za so-
c ialno zboljšanje;  ugiba se, kako bi se
v sem stanovom mogli zagotoviti boljši pogoji,
boljši dohodki, lepše življenje. Prav tako. Pa
dokler se bo vedno več pilo, kakor
2  d a j gre naprej, ne bo nikdar bolj-

3 *

36

š e,' naj se še tako zboljšuje. Zakaj človekovo
imetje in blagostanje ni odvisno samo od tega,
kar prejme, ampak tudi od tega, kar izda. Kaj
pomaga na eni strani v sod vlivati, če pa na
drugi vedno več odteka; sod bo vkljub vsemu
zalivanju še vedno le prazen. Zamašite najprej
tiste velike luknje, skozi katere odteka blago¬
stanje, potem bo šele kaj držalo, kar boste sto¬
rili za zboljšanje !

V škodo, ki jo alkohol napravlja na časnem
imetju, pa ne smemo šteti samo tega, kar pivci
in pijanci naravnost sami izdado, ampak tudi
to, kar se izda za žalostne nasledke
pijančevanja.  Kdo predvsem napolnjuje
bolni šnice, norišnice, sirotišnice, ubožnice, ječe
in druge podobne javne naprave? Kdo, če ne
pijanci in pijancev otroci? Za koga je potrebna
cela armada žandarjev, sodnih uradnikov in
njih slug, če ne zanje? Vse to napravlja deže¬
lam in državam velikanske stroške, ki se ne
jemljejo iz zraka, ampak ljudstvo mora zanje
trpeti. — Par zgledov! L. 1840 je prišlo v Bel¬
giji na 100.000 prebivalcev 70 v ubožnico, leta
1889 pa 275. V istem razmerju je naraslo tudi
pijančevanje. Od vseh ubožcev in beračev jih
je prišlo na beraško palico štiri petinke vsled
pijančevanja (le ena petinka drugače); tako so
zračunili v Belgiji, tako je pa tudi drugod. — V
Nemčiji je bilo 1. 1885 celih 37.424 revežev, za
katere je morala javnost skrbeti, ker jih je al¬
kohol pripravil na nič.


37

Tako države in dežele to, kar imajo od al¬
kohola dobička, zopet na drugi strani vse izme¬
čejo za to, da popravljajo žalostne nasledke al¬
koholizma, ali morajo pa še navrh plačevati.
Zato moramo reči, da so države in državniki
ter gosposke naravnost s slepoto udarjeni, ko
odpirajo na stežaj vrata alkoholu in z alkoho¬
lom vsem mogočim hudobijam in nesrečam,
oieneč, da tisti pijanski groši državi velik do¬
biček prinašajo, pa dobička ji ne ostane na¬
zadnje nič ali skoro nič, ljudstvo se pa pod dr¬
žavnim nadzorstvom peha ža pogubo.

Tudi na Angleškem kakor na Nemškem iz-
dado kake 3 milijarde kron za opojne pijače
(134 milijonov funtov šterlingov angleškega de¬
narja); za kruh, mleko, maslo in sir pa le 123
nhlijonov funtov šterlingov. Angleški kardinal
Manning pravi na to: Kako je mogoče, da ta
narod, tako premeten, tako podjeten, tako iz¬
veden v vseh kupčijskih zadevah, leto za’ leto
•zmeče 3 milijarde za pijače, od katerih, ko so
s e popile, ni pod milim Bogom nič!? Ali je mo-
Soče, zapravljivost še višje tirati? Naj bi obr¬
nili to svoto denarja za poljedelstvo, in vsi lačni
bi imeli dosti kruha; naj bi jo porabili za obleko
•n nobenemu otroku, kakor nobenemu odras-
tairiu v Angliji ne bo manjkalo potrebne obleke;
n aj bi zidali s tem hiše, in vsak delavec s svojo
fužino bi imel prijetno stanovanje. Vedno se
kovori o plodonosnih podjetjih, in vendar se
Vr žejo 3 milijarde proč na najnespametnejši

38

način, ki si ga moremo misliti. Toda, kaj pra¬
vim! Ta denar ni kar samo proč vržen in zgu¬
bljen. Seme je, — in kakšni so njegovi sadovi?
Raznovrstne bolezni, prezgodnja umrljivost,
blaznost vsake vrste, vse mogoče pregrehe,
nepopisno gorje in grehov brezkončno šte¬
vilo !« . . .

In- pri nas na Slovenskem,  ali je kaj
drugače? 40 milijonov kron na leto samo na
Kranjskem  za opojne pijače! No, odštejmo
10 milijonov in recimo: toliko naj bo za po¬
šteno razveseljevanje; ostane pa še vedno 30
milijonov. V desetih letih je to brez
b o r e s t i 300 milijonovinzobrestimi
blizu  500 m i 1 j o n o v. Mi pravimo, da smo
revni, in kadar je treba napraviti kako koristno
in potrebno javno stvar, recimo cerkev, kr¬
ščansko šolo, društveno hišo, s. kakimi velikan'
skimi težavami zbiramo svoje krajcarje, in ka¬
kih prošnja je treba, preden spravimo skupaj
kakih 50.000 K. Kako velikanskega napora je
treba skoz 15 let, da so se sezidali in da se
bodo utemeljili knezoškofijski zavodi v Sent
Vidu, katerih zidanje je stalo doslej ne popol¬
noma 3 milijone kron. Tukaj pa imamo — od-
števši pijačo »po pameti« porabljeno — od ne¬
potrebno použitih pijač v 15 letih (z obrestmi)
svoto blizu 500 milijonov kron!

Kaj bi s.e dalo s to svoto dobrega storiti!
dobrega, kar bi trajalo in razširjalo svoje blage
sadove v pozne rodove! Koliko bi se dalo Z a

39

reveže storiti, koliko kmetom pomagati! Slabi
časi, nad katerimi toliko tožimo, bi postali
b o 1 j š i č a s i, ko bi se ti milijoni boljše obrnili.
S temi milijoni bi se dala dežela v raj spreme¬
niti, in vse ljudstvo osrečiti, kolikor je mogoče
z denarjem osrečiti! — Kaj pa imamo zdaj od
tega denarja? Ta velikanska proč vržena svota
zahteva novo, skoro enako veliko svoto, da se
vsaj malo popravijo in ozdravijo nasledki te
gorostasne zapravljivosti. Toda žal, da se mno¬
go teh nasledkov — prezgodnja umrljivost,
blaznost vsake vrste, vse mogoče pregrehe,
nepopisno gorje in grehov brezkončno število
— z nobenim denarjem sploh več
Popraviti  ne  da  . . .

b) Na zdravju in življenju.

Opazujoč, kako alkohol ljudi pokončava, je
vzkliknil že 1. 1851. francoski učenjak Flourens.:
»Moški ne umirajo več, ampak se morč !«

Težko je obkratkem popisati, še težje pa
razložiti vso škodo, ki jo napravlja ta škodlji¬
vec in morivec na zdravju in življenju — naj¬
dragocenejšem imetju človekovem.

Alkohol prouzroči nešteto bo 1 e z h i in
ljudem krajša življenje,  navadno po¬
časi, večkrat pa tudi nanagloma. To nam potr¬
juje že sveto pismo (dasi takrat žganja še po¬
znali niso!): »Zaradi nezmernosti so že mnogi
Umrli; kdor je pa zmeren, si daljša življenje.«

40

Alkohol oškoduje zlasti te-le telesne orga¬
ne: želodec, čeva, jetra, ledice,

sred, živce, možgane. Kako deluje alko¬
hol v telesu, ne moremo vsega natanko popi¬
sati. (Natančneje glej v knjižici: »Proti alko¬
holu brez dvoma!«) En resničen zgled naj po¬
jasni, kako se alkohol prilega človeškemu tele¬
su: Neko dekle je bilo s silo primorano (!), da
je morala žganje piti; ni ga pa hotela doli po¬
žreti, ampak ga je v ustih toliko časa zadr¬
ževala, da ga je mogla izpljuvati; vsled tega
pa se ji je vsa koža v ustih dušila, tako, da ni
mogla cel teden nič jesti. — Če alkohol tako
deluje v ustih, tudi v želodcu in drugih telesnih
delih ne more prav prida. Iz želodca gre alkohol
naravnost v kri, kjer se ne razkroji in združi s
krvjo, ampak nespremenjen s krvjo vred obleta
in obkroži vse telo in vse njegove organe. Ž e-
1 o d e c se vsled obilega alkohola razširi, po¬
veča, nagrbanči. Ko bi pijanec sam svoj želo¬
dec videl, bi s,e mu od studa želodec okolu obr¬
nil. — Prav posebno trpe od alkohola jetra.
Ta se ali prav z mastjo odebele ali pa prav
grdo skrčijo. Ledice  se skrčijo in nagrban¬
čijo. Srce  se navadno s tolščo zalije in ode¬
beli; vsled tega veliko težje deluje, kakor težak
in zalit človek težje hodi in dela, kot lahek in
gibčen. — Posebno hudo trpe vsled alkohola
živci,  te občutljive nežne nitke, napeljane po
celem telesu. Ker je dandanašnji živčne bolezni
posebno veliko, zlasti med mestnimi ljudmi, ki

41

se s knjigami ukvarjajo, zato naj bi se taki vsa¬
kega alkohola popolnoma zdržali. — Ravnc-
tako ali še bolj pa trpi najžlahtnejši človeški
organ, možgani,  ki so z živci v najtesnejši
zvezi. Da možgani najhujše in najprej začutijo
Škodljivi vpliv alkohola, vidimo iz tega, ker se

Pijanost ravno v tem kaže, da človeku za nekaj
c ^sa pamet zmede.

Da telesni deli po alkoholu tako oškodo-
V£ >ni in pokvarjeni, vedno težje svojo službo iz-
Vr Šujejo, in da prej odpovedo in opešajo, kakor
k* sicer, to je jasno.

42

Pivec hitreje zboli, se hitreje
prehladi, je bolj dovzeten za bolezni
kot zdržnik. Nalezljive bolezni se pivcev prej
primejo, kakor drugih. L. 1849., ko je v Cilas-
gowu kolera močno razsajala in zlasti mnogo
pijancev pobrala, je dejal dr. Adams, da bi bilo
treba nad vsako žganjarno zapisati: »Tukaj se
prodaja kolera.«

Bolezni pivcem prej smrt pri¬
nesejo, kakor drugim.  Pri isti koleri v
Glasgowu je od zbolelih pijancev umrlo 80 od¬
stotkov, od zbolelih nepivcev pa le S odstotkov.
L. 1878/79. je v nemških bolnišnicah umrlo od
vseh bolnikov le 10, od pijancev pa 19 od¬
stotkov. — Dokazano je, da so velike rane D
operacije pivcem vsaj trikrat tako nevarne ka¬
kor drugim.

Bolezni, ki ne prinesejo s m rt i>
se pri pivcih dalj vlečejo,  kakor pt>
drugih. Pri treh angleških bolniških blagajnah
je prišlo na vsakega zavarovanega delavca 19
dni bolezni; pri blagajni, ki je zavarovala samo
zdržne delavce, pa le 5 dni.

Tudi zmerni pivci raz m ero m a
manj časa žive, kakor popolnoma
z d r ž n i. Pri zavarovalnicah za življenje n 3
Angleškem, kjer je veliko zdržnikov, zdržnik'
manj plačujejo od drugih. Zračunali so, da za'
varovani zdržniki žive povprečno  ^
1 e t, d a 1 j o d d r u g i h. Dr. Sewal1 pravi'
»Prepričan sem, da tisoči zmernih pivcev umT

43

jejo na boleznih, katere zdržniki srečno pre¬
stanejo.«

Temu bi se utegnilo ugovarjati, da vendar
nekateri pijanci visoko starost učakajo. ■— No,
kakor pri vsaki stvari izjeme, tako so tudi tu¬
kaj. Ne ve se pa, če bi taki ljudje, ko bi bili
trezni, morebiti še dalj časa ne živeli. Na take
izjeme se pa ni zanašati. Resnica zaradi tega
vseeno ostane, da je alkohol zdravju in življe¬
nju škodljiv. Saj nekateri tudi pri slabi hrani,
slabem zraku in v nezdravem stanovanju uča¬
kajo visoka leta; zaradi tega pa vseeno vsak
ve in prizna, da so slab zrak, nezdrava hrana
in stanovanje zdravju škodljivi. Za slabim živ¬
ljenjem pride navadno tudi slaba smrt, po reku:
kakršno življenje — taka smrt; časih vendar
tudi kdo po slabem življenju na zadnjo uro mi¬
lost božjo doseže. Toda nato se ne sme grešiti.

Ena najžalostnejših posledic pijanstva je
bolezen na umu. blaznost.  Ko bi mogli
vse norišnice vsega sveta pregledati, in ondi
videti gorje, ki ga je alkohol donesel njih stano-
vavcem, kakšna groza bi nas obšla! Po raznih
krajih in razmerah je 10—40 odstotkov vseh
umobolnih postalo takih vsled pijanosti. Mesto
Berolin je 1.1893 imelo 4398 norcev, izmed ka¬
terih je bila polovica priznanih pijancev.

Na zdravju škoduje alkohol tudi indirektno
vsled pretepov in pobijanja.  In koliko
je tega! Skoro vsakemu pretepu je alkohol —
oče.

44

Kolikokrat pa bleda smrt  nad pijance ne
pride le prezgodaj, ampak hipoma,  nenadno.
Koliko se jih v pijanosti ponesreči: pobije, po¬
vozi, vtone, zmrzne, zaduši, zgori, ali narav¬
nost od pijače mrtvi na mestu obleže ali se pa
sami končajo. In to je najžalostnejši konec pi¬
jančevanja! — Toda kar je še hujše, je to, da
večkrat ne samo pijanci, ampak tudi popol¬
noma nedolžni  zaradi pijanosti drugih ob
življenje pridejo. Kolikokrat so vsled pijanosti
nesreče na železnicah, ladjah, pri težkem delu!
Na stotine ljudi lahko izgubi življenje in ga je
že izgubilo vsled pijanosti enega samega. Zato
naj nikdo ne govori: Kaj to meni mar, če so
drugi pijanci! ker na svoji lastni koži še lahko
čuti, da ni dobro, če so pijanci na svetu. Zato
je nas vseh dolžnost pobijati pijančevanje.

Na Angleškem so zračunali. da vsako leto
52.000 ljudi zaradi pijanosti smrt pobere; in v
severni Ameriki so dognali, da je v desetih letih
od 1860 — 1870 alkohol 300.000 ljudi pokončal-

Ko pa govorimo o nedolžnih, ne smemo
pozabiti omeniti ene najstrašnejših in najusod¬
nejših posledic alkoholizma, namreč nesreč¬
nega vpliva na zarod človeški,  na
otroke in potomce sploh. Otroci pijancev so
namreč mnogokrat telesno in dušno oslabljeni
in pohabljeni : bledi, slabotni, božjastni ; radi
zgodaj umirajo; topi, slaboumni, k pijanosti in
drugim pregreham nagnjeni. Ni sicer vselej
tako, so tudi srečne izjeme, a pogostokrat je

45

tako; teh otroci pa zopet taki. In tako pod
oblastjo alkohola peša človeški rod t e-
lesnoindušno.  — Toda ne samo od pravih
Pijancev otroci so taki, ampak tudi enkratna
Pijanost staršev lahko nesrečno vpliva na otro¬
ka. Neki, v vinskem kraju službujoči učitelj je

tlejal: Če imamo v prvem razredu prav zabite
°ttoke, vemo, da je bila pred šestimi leti dobra
v inska letina ... Grozna odgovornost v tem
°ziru čaka starše. Tu se pač dobesedno izpol¬
njuje svetopisemska beseda: Kaznuješ pre¬

grehe staršev- do tretjega in četrtega rodu.

46

Na Angleškem je 709 potomcev (otrok,
vnukov itd.) ene same 1. 1740 rojene pijanke in
potepenke Ide Jurke  stalo državo celih 5
milijonov mark. Izmed teh 709 potomcev je bilo
106 nezakonskih, 181 razuzdanih, 142 beračev,
64 oskrbovancev, 76 hudodelcev, med temi 7
morilcev. Vsi udje te družine skupaj so preži¬
veli 116 let v ječi in bili 734 let oskrbovani na
javne troske.

In kar je nazadnje prav posebno žalosten
in strašen nasledek pijančevanja, je še tole:
L j udem vzame in ubije vso voljo  in
v s e s p o z n a n j e. Človek postane žival, slepa
in gluha za vse drugo, razven za pijačo. Neka¬
teri se še spoznajo in se izkušajo dvigniti, pa ne
morejo; vzdigne se kakor ptič s pristriženimi
peruti, hoče vzleteti, pa žalostno pade nazaj-
Večina se pa nič ne spozna in noče nič slišati o
kakem poboljšanju; govori mu kar mu hočeš,
kaži mu na žalosten konec drugih, češ, glej, kaj
se je temu in temu primerilo, — v odgovor ti
bo: ja, ja, temu se je, meni se pa ne bo!

Kakor brezumne muhe, ki vidijo celo mno¬
žico svojih tovarišic že mrtvih, ne umejo, da
njih ravno taka čaka, in srkajo brezskrbno
sladak strup, — tako pijanci, slepi in gluhi za
vse nesreče, ki jih vidijo pred seboj, brez skrbi
pijejo naprej. Vedno nove trume d e r c-
jo radovoljno v svojo pogubo. ••

47

c) Na verskem življenju in večnem zveličanju.

Neizmerno veliko hudega smo videli na
našem kratkem pregledu po alkoholov em kra¬
ljestvu; do najhujših posledic pa pridemo šele
zdaj, do posledic, ki segajo v — brezkončno
večnost. »Pijanci ne bodo videli nebeškega kra¬
ljestva«. To je ti ih o kratka in preprosta beseda
sv. Pavla in mi srno že tako navajeni to slišati,
da si skoro nič več ne mislimo pri teh besedah.
In vendar je ravno v teh tako kratkih in pre¬
prostih besedah obsežena vseh strahot stra¬
hota, kar jih alkohol napravlja.

Pijanost namreč ni samo škoda na premo¬
ženju in življenju, pijanost je tudi greh  pred
Bogom in vestjo, in sicer je vedoma in prosto¬
voljno opijaniti se popolnoma, tako da se pamet
čisto izgubi, smrtni greh, iri smrtni greh izklju¬
čuje od nebeškega kraljestva.

Toda kar pa je še veliko hujši, je pa to, da
Pijanost ni le sama na sebi greh, ampak je po¬
ki a v i t n i greh, je glava in mati ne¬
štetih drugih grehov.  Izmed vseh se¬
dem poglavitnih giehov nobeden toliko drugih
krehov ne rodi, kakor ta. Pijanec greši zoper
Vseh deset zapovedi božjih;  zmožen
je vsake pregrehe. Zoper 1. in 3.: opušča moli¬
tev, pridigo, božjo službo, zakramente. Zoper
2-: kolne, se roti, priduša, preklinja svete reči.
Zoper 4 ::  otroci-pijanci najhujše žalijo stariše,
Uh zmerjajo, če ne celo tepejo, morč; očetje-

48

pijanci pa najgrše zanemarjajo svoje dolžnosti
do otrok in so sami njih prvi in najhujši po-
hujševavci. Zoper 5.: v pijanosti se človek pre¬
tepa, razgraja, dela zdražbe in sovraštva, po¬
bija. Zoper 6. in 9.: v pijanosti se zgodi največ
zapeljevanja in nečistosti. Zoper 7. in 10.: pi¬
janost napeljuje k tatvini; vsi uzmoviči so ob¬
enem pijanci, mali in veliki. Zoper 8.: nikjer se
ne zgodi toliko greha z jezikom, toliko oprav¬
ljanja, zabavljanja čez ljudi sploh in še prav
posebno čez cerkev in duhovne^ kakor pri pi¬
jači. — No, ali ni res tako? Povejte tedaj, ali
je kak greh, ki bi rodil toliko grehov, toliko hu¬
dega? Pijanost je zapopadek vseh pregreh. V
prejšnjih poglavjih smo s številkami dokazovali
škodljivost alkohola; kdo pa more grehe šteti,
kdo Si številkami in človeško besedo sploh iz¬
raziti, koliko se v pijanosti Bog žali in duš po¬
gubi !...

Pijanec je najslabši kristjan, izmeček izmed
krščanskega ljudstva. Pijanci mrzijo molitev,
besedo božjo, cerkev sploh. Če najdemo v vsaki
fari nekaj ljudi, nekake smeti človeške družbe,
ki v cerkvi prav tam dol v zadnjem kotičku
stoje in se zverajo, dolgočasijo, zdehajo, ci¬
kajo; če le morejo, pa še najrajše zunaj cerkve
stoje, vsaj med pridigo, — kdo so to? To so,
kakor vsak ve, pijanci. Če dobimo na kmetih
ljudi, ki velikonočne spovedi ne opravijo, so to
le pijanci. Pa napravimo misijon, pridigajmo,
prosimo, rotimo, kličimo, vabimo, — vse je P°

49

do spovednice enkrat, dvakrat na leto; drugi
Pa, ki niso od pijače še tako izprijeni, morda
tudi večkrat. Bog se usmili teli spovedi! Ali
Piso po spovedi spet taki, kakršni so bili? In
tako se vleče ta reč naprej. Če pa spovedi niso
v  redu, vse življenje je narobe. Kako, vprašam^

4 -

misijonu prenovljeno, poživljeno: — tisti, ki
so ostali, kakor so bili, to so — pijanci, in naj
bo misijon v fari enkrat ali desetkrat. Strah in
groza! Kakšne morajo biti sploh spovedi pijan¬
cev? Kajti večina teh siromakov na deželi (v
mestih spoved in cerkev sploh opuste) še pride

50

je mogoče na zadnjo uro, — če tudi tak revež
doseže srečo, da je previden — to kolobocijo
velikih grehov po malovredni spovedi v dober
red djati?!

Tako versko, krščansko življenje od niča-
sar hujše ne trpi. kakor od pijančevanja. Vse
drugo pol toliko ne škoduje, kakor to. V seda¬
njem času se povsod trudijo, versko življenje
povzdigniti, — ah ni potreba, da se v ta na¬
men najprej in najodločnejše pri pijančevanju
začne?

Dveh grehov moramo še prav posebno
omeniti.

Prvi je nečistost.  Ta nesrečni greh.
zaradi katerega je Bog že enkrat ves svet po¬
končal, drugič pa ogenj in žveplo vsipal na
zemljo, in katerega je še danes svet tako pre¬
poln, da kriči k Bogu po maščevanju, ta greh
ima svojo zalego v pijači. Nečisti hudič s'e pri
pijači redi in pase. Pa dobro si zapomnite: no
vselej ravno pri najhujši pijanosti, ampak naj'
bolj pri tistih, ki so samo malo nafajhtani; a e
ravno med najbolj izgubljenimi pijanci, ki so ž®
otrpnih za vse razven za pijačo, ampak pri ti'
stih, ki jih navadno še ne imenujejo pijance, g°'
sposkih in kmečkih, ki le časih malo preglobok 0
pogledajo.

Drugič so  pretepi, poboji, hudo'
d e 1 s t v a. To je pa znano, da pretepa in P°'
boja skoro ni brez pijače. Nekaj številk iz nerti'
škega cesarstva (ker v našem nimamo vse tak 0

j

51

natanko izračunjeno): Leta 1889 je bilo radi pi¬
janosti 122 ubojev, 10.000 manjših in 27.000
večjih pretepov, 50.000 drugih prestopkov zo¬
per kako osebo. Sploh alkohol postavi na leto
okolu 180.000 Nemcev pred sodnika in v ječo.
Vse to je časna škoda na zdravju in življenju,
koliko je pa v vsem tem grehov, da kar mrgoli.

In še si moramo škodljivost pijančevanja
za krščansko življenje ogledati od dveh poseb¬
nih strani.

Prvič: Pijančevanje onečaščuje
nedeljo, prestrašilo skruni Go¬
spodov dan,  in s tem skruni, uničuje kr¬
ščansko življenje sploh. Ne povdarja se zastonj,
koliko je ležeče na posvečevanju nedelje. Za
krščanstvo je nedelja največjega pomena. V ne¬
deljo je sploh dan krščanski, dan verski, dan
službe in češčenja božjega. Kolikor je človek v
nedeljo kristjan, toliko je sploh kris.tjan; če v
nedeljo ni, potem nikdar ni. »Kakršen tvoj Go¬
spodov dan, tak tvoj smrtni dan«. — In zdaj po¬
glejmo, kako alkohol dobrodejno vpliva na po¬
svečevanje Gospodovega dneva! Nedelja ni sa-
mo Gospodov dan, ampak tudi alkoholov
dan;  ta dan je njegov praznik v tednu, v ka¬
terem ga njegovi častilci najbolj časte. Zato je
Pa tudi ravno v nedeljo največ nasledkov pi¬
jančevanja: največ nečistosti, največ preklinje-
Vanja in rotenja, največ pretepov in pobojev.
To je davno znano, pa tudi s številkami doka¬
zano. Izmed 1327 kaznjencev neke kaznilnice

4 *

52  —

jih je zakrivilo svojo kazen 600 med soboto in
ponedeljkom. Čim dalj od nedelje, tem manj
zločinov. Največ jih je v nedeljo, potem v po¬
nedeljek (nasledek nedelje), potem soboto, to¬
rek; najmanj v sredo, četrtek in petek. In čim
večji cerkveni praznik je, tem rajši se primeri
kaka nerodnost; seve, ker takrat se mora več
piti. Bog v nebesih mora res vesel biti, da kr¬
ščansko ljudstvo tako praznuje dan, ki ga je
prihranil zase in odločil sebi v čast. Po pravici
piavi velik bojevnik zoper alkohol, škof Egger:
Kmalu ne bomo vedeli, ali nedelja več koristi -
krščanskemu življenju ali več škoduje ...

Drugič: Pijančevanje strahotno
razdira krščansko družinsko živ¬
ljenje.

Zopet se po pravici povdarja, koliko po¬
mena za vse človeštvo je družina. Družine so
jedro župnije, občine, dežele, države, Cerkve.
Torej ako družine dobre, potem dobra župnija,
občina, škofija, dežela, država in dobro je s
katoliško cerkvijo. In kako se vkup vzameta
alkohol in krščanska družina?! Oh, to je eno
najbolj žalostnih poglavij iz črnega kraljestva
kralja alkohola! V solze in kri bi moral poma¬
kati pero, da nekoliko popišem gorje, ki ga vrag
alkohol prizadene družinam, v katere se je vte¬
pel. Po pravici se stavlja krščanskim družinam
za zgled sveta družina nazaretska; vsaka kr¬
ščanska družina bi morala biti nekaka podoba
svete družine, dom miru, ljubezni, zadovoli'

53

nosti. V hiši pijanca pa stanuje neka zver, ki
se ji pravi oče; dvonogata zver sicer, pa grša
od štirinogatih, ki se nikdar tako brezsrčno,
tako divje ne vedejo do svojih, kakor se ta.
Alkohol človeka res popolnoma poživini. Zdi-
hovanje uboge žene in jok nedolžnih otrok bi

kamen omečil, — le oče ostane trd, nepobolj¬
šljiv. Nobena solza, nobena prošnja, noben jok,
nobena molitev in nobena kletev ga ne gane.
Eno ljubezen on pozna, en občutek ima, — ob¬
čutek. kdaj je žejen in kdaj mora zopet piti. —
E>a v takem zraku tudi nežne cvetlice v bož-

54

jem vrtu, kar so otroci, ne morejo dobro uspe¬
vati, to je gotovo. Kletev, zmerjanje, pohujša¬
nje, to ne more dobrega roditi; družina pijanca
je zalega hudobije. — Če bi mogli angeli jokati,
bi jokali nad pijancem in njegovo družino. Oni
slišijo prošnje matere in otrok, ki se tresejo od
želje in strahu, očeta dočakati, ki trepetajoč od
mraza, jokajoč od lakote na kolenih kleče in
svoje roke k Bogu povzdigajo, dokler oče divji
zveri podoben ne plane med nje in jih ne začne
pobijati. Kdor pozna eno družino pravega pi¬
janca, ta ve, kaj gorja in kaj greha je tu doma.
In če pijača na eni sami družini toliko zla na¬
pravlja, kako vnebovpijoče mora biti vse hudo,
kar ga alkohol pripravlja tisočerim družinam!

Sklep: Alkohol verskemu življenju neiz¬
merno škoduje in provzroča nešteto grehov.
Nobena druga reč pol toliko ne škoduje veri in
dušam. Pekel ima od njega bogato žetev in hu¬
dič nad njim svoje posebno veselje. Kaj pa Bog>
ki je za te duše zastonj umrl? . . .

Evo sreče, ki nam jo prinaša toliko slav¬
ljeni alkohol! Kje je korist, ki jo prinaša, v pri¬
meri z nepregledno škodo, ki jo napravlja! In
to škodo je treba še tako drago plačati! Ali i e
potem preveč, če pravi na to apostolski škof
Egger: Bilo bi bolje za po j'edinca

kakor za družine, za občine in za
vse ljudstvo, ko bi te ogromne

55

vsote denarja, namesto da jih i z -
mečemozapijačo.vrgliv — morje!

O cesarju Avgustu, ko je v tevtoburškem
gozdu Armin premagal Vara, pripovedujejo, da
je po bitki z glavo butal ob zid in vzklikal:
Varo, Varo, daj mi moje legijone nazaj! — Naše
ljudstvo bi imelo dovolj vzroka, istotako vsako
leto na Silvestrov večer na prša trkati in klicati:
Alkohol, alkohol, daj mi moje milijone in svoje
žrtve nazaj!...

Kaj pravite na to?

Ste videli Turka?! — Vi niste verjeli, da
bi še Turek gospodaril po naši deželi.; mislili
ste: Turek je že davno premagan, bodimo brez¬
skrbni in veseli! Zdaj pa vidite in veriamete,
da hujše kakor Turek gospodari in mesari al¬
kohol po lepi naši domovini. Verjamete, da je
res, kakor je bilo že spredaj zapisano: Turek
ie nekdaj prihrul naenkrat, očito kot sovražnik
— alkohol se je vtihotapil počasi; Turek je na¬
stopil očito kot sovražnik, — alkohol dela pri¬
krito, kot dober prijatelj; Turka so ljudje zapo¬
dili, — alkohol sprejemajo, pozdravljajo, pro¬
slavljajo. Verjamete, da je imel prav oni mož
ki je dejal: »Alkohol jih pokonča več kakor
vojska, kuga in lakota.« Pa ne mislite, da smo
že vse popjsali, kar alkohol dela hudega; to je
nemogoče v tako mali knjižici, kakor je ta.
Sploh je nemogoče izreči s človeškimi bese¬
dami, koliko hudega ta kuga med ljudstvom na-

56

pravlja. Ko bi se vse morje spremenilo v čr¬
nilo, vse to bi komaj zadostovalo, da se popiše
vse gorje, ki ga napravlja alkohol pri nas in
drugod.

Spričo teh nesreč se mora človek nehote
vprašati, kako da so ljudje tako mirni, tako za¬
dovoljni s temi razmerami, tako neobčutljivi
nasproti vsej tej ogromni škodi; kako, da se ne
zgroze, ne vzdignejo kot en mož zoper tega
sovražnika domovine? Vzrokov tej prikazni je
več: 1. Ker »vince je sladko, teče prav gladko«,
in naj se godi tam po svetu, kar se hoče. — 2.
Če je Turek prihrul, bilo je to nekaj nenavad¬
nega, kar je moralo pozornost nase obrniti. Na
žalostne prizore pa., ki jih napravlja alkohol,
smo navajeni  od mladega, to nam je vsak¬
danje, nič novega, nič posebnega, to nam je
čisto naravno, kakor da bi drugače ne moglo
biti. — 3. Če je Turek prihrul, ali če kuga raz¬
saja, toča pobije, ogenj požge, se to zgodi na¬
enkrat, vsa nesreča je takorekoč na kupu, se
lahko naenkrat pregleda, premeri in presodi.
Nesreča pa, ki jo dela alkohol, je r a z d e 1 j e -
n a na razne čase in razne kraje, zdaj nekaj,
zdaj nekaj; nekaj tukaj, nekaj tam, raztresena
po celem svetu. Ko bi mi videli z enim pogle¬
dom polom, podrtijo in morijo., kar se godi re¬
cimo le tekom desetih let v eni deželi, ali celo
na vsem svetu: vse pretepe, poboje, kletve, ro¬
tenje, vse mrtve, ranjene, pohabljene, vse po¬
gnano premoženje, zapravljena posestva, ob-

57

upajoče jokajoče žene, trpeče otroke, vso ža¬
lost, kes in obup, prezgodnjo smrt, brezkončno
Število grehov, vse neštete žrtve pekla, — mi
bi osupnili, se zgrozili, zajokali od silne bolesti.
Zdelo bi se nam, da stojimo sredi bojnega po¬
lja, pokritega s stotisoči mrličev, namočenega
ž njihovo krvjo; zapaljena, razrušena poslopja,
pomandrano polje; in vzdihnili bi s pesnikom:

Krvavo polje, — brezmejno gorje
Rodilo si ti.

Ker lilo si ti — ker pilo si ti
Potoke krvi!...

In vprašali bi v svetem srdu: Kdo je brez¬
srčni, neusmiljeni sovražnik, ki je napravil de¬
želi kaj takega?! Kje je, da ga poiščemo, da ga
Pomandramo in vržemo vun daleč daleč čez
mejo!

No, prijatelji dragi, kaj pravite na to? Od¬
govorite, kaj nam je storiti!-

Sovražniku človeštva.

Sovražnik krut očitno hodi

in v spremstvu jok, nesrečno vodi.
Ime njegovo — alkohol,

V levici smrt — v desnici bol.

Le pridi sem, da te pozdravim
in da občinstvu te predstavim !

Da te do dobrega spozna,
odločno v tla te potepta.

58

Ti alkohol, učiš pregrehe,
prinašaš srd nad mirne strehe.
Postavam lepim orješ čelo,
in rišeš skrb na lice velo.

Ti, alkohol, z nesrečno roko
odpiraš smrti pot široko ;
prijateljske razdiraš zveze,
med dobre trosiš seme jeze.

Ti, alkohol, moči razjedaš;
vse hira, kamor ti pogledaš.
Okrutno nam moriš mladino,
bolezni orješ ti ledino.

Ti, alkohol, življenje kratiš,
z nesrečo vse rodove bratiš.
Laži so polna usta tvoja,
domovi tvoji polni boja.

Ti, alkohol, strasti število
ob tebi se je namnožilo.
Neštetokrat si dvignil roko,
zasekal rano si globoko.

Ti, alkohol, pokvarjaš zdravje,
odganjaš sen raz nočno zglavje.
Kamor le dihneš, srca strta,
pred tabo blaznica odprta.

Ti, alkohol, ti mošnje kolješ,
in živcem slednjo moč izpolješ.
Zapravljaš in dolgove pišeš,
prodajaš hiše, bedo r*$e§,

/

59

To, alkohol, so tvoja dela.

Glej, množica se je zavzela . . .

Da bi pognala te iz sel!

Dovolj si sreče nam že vzel.

Ti, ki kozarcu si prijazen,
proč ž njim! — Odvrzi vso bojazen
Pokaži nam, da si junak
in zopet te bo čislal vsak!

Vi pa, ki treznost vam je sveta,
v bodrilo vam beseda vneta:

Vsak zdržnik vrl je junak,

Ki diči ga kreposti znak!

II. Vojska.

Bog hoče! Bog hoče!

Torej kaj pravite na to?! Kaj nam je sto¬
riti? Slišali ste., kako gospodari in mesari, kako
Pleni in pali alkohol po naši domovini. Povejte,
torej, ali je mogoče to mirno in tiho gledati, nič
storiti, nič zgeniti se, vdajati se brezskrbnosti
in veselju, češ: hvala Bogu, da le jaz nisem tak,
kakor so drugi ljudje — pijanci! Ali ni marveč
nujno potrebno, ali ni že zadnji čas, da se vz¬
dramimo, bijemo plat-zvona, zakurimo kre¬
sove, da skličemo na noge vso domovino, ob¬
orožimo vse, kar leze in gre, ter gremo nasproti
kletemu sovražniku?!

Ko so se pred več sto leti Turki polastili
svete dežele in zasedli mesta in kraje, katere je
Posvetila noga in omočila kri našega Odreše¬
nika, tedaj je ves krščanski svet zaječal od bo¬
lesti. In vstali so goreči možje in šli od kraja do
kraja, od dežele do dežele ter vzpodbujali kr¬
ščanske vladarje in ljudstvo na vojsko zoper
Turka. S klicem: Bog hoče! Sam Bog hoče!

62

so se kristjani navduševali za sveti boj, pripe¬
njali si križe na prsi ter so šli s pogumom in ve¬
seljem v »križarske«  vojske.

Plemenit je bil ta boj, ta požrtvovalnost,
s katero so stotisoči .dali svoje življenje za
sveto stvar, — pa vendar se je šlo tam samo za
zemljo, sveto zemljo sicer, s krvjo Odrešeni-
kovo porošeno. Nam se gre sicer tudi za zem¬
ljo, drago zemljo domačo;  gre se nam
pa še za vse kaj višjega, gre se za 1 j u d i, gre
za duše,  porošene s krvjo učlovečenega Bo¬
ga, ki neskončnokrat odvagajo vso zemljo s
sveto deželo in vsemi njenimi svetišči vred. če
kje, velja o naši vojski: Bog hoče, Bog
hoče! SamBogjo hoče!  Če je kako delo
Bogu ljubo, če kako delo potrebno in vredno žr¬
tev, tedaj je gotovo to! Zato pa, kdor ima srce
na pravem mestu, in v tem srcu trohico po¬
guma in požrtvovalnosti, vstopi v naše vrste,
primi za orožje zdržnosti ali treznosti ter hajd
nad sovražnika Turka — alkoholizem! Na
noge, rojaki: Bog hoče!

Ta boj se je vnel v zadnjih letih ali deset¬
letjih že skoro po vsem civiliziranem svetu.
Kakor vse dežele trpe pod groznim gospodar¬
stvom alkohola, tako so se jeli tudi povsod dra¬
miti in uvidevati, da tako ne more in ne sme ih
naprej, da se je temu treba ustaviti. Tudi do
naše dežele se je začul klic na vojsko. Tema
klicu so se nekateri odzvali takoj, ko so ga sli¬
šali, in, že imamo lepo četo pogumnih bojevni-

63

kov. A da zmagamo, da vsaj nekoliko uženemo
tako mogočnega sovražnika, treba nam je pa
velike vojske, velike trume krepkih vojakov.
Zato naj gre s temle klic po vsej naši do¬
movini: Kdor ima pogum, ta se

nam pridruži!

Kakšna je ta vojska?

Krščanski junaki v križarskih vojskah in
naši predniki v turških vojskah so prelivali
svojo srčno k r i in darovali svoje življenje
za čast krščanstva in za svobodo domovine.

Za vojsko, ki jo mi oznanjujemo, nam ni
treba zapustiti dragega doma in ljubih domačih,
ni treba žrtvovati življenja in tudi ne kaplje
krvi, niti vinarja denarja, marveč samo nekaj
— kozarcev pijače. Vsaka napaka ali nesreča
se odpravi in ozdravi le z njenim nasprotjem:
ogenj z vodo, vročina s hladom; preobilno pitje
Pa z — zdržnostjo. In to je, kar se zahteva od
Vojakov v tej vojski — zdržnost od opoj¬
nih pijač  (z latinsko besedo: abstinen¬
ca).  To se pravi: popolnoma  zdržati se
le treba vseh opojnih pijač ali vsaj te ali one.
Zdržnost ie tisto orožje, s katerim edinim je
mogoče premagati nezmerno pitje, alkoholizem.
Kdor ima pogum, naj prime za to orožje!

Pa boste rekli: Zakaj pa kar popolnoma
zdržati se?! Tega ni treba; samo zmerno ga

64

bomo pili, mero bomo pravo držali, pa bo do¬
bro, pa ne bo več pijančevanja na svetu.

Če tako mislite, imate sicer morebiti do¬
bi o voljo, toda — za vojsko niste. Zmernost je
res čednost; in ko bi bili vsi zmerni, bi nobe¬
nega boja ne bilo treba. Zdaj pa niso vsi zmerni,
človeška družba splošno je vdana nezmernosti,
in to se samo z zmernostjo ne da premagati.
Zmernost alkoholizem le boža; zdržnost je
meč, ki mu gre do živega, se mu zasadi v srce.
Ogenj se gasi le z vodo. — Če se pijancem
reče: zmerno  pitje, potem so šele prav potr¬
jeni v tem, da naj le pijejo; saj zmerno ga tako
pijejo, preveč ga nobeden ne, ampak samo »za
potrebo«! Zmernost je dobra sama na sebi, to¬
da za boj ni. To potrjuje izkušnja. Pri nas so se
duhovniki že najmanj 50 let borili zoper pijan¬
čevanje in pridigali zoper ter priporočali zmer¬
nost. Pa kje so uspehi? Pije š.e le vedno
več in več.  — Povsod, koder so začeli boj
s samo zmernostjo, so ga brez uspeha opustili
ali pa prijeli za ostrejše orožje zdržnosti. Celo
ondi, kjer so se borili s popolno zdržnostjo sa¬
mo zoper žganjepitje, s,o odnehali, videč, da
nič ne opravijo. — Tudi po Slovenskem smo že
imeli razne bratovščine in družbe treznosti, ki
so priporočale svojim udom zmernost; pa kaj
so dosegle? Vedno več se pije. Kakšen nauk
naj si iz tega povzamemo? To, da se moramo,
če hočemo kaj doseči, zateči k zdržnosti od
vseh pijač. — Tudi zmernost je dobra, kakor so

65

med vojaki dobri tudi »krompirjevci«, ki dom
varujejo. Toda za pravo vojsko je treba dru¬
gih mož, takih, ki gredo sovražniku na¬
sproti  in nanj planejo!  In kdor je tak ju¬
nak, naj gre z nami!

Kje se vojska zbira?

Po žalostnih skušnjah, da se s samo zmer¬
nostjo v boju proti pijančevanju nič ne opravi,
se je pri nas osnovala nova »Družba treznosti«
na podlagi z d r ž n o s t i (abstinence). Vendar
tako, da je mogoče pridružiti se tudi onim, ki
nimajo poguma s skrajnimi sredstvi iti v boj,
in ima zato tri stopnje: Na prvi se popolnoma
zdrže vsakega žganja; na drugi se zdrže vsa¬
kega žganja, pa tudi drugih pijač ne pijejo red¬
no (vsaj vsak dan ne); na tretji se zdrže vsake
opojne pijače popolnoma. — Razen teh glavnih
določb in zahtev ima še več drugih, ki so raz¬
vidne na sprejemnici.

Ta armada (»Družba treznosti«) ima svoj
glavni tabor (sedež) v Ljubljani.  Posamez¬
ne bataljone (oddelke) ima pa lahko po. p o s a -
m e z n i h krajih (župnijah),  kjerkoli je
kaj vojakov-družabnikov. Če je v vašem kraju,
Vaši župniji družba cerkveno vpeljana, se oglasi
ondi; če ni, se pa lahko dobi v sakem kraju en
Prostovoljen četovodja, — kdorkoli ima kaj več
gorečnosti za to stvar, — in ta naj zbira, zapi¬
suje posamezne, ki se pri njem oglašajo, pa po¬
šilja njih imena v glavno šotorišče, na sedež

5

66

družbe. — Ako pa pri vas ni nikogar, ki bi spre¬
jemal in vpisaval oglašene, se pa obrni narav¬
nost do osrednjega sedeža družbe. Naslov je:
Družba treznosti v Ljubljani, Katoliška tiskar¬
na. Povej, katero stopinjo si si izbral; oni, ki se
ne morejo odločiti za III., se lahko večinoma vsi
vpišejo v II., ker itak ne pijejo vina vsak dan.
Priloži 20 vinarjev za sprejemnico in poštnino,
če pa hočeš še večjo podobo, priloži skupaj 40
vinarjev (te boš lahko prihranil pri pijači), in
dobil boš potrdilo v spomin in opomin, da si
pri družbi. Tako boš uvrščen v to vojsko zo¬
per alkoholizem.

Poleg, prve je pa še druga armada, namreč
društvo »Ab s t i n e n t« (»zdržnik«) v Ljub¬
ljani. To pa sprejema samo tiste, ki nočejo o al'
koholu čisto nič slišati, namreč same popolne
zdržnike. Naslov je: Društvo »Abstinent« v
Ljubljani, Katoliška tiskarna.

Družba treznosti je cerkvena družba, »Ab¬
stinent« je svetno društvo. Ker je družba cer¬
kvena, pri kateri so duhovne dobrote, je prav
in primerno, če se vsak krščansko misleč zdrŽ-
nik vpiše v Družbo treznosti. Nasprotno je P a
tudi prav, če vsak ud Družbe treznosti III. sto¬
pinje obenem pristopi k »Abstinentu«, da ima¬
mo vse popolne zdržnike skupaj v pregledu h 1
da podpira tudi težnje tega društva. Vendar i e
treba — ravno zaradi razpregleda in pravil¬
nega štetja, da se ne bo kdo dvakrat štel
vselej pripomniti, da je vpisanec že pri družbi«

67

oziroma pri »Abstinentu«; ali morda najbolje,
če svoj pristop naznani tako: »Vpišite me v
družbo treznosti III. stopinje in v »Abstinenta«.
Priloži naj svotico, ki je potrebna za sprejem in
Potrdilo (kakor je bilo zgoraj povedano, nič
Več).

No, ali bo prav tako?

Prav nič piti, še do ust ga ne prinesti, — to
So reči, ki se do zadnjega časa pri nas še niso
slišale; to je nekaj čisto novega, posebnega
Ali se ne bo svet podrl, če ljudje ne bodo več
Pili? No pa če ne svet podrl, ljudje vsaj na
n iem ne bodo mogli obstati, živeti; zboleli bodo
'n oslabeli, delati ne bodo mogli. No, če bi tudi
to mogli, kam bomo pa šli s pijačo? In kaj bodo
ljudje uživali? In ali je to sploh res potrebno?
Ali ni to nespametno, pretirano? Ali se ne da
drugače pomagati?

Nemojte se bati. predragi, nemojte! Niti
s Vet se ne bo podrl, kakor nekateri mislijo, niti
taj drugega hudega se ne bo zgodilo. Ljudje
kodo ravno tako živeli in delali, bodo lahko
2 dravi, veseli in zadovoljni, — samo malo več
^sa bodo imeli za delo in več denarja za kako
drugo potrebno reč, pa kakšnega ravsa in kavsa
n e bo tolikokrat in še marsikaj drugega ne.

Tudi ni ta reč tako nova, kot se vam zdi;
kili so že davno ljudje na svetu, ki niso nič pili.
Tudi ni tako nespametno, kakor se vidi pivcem
' n  pijancem, ampak čisto naravno, pametno,

5 *

68

mogoče; potrebno pa tako, da brez tega ne
opravimo zoper pijančevanje nič. Poslušajte!

1. Z d r ž n o s t*) j e n e i z o g i b n o po¬
trebna pijancem, ki se hočejo re¬
šiti. Malo piti, zmerno piti jim je nemogoče;
nič piti, ne pogledati ga, to jim je mogoče, in to
je zanje edina rešitev.  Doslej se je reklo:
»Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne«!
odzdaj se bo lahko reklo: »Pijanec se spre¬
obrne, kadar se v naročje zdržnosti zvrne.« •

2. Z d r ž n o s t je potrebna t i s t i rn>
kisehočejo pijanosti obvarovati'
Vsak pijanec je enkrat začel  piti. Kdor ni'
koli ne začne, nikoli pijanec ne bo. Zato se
zdržnost prav posebno priporoča mladink
že šolskim otrokom  in ko iz šole izosta¬
nejo. Za marsikoga izmed njih je zdržnost edi¬
na rešitev. Stari pijanci se pač ne bodo vsi spre'
obrnili, a novi se lahko zvečine vsi obvarujejo«
če se o pravem času za zdržnost pridobe'
Zato naj se mladina hiti  pridobivat; vsakega
meseca, kaj šele vsakega leta, je škoda zgub'
ljati. Na Angleškem je tri mil. otrok obljubil 0
zdržnost; začnimo tudi pri nas!

3. Zdržnost je potrebna tisti D>
ki hočejo pijančevanje omeji* 1 -
Samo pijancem priporočati, naj se popolnom 3
zdrže, je prazno. Pokazati  jim je treba«

*) Želeti je, da se oprimemo mesto latinskih tel1
domačih besedi: zdržnost, zdržnik.

,

69

kako se je treba zdržati. Zato storč oni, ki se
drugim na ljubo zdržujejo, velikansko telesno
'n dušno dobro delo usmiljenja in bodo od Boga
Sprejeli stoterno plačilo, po izreku Gospodo¬
vem: »Kdor zapusti zavoljo mene očeta ali
niater ali otroke ali polje (ali pijačo), bo sto¬
terno nazaj dobil  in prejel večno živ¬
ljenje.«

4 .  Zdržnost je mogoča, lahka in
zdrava.  Samo hoteti in poskusiti je treba,
Pa gre. Ko se privadiš, ne boš ničesar pogre¬
šal. Pivec je velikokrat žejen, zdržnik pa skoro
nikdar; in kadar je, mu je voda boljša, kakor
Pivcu najboljše vino. Če boš pa morda kdaj,
ko boš druge videl, malo pogrešil pijače, pa Bo-
Ku daruj in boš imel tem večje zasluženje!
Zaradi zdržnosti ne boš bolan, ne oslabljen, ne
oviran pri delu. Najhujši telesni in dušni na¬
pori se ložje premagajo pri zdržnosti, kakor
Pri pijači.

5. Zdržnost je od svete Cerkve
Potrjena, pohvaljena, z odpustki
obdarjena.  Oba papeža sedanjega časa,
Leon XIII.  in Pii  X., sta popolno zdržnost
2 elo pohvalila, odobrila in priporočila. Pij X. pa

celo podelil za zdržnost odpustek  (300
^ni vsak dan, kadar se moli v ta namen dolo¬
čena molitev; ta molitev je tiskana na spre-
Kmnicah Družbe treznosti.)

6. Zdržnost ni nič novega, a m-
P a k že od nekdaj v navadi,  odkar svet

70

stoji. Le zdaj se nam ta reč tako nova in neslišana
zdi, ker v novejšem času je prišlo v navado to
vseobčno pitje, tako da se misli, da brez pijače
ni mogoče obstati. V početku človeške zgodo¬
vine so gotovo veliko manj ali celo nič niso pili-
In še zdaj je na svetu stotine milijonov ljudi,
ki žive brez alkohola. V stari zavezi je bilo
mnogo popolnih zdržnikov in v novi zavezi je
cela dolga vrsta svetnikov in drugih veljavnih
mož, ki so živeli popolno zdržno. Da imenu¬
jemo samo nekatere: sveti Janez Krstnik, ka¬
terega je sam Kristus pohvalil, da ni bilo več¬
jega moža, nego on; dalje sveti apostol Jakob
mlajši, najbrž tudi sv. Pavel; potem sv. Hiero¬
nim, sv. Gregor Veliki, sv. Kolumban, sv. Bo-
nifacij, sv. Izidor, sv. Gal, sv. Ciril in Metod,
sv. Urh, sv. Romuald, sv. Anzelm, sv. Bruno,
sv. Bernard, sv. Dominik, sv. Frančišek Seraf'
ski, sv. Anton Pad., sv. Elizabeta, sv. Hedviga,
sv. Frančišek Pavlanski, sv. Frančišek Ksave-
rij, sv. Nikolaj Tolentinski, sv. Kazimir, sv. Te¬
rezija, sv. Angela, sv. Bertrand, sv. Ignacij Lo-
jolski, sv. Alojzij, sv. Karol Boromej, sv. Fran¬
čišek Borgija, sv. Peter Alkantara, sv. Filip Ne-
rij, sv. Vincencij Pavlanski, sv. Alfonz Ligvorb
sv. Benedikt Laber, blažena Marija Marjeta
Alakok, blaženi župnik Jan. Vianej, papež Gre-
gorej XVI.*) — S tem seveda ni rečeno, da s o
sedanji zdržniki tudi svetniki; pivci nam pra-

*) Glej: Savoy. — Les tresors de la sajnte abstinenc 6.

71

vijo »čudni svetniki«; toda da je to dobro in
zelo bogoljubno delo, to se ne da tajiti.

Karol XII., kralj švedski, je v svoji mla¬
dosti zelo ljubil pijačo. Nekega dne je v pija¬
nosti močno žalil svojo kraljevo mater. Drugi
dan, ko se je streznil, mu je neki prijatelj brid¬
ko očital njegovo žaljivo vedenje nasproti ma¬
teri. Kralj prijatelja mirno posluša, malo po¬
misli, potem pa reče: »Prinesite mi kozarec
najboljšega vina!« Ko mu ga prineso, gre ž
njim pred svojo mater in pravi: »Včeraj sem
vas v pijanosti žalil.« Izpije kozarec do dna in
reče: »To je bil moj zadnji kozarec vina; od¬
slej nobenega več v mojem življenju.« In bil
je mož beseda do konca življenja.

To je bilo moško dejanje. Kar je storil
kralj, lahko storiš tudi ti, če si morda preveč
vdan pijači.

Sicer pa ni treba samo na Švedsko po take
zglede hoditi, tudi doma jih dobimo sempatje.
V župniji P. na Kranjskem je čevljar J., dotlej
hud pijanec, pri misijonu v sveti jezi razbil na
drobne kosce stekleničico, v kateri je navadno
hranil žganje — in do danes ga njegova usta
niso okusila; moško drži svoj sklep.

Pa če tudi ne piješ preveč, vedi, da jih je
Po svetu na tisoče in tisoče, na Angleškem jih
štejejo pet milijonov in v Ameriki deset mili¬
jonov takih, ki so se nepriseljeni iz ljubezni do
bližnjega odpovedali vsaki pijači.

In ti? —

72

Kam bo pa s pijačo?

To vprašanje dela vejiko skrb tistim, ki
za zdržnost niso vneti. Zdržniki si s to stvarjo
ne belijo glave, vendar hočemo obkratkem na
to odgovoriti.

1. Žganja sploh ni treba.  Žganje je

strup in poguba našega ljudstva. Z žganjem
popolnoma proč! Prvič: s a d j a ni treba v

žganje prevračati, vsaj v toliki meri ne, kakor
sedaj. Sadje naj se uživa, kakor ga je Bog dal!
— Drugič: špiritovega  žganja pa celo ni
treba! Špirit fabricirajo tuji nemški kapitalisti,
in za te ni treba, da bi mi skrbeli!

2. Piva  se istotako potoči največ tujega.
Kaj bomo mi pitali tuje bogataše, da bi se na
naše stroške še bolj redili! Nemške, graške in
druge pivovarne imajo po naših krajih veli¬
kanske hrame in vse polno agentov, doma ima¬
jo velikanske tovarne, celo kopo nam skrajno
sovražnih uradnikov, zagrizenih nemških naci-
jonalcev in protestantov, ter celo armado nem¬
ških delavcev, večinoma socialdemokratov. In
vse te mi s svojim pitjem vzdržujemo ter redi¬
mo gada na svojih prsih. Zoper nemško
pivo bi s,e moral dvigniti odločen
bojkot.  Kdor že hoče pivo piti, bi moral
vprašati, odkod je? Nemško? Ga ne pokusim.
Proč ž njim! Sicer naša dežela mora obubožati,
izkrvaveti, če bomo vedno svoje bore krajcarje
Nemcem v nenasitljivo žrelo metali!

73

3. Vino. — Kaj pa s tem, ki je edina na¬
ravna alkoholna pijača? Prvič ni treba pona¬
rejenega  vina, katerega je zdaj med nami
več kot se misli. Drugič, nam ni treba tujih
vin! Francoska, grška, nemška vina, kaj je
treba teh na slov. mizah? Ali imamo Slovenci
res toliko preveč denarja, da ga moramo za
tako potrato proč metati?! Tuja in ponarejena
vina so le v škodo domačemu poštenemu pri¬
delku. Če bi mogli mi zdržniki le-ta
izpodriniti, bi domačim vinograd-
nikomš e koristil i, nepaškodovali,
kakor se boje. — Ostane nam torej še domače
vino; kaj pa s tem? To s,e bo pa vedno še lahko
pod streho spravilo, samo če ne bo več toliko
žganja, piva, tujega in ponarejenega vina. Ne
mislite ne x  da bo zaradi zdržnikov dežela konec
vzela! Blagostanje v deželi se bo povzdignilo,
ne pa ponižalo, če bo zdržnost in treznost v
v njej zavladala.

Morebiti, — pravimo: morebiti! — bi se
tu in tam ljudem bolje obnašalo, ko bi mesto
vina pridelovali kaj drugega. Kakor znano, je
obdelovanje vinogradov najbolj težavno in
najbolj drago; potem pride pa še trtna uš, pero-
nospora, toča in ne vem kakšni sovražniki vin¬
ske trte še. — Če pa vino pridelujejo, jim
imamo pa dati dober svet: Nikar naj ga sami
toliko ne popijejo in ne ravnajo ž njim tako
potratno! Če kmet toliko pridelka sam použije,
kaj bo pa prodal in kje bo dobil za »opravke« ?


74  -

Obilna pijača pa zahteva tudi dobro podlago,
dobro jed, in tako si naši Dolenjci jeseni kaj
radi privoščijo kaj boljšega, kakega purmana
in drugo tako golazen, katere Gorenjec še po¬
zna ne, spomladi pa pride pomanjkanje po pre¬
govoru: »Enkrat z betom, drugič s psom«. Ta
lahkoživost je na Dolenjskem mnogo kriva rev¬
ščine, potem pa poje — Amerika! Ko bi ljudje
doma varčevali, bi doma imeli Ameriko! —
Potem patasilaspijačo!  Gorje človeku,
ki ob času trgatve mednje zaide! Ne more več
piti in vendar mora: če ne, velika zamera!
Tudi duhovnikom, ki biro berejo, delajo silno
nadlego. Nič bolj neumnega od takega siljenja!
Ali je res vina toliko preveč, da ga ni mogoče
v denar spraviti? To je naravnost grešna po¬
trata z božjim darom! Ali ne pripušča Bog za¬
radi takih in podobnih neredov različne kazni
nad trto?! ... Če hočeš s, pijačo komu pri¬
jaznost skazati, ponudi jo; komur se prileže, bo
pil; kdor ne mara, pusti ga na miru, vsak je
sam gospod svojega želodca!

Kaj pa krčmarji?  Ali hočejo zdržniki
te uničiti? Ne! Oni hočejo le ljudstvo iz povod¬
nji pijančevanja rešiti. Naj gostilničarji pre¬
mišljajo, koliko gostilniških rodov je starih.
Grehi, ki se gode pri pitju, padajo tudi na njih
rodove. Marsikateri gostilničar bo enkrat hva¬
ležen, če ga bo ta sveta vojska obvarovala
nesreče. — Kar se gostilničarjev tiče, je tako:
Prvič, če bi jih bilo malo manj kakor zdaj, bi

75

bilo prav za druge in zanje same; saj sami ču¬
tijo, da jih je preveč in da je konkurenca pre¬
huda. Drugič naj imajo in točijo brezalkoholne
pijače. Tretjič: tistim, ki ne pijejo, naj jed dra¬
žje zaračunijo. Zdaj pravijo: od jedi nimamo
nič, samo pri pijači je nekaj. Naj stopijo skupaj,
se dogovore, da bodo vsi skupno drugače po¬
stopali. Če morejo pri pijači dobiček delati,
zakaj bi ga ne mogli pri jedi? —- Sicer bo pa
o tem važnem vprašanju morala iziti še poseb¬
na knjižica in razpravljati, kako naj s,e gostilne
pametno preurede, da ne bodo v zapeljevanje,
ampak za resnično potrebo in tudi pametno po¬
šteno razvedrilo. Mi bomo gostilnam s tem do¬
bro ime in poštenje nazaj dali, katerega zdaj ne
uživajo vedno in povsod. Ena takih gostiln je
že v Ljubljani, kjer se ne točijo alkoholne pijače
(razen, če se prav posebe zahteva), pač pa
se dobi prav dobra hrana.

Priporočamo jo tudi mi.

Tudi še nekateri drugi ljudje imajo zdaj
svoj zaslužek in dohodek od alkohola. A če se
razmere izpremene — in to se bo zgodilo le po¬
lagoma, da se težava ne bo čutila — s e b o
pa odprl ljudem vir dohodkov na
kaki drugi strani.  Ljudje bodo nekaj ve¬
dno uživali; in če bodo uživali, bodo tudi dali
drugim zaslužiti. Samo da bodo ta zaslužek
dotičniki bolj z mirno vestjo lahko spravili, ker
se ga ne bo držalo toliko grehov tistih, ki so
ga zaslužiti dali.

76

Bati se zdržnosti, češ, da bo mnogim ško¬
dovala, se pravi: Po dolgi, dolgi suši ustrašiti
se malega oblačka na nebu, češ: Oh, ta nesre¬
čni, ta grdi oblak, da bi tega ne bilo, ta nam bo
točo prinesel! — Kdo po dolgi suši ne pozdravi
z veseljem oblaka na nebu? Pijančevanje je
toča; zdržnost in treznost je blagodejen dež
za izsušeno zemljo.

Kaj bomo pa pili?

Nova velika skrb! — Poskusimo to skrb
malo pregnati!

Za pijačo najboljša je vod a. Zato jo je
Bog ustvaril, da gasi žejo, in jo gasi bolje, ka¬
kor vsaka druga pijača.

Druga dobra, zdrava in tudi tečna, redilna
pijača je mleko.  Mleko je pijača in jed ob
enem, ter se za spremembo lahko uživa v raz¬
nih oblikah. Ni treba mleka zaničevati, kakor
bi bilo samo za otroke; tudi za odrasle je
dobro.

Kave, kot tujega pridelka ne moremo po¬
sebno priporočati; vendar če se daje za malico
namesto žganja, je vendar desetkrat boljša od
onega.

Sicer pa človeku ni treba toliko pijače. Saj
je že v jedeh dosti mokrote, kolikor je je treba
telesu. Le za slučaj žeje rnora potem še nekaj
biti. — 'Važno vprašanje, ko govorimo o pija¬
čah, je tedaj ne samo: Kaj bomo pili? ampak

77

tudi: .K a j b o m o j e d 1 i ? Ce ima človek pra¬
vo in primerno hrano, lahko izhaja brez alko¬
hola. Posebno važen nadomestek za alkoholne
pijače je s a d j e. A sadje je pri nas še silno za¬
nemarjeno. Mesto, da bi se za sadje bolj pobri¬
gali in si ga obrnili v prid, vse tišči le za špiri¬

tom, meneč, da je v njem vse zveličanje. Sadja
ne štejejo za pridelek, s katerim bi se bilo vre¬
dno resno pečati, s katerim bi se dalo preživiti
ali pa kaj zaslužiti, ampak ga imajo za neko
postransko reč, ki se tudi vzame, če ga ravno
kaj je. Po naših kmečkih vrtovih stoje sempa-

78

tje brez reda stari polomljeni štremlji 3  na ka¬
terih je večkrat sad tako zanikam, da je komaj
vredno zanj usta odpreti. Ko se vendar dobe
tako žlahtne vrste sadja! Ali stane človeka kaj
več truda, če vsadi dobro, kakor pa slabo drevo ?
Preskrbi si žlahtnih vrst sadja, nasadi jih koli¬
kor mogoče lepo v vrsti, da je veselje pogle¬
dati, skrbi zanj tudi pozneje še, ko stoji, in imel
boš ž njim veselje, užitek in dobiček. Lahko bi
pridelali sadja, vsaj v dobrih letinah, da bi ga
imeli dovolj za dom, pa ga še prodajali. In obra¬
čajte sadje prav, ne sprevračajoč ga v alkohol,
ampak uživajte ga kakor ga je Bog dal v raznih
oblikah: surovo, kuhano, posušeno itd. Dobra
jed in pijača so krhlji in krhljevka, hruške in
hruševka; prav posebno izvrsten je češpljevec
iz frišnih češpelj; za zimo naj se češplje posuše
in kuhajo, to pride večkrat tudi na gosposko
mizo, 'torej bo dobro tudi za kmečko; po mest¬
nih prodajalnah prodajajo posušene olupljene
češplje, ki so posebno izvrstna gosposka jed,
katero si pa sme tudi kmet in revež privoščiti,
samo ko bi se naučil češplje na tak način pri¬
pravljati! — In ko bi znale naše gospodinje na¬
praviti prav dober jabolčnik, kakor ga znajo
mestne kuharice, iz dobrih kislih jabolk, dobro
premečkan in nekoliko oslajen, — tole bi bilo
posebno izvrsten nadomestek pijače pri delu.
Kar ni z nobeno potrato združeno, ampak samo
od načina priprave odvisno, zakaj bi si takih
dobrot tudi preprost človek ne smel privoščiti ?

79

In če se tudi nekaj sladkorja noter dene, bo še
zmeraj prišlo ceneje, kakor če kupite alkohola.

Sicer pa ni naš namen tukaj vse kuhinjske
umetnosti, v katerih nismo posebno študirani,
razložiti; prav bi bilo, da bi kdo, ki je v tej
stroki bolj učen, kaj več povedal. Tukaj smo
hoteli samo malo pokazati, kako lahko bi si s
sadjem veliko pomagali in kak lep, zdrav, tečen
in okusen užitek bi imeli, ko bi znali in ko bi
hoteli. Toda tega, kar imajo pred nosom in nič
ne stane, ne vidijo; morajo pa neprenehoma
letati po ta smrdljivi špirit! Sadje pivcem ne
diši, ker jim je alkohol pokvaril okus. Cilejte
vaše otroke, kako gre tem v slast. Zdržni ljudje
zopet dobe zdrav okus, da jim bolj diši grozd,
jabolko ali hruška, nego kozarec najboljšega
vina. — Nevem, ali bi se človek smejal ali jokal
nad slepoto ljudi, ki jo razodeva sledeči do-
godljaj, katerega mi je povedal neki gospod,
doma iz vinskega kraja: Ko smo brali grozdje,
so mi oče prepovedali grozdje zobati, ki bi
ga bil prav rad zobal, češ, da bo premalo vina;
ko je bilo pa vino narejeno, sem smel piti, ko¬
likor sem hotel; potem ni bilo nič več škoda!

Gojenje sadja je tedaj presilne važnosti za
naše gibanje, in vsak zdržnik bodi tudi poseben
prijatelj sadja, in če more, tudi sadjerejec.
Vzgajajte mlada drevesca žlahtnih vrst ter jih
delite ali prodajajte tudi svojim sosedom,
Prav izvrsten, žlahten in zdravilen užitek je
tudi med,  katerega toplo priporočamo kot na-

80

domestek alkohola. Tudi čebeloreji, temu ne¬
dolžnemu, pa lepemu opravku, naj se posveču¬
jejo zdržniki.

Toda koliko je še dobrih in zdravih reči na
svetu; kdo bi mogel vse našteti! Naj zadostuje
to malo, da vidite: brez alkohola se da
prav imenitno, izvrstno živeti,
samo, če se hoče!

Torej na vojsko!

Sovražnika smo spoznali, vojno zoper nje¬
ga videli, orožje si ogledali, — zdaj pa na voj¬
sko! Boj je potreben, pa tudi lahak. — Zmaga
bo slavna, plačilo bo krasno.

Vpišite se torej trumoma v
Družbo treznosti ali Abstinenta!
V vsakem kraju naj se nabere en bataljonček
pogumnih bojevnikov zoper alkohol. To bodo
naši kresovi, ki naj se užigajo od kraja do kraja,
zaspance dramijo, drug drugemu pa srčnost
dajejo. — Vpisujejo naj se stari in mladi, moški
in ženske, dober je vsak, samo da ima pogum-
Še enkrat opozarjamo, da naj se vpisujejo že
šolarji,  ali vsaj ko šolo zapuščajo, zlasti
dečki. Takrat se začenjajo s pijačo seznanjati
in bratiti; takrat je čas, da se mu s ščitom
zdržnosti nasproti postavijo in zavarujejo pred
njegovimi pušicami. Pa tudi ž e n s k e so pokli¬
cane v to vojsko. Prvič zato, ker je ženska-
pijanka še desetkrat grša od pijanca in se pi¬
jančevanje vedno bolj udomačuje tudi med

81

ženstvom; drugič zato, ker ženski spol, četudi
sam popolnoma nedolžen, vendar grozno trpi
od pijančevanja. Od žensk se sme še bolj za¬
htevati, da se odpovedo vsakemu  alkoholu
kakor od moških.

In potem ko ste vpisani, kaj potem? —
Nekje so me vprašali: Pri nas nas je toliko in
toliko; toda kaj naj pa počnemo? — Kaj sem
hotel odgovoriti? Kaj hočete početi? Nič piti!
sem rekel in nič drugega, to ie opravilo zdrž-
nikov. — Pa vendar imajo zdržniki še druga
opravila. Kakšna pa? Poslušajte:

1. torej nič piti; .

2. stanoviten ostati, dobro se zadržati!

Kakšno velikansko veselje, kakšen triumf

Za pivce, če vidijo, da je kdo omahnil! Tega
zlobnega veselja jim nikar ne privoščite! —
Ne vpiše naj se nikdo, kdor se ne zaveže vsaj
za eno leto. Kdor si ne upa obljubiti za tako
dolgo, naj poskuša nekaj tednov ali mesecev;
toda vpisuje naj se ne, če ne more za eno leto
obljubiti. Ne da naj se pa nikar oplašiti od za¬
četnih težav; sprva gre morebiti malo trdo,
toda le srčnost, šlo bo vedno ložje! Kdor se pa
v piše, mora držati eno leto. Ko leto mine, mu
de more nikdo braniti, če se premisli. Navadno
ha tega ne bo storil, ampak podaljšal zopet
v saj za eno leto.

3. agitirati. Da, agitirati! Vsak zdržnik si
Prizadevaj po svoji moči, da pripomaga naši
r eči do veljave in do zmage. Shodov v ta na-

6

I L


— 82  -

men se udeleževati; če treba in mogoče, tudi
sam govoriti; zlasti to zadevajoče knjižice in
časnike širiti (začnite koj s tole knjižico in pa
z ono, ki je priporočena na zadnji strani platnic

— poglejte tja! — in jih prav pridno širite!
nove ude pridobivati, omahujoče utrjevati;
pijančevanje pri vsaki priliki ovirati in zatirati;

— to bodi opravilo abstinentov! — Prav po¬
sebno naj pazijo:

a) da ne bodo nikogar silili  in se ustav¬
ljali vsaki sili k pitju. Proti tej sili se je treba
s. silo upreti;

b) da se o t r o k o m ne bodo dajale nikake
alkoholne pijače. Če otrok dalj brez pijače živi?
bolje zanjga;

c) da se ne bo dajalo žganje delav¬
cem pri delu.  To je ena najbolj nesrečnih
navad, po kateri se naredi največ pijancev-
Delajo tam vsi skupaj: mali in veliki, moški ih
ženske, stari pijanci in taki, ki se ga šele va¬
dijo. Pri malci pride žganje — za vse. Pa pride
glažek na vrsto do 13, 15-letnega fantiča. »Kal
se ga boš branil? Boš sam suh kruh otepal?
Kar zvrni ga, le korajžno!« In fanta je sram, da
bi ga sam on ne, pa ga zvrne, četudi je gre¬
nak; zvrne drugič, zvrne tretjič — čez deset
let s,e pa že po grabnih valja, pijanec je nare¬
jen! — Ne dajajte in skrbite, d_a se ne bo dajal 0
delavcem nikjer žganje, če je le sploh mogoče-
Če je res, da drugače nikakor ne moreš delavca
dobiti, daj mu denarja, naj si ga sam kupi, če n e

83

more brez njega živeti. Ta izgovor: »drugače
delavca ne morem dobiti«, je pa večkrat pra
zen. Nam je dobro znano, da gospodarji sami
velikokrat žganje ponujajo tudi takim, ki bi
rajši kaj drugega imeli", češ, »je najbolj nakratko
opravljeno«. Gospodar se izgovarja na delavca,
delavec se izgovarja na gospodarja, da dru¬
gega ne dobi in tako oba služita hudiču. —
Torej proč z žganjem od dela in delavcev!

Plačevati niso udje dolžni  nič. Vendar
ie prav, če hočejo kdaj kako prostovoljno zbir¬
ko napraviti in od denarja, katerega prihranijo
ob pijače, darovati nekaj malega v agitacijske
Protialkoholne namene; zlasti še, da bi se mo¬
glo sčasom ustanoviti zdravišče za al¬
koholne bolnike.

* * *

Ravno, ko tole pišemo, beremo v časnikih,
da ima v kratkem v državnem zboru priti na
Vrsto postava proti pijančevanju,
ki jo kujejo tam na Dunaju že celih dvanajst let.
Če se bo ta postava res izdala, in če je ne bodo
Prej še preveč obstrigli, bo res nekoliko na
Prste stopila pijancem. N. pr. kar se bo na upa¬
nje zapilo, se ne bo dalo iztirjati; kdor bo na
cesti pijan zasačen, bo kaznovan itd. To bo že
nekaj izdalo. In to je prav. Saj je država dolžna
skrbeti za pravi blagor svojih podložnikov, in
ki bila morala to že davno storiti. -— Zmota bi
Pa bila, ko bi mislili, da bo s to postavo že vse
storjeno, da potem našega dela za treznost ne

6 *

84

bo treba, da bo naša vojska odveč. Kajti pilo
se bo tudi pod to postavo še vedno veliko pre¬
več; in če bi ne bilo nikogar, ki bi s.e za to
ne zavzemal, se postava tudi izpolnovala ne bo,
kakor se marsikatera druga ne; in končno se
tudi krščansko ljudstvo ne sme samo žandarja,
ampak se mora Boga bati, ne le iz sile, ampak
prostovoljno iz krščanskega samozatajevanja
se hudega varovati; sama sila ni vredna nič.
Postava bo le en majčken del pijančevanja
odpravila.

* * *

Predvsem naj gre naša vojska
zoper  žganje! Žganju slovo, vojsko! Žga¬
nju konec in smrt! Vsi dobromisleči se skle¬
nimo skupaj k najbrezobzirnejšemu boju zoper
to grdobo!

Pred menoj na mizi leži že leta 1853 od
duhovna ljubljanske škofije pisana, 132 strani
obsegajoča knjižica z imenom: »Žganju slovo!
vojsko!« Pisatelj ondi dokazuje veliko škod¬
ljivost tega strupa ter kliče na boj zoper njega-
Na koncu vabi v Družbo treznosti in prinaša
njena pravila, v katerih je tudi določba, da naj
se udje zdržujejo vsakega  žganja. — Da¬
nes je tega 53 let, kar je bila knjižica v svet
dana, in kaj je s temi lepimi načrti? Nič! To,
da danes žganje še veliko strašnejše gospodari
med nami, kakor takrat. O oni družbi treznosti
ni več duha ne sluha; mesto nje se je vpeljala
druga, ki je bila veliko nepopolnejša od prve n 1

85

je tudi brez kakega znatnega sadu obtičala. —
Ali se bo morda nam ravno tako godilo? Ali
čez 50 let tudi ne bo več sledu o naših posku¬
sih in naporih; in bo žganjepitje kakor zadnjih
50 let zopet več kot za polovico napredovalo?
Ali naj nas žalostne skušnje naših prednikov
oplaše, nam pogum vzamejo, da bomo vse po¬
pustili, vse orožje proč pometali?! — Nikakor!
Ravno nasprotno! Če oni niso pri svoji dobri
volji nič dosegli, vidimo, da nam je treba le
še veliko večje odločnosti, neustrašenosti, brez¬
obzirnosti, in veliko večje in bolj srčne vojske.
To nam ravno kaže, da nam je treba v tem
boju napeti najskrajnejše sile.

Ali ne poročajo časniki vsak teden o ne¬
srečah, o strašnih nesrečah, ki so se zgodile
vsled pijanosti. Časniki niti vsega ne poročajo;
Pa že to, kar poročajo, je strašno. G. župnik
Kosec je iz časnikov sestavil in v »Piščalki«
objavil neko Statistiko in pregled nenadnih
smrtnih nesreč, ki so se zgodile na Slovenskem
vsled pijanosti. Tu nam podaja tele strašne šte¬
vilke : leta 1898 od 26. marca do konca leta
je poginilo v pijanosti 11 ljudi, 1. 1899 — 37;
1. 1900 — 23; 1. 1901 — 15; 1. 1902 — 55; I.
1903 — 35; 1. 1904 — 42; 1. 1905 — 50. Torej
v nepopolno m a osmih letih  268. Pom¬
niti pa moramo dobro, da to gotovo niso vsi,
ker se o vseh v časnikih ne poroča (kar se vidi
že iz tega, da jih je eno leto 55, drugo pa samo
15). — Ko je v neki cerkvi duhovnik s prižnice


86

bral te strašne litanije nesreč, so ljudje začeli
jokati. Po pravici! Kdo bi mogel ostati mrzel,
koga bi srce ne bolelo, kdo bi se ne razjokal
nad tako strašnim pustošenjem, ki ga napravlja
med nami ta brezsrčni krvolok alkohol !..•;]

Govoreč o žganju, naj dodamo še to:

-Pijančevanje, zlasti žganje, je tudi krivo vse
s i r o v o s t i, katere je med našim narodom še
obilo. Rojaki naši, ki gredo po svetu, nam po¬
gosto delajo kaj malo časti. Nekdo je bil po-
prašal tam gori nekje v Galiciji, kako se obna¬
šajo ondotni delavci-Slovenci. Odgovor je bil
kratek: »Pjut i bjut sja« — »Pijejo in bijejo se«- 1
Krasno spričevalo!

In ravno pred enim tednom nazaj, ko to-le
pišemo, je med govorom našega državnega po¬
slanca, vrlega g. dr. Korošca, v državnem zbo¬
ru zaklical vsenemški poslanec Stein: »Glejte
vaše kmete, kako se radi more (Mordlust!« Dr-
Korošec mu ni mogel drugega odgovoriti, ka¬
kor: »Tega so krive neštete šnopsarije, kate¬
rih pa nismo mi napravili.« — Glejte, v takem
kreditu smo pred svetom!

Kako živinski so ljudje na žganje, nam naj¬
bolj drastično kaže, kar se je pred par leti zgo¬
dilo na postaji v Prestraneku na Notranjskem-
Tam se je nekaj z žganjem napolnjenih sodov j
razbilo. Tedaj s,o pijanci trumoma pridrli skupal
kakor jastrebi na mrhovino in so pili, pili toliko
časa, da so obležali nezavestni; eden ali celo
dva pa obležala mrtva. Za zgrozit in za zjokat-

mPM

Pomagajte! Rešite nas!

Pa ko bi hoteli take in podobne zgodbice
pripovedovati, ne pridemo do konca. Grdo je
take reči pripovedovati o rojakih, — toda ali
bo bolje, če jih zamolčujemo in prikrivamo?
Sicer ni drugod, pri Nemcih in drugod, nič
boljše, če ne slabše, a nam je najprej za naše
ljudi. Vso gnusobo pijanstva moramo spraviti
na dan, da jo pomedemo!

In pri teh do neba kričečih razmerah se dobe
še ljudje, kateri naše prizadevanje resno ime¬
nujejo abotno, pretirano, noro! Ko nas vendar
več kot 501etna skušnja uči, da se z vsemi do¬
sedanjimi sredstvi ne opravi nič in manj kot
nič. Ali pa n A aj se res pusti naš narod, da se po¬
grezne, da vtone v pijači ?! — Kdo je bolj graje
in obsodbe vreden: ubogi pijanci, ki so žrtve
sedanjih razmer, ali taki ljudje brez glave, brez
srca in še brez kaj drugega, ki ne morejo tr¬
peti, da bi se tem ubogim revežem pomagalo?

Že spredaj smo rekli, da vsi poskusi, ne¬
srečno pijančevanje omejiti samo z zmernostjo,
so se izjalovili, in ravno tako vsi poskusi s
samo četudi popolno zdržnostjo od žganja. Po
vseh dosedanjih skušnjah edino popolna
zdržnost od vseh pijač vodi  do
zmage. Niti samega žganja ne bomo prema¬
gali, če ne bo mnogo popolnih zdržnikov.
Saj se tudi žganjarji, če se jim žganje očita,
izgovarjajo: »Ko bi imel denar, bi pa vino pik«
Kardinalu Manningu, velikemu apostolu zdrž-
nosti, je ravno to očital neki delavec, katerega

89

je svaril pred pijanostjo. »Ce je tako,« je dejal
kardinal, »potem pa od danes ne kaplje več!«
S tem orožjem v roki izbijemo vsak izgovor;
nihče nam ne more blizu priti. S tem zapremo
alkoholizmu sapo. Vsak drug napad na sovraž¬
nika odleti nazaj; ta edini mu seže do živega.
Zato se pa alkohol tako zvija, tako piha in
maha okolu sebe, ko smo mu stopili na vrat.
A mi se od tega krika in mahanja ne damo
oplašiti in ne odjenjamo; dovolj ima grehov na
vesti! Čim več seveda bo bojevni¬
kov, tem prej bomo gotovi s so¬
vražnikom. In kdor ima kaj sr^ca,
ta stopi v našo vrsto, vrsto  popolnih
zdržnikov!

Ker jih bo pa vedno še mnogo, ki si tega
koraka ne bodo upali storiti, zato nam bodo
dobro došli  tudi taki, ki se popolnoma od¬
povedo samo žganju,  druge pijače pa uživajo
zmerno. Teh vsaj pa mora biti
mnogo!  Množica kaj izda! In to lahko stori,
kdor ima le količkaj dobre volje. Torej kdor si
ne upa prav v sprednjo vrsto pred sovražnika,
stopi v drugo, v tretjo vrsto! Krompirjevce, —
tiste, ki tudi žganja ne morejo pustiti, če ga
tudi zmerno pijejo, - pa pustimo doma za
pečjo!

Naš poziv gre do vsega sloven¬
skega naroda: Stari in mladi,  vi¬
soki in nizki, učeni  in  preprosti, moški
in ženske — kvišku na sveto voj-

90

s k o! Bog jo hoče! Kdo si upa vanjo?! Sveto
vojsko — za našo drago zemljo domačo; sveto
vojsko — za naš ljubi domači krov; sveto voj¬
sko — za blagostanje naših rojakov; sveto voj¬
sko — za življenje tisočerih; sveto vojsko —
za srečo krščanskih družin; sveto vojsko —
za duše, z božjo krvjo plačane; sveto vojsko
— za nebesa!

Bog hoče! naj doni povsod!

Na boj, na boj slovenski rod!

Dodatek.

Še eno o alkoholovem popol-bratu —
tobaku.

Alkoholu v sorodu je tobak. Popol-brat mu
pravimo. Zato ker žalostni nasledki tobaka ni¬
kakor ne dosegajo žalostnih nasledkov alko¬
hola, a so vendar dosti hudi. Prepirov in pobo¬
jev tobak ne provzroča, greha in dušne škode
tudi ne kaj prida, nagle in nesrečne smrti tudi
ne; pač pa napravi dosti škode na zdravju
in p r e m o ž e n j u. Alkohol in tobak hodita
navadno roko v roki. Vsak pijanec je navadno
tudi tobakar, in tobakarji ga navadno radi pi¬
jejo; seveda izjem ne manjka.

91

Tobakarija je nepotrebna razva¬
da in neumna potrata. Kako človek po¬
stane tobakar? Zakaj začne kaditi? Iz prevzet¬
nosti. Otroku in fantalinu »se fest zdi«, če kadi;
misli, da je zaradi tega bogvekaj imenitnega,
Če vidimo pobiča s. cigareto v ustih, kakor
se vedno pogosteje vidi, si ne moremo misliti,
da bi bil to dober otrok; neka predrznost se
mu bere z obraza. Začetkom je človeku nepri¬
jetno, zoprno; a napuh premaga vse. Sčasom
se navadi, da ne more več pustiti, in izmeče
ven toliko, da bi lahko s tem kupil bajto, ako
ne celo palače — za nekoliko praznega dima!
Ljudje nimajo še dovolj davkov; zato si jih
nakladajo še prostovoljno in jih z veliko vda¬
nostjo in natančnostjo nosijo ter mečejo državi.
Ko bi hoteli kakor pri alkoholu tudi tukaj malo
seštevati, koliko zapravi en tobakar na leto,
koliko v celem življenju, koliko cela dežela v
enem letu, v desetih, petdesetih letih — bi do¬
bili skupaj tudi ogromne svote, in videli, kako
velikanske denarje izmeče naš ubogi narod za
prazen nič! Koliko bi se s temi denarji dalo
dobrega storiti, koliko potrebam odpomoči, ko
bi se prav porabili! — Da tudi na zdravju to¬
bak veliko škoduje, rast in moč zadržuje ter
smrt pospešuje, tega ni treba na dolgo raz¬
lagati. Koliko jih je tobak že položil v grob!
Tobak namreč, ali prav za prav nikotin, ki je
v tobaku, je — kakor alkohol — tudi strup.

92

Kako to potrato in razvado prepre¬
čiti?  — Starih tobakarjev ne bomo spre¬
obračali. Kajenje človeku ne vzame moštva
in časti, kakor pijančevanje. Zato starejšim lju¬
dem ne bomo veliko kratili tega »veselja«, če
menijo, da ne morejo prebiti brez njega. Am¬
pak mlade ljudi  napeljevali, da se ga ne
vadijo! To je pametno in potrebno, in nič lož-
jega kakor to. — Ce se ga mlad človek ne pri¬
vadi, ne le ne bo ničesar pogrešal, ampak bo
veliko ložje živel kakor tobakar; da' tudi ve¬
liko ceneje, to se razume. Neprivajenemu še
na misel nikdar ne pride, dočim tobakarja ved¬
no nekaj srbi, neka potreba opominja, dokler ji
človek ne ustreže; in ko ji ustreže, ga začne
opominjati in srbeti iznova. Ker pa v marsi¬
katerih okoliščinah ne more in ne sme kaditi,
ima pogostokrat mesto užitka le premagovanje,
o katerem netobakar nič ne ve. Tobakarija je
torej veliko bolj breme kakor sladkost. Kogar
pred tem bremenom obvarujemo in mu te ve¬
like troske prihranimo, nam je lahko hvaležen.

Zato stoji v našem načrtu: Z alkoho¬
lom vred tudi temu strupu - — vsaj
pri mladini — slovo in vojsko!


Za nameček.

Malo za šalo, še bolj pa za res.

O O O

Šnops pa voda.

(»Zgodnja Danica' 1882, stran 221.)

Šnops:

Sem kapljica ljuba in znana povsod,
krvi sem plač žlahtne, mi žito je rod;
ne tekam po rekah in mlake ne delam;
ne zjedam stanišča, po ptujem ne gledam,
sem mirna in tiha,
ne iščem štempiha,
se pivcu ne silim, poišče me sam.

Voda:

Si kapljica zvita, le dobro poveš,
molčiš pa o hudem, čeravno ga veš :
če plačati mora te vsaki drago,
zato mu še zmešaš možgane nogo;
jer mar to dobrota,
ne ve če sirota

al’ glava in noga se ga še drži?

94

Se bahaš še z rodom, kar ni ti v čast;
te Bog ni ustvaril, ti oče je strast.

Če škode ne de'aš hinavka na polji,
za pivca mar tvojega sreča je bolji,
če glava je gola
in cunja kamžola,

brez cvenka v žepu in bos je s’romak?

Me vsakemu rabiti prosto pustim,
dobrote vsestransko brezplačno delim ;
polje me in travniki radi imajo,
me barke in fabrike dobro poznajo;
in mar ne koristim,
če ribicam bistrim

stanišče — in ž njimi dobrote delim!

Šnops:

Ti voda si mrzla, kdo mara za te?
Gorkote potrebni za mano hite;
težaki, popotniki se te bojijo,
če prideš na mizo, se kislo držijo;
veseli so gosti,
kjer mene je dosti,
le vriskanje, petje je ondi doma.

Voda:

Gospdda in kmetje se mene držč,
ki zdravje, življenje visoko čenč;
me kralji, cesarji na mizi imajo,
je mošnja brez jetke, glave ne prodajo,
jaz žejo tolažim,
nikogar ne dražim,

življenje hranujem vsem božjim stvarem.

95

Šnops:

Al’ zame gospodi ni čisto nič mar?
Saj ravno gospodi donašam denar?

Če pivci so moji navadno s’romaki,
nedolžen sem revež, sami so bedaki,
ker pamet in vera
povesta, da mera

potrebna je vsikdar, v pijači tembolj.

Voda:

Govori to drugim, če slušal bo kdo!
In kaj porečejo,,če pivci zvedo?

Že zdaj ne popraša previdni po tebi,
duha c’lo po tebi trpi ne pri sebi;
te bojo spoznali,
hinavca pognali,

kotička na zemlji za tebe ne bo.

Če pamet in vero bi ti še poznal
in zmernost v pijači resnično spošfval,
za srečo človeško če bi te skrbelo,
rudeče bi lice v ostud ne gorelo,
bi suše ne delal,
droba ne ujedal,

z nesrečnimi zemlje pekla ne gnojil.

Šnops:

Mi voda ošabna debelo poveš,
da svet si končala, to morda še veš,
poslopja odkrivaš in setev končuješ,
pa s točo in snegom — oh kaj vse vzrokuješ
Pač hude si jeze,
ki mojo presčže,

jaz vjedam počasi, ti oaglo zvršiš.

96

Voda:

Res, mlad si bil rojen, da tega ne veš,
v nesreči navedeni Bog da je vmes,
ki grehe kaznuje in vabi k pokori.

Če upaš še, muha, le dalje govori:
pomisli pa dobro,
zate če je modro,
očitati meni, kar še ne umeš?

Me Jezus na križu zase je odbral,
v skrivnostih presvetih mi službo je dal,
pri maši jaz služim, pri svetih obredih,
sem prva pri krstu, pa tud’ pri pogrebih
jaz duše opiram,
nebesa odpiram;

če zmožen si mislit’, kaj praviš na to ?

Šnops:

Se meriti s tabo nikakor ne smem,
v sramoto da sebi še več ne izvem;
priznati ti moram neštete zasluge
in pota hoditi nadalje vse druge ;
si roki podajva,
prijazno kramljajva,
v miru živiva, služiva ljudem!

Voda:

Prijaznosti s tabo skleniti ne smem ,
prej škodo povrni storjeno ljudem!

So s’rote družine in grunti prodani,
le daleč od mene grdoba ostani;
ti nisi pijača,
strupena si kača,

zakaj me spodrivaš na škodo ljudem ?

97

Vino inoj voda.

Vino inoj voda,

Žlahtne dve reči;

Skoraj brez nobene
Bit’ mogoče ni!

Vino hoče gospod biti,

Voda se mu ne vkloniti, —
Hud prepir med njima je.

Vino:

„Vino se na prodaj
Vozim križem svet;

Mene vsaki hvali
In me hoče imet.

Hlapcam kakor gospodarjam,
Kmetam, kraijam in cesarjam:
Vsem na mizo nosim se.“

Voda:

„Voda jest pretečem
Mesta in vasi,

Se predajat nečem,

Vsak me tok dobi.

Bod’ za prati al za umiti,

Bod’ za kuhat al za piti:

Brez vode ne moreš bit’!“

Vino:

„Res je to, al’ vino
Hočem bit’ gospod;

K sveti maši služit’

Moram jaz povsod.

7

98

Tud’ pri vsaki kompaniji,

Na sedmini in gostiji
Moram jaz na mizo prit’! “

Voda:

„Kaj storiš pa prida
Pjancam vino ti!

Kdor te preveč pije,

Pamet clo zgubi.

Kadar p’janci obnorijo,

„To ti delaš!" te dolžijo:
Kok pa hočeš bit’ gospod?

Voda sem za piti
Zdrava bolj kot ti;

Tega kdor me pije
Glava ne boli.

Z vodo krstjo otročiče
De božje gledajo obličje:
Jest gospa, ti nis’ gospod!

Meni saj ponujat
Se potreba ni;

Kar na svetu rase,

Vse me poželi:

Rože, trave inoj žito,

Drevje, da je rodovito,

Mora voda pomočit’!

Voda jest sem stara
Per šest tavžent let;

Vino j’ Noe vsadil,

Ni te b’lo popred!

Solnce te je hotlo speči,
Mogla sem v pomoč priteči
Kak gospod ti moreš bit’ ?“

99

Vino :

„Če že moraš biti,

Bodi ti gospa;

Kdor me hoče piti,

Modro naj ravna.

Mero naj ima to pravo,

Z vodo mešat me je zdravo,
Al’ — na mizi naj se stri!“

Na prav obrnjene:

Naša zdravica.

Bratci veseli vsi,

Pesem zapojmo mi,
Bistri vodici v čast,

Ki gre najbolje v, slast!

Kadar pri miz’ sedim,
V kupci vodo držim,
Srce se mi smeje,

Oj kak to bistro je!

Kupce nalijmo si,

Ven jo popijmo vsi;
En glažek al’ pa dva,
Čvrsto telo nam da.

Kdor pa pri vin’ sedi,
Tega pa vse boli,
Voda le zdravje da,

Ki ga v seb’ ima.

Če tudi d’narcev ni,
Kaj pa nas to skrbi?
Vrelci vodo dajo,
Bratci, le pijmo jo!


7

100

Starček.

En starček je živel
Na naših gorah,

So prav’li je b’lo na Gorenjskem,
Nikdar ni on držal
Kozarca v rokah,

Zahajal k prijatlom ne pivskim.

Ko ura pa pride,

Ločitve je čas,

On roki si sklene
In reče na glas:

„Oče nebeški glej,

Tega vesel sem zdej,

Da le vodico, vodico sem pil. “

Ko b’ sodov ne blo.

Ko b’ sodov ne b’lo,
Tud’ čepov b’ ne b’lo;
Vodica bi tekla

V majolke samb.

Pa čepek, oh ja,

Odbiti se da,

In vino v majolke

V potokih curlja.

Na mizi stoji,

’z majolke kriči:

„Oj, bratec, le vlivaj
In pamet zapij!"

Še vedno stoji,

’z majolke kriči:

„Oj, bratec, le vlivaj
In zdravje zapij!“

Ne neha! Stoji,

’ž majolke kriči:

„Oj, bratec, le vlivaj
In dušo zapij!"

Nespametni brat
Zaliva si vrat,

Mošnjiček izprazni,
Pod mizo gre spat.


101

Na mizi stoji,

’z majolke kriči.
Doma se pa žena
Z otroci solzi.

Nalijmo vode,

Napijmo se te !

Po nji nas ne bodo
Bolele glavč!

Prememba.

Kaj bi neki vino pil,
To ne more biti.
Zdravje lahko bi zapil,
Znal bi oslabiti.

Grešni svet se je prepil,
Vse pokvaril in skazil.
Alkohol, to ni za nas!
Kaj to briga vas?

Kaj, da bi ne pil vode,
Če že moram piti ?
Boljšega nihče ne ve
Žejo pogasiti.

Kdor bo bistro pil vodd,
Zdravja si končal ne bo.
Pij jo vedno, ne le včas’,
Kaj to briga vas?

Ni treba piti.

jesen’ ni treba piti.

To je najlepši čas.

Takrat nam sadje se smeji
In nam hladi, nam sveži kri.
Jesen’ ni treba piti.

Po zim’ ni treba piti,

Po zimi mrzlo je.

Se zgreješ z vinom kratek čas,
Potem pa pride hujši mraz,

Po zim’ ni treba piti.

Po let’ ni treba piti,

Po letu vroče je;

Čemu bi ogenj vlival v kri,

Ki voda le ji dobro stri.

Po let, ni treba piti.

102

Pomlad’ ni treba piti,

Ker je veselo vse,

Škrjančkov spev in rožni cvet,
Čemu bi s p’jačo kvaril svet?
Pomlad’ ni treba piti.

Zatorej se držimo
In alkohol pustimo!

Vedre glave in zdrava kri,

V njegovi družbi tega ni!
Zatorej ga pustimo!

Bogu se zahvalimo,

Ker nam je pamet dal!
Rabimo umno vse dar!

In ohranimo trezno kri,

Bogu se zahvalimo!

Poliček.

Pivci poličke le radi imajo,

Naj se podira okolu ves svet.

Radi za mizo se zatelebajo,
Kolnejo se in začnejo se dret’,

V žile jim teče, v drobu jih peče,
Mladim in starim glave vrti.

Tam se dekleta cvetoča strapajo,
Delo pusti se ležati na stran;
Ženam solze se na licu poznajo,
Milo zdihujejo noč ino dan.

Pivec pa pije, drugič nalije,

Kupo nataka, do sprazni bokal.

Če ga skrbi in težave morijo,
Žalost, trpljenje in vreme grdo,

Če ga prijatli trpeti pustijo,

103

Vedno s pijačo si meša glavo.

Vince je sladko, teče prav gladko.
Vselej ga zmede in vzame mu um.

Vina ne mara tak dolgo pustiti,
Dokler se more še gibati sam,

Ko mu že začne za dušo zvoniti,
Vedno še sili srce mu tja v hram.
Grob je prezgodnji vinske povodnji
Njega neumnosti tožen spomin.

Žalostne žrtve žganja in vina!

Truplo pač umrje, a duša živi!
Težko bo gledal kdaj božjega Sina,
Kdor se na zemlji pijači vtopi.

Da bi veseli vekomaj peli,

Dajmo poličkom za zmiraj slovo!

Zdravica.

Brez vina, piva, brez žganja
Se hočemo združiti,

Zaveva stara bratovska
Se mora obnoviti.

Na zdravje pojmo bratu brat,
Da bomo vsi veseli!

Znabiti, da je zadnjikrat,

Da skupaj smo zapeli.

Tekoči čas beži ko zver,

Nam kratko da živeti,

In naglo hoče ljubi mir
Nam alkohol zatreti.

Ne dajmo se goljufat
In bodimo veseli,

Znabiti, da je zadnjikrat,

Da skupaj smo zapeli.

104

Sem zmeraj verno ljubil vas,
Če tud’ ni b’io poznati,

Do vas je srce vsaki čas
Gorelo, dragi brati!

Al’ danes dajmo se spoznat’,
Da smo se radi imeli.
Znabiti, da je zadnjikrat,

Da skupaj smo zapeli.

In pride dan in pride noč,
Spet v kolu bomo stali,

In desne roke si drugoč
Ko stari bratje dali.

Vriskali bomo tistokrat
In Bogu hvalo deli:

Saj ni bilo še zadnjikrat,

Da skupaj smo zapeli.


1



DRUŠTVO . ABSTINENt"

priporoča v nakup:

I. zvezek Protialkoholne knjižnice

„Protl nIKololu—brez dvoma!"

Cena zvezku 10 vin.

Društvena znamenja

lično izdelana za moške in ženske
po 1 krono,

I

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

GS

0  708  209

? ? ? ? 9
■ ■ ■ ■ ■

Od istega aisavca le v zalogi Knjižica

Kaj je torej z alkoholom?

z=Q Gr™

Knjižic je še veliko v zalogi in se je
še polovico ni prodalo oziroma plačalo
— v veliko zabavo istega pisavca, ki ima
navrh truda še izgubo.

Vsem prijateljem protialkoholnega gi¬
banja, izobraženim in priprostim, vsem slo¬
venskim krščanskim društvom, Marijinim
družbam itd. bodi priporočeno, da sežejo
po njej in jo tudi razširjajo. — Obe knji¬
žici — ta in pričujoča — se med seboj
spopolnjujeta. Dobiva se v „Katoliški
bukvarni“ v Ljubljani 7za znižano
ceno — prej po 70 zdaj po 40 vin.