n^3L>N’>T9"j I. aRjE je v Ljubljani, Frančiškanska uiica it. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. ••opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj iu praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne •	'■	sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9'—, četrtletna K 4'50, mesečna K 1 '50; za Nemčijo celoletno K 21 '60; za : • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
I Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\	*.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
 	Reklamacije	Usta	so	poštnine	proste.	.......
Stev. 255.
V Ljubljani, v petek dne 12. aprila 1912.
Leto II.
Avstrijski problemi.
Na svetu je ni države, da bi bila venomer v takih stiskali in krizah kakor Avstro-Ogrska. Tudi drugod imajo včasi sitnosti, včasi velike potrese; ali nerodnosti se otresejo, iz hudih kriz se rešijo, in potem delajo in žive. razvijajo se in napredujejo. Zive pač tako, kakor j>e živi v kapitalistični družbi; svoje notranje konflikte, svoje socialne boje imajo povsod. Ali v Avstriji se sploh le životari in do onih bojev, ki Pospešujejo razvoj, skoraj ne pridemo, ker smo neprenehoma zaposleni z malenkostmi in se nam v večnem prepiru za stare reči, ki se •je premaknejo ne naprej ne nazaj, v večnem kolobarju, v sukauju okrog ene točke, nikdar He more odpreti širše obzorje. O tem, da je avstrijsko, oziroma avstroogrsko življenje skraj-110 klavrno, je skoraj vse prepričano, in vsled tega ni nikjer tako malo resničnih konservativcev kakor pri nas. Dovolj imamo pač reakcionarjev. ki silijo nazaj, ali ljudi, ki bi ljubili sedanji položaj in ga branili s prepričanjem in navdušenjem, ni najti ne na avstrijski ne na ogrski strani in med nobenim narodom ne.
Po izhodu iz močvirja, v katerem tičimo do vratu, koprni vse. Ali mnenja, kako se izkopati, s čim nadomestiti sedanje razmere, so se vzela zelo različno, kakor so različni interesi Posameznih delov prebivalstva. Naravno je. da j|e more visoka aristokracija imeti enakih ci-‘jev kakor demokracija, da imajo kapitalisti drugačne smotre kakor delavstvo, da so med lr|dustrijo in poljedelstvom nasprotja, da ustvarja različna kultura različne nazore. Vsem diferencam, ki jih imajo v večji ali manjši meri tudi drugod, se pa pridružujejo pri nas še na-r°dnj spori in boji, ki povzrokujejo že davno največje, drugim državam neznane težave.
Sicer ni Avstro-Ogrska edina iz raznih narodov sestavljena država. V Severni Ameriki ne živi nič manj narodnosti, na Ruskem jih je veliko več. Ali Zjedinjene države so se od vse-Ka začetka tako razvijale, da ni moglo narodno vPrašanje dobili onega pomena kakor pri nas, f|a Ruskem se večini plemen ni zbudila narod-Ua zavest. Švica je znala svoje narodno vprašuje rešiti brez težav, in kakor kaže. tudi Ki-fajeem ne bo delalo posebnih preglavic. Avstri-)a Pa izpričuje v tem oziru največjo nesposob-n°st. In zaradi tega tava od krize do krize, ni-
časa za druge ideje, nima moči za drugo delo in je podobna bolniku, ki ga vsak dan kaj druzega boli.
Voditelji avstroogrske politike, večinoma ‘ludje. ki so samo v naših klavrnih razmerah m°gli postati voditelji, vidijo, da ne pridejo ne naprej ne nazaj. Pa vendar mislijo, da pojde palje kakor doslej in se boje vsake radikalne 'Spremembe. Meščanske stranke v Avstriji, ki 7 Po gospodarskem ogrodju te države morale vladati, pa ravno zaradi narodnih sporov niso sPosobne, da bi storile svojo dolžnost, porabile Svojo pravico in se polastile vlade. In tako Ofnogočajo vladam, ki niso njihove, temveč se Ustavljajo nadnje in hočejo absolutno gospodo-vati, da vzdržujejo sedanjo mizerijo in ovirajo razvoj.
Ali to ni res. da bi lahko šlo naprej, kakor šlo doslej, kajti niarodiranja je že preveč in Uc%o bolehanje je hujše od akutne bolezni. Av-
stro-Ogrska oziroma njeno prebivalstvo je veliko preneslo; toda nihče na svetu ne more živeti od samega prenašanja težav in križev.
Kljub vsem naravnim nasprotjem mora prebivalstvo države vendar imeti kakršnekoli skupne interese, če hoče država imeti pravico do obstanka. Tudi za Avstro-Ogrsko je glavno vprašanje, če jo utemeljujejo kakšni skupni interesi. Zakaj če teh ni. tedaj je vsako umetno vzdržavanje odveč, kajti tedaj gre le zato, če pogine nekoliko prej ali nekoliko pozneje. In prej bi bilo bolje kakor pozneje.
Ali geografični položaj Avstro-Ogrske je tak. da bi njeni narodi imeli dovolj vzroka za skupno življenje zaradi svojih gospodarskih in kulturnih interesov. Neštetokrat citirani stavek. da bi bilo treba Avstrijo ustvariti, če je ne bi bilo, sicer ni strogo resničen; zemljevid Evrope si je že lahko misliti tudi drugače. Toda zgodovinski razvoj ima pač nekoliko pomena in v dobi splošne koncentracije ima skupnost, ki že dolgo obstoja, nedvomno veljavo. Zveza narodov habsburške monarhije bi lahko vsakemu posameznemu narodu prinašala koristi, katerih ne bi dosegel v drugi kombinaciji.
Ali to je tisto! Avstro-Ogrska bi morala biti zveza narodov. To ni in odtod prihaja naj več mizerije. Dualistična organizacija monarhije in pomanjkanje enakopravnosti v obeh polo-victli ustvarja privilegirane in podrejene narode, vsled česar so večne krize enostavno neizogibne. Blazno je pričakovati, da naj se suženj navdušuje za to. za kar se ogreva gospodar. Glavni avstroogrski problem je torej ta: Ali je mogoče sedanjo dvojno državo izpremeniti v zvezo narodov, seveda enakopravnih narodov, ali ne. Samo v taki reformi je rešitev. Toda na to reformo ni mogoče čakati do sodnega dneva. Državna bolezen je že tako napredovala, da je treba kmalu radikalnega zdravila, sicer bo vsaka kura zaman. Simptonov bolezni je dovolj. In če jih mogotci ne spoznajo, bodo sami odgovorni za polom, ki ga ne prepreči nobena sila.
Časopisje na Hrvaškem.
Zagreb, 10. aprila.
O	Čuvajevi inteligenci mora človek opravičeno dvomiti. Naravno je, da si kot komisar ne more pridobiti simpatij, ker ni dovolj takih tepcev na Hrvaškem, da bi jim bil absolutizem simpatičen. Ali ne glede na to naravno neprijetnost bi bilo za Čuvajev glas sploh bolje, da ni nikdar postal ne ban ne komisar. Njegova kapaciteta ni sicer nikoli uživala posebnega ugleda, ali prej se je vendar vedelo le v ožjih krogih, da je duševni revček Andrejček; zdaj pa pojde glas o njegovem duševnem uboštvu okrog po svetu in vsa njegova prevzvišenost ga ne bo rešila smešnosti, o kateri pravijo, da ubija. Seveda, če bi imel ubožec več soli v glavi. se ne bi bil dal od Khuena porabiti za tak posel, ker bi bil razumel, da si v tem rabeljskem poklicu ne zasluži lavorja. Treba je bilo najti kreaturo njegovega značaja in njegovih sposobnosti, da se je sploh mogel aktivirati komisariat in zažugati s krvnikom.
Čuvaj je sprejel to poslanstvo iz rok bečar-skega grofa, kakor bi feldvebel od svojega stotnika sprejel povelje, da vodi »Vorpatrullo.«
Kako debelo bosta gledala Čuvaj in njegov gospodar, Khuen in njegov hlapec, ko bo treba položiti račun o absolutizmu! Zakaj gromovnik v Budimpešti, čigar grom vse premočno izdaja gledališki stroj, s katerim je napravljen, ima z absolutizmom namen. Nekdanji krotitelj Hrvaške bi rad še enkrat ukrotil deželo in narod. Ves svet ve. da ne gre pri komisariatu za nikakršen »red in mir,« zakaj tega glasovitega policijskega gesla se niso upali niti poslužiti pri razglasitvi komisarijata. Khuen je dejal, da mu gre le za hrvaškoogrsko pogodbo, ki je baje prišla v nevarnost, ko je hrvaškosrbska koalicija sklenila s pravaši kompromis za volitve; če se natančno prečitajo te besede, se pokaže, da mu gre za brezpogojno ponižanje hrvaško-srbskega naroda pod tnadjarsko oligarhijo.
Čuvajeva naloga je ta. da pripravi tla za tisti čas, ko so bodo vendar morale razpisati saborske volitve. Tako naj bi bila pripravljena tla. da bi poslali volilci tedaj same madjarone v sabor in madjaronski ban naj bi kakor nekdaj Khuen Hedervarv določil, koliko sme biti izvoljenih nemadjaronov. zato da bi bila v saboru maikirana tudi opozicija in da bi izgledalo, kakor da so bile volitve svobodne.
Čuvaj bi od srca rad storil, kar zahtevajo od njega. Ali kaj pomaga? Skoraj vsak pritlikavec bi bil rad velik. In odkod naj bi Čuvaj vzel moč. da bi izvršil, kar je nemogoče? Tistega mlina, ki se pošiljajo vanj stare babe. da pridejo mlada dekleta iz njega ni; tistega, v katerem bi se predelal ves hrvaški narod v madjarone. pa tudi ne. Ali Čuvaj v svoji — recimo — naivnosti si domišljuje. da ima vendar sredstva, s katerim izžene opozicionalnega hudiča iz hrvaškega naroda.
Kakšno je to sredstvo? Ima jih pravzaprav več; ali glavno je to, da hoče časopisje potlačiti ob steno in zapreti svobodni besedi pot do ljudstva. Časopisje je moč! Ni treba Čuvaja. da bi to povedal. Toda komisar je vstal nekoliko prepozno; časopisje je namreč na Hrvaškem že izpolnilo glavno nalogo in njegovo seme je že šlo v klasje. Čuvaj in njegov policijski načelnik Sporčič ga zdaj lahko šikanirata in sekirata, ali onega duha, ki ga je neodvisno časopisje zdramilo in vzgojilo, ne ubijeta več.
Sekirati znata, to je res. Da je Čuvaj vpeljal preventivno cenzuro in kavcijo za časopisje. je bil prvi udarec. Neprijeten je bil. ali tako hud ne. kakor si je komisar mislil. Na tej podlagi pa zbada zdaj Sporčič časopise z iglami. Piva njegova šala je ta. da ne jemlje odgovornih urednikov na znanje. Razlogov za to sploh ne navaja. Kaj je takim pandurjem treba razlogov? »Pokret« je naznanil Jurja Gašpar-ca. »Srbobran« bivšega poslanca Bude Budi-savljeviea. »Hrvatske Novosti« Ante Brozoviča. »Prijatelj Naroda« Ivana Peršiča, »Hrvat-ski Narod« dr. Beloviča, »Agramer Tagblatt« Maksa Bauerja. »Neues Tagblatt« Maksa Ba-zalo za odgovorne urednike in vsi so bili odklonjeni. Morda jih bo Sporčič tako dolgo odklanjal, da nastavijo listi kar njegove policaje.
S konfisciranjem ravnajo tako; List se predloži na preventivno cenzuro. Ta konfis-cira po listu gorindol, počez in navskriž in vrne list uredništvu. Zdaj je treba pometati iz lista vse, kar je policija izgrizla. pa nadomestiti z novim gradivom. Kajti v listu se ne sme nič
poznati, kaj in kje je bilo kaj zaplenjeno. List se predloži drugič na cenzuro. Policijski nos pa navadno že še kaj iztakne, kar mu ne diši, pa konfiscira vnovič. Tako je bila pred kratkim »Slobodna Riječ« v eni številki trikrat zaplenjena in namesto opoldne, je izšla drugo jutro.
Zdaj se je spravil Čuvajev policist tudi nad zunanje liste in kmalu bodo imeli pandurji s samim konfisciranjem toliko opravit, da ne bodo več zmogli dela, pa si bodo morali kje izposoditi nekoliko rabljev z rdečimi svinčniki.
Pa vendar ne bo vse skupaj nič pomagalo. Konec vseh teh škandalov in lopovščin bo sramota. ki pa ne pade na hrvaški narod, temveč na podivjanega, norega hlapca in njegovo brezvestno pomočniško drhal.
(Glej »Zadnje vesti«.)
Davčne olajšave.
Zadružništvo — konzumno, produktivno, in kreditno — se je zadnja desetletja mogočno razraslo in zadobilo v gospodarskem življenju znaten vpliv. Naraščajočemu vplivu nove gospodarske oblike ,ki združuje kapitalno šibke sloje na samopomoč in jim odpira dobrote velikega obrata, se ni mogla odtegniti vlada in je predložila poslanski zbornici novelo k zadružnemu zakonu, obsegajočo razne davčne olajšave zadrugam. V razpravi o vladni predlogi je z vso silo vzplamtelo sovraštvo kramarskih krogov zoper konzumna društva; nasprotniki delavskega konzumnega gibanja so poskusili svojo srečo s predlogom, da se načrt vrne odseku in s tem prepreči reforma. Ampak s svojim predlogom so klavrno pogoreli in zbornica je z ogromno večino sprejela načrt v obliki, kakor ga je predlagal odsek, z nekaterimi dodatki in izpremembami.
Glavne določbe novega zakona so naslednje:
Prvi odstavek § 85 zvišuje davka prosti čisti dobiček zadrug od 600 K na 1200 K. kar bo predvsem koristilo novim zadružnim ustanovam na začetku njih gospodarskega delovanja.
Za večji čisti dobiček so v § 100 določene sledeče davčne stopnje:
Pri čistem dobičku do	2800	K	(vtevši)	2*5 #/j
nad	2800	K	do	5000	K	3'- 0/«
„	5000	K	do	40.000	K	3‘5 O/o
„	40.000	K	do	lOO.OJO	K	4 - %
„	100.000	K	5‘-	P/o
Te olajšave se raztezajo;
a) Na kreditne zadruge, ki vztrezajo predpisom S 1. zakona z dne 1. junija 1889. kakor tudi na zveze takih zadrug, ako omejujejo svoje delovanje le na člane in ne obrestujejo deležev z več nego 4 odstotki in pripisujejo prebitke k rezervnemu skladu, do katerega nimajo deležniki nobenih pravic.
b) Na poljedelske zadruge za skupno nabavljanje semen, gnojil, strojev in drugega poljedelskega orodja, za živinorejo, za zavarovanje živine in druge poljedelske smotre
c) Na produktivne in gospodarske zadruge (navedene v § 83 II. a), zasnovane na načelu samopomoči in omejujoče svoje delovanje le na člane. Enako velja tudi za zadružne zveze, zasnovane na enakih načelih.
Davku niso podvržene renumeracije in darovi osebam in napravam, ki ne pripadajo za-
eMlLE ZOLA:
Rim.
„ .	(Dalje).
*o jo je Pierre slišal takogovoriti,sejespom~
,11 ua to Tonietto, ki mu jo je bil mladi knez pokalna Pinci ju, češ da je ena maloštevilnihde-.J^nondk, s katerim ise bavi boljša rimska dru-^porm,i! se ie tlldi na galantno posebnost, sled katere je prišla na glast na ono nesebič-
0 nagnenje, ki se ji včasi zbudi za kakšnega jasnega ljubimca; od njega ne sprejema ni-?sar razen šopka belih rož, in če se potem vča-
- > Po cele tedne prikazuje na korzu s temi beli-
1 rožami, se dame dobre družbe silno razvna-ejo in se jih poloti pekoča radovednost po iz-
tr*r-nein imenu. Od smrti starega markija Man-de lir’ k’ ^ ie zapustil svojo malo palačo v Via brp ,. c. Je bila Tonietta slavna zaradi svojega sta .ega voza 'n zaradi dragocene eno-tu '?J°?ti svoje obleke, katero so le nekam fan-s . klobuki motili. Zdaj je minilo skoraj me-
- ~ni odkar je odšel bogati Anglež, ki jo je
zeval, na potovanje, jj »Jako čedna je, jako čedna«, je Celia s svoja’Obrazom čiste madone navdušena ponavlja-j * Zanimala se je le za ljubezenske reči. In lepa m sv°jimi velikimi, nežnimi očmi, zares, lepa! če. krasna kakor Pierina, ne, to ne bi bilo mogo-’ ali lepa, prava paša za oči!«
>iin , e,le(teta je kakor z nenameravano kret-jej zopet odtisnila Pierino; Tonieto pa je spreta? • *e dobro vedela, da je to le enostavno Dri-V^' il°' trenotna paša za oči, kakor je dejala 'lateljica.
b »Oh«, je smehljaje nadaljevala, »moj ubogi Sa n Se torei ugonablja z belimi rožami! S tem dev jam podražiti... Če ne pridejo najine za-Nja ® kmalu v red, mi ga še vzamejo, ukradejo... WČoi,naiT1 najboljše vesti. Da, proces pride (. v tir; prav zato je odšla moja teta od do-
VsjNorina je prinesla svetilko, pa je Celia fledpf ’ a ker se ie dvignil tudi Pierre, se je Be-»n°brilila k "ietnu.
^stanite. Govoriti imam nekaj z Vami.«
Ali tudi Celia se je še obotavljala; zdaj se je razvnela zaradi razporoke svoje prijateljice, pa je hotela vedeti, kako stoji stvar in če se že kmalu vzameta. Nazadnje jo je začela objemati kakor blazna.
»Zdaj imaš torej upanje? Misliš, da ti Sveti oče vrne prostost? O, predraga, kako se veselim! Kako bo lepo, če boš z Darijem skupaj... Veš, predraga, tudi jaz sem zelo zadovoljna, ker opažam, da sta se mati in oče naveličala moje trme. Prav včeraj sem jima dejala — saj veš, z mojim mirnim obrazom: »Attilija hočem in dali mi ga boste!« Moj oče je strašno pobesnil, ob-sul me je z žalitvami, žugal mi s pestjo, in kričal, čeprav mi je dal tako trdo bučo, kakršna je njegova, da mi jo vendar zdrobi. Naenkrat se je ves besen obrnil k materi, ki je sedela nema in se dolgočasila, pa je dejal: »Eli, daj ji torej njenega Attilija, da nas pusti pri miru!«
Njen kakor lilija čist madonski obraz je izražal tako nedolžno in nebeško radost, da sta se morala Pierre in Benedeta smejati. Naposled je odšla, in komornica, ki je v prvem salonu čakala nanjo, jo je spremila.
Ko je bila Benedeta sama z duhovnikom, ga je povabila, naj zopet sede.
»Dragi prijatelj, naročili so mi, da naj Vam nujno nekaj svetujem ... Vest, da ste v Rimu, se baje razširja, in o Vas raznašajo vsakovrstne skrajno razburljive govorice. Pravijo, da je Vaša knjiga plamteč poziv na razkol, da sami niste nič druzega kakor častihlepen in kričav razkolnik, ki je izdal svoje delo v Parizu, pa že pohitel
v Rim, da bi povzročili kolikor mogoče velik škandal in napravi s tem reklamo za svojo knjigo... Če Vam je še vedno kaj na tem ležeče, da vidite Njega svetlost in se zagovarjate, Vam svetujejo, da za dva tri tedne popolnoma izginete, da se tako pozabi na Vas.«
Pierre jo je poslušal ves osupel. Ej, če ga tako vodijo od poraza do poraza, da bi izčrpali njegovo potrpežljivost, tedaj ga naposled res še razkačijo in mu vdihnejo misel na razkol, na škandal, ki sodi in osvobojuje! Hotel je ugovarjati. Potem pa je napravil le utrujeno kretnjo. Čemu neki v navzočnosti te mlade žene, ki mu
je gotovo prijazna in odkritosrčna?
»Kdo Vas je prosil, da mi to svetujete?«
Ona ni odgovorila, temveč se je le smehljala. Naenkrat je nekaj zaslutil.
»Monsinjor Nani, kajneda?«
Tedaj je pričela, ne da bi naravnost odgovorila, peti prelatovo slavo. Pripravljen jo je zdaj voditi v brezkončnem procesu zaradi razveljavljenja njenega zakona in se je o tem dolgo posvetoval z njeno teto; donna Serafina je pravkar odšla v palačo Svetega oficija, poročat o gotovih korakih, ki so bili storjeni. Tudi pater Lorenzo, izpovednik tete in nečakinje, se ima udeležiti pogovora, zakaj ideja razporoke je bila pravzaprav njegova; on je navajal obe ženi na to, kakor da je hotel presekati vozel, ki ga je bil patriotični župnik Pisoni zvezal v svojih lepih iluzijah. Benedeta se je bolj in bolj oživljala ter je začela razkladati razloge svojega upanja.
»Monsinjor Nani lahko stori vse. Zato sem tako srečna, da je moja zadeva v njegovih rokah. Dragi prijatelj, bodite še Vi pametni; ne u-pirajte se, vdajte se. Zagotavljam Vam, da pride dan, ko se obrne vse Vam v prid.«
Pierre je premišljal s sklonjeno glavo. Tukaj lahko vsako uro zadošča svoji še vedno naraščajoči radovednosti in misel, da bi ostal še dva ali tri tedne tukaj, mu ni bila neprijetna. Nedvomno je čutil, da bi vse to zavlačevanje utegnilo razkosati njegovo voljo in niti razjesti moč, da bi opešal, izgubil pogum in postal za nič. Ali česa se mu je biio bati, ko si je venomer nanovo prisegal, da ne zavrže niti črke iz svoje knjige in da hoče le zato videti Svetega očeta, da tem glasneje izpove svojo novo vero? Še enkrat je sam v sebi ponovil to zaobljubo, pa je popustil mladi ženi. Ko je prosil za odpuščanje, da dela neprilike v palači., je Benedeta vzkliknila:
»Ne presrečna sem, da Vas imam! ostanite pri meni! Domišljujem si, da nam prinese Vaša navzočnost vsem srečo — zdaj, ko se je začelo obračati«.
Zmenila sta se, da se ne bo več sukal okrog sv. Petra in Vatikana, kjer je večna prikazen njegovega talarja najbrže zbudila pozornost. Ker bi bil sam rad prečital nekatere knjige, ne-
ke dele rimske zgodovine, je celo obljubil, da ostane teden dni sploh v palači in je skoraj ne zapusti. Potem je še nekaj časa kramljal, srečen zaradi velike tišine, ki je zavladala v salonu, odkar ga je razsvetljevala svetilka s svojim mirnim sojem. Pravkar je bila ura šest; na ulici je bilo vse temno.
»Ali ni bil Njega eminenca danes nekaj bolehen?« je vprašal.
»Da«, je odgovorila kontesina. »O, le malo utrujen je, pomirili smo se ... Stric mi je dal po donu Vigiliju sporočiti, da se zaklene z njim v svojo sobo, in mu bo narekoval pisma. Torej vidite, da ne bo nič hudega.«
Zopet je nastal molk; niti najmanjšega ši}-rna ni bilo na samotni ulici, nič se ni zgenilo v prazni, stari palač, nemi in sanjavi kakqr grob. Ali ta trenotek je nekdo planil z vihrajočimi suknjami in od groze zastalo sapo v blago dremajoči, z milobo nadepolnih sanj napplnjeni sSalon. Bila je Viktorina. ki se je prej. leo je prinesla svetilko, odstranila, pa se je zdaj vrnila brez sape, vsa v grozi.
»Kontesina, kontesina. —«	‘	^
Benedeta je vstala; hipoma je bila vsa bleda, vsa mrzla, kakor da je zapihaj dih nesrpčp skozi vrata.
»Kaj?'Kaj... zakaj tako tekaš, zakaj tako trepečeš?«
»Dario„ doli. gospod Dario... Šla sem dol pogledat, če je prižgana svetilka, ker večkrat pozabijo na to. In tam, v veži, v temi, sem zadela ob gospoda Darija. Na tleh leži — zaboden je...«
Benedeta je zakričala.
»Mrtev!«
»Ne ne, ranjen.«
Ali Benedeta ni slišala; glasneje in vse glasneje je kričala:
»Mrtev, mrtev!«
»Ne, tie, govoril je z menoj... za božjo voljo, molčite! Tudi meni je ukazal, da naj molčim, ker noče, da bi kdo kaj zvedel; ukazal mi je, da naj Vas pokličem, samo Vas. Ali ker je gospod abbe tukaj, pojde z nama iu nama bo pomagal. Lahko ga bova potrebovali.«
drugi; nasprotno pa podlegajo davku darovi in renumeracije zadružnikom in njih rodbinam. Renumeracije uslužbencem in bolniški prispevki za uslužbence in njih družine veljajo za izdatke zadruge.
Tudi državne, deželne in druge javne podpore zadrugam niso podvržene davku.
Drugi člen zakona oprošča predvsem kreditne zadruge od kolekovine in neposrednih pristojbin za nekatere listine.
Za pridobitne in gospodarske zadruge, ki ne vztrezajo zahtevam § 85, veljajo naslednje davčne stopnje, če razvijajo svoje delovanje v okvirju pravil in zakona:
Pri čistem dobičku do	2800	K	(vštevši)	4®,o
nad	2800	„	do	5000 K	o«/o
5000	*	do	10.000 „	«°/o
„	10.000	„	do	20.000 „	80/0
’	20.000 „	100,o
y>	n	n	»
Navedene olajšave niso velike, vendar je opravičeno upanje, da požive zadružno gibanje in mu pridobe nove okraje.
NOVICE.
* Občinske volitve na Dunaju. Poročali smo že, da se bodo ta mesec vršile na Dunaju občinske volitve, ki so velikanskega pomena za vso državo. Da bodo naši čitateiji imeli med volitvami in po volitvah lažji piegled, objavljamo v naslednjem kandidate, ki jih je postavila za te volitve socialno demokratična stranka. Četrti razred. Notranje mesto: Karl Giirhch, časnikarski uradnik. Leopoldstadt: Georg Lm-merling, upravitelj. LandstraOe: Rudolf Muller, član delavskega sveta. Wieden: Franc Sonnen-leitner, zavarovalni uradnik. Margareten- l rane Domes, državni poslanec. Mariahilt:	Ludvig
Bretschneider, državni poslanec. Neubau: Ldu-ard Rieger, državni poslanec. Josefstadt: Ivan Grobner, stavec. Alsergrund: Aleksander lau-bler, urednik. Favoriten: Jakob Reumann, državni poslanec. Simmering: Florijan Hedorfer, privatni uradnik. Meidling: Ludvig W utschel, državni poslanec. Hietzing: Emil Polke, državni poslanec. Rudolfsheim: Ferdinand Skaret, dr-zavili poslanec. Fiinfhaus: August Forstnei, cli-žavni poslanec. Ottakring: brane Schuhmeiei, državni poslanec. Hernals: Anton Senrammel, tajnik. Wahring: Kvirin Kokrda, uradnik. Dob-ling-. August Sigi, deželni poslanec. Brigitte-nau: Leopold Winarsky, državni poslanec, rlo-ridsdorf:	Anton Schlinger, državni poslanec.
Tretji razred: Leopoldstadt: Franc Woli, prodajalec časopisov; Josip Schwab, oficijant c. kr. državne železnice. Ottakring: Anton David, državni poslanec. Drugi razred. Landstra-Be:	Angelo Carraro, mestni učitelj; Leopold
Eggenbauer, uradnik; Karl Hoffmayr, stavec; Peter Pavl Lindner, gostilničar; Ivan 1 eters, adjunkt aspanške železnice. Neubau'- Anton Kreutzer, privatni uradnik; Franc Rothe, učitelj- Artur Schidrowitz, umetni slikar. Joset" stadt: dr. Ludvig Hartmann, privatni docent; Ivan Kotznetz, privatni uradnik; Henrik Mar-tinek, učitelj. Alsergrund: Anton Holzl, tiskar; Konstantin Kneidinger, poduradmk c. kr. državnih železnic; Bernhard Reich, izdelovalec oblek; Friderik Schleifer, uradnik. Simmering: Ivan Zelenka, voznik in posestnik. Meidling: Josip Pirkebner, privatni uradnik; Alojzij Za-nasehka, privatni uradnik. Fiinfhaus: Ivan Witz-mann, privatni uradnik. Brigittenau: Anastazij Prell, nadrevident c. kr. severno-zapadne ze-leznice Floridsdorf: Ferdinand Polzi, mehanik; Ernest Knopp, oiicijant c. kr. severne železnice.
* Civilni zakon krščanskosocialnega poslanca in papeževega tajnega komornika. Dunajski krščansko-socialni poslanec in papežev tajni komornik dr. pl. Baeehle je eden najstarejsih nasprotnikov vsake zakonske reforme, lo bi mu ne bilo zameriti, kajti končno ima vsak človek pravico do svojega prepričanja. Toda najmanjše, kar se od takega človeka lahko zahteva, je to,’ da se skuša predvsem sam ravnati po tem prepričanju in da v praksi sam ne dela tega, kai v teoriji tako strastno pobija. In če kak krščanskosocialni politik in papežev tajni komornik v javnosti govori o nemoralnosti civil. zakona, potem je pač po najprimitivnejših načelih logike in poštenega prepričanja njegova sveta dolž-uost, da se pred vsem sam varuje take »nemoralnosti« in daje na ta način za zgled drugim. Kaj naj pa rečemo, če vidimo, da tak človek z rafirtiranim svetohlinstvom govori o krščanskem zakonu, ki ga treba varovati kot fiinda-ment družabnega reda, kot studenec krščanske nravnosti, v praksi pa se sam z vsemi štirimi brani tega krščan. zakona? In tak mož »krščanske« prakse je krščansko-socialni politik in papežev tajni komornik dr. pl. Baeehle. Mož se je kakor poroča liberška »Deutsche Volkszei-tung«, 27. februarja 1894. v Milami poročil civilno z gospodično Henrieto Wolf in se je vkljub ponovnim prošnjam svoje žene na vso moč branil, da bi se poročil ž njo tudi cerkveno. Leta 1895. se je dal pred kraljevskim tribunalom v Milanu zopet ločiti, je pa s svojo ženo vendar Še naprej zakonsko občeval in mu je le-ta 24. septembra 1898.porodila hčerko. Ze pred leti pa se je zakonska skupnost zopet razrušila in od tistega časa je imel dr. Baeehle opetovane pravde s svojo ženo v katerih je šlo poglavitno za alimente, ki jih dr. Baeehle ni hotel priznati v tisti meri, kakor je to želela njegova ločena soproga. Ko je dr. Baeehle po smrti svojega očeta postal dedič miljonskega premoženja, je njegova ločena žena zahtevala povišanje alimentov za svojo hčerko, kar je naposled tudi dosegla. — V intimnih klerikalnih krogih, kjer je bila ta zadeva znana, so se bali javnega škandala, ki ne bi kompromitiral smo osebe dr. Bae-chleja temveč tudi krščansko-socialno stranko. Da bi ta škandal preprečili, so se prizadevale vplivne osebe, med njimi subprior dunajskega dominikanskega samostana pater Alanus Waln-ofer, da bi se dosegla sprava med obema zakoncema. Toda Baeehle je ponovno izjavil, da se ne smatra za poročenega, ker da zakon ni bil cerkveno sklenjen. — No, danes je svet pač za eno izkušnjo bogatejši, koliko resnosti je prisojati najhujšim klerikalnim gromovnikom proti civilnemu zakonu in njihovim svetohlinskim frazam o krščanskem zakonu in krščanskem zako-
nu in krščanski družini. Kako je že rečeno? »Po njihovih dejanjih jih spoznate ...«
* Kolikokrat smejo svojci kaznjenca obiskati? Upravno sodišče je izdalo zanimivo razsodbo o obiskavanju kaznjencev. Gospa Ana Spatna, mati Emila Spatnega, ki mora svojo kazen odsedeti v samotni celici moške jetniš-nice v Pragi, je prosila ravnateljstvo za dovoljenje, da bi smela svojega sina vsak dan v jet-nišnici obiskati. Višje državno pravdništvo je to prošnjo odbilo, češ da smejo po paragrafu
7.	zak. od 1. aprila 1872. svojci kaznjenca obis-kavati samo tolikokrat, kolikorkrat to dopuščata paragraf 16 hišnega reda za moško jetniš-nico v Pragi in pa paragraf 32 službenega^ predpisa. Proti temu odloku je vložila Ana Špatna rekurz na justično ministrstvo, sklicujoč se na paragraf 7. zakona od L aprila 1872. Justično ministrstvo je rekurz zavrnilo. Nato se je imenovana gospa pritožila na upravno sodišče in je skušala nezakonitost odloka višjega državnega pravdništva dokazati ravno iz predpisa paragrafa 7. zakona od leta 1872., češ da imajo po tem zakonu svojci v samotni celici se nahajajočega kaznjenca subjektivno pravico, da smejo kaznjenca vsak dan obiskovati in da se ta pravica ne sme omejevati z nobenim hišnim redom in ze nobenim službenim predpisom jetniš-nice. Toda tudi upravno sodiše je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V utemeljitvi svoje razsodbe pravi, da omenjeni zakon pač predpisuje, da mora kaznjenec med časom ko se pa-haja v samotni celici, dobiti vsak dan dva oBis-ka. Če pa teh obiskov ne absolvirajo njegovi svojci, dušni pastirji, učitelji, obrtni mojstri, zdravniki ali pa osebe, ki so od oblasti v to posebno pooblaščene kot člani takih društev, ki jim je namen skrbeti za poboljšanje kaznjencev, potem imajo te obiske oskrbeti osebe, ki so sicer postavljene za varstvo v jetnišnicah in sod-nijskih zaporih. Iz tega predpisa — taka je interpelacija zakona — izhaja,, da ima le kaznjenec sam subjektivno pravico do dveh obiskov vsak dan, nikakor pa ni rečeno, da bi navedenim osebam pristajala subjektivna pravica, da bi obiskovale v samotni celici se nahajajočega kaznjenca. Uprava jetnišnice ima samo dolžnost skrbeti, da pride kaznjenec v samotni celici do svojih dveh obiskov". Ako teh obiskov ne absolvirajo, kakor rečeno, njegovi svojci, dušni pastirji itd., potem imajo te obiske napraviti o-sebc, ki so sicer postavljene za varstvo v jetnišnicah.
* Bombe iz zrakoplovov. »Kolnisehe Volks-zeitung« ima iz Tripolisa naslednje poročilo: Neki italijanski zrakoplov je hotel opazovati levo arabsko krilo. V ta namen je prišel v bližino kraja Azizič, Ni se pa upal leteti čez kraj sam, ker so domnevali, da je v Azizič turška artilerija. Italijani so metali bombe na šotore Beduinov, a niso napravili izdatne škode. Usmrtili so z bombami le enega otroka, drugega pa ranili. O tem, ali je dovoljeno metati bombe iz zrakoplovov, ali ne, so mnenja različna. Eno je pa gotovo: da nima namreč ta način vojskovanja nobenega uspeha, ker mora biti zrako-plovec v taki višini, da mu je nemogoče dobro meriti. Neumljivo je tudi, da bombardirajo šotore Beduinov, v katerih so čez dan le ženske in otroci brez vsakega orožja. Italijani mislijo, da spravljajo Arabce s svojimi baloni in aero-plani v velik strah. Ali motijo se. Arabcem niso ti prizori nič več novi in strašni. Ker je bilo tudi največ bombnih atentatov breuspešnih, se domačini tem le smejo, kakor zbuja splošno veselost tudi streljanje iz bojnih ladij. Kadar ljudje izvedo za prihod zrakoplova, se nabere množica radovednežev, drugega učinka ni.
* Premalo samostanov. Da se odpoinore velikemu pomanjkanju samostanov na Tirolskem, zato bodo sezidale uršulinke iz Sehwaza velikanski samostan, ki bo veljal tri in pol mi-ljone kron! Najprej se bodo zgradile stavbe za en miljon, ostale kronee porabijo pozneje. To se pač pravi zapravljati denar!
* Francoska aviatika na Nemškem prijeta kot vohuna. Iz Niirnberga poročajo: v bližini mesta je pristal zrakoplov z dvema aviatikoma, ki sta izpovedala da sta člana nekega pariškega kluba. Prvi je dejal, da je krojač, drugi pa se je predstavil za bančnega uradnika. Ker sta obadva zrakoplovca imela pri sebi večja denarna sredstva in fotografične aparate, ju je orožni-štvo osumilo špijonaže ter ju aretiralo. Mislijo, da sta zrakoplovca francoska častnika.
* Pariški avtomobilni roparji. Iz Pariza poročajo o novem roparskem napadu: 151etni gojenec liceja v Besangonu se je peljal s kolesom k svojemu stricu. Med potjo so ga napadli štirje oboroženi banditi, ki so se pripeljali v avtomobilu, ter ga vrgli v cestni jarek, na kar je eden banditov z njegovim kolesom zbežal, dočim so jo ostali banditi popihali z avtomobilom. Fant se je priplazil do sosednjega kraja, od koder so potem o napadu obvestili orožništvo. Lopova, ki je zbežal s kolesom so še tisti večer prijeli. Zove se Raymond Callemin in je še golobrad mladenič kakih 161et. Prijeli so ga ravno ob času, ko se je hotel s kolesom odpeljati iz hiše, v kateri je stanoval z neko ločeno gospo. Prijeli so tudi njegovo ljubico.
* Nov zakon Line Cavalieri. Iz Pariza poročajo: Lepa Lina Cavalieri, ki se je dala pred kratkim ločiti od svojega prvega moža, nekega amerikanskega miljonarja se sedaj ponovno inožiz opernim tenorjem Maratorom. Njen prvi zakon je bil denaren zakon, ki se je pa kmalu razrušil, kakor hitro je začelo z denarjem bolj slabo presti. Maratore pa je lep mož, ki premaguje vsa srca, in njega jemlje lepa Lina iz ljubezni. Mladi par se bo najprej podal v Ameriko, da si pripojeta potrebno doto.
+ Katastrofa na Nilu. Na reki Nil (Egipt) sta trčila dva parobroda, pri čemur je bil eden neznatno poškodovan, drugi pa tako močno, da se je potopil. Služil je samo za prevažanje izletnikov. Imel je na krovu 300 oseb izmed katerih so mnoge rešili z drugimi parobrodi in čolni. Po neki vesti je 50 izletnikov raznih narodnosti pri tej priliki utonilo.
*Poplava Misslssipija. Glavni jez Mississi-pija pri Goldenlaku (Arkansas) je predrt. Bojijo se, da bo okrog 45 krajev vsaj deloma poplav-
ljenih. Ogrožene kraje so telefonično obvestili o nevarnosti.
* Aretacija grofa Festeticsa. Kakor smo poročali med brzojavnimi vestmi, so v Londonu aretirali mladega grofa Antona Festetics de Tolva. Ime mladega grofa se je čestokrat imenovalo v zvezi z goljufivimi igrami in drugimi goljufijami. Gre baje za goljufje, pri kateri igra vlogo zelo redek nakit iz zapuščine umrlega vojvoda Braunschvveig. Zadeva je svoj čas povzročila precej prahu. Smaragdni nakit vojvodinje v vrednosti 50.000 je leta 1909. padel v roke sleparjem. Lastnica nakita je hotela smaragd prodati. V Parizu se je ponudil neki neznanec, da prevzame v Londonu prodajo. Ker pa vsote ni mogel takoj položiti, so nakit spravili v zabojček ter ga zapečatili. Ostati bi imel v rokah lastnice, dokler kupec ne bi plačal. Ko so pozneje zabojček odprli, so našli v njem par koščkov sladkorja. Takrat sta izginila namišljeni mešetar in grof Festetics. V mešetariti so pozneje spoznali mednarodnega tatu ter so ga obsodili na dve leti ječe. Sedaj zadevo na novo
i	ieiskujejo in izdali so tudi zaporni ukaz proti grofu Festeticsu. Aretiranec je sin bivšega o-grskega poljedelskega ministra grofa Andreja Festetics in gre v 28. leto. Med Metternichovim procesom se je njegovo ime ponovno omenjalo. Pred daljšim časom se je držal tudi na Dunaju, kjer se je z njegovimi čednimi aferami pečala že javnost. — Grof Festetics je bil pi ed policijskim sodiščem zaslišan in nato proti večji kavciji izpuščen iz zapora. Postopanje proti njemu se nadaljuje.
* Zažgala se je. Zena tesarja Kluneha v Berlinu se je skušala usmrtiti s tem, da si je s petrolejem polila obleko in nato zažgala. Zena se je nahajala v blagoslovljenem stanu. Prenesli so jo umirajočo v bolnico, kjer je porodila mrtvo dete ter nato podlegla poškodbam. Mož je skušal svojo ženo rešiti in je pri tem sam zadobil smrtnonevarne opekline.
* Uspeh brzojava s slikami. Na daljno-foto-grafski postaji berolinskega »Lokalanzeiger«-ja so dosegli nov važen uspeh. Posrečilo se je prvikrat, da so neko sliko telegrafično poslali iz Be-rolina preko Pariza v Monte Carlo. S tem je storjen začetek rednega foto-telegratskega prometa med Berolinom in Monte Carlom. Pri prvem poskusu se je oddala slika kneza Monaco na berlinski postaji in po točnih 15 minutah je sliko prav^ izborno posnela sprejemna postaja v Monte Carlu. Sliko so nato takoj razmnožili in jo še tisti večer raztavili. Ze leta 1911. je med daljno fotografsko postajo »Lokalanzeigerja« in pariško postajo lista »Illustration« obstojala fo-totelegrafska zveza. Pariški postaji se je začetkom leta pridružil Monte Carlo. Sedaj je Monte Carlo tudi z Berolinom direktno zvezan.
* Občina brez davkov. V bavarski občini Klingenberg ne plačujejo občani nobenih občinskih davkov, ampak vsak dobiva celo letno rento 300 mark. Mesto ima namreč veliko zemlje in gozdov. Po odbitku vseh stroškov, ostane občini še vedno pol miljona mark. V Eukirch-nu ob Mozeli pa dobi vsak občan za dobo devetih let velik kos zemlje za svojo uporabo, vsako leto dva metra drv in plačevati mu ni treba ne občinskih doklad, ne zemljiških in hišnih davkov.
* Mož ustrelil ženo. Iz Berolina poročajo j Trgovec Werner, lastnik vinske trgovine, je ustreli, svojo 23 let staro ženo. Bil je aretiran in se se daj izgovarja, da je postala njegova žena žrtev nesrečnega slučaja.
* Snežni viharji na Skandinavskem. Iz Skandinavskega prihajajo poročiia o" strahovitih snežnih viharjih. V Lmkoepingu je zgrabil vihar štiri otroke v starosti od 7 do 11 let ter jih vrgel v morje. Vsi štirje otroci so utonili.
* Strašen čin blazne matere. Strašno krvavo dejanje se je odigralo v sredo na nekem travniku pri Budimpešti. Žena tovarniškega delavca, ki je bila prestala težko bolezen, je ustrelila v napadu blaznost: svojega štiriletnega sinčka, težko ranila svojega drugega otroka ter namerila nato orožje še proti tretjemu otroku, poldrugo-letni deklici, toda v zadnjem hipu je priskočil stražnik in tretjo žrtev rešil. Nesrečno mater so na podlagi zdravniškega mnenja oddali v blaznico.
Alkoholizem in zločinstvo.
Opojne pijače, vino, pivo in žganje, so v očeh večine ljudi viri, iz katerih črpajo življen-sko veselje in novih moči, kadar so izmučeni od dela. Najznamenitejši zdravniki so pa dokazali, da je alkohol strup, ki uničuje ne le telesne moči, temveč napravi človeka tudi topega za duševne užitke. Sodniki, advokati bi napisali lahko knjige o žrtvah, ki jih terja dan za dnem alkohol. Pijanec ne uniči le lastnega življenja, temveč potegne s seboj v prepad nesreče tudi svojo družino, ter je nevaren škodljivec človeške družbe. Kaznjiva dejanja, zaradi katerih so alkoholiki največkrat kaznovani, so prestopki zoper čast, telesno varnost in nravnost. Neki zagovornik je zbral iz svoje prakse slučaje, ki jasno osvetljujejo učinke alkohola. V naslednjem jih navajamo za glasen opomin vsaktere-mu, ki ga morda tudi včasih zapelje »sladka vinska kapljica« tako daleč, da ne ve kaj dela.
1. Mlad človek jc bil v družbi dolgo čez polnoč in je v tem času spraznil precej vrčkov piva. Na cesti prične močno razgrajati. Stražnik ga opominja, naj bo miren. To ga pa le še bolj razkači. Zmerja stražnika, zbije mu kapo z glave, v obraz ga bije s pestmi. Nato ga aretirajo. Obsojen je bil na dva meseca ječe, čeprav je sodnik upošteval olehčevalne okolnosti. Obtoženec ni bil preje še nikoli kaznovan, bil je miren in je malokdaj pil opojne pijače, a v enem večeru je postal vsled alkohola zločinec. Zagovornik je zahteval, da se preišče obtožencovo duševno stanje v času, ko je izvršil zločin, a zahteve niso upoštevali. Obsojenčeva mati je postala zelo nesrečna. On sam se je pa odslej udal zelo pijančevanju, po kavarnah je zapravljal denar, ki mu ga je morala dajati njegova mati od svojega skromnega zaslužka. Mati je kuharica.
2. Oženjen, delaven, v zakonu zelo srečen trgovec se snide nekoč z znanci, s katerimi popiva pozno v noč. Domov pride močno natrkan
ter leže spat. Njegovi živci pa so vsled pijače tako razdraženi, da ne more spati. Vstane zgodaj zjutraj in gre na hodnik. 141etno dekle zvabi v kuhinjo svojega stanovanja in jo zlorabi. Kaznovan je bil na tri tedne zapora. Deklica ni bila sicer telesno nič poškodovana, pač pa je pričela moralno propadati.
3. Trgovec s papirjem, neoženjen, menda tudi nekoliko slaboumen, 27 let star je šel dopoldne z znanci v gostilno, kjer je precej izpit Popoldne je bil v trgovini. Neka učenka je prišla kupovat. Peljal jo je v sosedno sobo in jo hotel posiliti. Kazen: dva meseca ječe, izguba pravice za trgovino.
4. Uradnik državne železnice je bil nekoč prost in je močno popival. Pijan gre na cesto, kjer izvrši vpričo mladih deklet nenravno dejanje, zagovorniku se je posrečilo, da je bil uradnik oproščen z ozirom na njegovo takratno pijanost.
5. Neki godec je šel v gostilno, pil in igral, končno se je sprl s kmečkimi fanti. Iz sobe porinejo godca v tlakovano vežo, odkjer so bile kamenitne stopnice na cesto. Godeš se zvali po stopnicah, na cesti obleži mrtev. Pf' razteiesenju njegovega telesa so dognali, da Je bil godec pijanec iz navade, ker je imel srce zalito z mastjo, razširjena jetra in skrčene ledvice.
6. Devetkraten požigalec. Kadar je bil P*' jan, je zažgal ali hišo, ali skedenj, ali kaj drugega. Porotno sodišče ga je obsodilo na večletno ječo.
7. Močno pijan tovarnar razžali hišnika, Ža zmerja, dolži ga, da mu je ukradel uro. Obsojen je bil v denarno kazen. Bil je sploh velik pi' janec. V najzanikrnejših beznicah se je potikal ves pijan, dostikrat je obležal na cesti in zaspal-
8. Mlad ključavničarski pomočnik je razžalil v pijanosti štiri ženske, enega moža in grO' zil stari ženi s palico in s tem, da jo bo ustrelil' ■Vsled teli deliktov je bil obsojen.
9. Oženjen mestni uradnik je pil proti svoji navadi zelo veliko. Na cesti ga nagovori prostitutka, s katero gre v hotel, najame sobo. Ko hoče uradnik z njo spolno občevati, se pa prosti-tuka protivi normalnemu občevanju. Prostitutka naznani uradnika iz maščevanja, ker ji p1 plačal oni večer, da ji je ukradel denar. Uradnik je bil v največjem strahu, da ne bi izgubil službe-Zagovorniku se je posrečilo, da je preprečil, & ni poslala policija ovadbe na sodnijo.
Take in še hujše stvari se dogajajo, kadar iioče človek prepoditi skrbi s pijačo, ali pa če hoče biti prav posebno vesel. Starši, ki so uda-ni pijači, imajo telesno in duševno manj razvite otroke, kakor pa trezni starši. Največkrat s° otroci pijancev bebci in slaboumneži. Le pop0*' na vzdržnost od alkohola okrepi človeški roCl tako, da bo lahko dosegel srečo, po kateri hre' peni človeško srce. Najmanjše množice alk°' hola zmanjšujejo intiligenco in slabe razum. P°' pivanje, kakršno je dandanes v navadi pri ne-katerih, vodi naravnost v propad. Torej proč s strupom, ki je mogočna ovira na potu človeštva k sreči!___________________  *________________ ^
Ljubijam* m Kranjsko.
—	Za »Zarjo«. Vsakega zavednega sociaj' nega demokrata, ki zna ceniti velikansko vaZ' nosi delavskega časopisja za delavske boje na-ših dni, častna dolžnost je, da postane naročnik »Zarje« in da prevzame vsaj eno obveznic0 »Zarje«. Za socialnega demokrata ne zadošča, da redno čita svoje dnevno glasilo, temveč m°' ra svoj bojni organ tudi gmotno podpirati. Vsakega naročnika častna naloga pa je, da Q' pravi le malo dela za svoj list, prav malo: da pridobi do 1. majnika »Zarji« enega novega naročnika. Le če vsak od nas izvrši to malo 1,1 lahko nalogico, če se vsak le malo gane, narfl je mogoče doseči »Zarji« tisto veljavo, ki £re delavskemu listu, in tisto število odjemalce''-ki bi odgovarjalo numerični moči delavskežj* ljudstva. Ne držimo križem rok, temveč hai0, na delo veselo! Ob prijetnih trenotkih pa se SP0' minjajmo miljonskega sklada: rast miljoriskež* sklada je merilo delavske zavednosti in pOzr' tvovalnosti!
-- Oddajanje deželnih služb. Odkar so k^' rikalei v deže li na vrhu, smatrajo deželne sl'Jz' be za honorar, s katerim plačujejo ljudi, ki s se udinjali za njihovo strankarsko agitacijo, kupnino, s katero kupujejo neznačajne in bre?' načelne duše. Pri tem jih kvalifikacija, ki vsaka služba zahteva, kaj malo ženira; bre sramu sežejo tistemu v roko, ki mu je menjaj prepričanja delala najmanj preglavic in ki j brez predsodkov najbolj debelo pljunil na svoj preteklost. Oseba, ki je najurnejše preoblek' notranjega človeka, jim je najčednejša prid°p' tev. Vsled tega se je v razmeroma kratkem c} ' sit posrečilo, da so zvabili k deželnemu korn polno pest neznačajnežev in malo sposobni ljudi. Ljubka ilustracija tega brezvestnega P® sonalnega gospodarstva v deželnem odboru J zadnje imenovanje. V »Slovencu« beremo, je Avguštin Seiko imenovan za deželnega 0 cijala. Ljudje, ki nimamo kratkega spomina- P__ se prav natanko spominjamo nekega Šelka . takrat pač ni bil deželni oficial, ampak le s oo diurnist — ki se je pehal za liberalce in na sl' du v Vodmatu bral liberalni stranki pohva' litanije. In ljudje, ki nimamo kratkega sp°»nl ' se spominjamo, da smo v »Narodu« brali P° e, čilo o tem shodu, le da je »Narod« zeta za'
njal s tastom in imenoval svojega strastne# agitatorja — Mraka. In ljudje, ki nimamo
krat'
UhUUlUl JU	i Vil <41X41.	111 lJllVJJV^, 1X1 UIIIUII'*	ftll**
kega spomina, se spominjamo še več! SP^ ^ ujamo se. da smo v Slovencu tedaj brali ku — ne da je imenovan za deželnega °f‘cl jg ampak norčevanje iz liberalcev, katerim se pobožno glasilo rogalo, da še svojih ljudi ne znajo. In klerikalci so ga spoznali tisti hip-krili so biser, ki je bil kakor ustvarjen za korono, pa so ga kupili. Za dušo so boŽa_ a
—	kdo bi jo ogledoval, to dušo! Zamižim .jj voščimo klerikalcem: dober tek, ki so prjerjjo tako znamenito akvizicijo za svojo ga značajev! Dober tek!	je	v
—	Drugod in pri nas. Pred kratkim s ajo ljubljanskem občinskem svetu obravn vprašanje, ali bi ne bilo umestno	li'
mladini opoldne gorko kosilo. Upadla, me
ca premnogih otrok jasno pričajo, da dobivajo nezadostno hrano. Zaostajajo duševno in telesno. Da sebi olajša delo, bi moralo učiteljstvo siliti na to, da dobi šolska mladina vsaj enkrat na dan dobro pripravljeno jed. Zdrav otrok je v šoli pazljiv in mnogo bolj dovzeten, nego pa bolehav. Na drugi strani mora občina, ki naj velja za moderno in napredno, iz lastne inicija-tive skrbeti, da se povzdignejo učni uspehi mladine. Za zgled, kako je treba skrbeti za šolstvo, naj navedemo mesto Milan, ki izda na leto nad ~ in pol miljonov kron za ljudsko šolstvo. Šolske sobe so velike, svetle in lepe. Na vseh šo-* lan je upeljan opoldanski obed katerega dobivajo revni otroci zastonj, premožnejši, ki se teh obedov tudi udeležujejo, pa plačujejo leten Prispevek. Na nekaterih šolali obeduje po 1000 °trok. Kadar je čas kosila, se vstopijo vsi otroci v dolgo vrsto in korakajo mimo dveh tovarišev*. Eden da vsakemu otroku žlico in vilice, drugi pa lonček in kos kruha. Nato defilirajo otroci mimo kuharja, ki napolni lonček z jedjo. Otroci posedejo okoli dolgih miz. Med njimi sede tudi učitelji, ki jedo ravno tako jed, kakor učenec. Če se je v tako velikem mestu dal izpeljati opoldanski obed. koliko lažje bi bilo to pri nas. Načelo: Kdor nima naj ne je. v naši občini ne sme obveljati in je nujna socialna naloga Magistrata, ki ima zadevo v rokah, da zadovoljivo reši oziroma pripravi želodčno vprašanje ljubljanske šolske mladine.
— Počitnice na srednjih šolah. Naučili minister vitez pl. rlussarek je po večkratnih iz-Premembah iz prejšnjih let za šolsko leto 1910./]]_ izdani ferialni red za srednje šole, dekliške liceje, učiteljišča, kornercijelne in navtične šole definitivno upeijal. Glavne počitnice bodo po tem redu trajale od 16. julija do 15. septembra. Posebne izjeme bodo obstojale samo y toliko, da bodo glavne počitnice v Bolcanu ■n v Meranu od 9. julija do S. septembra, v Tri-dentu in Roveretu od 1. avgusta do 30. septembra, v Galiciji pa od 1. junija do 31. avgusta. Pouk pa odpade že v zadnjih desetih dneh. tako da se bo počitniška doba na pretežni večini šol pričela že s 7. julijem in končala s 15. septembrom. Božične počitnice bodo trajale nd 24. decembra do inkluzivno 2. januarja, ve-nkonočne počitnice pa od srede pred in do inkluzivno torka po velikonočni nedelji. Ob koncu prvega semestra, ki je določen na soboto Med 16. februarjem sta sledeči pondeljek in to-!ek prosta. Drugi ferialni dnevi se ne izpre-niene.
— Ruski kružok priredi v petek 12. t. m. v mali dvorani Mestnega doma društveno predavanje. Naslov: Lamanosov in ruska literata 18. veka. Predava g. dr. Ivan Lah. Začetek ob 7. zvečer. Vabljeni so vsi društveni čla-n>. učenci in gostje.
— Gledališko društvo na Jesenicah uprizori v nedeljo dne 14 t. m. ob pol 8. zvečer naj-!10yejšo Etbin Kristanovo dramo »Tovarna«, ki
je pred kratkim uprizorila v deželnem gledališču v Ljubljani z velikim uspehom. Igra je fifta iz življenja tovarniških delavcev in zato Jako prikladna za Jesenice.
. .	~ Bivši šolski nadzornik Peere gre iz
JUbijane. Naučno ministrstvo ie imenovalo Kavnega učitelja na ljubljanskem učiteljišču Ru-oifa Peerza, ki je b i svojčas tudi okr. šolski ,a.. zornik v kočevskem okraju za glavnega uči-elja v Stribru na zapadnem Češkem. Z možem c je javnost pred leti pečala zaradi škandalozna afer, ki se niso prav skladale s poklicom Olskega nadzornika.
~	— Graščini Tha! in Plnnkenwarth pri
'-•radcu, nekdanja posesi dr. Hudnika, sta bili sredo eksekulivno prodani. Dr. Hudnik je dal 2a graščini s posestvi vred 1 060.000 K, a je Pdtem še investiral znatne vsote, tako za žage 30.000 K. Dražili so se najprej posamezni deli, Potem pa tudi vsa posestva skupaj. Dražba je 2h lako živahna. Končno je vsa posestva skupaj dražil zasebmk Albert Cerczowicka z Dunaja za 6020 K. Proti dražbi pa je bilo podanih več govorov, tako da bo najbrže razveljavljena in odrejena nova dražba.
Oh — Letošnja stavbinska sezija v Ljubljani. v er>em z žerjavi in divjimi gosmj prihajajo naše mesto zidarji. Letos bodo imeli skoraj ovo malo opravila. Število lani započetih, leJe dokončanih stavb, in stavb, ki se bodo no tSeIe pričele z'dati, dosega komaj normal-bn .ybeno gibanje. Ako se v teku sezije ne zirtrf—el° kaS več Saditi, bo zadostovalo 300 s0 ^ Za vsa stavbišča. Pri nekaterih hišah j,*® pričela zidarska deja. Na voglu Vr-ti,j„.ceYc ulice in podaljšane Škofje ulice ome-v Č)0 "išo Mihaela Kokalja. Vili dr. Derganca ^a^0a,enskega ulici in E. Haynejevo ob Dr. V. mg/,1 Y‘ cesti bodo pričeli prihodnje dni o-ie	.^a Golovcu, pod Anžičevim hotelom
ana Yai'bičeva vila. Slikar Wettach pr: *rawa zgraditi na svojem vrtu še eno vilo. nei... ,ulZlčeyem hotelu je treba izvršiti tudi še na A,eia zidarska dela. V Hradetzkega vasi, jen; .. cstroyem zemljišču, bodeta letos zgra-^ernnV-e ?• ^utscherjevo poslopje v Pre-kornv,Vl l je razen pritličnih prostorov do-v mv :	gospe	Elze	Prelovškove se bo
ia v n Z-e .uP,orabljala. Vila notarja M. Hafner-telkn, •S°J!H uIlci ie popolnoma dodelana. V Meža n ‘ |ICI ,se jc čez zinl° zgradila tovarna ^Uzh ’< kl e Iast J- Šiške. Vincencijeva Ulijn.;a gradl na dvorišču nekdanjega parnega daim lnovo, g°sP°darsko poslopje, ki je sezi-iektir. {) P°.'°vice. Ob cesti na Rožnik je pro-2adniiia^V1,a Kranjske stavbinske družbe. V Dreh1.,. clveb mesecih so se nekateri cestni Ijotei-, na. novo tlakovalj, in sicer ob vogalu tela AY\U.nion« in °d glavnega vhoda tega ho-% Andske posojilnice. Zidarska in tesar-nabro-;-a v Schreyerjcvi hiši ob Francovem 'odvnr 1 So skoraj dodelana. Pri južnem ko-n°v0 !! Y srneri protl Kolodvorski ulici so na kjer J * ,vali dva l)reb°da. — Na prostoru. Podri; * al° star0 vojaško oskrbovališče, bodo ni se dva objekta.
iujn(Čr ^ trebuhom za kruhom. Včeraj se je z cedona kojodvora odpeljalo v Ameriko 25 Ma-Heb 4nV, in 8 Hrvatov, 25 Hrvatov je šlo v Lahov pa v Kočevje, 300 Lahov se je
odpeljalo s posebnim vlakom v Budimpešto, 300 pa na Dunaj in Dunajsko Novo mesto.
— Odhod planincev iz Ljubljane. Planinski oddelek domobrancev odide še ta mesec na svoje poletne postaje: 1. bataljon 20., 2. bataljon 22. t. m. Na zimo se ne vrnejo več v Ljubljano, temveč bodo prezimovali v Gorici.
— Nesreča. Včeraj zjutraj se je pri kopanju zemlje na Gruberjevi cesti zrušila prst in do glave podsula 19 letnega dninarja Jožefa Miljan-čiča iz Štefanijev v Medjimurju; zadobil je take notranje poškodbe, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
— Urnrla sta v deželni bolnici Ivan Šuklje, vratar jubilejske ubožnice, in Jožef Videtič, klepar iz Tržiča.
— Koline za načelnika generalnega štaba.
Kakor jeznano. ima sedanji načelnik generalnega štaba Blaž Schemua bližnje sorodnike v Gorjah na Gorenjskem. Sorodniki so preprosti kmetiči. Bilo je ob času kolin, ko ima naše ljudstvo navado, da se posebno v tem času spominja sorodnikov, znancev in prijateljev. Tudi sorodniki gospoda načelnika generalnega štaba so imeli koline in povsem naravno je, da so se pri tej priliki spominjali tudi svojega sorodnika 'na Dunaju, in nekega lepega dne je bil dan na pošto obsežen zaboj, na katere mje bilo napisano »Koline in pecivo«. Naslov pa se je glasil tako-le: »Naj sprejme spoštovani general Blaž Šemua Kriegsministerium Dunaj.«
— Veselo praznovanje. V Trnovem je stanovala vdova Marija Arharjeva s svojim sinom. V Ljubljano se je preselila iz škofjeloške okolice. Pri njej je prebival tudi tat Lorene Dermota, ki je bil pa izgnan iz mestnega okoliša. Veliko soboto je dobila Arharjeva obisk iz svojega domačega okraja, in sicer Ivano Isteničevo s hčerjo in 161etnim sinom. Isteničeva je prinesla iz Loke moke, kave in kruha, druga jedila pa sta preskrbela Arhar in Dermota. Z izprehoda sta prinesla dve lepi kokoši in dobro rejenega kunca. Te živali sta ukradla pri neki hiši ob Večni poti. Dober obed so pridno zalivali z vinom in žganjem. V sredo zjutraj je pa prišla policija in odgnala to že preje kaznovano tatinsko družbo na sodnijo.
—Izgubil je dijak Ivan Mrašovec denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gdč. Ana Medičeva je izgubila zlato zapestnico. — Gosp. Drago Grum je izgubil zlat za 20 K.
Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer. Kot glavna privlačnost je velikanska senzacionalna slika z levi »Strah puščave« in 6 slik prve vrste: 1. Čudesne gosli. (Komedija. Samo zvečer). 2. In voda je šumela in naraščala. (Krasna kolorirana drama. Samo zvečer). 3. Pridobivanje rjave prsti. (Interesanten naraven posnetek). 4. Zigotto na lovu za tatovi. (Velekomično). 5. Kavkaške čete na perzijski meji. (Krasen naraven posnetek). 6. Mirko je kratkoviden. (Zelo komično. Igra priljubljeni šestletni Abelard.) Jutri »Zigomar II« 1100 m dolg film. Nadaljevanje prvega dela. V torek 16. aprila »Ekspedicija na južni tečaj. (Velika aktualnost).
Idrija.
— Plenarna seja odbornikov podružnice »Linije«, Napreja«, »Sloge«, »Vede« in »Sploš. mlad. zveze« bo v soboto dne 13. t. m. ob pol
9.	uri zvečer v društvenih prostorih pri »Tončku« v Idriji. Dnevni red je posebno važen, odborniki in odbornice imenovanih društev naj pridejo za gotovo vsi.
— Seja krajevnega odbora rud. zadruge bo v nedeljo dne 14. t. m. ob 7. zjutraj v društvenih prostorih zaradi vloženih pritožb nepravilno u-vrščenih delavcev. Odborniki naj pridejo vsi!
— Skupna seja odbora Obč. konz. društva bo v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 9. dopoldne v društveni pisarni v Idriji. Člani nadzorstva in načelstva naj pridejo vsi!
—- Vsi oni. ki žele dobivati na dom »Naše zapiske«, »Rudarja« in »Svobodno Misel« in še niso naročeni, naj naznanijo v pisarni »Obč. konz. društva v Idriji.«
—■ Naš avtomobilski promet. Moderni smo postali. Izza vpeljave avtomobilne prometne zveze med Idrijo in Logatcem opažamo, da o-sebni promet rapidno narašča. Kaj bi tudi ne, saj smo se do tega časa vozili z dobrimi fijakar-skimi konji dveinpol do tri ure iz Idrije v Logatec ali obratno. Taka vožnja je stala 14 do 16 K, ki jih delavec ali slabše plačan uradnik in kmet ni zmogel. Takim ljudem, ki so v naših krajih z malo izjemo vsi, je preostajala torej le vožnja s pošto ali pešpot do Logatca. Vožnja s pošto je trajala v najugodnejšem vremenu štiri do pet ur. V slabem vremenu in pozimi pa pet do šest ali še več ur, ali pa sploh ni bilo prostora. Dostikrat se pa je pripetilo, da človek ni mogel iz Logatca domu, ker g. Mulej se ni brigal za one ljudi, ki se niso mogli zbasati v njegovo koreto; hočeš, nočeš si moral peš v Idrijo ali pa čakati do drugega dneva v Logatcu. Sedaj je v tem oziru pomagano in imamo ugodne zveze z železnico. posebno na Ljubljano. Avtomobila vozita trikrat na dan iz Idrije v Logatec in obratno. Vožnja traja I uro 30 min. tako. da človek z manjšimi potrebami opravi v Ljubljani, z vožnjo vred vse v enem dnevu. Tudi cene 2 do 3 K bi pri moderno urejenih vozovih ne bile pretirane. Ali žalibog, da je tudi to podjetje le polovičarsko urejeno, in ne sme v interesu prometa in pasažirjev samih ostati brez kritike. Gosp. Val. Lapajne je ravnal kot podjetnik te naprave prav tako. kot večinoma vsi slovenski podjetniki. Malo riskifati, pa veliko zaslužiti. PoČetka s tovornim avtomobilom nismo grajali, nasprotno hvaležni smo bili skušnji, ki je bila res riskantna. še bolj pa smo z veseljem pozdravljali. ko smo čuli. da si je g. Lapajne naročil osobni voz. mislili smo si, skrb skušnje je prestama in sedaj dobimo zaželjeno moderno opremljen voz, pa smo se varali. Voz ni za prah niti za mraz konstruiram Naše ceste so mehke in izvožene s težkimi vozovi, da so po prvih dneh suhega vremena na njih cele plasti prahu. Zato so pasažirji s to napravo nezadovoljni kajti človek, ki se pelje s tem vozom vso vožnjo, se zapraši, da bi sam sebe ne poznal. 2e sedaj, ko pogostoina dežuje, kaj pa poletu v hudi vročini? Ni čuda. da smo čuli celo vrsto
sopotnikov, da se s tem vozom ne peljejo več, kajti več škode ima človek na obleki, kot stane vožnja; poleg tega pa še nevarnost za zdravje, in bi bilo komaj, da bi bila v Idriji in Logatcu posebna kopališča za potnike avtomobila. Pa to še ni vse. tudi sedeži v vozu niso za naše ceste, kajti slabejši če je cesta, tem boljše naprave potrebuje. Ti sedeži so brez peres, da človeka skoraj razbije od samega metanja sem in tja. Ali bi ne bilo na korist podjetnika, če bi bili dobri in snažni vozovi, da bi mu bil lahko vsakdo hvaležen, ter bi v svojem kraju tudi pripomogel k povzdigi tujskega prometa z Idrijo? Komu naj človek svetuje izlet v Idrijo. če se bo že na potu kesal, da se je odločil. Ali je taka naprava v čast podjetniku in našemu mestu? Mislimo, da ne. Zato svetujemo g. Lapajnetu rajše spočetka manjši dobiček in boljšo napravo. To bi bilo v korist in čast mestu kakor tudi potnikom. Poleg vsega tega pa še njemu samemu, ker utihne kritika in jo nadomesti reklama.
Štajersko
— Umor v Leitendorfu pri Ljubnem. Poročali smo že o umoru mizarskega pomočnika Julija Franka, ki je bil na potovanju. Meščansko časopisje je obdolžilo stavkujoče mizarje v Ljubnem, da so izvršili umor. Kako ostudno natolcevanje je to bilo, so dognala sodnijska poizvedovanja. Morilec je že zaprt. O umoru nam poročajo sledeče: Julij Frank je bil svoj čas v službi pri mizarskem mojstru YVidowitzu v Ljubnem. V petek zvečer je prišel v vilo gospe Karnerjeve. Nerazjasneno je še. na kak način je prišel tje. Najbrže ja pa mislil, da stanuje Widcwitz še v vili, ker je bila vila preje njegova lastnina. Gospa Karnerjeva je naščuvala najprej svoje majhne pse na Franka, a tudi brezuspešno. Nato je pa gospa Karnarjeva naročila svojemu hlapcu Matiji Braudnerju naj spravi Franka proč. Braudner je vzel gnojne vile in udaril z njimi Franka enkrat od spredaj, drugič pa od zadaj. Drugi udarec je dobil Frank zato, ker je baje grozil Braudnerju. tako vsaj trdi ta. Gospa Karnarjeva je bila priča tem prizoru. a je v vsej stvari tako dolgo molčala, do' kler ni brala v časopisih o tej zadevi. Potem je šele vso zadevo naznanila državnemu pravd-ništvu, nakar je bil hlapec Braudner aretiran. Nejasno je tudi še to. da so našli Franka približno 250 korakov od onega mesta, na katerem je po drugem udarcu padel na glavo. Frank sam ni mogel dati več pojasnil, ker je umrl v soboto zvečer, ne da bi se pred smrtjo še zavedel.
— Požari. Te dni je izbruhnil v Zidanem mostu v hlevu posestnika Franca Mastnaka ogenj, ki je popolnoma uničel hlev in poleg stoječo hišo. Ogenj je uničil tudi vse pridelke in pohištvo. Škoda znaša okrog 4000 K. zavarovalnina pa 2000 K. — Iz Brega pri Ptuju. Tu je izbruhnil dne S. t. m. ogenj pri posestniku Jožefu Arnušu v Hajdini, ki je popolnoma uničil pod, hišo in druga gospodarska poslopja. Gašenje je bilo vsled vetra zelo otežkočeno. — V Zavrču pri Ptuju je nastal dne 8. t. m. proti 3. zjutraj ogenj pri posestniku Tomažu Murko-viču. Uničil je Murkoviču popolnoma gospodarska poslopja in tudi hiša je bila v nevarnosti.
—	pez trideset let v ječo. Pred 30 leti je bilo v Št. Jurju iz vinogradnih kleti pokradeno več vina. Te tatvine so obdolžili Matija Kosa iz Cemž. Ko Kos to zve, jo odkuri na Hrvaško.
6.	t. m. pa pride obiskat brata. Za ta poset je izvedelo orožništvo in ga odpeljalo. Kos pripoveduje. da je tisto vino samo pil in da je bilo takrat več enakih tatov, za katere bo že sodišču povedal.
— Gozdni požar. Iz Celja poročajo: 9. t. m. proti 1. pop. je prineslo neko kmečko dekle vest, da je. v gozdu, ki leži na Humbergu in je last posestnika Kragolnika, izbruhnil požar. Alarmirali so takoj požarno brambo, ki je opremljena s potrebnim orodjem, bila v poldrugi uri na licu mesta. Tudi vojaki 87. inf. bataljona so odšli gasit. Požar je povzročil že precejšnjo škodo ko se je naposled posrečilo ga lokalizirati in u-dušiti. Gozdni požar je zakrivil mlad fant, ki se je v neposredni bližini gozda igral z vžigalkami.
Koroško.
— Umrl je v Celovcu prof. dr. Jakob Šket, ki je bil delaven tudi na književnem polju.
— Samomor vojaka. Iz Volšperka poročajo: Na ježi z vežbališča v kasarno sq je vrgel nek huzar tukaj štacioniranega prvega eskadrona 6. huzarskega polka v neko strugo. Nesrečnega vojaka so sicer rešili iz vode, toda vprašanje je, če bo še okreval.
— Cerkveni roparji. V noči od 8. do 9. aprila so neznani roparji vlomili v dve največji celovških cerkva. V stolni cerkvi so vlomilci ukradli kanonsko tablo in en nabiralnik s precejšnjo vsebino, dveh nabiralnikov pa se jim ni posrečilo odpreti. V mestni farni cerkvi so bili skoraj vsi nabiralniki popolnoma okradeni. Zdi sc, da so cerkvena vrata odpirali s ponarejenimi ključi.
Goriško.
—	Okrajna organizacija v Gorici in njeni okolici sklicuje za nedeljo dne 14. aprila t. 1. zaupni sestanek v prostore Delavskega doma v Gorici. Dnevni red: Praznovanje prvega maj-nika. Raznoterosti. Vse krajne organizacije se poživljajo, da odpošljejo na ta sestanek svoje zaupnike, obenem se poživljajo tudi vsi zaupniki iz goriške okolice, kjer še ne obstoje krajne organizacije, da se tega zborovanja,. gotovo udeleže. — Za izvr. odbor okr. org. Štolfa.
Istra.
—	Izgnan ravnatelj. Pred kratkim so bile v puljskem gledališču laške demonstracije, vsled katerih je mornariška godba odpovedala sodelovanje. Pri predstavi operete »Wiener Blut« je nastopil igralec na klavir, katerega je občinstvo z demonstrativnim ploskanjem sprejelo. Okrajno glavarstvo v Pulju je zaradi tega iz-
gnalo iz Avstrije ravnatelja gledališča Aleksandra Bolcicco, ki je doma iz Vidma na Laškem in je deloval v Pulju že 20 let kot ravnatelj. Prepoved članom vojne mornarice, da ne smejo o-biskovati gledališča, je bila tudi obenem preklicana.
— Aretiran bankir. V Pulju so pred kratkim aretirali lastnika banke Africha. Do sedaj so dognali, da je poneveril okroglo 80 000 kron. Ta poneverba sicer ni v zvezi s puljsko občinsko krizo, vendar pa je značilna, ker je bil Africh kamorist in dober prijatelj mestnega inženirja Borrija, ki je tudi v preiskovalnem zaporu. Pri hišni preiskavi v Borryevem stanovanju so našli hranilno knjižico za 144 000 K- Borri je prišel pred nekaj leti v Pulj iz Italije in sicer brez premoženja. Preiskave se nadaljujejo.
— Avtomobilna nezgoda. Na potu z Reke v Cerkvenice je reški avtomobil, v katerem se je peljalo več meščanov z Reke, povozil lOlet-nega kmečkega dečka Sobola, ki je bil na mestu mrtev. Na mestu nesreče se je zbrala takoj velika množica domačinov, ki so bili tako razjarjeni, da so hoteli avtomobiliste linčati in so jim ti le z veliko težavo ušli.
— Vsled pijanosti smrt. Delavec Miha Tomašič je v natrkanem stanju šel z Reke na Su-šak. padel med potjo v nek prepad in zadobil tako težke poškodbe, da je še tisto noč v bolnici umrl.
Vestnik organizacij.
Odbor poljansko-šolske podružnice »Vzajemnosti"
ima nocoj ob 8. sejo, na katero se vabijo vsi odborniki.
Vič-Glince pri Ljubljani. Jutri, v soboto ob pol 8. zvečer v zadnji sobi restavracije .Burski tabor* prost sestanek čianov .Vzajemnosti* z diskusijo, ki jo vodi zastopnik iz Ljubljane
Nogometni odsek „Vzajemnosti“ ima jutri v soboto zvečer ob 8. v zvezinih prostorih važen sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani odseka.
Šentjakobske podružnice „Vzajemnosti“ odbor ima v nedeljo 14. t. m. ob pol 10. dopoldne v zvezinih prostorih važno sejo, na katero se vabijo odborniki.
Poljansko-šolska podružnica „Vzajcrnnosti“ priredi v nedeljo 14. t. m. v podružničnih prostorih, Poljanska cesta štev. 19 (Bončarjeva gostilna) predavanje o predmetu .Moderni delavski boji*. Predava sodrug Peterlin. Začetek točno ob 10. dopoldne.
Tržič na Gorenjskem. V nedeljo dne 14. t. m. v gostilni pri Pelerju javen ljudski shod z dnevnim redom: Kulturne organizacije in delavstvo. Poroča sodrug V. Mrak iz Ljubljane. Začetek ob 10. dopoldne,
Postojna. V nedeljo dne 14. t m. ob 5. popoldne pripravljalni shod za ustanovitev ženske podružnice Vzajemnosti*. Poročati sodružici Ada Kristanova in Lojzika Štebijeva ir Ljubljane. Po shodu veselica, pri kateri nastopi prvič društvena godba na lok.
Delavsko gibanje.
= Delavska čast in čast stavkokazov. V
Esseuu, kjer je komaj minila stavka rudarjev, se je odigralo na tamkajšnjem sodišču nekaj prizorov, ki ostro osvetljujejo takozvano »varstvo stavkokazov«. Pred sodiščem je stal »grešnik«, ki je stavkal. Obdolžen je bil, da je zaklical stavkokazu »tej, stavkokaz!«, in ga s tem v njegovi časti globoko užalil. Med obravnavo je pa čutil predsednik sodišča, da mu obraz nekega delavca, ki je bil med poslušalci, ni všeč. Zato je velel sodnijskemu slugi:» Odvedite moža, ki izgleda tako neumno in butasto.« Po tej izjavi gospoda sodnika je pričakoval obtoženec. da bo sodnik razumel njegov klic, ki ga je izustil v razburjenju in mu prisodil ali oproščen je. ali pa prav nizko kazen. Toda bridko je bil razočaran: dobil je štiri tedne zapora, — skoraj bi rekli po tarifu. Višek nesramnosti je pa sodnik dosegel v utemeljevanju kazni, kjer je kritiziral obtoženčevo postopanje, ko je hotel ta zbežati pred policijskim uradnikom. Rekel je namreč:	»Zbežal je kakor najpodlejši
strahopetnež. To so pravi!« Obtoženčev zagovornik ni mogel več dobiti zadoščenja za svojega klijenta. Ali proti sodniku nastopi najod-ločnejše. Kaj se za sodnika iz tega postopanja izcimi, ni tolikega pomena. Nam zadostuje dejstvo. da predsednik sodišča, ki kaznuje besedo »stavkokaz s 4 tedenskim zaporom, sam blati obtoženca in še drugega, ki pri vsej stvari ni bil prav nič udeležen, s takimi izrazi, ki s0 sto" krat bolj žaljivi, kakor pa besede, ki jih je izustil od boja za izboljšanje razgret rudar na-pram tovarišu, ki mu meče polena pod noge. Postopanje tega sodnika je pa obenem tudi dokaz. da dobi delavska čast šele oni hip visoko vrednost, kadar 1o delavec v lastno škodo sam tepta in se postavlja v odvisnost kapitalizma.
—	Gostilne za doječe matere. Občinski svet mesta Dundee na Škotskem je upeijal pred nedavnim časom gostilne za doječe matere. Neko ondotno društvo je že pred dvema letoma upeljalo take gostilne, občinska uprava pa jih je sedaj izpopolnila. V preteklem letu so dobile matere 16.000 obedov, deloma brezplačno, deloma so plačale po 18 vin. za porcijo. Uspehi so zelo veliki. Dočim je preje umrlo 25 odstotkov delavskih otrok v starosti od 1 do 4 let, se je zmanjšala umrljivost po upeljavi zdravstvenih paznikov na 18 odstotkov in sedaj, po upeljavi gostiln, celo na 7 odstotkov. Slično uredbo za doječe matere je ustanovilo tudi mesto Hope, ki je pa mesto gostiln upeljalo izkaznice, s katerimi se dobi obed v različnih gostilnah. Občina potem pokupi te izkaznice.
ZADNJE VESTI.
ABSOLUTIZEM NA HRVAŠKEM.
Čuvaju se meša.
Zagreb, 12. aprila. Čuvaj je izdal zopet nov ukaz, ki jasno dokazuje, da možgani tega človeka niso v redu, zakaj človek, ki ima svoje misli še količkaj v oblasti, je absolutno nesposoben, da bi izdajal take blazne in trapaste fer-mane. Ta kakor v Stenjevcu (blaznica blizu Zagreba) kocipirana epistola se glasi: »Z ozirom na dejstvo, da se nied narodom še vedno razširjajo različne krive govorice, n. pr. o tem, da se kmalu izpremeni sedanja uprava dežele in da nastane političen preobrat, zlasti v prid gotovim (?) političnim strankam, ker pa so te krive govorice očividno naperjene proti sedanjemu režimu na Hrvaškem in v Slavoniji (to je Čuvaju očividno povedal zadnji ostanek njegove slabe vesti) in ker vrhutega vznemirjajo
mirno prebivalstvo (govorice o dolgem konii-sarijatu bi ga nemara bolj vznemirjale), ter so nevarne javnemu redu in miru (Čuvaju se menda sanja, da nastane punt, ko bo njega slana vzela!), poživljam vse kraljevske okrajne oblasti in kraljevske policijske komisarijate (in menda vse špicle), da naj z največjo paznostjo zasledujejo to kaznjivo (?!?) delovanje in vsakega kdor na kakršenkoli način razširja take vznemirjajoče krive govorice (odkod neki Sa-lomon-Cuvaj ve, da je »kriva« govorica, če kdo pravi, da ne verjame v večnost absolutizma?) takoj primejo in izroče pristojnemu kazenskemu sodišču v zasledovanje zaradi pregreška eventualno prestopka proti javnemu redu in miru po § 308. oziroma po II. odstavku § 310. kazenskega zakona.«
Prvi inajnik.
Zagreb, 12. aprila. Socialno demokratična stranka pozivlje delavstvo po vsej deželi, da praznuje prvi majnik, da ustavi ta dan povsod delo in da povsod naznani za ta dan stavkar-ske tabore.
Hrvaški časnikarji.
Zagreb, 12. aprila. Hrvaško časnikarsko društvo je imelo v torek popoldne svoj občni zbor, na katerem je bila soglasno sklenjena sledeča resolucija:
Hrvaško Časnikarsko društvo sklepa na svoji dne 9. aprila 1912. zborujoči glavni skupščini, da se obrne s spomenico do vseh časnikarskih korporacij v monarhiji in izven nje, da jim razloži razmere, v katerih živi sedaj časopisje na Hrvaškem in vsled katerih trpe in teresi žurnalistov in časnikarskega stanu, ter da apelira na njih moralično podporo. Obenem izreka društvo svojo najtoplejšo hvaležnost vsemu časopisju, ki je že doslej uvaževaje omenjene težke razmere na Hrvaškem izdatno in kole-gialno podpiralo naše časopisje. Z obžalovanjem pa konstatira društvo, da je del dunajskega in budimpeštanskega časopisja v nasprotju s svojo visoko nalogo ravnal proti žurnalistični solidarnosti in kolegialnosti. (Kaj pa se hoče od šmokov in dvoživk? Barabe, ki prodajajo svojo pero tistemu, ki bolje plača, sploh niso časnikarji. Baraba je baraba, tudi če nosi cilinder in se vozi v avtomobilu.)
Hrvatje in državni zbor.
Dunaj, 12. aprila. Pred otvoritvijo državnega zbora pride več zastopnikov hrvaških strank ra Dunaj, da se dogovore z jugoslovanskimi m drugimi državnozborskimi poslanci o korakih, ki bi jih kazalo v državnem zboru in v delegacijah storiti v prid Hrvaški. Pred vsem bo odločiti, če naj se vodi glavni boj v državnem zboru ali v delegacijah. Vsekakor pa pride hrvaško vprašanje v obeh korporacijah v debato.
Hrvaški list v Avstriji.
Zagreb, 12. aprila. V krogih opozicije se uvažuje ideja, da bi se za dobo absolutizma v sporazumu hrvaško-srbske koalicije in stranke prava ustanovil hrvaški dnevnik, ki bi izhajal v Ljubljani ali pa na Dunaju.
Obnovitev Jugoslovanske zveze.
Dunaj, 12. aprila. Pod vtiskom dogodkov na Hrvaškem se je porodila misel, katero zlasti Dalmatinci toplo zagovarjajo, da bi se obnovila jugoslovanska zveza, ki je obstojala v zadnjem državnem zboru, ki bi lahko z večjo močjo nastopila zoper zatiranje Hrvaške, kakor če so jugoslovanski poslanci razkropljeni po raznih klubih. V poučenih krogih upajo, da se dožene zveza, preden se snide državni zbor.
OGRSKA KRIZA.
Kritičen dan.
Budimpešta, 12. aprila. Danes se zopet snide državni zbor. Justhova in Košutova franka sta trdno odločeni nastopiti skrajna ^pozicionalno. Najbrže bosta danes obe stramu zahtevali, da se otvori debata o razmerah, v katerih je bil grof Khuen Hedervary vnovič imenevan za ministrskega predsednika. Ce ta cahteva ne bo imela uspeha, in če bo vladna stranka hotela izsiliti razpravo o brambni re^ formi, se prične takoj z obstrukcijo.
Volilna reforma.
Budimpešta, 12. aprila. V krogih vladne stranke govore, da bo grof Khuen Hedervary izkušal preprečiti obstrukcijo Justhove stranke s tem, da poda obvezno izfavo o volilni reformi. o kateri bi imel parlament takoj sklepati. Ta izjava naj bi izrekla, da predloži vlada volilno reformo takoj, ko bo rešena bramb-na reforma.
Nervozna pričakovanja.
Dunaj, 12. aprila. Tukaj se pričakuje današnja seja ogrske zbornice z nervozno napetostjo. Če prične Justhova stranka z obstrukcijo in zlasti, če se ji pridruži tudi Košutova stranka, se državni zbor najbrže kmalu <>dgodi in bo v nedeljo na Dunaju skupni ministrski svet. katerega se udeležita tudi oba ministrska predsednika, ter bo sklepal o delegacijah. Doslej je vse. kar se tiče delegacij, še popolnoma nejasno.
MESNA DRAGINJA.
"Dunaj, 12. aprila. Na tukajšnjih trgih so cc-ne živine silovito poskočile in so dosegle tako višino, kakršne sploh še ni bilo. Cene za pitane vole so poskočile za 2 do 4 K, za bike; 4 K, za pitane prašiče za 6 do b K, za mlade prašiče po 18 do 20 K pri 100 kg žive teže. Cene za teleta so poskočile za 8 do 14 K.
PROCES PROTI BANČNIMA RAVNATELJEMA.
Lvov, 12. aprila. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je pričel včeraj proces proti ravnateljema lvovske parcelačne banke dr. Ivanu De-
sk u r j u in Sigmundu Poznanskemu zaradi zločina goljufije in lahkomiselne kride. Prcccs bo trajal mesec dni.
RAZTREŠČEN AVSTRIJSKI PARNIK.
Madrid, 12. aprila. Iz Tenerife poroča uradni brzojav, da se je tam raztreščil avstrijski parnik. Vse potnike, 300 po številu, so rešili.
RUDARSKO GIBANJE V MORAVSKO-OSTROVSKEM OKRAJU.
Vlada posreduje.
Dunaj, 12. aprila. Ker niso dovedla pogajanja pred poravnalnim uradom moravsko-ostrov-skih rudniških zadrug do nobenega uspeha, je odšel včeraj po naročilu ministra za javna dela sekcijski šef Homan v spremstvu rudniškega svetnika R. tkyja v okrožje ostrovskih in karvinskih premogovnikov, da posreduje med rudniškimi podjetniki in delavci.
POZNA ZIMA.
Budimpešta. 12. aprila. Iz Trenczina, Ba-ane. Velikega Topolczanyja in mnogih drugih krajev poročajo o velikih snežnih metežih.
HOMERULA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU
London, 12. aprila. Ministrski predsednik Asguith je včeraj predložil zakonski načrt o lomeruli. Asquith je izvajal: Homerula je prvi corak. da se parlament osvobodi dosedanje na-oge. vsled katere se je moral baviti s čisto (rajevnimi zadevami. Irski parlament bo sestajal iz poslanske in senatske zbornice. Poslanska zbornica bo štela 164 članov, senatska 40. Najvišja avtoriteta državnega parlamenta se s tem ne omeji prav nič. Z ozirom na posebne irske razmere bo angleška vlada sama imenovala prve člane senata, toda člani se bodo po določenem turnu menjavali; nove člane bo imenovala irska eksekutiva. Irska poslanska zbornica bo smela sklepati samo zakone, ki se tičejo izključno Irske. Za varstvo verske enakopravnosti se izdajo posebne odredbe.
NAJVECJI PARNIK.
Southampton, 11. aprila. Včeraj je nastopil svoio prvo vožnjo v Novi Jork največji parnik sveta »Titanija«, ki je last parobrodne družbe NVhite Star.
ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Izkrcavanje.
Rim, 12. aprila. Izkrcanje vseh italijanskih bojnih sil na libijski obali je pri kraju. Vojni material se naglo izkrcava
Demanti.
Rim, 12 aprila. Poročilo turškega poveljnika E n v e r b e j a , da je bil letalec Roberti ubit, uradno demantirajo.
Izgnan poročevalec.
Milan, 12. aprila. „Avanti“ poroča iz Rima, da so izgnati iz Libije socialističnega poslanca D e f e 1 i c e j a , ker je poročal o bližnji akciji v Cvari. Palermski prefekt je predlagal kazensko preiskavo proti Defeliceju, češ da je izdajal vojne tajnosti.
KRETA.
Protest porte.
Carigrad, 11. aprila. Porta je obrnila pozornost velevlasti na namero Grške, ki hoče preprečiti dohod krečanskih poslancev v grški parlament s tem. da grško kasacijsko sodišče, ki je kompetentno za priznanje krečanskih volitev. krečanskih volitev ne potrdi. Porta je izjavila. da utegne zbuditi tako vmešavanje Grške razne težkoče. Velevlasti so baje že odgovorile na protest, toda nič kaj posebno ugodno za Turčijo. Izjavile so, da se mora Turčija zadovoljiti s preprečenjem dohoda krečanskih poslncev v grški parlament; Kako pa se to izvede. je vseeno. Listi poročajo, da je porta protestirala tudi proti uporabi grških postav na Kreti in proti usmrtitvi mohamedanov.
KITAJSKA REPUBLIKA.
Proti kitajskemu guvernerju.
London, 12. aprila. Iz Pekinga poročajo z dne 10. t. in.: Diplomati so se posvetovali včeraj o poročilu šangajskih konzulov; predmet posvetovanju je bilo postopanje vojaškega guvernerja šangajskega kitajskega mestnega oddelka Čemčimerija, ki je bil pred kratkim imenovan za člana kabineta. Čemčimeri je izvabil premožne Kitajce iz evropskih naselbin, da jih je aretiral. Posamezne aretacije so se zgodile celo v okolišu evropskih naselbin. Poslaniki so pooblastili konzule, da ukrenejo obrambna sredstva. obenem se odvzame Čemčjmeriju varstvo evropskih naselbin, kamor je bil Čemčimeri sam zahajal po noči iz strahu pred atentati.
MAROČANSKE HOMATIJE.
Napad Berberov.
Udžda, 12. aprila. Zahodno od Debtua je napadlo 2500 Berberov francoski poizvedov«lni oddelek pod poveljstvom polkovnika Ferauda. Naskok so uprizorili Berberi s silno viharnostjo. Francozi so odbili napadalce in jih razkropili. Na francoski strani je baje padlo 20 mož, med njimi en častnik, ranjenih je bilo 63 vojakov, med temi 3 častniki.
Sultanovo pismo.
.aB Pariz, 11. aprila. Iz Feza poročajo: Včeraj je dal prebrati sultan v veliki mošeji pismo, ki ostro obsoja napade na Evropce in izjavlja, da se bodo taki napadi strogo kaznovali. Ljudstvo naj ne posluša hujskanja fanatikov.
Sultan odpotuje.
Pariz, 12. aprila. Poluradno potrjujejo, da odpotuje sultan Mulej Hafid meseca junija v Pariz na večdnevno bivanje.
IZBRUH VULKANA.
Na tisoče mrtvih?
Mobiie (Alabama), 12. aprila. Kapitan tovornega parnika, ki je priplul semkaj, sporoča, da je izbruhnil 5. aprila vulkan pri Bocas del Toro v Panami in razrušil mnogo indijanskih vasi. Na tisoče ljudi je baje izgubilo življenje.
Odgovorni nredniK Fran B a r 11 iitiaja in laiaga s&ložba Zarje,
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Listnica uredništva:
P. v M. na K.: Le čvrsto na delo! Uspehi ne izostanejo : ln dopisujte nam o vsem važnem, kar se zgodi v Vaših krajih!
Splošna priljubljenost
preizkušenega : Frar.ckovega : kavi-nega pridatka* pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi.
* s kavnim mlinčkom.
Dr. Pečnik
(Petschnigg)
Trst, via S. Caterina št. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: od 8 do 9. in od 2. do 3. in špecijalist za kožne in
-- vodne (spolne) bolezni: od 11 'h do 1. --
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. $ubič, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. vetek, Zaloška cesta, ešarfe, Šelenbnrgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Hiša se proda
v Jenkovi ulici štev. 16 (Stari ::	Vodmat) v Ljubljani. «
Proda se posestvo
v Zagorju ob Savi
obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnita daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Zagorje ob Savi.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boe-eaeio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Ca-serina)
Pipan, ulica Ponte deila Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Eivo.
Raitinger, Riva Grrumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Šette Fontane 14. Geržina, Rojan.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulic«. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip
Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča* te/* vabi™' n. slovensko občinstvo, da sklepa *avarov«lnjj
pogodbe, posebno za življenje in proti požar« le pri njej. - BANKA ,SLAVUA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja Njeni tar^ ^ preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Zivljenske police baiike.Slavj izpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka »Slavija- narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom m s ren i za. zboljšanjem i mosvojitvljo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54 milijonov jamčijo za popolno varnost Čistega dobička je do seda	™	»anomj	>t0
skega oddelka K 2,495-719. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109.356-861. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine p ^
GENERALNI ZASTOP „SLAVIcJE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.	—
,SLAVIJA4
11.......................................
Ali ste že pridobili našemu listu kakega novega
• •• • ••
naročnika ?
•••
C. kr. ^ priv.
občna zavarovalnica.
As sieurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 3 92 milijonov kron*
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
meseca marca 1912 od januarja
Vložilo se je ponudb	.	.
za zavarovano vsoto .	.	.
Izgotovljenih polic je bilo	.
za zavarovano vsoto .	.	.
Naznanjene škode znašajo .
2377 K 18,771.316 64 2047 K 16,363090-84 K 877.283-86
7065 K se^asts^ 6,12 ^ K 50,206.426-07 K 2,689.485-19
Konzumno društvo za Ljubljano ===== in okolico ==?
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št 1
lastno pekarijo
v kateri se bo izdelovalo pecivo vseh vrst*
Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub" ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulieflr na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem.
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.