Ljubljana, sreda lo. maja 194*XX
(Jpravoifevoi Ljublana, Pucanijera aliai 5.
Telefoo fc. 31-22. 31-23. 31-24 iroerarm oddelek : Ljubljana. Puccinijeva aH»
ca 5 — Telefoo «L 31-25. 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi ; za Ljubljansko pokrajino pri po itn o-čekometn zarodu k. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Confi Cort. Post. No 11-3118
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pub-
blicità di provenienza italiana ed esteni Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
IZKJLJbcNO ìaMOHSIVO za oglase a Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicità Italiana S. A. MILANO
Velika bitka pred Harkovom
Doslej uničenih 447 tankov — Vsi množestveni sovražni napadi odbiti
Sovjeti so v ponedeljek izgubili 45 letal
v tolikšni meri, da vzbujajo resne skrbi v nasprotnem taboru. List »Zwòlfuhrblattc ironično pravi, da bodo italijanske in nemške podmornice kmalu v toliki meri uničile sovražno brodovje, ako se bodo potopitve nadaljevale v tem tempu, da kmalu ne bodo imele nobene tarče več. List »Börsen Zeitung« pa pod naslovom »Glavno bojišče« prav tako označuje katastrofalne izgube angleškega in ameriškega brodovja ter opozarja na nje v zvezi z nujnimi potrebami oskrbovanja raznih bojišč, zlasli v Rusiji in Avstraliji. Nobenega dvoma ni, zaključuje list, da je glavno bojišče, ki oo odločilno vplivalo na nadaljnji potek vojnih operacij, prav za prav še sedaj ono. na katerem operirajo podmornice osL
Letalski napadi
na angleška mesta
Berlin, 19. maja d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu je bilo z nemškega uradnega mesta ob:avljeno. da sta bili cilj napadov nemških "lahkih bombnikov v nedeljo mesti Folkestone in Hastings na jugovzhodni angleški obali. Nemška letala so tu bombardirala predvsem pristaniške naprave. V mestu Folkestone so bile zadete tudi mnoge velike zgradbe. V mestu Hastingsu je težka nemška bomba eksplodirala na koncu nekega pomOla. Prav tako so tu nemške bombe zadele nekaj poslopij v bližini luke.
Berlin, 19. maja. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so skupine nemških lahkih borbenih letal tudi včeraj napadle vojaške cilje na južno-vzhodni obali angleškega otočja. Letalci so opazili, kako so bombe zadele in poškodovale naprave velikega industrijskega podjetja.
Smrt nemškega admirala Oldekopa
Berlin, 19. maja. d. Iz Kiela javljajo, da je tamkaj po večletni bolezni v 64 letu starosti umrl admiral Ivan Oldekop. Pokojnik je kot šef štaba admirala Reuterja imel važno vlogo po prvi svetovni vojni v pripravah za potopitev nemške vojne mornarice pri Scapa Fiowu. Po svetovni vojni je postal admiral Ivan Oldekop vrhovni poveljnik nemškega vojnega brodovja. To službo jc opravljal od L 1927 do L 1931.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. maja. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Uničenje zadnjih ostankov sovražnika na polotoku Kerču je pred zaključkom.
Na prostoru pred Harkovom so bili odbiti nadaljnji napadi množestvenih sovražnih sil. Pri tem je bilo včeraj uničenih 80 sovražnih tankov, nadaljnjih 31 tankov in nad 500 vozil vseh vrst pa so izločile iz borbe letalske sile. število tankov, ki jih je sovražnik izgubil od pričetka teh bojev dalje, se je s tem dvignilo na 447.
Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča je bilo nekaj uspešnih krajevnih napadov. V zaledju srednjega odseka je bilo razpršeno močno boljševiško krdelo.
Na Laponskem so nemške čete dosegle dobre uspehe v srditih bojih na gozdnatem ozemlju. Sovaržnl protinapadi so bili odbiti. V vodah polotoka Kole je bila velika sovražna tovorna ladja z bombami tako hudo poškodovana, da je računati z njeno izgubo. Pri letalskih napadih na Murmansk je bilo povzročeno veliko razdejanje v pristaniškem področju.
Sovjeti so v letalskih spopadih izgubili 45 aparatov, med njimi 13 Hurricanov.
V severni Afriki so skupine nemških bojnih letal uspešno napadle šotorska in druga taborišča Britancev na področju okrog Tobruka kakor tudi puščavsko železniško progo pri Capuzzu.
Nad Malto so nemški in italijanski lovci v letalskih spopadih sestrelili 5 britanskih letal.
Ob južni obali Anglije so lažja bojna letal podnevi učinkovito bombardirala vojaško važne objekte v pristaniških mestih Brighton in Deal. Pri tem je bilo zadetih več železniških in tovarniških naprav.
Nemški protinapadi
na bojišču pri Haifcovu
Berfin, 19. maja. d. Iz nemškega vrhovnega vojnega poveljništva se je o vojaških operacijah na področju pri Harkovu zvedelo. da so nemške čete od 12. maja uničile 324 sovjetskih tankov. Vs«i sovražnikovi napadi na tem vojnem področju v soboto so bili zavrnjeni. Sovjetske čete so skušale izvojevati gotove usipehe z močnimi silami svoje pehote, ki je napadala s podporo tankov, topništva in letalstva. Vsa sovražnikova prizadevanja pa so bila zavrnjena in je utrpel zelo velike izgube ljudi in materiala. Samo v soboto so nemške čete uničile 59 sovjetskih tankov. Tudi romunske čete so uspešno odbijale sovražnikove napade. Tako so posebno močan sovjetski napad odbili Rumuni v soboto zjutraj. Po uspešnih obrambnih akcijah so nemške čete pričele pri Harkovu energične protinapade in so potisnile sovražnika dalje v ozadje. Nekemu nemškemu oddelku je po ogorčeni borbi uspelo zlomiti močno sovražnikovo obrambo in prodreti do neke nemške strelne postojanke, ki so jo sovjetske čete obkolile ter nato oblegale 3 dni in pol. Poveljnik obkoljene nemške posadke, polkovnik, je čvrsto držal nemško postojanko v neprestanih ogorčenih borbah s sovražnikom, ki je neprestano pošiljal v boj nove čete z novim vojnim materialom, ne upoštevajoč velikanske žrtve, ki so jih pri tem utrpeli njegovi oddelki. Uspešni nemški protinapad je osvobodil obkoljeno nemško postojanko. Sovražnik je bil vržen daleč nazaj.
V drugih odsekih južnega dela vzhodne fronte so nemške naskakovalne čete prodrle med močno utrjene sovjetske postojanke, porušile sovražnikove utrdbene naprave in se vrnile z mnogoštevilnimi ujetniki na svoje izhodiščne postojanke.
Bitka se nadaljnje
Berlin, 19. maja. V okolici Harkova se borbe nadaljujejo. Rusi so bili odbiti in Nemci so razdejali mnogo njihoviii vojnih strojev, tako da so sile maršala Timošen-ka znatno oslabele. Doneški odsek je po izjavah Angležev in Rusov samih eden izmed najvažnejših na vsem vzhodnem bojišču. O bitki pri Harkovu je objavil »Völkischer Beobachter« podrobno poročilo svojega vojnega poročevalca, v katerem pravi:
»število na bojišču zbranih boljševiških tankov je v resnici znatno in ni dvoma, da se je tokrat Timošenko odločil pod-vzeti vse, da si izvojuje Harkov. Napad se je pričel ob zori. Trt ure je bruhalo sovražno topništvo iz sto in sto žrel ogenj na naše postojanke. Oglasili so se tudi topovi težkega kalibra. Zatem so prišli napadi boljševiškega letalstva. Na obzorju so se pojavile neskončne vrste tankov.
Položaj je bil kritičen, toda nastopili so naši bojni tanki in tako se je pričela ena največjih bitk med oklopnimi oddelki, kar jih je bilo kdaj na tem področju. Na stotine oklopnikov vseh velikosti se bori med seboj in strelja cele ure. Sovjetske izgube so bile že od prvega dne bitke tako velike, da je bil sovražnik prisiljen umakniti se in so nemški bataljoni zopet lahko zavzeli izgubljene postojanke. (»Ultime Notizie«.)
368 sovjetskih tankov uničenih
Berlin, 19. maja. s. Na bojišču v Doneški kotlini so Nemci odbili vse ofenzivne operacije sovražnika in prešle same večkrat v protinapade, število na tem odseku unì čenih ali onesposobljenih sovjetskih tankov se je v zadnjih dneh povečalo na 360.
v katerih je izkrvavela. Druge manjša
boljševiške skupine, ki so prišle s kavka-ške obale so se skušale izkrcati za hrbtom nemških Cet, a so bile nemudno obkoljene in bržkone že prisiljene, da so se predale enako kakor druge skupine, ki so se še borile na področju Osovija, na zadnjem Skrajnem severnovzhodnem koncu Krima, število sovjetskih ujetnikov se je zaradi tega bržkone še povečalo, prav tako pa tudi vojni plen, med katerim je tudi nekaj nepoškodovanih baterij težkega obalnega topništva. (Ultime Notizie.)
Izjalovljeni protinapadi
Berlin, 19. maja. s. Kakor se je izvedelo iz vojaškega vira, so Sovjeti tudi včeraj poskušali na bojišču pri Kerču prebiti nemški obroč z brezupnimi napadi, 1*: so vsi propaùli, pri čemer so bile sovražniku prizadejane hude izgube. Dne 16. t. m popoldne so nemške in romunske čete spec pognale sovražnika preko njegovih postojank in nato prešle v silovite protinapada, ki jih je podpiralo topništvo z osredotočenim ognjem topništva. Obkoljeni oddelki sovražnika so utrpeli nove katastrofalne izgube
Letalski napadi na indijska mesta
Uničevanje železniških zvez na indijskem obmejnem
ozemlju
Tokio, 19. maja, (Domei). V zapadnem delu Birme očiščujejo japonske čete teren poslednjih britanskih oddelkov. Japonsko letalstvo neprestano zasleduje bežeče angleške oddelke in napada tudi oddelke britanske vojske, ki so se zatekli že globoko na, ozemlje Indije. Japonska bojna letala so v ponedeljek popoldne napadla tudi železniške naprave v Bahadurpurju in Sil-harju. Vse te naprave so japonske bombe poškodovale. Nadalje so japonska letala bombardirala tudi železniške vlake z beže-čimi britanskimi četami. Mesto Bahadur-pur leži 120 km zapadno od indijskega obmejnega mesta Imphala, Silhar pa 100 km zapadno od Imphala. K temu napadu so japonska borbena letala startala z nekega letališča v Birmi. Napad je britanske čete popolnoma presenetil, ker niso pričakovale tako daleč na indijskem ozemlju kakega napada japonskih letal. Učinek japonskega napada je bil zaradi tega še posebno močan.
Japonsko prodiranje vJunan
Tokio, 19. maja. (Domei). Z bojišča v severnem delu Birme in v kitajski pokrajini Junan javljajo, da japonske čete brez oddiha zasledujejo bežeče čunngkinške oddelke. V nedeljo so japonske čete zadale rov silovit udarec kitajskemu oddelku, ki je skušal pobegniti z bojišča v šungiangu. Kitajski oddelek, ki je štel približno 3.000 mož, je bil skoraj docela uničen. Drugi japonski »ddelki, ki so že prej uničili 200 čungkinških vojakov iz preostalih kitajskih oddelkov, se še zadržujejo v bližini mesta Bhame, so včeraj zjutraj uničili še nadaljnjih 126 kitajskih vojakov. Japonski oddelki, ki so že prej zasedli mesto Myt-kyina, so do nedelje zaplenili tudi 18 metalcev min, 150 strojnic, 380 pušk, ter mnogo municije in razne droge vojne potrebščine, med njimi tudi naprave za obveščevalno službo.
šanghaj, 19. maja. Anglosaška agencija »United Press« je objavila v poročilu svojega poročevalca iz čungkinga, da so bile japonske čete na meji pokrajine Junan znatno ojačene in da so sedaj pričele zopet prodirati dalje na Kitajsko. Zavzele so Tenghjueh in se bližajo Paosanu. Japonska kolona, ki prodira proti severu, je naletela v bližini Tengjueha na srdit odpor Kitajcev. Droga japonska kolona prodira od juga po dolini reke Salween. V pokrajini Bahmu so se Japonci usmerili proti zapadu in so že prekoračili gornji Iravadi. V nekaterih odsekih so bile sovražne sile šibkejše in tam so Kitajci prešli v protinapad. Vojaški krogi v čungkingu zatrjujejo, da se bo kitajska ofenziva v splošnem lahko pričela šele, če bodo prispela ojačenja z anglosaške strani. Kitajci ne rabijo toliko ljudi kakor letal m težkih topov. V nasprotnem primero se Jdo moral umik nadaljevati.
»Exchange Telegraph« pa je objavil v poročilu iz New Delhija, da je skrajni cilj sedanje japonske ofenzive v Junanu sam Čungkrng.
Kitajska polslužbena agencija »čehijaj« beleži, da je bilo službeno objavljeno, da so Japonci v preteklem tednu zbrali znatne sile v šaotingu, Liaošanu, Ningpau in drugih mestih v vzhodnem čekiangu. Več japonskih kolon je od 15. maja na pohodu proti kitajskim postojankam. Prva taka kolona, ki šteje 4000 mož, se je pojavila pred kitajskimi postojankami v bližini šaotinga. Kitajci so tam izvedli nekaj protinapadov. Droga japonska kolona, ki šteje 3000 mož, pa je že napadla Peikvan. Iz Fengue sta prodrli dve japonski koloni in sta iz dveh smeri napadli Ninghai. (»Piccolo«.)
Lizbona, 19. maja. V Birmi poraženi angleški general Alexander je bil te dni na novi fronti, ki poteka le nekaj milj daleč od Bimafuda v Asamu. Ko se je vrnil, je novinarjem podal nekaj izjav, v katerih je obeležil zadnje angleške nade glede na nevarnost, da pride do ogromne invazije v Indijo, takole:
»Indiji smo dali pet mesecev časa, da bi se pripravila za obrambo. Monsumi ji bodo dali še nadaljnje štiri mesece.« Toda general je takoj izrazil svoj dvom. da bi moglo deževje zadržati Japonce. »Naše čete.« je dejal, »so utrujene od prestanih borb in oslabljene zaradi pomanjkljive oskrbe. Naši tanici so pokvarjeni in radijske zveze postajajo od dne do dne slabše.« (»Piccolo.«)
Bombardiranje kitajskih mest
Šanghaj, 19. maja. d. S kitajskega bojišča javljajo, da so japonski bombniki izvršili v soboto močan napad na kitajsko mesto Kmhua. V Čungkingu je bilo o napadu objavljeno posebno poročilo, ki pravi. da je napad izvršilo 19 japonskih bomb nikov, ki so prileteli nad Kinhuo v treh zaporednih valovih in odvrgli po večini na predmestja nad 100 rušilnih bomb. Cung-kinško poročilo pravi, da je bilo pri na-
padu ubitih 100 ljudi in da je bilo nad 70 hiš porušenih. Japonska letala so nadalje bombardirala mesto Tangki, ki leži jugozapadno od Kinhue ob železniški progi, ki teče skozi Čekiang. Ta napad je bil izvršen v soboto zjutraj. Cungkinško poročilo navaja, da je bilo na mesto vrženih 48 bomb in da je bilo 33 oseb ubitih. 3 pa ranjene. Tudi v tem mestu je bilo porušenih okrog 80 poslopij.
Kitajski begunci v Kunmingu
šanghaj, 19. maja. d. Iz čungkinga se je Izvedelo, da je kitajsko mesto Kun-ming preplavilo 40.000 Kitajcev, ki so bili evakuirani iz Burme po naglem japonskem prodoru preko tamkajšnjih čungkinških obrambnih črt. Vse ulice v Kunmingu so prenatrpane z begunci. Zavladala je velika lakota in izbruhnile so že nekatere kužne bolezni, v prvi vrsti griža, kolera in malarija, čungkinška vlada je zaradi tega odredila oblastvom, da morajo begunce razseliti iz Kunminga po drugih mestih osrednje Kitajske, da bi se širjenje epidemij zajezilo.
Sodelovanje birmanskih oblasti z Japonci
Tokio, 19. maja. d. Iz Birme javljajo, da se je 12 visokih birmanskih upravnih uradnikov javilo na razpolago japonskim vojaškim oblastem in izrazilo svojo pripravljenost za sodelovanje pri obnovi Birme. Med temi 12 uradniki je tudi več članov bivše birmanske vlade, ki so ob evakuaciji Ranguna pobegnili z britanskimi oblastmi v Mandalay. Ti uradniki bi morali iz Mandalaya pobegniti z britanskimi oblastmi v Indijo, kjer naj bi sodelovali pri organizaciji begunske birmanske vlade s sedežem nekje v Indiji. Birmanski uradniki so to britansko zahtevo odklonili in se sedaj zatekli pod varstvo japonskih oblasti. Na ta način je prestopila na japonsko stran skoraj večina članov bivše birmanske vlade, izvzemši ministra za proračun in ministra za finance, ki sta poročena z Američankama in sta z britanskimi oblastmi pobegnila v Indij o.
Letalski alarmi v Hanoju
šanghaj, 19. maja. d. Iz glavnega mesta francoske Indokine Hanoja javljajo, da je bil tamkaj v nedeljo štirikrat letalski alarm. V nobenem primeru se nad mestom niso pojavila sovražna letala.
Napad na letališče
pri Port Moresbyju
Šanghaj, 19. maja, d. Iz Melbourna javljajo, da so japonska lovska letala v ponedeljek ponovno napadla Port Moresby na Novi Gvineji. Avstralsko poročilo pravi, da je pri napadu sodelovalo 9 japonskih lovskih letal. Napad je veljal letališču pri Port Moresbyju.
Šanghaj, 19. maja. d. Iz Canberre javljajo, da je avstralski vojni minister Forde včeraj sporočil, da so japonska letala ob preletu mesta Port Moresby odvrgla 395 pisem avstralskih vojakov, ki so v japonskem ujetništvu. V pismih javljajo avstralski vojni ujetniki, da Japonci z njimi lepo postopajo. Pisma so datirana od 28. aprila. K svojemu sporočilu je avstralski vojni minister pripomnil, da ni nobenega vzroka dvomiti nad avtentičnostjo teh pisem, v katerih avstralski vojni ujetniki priznavajo zgledno ravnanje japonskih vojaških oblasti
Trgovinski sporazum
Japonske z Indokino
Tokio, 19. maja. d. Tu je bilo službeno objavljeno, da so se uspešno zaključila pogajanja med Japonsko in Francosko Indokino za sklenitev novega trgovinskega dogovora. Podrobnosti sicer niso bile objavljene, vendar sodijo v poučenih krogih, da temelji nova pogodba v glavnih potezah na trgovinskem dogovoru od lanskega leta.
Komunistični vohuni na Japonskem
Tokio, 19. maja. s. Listi objavljajo poročilo pravosodnega ministrstva o aretacijah v zvezi z neko vohunsko afero. Skupina vohunov je bila v zvezi s kominterno in so bili v njej japonski in tuji komunisti. Japonski člani organizacije pripadajo skoraj vsi višjim slojem. Zbrani materijal sestavljajo v glavnem zaupne informacije o državnih tajnostih. V komentarju ministrstva za pravosodje in notranjega ministrstva se navaja, da so vohuni delovali več let in da bo uvedena strožja kontrola, da se take stvari v bodoče ne bi ponavljale.
Vojna na morju
Berlin, 19. maja. d. Na pristojni nemški vojaški strani je bilo včeraj objavljeno, da je sovražnik v prvih 18 dneh meseca maja izgubil vsega skupaj za 474.000 ton trgovskega in vojnega brodovja. Vštetih je že 17 trgovskih parnikov, katerih potopitev je objavilo včerajšnje nemško vojno poročilo. Vse to brodovje so potopile nemške podmornice. Po doslej zbranih podatkih je bilo v mesecu aprilu potopljenih 585.000 ton sovražnikovega trgovskega in vojnega brodovja.
Potopljena angleška korveta
Rim, 19. maja. s. Angleška admiraliteta jc objavila, da je bila potopljena angleška korvetna ladja »Hollyhock«.
Berlin, 19. maja. s. Današnji nemški listi obširno komentirajo novi veliki uspeh nemškega podmorniškega orožja v amerškin volah, in opozarjajo, da so se izgube sovražnega brodovja v zadnjih tednih zvišale
Nemška sodba o ameriških »čudežih«
Rooseveltova vojna z astronomskimi številkami
Berlin, 19. maja. Sedaj ie prišla zopet vrsta na washingtonski radio, da sproži v svet celo vrsto »čudovitih« številk. Svet ne-umnežev je tako zvedel, da se je Roosevelt odloči! preiti še letos v ofenzivo in doseči na nekaterih področjih rezultate, ki bodo dali vsaj občutek odločilnih uspehov. Vojna proizvodnja se je v Ameriki kar od danes do jutri »podvojila«. Radijski komen-taor je še dodal, da gradijo povsod podmornice v serijah in v toliki množini, da si bod Zedinjene države kmalu ustvarile najjačjo podmorniško orožje na svétu.
Vse to. pripominjajo ironično v Berlinu, naglašajo v Ameriki le toliko časa, dokler je še kaj dvomov o duševnem stanju pofl-kovnika Knoxa. ki ne zmore več vedno bolj kritičnega položaja, ki ne ve več, kako naj bi se boril proti podmornicam osi. ki straši no uničujejo severnoameriško trgovsko brodovje. Zaradi tega napovedujejo represa-lije, zaradi tega naj bi eskadrile severnoameriških podmornic navalile v evropske vode od Baltika do Jadrana, od Severnega do Tirenskega morja in napadale italijanske in nemške konvoje, toda kljub vsem takim napovedovalcem in ne glede na vse zasede angleških sil opravljajo italijanski in nemški konvoji redno svojo nalogo. • Morda bodo stotine v Knoxovih ladjedelnicah zgrajenih podmornic rabili drugod. predvsem na zapadnem Pacifiku, v borbi proti japonskim konvojem, ki vedno bolj večajo svoj akcijski radij in slede svojim pomorskim oboroženim silam. Morda, kar je še najbolj verjetno, veliko podmorniško brodovje ne bo imelo napadalnih namenov, marveč približno tako kakor letalske sile, ki jo je Roosevelt prav tako ustvaril s potezo peresa tako. da je prevedel »vsa najmodernejša letala z vseh 300 letatekih prog Zedinjenih držav« v vojaške formacije in bo služilo prevozu ekspedicij-skih zborov na razna bojišča na Daljnem vzhodu.
Najlepše pa je to, da je celo Litvinov zagrabil za trnek in je, ne vedoč. da številke Washington sik e propagande med drugim služijo kremeljskim iluzijam, dosegel edinstveni privilegij, da je lahko kot prvi sporočil vsemu svetu, da »izdelujejo« letalske tovarne v Zedinjenih državah po 1000 letal na teden. Bržkone je bila njegova izjava v zvezi z neke vrste medzavezniško tehniško konferenco, ki se je pričela v Ot-tawi in ki se je udeležuje tudi sovjetska delegacija, pa je njen namen, da koordinira vse napore, da bi se lahko čimprej pričela »letalska ofenziva proti Nemčiji«.
Škoda pa je, da je prav v trenutku, ko je Litvinov objavil svoje »čudovite« podatke neki drugi diplomat, bivši odpravnik poslov nemškega poslaništva v Washingtonu. Thomsen, v Lizboni sprejel zastopnike tiska in jim izjavil, da je vojni potencial zvezdnate republike ogromen b'luff. Kar se tiče dobav Sovjetski zvezi, Zedinjene države v času od decembra do aprila niso Berlin, 19. maja. Pri Kerču se je pred- mogle Stalinu poslati niti stotinke vsega včerajšnjim še borila skupina sovjetskih onega, kar se mu obljubile. K sreči, izjav-sil, ki je bila obkoljena severnovzhodno od javljajo ironično berlinski pristojni krogi, mesta in je prešla v vrsto protinapadov, imata anglosaška propaganda v splošnem
in severnoameriška posebej se druge izvore. (»Piccolo.«)
Stockholm, 19. maja. s. »Dagens Nyhe-ter« objavlja v poročilu iz Londona, da tolmačijo v Washingtonu in Londonu na različne načine sklep ameriške vlade, da se odpove gradnji vseh onih tvornic vojnih potrebščin, ki ne bodo začele poslovati v letu 1943. V političnih krogih obeh zavezniških narodov je ta sklep povzročil zmedo in mnogo skrbi. Medtem ko so v Veliki Britaniji sprejeli to vest na znanje kot pomirljivo znamenje iz Amerike, da bo že v tem letu vojna dosegla svoj višek, svare v ameriški javnosti nasprotno pred pretiranim optimizmom in Izjavljajo, da se Zedinjene države Severne Amerike nikakor ne morejo vezati za bodočnost.
Pomoč kmečkemu prebivalstvu na Norveškem
Oslo, 19. maja, d. Norveška vlada bo izplačala norveškemu kmečkemu prebivalstvu 34 milijonov kron podpor, s katerimi naj se izravna razlika v življenskih stroških med deželo in mesti. O tem je bila v Oslu v ponedeljek objavljena posebna uredba, ki določa, da se bodo sredstva za te podpore kmečkemu prebivalstvu našla v posebnih dodatnih vojnih davščinah, uvedenih na razno blago, ki ni potrebno v vsakdanjem življenju. Tako bo uvedena nova 30% davščina na vse alkoholne pija-č«, 20% davščina na tobak in 10% na električne žarnice.
Ukrepi proti Židom v Bolgariji
Sofija, 19. maja. s. Finančni minister je odredil zaplembo vseh delnic družbe Granit Oil v vrednosti 55 milijonov levov. Podjetje ima največjo tovarno cementa v Bolgariji. Lastnika družbe, dva Zida, sta opustila obvezno prijavo premoženja. Proti njima bo uvedena preiskava in postavljena bosta pred sodišče. Iz istega razloga je bila zaplenjeno premoženje mnogo drugih židovskih podjetij v vrednosti več milijonov levov.
Predvčerajšnjim ponoči je policija blokirala sofijsko železniško postajo in preiskala vse potnike. Nekaj sto Zidov, ki so potovali brez potrebnih dovoljenj, je bilo aretiranih.
Združenje bivših bolgarskih borcev zahteva v svojem uradnem glasilu od vlade najstrožjih ukrepov za odpravo prostozi-darstva in številnih verskih sekt v Bolgariji, ki hudo ogrožajo narodno edinstvo. List pravi, da deluje še zdaj v Bolgariji kakih 20 verskih sekt, ki so vse poganskega značaja.
Nove ceste v Dobrudži
Sofija, 19. maja. s. 4000 delavcev je bik» mobiliziranih za gradnjo novih cest v Dobrudži. S sodelovanjem nemške organizacije Todt bo v tem poletju zgrajenih 1000 kilometrov modernih cest, ki bodo vezala deželo z najvažnejšimi gospodarskimi središči Bolgarije.
Obnovite naročnino!
Visoki komisar odboru za prehrano
Navodila za ureditev in razdelitev življenjskih potrebščin
Ljubljana, 19. maja
V nedeljo ob 17. je v vladni palači Visoki komisar predsedoval prvemu sestanku članov odbora za ureditev prehrane, nje razdelitev in določitev cen industrijskim, poljedelskim in obrtniškim proizvodom. Razen ölanov odbora so bili navzoči nadzornik dela inž. Massera, nadzornik rudnikov inž. Seguiti, načelnik gospodarskega sindikalnega urada Zveze borbenih fašijev por. Machioni in dr. Trevice od Prehranjevalnega urada za ljubljansko občino.
Eksc. Visoki komisar je naslovil nekoliko kratkih pozdravnih besed navzočim in izrazil svojo gotovost, da lahko računa na popolno sodelovanje tako pri proučevanju kakor pri reševanju važnih vprašanj, ki so v načrtu. Nato je kot predsednik otvoril razpravo o raznih vprašanjih sporeda, zlasti o preskrbi mesta s kurivom, o cenah za les in premog, za električno razsvetljavo, nadalje o cenah tekstilij in slede preskrbe in razdelitve vina za vso pokrajino.
K različnim zadevam so se oglasili navzoči, nakar je Visoki komisar o vsakem
vprašanju podaj kratek pregled o določbah
in ugotovitvah sprejetega sklepa, ali pa je dal nalog posameznim veščakom, naj nadzirajo in še temeljiteje razjasnijo vprašanja, da se bo lahko dosegla takojšnja njihova nujna rešitev. Na koncu je Visoki komisar sporočil, da je tudi oskrba 9 cementom za potrebe naše pokrajine popolnoma zagotovljena.
Poročilo Visokega komisarja okrajnim načelnikom
Včeraj ob 11. dopoldne je Visoki komisar ob navzočnosti podprefekta in doktorja Diamantija iz kabineta Visokega komisariata imel poročilo okrajnim komisarjem naše pokrajine, ki so mu podrobno poročali o politično1-gospodarskem položaju njihovega področja.
Pri tem so se obravnavala razna vprašanja o prehrani, poljedelstvu, javnih delih in popravilih v raznih občinah. Visoki komisar je nato podal svoja navodila o delavnosti, ki se naj ìzvtsì v raznih odsekih javnega življenja pokrajine.
?fDan Italijanov po svetu"
Ljubljana, 19. maja.
Včeraj zjutraj se je večja skupina fašistov, pripadajočih ljubljanskemu Fašiju, sestala v dvorani GILL-a. da bi prisostvovala proslavi »III. dneva Italijanov po svetu«. Proslavo je vodil Zvezni tajnik Orlandini.
Po kratki označitvi izrednega pomena proslave v tem vojnem razdobju je Zvezni tajnik podrobno govoril o imperijalni in fašistični zavesti vseh Italijanov. Ta je živa pri Italijanih v vsakem delu sveta, posebno pa v Ameriki, kamor je Italija od prvega vstajenja Amerike h kulturni državi prinašala vrednote lastne kulture, svoje inteligence in svojega dela. Vsi Italijani so danes kakor še nikoli združeni na znotraj okoli Duceja in pripravljeni na vsako žrtev za zmagoslavje Rima, ki je povsod in vedno dal visok delež svoje civilizacije.
Zzvezni tajnik je nato predstavil zbranim fašistom Skvadrista Domenica De Simone kot novega namestnika tajnika ljubljanskega Fašija. Ta je na kratko zatrdil Zveznemu tajniku svojo voljo do dela in borbe Črnih srajc v Ljubljani, ki bodo nedvomno vredne v vsakem trenutku bratov, ki se bojujejo na raznih vojnih frontah.
ilevo kvestorja
Smrt francoskega kardinala
Pariz, 19. maja. s. Snoči je umrl kardinal Henry Baudrillart, rektor tukajšnjega katoliškega zavoda. Rojen je bil v Parizu 6. januarja 1859. Kot škof je najprej nastopil službo v škofiji Mitilene, za kardinala pa je bil imenovan 16. decembra 1935., z naslovom »Sveti Bernard zdravilnih voda.«
Ljubljana, 19. maja.
Ob izmenjavi službenih mest med Kve-storjem Messano. ki je kakor smo že poročali, določen za dru?o važno nalogo, in novim ljubljanskim Kvestoriem Rav?lli-jem, je Visoki Konvsar Eksc. Grazioli zbral v vladni palači funkcijonarje Visokega Komisarijata in Kr. Kvesture. da izreče v njihovi prisotnosti svo.1 pozdrav gr uff Messani. Sestanku ie prisostvoval tudi Zvezni Tajnk dr. Orlandini. Visoki Komisar je najprej opozoril na obsežno sodelovanje. ki ga je razvil Kvestor Messana. na+o pa podčrtal izredne sposobnosti Visokega funkcijonarja Njemu pripada zasluga organzacije Kvesture v Ljubljani in izredno delikatno delo pri organizaciji varnostne službe v novi pokrajini. Eksc Grazioli je izrazil za izvršeno delo gr. uff. Messani živo zahvalo in posebno pohvalo.
Tej zahvali in pohvali se je pridružil v imenu Črnih srajc tudi Zvezni tajnik. Visoki Komisar je na to izrazil svojo dobrodošlico Kvestorju gr. uff. Domenicu Ra-velliu, ki prevzema novo dolžnost, potem ko ima za seboj s'jàjno službeno preteklost. Pred zaključkom je Visoki Komisar izrazil funkcionarjem Kvesture posebno priznanje zaradi njihovega sodelovanja ob vsak priliki.
Eksc Grazrioliju in Zveznemu Tajniku Orlandiniju se je zahvalil gr. Uff. Messana izjavljajoč, da je ponosen na opravljeno delo ob strani Visokega Komisarja v novi pokrajini. Nato je naslovil prisrčen pozdrav na funkcijonarje. Prisrčen sestanek se je zaključil s pozdravom Kralju in Ce-^ariu in Duceiu ter Oboroženim S:lam.
Senzacionalni odmevi o bitki v Kanalu
Italijanski pomorski strokovnjak je o prosiluli bitki v Kanalu, ko so nemške vojne ladje iz Boulognea odplule v domovinske luke, po angleških virih dognal popolno desorientiranost britanskih vrhovnih poveljstev.
Dne 12. februarja ob 10. zjutraj je bil angleški letalski kapetan Fitzrov na izvidni-škem poletu s svojim Spitfirecm. V bližini Le Touquea je opazil brodovje, s/estoječe ;z dveh bojnih ladij, ene križarke in večjega števila manjših enot. Fitzrov je mislil, da vidi pod seboj angleško formacijo. Ko sta ga nato napadli nemški letali »Me 109«. je iskal zaščite pri spodaj plovečih ladjah. Šele ko so se okoli njega razpočile prve granate, se je zavedel, da brodovje ni angleško. pač pa nemško. Fitzroy je zaokre-nil svoje letalo in z največjo brznno pobegnil. Po desetih minutah je bil na varnem in tedaj je brzojavil angleški obalni komandi naslednje sporočilo: »Sovražno brodovje vozi v smeri proti Dovru in ga spremljajo močni oddelki letal. Nahaja se približno tri milje od Le Touquea. S poškodovanim strojem sem se vrnil.« Takoj po tem brzojavnem poročilu 'e Fitzroy s svojim letalom padel v morje. Dne 12. februarja zvečer ga je našla posadka nekega angleškega motornega čolna še živega.
Brzojavno sporočilo Fitzrova je bilo za Angleže prva in edina vest, da so nemške pomorske enote »Scharnhorst«, »Gneisen-au« in »Prinz Eugen« izplule iz luke Boulognea, poroča rimski časopis »Nuova Antologia« pod naslovom »Za kulisami vojne«. Fiitziroyeva brzojavka je ob 10.37 prišla v roke nekega angleškega letalskega maršala, Sci pa je mislil, da je sporočilo potegavščina sovražne tajne službe, kajti Fitzroy bi po njegovem mnenju poslal šifrirano brzojavko. Ob 10.50 je poveljnik nekega letalskega oddelka opozoril maršala na to. da je Fitzrov upravljal enosedežnemu letalu in da ni mogel pilotirati in obenem listati po šifrirni knjigi. Komanda je nato Fitzroyu brzojavila za potrdilo prve brzojavke, dobila pa ni odgovora, ker je medtem Fitzrov evo letalo padlo v morje in se razbilo.
Po daljšem premisi janju je bilo poslanih ob 11.10 šest torpednih letal tipa »Sword-fish« na izvidniški poleit. Ob 1135 je ta letalski oddelek opazil nemško brodovje v
višini Boulognea Letalski maršal, katerega ime so Angleži zamolčali, je ves vznemirjen alarmiral vso angleško južno obalo. V Londonu je delovala vest kakor bomba Med posameznimi vojaškimi poveljstvi in štabi se je vnela mrzlična razprava. Prvi lord admiralitete Aleksander je dal domovinski mornarici povelje, naj takoj zapusti oporišča na Škotskem in s polno brzino od-plove proti belgijski obali. S?rn je odpotoval v Dover, od koder je mislil zasledovati razvoj pomorske bitke. Domovinska mornarica pa je priplula v Rokavski preliv šele zjutraj 13. februarja, ko so nemške vojne ladje bile že v Nemškem zalivu.
Kar se tiče angleških operacij v zraku, so dobila letala dvoje nasprotujočih si povelj : eno od letalskega ministra S.nclaira in drugo od šefa generanega štaba za letalstvo. Posledica tega je bila tolikšna zmešnjava, da angleški lovci niso našli bombnikov in so zato oboji imeli velikanske izgube. Šele naslednje jutro je prišlo 'do skupne akcije angleških letalskih sil. Toda nesreča je hotela, da so napadai angleško domovinsko mornarico, o katere navzočnosti v Rokav-skem prelivu letalci niso i me'i pojma.
Medtem so že tudi angleške obalne baterije pri slabi vidljivosti iz vseh topov odprle ogenj na vodovje Rokavskega preliva Nemške baterije so seveda odgovorile nanj in eden topovskih izstrelkov je, po kasnejših ugotovitvah, priletel v neposredno bližino hiše v Dovru, kjer se ;e tedaj nahaia! prvi lod admiralitete Aleksander z namenom. da bi opazoval po mersko bitko. Le malo je manjkalo, da bi ne postal sam žrtev svojih vojaških načrtov. V splošni vznemirjenosti je britansko vrhovno poveljstvo pozabilo na brodovje v Margateu. sestoječe iz rušilcev in hitrih nv>tomih čolnov. Njegov poveljnik kapetan Prey je iz svoje iniciative izplul in s krova ruši Ica »Campbella« vodil napad proti premočnemu nemškemu brodovju. ki sicer ni bil prav nič uspešen, je pa pozneje služil londonski propagandi za dokaz, da je bilo vse možno storjeno.
Kaj je sledilo ponesrečeni pomorski Vtki v Rokavskem prelivu, je vsakomur znano. Kritike javnosti, časopis;a in spodnje zbo"-nice je Churchill potolažil s' prei-kavo, ki pa je bila takoj zagrnjena s plaščem vojaških tajnosti.
Kako je padel »vzhodni Gibraltar«
Šele zdaj prihajajo podrobnosti o dramatičnem zavzetju ameriške trdnjave v Ma-nilskem zalivu — otoka Corregidora. Dopisnik »Frankfurter Zeitung« japonski uspeh opisuje takole:
Največji praktični pomen padca Corre-gidora je v tem, da lahko zdaj Japonci uporabljajo manilsko pristanišče. Centralna lega glavnega mesta Filipinov ni imela velikega pomena samo pred vojno kot prometno križišče, ampak ga ima tudi sedaj pri izvajanju japonskih operacij.
Nočno izkrcanje japonskih čet na otoku Corregidoru je bilo eno izmed junaških dejanj, kakršna so združena z imeni Kota Bahru, Lingayen in Java. Spet so davni japonski vojaki poskakali iz svoiiih oklopnih čolnov v morje in kljub močnemu sovražnemu obstreljevanju v polni bojni opremi odstranili minska polja in žične ovire, ki so branile dostop na otok, tor v
silovitem naskoku zavzeli obalne utrdbe. Dopisnik japonskega časopisa »Asahi«, ki se je z japonskimi vojaki udeležil tega napada, pripoveluje:
Operacije so se začele 5. maja. Naše čete so se vkrcale v čolne ob 10. zvečer pri Limaqu in Lamaou na polotoku Bata-an. Bila je brezmesečna noč. V daljavi so se videli na nebu črni oblaki. Morje je bilo mirno kakor z oljem pokrito. Nočno tišino je motil le ropot strojev motornih čolnov. Vojaki so v njih sedeli tiho in nepremično s čeladami na glavi in puškami v rokah. Tisoče zvezd je migljalo na tropskem nebu. Na levi so se v daljavi videle luči Manile. V nejasnih obrisih smo videli pred seboj nekaj temnega — otok Corregidor.
Ob 10.45 so začele naše baterije z vso silo streljati, da bi krile izkrcavanje, S strašnim bobnenjem so granate druea za drugo eksplodirale in v pravem smislu be-
sede posejale ves otok. V bližini gore Ma-itnta, središču otoških urtdb, je nastal ogromen poža. Ozračje so pretresale oglušujoče eksploaije. Sovražnik nas je obstreljeval tudi s sosednjega otoka Cavallo. V toči krogel, ki so nas z njimi obsipali z obeh strani, so naši čolni mimo pluli naprej. Ko smo bili samo še 300 metrov pred krajem, določenim za izkrcanje, so nas ujeli žarometi trdnjave Mackingley. Iz utrjenih polcž-jjev na otoku so začeli i z vseh vrst orožij streljati na nas. Naši čolni so z ognjem tdgvorili in pospešili brzino. Svetlobne granate, ki so z njimi oboji streljali, so nudile tdinstven pogled. Corregidor je naelcrat bil podoben veliki goreči krog j.
Na kratko povelje so častniki in vojaki poskakili v vedo. Pod žičnimi ovirami so priplavali na obalo. Izkrcanje se je izvršilo v dolžini 800 metrov. Junaki so po lestvah iz vrvi preplezali strmi breg. Po ogorčenem, dve in pol ure trajajočem boju se je sovražnik umaknil v utrjeno goro Marin ta. Naše čete so izrabile svetlobo vzhajajoče lum in takoj začele zasledovati sovražnika.
Druga skupina japonskih čet se je izkrcala 24 ur pozneje nekoliko bolj proti zapalu. Obema oddelkoma se je posrečilo obkoliti glavne utrdbe v sredini otoka in jih po uporni ameriški obrambi zavzeti. Vsi japonski poročevalci so bili presenečeni nad izredno modernimi utrdbami otoka. Corregidor je bil v resnici, kakor so Američani govorili o njem, Gibraltar vzhoda. Toda kljub temu je padel v osmih dneh odkar so začeli Japonci glavne operacije proti otoku. Zanimivo je ob tej priliki omeniti, da je pred 40 leti filipinski patriot general Aguinaldo tri leta branil otok pred Američani.
Ljubljani. Ob začetku sestanka Je predsednik upravnega sveta prof. Josip Ple-melj pozdravil dr. Carro v imenu vseh članov, nato pa je zaupnik vseučiliške organizacije v Ljubljani, ko je vse navzeče povabil k enomlnutnemu zbranemu molku v spomin dijakov Župca in Klkl a, poslušal poročilo, ki ga je podal tajnik ravnatelj Jeran.
Inž. Carra se je pohvalno izrazil o podpornem delu ln dobrem delovanju Akademskega kolegija, ki daie zavetje okoli 130 dijakom. Izrazil je željo Visokega komisarja, da se vsi študentski domovi razvijejo tako, da bodo mogli vsi na krajevno univerzo vpisani manj premožni dijaki najti v njih s primernimi ukrepi tisto materialno in duhovno udobnost, ki je potrebna njihovemu fizičnemu in intelektualnemu stanju.
Sestanek upravnega sveta
Akademskega kolegija
Ljubljana, 19. maja.
V soboto 16. maja se je sestal upravni svet Akademskega kolegija. Navzoč je bil tudi zaupnik vseučiliške organizacije v svojstvu odposlanca Visokega komisarja pri nadzorstvu nad dijaškimi domovi v
Podporno delo občinskega odbora za tnes?« april
V preteklem mesecu aprilu je odbor prejel 2555 prošenj za podporo, ki se bile skoraj vse ugodno rešene. Izdane podpore so bile naslednie:
Brezplačnih obedov je bilo razdeljenih 20.612. in sicer 450 osebam v skupni vrednosti 50.000 lir. živilskih nakazme 1021 3000 osebam v skupni vrednosti 103.379.30 lire, nakaznic za obleko 323 380 osebam v skupni vrednosti 28.133, nakaznic za obutev 342 342 osebam v skupni vrednosti 48.101, nakaznic za kurivo 38 100 osebam v skupni vrednosti 1710 1ir. plačilo najemnine 107 320 osebam v skupnem znesku 16.818.40 lire in 17 raznih podpor 17 esebam za skupni znesek 1010 iir.
Vsega skupaj je bila podpora podeljena 4609 osebam v 65.511 primerih, za kar se je izdalo 249.151.70 lire.
Da se stvar še bolj uredi in se javnosti olajša predložitev prošenj in sprejem nakazil za podporo, se je uredil v Frančiškanski ulici št. 6 poseben urad, kamor prihajajo potrebni prebivalci osrednjega dela mesta.
CosDOdarstve
Italijansko-bolgarski
trgovinski sporazum
Dne 15. maja je bil med Italijo in Bolgarijo v Sofiji podpisan gospodarski sporazum. Ta sporazum je za Italijo podpisal minister za zunanjo trgovino in devize Riccardi, ki se na povabilo bolgarske vlade od 11. maja mudi v Sofiji, za Bolgarijo pa je sporazum podpisal trgovinski minister Zaharijev. Sporazum ureja blagovno izmenjavo med obema državama, prevoz in plačilni promet.
Dosedanji trgovinski sporazum od 11. ok tobra 1941, kd bo potekel 30. junija t. L, je podaljšan do 30. junija 1943 z nekaterimi spremembami. Obseg blagovne izmenjave je povečan od dosedanjih 800 na 1000 milijonov lir. Predvsem je predvideno povečanje italijanskih dobav umetnih tekstilnih vlaken, predvidene pa so tudi večje dobave živil iz Bolgarije. Med drugim je določen nov kontingent 24 milijonov lir za dobavo svežega mesa v Italijo.
Sporazum ureja tudi ureditev prevoza, ki je doslej deloma ov:ral medsebojno blagovno izmenjavo. Na podlagi posebnega dogovora bo v kratkem z odobren jem bolgarske vlade ustanovljena v Sofiji posebna družba, ki bo vršila redni blagovni promet na tovornih avtomobilih, in sicer iz Bolgarije preko Skoplja do albanskih luk v Draču in Valoni. Na bolgarski strani bo ta proga pozneje še podaljšana v smeri preko Ruščuka v Rumunijo do mesta Ploesù.
Minister Riccardi je podal bolgarskim novinarjem izjavo, v kateri je poudaril prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v Bolgariji, in odkritosrčno prijateljstvo, ki obstoja med obema narodoma Uradno poročilo, ki je bilo izdano v Sofiji, pa poudarja. da so se razgovori vršili v tradicionalnem italijansko-bolgarskem prijateljstvu. Zato je prišlo pri pogajanjh do soglasja v vseh točkah bolgarsko-italijan-skih odnošajev.
Nove maksimalne cene za vino
Pretekli četrtek smo na podlagi nared-be Visckega komisarja o cenah za vino z dne 6. maja izračunali za posamezne vrste vina nove cene. Sedaj objavlja »Službeni list« k členu 5. omenjene naredbe popravek in se ta člen pravilno glasi takole:
Koncesioniranim gostinskim obratom je dovoljeno zvišati v čl. 1. skupinah A, B, C označene cene, po odbitku državne in občinske trošarine v znesku 2.32 lir za mesto Ljubljano in po odbitku državne trošarine v znesku 0 76 lir za druge kraje, za naslednje odstotke: gostinski obrati posebne kategorije 120»/o. gostinski obrati I. kategorije POVo, II. kategori'a 80«/o, HI. kategorija 60%, IV. kategorija 50%.
Račun bi bil torej naslednji: Za navadno vino, ki se prodaja iz sodov, znaša v Ljubljani osnovna cena, v kateri so upo- ( števane vse iavne davščine, 6.50 lire za liter, če od te cene odbiiemo državno in občinsko trošarino 2.32 lire, dobimo kot osnovo za izračunanje pribitka 4.18 lir in znaša pribitek v gostinskem obratu IV. kategorije 2.09 lire, v obratu III. kategorije 2.51 lire, v obratu II. kategorije 3.34 lire in v obratu I. kategorije 3.76. Prodajna cena za navadno vino pa znaša v gostinskem obratu IV. kategorije 8.59 Ure, v obratu III. kategorije 9 01, v obratu n. kategorije 9.84 in I. kategorije 10.26.
Za sortni cviček in domačo črnino zna-Sa osnovna cena 7.20, brez trošarine pa 4.8S; če od tega zneska izračunamo pribitke ln jih prištejemo k csnovni ceni, tedaj znaša maksimalna prodajna cena za sortni čriček ln črnino v gostinskem obratu IV. kategorije 9.64 lire, m. kategorije 10.13, II. kategorije 11.10 in I. kategorije 11.95 lire. Podobno se izračunajo tudi maksimalne cene za ostala vina
Pojasnila k raesonirani prodaji tekstilnih izdelkov
V naslednjem prinašamo nadaljnja pojasnila k racionirani prodaji tekstilnih izdelkov po okrožnici Visokega komsariata z dne 4. t m.:
Tkanine za delovne obleke in halje v širini 140 cm in v teži 380 g na tekoči meter se uvrščajo med »ostale tkanine (poletne vrste)», navedene v tabeli V, pod 2-2g. Tudi tkanina »Marinara« spada med »ostale tkanine (poletne vrste)« iz tabele V pod postavko 2.
Nabava tkanin namesto zaves za trgovinske lokale ni dovoljena, zato se tozadevne prošnje za nakupne bone ne smejo upoštevati.
Vrhnje in delovne obleke lekarnarjev in njih nameščencev si morajo dotičniki nabaviti s svojo osebno oblačilno izkaz-nco. Za nakup potrebnih brisač za čiščenje laboratorijev in lekarniških prostorov pa sme Trgovinska in industrijska zbornica izdati nakupne bone v omejenem številu.
Nerac-5 oni rani domači čevlji se smejo kot taki prodajati le tedaj, če pri izdelavi nista uporabljena usnje alj guma niti v regeneriranem stanju.
Moški jopičj z dolgim) in s kratkimi rokavi, ki so izdelani iz tkanin za osebno peri'lo, se v pogledu racioniranja smatrajo za srajce in veljajo točke, navedene pod postavkama 9 in 10 tabele I.
Tkanine za podlogo ovratnikov in mauset in za podlogo prs pri srajcah je treba šteti med tkanine za osebno perilo (tabela V, postavka 4). Izdelovalci ovratnikov, ki se hočejo oskrbeti s tem tekstilnim blagom, se morajo ravnati po postopku iz okrožnice z dne 13. novembra 1941.
Zenskj čevlji, ki so izdelani iz usnjenih gornjih delov in imajo podplate iz pluto-vine, obložene z gumijem ali italijanskim usnjem, brez opetnika in brez oprstja. se iinajo uvrstiti med žensko tipizirano obu-
tev- ^ - .
Izdelki lz tkanin, ld se ne dajo razplesti in so izdelane na žakardnih statvah, se ne uvrščajo med pletenine, temveč med perilo, izdelano iz nepletenega blaga. Ne-razpletne tkanine, izgotovljene na statvah drugačne vrste, pa se smatrajo kot pletenine.
Družinsko in kmečko platno je v pogledu racioniranja vključiti med tekstilno blago za hišno perilo (tabela V, postavka 7), pri tkaninah za prte pa je treba upoštevati okrožnico z dne 13. januarja t. 1.
Tkanine v širini preko 100 cm in v teži 200 g na tekoči meter, ki se rabijo za izdelovanje moških jopičev s kratkimi rokavi, se ne morejo smatrati za tkanine za osebno perilo, temveč se uvrščajo med »druge tkanine (letne vrste)« iz tabele V, postavke 2/2 b. Ženske pidžame, izdelane iz čohanih tkanin, se imajo uvrstiti med halje iz volne ali iz tipizirane volne pod postavko 15 a tabele II.
število točk za tkanine za prte mora ustrezati točkam dotične konfekcije, število točk na tekoči meter mora biti torej v skladu s točkami ustreznega izdelanega blaga. Za prt za 6 oseb je določen maksimalni cbseg 180X150 cm in je treba zanj po tabeli IV odvzeti 45 točk. Pri prodaji tkanine za take prte v širini 150 cm ie treba torej odvzeti 28 točk ìa meter. Prti za 12 oseb smejo obsegati maksimalno 250X200 centimetrov in je predpisano za tak. prt 90 točk. Za blago za prte v širini 200 cm velja torej 36 točk na meter. Za prtiče v maksimalnem obsegu 60 X 60 cm je določenih po tabeli IV 5 točk. Za blago za prtiče v širini 60 cm velja torej 8 točk na tekoči meter.
Maksimalne mere, ki so z okrožnico z dne 22. XI. in 17. XII. 1941 določene za čevlje novorojenčkov, otrok ter dečkov in deklic, veljajo tudi kot maksimalne mere za nogavice. Nogavice za novorojenčke smejo biti v stopalu dolge do 13 cm, za otroke do 4 let 18.6 cm, za dečke do 14 let pa 26 cm ln za deklice 23.3 cm.
Horba za mangan
Med za vojno važnimi kovinami zavzema poleg železa najvažnejše mesto mangan, ki je v železarski industriji potreben kakor sol pri jedi. Dodatek mangana napravi jeklo trdo in trpežno, elastično, in zlasti poveča probo j no odpornost jeklenih plošč proti izstrelkom. Ostala nahajališča manganske »ude v Južni Afriki, v Zapadni Afriki, v Braziliji in Kubi pa so manj pomembna. Po izbruhu vojne med
«
Nemčijo in Rusijo so Angleži in Američani smatrali, da sedaj Nemčija ne bo mogla dobiti potrebnih količin mangana. Toda kmalu so nemške čete v Ukrajini zasedle področje Nikopolja, na katero je odpadla ena tretjina sovjetske proizvodnje mangana, medtem ko so ostali rudniki mangana nahajajo južno od Kavkaza. Kakor sedaj poročajo nemški listi, je proizvodnja mangana v področju Nikopolja v polnem obsegu obnovljena. V stsko pa sta prišli Amerika in Anglija. Dobava sovjetskega mangana je zelo otežkočena, ker se je ta mangan prej izvažal preko Črnega morja, odkoder so Zedinjene države dobivale eno četrtino uvozne potrebe. Izvoz preko Sibirije pa je zelo otežkocen. Anglija ima sicer r.a razpolago indijski mangan, ki pa vsebuje preko 0.3% fosfora in že pred vojno zaradi tega ni bilo po njem toliko povpraševanja, ker je kvalitetno slabši. V splošnem pa je uvoz indijskega mangana otežkocen. ker se indijski mangan izvaža preko vzhodne indijske luke Vizagapatsm (južno od Kalkute), odkoder ogroža pot po morju japonska mornarica. Vrhu tega primanjkuje Američanom in Angležem ladijska tonaža. Zato se v najnovejšem času Američani prizadevajo, najti poseben postopek za pridobivanje mangana iz ameriških rud, ki pa vsebujejo le malo te kovine.
Gospodarske vesti
= Pojasnilo vsem pridelovalcem žita, krompirja, fižola in lanu. čim je izšla
uredba Visokega komisarja (št. 88, Službeni list od 13. maja t. 1.) o obvezni prijavi površin, posejanih z žiti, krompirjem, fižolom in lanom, prihajajo prizadeti na Pokrajinski prehranjevalni zavod z vprašanjem, če je treba prijaviti tudi malenkostne posevke in katera je najmanjša količina, ki jo je treba še prijaviti. Prizadeti se opozarjajo, da je tako iz uredbe kakor iz predpisanih prijavnih tiskovin razvidno, da je treba prijaviti vsako tudi najmamžo količino posevka, bodisi na njivi, bodisi na vrtu. Prijavne tiskovine se dobe na občinskih uradih, v Ljubljani pa na Mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ul. 7.
= Odkupne cene za italijansko zgodnjo zelenjavo in za zgodnje sadje. Iz Rima poročajo, da je kmetijski minister izdal predpise o cenah za zgodnje sadje in zgodnjo zelenjavo in predpise, ki imajo namen jamčiti zrelost prodanega sadja. Cene. ki so določene, so odkupne cene, ki jih dobi pridelovalec in se seveda v prometu primerno povečajo zaradi razdeljevainih in prevoznih stroškov ter dobička veletrgovine in nadrobne trgovine. Odkupne cene za češnje so določene za 4 kvalitetne skupine med 165 do 290 lir za stoti Odkupne cene za breskve znašajo 290 do 350 lir, za jagode 270 do 560 lir, za stročji fižol 210 do 290 lir in za mlado čebulo 95 lir za metrski stol Te cene so nekoliko nižje, kakor so veljale doslej.
= Prijava redkih kovin. Rimski Uradni list je včeraj objavil naredbo državnega podtajništva za vojno industrijo z dne 12. t. m., s katero se nalaga industrijskim tvrdkam, obrtnikom, trgovcem, laboratorijem in znanstvenim institutom, kakor tudi tehničnim, kemičnim, zobarskim in drugim laboratorijem, da morajo naznaniti svoje zaloge platine, rodija, iridija, osmia, rutenija in paladija To velja tako za kovine v zlitkih ln palicah, kakor za čiste kovine ali njihove zlitine, polizdelke in nekončane izdelke, ako vsebujejo vsaj deloma zgoraj omenjene kovine. Takisto je treba javiti aparate, ki niso več v rabi, odlomke in vsako že zavrženo količino ter odpadke in pepel, vsebujoče omenjene kovine.
= ItaJijansko-madžarska pogajanja o razširjanju madžarskega prometa preko Fiume so se te dni pričela v Stresi. Gre za izvajanje italijansko-madžarskega sporazuma o pospeševanju luškega prometa v Fiume. Konferenco vodi generalni rav-netelj italijanskih državnih žatejznic senator Velani. Poleg številnih italijanskih in madžarskih strokovnjakov prisostvuje konferenci tudi generalni direktor madžarskih državnih železnic Imredy.
— Racioniranje mila na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo je izdalo naredbo o prometu z milom, po kateri sme vsaka oseba na podlagi posebnih kuponov kupiti na vsaka dva meseca 250 g enotnega praška za pranje ali 100 g enotnega mrila za pranje, če je tako milo na razpolago. Poleg tega dobi vsaka oseba na 4 mesece 100 g enotnega toaletnega mila za umivanje in vsak moški preko 18 let starosti 50 g mila za britje.
= Izmenjava delavcev v Evropi. Nemški ministrski ravnatelj dr. Beisiegel opozarja v nekem članku, da je bilo še leta 1941 v 15 evropskih državah 2Vi milijona brezposelnih delavcev, nriedtem ko je bilo v Nemčiji 2 milijona prostih službenih mest. Zato je treba v bodoče vprašanje zaposlitve urediti tako, da bodo delavci iz držav, kjer obstoji brezposelnost, od?li v države, kjer obstoji pomanjkanje delavcev. V Nemčiji je zaposlenih že 2l!t milijona inozemskih delavcev, ki so v zadnjih dveh letih poslali v svojo domovino 500 milijonov mark prihrankov.
Za ojačenje gospodarskih stikov Italije ln Madžarske
Budimpešta, 19. maja. Da bi se ojačil trgovinski promet med Italijo in Madžarsko, so v Budimpešti te dni ustanovili posebno društvo z glavnico 400.000 pengov (okrog 2 milijona lir). Društvo bo poslovalo v okviru gospodarskih sporazumov mod obema državama. Financirala sta ga Nacionalna delavna banka in »Comit«. (Ùltime Notizie.)
Nesoglasja v islandski vladi
Stockholm, 19. maja. Islandsko poslaništvo je objavilo, da je islandski min. predsednik Johansson podal ostavko zaradi resnih nasprotij, ki so nastala med posameznimi islandskimi političnimi strankami. čeprav je dosedanji zunanji minister Thors sestavil novo vlado, ne kaže, da bi prišlo do pomlrjenja Med prebivalstvom je nastalo nezadovoljstvo zaradi draginje, kl je nastala po ameriški okupaciji otoka ln ki še nadalje narašča« (»Piccolo«.)
Obnovite naročnino!
KULTURNI PREGLED
Poglobitev italijansko* hrvatskih kulturnih stikov
Zagreb, maja.
Izredni uspeh gostovanja hrvatske državne opere v Benetkah. Firenzah in Rimu je zopet obrnil pozornost na poglobitev italijansko-hr va ti k i h kulturnih odnošajev. Ni bilo lahko podati prav v Italiji, tej deželi največje operne tradicije, folkloristično narodno opero in dostojno vrniti lanskoletni nepozabni obisk slavne rimske Opere. Toda Gotovčeva reprezentativna hrvatska opera »Ero z onega sveta« (»Lo sposo che è caduto dal cielo«) se je dovolj uveljavila tudi v kritičnem inozemstvu, zato je bila ta turneja zagrebškega gledališča manj tvegana kakor bi bila sicer Uspeh je pač opravičil velike priprave za to preizkušnjo, saj je opera na novo naštudirana. Inscenaci ja in narodne nošnje so bile blesteče. Zagrebško gledališče si je ie kot osrednje gledališče male države lahko privoščilo tako izredna sredstva. Na italijanski turneji je imel »Ero« značaj premiere, tako je bilo vse obnovljeno. Posebej še moramo biti veseli izrednega uspeha naših ožjih rojakov, Josipa Gostiča in Josipa Križaja, ki ju italijanska kritika ne more dovolj prehva-lìti. V Firenzah je bilo zagrebško gostovanje hkrati najlepši uvod v »Maggio musicale fiorentino«. Uspehe hrvatskega opernega ansambla je dopolnil še mednarodno priznani dirigent Lovro Matačič, ki pOleg Gotovca opravlja tudi posle ravnatelja opere; on je dirigiral veliki orkester Rimske filharmonije kakor tudi orkester Scale, ki sodita med najbolj priznana v Italiji.
Središče italijansko-hrvatskega kulturnega sodelovanja je zagrebški osrednji Istituto di Cultura Italiana pod veščim vodstvom prof. Paola Mixa, znanega jezikoslovca, ki je iz skromnih začetkov napravil iz tega zavoda mogočni steber italijanskega kulturnega vpliva v mladi hrvatski državi. Kakor znano, je sedaj v vseh hrvatskih srednjih šolah italijanščina obvezna že od drugega razreda. Seveda ni bilo mogoče izvesti to odredbo povsod že v teku tega leta, ker silno primanjkuje učnih moči. Tako se med drugim pripravlja v posebnem tečaju okrog petdeset roman is tov, ki so doslej poučevali francoščino in ki bodo svoje znanje izpopolnili še praktično s poletnim bivanjem v Italiji. Vsi profesorji zavoda so kar čez glavo zaposleni z neštetimi jezikovnimi tečaji, ki trajajo ves dan. Prav obsežna biblioteka že zadostuje vsem potrebam in vsakemu okusu. Obširni prostori v dveh nadstropjih Gradske štedionice na Jelačičevem trgu so postali že pretesni za toliko tečajev, tako da bo treba za prihodnje šolsko leto še več prostorov in učnih moči. Vsak teden so v Institutu dve ali tri predavanja iz vseh področij italijanskega narodnega življenja, tako o fašistični ideologiji, o književnosti in likovni umetnosti, o korporativni ureditvi itd. Ta predavanja prirejajo sami profesorja zavoda, včasih pa tudi strokovnjaki iz Italije. Med uglednimi predavanji je treba posebej omeniti rektorja univerze v Pisi prof. Carla Alberta Big-ginija. avtorja priznanih del iz fašističnega državnega prava, ki je prevzel predsedstvo vseh italijanskih kulturnih zavodov v hrvatski državi.
Razen zagrebškega osrednjega zavoda delujejo sedaj na Hrvatskem še italijanski kulturni zavodi v Osijeku Karlovcu, Sarajevu. Banji Luki in Dubrovniku, ki razvijajo v manjšem obsegu isto kakor osrednji zavod. Pred kratkim je izšel prvi obsežni italijansko-hrvatski slovar dr. Dea nove a. profesorja italijanščine na zagrebški univerzi. Pisec je izpolnil zelo občutno vrzel, saj dosiej sploh ni bilo tako popolnega, znanstveno obdelanega slovarja, jn je b;l že nujno potreben. Na zagrebški univerzi se pripravlja tudi ustanovitev posebnih stoli c za italijansko zgodovino in za vedo o totalitarni državi, zlasti o fašizmu. Na univerzah v Rimu, Milanu. Neapolju, Firenzi in Bologni že delujejo lektorati za hrvatski jezik in književnost. Letos je podelila italijanska vlada izredno veliko štipendij za hrvatske študente in diplomi ranče, ločeno po mnogih strokah, ki imajo zlasti praktičen pomen, tako da se bo sčasoma ustvarila mlada garda hrvatskih strokovnjakov, ki bodo svojo dokončno izobrazbo dobili na italijanskih univerzah. Lepo je tudi število strpendij, ki so določene še posebej za hrvatske književnike.
Napmsied se pripravlja cela vrsta antologij ;n prevodov pomembnih del iz obeh književnosti. Za začetek sta izšli kar dve antologiji hrvatskega pesništva v italijanskem jeziku. Nestor hrvatskih pesnikov Vladimir Nazor, ki kljub svojim visokim letom še vedno neutrudljivo ustvarja nova de'a, je pripravil v sijajni italijanščini antologijo 48 pesmi 29 najbolj značilnih hrvatskih pesnikov. Ta zbirka je ponovno dokazala, da lahko samo pesnik poda dovršen prevod iz tujega pesništva. Seveda je Nazor zbral le to. kar se mu je zdelo najboljše v hrvatskem pesništvu od Vraza do naših sodobnikov. Vsakemu pesniku je doda! tudi biografske podatke. Zbirka »Lirici Croati« je razdeljena na tri dele: Nekdanji, starejši in novejši. Prevodi so. vedno poleg originalov.
Kmalu zatem je izšla pri Garzantu v Mila ru druga antologija hrvatskega pesništva »Poeti Croati Moderni«, delo znanega rimskega slavista in glavnega nadzornika Institutov italijanske kulture v inozemstvu prof. Luigija Salvinija, ki je dobro znan tudi slovenskim kulturnim krogom. Profesor Salvmi je spisal predgovor o hrvatski liriki. V prevodu je zastopano 60 modernih hrvat-sk h pesnikov s 135 pesmimi. Zanimivo bo vzpoTejati oba prevoda. Prof. Salvini pripravlja sedaj antologijo hrvatskih novelistov.
V Zagrebu pričakujejo z velikim zanimanjem prof. Urbanija italijanski prevod Buri akovega »Ogniišta«. Prevod bo izšel pri Mondadoriju v Milanu. V hrvatskih kulturnih krogih čislajo prof. Urbanija kot protagonista italijansko-hrvatskega kulturnega sodelovanja. Tudi Italijanska Akademija je izdala pomembno zbirko študij svojih članov »Italia e Croazia«. V Zagrebu pripravljajo nekatere zanimive prevode iz italijanske literature. Končno bo hrvatska likovna umetnost zastopana prvič na letošnji beneški Biennali
INSERIRÀJTE V „JUTRU" !
poitika
*	Nova zbirka Ducejevih govorov in sestavkov. V kratkem bo izšel prvi zvezek tako imenovanih adrijanskih člankov in govorov Benita Mussolinija. To bo zbirka doslej še ne objavljenih Ducejevih člankov in govorov v let-h od 1914 do 1922. Zbirka bo obsegala pet zvezkov. Sestavki in govori bodo urejeni kronološko od prve številke »Popola d'Italia« do pohoda na Rim. Knjige bodo izčrpno zajele Musso-linijevo politiko in prikazale bistvene temelje fašistične miselnosti.
*	Italijanski dar nemški vladi. S kratko svečanostjo je italijanski veleposlanik Dino Alfieri v Berlinu izročil v soboto ravnateljstvu nemške opere kip skladatelja Verdija, ki ga je minister Pavolini podaril nemški vladi.
*	Nova nemška zaščita matere in otroka. Pravkar je bil v Nemčiji objavljen nov zakon o zaščiti matere :n otroka. Državno delovno ministrstvo je z njim zagotovilo posebno zaščito vsem ženskam, ki so zaposlene v industriji, obrti, trgovini, pri kmetijstvu in drugod. Nekatere določbe se lahko razširijo tudi na ženske, ki sicer izrecno ne spadajo v območje novega zakona, n. pr. na gospodinjske pomočnice in na kmetice ter na družinske pripadnice, ki pomagajo na kmetiji. Predvsem prepoveduje novi zakon, da bi bile bodoče in doječe matere zaposlene z deli, ki lahko ogrožajo zdravje matere in otroka. Če je treba zaposlitev spremeniti, se dohodki ne smejo zn'žati. Šest tednov pred porodom in šest tednov po njem morajo biti matere popolnoma oproščene dela Doječim materam je oprostitev od dela podaljšana na 8 tednov, po prezgodnjih porodih celo na 12 tednov. Prazen tega prejmejo doječe matere za čas dojenja posebno doklado. Nova je prepoved, da bi bile bodoče in doječe matere zaposlene z nadurnim delom ter z nočno in praznično zaposlitvijo. 2ivljenjski obstanek mora biti materam na vsak način zagotovljen. Zato je novi zakon predvsem razširil odpovedni rok daleč preko dosedanjega okvira. Kdor bo odslej odpustil blagoslovljeno mater, bo kaznovan. Tudi iz drugih vzrokov ne sme biti materam odpovedano od pričetka nosečnosti do štirih mesecev po porodu.
*	Tekma šahovskih mojstrov v Solno-gradu. Nemška šahovska zveza priredi 8. junija v gradu Mirabellu v Solnogradu šahovsko tekmo mojstrov. Dr. Euwe se tekme ne more udeležiti, namesto njega pa bo igral Klaus Junge. Nadaljnji tekmovalci so velemojstri dr. Aljehin. Bogoljubov in Keres, nemški mojster Pavel Schmiedt in Gosta Scholtz, ki je zmagal v evropskem tourirju v Monakovem. Vsak tekmovalec odigra po dve partiji.
*	Umetni dež v Nemčiji. Ob poletni suši je treba umetno škropiti nasade, če nočemo, da nam vse ne povene. Kakor je ugotovil nemški državni kura tori j za kmetijsko tehniko, namakajo doslej v Nemčiji ume'no samo 40.000 hektarjev. Sklenjeno pa je, da bodo poslej umetno škropili 5 milijonov hektarjev ter si od tega obetajo za milijardo mark večji dohodek od sadja, povrtnine in cvetja. To se pravi, da do ume eno škropljenje prinašalo toliko dobička, kakor če bi pridobili 2 milijona hektarjev nove orne zemlje. Predvsem bodo ob Dolnjem Porenju ustvarili škropilne naprave za kakih 50.000 ha plodne zemlje, ker se je tam talna voda na širokih področjin zelo conižala in ima zemlja premalo moče. To je moderen, velikopotezen in izvedljiv načrt. V nemškem patentnem uradu pa imajc še kopico fantastičnih načrtov za škropljenje in namakanje. Med drugim je neki berlinski astronom priporočil, da bi za ustvarjanje umetnih padavin uvedli privezale balone, skozi katere naj bi bila na-peljara elektrika in naj bi žareče žice vplivale. ra ozračje, da bi dajalo močo, kada.: nastopi suša.
*	Ker se je sam prijavil, se je rešil smrti. Mesar Jože Prager z Nižjega Avstrijskega se je te dni priglasil pri pristojnem oblastvu in izpovedal, da je od pričetka sedanje vojne do lanskega poletja skrivaj zaklal 41 govedi, 31 telet in 3 svinje. Potem se je skesal in prenehal s skrivnim klanjem. Izročen je bil posebnemu sodišču na Dunaju, kjer so mu zavoljo lastne obtožbe prizanesli smrtno kazen, pokoril pa se bo 8 let v ječi ter mora plačati 3800 mark globe in 12.000 mark za povračilo škode.
*	Tudi bernhardinci so nevarni. V splošnem veljajo bernhardinci za ljubeznive živali, ki se jim lahko približa vsak otrok. Vendar je opreznost na mestu. Kdaj pa kdaj se tudi v teh orjakih vzbudi sila nekdanje divjine. To je najbolj žalostno' izpričal primer, ki se je zgodil pred desetletji, ko je neki izletnik s svojo 12 letno hčerkico obiskal hosplc Sv. Bernarda na št. Gotardu. Medtem ko je oče ogledoval notranjost hospica, se je dekletce želelo poigrati z bernhardinci. Naenkrat so psi pobesneli in dekletce raztrgali. O tem je pisalo vse evropsko časopisje. Bolj nedolžen primer, ki pa vendarle tudi svari k previdnosti, se je zgodil te dni v neki vasi na Koroškem. Kmet Jurij Zablatnik je izpustil svojo čredo na pašo. Naenkrat se je sosedov bernhardinec pognal za živalmi in je raztrgal tri ovce. Morali so ga ustreliti. Pri psu ni bila ugotovljena steklina.
*	Vojaška pisma je plenil. Pred posebnim sodiščem v Bielefeldu se je moral zagovarjati 43-letni poštar Viljem Mai iz Herforda. V dobi od januarja letos do aretacije v začetku aprila si je prisvojil 200 majhnih pošiljk, namenjenih vojakom na fronti. V glavnem je bilo v teh zavojčkih tobak, ki ga je Mai delno prodal tovarišem, delno pa sam pokadil. Zadela ga je najstrožja kazen: bil je obsojen na smrt.
*	Prva zbirka odpadkov na Madžarskem. V Segedinu so priredili prvo zbirko ostankov in odpadkov raznega blaga. Zbirka je trajala 4 dni. Prireditev je bila svečano uvedena z nagovori in filmana, da bodo dobili tudi ostali madžarski kraji zgled za nadaljnje zbirke.
IZ LJUBLJANE
u— Tovariši Spominu Ferda Sonca, V
nedeljo je bil pri Sv. Križu pokopan železniški komercialni poduradnik g. Ferdo šonc. Zapustil je vdovo in dva otroka. Njegovi tovariši se ga spominjajo z naslednjimi vrsticami: Prijatelju Ferdu ni bilo usojeno, da bi se še veselil mlade prelesti, zaprle so se stezice, po katerjh,
se je vsako vigred sprehajal. Rojen pred 50 leti na kraški zemlji, je bil vedno z mislijo pri svojih dragih Kot 13 letnik se je šel učit mizarstva v sončno Gorizio. Vedno skromen, potrpežljiv in pri tem veselo razpoložen se je po učni dobi podal v prelepi Trieste, toda 1912 se je odločil za železničarsko stroko. V svetovnem požaru je moral na bojne poljane. Karpatski mraz mu je zadal dosmrtni spomin, postal je vojni invalid. Vzlic hudi poškodbi na nogah se je 1918 vrnil v železniško službo, ki jo je prav marljivo opravljal. Bil je pravi stanovski tovariš. Kjer koü je bilo treba pomagati, je nudil svojo oporo. Ustvaril si je lepo družinsko ognjišče. Priden kakor čebelica je delal po gredicah. Ravno sredi najlepšega meseca so se za vedno zaprJe njegove oči. Nastala je vrzel v njegovi družini kakor tudi v vrstah tovarišev in prijateljev, ki so ga spremili v velikem številu. Lep mu bodi spomin, žalujočim pa naSe toplo sožalje!
u— Nov grob. Po težki bolezni je preminila učiteljica ga. Marija Vodopivčeva, po rodu Velušikcva. Za njo žalujejo sin Sil van, hčeri Vilma in Tatjana, sestra Kristina, brat Vladimir in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago gospo spremili v četrtek ob 16 iz kapele sv. Marije na 2alah na pokopališče pri Sv. Križu. Naj v miru počiva! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje!
u— 2e dva dni imamo krasno solnčno
vreme, da je pravi užitek sprehajati se po parkih, gajih in sveže brstečih vrtovih. Ozračje se je močno ogrelo in Ljubljančani se že pridno solnčijo. Prava sezona se nam odpra na kopališču Iliriji. Vsekakor je letos zelo zgodnja in upajmo, da bo kar najbolj izdatna. Sadno drevje je v bohotnem krasu. Kakor poročajo z Dolenjskega tudi vinogradi lepo oznanjajo, vendar se je po zadnjem deževju pojavila nevarnost peronospore in zato ta teden marsikod hitijo s prvim škropljenjem. v kolikor pač imajo gaico na razpolago. Na živilskem trgu v Ljubljani se lepi dnevi tudi prijazno odražajo: zelenjave je dovolj na razpolago in na izbiro je tudi precej južnega sadja. Ker barometer v Zvezdi vztrajno kaže na dež, lahko upamo, da bomo imeli še nekaj dni lepo vreme.
u— Seja mestnega sveta. Zupan dr. Jure Adlešič je sklical sejo mestnega sveta ljubljanskega za četrtek 21. t. m. ob 17.30 v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani. Na dnevnem redu javne seje so naznan:la predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje, poročila finančnega odbora in poročila trošarinskega odbora Na tajn; seji bodo obravnavali o zapisniku zadnje s$je in o raznih personalnih zadevah.
u— Matere delavskih družin in sploh
žene iz socialno šibkejših krogov se v svojih težavah in skrbeh večkrat z zaupanjem pismeno obračajo na župana, da mu odkrijejo svoje želje in dajejo razne nasvete. Prav lahko je pa razumljivo, da v svojih skrbeh pozabijo svojemu podpisu pripisati tudi svoj naslov ter jim zato župan ne more pismeno odgovoriti, čeprav bi se jim rad pismeno zahvalil za nasvete, porojene iz izkušenj. Zato naj bodo tudi tiste matere in žene, ki so pozabile poleg svojih imen navesti tudi svoj naslov ter jim zato ni mogoče pismeno odgovarjati, prepričane, da župan smatra ta pisma za dobrodošla, ker odkritosrčno odkrivajo pravo sliko razmer v družinah našega delavstva, nižjega uslužbenstva in sploh manj premožnih slojev Mestni prehranjevalni odbor obravnava vse predloge in nasvete ter si prizadeva, da bi bilo željam čim najbolj ustreženo — poleg tega pa nasvete in predloge sporoča tudi višjipi oblastim, da bi pomagale socialno šibkejšim slojem in jim olajšale težke razmere.
u— Nove plinske instalacije in razširitve sedanjih plinskih naprav so, kakor znano, po odredbi Visokega komisariata prepovedane, na kar mestna plinarna opozarja vse stranke, ki se nameravajo nanovo priglasiti za uporabnike plina Po tej odredbi bo mestna plinarna sprejemala nove prijave za uporabo plina le v primerih preselitve, t. j. ob menjavi stanovanj v mestu samem ali pa ob priselitvi iz drugih krajev, če še ni minulo 6 mesecev od dneva, ko je stranka v prejšnjem stanovanju prenehala rabiti plin. V takih primerih izpolni stranka prijavno tiskovino, ki jo dobi v mestni plinarni ter jo predloži mestnemu anagrafskemu uradu potrditi, da v resnici stanuje v stanovanju, navedenem v prijavi. Ta potrdila mestnega anagrafskega urada so po odredbi Visokega Komisariata oproščena kolka. Pogoj, da bo plinarna takim prošnjam lahko ugodila, je pa, da so tista poslopja že opremljena z vsemi potrebnimi plinskimi vodi, a izjeme lahko dovoli samo Visoki Komisariat.
u— Namesto cvetja na grob gospe Strnadove je osebje Higienskega zavoda v Ljubljani darovalo Društvu slepih 140 lir. Iskrena hvala!
u— Nesreče. Na stopnicah je padla in si zlomila desnico 23-letna služkinja Marija Jurišičeva iz Ljubljane. Na zarjaveli žebelj je stopila 24-letna delavka Tobačne tovarne Marija Kunejeva; ker je bila nevarnost, da si zastrupi kri, so jo prepeljali v bolnišnico. Levico ima ranjeno 56-letna zasebnica Marija Majcnova iz Ljubljane. Pri telovadbi si je poškodoval desno nogo 12-letni sin tiskarja Ivan Stu-belj iz Ljubljane. 41-letni posestnik Jože Rigler iz Gorenjih Lašč pri Sodražici je padel in si poškodoval levico. Avtomobil je podrl na cesti 5-letno Anico Zr-mško-vo z Rudnika. Poškodovana je po vsem telesu. Ponesrečenci se zdravijo v ljub ljanski bolnišnicL
u— Gledališče potrebuje za uprizoritev Bizetove opere »Carmen« statiste, listi, ki so sodelovali pri lanski uprizoritvi in novi, ki M hoteli sodelovati, naj se javijo v četrtek ob 11. url v Operi.
u— Dražbe zlatnine ln dragocenih predmetov v ljubljanski mestni zastavljalnici morajo do preklica odpastl, obenem pa tudi opozarjamo, da nerešeni predmeti zapadejo in prebitki ne bodo več Izplačani.
u— Drugo skupinsko potovaajg t Firenze priredi potovalni urad C IT. Prijave do 23. maja.
Z Gorenjskega
V	ftkofji Loki so priredili razstavo v iz-)< žbah Koteljeve tvrdke. Razstavili so copate za ranjence, ki jih je napravilo škofjeloško ženstvo. Več sto parov je bilo od poslanih. — Pred kratkim je na ženskem družabnem večeru govorila okrožna ženska, voditeljica Ebenauova iz Kranja. Razlagala je nemško narodno skupnost in predvajala filmske slike. — Osganizicoski vodja Moser iz Kranja je na moškem zbe-rt! govoril o nalogah blokovnih in celičnih voditeljev. Zlasti je propagiral bodoče Sodelovanje pri zbirkah za nemški Rdeči križ.
V	Litiji so ustanovili telovadno in športno skupnost, ki jo vodi Roland Edelman. Vršil se je zadnj.č tudi gozdni tek, ki so ga morali že dvakrat preložiti zaradi sla bega vremena. Tekem se je udeležilo 12*) tekmovalcev. — V fimartnem pri Litiji i»> bilo zborovanje rokodelcev. Krajevni sku pinski vodja Lovrenc Weis je razlagal ebrt-ne pravice v Nemčiji.
Na Brezjah je bil zbor blokovnih, celič nih in drugih voditeljev. Govornik Rindler je obravnaval gospodarska vprašanja.
Vük mu Je odrezal obe nogi. V št. Viiu na Koroškem je šel 511etni železničar Janez Se ber na kolodvoru čez progo. Nenadno ga je zadela lokomotiva, ki mu je odrezala oo - nogi. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je njegovo življenjen v smrtni nevarnosti, ker je izgubil mnogo krvi.
Iz Hrvatske
Ustaško gibanje bo zastopan« v vladi.
J-c glavnik ar. Pavelič je Dogiavniku dr. Luaviku Scholzu poveril ralzorstvo nai organizacijo ustaškega gibanja in glavnega stana Dr. Scholz se v tem svojsivu imenuje Postrojnik, ima položaj državnega ni.nistra in je obenem član vlade.
Hrvatska se bo udeležila Biennale. Po sporočilu agencije Croatia se bo Hrvatska letos prvič udeležila Biennala v Benetkah. Med drugimi bo razstavil tudi kipar Me-štrovič. Za vodjo hrvatskega oldelka na Biennali je bil imenovan slikar Kirin.
Hrvatsko-nemški obmejni promet. Pretekli četrtek je bdla podpisana hrvatsko-nemška pogodba o obmejnem prometu, .'.a Hrvatsko je podpisal pogodbo zunanji minister dr. Lorkovič, v imenu Nemčije pa poslanik Kasche.
Zagrebška univerza je stara 278 let. V državnem arhivu v Zagrebu so našli listino cesarja Leopolda iz leta 1669., s katero je bila tedanja jezuitska akademija v Zagrebu uvrščena med univerze. Potemtakem je zagrebško vseučilišče, ki se je razvilo iz omenjene akademije, staro 273 let.
Hrvatski književniki so se iz Rumunije vrnili domov. Več dni trajajoč obisk hrvatskih književnikov v Rumuniji je bil zaključen preteklo sredo z banketom, ki so mu med drugimi prisostvovali romunski prosvetni in propagandni minister in predstavniki kulturnih društev v Bukarešti.
Povratek članov sarajevskega gledališča z gostovanja. Po 20-dnevnem gostovanju v Mostarju in Dubrovniku so se člani hrvatskega državnega gledališča v Sarajevu vrnili domov. V Mostarju so vpri-zorili 11 predstav, v Dubrovniku pa 16. Na poslovilni predstavi v Dubrovniku so navdušeni gledalci obdarili igralce z lo-vorjevimi venci.
20 milijonov kun znaša mostarskj proračun. Finančni minister je odobril proračun Mostarja za tekoče leto v znesku 19,685.674 kun. Pristojbina za uporabo električnega toka je bila zvišana na 10 kun za kilovatno uro, za potrošnjo kubičnega metra vode pa bo treba v novem proračunskem razdobju plačati 3.50 kune.
Popis bakrenih predmetov. Zaradi velikega pomanjkanja modre ga lice je trgovinski minister odredil popis vseh predmetov iz bakra, brona in medL Popisani predmeti ostanejo do nadaljnjega na svojem mestu, posestniki pa morajo do 30. t m. oddati izpolnjene prijave za vse stanovalce v hiši.
Na Hrvatskem je 214.103 zavarovanih delavcev. Pri vseh okrožnih uradih, vštev-ši članstvo Merkurja, ki znaša 14.630 nameščencev, so zavarovani 214.103 delavci in nameščenci. Med njimi je 148.839 moških in 65.264 žensk. Skupna letna zavarovana vsota znaša 274,200.000 kun.
Hrvatski akademiki v Italiji. Kultumo-sportne svečanosti italijanske liktorske mladine v Comu se je udeležilo tudi odposlanstvo hrvatske ustaške vseučiliške mladine pod vodstvom Zdenka Blažeko-viča.
Hrvatski mornarji na poti na Črne morje. Pretekli teden se je Zemun poslovil od mornarjev-legionarjev, ki so odšli na Orno morje. Mornarjem je bila prirejena poslovilna večerja, ki so se je udeležili predstavniki cblastev in odličnejši Ze-munci. Pred odhodom so mornarje zemun-ska dekleta okitila s cvetjem in hrvatskimi trobojnicami.
Iz Srbije
Obnova beograjskega gledališča. Srbski ministrski svet je dovolil za obnovo beograjskega državnega gledališča kredit 9 milijonov Din. Minister za javna dela je pooblaščen najeti posojilo pri domačih denarnih zavodih. Za amortizacijo bo jamčila država.
Srbohrvaščina na madžarskih šolah. Madžarski prosvetni minister Homan je izlal odlok, po katerem se smejo na meščanak.n Šolah poučevati srbohrvaščina, rutenščina. rumunščina in slovaščina po 2 uri na tede.i Kot neobvezni učni predmet v krajih, ki sc. jih zasedle madžarske čete. Nemščina pa je na madžarskih šolah glavni predmet.
Popis prebivalstva v Beogradu. Izšla je uredba ministrskega sveta o popisu prebivalstva, Obenem hočejo zbrati statistične podatke o industrijskih in trgovinskih podjetjih.
Vzajemnost med srbskim prebivalstvom.
b eograjski časopis »Novo Vreme« prinaša zanimivo pbročlio o vzajemnosti srbskega ljudstva. Nedavni poziv ministrskega predsednika Nediča po radiu je naletel pri kmetih na velik odziv. V vsakem pogledu so se Izkazali plemenite in pripravljene pomagati bližnjemu. Najlepši zgled za to jt dalo neko okrožje, kjer so si kmetje ž viJa pritrgali od ust, da so jih lahko poslali v stiski nahajajoče se kraje.
Otroci se bodo morali ostri«. Iz zdravstvenih razlogov se bodo morali vsi šolski otroci ostriči na balin in bodo tudi aa naprej smeli nositi le kratke lase. Med mladino nova odredba ni nappivüa "veselja, pač pa med beograjskimi bóyci.
SPORT
Glavni nogometni dogodek
Jeseni mednarodna tekma Italija—Nemčija
P« učinkoviti nogometni zmagi nad Madžari, ki jo je nemška nogometna reprezentanca slavila pred dobrimi 14 dnevi v Budimpešti, je državni trener Herberger izjavil pred kratkim, da nemške elite na zelenem polju v bližnji bodočnosti ne čakajo nobene težje naloge. Herberger je pristavil tudi še, da se bo nemška reprezentanca le težko spet zbrala v tako močnS sestavi kakor zadnjič, ker so skoraj vrt igralci v vcjaški službi in jih ne bo tako lahko spet dobiti vse do zadnjega za nove mednarodne tekme.
V zvezi z vestmi iz italijanskih virov, da bi bil sedaj najprimernejši čas za od-igranje medsebojne tekme med Nemčijo in Italijo, pravijo Nemci, da bo do tega srečanja moglo priti šele jeseni. Takrat računa državni trener, da se bosta dali izvesti dve tekmi z Italijo in še ena proti Švici. Termin teh srečanj pa ne bo posebno zgoden, ker se začne nova prvenstvena sezona v Italiji šele dne 4. oktobra, 14 dni prej pa bodo na sporedu že pokalne tekme, pri katerih tudi sodelujejo vsi klubi iz obeh vodilnih divizij. V teh okoliščinah je precej verjetno, da bo za meddržavno tekmo prišel v poštev šele mesec november. tako da bosta obe strani lahko še temeljito pregledali svoje igralce in morda uvrstili v svoj spored tudi nekaj težjih tekem za poskušnjo. Prvi dvoboj med Nemčijo m Italijo naj bi bil vsekakor v Berlinu.
Potek letošnjih mednarodnih tekem v nogometu je bil za nemško in italijansko reprezentanco tako uspešen, da se skoraj samo po sebi vsiljuje vprašanje, kakšen bi bil izid dvoboja med tema trenutno najboljšima enajstoricama v Evropi. Italijan! so za Hrvati v krasni igri zveneče visoko zmagali nad Španci, Nemci pa so svojemu remisu v nastopu proti Španiji priključili eno senzacionalno zmago nad madžarsko elito v Budimpešti. Višek letošnje sezone bi torej brez dvoma lahko nudila samo zaključna borba med obema zmagovalcema iz Milana In Budimpešte in je samo škoda, da ta poizkus ni izvedljiv v teku tekočega meseca. Seveda je težko reči v naprej, kakšni bosta obe reprezentanci v mesecu novembru, toda ne glede na to bo tekma med Nemčijo in Italijo — prava tekma sezone.
Norveški sport na novi poti
Okrog 500 predstavnikov norveškega sporta se je pred kratkim sestalo v Oslu. Z vseh strani države so prišli športniki, deloma aktivni delavci, deloma pa njihovi voditelji, da bi slednjič po dvajsetletni športni razcepitvi dali tudi športni zgradbi dokončno obliko. V bodoče bo sport na Norveškem samo v službi nacionalne Ideje in državne obrambe.
Prva dela za novo ureditev v športu so se pričela pred 15 meseci in sprva niso napredovala preveč naglo, toda sčasoma je število aktivnih športnikov in društev, ki so spoznala zahteve novega časa, zmerom bolj naraščalo. Športno življenje na Norveškem je zdaj popolnoma predruga-5eno — čisto po vzorcu podrobne organizacije v nemškem telesno-vzgojnem sistemu. število šolskih ur za telovadbo in sport je bilo povišano, predvsem na deželi. Smuške skakalnice in športni prostori v bodoče ne bodo več na razpolago enemu samemu društvu, temveč bodo vse športne naprave prevzele občine in skrbele za njihovo nadaljnjo ohranitev. Največjo podporo — ne samo moralno, temveč tudi materialno — pa bo športno gibanje na Norveškem imelo v državnih voditeljih.
Nekaj drobiža
V Beogradu sti na praznik 14. t. m. Igrala pokalno tekmo večna domača riva-la BSK in SK 1913, ki ju je kljub neprijaznemu vremenu prišlo gledat skoraj 15.000 ljudi. Dvoboj se je končal z 1 : 1' neodločeno; po tem najvažnejšem srečanju je SK 1913 v borbi za beograjski pokal še zmerom v vodstvu, ki mu ga najbrž ne bo mogoče več odvzeti.
Isti dan je v Zagrebu gostovala madžarska profesionalna enajstorica Kispesta, m sicer proti Gradjanskemu. Hrvati so zmagali s 5 : 2 (1 : 1). Gole so zabili Jazbin-šek (2) ter Wölfl, Pleše in Cimermančič po enega. Na tekmi je bilo okrog 5000 gledalcev.
Celovški dnevnik objavlja zanimivo statistiko o ogromni udeležbi, ki jo .ie bil deležen prvi gozdni tek po vsem Koroškem, vključno Gorenjske. List ugotavlja, da je bila naročena prireditev izvedena v 73 krajih vsega okrožja v splošno zadovoljstvo in je na vseh teh tekih nastopilo celo nekaj več kakor 10.000 udeležencev obojega spola.
Zadnja nemška rekorderka v plavanju, komaj 15 letna Gisela Grass, se Je pred kratkim — ojunačena po svojem prvem rekordu — lotila tudi svetovnega rekorda na 100 m prsno, ki ga od leta 1936 brani njena rojakinja Hanni Hölzner s časom 1:20.2. Poskus ni uspel, Grassova pa ;e s časom 1:23.4 še celo močno zaostala za znamko, ki jo je zaoeležila pred tednom dni In zabeležila z njo nov nemški rekord.
Madžarski rokoborci so bili pretekli petek — objava tega izida se je brez naše krivde nekoliko zakasnila — gostje v Milanu, kjer so zmagali nad najboljšimi rokoborci iz Italije s 4 : 2. pri čemer zadnje srečanje med obema nasprotnikoma iz najtežje kategorije sploh ni bilo ocenjeno, ker sta oba borca kazala popolno pasivnost. Edini točki za Italijo sta priborila Rigamonti v srednjelahkl ln Gallegatti v srednji kategoriji.
Kakor vsako leto bo tudi letos poleti — bržkone sredi avgusta — velik teniški turnir v Porečah ob Vrbskem jezeru. Kakor sodijo, bo to ena največjih teniških prireditev na bivšem avstrijskem ozemlju.
■■■■■■■■■■■■■■■■•■•■a
Bramorje in voluharje
uniči preizkušeno sredstvo BRAMORIN. Navodila v drogeriji Kane, židovska 1.
Papež je sprejel v avdienci italijanske vojne ranjence in se z njimi prijazno
razgovarjal
Borba z daljavami
Italijanska mornarica in letalstvo obvladujeta Sredozemsko morje, ki je zaradi tega za Anglijo, Rusijo in Ameriko zaprto. Tudi angleška posest Gibraltarja in Malte na tem dejstvu ne more spremeniti ničesar. Prav tako sta na severu nemška mornarica in letalstvo zaprli pot čez Vzhodno morje. Rusija je na ta način ob obe najkrajši ln najugodnejši pomorski zvezi, po katerih bi lahko dobivala orožje in ostali vojni material iz Anglije in Amerike. Danes lahko dobiva blagovno pomoč od zaveznic le po Severnem morju preko Arhangelska, po Atlantskem tn Indijskem oceanu preko Perzije tn čez Tihi ocean preko Vladivostoka. Vse te tri poti so neizmerno dolge in poleg tega Izpostavljene napadom podmornic in letal Osi, tako da so tudi zelo nevarne.
Pot iz Severne Amerike čez HM ocean praktično ne prihaja v poStev, ker vodi skozi nevarne japonske vode in jo torej od izbruha japonsko-ameriške vojske lahko uporabljajo le ruSke ladje. Teh je mnogo premalo, da bi mogle prevoziti večje količine vojnega materiala, saj potrebuje najhitrejši tovorni parnik od zapadno-ameriške obale do Vladivostoka 20 dni, tako da lahko opravi, ako vračunamo čas za nakrcavanje in izkrcavanje največ sedem do osem voženj na leto. A tudi, če b1 imeli Rusi več ladij na razpolago, b! jim ne bilo mnogo pomagano, ker imajo za prevoz od Vladivostoka do evropskih bojišč samo eno železnico in še to po večjem delu enotirno. Vrh tega vozi brzl tovorni vlak od Vladivostoka do Moskve najmanj 20 dni.
Podmornice Osi ogrožajo tudi drugo pot, ki vodi iz Amerike in Anglije v Rusijo preko Atlantskega ln Indijskega oceana do Perzije. A tudi če bi te nevarnosti ne bilo, je pot silno dolga, saj rabi hiter tovorni parnik iz Anglije ali Severne Amerike okrog Južne Afrike do Perzije polnih 40 dni, tako da lahko naredi največ štiri Vožnje na leto. Preko Sredozemskega morja bi bila pot več ko za polovico krajša. Kakor čez Sibirijo postavljajo tudi pri prometu čez Perzijo suhozemske zveze
nepremagljivo oviro za stopnjevanje blagovnega prometa, ker vodi tudi čez Perzijo samo ena železnica. Verjetno grade Angleži in Rusi v Perziji sedaj nove vojaške ceste, vendar se zdi izključeno, da bi bile zgrajene v času, da bi lahko še za sedanjo vojno kaj pomenile.
Nič boljša ni za Rusijo severna pot. Res je precej krajša, a tudi po njej traja vožnja iz Anglije do Murmanska ali Arhangelska 15 dni, iz Amerike pa celo 30 dni. Murmanska železnica za večje transporte ne prihaja v poštev, ker je v območju nemških tn finskih napadov. Ostane torej samo arhangelska železnica, katere prometna zmogljivost pa je tudi zelo omejena. Vrh tega je pomorska pot, ki drži ob severni norveški obali, zaradi nemških podmornic ln letal silno ogrožena in je le redek konvoj, ld prispe na cilj, ne da bi utrpel občutne izgube.
Toda Rusija ima vsaj razmeroma močno lastno vojno industrijo. Angleške vojske v Egiptu, v Prednji Aziji ln Indiji take Industrije nimajo v bližnjem zaledju. Za nje je izguba sredozemske poti zato še tem hujši udarec. Da dospe vojna pošiljka iz Anglije v Egipt okrog južne Afrike, je treba skoro 50 dni, če bi bilo Sredozemsko morje odprto, pa bi prišla v 14 dneh in še prej. Iz Avstralije potrebuje tovorni parnik do Egipta 25, lz Nove Zelandije pa 30 dni. Iz New Yorka do Aleksandrije vodi brzi tovorni parnik 45 dni. Isti parnik lahko torej pot iz Anglije ali Amerike v Egipt tn nazaj obvlada le trikrat ali največ štirikrat na leto.
Prav tako ogromne so razdalje, ki jih morajo premagati Američani, ko pošiljajo svoje orožje in svoje čete v Avstralijo. Iz New Yorka do Avstralije vozi tovorni parnik 35 dni, iz San Francisca ali kakega drugega zapadno-ameriškega pristanišča pa tudi še vedno. vsaj 25 dni
Ti primeri dovolj jasno predočujejo, kako ogromnega pomena je za Anglijo, Ameriko in Rusijo ladijski prostor in kako hud udarec je za nje izguba vsake ladje.
Naše gledališče
D B A M A
Sreda, 20. maja ob 17JO: Šola za žene Red Sreda.
Četrtek, 21. maja ob 17.30: Poročno darilo.
Premiera. Red premi erski. Petek. 22. maja ob 15.: Ifigenija. Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane cene od 10 Lir navzdol
J. P. Molière: »Sola za žene«. V igri je prikazan lik sebičnega, nekoliko patološkega meščana-fiiistra, ki si ho6; vzgojiti mlado dekle v popolno zakonsko ženo. Njegova metoda se poslužuje stroge morale, toda kljub prizadevanjem zmaga nad razumom in sebičnostjo zanos resnice mlade ljubezni. Igrah bodo: Arnolpha-Gregorin, Ag nezo-Levarjeva, Horaca-Nakrst, Chrysal-dz-Vl. Skrbinšek, Oronta-M. Skrbinšek. Alaina-Potokar, Gergetto-Kraljeva. Režiser in inscenator: inž. arh. B. Stupica..In-termezze igra pianist B. Adamič.
Opozarjamo na prenderò prijetne in zabavne sodobne italijanske veseloigre, ki jo ?e napisal G. Forzano; »Poročno dariloa. Dejanje se plete okrog ljubezenske zgodbo mlade fiarmacevtke in avtomobilista, ki ga zanese naključje v lekarno letoviščarskega mesta. Igra vsebuje dve veliki in neka) epizodnih vlog, ki služijo v ilustracijo okolja. Dialogi so prijetni, ne brez humorja, tako da obeta delo prijeten gledališki večer. Igro je zrežiraj prof. O. šest.
V dijaški predstavi Goethejeve »Ifigenije na Tavridi«, ki se bo vršila v petek po zelo znižanih cenah od 10 lir navzdol bo igrala naslovno vlogo Mileva Boltar-Ukmarjeva. Ostala zasedba bo običajna, začetek predstave ob 15. uri.
OPERA Sreda, 20. maja ob 16.30: Evgenij Onjegin. Red A.
Četrtek, 21. maja ob 17.: Boccaccio Red Četrtek.
Petek, 22. maja ob 16.30: Carmen. Prvič v letošnji sezoni. Red Premierski
r. L Cajkovskij: »Evegnlj Onjegin«. Danes v sredo bo predstava za red Sreda, v nedeljo ob 15. uri pa bo ponovitev izven abonmaja. Zasedba partij je sledeča: Lari-nr-Poličeva, Tatjana-Heybalova, Olga-Spa-nova, Onjegin-Primožič, Lenski-Sladoljev, Gremin-Lupša, Filipjevna-B. Stritarjeva Triquet-B. Sancin, stotnik-Škabar, Zorecki-Dolničar, Gillot - Mencin. Dirigent: A. Neffat, režiser; C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
Prva letošnja ponovitev Bizetove opere: »Carmen«, z gostom Elzo Karlovčevo v naslovni partiji bo v petek za red Premierski. 2e lani je zbudila s svojim nastopom redeljeno pozornost občinstva, ki ceni njene nenavadne pevske in igralske vrline. Peli bodo: Joséja-Francl, Escamilla-Primožič, Dancaira-B. Sancin, Remendada-M. Sancin, Zunigo-Lupša, Moralesa-Anžlovar, Micaelo-Ribičeva, Frasquito-Polajnarjeva, Mercedes-Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
Radio Lfnhlfana
SREDA, 20. maja 1942-XX
Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba; v odmoru (8.00) napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert klarinetnega tria. 12.40: Pesmi in napevi. 13.00: Poročila v italijanščini; napoved časa 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Orkester Cetra, vodi dirigent Barzizza. 13.50: Pisana glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Klavirski koncert Mile Dernovškove. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice, vodi dirigent L. M. šker-janec. 19.00: »Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stamko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.40: Prenos iz gledališča »Pergola« v Firenzi: VIII. florentinski glasbeni maj: »Don Juan«, melodrama v dveh dejanjih. Libreto: Abate Lorenzo Da Ponte, glasba: W. A. Mozart. V odmoru: Predavanje v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini.
S Spodnje
Kolesar pod avtom, Sredi Maribora je bil Franc Koban, nameščen pri Piklovi tvrdki, povožen od avta, ko se je peljal s kolesom. Dobil je hude notranje poškodb«; in so ga prepeljali v bolnišnico. Avtomobilski vozač je hotel pobegniti, pri tem pa je avto treščil v kandelaber in se hudi poškodoval. Vozač in njegov sopotnik sta ranjena.
Odkritje spomenika padlim vojakom bivšega 47. mariborskega polka je bilo v ne deljo opravljeno pred bivšo mariborsko kadetnico z večjo svečanostjo. Pred vhodom v kapelico stoji mramorni spomenik s po svetitvijo 7.000 padlim. K svečanosti so prišli številni vojaški in civilni predstavniki. Govoril je major Götz, ki je svoj čas služil v 47. polku.
Huda nesreča pri oranju. Viničarka Antonija Levonikova je branala njivo. V bra no je bila vprežena krava. Zaradi k omar-jevega pika je žival naenkrat zbezljala z brano vred čez polje. Po nesreči pa se je bil en zob zataknil v viničarkin čevelj i; ji zasekal globoko rano na levi nogi. Prepeljali so jo v graško bolnišnico.
Bik ga je usmrtil. Iz Malega VejiČa poročajo: Te dni so našli 701etnega staro-upokojenca Urbana Schrittwiesel ja v gozdu mrtvega. Urban je bdi na poti skozi gozd, ko ga je naenkrat začel preganjati sosedov bik. Stari mož ni mogel ubežaLi divji živali, ki ga je podrla in mu zadala smrtonosne poškodbe.
_ Kaj vas nisem pred kratkim že nesel
doli?
— že, toda vrnila sem se gor, da se Se nekoliko oblečem.
D	i«» B®n
Che	s.
p test» v • c0ft«
ba60ar°0 di busca'-
4 ^sss-
/A 01
ob L v «o«.*»
T

JäHHäS
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali *a Šifro L }.—._
Opremljeno sobo
lepo. s kopalnico, oddam boljšemu gospodu. Našlo» v vseh poslovalnicah Jutra.
6321-23
Opremljeno sobo
lepo, s strogo separiranim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6638-23
	
ES23L	um
Mali oglas
Službo dobi
Beseda t —.60. taksa -.60. /a daianie naslova ali za
iifro L 3.—.
Ročne tkalce
izuriene, sprejmem takoi. — Medved, Beethovnova 14-1.
6609-1
Sprejmem
poštenega kroiaškega vajenca. Franc Avšič, Ljubljana, nasproti šole Ledina.
6641-1
Pomočnika
in vajenca
sprejme Košak Ivan, slikar in pleskar, Ljubljana, Gorupova ul. 4. 6634-1
Prodam
lesen lestenec (rjav) za sprejemnico, ampel za spalnico. luč za predsobo. — Steklene krogle za vrtne palice. — Jarnikova ul. 4 (Stadion).	6404-6
Sprejmem
natakarico, blagainičarko in mladega delavca za lahko delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6632-1
Služkinjo
za vsa hišna dela iščem. Vprašati: Sv. Petra c. 34.
6624-1
Čedno dekle
stanujoče pri stariših v notranjosti Ljubljane, spret-memo kot pomožno moč v slaščičarni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6646-1
Svetovno znana
tovarna
lekarniških preparatov išče mladega zdravnika ali diplomiranega lekarnarja, veščega italijanskega jezika, za obisk zdravnikov tukajšnje pokrajine, v svrho propagande medicinskih speci-jalitet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cav. Leone Luini«.	66*5-1
Moškega
vestnega in natančnega, iščemo za delo pri rezalnih strojih. Ponudbe z navedbo starosti na ogl. odd. Jutra pod »Izsfkovalec 20542«.	6650-1
LLÀL
Prodam
damske bele čevlie, moderne, št. 38. Naslov: ing. Pretnar, Gledališka 4-III.
6643-6
Damske čevlje
nizke, št. 37, skoraj nove. za 120 lir prodam. — Oslc-da se v trgovini Sever, Marijin trg 2. 6630-6
Hladilno omarico
praktično za malo gospodinjstvo. proda: Ivo Stem-bal, Vegova 8, pritličje.
6633-6
Nekaj novega
finega posteljnega perila (kapne z vezenino!, dežni plašč za večio damo in ročno delo. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	6623-6
Žepr
no uro
z verižico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
6617-6
Prodam
fino trivrstno harmoniko s 6 poltoni, električni leste nec na 6 žarnic, salonsko uro. Motor Sachs-Diamant 98 ter kompletno novo trgovsko opremo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko 20«. 6644-6
INSERIRAJ V „JUTRU14!
Stare gramofonske plošče
kupuje in piača najvišje dnevne cene samo »Eve rest«. Prešernov» ul. 44.
6449-7
Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Kolesa -
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Tricikelj
nosilnost do 300 kg, malo rabljen, naprodaj za 1450 lir. Ogled : Generator delavnica, Tjrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče).
6637-11
Triciklje za 550 lir
z uporabo Vašega kolesa, katero se ne kvari. Montaža trai a 5 minut. Dobavlja takoj : Sušteršič, specialna delavnica za triciklje, TyrSeva 13 (Figo-vec, levo dvorišče), telef'i 29-27.	6635-11
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Nov kavč
širok za dve osebi, cena 1300 lir, in
novo pisalno mizo
zelo poceni naprodaj. Generator delavnica. Tvrševa c. 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 6636-12
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie oaslova ali za šifro L 3.—._.
Sobo
s posebnim vhodom, ▼ centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	6625-23»
Zakonca
iščeta opremljeno sobo z dvema posteljama in kuhinjo. Cena odgovarjajoča. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	6622-23»
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Psa volčjaka
ali foksterierja, okoli 3 mesece starega, čistokrvnega, kupim. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Takoj Novo mesto«.
6629-27
Sansko kozo
staro 3 do 4 leta kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Dobra mlekr.rica«.
6647-27
Izgubljeno
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ab z* šifro L 3-—.
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3-—.
Belo mornarsko
obleko
skoro novo. pomi, plašč in modro volneno obleko za 8—lOletnega dečka prodam. Tržaška 11-1., desno.
6639-13
Prodam
skoro nov spomladansko-jesenski moški površnik. — Poizve se : Gosposvetsk* c. 10-1. desno.	6649-13
Antikvarične
knjige
Vse vrste an tikv« rifinir, fenjlß od noJsUreJSib de najnovejših. fcupuje — <n1learnn -lune? nnl4»r<
Reseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Stanovanje
4 do 5 sob iščem takoj ali 1. junii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka I.«.	6628-21a
Ključe
v svetlorjavem etuiju na zadrgo, sem izgubila dne 17. t. m. Najditelj naj iih. odda v tovarni Kune, Poljanski nasip 40, proti nagradi.	6642-28
Izgubljeno je bilo
nalivno pero znamke Mont Blank. Najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
6640-28
Zlato moško uro
(zapestno) sem izgubil o<i Evrope do Trnovega. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	6627-28
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—.
Umrla nam je drag« mati, sestra, tašča in teta, gospa
MARIJA VODOPIVEC
roj. VELUŠČEK
učiteljica
19. t m., po težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v četrtek, dne 21. maja 1942, ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Marije na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Knjaževac, Lož, dne 19. maja 1942.
vet. SILVAN, sin; VILMA in TATJANA por. TANČIC, hčere; inž. JOSO TANČIC, zet; KIKI, vnukinja; KRISTINA in VLADIMIR VELUŠČEK, sestra in brat ter ostalo sorodstvo
Filatelisti pozor
Nafeup tn prodsj«. znamk vseh vrst. J OL» albumov ln tU« teiL-tic-nlb potrebščin, le tiaj-ugodDeJè» v Knjigarni Dolžan. Ljubljan» 6tri-
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Za odvajanje
kupite v lekarni »Uredi« stol« čokolado L 1.30.
6499-40
Beseda L —.60, taksa —.60. za dsjanie naslova ali za šifro L 3.—.

PREMOG
DRVA I. Pogačnik ,
LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Berite oglase
JUTRA
in poslužujte se jih!
E. Salgari:
60
Crai aus BW
Roman
»Kaže, da je boj končan!« je rekel Španec, ki. je vlekel na uho. »Za guvernerja ne bi storil ničesar, pač pa za rojake, ki mi jih jè žal!«
»Rad bi le vedel, ali je moj smrtni sovražnik še živ!« je zaklical flibustir... »Saj poznaš pot, Ka-talanec!«
»Noč je hudo temna, gospod, ali...«
»Kaj ne bi mogli prižgati gumovčevih vej?«
»S tem bi zbudili pozornost Indijancev!«
»Saj nas lahko vodi kompas!«
»Ta je pokvarjen! In kako naj premagamo sto tisoč ovir, ki nam jih postavlja šuma?... Že vem! Tamle vidim kuküje! Pojdiva, Moko!«
Krenil je k skupini dreves, kjer so se svetile velike zelenkaste točke in nalik prikaznim letale po temi. Nato je jel skakati zdaj na desno, zdaj na levo. kakor da jih lovi.
čez dve minuti se je Španec že vrnil v tabor. Čepico je skrbno tiščal v roki, da se ne bi odprla. Nato je privlekel iz nje nekaj žuželk, ki so se lepo syetlozeleno žarele in res nekoliko razsvetljevale temo.
»Zvežimo te kresnice za noge po iäve in dve,
kakor delajo Indijanci!, Kdo ima nit?«
»Mornar ima zmerom kaj niti pri sebi!« je rekel Carmaux. »Sèm z njimi!« »A ne pretrdo!«
»Saj imaš zalogo! Vsa čepica jih je polna!« Flibustirji so zdaj previdno privezali kuküje tovarišem na gležnje. To nelahko delo je trajalo dobršne pol ure. Nazadnje so bili vsi oskrbljeni s takšnimi živimi svečkami in so se odpravili naprej skozi gosto grmovje in kite lian. Spuščali so se čez velikanske, mrežaste korenine in se prevračali čez debla, ki jih je bila podrla starost ali blisk.
Pokanje pušk je utihnilo. V daljavi se je zdaj pa zdaj še oglašalo indijansko kričanje. Vmes si slišal piščalke in zamolkle glasove bobnov.
Boj je bil očitno končan.
Španca je gnalo, da bi videl, kaj je z njegovimi rojaki; bal se je, da ne bi bil kdo izmed njih živ padel ljudožerom v roke.
Vpitje zdaj ni bilo več daleč. Ta mah se je Carmaux ob nekaj spotaknil in tako nerodno telebnil po travi, da je zmečkal kuküje, ki jih je imel na nogah.
»Strela božja!« je kriknil in se počasi pobral. »Kaj pa je tole? Mrlič?«
Dolg Indijanec z višnjevim krilcem okrog bokov in s pisanimi papižjimi peresi v laseh je ležal med suhim listjem in koreninami. Prsi je imel prestreljene, glavo preklano z mečem. Dolgo še ni mogel biti mrtev, kajti iz ran mu je še curljala kri.
»Tu so se menda spopadli!« je rekel Stiller. »Evo, bati tn puščice tudi še leže okrog!«
Namesto rojakov je našel Španec v hosti še ene-i ga Indijanca. Dve svinčenki sta ga bili »adeli.
Zasledovalci so krenili dalje. Bliže in bliže je bilo slišati indijanske glasove, in flibustirji so sodili, da more biti do tabora ljudožerov največ še četrt ure.
Aravaki so menda res slavili zmago, kajti med vpitje so se mešali veseli zvoki piščalk.
Tedaj se je pokazala izza listja svetla luč. Plamen je plapolal.
»Da bi bili to Indijanci?« je vprašal gusar in
obstal.
»S!« je rekel Španec. »A koga neki peko na ognju?«
»Morda kakega ujetnika!«
»Bojim se, da bo tako!«
»Drhal!« je zamrmral gusar in se nehote zgrozil. »Stopimo, prijatelji, da vidimo, ali je Van Gould ušel smrti ali ga je zadela kazen za njegova podla dejanja!«
Ko so se flibustirji približali drevju, ki je obdajalo tabor Indijancev, se je pokazal njihovem očem strašen prizor.
Tolpa Aravakov je sedela okrog ognja in si na dolgem ražnju pripravljala pečenko. Da je šlo za divjačino, za jaguarja ali tapirja, se flibustirji ne bi bili vznemirili, toda pečenka sta bili dve človeški trupli, dva bela moža, najbrže vojaka iz Van Gouldovega spremstva.
Nesrečnežema so bili pravkar pobrali drob, ki je razširjal ostuden smrad.
»Vsi peklenščki!« se je stresel Carmaux. »Ali je mogoče, da so ljudje, ki žro sebi enake! Phu! — Te zveri!«
»Dva naša vojaka sta, ne motim se, čeprav imata bradi že osmo jeni!« Proseče je pogledal kapitana. »Rad bi ju iztrgal tem pošastim in ju pošteno pokopal? — Hej, Carmaux in Stiller, vidva, ki sta dobra strelca, ne zgrešita mi cilja! Pälita!«
Dva strela sta počila. En Indijanec je padel čez pečenko, drugi, ki je držal velike vilice, pa se je z razprsnjeno glavo zvrnil vznak.
Ostali so naglo planili pokonci. A najbrže so bili od nenadnega napada tako prestrašeni, da niso takoj pomislili na obrambo. Španec in Moko sta porabila njihovo zmedo in sta ustrelila v sredo krdela.
Ko so Aravaki videli, da jim tovariši padajo, so planili v beg, ne da bi skušali rešiti tolikanj drago
plačano jedačo.
Španec je bil s silnim udarcem prevrnil razen j, medtem ko je Stiller pogasil ogenj. Moko in Carmaux sta se polastila dveh lopat in naglo izkopala jamo, v katero sta položila trupli. Gusar je ta čas stražil na robu gozda.
Ker ni bilo o Indijancih ne duha ne sluha več, je gusar ukazal kreniti dalje. Gosta šuma je sestajala največ iz miritskih palm z velikanskimi debli, pokritimi z ostrim trnjem, ki je trgalo flibu-stirjem obleko, in iz svečnikovcev. Ptice so postajale redkejše, opic pa vobče ni bilo več videti.
Po nekaj urah hoda je dobil gozd drugačno lice. Namesto palm trstičje, bombaks, sirovci — tako imenovani po svojem belem, sirastem lesu — ter orhideje, praprot in pasiflore. Tla, ki so bila dotlej suha, so bila zdaj prepojena z vodo in zrak je bil poln mokrote.
DreJnje Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij A» Stanko Vtamt. - Za Narodno tiskamo d. d. kot Uakana*: Fran Jeran. - Za «aera«.» del Je odgovor« LJubomU .Volčji-V* I I***