гusinins pieuBi i v mtovlrf 1-е »o A, II ..... Ljubljena, petek 15= februarja 1929 Cena 2 » Die, lirehioi nt шохевЫто 40 Dia. (Јг«4аШ*«1 ЫпЬНшмц Knaflova о!ка l> iL 8122. BI 2t. 8124. 812Б to 81M ■ал b«r: AMmndrowa oMt* it Telet «. m C*h«: Кос«ют» «U« L Ü 190. B«k»pM m m тйф, _ Oglui и — Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko СрттвШт«: LJubljana, Pretentava ulica 54. ГеЫоо M 3122. 8121, 8124 812Б la 812& •eMratai «ddelek: Ljubljana. Prefer-nova nlica 4 Telefon M. 2492. fedrniaice MaHber; Aleksandrova ea-«to U ГеМов «I 4» fe4ratatea Celje; Koceoov* ulica 1 TeMo» tt IflU tačunj pri puit tok м vodih; LJok-(jaee M 11.842 Praha čulo «.180; Wtoa »r. 105.241. Ljubljana, 14. februarja. Danes ie bilo otvorjeno zasedanje čsL parlamenta. Kakor znano je dolgi zimski odmor povzročalo vprašanje demi-sije predsednika vldae g. Švehle. Rešitev provizorija. ki je oviral vsako plo-donosno delo vlade in obeh zbornic, je politična javnost sprejela z zadovoljstvom. Vendar je sedaj jasno, da stalnega odlaganja skupščinskih sei ni bila kriva samo bolezen prem. Švehle, marveč so zanj da: povod tudi razna druga vprašanja vi jih je vladna koalicija morala rešiti, predno je hotela začeti z rednim delom. Treba je bilo izgladiti nasprotja med strankami v koaliciji sami in tudi opoziciji dati možnost, da sodeluje v рто-speh države in naroda. Dosedanji ^namestnik predsednika vlade mons. bra-mek temu poslu ni bil kos in je sploh kazal malo volje za koncilijantnejše sodelovanje s socijalistično opozicijo. Čsl. Javnost je s tem večjim zadovoljstvom pozdravila nastop novega predsednika vlade Františka Udržala, ki je po svojem objektivnem naziranju priljubljen fai spoštovan ne samo v vrstah lastne republikanske (agrarne) stranke in pri strankah dosedanje vladne koalicije, marveč tudi pri opoziciji sami. Novi ministrski predsednik je takoj po svojem nastopu uvedel informativne razgovore z zastopniki koalrranih strank in z zastopniki onih strank opozicije, ki imajo konstruktivne poglede na državo, tako da se je videlo, da zvest svojim načelom, išče zlasti nekega pametnega sodelovanja s socijalistično opozicijo. Tudi v svoji izjavi ob prevzetju poslov je Udržal izrecno naglasil pripravljenost za sodelovanje s socijalisti ter jim priznal konstruktivne namene, s priznanjem ocemvši njih prizadevanja. V prvi seji zbornice bo Udržal pred prehodom na dnevni red prečital izjavo vlade, v kateri bo očrtal giavne točke delovnega programa vlade za najbližjo bodočnost. Po izdelanem programu Udržalove vlade se bo zbornica pečala predvsem z vprašanji, ki so po večjem delu že pripravljena, vemiar se ne bo mogla ogniti tudi problemom, ki zadevajo na živahen odpor. Taktika mons. Šramka je bila stalno odlašanje takih problemov, kar pa iih je le še kompliciralo. Pomladansko zasedanje bo razpravljalo o zakonu za starostno zavarovanje, ki je že izdelan do vseh podrobnosti, in v odobritvi zaključnih državnih računov za leto 1927. Težavnejši posei bo imela zbornica vsekakor pri razpravi o stanovanjski zaščiti, ki bi morala biti urejena pred 1. marcem t L, ko preneha dotedanja začasna zaščita najemnikov. Ni verjetno, da bi se dal ta problem rešiti definitivno v tako kratkem času. Sicer je že izdelan tozadevni predlog za podaljšanje stanovanjske zaščite do L 1937., ki v sedanji osnovi še bolj omejuje razpolaganje s stanovanji in znatno razširja dosedanjo zaščito najemnikov, vendar ie zadeva tako težkega značaja, da se bo zbornica morala zadovoljiti s ponovnim pro-vizorijem. Zanj bodo vse stranke, oelotna osnova zakotia pa bi izzvala dolgotrajno debato, ki bi ne bila zaključena do 1. marca, ko preneha veljava dosedanje zaščite. Kompleks vladne predloge predvideva tudi obširno akcijo za gradbo novih hiš iz državnih in občinskih gradbenih fondov, ki bi se tvorili iz stanovskih odstotkov davka na nepremičnine. Ta čisto tehnična zapreka — nedostajanje časa — bo morala za sedaj privesti samo do nekakega provizorija, vendar s tem zakon ne bo odstavljen, ker ga imajo vse stranke kot prvoredno nujnost stalno v evidenci. Predsednik Udržal je trdno odločen, čim manj prekinjati parlamentarno delovanje, zato bo v interesu ekspeditiv-nosti tudi izven parlamenta v stalnih pogajanjih s strankami, da pride vsaka zadeva skoro popolnoma pripravljena pred plenum zbornice. To ravnanje je tudi v interesu agrarne stranke same, ki ima nekoliko zahtev, n. pr. zakon o carini na živino, ki se dado rešiti samo v sporazumu. Izvenparlamentarna pogajanja se bodo vršila na najširši bazi in bodo pri njih sodelovali zastopniki konsumemtov in producetitov, s čimer se bo znatno olajšalo delo v zbornici sami. Vlada povdarja tudi potrebo koncentracije in išče kontakta s socijalistično opozicijo. Ako se Udržaiu posreči, stvori ti še širšo koalicijo, potem odpade potreba po novih parlametnarnih volitvah, ki je doslej vsaka stranka grozila ž njimi, dasi nobena ni bila navdušena zanje. Kakor vse kaže. se politično življenje pod pametnim in prevdarnim vodstvom Udržalovim usmerja v pra-vec resnega sodelovanja parlamentarnih skupin. To pa tndi doka^jje, с'э je predsednik Masaryk, ki je zahteval na predsedstvo vlade Udržala, r эпГ pravega moža za to mesto. Novi ljubljanski občinski svet Dr. Рас imenovan za župana, inž. Sernec za podžupana Stari občinski svet obnovljen z malimi spremembami Beograd, 14. februarja, p. Danes opoldne je bil v avdijenci pri kralju pomočnik notranjega ministra Zika Lazič, ki je pri tej priliki predložil kralju v podpis ukaz o imenovanju novih občinskih uprav v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani Za . župane so imenovani v Beogradu inž. Miloš Savčič. industrijalec v Beogradu, v Zagrebu dosedanji župan dr. Stjepan Srkulj, v Ljubljani pa dosedanji župan dr. Dinko Puc. Občinski sveti so ostali v glavnem nespremenjeni. Kar se posebej ljubljanskega občinskega sveta tiče, minister notranjih del ni osvojil predlogov, ki so jih preko vel. župana stavili tako zvani gospodarski krogi glede imenovanja posebnih zastopnikov v občinski svet. Ostalo je v glavnem pri razmerju, kakor sta ga reprezentirala v bivšem obč. svetu napredni in klerikalni klub. pri čemer je minister deloma uvaževal od vodstev obeh klubov predlagane izpremembe. Od obC. svetnikov bivšega naprednega kluba sta izpadla dva (gg. načelnik Vargazon in inž. Bevec. ki se trajno ne nahajata več v Ljubljani, mesto njih sta imenovana dr. O. Fettich m inž. Ditrich). Vodstvo bivšega kluba SLS je bilo predlagalo obširnejše spremembe m. dr. tudi črtanje bivšega podžupana Jarca ln imenovanie bivšega poslanca Smodeja. Te predloge ie minister le deloma uvaževal. Odklonil je imenovanje g. Smodeja ter je poklical prof. Jarca ponovno v obč. svet, vendar pa ni imenoval za podžupana niega. temveč inž. Dušana Serneca. V celem so bili štirje bivši obč. svetniki bivše SLS izmenjani. Izpadla sta tudi oba bivša komunista gg. dr. Lemež in inž. Gustinčič. Nä njihovo mesto sta bila imenovana tajnik Del. zbornice g. Filip Uratnik in bivši pokr. namestnik g. Ivan Hribar. Noti občinski svet V ljubljanskem občinskem svetu so izmed dosedanjih članov občinskega sveta ostali: Od članov dosedanjega Naprednega blo: ka: dr. Drnlko Рис. odvetnic Josip Türk, posestnik in podietnik Anton Llkozar, nsdučitelj v pokoju Ivan Tavčar, uradnik Delavske zbornice Peter Šterk. treovec Josip Rebek. ključavničarski mojster dr. Joža Bohiniec, ravnatelj OIJZD Franc Rupnik, žel. strojevodja v pokoju Miroslav Urbas. posestnik in trgovec Karel Urbančič. Doštni uradnik Alojzij Lombar. krojaški mojster dr. Josin Klepec, odvetnik Franc Zaic. mesarski nv jster Fran Pišek. železn čar V pokoju dr. Rudolf KroDlvnik. profesor Josip Ambrožič. mesini učitelj Jos p Lovša, posestnik Ivan Vrbinc, posestnik Ivan Mihelčič. elektrik in posestnik Alojzij Potočnik, učitelj Ivan Dachs, gostilnčar in posestnik, dr. Vtnko Gregorič, Primarii (bivSa Narod, gosp lista) Od kluba bivše SLS: Josip Rutar. tiskarniški uslužbenec Evgen Jarc. profesor Janko Jeelič. šolski ravna teli Fran Orehek. hranilničn^ ravnatelj ln pos. dr. Josip Jerič, nrofesor dr. Valentin Rož.č, profesor Josip Olup. trgovec Franc Debcvec. žel. uradnik dr. Josn Pnnfar. knjižničar lic. biblioteke Ivan Krvina, urarski delovodja Josip Rainer, železniški uslužbenec Metod Gohnaier, stavec Edvard Meže. posestnik Josip Musar, mesar in posestnik Miha Krek, novinar Od bivših socialistov: Stanko Li'tar. ttwnik OUZD Ljudevit .Miklošič, železničar o Od bivših radikalov: dr. Vlad mir Ravnihar. odveftv.k dr. Miroslav Lukan, posestnik in veliki župan v pokoju Na novo so Imenovani v občl.iski svet: inž. Duš ar, Sernec kot podžupan dr. Andrei Gosar. b vši poslanec inž. Anton Ditrich, inženjer Gradb. dir. Ivan Hribar, pokrajinski namestnik v pok. Josip Osana, profesor Josin Ba!:Ovec. trgovec dr. Oton Fettich, odvetnik Filio Urafnik. tajnik Delavske ztronrice Izpadli so: od bivšega Naprednega kluba: Ernest Varrrazon. načelnik dr?, železnic n. r. in inž. Lado Bevc. uradn k Gradbene direkcije v Novem Sadu: od khiba bivš« SLS: Franc Pust. tesar in posestnik. Josio Pire, uradnik obhstnega odbora, in!. Franjo Rueh, uradnik obla-stneza odbora. Ivan Llpoglavšek. zasebni uradnk. od bivšejra Delavsko-kmečkenra republikanskega bloka: dr. Milan Lemež, odvetnik. inž. Dragutin Gusfinčč. Nove občinske uprave v Beogradu in Zagrebu Za beograjskega župana je imenovan inž. Miloš Savčič, za za grebškega pa dosedanji žiro an prof. Srkulj Podnačelnik je direktor Prve Hrvatske štedionice dr. Jurai Vrbanič. Vrhu Beograd, 14. februarja, č. Za predsednika občinske uprave (župana) v Beogradu je postavljen beograjski industrijalec inž. Miloš Savčič. Za prvega podpredsednika je imenovan tajnik Obrtne zbornice v Beogradu, dr. Miroslav Stojadinovič. za drugega podpredsednika pa univ. prof. inž. Vojislav Zakina: za kmeta pravnika je imenovan Izidor Protič. V novem občinskem svetu so zastopani vsi sloji prestolniškega prebivalstva. Za gradskega načelnika (župana) v Zagrebu je postavljen dosedanji načelnik in prof. v p. dr. Stjepan Srkulj. Nase čestitke Vatikanu Beograd, 14. febr. n. Vlada je pozvala povodom podpisa spravnih pogodb med Italijo in Vatikanom našega poslanika pri Vatikanu Simiča, naj izrazi zadovoljstvo naše vlade nad novim paktom in novimi pogodbami, ki pomenijo utrjevanje medna» rodnega miru in dobrih odnošajev med na« rodi, kar je od nekdaj podlaga zunanje po» Irtike jugoslovenske države. Izpremembe v diplomaciji Beograd, 14. febr. p. Danes dopoldne je bil v avdijenci na dvoru zastopnik zunanje» ga ministra dr. K ost a Kumanudi. Kralj je pri tej priliki podpisal ukaz. s katerim je imenovan za našega poslanika v В emu in »talnega delegata pri Društvu narodov biv» Si zastopnik zunanjega ministra dr. Iii ja Sumcnkovič. Dosedanji stalni delegat pri Društvu narodov Konstantin Fotič je ime« novan za generalnega direktorja politične» ga oddelka zunanjega ministrstva. Doseda» nji direktor tega oddelka Staša Pelivano» vid je imenovan za odpravnika poslov pri novoustanovljenem poslaništvu v Kairu. Avdijence Beograd, 14. febr. Tekom današnjega dne »o bili sprejeti na dvoru v avdijenci zastopnik zunanjega ministra dr. Kumanu« di, finančni minister dr. švrljuga, novoime» oovani poslanik v Bernu dr. Hi ja Sum en» kovid in novi zagrebški veliki župan dr. Zoričid.' Poslanik Dard odpotoval v Pariz Beograd, 14. februarja, б. Francoski poslanik Card je odpotoval s «implonskim eks-presora v Pariz. Njegovo potovanje je privatnega značaja. tega ie postavljenih 50 občinskih zastopnikov, pri čemur je preko polovice vzetih iz vrst dosedanjega občinskega sveta. Novi zastopniki so vzeti iz vseh krogov zagrebškega meščanstva. Župan Savčič prevzel posle Beograd, februarja, p. Novoimenovani beograjski župan inž. Miloš Savčič je danes dopoldne posetil ministrskega predsednika generala P^ro Zivkoviča, s katerim je imel daljno konferenco, nakar je od^el v občinski urad in prevzel posle župana, čaka ga težka naloga finančne sanacije beograjske občine, ki ima nad pol milijarde letečih dolgov. Reševanje obmejnih problemov z Bolgarijo Sofiia /14. februaria p. Današnji listi poročajo. da je jugoslovensko zunanie ministrstvo določilo delegate za komisijo, k; se sestanp tekom prihodnjega tedna v Pirotu. da reši razna obmejna vprašanja, ki so v zvezi z nedavnim ukinjenjem zapore jugo-slovensko-bolgarske meje. Komisija ima naloeo. določiti način, kako naj se uredi obmeini promet, zlasti pa vprašanje dvo-lastnikov. ki imajo svoja posestva na bolgarskem in jugoslovenskem ozemlju. Ko bo o teh vprašanjih dosežen sporazum, se bo ta komisija pretvorila v stalno anketno komisijo, ki bo v bodoče razpravljala o vseh eventualnih obmejnih incidentih. Od uredtve obmejnih vprašanj je odvjsno. kdai bodo pričela pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe ln za rešitev raznih drugih. deloma še spornih vprašanj med Bolgarijo in Jugoslavijo. Delo na proračunu Beograd, 14. febr. р. V finančnem mini» sfrrstvu se nadaljuje pregled proračunov po» sameznih mdntetratev. Danes je bila k on» čana razprava o proračunu ministrstva pravde. Sedaj je na vrsti proračun minrstr» 9tva za javna dela. O vi&mi posameznih proračunov, kakor tudi o redukciji aJi po» višanju posameznih postavk in kreditov ču» va finančno ministrstvo za enkrat najstrož» jo tajnost. Zagrebška justiiikacija odgodena Zagreb, 14. tebr. n. Ker krvnik Hart' Se vwlno ni prispel v Zagret», čeprav }e ie odpotoval it Sarajeva, Je sodišče odložilo JastifikaoSo Pnpi-6eve tob« в« ne deležen ča*. Otvoritev čsl. poslanske zbornice in senata Ekspoze predsednika vlade Udržala — Udržal je posebno na-glašal potrebe narodne obrambe — Zunanjo politiko bo njegova vlada vodila v dosedanjem pravcu Praga. 14. februarja, h. Danes sta se sestala poslanska zbornica in senat. Otvoritev obeh se je precej zakasnila, ker so čakali na prihod slovaških poslancev. ki bi morali prispeti v Prago z bratislavskim brzovlakom. Teea brzovlaka pa sploh ni bilo. ker iz Bratislave ni odšel niti en vlak. Po otvoritvi poslanske zbornice je imel m nistrski predsednik Udržal ekspoze. ki je trajal približno 12 minut. Večkrat so ga prekinili medklici nemških nacijonalcev. sicer pa je med njegovim govorom vladal mir. M:nistrski predsednik Udržal je v svojih izvajanjih navajal naloge posameznih resorov državne uprave, zlasti je podčrtaval naloge svojega lastnega resora. ministrstva za narodno obrambo. Poslanci večine so več- krat s ploskanjem odobravali njegova izvajanja. Izjava ministrskega predsednika prav za prav ne vsebuje nič novega ter kaže. da se bo današnja vlada držaia programa Švehlove vlade. Kar se tiče zunanie politike, je izjavil ministrski predsednik Udržal. da bo njegova vlada vodila zunanjo politiko oo istih smernicah in po istih načelih kakor dosedanje. Predvsem bo stremela za ciljem utrditve splošnega miru in sodelovanja z vsemi prijatelji in vsemi sosedi Češkoslovaške. Takoj po ekspo-zeiu ministrskega predsednika se je oričela debata, ki je trajala do zvečer. Prihodnja seja bo jutri. Isti ekspoze jc imel ministrski predsednik Udržal popoldne v senatu. Papež o spravni pogodbi z Italijo Največji pomen pogodbe leži v konkordatu — »Po božji previdnosti smo naleteli na moža, ki je bil prost vseh predsodkov liberalne šole« Rim, 4. februarja, s. Kakor javljajo listi je jmel papež sinoči pri sprejemu profesorjev in dijakov katoliške univerze v Milanu nagovor, v katerem je dejal med drugim, da pogodba med Vatikanom in Italijo ne potrebuje nobenega prevelikega zunanjega ali notranjega opravičila. Njen največji pomen leži v konkordatu. ki pogodbe ne samo objasnjuje in opravičuje, temveč jo naravnost priporoča. Papež je pripomnil. da mora priznati, da je Vatikan pri svojih željah glede konkordata tudi na drugi strani našel veliko pripravljenost. Mogoče je bilo treba takega moža. na tyaterega smo po previdnosti božji naleteli, moža. ki je bil prost vseh predsodkov liberalne šole. Zaplembe orožja v tajništvu dunajske soc.- dem. stranke Oblast je zasegla 30.000 patron in večjo množino pušk — Delavsko strelsko društvo je nakupovalo bojno municijo in orožje 'i Dunaj, 14. februarja, g. Tukajšnja policija je danes popoldne izvršila v poslopju »Arbeiter Zeitung« na Linke Wollzeile hišno preiskavo, ker ie dobila ovadbo, da je v hiši zaloga orožja. V poslopju se nahaja tudi razen tajništva socijalistične stranke urad glavnega vodstva republikanskega Schutzbunda ter delavskih strelskih društev. Vodstvo delavskih strelskih društev je dobilo pred kratkim koncesijo za trgovi- Nemski strokovnjak Schacht o reparacijah Pariz, 14. febr. (be.) Kakor poročajo in» formirani krogi, je nemški delegat dr. Schacht izjavil, da države»upnice niso skli» с ab repasracijske konference, da store s tem uehigo Nemčiji, ampak zato, ker je postala revizija Dawesovega načrta nujno potrebna. V ostalem je izvedba Dawesove* ga načrta negotova in bi lahko povzročila v Nemčiji .elo nevaren finančni položaj. Ni nobene pravne podlage za podaljšanje plačilnih obrokov na 62 let. Brez velikega inozemskega posojila, po mnenju Schachta, ni mogoče rešiti reparacijskega problema. Poljska za sporazum z Nemčijo? London, 14. febr. (lo.) Poljska vlada je baje izjavila, da je pripravljena skleniti z Nemčijo pogodbo, s katero naj bi bila zajamčena teritorijalna integriteta obeh držav. Poljska namerava 9 tem demantira» ti trditve generala Grönerja, češ da je gradnja nemške križarke potrebna zaradi napadalnih stremljenj Poljsike proti Nem» čiji. Ženeva, 14 febr. (be.) Društvo narodov je prejelo obširno protestno brzojavko nemškega gornješlezijskega Volksbunda proti aretaciji predsednika Ulitza. Tukovi nasprotniki izključeni iz stranke Praga, 14. febr. h. Na danaänji ae.H iz» vršihiega odbora slovaške ljudske stranke st* bHa poslanca Jurija m Tomanek iz« kljucena h stranke. Kakor znano je po» slanec Juriga v svojem osebnem glasiJu ostro napadel ne samo Tok o, temveč tudi vodjo stranke patra Hlinka. ki mu je oči» tal madžarofilstvo. To je M tudi povod za njegovo, izključitev. Odložitev kronanja albanskega kralja Rim. 14. februaria. č. Listi poročajo, da se kronanje albanskega kral:a n? bo »Tsi'o meseca aprila, temveč šele meseca septembra, ker se prej ne morejo dovršiti vse priprave in se mora tudi Sele ugotoviti način ceremonij kronanja. Znižanje carine na les v Rumuniji Beograd, 14. februarja p. Ritmunska vflada Je znat«) znitžala uvozno carino tra les sn tesne proizvode. O tem so h'!e obveSčetie ttiTa-rantula« in >Moorhenc, ki držita topničarko na površju, da se ne potopi. Iz oHngkonga je odšlo na pomoč več ladij s pomožnim moštvom. Vahabiti pregnani iz Iraka Jeruzalem. 14. februarja, (be.) Potem, ko so bili Vahabiti pregnani iz Iraka, so jdrll v Protektorat Koveit in tabore 5 milj pred glavnim mestom, katero varujejo tri angleške križarke. Iz Indije in Egipta so bila odposlana na pomoč številna angleška letala. Beograjski list o imenovanja dr. Pitamica Beograd, 14. februarja, č. Prva številka nove gospodarske revije »Narodno blagostanje«, ki ga izdaja beograjski advokat Аса Pavlovi6, in ki ji jje urednik prof. beograjske univerze dr. Velimir Bajkič, objavlja o imenovanju novega poslanika za Washington naslednjo beležko: »Imenovanje dr. Pitamica, profesorja državnega prava na ljubljanski univerzi, za poslanika v Washingtonu, smo sprejeli na znanje z mešanimi občutki. Z ene strtni obžalujemo veliko izgubo ljubljanske univerze. Z druge strani pa se radujemo velike pridobitve naše diplomatične službe. Pred Pašidevo dobo so zavzemali te položaje v Srbiji najboljSi možje. Zi» tem je prišla doba diplomatov birokrato»', ljubimcev, pesnikov in salonskih levov. Zvestoba do šefa je bila edina kvalifikacija. Kdor je v času, ko se je šef nahajal v opoziciji, imel poguma, da mu pošilja v prepisu svoja poročila za ministrstvo, je napredoval avijatično. Naš zunanii politični položaj spada med najtežja vprašanja. Naravno je, da bi morali sodelovati najsposobnejši. Diplomatska dolžnost ni več ne špijonska. ne intrigantska temveč čim globlje poajavan*» države, v kateri vrši diplomat svojo dolžnost. Za Am» riko je to prekasno. Tam ni mogoče več ničesar popraviti. Zato bi morda bilo bilje da je gosp. pitamic odšel na kako drug« me«toL< Z jugozapada prihaja topel val Včerajšnja vremenska situacija v državi - У Sloveniji sneg, v Južni Srbiji poplave - Železniški promet - Kritična situacija v Beogradu Beograd, 14. februarja, p. Ostra zima, ki je vladala zadnje dni po vsej državi. je tekom današnjega dne znatno popustila. Mrzli val. ki je pri nas povzročil nenavadno hud mraz. odhaja proti vzhodu, obenem pa prihaja s Sredozemskega morja topel vaj. ki Je že zajel Južni del naše države ln naše Prl-morje. To je imelo v teh krajih za posledico nagel porast temperature, ki se ie tekom 24 ur dvignila od 15 stopinj pod ničlo pa 4 stopinje nad ničlo. Zdi pa se. da bo ta val za enkrat ostal omejen samo na najjužnejšj del države, kajti v Sarajevu je bilo danes še vedno 21 stopinj pod ničlo, kar predstavlja danes najnižjo temperaturo v državi. V Južni Srbiji je nagla sprememba temperature že dovedla do katastrofalnih posledic Zaradi naglega talanja snega so nastale zlasti po mestih In v nižje ležečih kraiih poplave, ki zavzemajo čim dalje večji obseg. Če bi tudi v ostalih pokrajinah države prišlo do tako naglega porasta temperature, so posledice nepregledne. Zaenkrat pa vlada v severozapadnem delu države še vedno precejšen mraz. Povprečna temperatura znaša 15 stopinj pod ničlo V Sloveniji, na Hrvatskem ln Gornjem Prlmorju še vedno sneži. Vladajoči snežni zameti, katerim so se danes zlasti v Sloveniji pridružili še neštevilni plazovi še vedno onemogočajo reden železniški promet in so prisilili še k nadaljnjim redukcijam vlakov V Beograd danes Iz zapadne-ga dela države, t. J. iz Hrvatske In Slovenije nI prispel niti en vlak razen SOE, ki bi moral priti že včeraj popoldne, a Je dospel šele danes ob 16. z nad 24-urno zamudo. V prometnem ministrstvu se je vršila davi konferenca, na kateri je bila sklenjena še nadaljna omejitev železniškega prometa. Na glavnih progah ostane zaenkrat v prometu samo po en par vlakov v vsaki smeri, na lokalnih ln stranskih progah pa je promet vlakov reduciran na skrajni minimum v okviru uporabnosti posameznih prog. Glede na veliko število pokvarjenih lokomotiv, ki je zadnje dni še znatno naraslo, imajo direkciie nalog, ravnati skrajno ekonomično z razpoložljivimi stroji mi skrbeti predvsem za to, da ne odpove prevoz živil in goriva. Ves drogi tovorni promet naj se ustavi. Zvečer je bil po dveh dneh odpravljen proti Zagrebu prvi vlak. Ker pa je proga med Bosanskim Brodom in Zagre- bom popolnoma zamedena, bo sporazumno z zagrebško direkcijo vozil vlak zaenkrat samo med Beogradom in Bosanskim Brodom. Na progah tiči v snegu še več vlakov. Nenavaden pojav v železniški praksi so številne prevrnjene lokomotive. Da nadoknadi to izgubo, je prometno ministrstvo danes odredilo potreben kredit za nujno popravilo 60 lokomotiv. Tudi v Beogradu samem postaja situacija vedno bolj kritična. Ker je že več d,ni izostal vsak dovoz, se pojavlja vedno večje pomanjkanje premoga in drv. Trgovci so razprodali že vse svoje zaloge. Tudi mestna elektrarna je v krizi. Zaloga zadošča pri največji varčnosti k večiemu še za dva dni Zategadelj je brl danes tramvajski promet skrajno omeien. Tramvaj vozi samo na dveh glavn:h progah Tudi glede razsvetljave ie izdala mestna občina stroga navodila za štednio ker se sicer lahko zeodi. da bo ostalo mesto brez električnega toka. kar bi dovedlo tudi do zastoja v industriji ln raznih drugih obratih. Zagrebški observatorij napovedim snremembo Zagreb, 14. februarja č. Zagrebški meteorološki observatorij je 'zdai opoldne obvestilo. v katerem pravi, da ie pripisati dvig temperature tekom zadnjih 24 иг toplemu valu. ki pritiska iz Sredozemskega -norja Sedan'e vreme bo traialo po vsej prt tik i Se dva dni. nakar Je treba računati s ponovnim dvigom temperature ter г iz-premembo vremena. To pa 1« v primeru, da ne nastopijo nepredvidene vremenske okolnosri W bi položai tyis'ahSale. Poplave v Hercegovini Mostar, 14. februarja 6. Ker piha od vče-raj jug in se je temperatura dvignila za 17 stopinj od —7 do plus 10. so pričele iz vseh višin pritekati vode v doline in se vsa Hercegovina pretvarja v veliko jezero. V mo-starsko mesto teko v potokih umazane vode, Skadarsko jezero zamrznilo Podgorica, 14. februarja, č. Iz Virpazarja poročajo, da je Skadarsko jezero popolnoma zamrznilo, kar .«e ni zgodilo že sto let. Tri zmrznjene ženske na beograjskem pokopališču Beograd, 14. februarja. 6. Na beograjskem pokopališču so policijski organi našli tri docela zmrznjene žene. Dve sta bili že mtrvf iD so ju prepeljali v prosekturo, dočim se tretja bori s smrtjo v bolnici. Redukcije železniškega in poštnega prometa Že odrejeno ukinjenje vlakov ostane v veljavi do preklica — Na novo ukinjeni vlaki — Omejitev v tovornem prometu — Situacija v poštnem prometu Ljubljana, 14. februarja, r. Glede na to, da se situacija v okrilju ljubljanske železniške direkcije tekom današnjega dne ne le ni izboljšalo, marveč so nastala v prometu zaradi množečih se snežnih lavin še večje težkoče. se je železniška direkcija v smislu navodil prometnega ministrstva odločila še za nadaljnje redukcije vlakov in splošnega prometa v Sloveniji. Prvotno za tr» dni določena redukcija 36 vlakov ostane v veljavi do preklica, vrhu tega pa so bili z današnjim dnem ukinjeni še naslednji vlaki: Na progi Marlbor-Zagreb: brzovlak št. 3. (odhod iz Maribora ob 14.35). v obratni smeri pa brzovlak št. 6 (prihod v Maribor ob 14.51). Na progi LJubljana-Rakek in obratno ostanejo do nadaljnjega v prometu samo trije osebni vlaki (odhod iz Ljubljane ob 6.10. 14.13 in 16.03, prihod v Ljubljano ob 7.19, 10.48 in 22.02). Vsi ostaii osebni in brzovlaki se na tej progi do nadaljnjega ukinejo. Tovorni promet je omejen zgolj na prevoz živil, premoga in drv ter onega brzovoznega blaga. ki je bilo že na transportu. Ves drugi tovorni promet je do nadaljnjega ustavljen in bo otvorjen šele, ko bodo proge že toliko očiščene, da bo mogoče vzpostaviti kolikortoliko normalni promet. LJubljana, 14. februarja. V zvezi z omejitvami železniškega prometa se je znatno skrčil tudi poštni pisemski in paketni promet. V področju ljubljanske poštne direkcije je do nadalinjega ustavljeno sprejemanje paketnih pošiljk izven področja ljubljanske direkcije. Pisemska pošta prihaja zelo neredno. Iz Beograda ie po dveh dneh danes prvič prispel poštni voz. ki je pripeljal tudi liste. Opažati pa je. da se je zlasti trgovski svet zelo omejil v dopisovanju in se zaradi sigurnosti poslužuje v večji meri telefona In brzoiava. Telefonske proge so v Sloveniji za enkrat še dokaj v redu kar le predvsem pripisovati izredni požrtvovalnosti telefonskih in brzojavnih uslužbencev, ki z nadčloveškimi napori v mrazu in me-težu popravljajo proge. Avtomobilske poštne zveze so večinoma ukinjene, selska pošta pa je na deželi v krajih, ki so oddaljeni od železnice, zelo omejena. Ukrepi proti draginji in mrazu v Zagrebu V hrvatski prestolnici je zopet ves dan snežilo — Čaj in peči na ulicah — Vsled pomanjkanja kuriva pomanjkanje kruha —• Ostro postopanje proti navijalcem cen Posledice katastrofalnega mraza v tujini Zaloge kuriva in živil so popolnoma izčrpane — Promet počiva in mnogi kraji so odrezani od sveta — Ukrepi oblasti za omiijenje krize Dunaj, 14 februarja g. Položaj na pre- mogovnem trgu se je v zadnjih dneh tako poslabšal da se namerava premog racijo-nirati. Z isto mislijo se bavi tudi Češkoslovaška Poleg pomanjkanja živil, ki se je danes opazilo na centralnih trgih na Dunaju, predi tudi pomanjkanje rotacijskega papirja za liste. Češkoslovaški in avstrijski listi so dobili navodila, naj šte-dijo z rotacijskim papirjem. Dunaj, 14. februarja g Zaradi snežnih žametov, zlasti pri Parndorfu je bil danes ukinjen železnici promet med Dunajem in Budimpešto Vozijo samo osebni v]ak: do Parndorfa Da vsaj deloma vzpostavi promet, se je obratno ravnateljstvo avstrijskih zveznih železnic obrnilo na češkoslovaške oblasti ter jih prosilo za dovoljenje da smejo avstrijski vlaki voziti preko Marchegga Ako bodo češkoslovaške oblasti ugodile tej prošnji, se bo vzpostavil zasilni promet z Madžarsko. Rim, 14 februarja % Kakor poročajo redke vesti. ki prihajajo z Reke- |e mesto popolnoma odrezano od ostalega sveta Snežni viharji onemogočajo promei na cestah tn po železniških progah Ustavljen ie tudi paroplovni promet Ze dva dni ni prispel na Reko noben list in trikaka pošta Dela samo še brzojavna proga V okolico Reke so prišli volkovi iz bHžttflh zasneženih krajev Slovenije. Praga. 14. februarja, h. Mraz je dokaj popustil. Toplomer je danes v Pragi kazal —21. posledice dosedanjega mraza v narodnem življenju pa so še vedno katastrofalne. Pričakuje se racijonalizacija premoga. V premogovnikih sicer redno in normalno delajo, toda transport trpi zaradi kritičnih prometnih razmer. Še vedno se ukinjajo vlaki. Zlasti Bratislava in vzhodna Slovaška sta odrezani od ostale republike. Zaznamovati je več težjih železniških nesreč. V Brnu cestna železnica ne vozi, v Pragi p je nje promet zelo reduciran Ringhoferjeve tvornice v Pragi so danes zaradi pomanjkanja oremo-ga ustavile delo. tako da je ostalo 6000 delavcev brez dela. Dunaj, 14. februarja, s. Mraz le polagoma pojenjuje. Sporočilo, da bo razdelitev premoga mogoče racijonirana. je povzročilo ve-likitnski naval na vse prodajalne premoga. Zaradi pomanjkanja premoga so morali nekateri obrati ustaviti delo To je še povišalo brezposelnost. Obupani Eskimi Kodaj, 14. febr g. Mesto Vardö je po« stalo ena iz mednajtoplejšib točk Evrope. Povprečna temperatura znaša 8 stopinj nad ničlo Med Eskimi vlada velika brezupnoet, ker zaradi pomanjkanja snega s svojimi sanmi ne morejo rti na lov. V mariborski oblasti sneži neprestano Obupna borba vlakov s snežtrmi zameti — Tudi Maribor osamljen? — V Dravski dolini vozijo oreko zamrzie Drave Zimski Junak zagrebške publike Četrturna kopel v ledenih savskih valovih — Oduševljena publika — Zagrebški Ramon Novaro Zagreb, 14. februarja 6. Ves dan nepre-rtano sneži. Temperatura se ie dvignila na 10 stopinj pod ničlo. Snežni metež je bi! popoldne osobito gost in močan. Mestna občina je u&inla nadaljno kidanje snega po zagrebških ulicah, ker so ostali vsi dosedanji napori brez uspeha. Sproti naleta-vajo tolike množine snega, da fe vsak poskus osnažitve cest obsojen na neuspeh. Danes popoldne je vojaška komanda postavila na Jelačičevem tTgu svoje kuhinje. V teh kuhinjah so pripravljali topel čaj ln ga razdeljevali v okusnih skodelicah pa-santo-n brezplačno. Prebivalstvo je sprejelo humanitarno gesto *Oia$ce komande s simpatijami ln zadovoljstvom. Ulični pasa nti so marljivo segali po toplem okrep-čllu. Rdeči križ namerava postaviti slične kuhinje po ostalih trgih. Tekom Jutrišnjega dopoldne se bo vršila v ta namen posebna konferenca delegatov na mestni občini. Ker so pošle skoro vse zaloge drv, so z današnjim dnem razne pekarite prenehal« peči kruh. Lastniki utemeljujejo ta svoj ukrerp s pomanjkanjem kuriva. Tekom popoldneva je prispela v Zagreb pošilja tev 63 vagonov drv, ki so bi H zasneženi na železniški progi v okolici Zagreba Mestno tržno nadzorstvo je naložilo trgovcem v Zagrebu, da smejo prodajati samo po 100 kg drv eni in isti osebi za en dan Na trgih so tudi danes cene vidno poskočile. Na Jelačičevem trgu so danes prodajali majhne zaloge Jak; po 3.50 Din komad. Krompir se je prodajal po 5 Din, ki pa je bi! kmahi tudi po t«i ceroi razprodan. Sedaj je posegla vmes oblast ter bodo oni, ki zahtevajo prekomerne cene najstrožje kaznovani. Danes je mestno tržno nadzorstvo Izdalo objavo, ki г njo poziva vse meščane naj prijavijo tržnemu nadzorstvu vsak primer brezvestnega trgovanja z drvmj In premogom, nakar bo tržno nadzorstvo uperilo proti vsem krivcem kazensko postopanje Tekom današnjega dne so skuSaM neki prodajalci oddejati cepljena drva po 60 par za kg. Bili to ovadeni sod rti Л. Maribor. 14. februarja V mariborski oblasti sneži neprestano Mraz ie malo рорг-stil V noči od torka na sredo je temperatura bla nižja, termometer je kazal —23 С. V sredo zrutraj je kazal toplomer —18 C, do večera pa Je temperatura padla na —14 5 С. V noči od srede na četrtek je znašala temperatura —19 danes zjutraj pa —14 in popoldne —12 C Padavine so bile na?gosteje od srede na četrtek, namreč 12.8 mm dočim so dan preje znašale samo 4.8 mm. Kolikor so popustile nepriHke zaradi hudega mraza, v toliko so se poslabšale zaradi velikega snega. Menda bo tudi Maribor popolnoma odrezan od sveta. Danes dopoldne smo zaman pričakovali že itak reducirano število vlakov. V popoldanskih urah je na kolodvoru vendar nekoliko oživelo. Veliko zamudo so povzročili püazovi na glavni progi med Zidanim mostom in Celjem. Ob 13. uri se je vrnila v Maribor lokomotiva najtežjega tipa, ki ie odšla s strokovnim osobjem in delavstvom v Celje, da očisti progo. Iz Avstrije so vlaki prispeli kolikor toliko v redu. kaliti na avstrijskih progah ni toliko »nega. kakor pri nas. Pač divjajo tam močni viharji. Končno je prispel iz Ljubljane tudi nočni tržaški brzovlak in sicer mesto ob 2.52 ponoči, šele jnpoldne ob 17.20, Morali so ponj v Hoče s pomožno lokomotivo, ki ga Je privlekla na glavni kolodvor. Najtežje so Mariborčani pričakovali )u- Zagreb, 14 februaria n. Ze več dni se je v Zagrebu govorilo o čudaškem kopalcu na ledeni Savi Izvedelo se ie. da gre za dijaka Zečeviča. Ker so nekateri listi poročali da se bo Zečevič tudi danes popoldne napotil k Savi in se kopai v njenih ledenih valovih, se ie kmalu popoldne zbrala na savski obali ogromna množica radovednežev Računa se, da ie bilo prisotnih nad 1500 ljudi Ker je tramvajski promet k Savi ukinjen le vsa ta množica prišla na savsko obalo deloma peš. deloma z avtomobili in d-ueimi vozili: dobro polovico radovednežev ie kljub mrazu. vetru Ir snegu tvoril nežni spol. Ob 2 ie m'ad Zečevič res stopil iz ko palne kabine, oblečen samo v tenko kopn' no obleko. Publika ga ie pozdravila z Trzinci niso brezsrčni КшЧ* Vesti o žalostni smrti cičsnske družine ori Trzinu so se izkazale za neresnične V našpm nrfvftrStvu se le včeraj zglasil šolski upravitel* gosp Anton Arigler iz Trzina in nas naprosil га objavo naslednjega jjojasnila: Poročilo »Jutrat, da ie zmrznila ciganska družina, ki je zadnje čase taborila pri zna meniu Sv Janeza med fternnčami in Trži nom, ni osnovano. Driräina Ste'e dva mo ška in eno žensko, ki ima nekaj mesecev stereea otroka. Zadnje čase. ko i? nastopi! siloviti mraz s snežnim1' meteži. dobivajo cigani gostoljubno zatočišče гю Vmpto^ih hišah. kier iim lirdie postrežejo tudi z jedili in krmo za konjička. Re? so se po vsem okraiu pretečene rini Širile govorice, da je ciganska družina zmrznila v šotoru ter so se pripovedovale razne podrobnosti. Povod ie bil pač ta, da se cigani zadnje dni niso več tako čestn pojavili пя proelem, marveč se rate držali nekaterih hiš. kjer so za pf»čjo našli toplo zatočišče. > (Mi smo poročilo (^žalostni usedi citranske družine dobili istočasno z dveh sicer zanesljivih strani. Op. ured.) Neupravičeno zatnre« fudi v tem nrimeru pada na Trzinre očitek, da nfm^'o 40č'it;a do bližniege Ravno v Trzinu, ki lež' rvb križišču dveh elavnl'i cest, se dan za dnem po javljajo neštevilni benči. ki na nikoli ir nikjer ne potrkajo zn«tnni na vrata. Stnra opravliivosf na rovaš Trzince* še iz rokovnjaških časov. ko so , Trzinci eami mitvlj trpeli zaradi rokomavbarstva tu'Pi individu-jev, je — milo rečeno — zlobna. Trzin se v vsakem pogledu dobro razvija, ljudstvo se % vnemo posveča gospodarskemu, družabnemu in proevetnemo napredku ter ima kot tranji osebni vlak s pošto in časopisi. »Ju-'rovi« naročniki so vse dopoldne oblegali nariborsJco upravo našega lista, toda za--nan Vlak je prispel šele ob 15.. torej s 302 minutama zamude Osebni vlak. ki je odšel iz Lkrbljane ob 8 dopoldne, je prispel v Maribor šele ob pol 18 Tudi koroški vlaki so imeli veliko zamudo. Msd Budimpešto in Vel Kanižo Je promet pophioma ukin?en. dočim ga med Vel Kanižo in Mariborom še vzdržujejo, čeprav s težavo. Гг Maribora so odšli vsi vlaki pravočasno Kako se «m godi na poti. še ni zmatro. Tako velikih prometnih ovir Mariborčani sploh ne pomnijo. Ker še vedno sneži, je pričakovati, da bo v ori hodnih dneh promet še boli trpel Huda zima v Dravski dolini Voda v Dravi je zelo padla in zato tem lažje zamrznila. Tako posebno pri Dravogradu in št. Lovrencu. V Dravogradu, kjer je Drava najožia, je pokrita v dolžini več kilometrov z debelim ledom, da ljudje brez skrbi vozijo tovore e sanmi in drugimi vozili od brega do brega. Dravogradč^.ni so zaradi tega izrednega dogodka zasadili danes v ledu sredi Drave narodno troboiinico. V Št. I/)vrencu na Pohorju pa je Drava, ki je na tem mestu isto-tako ozka, zamrznjena že pet tednov. Tudi tu hodijo in se vozijo po debelem ledu od brega do brega. V občini Činžata je pretekli teden zmrznil neki berač, ki je tu prebival že dolgo. Najbrže je malo vinjen onemogel in v snegu za večno zaspal. ogromnim apla/izom. Zečevič si je bil že prej v zamrznjeni Savi izsekal bazen, preko katerega ie položil železen drog. da bi preprečil, da ga ne bi valovi deroče Save potegnili pod ledeno skorjo. Zečevič je ostal v mrzlih savskih valovih in se kopal nad četrt ure. Nato ie stopil na kopno in se obrisal s — snegom. Občinstvo mu ie prirejalo neprestano viharne ovacije Zlasti damski svet se le ves razvnel za nji «a in ga imenoval zaradi njegovega lepo raizvitega telesa za zagrebškega Ramon Novara po slovitem filmskem zvezdniku Zečevič le obljubil, da se bo Midi prihodnii tede« kopal v Savi in pri--edil ponovno atTakcijo za radovedno za-errb-Sko publiko. УПК" tako tudi dovolj srca in poštenosti. Toliko v pojasnilo, da se po neosnovanem poročilu ne bodo zopet množili očitki na škodo ugl kaniem postalo nenadoma slabo Prinesli so ga iz po-'.taie v vas. kjer pa je umrl na srčni kapi v 50. letu življenja Zapušča vdo« vo Beato. rojeno Badovinac. ter tri odra» sle sinove. Ko se bo vreme zb olj šalo, bodo njegovo truplo prepeljali v Karlovac. Čudna žrtev mrzlega vremena Zagreb, 14. februaria č. Kakor znano. Ie, ko je bil prejšnji k!ero-radika!ski rež m navidezno na višini, v Zagrebu zopet pričela izhaja»' »Narodna Politika-« kot dnevnik Danes objavlja »N. P.«, da bo vsled »izrednih vremenskih razmer« reducirala svoi obseg na 4 strani, češ. kadar bo vreme boliše br. oa tudi list zopet večji Minister dr. Hodža obolel Praga, 14 febr h. Kakor lavtjalo Hstf, te mi-lister Hodža pred dnevi oboM « st bo najbrž»- odpeljal v kako |užm> letovišče Kakor гзгчяу Hajo, ta bolezen ni v nobeni »vezi s politiko Likvidacija bivše Narodne skupščine Beograd. 14. februar}» p." Za tfavnega tJfcvi-datorja btvJe Narodne экорШпе ie imenovan aačefedk йваойпеда ministrstvi Miiorad Pettovtt Manjšine in Ženeva Vsi, ki se zanimajo za manjšinske probleme v Evropi, pričakujejo marčno zasedanje Društva narodov z največjim inateresom. Na njem se bo morajo pokazati, kako stališče bo zavzela ta najvišja mednarodna institucija do tega perečega problema, ki je mnogo kočljivejši nego bi bilo videti na prvi pogled. Doslej je še malo konkretnih vesti o tem, v kaki obliki se bo razpravljalo manjšinsko vprašane v Ženevi Prav tako tudi ni še tasno, kako stališče bodo zavzele posamezne države pri obravnavanju manjšinskih problemov. V toku zadnjih iet so se množile pritožbe. da se Društvo narodov za manjšine mnogo premalo briga in da jt odreklo ravno v tej točki ki je za pomirjenje med evropskimi narodi in posredno med državami ogromnega, če ne celo največjega pomena. To pritožbo je izrekel tudi zadnji kongres zastopnikov manjšin, in ne more se reči, da je ta izjava pri članih Društva narodov ostala brez učinka. Zato se je že o priliki zadnjega zasedanja venti-liralo vprašanje, naj Društvo energič-neje poseže vmes. da ne izgubi zaupanja v še večji meri. Pojavili oa so se še drugi vzroki. Ravno na zadnjem zasedanju v Luganu je prišlo do precej burnega konfl.kta med Stresemannom in Zaleskim. in sicer ravno zaradi nemške manjšine na Poljskem in poljske na Nemškem. V teku prepira je izrekel Stresemann pretnjo. da bo spravil manjšinski problem na dnevni red prihodnjega zasedanja. V zvezi s tem se je razvila dolgotrajna polemika med poljskim in nemškim časopisjem o usodi manjšin v obeh državah; oglasih pa so se v časopisju tudi drugi zelo ugledni tn vplivni državniki z drugih strani. Pri tem so se pokazala nasprotujoča si naziranja v povsem jasni luči in na osnovi teh nasprotij mora pričakovati vsakdo marčnega zasedanja s tem večjo pozornostjo. Poglavitni problem je že v tem. da so na določbe glede zaščite pravic narodnih manjšin vezane samo nekatere države, druge pa prav nič. Zaščita se nanaša samo na one manjšine, katerih državna pripadnost se je odloČila na pariški mirovni konferenci in države so vezane samo v toliko, v kolikor so prevzele garancije za zaščito v mirovnih pogodbah. S tem. da so vstopile v Društvo narodov, niso prevzele morda novih obveznosti, marveč le one in le v toliko, v kolikor tfh vežejo določbe mirovnih pogodb. Vrh tega pa vemo, da tudi povojne mirovne pogodbe ne vežejo vseh držav, marveč nekaterih sploh ne. dasi imajo prav tako znatne narodne manjšine v svojih teritorijih. Spričo tega bo zelo težko za Društvo narodov, naiti tu solucijo, ki bi zadovoljila vse člane. One države, ki doslej v manjšinskih zadevah niso vezane. ne bodo hotele prevzeti novih obvez, kar pa je hkrati že tehten razlog, da smatrajo druge države nadaljnje obveze za enostransko solucijo, ker se s tem ustvarja dvojna mera in se države delijo v dve kategoriii, s pravicami prvega itn drugega reda. Proti temu je javno nastopil n. pr. češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski. S tem pa vrsta spornih zadev še ni Izčrpana. Vprašanje je, kako zaščito bo moglo uvesti Društvo narodov, da ne bo prizadeta suverenost držav: saj je pravilo in praksa da se Društvo v notranje zadeve svojih članic ne vtika. Dalje se bo pri obravnavanju manjšinskih problemov pokazalo, da so si posamezne manjšine zelo razilične med seboj po gospodarski moči. po socijalni strukturi, po kulturni višini in naci-jonalni samozavesti, kar zelo otežuje enotno obravnavanje. V teh raznolikostih je vzrok, da ima lahko normiranje nekega določenega prava pri posameznih mnajšinah zelo različne učinke. Zdi se tedaj, da bo obravnavanje manjšinskih problemov v Ženevi sprožalo zelo burne diskusije in da ne bo mogoče tako kmalu priti do učinkovitih pozitivnih solucij. Nov zakon o kmetijskih kreditih Beograd. 14 februarja č. Minister poljedelstva dr Frangeš je skledi!, da sestavi 6:m prej nov zakon o kmetijskih kreditih. Sporno je samo še. kako nai se uredi glavno vprašanje, to je vprašanje kreditov. V tem pogledu obstojata dva načrta. Po enem načrtu naj bi te kredite podeljevale agrarne dirkcije. Drugi činitelji pa zagovarjajo ustanovi1 ev velike kmetijske banke. Zakonski načrt o kmetijsk h kreditih sestavlja načelnik poljedelskega ministrstva Stojkovič, k; se zavzema za agrarne direkciie. dočim so se vse zadružne zveze itzjavile za ustanovitev kmetijske banke. Promet Jadranske plovitbe ustavljen Su$ak, 14 februarja n. Z danaSnüm dnem je Jadranska plovitba za več dni rfd-nila ves svoj pomorski promet v dalmatinskimi krkanri. Davi sta prispela v sušaško tako s tridnevno zamudo velika parobroda »Salona« in »Beograd« Na vsej vožnfi sta morala narobroda premagati velike zapreke. Potniki so se pohvalno brrazili o osobju na ebek oamikih ter o upravi družbe. W Jima ie šla v vsakem pogledu na roko Hmeljski trg Zatec, 14: februarja h. Tendenca mira. Сем 1300 (to 1600 K£. Naši Kraji in ljudje Vedno nove nadloge zaradi neugnane zime Mraz nekoliko popušča, ne pojenjajo pa zameti — < Grozeča nevarnost plazov in poplav — Beda in žrtve zime nji osebni vlak skupno s snočniim ie prišel v Celje šele ob 12.45. Ljudje so v skrbeh, kaj še pr de. Dovoz hrane v mesto ie zarad močno zasneženih Ljubljana, 14. februarja Snežni metej traja v Sloveniji že tretji dan. Temperatura se je sicer dvignila za nekai stopiai v posameznih predelih Slovenje. tudi barometer se je začel nekoliko dvigati, a vse to še ne vzbuja nade v skorajšnje izboljšanje vremena. Najhujši mraz ie še vedno na Notranjskem in na Krasu V Ljubljani ie danes termometer kaizaJ —15 C teT se okoli 14. dvignil do —10 C. Barometer le zjutraj kazal 755. a popoldne že 757. Edino okrog 10 dopoldne se ie mahoma zjasnilo in za nekaj ur ie posijalo nad mestom zimsko solnce. Ulice so takoi postale živahnejše. Delavci so po mestu hiteli odfcidavat sneg. Toda neu&na-na zima je koj v prvih popoldansk h urah nadaljevala svoio igro. Zopet ie zače) na-btavatj gost sneg. Snežna odeja ie debela že blizu pol metra, življenje teče monotono dalje. Kaj bo. kaj bo? tarnajo ljudje. — Današnjega dne se ie kolikor toliko razveselila edino m'adina: zaprle so se vse IjiAljanske šole. Vremenska poročila feg raznih krajev Slovenije beležijo naslednjo temperaturo (v oklepajih stanje prejšnjega dne): . Bohinjska Bistrica —17 (-17). Kranjska gora —21 (—22), Jesenice —18 (—18). Tr-—17 (_15), Kamnik -18 (-18) Ljubljana gl. kol. —16 (—18). Celje -11 (—14) Brežice —15 (—15), Dravograd-Meža —17 (—19) Maribor —15 (—12). Ljutomer —12 (_16)" Kotoriba —16 (—21), St Janž na Dolenjskem -17 (—19), Novo mesto —11 (—16), Kočevje —16 (—18), Rakek —22 {_25). Neprestano sneži po vsel Sloveniji. Novega snega j« v večini krajev Slovenije padilo nad 50 cm visoko, ponekod pa celo do 1 metra. Brez voznega reda — Danes vozimo brez voznega reda! Vlaki prihajajo v Ljubljano poljubno, kakor morejo m znajo. Sploh bi iih morali kar premrmerirati. BrzovJaki. bi so prej vozli zjutraj, prihajajo sedaj zvečer. Ve-čemiki in nočni vlaki pa so postali jutranjiki in dnevni. Vse je prevrženo! . . . Tako ie danes označil ugleden železn čar sedanji obupni položaj na železnicah v Sloveniji. Železniška zveza med Ljubljano in Trstom ie seveda še vedno prekinjena. Velikanske žamete med Divačo 'n Nabrežmo odkidavajo italijanske ženjjske čete. V Postojni je v torek obtičal tržaški brzovlak in se še ni premaknil dalje. Med Verdom 'in Logatcem se vrši promet samo po eni progi. Nočni brzovlak iz Trsta proti Dunaju ie bil včeraj. 13. t. m. odposlan preko Gorice. Poiibrda in Jesenic. Namesto snoči cb 23.45 ie prispel šele danes ob 8.30 dopoldne v Ljubljano. SOE iz Milana je prispel s 7-urno zamudo v Ljubljano šele ob 14. ves zasnežen ln obdan z ledenimi svečami. Ekspresni vlak ie vozil še precei potnikov proti Beogradu :n Bukarešti. Zaradi žametov se vrši med Verdom in Logatcem promest samo do enem tiru Zelo so ovirali redni potniški womet plazovi med Celjem in Zidanim mostom ki so včerai ob 15.30 zdrčali na progo kar na devetih mestih, ponekod do 40 m na dolgo in 2 do 4 m visoko. Promet je bil zaprt od 15.30 včeraj do danes zjutraj. Iz Zidanega mosta in Celja sta bil- odposlani na kran plazov dve veliki snežni orali z lokomotivami. Obenem je odši'o tja tud večje število železniških delavcev. Vso noč so čistili progo ter do 9. dooo'dne oprostili en t¥. oo katerem se le drnes vršil omejeni potniški promet Iz Ljubljane ie odtšlo na pomoč več delavcev, da so pomagali pri črščeniu drugetra tfra. Poročilo iz Celja Iz Cella nam poročajo: Vremenske razmere so i Celju in okolici še vedno obupne. Novega snega ie do nocoi naletelo pol metra. Vs; vlaki prihajajo v Celje z večurnimi zamudami. Osebni vlak. ki ie odšel snoči ob 17.40 iz Ljibljane proti Mariboru. j p morai zaradi plazov ostati na Z danem mostu, kjer ga ie dohitel današnji jutranji osebni vlak iz Ljubljane. Oba vlaka so strnili v en sam vlak. Izredno visok sneg je nakopičen na progi med postajama Laiško in Rimske Toplice ter pod hribom Linota med Laškim in Celjem. Tu ie ogromen snežni plaz pokril na daleč železniško proso v višini 7 m. Pod vodstvom inženjerjev in železniških uradnikov so progo popolnoma očistili šele danes proti poldnevu. Ljubljanski jutra- cest minimalen. Mestp je bilo danes od 13. dalje brez eiektričnc«a toka Z največjo naglico so se začeli ljudje preskrbovati s petrolejem in svečavo. Ob 17. je bil električni tok obnovljen Vse take neprilike vzbujajo med prebivalstvom upravičeno bojazen pred hudimi kalamjtetami. Težkoče beograjskega brzo-vlaka Beograjsk; brzovlak, ki b bil moral priti včeraj ob 8.12 zjutraj v Ljubljano, je imel na poti silne težkoče. Snoči ie po hudih naporih privozi do Zagreba, kjer ie moral »počivati«. Pozno v noč so ga odpravili proti Ljubliani. Pri Brežcah Da ie zopet obtičal v snegu. Кет na kolodvoru Brežice primanjkuje delavcev, da bi sneg sproti odkdavali. se ie šele danes zjutrii posrečilo progo toliko očistiti, da je brzovlak lahko nadaljeval vožjno oroti Zidanemu mostu. V Ljubljano ie prispel ob 14.05. Pripotovalo ie z niim večje štev lo Ljubljančanov, ki so se po opravkih mudili v ZagTebu ali Beogradu in so bili deležni mučne anabaize skoz; burjo in mraz. Eni so bili na poti že od ponedeljka . . л OSE. ki ie že v oonedeljek zvečer za-nustil Beograd in bi bil moral priti v Ljubljano v torek ob 8.10 zjutraj, ie prieoei šele snoči ob 22.30 S tem ie dosegel rekord celih 44 ur. ki pa jih ie bila razen zime kriva tudi nesreča pr Batajnci. Preteča nevarnost pred plazovi Bled. 14. februarja Kakor javlja gozdar na Mrzlem Studencu (1214 m nad morjem). grozi velika nevarnost suhih plazov. Na že zamrznjeni sneg so se nagrmadile debele plasti svežega pršiča. Nevarnost plazov je zlasti velika v severnih triglavskih stenah. V nedeljo ie bilo na Mrzlem Studencu izredno mrzfo. Termometer je kazal —38° C Dnevno se giblje temperatura med —22° do —30° C. Divjačina mnogo trp; .Veliko število srnjadi ie poginilo. Gozdarji so našli tudi že zamrznjene divje peteline. Jesenice. 14. februaria. V gorah grozi nevarnost velikih plazov. Na Jesenicah ie padlo do 25 om novega snega. Temperatura danes popoldne —IIе C. Železniški promet je zelo oviran Vlaki prihajajo skrajno neredno Tudi domača živina zmrzuje Letošnja zima povzroča kmetovalcem ogromno škodo. Velike množine krompirja 'n tudi drugih živil so smrznile. Iz raznih krajev pa prejemamo tudi poročila, da zima pričenja ugomibljati domačo živino, ki pogimia v mrazu in zaradi prehlada Mno-го je že pog nalo mladih prašičkov za rejo. ponekod na je kmetom ugonobila zima ves prašičji zarod. En sam primer: posestniku Janezu Martjnčiču v Jazbinah Dri Sv. Jurju pod Kumom ie ponoči zanrznio kar 9 prašičkov, starih 1 dan. Zmrznil v hlevu Iz Smartma pri Litiji nam poročajo: 65 te>t starega Gobca so naši v Razborškovem hlevu zmrznjenega. Revežu ni bJo več PO: moči in so ea odpeljali v Smarsko mrtvaš nico. Rajnki Gobec ie živel precei let v šmarski okolici, koder je hodi na dnino: dobrodušni možak je bil povsod dobro znan. V Šmartno se ie naselil iz okolice Pristave na Štajerskem, kjer ie bil doma Ni mej stalnega bivališča. Usodno noč je dobil prenočišče v Razborškovem hlevu. Mož Da se ie najbrže premalo odel. tudi njegova obleka ie bila revna. In tako ga je ponoči ueonobH mraz. Grozeče pomanjkanje na deželi Iz Domžal nam pišejo: V Ladstätterjevi tovarni slamn kov že 14 dni počiva obrat, ker ni moeoče dobiti premota za nadomestne stroje Mlinščica, ki poganja mnogo žag in mlinov, ie docela zamrznila. Mlinska kolesa so obdana z debelimi ledenimi oklepi. Kmetje morajo kupovati moko v trgovinah. čeprav imajo doma dosti žita. Mlinarji so brez dela ter se boje Dreteče katastrofe. Ako ne bo naglega vremenskega preobrata, grozi ljudstvu pomanjkanje. Delo ie povsod ustavljeno in primanjkovati ie že začelo krtiha revnejšim slojem. Med prebivalstvom vlada velik strah pred poplavami, ki bodo nastopile, ako se sneg začne tajati ob naglem vremenskem preobratu. V lovskih revirjih silno trpi dvja-čina. Kmetie pripovedujejo, da ie zadnje cfcni zmrznilo mnogo gozdnih Ptic in гатпе manjše divjadi. Mnogi lovci prihajajo kr- mit divjačino, a burja ia sne« neprestano ovirata redno krmljenje. Važna navodila glede plina Kljub velikemu mrazu do danes ljubljanska plinarna še ni imela pomembnejših defektov zaradi mraza. Oddaja plna je neomejena. Zamrznilo pa je že mnogo pli-nomerov. ki so polnjeni z vodo. Plinomeri nai se zatorej zvečer oblože z dobro ogretimi odejam ali žakldi. Plinarni pri najboljši volji ni mogoče takoj popraviti prijavljene napake, ker je število popravil naTaslo na tako mero. da se delo ne more izvršiti v enem dnevu. Najboljše sredstvo proti zamrznjenju plinomerov oa ie oolnje-nje z glicerinom. Ako je pimomer zamrznjen, nai se poskuša odtajati z vročimi odejam: ali žaklji. nikakor pa ne z ognjem, ker ie to zelo nevarno. Na nekaterih delih mesta pa »zamrzuje tudi plin« v ceveh. Pln namreč vsebuje malo množino vodne pare, ki se konden-zära in končno se voda spremeni v male ledene kristailčke. ki zaprejo pkinu pot. To napako oa lahko odstranijo le plnarnišiki delavci. Ker je zemlja zamrznjena do 1.30 globoko, leže tudi plinske cevi v zmrznjeni zemlji. Lahko se zigodi. da bo občila tudi kakšna podzemeljska cev. Plinarna pros; zatorej vse ljubljansko prebivalstvo, da ii vsak duh do plinu na ulici ali v poslopju TAKOJ prijavi, da se na ta način preprečijo eventualne nezgode. Ako poč' trfinski vod v zemlji, я najde plin pot po kanalih ati kraj električnih kablov na prosto, ker zamrznjena poledenela zemlja ne pripušča uhajanja skozi cestišče Zato ie moeoče. da se plin občut tudi v poslopiih. ki plinske napeljave sploh nimajo. Tudi taki primeri nai se takoj prijavijo plinarni. Primerilo se je že v Ljubliani. da uhajanje plina ni bilo prijavljeno, dasi Je čutila hišna gospodinja uhajanje že 14 dni. Tako postopanje ima lahko za posledico vel ko nesrečo. Mnogo strank pa Je. ki zamrzni en ja pli-nomera nič več ne prijavljajo. Ako se p!i-nomer ne odtaja. se poškoduje in lahko prične iz njega uhajati pln. V letošnji katastrofalni zimi je potrebno sodelovanje vseh. da se preprečijo nezgode, kjer se le morejo__ Življenske potrebe industrijskega kraja Jesenice. 14. februarja Sedaj, ko so na jeseni škem magistratu sklenjeni računi za minulo leto in so nam znane številke našega užitninskega urada, ne bo odveč, ako tudi v »Jutru« objavimo, koliko smo Jeseničani v minulem letu spravili pod streho, da bo slika o življenju tega velikega industrijskega kraja čim popolnejša. Da smo bife vse leto preskrbljeni z mesom je skrbei'o 7 mesarjev, ki so zaklali I0S0 krav in volov. 575 telet. 625 prašičev. 29 ovac in 230 jagnjet. Skupaj torej 2539 živali, ne vštevši številne perutnine, zajcev, koz in doma zaklanih prašičev. Razume se. da smo spričo tako velike množine zaužitega mesa bili tudi strašno žejni, kar nam dokazujejo naslednji podatki o zaužit; pijači: V 38 gostilnah, restavracijah. vino- in žsranietočih ter v emi kavarni se ie popilo nič m?ni kakor 214.076 litrov vna v vrednosti 3.200.000 Din. vinskega mošta 23.613 litrov v vrednosti 236.130 Din. nadalje 98.610 titrov piva v vrednosti 986.000 Din ter navadnega žganja 34-500 litrov v vrednosti 1,380.000 Din. Oslajenesra žganja pa se ie poplo 2.990 l v približni vrednosti 150.000 Din. Skupno se je použilo ne vštevši ra-rnih likerjev m finih vin v buteljkah 373.785 litrov opojnih piiač v vrednosti okroglih 6.000.000 Din. Ako računamo, da šteie občina okrog 6000 prebivalcev ootem oride prav na vsakega občana 1000 Din zapitka. ako oa odštejemo otroke. pripade na vsakega odraslega Drbližno 2500 D:n letno. Občinska trošarina na vse te Dijače ie vrgla 470.610 Din. Seveda ie pri tem pripomniti, da Jeseničani sam; niso tako strašno gladn in žejni da bi brez tuje pomoči zmogli sami v enem letu vse te vetike ko'ič'ne. Upoštevati ie treba tisočere potnike, tujce, turiste, športnike ter precejšen izvoz mesa v sosednie države. Ako pa irooštevamo, da tudi Jeseničani potujejo šrom Slovenije po trgovskih poslih ter da prirejajo iz- Prl glavobolu, omotici, šumenju v ušesih porušenem spanju, slabovolinosti, se-zite takoj po staropreizkušeni «Franz-Josef-ovi» grenčici! Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni povdarjajo. da ie «Franz-Josef-ova» voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špec. trg. Elitni kino Matica Kino Ideal Jutri velika slavnostna premijera. Volga, Volga.. Monumentalno filmsko veledelo slovitega ruskega režiserja V. Turžanskega Film, o katerem govori danes ie vsa Ljubljana. Film, ki bo zasenčil vse doslej predvajane velefilme. Film, katerega je posetilo v Zagrebu v 10 dneh nad 2G.000 oseb. Film, ki se bo radi svoje ogromnosti predvajal istočasno v Elitnem kinu Matica in v Kinu Itfeal lete na vse strani ter si pri tem radi privoščijo dobro kapljico in jedačo, tedai lahko računamo, da ostanejo zgornje številke kolikor toliko neizpremenjene. ZaJostna je pač stat stika glede zaužitih pijač, predvsem glede žganja. Denar z* žganje ie bil v mnogih primerih pritrgan od ust uboge dece kj trpi pomanjkanje in glad in ki v tej strašn zimi prezetbuje zaradi slabe obleke in obuvala ter slabo kurjenih sob. A koliko prepirov in pretepov. bolezni, revščine iln nesreč je povzročil demon ailkohol. o tem kronika molči. Zagorsko pismo Z^gorie. 14. februarja Vem. takole s; predstavlja ta ali ona Ljubljanska srajca, da so sedai v premogovnih revirjih Alailiova nebesa, premog da kar leži po cestah Zagorjani pa da si ga slačimo v žepe in nosimo domov. Kratko in milo: da imamo zakurjen, dobro tem-periran raj. dočim razsaja drugod prava sibirska zima. Mct>š se. dobri bratec! Le zavij se v kožuh, če prideš med nas Di-meče se apnenice ob postaji, ki so t; morda pregnale željo pogledati v naš romantični kotel, počivajo sedaj pod snegom. Berač Francelj. ki se je v jesenski vija-vic; &те1 ure in dneve tam gori ob toplem puhtečem dihu. žvečil tobak, sključen sam vase in svojo revščino, se je živ preselil v mrtvašnico k grobarju Matevžu. Zlati časi. ko se je gre] v steklarski »š rluknji«. so šli s steklarji vred v Paračin. — Kako kai. Francelj? — ga pobaram. Crn. z gosto dlako obraščen obrazek se ne zigane. Le tam globoko v krotkih očeh se nekaj zagiblie. Solza? S tresočo roko seže Franceli za telovnik kakor v zadregi in z otroškim glasom neskončno otožno odgovor: »Tako žalostno! So trau-urig!« Dobri ljudje in ljubi Bog ga žive v letošnji hudi zimi. Zelo slabo se godi delavstvu v tem mrazu. Hriipa je zagrabila z odprto roko. vsak šest; leži. Produkcija in ekspedicija premoga sta že zato minimalni. V Kotredežu je »bergmrmdeljc« že davno sprožil vodo v rov. sesalke opravljajo ogromno delo. še'ezniški tiri so premrzli m gladki kakor steklo Lokomotive opravljajo le tretjinsko delo. V mrzlem snežnem metežu. piskanju in puhanju lokomotiv, brnenju zvoncev premaguje delavec tisoč težkoč. Koliko »huntov« .k: so iztirili, j p treba zavleči nazaj. razbti led. v katerega se sproti рте-tvaria umazana voda. kš curlja n vagonč-kov, pravkar dospelih iz separacije T?m notri prebiva množica premrlih rok mokri premog pri —20е C Le malo časa se utegne pogret ta in oni ob ognju, ki gori in se dimi iz velikih zabojev, ki so postavljeni na prostem ob stavbi. Vse ie zavito v dim hi рато Zrak se trese tla bobne pod stres-llaj; velikih stroiev za čiščenip premoga. žeie®o se zvija tn t>oka v tei mrzfični vro-čeledeni soparic'. Kaplja, ki pade raz trudno čelo. se vjame v obleki — zmrzne. Druga . . stota . . . Misli delavcev venomer uhajajo domov. Beda trka na vrata, otroci leže bolni, treba ie kruha, obleke, čaia. denarja . . . Denarja' iim zven v otooeli premraženi lo-banii. Kruha! kruha! odmeva po dolini . . . RUub temu smo pustovali. kljub snegu, mrazu in onemu strahotnemu odmevu, ki plava t>o naši dolini. Znajdeš se takole na pustni večer v gostilni. pri mizi dobro uglašenih in objestnih kvartačev. V sosed- nji sobi so se vrtile razposajene šeme v ceneni obleki iz krep-papirja. starih obr-njenh sukenj. zastrte s preperelimi tančicami Dočakal sem po'moči. Zacvilila so tedaj v tečajih vežna vrata, mrzlo je šinilo v separe. Za hip smo onemeli. Vstal sem in stopil v vežo. da pozdravm. Tam je stal in me čakal Zazrl sem se van.i. Čr-nordeč. živalski, z izrastki in rumenobelimi bulami skažen obraz me ie zrl Čeljust, ki je segala od ušesa do ušesa, je štrlela z belimi, polomljenimi zobmi preko brade. Stegnit! sem roko v pozdrav Sunkoma so se tedai odprla cvileča vrata, mrzel dih je šinil v vežo. Ze me je zagrab i za desnico, me krohotaje potegnil za sabo v snežno noč. Skozi temne rove. polne umirajočih črvov, po neskončnih kasarnah, natrpanih živega gnilega mesa. skozi dm. ogenj in led ie šila divja gonja vse tja v pepeiničnc jutro . . . _ N. Adamič. Čuden dan pogreba Ribnica, 14. februarja — Zupan je obračal. Bog pa obrnil! Ta-, ko so v sredo govorili Ribn čam in se niso mogli ubraniti nasmešku kljub žalostnemu dogodku, ki se ie primeril pustne dni v Ribn'ci. Ribniški župan ie bil. kakor vsi drugi župani, prejel od višji* ob'asti sporočilo, da je zabranjeno pokopavamie pusta, kajti РП tem običaju razposajena' kai radi Prekoračijo meje dostojnosti in žalijo cerkev in njene obrede. To se je tu pa tam dogajalo tudi v Ribnici. Baš zato ie ribniški župan kai strogo zabičal svojim občanom, da bo vsakdo, k; bo pokopaval pusta, strogo kaznovan. Ali usoda se včasi kaj rada pošali hi prikazuje najbolj tragične dogodke v kom'čni luči. V Otavcah pri Ribnici je užival svoi zasluženi pokoj bivš; ribniški sodni sluga g. Andrei Pust. Letošnja huda zima tudi njemu ni prizanesla. 75-letni starček je pred kratkim zbolel. Usoda je hotela, da ie za-tisnil oči oretečen-- ponedeljek Ni preostalo drugega, kakor da ie bi! pogreb določen za peoelnico. Prvi komični prizor na račun tega dogodka se ie odigral baje v župnišču. ko je cerkovn k sporočil žuon;ku. da bo letos on moral na pepelnico pokopati Pusta. 2trpn:k le do'go mislil, da se cerkovnflk šali. dokler koncem koncev le ni uvidel. da bo treba res na pepelnico noložit- k večnemu počitku blagega starčka Novica se ie kmalu raznesla po vsej Ribnici in na račun županove prepovedi so šaliivi Ribničani \ svojem neodoljivem humorju pogruntali ta in oni dovtiD. Smeh ie Dos jal celo skozi zasoVele oči mnogih i>oko.in;kovih prijateljev. ki bodo kai težko pogrešali blagega Andreja. Prekrasno! Ganljivo! Sveta laž Pretresljiva drama materinske ljubezni nd otročke udanoisri. Predstave ob 4.. pol 6., pol 8 in 9 Tel. 2124. Elitni Kino Matica. Kulturni pregled Repertoar Narodnega gledališča у Ljubljani LJUBLJANSKA DRAMA (Normalen začetek ob 20. nri, izpremembe označene.) Petek 15.: zaprto. Sobota 16 ob 15.: Lepa Vida. Dijaška ored- »tava no zniž. cenah Tzven Nedelja, 17.: ob 15. Кгојабек junaček. L'«d- ska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 18. Volpone. B. Torek, 19.: Zaprto. UI'BI JAN'SKA OPERA (Normalen začetek ob pol 20., izpremembe oznaüene.) Petek, 15.: Pri treh mladenkah. B. Sobota. 16.: Carmen. Gostuje g. Iličid. Tzv. Nedelja, 17.: ob 15. Bajadsra. Opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Tzven. _ Ob pol 20. Beg iz Seraja. Premierski abonma. Ponedeljek, 1R: Zaprta Torek. 19.: Tosca. Gostuje g. IliCid. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17.: ob 20. Operno koncertni večer Zameričeva -Neral if-Ži vko. CELJSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 17. ob 16.: Jesenski manever. Ob 20.: Bajadera. Gostovanje Mariborčanov. Is ljubljanskega gledališča. Premijera opere >Beg iz Seraja« je preložena na nedeljo 17. t m. — Četrtkova operna predstava se je morala odpovedati, ker gospa Wilfanova ni mogla zaradi prometnih motenj dopotovati iz Zagreba. — Dilaštvo se opozarja na sobotno predstavo Cankarjeve »Lepe Vide« v drami, ki se bo dala po izredno znižanih cenah. Drugo gostovanje tenorista g. Ljubiše Ili-čila r Ijnbliftnski operi bo v soboto dne 16. t. m. v Bizetovi »Carmen«, kjer bo pel vlogo Don Josea. Naslovno vlogo Carmen bo pela ga. Thierryieva, Mihaelo gdč. MajdiCeva. Es-camila g. Primožič. V ostalih vlrvrah: ga. po-lifeva in gdč. Spanova ter gg. Rumpelj, Grba, Mohorič in Janko. Dirigira kapnlnik g. Stritof. Predstava izven abonmaia. Konrert Artura Rnbinsteina odpovedan. Zaradi obolelosti pianista Artura Rnbinsteina se Je njegov ljubljanski koncert odpovedal. Nov datum bo pravočasno obiavlien, za že kupljene vstopnice pa se denar vrne ^ Gostovanje Lj. Iličiča v operi »Manon« Včeraj zvečer je kot gost prvikrat v naši operi pel g. Lj. ТШ6. stari, dobri na? znanec, partijo sina dee Grleuxa v operi »Manon«. Manon ]e bila naštudirana, morda ne ravno za to priliko, vnovič in to prav vzorno, Naslovno vlogo je pela gdč. Majdičeva, kar je bilo za naše domače operno življenje morda še zanimivejše kot gostovanje g. Iličiča. Gdč. Majdičeva me $e s svojim, v resnici presenetljivim napredkom prav razveselila. Težko partijo je zlasti pevski abeolvirala brez težave in velike treme, odlično d i spon i runa ter Je podala Manon tudi igralski poglobljeno. Počasi, a sigurno se dviga in zdi se mi. da je moja dolžnost opozoriti publiko, ne da bi hotel morda gostu odvzeti prvenstva včerajšnjega večera, tudi na njeno prav lepo kreacijo Manon. G. Iličiča je publika spreve-la s toplim aplavzom tako na sceni med igro. kot pred zastorom. Pozdravljala ga je kot dobrega, milega znanca in kot Jjubeznjivega. simpatičnega pevca, ki je svoio partijo odpel z malim, a prijetnim, zvočnim, rutmiranim glasom. Obširno poročilo o njegovem gostovanju si pridržujjem ob eklepn vseb treh (Tosca. Carmen) njegovih nastopov. V »Mignon« so sodelovali še gg. Primožič. Mohorič, Rumpelj, Janko Itd. Z živahno in smiselno igro ter petjem so pripomogli k lepo zaokroženi in visoko dostojni predstavi Posebno treba podčrtali izvrstno naštudirani orkester. Onero je vodil g. Neffat, režija p« je bila Poličeva. Manon 'e bila v radio-sve» prenešena po mikrofonu in to je tudi zaslužila. __—č. Dre razstavi v Zagrebu. V zagrebSkem salonu Sira sta razstavila Miljenko Gjurlč svo jo zbirko Ikon In tkonostasov In Ante Китай slfke v olju in akvarele. Zanimiva je zlasti Gjuričeva razstava, ki pričuje, da se je ta umetnik, doslej znan le kot grafik, posvetil novi slikarski disciplini — cerkvenemu slikarstvu. Koncerti Zikovega kvarteta r Sloveniji. Komorni kvartet Zika pripravlja zopet koncertno turnejo po Sloveniji. Trenutno so določeni koncerti v Ljubljani, Celju in Ptuju. V Ljubljani bo konrert s popolnoma novim sporedom v ponedeljek dne 25. L m. Vilharjeva proslava v Samoboro. V Samo-boru se je vršila v nedeljo slavnost v spomin skladatelju F. S. Vilharju. Priredilo jo je on dotno pevsko društvo »Jeka«. Gostovanje Ivonne Gall in Joslja Roga-tsehewskega v Zaarebn .fe določeno na dnn 17., 18. in 21. t. m. Odlična Člana pariške »Opere Comique« bosta nastopila v »Tosci«, »Manon« in »Lohengrinu«. pesmi Ante Tresirt-Pavičiča. Po daljšem premoru ie hrvatski pesnik dr. Ante Tresič-Pavičič (bivši jugoslovenski poslanik v Washingtonu) izdal novo zbirko svojih pesmi z naslovom »plavo cviječe«. Tretja številka »Nove Evrope« prinaša med drugim članke >0 slobodi« (L. Popovič). »Novcr stanje« (K. Mašič), »pred zoru velikih dana« (spomin' Duš. Semica na dogodke 1. 1908). »Jugoslovenska omladina и Pragu, pre dvadeset godina« (N. Skerovič). V znanstvenem pregledu piše L Brihta o sintezi amonijaka, I. Zubovič pa o našem gozdarskem gospodarstvu. Emil Treval umrl. V pragi je umrl čeSki pisatelj Emil Treval, s pravim Imenom dr. Vaclav Walter. Po rodu Moravaa, je v svo- Jih prvih spisih realistično opisoval ljudsko življenje na Moravskem. Pod vplivom francoske literature je postal simbolist: ker je bil po poklicu zdravnik, mu je simbolistično-dekadentna forma omogočala čisto svojevrstno literarno izrabljanje zdravniškega znanja in izkušenj. Tako so nastali njegovi romani in novele, ki segajo globoko v skrivnosti človeškega animalnega življenja in kaže jo v simboličnem žaru divjanje strasti in borbo duha s telesom. Rad se je poglabljal tudi v zašle čase in iskal ondi silnih poedincev in pretresujočih dogodkov. Spisal je tudi nekaj dram. T reva lovi najbolj znani spisi so: »Za tistih časov«, »Antika«, »Na pragu Ka-naana«, »Credo«. Jubilej češkega arhitekta, šestdesetletni-co je slavil eden največjih čeških arhitektov sedanjosti, Kamil Hilbert, ki je pravkar restavriral katedralo sv. Vida na Hradčanib v pragi. Slovanska bibliografija Leva Tolstega. Slovanski seminar Karlove univerze v Pragi pripravlja zbornik bibliografije Leva Tolste ga med slovanskimi narodi. Tu bodo našteti vsi prevodi Tolstega v slovanske >ezik« ter študije o njem v posameznih slovanskih literaturah. Tako se bo zbralo in pregled n«. uredilo gradivo, ki bo Sele omogočilo sintetična študije o vplivu L. N. Tolstega na slovanske narode. Slovensko gradivo яа ta zbornik le pripravil dr. I. SI e b 1 n g e r. hrvatsko rjr. I. Badalič, srbsko Uroš Džonič Zbornik bosta uredila J. Horak in prof. Ljackij. _ Domače vesti • Iz Šolske službe. Strokovna učiteljica na gimnaziji v Knjaževcu Sen«kovi6eva je premeščena v Ljubljano kot učiteljica za ženska ročna dela na ljubljanskih srednjih Šolah. • Pravilnik za bolnice. »Uradni list« objavlja v 15. letošnji številki pravilnik za bolnice, ki ga je predpisal minister za narodno zdravje na podlagi zakona o ureditvi sanitetne stroke Ln o čuvanju narodnega zdravja. • Pošte ne sprejemajo paketov. Direkcija pošite in brzojava v Ljubljani Je vsem poŠtam naročila, da do preklica ne smejo sprejemati pakeftov za kraje izven naše direkcije, ker so zaradi snežnih žametov nastale velike prometne težkoče. • Poštna hranilnica ln državni uradniki. Prejeli smo: Vse kaže, da hoče država napraviti iz Poštne hranilnice svoj centralni denarni zavod, ki bo ne le zbiral prihranke ln davke državljanov, temveč bo tudi poravnaval obveznosti države napram njenim upnikom in nameščencem. Zdaj naj bj se napravil tudi poskus, da Ы se tistim nameščencem, ki imajo pri Poštni hranilnici čefcovni račun, mesečna plača enostavno prip;sala v njihovo dobro in bi uradnik potrebne vsote sproti jemal iz svojega računa. Morebiti bi celo kak dinar obvisel za prihodnji mesec. Poznamo vse ugovore slabo plačanega uradništva proti takemu denarnemu prometu brez gotovine, toda če se moderni poslovni pro-me* razvija edino v tem pravcu. je verjetno, da bi vedno večji krog uradništva začel irvidevati nedvomne prednosti takega poslovanja. Id bi bilo tudi v nemalo korist državi sami. • Razpis učnega mesta na državni dvo-razredni trgovski šoli v Celju. Po odloka minstra za trgovino ln industrijo od 21 decembra 1928. se razpisuje mesto učitelja (suplemta, profesorja) za srbohrvaščino in nemščino na imenovanem zavodu z nastopom v H. semestru šolskega leta 1928/29 Za mesto se jemljejo v poštev le: 1. kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete; 2. kandidati, ki so dovršili višjo pedagoško šolo. Ti poslednji se imenujejo za prva tri leta, ako je to njihova prva služba, za začasne predmetne učitelje ln postanejo stalni šele po položitvi izpita za učitelja trgovskih šol. Prošnje, opremliene po S. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, nai se naslovijo na ministrstvo trgovine jn industrije v Beogradu, vložijo pa do 25. L m. pr ravnateljstvu državne dvorazredne trgovske šole v Celju. • Zaščita Zagreba proti poplavi. Minister za kmetijstvo in vode dT. Frangeš se mudi v Zagrebu, kjer je sklical konferenco v zadevi regulacije Save. Na konferenci so razpravljali o vprašanju zaščite Zagreba v primeru poplave. Določen je bil načrt, po katerem bo država skupno z mestno občino v najkrajšem času začela г najpotrebnejšimi deli, da se obvaruje mesto poplav. • Uspeh naše rojakinje v tujini. Dne 22. Januarja t. 1. se je vršil svečan sprejem naše rojakinje ge. dr. med. Božene Kole alj - Kowalewske v ugledno varšavsko društvo za medicinsko vedo »Societas medica varsaviensis«. Čeprav le to društvo za srtoJetja mlajše od krakovske akademije za zdravniško znanost, le vendar v zadnjih časih združilo v svojem okrilju vse najslavnejše poljske učenjake na polju medicine in daleč nadkrililo 600-letno krakovsko akademijo. »Societa medica varsa-viensis« ima za smoter razvoj in izpopolnjevanje medicinske vede. Člani društva morejo postati domači in Inozemski zdTav-nfki, ki so z delom in peresom prispevali k razvoju medicinske znanosti. Naša rojakinja Je doslej napisala sedem znanstvenih del v slovenskem in poljskem iezrku. Mladi slovenski učenjakittji, katero tudi prištevamo k svojim sotnsdnicam. čestitamo iskreno k zasluženemu priznanra. ki ga je dosegla med bratskim poljskim narodom. • Najlskreneje se zahvaljujem gosp. Stravsu, trgovcu v Skofji Loki, za poklo-njmifc 200 Din. Aleksander Toman. • Nalezljive bolezni v Sloveniji. Po uradnih podatkih je bilo v ljubljanski oblasti 31. januarja bolnih za nalezljivimi boleznimi: za hripo 723 oseb. za ošpicami 133, za Skrlatimko 34. za davico 19. za ti-fuznimd boleznimi 8 ln za šenom 6 oseb; v mariborski oblasti pa: za škrlatinko 23 oseb. za ošpicami 39, za vnetjem priušes. tre slinavke 14, za bripo 12. za ti branimi boleznimi 8, za davico 7, za šenom 3 In za noricami 1 oseba. • Poskus samomora zaradi Uubimčeve-(t Vsiljevanja. Pred dnevi se ie vršila na Dunaju senzadjonalna sodna raziprava. Žena vseučilišikega asistenta Leopoldina N. Je Imela pred poroko razimerje z nekim Francem Jarcem, ki Je baje rodom Slovenec. Jarec je bil zaradi vloma obsojen na večKetmo ječo. V času, ko ie Jarec sedel v joči, Je Leopoldina poročila svojega sedanjega moža. Zakon je bil srečen, toda Jarec Je pisaril lz Ječe ognjevita ljubavna pisma, v katerih je prosil Leopoldino, naj mu ostane zjvesta. Po prestani kazni je Jarec storil vse, da bi obnovil svoie prejšnje razimerje, ln gospa Leopoldina je podlegla. Ker pa ji Je Jarec stalno grozil z razkritji, ni LeopokHnl preostaialo drugo, kakor da je vložila proti Jarcu ovadbo zaradi izsiljevanja. Jarec Je bil obsojen na deset mesecev težke ječe. Ti dogodki so na Leopoldino tako vplivali, da je te dni zapustila stanovanje svojega soproga in najela malo sobo v nekem hotelu, da bi se ustrelila. Namera se Ji le izjalovila. ker revolver ni fupkcijoniral, a usoda le vendarle hotela, da Je Ьйа peč v sobici pokvarjena zaradi česar Je nesrečnico omamil Iz peči uhajajoči ogljikov monoksid. Hotelsko osobje jo je našlo opasno zastrupljeno ter jo dalo prepeljati v bolnico. • Pri ribolovu se Je ponesrečil v Bjelini pri Šibeniiku Mate Radič, 33 let stari se-Ijak, ki je bil v torek pripeljan v šlbe-niško bolnico. Radič je lovil s pomočjo mine, ki Je predčasno eksplodirala ter nesrečnemu ribiču odtrgala obe roki in ga tudi po obraz« hudo poškodovala. Zdravniki dvomijo, da bi mož okreval • Smrt v vodnjaku. V selu Povranika pri Šibeniku so našli te dni utopljeno v vaškem vodnjaku 20 let staro Dano Tikače-vo. Ponesrečenka je bila epileptična in je brezdvomno padla v vodnjak zaradi napada božjasti. • Obledele obleke barva v različnih barvah ln pllsira tovarna Jos. Reich. * Zimski šport krepi telo. toda izpostavlja nevarnosti občutljivi t eint posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: Elida Creme de chaque ln Coldcream 328 Iz Ljubljane u— Davčna uprava za mesto v Ljubljani poziva ponovn o vse pridobit i ni zavezane osebe, ki izvršujejo v njenem območju kako podjetje obrt ali samostojen poklic, da vlože predpisano davčno prijavo za leto 1929 najlkasneje do 28 t m.. In sicer osebno ali priporočeno po pošti Kdor ne vloži davčne prijave v navedenem roku, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, ako pa prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku s dni. pa 10% osnovnega davka u— I. državna gimnazija v Llubllanl začasno zaprta. Ravnateljstvo I. državne gimnazije v Ljubljani javlia svoiim učencem. da bo zavod zaradi mraza zaprt do ponedeljka 18 t. m. u— Vse šole v LJubljani zaprte. Prosvetni oddelek mestnega magistrata v Ljubljani'' Je v sporazumu s prosvetnim Šefom velikega županstva in z načelstvom mestnega fizikata odredil, da se zapro vse IjiAljanske osnovne, meščanske, javne in zasebne šole ter vsi mestni otroški vrtci od 15 do 22 februarja ker mastni magistrat ne more dobavit1 šolam ootrebnega kuriva kar ga je pa še na razpolago v plinarni- se da na razpolago strankam k; nimajo kuriva niti za kuho. Če bo potreb no. se bodo šole zatvorile še za nadaljnja dobo. u— Zadušnica za velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem. Danes te miniuio 40 dni od smrti velikega kneza N. Nlkolajevi-ča. Društvo ruskih oficirjev v Ljubljani obvešča javnost, da se bo vršila v nedeljo 17 t. m. v pravoslavni kapelici po službi božji zadušnica za velikim knezom Nikolajem Nikolajevičem. u— Ceskoslovenskä Obec v Lublnnl. V sobotu. dne 16. t. m. o osmč večeT ve Zvezde prätelsky večer na poč est Senu A Balatky, reditele Chvätala a Dra. M i n ä f e. Spolčhdme na hojnou učast u— Zatvornlce v Gruberjevem prekopu so se morale zaradi nastalega ledu odpreti. Zaradi tega je voda padüa tako. da Je sedaj med nio in ledom prazen prostor. Svarimo hoditi na led, ker le nevarnost udora zelo velika, in sicer na Gruberjevem prekopu kakor tudi na Ljubljanici ia njenih pritokih. u— Stanje mestnega vodovoda. Glavne cevi mestnega vodovoda so v splošnem dobro ohranjene in kljubujeta mrazu. Po hišah je mnogo vodovodnih cevi zamrznjenih in deloma razpokanih. največ na periferiji mesta. Vzrok tiči v tem, кет stranke puščajo čez noč vodovod zaprt ln zato voda v njem zmrzne. Delavci mestnega vodovoda so neprestano na poslu pri zamrznjenih odroma počenih ceveh. Glavni vodovd na Karlovški cesti, ki Je bil pokvarjen, je pričel redno furtkcijoni-rati v torek ob 16. Prav tako vodovod na Dolenjski ccsti. Včeraj se je pokvaril vodovod na Opekarski cesti. Defekt je bil po štirih urah popravljen. u— Kidanje snega. Mestni občini Je letošnji sneg v veliko breme ln nadlogo. Občina je morala zopet najeti več brezposelnih delavcev, da kidajo sneg. Dobiti delavce pa je zelo tefko. ker Je večino brezposelnih najela železniška uprava za kidanje snega na kolodvorih. u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske: Danes skupna pevska vaja mešanega zbora. Obvezno za vse člane. Odbor. u— Lutkovo gledališče Sokola L na Taboru bo priredilo v soboto ob 20. posebno predstavo za odraslo Članstvo in prijatelje z izredno velikimi luftkami. Vprizorila se bo izvirna igra v 3. dejanjih »Španski princ v ujetništvu«. Za mladino ta igra nI primerna. Za kritje stroškov se sprejemajo prostori prispevki. Po igri prijateljski večer. Za mladino pa bo predstava v nedeljo ob 15. in 17. Izvajali se bosta igri »Razsipnik« in »Lažni grof«. Vhod vedno iz Vrhovčeve ulice. u— Ustanove vdovam ta sirotam državnih nameščencev. Hranilwi in posojilni konzorcij javnih nameščencev in vpoko-jeoev v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5-1, razpisuje za leto 1929. Iz slklada Ivana Rostana 15 ustanov po ЭОО Din za nafted-nelše vdove in sirote po državnih nameščencih. Prošnje naj se pošljeio na upravni odbor konzorcija do 30. aprila 1929. Prosilke naj prošnjam prilože od župnijskega ali občinskega urada dokazilo, da so res ubožne ali pa zaradi bolezni In onemoglosti nesposobne za pridobivanie. u— Ravnateljstvo državnega konserva-torija In šole Glasbene Matice iavlja staršem gojencev, da se pouk vrši nemoteno I na obeh zavodih. u— Na trgu primanjkuje krompirja ln jajc. Zaradi snežnih metežev le na ljubljanskem trgu nastopilo velrko pomanjkanje krompirja ln jac. Včerai na trgu gospodinje niso mogle dobiti niti enega jajca. Mestna občina je na pobudo organov trž- nega nadzorstva odredila, da se nakupi za prvo silo večda množina jajc. Posrečilo se Й je za prvo silo dobiti okoM 1000 jajc, ki se bodo te dni na trgu prodajala posam-nim strankam, in sicer po pet komadov (komad po 2 Din). Pokrenjena je tudi akcija za nabavo večje množine krompirja, ki se bo prodajal po zmernejših cenah raznim strankam. Na Vodnikovem trgu je bik) včeraj postavljenih okoli 30 stojnic, na katerih so prodajali največ zmrzlo repo, kislo zelje, zeljnate glave ln krompir, ki ie bil takoi pokuplien. u— Odbor srbske pravoslavne cerkvene občine v Ljubljani se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k lepemu uspehu letošnje svetosavske proslave. Posebno se odbor zahvaljuje spoštovani gospe dvorni dami Franji Tavčarjevi, da je izvolila prevzeti častno predsedstvo damskega komiteja; prav tako vsem cenjenim damam, ki so sodelovale v dam-skem komiteju, ki je mnogo pripomogel do tako častnega zaključka prireditve. Nadalje se odbor zahvaljuje pevskemu zboru Krakovo - Trnovo in njegovemu pevovodji g. Mirku Premelču. g. prof. Emilu Adamiču in njegovemu pevskemu zboru, učiteljicam ge. Angeli Kravosovi in JeH?ni Vri-šerjevi za trud, ki sta ga imeli z dekla-matorji. uredništvom lJutM;ansikih dnevnikov za pozornost in slednjič vsem sodelujočim v odboru in izven njega. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem in posevkom prireditve. Odbor ne bo i>oš:t.ia! posebnih zahval in prosi vse. ki so kakorkoli pomagali pri proslavi, da si osvojijo to njegovo zahvalo. — f>dbor srbske pravoslavne cerkvene občine v TJvbliani. u— »Svetnik« na Šentjakobskem odru. »Pritisni na gumb in prikaže se ti svetnik v svoji pravi luči.« Pisatelja sta res pritisnila na ta gumb in sta z žgoč;> satiro v humorisfični oW ki ožigosala razmere v raznih dntštvih ki imajo na svo em nra-poru z zlatom uvezeno besedo »morala« Občinstvo vabimo, da s: ogleda to vefc-zabavno satiro. Vstopnice so od danes popoldne na razpolago v trgov ni G Miloša Kamičmka (pren Sterk) na Starem trgu u— Plesna vaja S. O. Preporoda danes v Areni Dvorana dobro zakurjena. u— Namočena polenovka vsak petek pri »Bobenčlku« Sv. Petra cesta 15 348 n— Huda nesreča pri smučanju. Včeraj popoldne se je pripetila na smučarskem terenu poleg Brda težja nesreča, katere žrtev je postal 17 letni dijak Zvonko Zidar, stanujoč na Dunajski cesti št 31. Zidar je odšel zgodaj popoldne v družbi tovarišev s smučmi proti Večni poti. kt'er se je ustavil na bregu nad Brdom, ki nudi zelo dober teren, posebno za smučarje začetnike Smučal se je že dalje časa in ker so ga očala ki Jih zaradi slabe;, vida vedno nosi. ovirala, jih je slednjič spravil v žep. Nato si je smuči zopet navezal ter se spustil nizdol po bregu. Zaradi silne brzine in mraza pa so ga oči nenadoma močno zaskelele in nesrečni dijak ie fcigulbivš; smer. priletel z vso silo v deblo drevesa, stoječega ob strani izvoženega smuškega tira. Zidar je zavpit nato pa se sesedel z nevarno in krvavo rano v sneg poleg drevesa. Tovariši smučarji so Zvontou takoj prihiteli na pomoč ln ga dvignili Iz snega. Skušali so mu ustaviti kri in so mu rano adrgnili s snegjom. Odtpefli so mu smuči in ga nato spravili do Večne poti. Od tam je nekdo pohitel do Podrožnika ter iz ene tamošnjih vil telefonično obvestil o nesreči rešilno postajo. Na Večno pot je takoj pridirjal rešilni avto, ki je ponesrečenca naložil in ga v največji naglici odpeljal v bolnico. Tamikaj so konstatirall. da je Zidarjeva rana precej nevarna, še večje zlo pa je, da Ima ponesrečenec pretresene možgane. Za mladega ponesrečenca se je takoj zavzeto več zidravnikov ln Je upa«, da nesreča za dijaka ne bo Imela usodnejših posledic. u— Nesreča zaradi poledenelostl. Ko Je odhajala šteparica Olga O., stanujoča v Šiški, v sredo ob 6. zjutraj v LJubljano v služI», ji Je na železniškem prelazu ob Bleiwelsovj cesti nenadoma spodrsnilo. Med padanjem je vtaknila levo nogo med tračnici, kar Je Imelo za posledico, da se Je poškodovala še huje In ni mogla usta ti sama. K sreči Je privozil mimo neki voznik, ki jo Je naložil na voz ter io odpeljal г a stražnico, odkoder so telefonično pozvali rešilni voz, da jo je odpremil v splošno bolnico. Nesreče zaradi poledenelosti so v mestu vedno pogostejše, kar ni čudno, zakaj sneg naletava sproti ln le hodnike tudi pri največji pazljivosti le težko sproti čistiti. u— Nezgoda zaradi splašenega konja. Hlapec Avgust Renče je vozil predvče-, rajšnjim z enovprežnimi sanmi po Celov-' Ski cesti iz Šiške proti mestu. Usoda Jc hotela, da Je nekemu mirno vozečemu vozniku padel z voza neki zaboj, česar se je Renčefov konj tako prestrašil, da je poskočil ln zavil vstran. Pri tem so se sani nagnile ln Renče je padel v sneg. Konj, ki je zdivjal, je potegnil sani čez njega ter zdirjal proti kavarni »Evropi« kjer ga je ustavil stražnik Josip Benalič. Renče se je izkopal te snega precej poškodovan na nogah in rokah ter Je moral poiskati zdravnišlke pomoči.__ Prve posledice prehlada so hri-pavost in kalcij. Tc neprijetne pojave odstranite brzo s IKRESIVAl Ponesrečena gozdna delavca. Včeraj dopoldne so pripeljali v Ljubljano v bolnico dva ponesrečena gozdna delavca, in sicer Ivana Verbiča iz Martinhriba pri Logatcu ter Jožeta Setničarja iz Prekmur-ja. Ivan Verbič je bil zaposlen pri spravljanju hlodov iz gozda v dolino, pri čemer mu je spodrsnilo in ga je hlod potegnil v dolino. N®ka veja ga je medtem oplazila po obrazu in mu hudo poškodovala levo oko. Setničarju pa je hlod poškodoval roko in mu pokvaril tudi par reber. Iz Maribora a— Ljudska univerza. Predavanje Inž. Vereščaka o gospodarskem staniu Rusije, ki bi se imelo vršiti v petek 15. t m. zaradi obolelosti predavatelja odpade. V ponedeljek bo predaval vseuč. prof. dr. Vouk o temi: Ima И rastlina dušo? a— Amnestija na mariborskem okrožnem sodišču. Kakor doznavamo. je bilo do sedaj ustavljeno kazensko postopanje po amnestiji z dne 6. L m. v petih tiskovnih procesih Nadaljuje pa se kazensko postopanje v dveh tiskovnih zadevah. a— Pogreb Vladimirja Premroua» V mrazu in snegu so položili včeraj v tako trag i čn h okoliščinah preminulega glavnega postajnesra blagajnika Vladimirja Pre-mroua na pobreškem pokopališču k večnemu počitku Velik sprevod pokojnikovih stanovskih tovarišev pod vodstvom postajnega načeta ka g Stefina tn načelnika mariborske progovne sekcije inž. Lebna ter številnih sorojakov iz Primorja in drugih prijateljev ie tvor i i zadnje častno spremstvo Koriporativno so se pogreba udeležili tudi pevci in godbeniki »Drave«, da izkažejo zadnjo čast svojemu tovarišu, aeune-rnu predsedniku, ustanovniku in častnemu članu Ob odiprtöin grobu se ie poslovil od pokojnika postajenačelnik koroškega kolodvora g. Ivan Mohorko. ki se je spomnil pokojnikovih zaslug za razširjenje slovenske pesmi v Primorju in Mariboru. Pevsko društvo ^Drava« ie zapelo »Blagor mu. k se spočije«, godba pa ie zasvirala v zadnje sovo. Mrak je že legel na zemljo, ko se ie ob vznožju Pohorja na popolnoma zasneženem pokopaJišču zaorl гтоЬ. v katerem ie našel svoj zadnji skromen dom mož. k: se ie umaknil iz življenja pod vtisom težke odgovornosti in ob č gar tragični usodi je sočustvovalo vse mesto s prizadeto rodbino. ji— Iz mariborskega gledališča. Opozarjamo ponovno na plesni večer Erne Kovačeve v soboto 16. in na operno koncertni večer Zamejičeva - Neralič - Zivko v nedeljo 17. t m. Abonenti. ki vzamejo vstopnice že pri dnevni blagajni, imajo pri tej predstavi popust. a— Zopet dovolj plina. Preskrba Maribora s plinom je zopet normalna. Sicer so še vedno težikoče pri proizvajanju, ker zrrrrzuje na nakaterih strojih voda in je tieba uporab ti mnogo toplotne energije za tajenje ledu. Vse druge napake v plinovodih so pa odpravljene in ne preti več pomanjkanje plina, če ne bo v bodoče nenadnih nevarnih zaprek. a— Mariborski tre ie prazen. Mariborski trg. ki je scer zelo debro založen, je bil včerai skoro prazen. Okoličani niso prinesli ne mleka in ne iaic. kar ie imelo za posledico, da so bile mariborske gospodinje brez najpotrebnejših sirovin za kuhinjo. a— Mestni avtobusni promet. Da se ne skrči prehedo zaloga bendna, ki ga ima mestno avtobusno podjetje samo še za 14 dni, se od danes naprej vrši avtobusni promet v mesru na progah 2. 3. 4. 5 in 6 samo do 19.. na progi pa samo do 20. dočim so doslej avtobusi vozili na treh progah do 21. V okoliškem avtobusnem orometu vozijo avtobusi roipet samo do Marije Brezja in ne do Dupieka. Progo v Selnico ob Dravi bodo danes izvozili, včeraj so pa rdel 'oior! Kino Dvci! Sls с er nese m Dve rdeči roži LIANE НАЮ LA JANA Kdor mora pfafevati davke pridobnino rentnino a*li družbeni davek, nujno potrebuje Zakon o neposrednih davkih s poštnino 16 Din. Pravilnik za izvrševanje zakona o neposrednih davkih (s poštnino Din 62.—. Brez obeh ne more pravilno napovedati svojih dohodkov. Oba je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v LJubljani Prešernova ul. 54. 3van gizovičar trgovsko vrtnarstvo " Ljubljana. KolezlJska ul. 16 oriporoča svoje bogato opremljeno vrtnarstvo kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove 4a razDolago ima tudi spomladi sadike najžlahtneiših cvetlic tn vsakovrstne zelenjave. Nasaditev vrtov in balkonov, 'zposojanje dekoraefisk h dreves za Diese In dr. Maročila lz dežele se Izvršuje« točno in solidno. Letošnja Špecijaliteta sadike «Cbabaud nagelčki». Danes na splošno zahtevo!I! Film ki govori akoravno je nem: „WINGS" Ob 4., '/48. in 9. uri. Telefon 2730. KINO »DVOR. prodrli do Slov. Bistrice in bodo danes, če ne zapade nov sneg, vršili reden promet med Mariborom in Slov. Bistrico. Med Konjicami in Celjem ?e promet normalen. Za-metena pa je proga med Slov. Bistrioo in Konjicami. a— Falska elektrarna. Zaradi velikega snega in žametov so Mariborčani in okoličani v skrbeh za električni tok. ki ga dobivajo iz falske elektrarne, katera je v j>ri-meru zamrznjenja Drave izpostavljena veliki nevarnosti. Ravnateljstvo elektrarne je dalo v pomirjenje prebivalstva našemu poročevalcu naslednjo informacijo: Trenutno Maribor in okolica nista izpostavljena nevarnosti ukinjenja električnega toka, vendar Je bila elektrarna prisiljena zmanjšati tok tovarni v Rušah in rudniku v Trbovljah. Maribor in okolica dobivata električni tok kakor doslej. Dravo pokriva ledena skorja do 30 km v smeri proti Koroški, kar še ne ograža falskega jezu, pač pa postanejo lahko usodne ledene mase, če nastop! nenadoma hižno vreme. a— Sprememba posestL Urar Ignacij Jan Je prodal zasebnici Ani Martinovi iz St. lina za 155.000 D:n hišo št 5 v Vojaški ulici — lizidor in Roza Benko sta prodala trgovcu Frarru Božičku in njegovi ženi Tereziji iz Sipodwie Idrije za pol milijona dinarjev hišo .št. 9. na Metjski cesti. a— Iz ljubosumnosti le hotel v smrt. V Bistrici pr Limbušu so ob vinu in godbi slavili Kurenta Rajanja se ie udeležil tudi mlad zakonski par. Zenka ie ugajala tudi drug;m mladeničem in n odrekla, ko so io prišli prosit za ples Njenega moža, 27-letne«a delavca F. J iz Ruš ie popadlo ljubosumje Odšel ie iz krčme in si zasadi nož v srčno stran prsi. Rešilnš oddelek ga le odpeljal v mariborsko bolnico. h Celja e— Redna občinska seja bo danes v pe tek ob 18. v posvetovalnici na mestnem magistratu. Na dnevnem redu bodo razna poročila odsekov Seja je v smislu skleda bivše koalicijske večine proglašena za nejavno. e— Popravek. V včerajšnji notici pod naslovom »Mali ogenj« se je primerila neljuba napaka ki kvari prav; smisel notic«. Gorelo nI v Narodnem domu. temveč v Celjskem domu. kjer se je kurila dvorana za večerno maškerado. e— Tečaj za avtogensko varjenje kovin zaključen. V sredo je bil v Celju zaključen 14-dnevni strokovni tečaj za avtogensko varienje kovin, ki sta ga sporazumno priredila Zborniica za TOI in CePsko slovensko obrtniško društvo. Tečaj ie obiskovalo 34 mojstrov, pomočnikov in vaiencev. Na zaključnem sestanku v salonu hotela »Bell vol« so bila udeležencem izročena potrdila o obisku tečaja. e— Smrtna kosa. V celjski mestni ubož-nici je umrl 69-Iettr' občinski ubožec Lu-dovik Bizjak. V Prešernovi ulici št. 17 je včeraj zjutraj umrl nadfaktor Mohorjeve tiskarne Ivan Kolenc v starosti 70 let. V celjski javni bolnici pa je včeraj zjutraj umrla na posledicah hude opek^ne 3S-!e*na Antonija Radoškova, dekla iz St. Jurja ob Taboru. Radoškova je doma iz Kaple vasi. e— Celjsko mestno gledališče. V nedeljo 17. t. m. bi imelo v tukajšnjem mestnem gledališču gostovati mariborsko gledališče z dvema operetnima predstavama, in sicer popoldne z opereto »Jesenski manever«, zvečer pa z »Bajadero«. Predstavi pa se ne bosta vršili. Mestno gledališče je po me stu razširilo letake, na katerih utemeljuje odpoved predstav s pomanjkanjem kuriva. Predstavi sta preloženi na nedoločen ugodnejši čas. Kupljene vstopnice veljajo za prihodnjič. f? ' iHif» i— Pogreb po ovinkih. Na Spodnjem Lo» gu, naselju na desnem bregu Save, ki ga loči samo ozka struga od vasi Save, ležeče na levem savskem bregu, je umrla ga. Ana Verbova, 84letna vdova po znanem »Pe» triku«. Pogreb iz Spodnjega Loga se je do» sedaj še vedno vršil tako, da so se poslu» žrli broda, ki jih je prepeljal na drujjo stran. Včeraj pa se je zgodil pm primer, da so morali pokopati rajnko go. Verbovo po ve* likih ovinkih. Pogreb je šel iz Spodnjega Loga do Litije — zaradi opasnih ledenih plošč, ki jih nosi seboj Sava, ni mogoč pre» hod preko reke z brodorn — tamkaj po mostu na drugo stran in na savsko pokopa» lišče. Pogrebci so morali napraviti zaradi posledic sedanje zime več urno pot namesto par minut, ki jih rabijo običajno od Ver» bove hiše do savske cerkve. i— Ovire na potovanju. »Kakor bi bila mobilizacija ali pa najhujša vojna, tako je sedaj s potovanjem«, komentirajo ljudje, ki morajo na pot z vlakom, pa imajo po več« urne zamude. Včerajšnjega dijaškega vla« ka, ki pride ob 6.30 v Litijo, ni bilo. če» prav ga je naše diiaštvo vztrajno čakalo do 11. ure dopoldne. Ko pa je vlak prišesl po 11. uri in so sedli potniki v vagone, se je na stroju nekaj pokvarilo, tako da so dijaki končno morali iti le domov namesto v mesto. Iz Tržiča б— Podmladek meščanske Sole priprav« lja Spicarjevega »Pogumnega Tončka«, ki ga bo vprizoriT dru-go nedeljo 24. t. m. Na to mladinsko predstavo opozarjamo že da» nos. б_ Zdruieni diletantje Sokola in Si'obo» de bodo priredili v nedeljo 17. t. m. zabav» no igro »Dobri vojak Svejk« na Svobodi, nem odru v Tržiču. Naslovno vlo-eo bo igral g. Jaka Vehovec, eden najboljših tržiških igralcev. Druße vloge so v rokah gg. En« gelsbergerja, Vidmarja, Zecha, Stoparja. Mare Smolejeve in drugih. »Dobri vojak Svejk« bo tudi v Tržiču žel veliko po. hvalo, ker je izvrstno pripravljen. Tržiško občinstvo naj torej ne zamudi p«riiike za dobro zabavo! 6— Mraza ne bo konec. Na pustni torek je kazal toplomer zjutraj 19 C pod ničlo. Popoldne je začelo zopet mesti Suhega pršiča je zapadlo kakih 20 cm. Burja vleče in dela velike žamete. Dosedaj se je vršil šolski pouk še v redu, če bo pa to vreme бе nekaj časa trajalo, bo Šolam zmanjkalo kuriva in jih bo treba za nekaj časa za» preti. Priporočali bi, da se na osnovni šoli v prvih razredih pouk kolikor mogoče skr« či in nastavi začetek pouka vsaj na pol de» vetih, če n« na devet, da se lahko ot roci č. ki, od katerih imajo nekateri po celo uro hoda m več, od dolge poti vsaj pošteno odpocijejo. Iz Zagorja z— Slab sejem. Polonin sejem, ki se je vršil v soboto, je bil slabo obiskan. Zaradi mraza je bilo prignane le malo živine, ka* tero so pokupili trgovci in na tovorih več vagonov. Kramarje, ki se vedno v velikem Številu udeleže tega sejma, je ostra zima tako prestrašila, da so ostali doma. z— Smrtna kosa. V soboto je nenadoma preminul 70!etni upokojeni rudarski paz» cik g. Jakob Zabovnik v Toplicah. Na zad» nji poti je spremljalo mnogo občinstva pri« ljubljenega moža, ki je skrbno odgojil več otrok. Blag mu spomin! z— šolski pouk ukinjen. Zaradi velikega mraza je šolski pouk ukinjen do prihodnje srede. Z Jesenic s— Otvoritev nove kavarne na Jesenicah. Te dni je v lastni hiši na Jesenicah otvorila gospa Irena Goijaikova kavarno, ki ima ponosen napis »Pariz«. Kavarna ima več sob m separejev ter ie urejena moderno po vseh higije-nskih predpisih. Kai varno je začasno vzel v najem Doima-tinec gosp. Lasan. s— Skrlatinka se pojavlja. Котад se Je netoo-Bko polegla španska bolezen, ki Je hudo razsajala med tukajšnjim prebivalstvom in za katero so oboleli v več primerih vsi družinska člani, se h pojavila Skrlatinka, ki hudo vznemirja družine s številnimi otroci. Minule dni }e ljubljanski rešilna avto odpeljal več otrok v splošno bcihrico v Ljubljani. Nekaj družin je zaradi te bolezni oblastveno kontumaciranih. s— Predpustovanje na Jesenicah. Letošnji кгаФкг predpus; je glede prireditev daleč zaostajaj za prejšnjimi leti. Izredno hud mraz, bolezni, k.i budo razsajajo po našem kraju, visöke oblastne takse, pomanjkanje električne luči io druge ncprilike so manjše plesne prireditve skoro popolnoma zatrle. Med bolje uspele prireditve fcerjemo lahko ples jeseniškega gasilnega d rustva an pervs&ega društva »Sava*, ki sta se vršili pri Pancairjm, ples tovarniških ga&ilcev, ki se je vršil pri Jelen« in ples nameščencev KID, ki se }e vršil v Kaašni. Najleipše pa je bi! obiskan Planinski ples, ki ga je priredila »Skala« pri »Jelenu«. Iz Ptuja j— Novost za Ptuj bo tečaj že povsod zelo razširjenega mednarodnega pomožne« ga jezika »Esperanto«, ki se začne v sobo» to 16. t. m. v gimnaziji. Pojasnila in pri* jave v trgovini tiskovnega društva. Sokol Godbeni odsek Sokola l. Zaradi po» manjkanja kuriva odpadejo do nadaljnje« ga vse vaje pihalne godbe in orkestra na Taboru. — Kapelnik. Sokol l. na Taboru javlja svojemu članstvu, da je umrla s. Pavla Zorman, ki jo spremimo na njeni zadnji poti v petek 15. t. m. ob pol 1б. izpred hiše žalosti v Florjanski ulici 23. — Odbor. V Sokolskem domu v Trbovljah se je vršilo v ponedeljek zvečer predavanje go» spod a dr. Bajiča o vojni in mi-ru. Simpatič» ni predavatelj je podal snov globoko in iz» črpno. Öutili smo, da bi bil najraje razvijal misli še podrobneje, posebno ker je videl, da mu je poslušalstvo verno sledilo; toda čas tega ni dopuščal. Udeležencem ni žal, da so se povabilu na predavanje odzvali kljub skrajno slabemu vremenu in so h v a* ležni predavatelju za njegova logična iz» l-ndel Pczorl Kino -DVOR" Dve rdeči roži po šlager pesmi Zwei rote Rosen - ein zarter Kuss Najboljše najtrajnešje, zato najcenejše! vaj am ja. Prihodnje predavanje Zvene kul« turnih društev se bo vršilo v ponedeljek 25. t. m. istotako v Sokolskem demu, na» kar že sedaj opozarjamo. Snov: Morala m socijalni položaj žene pri raznih narodih in v raznih dobah. Pri ugodnem vremenu pričakujemo večjega obiska. Vstopnine ni. Savezne smuške tekme na Bledu. V nedeljo so se vršile na Bledra smuške tefcme Sakoiakega društva in sfcer za čtone, naraščati in deco. Snežne prilike niso bile baš ugodne, ker Je ves dan po malem natetavail sneg. Tetama članov na 14 km dolgi, vseskozi težajvni pro®, se i« pri-čeda ob 9. uri. Start in oMJ je Ьй v Gradiu pred pekarno Ravnik. Sta.rtalo je 11 tekmovalcev, na cilj prispelo 10. Prvo mesto le zasedel v času 1.21.10 br. Matko Uičar, drugo v času 1.24.26 br. Cd ril LaikoHa, tretje v času 1-26.40 br. Ivo KoktaSj. ostaiü so sledili v ra-zunerocna kra.tkefn času. Tekma naraščaja na 6 km dolgi progi le pričela ob 3 uri. Start in cilj isrtotaim. Startato le 12 tekmovalcev, na ей) prispelo 10. Prvo mesto ije dosegel v času 34.55 br. Miilan Kokaiij, drugo v času 40.02 br. Albert Jemc, tretje v času 40.15 br. Ferdinand Moteur, ostali ka/kor zgoraj. Tekma možikie diece na 4 km dolgi prosi Je pričela ot> 3. uri. Start to cilj istotam. Sta.rtalo je 6 tekmovalcev, na сшђ prispeli vsi. Prvo mesto je dosegel v času 33.10 br. Andrej Vidic, drugo v času 33.50 br. Janez Vidic, tretje v času 34.07 br. Stanko Kokalj, ostali kakor zgora). Pohvali i ti moramo požrtvovalnost vseh tekmovalcev kakor tudi funkcionarjev in jim kličemo: Le tako naprej m drugo leto na svidenje! Spori Športni drobiž Avstrijski nogometni prvak za leto 1928 in zmagovalec v avstrijskem pokalnem tek» movanju Admira bo v kratkem imel svo» jo glavno skupščino. Iz poročila, ki ga pri» pravija tajnik, se razvidi, da je ta klub le» ta 1928. odigral skupno 143 tekem. Dose» gel je 91 zmag, 30 krat je bil poražen, 22 tekem pa je ostalo neodločenih. Goldife» renca v vseh teh tekmah znaša 469 : 228. Od vseh teh tekem je prvo moštvo odigraš lo 46, in sicer je zmagalo 26 krat, doživelo 12 porazov, 8 tekem pa je bilo neodločenih. Od prvega moštva Admire je 9 igralcev igralo v reprezentativnih tekmah Avstrije. Dosedaj še ni znano, ali se bo izvedlo nameravano tekmovanje za svetovno pr» venstvo. Vendar se že javlja več kandiida» tov, ki hočejo izvesti to tekmovanje. Naj« prej se j« javila Italija. Dalje se je govori» io o kombinacija, po kateri bi se borbe vr» šrle v treh državah, namreč v Avstriji, Ma» džarski in Češkoslovaški. Tudi Švedska se je zanimala za to, da bi se izvedba te gi« gantske borbe dala njej. Pred kratkim pa je nizozemski nogometni savez sporočil FIFA, da je pripravljen prevzeti organ i z a* cijo svetovnega prvenstva v letu 1930. Praška Slavija je bila povabljena na mednarodni nogometni turnir, ki se vrši v Kodanju v drugi polovici meseca maja. TurniT bo trajal do junija meseca. To tek» movanje prirejajo trije kodanjski klubi. Poleg Slavij« so bili povabljeni še Ham» burger Sportverein, Glasgow Rangers in Sheffield Wednesdav. Ob priliki smuških tekmovanj v Zako» panih je zasedalo predsedstvo mednarod* nega smuškega saveza, ki je med drugim storilo naslednje važnejše sklepe: Letska se sprejme kot član saveza. Glede zimsko« športne olimpijade leta 1932. bo udeležba evropskih klubov odvisna od finančnih podpor Amerike. Končno je bilo sklenje* no, da se smejo smuške skakalnice v bo» doče graditi le v gotovi velikosti, da se preprečijo nevarnosti za .skakalce, ki hoče» jo doseči vedno večje rekorde. Smuške tekme za prvenstvo mariborske oblasti Zinrskosportni odsek SPD v Mariboru bo priredil dne 17. februarja na Pohorju smuško tekmo za prvenstvo mariborske oblasti. Start in cilj pni planinski koči na Klopnem vrhu. Začetek ob 9. uri. Текли je se v naslednjih kategorijah: a) v konkurenci — vsi verificira«; öl are in Slanice v JZSS včlanjen-'h društev mariborske ab! asi i in sicer: 1.) sernjorji-tekimovalci, И so ž« tefcmovaS pri tekmah, prirejenih po društvih včlanjenih v JZSS ter so se plasirali, 2.) jumjonji — ki deeedau še rt'So tefemovaM pod omenjenimi pogoji, 3.) dame: b) izven котангенсе — vsi ostaili verfioiraim člani JZSS m sicer: 1.) gospodi!«. 2.) daime. Dctižina proge za gospode 18 hm, za dame 6 km. Prvaki v vseh kategorijah dobijo darila, ostа'Ь: pri®n2nice. Prijave tekmovalcev sprejema Z. F Veifcrih v trgovini Jurvel A. Stoječ v Mariboru, Jurčičeva ul. 8 do sobote 16. t. m. do 12. ите. Prijavnima D5n i0.— ra osebo. Naknadne prijave se sprejme še pred startom le proti pfa-S3u d> vojne prilavnčne. Razglasitev rezultatov tekme in razdelitev daril se vrši po tekmi v gostilni ge. M. Korman яа ČinSaitu pri FaJi, kamor prispejo ude!eženci tekme oko® 15. ure. Prenočišča v planinski koči na Klopnem vrhu so za 16. t. m. rezervirana samo za tekmovalce in fimkcfljonarje. — Zimsko-spoirbm odsek SPD Maribor. Razpis patrotnih tekem. Smučarski klub LlubUana raizpisuje za nedeljo, dne 24. februarja t. 1. s startom ob 10. dopoldne propagandne med-kluhske paitrolne tekme na progi 10—12 km. Start bi ci-й na travniku pred cerkvijo na Rakovniku Poedimi klubi lahko prijavilo k tekma pljubno S-tev3k> patrol, od katerih šteje vsaka po 3 tcfomovalce. Patr^e. ki dosežejo !., II. in III. mesto, se nagradijo s ргЈипапЛсатч. Prijav-nina znaša Din 10,— za pntrefo. Prijave je vpo-sla'Ü d« najpozneje 23. t. m. opoldne na naslov: D. Rovan, T. P. D.. OludiBka nI. 3. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljubljani. 14. februarja 1929. Višina barometra 308.8 m. Kraj Cac m M Sta&r vetra O a 0 Birora. . Temper ln brzina ■S 7 ▼ m ln lek. Š® Vritj ораготапј* es u LJubljana 75^-5 -14-2 83 NE 2 10 snefi Maribor 754-8 —11-0 70 mirno 10 snee Zagreb s 756-6 —14-0 98 SW 1 10 sne« Beograd O 755-1 -13-0 90 NNW 2 10 sneg Sarajevo 752-2 Dnbrovnlk -150 70 NNE 2 8 Skoplje 7 7532 —1-0 98 NW 1 8 sneg Split 748 1 40 80 S 7 8 dež Pauarine mn do 1. ur» 08 8-0 5t) 00 330 6-< Solnce vzhaja ob 7.4, zahaja ob 17.26; luna vzhaja ob 9.24, zahaja ob 22.52. Najvišja temperatura danes v Ljubljani —9.6, najnižja —16.5; v Mariboru —15.(1 v Zagrebu —14.0; v Beogradu —14.0; v Sarajevu —21.0; v Skoplju —4.0; v Splitu 0.0 Dunajska vremenska napoved za petek: Od časa do časa oblačno, mogoče bo suežilo tempeatura se bo le malo dvignila. Gospodarstvo K otvoritvi reparacijske konference Kalkor smo že poročali, so se v ponedeljek sestal v pariškem hote Ju »Astoria« delegati reipa-racsjske konkrenc«. ki »ma nalogo, temeljito proučiti ves reparacijski problemi v sveži s plačilno zmožnostjo Nemčije in s posledicami reiparaclj-skih plačil na svetovno gospodarstvo ter staviti svoje preddoge. Brez dvoma gre pri tem za najtežji in najbolj zamotan gospodanski problem, ki se je kdaj obravnaval na mednarodnih g uspe-darski-h konferencah. Zato se ni čuditi, če bo konferenca trajala več mesecev. Gospodarski »n finančni strokovnjaki svetovnega slovesa in ugleda, ki so bi-li na to konferenco povabljene, dajejo polno garancijo, da se bo o vseh reparaoiij-skish vprašanjih obravroaivailo povsem nepristransko in brce vsakih pcitotičmih uplivoiv. Na konferenci bo sodelovalo 14 delegaitov in 14 namestnikov, ki imajo nalogo staviti predloge za popolno In končno ureditev reparacijskega problema In višine obveznosti Nemčije napram upniškim državam. Zanimivo le, da nihče od ornih mož, ki so podpisali versaillsko pogodbo, ne sodeluje na konferenci. Na drugi strani pa Je značilno, da Je od desetih delegatov Dawesovetga komiteja, ki je 1. 1923/24 začasno uredili г«р.эга-ciisko viprašamje na podlagi tako rvanega Dawt-sovega načrta, na konferenci ponovno zastopanih 6 delagaitrrv, s čemer je zajamčena kontinuiteta napram delai Da\vesow nem-Sfco vadimo v času, ko je padla nemška marka na bMijomski dol predvojne vrednosti. Njogove-mnj prizadwawju je uspelo na.gk) vzpostaviti ekonomske in finančne vezii z zainad^noevropskinui državami ter Ameriko, kakor tudi z velikimi жл'баяйЛп! bankam. Tudi drugi nemški delegat dr. Vögeler je kot vod:ja nemške želeszarske inni'istrf'e dobro znan med voditelji svetovnega gospodarstva. Poileg dr. Vogeleria le na konferenci samo še "rtp.'ranski delegat Pkelll. zastopnik industrije, j TuA PireHi (k; ima v Itafiji velike tvornice za pnervmatlko) se že dolgo vrsto let udejstvuje kot strokovnjak in itajijaneki frina^ičrri delegat pri Dr.uštvu narodov in v Medmarodni trgovski zbornici li v Dawesovem komiteju je zastopal Italijo. Drugi italijanski: delegat je državni pod-laAnik v !ta>5ira ruskem finančnem miniis.trstvti in član finančnega komfteja Društva na^dov Suvlch. Kot beJgifstka dcJegata fungirata Emile Franc-qnl. svoiečasni f!an Dawewega komiteja tn u-stvarteH beüg!rskega staWliizacr'fckega načrta, ter Camllle Gntte, član гврятао^ке komisvie. Končno le še omeniti vodijo Japonske delegacije Kengo Morila in viceguvernerja јсрошвке Narodne bamke Aohila. = Struktura naše cnnanie trgovine. Skoro vse evropske države objavljajo poleg podrobnih mesečnih izkazov o zunanTi trgovini tudi preerlede o skupinah, določenib v bruce!iski mednarodni konvenciji iz 1. 1913. Тя1а pregledi vsebujejo ločeno: 1Л živo živino; 1) predmete za prebrano in pijače; 3.1 sirovine in polfabrikate; 4.) gotove izdelke in 5.) zlato m srebro in so zelo poučni kakor tutb pregledni, ker takoj nokažejo v glavnih obri-i;i gospodarsko strukturo država. Ker bi bili tudi nri nas teki pregledi potrebni, se jo rietrnl« industrijskih korooraoij obrnila na finančno ministrstvo s prošnjo, da se tudi pri na«, vsaj enkrat na loto. izda tak pregled. Centrala industrijskih korporaeti, je ob lej priliki sestavila podatke o naši zunanji trgovini bruseljski mednarodni konvenciji, in sfeer za 1. 1026.. ki tra prinašamo v naslednjem (v milijonih Din); izvoz uvoz Živa živina 922 (ll.R%) 1 (—) h renn in pijače 39.45 (50.7^ P07 ( 7M%) sirovine in poliz. 2481 (31.7^) 1462 (19.2%'* gotovi izdelki 449 ( 5.8%) 5562 (72.9%) Kakor je iz gornjega pregleda razvidno, odpade skoro tri četrtine našega uvoza na gotove izdelke in ena petina na sirovine in polfabrikate, dočim znaša izvoz gotovib izdelkov komaj 5.8 %, izvoz predmetov za prehrano po'oviro vsega izvoza, izvoz sirovin in polfabrikatov 32 % in izvoz živine 12 %. — Načrt z»kcna o vinn. Kmetijski miiri-ster dr. I rangeš je odredil, da se ima rt-vi tiran tačrt zakona o vinu ponovno poslal vsem gospodarskim zbornicam т definitivno iz^f vo. = Mednarodni velesejmi. Sjxunladanski mednarodni velesejem v Leipzigu se bo vršil od 8. do 12. marca t. 1., mednarodni velesejem v Frankfurtn od 14. do 17. aprila t. 1. (cena prostoru znaša 15 mark za ni2), mednarodni sejem v Bruslju od 19. do 24. čas razkošnih zabav !n veselic, katerih krona so epe žene. Lepota ni naključje pač pa uspeh doslednega in pravega negovanja kože z Elido. Zelo važno osobito v zimskem času, ki je najnevarnejši za nežno dam--ko kožo. — Elida dnevna krema se v koüo popolnoma vsrka in da polti alabastru podobno, svelo barvo ter se ne sveti. Elida puder-za dopolnilo toalete — je nežen kot dih, diskretno in vendar dovoli močno pariimiran. Nepogrešljiv za harmonično pojavo dame. Zvečer preden se gre k počitku naj se uporablja Elida nočno kremo za čiščenje in prehranjevanje kože. Zjutraj se bodete zbudili lepi. NEGOVANJE-^ ELI DA aprila t. 1., mednarodni sejem v Metru od 27. Junija do 15. julija t. 1., mednarodna ko-iouijalna, pomorska in umetniška razstava v Antwcrpn« od aprila do oktobra 1930., razstava britanske industrije v Londonu in Birminghamn od 18. t. m. do 1. marca t 1. mednarodni velesejem v Lvonu od 4. do 17. marca t. 1. in mednarodni velesejem na Donata od 10. do 16. marca t 1. (v Rotundi do 17. marca). = povefanje uvoza strojev. V zvezi z velikimi investicijami pri železnicah in v industriji se je lani močno dvignil zlasti uvoz strojev, aparatov, elektrotehničnih predmetov ter železa in polfabrikatov, kar je razvidno iz naslednje tabele, ki navaja uvoz po vrednosti v milijonih Din: 1926 1327 1928 stroji in aparati 385 347 486 elektrotehnični stroji in predmeti 128 136 l60 železo in polfabrikati 89 98 123 Poleg tega se je lani močno dvignil uvoz železniškega materijala, tračnic in mos!nih konstrukcij, kakor tudi uvoz železne pločevine in kovinskih predmetov. = Svetovno ladjedelstvo т I. 1928. Letno poročilo Lloyd's Register izkaeuje. da je bilo lani spuščenih v morje га 2,699.200 bruto register ton novih ladij, kar pomeni napram 1. 1927. povečanje za 413.000 ton, napram 1. 1913. na še primanjkljaj od okroglo 600.000 ton. Xa prvem mestu v svetovnem kwliedeistvu stoji Ansliia s 1,416.000 tonam novih ladij (napram 1. 1927. + 220.000 ton), dalje sledijo Nemčija s 37G.000 tonam (4- &6 tisoč), Nizozemska s 167.000 tonam (+ 47 tisoč). Danska s 1Я9.СОО tonam (+ 67-000), Švedska s 107.000 tonam (4- 40.000). Japonska e 104.000 ton. (f 62.000). Zedinjene države z 91.000 ton. (_ 88.000), Francija z 81.000 tonami (+ 37.000) in Italija z 59.000 tonami (— 42.000). Nazadovanje opazimo le pri Zedinjenih državah in Italiji. Zaninrvo je, da stojijo Zedinjene države šele пя sedmem mestu. Italija, ki je bila za časa Inflacije na drueem mestu, pa zavzema sedaj deveto mesto. Gradba motornih ladij zavzema vedno večji razmah t°r je lani gradba motornih ladi) dosegla ie 44 % vseh novih ladij. = Hranilne vloge pri dunajskih denarnih zavodih. V januarju ie prirastek na vlosrah pri 11 največjih durajskili dennrnih zavodih dosegel rekordno vi'ino namreč 54.6 mili;o-na šilingov (440 miliionov Din) napram 17.4 v decembru in 0.1 v novembru. Dal^č na čelu vsem osfrilim rttinais't'm denarnim itavo-dom je glede vlog centralna hranilnica du-nr.jske občine, ki ima 406 milijonov šilingov vleg (3.2 miliisrde Din). Med privatnimi denarnimi zavodi pa glede vlog nadkriljnje v«esek, strojni oddelek pa do 23. t. m. ponudbe glede dobave vijakov, vložkov za varovala, euopolnih avtomatičnih stikal porcelanskih valjčkov in kablov. (Pogoji so пя vpogled pri omenjenih o5-25. «Tngo 90.5 — 91, Ljubljanska kreditna 125 den.. Kreditna 93 den., Poljo stara em. 17.5—18. Hrvatska 55 — 60, Srpska 153.5 den., industriiske vrednote: Gutmann 200 — 305. Slaveks 101 — 104, Slavonija 5—5.50, Drava 460 — 465. Sečerana 475 — 4Я5. Nar. mlinska 20 den.. Brod vagon 315 — 350. Union (Osijek) 180 — 199, Vevče 118 — 125. Dnbrovačka 490 den.. Jadranska plovrlba 000-610, Trbovlje 472.5 — 485. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (14. t. m.) Lee: Tendenca mirna. Zaključena sta bila 2 vagona hrastovih podnic. Deželni pridelki: Tendenca čvrstejša. Zaključen je bil 1 vagon ječmena. Cena pšenici se je nekoliko dvignila. Nudi se pšenica (slov. post., m lovska tarifa, 80 kg. 2odst. primesi, pla. 30 dni): baška prompt, po 292.5 — 295, za februar po 297-5 — 300. ra marc po 305 — 307.5; moka >Og<, fco. Ljubljana, plač. po sprejemu blaga po 420 — 425; koruza: laplatska, prompt-na, postaja Domžale po 345, baška, času primerno suha, promptna, slov. post. po 295 — 297.5; ječmen: baranjski. pivovarniški, 68-69 kg po 345 — 347.5, baški ozimni, 67-68 ks po 320 _ 332.5. Žitni trg. (14. t. m.) Na ameriških tržišči1? so se tečaji močneje dvignili, na budimpe-štanski borzi pa je tendenca čvrsta. V skladu s tendenco na inozemskih borzah so tudi v Vojvodini cene precej čvrste. Baska ošeai-ra stane 250 — 252.5 (denar se nudi po 247.5), banaška 242.5 in sremska 250. Za sremsko pšenico je povpraševanje iz Bosne. Koruza in oves sta ostala nespremenjena. Ječmen merknntilni stane 265 ( 64-65 kor) in 270-275 (61-70 kg), pivovarski pa 285. Danes se Se le malo kupovalo za domače mline. V Sloveniji mlini še stojijo, zato povpraševanje и enkrat še ni pomembnejše. La-nlr.lska koruza stane fco. Rakek 303 ocarinjena. Novosadska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca prijazna. Promet: 19 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa, 18 vagonov koruze in 6 vagonov moke. pšenica: baška 245 — 247.5: sremska 247-5 — 250. Koruza: baška in sremska 260 _ 2G2.5, za marc 270 — 275. Moka: baška »Og« in »Ogp< 340 — 350; >2< 820 do 330: ,5c 300 — 820; »6- 270 — 2Я0. Oves: baški 245 — 250; banaški 240 — 245. Dnnajski svinjski sejem (12. t. m.). Dogon 85?>4 komadov, od tega 1607 iz Jugoslavije, 4542 iz Poljske in 1704 iz Madžarske. Pri živahnem prometu »o se mesne svinje podražile za 20 g r обе v pri kg, pitane svinje j» za 5 errošev. Za kg žive teže noti^ijo: pitane svinje I. 2.25 — 2.85. angleške križane 2.20 — 2.50, kmečke 2.05 —'2.35, stare 2.05 — 2.15 in mesne 2—2.60. la in sveta M Zakaj je letos takšen mraz? Ker je Zalivski tok premaknil svojo smer od vzhoda proti zapadu menil svojo smer ali sploh izginil, bi to pomenilo za Evropo nepopisno katastrofo, nad vsem kontinentom, bi v zimskih mesecih vladala takšna temperatura, kakršno poznajo le v polarnih krajih. Evropa bi postala to, kar je bila pred davnimi dsettisočletji v ledeni dobi. Seveda se nam takšnih naglih spre» memb ni bati, dejstvo pa je smer Za» livskga toka podvržena manjšim perijodičnim spremembam, ki se kažejo potem v spremembah in nerednostih vremenskih prilik na na» šem kontinentu. Učenjaki so še pre» malo preučili te spremembe, da bi mo» gli točno napovedovati njih učinek, vendar so že dokazali njih medseboj» no zvezo. Tudi letošnja opazovanja so sijajno, dasi na neprijeten način doka» zala to čudno zvezo. Vremenoslovcem se odpira s proučevanjem morskih to» kov nov zanesljiv pogled v skrivnosti vremenskih pojavov. V čem tiči vzrok za omenjene spremembe v Zalivskem toku, še ni znano. Domnevajo pa. da ..o — vsaj deloma — v zvezi s tekton» skimi in vulkanskimi dogodki na dnu Atlantskega oceana. Kakor poročajo z Osla, glavnega me« tta Norveške, so ugotovile ladje na vožnji preko Atlantskega ocenana, da je Zalivski tok znatno spremenil svojo smer na mnogih mestih. Nekje, kjer je do» elej tekel od zapada proti vzhodu, si je izbral izrazito zapadno smer. Ta vest se boz dela marsikomu na prvi pogled brezpomembna. A vendar ni taKo. Treba je vedeti, da je ta ogromni morski tok naravna segrevalnica Evrope. Iz vročega tropskega pasu prepelju» je neznanske množine tople vode do evropskih obal in to do obal, ki ležijo na skrajnem severu. Prva posledica je ta, da je morsko vodovje ob zapadni in severni Evropi znatno toplejše, ne* go bi ustrezalo dotičnim geografskim širinam, druga posledica je splošno omiljenje zračne temperature nad ev» ropskim kontinentom, zlasti v njego* vih zapadnih in severnih delih. V nor« malnih okoliščinah bi imeli n. pr. ob portugalski in španski obali 2 — 4 sto» pinje hladnejše morje, ob francoski 4 stop., ob angleški 5 — 8 stop. in ob norveški celo 10 stop.! Obale severne in deloma zapadne Evrope bi morale biti v zimskem polletju zamrznjene, v resnici pa so ledu proste in se ladij» ski promet, ribolov in druga obmor» ska opravila ob njih vršijo prav tako nemoteno kakor v poletnem času. ra» zen da so viharji tam v zimski dobi pogostejši. Kako dobrodelen učinek ima Zalivski tok na podnebje v Evro» pi, pa zadostuje pojasniti z enim pri» merom: Na Lofotskem otočju bi mo» rala v zimskem času vladati srednja temoeratura —26 stop. C, v resnici pa zn?ra 0 stop. C, torej je razlike za ce« lih 26 stop. C! Ameriška in grenlandska obal na istih širinah kakor norveška sta pozi» mi zamrznjeni, dočim ni o ledu ob norveški obali niti duha niti sluha! Oceansko podnebje zapadne in severne Evrope z milimi zi» mami in poletji je neprecenljiv dar, ki ga prinaša Zalivski tok iz vročega pa» su s seboj. Njegovi dobrodejni učinki se poznajo celo v podnebju in vremen» skih prilikah srednje Evrope, seveda v tem manjšem obsegu, čim dalje je kakšna pokrajina od vzhodne obale se» vernega Atlantika in čim bolj jo go» rovje in druge ovire zapirajo tem vpli» vom. Če bi Zalivski tok radikalno spre» Trockij «e po zadnjih poročilih izkrcal na turškem ozemlju. 640 nesreč v Trstu Odkar je Trst odrezan od prometa, Je mogoče le po ovinkih dobiti podaike o stanju mesta v teh izrednih hudih zimskih dneh. Že od nedelje razsaja v mestu silovita burja. Kronika nezgod beleži 600 primerov, ko je morala rešilna postaja poseči v akcijo in pomagati ljudem zaradi zlomljenih rok in nog ter ozeblin. Poleg tega je izbruhnilo zadnje dni 40 požarov. Gašen e ognja je bilo zelo težko, ker ie veter pospeševal gorenje. Železniški promet v Trstu in s Trstom počiva. Mesto je kakor odrezano od sveta. Trgovci in podjetniki so zaprli trgovine ;n skladišča za dva dneva. ker ni mogoče vztrajati v malo zakurjenih prostorih in se ne izplača zmr-zovati brez haska. Moskva trimilijonsko mesto Po zadmem ljudskem štetju so ugotovili v Moskvi 2800.0Л0 prebivalcev. Pričakujejo, da jih bo štela v kratkem času 3 milijone. Organizacija za čiščenje jezika Pri moskovskem oddelku za tisk so novinarji osnovali organizacijo, čiie namen bi Ы1 čistiti iezik v novinah vseh slovniških in stilnih nepravilnosti. Izdavil bode humorstičen 1'st. ki bo zbiral in smešil takšne nepravilnosti. Monakovski apostol okultizma umrl Z njim lega v grob nauk o tele plazmi in teleldnezi — Bistvo Notzingovih materijalizacij Iz Monakovega poročajo, da je uimrl na operacijski mizi znani okultistični propagator. zdravnik dr. Schrenck-Notzing. Dal si je izrezati slepiča, kirurški nož pa ga je tako oslabel, da je podlegel šibkosti srca. Pokojnikovo ime je postalo znano tik pred svetovno vojno, ko je izšla knjiga »Materialisationspliänomene«, ki je oznanjala nova čudesa iz okultnega sveta. Delo je preneslo čitatelia v pravljični svet duhov, od katerih se ie pisec videl obdanega povsod v življenju. Duhovi so ga spremljali v vsakovrstni podobi: zdaj v obliki pajčolana. potem v podobi copat, človeških glav in drugih predmetov. Dr. Schrenk-Notzing ni štedil časa in je takoj uvedel hipoteze za svojo »znanost«. Obogatel je okul-tistično izrazoslovje z besedami: tele-kineza. materijalizacija. ekstopiazma. psevdoplazma. teleplazma. ideoplastika itd. Te materijalizacije so po teorrjl mo-nakovskega zdravnika izhajale od medijev, ki so jih izdihavali skozi usta ali pa so uhajali iz njih skozi glavo. Učenjaki so si kajpada dovolili dvomiti in so se napram »odkritjem« okul-tističnega doktorja, kakor so ga imenovali. držali jako rezervirano. Boli nego predmet proučevanja so postale Notzin-gove hipoteze objekt šaljivcev in še-gavcev. saj so zdravniku večkrat dokazali. da ga mediji vodijo za nos. Pri neki spiritistični produkciji so odkrili, da je medij pomo-lel kvišku iz papirja izrezano roko. Schrenk-Notzine je ta pojav proglasil za materijaliziranega duha in dovtipov na njegov račun ni bilo konca ne kraja. Pri nek: drugi produkciji je imel cigareto za prsti na noei. In tako dalje. Še pred par leti je njegova spiritistična seja v Budimpešti vzbudila mnogo komentarjev. Najeti medij je bruhnil iz ust kos vate. Eksperimenta-tor jo je opeval kot krasen primer te-lekineze. Seveda je nastalo med gledalci nepopisno veselje. Navzlic temu. da ga občinstvo n' jemalo resno in se je njegova občina od leta do leta bolj krčila, pa ie zastopal dr. Schrenck-Notzine svo je v prvi gimnaziji pred štirimi in štiridesetimi leti. da pred štiri in štiridesetimi leti. Takrat ti je bilo dvanajst let. Bi! si edini med nami, ki si bil siromašnih roditeljev. O tvoji zakrpani obleki so krožile v razredu posmehljive opazke, le jaz se nisem norčeval iz tvoje bede. Rad sem te imel.« Abel Biondeau je b'il videti, kaikor da bi ga s kropom polil. B'l ie izmed tistih ljudi, ki skrivajo svojo starost in ki se sramujejo siromašnih rodfteijev. In tisti mah ie spoznal, da mti Maks Ddler ni M nikoli prijatelj, ampak zvesit sovražnik. ki ie našel zdaj ugoden trenutek, da ga javno osmeši. A njegovo sovraštvo se ie bifo razvilo iz zavisti, da je orijateH imel v življenju toliko več uspeha kakor on. Naposled je Maks Didier vendar utihnil — govora ie ЬЙо konec, — in Abel Biondeau se .ie v kratkih besedah ganjeno zahvalil. Odslej je žrivel le še v misli na osve-to. A kako naj m« pride do živega? Kje dobi ptriliiko, da napade Maksa Di-diera na isti nač:,n? Tedajci pa si je izmislil načrt. Tudi Maksa Düdiena je bito tre*ba slaviti na kaki pojedini in tedaj m« bo Abel Biondeau govoril---- Noč in dan se je trud C, da bi spravil Matksa Didiera v Akademijo. In v nekaj mesecih se mu je to posrečilo. Takoj ie jel pripravljati vse potrebno za bam-ket; neumorno je predelaval svoj govor, ki je ž njiim hotel »počastiti« orija-tel'ia. V njem je navajal tr/adosit Maksa DMiera, opisal ga kot razvajenega, lenega dijaka, ki ie le s protefkoijo dovr-ši'l šoto, dobili službo in dosegel vse na-daljne uspehe. Hndoval se je nad občinstvom, da noče kupovati knjig, ki *ih je bil napisal diobri Maks Didier Ves govor je naYlkoval otrovam puščici, skriti med lepim cvetjem. In Abel Biondeau je nestrpno čakal usodepolnega večera. Napočil je večer, ko so vsi stavili Maksa Didiera. Ko so strežaiji nanosHi šampanjca, se .ie dvignil Abel Biondeau izza mize. Mnrgo gostov, ki so se še dobro spominjali Didierovega govora, je z velikim zanimanjem prisluhnilo, b Abel Bkvideau ie začel govoriti: »Moj dirag' Maks Didier... « Ni še izigovrnl teh besed do konca, кю je vstal Maks Didier iin mignil z ro- ko, naj neha: »Ne, ne« je dejal ves gi-njen, »nič govorov in n>.'č slavospevov. Dobro vem. kai mi hočeš povedati, dragi prijateljJTvoie zvesto prijateljstvo precenjuje vse moje zasluge in moja dela. Vem trudi, kaj vse si storil zame in za moj sprejem v Akademijo. Kaj bi govor, ko vendar oba veva, kako globoko je najino prijateljstvo. Nikoli te ne bom pozabil Iti večnn ti bom dollžnik ..« To rekš: je stopil k Abelu Bondeauju in ga objel. Le->tega ie ta prijateljev poljub tako pretrogel. da se je sesede'. Začutil je, da je poražen in da ne bo mogel tega poraza nikoli popraviti. B. Br.: Trije smrtni grehi kadeta Adriana Greha je na svetu več ko preveč, zato občuti pravičen človek zadovoljstvo pri misli, da je na svc**i vendar le nekaj takih grehov, ki zaradi svoiih težavnih okotnosti niso dostopni prep-o temu grešniku. So namreč grehi, ki hudič pri vsem svojem prizadevanju van e ne more zavesti najširših slojev, kakor je njegova navada, poklic in dolžnost. Za tri take grehe sem zvedel v času svojega vo;aškega «lužb^vania ko smo na kaoah nosili znak FJI. kar e po interpretaciji naših ljudi pomenilo »fantje jedo enkrat na dan« ra se je močno ujemalo z dejstvi. V neki dolgočasni instrukoijski uri nam je povedal stotnik Blazius Schuppanzigh von Rauhwegen lepo kadetsko storjico, trdeč, da je resnična, ker zanjo jamči njegov oče. »V kadetnici z mojim pokojnim očetom je bil v davnih časih tudi nek: lom« bardski plemič, conte Adrian CipoHa. Krasotec od pete do glave. črn. kodro-ias. prav laška kri in rasa. Na žalost pa je bil dečko nekoliko omejen, kar se časih dogaja tudi sinovom man odličnih roditeljev.« Stotni'k je malo prenehal in z očmi ošinil našo kloo. kjer je sedela zanikrna trojica dveh Slovencev in enejra Ceha. »Težko je zmagoval težavne vojaške študije, ali bil je grof in bi se bil tako gotovo dokopal do oficirske ?arže. kakor gotovo se to ne bo posiečilo nekaterim izmed nas.« Spet ztohoten jx>gled na našo klou. »Med počitnicami pa je našega Adriana na posetu pri stricu v Lombardii dohitela usoda. Zagledal se je z vsem žarom svoje laške duše v contessino Castelg-loso. Rimijanko. ki je bila takisto v gosteh pri svo'ih so rod ni k'h v tistem kraju. Bedni Adrano se ie vrnil v četrti letnik svojp binpri-"r.*iske gar-"iriift ves izoremenjen. Učenje. km;" in vo:n'ške vežbe s^ za' mib le vsa ko privlačnost Hodil je Dobit, da i® vse mislilo: Tant ie zašel v karbonar e Tudi dandanes pojde kdo v tako pro Dr. M. Obersnel: Dvajset let pokojninskega zavarovanja Dne 1. januarja 1929. je mtouk. dvajset let. odkar je v veljavi pri nas pokojninsko zavarovanje zasebmh nameščencev. A ve tri j« ski zakt/n z dne 16. decembra 1906. je sto. rnamatvč v veljavo dne 1. januarja 1909. tem dnevom je bila oživotvorjena nova ■ocijafeo»zavarovaba panoga, ki ima za res stalež zasebnih nameščencev ie dane« največji pomen. Razen tega znači 1. Januair 1929. za naše pokojninsko zavarovanje ie drugo, vsaj enako pomembno obletnico, kajti baš s tem dnevom je bilo dopolnjenih tudi pavih de» sc* tet, od'kar je teritorijaferi obseg prej« Snjega skupnega dunajskega zavarovalnega zavoda razipadel na področja posameznih novih držav tn odkar je tako tudi v pod» .očj-u sedanjega našega Pokojninskega za« roda v Ljubljani, ustanovljenega z naredbo Narodne vlade v Ljubljani dne 13. јапиат» ja 1919., pokojninsko zavarovanje zaseb» nih nameščencev nastopilo pot samostoj« nega razvoja. Sirriöo obeh obletnic m spričo ankete, ki se bo baš te dni vršila v Ljubljani zaradi »ovega aakona o pokojninskem zavarova» nju zasebnih nameščencev, gotovo ne bo odveč, ako vsaj v glavnih črtah orišemo in premotrimo one izpremembe, ki so nasto» pjle od uvedbe pokojninskega zavarovanja, «ko si ogledamo sedanje njegovo stanje fe» ako ugotovimo, kaj pričakujemo od na» dal jn joga razvoja te ustanove. V največji meri so vplivaile na efekt za» verovanja predvsem valutarne izpremembe, povzročene po svetovni vojni in po njenih posledicah. Razvredba denarja je učmkova. la v dvojnem pogledu. Vse naložbe prej« kijih nosilcev zavarovanja, predtavljajo» бе vrednost njegovih premijskih rezerv, so polagoma svojo prejšnjo stvarno vrednost skoraj docefa izgubile, poleg tega so pa tudi nove premije zaostajale bolj in bolj za ono višino, ki bi bila potrebna, da se vsaj nove naložbe prilagodijo zmanjšani denarni vrednosti in nominalno povečanim pokojninam ki jih zahteva novi položaj. V obeh smereh je bi! učinek razvredbe de« nairje v primeri z zlatom močno ojačen tu« di po razvredbi zlata v razmerju s stvar« nrmi dobrinami: poleg valutarne devalva» cije je učinkoval naraščajoči draginjski in» ta skupni uči« nek sledeče številke: deks. Drastično prikazujejo Zavarovanim prejemkom najvišjega pred« vojnega razreda, ki so znašali na leto 3000 fcron, bi odgovarjal danes po ziati pariteti znesek 33.940 Din. Najmanj toliko bi mo« raJi znašati po denarni razvredbi zavarovani prejemki najvišjega razreda, da bi zavarovanje moglo nuditi ceteršs pa« ribus veaj za naprej isti efekt, ki je bil za» mišljen ob uvedbi zakona. Naslednji pre« glod prikazuje, ▼ kako skromni meri j« ta postulat bil uresničen. V dobi od 1. januarja 1909. do 31. jtmija 1921. so znašali najvišji zavarovani prejem» ki, preračunani na današnjo denarno vred« nos t, 750 Dim aH asm o 1.6 odet. od gori iz» računane ekvivalentne vsote 47.516 Din. V dobi od 1. julija 1921. do 30. junija 1922. je bik» razmerje 450C Din ali 9.5 odst v dobi od 1. julija 1922. do 31. decembra 1923. 9000 Din ali 19 odst., v dobi od 1. januarja 1924. do 30. funija 1926. 18.000 Din ali 38 odst.., v dobi od 1. julija 1926. do 31. avgust* 1928. 24.000 Din ali 50.5 odst., od 1. septembra 1928. dalje pa znašajo najvišji zavarovani prejemki 30.000 Din ali 69.4 odst. od gori izračunanih 47-516 Din. Pri nižjih razred ih je neskladnost razme» roma manjša, toda točna primerjava tu žal ni mogoča, ker nismo imeli ves čas enakega Števila razredov m ker je vsaj de!na ko» rektura podana z na^predovanjem v razre» dih. Vsekakor so podatki o najvišjem raz» redu iTTedno ilustrativni. Ree je, da je učinkovala in da še učin» kuje vsaj v gotovih mejah v nasprotni sme« ri napram razvredbi denarja vtšla dosegljiva obrestna mera, ki omogoča hitrejše naraščanje naložb in daje s tem možnost za nekoliko izboljšane dajatve napram preračunanim dajatvam, toda. ta učinek je za ustanovo samo kot ce» loto ihizoričen, dokler je obrestni višek po« treben za kritje primanjkljaja, ki ga je povzročila neposredno in posredno razvred« ba denarja in likvidacija prejšnjih nasilcev zavarovanja. Ako hočemo ugotoviti razvoj hi sedanje stanje našega samostojnega pokojninskega zavarovanja, ki je pa obremenjeno tudi z vsemi na naše ozemlje se nanašajočimi ob« vcznoetmi prejšnjega skupnega zavarovanja, nam služijo v ta namen najbolje sledeče, po računskih zaključkih Pokojninskega za» voda v Ljubljani povzete številke: Število zavarovanih nameščencev je znašaik> ob zaključku leta 1919/20 уст 1921 4987 1922 7400 1923 7800 1924 7435 1925 7171 1926 7530 1927 8011 Predpisane premije so znašale v letu 1919/30 Din 528.494 1921 » 1,723.833 1922 ■ 6,084 036 1923 » 8,454.142 1924 » 14,021.496 1925 » 14.037955 1926 • 16.761.709 1927 » 18,062.986 Skupna vrednost aktiv Pokojninskega zavoda je smašala ob za* ključku leta 1919'30 Dm 2.118.337.47 1921 » 4,217.684.41 1922 » 13.466.31802 1923 » 22.292.895.93 1924 » 37.8981327.24 1925 » 53.828 757.21 1926 » 72.267518.61 1927 » 97,686.944.09 Izmed pasiv je v bilancah Pokojninskega zavod« najpomembnejša ona postavka, ki prikamije matematično vrednost bodočih obveznosti zavoda za nadeje, ki so si jih zavarovani nemešfencl pridobili z dosedanjimi vplačili. To so takozvane premljske rezerve, ki Ы poleg ostalih pasivnih poetavk bilance morale imeti popolno kritje v aktivnem premoženju zavoda, po bilanci koncem leta 1927 bi znašala ta premijska rezerva Din 151,761.029.74. Ker pe ta premijska rezerva skupno z oetalimi pasivnimi postavkami bilance, ki znaSajo Din .9,201.311.70, o aktivnem premoženju nima popolnega kritja, je izkazana v bilanci kocem leta 1927 na aktivni strani v izravnavo bilance v dveh postavkah skupna vsota Din 63,275.297.35, ki predstavlja računski primanjkljaj bilance. Ta primanjkljaj Je nastal iz neobhodno potrebne valorizacije zavarovalnih obve®noeti zavoda na višino, predpisano po novem pravilniku o draginjskih dokladah. Od tega primanjkljaja bo predvidoma pokrita z boljšim uspe-hom poslovanja napram uspehu, ki Ы ga dale pričakovati teoretične računske osnove zavarovanja, delna vsota Din 33.034.273.69, ki je izkazana v bilanci kot »vrednost prihranka na pribitkih za npravne stroške«; tako ostane kot Cisti pričakovani deficit vsota Din 30,241.123.66, ki Je izkazana kot »potreba sklada za izvršeno valorizacijo rent in prečakovanj po pravilniku o draginjskih dokladah«. Vsekakor pa moramo računati do nadaljnjega z dejstvom, da znaSa doslej še nepokrit deficit po zavarovalno - matematiJ. računih Din 63,275.397.35. Po moji sodbi je približno tretjina tega deficita nastala iz prevzema obveznosti prejšnjih nosilcev za varovan,'a za prvih 10 le zavarovanj)!!, tretjina iz nezadostne ali prekaene prilagoditve višine premij novim potrebam in ostala tretjina iz naraščanja deficita v teku tet radi teoetalega obrestnega donosa onega leta potrebnega premoženja, katerega zavod ni imel. Neskladnost med nezadostnim efektivnim kritjem in imperativnimi zahtevami eksistenčnega minima upokojencev je d o vedi n naše pokojninsko zavarovanje v dobi, ki je sedaj v glavnem že za nami, v opasno krizo. Diskreditirano j» skoraä bilo načelo kapitalnega kritja, na katerem je n^še zavarovanje zgrajeno. Pomoči je bilo treba iskuti s kompromisi, ki so vsaj deloma omogočili upoštevanje neodločenih potreb sedaniosli. čeprav na račun bodočnosti. Le tako ie bilo mogoče, da je Pokojninski zavod izplačeval od leta do leta Izboljšane rente, kakor to kažejo naslednii primeri. Te draginjske doklade in podpore so v naslednjih letih rapidno naraščale, tako da je bilo razmerje med zakonitimi rentami in dravinjskimi dokladami naslednje: leto: zakonite doklade: skupna rente: Izplačila: 1924 72 303 579.490 651.793 1925 133-551 1.269.396 1.402.947 1926 233.257 2.407.036 2.640.293 1927 339.055 3.128.657 3.467.712 Podrobne številke za 1. 1927 so: 310 invalidov z zakonitimi rentami 254.963 Din, 238 vdov z rentami 53.756 Din in upravičencev do vzeojnih prispevkov 251 z zakonitimi ren lami 30.346 Din. L 1920 je znašalo število invalidov 33, njihove zakonite rente 5437 Din, število vlov 56, njihove zakonite rente 5671, število otrok s pravico na vzgojni prispevek 112, njihove zakonite ronte pa 5217. Skupne rente so znašale 16.325 Din. V 1. 1921. so vse številke malo padle in so znašale rente skupno 13.446 Din, v L 1922. pa Je znatno naraslo zlasti število invalidov Da boste pomirjeni, da ne nosit s domov nikakih nalezljivih klic prej nego ostavite poslovalnico, jemljite redno Anacot - pastSe Dr. Wandera. kleto druščino.« Pomemben pogled na našo trojico. »Naj bo že kakor hoče, ali delali so пвд krivico, za karbonarje je bil prebe-dast. Pač pa je noč in dan mislil na svojo Rimljanko. Začel je fantazirati o Rimu .n jemal iz knjižnice samo knjige, ki so bile v kakršnikoli zvezi s sivetim mestom, kjer je živela prelestna contes-sina. V eni izmed teh knjig ie najbrž naletel tudi na tri grehe, ki jih lahko odpusti samo Sv. Oče. :n siklenil v svoji topourrmosti, da izrabi te grehe v svoje prosvetne namene. Dobri Adriano je planil nekega popoldne v sobo k vojaškemu kriTatu. ki Je ravno počival po dobrem obedu, zalitem s steklenico bungundca, čegar barva ie velečasfenermi kar gorela z obraza. »Gospod kura t, velečastiti oče, pomagajte mi, ta'ko'j moram v Rim!« »Zakaj pa. drago dete?« »Moram se izipwxJati Sv. Očetu.« »E. caro mio figliuolo. kar jutri pridi k meni v spovednico. pa bova takoj odpravila.« ga tolaži kurat. »Oče mene samo papež lahko odveže orehov.« »Nu. Adriano. kaj si pa storil takega? -aj poznam kadetske grehe. Le pomiri e.« »Ne, oče, meni Iahiko pomaga samo яре?. Storil sem strahovit greh: pona-?di! sem papeževo bulo.« »Kaj boš sirota ponarejal! Taka stvar se dandanes več ne |®plača!« »Se več. oče zabranil sem nekemu kardinalu, da se ni mogel udeležiti volitve papeža.« »Dragi sinko, kdaj pa je to bilo? Ob zadnji vol:tvi papeža si ti še ležal v plenicah. Vidiš, saj nisi mogel greSiti. Кат miren bodi. Absolvo te . . .« »Počakate, oče, ni še vise. Kar me nalboJi teži, je pa to-le: Pečal sem se z guisarsfvemi v papeževih vodah!« »Tako? Z gusanstvom v papeževih vodah si se pečal? Jaz ti bom dal gju-sarstva!« Poskočil je trebušni gospod kafcor dvajsetletni mladenič in tlesknilo je emkrat. dvakrat po cvetočem licu. da se je conte Gipolla opotekal iz kota v kot. Drugi dan je Adriano premišljal svoje strašne grehe v samotnem zaporu, hi kolikor vem, je po štirinajstih dmeh zapustil cel co popolnoma ozdravljen. V mirni dobi je bilo dovolj časa za ta način zdravljenja, danes moramo hiteti, vendar se bo že našla prilika, da ga tudi jaz preizkusim nad nekaterimi.« Tretjič se je ozrl po naš klopi hi, bogme. vse se nam je zgodilo talko, kakor so nam obetali pogledi. Toda minilo je vse. ostala pa je stori ja o kadetu Adriami in treh smrtnih grehih. M rda bodo kidaj zopet vsi trije aktualni. Celo gusaitstvo v papeževih vodah! in vdov, tako da so znašale skupne zakonite rente 38.288 Din. Draginjskih doklad in podpor zavod ▼ teb letih še ni mogel dovoljevati. Bistvena sprememba je nastopila v L 1923. V tem letu je bilo Invalidov 66, vdov 150. upravičencev do vzgojnega prispevka pa 179. V«i ti skupaj so ileii zakonito pravico do rent r sknpnem iznosn 48.446 Din. Te zakonite rente pa je pokojninski zavod izboljšal i draginjskimi dokladami in podporami v meskn 162.488 Din, tako da je namesto obveznih 46.446 Din taktično iiplačal 228.934 Din. Te Številke nam kržejo, da prihaja naše pokojninsko zavarovanje navzlic katastrofalnim nesrečam, ki so to institucij» zadele komaj par let po njenem nastanku, pola^oms vendar le do upoštevanja vrednega efekta. Iz njih črpamo danes prepričanje, da je bilo prav, da smo si to institucijo ohranili in da je neobhodno potrebno, da si jo ohranimo tudi v bodočnosti, navzlic vsem žrtvam, ki so danes in ki bodo tudi še v bodoče т ta namen potrebne. S tem prihajamo na ugotovitev zahtev, ki jih moramo imeti v poffledu na bodoč) razvoj našega pokojninskega zavarovanja. Kair ве tiče zavarovanja v njegovem sedanjem teritorijalnem obsegu, mislim, da moramo stremeti v glavnem za naslednjim: 1. da bodo zavarovane dajatve našim sedanjim in bodočim razmeram primerne: "2. da bodo te dajatve po človeSki preudarnosti varne. Ako hočemo to doseči, tedaj moramo ho-teti tudi: da se zavarovani prejemki in z njimi pokojnine in premije po potrebi v«k-dar pri lag ode našim resničnim prejomkojn in sodobnemu standardu; da se s smotrenim gospodarstvom iz razvredbe naložb in iz dosedanje nezadostne dotacije zavarovanja izvi-rnfpči deficit v dogletdni dobi amortizira in da se s tem zopet v polni meri uveljavi edino pravilno načelo kapitalnega kritja; da se pri naložbi imovine upošteva ne samo potrebni obrestni donos, temveč tudi potrebna sigurnost naloženega premoženja: končno da je treba zavarovati institucijo našega pokojninskega zavarovanja pred vsako opaznostjo ki bi se utegnila pojaviti v miselnosti na* parnih ali naše družbe in k! bi motila rai-voj in sanacijo institucije v navedenih smereh. V pogledu teritorijalnega obsega pokojninskega zavarovanja moramo želeti, da se čim prej razširi nr. čelo ozemlje na?e kraljevine, ob upoStfvanju k? viel, ki jih zahtevajo sejanje, deloma še raoono raslične realno razmere. Kar se r>? tiče obsega zavarovalne deftoosti. ;e naša želja, da se naj pritegnejo v asvarot-abje tudi one ka'egori'e zasebnih nameščencev, ki so sedaj od zavarovanja še izvzete K-nično moramo želeti, da pride čim т<геј tudi do kolikor mogoče popolne vzajemnosti v panogi pokojninskega zavarovanja med vsemi oidmi kulturnimi državami, na katerih ozemlju se tako zavarovanje i.tvaia. Kolikor se tu izražene zahteve in žel>e «pk)h morejo uresničiti v danih razmerah potom domače zakonodaje, jih upošteva osnutek novega pokojninskega zakona, ki je bil izdelan pri našem Pokojninskem zavod i v sodelovanju med zastopniki službo-dajalcev in nameščencev in ki ga je skoraj soglasno osvojila izredua glavna skupščina zavoda dne 16. aprila 1927- Naša najnujnejša žeVa je zato, da naj dobi ta wmutek zakona tudi pristanek vlade in vladarjevo sankcijo ter da naj stopi čim prej v polno veljavo. čuvajte se ozeblin V severnih deželah, kjer so mirazovi 30—40" pod ničlo pozimi reden pojav, se zavaruje prebivalstvo v tej dobi avtomatično pred njihovimi učinki. Tem bolj je to potrebno v naših krajih, kjer takšnim temperaturam nismo baš privajeni. Večina ljudi pozna svojevrstni občutek ozeblosti v prstih na rokah in na nogah, v nosu. ušesih in v spodnjem delu <^raza. a se zadovolji z mislijo, da jim bo ta občutek minil, čim bodo stopili v toplejši prostor. Mnogi so ob sedanjem izrednem mrazu opazili tudi to, da jim positanejo omenjeni deli neobčutljivi za mraz. če se dali časa gibljejo na prostem in menijo, da je to ne-kaicšen dokaz njihove odpornorti. Nič ni bolj napačnega in nevarnega nego to naziranje. Kadar izgubi kakšen izpostavljen nd občutek mrazu. Je po navadi že ozebel. Clopek spozna to bridko resnico večinoma prepozno, ko stopi na toplo in začuti v zmrznjenem delu mahoma bolestno gomazenje in pokanje. Nemalo-kdaj se pripeti, da mu zmrznjen: de! ob samem dotiku čisto navadno odpade Posebno ušesa so zelo ogrožena, ker izgubijo najprej občutek za mraz. Edino to je dobro pri njih, da »zgubijo, če zmrznejo, vsako barvo in postanejo čisto bela. Sele na toplem »pet za rdijo, a obenem zatečejo in povzročajo hude bolečine. Takšno uho je brez takojšnje pomoči običajno izgubljeno. Pomoč pa obstoji v tem, da se človek takoj od- strani iz toplega prostora v hladnejšega in da si drgne ozebli dri s snegom, eventualno da ga namaka v mrzli vodi — posebno če gre za prste — dokler ne začuti, da struji skozi ozebli ud spet normalna telesna toplina. Seveda Je priporočljivo poklicati tudi zdravnika na pomoč, ker le ta bo znal zabraniti nadaljne posledice ozebljenja. Ozebel ud te bo utegnil namreč lx)leti in to zelo hudo ob vsakem novem navalu mraza. čestokrat tudi leta in leta. Najboljše je seveda, da se že v naprej zavarujemo pred ozeblinami, pred-no jih preizkusimo na lastni koži. Mrazu izpostavilajriio kolikor mogoče malo golih mest. Ušesa zaikrijmo z na/ušmfci aH jfi ovijmo z robcem rtd. Ce smo dalj časa na prostem, si obraz, zlasti nos in brado, večkrat odirgnimo. Obutev ne sme biti na noben način tesna, isto velja za rokavice, ki so najboljše, če so volnene Pred sodniki Rudar Matija Na 1oo%*Jvwni v odra zmanjkuje ker sa П'.»<£< skrivaj odnašajo. 2ек$к№а uprava Je oposorfia na tatove tudS imtniKarJe. Ko k 16. )•-iraaKja im ей službo ва kolodvoru mHn№ar Tee« R., Je zahteval od rudarje Mat*« t., sati mu pokaže, kad nosi s »ba). Matija se Je uprt, natair yta se sprla я je radar strgaj nritnjEariu veršžko «n roefto-jjo pri siÄm.4. Matija bo 6 tednov zaprt, sat! Je vnel m železnici »koli 15 kg premaga In •nJtTrüaiUa žalil. Prijateljica rož Ko Je prspeJjaJ pašnik Jemo S., detavfeo k Cr-nosa vrha, od razprave nazaj v JetnEnteo, Je Jerioe pričela pripovedovati svoji tovariših: »Danes sem pa vfcda 6 mesecev; bom fe Jedko prestaja. Re« rada kaj vzamem, sama jwi-snam, aopoik nejve>$K veseb« iemam t roiamL Bila s«m obtežena, da sem novembra lani odnesla I varikii v Hrastu ka lonček s nagedjne hi ie ist;-za dne kmeitn Potru lep oleander ter i na-I-cRna. MvTcda sem ««s kaj vzela, leagti rože imam zelo rada. Tožena sem bila tudi, da sem vrala njuhe ki odejo. Pa talke stvari eise eaime. Cerau mi bodo?« »Samo zaradi t еда 49 pač »bo prisodili kar 6 meisecerv težfoe Jeie,« J« de?JaU tovarišica Cilka, ki fe precej dofbro pozna 3»ira«rafc, sad J« bik že nvmbgm(kra< za.prta. »No, ti bom pa $e drugo povedala. Obtožnica me sIEka. da sem pSjamka ki tatica- Tega pe ne Гт®геш1, рттЛоШа se bo«n. Potem naveja obtoi-moa. da sem seipterrihra Ia lan cMub ta Ji «tajala, da sem Ü oapravtia pa-jArmt* cvetke, sa kar sem zahtevala od nie 34 Dw. Se nekaterih drug>h zadev sem bla ofc-ЛоЧеоa, Pr£* so hdle proti meni, ta to Je Primati pa, sevtdfl, moram, da so pra-««üao Kcwvedaie.« Nepošteni kuporalec Pred par meseci le prüei v vaÄke trsjavioo ▼ Sroartoem delavec Tone Z. Mest Je gtolal oko« sebe ta naiposled zahtevaj poj ttJosrama rtta. Ko Je ril icML Je kupi ie pol käogjrau» kruha. Traovka Je imela kruli v sosednem prostora. Odšla Je po kruh io baš to si Je Том UM. Taiooj je skoSS sam za pult ta se«el ва poiioo ter vrel Skatfioo, U me Je bai prtbla v rak«. V Škatli so Ьйе igfc. vredne 40 Don. Teme le kruh piačal in odSel. V trgovino Je pa prillb tedaj, ko Je Torte vzel i&e. neka punčka, in t* Je povedala trgovflti IvaeAi, (ta Je delavec slcra-deä Stat k). Toee Z. s« Je moral savoWo teh ige! seznaniti s sodmjo. kjer bo ostal 3 dni. Раж к bo moreJ za pofaoro todj er dai postftl, pa po-wirfti Ivank» Škodo. ЗЩ W JU " Kadio ljubuina isrj л 4 kw) глаккв (зо«в o.f ««I игли« (J^ffl i kw) BRNO 1441 m i *»). V4RÄ4VA (IUI в (0 kwt BERLIN (484 m t Kw). fR^VKruRI <446 a 4 KW), LANUCN-чекО !46v m tr, («i STUTTOARI 1380 kw • kwl WINAJ (SIT

»IMFCSl А (5Ия № kwt STOCKHOLM (Moral* ' W »r «nkw) Sobota, t(. lebraarja. LJUBLJANA 12JO: Reproducirana ^asba. — 13: Naswved tasa in resrodiicrraaa gia&ba. — 13-30: Stank vode in borzr.e ve«i. — 17: Kce-c«rt raüo-orkesura. — 18-30: Pomen aMike «* naevoj evropske kiultare. — 19: Nemščina. — I9J0: PsÄhoanaJitza io vzgofe. (Or. Barsoi) — 30: Mladinska spevoigra: »Slarva donwinä«! poje lenuki »bor drž. u&teiijiSča v Ljub Sani. — Koocert rad »-orkestra. — 22: Poročita in napoved бава. — ZAGREB 13.15: Ro^roductraaa glasba — 17: PcpaMaifska konoe«. — 18.®: Cfkaoje ta korana io veieroa molitev (nvuerao). — 20M: Konce« godalnega kvar:«*: Schüber-torv« skiiadte. — 22.10: Godba sa ples. — PRAGA 16-50: Popoldanski koncert. — 18: Spevoigra ta recitacije. — 18: Koncert godbe n» pehala. — 20: Zabave» veter. — 21J0: Koncert orkestra batalajk. — 22.25: Oigacska godba ta Bratislave. — BRNO 16-30: Gla&ba sa tniadcoo. — 17Ä5: Wagnex: »Renske siato«, L slika. — 19.05: Ofkesa-aiea ta pevska koosert. — 20; Lahka irancoska glasba. — 21: Koncert orkestra balafajk in ruske ревяв. — 22.25: Ciganska godbi. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16.15: Koeoert orkestra iti solistov. — 20.10: M'HiöckeTjeva komična oper» »Dijakiprosjak«. — VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra и sofastor. — Lahka godba. — BERLIN 17: PopoMansM koncert orkestra. — 20: Z mikrofonom po B-er-fiau. — 22: Prenoe mednarodne plavalne tešem«. FRANKFURT 16.36: Konce« ta Stirttgarta. — 20.15: Zabaven večer in lahka godba. — LANGENBERG 20: Zabaven večer in koncert lahk« gSasbe. — STUTTGART 16.30: Popoldanski koncert. — 20.15: Premoe programa iz Frank ki rta. TOULOUSE 21 JO: Koncert vojaške godbe. — 22: ArgeroSinsäoe pesni s кйато. — 22-16: Orkestralen koncert dwMjske eiasbe. — 23*. Koncert trn kitare. — BUDIMPEŠTA 9.15: DoffWMaeislo! koncert. — 17.50: Madžarske pesmi in ai«a»sk» ®oidba. — 19.30: Prenoe iz gJedalčSča: Wasner-ifjva opera »Remstoo ilaso«. — 22: Ciganska godba. — LONDON 1«: Koncert ЫЛе godbe. — 20.30: Orkestralen ta pevsäd koncert. — 22.15: Mešam večer. — RLM 17JO: VofcaJe« ta instrumentalen koncert. — 20.45: Koncertni in dramski večer. — STOKHOLM 18.30: Baletna g?asba. 19.45: Mosartove viotinsflee sonst«. — 20: Kafca-r«tni večer. — L aWca godba. REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barijevimi REKORD CEVMI \ vezana v lepo knjigo rato d» se bodo vse prigode roaJe »Zvezdane« še enkrat, t to» krat brez presledka vršile pred vašimi očrni. Da bodo tega veselja khko defefcie vse pridne ptmčke in pršdni fantki, zlasti oni, ki niso imeli priliko ti tati o »Zvezdani« rz »Jutra«, bomo »Zvezdano« prodajali samo za 12 (Bin po posti 43 Dm »Zvezdano* lahko kupite v Oglasnem oddelku »Jutra» v Prciernovi ulici itev. 4, ter ▼ Tiskovni zadrugi v Prciernovi ulici. Zunanjim плгобшкотп pa jo bo pošiljala Uprava »Jutro*, Ljub* Ijona, Knafljeva ulica 5. тМшМЁ* t (Pri m с es test rZvexdana' ki vam jo je, ko je izbajsia ▼ »Jutru«, čitala vsako jutro do bra mamica. te Michel Zčvaco: 52 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Prav to vam hočem dokazati,« Je resnobno dejal Espinosa. »Bo gm s radoveden sem, kako mislite opravičiti verski fanatizem fci njegova grozodejstva.« »Verski fantičem! Grozodejstva!« je vzktöcndl Espinosa. »Uver-Jen,i ste, da ste s temi besedami že vse pojasnili. Dajva, govoriva malo o njih... Vi, gospod de Pardaillan, ste, kakor vidim, brezverec?« »Ce naj vera pomeni prazne obrede in trde dogme — da, tedaj sem brezverec.« »Tadco je,« Espinosa je nepričakovano pokimal. »Znajte, gospod vftez, da sem v tem zmishi tudi jaz brezverec... Ce bi izrekel to priznanje vpričo koga drugega, bi me spravilo na grmado — mene, velikega mkvizi-torja. Izvolite ga smatrati za dokaz mojega zaupanja v vašo lojalnost.« »Bodite uverjeni,« je rekel Pardaillan, »da bom pri svojem odhodu iz te sobe pozabil vise, karkoli mi porečete.« »Vem, gospod,« je dejal Espinosa. »A nadaljujva. Tam, kjer ni vere, tudi ne more biti govora o fanatizmu, ampak le o strog; uporabi dobro premišljenega sistema.« »Bodi fanatizem, bod5 sistem, učinek je isti: uničevanje neštetih človeških življenj.« »Ka/ko se morete ustavljati ob takih siromašnih pomislekih? Kaj pomeni nekaj življenj, kadar gre za blagor in preporod vsega naroda! To, kar se zdi navadnemu človeku preganjanje, je v resnici samo velika, prepotrebna ranocekiška operacija... Mi obrezujemo prisadne ude, da rešimo telo, in izžigamo rane, da jih zacelimo... Imenujejo nas krvniike. Kalko bedasto. Ranjenec, ki čuti, kako zdravnik neusmiljeno reže z nožem po njegovem razbolelem mesu, nove od bolečine ter psuje svojega rešitelja s krvnikom. A ta se ne da premotiti besedam, ki jih bruha bolnik v vročici. Neizprosno nadaljuje svoj posel do konca in tako reši bolnika, pogosto proti njegovi volji. Ko ta oadrav-i hi se mu vrnejo moči, Čuti do njega, ki ga je preje imenoval krvnika, samo še hvaležnost in ga slavi kot svojega rešitelja. Mi, gospod vitez, smo taki neizprosni rano-cehiiki — toda v dnu svode duše smo polni človekoljubja in dobrote. Z dozdevno okrutnostjo zdravnikov nadaljujemo svojo nalogo, in kadar bo obrodila uspeh, bo naša nagrada v tem, da smo jo izpolnili.« Vitez je pazljivo poslušal Espinosovo razlaganje. Ko je veliki mfcvieitor končal, je nekaj trenutkov zamišljeno molčal. Nato je d/vignil glavo, rekoč: »O vaši odkritosrčnosti ne dvomim. Toda priznali ste, da tudi vi nimate vere v pTavem pomenu besede, med tem ko je zdravnik, o katerem govorite, trdno prepričan o učinkovitosti svoje operacije. Tudi če se moti, ga je treba spoštovati, zato ker je iskren... Vi pa, gospod, se lotevate zdravega telesa in mu — s pretvezo, da ga hočete rešiti in preporödäti, ko niti ni bolan — vsiljujete zdravilo, o katerem sami priznate, da nimate zaupanja vanj.« »Kakor vi, gospod.« je z gorečim prepričanjem nadaljeval Espinosa, »tako tudi jaz nimam trste vere, ki bi obstajala v siepem če-ščen&u kakega božanstva. Kakor vi, priznam tudi jaz samo tisto vero, ki se ravna p-o navdahnjen jih srca in uma. Kakor vi, čutim tudi jaz do svojega bližnjega široko, globoko in nesebično ljubezen, ki rni veleva, da neprestano mislim na srečo svojih bližnjih. Z vsemi močmi svojega razuma in svoje volje sem iskal te sreče, da bi jim jo dal. Toda. gospod vitez, pomislite, koliko jih je zmožnih razumeti.® kar zdajle govorim... Teh izvoljencev je komaj peščica, na vsem svetu morda samo sto visokih in vrlih duš.... Vsa ogromna, nepre-šteta množica pa je v položaju ranjenca, o katerem sem govoril, in zdravnikova dolžnost je, da jI vsili rešilno operacijo. V trenutku bolečine ga bo preklinjala, кет ga ne razume, toda pozneje, ko bo čutila v sebi novo življenje, ga bo blagoslavljala.« »Ali pa z gotovostjo veste, da s tem oživotvarjate srečo človeštva?« »Da,« je brez pomišljanja odvrnil Espinosa. »Dolgo sem premišljeval o teh vprašanjih in reči smem, da sem jih izmeril do dna. Prišel sem do zaključka, da je znanost velika, edina sovražnica, ki jo moramo zatirati z neizprosno vztrajnostjo; zakaj znanost je zanikanje vsega in prizna na koncu življenja samo smrt, po kateri ni ničesar več, to ie, strah, obup n grozo. Kdorkoli se vda znanosti, zaide neizogibno tja, kjer stojim jaz: v dvome. Sreča je tedaj v najpopolnejši nevednosti, zakaj samo ta ohranja vero in samo vera more storiti neizbežni trenutek, v katerem se vse konča, sladak in miren. Za tistega, kdor veruje, s smrtjo še ni vsega konec; trenutek. ki je za nas nejevernike poln groze, je zanj samo prehod v boljše življenje. In to je vzrok, da brez prizanašanja iztrebljam vse, kar stremi po neodvisnosti in kar se vdaja pogubonosni vedi. Мое prizadevanje je, da vsilim vsemu človeštvu vero, k: sem jo sam izgubili. Vedoč, da bom umiral v obupu, hočem iz nesebične ljubezni prihraniti svocim bližnjim strašno usodo, ki me čaka.« »In tako jim vsiljujete življenje, polno zatiranja, trpljenja m gorja, da jim zagotovite — kaj?... Trenutek iluzije, ki bo kratka kakor njihov smrtni vzdih.« . »Kaj za to! Verjemite mi, ta trenutek je tako strašen, da njegovo oslajšanje ne bo predrago plačano s trpljenjem vsega življenja.« Vitez ga je ogorčeno pogledal in z rezkim glasom odvrnil: »In vi se upate govoriti o človekoljubju! Jaz pa mislim, da je bolje, če je človek vse svoje življenje srečen in poplača to z grozo in tesnobo enega samega trenutka. Bodite uverjeni, da so tudi vsi tisoči vaših žrtev in vsi milijoni španskega naroda enakih misli kakor jaz.« »Narod je množica otrok,« je zaničljrvo rekel Espinosa; »ne morem ga vpraševati za njegovo mnenje... vzgajam ga, s tem je vse povedano.« »Otrok! To je lahko reči, gospod! A ti otroci bi imeli s svoje strani pravico, da vam reko: .Ne nas. ampak vas, pobesneli norci, bi bilo treba brez usmiljenja pobiti v blagor vsega naroda!' Smrti mi božje, gospod, kaj se vtikate v tisto, česar vam ni mar? Pustite ljudi, naj žive po svoje, in ne nadlegujte jih s srečo, ki jo smatrajo oni za najstrašnejše gorje.« »Vi tedaj mislite, da je sreča v tem, če Človek lahko živi po svoji volji?« je mirno vprašal Espinosa. Naroalau <л- ure. dopisa.. Učocirji malih* oglasoo, j* posiah. яа- Oglasno od cUUk -Jutra,', LubtyaruL. Рг*Јочип>а.4..Т<и. rt. г^дх Xah. tojbtnsx. za. šifro Dutf- Ust pruftojb*SL* )*- vposia/ ti. obojuwi l lULrtcJ&m-, so- • слг n oylasu пл prxobcuo čtkovtu. гасил, рог Ьи- ftsa. nuruct cfubljmia.ft n s4 2 Idiotu*,, cLop^so-LrcuLfO. uis ocjla*ru trrfousk&tya. aU-mMJxisnsuupCL глажусь ■ vsaka, buidsis Dul r-, - Ney-truuyfL zA4seJt Via- fo - "Pris toybisia. za. iifro Dm. 5 - Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati oosebno pristojbino Din 2,— kličite telel. štev. 3492. 240? »<>r екяпотИогп r teM Vev. 3203. Praktikantinjo Težio strojtpi.ija, ni-mäüi-в» in hrvaščine, ižčjmo. Prepisi spričeval se vrnejo. Ponudbe poJ «Začeti.» plača a» na oglasni oddelek «Jutru. £245 Štikarico dobro izurjeno в» «Adler»' stroj, sprejme Ferenčak, Jteieinlki, Gocenjeko. 8254 Kot gospodinjo USče hotei-pension «Rojs!» t Opatiji (Abbazzia) i*-obraieno gdč., zdravo, z»-rešljivo in zelo rtrogo. ki »e popoinoma ramme v vodstvu pene ion». — Ve5S» mora biti perfektno nem- i žkeea jezika in korespon- j dence. Prednost Sna o ta-ke. ki rnajo več jezikov. Ponudbe poslat! n* gornji raaiov 8093 Marljive zastopnike sprejmemo za prodajo la-krativnih predmetov na obroke, proti proviziji in plači. Predmete je lahko razpečevati, ker го uporabljivi pri veak"m gospodinjstvu. — Zumbulovič, Ljubljana, Miklošičeva e. 826S Nemščino in angleščino poučujem po cajuepešnejii metodi. Ura 10 Din. -Poljanska eesta 18/П, levo 5211 Metoda Berlitz Pouk francoščine, angieSči-пь, italijanščine, nemščine itd. po p/ofeeorjih dotičnih delel Vsak profesor po učujp ed no!e т svoji materinščini. Prijave samo na Kralja Petra trga št. 8 povalca. Zmoten je vseh prodajo. Mala kavcija — j manipulacij. Ponudbe na Ponudbe z navedbo de'o- oglae. oddelek «Jntra» pod Uradnik lesne trgovino, i večletno prakso. strokovnjak, vodja obrata, ieli premeniti merto. Gre tudi za naku- kroga pod «Padjc-tsn 40>. 8211 Zastopnike «urejm« večja zavarovalnica v vseh krajih Slove-»ije. zlasti -a Ljubljano in Maribor. Ponudbe n» oddelek «Jatra» pod lifro «Zastopnik». S!?9 šifro «Lesni etrokovnjak». 3260 Pisarniška moč vsestransko versirana — s Tečletr.o prakso in znanjem slovnnikega, hrvatskima in nemSke»a jezika, samostojnega knjigovodstva in trg korespondence, ieli primer ne?a mesu r kakem pod jetju v Ljubljani Ponudbe na oe'neni oddelek «Jutra» pod šifro «Izvežbana moč» 3029 Gospodična Inteligentna, zmožna perfektno nemškega jezika, ki ifra tudi klavir, ljubiteljica otrok, išče primernega meeta. — Dopise na oglais. oddelek «Jutra» pod «Reiitev>. 3198 Mladenič vojaščine prost, išče kakršnokoli službo. Naslov v Oglaenem oddelku «Jutra» 82;9 Puhasto perje razpošiljam po povzet-j a najmanj 5 kg po Din SS kg — Izkoristite priliko, dokler traj* zaloga — L. Bropovič. Zagreb, Ilic» 82. Kemična čistilnica perja. 189 2eleznato vino lekarnarja d' G Piccolij» » Ljuhljani. krep?s oslabe le. malokrvne. odrasle in otroke 357 Шок liček piše In r'še Ksenija Prunkova. Prostovoljna razprodaja obuval Prodajalna obuval v Se-lenburgovi aHci 1 razpolaga še s precejšnjim številom damskih. tudi najfinejših čevljev. Prostovoljna javna dra?ba teh čevljev prične 18. t. m ob 9 uri predpoldne. Pol' g čevljev se bodo razproda-jali tudi druži predmeti t. je: vezalke, razn» kreme. vložki itd., kskor tudi celokupni inventar prodajalne. 3156 Bukovih drv T vagonov suhih, eečnja avgusta 1938, prodam. Drva mora kupec ogiedati na_ po*ta'i St. Jani. Тг> koj dobavno. Prane Pap* ž — Krmelj. 8261 me, amortizerji, nosa! za prtljago. 40(4)0 Din; CITROEN, osebni, odprt, petsedežen avtcmobil, dobro ohranjen, 10/24 k ».. 26.000 Din; PEUGEOT, petfedelen, od prt osebni avtomobil, ma io vožen, dobre gume — 10/24 к. е.. 26 00(> Din; PEUGEOT, Siiriseiieien- odprt, malo rabljen avtomobil, 5/12 k »., 25 000 Din PEUGEOT, polto vorni av tomobil, 5/12 k. »., prevožen 17 000 km, 19.000 Din; FIAT 501. 8port tipe. petsedežen, odprt avtomobil пет» gume, novo Dueo ličan. 32 000 Din Informacije daje V I. M Barešič & Co., Ljubljana. Dunajska oeeta 12 2658 7Ti Salonske polčevlje št. 42, skoraj поте poceni prodam. Naelov т oglas, oddelku «Jutra». 3244 Pridelki Krompirja 250 kg zmrznjenega prar poceni prodam. Naflov v oglasnem oddelku «Jutra» S256 Gdč. ali gospo iščem kot družabaico. Pogoj slovensko. Ponudbe na podružnico «Jutra» т Mariboru pod «Din 60.000» sm Шёек ai je najprej obal Škornje, nato pa je Strien voščil dober dan. A stric Matije je nezaupno gledal čudnega č vrčka т škornjih, Нотеки podobnega, šele ko ga je M i ček poprosil ca pipec, ga je spoznal, a se ]e pota-jil, kajti bil je tako skop, da ne bi bil dal niti svojega pipca od hiše. Zaril je oči in milo a javkal. »Kaj ti pa tare «ree, etrle Matije?« ga je •očntiio vprašal Miček. >Joj, hudo je, hudo na svetu,« je striček »javkal, »ргозо sem Tsejal, pa je bilo seme jalovo, kar ga je zraslo, so mi ga vrabei po-zobali, kar so ga pustili, so miši snedle, я kar ga je ostalo, sem danes skuhal, pa se mi je prismodilo. Kaj bi ne bil žalosten!« »Glej, dam ti zlato ništro, pa ei kupi mernik kaše, a meni posodi pipee, kajti nujno ga potrebujem, striček!« je poprosil Miček. Stelaže ln prodaj ilno mizo (pnde!) dobro hranjeno takoj prodam. Naslov pove oglasni oddeiek «Jutra». 8216 Pohištvo lastnega izdelka, ? те«!) slogih, i najpriprostejši ia najfinejši izdelavi. » Teeh vrstah ieea — mehkega, trdega ia eksotičnega — jo v solidni in strokovno najvišji izvedbi, i enoletnim jamstvom pri Produktivni zadnig-i mizarskih mojstrov v Mariboru. Vetrinjska ul. Bt 18 «942 Pohištvo ti mehkega lasa, rabljene, v dobrem stanju naprodaj ▼ Komenskega uliei 34. 8257 Motorno kolo znamke Zindapp, т dobrem etanju prodam za 8500 Din hi fotografski apairat 18 X 18 za 500 Din Naslov v og!a*ne«n oddelku «Jutra». 8246 5000 Din posojila želim. — Namesto obreeti dam irvretno hrano. Rav-notajn oddam elegantno sobo 1 alj 2 gospodoma. Naslov r ogia«Kim oddelku «Jutra». 3250 Gospoda al! gospo kj ima svoje stanovanje т centru Ljubljane, iščem tako; za vzdrževanje ekla-dišča. Majhna bankovna garancija potrebna. — Ponudbe na oglasni oddeiek «Jutra» pod šifro «Dober za&luiek». 4258 Stanovanje 2 «ob in kuhinje, v sredini шл-ta za april išče stiranka brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra». 8262 Opremljeno sobo veliko, lepo in 6Uto, * posebnim vhodom, elektriko in parketom, v sredini med draiu--kiui gledališčem, univerzo jn obrtno šolo ed-dam t zajtrkom s 1 marcem samo «talnemu boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 8151 Krasno sobo i eno ali dveiua po t' i.sma, posebnim vhodom in elektriko, event t klavirjem in zajtrkom oddam takoi na Taboru 5/1, de.no. 8213 Prazno sobo veliko, z eiekw. razsvetljavo, posebnim vhodom in štedilnikom takoj oddam najraje zakoncema brez otrok. Naslov pove oglaenj oddelek «Jutra». 3199 Sobo t električno raisvetljavo, blizu glavne pošte oddam samo boljšemu gospodu — Na*!ov v oglasnem odde1-ku «Jutra». 3248 2 mlada uradnika iščeta s 1. marcem dve opremljeni «o bi. event. ■ posebnimi vhodi. Ponudbe na oglasni oddeiok Jutra pod «Marec». 8242 Hišico z vrtom oddam v najem za posojilo 25.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro «Ugodno 37». 8237 Mlada gospodična želi dopisovati z globoko čutečim inteligentnim gospodom. Samo resne in ntsanonimne ponudbe po možnosti s sliko na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Prednost turisti». 3251 Poslovni lokal v bUlini glavnega kolodvora takoj oddam. Naslov pove oglaani oddelek «Jutra». 8214 i Avtomobili CHEVROLET, osebni, od-prt. pelsedeini avtom с bil 1927 tipe, v zelo dobrem stanja SS 000 Din; CHKVROLET. »sehnl, od-prt petsedežni avtomobil 1927 tipe. z usnjem tapeciran, dve rezerv n» gu- Trgovlno z mešanim blagom aa prometnem kraju, staro in dobro vpeljano. I zalogo in inventarjem prodam Naslov v ogl odd »Jutra« 3002 Fotograii, pozor! V Selenburgovi ultci oddam orimere« prostor c« fotografski atelje. Interesenti naj Javijo svoj naslov o«rlis oddelku Jutra pod «Fotograf». 8252 Sijaino bodočnost si želijo pridobiti trije slovenski ssmotarji. z imeni: Frenk, Jo« ln Radko — potom lepih in veselih Slovenk, v starosti od 17 do 22 let InteToeptitinje naj «e javijo, če mogoče s priloženo sliko na igo-raj navedena imena na oglasni oddelek «Jut-a» iiod šifro «Sijajno». 32E3 Dama stara 39 let. dobro eitu-irsna. išče istotako osamljenega croftpoda. v dobri policiji, ki bi hi) zmožen iskrenega prja»elj«tva. — dopise na o?ia«ni oddelek «Jutra» pod šifro «Brat in sestra». 3255 V oglasnem oddelku «Jutra» Je dvignite sledeča pisma: A Etilen man'nolant. Akademik. Amandn«, Asrilen 8S8 Amerikam* 770. Apilna, AVre'it'v. A. Z.. AdHa 370. Bi«*n'-Fno Я104. Belo »mailirano. Bančni uradnik. B'eiwehova. Bordan. Bnkov* drva. Booini O. M. ГП:1атя. ^isto. Dohrs knhnric*. Dobra et-st>odin'n Поп. De« TT''-т«п« W»i1en«rbb?. p g. J. IT«? Dnlsrotreln» Ijrt-Ъ«е«я. 1У» po«»el't, brvt-ha. Dom 44. Dobro оЬта-ni*n ftOO. Din 1»V>. Drva, Energična 25, Energija, Za naslove Enodružinska 9, Glince, G сера, Gailaatenja, Geld, Hrana, Ibis 1S0D, Imam ovoj dom, Ing.. lnka.-ant, Kolu, Kapital 1ÜU.00O, Lepo blago, Kromatiiine. Lepo snažno. Ьл- t no lovišče, L.epa bodočnost 9, Lo&ai, ьеьт »trokovnjak. Lepa vijolica. Lepa blondinta. Marljiv is zanesljiv. Maska, Marine oficir, Mirno življenje. Mirna екмчел-ca 1744, Mehanik. Miza, Malo podjetje. Navedba cene, Nemka. Grem na deželo. Notranje. Napredek za^iguran, Obratovodja. O. M., Osami ena, Predvojna sola, Prlmoreo, Pridna gospodinja 1023, PoUnik, Posojilo, Poštena 86. Primorka 8, Reika prilika 55, Radio, Srečna pomlad. Solidna 45. Stanovanje 5 sob, Sreča 22, Sanjarim, Srečna bodočnost 2804, Sreča 28. Srtfa 51, Sibirjak Sava 11, Siediinik. Takojšnje plačilo 903, Temperamentna, Trije, Trajen vi-£Ok zaslužek. Takojšnja vselitev. Trgovec 300.000, Trije prijatelji 580. Trgovina rpocerij. blaga. Ugodna prilika 532, Ugodno 69, Ugoden in vešč. Vesten potnik. Vesela pomlad 1929 Vdova. Varno 50, Vinograd 82, Viscko rentabilna, Zanesljiva moč. Zračno. Zanesljiv plačnik. Začetnica 29. Zadovo'.jnost, , Začasna postranska služba' Zaprt avto. Življenje je kruto. Äcnitev. 300, 300/2, 720. 100.000. 8 % provizije, «7, 22, 25, 910, 820. cTil AaAADIN it ZAVAROVAN VSAK JUTROV *** W4iß. WNAROČNIK ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE Samorad^voL __ m ZiM A\ERI f\A 183© Kratek klavir modern, z lepim zvokom proda Dobrajc, Mar bor. Frančiškanska 21. 8233 »Singer« šiv. stroj je poceni naprodaj v Studencih pri Mariboru, Krali Matjaževa ulica 1. 8240 unojski mmm 10. — 16. marca (Rotimda do 17. marca.) POSEBNE PRIREDITVE: Internacionalna razstava avtomobilov In motornih koles. — Tehnične novosti in Iznajdbe. — Sejem cestnih stavb. — Sejem premoga. — Razstava umetne svile. — Dunajski modni salon za kožuhovlno. — Razstava živil bi pijač. — Vzorčni sejem poljedelstva in gozdarstva. Avstrijska razstava pitane živine. 15. do 17. marca. Nobenega pasiva! S sejemsko aiztvico in potnim Ustom prost prestop preiko meje v Avstrijo. Ogrski tranaitni vE'iim se izda na mejii proti prtdio-žitva seijemslke кскадагсе. Znatno miiane oenc m jugoskwensftih, odrskih m avstrijskib žetezn^cah. ria DimaiVTU, na Айтчш&кеш morju юс< tniči v zračnem premetu. Pojasnila vseh vrst kot tudi sejemske izkaznice (po 40 Dir.) se dk>be pri % Dunajskem sejmu, d. d. Wien, VII.. kakor t udi v času lipskega s-pomladanskega sejima v Lipskem, avstrijsko sejimsko po-sküpje in pri vseh častnih zastopstvih. V Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31. Tujska prometna zveza za Slovenijo, Dunajska cesta 1. .lože! Zk'ar. Dunajska 31. MAKULATUR« PAPIRJA кг 4 Din Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uorava »Jutra«. l. nmm Mestni trg št. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic-- г'112 г Naša ljubljena teta. sestri dna in svakinja, ^spodična je dane? 14. februarja t. !. cb Vk na 3 zjutraj preminula. Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 15. februarja t. L ob 5. uri pop. izpred Kongresnega trga št. 7, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. febr. 1929. ŽALUJOČI SORODNIKI. Jhčin* ujutnjniiii llestni oozrebni zavod Skobelntk oda Franc Jurca, Slane t. 24, p. D. M. v Polju. 8247 Vi. Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto graf Hugon Ribl-r Ljubljana. Sv Petra cesta Vsakovrstne tiskovine izvršuje najhitreje, «olidno In poceni tiskarna «Jadran» Slovenjgradec. Kurja očesa Najbo'jSe sredstvo uroti kurjim očesom CLAVEN ie mast Oobite v lekarnah, drojierjah ali naravnost iz tvornice in glavn skladišča M. Hrniak lekarnar — Sisak. L Za industrijo se oddajo obsežni prostori trk kolodvora, blizu Ljubljane, г vpeljano elek-triko, po k?k) »iz« ceni, ca. 50 KW. L« resni reflektanti naj javijo svod naslov z navedbe stroke, na koliko aaijnianj oziroma najve< kv m prostora in električne sile ref!ektiprodaj. РосткЈ-be po<5 znaöko »Petek« na Biseraftni oddeVei »Jutra«. 2758 Zahtevajte od svojega trgovca da prodaja J originalno ugobancd^patenl^moho pri kateri bo $icev nekoliko manje zasluzil рас pa boste vi bolj zadovoljni 5 5wjim Uruhora in pecivom. Urejuje Davorin Ravljcn. Udaja za koazorcij «Jutra» Adoli Ribnikat, 1л Narodno tiskarno d. d. kot tiekaroarja Franc Jczeritk. Za inseratni del je odgovoren Aiojiij Novak. Vsi v Ljubljani