-----   288   ------
Šolske stvari.
Niža gimnazija v Kranji.
Njenemu programu na čelu stoji sestavek v slovenskem jeziku pod naslovom: „0 domači odgoji in njenem uplivu na vspeh šolske mladine", v kterem pisatelj gosp. Žolgar starišem, učiteljem in učencem govori o dolžnostih, ktere naj spolnujejo, da naša šola dobro odgoji mladino. — Šolsko sporočilo kaže 6 profesorjev, 80 učencev, izmed kterih je 9 štipendistov s 665 gold. 20 kr. podpore. To smo radostno brali, ker spričuje, da tudi na kranjski gimnaziji, kteri bi bilo čedalje več učencev želeti, dobivajo se štipendije. Po narodnosti je naštetih 62 Slovencev, 7 Nemcev (ali „Reinblut" ali „Kreuzungu iz slovenske in nemške krvi, to ni povedano) in 1 Lah. Razvrščeni so v abecednem redu, tako da bralec celo nič ne izve, kteri so se učili bolje, kteri slabeje. Čemu je to dobro, ne vemo, — vodja nam pa tudi ni povedal.
Visa gimnazija v Mariboru.
Njen program priobčuje dva sestavka; nemški je pod naslovom „Marburger Namenbuchlein", s kterim pisatelj Rudolf Reichel objavlja vse priimke, ki se do 1600. 1. nahajajo v mariborskih listinah. Z njim menda hoče dokazati, da je Maribor nekdaj bil nemško mesto; ker pa opomni, da se je ta imenik od tistih dob do danes bistveno spremenil, in to s tem, da so se ondi naselili Slovenci, zato odtod izhaja, da je Maribor sedaj slovensko mesto. Zakaj se vendar tudi ne vede slovenski? — Slovenski sestavek prof. Jan. Pajka priobčuje stari rokopis Kranjskega mesta, o kterem Valvasor piše, da ga kranjski meščani zarad tega tako zelo skrivajo, ker ga — nimajo. Ta zanimivi rokopis, kteri po Trstenjakovem mnenji je bil pisan med letom 1486. in 1493., je kos starega pisma slovenski — toda z nemškimi črkami — napisane prisege župana, svetnika in porotnikov Kranjskega mesta. Prof. Janko Pajek, kte-remu smo hvaležni, da je to starino iz prahu arhivnega pritiral na beli dan, v tem sestavku dalje govori in sicer o pravopisu tega spomenika, o zvukovnih zamem-bah v njem, o gramatiških obrazih premembnih besed, o njegovi sintaksi; dalje razlaga nektere njegove besede ter navaja nektere tuje in po tujem jeziku posnete besede  in  izraze;  o posebnosti  4. nemškega  dela in
nemških nadpisov, o sestavi govora v tem rokopisu; v kterem slovenskem narečji je pisan in v kterem^ času je pisan ta rokopis in o važnosti njegovem. — Šolske vesti kažejo 11 profesorjev, 4 supiente in 3 postranske učitelje, dalje učence v abecednem redu, kterih je bilo konec leta 276, in to: 101 Nemec, 172 Slovencev, 1 Lah, 1 Magjar in 1 Hrvat; po veri so zunaj enega vsi katoličani. — Nemcev se je slovenščine učilo 76, toraj samo 25 ne. V ljubljanskih srednjih šolah je v tem obziru veliko slabejše. Odkod neki to, da se ljubljanski Nemci tako bojč slovenščine, ker vendar brž po dovršenih šolah beračijo uradniškega kruha med nami? Oe hočete, vam povemo taka imena.
Velika gimnazija v Oseku.
Izvestje te gimnazije priobčuje v vvodnem članku „meteorologičke pažnje od 1866. do 1868. 1." profesorja Jurija Penza. Profesorjev je štela ta gimnazija 14, med kterimi so trije Slovenci, ktere so po imenu povedale poslednje ,,Novice"; tudi naš vrli gosp. Josip Stare je med njimi, učeč zemljepis in povestnico, in vrh tega tudi sodelavec pri meteorologičnih pažnjah. — Učencev je bilo koncem leta 275, in sicer 207 rimo-katoličanov, 41 grčko-iztočnih in 27 izraelitov. — Izmed štipendij te učilnice omenjamo podporo, ki so jo dobivali učenci iz zaklada prevzvišenega biskupa gosp. dr. Josipa Jurija Strossmaj erja; uživalo je to njegovo podporo 9 učencev, ali po 20, 30, 40 ali celo po 100 gold. Povsod tedaj častni spominek preblagega jugoslovanskega mecena.   Slava mu!