Murska Sobota, 7. maja 1992 • Leto XLIV • Št. 18 • Cena 55 tolarjev sfinga je spregovorila tio? ' dr’ spremlja poteze nuvevu maodalarjn Uunee- (J’h*tna **o moral priznati, da nmž ni več molčeča in -lem ni vec politična neznanka. Vendar se o njem ve kot n,. r>„1pr',ses,a',janju vlade ni naredit oziroma ni mogel v p« onem, kar je naredil. .izvršilni odbor SI)Z — Na rudno dritiu-Mar. zav£i?i Je.n8slednje jutru posedal član tega odbo- bpl i- Zetove vi a “rn°*škovo ponudbo praiusodnemu ministru tudi Don Pirnatu, da ministrovanje v tem resorju tol "i. v pretres rnat’ k* se očitno m želel odločiti sam, je dal s«« KihI L a ,lnemu odboru svoje ilrmke. ki je z dvanajsti-h ... BJro1^,Iiljl, ma Doyla in poveljnika čet OZN v Jugoslaviji Wiisona zahodnih diplomatov z JA je le-ta Izetbegoviča izpust'1 deblokado poveljstva 2. armadnega območja. Medtem p> potekati ostri spopadi, v katerih je bilo veliko mrtvih m pa so poškodovane tudi številne zgradbe. Uboj belgijskega opazoval Po uboju belgijskega člana evropske opazovalne , območju Čitluka v BiH so v belgijskem zunanjem vili, da je treba nadaljevati z mirovnimi prizadevanji-ski opazovalec pa je bil ranjen. Za umik armade iz -rJrir i« Nemčija, Češka m Slovaška ter Švedska so na i nju Konference o evropski varnosti in sodelovanju z* . j,-1 , je, naj ukaže umik armade iz BiH. Zasedanje, ki j« P0.' netvsc,,,.!ecČ' demiji znanosti in ministrstvu za izseljenstvo Skoraj ™ na restavracija Splendid. Nekatera znamenja kažejo, pada najbrž ameriški konzulat. V ŽARIŠČU Drnovšek je slovenj rasnih nemirom M li v Los Angel«9" Priročno nit dostno. Ni P°' v Jul” ' omenjati dogaja l K > ki, kjer so se P ’ njič dobili Po1 enake belcem, . 4 Jaf JJ sprli med saMJE . v -ci komaj 11 je še nekaj ne v med se boj'’ til samo socialni ।p/ crnec uslugo, ko so se pršili s podpiranjem stavke med njenim potekom. Tako so že takoj na začetku formiranja resničnega sindikalnega gibanja — saj listo, kar seje sindikat imenovalo prej, dejansko ni bilo sindikalistično - to gibanje razbili Za dolgo časa. Nobenega dvoma pa ni, da bo tudi nemška opozicija stavko izkoristila v političnem boju, vendar ob pravem času. Za ameriške dogodke je čas najostrejšega političnega polariziranja že zrel, saj že poteka z vojaškimi sredstvi. »Kakšna recesija? Za tem liči politika. Kmalu bodo volitve in demokrati potrebujejo brozgo!« Tako pa je pred tedni na novinarjevo vprašanje, o stanju ameriškega gospodarstva, odgovoril neki newyorški portir, ki svoje delo opravlja v imenitnem hotelu. Portir je nedvomno pri-siaš republikancev in njegova izjava je bila objavljena v član-sku z naslovom »Strah pred novo Kalkuto«. Članek je že takrat, ko še ni bilo slutiti, da bodo izbruhnili rasni nemiri, ki bodo razkrili, kako se ameriški podkontinent »kalkutizira«, obravnaval naraščajočo bedo v New Yorku Pol milijona narkomanov, 100 000 ljudi brez strehe nad glavo, 150 000 okuženih z aidsom Večina pa seveda črncev. S tovrstnimi sociološkimi dej-sivi kajpada dobivamo priročno analitično podlago za komentiranje nenadnega izbruha d A A k * rih mestih, - jf naši Inega og’W' / štejejo za svoj®-ti. Vukovar so " <' nali z zcmtjč_ , K Slovenski jn p ' zadnjih aprili skih dneh n«* pel’’ Z Janez DrnorS*11- ntnS črnec«, kar pa 1 ijf galo, da zanj Ijala tista »naJ . zlika med riškimi m st tem, da je 00 * k" sti, ki nastop3 poosebljenje •' nega kozla- Jo A VESTNI*’ 't h A A i 1 Stran 2 * s * j u * aktualno doma Komentar KOLUMNA Katero stranko naj sploh volimo? ‘‘nlna odpn, ’ Počasnih volitvah pri nas *c n*t>me zBilivljajo 11 političnraSan^*’ z’as!’ če sProl' spremljamo pravcato zme-t eniji, ' scen' * majhni in do kraja spolitizirani novi državi 1 ''rinimo da ' sPomn'n”> zadnje predvolilni- kampanje, lahko kaj koalicii« u 8 * Podobna sedanji, ki si- jc h' začela. De-trika?« leda j dobila imidž predvsem * tem, in p do i"?r i' želela . 1,1 Precej potencirala napake pranje oblasti, s ,^’^Pa mivs«0 “blast za vsako ceno prikazati v najslabši luči. J, nJ’lf- da jih h a ranbc volilcev molile pod nos svivje pa »grame in -w 2!i’lt» Praksi uresničile, če bodo prišle na oblast. Po * rilskih m»nik d°b’la Demosova koalicija, mi prcigrimi obležali v 'trijajo Pfedalih in ni nihče preverjal, kak« *« v praksi res- m^^reput oblas’ ?n: rivnj kot na lo- PovSEm la Ponavljati plasti V;m ,enake napake m"? 5ele v zarfh ahko zazna ie r’jem obdobju L (J?Jski s,andard ir iev,'D nczaP°-J krajno naraščalo. ltn°grede Odsotnost '*5'*lcl«naM kol ^°lezen zadnJc Sič rarto P odna l’a Ce ,€ 5,»W%S! m "'Uspeti $ P°r°Cilo o poka-i-tl1uaja' da ztr!ddkb dejstvo dela ?d,' odsotnost, ,ud’ “'e hi p0,rebne za8o-■G n ',So Wo I. k e^nos" qeBa rtSiancev v zhnV navz0‘ in kr'»' Or,h 2druže- ,‘-|pildel*nos{e^ Ulancev) z ? ^J v dn boli a ^ačuda pa hi ^enopoiJj^Ptinirani j^valo tzboru, b>li skl P°?,an«v, skunlepČni T<>da, I, '''H ' Utirati & E I Zakaj je vzkliknila Stavke nezadovoljnih delavcev so se kar vrstile, bile so številne afere, katere mnogim občinskim, zlasti pa republiškim veljakom niso bile v čast. Država je posta la nenasitna, zato je močno privi la davčni vijak, po drugi strani pa je revnejšim varčevalcem deviz njihove prihranke, milo reče- no. za nedoločen čas enostavno »nacionalizirala«. Oblastniki pa so seveda relativno dobro živeli s funkciji ustreznimi osebnimi in drugimi dohodki Ko je vladajoča koalicija začutila, da je mera polna, je začela iskati krivce za že kaotično stanje v državi v lastnih vrstah, zaradi česar so se do včeraj »iskre ni« prijatelji, veljaki nekaterih strank vsaj za javnost drug z dru gim na smrt skregali. Doslej se je to kazalo bolj na republiški ravni, pred čemer pa niso imuni tudi v posameznih občinah in krajevnih skupnostih. Ta spor med strankarskimi veljaki pa lahko primerjamo s sosedskimi spori med nestrpnimi in neizobraženimi ljudmi v vsakdanjem življenju. Na videz trdno prijaleljstvo namreč naenkrat preraste v hudo sovraštvo, pri čemer nobena stran ne izbira besed niti sredstev. Tako nekateri strankarski prvaki obtožujejo druge za najrazličnejša nečedna dejanja: marsikdaj žal odpove celo bonton. Preprostemu, poštenemu in skromnemu človeku se lasje kar ježijo, ko vse to sliši in spremlja. Pri vsem tem pa je vsaj za poštene delovne ljudi, ki bijejo vsakdanjo bitko za preživetje, nerazumljivo, da so posamezniki, ki so na oblasti, za napake drugega dobro vedeli in jih celo dopuščali, Čeprav je bilo več kot na dlani, da gredo na škodo predvsem osi romašenega ljudstva. Tem oblastnikom pa je bil pred očmi en sam cilj, da bi nasprotnika diskvalificirali, samo da bi prišli ponovno na oblast. Ko človek vse te nečedne posle spremlja, se hočeš nočeš vpraša, ali kaže še komu zaupati, saj so izkušnje iz preteklih časov, ki se na žalost ponavljajo, preveč grenke. Morda bi bilo bolj modro pridružiti se volilnim abstinentom, saj si bo s tem pošteni volilec morda že čez leto in dan po volitvah prihranil še eno neprijetno razočaranje?! Bomo videli, kajti nikakor nočemo prispevati k nizki volilni udeležbi, ki bi jo nam lahko naprtili. MILAN JERŠE bode v oči preostalo nič drugemu, kot da je podaniku zasedanje presuni na poznejši, popraznični čas. Upajmo le, da se tudi pri naslednjem sklicu seje ne bodo ušteli pri določitvi primernega datuma za večino odbornikov. Že enkrat prekinjena seja zaradi kasnejše nesklepčnosti in pozne ure ter nedavna odsotnost delegatov, ki bi morali obravnavati vrsto aktualnih vprašanj še od prej, povzroča dvome, ah se ne bo podobna slika ponovila tudi po prvo majskih praznikih. č'aka jih namreč cela kopica nerešenih za dev, ki lahko dnevni red prihodnjega zasedanja radgonskega parlamenta zopet zavlečejo, s tem pa bo lahko zopet pod vprašajem njihova sklepčnost V tem primeru pa bomo morali govoriti o krizi skupščinskega sistema v Gornji Radgoni. MILAN JERŠE > znoj in solze ^i,aln7nAf t r , 'n č- fot** A' '"'"A J ' V.,, K A l.i q tl .. '''■•.V Si> 2 ^ll^a nem 'r ^arno uhe- ,l 'Cr' red 20 h len"'v- ,ai 'ak<> kakor , ?a ",J ‘V, /''''"O “d: ^<>Je S v11 h nn i N, 'm. .bi ' 'n fr ^^2 ^ideiN 'edno iv •' i "o n“ dru- ■ '■ .te"*> ic “ * 1992 ro- “h pu Za obvladovanje političnega prostora Ob vsej kopici najrazličnejših dogajanj na slovenskem političnem prizorišču so nekoliko v ozadju razprave o novi volilni zakonodaji. Vse jasneje postaja, da ne gre samo za zakonodajo kot tako, ampak tudi za obvladovanje političnega prostora i volitvami. Dejstvo je, da se ob nastajanju nove volilne zakonodaje politične stranke spopadajo predvsem ob vprašanju proporcionalnega ali večinskega sistema. To sta najbulj znana sistema v svetu in tudi tam obstajajo še precejšnje dileme, saj ima vsak od leh dveh modelov dobre in slabe lastnosti. rim udarce, da še naprej neusmiljeno maličijo razum? Iz tedna v teden, iz meseca v mesec, kar dajmo se prerekati bratje, kdo bo med vami zavzel na/višji položaj! Navsezadnje pa bodo v parlamentu tako in tako ostale samo še besede Kri. znoj in solze: ljudstvo pa bo ušlo iz države in komu boste vladah potem’’ MILAN JERŠE Večinski volilni sistem, za katerega se močno ogrevajo v naših političnih strankah, naj bi bil ne-posrednejši. kajti volilci bi se odločali praviloma za enega, povsem določenega poslanca. Po leg tega bi z uveljavitvijo tega sistema prišle bolj do izraza osebne lastnosti kandidata in progra mi, ki upoštevajo lokalne posebnosti. Hkrati so pomembne tudi retorične sposobnosti določenega kandidata in njegova veljava v konkretnem okolju. Pomanjkljivost tega sistema pa je, da omogoča izvolitev kandidata, ki je sicer dobil največ glasov, lah ko pa je to, denimo, le 20-odstot-na podpora volilcev, medtem ko se vsi drugi glasovi porazgubijo. Da na ta način niso zastopani interesi preostalih 80 odstotkov volilcev, ni treba posebej omenjati. Prci ali slej se zalo zdi proporcionalni sistem pravičnejši, saj so upoštevani vsi glasovi, ki so proporcionalno razdeljeni med strankami. Ravno od volilnega rezultata pa je odvisno, koliko bo katera od strank dobila sedež v parlamentu. Zanimivo je, da so v zadnjih razpravah pri nas prišli do nekakšne kombinacije enega in drugega sistema, s tem da bi v volilnih enotah lahko neposred- | no dali glas določenemu kandidatu, hkrati pa tudi glas za stranko, ki se ne ta način ne bi izgubil. Kljub temu pa je nastal zaplet pri organizaciji volitev, ki prav tako lahko odločilno vpliva na uspeh na volitvah. Gre namreč za to, koliko volilnih enot naj bi imeli Sedaj je v igri 8, II ali celo 44 volilnih enot. Vseka? kor pa manjšim strankam bolj ustreza veliko manjših volilnih enot, saj močnejše stranke niso enakomerno razporejene po ce-.lotnem ozemlju Slovenije. Torej, razdelitev na volilne enote lahko odločilno vpliva tudi na število mandatov v parlamentu. Navzlic vsemu pa se vsiljuje mnenje, da sedanje preračunavanje strank glede nove volilne zakonodaje temelji na bolj trhlih tleh in so zanje lahko po volitvah precejšnje presenečenje. Očitno je namreč, da se stranke niso dovolj utrdile, da je medtem razpadla Demosova koalicija, da še nimajo lastnosti klasičnih strank in podobno. Obenem ne gre pre zreti dejstva, da še vedno traja proces notranje delitve v strankah na eni in medsebojno »zlivanje« na drugi strani. Morda bi nove, čimprejšnje volitve prav te procese pospešile? MILAN JERŠE Manca Košir Manca Koširje ženska in doktorica. Ko je na zadnjem Ekološkem forumu — soboška Zvezda, večer zadnjega petka v mesecu, sicer pa je nemara to znano — z neučakanim m pritajenim vri skom v glasu vzkliknila »gospa!«, je bila tako eno kol drugo, pa vendar*nekoliko bolj ženska. Ne zaradi jovialnega vzklika, marveč zaradi upravičene uža-loščenosti. Bila je užaloščena kot ženska in prav gotovo nekoliko tudi užaljena. Vendar to slednje kot gostja. Ženska, ki ji je Manca zaklicala, je bil prva iz poslušalstva, ki se je oglasila k besedi. Pa tudi edina med ženskami. Bila je prepričana, da imajo Manca in njena dva solrudnika za »prednjo mizo« razlog, da so prizadeti. Meni pa se je zdelo, da bi bilo bolje, če tega ne bi rekla. Toda pojdimo lepo po vrsti in skušajmo raziskati, zakaj je vzkliknila dr. Manca Košir. Je bila prizadeta, užaloščena ali užaljena? Začnimo z možnostjo, da je bila prizadeta. Iz neke tovrstne podmene je najbrž v svojem nastopu izhajala mlada ženska, ki se je priglasila k besedi in ki ji je Manca Košir, ko je uzrla, da dviga roko in prosi za mikrofon, zaklicala z neko elementarno radostjo v glasu. Mlada ženska je naredila čuden vtis. Vsaj name. Recimo, da bi barvo tega vtisa še najbolje označili, če bi rekli, da se je postavila v »vdinjajočo se vlogo«. Prosila je glavne tri povabljence za okroglo mizo, poleg Koširjeve sta bila to še Jelko Kacin, minister za informiranje, in Borut Suklje, ki je imenovan za kulturnega ministra, naj ne zamerijo njenim rojakom, ki da so prostaki in se ne zavedajo, kako so prednje, pred svinje in prašiče, pravkar vsipani biseri. Trdim torej, da mlada ženska ni imela razloga za opravičeva nje. Zato ne, ker tudi Manca, Jelko in Borut niso imeli razloga za prizadetost. V tej trditvi se sklicujem na nikogar drugega kot na Jorgena Habermasa, kije med drugim napisal zelo debelo knjigo s kar 1200 stranmi z naslovom Teorija komunikativne akcije. Torej gospod nekaj že ve o komunikaciji. Prav tako pa ve nekaj tudi o medijih, o čemer je pisal v knjigi Strukturne spremembe javnosti, ki si jo tukaj kličem v pomoč, kaj ti prav o medijih smo govorili na Ekološkem forumu Po Haber-masovem mnenju je velik prelom v strukturnem spreminjanju javnosti, ki se je nazadnje dovršil v nastopu obdobja množičnih občil, nastopil takrat, ko so se vzpostavili fizični prostori, v katerih so se srečevali aristokrati, plemiči, razumniki, urarji, oziroma sploh »širši sloji srednjega razreda« ter celo »rokodelci in kramarji«. Ti fizični prostori so bile v Angliji kavarne, v Franciji saloni, v Nemčiji akademije in zbornice. Vse to že v 17 in 18. stoletju Mi smo v kavarni hotela Zvezda sedeli konec dvajsetega stoletja. In če naj bi se tudi že tukaj zgodila kakšna »strukturna sprememba«, potem ni bilo nikomur potrebno, da bi svojega duha ponujal za »postreščka«, kakor pravi Habermas in nadaljuje, da se je že takrat »mnenje emancipiralo od vezi gospodarske odvisnosti«, oziroma da so se »tu mimo vseh pregrad družbene hierarhije meščani srečevali« in da »odločilna ni bila le politična enakost I članov, temveč predvsem njihova izključenost iz političnega območja absolutizma nasploh: socialna enakost je bila sprva mogoča le kot enakost zunaj državne sfere«. Sedeli smo zunaj državne sfere in zato naj bi si mlada ženska ne jemala pravice, da se opravičuje v mojem imenu. Kar pa se Mančine užaloščenosti tiče, je povsem razumljiva in v lem pogledu nastopa mlada ženska v čisto drugi, pozitivni vlogi. Zato nemara upravičeno domnevam, da je zadovoljnost v Maričinem vzkliku povezana z užaloščenostjo. Tam v prvem desetletju 18. stoletja so bili namreč »h kavarniškim družbam pripuščeni samo moški«, kakor pravi Habermas. Tako je bilo v angleških kavarnah, medtem ko je bilo v francoskih salonih ravno obratno, tam so besedovanje krojile ženske. Ko se jc mlada ženska torej oglasila k besedi, je izvedla neki feministični strukturni premik v javnosti in doktorica Koširjeva, ki je ženska tudi po prepričanju, je lahko bila malce manj užaloščena. In čisto za kratek čas zadovoljna. Vsi trije, dr. Koširjeva, minister Kacin in minister »in poten-tia« Suklje, pa so bili z razlogom užaljeni. Toda za to bi se jim morali opravičili organizatorji, ki jih ob njihovem prihodu niso priča- kali, ne pa mlada ženska. ŠTEFAN SMEJ Ni črpalka Tradicionalni prvomajski shodi 1! »Temnejši je delavnik, svetlejši naj bo praznik' Ljudje, zato se srečajmo za praznik s cvelom v gumbnici . ..« Tale poziv in hkrati čestitka ob I maju, mednarodnem delavskem prazniku, ki ga je vsem, ki živijo ali bi radi živeli od svojega dela, naslovila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, simbolizirata letošnji praznik. To bi lahko trdih lu-di za že tradicionalni prvomajski shod na Trgu zmage v Murski Soboti, ki ga je organizirala območna organizacija svobodnih sindikatov. Zbralo se je precejšnje število ljudi, ki so z velikim zanimanjem spremljali pester kulturni program. V njem so se predstavili člani pihalnega orkestra Glasbene šole Murska Sobota, mladi telovadci TVD Panizan ter folklorni skupini KUD Mura in KUD Pušča (slednji sploh prvič na taki prireditvi), ki ju je spremljala Marko banda iz Bellinec Poseben .pečal celotni prireditvi pa je gotovo dalo postavljanje mlaja, kar so uspešno opravili delavci Komunale in Elcktra. Kljub hladnemu vremenu pa se je vedro razpoloženje udeležencev prvomajskega shoda v Murski Soboti preneslo tudi na prostor pred prvo osemletko, kjer so mestne krajevne skupnosti poskrbele za kresovanje. Izkazali so se tudi člani Brodarskega društvu Krog, ki so jim zaupali izvedbo zabavnega dela. Ob nastopu ansambla Avantura se je bilo možno tudi okrepčati. Na sam praznik so pripravili prvomajsko budnico Tudi v Lendavi se niso izneverili prazniku Pred predstavo plesne skupine Kazina iz Ljubljane v telovadnici OŠ Drago Lugarič sta imeli slavnostni nagovor Zdenka Bobovec, sekretarka krajevnega sveta ZSSS. in Maria Pozsonec v imenu madžarske narodnosti Ob lej priložnosti so postavili mlaj, vsakemu udeležencu prvomajskega shoda pa so pripeli nagelj. Prireditev so končali s kresovanjem pred OS Drago Lugarič, kjer so nastopili malčki iz vrtca in harmonikar V Ljutomeru pa so pripravili le prvomajsko budnico. MILAN Ji RŠI Pred dnevi so začeli riti po zemlji med krajem Mele in tovarniškimi prostori AR-a v občini Gornja Radgona težki stroji. Ker seje dolga leta govorilo o bencinski črpalki, ki naj bi jo začeli graditi na omenjeni lokaciji, le da na drugi strani ceste (za ograjo), so mnogi upravičeno pomislili, da so se gradbeni delavci zmotili. Pa ni tako. Na oddelku za varstvo okolja in urejanje prostora SO Gornja Radgona smo izvedeli, da je omenjeno zemljišče zasebna lastnina, »krivec« za težke stroje na njej pa znam gornjeradgonski vrtnar KURBUS, ki bo razširil svojo pridelavo rož in vrtnin z novimi rastlinjaki. Kdaj bodo začeli graditi tudi bencinsko črpalko, pa nismo mogli izvedeli Kot kaže, se na AR-u še vedno ni oglasil dovolj resen lastnik, ki bi odkupil zemljišče s posredovanjem občinskega sklada stavbnih zemljišč. Ko se bo pojavil resen interesent, bodo objavili razpis, na katerega pa se bodo lahko prijavili tudi drugi potencialni investitorji (poleg Petrola se lahko prijavi 0MW, INA ali italijanski črpalkar). Po neuradnih informacijah je eden od pogajalcev oziroma posrednikov tudi EEK Videm, ki bi prevzel celotni inženiring - investicija je za to zasebno podjetje, ki je v zadnjih letih postalo eno od najmočnejših pomurskih podjetij, zelo zanimiva ne le zaradi gradnje bencinske črpalke ampak tudi zaradi gradnje motela. bbp Drago članstvo v Zdravniški zbornici V prvem odstavku 85. člena zakona o zdravstvenem varstvu m zavarovanju piše: Zdravniki in zobozdravniki, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in detajo neposredno z bolniki, se obvezno združujejo v Zdravniško zbornico Slovenije. Prostovoljnosti torej pri članstvu ali združevanju v zbornico za zdravnike in zobozdravnike zakon ne dovoljuje, in če je članstvo obvezno, jim bodo pri izračunu naslednje plače že odtegnili tudi članarino, ki je po dogovoru v Ljubljani kar 2 odstotka od bruto osebnega dohodka. To pomeni, da se bo na naslov Zbornice tako steklo kar precej denarja. K temu pa le moramo dodati tudi 86. člen, ki jasno določa, da se naloge, ki jih opravlja zbornica financirajo iz sredstev republiškega proračuna. M H Stran 3 Spremembe tarifnega sistema Vsekakor je dobro vedeti Zloženka o spremembah tarifnega sistema, ki jo je izdalo ministr stvo za energetiko skupaj z distribucijskimi podjetji, zasluži gotovo širšo pozornost. Znano je, da so 7. marca letos začele veljati spremembe in dopolnitve tarifnega sistema za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema Slovenije. Z njimi se želi spodbuditi k racionalnejši porabi elektrike v gospodinjstvih, pa tudi k enakomernejšemu plačevanju porabljene električne energije, V lej zvezi prinašajo dopolnitve tarifnega sistema določene olajšave za porabnike električnega toka, pri čemer je na voljo več tarifnih uvrstitev, ki ustrezajo posameznim odjemalcem. Ker smo o spremembah in dopolnitvah tarifnega sistema že obširneje pisali tudi v Vestniku, naj povemo, da so v omenjeni zloženki podrobnejši nasveti in pojasnila o mesečnem popustu za porabljeno električno energijo. Hkrati zvemo o uvajanju majhnega gospodinjskega odjema, o enakomernejšem načinu plačevanja elektrike in o dru gih možnostih za prihranke oziroma zmanjšanje izdatkov za električno energijo, ki jih prinaša novi cenik. Na ta način si lahko sleherni porabnik električnega toka sam izračuna, koliko denarja bo mora! odšteti v določenem mesečnem obračunu. Za porabnike pa so seveda najbolj zanimivi popusti, saj bodo varčnim odjemalcem električnega toka celo za polovico alt še več znižali znesek za plačilo porabljene energije. In ker v marsikaterem gospodinjstvu predstavlja strošek za plačilo električne energije že precejšen del družinskega proračuna, elektrika pa se bo še naprej dražila, ne kaže prezreli omenjenih napotkov. MILAN JERŠE Primer mesečnega popusta, ki znaša 50 odstotkov vrednosti 100 kWh električne energije, obračunane po postavki za enotanf no merjenje, ki ga imajo vsa gospodinjstva, kjer je stalno prijavljen vsaj en član. Ta popust upoštevajo že pri obroku, ki ga je treba plačati za porabljeno električno energijo v aprilu. 10 kW x0,00 0,00 SLT 310 kWhx 6.402 = 1984,62 SLT 578 kWhx 3,751 = 2168,08 SLT POPUST 50 odstotkov od 100 kWh pri enotarifnem merjenju: 50 kWhx 4,660 - (233,00 SLT) MESEČNI OBROK = 3919,70 SLT Ta popust pa bo seveda precej večji pri podpovprečni porabi električne energije. Na to kaže dovolj nazorno primer za obračun popusta za mesečni obrok ob povprečni mesečni porabi 150 kWh in enotarifnem merjenju. 6 kW 0,00 0,00 SLT 150 kWh x 5,126 - 768,90 SLT POPUST 50 odstotkov od 100 kWh pri enotarifnem merjenju: 50 kWh x 3,41 - (170.50 SLT) MESEČNI OBROK - 598,40 SLT Na ta način znaša popust pri nadpovprečni porabi električne dnergije le 6 odstotkov, pri podpovprečni pa več kot 30 odstotkov Gospodarsko sodelovanje S lo venija — Madžarska Z Madžari se bomo morali drugače pogovarjati Nobenega dvoma ni, da je bila Madžarska Že doslej pomemben zunanjetrgovinski partner Slovenije — v našem izvozu je bila na desetem mestu, v uvozn pa na enajstem. Prav tako drži, da so naravne, socialne in ekonomske značilnosti obeh gospodarstev tako različne, da omogočajo medsebojno sodelovanje, kljub temu pa ugotavljamo, da gospodarskih prireditev, ki so se zgodile minuli mesec in s katerimi bi naj oživili medsebojno sodelovanje, ne izkoriščamo zadosti. Ali gre za nezainteresiranost ali celo morda za podcenjevanje partnerja, ni tako pomembno kot spoznanje, da moramo naš odnos do soseda, ki dobiva ključno gospodarsko vlogo na relaciji vzhod —zahod, spremeniti. V aprilu sta bila na Madžarskem dva pomembna dogodka, vredna naše pozornosti. V Sombotelu in Zalaegerszegu so se srečali predstavniki gospodarskih zbornic in svoje srečanje potrdili s podpisom medzborničnega sodelovanja, oba kmetijska ministra ter predstavniki gospodarstva, ki so zainteresirani za konkretno sodelovanje. Interes slovenskega gospodarstva za obe prireditvi je bil nenavadno majhen, v velikem nasprotju z našimi stališči in potrebami - tako se je bilo v Sombotelu pripravljenih pogovarjali 28 slovenskih podjetij, v Zalaegerszegu pa samo šest Slovenija je predlani z izvozom na Madžarsko zaslužila dobrih 62 milijonov dolarjev, ob tem pa je uvozila blaga za osemdeset milijo nov d< pa na v. Lani seje izvoz zmanjšal na 37 milijonov dolarjev, uvoz čeprav je Slovenija v strukturi izvoza izvažala izredno ka- kovostno blago, gospodarska statistika ni nič kaj ugodna — naše blago je bilo za Madžare predrago. Prednost sodelovanja z Madžarsko je v dejstvu, da oni potrebujejo tisto, česar imamo sami preveč, in obratno. Prednost je tudi v bližini in tradicionalno dobrih poslovnih stikih, ki utegnejo obema stranema prinesti določene koristi. Madžarska podjetja so za sodelovanje s Slovenijo čedalje bolj zainteresirana, kar dokazuje tudi njihovo veliko zanimanje za madžarsko-slovensko poslovno borzo, ki bo konec maja v Radencih. Prireditev, ki jo organizirata Območna zbornica za Pomurje in zbornica iz Gy6ra, bo v stilu sedanjih — najprej bosta obe strani predstavili možnost sodelovanja in državne predpise s področja gospodarstva, popoldne pa bodo konkretni pogovori med podjetji. Dejstvo je, da se bomo z Madžari morali začeti drugače pogovarjati. Omaloževanje partnerjev nam ne more bili v čast Tako kol mi, si tudi oni želijo v Evropo, kar pomeni poslovanje po evropskih tržnih kriterijih. Evropska bo morala biti kakovost, pa tudi cene, v evropskem stilu pa bodo morale potekati tudi predstavitve in poslovni pogovori gospodarstvo Kako do partnerstva v korist Stara legenda govori, da so v davnini trije bratje potovali po pokrajini ob Muri. Iskali so prostor za svoje domove, in ko so se s treh gričev na desni strani Mure razgledovali po ravnici in po gričih, so rekli: »Tukaj nam bo lepo biti.« In so ostali. Zgradili so si domove in zgodovina njihovih rodov se je začela. In danes? So ti kraji še lepi in je v njih še lepo biti? Odgovor je: so, le več moramo storiti, da bodo taki tudi ostali. Za ta namen moramo iskati partnerje soudeležence. Z razvojem podeželja in takoi-menovanin ruralnih (podežel skih) območij se ukvarja mnogo ustanov v svetu (na pr. Utt D) in pn nas v Sloveniji. Zdi se, da je politika in stroka v zadnjih dvajsetih letih podeželje ponovno odkrila zaradi prepričanja o prednostih življenja v naravnem okolju in zaradi kakovostnega razvoja v harmoniji človeka z na ravo, ki zagotavlja obnavljanje naravnih virov, ki so sicer omejeni in ekološko ogroženi. Seveda pa prednosti življenja v naravnem okolju same po sebi niso dovolj. Zeljeno kakovost življenja na teh območjih bomo dosegli, če bomo v prihodnje upoštevali: — podeželje postaja prostor za bivanje kmetov in nekmetov, zato se prebivalci podeželja ne morejo preživljati le s kmetijstvom, — med podeželjem in urbanimi središči ni več ostre ločnice, saj se podeželje in njegovi prebivalci povezujejo z urbanimi središči, od njih prevzemajo slog življenja in sistem vrednot, — podeželske skupnosti razvojno zaostajajo, v razvoj podeželskih skupnosti se bolj vključujejo lokalni viri in prebivalci sami, v zavesti ljudi na podeželju je oblikovano prepričanje, da sami kot individualisti, pa tudi združeni v različne neformalne skupine in društva ne bodo uspešni. Razvoj podeželja torej zahteva partnerstvo (sodelovanje) ljudi s podeželja, s formalnimi ustanovami na lokalni, regionalni in dr žavni ravni. Če ne bo tega partnerstva, ne bo usklajenega in produktivnega razvoja! Avtorji študije o podeželskih območjih držav — članic OECD-ja ugotavljajo, da lo partnerstvo v razvoju lahko poveča socialno in go spodarsko moč ruralnih obmo čij. Tudi Slovenija sodeluje v lem projektu in morebiti je zank mivo izvedeti, kako slovenski strokovnjaki v tej študiji opredeljujejo, kaj je »ruralno«? Takole pravijo: »Kot »ruralna« se opredeljuje skupnost okoli centralnega naselja, ki zadovoljuje okoliškim prebivalcem osnovne življenjske in proizvodne potrebe m katere gospodarske dejavnosti so vezane tudi na zemljišča in gozd Kot »ruralna« se opredeliuje-jo območja, katerih prebivalstvo ie relativno intenzivno vezano na kmetijstvo in gozdarstvo, čeprav ti dve dejavnosti nista nujno edi ni vir njihovega dohodka. Pac pa je ena od temeljnih značilnosti ruralnih območij, da neposredni slik z zemljišči in njihovo rabo prispeva k indentiteti, ki je v nobenem primeru ni mogoče enačiti z identiteto (istovetnostjo) urbanih območij. Celo v primerih, ko je življenje v določenih podeželskih območjih že doseglo raven življenja urbanih središč, to ne pomeni, da med njtmi ni razlik.« DRUGAČEN ODNOS DO PODEŽELJA Te značilnosti ruralnih območij so kvantitativne (količinske) seveda pa ta območja bogatijo tudi mnoge kvalitativne (kakovostne) značilnosti m prav te bi morali odkriti in spodbujati! la ko prve kol druge se kažejo v ekonomskih, socialnih m institucionalnih spremembah, ki nastajajo na podeželju. Ekonomske spremembe se kažejo v spremembi ruralne ekonomije Kmetijstvo izgublja pomen, pomen storitvenih dejavnosti pa se veča. Kmetijsko prebivalstvo se zaposluje v majhnih in sred-njevelikih podjetjih, ki svoje iz delke prodajajo na širših območjih, pogosto celo v izvozu. Z vidika socialnih sprememb so pomembna naslednja dejstva. Med letom 1960 in 1970 seje število prebivalcev na ruralnih območjih povečalo zaradi priseljevanja na podeželje in zaradi novih delovnih mest- Proces dea- grarizacije je bil ustavljen. Žara di mešanja različnih slojev ljudi in stilov življenja je prihajalo do socialnih in kulturnih sprememb in konfliktov. Kulturno in ekonomsko obzorje mnogih prebivalcev ruralnega območja ie seglo preko meja njihove lokalne skupnosti. Znotraj skupnosti so nastajali konflikti interesov, vrednot in življenjskih slogov. Ekonomske in socialne spremembe in pomembnost ruralnih območij za varstvo okolja in kulturno dediščino so spremenile odnos vlade in profitnih organizacij do ruralnih območij, vlada je bolela povečati odgovornost tistih, ki na lokalnih ravneh odločajo o razvoju, zato se je odločila za decentralizacijo. V okviru svojih pooblastil je spod bujala interes profitnih organizacij za vlaganja na teh območjih. Ta zamisel oziroma načrl je zasnovan na partnerstvu vseh udele žencev in predstavlja izziv vsem, da ustvarijo razmere na podlagi katerih bodo ruralne skupnosti ekonomsko močne, usklajene z okoljem in socialno odzivne. V partnerstvu oziroma v inšti-tucionalnem sodelovanju bi morali določiti ekonomske, sociološke, polilične in ekološke proble me posameznega ruralnega ob močja. Za njihovo reševanje pa bi morali sprejeti uresničljivo politiko in programe razvoja. Istočasno bi sprejeli institucionalne oblike, v katerih bomo politiko in programe izvajali, dopolnjeva li in nadzirali. Ko že govorimo o partnerstvu, je prav, da določimo, kaj partnerstvo sploh je. Definicija je naslednja: partnerstvo je usklajenost politike in izvedbe, ki temelji na skupnih ciljih in prioritetah, ki se uresničujejo v sodelovanju pri uresničevanju njem izdanih izvedbenih predpisov so nastali mnogi projekti, kot na primer: Projekt Goričko, Projekt Slovenske Gorice, Projekt Kontinuiteta oblikovanja prostora v Slovenskih Goricah, projekti, kijih pripravlja kmetijska svetovalna služba in še drugi projek Podeželje kot odprt in perspektiven ekonomski prostor posta ja privlačen za podjetnike. Ustanovilo se je mnogo novih družbenih in zasebnih podjetij in iz dneva v dan se vrstijo pobude za ustanavljanje mešanih podjetij. Res je, da vse v kruti podjetniški konkurenci ne bodo preživele, res pa je tudi, da nastaja novi tip podjetij in da življenje šola nove podjetnike, ki bodo na tej zemlji pognali korenine in ki bodo iz koristili podjetniške priložnosti. Dela je torej dovolj, saj je vse v gibanju Sklepajo se nova partnerstva in določajo se novi cilji! Vsi smo izzvani in nihče ne sme stati ob strani. Moramo se organizirali oziroma sprejeti moramo pravila o lem, kako bomo organizirali lokalno samoupravo kol sestavino centralizirane državne oblasti. Delovno gradivo za pripravo Zakona o lokalni samoupravi je pripravljeno. Predlagatelj tez za Zakon o lokalni samoupravi je pri delu upošteval Evropsko listino o lokalni samoupravi, ki jo je sprejel Svet Evrope v Strasbourgu 15. X. 1985 in osnutek sklepov Konference o evropski listini o lokalni samoupravi, ki je bi- skupaj sprejetih načrtov. Kot partnerji nastopajo: vlada oziroma področna ministrstva, podjetja vseh vrst, poklicna združenja, lokalne prostovoljne organizaci; je, različne interesne skupnosti državljanov in druge oblike organiziranja, ki v svoje delovanje vključujejo interes za kvaliteten in produktiven razvoj določenega ruralnega območja. Vsi, ki v >r očesu ustvarjalno sodelu-:i se potegujejo za partner- tem jejo, , „ - .. , . stvo, morajo pri izvajanju politike in programov upoštevati cilje, vlogo in odgovornost partnerjev, delovne odnose med njimi, postopke odločanja, kriterije za razporejanje sredstev in delitev aktivnosti med partnerji V Sloveniji se opisana partnerstva že oblikujejo v javnih prostovoljnih, državnih in podjetniških strukturah. Javne ustanove oskrbujejo prebivalce z dobrinami in storitvami neekonomske narave, kol so: šolstvo, socialno varstvo, zdravstvo, kultura, šport, cerkev. Naštete ustanove lahko bistveno povečajo kvaliteto življenja ljudi. Prostovoljne organizacije in društva združuje jo prebivalce po osebnih interesih, toda s svojim delovanjem zadovoljuje mnoge potrebe lokalne skupnosti. Ta trditev postane razumljiva, če vemo, da med prostovoljne organizacije in društva štejemo: športna društva, pevske zbore, cerkvena društva, dramske skupine, lokalne orkestre, gasilska društva, lovske družine, aktive kmečkih žena in podobno. PODEŽELJE PRIVLAČNO ZA PODJETNIKE Tudi inštitucije javnega, lo je vladnega sektorja se kot partnerji vključujejo v razvoj ruralnih območij. To partnerstvo se izraža v programu razvoja demografsko ogroženih območij Republike Slovenije. Republika Slovenija je ocenila, da mora zaradi zagotavljanja enakomernega razvoja in ohranjanja poselitve celotnega območja republike aktivirati iniciativo prebivalstva in dati denar, zato je 1990, leta sprejela Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Akcijo vodi ministrstvo za planiranje, ki se povezuje z drugimi ministrstvi in z lokalno samoupravo (občina mi). Na osnovi lega zakona in po la v Barceloni od arja 1992. V delovnem vanju novih Sloveniji Je I,, prejmjih S# lokalne satnonp«,.^* dvoje: « ma zmanjšanje? ■ skupnost, na eni vmesnega j-lena -« vlago m ' kar v bistvu P&0 jo oblasti na drup | Z vidika stvo, preJlM« 5 «irlnci»t«i ^|Wr»M n trajno, >rl ke morajo do«1'! /Loti*1,, l laki, da i' slopUnvdruzb^ y-raža v pos1®"^ hovih volivce !■ ( mezmh ji ' • 1,1,0 "k r 1^5 I In./tuiahkniPj ' I Pr,hc,°^a^šifti. )aS*r„,i>rr. do V prihodnje’ regije c”’"’"113 -• sk^nosh. 1 udi I uje P*** jo in Prekmurje. f I »Sladka« trgo^ »Nekdo nas mora prekleto goljufat«, je .,^»1'^, kratkega pisma ogorčeni bralec Janez Vobar, ki K kor iz Tovarne sladkorja v Ormožu na Madžar 0»^ murju: lam Mane kilogram sladkorja 42 forinto*« P jev. Tako je bilo v začetku aprila. Danes je cena na Madžarskem verjetno še vedno enaka, pri nas pa stane kilogram sladkorja že /8 20 tolarja. Med živili, ki se nenehno dražijo, je prav sladkor na prvem mestu In verjemite: prav s takimi skorajda »nepomembni-mi< vrečkami sladke vsebine in majhnim, toda neprestanim zviševanjem cen (pa če je to potrebno ah ne) se trgovine bogatijo. Katere trgovine'.' Ne vse enako — večina je deležna le 18-odslol-ne marže, ki jo poleg 5-odstolne rj prometnega davka dodajo na bavni ceni. Grosisti (v Pomurju Potrošnik in MIP Ptuji dodajo tovarniški ceni okrog 10 odsto Ikov grosistične marže, in če k temu dodamo če drobnoprodajno maržo (18 odstotkov) je njihova skupna marža torej nekje okrog 28- do 30-odslotna In še eno možnost zaslužka s prodajo siadkoria poznamo! vsem je znano, daje sladkor v rinfuzi, torej v večjih količinah in nepakiran, cenejši kot sladkor v že pakiranih kilogramskih vrečkah oziroma dvekilogramskih, kajti kilogramskih vreč s sladkorjem ni več pogosto na trgovskih policah! V Tovarni sladkorja Ormož so nam povedali, da je bila cena sladkorja v rinfuzi 30. aprila 51.80 tolarjev, za pakirani sladkor pa 55,40 tolarja. Lepa možnost zaslužka za preprodajalce je torej tudi, da kupijo večje količine sladkorja v rinfuzi, ga sami prepakirajo v dvekilogramske vrečke in nato prodajajo v trgovini po ceni, kakršna bi morala biti, če bi kupili v Ormožu že pakirani sladkor (ali sle v trgovinah opazili sladkor v navadnih vrečkah, brez deklaracij?!). Tudi ceno temu sladkorju dobavitelji dvigujejo podobno, kot če bi ga pravkar pripeljali iz Ormoža, na ga niso. Le na ta način si lahko razlagamo tako različne cene sladkorja: v samopostrežni trgovini Potrošnja Gornja Radgona ie bila 30. aprila nabavna cena za kilogram sladkorja v vrečki 57,30, drobnoprodajna pa 7 j tolarjev, za sladkor v rinfuzi so morali odšteti 52,30 po kilogram, prodajali pa so ga po 64.80 tolarjev. Istega dne so potrošnikove trgovine dobile nove drobnopro-dajne cene: kilogram siadkoria v vrečki stane 78,20, v večjih količi k Kihaid Veletrgovine^ aT len.kih' Hrvaško tn ' nepi - ^ji sladkorja jd uvažati 1 z vsem murju, vend« ko »zaštek^ol*? IZ hrva^• rti«; H ski ne cem na »"& ' tvodiu pr^? je s: snu h' P'' : * 9 da J. varne 10 ltiOsm "aČ's,e priznanje za embalažo praznuje že 35-letnico, le so p, sPrel Odnir nas zave* ■ da bo- J k h I' ludi izdelke j 1^. M iz N JrunhP^^d^amo. J S1'- Na tC°vor' so 10 že • P $ erriMajoa' burskega sej* si ""it P2PraV|jeni J < M Seveda “ ?asem Iek' b° naša 11 >S1 pr,2a- -S-Sost« ‘ k Škarij''' ,e tisl» s jern za embala- s 5 n* bomo tudi m si priza- žo. Kdor tega oskar a ne prejme, nima vize Takšna so mednarodna pravila. So med lemi 82 ocenjenimi izdelki že kakšni, ki bodo lahko na nadaljnjem tekmovanju? R V Rr-. — : prejme Oskarja, ga mora tiskati na embalažo. Celo to! Namreč ta Oskar ni le zaradi boljše prodaje izdelka, ampak tudi zato, da potrošnik lahko oceni, če je embalaža dobra. To je za zaščito potrošnika! Ekologija je vse pomembnejša; tudi v novem pravilniku ste jo postavili na prvo mesto, na drugem je zaščita potrošnika in njegova obveščenost in šele na tretjem □blikovno-tehnološka rešitev embalaže. Vemo, da si v Evropi že prizadevajo čim bolj zmanjšati količino embalaže, da ne bi prodajali izdelkov v nepotrebni dvojni ali trojni embalaži. Boste tudi vi v prihodnje temu posvečali večjo pozornost. To je stvar razvoja. To je želja. Cilj tega je, da zmanjšamo smeti, odpadke. Kaj bomo naredili, ta trenutek ne morem prognozirati, kajti vedno je bilo tako, da sta bili embalaža in ekologija skregani. Vedno sta bili dve poti. Mi pa predvidevamo optimalno usklajevanje teh dveh poti Ven dar: kaj jaz osebno mislim? Jaz osebno mislim, da ni dovolj, da samo mi v komisiji mislimo tako. Tako bo moral misliti tudi potrošnik, kupec. Ce kupec ne bo popuščal ob lepoti, ki ga bo vabila k nakupu, bodo proizvajalci le težko odstopali od te embalaže. To se pravi: to ni samo proces strokovnjakov, to je proces množic. Tudi cene lahko vplivajo na to, da če bodo na primer dodatno obdavčeni tisti, ki bodo uporabljali več nepotrebne embalaže samo zaradi boljše prodaje? Vem, toda to so samo prisilni ukrepi, nad katerimi pa ta žirija ni navdušena. Mi smo bolj navdušeni, če ljudje sami želijo ali pa se bojijo ... da, se bojijo, kaj bo jutri z njihovimi otroki. Kajti treba si je želeti dober dan za nas in dober dan za naše otroke. BERNARDA B. PEČEK Cas turističnega tipanja Tri kandidate že vidim, čeprav jih še nismo dokončno potrdili. Mi jih bomo nagovorili, prijaviti pa se morajo sami. So prejšnji dobitniki Oskarjev — takrat še jugoslovanskih — ta znak s pridom uporabljali pri trženju? Da, so! Sedanje novo določilo pa je nekaj posebnega: kdor I JI - tehnike pakiranja. Sejem je specializiran in usmerjen k določeni strokovni javnosti, ki se ukvarja z embaliranjem. Čeprav je na ta- * Po 59. členu Statuta Gospodarske zbornice Slovenije in letos sprejetem sklepu je glavni pokrovitelj natečaja oskarja in priznanja za embalažo Gospodarska zbornica Slovenije; v strokovno ocenjevalno komisijo so bili imenovani: univ. prof. dr. France Cegnar kot predsednik (Univerza Ljubljana), mag. Andrej Plastenjak kot sekretar (Univerza Ljubljana), univ. prof, dr Nada Cikovič (Živilska biotehnološka fakulteta Zagreb), prof. Jani Bavčar (Studio Marketing Ljubljana), dipl. inž. Anton Vodovnik (Kmetijski zavod Maribor), dipl. oec. Metka Potočnik (Sekcija za trgovino pri GZS), dipl. obl. Beba Koren (Mednarodna univerza umetnosti Benetke). 'l^it ni le ekološka nadloga! ' 11 dr-l »J?* '992 LJUn,ja’ °d 1. do etn^Uže mednarodni 1 transporta in kih sejmih število razstavljavcev in obiskovalcev manjše, pa so organizatorji z letošnjo prodajo razstavnih prostorov nadvse za dovolojni — dober mesec pred začetkom so razprodani vsi razstavni prostori, ki so namenjeni sejmu 1NPAK. Potožili so, da nekateri razstavljale! (predvsem domači in taki, za katere vedo, da bodo sodelovali) zavlačujejo z oddajo prijave, nato pa bi radi imeli najboljše razstavne prostore. Sejem bo odpr) predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Feri Horvat, osrednja prireditev v ponedeljek, I. junija, pa bo podelitev slovenskih Oskarjev za embalažo, ki bodo nekakšna vstopnica na tekmovanje za EU-ROSTAR. Torek bo dan železm- čarjev, ki bodo predstavili možnosti hitrega, varnega in cenejšega prevoza blaga po železniških tirih. Pomurci si bodo prizadevali, da bi do takrat že podpisali uradni vladni dokument med Slovenijo in Madžarsko o gradnji železniške proge prek Martinja do Monoštra. V sredo bodo o svojih problemih govorili trgovci, četrtek pa je namenjen embalaži in ekološkim nadlogam zaradi nje. Največ zanimanja je za petek, ko se bodo predstavljali različni razstavljavci v obliki delavnic. 4. in 5 junija bo tudi velik praznik naravovarstvenikov, osrednja prereditev z mednarodno udeležbo pa bo v Murski Soboti. Na vprašanje, če so se povezali — večina odpadkov nastane prav zaradi embalaže — smo dobili le medel odgovor, da sta to dve različni zadevi! bbp ihZLmir . f^lad ‘»>1*. 'hum : as « Mg- P'eb- b^,0Pu7 in ufen ter C 'ud' N ' ."'detel t^ v’ Ih " 'i'l 1 rmn, ''sta J "Ei,: K P* nd na»e de-bhp Kolikšne bodo podražitve? Suhoparne novice, da je vlada zavrnila predlog za soglasje k ceni ptt-storitev, ne pove dosti. Ob precej motenem in oteženem poštnem prometu med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami so se zadeve v marsičem obrnile na glavo. Zaradi vojne na Hrvaškem in v BiH so se namreč pretrgale ustaljene poti prevoza pošte prek Zagreba in Beograda Zato so morali poiskati nove poti za kopenski, zračni in potniški promet z republikami nekdanje Jugoslavije Zanimivo je, da slovenski poštni promet (pisma, paketi, Časopisi itd.) s Srbijo, Makedonijo, Črno goro, Bosno in Hercegovino, Vzhodno Evropo in Bližnjih vzhodom poteka enkrat tedensko iz Ljubljane do Pomurja in nato čez madžarsko mejo do Vojvodine in Beograda. Z najetim tovornjakom traja pol tja in nazaj okrog dva dni Ob takih težavah to pa seveda niso edine — je možno laže razumeti zahteve ptt-delavcev po podražitvah njihovih storitev. Ce bi namreč vlada pristala na 20-odstotno povečanje cen, bi v republiki dobili dodatnih 62 milijonov tolarjev, s čimer bi bilo tudi več denarja za nove telefonske priključke Povpraševanje po njih je namreč ogromno, zalo ne morejo ustreči vsem željam Da ne govorimo posebej o nujnosti gradnje mednarodnih inn magistralnih ptt-zvez. Koliko časa ho vlada še lahko zadrževala podražitev ptt-storitev. je za zdaj veliko vprašanje Zdi pa se, da z odlašanjem povišanja ptt-stori-lev ne bo mogla dolgo odlašati Če bodo te znašale celo 100 odstotkov, kot zatrjujejo nekateri, kar pomeni, da bi za pismo morali odšteti deset tolarjev, za naročniški telefonski impulz pa 1,50 tolarja, je v tem trenutku težko reči. Vsekakor pa se bo nekaj »zgodilo«. MILAN JERŠE Računalništvo v geodeziji Geodeti iz desetih občinskih geodetskih uprav severovzhodne Slovenije so se v Lendavi zbrali na strokovnem posvetovanju in na občnem zboru Geodetskega medobčinskega društva Maribor, ki ima člane iz vseh občin severovzhodne Slovenije. Predstavili so jim kompjuterizacijo geodetskih evidenc, zlasti pa prednosti tovrstne obdelave podatkov pred starimi načini. Geodetom se ponuja več možnosti, izbrali bodo seveda najboljšo, zato da bo lahko ugotavljanje in prezentiranje geodetske evidence hitro in kakovostno V nadaljevanju srečanja, udeležilo se ga je preko 100 geodetov in gostov iz republiških organov, ter političnih strank, so na občnem zboru govorili o minulem delu in o prihodnjih srečanjih JD Proti črni privatizaciji Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Pomurja je »napovedala vojno« tako imenovanim črnim privatizacijam. Sindikalisti imajo namreč že kar »lep seznani« primerov, da so mnogi direktorji in drugi vodstveni delavci v družbenih podjetjih hkrati tudi lastniki, solastniki ali celo delavci zasebnih podjetij, katerih predmet poslovanja je enak ali soroden tistemu »v pravi službi«. Vodstvo pomurskih sindikatov ugotavlja, da skoraj nikjer ne upoštevajo konkurenčne klavzule. Poleg tega so individualne pogodbe o zaposlitvi vodilnih delavcev marsikje nedostopne. Ce pa že vsebujejo konkurenčno klavzulo, je podpisniki največkrat sploh ne spoštujejo. Sindikati zalo predlagajo, naj delavski sveti in upravni odbori podjetij v najkrajšem možnem času odpravijo te pomanjkljivost. Hkrati pa naj bi se direktorji in drugi vodstveni delavci odločili, ali bodo delali v družbenih ali zasebnih podjetjih. M. JERSE Lansko leto je bilo za Slovenijo v turističnem pogledu najslabše daleč nazaj, letošnje pa bi naj bilo — vsaj tako napovedujejo turistični strokovnjaki — čas tipanja za prihodnje leto. To bo v Sloveniji namreč posvečeno turizma. Tipati bomo za pestrejšo ponudbo, za sredstvi za posodobitev in dograditev že obstoječih zmogljivosti in za učinkovito predstavitev in uveljavitev slovenskega turizma. Tipanje bo moralo biti intenzivno in uspešno, če ne bo, bomo turistično dejavnost in evropski turistični bum, ki ga napovedujejo za prihodnje leto, lahko gledali le od daleč. Kako diha in tipa pomurski turizem, ki ga kljub vsem prednostim, ki jih ima, in možnostim tudi za drugačen razvoj, še vedno lahko označimo samo za zdraviliškega? Svoje lovke ovija predvsem okoli tujih agencij in na različne načine išče neposredne stike s tujimi individualnimi gosti, ki jih je lani zaradi znanih razlogov izgubil. Plahe ptice prepričuje o varnosti in svojih prednostih in, kot vse kaže, počne to uspešno. Tujcev je čedalje več, dobro pa kaže tudi za vnaprej. Gostje prihajajo, med njimi pa je največ starih znancev, manj je novih obrazov. Za slednje bo, kot ugotavljajo turistični delavci, potrebno več energije, predvsem pa novosti. Dejstvo je, da pomurski turistični delavci danes ne ponujajo nič takega, kar ne bi poskušali prodati že pred petimi ali več leti. Razen morda novih hotelskih zmogljivosti ali kakšnega bazena. Identična ponudba treh zdravilišč severovzhodne Slovenije mineralna ali termalno-mineralna voda, fizioterapevtske storitve z ne preveliko domišljije in ambicij po novih, profitabilmh programih, čist zrak in neokrnjena narava ter »bogat« program animacije — je to, kar ponujamo, in kar ne napoveduje prevelikega navala tujcev. Ponudbo bo torej potrebno popestriti, kar pomeni, ponuditi gostom nekaj takšnega, česar drugi nimajo. To bo ob pomanjkanju sredstev nekoliko težje, z malo več domišljije in turistične zagnanosti pa dosegljivo. Samo poglejmo! Ko predstavljamo prednosti dežele ob Muri, se radi pohvalimo z »neokrnjeno« naravo, možnostmi ribolova, gobarjenja, lovnega turizma, spustov po reki, jahalnega športa, deskanja, lončarstva, z bogato zbirko zgodovinskih znamenitosti, vinorodnimi goricami .. ., naštevali bi lahko brez konca. Kako pa te svoje prednosti ponujamo? V prospektih ali drugih predstavitvenih gradivih čisto na koncu, po navadi v enem stavku, po velikih in bobnečih opisih razkošnih hotelskih zmogljivosti, ki evropskega turista, željnega narave in novih doživetij, že dolgo več ne zanimajo. Cas bi že bil. da svojo neokrnjeno naravo ponujamo na njej prijaznem papirju, ki ni samo cenejši, temveč tudi dopadljivejši in zaradi svojega ekološkega poslanstva prijaznejši. Tipali bomo torej tudi v tej smeri in v smeri kakovosti, ki jo pogrešamo na vseh področjih. Samo malo se je potrebno obrniti in posnemati. Na primer Avstrijce, ki so največji turistični zaslužkarji zunaj Evropske skupnosti, kjer ustvarijo s turizmom 8,2 odstotka družbenega proizvoda, kar je štirideset odstotkov nad evropskim povprečjem. Sloveniji prinaša turizem tri odstotke družbenega proizvoda, zelo malo, glede na to, s kakšnimi »turističnimi« možnostmi razpolagamo Tipati torej ni potrebno na slepo, prav tako ni potrebno na novo odkrivati tega, kar so drugi že odkrili in sprejeli. Samo ozreti se je potrebno . . RENATA FICKO »Sveto pismo« Radenske Pred kratkim so vodilni možje Radenske predstavili priročnik celostne podobe in stalnice likovnega predstavljanja Radenske. Na prvi strani gradiva za tiskovno konferenco so zapisali besede neznanega avtorja: »Poznamo tri vrste podjetij: tista, ki premikajo, tista, ki opazujejo s strani, in lista, ki se čudijo vsemu, kar se je pripetilo.« Prizadevanja za pridobitev nove celostne podobe Radenske so trajala že vse od leta 1985, ko so bila na natečaju sprejeta izhodišča Studia za marketing; vse od takrat so strokovnjaki, predvsem oblikovalec Jani Bavčar, ustvarjali celostno podobo družbe, ki slovi kot največji polnilec mineralne vode v Sloveniji, izdelovalec polnilne opreme in eden od začetnikov zdraviliške dejavnosti na osnovi termalne in mineralne vode. Milan Hojnik (služba za trženje) je poudaril, da bodo v prihodnje ostali nespremenjeni le osnovni elementi, to pa so ime firme, zaščitni znak, barve in logotip. Napis Radenska je polkrožen in svetlo zelene barve (HKS 57), pod njim so rdeča tri srca (HKS 13) z zelenimi konturami, prav tako predpisan pa je tip črk (Rockvvell, Rockwell leit) Zdaj jih čaka še veliko dela in seveda stroškov, saj bo potrebno zamenjati vse dosedanje največkrat neenotne oznake na pisarniškem materialu, hotelski opremi (posodi). Kljub temu bo imela vsaka enota Radenske možnost, da bo poleg predpisane oznake uporabljala tudi znak tn barvo svoje razpoznavnosti, Alojz Behek, ki je vse od začetka sodeloval pri projektu, je dejal, da je naslednja velika naloga Radenske, urediti blagovne znamke izdelkov. Herbert Sefer je moral odgovarjati na vprašanja novinarjev, ki so bila povezana v glavnem s poslovanjem in nadaljnjimi načrti. Zanikal je govorice, da bi Radensko prodajali ali ponujali tujemu partnerju, res pa je, je poudaril, da so dali podjetje oceniti (nekaj v tujini in nekaj doma) in da iščejo najprimernejšega tujega partnerja: »Toliko let delamo v tej hiši, da nam ne pride niti na misel, da bi se prepoceni prodali. Kdo in zakaj širi te informacije? (mamo le mešano podjetje R m S (TPO) ter pogodbo s Pepsi Colo.« V tujini so predstavljali tri projekte, kjer bi lahko sodelovali tudi tuji sovlagatelji; gre za širitev posteljnih zmogljivosti v Banovcih (s 44 na 200), širitev bazenskih površin v Radencih (termalni center) in ureditev hotelov v G. Radgoni in M. Soboti. Do jeseni bodo izbrali najprimernejše tuje vlagatelje, tako da bi bila dela mogoča že v letih 1993/94. Na trgu bosta (ponekod pa sta že) dva nova izdelka: pločevinka swinga z najbolj priljubljenim okusom banane in kiwija ter voda iz izvira, ki so jo poimenovali kar izvirska voda, najbolj pa je bodo veseli mamice, bolniki in vsi, ki si več ne upajo piti vode iz vodovodnih pip. BERNARDA B. PEČEK Stran 5 drobno gospodarstvo Državne jasli le za izbrane? i POMURSKE OBČINE SE BODO VSAKA NA SVOJ NAČIN . VKLUČILE V BREZARJEVO SVETOVALNO MREŽO ZA DROh^ GOSPODARSTVO Kdo je resnični zaščitnik obrtnikov in podjetnikov: ministrstvo za drobno gospodarstvo ali obrtna zbornica? Ali pa bo na koncu to tisti, ki si bo upal zapisati ostrejše besede v številnih polemikah v sredstvih javnega obveščanja? Ker je očitno, da se tudi ministru za drobqo gospodarstvo Viktorju Brezarju (kije hkrati direktor sklada za drobno gospodarstvo) močno maje stolček, je nesmiselno govoriti Je o njegovih grehih. Bolje bo, da pokukamo za kulise in poskušamo ugotoviti, zakaj je do tega spora sploh prišlo, zakaj se niso mogli enostavno dogovoriti, ko pa oboji delajo v korist zasebnih podjetnikov in obrtnikov? Tako pa smo morati poslušati obtožbe z ene strani, češ da hoče z novo svetovalno mrežo za drobno gospodarstvo l iberalna stranka (katere najbolj značilni predstavnik je Vitomir Gros) vzpostaviti po Sloveniji pravzaprav mrežo svojih predstavništev; Brezarjevi zagovorniki so nato obtožili obrtno zbornico, da je leglo rdečih obrtnikov in boljše-vikov. Izpolnjevali smo Je zapisano v Zakonu o drobnem gospodarstvu, se zagovarja Brezar pred obtožbami o samovoljnem obnašanju; njegov cilj je le, da pridobi za razvoj drobnega gospodarstva čim več proračunskih sredstev. Na osnovi zakona, ki ga je zbor občin sprejel avgusta, DPZ septembra in ZZD šele oktobra lani, naj hi v vseh slovenskih občinah odprli nova delovna mesta za svetovalce za drobno gospodarstvo, ki bi jim 70 odstotkov plače dajala republika, 30 pa občina. In zakaj ministru pri tem Obrtne zbornice r' ■ pod noge? Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice kote odgovoril gospodu Viktorju Brezarju, republiškem« drobno gospodarstvo, ki v slovenski vladi namesto ob n pa interese svoje stranke (kranjske liberalne’: ... ustvarjanje agencije je nepotrebno in Sloveniji že več kot dve desetletji učinkovito deluje ,na(ijkl‘* obrtnih zbornic. Če obstoječim strokovnjakom m, bi nja za potrebe pravnih oseb, se pravi zasebnih podi' 1,11 lo mogoče z minimalnimi sredstvi dodatno usposobiti. če je minister Brezar v začetku celo podprl, na kotleti 1“^ mu zavezal tudi zakon o razvoju drobnega gospodars v* da se informacijsko-svetovalni sistem na tem področju '.^n. sodelovanju z zbornicami. Kljub temu minister vzporedno svetovalno mrežo, za kar je v republiškem predvidenih 44 milijonov tolarjev (namesto da bi predlagala Obrtna zbornica Slovenije, namenili škim oziroma podjetniškim programom). . .(Delo, r - / Škarje in platno sta drugje, 21. marca 1992). Toda: ali je obrtna zbornica do sedaj enakovredno^ za obrtnike kot zasebne podjetnike ali ni drugih prew Ja? J Radgonske politične Za Toneta Kampuša bi lahko rekli, daje trdeči« obrtnik in predsednik obrtne zbornice Gornja Radgona, s katerim izvršni svet zaradi njegove SDP-jevske strankarske pripadnosti skorajda ne sodeluje Z občinsko vlado naj bi sodelovali prek svojega zastopnika (obrtnika in podjetnik) Slavka Lončariča, toda po mnenju radgonske obrtne zbornice le-la zastopa interese izvršnega sveta in ne interese obrtnikov. Zakaj to bo pokazal čas? Po KampuŠovem mnenju je vzpostavljanj svetovalne mreže na za drobno gospodarstvo po direktivi ministrstva prav v vseh občinah (pa če je to potrebno ali ne) politična igra, v kateri bo profilirala Liberalna stranka kranjskih obrtnikov. Gornjeradgonska obrtna zbornica je že do sedaj enakovredno skrbela tako za obrtnike kot tudi za podjetnike. Imajo 270 rednih in 1)0 popoldanskih obrtnikov, 5 se jih ukvarja z domačo obrtjo, pomagajo pa tudi 40 zasebnim obrtnikom (skupno jih je v občini 75), ki prihajajo k njim po razne informacije in pravne nasvete. »Naša strokovna delavka zelo uspešno svetuje obrtnikom in podjetnikom, če pa nimamo potrebnih informacij mi, jih ima prav gotovo republiška obrtna zbornica: sodelujemo tudi z zavodom za zaposlovanje. Kdorkoli bo že ta svetovalec za drobno gospodarstvo na občini, bo moral obvladati zelo široko področje. Če bo to pravnik, se bo ukvarjal predvsem s pravniškimi zadevami in ne tudi z gospodarstvom. Povsod po svetu se za razvoj drobnega gospodarstva skrbi na enem mestu,« je povedaj Kampuš. Gornjeradgonski izvršni svet je namreč na eni od zadnjih sej sprejel sklep, da bodo podpisali pogodbo z ministrstvom in razpisati natečaj za delovno mesto svetovalca, ki bo imel svojo pisarno poleg upravnega delavca, ki se ukvarja z drobnim gospodarstvom in izdajo dovoljenj. »Mi moramo gledati, da iz republike čim več potegnemo, pri tem pa nam bo lahko pomagal svetovalec,« smo slišali na lej seji. Naloge svetovalca bodo: dajanje informacij interesentom o možnostih. pogojih, vrstah in načinu opravljanja gospodarskih dejavnosti; testiranje in usmerjanje- posameznih prihodnjih podjetnikov; posredovanje informacij z republiške do občinske ravni ter obratno o zakonih. podzakonskih ukrepih in predpisih, pomembnih za drobno gospodarstvo. V občini, kjer so problem svetovalcev rešili brez zapletov med občino in obrtno zbornico in po določilih zakona, pa ima zbornica le malo stikov z zasebnimi podjetniki. Poskus, da bi lani novembra ustanovili nekakšen klub zasebnih podjetnikov, ni uspel. Sicer pa, meni predsednik Obrtne zbornice Murska Sobota Stefan Pavlinjek, za zasebne podjetnike skrbi gospodarska zbornica, ki je za to plačana in jim tudi organizira razne seminarje. Sekretar Ernest Huber, ki skrbi za sprotno informiranje 800 rednih in 250 popoldanskih obrtnikov, pa doda, da vseeno prihajajo podjetniki tudi k njim po razne nasvete o prometnem davku, možnostih uvoza in izvoza in drugem. Potrebujemo denar, ne svetovalcev Tudi Janko Halb, podpredsednik IS SO Murska Sobota, je potrdil, da se občina s temi zadevami ne bo ukvarjala: »Izvršni svet se je dogovoril z obrtno zbornico. da bodo oni skrbeli za to svetovanje, občina pa bo skrbela za pridobitev in delitev občinskih sredstev za razvoj drobnega gospodarstva. »Opažamo, da je med obr- tniki vrlik* ugodna posoji lJ1( pt* nudi, ce h'*' ( pri razvoju dr s,j»J darstva u6od „|C V'*.1« odlično macije. ki Ji’’ ” ^IF lahko damo n« ■ ŠTEFAN PAVLINJEK, predsednik Obrtne zbornice Murska Sobota: »Mi smo popolnoma nadstrankarska organizacija in nikoli nismo in ne bomo privolili v kakršno koli politčno propagando, Pred volitvami smo čutili nekoliko večji pritisk, zdaj pa tega več ni. Sodelovanje 2 občino je solidno, lahko rečem, da imamo tradicionalno dobre odnose.« ci,« je pow nje k. [zvržni svet zbornica Mat* torej enotnega posebnega s, r,is.’ ■ drobno i"' »ta* * naloge po -d« T opravijo v ta popi vije n a FENIKS ah Z« miko m urbani Lendava: Niso dobil* TONE KAMPUS, predsednik Obrtne zbornice Gornja Radgona: »Dnevno prihaja k nam po 10 obrtnikov in podjetnikov. ki želijo, da /im pojasnimo določene predpise, kje lahko dobijo ugodna posojila, olajšave in podobno. Kmalu bomo imeli tudi celoma računalniško opremo, s katero se bomo povezali z našo računalniško mrežo r Cetju. Kdorkoli bo ta svetovalec, ne ho imel tako širokih možnosti kot mi. zato bi morali te stvari reševali na obrtni zbornici.« nobenega pisma »Kradejo nam obrtnike« V ljutomerski občini je stanje povsem drugačno; ker je občina soustanovitlj podjetja za razvoj podjetništva 1NPO, si prizadeva, da bi vlogo svetovalca opravljalo to podjetje. Toda obrtniki so proti in na zadnjem skupščinskem zasedanju ta predlog ni bil sprejet, koren (izvršni svet) je pri dajanju izjav previden, izvedeli pa smo, da bo najverjetneje objavljen natečaj. Niko Šoštarič l obrtne zbornice nam je povedal, da je pogodba med republiškim ministrstvom in občino že podpisana, da pa so obrtniki odločno proti: »Naj bo vse v mejah normale, vsak naj skrbi za svoje člane. Delajo naj le v okviru svojih pooblastil, ne pa da prihaja do podvajanj.« V občini Ljutomer je registriranih 320 rednih in 100 popoldanskih obrtnikov v skupno 500 zaposlenimi. Zasebnih podjetij je 70, torej premalo za tako dobro organizirano podjetje, kot je IN PO, in ki je pravzaprav pobudnik tovrstnega svetovanja v občini. Skupaj z Leom Filipičem ga vodi Silvo Potočnik: »Zgodba je dolga vsaj eno leto. V ljutomerski občini smo se sami, na lastno pobudo in iz lastnih potreb, lotili koncepta mreže To našo idejo so sprejeli v izvršnem svetu. Zato se izogibam debate o republiški svetovalni mreži Mi smo našo mrežo že lam do decembra teoretično in metodološko določili « Ze lani so v Ljutomeru opozarjali na nesmisel vzpostavljanja velike svetovalne mreže od zgoraj navzdol, saj le ta na koncu ni obvladljiva m zahaja v bi rokraliziranje. Vsaka občina ima svoje potrebe in cilje. Ne potrebujejo »državnih jasli« (koriščenje proračunskeg a denarja), tem več omogočanje šolanja v tujini, vstop v informacijsko mrežo m podobno. V Ljutomeru se je torej zaostrilo že pred podpisom pogodbe med občino in - takrat še Brezarjevim ministrstvom 1N PC) je med drugim tudi »otrok« občine (soustanovitelja sta tudi Prlekija in Tehnostroj). zato bo za svetovalno delo prejel le 70 odstotkov republiških sredstev Majhno podjetje je že opremljeno z računalniki m drugo potrebno opremo, strankam pa je na voljo tudi nji hov telefon. Kdor je boljši, bo imel več dela in več strank Tudi za obrtno zbornico bo veljal zakon konkurence! O odnosih med zbornico in In-pom je Silvo Potočnik povedal: »Ko smo jim lani poleti predstavili koncept, smo jim tudi povedali, da nimamo nič proti, če se ta mreža organizira v okviru obrtne zbornice. Vendar so takrat izjavili, da so pripravljeni to delo opravljati le za obrtnike. Naše stranke so v glavnem močni ljutomerski obrtniki (imen nismo izvedeli, opp.). Mi jim obrtnikov ne jemljemo, saj oni sami pridejo k nam s točno določeno nalogo, zahtevo.« V lendavski vladi so bili nemalo presenečeni, ko smo jih spraševali o načrtovani svetovalni mreži. Helena Kramar je povedala, da v okviru izvršnega sveta niso ustanovili še ničesar podobnega, da pa bi bilo zelo dobro, če bi se takšno delovno mesto odprlo — pa kjerkoli bi že bilo — saj veliko ljudi prihaja v občinsko zgradbo po informacije. Predsednik izvršnega sveta Alojz Jerebic pa je povedal, da vlada v svojem razvojnem programu načrtuje ustanovitev podjetni-ško-tehnološkega centra, največji problem pa je, ker še ne vedo, kako bo ... »Ne glede na republiško vlado, bomo to uresničili; Matjašec je član izvršnega sveta in je s tem seznanjen,« je povedal Jerebic. Danica Kovač, sekretarka Obrtne zbornice Lendava, je seveda proti nameščanju kakršnihkoli svetovalcev, saj je njihova zbornica že do sedaj dajala vse potrebne informacije in nasvete s področja financ in zakonodaje ter organizirala seminarje. »V občini imamo 48 podjetnikov, 278 rednih in 85 popoldanskih obrtnikov. Če bi bil torej zaposlen ta posebni svetovalec, bi se moral še enkrat sestati z vsemi temi podjetniki, vendar jim verjetno ne bi mogel urejati poslovnih knjig, tako kot tega ne moremo početi niti mi. Ta svetovalec bo moral pridobiti vse potrebne informacije za pridobitev raznih ugodnih sredstev, se v Ljubljani postavljati proti vladi . . . končno pa bo največ svežih informacij lahko dobival prav i? obrtne zbor- nice. Bolj enostavno bi bilo, če bi te svetovalce usposobili v okviru obrtne zbornice.« Po mnenju Kovačeve uničujejo nekaj, kar že obstaja, namesto da bi to dopolnjevali .H 0^"^ in razvijal' Cl ne gre gospodar^« poslitev Pre!,,: I h * Stran 6 o tem in onem MJC zavlačuje! ' .danili 1VP*W'^e j 1 Kljub »bljubam in sprejetemu sklepu na za. jh cestah začelo I 'Mine, da se bo z deli na magistralni m «1» dloči)a za r^P” | 'H se Republiška uprava za ceste (RK ) " I ,lt«ia n dodelitev del. ui s0 j 5,0 se zbral' cesln’ s'r0,t®v?^ ,’,h in vzdrževanju l le o novi zakonodaji, o načrtovanih o ■ obnovah ), ne l st govoti le o nujnem vzdrzev inj , M-IO-I. ki । 'Mio konkretnem začetku del na mag's da je že prej I II M območju Pomurja v zelo kritičnem \ neprevozna. | ! ' ■ ■ cesta sedaj na nekaterih odsekih ’x‘ \\ narejeni šele I I Nk so uničeni tudi tisti kilometri asi alta,‘i- Spreme- I "rai k,i Toda ljubljanski strokovnjak! so ' , „ namesW | komuniciranja s »slovenskimi vzhi » ■ tag0 ne mudi I jJlVi* 7 'jS070^0 le 0 vzdrževanju, nič ve- s da b, odo- | k»W^nese”^ ko >e b,1° lreba pn?sV^r '.Bi-vore, da je treba I * -R J^^atna sredstva, vse pogosteje slistme ■ g I piPostoriti še veliko drugih zadev. rdzpjs I RMo takrat obljubljeno, da bo tffH » k-.1! J'1' del Pri gradnji magistralne m g dobili gak- | L J""11 čakamo, da bo to objavljeno in občutek. da so I W;’Ta regionalnih cestah Dobil P ’ in dokumenta- I Uit u-'udi napačne informacije glede proj ■ da imajo ze l C' Mislim,da teh projektov še ni, čeprav so ° isa. Poleg lk&av',eno- Očitno je tako, zato se ^čina tudt spre- I Kli ^‘ev f 05 milijonov tolarjev) je sk Pščm g ra 'P. da se mora začeti z deli takoj, torej* “ izva- ^P!sz^ r, hetia Murska »je povedal ogorčen direktor Cestnega f> 'K'N I . ‘^‘luttdt G.frH FBtu-i3 (lt til it iK* -k •J d' Sl »tlinv? Pločniki t S to’ kar nam 8re: Širšo magistralno cesto z »i...,1 ■ bodo , J ^ce tel kolesarskimi stezami. Prav vsi -o Tkanje aki uu ?aie|i 'etos m to čim prej. To ie obljubil ’ 'aiti v re’ JU,l1 Je Levičnik z Ruca, obljubili in zagotovili Ni, ' skupščini. u0g).| r ■ line sknritr^ v Uradnih m?*' se rnora izvajali; ni dovolj, če ie sklep kakšen izgovor si bo KUt izmislil ^odo >.i. L.nst|čne sezone ali dvig cen v gradbeništvu, ijtj Jhko« zgradili manj odsekov, kot je sprejela 'Udl VaSc del° ni opravljeno’ Nova lokalna samouprava Kot je slišati, bo zakon o lokalni samoupravi sprejet šele konec leta. Dejstvo je, da pripra-vljalcem slovenskega modela lokalne samouprave povzroča preglavice tudi neposrečena formulacija Širše lokalne skupnosti v republiški ustavi, ki ni obvezujoča. Po tem modelu bi bilo namreč najbolj smotrno, da bi bila Slovenija razdeljena na dvanajst regij ali pokrajin oz. širših lokal nih skupnosti. Praksa pa kaže, da so težnje v vsakdanjem življenju ravno nasprotne. Zato bi kazalo tolmačenje 143. člena republiške ustave, ki govori o teh vprašanjih, prilagoditi resničnim razmeram, saj nad ustavnimi spremembami nihče ni navdušen. Pri vsem lem pa si ne smemo zatiskati oči pred resnico, da bosta za izvedbo reforme lokalne samouprave potrebni najmanj dve leti. Spodbudno je, da ima Slovenija pri reformi lokalne samouprave določene prednosti, ker se lahko naslanja na izkušnje iz preteklosti, ko smo pri nas že imeli določeno obliko lokalne samouprave Na ta način se bo možno lažje prilagoditi temelj nim izhodiščem evropske listine o lokalni samoupravi, ki omogoča hitrejši vstop naše države v Evropsko skupnost. Kaže pa, da je največji problem, ker republiško ministrstvo za pravosodje še ni pripravilo modela državne uprave Na ta način namreč še ni jasno, katere državne funkcije bodo ostale v e fojfe BERNARDA H. PEČEK Peterle v Gornji Radgoni: »Drnovška ne bom osrečil s tem projektom« Graščaku ključ, mestu deželno razstavo! potovali v tujino ' nekatere države trt Gornjeradgončanl že dolgo niso doživeli tolikšne pozornosti in slovesnosti na sam predvečer prvega maja. Poleg že tradicionalnega kresa na hribu pred gradom in kulturnega programa, ki je bi! tokrat iz določenih v /rokov na grajskem dvorišču, so si lahko ogledali dve pomembni osebnosti: odhajajočega predsednika republiškega izvršnega sveta Lojzeta Peterleta in prihajajočega gornjerdgonskega graščaka Milana Hercoga, Slednjemu je predsednik občine Alojz Vogrinčič tudi izročil simbolni ključ gradu, tako da imajo odslej Gornjeradgončani prav zares svojega graščaka. 1 M 5° Potrebni vizumi Ljc 1 lNi^ bodn*?’-^1” država in večina nas je najbrž pričako-da bi nas Jem n? široko odprla vrata tudi za potovanja *■ 1,18 tudi prisil miijaR spraševali za vizume. Morda bo do ‘ ’ naenkrat pa so zadeve urejene dokaj razli- na ' 'e P^nnief0'?'1 kam v tujino, se je dobro pozanimali, ijjjh Predali n.J pil Sl Je potrebno priskrbeli tudi vizum ^:r?,RepubhL ' konzularnem oddelku Ministrstva za zu-ki^TuS^nvizn^toc61?'^ v Ljubljani, je med evropskimi kiia,|Jali 0,kjer /ak? za.Švico, Francijo, Albanijo m Grčijo, pa 'k vl''. JL?risPevekCe,° jugoslovanski potni list. Ko smo liJ^r*’ naj bi ib a nt Povscm jasno, kako je z država* “b^ssi^^nien v a uk'nile vizume za slovenske držav Im k dr*ave razpadle Sovjetske zveze, lahko po- n'1,U jhcie v U1? bst°m. turistični vizum pa lahko dobi eb’v’žum ° °čert0 državo. Za evropske države, ki 'M?1(>jini Jarska m'v scenskih potnih listih niso potrebni ^^''Ljubr s'Ahko ■ r"L,,!‘'- Italija idr.}. Naši delavci, ki so na za nei-etUreja-i0 delovna dovoljenja (podaljšanje ‘it^tin'0 og!asii; 'tere države, kot je na primer Francija, pa X?%f?ed LOGO dJnpredstavništvih v Zagrebu, Vi-k R'Stnrj ’Za Franr- ' ' J tolarjev, priložiti pa je potrebno •' tar' IJ0 Pa še tudi potrdilo o zaposlitvi ali ga- "v T Ja ne ka^e Podati na potovanje v tujino. 0 carinskih predpisih ' tUdl’ kako Je s carino v potniškem prome m j H] p S- ... 'iRn sebi^11'1 *e 8^de tega, koliko denarja ima lah-■ 1 h< ’J“ 1* ta\r.° namerava prestopiti mejo. Nazadn je je n,65^ ,lsoc mark v devizah ali toliko v m ('^'h db ■ Je mišljen srednji tečaj Banke Ai,,“e ,,^"rh . pjc '^as dovoljeno nesli čez mejo nekaj daSJe bil la Ine^k le 5 w0 SLT ' 'n ROjii'Pe osebe ev. Pa Je osnovno pravilo, da lahko do-vani0 in sprejemajo iz tujine ter od- “H^hi ^liCinj^^nu.k''.?''1 Prtljago- predmete za lastne po-V^li" R^čil■ ’ ki nk,/ anov ter predmete za njihovo gospo-'ilr^h 3’ letr^ Car’ne k ^menjene preprodaji. Ti predmeti so ivčzi^a fasa 'na in vrsta prtljage pa je odvisna Mov’n-iimena' dolžine potovanja in drugih bi1(|(i /'i n'l*1* preh?u m Po,eg 'ega J« PO’mR oproščen pla .■r. ’ujini briških a.eez ""^i0 /a hlag0 do skupne tolarske kot dv ,a,r.iev. Naši državljani, ki so na začas-dV Prven,sRipnP 'e,‘’ f13 lahko enkrat letno uvozijo hla-\ ali druJ?6**00^' 700 ameriških dolarjev. Če je bij N razliknr? Primeru) višja, mora potnik plačati ko lniki k; Qd 30 oziroma 700 dolarjev. Določeno tujine, prinašati s seboj le ^ir 'Sllj^bh aGn (f llko hlugo jim ocarini vzhodna ca-1 ^tli Sln^hškeilVrednost blaga ne presega 150.000 to* A^hi^ltf ‘ i” 15 raP,?*,opku. Enotna carinska stopnja do I* h K P°lcR carit"; P* n*"ra potnik S71! aR'°h " 'odvi , ,e- ki znašajo 9,5 odstotka, ter pro- Rrofjj.' p!i je J h' ne da hi bili oproščeni carinskih Me ah ' ,rebno dobro preračunati. Možno je 1 Zgubite. JOŽE GRAJ Tako graščak kot vsi drugi gostje, ki so bili povabljeni na razgovor o pripravah na deželno razstavo, so morali več kot pol ure čakati na g. Lojzeta Peterleta, ki se je najprej sestal s privrženci svoje stranke. Ko se je napovedani sestanek končno začel, je najprej spregovoril predsednik izvršnega sveta SO Gornja Radgona Anton Tropenauer, ki je predstavil občino, nato vse katastrofe, ki so jih zadele v minulih dveh letih, in nazadnje tudi uspešno odpravljanje posledic le-teh. 256 milijonov tolarjev, kar je skoraj polovica vseh zbranih sredstev, je primaknila republika. Vse nadaljnje besede so bile povezane z načrtovano deželno razstavo 1994. leta v avstrijski Radgoni, ko naj bi del razstave pripravili tudi v sosednji Gornji »Z Vestnikovim vlakom se bom peljal, pa če se svet podre .,.« Tam, kjer izvira Ljubljanica 1 Tako nekako, kol piše v nadnaslovu^ se mi je nedavno pridušal dolgoletni putnik Vernikovih vlakov in bil radoveden, kam nas bo letos vodila pot? Toda ne samo on, številni braki Vestnika nas zadnje dni sprašujejo po telefonu, po kateri železni ceMi jih bomo popeljali letos* Tokratno potovanje ho že devetnajsto in prvič v zgodovini se bomo peljali po novi državi Sloveniji. M()C\ IRJE iN KAMNIH SVET OBENEM šestega juniju ne buftut popeljati i' občino Vrhnika Tukaj je stikava, najkrajši in nafzhnnejši preboj iz Ljubljanske ku/hne. /z njočv/rnega s vera te pokrajina preb/e v Aon™ j/ Aicf tja če: notranje k ruške gozdnate piatune proti morju. Že v fa-vtA vi /tj r/ui cA faAdj n?; / poi in trgoval : jamarjem v severnih obal proti jušne m u niurjir po njej je prodira! rimvkf fegionar in osvajal naj v zhoiL ne j še pokrajine m k ra me ga imperija, m se je moral pozneje radi Slovan spoprijeli z morvirnim s vetom Ljubljanskega barju m a k a mm! srni klant i /n tam se odpre plan svet, po katerem tete Ljubljanica ki i' (Tiih izvirih prt vre izpod strmih kra-1£ nam bo podrl * ' stem pridobi*3^ čne predelave ^krnJ lahko sklepal’en^^ K njem primeru n f'A. z ni? Vendar tak^ takrat bomo N tisto, za kar s pred nami. K*8* »to'3-‘ Sicer pa, kaj J #si Ker se pogo^J3* kaj definicij, se meri, da bo ' " kinei posiljevati .. ' njem hmelja n : mej'- Zak^ ^norij brezrezervno-g je moderen pog holističen, ki ^Lai5‘ ■ socioloških. J eiol^ i loških, ekokt’ (1T t*1 nomskih m kaj mis. Vsak kmet-,Jr ti veka, PoVS'L, o® %1 dnevne pol’*1 ; tet*1 »rajonizacijo•. k go L pomursko km , k J nx' ''ko^^r^iS dosti prej km P jo . tirane servi!’*-oblasti to z«K ,. - “t .? % Oriu. ji Da sem 1^1,%/ nost sloveti: ke sistem rači<^* manjši «8'°" vn^.Z regionalnih i . d ran sistem t P'trt loto na d'’-' doseči, je NOFMAUZArtNE VREDNOSTI PAVIH OSEMENITEV GOVEJH PLEMENlC OD 72 B1 s aosev1-j m poleg dr/avn- d*^ S r« M ‘o avtonomno, i^: sno regtona • .p nimamo, reg »a“ * strimna.d^^ mi kot svinj 12 13 14 15 16 17 IB 19 20 POMURJE S} X Brez komen^W / L krepitev K dva g^^rmakPf^dJ & prikazuje nor p P* miranejvre-nih ^veji। V Dvajse ‘ > 11972—•"^Icr*4 ’ ‘ • nih * H S h g s pa je ostala, s tem da si lasti nekakšno ekskluzivno pravico do rajonizacije, se pravi do ukinjanja govedoreje v Pomurju. Preselimo se mlekarno! Ne gre za moraliziranje. Uvodoma sem poudaril, da je danes za nesmiselno prevažanje vode po Sloveniji, zato bi bilo smiselno opremo v Pomurskih mlekarnah demontirati in jo sestaviti tam, kjer ima govedoreja smisel. Demontirati je potrebno tudi infrastrukturo vaških zbiralnic mleka, stroke in sploh vsega, kar dviguje kakovost prekmurskega mleka daleč daleč nad slovensko raven. Absurd’’ Ztobno natolcevanje ali samo do konca izpeljana zgodba o velikem slovenskem F*np * g" P.S.: . čno vpraianj^^ftiP švicarskim cif' sirom, če b ukinjal go-" ’ ja« odstranili z ja Pri nas P' jo. Stran 8 kmetijska panorama burske mlekarne, Mlekopromet Odkupa mleka v Japonce zanimajo naši živilski izdelki 1 Sene omejujejo ^a' se že.nekaj časa srečujejo s problemi pre Izj^ '“gostovanj J SCJe se Posebno zaostri’ po izuubi nekda-čn del kamor so lovcnskc mlekarne pro- se covpa • 'fdelkov. Medtem ko »e obseg prodaje iipit; UJ'mleka, saj so dosetnše mlekarne v L- lanst«1 v . u.P'Ic ,udl 5 odstotkov več mleka lir’.C|P* pravim h! ^dobju. Odkup se tudi zrl.ij ne umirja, po j* mleka, saj ’ , vzr°k za to v razmeroma ugodni odkup- *i?Podanem ’pne cene povečujejo vsak mesec jl srečm«,, kupu ’n manjšt prodaji v vseh slovenskih kod^^ejo m K™0"! zal°B’ k’ so P™rk"d že preše-'S^?ada na nek^nOg/ 'Z nas,ale8a položaj., ne vidijo več iz- 5*5^ v , «**' n?ekarnah zalo že razmišljajo n omejevanju * Ltub)i«anL^Odkupn'h cen> najdlK P3 s”1 5 takšnimi Em. hai hi mlekarnah Po vesteh, ki prihajajo iz k ? "eku^h . ej'tev odkupa ze veljala, o lem a razmišlja luM,hmtiBI ' odk>.1^ka,?a? * Munki Soboti iti v ijutomernketn ^^“^Uivost^i^ zacnkra' ne omejujejo, saj s pte "tliu ' "”a}os nmd • abko predelajo vse odkupljeni- količine, !‘' r-. aJ0 8°tovih izdelkov V Pomurskih, mlekar-za 4 7 eHak'm 'anskim obdobjem odkup mleka v v »tdninn, x St0,ka‘ Prodaja pa je tako rekoč zastala, hku''kana Hrvaški ČaSU nekoliko j>-večiiJe možnosti za pro-•shi; tudi izvo r vcndar po nizkih cenah, nekaj mlečnega S izvoz LVendar ke i jasno, kdaj bodo dobili na-c us« zalooc c ajvcčji problem v tem trenutku je z ma- e,saj ob nr«, ze 'on Fudi akcijske prodaje ' težav« domačih zalogah mlečne izdelke ce mlekarjev Je dodatno zaostruje ni mogoče na- । - cm trgu, pa tudi rie z izvozom, kjer । se s konkurenčnimi svetovni«•! .i mi V n erzeju L KOVAČ Zadnji dan pred prazniki sta se mudila na informativnem obisku v Murski Soboti predstavnika japonskega gospodarstva Shi-raishi Katsuhisa in lastnik firme SAKURA SLOVENJA Co l.TD Miran Skender, spremljal pa ju je poslanec slovenskega parlamenta in član Slovenske ljudske stranke Jože Hobič. Pred prihodom v M. Soboto se je gospod Shiraishi v Ljubljani sestal že z ministrom za trgovino gospodom Jerajem, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki SLS, ki so sodelovali pri organiziranju obiska. Japonski predstavnik srednje veli ke (za slovenske razmere več kot velike} firme je prišel na obisk, da se prepriča, ali ie v Sloveniji po lanski vojni dejansko mirno, hkrati pa je preverjal ponudbo naših trajnih živilskih izdelkov, ki bi lahko bili zanimivi za japonsko tržišče, Shiraishi Katsuhisa je vodja mešane japonsko-madžarske firme v Budimpešti, kar je za sodelovanje s Slovenijo zelo ugodno. Japonci stvar jem Ijejo resno, saj mladi poslovnež poleg angleškega in nemškega je zika govori tudi madžarski in sr bohrvatski jezik, razume pa tudi slovenskega. Za pomoč in svetovanje pa si je izbral slovenskega podjetnika na Japonskem Mirana Skenderja, ki že sodeluje s 40 japonskimi podjetji. V Murski Soboti so goste sprejeli v Pomur skih mlekarnah, kjer so jim pri pravili poskušnjo mlečnih izdeL kov. Japonski »izvidnik« raziskovalec tržišč je podrobno zapi sal sestavo vsakega izdelka in vsakega tudi poskusil. Okus in kakovost našega mleka sta taka kot danskega. Na razgovorih so svoj proizvodni program predstavili tudi predstavniki Pomur kine Mesne industrije, ki je registrirana za izvoz na tržišča zahodne Evrope, ZDA in Kanade. Vsekakor velja omeniti, da Pomurske mlekarne že izvažajo med drugim tudi na Japonsko. Japoncem prodajajo mleko v prahu s številnimi dodatki po japonskem receptu oziroma želji. Tačas pa, ko predelujejo presežke mleka mlekarn iz Celja, Ptuja, Maribora in Ljutomera, dnevno predelajo do 200 tisoč litrov mleka. Izdelke iz mleka drugih mlekarn izvozijo pod imenom mlekarne, ki je mleko dala v predelavo. S prvim obiskom je bil Shiraishi Katsuhisa zadovoljen. O svojih spoznanjih bo poročal predsedniku firme. Če pride do sodelovanja v večjem obsegu, bo japonska firma poleg predstavništva v Budimpešti odprla še predstavništvo v Ljubljani. Boris Hegeduš STROKOVNJAKI SVETUJEJO \ Pomen časa košnje za kakovost krme (Nadaljevanje iz prejšnje številke) UGOTAVLJANJE STOPNJE UVELOSTI PRI SILIRNEM MATERIALU suha snov v % 15 sveže košena trava 20—25 pri stiskanju krme so roke vlažne, od krme kaplja 30 pri zvijanju krme so roke še precej vlažne 35 pri zvijanju je v rokah samo še občutek vlažnosti 40 in več tudi pri močnem zvijanju ostanejo roke suhe Ugotavljanje uvelosti za rezano krmo (Cabon, ITCF, 1984) približna suha snov % 15 kaplja od krme na prikolici 20 kaplja pri stiskanju krme z roko stisnjena krma ostane skupaj, ko stegnemo dlan 25 kaplja pri zvijanju krme 30 pri zvijanju se navlažijo prsti 35 pri zvijanju je občutek vlažnosti pri prstih stisnjena krma se kmalu razpusti, ko stegnemo dlan 40 prsti ostanejo pri zvijanju krme suhi izgube hranilnih snovi v silosu pri silažah z različno vsebnostjo suhe snovi Naslednja skica naj ponazori izgubo hranilnih snovi v silosu pri različnih silažah: l' ***> Je* s kmetje v ^stjo J°-Zadru*no * po zado’ IN;^ da em kme- w Ul ,c’*1 1?' jim h^^rufc'e k h ?odn '*b m« V* 'K?1 S > p" sPloš£ b°do 8|avn, C^t^-'J?.'”1”' S 1^’ l ' ZaVžel " arsl(l S kedi'ev lPa Se Po pTZ,,e *k Pa ”aJ bi " ^ovač S čmrlji vzljubil čebelarstvo mokra silaža IS—25 % sušine ovela silaža 25—35% sušin« senaža 35—15% sušine (v zatesnjenih silosih) 20 ■ 3s 30 35 30 45 Obiskali 52-)einega čebelarja Franca Hanja iz Spodnje Ščavni ce je pravo doživetje Trideset let je delal v Elradu, medlem ko je sedaj na seznamu odvečnih delavcev na čakanju Že kol JO-lc-tni otrok je opazoval soseda Šla jerja v rojstni Plitvici, kako je ravnal s čebelami Ker ni imel pravih čebel, je na travniku pobiral čmrlje in jim dal nekako za- vetišče. Ker je sosed v njem videl pravega čebelarja, mu je podaril slamnati koš z rojem čebel, česar je bil nepopisno vesel. Ko pa se je poročil v Spodnjo Ščavnico, si je zgradil čebelnjak in od takrat pa vse do danes se ukvarja s čebelarstvom. Sam pravi, da s čebelarjenjem ni obogatel, so pa bile letine, ko somu tudi pridne delavke nekaj prigospodarile. Turnišče Cene pujskov Prejšnji četrtek, 30. aprila, je bilo na sejmišču v Turnišču iz redno živahno. Rejci so tokrat ponujali kar 60 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Za par pujskov je bilo potrebno odšteti od 8 do 10 tisoč tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 45 živali Potožil pa je, da so se včasih bali slabih letin, zmrzali in hudih zim, ki so uničile veliko čebel, medtem ko jih danes morijo s škropljenjem. L. Kramberger »Vsa naša zlata vina« Protest zasebnih vinarjev Slovenski zasebni vinarji najostreje protestiramo zoper enostransko in javnost zavajajočo informacijo pod gornjim naslovom (Delo 18. aprila 1992). Pisec članka Branko Vodušek nas zasebne vinarje - v svojem prispevku z oznako »slovenski vinarji« meče v isti koš z vinarji propadajočega družbenega sektorja, člani Pošlo vne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije. Čeprav B. V. lem »slovenskim vinarjem« upravičeno očita marsikakšno manipuliranje z zaščitno znamko slovenskih vin, z vini in njih ponarejanjem, razmetavanje denarja,« »zasluženega« z oderuško prodajo ničvredne »znamke«, ipd., pa to začuda (!) opravlja z orokavičenim peresom. Sc več: Kljub svojemu dolgoletne niu kmetijskemu novinarslvu piše o slovenskih vinarjih v lem prispevku tako, kot da ne bi vedel, da smo se slovenski zasebni vinogradniki in vinarji že od leta 1972 združevali v svojih vinogradniških društvih in kasneje v zvezi in da kot zasebniki sploh m smo mogli biti člani Poslovne skupnosti za vinogradništvo m vinarstvo Slovenije niti kol garjeve ovce dobili »zaščilne znamke slovenskih vin«! Značko, »ki je potrošnikom za gotavljala, da pijejo slovensko vino, v katerem ni primešanega banatskega rizlinga, mostarske žilavke ali česa podobnega ...«, kakršno bi, kaže, nostalgično rad oživel s tistimi »sloven skimi vinarji«, ki so iz južnih vin de-setleija pridelovali »slovensko vino« na škodo slovenskega vinogradništva! B V. kaže, da lorej niti ne ve, da slovenski zasebni vinarji že dvajset let si gj* * *vo. : ?^Sj: ?n Lizine- "'ki^tes. Srneju njegova drža v času konfi-nacije od 1941 do 1945. Miško Kranjec bi, kakor smo že rekli, na svoj razigran način, s kakršnim piše o Kleklu, rekel, da vsega v Kleklovem avtobiogra-skem pričevanju o preganjanju ni potrebno verjeti. Toda lega ne bi smeli vzeti zares, tako govori Prekmurec o Prekmurcu, na katerega gleda z zavidanjem c^ntezo je 7" Sušnik h Profilih ,r kP»Ml s ....... . •- . Nri „ ek Ir , . 1 'ek / W h k C n H Ni- S" -7 ki Jl; Dr. FRAN SUŠNIK O KLEKLU Univerzitetni profesor Sušnik ga je obiskal, ko je bil star tam okrog petdeset let, »petdesetletnik je Klek!«, pravi. V Črenšov cih, kjer je v tein času že kakšnih dvajset Jel. Za kaplana je prišel 1903. O srečanju z njim piše v prvem poglavju z naslovom Klckl »Nekaj minut vstran,« od ceste med Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto, piše, obiskovalce, »je mala, čedna kmečka koča; polno cvetja je na vrtu; to je rezidenca prekmurskega voditelja in njegovega kuharja Toneta. Sicer sla samo najemnika.« Meni, da kmetje na drugi strani Mure ne bi bili zadovoljni s Klek lovi mi Novi na mi in Mairiji-nim listom, češ da sla dolgočasna Jista. »Ne razumemo več brezčasno pesem duš, ki preživljajo mesece, kar prebavimo mi v eni minuli « Prekmurci smo bili takrat postmoderni Bili smo to, kar danes nismo in kar tudi takrat ne bi mogli bili, če ne bi bilo Kiekla z njegovim fingiranjem aristokrat ske drže med zavrženim ljud-šivom Danes bili postmoderen — lo je odlično Takrat je bilo v Suš-nikovih očeh lo zgolj eksotično. »Mi smo moderni. Kolikor bolj smo moderni, toliko manj smo krščanski in toliko manj slovanski.« Klekl za Sušnika ni bil moderen, ker svoje organizacije ni vodil sistematično, »z registri in po abecednem redu in z odbori in z občnimi zbori in v vojaških cdinicah s šaržami: kakor so to naše gospodarske, strokovne, kulturne, politične, verske in še mnoge organizacije. Dolžimo Kiekla, da ne razume modernega časa« Razlika med modernim in postmodernim je razlika med ne plodno organiziranostjo in dopuščanjem, da stvari tečejo po intuiciji Klekl je lo dopuščal, bil je dovolj dominirajoča osebnost. Za resnični postmodernizem pa je kajpada manjkala civilna družba. Toda takrat se na (o še ni gledalo tako kot danes. Jasno torej, da za Sušnika Klekl ni bil postmoderen voditelj, Prekmurci pa ne postmoderna etnija. Ko pravi, »mi smo moderni«, misli toliko kol »mi smo napredni, Prekmurci so starosvetni« — Če povemo to s prizanesljivim izrazom. Namesto »zaostali«. Tudi v naslednjem opisu Prek murcev vidi to razliko med enimi in drugimi: »Kakor pesem je to ljudstvo in nič ni v njem kakor pesem čustev. Morda poreče kak prekmurski sodnik; hinavci so, pijanci, lažniki, krivoprisežniki Morda so, tako kakor so genialni pesniki v vsakdanjem življenju prav navadno jako nesimpatični značaji p. Sušnik je pisal po resnici. »Ja ko nesimpatični značaji«, toda z »iako« dobrimi nastavki za post- Koncert v črenšovski cerkvi je bil dober. kulturni koledar 0 kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V galeriji je na ogled pregledna razstava slik slikarja Nikolaja Beera. Odprta bo do 24. maja. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju v gradu je na ogled razstava antičnega stekla iz Zadra. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin so razstavljene skulpture kiparja Ivana Dvoršaka in — slike slikarja Mirka Ribiča iz Maribora. LJUTOMER; V galeriji Anteja Trstenjaka razstavlja akademski slikar Zlatko Gnezda. Razstava bo odprta do 20. maja. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Vsi oddelki Pokrajinske in študijske knjižnice so odprti vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. GORNJA RADGONA; Matična knjižnica je odprta vsak dan razen torka od 8. do 18. ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in petek od 10. do 18. ure, Čitalnica pa v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 18. ure, v torek in četrtek od 7. do 15. moderno etnijo. Vendar pa so ti nastavki, seve, šli rakom žvižgat V veliki meri tudi zaradi Kleklo-vega klerikalnega vplivanja. To je bilo, žal, slabo. Sicer pa je imelo le redkokatero ljudstvo tolikšno srečo, da je imelo aristokratskega »voditelja« in liberalca v eni osebi. Samo izredno redka pa so bila že takrat tudi civiL nodružbena LITERARNO ZGODOVINSKA DEJSTVA O KLEKLU Črenšovski župnik je svojega farnega predhodnika Jožefa Kiekla starejšega označil kot »častnega kanonika, publicista, ured nika, poslanca, narodnega budi telja«. »Dr. Vilko Novak pravi, da je po !vanocyju »bil osrednja osebnost med prekmurskimi duhovniki«. Narodi) seje 13. oktobra 1874 na Krajni, umrl je 30. maja 1948 v Soboti. Kar dobra leta za toliko preoblačenj in bežanj, toliko ognjevitosti in toliko učiteljske strasti. Komaj bi torej lahko pri kimali Sušnikovemu zapisu. Češ da je bil videti bolehen Tudi na fotografiji s staršema ni videti lak. Najprej je bil lvanocyjev sodelavec. Decembra 1904 pa je začel izdajati Marijin list in se pod svoje pesmi podpisoval s Srčen. Tednik Novine je začel izdajati 1913. Urednik Kalendarja je postal 1920. ko je bil že deset let upokojenec, kajti po župmkova-nju pri sv. Sebeščanu je že 1910. prišel v pokoj v Crenšovce. ŠTEFAN SMEJ ure, v soboto od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih od 8. do 15. ure. Vsak ponedeljek ob 16. uri so pravljične ure za otroke. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo: Svetlana Makarovič: KORENČKOV PALČEK, založba Mladika; Enid Blyton: SKRIVNOST PODZEMNEGA HODNIKA, Mladinska knjiga; Janez J. Švajncer; VOJNA IN VOJAŠKA ZGODOVINA SLOVENCEV, Prešernova družba Ljubljana. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA; V petek, 8. majaj ob 20. uri bo v predprostoru grajske dvorane otvoritev razstave del Geze Gibičarja. MURSKA SOBOTA V soboto. 9. maja, bo v grajski dvorani občinska revija odraslih pevskih zborov in oktetov. MURSKA SOBOTA V če trtek, 7. maja, ob 20.00 bo v dvorani kina Park tradicionalni pomladni koncert mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote. OBVESTILO Pokrajinski muzej v Soboti je odprt vsak dan razen nedelje od 8. do 15. ure V četrtek je odprt od 15. do 18. x—Forum kulturnega foruma—> Odpadki in kultura Saj ne bi ponavljali, pa je potrebno in smiselno. Kultura pomeni gojenje. Včasih so rekli, »povej mi. s kom se družiš, in povem ti, kdo si« Po prijateljstvih, ki jih gojiš, sodim o ivoji osebi, o tvojem kulturnem domelu. Merilo je vsekakor nekoliko prenapeto, saj se je navadno izrekalo za diskvalifikacijo retorično nagovorjene osebe in njenega kroga prijateljstva. Izhajalo seje iz neke vnaprejšnje vednosti; da prijateljski krog dotičnega pač m posebno zgleden. Oblika rečenice pa ima v sebi strukturo, kije tako rekoč ekološka. Tudi tega ni da bi ponavljali, pa kaj ko je prav tako smiselno; oikos pomeni tudi okolje ( e bi rečenico prevedli v današnji nekoliko pomodnt jezik, bi se glasila: »Po tvojem okolju sodim o tebi«. Povej mi, kako ravnaš z odpadki, in povem ti, kdo si! Si kulturen ali nisi? Kolikokrat se je imelo za kulturnega nekoga, ki je pometal smeti pod prag! Ker to in ono pač ni bilo »kulturno« razkazovati, ker je bilo »kulturno«, če si se obnašal tako, kakor je velevalo neko v resnici do kraja nekulturno pravilo obnašanja. Z odgovorom na vprašanji, kako ravnaš s svojimi odpadki in koliko jih pridelaš, se še enkrat razkriva pogosta sprevržena uporaba izraza kultura. Šele v odnosu do odpadkov se razkrije stržen kulture. k ŠTEFAN SMEJ/' Mag. Ivan Rihtarič Prispevek k nastanku trga Gornja Radgona Že prejšnji dan, 21. septembra 1907, so okrasih novi trg z zastavami, emblemi, rožami, z vrhov bližnjega Hercegovščaka so od mevale salve iz možnarjev, m ko se je stemnilo, je radgonska godba skupaj s krajevnimi gasilct obiskala Gornji in Spodnji Gries ter Ciasbach (današnji Podgrad}. Popoldne 22. septembra 1907 pa se je v omenjeni gostilni začela slovesnost. Župan trga, Kurbus, je v imenu občinskega odbora pozdravil vse navzoče ter pose bej še okrajnega glavarja iz Radgone, grofa Sturghka, okrajnega glavarja iz Ljutomera (Rainer), državnozborskega poslanca (Malika) Reiterja- kot deželnozbor-skega poslanca, Kodolitscha (župan mesta Radgona! ter župane Ljutomera (von Thurn), Lenarta (Sedminek), dr. Kamnikerja, radgonsko pevsko društvo ter zastopnike »mnogih občin«. MahK je zaželel novemu trgu vsesplošen razvoj, dr. Damniker pa poudaril željo in nalogo trga, da »v nacionalnem in gospodarskem smislu sodeluje v dobro obeh občin.«'* »Štajerc« je dokaj mimo pisal o želji po dvigu naselja v trg pa tudi dosego tega cilja je označil kot »velevažno za trg«14 ter za ves okraj. »Slovenski gospodar« je šele v začetku oktobra resneje posegel v dogajanje ter označil akcije Nemcev ob imenovanju naselja za trg kot »s trgom zopet zadaviti slovensko večino v okrajnem zastopu« ter ošvrknil vlado, ki »še vedno pusti tega, nam sovražnega človeka hoditi po slovenski zemlji«. Nemško nacionalistično delovanje, ki je doseglo svoj višek z imenovanjem Gornje Radgone za trg, je bila kaj slaba skupna zmaga, saj so ob velikem angažiranju in praznovanju lega svojega uspeha doživeli težak poraz na okrajnih volitvah 21. in 22. avgusta 1907. »Naprednjaki« so zmagah v veleposestniški volilni kurij s 14 člani (Franc Wratschko, Adoil Zorzini, Otto Zorzini, Johan Kurbus, Klatar Bouvier, Alojz Koller, Franc Winkler, Anion Fekonja, v. Steinbrenner in A. Kreft ter 4 »virilist«), a »klerikalni prvaki« v kmečki kuriji s 16 (J. Veberič, M, Križan, M, Kaučič, A. Trstenjak, J. Nemec, A. Divjak, F. Vuk, A. Trstenjak, J Plekovec, J. Kolar. F. Kegl, J. Kunze, J. Zemljič, J. Jelcl, J. Škerlec in A. Repič). Dvornega svetnika (»Hofrat«) Ploja so Nemci označili kot glavnega režiserja slovenske zmage in mu naprtili zakulisno delovanje ter prikrivanje novice m cesarskega proglasa o dvigu kraja v trg.'“ Naprednjaki so zmagali v 10, klerikalci pa v 14 občinah. Minister Bienerth je od dotedanjega načelnika okrajnega zastopa, Franca Wratschka, zahteval, da se razpišejo volitve še po starem sistemu brez upoštevanja Gornje Radgone kot novega trga, in priporočil spravo med obema političnima silama, »kar bi bilo v blagor celemu okraju«. Prvi postavljeni želji je Wratschko takoj ustregel, saj je že pred teti izjavil, da ne želi več ostati načelnik okrajnega zastopa. Odklonit pa je sodelovanje, oziroma kompromis s klerikalci, češ »z lanžnivci in obrekovalci se nikdar noče družili.«'T Wratschkovo 17-letno vodenje gornjeradgosnkega okrajnega zastopa so v »Štajercu« prikazovali v najidealnejši luči, Wratschka pa kot politika, dobrega gospodarstvenika, češ «možak je osivel v službi za ljudstvo«. Njegovo delovanje je bilo res dolgotrajno; 27 let je bil občisnki predstojnik v Orehovici h pri Gornji Radgoni, 17 tet okrajni načelnik, 14 tet načelnik Cerk ve n o konkurenčnega odbora, 15 let poveljnik »prostovoljne požarne hrambe v Orehovcih«, 6 tet načelnik »Reifteiscngruppe« v Gornji Radgoni ter načelnik bikorejske zadruge in drugi načelnik komisije za ogledovanje živine v več občinah in okrajih." Slovensko volilno zmago v okraju so Nemci označili tudi kot klerikalno gonjo, ki bo divjala v bodoče, kar kaže na dobro politično ocenitev položaja, namreč na spoznanje, da se jim je izmaknila dolgoletna prevlada in da ni realnih možnosti, da se jim oblast spet povrne. Novi okrajni načelnik je postal Anton Trstenjak, ki je uradoval v skromni, majhni sobici pri Škrlecu. Naprednjaki so na različne načine ovirali delo okrajnemu načelniku in se tudi s posebnimi vabili sklicane seje okrajnega zastopa 15. januarja 1908 niso udeležili polnoštevilno ter po otvoritvi seje v nemškem in slovenskem jeziku, demonstrativno zapustil sestanek. Prvaško-klerikal-nim zastopnikom so očitali neprimerno socialno stanje, saj razen župnika Kunzeja ni bilo med njimi »nobenega boljšega kmeta«, kot je to bilo v času njihovega (nemškega) vodenja okraja. Drugi očitek je bi zaradi politične polarizacije zastopnikov, saj so za ves čas svojega sedemnajstletnega mandala Nemci trdili, da »ni bilo nobenih strank, celi za-stop je bil eno telo in je obstajal iz boljših kmetov iz celega okraja ter le petih Nemcev in 25 »napredno mislečih Slovencev«." Nacionalni boji v trgu in celotnem okraju so v naslednjih letih kazali znamenja zaostrovanja, občasnih uspehov in porazov, v trgu pa porast nemške usmerjenosti (174 Nemcev: 118 Slovencev in 24 »tujcev«) in vpliv na ostali del trške občine (Herce-govščak; 334 Nemcev: 128 Slovencev in kar 57 »tujcev«), ki je bila izrazito viničarska in tako predvsem gospodarsko odvisna od radgonskih lastnikov vinogradov. Skupno število Nemcev v trški občini (508) in Slovencev (246} ob kar 82 »tujcih« ni seveda bilo realno stanje,10 kar se je pokazalo v naslednjih letih in ob zlomu monarhije. OPOMBE Marbur^er Ztilung. 41 116 (26. seplemher IW) -• Slajtrc 41 J7 (15, september 1907). -" Slovenski gospodar. Sl 47 (.1 oktober 1907). omenjen je gnvnrnik Rainer, okrajnr glavar iz Ljutomera - SiaKrc, (| 35 (j september 1907). Šlajerc. Sl 48 (I no icmbra 1907) Slajerc, 4l 24(14 mnij 1908) 0 " Šlajcrc. št. 4(26 januar 1908). - Kan RihtarrC Popis prebivalstva Gornje ok0,’ct lcu 1*10 Inpkopis). Stran 11 ne zgodi se vsak dan Slovenska blaginja Cene Čebula je vstopi! v pisarno, bil je videti nenavadno zadovoljen. »Zdaj smo pa rarn!« je rekel. »Kje smo?« je vprašal Žožo. »K Evropi.« »Kaj te je pripeljalo do taksnega prepričanja ?« »Evropa pomeni blaginjo, blaginja je zavladala tudi pri nas « »Kakšna hudičeva blaginja?« je vprašata tajnica Mica. Saj je minilo šele enajst dni od plače, pa nimam več niti za kruh « »Bom razložil « je rekel Cene, ravnokar sem šel mimo trgovine s konfekcijo in tekstilnimi izdelki Ogledal sem si moško izložbo, potem pa pogledal še v ženski del Opazil sem nekaj presenetljivega « »Pa se ja ni kaj pocenilo?« je vprašal Žozo. »Ne prekinjaj. Keš kolikšna je zajamčena plača slovenskega delavca ?• »kem. osem tisočakov neto, sedaj so jo zvišali na deset, vedno pa objavljajo bruto znesek, da bi bilo bolje slišati, toda nihče več ne gre na takšne limanice « »Torej osem ali po novem deset tisočakov. Jaz pa sem videl v izložbi damske hlačke, še kar ugledne, z malo čipke m vsem drugim, kar sodi zraven. Toda to m pomembno, ob njih je bila cena, tisoč štirideset tolarjev, slovenskih, da ne bo pomote « »Hočeš reči, da slovenski delavec Z zajamčeno plačo zasluži za osem parov srednje uglednih damskih spodnjih hlačk?« je vprašal Žozo »Pardon1« je rekel Cene s povzdignjenim glasom, »ne podcenjuj naše vlade, ne podcenjuj našega slovenskega delavca, ponosnega prebivalca svobodne, neodvisne evropske države, ne precenjuj damskih spodnjic Naš delavec, slovenski delavec ni noben berač, ne zasluži za osem, pač pa kar za deset srčkanih s čipko obrobljenih damskih artiklov« »Bedno.« je rekla Mica. »Pomislile, en mesec dela, en mesec prebujanja ob zori, en mesec drenjanja v avtobusih, en mesec žigosanja kartic, en mesec po osem ur na dan. en mesec fižola in zelja za malico in tako dalje in tako dalje, vse to za osem ali deset cunjic, ki jih lahko spraviš v pest.« »Cene, postajaš melodramatičen, saj ne moreš spremeniti sveta.« »Ne morem ga spremeniti, lahko ga pa okrcam, če ga že ne morem obrcati ali vsaj oklofutali.« »Čas te za malico.« je rekla Mica, »menda je danes jota, da se ne boš pritoževal, da je prehrana preveč enolična « Bori voj Repe V Kairu je 50 milijonov podgan Glavno mesto Egipta Kairo ima 13 milijonov prebivalcev, v njem pa si je domovanje našlo tudi 50 milijonov podgan. Po ulicah se klati tudi tri milijone potepuških mačk in dva milijona psov. Skoraj četrtino požarov, ki nastanejo na videz brez pravega vzroka, zanetijo podgane, ki pregrizejo izolacije na žicah, zato nastane kratek stik. Podatke so objavili na konferenci, na kateri so se skušali dogovoriti o kar najučinkovitejših ukrepih proti širjenju nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo ptepuške živali PLASTISK Murska Sobota tel/fax 069 31 303 tel : 069 22 5B5 LEGENDA - Zalaegerszeg -tel/fax 9936 92 15 592 tel :9936 92 13 250/311 fax 9936 92 13 271 OVEN DEVICA lc/o. fod-t ■ & J*-/**.« 44^ DVOJČEK Ona: Poskusila si a se ni obneslo. Toda življenje teče naprej, zato se ne oziraj na pretekle neuspehe, ampak živi za prihodnje uspehe Partner te bo gnjavil zaradi neke malenkosti, tebi pa bo na koncu vse skupaj prekipelo On Na ozborju so se začeli zbirati črni oblaki, ki ne napovedujejo ničesar dobrega Tudi najboljši nameni so ti padli v tako globoko vodo, da jih zlepa ne boš mogel uporabiti. Nikar se ne spuščaj v karkoli tveganega. Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrilo pogovori o svoji prihodnosti Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno n lahko uspe Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive. drugače bo hudo .. On: Četudi boš poskušal krivdo zvalili na luja ramena, pa se ti to vendarle ne bo v celoti posrečilo Prijateljica li bo to precej zamerila, kar se li utegne še zelo otepati Boš pa drugič raje dvakrat premislil . Ona: Vse prehitro se boš odločila, vprašanje pa je. ali bo tvoja odločitev tudi pravilna Nekdo se ti že dalj časa poskuša približati, zato kar dobro poglej okoli sebe, da ti ne bo kasneje se žal. On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar bo dokaj dvignilo tvoj poslovni ugled. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še pre malo poznaš. Ona. Partnerjev vpliv v družbi ti bo onemogočil načrtovano avanturo, saj se te bodo vsi nekako celo bali Dohro premi sli. ali je bilo vredno zastavili svojo srečo le za popolnoma neu speli poizkus On Navdušenje le ho zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši možni način Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar pa se ti ludi sedaj m potrebno prav nič bati. »Dobri vulkan Etna« Med ljudmi pod Etno seje naselil strah. Lava je spremenila tok in se usmerila k naseljenim krajem. Strokovnjaki poskušajo vse, da bi tok lave preusmerili drugam, operacijo pa vodi vulkano-Jog Franco Barberi, ki si prizadeva, da bi tokratni izbruh Etne kar naj bolj znanstveno raziskali. Pravi, da imajo posegi na Etni velik znanstveni pomen, saj gre za nekakšen laboratorij na prostem, v katerem človek poskušpa svoja orodja in znanja v boju z naravo. Lava Etne se premika zelo počasi, napreduješ hitrostjo sto metrov na dan. Dovolj je torej možnosti za premišljeno ukrepanje, ki se nekoč lahko izkaže za koristno v boju z naravo. Izbruh Etne na Siciliji pa je velika turistična zanimivost in privlačnost. Ohranjen petstoletni hrast Petstoletni hrast v Magnolia Springsu v Alabami so leta 1990 napadli neznanci z žago. Gozdarji so se vse leto trudili, da bi častitljivo drevo rešili. Deblo so zavarovali z nekakšnim rastlinjakom, v katerega smejo stopiti le posamezni obiskovalci. Rane na deblu je prerasla trava. INTERNATIONAL BUSINESS conrnoT MEDNARODNI POSLOVNI STIKI MADŽARSKA-SLOVENI JA dr.Meizel Istvan-Marjan Kočila -raziskava tržišča •trženje -povezava podjetij -propaganda v vseh medijih -priprava prospektov -prevodi ( H-SLO-CRO-D-GB ) INFO: ČE ŽELITE USPEŠNO POSLOVNO SODELOVATI Z MADŽARSKO NAS POKLIČITE! TEHTNICA Škorpijon a: Prenagljena odločitev ti lahko prinese celo kopico ljubezenskih problemov in zapletov Izkoristi svoje adute in na enostaven način zagotovi prednost Toda vprašanje je. ali ho to partnerju všeč On Poslovna ji bo ta teden ostal se dolgo v prijetnem spominu. suj se ti bo nenadoma odprla povsem nepričakovana različica Pa tudi (voj novi družbeni položaj ho povsem drugačen kot doslej. Ona Dober glas seže v deveto vas. To se bo pokazalo (udi pri tebi, saj (i ho dobra poslovna poteza odprla prenekatere vrača v prihodnost Zgrahi priložnost, dokler je še lu. kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnomd zaman On. Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, da storiš eno stvar dobro kot dve polovično Ona: Odločitev je sicer precej težavna, toda s čakanjem se lahko vse skupaj le še poJabšii. Pomisli malo tudi na morebitne posledice, ki lahko sledijo tvojemu neodgovornemu ravnanju Popazi malo na partnerja’ On Prijetna neznanka ti ho pokvarila^icer mirno življenje, v prihodnosti pa še marsikaj več Zavedaj se. da se nekdo s tem ne bo hotel strinjati, pa najsi hodo tvoji argumenti še tako prepričljivi Ona. Vse bo lahko še veliko bolje, kot pa so tvoja najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijateljicami boš spoznala osebo, ki ti ho s prihodnosti še mnogo pomenila. On Poskusil se boš približati njej, do katere ti je sicer pre cej. vendar pa se ti je do sedaj zdelo, da pač nimaš osnovnih možnosti za uspeh. Nad »rezultatom« boste presenečeni tako ti kol tudi tvoji prijatelji. Dragocenost iz puščavskega peska > " . 1 • * isto'1* »Če kipca ne bi našli sami, bi težko verjeli v ttiof^^* nosi,« je dejal Zahi Hawass, vodja organizacije za egip*0 ko je vznemirjen predstavljal najnovejšo najdbo. Gre £a je neznan umetnik sklesal iz peščenca pred 4500 leti, ro izdelave in ohranjenosti ji ni para med starinami iz oboo Ji ve dinastije . obiatl* Figuraica je visoka vsega 20 cm, na njej pa je'0 ,"45(41^ prvotna poslikava. Njena vrednost je tudi v tem. da ne P' -raona ali kakšnega drugega dvornega odličnika, marvc.-jini nižjih slojev. Arheologi menijo, da gre za upodobitev a v Zornikov graditeljev piramid dalečo^ Dragoceno starino so našli v peščenem grobu 2 km J; vite Sfinge. Grob so po naključju odkrili že pred dvema r $5» krat naprej so najdišče temeljito raziskali. Splačalo se in ' ' ■ drugim odkrili 159 grobov, nekatere v obliki malih Pir . da so imeli graditelji velikih piramid pravico poskrbeti večnost, sicer v skromnen obsegu, a vendar. Ognjenik na Veneri Ugrablja koko^ Vse doslej so bogate ljudi, najto ; otroke, da bi pre* ~ lahko izsiljevali za 4r te denarja. bila ugrabljena Prva c-ni zgodovini ugra j| ' imenuje se ugrabili ' |U GiuliU ne plača štirih Rosy končala v kokoni« končalo se je srečna |e’ da je Š1° n^' Ni pa znano, ali Je ■ % od strahu nehala 'w" Ognjenik na površju Venere je posnelo vesoljsko vozilo Magellan med drugim preletom nad tem planetom januarja letos. Kupolasta struktura, po kateri se tl središča vulkana razprostirajo kanali z lavo, meri v premeru sto kilometrov. Magellan je vulkan posnel tudi ob svojem prejšnjem preletu lani z leve strani, zdaj šnja slika pa je posneta z desne. Protikadilske kampanje ne ^1 Kljub številnim protikadilskim kampanjam Jap°nc' f selo kupujejo cigarete in kadijo. , po^ ’ Lani so prodali rekordnih 328 milijard, zanje Pa „ ,2 nn 1 milijard dolarjev. n '• Od skupnega števila prodanih cigaret v preteKi' bilo 54 milijarde uvoženih, za šest odstotkov več kot ponskem že tretje leto zapored narašča poraba tobak J r Trgovsko podjetje R Kupšinci vam ponuja: * zaščitna sredstva z« । stvo rastlin • semeni gnojila* krmila • str° vno svetovanje Odprto imamo vsak dan,111 praznikih. telefon: (069) 23-087 Priporočamo se! ——— 1 ki 1 * U Ona Imelo te bo, da hi storila nekaj. zale trenutno povsem prepovedana zadevd J čna popestritev v ljubezni, ki ti zna prinesti. mo prehodno avanturo. _ On S preti ra vu njem lahka preslepi m. ne tistega, ki te pozna že od ranega ocrošiv' $i ’ SIRFLEC srcc In Sdi boš tako kaj kmalu opaž1 • skah vse prej kot osamljen Ona Prišel je pravi trenutek za t> lahko le na ta način začela uresničevali rt*4 -d Tako si hoš lahko tudi ti privoščila nekaj ve F kot potreben ^dej 0 On Nikar se ne zapiraj vase, amp-ik kaj hitro boš opazil celo kopico ugodnih ko' KOZOROG bežni koc poslovno Torej se ti v bližnji Pript M,ahnejše življenje. i( d Ona Presenečenje, na katera se f 1 n ho popolnoma posrečilo in rezultat' stati Prijatelj te bo povabil na prijeten p° i£,Ct končal malce drugače kot ponavadi On Tudi ljubezen ne bo uspela F v '1 Helena Blagne 7 V u A Maria — Don Mentony band čov.,;.°Kl vAc m,^ELLA MONTAGNA Irena Vrčkovnik Mdžj N1KOLI ni PRIPELJAL VLAK - Milan Pe M M LAr:^LZA - Čuki — Pop design i 1 S *RSČAk1?^0ZABAVNE GLASBE NA MURSKEM ’11 ASij K°N’ cekRon PA Z MAHELOF t S Fantje treh dolin Am Krt ' ^1Ir Z Lil iiii 11' -1 11 7*1 Ans Marela .........' ' Sur* kovač- 5 3 4 2 7 6 I 1 kl^je^ i 1 - Ans. Antona Birtiča tt rsi(’ Vaj^he mv*!,. j ' ulova žq z*' c d° četrtka, 14. maja 1992, na naslov ’ Murska Sobota, za glasbene lestvi- V eno kletko sodi samo en hrček. Hrčki so namreč samotarski in zelo občutljivi za »svoje« ozemlje. Če jih bo v eni kletki več, se bodo med seboj borili. Hrček naj dobi enkrat na dan žličko živalske mešanice. Kupile jo lahko v trgovini, ali pa jo zmešate sami. Hrčki potrebujejo vsak dan tudi nekaj zelenjave, endivje, detelje, regratovih listov in trave. Izogibajte se zelja, zaradi katerega jim začne smrdeti seč, pa tudi korenja, ki jim obarva kožuščke. Kozmetika Polt kot mleko Mleko in mlečni izdelki so že stoletja cenjeno lepotilno sredstvo. Pregovori Ima kožo, kot da bi se kopala v mleku . . . držijo še danes, kajti mleko je kljub vsem dragim kozmetičnim sredstvom obdržalo svoj sloves. Poskusite sami: V mrazu in vetru razpoka tudi koža na obrazu. Pripravite si masko iz šopka petršilja (drobno narezanega) in skute. Masko nanesite na dobro očiščeno kožo in pustite učinkovati pol ure. Sperite jo z mnogo mlačne vode. Za svetlečo kožo zmešajte dve jedilni žlici ovsenih kosmičev s toplim mlekom in zmes pustite stati 10 minut, da se kosmiči napijejo mleka. Masko nanesite na obraz in vrat, najbolje v ležečem položaju, in 20 minut počivajte. Sperite jo z vodo in kožo namažite z vitaminsko kremo. Občutljivi koži pomaga mešanica skute, mleka in jagod. Sestavine dobro zmešajte v kašo in jo nanesite na obraz. Po 10 minutah masko odstranite z vato in obraz umijte. rta Ig in + (F0RTALG1N + C) vsebuje 2 sestavini: acetilsalicilno kislino in vitamin C. Medtem ko acetilsalicilna kislina lajša bolečine in znižuje zvišano telesno temperaturo, vitamin C zvečuje od pornost organizma in tako blaži znake prehlada in skrajša traja nje bolezni. (Fortalgin + C) je v obliki šumečih tablet. Tableto raztopi mo v kozarcu vode, zato se hitreje resorbira in manj draži želod čno sluznico kol acetilsalicilna kislina v trdi obliki. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi; kar na-splošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen. (Fortalgin + C) je naprodaj v vseh lekarnah brez recepta v kompletu po deset šumečih tablet. Moda za mlade Maturantski ples Katero dekle si ne želi, da bi blestelo na maturantskem plesu? Zrelostni izpit, ne le v zna nju temveč tudi v vstopu v družbo Takrat se dekletom ponudi velika priložnost, da zaigrajo na svojo ženskost, eleganco Naj bo ta večer res ele ganten, nepozaben kot že številni generacijam. Pa ni nujno, da je vse, kar oblečemo, drago ali celo uvoženo. Svežina mla denk je čarobna tudi brez veli kih modnih muh. Kombinirajte mladost in domišljijo, pokažite se mladostne in dekliško ne dolžne, obenem pa tudi izzival ne, ponujamo vam le dva mo dela, ki jih boste nosile le en krat v življenju. Nekaj nasvetov Kako očistimo pletenine? Kako očistimo madeže s pletenin. Nekaj nasvetov najbrž ne bo odveč. Če smo se umazali s pivom, najprej pletenino popivnamo, položimo jo na mehko vpojno podlago. Madeže najprej navlažimo s krpo, namočeno v mešanico enakega deleža špirita in vode. Prekrijemo s Čislo krpo in prelikamo z mlačnim likalnikom, da se mokri madež posuši. Če imamo opravka s krvjo, najprej pletenino operemo z mrzlo vodo ali pa madež pokapljamo z vodo in popivnamo. Nato pletenino operemo z mrzlo vodo. Madež od krvi odstranimo tudi tako, da ga potresemo z navlaženim škrobom. Ko se kaša posuši, jo skrtačimo in madeža ni več. Zelene madeže od trave ali listja odstranimo s 70-odstotnim alkoholom. Zamazani del pletenine položimo na vpojno podlago in drgnemo z alkoholom, nato pa izperemo s čisto vodo. Madeže maščobe, olja in oljne barve odstranimo tako, da na še svež madež natresemo debelo plast telesnega pudra ali krompirjeve moke ali jedilnega škroba. Pustimo stati nekaj ur. Maščoba se vpije, madež izgine. Madeže od sadja takoj izperemo s čislo vodo. Zamazano mesto nato namočimo za H do 12 ur v mleko. Izperemo s čisto vodo. Riževa strjenka Sirjenke so kuhane sladice, ki jih oblikujemo v primernih skledah ali posebnih modlih, katerih obliko obdrže ohlajene in strjene. Ker jih uživamo hladne, pridejo z nastopom toplih dni vedno bolj do veljave. Osnovne sestavine so; mleko, sadni sirupi, konzervirano sadje, sveže jagodičje, majhne količine sladkorja ter dišavnice - vanilija, limona, rum. Sestavine, ki jih pri posameznih strjenkah uporabimo, vežemo s škrobom, rižem, pudingom zdrobom ali želatino. Pri posebno finih strjenkah (kremah) uporabimo še jajca in tolčeno smetano, za vse pa je značilno, da jih pred serviranjem okrasimo s primernim sadjem, stepeno smetano, malinovim sirupom, naribano čokolado in podobno. Strjenke so hitro pripravljenje, lahko prebavljive in hranilne. Za riževo strjenko (za 8 oseb) potrebujemo: 5 del mleka, 12 dag riža, ščep soli, 2 dag želatine v prahu, 2 žlički ruma, 1 zavitek vanilina, 8 dag sladkorja v prahu, 2 del sladke smetane, 25 dag breskev ali marelic iz kompota. Za dekoriranje zvrnjene sirjenke: 2 del sladke smetane, 3 dag slad korja v prahu, 25 dag breskev ali merelic, jagod, borovnic, malin, robid ah drugega primernega sadja. Vrelo mleko solimo in vanj zakuhamo opran riž. Kuhamo ga na nizki temperaturi, malo mešamo, da ostane riž zrnat. Kuhanemu, še vročemu rižu umešamo v 1/2 del mrzle vode razmešano želatino (to delamo hitro, sicer se strdi) in dobro zmešamo z rižem. Ohladimo do mlačnega, dodamo rum, vanilin in polovico sladkorja v prahu Dodamo še stepeno smetano, ki smo ji vlpeli še preostalo polovico sladkorja. Vse narahlo premešamo. Model lanko namašemo z oljem in ga napolnimo s pripravljeno maso, Poslaivmo za 3 do 4 ure v hladilnik. Strjeno sladico zvrnemo na servirni krožnik, dekoriramo s sadjem in tolčeno smetano. Lahko pa ob spodnjem robu prilijemo 1,5 del malinovega sirupa SESTAVIL MARKO NAPAST ZAVETJE, ZATOČIŠČE AZIL ANTIČNA REKA MEO TTALUD IN GALIJO VELETOK V ŠPANUI PRIPRAVLJANJE NA POKLIC KOPITAR GORSKI REŠEVALNI ČOLN PRAOČE HAMnov NENADEN VEUK STRAH PREDELEK VT1SK0 VINI ALI ČASOPISU KOSOVSKI PISATELJ IN POLITIK RUGOVA NOVO IME ZA OTOK FERNAHDO P00 MADŽ ME STO V RA KONJSKEM GOZDU SLIKAR BOGDAN MEŠKO EDVARD KOCBEK KARTAGIN SKI VOJ skovodja ŠČURKI NASLOV DRAME P UDU A ŠELIGA MODEREN NAPOVED ČESA RIMSKO ŠTEVILO PETDESET i pravniški POKLIC USNJARSKO ORODJE LEVI PRITOK IRTIŠA NAJVECJA AFRIŠKA REKA MLADA KRAVICA VRSTA konjskega TEKA HRVAŠKO | OBMORSKO। MESTO ŽENSKA, KI JE KJE VČLANJENA GRŠKI EOG VETROV IZRASTEK NA GLAVI REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: tableta, ek r »Z it, lovrata, era. vol, Odra, Ga, Re, Bern, JRT, Rat, kvote, leg, sip. idiotka, varnost. Stran 13 Prekmurje je tudi obiskal tedanji ljudski poverjenik za notranje zadeve Madžarske sovjetske republike Jeno Landler, katerega je spremljal dr Obal. Zaradi nepojasnjene vloge, ki jo je imel dr. Obal pri dogodkih okrog upora, je bil 11. junija 1919 razrešen članstva v direktoriju. Nato je bil 16. junija še ustanovljen občinski sovjet, ki je de janje prejšnjega sovjeta obsodil in se županijskemu direktoriju opravičil ter izrazil trdno zvestobo proletarski diktaturi. Vodilna mesta so zasedli prišleki iz notranjosti Madžarske. POMEN MURSKE REPUBLIKE Da bi lahko čim objektivneje ovrednotili pomen Murske republike, moramo upoštevati razli čne elemente. Madžarski nacionalizem in z njim raznarodovalna politika v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja in prvi dve desetletji tega stoletja sta hotela ozemlje madžarske konsolidirati. Še prav posebno je hotela to Madžarska po zlomu Avstro —Ogrske monarhije. Zato so imeli vsak poskus osamosvajanja in pravice do samoodločbe za sovražno dejanje in ga s političnim izrazom označili kot »kontrarevolucija«. Oblast sovjetov tako ni bila pripravljena dati niti najmanjših nacionalnih pravic, ki so jih Prekmurci že imeli v času meš čanske oblasti v drugi polovici prejšnjega stoletja, sicer le za kratek čas. Nastanek Slovenske krajine je bil korak dalje k osvoboditvi Prekmurja. Tedanji redki izobraženci v Prekmurju, ki niso bili madžarskega ali nemškega rodu, so spoznavali, da je njihova edina rešitev v socialnem in nacionalnem pogledu, da se priključijo k novoustanovljeni slovanski državi tvorbi, torej Sloveniji in s tem h kraljevini Jugoslaviji. Močan element za množice je bila zemlja. Ljudje so se navduševali za tisti sistem in oblast, ki jim je ponujal še kaj oprijemljivega. Tako so bili navdušeni za Tkalca, saj je ta obljubljal prav razdelitev zemlje. Res je, da iz tako na hitro pripravljene republike in trajajoče le pet dni, ni mogoče razbrati zasnove njene družbene ureditve. Tkalcu očitajo, da si je člane sovjeta izbiral sam in samovoljno in da širše množice pri tem niso sodelovale. Nekaterim je vprašljiv celo sam naziv Murska republika, saj omenjajo, da Tkalec ni imel niti trohice slovenske (prekmurske) nacionalne zavesti in se zato ni mogel bojevati za iskrene nacionalne cilje. Menda je bil tako za-grižen madžaron, da ni maral govoriti slovensko niti z materjo niti župijani, da je tajil, da zna tudi slovensko. Menda je šele po Obalovem navodilu priznal »vendski govoreče Vogre« kot posebno narodno skupino. Tako naj bi se Tkalec načrtno izognil nazivu Slovenska krajina ali Slovenska republika, torej je ni hotel imenovati po nacionalni, narodnostni oznaki, da ne bi odbil madžaronov in Madžarov. Z druge strani vemo, da je Tkalec izjavil Kleklu samemu, da se bo boril zoper komunizem in da naj bi Murska republika delovala v ta namen. Takega mnenja sta tudi madžarska avtorja Deme in Keleti, češ da je bil »naziv Vendska republika samo pretveza za to, da bi se lahko odcepili od sovjetske vlade. V resnici pa ni nihče mislil na odcepitev od Madžarske, pred očmi vodij je lebdela samo ena, proti komunistom usmerjena protirevolucionarna akcija.« (Protirevolucija v Železni županiji in v Sombotelu). Po zgodovinarju Juliju Titlu, ki je raziskoval revolucionarno vrenje v Prekmurju in napisal tudi knjigo Murska republika (M. Sobota, 19701, je Murska republika želela nadaljevati z gradnjo socialističnih odnosov v novi obliki, s čimer se pa ne strinja Miroslav Kokolj, »saj razen lažnive izjave v brzojavki protirevolucionarna tvorba brez podpore v množicah v petih dneh obstoja ni mogla drugega dokazati kakor to, da se je borila za obstoj in iskala pomoč sosednih imperialističnih dežel.« Ni resnična še Tkalčeva trditev v brzojavki, da so se odcepili »na izrečno željo prebivalcev.« Soboški okrajni glavar Horvat^ je namreč zapisal: »Ugotoviti moramo, da Vendska republika sploh ni bila resna zadeva, o njej niso nič vedeli ne ljudstvo ne dejavniki, ki so bili poklicani za vodstvo ljudstva.« Miroslav Kokolj je prišel do drugačne ugotovitve kot Titi, in sicer: »Dejstvo, da je vstajo v Soboti razglasil madžaron, ne pa zave den Slovenec, zaupnik protirevolucionarni! grofov in ostale reakcije ter odpadnik od sovjetske oblasti, dokazuje, da nastanka Murske republike ne moremo imeti za poskus osamosvojitve prekmurskega ljudstva, da doseže socialna in nacionalno osvoboditev z namenom graditi socialistične odnose po lastni poti v neki samoupravni socialistični enoti... Pač pa se popolnoma strinjamo z zaključkom Kova-gam, da je bilo zatrtje Murske republike, ki so ga izvršile oborožene sile Madžarske sovjetske republike, popolnoma utemeljeno dejanje, ustrezno duhu marksiz-ma-leninizma.« (Prekmurje v prevratnih letih 1918—1919). Vsekakor drži, da prave slike iz tako kratkega obstoja neke republike ne moremo dobiti. Zato tudi različni pogled’ tik® kol tujih zgodovinarja gledajo na zadevo s svop kotov. Jg. Iz vsega tega pa vse«”0 mo, da Tkalec ni M osebnost, kar dokazuje!0 “ vojaški posegi, •'hotaps1’’' pred madžarskimi oblastn^ _ kanje k tistim, katerim . odvzeti zemljo, cerkvi I odvzeti zemljo, z druge st se bori proti kom«m|Z™“' lo pripravljena in pW" j po osamosvojitvi m o« r . । prehitra izvedba drža* pač vzrok temu, kar »J lo. Povsem kaj drugega če bi se takratni vodllm' -pokrajini sestali in Poe • potem naredili nekaj. _ ustrezalo vsem, na mr bi morali dobiti tudi št ce (K**1 Vse, česar ne Potf^ bujete, lahko pru_. te ob pomoči mj ga oglasa v ku. JUŠ 18 Makovec Feri Maučec Almanah pomurskega rokometa Ob izteku dnevnika je ostal občutek, da sem posvetil več pozornosti zemlji, manj ljudem; naslov tega spisa pa me obvezuje k obojemu. V zapisih so omenjeni predvsem obrtniki, trgovci. Nekaterih se ne spominjajo niti najstarejši Murskopoljci, spet drugi so jim ostali v spominu po pripovedovanju starejših, in tretji — te je marsikdo poznal. Takoj v za četku zadnjega nadaljevanja naj popravim nemarnost, ki se mi je prikradla v pripravo letnika 1940. Tam je v okvirčku zapisano pri mlatiču Antonu Ribiču iz Veličan: »Umrli so dne 17. maja 1940 ob tretji uri zjutraj.« Vikanje v tej opombici izraža staro ljudsko šego spoštovanja. Omenjeni je bil skupaj z Vincetom Golobom iz Brebrovnika 28 let miatič pri piscu Dnevnika. Rodovna preglednica za 350 let nazaj ponuja trditev: neka družina se na istem »ognjišču« pojavlja nepretrgoma 3 do 5 generacij, potem ugasne, toda lahko samo formalno, ker velja načelo, »da se žena piše po možu«. Ker kri ni voda, je neka Gera, ki je imela najprej Petra, mu rodila potomce, potem pa po Petrovi smrti rodila potomce še drugemu možu Pavlu, »delila« svoje genske zasnove potomcem obeh zakonov enako. V prvem zakonu se je ta ženska »pisala« Gera Dinar, v drugem Gera Tolar. Njen dekliški priimek, ki je bil, recimo. Krona, je bil že s prvim zakonom izničen, seveda samo formalno, toda ta formalnost pove, da je z Gero Krona neke rodovi ne za vedno konec. Zgodi pa se potem, da so Tolarjevi potomci v eni od naslednjih generacij bolj podobni prednikom Gere Krona kot pa Tolarjevim. Lahko je neka rodovina prenehala obstajati samo v določenem kraju, ker je pač moški nosilec priimka zasnoval nadaljevanje rodbinskega debla z ženitvijo ali kako drugače v drugem kraju. Bil bi na tem mestu preobilen zalogaj, obravnavati podrobnosti. Bom pa na primeru Ključarovec dokazoval tr ditev o minljivosti rodovin. Za Ključarovce sem se odločil iz več razlogov vasje imela v 13. stoletju 12 kmetij, prav toliko hiš so našteli leta 1445. Vsaj še po letu 1900 so bile to kmetije ob glavni cesti od Erliha do Skuhale. Že od oktobra 1771 je pri Erlthu hiš. štev. I, pri Skuhali 12. Iz omenjenega sledi, da je to najstarejše jedro Ključarovec. In sedaj poglejmo, kako je bi lo to v dobrih treh stoletjih, ki pomenijo deset generacij. Za orientacijo bom navedel najprej stanje leta 1860, in to po hišnih številkah: I - Erlih, 2 — Markovič, 3 — Rantaša, 4 — Prelog, 5 - Magdič, 6 — Heric, 7 — Novak (Lovrenčevi), 8 - Slana, 9 — Pušenjak, 10 — Kardinar, II - Kolmanič, 12 — Skuhala. Slane so dokazano v Ključarovcih najmanj 10 generacij (najstarejša znana omemba 1684). Erlihi 7, Markoviči (na h. š. 2), Rantaše 3, Prelogi 4 generacije. Pred temi so bili na tej domačiji Žižki, ki jih zasledimo že leta 1671 in 1. 1687 se omenja Martmus Shis-heg kot »Fember ex Cluzharau-iz«. še danes imajo to domačo za »fembersko«, kar je dokaz, da se je ta vzdevek vedno nanašal na hišo in ne na nosilca priimka. Magdiči so sedaj osma ali deveta generacija, Herici so bili 6., Novaki 2., pred njimi 4., Pintariči, Pušenjaki 5„ (sedaj Slavič), Kar-dinarji 3., Kolmaniči 4. (sedaj Sagaj) in Skuhale šesta generacija. Podobno kot v Ključarovcih je v vseh murskopoljskih vaseh. V tem, kje iskati nekdanje ključa-rovske Pintariče, Pušenjake, Kolmaniče in druge, je problem, ki sem ga omenil z Gero Krona, lahko pomeni nadaljevanje družinskega debla v drugem kraju, lahko pa so resnično izumrli Takšno »precepljanje« družinskega debla poznamo pri »star-šenskih« Slavičih. Neki Peter Slavič, rojen okoli 1665., je omenjen v tedanji Novi vasi, njegov vnuk Urban pa je I. 1776 zasnoval Slaviče v Vučji vasi, kjer so še danes. Podobno je s Šonaji iz Veržeja: lljaševci oziroma Bunčani, nato Veržej, kjer jih je bilo leta 1932 pet družin Potem Štumpfi. Po razpoložljivih podatkih jih najdemo I. 1672 v Gaj-ševcih, od I 1777 v Bunčanih. Najbrž iz Hrastja-Mote izvirajo Slaviči iz Grah, ki so se v tretji generaciji razcepili v številne veje. Potem Jureš (morda nekoč Jurič) in Mišja z Borec. V 90. letih 17. stol, se na Moti pri Radencih omenja Juri Jureš kot župan, morda naslednik prejšnjega župana Antona Samude Torej takih »precepitev« je zelo veliko. Naj porabim še nekaj prostora za tiste, ki so blizu ali celo več kot 350 let na isti domačiji. To so na pr. Osterci in Oslrci v Buče-čovcih in v Vučji vasi. Lovrenc Ostre je leta 1687 omenjen kot »supanus ex Buzhizhouez«. Tudi Juri Ostriz iz Vučje vasi je I. 1688 neveden kot župan. V Ver žeju Koroše. V Lokavcih je treba omeniti Šalamune in Novake, v Banovcih Preloge in Juranoviče, v Logarovcih pa Štuhece. ki so se okoli leta 1770 razdelili na »Mat-jaškove« in na »Miholove«. Da je bila botrina navadno v sorodstvenem razmerju z novorojenčkovimi starši, je bila že zdavnaj navada. Tako smemo sklepati po zgledu, ko je bil 3. 7. 1693 krščen Jakob Steheiez, oče Arnej in mati Gera iz Logarovec, boter pa je bil neki Andrej Belec, verjetno sorodnik, kajti že v naslednji generaciji so biti Štuheci tudi na Belčevi domačiji. V Kokoričih je podobno ukoreninjen Ivanjšičev rod, v Gajševcih pa Zmazkov in Senčarjev. Za proučevalca splošnih življenjskih in zdravstvenih razmer, posebej pa še za genetika bi bila zanimiva ugotovitev, ali je v zadnjih dveh stoletjih več trajnih rodovnih zasnov kot dve stoletji poprej Izboljšane zdravstvene razmere bi govorile v prid takšni domnevi. Toda tu je še cel kup zadev, ki vlečejo prej na črno slikanje: vedno bolj zastrupljena živa in »mrtva« narava in podobno V treh stoletjih m pol, ko imamo dovolj podatkov, najbrž tudi ni bila problematična tako imenovana poživitev krvi, da tisto, kar je bil predmet tega pisanja o zakonskih zvezah zunaj sklenjenega pokrajinskega kroga sploh zanemarimo Vojne in vojske niso pomenile samo zla. In čisto na koncu bi rad omenil še nekaj, kar je bilo včasih predmet šal in zbadljivk, in sicer, da se Veržejci najraje »ženijo« med seboj. V preteklosti je bila to najbrž čista resnica. To potrjujejo podatki o porokah. Pregledal sem vso zadevo v letih od 1692 do 1698. V tem času je bilo sklenjenih 44 zakonov. V 35 primerih sta bila oba zakonca iz Veržeja, v štirih pa je bila nevesta ljutomerska tržanka. V treh primerih seje »vesničar« poročil s tržanko, v dveh pa je Verženec vzel »vesničarko«. Šale na račun Veržejcev v tej zvezi so nastale iz gole zelene zavisti okoličanov. Veržej je bil pač trg s svojo pomembno Punkcijo glede »carinjenja« blaga, ki so ga vse do uved be železnic po vodni poti vozili od Gradca proti deželam na jugovzhodu ali pa so z ogrskih ravnic tovorili pšenico ter vse tja do Trsta in še dlje gonili črede živine, pri čemer so tu in tam najbrž pomagali tudi Murskopoljci. KONEC Po enoletnem tekmovanju v deljeni slovenski moški in ženski rokometni ligi (vzhod, zahod) je bila v tekmovalni sezoni 1979/80 zopet ustanovljena enotna slovenska moška in ženska rokometna liga. V moški so tekmovali kot edini pomurski predstavnik rokometaši Poleta iz Murske Sobote, v vzhodni slovenski moški ligi je tekmoval Krog, v vzhodni slovenski ženski rokometni ligi pa Polana in Radgona. Načrtno in strokovno delo, ki jo je pri Rokometnem klubu Polet iz Murske Sobote zastavil predsednik Božo Kuharič s strokovnim vodstvom, se je obrestovalo. Rokometaši Poleta so namreč prvič postali prvak slovenske rokometne lige, in to s pred nostjo 6 točk. 18-ksat so zmagali, enkrat so igrali neodločeno m trikrat izgubili. Ekipo je treniral Močo Radulovič, igrali pa so: Benko, Sapač, Klopčič, Katona, Kolmanko, Antolin, S X- Rokometaši Poleta iz Murske Sobote republiški prvaki teta 1980, ko so se uvrstili v drugo zvezno ligo. Stojijo od leve: Koželj, Sapač, Benko, Makovec, Antolin in Radulovič (trener). Cepijo: Horvat, Smodiš. Katona, Klopčič in Kolmanko. Jože V ugrinec — ko met ni delavec * ekip, je zmagala pred Beltinko z** t zlike v golih. ‘-petji 7if zbrali po 12 t1*1.,4 0^ bila druga 'pi' čkami. Moštvi »3*^7 J trnke sla bili di nerednega j "p sta bli izključeni ne in Mladinca 'z , nsk' , 4 nec. V pomurski vta^J* metni ligi, kjer je P ri" jf movalo pet ek,P’ s l^ 1 / Beltinka iz mi pred Šolo delavce Murska k**/.* drugo ekipo la 6 točk. agencija za (rženje tel.: 22-403, 21-383, 21-064, telefaks: 22-419 Polet prvak SRL Horvat, Smodiš, Makovec. Koželj. Merčnik in Glavač. Na zadnji prvenstveni tekmi, ki so jo z Inlesom iz Ribnice odigrali v Murski Soboti, se je zbralo 800 gledalcev. Predsednik Rokometne zveze Slovenije Boris Zupan pa je kapetanu Poleta Jožetu Benku predal pokal za prvo mesto. Polet si je s lem tudi pridobil pravico sodelovanja v zahodni skupini druge zvezne rokometne lige. Uspešno so tekmovali tudi rokometaši Kroga v vzhodni slovenski ligi, kjer so zasedli drugo mesto. Med pomurskima ženskima ekipama, ki sta tekmovali v vzhodni slovenski ligi, so bite Polančanke uspešnejše od Radgončak in se ob praznovanju 15-letnice kluba prvič uvrstile v enotno slovensko ligo. Pomurska rokometna zveza Murska Sobota je med jesenskim in pomladanskim tekmo-■ vanjem organizirala pomursko zimsko rokometno ligo za mo- ške. kjer je ^odelo^ ekip Prvaki so P«5^. rj taši Kroga s 14 Beltinko, 12, in M . .u[) I ■ 10 točk Rokomet" k tinka iz Bellinec pa J' Lm jubilejni peti 1^-^, ški m ženski rokom« i za memorial Bellinec Pri mosk'" > , Bakovci pred tinko. pri ženska" P j. pred Beltinko in UP? V pomurski m°Ziovalpn tni liglt kjer je so^10 1 KME GmbH POSTFACH 60 04 47 BERDUX STR. 7 MUNCHEN 60 Sprejemamo programatorje v proizvodnji na računalniku Siemens — simatic S 5 PG 6^', Zaželjeno je znanje nemškega jezika, i70* gotovijeno delo v Murski Soboti Prošnje napisane v nemščini, pošljite na y slov. vestnik, 7 Stran 14 mi D' «* tl ► ff m i in F F f F I i t 1 f I J r odsevi mladosti NAGRAJENCI $ bi bila kovnica ' ^tirnega nebu Can>""c0- '“4^.""" Speljala J j ™ Pla^e tri Suzana Stojki). 6. a. OS K n zeva “obiti in fiati glisto, “i' kar kdo da' “^Z'denarja je stvar srca 9 sebi „ f^re4 Vnjef!,no> Obiskujem l5rom- N ker lrnarn mule- H * OS Tišina 'loj datelj Moi . J v Je Jernej Boro- >*kr at^ob^i^n Maric, 3 t„ OŠ Odranci Smo dovolj kulturni? Kultura — n veliko ljudi je to pojem, pod katerim si predstavljajo urejene ljudi, ki pred množico govorijo brer konca in kraja o velikih stvareh. Morda pomislijo še na Prešerna, na slikarje in glasbenike. Tu pa se njihovo poznavanje kulture konča. In vendar sega kultura še daleč nazaj, v prve zametke civilizacije Ni nam treba daleč, pa najdemo dovolj dokazov o tem — o kitajski, indijski, egipčanski, grški kulturi in še in še. Lahko pa vprašamo tudi naše babice in dedke. Ljudje — s tem mislim na preproste kmečke ljudi so imeli v tistem času globoko zakoreninjen odnos spoštovanja do sočloveka. Duhovni ka se je nagovarjalo z »oni«, pred gospodo so odkrivali klobuke. Znali so cenili vse materialne dobrine, naj omenim le spošlovanje do kruha Ljudje so spoštovali običaje mnogo bolj kot danes, peli so pesmi ob delu, znali so se veselili na najbolj sproščen način Danes pa, kot da gre vse to mi mo nas. in le naša zavesi, da se moramo v družbi m pred tujci vesti bolj uglajeno, nas prisili, da kdaj pa kdaj komu poklonimo droben nasmešek in liso dobri stari »dober dan«. Vsak je danes dobesedno vklenjen v svoje skrbi m grozi nam. da nas bo pehanje za denarjem oropalo vsakršne kulture in človečnosli In lako se je danes posameznik v družbi prisiljen znajti sam. Zdi se. da nikomur več ni mar Za sočloveka, vsi preveč Dan zemlje V šoli se veliko učimo o naravi, o tem. kako jo moramo čuvati in paziti. 22. aprila je bil dan Zemlje. Vsak učenec naše šole je posadil rožico, da bo okolica lepša in prijetnejša. Vendar ne sme mo odmetavati papirčkov m drugih odpadkov, v vodo ne smemo metati strupenih snovi, čuvati moramo drevesa, zelenice in cvetice. Samo la ko bomo ohranili čisto naravo. MATEJ ZVER, 1. r„ Podružnična OS Dokležovje Vsako ielo je naš planet Zemlja bolj zastrupljen in onesnažen z različnimi škropivi. odpadki in strupenimi plini iz tovarn, ki še nimajo čistilnih naprav. 22. aprila, ko je bil dan Zemlje, smo očistili okolico naše šole in vasi. Odpadke smo pobirali s palico, ki je imela na koncu žebelj, ali pa smo jih pobrali z roko. Nazadnje smo odpadke zakurili. da jih ne bi veter spet raz nesel naokrog. Na vasi je zrak še vedno čistejši od mestnega. LIDIJA MAUČEC, 3. r„ OS Bistrica Mela sem zlato NS. Pticko । '-pr n 1 Hkiu Sem za i Jjtra sern w °^Pra'ila nu potep P°gtffdu 't0 bilo |“a'a nekaj bkslcčegj Premišljevala »m, A ■ r Zrca'ce’ k’ Je Padlo fantiču iz žepa, ali iz- 1 s3 sem ■1 Tedaj sem opazila, da je to zlata pti-ne Srn 'n nameravala odnesli domov v kletko. %$|| ' s'. storiti- ker l>i ptlCka kmalu pogini- li bridka jn j"0 sem nekaj časa še premišljevala, se je Na' dejala: »Deklica, deklica, prosim, izpusti 'Me^J set^m tr' d^ia ^‘^iev-?Orn's^'a' da bi biki kraljica sveta. Malo r-Mov1?*ie kar l 'n $' da to ne bi bilo dobro. Dru-L^ie abt lji>dS .da v glavo: »Rada bi bila srečonoska' C^I-4 ^^rečnj ’ ’n prinašala srečo.« Toda potem bi bi '!N »p> Jn Preveč veseli Kaj naj » torej še zazelim ? a: »Že? 1 b''a dobra kmetica!« Ptička pa mi je J srečr. - s’ bil> kmetica in to tudi si.« Lna m vesela. BARBARA POCAK. 4. r.. Dvojezična OŠ Prosenjakovci gledamo na svoje dobro in na svojo korist A ra srečo n napp'^ Z;1 kupon št. 56! lokral ne moremo poro-A Kkh^udj Jenc*h Zato pa smo med drugim prejšnjič "Ga u, Ju Je prispevala Knjigarna in papirnica urska Sobola. OBiJ?Jr?rnei',r* * šolah? Kratke odgovore napišite ne pozabite priložili kupona! Žrebanje M MA SUZANA B HI ČEČ OČE ZMEZ HENČKI DRUGEGA KOLA AKCIJE ZA ŠPORTNIKE IN MURSKI VAL L ANA LEBAR, Lendavska 17 c, M. Sobota 2. MARTA FIŠER, Cankarjeva 5, Ljutomer 3. EMILIJAN WALNER, Sp. Backova 8, Benedikt 4. ANA SEVER, Lendavska 15 a, M. Sobota 5, NATAŠA KEREC, Radovci 76, Grad 6. MILAN VERBAN, Ključarovci 38, Križevci pri Ljutomeru 7. IRENA PLAHUT, Ižakovci 25, Beltinci 8. BERNARDA RAŠČAN, Panonska 7 b, Beltinci 9. GIZELA ZAKOČ, Šulinci 79, Petrovci 10. ANA DRAVEC, Lipovci 50 a, Beltinci 11. DUŠAN VUK, G. Bistrica, Črenšovci 12, ANICA RITUPER, Finžgarjeva 10, M, Sobota 13, SIMON ŠKODNIK, Sveti Jurij 28, Rogašovci 14. JOŽE HORVAT, Dalmatinova II, Černelavci 15. SUZANA MALAČIČ, Naselje 14, divizije 55, M. Sobota 16. SANDRA ZELKO, Lipovci 67 a, Beltinci 17. MARIJA ROGAN, G. Slaveči 25, Kuzma 18. BRANKO DOIMANJKO, Hrastje-Mota 1, Radenci I. ANA LEBAR, Lendavska 17 c, M. Sobota — freza TLR 155, Pan agra. M. Sobota 2. MARTA FIŠER, Cankarjeva 5, Ljutomer — kamin Trgovine Kolmanič, Krog 3, EMILIJAN WALN'ER, Sp. Backova 8, Benedikt — zamrzovalna skrinja Gorenje G,A, Velenje 4. ANA SEVER, Lendavska 15 a, M. Sobota — kolo, Kovinogal-vana Ključarovci 5. NATAŠA KEREC, Radovci 76, Grad — stekleni regal. Ref1ex G. Radgona 3. žrebanje 15. maja v Gornji Radgoni. Hiša, avto, traktor, stroji . .. še čakajo. PROIZVODNJA - STORITVE - TRGOVINA _ LJUTOMER, tel. 1069) 82-455 TRIUM ,"wa- DRUŠTVO SAMSKI OPTIMISTI SLOVENIJE prihaja tudi v Mursko Sobolo! Posianite tudi vi član te velike slovenske družine m razširite krog prijateljev s podobno usodo. Družabna srečanja bodo vsako PRVO IN TRFTJO SOBOTO v mesecu ob 20. uri v restavraciji bolela Zvezda v Murski Soboti. Vabljeni vsi razvezani, samski in ovdoveli, stari od 25 do 60 let. Prisrčno vabljen: prijatelji! POHIŠTVA MVTFeMM". Tovarniški popusti do 40% 1 Vrtne garniture po 11,900,00 SLT (miza in štirje stoli). • Prodajamo VSE VRSTE POHIŠTVA! PREŠERNOVA 1. 62000 MARIBOR. TEL: (062) 222 450, 222-289 Družbeno podjetje Ljutomerčan, p o. Ljutomer. Kidričeva ul 2 razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo 3-sobnega stanovanja v Ljutomeru. Užiška 1, številka stanovanja 9. 78,25 m' koristne površine. Izklicna cena je 3,661 805 00 SLT Javna dražba bo 15 maja 1992 ob 9 uri v dvorani na sedežu podjetja v drugem nadstropju Pogoji dražbe so objavljeni na oglasni deski na sedežu podjetja. • Izolacija vlažnih zidov s strojnim rezanjem. • Izolacija kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. • Izolacija ravnih streh. • Izvajamo hidroizolacijska dela pri novogradnjah od začetka do konca gradnje. ZA VSA DELA DAJEMO GARANCIJO! GRADBENE HIDROIZOLACIJE HACK, DOBROVNIK 244, telefon: (069) 79-166 Stran 15 šport ROKOMET SUPERL1GA Pomurka zmagala v Trbovljah V zadnjem kolu prvenstva v slovenski rokometni superligi je Pomurka iz Bakovec gostovala v Trbovljah in prijetno presenetila z zmago nad domačim Rudarjem z 21:20. Čeprav sta bila sodnika Kalin in Korič bolj naklonjena gostiteljem, so bili rokometaši Pomurke zlasti v drugem polčasu uspešnejši in zasluženo zmagali. Tik pred koncem tekme so vodili z 21J9. Najzaslužnejši za zmago Pomurke je vratar Ga bere, ki je bil hkrati najboljši igralec na igrišču. Strelci za Pomurko: A. Lovenjak 8, Petek 6. S. Lovenjak 4, Meolic 2 in Buzeti I. odbojka Soboški Vigros v prvi državni ligi odbojka STRELCI POMURKE 116 golov : Radovan Petek, 79 golov : Srečko Meolic, 76 gotov : Darko Okreša, 69 golov : Stefan Lovenjak, 64 golov ; Anton Lovenjak, 37 golov : Jože Žugelj. 29 golov : Jože Buzeti, 6 golov : Branko Bedekovič, 4 gole : Peter Skraban, 1 gol : Tomaž Kolmanič. Milan Gaberc (Pomurka) — najzaslužnejši za zmago v Trbovljah V zadnjem obdobju se pomurska odbojka vedno bolj ubvelja-vija tako po množičnosti kot kakovosti, pa tudi po zanimanju gledalcev. Pomurska regija še nikoli doslej ni imela v prvi slovenski ligi dva ter v drugi slovenski moški ligi tri in ženski pet ekip. Vedno večja pa so tudi prizadevanja, da bi zopet uvedli tekmovanje v pomurski odbojkarski li-gi- Največji uspeh doslej je dosegla moška ekipa Vigrosa iz Murske Sobote, prej Pomurja, saj je v pni slovenski ligi zasedla odlično drugo mesto. Sobočani, ki so eno pa bi lahko bila zaloga točk Vigrosa še večja, če ne bi zaradi podcenjevanja izgubili z Mislinjo in po nesreči s Šempetrom. Treba pa je tudi povedati, da so v drugem delu prvenstva vse ekipe v slovenski ligi igrale proti Vi-grosu, ki je bil prav pri vrhu, resneje. V Murski Soboti so tudi zelo zadovoljni, ker se je v zadnjem času zelo povečal obisk na tekmah Prav tako so zadovoljni, da so dobili zatočišče v telovadnici srednješolskega centra, želeli pa bi, da bi v tej dvorani dobili domicil za vse selekcije kluba, saj se v tem okolju dobro počuti- dosedanje superlige, medtem ko bo državni prvak Vileda sodel1'^ ; evropski ligi, kjer bo tekmovalo še 6 ekip iz Češke, po 2 iz 4«®^. Madžarske ter ena iz Hrvaške. V ligo se uvrsti tudi prvih Šest prve slovenske lige, med katerimi je tudi soboški Vigros. Tak tekmovanja bo veljaven, če ga potrdi skupščina OZS, ki bo končnici prvenstva bi za naslov državnega prvaka igrale št"1 prve tri iz prve državne ligte in Vileda kot član evropske lige H' . drugi državni ligi pa se neposredno uvrsti v prvo državno ligo, uvrščeno moštvo pa izpade iz prve državne lige. Od števila prve 1 vne lige (obstajajo tudi drugi predlogi) pa bo odvisno, ko . nižjih tekmovalnih razredov se bo uvrstilo v drugo in tretjo o ligo. Potrebno bo torej počakati do skupščine. Ljutomerčanom za las ušla Slovenska rokometna liga Poraz Kroga v drugem polčasu V štiriindvajsetem kolu prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je Krško v Murski Soboti premagalo Krog s 24:21. Krog je bi! večji del tekme enakovreden nasprotnik gostom, ki v spomladanskem delu tekmovanja igrajo zelo dobro, vendar pa jim je na koncu zmanjkalo moči in zbranosti. Strelci za Krog: Meolic 8, Varga 5, A. Titan 3, D. Titan 3, D. Kolmanko 1 in Babič I. V predzadnjem kolu igra Krog v gosteh z Mokrcem. Od boj kar ji Vigrosa iz Murske Sobote, ki so v slovenski ligi zasedli drugo mesto. Stojijo od leve: Rajnar (predsednik), Vnuk, R. Poredoš, Klement, Horvat, Novak, Gobec, Munih, Janža (trener) in Cipot (teh. vodja); čepijo: M. Janža, Ratkai, D. Poredoš, Žalik in Šiftar. Odbojkarji Emonacommerca iz Ljutomera so v prvi slovenski ligi zasedli sedmo mesto in za las zamudili uvrstilev v prvo državno ligo. Ljutomerčani so začeli tekmovalno sezono dokaj dobro, vendar je bilo v nadaljevanju preveč nihanja in nezanesljivosti, kar se je gotovo poznalo pri rezultatih. Spomladanski del so začeli še bolje, saj so startali dobro pripravljeni in okrepljeni z Raj-narjem, ki seje po enem letu zopet vrnil v klub. Dvema zmagama (Celje, Mislinja) je nato sledil nepričakovan poraz z Žirovnico, pa zopet dve zmagi v Topolšici in v Mariboru, kjer so za Viledo igrali tudi igralci iz prve ekipe, dobro pa so tudi igrali proti vodeči Brezovici, kjer so prikazali najboljšo igro in prepričljivo zmagali. Potem pa so nesrečno izgubili s sicer dobro ekipo Bleda in zaradi podcenjevanja in nesporazumov med prva liga OZS, so na rezultate merca v jesenskem delu p' stva vplivali naslednji . trenirali in igrali so v treh ; 4 čmh telovadnicah, v L movanja so zamenjali treneo1 spremenili koncept igre t" i ski kader. Spomladi so irN'«l možnosti za delo. Na ’ imeli novo telovadnico ' 'Jj meru in vadili štirikrat Poudarek pri vadbi je nil njen predvsem igri v . Ji;i|. Igralci so treninge v phpS, nem obdobju dobro ob’ w nekoliko manj pa med K1 . njem zaradi študijskih j, sli in službe, nekaj pa poškodb. Opaziti pa J« b:-°, L velika nihanja igralcev ‘ 1 > od tekme do tekme, spomladi zapustil Borut 11 kar se je poznalo v igri, gubili dobrega igralca n'" Proti koncu tekmovanju J* (ll. staja) na tekmah in tre«iirt|lr Druga slovenska rokometna liga Zmagi Poleta in Razkrižja V nadaljevanju tekmovanja v drugi slovenski moški rokometni ligi je Polet v Murski Soboti premagal Velenje s 26:22 (Kristl 6, Sečko 5, Kreft 5). Razkrižje je premagalo v Slovenj Gradcu Novo opremo s 30:29 (Bedekovič 17, Kutnjak 6, Gal 5). Drava s Ptuja pa je premagala Mladinca z 21 ;19 (Makovec 6). V 15. kolu igrajo: Razkrižje : Mladinec in Drava : Polet. Radenska je prosta. Motokros Druga zmaga Kampuša V Dolenjslcih Toplicah je bita druga dirka za državno prvenstvo v motokrosu. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci, člani klubov iz Radenec, Murske Sobote in Sotine, ter dosegli lep uspeh. Zopet se je najbolje odrezal Boštjan Kampuš, član Moto-touring kluba Radenci, saj je brez konkurence zmagal v obeh vožnjah in dobi! 40 točk. Po dveh dirkah za državno prvenstvo v razredu 125 ccm vodi Kampuš, ki je osvojil vse možne točke, z 80 točkami. Njegov klubski kolega Rajko Vogrin (Radenci) je bil tokrat štirinajsti. V konkurenci 80 ccm se je od pomurskih tekmovalcev najbolje izkazal Oliver Rogan (Sotina), ki je zasedel tretje mesto. Leon Lang (Sobota) je bil četrti, Rok Križnarič (Sobota) pa deveti. Naslednja tretja dirka za državno prvenstvo bo v nedeljo v Brežicah se v prejšnji tekmovalni sezoni borili za obstanek v slovenski ligi, so tokrat pripravili poznavalcem odbojke največje presenečenje. Nekaj izkušenj iz prejšnjega tekmovanja v slovenski ligi, načrtno in zavzeto delo v klubu ter prihod izkušenega nekdanjega igralca Salonita Dejana Muniha, zagnanost trenerja Ludvika Jan-že in tehničnega vodje Borisa Cipota ter v zadnjem času predsednika Branka Raj na rja je bilo prav gotovo odločilnega pomena za uspeh, na katerega so v klubu zelo ponosni. Sobočani so zlasti dobro igrali v jesenskem delu prvenstva, saj so se na tekmovanje dobro pripravili. Nekoliko slabše je bilo moštvo pripravljeno na spomladanski del prvenstva, saj zaradi študija osmih igralcev v Ljubljani ni bilo mogoče v celoti uresničiti načrtovane vadbe. Vse- jo, kar bi gotovo vplivalo na nadaljnje rezultate. Pričakujejo pa tudi, da bodo v prihodnje pri športni zvezi in izvršnem svetu znali ceniti njihove dosežke in jim tudi v prihodnje pomagali. To pa velja tudi za njihove pokrovitelje, ki so jim že doslej veliko pomagali. Z uvrstitvijo Vigrosa v prvo državno ligo so izredno zadovoljni, hkrati pa tudi zaskrbljeni, saj ne bi želeli tekmovati v tej konkurenci samo eno leto. To pa pomeni, da se bodo morali v klubu vsestransko okrepiti in bolje organizirati. Z najboljšim slovenskim odbojkarskim kolektivom Viledo iz Maribora so se že dogovorili za propagandno tekmo, ki bo maja v Murski Soboti. Z državnimi pr vaki pa naj bi se tudi dogovorili o pristnejšem sodelovanju. Odbojkarji Emonacommercea iz Ljutomera — sedmo mesW ' M ligi. Stojijo od leve: Drevenšek (trener). Kaurin, OniŠaK u’ j. Krajcar, M. Šumak; čepijo: Škrobar, Belec, Drvarič, Rajns Sprememba tekmovanja V tekmovalni sezoni bo prišlo v Sloveniji do spremembe odbojkarskega tekmovalnega sistema. Po predlogu strokovnega sveta OZS bi namesto dosedanje prve državne lige (superlige), ki je štela sedem članov, ustanovili prvo državno ligo z 12 člani, drugo državno ligo z 10 in dve tretji državni ligi s po 10 člani za moške in ženske. V prvi državni ligi bi po predlogu strokovnega sveta sodelovalo šest moštev iz mak. igralci še proti Črnučam. Vseeno pa so v preostalih treh tekmah pričakovali, da bodo zbrali dovolj točk za uvrstitev v prvo državno ligo. Toda nezanesljiva igra Ljutomerčanov v srečanju z Izolo se je pokazala tudi na srečanjih z Vigrosom in Šempetrom. Po besedah duhovnega vodje in predsednika kluba dr. Jožeta Šumaka, ki je hkrati tudi predsednik zbora odbojkarskih trenerjev Slovenije in član predsedstva di perspektivni igralec Savič zaradi obveznos' jr Čeprav so igralci s tr1'"/'., i>ri vodstvom želeli doseči ‘ šo uvrstitev, je vrsta mv0’ nih pripetljajev vpli*J''i-tomerčani niso doseg1'1 uspeha, to je uvrstitev v p ja žavno ligo. Prav gor"'r’/ p ekipa v takšni postavi r v?l nem načinu treninga. ‘ Drago Drevenšek, v P'^^ gotovo uspela. FESI Atletika Solidni rezultati V Avstriji Otvoritvenega atletskega mitinga v Lipnici v Avstriji so se udeležili tudi tekmovalci AK Pomurje iz Murske Sobote in dosegli solidne rezultate. Soboški atleti občasno tudi koristijo atletski objekt v Lipnici. Med 14 atleti in atletinjami iz A K Pomurje so se najbolje odrezali: Kolar v teku na 2000 m je zasede) deveto mesto; Horvat je bil v skoku v višino četrti, v daljino pa osmi; Štertnan je v teku na 100 m zasedel osmo, na 200 m pa peto mesto. Pri ženskah je Hajdinjakova v teku na 300 m zasedla tretje, Klemenčičeva pa v teku na 300 m četrto mesto. Posebej velja omeniti tudi sestri Berden, saj je Barbara preskočila višino 153, sestra pa 150 cm. Uspešno pa so sodelovali tudi Horvat, Madjar, Sčančar, Kerčmar, Kegl in drugi AK Pomurje iz Murske Sobote organizira v nedeljo, 10. maja 1992, ob iO. uri v Beltincih otvoritveni atletski miting za pionirske in mladinske kategorije. Mirko Šeruga Karate Na kvalifikacijah 98 tekmovalcev V Murski Soboti je bilo kvalifikacijsko tekmovanje pionirjev v karateju. Sodelovalo je 98 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 klubov. Rezultati — ml. pionirke C: L Tuš (GR), 3. Šinko, 4. Fekonja (obe Radenci); ekipno Radenci. Ml. pionirke B: 2. Recek (MS); st. pionirke C: L Gaber, 2. Crnkovič (obe MS), st. pionirke B: 1. Zadravec (MS), 2. Maruško (GR), 4. Jonas (MS); ekipno I. Radenci, 3. Gornja Radgona. Ml. pionirji C: L Šticl, 2. Horvat (oba MS), 4. Šormaz (Radenci), 8 Marko Škandali (MS); ml. pionirji B: I. Matej Škandali (MS); ekipno: 3. Murska Sobota, 4. Radenci. St. pionirji C: L Vrečič, 2, Čeleš (oba MS), 3. Čosič (GR), 4. Mikolič (MS), 5. Meleš, 6 Zelko, 7. Crnkovič (vsi MS); st. pionirji B: L Štefanec (MS), 2. Rues (GR), 3. Kavčič, 4. Vrbančič (oba Radenci); st. pionirji A: 2. Kopsa, 4. Ismaj-Jovič (oba Radenci); Vsi pomurski tekmovalci in tekmovalke so se uvrstili v finale, ki bo 24. maja. D. Škandali Judo Sobočani prvi v Samoboru V Samoboru je bilo tekmovanje v judu za drugi pokal državnosti. Sodelovalo je 270 tekmovalcev iz 20 klubov iz Hrvaške in Slovenije. Sodelovali so tudi mladi judoisti iz Murske Sobote in se lepo odrezali, saj so ekipno zasedli prvo mesto. Za najboljšega tekmovalca pa je bi) razglašen Bojan Žilavec (MS). Rezultati — 34 kg: L Žilavec, 2. Rančigaj; do 38 kg: I. Hašaj; do 42 kg: I. Erniša, I. L. Cikajlo; do46 kg: L Cuk Kadeti — do 46 kg: I. Čuk; do 55 kg: I. D. Vehab, do 59 kg: I. Mazouzi. do 64 kg: I. Cikajlo; do 77 kg: 3. Kerec. Bakan in Gruškovnjak druga V Mariboru je bilo državno prvenstvo v judu po pasovih. Sodelovalo je 52 tekmovalcev iz 15 klubov. Od pomurskih tekmovalcev sla se najbolje odrezala: Gruškovnjak (MS), ki je bil drugi pri oranžnem pasu, in Bakan (Le ), ki je zasedel drugo mesto pri rjavem pasu. Oba sta tekmovala v kat. do 71 kg. Horvat (MS) je bil pri rjavem pasu šesti, Vehab (MS) pa peti Strelstvo Pokala ŠK Turnišče in Varstroju Na strelišču v Turnišču je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško za pokala Štefana Kovača in Varstroja. V tekmovanju za pokal Štefana Kovača je zmagala ekipa ŠK Turnišče s 1052 krogi pred Varstrojem, 1004, in Črenšovci, 996 krogov, med posamezniki pa Maučec, 271, pred Draškovičem (oba ŠK), 267, in Koso (Var.), 262 krogov. V tekmovanju za pokal Varstroja pa je zrna gala prva ekipa Varstroja z 895 krogi pred Črenšovci, 892, in drugo ekipo Varstroja, 786, med posamezniki pa Tibaut (Čren.), 268, pred Kosijem, 263. in Zverom (oba Var.), 260 krogov. A Zver Odbojka , Četrta zmaga LjutomerČa110' v Ingoistadtu I V Ingoistadtu v Nemčiji je bil mednarodni odboji3\yrC moških ekip. Med 9 ekipami je sodelovala tudi ekipa Emo \ .TJ' ca iz Ljutomera in dosegla lep uspeh, saj je že četrtič la. Ljutomerčani so v predtekmovanju premagali g|a<), fif*.'lii’ 2:0, Pfaenhofen 2:0 in v skupini zasedli prvo mesto. ' I'. i ’ j premagali Moisburg z 2:0, v finalu pa Parsbergin Ne""0®«?' brez izgubljenega seta zasedli prvo mesto. Pri Ljutomer0 vsem izkazali Zidar, Krajcar in Škrobar. * Ljutomerski gimnaž^ četrti V Novem mestu je bilo srednješolsko državno prve" ki za moške in ženske. Tekmovanja sta se udeležili ekip1 ^jpa gimnazije kot zmagovalki pomursko-ptujske regije. MoS* tomera, za katero so igrali: Zidar, Marič, Savič, Šrnauc. t ji . man, Ivšek in Kaurin, je zasedla četrto mesto. Izgubil3 K . pi*1'!-zmagovalcem Ljubljano Vič z 1:2. Tudi dekleta Ijutotners so zasedla 4, do 6. mesto, kar je lep uspeh. Igrale so: Se"-harjeva, Severjeva, Vrbnjak ova, Mari ničeva, Zadravčeva f. r čeva. Ritmična gimnastika . Horvatova zmagala " Vrhniki Na Vrhniki ie bil mednarodni prvomajski turmf nastiki Sodelovale so tudi nekatere tekmovalke SRG til tip in se lepo odrezale. To še posebej vetja za Tanjo HorvaLp^l’^ p; la v skupini C, Sandra Bergles pa je bila tretja. V skup"1 s«^l^ 5 na Rogan tretja. V skupini C (mlajše) je Ana Škoberne ■ Maleja Šiplič pa sedmo mesto VESTNIK, Stran 16 šport SNL Slovenska nogometna liga ROKOMET Šeruga 2! 18 S? s s*« Predd*Qr 22 22 22 22 16 11 11 10 3 D 6 4 5 r 6 G 571 405 486412 474:474 479:453 498:455 39 32 27 2G 25 22 22 22 22 22 22 22 Hnkej 9 8 7 6 3 3 3 3 2 4 5 3 10 10 11 13 12 14 15 485:404 492:516 491 504 475:501 494:525 420:590 473:577 23 21 19 16 16 11 9 Šah Prvo mesto Alojzu Kosu V Brezovcih je bil sklepni turnir v aktivnem šahu, ki ga je organiziralo ŠD Radenska Pomurje iz Murske Sobote v sedmih krajevnih središčih: Murski Soboti, Janževem Vrhu, Ormožu, Bakovcih, Grlavi, Ljutomeru in Brezovcih. Zanimivo je, da se je število šahistov iz turnirja na turnir povečevalo in bilo najštevilčnejše v Brezovcih. To pa pomeni, da je zanimanje za šah tako med mladimi kot starejšimi. Glavni pokrovitelj tekmovanja je bila Pomurska banka. Najuspešnejši tekmovalec v Brezovcih je bil Kovač s 7,5 točke pred Alojzom Kosom, Neratom, Režonjo in Brunčičem po 7 točk. Pri nižjih kategormkih so biti najuspešnejši Nerat in Brunčič, po 7, ter A. Kclemen, 6,5 točke. Pri ženskah in mladincih je zmagala Katka Marič s 6 točkami pred Maukom, ml. in P. Kelemenom, po 5,5 točke Skupni zmagovalec jc postal Alojz Kos s 117 točkami pred Borisom Kovačem, 109, Cirilom Logarjem, 98, in Štefanom Režonjo, 88 točk. Olimpija Maribor 31 31 23 22 5 3 6945 51 6 3 59:24 50 kola 32 18 12 4 48:19 44 Živila N. 32 12 14 6 40:30 37 Gotica 32 12 13 7 55:34 37 Koper 32 14 9 9 32:25 37 MUHA 32 13 7 12 4842 33 Ljubljana 31 12 9 10 36:31 33 Slovan 31 11 10 10 40:27 32 Svoboda 31 11 10 10 3740 32 Rudar (V.) 32 It 9 12 48 52 31 Publikum 31 '0 11 10 3543 31 Sreklar 31 10 10 1 1 43 52 31 Zagorje 31 10 8 13 39:35 28 POTROŠNIK 32 10 8 14 41:54 28 Primorje 32 9 10 13 3347 28 NAFTA 31 9 8 14 38:52 26 Rudar (TJ 31 8 6 17 36:50 22 Domžale 31 4 10 17 2148 18 Medvode 31 6 5 20 19:60 17 Jadran Lama 32 4 6 22 20:67 14 11. SNL VZHOD Železničar 20 12 5 3 27:14 29 Dravograd 20 10 6 4 32:21 26 Dravinja 20 10 5 5 36:15 25 GIDOS T 20 9 6 5 4L28 24 Koiotan 20 1D 3 7 25:20 23 Hmezad 20 8 6 5 23:23 22 Kovinar 20 7 6 7 22:28 20 Sl. Gradec 20 6 7 7 29:24 19 BEITRANS V 2D 5 8 7 21:25 18 topol 29 7 4 9 27:32 18 Pohorje 20 6 6 8 23:28 18 Pekre 20 5 6 9 23:27 16 Rače 20 4 6 10 19:31 14 Središče 20 3 2 15 19:51 8 PNL dd travi \°dijo lipovci loa(Li) T T 8’ k"i'1 Svo- V te M u,l« del Druga Slovenska nogometna liga V dvajsetem kolu prvenstva v drugi slovenski nogometni ligi vzhod je Gidos v Turnišču premagal Impol iz Slovenske Bistrice z 2:0. Gostitelji so bili boljši tekmec in zasluženo zmagali z goloma Markoje mlajšega in Dominka. Zaradi medsebojnega obračunavanja je sodnik Breznik iz Slovenj Gradca izključil tri igralce: Novaka in Koroška (Impol) in Gavriča (Gidos). Nogometaši Beltransa iz Veržeja pa so na Ptuju nepričakovano izgubili z zadnjim Središčem z 0:3. V prihodnjem kolu igra Beltrans s Hmezadom v Žalcu, Gidos pa gostuje v Slovenj Gradcu. h ? ’ d 1 22:6 ® J 0 2 1710 1812 9 i , 655 8 1 1 7 2:21 B:1 8 JS.lendava ^12 J}' knto %i, 7«id<, S ‘H 14 12 10 5 3 11 11 11 11 8 3 3 1 3 2 2 2 4 0 G 24:11 21:13 17:24 13:27 3:1 3:1 17 11 0 8 Jubilejni turnir Beltransu Nogometni klub Beltrans iz Veržeja je pripravil tradicionalni 30. jubilejni prvomajski nogometni turnir. Sodelovale so štiri ekipe. Naj več uspeha so imeli gostitelji, ki so zasedli prvo mesto, vendar šele po streljanju enajstmetrovk. V regularnem času se je tekma Beltrans-Ižakovci končala 1:1 Rezultati Ižakovci —Dokležovje I :<) (Krapec), Beltrans- Tišina 2:1 (Sobočan in Brunec za Veržej ter Serec za Tišino), Dokležovje - Tišina 2:0(Lipič in Berendijaš), Beltrans—Ižakovci 4:3 (I: I). Strelci: Z. Osterc. Gaševič, Kovačič in M Osterc za Beltrans ter Krapec, S. Maje in B. Maje za Ižakovce. Vrstni red: I. Beltrans, 2. Ižakovci, 3. Dokležovje, 4. Tišina q vrha .bočani rok°- Nafta pokalni prvak Pomurja V finalni pokalni nogometni tekmi na območju Pomurja sta se v Lendavi srečali moštvi Potrošnika iz Beltince, prvaka Medobčinske nogometne lige Murska Sobota, in Nafte, prvaka Občinske nogometne lige Lendava, sicer člana slovenske lige Zmagala je Nafta z 2:0. Strelca golov sta bila: Šabjan (23) in Baša iz enajstmetrovke (63). Bcl-tinčani so nekaj minut igrali z desetimi igralci, ker je bil izključen Mario Zver. Pred okrog 300 gledalci je sodil Kerčmar s Hodoša. Nafta je tako postala pomurski pokalni prvak in s& uvrstila v četrtfinale, med osem najboljših ekip v Sloveniji. V finalni mladinski pokalni nogometni tekmi jc Nafta iz Lendave v Tešanovcih premagala Tešanovce s 5:4 šele po streljanju enajstmetrovk. V regularnem Času se je tekma končala brez golov. Mladinci Nafte so se uvrstili v četrtfinale slovenskega mladinskega pokala. Rezultati — 17. kolo Odranci: Črenšovci 00 Rakičan : Polana Ljutomer: Dobrina Bakovci: Dobiovnik Tigop : Bistrica Ižakovci: Tišina Ižakovci 17 11 1 5 5:2 (JU 3:3 3:2 2:0 37:21 23 Ljutomer 17 9 4 4 29:17 22 Dobrina 17 8 6 3 26 18 22 Bakovci 17 7 6 4 37:23 20 Odranci 17 7 5 5 19:23 19 Črenšovci 17 7 2 8 29:32 16 Tišina 17 6 4 7 2126 16 Tigop 17 5 6 5 23:30 16 Dobrovnik 17 4 6 7 21:31 14 Rakičan 17 5 3 9 22:31 13 Bistrica 17 5 2 10 31:36 12 Polana 17 4 3 10 28:33 11 1. MNL MS Rezultati — 17. kolo Puconci :Salovci FilovcrGrad CankovaTromejnik Hodoš:Serdica Bratonci:Ookležovje Čarda Gančani Garda 17 12 4 1 1.0 0:0 3:0 0:2 1:1 1:1 30:11 28 Ookležovfe 17 11 4 2 45:12 26 Gančani 17 7 7 3 34:27 21 Cankova 17 76 4 32 24 20 Bratonci 17 6 6 5 31:24 18 Serdica 17 7 4 6 2319 18 Šalovci 17 7 4 6 26 35 18 Grad 17 4 7 6 24 24 15 Puconci 17 4 6 7 32:25 14 Hodoš 17 4 2 11 18:38 10 Filovci 17 3 2 12 16:43 8 Tromejnih 17 1 6 10 17:46 8 h tek linčan Gidos: Zalaegerszeg 0:0 V prijateljski mednarodni nogometni tekmi sta se moštvi ZTE iz Zalaegerszega iz Madžarske, madžarskega prvoligaša, in Gidosa v Turnišču razšli brez golov, kar je uspeh za Turnišče. Prvo tekmo na Madžarskem so gostitelji dobili z 8:0. Povratno srečanje Slovenija : ZTE bo letos v Lendavi. V prijateljskem nogometnem srečanju sla se ekipi veteranov Maribora in lendavske Nafte razšli z neodločenim izidom 1:1. Gol za Nafto je dal Dominko. ~ Kegljanje F. Bobovec hi Spisih Jkadence v -m Soli naJsti ^uršjA" Usedel k Pa ie bij se. AJ A 1ggj Vodi Radenska Ljutomer V nadaljevanju tekmovanja v pomurski kegljaški ligi so bili doseženi naslednji rezultati 3. kolo: Radenska Lj : Obrtna zbornica MS 6:1 (Steržaj-950, Kocuvan 825). Radenska GR : Radenska MS 4:3 (Šalamon 837, Smodiš 842), Nafta Lendava : ŠD Mura 5:2 (Peric 871, Šcbjamč 796). Vrstni red po tretjem kolu: Radenska Ljutomer 15, Nafta Lendava 14, Radenska Murska Sobota 12, Radenska Gornja Radgona 12, Mura Murska Sobota 7 in Obrtna zbornica Murska Sobota 3 točke. M Žalik II. MNL MS Rezultati — 10 kolo ApačeRomah 3:2 Knževci Ješanovci 0:3 BogojinaTušča neod. VreleciProsenjak. 2:3 11 plavih:Remet 0:6 Rezultati — 15. kolo Bogojina: Apače 1:3 VreleciKhževci 1:3 11 ptavihRomab 3:0 RemetJešanovci 5:2 Prosenjak Pušča neod. Apače 14 12 0 2 45:16 24 Remel 14 11 2 I 40:11 24 Romah 14 7 3 4 39:27 17 Prosenjak. 13 6 3 4 26:21 15 Tešanovci 13 6 2 5 35:32 14 Vrelec 14 5 0 8 27:32 12 Bogojina 13 4 2 7 19:27 10 Knževci 14 4 1 9 27:40 9 11 plavih 14 4 0 10 24:44 8 Pušča 11 0 1 10 941 1 L ONL LENDAVA Rezultati — 14. kolo Mladost Olimpija 7:1 Renkovci Nafta B 2:1 Ho, (Balantič —), Graj 6. Novak 7, Djurdjevič 7, Drvarič 6, Šabjan 7, Hranilovič 8, Bubek 8, (Gjurkač —), Dovečer 7, Baša 6, (Ratajec 6). Potrošnik je v Beltincih prepričljivo s 3:0 premagal Steklarja iz Rogaške Slatine in prikazal eno najboljših iger. Navdušil je tudi nastop Davida. Strelci za Potrošnik: Voroš, Baranja in M. Zver. I POTROŠNIK: Irgolič 7, Čontala 7, J. Zver 6, Mertuk 6. Kosi 8, Godina 6, Voroš 7, Baranja 8, (Celec —), Hartman 7, David 8, M. Zver 6, (Papič —). V prihodnjem kolu igrajo: Nafta : Izola, Potrošnik : Živila Naklo, Mura pa je prosta. Franc Kusek (Nafta) — zanesljiv čuvar svoje mreže STRELCI SNL 15 golov: Milan Kukič (Mura), 12 golov: Robert Šabjan (Nafta), 9 golov: Štefan Škaper (Potrošnik), 8 golov: Dušan Vickovič (Mura), Mario Zver (Potrošnik), 7 golov: Emin Prekazi (Mura), Damir Rob (Nafta), Peter Voroš (Potrošnik), 4 gole: Jože Hartman (Potrošnik), Miroslav Graj (Nafta), Marinko Šarkezi (Mura), Roben Kovačič (Mura), Nenad Hranilovič (Nafta) , 3 gole: Jože Kokaš (Mura), Miljenko Dovečer (Nafta), Dejan Baranja (Potrošnik), 2 gola: Mario Ružič (Nafta), Borci Forjan (Potrošnik), Robert Belec (Mura). v Športna napoved V športni napovedi št. 10 zopet ne moremo podeliti nagrad. Tako kot v prejšnjih kolih se tudi tokrat nadaljujejo presenečenja na nogometnih igriščih. Največ preglavic so tokrat reševalcem povzročile tekme Rudar Mura, Beltrans:Središče in Bratonci Dokležovje. Pravilna športna napoved št. 10 PARI REZ. TIP Nafta Jadran Lama 3:0 1 Potrošnik :Steklar 3:0 1 Rudar (T.):Mura 0:1 2 Gidos Jmpol 2:0 1 Beltrans :Središče 0:3 2 Ljutomer: Dobri na 0:0 0 Rakičan: Polana 5:2 1 Bak ovci: 1 Job rov n i k 3:3 I Bratonci: Dokležovje 1:1 0 Hotiza: Kobilje 2:1 1 V športni napovedi št. 11 je sodeloval Branko Gros, tajnik nogometnega kluba Nafta iz Lendave Napovedoval je takole: PARI TIP Nafta Jzola 1 Potrošnik:Ž,ivila Naklo 0 Hmezad: Beltrans 1 Partizan Gidos 1 Črenšovci Jžakovci 0 Bistrica: Bakovci 0 Dobrovnik :Ljutomer 1 Polana :Odranci 0 Šalovci :Carda 2 Kobilje: Renkovci 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 11 TIP L NAFTAtlzola 2. POTROŠNIK:Živila Naklo 3. Hmezad BELTRANS 4. Partizan.GIDOS 5. Črenšovci Jžakovci t — 6. Bistri ca: Bakovci 7. Dobrovnik:Ljutonier 8. Polana .Odranci 9. Šalovci rČarda 10. Kobilje:Renkovci Športno napoved je potrebno poslati na uredništvo Vestnika najpozneje do sobote, 9. maja 1992. Naslov Vestnik, Murska Sobota, Titova 29. Pri žrebanju bomo upoštevali osem pravilnih rešitev. PRIIMEK INI IME TER NASLOV Stran 17 pisma, mnenja, stališča ... begunci Še o delu veterinarjev S člankom »DELO VETERINARJEV«, objavljenim v Vestniku dne 23. 4. 1992, so bila verjetno društva za zaščito Živah m vsa javnost zelo dobro obveščena, kako se naše domače živali tako zelo mučijo in koliko morajo lastniki prejokati zastran hudobnih veterinarjev. Očitno je bil g. FELKAR Ernestu. Seboborci 86, lako hudo, da se mu ni ljubilo niti podpisati pod članek »Delo veterinarjev«. 10 4. 1992 je bil dan, ki ga g. Felkar Ernest, Sebeborci 86 ne bc mogel pozabiti in spričo njegovega vedenja tudi mi ne Tega dne je ob 8. uri poklical na Veterinarski zavod M. Sobota in razložil, da je bila pred dvema dnevo ma njegova psica operirana, ter ji je bila odvzeta maternica. Takrat naj bi se ji stanje tako zelo poslabšalo, da jo je bilo slišati 30 m daleč kako stoka. Zahteval je istega veterinarja, ki jo je pred dvema dnevoma operiral, da naj pride na dom in jo skuša odrešiti bolečin, čeprav je dobro vedel, da je omenjeni veterinar dežuren (nočni — od 15. do 7. ure naslednjega dne) in ga zato do 15. ure ne bo. Kljub temu, da so mu to telefonsko že enkrat razložili je bil vztrajen in je poklical vsaj še štiri krat, ter vedno zahteval istega veterinarja, kot da drugi veterinarji ne bi znali evtanazirali psa. Prav lako trdi, da je g. Felkarjeva pokli cala omenjenega veterinarja ob 14. uri na dom in. da ji je ta obljubil, da se bo oglasil okrog 15. ure. Sprašujemo se le, s kom je govorila g. Felkarjeva. ker omenjeni velerinar vsaj fizično ni bil prisoten doma (mogoče duhovno). Le ta je ob 14.45 uri nastopil dežurno službo in nekaj minut zatem imel svoj prvi telefonski pogovor z g. Felkarjevo, ki mu je takrat tudi prvič razložila vso zadevo. V ambulanti je bilo v tistem trenutku pet strank in od tega je bil eden nujen kirurški poseg. Na podlagi trenutne situacije je dežurni veterinar razložil g Felkarjevi, da takoj ne more priti na teren, ampak Šele, ko opravi nujno delo v ambulanti. Očitno pa je bilo do 16. ure prepozno, ter je psica v tem času poginila. Sedaj se lahko vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi takoj odšel na teren h g. Felkarju v Sebeborce in pustil druge stranke čakati, ker ima pač g Felkar prednost pred drugimi Lahko bi bilo pet različnih člankov »Delo veterinarjev« v Vestniku in rte samo eden. Prav tako se vprašamo, kako je g. Felkar Ernest, Sebeb norci 86 lahko poslušal od 8. do 15 ure kako psica nemi lo stoka? Zakaj ni zahteval, da naj pride drugi veterinar oz kako to, da psice ni pripeljal v ambulanto v Mursko Soboto, kjer je od 7. ure nenehno obratovala veterinarska služba? Seveda je ni mogel, ker je imela veliko rano na trebuhu z 12 šivi, vendar je čudno to, da jo je lahko po operaciji z isto rano vseeno takoj odpeljal domov Se najlepše pa se je g. Felkar Ernest. Sebneborci 86 izkazal v ponedeljek 13 4. 1992, ko je prišel k nam na razgovor. Njegovih veliko preglasnih pripomb o ubijanju in uničevanju posameznih ljudi, še zlepa ne bomo pozabili. G. Felkar upamo, da boste imeli več sreče z malimi živalmi v prihodnje ter si želimo, da nas ne boste več potrebovali. VETERINARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA In ljudje so prihajali v Moravske Toplice, vendar čigave?! Polemika je v novinarstvu najtežja in najnebvaležnejša, a hkrati tudi najučinkovitejša zvrst pisanja. Z ozirom na število in moč tistih, ki jih resnica moti, je resnico najtežje govoriti. Javno govoriti resnico pa pomeni — biti neprestano na tarči. Pa vendar, le resnica izražena v polemični obliki — neovita in neposredna, s polnim imenom akterja, lahko zavalovi »mrtvo morje« in demaskira razne ljudske podobe, ki se skrivajo za maskami »uspešnežev«, »profesionalcev, »altruistov«, »rodoljubov« . Praviloma polemika odkrije več, kot si je človek, ki jo je začel, sploh zamislil. Tudi zato je to neizmerljiva vrednost tega novinarskega Žanra. Ko sem, kot običajni koristnik uslug Zdravilišča Moravske Toplice javno opozorila na določene napake in nelogičnosti v poslovanju tega kolektiva (Vestnik št. 9), nisem pričakovala, da bo ta polemika odkrila veliko več od tistega, kar sem videla in želela (na začetku) povedati Moj prvi prispevek, podkrepljen s pripombami, je poskušal direktor zdravilišča g. Bencik izničiti s skopo statistično tabelo in »izvidi« neke tragikomične ankete (Vestnik št 10), ne da bi odgovoril na eno santp, od številnih pripomb. Skrajno demagoško, pravzaprav žaljivo podcenjevalno To sem tudi skušala povedati v svojem drugem prispevku (Vestnik št 12) in izrazila dvom v profesionalne in moralne kompetence takšne osebe za vodenje nekega kolektiva Direktor se ni več oglasil. In tudi bi bil lahko konec te male polemike. Toda ..., šele od tu dalje prihajam do novih poučnih spoznanj. Najprej, skozi pismo, podpisano s polnim imenom in priimkom ». . Spregovorili ste iz naših src Poznam stanje v zdravilišču, saj sem tukaj že preko dvajset let... Vodilna garnitura nas vodi v prepad Toda, ne tudi sebe Ta se bo kmalu dokopala delnic in to levjega deleža .. . Vsi, ki nismo dobili odpovedi, bomo postali najeta delovna sila peščice ljudi, ki nas hočejo zaslepili, ljudi, ki so šele »včeraj« prišli v naš kolektiv .. « Preverila sem, avtor pi srna se ni lažno predstavil. Nato, telefonski klic (torek, 31 marec 92.) — njegovo Veličanstvo, direktor g. Bencik: ».. Vi ste nenormalna, . kdo vas plačuje, . če bi bil jaz vaš direktor, bi bili že jutri na cesti...« In v isti sapi je zatrjeval, da vsak trenutek rad prisluhne utemeljenim pripombam gostov in svojih delavcev1? Po njegovem bi me kot gostjo smelb »brigali« samo tisto, kar je povezano s počutjem, zato je »konstruktivno« navedel kot primer temperaturo vode v bazenu . . Kako otroško sprenevedavo je opisoval svojo širokosrčno in dobronamerno osebnost . Skralka, človek.ki ne more nikomur nič žalega storiti.. IN ko sem že mislila, da bo ta »slučaj« s tem nežnim in nadvse »evropskim« komuniciranjem spoštovanega direktorja koačan, je sledilo še eno pismo: ». Na včerajšnjem sestanku zbora delavcev je bilo postavljeno tudi vprašanje, zakaj zdravilišče ne odgovarja na zadnje pismo g. Ivane Skamen, objavljeno v Vestniku? Pomočnica direktorja za pravna vprašanja je odgovorila, da se zdravilišče ne pogovarja s fantomi, da c/seba s tem imenom ne obstoji, Ja je vse to izmišljeno in nesmiselno, da imajo oni pametnejše delo. . . tn vse to je govorila v prisotnosti direktorja . A jaz vem. da vi obstojite, jaz vas čutim . . « Istega dne je sledil še en telefonski klic (za katerim se je predstavil človek s polnim imenom) z napotilom na pogovor z ljudmi, ki o razmerah v zdravilišču marsikaj vedo. Nekateri med njimi so vodilni delavci. Izvedela sem, da je za luksuzni hotel Ajda štirideset odstotkov sredstev prispevala Republika Slovenija iz sredstev za razvoj manj razvitih področij. To ni bilo posojilo, to je bilo darilo Že zaradi tega usoda tega zdravilišča ne more biti samo stvar vodilne garniture, temveč države Slovenije (oziroma vseh nas, kajti vsi smo prispevali ta denar). Izvedela sem za številne poteze direktorja, ki se nc morejo pojasniti z ni kakršno ekonomsko logiko. Naprimer. da že nekaj časa plačuje privatnega portirja v nekem tretjerazrednem italijanskem hotelu (preteklo leto je to »stalo« 55 tisoč tolarjev na mesec) za propagando v Italiji (to je bilo objavlje no ludi v tisku). Če se ve, da je zdravilišče prvenstveno usmerjeno na Avstrijo in potem na srednjo Evropo in da to področje ni marketinško obdelano, se samo od sebe postavlja vprašanje, zakaj pravzaprav propagandist v Italiji (mimogrede, ta je prej delal kot šofer in hišnik, iz Murske Soboie). 1n če temu dodamo Še dejstvo, da je glavni noslovni partner zdravilišča HIT iz Nove Gorice, firma, ki kompetentno obdeluje italijansko tržišče, je zaključek na dlani in neugoden za direktorja zdravilišča. Ljudje mi argumentirano dokazujejo, da bi to zdravilišče, glede na komparativne prednosti, bilo lahko najuspešnejše v Sloveniji. A, sedaj se »drži« (in »kupuje« mir zaposlenih) s kratkoročnimi posojili Kar sam od sebe se ne komu ponuja (ve se komu) v odkup za 30 odstotkov realne vrednosn. To je transakcija in tisti, ki takšno transakcijo omogoča, bo, razume se, »mastno« nagrajen, in to vse pojasnjuje ... Dovolj sem slišala. Potrebno bi bilo še veliko novinarskega prostora, da bi se vse zapisalo A. naj kaj še ostane . Morda za drugo, kavalirsko nežno telefoniranje direktorja g Bencika Zakonec le še drobec iz obširnega pisma neke upokojenke: ».. Delovno dobo sem preživela v Radencih in v Zvezdi. Stalno smo jemali od ust, da br zgradili Moravske Toplice. Govorili so nam, da se nam bo to stokrat poplačalo. Verjeli smo v to in živeli z majhnimi plačami, zdaj pa živimo z beraškimi pokojninami. In zdaj se bo nekoliko hohštaplarjev izživljalo na našem odrekanju, na našem trpljenju . . . Včeraj sem se želela kopati v Moravskih Toplicah. Morala sem kupiti karto ...« Ivana Skamen Navijaštvo ali primitivizem? Bil je lep sončen dan, v M Soboto prihaja Maribor Branik, obeta se zanimiva tekma, ker obe ekipi krvavo potrebujeta točke. Odločim se, tudi sam bom tam - navijal Sem na stadionu blizu navijačev Mure, preberem ime »Black Gringos« in pomislim, da se počutiš pač bolj nobel če si izbereš tuje ime Med njimi prepoznavam same znane obraze, kot da je dobil Janez Bončina-Benč idejo za ime svoje glasbene skupine prav pri njih (op. p. Junaki nočne kronike). Presenečenje pa šele sledi, ko ti navijači začnejo »navijati«. Najprej ne verjamem svojemu slušnemu aparatu, potem pa sem vseeno prepričan, navijajo v tujem jeziku Čudno? Niti ne, verjetno je Mura na pro s tem balkanskem trgu kupila tudi nekaj navijačev in (i kolo vodijo. Razen tega pa je tudi dobro, da jih igralci razumejo. Vsaka resnica ima več plati, druga je mogoče takšna: za večji del navijaškega kadra so bile Šolske knjige pretežka in dolgočasna snov, zato so se raje učili iz stripov in Filmov ala Rambo, Nrndja , ta in podobna literatura pa je v srbo-hrvalskem oz. hrvatsko-srbskem jeziku. Škoda, da nasprotni navijaški tabor na navijanje v tujem jeziku ni odgovoril z: »Mi smo Slovenci«. Zanima me kakšna bi bila reakcija' Ostal sem pri jeziku, pa besedni zaklad? Ta pa je takšen, kot da bi našteval otroku besede, ki jih ne sme uporabljati in mu tudi na primeru kazal, kako se ne sme obnašali, še nekaj let nazaj so na reklamne plakate za filme i erotično vsebino pripisali, da niso primerni za otroke, upam da se kaj podobnega ne bo pojavilo kmalu tudi na vabilih za tekme Mure Vsi bi radi v Evropo, moramo tudi po takšni poli, poti navijaškega huliganstva z balkanskim priokusom v Evro po Pred kratkim so enemu šimpanzu izmerili inteligenčni kvocient 80. Blagor temu šimpanzuI V drugem polčasu so »Črni Grdosi« prižgali baklje, ki so zletele na igrišče, prišlo je do grožnje, da bo sodnik tekmo prekinil Zelo drago bi »nekdo« potem že drugič plačal te baklje Da res ne bi prišlo do česa podobnega predlagam, da organizira ta nekdo hiter tečaj osnov bontona in slovenskega jezika za »Črne Grdose«. Nikoli me še ni bilo sram, da sem Prekmurec, se mora res to zgodilt? Stane škerlak Njihova podoba K fotografijam ljudi iz centra za razseljene osebe ni potrebno dodajati besed, saj so dovolj »•■ir---besedami opisovati njihovo usodo in dramo, ki jih je potisnila do tistega zida, ko m več poli naprej, p*1 možnosti vračanja, je lahko le poskus približevanja njihovi življenjski tragediji. -hiošlF Nekateri še imajo upanje, da bodo prestopili zid, zapustili zbirni center in odšli v svet, večina I™ la, matere, doma so bile gospodinje, otroci in ostareti. Polovica vseh, ki so dobili prostor pod streho centra, so bili otroci, stari manj kot osemnajst let, skoraj toliko pa je bilo tudi žensk. , . Po besedah otroške zdravnice so otroci v centru, ki smo ga obiskali, zdravi, tako da v bolnišnico • slali še nobenega. Toda zaradi števila ljudi in bivanja na majhnem življenjskem prostoru ter -j,, zdravstvene osveščenosti bo potrebna stalna zdravstvena oskrba, V pomoč pribežnikom pa so tudi ljudK ba civilne zaščite. Rdečega križa in socialni delavci. (i Da je v centru dobro, so nam povedali nesrečniki, pa tudi ti, ki skrbijo zanje, so povedali, da se bi bilo poskrbljeno za vse. Tudi za to, da imajo informacije z domačega kraja, saj jim je določen čas n ( tudi telefon. Do kdaj bo tako, do kdaj bodo zmogli, se sprašujejo odgovorni za pribežnike centra. Odg0' morejo dati, saj je to vprašanje, ki ga bodo morali rešiti na državniški ravni. Gospod Slaviček, prišel je čas! Vaša predstava g. dekan se počasi, vendar sigurno končuje. Tako se bo koflčala dolgoletna morija in posiljevanje slovenskih vernikov ter državljanov Slovenije v KS Razkrižje s hrvaškim, nam tujim jezikom. Sprijazniti se bo treba z dejstvi. Čas vas je povozil in ljudstvo vam rti nasedlo, hvala bogu, da je temu lako. Prebivalci Razkriž-ja so postali še bolj osveščeni in ojačam z napredno mladino, ki vam vaših ciljev ne bi pustili nikoli uresničiti Zares škoda časa in vsake minute, ki jo posvečate samomorilski velikonacionalistični osvajalski politiki, ki je upam samo v parih razgretih glavah skrajnežev. Za vas osebno je boljše, da dojamete, da je našega potrpljenja konec' Osebno vam svetujem in s tem delim mnenje vseh kraja nov KS Razkrižje. da nemudoma prenehate z božjo službo v župniji Razkrižje in prispevale, da se župnija takoj priključi škofiji Maribor Tukaj živijo samo Slovenci zato nam niso potrebni hrvaški duhovniki Na Razkrižje pa naj se vrnejo redovniki selizjanci, ki imajo velike zasluge v preteklosti. G. Slaviček. da se boste odkupili za vse svoje napake, ki ste jih v teh letih naredili v teh krajih, naredite nekaj dobrega tudi za samega boga za cerkve, za naše Slovence onkraj umetne meje, krajane Štrigove in jim vrnite slovensko besedo in pesem v cerkev odkoder ste jim to s silo vzeli To so bili in bodo ostali večno slovenski kraji kakor je samo ljudstvo, ki živi v teh predelih. Sledovi celjskih grofov, ki so tukaj večno oznamovani ludi s svoio kulturno preteklostjo ter vse do današnjih dni. Opomba: Poslednjič vas opozarjam, da takoj prenehale z nočnim vznemirnjanjem ter grožnjami preko telefona naši družini ah katerim koli izpostavljeni m posazmenikom, ki se zavzemajo za pravično rešitev dane zadeve. Vso zadevo snemamo. beležimo, in če ne bo drugače, bomo pričeli sodni pregon proti vam osebno in vašim podrepnikom. Hvala bogu, da imamo odločnega notranjega ministra, g. Bavčarja, ki bo tudi svoje opozorilne besede, namenjene vam in vsem tistim, kr bi želeli poseči po naši slovenski zemlji, uresničil v dejanjih. G Bavčarja morale jemati resno, on je osebnost, ki se je potrdil tudi v domovinski vojni. Lenari Horvatič, Celje Besedila, objavljena v rubriki Pisma, mnenja .. niso lektorirana in za vsebino odgovarjajo pisci sami. Uredništvo Vestnika Stran 18 VESTNIK, 7- * kronika Občinska gasilska zveza Ljutomer Zapostavljena gasilska dejavnost EKilsVi^dn^^^1 občini, kjer deluje 42 osnovnih in 5 industrijskih naPodročiii - so v preteklem obdobju opravili pomembne naloge li na |etne ^igrnega varstva ter zaščite in reševanja, To so ugotovi-njevali svoie?ui m zboru občinske gasilske organizacije, ko so oce-»ienili finan/ 0 ln se dogovarjali o nalogah. Največ razprave so na-fruneriavi , ,lranJQH.saj so ugotavljali, da je gasilstvo zapostavljeno v °a seobčneo uporabniki sredstev. To potrjuje tudi ugotovitev, ts Zat0 so V j , ra rn udeležil predstavnik občinskega izvršnega sve ^dranie o a i' zahtevali, naj izvršni svet ponovno obravnava D-Ivrn tudi vejit1 slva> saJ pn tein niso bili enakovredno obravnavani. O "tjseca Ne J da imajo sredstva le še do konca lega sk>h simbol™, Ldl’ od kod bodo vzeli denar za spremembo gasil; ^antkania ’ na!tup potrebne opreme in zaščitnih sredstev. Zaradi 5|hka vozila za vzdrževanje so tudi izločili iz uporabe tri ga-pri tem r>-3 občnem zboru so sprejeli okvirni program dela za le-viiu^i!!'b.da ge b« mogoč' uresničiti Te, če bo dovolj J romerski občini tudi načrtujejo več gasilskih prireditev. kijučarovčii1IOVan-’aJ bosta proslavili gasilski društvi na Cvenu in v ^slavcih pjv os^rnaesetletnicj pa gasilski društvi v Berkovcih in Ra-asilskih domov pa bodo pripravila “an°vcih ’lva v branoslavcin, Grabah, Stari Cesti Mekotnjanju in F. Maučec finska gasilska zveza Lendava Skrb za gasilstvo skih^?151"0 varnost v občini Lendava skrbi % kovnih šolah V vsa ta a' ?’ dve industrijski in p«i A"111 'T Casilk so ugotovili na je vključenih kakih 2000 gasilce b K ak n bo »sil- stvotr em zboru občinske gasilske zveze vi endJ d p dTenar j^^ ininran , v prihodnje, je tačas vseeno e da se bo. če ir, Požarna varnost ogrožena. V Lend<_ „aSilstvo moralo Povtt^anjem območju občine pet novih S ; bile ekonom-7, '/"H saj bi sicer imeli več občinskih zvez. Ki pa «10 različne §as,bka zveza Lendava J?? vdanašnjem tou gasilci nAtr.kPPTOrnosti izobraževanju kadrov, saj (gasilci so po-■Hi^^-Jt-ju veliko znanja pn posegih ob poža rm dars^h objrtiT. 'ko svojega časa tudi preventivnim - ’ prečiH morebit-n? pPožanh, ptekrat P*Ki ■ ’etu je bilo & posredovan pri po prometu v f* Posredovali tudi pri razlitju neva - , ^ega programa ^Urne^t,u se zbirajo sredstva za izvajanj- •. Sprfmijami Ca-sibem>v? varstva z davki občanov m zavaro*j Ppodo porabili ta na Vo1 0 nekaJ "ad 7 milijonov tolarjev, t. p ^ralževanje in 2^ operativno delo, preventivno dejavnost. P ajevanje opreme gasilskih društev. J D Občinska gasilska zveza Murska Sobota Nezadovoljni gasilci Okrog 130 delegatov se je zbralo na letni skupščini Občinske gasilske zveze Murska Sobota in zelo kritično ocenilo svoje delo, zlasti pa načrtovano financiranje njihove dejavnosti. Ugotavljali so namreč, da je gasilska dejavnost letos zelo prikrajšana pri tistem delu sredstev, ki so namenjena za večje represivne posege (gašenje in odstranjevanje nevarnih snovi), saj društvom primanjkuje osnovnih gasilnih sredstev (penila, prah) in se postavlja upravičeno vprašanje, kaj bodo lahko storili ob nesreči, ki jo lahko povzroči zelo gost mednarodni promet na cesti Lendava Maribor. Na skupščini so predlagali, da naj bi o tej problematiki razpravljal soboški izvršni svet. Primanjkuje tudi denarja za spremembe gasilskih simbolov, ki jih morajo zamenjati in v povprečju Slanejo 13.000 SLT za gasilsko društvo. V razpravi so tudi opozorili na izobraževanje čez 2.500 članov, saj v ta namen ni ustreznih sredstev. Zaradi pomanjkanja denarja je celo predvideno opuščanje nekaterih operativnih aktivnosti. Govor je bil tudi o organiziranosti ob večjih poplavah ob reki Muri in Ledavi ter razbremenilnem kanalu. Gasilska društva so sicer v ta namen organizirana, vendar imajo zastarela plovila, med katerimi so nekatera celo neuporabna. V razpravi sla sodelovala tudi predsednik skupščine občine in izvršnega sveta Andrej Gerenčer in Ivan Obal ter menila, da razumeta potrebe po denarju v gasilstvu, vendar so lačas težke finančne razmere, tako da na več kot 7 milijonov SLT, ki so letos namenjeni gasilski organizaciji, ni mogoče računali. Poudarila pa sta, daje potrebno posamezne kočljive probleme posebej reševati in iskati možnosti za financiranje. Skupščina je tudi sprejela pobudo, da bi se gasilci vključili v urejanje okolja, zlasti gasilskih domov, ki naj bi bili odsev urejenosti gasilskih organizacij. Zavzeli so se tudi za večjo skrb pri vključevanju mladih v gasilske vrste, saj stanje ni zadovoljivo. Sprejeli so tudi program dela za letos, ki je prilagojen finančnim možnostim. Precejšnje obremenitve za društva so letošnji visoki jubileji 1 10-letni ca G D Murska Sobota ter 100 letnice GD Motvarjevci Puconci, Cankova in Predanovci Dogovorili so se tudi za mednarodno sodelovanje, vendar v mejah možnosti. F. Maučec Ljutomer Veliko prekrškov Ljutomerski policisti so lani predlagali sodniku za prekrške I 16 kršiteljev javnega reda in miru, kar je za 12 odstotkov več kot prejšnje leto. Največ prekrškov je bilo v zasebnih stanovanjih (43) in v gostinskih lokalih (34). Skoraj polovica vseh prekrškov pa je bila storjena med 18. in 24. uro. Pod vplivom alkohola je bilo kar 80 prekrškov. Med kršitelji je bila nad polovica brezposelnih, starih okrog 30 let. Ljutomerski policisti pa so tudi lani pridržali do iztreznitve 22 vinjenih oseb, medtem ko je bilo takih prejšnje leto le 5. F, KI. Z uprave za notranje zadeve Vedno več kriminala Na območju vseh Štirih občin Pomurja je v prvih treh mesecih kriminal v primerjavi z letom 1991 narastel za skoraj 40%. Največji porast kaznivih dejanj je v občini Lendava, 85 %, in Gornja Radgona, 78 %, Po posameznih področjih kriminalitete je skrb zbujajoča udeležba mladoletnikov. Le-ti so v prvih treh mesecih storili kar za 138 % več kaznivih dejanj, kar je največji porast v R Sloveniji. Tudi gospodarski kriminal je v večjem porastu, kar je glede na razmere tudi za pričakovati. Kljub nenehnemu porastu kaznivih dejanj pa so bili policisti in kriminalisti UNZ Murska Sobota zelo uspešni pri raziskavi teh dejanj. Kar 68 % vseh kaznivih dejanj so uspeli raziskati, kar jih v slovenskem merilu postavlja na 2. mesto po uspešnosti. Delavci UNZ v Murski Soboti zaradi zelo velikega povečanja kaznivih dejanj mladoletnikov pozivajo vse, ki se ukvarjajo z mladoletniki, da poskušajo na svoj način in vsak na svojem področju pomagati in preventivno delovati na mlade ljudi, saj je celostno delovanje na preventivnem področju edini uspešen način odvračanja mladih od kriminala. V Nafti manj nesreč V lendavski Nafti ugotavljajo, da so imeli v lanskem letu najmanj delovnih nesreč v zadnjih dvajset letih. Kljub vsem prizadevanjem in povečanemu preventivnemu delu so imeli lani 44 nezgod, na srečo pa so bile lažje. Služba za varstvo pri delu je organizirala izobraževanje za vse člane, med letom pa opravila več pregledov. Posebno pozorni so bili pri požarni varnosti. V lanskem letu so imeli sedem začetnih požarov, ki pa niso povzročili materialne škode. Poklicna gasilska enota, ki skrbi za požarno varnost v delovni organizaciji, pomaga tudi drugim v občini in tako manjša stroške. Ker se v zadnjem času postavlja vprašanje, ali je ta poklicna enota potrebna ali ne, je treba povedati, da je njena vsakdanja navzočnost jamstvo za varnost v delovni organizaciji in tudi za okolico. Kakšne bi bile posledice, če bi se v kompleksu Naftinih tovarn zgodila večja nesreča, seveda nihče ne ve, da pa bi povzročila ogromno materialno in ekološko škodo, je na dlani. Za to je besedičenje o potrebnosti gasilcev in enote odveč, če je breme za vzdrževanje enote preveliko, ga je treba porazdeliti. Neumnost bi se bilo odreči ljudem, ki so strokovno usposobljeni za gašenje požarov in odpravo ekoloških nesreč. JD V skladu z razvojnim programom demografsko ogroženega območja Izvršni svet Skupščine občine Lendava POZIVA strokovnjake s področja ekonomije, ki so pripravljeni soustanoviti in vodili podjetniško poslovni center, da to svojo pripravljenost sporočijo izvršnemu svelu SO Lendava do 18. 5. 1992. Od kandidatov pričakujemo tudi kratko vizijo vsebine m načina delovanja centra. '-Slična elektroinstalacijski material Stran 19 bela tehnika in mali gospodinjski aparati ročno, mehansko, rezno in strojno orodje ter brusni material Mpfaika Lommerce>P^ Ljubljana vodoinstalacijski mate-T&f in oprema za centralno ogrevanje iz naših krajev Lačne nasičevati, popotnike sprejemati Te misli iz evangelija v zadnjih mesecih vedno globlje prodirajo v zavest slovenskega človeka. Vojna grozodejstva in nečloveško ravnanje z ljudmi na Hrvaškem in v BiH silijo ljudi v pregnanstvo. Žalostno je. da človek nima pravice do življenja, ne do doma, ki ga je sam zgradil. Vse to je izziv za slovenski narod, da pokažemo, da smo ljudje s čutečim srcem in dobro voljo, da pomagamo potrebnim. Z veseljem smo po svojih močeh pomagali hrvaškim beguncem in sedaj organiziramo pomoč beguncem iz BiH. Prebivalci Gornje Radgone so velikodušno vključujejo v dobrodelne akcije tako prek organizacije RK kot prek organizacije KARITAS. Ki je v svojem nekajmesečnem obstajanju izvedla več dobrodelnih akcij. Zadnjo smo uspešno izpeljali na velikonočni ponedeljek, ko so verniki naše župnije prinesli darove za begunce v Radencih. V župnišče so prinesli približno 1000 kg krompirja. 350 kg moke, večjo količino fižola, sladkorja, riža in raznih drugih živil. Zbrali smo tudi nekaj denarja in vse to izročili v torek, 21. aprila, beguncem v Radencih. Župnijska KARITAS Gornja Radgona se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje, vsem beguncem pri nas pa želi dobro počutje, in da se vojne grozote čim prej končajo. HVALA! KARITAS Gornja Radgona Veliki načrti komunalcev V Komunalnem podjetju Gornja Radgona se lahko ponašajo z doseženim v minulem obdobju. Tako so med drugim opravili večjo sanacijo odlagališč odpadkov in začeli s sprotnim prekrivanjem odloženih odpadkov. Prav zdaj izdelujejo projekt idejne študije za gradnjo primarnega vodovodnega omrežja v radgonski občini, ki je velikega pomena, saj se bodo ob morebitnih okužbah pitne vode lahko priključili na sosednje vodovode v občinah Murska Sobota, Ljutomer in Maribor. ureditev gramoznice v Ko- če, turistična društva in njišču, ki bi lahko postala za- ge zainteresirane. nimiva točka za številne ribi- MILAN > - Tudi v Trimlinih gradijo trgovino. Še malo pa bo imela skoraj vsaka vas v lendavski občini svojo trgovino. V Trimlinih gradijo tačas zasebno trgovino, ki naj bi kupcem ponudila pohištvo in blago za zaščito in nego rastlin. Koncem maja naj bi bila že zgrajena. Trgovca, ki gradita, pravita, da bosta ponudila veliko izbiro in številne druge storitve. V Trimlinih, ki spadajo v lendavsko krajevno skupnost so imeli leta 1930 trgovino z živili, po drugi vojni pa je bila ukinjena in so morali v trgovine v Lendavi in Petišovcih. JD FRANC NOVAK - MOJSTER V PLETENJU - Tudi v Prlekiji se še najdejo dobri mojstri pletenja. Eden od njih je 79-letni Franc Novak iz Branoslavec, saj iz »pintovca« dela prave čudeže. Franček je samouk, svoje znanje pa prenaša na mlajši rod. Pravi, daje to njegov zimski konjiček. Zeli si, da bi lahko še dolgo pletel in znanje prenaša! na druge. R , Bo 93,9 milijona SLT dovolj? Letošnji program dela sklada stavbnih zemljišč občine Murska Sobota temelji zlasti na usmeritvah izvršnega sveta in zadevah, ki jih niso uspeli urediti v prejšnjih obdobjih, ostajajo pa še vedno aktualne. Z več kot 93,9 milijona tolarjev prihodkov naj bi v letu 1992 uresničili vse naloge. Največ denarja, in sicer čez 40,8 milijona tolarjev, bi porabili za usmerjeno družbeno gradnjo ter zasebno in obrtno gradnjo. Velik delež bi se zbral tudi z nadomestili za uporabo mestnega zemljišča, saj računajo na več kot 22,8 milijona tolarjev Poleg tega znaša prenos salda iz leta 1990 okrog 20,9 milijona tolarjev, kar je posledica nekaterih neizvedenih del, všteti pa je treba tudi izterjavo obveznosti iz minulih dveh let (5 milijonov SLT), komunalni prispevek, ki bi zagotavljal 3 milijone tolarjev, in najemnine. Podrobnejši program kaže, da pri usmerjeni družbeni gradnji predvidevajo oddajo in ureditev zemljišč v Lendavski sever in jug, na Kerenčičevi, Gregorčičevi, Zvezni in Kocljevi ulici v Murski Soboti. Zasebno gradnjo načrtujejo v Beltincih Jugovo 2 in Moravskih Toplicah, medtem ko bi obrtno gradnjo organizirali na Markišavski m Noršinski ulici v Murski Soboti in pri Agroservisu. kjer bo treba pridobiti določena zemljišča. M. JERŠE Leta 1991 so sofinancirali tudi gradnjo vodovoda v Ptujski ulici v Gornji Radgoni, dogovarjali pa so se o prevzemu vaškega vodovoda na Kapeli in Janževem Vrhu, medtem ko je šlo v Herce-govščaku in Crešnjevcih le za tehnični prevzem vodovoda. Hkrati so izvedli posnetek kanalizacije grajskega hriba v Gornji Radgoni ter skrbeli za javno snago v Gornji Radgoni in Radencih, kjer so urejevali tudi zelenice. Pomembno je, da so očistili kar 24 večjih divjih odlagališč v krajevnih skupnostih Gornja Radgona, Radenci, Negova, Videm, Kapela, Ivanjci in Apače, pri čemer so odpeljali 443 kubičnih metrov raznih odpadkov. Letos bodo nadaljevali s čiščenjem v krajevnih skupnostih Apače, Sto-govci. Spodnja Ščavnica in Crešnjevci-Zbigovci, po potrebi pa tudi drugje. In kaj večjega nameravajo opraviti še letos? Ostale so jim pogodbene obveznosti za uresničitev idejne študije za gradnjo primarnega vodovodnega omrežja v radgonski občini, izvedba in organiziranje strokovnih opravd in priprav za ureditev odlagališča komunalnih odpadkov v Gornji Radgoni, kjer gre za prvo in drugo fazo. Poleg tega naj bi uredili računalniški podzemni kataster in kupili več posod za odvoz odpadkov. Predvidevajo, da bodo letos prešli na ločeno zbiranje sortiranih komunalnih odpadkov, o čemer se podrobneje dogovarjajo s podjetjem Saubermacher Siid iz Lenarta. Med drugim načrtujejo sanacijo odlagališča odpadkov v Hrastju-Moti in Naše mesto — čisto mesto Pod tem geslom poteka tudi letos že tradicionalna »P* j danska akcija v mestu Murska Sobota, ki bo končana 9- J* ? njo želi dokaj uspešno soboško turistično društvo spodbU'j,, bivalce pomurskega središča, da se množično pridružijo P vanjem za čim bolj urejen in lepši videz mesta, ki se ponaša pomembnih priznanj. V vsakoletni akciji Turistične zve^eA|a|eti je, ki izbira najbolj urejen turistični kraj, seje Murska 1991 uvrstila na prvo mesto v skupini turističnih krajev z številom turističnih zmogljivosti. Pri tem so upoštevali urejenost kraja in okolice, njegovo prometno urejenost, pa dez javnih lokalov, njihove okolice in urejenost kraJe'?j strukture. Posebna komisija je izpostavila ulice z mejami, razkošje cvetja, čistočo, urejen sortiran ud’<-U 01 pokošene in urejene parke ter igrišča, posebno ponudbo ■ ču mesta v posebej prirejenih kioskih ^onaj Vse te prednosti Murske Sobote želijo ohraniti tudi letm bi upravičili lanskoletni laskavi naslov. Zato naj bi 0' metrov. Cena je 96 tisoč 900 DEM ali v tolarski prt* ,pPf pa ludi možnost krediiiranja. Upamo, da bo la sedanjo enoličnost pri gradnji stanovanjskih hiš v gram gradnje vrstnih hišic so predstavili občanom '^j^vi i1 ganizacijam v konferenčni dvorani hotela Lipa v L VESTNIK, 7’2!^ Stran 20 radijski in televizijski sporedi od 7. do 14. maja SOBOTA PONEDELJEK TOREK NEDELJA SREDA ČETRTEK Radio MV MHz (Dopoldne tudi SV 648 kHz) UKW Murski val । * * * * C I F I* r sm'>» kdna ia.s°P,slh. P« *K1i'i 7'm 'O'kopom' ob "onika ?.ru*a iu,ranJd Infnr2.aai° nov dan 7 30 Na a 1« 8 w Poro. M r DoP°^nc na M V «np * ?«,as' « W Hoazni le-U0 MhČk,1,db 10 00 poro-(kuln?," P" ih™’ 5P°n' tUTl ^'«ila ir2? Kab»ret 12 00 4-. 11^’ '?”» Novka Slov«?0*??* vključitev ? MV ,KM0!lPOPOld Poro«!,. 6 W Obvcs,ila k’ 10 20 Wenč l”8.1 nanizdn ifst,n res ' enC^ 10 50 Zna L5'10 UmemZL l2 W Poročila. ^9 l6Mr ' Ve<'r: Uros 174» n2^P°d.a?k» Od-ak kontakta 17 10 Tok 19 30 19 ,0 5,'^in. 20 J® Dnevnik 20 On i? "4*li»Lu r"3Cv'-'kc 22 10 n ka 2i 20 Oči k n. Va Pr' Hux7aMVn'k- 22 40 So "'^"ka ^'»vib. amcr na_ "^'jevaaP * Pavico, angl. ' rra"c film’ (čb7arna r*Zmer‘ X"?-" 1900 j.18 00 Studio Ma ^•»k /is/1bl«es 19 30 I05''*. anll 20 00 PuJ^ov, '?'e>vju. 21 20.30 en 21.50 rsuovcn''ki maga- 7-00 n«. ?nm ui, J11 ka™ rib;x'i -coU '4^ ^rd Vij In. ‘ ‘ film «1.0^ 1505 M,|a' 16 »O p/7,senD « D™ M “a 1605 Me, 1130 rč '”5 - Poroti ’ “"B^skt ^k mm1??*11- 12 ‘0 15jJ'. '5.00 0’roškc ’er f dana d* pk' ^Pofed. ^'r v? » sik? v"" Pestmi asi- 20.00 Spon 15 pro?"10, krimi’ "r«hi s tavJe ^21 Pomoč. t?1« BlJu25 P°8’ed' s ^"^zenska ^N?0-23 "I Vezkomedlja ■" 23 »h' vY ' špor' XY od im, JT1 9^8-50 Na' , bltlta<:iM, ‘Oo pekovi film ^'eije n 'anja ‘^i,! Jd C0" 19 '5 Za LČ 'fallaČ^' & “etovSI*>" 21 35 č '5« s Al/? Polji,ka * ^erplat. Ji r,'''na rt.1" U Ul ru t|,5 14 if, J? k*lilm 0 i Hlf 1° v>w Sef 16 4() 18 45 p*«ra a 2,4 ^»o m Xčreunu bih jAšOv nemsk, na Sd - Uti f-r,, erotičuj č'C|tv pine in redne 724 662 M 633 Bekino, Ravenka 27, id.: 42-151 • oblek« za birmo • gorska kolesa -ji.#* V/ let: 22-401^^*/ VESTNI*«^ Stran 22 'r i* 1¥ K* * M GRADBENO PARCELO. 18 arov, na lepi sončni legk blizu asfalta, prodam Stanjevci 66. M 618 [*mnizacua RAZNO 1^’t OLTOVE Pl rrc j Tumijj. G e ’L "LI GE prodam 132 m5»5 co. ŽITNO seJALNI-lovci. Polkh la80!?? Prodam. Ba-komlnigreben line HM cm S pogonom, dol Wiat nmOt^1' ™or Go^ «TM KO^bI^. ® 24 243 m595 ^oe- Širine lmNJ FAHH ,m- de . ... ' TtKVOL-ttdi’ GORENJE do. C 13®“,?'P^ši Geza La CO H^4708 Prodam ®GS, FREZO ACM E ^ČaTni??1’ 1N^0 ^OSltNlK ur r.^ 23’667 M 606 gnoja ^ICOn« M6W ■ «.Serd,M II, Rogašovci H ,: ,ri str°j za S'H- J1 . ■ Prodam. Puconci 101. Fi--, Mmi, MtTA s feSS' ar K- KIPER 4 4 in 5 cm, ugodno KORUZO v zrnju prodam ® 23-677 m 582 0'1 ROŠKI VOZIČEK, hladilnik, boj ter m umivalnik ugodno prodam. ® 65’037 ali 31 406 m584 prodam. ® 24-929- m589 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice sl. 24077/0, izdane pri HK5 Pa nonka v Murski Soboti. Franc Kovač, Domajinci 37. m592 VINO, šmarnico, ugodno prodam Filovci 64. m 5 94 BOROVE PLOHE, 5 in 2,5 cm, pro dam S 51-033. m583 ALUMINIJASTA PLATIŠČA tu BMW in gol Ta z gumami prodam. ® 22-493 m596 STRESNO OPEKO BIBER prodam ® 26-019, zvečer m598 SEDEŽNO KOTNO GARNITURO za dnevno sobo, možnosl plačila na obroke prodam Papič, Naselje Borisa Kraigherja 6, M. Sobota. M-604 Preklic! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice šl. 18827/6, izdane pri HKS Pa nnnka M, Sobota Domitrica Vladimir, Ižakovci 162, Beltinci. M-608 Odkupim stanovanjsko pravico za dvo- ali irisobno stanovanje. Tudi za- 1$«est menjam enosobno T 46-626 M 624 Preklic! Preklicujem bančno 2014-9, Feliks Košar, GR 3215 večje. k n j i go Biserjane RAZNE DELE ZA RAZLIČNE fe"0 “ v'"?r-d ali v»in01iarn ®6fi’n41** žeBa Vera ter otroci Tatjana. Janez in Andrej 11T''M iskreno i: ,|C nm« V prijateljem m znancen , vence, njtvh-^^sv P?rna84li, nam izrekli Dospteinili na > • ^'e, &a v tako velikem ^‘“P^PKoUai w ' LP011' Osebno se zahvaljuješ bolnišnice ža U “^ju kirurškega Olldelka • _ ; । Tatije trpljenja v zadnjih dneh lžupniku za °stmke in gasilcem za tople be ^•etn še enkrat iskrena hvala’ žalujoči: Vi*l NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil Koloman Zupanek upokojeni zobotehnik Ohranili ga bomo v trajnem spominu Delavci Zdravstvenega doma Murska Sobota H V TJ- -------------------------------------— ---------- ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega soproga, očeta in dedka w Mihaela Simonke višjega dentista iz Lendave Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Lendava, internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti in Zdravilišča Radenci. Prav tako iskrena hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti ali kakorkoli izrekli sožalje, posebno pa se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Lendava. Žalujoči: soproga Emilija, sin Mihael in hčerka Eva z družinama V SPOMIN 1. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga Neža Linhard iz Serdice Odšla si, vendar z nami boš živela takšna, kot si bila - dobra žena, ljubeča mama in tašča ter zlata babica svoji vnukinji. Vsem, ki se je spominjate, lepa hvala. Vsi njeni Skrh. delo in trpljenje trnje je bilo življenje, bolečino ri prerini. zdaj boi v grobu mirno spal ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi mož in dedek Štefan Banfi z VaneČe Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in šopke in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za prelep pogrebni obred, gasilcem, pevcem za odpele žalostinkc. godbi na pihala m Marti Bedbk za poslovilne besede. Posebna hvala sosedi Melit: Kološa za nesebično pomoč. Hvala pogrebnemu zavodu iz Veščice ter doktorjema Palancsaiju in Brozoriču, Iskrena hvala ABC Pomurki Mesni industriji M. Sobota. Ž.alujoči vsi njegovi Ne Jokajte ob mojem grobu in ne khčhe me nuiaj. dosti sem trpela na tem svetu, i' mint nat počivam ^daj ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vejino zapustila naša draga teta in sorodnica Karolina Malačič roj. Voroš iz Pordašinec 8 Ob boleči jzgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, botrini, sosedom in znancem. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v luko velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ler nam izrekli sožalje. Hvala dr. Tobijevi in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu. Iskrena hvala g. Balažiču za pogrebni obred, govorniku KS in pevcem za odpete ža-lostinke Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: nečakinja Irma z možem Ernojem, hčerko Moniko in sinom Ernestom in drugo sorodstvo Neka/ je v tebi bo! bila, a zamahni! si z roko. Če zmagal bom. močne/ši sem. a ni bdo laka. ZAHVALA V 61. letu starosti nas je tiho zapu-slil naš dragi mož. ata in stari ata Josip Sabotin rudarski upokojenec iz Košarovec Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam priskočili na pomoč in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter društvu upokojencev. Žalujoči: VSI, KI SMO GA IMELI RADI S svojim vedrim nasmehom vsakogar osrečiti si znal pred usodo neizbežno ves nemočen si ostal. ZAHVALA V 70. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi oče, tast in stari oče Karel Banfi iz Kupšinec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebej se zahvaljujemo dr Alojzu Horvatu in osebiu intenzivne nege internega oddelka splošne bolnišnice v Rakičanu Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za izbrane poslovilne bese- , de, Hvala tudi kolektivu PTT-podjetja iz Murske Sobote in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat — iskrena hvala' Žalujoči: sinova Stefan in Karel z družinama Težko te izgubiti človeka, ki ga ljubiš, še težje ga je izgubiti za vedno. A najtežje se je naučiti živeti brez njega ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Rudija Horvata iz Domanjševec 135 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in botrini, posebno pa Ernestu Eoryju — direktorju za tolažilne besede, kolektivu Pletilstva v Prosenjakovcih in Križevcih, duhovniku Balažiču, vsem sosedom in vaščanom, gasilskemu društvu, otroškemu vrtcu in pevskemu zboru, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Žalujoči: žena Elza, sin Leon, oče, sestra Slavica z družino iz Avstrije ter vsi drugi I_________________________________________ - -------------------------------------------I Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite, pomislite, koko trpel sem. in večni mir mi zaželite ZAHVALA Po kratki in hudi holez.ni nas je v 56. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in brat Jože Gerenčer iz Brezovice 11 a Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in ga v tako veli kem številu pospremili na njegovi zadnji pot: ter mu darovali venec in cvetje. Iskrena hvala g. župniku, pevkam, govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu in osebju pljučnega oddelka v Rakičanu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Brezovica 27, 4 1992 Žalujoči: žena Terezija, hčerka Silva z možem Darinkom, hčerka Dragica z možem Zoranom, mama, brat Andrej z družino, vnuk Dejan in vnukinja Sara, svakinja Helena z otrokoma Danielom in Lidijo z družinama ter drugo sorodstvo Stran 23 Ko je sindikalni vodja Jani Kovač ime! svoj prvomajski govor zbrani množici pred so; boško pošto, je imel dva poslušalca: oba ulita vojaka na soboškem spomeniku, ki sta se ob poslušanju pomladila za štirideset let. • • • »Čeprav je bito obdobje črne kontrarevolucije dolgo samo dve leti, so sovražniki delavskega razreda uspeli tudi v tem kratkem času dobro strnili svoje vrste. Prav med slavnostnim govorom našega aktivista Kovača na proslavi delavskega praznika so s pomočjo buržu-aznih elementov iz podjetja Komunala organizirali praznjenje greznice ob Glasbeni šoli, s čimer so globoko užalili razredna čustva naših delovnih ljudi, ki jim gre že tako slabo, da niti srati nimajo več \kaj. saj je znano, da iz praznih riti ta proizvodni postopek ni možen.« Tole smo prepisali iz zapisnika sestanka partijske celice Sobota/Center. Geza Bačič zapisnika ni hotel podpisati. * • * Ker se kapitalistično blagostanje meri po tem. kako velike so rezerve masla in mleka — merske enote so hribčki, gore in jezera — bo prejšnji Peterletovi vladi potrebno priznali, da je poleg osamosvojitvenega cilja dosegla tudi ekonomski cilj in nas pripeljala v kapitalizem. Rezerve masla znašajo 600 ton: krtina, ki bi jo dobili, če bi na parceli enega ara začeli zlagati maslo k višino, bi dosegla 6 metrov. Kar bi bil za Prekmurce že razlog, da si zgradijo smučarski center, vendar bodo »pu-ter« dobili Prleki. Njihov ex minister Jože Osterc ga bo kot vojno trofejo iz vojne z Omanovimi in Podobnikovimi »hadsknehti« prinesel rojakom. da bodo za nekaj milimetrov zvišali jeruzalemski hribček. • • • Prekmursko-prleški »osvobojeni« sindikati zanimanja za maslo ne kažejo, ker so doslej vedno organizirali samo prodajo kumaric po sindikalnih cenah. • • • Prekmurski krščanski demokrati so pozdraviti predlog zelenih fundamentalistov, da naj bi na soboškem Trgu zmage izkopali jezerce in ga naselili z značilnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, od trstik do kačjih pastirjev. Predlagajo pa. da bi »močvirski biotop« namesto z vodf> napolnili s presežkom mleka, ki je prav tako rezultat Peterletovega pastirjevanja slovenski vladi. Kakor smo izvedeli od Prezidija prekmurske republike, ki akcijo koordinira, »fun-doši« s krščansko-demokrat-sko zamislijo ne soglašajo, ker ima močne elemente predvolilne kampanje. Črni so se namreč spomnili na Gina Lollo-brigido, italijansko filmsko divo. ki se je pred leti okopala v rimskem vodnjaku, napolnjenim z mlekom, in so že začeli zbirati prijave med ženskami domače krvi in zemlje, da bi si s ponudbo za kopanje v mlečnem biotopu razširili obseg simpatizerk Lastnice frizerskih salonov GIZELA. SREČKA. ANA in FRAČA so se že prijavile. • « * Ce bo do kopanja v mleku kljub vsemu prišlo, bo Prezidij predlagal pesniku ode v čast Vestniku Janiju Žilavcu, da o dogodku napiše pesem hvalnico. Cmi so ga zaprosili, da napiše litanije. Posebno obvestilo! Nikar ne verjemite zaposlenim k soboškem Podingu, da se je mandatar Drnovšek pogajal z nekaterimi od njih za članstvo v novi vladi. Tako pod ničlo ne gre niti on. KESEDM KONJ Prizidek k šoli Po dobrih dveh mesecih gradnje prizidka pri OS Fokovci s 5 učilnicami, večnamenskim prostorom, garderobami in sanitarijami so nov objekt pred dnevi že začeli pokrivati. Ko bodo šolarji končali s poukom, bodo temeljito obnovili staro stavbo, v kateri bodo uredili 4 učilnice, kuhinjo, zbornico in še nekatere druge prostore. Predvideno je, da bodo gradbinci (podjetje POMGRAD in obrtniki) končali vsa dela do 10. avgusta. Če bo občina Murska Sobota uspela dobiti denar iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij, pa bo na vrsti še gradnja telovadnice. Temelje zanjo bodo postavili že zdaj. Fotografija: JOG Humanost Osmega maja 1828 se je rodil Henry Dunant, človek, ki je živel samo za blaginjo drugih, oče Rdečega križa. Njegove ideje so izražale gnev proti vojni, zato so vedno znova aktualne. Še posebno sedaj, človekoljubnost pa večna vsebina mednarodne humanitarne organizacije. Geslo letošnjega tedna Rdečega križa je Humanost ali Združeni proti nesrečam, in ni je večje nesreče za človeka kot vojna in pregnanstvo z domov. Zato naj bo teden Rdečega križa tudi teden človečnosti, pomoči sočloveku. Brezdomci ali pri- bežniki zaradi vojne jo potrebujejo. Vsake pomoči bodo veseli v občinskih organizacijah Rdečega križa. Rdeči križ Slovenije pa je objavil tudi Številko žiro-ra-čuna, kamor lahko nakažete denarne prispevke. Številka je: 50101-678-51579, s pripisom: za begunce iz BIH. V prihodnjem tednu se bo število Članov humanitarne organizacije še povečalo, saj bodo med Člane sprejeli učence sedmih razredov, med mlade aktiviste pa prvošolčke. MH Pred župnijsko cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih so preteklo nedeljo pripravili gasilsko slovesnost za območje beltinskega sektorja, ki vključuje osem gasilskih društev. Po sv. maši so župniki Jože Hozjan iz Beltinec, Alojz Ratnik iz Turnišča in Andrej Rigler iz Dokležovja, blagoslovili gasilske prapore in vozila. Na slovesnosti so govorili Jože Kavaš, predstavnik skupščine občine Murska Sobota in predsednik krajevne skupnosti Beltinci, Jože Bojnec v imenu pokrovitelja KZ Panonka, TZO Beltinci in predsednik Gasilske zveze Slovenije in Občinske gasilske zveze Murska Sobota Ernest Eory. V kulturnem programu pa so sodelovali beltinska godba na pihala ter moški pevski zbor KUD-a Beltinci. Udeležence slovesnosti je v imenu organizatorjev jmzdravtl sektorski poveljnik Andrej Zadravec. Foto: F. M. V hribovitem predelu avstrijske Štajerske, kjer se te dni šele začenja pomlad, so v kraju Enstahl v petek, 1. maja, odprli za obiskovalce in ljubitelje baročne umetnosti letošnjo deželno razstavo z naslovom LUST und LEIDE (Veselje in trpljenje), baročna umetnost — baročni vsakdanjik. Grad, njegova okolica in mesto so se v ta namen olepšali in obogatili; delček videnega bomo predstavili v naslednjih številkah Vestnika. Na posnetku je viden grb nad vhodom v graščino Trauttenfels, ki je podoben grbu nad vhodom v negovski grad — lastniki obeh gradov so bili Trauttmannsdorfi. bbp VESTNIKOV VLAK Združeni proh noiročom Tad#n rdečega Itriia ud fl, do IS.tnejci 1972 Cene sadja in zelenjave Zelenjava Vrsta Tržnica Pomurke jabolka 138,00 110,08 pomaranče 100,00 100.00 limono 120.00 125.00 kivi 180,00 240.00 ananas 260,00 — banane 130,00 — solata 180.00 160.00 krompir — 12,00 zelje — 70,00 čebula 80,00 62.00 česen 350,00 350.00 kumarice 150.00 200,00 paradižnik 200,00 250,00 fižol 150,00 — hren — 150.00 korenje 150,00 50.00 peteršilj — 150,00 jajca 12.00 12,00 Radgonski mehurčki Tudi letos je zagorel na grajskem hribu v Gornji Radgoni kres. In tako kot vsako leto, sem se odpravil s svojo družino in sosedi proti gradu. Najlepši, skorajda lepši od ognja in zapetih pesmi je pogled na množico, ki se v večernih urah pomika po hribu navzgor. Šli smo nekoliko prej, da bi si lahko v miru ogledali, kaj se je v zadnjem letu na grajskem hribu in gradu spremenilo. Mnoge je presenetilo, kako je tokrat vse urejeno, čisto, kako je letošnja grmada, ki je čakala, da jo prižgejo, skrbno zložena. Mene to ni presenetilo, saj je pot na grad pogosto moja sprehajalna pot. Sem si pa zato s toliko večjim zanimanjem ogleda) predstavitev poteka obnove gradu, kt je bila prikazana na vehkih panojih. Vse tiste barvne fotografije iz ne vem kakšnih revij, ki naj bi ljudem pričarale podobo gradu po obnovi, so marsikoga prevzele. Marsikateri Radgončan se je videl, kako v čudoviti restavraciji pije šampanjec! Jaz takih želja nimam, bog ve, Če bom dočakal, da se bo vse načrtovano tudi uresničilo. Ljudje pa so bili navdušeni, to se jim je videlo tudi na obrazu, njihovo veselje pa so še posebej občutili »šankisti«. No, pa tudi pijača je bila zelo poceni, to moram priznati, tako da smo si tudi mi privoščiti litrček domačega! Ko sem prišel na grajsko dvorišče, so šele postavili ozvočenje — letošnja proslava bo morata biti nekaj posebnega, sem si dejal. Potem pa sem na eno uho ujel poročanje radia, da so v občinski zgradbi naši Občinarji s predjed ni kom Lojzetom Peterletom in Milanom Hercogom ter da se je slednji močno razburil zaradi mojega pisanja v prejšnji številki, češ kako si nekdo drzne, da dvomi v njegove obljube in načrte, da tisti živi še v starem času, zdaj pa je čas demokracije... Malce sem bil ponosen nase: da so prav o mehurčkih govorili pred predsednikom Peterletom, so res tako pomembni, bolj kot vsi drugi problemi in naloge, ki jih morajo ali bi jih morali narediti? Malce pa me je tudi zaskrbelo: le kakšna demokracija je to. ko ne smeš niti dvomiti ali zahtevati, da nekdo odkrito pove, kaj namerava storiti z našo kulturno dediščino? Komaj sem čakal, da se bo začela proslava in da vidim oba gospoda, Peterleta in Hercoga. Prvi nas — RadgonaČne — ni mogel prehvaliti, češ kako smo pogumni in pridni, najbolj všeč pa mi je bilo, ko je rekel, da kdor hoče biti internacionalen. mora biti najprej nacionalen (zbor je namreč najprej odpel Internacionalo, delavsko himno). Prav tako se nam je zahvaljeval za pomoč v preteklih mesecih in dneh in zdelo se mi je, da se pravzaprav poslavlja. Zato pa je bil gospod Hercog bolj skrivnosten ali pa sem imel le tak občutek, ker mu je jezik delal težave. Res, pravi zgled odločnega in borbenega Radgončana. In kako so se mu zaiskrile oči, ko je dvignil grajski ključ visoko v zrak! Pa ga ima! Za večino zbranih je bila to dobra predprvomajska predstava. Vsako leto je kaj zanimivega; se spomnite, Jani so prišli na grajski hrib »cirkusanarji«? Radgončan Cene zaščitnih sredstev Vrsta Agrooprema Potrošnik Agrotehnika M Sobota Semenarna Ljubljana Cuprablau Z 356.20 358.00 312.10 Drthane 4 45 1076.40 137.10 1050.00 Antracoi 1064.40 1214.20 — Captan 1040.20 — — Bubigan (0.1) 833.00 — — Rtdoml MZ 2182,70 2610,80 2252.00 Beontefekt 1316,90 — — KZ Lendave 356.0« 1 B60.0« 1121.8® "iSiJl 11*2 i< s 133,10 131M» Cene rabljenih avtomobil«* Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov ' J, ,|ii^ I boti so prodajalci ponujali 30 vozil različnih znamk najstarejši med njimi pa je bil BMW 320 z 200.0UU P mi kilometri. Lastnike sta tudi tokrat zamenjala le‘ bila, za zastavo 750, letnik 1982 s prevoženimi 60.0 ^jpiH' je kupec odštel 700 DEM, Jugo 55, letnik 1990 s P*r 30.000 kilometri, pa je stal 5.200 DEM. Znamka avtomobila letnik prevoz, km ceo' Jugo 55 Zastava 126 P Lada karavan Zastava 101 Skoda 136 L Simca 1300 VW 1200 Golf J Lada 1200 S R 4 R 5 R II BMW 320 R 18 1990 1990 1989 1986 1990 19’9 1979 1979 1984 1988 1985 1987 1976 1984 30.313 32.000 25.500 44.000 16.000 82.000 90.000 80.000 53.000 42.000 85.000 55.000 200.000 80.000 4.000 & 6.00° Km t Km 9.00« 7,-M 3.00« 30« a”'-' i, « 6.000 >e , (Q,|)0 Menjalniški tečaj Pomurske banke 5. maja 1992<* ^oJKI A Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 5. maja 199- ni LB Država Enota Banka Slovenije srednji tečaj Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 16« 100 100 100 100 1 727,6113 1518,9717 5.120,4171 6,8178 5-601,2243 84,3947 nakup_ 750,0« MlM« 5.4110.00 “kTII SMI«^ 84,3« S L majem 1992 veljaj obrestne mere Hranilne vloge Tekoči in žiroračuni Tolarska varčevalna knjižica VEZAVA Depoziti: od 10 do 19 dni od 20 do 29 dni Depoziti: od 30 do 90 dni do 50.000 SLT nad 50.000 do 100.000 SLT nad 100.000 SLT Depoziti: na I mesec Depoziti: nad 3 mesece do 50.000 SLT nad 50.000 do 100.000SLT nad 100.000 SLT Depoziti: nad 6 mesecev do 50.000 SLT nad 50.000 do 100.000 SLT nad 100.000 SLT Depoziti: nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev Letno^ 42,74% 34 82% 79,91 % 79 91 % 81,71% 85,31% 87,10% 88,90% 79 91 % 87,10% 90,70% 94 30% 90,70% 44,30% 97 90% 92.50% 96,10% 99.70% & 5,>* 1 - 5; S v* v* $