Leto IV., itev. 44 V Uufcllant, četrtek dne 22. febraarla 1923 PoSttflin NvMMMb Posamezna Rev. «lan« 1 Oln ea 4 «lutraf. Ituce ««sečno i O— Uuj ta tnozcniaivo TO— m Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva centa sl 16/1 TeletoD št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UpravnIStvo: Ljublana. PreierMti mL it M. Telet *t 36., Podružnice: Maribor. Barvarska ali*» *L L Tel it '¿Z Call«. AJekaandr- Raiuo pri poita. čelcoT. savodu i te«. M MX Ljubljana, 21. februarja. Ka dan. ko se raztreseni drobci nem-t':ih kolonistov v našjih slovenskih krajih organizirajo kot nekaka narodna celota ter vlagajo pri volilnem sodišču s vii j o posebno nemško - nacijanalno listo, se vo~.j avstrijski zvc7;".i kanci» gosp. Seii>el v Beograd na sestanek z našimi državniki. Koincidenca teh dveh dogodJov je gotovo slučajna. Navzlic iemu dobiva Eeiplova pot v očeh množili nacionalnih ljudi nekako po-ebro noto, baš ker je v časovni zvezi z dogodki, ki nam ¿okaznjejo, da se hoče pri nas razgrniti zopet nemški problem. Zato s poostreno pazljivostjo motrimo program beograjskega sestanka in se vprašujemo, kakšne rezultate naj rodijo posvetovanja odgovornih voditeljev obeh sosednih držav. Avstrijski odpravnik peklov v Beogradu je te dni v razgovoru z žurnali-Eti joudaril. da ima beograjska konferenca predvsem gosj>odarsko - političen značaj. Program razgovorov, ki ga objavljajo dunajski listi, je izključno ekonomski. Ni dvoma, da sta obe tlrža-yi v mnogih oririli gosrodarsko tesno .vezani druga na drugo. Vendar se nam zdi. da je ureditev prijateljskih gospodarskih stikov predvsem odvisna od razčiščen ja političnih odnošajev. Avstrija bi rada v večji meri nego do.=e-caj plasirala svojo industrijo i't trgovino v Jugoslaviji, toda Avstrija se So ni dovolj potrudila, da ustvari med nami ono disjozicijo duhov, ki je predpogoj za dosego njenega glavnega cilja. Med Jugoslavijo in Avstrijo stoji danes težko naeijonalno vprašanje. Ne govorimo o tem. da ne moremo pozabili koroške izgube. Tudi na podlagi dejanskega stanja se da ustvariti znosno in lojalno stanje med obema državama. .Toda v to s vrh o mora Avstrija resno začeti z likvidacijo krivic, l;i se podijo našim bratom na Ko-oSkem. To ni samo njena mo-alična dolžnost, temveč to je -troga obveza, katero ie prevzela s podpisom miru in rozneje slovesno po plebiscitu. Ta obvezi rczulti-tira tudi iz njenega pozitivnega zakola. iz ustave. Tem bolj |>a nas razburja, ako viJi-fto. da so koroški Slovenci pol «svobodno republiko» postali še hujši sužnji, nego so bili pol terorjem habsburško - nemškega režima. Slovenci na Koroškem niso kot kolonisti razkropljeni po [*»samoznih naselbinah, ampak i>rvotni avtohtoni element. In vendar v času, ko jugoslovanski bajoneti ščitijo v kraljevini SHS nemške poli-♦'Čne plese in konvenlikle, ko se naši !>*emci dvigajo, da revindicira/o znamenja njihovega nekdanjega gospod-stva, ko otroci redkih nemških naseljencev pohajajo v udobno urejene Žole, v kateri'i se z vso skrbnostjo goli.tudi njihova materinščina, ko nemški trgovci, industrijalci, obrtniki vsaj v isti meri računajo in so deležni vse zaščite države iri vlade, kakor njihovi fJ o venski. hrvatski, srbski sodržavljani, v istem času koroški Slovenci ni-maio nobene svoje šole, se najnedolž-rej~a raša kulturna priredi'ev ovira in po možnosti onemogoča, je narodno zaveden obrtnik, trgovec izpostavljen tisočerim Eikanam oblasti in jo ves državni aparat od sodnika do orožnika z vso vnemo na poslu da zaduši in po-tlr.či vsak pojav narodne zavesti! Dunaj se izgovarja, pravi, da mu ivezni značaj avstrijske države re daje c.ovolj moči. da bi krotil šovinistično besnenje koroške deželne uprave. Toda avtonotnistiCna kompetenca za zatiranje Slovencev na Koroškem, je morda koroški deželni vladi lomod-na. vzdržati so je ne da, ako hoče Av-Btrjia dobre o-lnoJaje z Jugoslavijo. Politika odklanjanja odgovornosti za to, kar se na Koroškem godi, ni politika prijateljstva s krvnimi brati koroških Slovencev, s celokupnim jugoslovanskim narotlom. — to je kontradik-cija, preko katere ne pomore nobena konferenca. 7s.tr> smatramo, da mora na začetku vseh posvetovanj v Beogradu p-.iti do jskrenera rargovora o koroškem vprašanju Ljuheznjiva beseda tu ne pomaga nič. zaleže le konkretna obveza in pozitivno dejanje. Jugoslovani gotovo nismo neprijate-Iji Avstrije. 2e iz zdravega racijonol-nesra egoizma si želimo odkritosrčnih pri »atrijskih odnošajev s sosednjo republiko. Dva predpogoja ra sta. ki tvorita ključ za medselx)jno zatiranje: koroško vprašan'e in jasnost glede legirt-mistiene politike. Avstriji, ki omogoči svojim si »venskim državljanom mirni kulturni in gospodarski razvoj in ki vztrajno in odločno odklania vsako koketiranje z restavracijskimi fantazijami, je Jugoslavija iskrena prijateljica. Kancelar Seipl v Beogradu PRIJATELJSKI SPREJEM. — NAŠA DELEG VCI.IA ZA POa\JANJA. PREDMET RAZGOVOROV. Beo~rad, 21. februarja. p. Nocoj ob uri je dospel v Beograd avstrijski kon-cclar Seipel s ministrom za zunanje fctva ri GrUnbergerjem in nekaterimi eksperti. Na kolodvoru so ga pričakovali minister za zunanje stvari dr. Ninčič p.»i"»o> nik za zunan'e stvari Panta G.avril>v;č in na§ poslanik na Dunaju Tiča Popnvid, v spremstvu vceih višjih uradnikov. Zastopani so bili reveda tudi vsi v Beogra-d:i navzoči člani avstrijskega poslan ¿Iva odpravnik poslov Iloffinger je Sfcl kan-cclarju nasproti do Vinkovccv. Ko jo Seipel izstop") iz vagona, »e io prijateljsko pozdravil z dr. Ninčičeui in ostalimi rospodi ter so nsto v avtomobilu cdpeljal v hotel «Srpski kra'>. Jutri ob 4. uri bo v ministrstvu za zu-nanc Etvari prva konfcrcnca. Opoldne bo banket v Grand-holetu, ki ga priredi ministrski predsednik Pašič, večerjo pa bo p-iredil dr. Ninčič v svojem stanovar nju. V petek bo obed na dvoru, večerja pa v avstrijskem poslaništvu. Konferenco bodo vsak dan ob 0. in 10. uri. Beograd 21. februarja, r. Naša ddrga,-cija za pogajanja z avstrijsko delegacilo povodom prihoda kanclerja dr. Seipla je sestavljena sledeče: šef delegacije je zu- ja Marinkovič, predsednik Narodne skupščine dr. Edo Lukinič, kraljevi generalni adjutant general Hadžič guverner Narodne banke, predsednk beograjske občine, predsednik Trgovske zbornice, vsi člani avstrijskega poslaništva in eksperti obojestranskih delegacij. Becgrcd, 21. februarja, g. Nocoj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o razporedu, po katerem naj se z avstrijskimi delegati obravnavajo vprašanja, ki se imajo rešiti povodom pogajanj. Vodstvo pogajanj imata zunanji minister dr. Ninčič In dr. Marko-vič, ki predložita končne sklepe ministrskemu svetu v cdobrenjc. Najprej se bodo vršila pogajanja o trgovinski pogodbi, potem o sekvestrih ter preselitvi podjetij, ki Imajo svoj delokrog v Jugoslaviji, svoj sedež pa še na Dunaju, končno o izplačilih predprevratnih dolgov naših in avstrijskih državljanov. Tozadevno so so danes posvetovali z ministrom pravde Markovičcm delegati dover.sklli denarnih zavodov ter mu izročili spomenico, v katori 6o zahtevali, da avstri°9k| dolžniki plačajo Jugoslovan-, skira upnikom tsratve za 100 avstrijskih 103 jugoslovanskih kron. Minister Mar nanji minister dr. Ninčič, člani justičnl; kovi6 ■ da bo težko d , ,, minister dr. Laza Markovič, pomočnik1 zunanjega ministra Panta Gavrilovič. niš dunajski poslanik Tihrmir Popovič in eksperti posameznih ministerstev Arang-jelovič, Subotič, Vigele. polkovnik Bo-škovič, Derccco, Velja Lazarcvič, Fotič in Kugler. Jutrajšnjcmu banketu, ki ga priredi ministrski predsednik Pašič na čast kan-cclarju Seiplu, bodo prisostvovali poleg aktivnih ministrov tudi bivši ministri Sve-tozar Pribičevič, Ljuba Davdovič in Vo- proporc. Zastopniki slovenskih denarnih zavodov so nato izjavili, da se odpeljejo v Ljubljano po nove instrukere, ki jih bodo brzojavno sporočili v Beograd. Minister — strokovnjak. Beograd, 21. februarja, g. Občo vo-selost vzbuja v Beogradu dejstvo, da se je minister trgovine Omerovič danes neposredno po jtrihodu kanclerja Seipla odpeljal po političnih poslih v Sarajevo . . . Priprave za izvedbo rapallske pogodbe IZMENJAVA RATIFIKACTJSXBI LISTIN ODG OD ENA. — TdUSSOLINI-JEVE INSTRUKCIJE ITALIJANSKI DELEGACIJI. Pogreb minisira Rašina VELIČASTNA ŽALNA MANIFESTACIJA PRAGE. Prcga, 21. februarja, j. Ob velikanski udeležbi prebivalstva je bil danes pokopan finančni minister dr. Rašin. Vse ulice so bile polne ljudstva . Korporacije in učenci praških šel so tvorili špalir. Bal ke in drugih denarnih zavodov, dtputa* cije uradništva vseh ministrstev kakor tudi organizacije vseh legionarjev. Nato je prišla v dolgi koloni organizacija nacionalnih demokratov z dr. Kramafom keni in balustrade hiš so bili zasedene , na čelu in zopet SokoM na konjih s po-po množicah ljudi. Policija in orožništvo j tegnjenimi rapirji. Neposredno pred mrt-sta vzdržala red. i vaškim vozom so šli nosilci in vozovi V navzočnosti zastopn:kov državnih in : vcnccv. avtonomnih oblasti in diplomatičnega zbo- ' Za mrtvaškim gala-vozom so šH so-ra so pričele pogrebne svečanosti. Točno cb drugi uri so prispeli člani vlade s predsednikom Masarykom na čelu pred muzej. Senator dr. Soukup je imel v imenu narodnega odbora z dne 28. oktobra 1918, ki je vodil in organiziral državni preobrat, nagrobni govor. V imenu vlade je govoril prometni minister Stfibrny in slikal zasluge umrlega za ustanovitev republike. Nato je govoril dr. Kramar za nacionalno demokratsko stranko. Med zveki starohusitskega korala «Gde so božji boiovniki» se je pričel sprevod premikati. Spredaj so jahali policisti na konjih; njim je sledila kavalc-rija in orožništvo. Nato je prišla genera-litcta in za njimi nepregledne množice Sokolov s črno ovitimi prapori. Pred Pantheonom so gorele baklje. Po vseh ulicah so bile luči prižgane. Nato so sledili Sokoli-jezdeci, požarna bramba v paradi in številne druge organizacije, katerim so sc priključili tudi skavti. Za temi je korakala uradništvo narodne ban- rodniki dr. Rašina, dcputacije vseh univerz, parlamentarci, tuja poslaništva io nepregledne množice drugega prebivalstva. Sprevod, ki je trajal dve uri, jo spremljalo veliko število aeroplanov. V Kornovi ulici, ki sc bo zdai imenovala Rašlnov t, se je sprevod pred hišo dr. Rašina «stavil na mestu, kjer so bili na ministra oddani smrtni streli. Tu so položili na krsto trnjev venec. V krematorlju so izročili zemske ostanke brez govorov plamenom. Vsa g'edališča so za dobo žalovanja zaprta. Senat je imel včeraj žalno sejo, na kateri je imel predsednik Prašek nagrobni govor. Rašinovc slike na bankovcih. Praga, 21. februarja. Finančno ministrstvo je sklenilo, da bodo nosili vsi novo Izdani bankovci Rašinovo sliko. V poslopju emisijske banke mu bodo postavili spomenik. Prva izdaja zlatih duka-tov bo izročena Rašinovl družini kot rodbinska relikvija. Nemški odpor v Poruhrju popušča FRANCOZI OBVLADUJEJO VEDNO DOLJ SITUACIJO IN OBNAV. LJAJO PROMET. Curlh, 21. februarja. 1. Francozi so po- [eozi skušajo polagoma spraviti vse lo-ostrili svoje mere v svrho onemogočen/a i lezniee v svoo oblast. Vedno nov* feie utibotapljcnja premoga iz Poruhrja v nc- fr.-ncoskih železničarjev prihajajo v di- Deorrad, 21. februarja, g. Po vesteh iz j>oIitieni'i krosov, se bo izmenjava ratilikacijskih listin v santamargherit-$kem sporazum-.t izvršila tc!e koncem tedna. Evakuacija Sušaka se izvrši najbrž v ¡ondcljek. Rim, 21. februarja, j. Musselin! je sprejel drnes čfcne italijanske paritetne komisije, ki bedo neposredno po izmeni ratilikacijskih klavzul na santamarghe-ritski pogodbi cdšli v Opatijo, da sc se-stanejo z jugoslovansko delegacijo. «Tribuna» p-oreča, da je dal ministrski pred- sednik komisiji točna navodila o vojaških garnizijah v Dalmaciji in na Reki ter o izpraznitvi Sušaka in tretje dalmatinske ccne. TUDI REKA SE PRIPRAVLJA. Reka, 21. februarja. 1. Predsednik začasne reške vlade profesor De Poli jc imenoval komisijo, ki ima nalogo proučevati razne probleme glede ureditve reške države. Sinoči je ime'a ta komisija svejo prvo sejo, na kateri so se imenovale podkomisije za ureditev in proučevan] e raznih vprašanj. za°edeno Nemčijo. Holandsko iu sploh v inozemstvo. Po vsem zasedenem ozemlju jo opažati reorganiziranje francoskih zasedbenih čet in dohajanjo novih čet, posebno, ker se zdi, da pripravljajo nem 5ki nacionalisti v Poruhrju vstajo. Zato Francozi brezobzirno preiskuje o vse po- OfidTelne kandidatske lisie demokratske siranke OBJAVA GLAVNEGA ODBORA. Becgrad, 21. februarja, p. Danes do- 1 krbavsko Svetozar Pribičevič, za modru- poldne je imel g'avni odbor demokratske stranke sejo, na kateri je izdal sledeči komunike: «Kot oficijclnc liste demokratske stranke za volitev narodnih poslanccv dne 18. marca sc priznavajo: za mesto Beograd Ljuba Davldovič, za beograjsko okrožje Ljuba Davidovlč, za valjevsko okrožje Pcra Markovič, za vranjsko okrožje Ljuba Davidovič, za krajinsko ekrožje Mita Popovlč-Veselič, za krulevaiko ekrožje Ljuba Ristič, za moravsko okrožje Dra-gutln Pešič, za niško okrožje Radoslav Agatonovič, za piratsko Dušan Pešič, za rodr.nsko dr. Voja Vclikovič, za požare-vaško ekrožje dr. Voja Marinkovič, za rudniško rkrožje Nikola Trefenovič, za smederevsko ekrožje Kosta Timotijcvič, za timo-ko dr. Aleksander Mijovič, za užiško Milan Jck'č, za tačansko Manoj-lo Sokič, za kamanovsko Mlnden Nikolič, za skopijensko Smad Kujundžič, za brc-ga'n:ško Gjorgje Babamovič, za prilep-sko Gligorije Anastasijevič, za Litovsko dr. Kosta Kumanndi, za ohridsko dr. Ulja Šurrenkovič, za kosovsko Jovan Magov-čevič, za prisrcnr.ko Milan Temerini, /a Prcpolje. Belo polje in Flevlje Sreten Vu-kovljevič, za Črno goro dr. Eoža Vuko-vič. za splitsko dr. Grisogeno, za šibe-niško dr. Ivan Krstil j, za banjaluško Dušan Stiprnovič, za tui!anrko dr. Ljubo-mir Peleš, za sarajevsko Mi'an Cukov.č, za bihaško dr. Živko Nežič, za liško- štne pošil atve, ki dohaja;o v zasedeno ozemlje, ker sumijo, da dobivajo ruhr-ski Nemci iz Nemčije orožje. V Dusseldorfu so ustavili Francozi 120 vagonov premoga, ki se ie peljal v Nem čijo, v Gclsenkirchenu so sekvestrirali globo 103 milijonov mark, ker je mesto kijub najstrožjim represalijam ni hotelo dr.ti. V Trierju so konfiseirali vsoto 2">0 milijonov mark. namen enih stavkujočlui rudarjem. V ostalem je odpor Nemcev že precej popustil in lastniki trgovin pro dajajo Francozom blago povsod že brez cdpora, ker 60 Francozi nekaj trgovin, ki niso hotelo dajati blaga njim, opleni-li. lastnike pa zaprli ali izsmali. Pariz, 21. februarja, s. Posebni dopisnik «Petit Joumala» doznava iz DUssel-dorfa, da nameravajo Francozi poslati v nthrsko czemlje še eno divizijo. Skoraj ško-reško dr. Srčjnn Budisavljcvič, za vsi francoski listi so ob razmotrivanu azrebško dr. Edo Lukinič, za mesto Za- evropskega političnega položaja mnen a, greb dr. I.ujo Volnovič, za varaidimko da .ie rubrska zadeva zaenkrat vpraša-dr. Hinko Krizman, za betovarsko dr. Ve- nJ0< kl n8 Potrebu e POR<*ne pozornosti, česlav Vilder, za poieško ekrožje ^ n rešitev je treba le potrpljenja Svetozar Pribičevič, za mitroviško okrož !n vztrajanja. Odloč tcv bo padla v vz-je dr. Ivan Ribar, za Srem dr. Sve- h^n, Lvrop. in na dal.njem vzhodu. Po-tirlav Popovič. za somborsko Pavle Ma- fcbno poz°rT"m vzo"a ru?ka ,not,I V" rinkovič, za subotiško /van Matič, za ve- a,vce^ V - l ^^ovska vla-ia ___j. cu. i.. I tavskl svoje na.pnsrčnejsB simpatije 'n Upamo, da se bo gospod Seipel o tem osebno uveril in pridružujemo so poidravu naših državnikov, ki dane? sprejemajo političnega vo'1itelia avstrijsko republike v prestolnici Jugoslavije. likobcčkcrejko dr. Slavko Sečerov, za Panievo-Bela Crkev dr. Dušnn Boško-vlč, za mesto Ljubljana Josip Reisner, za ljubljansko ekrožje dr. Gregor 2erjav, za mariborsko dr. Vekoslav Kukovec. Vsi člani demokratske stranke se po-zivljejo, da glasujejo samo za gorenje liste in za nobeno vsem onim službenim mestom, ki so pre šla v francosko vojaško upravo. Fran- želo. Zascdhene oblasti so prisilile nemške železničarje do izjave, naj sc v .{i urah od'oeijo, ali hočejo «topiti v francosko službo ali zapustiti svoja mesta. Nemci vztrajajo. Pariz, 21. februarja, d. Po poročilih listov službuje dosedaj v Poruhrju 16.000 francoskih železničarjev, ki bodo kmalu omogočili povsem normalni promet BELGIJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK V PARIZU. Pariz, 21. februarja, j. Brlgijski ministrski pred-ednik Theunis jb prwpcl danes ob pol d vrb v Pariz. Fogajani sla sei udeležila tudi maršal Foei in general Wcvgand. ANGLEŠKA PODPORA FRANCIJI. Berlin, 21. februarja. 1. Po razgovora» med povel'nikom francoskih zasedbenih železnlčarskih oblasti generalom Pavo-i tom in vod o angleških okupacijskih, čet: generalom Goeslevem, so Angleži izpraznili na črti Düsseldorf-Dürren tri postaje: Dürien, Grenn in Boick, katere so ta^ koj nato zasedli Frajicozi. Tako bodo; mogli Francozi izvažati premog iz Ruhr-ja po liniji, ki leži povsem v njihovem > območju. VTIS SKLEFA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA V PARIZU. Pariz, 21. februarja, s. Listi ugodno komentirajo dejstvo, da je bil v angleški spodnji zbornici odklonjen predlog libcrr.l^ev za intervencijo Anglije v ruhr-skem konfl ktu. Istočasno pa poudarja^ jo, da akcija Lloyd Georgca ni naperjena toliko proti Bonar Lawu kolikor proti francoski politiki in to je francosko veselje precej zagrenilo. Radikalni listi' i pišejo, da e Lloyd George kot eksponent manjšine sprožil misel, ki v deželi. in po vsem svetu ne more ostati brea. vpliva. Angleška politika ie soglasno proti zasedbi ruhrskega ozemlja in proti' francoskemu stališču o reparac'jskem vprašanju. Razsodba v Karofy» je vem precesu Vse Karolyjevo premoženje konfi3clrano Budimpešta, 21. februarja, s. Sodni dvor v Budimpešti razglaša danes razsodbo v p.emoženski razpravi proti grofu M.haelu Karolvju. Vas njegove premoženje pripade vsled velelzdaje ogrski državi. Določbe trianonske pogodbe, po katerih so posamezniki vsled političn.h zločinov nekaznjivi, se v slučaju Karo-Ivja ne morejo uporabljati. Njegovo revolucionarno delovanje pomeni napad na ustavo. Kriv je poleg tega veleizda;e. ker je prisTil kralja, da se je odpovedal prestolu, prevzel nato vodstvo oktober- SOZALJE VODITELJEV DEMOKRATSKE STRANKE POVODOM SMRTI DRJA. TAVČARJA. Beograd, 21. februarja, pr. Ljuba Davidovič. Svetozar Pribičevič in mnezi ugledni politiki demokratske stranke so danes brzojavno izrarili so~alje go-sjiej dr. Tavčarjevi radi smrti dr. Ivana Tavčarja. PROCES PROTI ATENTATORJEM NA RUMUNSKEGA KRALJA. Bukarešta, 21. februarja, s. «Orlent-Radio» javlja: Danes je pričelo vojno sodišče z razpravo proti madžarskim atentatorjem, kl so prod časom skušali na-. Po 5. marcu bodo deflnitivno izključeni n° moi- z reševanjem nacionalne ideje iz stranke vsi cnl, kl se ne bodo poko- ie pospeševal bol ševizem, ki je povtro-ravali odredbam glavnega odbora. v driavi Grozno škodo. ske revolucije in si prilastil vso držav- pasti kralja. Obtožencev ie sedem in s» člani društva rov« «probuiajočih se Madža- Razürjaite -JUTRO"! Kandidatske iisfe ' LJubljana, 21 februarja. t Ljubljanski volilni senat je včeraj Tes dan razpravljal o vloženih volilnih listah. Delo je jal;o težavno, ker je treba ugotoviti komplicirane formalnosti, predvsem pa dognati, je - li so predlagatelji tudi »es volilci v volilnem okrožju. V tem ozira je zadelo sodišče na nepredvideno težkočo: cela vrsta občin le sploh ni vposlala volilnih Imenikov, akoravno je rok že davno potekel. Vsled tega se danes niti ne da ugotoviti celokupno število volileiv v kranjskem volilnem okrožju in pokrajinska uprava ni ¡j ne ve, koliko kroglic mora imeti pripravljenih. Kakor čujemo. je sodišče sklenilo Ovlposlati v te občine posebne organe, ki bodo volilne imenike prinesli v Ljubljano. Ta ekspedicija. ki je žalosten znak, kako je pod sedanjim namestnikom zanemarjeni, politična uprava, se bo vršila n.i strelske zamudnih in zanikrnih občinskih fuukcijonarjev. Volilni senat je danes odklonil cbe republikanski iisti, in sicer radi neizpolnitve predpisa člena 37. volilnega zakona. Radičevci in novačacovci so namreč večino predlagateljev dobili v Beli Krajini, ki spada pod novomeško sodno okrožje. Za predlagatelje iz tega Bodnega okrožja je potrebno še potrdilo okrožnega eodišča, da so vpisani v stalne volilne imenike, ki se nahajajo pri tem sodišču. Tega potrdila pri republikanskih' listah r. i b i 1 o. Ker je rok za vlaganj e list potekel z včerajšnjim dnem, je reparacija po nazinv-nju sodišča nemogoča. Ostale liste za kranjsko (podeželsko) okrožje so potrjene in j?, njih d e f i n i-t i v n i razpored »a - le: 1.) SLS. 2.) SKS. 3.1 NLS. 4.) NSS. 5.) JDS. 6.) SSDL. 7) NRS. 8.) SSJ. Za L ju b 1 j a r. o so dosedaj potrjene SLS. NSS. SSDL, Napredni blok in SSJ. Susteršičeva in radikalska lista še nista potrjeni. Radikalom manjka, kakor se čuje, cela vrsta podpisov. O obeh listah bo volilno sodišče jutri de-firJtivno sklepalo. NAŠI RADIKALI. Včeraj smo na k-atko karakterizirali famozno štaje/sko kandidatno listo radikalne stranke, ki je uprav sramoten izraz politične pokvarjenosti in nemorale. Kranjska lista NRS ;e ?opet karakteristična z druge strani: je skoz-jnskoz konservativna, odnosno reakcionarna. Sreiki kandidati radikalov na Kranjskem io gg.: odvetnik dr. Ignac JTalncrič za Črnomelj, tovarnar inž. Vlad. Starč za Kamnik in Litijo, trgovec Fran Vardjan za Kočevje, tovarnar Peter Kozina za Kranj in Tržič, profesor Miha Presl za Krško in Novo mesto ter veleposestnik Jo=ip Lenarčič j Sa ljubljansko okolico in Logatec. To ni posebno interesantno. Zanimivejši so n. r*. predlagatelji radikalske liste. Med njimi se nahaja cela Jadranska banka z drjem. Ažmanom na čelu, ravnatelj «Slavije» dr. Bole. bivši gledališki intendant prof. Juvančič, fin. prokurator dr. Souvan in še cela vrsta aarimivih imen. Jadranska banka se je etablirala kot politična institucija. Kdor pozna razmere pri tem zavodu, bi so;lil, da se bo banka povsem posvetila naporom, da reši, kar se rešiti da. Mesto tega so se njeni gospodarji povsem angažirali kot eksekutivni organi za radikali jo in radikalske liste pri nas so pravzaprav liste Jadranske banke. Tudi rarlikalski list «Jutranje Novosti» je last Jadranske banke, ki zanj žrtvuje ogromne tisočake. kateri bi bili v prid klijenteli sigurno boljše uporabljeni. Prihodnje dni bomo objavili nekatere podrobnosti, ki dokazujte jo, kakšnih sredstev se polašča gospoda, ki servira našim vo-lilcem velesrbsko radikalsko stranko. SUSTERŠIČEVA LISTA ZA KRANJSKO OKROŽJE. NOSILEC LISTE: Dr. Ivan Susteršič. SREZKI KANDIDATI Ljubljanska okolica in Kamnik: Franc Zaec, telef. mojster in posestnik, Zg. Šiška; namestnik: Anton Stražišar, trgovec, Borovnica: Črnomelj: Josip Iicltar, eest ni načelnik, Črnomelj; namestnik: Janez Bohte, posestnik, Zastava. Okraj Kočevje in Litija: Franc Bartol, lesni trgovec v Ljubljan"; namestnik: Ve-koslav Pele, les. trg. v L"ubljani, Kranj: Janez Jereb, župan v Velssovem; na-mesimk: Ivan Kregar, pasar in pos. v Ljubljani. Krško in Novo mesto: dr. Vladislav Pegan, edvetnik v Ljubla-ni; namestnik: Frana Peterca, p-»sestnik v Ljubljani. Logatec: Fran Drobnič, pes., Nova vas: namestnk: Fr. Skrbeč, lesni trg. v Ljubljani. Radovljica: Al Peterman, po«, v Kranjski gori; namestnik: Ant. Rožič, gostilničar, Sv. Janez ob Boh. jez. CiTCIELNA SOCIALISTIČNA LISTA V MARIBORSKI OBLASTL NOSILEC Fran Koren, pekovski mojster v Celju. OKRAJNI KANDIDATI: Brežice ln Šmarje: Ivan Baraga, železničar, Brežice Martin Umek, posestnika sin. Piršen-berg, Globoto. Cele in Slovenjsradec: Fran Jelen, železničar, Gaberje, Andrej Martinšek, rudar. Vo!en'e. Murska Sobo- j ta in Dclnja Lendava: Valentin Hrastnik , delavec in župan, okolica Celje; Ernest | Bratec radar, Griže. Konjice ln Mozirje: Ludvik Flor, posestnik, Oplotnica: Kari ielnik. posestnik, Vojnik. Laško io Pre- i valje: Ivan Krušič, strugar, Trbovlje; Peter Logar, strojnik, Mežica. Ljutomer: Rudolf Spanji, strojevodja, Velenje; Fran Treter, rudar, Zabukovca. Maribor desni breg: Alojz Leskovšek, strokovni tajnik, Celje; Josip Dorn, poslovodja, Slov. Bistrica. Ormož In Ptuj: Fran Rozman. mizar, Ptuj; Anton Talan, usnjar, Ptuj. Predstavniki v glavnem volilnem odboru: Alojzij Leskovšek, Ivan Krušič; namestnika: Rudolf Čebular, zasebni uradnik, Gaberje in Fran Jelen. GOSPODARSKA STRANKA ZAGORSKEGA V MARIBORU Kandidira poleg nosilca liste Zagorskega še sledeča gospoda: Maribor, lovi breg: Ivan Galjot, železničar v Mariboru; namestnik: Simeon Klemenčič, sluga v Mariboru. Maribor desni breg: Jakob Logar, brivski mojster v Mariboru; namestnik: Alojz Kovačič, pekovski mojster v Teznu. Drugod stranka ni postavila kandVla-tov. Za predstavnike v glavni volilni odbor pa so nominirani: Franjo Zagorski ter Ivan Galjot; namestnika: Jakob Logar in Valentin Breze, finančni preglednik v pokoja. Zanimivo je, da je bila lista napisana na velikem plakatnem papirju in zamazana, medtem ko so vse druge stranke imena lepo 8 strojem napisalo. KOROŠCEV SHOD V MARIBORU. Razprava o poljskih ln laških fašistih. c. Maribor. 21. februarja. Nocoj ic sklicala klerikalna stranka v Gambrinovo dvorano shnd, na katerem ie namesto naznanjenega 2ebota govoril dr. Korošec, zelo zmerno, namesto o Orju-naših o — italijanskem In poljskem fašizmu. V precejšnjem številu navzoči Orjunaši so vehementno ugovarjali govorniku, katerega njegovi pristaši niso nič branili. Zebot Je stražil vrata s svojimi pretepači, da ne bi prišli vanjo nasprotniki. Krojača Cotarja in g. Doležala Je vrgel ven s silo, čeprav je bi! shed javen. Proti temu je protestiral celo policijski komisar. Shod Je bil sklican za pol osmo uro, a klerikalci so še pred sedmo zasedli dvorano, ker so se bali Orjtina-šev. Udeležencev shoda je bilo le kakih 150. i ****jX-iÄrl ¡ "Včeraj i« umrl r Ljubljani v visoki jcirano rarallsko pogodbo! ki je bila od i s!.fx0?u Predsednik okrožnega so- ¡Jugoslavije naravnost izsiljena in uhe,, nasproti gimnazije lično vilo. |edino Mussolini iu se imamo zahvaliti. Dr. Jakob Kavcic je bil poleg dez., ^ med ^ ItaIiJo ni prižlo do voj. sodnega svetnika Hrena najstareju slo-1 ne! Za na5s n0 ra.pal!ski pogodbi rv venski sodni vpokojenec. ki je imel za sužnjene 5rate pa pravi «Balkana «No narodno stvar, zlasti kot kulturni de- u jih tudi osvobodili. k0 bi mi to mola vec na polju našega pravoslovja iz-|?li 5torlti bi imeH sani0 veeio voli1no redno velike zasluge. Tozadevne dan-j vo?,ko cg]0večanske» republike in Ko-ke m razprave je pisal v «Slovenski | rožčevih orJov. _ Da Se ne bi mislilo, Pravnik» v knjigah družbe sv. Mohor- da v takem FOtlnarodncm duhu pKejo ja. rudi je priredil kazenski zakon m srhski )istj loh< omenjamo uvodnik v kazensko - pravdni red v slovenskem I »Demokratiii». ki se tudi peča z Mtis-jeziku Kot uradnik je bil nedosegljiv | soiinijevo „logo pri ratifikaciji santa-v pridnosti ln točnosti Z vestnostjo je J mar{rheritskih konvencij. «Demokrali-obenem zdruzeval veliko dobrodušnost | ja, da se je Mussolini odločil za tako da je bil med narodom splošno ; ratin..acijp „to. ker je Italija na zn> priljubljen m visoko spostovan. _ i traj razstrojena in se v takih razmerah Slava njegovemu delu m spominu!; mora kon^]iairati vsaj ra zunaj, da NAŠA SKRINJICA V MARIBOR.' j*** časa za notranjo konsolidacijo. SKEM (ŠTAJERSKEM) VOLILNEM f':wo!,ni d.ohrt° ve;]d;..'la bl mo-!o OKROŽJU JE PRVA1 NAŠA SKRINJICA V LJUBLJANSKEM VOLILNEM OKROŽJU JE PETA! M^ri&orska creiskava Maribor, 21. februarja. Včeraj so aretirali v zvezi z napadeni na Cirilovo tiskarno delavca Andreja Vu-ga. Vse doslej radi tega napada aretirane osumljence so sprejeli pod svolo za-govorniško zaščito mariborski narodni odvetniki in to brezplačno. Skoro vsak izmed 14 osumljencev ima svojega bra-nitclja. Danes je vzbudila senzacijo vest, da je vložil zagovornik dr. Irgoiič na predsedstvo okrožnega sodišča pritožbo, v kateri navaja težko kompromitiraloče očitke proti preiskovalnemu sodniku dr. Emilu Krameria radi njegovega postopanja kot preiskovalni sodnik v prejšnjih, pa tudi v sedanjem s'učaju (napad na Cirilovo tiskarno). Sečniku Kratnerju sc med drugim očita, da je na policiji prisostvoval zaslišanju aretlrancev radi napada na Cirilovo tiskarno, da je bil v direktni zvezi s Cirilovo tiskarno in du je v prejšnjih časih često pisal osumljencem v preiskovalnem zaporu v imenu njihovih fingiranih zastopnikov pisma, s katerimi je hotel iz njih izsiliti priznanje Okrožno sodišče jc že uvedlo preiskavo. ZANIMIVA IZJAVA POSLANCA DROI ENIKA. Sinoči Je objavilo glasilo SKS v Mariboru «Kmetska meč» o napaou na Cirilovo tiskarno izjavo nosilca štajerske liste SKS bivšega poslanca Jožeia Drole-nika, ki je napravila na mariborsko javnost mučen vtis, ker si jo vsakdo tolmači tako, da hoče g. Drofenik zatajiti svoje najbližje sodelavce, ki so pri Oriunl zlasti, inž. Vedernjaka in učitelja Skalo, katera vodita mariborsko strankino tajništvo SKS ter sta zavzemala v Orjuni odločilna mesta. O aretaciji in odpustu inž. Vedernjaka iz drž. službe ne omenja «Kmetska moč» niti besedice. Notica sc glasi: «Dosedaj še neznani storilci so v noči na 13. t. m. vlomili v mariborsko klerikalno tiskarno in zločinsko uničili stroje. To početje odkrito obsojamo, ker smatramo to za uničevanja narodne lastnine. Mi odklanjamo od tega vsako odgovornost kakor tudi obsojamo vsako nasilno dejanje iašlstovskega recepta. Zahtevamo da sodišče proti storilcem po zakonu postopa, naisi bodo to pripadniki te ali «ie stranke. Mi odklanjamo odločno državljansko vojno, kar imajo taka dejanja kot neizogibno posledico. Pozivamo državno oblast, da vzdrži red In mir hi čuva svojo avtoriteto, da bodo taki žalostni izbruhi nemogoči. Josip Drofenik, narodni poslanec.» Upravništvo «Jutra» prosi ocie, ki eo prejemali «Jutro» na ogled, da se po-služijo včeraj listu prllošenih položnic ln pošljejo naročnino, ker jim bo sicer prlsVjeno list ustaviti. Obenem prosi stare naročnike, da nemudoma poravnajo zaostalo naročnino po položnicah, ki so jim bile poslane že Izpolniene. ' ' Politične beležke -r Sestanek odborov krajevnih or- gaaizacjj JDS v Ljubljani se vrši danes cb pol G., odnosno po žalnem sprevodu v tajništvu JDS (Narodni dom). Polnoštevilna udeležba obvezna! Predmet razprave: priprave za volitve. -f- Minister VeHzar Jankovič, ki se je te dni mudil v Ljubljani in na Bledu, je prispel v Slovenijo neposredno iz Bakra, kjer je imel v nedeljo radikal-ski volilni zbor. Minister Jankovič namreč kandidira v hrvatskem Primor-Ju._ Njegovo kandidaturo pa hrvatski Primorci smatrajo za čisto provokaci-jo, saj je njegov osebni organ «Balkan» še nedavno predlagal — izvršitev londonskega pakta. Toia minister Jankovič se je v Bakar pripeljal v posebnem salonskem vozu, nastopal povsod z ministrskim dostojanstvom, obiskal pcedine veličine — zaradi čajanke in volilnih kroglic — ter obljubljal «orde-ne». Na javni skupščini, ki jc potekla brez incidentov, se je previdno izogibal perečemu jadranskemu vprašanju, zato pa je obljube sijvtJ kot zdrob. Kako se je vse skupaj dojmilo hrvatskih Primorcev, o tem molči'o viri. Minister Jankovič se je nato odpravil v Slovenijo. odkoder jc gotovo tudi odnesel «najlepše s|x>mine!» -f Ponos radikalske pari!]». Eovcduje Naprej, da se je še 2S. jaguarja na socialističnem zboru v Mariboru silno ogreval za spravo med soci-ialisti in komunisti ter kričal: Prokleti boste, če ne greste v e.jntno soei.iali-stično fronto! Nato se je ljuto tenei -/a mandat s prof. Favajiim. Izgubil je biti'o ter se — vpisal med radikale. -f- «Naprej» zopet izhaja. Včerajšnja naša vest, da je »Naprej» pre ne! al izhajati, je bila le polutočna. Tiskarna 'e list radi neplačanih računov ustavila in «Naprej» v torek ni mccl iziti. Medtem je pa g. Bernct dobil r.ova sredstva in sicer toliko, da so je, kakor pravi. «Naorejevo» stanje «prese netljivo z boljšale» in da mu «življenjske sile rapšlno rastejo». List zopet liha ja, kar mu iz vsrga srca privoščimo. Prav nič se ni>mo veselili, ko smo euli, da je prenehal. Nasprotno! + Mariborska radikalska lista jc vzbudila v Mariboru veliko senzacBo in še večjo vesel ost. V splošnem jo nazivajo dezertersko listo, ker je namreč večina kandidatov presedlalo že vsaj iz far strank, kakor n. pr. dr. Drnovšek, ki je celo podpisan na demokratski listj. ali železničar Jože Naehtigal. ki jc izstopil iz soci.ialistične stranke, ki je kljub njegovemu predlo-ru, naj izvoli njega, izvolila za kandidata dr. Favaja. Tudi Kopina je še »red par dnevi agitiral za demokrate. Ko so se pogajrnja med radikali io Nemci razbila. je pozval dr. Graselli ni"ga in še tri drugo invaliVe in jim obljubil preskrbeti dovoljenje za varietetno gledališče nad grajsko kletjo, če vstopijo v radikalno stranko. Nemci trdijo, da radi svojih meščanskih volileev r.iso mogli vstopit} v listo, kjer so stali komunisti kakor Naehtigal in Koren. Vendar pa je na radikalni mariborski listi najmanj polovica zairirenih Nemcev, med njimi tudi apaški župnik Potzinger. ki je doslej govoril ra shodih SKS. Zanimivo je, da se je dr. Gra-selli. ko so se na sodišču vlagale liste, skril, zato da je bila njegova lista zadnja. kakor so to «Jutranje Novosti» že prejšnji dan naznanile. + Bla-roslavlianje Radičevih republikanskih z=6tav. Rftdičevi republikanski seljaki nabavljajo društvene prapore z napisi: «Vjcra n Boga i se-Ijačka sloga! Zivjela republika!» in jih dajo cerkveno blagoslavljati. Take ceremonije so se zadnjo nedeljo vršile v Starem Petrovom «elu, Vrbovi in Belem bregu. Pod žegnano zastavo bo Radičeva agitacija gotovo še bolj uspešna. Ta Radičeva republika — z duhovniško asistenco in blagoslovljeno vodo — je pa res vsemu svetu dika! + «Slava in čast Mussoliniju!» Pod tem naslovom jo izšel v «Balkanu», glasilu ministra sa obrača ja g. V. Jankovima, slavospov Mussoliniju povodom ratifikacije konvencij i Jugoslavijo. Novosadski nacionalistični «Vidov-dan» je radi tega primerno okrcal «Bal- ; daljne izzivanje Jugoslavije samo prekmalu ustvariti moment, ko se navle tudi nova prerojena Bolgarska v veliki in močni Balkanski zvezi. Mussolini je moral sprejeti rapallsko pogodbo :n konvencije, ker mu nikakor ni konve-niralo izzvati vojne. -J- Nova komunistična afera. V torek jo bila izvršena v Beogradu precej scnzacijonalna aretacija. Policija je dobila namreč pred nekaj dnevi obvestilo. da bo nekdo prejel od podružnice Wiener - Bankvereina 50.000 Din, poslanih od IJije Milkiča z Dunaja. Poseben detektiv je zato že več dni opazoval ljudi, ki fo zahajali v imenovano banko. V pondeliek [w-oldne je v resnici geometer Milan Marinkovi( dvignil 49.800 Din. ki jih je poslal Milkič z Dunaja. Cim je gtometer z denarjem Prekoračil prng banke, ga je zgrabila roka detektiva in mu napovedala aretacijo. Pri zaslišanju je Marinkovič priznal, da je res dobil navedeno vsoto od Milkiča, izgovarjal pa se je, da srre tu le za povračilo dolra, češ. da ie med vojno i-o^odil Milkiču v Sviei 12.000 frankov in 30.000 Din. Dne 9. januarja je prejel na račun dolgi •11.000. nekaj dni pozneje 30.000. sedaj pa 50.000 Din za r.aku;> živine. Policija Marinkovidevemu zagovoru ni verjela, posebno, ker ni imel nobenih potrdil da je v resnici posodil Milkiču kak denar. Splošno se domneva, da je bil Mil kidev denar poslan za komunistično propagando in je bil geometer Marin-kovič zato pridržan v zaporu. SKRINJICA NAPREDNEGA BLOKA V LJUBLJANI JE ČETRTA! Po svetu — Ziilne cspiracijo r.a madžarski prestol. Kakor smo že poročali je groi Appcny dospel v San Sebastiano, da obišče razkraljico Žita in da sporoči njene želje madžarski vladi. Kakor poroča časopisje je Žita ob tej priliki izjavila, da mora Aiadžarska na vsak način čuvati njene in njenih otrek pravice do madžarskega prestola. Z'ta namerava celo izdati tozadevno proklamacijo na madžarski narod. — Japonska ln Yaítkan. Kakor smo že svoičas poročali, jc hotela japonska vlada ustanoviti pri Vatikanu svoje poslaništvo, da bi bila tudi ona zastopana na papeskem dvoru, kakor so druge velike države. Sedaj poročajo iz Tokija, da je japonski parlament tozadevno postavko v državnem proračunu črtal, tr.ko dj za enkrat z japonskim poslaništvom pri Vatikanu ne bo nič. — Kcmal paša za emancipacijo Tur-kluj. Kemal paša nastopa uspešno kot modemizator muslimanskega sveta. Nedavno jc imel v Angori predavanje, v katerem se je zavzemal za enakopravnost Turkinj z moškimi v vseh ozirih. Ugotovil je velik napredek leminističnih stremljenj na zapadu in Je pozval turške žene, naj enakopravno z moškimi delujejo za pevzdigo in kultiviranje naroda. — Fritfcrik Masscn umrl. V Parizu Je umrl dosmrtni častni tajnik Francoske akademije zgodovinar Féderic Masscn, ki je samo o zgodovinski dobi Na-pdecua izdal enajst knjig. V Parizu se vrše velike priprave za njegov slovesen pogreb. — Bivši nemški In avstrijski čast-niLl vstopalo v Kemalovo armado. Te dni jih Je preko Sofije odpotovala v Angoro nekoliko, da se pridružijo svojim tovarišem, ki služijo v turški vojski že izpred vojne. — Odpoklic ?efa ruske trgovinske misije, iz Prage poročajo, da Je bil šef ruske trgovinske misije v Pragi, Mosko-venko, nagla ter brez vsake utemeljitve In predhodnega pojasnila cd sovjetske vlade odpokl can. Sumi se, da je bil odpoklican, ker Je v čeških gospodarskih listih objavil par člankov, s katerih vsebino se nI strinjala meskovska vlada. — Obsodba komunistov na Poljskem. Te dni je bi! v Varšavi končan troces proti članom komunistične organizacije, ki je trajal 21 dni. Sodišče je obsodilo 74 oseb ln sicer na 10 let ječe, II na 8 let, 3 na 6 let, 2 na 5 let, 16 na 4 leta, 5 na 2 leti In l na 1 leto. 29 obtožencev le bilo oproščenih. — Rusko-japonskl odaošrjl. Iz Tokija poročajo, da Je parlamentarna opozicija sklenila pozvati japonsko vlado, j da takoj sklene mir z Rusijo in upestav i j z njo prijateljske odnošaje. > Prosveia Ljubljanska drama. Petek, 23.: «Vojiček». E. Sobota, 24.: «Ugrabljene Sablnke». t). Nedelja, 25.: ob 3. popoldne: «2ivi mrtvec». Izv. Ob 8. zvečer: «Za pravdo in srce». Izv. Ponedeljek, 26.: «Vojiček». A. Ljubljanska opera Petek, 23.: «Rigoletto». Gostovanje g» spe Vesel-Pola iz Zagreba. D. Sobota, 24.: «Mefistofeles». B. Nedelja, 25:. «Prodana nevesta». Gosio- vanie gospe Ade Poijakove. Izv. Ponedeljek, 26.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Četrtek, 22.: Gostovanje baletnega ansambla zagrebške opere. Izv. Sobota, 24: SchOnherr: «Ono». Premiie-ra. A. Mestno gledališče v Ptuju. Nedelja, 25.: »Sedemnajstletni». Gostujejo člani ccljskcga mestnega gledališča. Začetek ob 18. uri. Iz ljubljanske gledališke pisarne. V. četrtek dne 22. febiuarja, na dan pogreba dr. Ivana Tavčarja, dolgoletnega pred sednika Dramatičnega društva itd., ostaneta v znnk žalosti dramsko In operno gieda'.i;če zaprti. Za četrtek napovedana predstava «Rigoletta» z gospa Veset-Polo in gg. Balabanom, Kovačem. Zather jem itd., se poje v petek dne 23. februarja za red D. Za petek dne 23. februarja v prid Udr. gled. igralcev napovedana predstava «Gorenjskega slavfka» se za nekaj dni preloži. V nedeljo dne 25. februarja bo gostovala gospa Ada Polja-kova kot Marinka v «Prodani nevesti». Oorpa Poljakova je pela to vlogo zadnje dni v Beogradu trikrat z velikanskim uspehom. «Gledališkega Usta» 1!>. številka je ravnokar izšla z običajnim repertoarjem in z značilnim govorom Br. Nu5iča ter poročilom o solnograikih slavnostnih predstavah. Stane 3.30 Din in se dobiva tudi pri gledaliških biljeter.iih. Mestno gledališče v Celju. V nedeljo dne 25. februarja gostuje cel sko mestno gledališče v Ptuju z dramo «Sedemnajstletni». Člani dramatičnega društva so jo igrali v Celju dvakrat z najlepšim uspehom, ker je igra ugajala po vsebini, zlasti pa po prvovrstni kreaciji posameznih glavn h tipov. Začetek je točno ob 18. uri. Nedorasli mladini obisk ni primeren. Sokolsko gledališče v Radovljici uprizori v nedeljo dne 25. februarja ob 15. uri S. Tučifcevo dramo «Golgota», ki nam prCdočuje kri/.evo pot fbveka-me-n'ha, hrepenečega p» življenju v katero ga vedo On — Kristus sam. češ: «Idi in okusi življenje!» Toda življenje je varljivo in povzroča greh, kes pride prepozno in človek stoji na Golgoti, osamljen, proklet od nekdanjih sobralov. Toda On mu fakliče s križa v tolažbo: «Tukaj ■=em večno razpet radi vas in večno živ za vas». Dopisi ŠT. VID PRI LJUBLJANI. Bivši naS šolski vedja, g. Janko Zirovnik, sedaj v Borovnici, je bil pred kratkim odlikovan z redom sv. Save, prosvetitelja jugoslovanskega naroda. Njegovo odlikovanje ie vzbudilo v naši občini med vsemi pošteno mislečimi veliko zadoščenje. Možu, ki Je posvetil vse svoje življenje procvi-tu naše mladine, ki jo jc poučeval v svojih prostih urah v petju, kmetijstvu, vrtnarstvu. družabni obliki in narodnih in človeških vrlinah, iskreno čestitamo k odlikovanju in io tembolj, ker so ga v dobi, ko je vladal na Kranjskem črni klc-rikalizcm, v zahvalo za njegovo neumorno delovanje takorekoi kazensko prestavili iz Št. Vida in ga iztrgali svojim ljubljenim učencem. Kraljevo odlikovanje ie sedaj obscJik) njegove pteganjaice, ki sramežljivo povešajo glave. Njegovi ttčen ci pa mu pripravljajo slavflost, da bo spoznala trdi m'ajsa generacija, kdo je bil priljubljeni oče in vzgojitelj Št. Vida. Kličemo mu: Na mnoga leta in na svidenje! TRBOVLJE. Člani dramatične šele sc. priredili v nedeljo, IS. t. m. v dvorani «Delavskega doma», ki jc bila razprodana, Moliere - F. Juvančičevo komedijo «Namišljeni bolnik». Videlo se je takoj, da je fcila igra dobro študirana in režija v rekah Udružcnja. Čestitati moramo gg. Šestu, 2cbzniku. Drenovcu in guspej Juvanovi iz Ljubljane, ki hodijo poučevat. Tako dobrega igranja nismo pričakovali. Upamo, da pred sklepom dramatične šele nastopjo člani še v kaki drami, hvaležne publike gotovo ne bodi manjkalo. SLOVENSKA BISTRICA. Zabavni večer, ki ga je priredila naša «Čitalnica» prosil četrtek, je zelo lepo nspel. Naši domači diletantje so, kakor navadno, tudi tokrat odnesli dosti aplavza pri nastopu igre «Popolna žena». Posebno «o bile požrtvovalne naše naredne dame, ki so se res potrudile, da bi ta večer kar najlepše potekel. Dvorana hotela «Becgrad» jc bila jako okusno cklnčana. Cela prireditev je bila dokaz družabne harmonije, ki vlada med tukajšnjimi narodnimi krogi. Cisti dobiček se je podaril siromašnim učencem deške in dekliške šole za nakup šolskih knjig. — Vsem, ki s."> k temu sijajnemu večeru pripomogli, gre najlepša hvala za trud ln požrtvovalnost. — Čitalnica vprizori v soboto, dne 24. t. m. ob 29. url zvečer. In v nedelje, dne 25. t rnM ob 15. uri popoldne v dvorani hotela «Beograd» igro -Qgani». * Pegrth fir. Ivana Tavčarja na VI-] *okein,'se bo vršil, kakor smo že poročali. jrisi dopoldne ob 11. Krsto pre-oeijejc danas zvečer i z Ljubljane, kjer se bo razšel pogrebni sprevod pri Sv. Krištofu, s sanmi v Poljane, kjer ostane če/ noč. v tamkajšnji cerkvi. V rod- ____zgrad .lovci ~ss udeleže pogreba v kroju. — 'Kad rakvijo, ki bo danes do 16. izpostavi jena v vesti bul u I. nadstropja v srednjem traktu magistrata, bo visela velika nova slika, ki jo je naslikal akad. .slikar Ï. Vavpotič za sejno dvorano občinskega sveta. * Madî-ri o pokojnem generalu D> *oevi¿a. Iz !îr.m Vovfc -i avčnega asistenta v .vozjem. 2r. 'livčne praktikante so ime-iovard-. na B.Ju Martin Trojner, v Ptuju m Vovk, v "V 'likih Laščah Rudolf f ' išek. v Novem mestu Jakob Kosci', r • .adovijiei Vinko Beznik in pri davč-ftiot okrajnem obla; t vu v Ljubljani Franc tí3 ,-.r — Pil "<•! skem poštno-telegraf- T7» uradu ie Iv-n Ledenik imenovan a ,-ažasn.;ga pošta -ja 6. razreda. — Stal ■o t upokojeni: išja davčna upravitelja Sinko Brvenik v Ljutomeru in Josp kc v Mariboru d: rčni oficial Anton Jer • .n rt B' il. poJno-brzojavni uradnik opold Tini¡3 in poštna upravnica Ma-ija Uran. * Ko wrjí v'og ra konmlate. Ge- risrrlni konzulat n iše kraljevine v New-•or'-.u cf-;>Ž.», da s» vloge, ki se pošiija->0 it ttizemstva »posredno na naslov naših diplomatičnih zastopstev in ura-■•ečinoma rkolkovane. Zato 6e ipozarjajo stranke, da velajo za diplo-tnarieno '-rade iste kolkovinska predpise, k.nkor 7& tuzems! e urade in oblastva. îenerair.i ienzatel javlja, da se nekol-kovane vlog« I", uzemstva ne bodo jemal« v rlulr. razen vloge, tiBoče se za-pr.šiVnskir rado v, Kjer se bodo kolkovin-îkf; pristo.' ••:::-■» zahtevale naknadno cd oresiloev. a,- Tske policijske službe. Bivši s.n:i •: pc" :;?kega ravnatelja v Lju-. rl-sni č.\ Miha Skubl je imeno-no, -r poroč.-:jo avstrijski listi za I vernega svetnlkv pri policijskem iav-iatet?tvu na Dur.jju. * Predstavniki nemške kandidatne lite na vciišjih. Našo javnost bo gotovo nt o r": si -ai imenik nemških nacionalcev, cstentatSno ï-iiijo v javnost z izzivanjem t-.: • -acionalne kandidatne lista. Zato objavljamo že čuvarje nem-lùo-reraêursk Skrinjic po nekatèrih »oliščih. Maribor volišče L: Kari Našito, dr Otta Badl. j josef Baumeister, trgovec; dr. Fr nz Brnndstâtter, koncipirat pri dr. Oía m.: advokat dr. Oskar Orosel. trgo-.-rc Willielm L'nninger. IV.: Anten Flot:.- vrtnar v Melju; Friedrich Grillctz, in',k, Melje. V.: F;anz Felber, lesni trgovec; «¿ Johann Schmi-^erer, koncipijent ori sti. poroča «Beogradski •"»oovn.k» naî-Jednje posameznosti: «Bando, ki je {zmrcvarila Dimitrijeviča in mu si o.t r tri r :rr e vod'I neki Niko Ba-tinič <■ katerem -rr.o dobili nasleilnje in formacije • T;., je 'etesno zelo razvit člo-rek ir ¡ ; o navaden cestni razbojnik, ki t' ççz- lihi o plača s kozarcem žganja ali «tvojem tobaka, da koga dobro pre-'"P6- ?red vc.jr.o je «operiral» na cesti ned Sarajevom, 1'ogatico in Višegradom in it govoril da s i peča s trgovino svinj. 1.0 je izbruhnila svetovna vojna, se je javil komandantu mesta v Prači In se ponudil, da bo izdal vse, kar mu je znano o srbski propagandi v tamošnjih krajih. Na podlagi njegovih izpovedb je bilo takoj zapitih na stotine mož, žena in tudi otrok iz sarajevskega, rogatiškega in višegradskega okraja in mnogi od teh revežev so bili postreljeni ali obešeni, ker Avstrijci so posebno leta 1914 prav «evropsko» gospodarili v Bosni tako da je bila med Pračo in Palo nekoliko dni otvorjena apnenica, v katero so «kulturni» Avstrijci metali srbske žene in otroke — vse na podlagi denuncijacij tega Nike Batiniča. In to zver v človeški podobi, ki bi ga morali postaviti pred sodišče in na vešala, najemajo radikalci, da napada in mrcvari njihove politične nasprotnike!» * Narodni dom v Kranju. Poročajo nam: Neke vrste ljudem ne da Narodni dom v Kranju mirnega spanja in iščejo leka v «Slovcnčcvih» predal h. Zaganjajo so pri vsaki priliki ob to veličastno stavbo, ki bo kmalu v '/sej svoji velikosti zrla na te smeSno pritlikavce. Naj vendar ne mislijo, da s svojim bsvskanjom morejo še kaj «škodovati». Ti up: so jim že lani splavali po vodi in sedaj si lahko privoščijo pop.ilen mir, ker so na kmetih glede smrek tudi že opravil svo- e delo, ki prav lepo karakterizira nje in n uho ve zapeljane«. Naj se pa tega spomnijo tudi tedaj, ko bodo sami na tem in bodo pobirali prostovoljne doneske za eno ali eru^o svojo ustanovo. V koliko pa jo v tem podjetju nastal zastoj, bodo pa kmalu sami imeli priliko Bveriti se na licu mest3, če jim šo ni znano, da se pozimi ne zida. Nameni, kojim bo stavba Narodnega doma, čim bo dovršena, posvečena, pa so prevzvišeni, da bi jih napram obskumim pisačem hoteli pojasnjevati ali celo zagovarjati. In to veljaj en-kr.it za vselej! * Otvoritev prometa s Sušakom. Prometno ministrstvo je izdalo naredi» zagrebški železniški direkciji, da naj ta takoj napravi potrebne korake za otvoritev železniškega prometa s Sušakom. Najprej se otvori blagovni promet, osebni pa šele po končni evakuaci j. * Hackcr In kom?, ter zagrebške Krme. Inšpektor finančnega ministrstva g. Star-čevič, ki je v Zagrebu vodil preiskavo prlede zadeve propadle tvrdke Haelcer in komp., se je vrnil v Beograd. Preiskava 'e dognala več krivcev, ki so po posredovanju omenjene tvrdke špekulirali z valuto. Dosedanji potek preiskave je pokazal, da v tej aferi ni kompromitirana nobena beograjska banka. * Avstrijski Ir.dustrifcH žele graditi tvorniro sladkorja v Sahotri. Iz Beograda poročajo, da je konzorcij več dunajskih industrijalcev naprosil naše m nistr-stvo trgovine, da se mu dovoli zgraditi tvornico sladkorja v Subotici. Konzorcij obljubi'«, da bi bila ta t vernica namo-darnc®še urejena in r.aiveča v naši državi. Ministrstvo še proučuje pogoje. 4 Nove tobačne tovarne. V genere.ini monopolski r.pravi so izdelani načrti za grcdn'0 novih tobačnih tovarn v Praedc-revu in Velesn, torej dveh, ne treh, kakor smo pomotoma ¡>oro2ali. Z grsdr.o se prične že letos. Za jrradnjo je odobren kredit 40 milijonov d'narev. Vrh tega pa se tobačna tovarna v Nišu razširi tako, da bo moTlo predelati dnevno 2000 kilogramov tobaka. Vso tovarne bodo opremljeno z najmodernejšimi stroji. * Slabo Izdelane cigarete. Kadilci se nam pritožujejo, da so nove cigarete, zlasti pa «Vardar», ki naj bi bile nadomestek za egiptovske, včasih do polovice prazne. Trafikanti ne morejo nič zato. ker že sami prejmejo tako škandalozno polnjene cigarete. Ne vemo. katera tovarna izdelue vardarske cigarete, gotovo je pa. da ji talca nosoVdnost in zanikrnost gotovo ni v čast kakor tudi ni v en.it nr.ši monopolski upravi. * Podpora za zagrebške akademike. Ministrstvo prosvete je izročilo profesorskemu zboru zagrebške univerzo znesek 800.000 Din kot pndporo za siromašne akademike. Znesek je bil votiran po Epre jemu znane resolucije, v kateri se je grozilo z diaškim štrajkorn. Z nakazano vsoto bo razpolagal profesorski zbor. * Iz Crr.omi'a nam poročajo, da. namerava neki židovski konzorcij ustanoviti tu n'ii v okolici novo lekarno. Še tega se nam manjka. Kakor vidimo, bo kmalu vsa Bela Krajina polna raznih «Jajtele-sov». Domačini, čuvajte vsako ped zemlje pred n rimi! * Iz Kočevja nan>. poročajo, da je v zadnjih dne!) zapadel tamkaj sneg do četrt metra in več, po hribih in brdih pa celo po po' metra. Včeraj je sialo solnee. — Davčni upravitelj Zdravfco Stolfa je iz Kočevja začasno premeščen v Dalmacijo. * Srbski cdmetni*:! v Maribor«. Prihod n-'i teden bodo prestavili iz kaznilnice v Nišu 120 kaznjencev, večinoma odmetni-kcv v mariborsko moško kaznilnico. ° Ubog in vali! v Llubljari želi kupiti ponošeno obleko, psrilo ali čevlje proti srednjemu odplačilu. Cenjeni dobrotniki naj vprašajo za naslov v upravi «Jutra» pod »Ubo^ invalid».. * Pogreša se iz mestne pristave v Ljubljani kovaški pomočnik Franc Kejžar iz Soriee. Od petka se ni več vrnil na delo in ni o njem nobeucra glasu. Mladenič je zelo slabega posluha; oblečen je bil preprosto ir je nosil platnene čevlje. * Po dvaucjstih letih razkrit zločin. V Novem Sadu je bil te dni izročen državnemu pravdništvu neki seljak iz Nado- jlja, ki se ja doslej skrival pod izmišlje-jnim imenom Lazar Niko!"č. Ta samozva-j ni Lazar Nikolič je leta 1912 umoril svo-i jo žene» Jttlko in jo zakopal na dvorišču avofc SBe. Ho^ei m karni, Je ■ pmm. Jenim potnim listom pobegnil ▼ Srbijo, kjer si je pridobil znatno premoženje in si kupil lepo posestvo. Te dni se je vr-nil v Nadalj, kjer pa so ga takoj spoznali in izročili roki pravice. * Posledice Izvcza prašičev. Prejeli smo: Izdelovalci kranjskih klobas in drugih mesnih izdelkov občutijo naravnost katastrofalno te posledice. Tozadevni obrati po Veliki večini p učiva jo. Zaradi pomanjkanja prašičev se cene istim go-rostaeno dvigajo, tako da stane danes kg mesa po večini že od 28 do 30 Din, vsled česar seveda tudi tozadevni pristni mesni izdelki postajajo že naravnost specia-liteta in v kratkem morda tudi ie rari-teta. Za take in enake blagohotnosti se bode najložje revanžirati pri bližnjih volitvah s kroglicami. * Od strahu nmrL V zaporu okrožnega sodišča v Subotici je prošli petek umrl neki Novak, ki je bil pred tremi meseci obsojen na smrt. ker je umoril svojega očeta, mater in brata. Po obsodbi je bil močno deprimiran ter je umrl od strahu pred smrtno kaznijo. * Mrtvo dete so našli j.rošlo soboto v oodstrešju dvoriščnega poslopja gost lne Tolovič v Zagrebu. Detomora je bila osumljena gostilniška, kuharica Marija Kem, ki se jc bila ponoči nagloma oddaljila iz službe. Kernova je na policiji de-'anje priznala ter izjavila, da je dete položila v podstrešje na tla; kaj se je nadalje zgodilo z njim. Ji ni znano. Marija Kern je rodom iz Ho tem a/, v kranjskem okraju. Oddali so jo lačasno v bolnico; ko ozdravi, jo izročo sodišču. * Grd zločin jc zagrešil v novosadski okolici kmet Marko Trivič. Povabil jc nekoliko prijateljev na večerjo, a v veselem razpoloženju je prišlo kmalu do prepirov. Trivičeva žena je začela iztra-n'ati pijano druži» i/, hišs in to je Tri-vida tako razjezilo, da je pograbil puško in nameril na ženo, faoteč jo ustreliti. To so sicer posti preprečili, a. Trivič je vend;ir sprožil puško in enega izmed gostov te/.ko ranil, nakar so drugi gosti hitro odšli. Neki sosed je pa Eliša! strel iz puške in je prišel k Triviču. Ko je tam zagledal težko ranjenega, jo re-kol Triviču, da ga bo naznanil ta je pa hitro po'egnil nož in ga zasadil sosedu naravnost v sfee, tako da je bil ta takoj mrtev. Po umoru je Trivič odšel od doma in se šara javil oblastem. * Zverina v človeški podobi, l lleina Ar.a Vago jo prišla v Beograd in je hotela obiskati neko sorodnico. Ker je bila v mestu popolnoma tu:a, je vprašala pri hotelu «Slavija» v službi stoječega orožnika za Vasino ulico. Orožnik je takoj dobi! slabe misli in je svetoval dekletu, naj malo počaka, ker 1» kmalu zamenjan r službi in potem jo sam odpele v Vasi-n» uiieo. Dekletce je bilo veselo, ker jo bilo lačno in jo komaj čakalo na večerjo pri Porodnici. Orožnik je bit res kmalu zamenjan in je odvedel deklico — pa ne proti Vasini ulici, temveč proti Kara-Ijoidjevemu parku. Ko sta bila sama, e stavil dekletu «predlog», ki ga je to odklonilo, nakar je orožnik dekletcu kratkomalo zamašil usta, da ne bi moglo vpiti. Ko se je ncsrečnie.a vseeno z vso močjo branila, jo je zverinski človek neusmiljeno do onemoglosti pretepel, potom pa zadostil svoji pohoti. Po izvrženem zločina je odvedel zverinski pshotnož deklico v neko gostilno na večerjo; kdo ve kake namene je še imel z njo. Ljudje v gostilni so pa sumili, da pri čudnem paru nekaj ni v redu in so obvestili najbližji policijski komisariat. Oba, pohotnež ia njegova žrtev sta bila odpel ana na policijo, kjer je dekle vse povedalo in končno tudi orožnika ni pre ostalo drugo, kakor svoj zločin priznati. Bil je pridržan v zaporu in prišel bo seveda pred sod'ščo. * DefravdacIJa v tobačni opravi. Fa-rajevska policija vodi preiskavo zaradi .-eliko defravdacije v tamkajšnji tobačni upravi. Poneverjanj vsota znaša nad 50 :isoč Din. Sumn;a leti na uradnika Ko-rošsa, ki je izrinil iz Sars'eva. * Boj med roparji in policijo. V hišo trgovca Mibajla Molnarja v Subotici je prošli pondeljek pri belem dnevu prišlo pot oboroženih mož, ki so zahtevali od trgovčeve žene, naj jim takoj izroči ves denar. Ker se je žena branila, so roparji začeli streljati. Trgovčova žena je ostala. na mestu mrtva, njena slučauio navzoča prijateljica pa težko ranjena. Vsled streljanja je prihitela policija in pričelo je živahno streljan e. Eden izmed razbojnikov je bil ustreljen, eden pa ujet; ostali trije so pobegnili * Tatvine v LJubljam. V pondelek je neki 20!etni mladenič ukradel v Rusovi gostilni Pred igriščem okoli 3000 K denarja v raznih bankovcih in nato neopa-žp!» izginil iz lokala. — Neznani storilci so vlomili v klet zavoda «Josephinum» in se polasti! za preko S200 K rr^nega prekajenega mesa. — Babici Mariji Su-hadolč v Zeleni jami je zmanjkala z ovčjo volno nabasana žimnica. * Čevlji demrčih tc-vcrn Peter Kozina Si Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova ccsta št. 1. Gospodarstvo Mt»JSÛ'.S£i u □ ITALIJA IN NAŠE ŽELEZNICE. Povodom rimske konference o defi-nitivni ureditvi vprašanja Južne železnice, razpravljajo italijanski listi cb-širno ne le o Južni železnici sami. ampak tudi o širšem kompleksu vprašanj, ki pridejo za Italijo v poštev pri določanju njene taktike. Res je, da jc Italija na Južni železnici zelo interesirana finančno, ker se nahaja v italijanskih rokah velik del prioritetnih obligacij katerih rentiranje bo tvorilo važno točko rimskih posvetovanj. Še važnejši od Finančnih pa bodo za italijansko taktiko širši gospodarsko-poiitični momenti. Italija bo skušala povodom ureditve južnoželezniškega vprašanja čim najbolj koristiti svoji severni železniški politiki, ki stremi za tem, da zavaruje vsaj delno Trstu in Reki ono gospodarsko pozicijo, ki sta jo imela pred vojno. Dovolj j? znano, kako silno je nazadovala trgovina v obeh teh dveh, nekdaj tako cvetočih mestih. In to že danes, ko gre vendar Se ogromna večina jugoslovanskega blagovnega prometa. v kolikor je navezan na morsko pot, preko Trsta. Ako pa se izvedejo naši načrti po emancipaciji naše trsro-vinc o;l Trsta in italijanskih luk sploh, potem pomeni to neizogibno popolno propast 'Trsta in Roke. Zato je umevno, da italijansko časopisje z »eliko pazljivostjo in še večjo skrb» zasleduje naše železniške načrte. Znar.i italijanski ror-podarski list «L' Eeonomista d' Ita-lia» govori n. pr. povodom rimske konference o nameravanih zgradbah železnic Kočevje—Vrbovsko in Ormož— Murska Sobota. Samoumevno -jc, da mu ni pogodu ne ta. ne ona proga. Ker pa seveda ne more naravnost povedati, zakaj se ju boji, meni da ju če Jugoslavija igraditi samo iz. strategičnih razlogov, in ram zato prijateljsko svetuje, naj gradnjo prog opustimo ter si gradimo rajši drugo, ki bodo gozdarsko važne. Enako je 8 projektirano jadransko železnico Beograd—Kotor. Tudi ta da je pred vsem strategična in zato nepotrebna obremenitev jugoslovanskih financ. Jugoslavija da bi storila bclje, ako popravi in zboljša že obstoječo nrogo Beograd—Zagreb—Reka, ozir. Trst. Za jugoslovansko gospodarstvo da bo za (1 ogleden čas zadostovala ena zveza z jadranskim morjem. SE TS?œ Î-VVM C_„ _ __ Ako ie niste poslali naročnine, storite to takoj, da boste »Jutro* redno prejemali. junkturl izvažati in od tega bdma dobS dovolj deviz za naše potrebe». Dalje .e izjavil minister, da imamo koruze za izvoz celo več negn v letu 1921. Leta 1921 se je izvozilo 33.000 vagonov koruze, dočim je bomo mogli sedaj izvoziti preko 40.000 vagonov. Dohodki uvoznih carin nekoliko padajo, kar jc, jc rekel dr.-Stojadinovič, dobro znamenje, ker kaž« to, da manj uvažamo nego prošla leta. To povoljno vpliva na stabilizacijo in polagano popravljanje dinarja. Država plača točno svoje obveznosti in nobenemu dobavitelju ni treba čakati. Stari računi, ki še niso plačani, se polagoma odplačujejo. = Pogajanja za trgovinsko pogodbo •td načo državo In Italijo, se bodo, kakor poročajo iz Rimo, nadaljevala dno 25. februarja. Po italijanski želji naj bi se ta pogajanja zaključila vsaj tekom 2 tednov. Beograjske banke povišale obrestno mero. Iz Beograda poročajo, da so beograjske banke zaradi pomanjkanja denarja bile prisiljene znatno zvišati obrestne mero kreditom, ki jih dajajo. = Zbiranje podatkov o pomladnih setvah. Iz Beograda poročajo: V ministrstvu za kmetijstvo in vode se -vTSijo priprave za zbiranje podatkov o površini zemlje, ki se bo posejala s pomladnim: posevki. Onim krajem, kjer zemlja doslej ni bila dobro obdelana, se namerava dati materijelno pomoč, da bodo poljedelci mogli prirediti zemlio za kulturo. ■■ Cene zlatu na Poljskem. Poljska dr-iavra blagajna plača: za 1 g čistega zlata 27.610 poljskih mark, za 1 avstrijske zlato krono ?!29 mark. za 1 nemško zla to marko 9909. za 1 zlati rubelj 21.40= za 1 zlati frank 8027, za 1 zlati holand-ski forint 16.722, 7.a 1 zlati dolar 41.6C7 mark in za 1 zlati funt 222.458 poljski* mark. = Kriza v vinarstvu v Franciji Fran-cia prideluje mogo žlahtnega vina. Zlasti slovč po plemen'ti trti in dobri kapljici vinogradi ob Mozljl v Champagni, v Girondi. Anjou. Burgundu, v krajeh Saumur Di;on, Reims, Beaume. MAcon. Eperniy. Valenee, Bordeaux, Libourne Večina teh imen nam jo znana, ker so se okoli njih mod svetovno vojno vršile naTutejše bitke. Ker sc pa države, ki »f pred vojno bile odjemalke francoskih vin. zlasti šampanjca in rdečega bordaj-ca. zaradi neugodnih valutnih razmer in zaradi carinske zaščitne politike zapirajo zoper uvoz francoskih vin, je društvo ■» a Z ¡1 Iti!!ÏM\It!I 111VI ¿..lil. — ....._ - . ... Razlogi za to italijansko staliSče leže francoskih eksporter ev vina priredile na dlan?. Ko bi vse te proire, ki jih kritizira «L' Eeonomista». l ile usmerjene r.a Trst. ne bi imeli Italijani ničesar proti njim. A baš to >e za nje fatalno, da trre njihova smer proti jugu in da tvorita tudi obe kritizirani slovenski progi samo del velike severo-hižne linije, ki se bo prej ali slej zgradila. ki pa prav gotovo svojega _ iz-fočiSea no bo imela v Trstu. Italijani 2o vidijo orli za nje usodni čas. ko bo ?cl no "le jugoslovanski, ampak tudi drugi srednjeevropski promet na Jadran mimo Trsta in morda tudi mimo Reke. . Ti vidiki bodo vodilni tudi /a ltali-ianfcko taktiko na rimski konferenci o Južni železnici. Brez dvoma bo zastavila Italija vse sile, da uredi vprašanje Južne železnice tako, da bo od tega čim največ profitiral Trst in r» možnosti tudi Reka. TRŽNA POROČILA. Novcssdska blagovna borza (21. t. m.) Pšenica baika, 2 vagona, 445 — 452.50; rž baška, ponudba 215; oves ba-ški, ponudba 2S7.50: koruza baška nova. prodano 14 in pel vagona po 225 — 230; stava, prodan en vagen, 312.50: fižol beli, povpraševanje 402.50: moka «0», ponudba o45; «2», ponudba 020; «6», ponudba 525; «7», ponudba 445; «8», prodana 2 vagina, 280; otrobi en vagon, 175. Zagrebški Žitni trg <20. t. m.). Postavno baška cdr.osno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 445 — 4b2.50. koruza nova 237.59 — 252.50, umetno posušena 295 — 305, rž 362.50 - 387.50, ječmen za pivovarne 350 — 387.50, za krmo 303 — 330, oves 2S7.50 — 305. fižol p sani 400 — 425. beli 395 — 405, mrka pšenična «0» 675 — 7Í2.50. *2> 650 _ 687.50, «4» 625 — 662.50, za krmo 225 — 250. otrobi drobni 380 — 200, debeli 225 — 250. Tendenca ncizpreme-njiiia. = Iz'ave tlnarčnega ministra. Iz Beograda poročajo: Na seji upravnega odbora Narodne banke, ki se je vršila pro-šlo soboto, je finančni m'nister dr Sto-iadinovič govoril o stanju naših financ. Očital je stanje naših financ kot zadovo-*'u;oče. «Redukcija izvoznih earin^. je rc-kel min; ter. »ki se bo še nadaljevala j Odporni urednik F r. Brozovič bo povoljno vplivala na naš izvoz ker I ^^ jn ,zdalalcli Kcnzcrc!j .Jntra> se bodo moili mnogi prouukti, katerih: i »„hiiani imamo dovolj v državi, po ugodni kon-1 T.sk DcInUke tiskarne, d. d. v Liuhljae. poskusni dan, ki se bo vršil dne 21. februarja t. 1. v palais d'Orsay v Parizu. Povabi "eni so: ministra za trgovino in poljedeljstvo, parlamentarci, konzuli in trgovinski atašeji tujih diplomatskih zastopništev in dopisniki inozemskih novic. ¿£©rsa doe 21 felr. Zagreb. Devize: Dunaj 0.1485 -0.1490, Berlin 0.46 — 0.47, Eudimpešb 3.89 — 3.85, Pariz 630 — 635, Londor 432 — 493, Milan 503 — 504, Praga 511 — 312, Ncwyork 104 — 104.75. Varšava 0.25 — 0.26, Švica 1975 — 1980. — Va-laie: dolar 102 — 102.75, češke krone 307, madžarske 4, lire 492 — 494, frank: (23 — 625. — Efekti: Ljubljanska kreditni 210 — 220, Slavenska 102.50, Pra-štedicna 1145 — 1130. Slov. eskomptna 159, Trfcove jska premogokopna 855 — 875, Dubrovniška paroplovna 1400 - 1450, Beograd. Devize: Dunaj 0.1485 — 0.1495, Berlin 0.42 — 0.45. Budimpešt? 3.89 — 3.85, Bukarešta 4S — 48.25, MIlan 503 — 505, Lcndon 495 — 497.50. Newvork 105 — 105.50, Pariz 635 - 638. Praga 312 — 313, Solun 120 — 125, Sofija 60 — 63, Švica 1575 — 1990. Curih: Berlin 0.0238, Newyork 529.5C London 2-197, Pariz 32.55, Mi'an 25.60. Praga 15.625, Budimpešta 0.1925, Bukarešta 2.37, Beograd 5.075, Sciija 3, Varšava 0.014, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krose C.G075. Praška borza vsled pogreba dr. Ra-šina ni poslovala. Dunri: Beograd 680 — 6S3, Berlin 2 55 — 3.05, Budimpešta 24.75 — 24.85 London 333.300 — 333.900, Milan 3406 -3414, Newyork 70.823 — 70.975. Pariz 4344 — 4356, Praga 2097 — 2103, Sofija 419.50 — 420.50, Varšava 1.53 — 1.63. Curih 13.350 — 13.390, dolarji 70.750 — 71.050, levi 398 — 402, nemške marke 2.85 — 3.15, funti 331.600 — 332.600. ir franki 4285 - 4315, lire 3372.50 -3387.50. dinarji 676 — C80, poljske marke 1.33 — 1.63, iîii 334 — 336, švic. fraiiK7 13.270 — 13.330, češke krone 2080 -2090, madž. krone 18.90 — 19.10. Berlin: Dunaj 32.41, Budimpešta 7.98 Milan 110.722, Praga 68.328, Pariz 140.647 London 107.730, Newyork 22.942.50, Cu rili 432.915, Beograd 21.945. Vremensko poročilo .lip,,.r!» litiililiana 3Í.-" m ird cinrier„ Krsj 1 or>ii»o«auia ob Zrai'oi »lak Zra«iia lemwratura Veter Ublséno 0-10 Ljubljana . Ljubljana . Ljubljani . Zaereb , , ! Beograd . I1IISJ , . : l'racs . . 1 mirnost, , 7. 14. 21. 7 7. 7. 7. 7. 7i)7'6 7J>5 S 753» 75« 7 757 8 75» fi 755-0 -1-4 tt 10 —10 — 1-0 —6-0 -40 10 jug ing. rzb. brexTcttií ▼sbod bre¿vetra jag. rzb. se», zanad zapad sneg « oblaéao sneg oblačno sne* oblačno t'atlïTim tam 1*9 ; o i-o vo so V Ljubljani Wemet« oettaa.. temper, viioks. Solnee rsbsj» oí» 6 55 »laja ob 17-3- SL Zcvacot „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Odpravi se k desnim vratom, ki vodijo iz velike dvorane, toda ta vrata so zaklenjena. Odpravi se sedaj k levim, ki so otvorjena in vodijo ,v majhno sobico. Vstopi v poltcmo toda ta hip se vrata za njim zatvo-rijo. Obrne se in stoji pred možakarjem, katerega takoj spozna ter se silno prestraši: «Vade retrol... Trencavelov vaditelj!» «Oho! To je pa Corlgnan!» se zasmeje Montariol. «Dobro jutro, dragi moj kapucinčck!» Rascasse je bil dokaj zgoden, Montariol pa še mnogo pred njim. Kakor Mauluysu jc bil Trencavel tudi njemu povedal vse o čudnem svojem doživljaju v gviški palači in o dogovoru z Annais. «Gre torej za Richelieuovo smrt!» je flegmatično dostavil Mauluys. Montariol je bil bled, Trencavel mrzličen. i/:auluys je mirno nadaljeval: «Gospod de Chalais torej upa, da se kardinal poda v njegov lovski gradič ali majarijo za ozidjem pri Saint-Lazaire, namesto Chalaisa pa bo kardinal našel tam gospodično Annais, ki ga pričaka z mečem v roki in prisili na dvoboj...» «Za vraga, zares dražestna mladenka!» vzklikne Montariol. «Vi pa», nac'aljuje Mau!uys Tren-cavelu, «pojdite tja samo, da dokažete, da niste kardinalova kreatura. In če gospodična Annais podleže, boste nadaljevali dvoboj. Je-li tako?» «Da!» prizna Trencavel s stisnjenimi zobmi in z iskrami v očeh. «Dobro torej, ali hočete, da vam j nekaj povem? Prav nič tega se no ( So zgodilo! Kardinal ne pride. Namesto Richelieua boste našli tamkaj kakšno tolpo beričev, ki vas bo odvedla v Bastiljo!» «Pri majki božji!» krikne Montariol. «In odtod na morišče!» zaključi Mauluys. «V kaj se torej vmešavate?» «Ljubim jo!» goreče in glasno odgovori Trencavel. «In pridobiti si jo hočem! Svoje življenje tvegam zanjo! Če zmagam, sem pridobil srečo. Ce izgubim, izgubim samo svoje življenje, ki je brez nje itak brez vrednosti!» Mauluys ostro ogleda Trencavela in zamrmra: «Morda imate prav... Vse je odvisno od predstave, ki si jo vsakdo sam napravi o svoji sreči... Vi imate svojo misel. Sledite jej torej do skrajnosti...» «To še ni vse! Razgovor, ki sem ga imel z njo, mora ostati tajen. Če prideta tjakaj, me onečastita, vsaj v njenih očeh. Zato mi dajta svojo besedo, da vaju ne boin videl v hiši Chalaisovi...» «Obljubljava!» mu odgovorita prijatelja. Dovolj mu je ta obljuba. Kajti Trcncavel je vedel, ča bi i Mauluys i Montariol raje umrla, kakor da bi prelomila dano besedo. Toda čim sta oba prijatelja imela priliko, da spregovorita natihoma med seboj besedico, ki je Trencavel ne sliši, reče Mauluys Montariolu: «Jutri okrog poldne bom skrit v vinogradu za tisto hišo...» «Jaz pa bom v hiši sami!» doda Montariol. «Samo da me on ne vidi, kajti to scin obljubil in nič drugega!» In Montariol je zapustil Pariz, čim so se zjutraj odprla vrata mestnega obzidja. In tako je dospel prvi v znano nam hišo zasede, kamor je vstopil brez obotavljanja ter se takoj ¡ udomačil v. levi sobici poleg velike dvorane. In kmalu za njim je prišel Rascasse, nič hudega sluteč. «Mauluys jc imel prav!» si reče vaditelj. «Evo, predstraža beričev je že tukaj! Mej, glej ga no! Kar udomačil se je!» Nato ga popade takšna jeza, kakršno je mogel v sličnih primerih omiliti le s tem, da jc razbil vse, kar mu je prišlo pod roko, ali pa da se je spustil v spopad. Tudi sedaj se Montariol brez obotavljanja naglo poda v Rascassovo sobico, kjer se je debeli vohun baš usedel k svoji pri-nešeni stcklenici vina in klobasi. «Gospod Montariol!» zajeclja prestrašeni in presenečeni debeluhar. «Nikar se nc pustite motiti!» ga pomiri Montariol resnega obraza in zaklene vrata za seboj. «Kaj nameravate z menoj?» ga zato plašno vpraša Rascasse. «O, nič hudega. Samo malo vas bom ubil! Pa sc nič ne mudi, lahko še pogoltnete svoj grižljaj!» Rascasse poskoči in je ves zelen. Za trenutek prime za ročaj svojega meča, pa ga zopet spusti, kakor da si je domislil, kako brezuspešen mora biti dvoboj s strašnim Trencavelovim vaditeljem. V njegovih očeh vidi Rascasse nekaj kakor krvavo pego in čuti, da jc izgubljen. Instinktivno porine mizo med sebe in njega. Toda v tistem hipu odrine Montariol mizo in Rascassa v zid, preskoči mizo in prime vohunčiča z železno roko za vrat. Rascasse vidi dvignjeni nož in v največjem strahu zine: «Čc me ubijete, jc Trcncavel izgubljen!» Govoril je v skrajnem trenutku. Konica noža se jc baš dotaknila njegovega grla. Sedaj se zaustavi, ko je jedva nekoliko načela kožo, in hri-pavo ukaže Montariol svoji žrtvi: «Govori.., pa brž!»... Da je mogel Izpregovoriti poprej ponovljene svoje besede s potrebno mirnostjo, ki ga je edina mogla rešiti smrti, jc porabil Rascasse vse svoje sile. Sedaj se naslanja na zid, samo da je še bolj bled, in kolena se mu tresejo, znoj mu curlja v debelih sragah po licu. «Govori brž, čc ne...!» ponovi Montariol in iznova dvigne svoj nož za sunek. «Po.. po.. počakajte... nc morem več...» šepeta Rascasse, in se zaveda, da sc ga loteva nekakš:n obup. Prišel je, da uniči Trencavela in da sc ga polasti, sedaj pa je prisiljen, da ga reši! Reši? Tisočkrat nc! Hej, ta misel, ki mi jc pravkar prišla! Da se rešim sam... to da ... ali ne, da rešim njega ... ne, ne, nikakor ... Sicer pa ... tem slabše! «Čujte!» pravi glasno Montariolu, «Trencavel mora zapustiti Pariz okrog poldne in priti semkaj ...» «Kako veš to?» Tudi Montariolu prihajajo čudne misli Pa ne, da bi bila ta Annais sama... Da, da, bogami! Nič drugače! Annais misli, da je Trencavel njen nasprotnik ... ona si jc izmislila ta sestanek. .. in jc sama opozorila kardinala ...?» «Kako sem izvedel, jc postranska stvar,» nadaljuje Rascasse, «toda verujte mi, kardinal Jc debro poučen o vsem. Pravim vam, da je dobro poučen in da boste to kmalu zapazili . Tačas me pa pridržite. Življenje za življenje... pustite mi moje in jaz vam zagotovim Trencavelovo!» «Torej govori!» «No torej! Kardinal ve, da se ima Trcncavel vrniti skozi, saint-deniška vrata. (Montariol se zgane. Saj to sc sklada s tem, kar je govoril mojster borenja!) Čakajte ga tukaj! Recite mu, naj ne gre skozi saint-deniška vrata, kjer preže nam. se raji posluži montmartrskh vrzi T.-' skozi vrata montmartr k , razume.e In rešen bo!» Montariol vtakne tnrč nazaj v no?-nico. Ogleda se po srbi in vidi, ¿\ ima eno samo okno. «Ne odidem poprej,» pravi sede Rascasse s prisiljeno trdim glase «kakor da vidim Trencavela, ki vrača v mesto skozi mmtmartrsk» vrata... Hvaležni mi boste!» To vse je bilo dovcLj verjetno. S« ccr je pa itak Montarioi odločen, d», bo pazi! na vohuna. Seča mu obi v hrbet in naglo odide. Rascasse pa udu ši hvaležno kletvico ter zaklene vrata za seboj s ključem. Večkrat poten zopet odklene, pogledi ven in zopet zaklene. «Trcncavel sc bo torej račal v Fariz skozi montmartiska, sl:ozi moja vrata!» se raduje Rascasse. «D: žim ga! In držim tudi njegovega vaditelja! Dve muhi na en udarec, Cc rignanu pa figo! Kaj poreče kat4 nal? Hej, hotel bi že biti p: -■cm!» «Kakšna sreča, da sem pi -ei -,cir. kaj!» si misli Montariol. «T. pokve ka jc govoril resnico, o -e isnr Strah mu jc iztrgal karr! nalev načr. Vrnili se bomo torej skozi monlmar-trska vrata. Lepa reč » In vaditelj sc zasmeje... Čas pe> teka. Nekaj časa pozneje začuti M r tariol, da sc nekdo bliža nje K vi st bi polahnih korakov. Skrije se Z;; :< vstopi nekdo. Montariol nas'i z a» e nc vrata za njim, dosicc se r:r k sc prestraši. Bil je Cor gnan. «O, dober dan, dober djn, c ■ i. kapucinčič!» se mu prijazno roga Montariol. «Prihajate baš o praver času, da mi daste svoj blagoslov! Corignan se jc kmalu zbra« in v vsej svoji nesramnosti ukaže: -Da na kolena, na kolena, da prejire:e blagoslov, po katerega ste prišli ;r.i-kaj!» Dunajski mednarodni semenj 18. do 24. marca 1923 ¥sled zmanjšanih profzvsisSnlh stroškov brezkonfeuranene ponudbe v vseh strskah. Pojasnila daje Duncisftf semen), d. d. Wien VI), palaia semnja kakor tadi cficijelna pisarna za pojasnila v LJUBLJANI: Avstrijski Konzulat, Turjaški trg 4 «T* VsakovrsMi opsho nuj p j hon&Brzn&nlh cenah =—=— Križevska opekarna A. LUM1R & DRUG Pisirna: Ljubljana, Stritarjeva ttiica št. 9 Zahtevajte cenike) k-kor tudi S», «¡ssí* Kopirni Stran, prenavljajo j Razniliglmlni Sinji, t rastianlčai delavnici Ludovik Baraga Šelenburgova ulica št. 6/1. 7 ipp^pp SilMi' zelo dobro vpeljana manufakturna trgovina v večjem mestu Slovenije, na najboljšem prostoru, s 15 letno najemn. pogodbo. Promet leta 1922. nad K 14,000.000-—, Potrebni kapital: Din 500»000'—. Ponudbe pod „Izredna prilika" na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Huilla in Rojcsoeisa streho pravi, zajamčeno pristni i» asbest skrit. Fx>an H oče var ŽTOvnSce,-Moste, Gorenjsko. Naročajte In širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša po vesti, pesmi in članke naših. najboljših. pesnikov in pisateljev. Prva številka novega letnika je izšla v novi opremi z naj razno vrstnej šo vsebino PP** Naročnina znaša 90 Din. **1pf ftaroča se pri Tiskovna zadrugi v Ljubliani Prešernova ulica 54. EZaTN, dražba za električna Ind&sii-ljt» d. s o. s, gradi električne centrale. proizvaja ln dobavlja vae električne stroje ln clek;ro-tehnične aparate ln Izdelke. projektira brezptačno v« naprave ln obrate, k! so v »vezt z elektrotehniko. Tehnične pisarne In zaloge: S.JU3Z.J&HA, Dunajska cesta, palača LJ .bljanske kreditne banke UAKIS03, Vetrlnjsk» atie» U. 11 EL>m EL1N «■ur m Zahvala. vsem, ki so spremili našega ljubljenega kakor jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice v velik; izberi pri lv H. Mm nosi. H. Soss Ljubljana, Mestni tr? Stev. 19. učenca I. razreda k zadnjemu poilitkn, vsem prijatsl;om in znancem za izreze*» sožalje, naialje veleč ničnemu učiteljska za spremstvo šolske mladne in ganljive na?robnice, dnhovništvu, dr Do Glerija za njegov trud, daljo naraščaju Sokola in vsem darovalcem vencev naša na prisrčn^jša zahvala. V Kranju, dne 20. februarja 1023. Družina Permozar. ¡sino oanno v ippi Delniška"glavnica in rezervni zakladi okrog K 150>C00 009'—- u Ustanovljena, leta 1GOO. Čekovni račun «t. 10.509. — Brsoj. naslov: Banka, Ljubljana. - Tel. 861 ln »1». Se priporoča za vso v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. Prodaja srečke razredne loter Jo. Ped.užnfcei Drežle. Estje, Gartca, Hra:I, fibrillar, Msi&orič, Ha jI Sad, Fiaj, fcrclno, Spit, Trst. __i_______ :gjxasdk odmevi. l*riloga Jutruf* it. 44, dne 22./chruarja 1023, Politični Pod kontrolo javnosti Trst. 20. februarja. Kakor se sedal javlja iz Rima, se izvrši izmena ratif kacijskih listin o sve-tomargeritskih konvencijah že v četrtek, 22. t. m., v palači Chigi, sedanjem sedežu italijanskega ministrstva za zunanje stvari, in si istega dne sestaneta v Opatiji italijanska ht jugoslovanska delegacija, ki imata nalogo, da vodita po konvencijah določena izvršilna dela. Izvršilni roki so potemtakem takile: Sušak se izprazni do torka, 27. t. m., tretja dalmatinska cona pa do torka, 6. marca; najdalje do 29. marca mora potem mešana komisija za ureditev reškega vprašanja končati svoje deli, ako se :ie pokaže potreba, da se ta rok po skupnem sporazumu podaljša. Bližnji dnevi celega enega meseca po-menjajo torej za beogradsko vlado ogromen kup dela, katero pa pada ravno v dobo najintenzivnejšega volilnega boja, vsled česar je pač več kot potrebno, da v sedanjem brezparlamcntarnem, brezkon-trolnem, v strankarski strasti vse drugo pozabljajnčem metežu ohrani hladno kri vsaj edini sedanji kontrolni činitelj javnega življenja v Jugoslaviji, tisk, ki mu v tem trenutku bclj kot kdaj pripada ve-levažna naloga, da beogradske samoob-lastnike, plavajoče v oblakih volilnega razvnetja, neprestano kliče na realna tla za narod in držjvo življcnsko važnih, za vso dogledno bodočnost naravnost odločilnih ukrepov, ki se bodo vse te dni po-Tajali iz sedanjega ko-nčnoveljavnega urejevanja jadranskega položrja. Beograjska vlada si je naložila težko odgovornost, ko je vrgla volitve v to za bodočnost države tako pomembno dobo, in volilna razpaljenost duliov bi mogla sedaj s prezretiem in pozabnostjo preiti preko marsičesa, kar bi se pozneje moralo grajati in obsojati kot težka rogreška, kot neodpustlilvo zanemarjenje ali oškodovanje koristi naroda in države. Ker pa je zvonjenje po toči zaman In storjenih po-greškov In zamud ne popravi niti najstrožja naknadna obsodba krivcev, smatram pač za nujno potrebo, da se narod sam s svejim javnim mnenjem vsaj toliko iztrga iz vseobčega volilnega orgazma, v katerega ga je brez potrebe prav za sedaj vrgla vlada gospoda Pašiča, da bo vkljub še tako strastnemu volilnemu boju znal ohraniti toliko resnosti in treznosti, da bo z budnim očesom spremljal vsa, tudi dozdevno morda najbrezpo-membnejše dogodke, ki se bodo ta mescc od.gravail na jadranski obali. Ne da bi hotel pripisovati Mussolinlju !n njegovi vladi zahrbtnosti in zvijačn )-stl, smem trditi, da bi Mussdini ne hi! Mussolini, če bi v vsem, kar še ni nedvomno določeno, ne poizkušal izbiti čim i največ koristi za Italijo in da bi bil naravnost nespameten, če bi za svojo stvar ne izkoristil sedanjega, na vse drugo, samo ne na miren, hladnokrven, resen in trezen preudarek usmerjen-ga razpo'ožc-nja v Jugoslaviji. Da, mislim da smem iti še dalje in trditi, da Muss I ni ni brez namena tako pospešil ratifikac:je sveto-margeritsklh konvencij, samo da bi njih izvedba še padla v tisto volilno dobi, kjer bi bilo lažje ribariti v kalnem. Z njegovega stališča popolnoma prav. In na stvari tudi ni nič nepoštenega, kajti politika se vendar dela z možgani, ne pa s srcem, in če je beegradska vlada smatrala za primerneje, da se najvažnejša mednarodna pegedba, kar se jih je sklepala kdaj glede našega naroda, izvršuje v naj-burnejšem volilnem času, brez kontrole narodnega predstavništva, na suho odgovornost vlade, ki visi v zraku, nameslo ob sodelovanju naroda po njegovem zakonitem zastopništvu, in če bo tn okoii-ščina vzrok, da bo spretnost in hladna preračunljivost predstaviteljev Mussolinl- Jeve vlade odščipnila še tu In tam po kak kos od onega malega, kar je v Rspallu in Santi Margheriti še ostalo Jugoslaviji: ali naj se potem meče krivda na Musso-linija in nicgovo neoporečno pravico, da varuje koristi Italije, ali pa na vlado gospoda Pasiča, ki je v svojem pohlepu po strankarski samovladi vrgla v najnepri-mernejšem času Jugoslavijo v volilni me-tež in z njim v položaj, ki bi mogel po-menjati največjo nevarnost za državo pri reševanju zanjo tako življenjsko važnega vprašanja, kakor je vršitev rapallske pogodbe?! 2e samo dejstvo, da je vlada gospoda Pašiča tako podala možnost še nadaljnc-ga izigravanja koristi lastnega naroda, kliče po obtožni klopi, kaj šile, če se ta nevarnost tudi udejstvi! Zato mislim, da nikdar ni in ne bo odveč poziv vsej jugoslovanski javnosti, da naj vsaj ona sedaj, ko se vsa energija vlade osredotočuje na volilno borbo, bdi nad koristmi naroda in njegove države, da ne bo potem prihajalo kesanje, ko bo prepozno! A. Ekar. Še vedno orijentsko vprašanje Ko se je razšla lozanska konferenca, so se Turki postavili v zelo energično pozo ter so kratkomalo prepovedali zaveznikom dostop v največje svoje pristanišče, v Smi.no. Zaveznikom ta gesta ni Imponirala in se zanjo niso zmenili. Tedaj je angorska vlada stavila ultimat, v katerem je zahtevala, da zavezniške ladje v treh t'neh zapuste smirnsko luko, sicer se porabi sila. Tudi ti trije dnevi so pretekli, v Smirni pa so estale mirno zasidrane velike angleške, francoske, italijanske in ameriške bojne ladje. Turki niso otvorili kan^nade nanje, izvršili pa so del svoje grožnje s tem, da so pred luko v Smimo položili mine. Toda zaveznikov niso preplašili, Angleži so začeli mirno loviti mine. Po poročilih je videti vsak dan, kakor da bo zdaj zdaj zagrmelo, kakor da se nahajamo neposredno pred izbruhom dejanskih sovražnosti. Angleži pošiljalo nove ladje v pristanišča pred Carigradom in pred Smi no. Turki pa proglašajo mobilizacijo novih letnikov, toda tu se že neha meja našega znanja; ali gre za mobilizacijo več lUnlkov ali le enega, ali pa — le za strašilo. Prav tako so nesigurne vesti o ekstremnl stranki v Angori; baje zmaguje tamkaj bojevita struja med poslanci proslule narodne skupščine, ki hoče stvar tirati na ostrino. Toda poleg vsega tega se vrše za ku-1'sami še vedno pogajanja. Z Grki je v bistvu itak bil že dosežen sporazum; sedaj Grčija le še premišljuje, ali naj eventualno podpiše separatni mir ali ne. Angleži pa so n-.spravljlvl, enako kot Turki; nobena stran noče ednehati, vsaka upa, da bo z odlašanjem nasprotnika prisilila k odločilni koncesiji. Da bi prišlo do dejanske vojne, pač ni zelo verjetno. Angleži gotovo ne bodo pričeli sovražnosti, oni so vedno stavili glavne ka-le na čas, ki prenese in prinese vse. Za Turke pa je položaj Istntako kočljiv. Naskočiti bi mogli k večjemu Dardinele, kjer pa je uspeh dvomljiv in vrhutega malo učinkovit. aH pa bi m~g"I napasti mosr.hko ozemlje, kjer pa jim istotako ne bo pripravljen najboljši sprejem. Kako znajo Angleži braniti svoje pozicije, o tem vedo tudi v Angori dovolj. Bržkone se bo sedaj tudi nadrljna borba med Angoro in antanto vršila z istimi nekrvavimi sredstvi kakor doslej, dokler se ne bo naposled za kulisami sk'c-nil mir, četudi to ne to morda še tako kmalu. Po slovanskem svetu f Grof Aleksander Skarbek Ne spominjamo sc, da bi v katerem časopsu čitali o njegovi smrti. In vendar jc umrl že pred meseci. Zdi se nam potrebno, da se ga spomnimo, četudi pozno. Število sovjetskih bojnih čet znaša danes okoli 2,000.000 mož. Samo kavaleriia šteje 200.000 mož. Glavni poveljnik konjenice je znani ruski general Baltijbki Posebno dobro so organizirane tehnične čete in zračna ilota. Topništvu povezujejo skoro sami nemški oficirji in stro- Zakaj bil je pred prevratom eden izmed kovnjaki. a v glavnem štabu rdeče arma-tistih poljskih politikov, ki so v zvestem de je tudi nekaj višjih častnikov nemske-edln.Hvu "s Cehi in Jugosloveui delali za ga generalnega štaba. Vrhovni poveljnik osvebojenje avstrijskih Slovanov. Bil je i rdeče armade je polkovnik generalnega avgusta moscca tudi na kongresu čeških štaba Kamjcnjev; poedini komandanti ar-in jugoslovcnskih politikov v Ljubljani ter je ob silnem aplavzu občinstva v Unionski dvorani nemško pot: Berlin-Bagdad prekrižal s potjo: Gdanjsk— Trst. Grof Skarbek je bil v začetku vojne od avstrijskih oblasti aretiran, potem «o mu je ne'ako posrečilo jrobegniti v inozemstvo. Vrniti so je mogel šcb, ko se je otvoril avstrijski pailament. Med mirovnimi pogajanji je bil v Parizu ter se posebno ravzemrl za vzhodno Galicijo. Tu, v vzhodni Galiciji jo rodbina Skar-bekova doma. Grof Aleksander Skarbek je rodno bival v Lwovu. Tam blizu ulice sv. Sofije mu je stala palača. T.k p:ed p.evratom se je nekoč v njegovi hiši zbrala slovanska družba i poleg dveh Jugoslovanov jo bil tudi češki profesor Dvorsky), kjer je — grofica Skarbkova je bila slučajno odsotna — honneurje izkazovala grofica Wodz cka, oduševljena poljska Siovanka. «Jaz sem mislil, da jo res* kar mi jo zatrjeval slovenski polt k», je govoril takrat grof Skarbek, «češ, Slovenci so zadovoljni in nimajo nikakršnih višjih asplracij. Tem bolj sem ostrmcl, ko sem bil (avgusta 1918.) med Vami. Razgovarjal sem so z Vašimi kmeti.» Aleksander Skarbek je zaslužil, da mu očuvamo trajen spomin. mad so earsM cetieraTl: ParsJrt. Klemfcov. ski, Jciorov in druni. General Brusilo» je sedaj podpredsednik vrhovnega vojnega sodišča. Večji del sovjetske armad« se nahaja v bližini poljske in rumunsks meje. Po vsej Rusiji se govori o skorajšnji krvavi vojni proti Rumuniji in Poljski Velik del ruskega naroda pa je zelo na razpoložen napram Ncmcem, ker vidi ln vč, kaj oni v Rusiji delajo in zakaj se približujejo boliševikom. Vojne si ruslc narod ne želi, ampak teži le za kruhom, mirom in redom. Ljudsko štetje na Češkoslovaškem Češkoslovaški državni statistični urad je objavi deflnitivni rezu'tat ljudskega štetja, ki se je vršilo 15. februarja 1921. Tega dne le ime'a Ceškcs'ovaška J3 milijonov 611 tisoč 349 prebivalcev. In sicer: 6,558.585 moških ter 7,052.763 ženskih oseb, od teli le 13,372.406 češkoslovaških in 238.913 tujih državljanov. Po narodnosti je bilo 8,760.957 Cehoslovakov, 3 milijone 123 tisoč 4<8 Nemcev, 747.096 Madžarov, 461.466 Rusinov, 180.535 2ldov, 75.852 Poljakov in 23.052 pripadnikov razn h drugih narcdnr.sti. Po veri je bilo 10,381.850 rimskih katoličanov, 992.083 protestantov, 724.503 brezkonfesijcnalcev, 535-332 pristašev češke narodne cerkve, 353.925 žldov, 532.6C8 grških in armenskih katoličanov, 72.096 pravoslavnih in 25.342 pripadnikov raznih drugih ver. Iz življenja v Rus'ji Pred kratkim je dospel Iz Rusije v Zagreb inteligenten Rus, ki je dal sotrrd-niku «Rijcči» zanimive podatke iz ži\ljc-nja današnje sovjetske Rusije. Izjave se glase: Ruska velemesta Moskva, Petrcgrad. Kijev in Harkov sc zopet dvigajo iz mrtvila v življenje. Hiše in palače se obnavljajo, ceste se popravljajo, industrija se oživlja. Toda od vsega tega ima ruski narod le malo koristi, ker jc to vse urejeno le za komuniste, njihove agente in za propagando svetovne komunistične revolucije. Ako pa se človek ozre na množice, opazi vso bedo in pomanjkanje, ki tare mal- ga človeka. Na pol gcli in eladni vzdihujejo reveži in Iščejo pomoči. V tem položaju se nahajajo danes ruski delavci, uradniki, profesorji, odvetniki in številni drugi stanovi. Veliko število tovarn pa je sovjetski vlada izročila v privatne tuje roke. oso-bito Nemcem in Italijanom, ki delajo v lastno korist. Nemci izdelujejo v Rusiji noč in drn ruške, topove, aeroplane in druge potrebščine za vojsko. Pregel Ivan: Azazel žalna igra v Štirih deanjih. Ljubljana 1923. Založila Tiskovna, zadruga v Ljubljani. Matija Magdalena. Jezus in Judež Iškarijot so bili že opetovano predmet psiholoških študij. Tudi leposlovci so v romanih in dramah skušali razrešiti za-gonetko, čemu je Judež, med učenci menda najblstrejši. predal in izdal Jezusa, a se nato takoj skesal in svoj zločin poplačal sam s prostovoljno smrtjo. Pred dva;setimi leti je Pavel IIeysejeva drama «Maria von Magdala» obravnavala ta prob'em. Ilevse Vs našel povod Jude-ževe hdaje v ljubosumnosti. Marija iz Magdilo, bivša krasna javna vlačuga, jc b'Ia iretresa Judeževa: ko pa je ugle-drla Jezusa, je postala spol;omica in vdana lo Jezusu. Judež, bivši menjalec denarja, neknk banV.ir, je bil oni. ki mu je Jezus v tempi !u prevrni mbo in zmetal novce po tleh. Fanafčen Žid, rodoljub, ki želi svobodo svojca naroda in mrzi Rimljane, sc Judež oklene Jezusa, ker verjame, da 'e Jezus rešitelj Judov in bodoči n;ih kralj. Judež je verjel, da ustanovi Jezus znova svobodno judovsko kraljestvo, v katerem bosta vladala mir in pravica, da zlomi rimsko igo in postavi svoje tovariše na odlična mesta. Toda Jezus ga ;e povsem razočaral: namesto da bi pePal Jude na boj za svobodo. jim je dejal: «Da;te cesarju kar ie cesarjevega . . .» Judež jo besen, ko sliši nauk: «Ljub'te svoje sovražnice...» Jezus se zdi Judeiu slnb'5 in slepar, ki ie znal očarati Marijo in mu jo vzeti. Zato gre in izda svojega mojstra. A nekdanja ljubezen do učitela se mu povrne, zgrozi se sam nad svojim zločinom in se gre obesiti: Marija iz Magdah pa odide v puščavo dovršit svojo očiščenje. Isto snov je obdelal Pregelj. In tudi on razla-ra Judežev zločin z Tube-nijo spolov. Azazel, duh blodni, ki opleta moža in ženo z nečistim hrepenenjem, je zavedel Judeža, da je iz besne spolskc ljubosumnosti prodal Jezusa. Zanimivo bi bilo primerjati Pregljevo in flevseevo dramo. Gotovo jc po svoji formi Pregljeva modernejša, stil mu je nrožnejši, dialog ostrejši, lapidarnejši. Heyse pa je širši, bogatejši v motivh, v o*ebnh raznovrstnejši; zlasti je z uj>o-rabo rimskega elementa idejno stran zelo pog'obil. Prepeva žalna igia se baje uprizori že letos na odru 1'ubljansVo drame. Takrat i7p:egovorimo več o n'i. pregled so sc nove i-5cr. Vstop prost. Koncert Kramer Sovilskl v LjnMJa-nL V petek dne 2. marca se vr$i v dvo-•ani F.iharmnnične družbe koncert, kar terega priredita oporna pevca ga. Hllda Kramer, bivša članica dunaske doo-rc fsopr.m) in pa g Marcel Sovihki. član lubljanske opere f tenor). Spored obsera po veliki večini ariie raznih opet. g. So-vllski nam bo zapel nekaj biserov iz literaturo samospevov tako slovenskih, kakor tudi drugih. Obč:nstvo opozarjamo na koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji od sobote dne 24 februarja d.ilje v Matični knjigarni, Kongresni trg. Otroška razstava «-Proljetnega Sala. na» v Zagrebu. Prejeli smo: Razstava otroških del. ki jo priredi umetniško društvo «Proljetni Salon», se otvori nepreklicno dne 3. marca. Prosimo torej vse staršo in si. učiteljstvo, v kolikor nam še niso vpo-slali svobodnih del svo-;ih otrok, nai nam čim prej vpošlejo dola, ki »o nastala iz lastnega nagona otrok in to: risbe, predmete iz lesa, ilovice, 1-amna. vezenine z iglo. pesmiec, pravljice, kompozicije (muzikalne) itd.— Dikcia ii ie krasna in osebe so prav jOJpošil'atel:i so naprošeni, da napišejo: dobro karakterizirane. Dejanie je živah- ime. priimek, starost otroka, kdaj je is-no in se godi v Magdali, K^pernavmn, ¡delal vposlano delo in ali žele. da se jim ob T.beriJsVem jezeru ln ob Oljski gori. Tudi kot berilo je i^ra zelo zanimiva. Skoda je le. da Pregelj razn'h judovskih besed ne razloži, da se ne more otresti citatov iz tujih jezikov, .ki so čitatepu p-azen zvok. Kaj nai pomeni: Salom lak, leki lešalom. Mi kamona balehim, K"iban itd.? — Izredno plodovit 'e Prc-rreli. in kakor že njerove prejšnje knjije, tudi «Azazela» toplo priporočamo. Marionetno gledališče v Mestnem do- dala povrnejo. Dela so odpošlje« na na-riov: «Proljetni Salon», Zagreb, I lica štev. 51. Ivan Matičič: Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivše-ra slovenskega p'aninskera polka — Strani 270 in 25 izvirnih slik. Cena vezani knjigi 32 Din. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubl ani. — V knjigi so popisani skoro vsi boji in vse trplenje bivšera slovenskega planinskega polka (Lir 27) od prvega do zadn ega dne svetovne vone. Iz Grilcre, z Dolterdobs^e mu v Ljubl'ar| prične v nedeljo. 25. t. m., i planote, z gorovja, s Tirol. od H'ide;ra zopet z rednimi predstavami. V času, ko i lofra, Fa tjega hriba, s Sv. Gabrijela, od glednTSČa zaradi bole-ni nekaterih igral- Piave in o polkovem uporu in nJega za-ccv ni moglo i-v-t., se jc pomnožilo in kletvi — o vsem tem zanimivo in nazor-izpopolnilo igralsko osobje. Na3tudiralc , no pripoveduje knjiga, ki ne bo dobro- Janko J. Srimšck: Vilma Margerita i. Stopil sem iz ?0be. Stala je na veznem l-ragu, široko, obe roki vj»rli v boke. Nai sosednjimi l,i"ami jc ?orcla ve. černa zarja v rdečih rtamenih; skozi dekletovo prosojno belo krilo so se jasno risalo prelestne poteze mladega telesa- Svoje velike oči je vprla vame «Vi...!» «Prosim!» «Vi — »-i ste — nesramni!» «Sem!» «Vi.. !» «Prosim?» ec!» Zgrabil sem jo za roke besno in sirovo. «.Taz?» «Ti!» Fol>a je divje stihih nd.-aj mehke ga. rlrMrč.-ga. P n;e gimiLičev na njeni bluzi je poimstilo. «Joj!» «Jaz?» «Ti!» Njeni j»rsti so sc zarili v moje lase. «Ii!» Zarja je zažarela rad sosednjimi hišami, glava se ji je obrnila na levo, živo "lato se je razlilo preko njenega obraza. Odskočil sem. Vrata v mojo sobo so bila sirom odprta. Ona za menoj. «Bežite, kajne?... Strahopetec!» Zasmejala se je porogljivo in zve noče kot bi z drol im kladvecem udarjal j>o medeni plo^i. «^'ralioj^tec...!» Bela bla ina s |x>stelje ji je udarila v jirsi, f'-ozi okno je zaplul večerni veter. razpel ji lase in treskoma zatvoril duri. V sencih iri je kovalo s kovaškimi kladivi, v ušesih jc brnel razjarjen liwlournik, prsi so se napele, hrbtenica se je skrivila kakor lok i:i ko so se moje dlani v drugič o' lenilc .ljenih l>elih zapestij, je siluiilo izza stisnjenih zob: «Na kolena!» «Jaz?» «Vil» «Taz?» «Ti'» Prsti so Rkrčili tesneje... Izpod krila je zasijalo belo koleno.. «Tvoja sem, Janko, vsa sem tvo- ja. Ko jc odhajela. ji je glava globoko klonila na grudi. Na pragu sc je ozrla, oči fo pozdravile oči in moje in njene ustne so zašepetale: «Do svidenja!» «Do svidenja!» Večerna zarja za sosednjimi hišami je uvažala. 2. «Kadar boS oženjen in bo? imel ženo ncljubljeno, a jaz omožena. moža ne ljubljenega, takrat sc bova zopet videla.» «Na pustem jesenskem bregu se bova srečala, trudna in uboga oba, in se bova pozdravila, kot sc nisva Se nikoli v življenju ...» «Pommenclo listje so bo vsipalo z ostarelih dreve« pred najine noge in hladen veter bo dihal z zasneženih planin. Midva r>a bova, tesro objeta, gledala na daljno južno stran in si še-petaje j>ri|>ovelašč in stopila k oknu. «Ali bi odprla ... ?» «Odfiri:» Razgrnila je zavese; jutranji hlad. pomešan s prvim solncem, je napolnil sobo. V sosedovem vrtu se je v belem cvetju topli il divji kostanj. «Janko, danes, to uro še in nikoli več... Sjiorainjaj se Vilme Marg-c-rite...» Ne vem, ne vem in morda ne bom nikdar v svojem življenju doznal, kaj nama je bilo tisto jutro. Vem samo to, da sva jokala oba ... Razj»ela je bluzo — ali .io jc ona ali sem jo jaz? — Zakopal sem obraz v njene bole grudi in ko se je za njo obrnil ključ v vcžnili vratih, je moja sol« ostala polna vonja po uvelih nageljnih in mrtvi resedi — — — — Nikoli mi ni pi-ala besedice, nikoli vprašala svojcev, kje sem in kako sc mi godi —; no jaz jo nosim v srcu kot lep spotrin in zdi sc mi, da sem v svoji trideseti jeseni sanjal [omladni »en osemnajstletnega fanta — — Podmladek rdečega križa Preteklo jc približna le*o dni, odkar se jc v Ljubljani pojavila gdč. Palmer. odpo-lanka ameriške?a Rdečega križa. Imela je nalogo izorgani-7irati našo mladino po načinu, kakor je organiziran velik del ameriške mladine. PostojKurio gdč. Palmer ni bile baš srečno, zato tudi organizacija Podmladka rdečega križa ni uspela, četudi je misel dobra ter iina velik vzgojni jomen. Prvi zičetek delovanja te onranlza-ci.ie naj bi tvorila igra: «Borha za dobro zdravja». Otroci naj bi živeli tri mesece po gotovih . zdravstvenih pravilih, da se s tem privalijo in naučijo na redno in pravilno življenje ter na telesno in stanovanjsko snago. Namen jc gotovo dol>er in koristen, saj je zdravje vir vse sreče, in česar se mladina pt i vadi, to obdrži navadno vse svoje življenje. Argumenti, ki so iih iznesli nekateri nasprotniki, da naša mladina že itak živi zadosti snažno, da torej v tem |x)glcdu ne potrebuje nikakih novotarij, re drži. Vj^ogled v ura-lno poročilo o higieni na ljubljanskih osnovnih šolah nam ja^no kliče svoj memento. Ta statistika izkazuje namreč precejšnje 5tevilt> ušivih učencev, torej so navodila za snago in čistost potrebna. Vzrok, da igra ci Joffls umu) nekdanji« pripadnikom omenjenega polka, ampak gotovo tudi najSirši publiki, zlasti pa našim knjižnicam. Francoščina na Nizozemskem. Ko se je nedavno pregledoval načrt pouka v osnovnih šolah, so skušali pristaši francoskega jezika zopet uvesti ga vsaj v dva razreda omenjenih šol, iz katerih je bil pred kratkim popolnoma črtan. Do- datni predlog je bil ▼ drogi ibornlol za-vrnjen s 87 glasovi proti 30. To pa iz dveh razlogov: vzgojnega in političnega. Prvič jc kazalo razbremeniti mladino, drugič pa odpraviti razliko med meščan-, skimi in delavskimi otroci. Nasprotno pa : se osnuje na amsterdamskem vseučilišču | dopolnilna stolica za francoski jeiik in j slovstvo. Sokolski vestnik Bratje! Premimi! je brat dr. Ivan Tavčar. bivSi starosta in ustanovni član ljubljanskega sokolskega društva, neutrud-3 ji vi, požrtvovalni sokolski in kulturni delavec, ki je posvetil vse svoje vzorno življenje in vse svoje duševno bogastvo delu za svoj narod. Poživljamo Sokoistvo — v pni vrsti eokolska društva Ljubljane in okolice — da se udeleže pogreba prezjuslužne-ga brata korporativno v kroju. Zbirališče Sokolstva v četrtek, dne 22. februar ja 1923 ob 3. popoldne na vrtu Narodnega doma. Zdravo! Starešinstvo JSS. So!ro!ska župa Ljubljana L Glavna skupščina sokolske župo Ljubljana I. se je vršila v nedeljo, 11. t. m. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani ob obilni udeležbi delegatov skoraj vseh župnih društev. Jugoslovenski sokolski savez sta zastopala brata Gangl in dr. Fux. Po kratkem otvoritvenem govoru župnega staroste br. dr. Borštnika je pozdravil savezni poditarosta br. Gangl 1 skupščino, naglašujoe, da je župa Ljub- ' Ijana I. ena najvestnejših in najagilnejših v savezu ter je končno izrekel nado, da bo tudi kot taka ostala in vedno vestno in uspešno vršila svojo sokolsko nalogo y njenem okolišu. Iz poročila tajnika br. V. Svagarja povzemamo, da je bilo osredotočeno vse delovanje v župi leta 1921. v prvi vrsti v pripravah za vsesokolski zlet. Vsa društva so se marljivo pripravljala, priredila svoje javne nastope, končno pa je župa kot celota nastopila skupno z ljubljansko šupo na pokrajinskem zletu in nato jako častno na vsesokolskem zletu. — Zupa Šteje koncem leta 1922. skupno 26 organiziranih cdinic, in sicer 19' društev in 7 odsekov. Skupno število članov in članic znaša 49S0, naraščaja je nad 1500. — Razdelitev v okrožja je že določena in odobrena: okrožja so ljubljansko I. in II, ribniško, obmejno in posavsko. Formalna ustanovitev se izvrši v letu 1923. — Na koncu svojega poročila je br. tajnik pohvalil marljiva društva, grajal pa razne napake v poslovanju »posameznih društev, ki naj se v prihodnjem letu iztrebijo. Zelo zanimivo je bilo poročilo župnega načelnika br. Miroslava Ambrožiča. Najprej je očrta! v kratkih potezah pripravljalna dela župe za vsesokolski zlet, dvodnevni prednjački tečaj v sviho točne naučitve zletnih vaj itd. Potem je poudaril, da tudi v naši župi še vedno vlada pomanjkanje prednjakov in prednjačič, nakar se vrši že v mesecu februarju 8 dnevni prednjački tečaj, ki se je zanj priglasilo okoli 50 slušateljev. H koncu omenja, da naj se letos dela sistematično, po določenih smernicah: sistematična vzgoja mjra župo okrepiti in prerediti vSe članstvo, naraščaj in deco. Brat V. Kocijan je podal blagajniško poročilo, ki je še dosti ugodno, vendar pa je še nekaj društev ki so zanemarjala v tem pogledu svoje dolžnosti napram župi. «Zupni Vestnik» izhaja že Vin. leto. V lotu 1922. je izšlo 11. številk v 1200 izvodih. Letos se bo list izdajal priložnostno po potrebi, vendar pa najmanj 6krnt letno. Po poročilu župnega nadzornika br. Bojana Drenika, ki je z odkritosrčno bratsko besedo kritično premotiil delovanje vseh župnih društev — je dobilo iupno starešinstvo svoj absolutorij. — Župna pravila se izpremene brez ugovora v zmislu sklepa saveza glavne skupščine 1. 1922. v Zagrebu. — Zupni proračun, ki ga je predložil br. blagajnik, se sprejme v celoti in obenem odobri predlog starešinstva. da ostane tudi za leto 1922. žup- ni porez 1 Din na člana. — Po daljši debati odglasuje skupščina, da se vrši letošnji župnl »let v Kamniku, na dan 28. in 29. junija. Vrši se tekma članov, članic, naraščaja ter javni nastop vseh Župnih oddelkov. Pri volitvah novega župnega starešinstva so bili izvoljeni sledeči bratje: starosta dr. Viljem Krejei, namestnik! Staroste Verij ftvajgar, dr. Vilko Maurer, dr. Anton Selrffrer; načelnik je br. Miroslav Ambrožič, načelnlca s. Anuška Cigojeva. Člani starešinstva so: dr. Viktor Vouk. Vinko Kocijan, Josip Cesar, Pero Capuder Bojan Drenik, dr. Sajovic, Podgornik, Andrej Berce, namestniki dr. Borštnik, dr. feubic ln Gorjanc. Za preglednike računov so bili izvoljeni br. Drago Lunder. Drago Gorup in Evgen Lovšin, zastopnik župo v savezni odbor je br. starosta dr. Krejči in namestnik dr. P. Pestotnik. Nato je bila soglasno sprejeta naslednja RESOLUCIJA. Občni zbor sokolske župe Ljubljana I, na katerem so zbrani 11. februarja 1923. delegati dolenjskega, litijskega, kamniškega, ljubljanskih in obmejnega sokolskega okrožja, zvesti svojim tradicionalnim nalogam. med katerimi je temeljna osnova j pospeševanje ln čuvarje narodnih Interesov, se odločno izreka preti vsakemu pogajanju s sovražniki našega naroda na škodo jugoslovanskih kulturnih in narodnih naprav. Sovražili so naše delo in vršili osebno osveto nad Sokoli dolga desetletja, Storjene krivice niso pozabljene. Zato smatramo vsako strankarsko-poli-tično bližanje in pogajanje katerikoli stranke z njim za moralno žalitev naše narodne samozavesti ln oškodovanje interesov narodne države. Vsak najmanjši poizkus restitucije naprav v roke nositeljev nekdanje politične nasilnosti in nam sovražne kulturne propagande, smatramo za izdajstvo nad na^ rodom in državo. Poživljamo vsa sokolska društva, da se krepko postavijo na branik narodnih duševnih in gospodarskih odobrin, da na članskih sestankih skrbno zasledu'ejo pojave te vrste in da s tom podpro prizadevanje bratskih kulturnih društev zlasti v narodno izpostavljenih krajih naše domovine. * Po raznih manjših internih rešitvah je starosta zaključil lepo uspelo glavno skup-55'no. pozivajoč k krepkem delu in vztrajni vršitvi sokolskih dolžnosti. Žalna seja starešinstva Jugoslovanskega sokolskega saveza. V torek, dne 20. februarja se Je vršila redna seja JSS. Ob otvoritvi seje se je spominjal savezni staresta br. dr. Ravnihar v toplih besedah velkega slovenskega pisatelja, politika ln Sokola, dr. Ivana Tavčarja, kl jo dan prej za vedno zatlsnl oči. V svojem govoru ie omenil, da je bil pokojni dr. Tavčar več iet starosta matičnega Sckolskega društva v Ljub'jani. Poudarja! je, da je stnrostoval dr. Tavčar v dobi preporoda slovenskega Sokol-stva, torej v najkočljivejši dobi. Kakor povsod, keder je rajni deloval, tako ie tudi Sokclstvo vodil s spretno reko in prav njegovemu bistremu duhu in njegovi dalekovidnosti se imamo zahvaliti, da je slovensko in s tem tudi jugoslovansko Sokoistvo srečno in brez večjih težav preživelo dobo prejroreda. Člani starešinstva so stoja pos'ušali posmrtnico in ob koncu govora zaklicali Slava! neminljivemu spominu dr. Tavčarjevemu. Sta- reilnstvo Je pismeno Izrazil» rodbini sv o-' Jc sožaljc. Enako se je spominjal br. starosta prerano umrlega finančnega ministra CSR dr. A. Rašina. Tudi nJemu v čast so zaklicali člani starešinstva Slava! in sklenili, da se izreče sožaljc CSR v Pragi in konzulatu CSR v Ljubljani. Sokolsko društvo Ljubljena II naznanja vsem svojim članom, da Je njega prczaslužnl, dolgoletni član brat dr. Ivan Tavčar preminul. Opozarjajoč na poziv starešinstva JSS. je dolžnost vseh članov, da se vsi pogreba v kroju udeleže. Zbira!:;če Je oh 3. uri na vrtu Narodnega doma. — Odtor. Novi cdber Sokcla I. v LJubljani sc je po občnem zboru 2. februarja t. 1. sestavil takole: Starosta: dr. Pestotnik, staroste I. namestnica dr. 2crjavova, II. namestnik Proscnc, načelnik Lubcj Alojz, načelnica: Cigojeva, predsednik prosvetnega odseka: dr. Star.e Rape, tajnik: Zi-herl, njegov namestnik Gabrljclčič, blagajnik: Eiberger, njegov namestnik: Vrečar, računovodja: Lozej, njegov namestnik: Podgornik, matrikar: Gorjanc .!., njegov namestnik: Jug, gospodar: Turk R., njegov namestnik: Toni J., zapisnikar: Završnik, njegov namestnik: Mlakar, orodjar: Kamenšek, novinar: Bevc, nadzornik: Drenik, knjižničar: Drmelj, arlii-varka: Klemenčičeva, odborniki: Jcžeko-va (Zorova), Lunder, namestniki: Tratar, Turk Bine, Rcmičeva, Svetlič, Potnik j Srečko. — Pregledniki računov: Lovšin Evgen, Magolič Srečko, Vaanal Adolf. --Predsedniki odsekov: mladinski: Tratar, zabavni: Pleterski, orkester: Sirtiik. pevski: Lozei, Simon Gregorčičevo knjiž. Dermelj Ljubo. Ženski prednjački zbrr Sokola I. v Ljubljani opozarja vse svoje članice, ki niso šc izpolnile 24. leto, da so z ozl-roin na sklep zadnje Savczne skupščine dolžne posečatl sckolsko telovadbo. Telovadba članic se vrši vsak torek in četrtek točno cd pol 8. — tričetrt r.a 9. zvečer, v telovadnici ne. gimnaziji na Poljanah. Obenem naznanja, da bna ženski naraščaj svojo redno telovadbo v istih prostorih vsako sredo in petek od pol 7. do pc! 8. ure zvečer. Deklice imajo svojo telovadbo v telovadnici na Ledini vsak torek in četrtek od pol 6. do tričetrt na 7. uro zvečer. Ker pričnemo z novim delom, vabimo članice, naraščaj in deklice, da se redno udeležujejo označenih ur. Zdravo! Volitev v odecr COS. Po pravilih ČOS se morajo na letošnjih župnih občnih zborih izvoliti zastopniki žup v odbor COS, kl je poleg velike skupščine (sabora) najvišja organlzačn?. Inštanca, odločujoča o najvažnejših srkolskih zadevah. Vsaka župa voli na 5000 društvenih članov po enega zastopnika in enega namestnika, presežek čez 250*1 članov velja za 5000 članov, župe pod 5000 članov volijo tudi po enega odposlanca in enega namestn!ka. Odbor se voli za dve leti, njegova prva naloga je. da izvoli starosto in ostalo predsedstvo COS. Naravno Je, da vlada precejšnje zanimanje med članstvom glede volitve odposlancev v odbor, ker je odposlanstvo ena najvažnejših sokolskih funkcij. Ročenka sokoIskycii činovniku na rok 1923. ie naslov knjigi, k! jo je ravnokar izdala COS. v Pragi, uredili pa so jo br. StSpanek, Karel Vaniček, dr. Heller in Pel kan. Ročenka Je sokolski zbornik s koledarjem v obliki velike osmerke. Vsebina je tako mnogovrstna in vzorno sestavljena, da bodo češka sokolska društva našla v njej vse, kar potrebujejo. V dokaz navajamo v sledečem njeno vsebino, ki je razdeljena na 12 poglavij. Uvcd tvori Tyršcv spis «O sokol-sketn organizmu». Nato sledi koledar, kl pa fie navaja imen svetnikov ampak vse zgodovinske dogodke, ki so važni za Sokclstvo, torej sokrkki historični koledar. Drugi oddelek opisuje državo: naloga So-kolstva v svobodni državi, velikost republike, število prebivalstva in narodnost, državni praoor in grb, životopis predsednika, ustroi vlade in narodne skupščine, vse davke in pristojbine, poštne-čekovn! urad, železnice in ugodnosti na njih prt sokolskih zletlh, vojaške predpise In o koncesijah. V tretjem oddelku je razlaga o srkolski orgnnlzaciji: ustroi Obce, ustroj žup in posli vseh župnih funkcio- narjev ter odsekov, enako o ustroja hi delu v društvih — izvrsten pouk za vsakega. Enako podrobno opisuje četrti del vse delo v telovadnicah: letošnje med-zletnc tekme, poslovnike TO. pri Obci, o prednjaških izpitih, o župnem prednja-škem tečaju, seznam knjig za društveno strokovno knjižnico, o naraščaju. Peti oddelek obravnava prosvetno delo v Ob- i ci, v župi in društvu: poslovniki prosvet-' nih odsekov, kronika društev, dramatične j predstave in celcletni program za pro- j svetni odsek. V šestem poglavju so na- i vodila za napravo telovadišč, za stavbo sokolskih domov, uporaba šolskih telovadnic, gostilne v sokolskih domovih, telovadno orodje in njega sedanje ccne. Sedmi oddelek obsega predpise (s slikami) o krojih vseh oddelkov, o praporih, ; znakih in odznakih. Osmi oddelek navaia vse sokolske liste z naslovi uredništev in upravnlštev, knjige, ki jih je založih ! COS„ diapozitive in filme. Deveti oddelek ima seznam predscdnlštva COS.. vse župe in društva, na koncu pa še seznam društev v abecednem redu. V desetem oddelku so navedeni vsi Izključen! člani. Enajsti oddelek Je vsebina, navedena v abecednem redu, tako da se o vsakem, vprašanju najde takoj odgovor. Dvanajsti oddelek Je prostor za zapiske. — Iz navedenega je razvidno, kolike praktične vrednost! Je «Ročenka» za članstvo. Iz življenja in sveta Na višinah Mount Everest?. Iz Londona prihaja poročilo, da se napoti letos tretja ang'eška ckspedlcija v himalajsko gorovje v trdni nadi, da sc il končno posreči, doseči 8810 metrov visoki vrb Mount Everesta, najvišje gore sveta. Prvi dve ckspediciji v letih 1921. in 1922. sta dosegli, kakor smo v našem listu obširno poročali, lepe uspehe in Je zlasti lanska ckspedicija privedla drzne turiste v neposredno bližino zaželjenega cilja. Anglež! smatrajo to podjetje za svojo nacljonalno zadevo. Severn! in južni te-čaj nista več terra incognita; njihova pozornost in njihovo zanimanje velja sedaj najvišji gori sveta. Simbolični pomen takih stvari se nc sme podcenjevati. To Je bajni «Excclsior», kl jc še vedno velikega pomena za vsa človeška stremljenja In dejanja. To ni samo poželjenje po rekordu: v tem pogledu so težave in nevarnosti, kl groze človeku v skoraj rc-desežnih višavah, prevelike; skrbna priprava in Izvršitev takega podjetja je naloga, kateri so kos le najboljši možje. Dosedanjih dveh ekspedicij v himalajsko gorovje so sc razen alpinistov udeleži!! tudi geografi, zoologi in naravoslovci. Ekspedicijl sta bili zamišljeni kot pripravljalno in poizvedovalno podjetje. Lani je alpinistični oddelek eksnedicije dospel da višine 8210 metrov. Nesreča, ki Je zahtevala sedem človeških žrtev, je napravila začasno kenec nadaljnjemu prodiranju in raziskovanju. Vodja ekspcdiciie na Mount Everest, polkovnik Howard Bury, je nedavno v posebni knjigi obelodanil uspehe z redko vstrajnostjo in pogumno podjetnostjo izvršene ekspedlcije, ki so ne samo v alpinističnem, ampak tudi v naravoslovnem pogledu izredno zanimivi. Kar jc pri naravoslovcih vzbujalo posebno pozornost, je tujnost rastlinstva in bogastvo živalstva, ki so ju drzni raziskovalci našli v onih, človeški nogi komaj dostopnih višavah. Taka so naravoslovci, kl so bili prideljen! ckspediciji koncem meseca maja v višini 3960 metrov naleteli na širne livade trobentic in drugih dišečih cvetic. V gorskih dolinah je rasla bujna trava. Do višine 4100 metrov rastejo sleč (rhododendron), breza in brinje; v višini 3050 metrov so bili še pravcati brinjcvl gozdovi z debli, kl so imela do šest metrov obsega in do 46 metrov višine. Na severnem pobočju Mount Everesta so našli tri različne vrste planink. V isti višini so naleteli tudi na izredno vel ke rastline, ki so imele paveli podobne bučke, katere s) tudi ob mrzlih dnevih obletavali čmrlji. V višini 6000 metrov še uspeva neka našemu ovsu podobna rastlina; 5500 metrov visoko je imel modri svedrič (gentiana) cvet v premeru 2.5 centimetra. Divji mak zraste do dva metra viseko ter ima tem-nomoder cvet v premeru 5 centimetrov. Glavna vrsta žita, Ječmen, uspeva do višine 4570 metrov, pšcnica do višine 3900 metrov. Živali v onih krajih, kjer jih r.lkdo ne preganja, ne poznajo strahu in se brez bojazni približajo človeka; divje ovce, krokarji, divji grljbi zobljejo hrano z dlani človeške roke. Tipični sesavec v himalajskem gorovju, divji yak, je ena naj-čednejših živali; koplje se v pesku in dlaka njegova se sveti kakor svila. Opica, na katero so člani ekspedlcije naleteli v višini 3350 metrov, je bila edina, ki jim je prišla pred očL V višini 3650 inttrov so našli vel ke množine lačnih pijavk, k' so bile ljudem in mezgom zelo nadležne. V višini 4270 metrov so slišali kukavico, ; dočim se v Indiji kukavica ne nahaja v višini nad 1500 metrov. V višini nad 400r, ; metrov se tu in tam še prikažejo iibetski | ns!I in gazele; pogosto pa se tu še vf-I devajo planinski zajci, ki skupno žive v I podzemeljskih jamah. Neka vrsta kuščar-jev živi še 5180 metrov visoko, potem pa jc živalstvo vedno redkeje. Na divje ovcc, volkove, lisice, zajce, podgane x miši, krokarje, vrane in jastrebe naletimo še v višini 6100 metrov: 6400 metrov visoko se slede še lisice, volkovi in zajci, v isti višini tudi še kragulj. Najvišje (7540 metrov) se nahaja brkati ser, ki mogočno kroži še v višavi žc za dve tretjini razredčenega zraka. Letos mcscca maja se roda na težavno in nevarno pot v Himalajo tretja eks-peeliclja. Upati je, da v tretjem naskoku doseže popolen uspeh In razvije angleško zastavo na vrhu Mount Everesta, kamor doslej še ni stopila človeška noga. Ruska maša v Parizu Pod predsedstvom pariškega nadškofa, kardinala Duboisa, se je 6. febr. t. 1. vršii v krasnem hramu božjem zanimiv obred, kateremu je prisostvovalo mnogo najvišjega svečeništva kakor tudi nabito polno posvetnega poslušalstva. Slo je za rusko katoliško mašo v iztočnem ritu m ruskem jeziku. Nekaj izvlečkov iz »Eclai-rovega» poročila: «Liturglja je veličastna. V resnici čutiš, da je žaloigra v teb simbolih. Kadar si sledil od blizu počasnemu in preprostemu razvoju ceremonije ckoll neekrašenega žrtvenika, kadar si slišal, kako diakon s propovednlce rusk: zapoje evangeljski spev, se več ne čudi?.. da iztočan gleda svoj obred, kakor gledamo mi svojo narodno zastavo... Slovansko petje je moCno povidigniro vesnost Felo je -10 ruskih dijakov per vodstvom mojstra Titova. Z besedami jf težko dopovedati moč in milino napevov ki smo jih Culi. Bila je pravcata maš» slovečih skladateljev: Cernanlnov in Rim-sky-Korsakov. V teh pesnih nI ničesa-vsakdanjega za naše uho. Zakaj to slavje v sijajnem pariškem svetišču? Ker hoče katoliška Cerkev sprejeti nesrečno in zvesto Rus'jo, kl ic tako sovražna neredu In Izdajstvu kot mi. Rim ie videti pripravljen, da vzdržn-je s to Rusijo prav posebno prijateljske zveze. Francija pa hoče prispevati v t-po svoje s takimi prireditvami... Tako sta se dva krščanska obreda prvikrat srečala in zedinila v Parizu. — Med navzočimi je bilo na stotine Rusov vseh slojev in starosti. Nismo si mog!; kaj, da ne bi opazovali niih resnega ir zbranega obličja, njih otožnega in milega obraza, kakor obremenjenega z globokimi mislimi. Gotovo so bili vmes številni izsdjcnci, žrtve bollševiške strahr-vlade. Z ginjenim srcem smo ostaviii Madeleino. Takšne skupščine so nenavadno redke. Človek jih ne pozabi.» A. D Gledališki požari Gledališki požar je vedno sreča za druga gledališča. Znova se poestrč požari-; policijske odredbe, pregledujejo se elek trične, kurilne, gasilne in rešilne napra- našla odmeva in prijaznosti na naših šolah, ne tiči v stvari sami ampak v načinu, ki js bi! kakor rečeno pogreben. Zaradi prve naj«ke. organizacija tudi drugih svojih načrtov ni mogla izvesti, ker ni bilo pravega zaupanja v organizacijo po prvem ponesrečenem poskusu, k čemur so zlasti mnogo pripomogle vsem higieničnim predpisom nasprotujoče zobne ščetke in milo. Na mesto gdč. Palmer je stonila gdč. Slioenberger. kakor vse kaže, pridobiva Podmladek rdečega križa več simpatij in vedno bolj se priznava organizaciji vzgojni pomen tudi v altmistič-nem zmislu. Učite! jstvo mnogih šol se je sprijaznilo z i'le jo organizacije, zato «e razvija in obeta polagoma dobiti trdna tla v naših šolah. Tudi nadzoro-valni šolski organi uvidevajo, da stvar ni slaba in višji šolski nadzornik dr. Poljancc se je z vnemo zavzel za Podmladek in dobre posledice se kažejo že na mariborskih šolah. — V ospredje stopa karitativen pomen Podmladkarjev, to je medsebojno podpiranje, izvrševanje dobrih de! in podpora revnejšim šolarjem. Obstoji stremljenje združiti organizacijo Podmladki s i*>ulo drugih jugoslovenskih mestih deluje Podmladek, in zagrebška organizacija je poslala v decembru pr. 1. zaboj igrač, ki so jih izdelali Podmladka! ji sami. Te igrače in nekaj obleke, ki so jih izdelali člani Podmladka na šoli na Rakovniku, aa ženski realni gimnaziji, na III. dekliški osnovni Soli ia na dekliški meščanski šoli pri Sv. «tanek zastopnikov ljubljanskih ivnih in meščanskih šol, udeležilo Jakobu, so dobile sirote dečjega doma v Ljubljani za božična darila na božičnici. ki jo je priredi! ljubljanski odbor Podmladka. Splošno žensko društvo je prispevalo za božičnico nekaj slaščic, amerikanski otroci pa so poslali za vsako 6iroto po 1 par nogavic. Sestanek osnov se jih je 24. odsotnih je bilo 6. je j-o kazal, da učiteljstvo priznava vzgojni vpliv in moč organizacije, kajti od prisotnih se je izjavil samo 1 zastopnik. da program Podmladkarjev ni za šolsko deco. Na mnogih zavodih so priredili Podmladkarji Miklavževe večere in božičrdce, pri katerih so bdi obdarovani revni učenci zavodov. Nekatere dekliške osnovne in meščanske šole v Ljubljani so se z vso vnemo po prijele dela za pomoč ruski deci, za katero šivajo obleko in perilo. Ruska mladina na Panovišču pri Litiji se nahaja namreč v veliki revščini. Mesečni prispevki Pomladkarjev so majhni, vsak učencc plača mesečno po 20 pata. Premožnejši plačajo lahko več, zato pa revni ne plačujejo nič. Razred je član Podmladka kot celota in n« posamezni učenci. Io ta način članstva je vzgojon, kor se goji v raz- | redu medsebojna podpora, obenem pa veljajo iste i ravice za vse učene". Podmladkarji imajo tudi svoj list pod imenom «Podmladak cr -emg krsta». List prinaša članke v vseh treh narečjih in je tiskan deloma v latinici, deloma v cirilici. Uredništvo namerava posvetiti i>o eno številko vsaki pokra jini in v najbližji bodočnosti bo izšvl list posvečen Sloveniji. Meja organizacije Podmladka ni slaba, pri vztrajnem in pievidrem delu odbora in posameznikov j' uspeh organizacije za=ig>ii'ii pa tudi pripadnikov in podpornikov bo vedno več. Izkušnja je pokarala, da je treba previdnega in smotrenegn vodstvj vsiljevati ide.i, četudi so dobre, ni umestno, ket ta način vodi o-lpor in iv,zaupa.nje. Tudi list ne odgovarja povsem našim razmeram. Centralni odbor Po-mladka v Eeogradu je prišel do spoznanja. da je treba list tako urediti, da ga bo naša deca z veseljem čitala. ne pa izdajati samo prevode ameri-kanskih člankov, ki niso pisani za našo mladino, ampak za ameriško. Izdajalo ?e je za list težke novce, a uspeha ni bi!o."ker tudi uprava lista ni doVo funkcionirala. Sploh pa je vodstvo organizacije premalo mislilo na to, da je treba iJe- io Podmladka prikrojiti našim prilika-in potrebam. Ako bi se bila v početi •: prikrojila pravila za igro zdravje r šim razmeram, bi bila igra u®i*Ia gč tovo bolje nrgo je. Med pravili pogrp šamo točke o vzdržnosti alkohola :"• tobaka, kar bi bilo gotovo potrebnejš* nego zapoved, da mora deca spavaotuje sedaj po Jugoslaviji prottčava delovanj" posameznih sekc: ■ Pri centralnem odboru kakor tudi p-podružnici v Ljubljani je dal imen-vani dobre nasvete in navodila o h -vedbi organizacije. On zastopa stališča da je treba denar, ki ga daje Amer: ;-v to svrho bolje in koritne.^e izrabi'! ne«»o «e je vršilo doslej. Z boljšo izrr^ denarja bo organizacija napredoval*, in čiin večja bo. tem večje podpore 6t;i • pričakovati iz Amerike. Kakor ksiejo znaki, smemo pričakovati pri Podmla<5 ku resnih reform in veselega razvoz ter napredka. "S (F friptroča se speuici|a R. RAN ZING ER j L|u'jl|ana - Jesenice. 33 j L S», aasllct dobe iwsfrctse očrsšbf te "Ko f¡» rr>aT poT nre. Nat© w Je vrnfl ¥f uprave opozorila, naj pazijo na tihotapi J drevesu. Toda komaj je ilesei na pn o, ske pušllce. Požar dunajskega ena najstrašnejših katastrof; poginilo ie dosti oseb in zgorelo ogromno vrednot. j spodnjo vejo. so padle vso opico nanj, Ringtheatra je bil P» grizle in praskale, kričale ter ga vrgle na tla. A preganjalo so ga tudi na tleh. Zaman se je otepal in A posledice so bile ugodne za vsa evrop-1 branil. Moral je pobegniti z vrta preko ska gledališča: odtlej vlada strožji red.' Tudi požar gledališča v Sofiji je velika nesreča, ki bo dobro vplivala na vsa, zlasti Jugoslovanska gledališča. V Sofiji sta zgorela cder in skladišče z dekoracijami. Škode Je okoli 200 milijonov. Pravkar je slavilo bolgarsko Narodno gledališče svoj jubilej, a zdaj nc more igrat! yeč ter bo nekaj let brez prave strehe. Odkar imamo električno razsvetljavo, so požari gledališč zelo izjemni. Železni zastor oddeli oder od prostora za ljudi in onemogoča katastrofalne posledice za publiko. Povsod so izhodi za si!o. Oder je zabit na vseh straneh z železnimi vrati. Svetiljke, ki naj delajo vtisk petrolejk ali sveč, so vse električne. Ako se puši na cdru, opazuje gasilec kadilca, ki mora cigareto aii smotko polagati na pepelnik In vžigalico takoj ugasniti. Pušiti se ne sme nikjer v gledališču, ker tega ne dovoljujejo zavarovalnice. In vendar se dogajajo požari in nesreče. železni zastor ne pade ali pade prenaglo ter sc zlomi ali odtrga, gasilec za-dremije, igralec je nepreviden, lahkomiselni vrže tlečo cigareto aii žarečo vžigalico, in začne tleti in goreti. Ker platnene kulise, lesene in mrežaste, niahovite ali kožuliovmaste reči na odiu se vnamejo ¡zlahka. Kratki stiki so vsak hip mogoči. Opreznost torej po gledališčih ni nikoli dovolj velika. Skladišča morajo biti oddeljena od glavnega poslopja. V Ljubljani imamo dve skladišči dekoracij, ki sta obe izven gledališč. Varnostne uredbe so povsod najmodernejše in Sodnlfa Mareziganskl proces, ki se Je pričel pred enim tednom pred tržaško poroto, se nadaljuje in ni prišlo do nobenih novih zanimivih Incidcntov. Razprava te Izpolnjena z monotonim zasliševanjem obtožencev, ki večinoma zanikajo vsako krivdo. Ker zasliševanje prič še niti pričelo nI, se bo proces vlekel še dolgo časa. Divja lovca s suhimi gobami. Martin Kunčič in France Zaje, ki sta btla že večkrat odlikovana od sodišča, se ja-ko zanimata tudi za divjačino po tujih loviščih. Tako sta 22. novembra na Po-žarjevem rovtu ustrelila 1100 K vredno kozo, jo spravila v nahrbtnik in se s plenom mirno podala domov. Zasačil pa ju Je na potu vestni gozdar Martin Svoboda, ki je neizprosen sovražnik nepovabljenih lovcev. Pred ljubljanskim deželnim sodiščem sta se pri razpravi oba obtoženca Izgovarlala, da sta šla v gozd samo po suhe gobe in da sta pu:iko, katero sta imela s seboj, skrila v neke svisli. .. .. i. . . _ s«.,!*-,. Ker pa nikakor nista mogla pojasniti, ka- X Kemalisti in obvezna zcn.tci. kQ sq se izpremenilc v kozo, ZnaRO' 12 sodiš* obsodilo Kuncu» na štiri, Zaj- zidu. Opice so pijanca suroveža izključile iz svoje družbe! Onečastil se je: nič več ni bil vreden, da živi med njimi! Sauter pripoveduje, da je videl kasneje še več takih izključenih opic. Vsakogar izključijo, kdor greši proti dostojnosti in zakonu opiejesra rodu. Tudi opice imajo svoje manire. svoja pravila in svojo ustavo. Kdor jih krši, je izobčen. A ljudje? — Ako bi iz svoje družbe izobčevali pijance in nasilne suroveže, bi posnemali lo živali, o; ice. Ako pa bi posnemali opice, bi bilo marsikje pač skoraj več izobčencev nego trez-nežev. Človek zato m zaničuj živali, ki so v marsičem boljše od krone stvarstva! ' tifkoH trt bn potoier. — Je Is obsežnega i Sreča mt» ni W1a mfls: mladenič Je namJ taičinega referata vendar mogel razbrati, reč izgubljal ia izgubljal, dokler mu ni od posebno gasilstvo je izvežbano. Vendar sofijski požar in nedavni ogenj iz električne žice v naš! operi, ogenj, ki je bil hipoma zatrt, sta nov memeuto tudi za Ljubljano. ščina v Angori pred kratkim sklenila, da se mora vsak odrasli, zdravi in za zakon spesobni moški oženiti. Za dijake na visokih šolah pa velja izjema, da smejo svojo ženitev odgoditi do dovršitve svojih študij. — Francoski listi menijo, da se bo najbrž v Turčiji vsled tega razvilo mnogo «starih hiš», da se izognejo | prisilni ženitvi. X Avtomobilska statistika. Samo okra) Scine (t. j. Pari: lr. okolica) ;e; doživel v prvih desetih mesecih pretek- j lega leta 44.305 avtomobilskih nezgod, med njimi 10G smrtnih. Ostala vozila, kočije, cestne železnice, avtobusi, motocikli za kaj gre. Naslednje Jutro je proti go- romne vsote ostal le še neznatni zne- spej Pictsch radi neosnovanega obreko- sek 40.000 frankov. Hotel se je že vrniti vania vložil tožbo. — Berlinsko sodišče I v Pariz in se sam javiti policiji, toda v Je smatralo, da obrekovanje osebe kot zadnjem trenutku se je zopet premislil in ločenca lahko dovoljno škoduje ugiedu, | sklenil še enkrat poizkusiti svojo srečo. in je vsevedno gospo Pietsch obsodilo! To pot je imel več sreče, kajti dobil je v na 2000 mark globe. Enodnevni milijonar. O zanimivem doživljaju nekega mladega bančnega nastavljenca. Avgusta Dcgena, ki je potom špekulacije z ukradenimi denarji postal za cn dan milijonar in nato | dveh nočeh nad milijon frankov. Toda sledečem sreča se ga je držala samo en dan. Ze naslednjega dne je namreč v igralnici zopet izgubil skoro vse svoje denarje. Ko Je bil aretiran, je Imel le še šest frankov. Ko je Degen pridobil z igro milijon fran- zopet revež, je razpravljalo te dni porot-, kov, je nameraval svojim delodajalcem no sodišče v Parizu. Avgust Degen, ki ie ; vrniti ukradeni denar potom čeka na ne-star sedaj komaj 27 let, je bil strastno j ko pariško banko; ko pa je zopet vse Iz-vdan igri in špekulaciji. Ukradel je Mor- . gubil, je izpremenil svoj sklep, ček vflov- ganovi banki, pri kateri Je bil nastavljen, 600.000 frankov v vrednostnih papirjih in se napotil z njimi v igralnico v Deavillc. čil in denar zaigral. Sodišče je razsodba suspendiralo, za kar se je imel Degen zahvaliti le svoji hrabrosti med vejno. Karikatura in satira 5atira je kritika, zanikujoča kritika. Karikatura je satira v upodabljajoči umetnosti, torej slikana ali modelirana. S pretiravanjem podčrtava ono, kar hoče bičati ali smešili. Satira v literaturi, v sliki ali kipu se loteva oseb, družbe, splošnih lastnosti ali napak. Satira ali karikatura je vedno aktualna. Zbirka karikatur iz gotove dobe pove več, nego še tak.> debela knjiga zgodovinskih dejstev. Zatj so karikature in satire najboljše ilustracije gotove dobe. Karikatura je vedno neusmiljena, strastna, zagrizena; zato pevt več in jasne;e nego objektivna zgodovina. Zgodovinar piše «sine ira et studio», satirik piše in karikaturist slika ali modelira vedno z jezo in namenom. Zato Je nesmisel, očitati satiriku, da ie pretiraval. Kajti kdor ne pretirava, ne karikira in na Piše satir. Gotovo je, da uživa oboje lu človek, ki nI fiiister in ki ne gleda življenja in sveta z žabjega, nego z orlovskega stališča. Marsikdo nima smisla za humor; nesrečnik! Marsikdo ima humorja največ v najbolj žalostnih in zadrega polnih trenutkih. Blaženec! Marsikdo se na karikature jezi; marsikdo jih zbira in drago plačuje. Pisali satire pa more le človek, ki je mnogo živel in doživel, ki se ničemur več nc čudi, a vse razume, se vsemu smeje ter se vsemu roga in biča na desno in levo topost srca in duše. in dvokolesa, pa so povzročila le 32.650 nesreč. Ni čuda, ako imajo nekateri pariški dnevnik! stalni predelek z nasiovi «Avti so ubili», «Drdrajoča smrt», »Ubijalski vozači» itd. Občinstvo Je začelo že postrani gledati krrr.ltelje avtotaks in jih nazivati sgarjavcc, oskubence». Zategadelj so vozači te dni priredili zborovanje, da bi se oprali pred Javnostjo. Krivdo za vse ncprllike so valil! na cgromno, pa ca pa na dva meseca težke ječe. «Ker nima dela, mora včasih krasti», ie dejal brezposelni delavec Jože Podicsnik Iz Šentjurja pod Kumom sodniku in mirno priznal, da je dne 17. de- _ cembra s sekiro odrinil vrata In vlomil pomočnica, v hišo Ignacija Simcnčiča v Vinterjevcu, marljiva in ve>tna, uučena v kjer je pokradel zlatnine, blaga in denar-1 P<>reri *kl «"»k». iiie m'6to ja v gotovini za okroglo 10.000 K. Prišli j »ogecV v faki vrtn «rg.|-. , i vini v LiubijaTil. a tudi so mu sicer takoj na sled m našli P'! .-„¡^.^.tenjen-ponud- njem tuui večino ukradenih predmetov, b?-pod «H^ijiTa» Ea uptavo i dočim o zlatnini ni hotel ničesar slišati, j Podlesr.ik ie jako prebrisan tat In je imel | radi predolgih prstov žc ponovno opravka z oblastmi, kar pa ga še nI spumelo- «• SO »»••« Ol» r—, «Mtt* »*a«l|!t|!» • MM« > Ot». — Tmnli «oMU Mtlun«l« a» (fMMam *» 90 ••»•« & Ote. •••«!> .»a»li«,'t» • o»»»«a 8 01» — "u, »» .»o'»i il«»>» tv« • MnLak.1 Na »»r»l«»;e M »a^ottria tk «t» i« tpr«t»|i> 0rl>«2»ft» cnamc» t« »dQO->a» —— • Jutra» 638 Brivski učeceo, 581 priden in ubogljiv, te sprejme. Ur n.¡, stanovanje in ptTilo t hiši. Jiaslov: Josip Baker, brivre v IlrjítiiiUu, ob Savi. valo. Zato se !w pokoril sedaj celo leto dni i i.o v zaporu, ki mu ga je prlse ljubljansko deželno sodišče. Ncsiini krojač. Matija Pesjak Iz Lancovega pri Radovljici sc zanima poleg svojega krojaškega peki ca tudi za mesarstvo. Po ghvi mu hodijo zlasti hrvatski prešiti, ki bi jih jako rad kla!. Ker pa mu ne pridejo pod roke, se rad spra- Go*pofl'.čaa 633 želi mesta kot biagajničarka. odnimno pisar. iška moč. C*;-n,tnc pomnil 10 pod »Vestna» na upravo «Jntra» Absolvent, ki ima tri razrede in «ernc-Kter 4. razreda meščanske Sole v Krškem, želi «stopili v Iíp.'ío vcletrgojiuo aii podjetja kot UGiJl 11LI\C a-J wiu.i na h«. - -- ■ - - - - - . ___ \aolrv mre vedno rastoče število «samodrčev», dasi | vi r.ad koga drugega. France Mlade iz «jJ,". je morda tu pa tam res kakšen zaletel i Jesenic sa je baje nekaj opravljal, lo >e '_ med vozači. Razen tega se vprašujemo,. Pesjaka tako raztogotiio, da mu je za-! Gospodična, 580 dobro izurjena domsiia kro jacica kostiimo», iti tpsIi druzib toalet kakor tudi pnprave, gre na dom. PoStnoležcre, bran;, pod «Kini šivilja». Zanesljiva lanska ra suaictijo prostorov in raz- j uaSanie kmig so išče za celo ( dne«ao »lužlio. l'otiuúba pod j «služba» ua upravo «Jutra» , Prodam za tsak obrat, slasti za Etro jariio, priprave:) staro tvor uico. Več se ¡loi/.ve pri ti ar».'I'i Eohu, Trbovlje i. Brlvnfco kupim 63t v večjera in prometnem trgu Slovrnije. llopi^e * zahtevr prositn na Slavki H.irraiii-Loz pri Rakeka žt. 16 '»j» », » ' fi Trgovskega vajenoa spieime «R?zpo'-iljaliia Konkurenci ja;, Ljuliliana-Zcor Šiška, specijalna irguv.ua Bpottnih cepič, čevljev in gamaš. 613 kolilco pešcev je bilo povoženih iz lastne nerodnosti in nepazljivosti. Kakor s izrazil dovtipen vozač z nekako pod-visllško Scgavostjo: «Povoženci se tako dobro zavoda]o, da so sami odgovorni za vso smelo, katera se jim pripeti, da komaj eden cd desetih ugovarja». — Kako pa, če je devetero drugih mrtvih! X O jokanju. Martin Luther je leta 1540. v nekem svojem govoru omenil, da moreta razven človeka Jokati samo še pes in krokodil, vendar pa so krokodilove s-clze večinoma neodkritosrčne in zo-vratne. Nič čudnega torej, da je Luther popolnoma verjel v pravljico o hinavskih krokodilovih solzah. S tem pa seveda 111 grozil: «Kot hrvaškega prešiča te zako-1 BUači lesai postajni 1- . , Kuharica, 611 ic Ijem, ko te dobim!» Svojo grožnjo je tu- i " ! . . L 1 -ukariil'(Platzinoister) in icsni pre- ; samostojna. va;ena vseh ktt- 1 vzcni::iec (liolzO'ertiehmsrr) di izpolnil. Pri prvi priliki se je v Hladeta z nožem in bi se temu nedvomno godilo jako slabo, da se mu ni posrečilo pobegniti k sosedu, ki ga je pred razjarjenim nasprotnikom zaprl v svoje su-novanje in rešil tako preteče pogube. Pesjak je prišel pozneje orožnikom v roke, katerim pa sc Je hotel s silo iztrgati. Da si ohladi svojo vročo kri, fco imel sediij 4 mesece časa v zaporu. Tako ie razsodilo včeraj ljubljansko deželno scdlšfc. Aiera radovljiškega župana Rcs-mena. Znano je. kako so radovlj;ji;i klc-riknlnl veljaki Resman, Vldlc I. t!r. prlsi- žfii premia:'; suelto takoj :;li posneje. ilia envoi ¡ne po-I -judie ¡13 1 pravo «Jutra» po l «Sposobeu». ti^h Trgovaki pomoóctlz, 30 let star, e» f. -clmc v tr-itoT. ao k meianim mig' m pri Albinu Pečarja, Imeuo. pn-ta ro.lčctitcir. kakor še ni reč:no. da ie bil Luther pra«- \ ¡'¡i posestnika Franceta Fajfarja, da jim noverec, kajti on je v tem kakor tudi v Pijana opica Ljudje govore: «Imel je opico», kar saj pomeni da je bil nekoliko upivi-njen; «imel je močno (hudo) opico» pa_ izraža, da je bil zelo pijan. Toda opicam se dela krivica, kajti pijana ni opica nikoli, ako je zloben človek ne «pijani. Opice so prav trezne živali in odločne antialkoholistke. V mržnji proti alkoholu se opic ne da t.lti primerjati s človekom, ker opice so popolne abstinentke. Pravično bi bilo, ako bi opice dejale: «Imel je človeka» ali «Imel je hudega (močnesra) človeka»! J. A. Sauter je izdal zanimivo knjigo «Moja Indija», ki je izšla pri foehlerju v Leipzigu in ki se naialja-je v njegovi novi knjigi «Med brah-mani in pariji». V tej novi knjigi pripoveduje Sauter, da je živel več let v vili tik indijskega templja v Hetam-puru. M vrtu templja so živele posvečeno opice. Bilo jih je okoli 50. Vse so kradle in vilo je bilo treba vedno skrbno zapirati. Najmočnejša opica z belo brado je bila velika, Snočna, ne več mlada žival. Nekak vodja vseh opic. Ta opica je bila silno predrzna ter je kuharju, kar iz rek odnašala jedila. Da bi teTcník t čs «luilie k«it vcjitelji b.>ljf('(?a gospoiii-rstva fii re-prcii-ntiiitiiiia. poaic?iiica gospodinje Kii tiru o. Ponudile pod «Zanesljiva». poStnolei. re Celje." C32 bin :.'.iih del, dobra |:i>moc gospodinji, so takoj spre iue v večji trgovshi biii. — Takojšnje ponudbo z nave doscdRuj'-'ga íliiilMivanja poslati pod «Uolna pomoč 1U0» na upravo «Jetra». »r T?» .•-«t Išče se soba za zelo mirnega, fcolidncgvi eospoda. P"g"j, čistost. Vprašati je pri vatar.u hrte!» «T atiiik>. oziroma prondbs ped «S-ila» na nnravtiiitii «Jutra». 01: S'auov.tnja, 5Po obstojere iz dreb. cv^nt. tre.'i sob, kuhinje 111 ptiti .linami so iš e Z;i tskoi. p. nudbr iiroiira poi «Takoj <>85» v» up.avo «Jutra». ti * Parni stroj * stoječim kotlom, 9 4 do ti IIP., z atm., dvema ciliu- S^nbrašeaa dacia, !ko in nemSko, droma prevo/.ni m'a:iln:ca s kot «biiiteljie« ' cis iluikoia pro l « poceni, «udi vjaiM posebej Franc Kranjc, S«. Dub pri 8f. Juriju ob Šiavnci. 637 P;:od& so 625 ! 5 I Snodrufclnsk*. iiša. I lična, 1 vrt'-m, v preJmestjn ' v Ljnbljani, se prod», l'opií; na Franjo Trupe, Stif i;> • nova ulici št. 6 v Maribora. Di.> Z vsoto 50.000 IÍ, kateri bi ra?polajai. kot kfim-pan'rn (iobro idoči ebrt . iii diniival od iatlelinih prea-metov di.bre obresti in tuki j tisti ilcna: za koük-ir jt b'.jga Gezeia rcKcruov, so more i;.,. . .. . ... ■ . ima tudi največji tvorni?,ki bUi 0 !l pravili do ovadbe m v :tu. Ta velikan se nahaja v "?"eco Te dni se je vršila razprava na ,„t in cir-Ar v »„nrniri v:, 1 «Jubljanski deželni sodni)i, na kateri >e pravljičnih bitjih roparskega značaja, ki jih imenuje Homer harpije. V prenešenem pomenu — kakor dardanes — pa je bilo primerjanje jokanja v gotovih slučajih s krokodilovimi solzcmi v navad! že v 15. stoletju. Kdor se Jaka brez potrebe rdi pn hlini jokanje, temu pravimo še dandanes, da pretaka krokodilove solze. X Najveiji dimnik na svetu. Amerika, klasična dežela rekordov, sc more postaviti, da dimnik na svetu državi Monstani in sicer v tvornici za čiščenje bakrene rude in ima namen, da odvaja v zrak strupene pline, ki naslajajo pri razloženju bakra in srebra. Zato je namreč potreben dimnik v ogromnem obsegu. Imenovani dimnik je 178 metrov visok in znaša njegov notranji premer v temelju 22.85 m, na vrhuncu pa 18.30 m. Dimnik je napravljen iz opeke in jc dobro cmetan z malto, k! ga ščiti proti kislinam. Opira se na številna 'eklena ogrodja, ki so zasidrana v temelju, napravljenem iz železnega cementa. Dimnik more odposlati v zrak vsako minuto 100 tisoč kubičnih metrov strupenih plinov. X Zasemeniiev Icsesa v frrncoskih vedali. Na Francoskem so v svrho po-življenja plemenite ribe lososa, ki velja kot posebna delikatesa in k! ga jc zlasti v Renu obilica, v kraju Brionde v reko Allicr polomili v posebnih aparatih 100.000 jajc in 100.000 mladih lososov, da se izvrši zasemeniiev. Ker Nemčija ni izpolnila svoje obveznosti po mirovni pogodbi, so morali jajca nabaviti v Rotterdamu na Holandskem. žilušbo saiiaišia, oziroma elektromonterja, ra; pisujo Kranjskogorska e!ek-raiLu. Ozira sa na izku ene ix:ij prili me moči z dobrimi j ijptiiTvali. Nar-:op slu^e s i; janju zapeljati, da pa on nI smol teh gospodov «bogati. On jih v resnici tudi ni ubogal in je sodišču c;l dogodek nai-na-| t. nareetn. Vse drnere podrobni! Iz lastne Iniciiative, ker se mu pošto- ' iinit. ae IzvcA» pri g JonipB panje radovlilškc gospode ni zdelo pra- ! vilno. Z neverjetnim veseljem Je «Slove- j ncc» takrat poročal, da državno pravdništvo zasleduje samo še Franceta Fai-faria ter Je dolžil na prikrit način sia- Kcširiu v Kranjski gori. 59« pridne kroge v Radovljici, kakor da bi Trgovski nasta7!Jeu80 ve;č kohniialne »trnke, iz Naprodaj je vzdrževal Franc Falfar v celem obsegu svoi prvotr.i zagovor, da je bil zapeljan j i¡i v Ljnaliam. í'onitdbe pnd «IVgovpko »a obražviu» na upravo «Jutra». po zmerni ce i do'ro obran ¡en : r j-Jelati Vi prc-.l»ct:lt. S.t- «Landauvr»,iknro novamučua kočija, ti*Oi prežna in s ari. k' čiia, enovprežua. her ec mis i U'ilia iti avionmb l ee te kočije pod ugudtiimi pogoji pro •lailo. ivaslov pri upravniairn i «Jutra». Sukcva drva 20 I na (irobtio in nu debelo prodaja, dostavlja ista ca doai ter žaga dr. a lesna ilruzlia «Iliriji», Ljubljana, Ktulja Petra trg 8. lo efon 220. 17 p-^eov molkih boksčevljšv 631 nro:iam po Ž2*i Din. Karnl Dnllia, ViJovdanifea ci-6'a 2 tančua pojjsuila dam tem;» satn pi.-mi-no sli ustno, — N"as'o? pri npravi »Jutra» pod «Dobro i.lo.a obrt, Letovišče Gorenjsko». H17 Brlveo (lasrlčar), Kostomaj, Celje, PreVrncTS ulica 19, priporoča k;.:e iu lu&nlje za il.mie, gospodo tsr gledališča Kiipi tudi bricuieo ali lokale. 623 Kdo ml ve poro&itl za tiva^šče R-.:do!fa Kiena. n>d.i!n 1'oljaka, uai blagovoli por.ičati 1 roti nagtaiii 50 Din Cirilu U.i'porinil, trgoTCU v Mojstiaui. 64C Oddaja ribolova v zakup. Tri gozdarskem uradu v Soteski, pošta Toplice (Dolenjsko), se odda v zakup ribolov v reki Krka od izvira do malinskega jeza v Komunji vasi s stranskimi potoki, izvzemši okraj št. 73 Žužemberk od Draske vasi do Dvora. — Zakupne pogoje kakor tudi popis ribolovnega kratkem ra spravljanju oprosti! Frarica ! okraja dopoš je gozdarski urad Sotc.-ka proti vplačilu poštnine. Isto dovoli Fajfarja vsake krivde in kazni. S tem je!iz pi-ijaznosti tudi g. F. K. Kaiser, puškar v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6. veselje gotovih radovljisKlh kregov nad 1 ' '_2_!_____J_z_ Išče se posojilo • ^ lil; Štiri krivico, ki naj bi sc bila zgodila Francetu Fajfarju, dočim bl bili njegovi zapeljive! prosti, temeljito pokvarjeno. Ločitev zakona — žnljenje časti. Berlinsko sodišče je nedavno obravnavalo zanimivo tožiro nekega magistratnega uradnika proti gospej Pietsch soprogi železniškega predstojnika, radi žaljenja časti. Tožitdj jc zaročen s sosedo tožen-ke. Pri nekem srečanju na stopnjicah je prišlo med gospo Pietsch in nevestino materjo do običajnega kramljanja. Nc-! družabnik. Ponudbe na upravo Jutra j vestina mati Je gospej načelnikovi ob- j .)0j j ^ — razložila svojo blaženost nad sijajno par1 tljo svoje hčerke, ker je ženin - urad- i nik!___Gospa Pietsch nikakor ni uva-1 ževala te umišljene sreče ter je priponi-! v v 'iV proti dobrim obrestim na liipoteko, na lepo posestvo in trgovsko podjetju eventueino kot tihi j tiri parcele SO RllO y Smetanovi nik i Vpraša naj se pri Juliju FischbacLv v Slariboiu, Gosposka ulica št. 5. 27S Iščem prodajalko kot stavbišce za hiše, skladišča ali tovarno v Ljubljani blizu kolodvora Ponudbo na upravo Jutra pod J. A. i besede; a nesrečni zet, ki v resnici še nila, da ve s svoje strani tudi kaj povedati. O ženinu je n. pr. slišala, da je enkrat že bil poročen, a se je dal ločiti. Ta novica je ponosni nevestini materi, — zaželjeni tašč). — vzbudila tako ogorčenje, da je takoj sedla v avto In se odpravila k «zetu». Ni mu pustila do, dobra. x onudbe pod^ rbamostojna z» pridno, pošteno, zmožno slovenskega >0 1STO^6 in nemškega jezika, katera bi even- _ , tuelno tudi sama mogla voditi trgo-| trgOVSKO druetvo vino z mešanim biagom na deželi.;ZAGREB li ana in stanovanje v hiši, plača i _ ,, ^ - Bogovičeva ulica 3. I Brrajavi: Gradivo Zelefos 555 na upravo sJutra" Dr. Tavčar na mrtvaški postelji Včeraj so ves dan romale velike ninožice ljudstva vseh stanov na Breg št. 8, da se poklonijo mrtvemu velikemu pisatelju in politiku in mu pogledajo poslednjikrat v obraz. Dr. Tavčar je ležal v postelji, kjer je izdihnil. Truplo je po>uto s svežim cvetjem. Na visokem vzglavju počiva njegova nekdaj tako markantna glava in z obličja odseva dolgotrajna težka zavratna bole zen. ki je strla to nekdaj tako čvrsto in krepko telo. Na nočni omarici pole; postelje stoji mali relikvijar, ob postelji dva svečnika s kropilrikom. Mrtvaška kakor tudi sosedne sobe se polnijo z duhtečimi venci in šopki s črnimi trakovi in v trobojnieah. Marsikoga so oblile solze, ko je videl izmučeno pokojnikovo lice. Do večera je bilo pred mrtvaško posteljo več tisoč ljudi, mod njimi je zlasti mnogo onih, za katere je imel vedno odprte roke in toplo srce. Danes zjutraj položijo truplo v krsto, katero prepeljejo na mrtvaški oder v mestnem magistratu. Ob mrtvaškem odru bodo danes vršili častno stražo Sokoli ter člani akademskih društev Jadian in Triglav. Kraljevo sožalje. Njegovo Veličanstvo kralj je nančil vladi, da sporoči rodbini drja. Tavčarja njegovo sožalje povodom smrti odličnega rodoljuba. Žalovanje JDS. Predsednik ljubljanske JDS dr. Žerjav je poslal rodbini pokojnega prvega predsednika stranke drja. Tavčarja pismo, v katerem izraža globoko sožalje demokratske stranke ob bridki izgubi ter slavi pokojnikov spomin. Načelstvo JDS je položilo na mrtvaški oder lep venec z držav no trobojni-eo in napisom: «Svojemu prvemu predsedniku — .JDS.» Načelstvo stranke se udeleži pogreba ter poživlja vse somišljenike, da spremijo velikega pokojnika na njegovi zadnji poti. Ljubljana v črnih zastavah. Tekom včerajšnjega dne so ljubljanski hišni posestniki se v velikem številu odzvali pozivu ter razobesili črne zastave. Danes med pogrebom ostanejo vse trgovine zaprte in tudi drugi javni prostori v ulicah, koder se bo pomikal sprevod, bodo za čas sprevoda zatvorjeni. Udeležba z dežele. i Smrt drja. Tavčarja je povsodi po deželi napravila globok titis in zlasti v naprednih krogih izzvala sploSro žalovanje. Iz mnogih krajev pridejo danes deputaeije narodnih društev in naprednih korporaeij v Ljubljano, da izkažejo pokojniku zadnjo čast. Časopisje v vsej državi beleži smrt odličnega moža ter mu posveča tople posmrtnice. Tudi češki listi se v toplih besedah spominja jo drja. Tavčarja. Spored pogreba Truplo blagopokojnega dr. Tavčarja prenefo danes zjutraj v mestno hišo na magistratu, kjer ga polože v vesti-bulu na mrtvaški oder. Tu bo pristop občinstvu splošno dovoljen. Točno cb 16. popoldne se prične mrtvaški sprevod. Po izvršenem obredu zapoje pevski zbor Glasbene Matice Foersterjevo .kantato «Umrl je mož». Nato spregovori ob krsti v imenu ožjih prijateljev in v imeru zavodov, ki iim je načelo--val pokojnik dr. Karel Triller, v imenu slovenskih književnikov pesnik Oton Zupančič in v imenu stanovskih tovarišev in pravnikov dr. Danilo SI a j a r o n. Zveza pevskih društev za-$oje Pavčičevo «Narodno nacrrobnico». Nato se bo pričel mrtvaški sprevod, fci se bo premikal izpred magistrata po Stritarjevi ulici. Marijinem trgn. Prešernov] ulici in po Dunajski cesti do kapelice pri Sv. Krištofu. Sprevod se razvrsti po temle redu: Na čelu sprevoda jezdi sckolska konjenica, za njo koraka godba, za njo celokupno Sokolstvo, ti!; za Sokolstvom nosilec križa z žalno zastavo, za križem se razvrste vsa narodna društva in deputaeije, tem slede nosilci vencev In cvetlični voz. nato voz z duhovščino, tik pred mrtvaškim vozom stopa nosilec reda sv. Save II. vrste, za njim mrtvaški voz s krsto, ob vozu na desni strani stopa šest zastopnikov literatov, na levi šest zastopnikov političnih kor-r orači j, ob vsaki strani jih obdaja so-kolska častna straža. Za vozem stopa pokojnikova obitelj s sorodniki, za temi zastopniki vlade, vojaških in civilnih cblastl, upravni svet. uradništvo in osobje Narodne tiskarne, upravni svet in uradništvo «Ljubljanske kreditne banke», mestno in drugo uradništvo, za temi ostalo občinstvo. Po vseh ulicah, koder se premika žalni sprevod, irore svetilke, ob sprevodu pa delajo špalir dijaki in dijakinje, učenci in učenke, in sicer od pošte do Evro;« učenci in učenke meščanskih in osnovnih šol, od tu do kapelice pri Sv. Krištofu pa dijaki in dijakinje srednjih sol. Pred kapelico, oziroma v kapelici se izvršijo cerkveni obredi. _ Ob krsti govori pokrajinski namestnik Hribar. za njim pa v imenu «Jugoslov. Sokolskega Saveza» dr. Viktor M u r -»ik. T kapclici zapoje pevski zbor «Glasbene Matice» žalostinko «Umrl je mož», pred kapelico pa se poslovi od pokojnika «Zveza pevskih društev» z Devovo «Vigred se povrne». Občinstvo naj se drži tega vrstnega reda in se strogo ravna po navodilih in odredbah rediteljev. Društva naj se zbero na Mestnem trgu v smeri proti Tranči ob %16. Pogreb na Visokem bo v petek, dne 23. t. m. točno ob 1!. dopoldne. Na grobu govorita župnik Fran F i n ž -g a r v imenu pisateljev in dr. Konrad V o d u š e k. Slovenskemu narodu! Dr. Ivan Tavčar, eden največjih in najboljših mož, kar se jih je kdaj pojavilo v našem narodnem življenju, nas je zapustil za večno. Tudi družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani plaka za njim, saj ji je bil častni član, dolgoleten odbornik in končno podpredsednik. Ne zadostuje pa, ako mu obranimo časten in trajen spomin. Možu dr. Tavčarjeve vrsto pri stoja javen in trajen S[*>menik v narodu, katerega mu misli naša družba postaviti s tem, da ustanavlja dr." Ivana Tavčarja sklad. Iz tega sklada naj se podpirajo one šole, ki so nam posebno pri srcu. Zato poživljamo vso prijatelje in čc-stilce blagojokojnika. da jrrispevajo k temu skladu. Ako storimo svojo dolžnost, bomo s tem najbolj častili spomin našega blagopokojnega podpredsednika, kateri jo vedel ceniti in uva-ževati narodno delovanje naše družbe. Skrbimo za to, da bomo za ta sklad nabrali vsaj en milijon kron. Najmanjši prisjsevek za ta sklad naj znaša 10 dinarjev. Slovenke' Slovenci! Uvažujte to našo prošnjo in prispevajte vsi k temu skladu, iz katerega naj se podkrepc one šolo, ki so najbolj potrebne naše podpore. Storili hodete najlepše delo in ustregli intcncijam velikega našega pokojnika. Prispevki naj se pošiljajo uprav-ništvu «Jutra» ali pa naravnost naši družbi. Družba sv. Cirila ia Metoda, v Ljubljani, 20. februarja 1923. A. Senckovič 1. r. A. Hudovernik 1. r. prvomestnik. blagajnik.v * Žalovanje v Celju. Kakor vsa Slovenija, žaluje tudi Celje nad izgubo dr. Ivana Tavčarja. Črne zastave plapolajo raz magistrata. Narodnega doma. Kreditne banke in mnogih drugih poslopij. Narodna društva so podarila v počašče-njc spomina umrlega gotove vsote v dobrodelne namene. Mesto Celje zastopata pri pogrebu dr. Ivan Tavčarja župan dr. Juro lirašovec in uradni predstojnik Šu-bic. * Podpredsednica Kar. ženskog Saveza v Zagrebu, ga. Zlata Kovačevič-Lopašič, se je pripeljala v Ljubljano, da osebno izrazi sožalje Tavčarjevi obitelji. * Pri pogreLu dr. Ivana Tavčarja bo nosil arhivar Lj. Zvona g. Joško Jamnik staro čcstitljivo zastavo ljubljanske Čitalnice ki je dolgo časa ležala pozabljena v podstrešju Narodnega doma. Če pomislimo, da so iz stare Čitalnice nastale naše najvažnejše kulturne institucije kot Sokol, Glasbena Matica itd. je res pomenljivo, da spremi ta zastava k večnemu počitku moža, ki je vse svoje življenje posvetil narodu. * Ljubljanski v «Zvez/ slov. pevskih zberov» včlanjeni zbori, pozor. Za pogreg dr. I. Tavčarja se zbiramo točno ob četrt na 4. popoldne pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici (ne pred mestnim magistratom). Točno cb pol 4. odhod zborov (moških in ženskih) z zastavami na čelu pred mestni magistrat. Po biagoslovilnih obredih zapoje pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom g. kon. ravnatelja Mateja Ilubada Ant. Foersterjevo kantato «Umrl je mož». Po poslovilnih govorih zapojo ljubljanski v Zvezi združeni zbori ped vodstvom Zvezinega pevovedje g. Zorka Prclovca J. Pavčičevo «Narodno r.agrobnieo», pri sv. Krištofu pa O. Devovo. «Vigred se povrne». Arhivarji posameznih zborov naj prineso gotovo note seboj! Odbor «Zveze». * Sokolstvo se udeleži pogreba brata dr. Ivan Tavčarja v krojih brez pelerin. Pred mrazom sc vsak zavaruj z zimskim perilom. — Zbiralšče cb 15. na vrtu Narodnega doma. Zdravo! Starešinstvo JSS. * Splošno žensko društvo In Narodni ženski Savez SMS, slovenski del, vabita svoje odbornicc in članice, da se po'no-štcvilno udeleže pog-eba pisatelja in narodnega voditelja, drja Ivana Tavčarja. Zbirciiščc pred trgovino Gerkman- Le-nassi, Stritarjeva ul!ca. * Društvo slovenskih književnikov vabi vse svoje člane, da sc udeleže pogreba velikega pokojnika dr. Ivana Tavčarja. * Tovarišem lovcem! Pri pogrebu dr. Ivana Tavčarja nastopimo v lovskem kroju; na levi strani prs društveni znak na črni pentlji. Predsedstvo. * Odbor društva «Soča» vabi svoje člane, da se polnoštevi'no udeleže pogreba enega največjih sinov našega naroda, blagopckojnega dr. Ivana Tavčarja. Zbirališče ob po! štirih pred magistratom. f * Zairaga gcsttMfarjev in ta-omrr. jev v Ljubljani prosi svoje člane .da med časom pogreba blagopokojnega g. dr. I. Tavčarja zaprejo svoje lokale in koder se bo pomikal sprevod, okna zastro. * Prepcrodasi! Umrl je dobrotnik di-jaštva, naš nepozabni dr. Tavčar. Naša dolžnost je, da se korporativno udeležimo pogreba. Zbirališče ob 15. v društvenih prostorih. — Odbor. * Udruženje primorskih akademikov vabi svoje člane, da se polnoštcvilno udeleže pogreba pckojnčga dr. Ivana Tavčarja. Zbirališče ob pol 4. v akademskem kolegiju. Odbor. * Orjuna tem potom poziva vse člani, da se brezpogojno udeležijo danes, dne 22. t. m. pogreba blagopokojnega dr. I. Tavčarja. Zbirališče točno ob pol 16. uri v areni Narodnega doma. — Mestni odbor Ljubljana. •Klub trgovskih akademikov poživlja vse svoje člane in članice, da spremijo dr. Ivana Tavčarja na njegovi zadnji poti. Zbirališče ob pol 4. pred trgovino Pe-tričič na Mestnem trgu. Udeležba obvezna. — Odbor. 1 • VSraienje Menferjev in arhitektov. Sekcija Ljubljana. Odbor vabi vs^ gg člane Sekcije Ljubljana, da se polnoštc vllno udeležijo pogreba blagopokojnega g. dr. Ivan Tavčarja, ki se vrši danes. V kolikor gg. člani ne zastopajo druge ustanove naj se zberejo v svoji skupini. * Narodna banka, podružnica Ljubljana je Izročila mesto venca na krsto svojega blagopokojnega upravnega svetnika dr. I. Tavčarja ljubljanskemu magistratu znesek 3000 Din za mestne reveže. * Za stavbo sokolskega doma Sokolu I. v Ljubljani je daroval g. Lovšin Dominik star. namesto venca na krsto pokojnemu dr. Ivanu Tavčarju 100 Din. * V počaščen,'e spomina drja Ivana Tavčarja je darovalo za «Dcčji dom «Splošno žensko društvo» 500 Din In Narodni ženski Savcz SHS slovenski del 500 Din. * V spomin dr. Ivanu Tavčerju. Mesto venca na krsto pokojnega pisatelja Emila Leona je dal unlv. prof. dr. Alfred Šerko «Društvu slov. književnikov» kot ¡prvi ustanovni član znesek 4000 kron. Športni vestnik Zimskosportne tekme za prvenstvo Jugoslavije Jugoslovanski zimske^-tni savez v Ljubljani razpisuje letošnje tekme za prvenstvo Jugoslavije v zim. športu. Vrši se: Smuška tekma v nedeljo, 25. t. m. na Rakeku. Proga 17 km. Start in cilj nad Rakekom. Prijave do 23. t. m.; prijav-nina 10 Din naj se jošlje istočasno s prijavo. — Istočasno se vrši damska smučka tekma na 4 km. Prijave kakor gori. Zmagovalci dobe darila in priznanja. Odhod na Rakek v nedelio zju*rij. Trening v terenu ni dovoljen. Podrobne razpise so dobili klubi direktno ev. informacije so na razpolago pri JZSS. Sankaška tekma v nedello. 4. marca v Boh. Bistrici na sankališču Belve-dere. Kategorije: 1.) glavna prvenstvena tekma, 2.) juhiorii. 3.> (jame. 4.) dv.o-sedežne sanke. Prijave do 1. mitrca, pri javni na-10 Din za ancč£Jn 20 Din za dvosedežne sajnke.^,^'" Smuška tekma v skokih 4. marca na skakalnici v Bohinju. Prijave do 1. marca, prijavnina 10 Din. * Vse tekme so odprte za vse v JZSS vcrificr'are tekmovalce. Prijavnina na i >e pošlje istočasno s p.riiavo ra Jagosl. zimskospartnl oavez. Ljibljana, Narodni dom. Udelcžcrccm se bo no možnosti preskrbela polovična vožnja na želcznici. Mednarodna smuška tekma v Krkonoših Mednarodna smuška tekma v Krkonoših. Smatram za potrebno, da podam vslcd pičlo r.dmer;enega prostora vsaj poročdo o mednarodni smuški tekmi, ki se je vršila rd 8. do 11. februarja t. 1. v Krkonoših, kar gotovo zanima vse naše smučarje in mnoge nesmučarie. Docela nepripravljene nas je vabilo za mednarodne tekme, ki smo ga preeli šele konccm anuaro, skoraj neprijetno presenetdo, ker je naša letošnja zima bila tako mila. Brez upa zmage smo se torej odpeljali na Češkoslovaško, in sicer ¡r?. predsednik JZSS. dr. Jesenko in Badiura kot delegata JZSS. za smučarski kongres, gjr. Benkovič (Hašk), Svigelj (LSK.) in Sel-ak (flirija) pa kot tekmovalci, katerim se je pridružil 9. februarja še g. Zinaja 'Hašk). Naši severni brat!e so nas povsodi, koder smo se po'av'li, na'prisrčne jšo sprejeli. Za bivane in prehrano jo bilo v kraju prireditve, Novy Svet v Krkono--liko točk, kolikor njegovih tekmovalcev pride skozi cilj, drugi za eno točko man), tretji zopet za eno točko manj itd. 7. Prijave naj se pošiljajo najkasneje dc 1. marca t. 1. do op-cldnc na naslov Dimitrije Stelanovič, Cika Ljubina ul. 7, ali poštni predal 233. Berlinsko nogometno moštvo v Jugoslaviji. Zveza brandcnburških nogometnih društev je dobila povabilo za dve tekmi, ki naj bi sc vršili meseca junija f Zagrebu. Zveza bo najbrž akceptirala t3 termin. Prvenstvene tekme na Dunaju. Poleg že v torek omenjenih prvenstvenih tekent sta se zadnjo nedeljo vršili še tekma med F. A. C. in Admiro, ki je po srditem boju ostala neodločena z 1 :~1 in tekma mec' Simmeringoni In W. A. C., ki je ravno-tako ostala neodločena z 2 : 2. Sportklufa je s svojo zmago nad Rudo'fshug!om dospel na četrto mesto. Rudolfshugcl pa je padel na predzadnje mesto, sija) 17.5. Ljubljanski nogometni podsavez. Seja poslovnega cdbora se vrši danes ob pri 8. uri v lokalu Športne zveze. Ob pol 9. uri nato seja upravnega odbora. — S. K. Ilirija. Sestanek nogometne s;kcijc predavanje g. Jancuška In razgovor) se vrši v petek 23. t. m. ob 20. url v sobi Športne zveze v Narodnem domu. Smučarski odsek športnega klube Ilir ja» v Ljubljani poživlja vse svoje člane na scsiatiek.^ki se vrši v četrtek ob 8. uri zvečer v' Prešernovi sobi nri Novem s^etu. Ker se bo razpravljalo c nedeljslti smučarski tekmi, se prosi pel-noštevilne udeležbe. Obfave Zbor I. ckcijske čete Orjuna d*ne« dne 22. t. m., v areni Narodnega doma. «Jadran». Vsled smrti častnega člana in stairešine J. n. a. d. «Jadrana» dr. 1. Tavčarja se plesna vaja v četrtek dne 22. t. m. ne vrši. Cenjenim damam, gospodičnam ter tovarišem pa sta tainik ic blagajnik zabavnega odseka na razpolago v društvenih prostorih v petek od 11. do pel 13. ter v soboto c;l dan. Tajnik. • Društvo državnih uslužbencev zc Slovenijo v Ljubljani. Prdpisani je dne 16. t. m. kot novo izveljeni predsednik prevzel vodstvo zgoraj imenovanega društva. Vljudno prosi cenjene gg. člane vse imenovanemu društvu pripadajoča zadeve naslavljati v Marmontovo ulico št. 18. Nučič Ivan t. č. predsednik. • Kino Tivoli v Ljubtjcni. «Hijene sveta» je naslov zopetni atrakciji «Kina Tivoli», ki se predvaja od danes 22. do nedelje 25. t. m. I. del in od pcndeljka 25. do srede 28. t. m. II. del. Je to avanturistična pustolovna drama v 12 delanjih, v glavni vlogi Camilo Sachetto. To filmsko delo se zlasti odlikuje, ker se odigrava tudi v naši domovini, kakor v Splitu, Dubrovniku, Slbeniku, Gružu in Kotoru. Pozor na «Dr. Mabuse, igralec». — Radi pogreba dr. Tavčarja odpade današnja predstava ob 16. Druge predstave se vrše normalno. • V kinu 'Met ca» v Ljubljani se predvaja cd 22. — 25. t. m. krasno sport.no komedijo v 6 dejanjih: «Pompcrl na smučeh». Komedija je polna najlepših posnetkov iz smučarskega življenja sred1 snežnih Alp. Vzbuja salve smeha in nudi roleg krasnih slik iz narave obilo smešnih dogodkov, ki se vrstijo eden za drugim. • Mladinske predstave v Kino Matica v Ljubljani. Vsr.k dan cd 2,30 — 3.30 SJ vršijo v kinu Matica poučno-zabavne predstave za nato mladino po znižanih cenah. Spored je lep in vzbuja obi,° smeha. Predvaja set Trgovina in obri v Albaniji, Šarbo - brivec in druge komične predstave. • Plesne vaje bančnega uradmAva v Ljubljani. Cenjene posctn.kc naših plesnih vaj vljudno obveščamo, da vsled nastalih zaprek odpade za četrtek 22. t. m. napovedana plesna vaja- Glede nadaljne-ga se bo pravočasno obvestilo potom časopisov. Družabni klub bančnega arad-ništva za Slovenijo v Ljubljani. • Dobava kruha za državne dobrodelne zavode v Ljubljani je razpisana v «Uradnem listu» št. 16 z dne 14. februarja 1923, na kar se opozarjajo interesenti. • Povodom cdhcda iz Ljutomera jc a. notar Franc Mastnak daroval za tukajšnje trške reveže 5C0 Din, za kar se niu ljutomerska obč'na v imenu trških reve-žev najiskren. jše zahvaljuje. Našla se je cklopna veriga od avto-kclcsa (Schneekette). Dobi se pri Josipu Turku, LiuLIjana. Vidnvdanska cesta 3.