Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta I eld. 60 kr.. v tihkarniri sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 fld. 30 kr.. ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.
V Ljubljani 10. veliciga serpana 1S62.
lAst 23.
Dvoje dreves. I.
Dve drevesi med drevjem neštevilnim ste rastle v raju: drevo „spoznanja dobrega in hudega,*4 ki bi se tudi lahko drevo smerti imenovalo, in pa drevo ,,ži vljenja." „0d slednjega drevesa v vertu smeš jesti," je rekel Bog Adamu, „od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa ne jej, zakaj kteri dan koli boš od njega jedel, boš smerti umeri." In da bi kje ne stegnil svoje roke, in ne vzel tudi od drevesa „življenja," in da bi ne jedel in ne živel vekomaj , zato je iztiral iz raja Bog Adama z Evo potem, ko sta bila grešila. Jedla sta namreč božji prepovedi vkljub, zapeljana po kači, od drevesa „spoznanja dobrega in hudega," in pri ti priči propadla sta smerti po telesu. Pa tudi na duši bi bila umerla za zmeraj ter pogubila se, ko bi ko srednica stopila ne bila Beseda — Božja" med človeka in Boga.
Bila pred grehom sta perva dva človeka vsa nedolžna, sveta in Bogu dopadljiva; bila sta vsa zadovoljna in vesela, vsa terdna in zdrava, bila sta dobre volje in razsvitljenega uma, in kar je bilo za nju še posebno neprecenljive vrednosti, bila sta tudi po telesu neumerjoča; smert do nji ni imela nič oblasti, bila sta zares prav srečna, srečna tako, kakor nikdar noben človek več od tistega časa tukaj na zemlji srečin bil ni, in tudi ne bo.
Ko sta bila pa grešila, sta zgubila z grehom nedolžnost in prijaznost božjo, bila sta Bogu nedopad-Ijiva, zaslužila sta večno zaveržena biti; njuna volja je bila popačena, nagnjena bolj k hudemu ko k dobremu, njun um je otamnel, vsa nezadovoljna in nemirna v vesti podveržena sta bila od zdaj vsakoterim križem in nadlogam, podveržena bolezen, in zadnjič pudveržena še tudi telesni smerti. Nič več nista smela v raju ostati, raj je bil za nju zgubljen, izgnana iz kraja sreče živila sta se v potu svojega obraza, vžila sta mnogo žalosti, marskaj sta preterpela in prestala, ter zadnjič povemila se nazaj v zemljo, iz ktere sta bila vzeta, zapustivši nam ko dedino vse žalostne nasledke greha z grehom vred.
Jedla sta perva dva človeka od drevesa ^spoznanja dobrega in hudega" ter si navlekla verh brezštevilnih križev tudi še smert; priti do drevesa ,,življenja" in oteti se smerti, bilo pa nasprot jima je nemogoče, in znajdla sta se tako v nekem stanu, revnem in žalostnem, ki se je od poprešnjega pred grehom ločil ko noč in dan. Obljuba, v raju dana, je bila edino njuno tolažilo.
Ako pomisliš nazaj v otročje leta, v čas detin-stva in nedolžnosti, ter ga primerjaš k svojemu zda-njemu stanu, kolik razloček je pač med kdaj in zdaj.
Nekdaj ti je solnce vse lepše sijalo, vse prijetniše migljale so ti zvezde na nebu in luna kako mično in ljubeznjivo se je ozirala na te, ter razsvitljevala nočno tamoto. Krasne bolj od zdanjih so ti zdele se ljube cvetlice, vse veči vrednosti, vse bolj mikavne bile so ti ptičice urne in vesele; gori na verh gore so ti puhtele želje, rad bi bd blizo ogledal sprelcpo višnjevo nebo, ali segel po sv it I i zvezdici, ki se je skoraj da tišala gore: ljubo šumljale so ti vodice, znamenito in mično bilo je za-te vse, nevarnosti nisi poznal še nikake, živl jenje. kakoršno je v resnici, bilo ti je še kar popolnoma neznano, vse krog tebe se je le smehljalo, navdajala neka milota je stvaritev celo, in ti si živel v nji zadovoljno brez skerbi in srečno, ko nikdar več tako. Tvoje otroške, deteške leta, rekel bi. bile so ko zamakljive sanje.
In glej, to otroško življenje, vse brezskerbno, vse srečno in veselo, podoba je, če tudi zelo motna, bivanja pervega človeka v raju pred grehom. Bivanje to bilo jc rajsko srečno, in rajsko to srečo zvikševalo je še posebno to, da sta biSa Adam in Eva sicer nedolžna ko otroka, pa nikakor otroka, nar manj pa še v pomenu navadnem, ker bila sta gospodarja zemlje in vsih živih stvari na zemlji, in ne kje nevedna, temveč dobre volje in razsvitljenega uma: po storjenem grehu pa je bila volja človeku spačena um otamnjen, kar je od takrat prirojena žalostna osoda vsega človeštva.
Življenje zemeljsko rajsko je bilo, pa ni ga več na zemlji, ker iz raja pahnjen je bil pervi človek in raj zgubljen za človeški roti. To presrečno življenje, ki ga nikdar in nikjer na zemlji več najti v stanu nisi, je spet podoba, če prav le ncpopolnoma, večnega raja, življenja nebeškega. In v tem življenji nebe.-kem, tamkaj gori v raju večnem odgrinjajo se čuda vsega -mogočnosti božje, lepote nepopisljive, sladkosti nezmerne, veselja neskončne in radost nedopovedljiva. Tamkaj gori širijo se ti vednosti, bistri sc ti um, željam nebeščanov zadostuje se vsem, in vsi žive pri popolnoma dobri volji in sveto lepem življenji presrečno in večno, ker ni je smerti v teh rajskih krajih, ni je žalosti in grenkosti, ne skerbi in težav, ne zavida, sovraštva in britkosti, temuč edino le eno ne-jenljivo, čisto, rajsko mikavno bivanje brez konca in kraja.
In glej, za to čisto, rajsko mikavno življenje si vstvarjen, o človek, doseči to življenje, vdeleziti se lega življenja ter ga vživati v slavljenji veličastva Božjega na večno je tvoj poklic, je tvoj zadnji cilj in odmenjen ti od Njega, ki nad zvezdami biva, ki je konec, začetik vsega stvarjenja, in ni pričel biti, je in nikdar biti nehal ne bode. In to življenje zamoreš doseči, le ako se trudiš, povzdigniti se v tisti stan nazaj,
v kterem sta bila perva človeka pred grehom, to je : ako ti je Bog vse, in zato tudi vse tvoje djanje in ravnanje po tem. Zgubljen sicer je zemeljski raj za človeštvo in žalostni nasledki nepokoršine pervega človeka ostanejo do konec sveta; vender stopiti spet v prijaznost s čudovitnim svojim Bogom, ter se ohraniti na pravi stezi, ki pelje gori v presladko življenje rajske večnosti, to pa mogoče je za rod Adamov.
Kakor je vsmertivno drevo v raju spačilo človeško natoro in človeka smerti podverglo, tako je pognala ta spačenost in zrastla v mogočno drevo, ki razprostira svojo senco, vso zapeljivo, po vesoljni zemlji, pa tudi v večnost sega, ter slednjega, ki od njega je, ostrupi in ako zdravja ne iše, gotovo na večno pogubi. Zapeljivi, jadni sad tega drevesa so človeške strasti, je poželjivost mesa, je napuh, v kterem se povzdiguje človek nad Boga ter samega sebe za boga ima in^asti, je gospodovanje trupla in sužnost duše, je nasprotvanje in kljubovanje očitno in naravno Njemu, ki je bil. je in bo na vekoma, ki je vslvaril vse, ki ohrani vse, in bo tudi sodil nas vse. Ta sad je tako zapeljiv, da človek, sam sebi prepušen, pri svoji spačeni natori, ga bolj ali manj okuša, sebi z njim zavdaja in tako samega sebe pogublja. Zgubljeno bi bilo torej vse človeštvo, ko bi mu v takem stanu pomoči ne bilo. (Konec nasl.)
France meti cigani.
(Dalje.)
Andrejček nc zanese na Francetovo besedo, še enkrat veselo pogleda ptičke, in spusti počasi odgernjene vejce nazaj, dene zopet torbico na ramo, iu kmalo sta v novič na pravi poti v šolo. France se na vso moč vescliga dela, pa iuu ta dan vender ne grč iz serca, kajti vedno ga misel moti, de bi ptičke vzel iz gnjezda. V cerkvi in v šoli je ta dan bolj razmišljen, kakor druge dni. Bil je France sicer dober deček, pa premalo je premagoval svoje pože-leuje; večkrat obudi dobre sklepe, pa jih le spet prelomi, in dela pregreške, ko jih je bil ravnokar obžaloval. Ako jja mat. ali gospod učitelj zavoljo kaciga pogreška posvare, obeta, de se bo poboljšal, pa komaj »varjenje mine, že tudi on pozabi, kaj je obljubil. Njegovo serce je bilo večkrat podobno cvetju, ktero naglo razprosti svoje mehke peresca, pa ga beri odpihne perva sapica.
Tako je bilo tudi zdaj. Audrejčkovo opominovanje je sicer Franceta v serce zasklelo, pa ta bolečina naglo mine in Ic tako dolgo meni odložiti, kar je namenil, de tički malo odrastejo, iu bi jih ložej ohranil.
Cez osem dni po tem že France sam hiti k tistimu gerinu, kjer so ptički skriti. Lep popoldan je, tiho po vsim logu, solnce že tako nizko, de Ic samo veršičke drevja zlati s svojimi Ijubeztijivimi žarki. Veseli lički prepevajo v poslednje svojo večerno pesem. France pride do leševja, se skerbno ogleduje, de bi ga kdo ne vidil, razgerne vejce ter zagleda štiri ličke v gnjezdu; starčiki so bili pa že odleteli živeža iskat. Za Franceta jc bil ta čas kaj pripraven. de bi svoj uaineu dopolnil; vender se opotavlja nekaj časa. i o poinišljuje. Tički so skup sedeli tako mirno z razprostrtimi perutnicami. kakor de bi drug", druziga hotli varovati. in tako neskerbno so gledali. kakor de bi se jim ue mogl'» nič žaliga primeriti, desiravno no bili že v nar bliž-neji nevarnosti, zgubiti svoje domovanje in oskerbovanje.
Kadar France to vidi. je v serce giujen, še le se opotavlja in premišljuje, kaj je storiti, ali bi jih vzel iz gnje/.da. ali ne. Berž ko ne. se je spomnil, kako je An-drejčetu obljubil, de jim ne bo nič žalila storil. Sam sabo -e vojskuje, vest mu očita, zakaj misli zaupanje svojiga bralca tako nečedno okaniti, spomni se tudi na ljubiga Boga, ki ga utegne kaznovati. Naj bi bil revček zdaj
berž proč stekel! Tode tega ne stori, temveč pogleda zopet v gnjezdo. Tički sc mu zdijo tako lepi, toliko Iju-beznjivi, in bolj ko jih pogleduje, bolj se mu oživlja poželenje, de bi jih vzel. Godi se mu kakor Evi v raju, bolj ko je pogledovala prepovedani sad, bolj jo je mikalo, de naj je. France le vedno bolj pozabi, kaj je Andrejčku obljubil, in kakor ga tudi glas vesti svari. omahuje bolj in bolj ter pravi sam pri sebi: Saj jim ue bom nič žaliga storil, še le prav dobro jiin bo pri meni, pridno jih bom pital in oskerboval. —
Zdaj pa starčiki prilete. se vsedejo na bližnji germ in le toliko skerbno skerbno pogledujejo po svojih mladičih, de bi se moglo vsako serce giuiti. France jih iz začetka ue zagleda, ko pa začno tiho in žalostno čivkati, jih pogleda, pa ni več v serce giujen, preveč se mu že vnamejo želje po mladičih Vzame kapo z glave, dene va-njo mehkiga mahu, iu začne tičke jemati iz gnjezda. Ko perviga iz gnjezda vzame, uboga živalica tako trepeče s perutnicami, kakor bi se hotla braniti, ter vsi tako milo pa liho čivkajo, kakor bi hotli starčike ua pomoč klicati, kteri so tudi res jeli ferfoleti okoli germa, skerbno in otožno vpiti. France se ne da oplašiti, vzame druziga iz gnjezda, iu ga dene k pervimu v kapo. Zdaj jamejo starčiki huje vpiti, — tako milo čivkajo uboge živalice nad svojimi mladiči, de bi se mogel kamen omečiti! Kratice sc nc zmeni zanje, vzame še una dva i/, gnjezda, ter jih dene v kapo. — Dodelal je iu jo potegne.
Starčiki, obropani mladičev, lete za njim, cvičajo in jokajo, kakor bi se prizadevali, ga v serce omečiti. France, poln rudečice v obrazu, ves plah v sercu, se dela kakor bi jih ne slišal, in se zmuzne v log. de bi ga kdo ne zagledal. Kakor tat oplašeno gleda na stezo proti svoji vasi, če ne pride Andrejček ali pa kak drugi človek sem v log. Nikogar sicer ni bilo, vender mu serce hudo bije in ves se trese. Nič praviga veselja nima nad ropam, vest ga peče in nehote mu gredo na misel Andrejčkove besede: ,,Glej, ako bi tebe kak tolovaj materi vzel in odpeljal, kako bi reva jokali iu žalovali!" Se le sliši starčike vpiti in jokati po svojih mladičih. De bi jih več ne slišal, gre globokeji v log, ker hoče, kadar se bolj stamni, po drugi poti bolj na ovinek dain iti k materi, zato de bi ga kdo ne srečal.
Se le zdaj mu tudi na misel pride, kaj mati porečejo, kadar prinese tičke dam. Ali kaj, de je preveč prizanesljivo mater že večkrat premotil s prošnjo in prilizovanjem; ravno tako tudi zdaj misli storiti.
Ves zamišljen gre vedno globokeje v log, ue vedoč, kam bo prišel. Ce je tamneji po logu, ljubši mu je, in ko je že vse tamno in mračuo, se mu še le prav prileže. Naj le kdo kaj hudiga stori, prec mu vse svitlo in prijazno iz serca zgine: le pusto, tamno in otožno se mu prileže.
Solnce zahaja, mrači se, vse potihne po logu, le šum-Ijanje večerne sapice po vejah se čuti. Francetu samiinu v logu le začne dolg čas biti, ker se noč dela in ga tudi vest peče. Odmčni, verniti se proti domu s svojim ropam, teče, kar more po logu, pa ne spoznavši ravuo po nasprotni poti! Vedno težej mu je pri sercu. Spodbuduje se sam, spoinui se na ljubiga Boga, de je tudi v logu pri njem in čuje nad njim, misli tudi na svojiga angela varba, kler ga bo varoval. Ker je pa serce s porednostjo oskrunil, ga te tolažila nočejo vpokojiti. Misli si: „Kaj pa, če me bo ljubi Bo? ravuo zdaj strahova!, ko je svet in pravičen, in zato vsak nar manjši greh sovraži ter kaznuje? Kaj pa, če me je tudi moj angel varh zapustil?" —Žeje gosta tema, dc bi delj pošlatal kot vidil, luna začne izhajati in kukati v tamne kote po logu. Francc se je lune vselej obveselil, ne-coj se mu pa zdi, de ima nekaj jezniga in mu žuga. Drevje dela dolge sence po tleh. in ker ga veter semtertje maje, se tudi sence objemajo, ter se Francetu strašne podobe pred očmt delajo. Zmiraj bolj je plašin, ker ne more iz loga
priti, desiravno skozi teče in teče. Bil je se tudi bos, in večkrat se do kervaviga zbode; boli ga, pa se ue zmeni, iz straha in skerbi, če bo mogel v logu prenočiti, ali pa če bi utegnil kakimu hudobnimu človeku v pest priti ; zato le še močneje naprej leti, desiravno že peša. Cez nekaj časa vender le omaga, ker prehudo se je strudil. Vsede se pod neko drevo, de bi počil.
Tako sedi nekoliko časa, kar zasliši nekaj, kar mu po vsih kosteh šine. Tako mu začne serce tolči, de skoraj sopsti ne more. Bil je pa res kaj žalosten glas, ki se je razlegal po logu.
.,0 moj Bog!" zdihne France, „zdaj bom mogel pa kmali umreti, in še pri materi ne booi !'• — Kaj mu je obudilo tako strašno misel? Sova se iz nekiga drevesa prav dolgočasno in otožno zadere in prevpije v noč naprej. 1're-bivavti Francetove vasi so pa terdili vražo, de je sova mertvaški tič, in de torej kmali kdo umerje, ako jame sova čivkati pred kako hišo ali človekam. Nad Francetam pač de tudi to ni bila čisto prazna reč. —
France milo joka in kesa sc svoje prelomljene obljube do Andrejčka, tudi spozna, de je preveč stregel svojimu poželenju, tode prepozno! lih! pravi s povzdignjenimi rokami ves solzen, de bi mi le še enkrat Bog odpustil in me rešil iz tega loga, gotovo, prav zares bom prihodnjič ves dober in pobožen !
Tako mislečiga šc druga reč oplaši. Zasliši namreč od dalječ neko brušenje iu šumenje vej in hoste: opazuje iu pogleduje proti kraju, od kodar šumi. pa nič ue more ugledati. Neutcgama mu na misel pride, de morebiti medved ali pa druga divja zver proti njemu lomasti, in ga bo raztergala. Previdno se po tleh plazi, ker bil je preveč na planini, de ga je bilo lahko zagledali, iu pod gost germ se skrije. Šumenje iu hrust se mu vedno bolj bliža. komaj kacih sto korakov je še od njega. Zdaj sc mu zdi, de tudi neko uiermianje sliši, ko tako posluša in si pot z obraza briše, se mu zdi, de neko zmedeno govorjenje za-čuje. Bes kmali po tem že razloči govorico moškiga, desiravno še ne more umeti, kaj kramlja. (Dal. nasled.)
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. 21. mal. serp. popoldne so v Gospodu zaspali vis. čast. vodja v Alojzjeviši in kouzistorialni svetovavec g. J u r i Grabnar. kakor je Danica že naznanila. Da ranjcemu ni bilo več živeti, se je vidiio od tod, ker ena plat pljuč je bila čisto odgnjita, v sercu ni bilo več kervi, razlila se je bila namreč vsa v persi. Vsak previdi, da so bile štete že ure, tudi so zadnji čas večkrat rekli proti svojemu duhovnemu tovaršu: Kmalo bom umeri. Kašelj jih je nekaj časa nadlegoval in kri; nekoliko so je zadnje dni izmelali.
Iz življenja gospoda, ki jih je spoštoval vsak, kdor jih je poznal, ki jih je častila vsa škofija, ki so jih ljubili Njih milost, naj tukaj le uekoliko omenim. Rojeni 4. mal. trav. 1806 v St. Jerneju na Dolenskem, so izdelali gimnazijo v Novem mestu, modrovski leti v Ljubljani, potem si izberejo bogoslovski nauk; po tadanji šegi pa so živeli zunaj semenišča, ter so z naj boljim vs;>ehom doveršili dve leti bogoslovski. Podajo se potem na Dunaj učit se prav-ništva iu doveršijo nauk izverstno; še cele štiri leta na to ostanejo v Beču in postrausko (privatno) podučujejo mladino. Toda I. 183s/39 jih pripelje previdnost Božja zopet v ljubljansko semenišče, in so bili že tisto leto, ko izdelajo 3. leto, posvečeni mašnik Gospodov. Perva služba njih v vinogradu Gospodovem je bila v St. Vidu nad Ljubljano, potem so bili nevtrudljiv vodja kranjskih glavnih šol, kaplan v Šmarii in od I. 18i2/33 do vlani pomočnik (prefekt), od vlani pa vodja v Alojzjevišu. Malo da ne 10 let so bivali v tej blagi odgojilnici.
23. ob osmih zjutraj je ležalo ranjkega truplo v aloj-
zijanski kapelici, kjer so tolikrat darovali nekervavi dar. tolikrat oznanovali poročilo miru. Na lečo stopijo pre-častiti gosp. korar dr. Jan. K. Pogačar. pervi vodja te hiše, in nagovore v kratkem govoru rejence. Le nekoliko omeuim, kar so rekli: Čudne so božje pota. Nehalo je biti plemenito serce. Želel bi, da bi dragi vi le zapopastr mogli, kako so vas ranjki ljubili. Toraj. če kdo čuti izmed vas. da bi bil kdaj žalil visokega pokojnega, naj se zbudi, in če ne, bodeče zelo bi takemu zasadil rad v njegove persi, da bi ga bodlo in gnalo, dokler ne izbriše dolga v spravni daritvi današnji. Omenili so ranjkega življenje. Ko so pokazali čudne pota. po kterih jih je Bog vodil, so rekli, če jc koga si Bog izvolil v svoj delež, mu ne da si nasitili želja, dokler ga na zadnje ne pripelje v slan duhovski. Skazati so ranjcega prirojeno ljubezen do mladine sploh, in njih radodaruost za odgojilnico. tako da je bilo vse njih pičlo premoženje le alojzijauska lastnina. Posebno pa so goreli za snažuo«t Božje hiše; tega priča jc bila domača kapelica, ki je bliščela o praznikih Marij-nega čistega spočetja iu sv. Alojzija. enaka neomadežani nevesti, da je je mogel biti vesel nebeški Ženin; iu vso olepšavo so ranjki večidel z lastno roko dodelovali. Ker se je nad njimi tako vresničil rek: ..Dilevi decorem domus tu«' (ljubim lepoto Tvoje hiše), so ljubili pač tudi Njega, pravijo dalje, ki prebiva v tem sv. hramu. To ali enako so omenili z resnim glasom ginjeni govornik. Maševali so potem černo p.v. mašo z leviti pričo trupla ranjkega v domači kapeli. Ob devetih se začne mertvaški sprevod, ki s« ga vodili ravno ta v. č. gosp. korar. V pervi versti obilnih pogrcbccv, duhovnov iu neduhovuov, stopajo Njih milost škof. in zraven Njih naš prečastiti gospod veliki namestnik. Tožnega serca za pojejo ranjkeinu lepogiasue grobne pesmice bogoslovci. ki so bili večidel tudi kdaj njegovemu varstvu izročeni. Sprcmljeni so tedaj za vse dobro nevtru~ deni vodja na kraj pokoja, djani v zemljo, ki so bili iz nje stvarjeni.
Marsikteremu očesu se jc uternila gorka solza. ne hlitijena. pa upokojiti se je mogel, kdor se je spomnil enakih besed, kakor jih je izgovoril pri nepričakovani smerti visok gospod: ..Plemeniti mož in plemeniti duhoven zmiraj lahko umerje." — Marsikdo je vedil potem povedati: Tako slovesnega pogreba še nisem vidil.
Ce spoznaš, predraga hiša. kaj si zgubila, jokaj iu še jokaj; v samoti. Ic v vedui družbi seboj ho ranjki delali zate; z resnobo, ki ji jc bila milina vdrazena. so te vladali, želeli so že pred. prcdeuj so bili v tebi. zate življenje darovati, iu glej dopolnjena je njih želja. Jokaj in v joku ue pozabi noben dan. dokler boš stala, moliti za vodja svojega, serčnega, predobrega.
Castivec ranjcega.
Naj pristavimo še nekoliko iz lista nekiga alojzijanca, ki sicer ni bilo za natis odmenjeno. ravno zalo je pa (oliko gotovši priča, de so resnične čutila v naslednjih besedah razodete:
..Znano Vam je, de smo zagrebli v tihiga groba (mine v. č. gosp. Grabnarja, v muogoverstnib vednostiih izvede-niga moža, ki se je pa še posebno vsakimu prikupil z redko ponižnostjo in priljudnim svojim obnašanj cm. Bil jc vnet za Božjo čast, za lepšanje Božje hiše. in v spohiovanji težkih dolžnoHt svojega stanu neutrudljiv gospod. Od pičlih svojih dohodkov je rad družim podaril, prav posebno pa je skerbel za alojzijance, za kterih časni iu večni blagor je z veseljem daroval skoz deset let v*e svoje du.-nc in telesne zmožnosti. Večidel smo alojzijauci tudi njegov blagi trud spoznali, iu v znamnje serčne hvaležnosti bi mu radi postavili mali spominek v ..Danici" (gl. pesem v popi. listu i. ker blagi ranjki si ni nakopičil bogastva, dc bi z njim mu stavili spominke — alojzijancem je daril. kolikoi je mogel — tni alojzijauci toraj moramo biti priče njegoviga blaziga serca."
Is Ljubljane. Letašnji letniki ali programi po Slovenskim kažejo posebno prizadevanje, slovensini čezdalje več pravice pridobivali in sčasama dospeti do doželeue poti ravnopravnosti. Sloveuski spisi v njih so taki, de slovensini v gimnazijo pot pripravljajo, ker obdelujejo bolj ali manj naravnost slovensko imenovanje ali terminologijo. Ljubljanski gimnazialni od g. Vurnarja, obravnajoči točo, sega v meteorologijo ali vreinenstvo. Posebuo tehtin in staven je spis gosp. Peternela v letniku ljublj. rečnice, ki ima naravnost namen: .,imena kemiških pervin v slovenskem jeziku določiti, njih pomene pojasniti, jih kemikarjem in jezikoslovcem v presojevanje podati in jih po potrebi popravljene v občjo rabo spraviti." Želeti je, naj bi se ta umljivo in čisto slovensko pisaua obravnava ohranila tudi kje drugej in ne le v letniku, ki se veči del kam založi in sploh malokrat zopet pogleda. In naj bi ta spis brali in študirali vsi, kterim je mar za povzdigo slovenšine. Gospod Peternel, kteriga obširna učenost iu še zlasti izverstnost v natoroznanstvu, je zanesljivo vse premalo znana, bi zamogel na ti strani v prid slovenske mladosti in sploh slovenstva silo veliko dobriga storiti ; naj bi torej serčno nadaljeval v tej tvariui — Novomeški program ima marsiktere prednosti mein druzih v prid slovenšine, omenimo naj saj to, de so imena krajev povsod po slovensko naznanjene, n. p.: ,.Povše .1. aus Tre-belno, Matičič Fr. aus Kamnik, Kuralt K. aus Ljubljana, Kinski J. aus Novomesto itd." Pametni možje so že davno svetovali. de naj se imena tako pišejo, kakor so res med ljudmi. Lahko so nekdaj Nemci mislili, de je Kranjsko kos nemškiga .,Reich"-a, ko je nespamet vsak kraj ponemče-vala, če so le tri bajte skupaj stale in ce jim je bilo moč kako camrasto ime najti, n. pr.. Sinja gorica Schvvein-biichel (namesti Graubiichel ). Obravnava o geuitivu na 14 straneh kaže veliko študij in pridnosti, in O. Ladislav llrovat, ako Bog da, bode slovenski reči še dosti koristil. Posebno potrebna naloga za enake prilike bi utegnila biti razprava, kako naj bi se iz slovenšine latinšina učila po nar ložejim načinu; to bi bila priprava k slovensko-latinski slovnici, ktera je tako potrebna, kakor okd v glavi. Zastonj je namreč misliti, de bi se inogli učenci že dolgo več iz neiušine latinsko učiti začenjati; moglo se bo — hočeš nočeš — pričenjati s slovenšino. Ne da se namreč tajiti, de začetni učenci so se v nemšiui nar bolj izurili z zgodbami sv. pisina. evangelijem iu kerš. naukain, kar je pa zdaj že veči del po vsi pravici po slovensko, ker te visoke tvarine imajo drugi namen, kakor otroke ka-cega jezika vadili. Po tem takim, desiravno učeuje nem-šine nar več časa vzame, so učenci po doveršenim 4. odredu v nemšiui le slabo podkovani, in bila bi očitna krivica, ako bi jim tiste predskušnje zavoljo tega gimnazije zapirale, kar se je dostikrat godilo; temveč kazalo bo po pameti in ravnopravnosti . učenje latinšine s tem zlajšati, de se po lahkim učilu iz slovenšine prične. Tega mende nihče ne bo mogel ovreči, kdor je brez strasti.
V ljubljanski normalni šoli je bilo v 4 razredih 722 učeneov, z nedeljskimi vred pa 1073; v dekliški glavni soli pri čč. gg. Uršulinaricah 061 učenk; slovenske imena so v letniku po slovensko pisane, ,.1'ovabilo k očitnemu spraševanju v mestni poglavitni deški šoli pri sv. .Jakopu v Ljubljani" in pa .,Napredek učeneov" je prav lično v slovenskem iu nemškem jeziku : učeneov 251. Tudi iz Loke smo vidili prav lepo ..Kazredbo" učenk v dekliški obertnij-ski glavni šoli. ki šteje z znotranjo in nedeljsko šolo vred 358 otrok. — Vidi in sliši se od več strani. de v razumnim učenji in ravna v i šole prav močno napredvajo, in za ljubljanske so v tem oziru veljavna priča mestni župan blag. gospod Mih. Ambrož, kteri so bili pri vsih poskuš-njah ljubljanskih manjših šol in zastran vsih brez razločka o več prilikah polno zadovoljnosi razodevajo.
•j K«vno p iu o slišali, de po«p Pet^rne! to tvarino nadalje epi-suje. in se bo torej naslednjič celotno delo dobiti canioglo.
Iz Ljubljane. Sliši se pričkanje zastran slovenskiga imenovauja ali terminologije, ktero je bolj ptujcam v spo-tikljej iu posmeh kakor pa nam v prid. Naj krajši in naj gotovši pot, dobro imenovanje doseči, je [ta, ktero je g. Janežič s svojo slovnico nastopil; slehern uaj namreč svoje delo spiše, kteriga se je lotil, in potem naj rokopis pred nalisain pošlje uekterim izurjenim Slovencarn v pregled s pristavkam, de uaj vsak moško in odkrito svojo misel izreče. Potem uaj se delo brez ovinkov natisne; če tli pervi-krat vse dobro , bo pa drujikrat bolje. Kako pa drugi na-rodje delajo? Nemci n. pr. še zmiraj delajo in popravljajo terminologijo, in jo bodo mende, dokler bodo živeli; čimu bi se Slovenci tako bali? Sej druziga ui treba, kakor vsako reč, kolikor se da, dobro po slovensko imenovati. De nekteri tišijo z vso silo za latinske imenovanja, je mende le prirašena navada, ker so tega nar bolj vajeni in res blezo ue pomislijo, de slovnica in druge učenosti so tudi za take, ki se ne bodo ne latiuskiga ne nemškiga, ali celo greškiga učili.
Iz Loke, 6. vel. serp. 1862. De od nas malokdaj kak dopis doleti, jc krivo pomanjkanje posebuo veselih in znamenitih dogodkov. Žalostnih namreč, kteri so bolj pogosti, kakor postavim, de so pred nekaj tedni divjaški po-uočujaki v tukajšnji okolici med seboj vinjeniga fantovca ubili, človek gotovo nima veselja po svetu razglaševati; — desiravno zasluži, naj bi se v spominu ohranilo, de je koj drugi dau poicm trešilo v drevo, pod kterim so se ponoč-ujaki pobijali, in je Bog takorekoč s perstain pokazati hotel svoj serd nad kervavim djanjem.
Tudi bi ne bilo v posebno čast sicer sploh pobožnima ženstvu te okolice, če bi svet zvedil, kako so nektere gerde ccz dve leti tukaj stanvajočiin ptujim vojakam nadležne bile; — iu ker je tacih le malo, — naj torej raji tudi od tega molčim; dovolj je že, de vse take v černe bukve zapišem v očitno sramoto, če je tudi škoda peresa iu černila za to. — Se ve, de je to tudi uekak sad uemškovanja, ki se je v šolah tako uepretvegauo učiti moralo, de namreč zdaj one z onemi saj švedrasto čenčati in se meniti zamorejo. — Bistroumen možak jc pred kratkim zares modro opomnil, de za uaše ženstvo bi bilo dovolj, naj bi se le keršanskiga nauka, branja in dela dobro izučilo. Naj mu že to mnenje veti in ven poterditno ali ne, resnica je, de uektera bi še bila to, kar ni več, ako bi ne bila tako le nekaj tajčati znala.
Kratko nikar pa ne, de bi hotel s temi splošnimi mislimi zoper uaše zares prav izverstne šole kej namerjati. Častite gospe Lršuliuarice iu njih g. katehet v resnici neizrečeno veliko store za blago izkojeuje ženske mladosti v vsih zadevah. Očitna slava in hvala jim bodi zato ! — Tudi kaže ,.Kazredba učenk v dekliški, obertnijski glavni šoli'4 (perijohe), ki nas je letaš nenadama v slovenskim jeziku razveselila, kakor tudi gladka slovenšina, ki jo mlada verloiskrena učeuica S. J. K. krepkozanimivo iu čversto razlaga. de se pri nas morebiti bolj kot marsikje drugod spozna potreba, tudi domačo besedo piliti. — Zlasti ti bodo poterdili v. č. gosp. katehet J. K., ki so letaš v vsih, tudi višjih razredih keršanski nauk le po slovenko razlagali, de je bil za otroke pri učenji velik razločik nem druzih let. — Kako neusmiljeno je zares, če nauk svete vere zavoljo ptujiga jezika škodo terpi. In vender je bilo dosihmal veči del povsod in je morde še zdaj kje tako, de se otrokam resnice in zgodbe sv. vere v neznani besedi v glavo vle-pajo v korist neinšine, ktera je po taki poti prav za prav poglavitni namen, keršanski nauk pa kakor nekako sredstvo iu priveržek. Nikdar ne bom pozabil, kako sim se nekdaj v Idrii iz zgodovine sv. pisina v četertim razredu eno samo stran noč iu dan učil. ker pridši iz kmetov sim le nektere besede še razumeti se bil naučil, in mogel tako posamezne besede po versli v spomin tlačiti; — verh lega sim bil pa skor slednji dan še zato kaznovan (zapert), ker mi pri vsem prizadevanji in sicer lahkim spominu le ni hotlo iti
„crpedit.44 — Naj bi si torej vse glavne šole, ki še tako po starim ongavijo, našo loško vzele v zgled in posnemo.
V. L. A. H.
Iz Tersta, 4. vel. serp. J. Z. Prejmite gimnaz. letnik in pa govor slovenski in laški. Govorilo se je pri delitvi daril latinsko, laško, slovensko in nemško. Slovensko in latinsko sta govorila Slovenca, laško in nemško pa Terža-čana (po veri juda). Slovensko je govoril g. Martelanec, od sv. Jerneja pri Terstu, latinsko pa Ljubljančan g. Lu-teršek. Tak-le je bil
slovenski govor:
Kakor novo ladijo, ko derči z brega v nevarno morje, spremlja serčno voščilo okoli stoječih gledavcov in cerkveni blagoslov, da bi jo na vseh nevarnih potih vodila dobra sreča, da bi se povsod ognila ostrih, iz dna morja šterle-čih škcrbin, da bi je ne potopili ljuti, jezni viharji: tako so voščili nam. mili tovarši, z vročim sercein in solznim očesom roditelji, ko nas so pošiljali iz tihe domače hiše v mesto na učilišče, sreče iu nebeškega blagoslova na pot, govoreči: „Lj u b i sin, potuj srečno, slušaj roditeljev, rad se uči, ogibaj se slabe tovarši je, boj se Boga!*4 In poslovili smo se ž njimi, ko nam so vcepili v mlada serca lepih naukov in modrih svetov, ko nas so preskerbeli z brešnom in denarjem, kterega so si prislužili s potom po obrazu iu s skelečimi žulji na rokah. Šli smo iz očctne hiše, kakor z dragim blagotn obložena, z domačega brega v neizmerno morje spuščena ladija, in lejte! čas je tekel — čas je potekel — denes smo v luki! Denes nam tako živo stoji pred očmi preteklo leto, in polnijo nam se serca z veselo zadovoljnosijo, ali pa z britkim kesanjem. Smo-li slušali dobrih naukov iu modrih svetov skerbnih roditeljev? Smo se ogibali skcrbno nenasičene zapeljivosti? Smemo-li se verniti v naročje skerbnih roditeljev s polnim, veselim prepričanjem, da smo dobro rabili dragoceni čas, da nismo zakopali bogatega zaklada, ne zavergli darov, ki smo jih prejeli? So-li naša serca obrodila dober sad, pridobila si blaga, kterega rija ne razje, molj ne zgrudi in tat ne ukrade, ktero v nobenej priliki, v nobenem času cene ne izgubi? S kratka: sino-li spolnovali dolžnosti svojega stanu? To so prašanja, ktera denes vsakdo sam sebi stavi. Ali odgovora nismo dolžni le sebi in roditeljem, dolžni smo ga tudi deržavi, veri in domovini, ker poklical nas je glas večne, neizmotrene božje previdnosti, ki vsacemu izmed nas resno in ostro, pa milo kliče: ,,Ti imaš biti steber deržavi, bramba in ponos domovini, ti imaš biti ozna nova vec svete ver e.44 Predragi tovarši, kdo izmed nas ne čuti važnosti in svetosti tega poklica! Gotovo, čutimo ga vsi v globokem sercu, v plemenitej svojej duši. Ker dobro vemo, da skerbi der-žava za našo varnost, da varuje naše pravice, zato smo dolžni, posvetili deržavi vse svoje moči, pospeševati njeni blagor. Vera, ki nain veleva ljubiti vse ljudi, prijatelje in sovražnike, domačine in tujce brez razločka, hoče od nas. da smo jej zvesti, vemo udani in pokorni, kliče mnoge izmed nas med svoje oznanovavce, da hodijo pred verno čedo z lučjo svete resnice in trebijo vernim pot v večno življenje. In domovini, milej domovini, v kterej smo zagledali milo luč življenja, v kterej je tekla naša zibelka, njej smo veliki dolžniki, ker vse, kar imamo, imamo od nje. Ljubimo jo toraj, ne samo s prazno besedo, ampak z od-kritoserčuim. blagonosnim djanjein kažimo. da smo vredni njeni sinovi. Učimo se marljivo maternega jezika, ker sramota je vsacemu omikanemu človeku, kdor se ga temeljito ne nauči; tak človek ni rodoljub, tak človek je zanikaren izrod. Ako pa ljubimo svoje, zarad tega ue smemo zaničevati tujega, bodimo tedaj pravični tudi drugim narodom, kajti vsi smo si bratje. vsi imamo istega milega Očeta, kteremu so vsi narodi in vsi jeziki enaki. To od nas zahteva vera, to nam veleva čast in modrost, to nas ste
učili Vi, skerbni in modri, za naš blagor vneti učitelji — Bog Vas nadari za vse lepe nauke ! — to zahteva blagor mnogojezične Avstrije, to ukazuje presvitli naš vladar v deržavnej previdnosti in skerbi — naj mu Vsemogočni vladarsko krono s slavo obsije, naj se vije sreča in blagor krog njegovega žezla! — To vam. mili tovarši, iskreno nalagam na plemenito serce. in ker vem, da vaša duša gori za vse dobro in pravo, zakličem vam na razhodu iz vsega gerla: ..Bratje, z Bogom!"
V teržaški gimnazij je bilo konec šolskiga leta po oudotiiim letniku 252 učeneov, izmed njih 205 katoličanov*. 7 nekatoličanov, 40 judov. Po maternim jeziku 131 Italijanov, 38 Nemcov, 37 Slovencov, 46 diglotov (dvojezirarjev). Kdo so ti dvojezičarji? Imena sicer nc razločijo, vender pa pravi program, n. pr., de v pervim raziedu so 3 Slovenci in 10 diglotov; iu res se nahaja med njimi kaeih 13 slovenskih imen. V II. razredu, pravi letnik, je 5 Slovencov iu 4 dvojezičarji: in res je med 30 ravno 9 slovenskih imen. V III. razredu je 9 slov. imen. desiravno ima letnik le 3 Slovence in 2 diglota. Iz tega sc vidi, kako se itali-janiziranje močno razširja. V višjih razredih je v primeri »ploh več Slovencov kot v nižjih. Slovcnšine učiti se so bili zavezani samo Slovenci, in učilo se je slovcnšine v treh tečajih 39 učeneov. Letnik obsega 2 spisa: 1. Die Bcdeutuug der Sophokles-Lectiire; 2. La ristaurazione della letteralura italiaua ucl secolo 19.
Iz Gorice, 29. julija. Ker so Njih prevzvišenost naš inil. nadškof Andrej biukošlue praznike obhajali v glavnem mestu keršanstva, so sv. birmo še Ic 5. nedeljo po Bin-koštih delili v našem mestu; ua dalje pa, 20. t. m. v Sent-Petru blizo Gorice, 27. v Mirnim. Lep slavolok s keršan-skiin napisom slovenskim: ..Hvaljen bodi Jezus Kristus!" jih je tu sprejel, kakor slišimo. Neposredno pred birmanjem so se prečastiti nadškof ze ob 7 uri zjutrej znašli na Gradu poleg Mirnega, romarskem homeu, kjer so za novo obširno cerkev, ki ima biti posvečena preblažeui D. M. 7 žalosti, podstavni kamen blagoslovili vpričo duhovščine iz okolice iu obilnega pobožnega ljudstva. Milvanja vredno je pa, da so ljudje veliko slovesnost sklenili z dva-dnevuim plesom, ker dobro vemo, da ples nravi keršanski veliko škoduje, koristi pa nobenemu uič ne, toliko manj ko velika vročina že sušo po polji napravlja in se za potrebni dež po cerkvah moli, in s plesom se te potrebne prošnje pač slabo podpirajo.
Sv. birma bo še v naslednjih krajih: 3. vel. serp. v Renčali, 10. v Solkanu iu 17. 1' epovanu.
Goriški vikši škof, vernivši se iz Rima, so 15. u.m. v latinskim pastirskim listu do svojiga duhovstva podelili znani nagovor sv. Očeta, pismo vsih v Rimu pričujočih škofov do sv. Očeta, in papežev odgovor. Naznanjajo duhovstvu in vemikam papežev blagoslov, povišujejo preiinenilno edinost, ki je med papežem in vsimi škofi ua zemlji, ter vošijo, dc naj bode enaka častitljiva edinost med škofi in duhovstvam, ker ravno v ti edinosti, ki je v nobeni drugi družbi na zemlji ni. se nar lepši kaže lepota sv. Cerkve. V prid papeževiga posestva pravijo vikši pastir imenitne besede : ,,Ni sicer verska resnica, de bi papež mogli biti naj višji in samosvojin svetni poglavar; verske resnice pa so, kijih beremo v desetih zapovedih: „„Ne k rad i: ne želi svojiga bližnji ga hiše. ne poželi žene njegove, ne hlapca ne dekle, ne vola. ne osla. i u nič tega, kar je njegoviga.uu To pa ravno roparji laš*i delajo, ki so sv. Očeta skorej do čistiga ogolili, desiravno papež nič druziga nočejo, razun de naj se jim pri miru pusti, kar je njihoviga, in se jim poverne, kar jc ugrabljeniga. Nesramna pieinonška vlada sc baba s pprnsto cerkvijo v prosti deržavi", zraven tega pa preganja škofe s sedežev, mnihe in redovnice iz samostanov in njih premoženje grabi in krade itd.! Nadalje skazujejo potrebo papeževe samosvoj-
nosti iz več druzih ozirov; pravijo, de »o skorej edini papež, ki še podstave pravice branijo in vsim skušnjavam kličejo: „Non possumus — ne moremo.*4 K toliki potrebni stanovitnosti je previduost Božja ravno Pija IX. poklicala, kteriga podpirajo molitve in pa mili darovi vernikov. Torej obnovljujejo prošnjo za darove sv. Očeta, ki so jo bili že mesca svečana razglasili, iu budijo k goreči molitvi za Kristusoviga namestnika, zakaj: „ako pričujoči stan dalje terpi. papeževe okolišine, ako ravno v Kiiuu stoluje, ue bodo boljši od sužnosti v Avinjonu—
Iz kanala na Goriškim. G. vel. serp. Kratko je življenje človeško. Preden se nadja. ga zadeue ojstra smertna kosa kot cvetlico na polji, in po njim je, zvene in ga ni več. Britko skušnjo te resnice smo te dni tukaj doživeli. Zalo rožo in kinč duhovskiga stanu, ki je bila v svojim nar lepšim cvetju, je smert zasledila, odtergala in saboj v večnost nesla. Po (»mesečnim bolebanji jc umeri naš občno spoštovani vis. čast. gosp. kaplan Jožef Ciargo, rojen Ročiuec v 31 letu svoje starosti, potem ko je v tukajšnjim vinogradu Gospodovim od I. listop. 1855 do 31. mai. serp. 18t»2 nevtrudeno iu serčno delal. Veselje je bilo ga poslušati, ko je božjo besedo oznanoval, iu Ic mlačen ali marveč hudoben proti službi božji bi bil mogel biti, kogar bi njegova pridiga ne bila pretresla, oinečila iu s pobožnimi tulili navdihnila, kar jc govoril, mu jc od serca šlo. kakor sv. Ignacij, v kteriga gou je v Gospodu mirno iu sladko zaspal, tako sc jc naš ranjki gospod za čast božjo trudil, dc bi greh zatiral in ua njegovo mesto dostojno čednost cepil, ljubil jc posebno iu tudi iskreno priporočeval bratovšino preč. Serca .M. I). Nikdar sc mu ni tožilo nc poleti nc pozimi šc pred jutranjo zarjo ob nedeljah iu praznika!) vstati, da bi v spovednici kol dušni zdravnik, sodnik in učemk »vojo svelo dolžnost opravljal. Oskerboval je rad zdrave, pa tudi bolnih ni ne v dušnih ne v telesnih potrebah zanemarjal, temveč kakor usmiljeni evangeljski Sa-marijan tim je pomagal. Da v kratkim povem njegovo življenje: . bil je zvest hlapec Gospodov." V znamnje spoštovanja njegoviga ga je mnogo število domačih in vna-njih. gosposkiga in kinetovskiga stanu pri njegovim pogrebu spremljalo, pri kterim jc marsiktera solzica tekla, posebno pa takrat. ko so naš vis. čast. gosp. fajmošter-dekan po dokončani sv. maši na prižnico stopili in v kratkim pa tehtnim iu izverstnim govoru popisali ranjkiga življenje iu njegov poslednji opomin iz večnosti do nas, ..da naj živimo po njegovih naukih." —
V blagor in korist duhovstva iu slovenskiga ljudstva iu slovstva r-c želi, naj bi pridige našiga učeniga ranjkiga slovcciga govornika beli dau zagledale. Bi ue hotel kteri zaloznik v Ljubljani, Celovcu. Gorici ali kje drugod tega dela se lotiti? Kdor bi hotel to prevzeti, naj sc hitro pri duhovnikih v Kanalu pismeno oglasi.
Tak spominek ua ranjkiga Jožefa se spodobi. K. I. P.! To voši
Njegov prijatel in brat v Kristusu. Iz Brezovice v Istri, 3. vel. serp. 1862. V naši okolici so začeli priprosti ljudje ples zagovarjati, dc je posten, nc pregrešili, de mora perpušen biti, — pa v megli pri polni lampici niso vidili in nočejo spoznati nevarnosti, ki mu nasiedvajo. Ples, sploh govoriti, kakor je pri nas navaden, je vselej pregrešiti za dušo iu za telo. Komaj eaka mladost, de dopoldanska služba Božja mine. pa že hiti na odločeno mesto z muziko, de svetu oznanuje: zdaj bomo dau Go.-podov v pregrešno veselje obcrnili ; nc spomni se pri popoldanski službi Božji pričujoč bili, kamor jih prav malo prihaja, dc bi Bogu svojo dolžno službo opravili in za svojo ubogo dušo poskerbeli. Taki ljubijo kraj pogubljenja, ker hitijo sami v nevarnost. Pri takih priložnostih imajo oči, ušesa iu vsi poeutki nar veči in bližnjo priliko ne omadeževati; godba in vino obudujeta, vžigata. podpihujeta poželenje, zraven pa mladost, njena vroča kri. kako
hitro se vname! Sv. Efrem govori: Kjer je muzika, ples, pokanje z rokami, je žalost angelov, pa veseli praznik satanov. Herodijaukina hči, govori s v. Krizostom, je s plešam llerodežu kralju tako dopadla, de je mogel sv. Janez Kerstnik glavo zgubiti, in tako je tudi dandanašnji. Bes je, če tudi ne bo umorjen sv. Janez Kerstnik, se pa pohujšuje, smertno ranijo otroci sv. matere katoliške cerkve, kjer ti, ki zdaj plešejo, nočejo glave v skledi, ampak dušo tih, ki z njimi plešejo. Pa ne morem dosti grajali nemarnosti staršev, ki so sami pričujoči, svoje oči pasejo uad hudobnim svetani. in ne porajtajo za opominovanje svojih dušnih pastirjev, ne na hude nasledke, ki jih prepozno potlej objokujejo. Bodi si, varhi so svojim otrokam do mraka, ali potlej ima noč svojo moč, kjer njih mlajši se veselijo v terdo noč, in julerna zarja jih domu odpravlja. Kaj se po potih godi pri takih priložnostih, si lahko mislite, zanikarui starši! Res je, de nas hude leta tarejo, ali denarjev ne manjka za pregrešno radovanjc ; starši tožujejo, dc so jim domači pridelki pokradeni, pa se ne spomnijo domačiga tatu, ki denara potrebuje, de svoj namen doseže, in nevarnost ljubi, v kteri bo pogubljen. Glejte! ali ni tedej ples pregrešili, ali ga more kdo zagovarjati? Poterdujem, de ples tudi telesu škodva, z naznanilain, de so uiladenču, polnimu dobriga upanja za svoje starše. 7. nedeljo po Binkoštih tako glavo razbili, de bo pomnil tega dneva, ker s pobito in kervavo glavo so ga mogli domu peljati. Torej , ljubi Slovenci in Slovenke, spomnite -e besedi sv. pisma : Kdor nevarnost ljubi, bo v nevarsti pogubljen. Janez Odcrtnikov.
Hazffietl po liev#an#M»n svetu.
Spoznava Italije. „Mi pa spoznajmo Pija IX.!-' kliče Armonia v oziru na spoznanje Italije od rusovske vlade. Rovarstvo praznik obhaja, zakaj Rusija je poterdila nje, ki so rekli: Mi vsi smo rovarji. ... Napoleon, ki jc bil uezuiožii) doverševati pogodbo v Zurichu. ki jo je sprejel in podpisal; nezmožin, obderžati dogovore, na ktere jc prisegel v Vilafranki; nezmožin, d o verši t i slovesne obljube, pisane Piju IX.. de bo namreč vse papeževe pravice kakor časniga vlad a r j a o h ranil; nezmožin, ubraniti posedenje Mark in luibrije : ta Napoleon je bil pa silo zmožili. napeljati Rusijo, de je zatajila vse svoje zro-čila. zapustila vse svoje načelstva, grešila z nar bolj ne-slišano nehvaležiiostjo do svojih prijatlov, spoznala to, kar jc v začetku slovesno preklicovala."— Tako Napoleon zida iu podira iu druge vleče v svojo španovijo, dokler ne bo sam z odra padel. Se poprej pa utegne stiskavka katoli-čanstva, rej na ta Rusija, svoj dolg plačati. Ko so namreč sv. Oče slišali, de je Rusija Kalijo priznala, so meude sklicali: ..Cesar je goljufan, goljufan v svojo lastno škodo, ako se to p o t e r d i !"
Pristavimo šc, kar pariški dopisnik v Armonio meni zastran Francije iu Rusije; pravi namreč: „Napoleon lil. in Aleksander II. sta si Evropo razdelila : leta bo zvonil na Jutru, le-uni na Večeru, iu oba samoderžca kakor dobra brata si bosta nasproti pomoč skazovala, in bosta deržala vkočene vladarje in narode" (če sc bodo namreč pustili). — Sicer pa Armonia pretresa moč ali terdnost. vzroke, vrednost, pogoje iu verjetne nasledke te priznave in pravi med drugim: Tri in dvajset vlad je spoznalo pervo francosko ljudovlado____: ali jc pa zato ta republika delj časa
stala? — Prekucnilo se je pervo cesarstvo (Napoleonovo), desiravno so ga bile evropejske vlade spoznale; — še več: prav liste moči, ki so bile spoznale perviga Bonoparta, so ga pregnale na šeuthelenski otok ... Zastr&n cene pravi ta list: Spoznavo Italije smo mi Rusii plačali na stroške Polj-skiga; Napoleou lil. pa na stroške Turčije. Meri namreč na odpravo poljske učilne v Kuneji in pravi dalje: Tako so oni, ki so tožili papeža, dc jc daroval poljsko zadevo časnim koristim, ravno taisti, ki po tolikih obljubah zapu-
Mlijo Poljake ... Piemont se je bil pred kacimi leti zedinil h Francijo, de bi otomausko cesarstvo ohranil. Vr kratkim se bo zedinil s Francijo in Risijo, de bi ga razderl."
Zastran nasledkov pristavlja premislika vredne besede: Sc pa li more po pameti misliti, de bo spoznanje italskiga kraljestva pogasilo požige na Ruskim, zadušilo pričakovanja Polonije, ter bo dalo Caru tisti mir in pokoj, ki si ga od tod obeta! (Iz tih namenov, meni namreč, je Rus Italijo priznal.) To spoznanje ne služi v drugo, razun de rovarslvu novo moč daje in pripravlja Aleksandru II. žalostno prihodnost. Terdi se. de mu je Nikolaj rekel: „Moj sin bo Ludovik XVI." V tein takim pa , ko se svet mesa in rovari, Božja previdnost pripravlja svoji Cerkvi novih zuiag, in novih udarcov rovarstvu, razkolništvu iu krivoverstvu.
Mil. škof Štrosma jer so poslali zagrebški gospejski družbi 100 cekinov za terpeče Cernogorce in Hercegovince. „tiegen\v.'4 je razglasila tudi škofov list do te družbe, kteriga zamoreoio v naglici le malo posneti. „Naši hercego-vinski in černogorski junaki prelivajo svojo kri za naj sve-tejši reč na zemlji — za vero in za prostost," pričenja škof. »Strašni vihar, ki se danes dervi zoper Ccrno goro, deželico polno junakov, je žugal nekdaj vsiniu keršaustvu iu vsi oliki na Večeru, ki ima svoj izvir v keršaustvu. Edinost kerš. vladarjev je nekdaj saj nekaj kljubovala divjim napadam. Belgrad in Pešta sta se mogla vkloniti tujiinu jarmu, v tem ko je Sobieski rešil Dunaj, naši junaški predniki pa Zagreb. Ko bi se to ne bilo zgodilo, Bog ve, kakošne bile bi zdaj večerne zemlje po Evropi ! Sedanjo dobo pa ni sledi ljubezni in edinosti. Ljudstva in narodi so oinehkužeui, oslabljeni, nezmožni. Nekaka kultura iu olika, ki po go-stivnicah in očitnih krajih prevzetva, kavo in duhan pije, ne mara prav nič več za križ in sv. vero. Drugi kulturi in oliki se zdijo nekeršeni bolj olikani in podpore potrebniši ni c in keršanskih Slovanov, — ne pomisli pa, kaj bi bilo iz nje bilo, ako bi ne bili Slovani sovražnika zaderževali, de je mogla olika ua Večeru mirno napredvati. Ncspamct je, podpirati kervaviga trinoga, ki ima ključe od ječe in železje kuje, uboziga jetnika pa na odgovor tirjati zato, de v temni ječi omaguje. Svet se bo kdej čudil, de slavne zbi-rališa so se to iu to pomenkovale; za naj tehtniši dogodbo ne besedice čehnile niso. O prerešetena modrost, o spomin lepe bratovske vzajemnosti in ravnopravnosti! Bodi si pa temu, kakor že je, prava reč bo omečila serce Božje, ki vse narode enako ljubi, ter ga bo nagnila v prid ljudstva, ki mora že toliko stoletij toliko terpeti. Nam Hervatam ne bo mogel nihče za zlo jemati, ako ne moremo nemarno gledati, kako naše brate koljejo : — živa poštena duša nam ne bo zamerila , ako bratu in prijatlu v njegovi vojski saj goreče vošimo, de bi bil z Božjo pomočjo enkrat za vselej rešen svojih sovražnikov. Bili bi mi llervatje kakor Kajn ali kakor kervoločne zveri, ako bi šli merzli mem ranjeniga brata, ko nam kliče vse, kar je kristjanu svetiga, de bodimo Samerijani. Hvalim Boga, ki me je oblagodaril, in pošljem terpečim bratam v Hercegovini in Cernogori 100 cekinov."
Je li Rim prijatel domorodnosti ? Fanariotiška ali helcnska razkolniška patriarhija je zmiraj prezirala domorodno čutilo bolgarskiga naroda. in dajala jim je zmiraj duhovne iu škofe helenske, ki so slovanski narod brez usmiljenja molzli. — Bolgarski narod se vzdigne ter se v Rim oberue, de bi imel domorodno duhovstvo, iu precej drugi dan ima vikšiga škofa bolgaro-katoliškiga. Kakor ob času ss. Cirila in Metoda, tako je bila iu je katoliška Cerkev v pravim pomenu velikodušna ali liberalna, ona je vsim narodain doniorodua.
Iz Biliača, Iti. mal. serp. Turška gerdobija in neusmiljenost. Konec uniga mesca sta 2 turška sodnika blizo Rakauov nekaj orožja zasačila iu 3 kristjane vjela. Bili so po vstaji 1858 deželo zapustili. Pri eniui, Bogdanoviču, so našli 300 gld. srebra iu so ga precej umorili, 2 sta ube-
žala. Nato so turki več ondotnih prcbivavcov zaperli in tako terpinčili, de je bil eden umorjen. 2 druga z glavo nazdol na kole obešena ter čez 3 dni incrtva z njih ver-žena. To so storili, ker so jih imeli v sumu, de so unc izseljence prenočevali. V pridorski nahii so turški spahii 6 kerš. podložnih posekali in umorili, ker ho bili v sumu. de serbskim izposlancam na roko gredo. Zmiraj se sliši, de tega ali tega kristjana so turki pobili. (Vaterl.) Pri vsim tem pa dunajski liberalni časniki pravijo : ..Nič buba. nič buba;"— buba le takrat, kadar kak Serbljau ali Cerno-gorec turka zadene.
Roma o morte. - Rim ali pa smert ! jc Garibaldi zakričal pri nekim rovarskim govoru . nekaj glasov sc je za njim zaderlo: Roma o morte! iu zdaj se na dolgo in široko ponavlja ta glas. kteri bi sc pa roparjem utegnil nekoliko spremeniti, namreč v: ..Roma e morte. Rim iri pa smert." 1'teguil bi namreč kdo misliti, dc so res vsi Lahi taki hudodelniki; pa temu kratko in malo ni tako. Poprejšnjih laških Avstrijanov si na tavžente za ušesi praska. dc so prišli Pieiiiončauam v šake, iu Napolitauci svojih trinogov živih nc morejo viditi. Pošten iu olikan Italijan, deleč iz Laškiga. zdaj v Terstu, pa v pogostim dogovoru z Italijani, nam jc pripovedoval, de vojaštvo, narodna straža, niestnjanstvo — vse je nezadovoljno s pieinonškim samo-silstvam, samo dc si ne upajo očitno izreči. ..Gorje. gorje, ako bodo Napolitauci zadosti razdraženi; zgoditi sc utegne, de ne en Piemotičaii ne pride živ nazaj !" je rekel mož. ki pozna ljudstvo in njegov značaj. Drugi gospod, ki je bil dolgo ua Laškim, je pripovedoval, kako močno pobožno jc ljudstvo u. p. v Turiuu , vse vdano svojimu duhovstvu in sc ne meni za sleparstvo olikancov in freimavrarjev. — Ako tedaj časniki pišejo, de vsa Italija za Garibaldam dere. to gotovo ni laško ljudstvo, ampak so sleparji, podkupljeni vekači itd., ki ubogo ljudstvo strahujejo; udarila pa bo tamkaj ura odrešenja.
Zlllf«.
V	Dublin-u na Irskim je bil tc dni vložen vkladni kamen za katoliško vseučiliše. V Varšavi je bi! Nace Milkovski zato zapert, ker se ni odkril, kadar je veliki knez prišel iz cerkve. — Naropano Italijo ste spoznale tudi Rusija in Prusija;— Bog pa, menimo, je še ni spoznal.— Pravijo, dc Garibaldi lumerja s 6000 radovoljci ob rimskim obrežji na suho stopiti; (i francoskih brodovij pa de jc bilo poslanih, mu na suho branit. V »krajini Pirglic je kine-tišk hudobnež vstrclil sebe iu deklino, ker mu ni bilo pri-pušeuo, se z njo zaročiti. Kjer se slepa ljubezen tako za-guli, de človeka nad sarniga Boga ljubi, iu ga marsikteri-krat zavolj možitve ali ženitve po Iškarjotovo izda, — tamkaj se tudi ni čuditi, ako pahne svoje lastno telo v grobljo. in Hvojo dušo v pekel! Ni je strašnejši reči na svetu, kakor strast. — Mlad Francoz, ki ga bogata dedšina čaka. je polovica od nje odločii za sv. Očeta. — Stolp sv. Štefana na Dunaji, ki ga zdaj popravljajo, bo odsihdob enak turnu v Strassburgu, t. j., visok -137 čevljev; dozdaj je meril 425 čevljev. — Za zidavo obljubljene cerkve na Dunaji je dozdaj prišlo 1,700.000 gld. gotovine in 32.500 v papirjih. Možje iz zgornjiga Avstrijanskiga so v gosposki zbornici lini mesec zročili prošnjo zoper Miihlfeldov edikt s 53.000 podpisi.— V Kavkazii je 160.000 katoličanov iu 10 cerkev latinskima iu armenskiga obreda. O Napoleonu hc večkrat sliši, de kaj študira; sv. Oče Pij IX. študirajo zgodovino Pija VIL: naj bi Napoleon III. ne pozabil študirati Napoleona I. Bukvarnica Lav. Ilartinana v Zagrebu na-znauuje naročnikam. de kmali pride na svitlo 4. in poslednji del ..P r o p o v j e d n i k a" g. Vili m a Š v c I c a.
V	Augsburgu je bila 30. u. m. strašna toča. debeleji kakor golobje jajce, ki jc po vsem mestu okna lako pobila. de so ceste povsod h šipami natrošcnc; vse sadje po
verteh in sadež po polji je pobila. V bližnjim mesticu Friedburgu je nevihta konjsk hlev puderla. 10 konj je pobitih in več poškodovanih. Veliko dreves je izkoreninjenih in neštevilnim so cele veje odbite. — Zastran smerti provikarja O. Reinthalerja pravijo ..Kath. BI.," de jc umeri 1. majnika v Mordiru pole; Hartuma . previden s ss. zakramenti za umirajoče v 38. letu .svojega življenja. — Sv. kardi-nalski zbor šteje sedanji čas lil karninalov. Izmed tih je bilo 43 pri posvečevanji japonskih mučeneov v Kimu pričujočih; zmed 18 uepričujočih jih je 10 v tako imenvaiiiin italskim kraljestvu, kterih ..prostoljubna" vlada ni pustila v ..glavno" mesto ..svobodne Italije. Tudi kardinal-patriarh v Lisabonu ni smel v Kim zavolj oudotniga freimavrarstva, ki je ravno tako malo ..človekoljubno," kakor Italija ,,svo-bodna." Drugi so bili z boleznijo ali iz druzih okolišiu zaderžaui. Šestnajst kardinalstev je izpraznjenih. — Vsako leto o sv. Petru dajo papeži po stari navadi svetinjo kovati. Letašnja svetinja kaže sv. Petra, ki od nekiga moža in neke žene milošnjo sprejema; napis je: Petri iuopiam Christiani »usteiilaul. Antiijua pietas renovatur 18152." To je: ,.1'božniga Petra kristjanje podpirajo. Nekdanje usmiljenje se obnavlja 1802." — Rimski stol ima voljo, kupijo božjiga groba v Jeruzalemu na svoje stroške dati obnoviti; z brit k ostjo vidijo \ Vatikanu, de rusovska moč na svetih krajih se čezdalje bolj razširja. Latinski patriarh Valerga jc v ta namen iz Jeruzalema v Kim poklican. — Pri nekim misijouu znaniga o Veningerja v Butleiu \ Pensilvanii se je poveruilo 22 ljudi v katoliško Cerkev ; pri drugim misi-jonu v Bostonu njih 11. in ravno toliko v misijonu v Jorku. — Pruski minister se je v zbornici izgovarjal, de so tudi katoliške vlade spoznale naropano Italijo, kakor Francija, Belgija, Portugulija itd. Neki neiušk list pa mu na to odgovori: ..Res so naropano kraljestvo spoznale tudi katoliške vlade, gotovo pa vender ne zvesti katoličanje tih dežel. ampak le napoleonska sanjarska družba, ki ima veslo na Francoskim. in frejmav rarji. ki ga imajo v Bclgii iu na Portugalskim."
nrobfiaici.
Spoznanje edine Italije. V osoljeui zabav Ijici Ar-monia našteva orle (francoskiga, moškovskiga. pruskiga), ki so se znižali, pomagal edini Italii. in odgovori nato: Naj jih plača nebo za blago pomoč: vender bi ne utegnilo biti brez nevarnosti, ko sc toliko tujih kljunov iu krempljev združi okoli ene sklede.
Pero copa nun par senza perigli II veder congrrgaii intorno a un piutto Tanti hceclii t>lrani<*ri. e lanti artigli.
kakošen cepce je Napoleon, tudi to-le skazuje. Francoski časniki pripovedujejo, de je veliko francoskih sta-raširiov hollo v Parizu vstanovili katolišk časnik. Ker pa Persignv minister tega ui maral slišati, se podajo k samiinu Napoleonu. I.e-ta pa ne Ic de jih je prav prijazno sprejel, jim njih namen poterdil in privolil, temveč ponudil jim je tudi še pisavea pomočnika; koga ? Znaniga zanikarneža in sovražnika sv. Cerkve: L a z u e r o n n i e r e-a ! — Katoliški senatorji se gledajo iu nobeden se ne gane. globoko se po-klonejo cesarju ter odidejo. — Kakošen srlas se na lake dosodhe med gorečimi francoskimi katoličani razširja, si je lahko misliti.
Uomnve tluhovne v<{fe,
s veto ž i v e t i i ii zveličano umret i.
( Dalje.)
Ta nauk je slehernimu silo potrebin. lorej ni prav, ako ga vsak Danični list nekoliko ne prinese. Ostali smo na razsvetlivni poti, in prišli smo do 2. pravila, kise glasi:
Živi ii vere. 1. Le na videz prav in lepo živeti, se pravi po judovsko živeti; 2. le po uinu in pameti prav živeti, se pravi po šegi neverskih modrijanov živeti; 3. po veri, iz vere živeti pa se pravi čeznatorno, v vsakim oziru prav živeli.
1.	Po judovsko ali farizejsko živeti, kakor tisti judje, ki so zunaj, le na videz bili pobožni, sicer pa vsi grešni in ostudui, —tako življenje je prava ostudnost in gnjusoba pred Bogam, pa tudi pred ljudmi. Slehernimu se studi, kadar se prepriča, de je kdo hinavec. Dc molčimo od druzih hlinežev in hinavcov, omenimo samo mnozih časnikarjev današnjiga časa, kteri se katoličane kličejo, pa svojo mater — sv. Cerkev — pikajo in zatirajo, kjer koli mo-morejo Vsim hinavcam je sam Zveličar sodbo izrekel: „Ako vaša pravica ne bo obilniši, kakor p i s-marjev in farizejev, nc poj dete v nebeško kraljestvo." (Mat. 5, 20.)
2.	Iz vere tudi ne živijo nekteri posvetni poštenjaki, ali kako bi jih imenoval ? kteri se v vsih rečeh sicer obnašajo po pameti, pa ne iz vere in zavolj Bogu, zato jim tudi od Boga plačila pričakovati ni. Taki ljudje sicer niso živine, delaja v vsih rečeh po pameti, se varujejo nezmer-nosti. sovražijo nečistost, ne derejo bližnjiga, so dostikrat čudo usmiljeniga serca, se vedo v britkostih vpokojiti , ošab-nost jim je zoperua. Zraven lega pa t u i ob petkih in postih prav zlozno jedo meso; ko drugi v cerkvi o praznikih molijo, oni po svojih pisarnicah pišejo, po svojih opra-viluicah delajo, ali pa po sencah šelajo, časnike prebirajo, kavu pupajo iu smodko puhajo, in še marsikaj cuaciga; pa tudi pri spovednicah jih sicer ni viditi, razun kadar se ženijo. Ob kratkim: taki ljudje žive, kakor boljši izmed nevernikov. Ako pa vaša pravica ne bo obilniši kakor (neverskih) modrijanov, ne pojdetc v Božje kraljestvo, zakaj nikjer se ne bere, de bi za take poštenjake posebne nebesa bile; v nebesa kristjanov pa jim ni pot odperta, ker: „Pra-v i č n i iz vere ž i v i," pravi sv. Duh.
3.	Le kdor iz vere živi, je tedaj na pravi poti. Vero je Bog razodel iu zapoved dal. po nji živeti. Kdor tedaj po veri iu njenih zapovedih živi. ou je sklenjen z Bogam, ki je dal človeku um iu vero, oboje v ta namen, dc naj s pomočjo obojiga njegove zapovedi spolnuje; zakaj: „Kdor ne ho veroval, bo pogubljen." Brez vere, brez sklenitve z Bogam. so tudi čednosti. ki jih kdo ima, zunaj Boga, torej brez veljave, tedaj gluhi orehi, nerodovitne drevesa, pajčevina. Ctegneš bili brez vere dober deržavuik, dober vraduik, serčin vojak, delavcu kmet, pridin rokodelec; tode Bog ne ve zu tvojo verlost. dobroto, serčuost, delavnost, pridnost, ker li z Njim sklenjen uisi.
IMuhorsiie spremembe.
V goriški uadškofii. Izvoljen in poterjen je za korvikarja iu duh. pomočnika v veliki cerkvi č. g. Anton Vcliščič, duh. pomočnik v Sen-Petru pri Soči. Cmeri je č. g. Jožef Ca rg o, duh. pomočnik v Kanali, v 32. letu svojiga življenja R. I. 1*. !
Pogovori z g g. Uopisovavvi.
ti. F.: Mož-beseda. — G. J. Z.: Prav lako! — G. V.: Je prišlo iu se bo doveršilo. — G. P.: Prav hvaležni za poslano in za pojasnilo; odgovor s priliko. — Gg. R. K. in J. T.: Hvala! —Več gg.: Spisi se bodo zverstili, prosimo malo poterpeli. — SI. šolsk. vod. v Ljublj. in Nov. m.: Prav hvaležno letnike prejeli.
*) Ravnokar urno brali, de gerdobesi. ki v s — ekim lista „Kike-riki" tako gerdo Cerkev in njene naprave zdelujejo in so bili v pravdi zavolj tega. t>e katoličani kličejo, kdor meni v katoliški koči farizej biti, naj ue raji v pesoglava prekersti, bo bolj pošteno, kot taki farizej biti