Celjski tednik CELJE, 24. junija 19G0 Leto X., štev. 25 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE U9T IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK. DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMM UREJUJE UREDNIŠKI ODBO« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO DESET LET DELAVSKIH SVETOV Sedemindvajsetega junija homo slavili enega najvažnejših datu- jfiov v naši novejši zgodovini — desetletnico izročanja tovarn v upraljanje neposrednim proizva- jalcem Konec decembra 1949. leta sta ntralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije in Gospodarski odbor zvezne vlade sprejela skupno navo- dilo o ustanavljanju, nalogah in vo- litvah delavskih svetov. Sedemin- dvajsetega junija 1950 je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o delavskem samoupravljanju. Tako je bil prvič v zgodovini delavskega razreda pri nas uresničen znani Marxov izrek: tovarne delavcem. Delavsko samoupravljanje se je začelo hitro in uspešno razvijati. Pravice o odločanju delavskih sve- tov so se postopoma širile na pro- izvodnjo, planiranje, določevanje cen itd. Vzporedno se je širila in krepila materialna osnova delavske- ga samoupravljanja; zagotovljeno je bilo sodelovanje delavcev pri de- litvi dobička, a pozneje pri razdeli- tvi celotnega dohodka podjetja. Ta- ko so bili postavljeni še bolj ugodni pogoji za uveljavljanje delavskih svetov. Delavski sveti so postali oblika upravljanja v vsem našem gospodarstvu. Razvoj delavskega samoupravlja- nja in neprestano povečevanje ma- terialne osnove delavskih svetov je spremljalo intenzivno razvijanje in izpopolnjevanje gospodarskega si- stema. Tako je prišlo do velikih in pomembnih sprememb v sistemu planiranja, delitve skupnega dohod- ka, investicij, do svobodnega delo- vanja ekonomskih zakonov itd. Moč- no se jp razvila iniciativa in mate- rialna zainteresiranost neposrednih proizvajalcev, kolektivov in občin za hitrejši družbeni in gospodarski raz- voj. Prišlo je do naglega porasta proizvodnje, do dviga produktivno- sti dela, do iskanja notranjih rezerv itd. I O vsem tem govorijo tudi nasled- nji podatki iz desetletne bilance go- spodarskega razvoja naše države: Po dinamiki porasta proizvodnje je Jugoslavija, po podatkih OZN, za- vzela prvo mesto na svetu. Od 1953 do 1959 je znašala stopnja letnega porasta nacionalnega dohodka 10,5 odstotkov, porast industrijske pro- izvodnje 13,2 odstotka, povečanje kmetijske proizvodnje '7,2 odstotka. V tem obdobju se je nacionalni do- hodek povečal za več kot dvakrat, industrijska proizvodnja pa za dva- inpolkrat. Nazorna je tudi slika gospodar- skega razvoja v dobi delavskega sa- moupravljanja, če jo primerjamo s stanjem pred drugo svetovno voj- no. Tako je povprečna stopnja pora- sta industrijske proizvodnje znašala od 1924. do 1939. leta samo 3,9 od- stotkov, od 1953. do 1959. leta pa 13,2 odstotka. V primerjavi s pred- vojnim stanjem je industrijska pro- izvodnja narasla za več kot trikrat. V posameznih panogah je to pove- čanje neprimerno večje. Leta 1939 je znašala proizvodnja jekla 235.000 ton, a 1958. leta že 1,1 milijona ton. Proizvodnja kemične industrije je bila 1959. leta petkrat večja od pro- izvodnje v 1939. letu, proizvodnja elektroindustrije pa celo 33-krat več- ja. Desetletna doba delavskega sa- moupravljanja je značilna tudi po hitrem razvoju socialističnih druž- benih odnosov v gospodarskih orga- nizacijah. V bistvu se je spremenil odnos delavca, ki je sedaj proizva- jalec in upravi j alec. Bistvene spre- membe so nastale tudi v delovnih odnosih. Zdaj delavski sveti odlo- čajo o sprejemanju in odpuščanju delovne sile. Skratka, delavski sveti rešujejo vse najvažnejše probleme podjetja. V juniju 1957. leta je bil prvi kon- gres delavskih svetov, na katerem so izmenjali bogate izkušnje in do- ločili neposredne naloge na poti hi- trejšega razvoja delavskega samo- upravljanja. Delavsko samoupravljanje posta- ja predmet čedalje večjega zanima- nja tudi v drugih državah. Ko je upošteval uspehe delavskega in družbenega upravljanja pri nas sploh, je eden najbolj znanih zuna- njepolitičnih komentatorjev v Zdru- ženih državah Amerike g. Lipman napisal tudi o »jugoslovanski poti, ki bo presenetila svet«:. Da v svetu čedalje bolj upoštevajo značaj sa- moupravljanja v naši državi, doka- zuje tudi pisanje pariškega »Expres- saekcija niti okrožnica, ko pa so se za proble- me varnosti in higiene v podjet- ju zavzeli organi upravljanja in člani kolektiva, so v pičlem te- dnu naredili več kot vsa pretekla leta. Zal pa, je dejal tovariš Kleč, nismo mogli zainteresirati gospo- darstvenikov v celoti za ta pro- blem, čeprav vprašanja poškodb postajajo v sedanjem obdobju močan gospodarski problem. To seveda ne velja za vsa podjetja, in zanimivo je, da prav v tistih podjetjih, kjer imajo najtežje de- lovne pogoje, tudi najbolj skrbijo, da so delavci zavarovani pred po- škodbami. Po poročilu tovariša Kleca se je razvila živahna razprava. Zna- čilna in interesantna misel, ki so jo dalj časa obravnavali, je vpra- šanje nagrajevanja delavcev, ki se vse leto pri delu ne ipcškodu- jejo. Plenum je zavzel do takega nagrajevanja odklonilno stališče. Najprej ljudje delajo na različ- nih delovnih mestih — na takih, kjer se delavci lažje in kjer se težje poškodujejo — razen tega delavci, ki so pi^isiljeni stanovati tudi po več ur hoda od tovarne razumljivo pridejo na delovno mesto izmučeni. Tudi oni se brez svoje krivde prej ponesrečijo, kot oni, ki so bili srečni in so med prvimi dobili stanovanje v bližini tovarne. Razlogov, ki govore v prid temu stališču, je več, ver- jetno najmočnejši pa je še ta, da bi bilo treba nagraditi prej odgo- vorno osebo, ki je pomagala z boljšimi organizacijskimi meto- dami in podobno, kaznovati pa one voditelje v proizvodnji, ki za zaščito svojih delavcev na delov- nem mestu niso ničesar naredili. -mi KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta: 1. REFERENTA za zaposljevanje invalidov v Posredovalnici za delo OLO Celje. Pogoji: srednja strokovna izobrazba in zaželena praksa v tem poslovanju. 2. PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA v glavni pisarni. Pogoji: nižja ali srednja strokovna izobrazba. 3. STROJEPISKO v strojepisnici. Pogoji: strojepiska III., II., I. b ali I. a razr. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve v 15 dneh po objavi na urad tajnika pri Okrajnem ljudskem odboru Celje. Celjska podjetja v Beogradu v Beogradu je v prostorih sej- mišča pred dnevi zaključena raz- stava obrti. Na razstavi so sode- lovala tudi celjska podjetja, med njimi je celjska Zlatarna dobila zlato medaljo za svoje izdelke. To je še zlasti pomembno, ker je ta razstava imela mednarodno obeležje in je na njej sodelovalo okoli 200 tujih obrtnih podjetij. Največjo pozornost pa je vzbudil jugoslovanski festival mode, ki so ga pripravili v okviru medna- rodne razstave obrti. Gledalcem so prikazali kar 388 različnih mo- delov, festival jugoslovanske mo- de pa si je ogledalo preko 40.000 gledalcev. Nekaj dni po zaključku razsta- ve obrti, so v beograjskem sejmi- šču odprli tretjo mednarodno raz- stavo kemične industrije, na ka- teri sodelujejo tudi celjska pod- jetja »Aero«, »Etol« in Tovarna organskih barvil. Prireditelji so tokrat v okviru sejma pripravili 10 strokovnih seminarjev, na ka- terih bodo govorili ugledni stro- kovnjaki kemične stroke. Med drugimi bo na posvetovanjih go- voril tudi direktor Tovarne or- ganskih barvil ing. Janko Štru- kelj, in sicer o strokovni praksi študentov in dijakov srednjih šol kemične stroke v podjetjih. Riko Rižner: Večja samostojnost delavskih svetov Tudi v gostinstvu je sedaj v ospredju vprašanje spre- memb izobraževanja delavcev. Zato smo obiskali tajnika Go- stinske zbornice za celjski okraj Rika Rižnarja in ga prosili za njegovo mnenje o tem in o družbeni prehrani v Celju, ki je tudi eno od pe- rečih vprašanj. Vprašanje: Kako se bo odraža- la težnja za spremembo načina izobraževanja zaposlenih v go- stinski panogi? Odgovor: Naprednejši način vzgoje kadrov, ki ga zahteva se- danja stopnja gospodarstva, bo v gostinstvu povzročila le manjše spremembe, ker so se gostinski delavci že doslej pretežno uspo- sabljali na delovnem mestu. Ta- ko je v obdobju obstoja Gostin- ske zbornice za celjski okraj usposobljeno preko 700 gostin- skih delavcev. To osnovno načelo bo ostalo še naprej, le da bodo pravice dodeljevanja nizivov ozi- roma priznavanja strokovnosti prenesene na delavske svete več- jih gostinskih podjetij. Za manj- ša podjetja bo to nalogo še na- prej opravljala posebna komisija pri zbornici. Komisija pa bo v vseh primerih pristojna še na- prej za ugotavljanje strokovne usposobljenosti za zahtevnejše poklice v gostinstvu (kuharji, vratarsko osebje in podobno), to pomeni za tiste, ki neposredno vplivajo na kvaliteto gostinskih uslug in ki so v nenehnem stiku z gosti. Razen tega bomo izobraževali gostinske delavce tudi s šola- njem. To ibo trajalo le dve leti in bodo že po tem času absol- venti pridobili potrebno kvalifi- kacijo. Istočasno pa bo šola tes- nejše povezana s prakso. V Celju sicer šola ne bo imela lastnega obrata, temveč bodo gojenci opravljali praktično delo v go- stinskih podjetjih v Celju. Tudi teoretični del pouka bo precej spremenjen. Ostali bodo le važ- nejši predmeti in seveda oni, ki jih gostinci pri opravljanju svo- jega dela lahko s pridom ko- ristijo. Letos v jeseni bo začela delo- vati v Celju samostojna gostin- ska šola, ki bo služila za izobra- ževanje gostinskih delavcev za potrebe vsega celjskega okraja. Razen tega bo nova šola, ki bo dobila prostore v posebnem trak- tu vajenske šole, prirejala teča- je za strokovno izpopolnjevanje gostinskih delavcev, ki že delajo v gostinstvu, a se v tem času še niso ustrezno usposobili. Vprašanje: Družbena prehrana v Celju je resen problem, ki ne- posredno zadene veliko število ljudi. V kateri smeri bo šel raz- voj in v čem je rešitev? Odgovor: Doslej je bilo v Celju možno reševati vprašanje druž- bene prehrane le z gostinskimi podjetji. To pa spričo vse večjih potreb več ne bo možno. Saj se na primer že sedaj hrani v Celju v gostinskih podjetjih preko 1500 abonentov. Cena abonmajev je daleč izpod dejanskih stroškov. Del tega primanjkljaja pokrijejo gostinska podjetja (okoli 50 tisoč dinarjev dnevno) del pa občina, ki z ozirom na število abonen- tov v gostišču zmanjšuje občinski prometni davek. Znaten del pa prispevajo tudi nekateri celjski delovni kolektivi. Velika obremenjenost gostišč z abonenti pa znatno škoduje podjetjem zaradi oviranja nor- malnega gostinskega prometa. Med dvanajsto in tretjo uro so vsa gostišča zasedena z abonenti, tako da prehodni gosti le s teža- vo najdejo prostor. To seveda občutno vpliva na gospodarski uspeh gostinskega podjetja. Problem bo v Celju rešen le, ko bo dograjen obrat družbene prehrane v Gaberju, ki bo imel okoli 400 sedežev in kjer bodo v eni uri lahko postregli tisoč go- stom. Restavravijo so začeli gra- diti spomladi in upajmo, da bo čim prej zgrajena. Na Skrajnem robu mesta, a vendar... DO 1. JULIJA BO OBNOVLJENA ŠE ENA OPEKARNA V CELJSKEM OKRAJU — V »LJUBEČNI« IMAJO SE VE- LIKE NACRTE — NI NUJNO, DA SO OPEKARNE OBRATI SEZONSKEGA ZNACAJA — POUDAREK NA SKRBI ZA LJUDI Opekarna Ljubečna je dejansko sestavljena iz dveh samostojnih opekarn — v Ljubečni in v Bu- kovžlaku. Obe pa std^ spričo iz- redne kvalitetne gline, ki omogo- ča proizvodnjo opeke z visoko nosilnostjo, pomembne za vso Ju- goslavijo. Njihov najbolj znan proizvod je radialna opeka, ki jo gradbeniki uporabljajo za tovar- niške dimnike in ki mora biti po- sebno trdna. Zlasti tedaj, kadar gradijo zelo visoke dimnike. Ope- karna pa proizvaja še en poseben proizvod — opeko za montažne stropove, modela Monta 12 in Monta 13. Ta opeka je zelo pri- pravna za montažne stropove, hkrati pa je cenena. Zanimivo pa je, da se za njihove izdelke po- sebno zanimajo v sosednih re- publikah, medtem ko domači pro- jektanti raje pri načrtu predvi- dijo »Rapid« opeko, ki jo opekar- ne izdelujejo po avstrijski licenci in za katero obstajajo vsi potreb- ni statični izračuni že na vsakem reklamnem letaku. Torej tipičen primer iskanja najlažje poti, če- prav ta ni najcenejša. Spričo tega, da so izdelki te opekarne zelo iskani na tržišču in da dejansko nikoli ne morejo pokriti vseh potreb, so že 1956 1. zasnovali načrt o rekonstrukciji obeh opekarn podjetja. Najprej so začeli urejati opekarno v Bukov- žlaku. Obnova tega obrata bo končana do 1. julija, ko bo slav- nostna otvoritev. Rekonstrukcija opekarne v Bukovžlaku je veljala okoli 50 milijonov. Vendar se bo- do vložena sredstva hitro povr- nila, saj so z montažo sodobnih sušilnih peči dejansko v tem obratu odpravili sezonski značaj obratovanja. Ta opekarna ni več neposredno navezana na sončne in tople dneve. Istočasno pa se bo poizvodnja obrata povečala kar za 100 odstotkov. V drugi etapi bodo reJčonstru- irali obrat v Ljubečni. Ta inve- sticija bo še bolj pomembna, saj bodo povečali proizvodnjo tega obrata kar za 150 %. Za rekon- strukcijo bodo porabili okoli 150 milijonov dinarjev. Trenutno je nekaj težav zaradi sredstev, ven- dar sodijo, da bodo s primerno kooperacijo tudi ta problem re- šili. S to rekonstrukcijo bi nam- reč ogromno pridobili, olajšali pa bi si tudi nadaljnjo razvojno pot. Zanimvia je namreč ugotovitev, da v tem podjetju težijo za pol- avtomatizacijo proizvodnega po- stopka. In sicer, imajo velik del notranjega transporta mehanizi- ran, začetna faza proizvodnje je enako mehanizirana; so pa vmes- na mesta, kjer ljudje delajo pod težkimi pogoji. To nameravajo, seveda kjer se bo dalo, v nasled- njem obdobju odpraviti. Saj je gotovo, da bo kolektiv, ljudje, ki v opekarni delajo, s tem največ pridobil. M. L Posebno skrb posvečajo v obeh obratih opekarne Ljubečna me- hanizaciji proizvodnje. Opečne enote so težke, v mokrem stanju še težje in za delavca je dejansko prava muka, če mora vseh osem ur z rokami in z lastno močjo prekladati opeko. Zgornji posnetek prikazuje strojno prevažanje opeke od sti- skalnice do sedaj še primitivnih zračnih sušilnih naprav, spodnji pa Hedviko Gorjup pri ročnem nakladanju opeke na vozilo. Ko sem jo vprašal, če se ji delo zdi pretežko, ni vedela kaj bi pove- dala. Povedala pa je, da dnevno povprečno z rokami preloži preko 10 ton opeke! To je veliko, za de- kle še posebno veliko. Zato je prizadevanje kolektiva, da bi ve- čino del mehanizirali, še bolj po- hvalno. To ni več samo skrb za proizvodnjo, temveč še v večji meri za ljudi. In tako je prav. KOLESARSKA STEZA TUDI OB LJUBLJANSKI CESTI Pred dnevi je začela Uprava za ceste graditi kolesarsko stezo in pločnike za pešce ob obeh stra- neh Ljubljanske ceste. Na vsaki strani ceste bo skoraj 2 metra ši- rok pas za kolesarje in 2,5 metra za pešce. Ureditev kolesarske ste- ze in pločnikov ob Ljubljanski cesti je bilo že več let na raznih sestankih eno najbolj obravnava- nih vprašanj. Saj je ta cesta ra- zen Mariborske najbolj nevarna, tu je bilo doslej tudi največ ne- sreč. TUDI V KONJICAH PEKARNA Kot vse kaže, bodo v Slov. Ko- njicah kmalu odprli novo pekar- no, ki so jo začeli graditi lani. Urediti bo treba še nekatera no- tranja dela, tako da bo v prihod- njih mesecih že pričela obrato- vati nova peč. Njena zmogljivost bo precej večja od dosedanje, ki je zlasti ob večjih praznikih le s težavo krila vse potrebe. Poleg tega bo urejena tudi nova, sodob- na prodajalna, saj je sedanja bila za prodajo kruha neprimerna. Poleg Konjic to podjetje že sedaj zalaga s kruhom še Oplotnico, Te- panje in Stranice, računajo pa, da bodo v prihodnosti prodajo razširili še v nekatere druge oko- liške kraje. Prlčokovan ali nepričakovan uspeh o samopostrežni trgovini v Ce- lju, ki je prva v Sloveniji, so mno- go govorili, še predno so jo dogra- dili. Mnogo je bilo pomislekov, mnogo predsodkov in še več pesi- mizma. Tedaj so ji mnogi obetali tudi kratko življenje. Zgodilo pa se je drugače. Samopostrežna trgovina je že v kratkem času zabeležila ta- ke uspehe in tak vzpon, da ga v ta- ki meri še zagovorniki ustanovitve samopostrežne trgovine v Celju ni- so pričakovali. Dobro se še spomi- njam razprav predno je zadeva do- dobra stekla. Tudi podpredsednik občinskega ljudskega odbora Beno Krivec in tajnik zbornice Risto Gaj- šek, ki sta se za ustanovitev samo- postrežne trgovine najbolj ogreva- la in tudi največ pripomogla, da je zamisel prodrla, sta tedaj bila pre- cej previdna in pozorna. Računali so zaradi posebnosti, ki si navadno v življenju težavno utirajo pot, na za- četne težave. Ta novost pa si je v Celju na mah osvojila večino potrošnikov. Rezul- tati poslovanja samopostrežne trgo- vine prvih štirih mesecev letos to trditev zgovorno potrjujejo, hkrati pa da zgornja meja še ni dosežena; se pravi, da nas bodo številke o pro- metu in številu kupcev v samopo- strežni trgovini še presenečale. Ta- ko je bilo v januarju 28.600 kupcev, v februarju 36.800 kupcev, v marcu 39.200 kupcev in v aprilu že 46.000 kupcev v samopostrežni trgovini. Temu primerno je rastel tudi pro- met, ki doseže dnevno zanimivo vso- to — preko milijon in pol dinarjev. To so gola dejstva, ki pa dejansko najbolje pričajo, kako umestna in pravilna je bila odločitev, da v Ce- lju zgradimo samopostrežno trgovi- no. Istočasno pa te številke tudi po- trjujejo zahtevo po gradnji novih samopostrežnih trgovin. In sicer že iz ekonomskih razlogov, zraven pa odpade nepotrebno čakanje v kla- sični trgovini in podobne nevšečno- sti. Zanimivo je tudi, kaj povedo šte- vilke o tolikokrat obravnavanem problemu tatvin, ki bi naj baje uni- čile samopostrežno trgovino. Res- nica je taka! v celjski samopostrež- ni trgovini so doslej ujeli 145 ne- poštenih strank, ki bi skupaj odnesle le za okoli 30 tisoč dinarjev blaga. Kalo in kraje skupaj v samopostrež- ni trgovini pa v tem času znašajo le 0,36 odstotka prometa, kar je da- leč izpod povprečja izgub v kla- sičnih trgovinah. Posebej pa še, če upoštevamo, da v samopostrežbi prodajajo tudi zelenjavo, kjer je ra- zumljivo več kala. To so le številke, in sicer dokaj zgovorne! M. Iršič Ob zaključku šolskega leta Šolska vrata so se zaprla; 15. junija za dijake gimnazij, 20. pa še za učence osnovnih šol. Kakor za vsa leta doslej, velja tudi za to leto neka splošna uniformirana resnica: tisti, ki so se bolj ali vsaj do- volj trudili, bodo imeli za pla- čilo lepše počitnice od onih, ki so si šolsko leto »podaljšali« še za ta čas. Toda ne bi bilo prav, če bi letošnje šolsko leto sodili zgolj z vidikov doseže- nih uspehov in ne bi pri tem upoštevali novih idejno vse- binskih metod, ki so, ali pa ponekod tudi niso, zavele v naše učilnice. Nobenega dvoma ni, da je letošnje leto novi mejnik v nadaljnjem razvoju našega šolstva ter da pomeni šolska reforma (ne glede na to, da spričo objektivnih težav ni mogla v celoti in povsod ena- ko prodreti) široko demokrati- zacijo v tistem smislu, po ka- terem naj šola postane odraz življenja in časa, v katerem živi. Približati šolo v stvarno- sti, istočasno pa omogočiti, da bo dostopna najširšim plastem državljanov — to je dvoje po- glavitnih načel nove reforme od najnižjih pa do najvišjih izobraževalnih institucij. Pri tem bi bilo odveč, sklicevati se na večno formulo razvoja, po kateri sta duh dobe in nje- gova ustvarjalnost ter potrebe po prosvetljenih ljudeh v vza- jemnem medsebojnem odnosu; samo po sebi umljivo je, da to, kar je veljalo nekoč, ne velja več tudi danes, da pa lahko še toliko manj velja v sistemu, katerega dialektika je v aktivizaciji tako fizičnih kakor duhovnih sil vsakega posameznika in vseh kot ce- lote. Znanost in še posebej znanje ne more biti več pri- vilegij peščice posameznikov, zato je prav, da je našel pot do najvišje izobrazbe tako de- lavec kakor tisti, ki mu je pred tem edinemu bila odprta. Novi zakon o osnovni šoli je v preteklem letu zajel zlasti prvih pet razredov osnovne šole, medtem ko so ga v še- stih razredih izvajali le ekspe- rimentalno in bo za osme raz- rede stopil v veljavo hkrati z novim učnim načrtom. Močno so se razmahnile tudi svobod- ne aktivnosti, tehnična vzgoja učencev ter dejavnost pionir- skih šolskih zadrug; na vajen- skih šolah so uvedli kot novi predmet družbeno ekonomsko vzgojo; odpravljeni so bili po- pravni izpiti, v gimnaziji in strokovnih šolah pa uvedeni namesto dosedanje mature za- ključni izpiti. Poleg tega je bila v tem letu posvečena vsa skrb razvoju razrednih, dija- ških in šolskih skupnosti, ki dobivajo kot organi družbene- ga upravljanja vzgojno izobra- ževalnih ustanov vse večji in globlji pomen. V teku so na- dalje priprave za reorganiza- cijo gimnazije, v katere učni načrt bo treba vključiti proiz- vodno delo, dijakom pa nuditi možnost usposabljanja za delo v javnih službah. Če prištejemo k vsemu te- mu še enakopravni razvoj šol za odrasle, ki so to leto do- bile tudi enakopravni položaj z rednimi šolami, pa reformo visokošolskega študija, usta- novitev številnih višjih šol v Mariboru in Piranu ter na- daljnja prizadevanja v tej smeri, lahko upravičeno zapi- šemo, da je bilo leto 1960 na tem področju nadvse pomemb- no. Kipar Ivan Napotnik 1888 -1960 utrnila se je zvezda — ugasnilo je življenje! Življenje Ivana Na- potnika — nestorja slovenskih kiparjev. Dom v Tičnici je osiro- tel. Mojster ne ho več hodil iz hi- šice v atelje. V delavnici sameva kiparjevo orodje, les, odbran za kiparske osnutke bo ostal brez duše. Ura v prijaznem kiparje- vem domu se je zaustavila. Tič- nica žaluje... Komaj lani je Šoštanj prazno- val 70-letnico rojstva in priredil odbrano razstavo njegovih del. V večjem obsegu je imela Narodna galerija v Ljubljani retrospektiv- no razstavo Napotnikovih del. Ob tej priložnosti je mojster razkaiJ^al lastne umetnine v 50 letih ibogate delavnosti. Njegovi prešerni putti, cela ga- lerija razposajenčkov in drobnih kompozicij, vse njegovo delo je brez božajoče roke mojstra kot okamenelo. Ivan Napotnik je že zgodaj našel svojstven stil, ki je danes v kopici gesel zazrt v mi- nvdi čas. Ne vemo še dovolj o njem — nelkoč bo nemara jasno, da je to »baročno« kipenje izraz »napotnikovske« samoniklosti. V Za vodni, kjer je med okupa- cijo bil pokopan ^pesnik Kajuh, se je rodil v Zdovčevi družini 1888 naš Janezek. Ze kot pastir je gnetel figurice iz gline ali jih rez- ljal s pipcem. Oče ga je poslal v Celje v uk v podobarsko delav- nico Ignacija Oblaka. Vendar v obrtnih delavnica in vzdržal ne tu, ne v Ljubljani. Vpisal se je na tedanjo sitrokovno oihrtno šolo v Virantovi ulici. V treh letih je končal šolo z dobrim uspehom. Prof. Mys ga je napotil na Dtmaj v atelje Franca 2eleznya, kjer se je v kratkem času dobro seznanil z obdelavo lesa. Bil je sprejet na dunajsko akademijo, katero je v rednem času absolviral, nakar se je izpopolnjeval še tri leta v specialki. V času dunajskega bi- vanja je žel priznanje za razstav- ljena dela. Ko ga je spoznal mad- žarski kipar Horvay, ga je prido- bil za monumentalen kiparski koncept — delo za skupino Kos- suthovega spomenika v Budim- pešti. Tu je moral zamenjati ki- parski plašč za vojaško suknjo ob začetku prve svetovne vojne. Na italijanski fronti je bil lažje ra- njen, po končani vojni se je vrnil v domovino kot delni invalid. In- validnost ga je poslej ovirala do kraja življenja dn je hromela nje- govo delavnost. Ves čas je pre- življal v Šoštanju in njegovi okcn lici, s krajšimi presledki v tujini. Naix>tnik je živel le svoji timet- nosti, vnanjih priznanj ni priča- koval. Naša ljudska oblast ga je v priznanju njegovih iistvaritev dvakrat odlikovala, 1950 z Redom za zasluge za narod ill.stopnje, lani pa je prejel Red dela I. stoi>- nje. Občinski ljudski odbor v Šo- štanju ga je imenoval za častnega meščana z utemeljitvijo »v pri- znanje za zasluženo življenjsko delo na polju slovenske kiparske umetnosti«. Težavno je orisati Napotnikovo umetnost v skopih besedah. Vse kar je ustvarjal, je prabitno živ- ljenjsko, ženske in moške figure so pogojene v naši sredini, nje- gova plejada otročadi raste iz na- še zemlje. Tujci lažje ug,otovijo njegovo slovensko poreklo, mi sa- mi smo toliko zrasli v danem oiko- Iju, dihamo Napotnikov zrak, da so nam njegova dela samoumev- na, nemara je to dovoljni dokaz Napotnikovega originalnega dela, zasidranega sredi lastnega na- roda. Mojster Ivan Napotnik se je poslovil iz naše sredine — nje- gova bogata zapuščina je bodrilna in vedra, prehaja v zakladnico naših kulturnih spomenikov. Anton Stupica Ctliska delavska univerza v številkah Kljub temu, da gre za mlado organizacijsko neutrjeno listano^ vo, ki nima dovolj trdnih izku, šenj in se vrhu vsega bori še »j finančnimi težavami, je celjJM delavska imiverza v prvem p^ij let j u obstoja opravila bogato, družbeno pomembno vlogo, ij^ glede na to, da analize dela niso zaključene in številke ne. popolne, so vendarle podatki ko«, kretni in pričajo o razgibani de- javnosti na vseh področjih, katere ta dejavnost sega. Predvsem je delavska univerza v tem času pripravila vrsto se- minarjev družbeno ekonomskega izobraževanja za člane delavskih svetov in upravnih odborov, in sicer 6, od tega 2 za predsednike industrijskih podjetij, 1 za uprav- ljavce v gospodarstvu, 1 za mla- de upravljavce v trgovini in 1 za vse člane delavskih svetov v Rud- niku Laško. Nadalje je bilo 10 se- minarjev za vodstva političnih in družbenih organizacij, ki so se ga udeležili v glavnem sindikalni funkcionarji in sekretarji tovar- niških komitejev — skupaj 355 slušateljev. Na področju strokovnega iz- obraževanja so bili 4 tečaji za pridobitev naziva visoke kvalifi- kacije — za kovinsko, elektro in lesno stroko ter 3 tečaji za pri- dobitev naziva kvalifikacije za kovinsko in elektro stroko. Poleg tega je delavska univerza prire- dila tečaj za 39 slušateljev, ki se bodo jeseni vpisali na imiverzo; 3 seminarje za vodilne kadre v gospodarstvu, in sicer za direk- torje gradbenih podjetij in vodje kadrovskih služb v gospodarskih organizacijah ter upravnike v go- stinskih podjetjih; nadalje 5 je- zikovnih tečajev — 2 za nemški, 2 angleški in 1 za poljski jezik; ter dve šoli za starše. V sodelovanju z občinskim ko- mitejem ZKS je delavska univer- za priredila 2 oddelka večerne politične šole za mlade kamtmi- ste, ki ju je obiskovalo skupaj 110 slušateljev. Na vseh teh tečajih je sode- lovalo 112 predavateljev — jav- nih političnih, družbenih in pro- svetnih delavcev ter strokovnja- kov iz kolektivov. Seminarjev se je udeležilo skupaj 1384 slušate Ijev, od tega 795 delavcev, 39J uslužbencev in 190 ostalih; naj- več v starosti od 25. do 40. leta. Ce dodamo k vsemu temu še 96 predavanj s področij ideolo- ško političnega dela, delavskega gibanja, ekonomike FLRJ, zu- nanje r)olitike, družbenega siste- ma in družbenega upravljanja, filozofije, pedagogike, zdravstva, tehnike, kmetijstva, naravoslov- nih ved, potopis j a in praktičnega življenja, ki se jih je udeležilo 3677 slušateljev, moremo zaklju- čiti, da je celjska delavska uni- verza dovolj tehtno opravila prvo etapo v kvalitetnem, sistematič- nem in načrtnem posredovanju izobrazbe našim delovnim lju- dem. Pri tem je porabila le okrog 17 odstotkov sredstev iz prora- čtma, medtem ko je vsa druga sredstva ustvarila sama. Za konec-akademije Ob zaključku šolskega leta so bile v soboto in nedeljo na vseh celjskih šolah svečanosti, združe- ne z akademijami in telovadnimi nastopi. Na njih so učenci oziro- ma dijaki pokazali rezultate bo- gate in plodne šolske dejavnosti, ki so ji v teku leta posvetili vse svoje moči. Lepi kulturni programi z reci- tacijami, pevskimi točkami in nastopi instrumentalistov; afir- macija fizičnih moči ob ubranih nastopih mladih telovadcev in rit- mičnih vajah — vse to je znova potrdilo pravilna, uspešna, zlasti pa požrtvovalna prizadevanja na- ših prosvetnih delavcev-pedago- gov, njih vsestransko skrb za zdrav razvoj mladega naraščaja. V ponedeljek pa so bili po vseh celjskih šolah sestanki članov šol- skih odborov, staršev in učitelj- skih zborov, na katerih so govo- rili o vprašanjih naših šol. Spominska plošča Ob proslavi 40. letnice mature prejš- njo soboto so jubilanti sklenili, da bodo na zgradbi na Muzejskem trgu, kjer J* bila takratna mižja gimnazija, ki j« vzbudila toliko hrupa celo v parlament* na Dunaju, vzidali spominsko ploščo. V tem smislu so izvolili tričlanski od- bor, ki ga sestavljajo — pisatelj Franj« Roš, prof. Janez Mlinar in dr. Er*»* Mejak. Odbor bo poskrbel za denarna sred- stva, hkrati pa storil vse poirebno. Up*' jo, da bo akcija, ki naj bi Celju ohra- nila stare spomine, uspela. dr. Camusova „Filozotija absurda" Vsako Camusovo delo zapusti v gledalcu občutje tesnobe, nape- tosti in pretresenosti. V njegovem bolj intelektualnem kot čustve- nem registru je nekaj, kar ga uvršča med moderne eksperimen- tatorje sodobne dramatike. Četu- di so si po svojih idejah, načinu izraza in dramaturški obdelavi povsem različni, sodijo Albert Camus, Jean Girodeu, Tennesse "VVilliams, Arthur Miller in še ne- kateri drugi v tisto vrsto drama- tikov, ki so v širokem razponu od novega realiznia do novega simbolizma, ki prehaja že v ab- straktno, ustvarili novo moderno gledališče in z njim tudi novo, moderno dramaturgijo sedanjosti. Albert Camus, rojen 1913 v Mondovi v Alžiru, borec proti vsakemu nasilju, med vojno član odporniškega gibanja v Franciji in predstavnik »filozofije absur- da« je napisal več literarnih in dramskih del ter si ob zadnjih utripih življenja pridobil tudi No- belovo nagrado. Vsa dela preže- ma misel k »uporu iz strahu in obupa«. O tem veliko govori v knjigi »Človek in upor«, kjer pravi: »Umetnost je v obliko pre- lita zahteva po nemogočem. Ce pretresljiv krik srca najde svoj najmočnejši besedni izraz, potem je upor v pravem razmerju do svoje zahteve ter dobi iz zvesto- be do samega sebe ustvarjalno moč. Čeprav bo to prizadelo pred- sodke našega časa, trdim: naj- večji umetnostni stil je izraz naj- večjega upora.« Oblikovno niha med realistiko in stilizacijo in med tema dvema poloma išče, »veliki stil«, kot ga po njegovem mnenju zahteva sedanjost. Camusova drama »Nespora- zum«, ki jo je minuli teden v prevodu Radojke Vrančičeve, v režiji Andreja Hienga in scenski opremi Svete Jovanoviča uprizo- rilo Slovensko ljudsko gledališče v Celju sodi med Camusove dramske prvence. Delo je plod njegove »filozofije, absurda«. Nje- gov človek, navadno osamljen in zapuščen, prehaja s svojimi po- zitivnimi in negativnimi dejanji v »absurdne«, »nemogoče« in ne- smiselne situacije, katerih višek nesmisla je v smrti. O tem pravi avtor: »Sodobni človek nujno eli- mira boga, zaradi tega je pre- puščen samemu sebi ter podvržen raznim negativnim vplivom. Te- mu pa se je treba upreti. Ni do- volj, da sprejme človek absurd- nost bivanja kot metafizično usodnost, treba si je priboriti ne- kaj boljšega, vrednejšega.« V »Nesporaztimu« so v prvem planu nesmiselna, nasilna, zlo- činska dejanja dveh osamljenih, zapuščenih žensk. Camusova ide- ja o absurdu je vtisnjena v nju- nem nesmiselnem pojmovanju re- šitve iz osamljenosti, revščine, človeške brezpomembnosti, v son- ce, toploto in ljubezen. V njej je čutiti začetniške slabosti, nelogič- nosti in nejasnosti v razlagi osnovne ideje. Režiser tega ni spreminjal, temveč je uprizoril delo tako, kot je. S tem je bila enostavna in preprosta zgodba, brez abstrakcije, z rahlo stiliza- cijo in klasičnim dramaturškim ogrodjem, za gledalca laže do- jemljiva in razumljiva. To pa je bila olajševalna okolnost tudi za igralce. Ujeli so se v ubran kvin- tet, katerega ubranost je dopol- njevala preprosta in povsem pri- merna scena in v katerem je iz- stopala zlasti plastična podoba matere Angelce Hlebcetove, stil- no enotna podoba usode vesti sta- rega sluge Joža Pristova ter za njima ostalih treh igralcev: Ja- neza Eržena kot sina Jaka, Maje Druškovičeve kot žene Marije ter Brede Gostičeve kot hčerke Marte. I- B. Heraklejev tempe!) Ob zaključku konzervacijskih del pri izkopaninah pod Maistro- vo cesto na Miklavžkem hribu je v sredo dopoldne predsednik Zavoda za napredek gospodarstva Fedor Gradišnik izročU zastopni- kom občinskega ljudskega odbora in Mestnega muzeja ostanke He- raklejevega templja. Navzoči so bili tudi zastopniki Zavoda za var- stvo spomenikov iz Ljubljane. Heraklejev tempelj, ki so ga po- stavili Rimljani v tretjem stoletju, a so ga kasneje uničili Huni in Celjski grofje, je doslej največje starorimsko svetišče, najdeno v naši državi. Dobro so vidni teme- lji osrednje zgradbe in obeh ab- sid. Dela so trajala od oktobra lani. Občinski ljudski odbor in Mest- ni muzej bosta poskrbela še za ureditev okolja, s čimer bo sve- tišče dostopno najširši javnosti. V Podčetrtku lepa razstava Prav gotovo je na osnovni šoli v Podčetrtku ena izmed najlep- ših razstav tehnične dejavnosti. Učenci so razstavili vrsto izdel- kov, ki pa niso le mrtve oblike iz obdelovalnega materiala, tem- več gibajoči izdelki, ki jim da- je gibljivost električna energija preko vrste elektromotorčkov in transformatorčkov, ki so jih iz- delali sami pionirji. Miniaturne žage, avtomobilčki, skupina ple- salcev v narodnih nošah, promet- na maketa s semaforjem, vse je v gibanju in svetlikanju. To je življenje in nekako tako si za za- četek zamišljamo reformna pri- zadevanja. DaD šioarskili pionirieT Morda v povojnih letih in tudi nikoli poprej ni bilo tako razgi- banega življenja po šolah kot le- tos. Šolska reforma se prebuja v življenje, kar je opaziti tudi na kmečkem Smarskem. Oni dan je predsednik šmarske občine, tova- riš Joško Lojen priredil za pred- stavnike pionirskih odredov, ki so se vključili v veliko pionirsko tekmovanje, prisrčen sprejem. Iz 25 odredov so se sprejema ude- ležili po trije najboljši pionirji, ki so predsedniku občine prika- zali v sproščenem pogovoru vsaj obrise svojega prizadevanja in dela. Pristavški pionirji so v ime- nu vseh izročili tovarišu predsed- niku tudi spominsko maketo svetle vsemirske rakete s sim- bolom velike rdeče zvezde, ki v simboličnem startnem položaju napoveduje 2anagovito prihodnoist socializma. In kako sproščeno so govorili naši pionirji. Mladi zadružniki iz Pristave, Podčetrtka, Rog. Slati- ne, Bistrice ob Sotli se že vpe- ljujejo v življenje pravih zadrug. Takih je doslej samo še osem. Ponekod se še obotavljajo, v Koz- jem, na Virštanju, čeprav že zo- rijo pogoji za ustanovitev zadru- ge, vendar se ne morejo odločiti, toda uspešno delo prvih osmih bo pritegnilo tudi ostale. Mirno lahko trdimo, da je da- nes doba tehnike in to se na na- ših šolah tudi pozna. Posebej iz- razito se je tehnična dejavnost razvila v Podčetrtku, v Pristavi, v Rogaški Slatini, čeprav skoraj ni bilo gmotnih pogojev za to. Uspehi so dokaz, da je v naših pionirjih ogromno delovne sile, ki jo morejo vzgojitelji s pravil- nim odnosom in razumevanjem sprostiti v nesluteno uspešno de- javnost. Tudi ceste so vedno polne, mo- torna vozila križari j o po njih vse bolj hitro, zato so se tudi naši pionirji z nenavadno energijo lo- tili učenja prometnih predpisov in doslej že na več kot 10 šolah opravili izpite in to z najboljši- mi uspehi. Do zaključka šolskega leta bo tako opravilo več kot 1000 pionirjev na Smarskem izpite za značko AMSJ. Veliko tekmovanje bo zaklju- čeno ob Dnevu republike. Pionirji so obljubili tovarišu predsedniku, da bodo z vsemi silami nadalje- vali tehmovanje in ga častno tudi zaključili. —S CELJSKI TEDNIK — STEV. 25 — 24. jimija 1960 Osemdeset ton mesa in kup izkušenj na zadružni ekonomiji v Preboidu Preboldska kmetijska zadruga je med redkimi v našem okraju, ki o ustanovitvi lastne ekonomije in neposredni blagovni proizvod- nji ni nihala med razgovori in od- ločitvijo. V tej zadrugi so skle- nili lastno zadružno proizvodnjo uvesti in so jo v isti sapi tudi or- ganizirali. Priprave so tekle tako hitro, da je zadružni svet včasih (koonaj dohajal izvršena dejstva s svojimi potrditvami. Ponekod drugod pa še vedno premlevajo možnosti, iščejo reši- tve, kako organizirati krmsko os- novo, kako zgraditi hlev če ni sredstev, kje dobiti kredite, živi- no in podobno. V Preboldu so bolj malo hodili lokoli igradlbenih strokovnjakov, niso se potegovali za kredite. Poglejmo, kako so začeli... INVESTICIJE TfE PREDSTAVLJAJO TEŽAV ... V trgu so imeli staro sušilnico, ki je odslužila. Nekaj obrezlin, lesonita in žebljev in v prostorih sušilnice so uredili pitališče za po- hance. Večje stroške so zahtevale edino umetne koklje, ki jih ogre- vajo z butanom. Od marca v teh prostorih vsak teden dopitajo okoli 100 piščan- cev. Zmogljivost pitališča znaša 11.000 piščancev, kar ob malen- kostnem poginu pomeni letno 40 ton mesa. Izračun je pokazal, da se pita- nje pohanoev na vsak način iz- plača. Sklenili so tudi, da ibodo pitali teleta. Toda kako? Z zadružniki so najprej sklenili pogodbe za odkup telet nad 140 Icilogramov žive teže. Nedaleč od zadružnega doma in obratnih zgradb so imeli na razpolago ko- zolec. Spet so z nekaj kubičnimi metri obrežnih desk obili kozo- lec, iz desk so zbUi podolž korita 2a krmljenje in začeli privezovati teleta. Danes premorejo že 114 pi- tancev. Večje število imajo pod kozolcem in v bližnjem Ihlevu, okoli trideset pa jih imajo v Ma- rija Reki, kjer so vzeli v najem celo 'posestvo. V hlevu pod kozolcem, katerega ureditev jih je stala okoli 300.000 dinarjev, toodo zdaj naredili še enostavne jasli, da se bodo teleta hranila po mili volji, živali pa bodo odvezali, da se bodo prosto gibale. Čeravno pitališče v teh primi- tivnih razmerah ne kaže velikih dohodkov, se poleg tega, da bodo dali trgu okoli 40 ton mesa, le iz- plača. Dohodek, na katerega lah- ko zanesljivo računajo, so pre- mije. EKONOMIJA IMA V LASTI IN NAJEMU 52 HEKTARJEV ZEMLJE... Nimamo zemlje, pravijo pone- kod. Tudi v preboldski zadrugi so spomladi premogli le 3,5 hek- tarja zemlje splošno ljudskega premoženja. Danes imajo 52 hek- tarjev, s katerimi razpolagajo za pridelovanje krme. Od tega je 3 ha hmeljišč, 15 ha njiv, 10 ha trav- nikov, ostalo so pašniki, senožeti in gozdovi. Vso to zenUjo so pri- dobili z najemanjem ponujenih površin. Pogodbe glasijo od naj- manj pet do največ dvajset let. Največ pogodb glasi na deset let. Povprečje rente za zemljo, ki jo zadruga plačuje lastnikom od hektarja, znaša 6.000 dinarjev. Lastna proizvodnja je poleg do- hodkov, ki jih bodo imeli, dala tudi prve izkušnje. Le-te jim vli- vajo poguma, da zadruga najema nove površine in računa v bližnji prihodnosti postaviti hlev za naj- manj 200 glav živine. Kaj pa vse to pomeni za skup- nost, za preskrbo? — 40 ton perutnine v lastem obratu, — 40 ton mlade govedine tipa beby beef v lastnem pitališču, — 84 ton mesa iz kooperacijske proizvodnje. To je skupaj nad 160 ton mesa, obilo gnoja za hmeljišča in ostale posevke ter za gnojenje travni- kov. To je proizvodnja, ki je v enem letu postala poleg hmelja poglaviten vir zadnižnih dohod- kov. j. k. Takole izgleda preboldsko pita- lišče, v katerem raste osemdeset telet. Obrezline, nekaj kilogramov žebljev in precej dobre volje. Ko- zolec je hkrati še skladišče sena, letos pa bodo ob kozolcu uredili še velik silos... UTRINEK IZ LEMBERGA Nekdaj zelo znamenit lemberški trg je sicromno naselje stisnjeno v jarek med gričevjem pod Peči- co. Edino javno poslopje je dokaj velika osnovna šola, 'ki se kar čedno šopiri cfb cesti. Znamenit pa je tudi stari rotovž, ozka, vi- soka hiša, kjer s pročelja moli črna roka pravice. Skoda je, da ji je odpadla sablja, ki je verjet- no še do danes ni nihče pritrdil. Starinski napis na hiši, .potrjuje, da je tu bilo nekoč okrajno sodi- šče (Kreisgericbt). Menim, da bi morali ta zgodovinski spomenik vendarle ohraniti, saj nas navse- zadnje six>minja na odmrlo zna- menitost nekdanjega Lemberga. Odmaknjen in pristno podežel- ski je danes Lemberg brez trgo- vine in gostilne. Le kako žive tod? Ko sem se tako vprašal ob cesti, sem zaslišal motor in ga tudi kmalu zatem zagledal. Otovorjen mož je sedel na njem, velik na- hrbtnik mu je lezel skoraj preko glave. Bil je lemberški šolski upravitelj Tonček Plemenitaš. Ce bi sodil po imenu, bi si lahko mislil, da bi spadal v Lemberg le v času nekdanje znamenitosti. Vedro se je smejal, ko sem ga po- vprašal, kako so počuti v zapu- ščenem kraju. »Reči moram, da kar dobro, saj sem tu že več let. Res je, da smo nekako za hribom in sa le s temle bencinskim konjičem približam naše centre, kot so Šmarje, Ro- gaška Slatina in Mestinje. Marsi- komu bi morda bilo pusto, toda meni ni. V šoli sem naravnost srečen. Zenko imam, delamo in skrbimo, hčerkica me kratkočasi in tako mi niti minuta ne 'postane dolgočasna. Motorček ali podobno prevozno sredstvo pa je neobhod- no potreibno, sicer bi imel zvezane noge. Ce je to in elektrika, pa, seveda, prijetni ljudje, ki pa v Lemibergu so, ni hudo živeti v ta- kem kraju. Ne, če si uredimo še vodovod in morda še — kot malo, moram priznati! — tudi sanjam, da bi dobili televizijski aparat, — me iz kraja še dolgo ne bi zami- kalo. Delati, včasih se tudi poma- trati, pa se malo razvedriti in spet delati, to je življenje, v katerem ne more zamreti smeh,« je po- modroval vedno nasmejani šolski upravitelj Tonček iz Lemberga. Da je poleg šolskega dela še v vseh organizacijah, ki so v kraju, občinski pionirski komisiji, ni po- trebno posebej poudarjati. Droben je bežen utrinek: šol- ski upravitelj z ogromnim na- hrbtnikom, v katerem, kakor je zvohljal moj radovedna nos, je nosil neka učila, kruh in celo me- so, česar, seveda, v kiraju ni do- biti. Težki pogoji, vendar v kraju ni bojazni, da bi se učitelj me- njaval vsako leto. On se je vrastel v dano 'Okolje in se razvija z njim. Upa v lepše v kraju samem, k če- mer bo sam tudi pomagal. Morda ne bi bilo napačno, da bi v po- dobnih krajih omogočili šolam tudi službeno prevozno sredstvo, za kar doslej ostaja vedno prazna rubrika v proračunski postavki? Mislite, da se taka investicija ne ibi zelo učinkovito obrestovala? Verjetno se bi. Tiho živi Lemberg in nič me ni zmotilo ob razmišlja- nju, pa tudi odgovora ni bilo dru- gega. S. Učitelj Plemenitaš bo zajahal svo- jega »konjička« in odbrzel v svoj skriti Lemberg... Kmetijska zadrnga Žalec — Gotovlje razpisuje mesto računovodja Pogoj: 5 letna praksa na vodilnem delovnem mestu v kmetijstvu in kmetijskem zadružništvu. Interesenti naj pošljejo prošnjo z označbo šolske izobrazbe in delov- ne dobe, do 30. 6. 1960 na naslov: Kmetijska zadruga Ž;\lec — Go- tovlje. V VELENJU TRI OTROŠKA IGRIŠČA Prejšnji teden so v Velenju pri- čeli urejevati tri igrišča za otro- ke. Vsa bodo v spodnjem delu Kidričeve ulice. Prostovoljno de- lo usmerja okrajna organizacija SZDL s stanovanjsko skupnostjo. Nered kali družinsko slogo »Pri naši hiši nikoli ne najdem, kar iščem,« je zarobantil mož že na- vsezgodaj. »Kam, hudiča, si spet spravila zeleno mapo? Ti mi vselej reči zalagaš, da jih ne morem naj- ti, ko jih potrebujem.« »Kam? Na svoje mesto vendar? Mar misliš, da bo vse dni ostalo na kuhinjski mizi, kjer si mapo pustil, ko si zvečer delal,« ga je zavrnila žena. »Vselej razmetuješ svoje reči po vseh kotih, seveda, jaz pa mo- ram za teboj pospravljati.« »Na svoje mesto? Saj vendar iščem v omari, v predalu, pa nikjer li,« se je hudoval mož, ki se mu je m-udilo v službo. »Prav gotovo ti ne tiči na nosu!« ga je nevoljno zbodla žena. »Poglej še na polico v predsobi ali pa v knjižno omaro!« »Vraga, tu tudi ni! Kam si le zlomka zataknila?« že nevarno ostro zveni. »Seveda, brez mene ne moreš ni- česar najti. Saj pravim...« je zače- la žena. »Vidiš, ^u pod ostalimi ma- pami je! Ti tako nikoli nič ne naj- deš,« je zmagoslavno zaključevala žena. Mož je pograbil mapo, pogle- dal na uro in pohitel skozi vrata, ne da bi se poslovil od žene. Podobnih nepotrebnih prizorov verjetno ne bi mogli zlahka preštetj, toliko jih je po naših domovih. Mož- je puščajo svoje reči, žene jih po- spravljajo. Morda je ponekod celo obratno, kar pa se redkeje dogaja. In po pogostejših takih prizorih, so tudi pogostejši prepiri in nevolja. Res je, da predvsem po mestih žive družine večkrat po zelo tesnih sta- novanjih, vendar se s primerno ure- ditvijo da marsikatera nevšečnost odstraniti. Mnogo manj prepirov bi bilo, če bi bil v stanovanju red, ki pa se je potrebno, seveda, tudi po njem ravnati. Vsaka reč naj ima svoje mesto. Nekje mora biti tudi možev kotiček. Posebno, ako je mož v službi, in prinaša službene reči tudi na dom, mora imeti določen prostor, kjer jih lahko pušča in kjer jih potem tudi najde. Prav tako morajo določeno mesto imeti dokumenti, potrdila in važni papirji, ki jih občasno potre- bujemo. Kako hudo je, če je n. pr. rojstni list ali spričevalo ali potr- dilo o plačali tokovini iskati med vsemi bukvami, ki jih posedujemo. Prav tako naj imajo šolarji svoj prostor za potrebščine, pa čeprav je to kotiček za omaro, in mlajši svoje mesto za igrače. Vsekakor pa mora- mo primerno dosledno zahtevati, da po opravljenem delu stvari dejansko spravijo na tisto mesto. Tako nava- jamo otroke na red, ki jim tudi poz- neje v življenju ne bo več v breme, temveč v olajšanje. Za to niti ni potrebno ne vem kakšno razkošno stanovanje. Oče ima svojo polico, morda kar pod ra- dijskim aparatom, kamor spravlja tudi dnevno časopisje, dokler ne prebere najzanimivejše odnosno po- trebno. Fant nekje drugje drugo po- lico in dekle spet svojo kar zraven. Vsak pač laj ve, tu imam reči, ki jih vsakodnevno potrebujem. Nekoliko drugače je z oblekami. Za te ni potrebno, da bi imel vsak svojo omaro. Pomembno pa je, da si pred spanjem vsak obleko v redu pripravi, pa čeprav na bližnjem sto- lu. Koliko jeze in vpitja po družinah povzroči prav malomarnost, površ- nost in nerednost, ki sta posledica nepravilnega odnosa, lahko rečemo, do dela, do sebe in do svojih bliž- njih, posebno pa do žene odnosno matere, ki je navsezadnje največja žrtev. Nered kali družinsko slogo, povzroča nepotrebna trenja in je večkrat zametek za resnejše razdo- re, ki nastajajo v družini, predvsem pa povzroča slabo razpoloženje, ki samo po sebi kali odnose med ljud- mi. Malo potrpežljivosti, malo do- bre volje ter primerno urejeni in iz- koriščeni prostori v stanovanju, pa odpadejo gornji prizori, ki že na- vsezgodaj porajajo negodovanje in grenki priokus v domu. Pri tem pa moramo, seveda, vsi sodelovati: od uradno razpoloženega očeta in vi- hravega mladostnika do najmlajše- ga, ki še živi sredi svojih igračk. Srečna in zadovoljna ne bo samo že- na odnosno mati, temveč celotna družina. S. Obrtna delavnica otroške konfekcije Mojca v Celju je po- žela izreden uspeh, saj kupujejo tu mamice od vsepovsod lepo in poceni otroško konfekcijo. V Mojci je sedaj na razpolago naj- raznovrstnejša, otroška konfekcija, kjer opozarjam predvsem na zelo praktična preprosta oblačilca za vsak dan- To so predvsem igralne hlačke Taznih vzorcev, srajčke pa seveda tudi kopalke. Poleg tega čaka v Mojci na male gizdalinke cela vrsta ljubkih de- kliških oblekic, od katerih najmanjša meri komaj dve pedi. Oble- kice so skoraj vse nekoliko različne in s tem rešujejo problem uniformiranosti, ki se je tako bojimo pri izdelanih kupljenih oblekah. Mojcini izdelki so res poceni, o tem se prepričate, če obiščete to edinstveno obrtno delavnico otroških oblačil v Sloveniji. Štipendije JLA za študij medicine Na zadnjem sestanku odbora ki dela na vključevanju mladine v vojaške podoficirske in oficirske šole so razpravljali tudi o izredno ugodnem razpisu štipendij za štu- dij na medicinskih in farmacevt- skih fakultetah. JLA namreč nudi absolventom gimnazije izredno ugodne pogoje, ob katerih se je vredno ustaviti. Zlasti to velja za tiste dijake, ki imajo težave za- radi materialnih okolnosti pri na- daljnjem študiju. Bodoči vojaški zdravniki in far- macevti živijio v študentskih do- movih, ki jih upravlja in oskrbu- je JLA. Študirajo na civilnih uni- verzah in so do konca študija tudi civilisti. Ob začetku dobijo preko 100.000 dinarjev za obleko, obutev in perilo. Vsi sjtroški vpisa so brezplačni. Med študijem dobiva- jo še denar za osebno potrošnjo, ki se zvišuje postopoma z rednim opravljanjem izpitov. Vsako leto dobijo še dodatno sredstva za ob- lekoi, medtem ko za knjige in druge stvari v zvezi s študijem nimajo nobenih izdatkov. K vse- rrm temu moramo prišteti še šte- vilne druge ugodnosti. Denar do- bijo tudi ob počitnicah in imajo za dopust proste vožnje. Morda pa je najvažnejše to, da so odlič- no oskrbljeni v domovih, tako v pogledu prehrane, stanovanja, možnosti za učenje in zabave. Nekaj pa je seveda jasno. Po zaključnem študiju in promociji so kot ostali študentje vpoklicani v JLA, kjer v enem letu opravijo šolo rezervnih oficirjev, p>otem pa se za dvakratno študijsko dobo aktivirajo kot aktivni vojaški zdravniki ali farmacevti. V času službovanja v JLA ima- jo enake možnosti napredovanja kakor vsi ostali oficirji, poleg te- ga pa možnost specializacije, če ni drugih možnosti, tudi v civil- nih bolnišnicah in medicinskih ustanovah. Vrh vsega pa razpis vsebuje še eno: Večina bodočih vojnih zdravnikov bo službo v vrstah JLA nastopila in opravlja- la v svoji republiki. Odvisno pač od razpoložljivih mest. Ni pa no- bena tajnost, da je takih mest za vojaške zdravnike in farmacevte v Sloveniji še vedno dovolj. Podrobnejše informacije dajejo oddelki za narodno obrambo pri občinah in vojaški odseki. Dobro premislite, da komu ne bo žal za zamujeno priliko... ClTAJTE CELJSKI TEDNIK Izšel bo zbornik o delu žena med NOV Republiška Zveza žena je že pred časom določila v vseh okra- jih LRS posamezne zaslužne de- lavke te zveze, da na licu mesta zberejo podatke o akcijah žena med narodnoosvobodilno borbo. Delo je steklo več ali manj po- vsod, v nekatere kraje pa je Zve- za poslala kar strokovnjake, ki so te podatke zbrali in pripravili za Zbornik. Celjska Okrajna zveza ženskih društev se je dela sama lotila in zbrala ogromno materiala. Iz po- sameznih krajev so predstavnice prinesle toliko gradiva, da bi sa- mo to moglo sestavljati poseben zbornik. Zbornik bo izšel v dveh knji- gah in bo podrobno opisal borbo žena na fronti in v zaledju v vseh slovenskih krajih. Sodobno gospodinjstvo Izšla je dvojna <3. in i.) štev. Sodob- nega gospodinjstva. Na 64 straneh pri- naša bogat izbor člankov s področja gospodinjstva in gospodinjske dejavno- sti v stanovanjskih skupnostih. Uvodoma so nakazane naloge zavodov in centrov za napredek gospodinjstva, ki jih je sprejelo posvetovanje zavodov za napredek gospodinjstva. List prinaša tudi del diskusije tov. Vide Tomšič o razbremenitvi žena v gospodinjstvu. Starši bodo z zanimanjem prebrali pri- spevke o šolskih mlečnih kuhinjah, ki jih je tudi ob novih pogojih treba za vsako ceno obdržati. Članek o vaški kopalnici daje smer- nice kmečkim gospodinjstvom za ure- ditev take kopalnice na vasi. Beremo tudi o delovanju dveh različnih servi- sov — pralnice v Celju in pralnega ser- visa v Mariboru. Revija prinaša tudi podrobna navodila za ravnanje s sesalnikom in z bobnastim pralnim strojem, na katerem pere že lepo število gospodinj v pralnicah sta- novanjskih skupnosti ali v hišni pral« niči. S področja stanovanja prinaša revija prispevke o zavesah, o lesnih črvih in o prostoru, ki ga pripravimo gostu ob krajšem ali daljšem obisku. Potem be- remo še o pravilni drži pri gospodinj- skih delih, o praktičnem vozičku za na trg, o izkoriščanju delavk, ki morajo sobice ali postelje odslužiti z najtežjimi gospodinjskimi deli, o delovnih oblekah in haljah. Ta številka zaključuje široko anketo med bralci o uporabnosti in kakovosti »Argo« mesne juhe. Gospodinje bodo z zanimanjem pre- brale prispevek o živilih za deset di- narjev in o načinu preračunavanja stroš- kov za živila. Dodani so tudi jedilniki, sestavljeni po obrazloženem načinu pre- računavanja. Ravno tako so v tej šte- vilki objavljeni rezultati strokovnega preizkušanja grahovih konserv s števil- nimi recepti za pripravo graha. Uporabni so tudi za pripravo svežega graha. V Baski so se imeli lepo... Prav te dni je zaključila svoje bivanje v prelepem celjskem po- čitniškem domu v Baski na otoku NOVOSTI V TRGOVINAH V trgovinah z živili so začeli pro- dajati vitaminizirano jedilno olje. Vsebuje vitamina A in E. Olje pri rafiniranju namreč izgubi vitamin- ske snovi, čeprav je rafiniranje po- trebno, da se tako olju izboljša okus. Oba vitamina sta orga.nizmu zelo potrebna. Olje uporabljamo zlasti, ko zabelimo solato, kjer ga ne se- grevamo in se zato vitamini ohra- nijo. Vitaminizirano olje je sicer ne- koliko dražje, zaradi dodatka vita- minov, njegove vrednosti pa so mnogokrat večje. Krku prva skupina 94 predšolskih otrok iz Celja. Otrokom je Ibilo vreme zelo naklonjeno, saj so imeli razen 'dveh, vse ostale dne- ve lepe in tople. Tako so lahko uživali pri kopanju, izletih in vož- njah s čolnom. Otroci so se v Baski dobro ix>- čutUi. Nekateri so postali kar pravi zamorčki, drugi pa so pri- dobili tudi na teži. Tudi zdrav- stveno stanje je bilo zadovoljivo, razen nekaj otroških bolezni. Zdravstveno, kuhinjsko in peda- goško vodstvo je da:lo vse od sebe, da so očuvali otroke pred bolez- nijo in drugimi nevšečnostmi. Tako so otroci preživeli res lepe počitnice in prinesli s seboj pri- jetne spomine na ta odih. NAVODILO o uredilvi prometa pri prevozu udele- žencev na proslavo na ROGLI dne 3. julija 1960. Promet do kraja proslave na Rogli se bo odvijal dne 3. julija 1960 od 6. do 20. ure po sledečem redu: DOVOZ: Do Oplotnice iz smeri Celja po cesti Slovenske Konjice—Oplotnica od 6. do 20. ure enosmerno. Do Oplotnice iz smeri Maribora po cesti Sp. Ložnica—Oplotnica od 6. do 20. ure enosmerno. Od Oplotnice do Peska od 6. do 11. ure enosmerno; Od Ruš do Peska preko Lovrenca na Pohorju od 6. do 11. ure enosmerno. ODVOZ: Od Peska do Oplotnice od 12. do 20. ure enosmerno. Iz Oplotnice za smer Celje in Maribor po cesti Oplotnica—Tepanje od 6. do 20. ure enosmerno. Iz Peska do Ruš, preko Lovrenca na Pohorju od 12. do 20. ure enosmerno. Cesto Ruše—Pesek, preko Lovrenca na Pohorju naj koristijo le osebni in tovorni avtomobili, avtobusi pa maj vozijo vsi preko Oplotnice. Na cestah, kjer bo ure- jen enosmerni promet, vožnja v nasprot- ni smeri ne bo mogoča. Na teh cestah se vozila brez nujne potrebe ne smejo ustavljati. V slučaju okvare ali za hla- jenje strojev naj vozniki koristijo iz- ogibališča v Oplotnici, Cezlaku, Lukanji, na Jurgovem in v Lovrencu na Pohorju. Vsi tovorni avtomobili, ki bodo pre- važali udeležence na proslavo morajo biti tehnično pregledani in opremljeni v skladu z Odredbo o prevažanju oseb z avtobusi in tovornimi avtomobili. Prostori za parkiranje so določeni na Pesku. Vozniki naj se točno ravnajo po navodilih uslužbencev LM, ki bodo usmerjali promet. Vozniki avtobusov in tovornih avtomobilov naj bodo pri svo- jih vozilih do 10.30 ure in od 14. ure dalje. Maievz Ocvirk Pred dnevi so v Taboru v Sa- vinjski dolini pokopali napred- nega kmetovalca Matevža Ocvir- ka. Rodil se je 1874. leta v Ta- boru v številni bajtarski družini. Svojo življenjsko pot je posvetil predvsem umnemu kmetijstvu. Kot mlad, napreden gospodar se je močno zavzel za napredek svo- jega kraja. Bil je soustanovitelj gasilske čete Kapla, Ojstriška VdS, soustanovitelj hranilnice in posojilnice, dolgoletni predsed- nik kmetijske podružnice, sadjar- skega in vrtnarskega ter hmeljar- skega društva, član šolskega od- bora in večletni župan v tem kraju. Nad 20 let je bil tudi ak- tivni član pevskega društva. Ze v aprilu 1941 je njegova družina okusila okupatorjev bič. Tudi sam je ves čas vojne po- magal narodnoosvobodilnemu gi- banju v letu 1944 pa je postal aktivni član prvega odbora OF za Ojstriško vas, v katerem so bile vključene še vse doma živeče hčerke. Pokojni sin Ivan pa se je aktivno vključil v narodnoosvo- bodilno vojsko in je po osvobo- ditvi zavzemal vodilne politične in oblastne funkcije v celjskem okraju. Pokojni Matevž Ocvirk je bil soustanovitelj kmetijske zadruge Tabor in njen večletni predsed- nik nadzornega odbora. Bil je tu- di prvi predsednik kmetijske de- lovne zadruge v Taboru, leta 1947 pa je bil zaradi dela in zaslug v zadružništvu proglašen za kmeta- udarnika. Vsem, ki so i>oznali tega vzor- nega, zavednega in naprednega kmetovalca, bo ostal v najlep- šem spominu. Na Mariborski cesti tudi letos prostovoljci v torek je bila pred Tovarno emajlirane posode majhna slo- vesnost. Prostovoljci iz Emajlir- ke so tudi letos prvi začeli s pro- stovoljnim delom pri urejevanju kolesarske steze na Mariborski cesti. Letos bodo kolesarsko ste- zo podaljšali od bencinske črpal- ke naprej proti Šmarjeti. Pred- vidoma bo kolesarska steza ob Mariborski cesti dolga preko 2,5 kilometra. Letos so prostovoljno delo pri urejevanju kolesarske steze organizirali tako, da bodo vsak teden delali prostovoljci iz drugega podjetja. Posnemanja vredno v nedeljo sem preživel lepo po- poldne ob Savinji. Vode in sonca je bilo dovolj, tudi ribolov je bil dober. Tako sem se zadovoljen vračal z motorjem domov. Kaj nesrečen in slabe volje sem bil, ko sem doma ugotovil, da sem iz- gubil denarnico z vsemi doku- menti in precej denarja. Osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, prometna knjižica in še nekaj manj pomembnih izkaznic. Kar glava me je bolela, saj sem ve- del koliko sitnosti me čaka! Vsega me je rešila v torek do- pisnica, na kateri je bilo kratko zapisano: »Našel sem Vašo de- narnico, pridite pc njo na Polule št. 1!« Vesel sem se napotil tja, kjer mi jo je tov. Boris Čelik, strojni ključavničar iz Celja vr- nil in mi ipovedal, kako sta jo z ženo našla. Ali ni to posnemanja vreden primer? Se enkrat hvala! P. K. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tovarne aluminijastih izdelkov »ALPOS« Šentjur pri Celju razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 TEHNIK LESNE STROKE 3 STROJNI TEHNIKI 5 KLJUČAVNIČARJEV za dela na aluminijastih konstrukcijah 2 STROJEPISKI 1 REFERENTA v prodajni službi 1 FAKTURISTA Interesenti, ki izpolnjujejo pogoje strokovne izobrazbe za opisana delovna mesta, naj vložijo prošnje na Upravo podjetja »ALPOS« do konec tega meseca. Zaželeno je, da se osebno zglasijo zaradi dogovora. Nastop službe je možen takoj. Zveze z vlaki in avtobusi iz smeri Celja in iz smeri Rogatca so ugodne. Ob jubileju najstarejšega gasilskega društva Se nekaj dni nas loči. ko bo najstarejše gasilsko družitvo v Sloveniji, v Laškem, proslavilo 90 letnico svojega obstoja. Iz laške kronike je razvidno, da so bili v Laškem pogosti požari, ki so v letih 1682 in 1840 celo do tal upe- pelili takratno mesto. Lokalni kronist Valentinič piše, da je bi- lo v letih med 1870 in 1916 v Laš- kem in bližnji okolici kar 48 po- žarov. V letu 1870., ko je bilo ustanovljeno to društvo, je raz- sajal ogenj v Laškem kar sedem- krat. Vse to jfe vplivalo, da je prišlo v Laškem tako zgodaj do ustanovitve prostovoljnega gasil- skega društva. Prositovoljno gasilsko društvo je med prvimi po osvoboditvi po- stavilo iz ruševin nov gasiilski dom. Pri teh delih so člani opra- vili kar 23.000 prostovoljnih ur. Zraven tega so bili gasilci pobud- niki za ustanovitev prosvetnega društva, v katerem še danes de- lajo. V letih po osvoboditvi so po- svetili veliko pozornost strokov- nemu izpopolnjevanju. Do ne- davnega je to društvo delalo pod zelo težkimi pogoji, saj razen do- trajanega poltovornega avtomo- mobila niso imeli drugega pre- voznega sredstva. Zdaj je ta ne- všečnost rešena, saj je lani dobilo s pomočjo Okrajne gasilsike zveze ter Občinskega ljudskega odbora nov tipiziran gasilski avtomobil. Društvo šteje 38 aktivnih in aktivno desetino, zraven tega pa med starejšimi tudi več mla- dih članov. Ob 90 letnici dru- štvenega jubileja bodo v Laškem pripravili veliko gasilsko slavje. Le-to bo v nedeljo, 3. julija. K. T. ZOPET ZA ZAPAHI Oddelek za notranje zade- ve v Celju je končal preiska- vo zoper obdolženega Med- ved Valentina iz Šoštanja, ki je naredil znova več ve- likih in navadnih tatvin. Zato se bo zagovarjal pred Okrož- nim sodiščem v Celju. Na oddelku za notranje zadeve OLO Celje je ostalo še okoli 50 raznih ženskih oblek, jo- pic in rut, za katere vemo, da jih je M. V. ukradel, toda oškodovanci tatvin niso pri- javili varnostnim organom. Naprošamo vse oškodovance, ki so jim bili taki predmeti ukradeni, naj tatvine prija- vijo. Predmete pa si lahko ogledajo vsak dan od 7. do 8. ure v prostorih tajništva, soba 65. Kopilnik vas vabi... Ce hočeš v naravo, ki še ni spremenila prvobitne podobe, pojdi na Kopitnik nad Rimskimi Toplicami, pravijo ljudje od tod. Kdor ga enkrat obišče, se še več- krat rad povrne v ta košček naše domovine. Kopitnik je lep v vseh letnih časih. Iz Rimskih Toplic v(xii več dobro markiranih poti. Izletniki, ki nimajo radi strmih poti, bodo zbrali tisto preko Lur- da. Pot FKJteka skozi lepo naselje Smarjeto, mimo cerkvice Lurd, in se le narahlo vzpenja. Drugi bodo izbrali pot, ki pelje iz Rim- skih Toplic mimo znanega ter- malnega zdravilišča na sedlo, med Stražnikom in Kopitnikom ter se potem strmo povzpne na sam vrh. Obe poti nudita prelepe razglede; prva do Mrzlice, Savinjskih pla- nin, Pohorja in vse do Lisce, dru- ga pa še dalje na Kum in Dolenj- sko gričevje. Druga pot je del Zasavske poti Kumrovec—Kum, ki je poleg običajne markacije označena tudi s karakteristično zasavsko markacijo. Na Kopitniku ima Planinsko društvo Rimske Toplice svoje skromno zavetišče, katerega je preuredilo iz opuščenega gospo- darskega poslopja. Planincem je na razpolago tudi soba s štirimi ležišči. Vrh je nekaj minut hoda od tod in nudi zelo lep razgled. Priporočamo obiskovalcem, da se držijo le markiranih poti, ker je Kopitnik tako razsežen, da človek kaj lahko zaide. Društvo ima na- men zavetišče preurediti v kočo, če bodo na razpolago potrebna sredstva. Zaenkrat je odprto sa- mo ob sobotah popoldne, ob ne- deljah in praznikih. Za večje skupine in šolske izlete pa tudi med tednom. M. M. Na mednarodnem tekmovanju se bodo pomerili v mestu Ccmo v severni Italiji bo 25. in 26. junija mednarodno prvenstvo službenih psov (civil- nih, vojaških in policijskih). Na tem mednarodnem tekmovanju bodo Jugoslavijo zastopali služ- beni psi iz šole Državnega sekre- tariata za notranje zadeve LRS ter klubi za vzrejo športnih in službenih psov iz Ljubljane in Celja. Predsednik celjskega kluba za vzrejo športnih in službenih psov tovariš Vekoslav Tanko je povedal, da bodo na tem tekmo- vanju nastopili najboljši izpraša- ni nemški ovčarji Atila, Fabris, Falkos in Ezop. To je vsekakor lepo priznanje celjskim kinologom za njihovo požrtvovalno in uspešno dresuro službenih psov, ki se bodo gotovo tudi na tem mednarodnem tek- movanju dobro odrezali. Čemu vse ljudje nasedejo! Pred dnevi se je pred celjskim okrožnim sodiščem že šestič za- govarjal zaradi goljufij K. L. iz Virštanja, ki je nekje pri Slivnici pri Celju že predlanskim srečal kmetico. Nagovoril jo je, da mu je prodala 352 kg težko telico in se ob tem izdajal za nakupovalca celjske klavnice. PogodUa sta se za 59.000 din. K. L. pa je telico še v istem kraju zaklal z motiva- cijo, da kmetje potrebujejo meso in on za podjetje tako lahko na- bavi drugo govedo. Res mu je uspelo, da je preko polovico mesa prodal, ostanek pa je odpeljal proti Celju. Ženici, seveda, ni odplačal niti dinarja. Izgovarjal se je, da je prespal na nekem seniku, kjer mu je nekdo suknjič z denarjem ukradel in zato ni mogel plačati telice. Sodišče je, seveda, ugoto- vilo nasprotno in obsodilo K. L., ki je bil že petkrat predkaznovan in je od 1948. leta do danes pre- sedel po zaporih zaradi tatvin in goljufij preko 11 let, spet na 2 leti strogega zapora. 51-letni go- ljuf, ki je izučen mesar, je s tem dokazal, da je nepoboljšljiv. Pra- vilno in razumno pa prav gotovo ni ravnala kmetica, ki je nasedla neznancu. Celjski trg Krompir stari — (28—35), novi 64—68 (—), čebula stara — (120), nova 90 (80— 100), solata 50 (-10-70), špinača — (150), stročji fižol, visok 180 (—), peteršilj 100 (80—120), zelena 80 (80—100), koleraba 30-50 (60-70), por - (60), pesa 100 (80— 100), korenje 100 (60-100), redkvica - (60), glavnato belo zelje 60—80 (50—100), grah v stročju 90—110 (100—120), stročji grah, sladak — (100—120), ohrovt 50—8» (60—80), sveže gobe, lisičke — (200—300), češnje 80 (80—110), borovnice — (100— 120), breskve 140 (-), hruške 140 (-), paradižnik 180 (—). paprika 350 (—), kumare (160—180 (160—180), cvetača lOO —130 (160), maslo — (600), mleko — (36), jajca 19 (18-20), jagode — (150-500). Trg je bil v zadnjem tednu spet bolje preskrbljen, še posebej se je povečala ponudba sadja in zelenjave. Cene ob- časni zelenjavi so že padle, tako krom- pirju, solati, kolerabi, korenju, stroč- jemu grahu, ohrovtu in češnjam. Gibanje prebivalstva v času od 11. do 18. junija 1960 je bilo rojenih 27 dečkov in 27 deklic. Poročili so se: Ladislav Grum, rudar iz Zvodnega iii Silva Sivka, delavka iz Pečovja. Alojz Forstnerič, monter PTT in Margareta Mlakar, gospodinja, oba iz Celja. Sta- nislav Firšt, strojni ključavničar in Iva- na Pustek, delavka, oba iz Celja. Martin Kordiš, računovodja iz Slane in Jožefa Antolinc, bančna uslužbenka iz Završ pri Grobelnem, Marjan Veler, strojni ključavničar iz Vrbja in Zofija Košir, pletilja iz Žalce. Marijan Arnšek, elek- tromonter in Vekoslava Osolnik, usluž- benka, oba iz Celja. Jožef Kopušar, fri- zerski pomočnik in Danijela Luskovec, trgovska pomočnica, oba iz Šoštanja. Ivan Veber, strojni ključavničar iz Štor in Ana Ilabjan, gospodinjska pomočnica iz Trnovelj. Janez Kovačič, električar iz Gubnega in Marija Kramer, delavka iz Celja. Umrli so: Maksimiljan Lešnik, upokojenec iz Celja, star 46 let. Franc Jošt, delavec iz Celja, star 47 let. Neža Suholežnik, gospodinja iz Celja, stara 86 let. Pavla Bajde, gospodinja iz Velenja, stara 42 let. Jože Pristovšek, upokojenec liz Stra- nic, star 75 let. Kronika nesreč NESREČA PRI DELU Delavec Franc Plank se je v Železarni Štore opekel po rokah in nogah s teko- čim železom. NENAVADEN PADEC V Paki pri Vitanju je s hrbtom padel na ostrino sekire Miha Skarlovnik. Po- škodoval si je hrbtenico. PADEL Z LESTVE Konrad Štorman iz Podloga pri Šem- petru je padel z lestve. Dobil je notra- nje poškodbe. NESREČNI PADCI Rudolf Podpečan iz Vrbe pri Dobrni je padel s stavbe 12 metrov globoko. Zlomil si je ključnico in pretresel mož- gane. — Bogomir Frank iz Sp. Trnovelj je padel na tračnicah. Nalomil si je rebra. — Pri skoku z avtomobila si je obrezala levo nogo Rozalija Kompolšek iz Blagovne. Vinjen motorist trčil v drevo V nedeljo zjutraj se je v Ložnici pri Celju dogodila huda prometna nesreča. Vinjeni motorist Anton VEBER iz Ljub- ljane je z motornim kolesom vozil z ve- liko hitrostjo proti Celju. V Ložnici ga je zaneslo na ovinku na levo stran ceste, kjer je z vso silo trčil v obcestno drevo. Zlomil si je nogo in dobil hujše rane po telesu. Sopotnica Cveta SIMENŠEK je bila prav tako huje telesno poškodo- vana. Oba so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Istega dne je v Petrovčah počila zad- nja desna guma vozniku osebnega avto- mobila Draganu Sekuliču iz Ljubljane. Po »eksploziji« je vozilo zaneslo s ceste, kjer se je prevrnilo. Voznik in njegova žena. ki je bila sopotnica v osebnem avtomobilu, sta bila huje telesno poško- dovana. Prepeljali so ju v celjsko bol- nišnico. Na osebnem avtomobilu je na- stala precejšnja materialna škoda. V Drnžmirju je v nedeljo dopoldne kolesarka Milena Domerja iz Šoštanja tako nesrečno padla s kolesom, da si je zlomila desno roko. Pri vožnji s kole- som ji je namreč veriga prijela hlačni- co. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico. • Istega dne je na Gomilskem v Savinj- ski dolini prišlo do dokaj nenavedne ne- sreče. Pri srečanju dveh avtobusov je nekdo vrgel skozi okno steklenico, ki je trčila v okno prihajajočega avtobsa in razbila šipo. Drobci stekla so ranil« potnike. Pekarna je dograjena v soboto je ob Mariborski cesti pri novi celjski pekami bila majhna otvoritvena svečanost, ki se jo je razen drugih uglednih gostov udeležil tudi podpredsed- nik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek. Nova pekarna je sodobno grajena, proizvodni postopek je avtomatiziran, kapa- citete pekarne pa bodo zadosto- vale za vse potrebe Celja. Saj bo- do lahko spekli do 800 kilogra- mov kruha v eni uri. Sodijo, da bo razen te pekarne ostala v Celju le še ena stara pekama, kjer bo- do pekli ržen kruh in podobno. Kolesarnica v Podčetrtku Pionirji v Podčetrtku so si uredili čedno kolesarnico. Pred dnevi so pa pred komisijo LT Šmarje pri Jelšah položili izpite iz prometnih predpisov in sicer 41 pionirjev iz Podčetrtka in 10 iz Olim- ja. Skoraj vsi pa so že zadostili osnovni nalogi, ki so si jo zadali spomladi, da so se naučili voziti s kolesom. V kolesarnici imajo deset koles, ki so last pionirskega odreda. Prav vsi se bodo naučili ravnanja s kolesom, a ga bodo znali tudi popraviti ob okvari. Ta- ko šola v Podčetrtku tudi v tem smislu stopa v korak s časom in sii prizadeva čimbolj uveljaviti težnje reformirane šole. Nov mladinski športni paric v Celju vprašanje športnega parka za celjske šole je že dalj časa odprto vprašanje, saj morajo dijaki go- stovati ob športnih dnevih po raz- nih klubskih igriščih. Potreben je prostor z osnovnimi lahkoatlet- skimi napravami in igrišči za ko- šarko, odbojko in rokomet. Naj- bolj se čuti ta potreba na gimna- ziji, ker bodo morala stara igrišča ob Savinji kmalu odstopiti pro- stor zidanim objektom. Zato je gimnazija že lani prič'ela z grad- njo, ki pa je po začetnih delih za- mrla. Te dni pa je na gradbišču spet vse živo. Stadion dobiva pod rokami mladih graditeljev vse bolj določeno obliko. Gimnazijska delovna brigada dela v dveh iz- menah in dela hitro napredujejo. Šestdeset brigadirjev bo od 13. do 30. t. m. opravilo okoli 7.000 de- lovnih ur in s tem pomagalo k hitrejši in cenejši izgradnji. CELJSKI TEDNIK — STEV. 25 — 24. junija 1960 Za enotnost udejstvovanja Na pobudo Okrajnega odbora SZDL je bil v torek popoldne skupni sestanek predstavnikov okrajne zveze Partizan, okrajne Športne zveze, strokovnih šport- nih podzvez, večjih društev in zastopnikov komisij za družbene organizacije pri občinskih odbo- rih SZDL, Kakor je v uvodnih hesedah poudaril predsednik Okrajnega odbora SZDL JOŽE ]VlAROLT je bilo posvetovanje sklicano z namenom, da se v prvi vrsti analizira izvajanje sklepov prvega kongresa telesne kulture in prav tako nedavnega petega Kongresa SZDL Jugoslavije. Ana- lize kažejo, da so bili v celjskem okraju doseženi nekateri prav le- pi uspehi, da pa navzlic temu še doslej ni bila zagotovljena v or- ganizacijskem pogledu enotna pot telesne vzgoje. In še več — orga- nizacijski sestav telesnovzgojnega udejstvovanja je zaostajal za splošnim družbenim razvojem, zlasti pa ni šel v korak z utrje- vanjem komunalnega sistema. Da bi odpravili dvotimost in uveljavili tudi v organizacijskem pogledu enotnost telesnovzgojnega dela, so na posvetovanju sprejeli sklep o združitvi okrajne zveze Partizan in okrajne športne zveze ter o ustanovitvi enotne Okrajne zveze za telesno vzgojo v Celju. S tem namenom so sprejeli tudi pravilnik, ki daje splošne smernice bodočega dela novega okrajnega foruma za telesno vzgojo. Značil- nost sprejetega pravilnika se ka- že v tem, da ima nova okrajna zveza za telesno vzgojo poleg skupščine, kot najvišjega organa, še upravni in nadzorni odbor ter razsodišče. Kot delovni organi upravnega odbora pa bodo obsta- jali: sekretariat, gospodarski, pro- pagandni in tehnični odbor, od- bor za kadre ter zdravstveni od- bor. Delo tehničnega odbora pa se bo odvijalo v dvanajstih ko- misijah, in sicer: za orodno telo- vadbo in ritmične vaje, za atle- tiko, plavanje, zimske športe, no- gomet, rokomet, košarko, odboj- ko, borilne športe, za namizni te- nis, za rekreacijo in izlctništvo ter za kegljanje in balinanje. Mimo tega so izvolili še 38 to- varišev v začasni ali iniciativni upravni odbor. Ta forum naj bi po sklepih posvetovanja takoj po- skrbel za izvajanje pravilnika, pripravil vse potrebno za usta- novni občni zbor Okrajne zveze za telesno vzgojo, na katerem naj bi se zbrali delegati ustreznih ob- činskih zvez. V tem smislu naj bi tudi osnovne organizacije pravo- časno izvedle svoje občne zbore in izvolile delegate za občinske konference. Vse to delo naj bi bilo opravljeno v jesenskem času. Na ustanovnem občnem zboru Okrajne zveze bi tudi dokončno sprejeli pravilnik in dali tako enotnemu delu na področju te- lesne vzgoje skupni pečat. Za- časni odbor Okrajne zveze pa naj bi poskrbel še za pravočasno for- miranje občinskih zvez za telesno vzgojo, seveda povsod tam, kjer jih še nimajo. Pri tem delu pa naj telesnovzgojni delavci iščejo po- moči pri občinskih odborih SZDL, oziroma pri komisijah za druž- bene organizacije. Sklepi posvetovanja odpirajo jasno perspektivo bodočega te- lesnovzgojnega udejstvovanja v celjskem okraju, zlasti pa zago- tavljajo enotnost pri izvajanju nalog, ki imajo tako v športu kot telesni vzgoji en sam cilj. M. B. Navzlic zmagi - slab začetek Olimp : Bela Krajina 2:0 V nedeljo se je začel kvalifi- kacijski turnir osmih podzveznih prvakov za vstop v slovensko consko nogometno ligo. Celjskega Olimpa je žreb uvrstil v drugo skupino, v kateri sodelujejo še Bela krajina iz Črnomlja ^ter Naf- ta in Tolmin. Zraven tega mu je žreb določil Belo krajino za pr- vega tekmeca. Prva tekma na stadionu Olimpa je presenetila nad osem sto gle- dalcev. Olimp je igral slabo, zlasti pa je zatajila napadalna vrsta, ki je zapravila več stoodstotnih pri- ložnosti za gol. Spričo take neod- ločnosti, pa tudi neborbenosti, to še posebej velja za prvi polčas, je Olimp komaj premagal svojega nasprotnika z 2:0. Gola sta do- segla Travner in Florjane. Naj- boljši igralec pa je bil Coklič Po tekmi so si bili menda vsi očividci edini, da s tako igro Olimp ne bo prišel daleč. Res je, da je huda vročina precej vpli- vala na razpoloženje igralcev. To- da, ne glede na to, smo pri igral- cih Olimpa pogrešali njihovo ve- liko odliko — borbenost. Zmaga z dvema goloma prednosti je že nekaj, ne pa veliko. Zato se bodo morali Celjani v nedeljo bolj po- truditi, če bodo hoteli nadaljevati kvalifikacijski turnir. Mi jim že- limo, da bi ga tudi uspešno za- ključili in se tako uvrstili v višji tekmovalni razred. Po dosedanjih izidih kaže, da bo imel ljubljanski Slovan odlo- čilno besedo v prvi skupini, v drugi pa...? V prvih tekmah sta na domačih igriščih zmagala Naf- ta in Olimp. NA MESTA, POZOR ... STREL Konec preteklega tedna je AD Kla- divar priredilo meddruštveni miting, na katerem so poleg domačih atletov nasto- pili še tekmovalci iz Ljubljane in Mari- bora. Četudi ni bil dosežen noben re- kordni izid, so bili vendarle postavljeni nekateri odlični rezultati. ČLANI. 110 m ovire: Kovač (K) 15.5; 100 m: Srnovršnik (K) 11.1, Golner (K) 11.7: 200 m: Srnovršnik 22.9, Koželj (oba K) 24.7; 400 m: Stamejčič (Ol) 52.7, Cajhen (K) 53.9; 800 m: Primožič 2:05,7, Potrata 2:05,8; višina: Pucelj (Ol) in Koklič (K) 175; daljina: Golner 6.57; disk: Simič 44.67, Peterka (oba K) 43.92; kladivo: Vidmar 48.73; kopje: Kopitar 65.00, Brodnik 62.47; krogla: Simič 13.43, Kolnik 12.78, Polutnik 12.58. MLADINCL 500 m: Lenarčič (Ol) 38.4, Dergan (K) 41.8; kladivo: Polovic 40.73; kladivo (5 kg): Vidmajer (K) 48.54; kop- je: Kač (K) 63.66; krogla: Polovic 14.01; krogla (ml. mladinci): Vravnik 14.01. ŽENSKE. 80 m ovire: Stamejčič (Ol) 11.1, Cede (K) 12.8; 60 m: Stamejčič 7.8, Silan 8.2, Slamnik 8.6; 200 m: Slamnik 27.4, Cede 27.6; 400 m: Silan 64.4; višina: Rozman in Urbančič 145; daljina: Pader 4.87, Lubej (obe K) 4.78; krogla: Hudo- bivnik (Ol) 12.35; disk: Hudobivnik 41.64; kopje: Škornik 52.32, MLADINKE: 60 m: Lubej 8.5, Šme 8.6; krogla: Medvešek 10.88. VELIKE AVTO-MOTO DIRKE V VELENJU V nedeljo bodo po velenjskih ulicah velike hitrostne dirke mo- toristov in avtomobilistov. Na- stopili bodo v vseh kategorijah. Pričakujejo, da se bo na krožni progi, ki vodi skozi novi in stari del mesta, pomerilo nad štirideset tekmovalcev. Prireditev, ki jo organizira domače avto-moto dru- štvo pod pokroviteljstvom Rud- nika lignita Velenje, bo v okviru »Tedna rudarjev«. Cestišče, po katerem se bodo odvijale hitrost- ne dirke, že dalj časa sistematično urejujejo, tako da bo kar najbolje pripravljeno. ATLETIKA V VELENJU Na občinskem atletskem prvenstvu osnovnih šol šoštanjske občine so bili na stadionu ob Velenjskem jezeru do- seženi nekateri dobri rezultati. Med učenci sta se najbolj odlikovavala Gre- benšek in Kranjc, oba iz druge osnovne šole v Velenju. Prvi je skočil v daljino 5.50 m. drugi pa 145 cm v višino. Pri učenkah ie bila najbolj uspešna Luž- nikova (druga osnovna šola Šoštanj), pri skoku v višino s 130 cm, ter Strop- nikova (I. osnovna šola Velenje), ki je sunila kroglo 9.47 m daleč. Spet tek za Gluka Med sporedom glavnega zlet- nega nastopa »Bratstva in enot- nosti« v Novem mestu so nastopili tudi nekateri najboljši slovenski atleti. Med njimi je bila vrsta čla- nov in članic AD Kladivarja. Ta- ko je v teku čez visoke ovire v Lorgerjevi odsotnosti zmagal Brodnik pred Kovačem. Zelo za- nimiv je bil tek na 1500 metrov. Takoj po startu je vodstvo prev- zel Ljubljančan Hafner. Važič je šele na začetku zadnjega kroga prišel na drugo mesto. V finišu pa je bil boljši Celjan. Medtem, ko je Važič potreibdval za progo 3:54.4, je Hafner zaostal za točno eno sekundo. V teku na sto met- rov se je Mariborčan Gluk vnovič oddolžil Kolniku za nedavni po- raz v Celju. Srnovršnik pa je za- sedel šele tretje mesto. Rezultati: 1. Gluk (Branik) 11.0, 2. Kolnik 11.1, Srnovršnik (oba K) 11.3. V teku na 800 metrov za ženske je Slamnik-Gradišnikova brez težav opravila z vsemi ostalimi. Druga je bila Belajeva, peta pa prav ta- ko članica Kladivarja — Urbaj- sova. Simo Važič I rcdiiišno: Celje, Titov trg 5 — poštni predal 16 — telefon 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 - telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. Poštnina plačana vgotovini. Komisija za razpis delovnih mest Komunalne banke Celje razpisuje naslednja delovna mesta: a) za sedež v Celju 5 delovnih mest BANČNIH USLUŽBENCEV b) za podružnico v Rogaški Slatini 4 delovna mesta BANCNI,H USLUŽBENCEV Za navedena delovna mesta se zahteva izobrazba popolne srednje šole. Prošnje s priloženim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom je treba poslati na Komunalno banko Celje v roku 15 dni po objavi. Komisija za razpis štipendij Komunalne banke Celje razpisuje za šolsko leto 1960-61 za sedež in podružnice 7 ŠTIPENDIJ ZA EKONOMSKO SREDNJO SOLO Prosilci naj prošnjam prilože zadnje šolsko spričevalo in po- trdilo o premoženjskem stanju. Prošnje je treba poslati na Komunalno banko Celje do 15. julija 1960. Tudi letos - plavalna šola Ljudsko kopališče v Celju že nekaj časa privablja na stotine in stotine ko- palcev. Plavalni klub Neptun pa je v svoj delovni program vključil še organi- zacijo plavalnih šol. V novem bazenu so imeli doslej take šole že dve leti zapored. Vsakokrat so dosegle lep uspeh; iz njih je prišlo lepo število novih mla- dih plavalcev. Letos bo Neptun pripravil tri plavalne tečaje. Vsak od njih bo trajal po tri tedne. Prvi tečaj bo začel z delom že 27. junija, drugi 18. julija, tretji pa 8. avgusta. Vpisnina za en tečaj znaša 350 dinarjev. Vodili pa jih bodo klub- ski inštruktorji. iStarši iahko vpišejo svoje otroke v kateri koli tečaj vsak dan od 9. do 18. ure pri blagajni Ljud- skega kopališča. Vsi tečaji bodo v do- poldanskem času in sicer od 9. do 12. ure. Pete letne športne igre »ELEKTRA" Zveza sindikalnih športnih ak- tivov »Elektra« Slovenije prireja letos od 1. do 3. julija v izvedbi športnega aktiva podjetja »Blek- tro« Celje že petič zapored letne športne igre. Doslej so se člani delovnih kolektivov elektrogospo- darstva in elektroindustrije Slo- venije sešli na letnih športnih tek- movanjih že v Ljubljani, Novi Gorici, Mariboru in Kranju. Le- tos pa bo celjsko mesto sprejelo 1013 tekmovalcev in tekmovalk iz 38 kolektivov. To je doslej re- kord po številu udeležencev, kot tudi po številu kolektivov. Program bližnjega tekmovanja v Celju zajema atletiko, keglja- nje, namizni tenis, odbojko, stre- ljanje, šah in letos prvič tudi pla- vanje. Med udeleženci je 879 mo- ških in 116 prijavljenih ženskih tekmovalk. Slavnostna otvoritev tekmovanja bo v petek, 1. julija ob osmih zjutraj na stadionu Bo- risa Kidriča. V okvir teh prireditev spada tudi razstava elektrogospodarstva Slovenije, ki bo od 29. junija do 5. julija v dvorani Društva inže- nirjev in tehnikov v Celju. STANOVANJA ZA ODSTOP PRAZNE SOBE dam lepo nagrado. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Nagrada«. SOBO s posebnim vhodom na stopnišče v Centru Celja oddam v podnajem tistemu, ki mi nudi posojilo. Šifra »Takoj vseljivo«. ZAMENJAM trosobno konfortno stano- vanje v Celju za enako ali večje v Ljubljani. Naslov v upravi lista. SOBO IN KABINET zamenjam za eno sobo blizu mesta. Naslov v upravi lista. KUPIM VSELJIVO enodružinsko hišo v Celju ali bližnji okolici kupim. Pismene po- nudbe na upravo lista pod šifro »1,200.000«. PRODAM VITELJ prodam. Jesenek Franc, Dobro- va 54, Celje. DOBRO ohranjeno razno pohištvo pro- dam. Naslov v upravi lista. POCENI prodam zidan štedilnik — levi. Dobriša vas 2, Petrovce. ENOSTANOVANJSKO HIŠO, gospodar- sko poslopje, sadovnjak in 19 ar zem- lje prodam. Informacije: Marenc Te- rezija. Šentlovrenc, Prebold. »HOREX« 350 ugodno naprodaj. Celje, Ljubljanska 6/II-209. OSEBNI AVTO (Lieferwagen) prodam. Cena zelo ugodna. Cret 46, Celje. VECJO KOLIČINO VREC, prikladnih za žito in moko proda RK Žalec. LEVI ŠTEDILNIK »Goran« dobro ohra- njen prodam. Naslov: Žalec 162. PEC ZA KOPALNICO prodam. Rak - Gotovlje, Žalec. HIŠICO S SADOVNJAKOM, 10 minut od Keramične industrije Liboje prodam. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Liboje«. POL VISOKOPRITLICNE. vseljive hiše dam. Ponudbe na upravo lista pod »Sončna lega«. OBVESTILA Pozivamo vse člane Zveze borcev or- ganizacije »Dušan Kraigher« (prejšnja III. in IV. četrt), ki žele študirati in se prekvalificirati, da se zaradi tega do 50. junija v popoldanskem času zglase pri odboru te organizacije (pisarna tr- govine »Jelen«. Tomšičev trg 12. Celje). Osnovna organizacija ZB »Dušan Krigher« Celje OBVESTILO Zaradi deficitarnosti terapevtov in predstoječih letnih dopustov bomo spre- jemali od 20. 6. t. I. do nadaljncga SAMO PACIENTE Z BOLEČINAMI in to od 6.30 do 9. ure in od 14. do 15. ure dnevno izvzemši ob četrtkih in sobotah popoldne. Uprava Javne zobne poliklinike Celje RAZNO OBLOGE TAL IZ POLIVINILA, STRA- GULE, PODOLITA, GUME itd. boste pravilno vzdrževali samo z najnovejšo WIX-EMULZIJU, specialnim loščilom iz inozemskih surovin. Ne pozabite, da z drugimi loščili to oblogo samo uničujete. Zahtevajte jo v svojih trgovinah, ki lahko prve količine že nabavite pri gro- sističnem podjetju »MERX« v Celju s skladiščem v Slovenjem Gradcu. SLUŽBE POSTRE2NICO za par ur tedensko sprejmem. Naslov v upravi lista. IŠCEM GOSPODINJO, pošteno in dobro- srčno. Lahko je upokojenka. Naslov v upravi lista. RAZPISI Občinski ljudski odbor Mozirje — Ko- misija za štipednije razpisuje na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Urad- ni list FLRJ. štev. 32/55) in odloka o vi- šini štipendij (Uradni list FLRJ, štev. 53/55) štipendije za šolanje na nasled- njih šolah: RAZPIS ŠTIPENDIJ 1. Eno za študij na stomatološki fa- kulteti; 2. Eno za študij na farmacevtski fa- kulteti; 5. Eno za študij za šoli za farmacevt- ske pomočnike; 4. Eno za študij na višji ped. šoli (ma-fi); 5. Tri za študij na učiteljišču. Štipednije bomo podelili za čas. ki je prosilcu po predpisu določen za dokon- čanje študija in v višini, ki jo predvi- deva odlok o višini štipendij. Pismene in kolkovane prošnje je vlo- žiti najkasneje mesec dni po razpisu. Vsebujejo naj opis socialnih razmer in potek rednega študija. Prošnjam je pri- ložiti: 1. Overovljeno izjavo, da prosilec ne prejema drugih štipendij; 2. Potrdilo o vpisu v šolo z navedbo letnika oziroma semestra in stroke; .3. Zadnje spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih; 4. Potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev; 5. Potrdilo podjetja, zavoda ali usta- nove, v katerem sta zaposlena oče in mati prosilca, glede višine plače in otroš- kih dodatkov; Priporočilo šole oziroma mladinske organizacije. Otroci padlih borcev pa (predložijo tudi potrdilo ZB. Prošenj brez navedenih prilog komi- sija ne bo obravnavala. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci padlih borcev in žrtev fa- šističnega terorja, prizadevni dijaki iz socialno šibkih družin in prosilci, kate- rih stalno bivališče je na področju ob- čine Mozirje. Prosilci, ki so prošnje že vložili, naj dostavijo manjkajoče dokumente. RAZPISNA KOMISIJA PRI ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta za: 1. 1 zdravnika splošne prakse za Zdravstveno postajo Vojnik; 2. 1 dentista za Zdravstveno postajo Vojnik; 3. 1 zobotehnika za Zdravstveno po- stajo Vojnik; 4. 1 zobotehnika za Zdravstveno po- stajo Dobrna; 5. 1 bolničarko za Zdravstveno postajo Vojnik; 6. 1 zdravnika splošne prakse za ZD Celje; 7. 2 bolničarki za Diagnostično postajo Celje; 8. 10 bolničark za ambulantno polikli- nično službo in nego bolnika na domu po OZD: 9. 1 babico za babiški okoliš Škofja vas; 10. 1 sanitarnega tehnika za higiensko postajo Celje; 11. 2 zdravstvena tehnika — med. la- boranta za diagnostični laboratorij; 12. 2 administrativni moči z znanjem strojepisja; 13. 1 administrativno moč za centralno kartoteko; 14. 1 blagajnika; Pogoji pod: 1. zdravnik z opravljenim strokovnim izpitom; prednost imajo zdravniki z dalj- šo prakso v ambulantno-poliklinični službi; 2. zubar — dentist z opravljeno sred- njo ali višjo strokovno šolo za dentiste in položen strokovni izpit; 3. in 4. zobotehnik z opravljeno zobo- tehnično šolo ter položen strokovni izpit; 5. ustrezna bolničarska šola z zna- njem zdravstvene administracije; 6. isto kot pod 1.; 7. ustrezna bolničarska šola. zaželena bolnična praksa: 8. ustrezna bolničarska šola, zaželena praksa pri negi bolnika in znanjem zdravstvene administracije; 9. ustrezna babiška šola: 10. ustrezna strokovna šola sanitarnih tehnikov: 11. ustrezna strokovna šola oddelka medicin«kih laborantov; 12. nepopolna srednja šola, 1 z odlič- nim znanjem strojepisja, 1 z nekaj leti prakse v pisarniškem poslovanju; 13. popolna srednja šola; 14. nepopolna srednja šola z nekaj leti prakse v računovodski službi. iPlača po zakonu o javnih uslužbencih FLRJ, položajna plača po pravilniku ustanove. Pravilno kolkovane prošnje vlagajte na upravo Zdravstvenega doma Celje, Rok za vlaganje prošenj je do 10. julija 1960. K prošnji priložite tudi obširnejši življenjepis z navedbo dosedanjega služ- bovanja. Razpisi štipendij: 1. 2 Za bolničarsko šolo; 2. 2 za šolo za sanitarne tehnike — oddelek za med. labor,; 3. 1 za babiško šolo; 4. 2 za šolo za zdravstvene delavce — oddelek za bolnišno-ambulantno smer; 5. 1 za zobotehnično srednjo šolo (po končani šoli službovanjev Vojniku); 6. 1 za višjo šolo za medicinske sestre. Rok za vlaganje prošenj je do 10, ju- lija 1960. KMETIJSKA ŠOLA ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje vpis v I. letnik Živinorejsko sadjarske šole. Za poklic živinorejec oziroma sad- jar za šolsko leto 1960/61. Pogoji za vpis: 1. Uspešno dovršena osemletna osnov- na šola; 2. Starost nad petnajst let; 3. Telesna in duševna sposobnost za poklic. Prošnjo, kolkovano s kolkom 30 din — 20 v gotovini — s pilogami: 1. Rojstni list; 2. Zadnje šolsko spričevalo; 3. Zdravniško spričevalo; 4. Obvezo o plačevanju vzdrževalnine, je treba predložiti ravnateljstvu do 15. julija 1960. Po končani šoli se absolventi lahko vključijo v proizvodnjo kot kvalificirani živinorejci oziroma sadjarji, ali pa na- daljujejo strokovno šolanje na II. stop- nji kmetijskega šolstva. Ravnateljstvo GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 24. junija ob 20. uri — Shakes- peare: Beneški trgovec. Gostovanje v Šoštanju. Sobota, 25. junija ob 20. uri — SIawo- mir Mrožek: Policija. Sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 26. junija ob 15.30 — Slawomir Mrožek: Policija. Nedeljski popoldan- ski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Torek, 28. junija ob 20. uri — Slawomir Mrožek: Policija. Torkov abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Sreda,. 29. junija ob 20. uri — Levstik- Griin: Kastelka. Gostovanje na Go- milskem. Četrtek, 30. junija ob 20. uri — Rose in Budjuhn: Dvanajst porotnikov. Go- stovanje v Rogaški Slatini. Petek. 1. julija ob 20. uri — John Pa- Irick: Cajnica na Okinavvi. Zaključna predstava za Elektro-Celje. KINO KINO UNION Od 26. do 29. 6. 1960. »ŠTIRI dISeT- LETJA«, jugoslovanski film Od 50. 6. do 4. 7. 1960, »ZDRAVNIK IN MAZAC«, italijanski film KINO METROPOL Od 27. 6. do 1. 7. 1960, »VETER NE ZNA BRATI«, ameriški barvni film LETNI KINO Od 27. do 29. 6. 1960, »PARIŽANKA«, francoski film esc Od 50. 6. do 3. 7. 1960, »BELO PERO«, ameriški barvni film esc DPD »SVOBODA« CELJE MLADINSKI-KINO Dne 25. in 26. 6. 196«, »PUSTOLOVŠČINE PAJE IN PLUTONA« Predstave so vsako soboto ob 18. uri in vsako nedeljo ob 10. uri, ob 16. nri in 18. uri. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Od 25. do 26. 6. 1966, »CAJNICA«, ame- riški barvni film esc Samo 29. 6. 1960. »DEKLICA ROSEMA- RIE«, nemški film Samo 30. 6. 1960, »DE.MONSKA ŽENA«, ameriški film PODJETJE »ELEKTROPRENOS« OBRAT ELKOV LAŠKO sprejmevuk VEC VAJENCEV strojno-ključavničarske stroke in stavbeno-ključavničarske stroke Pogoj: dokončana osemletka ter zaposli večje število NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za pleska- nje daljnovodov. — Nastop službe takoj. IZ ŽIVLJENJA STARIH RIMLJANOV Zdravniki in zdravilstvo Poklicnih zdravnikov Rimljani dolgo niso poznali. Gotovo pa je, da so že zelo zgodaj uporabljali najrazličnejša zdravila in meto- de, ki so bile tradicionalne in že preizkušene. Medtem ko je ostalo zdravljenje notranjih bolezni dol- go na zelo nizki stopnji, so v ki- rurgičnih posegih in ranocelništvu dosti hitreje napredovali, pred- vsem v vojski. Ob zelo pogostih epidemijah je bilo zdraviMvo brez moči. Prve »zdravnike« mo- ramo iskati med svečeniki, če- prav je bilo njihovo znanje zelo pičlo. Zaščitnik pred boleznimi je bil Apolon. Po hudi epidemiji ku- ge 1.239 pred našim štetjem so uvedli tudi kult Eskulapa. Me- dicina pa je še vedno ostala da- leč proč od resnične znanosti, slo- neč na magičnem zakljinjanju in vraževernih odredih. Prvi resnični zdravniki v Rimu so bili šele Grki. Cesar jim je dal različne ugodnosti, oprostil jih je dajatev in vojaške služtoe. To je vzpodbudilo tudi Rimljane, da so se vedno bolj oprijemali tega, v začetku ne preveč čisla- nega poklica. Vsak premožnejši Rimljan je imel vsaj enega sužnja-zdravni- ka. Za ženske bolezni in iX)rod- ništvo so bile tudi zdravnice. Dr- žava ni zahtevala šolske izobraz- be in tako je lahko postal zdrav- nik vsak, ki je to želel: bivši čev- ljarji, pleskarji, kovači itd. Vi- sokih medicinskih šol ni bilo, ne- kaj osnovnega znanja so si pri- dobili pri že izkušenih zdravnikih, ki so jih spremljali na zdravni- ških obiskih in jim plačevali šol- nino. Pomagali so jim priprav- ljati zdravila, dajali obliže, pu- ščali kri itd. Učitelj je smel kan- didatu prepovedati lastno prakso, če se je bal konkurence. Zdravniška veda je bila tudi pri Rimljanih že specializirana. Tako se imenujejo specialisti: interni- sti, stomatologi, ginekologi, pose- bej pa okulisti in kirurgi. Medi- cinska znanosit je na teh področ- jih zelo različno napredovala. Najbolj kirurgija, dočim se še ta- ko priznani internisti niso mogli otresti starih metod s čarobnimi sredstvi, zagovarjanjem, magijo, itd. Zdravniki so privatno prakso izvrševa:li v svojih ordinacijah, ali pa obiskovali bolnike na do- mu. Marsikaterega zdravnika so obdolžili, da mu je zaslužek prvo, saj se ni redko dogajalo, da je pacienta zdravil šele potem, ko mu je ta plačal zahtevno vsoto. Nasprotno pa tudi niso bili redki, ki so se popolnoma podredili in uklonili zahtevam bolnika, še po- sebej željam pacientk, samo da so si obdržali klientelo. Zato tudi niso bile ipopolnoma neupravičene obdolžitve zakonolomstva, zastru- pitve zaradi dediščine ali poroke, pa tudi ošabnosti, kruhoborstva itd. Bile so tudi izjeme, ljudje, ki so svoj poklic opravljali vestno in s humano prizadevnostjo. Sele ob zatonu republikanske dobe je država ustanavljala dr- žavne zdravsitvene zavode bodisi v mestih za revne državljane, vo- jaških enotah, gladiatorskih in drugih šolah, gledališčih, raznih bratovščinah. Ti zdravniki so bili dobro plačani in čislani, saj so bili neredki, ki so si pridobili pre- cejšnje znanje v posebnih šolah in tudi v praksi. Lekarn, ki bi prijjravljale zdra- vila po zdravniških receptih, ni bilo. Zdravila si lahko kupil v ze- lenjavnih trgovinah, pri kramar- jih z različnimi mazili, mamili in špecerijo. Trgovci so zdravila po- narejevali in tako so bila včasih smrtno nevarna. Zdravniki so se nemalo trudili, da so dobili za svoje paciente prava zdravila. Celjski muzej ima precej redko zbirko rimskega in farmacevt- skega orodja. Jasno je, da je v dveh tisočletjih, ko je ležalo v zemlji, dobilo sledove zoba časa in častitljivo prevleko starosti... DOBRI STARI ČASI... Znan ameriški sodnik Picard se je ves navdušen vrnil iz Pariza domov. Ko pa je pripovedoval svoje vtise prijateljem, je neko- liko zagrenjen vzkliknil: »Zakaj nisem šel v Pariz pred dvajsetimi leti!?« »Čemu,« ga vpraša prijatelj. »Mar> zato, ker je bil takrat Pariz res Pariz?« »Ne,« odvrne sodnik. »Ker je bil Picard takrat res še Picard ...« MALE REČI ZA MAEE EJUD! Vsi ljudje imamo želje, majhne in velike. Z malo denarja uresni- čujemo male, velike ostanejo. Na žalost konstruktorji danes gledajo bolj na želje petičnejših kot na druge. Vendar so tudi izjeme. V Angliji je nek inženir izdelal ta- kole »motoamfibijo«. Je trikolica, ki namesto treh, zaradi velike pri- kolice, prevaža štiri osebe. Ko pa se pripeljete do morja ali jezera, postane prikolica ličen čoln s svo- jim lastnim motorjem. Na žalost ima ta iznajdba spet pomanjkljiv vost: iS tir je so se pripeljali po cesti, po vodi pa morata dva pla- vati Torej ne zmanjka zadreg za male ljudi... PRAVI MORSKI VOLK Star morski kapitan se je peljal v čolnu, ki ga je veslal mlad ne- izkušen mornarček. Po nerodnosti je zaveslal tako, da je val obrnil čoln kak streljaj od obale. Oba sta splezala na prevrnjen čoln in fant je začel na vse grlo kričati na pomoč. Tedaj se je stari morski volk šele razsrdil: — Nikar tako divje ne vpij, saj te utegne res kdo slišati! — # Nič ni bolj utrudljivega od prenašanja nedokončanega dela v svojih mislih. O Resni ljudje so navadno ti- sti, ki vidijo resno plat stvari tam, kjer resne plati sploh ni. Za lase privlečeno... ... zgodbo je treba imeti vselej pripravljeno. Toda mora biti takšna, da se na- njo ujame še tak lisjak. Recimo: Niste mogli zjutraj iz po- stelje ... Še malo, samo za tren oka, in zares ste zadre- mali. V urad pridete z eno- urno zamudo. Kam bi z iz- govori o zapornicah, z bu- dilko, ki je obstala, z nujnim opravkom. Napravite se le- po Francoza, tako, kot da ste bili točni in ko pride čas, ko delo končate, poglejte pre- senečeno okoli in kolegom, ki se odpravljajo recite: »Izgleda, da se mi je res sanjalo, da smo delovni čas premaknili za eno uro na- prej?« To bo bolje vžgalo. Ali pa: Pozabili ste, da je žena imela rojstni dan. Enostavno prezrite boljše kosilo, tudi za rože se ne zmenite. Ponoči pa vstanite in zamenjajte letoš- nji koledar z lanskim in rdeče podčrtajte dan. Če je letos četrtek, si podčrtajte petek in naslednji dan zjut- raj čestitajte. Izgovor bo la- hek. »Kdo vraga mi je lanski koledar zamenjal z letoš- njim?« Zapomniti si morate. Za lase privlečena zgodba mo- ra biti res za lase privlečena. Verjetnim izgovorom nihče več ne verjame ... -ček 50 LET JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA ZOLJA sokol domačega neba Po letih pred prvo svetovno vojno, ko sta Rusijan in Merčep gradila letala svoje lastne kon- strukcije, v Jugoslaviji, kar se tiče gradnje letal, nismo daleč prišli. Medtem pa se je v svetu, zlasti po- prvi svetovni vojni, le- talska industrija močno razvila. V tem p'Ogledu so vodili Ameri- čani, Nemci in Francozi. Toda tudi v Sovjetski zvezi, čeprav je bila še nerazvita poljedelska de- žela, so videli v letalstvu bodoč- nost. Letalstvo je bilo v predvojni Jugoslaviji zelo slabo razvito. Tu- di armada je imela le peščico le- tal in še ta so bila kupljena. Toda države so takrat že močno tek- movale, da bi bodočim nasprot- nikom postavile po robu sposob- nejša in boljša letala. Kakšne per- spektive pa je imela jugoslovan- ska vojna avijacija, ko pa je ime- la večji del take stroje, ki so jih naprimer Nemci že zdavnaj vrgli iz oborožitve. Našim letalcem je preostal le pogum in priznana spretnost letenja ... Kako se je jugoslovansko le- talstvo ob izdajah moglo zoper- staviti okupatorju, smo bili priče. Našim letalcem so razbili stroje še preden so prišli v zrak. Del le- talskih enot pa je moral izvršiti sramoten beg z najvišjimi držav- nimi in vojaškimi funkcionarji v kabinah. Ko sta Franjo KLuz in Rudi Ca- jevec ustanovila prvo partizansko eskadrilo, se je za naše vojno le- talstvo začela nova doba. Proti koncu vojne so naši, na hitro izšo- lani piloti, leteli na najsodobnej- ših aparatih zavezniških sil. No, Celjani se bodo predrznih »Ti- tovcev« gotovo dobro spominjali. Danes niso redki primeri, ko tudi nad našo Savinjsko dolino reaktivci parajo nebo in vlečejo dolge izpušne sledi 7a seboj. So to samo letala, ki so bila nabav- ljena v ZDA v času vojaSke po- moči? Ne. Naša vojna industrija je začela izdelovati domače reak- tivce, kakor na primer »Zolja« in »Stršljen«. Ta dva aparata sta majhna, silne brzine, okretna in prilagojena našim razmeram. Mi nismo država, ki bi napadala, mi smo oboroženi le za obrambo. Naši reaktivci pa so takšni: Maj- hen radius leta in dovolj hitri, da že na meji prestrežejo napadalce. c-k HUMANOST im PRISEBNOST JOGOSLOVANKE (Po članku v »Bild Zeitung« z dne 9. junija 1960) Na cesti pri Euskirchnu v Po- renju je 22-letni kmetijski dela- vec divje prehiteval vozila. Na- enkrat je treščil v nasproti voze- čo limuzino in obležal ves okr- vavljen in brez zavesti na cesti. Okoli ponesrečenca se je zbrala množica in vsi so gledali ne da bi mignili s prstom. Tedaj je iz bližnjega avtomobila skočila žen- ska, si strgala bluzo, s telesa in jo razcefrala v pasove. Kri jo je vso obrizgala, ko je ponesrečen- cu prevezala nogo nad prelom- ljenim mestom. Končno je krva- vitev pojenjala. Žena je ponovno osveščenega tolažila in mu pri- govarjala naj se popolnoma umi- ri, iz svojega vozila pa je prinesla tablete proti bolečinam. Medtem je prispela tudi prva pomoč, in ko so ponesrečenega fanta odpe- ljali, si je za silo obrisala kri in brez zapravljanja besed spet sed- la za volan in se odpeljala. Zena, ki je pokazala toliko pri- sebnosti in humanosti je bila 43-letna Ana Cakert, rojena Ju- goslovanka ... Tako zaključuje list, ki je dru- gače s polno pikrosti trkal na za- vest tistih gledalcev, ki so do- mala neprizadeto gledali prizor, kako ponesrečencu pred njihovi- mi očmi ugasuje nit življenja. PIKNIK družine in prijateljev se sprosti, postavlja kozolce, pleza na drevje, če nanese, se izkriči — tokrat za- se in za svoje zdravje... Takole na prostem in na preprost način pripravljeni čevapčiči pač vsakemu bolje teknejo kakor doma... Prijatelj, ki ne zamudi nobene priložnosti, ki mu jo nudi prosti dan v tednu, pripoveduje: — Ne moreš si misliti, kako ob- žalujem ljudi, ki preživijo nede- ljo za zastrtimi okni, se preme- tavajo v postelji in vdihavajo so- parico med štirimi zidovi, kjer mešajo duhovi od preobilice po- užite pijače ob sobotnih večerih. Nedelje so za gospodinje najtežji dan, kajti po naših pojmih mora biti nedeljsko kosilo nekaj poseb- nega. Po taki kuhi se materi po- poldan še na sprehod ne da več hoditi... Seveda Slovenci nedeljski pK)- čitek po svoje pojmujemo. Ni iz- leta brez gostilne in ni bilo za- bave, če v ponedeljek svojim ko- legom v službi ne moremo pripO" vedovati koliko smo ga spili. Prijeten nedeljski oddih je lah- ko streljaj od vašega doma in »proviant, ki ga potrebujete, j^ lahko za polovico cenejši od stro- škov za nedeljsko kosilo doma- Važno je le, da se prijetno poču- tite in to je dejansko vsa skriv- nost piknika. ek- So reči, ki so nastale iz mode pa izgledajo potrebne — so pa tudi reči, ki izgledajo krik mode, pa so nastale iz ipotrebe. Nekaj takega je za nas piknik, ki kaže obraz modernosti, je pa čista in gola potreba. Piknik je zdravilišče na obroke, je nekaj, kar je nastalo v moder- nem času, ko človek preždi ves teden v delavnici, pisarni, pri stroju. Dajmo temu »priklatencu« naše ime — nedeljski počitek, kar je bliže angleškemu izrazu »Week- ekend« (konec tedna). Za izjdaten nedeljski počitek ni potreben avtomobil. Človek tudi s kolesom ali peš pride do prijet- nega kotička v naravi, kjer se po mili volji zlekne, počenja kar mu je všeč, diha s polnimi pljuči svež zralk^ s slastjo použije malico in oddrema urico v senci. Anglež je ves teden oškrobljen. V uradu je izbrano oblečen za druge, je zadržano vljuden za druge, se obnaša po predpisih za- radi drugih. Ob nedeljah se otrese tega. Obleče se kar je mogoče preprosto in lagodno, v krogu