RAZGLEDNICE IZ OBČINE DORNAVA
®lb$WfPk® M nhrinrvV
WsHb3m® ms m® ®f®w®dh®^® jpwM&> (MMw ®lb	®lbšM®
JEmm&m*, M m® ®&ljpiF§fj® ®lbm®w° ®^m®mn® š®U® dtr* UP* Šgp&š® M Ib® w m®U®U]®9 li®* U±!MLp]&> Š©C£)S, ®Jb M* wf& w W®šM
W®m®RMi® s®	& WmM*
Čas zabeležimo na različne načine. Ena takih oblik so tudi razglednice. V Glasilu Občine Dornava smo že objavljali stare razglednice in tako obudili spomine na stare čase. Tudi današnji čas bo hitro minil, zato smo ga v občini Dornava zabeležili in zaustavili na sliki, na razglednicah, ki smo jih izdali.
Razglednica je lepa oblika promocije naše občine, zato vas vabimo, da jo predstavljate tudi z dopisovanjem prijateljem.
Lahko jih dobite v župniščih Dornava in Folenšak, na sedežih Lukarskega društva Dornava, Turističnega društva Folenšak ter ob večjih prireditvah. PIŠITE!
Franc Zagoršak

Dmfs ubšuiiktt občsmii
Iskreno Vam čestitam ob sedmem občinskem prazniku občine Dornava,
JZ
jtu-ms; Smsma,
1Žnjptm d JbS&os JD&mmma
Smele in pogumne odločitve Občinskega
sveta Občine Dornava
Občinski svet Občine Dornava se je v triletnem mandatnem obdobju večkrat odločil za smele, lahko rečem podjetniške odločitve, za katere se je pozneje izkazalo, da so bile pravilne. Tako smo zaradi pogumnih odločitev od resornih ministrstev oziroma države iztržili veliko nepovratnih finančnih sredstev.
Delovanje občine je podobno delovanju podjetja: če znaš v podjetju gospodariti z razpoložljivim denarjem in če se znaš pravilno odločiti ob pravem času, je podjetje tudi uspešno.
Na svoj plakat pred volitvami sem napisal geslo: Dober gospodar za vse in vsakogar, in to je bilo vodilo občinskemu svetu skozi triletni mandat.
V današnjem času so samo pogumni in prodorni uspešni, kljub temu da smo leta 1999, ko smo v novi sestavi začeli aktivno delovati, imeli v občinskem svetu stare obveze. Poravnati smo morali investicije, ki so se pričele izvajati v času prejšnjega občinskega sveta in niso bile finančno poravnane v celoti.
Imeli smo obvezo plačati okrog 40 milijonov tolarjev za pločnike v Dornavi in okrog 20 milijonov tolarjev za začeto investicijo v OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi.
Kljub omenjenim finančnim obvezam smo se v začetku leta 1999 pogumno odločili in sprejeli sklep, da bomo pripeljali primarni vodovod v občini do vsakega gospodinjstva in omogočili
priključek na mestni vodovod vsem občanom, ki si to želijo. Nato smo se odločili, da bomo modernizirali in asfaltirali vse pomembne	povezovalne
makadamske ceste v občini. Predvidena investicija omenjenih del je znašala okrog 160 milijonov tolarjev.
Seveda pa smo aktivno delali tudi na obnovi osnovne šole in pridobitvi finančnih sredstev za začeto investicijo.
Vodili smo aktivnosti o zaokrožitvi šolskega okoliša, ki je bil osnova za sofinanciranje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za obnovo naše OŠ v Dornavi.
Veliko energije sem moral vložiti, da smo na finančnem ministrstvu dobili sklep in pozneje pogodbo o sofinanciranju obnove OŠ v razmerju 60 : 40 odstotkov.
60 odstotkov finančnih sredstev je v šolo investirala država, 40 pa smo jih morali zagotoviti v občini. Za informacijo naj povem, da je proračun Občine Dornava v letu 1999 znašal 160 milijonov tolarjev. Od tega denarja ima občina redno letno zakonsko obvezo za pokrivanje stroškov za otroško varstvo, šolstvo, socialo, zdravstvo in drugo okrog 120 milijonov, tako da nam ostane na razpolago samo 40 milijonov tolarjev za investicije in financiranje društev v občini. Kot sem že omenil, so bile nove investicije v letu 1999 izračunane na 160 milijonov tolarjev.
Kljub tem zastrašujočim številkam so me člani občinskega sveta pod-
prli v predlogu za omenjene investicije.
Veliko truda so vložili tudi člani vaških odborov na Polenšaku in v Žamencih, da so zraven tekočih obvez poskrbeli za pogodbe, ki so jih krajani podpisali za sofinanciranje izgradnje vodovoda in obnove cest.
Vrednost podpisanih pogodb je znašala nekaj čez 23 milijonov tolarjev.
Akcija realizacije sprejetih sklepov na občinskem svetu je stekla, tako da smo v letu 1999 zgradili 8 km vodovodne mreže in okrog 11 km novih asfaltnih cest.
Ne glede na to, da omenjenih investicij še nismo zaključili in finančno pokrili, pa smo že načrtovali nove. Tako smo se odločili za izgradnjo pločnika, cestne razsvetljave, obnovo cest in projekt kanalizacije v Mezgovcih v vrednosti 66 milijonov tolarjev. Kljub temu da smo imeli finančno obvezo pokriti 40 milijonov tolarjev za zgrajene pločnike v Dornavi, smo preplastili del naše ceste Pacinje-Domava, asfaltirali cesto Dornava-Prvenci, cesto pokopališče-Žižek. Poravnali smo kupnino za zemljišča, za katera so že bile sklenjene pogodbe, vendar niso bila plačana; to so Merčova njiva pri pokopališču, parkirni prostor pri pokopališču (last Kozarjevih), nekaj njiv v jami za ureditev rekreacijskega prostora v ribniku, projekt za kanalizacijo v Dornavi in drugo. V skupni vrednosti smo v Dornavo s pločniki investirali čez 69 milijonov tolarjev. Seveda smo redno vzdrževali tudi obstoječo infrastrukturo.
Največji finančni zalogaj pa je bila obnova OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi, ki je stala čez 500 milijonov tolarjev.
Občina je morala zagotoviti svoj finančni delež v vrednosti nekaj čez 200 milijonov tolarjev.
Veliko truda smo vložili v prepričevanje Ministrstva za kulturo, da so zagotovili denar in pričeli z obnovo gradu v Dornavi; vrednost obnovljenih delov strehe, kamnitih okenskih okvirjev in ograje je znašala okrog 90 milijonov tolarjev.
Ko smo leta 1999 poslali naš plan načrtovanih investicij v Ljubljano na resorna ministrstva za pridobivanje nepovratnih finančnih sredstev, je Ministrstvo za okolje in
prostor poslalo takratnega državnega sekretarja, g. Vrčka, da me prepriča, naj načrtovano investicijo po prioriteti razdelimo na štiri leta, kajti za eno leto je bil to prevelik finančni zalogaj, da bi ministrstvo lahko iz naslova demografije zagotovilo svoj dele. Gospoda Vrčka sem peljal na teren in ga prepričal, da so naše načrtovane investicije upravičene in nujno potrebne za ljudi, ki živijo v teh krajih.
V	letu 1999 je Občina Dornava dobila največji delež nepovratnih sredstev iz naslova demografije na območju bivše občine Ptuj.
Leta 2000 smo dobili polovico manj, leta 2001 pa je ministrstvo ukinilo financiranje za demografijo.
Vendar smo imeli naše investicije na demografsko ogroženem področju v glavnem končane, denar iz tega naslova pa v občinski blagajni.
V	informacijo samo to: če bi me državni sekretar g. Vrčko uspel prepričati, naj načrtovano investicijo v letu 1999 razdelimo na štiri leta, bi danes imeli zgrajenih samo polovico asfaltiranih cest, saj so po dveh letih ukinili nepovratna sredstva za demografsko ogrožena področja.
Da smo realizirali začrtane cilje občinskega sveta, sem moral vložiti veliko časa in energije, moral sem uporabiti veliko podjetniških izkušenj, da smo zadovoljili izvajalce del s prolongirani-mi plačili, tako da smo na koncu bili vsi zadovoljni.
V	teh treh letih smo uspeli od države iztržiti 73 milijonov tolarjev nepovratnih finančnih sredstev. Vztrajno delamo na tem, da bomo finančno poravnali vse naštete investicije in stare dolgove, da v naslednjem letu s starimi obvezami ne bomo obremenjevali novega občinskega sveta.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da je bilo delo občinskega sveta v teh treh letih uspešno, kar potrjujejo tudi zgrajene investicije v prid našim občanom.
Moje geslo je: Nikoli ne delaš tako dobro, da ne bi mogel še boljše, zato že danes načrtujemo nove investicije za občane občine Dornava.
Franc ŠEGULA, inž.
Župan občine Dornava
GLASILO
občine DORNAVA
Izdajatelj: Občinski svet Občine Dornava
Uredništvo: Franc Zagoršak, Tončka Matjašič-Rojht in Franc Slodnjak
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Dornava brezplačno. Javno glasilo GLASILO OBČINE DORNAVA je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1656.
Naslov uredništva: GLASILO OBČINE DORNAVA, Dornava 125, 2252 Dornava Telefon: 02/754-01-10
Časopis GLASILO OBČINE DORNAVA izhaja v nakladi 800 izvodov.
Odgovorni urednik: Zmagoslav Šalamun Lektorica: Lidija Šalamun, prof.
Oblikovanje in tehnično urejanje: Zmagoslav Šalamun tfisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače	j
Kako bomo gradili kanalizacijo v občini Dornava
Izvedba kanalizacije je zelo zahteven poseg v prostor, ki je povezan z velikimi finančnimi sredstvi.
Med raznimi arheološkimi najdbami so arheologi odkrili ostanke vodovoda in kanalizacije iz časov pred našim štetjem.
Ljudje so se že takrat zavedali, kako pomembno je odvajanje odplak za zdravje ljudi in čisto okolje, čeprav še niso poznali in uporabljali raznih kemičnih pripomočkov v gospodarstvu in gospodinjstvih, s katerimi danes okolje še dodatno obremenjujemo.
V Občini Dornava smo že v začetku leta 1999 začeli razmišljati o izvedbi kanalizacije. Istega leta je Občinski svet Občine Dornava razpisal natečaj v Uradnem listu RS za idejno zasnovo kanalizacije na ravninskem delu občine, to se pravi za naselji Dornava in Mezgovci.
Na razpisani natečaj se je prijavilo več projektantskih organizacij, ki se ukvarjajo s tovrstnimi projekti. Najugodnejšo ponudbo za izvedbo omenjene idejne zasnove smo dobili od podjetja Nigrad iz Maribora.
Na osnovi idejne zasnove je projektantska organizacija Projekta Ptuj izdelala projekt za izvedbo kanalizacije za naselje Dornava, za skupno čistilno napravo in izvedbo kanalizacije za naselje Mezgovci pa projektantska organizacija TMD iz Ptuja.
Takoj ko smo dobili omenjene projekte, smo na Upravni enoti Ptuj zraven projektov vložili ostalo potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja biološke čistilne naprave in kanalizacije.
Na Občinskem svetu Občine Dornava smo veliko razpravljali, kako bi zasnovali finančno konstrukcijo, da bi bila sprejemljiva za naše občane in da bi projekt kanalizacije in čistilne naprave zaživel v doglednem času. Pogovarjali smo se, da bi bila priključnina za kanalizacijo po gospodinjstvu okrog 2.500 DEM in da bi bila razdeljena na 24 obrokov.
Cena za izvedbo kanalizacije je bila zasnovana na osnovi DEM. Kljub temu da danes omenjene denarne valute ni več v obtoku in se poslužujemo evropske
denarne enote EURO, bom v nadaljevanju zaradi lažjega razumevanja cene prikazal v DEM.
Glede na to, da je na osnovi idejnega projekta čistilne naprave in kanalizacije investicijska vrednost ocenjena na nekaj več kot 5 milijon DEM, bi izvedba celotnega projekta trajala nekaj let. Veliko sem razmišljal, kako zagotoviti tako veliko vsoto denarja v naši majhni občini, saj bi s priključnino za kanalizacijo zbrali komaj nekaj čez 1 milijon DEM.
Kje dobiti ostali denar? Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je gradilo drugo fazo Zavoda dr. Marijana Borštnarja, sem predlagal, da denar, ki je namenjen za njihovo individualno čistilno napravo -samo za njihove potrebe - vložijo v naš projekt kanalizacije in se priključijo na skupno kanalizacijo.
Po dolgem času premišljevanja in tehtanja so moj predlog sprejeli. Ob obisku ministra, dr. Vlada Dimovskega, in državne sekretarke, gospe Lidije Apohal -Vučkovič, v občini Dornava, to je bilo 26. aprila, je gospod minister potrdil, da bo omenjeno ministrstvo v naslednjem letu zagotovilo svoj finančni delež za kanalizacijo, ki ga ocenjujemo na 1 milijonov DEM.
Nekaj denarja bomo poskušali dobiti iz naslova nepovratnih sredstev od Ministrstva za okolje in prostor. Razmišljamo pa tudi o nepovratnih finančnih sredstvih iz EU-ja.
V nadaljnjem iskanju finančnih rešitev za izvedbo kanalizacije sem se seznanil z g. Jurijem Pintarjem, direktorjem podjetja IMECON, ki zastopa avstrijsko podjetje AQUAPLUS z Dunaja. Omenjeno podjetje se ukvarja z oskrbo pitne vode in obdelavo oziroma čiščenjem odpadnih voda. Podjetje AQUAPLUS s partnerji ima preko 130 let izkušenj v gradbeništvu in upravljanju, je drugo največje gradbeno podjetje v Avstriji in ima v lasti 10 odstotkov avstrijskih zemljišč, jezer in vodnih izvirov. Upravlja s kanalizacijo mesta Dunaj, gradi objekte za pripravo pitne vode in čiščenje odplak v raznih mestih v Avstriji.
Omenjeno podjetje je pripravljeno vložiti kapital v infrastrukturo za izvedbo čiščenja odpadnih vod v Sloveniji pod zelo ugodnimi oziroma sprejemljivimi pogoji za naše razmere.
V našem primeru bi v kompletu sofinancirali čistilno napravo in kanalizacijo v dveh letih. Kanalizacijo bi gradila domača slovenska podjetja, ki bi bila izbrana kot najugodnejša z javnim razpisom. Predvideni predlog odplačevanja investicije v kanalizacijo je naslednji:
Od skupne vrednosti investicije odštejemo finančni vložek Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in pridobljena nepovratna sredstva.
Ostali del vloženih sredstev bi odplačevali mesečno po m3 odpadnih voda okrog 20 let.
Eno gospodinjstvo v povprečju proizvede približno 10 m3 odplak. Za 1 m3 odplake bi plačali približno 1 DEM na mesec.
To se pravi: če ima gospodinjstvo 10 M3 odplak na mesec, bi plačali 10 DEM mesečno, na eno leto 120 DEM, v dvajsetih letih bi izplačali 2.400 DEM.
Omenjeni predlog se mi je zdel zanimiv in gospoda Jurija Pinterja sem povabil na sejo sveta Občine Dornava, da je projekt izvedbe kanalizacije predstavil svetnikom.
Predlagani predlog se je tudi članom Občinskega sveta zdel zanimiv in sprejemljiv.
Na območju bivše občine Ptuj smo prva občina, ki smo podpisali pisni sporazum o sodelovanju s podjetjem AQUAPLUS.
S pismenim sporazumom Občina
Dornava nima do podjetja AQUAPLUS nobene finančne obveze, ampak ima omenjeno podjetje obvezo, da v doglednem času pripravi finančno analizo izvedbe in odplačevanja investicije v kanalizacijo. Če bo analiza pokazala, da je odplačevanje kanalizacije za nas ugodno, bomo s podjetjem AQUAPLUS podpisali pogodbo o izgradnji čistilne naprave in kanalizacije v občini Dornava.
Po dokončani izgradnji kanalizacije na ravninskem delu občine bi pod enakimi pogoji začeli s čiščenjem odplak tudi v gričevnatem predelu občine Dornava.
Z vstopom Slovenije v EU bo v določenem času obveza čiščenja odplak v naših naseljih oziroma gospodinjstvih.
Predlagana izgradnja kanalizacije za naselja v gričevnatem območju pomeni, da bi za strnjeno naselje izvedli kanalizacijo in postavili pilotno čistilno napravo, preko katere bi očiščene odplake skozi ponikalnico vrnili v naravo. Podjetje AQUAPLUS upravlja z mariborsko čistilno napravo, ki ima 190.000 priključnih enot; odplačevanje je predvideno v 22-ih letih.
V informacijo:	naša čistilna
naprava za Dornavo in Mezgovce bo imela 2.300 priključnih enot.
Z izgradnjo kanalizacije bomo sebi in svojim zanamcem zagotovili čistejše in bolj zdravo okolje.
Franc ŠEGULA, inž.
Župan občine Dornava
VABILO
Odbor za obnovo dvorca vabi na koncert “Prijatelji za prijatelje”, ki bo v četrtek, 13. junija 2002, ob 18. uri na grajskem dvorišča dvorca Dornava (ob slabem vremenu v dvorani dvorca).
Naši in vaši gostje:
Ptujskih 5, skupina Karizma,
Davor Borno
Glasilo Občine Dornava
7. junij 2002
Stran - 4
DVOREC DORNAVA: KONZERVATORSKI PROGRAM
Dvorec Dornava je po 1. svetovni vojni in spremembi lastništva večkrat menjaval svojo namembnost. Najdlje in do danes je bil domovanje Zavoda dr. Marijana Borštnarja. Njegovi stanovalci se letos selijo v nove, primernejše prostore. Zato je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor pripravil konzervatorski program za dvorec Dornava. Odgovorni konzervator je g. Janez Mikuž.
Sodelavci so:
Irena Kranjc - Horvat - konzer-vatorska sodelavka Miran Krivec - višji konzervator Svetlana Kurelac - višja kon-zervatorka
V prvem delu programa je opis zgodovinskega in sedanjega stanja dvorca. Drugi del zajema opis že opravljenih konservatorskih del, in sicer:
-	leta 1998 - restavriranje okrog 100-tih kosov kamnitega kiparskega okrasja,
-	leta 1999 - restavriranje tim-
panona na severni fasadi z vazami in kipa Herkula,
-	restavriranje vaz o aranžeriji in kipa Brezmadežne,
-	vzorčno restavriranje južnega portala,
-	metodološki pristop za restavriranje fasade,
-	leta 2000 - obnova večjega dela strehe, osrednjega trakta,
-	leta 2001 - končna obnova strehe, osrednjega trakta in obeh stranskih traktov,
-	obnova južnega dela ograje
dvorca.
Za bodočnost dvorca Dornava je pomemben predlog vsebine. Ta predvideva dvorec Dornava kot informacijsko	središče
slovenskega baroka, ki bo združeval več dejavnosti. K temu spada tudi obnovljeni kompleks parka dvorca Dornava.
Dvorec Dornava -konzerva torski program:
1. PRITLIČJE - Prostori za:
-	informacije, muzejsko trgovino, pisarno,
-	občasne razstave,
-	stalne razstave z originalno opremo,
-	vzdrževane delavnice,
-	muzejsko kavarno, gostinske prostore.
1.	NADSTROPJE - Prostori za:
-	stalno razstavo z originalno opremo,
-	stanovanje upravitelja,
-	foresterijo,
-	grajsko restavracijo.
2.	NADSTROPJE - Prostori za izobraževanje.
Z velikim upanjem in prizadevanjem vseh smelo gledamo v nadaljevanje obnove in novo namembnost dvorca Dornava.
Franc Zagoršak
Končno so se srečali tudi obrtniki in podjetniki občine Dornava
Že nekaj časa je med obrtniki in podjetniki občine Dornava obstajala želja, da se nekje srečajo in tudi poveselijo. Tako je prišla tudi do ušes občinske komisije za obrt, podjetništvo in turizem, ki jo pri Občinskem svetu Občine Dornava vodi g. Janko Vičar, ki je tudi sam obrtnik.
G. Vičar je izmed obrtnikov imenoval delovno ekipo, ki je takoj pristopila k sami pripravi in uresničitvi projekta. Odločili so se, da celotna stvar poteka v gasilskem dom na Polenšaku, in sicer v petek, 8. februarja, prav na kulturni praznik ponosnega slovenskega naroda. Za srečanje ima veliko zaslug tudi g. Stanko Šegula, gostilničar s Polenšaka. Samemu povabilu organizacijskega odbora se je odzvalo veliko število obrtnikov in podjet-
nikov iz dornavske občine. Organizatorji so za dobrodošlico pripravili tudi lep in vsebinsko bogat kulturni program. Vse navzoče je najprej pozdravil g. Janko Vičar, za njim se je k besedi priglasil tudi župan občine Dornava, g. Franc Šegula, ki je dejal, da je vesel, da v občini Dornava živi in dela okrog 90 obrtnikov in podjetnikov različnih dejavnosti. To je velik potencial dornavske občine, ki mu je potrebno nameniti vso pozornost, kajti brez razvitega obrtništva in podjetništva si bodočnosti razvite lokalne skupnosti sploh ne moremo zamisliti. Med dornavske obrtnike in podjetnike je prišel tudi sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj, g. Janez Rižnar, ki je prav tako strnil nekaj misli. Med drugim je dejal, da je dornavska občina po
številu obrtnikov nekje na sredini Upravne enote Ptuj, ki jo pokriva Območna obrtna zbornica Ptuj, po številu obrtnikov na prebivalca pa je občina Dornava v samem vrhu v tem prostoru.
Bili smo lepo postreženi, za kar so poskrbeli člani Turističnega društva Polenšak, ki mu sedaj predseduje g. Franc Kukovec, prav tako uspešen podjetnik. Za dobro razpoloženje so skrbeli člani ansambla BRATOV GAŠPERIČ.
V poznih jutranjih urah smo se vračali domov z dobrimi občutki, prepletala nas je misel: -Le kdaj in kje se bomo ponovno srečali?«
FRANC SLODNJAK
OSNOVNA ŠOLA V DORNAVI PRED SVEČANO OTVORITVIJO
Ustvarjalni šestošolci pri tehniki
Bliža se slovesen zaključek večletnega dela na obnovi in dozidavi osnovne šole. Že v letih 1993 in 1994 smo pričeli aktivnosti za adaptacijo in dozidavo šolske stavbe. Šola, ki je bila takrat stara 20 let, je kazala znake slabe gradnje, izolacija je bila zelo slaba, toplovodni razvod je bil dotrajan, tako da smo kljub veliki porabi goriva in stalnem kurjenju imeli zelo mrzlo šolo. Takratni ravnatelj, g. Danilo Muršec, je veliko časa in energije vložil v pridobitev idejnih načrtov za dozidavo in sanacijo ter soglasja Ministrstva za šolstvo in šport. Ves čas je imel tudi veliko podporo Sveta šole, ki ga je vodil g. Uroš Langerholc. Leta 1994 je prišlo tudi do nove lokalne samouprave, ustanovile so se nove občine in ustanoviteljica osnovne šole je postala Občina
Dornava. Hkrati s tem so se prenesle na občino tudi vse obveznosti do osnovne šole -torej tudi investicija. Za novonastalo občino je bil to prevelik zalogaj, zato so se vse aktivnosti v zvezi z obnovo šole ustavile. Moram poudariti, da sta imela takratni župan, g. Tone Velikonja, in predsednik Občinskega sveta, g. Jožef Hojnik, velik posluh za naše probleme in že naslednje leto so se aktivnosti nadaljevale. Občina je razpisala referendum, na podlagi katerega je bil del sredstev namenjen tudi izgradnji šolskega prostora, ki je v letu 1996 tudi uspel. Takrat smo nadaljevali pogovore z Ministrstvom za šolstvo in šport in jeseni tega leta začeli s prvimi deli v okviru investicije, to sta bila nov toplovodni razvod in menjava radiatorjev. Zima
Knjižnica že dobiva svojo podobo
Petošolci v likovni učilnici
1996/97 je bila prijaznejša. Ni nas več zeblo, vendar smo zaradi velikih toplotnih izgub še vedno porabili preveč goriva. Končno smo leta 1999 pričeli z gradnjo prizidka in obnovo ter razširitvijo telovadnice, tokrat že pod novim občinskim vodstvom. Novi župan, g. Franc Šegula, se je maksimalno trudil, da je z ministrstvom dosegel dogovor o sofinanciranju, redno je spremljal delo in veliko svojega časa in truda vložil v našo novo skupno pridobitev.
Proti koncu leta 1999 smo pričeli s poukom športne vzgoje v večji in na novo opremljeni telovadnici. Leta 2000 smo obnovili sanitarije, kurilnico, dokončali prizidek z upravnim traktom, usposobili in opremili eno novo učilnico, prekrili celotno streho in pričeli z gradbenimi deli v atriju.
Leta 2001 smo zaključili vsa gradbena dela. V poletnih počitnicah smo uredili učilnice razredne stopnje, zamenjali stavbno pohištvo, tla v učilnicah in na hodnikih, uredili fasado, dokončali gradbena dela v atriju in uredili avlo.
1.	septembra smo pričeli pouk v dveh izmenah, hkrati pa smo obnavljali učilnice na predmetni stopnji. Dela so bila končana do konca meseca novembra in 10. decembra smo pričeli pouk v eni izmeni.
Do zdaj smo dokončno opremili vse učilnice na predmetni stopnji, na razredni stopnji mize in
stole, računalniško učilnico (s pohištvom, ne pa še z računalniško opremo), opremljamo knjižnico, ostalo opremo pa pričakujemo do konca meseca maja.
Veliko smo pridobili, imamo lepo novo šolo, na nas pa je, da bomo to pridobitev dobro izkoristili. Veliko so vredni dobri prostorski pogoji, lepa šola, saj ti prostor, ki je prijeten, v katerega rad hodiš in se v njem dobro počutiš, daje veliko elana za dobro delo, tako delavcem šole kot učencem. Dobro smo delali že do sedaj, kar nam kažejo rezultati s tekmovanj. Naši učenci so osvojili veliko bronastih, srebrnih in zlatih priznanj, tako v znanju kot tudi na športnem področju. Z rezultati, ki jih dosegamo, smo zelo prepoznavna šola na širšem ptujskem področju, pa tudi v regiji in državi. Na različnih prireditvah nas razveseljujejo dobri pevci v otroškem in mladinskem pevskem zboru, glasbeniki, plesalci, recitatorji, mladi raziskovalci, ki raziskujejo našo bližnjo okolico, tehniki izdelujejo izdelke in tekmujejo z jadralnimi modeli, likovniki nam olepšajo prostor. Počenjamo veliko stvari. Nekaj jih boste zasledili v današnjem glasilu, več pa v celoletnem poročilu v naslednji številki.
Zdenka Kostanjevec, ravnateljica OŠ Foto: Langerholc
Zavod dr. Marijana Borštnarja v Dornavi
Stanovanje Rimska ploščad 18, Ptuj
26. aprila smo uradno in svečano odprli stanovanjske skupine v Ptuju, kamor smo
jeseni preselili 16 stanovalcev. Uradno je veseli dogodek počastil minister za delo,
družino in socialne zadeve, dr. Vlado Dimovski, v spremstvu državne sekretarke, gospe Lidije Apohal Vučkovič. Svečanosti so se udeležili tudi gospod Franc Šegula, župan občine Dornava, gospoda Milan Osterman in Jože Maučec iz Mestne četrti Center, kjer so doma naši stanovalci, gospa Zora Tomič, predsednica Socialne zbornice Slovenije, dr. Anton Kotar iz Sožitja v Ljubljani in še mnogi drugi strokovni delavci, starši in predstavniki društev, organizacij ...
Stanovalci so sprejeli posamezne manjše skupine obiskovalcev v svojih stanovanjih in z njimi prijetno poklepetali o svojem novem bivanju
in počutju.
23. maja smo bili gostitelji združenja terapevtov razvo-jnonevrološke obravnave Slovenije. V naši ustanovi se je na strokovnem srečanju in na redni letni skupščini zbralo 80 udeležencev iz vse Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Zdravniki, delovni terapevti, logopedi in fizioterapevti so na srečanju izmenjali izkušnje in si medsebojno posredovali znanja na področju razvojnonevrološke obravnave pri mladostnikih in odraslih.
Ida Jurgec
AKTIVNOSTI TD POLENŠAK
......•/=..................
Na Polenšaku se v turističnem društvu vneto in z vsem trudom pripravljamo na našo osrednjo prireditev, to je tradicionalno žetev pšenice z razstavo kruha in pogač.
Ne glede na stalne priprave na osrednjo prireditev pa uspešno in neprestano delamo po programu oziroma načrtu dela, ki smo si ga zadali na začetku letošnjega leta. Glede na zastavljeno smo z dosedanjim delom v našem društvu še posebej zadovoljni. Tako smo letos z udeležbo na pustnih prireditvah uspeli z idejo o nogometni pravljici »Slovenija gre naprej«. V največje zadovoljstvo nam je, da je bila udeležba naših članov res odlična (nastopalo je od 55 do 65 udeležencev). Vsa druženja in nastopanja smo zaključevali zadovoljni in veseli. Udeležili smo se pustnih prireditev na Ptuju, v Dornavi in Bukovcih.
V mesecu februarju je na Polenšaku potekalo srečanje obrtnikov občine Dornava, ki ga je občinska komisija oziroma odbor za pripravo zaupal našemu turističnemu društvu. Srečanje je potekalo v dvorani gasilskega društva in se je odvijalo ter končalo zelo uspešno, tako za udeležence kakor tudi za nas gostitelje.
Ob materinskem dnevu smo v našem turističnem društvu
priredili zabavo s kulturnim programom. Tudi na tej prireditvi je bila udeležba zelo dobra in malo je manjkalo, da ne bi bilo več prostora v dvorani. Za kulturni program tega dne sta poskrbela OŠ Polenšak ter naš pevski zbor. Presenečenje prireditve je bil skeč naših članov društva, še bolj veseli pa smo bili nastopa predic, ki smo jih uspeli videti v dopolnjeni oziroma pomlajeni skupini. Res, lepo je in veseli smo, da nam je uspelo in da so se naše članice odločile za učenje zelo zanimivega in že skoraj pozabljenega opravila. Hkrati smo si na ta dan zadali, da bomo organizirali in pripravili skupino mlatcev pšenice, saj ugotavljamo, da je tudi to opravilo skoraj pozabljeno.
Nadaljevali smo s čistilno akcijo, ki smo jo letos opravili skupaj z akcijo naše občine, in sicer 20. aprila. Udeležba je bila na Polenšaku zelo dobra, saj se nas je na domačem športnem igrišču ta dan zbralo 87 iz vseh društev in organizacij. Razdelili smo se v manjše skupine in obšli vse poti, ceste, spominska obeležja, pokopališče in ostale skupne prostore. Tega dne smo v društvu s skupino naših članov očistili tudi okolico turističnega doma ter opravili manjša vzdrževalna dela na
strehi doma.
Ob stalnem delu pa, kot smo omenili že v začetku, glavno delo in dogovore posvečamo pripravi na praznik žetve na Polenšaku, ki se bo letos odvijal 13. in 14. julija. Osnovne naloge smo že opravili, tako da imamo dogovorjeno glasbo z ansambloma PTUJSKIH PET in PRIJATELJI. V soboto, 3. julija 2002, bomo najverjetneje gostili tudi vožnjo voznikov starodobnih vozil, hkrati pa bomo istega dne z ansamblom Ptujskih pet in njihovo znano melodijo »Stara katrca« organizirali srečanje vseh katrc na Polenšaku. V nedeljo, 4. julija 2002, pa bomo organizirali tek-
movanje žanjic kakor tudi mla-tev pšenice, klepanje srpov ter ostalih opravil. Seveda pa bomo, kot vsa leta, tudi letos pripravili in organizirali peko in pripravo dobrot kmečkih peči in naših gospodinj ter uredili razstavo le-tega v našem turističnem domu.
Že vnaprej vabimo 13. in 14. julija vse na Polenšak, člani turističnega društva pa se bomo potrudili, da vas ne bomo razočarali.
TD Polenšak Franc Kukovec
Člani nastopajoče ekipe na pustnih prireditvah leta 2002 •'Slovenija gre naprej-
LEPA NAŠA DOMOVINA
mm
»M
^_______
' •	. ' > ' s.'V	/

Lepo nedeljsko jutro, 28. aprila, je bilo kot nalašč za sprehode v naravo. Ta dan smo »rezervirali" za potepanje po naših lepih hribčkih in dolin’cah.
Zbrali smo se ob 14. uri v Strejacih, najnižji točki občine Dornava - 216 m.
Bilo nas je 52, in to vseh starosti.
Zvonček je dal znak za začetek poti z obvestilom, da ne smemo zobati grozdja. Nasmejani obrazi in prvi aperitivi so bili zagotovilo, da bomo preživeli lep popoldan. Pivi vzpon, potem pa hitro dol z asfaltne poti ob robu gozda in vrsta se je že razvlekla. Kje je kondicija?!
Na prvem vrhu »Pritnskem« je bila
Državno tekmovanje iz zgodovine
Zavod Republike Slovenije za šolstvo organizira peto leto zapovrstjo državno tekmovanje iz zgodovine. Organizator predpiše literaturo in določi tematiko, na podlagi katere se tekmuje, pravila tekmovanja ter kriterije ocenjevanja. I-etošnja tema nosi naslov SLOVENCI, EVROPA IN SVET V 17. IN 18. STOLETJU. Tudi na OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi smo letos že petič tekmovali na državnem tekmovanju, ki poteka trostopcnjsko -šolsko, regijsko in državno. Tekmujejo učenci 7. in 8. razreda, ki se o sodelovanju na tekmovanju odločijo sami. V šolskem letu 2001/02 se je za tekmovanje odločilo 56 učencev. Na šolskem nivoju je bronasto priznanje osvojilo 25 tekmovalcev, prag za sodelovanje na regijskem tekmovanju pa jih je prestopilo 10. Na regijskem tekmovanju so štirje učenci osvojili srebrno priznanje in prestopili prag za sodelovanje na državnem tekmovanju.
Učenec Matej Zorko iz 8. a, učenki Jana Kavčič iz 7. a in Teja Šegula iz 7. b so osvojili zlato državno priznanje.
Na koncu bi želela zapisati še to, da so učenci - tekmovalci v delo vložili veliko svojega prostega časa in da so pri delu pokazali veliko stopnjo odgovornosti in resnosti.
Mentorica.
Irena Galun Pravdič
tudi prva postojanka in okrepčilo. Prilegel se je kozarček domačega. Kako lep pogled, so mnogi vzdihovali. Ja, tu se vidijo Donačka, Boč, Konjiška gora, Pohorje, ob lepem vremenu tudi Kamniške in avstrijske Alpe in tu spodaj Mezgovci, Dornava, Ptuj ...
Zvonček je dal znak za odhod. Pot še je dolga, cik cak po hribu navzdol in drugi vzpon za Prerad. Dobro, da je Joža sredi vzpona delil »kačjo slino«; tako je šlo lažje.
Ko smo prišli iz gozda, sta nas že čakala prvi in nato še drugi Tona. Zopet postaje in okrepčilo. Zvončkek ... odhod.
Prerad je pravi kraj za vinsko-tu-ristično cesto. Ljudje nas pozdravljajo z besedami in s kozarčki domačega. Nič zato, če gospodarja ni doma, glavno, da je ključ do kleti. Prava klet in pravo vino. »Hm,- smo vsi godrnjali, »ta je pa dober.« Zvonček ... odhod.
Proti Polencem smo zapustili asfalt, nato po travniku, skozi gozd in preko polja do nove postaje. Tu nas je Janko ob kapljici presenetil z orehi. Že smo opazovali zvonček polenske cerkvice, a je bil prej
potreben še vzpon, ki pa je ob še dveh postajah pri Mariji in Darinki lažje stekel.
Bili smo na vrhu poti, na 297-ih metrih, in sledil je še samo spust skozi »Slomošino«.
Sredi »Slomošine« je bila še južina iz nahrbtnika, ki je kar prijala. Tu smo skromno obdarili tudi najmlajšo udeleženko, 9-letno Ingrid, in najstarejšo, Frančko, ki je štela okrog 70 let.
Tudi leteči bife je delal sredi »Slomošine«. Ker se je sonce približevalo zahodu, smo morali hitro »potegniti«, da nas ne dohiti tema. Ni bilo več časa za iskanje gob.
Ob mraku smo se vrnili v Strejace. Vsi smo bili dobre volje, razpoloženi in s spoznanjem, kako malo je potrebno za lep dogodek. Spoznali smo del naše lepe domovine, ki nam je tako blizu. Ob skupnem posnetku smo si dali obljubo, da se jeseni zopet srečamo in povabimo še več prijateljev narave in sprehodov.
SREČNO POT!
Franc Zagoršak
Zgodovinski kviz
Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, Zveza za tehnično kulturo - Regionalni center Podravja v Mariboru - oiganizirajo vsako leto zgodovinski kviz z različno tematiko in predpišejo literaturo, ki je osnova zanj. Ekipe tekmovalcev žrebajo vprašanja in v času 30-ih sekund je potrebno na vprašanje odgovoriti. Kviz se tudi snema.
Letos je OŠ dr. Franja Žgeča iz Dornave na tem kvizu sodelovala že desetič. Ekipo učenk - sedmošolk - so sestavljale:
Jana Kavčič, Katja Peteršič in Maja Klajžar, vse iz 7. a. Učenke so bile na tekmovanje zelo dobro pripravljene. Vsaka izmed njih je imela literaturo, ki je obsegala 150 vprašanj, to je skupno 450 vprašanj. Organizator pa je pripravil 550 vprašanj. Učenke - tekmovalke so na tekmovanju prikazale odlično znanje in osvojile zlato priznanje dr. Pavla Turnerja.
Tekmovanje je tudi letos potekalo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Bilo je izpeljano na visoki kulturni ravni in je potekalo korektno ter v prijetnem vzdušju.
Mentorica: Irena Galun Pravdič
NABRITI
PRLEK
VRTIČ SILVESTER
ATO, SE JE TEBI m\ »- — UgESUlCHA KAKšUA
"LET 2
»Kaj veš o prometu«
V torek, 7. maja 2002, je bilo v naši občini medobčinsko tekmovanje z naslovom -Kaj veš o prometu«. Tekmovali so s kolesi in kolesi z motorjem. Sodelovanja se je udeležilo 10 osnovnih in 3 srednje šole.
Za izvedbo tekmovanja so poskrbeli člani Izpitnega centra Ptuj, avtošole, postaja Policije Ptuj, Osnovna šola dr. Franja Žgeča Dornava in SPVCP Občine Dornava.
Tekmovanje je bilo sestavljeno iz teoretičnega dela, vožnje po poligonu med ovirami in cestne vožnje.
Tekmovali so posamično in ekipno, trije najboljši posamezniki se udeležijo državnega tekmovanja. Na državnem tekmovanju nas
bodo s kolesi zastopali: Rok Fajt, OŠ Ljudski vrt, in Damir Zagoršek, OŠ Dornava, s kolesom z motorjem pa Damjan Vaupotič, SEŠ PŠ Ptuj.
Ekipno so se najbolj izkazali domačini, torej Osnovna šola dr. Franja Žgeča, drugo mesto je zasedla OŠ Ljudski vrt, tretje pa OŠ Markovci.
Na kolesih z motorjem je prvo mesto dosegla SEŠ PŠ Ptuj, drugo PTKŠ Ptuj in tretje SEŠ Ptuj.
S tekmovanjem smo bili izredno zadovoljni, saj so tekmovalci pokazali veliko teoretičnega in praktičnega znanja.
Predsednik SPVCP Občine Dornava Jože Mlinarič
DOBILI SVOJ PROSTOR
NK Dornava nam je februarja letos ponudil klubski prostor, kjer se lahko družimo. Dogovorili smo se, da ga lahko koristimo ob petkih, sobotah in nedeljah. Za ključe in red je zadolžen Boštjan Petršič, ker je tudi član NK Dornava. Na začetku nas je prihajalo bolj malo, nato pa vse več. Naša druženja so zelo zanimiva in prijetna. Največ igramo družabne igre in gledamo televizor. V svoji sredini imamo tudi kuharja, ki nam občasno pripravi kak priboljšek. Slavimo lahko tudi
rojstne dneve. Po dogovoru z UO NK Dornava lahko njihove prostore koristimo, dokler bomo skrbeli za red in čistočo.
Ob tej priložnosti bi se UO NK Dornava radi zahvalili, ker so nam namenili ta prostor. Obljubljamo, da se bomo tudi naprej držali hišnega reda.
Vse mlade, ki še ne veste za ta prostor, pa vabimo, da se nam pridružite.
Mladi Dornave
DESET MESECEV NA POLENŠAKU
julij 2001
Vozim se iz Ptuja proti Polenšaku.
Kot mogočen očak, cerkev svete Marije me pozdravlja.
Veselim se ga videti od blizu, ga videti od znotraj.
Odpira se mi razgibana, prekrasna pokrajina: gozdovi, njive, travniki, gorice.
Mojstrovina neba.
Pred menoj majhna vasica, lepo urejena okolica pred mogočnim očakom in okusno obnovljena hiša, namenjena za okrepčilo. Vstopim v svetišče,
mogočno in veličastno, izraz dobrih src prednikov. Prvo srečanje z ljudmi; čuti se sprejetost nove osebe.
In že prva lepota s starejšimi in bolnimi.
Škof naredi nepozabno srečanje.
G. župan se raduje z nami ob novi maši g. Vičarja.
Vrstijo se nova presenečenja, izražajo se v pripravljenosti ljudi za nove podvige.
V povezanosti smo našli novo obliko obhajanja praznika prvega novembra.
Po izvirni zahvali nedelji sledi resničnost božiča: koncert, ki mu g. župan nadene krono, je obljuba, da se bomo v toplem svetišču počutili prijetneje. Novo leto ponovno prikliče dobroto src in ga zaznamuje s prijetnim Startom.
Sledijo obiski domov,
ki prinesejo nova poznanstva in iskren sprejem.
Ob veliki noči stari asfalt dobi svoje novo mesto na odpadu.
G. župan s svetniki obdari mogočnega očaka s kanalizacijo, z novim asfaltom in urejenostjo okolice.
Hvala g. županu in svetnikom.
Obronki Slovenskih goric skrivajo veliko dobrih src, pripravljenosti za dobro, za sodelovanje z vsemi, ki skrbijo za dogajanja v kraju in občini.
Tako smo na Polenšaku po desetih mesecih.
ZA SMEH
DUHOVITO
-	Zakaj imajo kapucini brade, frančiškani pa ne?
-	Ker se frančiškani brijejo!
K ZOBOZRAVNIKU
-	Čemu se smejiš?
-	Pravkar prihajam od zobozdravnika.
-	Se je zato treba smejati?
-	Seveda, ker ga ni bilo doma.
OPRAVIČILO
Kako ste si upali trditi, da sem podoben nosorogu? Oprostite, zmotil sem se. Zamenjal sem vas z nekim gospodom, ki ste mu čisto podobni.
Fraza
Slavko Štejko, župnik polenski
STRAN - 9
Uradni vestnik Občine Dornava
7. junij 2002
VSEBINA
1. POSLOVNIK	3. sklep
NADZORNEGA ODBORA OBČINE DORNAVA
2.SKLEP
o določitvi cene odvoza, predelave in obdelave komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
1.
Na podlagi 51. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list, št. 47/99) je Nadzorni odbor Občine Dornava na svoji seji, dne 7. 3- 2002, sprejel
POSLOVNIK
NADZORNEGA ODBORA OBČINE DORNAVA
I SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Nadzornega odbora Občine Dornava (v nadaljevanju: nadzorni odbor). Glede vprašanj uporabe jezika, javnosti dela, vodenja sej, načina dela, razmerja do občinskega sveta in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabijo določbe Statuta Občine Dornava in Poslovnika Občinskega sveta.
2.	člen
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Svoje delo opravlja nepristransko, vestno, strokovno in v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Dornava in tega poslovnika.
3.	člen
Nadzorni odbor ima predsednika, ki sklicuje seje nadzornega odbora in vodi njegovo delo. Nadzorni odbor ima lahko namestnika predsednika, ki pomaga predsedniku pri njegovem delu, nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti ali v primeru njegove zadržanosti in opravlja naloge z delovnega področja predsednika po njegovem pooblastilu.
Nadzorni odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov izvoli predsednika in namestnika predsednika.
O odstopu predsednika, namestnika predsed-
nika in članov nadzornega odbora odloči Občinski svet po predhodnem stališču Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
4.	člen
Prvo sejo nadzornega odbora po konstituiranju občinskega sveta skliče župan v roku 30-ih dni po imenovanju nadzornega odbora in jo vodi do izvolitve predsednika nadzornega odbora.
Mandat članov nadzornega odbora preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe članov sveta.
5.	člen
Nadzorni odbor deluje na rednih in izrednih sejah.
Seje so javne. V primeru obravnavanja zaupnega gradiva so seje nadzornega odbora za javnost zaprte.
6.	člen
Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik na lastno pobudo, na zahtevo župana, občinskega sveta ali na zahtevo najmanj dveh članov nadzornega odbora.
Če predsednik ne skliče seje v 15-ih dneh po podani zahtevi, jo lahko skliče župan.
7.	člen
Sejo nadzornega odbora vodi predsednik, namestnik predsednika oziroma član, ki ga določi predsednik.
8.	člen
Nadzorni odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Nadzorni odbor sprejme odločitve z večino glasov vseh članov.
9- člen
Redna letna poročila občinskemu svetu poda predsednik oziroma pooblaščeni član
predsednika nadzornega odbora.
n POSTOPEK NADZORA
10.	člen
Pristojnosti nadzornega odbora so opredeljene v 43. členu Statuta Občine Dornava.
11.	člen
Župan omogoča nadzornemu odboru vpogled v ustrezno dokumentacijo občine. Delovna telesa občinskega sveta, organi javnih podjetij in zavodov ter drugi uporabniki proračunskih sredstev so dolžni omogočiti nadzornemu odboru vpogled v svojo finančno dokumentacijo in normalno opravljanje nalog v skladu z nadzorno funkcijo. Nadzorni odbor lahko neposredno od občinskih in drugih služb, ki uporabljajo sredstva iz občinskega proračuna, zahteva podatke, ki jih rabi za svoje delo.
12.	člen
Nadzorni odbor opravi nadzor na svojo pobudo, na zahtevo župana, občinskega sveta ali petih članov občinskega sveta.
13- člen
Nadzor izvajajo v imenu nadzornega odbora člani nadzornega odbora ali komisije, ki jih ustanovijo nadzorni odbor ali zunanji revizorji-
Ko nadzorni odbor sprejme sklep o nadzornem postopku, odloči, kdo bo opravil nadzor, in določi način postopka.
Nadzorno komisijo praviloma sestavljajo najmanj trije člani. Če komisijo sestavljajo zunanji strokovni sodelavci, mora biti vsaj eden kvalificirani revizor. Predsednika komisije določi nadzorni odbor.
Sredstva za strokovno delo nadzornega odbora se zagotovijo v občinskem proračunu.
V primeru dokazanega kaznivega dejanja stroške nadzornega postopka krije kršitelj.
14.	člen
Član nadzornega odbora, ki izvede nadzorni postopek, oziroma komisija pripravita po opravljenem nadzoru poročilo, ki ga predložita nadzornemu odboru.
Kadar opravlja nadzor komisija, ki je sestavljena iz zunanjih strokovnjakov, predstavi nadzornemu odboru poročilo predsednik komisije.
15.	člen
Nadzorni odbor sprejme poročilo o opravljenem nadzoru na seji.
Poročilo se pošlje subjektu nadzora, ki lahko nanj odgovori oziroma poda svoje pripombe v roku 15-ih dni.
Na podlagi ugovora na poročilo lahko odbor poročilo dopolni.
16.	člen
Če nadzorni odbor pri svojem delu ugotovi nepravilnosti v poslovanju uporabnikov proračunskih sredstev, mora to ugotovitev prikazati v poročilu.
Nadzorni odbor pošlje poročilo o opravljenem nadzoru občinskemu svetu in županu. Za nepravilnost se štejejo nezakonito finančno poslovanje, nenamenska poraba sredstev glede na namene, opredeljene v proračunu, ter nesmotrna poraba sredstev občinskega proračuna.
Za ugotavljanje nesmotrnosti oziroma neracionalne porabe sredstev proračuna oziroma sredstev javnih zavodov in javnih podjetij se lahko uporabljajo strokovno izvedenska mnenja.
Če so bile v nadzornem postopku ugotovljene nepravilnosti, ki kljub opozorilu niso bile odpravljene, lahko nadzorni odbor obvesti tudi računsko sodišče oziroma ministrstvo za finance.
Če bi bilo v nadzornem postopku ugotovljeno, da obstaja utemeljeni sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, pošlje nadzorni odbor ovadbo državnemu tožilcu.
17.	člen
Na zahtevo občinskega sveta mora nadzorni
odbor imenovati poročevalca, ki predstavi poročilo o opravljenem nadzornem postopku občinskemu svetu.
IH PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Poslovnik nadzornega odbora sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov nadzornega odbora in ga posreduje v seznanitev občinskemu svetu.
19.	člen
Spremembe in dopolnitve poslovnika se sprejemajo po enakem postopku, kot je določen za sprejem po pravilniku. Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko da vsak član nadzornega odbora.
20.	člen
Poslovnik začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Številka: 002-01-186/2002 Datum: 7. 3. 2002
Predsednik Nadzornega odbora: Vlado ŽGEČ, l. r.
2.
Na podlagi vloge Čistega mesta Ptuj, d. o. o., z dne 10. 12. 2001, št.: 02F/01-MOP, in 16. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet Občine Dornava na 26. seji, dne 30. 1. 2002, sprejel
SKLEP
o določitvi cene odvoza, predelave in obdelave komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o.
1.
Občinski svet Občine Dornava določa ceno odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov družbi Čisto mesto Ptuj, d. o. o., in sicer v naslednji višini:
Vrsta storitev
Cena/gosp./mesec za 240-litrsko posodo Gospodinjstvo: 14-dnevni odvoz ostalih odpadkov, ki so oddaljeni do 10 km	2.108,00 SIT
2.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava, cene pa se pričnejo uporabljati po preteku enega meseca od prijave cen na Ministrstvu za gospodarstvo Republike Slovenije.
Štev: 350-01-69/02 Datum: 30. 1. 2002
Franc ŠEGULA, inž., I. r. Župan občiine Dornava
3.
Na podlagi 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentiranim gradivom (Uradni list RS, št. 91/01) in 35. člena Statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 47/99) izdaja župan naslednji
SKLEP
1.	člen
Občinska uprava Občine Dornava uradno posluje z naslednjim skupnim elektronskim naslovom: občina-doma va @ siol. net.
Oseba, zadolžena za odpiranje poštnega predala, je Anica VRABL.
2.	člen
Sklep začne veljati, ko ga podpiše župan občine Dornava in se objavi v Uradnem vestniku Občine Dornava.
Štev: 020-04-26/02 Datum: 6. 2. 2002
Franc ŠEGULA, inž., I. r. Župan občiine Dornava
ČISTILNA AKCIJA
V okvim Komisije za prireditve v občini Dornava smo v sklopu projekta vseslovenske čistilne akcije -Moja dežela lepa in gostoljubna« tudi mi organizirali čistilno akcijo na celotnem področju občine Dornava. Namen akcije je bil odstraniti odpadke in navlako na divjih odlagališčih in obdržati čisto naravo. Vaški odbori so bili nosilci akcije na svojih področjih. Zbrali so se 20. aprila ob 9- uri na določenih zbirnih mestih z ostalimi udeleženci na tem področju. Sodelovali so tudi učenci OŠ Dornava, podružnične šole na Polenšaku in varovanci Zavoda dr. Marijana Borštnarja v
Dornavi.
Udeležba na akciji je bila zadovoljiva, pobralo se je veliko odpadkov, ki bi jih občani že pred tem lahko odložili na primerna mesta, ne pa v zeleno naravo.
Zahvaliti se moramo podjetju Čisto mesto, d. o. o., iz Ptuja, ki je še isti dan odpeljalo vreče in kontejnerje z nabranim odpadnim materialom.
Za vse udeležence čistilne akcije na terenu je bila organizirana topla malica, za pijačo pa so poskrbeli VO in udeleženci sami. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje in udeležbo. Za vse občane pa naj veljata
pravilo in skrb, da vamjmo Čisto	Predsednik komisije
in zeleno naravo!	Janez starčič
Iz Krajevnega urada Dornava v letu 2001
Število rojstev: 22
Število smrti: 35 Število prijav prebivalstva: 57 Število odjav prebivalstva: 48 Število prebivalcev: 2.999
moški: 1450 ženske: 1549
Število gojencev Zavoda: 327
r
O OBNOVLJENI CERKVI SV. DOROTEJE V DORNAVI
Nekatere podrobnosti iz župnijske kronike naše župnije so bile že objavljene v Glasilu Občine Dornava.
-	Ko je bila cerkev, kakršna je danes, po osmih letih gradnje (od leta 1719 do leta 1727) končana, sta bila v času cesarja Jožefa drugega v Ptuju ukinjena dominikanski in kapucinski samostan. Leta 1789 je bila ustanovljena župnija svetih Petra in Pavla s sedežem v Minoritskem samostanu v Ptuju.
-	V Dornavi je bilo v 19. stoletju burno. Leta 1801 je vojaška oblast zasegla cerkev in jo uporabila kot skladišče. Zasedba je bila le začasna. Leta 1812 je grozila cerkvi velika nevarnost, da jo porušijo, gradbeni material pa bi naj uporabili za gradnjo šole pri Svetem Marku. Dornavčani so dosegli, da je bil ta sklep preklican.
-	Do leta 1780 je bilo okrog cerkve pokopališče. Zanimiv je spomenik na desni strani ladje, ki je vzidan v steno. Spomenik predstavlja od mrtvih vstalega Zveličarja, zmagovalca smrti, stoječega na mrliški glavi. Napis je skoraj popolnoma izbrisan. Ta nagrobni spomenik
je (na podlagi ostankov napisa) dal postaviti grajski oskrbnik Franc Gašpar svoji enajstletni hčerki Tereziji - Rozaliji, ki je umrla 23. 3. 1716. Imenovani oskrbnik je zase in za svojo ženo Heleno ustanovil »ustanovne maše«; na leto se je moralo darovati pet maš.
-	V času, ko so zgradili sedanjo cerkev, so bogoslužje v Dornavi opravljali različni duhovniki. Po letu 1789 so prevzeli skrb za bogoslužje minoritski duhovniki iz župnije svetih Petra in Pavla iz Ptuja.
-	Vendar je od leta 1854 do 1856. bil v Dornavi kot ekspo-zit iz Žetal upokojeni duhovnik Franca Horvat. Stanoval je v hišici ob cerkvi, ki so jo sezidali. Ta duhovnik je opravljal službo božjo in poučeval v šoli verouk; vaščani pa so mu za njegovo vzdrževanje dajali prostovoljno zbirco v žitu.
-	Potem so se vaščani obvezali, da bodo oskrbeli prevoz duhovnika iz Ptuja v Dornavo in nazaj. Tako je trajalo vse do leta 1965, ko je postala samostojna župnija. Takšna je sedaj podoba obnovljene cerkve.
pater Jože Kramberger
PODELITEV PRIZNANJ IN PLAKET
KRVODAJALCEM RK DORNAVA
Upravni odbor Krajevne organizacije Rdečega križa Dornava je 23. februarja 2002 sklical občni zbor, ki so se ga udeležili krvodajalke, krvodajalci in gostje: župan, g. Franc Šegula, predsednica Območnega združenja RK Ptuj, ga. Žalika Obran, sekretarka OZ RK Ptuj, ga. Anica Kozoderc, predstavniki društev občine Dornava ter vaščani.
Učenci OŠ dr. Franja Žgeča Dornava so pod vodstvom mentorice, ge. Suzane Cmrekar, izvedli kulturni program, nekaj pesmi so zapele tudi vaške pevke iz Dornave.
Predsednik KO RK Dornava, g. Franc Ciglar, in predsednica OZ RK Ptuj, ga. Žalika Obran, sta se zahvalila vsem krvodajalkam in krvodajalcem za darovano kri, saj jo nekateri darujejo od 3- do 5-krat letno. Zaprosila sta jih, da se še vnaprej tako številčno udeležujejo krvodajalskih akcij. Krvodajalcem sta podelila tudi približno 170 značk in plaket.
Za 40-krat darovano kri sta prejela znački ga. Verica Emeršič in g. Alojz Pihlar; za 45-krat g. Miran Zagoršek; za 50-krat darovano kri so prejeli plakete ga. Milica Filipovič, g. Jože Muhič, g. Marjan Peteršič in g. Vinko Kokol; za 60-krat g. Jože Hentak in g. Milan Štumberger; za 100-krat darovano kri pa je prejel plaketo g. Drago Sedmak, ki je že 103-krat podaril to zlato tekočino. Prav tako je bil izvoljen tudi za častnega člana naše krajevne organizacije.
Biti krvodajalec pomeni pomagati sočloveku, ki se bori za zdravje ali celo za življenje.
Zato se vsak krvodajalec zaveda gesla, da KRI REŠUJE ŽIVLJENJE, mi pa se moramo zavedati, da smo prejemniki krvi lahko vsi, darovalci pa le zdravi ljudje. Zato jim bodimo hvaležni za njihovo humanost.
Upravni odbor KO RK Dornava
ZNANE OSEBNOSTI
Oskar Pongratz
brat Gv. P. -a, podjetnik, r. 25. dec 1826 v Slov. Bistrici, u. 29 apr. 1892 na Dunaju. Po dovršenih pravnih študijah in doseženem doktoratu je vstopil pri fin. proku-raturi v Lj., kjer je 1858 napredoval za pristava, ok. 1860 pa je zapustil drž. službo in odprl odvetniško pisarno v Lj., Gosposka ul. 213 (danes št. 1), ki je zaslovela zlasti v gospodarskih krogih. Udejstvoval se je v podjetjih brata Gvidona P. -a (gl. prejšnji članek) že od 1857 dalje ter bil njegov pravni zastopnik pri gradnji Južne železnice čez Lj. barje. Po poroki (1856) z Marijo Maurerjevo, edino hčerko podjetnika Franca Maurerja v Celju, je postal solastnik Maurerjevega premogovnika v Trbovljah, ki se
JOSEFINE STROMER - Pongratzova žena 3■ 12. 1881, Wien-3■ 11. 1942, Klagenfurt in RUDOLF PONGRAIZ - sin 30. 3■ 1905, Dornava-20. 8. 1943, Kalnički Ivanec - Hrvalska
je bil po otvoritvi Južne železnica znatno razširil, a je 1872 prešel v last novo ustanovljene Trboveljske premogovne družbe, v kateri je imel P. nekaj časa vodilno vlogo. Ok. 1861 je odprl ob novozgrajeni žel. progi Pragersko-Čakovec premogovnik Dolenje Ladanje pri Maruševcu ter bil udeležen tudi pri bratovih pristaniških gradnjah v Trstu, vodovodu v Gradcu, uravnavi Neretve itd. Vsi ti posli, obenem pa uprava posestev (obsežni vinogradi v okolici Svetinj pri Ormožu) in graščin, ki jih je medtem pokupil (Polzela pri Celju; Dornava pri Ptuju, Maruševec in Kalenec na Hrvatskem) mu niso dopuščali, da bi bil dalje izvrševal ====== odvetništvo; zato je
svoja odvet. pisarno v Lj. 1869 oddal dr. Jos. Sajovicu star. ter se preselil na Dunaj, kjer je poslovala v njegovi palači (I. Bankgasse 1) osrednja pisarna Pongračevih (Pongratzsche Zentralkanzlei). V Lj. je imel v lasti hiše v Gosposki ulici 1, na Turjaškem trgu 4, od 1861 Stara cukrarno (2. dec. 1924 prodana tvrdki Kunc), hiše št. 43,45,47 in 49 na Poljanski cesti (št. 43 in 45 prodani 1937 zid. mojstru Jos. Mozetiču), poleg tega še obširno zemljišče v Vodmatu ob sedanji Ahacljevi cesti (prodana 1925 mestni občini lj. za zidavo
GVIDO VON PONGRATZ 26. 11. 1865, Ljubljana-9. 4. 1943,
Dornava (pogreb iz Seneka v Polzelo)
stanovanjske hiše). Dne 19. avg. 1890 je dobil plemstvo. Od njegovih otrok je podedoval sin Oskar grad Maruševec, Gvidon Dornavo pri Ptuju, hčerka Frančiška, por. z bratrancem dr. Maksom P. pa Polzelo. Premogovnik Dolenje Ladanje je prevzela delniška družba. - Oskar P. ni bil tako velikopotezen podjetnik kot njegov brat Gvidon, vendar pa je z njim in poleg njega znatno vplival na gospodarski razvoj naših dežel. Prim.: LZg 1892, št. 100.
Pongratz
Gvidon,
velepodjetnik, r. 4. jan. 1822 v Slov. Bistrici kot četrti izmed 9 otrok posestnika in upravitelja Attemsovih veleposestnikov Marka P. -a in Marije Kolleger, u. 31. dec. 1889 v Zagrebu. Po dovršeni trgovski šoli je prakticiral po kolonialnih trgovinah v Gradcu; ko pa se je začela zidati Južna železnica od Celja do Lj., je nastopil kot samostojen dobavitelj za gramoz, železniške prage in brzojavne drogove. Obenem je vzel (1843-51) v zakup poštne vožnje iz Celja v Trst ter se naselil kot poštar v Lj. Tu se je 15. okt. 1849 poročil z Jeaneto, zalo hčerko	1 j .
trgovca in fužinarja v Železnikih, Josipa Martinčiča. Preselivši se v Zagreb, je kot prvo večje gradbena delo prevzel uravnavo Save od Zaprešiča do Zagreba in jo med 1853-6 dovršil v prvi etapi. L. 1855 je sezidal kaznilnico v Lepoglavi, 1856-7 most čez Rečino med Sušakom in Reko, v isti dobi je dovršil uravavnavo Drave pri Varaždinu. Febr. 1857 je osnoval z bratoma dr. Friderikom in dr. Oskarjem P. (glej spodaj) trgovsko veletvrdko G. Pongratz v Zagrebu ter bil avgusta 1857 sprejet v zagrebški trg. gremij kot privil, veletrgovec. Oblagodarjen z bistrim pogledom v bodočnost in čudovito energijo, je vodil odslej svojo tvrdko skozi četrtstolet-je od uspeha do uspeha ter si pridobil s svojimi deli poleg vodilnega mesta med podjetniki naših dežel tudi večmilijonsko premoženje. Prvo veliko delo, s katerim je zaslovel, je bila
dokončna zgraditev 4 km dolgega železniškega nasipa čez Lj. barje, ki je bil prejšnjim podjetnikom povzročal nepremagljive težave. Vmes je začel (maja 1857) zidati cerkev sv. Petra in splošno bolnišnico v Zagrebu (prvo dovršil 1858, drugo 1860); obenem je zgradil (1859) most čez Kolpo pri Sisku in (1860) železnico Pragersko-Ormož - Velika Kaniža. Ko je 1859 izbruhnila vojna med Avstrijo in Sardinijo, je prevzel v družbi z zagrebškim podjetnikom	Emanuelom
Pristerom oskrbovanje avstrijske vojske ter pri tem na nenavaden način obogatel. Odslej se stopnjujejo njegove železniške gradnje. Med 1860-62 izgradi železnice Gradec-Koflach, Gradec-Fehring, Lieboch-Wies, Zidani most-Zagreb-Sisek s kolodvori v Zagrebu in Sisku, 1862 - 63 del koroške železnice Maribor-Celovec, 1863-65 železnico Zagreb-Karlovec. 1863 je prevzel pristaniške gradbe na Reki, ki so trajale do 1870, sezidal 1867 lazaret v Trstu, 1868-70 pa izvršil v družbi z Jožefom vitezom Maurerjem prvo poglabljanje tržaške luke, posluživši se pri tem lastnega ladjevja. Takrat je v Trstu zgradil tudi nove obalne pomole in pristaniška skladišča. Med 1869-73 je dogradil zelo težavno železniško progo Karlovec-Ogulin-Reka, obenem pa trasiral z bratom Oskarjem železnico Dravograd-Mislinje-Vitanje-Konjice-Lipoglavski predor-Rog. Slatina -Zaprešič, ki se pa zaradi poloma 1873 ni zgradila. L. 1870 je osnoval konzorcij za zidanje železnic v hrvatski Vojni krajini, ki je tudi obtičalo. Dovršivši 1870 železnico Zagreb-Zakanj, se je že 1870 udeležil zidanja gorenjske železnice Lj. -Trbiž, zgradil 1871 z bratom Oskarjem mestni vodovod v Gradcu in med 1877-80 v družbi z Jakobom Cecconijem ponovno poglobil tržaško luko. Ob okupaciji Bosne in Hercegovine 1878 je prevzel zalaganje a. -o. vojske in 1882 savski most v Galovcu pri Sisku. Med 1882 do 1886 je prevzel z bratom Oskarjem izsuševalna in regulacijska dela na ustju Neretve, 1887-88 poglabljanje luke v Splitu, 1888 čiščenje in osuševanje lagun okoli Ogleja itd. - Mnogo so nesli P. -u tudi zakupi mitnin in užitnin, ki jih je od 1856 do 1880
prevzemal v raznih mestih, tako 1856 v Zagrebu, 1859 v Karlovcu, Krapini in Sisku, 1868 v Pragi, 1869 v Gradcu, 1872-5 v Lj. - P. je pomemben tudi kot ustanovitelj novih industrij na Hrvatskem. Že 1859 je kupil v Karlovcu tako imenovani belgijski mlin, ga povečal in preuredil na pogon s turbinami, 1862 je osnoval in ves čas vodil »Društvo zagrebške plinarne«, 1869 ustanovil Prvo hrv. privil, tvornico usnja v zagr. predmestju Novi vesi, ki se je pod njegovim vodstvom razvila v eno največjih usnjarskih industrij monarhije. L. 1883 je kupil od dedičev grofa Pejačeviča premogovnik Vrdnik pod Fruško goro, ga prenovil in razširil. S sinom Gustavom je jul. 1889 dogradil do rudnika 16 km dolgo lokalno železnico Ruma - Vrdnik. L. 1879 je kupil v Zagrebu na dražbi staro parketarno ter jo 1881 preuredil v tvornico parke-tov in parno žago, ki jo je podaril sinu Gustavu. Tudi v hrv. bankar-stvu je P. zapustil vidne sledove. L. 1868 je ustanovil v Zagrebu Hrvatsko eskomptno banko. Prvi njen predsednik je bil njegov starejši brat dr. Friderik P, r. 12. okt. 1819 v Zbelavem. Ko je ta 12. apr. 1876 umrl, je prevzel Gvido P. predsedništvo banke in ga obdržal do smrti. - Za zasluge na gradbenem in gospodarskem polju je bil P. 1869 odlikovan z redom železne krone III. vrste ter 20. maja 1875 povzdignjen v viteški stan. - P. je bil od 1857-62 tudi delaven član zagrebškega mestnega sveta, v katerem je imel odločilno besedo, poznejše izvolitve v narodno mestno zastopstvo pa je odklonil. Storil je še tudi pozneje mnogo dobrega za Zagreb, tako ob potresu 1880, ko je vzpostavil zaupanje v plačilno zmožnost razdejanega
mesta s tem, da mu je dal ves svoj mogočni osebni kredit na razpolago. Podaril je Zagrebu tudi obširno zemljišče, na katerem stoji danes zgradba srednje tehnične šole. Vseeno se mu Zagreb za vse to ni primerno oddolžil, pač pa sta mu podelili častno meščanstvo mesti Karlovec in Sisek. - Gvidan P. je imel razen svojih tvornic in rudnikov tudi obširna posestva, gradove in mnogo hiš na Hrvatskem in v Zagrebu. Na Bledu je zgradil svojim 3 otrokom Gustavu, dr. Maksu in Matildi, por. s poznejšim podmaršalom Jurijem Georgievitsem, po eno lično vilo. V Zagrebu si je na temeljih nekdanjega mestnega stolpa in obrambnih zidov 1862 sezidal svoj ponosni dvorec v Visoki ulici, ki je 1926 prešel v last kralj, dvora. - Sicer nikdar zaveden Slovenec in Slovan, je bil Gvidon P. eden najbolj darovitih in drznih, pa tudi od sreče najbolj obdarjenih-podjetnikov, kar jih je rodila, slov. zemlja v preteklem stoletju. -Prim.: Agramer Zg. 1889, št. 301; Agramer Tagbl. 1889, št. 296; LZg 1890, št. 1; Obzor 1889, št. 301; 1890, št. 1 in 2; Narodni list (Zader) 1890, št. 2; Gesch. der Eisenbahnen der 6. -u. Monarchie (Wien 1898) I, 257,281-3,498-9; III, 402; Vošnjak, Spomini II, 118-21; Rudarski zbornik 1936/37,1, str. 77; Arnautovič, Historie des chemins de fer yougoslaves 1825-1837 (Pariš 1937). Podatki o gradnjah slone izvečine na zapiskih g. univ. asistenta inž. Stjepana Sza-vitza-Nossana v Zagrebu.
Ara.
Prepis iz Leksikona imen Pripravil: Franc Zagoršak
RAZISKOVALNO DELO NA OSNOVNI ŠOLI
Učenci: Katja Peteršič, Darja Novak, Maja Klajžar, Jana Kavčič, Majda Krajnc, Jasna Munda, Tamara Krajnc, Tjaša Čuš, Dejan Novak in Jernej Zver so letos raziskovali vodnjake v naši občini. Svojo raziskovalno nalogo z naslovom Vrtimo kolo, da zajeli bi vodo so predstavili na regijskem srečanju, ki ga že nekaj let organizira Turistična zveza Slovenije. Osvojili so bronasto priznanje. Z razstavo so se predstavili tudi na državnem tekmovanju, kjer so osvojili zlato priznanje in posebno nagrado za najboljšo razstavo na srečanju.
OBVESTILO
Obveščamo Vas, da se v okviru skupne občinske uprave izvajajo tudi dela za področje komunalnega nadzorstva v občini Dornava. Občani, ki želite natančnejše informacije, lahko pokličete na telefonsko številko 778-59-21.
PRAZNOVANJE 1. MAJA NA POLENŠAKU
Gasilci nismo le za pomoč ob nesrečah, temveč tudi za organiziranje družabnosti na vasi. To smo dokazali tudi letos ob postavitvi prvomajskega drevesa in kresovanja.
Prvomajsko drevo nam je v imenu Lovskega društva Dornava-Polenšak podaril g. Ljubeč iz Ptuja. Drva za kres smo poiskali v domačih gozdovih in s tem naredili tudi nekaj dobrega, saj smo pospravili obolelo drevje.
»Majpan« smo okrasili in ga postavili na stari, že običajni način, to je na »ho-ruk«.
Sledila sta okrepčilo in pričetek kresovanja. Kres je prižgal gospodar našega društva, tov. Edi Cvetko, ki je že vrsto let glavni organizator tega dogajanja, seveda ob pomoči vseh ostalih.
Med kresovanjem se nam je pridružil župan g. Franc Šegula s soprogo, nas pozdravil in podal nekaj vzpodbudnih besed.
Nekaj vztrajnih je ob kresu prebedelo vse do jutra, nekateri pa smo se kljub kratkemu spanju spet zbrali in pričakali pihalno godbo iz Dornave, ki nam je zaigrala budnico.
Podpredsednik PGD Polenšak Jože KEKEC
OPRAVIČILO
Članice društva kmečkih žena občine Dornava
V zadnji številki Glasila Občine Dornava, decembra 2001, nam je na strani 11 zagodel tiskarski škrat. Tako se je pod fotografijo članic Društva kmečkih žena občine Dornava znašel napačni podpis. Za napako se opravičujemo.
Mentorici:
Zlatka Dolenc in Valerija Lenari
Uredništvo
TUDI STAREJŠI OBČANI DORNAVE NE
POČIVAMO
Društvo upokojencev Dornava je med večjimi društvi v naši občini, saj imamo sedaj 288 članov. Kljub letom in raznim starostnim tegobam pa ne mirujemo. Delamo po obsežnem letnem
delovnem programu. Letos smo že organizirali letovanje v Izoli za 45 članov, izvedli prvi izlet ter imeli v mesecu aprilu dvajseti občni zbor. Pred nami so še izleti, piknik, srečanje s starejšimi
SPREJETJE MLADIH ČLANOV V ORGANIZACIJO RK NA ŠOLI
8. maj, mednarodni dan RK, smo dostojno počastili tudi na OŠ dr. Franja Žgeča v Dornavi. Na ta dan smo se učenci nižje stopnje, učenci podružnične šole s Polenšaka, učitelji in gospa ravnateljica zbrali v šolski telovadnici, da sprejmemo učence razredne stopnje matične in podružnične šole mlade člane v organizacijo Rdečega križa.
Najbolj veseli smo bili gostov, ki so se odzvali našemu vabilu. To so bile gospa Žalika Obran, predsednica Območne oiganizacije RK Ptuj, gospa Marica Čeh, sekretarka KO RK v Dornavi, in gospa Milka Petek, članica upravnega odbora RK v Dornavi in dolgoletna učiteljica ter mentorica mladih članov RK na šoli. Kratki predstavitvi načel RK in nalog mladih članov je sledil kulturni program, v katerem so nastopili otroški pevski zbor pod vodstvom gospe Metke Zagoršek in učenci z recitacijami, predstavili pa so se tudi mladi glasbeniki Anja Zagoršek, Mandy Kristovič, Aljaž Čuš in Igor Čerpnjak, sedaj že bivši učenec naše šole.
Sledili sta zaobljuba bodočih mladih članov ter podelitev izkaznic in priložnostnih značk predstavnikom mladih članov RK iz razredov. S pomočjo razrednikov so le-ti kasneje v razredih slovesno podelili izkaznice in značke tudi ostalim mladim članom.
Mentorica mladih članov na šoli in predsednica Območne oiganizacije RK Ptuj sva novim mladim članom čestitali in jim zaželeli v življenju predvsem pozitiven odnos do sebe in do sočloveka ter jih spomnili na to, da je pomoč največ vredna takrat, ko jo potrebuješ.
V	tednu RK smo spoznavanju te človekoljubne dejavnosti namenili pozornost tudi pri pouku v okviru razrednih ur s pogovorom in ogledom videokasete Prostovoljček RK.
V	tem tednu je v šolski avli na ogled tudi razstavni pano s tematskimi brošurami, ob katerih se lahko učenci ustavijo, si jih ogledajo in razmislijo.
V	današnjem času vsi nekam hitimo, pozabljamo pa, da se včasih moramo ustaviti in posvetiti nekaj časa sebi, predvsem pa ne pozabimo na druge, predvsem na tiste, ki nas potrebujejo.
Mentorica mladih članov RK na šoli Suzana Cmrekar
občani, večinoma upokojenci, ki so prekoračili sedemdeset let, obisk starejših čez osemdeset let pred novim letom ter novoletno srečanje.
Člani našega društva so aktivni skoraj v vseh ostalih društvih v občini. Delajo v vodstvih prostovoljnih gasilskih društev, v OO Rdečega križa, pri TED LUKARI, v Ribiškem društvu in Društvu čebelarjev.
Udeležujemo se tudi vseh delovnih akcij, ki so organizirane na našem področju.
Naše društvo je ponosno na svoje člane. Kljub težaškemu delu na naših življenjskih poteh
mnogi dočakajo visoko starost. Med najstarejšimi so devetinde-vetdesetletni Alojz Černivec s tri leta mlajšo soprogo, oseminde-vetdesetletna Verona Petek ter štiriintrideset članov, ki so stari nad osemdeset let. Čestitamo jim; obiskali jih bomo ob koncu leta. Novost v aktivnostih letošnjega leta so sprehodi in kolesarjenje, ker se zavedamo, da so gibanje, druženje in dobra volja, povezani z lepo slovensko pesmijo, pogoj za srečno, zdravo in dolgo življenje.
Marija Velikonja
UPOKOJENCI
LETOVALI
Prvi teden marca smo se upokojenci zbrali in odšli soncu nasproti na našo slovensko obalo. Tam smo preživeli čas, ki nam bo ostal v prijetnem spominu. Prvega marca zjutraj smo vstopili v avtobus, se pozdravili, prešteli in nasmejani odpotovali mimo Ptuja, Celja, Ljubljane do Izole. Pred hotelom DELFIN smo izstopili, se namestili in šli takoj na kosilo. Nato smo si ogledali hotel in ugotovili, da so se nekatere stvari uredile, kajti vsako leto je kaj novega. Razširili so jedilnico, uredili cvetlične grede, pred hotelom pa so že gradili nove garaže in velik letni bazen, ki bo ta mesec že predan svojemu namenu.
Dnevi so nam hitro tekli in teden je bil prekratek. Zjutraj je bila po želji telovadba v bazenu, nato zajtrk, sprehodi, kosilo, kopanje v
bazenu s toplo morsko vodo, večerja ... Organizirani so bili izlet v Trst, strokovni ogled Izole, ob večerih razne prireditve, ples, nastop ritmično-akrobatske skupine iz Pirana in predstavitve raznih artiklov.
Med seboj smo imeli tudi slavljenko, ki je v tistem tednu praznovala okroglo obletnico, osemdesetletnico rojstva, gospo Frančiško Čuš. S šopkom smo ji čestitali in se s čestitkami spomnili tudi tistih jubilantov, ki so ostali doma. Osmega marca smo se po kosilu odpravili domov z željo, da bi prihodnje leto bili zopet vsi zbrani in da bi se nam priključili še novi člani, saj smo rezervirali petindvajset sob za petdeset udeležencev v letu 2003 takoj po pustu.
Marija Velikonja
Čiiševa mama je praznovala okrogli jubilej v Izoli
PRAZNOVANJE 50-LETNICE
'S/
V
ČEBELARSKEGA DRUŠTVA DORNAVA IN RAZVITJE PRAPORA
Čebelarsko društvo Dornava je 15. decembra preteklega leta praznovalo 50-letnico organiziranega čebelarstva v občini Dornava. Ob tej priliki smo prizadevni čebelarji razvili tudi društveni prapor. Praznovanje je potekalo v Vaški dvorani v Dornavi. Udeležilo se ga je nad 150 čebelarjev in čebeljih ljubiteljev. Navzoči so bili tudi: župan občine Dornava, g. Franc Šegula, člani sveta občine Dornava, g. župnik Jože Kramberger, ravnateljica OŠ dr. Franja Žgeča Dornava, ga. Zdenka Kostanjevec, mentorica mladih čebelarjev OŠ Dornava, ga. Slavica Golob, predstavnika Čebelarske zveze Slovenije, Martin Čuš ter Marjan Lavra, predsednik Medobčinske zveze čebelarskih društev Ptuj, Ivan Vojsk, tajnik Medobčinske zveze Ptuj, Srečko Rupnik, predstavniki čebelarskih društev Ptuj, Turnišče, Majšperk, Gorišnica, Markovci, Zavrč, predstavniki Turističnoetnografskega društva Lukari Dornava, PGD Dornava, Žamenci in Polenšak, Društva upokojencev Dornava, Rdečega križa, Društva uporabnikov KTV Dornava, Strelskega društva Dornava, Športnega društva Dornava, Ribiškega društva Dornava, Društva kmečkih žena Dornava, lovskih društev Dornava in Polenšak ter Turističnega društva Polenšak. Slavnostni govornik, g. Franc Šegula, je v svojem govoru poudaril, kako so čebele pomembne za ves ekosistem. Obenem je omenil, da čebele ne poznajo meja; podobno je tudi s čebelarji v Čebelarskem društvu Dornava, v
katerem ste združeni predstavniki iz več občin.
Zametki organiziranega čebelarstva na Štajerskem segajo v junij 1903. leta. V narodnem domu na Ptuju je bil ustanovni shod čebelarjev na pobudo prizadevnega čebelarja Ivana Jurančiča iz Slovenskih goric. Tako so ustanovili čebelarsko društvo za spodnjo Štajersko. Kmalu po ustanovitvi so ustanovili 20 podružnic, v eno izmed teh so bili vključeni čebelarji iz Dornave. Med vojno in takoj po njej je društveno življenje čebelarjev zamrlo. Čebelarska društva so po 2. svetovni vojni spet začela delovati. Zato se je naše društvo organiziralo in začelo delovati 17. decembra 1951.
Na ustanovnem občnem zboru je sodelovalo 13 članov, vršil se je pri posestniku Jakobu Soku. Prvi izvoljeni predsednik društva je postal Jakob Pivko, za tajnika je bil izvoljen Martin Cigula, blagajnik pa je postal Jožef Sok. Predsednik prvega nadzornega odbora je postal Alojz Valenko. Ostali ustanovni člani so bili še: Rudolf Kondrič, Jože Cigula, Jakob Sok, Jože Roškar, Alojz Šešerko, Anton Jančar, Franc Verlak in Jožef Sok. Še danes živita Anton Kovačec in Martin Cigula.
Društvo je delovalo in deluje v prid čebelarja in čebel neprekinjeno od svoje ustanovitve do današnjih dni. Spreminjalo se je število članov in tudi število čebeljih družin. Tako se je tudi spreminjalo vodstvo upravnih odborov. Društvo se je povezalo v zvezo čebelarskih društev
Slovenije, deluje v medobčinski zvezi, ima pa tudi podmladek mladih čebelarjev, ki delujejo na OŠ dr. Franja Žgeča. Na tekmovanjih mladih čebelarjev so dosegali odlične rezultate. Člani našega čebelarskega društva so imetniki čebelarskih priznanj Antona Janše 1., 2. in 3. stopnje.
V našem društvu so čebelarji iz Dornave, Žamencev, Polenšaka, Hlaponcev, Lasigovec, Sakušaka in Pacinj. Čebelarsko društvo Dornava danes šteje 28 članov in podmladek mladih čebelarjev Dornava. Čebelarimo s tristo dvajsetimi čebeljimi družinami, in to ljubiteljsko, saj se zavedamo pomena koristnosti pri opraševanju sadnega drevja in drugih rastlin ter pridelkov, kot so med, cvetni prah, vosek, propolis in matični mleček.
Najstarejši ustanovni član, Anton Kovačec, in župan občine Dornava, Franc Šegula, sta s ponosom razvila društveni prapor. Boter prapora je župan Franc Šegula, ki je idejo o praporu podprl moralno kakor tudi finančno. Prapor ima za čebelarsko društvo značilne like, kot so:
-	zelena barva, ki simbolizira naravo;
-	sat s čebelo v obliki Slovenije nam pove, da smo včlanjeni v ČZ Slovenije;
-	dornavski grb z gradom in štorkljo na našem praporu seveda ne sme manjkati;
-	s slamo pleteni koš in čebele nam simbolizirajo marljivost, trdoživost in pridnost nas čebelarjev in naših delavcev, to je čebel;
-	prapor krasijo cvetlice, ki predstavljajo vir čebeljih pridelkov, zgornji dve sta iz sadnega drevja, ki nas še posebej opomni, da čebele z nabiranjem tudi oprašujejo;
-	NAJ MEDI pa je pozdrav čebelarjev.
Nato sta Franc Kovačec, podpredsednik društva, ter g. Ivan Vojsk, predsednik ČZ Ptuj, podelila častna odlikovanja Antona Janše III. stopnje. Odlikovanja so prejeli: Anton Štumberger, Branko Vajda, Branko Kovačič, Anton Zagoršek, Franc Rajšp, Zlatko Podhostnik, Alojz Pihlar in OŠ Dornava. Društvena priznanja za prizadevno delo v društvu so dobili Metka Pihlar, Anton Kondrič in mentorica čebelarskega krožka, učiteljica Slavica Golob.
Zahvalili bi se radi vsem, ki so jubilej podprli moralno in finančno:	Občini Dornava,
županu Francu Šeguli, TED Lukari, ki so ČD pomagali čez vse leto pri njihovi promociji, vsem lastnikom trakov, srebrnih ter zlatih žebljičkov, OŠ Dornava, Ljudskim pevkam iz Dornave ter Neži Čuš, ki je napisala čebelarsko himno. Proslavo smo čebelarji proslavili v veselem razpoloženju ob večerji in glasbi. Tako bo ostal ta večer v lepem spominu.
S čebelarskim pozdravom NAJ MEDI!
Predsednik Čebelarskega društva Dornava: Anion Štumberger Foto: Laura
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04^3mhz
radie, ki je na vaši frekvenci
TEDNIK
vaša štajerska kronika
SREČANJE GASILCEV NA POLENŠAKU
Kot marsikdo slavi god, tako tudi mi gasilci slavimo svojega zavetnika Florjana in se vsako leto zberemo na tradicionalnem srečanju na Polenšaku.
Letos smo se zbrali gasilke, gasilci in podmladek PGD Mezgovci, Polenšak in Žamenci v nedeljo, 5. maja, pred gasilskim domom ter odšli k maši v
cerkev svete Marije.
Besede g. župnika so bile precej ganljive, najbolj pa so nam ostale v spominu naslednje: »Gasilec je po eni strani težek poklic, čeprav mora biti prostovoljec vedno pripravljen nuditi pomoč, pa naj bo to podnevi ali ponoči.«
Po končani maši nas je pred
ŠPORT NA POLENŠAKU
Športno društvo Polenšak deluje od leta 1996; trenutno je vanj včlanjenih 93 članov. Naši glavni nalogi sta uveljavljanje in pospeševanje športnih aktivnosti, ki ljudem ugajajo in jih prepričujejo, da jim namenjajo svoj prosti čas.
Ukvarjamo se predvsem z igranjem malega nogometa, namiznega tenisa in drugimi športi, ki nas zadovoljujejo. Kot vsako leto tudi letos ob občinskem prazniku občine Dornava organiziramo turnir v malem nogometu med vasmi v občini in turnir za posameznike v namiznem tenisu.
V društvu imamo ekipo za mali nogomet, ki se udeležuje nogometnih turnirjev, tekmuje pa tudi v ligi malega nogometa v Juršincih. Večino aktivnosti čez leto izvedemo na športnem igrišču Polenšak; ko pa to ni mogoče, uporabimo dvorano PGD Polenšak.
Urejeno športno igrišče z goli, košarkarskim košem, zaščitnimi mrežami na obeh straneh in razsvetljavo je prispevalo k večji popularizaciji športa v širši okolici, saj se je množičnost v zadnjem času, še posebej ob koncih tedna, povečala.
Naš načrt dela za leto 2002 zajema veliko raznih aktivnosti, ena izmed njih je tudi pričetek izgradnje športnorekreacijskega centra na lokaciji v Bratislavcih, kjer bi bilo možno urediti travnato igrišče za nogomet, zgraditi športni dom in še kaj.
Upamo, da bomo skupaj z Občino Dornava in drugimi dosegli, da se bodo uvodna dela na projektu čim prej začela.
Ob koncu se zahvaljujemo Občini Dornava, PGD Polenšak ter ostalim za pomoč in podporo pri uresničevanju zastavljenih nalog na področju športa na Polenšaku.
Predsednik ŠD Polenšak Vlado Šegula
cerkvijo pričakala pihalna godba iz Dornave ter nas pospremila v gasilski dom, kjer smo ostali na družabnem srečanju.
Po kulturnem programu, ki so ga izvedli pevci moškega zbora s Polenšaka, sta nas pozdravila poveljnik Gasilske zveze Občine Dornava, tov. Janez Starčič, in predsednik Jože Hojnik. Vzpodbudne besede je podal podžupan občine Dornava, g. Franc Zagoršak. Vsem članom, pevcem in g. župniku se je za prisotnost zahvalil predsednik društva, tov. Vinko Megla. Vsi govorniki so bili enakega mnenja, da je zelo
lepo na enem mestu videti toliko zbranih gasilcev, še posebej, če je to srečanje, ki se je začelo že pred mnogimi leti, sprva le z udeležbo PGD Polenšak in Žamenci, nato pa je preraslo v srečanje vseh štirih društev občine Dornava. Škoda, da je letos prišlo do delne okrnitve.
Končna odločitev vseh prisotnih je bila obljuba, da se drugo leto spet srečamo.
NA POMOČ!
Podpredsednik PGD Polenšak Jože KEKEC
STRELSKO DRUŠTVO DORNAVA
Strelsko društvo Dornava obstaja od leta 1984. V teh letih je poželo velike uspehe in vzgojilo veliko dobrih strelcev, kot so Alenka Peteršič, nekdanja ml. državna reprezentantka, David Valič, mladinski državni rekorder, Bruno Šincek, Jernej Peteršič, Branko Valenko ...
Največji ekipni uspeh smo dosegli leta 1999, in sicer tretje mesto na državnem prvenstvu z zr. pištolo, ml. mladinci. Ekipo so sestavljali: Jernej Peteršič, Denis Ra tek, Boštjan Peteršič in trener Janko Horvat. Seveda pa so naši strelci v posamičnih kategorijah osvojili več drugih in tretjih mest na državnih prvenstvih. Tekmujemo na medobčinskih, regijskih in državnih prvenstvih ter ligah v različnih disciplinah — zračna puška, pištola, MK-puška, pištola, pištola proste izbire, puška velikega kalibra in Trap Skeet.
V	letošnjem letu smo zasedli drugo mesto ekipno z zr. pištolo v regijski ligi. Posamezno pa Bruno Šincek tretje, Branko Valenko četrto, Jernej Peteršič peto mesto.
Na mladinskem regijskem prvenstvu je Jernej Peteršič zasedel drugo, na državnem pa deveto mesto.
Državno normo in nastop na državnem prvenstvu sta si zagotovila tudi Bruno Šincek in Branko Valenko.
V	regijski ligi smo s serijsko zračno puško zasedli peto mesto. Inštruktorji in trenerji so Franc Čeh, Bruno Šincek, Janko Horvat, Bogdan Zelenko in Anton Peteršič, sodniki pa Darko Peteršič, Franc Čeh, Anton Peteršič in Robert Šmid.
SD DORNAVA Janko HORVAT
H	ZA SMEH	j|.
LOČITEV
-	Veš, kolega, ločil se bom.
-	Kaj pa je narobe?
-	Žena hodi po gostilnah.
-	KAAAJ? Toliko pije?
-	Ne - mene išče.
Fraza
ŠPORTNIKI DOBIJO PREVEČ
Ta prispevek je namenjen predvsem tistim, ki ne vedo, kaj šport je, kaj daje in kaj zahteva, ter tistim, ki se nenehno spotikajo ob finančna sredstva, ki jih dodeljuje Občina Dornava.
Naše društvo trenutno šteje 145 članov, od tega jih je 79 starih od sedem do osemnajst let. Dvaindevetdeset odstotkov vseh so naši občani. V MNZ (Medobčinska nogometna zveza) Ptuj tekmujemo s šestimi selekcijami, in sicer: s člani, kadeti, starejšimi dečki, z mlajšimi dečki, s cicibani in od jeseni še z veterani. Za primerjavo naj povem, da NK Aluminij in NK Asfalti Ptuj tekmujeta z istim številom selekcij, vsi ostali klubi pa največ s štirimi.
V preteklem letu smo občino Dornava predstavljali na 144-ih (sto štiriinštirideset-ih) uradnih tekmah, od Središča ob Dravi do Poljčan. Polovico teh tekem smo odigrali v Dornavi, polovico pa v gosteh, kar pomeni, da smo potrebovali približno sedemdeset prevozov. Največji problem je pri mlajših selekcijah, saj le-ti nimajo prevoznih sredstev in jih v glavnem
vozimo člani UO ŠD Dornava s svojimi prevoznimi sredstvi. Članska in veteranska ekipa nam teh težav ne delata, ker imajo v večini vsi svoja prevozna sredstva. V tem letu so se dokaj dobro vključili starši, predvsem pri najmlajših selekcijah. Od PGD Dornava smo v lanskem letu dobili štiri, od PGD Žamenci pa dva prevoza za osem oseb. Glede na zakonodajo pa bomo menda ostali tudi brez teh prevozov.
Izdatki v preteklem letu za sodniške stroške, MNZ Ptuj, trenerske licence, šolanje trenerjev, nabavo najnujnejše opreme, gorivo za košnjo, plin za ogrevanje vode, barvo za črtanje igrišča, pisarniški material in še ostale manjše stroške so preko 2.500.000,00 SIT. Dotacija Občine Dornava je znašala
1.650.000.	00 SIT, k temu je treba prišteti še plačo g. župana v višini
152.000.	00 SIT. Ti podatki jasno kažejo, da je UO društva z igralci pri zbiranju finančnih sredstev bil vendarle zelo aktiven. Dovolite še nekaj besed o samem delu UO ŠD Dornava. Tekme se igrajo takrat, ko jih deligira MNZ Ptuj, in sicer ob petkih in ponedeljkih mlajše selek-
cije, ob sobotah in nedeljah pa srednje in starejše selekcije. Za vsako tekmo vsak igralec ali član UO porabi najmanj štiri ure. Prihod na tekmo je uro pred pričetkom, trajanje tekme približno dve uri, nato sledi vrnitev ali osnovno pospravljanje igrišča in prostorov, če igramo doma. Pri tem je treba omeniti tudi to, da mora biti igrišče pripravljeno tako, kot zahtevajo predpisi NZS (Nogometne zveze Slovenije), Trava mora biti pokošena do 8 cm, zarisane črte, garderobe, sanitarije in očiščene pisarne, kar velja tudi za celoten kompleks okrog igrišča (nabrežine in ostalo). Ena važnejših zadev je tudi ta, da vsaka ekipa trenira trikrat tedensko. Člani v dveh pripravljalnih obdobjih, ki trajata mesec in pol, trenirajo tudi do šestkrat na teden. Po vsem tem lahko sklepate, da skoraj ni dneva v desetih mesecih v letu, da se v samem klubu ne bi vršile aktivnosti. Vseh predavanj in izobraževanj, ki so iz leta v leto bolj potrebna, ne bomo omenjali. Z nekaj besedami bi se dotaknili še opreme. Žoga srednje kvalitete stane 15.000,00 SIT. Po pravilniku MNZ Ptuj mora
domačin priskrbeti pet enakih žog za igranje tekme. Življenjska doba ene takšne žoge je maksimalno šest mesecev. Naše tri selekcije igrajo z dresi, ki so stari šest let. Šivani so že podolgem in počez, tako da se enostavno več ne dajo šivati. Za primerjavo je treba omeniti to, da se en dres uporablja v blatu, vročini, da je veliko vlačenja, da so padci in seveda tudi veliko drsenja po travi. Opran mora biti po vsaki tekmi, kar znese približno petindvajsetkrat v enem letu. Zelo hudo je tudi marca, aprila, oktobra in novembra, ko igralec obleče dres s kratkimi rokavi.
To so samo osnovni podatki, ki so neizbežni za delovanje in obstoj društva. Naš osnovni namen je vzgajati otroke in mladino, da bodo pošteni in zdravi občani v okolju, v katerem živimo.
Pot športnika je težka, naporna in zahtevna. Obstaja pa tudi DRUGA POT, ki je veliko lažja, vendar pa je za mlade in družbo pogubna.
UO ŠD DORNAVA Tonček Horvat
Konjeniški klub Bori
Konjeniški klub Bori sestavljajo člani konjeniki in prijatelji narave štirih občin, in sicer iz: Dornave, Gorišnice, Markove in Zavrča.
Člani kluba sodelujejo na vseh
prireditvah v občinah in po vsej Sloveniji v sklopu konjenic, jurje-vanja, Štefanovega.
Veliko dela posvetijo sami lokaciji sedeža kluba na Borlu. Tam urejajo
okolico - manežo (ograjo).
V okviru občinskega praznika občine Dornava poteka že 5. tradicionalna Slovenjegoriška konjenica, ki bo krenila na pot 7. junija, ob 9. uri, izpred gradu Bori proti občinski zgradbi občine Dornava, kamor bo predvidoma prispela okrog 13. ure.
Med pohodom so predvideni kratki postanki za okrepčilo.
Pred zgradbo občine Dornava bo predaja raporta g. župana Franca ŠEGULA, ki bo pozdravil konjenike Slovenjegoriške konjenice in jim zaželel dobrodošlico. Blagoslov konjenikov in konjev pa bo opra-
vil gospod župnik, p. Jože Kramberger.
Konjenica bo nadaljevala pot do »drete«, kjer bo kosilo. Pot se bo nadaljevala preko Strejac, »Pritnske«, Tibolc, Gorišnice nazaj na Bori, kjer bo druženje z živo glasbo.
Prav tako v soboto, 8. junija, konjenica nadaljuje pot proti Forminu, preko struge Drave do Zavrča, Cirkulan nazaj na Bori, kjer bo podelitev priznanj udeležencev Slovenjegoriške konjenice z zaključkom.
vari Starčič
\fmi
IZDELAVA IN MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA IZ
Al-u in PVC PROFILOV
Anton Janžekovič, s.p. Mezgovci 8, 2252 Dornava
•	okna
•	vrata
9 02/754 01 70 • panoramske
fax: 02/754 01 71 stene
GSM: 041/758-668 * ba,koni __________________• zimski vrtovi
SLIKOPLESKARSTVO
IZDELAVA FASAD [FE O F 0 X
Janez Cigula, s.p. Dornava 106 a 2252 Dornava

Vzgoja okrasnega grmičevja, sadik za balkone in enoletnic za cvetlične grede, urejanje okolic, skalnjakov ...
Jožica Kovačec
Tel.: 02/7551711, GSM: 041345 746
Kovacec
MESARSTVO
HERGA
MEZGOVCI 67/A 2252 DORNAVA @02/755 16 91
6e priporočamo!
HIDRAVLIČNI CILINDRI VSEH VRST.ois, § v?'
Za:
- kmetijsko mehanizacijo - gradbene stroje
- strojegradnjo
Izdeluje in obnavlja:
Jože
V^PETERŠIČ, s.p.
Dornava 87/a ^^^^,8888 DORNAVA
TeL:/fai: 02/75S-10-S1
{JijPETERŠIČ, S.p.
KOVAŠTVO IN KUUČA VNIČARSTVO
2252 Dornava 54 Tel./fax: 02/755 01 9 GSM: 041/699-334
ZA VAS IZDELUJEMO:
-	kovana vrtna vrata,
-	kovane ograje,
-	kovane okenske križe,
-	kandelabre, od 1 m do 10 m višine,
-	ter najrazličnejše kovaške in ključavničarske izdelke po naročilu.
____________________Se priporočamo!
AVTOLICARSTVO
AVTOKLEPARSTVO
Miroslav Slodnjak, s.p.
Dornava 24 Tel.: 02/755 25 31 GSM: 041/755-253
TRGOVINA IN POPRAVILO
MALIH KMETIJSKIH STROJEV
- kosilnic
-	škropilnic
-	motornih žag
-	kultivatorjev
AVTOMEHANIČNE STORITVE IN VULKANIZERSKE STORITVE
Davorin Peteršič, s.p. Dornava 76/a 2252 Dornava ^■^@ 02 755 09 41
Gradbeno -kmetijska trgovina
HRGA, d.o.o.
Dostava, razkladi
Gabrnik 28 2256 Juršinci Tel./fax: 02/758 04 21