PoltnlnB platana v gotovini.
Leto. VII, St. 95. V Ljubljani, v nedeljo 29. april® 1923. Posam. it. 1 Din
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranice Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Klic na pošteno javnost.
Ta teden ie stopil akcijski odbor naših železničarjev, državnih nameščencev in upokojencev možato na plan. Tako resnih, pametnih in svarilnih besed nismo čtdi že dolgo. Klic obupa in stvarni argumenti, ki jih navajalo železničarji, niso sicer za naša ušesa nič novega, ker se ponavljajo dan za dnem in so se že docela udomačili, vendar pa ie značilno to. da se našim siromašnim slojem in celo inteligenci polagoma odpirajo oči. Nekatere besede v tem otožnem glasu vnebo-vpijočega v puščavi so tako imenitne, da si jih je vredno zapomniti. »Zakoni se teptajo,« beremo med drugim, »delavskih zaupnikov ne pripoznavajo, pridobitve, katere smo imeli, so se nam odvzele, s prošnjami in resolucijami se kurijo peči. Kar ima še danes neoporečno veljavo, se jutri postavi na glavo. Gospoda na odgovornih mestih je izgubila vsako avtoriteto med ljudstvom, ker je zgubila čut do svojih uslužbencev (reci hlapcev). Ljudska beda narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh delavstva, uradništva. upokojencev invalidov priki-oeva do vrhunca in neko tajno grmenje naznanja bližajočo se hudo uro. Vodilni politiki in krmarji te nesrečne države pa so gluhi in slepi. Državniška modrost jim ie odpovedala.« In še dalje se čuje glas v puščavi; Zanašanje na zakon o zaščiti države v današnjih časih ne zadostuje več.
Tako pravijo uslužbenci kulturne države, ki sloni na štirih orjaških stebrih — kapitalizmu, militarizmu, nacionalizmu in
veri — in ima na svojem čelu napisano: gospodarski kulturni in nacionalni raz-voi in napredek na vseh poljih družabnega življenja od ranega jutra do poznega večera. In je res. kakor obrnemo in od katere strani pogledamo to zadevo, namreč ta dva čudna, nadnaravno kočljiva pojma, napredek in kulturo na eni strani, in .pošteno delovno ter celo pismeno toda lačno in raztrgano ljudstvo na drugi, ki sta si tako malo v sorodu kakor Abraham in zelena morska mačka, se nam zdi, da je to nemogoče, da je to kitajska pravljica, ne pa dejanski položaj 20. stoletja. In vendar ie res tako gotovo kakor amen v očenašu. Toda šalo v stran in poglejmo si odkrito v oči. Če riba smrdi pri glavi — in ori nas smrdi — ie treba najprej očistiti ali pa odrezati glavo, šele tedaj bo telo zdravo in se ne bo oku žilo. Kdo pa danes pri nas še dvomi, da je neznosne gmotne razmere zakrivila sedanja vlada, ki ostane v bistvu ista, pa uajsibo koalirana po turško-klerikalnem ali pa no srbsko-radikalnem receptu? Vlada s pomočjo peščice bankirjev, veleposestnikov. veleindustrijcev in veleve-rižnikov. Id so se združili pod skupnim praporom korupcije in zakonite goljufije, nosi moralno in materialno odgovornost za vse one, ki so danes na robu propada in lahko jutri poginejo od lakote. To ie nepobitna resnica, kajti vsak šolarček, ki zna seštevati in odštevati, lahko ugotovi, da ie beda v toliki meri in v državi, kakor je naša. mogoča samo tedaj, če ta država ne zna gospodariti, oziroma go-
spodarijo samo tisti ki so pri koritu in samo za svoj žep. V tem pogledu smo si že precej na jasnem in celo nekatere slepce. ki so prej fantazirali in koprneli od navdušenja za zedinjenje in svobodo, je realno življenje spametovalo. Toda ne glede na to je večina bednega ljudstva molčala tedaj, ko je bilo mogoče stopiti1 tem pijavkam temeljito na prste in zgra-biti zajca za ušesa, ne pa loviti ga za rep. da se lahko izmuzne. Volitve v narodno skupščino^ so bile najlepša prilika rešiti vsa pereča socialna vprašanja in so ob* enem- sijajno dokazale da ljudstvo hoče biti bedno, hoče trpeti pomanjkanje, hoče delati za tuje interese in hoče še nadalje hoditi za svojimi prebrisanimi pastirji. Takrat je bil čas in prilika uveljaviti svo-jo voljo, ne Pa sedaj, ko so vsi protesti in grožnje le zvonenje po toči. Seveda politična nezrelost našega ljudstva ni našla prave poti in volilci so drveli za onimi, kt so jim obetali avtonomijo, svoje postave in harlekinovo čepico na zaslepljeno gla-vo. In zaman je sedaj, ko ie potrebno samo delo. vsako javkanje, smešne so besede, češ. da se mora zakon o zaščitil države umakniti lakoti in splošnemu pomanjkanju. če bo treba, se ne bo umaknil in v najboljšem slučaju bo zopet brez uspeha tekla proletarska kri. Militarizem ie junak, ki se ne ustraši koščka papirja in jedrnate resolucije. Kako lepo so utihnili sedaj klerikalni zvonovi, zvonarji sd Dobasali glasove nezavednih voililcev v žep in skrb e samo za to. kako bi splezal na bolj mehke stolčke.
Pravijo, da bo vlada na veliki peteJd do beli nedelji uzakonila uradniško prag-
MILENIN:
Tone Seliškar: Trbovlje.
(Dalje.)
Pravtako bi mu lahko odgovoril na naslednjo pesem, ki nosi originalen naslov »Žabja vas«. Počasi se pomika ta žabja vas — novo svetovno naziranje, nove ideje miru in bratstva vseh zatiranih, poštenih i,n marljivih ljudi na zemlji, ne glede na narodnost in vero. gredo v solzah v proletarski krvi, v stokih in kletvah, v upanju in obupu, v strahu in smelosti, počasi toda mogočno, da se trese zemlja pod njimi in drhte oni. ki imajo na vesti težke grehe. Pesnik pravi, da je visoko nad njimi hrib, kjer pojo ptice solnčno pesem. Ta hrib je zmaga socialističnih idej. Dvomil je, da bodo te ideje kdai zmagale, pa je vprašal samega sebe: Ali je mogoče? In odgovarja z vprašanjem: Ali je mogoče, da je voda ustvarila zagriniala v Postojnski jami?Pa ne bo treba čakati tako dolgo, kakor je čakala Postojnska jama. Voda je zagrinjalo že ustvarila, jama je že pripravljena, vsa se leskeče v zarji novega življenja, samo
vhoda še niso našli siromaki, ker so še nekoliko kratkovidni in ne vidijo, da je tik pred njimi. Zato pa je sveta dolžnost tistih, ki ta vhod vidijo, da ga pokažejo tudi drugim.
Naslednja pesem »Mrtvaški sprevod prizmatičnih krst« nas vodi med delavske bajte v bližini rudnika. Večer je in umazani delavski otroci se valjajo v cunjah po tleh. Strašen prizor. Po griču so raztresene siromašne lesene hišice, v njih brle luči in od daleč se zdi. da so to mrtvaške krste. In ne samo zdi se. V tej pesniški primeri je mnogo bridke resnice. Stopite v palače velikih mest, kjer električni stroji dvigajo rejene lenuhe v visoka nadstropja, da jim ni treba premikati svojih mehkužnih nog, kjer jim svetijo pozlačene svetiljke. kjer se valjajo v mehkih naslanjačih in norčujejo iz bedakov. ki jim s poštenim delom služijo sredstva za razuzdano življenje, potem se pa vrnite v delavske bajte, kjer plešejo miši in stenice kjer je vse leseno, vse siromašno. kier pogosto ni niti najpotrebnejšega pohištva, pa se prepričate, da so to krste, kjer žive živi mrtveci. Pod gričem
oa stoje zakajene tvornice, ki pojejo tepi krstam mrtvaško pesem. Stroji, sirene, lokomotive, šum. vrvenje, brenčanje, režanje in vzdihovanje. Strašna pesem je 'to in strašen bo njen glas vse dotlej, dokler je ne bo dirigirala delavska solidarnost. Ogromnih jeklenih strojev je dam za dnem več. Množe se. ker so boli poceni in bolj trpežni kakor človeške roke. Izpodrivajo ročne delavce, pošiljajo jih' brez kruha na cesto, število nezaposlenih v svetovnem obsegu raste, sredstev za' življenje je vedno manj, ker se kopičijo v nenasitnih žepih bankirjev. Potreba je dan na dan večja, stroji pa ne delajo za potrebo ampak samo za — dobiček. Če se ti živi mrtveci kmalu ne zavedo, da um _ kopljejo različni provokaterja ip plačani laži-socialisti jamo, se bodo njihove bajte res spremenile v mrtvaške krste. Prvi korak k zavesti ie sicer že storjen. Monarhizetn in militarizem sta si že pre-cei polomila ostre zobe, ostale so jima samo še čeljusti, ki Da že gnijejo in bodo kmalu padle iz ust. Zato oa še trdno stoji kapitalizem, ta najmlajši brat peklenske trojice, ki ie dvignil na noge vse svoje
matiko in povišala državnim uslužbencem plače. Recimo, da bo to res. kar je pa še veliko vprašanje. Kaj pa z navadnimi delavci? Treba bi bilo spregovoriti tudi o delavski pragmatiki. Če hočejo gospodje odpraviti današnjo bedo. morajo izumiti tako pragmatike, ki bo dajala vsakomur za pošteno delo pošteno plačilo, čeprav na račun onih, ki so si v vojnem času preskrbeli okrogle vsotice in jih do danes stokrat -pomnožili. Tega pa gospodje ne bodo storili, ker bi zadeli po lastnem žepu. Pravijo še, da si hočejo pomagati iz zadrege na ta način, da bodo zvišali davke, zlasti zemljiške. Tako gospodarstvo je podobno tistemu bedaku, ki je z žlico hotel spraviti vodo iz oceana v mišjo luknjico. Država bo zvišala davke in plače, seljaki svoje pridelke, obrtniki in tovarnarji svoje izdelke, pa borno zopet tam. kjer smo sedaj ali pa še na slabšem. Kje je torej izhod? Kapitalističen sistem je nesposoben, oziroma v ko^Hkor se tiče izkoriščanja in zatiranja
m. K. OZVALD:
Kulturni pomen dela,
^Predavanje na ljubljanski delavski visoki šoli.)
(Dalje.)
Modemi prosvetljenec, ponosen na ,‘ssrorio izobrazbo, pa tako ocenjevanje bitij, ki ne nosijo človeškega obrazi, zavra-;5a kot brezplodno sanjavost. Evo zgleda! Vem za inpozantno kostanjevo drevo, ki sloji ob robu gozda, tik hiše pri vinogradu. Več sto let šteje ta kostanj in tolik je tgesrov obseg, da bi ga troje mož ne obijalo z razprostrtimi rokami. Gospodar ga itUB da’ posekati, češ. škoda bi biio njegove častitljivosti. Pa pridrvi v avtomobilu mogočen trgovec iz mesta v obisk. Ko vi-jffi kostanjevega orjaka, ogovori gospodarja takole: Ali ni grehota. da ta ogromna ■pošast zastonj stoji ob robu gozda ter vinograda zraven sebe krade solnce, ko bi, posekana in za les prodana, že davno gsojemsu gospodarju vrgla lepih novcev?
V istem drevesu torej vidi prvi častitljiv znak, ki sl ga je lepa priroda božja pripela na svoje prsi, a drugi vidi v njem le fcoiiko tn toliko kubičnih metrov lesa, oziroma toliko in toliko kalorij, ki jih je Čtoprej treba izpremeniti v obrestonosni
hlapce, da uduSi svojega nafvečjega sovražnika — proletariat. Proti orjaku je mogoča borba samo v zavedni, dobro organizirani in močni mednarodni proletarci fronti brez podkupljenih priveskov od katerekoli strani. V njegovih rokah je zlato, tehtnica, orožje, prodane duše. zvijača:, laž, hinavščina, gnili bogovi, kakor patriotizem, nacionalizem in vera. nad vsem tem bde zvesti vojščaki — njegovi zakoni, on je močan, navidez močnejši,
I kakor proletariat Toda samo na videz, kajti vse to je samo na videz v njegovih ; rokah, v resnici pa so gospodarji tvornic,
! rudnikov, železnic in ladij oni. ki so jih s svojimi žuljavimi rokami ustvarili, samo da se tega ne zavedajo, ker jim celo Življenje pojejo na ušesa, da je sin bankirja že v materinem telesu bankir, na naj si bo še tako bedast in len, in da zakonov ne Piše ljudstvo, temveč rimski cesar Justinian. ki je živel pred petnajststo leti.
»Zimska študija«, »Sarabanka« tn »Rudnik« so tri pesmi, kjer si je Seliškar nekoliko oddahnil in prepodil iz glave težke misli. V njih ne sega globoko v da-
slafcotnega, preveč sposoben olajšati življenje siromašnih slojev in obrisati solze nedolžnih otrok. To so dokazala zlasti povojna leta. Niti nacionalizem, niti vera. niti drage prazne fraze ne bodo dale ljudem vsakdanjega kruha. Rešitev je v proletariatu samem, ki mora prej ali slej uveljaviti svojo voljo tam. kjer sedaj nepoklicani gospodje za zeleno mizo odločujejo o njegovi usodi. Predno ©a bo dosežen ta končni cilj. se morajo vsi bedni sloji ne glede na poklic in socialni položaj strniti v močno proletarsko organizacijo, ki si bo znala priboriti svoje pravice. Dokler pa bo med ročnim in duševnim delavcem tak prepad, dokler bodo trpini razdeljeni na toliko strank in častili različne gnile bogove, bo vsak klic na pomoč in protest proti sedanjim razmeram zaman, človeštvo je stopilo v novo fazo svojega razvoja in čim prej se bomo zavedli tega- zgodovinskega dejstva in usmerili po njem svoje delovanje, tem bolje bo za nas.
denar, ki je vendar — sveta vladar. Eden izmed njiju (sin narave) motri prirodo kvalitativno (po vtisu, ki ga dela na človeško dušo) priroda stopa pred takega človeka vsa živa in kot nositeljica takih kvalitet, nad katerimi se človeku duša lahko naslaja; a drugi (trgovec) si je nataknil kvantitativna očala: Temu hodi na misel samo kvantum (vprašanje: koliko?), ta le hladno računa, koliko da ta ali oni kos prirode lahko »vrže« — v blagajno, če to prirodo z delom svojih, oziroma tujih rok premaga in spravi v — suh novec. Turist pa industrijski podjetnik pred slapom Savice!
In zadnje stališče, izključno stališče hladnega računanja napram prirodi, ki nas obdaja, to stališče je za človeka polagoma postalo usodepolno. Sicer že pri staroveških Judih (v dobi pred 2500 leti) stopa na dan težnja, živo in neživo prirodo (žival, rastline, zemljo) ponižati zgoli na nekaj, kar se da tako ali tako obdelovati, obvladati; in pač dovolj značilno se njihov Bog imenuje »gospod« in »stvarnik« sveta, torej nekdo, ki ima svet v svoji oblasti. Toda v bolj pomenljivi meri se ta odnošaj do prirode začenja pojavljati početkom nove dobe, ko se prične razvijati novodobno znanstvo, zlasti
našnje socialne razmere, ne hodi po pobeljenih grobovih in ne odpira ran. ki so že itak preveč skeleče. Samo otožen je, ko gleda s snegom pokrite poljane, ko počiva njegov duh v naravi, ki se je zavila v zimsko spanje in .posluša monotono pesem šarabanke ali udarce rudarjev, ki pojejo na delu krvavečo pesem skrbi in trpljenja za mater, za ženo, • za sina. za hčer. V zemlji vidite mračne črve. ki so se zarili živi v grobove, da služijo kruh svoji družini in slika preklane črepinje in raztresene možgane rudarjev, ki so jih zasule težke plasti premoga. So pesniki, ki so sposobni opevati črne oči dekleta ali kosmate nožiče majskega hrošča, žrtvovati cele kitice zeljnati glavi ali peteršilju v polju, veseliti se in rajati v svojih po vsebini in mislih suhoparnih in dolgočasnih pesmih samo zato. da lahko nosijo široke klobuke in pesniško ime. Mimo mater gredo, ki ne more dati otroku mleka, ker sama nima kruha, moža vidijo, ki ie pretepel ženo in preklel otroke, ker jim ne more dati kruha, rudarja srečajo, ki nima pravice greti se na solncu, ker mora globoko v zemlji skrbeti za svojo
orlrodoslovje (fizika, astronomija) ter oglašati geslo, da je znanstvo — moč. to je sila. s katero je mogoče obvladati (mrtvo) prirodo. Čimbolj se znanstvo razvija, tembolj se sedaj človeku umika kvalitativna stran sveta (lepi svet) ter vedno bolj stopa v ospredje kvantitativna (koliko vsakovrstnih sil tiči v prirodi, ki bi se dale spraviti v denar). Vedno bolj začenja prodirati naziranje da priroda ni zato ustvarjena, da jo spoštljivo in s svetim strahom gledaš ter se je z ljubeznijo raduješ, temveč zato. da s svojim razumom proučavaš njene zakonitosti, da izračunavaš sile njenega odpora ter jo z delom svojih, oziroma tujih rok — sebi v prid obvladaš.
Iz te težnje po kvalificiranju sveta, to je iz težnje, vsepovsod v prirodi okrog nas, nad nami in pod nami videti le večji ali manjši kvantum »gradiva«, ki se da s pomočjo človeškega dela izpremeniti v ta ali oni koristni (dobičkanosni) artikel, pa se je slednjič rodil, se je moral roditi kapitalizem. To je tisti gospodarski sistem, ki je v svojem jedru prekomeren gon k delu in pridobivanju, ki se ne zadovolji z zaslužkom, kateri bi podjetniku zadostoval za »stanu primemo prehrani-tev«, ampak mu daje možnost gospodovati, to je: oblikovati, urejati, obvladovati trg, z drugimi besedami — obvladati človeka, oziroma človeške mase. Gibalna sila kapitalizma je dobiček, čim večji dobiček in drugega nič: »Wo kein Profit, da raucht kein Schornstein!« (Kjer ni dobička, tam se ne kadi iz tovarniških dimnikov.) Kapitalizem pozna samo en ideal: Kvantiteto, kopičenje, rekord!
Najbolj žalostno pa je to, da sta slednjič pod kolesa kapitalističnega voea prišla tudi dva, ki nekako po svojem bistvu nista popolnoma izgubila vezi z materjo prirodo — žena in otrok. To pa zategadelj, ker je kapitalistični duh naposled kvantificiral tudi — rodbino, to se pravi, tudi v njej je začel gledati samo kvantun sil, ki se dado spremeniti v zaslužek. S tujimi rokami je pač lahko gade loviti! (Narodni pregovor.)
Ves tisti silni napor, ki ga je zapad-noevropski človek zlasti od začetka 19. stoletja vzel nase, torej tega človeka slednjič ni pripeljal k solncu, ampak v ono stisko, v kateri se danes nahaja. Temu pa je moralo biti tako — zato, ker se
družiino, sami pogosto stradajo in trpe pomanjkanje, ker jim verižniki. ki poznajo samo gonjo za dobičkom, ne plačujejo dovolj drago njihovih srčnih krčev, pa vse to gre mimo njih. Pravijo, da duša lahko in mora vriskati, čeprav telo hira, da ie pikapolonica nebeško lepa in vrabec na dvorišču poln umetnosti, človek v trpljenju in borbi za obstanek pa ni vreden, da bi mu posvetili nekaj vrstic in naslikali v lepi obliki njegovo mračno in težko življenje, da bi siromak spoznal, da ni sam. da so ob njegovi strani tudi duševni delavci, misleci, ki mu hočejo pomagati na poti iz robstva v svobodo, človek mora biti res umetnik, da se lahko tako temeljito odtrga od realnega življenja in če pomislimo, da se taki ljudje prištevajo med današnjo inteligenco, se moramo prijeti za glavo in čestitati visoki evropski kulturi, ki ima take dragulje. Seliškar ni med njimi, on ne vriska v svojih pesmih, on ni naslikal kumare in povedal, da so to trije labodi, on je ostal kot pesnik in mislec na tleh in vidi samo to. kar se v resnici dogaja okrog njega.
(Dalje prih.)
Je vse to silno delo vršilo v nepravem duhu, v kapitalističnem duhu.
Zato pa se že začenja oglašati tako mnenje, da nas more iz stiske, v katero smo zašli, rešiti edinole z novim duhom prešinjeno delo, novo veselje do dela in pa nova volja do dela. Kajpada to uvi-devanje še nikakor ni splošno: Kajti vsakovrstne in na žalost jako mnogobrojne mahinacije verižnikov, valutnih špekulantov in podobnih kreatur se pač ne morejo šteti za pošteno delo. In četudi ta ali oni posameznik uvideva, da bo treba na nov način se lotiti dela, še s tem ni obenem rečeno, da se bo zares tudi dotič-nik sam poprijel dela tako kakor je prav.
Pot iz stiske, v kateri se nahajamo, pa do dejanja, to je do pravega dela, ki je edini rešitelj iz te stiske, je — dolga pot. In o tistem mnenju, ki ga večkrat slišimo — da bi že huda stiska sama, v kateri se nahaja, človeka prisilila k pravemu dejanju, k rešilnemu delu: tako mnenje, moramo reči, da je napačno. Zlasti ako je stiska prevelika ter nič prav ne obeta, da bi delo vodilo do cilja, se ljudi rad loteva obup, ki se lahko na različen način izraža — med drugim tudi v brezmiselnem veseljačenju in popivanju, ki ga danes toliko srečavamo in ne moremo razumeti.
Ako se hočemo izkopati iz sedanje mizerije, pred vsem drugim torej ne smemo svojega sovražnika iskati tam, kjer ga ni. Odgovornost za sedanje težko stanje večinoma skušamo naprtiti — svetovni vojni. Toda svetovna vojna ni pravi krivec, saj je sama bila spočeta od istega očeta, kakor današnji gospodarski položaj — saj je tudi njen oče: kapitalistični duh!	(Dalje	prih.)
Politične vesti.
+ Črne krinke. Klerikalni poslanec Gostinčar je »izrazil upanje«, da bo vlada tudi letos omogočila železničarjem praznovanje 1. maja. Klerikalci so torej tisti, ki hodijo buržoazijo (sebi enako) prosit za milosti, ki si jih mora delavstvo samo vzeti. Pri tem igrajo še druge ne-, spodobnosti. G. Gostinčar je vlado opozoril, da so železničarji vsako leto praznovali 1. maj. Kajpak! In najlepši je bil tisti leta 1920., ki je bil združen s sedmino na Zaloško cesto in ko je klerikalna deželna vlada pod kaznijo 20.000 Din ali šest mesecev zapora prepovedala vsak shod in sestanek, bodisi javno, bodisi v zaprtih prostorih! Gospodje harlekini....
-f Gospod, odreši nas! Na mariborskem oblastnem zboru narodno-radikalne stranke — delavske stranke par exellen-ce — sta bila izvoljena dva odbora, eden oblastni, drugi pa za mesto Maribor. K temu naj sledi tale poučna Statistika: v prvem odboru sede: tri advokatske duše, trije veleindustrijci. ena visoka bančna glava, en višji železniški uradnik, en ne-oženjen profesor in en trafikant, katerega gmotni položaj nam v tem trenutku ni znan, ki pa ne more biti slab. če bi naj bil vreden ostale družbe. Delavcev toliko, kolikor je prstov na — nobeni roki... V drugem odboru: ena advokatska duša, dva veleindustriica, trije ravnatelji, en primarij, dva veletrgovca, ena višja bančna glava, en višji železniški uradnik, ena višja učiteljska potenca, dva špediterja, en natakar, ki ne zna jesti črnega kruha, en davčni poduradnik, ki mu tudi ni sile, in en — reci en — delavec da ne bodo ostali gospodje brez špasa. Tile gospodje so si oodvzeli nasititi vse bedne Lazarje z drobtinicami s svojih miz.
'4- Politični položaj je obvisel. Radikalci in demokrati so šli narazen. Pašič ie odložil mandat za sestavo vlade, ki ga je dobil demokrat Davidovič. Kralj je zadovoljen z demokraškim stališčem. Demokrati so iz sebe, kako si pa mislijo pomagati iz zagate, ko so popolnoma osamljeni. to je vprašanje, ki ga naj le sami rešijo. Puhle glave se včasih lotijo neverjetnih stvari. Pašič bo sedaj najbrže počakal, da si Davidovičevci polomijo zobe, nakar se poloti zadnjega dejanja te velikanske buržoazno-vladne komedije: sestave samoradikalne vlade.
+ Zaradi pravne pogodbe med našo državo in Poljsko sta se sestali v Bel-gradu delegaciji obeh držav. Ali bi ne bilo bolie če bi svoje konference iz pustega Belgrada preložili v kako letovišče? Honolulu niso do danes obiskali še nobeni diplomati, ko bi bil zanje zares pripraven kraj!
-f Na Bavarskem se začenja državljanska vojna — posledica večnih izzivanj nacionalističnih mehkoglavcev. ki si iih je tamošnja krščanska vlada prav tako vzgojila, kakor jih goji sedaj pri nas. V Monakovem so se komunisti spopadli s »Hackenkreuzlerji«. pri černer je bilo več težko ranjenih.
-f- Fašistovsk: banditi so zažgali delavsko zbornico v Palermu, ker so milanski kovinarji sklenili, da na dan 1. maja ne bodo delali.
+ Turki na Iozanskl konferenci se iz zavezniške diplomacije prav dobro norca delajo. Zaradi vojnih odškodnin so Francoze tako prestrašili, da si ti sploh ne upajo tega vprašanja več spravljati v debato. Drugače oa so si vsi diplomati med seboj strupeni zavoljo turških koncesij Ameriki (koncesije Chester), ki hoče izvesti gradnjo turških železnic.
4- Oženil se je drugi sin angleškega kralja. Ves London se je spravil nad tem njegovim izvrstnim dejanjem pokoncu. — Za večjo zabavo je poskrbelo 5 mrtvih in 20 ranjenih rudarjev, ki so se na potu k delu tisti dan ponesrečili.
Dnevne ¥@$31.
VSEM NAROČNIKOM.
Današnji številki prilagamo položnice. Vse naročnike prosimo, naj naročnino čimprej nakažejo. Zamudniki naj pa poravnajo s to položnico tudi naročnino za maj, ki znaša 20 Din.
Z naročnino naj pošlje tudi vsak naročnik 2 Din več za »Majski list«.
Plačujte redno! Dvakrat da. kdor plačuje točno.	Uprava.
Informacijski krožek se snide radi odnotovanja raznih govornikov namesto v ponedeljek šele v sredo ob običajni uri.
Bančni zavodi na dan Prvega maja ne poslujejo.
-Angleški rudarji se pripravljajo na boi, ker so jim lastniki odklonili zvišanje mezd.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Pekodomačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in naicenejši Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
UMbflanft.
V proslavo 1. maja se bo vršila v ponedeljek 30. t. m .ob 8. zvečer v' dramskem gledališču slavnostna delavska predstava »Za pravdo in srce«, žaloigra v 5. dejanjih. Vstopnice po znižanih cenah je dobiti v predprodaji v tajništvu
»Svobode«, Židovska ulica 1, I. nadstropje, v tajništvu Strokovne komisije, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje in v »Delavskem domu«, Turjaški trg 2, II. nadstropje.
Brivnice bodo Prvega maja ves dan zaprte.
Ljudska visoka šola. Danes v nedeljo predava g. Pertot o »Kulturnem razvoju — dviganju in padanju narodov.« Zborniška dvorana na vseučilišču, pričetek ob 9. zjutraj. Doslej se je delavstvo predavanj udeleževalo v prav sramotnem številu — proletarci, popravite svoj greh! Vstop je prost!
Mlarltjop.
Občinska seja 25. t. m. Dr. Leskovar je zahteval, da župan odstrani z galerije dr. Reismana- Ker klerikalna zahteva ni utemeljena po paragrafih, ji župan ni ugodil. Seja je potekla mirno, in ljudem, ki jih je bila polna galerija, je ob malomestnem pričkanju obč. svetnikov bilo dolgčas. — Poljskim akdemikom, ki nameravajo v prihodnjih dneh prirediti v Mariboru koncert, nakloni občina 1000 Din podpore. — V Melju so projektirane tri nove ulice, ki se bodo imenovale: Gubčeva, Oreška in Kopernikova, (dolga debata o. pravilnosti imena »Oreška« — po orehih). — »Kovini« na Teznu dovolijo napeljavo vodovoda v uradniška stanovanja. — Klerikalni klub je predlagal, da proda občina kopališče, ki ima letno okrog 25.000 Din deficita. Vsi drugi klubi so ostro protestirali in dosegli, da"kcpali-sče ne bo prodano, pač pa bodo poskusili s petdnevnim obratovanjem in bo kopališče odprto zjutraj eno uro pozneje zvečer eno uro dlje. — Elektriškemu’ podjetju dovolijo zvišanje inštalacijskih pristojbin s 1. majem. — Prošnjo koroškega predmestja za napeljavo elektr. luči datirano od 14. septembra 1921, odloči’obč. svet na poznejši čas. — Plinarna je zahtevala izenačenje cen plina za občino s cenami, katere plačajo privatni konAlimenti, Predlog bo proučil odsek. — ge par ^malenkosti so pretresavali in ob 11 zvečer zaključili sejo.
Južna železnica meni, da more brez kazni se nadalje izzivati delavstvo, ki ga je v svoji nenasitnosti že itak spravila z eno nogo v grob. V mariborskih železniških delavnicah je dala razglasiti, da ne priznava Prvega maja kot praznik in da mora vsak, ki hoče ta dan izostati prositi za dopust. Od mariborskega železničar-stva je sedaj odvisno, kako bodo te prošnje izgledale. Ce bi imelo delavstvo svojo razredno organizacijo bi si gospodje Židje bržkone ne upali gaziti že zadnje pravice, ki jih ono ima.
Zanimivo izzivanje. R. Rehar, urednik »Tabora« in predsednik Orjune, poziva »Stražo«, da dokaže vse, kar mu očita prestopkov. Če se »Straži« dokaz posreči, Plača Rehar v njen fond 25.000 Din. — Če pa ne — pa naj »Straža« pred vsem svetom velja za izmeček človeštva.
Ljudska univerza. V ponedeljek predava inž. Kukovec o »Tagoreju kot umetniku«.
237 potnikov je bilo na nekem portugalskem paketnem čolnu, ki ie v četrtek nasedel blizu rtiča Trio. Teh potni-kov navzlic poizvedbam lie morejo najti.
LISTNICA.
Štefan K., univerza: Zglasite se čimprej pri nas. Najbolje krog 12.—1.
Koncert FerlaJnega saveza ljubljanskih učiteljiščnikov v Zagorju. Dne 15.
aprila je priredil F. S. ljubljanskih učiteijiščnikov koncert v Zagorju ob Savi. Čudno se nam zdi, da doslej še noben list ni omenil tega koncerta. Zlasti se čudimo še stanovskemu časopisu. Učiteljskemu Tovarišu, da ni niti besedice črhnil o tem izvrstno uspelem koncertu. Koncert se je vršil v nabiti polni dvorani Sokolskega doma. Izvajali so 15 pesmi ped 'vodstvom priljubljenega slovenskega skladatelja in neumornega pevovodje g. prof. E. Adamiča. Nekaterim izmed pro-izvajanih točk je sledil buren aplavz, da je moral zbor več pesmi ponoviti. Zagorska mladina je obsula pevce in pevke s cvetjem. Tudi postreženi so bili izvrstno. Tako so torej vrli Zagorjani pripomogli, da se omogoči turneja po Dalmaciji.
Iz Zidanega mosta smo prejeli k nedeljskemu shodu še sledeče podatke: Predsednik s. Ljubej je radi pridobljenih udarcev klerikalnega pretepača Albina Terbežnika, delavca v Zidanem mostu, padel na tla. Terberžnik je Ljubeja prvi udaril po glavi. Jurman, prožni preddelavec, stanujoč v Št. Jurju pri Loki pri Zidanem mostu, je pa Ljubeja sunil istočasno na tla ter mu skočil na rebra. Jurman je znan klerikalni pretepač in posestnik, kar znači, da ni prišel na delavski shod iz gmotnih, temveč iz političnh razlogov. — Na shodu sta bila navzoča ss. Leskošek iz Celja in Valentin Rejc iz Ljubljane, ki sta bila vabljena kot referenta na shod ,v istih prostorih. Tudi ta dva so navzoči pijani klerikalci obkladali z raznimi psovkami, s. Rejcu so celo grozili, da mu zbijejo očala. Tako se norca brijejo ljudje iz delavcev, ki so zgubili pri delu vid. — Ker pa dr. Gosarjeve krščansko - socialne (?) čvekarije ni hotelo biti konec, so socialisti opustili zborovanje in so mimo poslušali shod klerikalcev. To pa naročenim zunanjim klerikalcem pretepačem ni bilo po volji, radi česar so sami pretep povzročili. Kakor čujemo, vodi tamošnji orožnik Srebotnik sedaj precej enostransko preiskavo in ne mara zaslišavati tiste, ki so videli, da je Terbežnik udaril najpreje Ljubeja, ter se je orožnik celo izrazil, da Ljubeju nič ne pomaga, ker je 6 prič proti njemu. Zdi se nam, da bodo klerikalci skušali v svoji podivjanosti na-
praviti še justični zločin. Opozarjamo gospoda dr. Farčnika kot vladnega komisarja na omenjenem shodu, naj pusti ko-misionelno na licu mesta preiskati prostore, na katerih so tisti sedeli, ki skušajo nastopati kot priče proti s. Ljubeju. Opozarjamo nadalje, da se v Zidanem mostu trosijo govorice,. katere gredo za tem, da bi. zmagala laž. (Podobno kakor v svoje-časni antialkoholni aferi Vozel kontra Leskošek, ki je trajala 1 in pol leta.) Zahtevamo nadalje, da se zaslišijo priče Ivan Verhovšek Franc Venko, Alojzij Jeraj, Iv. Iljaš, vsi delavci v cementni tovarni, nadalje Valentina Rejca, tajnika Osred. dr. kem. delavcev v Mostah pri Ljubljani, Marijo Rozmanovo, vdovo in delavko v Zidanem mostu in druge, ki so opazovali divjaško žaloigro. Izjavljamo, da bomo vsako nasilno postopanje smatrali za justični zločin. — Razredno-zavedni in trezni delavci iz Zidanega mosta.
Iz keramične tovarne v Libojah. Nismo se oglašali in pritoževali, čeprav nam je šlo že marsikdaj slabo v tem 11-bojskem kotičku. Od preobrata sem so se ribarili za našo keramično industrijo ■podjetniki med seboj oziroma kapitalsti, ker so znali, da jim služi tukajšnje zaslepljeno delavstvo dobro. Pa vseeno je pretekel čas, da smo slednjič vendarle dobili pravega gospodarja. Kar se tiče osebe podjetnika samega, nočemo govoriti nič slabega o njem. Ampak ti takozvani nemški uradniki, kateri vodijo industrijo in delavstvo, so še zmerom tako prosti kakor nekdaj v bivši Avstriji. Že prej so nas izkoriščali, a nas imajo še v osvobojeni Jugoslaviji za ničvredne, sami pa živijo bolje, kakor marsikateri pošteni tukajšnji državljan. Ti gospodje še niso imeli časa v tridesetih letih naučiti se našega slovenskega jezika in to je dokaz, kako so kot zagrizeni nacionalisti in kot taki delavski sovražniki prezirali naše ubogo slovensko delavstvo. Ne vem, če so tako neumni, da jim ne gre v glavo, ampak nam delavcem je pa bilo mogoče naučiti se nemškega. Delavstvo spregovori ti in naj si vzamejo gospodje na znanje, da nismo več Avstrijci, ampak zavedni jugoslovanski delavci, in hočemo, da delate pri mezdnem gibanju po člove-
ško z naimi ,ne t»a talčo. ItaSdr piri zadnjem mezdnem gibanju. Tedaj ste dovolil! nekaterim delavcem par drobtinic, drugi pa smo propadli, ker se moramo zadovoljiti s tem. kar smo si meseca oktobra prejšnjega leta s težavo izvojevali. Od takrat se je zvišalo vse za 70%, mi pa smo vedno pri istem. In vi ste, gospodej, dobili povišek, ki ga nam ne privoščite. Škandal je še večji. Pri bivši tvrdki Son-nenberg, v kateri se izdeluje takozvana boljša majolika. pride iz vsake peči veliko zanič. Kdo je temu kriv? Delavstvo ne. ker ne dela receptov za glazure in glino, ampak s tem poverjeni nemški nameščenec, ki se zgovarja na vse načine, češ, da delavstvo ne žge pravilno itd. S tem trpi škodo podjetnik na eni strani, na drugi pa mi delavci še enkrat bolj. Pa to bi moral vedeti gospodar sam, da ni delavstvo krivo škode, temveč dotični mogočnež, kateri se mu hlini. Koliko škode je že na tem, ker se mora posoda prodati veliko ceneje! če gospodar to 'zna, je meni velika uganka, lahko se pa prepriča sedaj, ker smo primorani v javnost z besedo. Končno še enkrat šovinistom v album: če ne bodo postali drugačni, bomo poiskali drugih sredstev! — Proletarec.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 95.-95.75 Din 1 lira 4.75—4.77 Din, 1 francoski frank 6.55 Din, 1 češka krona 2.83—2.85 Din, 100 madžarskih kron 1.70 do 1.75 Din. 100 avstrijskih kron 13.7 para. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5.50 švicarskih frankov.
 	——————c
BOLEČINE? V obrazn? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluld! Vi se bodete čudili! Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojiiatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev s 5% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 252 Hrvatsko.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Modne cefirjje
za srajce v najnovejših vzorcih priporoča
A. & E. SKABERNt
Ljubljana, Mestni trg 10.
1000 frankov milno
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri neki
holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E> B C k» Winn, VI., Gumpendorferstrafle Nr. 109/14,
V<@9SSca izbira
rokawic
nogavic
A. SINKOVIČ fflasl-
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19,
Bremen — Mew-York
Direktna zveza 8 krasnimi ameriškimi vladnimi parniki Neprekosljivi po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje.
,George Washington“'	^Amerika"
„President Roosevelt*	„President Hardingtt
LčTU B LcJANA
Mestni trg 1».
Kemični laboratorij
sa izdelovanje desinfekcljskih sredstev.
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št 218. Ugodna prilika za prevažanje blaga.
M* M« um ■ a *■ in
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palaia Beogradske Zadruge.
+ Žene, +
ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo 7. mojim mnogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom.
V posebnih siufajih
zflitevajo žene takoj moja vedno zanesljivo učinkujoče, popol. neškodljivo
specialno sredstvo.
Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po
El. BotSt, Wieo.1L, Gnmpendorlerstr. 109/14.