Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo X C/. U. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
k »»	v	Slj-i. J~M J~m tvUrnCIlo//!// _ Uredniitvo in uprava! Ljubljana, FranlUkmnska ulica tli, Rokopisov ne vraiamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak leiriek. Naročnina letne
■S j+iesecna prilogu »JKFOal/CHI« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. V. V. pUiaj' Ust < llanarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek potebe. Polt. lek. ral. 11.153. Telefon 3111
Nazaj k šoli
Slovensko učiteljstvo je v zadnjih letih potom svoje organizacije kot edine svoje predstavnice že tolikokrat zahtevalo, da naj ga s pretiranimi zahtevami po izvenšolskem udejstvovanju nihče ne oddaljuje od njegovega glavnega in najvažnejšega delokroga t. j. dela v šoli in med narodnim naraščajem, da ne more biti za objektivnega opazovalca nikakega dvoma o iskrenosti in nujni potrebi te zahteve.
Ta klic je ostal glas vpijočega v puščavi.
Posledice te zgrešene kulturne politike so že danes zelo občutne, utegnejo pa že v bližnji bodočnosti postati naravnost katastrofalne.
To stanje je nevzdržno: spremeniti se mora v interesu šole, narodne kulture in ne najzadnje radi duševne higiene učiteljstva.
Ko se je v prejšnjem režimu nekako uzakonila dolžnost izvenšolskega dela za ves učiteljski stan v Jugoslaviji, je postala ta določba kar preko noči valpetski bič v rokah uradnih, poluradnih in zasebnih podeželskih »osebnosti«. Učitelja so tirali v vsa mogoča in nemogoča društva, hromili so ga telesno in duševno, oropali ga duševnega miru in harmonije njegovega bistva. Razdvojen in razcepljen v svoji življenjski sili ne more stopati z zbranim duhom k svoji vzgojni nalogi, ki zahteva višek duhovne zbranosti in miselnega osredotočenja. V trpki zavesti, da je poklicno izpodmaknjen, da je po sili razmer postala glavna dolžnost nekaka postranska panoga v njegovem življenju, propada počasi moralno in intelektualno.
In to se dogaja v času, ki zahteva v&led svoje problematike strnjenje vseh duševnih sposobnosti in stotere pojeklenitve volje in značaja.
Tudi slovensko sblstvo neizprosno kliče po Teformi. Kakor na vseh drugih gospodarskih in kulturnih področjih se vsiljujejo sodobnim vzgojiteljem tudi v šoli novi problemi, ki ne dovoljujejo brez škode za našo narodno prosveto nikakega odlašanja.
Našai šola postaja usoden anahronizem. Kakršna je, pomenja žalostno dediščino iz preteklega stoletja, od katerega nas loči v zgodovini človeštva edinstven prepad: ne poznamo skoro vrednote, ki bi v razdobju zadnjih tridesetih let ne postala problematična.
Tudi v šolskem življenju vlečemo mukoma s seboj verige starih preživelih učnih in vzgojnih oblik: ovirajo nas na vseh koncih in krajih, zastirajo nam pogled na pravo pedagoško istinitost ter nam hrome sile v borbi za nemogočim.
Naša šola že davno ni več na višku svoje naloge.
Ne sprašča novih sil, ne daje novih sodobnih pobud, ne širi obzorja po spremenjenih kulturnih planjavah, ne gradi novega, zavestno aktivnega človeka z bistrim pogledom in zdravim ustvarjajočim optimizmom.
Vse to kliče, vehementno kliče po izpre-membi.
In učiteljstvu ne puste, da bi se posvetilo tej kardinalni svoji nalogi! Že dolgo vrsto let stoji v najhujšem križnem ognju najraz-novrstnejših vplivov, ki se filmsko menjujejo od režima do režima. Stalno je pri tem — žal — le hotenje, razpolagati z učiteljstvom kot svojim političnim instrumentom izven šole.
Vsa zadnja leta naše organizacije so izpolnjena z obupno borbo za svobodo lastne akcije na šolskem in splošno kulturnem področju. Vsako dušenje tega našega stremljenja pomenja protikulturni udarec v obraz novemu človeku, ki naj bi vzklil iz nove šole.
Brez obzira na levo in desno si mora ustvariti slovensko učiteljstvo ?vojo trdno, neodvisno stanovsko pozicijo, če se hoče učinkovito poglobiti v vzgojna vprašanja svoje dobe. Kot igrača v rokah menjajoče se režimske in kampanilske politike, odtrgan od svojega pravega dela, predan na milost in nemilost zakulisnih spletk in osebnega stre-muštva, skrušen in razdvojen v samem sebi, ponižan iin demoraliziran: ne daje tak učitelj najmanjšega jamstva za to, da bodo vodile slovenski naraščaj močne osebnosti, svojemu vzvišenemu poklicu predani pedagogi.
Kadarkoli bijejo po glavah slovenskega učiteljlstva plohe obrekovanj, natolcevanja in poniževanja, izpodmika se zopet eno izmed oporišč, na katerem sloni celokupna narodna kultura in morala. Položaj učiteljstva v narodni skupnosti je tako delikaten, da ne prenaša nikake »vzgoje« z gorjačo.
Kdor želi srečnejše bodočnosti našega naroda, kdor misli resno in pošteno s slovensko kulturo, naj ne stopa v areno proti uči-teljstvu s tako grobim orožjem! L. G.
Minister prosvete o monopollzacljl šolskih knjig
VSEBINA
Po poročilih v dnevnih listih je prosvetni minister g, Dobrivoje Stošovič sprejel novinarje. Z ozirom na polemiko, ki se je razvila v raznih listih zaradi umfikacije šolskih knjig, jim je dal izjavo, v kateri je med drugim dejal:
Na osnovi člena 1. in 2. zakona o učnih knjigah iz leta 1929. je prosvetno ministrstvo razpisalo v začetku lanskega leta natečaj za: 1. učne knjige za vse predmete, ki so predvideni ?a osnovne šole; 2. učne knjige za srednje Šole iz nacionalnih skupin predmetov.
Proti izdajanju šolskih knjig po državi se poudarja zlasti: 1. da šolske knjige ne bodo sodobne, 2. da bodo brez konkurence dražje in 3. d^ bodo mnoga gospodarska podjetja s to monopolizacijo šolskih knjig hudo prizadeta.
Slišati je bilo tudi ugovore, ki so docela neosnovani. Eden teh ugovorov se je cesto ponavljal zlasti v enem delu našega tiska, namrfcČ ta, da tečaj rie upošteva v dovolj ni meri dravske banovine in da s tem spravlja v nevarnost slovenski jezik. Takšne in slične trditve izvirajo deloma iz nedovoljnega poznavanja šolskih odredb in zakonskih predpisov, deloma pa tudi iz drugih razlogov.
Po objavljenem natečaju za sestavo učnih knjig iz nacionalnih predmetov se morajo za srednje šole sestaviti naslednje knjige: gramatika srbohrvatskega in slovenskega jezika ter čitanke za 1., 2., 3. in 4. razred srednjih šol. Poleg splošnih načel natečaj izrecno določa, da morajo biti gramatike in čitanke za šole v dravski banovini spisane v slovenskem jeziku. Kar se tiče obdelave in metode, veljajo za slovenske knjige iste določbe kakor za srbohrvatske gramatike in čitanke. Ker so že v programu glede narodnih jezikov predvidene posebej srbohrvatske gramatike in posebej slovenske gramatike, kar je znano vsem šolskim strokovnjakom, učiteljem in profesorjem, je docela logično, da tudi razpisani natečaj predvideva Iposebno srbohrvatsko in posebno slovensko gramatiko ter prav tako tudi ločene srbohrvatske in slovenske čitanke. Zato je samo po sebi razumljivo, da bodo tudi knjige tiskane ene v srbohrvatskem druge v slovenskem jeziku-
Po razpisanem natečaju se morajo nadalje izdati knjige za teorijo književnosti ter zgodovino jugoslovanske književnosti za višje razrede srednjih šol, nadalje antologija novejše književnosti za 7. in 8. razred kot dopolnilo zgodovine književnosti. Gradivo za te učne knjige je predpisano že v učnem načrtu in je istovetno za šole v dravski banovini in v ostalih delih države. V natečaju Se izrecno naglaša, da morajo priti v te knjige visi pisci, ki so navedeni v novem učnem programu. To znači, da bodo tudi te knjige po določbah učnega programa dvojne, t. j. ene srhohrvatske, druge pa slovenske.
Kar se tiče ostalih knjig za srednje šole je stvar taka: Knjige morajo biti za dravsko banovino pisane v slovenskem, za ostale banovine pa v srbohrvatskem jeziku, po vsebini pa morajo biti enake, ker ni nobenega razloga, da bi bile knjige različne. Isto velja tudi za antologijo narodne poezije in narodne zgodovine za 3. in 4. razred srednjih šol, za zemljepis kraljevine Jugoslavije za 4. razred ter za zemljepis kraljevine Jugoslavije za 8. razred. Tudi te knjige morajo vsebovati isto gradivo, neglede na to, da se ene tiskajo v slovenskem, druge pa v srbohrvatskem jeziku.
V natečaju za sestavo osnovnošolskih učnih knjig se posebno naglaša, da so za gramatiko za 3. in 4. jrazred ter za čitanko za 1. razred potrebni posebni rokopisi za šole v dravski banovini. Tudi vse ostale knjige za 3. in 4. razred se bodo izdajale posebej v srbohrvatskem in posebej v slovenskem jeziku. Nihčp ni smatral za potrebno, da bi se to v natečaju še posebej naglašalo ker je samo po sebi razumljivo, da morajo biti te knjige pisane tako, da se jih bodo otroci osnovnih šol lahko posluževali.
Z uvedbo šolskih knjig v državni izdaji ter z obnavljanjem natečajev vsaka štiri leta, se bo zaposlitev tiskarn brez dvoma povečala. Že v zakonu samem je predvideno, da se učne knjige ne bodo tiskale v državni tiskarni, marveč se mora za vsako knjigo razpisati natečaj in da se morajo knjige izdajati ob sodelovanju zasebnih tiskarniških podjetij, knjigoveznic itd. Knjige bodo seveda tudi še nadalje prodajale pooblaščene knjigarne kakor dosedaj.
K radijskemu predavanju o strnjenem pouku
Že dve zaporedni soboti se je javil pred našo radijsko javnostjo tov. Bratok Rudolf iz Radeč pri Zidanem mostu, ki je podal v svojem referatu sicer v precej skrčeni obliki sintezo o novodobnem strnjenem pouku. Izšel je iz ideje same ter označil bistvo sodobne šole v živem dogajanju. Ideja, da naj življenje vodi šolo, ne more pa) šola voditi življenja, da mora hoditi nova šola skozi življenje, da ga bo spoznala v vseh njegovih oblikah v vasi ali v mestu, povsem odgovarja sodobnemu stremljenju po sintezi v smeri dinamike. Vrednost te metode, 'ki bazira na pedološki resnici, da otrok ne doživlja po-edinosti, nego celoto, je podčrtal z nekoliko primeri iz praktičnega življenja. Povsem jasno pa je povedal, da je šola ustanova za vzgojo čim popolnejše osebnosti za zboljšanje kulturnega in gospodarskega stanja človeštva, da sta si družba in otrok v medsebojni odvisnosti ter da razvoj otroške du-ševnosti temelji na strukturni psihologiji.
Vsekakor je koristno, da se podobni problemi, ki tangirajo nas vse in ki polagoma pronicajo v sodobno vzgojo, čim bolj popularizirajo, obenem pa temeljito podvržejo kritiki, da se vsa vprašanja prečistijo do najmanjših podrobnosti. Znano je, da je naša pedagogika preplavljena z neštetimi fragmenti — vzgledi prakse — ki se proglašajo osamosvojeni od vsakršne teorije. Verujem predavatelju, da je bila njegova želja, da ne ostanejo vsa pedagoška predavanja bolj felj-tonskegai značaja, samo posamezne slike iz prakse. Zato je v dveh svojih predavanjih skušal nanizati približno ves razvoj te teorije, ki je našla precej plodna tla med mladimi poborniki novih idej, ki se menda zavedajo, da se pri nas šele formirajo potrebe temeljite preosnove šolskega pouka.
Raduje me činjenica, ki jo je poudaril tov. Bratok, da brez dovoljnega teoretičnega znanja ne bomo nikdar dosegli vsaj zadovo-ljujočih vrednosti. Nikdar ne moremo brez dovoljne teoretične baze izvrševati svojega vzvišenega poklica, četudi smo še tako izvež-bani v samem tehničnem izvrševanju službe. Tako delo bi bilo podobno »zdravniškemu poslu« vaškega brivca ali kovača, ki »dere« zobe, pri tem pa ne pozna sestavino in funkcijo zoba, ne anatomije, ne fiziologije, terapije itd.
Nazaj k šoli.
Minister prosvete o monopolizaciji šolskih knjig.
K radijskemu predavanju o strnjenem pouku.
Bolgarsko odlikovanje dirigenta učiteljskega pevskega zbora JUU.
LISTEK: Butalski učitelj.
Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU- — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Šolski' radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Bolgarsko odlikovanje
dirigenta učiteljskega pevskega zbora JUU
Ta izčrpni referat je pokazal, da so okosteneli ostanki Herbartovih stopenj s svojo skoraj nesmiselno obliko daleč proč od zadovoljitve novih pogledov in novih smernic v vzgajanju otrok. Težnja po reformi šolskega dela je izcimila nova načela: princip kvantitete naj bo zamenjan s principom kvalitete, princip receptivnosti je zamenjan s principom aktivnosti itd.
Zastopniki strnjenega pouka živo pod-Črtavajo potrebo po snovni sintezi, žal da je predavatelj to koncentracijo premalo obdelal. Omenil je samo Slomška, ko je vendar znana koncentracija snovi že Komenskiju. »Didactika magna« pravi: »Narava združuje, kar spada skupaj!«	>
Doba, v kateri je na naših šolah domini-ralo Bežkovo »Ukoslovje« ni približala učitelja otroški duši, temveč celo oddvojila ga je od nje. Da bi bilo omogočeno učitelju, da pronikne v ta duhovni svet otroka, mora dobro poznati psihologijo celovitosti, ki se javlja pod raznimi imeni kakor: strukturna, oblikovna, razvojna, totalna, katere zastopniki so Stern, Koffka, Wertheimer itd. Predvsem pa mora poznati Sprangerjevo strukturno sintetično in Adlerjevo individualno psihologijo.
Predavatelj je tolmačil zdravo željo vsega učiteljstva, da je za reformo šolstva predvsem potrebna tudi reforma učiteljskega študija. Zal, da je ves napor okoli tega nadvse aktualnega vprašanja ostal do sedaj brez uspeha. — Pričakovati pa je, kakor sam pravi, da bodo učitelji, kakor tudi šolske oblasti upoštevali stremljenja g. prof. Šiliha, ki je v ta namen napisal članek »Vprašanje nadaljnje učiteljiske izobrazbe« — priobčen v »Učiteljskem tovarišu« z dne 16. in 23. jan. t. 1. —, vsaj kolikor je možno v danih razmerah. Sodobni učitelj neobhodno potrebuje pedagoško biologijo, psihologijo, osnove obče pedagogike, šolsko organizacijo, šolsko higieno, zgodovino pedagogike ter zdravstveno in skrbstveno pedagogiko, nadalje teorijo in prakso strnjenega pouka, osnove domoznanskega pouka ter posebno didaktiko vseh učnih predmetov, ki se poučujejo v narodni šoli.	M. S.
Odlikovani tov. Milan Pertot.
Učiteljski pevski zbor je lansko leto meseca maja priredil lepo uspelo koncertno turnejo po južni Bolgariji. Koncertiral je v Sofiji, Plovdivu, Stari Zagori. Kazanliku, Sii-venu, Burgasu in Jambolu. Zbor je vodil dirigent naš tovariš Milan Pertot, učitelj v Litiji. Te dni je prejel iz Sofije pismo sledeče vsebine :
Mi, Boris III., po božji milosti in narodovi volji car Bolgarije. V znak naše posebne haklonjenosti nagrajamo dirigenta Jugoslo-venskega učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani g. Milana Pertota s komandirskim križem našega narodnega ordena »za graždan-ska zasluga« III. stopnje.
Visoko bolgarsko odlikovanje.
Tovarišu, dirigentu Milanu Pertotu iskreno čestitamo k visokemu in zasluženemu odlikovanju, ravno tako pa tudi Učiteljskemu pevskemu zboru, ki je posredno na tak način odlikovan tudi sam.
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
V soboto 7. marca nas prvič obišče Učiteljski pevski zbor v Murski Soboti. To bo prva manifestacija našega zbora v Prekmur-ju. Zbor, ki se je proslavil s svojo pesmijo že po vseh naših mestih in tudi v inozemstvu, se bo z istim programom predstavil pri nas. Tovariši(-ce) naša stanovska in moralna dolžnost je, da se kolikor mogoče številno udeležimo te prireditve. Pokažimo svojo solidarnost do stanu, pohitirno tja v središče naše ga Prekmurja, kolikor mogoče vsi in pripe-ljimo s seboj tudi svoje prijatelje in znance in vse ljubitelje petja. Marsikdo še ni slišal peti učiteljskega zbora. Sedaj ima lepo priliko posetiti prireditev na kojo ga vabi — odbor.
Splošne vesti
—	Praktični učiteljski izpiti na drž. učiteljišču v Mariboru se prično v petek dne 17. aprila ob 8. uri.
—	Podporno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 22. marca 1936. ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela »Union«, Ljubljana, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. — V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje istotam z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno neglede na število prisotnih članov.
—	Najaktivnejša vzgoja mladine. Kot tako smemo brez nadaljnjega imenovati skavt-sko vzgojo. Vsi moderni pedagogi sprejemajo v program delovnega in kompleksnega pouka detajle iz skavtske vzgojne metode. Skavtski delovni program obsega tudi vzgojo mladine od 6. leta dalje, torej tudi deco iz narodne šole. — Dravska Skavtska Zupa v Ljubljani priredi tečaj za vzgojo volčičev, kakor se imenujejo skavti med 6. in 11. letom. Teoretični del tečaja se bo vršil 10 nedelj dopoldne od 10. do 12. ure in se bo pričel 8. marca, za oddaljenejše (od Ljubljane) pa o Velild noči v 3 do 4 dneh. Praktični del tečaja še bo vršil v juliju na skavtskem taborenju, na katerqju bodo tečajci aktivno sodelovali. — Pozivamo cenjeno učiteljstvo, dame in gospode, ki imajo veselje za skavtsko delo in rpmantično življenje na taboren jih1, da se V ta tečaj prijavijo najkasneje do 4. marca (ca velikonočni tečaj lahko do 31. marca. — VSe potrebne informacije pa daje Dravska Skavtska Zupa. Ljubljana, Poštni predal 178.
—	Veliko gospodarsko zborovanje, na katerega so vabljeni kmetje, trgovci, obrtniki, hišni posestniki, delavci, uradniki, vsi ki se borijo '/. dolgovi, oni, ki ne morejo do svojih vlog. sklicuje Pripravljalni odbor društva dolžnikov v Ljubljani. Zborovanje se bo vršilo v Ljubljani v nedeljo 1. marca t. I. ob 10. uri v Trgovskem domu, Gregorčičeva 27..
' — Vsem voditeljicam gospodinjsko nadaljevalnih šol in učiteljicam narodnih šol. Še danes naročite po dopisnici brošuro: »Dom. Obleka in perilo«- za malenkostno ceno Din 4.—. — \ zalogi je tudi prva brošura za isto ceno. Naroča se pri tajnici odbora učiteljic gospodinjsko nadaljevalnih šol Andreji Grum - Skuljevi, učiteljici na Brezovici pri Ljubljani. ¡j » '
—	Fran Cvetko — šestdesetletnik. Kdo bi mu prisodil to čestito starost, ko je še vedno tako zdrav in čil, mladeniško razpoložen, delaven in kakor mravlja 'vztrajen, dobrodušen in šegav! — Rodil se je 1. februarja 1876. v prijazni Mali Nedelji pri Ljutomeru. Služboval je pri Sv. Duhu na Stari gori, v Sv. Lovrencu v Slov. goricah, Majšper-ku, Sv. Barbari v Halozah, rojstnem kraju Mali Nedelji, Št. Andražu v Slov. goricah, a najdalje, polnih sedemnajst let v Vueji vasi na Murskem polju, v kraljestvu prijazne Prle-kije. Kot vzornemu učitelju, vzgojitelju in upravitelju, ki posveča Ivse svoje sile narodni vzgoji šolske mladine, mu je bilo poverjeno od leta 1923,—1926. nadzorniško mesto za srez Murska Sobota. — Še vedno čil in zdrav službuje od leta 1926. prevestno kot upravitelj v Krčevini pri Mariboru. — Za svoje neumorno delovanje v korist šole in naroda je bil med prvimi odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. — Ob 60-letnem jubileju mu je priredila deca in učiteljstvo v šoli prisrčno slavje; še pomembnejše pa občinstvo njegovega šolskega okoliša. To slavje je izzvenelo v pravo manifestacijo za učiteljstvo. — Slavljenec je zvest član naše stanovske organizacije, v kateri deluje že
vi sto let v raznih funkcijah. Pridružujemo se čestitkam ob njegovem pomembnem slavju.
A.
—	50-letnico svojega rojstva je obhajal 23. t. m. gospod Josip Pečnik, šol. upravitelj v Vel. Dolini ob hrvaški meji. Rojen je bil 23. februarja 1886. v Zupeči vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. Je priznan šolnik in vseskozi priden, -skromen ter odličen kulturen delavec. Zlasti za povzdigo sadjarstva se ima tamošnja okolica le* njemu zahvaliti. Tudi modern vodovod je njegovo delo. Kot vnetemu šolniku in odličnemu kulturnemu delavcu na kmetijskem polju mu k njegovi 50-letnici iskreno čestitamo. '	J. S.
—	Srednješolska izobrazba. V gimnazijah obstojajo v smislu obstoječih zakonov redni in privatni učenci. Privatisti študirajo lahko doma in polagajo samo izpite. Tudi za napredovanje v službi je mnogim potrebna
srednješolska izobrazba. Tudi so bili nekateri zaradi neuspeha izključeni iz šole. — Vsi privatisti in tudi redni učenci se lahko pripravljajo za izpite potom Vidovičeve dopisne gimnazije v Sarajevu, v kateri sodeluje 20 profesorjev. Ta dopisna gimnazija obstoja že 11 let. Poslužujejo se je lahko tudi siro-mašnejši sloji, ker so pristojbine zelo nizke.
— Pred vsako spremembo vremena Vas
pečejo noge in bolijo kurja očesa. Nerazpo-loženi ste tako rekoč za vsako delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato, ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažnje, ker jih redno ne negujete. Obiščite našo pe-dikuro. V posebej za to pripravljeni kopeli Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo. Odstranimo brez bolečin kurja očesa in debelo kožo. Postrižemo Vam zarasle nohte. Pedikiranje 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog. Masaža nog 4 Din. Posetite nas, prepričajte se sami.
Ljubljana, Šelenburgova 7.
BATA
Cisti
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
-Jm t. j :li ¡
ri?
¿ -M. .....I
—1 Kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol deluje letos 133, od tega 72 kmetijskih in 61 gospodinjskih s skupno 3162 rednimi učenci in učenkami. Na šolah je delovalo 144 rednih in 70 izrednih učnih oseb. —-(Iz poročila banskega sveta.)
—1 Glede monopolizacije šolskih knjig
citira »Slovenec« od 19. febr. »Narodno pro-sveto«, ki govori o natečaju za šolske knjige in o došlih rokopisih na tak način, da izgleda kot da so učitelji za monopolizacijo ter pripominja, da se vrti unifikacijsko kolo preko slovenskega šolstva.
-—1 Reforme v ruskih šolah. Vsi šolarji in šolarke morajo nositi zopet'posebne uniforme. Učenci morajo biti nasproti svojim učiteljem, staršem in starejširrt učendem disciplinirani in vljudni. Proti kršitvam in nered-nostim so uvedeni zopet drastični ukrepi in kazni, v hudih primerih tudi izključitev iz šole in poboljševalnice. Uvaja se zopet stari sistem klasifikacije^.(5 redov). Ob koncu leta so posebni izpiti za prestop v višji razred. Po končani šoli dobijo učenci tudi izpričevala.
—1 Nekrolog pokojnemu učitelju Franu Merljaku so prinesli razni listi, nekoliko daljši pa »Jutro« od 18. febr. in 19. febr.
—J Cailmettov dispanzer proti jetiki v Ljubljani je preiskal v preteklem letu 3461 učencev in dijakov in je ugotovil v 46 primerih odprto tuberkulozo, medtem ko je med učiteljstvom vseh šol našel le 7 primerov.
—1 Nekrolog tov. Hrenu je prinesel tudi
»Naš glas« od 15. febr.
—T Vožnja dijakov v šole. Prosvetno ministrstvo je svoj čas prepovedalo dijakom na gimnazijah, dj» se ne smejo voziti v šolo nad 20 km daleč?' Ta preipoved se izvaja postopoma, tako da se v 1. 1940. ne bo mogel noben dijak voziti nad 20 km daleč v šolo. Združenje železniških uradnikov v Zagrebu je vložilo obširno spomenico, da se ta naredba prekliče. (»Naš glas« od 15. febr.)
—1 V Avstriji so pričeli odpuščati omo-žene učiteljice oz. so jim globoko znižali plače. Od 2000 omoženih učiteljic je bilo upokojenih na Dunaju 1200, predvsem take, ki imajo nad 400 šilingov plače. (»Naš glas« od 15. febr.)
Butalski učitelj
V Butalah niso imeli le mastnega gnoja in policaja, ki je bil strah vseh tolovajev, dobili so tudi šolo in učitelja, kajti Butalci so . hoteli imeti nekoga nad komur bi se znašali v slabih časih.
Šoli in 60 otrokom je načeloval učitelj Smolej. Bil je kakor pravimo, vzor učitelja, tako rekoč ljudski človek. Naj so Butalci še tako iskali, kje bi ga prijeli, našli niso ničesar, dokler se ni zgodilo to-le: Se odpravi učitelj Smolej po skromni južini na izprehod, da med potjo razmišlja o uradnem odloku, ki mu daje stroga navodila, kje mora povsod sodelovati tudi izven šole.
Tako zamišljen je prišel do gozda in da si v senci njegovih dreves ohladi svojo vročo glavo, zavije vanj. Dobro mu je delo med gozdnimi velikani in željno je vzdihoval vase skoro omamni vonj po smrečju in smoli. Prekrižal je roke na hrbtu in prodiral vedno globlje v samotni gozd.
Naenkrat pa skočita iz goščave predenj dva krepka potepuha. Eden zagrabi nič hudega slutečega učitelja zadaj za roke, drugi pa za vrat in mu nastavi velik kuhinjski nož na prsi. Šibka postava učitelja Smoleja je kar klonila pod silnimi pestmi obeh tolovajev. »Denar ali življenje« zagrmi hrust, ki je držal nož nad njim. Učitelj Smolej je ravno ta dan zaključil zbirko za poplavljence in zbirko za sirote v Šlarafiji, otroci so mu nanesli še nekaj diniarčkov kot članarino za »Podmladek«, kajti v Butalah še ni take krize kot pri nas. Ta denar je imel učitelj še pri sebi, ker ga je pozabil odložiti doma. In ker je bilo ravno po prvem, je imel pri sebi še par kovancev, ki so mu ostali od plače, ko je poravnal hrano in razne druge obveznosti. Z njimi je
nameraval poravnati še članarino pri 8 društvih, katerih tudi v Butalah ni manjkalo in kjer je bil primoran povsod sodelovati in — plačevati.
Kaj mu je preostalo drugega nego da izroči ves ta denar napadalcema! Pa še žepno uro z nikljasto verižico je dodal. Ko sta mu tolovaja še pretipala žepe, ako ni morda še kaj utajil, sta izginila s plenom v goščavi.
Vesi jprepaden vsled prestanega strahu je učitelj izginil hitro z nevarnega mesta domov.
Prizor, ko je izročal učitelj Smolej svoj denar in žepno uro napadalcema, je pa opazoval na tihem iz druge goščave nek Butalec, dober prijatelj znanega butalskega policaja, kateri je prišei slučajno mimo. Niti na um mu ni prišlo, da bi prihitel napadenemu učitelju na pomoč. Bil mu je preveč gorak, ker je nekdaj pridržal njegovega nadebudnega sina radi neposlušnosti v šoli. Pa tudi — seveda — korajže mu je manjkalo. Zbežal je v Butale in hitel k svojemu prijatelju policaju. Poročal mu je — ne morda denunciral, to delajo baje samo učitelji —, da se shaja učitelj v gozdu z rokomavhi in jih podpira z denarjem. Sam da je videl, kako jim je dajal denar in še svojo uro.
Policaju je zažarelo lice. »Tiček«, si je mislil, »ali te imam, sedaj pojdeš pa v luknjo! Boš ti že videl, kaj je butalski policaj, ki ga nisi hotel dovolj spoštljivo pozdravljati! Sedaj mi pa ne uideš!«
Nič ni pomagalo zatrjevanje učitelja, da je bil le napaden v gozdu na izprehodu in da je bil ogrožen z nožem ter primoran, izročiti napadalcem denar in uro. Priča je bila tu — pa amen!
Butalska oblast je učitelja Smoleja obsodila in kaznovala s premestitvijo na lastne stroške v Telebanovo.	A. K.
—1 Po »Politiki« prinaša »Domoljub« od
19. febr. naslednjo notico: Vsi člani upravnega odbora Jugoslov. učit. udruženja odd. za dravsko banovino so v disciplinski preiskavi zaradi neke resolucije, ki so jo razposlali v oktobru lanskega leta.
—1 Sad dela socialistično-komunističpega učiteljstva pravi »Domoljub« od 19. febr. — je sedanja naklonjenost Francije do ruskih sovjetov. Pa še dodaja: Tako je, oziroma bo povsod, kjer se krščansko učiteljstvo zapostavlja, liberalno-komunistično pa časti in podpira.
—1 O popravljeni krivici upravitelju Rudolfu Fajonu, ki se je vrnil v Predoslje, piše »Gorenjec« od 22. febr.
Učiteljeva osebnost naj se zrcali predvsem v pravilnem razumevanju borbe za pravice lastnega stanu
-	le >:*•-« ij>->
Pravilen razvoj šolstva je mogoč le z njegovo ločitvijo od politične uprave
—1 Zahteve sarajevskih profesorjev. Naj
se šolske knjige ne odobravajo in izdajajo brez sodelovanja glavnega odbora profesorskega društva. Za šolske knjige zahtevajo svobodno izdajanje. Kritizirajo okrnjeni pouk, ki ga povzroča premajhno število nastavljenih učnih moči.
—1 Banski svet v Ljubljani zahteva popolno gimnazijo za Mursko Soboto.
—1 Banovo pojasnilo glede monopolizacije šolskih knjig — na banskem svetu: Na enotno srbo - hrvaško - slovensko slovnico v Beogradu nihče ne misli. Slovenska slovnica bo izdana seveda v slovenskem jeziku. Ravno tako bodo tudi čitanke in Vse ostale knjige izdane v obeh jezikih. Slovenske čitanke se bodo naslanjale predvsem na slovensko literaturo, en del pa bo posvečen srbo-hrvaški književnosti. (»Jutro« in »Slovenec« od 20. februarja.)
—1 Češkoslovaška narodna cerkev se na
Češkem naglo širi. Zdaj ima že 116 cerkva. Verstvo poučuje že 300 duhovnikov in 160 posvetnih učiteljev. (»Jutro« od 20. febr.)
—1 O »Našem rodu« ima kratko notico »Mariborer Zeitung« od 21. febr.
—1 O vzrokih učiteljskih premestitev je članek v »Jutru« od 21. febr., kjer posnema izvajanja banov, svetnika Zorenca z znanim izpadom na učiteljstvo. »Jutro« omenja tudi pripombo, ki je izšla v »Slovenskem domu« češ da sta glasovala glede premeščanj »proti popravi krivic« dr. Ravnik iz Maribora in dr. Visenjak iz Ptuja.
—1 Razstava slik japonskih otrok na Dunaju ima lep uspeh. Priljubljeni motivi: bojne ladje, zrakoplovi, razni doživljaji s počitnic, zanimivi dogodki, ilustracije iz pravljic itd. (»Neue freie Presse« 12. IÍ.)
—1 Društvo narodov in zgodovinske knjige. Da se obvaruje mir in solidarnost med narodi, je spoznalo Društvo narodov veliko važnost, da se zgodovinske knjige vseh narodov kontrolirajo in po potrebi cenzurirajo, da izgine iz njih ves fanatizem, neobjektivnost in tendencioznost, ki so nove kali bodočih vojn. (»Neue Züricher Zeitung« 23. II.)
—1 Za unijo učiteljskih in profesorskih organizacij .se zavzema preds. učit. mešč. šol Anton Fakin v listu »Meščanske šole« št. 6.
—1 Učiteljska organizacija javnosti. Pod
tem naslovom prinaša »Delavska politika« spomenico predsedniškega zbora JUU, vendar je spomenica deloma zaplenjena.
—1 Gledališče v Mariboru dobiva 330.000 Din podpore od banovine. V banovinskem svetu je veleposestnik Jan predlagal naj se del tega denarja rajši da za govedorejo in planšarstvo. Predlog je vzbudil v obmejnih nacionalnih in kulturnih krogih precej razburjenja, kar se razvidi tudi iz uvodnika v »Mariborskem večerniku« od 22. II.
—1 Blagopokojni kralj Aleksander je nekoč izjavil: »Vsak uradnik, ki posluje pravil no, mora imeti občutek varnosti in vedeti, da dobi pri vladi resnično zaščito, če vrši vdano in vestno, ekspeditivno in pošteno svojo službo.« (Po »Pohodu« od 20. febr.)
—1 O monopolizaciji šolskih knjig prinaša »Slovenec« od 23. II. zelo obširen članek z vsem historiatom. Omenja tudi delo JUU v borbi proti monopolizaciji. — O tem vprašanju govori tudi »Trgovski list« od 22. II in zahteva naj se ves zakon o učbenikih ukine.
—1 Pri razpravi o proračunu ministrstva prosvete je govoril tudi nar. posl. Mohorič, ki je dejal med drugim, da so učitelji slabše plačani kot ostali državni nameščenci. V področju ministrstva prosvete je zaposlenih 36.000 nameščencev, ki imajo povprečno po 20.000 letnih dohodkov, dočim pride na druge državne uradnike povprečno 25.000 Din. — Ker so občine prerevne in preobremenjene, naj bi prevzela skrb za šolska poslopja država in banovina. Dotaknil se je tudi monopolizacije šolskih knjig. Minister je odgovoril, da je bilo po vojni otvorjenih kakih 3000 novih osnovnih šol. Vprašanje zaposlitve absolventov srednjih in visokih šol da proučuje poseben ministrski odbor. Nekaj absolventov učiteljišč bo letos nastavljenih. Vzdrževanje šolskih poslopij se misli prenesti na banovine. Glede šolskih knjig pa ni govora, da bi kdo hotel demontirati slovenski jezik. Učne knjige bodo sestavljene popolnoma ločeno v srbsko-hrvaškem in za slovenske šole v slovenskem jeziku. (»Jutro«, od 23. II.)
—1 Klic Koroških Slovencev. Ob priliki napovedanega prihoda kancelarja Schusch-nigga na Koroško objavlja »Koroški Slovenec« uvodnik, kjer terja pravico za zatirane Slovence na Koroškem. (Po »Jutru« od 23. II.)
—1 Ljubljanske šole v borbi za prostor. Ljubljanskim razredom manka 14 šolskih sob. Nevarnost je, da tudi nova šola za Bežigradom ne bo prihranjena samo za osnovno šolo. (»Jutro« od 22. II.)
—1 Minister prosvete pravi glede monopolizacije šolskih knjig, da nima nihče povoda se razburjati, razen iz »drugih razlogov« (»Jutro« od 23. 11.). Daljše poročilo o izjavi ministra prinaša tudi (»Slovenec« od 23. II.) Na »Slo-veneevo« trditev, da ureja vprašanje monopolizacije šol. knjig zakon o učbenikih iz 1. 1932., piše »Jutro« od 23. II., da to ni resnica. Ministrovo izjavo, da se je »Slovenec« ali gladko izmislil ali 0a ponaredil letnico, da bi naprtil krivdo za monopolizacijo nacionalnim politikom.
—1 O državljanski vzgoji pTinaša »Naša volja« od 24. II. 1936. daljši članek, kjer se glasi med drugim. Vse kar ubija duh edin-stva in pojem celote, je treba od šole odstraniti. Vsa šolska vzgoja se mora podrediti interesom naroda in države ter jugoslovenski ideji.
—1 »Politika« proti monopolizaciji šolskih knjig, a ne proti poenotenju duha v knjigah. Zveza tiskarniških podjetnikov je proti monopolizaciji in pravi, da bodo te knjige še dražje. Pisatelji bodo dobili za 3 knjige n. pr. 70.000 honorarja, komisija pa, ki bo te knjige pregledala, pa 153,000 Din. Proti monopolizaciji se je izjavila tudi »Zveza knjigarnarjev v Beogradu« in se zavzema za svobodno tekmo med pisatelji. Praktični šolnik Nedič se je tudi izjavil proti monopolizaciji češ. da bodo monopolizirane knjige dalj časa v rabi, čeprav zastarijo, tako bodo ovirale napredek. Proti monopolizaciji je odšla v Beograd zopet posebna slovenska deputacija. (»Slovenec« od 26. II ). Daljši članek proti monopolizaciji prinaša »Trgovski list« od 25. II.
—1 O slovenskih učnih knjigah piše prof. Šolar v »Slovencu« od 26. II. daljši članek.
—1 Od tov. Ruže Petelinove prinaša »Glas naroda« od 26. II. pesem »Trboveljskim Slav-čkom«, uredništvo pa dodaja nekaj življenjepisa pesnice.
—i Kaj bi rekel »Slovenec«, če bi sodili ves naš duhovniški stan po moralnih delik-tih nekaterih duhovnikov, ki se tačas obravnavajo na sodišču, — to je notica, ki jo na pavšalne napade na učiteljstvo prinaša mastno tiskano »Pohod« od 20. febr.
—1 Premestitvi tovarišev Miiielčiča (Predoslje) in Flerbsta (Mirnska dolina) omenja »Pohod« od 20. febr.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje M. K. iz M.
1.	Obstoji li nova naredba, da nad 18 let stari otroci drž. upok., četudi še študirajo in dobivajo draginjsko doklado, nimajo več pravice do želez, legitimacije za trikratno vožnjo?
2.	Ima li v drž. službi še aktiv, žena, ki iz družinskih razmer nima skupnega gospodinjstva z možem drž. upokojencem in stanuje v drugem kraju, pravico do cele draginj-ske doklade?
Odgovor: Ad 1. Po odloku MS br. 18833 z dne 26. IX. 1935., ki je bil objavljen v Služb. Novinah štv. 254 od 2. XI. 1935. nimajo več otroci nad 18 let stari pravice do voznih olajšav.
Ad 2. Po čl. 4. uredbe o drag. doki. ima taka uslužbenka pravico do polne osebne doklade, kar izrecno določa odst. 4. omenjenega člena.
—§ — »Železniške rodbinske legitimacije
pritičejo: a) zakonski ženi in b) zakonskim otrokom do dovršenega 18. leta brez ozira če prejema uslužbenec zanje rodbinske doklade, ali ne«, — tako se glasi — na podlagi odloka MS br. 18.833 z dne 26. sept. 1935. — izpremenjen § 3. pravilnika o brezplačni in povlaščeni vožnji iz leta 1930. (»Služb. Novi-ne« št. 254 od 2. nov. 1935.).
Naša gospodarska organizacija
—g Članom Učit. samopomoči. V teh
dneh ste prejeli položnice za nakazilo članskega prispevka za sledeče umrle člane: Hren Anton, Studenci pri Mariboru, Smolnikar Ivan, Šoštanj, Merljak Fran, Ljubljana in Kožuh Alojzija, Maribor, to je 371. do 374. smrtni primer. Takoj po prejemu položnice nakažite samski člani po 21 Din, zakonski pari 41 Din. — Zaostanki na članskem prispevku so zelo visoki! Opravičila kot redukcija mesečnih prejemkov, kuluk itd. ne smejo ogrožati redna izplačila naših posmrtnin, ki so v teh težkih časih vendarle lepa denarna podpora. Zadružna uprava izplačuje posmrtnine takoj po pre jemu potrebnih listin. — Zadružniki, ki ste prejeli podpore iz podpornega sklada, vračajte te po Vaši pismeni izjavi ali po dogovoru z našo upravo. Vsakršno drugačno ravnanje vnaša v ta obrat nered in zastoj, na-pravlja zadružni upravi nepotrebno delo, zadružniku samemu pa veliko stroškov.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Kot smo se na zadnjem tečaju domenili, se bomo odpeljali v Mursko Soboto z ljubljanskega kolodvora 7. marca ob 7.22. V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« je datum odhoda pomotoma izostal. V Mursko Soboto prispemo po 15. uri, za kosilo prepozno. Vsak naj si vzame na pot mal prigrizek.
Razpored koncertov je sledeči: 7. marca ob 20. uri koncert v Sokolskem domu v Mui-ski Soboti, naslednjega dne ob 11. uri matineja za šolsko mladino v isti dvorani. V Ljutomeru bomo nastopili 8. III. ob 16. uri v So-kdlskem domu. Koncert v Ptuju se bo vršil 8. III. ob 21. uri v Društvenem domu. Na vseh koncertih bomo nastopili v običajnih črnih oblekah. Odhod iz Ptuja 9. marca ob pol 3. uri z brzovlakom, prihod v Ljubljano okrog 6. — Odsotnost od pouka si za ta dan uredite sami.
— pev Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi v ponedeljek 2. marca t. 1, ob 20. uri v dvorani Filharmonije svoj redni letni koncert, združen s tridesetletnico društvenega obstoja in dela. — Tovariše (-ice) iz Ljubljane in bližnje okolice vljudno vabimo, da se tega koncerta v čim večjem številu udeleže.
Šolski radio
—r XX. teden. Torek 3. marca bo izvajala narodna šola v Mostah pod vodstvom gdč. Helene Wrischer spevoigro ^Metuljčki«; uglasbil R. Gobec.
Vsebina spevoigre:|Nad cvetnim poljem se veselo igrajo metuljčki. Nenadoma se nebo pooblači, približuje ise nevihta. Metuljčki zbeže. Modri, beli in rdeči iščejo zavetja pri modri zvončnici. Ta bi sprejela pod streho samo modrega metuljčka, ostalih dveh na ne, ker nista njene barve. Zaman prosi beli. zatem rdeči metulj narciso in mak. Tudi ti dve cvetici bi sprejeli le onega,, ki je njune barve. Žalostni metuljčki sklenejo v medsebojni zvestobi, da raje skupno poginejo kakor, da bi zapustili drug drugega. Brez stirehe stoje v nevihti. Končno se vendar nebo razvedri in metuljčki srečni zaplešejo svoje kolo v sončnem sjaju. I.—III.
Petek 6. marca priredi I. dekliška meščanska šola v Ljubljani Stritarjevo proslavo ob 100 letnici njegovega rojstva. I.—III.
Spored:
1.	Josip Stritar. Govori nast. gdč. Iv. Kalinova..
2.	Oba junaka. Dvogovor.
3.	Koklja. Deklamacija.
4.	Ang. Hribar: Prva vijolica. — Pomlad. Poje šolski zbor.
5.	Sonet: Pozdrav moj čuješ, zlata domovina?
6.	Sosedova rejenka. Recitacija proze.
7.	Hug. Sattner: Pozimi iz šole. Poje šolski zbor.
8.	Begun. Deklamacija.
9.	Prešernova oporoka. Deklamacija.
10. Stanko Premrl: Slovanska pesem. Poje šolski zbor.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 1. marca ob 16. uri predaval g. inž. Janežič: Ameriški kapar San Jose.
Stanovska organizacija JUU
Iz Izvršnega odbora
—iz Pretsedniku Jug. učfteljskog udru-ženja — Beograd. — U ime učitelja sreza strumičkog pozdravljamo Vas i sve učiteljske borce želeči da u borbi za učiteljska prava istrajete. Uveravamo Vas u našu gotovost da sve žrtve podnesemo za opštu uči-teljsku stvar. — Pretsednik: Vuko Petrovič. Sekretar: Joveta Mihailovič.
Iz sekcije
—s Sekcijskoj upravi Jugoslovenskog uči-teljskog udruženja Ljubljana. — Skopi je,
19. febr. 1936.'— Odajamo priznanje Vašim istrajnim naporima u odbrani elementarnih prava učiteljstva i uz nepokolebivu solidarnost drugarski pozdravljamo. — Pretsednik: Cvetkovič, s. r. Sekretar: Vukovič, s. r.
JUU — sekcija za primorsku banovinu.
Br. 266.
Split, 14. februara 1936.
JUGOSLOVENSKOM UČITELJSKOM UDRUŽENJU sekciji za dravsku banovinu
Ljubljana.
• Sa zajedničke sijednice uprave nadzor-nog odbora ove sekcije šaljemo toj bratskoj sekciji iskrena žalovanja prilikom smrti od-ličnog školskog i nacionalnog radnika — druga An tuna Hrena.
Njegov gubitak težak je udarac ne samo za tu sekciju, nego i za cijelu organizaciju.
Plemeniti pokojnik bio je svojim čistim karakterom, nesebičnim radom, jakom vo-ljom upravo sada najpotrebitiji našem sta-ležu.
Slava Mu!
Molimo, da priobčite ove naše osječaje njegovoj cijenjenoj porodici.
Pretsednik:	Sekretar:
Grego, s. r.	Krstič, s. r.
Iz društev
Vabila
—	JUU SRESKO DRUŠTVO MURSKA SOBOTA bo zborovalo 7. marca 1936. ob •i 10. uri v Sokolskem domu v Mur. Soboti.
Istega dne zvečer se vrši v Sokolskem domu koncert Učiteljskega pevskega zbora, zato ta dan vsi na zborovanje.
Poravnajte zaostalo članarino!
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KOČEVJU bo zborovalo v soboto, dne 7. marca iy36. ob 10.30" v, državni narodni šoli v K.o-člvju! Dnevni red:;	| t ;
1.	Poročilo tov. predsednika v zvezi z
dopisi.	'flHu L'iV/j I'I j
2.	Tov*. Jos. Dolgan poroča o učnih načrtih za višjo narodno šolo — nadaljevanje.
3.	Predlogi in slučajnosti. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA bo zborovalo v soboto dne marca t. 1. s pričetkom ob 8. uri v deški narodni šoli v Škof j i Loki. Dnevni red: 1. Otvoritev. 2. Predsedniški zbor v Mariboru. 3. Situaci j -sko poročilo. 4. Spomladansko delo na šolskem vrtu (referirá tov. Ivan Grum). 5. Tajniško poročilo. 6. Gospodarske ustanove JUU (ref. tov. Janko Kokalj). 7. Predlogi in slučajnosti. — Tovariše in tovarišice vabimo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
Odbor.
—	JUU — SRESKI DRUŠTVI BREŽICE IN KRŠKO vabita svoje članstvo na skupno zborovanje, ki se bo vršilo dne 7. marca t. 1. na Vidmu pri Krškem v tamošnji narodni šoli ob pol 10. uri s sledečim, dnevnim redom:
L Predavanje našega priznanega pedagoga g. prof. Gustava Šiliha: Problematika učnih slik v sodobni narodni šoli.
2.	Situačijsko poročilo sekcijskega tajnika tov. M. Kumelja.
3.	Slučajnosti.
Opozarjamo tovariše (-ice") na aktualno predavanje g. prof. Šiliha in prosimo članstvo, da se udeleži zborovanja polnoštevilno.
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
bo zborbvalo v ponedeljek, dne 9. marca t. 1. ob pol 10. uri v prosvetni dvorani Mladike z običajnim dnevnim redom.
Dan pred zborovanjem, to je 8. marca, se bo vršil ob pol 12. uri v društvenem domu v Ptuju koncert učiteljskega pevskega zbora JUU — sekcije za dravsko banovino. Odbor vabi tovariše (-ice), ki imajo ugodne prometne zveze, da se tega koncerta sigurno udeleže. Tovariši (-ice), ki bi želeli 8. febr. prenočiti v Ptuju, naj to sporoče društvenemu odboru vsaj do 5. marca, da jim odbor preskrbi prenočišče.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zboTovala v ponedeljek dne
2.	marca 1936. v prostorih državne narodne šole v Lescah z začetkom ob deveti uri in z nastopnim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. — 2. Predavanje o gospodinjsko nadaljevalnem šolstvu. Predava banovin ski šol. referent za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo gospod šolski svetnik Krošl Jože. —
3.	Došli dopisi. — 4. Poročila društvenih funkcionarjev. — 5. »Učiteljska tiskarna« in pristop novih zadružnikov. — 6. Slučajnosti. — Po zborovanju se vrši prijateljski, tova-riški sestanek članstva do odhoda vlaka. — Pred zborovanjem se bo vršila tudi odborova seja. Društvene odbornike prosimo, da se udeleže te seje točno ob 8. uri v pisarni šol. upravitelja v Lescah.
Udeležba je obvezna! — Na svidenje!
Odbor.
'= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo v soboto dne 7. marca t. 1. ob pol 10. uri pred-poldne v Narodnem domu v Mariboru. Ra zen običajnih točk so na sporedu sledeča kratka predavanja trajajoča po 10—15 minut:
1.	Pota k spoznavanju človeka (predava tov. Šprajc Albin).
2.	Načela personalne prosvetne politike JUU (predava tov. Kodrič Rudolf).
3.	Učiteljska tiskarna — naša važna gospodarska ustanova (predava tov. Ivan An-drejčič).
4.	Ob šolskem pregledu ugotovljena približanja novi vaški-šoli (poroča tov. M. Vauda).
Pripravite se na debato, pa tudi z morebitnimi predlogi k tem poročilom, ki jih bomo v primeru, da se njih obravnava morda kakorkoli raztegne, deloma preložili na prihodnje zborovanje. Vsekakor pa ta poročila tangirajo precej vse naše važnejše delovne panoge in bodo, upam, tem bolj pritegnile naš
interes. Pripravite tudi pismene predloge glede sestave novih čitank. Druge predloge predložite, kakor vedno, vsaj 3 dni pred zborovanjem. Pričakujem po 3 mesecih od zadnjega zborovanja točno in polnoštevilno udeležbo, od resnično zadržanih pa opravičbe!
Mirko Vauda, t. č. preds.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto 15. II. 1936. v Slovenjgradcu. Od 47 članov(-ic) je bilo navzočih 30, t. j. 64%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je posvetil uvodne besede pokojnima tovarišema Smolnikarju in Hrenu ter pozval navzoče, da počaste njun spomin s trikratnim vzklikom »Slava!«; odhajajočima tovarišicama "fCožuh in Šumer, ki sta bili premeščeni po lastni prošnji, pa je v imenu društva želel na novih službenih mestih vse najboljše.
Takoj nato je podal izčrpno situačijsko poročilo o seji uprav, odbora sekcije in o zborovanju predsednikov sreskih društev, o internem delovanju sekcije ter obvestil navzoče o vseh aktualnih zadevah.
Zapisnik je bil po prečitanju odobren.
Tajnik tov. Iglar Rajko je poročal o do-šlih dopisih. Soglasno se je sklenilo poslati 50 Din kot prispevek sres. učit. društvu Sisak (tov. Čikara).
Na predlog sres. šol. nadzornika gosp. Grmovšek Miloša, ki je v toplih besedah očr-tal delo pok. tov. Hrena, ki nam naj bo svetal vzor učiteljeve osebnosti, — se je zbral med navzočimi znesek 100 Din, ki se pošlje Hrenovemu »Učit. domu« v Mariboru. Enak znesek se nakaže »Učit. domu« tudi iz društvene blagajne.
Sledilo jc poročilo o naših gospodarskih ustanovah ter so se izvolili poverjeniki, in sP cer za »Učit. tiskarno« tov. Kopač Leopold, za »Samopomoč« pa toov.-ica Vaupot Tončka.
Tovarig Iglar Rajko je prečital svoj refe rat »Pedagoški pojm dela — podlaga šolski reformi«.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo v mesecu aprilu v Slovenjgradcu. Kopač Leopold, preds.	Iglar Rajko, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA — OKOLICA, VZH. DEL je zborovalo v soboto 8. februarja 193.6. dopoldne v magistratni zbornici v Ljubljani.
Tov. predsednik je otvoril zborovanje in posebej toplo pozdravil sreskega šolskega nadzornika tov. Drnovška in referenta tov. Hreščaka.
Nato je tov. Hreščak v obširnem in stvarnem referatu izvajal smernice novih učnih načrtov, ki so nujna zahteva moderne reorganizacije našega šolstva. Centralna točka vsega njegovega res potrebnega referata je bila: ne šablonskih učnih načrtov temveč svobodne: državne — banovinske — sreske in specialne za okoliš, v katerem je centrum posamezna šola.
Referentu se je članstvo toplo zahvalilo s pozivom, naj bi svoj referat nadaljeval na enem izmed prihodnjih zborovanj. Razvila se je živahna debata, v katero sta zlasti posegla sreski šolski nadzornik tov. Drnovšek in prof. Čopič.
Tov. Lulik je predlagal naj bi pedagoški odsek zbiral literaturo o sodobnem šolstvu in jo širil med članstvo, oziroma vsaj na njo opozarjal. Nato je podal poročilo stanov-skopolitičnega odseka. Učiteljstvo je svobodno glede pripadnosti kateregakoli društva in to organizacije ne tangira radi njepe izrazito stanovske smeri. Organizacija posveča vsem vprašanjem, ki so se pojavila v zadnjem času posebno pažnjo, vendar rezultatov ne more objavljati v glasilih, ker je to otežkočeno.
Tov. tajnik je poročal, da je poslal zaščitne pole vsem prizadetim. Odposlane so bile tudi posebne okrožnice glede »Slovenske šolske matice« in je odvisno samo od zavednosti vsega članstva, če bo mogla ta kulturna institucija, ki je najbolj tesno povezana z našim šolstvom, tudi v bodoče vršiti svojo misijo tako, kakor jo je do sedaj.
Tov. sreski nadz. Drnovšek je k temu pripomnil, da bi moral biti vsak učitelj član SšM, ker učitelj, ki se ne zanima za izsledke na pedagoškem polju, ne* more biti dober učitelj.
Tov. blagajničarka je znova apelirala na vse članstvo naj izvršuje svoje obveznosti.
Sprejet je bil sklep, naj se na vsaki šoli določi poverjenik, ki bo obenem poverjenik tudi za SŠM.
Predlagana je bila volitev društvenega razsodišča, ki pa ni mogla biti izvedena, ker je za to kompetentna letna oziroma izredna skupščina.
Ob zaključku je tov. Tomšič opozoril na posledice »klasičnih« napadov gotovega dela naše žurnalistike na učiteljski stan, se zahvalil članstvu za zaupanje, ker ga je izvolilo za tajnika in se poslovil, ker odhaja v drug srez po službeni potrebi.
Tov. predsednik je nato zaključil zboro-
vanje.
Kosin, predsednik.
Tomšič Janez, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KOZJE
je zborovalo dne 8. februarja 1936. v Kozjem ob 10. uri.
Predsednik A. Čok otvori zborovanje, odobrava lepo udeležbo — 54 % in želi pri prihodnjem snidenju še številnejšo.
Tov. Podjavoršek Albin poda dobro zasnovan referat: »Psihologija naše vasi« — kateremu je sledilo učiteljstvo z vso pozornostjo. — Predsednik se mu zahvali za krasno predavanje.
Zapisnik zadnje konference se prečita in odobri. Sledilo je čitanje in obravnavanje dopisov. — Dopisu izvršnega odbora JUU odgovarja članstvo: »Ker na teritoriju dravske sekcije JUU ni slučaja v smislu okrožnice centrale v Beogradu D. br. 1283 od 24. decembra 1935. ni zbiranje takega fonda za našo sekcijo aktualno, zato se naj sklep državne skupščine v Sarajevu 1935. anulira. — Za ureditev razmer v udruženju in savski sekciji izreka celokupno učiteljstvo, da je naše društvo gmotno tako šibko fundirano, da ni zmožno prispevati niti najmanjšega zneska. — Učiteljsko društvo naj poskrbi od sekcije točna pojasnila k posameznim odredbam »Tolmačenje pravilnika o vršenju verskih dolžnosti učencev narodnih šol«. Nadalje — Kdaj sp naj vrše roditeljski sestanki, — če ¿6 V nedeljo zabranjeni.
Tovariš Črmelj prečita dopise, ki se tičejo Gospodarskega odseka. — Apelira na članstvo — naj pristopa k US in Samop. učit otrok. O predlogih za finančni zakon smo mnenja, da je istih preveč. Bolje bi jih bilo skrčiti, ker bi bilo več upanja, da bi se kaj doseglo.
Tovariš Zehrer prosi, naj sekcija posreduje pri banski upravi, da bi dobivale učitelj ' ske knjižnice redne subvencije za nabavo novih knjig. V sedanji »Okrajni učiteljski knjižnici v Kozjem«¿so same stare knjige, ki ne nudijo učiteljstvu nikakih dobrin.
Albert Čok, 1. r. Kleč Tončka, 1. r., predsednik.	tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Pod naslovom: »FANTJE NA VASI« je izdal tov. Ciril Pregelj v Celju lično pesmarico v žepnem* formatu, ki vsebuje 20 moških zborov po narodnih motivih i'z Koroške in raznih krajev Slovenije. Navzlic jasni, pirirodni harmonizaciji so skladbe po svojem glasbenem izrazu zelo pestre in kaj pripravne za koncertni oder. Cena kartoni-ranemu izvodu je Din 20.— in se naroča pri izdajatelju.
—k Modra ptica. Izšla je 3. številka z naslednjo vsebino: Vladimir Bartol: Vrhunec duhovnih rasti, Marjan Fuchs: Mimo Albanije v 1. 1935., Milena Mohoričeva: Kako si je Janez prislužil svetinjolza hrabrost. Poročila. — Razno. — Revija izhaja mesečno. Letna naročnina 100 Din. Naročila na naslov: Ljubljana, Rimska cesta št. 3.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služijo t posredovalne in socialne namene Občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
FR. P. ZAJEC
i z p r ■ i ■ n optik Ljubljana, Stari trg0
priporoča: naočnike, ičipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto« aparate itd. Velika zaloga raznih ur, clatnia« te srebrnine. Ceniki brezplačno.
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
raglstrovana zadrug« s ornaj. zavaza
L 1 u b I I a n a
Frančiškanska ulica št. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna!
PODRUŽNICA MARIBOR, palata banovlnske hranilnic«
Izdeluje diazo - amoniak - papir „JASNIT", za kopiranje načrtov, ki je edini 100 % domač izdelek te vrste v državi!
Čevljarjem!
javnosti dajemo pismo, ki ga je poslal gospod Richard Neumann, zet gospoda Hertmanna, lastnika firme Josip Hertmann in sin d. d. v Zagrebu, gospodu Milivoju A. Saviču v Beogradu, Milorada Draškoviča ulica 4, usnjarskemu trgovcu in predsedniku takozvanega in samozvanega Akcijskega odbora proti „BAT'I".


ClCACIHC PROMET KCfc
pošt &ted zagoeb
ING.RIKARD NAJMAH Z A G R E B Jelačičev trg 12.
JELAČldevTRO 25 tecbpom Br 4420» "
T(LEOPifSnfl AOReSO
HERTMAMSIN, ZAGREB
2AGRCB I.
DOJTANSKI DDETlNAC ©0
'S /
/,,y>, f- 5 juna 193 5.
Gos*.
Milivoje A. Savi 6 ,
Beograd.
Kao blagajnik Centralnog komite-a Akcionib odbora za zaštitu nacionalne koŽarsko-obučarske proizvodnje doznačio sam Vam danae na Vaš čekovni račun kod Poštanske štedionice
Dinara 6.000.-- /šesthil j ada/, ko j i iznos izvolite upo trebiti..s a Akoioni odbor Beograd.
S jpoatovanji
o. - j
■■ -


■
v
To je avtentični dokaz, da se za denar usnjarske industrije in usnjarskih trgovcev organizirajo protestni zbori proti „BAT'I". Vse to se dela v cilju, da se obdržijo visoke cene usnju in čevljarskim potrebščinam, torej tudi obutvi.