133. Številka. Ljubljana, vtorek 30. maja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po posti preieman za avstro-ogersk e dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., u icfcrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in si cer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši 8t. 25—26 poleg gledališča v „zvczdi". Opravništvo, na katero naj bc blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. František Palacky f Iz Prage 27. maja [Izv. dop.J Vem, da se je uže po celem jugoslovanskem svetu raznesla žalostna novost o smrti tega slavnega moža, katerega ime je ne samo mej njegovimi rojaci Čehi znano in slavljeno, kakor more samo biti znan in slavljen oče v krogu svoje družine, nego katerega slava se slavi po vseh slovanskih zemljah, kakor je tega popolno vreden „oče naroda češko-slo-vanskega." Ne pišem torej naslednjih vrstic s tem namenom, da to Jobovo vest dalje širim mej slovanskim narodom, nego svrha mi je, da svojim milim rojakom pripovedujem, kakov vtisek nareja Palackega smrt mej njegovimi zemljak i, in kako se Češki narod vede, da pri tej priliki pred celim svetom pokaže, da mu je nemila smrt pobrala moža, katerega narod imenuje svojim očetom. Včeraj po polu dne ob G. uri, ko idem od predavanj na vseučilišči proti domu, opa žam, da se tu pa tam — osobito na hišah, kder so nameščena javna narodna društva — izovešajo črne zastave. Mislil sem si, kdo je neki ta znamenita osoba, ki je zapustila svet? Na smrt Palackega nijsem v prvem tre notku niti pomislil, vzlasti, ker sem prejšnji večer v „ meščan s kej Besedi", kamor je prej ranjki s svojim prijateljem dr. Riegrom skoro vsak večer zahajal, od njegovih prijateljev, mej kojimi je bil dr. Ilieger sam, praviti čul, da se je čestitljivemu starcu zdravstveno stanje zboljšalo. A ko pridem v svojo sobo, pristopi moj hišni gospodar z žalostnim obratom, ter mi javi: RPalacky je umrl!" Te besede so me jako vzrujale. Žalostna resnica se mi je precej potrdila, ko stopim zopet iz hiše na Vaclavsko namestje, kder gledajoč na vse strani opažam na množili mnozih hišah uže čem dalje več črnih zastav. Sečem se nekoliko skroz glavne ulice, a povsod se mi ta pretresljivi prizor opetuje. Ljudje, mladi in stari, korakajo vidno ginjeni v svojej notranjosti mimo mene. Besede: „otec Palackv zemfel", prihajale so mi od vseh stranij do ušes. Denes zjutraj izišli so vsi češki listovi (staro in mladočeški) Črno obrobljeni; „Po-krok" je celo videti na prvoj strani tiskan na črnem papirji z belimi slovi, ter vsi oznanju-jejo Čehom in Slovanom a i družim narodom, kateri proti nam pošteno misle, tužno vest o smrti ,,otca naroda". — Črnih zastav je vse polno, le redko se najde hiša, na katerej bi ne bilo nobene, a na mnozih hišah in stolpih jih je celo po več. Cela zlata Praga se tako rekoč zataptfa v perijodo globocega žalovanja in iz cele Češke uže dohajajo telegrami od raznih občin, društev in pojedinčev, ki izjavljajo svoje največje sožalovanje ob tej za celo domovino tako tužnej priliki. Narodna društva, kojim je svrha zabava, obstavila so svoja delovanja, in članovi jim (n. pr. Sokol itd.) nosili bodo kroz dalje časa žalost znamenujočo obleko. Kakor se mi je zdelo doma kot malemu dečku vse žalostno in pusto na veliki petek, to isto opažam sedaj tukaj v Češkej; kakor sem kedaj videl pri kakej hiši ali družini, kder je zamrl gospodar ali oče, vse tiho, klavrno, in potrto — a tu in tam tudi kako solzno oko, — vse to sbiva se sedaj tudi tukaj. In res, kako bi tudi ne? Fr. Palackv bil je mož, kakor bi se mogla in morala ponositi ž njim vsaka še tako velika in slavna narodnost. On je bil učenjak v pravem pomenu besede, a on je bil zajedno narodni učenjak, t. j. svoje znanje je on upotrebljeval narodu na korist ne samo kot veleumen politik, nego tudi kot historiograf svojega naroda na posebej, a slovanskega naroda v obče! On je bil patrijot v najlepšem in najboljšem pomenu besede! Narod in narodnost bila sta mu ideala, za koja je bil pripravljen vse storiti, vse žrtvovati. Duševne in materijalne svoje moči je teinu posvetil, za-nj je živel od mladih let do sive svoje starosti. Kako češki narod slavi Palackega zasluge, to je pokazal mej družim pred nekoliko tedni v njegovej prisotnosti pri slavnostnem banketu, kojega mu je priredil „česky klub" ob priliki dokončanja monumentalnega dela njegovega pod naslovom: »Dejini naroda Českeho." Da bode to delo k ovekovečenju njegovega imena tudi znatno pripomoglo, to se razumeje samo po sebi. Palackv je bil pri tem sijajnem banketu sam navzoč, in ko se je na konci v jako gin-Ijivem i lepem govoru do na stotine zbranih gostov zahvaljeval za to izkazano si Čast, polile so ga solze in rekel je, da tolicega slavljenja nikakor ni j zaslužil. Kdo bi si bil mislil, da bodemo radova-joči se nedavno zarad vrlega dokončanja poslednjega njegovega slavnega dela uže tako skoro žalovali pri njegovem mrtvaškem odru? Rad bi našteval več zaslug slavnega pokojnika, katerih si je pridobil za Čehe kakor za Slovane, a prostor in čas mi tega sedaj ne dopuščata. Morda se mi skoro ponudi prilika uresničiti svoj namen, da izdam načrt životopisa Františka Palackega v kakem slovenskem listu. Za denes samo skončavam, obečajoč pogrebno slavnost, katera bode brž ko ne v sredo 31. t. m. v posebnem dopisu, z besedami: Slovenci! Otec naroda češkega naj bode kot otec naroda bratskega tudi nam v večnem spoštovanem spominu: Nemilj iva čast in slava pameti Njegovej. Seme pa, ki ga je sejal, seme vzbu-jenja slovanskega duha naj raste in se množi mej nami vsemi Slovani! A. B. Listek* Golombača. „Prijatelj", mesečnik ogerskih Slovencev, oziroma Frekmurcev, izhajajoči v Budimpešti,*) donaša v poslednjem broju od dne 1, risal-ščeka (maja) vest, ka so pri Tcmešvaru prikazovalo se k o 1 o in b a č k e muhe. Eto je preveč nevarna stvar. Zosmicale (špikale) so svojim čemernim (strupnim) žalcem mnogo konj, volov, krav i svinj i to je vse prešlo; tudi človeka jako mučijo. Naš vrstni prirodopisec, redki ponos Slovencem, piše v knjigi „Prirodopis živalstva" naslednje: Banatski ali golubaški komar (die Kolumbatscher, richtiger Gollubat- *) Velja na četrt leta 90 kr., naročnina se pošilja pod naslovom: Agustieh Imre, reditel „Prijatela„ v Budimpešti „0rs7ilyhazu. zer Fliege, simiilia maculata) je po vnanji postavi jako podoben majheni hišni muhi. Jedva 1 črto dolga mušica je plavkasto pepel-nasta. — Ta mušica prikazuje se včasih v velikih gostih rojih na spodnjej Donavi v banatskoj vojnej krajini in v nasproti ležečej Srbiji. Takrat zapuste črede po *ha ravnem nagonu pašnike in beže v vasi in hleve. Komarje poiščejo na živinčeti mehke nežne, gole dele, usedajo se okoli oeij, na gobec, v nosnice in lazijo celo v ušesa, v golt in sapnik. Vsak ubod tega komarja uzrokuje pekoč srbež in trd boleč otok, ki stoprav črez osem ali deset diiij splahne. Mnogo ubodov živino tudi umori, in vsako leto pogine mnogo konj, goved in prascev od tega komarja; dogodilo se je tudi, ka so komarje majhene otroke pod milim nebom pomorili. — V novejšem času je nek domač prirodoslovec našel, da ta mušiča kakor ličinka in buba živi v bistrih gorskih potocih na ka- menji in vodnih rastlinah, in zdaj je upanje, ka bodo ljudje, odstranivši to kamenje in rastline iz vode mogli z vspehom zalego na veliko pokončati. Hote temu izrazu na dno soči razlistil sem Vukov riečnik, kateri uči: Golubačka m u h a, die Gollubatzer Mucke, simulium reptans Gollubatzense. Golubačke muhe zovojo se v Šumadiji tudi Braničevkc. (Hranicevo imenuje se Požarcvački okraj). Ljudstvo v okraji Požarevačkem pripoveda, ka se te muhe roje iz pečine proti Golubcu,*) izletavajoče v kupih kakor kotel, pa se potle razdelc in po vetru lete; ona živino toliko nadleguje, ka včasih od nje pogine, zlasti konji in goveđa. Baja se, ka je nekdo od nekod iz Srbije tiral ne- *) Golubac je v okraji Požarovačkoin nek st.iri grad na Donavi. Srbi pripovedajo, ka ga je zidala Jurjeva Joriua zbog golubova — kao golu b i nj a k. Jugoslovansko bojišče. Iz Srbije pričakujemo vsak čas odločilnega poročila, da se je boj tačel. Čudno bi se moralo zasukniti, ko bi drugače prišlo. Iz južnega Ogerskega namerava baje več tisoč oboroženih Srbov avstrijsko mejo prestopiti in bratom iti na pomoč v boji /a narodno svobodo. Vodja jim bode oberst Ore-Skovič, Andrassvjev list „ Pester Lloydu v nedeljskem članku z magjarsko žalostjo mora vsemu svetu priznati, da so stvari za Turke (za Magjare, nemške jude in nemškutarje) na jugu jako in čedalje bolj resne in sitne. Muktar-paša je bil v Hercegovini zopet tepen in s tem se je dokazalo, da Turčija vstanka ne more polomiti. Gotovo je, da Srbija misli na vojno. Ako jo začne, potem so vsi berlinski dogovori bili zastonj — tako priznava organ našega vnanjega ministerstva. Iz prošlih časov. Iz Zagreba 25. maja. [Izv. dop.] (Konac.) Sedaj je nastala po celem Hrvatskem velika hajka na avstrijske uradnike. Rekel bi, da nij bilo nijednoga, ki ni j bil žaljen, mnogokrat dejanski. Ovi ljudje, ki nijso bili krivi, da jih je avstrijska vlada po Hrvatskem po-namestila, so morali mnogo insultov zadnjih let na Hrvatskem pretrpeti. Leta 1867. so zadnji odšli. Hrvatska še denes, dasiravno ima Mažuranić mnogo zaslug za vzgoj čestitega, vestnega, delavnega uradništva, vendar tako Čestitih, poštenih, radinih, svojega uradnega poslovanja veščih uradnikov kakoršni so bili avstrijski, denes še nema. V dveh, treh letih so avstrijski uradniki deželno upravo organizo-vali, da narod niti opazil nij kedaj in kako. Kakor je svetina tačas na-nje kot gerinani-zatorje grokala, ravno tako jim denes priznava njih zasluge za uredjenje dežele, za osnovanje šol, za gradjenja cest itd. Guležev naroda, katerih se je po njihovem odbodu toliko zlasti mej županskimi uradniki pojavilo, mej njimi gotovo nij bilo nobenega. Bach je Hrvatsko, kakor sploh celo monarhijo z jednim konceptom organizoval, koliko truda so pa razne organizacije na Hrvatskem zadale. Po odhodu avstrijskih uradnikov delili so „domaćiniu mastne službe. To so bili uradniki! Poslovati je znal samo vsak deseti, ki je z avstrijskimi uradniki skupaj služil, družili pa kakšnega zmaja al o,**) pa jo dostigel v Stigu (in odtod je ostalo ime Stig) in ranil, ali se je ona zopet otela in ranjena pobegla v ono pečino ter ondi od rane poginila in od nje one muhe nastajajo. Pripoveda se, da so Nemci ono pečino zazidavali, pa ka nastopi cas, ka se muhe roje, zid se podere sam od sebe. Ime golombača, golubača se torej opira na samostav stsl. gola b-g o 1 o m b, magj galamb, srb. golub, nsl. golob, od golub go lubac a muha golubacja-golubača; nosnik om v besedi golombača kaže na davno dobo, ko še nij bil oslabljen v u nsl. 6. Kolombača pisati protivi se osnovi. ___ B. B. **) Za al o se misli, ka ima od pozoja (aždajo) osobito duhovno moč, ter leče in vodi oblake in točo navaja na letino. Za zmaja pa ae misli, da je kakor ognjevit junak, od katerega v letanji ogenj sega in sveti. nobeden ne. Za sposobnosti se nij 'vprašalo, samo da je bil magjaronski kričač in na Švabe in Kranjce psovač. K r u ho bo rs t v o, ki se je na tako gadni in krivični način avstrijskim uradnikom očito valo, prešlo je na domačine, in to so bili še mnogo večji kruhoborci, nego avstrijski urad-; nrki, -katerim se to niti o Pitati nij moglo. V n o v o ustrojenih starih županijah, katere je Bogovič „bedeme hrvatske slobode i samostalnosti" imenoval, so se uprav orgije vgorjale. Denar se je za „instalacije" kar kakor iz vreče sipal. V pijanstvu so slavni skupštinarje bogu i vragu napijali. Vse je bilo blaženo v pričakovanji onih blagodati, ki jih bo Hrvatska od Magjarov dobila, Hosiana se je popevala, da se je Hrvatska Avstrije oslobodila. V občnem vrenji, ki je tačas na Hrvatskem vladalo, nij nobeden več zdravega razsoda zmožen bil. Nobeden nij videl globok brezen, pred katerim Hrvatska stoji. Videči Avstrija, ter se prepričavši, da Hrvatsko po večletnem prizadevanji ne more k sebi pritegniti, prepustila jo je njenej osodi in magjarskej milosti. — Zlasti tačas, ko so Erdeljci svoje zastopnike v rajh-srat poslali, tačas je bila lepa hora tudi za Hrvate, da isto učinijo. Nu osoda je drugač odloČila. Kar so Hrvati zanemarili, to so Magj ari storili: pogodili so se z Avstrijo. In Hrvati so i obsedeli mej dvema stolcema, kakor je tačas jeden dunajski humoristični list ironično karikaturo donesel. Vse to je bil sad krive politike. Sedaj so bili Hrvati res samo milosti Magjarov prepuščeni, in res čuditi se je, da so Magjari njim toliko dozvolili, kolikor so. Ker pa vse ne važe toliko, kolikor to, da so jim vzeli Medjimurje i Reko. Magjari so nagodbo z Avstrijo zopet na deset let ponovili, to je utrdilo dualističen ustroj monarhije, in moč avstrijskih Nemcev in oger-skih Magjarov kar je za nas Slovane ta in onkrajne malo tolažljivo. Hrvati so mnogo kulturnih zavodov, kakoršen je n. pr. vseučilišče, zadnjih let ustrojili, i to vse umnim gospodarjem ugovorene kvote. Celo prihranila se je uže marsikateri sto-tisočak in ta prihranek v domače denarne zavode vložila. Čuli so so. se vsled tega uže novinarski glasi iz Bu-dira-Pešte, opozorujoči ogersko vlado, na to, da je hrvatska kvota prevelika in mogoče je, da bodo Magjari leta 1878. kod obnove finančne nagodbe svojo mošnjo zadrgnili. H koncu samo še to opazko. Če je bil v Avstriji kedaj federalizem mogoč in izvedljiv je bil tačas, ko se Hrvati nijso hoteli Avstrijo pogajati, kakor bi bili imeli, v spoznanji svoje koristi. Ko sem se pred ne dav nem v hrvatskem Primorji zadržaval, sem ot mnogo odličnih domorodcev čnl, da bi vendar bolje bilo, da smo s „Kranjci", katero ime je nekdaj pri Hrvatih za vsacega črno oble čenega inostranca veljalo. Kakor v Primorj se najde tudi drugod ijudij, ki tako mislijo samo ka nočejo to javno očitovati. —a— Ali slovensko narodno šolstvo v čem napreduje? [Izv. dop.] Rešenje tega važnega vprašanja utegne zanimivati ne samo slovensko učiteljstvo, mar več tu tudi slovenske domoljube, kateri dobro vedo, da je napredek našega naroda odvisen tudi od izobraževanja mladine v narodnoj šoli Pretresujmo torej v ta namen posameznosti pri slovenskem šolstvu. — Se-li sboljšuje šol-?Hco dbiskovanje ? tto pač le po malem; na štajerskem je šolsko obiskovanje za nekoliko odstotkov boljše od prejšnjih časov, na Koroškem, kjer se šolske postave V 'tej zadevi z vso ostrostjo izpeljujejo, je šolsko obiskovanje 5e precej urejeno, slabše je pa na Kranjskem in Primorskem, kjer so številke v tej zadevi skoro iste kakor v prejšnjih letih. — Razume se, da je pa gledč šolskega obiskovanja pod novimi šolskimi postavami vendar le napredek in sicer v tem dosegel, da se je postavna šolska doba podaljšala. V čem bi bil še napredek? Vsled novih zakonov mora učitelj učiti več, nego prej, razen čitanja, pisanja, računenja, učiti mora zlasti realije, in to so predmeti, so za praktično porabo slovenskega ljudstva, za vzbujenje duševnih močij Slovencev sploh silne važnosti. Če tudi starejši učitelji podučevanja v realijah nijso skozi in skozi kos, skaznj e jo se pa v teh predmetih mlajši učitelji tako, da nekaterikrat pozabijo celo na dovoljno vajo v čitanji. To poslednje se sicer tudi le redkokrat zgodi, čeravno principijelno nasprotniki novih šolskih zakonov to kot občno proglasu je jo. Obžalovati je samo to, da novo šolske postave, zlasti novi načrti tega odločno od učitelj stva ue zahtevajo, da bi se vse realije z ozirora na praktično življenje, z ozirom na kmetijstvo podučevale. V čem bi bil še napredek? V slovenskem jeziku, v nemščini? Ne, v tem nij velicega napredka. V slovenščini se precej več mladina v narodnoj šoli izobrazi, nego v prejšnjih časih, to je gotovo. To si more iz tega razlagati, da so učitelji slovenščine dosta zmožnejši nego v prejšnjej dobi, ker je slovenščina kakor naše narodno izobraževanje pri vseh stanovih napredovala. Da nij večjega napredka v našem materinem jeziku, temu je uzrok preobilo druži h predmetov, katerih znanje naši nadzorniki strožje nadzorujejo nego slovenščino. Ostro in pazno oko imajo naši nadzorniki, ki so skoro brez izjeme nemškutarje, vsakej po svojem vedenji, če tudi po prepričanji — na nemščino. Ta jim je alfa in ornega nadzorovanji. Toda malo (?) učiteljev je ki delajo zoper pedagogiko in deloma zoper zdrav duh postav, da ne zanemarjajo druge predmete, da le s podučovanjem nemščini ustrežejo nemškutarjera, osobito okrajnim glavarjem, raznim nadzornikom, pri-čakovaje večjo njihovo naklonjenost. Ali je napredek pri sedanjem šolstvu morebiti v religijozno-moralnem oziru? Napredka v tej zadevi nij, to smemo odkrito reči, če nam tudi kdo zameri pa pove tudi razloge, zakaj napredka nij. V prejšnjih časih nij bil vsak otrok primoran hoditi v šolo, takrat so otroci zaniker-nih staršev izostajali največ iz šole. Tudi so odrasli otroci prej iz šole izostajali, toda zdaj so vsi različni otroci, dobri in slabi, veliki in mladi v šoli združeni. In tu se zgodi, zlasti kedar učitelj (pred šolo) navzoč nij, da veliki in hudobni otroci mlade in nedolžne pohujšujejo. Učitelj mora po sedanjih postavah obravnavati zlasti realistične predmete, zmanjka mu večkrat časa za moralno odgojo otrok. Kaj pa duhovniki ? Ti imajo malo ur veronauk; pa tudi mnogi toh ur še ne upo-rabljujejo, ali vsaj za religijozno-moralne nauke ne, marveč največ le za memoriranje katekizma. Poleg tega so vsled prikrajšenih pravic do šole zgubili tudi veselje do nje- ne, pri še, ne ga napredka, marsikateri slabi domoljubi «elo radi vidijo, ako se tudi pri novoj šoli pokaže kakova pomanjkljivost. V prav mnozih rečeh napredka nijsem mogel navesti. Pri tem svojem premišljevanji opazil sem pa, da precejšnji, skoro da naj večji napredek utegne biti pri literaturi za naše slovensko narodno šolstvo in pri prizadevanji slovenskih učiteljev, prisvojiti si sebi in mladini primernih slovenskih knjižic. Glejte, da je to res. Slovensko narodno učiteljstvo vzdržuje iisto samo, skoro brez pomoči druzih stanov, dvoje časopisov, mej tem ko vsi slovenski profesorji s hrvatskimi vred svojega lista nemajo, a tudi — kakor sem iz dobrih virov poizvedel — organov ljudskih učiteljev niti s peresom niti materijalno ne podpirajo. Poleg tega morali so spisati in posloveniti čisto sami potrebne knjižice za slovenske šole. Zato moramo v tej zadevi hvaležno imenovati imena: Praprotnik, Lapajne, Tomšič. Će zasluži poslednji vsega priznanja radi izvrstnega ift-edovafnja „Vr'tca", gre pa vsa čast Praprotnik u in Lapajneju, ki sta preskrbela uže skoro vse knjige in knjižice za naše narodne šole. Je-li pa so „višji" te i. prijatelje podpirali v njihovem podvzetji? Ali so oni v tej zadevi za prospeh našega šolstva? Ne, ne, žalibog ne. Oni kažo tudi v tej reči, da za nas Slovence ne marajo. Hvalevredno je to, da slovenski učitelji vpeljujejo vse, kar spominja otroke in druge na našo slovensko narodnost, na naš premili jezik, da namreč vročujejo otrokom pisauke, risanke s slovenskimi napisi in da rabijo slovenske tiskovine, katere reči smo dobili največ po priporočilu slovenskih učiteljev v Ljubljani, učiteljev ljutomerskih i. dr. „Narodu a Sola", katero z velikim trudom oskrbljujota, gg. Stegnar in Močnik, v tej zadevi pre-koristno društvo, ki vse primerne reči za slovenske šole kupuje in je razširjuje deloma zastonj, deloma za mali, denar mej slovensko šolo in mladino. K sklepu tega spisa, ki sem ga spisati se trudil čisto nepristransko in z najboljšim namenom, kličem: Le naprej na pričetem potu napredovanja v izobraževanju naše tfdadine z ozirom na specijalno korist našega naroda, vsaj pravi progovor: t%ak (narod) Za-se, bog *a vse! — Politični razgled. V Ljubljani 89. maja. Za avstrijsko Slovanstvo najvažnejša politična vest v notranjem je smrt češkega ve-licega rodoljuba #**<•>. *>r/rr. O tem pišejo vse novine. Mi smo v denašnjem listu dali prvo mesto o tej žalostnej, da si naravnoj prigodbi dopisu iz Prage. Hočemo pa o Palackem i v jutrajšnej številki še govoriti. Itazen Palackega ima Avstrija te dni obžalovati tudi smrt prvega vojaka, načelnika generalnega štaba Fzm. «^«lrwnr, ki je bil 27. t. m. pokopan. Pokojnik je bil dober avstrijsk vojnik in patrijot, protivnik naših nemškujočih prusijanov, zato je velika škoda, da je baš v tem trenotku umrl, ko so oblaki vnanje politike črni in bi našej državi trebalo več pravih Avstrijcev na čelu nego jih je v istini. V Ofjerskej firlrt/no*Ji Je poslanec Nagi interpeliral Adrassvja, ali je kaj storil proti temu, da zadene srbski trgovski moratorij tudi ogersko trgovino. Andrassv je odgovoril, da je zavaroval se, ali da še odgovora nij dobil. Zsedemji je potem interpeliral glede na to, da Črnagora vstajo v Hercego- vini podpira, in da Magjari ni vojske niti okupacije Bosne ne žele, ali se je kaj resnega proti vojnim razmeram storilo. Andrassv je dejal, da je na to v očigled resnih stvarij teško odgovarjati. — Tudi odsek ogerske delegacije ee v svojem poročilu izreka proti vsacemu prirastku monarhije v jugu. Slovanov več imeti se boje. V CaFifjmđu ruje jedna stranka Muselmanov na to, da bi se sultan odpovedal svojemu prestolu, katerega naj bi njegov pravilni naslednik zavzel, ki je baje bolj zmožen. Mt odbornikov imajo torej sedaj po lastnej krivdi samo 3. Glavni zbor hllttenbergskega društva je trajal od 10. do (i uro po polu dne; osobno navzočnih je bilo blizu UO akcijonarjev. Krepko se je potezala manjšina, ki nij bila z delovanjem opravilnega odbora in vodstva zadovoljna; marsikaka temeljita beseda se je čula — a končno je vendar le vse pri starem ostalo. Opravilni odbor je dobil zaupnico in vsa predposvetovanja, vsi članki po raznih časopisih vse groze in pritožbe so splavale po vodi. Volitev v Solnogradu je tudi končana; voljenje nadškofom opat benediktinski dr. Eder. Naš škof je ostal v manjšini in sicer kakor posnemamo iz telegramov, došlih nam iz Solno-grad, baje večinom radi njegove prijaznosti do jezuitskega reda. Torej prihranimo našega knezoškofa, kar nam je tudi povsem povšeči, ker je baš Slovencem precej pravičen in po celej deželi priljubljen. Ovi dan nam je še dve drugi novici do-nesel. Zidala se bode na Pasterci velika hiša v prenočišče in restavracija touristov na Veliki zvonar. Svečano se odpro sredi meseca avgusta in baš ovi čas pride iz Dunaja izvrstni moški pevski zbor v Celovec in ide od tod na Zvonar. Ob binkoštih pa obiščejo pevci nlharmoničncga društva ljubljanskega Beljak, Vrbo in Porečje. Žalostna novica o smrti češkega voditelja in učenjaka Fr. Palackega je tukajšnje izobražene Slovane, zelo osupila. Iz l>lillilM 23. maja. [Izv. dop.] Slovansko pevsko društvo na Dunaji, kojega predsednik je g. dr. J. Lenoch, dvorni in sodnijski odvetnik, napravilo je 23. t. m. svatojansko zabavo pri pzelenih vratih". Program obsegal je slovanske pesni, in sicer: Hellerjevo „četvorko narodnih pesnlj" (zbor), Kittlevo „Šablenko brusna" (zbor), Genee „Karneval benečki" (zbor). Gospića M. llal-kova igrala je jako spretno na glasoviru: Listzovo „Le rossignol" (melodie russe), in Schubert-Lisztovo „Soirees de Vienne" (valses-caprises). Gospod Fr. Kinsky pel je dve pesni: Kavanovo „Oči", i Pivodovo „Srdceztracene". Vse točke bile so z burnim priznavanjem sprejete. Posebno se je pak takrat odlikoval g. Kinsky, sč svojim glasom. Primoran je bil, svoje pesni ponavljati. Pri tej veselici je pak slovanskemu pevskemu društvu tudi policija svojo rolo igrala. Prepovedala je namreč v zadnjem hipu, po Slovenskem in drugod obče znano in tisočkrat pevano pesen: „Ša-blenka brusna". I kdo ve, če to nij previdno in koristno bilo? Lehko bi bilo mogoče, da bi Dunajčani slišavši to pesen kar z navdušenjem in prignjutnem za Slovanstvo pokazali Dunaju hrbet ter hiteli mej vstaše her-cegovinske in bosenske proti — Turku! I kaj bi potem porekla turškimi novci podprta „N. Fr. Presse"! Lehko bi se torej bil zgodil velik škandal vsled „šablenko brusne"! Po izvršetku programa se je plesalo. Zabava bila je zelo animirana, akoravno se vsled slabega vremena nij preveč občinstva udeležilo. Tudi vseučiliščnikov se je jako malo številee udeležilo, akoravno so se jim proste vstopnice vročile. Odbornikov „Slovenije" nij bilo nobenega blizu, kar je res graje vredno, da se ljudje, ki častna mesta v „Sloveniji" zastopajo, tako malo udeležujejo obče slovanskih veselic v Beču. To res krasno ilustrira navdušenost nekaterih „mnogo jezie-nikov" za slovansko stvar. V kratkem bode zopet velikanska slovanska slavnost tu na Dunaji. Program te slavnosti vam priobčim ob priložnosti. Ik IV'lorlMirjiit 22. maja. [Izv. dop.] V ruskem javnem mnenji se kaže velika zadovoljnost, da naša diplomacija vendar jeden-krat začenja odločneje postopati v korist tur- skih S 1 a v j a n o v. Ruskemu narodu se je zdelo nenaravno ter Rusiji nedostojno, da je naša vlada prepustila grofu Andrassvju prvo mesto ter da nij naš, ampak avstrijski kancler oddal prvi memorandum Turčiji. No zdaj ko so vesti iz Berlina došle, da je knez Gorčakov prevzel vodstvo v diplomatičnem svetu, da je od ruskih diplomatov izdelan memorandum, ki se ima predložiti sultanu in da se sploh kaže prijaznost in dejanska podpora turških Slovanov od strani ruske vlade, upajo celo pesimisti, da ne bode ostalo samo pri praznih besedah in puhlih frazah. Ruskemu narodu pa je v veliko zadostenje, da je Rusija mej evropskimi državami zopet zavzela oni prostor, kateri jej gre po njenih državnih močeh in po slovanskej narodnosti. „V teku dveh let, pravi „Novoje Vremja," imel je glas Rusije uže dvakrat „rjišajoščeje značenje" v razsodbi evropskih vprašanj. V lanskem letu pomladi, govorila je vsa evropska žurnalistika o vojni, hodili so glasi o pripravljanji Germanije za vojno s Francijo z namenom jo popolnem uničiti. Rusija jo točno dosegla, razjasniti nedorazumljenja in celo nemška žurnalistika je priznala, da je ruska vlada ustavila tako rekoč uže gotovo vojno. V letošnjem letu je po celem redu neudačnih predloženj in posredovalnih skušenj, s katerimi je Avstrija stopila mej Turke in Slavjane, bilo malo upati povrata k boljšemu, k oblehčenju naših slovanskih bratov. No povzdignil se je glas Rusije in znova se smemo nadejati, da se posreči Rusiji to izdelati, kar nij mogla Avstrija v teku celih mesecev. Berlinska konferencija nij rešila končno orijentalnega vprašanja, to je isitna. No da ga je naprej porinola in to ne proti interesom Slavjanstva in Rusije, o tem nij dvomiti. Berlinska konferencija je zopet dokazala, da Rusija nij pozabila svojega zgodvinskega poklica in da, ko bi po sili okoliščin kaka druga evropska država za kak Čas mislila v svoje roke zahvatiti niti slavjanskega dviženja, bi se te niti skoro umaknile iz rok tujih slavjanstvu, in po sili znova pereišli k temu, kateremu po pravu vsigdar gre in bode odločilni glas ob osodi slavjanskega sveta, — k Rusiji." Tako ruski list. Dokler ruska vlada stopa v tem smislu najprej, kakor je zdaj očitno začela, imela bode za soboj ves ruski narod ter sme računati v vsakem slučaji in če prav dovede k vojni, na vse sile materijalno in duševne celega naroda, Od tod je več ruskih oficirjev, ki pa so poprej se odpovedali svoji ruski armadi, odpotovalo v Belgrad, da tam vstopyo v srbsko vojsko. Tukaj ni kdo ne dvomi, da v malo dneh Srbija in Črnagora ne pokneti na Turka. Čudno, da naša borza kljubu nejasnemu političnemu položaju se mirno vede in ne kaže onega strahu, kakor beromo od dunajske in berlinske borze. Naši državni papirji stoje veduo jednako in sicer razmerno s tacimi papirji druzih držav še dovolj visoko, na primer G°/o državni papirje na 120, 5 °/0 na 100. Domače stvari. — (Beseda v ljubljanskej čitalnici) je bila jako obilo obiskana. Navzočnih je bilo v restavraciji, salonu in dvorišči črez 500 osob. Dohodka na korist ljubljanskim okoličanam na močvirji je vsled vstopnine (20 kr.) in loterije nad poltretje sto goldinar-jev. Vojaška godba in pevci so z veliko po- hvalo se producirali. Restavracijska postrežba bi pa smela ob tacib prilikah tudi boljša biti. — (Na korist dra mati čnega društva) in „narodne šolo" je bilo keglanje v čitalničnem vrtu. Čistega dobička je bilo 1G8 gold. Od teli je dotični odbor odločil 140 gld. dramatičnemu društvu in 28 gld. na rodne j šoli. — Najboljši keglalci, ki so tudi dobitke dobili bili so: gg. Kristan, Kav-šek, Zupančič, Koch, Čačak, Pečnik, Iiofman. — (Prejeli) smo sledeče pisanje: „Št. 222G. Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Naroda" v Ljubljani Slavno uredništvo „Slovenskoga Naroda" se v smislu Art. II. post. 15. Okt. 1. 1808 štev. 142 in §. 19. tisk. post. zaprosi, sledeč popravek v listu „Slov. Narod" natisniti: Slov. Narod je pod napisom : (kaj je bolje?) v štev. 118 vtorek 23. maja 1. 1. poročil, da uradna „Laibacher Zeitung" prinaša po c. kr. drž. pravdništvu razglašen razpis dveh služeb na novej kaznilnici za ženske v Begunjah, in sicer 1. službo hišnega zdravnika, dr. medicine z letno plačo 400 goldinarjev brez druzih dohodkov in 2. službo kaznilniškega služabnika, nadzornika s plačo 400 gld.. 120 procentov priloge, s hrano in stanovanjem, vsak dan pol drugi funt kruha in penzijo. To poročilo se popravlja s tem, da je razpisana le ena služba na novej kaznilnici v Begunjah in sicer služba hišnega zdravnika z letno plačo 400 gold. s pravico višjega plačila 500 gold. in GOO gold. po doveršenih 5 oziroma 10 službenih letih. Služba kaznilni-škega služabnika, nadzornika je pa razpisana za kaznilnico za možke v Ljubljani, in sicer z letno plačo 400 gld., 25 procentov priloge, s stanovanjem v služabniški kosami brez hrane, vsak dan pol drugi funt kruha in obleko. C. kr. drž. pravdništvo v Ljubljani 27. maja 1870 Persche." Opozi>rujenn> na inserat v ilenašnjoj številki dobro znane m. P. n. občinstvu postruzalo se bodo vedno z izvrstnim dolenjskim vimam, JKt»*lf»'jfvo jtitit in dobrimi mrzlimi Jediti. (lf>6—2) Posestvo na prodaj v Atanežlcnh polog .m Vida nad Ljublj.ino h i i., štev. 3., obstoječ*: Is vel ko hiši (posebno pripravna /.a zidanje sob,) dveh vellcih konjskih hlovov, pod in, ko.olcoui, lepim vrtom z naaijenim sadnim drevjem, dveh njiv in gozdom Natančneje s.i izve pri lastnici (162—1) Mariji Malinšek, posestnica invmlinarica v Tacnji _pod Šmarno poro._ Na dobrostno oziranje! Udano podpisani usoja so s tem p. n. občinstvu naznanjati, da je odprl polog dosedanje, šo do sv. M i bel a v najemu imnjoče štacuno v judovskej ulici, tudi šo drugo štacuno ■ na glavnem trgu št. 168 ■ V Muli J f i-1'j h m. Tudi tamkej prodaja šivalne stroje, priprave, svilo, Qvirn itd. Zahvaljujo se za dosedanjo mu Bkazano zaupanje, ter prosi ono . hraniti tudi v prihodnje. (lf'5—3) V Ljubljani, 23. maja 1876. __Franjo Detter. W rM to -J 1.75 ViertelOrrginal Loose » i » .90 b»n grt&rttit Vuftragat&ern naA aUcn fflf> gtnbcnunter I cifaguna be« nmtlimen Vlan«*; btSatddKn frlotoru fctr iinitll«-lit ti »inMntlltrtm, forote bir StueAabluna fcer Mctutitne »o-fort nad) uattacbabtcr Hl«bunfl. ttrftciiiiiiflCH Sir Mc rrfit rtdunnnifbimn trbitt* Batbtgft, btntaUfl abrr oor bem 5. Jani d. Ju J. H. LUCKMANN, Wt»»U-Kir«rte»-Hi»u*llUBg, Jjiibeck. 3n bet tebt bMitbctm «69. Sottcdt ftel In tneitu ftei« uom mM »cflttnfligtc Collcete kvicbertim tn b«t 6. t:u»».- b« ar&lu dewtnti von 36,000 Mark auf No. 4528 Vi unb tn ber 7. CIuh bat a^ofte Loet »m: 252,000 M. auf No. 25641V4. N j w S Si tj -> n ES O • a S. 2: r. 2 ji.*-, g H r 1-3 m o cr —. 7? am s* o* »=> P B S g K* Km 0 nO 1 s?^ B2 o"1 9S V 1 1 i- 1 I 1 2 => H &■ P° i B & O« S- S.' tj cr M 0 ,r£ N 9 E I I Izdate^ in urednik Josip Jurčič. Se nikdar tako po ceni! — Darila za birmo! Kdor želi imeti prav cene, jako lepe in dobre reči, ta naj naroČi brzo. dokler je šo kaj v zalogi, v našem odlikovanem M Bazam za "birmo ■■ za amežno nizko ceno SaillO gl. 5.90, /a katCrl 8° đ°" reči in sicer: 1 okusno ogno-pozhičeno renioidnir uro bodo sledečo jako lope z verižico in urnim eluijem. 1 elegantni angot Holnčnik za dame 2 jupun. vazi za cvetlice, bogato z zlatom okinčaui. 2 salonska svečnika v obliki podob iz vlitega brona. 1 kompletna union garnitura za kaditi, pri katerej je vse, kar potrebuje tu-bakar in za darila jako pripravno. 1 žepni telegraf, popolnem novo iznaj-den in patentiran aparat, s katerim je mogoče ustne depešo v najdaljše krajo pošiljati. 1 koncertina, skušeni muzikalni instrument z nebeškimi glasuvi, na katerem je mogoče po kratkoj vaji najlepše koinado igrati. 1 lini Viktorja pas za dume. 1 album za fotografije, bogato z zlatom okinčan, in končno 1 jako lepa shrumbicu, v katerej je vse» kar poželi srco mlade dame ■i To krasno darilo okitiča vsako salonsko mizo iti jo za darilo poaebuo pripravno. (135--4) Vse tn navedene jaku" cene darila veljajo vknpaj samo r>.l>0 in se dobivaju v velikej zalogi Blati & Kann-a, Dunaj L, Babenbergerstrasse štev. 1. ■■ NaroSila iz deželo oBkrbe se točno proti pttštnem povzetku. ■■ Lastnina in tisk .Narodne tiskarne4*.