Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48—, polletno Din 96’—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
36.
kos.
V LJUBLJANI, dne 2. maja 1936.
Letnik VIL
VSEBINA:
235. Navodila za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1936./37.
236. Uredba o spojitvi občin Šmarje pri Jelšah-trg in Šmarje pri Jelšah-okolica.
237. Uredba o spremembi imena in sedeža občine Trboje.
238. Uredba o odložitvi izvršb za kmetske dolgove.
239. Uredba o banovinskih trošarinah.
240. Pravilnik o načinu pobiranja banovinskih trošarin po uredbi o banovinskih trošarinah.
241. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
242. Razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o izenačenju pristojbin za ogled živali, izdajo živinskih potnih listov itd. za ves teritorij mestne občine.
Uredbe osrednje vlade.
235.
Dne prvega aprila tega leta stopi v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1936./37. Da bi ravnali vsi nakazovalci in računodajniki ob izvrševanju proračuna glede računovodstvenega postopka enotno, .predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu naslednja
navodila
za izvrševanje proračuna državnih razhodkov in dohodkov za leto 1936./37.*
PRVI ODDELEK.
I.
Splošne pripombe.
Celotno poslovanje v vseh resorih se mora gibati izkl jučno v mejah kreditov, ki so odobreni s proračunom. Za vsako prekoračitev kredita in ustvaritev obveznosti za državno blagajno zoper veljavne zakonske predpise odgovarjajo nakazovalci in računodajniki po členu 58. zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah in § 9., točki 1., finančnega zakona za leto 1936./37.
II.
Otvarjanje kreditov.
Proračun za leto 1936./37. se razlikuje glede svoje tehnične sestave od proračuna za leto 1934./35., ker v
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1936, št. 75/XVlI/177.
njem. skladno s § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za avgust-december 1935 in januar-marec 1936 ni izvedena ločitev razhodkov občne državne administracije od razhodkov gospodarskih podjetij, marveč so vsi razhodki in dohodki nedeljiva enotna celota in se izkazujejo tako tudi v proračunu, in sicer razhodki v razdelkih proračuna tistih ministrstev, v katerih pristojnost spadajo, dohodki pa v ustreznih razdelkih proračuna državnih dohodkov. Zato so temu ustrezno označene partije za razhodke v proračunu razhodkov in za dohodke v proračunu dohodkov z nepretrganimi zaporednimi številkami od začetka do konca proračuna.
Potemtakem se mora izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij, ki so se doslej izločali v posebne proračune kot priloge (c občnemu državnemu proračunu, spraviti v sklad z novo tehnično sestavo proračuna; v ta namen predpisujem naslednji postopek:
1.	Kredit otvarja vsem državnim napravam, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, in sicer ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva, Državni hipotekarni banki, Poštni hranilnici, državni razredni loteriji, ministrstvu za promet za njegove naprave, ministrstvu za šume in rudnike, ministrstvu za zunanje posle, ministrstvu za pošto, telegraf in telefon, upravi državnih monopolov, osrednjim carin« skim blagajnam, direkciji jugoslovanskega prostega pasu v Solunu, državnima tiskarnama v Beogradu in Sarajevu, narodnim gledališčem v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državnima posestvoma »Belje« in »Topolovac« in državni tvornici sladkorja na Cukarici, ministrstvo za finance, oddelek za državno računovodstvo, pri blagajnah teh naprav samih na podstavi kreditnih zahtevkov ministrstva, v čigar pristojnost dotične naprave spadajo, razen ministrstvu za vojsko in mornarico, komandi orožništva in ministrstvu za zunanje posle, katerim se še dalje otvarjajo krediti pri glavni državni blagajni. Bla-
gajne teh naprav opravljajo izplačila iz otvorjenih kreditov po nalogih pristojnih nakazovalcev iz svojih ostvar-jenih dohodkov, obračunjajo pa vse razhodke in dohodke z ministrstvom za finance z obračunom, vse presežke dohodkov za izročajo glavni državni blagajni.
Krediti za te naprave se otvarjajo za 6 mesecev tako glede osebnih kakor glede materialnih razhodkov.
2. Vse naprave, pri katerih so poslovala postranska računovodstva in blagajne, se naj obračajo radi otvoritve kreditov, dejansko potrebnih za poravnavo njih potreb, na ministrstva, v katerih pristojnost spadajo."Po’ teh posebnih zahtevah sestavijo računovodstveni odseki dotičnih ministrstev kreditne zahtevke po veljavnih predpisih, in sicer za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne pa za po tri mesece; te zahtevke pošljejo oddelku za državno računovodstvo ministrstva za finance radi otvoritve kredita pri pristojnih finančnih direkcijah, ki opravljajo iz teh otvorjenih kreditov izplačila po nalogih nakazovalcOv, ki jih odrede pristojna ministrstva* po veljavnih predpisih. Potemtakem se otvarjajo krediti za osrednji higienski zavod, občno državno bolnico v Beogradu in ostale bivše naprave s postranskimi računovodstvi in blagajnami v Beogradu samo pri blagajni finančne direkcije v Beogradu, ne pa pri blagajni glavne državne blagajne.
Vse naprave, pri katerih so poslovala postranska računovodstva z blagajnami, izročajo pristojnim finančnim direkcijam vse svoje ostvarjene dohodke v korist dotičnih partij proračuna dohodkov.
3. Krediti za potrebe uradov in naprav, katerih razhodki so bili v dosedanjih proračunih odobreni v proračunu občne državne administracije, se otvarjajo na isti način, kakor doslej, pri pristojnih izplačevalnrh blagajnah (glavni državni blagajni, finančnih direkcijah, osrednjih carinskih blagajnah), in sicer za osebne razhodke za šest mesecev, za materialne razhodke pa za po tri mesece.
4. Otvarjanje in zatvarjanje vseh spredaj v točkah 1.,
2.	in 3. omenjenih kreditov se mora povsem vršiti po predpisih pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Ministri nakazovalci označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, tč po partijah in pozicijah (člen 4. zakona o državnem računovodstvu).
Posebej se še opozarja, da je treba pri poslovanju za otvarjanje kreditov strogo paziti na roke, ki so predpisani s pravilnikom, da se morejo krediti nakazo-valcem pravočasno otvoriti. Zato je smatrati posel otvarjanja in razporejanja kreditov pri vseh ministrstvih in napravah za zelo važnega in nujnega, ker je poglavitno od tega zavisno pravilno poslovanje državnih naprav.
Prav tako je treba paziti ob sestavljanju razporeda kreditov kar najstrože na to, da se postavijo vanje samo dejanski najpotrebnejše vsote po poedinih proračunskih partijah in pozicijah za čas, za katerega se zahteva otvoritev kredita, da se prepreči zatvarjanje kreditov pri blagajni ene in naknadno otvarjanje kreditov pri blagajni druge finančne naprave.
Ministrstva se opozarjajo, naj opozore svoje oddelke in njim podrejene naprave, naj se radi otvarjanja kreditov, izplačila, zalaganja finančnih direkcij z denarjem in za razna pojasnila ne obračajo na ministrstvo za finance, oddelek za državno računovodstvo,, neposredno, ampak samo preko pristojnega računovodstvenega od-
seka dotičnega ministrstva. Noben predmet, ki se vroči oddelku za državno računovodstvo po nepristojni poti, se ne vzame v postopek.
Istotako' ni1 treba, da bi se finančne direkcije, če ugbtove v triplikatu kreditnih zahtevkov napake, obra-' čale radi njih popravka neposredno na oddelek ža državno računovodstvo, ampak se morajo obrniti za -pojasnila ;o lem na pristojne računovodstvene odseke pri ministrstvih, kakor je to predpisano s členom 18. pravilnika o ^poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in d fačunovodstveni službi pri nakazovalcih.
, fe $e pokaže potreba, da se kredit radi odobritve virmiranja zatvori. ni treba pošiljati zahteve za zatvo-ritev kredita, rešitve o virmiranju in zahteve za otvoritev kredita 'sfijcpno, ampak je to storiti v presledkih po nekaj dni. Najprej je treba poslati zahtevo za zatvoritev kredita. Cez nekoliko dni rešitev o virmiranju. Naposled, nbkoliko dni pozneje, zahtevo za otvoritev kredita. Obenem z rušitvijo oddohrenem virmiranju je poslati tudi soglasno odlpčbo glavne kontrole v overovljenem prepisu.
5. Odlnfihe o otvoritvi kreditov po vseh strokah izdaja šef odseka glavne državne blagajne.
6. Kredite, ki so določeni za banske uprave, da;o banom na razpolago resorni ministri po svojih strokah; bani so po § 30. zakona o banski upravi po teh kreditih nakazovalci T. stopnje in razpolagajo z njimi neposredno ali pa jih otvarjajo nakazovalcem II. stopnje, če jih odrede.
Poedini oddelki banskih uprav pošiljajo svoje kreditne zahtevke pristojnim oddelkom pri ministrstvu; ti pa sestavijo zahtevke za vse svoje območje in jih vroče v določenem roku od«eku za računovodstvo, ki sestavi kreditni zahtevek za ves resor.
Ko je oddelek za državno računovodstvo kredite otvoril. obvesti računovodstveni odsek pristojne oddelke banske uprave o otvorjenih kreditih, obenem pa tudi finančni oddelek dotične banske uprave.
■Ker je otvarjati kredite za bansko upravo v globalnih Zneskih, vroči finančni oddelek, če se razdele krediti med nakazovalee II. stopnie, finančni direkciji izvršeni razpored po nakazovalcih in obvesti istočasno vsakega drugostopnega nakazovalca o vsoti otvorjenega kredita.
7. V. točki .4. § 101. finančnega zakona za I. 1936./37. je dana ministrom za notranje posle, za gradbe in za zunanje posle možnost,1 da lahko postavljajo in premeščajo uslužbence svoje stroke v mejah skupnega števila in skupnega kredita, odobrenega po proračunu za osebne razhodke teh uslužbencev, ne glede na njih številčno stanje in višino kreditov, odobrenih z istim proračunom, pri ministrstvu in poedinih banskih upravah, oziroma zastopništvih v inozemstvu in njih podrejenih napravah ali ostalih napravah.
Da se more ta zakonska pooblastitev ukoristiti. je treba izvršiti, preden se izda odločba o uslužbenčevi postavitvi oziroma premestitvi, virmiranje po § 24. zakona o podajjšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, iz kreditov po dotičnih partijah in pozicijah za osebne razhodke tiste banske uprave ali naprave, pri kateri je zadosti prostega kredita za izplačilo prejemkov postavljenega ali pa premeščenega uslužbenca, v korist kredita, določenega za te razhodke pri tisti banski upravi ali napravi, pri kateri se namerava dotični uslužbenec odrediti na delo. Prejemki dotičnega uslužbenca se morajo izplačevati v breme tega zvišanega kredita, ko se je predhodno otvoril kredit po rednem postopku.
Glede ostalih ministrstev ni več take pooblastitve.
8. Za izplačilo pokojninskih prejemkov, ki so omenjeni v § 101., točki 7., finančnega zakona za leto 1936./37., služi kredit po partiji 54., pozicijah 1., 2. in 3., proračunskega razdelka »Pokojnine in invalidske podpore:.
Krediti po tej proračunski partiji se otvarjajo na zahteve občnega oddelka ministrstva za finance, ki mu pošiljajo izplačevalne blagajne kreditne zahtevke za izplačilo prejemkov državnih uslužbencev, upokojenih do dne 1. aprila 1936, pristojna ministrstva pa za upokojence, upokojene med proračunskim letom 1936./37., potem ko so poprej po § 128. zakona o uradnikih izposlovali mojo odobritev, da se izdatek za upokojitev zavzame (angažira).
Krediti po partijah 55, 56, 57, 58, 59 in 61 proračunskega razdelka »Pokojnine in invalidske podpore« se otvarjajo, kakor doslej, na zahteve občnega oddelka ministrstva za finance.
9. V § 8., točki 6., finančnega zakona za 1. 1936./37. je predpisano, da morajo nakazovalci pri nabavah v inozemstvu, ki se plačujejo v tuji veljavi, pokriti iz zavzetega (angažiranega) kredita razlike, ki bi se utegnile pokazati zaradi tečajne razlike od časa, ko se kredit zavzame, pa do dne izplačila; v la namen si morajo rezervirati nakazovalci v vsakem primeru najmanj 5% zneska zavzetega kredita za pokritje tečajne razlike.
Nakazovalci se opozarjajo, naj ta predpis strogo uvažujejo, ker se nikakor ne bo opravičila prekoračitev odobrenega kredita, če bi se pojavila zato, ker niso rav-nali po omenjenem zakonskem predpisu.
10. Skladno z določbo § 8., točke 7., finančnega zakona za leto 1936./37. ni dovoljeno zviševati z naknadnimi krediti tiste pozicije, v katerih breme se je zvišala druga po virmanu.
Potemtakem morajo nakazovalci in vsi ostali uslužbenci, ki so zaposleni pri izvrševan u proračuna, strogo paziti na to zakonsko določbo, ko vrše virmane in zahtevajo naknadni kredit.
Zato je treba, ko se predlagajo zahteve ministrstvu za finance radi zvišanja iz rezervnega proračunskega kredita ali radi odobritve naknadnega kredita, v zahtevi vselej označiti, da pozicija, katere zvišba se zahteva, ni bila znižana po virmanu.
V vsakem primeru, če se ugotovi, da se je zahtevala in odobrila zvišba po virmanu znižanih pozicij bodisi v breme rezervnega proračunskega kredita, bodisi z odobritvijo naknadnega kredita po členu.35. zakona o državnem računovodstvu, se ukrenejo zoper nakazovalce in vse uslužbence, katerih odgovornost se dokaže, zakonski ukrepi radi povračila državni blagajni zneska, za kolikor je bil kredit zvišan.
11. Krediti, odobreni za razsvetljavo in vodo, se morajo izključno v ta namen ukoriščati. Zato se nikakor ne sme vršiti virmiranje s pozicij, s katerimi so določeni krediti za razsvetljavo in vodo, na druge pozicije, s katerimi so določene druge potrebe. Šefi računovodstva pri ministrstvih in ostali organi, ki se bavijo s posli računo-vodstvene službe pri specialnih računovodstvih in blagajnah, naj skrbe, da se izplačujejo računi za razsvetljavo in vodo predvsem in o pravem času upnikom v breme kreditov, odobrenih v ta namen. Za izvrševanje prednjega so mi šefi računovodstvenih odsekov in omenjeni nstali računski organi odgovorni. Zoper vsakega izmed njih, ki bi ravnal zoper to, odredim najstrožje zakonske ukrepe.
12.	Skladno s § 26. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, katerih veljavnost je podaljšana s § 113. finančnega zakona za 1. 1936./37., vknjižuje oddelek za državno računovodstvo kljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah; razbodke, izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1936./37., pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo po poglavjih, partijah in pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu).
III.
Likvidacija neporavnanih obveznosti iz prejšnjih let.
Za likvidiranje neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let je ustvarjena možnost v § 10. finančnega zakona za leto 1936./37.
Postopek za prijavljanje, odobravanje in izplačevanje teli obveznosti na podstavi te zakonske določbe je naslednji:
Da se zbero točni in popolni podatki o vseh še ne poravnanih državnih obveznostih iz prejšnjih let, morajo poedina ministrstva — računovodstveni odseki in naprave. pri katerih posluje specialno računovodstvo in blagajna, kakor tudi pristojni oddelki ministrstva za finance vsem svojim podrejenim nakazovalcem II. stopnje in napravam, pri katerih so poslovala postranska računovodstva in blagajne, naročiti, naj jim pošljejo čim-prej vse dokumente o takih obveznostih, da bi po dokumentih, ki jih zbero, in po dokumentih, ki jih že imajo, sestavili potem spiske za prijavljanje obveznosti.
Nakazovalci II. stopnje in pa naprave s postranskim računovodstvom in blagajno morajo na dokumentih potrditi, ali je ob svojem času bilo in koliko je bilo oborjenega kredita, iz katerega je bilo treba izplačati ddtično obveznost, in koliko je še kredita po angažiranju dotič-nega izdatka. Če bi se dognalo, da je ta ugotovitev netočna, odgovarjajo nakazovalci zaradi predložitve netočnih poročil.
V računovodstvenih odsekih, odnosno v napravah, pri katerih posluje specialno računovodstvo z blagajno, se morajo vsi dokumenti skrbno in vestno pregledati in njih pravilnost ugotoviti. '
Na podstavi pravilnih dokumentov sestavijo računovodstveni odseki, oddelki ministrstva za finance in državna pravobranilstva poseben spisek v triplikatu za vsako poedino izplačevalno blagajno — finančno direkcijo — glavno državno blagajno — osrednjo carinsko blagajno. V vsakem teh spiskov, ki ga mora podpisati resorni minister in sopodpisati šef računovodstvenega odsek^, se vpišejo samo tiste obveznosti, ki se naj izplačajo pri dotični finančni direkciji oziroma glavni državni blagajni ali osrednji carinski blagajni. Vsi ti posebni spiski, sestavljeni v triplikatu za vsako poedino izplačevalno blagajno, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, s spremnim spisom, podpisanim po resornem ministru in sopodpisanim po šefu računovodstva, v katerem se zahteva odobritev izplačila obveznosti, označenih v spiskih, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne.
Naprave, pri katerih poslujejo specialna računovodstva in blagajne, sestavijo spiske v duplikatu, ki jih podpiše resorni minister, sopodpiše pa šef računovodstva. Tudi ti spiski se morajo poslati ministrstvu za finance s spremnim spisom, podpisanim po resornem
ministru, v katerem mora biti zahteva za odobritev izplačila obveznosti, označenih v spisku.
V vsakem spredaj omenjenih spiskov morajo biti obenem vpisane osebne in materialne obveznosti po kronološkem redu, kakor so nastale, in izkazani glede njih v posebnih razpredelkih naslednji podatki:
1. zaporedna številka;
2. pravi upnik, kateremu se naj izplača (ime, poklic in stalno prebivališče);
3. vrsta obveznosti;
4. blagajna, ki naj izplača;
5. proračunsko razdobje, ko je bila obveznost ustvarjena;
6. proračunska partija in pozicija, v katerih breme se je obveznost ustvarila;
7. znesek obveznosti;
8. zakaj se ni opravilo izplačilo v določenih rokih dotičnega računskega leta, kakor tudi, zakaj obveznost ni bila prej prijavljena;
9. zakaj je bila obveznost ustvarjena brez predhodno odobrenega in otvorjenega kredita;
10.	ime nakazovalca, ki je obveznost ustvaril zoper člena 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu; v katerem mesečnem znesku mu je postavljena administrativna prepoved na prejemke, ali je zahtevano sodno zavarovanje in izterjava iz zasebne imovine, ter številka odloka o prepovedi oziroma spis, s katerim se zahteva sodna izterjava.
Razpredelka 9 in 10 se morata izpolniti glede obveznosti, ki ne izpolnjujejo pogojev iz členov 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu.
Na koncu spiska mora biti izkazan skupni seštevek obveznosti.
Tako sestavljeni spiski vseh neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih iet^ ustvarjenih do dne 31. marca 1935, se morajo poslati ministrstvu za finance, oddelku za državno računovodstvo, na dan 30. septembra 1936.
Pripominja se, da je treba s posebnimi spiski, povsem sestavljenimi po spredaj navedenih predpisih, prijaviti obveznosti, glede katerih je bil izdatek angažiran skladno s členoma 60. in 66. zakona o državnem računovodstvu, t. j. za katerih izplačilo je bilo o svojem času zadosti odobrenega in otvorjenega kredita po proračunu za dotično proračunsko razdobje, ko se je obveznost ustvarila, pa se izplačilo do konca računskega leta iz kateregakoli razloga ni opravilo; s posebnimi spiski pa glede obveznosti, ustvarjenih zoper navedeni zakonski predpis, t. j. za katerih izplačilo ni bilo nikakšnega ali ni bilo zadosti odobrenega in otvorjenega kredita. Nepravilno ustvarjene obveznosti se skladno z naredbo ministra za finance št. 5600—II—1934 ne morejo prijaviti, dokler se predhodno ne ukrenejo zakonske odredbe zoper odgovorne nakazovalce po členu 58. zakona o državnem računovodstvu, § 23. zakona o podaljšavi veljavnosti odredb v dosedanjih finančnih zakonih in zakonih o proračunskih dvanajstinah, § 10., točke 3., finančnega zakona za leto 1931./32. in točke 1. § 9. finančnega zakona za leto 1936./37.. ki določajo moralno in materialno odgovornost za nakazovalce. Od vsakega takega nakazovalca je treba zahtevati plačilo zneska v višini, kakor se je kredit prekoračil; v ta namen je treba postaviti na njegove prejemke administrativno prepoved, ki jo določa § 94. zakona o uradnikih, skladno s pojasnilom ministra za finance št. 48.273,-1 z dne 26. oktobra
1933, s katerim se je izjavila soglasno glavna kontrola z odlokom št. 117.281 z dne 10. novembra 1933. Ce je znesek državne terjatve tako velik, da bi izterjava z odtegljaji od rednih prejemkov trajala dolgo in bi bila terjatev v nevarnosti, se morata zahtevati skladno z omenjenim pojasnilom po pristojnem državnem pravobranilstvu pri rednem sodišču zavarovanje in izterjava iz zasebne imovine.
Organi, ki se jim ta posel nalaga, se opozarjajo še posebej, da morajo obveznosti, za katere se zahteva odobritev izplačila, biti nedvomno državne obveznosti, t. j. da morajo biti zanje likvidni dokumenti in pristojna odločba o obstoju dotične obveznosti.
Ko se prejmo spiski v oddelku za državno računovodstvo, odseku glavne državne blagajne, se izdajo odločbe o odobritvi izplačila prijavljenih obveznosti.
Po opravljeni odobritvi se vrnejo duplikati spiskov pristojnim raČunovcdstvenim odsekom pri ministrstvih, napravam s specialnim računovodstvom in blagajno, oddelkom ministrstva za finance in državnim pravobranilstvom; triplikati pa se pošljejo radi izplačila pristojnim finančnim direkcijam in ostalim izplačevalniin blagajnam.
Računovodstveni odseki in avtonomne naprave s specialnim računovodstvom in blagajno izdajo, ko prejmo duplikate spiskov, naredbe za izplačilo s podpisom resornega ministra in šefa računovodstva pri pristojnih Magajnah, pri katerih se odobri izplačilo dotičnih obveznosti.
Glede obveznosti po finančni stroki izdajajo naloge za izplačilo oddelkovni načelniki ministrstva za finance, državni pravobranilci in direktorji naprav s specialnim računovodstvom in blagajno.
V naredbah za izplačilo, ki se morajo izdajati izključno po kronološkem redu, kakor so obveznosti na-, stale, je treba mimo ostalega označiti številko moje odločbe v odobritvi izolačila in zaporedno številko, pod katero je vpisana dotična obveznost v duplikatu spiska.
Finančne direkcije in ostale izplačevalne blagajne opravljajo izplačila po prejetih naredbah za izplačilo kar-najstrože po kronološkem redu, kakor so obveznosti nastale.
Glede likvidiranja obveznosti iz prejšnjih let >z naslova neporavnanih pokojninskih prejemkov se je še nadalje povsem ravnati po moji odločbi št. 41.865/1 z dne 21. oktobra 1935 in navodilu oddelka za državno računovodstvo št. 153.000/11 z dne 6. novembra 1935.
Vsi organi, pristojni za pošiljanje spiskov obveznosti iz prejšnjih let, se opozarjajo, naj postopajo po teh navodilih kar najvestneje in v določenem roku, ker se nobena naknadna prijava ne vzame v postopek.
Izjemoma se smejo sprejemati pred odrejenim rokom in po odrejenem roku samo spiski obveznosti, katerih izplačilo je treba opraviti na podstavi izvršnih sodnih sodb, in je v teh primerih treba postopati tako, kakor je predpisano z naredbama ministra za finance štev. 23.400-11-1933 in šte.v. 39.590-11—1933; dalje tudi spiski tistih nujnih in neodložnih izplačil obveznosti, ki se prijavijo z mojo izrečno odobritvijo.
Za izplačilo teh obveznosti, prijavljenih izjemno proti odrejenemu roku, služi neporabljeni ostanek mono-polskega posojila, iz katerega se smejo tudi med proračunskim letom 1936./37. opravljati izplačila obveznosti iz prejšnjih let skladno z določbo § 8., točke 1., finančnega zakona za leto 1936./37.
Zahteve, naj se otvori kredit iz monopolskega posojila, kakor tudi spiski obveznosti morajo biti sestavljeni po predpisih navodil za izvrševanje proračuna za leto 1934./35., prvega oddelka pod III.
Kolikor se pokaže, da ostanek monopolskega posojila ne zadošča za spredaj omenjena izplačila, se odo-brujejo tudi ta izplačila v breme obratne glavnice glavne državne blagajne po § 10. finančnega zakona za leto 1936./37.
DRUGI ODDELEK.
I.
Vknjižcvanje po finančnem zakonu za leto 1936./37.
1. Po § 8., točki 1., finančnega zakona za 1. 1936./37. se smejo opravljati izplačila neporavnanih državnih obveznosti iz prejšnjih let iz neporabljenega ostanka monopolnega posojila, odobrenega s § 4. zakona o mono-polskem posojilu ‘22,000.000 dolarjev.
Ko se potemtakem izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh • obveznosti in izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izkažejo izplačeval n e blagajne izplačane vsote v svo jih obračunih v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, paračun: prispevek monopolskega posojila, in tako se vknjižujejo tudi v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
2. Po § 8., točki 2., finančnega zakona za 1. 1936./37. se izkažejo izplačane obveznosti po proračunih za prejšnja zaključena leta, ki se niso mogle likvidirati v teh letih, v končnem računu za naslednje proračunsko leto kot razhodek v breme obratne glavnice glavne državne blhgajne.
Potemtakem izkažejo naprave, ki se obračunavajo z oddelkom za državno računovodstvo z obračuni (glavna državna blagajna, finančne direkcije, osrednje carinske blagajne in naprave s specialnim računovodstvom in blagajno), take izdatke, če jih kaj imajo, v končnem obračunu za leto 1935./36. v posebnem izpisku razhodkov kot razhodek po § 8., točki 2., finančnega zakona za leto 1936./37. Odsek za glavno državno knjigovodstvo vknjižuje te izdatke v breme računa obratne glavnic^ glavne državne blagajne, paračun: § 8., točke 2., finančnega zakona za leto 1936./37.
Pripominja se, da se smejo po tej zakonski določbi izknjiževati in v končnem obračunu za leto 1935./36. izkazovati samo redni dokumenti, izplačani v času, ko traja dotično računsko leto, na katero se nanašajo.
3. Po § 8., točki 4., finančnega zakona za 1. 1C36./37. se odpišejo terjatve državnih podjetij in naprav proti drugim državnim napravam, nastale v času od dne
1.	januarja 1919 do vštetega dne 31. marca 1935, v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, kolikor so v teh letih te terjatve izkazane kot dohodek.
Likvidacija teh obveznosti se izvrši v smislu moje odločbe št. 152.197/11—1933 z dne 15. januarja 1934, in sicer:
a)	Medsebojne terjatve državnih gospodarskih podjetij in naprav, ki imajo dvojno knjigovodstvo, kakor: ministrstvo za promet, ministrstvo za šume in rudnike, ministrstvo za pošto, telegraf in telefon, direkcija rečne plovitve, uprava državnih monopolov in državni posestvi >Belje< in >Topolovac«, se likvidirajo z vknjiževanjem v njih tekočem računu pri ministrstvu za finance brez
položbe denarja, ker so zneski teh obveznosti pri teh že ob svojem času izkazani kot razhodek, pri drugih pa kot dohodek po njihovih končnih računih. Te vknjižbe se morajo opraviti na podstavi redne zahteve upniške naprave, vidirane po pristojni krajevni kontroli, o čemer se obvesti tudi naprava, ki dolguje;
b)	terjatve spredaj naštetih in ostalih državnih gospodarskih podjetij in naprav proti drugim državnim napravam, ki jih je bilo treba ob svojem času izplačati v breme kreditov, odobrenih tem napravam po njih specialnih proračunih, odnosno po občnem delu proračuna državnih razhodkov za dotično leto, se izknjižijo v breme obratne glavnice glavne državne blagajne, ko nastane za to možnost, t. j. ko je kaj te obratne glavnice.
Za te obveznosti morajo sestaviti in priložiti spiske v duplikatu, in sicer:
Računovodstveni odseki ministrstev za vse naprave v resoru dotičnega ministrstva kakor tudi naprave, pri katerih so poslovala postranska računovodstva in blagajne; specialna računovodstva in blagajne pa za vse podrejene naprave.
Spiski morajo imeti tele razpredelke:
1. zaporedna številka;
2. naprava, kateri se kaj dolguje;
3. naprava, ki je ustvarila obveznost;
4. za kaj;
5. v katerem proračunskem letu in v breme katerega kredita (partija in pozicija) se je obveznost ustvarila;
6. znesek v dinarjih;
7. zakaj se ob svojem času ni opravilo izplačilo.
Paziti je na to, da se vpišejo v te spiske vse ustvarjene in še ne plačane obveznosti državnim podjetjem in napravam.
Spiske je sestaviti posebej za vsako podjetje in vsako napravo, kateri se kaj dolguje, nato pa sestaviti njih rekapitulacijo.
Spiske je poslati oddelku za državno računovodstvo (za odsek glavnega državnega knjigovodstva).
Spiski teh obveznosti, predloženi po navodilu za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1933./34., št. 43.700/11 z dne 5. aprila 1933, se ne vzamejo v postopek, ker obsegajo samo obveznosti, ustvarjene do dne 31. marca 1932.
4.	Po § 9., točki 2., finančnega zakona za 1. 1936./37. se smejo ustvarjati pri državnih podjetjih obveznosti proti kakršnikoli drugi državni napravi samo po predhodnem zavarovanju kredita in ob materialni odgovornosti pristojnega nakazovalca. Obračun po teh obveznostih se vrši samo preko ministrstva za finance.
Za ob račun jan je obveznosti po tej zakonski določbi se predpisuje naslednji postopek:
Pristojni nakazovalec, ki je tako obveznost pri do-tičnem državnem gospodarskem podjetju ustvaril, četudi je zadosti odprtega kredita pri pristojni izplačevalni blagajni (glavni državni blagajni, finančni direkciji), izda tej izplačevalni blagajni redni nalog za to izplačilo in mu priloži redne dokumente. Ko prejme izplačevalna blagajna nalog za izplačilo z dokumenti in jih redno likvidira, jih izknjiži v breme dotične proračunske partije in pozicije razhodkov dotičnega nakazovalca, odobri pa tekočemu računu ministrstva za finance, in obvesti o tem takoj oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo), sklicuje se na številko računa in nrizoanice dotičnega podjetja, ki sta priložena nalogu za izplačilo. Na podstavi tega poročila obremeni
odsek za glavno državno knjigovodstvo tekoči račun te izplačevalne blagajne, odobri pa tekoči račun dotičnega državnega gospodarskega podjetja in ju o tem obvesti.
Pripominja se, da se vrši tak način obračuna po tej zakonski določbi samo na koncu računskega leta, če ne razpolagajo izplačevalne blagajne med proračunskim letom z zadostno gotovino, da bi izvršile izplačilo po teh nalogih, da ne preidejo v obveznosti iz prejšnjih let; kajti takšne obveznosti ne smejo ostati nelikvidirane po izteku računskega leta.
5. Po § 10. finančnega zakona za leto 1936./37. pravilno in skladno s členom 60. zakona o državnem računovodstvu med proračunskim letom zavzeti (angažirani) izdatki, ki se v določenih rokih dotičnega računskega leta iz katerihkoli razlogov niso mogli izvršiti, se vrše z odobritvijo ministra za finance do konca tekočega računskega leta iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki ne izpolnjujejo pogojev-iz prednjega odstavka, se smejo izplačevati iz obratne glavnice glavne državne blagajne.
Potemtakem izkažejo izplačevalne blagajne, če se izdajo v oddelku za državno računovodstvo odločbe o izplačilu teh obveznosti in se izvrše izplačila po nalogih pristojnih nakazovalcev, izplačane vsote v svojih obračunih v breme obrabne glavnice glavne dr-i a v n e blagajne, paračun: § 10. finančnega zakona za leto 1936./37. in tako se tudi vknjižujejo v odseku za glavno državno knjigovodstvo.
6. Po § 14., točki 9., finančnega zakona za leto 1936./37. je minister za finance pooblaščen, da uporabi vse obveznice državnih posojil, ki pripadejo državni blagajni iz zapadlih varščin in po kakršnikoli drugi osnovi, za povečano amortizacijo dotičnega posojila, kateremu obveznica pripada.
Zato morajo vse državne naprave takšne obveznice, glede4 katerih izdajo po veljavnih zakonskih predpisih odločbo, da pripadejo državni blagajni, pošiljati po izvršnosti odločbe oddelku za državne dolgove in državni krpdit. sklicuje se na ta zakonski predpis; ta pa postopa z njimi dalje po veljavnih predpisih.
7. Po § 33., točki 2., finančnega zakona za leto 1936./37. je minister za finance pooblaščen, da izplačuje po razporedu ministrstva pravde v mesečnih obrokih biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali v Drinski, Zetski, Dunavski. Moravski in Vardarski banovini, v skupni vsoti 2,100.000— dinarjev,
Bira po 12 dinarjev na leto, pobrana od vsake obdačene glave islamske veroizpovedi v označenih banovinah, kjer se je tudi že doslej pobirala, gre za pokritje izplačil, ki se opravljajo po tej določbi.
Potemtakem morajo izkazati glavna državna blagajna in finančne direkcije vse vsote, izplačane za biro po tej zakonski določbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva pravde kot razhodek po§ 33., točki 2., finančnega zakona za leto 1936./37.
Riro, pobrano po prednji zakonski določbi, morajo izkazati omenjene naprave v svojih obračunih kot doli o d e k od b i r e po § 33., točki 2., finančnega zakona za leto 1936./37.
II.
Poročilo o stanju skladov in ustanov.
Po § 5 finančnega zakona za leto 1936./37. morajo o vseli razliodliih iz skladov ali ustanov po tem ali
drugih specialnih zakonih, kolikor niso razloženi v lačunskem delu proračuna, poedini uradi, ki razpolagajo s temi skladi ali ustanovami, podati nadrobno poročilo ministru za finance, ki izkaže vse te izdatke ločeno v končnem računu za to proračunsko leto.
Poročilo oziroma pregled po prednji zakonski določbi o vseh razhodkih iz teh skladov ali ustanov, za vsak sklad ali ustanovo posebej, naj mi predloži dotični urad ob koncu proračunskega leta 1936./37., in to najkasneje do dne 31. maja 1937. po obrazcu, ki mu ga pošlje oddelek za državno računovodstvo (odsek za glavno državno knjigovodstvo).
III.
Režiserji.
Nobeno ministrstvo ali urad, odnosno nakazovalee
I.	ali II. stopnje ne sme imeti več ko enega režiserja po členu 87. pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih.
Izjema je dovoljena samo za tehnična dela ob gradnji cest in drugih objektov, ki se opravljajo ob istem času na več krajih, oddaljenih med seboj, kjer bi bilo enemu režiserju nemogoče izvrševati vse te posle. V teh primerih odobrim na obrazloženo zahtevo resornega ministra, da se odredi večje število režiserjev.
Določba člena 87., trinajstega odstavka, pravilnika o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih se dopolnjuje in se mora razumeli tako, da se sme izdati režiserju po nalogu pristojnega nakazovalca po enem poslu nova akontacija, brž ko predloži izplačevalni blagajni pravilne izpričujoče dokumente za poprej vzeto akontacijo in izroči morebitni ostanek prej vzete akontacije obenem z odtegnjenimi državnimi davščinami, ne da bi se čakalo na to, da se vidirajo izpričujoči dokumenti no krajevni kontroli in vknjižijo po knjigah dotične izplačevalne blagajne.
Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem ravnati po teh navodilih; za vsa pojasnila, ki bi se nanašala nanje, pa se je treba obračati na oddelek za d r ža v no r a č n n o vod st vo.
V Beogradu, dne 31. marca 1936; št. 30.200/IT.
Minister za finance Letica s. r.
236.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o spojitvi občin Šmar je pri Jelšah-trg in Šmarje pri Jelšah-okolica.*
§ l.
Občini Šmarje pri Jelšah-trg in Šmarje pri Jelšah" okolica, v srezu šmarskem Dravske banovine, se spojita v eno občino Šmarje pri Jelšah.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. aprila 1936, št. 93/XX/223.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. aprila 1936; IV. št. 1314.
Minister za notranje posle clr. Korošec s. r.
237.
Na osnovi §§ 10. in 139. zakona o občinah predpisujem
‘uredbo
o spremembi imena*in sedeža občine Trboje*
§ l.
Ime občine Trboje, v srezu kranjskem Dravske banovine, se spremeni v ; občina Smlednik«, sedež občine pa se iz Trboj prenese v Smlednik!
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«,
V Beogradu, dne 8. aprila 1936; IV. št. 1630.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
   ^
■ ■ 2SS.
Na podstavi § 98. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo, ministra pravde in ministra za trgovino in industrijo
uredbo
o odložitvi izvršb za kmetske dolgove.**
Clen 1.
Vsi dolžniki, zaščiteni po uredbi o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935,*** ki so izgubili zaščito za svoje dolgove, ker niso obnovili menic, dobivajo iznova to zaščito.
Dolžni pa so v 90 dneh od dne, ko dobi ta uredba moč, zamenjati menice na način, kakor je določen v odstavku (7) člena 3. omenjene uredbe. Drugače iznova izgube zaščito.
Clen 2.
Do dne 1. oktobra 1936 se odlagajo vse prisilne prodaje (izvršilne dražbe) nepremične imovine za kmetske dolgove, zaščitene z uredbo o zaščiti kmetov z dne 30. septembra 1935 in členom 1. te uredbe, kakor tudi za ne plačane obresti od teh dolgov. Prav tako se ustavljajo vse prisilne uprave, vse prisilne prodaje premične imovine in odvzemi premičnih stvari, opravljeni radi izvršbe ali zavarovanja.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. aprila 1936, št. 93/XX/222.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. aprila 1936, št. 92/XX/220. *** »Službeni list« št. 556/82 iz L 1935.
Do dne 1. oktobra 1936 se ne morejo dovoljevati nove Izvršbe za dolgove in obresti, omenjene v prednjem odstavku.
Clen 3.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
Minister pravde Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
Ministrski svet
V Beogradu, dne 17. aprila 1936;
M. S. št. 244.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič razglašena v »Službenih novinah« št: 91 z dne 22. aprila 1936 in je tega dne dobila obvezno moč.)
239.
• r
Na podstavi določbe § 31. finančnega zakona za proračunsko leto 1936./37. izdajem
uredbo
o banovinskih trošarinah.*
Clen 1.
Banovine ne smejo za svoje potrebe pobirati trošarino, takso ali kakršnokoli drugo davščino:
1. na premog, na električno energijo in na nafto, če rabijo za pogonsko sredstvo oziroma kot surovina pri proizvodnji dobrin;
2. na motorna vozila vseh vrst;
3. na sečnjo lesa;
4. na kalcijev karbid, če rabi v tvornicah karbida za izdelovanje kemičnih preparatov, za proizvodnjo toplote ali za razsvetljavo ob pomorski ribji lovi in za razsvetljavo v rudnikih.
Clen 2.
Od skupne banovinske trošarine se pobira v vsej državi trošarina na:
oluščeni riž, od	1 kg ...«•«>	.	din	1’—
neoluščeni riž,	od 1 kg	.	....	.	„	0'80
kavo, od 1 kg........................ . <	.	„	2 —
surovi kakao v	zrnju, od	1	kg ...	.	„	2-—
praženi kakao, od 1 kg.................... .. „	2T0
kakao v prahu, kakaovo maso in kakao-
vo maslo, od 1 kg.............................. 2'50
Čokolado in bonbone s čokolado,	od	1	kg	„	1'—
* »Službene, novine kraljevine.	Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1936, št. 75/XVlIjl72.
ostala živila, ki vsebujejo kakao, od 1 kg	„	0'50
čaj, od 1 kg...................................... 20'—
kalcijev karbid, od 1 kg............................  1'50
britvice za brivne aparate, od britvice .	„	1'—
kavni dodatek (Frankovo kavo ali cikorijo in pod.), od 1 kg	„	1'—
kisovo kislino in alkoholni kis, od 100 kg
100% jakosti.....................................  400'—
vinski kis, od 1 1 ...  	„	0'50
kavstično sodo, od 1 kg ...... .	,,	0'80
amonijevo sodo, od 1 kg . . . . . >	„	0'40
kristalno sodo, od 1 kg.............................  0'20
ijedilno sodo (soda bicarbona), od 1 kg .	„	6 —
Člen 3.
Trošarina na riž, kavo, kakao, čaj, kalcijev karbid, britvice za brivne aparate, kavni dodatek, kisovo kislino, alkoholni kis, vinski kis, kavstično, amonijevo, kristalno in jedilno sodo iz inozemstva se pobira ob uvozu pri carinarnicah. Na vse te predmete in na kalcijev karbid, proizvedene v državi, pa se trošarina pobira, ko se dajejo v promet in potrošek.
Banovinska trošarina na kisovo kislino, proizvedeno v državi, se pobira obenem z državno trošarino po dejanskih odstotkih jakosti skladno z določbami zakona o državni trošarini.
Banovinska trošarina na kis, dobljen s kisovim vrenjem alkoholnih tekočin, ki se proizvaja v državi, se pobira po organih Finančne kontrole obenem s kontrolno takso ob denaturiranju alkohola, ki se predeluje v kis, na podstavi 70%ne ukoristitve alkohola, če dobavlja do-tični proizvodnik manj ko 30.000 hektolitrskih stopenj netrošarinskega alkohola na leto.
Če dobavlja proizvodnik kisa nad 30.000 hektolitrskih stopenj netrošarinskega čistega alkohola na leto, se pobira trošarina na podstavi dejanske ukoristitve, ki se ugotovi komisijsko po organih ministra za finance.
Člen 4.
Dohodek od trošarine iz člena 2. se izroča Državni hipotekarni banki in se ustanovi iz njega sklad skupnih banovinskih trošarin. Po preteku vsakih dveh mesecev razdeli ministrstvo za Finance ubrane vsote med banovine oziroma občine v območju uprave mesta Beograda po številu prebivalcev, in sicer po poslednjem občnem uradnem popisu.
Člen 5.
Finančni organi popišejo pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge britvic za brivne aparate, kavnega dodatka, kisove kisline, alkoholnega in vinskega kisa, kavstične, amonijeve, kristalne in jedilne sode in poberejo trošarino oziroma razliko v stopnji.
Pri tem se ne popišejo tdle količine: britvic za brivne aparate do 50 britvic, kavnega dodatka do 20 kg, kisove kisline in alkoholnega kisa do 10 kg 100% jakosti, vinskega kisa do 50 1, amonijeve sode do 100 kg, kavstične sode do 50 kg, kristalne sode do 200 kg in jedilne sode do 5 kg.
Člen 6.
Ta uredba stopi v veljavo dne 1. aprila 1936.
V Beogradu, dne 31. marca 1936; št. 3350/VII.
Minister za finance Letiea s. r.
240.
Na podstavi § 31. finančnega zakona za proračunsko leto 1936./37. predpisujem
pravilnik
o načinu pobiranja banovinskih trošarin po uredbi o banovinskih trošarinah št. 3350/VII z dne 31. marca 1936.*
Člen 1.
Po določbi člena 2. uredbe o banovinskih trošarinah se pobira skupna banovinska trošarina na:
oluščeni riž, od 1 kg . 				din	r—
neoluščeni riž, od 1 kg » . . ■ ■ <		0'80
kavo, od 1 kg . . . . . .. ■ •	rt	2'—
surovi kakao v zrnju, od 1 kg . , . .	rt	2—
praženi kakao, od 1 kg . i .... >	ir	2'10
kakao v prahu, kakaovo maso in kakao-		
vo maslo, od 1 kg		rt	2'50
čokolado in bonbone s čokolado, od 1 kg	rt	7 1'—
ostala živila, ki vsebujejo kakao, od 1 kg	rt	0'50
caj, od 1 kg ... • • . .. • i • •	rt	20'—
kalcijev karbid, od 1 kg . . . . . .	rt	1'50
britvice za brivne aparate, od britvice .	rt	r—
kavni dodatek (Frankovo kavo ali ciko-		
rijo in pod.), od 1 kg ..... .	rt	> r—
kisovo kislino in alkoholni kis, od 100 kg		
100% jakosti %			rt	400'—
		0'50
kavstično sodo, od 1 kg-. . • « « • »	ir	0'80
amonijevo sodo, od 1 kg . . . « • .	rt	0’40
kristalno sodo, od 1 kg 				■yi	0'20
jedilno sodo (soda bicarbona), od 1 kg .	n	6'-*
Člen 2.
Skupne banovinske trošarine na predmete, naštete v členu 1. tega pravilnika, se ne pobirajo;
1. v vseh tistih primerih, ko se ne plačuje državna trošarina po določbi člena 4. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini; ,
2. na kalcijev karbid, kadar se uporablja:
a)	v tvornicah karbida za izdelovanje kemičnih preparatov,
i b) za proizvodnjo toplote,
c)	za razsvetljavo ob pomorski ribji lovi,
č) za razsvetljavo v rudnikih;
3. na predmete, ki jih nabavljata vojska in mornarica po določbi člena 74. zakona o administraciji vojske in mornarice.
Člen 3.
Noben trošarinski predmet, omenjen v členu 1., se ne sme dati v svobodni promet in potrošnjo, dokler ni zanj plačana skupna banovinska trošarina.
Člen 4.
Skupna banovinska trošarina na vse predmete, naštete v členu 1. tega pravilnika, ki se uvažajo iz inozemstva, se pobira pri carinarnicah ob uvozu v državo.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	aprila 1936, šl. 75/XVIl/176. — Uredbo o banovinskih trošarinah gl. »Službeni liste št. 239/36 iz 1. 1936.
Ob uvozu blaga iz inozemstva se pobira banovinska trošarina na čisto (neto) težo blaga, ki se določi ali s tehtanjem (merjenjem) blaga ali pa tako, da se odbije stopnja tare, določene pri dotični postavki uvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi-
Glede načina pobiranja, oddajanja dohodkov, povra-čanja in uporabljanja kazenskih določb so carinska oblastva pristojna postopati po veljavnih carinskih predpisih.	.	■	> <
Clen 5.	•
Skupna banovinska trošarina na vse predmete, naštete v členu 1. tega pravilnika, ki se proizvajajo v državi, se pobira po določbah naslednjih členov.
Clen 6.
Skupna banovinska trošarina na karbid, britvice za brivne aparate, kavni dodatek (Frankovo kavo ali cikorijo in pod.), na kavstično, amonijevo, kristalno in jedilno sodo, ki se proizvajajo v državi, se pobira, ko se iznese blago iz tvornice, da bi se dalo v promet in potrošnjo v državi.
Tvornice, ki te predmete proizvajajo, morajo ugotoviti po končanem dnevnem prometu iz svojih knjig količino predmetov, iznesenih iz tvornice, in podati finančnemu organu, ki je dodeljen tvornici, če ga pa ni, pristojnemu razdelku finančne kontrole prijavo tele vsebine: 1. zaporedna številka, 2. datum, 3. naslovljenčevo ime,,4. naslovljenčevo bivališče, 5. vrsta proizvedenega in prodanega predmeta, 6. količina v kilogramih ali v kosih in 7. znesek banovinske trošarine. Ce ni sedež razdelka finančne kontrole na kraju tvornice, je podati prijavo občinskemu oblastvu.
Tej prijavi je priložiti odrezek položnice čekovnega računa Državne hipotekarne banke pri Poštni hranilnici št. 51,093 kot dokaz, da je trošarina plačana, kakor tudi vse račune, ki se pošiljajo naslovljencu z blagom vred. Ko preizkusi finančna kontrola pravilnost prijave, potrdi na računih, da je trošarina plačana, in jih takoj vrne tvornici, podatke iz prijave pa vpiše v knjigo kontrolnik o pobiranju skupne banovinske trošarine. Tudi pritisne na odrezek čekovnega računa uradni pečat kot dokaz, da ije bil priložen ta odrezek k dotični prijavi, in vrne nato ta odrezek tvornici.
Na škatle, v katerih so britvice za brivne aparate vložene, se nalepi trošarinski trak kot 'dokaz plačane trošarine.
Kontrolna knjiga se zaključi kohec vsakega meseca in pošlje pristojni finančni direkciji radi cenzure.
Clen 7.
Tista vrsta sode, iz katere se proizvaja druga vrsta sode, velja za surovino in se pobira skupna banovinska trošarina samo na novi proizvod.
Za tako sodo, ki se pošilja radi predelave v kako drugo tvornico, se ne pobira skupna banovinska trošarina pri tvornici, ki to sodo pošilja, marveč šele pri tvornici, ki tako sodo predela.
0 vsaki taki odpremi obvesti organ finančne kontrole pristojni razdelek finančne kontrole v kraju, kamor se soda pošilja, radi kontrole in izterjave skupne banovinske' trošarine ob iznosu predelane sode iz dotične
tvornice.
Clen 8.
Skupna banovinska trošarina na vinski kis se plača, ko se kis v promet ali potrošnjo, plača pa jo kupec.
Vsaka oseba, ki proizvaja vinski kis, mora, če ima tak proizvodnik kakršnokoli trgovino ali obrat, prijaviti v 24 urah pristojnemu razdelku finančne kontrole natančno količino proizvedenega vinskega kisa in plačati skupno banovinsko trošarino na proizvedene količine.
Obenem s prijavo je podati tudi dokaz o plačani banovinski trošarini (odrezek položnice čekovnega računa št. 51.093 Državne hipotekarne banke pri Poštni hranilnici).
Ce se nabavi vinski kis od vinogradnika ali od oseb, ki nimajo trgovine ali obrata, mora kupec v 12 urah po prejemu prijaviti kupljeno količino vinskega kisa pristojnemu razdelku finančne kontrole, plačali skupno banovinsko trošarino in o tem podati dokaz ob prijavi. Prav tako je proizvodnik dolžan prijaviti pristojnemu razdelku finančne kontrole vsako prodajo kisa, in sicer pred njegovo odpremo. Razdelek finančne kontrole izda po pregledu pošiljke trošarinsko izkaznico po obrazcu štev. 4.a trošarinskega pravilnika štev. 50.602/30 in postopa dalje tako, kakor se je to predpisalo s Členom 103. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini št. 50.602/30.
Ce se vnosi vinski kis v mestne občine, ki imajo trošarinske postaje (mitnice), se plača skupna banovinska trošarina mestnim izterjevalnim organom takoj ob vnosu v mestno območje.
Mestna občina izroči vsakih 10 dni tako pobrane vsote Državni hipotekarni banki na njen čekovni račun št. 51.093 pri Poštni hranilnici za sklad skupnih banovinskih trošarin.
Clen 9.
Skupna banovinska trošarina na kisovo kislino,-proizvedena v državi, se pobira obenem z državno trošarino po dejanskih odstotkih jakosti skladno z določbami zakona o državni trošarini.
Skupna banovinska trošarina na kis, dobljen s kisovim vrenjem alkoholnih tekočin, ki se proizvaja v državi, se pobira po organih finančne kontrole obenem s kontrolno takso ob denaturiranju alkohola, ki se predeluje v kis, na podstavi 70%ne ukoristitve alkohola, če dobavlja dotično podjetje (tvornica) manj nego 30.000 hektolitrskih stopenj netrošarinskega alkohola na leto.
Ce dobavlja tvornica nad 30.000 hektolitrskih stopenj čistega netrošarinskega alkohola na leto, se pobira trošarina na podstavi’dejanske ukoristitve, ki se ugotovi komisijsko po organih ministrstva za finance. Komisijsko ugotavljanje se mora vršiti najmanj enkrat na leto, razen tega pa tudi še vselej, kadar se pokaže potreba. Komisijo sestavljata dva člana, ki ju odredi oddelek za davke. Ce se vrši komisijsko ugotavljanje na zahtevo tvornice, trpi tvornica komisijske stroške.
Clen 10.
Za plačevanje skupne banovinske trošarine se ne sme nikomur dajati odlog.
Ne velja za odlog, če se odobri radi olajšave pri vknjiževanju, ravnanju in obračunjanju skupne banovinske trošarine za proizvode večjih industrijskih podjetij, da polagajo banovinske trošarine petnajstdnevno, mesečno, dvomesečno ali trimesečno.
Industrijska podjetja, ki se jim odobri obračun, morajo trošarino zavarovati.
Po tej določbi se sme odobriti obračunsko plačevanje tudi tvornicam 'kisa.
Obračunsko plačevanje odobruje pristojna finančna direkcija.
Člen 11.
Glede proizvodnikov banovinskih trošarinskih predmetov veljajo smiselno določbe členov 27. do 38., glede prodajalcev pa določbe členov 39. do 44. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini.
Člen 12.
Da se olajša trgovina, je pod nadzorom kontrolnih organov dovoljeno vnašati trošarinske predmete v posebna shranišča in jih tamkaj hraniti, ne da bi se plačala skupna banovinska trošarina.
Skupna banovinska trošarina se plača za take predmete šele ob njih iznosu iz shranišča.
Na ta svobodna shranišča je smiselno uporabljati določbe členov 50. do 63. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini; odobritev za taka shranišča daje ministrstvo za finance, oddelek za davke.
Člen 13.
. Odobritev, za oddajanje kalcijevega karbida brez plačila skupne banovinske trošarine po točki 2. člena 2. tega pravilnika izdaja pristojna finančna direkcija.
Podjetje ali obrtnik, ki želi uporabljati karbid brez plačila skupne banovinske trošarine, vloži kolkovano prošnjo pri svoji pristojni finančui direkciji; v prošnji naj navede, koliko karbida potrebuje na leto, za kateri namen ga uporablja in od katere tvornice ga želi nabavljati. Direkcija preizkusi navedbe v prošnji in izda potrebno odločbo v dveh izvodih; en izvod pošlje kontrolnemu organu, pristojnemu za nadzor tvornice karbida.
Oseba, ki je dobila odobritev za uporabljanje karbida brez plačila skupne banovinske trošarine, mora voditi o potrošku posebno knjigo in mora dovoljevati kontrolnemu 'organu, da pregleda njene poslovne prostore.
Odprema karbida iz tvornice brez plačila trošarine in prevzem v podjetju se opravljata po občnih predpisih trošarinskega pravilnika.
Tvornicam kemičnih proizvodov se izdaja za proizvodnjo kalcijevega cianamida, acetilena v neplinasti obliki (acetvlene dissous) in klorovih derivatov odobritev za nabavo karbida brez plačila trošarine; aeetilen v neplinasti obliki pa se ne sme in ne more uporabljati niti prodajati za razsvetljavo, marveč samo v druge namene. Če se ugotovi, da ravna kaka tvornica zoper to, se smatra to za tihotapstvo in izgubi tvornica poleg kazni nadaljnjo pravico do nabave netrošarinskega karbida.
Kljub prednjemu malini obrtnikom ni treba prilagati k prošnji vsa potrdila po členu 63. trošarinskega pravilnika, marveč zadošča, da prilože samo potrdilo, da niso bili kaznovani zaradi kaznivega dejanja po trošarinskem zakonu, in potrdilo prisilne združbe, ki potrjuje, da ima prosilec obrtno obratovalnico in da mu je karbid potreben za proizvodnjo toplote.
Prav tako prilože osebe, ki se bavijo s pomorsko ribjo lovjo, prošnji samo potrdilo, da niso bile kaznovane zaradi kaznivega dejanja po trošarinskem zakonu, in potrdilo pristojne občine, da se bavijo z ribjo lovjo kot samostojnim poklicem.
Osebam, ki se bavijo s pomorsko ribjo lovjo priložnostno ali za šport, se ne sme oddajati karbid brez plačila skupne banovinske trošarine.
Člen 14.
Tiste osebe, ki se bavijo s proizvodnjo trošarinskih predmetov iz člena 1. tega pravilnika, na katere ni bila
plačana skupna banovinska trošarina, in ki želijo izvoziti take predmete iz naše države, podajo pristojnemu razdelku finančne kontrole prijavo v treh izvodih.
Razdelek finančne kontrole pregleda pošiljko, in če se ta ujema s prijavo, jo zapre s pečatom ali z zalivko in označi, da skupna banovinska trošarina ni plačana. Potem izda izvozniku unikat prijave kot spremnico po obrazcu št. 4 trošarinskega pravilnika, ko dobi predhodno od njega izjavo, v katerem roku in pri kateri carinarnici bo blago izvozil. Duplikat prijave pošlje dotični carinarnici, triplikat pa pridrži za svoj arhiv.
Carinarnica postopa s takim blagom in spremnico po določbi odstavka (“) člena 55. pravilnika za izvrševanje zakona o državni trošarini; duplikat spremniee pridrži pri sebi.
Če se želijo izvoziti predmeti, na katere je banovinska trošarina že plačana, poda izvoznik pristojnemu razdelku finančne kontrole prijavo v treh izvodih po obrazcu št. 5 trošarinskega pravilnika, Razdelek pregleda pošiljko in ugotovi, ali je nanjo plačana skupna banovinska trošarina in koliko, in overovi to v prijavi. En izvod izroči kot spremnico prijavitelju, drugega pošlje carinarnici, tretji pa ostane za arhiv razdelka.
Pregledana pošiljka se zapre s pečatom ali zalivko.
Ob izvozu takega blaga pot rdi carinarnica na obeh primerkih spremniee, da se je blago izvozilo, in vrne en izvod izvozniku, drugega pa razdelku finančne kontrole.
Na podstavi tako overovljenega unikata spremniee, ki ji je treba priložiti tudi vse ostale listine, sme zahtevati izvoznik povračilo skupne banovinske trošarine s prošnjo, ki jo izroči pristojnemu razdelku finančne kontrole.
Člen 15.
Povračilo trošarine se sme zahtevati v 180 dneh od dne, ko je bila trošarina preveč ali pogrešno plačana, oziroma ko je bil predmet iz naše države izvožen.
Člen 16.
Prošnje za povračilo nepravilno pobrane skupne banovinske trošarine se vlagajo pri tistem oblastvu, pri katerem se je trošarina plačala.
Odločbo izda ministrstvo za finance, proračunski oddelek. Zoper odločbo ministrstva za finance je dopustna tožba na državni svet po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Člen 17.
Za tihotapstvo skupne banovinske trošarine se smatra vsak primer iz čldna 33. zakona o državni trošarini in se kaznuje po določbah člena 34. zak. o državni trošarini; denarna kazen pa ne sme biti večja pd 5.000 dinarjev, zapor pa ne daljši od 30 dni.
Za poizvedovanje o trošarinskih kaznivih dejanjih so pristojni razdelki finančne kontrole, oziroma carinarnice, ki pošljejo vse poizvedbene spise nadrejeni finančni direkciji v odločitev. Če se plača skupna banovinska trošarina pri vnosu v mestno področje po mestnih organih, opravijo poizvedbe mestni organi.
Zoper odločbe finančnih direkcij se lahko v,loži v 15 dneh pritožba na ministrstvo za finance, oddelek za davke. Zoper odločbo ministrstva za finance je dopustna tožba na državni svet po določbah zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih.
Odločbo o ustavitvi kazenske preiskave izda pristojna finančna direkcija, odobri jo pa ministrstvo za finance, oddelek za davke.
Za izvrševanje odločb po trošarinških kaznivih dejanjih in za prisilno izterjavo skupne banovinske trošarine se uporabljajo smiselno predpisi uredbe o zavarovanju, prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov.
0 razporedu denarja, dobljenega od tihotapskih kaznivih dejanj, odloči pristojna finančna direkcija.
Denar, dobljen od plačane kazni, se razdeli po odbitku stroškov takole: ‘/3 pripade državi, 1/, zalotiteljii ali ovaditelju, 'Is pa skladu skupnih banovinskih trošarin.
Ce je zalotitelj organ finančne kontrole, se razdeli dobljena kazen takole: 1/3 državi, x/3 zalotitelju in 1/s skladu finančne kontrole.
Ovaditelj je lahko vsakdo.
Ce ni zalotitelja ali ovaditelja, gre del kazni, ki je določen za zalotitelja ali ovaditelja, v državno blagajno.
Člen 19.
Vsi izterjevalni organi — kolikor se ne plača skupna banovinska trošarina naravnost po Poštni hranilnici — morajo poslati vsak tretji dan vso pobrano trošarino Državni hipotekarni banki za sklad skupnih banovinskih trošarin.
Deliar se pošilja na čekovni račun št. 51.093 Državne hipotekarne banke pri Poštni hranilnici za sklad skupnih banovinskih trošarin.
Potrebno število čekovnih položnic pošlje Državna hipotekarna banka vsaki finančni direkciji. Direkcije razpošljejo položnice razdelkom finančne kontrole.
Clen 20.
Dohodek od trošarine iz člena 1. se izroča Državni hipotekarni banki za sklad skupnih banovinskih trošarin. Po preteku vsakih dveh mesecev razdeli minister za finance ubrane vsote po proračunskem oddelku med banovine oziroma mesti Beograd in Pančevo po številu prebivalcev, in to po poslednjem občnem uradnem popisu.
Clen 21.
Na dan 1. aprila 1936 se popišejo pri prodajalcih na drobno in na debelo vse zaloge britvic za brivne aparate, kavnega dodatka, kisove kisline, alkoholnega in vinskega kisa, kavstične, amonijeve, kristalne in jedilne sode in se pobere skupna banovinska trošarina oziroma razlika v stopnji.
Pri tem se ne popišejo tele količine: britvic za brivne aparate do 50 britvic, kavnega dodatka do 20 kg, kisove kisline in alkoholnega kisa do 10 ,kg 100% jakosti, vinskega kisa do 50 1, amonijeve sode do 100 kg, kavstične sode do 50 kg, kristalne sode do 200 kg in jedilne sode do 5 kg.
Na prošnjo interesentov sme odobriti pristojna finančna direkcija izjemoma odlog za plačilo skupnih banovinskih trošarin na zaloge, ki so se našle; odlog pa ne sme biti daljši od 6 mesecev.
Clen 22.
Za pojasnila po tem pravilniku je pristojen proračunski oddelek ministrstva za finance.
Clen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo dne 1. aprila 1936.
- V Beogradu, dne 31. marca 1936; št. 3360/VII.
Minister za finance Letica s. r.
Banove uredbe.
241.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 9392/1.
Občina Bogojina v srezu dolnjelendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 78 (sedemdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100—,
b) od	100 1 vinskega mošta din	100—,
c) od	100 1 piva din 60-—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah	ali	po	odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. aprila 1936.
II.	No. 9320/1.
Občina Cerklje v srezu kranjskem pobira v prora* čunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 45 (štirideset pet) %no doklado na vse držav* ne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 2*—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. aprila 1936.
II.	No. 11.804/1.
Občina Markovci v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 64 (šestdeset štiri) %no doklado na vse dr* žavne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100—,
c) od 100 1 piva din 60—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih' pijač din 5—,
e) od goveda nad 1 letom din 10—,
f) od goveda pod 1 letom din 5—,
g) od prašičev din 5—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v, Ljubljani, dne 18. aprila 1938.
II.	No. 9646/1.
Občina Pesnica v srezu mariborskem levi breg-pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske; davščine:
1. 51 (petdeset eden) % no doklado na vse-državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 l	vina din	100-—,
b) od	100 1	vinskega	mošta din	100'—,
c) od	100 1	piva din	50’—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita	in	žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3—,
e) od-goveda nad 1 letom din 15'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. aprila 1936.
II.	No. 10.955/1.
Občina Podgorje v srezu slovenjgraškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vsedržavne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100—,
c) od 100 1 piva din 20'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in-žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od 100 1 sadjevca din 25-—,
f) od goveda nad 1 letom din 10—,
g) od goveda pod 1 letom din 5—,
h) od 'prašičev din 5-—,
i) od drobnice din 5’—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.	,
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. aprila 1936.
II.	No. 01681.
Občina Sv. Križ v srezu mariborskem levi breg pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1.	56 (petdeset šest) %no doklado na vse državne neposredne davke.
. 2..Trošarine:
a) od'	100	1	vina	din 100—,
b) od	100	1	vinskega mošta din 100—,
c) od	100	1	piva	din 60-—., .
č) od	lil stopnje	alkohola špirita in žganja 5 din.
3.	T a k š e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. aprila 1936.
II.	No. 11.805/1.
Občina Sv. Urban v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 75 (sedemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. T ros a rine:
a) od 100 1 vina din 100-—,
b) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
c) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5.—.
- 3.' Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. aprila 1936.
Razne občeveljavne odredbe.
242.
Razglas.
Na seji mestnega sveta dne 7. aprila 1936 je bilo sklenjeno, da se pristojbine za ogled živali, za izdajo živinskih potnih listov, za prenos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja izenačijo in se določijo za ves teritorij mestne občine ljubljanske, počenši s 1. majem 1936, sledeče zadevne pristojbine:
Taksa za ogled Taksa za izdajo
živali:	živ. potn. listov: Skupaj:
a)	za govedo, konja,
osla, nad 2 leti	din	2-50	din	4‘90	din	7-40
b)	isto, do 2 let . .	„	2-50	„	3.40	„	5'90
c)	za prašiča in drobnico .....	„	2-50	„	3.70	„	6-20
č) Ako se izda živinski potni list za večje število živali, se računa za vsako nadaljnjo žival oglednina še po din 0-50.
d) Za prenos lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa din 1-—.
e) Za potrdilo lOdnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa din l-—.
Opomba: Ker znaša tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) din 1'10, pod b) din 0-60 in pod c) din 030, bo veljal stranko živinski potni list pod a) din 8-50, pod b) in c) pa po din 6'50.
Zgoraj navedena ogledna taksa pripada živino-glednikom za ogled živali in izdajo živinoglednega lista.
Ostale pristojbine pa se v smislu čl. 14. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni plačujejo v korist sobčinskemu veterinarskemu skladu«.
Ta sklep je bil v smislu § 146. zakona o mestnih občinah razglašen na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani v predpisanem roku in ni bila proti njemu vložena nikaka pritožba. Odobren je tudi v smislu § 134. cit. zakona po nadzorstvenem oblastvu in tedaj pravnomočen.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 22. aprila 1936.
Zastopa predsednika podpredsednik: dr. Ravnihar s. r.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljanij' njen predstavnik: Oltnar Milialek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 36. kosu VII. letnika z dne 2. maja 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
VII. No. 7881/1.	1332-3-1
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje izdelavo idejnih osnutkov za banovinske kolke po 25 in 50 par, po din l'—, 2'—, 3-—, 5-— 10-—, 20—, 25—, 50— in 100—.
Za podlago se želijo motivi iz slovenske zgodovine oziroma folklore. Motivi so lahko za vse vrste kolkov isti, ali pa za vsako vrsto drugačni.
Za najboljše osnutke, ki jih bo izbrala posebna žirija, se razpisujejo tri nagrade po:
1. din 2.000—,
2. din 1.500—,
3. din 1.000—.
Osnutke je predložiti kraljevski banski upravi najkasneje do 1. junija 1936. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. aprila 1936.
Ban:
dr. M. Natlačen s. r.
.V No. 102/76
*
Razglas.
1352—3*-1
Dne 22. maja 1936 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske nprave v Ljubljani, Gledališka uliva štev. 8/IV, druga ofertna licitacija Za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri.
Proračun znaša din 888.866'35. Varščina din 89.000'— za domače, din 178 tisoč pa za tuje podjetnike se položi pri davčni upravi Ljubljana-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Načrti in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti ttiorajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. aprila 1936.
H*
A d V. No. 108/191-1936	1281-3-2
Razglas.
Dne 23. maja 1936 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske bansko Uprave v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8/IV, soba štev. 47, prva ofertna licitacija za izvršitev regulacijskih del la Savinji pod Celjem, 11. etapa, od 20+462 do km 21+484.
Proračunjena vsota znaša din 2 milijona 474.010'89. Varščina v znesku din 174.000'— se mora položiti pri davčni npravi v Ljubljani ali Celju na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Načrti in proračuni so interesentom fia vpogled med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kraljevske banske upra-
ve v Ljubljani in pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predložene na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. aprila 1936.
Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka:
Ing. V. Skaberne s. r.
*
K V. No. 212/92.
1301 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske Lniovine v Ljubljani razpisuje za od> dr.jo profesionistovskih del pri gradnji
III.	drž. realne gimnazije v Ljubljani L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. maja 1936 ob 11. uri dop. v sobi 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi I št. 13, tehn. odd. kralj, banske uprave.
Ponudbe naj se glase v obliki po-, pusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za: u'	din
1. pleskarska dela . . .	87.769-82
2. slikarska dela ....	62,350:52
3. steklarska dela .... 184.210-96
4. pečarskg dela .... Ip0.428—
5. parketarska dela . . . 163.158-14
6. ključavničarska dela . . 187.981-50
7. tapetniška dela ...	61 392-52
8. luksfer osteklitve . . .	24.20{)—
9. električno instalacijo . 110.056-50
10. elektrostrojno Opreiho .	39.740-—
11. svetilke in žarnice . .	64.139—
12. signalne ure in telefon .	20.660—
13. strelovodno napeljavo .	4 2251—
14. plinsko instalacijo . .	17.014-— Podrobnosti razpisa so razvidne iz
razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, baltska uprava Dravske banovine v Ljubljani;
dne 25. aprila 1936.
V. No. 138/4.	,	1242-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za napravo asfaltnega cestišča na banovinski cesti skozi zdravilišče v Rogaški Slatini
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. maju 1936 ob 11. liri dop. v sobi št. 219 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih' st roškdv dobivajo med uradnimi urami istotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 421.770 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski
tehničnega oddelka in tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. aprila 1936.
*
V.	No. 168/9—1936.
1240—3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo sodobnega cestišča na državni cesti tov. 2 od km 61747J—618'3d4 (mesto Ljubljana)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. maja 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Slomškova utica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: dinarjev 688.097'50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka kralj, banske uprave in sekcije.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. aprila 1936.
*
K V. No. 168/10.
1241-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo 550 ton malih kock za tlakovanje drž. ceste št. 2 od km 617‘470—617 803 (mesto Ljubljana)
I.	ja»no pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. maja 1936 ob 11. uri dop.
v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana — Kranj v Ljubljani, Slomškova ulica 19. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu nap.-av-nih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša di-uarjev 316112 50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka in sekcije.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. aprila 1936.
VI.	No. 15633/1	1346
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
I)r. Matko Ivan, šef-priniarij, dr. Mihelčič Alojzij, zdravnik, oba v Ljubljani, dr. Teofanovič Svetoslav, zdravnik v Topolšici ter dr. Prošek Zolija, zdrav-
niča na Ježici, so bili vpisani v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava
Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. aprila 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 17/36—1.	1323
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 27. marca 1936, posl. štev. III R 98/36, je bila Mihevc Katarina, zasebnica v Dol. Logatcu št. 9, zaradi zapravljivosti omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen gospod Maček Jakob, posestnik v Dol. Logatcu št. 12.
Sresko sodišče v Logatcu, dne 28. aprila 1936.
S 15/36-2.	1322
S 16/36—2.
Razglasitev preklica.
S sklepi okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 20. marca 1936, II R. 84/36—2, in 13. marca 1936, II R 75/36—1, sta bila preklicana Kobe Pavel, delavec iz Kovačjega grada št. 8 zaradi umobolnosti popolnoma, Vrlinič Jovo, pos. sin iz Bojancev št. 21 zaradi slaboumnosti pa deloma.
Za pomočnika sta bila postavljena prvemu Kobe Florjan, banovinski cestar, Kovačji grad št. 8. drugemu pa Radojčič Ilija, posestnik, Bojanci 62 (42).
Sresko sodišče v Črnomlju, dne 16. aprila 1936.
Os 1/36-5.	1330
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 18. februarja 1936, IR 10/36—1, je bila Primožič Ivana, rojena 24. marca 1881 v Rečici ob Paki, pristojna v Šmartno ob Paki, dninarica iz Šmartnega ob Paki št. 10, sedaj v umobolnici v Ljubljani-Studenec, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Skrbnica ji je sestra Primožič Terezija, šivilja v Šmartnem ob Paki št. 8.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. L, . dne 21. aprila 1936.
Os 5/36-5.	1331
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 10. marca 1936, IR 28/36—1, je bila Rotnik Frančiška, rojena v Podgorju pri Velenju, pristojna v Velenje, r. k., samska, preužitkarica v Prelogah št. 11, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Skrbnik ji je Hriberšek Franc, posestnik v Prelogah št. 11.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. I., . dne 21. aprila 1936.
Os 3/36-5.	1329
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 3. marca 1936, IR 24/36—1, je bila Valenci Jera, 63 let stara, rojena v Škalah, pristojna v Velenje, r. k., samska, občinska uboga v Velenju št. 12, sedaj v zdravilišču za duševne bolezni v Ljubljani, zaradi umobolnosti popolnoma preklicana.
Skrbnik ji je Valenci Franc, posestnik v Podkraju 59 pri Velenju.
Sresko sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 21. aprila 1936.
H*
P 274/36—2.	1324
Oklic.
Tožeča stranka Kodila Nikolaj, posestnik v Radovcih št. 33, po odvetniku dr. Vadnalu Ludviku v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Železen Etelki iz Kruplivnika št. 21, sedaj neznanega bivališča, baje v Ameriki, radi din 6.000-— s prip. k posl. št. P 274/36 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na
26. junija 1936 ob osmih
pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. dr. Fleck Friderik, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 21. aprila 1936.
•g.
III P 188/36-1.	1358
Oklic.
Tožeča stranka Kuštrin Ivan, železniški uradnik v pok., Ljubljana VII, Černetova ul. št. 40, ki ga zastopa dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani, je vložila zoper toženo stranko Močnika Franca, bivšega uslužbenca Nabavljalne zadruge drž. železnice v Ljubljani oziroma sedaj njegovi ležeči zapuščini, zastopani po skrbniku na čin, radi din 3.481*— s prip. k opr. štev. III P 437/36—1 tožbo radi plačila najemnine in hranarine v znesku din 3.481'—.
Prvi narok za ustno razpravo se ije določil na dan 27. maja 1936 ob 8.30 uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 50, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Klavžar Anton, prisilni upravnik v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 4/V, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 25. aprila 1936.
P 90/36-1.	1345
Oklic.
Tožena stranka Mohar Marija, sopo-sestnica Retje štev. 86, ki ijo zastopa dr. Lavrič Janko, advokat v Ribnici, je
vložila proti toženi stranki Debeljaku Antonu, in Mariji, slednji poročeni Kozjak, soposestnikoma v Retjih štev. 86, sedaj neznano kje v Ameriki, radi razdružitve solastnine tožbo.
Narok za ustno razpravo je določen na 5. junija 1936 ob 8. uri 15 minut pri tem sodišču v sobi št. 7.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Mohorič Matevž, odvet. pripravnik v Ribnici, za skrbnika, ki ijo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 25. aprila 1936.
•g*
III P 188/36-1.	1357
Oklic.
Tožeča stranka »Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, zastopana po dr. Juru Adlešiču, odvetniku v Ljubljani, je vložila proti toženi stranki ležeči zapuščini po pok-Neumannu Franju, lekarnarju v Veliki Kikindi, radi din 2.105'50 s prip. k opr-štev. III P 188/36—1 tožbo radi plačila dobavljenega blaga v znesku din 2105'50.
Prvi narok za ustno razpravo se ja določil za dan 27. maja 1936 ob 8.30 uri dop. pred tem sodiščem v sobi št. 50, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Benkovič Ivan, ravnatelj zemljiške knjige v pok. v Ljubljani, za skrbnika, ki ijo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler »e nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 23. aprila 1936.
»g*
P 356/36—2.	1325
P 357/36-2.
Oklic.
Tožeča stranka Viud Marija, posestnica v Markovcih št. 122, sedaj v Franciji, ki jo zastopata dr. Pinter Nikolaj in dr. Fleck Friderik, odvetnika v Murski Soboti, je vložila proti toženi stranki Vindu Karolu, posestniku v Markovcih št- 122, sedaj neznanega bivališča, baje nekje v Argentiniji, radi 7.600 din s prip. in radi 8.655 din s prip. k opr-št. P 356, 357/36 tožbi.
Narok za ustno razpravo se je določi* n% 26. junija 1936 ob osmih pred tem sodiščem v' izbi št. 23, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja g. Koder Fran, odvetnik v Murski Soboti, za skrbnika, ki jo^ b° zastopal na njeno nevarnost in stroškp* dokler ne nastopi sama ali ne imenuj6 pooblaščenca.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. I»*> dne 21. aprila 1936.
•g.
I 1621/35-15.	1314
Dražbeni oklic.
Dne 6. junija 1936 ob de vetij* bo pri podpisanem «odišču v sobi št. dražba nepremičnin zemljiška kuji?a
Šmartno vi. štev. 77, zemljiška knjiga Pšata vi. štev. 69.
Cenilna vrednost: din 38.415'—.
Vrednost pritikline: din 850'—.
Najmanjši ponudek: din 25.610'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, odd. II.,
dne 25. aprila 1936.
•g*
1 63/36—3.	1350
Dražbeni oklic.
Dne 29. maja 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba zemljišč vi. štev. 1, 'A 95 k. o. Zales, sestoječe iz stavbne parcele in zemljiške parcele ter gospodarskega poslopja.
Cenilna vrednost: din 78.900'—.
Najmanjši ponudek: din 52.600'—.
Vrednost pritiklin: din 6.400'—.
Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski.
Sresko sodišče v Ložu, odd. II.,
dne 23. aprila 1936.
&
1 217/36-11.	1348
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d o. Cirkulane vi. št. 36.
Cenilna vrednost: din 67.680'—..
Vrednost pritiklin: din 4.800'—.
Najmanjši ponudek: din 45.120'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 25. aprila 1936.
•g;
I 219/36-8.	_	1347
Dražbeni oklic.
Dne 4. junija 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču 1 sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga ideelna polovica: d. o. Pobrežje vi. štev. 162, 164 in 388 ter vi. stev. 48 d. o. Šturmovec.
Cenilna vrednost: din 53.321'45.
Najmanjši ponudek: din 35.546'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe. sicer bi se ne mogle več uveljavljali jdede nepremičnin v škodo zdražitelja, k' je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
Sodišča
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 25. aprila 1936.
Konkurzni razglasi
313.	1335
Objava.
Konkurz: Izvozna zadruga jugosloven-skili vin r. z. z o. z. v Mariboru.
Od konkurznega upravitelja predloženi preračun prispevkov v smislu na-, redbe just. min. z dne 21. marca.19i8, št. 105 drž. zak., se je odobril.
Zadružniki in konkurzni upniki lab-ko vpogledajo odobreni preračun’ prispevkov pri sodišču, pri konkurznem upravitelju in pri načelstvu ozir. likvidatorju prezadolženke.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. aprila 1936..
S 25/32-54.
*
344.	1337
Odprava konkurza.
Prezadolženec Jonaš Janez, trgovec v Murski Soboti.
Konici r z, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St 7/35—1 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169. konk. zak.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 23. aprila 1936 St 7/35—10.
*
345.	1336
Odprava konkurza.
Prezadolženka Darinka Zmavec. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opravilna številka St. 1/36—3 o imovini prezadolženca, se odpravlja po § 178. konk. zak., ker ni pokritja za stroške postopanja in na poziv nobeden upnik ni dal zahtevanega predujma. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. aprila :1936.
Sl 1/36-16.
«g>
346.	1334
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Poholeijem Alojzom, posestnikom in trgovcem s poljskimi pridelki v Peklu pri Poljčanah št. 29, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 16. marca 1936 pred sre-skim sodiščem v Slovenski Bistrici sklenjena prisilna poravnava se potrja.
Po tej poravnavi plača dolžnik svojim upnikom, ki nimajo pravice do prvenstvenega poplačila, 50% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 15 enakih mesečnih obrokih, pričenši s plačilom prvega obroka 90 dni po sprejemu poravnave.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 23. aprila 1936.
Por 5/36-7.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1298/1-1936.	1286	a	2—1
Razglas
o prvi ustni ličita«-'« za dobavo gramoza za državne ceste v obnk>čju tehničnega
razdelka pri sreskem načelstvu v Ljubljani, ki se bo vršila:
a) za progo državne ceste št. 2: od km 598-0 do km 634-0 in
b) za progo državne ceste št. 49: od km 0"0 do km 22-0
dne 29. maja 1936 v pisarni tehničnega razdelka; -
c) za progo .državne ceste št- 50: od km 0-966 do km 38-0 in
č) za progo državne ceste št.- 52: od km 0-0 do- km -37-0 dne 30. maja 1936 v pisarni tehničnega razdelka;
d) za progo državne ceste št.’2: od' km 577-0 do km 598-0
dne 2. junija 1936 v občinski pisarni v Višnji gori;
e) za progo državne ceste št. 49: od km 22-0 do km 44-4
dne 3. junija 1936 v občinski pisarni v Dol. Logatcu;
f) za progo državne ceste št. 52: od km 37-0 do km 82-548
dne 4. junija 1936 v občinski pisarni v Kočevju, s pričetkom vsakilcrat ob devetih, iz-vzeniši pod f) v Kočevju, kjer je pričetek licitacije ob pol enajstih dop.
Vse natančnejše-podatke, glej prilogo, k 35. kosu »Službenega lista< z dne 29. aprila 1936;
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 24. aprila 1936.
Stev. 961/36.	1321
Razglas o licitaciji.
Občina Murska Sobota razpisuje za oddajo gradbenih del za težaška, zidarska, železobetonska, tesarska, krovska, kleparska, ključavničarska ter parketar-ska dela pri gradnji Delavskega dohia v Murski Soboti v skrajšanem roku
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. maja 1936 ob 11. uri v' občinski pisarni v Murski Soboti..
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Občinski pisarni "v Murski' Soboti.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote uradnega proračuna, ki znaša za:
1. težaška, zidarska in že- din lezobetonska dela	.	.	655.608-40
2. tesarska dela ...	15.000-—
3. krovska kleparska dela 38.632-50
4. mizarska dela . .	,	.	100.4401—
5. ključavničarska dela	.	72.873-—
6. parketarska dela .	.	.	45.682-—
Ponudniki morajo položiti 10% kavcijo do 10. ure dopoldne na dan licitacije pri občinski' hranilnici' v Murski Soboti.
Občina Murska Sobota,
dne 27. aprila 19156.
H*
Broj: 17.636/1936. *	1315-3-2
Oglas licitacije.*
Središnji ure d za osiguranjo radnika održače kod Okružnog ureda za ošini m nje radnika u Petrovgradu na dan 18. mara 1936 u 11 sati prije pod ne
IV.	javnu pismenu oicrtalnu licitacij«
za iiredbu gradjevinskih i zanatskih radora za novogradnju ekspoziture petrovgradskog Okružnog ureda za osi-guranje radnika u Velikoj Kikindi.
Sve podloge za ovu licitaciju mogu interesenti dobiti kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Petrovgradu za vreme raspisa i to: uslove i predračune za sveukupne radove uz cenu od Din 100'—, uslove i predračune za pojedine skupine radova uz cenu od Din 20'—, načrte uz cenu od Din 25"—. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 25. aprila 1936.
$
Stev. 605/36	1349
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Šijanec Milan z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljutomeru.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1936.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1355
Vabilo na V. redni občni zbor,
ki ga bo imela »Elektroindustrija« d. d., Ljubljana.
v ponedeljek, dne 18. maja ob 11.30 uri dopoldne v družbeni pisarni v Ljubljani. Dnevni red:
1. Poslovno poročilo, predložitev bilance za leto 1935. in odobritev iste.
2. Slučajnosti.
Delnice je založiti do 12. maja t. 1. pri družbeni blagajni. Vsakih 10 delnic daje po en glas.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1936.
UPRAVNI SVET.
*
1343
Vabilo na VI. redni občni zbor delničarjev F. Heinrihar, lesne industrijske d. d. v Škofji Loki,
ki se bo vršil dne 18. maja 1986 ob 17. uri v družbeni pisarni v Škofji Loki. Dnevni red:
1. Poslovno poročilo, predložitev bilance za leto 1935. in odobritev iste.
2. Volitev uprave in nadzorstva.
3. Slučajnosti.
Delnice je založiti do 11. maja t. 1. pri družbeni pisarni.
Vsakih 10 delnic daje po en glas. Škofji Loka, dne 30. aprila 1936.
UPRAVNI SVET.
Vabilo 1351 na redni občni zbor delniške družbe »Narodna tiskarna« v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 19. maja 1936 ob 10. v uredniških prostorih v Knafljevi ul. 5.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega odbora o poslovnem letu 1935. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1935.
2. Poročilo pregledovalnega odseka.
3. Predlogi upravnega odbora o pokritju bilančne izgube leta 1935.
4. Volitev pregledovalnega odseka.
5. Slučajnosti.
Opomba. § 18. družbenih pravil določa: Kdor hoče na občnem zboru glasovati, mora položiti svojo delnico s kuponi in, če se glasi na imetnika, tudi s talonom vsaj pet dni pred občnim zborom v družbeno blagajno.
Upravni odbor Narodne tiskarne d. d. *
% 1326
Vabilo na XIV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Črna-Kaolin d. d. v Ljubljani
dne 20. maja 1936 ob enajstih v poslov, nih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 13, s tem dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva o družbenem poslovanju v poslovnem letu 1935.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1935.
3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva.
4. Slučajnosti.
Po § 11. pravil morajo položiti delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, najmanj šest dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbi-ni blagajni v Ljubljani.
Ravnateljstvo.
*
1327
Vabilo na XIII. redni občni zbor,
ki ga bo imel
»Novobor«, splošna industrijska delniška družba v Ljubljani,
dne 20. maja 1936 ob 10. uri dopoldne v poslovnih prostorih, Tavčarjeva ul. 13, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju družbe v 1. 1935.
2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1935.
3. Volitve članov ravnateljstva in nad'zorstva.
4. Slučajnosti.
V smislu § 11. pravil morajo delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, položiti najmanj 6 dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbini blagajni v Ljubl jani.
Ravnateljstvo.
1338
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d.
dne 20. maja 1936 ob 10. uri dopoldne v Celju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta za poslovno leto 1935.
2. Predložitev računskega zaključka.
3. Poročilo računskih revizorjev.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1935.
5. Volitev dveh računskih revizorjev za poslovno leto 1936.
6. Volitev dveh članov v upravni svet.
7. Samostojni predlogi.
8. Slučajnosti.
Gospodje delničarji morajo izkazati svojo glasovalno pravico s potrdilom, da so založili svoje delnice najpozneje 3 dni pred občnim zborom pri tvorniški blagajni družbe v Hrastniku (člen 24. družbenih pravil).
V Celju, dne 1. maja 1936.
UPRAVNI SVET. Ponatis se ne honorira!
1360
Vabilo
na VIII. redni občni zbor delničarjev tvrdke šentjanški premogovnik And. Jakil d. d. v Krmelju pri št. Janžu,
ki se bo vršil dne 23. maja 1936 ob ll-
uri v rudniški pisarni v Krmelju.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega sveta o poslO' vanju 1935.
2. Predložitev zaključnih računov za leto 1935.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora-
4. Zaključek o poslovnem rezultatu za leto 1935.
5. Itazrešnica upravnemu svetu >n nadzorstvenemu odboru za poslovanj0 leta 1935.
6. Volitev upravnega sveta in nadzorstvenega odbora za novo poslovil0 dobo.
7. Slučajnosti.
UPRAVNI SVET.
Delničarji, ki žele prisostvovati občnemu zboru, morajo položiti svoje delnice pri družbini blagajni v Krmelj11 do vštetega dne 15. maja 1936.
V Krmelju, dne 28. aprila 1936.
*
1354
Objava.
Podpisani Čahuk Janez, mlinar iz D0' manjšovcev 136, sem izgubil prom0tn tablico od bicikla št. 54.628 ter jo Pr°' glašam za neveljavno.	.	*
V Domanjsovcih, dne 18. aprila 1600, Čahuk Janez s. r., -mlinar, Domanjšovci l0 '
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.