NOVO MESTO, LETO XII. 20.1.1982 ŠT. 1 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO Iz zadnje seje delavskega sveta delovne organizacije sklepi ds delovne organizacije Delavski svet delovne organizacije „LABOD“ je imel 29. decembra 1981 svojo peto redno sejo, iz katere posredujemo kratko vsebino razprave in odločitev. Delavski svet je na podlagi poročila o delu izvršnega odbora delavskega sveta delovne organizacije med obema sejama ugotovil, da so se odločitve izvršnega odbora nanašale predvsem na tekočo poslovno problematiko, proizvodno delo, uskladitev norm, akcije za sprejem Samoupravnih aktov ter pripravo za plan za leto 1982 in rebalans plana za leto 1981. Vse sprejete odločitve izvršilnega odbora delavskega sveta delovne organizacije je delavski svet potrdil. — Delavski svet se je podrobno seznanil z dejavnostjo odbora za počitniško in rekreacijsko dejavnost in načrti za razširitev počitniških kapacitet na Lošinju ter na Zelenici in se z usmeritvijo strinjal. Pozitivno je ocenil poslovno sodelovanje in sofinanciranje izgradnje novih objektov na Lošinju s Tekstino iz Ajdovščine. S tem bomo pridobili novih 7 objektov, od katerih bomo 3 odstopili v koriščenje za določen čas Testini iz Ajdovščine, od katerih bomo 3 odstopili v koriščenje za določen čas Tekstini iz Ajdovščine, — Pri obravnavi poslovnih dosežkov v letu 1981 je delavski svet ugotovil, da so bili dobri. Ugodno je ocenil realizacijo prodaje, ki je prvič v zgodovini Laboda presegla milijardo din. Akcija za preseganje plana izvoza za leto 1981 je v celoti uspela, saj znaša izvoz skupaj 5.864.900 USA dolarjev, na konvertabilno področje pa smo izvozili za 4,960.851 USA dolarjev. S tem se je tudi naša delovna organizacija odzvala vsesplošnemu pozivu za povečan izvoz predvsem na konvertabilno področje. Celoten prihodek in dohodek ni v celoti odraz naših prizadevanj, nanj je vplivala delno tudi povečana rast cen. Osebni dohodki so rastli v skladu s planiranimi, čeprav so še vedno nekoliko nižji kot v ostalih industrijskih panogah. Glede na previden pričakovan nekoliko nižji kot v ostalih industrijskih panogah. Glede na predviden pričakovan poslovni uspeh v letu 1981 je delavski svet dal soglasje za izplačilo razlike OD maksimalno do višine 3 % povprečno izplačanih osebnih dohodkov v enajstih mesecih letošnjega leta. — Na seji so bile na osnovi pripomb TOZD in predlogov vsklajene smernice za plane TOZD, DSSS in delovne organizacije za leto 1982. Skladno s sklepom in zadolžitvijo izvršnega odbora je služba za plan in analize pripravila kriterije za udeležbo v skupnem prihodku, katere je delavski svet potrdil in priporočil TOZD, da tako razdelitev upoštevajo v svojih planih za leto 1982. Delavski svet je sj.rej.-d ir potrdil tudi rebalans plana za leto 1981. — Delavski svet je ugotovil, da so delavci na zborih v vseh TOZD in DSSS potrdili: a) Samoupravni sporazum o medsebojnih razmeijih pri združevanju dela in sredstev ter pridobivanje in razporejanje skupnega prihodka v skupnem poslovanju s prilogami: izhodišča za strukturo delovnih nalog in kvalifikacijske strukture delavcev v TOZD COMMERCE - okvirne naloge posameznih služb v procesu od idej do realizacije izdelkov merila in osnove za delitev skupnega prihodka b) Samoupravni sporazum o združevanju sredstev in organiziranju posebne finančne službe: in verificiral sprejem obeh navedenih sporazumov. V skladu s sprejetimi zakonskimi predpisi in spremembami je delavski svet razpisal v vseh TOZD referendum za sprejem dopolnitev 1. Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO Labod 2. Statuta DO 3. Statuta TOZD. Referendum bo v vseh TOZD dne, 22. januarja 1982. V koordinacijsko komisijo na nivoju delovne organizacije je delavski svet imenoval: tov. Drfiitra Periča za predsednika, tov. Sonjo Bevc za namestnika, tov. Slavico Po- (nadaljevanje na 2. strani) sklepi ds delovne organizacije (nadaljevanje s 1. strani) padič za člana ter tov. Ivo Moro za člana. Delavski svet je na podlagi poročila razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa — direktorja DO ,,Labod” sklenil: 1. delavski svet ugotavlja, da se je v rednem razpisnem roku prijavil na razpis za IPO DO Labod tov. Milan Bratož 2. delavski svet ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje po razpisu, pozitivno mnenje in predlog za imenovanje pa so dale tudi družbenopolitične organizacije TOZD in DSSS ter koordinacijski odbor SZDL občine Novo mesto. 3. za postopek tajnega glasovanja delavski svet imenuje tri člansko komisijo in sicer: Antona Koširja TOZD TIP-TOP za predsednika, Terezijo Tomšič TOZD DELTA Ptuj za člana ter Tinco Žlogar TOZD LOCNA za člana. Po izvedenem postopku glasovanja delavski svet ugotovi, da je glasovalo za imenovanje štirinajst članov delavskega sveta delovne organizacije, to je vsi prisotni. Neveljavnih glasovnic ni bilo. Na osnovi glasovanja je delavski svet delovne organizacije Labod imenoval tov. Milana Bratoža za individualnega poslovodnega organa direktorja delovne organizacije Labod. 4. V skladu s soglasjem tov. Zdravka Petana in tov. Milana Bratoža delavski svet določi čas za prevzem poslov in sicer: a) s prvim februarjem 1982 preneha delovno razmerje dosedanjemu direktorju delovne organizacije Labod tov. Zdravku Petanu. S tem datumom prevzame posle . IPO direktor delovne organizacije Labod tov. Milan Bratož b) v času od prvega februarja 1982 do enaintridesetega marca 1982 se opravi primopredaja tako, da se sestavi zapisnik o primopredaji in sicer ob navzočnosti obeli direktorjev in predsednika izvršnega odbora delavskega sveta delovne organizacije Labod. MILENA ŽAGAR Po dopustih je splošna služba poskrbela, da so prikolice dobro prečiščene, da je prezračena posteljnina in da so opravljena tudi vsa potrebna servisna dela. pogled na naše počitniške domove Počitniški objekti zahtevajo nenehno negovanje, vzdrževanje in posodabljanje. V te namene je naša delovna organizacija v lanskem letu namenila 500.000 novih dinarjev. In kako so ta dela potekala: Na Lošinju so bile zastavljene naloge v celoti izpeljane, ostalo je le še pleskanje sten v hišicah. Ta dela bodo izvršena skupaj s programom vzdrževanja za leto 1982. Dom v Savudriji je bil v celoti prepleskan. Kot nujna naloga ostaja popravilo strehe in delen nakup opreme, ki je dotrajana. V preteklih letih je bil sporen parkirni prostor, ki naj bi ga morali odkupiti, vendar so se stvari uredile ne da bi morah to temljišče odkupiti. Tudi naprikolicah so bila opravljena vsa servisna dela. ostaja le še registracija prikolic. Od planiranih nalog v našem rekreacijskem centru na Sromljah v letu 1981 nismo zasadili manjkajočih sadik jablan in hrušk, ker ni bilo možnosti nakupa le-teh. Zaradi manjkajočih finančnih sredstev pa tudi ni realizirana dokončna izvedba priključka trofaznega toka. Program in možnosti za nadaljni razvoj rekreacijske in očitniške dejavnosti Za čim boljši izkoristek in racionalno poslovanje našega rekreacijskega centra na Sromljah, tečejo pogovori z gostinj-skim podetjem v Čatežkih Toplicah. Tako sodelovanje pa bi zahtevalo tudi določene investicije kot so: dokončna ureditev kuhinje, prezidava kleti za prostore shrambe, nabava hladilne omare, ureditev ogrevanja prostorov ter dokončna priključitev na tro-fazni tok. Glede na to, da je v naš RC vloženih že veliko sredstev in truda, je počitniški odbor menil, da je nujno potrebno združiti še dodatna finančna sredstva za dokončanje druge faze prve etape iz programa RC, da bi le ta lahko služil svojemu namenu v širšem obsegu kot je to doslej. Števila počitniških prikolic ne mislimo povečevati, saj sedanje število zadostuje z naše potrebe. Ob tem naj dodamo le, da ni možnosti postavitve teh ob domu v Savudriji, ker bi to zahtevalo preureditev sanitarnih prostorov. Dom v Savudriji je maksimalno izkoriščen. V letu 1982 je le nujno zamenjati dotrajno opremo. Glede na to, daje ob domu še precej zemljišča, potrebe po počitniških kapacitetah pa se iz leta v leto povečujejo, je počitniški odbor sprejel tudi sklep, da pri pristojnih občinskih službah skušamo dobiti dokumentacijo za gradnjo manjšega dodatnega objekta. Z gradnjo tega naj bi začeli, ko bi na Lošinju realizirali plan in bi bila ta investicija tudi finančno pokrita. Ponudila se je možnost za odkup še 28 ležišč na Lošinju. Za to investicijo so stekli pogovori o sodelovanju s Tekstino iz Ajdovščine. Načeloma je že dogovorjeno, da pristopimo k sporazumu o medsebojnem sodelovanju na področju počitniške dejavnosti, rekeacije in skupnem združevanju sredstev v te namene. Kljub naštetemu, pa v letošnji poletni sezoni ni pričakovati večjih kapacitet (razen osmih ležišč na Železnici) kot smo jih imeli doslej, ker dela na novih investicijah še niso tako daleč, da bi si lahko v letošnji sezoni že obetali koriščenje novih kapacitet. kako doseči boljše učinke V DELTI VIDIJO TUDI V NOVEM LETU 1982 STABILIZACIJO V POPOLNI IZRABI RAZPOLOŽLJIVIH ZMOGLJIVOSTI Ko smo razpravljali o smernicah plana za 1982 leto, smo imeli občutek, da ponavljamo, kar smo rekli leto poprej ob razgrnitvi planov. Torej v smernicah planov za to leto ni revolucionarnih teženj po povečanju obsega proizvodnje, pač pa je poudarek na racionalni tekoči proizvodnji z nekoliko povečano rastjo izvoza. Takšno načrtovanje je za sedanje gospodarske razmere doma in v svetu popolnoma realno. Pred delavci Laboda pa so kljub temu tudi v tem letu zelo zahtevne naloge. Pri oblikovanju nalog za proizvodnjo bo potrebno kolikor bo seveda najbolj mogoče upoštevati pogoje in dejanske možnosti posamezne TOZD. Vsak zastoj ali sprememba proizvodnega programa, ki je izven načrtovanega, bistveno vpliva na produktivnost in skozi to na nedoseganje plana. Ker je v dogovorjenih medsebojnih dohodkovnih odnosih doseganje plana minut izraženega v predaji kvalitetnih izdelkov TOZD-u Commerce, najmočnejša osnova za pridobivanje dohodka in je močno vgrajena tudi v sistem delitve osebnih dohodkov, je zelo pomembno kakšni so pogoji za doseganje. Znotraj TOZD smo se dogovorili za bonifikacije izgubljenega časa v primeru višje sile, kar pomeni, da je dejansko odstopanje plana odvisno od našega dela in organiziranosti v TOZD. Zato mora biti kritična ocena dela v preteklem letu osnova za sprejemanje bodočih planskih nalog. V letu, ki se je izteklo smo v TOZD Delti domala na vseh področjih dosegli uspehe, ki smo jih predvidevali, pa tudi če le-ti niso bili doseženi v povsem takšnem razmerju, kot so bili zastavljeni. To se predvsem nanaša na plan proizvodnih minut, ki je bil dosežen le z 94,75 %. Nekaj razlogov za nedoseganje plana je v tem, da zaradi zakasnele dobave strojev nismo mogli realizirati priuče-vanja tako kot smo planirali. Nekaj vzrokov za nedoseganje je tudi v samem lansiranju proizvodnje, saj je predvsem v brigadah 4000 in 5000 bila potrebna pogosta menjava iz proizvodnje srajc, na krila in podobno, v brigadi 4000 pa tudi na izdelavo pidžam, spodnjih hlač in hlačnih kompletov. Realnega izračuna bonifikacij za izgubljeni čas zaradi menjav pa v teh dveh brigadah spričo tega, da so v obeh brigadah pretežno novi delavci, ni mogoče opraviti. Ne moremo pa trditi, da nimamo nobene rezerve v izrabi razpoložljivega delovnega časa, kar je za doseganje plana proizvodnje prav tako velikega pomena. Pri analizi izostankov z dela smo ugotovili, da so bili le-ti pod planiranimi. Poglobljena analiza izostankov zaradi bolezni do 30 dni pa kaže, da nekaj delavcev celo večkrat mesečno koristi od 1 - 3 dni bolniškega dopusta, kar pa povzroča v sami proizvodnji probleme zaradi potrebe po pogosti menjavi operacij dela drugih delavk. Pomemben je tudi točen pričetek in konec dela, saj preprosta računica pokaže, da znaša 5 minutni izpad delovnega časa pri 480 delavcih 100 manj sešitih klasičnih srajc, kar pomeni za TOZD cca 5.000 din izpada dohodka. Logično nadaljevanje razmišljanja o izgubi delovnega časa in njenih posledicah mora seči tudi v prepogoste odmore, ki so povezani s kajenjem. V preteklem letu smo prejeli od TOZD Commerce tudi dve bremenitvi zaradi nekvalitetne izdelave srajc po dveh delovnih nalogih. Kljub visoki stimulaciji za kvaliteto dela, se le-ta ni bistveno izboljšala, kar pomeni, da tega kriterija pri delitvi osebnega dohodka ne uporabljamo dovolj ,Jcvalitet-no.” Od skupaj 151 delavcev, kolikor se jih je priučilo v zadnjih dveh letih, bi moralo ta čas že najmanj 100 delavcev dosegati normalne učinke, vendar temu ni tako in bo treba še nadalje posvečati veliko skrbi izboljšanju produktivnosti tistim, ki ne dosegajo normalnih učinkov. Če bomo odstranili naštete motnje na katere lahko sami vplivamo in če nam bodo tudi v tem letu naše službe v Novem mestu uspele zagotoviti potrebne reprodukcijske materiale za načrtovano proizvodnjo, potem bomo resnično lahko v popolnosti izrabili razpoložljive zmogljivosti. Zavedamo se, da je uspeh odvisen od vseh ljudi v TOZD, če si ga vsi želimo in počnemo tako, daje delo uspešno, potem tudi v najtežjih gospodarskih razmerah uspeh ne bo izostal. Za dosego tega cilja pa moramo pri našem delu še nadalje skrbno negovati dobre in humane medsebojne človeške odnose DRAGICA NOVAK Direktorica TOZD Delta -- Bat**- S mk-m | Ob Dnevu JLA je prejel občinsko priznanje tudi tovariš Milan Ilič. Šest let in pol je v naši delovni organizaciji vodil in urejal področje SLO in DSz. Te dni se poslavlja od Laboda, saj smo delovno mesto referenta za SLO zapolnili z delavcem, ki je redno zaposlen, s tem pa seveda delo po pogodbi preneha. Tovarišu Iliču se zahvaljujemo za njegov velik delež pri urejanju področja SLO v naši delovni organizaciji in mu želimo veliko zdravja in zadovoljstva! PRIZNANJA Ob Dnevu JLA je naša delovna organizacija prejela republiško priznanje za delo in uspehe na področju Splošne ljudske obrambe in Družbene samozaščite. Za Labod je to drugo družbeno priznanje za področje dela SLO in DSZ, saj je naša delovna organizacija pred dvema letoma dobila tudi občinsko priznanje. Zadnje, republiško, pa nas še toliko bolj obvezuje, da bomo vprašanjem in delu na področju SLO in DSZ povečali še več pozornosti, dograjevali to področje dela in ga peljali v smeri po-družbljenosti. Tovariš MILAN ILIČ je prejel občinsko priznanje plaketo za dolgoletno delo in uspehe na področju SLO in DSZ v delovni organizaciji Labod. Občinsko priznanje — pisipe-no pohvalo — je prejela tudi delavka TOZD Ločne, tovarišica SONJA PENCA. Priznanje ji je podelil občinski štab za teritorialno obrambo kot dolgoletnemu poveljniku enote TO v TOZD Ločna. Noben kvas ne vzhaja rajši od dolga. Boljša je stara modrost kakor nova norost. Lenoba gre tako počasi, da jo revščina kaj hitro doide. Zaključni del likalnice z adjustažo v TOZ Delta. gremo na ljubelj! ZADEVA: RAZPIS ZA ZIMSKO LETOVANJE V SMUČARSKEM CENTRU LJUBELJ Obveščamo člane kolektiva delovne organizacije ,,Labod", da je možno koriščenje doma Panorama na Ljubelju od 11. L 1982 dalje. Na razpolago imamo dve sobi in sicer: soba št. 4 s štirimi + enim ležiščem in sobo št. 10 s štirimi ležišči v dveh prostorih (2 x 2). Termini so dva in pet dnevni in sicer: od petka do 16,00. ure do nedelje do 16,00. ure in od nedelje do petka do 16,00 ure. Ta razpored ni nujen v primeru, ko ni veliko interesentov. Toše pravi, da so lahko termini tudi sedem dnevni ali tudi večji, če je to možno seveda v dogovoru s splošno službo iz Novega mesta ter povezovanjem s centralno recepcijo v Krškem. Interesenti naj se prijavijo za letovanje v splošni službi v Novem mestu tov. Muhiču Jožetu ali poslovnim sekretarjem v TOZD, le-ti pa so dolžni prijave takoj izpeljati pri splošni službi. Opozarjamo interesente, da so se dolžni prijaviti najmanj štirinajst dni pred željenim letovanjem, oziroma preje zaradi večje možnosti pridobitve letovanja. Ob tem moramo povedati, da je bil sprejet sklep na iz- vršnem odboru Počitniške skupnosti Krško, da se ob prijavi nakaže oziroma pošlje tudi plačilo za nastale stroške letovanja. Dnevna cena po ležišču je 80,00 din + 5,00 din turistične takse z zavarovanjem vred. Vsako nezasedeno ležišče v sobi se plača 50 % oziroma 40,00 din. Na primer: če letuje 3-članska družina v štiri posteljni sobi plača 3 x 80,00 din in 1 x 40,00 din. Ali pa, če imate rezervirano letovanje v določenem terminu, ga pa niste zasedeli ali pa odjavili vsaj 14 dni preje ste dolžni plačati 50 % od polne cene. Ti sklepi so bili sprejeti zato, da bo omogočeno letovanje čim večjemu številu letovalcev. Kajti dogovorjeno je tako, da bomo lahko koristili člani skupnosti tudi sobe drugih članov skupnosti na Ljubelju, če jih bodo imeli na razpolago. Ravno tako pa bodo naše nezasedene termine koristili drugi člani skupnosti, vse to pa zaradi boljšega gospodarjenja. Sedaj na začetku obratovanja doma, ko želimo naše kapacitete čimpreje napolniti pa seveda ne druži rok za predhodno štirinajst dnevno prijavo, zato pozivamo vse interesente, da se prijavite za letovanje nemudoma. Pred odhodom na letovanje vam bo splošna služba izdala napotnico skupaj s še nekaterimi navodili. Napotnico oddate ob prihodu v recepcijo doma, kjer boste seznanjeni še s preostalimi navodili. V recepciji boste prejeli tudi ključe bivalnega prostora, priročne kuhinje in glavnih vhodnih vrat. Zaradi Med redno proizvodnjo, ki teče za izvoz — v dveh brigadah in za domači vzorce za sezono jesen — zima 1982/83. prijavno-odjavnih predpisov je potrebno poleg napotnice priložiti še osebno izkaznico ali potni list. Pred vselitvijo v sobo je gost dolžan preveriti stanje inventarja in opreme z inventar- V TOZD Zala je ta čas cca petdeset odstotkov proizvodnje namenjene za izvoz in sicer za švicarskega partnerja Zimmermanna. no listo. Ob morebitni manjkajoči ali poškodovani opremi je gost takoj dolžan obvestiti recepcijo. Enak postopek velja za prevzem kuhinjskega inventarja. V sobi ni dovoljeno kuhanje, likanje in točenje pijač. Uporaba ležišč ni dovoljena brez posteljnega perila, zato ste dolžni ob odhodu na letovanje vzeti s sabo rjuhe ter prevleke za blazine. — Za red in čistočo v sobi je odgovoren uporabnik (sesalec za prah je možno dobiti v recepciji). — Po vsaki uporabi priročne kuhinje je gost dolžan pospraviti posodo, kuhinjsko opremo in mizo v jedilnici. Smeti in odpadke mora gost odnašati v plastični vrečki na za to določeno mesto. V vseh prostorih doma je zaželjena uporaba copat, zato ste dolžni pri odhodu na letovanje s sabo odnesti copate za vse člane, ki letujejo z vami. - Smuči in sanke je obvezno shranjevati v namenskem prostoru. Uprava doma prevzema odgovornost le za vrednostne predmete (denar, dokumenti, nakit), ki so shranjeni v recepciji- V dom ni dovoljeno voditi psov. trg v eni brigadi, delajo v TOZD TIP—TOP tudi V času od 23,00. do 8,00. ure v domu niso dovoljene hrupne zabave ali preglasno poslušanje radia. Čas zamenjav po rezervacijah za redne cikluse je kot smo že uvodoma dejali ob petkih in nedeljah od 16,00. do 17,00. ure. — Gosti so dolžni vsako poškodbo opreme in inventarja plačati. — Upoštevajoč majhne zaloge vode prosimo za racionalno porabo vode. — V času nočnega počitka mora gost zaklepati glavna vhodna vrata doma. — Ob odhodu iz doma je gost dolžan počistiti sobo in kuhinjo, ključe prostorov ter glavnega vhoda pa oddati v recepciji. Vsi sobni radiatorji so opremljeni s termostatskimi ventili. Pri prezračevanju sobe je ventil obvezno naravnati na položaj 1. Na žičnicah in smučiščih je upoštevati navodila žičničarjev. - Mleko in kruh je lahko naročiti v domu v recepciji do večera za naslednji dan. Ostala živila se dobijo v trgovini v Podljubelju oz. v Tržiču. — Dnevne karte za smučanje je dobiti v recepciji doma. Dnevna karta stane 100,00 din labod 1 * 20. januar 1982 - cena je ista kot jo imajo gosti hotela Kompas. Sicer pa stane dnevna karta 180,00 din. — Hraniti se je možno tudi v restavraciji hotela Kompas in sicer po naslednjih cenah: zajtrk stane 50,00 din, kosilo 145,00 din in večerja 105,00 din. — Ob priliki odhoda na letovanje vzemite s seboj tudi po kakšno kuhinjsko krpo. — Vse letovalce obveščamo, da je ugoden teren za smučanje tudi na avstrijski strani v pet km oddaljenem zaselku pri gostilni Dojče Peter. Smučišče je urejeno, teptano in stalno obratujeta dve vlečnici. — V nekoliko oddaljenem Kranju je možno tudi drsanje kakor tudi na drsališču na Bledu. Tudi tekači lahko pridejo na svoj račun na progi Zelenica —Žirovnica. — Dom na Zelenici je oskrbovan od petka popoldan do nedelje zvečer. Sedaj v času zimskih počitnic pa je oskrbovan vseskozi. Se nekaj splošnih informacij o počitniškem domu Panorama—Ljubelj in njegovi okolici Počitniški dom Panorama je bil zgrajen okoli leta 1890 kot lovska rezidenca grofa Borna, bivšega lastnika skoraj vseh gozdov na Ljubelju. Med drugo svetovno vojno so dom koristili Nemci, in iz njega odnesli vse kar je bilo vrednega. Leta 1945. je bil obnovljen in uporabljan kot višinsko klimatsko zdravilišče (nadmorska višina 1056 m). Po ukinitvi tega zdravilišča je objekt prevzela TGO Kompas in ga uredila kot hotel. Ko je bil na Ljubelju dograjen novi hotel je dom izgubil namen in ni bil več let koriščen za bivanje. Počitniška skupnost je s Kompasom sklenila menjalno pogodbo, s katero si je pridobila trajno-pravico do uporabe tega objekta. Kompas pa enako pravico uporabe enega objekta Počitniške skupnosti na Lošinju. Takoj po sklenitvi pogodbe je bila organizirana obnova objekta in njegova prilagoditev v rekreativne namene. Denar za obnovo so na osnovi razpisa združili: tovarna Djuro Salaj, Krško, tovarna Labod, Novo mesto, tovarna Lisca, Sevnica, tovarna Imperial, Krško, Lošinjska plo-vidba, Mali Lošinj, Elektro, Krško in Mercator Preskrba, Krško. S sofinanciranjem obnove tega objekta so si navedene delovne organizacije pridobile predpravico koriščenja storitev, s prostimi termini pa razpolaga Počitniška skupnost in jih oddaja: članom skupnosti Ljubelj, članom Počitniške skupnosti Krško, za organizacijo šole v naravi in drugim interesentom, če jih napoti recepcija Kompasa. Počitniški dom Panorama je v neposredni bližini mejnega prehoda Ljubelj. Z avtomobilom je dostopen preko parkirnega prostora restavracije oz. hotela Kompas. V 11 sobah ima 57 ležišč. Vsaka soba ima v spodnji etaži svojo mini kuhinjo s hladilnikom, kjer si lahko gosti sami pripravljajo hrano. Jedilnica je zraven. V pritličju ima dom prostor za družabno življenje vseh gostov. Sanitarije so instalirane v vsaki etaži. Umivalnice in kuhinje imajo instalirano toplo tekočo in hladno vodo. Vsi prostori razen shrambe za smuči so centralno ogrevane. Dom Panorama bo posloval vse leto. V zimskem času od novembra do konec maja, ima urejena smučišča na Zelenici in ob sedežnici. Ob doma do prve vlečnice je cca 300 m. Višinska razlika med izhodiščno in končno postajo sedežnice je cca 500 m. Na Zelenici, kjer je tudi planinski dom obratujeta dve vlečnici. Ena za začetnike, druga pa za spretnejše smučarje. Poznavalec Stanko Klinar pravi: ,,Pozimi in v zgodnji pomladi so tod prvovrstna visokogorska smučišča vseh težavnostih stopenj.” V poletnem času je Panorama izhodišče številnih planinskih vzponov kot: na Korošico, Košuto, Kofce, Begunjščico, Vrtačo, Stol in druge. V neposredni okolici Panorame je, za sedaj zapuščena, včasih pa ena od najurejenejših lovskih stez pokojnega grofa Borna, ki je še kljub zapuščenosti lepo sprehajališče po pobočju Begunjščice in možnostjo opazovanja kolonij kozorogov in gamsa. V neugodnih vremenskih razmerah si gosti lahko ogledajo številne zanimivosti tržišče turistične ponudbe. Razstavni program tržiških likovnih razstavišč: paviljon NOB, ki je odprt vsak dan razen ob ponedeljkih: v poletnem času med 17,00. in 19,00. uro v zimskem času med 16,00. in 18,00. uro, vstop je prost. V letu 1982 bo v paviljonu NOB 15 organiziranih razstav, katere otvoritve so vedno ob petkih in vsakokrat s krajšim koncertnim programom. Nadalje je možen ogled etnografskega muzeja, bolj poznanega pod imenom Kurnikova hiša, v kateri je manjša galerija odprta ob času razstav enako kot paviljon NOB. Tudi v etnografskem muzeju bodo organizirane štiri posebne razstave in sicer: razstava ob „gregorčkov“ s sprevodom po mestu in nato tradicionalno ..gregorijevanje", ki bo od 9. do 11. marca, nato razstava „tržiški gorski svet” 14. 5. do 14. 6., razstava akvarelov intarzij in olja samorastnika Draga Soma ter razstava Gorenjskega muzeja iz Kranja z naslovom ,.Okovje". Nadalje se je možno ogledati tudi tržiški muzej, ki deluje od leta 1964 in pokriva muzealsko dejavnost na ozemlju tržiške občine. Muzej si je možno ogledati vsak dan od torka do petka med 9,00. in 12,00. uro ob sredah pa še od 15,00. do 18,00. ure. Kulturne zanimivosti mesta: na „placu“ to je danes Trg osvoboditve oziroma svobode je lep pogled na vrsto klasicističnih pročelij iz druge polovice 19. stoletja kot posebna zanimivost so železne polknice ali kakor jih tržičani imenujejo „fir-bec-okna", kamnoseško i/ -jemno bogati portali iz peraške-ga kamna delo znamenite Kocjančičeve kamnoseške delavnice. V Tržiču so tudi rojstne hiše znamenitih mož kot npr. Janeza Damacsena Deva (prva slovenska opera), zgodovinarja Petra Hicingerja, humanista Ignacija Holzapfla, skladatelja V. Hladnika, dalje rojstne hiše dela Primičeve Julije idr. Okolica: Razgibana pokrajina nudi zares široko panoramo izletov: od pravih planinskih vse do sprehodov po gozdovih združenih z gobarjenjem, nabiranjem kostanja, jagod in borovnic. Lovci in ribiči tu niso v zadregi za trofeje — želimo dober pogled in mirno roko! V zvezi z letovanjem in bivanjem v tem okolju smo posredovali nekaj informacij. V kolikor to ne zadostuje oziroma za vse podrobne informacije se lahko obrnete na splošno službo v Novem mestu tov. Muhiču. Želimo vsem letovalcem prijetno bivanje, veliko snega ter varno vožnjo! V poletnem času pa veliko sonca in obilo svežega zraka! • JOŽE MUHIČ KRITIČNOST KOMUNISTOV V DSSS Ob oceni dela v minulem mandatnem obdobju so člani Zveze komunistov v DSSS kritično spregovorili tudi o svoji vlogi in liku komunista. Menili so, da je bilo premalo tovariške kritike, premalo objektivnih ocen delovanja In vpliva komunistov v svojih delovnih sredinah. Eden od sklepov narekuje tudi konkretnejše metode dela ter boljšo koordinacijo med družbenopolitičnimi organizacijami, posebno še sodelovanje z osnovno organizacijo mladine. 4 stran labod 1 * 20. januar 1982 stran 5 pred kongresi V letošnjem letu bo v aprilu mesecu deveti kongres Zveze komunistov Slovenije, junija meseca pa bo dvanajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Tudi Zveza sindikatov Slovenije bo imela letos svoj kongres in sicer 13. ter 14. oktobra, sledil mu bo kongres ZSJ. Oktobra meseca pa bo tudi kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo tokrat v Novem mestu. Priprave na kongrese so že v teku, najdlje pa so seveda priprave na partijska kongresa, ki sta tudi prva pred nami. V sklopu teh priprav pa velja seveda predvsem oceniti razmere, oceniti aktivnost in na podlagi teh ocen nakazati usmeritve za naprej. Pri ocenah v vseh sredinah velja tako poudariti dosežene rezultate kot tudi kritično oceniti slabosti in napake. Ko se ob razpravah v osnovnih organizacijah ali sindikalnih skupinah srečujemo z gradivi za kongrese, navežimo problematiko na naše delovno okolje, ocenimo kje, zakaj in kako smo dosegli rezultate, opredeliti pa moramo tudi področja, kjer nismo bili dovolj aktivni. V glasilu in naših informa- SKR3IMO ZA ZDRAVJE! Da bi poživili športno dejavnost, ki smo jo zastavili ob ustanovitvi športnega društva LABOD v Novem mestu, smo organizirali rekreativno igranje odbojke. Večne pripombe, da nikoli ne organiziramo rekreacije, so zopet pokazale staro pravilo: mnogo grmenja malo dežja (mnogo govo-renja — mala udeležba). Udeležba je včasih zelo skromna, toda tudi tedaj je dobra volja, oziroma razpoloženje za razgibavanje. Ker igramo za rekreacijo, oziroma imamo pred igranjem z žogo vaje za razgibavanje, priporočamo sodelavkam, ki imajo še pomisleke, da se nam pridružijo. Vaje so zelo priporočljive predvsem pa za vse, ki pri delu sedijo. Rekreacijo imamo vsak ponedeljek od 16.30 18. ure v telovadnici gimnazije. V želji za boljše počutje in s tem tudi za zdravje, se nam čimprej pridružite. MARICA PRAZNIK TOZD Commerce Eden večjih problemov v TOZD Temenica je prostorska stiska, o tem pa je med drugim tekla tudi beseda na nedavnem sestanku predstavnikov DO Labod, TOZD in občine Trebnje. tivnih biltenih si bomo prizadevali v kar najdostopnejši obliki podajati gradiva, hkrati pa tudi nakazovati področja iz naših poročil o delu tako v 00 ZK, OOS in 00 ZSMS, kjer smo in kjer nismo dosegli željenih in pričakovanih ciljev. Da bi bilo lahko informiranje v času priprav na kongrese čim temeljitejše in čim širše, pričakujemo od članov družbenopolitičnih organizacij, strokovnih in poslovodnih delavcev več sodelovanja in dopisovanja, kot smo ga bili deležni doslej! Uredništvo PROGRAMSKO— VOLILNE KONFERENCE V mesecu decembru lanskega leta in v letošnjem januarju potekajo v osnovnih organizacijah ZK programsko-volilne konference. Ob tem analizirajo člani svoje delo v minulem mandatnem obdobju, sprejemajo programe dela za leto pred nami, volijo novo vodstvo osnovnih organizacij, člane občinskih konferenc ZK ter delegate za letošnja kongresa ZKS in ZKJ. V poročilih o delu v minulem mandatnem obdobju so ocene uresničevanja Ustave in Zakona o združenem delu, poslovanja in gospodarjenja, potek uresničevanja vloge in nalog osnovnih organizacij ZK v delegatskem sistemu, ocena kadrovske politike v posameznih sredinah, poglavje osebnih dohodkov v funkciji standarda delavcev, stanovanjska problematika, socialno varstvo, zdravstvo, problematika mladih družin, Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita ter ocena dela in aktivnosti članov 00 ZK. STROŠKI GLASILA LABOD Že v zadnji številki glasila Labod, smo pisali, o poteku izhajanja našega časopisa v lanskem letu, o vsebinah in o vsem, kar nas je na področju informiranja spremljalo v letu 1981. Sedaj pa imamo pred seboj pregled stroškov, ki nam pove, da nas je lanskih sedemnajst številk glasila Labod stalo 366,947,80 dinarjev. Peta številka Laboda je izšla na dvanaj- stih straneh, trinajsta pa na šestih. Vse ostale številke so izhajale na osmih straneh. Stroški za posamezno številko so razvidni iz tabele, en izvod glasila pa nas je stal 9,80 dinarjev. Prispevkov nismo honorirali, od zunanjih sodelavcev pa smo imeli le našega tehničnega urednika. Vsa ostala dela smo opravljali sami, zato lahko trdimo, daje strošek minimalen in vezan le na najnujnejše. UREDNIŠTVO Srafična priprav« Posnteki irtni raster Tisk papir 1. 9.634,45 £ 1.059,00 10.260,00 20.953,45 2. 8.840,20 ® 1.620,00 9.360,00 19.820,20 3. 9.918,80 *| 1.825,00 prijave' l^Sovan 10.060,00 24.408,80 4. 13.241,05 2.277,00 16.420,00 31.938,05 5. 10.849,45 1X 1.445,00 10.260,00 22.554,45 6. 9.580,45 ® 1.267,00 9.810,00 20.657,45 7. 8.419,45 £ 1.610,00 10.260,00 20.289,45 8. 8.588,20 1.573,00 10.260,00 20.421,20 9. 9.749,20 10 998.00 10.260.00 21.007.20 1C 8.455,20 x£ 1.846,00 10.260,00 20.559,20 11 8.250,70 * 1.592,00 10.260,00 20.102,70 1? . 7.920,70 xf 1.313,00 10.260,00 19.493,70 13 14 '13.294,40 2° 2.732,00 6 str. 8.960,00 10.260.00 35.246,40 i; 1 t" , 12.503*20 x| 2.117,00 10.260,00 24.880,20 ie , 9.853,40 x§ 1.396,00 12.770,00 24.019,40 17 9.060,70 ® 1.275,00 10.260,00 20.595,70 visoko v gorah REDKE SO ŽENSKE MED ALPINISTI; ENA OD TEH JE FANČI POUANEC Med planinci je precej predstavnic nežnejšega spola, medtem, ko so dekleta in žene precej redkejše med alpinisti. V idrijskem alpinističnem društvu so med šestdesetimi člani le tri ženske; med temi pa je tudi FANČI POUANEC, zaposlena v ZALI. Opravlja delo po-enteija, torej sproti obračunava doseg norme in plana, hkrati s tem delom pa nas tudi ona veže, kadar po takih ali drugačnih opravkih pokličemo TOZD Zalo. Dolgo že planinari, intenzivneje pa se s planinstvom in alpinizmom ukvaija od leta 1975. V tem času se je pridružila tudi alpinističnemu društvu, ki je v Idriji zelo aktivno. Opravila je tudi vse potrebne tečaje, ki so ji nudili precej znanja na področju alpinizma. Poleg določenega znanja pa alpinizem zahteva tudi veliko vztrajnosti in veliko tovarištva. ,,Lahko rečem, da doslej v gorah nisem čutila tistega velikega strahu, saj sem vedno lahko računala na tovariše. Zaupanje med nami je popolno, s tem pa je zagotovljen tudi občutek varnosti. V alpinizmu je tovarištvo ključnega pomena.” Preplezala je takorekoč vse naše gore, večkrat pa je plezala tudi po tujih velikanih. Bila je dvakrat na Mont Blancku in na Matterhornu, da omenimo le dve od velikank. Kot aktivna alpinistka je obvezna opraviti pet vzponov vsako leto,od tega vsaj dva v zimskem času. Vzponi so razdeljeni po težavnih stopnjah od ena do šest; Fanči pa se že lahko pohvali s stopnjo pet od tu napreje pa je že PLANINCI ŽELIMO VEČ POVEZAVE Planinska sekcija LABOD Novo mesto, pripravlja občni zbor. Na zboru bomo pregledali delo v letu 1981 ter na podlagi poročila o delu v preteklem letu in pripomb, pripravili program dela v letu 1982. Ker želimo, da bi poživili delo tudi v sodelovanju z ostalimi TOZD-i, bomo na občini zbor povabili tudi predstavnike sindikata iz vseh sredin DO Laboda. Želimo, da se na izletih, ki jih bomo organizirali v letu 1982 čimvečkrat srečamo! tehnično plezanje. Seveda je to povezana s hudimi napori, sama pa pravi, da se ukvaija z alpinizmom predvsem zaradi užitkov, radosti, ki jih človek doživlja v naravi, v premagovanju naravnih ovir in včasih tudi v premagovanju sebe samega. Gotovo alpinizem ne dovoljuje le občasne aktivnosti, saj je kondicija v tem športu — in seveda v vseh športnih — ključnega pomena. Fanči pravi, da se vsak dan odpravi na Rout, to je vzpetina blizu Idrije, hoja v eno smer pa zahteva trideset minut. Zadnje čase pa se ukvarja tudi s tekom na smučeh, ki se ga tudi loteva resno in zavzeto. Sodelavke so ponosne na Fanči, zanimalo pa nas je, ali ta svetel zgled kaj vleče. Naša alpinistka pa je povedala, da je bilo na samem začetku drugače, da so njo za planinarjenje navdušile prav sodelavke. L^ta 1970, ko je sama prišla v Zalo, se je pet delavk odločilo za pot na Triglav in Fanči se jim je pridružila. Od takrat se ni več odvrnila od planin, na žalost pa se sodelavke od takrat niso več podale v gore. Morda bo letos, ob množičnem pohodu Labodovih delavk na Triglav, znova zaživelo zanimanje za naravo in za gore. In česa se iz svojih poti Fanči najbolj spominja? Težko je reči, saj je bilo toliko dogodkov, pa vendar — tesno je bilo Fanči na Špiku v pozni jeseni leta 1979, ko je skupino alpinistov zajel leden mraz in tema. Prisiljeni so bili ostati v bivaku, čeprav na to niso bili pripravlje- ni. Drugi spomin seže v čas poti iz Matterhorna. Ko so se že peljali proti meji, je njihovemu avtomobilu vztrajno sledilo vozilo, ki jih je končno tudi „na silo” ustavilo. Tako so se sredi tujine srečali z zdomci, ki so jih prosili, naj pozdravijo domovino. Še in še bi Fanči lahko naštevala, opisovala in pripovedovala, vendar jo je delo klicalo pa tudi preveč je vsega doživetega za en tak zapis. L. J. PRIZADEVANJA ZA OPRAVLJENO OS Na željo TOZD smo se odločili, da organiziramo oddelek za izobraževanje osnovne šole z začetkom v mesecu februarju. Izobraževalni proces bo organiziran v prostorih TOZD. Anketa, ki smo jo posredovali vsem zaposlenim, ki bi želeli dokončati osnovno šolo, je pokazala, da je 27 delavk resno zainteresiranih za to. V dogovoru z Delavsko univerzo Krško smo se odločili, da bi šolo organizirali vsakih štirinajst dni in sicer trikrat tedensko. Seveda bo pri tem potrebno rešiti nekatere kadrovske zadeve, tako da bodo vsi delavci, ki se želijo izobraževati delali v eni izmeni, saj tako ne bo potrebno delavkam nadomeščati manjkajoče ure. Dokončen razgovor z delavci in pa z predstavnikom Delavske univerze Krško bo v sredo dne, 13. 1. 1982, kjer bodo delavci prejeli vsa nadalnja navodila in pojasnila. O zaključni fazi vas bomo obvestili. MARIJA ŠTAMPFELJ otvoritev šole Oblačno in mrzlo jutro je vendarle kazalo tudi praznično podobo tako za našo vas kot za našo šolo. Šola, okrašena z zastavami, pokrit spomenik, na igrišču pa zbrane rokometašice. Vsak po svoje je prispeval, da bi bil ta dan lep. Ura se je bližala enajsti. Zbralo se je tudi veliko ljudi, ki so želeli biti prisotni ob otvoritvi prizidka nove šole. Povabljeni so bili tudi učitelji,ki so nekdaj učili v Stopičah. Poleg njih so bili prisotni tudi predstavniki novomeških šol, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in predstavniki tovarne oblačil Labod, to je delovne organizacije, kije pokrovitelj naše šole. Z otvoritvenim govorom je začela našo slovesnost tovarišica Gornikova, ki je tudi predlagala, da z enominutnim molkom počastimo spomin na našo umrlo tovarišico Majdo. Besede govornikov so orisale prizadevanja in težave pa tudi zadovoljstvo ob naši skupni zmagi. Misli pa so se dotikale tudi nas mladih, ki si bomo v tej šoli nabirali znanja za življenje. Po uradnem delu je stekel prijeten program, ki so ga — ob vodstvu tovarišice Kirnove in Pavlinove - izvedli učenci naše šole. Spregovoril nam je tudi ravnatelj šole, tovariš Lado Brulc, nato pa je pesnik in prevajalec Severin Šali odkril spomenik Janeza Trdine, po katerem se šola tudi imenuje. Predstavnik Laboda, tovariš Jože Tekstor, je prerezal trobojnico pred vhodom v našo šolo. Prisotni so si za tem ogledali šolo, ki je nam vsem v ponos. Nemalo je bilo pohval, še posebej pa so bili pohvaljeni organizatorji. Zakusko, ki je sledila, pa so pripravile naše vestne mame. Upam, da bomo mi učenci vredni naše šole in da bomo nekoč znali vračati vse tisto, kar sedaj sprejemamo. SLAVKO KASTELIC, 7. b OŠ JANEZ TRDINA -STOPICE M. P. novo točkovanje stanovanj Koncern lanskega leta se je v Sloveniji začelo novo točkovanje stanovanj kot to predvideva novi Zakon o stanovanjskem gospodarstvu. Akcija enotno teče po celi Sloveniji, točko-vanih pa bo samo v Ljubljani 52.000 stanovanj, ki jih upravljajo samoupravne stanovanjske skupnosti in še okrog 3.000 poslovnih prostorov, ki jih bo prav tako potrebno na novo točkovati. Novo točkovanje prinaša seveda tudi nekaj novosti. V bistvu gre za vrednotenje treh osnovnih elementov: kon- strukcije stavbe, instalacije in prostorov za skupne uporabe, v njihovem okviru pa še za vrsto drugih elementov, ki se tudi točkujejo. Zdaj je težišče na starosti stanovanj. Poenostavljeno rečeno — čim starejše je stanovanje, manj točk bo prineslo, pri čemer pa na seštevek točk vpliva tudi lega stanovanja, vlažnost ... Po novem oprema stanovanja ne bo vključena v točkovanje. Pri prejšnjih ocenjevanjih so bile upoštevane tudi zidne omare, elementi v kuhinji . . . sedaj pa vsi ti elementi niso vključeni v točkovanje. Vse to pa tudi ni vključeno s starino, kar pa tudi pomeni, da bodo morali stanovalci sami popravljati oz. porav- nati stroške popravila za bojler-je, štedilnike itd. Novo pa je tudi to, da bodo zdaj pri izračunu velikosti stanovanja upoštevali vso uporabno stanovanjsko površino po JUS standardih. To pa pomeni, da bodo v stanovanje všteti tudi balkoni, terase, kletni prostori, kot je vse to upoštevano tudi pri nakupu stanovanja. V primerjavi s starim, bo novi način točkovanja precej poenostavljen. Druga njegova vrednost pa je še v tem, da bo pri novem točkovanju zmanjšana možnost subjektivnega ocenjevanja. To je pri zadnjem točkovanju iz leta 1973 povzročalo precej razburjenja in pritožb. Pri novem točkovanju bo mogoče precej dela opraviti kar v pisarnah. Podatki iz leta 1973 bodo pri tem delu v veliko pomoč, kljub temu pa bodo morali strokovni delavci potrkati na prav vsaka vrata. Vsak stanovalec bo moral podpisati zapisnik, upoštevane pa bodo tudi pripombe stanovalcev. Na njihovo zahtevo bodo strokovni sodelavci ponovno premerili površine, preverili določene podatke ... Pri točkovanju naj bi pomagali tudi hišni sveti. Organi hišne samouprave naj bi se prav tako vključevali v novo točkovanje stanovanj. Pomagali bi lahko tako, da bi že v naprej opravili izmere stanovanjskih površin in ostalo kar se pač da. Ob vsem tem pa se ponuja tudi misel, da bo novo točkovanje prineslo tudi nove stanarine. Vendar gre pri novem točkovanju predvsem za ugotavljanje vrednosti stanovanj, ki bo služila tudi za ugotavljanje celotnega stanovanjskega sklada v Sloveniji. S tem pa seveda še ni rečeno, da se bodo stanarine kaj spremenile. Vedeti moramo, da je pri izračunu stanarine upoštevan le določen del vrednosti stanovanja. Prav tako pa ne gre enačiti ..korekcije" stanarine na osnovi nove vrednosti stanovanj z vsakoletnim povišanjem stanarin pri postopnem prehodu na ekonomske stanarine. ,,Sedaj lahko le rečemo, da so napovedi okoli novih stanarih preuranjene,“ pravita direktor inž. gradb. tov. Cetko-vič in tehnični vodja Stanin-vesta tov. Čuk. „S skupnimi močmi bomo ob novem točkovanju prišli do realnih vrednosti našega stanovanjskega sklada, o stanarinah pa bomo govorili izven te akcije." po NAŠI ŽENI IZOBRAŽEVANJE V LIBNI Občinski sekretariat za ljudsko obrambo v Krškem je pripravil načrt obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov v sezoni 1981-82. Na osnovi tega je tudi kolektiv TOZD LIBNA začel izvajati program tega izobraževanja, kot je bil sprejet na zboru delavcev. Tako so delavci Libne poslušali štiri teme in sicer: Delovanje družbenopolitičnega in ekonomskega sistema v krajevnih skupnostih in TOZD v vojnih in drugih razmerah, Oklepna sredstva in vodenje boja proti njim, Mobilizacija v različnih pogojih ter Diverzantsko delovanje. ozn — pozornost invalidom in starejšim Guslarja sem srečal, bil je slep. Pa je rekel: „Sinko, svet je lep!" Malce sem se zmedel: ,,Da je lep?!" ,,To boš videl sinko, ko boš slep. “ S. S. Združeni narodi so proglasili lansko leto za leto invalidov. S tem so želeli kar največ pozornosti posvetiti vsem tistim med nami, ki so jih prizadele take ali drugačne okvare, ki potrebujejo posebno družbeno skrb, poleg te pa predvsem prave tovariške relacije in human odnos na vseh področjih življenja in dela. Seveda z iztekom leta 1981 naša skrb in pozornost do vprašanj invalidnosti — socioloških in psiholoških — ne bo pojenjala, saj je prav v naši socialistični družbi že neštetokrat potijena trditev, da je človek naša najvišja vrednota. Human odnos do vprašanj kot je invalidnost so naši narodi in narodnosti potrdili v najtežjem času NOB odgovoren odnos do teh vprašanj pa seje ves povojni čas razvijal skupaj z našo družbo. Naloga slehernega med nami je, da se v svojih neposrednih delovnih sredinah prizadeva za načela humanosti in da v našem vsakdanjem življenju pokaže do vprašanj invalidnosti tovariški odnos. Združeni narodi so leto 1982 posvetili vprašanjim ostarelih. Tudi mi se bomo po svojih močeh vključevali v razreševanja vprašanj starostnikov. Naša delovna organizacija pa se prav na tem področju lahko pohvali z lepimi rezultati, doseženimi z negovanjem stikov z upokojenci in z aktivno sekcijo NON-STOP Labodova industrijska prodajalna v Novem mestu bo že z mesecem februarjem začela delati „non-stop“, torej od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer. Doslej je bila naša prodajalna odprta od sedme do petnajste ure. Ker pa je špica prometa v popoldanskem času, so se v TOZD Commerce dogovorili, da bi tudi v novomeški prodajalni prešli na nov delovni čas. Za realizacijo novosti bodo na novo zaposlili le eno delavko. Novoletro praznovanje upokojencev TOZD Ločna, Commerce in Libne je bilo — tako kot vedno doslej — veselo, polno smeha, pesmi in plesa. Tokrat pa je k veselemu razpoloženju precej pripomogla tudi harmonika, ki je bila zares v pravih rokah.