Katolišk cerkven list«
Danica iehaja vsak petek na celi poli, in veljA po posti z h celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr.. zače t« rti« tu 1 glu. 30 Kr V tiskarnici s prej emana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dan praznil . izide Danic:
dan poprei.
Tečaj XXV.	V Ljubljani 14. rožnika 1872.	List 24.
IF. Kriz — šola ker ionske modrosti•
,.Dokler imate luč, včrvajte v luč, da
bote otroci luči." Jan. 12, 36.
Sveti Bonaventura je tako izverstno in razumno pri-digoval, da so največi modrijani občudovali njegovo zgovornost. Prašali so ga nekdaj o njegovi knjigarni, ker so si mislili, da mora imeti mnogo izverstnin knjig. Bonaventura pa jim pokaže sveti križ ter reče: „Tole je moja knjigarna ; tole je studenec, iz kterega zajemam umnost in modrost. Tu se učim poznati Jezusa, in to križanega."
V tej knjigi, v svetem križu, so zvesto prebirali vsi sveti možje, kteri slovijo v soli keršanske modrosti. Iz te knjige so kakor iz verlega studenca zajemali globoko modrost, ktera jih jc nad druge povzdignila tako visoko.
Podoba križeva kaže poleg svetega Avguština cčlo popolnost keršansko. Globokost naznanja vero, visokost upanje, širokost pa ljubezen in stanovitnost; in v tem se verši naša popolnost. Štirje križevi konci so naš škit, s kterim se lahko branimo skušnjavam proti tem čednostim.
Sveti Avguštin govori, da križ ne kaže le umirajočega, ampak tudi v šoli ali na prižnici učečega Jezusa Kristusa. Križ je živa knjiga za celo življenje. Ako se toraj hočemo naučiti prave modrosti, berimo in premišljuj mo to knjigo, in naučili se bomo jako koristnih reči.
Ta knjiga nas najbolje podučuje, kaj je Bog, kteri je tolikanj ljubil svet, da je dal svojega ediuorojenega Sina za nas, da ne bi nihče, kdor vanj veruje, ne poginil, temuč vsak imel večno življenje. S križa se nam razodeva pravičnost in svetost, ljubezen in usmiljenost Božja. In modrost Božja bi se li mogla lepše pokazati kot na križu, kjer je iz naj večjega ponižanja in zasra-movanja pripraviti vedila naj veče povišanje in slavo V Tu na križu iz smertnosti izcvita nesmertnost, iz smerti življenje, iz bolesti radost, iz teme svetloba, iz posmeha češčenje, iz poniženja povišenje, iz pustotc raj, iz pekla nebo. Križ, znamnje preklctsva, je postal začetek in znamnje blagoslova in milosti, in vsi, kteri verujejo v Jezusa, imajo po tem nečastnem znam nji bitioslavljeni, in po tej siuerti izbujeni in oživljeni. Na krasnem, čver-stem, mičnem, rajskem drevesu je pognala smert, na uvelem, suhem, nerodovitnem drevesu je pognalo živ-ljenje in zveličanje. Nespametnost pred ljudmi je postala po besedah sv. Pavla modrost pred Bogom. Torej ie po vsi pravici pisati smel sveti Pavel: „Pripogujem kolena svoje pred Očetom Gospoda Jezusa Kristusa, da bi v ljubezni njegovi vkorenjeni in vterjeni razumeti mogli z vsemi svetimi, ktera je bila nje -irost in dolgost, visokost in globokost." — Križ nas naj bolje podučuje,
kaj je človek , kteri je namen njegov, in kako velika je vrednost naše duše. O kako veliko ceno mora imeti duša Človekova; da bi se odkupila in oprostila, je umreti moral v naj groznejših mukah sam Sin Božji! — Križ naj bolje kaže, koliko zlo je greh, ker greh jc bil vzrok smerti Sina Božjega; naj bolje razodeva, koliko kazeu zasluži smertni greh: da bi se zanj Bogu moglo zadostiti, so potrebne bile neskončne zasluge Sina Božjega križanega. Križ nam kaže, kaj imamo storiti, da pokorimo greh že na tem svetu sami nad seboj. Kedar je on, kteri je sama svetost, tolikanj terpel za grehe, kterih še sam storil ni; kaj tedaj čaka nas, kteri smo obteženi z grehi brez števila? Ako se na zelenem drevesu to godi, kaj se bode še le na suhem!
Sveti križ oznanuje naposled naj čistejši, naj viso-kejši nravno, kakoršne ne pred ne za Kristusom nikoli ni učil noben posveten modrijan. Tej križevi nravni vedi naj više načelo in vstavno pravilo, iz kterega izvirajo kakor iz kacega vrelca vse dolžnosti Človekove'4k Bogu, k bližnjemu in k sebi samemu, je ljubezen. Kje se tako krasno, tako vzvišeno, tako izgovorno in presunljivo oznanuje ljubezen, kot s prižnice svetega križa? Kdo jc tedaj lepše razsvetlil z deli, lepše razjasnil z življenjem in zapečatil s svojo smertjo postavo ljubezni? Kdaj je kteri modrijan učil tako ljubiti, kakor je učil Jezus; ljubiti celo sovražnike, odpuščati iz serca tem, kteri so nas razžalili, dobro delati tem, kteri so nam storili krivico, dobro govoriti o njih, kteri nas obreku-jejo, moliti za nje, kteri nas preganjajo? — S kriza sc nam sveti naj veče in naj teže mnenje, t. j. umenje zatajevanja sebe samega. S križa sc nam sveti pokora, poslušnost, ponižnost, krotkost, znašljivost, zmernost, po-terpljivost, čistost serca, ter zaničevanje pozemeljske ne-čimurnosti. S križa nam sije naj viši modrost, ktera se kaže v tem, da po zaničevanji sveta pomagamo si v v kraljestvo nebeško.
Učenost napihuje posvetne modrijane , kteri o sebi veliko si domišlj evaje želijo videni in modri imenovani biti. Učenost križa pa, kedar osvetljuje misel, ponižuje serce, kedar podučuje razum, napoinuje serce z ljubeznijo in bojaznijo Božjo, kedar poživlja, oblažuje in pokrepčuje duha, kroti in v služnost njegovo deva telo in nerodne serčne poželenja. Učenje svetega križa previšuje vse nauko čislanih posvetnih modrijanov, ktc rih spisi razum sicer bistrijo, toda ga ne pomirijo, vodijo siccr k učenosti, ne pa tudi k čednosti. Učenje svetega križa pa razbistruje in poiniruje , napeljuje člo veka k čednosti, ter jo krepko iu mogočno vzbuja in pospešuje. Tomaž Kempčan pravi: „1 čenje Kristusovo previšuje vse učenja svetnikov; in kdor bi si prilastil njegovega duha, našel bi skrito mano v njeni."
Tu tedaj pri križu .Iczusa Kristusa pogostoma bodi
duša kcršanska! Tu poklekuj k molitvi in k premišljevanju učenja, življenja in smerti Jezusa Kristusa! Tu zajemaj prave modrosti keršanske in govori: „Naj umolkne Platon in Aristotel, naj umolknejo vsi učitelji in modro-vavci, naj molči vse stvarjenje pred obličjem tvojim: ti sam govori k meni s križa, in stori, da se sklenem s teboj v večni ljubezni!"
Tako je križ res šola keršanske modrosti, ktera pelje v življenje. Le s križa sveti luč pravice, ktera razsvetljuje in ogreva in vžiga celo v plamen popolne ljubezni, in „dokler imate luč, včrvajte v luč, da bote otroci luči."
Tolažilo za bojevnike pred Jezuiti.
Čast. o. Vcninger je 1. 1870 imel misijon med drugimi tudi v Jacksonville-u v Orcgonu, pri Kaliforniji. Pri misijonu in druzih cerkvenih opravilih prav rad plent prinese kake burkarje, da ljudi motijo, kakor se je nedavno godilo v nekem kraju na Gorenskem, ako prav pomnimo. V Ljubljani se je že večkrat pripetilo, posebno pred nekimi mesci, da so med kakim opravilom, ki je bilo v stolni cerkvi, kakoršni si bodi burkeži ali komedijanti s strašno velikim bobnom in drugo šaro ropotali memo cerkve. O tacih prilikah se pekel močno veseli, takrat šc ta „šantavi" pleše.
Tudi ob koncu Veningerjevega misijona v Jackson-villc.u so se pridervili komedijanti v mesto, Češ, katoliški misijonar je ljudi skup spravil, bomo še mi imeli pri tem dobro žetev. Znano je tudi, kako poželjivo ljudje dl. jajo za takimi burkeži. V Ljubljani je polno paglavcev derlo pred njimi in za njimi, ker radovednost pasti je ložeje opravilo, kakor pa moliti. V Jacksonvillc-u tedaj so bile naznanila po zidčh nabite, bobnali in trobentah so po ulicah in cestah, kje da bo skazovališče.
Toda, le sedem ljudi je bilo prišlo na burkarišče. Vse je sulo v ccrkev k pridigi jezuita očeta Veningerja. Kazališče se jc moglo opustiti.
To je vender žalostno, kaj ne, gg. „vstavoverci", da celo svobodni Amcrikanci raji poslušajo pridigo ubo-zega očeta jezuita, kakor komedijantovske „kulturo-plodne" burke!
Ali pa veste, zakaj ? Zato, ne zamerite, da Vam naravnost povem: ker narod ve bolje razločiti, kaj je .,volksbildung" in kaj „volksverdummung", kakor pa Vi. Ljudstvo je umno in želi si kaj za dušo, za večnost pridobiti; Vi pa — mesno-umni — sebi in svojim otroči-čem le za časno sladnost in srečo skerbite, za večnost vam nič ni: ali niste Vi „Verduniracr" samih sebe in druzih?
Pri ravno tistem misijonu gospoda Veningerja pa sc jc še nekaj za „inteligencijo" jirav mičnega dogodilo. Bil je ondi tudi neki ,.Aulgekliirter", glasovit metodiški pridigar in agent bibliške družbe. Tudi ta je opu>til svojo že napovedano pridigo in sicer ravno tisti dan, ko je Vcninger govoril o papeževi nezmotljivost i. Sel je raji sam Veningerja poslušat in tudi svoji srenji je djal, naj tudi gre poslušat, češ: da bo naslednji dan pridigarja overgeh
Overgel ga je pa ravno tako, kakor n. pr. večkrat tagblatti delajo v ravno tej zadevi, namreč s psovanjem iu zasramovanjem. Nc da bi bil na Veningerjeve dokaze odgovoril, jc čez katoličane zabavljal, da vsi splaz so potepinstvo, „lumpenvolk", ki so prišli v Ameriko drugim poštenim ljudem maščobo zemlje spred ust je-mat; in to tedaj je dokaz, da papež ni nezmotljiv!
Tako dokazovati zna tudi naša inteligencija (a non in-telligendo). Papež pa ukljub inteligencije ostane to, kar je in kat. Cerkev to, kar je, in sicer dokonča sveta, kakor je obljubil Gospod, ki jo je zidal na skalo. Ta skala je nespod-makljiva, kakor Cerkev sama, ktera je na skalo zidana.
MLqi me fe zgodilo na grobu pomor-Jenih Jezuitov v Parizu.
Francoski časnik „il Monde" 17. maja na pervi strani pripoveduje, kako je bil lOletni deček prečudno ozdravljen v Parizu na grobu tistih oo. jezuitov, ktere so bili 1. 1871 komunisti rudečkarji umorili. Zdravniki sami, ki so do sedaj zastonj vse poskušali nad dečkom, naznanjajo, da te dogodbe ne morejo razlagati po na-torni poti. — Deček Andrej D.... je bil hudo bolan na čutnicah, in včasi mu je sluh in vid vzelo. Ni mogel ne hoditi, ne na nogah stati, znotranje opravilo života se je ustavljalo, in zdelo se je, da viri življenja, so usušeni. — Starši, dobro premožni, so vse poskušali, da bi mu zopet zdravje pridobili, pa vse je bilo zastonj. Deček, kije prav pobožen, je namenil opraviti devetdnev-nico na čast umorjenih jezuitov.
18. aprila se d& v vozu peljati do kapele, kjer počivajo ostanki tistih patrov jezuitov. S sedežem vred, pokritim z blazinami, ga denejo na grob. — Učenik „di Andrea" je maševal. Pri očitni spovedi (konliteor) je deček čutil, da ga noge niso nič več bolele, in da se je zamogel gibati. — V začetku ni hotel verjeti, pri evangeliju pa je vergel od sebe blazine, in stopil je na noge. — Starši pretrašeni hitč ga podpirat; on pa pravi, da ni treba, ker se čuti ozdravljenega. — K povzdigovanju je pokleknil; zopet vstane in sede. Po maši skoči na cesto in v znamnje, daje popolnoma zdrav, hoče peš domu iti. — Čez dan ie tekal po vertu, zvečer v novo ridc v kapelo, in naslednjo sredo, ki se je devetnica ončala, je sam želel streči in^je stregel k sv. maši. —
To je pa vender odveč! Če bodo jezuiti še po smerti take reči počenjali > bodo preganjavci jezuitov prišli še celo ob vso veljavo in njih lastna stranka se bode prepričala, da so preganjavci jezuitov tepci naj bolj hod-nične baže — brez vere in brez „humanizma."
„11 Monde" sklepa spis in pravi: Mi smo dogodbo povedali brez tolmačenja. Nejeverni Pariz bi zamogel pred njo oči zatiskati, ne pa je tajiti. Velika množica spričevanj jo poterjuje. Mladenčeva družina je izmed naj bolj spoštovanih stanov, in njeno poštenje je brez vsa-cega suma. Eden naj mogočniših zdravnikov, eden per-vakov učenosti ga je zdravil; vidil ga je pred in po ozdravljenji, in spričevanjc je dal, da je to izredna sprememba, pred ktero mora veda molčati. — Zarad tega se je včeraj v kapeli jezuitov vse terlo. Verniki vsih stanov prihajajo prosit milost od Boga, naj on, ki daje slepim viditi, gluhim slišati, kruijevim hoditi, blagovoli odpreti oči ubogi Franciji, da poslednjič spozna, kteri je vzrok njenih nesreč in kje naj iše in najde pomoči v tem.
Duhovni, ktere so lani rudečkarji v Parizu poklali in pomorili v sovraštvu do sv. vere:
Umorili so 24. majnika po šestmesečni ječi nadškofa Jurja Darboy-a v starosti 48 let, 11 mescev in 8 dni. Častnega korarja Jan. Deguerry-a, duhovnega pastirja pri sv. Magdaleni, starega čez 73 let. Nekdanjega misijonarja in vojaškega duhovna Allard a. Oo. jezuita Leona Duccoudray-ain Aleža Clerc a.
25.	maja so rudečkarji umorili 500 dominikanov, potem ko so jih 6 mescev v ječi imeli.
26.	majnika ravno tako 2 duhovna, enega bogoslovca in 7 oo. jezuitov.
27.	majnika general-vikarja v Parizu Avg. Surot-a in 2 druga duhovna.
Skesano dete•
Otročje solzice za storjene napake so zlate solzice, ktere angelci pristrezajo, božjemu Prijatlu malih darujejo in za nje milosti prosijo, da bi se dete čisto poboljšalo.
Postarnost in starost se le težko odverne od poti, pregrehe, ktera se je z njo vred ostarala. Vkorenini se v naravo in tako rekoč v meso in kosti, vso naravo tako oslabi in skazi, da se je silo težko poboljšati in hudo izkoreniniti.
Tudi pri otrocih je poboljšanje težavno, ako so že delj časa v kaki napaki živeli, ali celo kaki pregrehi bili vdani. Vender hudo ni tako globoko vsajeno, in ako se hudi priložnosti odmaknejo ter so v dobri skerbi, se veči del tudi poboljšajo. Vse pri njih, pravi Dupanloup, je še vpregliivo ; lahko je te veržene sadice zopet vzdigniti in k nebesom oberniti.
In ako okleščena sadica začne v novo kali poganjati, zeleneti, cvet nastavljati; kako je to lepo, ginljivo in ljubeznjivo. Nič ni ginljivše opazovati, pravi ravno omenjeni učenik mladine, kakor perve prizadevanja otroka, ki se nateza , da bi se poboljšal. Kako ga je treba takrat opominjati in podpirati! S koliko ljubeznijo mu lahno umeti in čutiti dati, da Boga hvališ za njegovo serčnost, s ktero se namreč začenja hudemu ustavljati.
Nikoli ni dosti skerbi obračane na otročiča, kteri se začne že premagovati, ki si prizadeva svojim nagnjenjem nasprotovati, sam čez-se gospodovati, ki svoje napake čuti, si zarad njih sam sebi očita in jih ne taji, ki ljubi tiste, kteri njegove pogreške grajajo, in sam ročico nastavi na delo čedalje veči popolnamosti.
Drevesce ima včasi prav grampov in krastov lub, v sredi pa čisto zdravo aebelce. Tako je dostikrat pri otrocih. Živi, nagajivi, skoraj divjaški so po zunanjem, toda ako se jih lotiš z modro odrejo, naj lepši sad bode« pri njih doživel. Nasproti pa pravi naš orleanski prijatel mladine, da ni preveč upati tistim, kijih „priljudne otroke" imenujejo. Ne da bi imel zoperno nagnjenje do njih, ampak na preži je treba biti, kajti malokrat spolni j o, kar obljubijo.
Kolikor bolj je otrok nepokojen, razraišljen, nestanoviten, toliko veči čast je redniku, ako v6 pravo pot najti, da tudi pri tacih lastnostih otročiča na dobro pri-ravn£. Občudovanja in v resnici spoštovanja vredna je mladina, ki se toliko izuri, da sama sebe v oblasti ima, da ve hudo premagovati. Ravno do tega pa ne pridejo zmehkuženi otroci; zato so pogosto potlej nesrečni na-sladneži, ,,brezverci," kadar odrastejo.
Veliko se jih pa tudi zmehkuži, ker zgodaj iz vse krotitve pridejo. Kteri otrok si ni toliko značaja pridobil , da bi svoje keršanske dolžnosti tudi še potlej spolno val, kadar je sam svoj, o takem noben pameten človek ne bo terdil, da je izrejen, odgojen, njegova iz-olika ni nič, ker je brez značaja, karakterja.
Serčen, značajen otrok — ta je kaj vreden! Pride nedelja, praznik; on ti ve, da ne sme brez božje službe biti; preteče odmerjeni čas, brez opomina od očeta ali matere ti pojae k svojemu spovedniku in k Božji mizi; bliža so postni dan, že naprej bode mater opomnil, da zapoved postno prelomiti bil bi velik greh, in v praznik se ne bo lotil prepovedanega dela, če bi tudi druge delati vidil.
Veselje je z vestnim in značajnim otrokom, s spa-čenim je velika žalost in težava. IŠi ga po vsaki ceni do časa poboljšati, zakaj potlej se ne bo več lahko dalo kaj opraviti.
Marsikaf o cerkveni umetnosti.
Odperta pisma. VIII.
Predragi moj!
Ako Ti je ljubo, se pomeniva danes o neki posodi, ki sicer ni tako imenitna, kakor so une, o kterih sva dosedaj govorila, pa se vendar vedno rabi in se zastran
nje in njene rabe marsikaj dd spregovoriti. Kadilnici naj veljd današnje pismo.
Kadilnica (thuribulum, incensorium, thymiaterium) nas spominja na une zlate posode, o kterih je brati v skrivnem razodenji, da v nebeškem Jeruzalemu, v sv. nebesih pod tronom Jagnjetovim angeli v njih neprenehoma molitve svetnikov Bogu prinašajo; pa tudi na sv. Cerkev na zemlji opominja, ki vedno k Bogu odpravlja pobožne molitve vernih.
V sv. pismu st. z. (Exod. 30, 1—9 in 34—38. Lev. 16, 12-14. III. Reg. 7, 50) beremo, kako je Bog sam ukazal in določil, kakšen naj bo altar, na kterem se mu ima zažigati kadilo; kakšno kadilo in kako naj sc zažiga v narsvetejšem, — in kralj Salomon je v ta namen dal napraviti kadilnice iz čistega zlata. Tudi sv. Cerkev je precej v pervih časih jela rabiti kadilo iu različne dotične posode. Te posode za zažiganje, kadila pa so bile dvojne; ene so stale ali tudi visele pred podobami svetnikov, druge so bile prenašljivc kakor nase, da so jih rabili pri sv. obredih. Zlasti od stoječih kadilnic je brati, da so časih bile kaj težke in dragocene. Anastazij govori o „thvmiateriju", ki je bil čisto zlat in 30 funtov težek; neki drugi je^ tehtal 15 funtov iu je ozaljšan z žlahtnimi kamenci. Se o nekem drugem govori, ki je visel pred zlato podobo sv. Petra in je bil tudi zlat z zlatim pokrovcem. Kar se tiče oblike pervih kadilnic, je obderžala sv. Cerkev uno obliko, ki jo je našla pri kadilnicah v paganskih tempeljnih, ki so bile podobne zgorej odperti ali pa pokriti skodelici s stajal-cem za postavljanje na tla in z verižicami, da se je posoda zamogla prenašati ali pa obešati. Sepp pripoveduje, da so leta 18G5 našli v podsutem mestu Pompeji v nekem paganskem tempeljnu kadilnico skoraj prav tako, kakor je še dandanes v rabi v kat. Cerkvi.
Ob času romanskega zloga je bila kadilnica podobna votli obli srednje velikosti, ktere spodnja pol-krogla je imela stajalo, zgornja pa, v kteri so izrezane bile različne podobe rastlin ali živali, je služila za pokrov. Kadilnice romanskega zloga so bile redkokrat sreberne ali zlate, temuč navadno iz druzih kovin, in pa lite; ali pa kuprene in pozlačene. Posodice za shranjevanje kadila pa so bile bolj dragocenega blaga, ker z ognjem ne pridejo v dotiko in so že od začetka imele pripravno obliko čolnička ali ladjice, zato „navicula", ladjica imenovane. «— Gotiški zlog spremenil je okroglo kadilnico v večvogelnato in temu primerno tudi pokrov in stajalo; postala je bolj visoka (večkrat 10 palcev) in šibka, in gotiška umetnost jo je bogato ozaljšala v ravno tem smislu. Pravi umotvori se najdejo po starih gotiških cerkvah.
Novejši čas napravlja navadno kadilnice s preveliko posodo iz tankih srebernih ploščic, velikrat brez kake pomenljive oblike, ki ne razodeva nikakoršnega umetniškega okusa; ki pa še skoraj kar sploh to napako imajo, da na prekratkih verižicah visč in tako ne dopuščajo incensiranja, kakor bi se praviloma imelo goditi. Če tu ali tam greš berskat po tako imenovani stari šari, pa časih najdeš stare kadilnice zaveržene, okusno v pravem cerkvenem duhu napravljene, navadno lite, ki bi se z malimi stroški dale obnoviti in popraviti in bi boljši in lepši bile od sedanjih. Sploh se časih bogato poplača trud, stikovati pod streho m po drugih kotih med „staro šaro"; marsikaj zares umetnega za-verženo leži. — Naši mojstri pa naj bi pri tej kakor pri drugih posodah si pridno ogledovali dobre podobe dotičnih umetniških del starejših časov; in naj bi pri kadilnicah napravljali nekoliko manjši posodo, zato pa daljši verižice, da duhoven, ki mora praviloma med
incensiranjem gornji konec kadilnice v levici na persi
*
naslonjen imeti, desnico prosto stegniti zamore med kajenjem.
Sc nekaj cerkvenih določil zastran te posode.
Vsaka cerkev naj ima vsaj dve kadilnici. Eno lepšega dela, praznično, iz dragocenega blaga, visečo na treh verižicah iz ravno tacega blaga kakor kadilnica sama, ki naj so vsaj po tri ped i dolge, zgorej priter-jene v mali lično delani poveznjeni skedelici. Pokrov naj ne bo prenizek , ampak vzvišen v podobi stolpiča, v Kterega naj so izrezane v ličnih podobah votline, in visi naj pokrov na četerti verižici, ki je zgorej speljana skoz omenjeno malo skedelico in sc naj konča v precej velik sklep, da se pokrov s palcem vzdigniti zamore ali nižej spustiti. Spodnja posoda s stajalom naj ni prepo-<torna in naj ima znotraj drugo železno posodo, v ktero sc dene oglje, da kadilnica saina preveč škode ne terpi. — Zraven te naj šc ima sleherna cerkev drugo manjši kadilnico iz priprostejega dela, ki naj se rabi pri pogrebih.
Ladjica (navicula, navieella, acei , arcula thuraria) naj je ravno tacega blaga kakor ka niča, in naj je z žličico (cochlearj vred okusno izdelana v zlogu kadilnice.
Kadilnice ni potreba blagosloviti.
V nekterih žagredih sem vidil il de kotličke, nekake pečice, v kterih se oglje dolgo ohrani živo in zraven železne kleŠčice, da se ž njim oglje poklada v kadilnico. Kjer so večkrat slovesne sv. maše in se kadilo mnogo rabi, bi bila taka naprava priporočevanja vredna. Da se kadilnica dalj lepa ohrani, naj bi se vsaj praznična vselej po rabi čedno obrisala in se prah ali pepel lepo otepel z mehkim platnenim koscem, in naj sc potem čedno zavita hrani. Kedar pa kadilnica od ognja že precej černkasta postane, naj se osnaži v vrelem ali vročem lugu, ki se mu naj nekoliko soli priverže. Naj pripravniše se to zgodi s šopkom iz ščetin. Le če je na kadilnici kaj pozlačenega, naj se to z navadnim ne osoljenim lugom snaži.
Gotovo si že opazil, da se pri incenziranji pogo-stoma v marsičem ne dela po pravilih; naj smem o tem tedaj le par besedi pristaviti. Zastran imponiranja pri slovesnih sv. mašah velja sploh tole: Diaconus mini-strans naviculam dicit: Benedicitc Pater reve-rende! et i 111 cochlear porrigens, osculatur hoc et manuni seu manus dorsum Celebrantis, ante et post. (Hujusmodi oscula non sunt omittenda, etiamsi Cele-brans sit ecclesiasticae dignitatis inferioris, quam Diaconus. S. K. ('. 22. Apr. K5(.H) et 31. Mai. 1817. Solummodo in Missis corain Sanctissimo cxposito et pro Defunctis talia oscula omittuntur.) Celebrans manu sinistra peetori ad-mota ter ex navicula Incensum imponit in tnuribulum, dicens ad pri mam impositionem: A b i 11 o b e n e d i c a r i s; ad secundam: in cujus ho nore; ad tertiam: crema-beri>. Amen: et restituto cochleari, producit, manu dextra signum Crucis super thus in t! uribulo nihil dicens.
Da se pri imponiranji ob darovanji mesto: ab illo
benediearis____govori: Pcr intcrcessioncm beati
M i c h ae 1 i s A r c h---- in kako je govoriti in kako se
obnašati pri tem incensiranji altarja po darovanji, na to ni treba opominjati. Med cerk. določili v masnih bukvah spredaj imamo to tako natančno popisano, da se izgovarjati ne moremo.
Le t<»l«- >e: Haec est generalis regula, ut non bc nedicatur incensum, fjuando cum eo incensandum est sol um SS. Sarramentum, benedicitur vero, <juando in-censari debet e t i a m A 11 a r e aut Oblata aut Liber Evan-geliorum. In zato pred blagoslovom pri slovesni sv. maši, pri litanijah, o procesiji presv. K. T., ko se kadilo vsip-Ije, pravijo cerkvene določila: Stans Incensum imponit,
nullam tamen supra thuribulum Crucem formans — ali pa: imponit thus absque Benedictione. Toliko ad adjuvandam memoriam. Ostanem ves Tvoj	Z.
Ogle* po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. 0 cerkveni glasbi. Ker sc je že večkrat kaj povedalo o tej zadevi, naj se povedo še nektere cerkvene naredbe, ki so bile dane za papeževo deržavo na Rimskem.
Papež Benedikt XIV je 19. febr. 1749 izdal cnci-kliko (okrožnico) do škofov cerkvene deržave (Kirchen-staat), v kteri o cerkveni godbi sledeče veleva: „Sker-beli smo v tej reči pozvediti svet modrih m«'»ž in izverst-nih mojstrov glasbinc umetnosti. Soglasno z njihovimi mnenji boš delal, častivredni brat, ako je v cerkvah tvoje škofije raba muzikalnih orodij, čc razun orgelj nobenih druzih godbinih orodij ne pripustiš, kakor kontrabas, violončel, fagot, violo in violino. Te orodja zamo-rejo služiti v to, da glasove pevcev vzderžavajo in krep-čajo. Prepovedati pa moraš bobniče (pavke), trobila (Waldhorner), trobente, hoboe, večji in manjši flavte, glasovire, mandoline in druge enake orodja, ktere glasbi delajo teatraličen značaj."
Leta 1842 je kard. Patrizi, vikarij Gregorija XVI dal okrožnico za mesto Rim, v kterem se grajajo napake , ki so se vrinile v cerkveno godbo, in se raba godbinih orodij za prihodnost le kakor izjema in pod posebnimi pogojami dopušča. 20. novembra 1. 1856 pa so sedanji sveti Oče Pij dali enak ukaz, pa Še ojstrejši ter je med drugim rečeno: „Akoravno Mi le samo vokalno muziko (petje) a la Palestrina vošimo, vendar dovolimo zraven rabe orgelj tudi insrumentalno muziko, pa le po izprošenem dovoljenji. Izločeni pa so bobni, cimbale, sploh vse orodja, na ktere se bije (Schlaginstrumente), vse do sedaj na cerkvenih korih nenavadne in preveč šumeče orodja."
Kosec novožegne „nianire". — V nedeljo po sv. Reš-njem Telesu sem jest podpisani pri procesiji sv. Rešnjega Telesa pri sv. Florijanu o žegnu naletel na družbo G prav ošabnih gospodov (?). Stali so ti novošegni gospodje prav blizo — morebiti seženj deleč — ko so šli memo s sv. Rešnjim Telesom, so ves čas pri žegnu smodke puhali in bili so tako „nobel", da se jim je preveč zdelo klobuk z glave sneti ter so do zadnje minute s cigarami v ustih pokriti ostali. Mene nejevolja obide in jih začnem svariti, jim svetvam, da bi šli s tako novošegno raaniro na Žabjek cigare kadit. — Ti gospodje mene prašajo, kdo da sem, da jih upam na ulici svariti. Rekel sem: Priprost človek sem, pa boljši manire, kakor Vi. Vi ste imeli dva kracarja v žepu, da ste cigare kupili; jest imam pa še tri krajcarje, pa nočem tukaj cigare puhati, ker sc ne spodobi. — In ti gospodje so bili tako raz-serdeni, da bi me bili naj raji vidili v „vertrautovih" rokah. Viditi je bilo, da so ti gospodje kaki pomagači, ali kdo vč, kaki postopači. Prosim, gospodje, drugikrat raji doma ostanite pa cigarc kadite, da sc v prcnaglici kaj ne dogodi, kakor nekemu v Terstu, ki so mu pri taki bogokletni prederznosti pino na glavo nabili. — Prebivavci tukajšni tega nikakor ne bomo terpeli, da bi taki neobnsani ljudje hodili sramoto delat k procesijam v našo faro.*)	Janez K—r, hišnik.
Prasanja iz zadnje duhovske poskušnje. — E the-ologia morali: a) Peccati notio ct natura explicetur.
*) Mi samo prašamo: Kdo v mestu na rt'd pazi , da se morajo tahe pohujšanja dogoditi? Ali ne veleva postava, da mora vsak saj umakniti se, ako je taki jud in turk, da se pred samim živim Bogom noče odkriti iu mu časti skazati? Tacih gerdobij in nesramnost ni bilo slišati.	Vr.
b)	Describatur virtus humilitatis eique oppositum vitium.
c)	Votorum obligatio quomodo cessare potest?
Iz duhovnega pastirstva: a) Ktero dobro in ktero slabo stran ima sedanja doba? Zakaj mora cerkveni govornik nanjo ozir imeti? b) Kako naj ravnA spovednik z grešnikom, kteri dela veliko spoved? c) Kaj ima duhovni pastir opraviti pri umirajočih? d) Naj se napravi pridiga za peto nedeljo po veliki noči po berilu iz lista sv. Jakopa aposteljna 1, 22—27. v dveh delih. Vpeljava in sklep naj se popolno izdelata; izpeljava naj ae samo osnuje, e) Naj se vprašaje razložc lastnosti dobre molitve za učence višjih razredov ljudskih šol.
E x e x e g e s i biblica: Paraphrastico modo re-praesententur: a) Pericopa s. Matthaei cap. 6. a v. 19. usaue ad linem, et b ) caput III. epistolac s. Pauli ad Epnesios.
E theologia dogmatica: An datur ulla dissen-sio inter fidem et rationem? Probetur divinitas Christi ex vaticiniis Mcssianis atque ex opere redemtionis. c) Dilucidetur relatio sacriticii cucharistici ad sacriticium missae.
Ex Jure canonico: 1. Probetur, in syllabo er-rorum de 8. dec. 1864 juste proscriptam esse proposi-tionem (n. 68) sequentis tenoris: Ecclesia non habet po-testatem, impedimenta matrimonium dirimentia inducendi, sed ea potestas civili auctoritati competit? 2. Datume verum et reale discrimen inter potestatem ordinis et ju-risdictionis? 3. Quaenam veniunt servanda juxta ss. ca-nonum proscriptiones respectu vestitus clericalis? quid in specie censendum de usu ocrearum, abusive dictarum canonicarum (kanonische Stiefel) ?
Kalnlisko-pnlitiška družba bode 16. rožn. zvečer ob 6 napravila tombolo za Čehe, ki so v povodnji škodo terpeli. Kdor je bral ali slišal, kolikošna nesreča je zadela naše brate na Češkem z neznansko povodnijo, bode z veseljem o tej priliki daroval kake šestice, ki bodo revežem v pomoč prišle.
Med tolikimi drugimi je tudi katoliška družba pre-svitlemu nadvojvodu Fr. Karolu poslala milovanje zarad zgube dobre in pobožne sopruge Sofije. Presvitli nadvojvod je v „Wiener Ztgi." razglasil zahvalo tolikim deželskim zastopništvom, mestom, sploh srenjam, družbam itd., pa posameznim osebam, ki so mu sožaljenje naznanili. Zahvalo sklepa s prelepimi besedami: „Ako zraven tolažil sv. vere najdem še kake polajšanja brit-kosti v svoji težki poskušnji, ki mi jo je božja previdnost naložila, je to tolažilo gotovo v vesoljnem ginlj i vera sočutji, kterega znamnja mi prihajajo od blizo in od deleč, in z ginjenim sercem zato vsim in slehernemu pri-serčno zahvalo naznanujem."
Malirni zemljevidi. Matica slovenska je svojim udom zopet dala 3 zemljevide, delo zares velike znanske cene, ktere se mora serčno veseliti vsaki domoljub. Ti zemljevidi so: 1. Avstralija z neštevilnimi otoki; 2. Afrika, vedno bolj znamenita zarad novih študij in preiskav; 3. velikansko in mogočno rusko cesarstvo, ki mora zarad svojega razcvčtanja pa mnogo še mladih, čverstih moči slehernega zanimati, posebno pa sinove matere Slave. Slovenske imena, kolikor sc da na kratek pregled presoditi, so prav dobro zadete, in priznati sc mora, da to delo Matičino je velik in posebne hvale vreden korak na rodovitni ledini slovenske vede. — Naj o tej priliki sprožimo še neko drugo misel, ki zadeva v slovensko vedo. Naj bi se z rodovitnimi deli pečali slovenski zmožnjaki, ne pa drazega časa tratili z umazanimi in celo sem ter tje bogokletnimi versticami, kalili častitljive nrave, žalili sv. vere in naroda, mandrali slovenskih verlo za narod delajočih sinov. V novejšem Času imamo sem ter tje nekaj pravih spačkov poezije in proze. Kdor se s pesništvom peča, naj bi saj nekoliko
preštudiral pravila kacega postavnega estetiskega dela. Novejše majhno, pa prav čversto delce je post : „Grundriss der Aesthetik von Dr. Alb. Stockl, Prof. d. Philos. an der Akad. Miinster, Mainz 1871." Str. 95 n. pr. piše tehtne besede o liriški poeziji: „Es versteht sich von selbst, dass die Gefiihle, welche in der lyrischen Dichtung sich aussprechen, stets durch »ittliche Rein-heit und einen gevvissen Adel sich auszeichnen miissen. Nie diirfen sie von gemeiner und niedriger Art s e i n, nie diirfen sie in die N i e d e r u n g e n der U n-sittlichkeit herabsiuken. Das Gefiihl inuss an einem wahrhaft Schoneti sich entziindcn und demselben congruent scin; das \vahrha ft Schone is t aber nur das Gute. \Vie kcine Kunst in den Dunst des F le is c h e s treten darf, \venn sie nicht von sich selbst abfallen und ihre \Viirde verlaugnen soli, so darf sol-ches auch dic lyrische Dichtkuust nicht. Nur in dem Adel des Guten liegt ihre Wiir«Ie und ihre Kraft" — To so res tehtne besede, ki po svoje veljajo tudi sicer v pisavi in v olik*»vanji mladega uašega in čverstega naroda. Ako ga išejo tujci spačiti s svojo tagblattovsko literaturo, je ostudno in nesramno; čisto nezapopadijivo pa je, ako domorodci pišejo nenravne pesraarije, in druge neteke, jih med narod trosijo in ga išejo s tim strupiti. Če ste ljudje, prizanašajte ljudem z nenravnostjo; in če ste kerščanski verniki in domoljubi, budite jih k dobremu, ktere ljubite.
Poriobai' Fr. Zajie se vedno peča s svojo umetnostjo. Na ponudbo ima marsikterc podobe, nekaj izdelana, s kterimi želi postreči občinstvu. Gotova je persna podoba (model) ranjc. škofa Volfa, tako namreč, kakor je v šenklavški cerkvi (za kacih 20 gl.). Pripravna je za kako cerkev, kjer imajo n. pr. vzrok njegov spominek postaviti. Podobe Kristusa , neomadežane M. D. in druge ima prav lepe (2—5 gold.) Ecce-IIomo, čez 5 Čevljev visoko statvo izdela v primernem času kaj lepo, ker že model (kalup) ima. —
Kuo naj lepših djanj oholi kat. ljublj. družb je preteklo nedeljo slovesno obhajana štirstoletniea, odkar je bila ondotna cerkev sv. Petra od strahovitih Turkov požgana. Velika cerkev je bila natlačena od vernikov vsih stanov. Po gr. \Vurmbrandu, dr. Kostu in druzih ste bile zastopani katol. društvi. Pred velikim altarjem lepo opravljene cerkve se je vila zala nova zastava katoliške družbe. Ob devetih pristopi med slovesnim spremstvom v naj lepši cerkveni opravi k altarju prečast. gosp. semeniški vodja in kanonik gosp. Fran-čišk Kramar in prične veliko mašo. Po evangeliju pa je preč. gosp. kanonik Peter Ur h v mojsterskera govoru preslavljal serčnost in nepremagljivo junakost naših očetov v neštevilnih bojih zoper prisežene sovražnike keršanskega imena, kervoločne Turko, in pa njih terpljenje o vsilovanji luteranskega krivoverstva. Vsa cerkev je bila, ne rečemo ginjena, ampak naj globokeje pretresena pri naštevanji zgodovinskih dogodb. Nc dvomimo, da bode vsim Slovencem, ne le samo Kranjcem, drago in močno vstreženo, ako jim govor tukaj naznanimo, ker podučljiv jc in ves primeren današnjemu času.
Govor.
Pomnite del svojih očetov, ki so jih storili svoje dni ; in prejeli bote veliko slavo in večno ime. 1. buk. Makabejcev 2, 51. Tako jc opominjal duhoven Matatija na smertni postelji vse Jude.
Lepa je keršanska navada, da zvečer molimo na čast sv. Florijauu, da bi na njegovo priprošnjo nas ljubi Bog obvaroval večnega in časnega ognja. Pravim : večnega ognja! Zakaj gotovo si ne želimo, da bi sodu j i dan stali na levi strani Kristusovi, ter mogli zaslišati strašne besede: Poberite se spred mene, prekleti! v večni ogenj,
kteri je pripravljen hudiču in njegovim angelom (Mat. 25 41.); in ker sv. Pavel pravi: Strašno je pasti v roke živega Boga (Hebr. 10, 31.); sv. Marka pa piše: Njih ogenj ne ogasne. — Zato prosimo, da bi nas ljubi Bog na prošnjo sv. Florijana obvaroval večnega ognja.
Prosimo pa tudi, da bi nas Bog obvaroval časnega ognja, ker strašno je, ako po nesreči, ali zanikernosti, ali brezskerbnosti, ali pa po hudobni volji nastane kak požar. Kavno lansko leto so nam časniki veliko pripovedovali od strašnih požarov, tako p. 1. od ognja v ame-rikanskem mestu Čikagi, kjer je požar v malem času skoraj dve tretinji lepega mesta pokončal; ali od ognja, ko so se ob letenski suši vžgali gozdi in travniki. Obdani od ognja in dima so mogli ljudje do glave bežati v ondi tekočo vodo, da so tako oteli svoje življenje.
Strašno je bilo tudi brati o Parizu, ko so ga Prusi bombardirali in ognjene krogle metali v mesto. Na mnogih krajih je ogenj vstal. Ali še strašnejše je bilo, ko so sami francoski komunci (rudečkarji) jeli cele verste hiš zažigati. Petrolej so po kleti in po hišah razlivali in potem zažgali. Vsak si lahko misli, kakšen požar da je mogel biti.
Zapisniki, morebiti tudi kaki spominki teh požarov bodo še čez več sto let vnukom oznanovali, kaj da so terpeli njih očetje. Kavno tako, čast. Šentpeterčani, najdem v Vaši fari dva spominka, ktera nam naznanujeta, kaj so terpeli naši očetje, pa tudi, kako da so se slavno in keršansko obnašali. Mala sta spominka, marsikteri zmed Vas se za nju morebiti še zmenil ni. Eden teh spominkov je mala kamnitna ploša, vzidana v steno pri desnih vratih te cerkve. Ona nam pravi, da 3. junija 1472 je bil Turk lepo Šentpetersko cerkev požgal. Je tedaj ravno 400 let, kar se je to prigodilo in to je bil vzrok, zakaj da ste katoliška in katol.-politiška družba napravile to slovesnost. Zakaj akoravno so Turki staro cerkev požgali, vender so Vaši očetje še lepši cerkev postavili. Ta lepa hiša Božja, ktera zdaj stoji na nekdanjem pogorišču, je Vam vnukom živa in sveta priča pravega keršanskega duha Vaših starodavnih očetov. Pa ravno to nam pred oči stavlja drugi spominek, kteri je postavljen unkraj Scntpeterskega mosta. Tu vidiš kanmiten križ, postavljen od ljubljanskih mestjanov v hvaležen spomin, kako so se kovaški mojstri verlo obnašali ob času luteranstva.
Sklenil sem zato v današnji pridigi Vam, čast. Šentpeterčani, in Vam drugim čast. poslušavcem iz zgodovine 15. in H». stoletja pred oči staviti, koliko da so naši nekdanji očetje terpeli, pa tudi Vam v spodbudo povedati, kako da so sc serčno branili mohamedanstva in luteranstva, ter ohranili, kar jim je bilo nar bolj pri sercu. in kar je nar veči zaklad — sv. vero.
Začnem pa v imenu Jezusa, v čigar imenu so se tudi naši očetje bojevali. —
Dva huda sovražnika sta bila, ktera dva sta v 15. in 10. stoletju hotla vzeti sv. vero našim očetom. Eden je prišel od juga, drugi od severa. In ktera sta bila ta dva sovražnika? Zgodovina pravi: Ta dva sovražnika »ta bila: A. niohamedanstvo in B. luteranstvo. Turki so hotli spraviti v naše kraje mohamedanstvo; Luter pa luteranstvo.
Govoriti moram tedaj A. od Turkov, a) sploh, potem hočem opomniti, b) kako so ti po naših krajih ravnali, pa tudi kako da so c) naši očetje se prizadevali jih odgnati.
a Kaj pravi zgodovina od Turkov sploh? Od kod so prišli? Turki so prišli iz Azije. Že po naravi so bili prederzni ljudje: pa vera, ktere so se bili poprijeli, bila bi moglo tudi manj pogumno ljudstvo vžgati. Verovali so namreč, da je človeku vsaka reč, in tedaj tudi čas smerti nespremenljivo namenjen, tako, da ga mora ravno
takrat doseči, naj bo že tu ali drugej, in da bi bil on, kdor v boji pade, tisti čas tudi umeri, ako bi bil prav doma v svoji hiši ostal. Vsak iz tega lahko razvidi, da so Turki s takimi mislimi skor brez strahu šli v boj, in tedaj toliko ložej sovražnike premagali. Tudi jim je njih vera zapovedovala bojevati se tako dolgo, dokler najvišega Boga in preroka Mohameda, začetniku moha-medanske vere, ne spoznajo vsi narodi. Tedaj so se Turki bojevali z vso serditostjo, ktero ima kdo, kadar se njegovi veri ograje postavljajo. „Allah in Mohamed!" bilo je njih kričanje, kadar so v bitvo šli; Allah in Mohamed ! se je tudi v bitvi razlegalo in je trudne z novim ognjem navdajalo. Ta navdušenost je od pervega do zadnjega vodila vso vojsko in ni se čuditi, da so deželo za deželo hitro dobili, narod za narodom užugali, in do leta 1400 po eni plati prederli jo do Ogerskega in po drugi do slovenskih dežel naših očetov. Človek bi mislil, da bodo zdaj zadovoljni, ko so vendar nar lepši kraje v svojo last dobili. Ali to ni bilo tako!
b) Ko je turški sultan Amurat Ogre potolkel, potem posije vodja Ahmed-beja (poglavarja) s 25.000 Turki v zapad, da bi se tudi tukaj razširila turška oblast. Alimed-bej se vzdigne z armado, koraka ob Dravi gori, in spomladi leta 1418 grozovito plane čez slovensko-štajersko zemljo. Mesto Radgono naj pred napade — trikrat napravi naskok, — pa vse trikrat je od ozidja odtiran. Vidši, da se mesta ne more polastiti, ga zapusti in začne po okolici mandrati, žgati in moriti, da je bila dežela krog in krog na dni hoda pokopališču in požarišču enaka.
Zdaj se vzdignejo in iz Koroškega, Kranjskega, Štajerskega in Hervaškega dero slovenski junaki na Upniško polje. Hud boj vstane, tako dolgo ni določen, dokler ne pade Ahmed-bej, zadet s sabljo Frankopana, vodja Horvatov. 16.000 Turkov je obležalo in kteri so v begu se hotli oteti, so bili od Radgoneev in kmetov pobiti.	(Konec nasl.)
„Tagl)latlarije." — Nad kratkim in mirnim pojasnilom zastran civilnega zakona v zadnji Danici sej je Tagblatt v saboto stresel. Nekako Čudno se mu zdi ako ga prav umevamo, da „Mnsgr. Jeran kakor nepre-prosljiv nravni sodnik pod deržavno garancijo doveršeno djanje zaznamnuje za smert ni greh." — Zdi se pa nam, da bi se „Tagbl." prav malo čudil in ne imel za ,,smertni greh", ko bi minister kacemu okrajnemu glavarju ukazal tudi maše vat ali birraat iti. Tudi je blezo Tagblatt gredoč pozabil, kar je bilo jasno rečeno, da Cerkev to uči, Danica je le njen nauk vernikom ponovila, česar ne deržava in ne kdo drugi ne more za zlo jemati, ako ni tagblattovskega plemena. Kadar še tega ne bomo smeli več povedati, kaj da katoliška Cerkev uči, potlej smo pod ,.neronstvom" in „drakonijo"; ne pa pod „svobodo" in „konštitucijo." Dalje je nedolžni Tagblatt ves pohujšan s „taksami", ki se v Rimu zahtevajo pri „dispenzah" (oprostenjih). Tudi mi bi raji, da bi jih ne bilo (sej vse prevečkrat jih nasprotniki očitajo in neredko ravno taki, ki sami tolste takse v mavlio smukajo), — in kadar bodo v Rimu vsi zadevni vradniki čisti duhovi brez telesa, ter bodo lahko brez živeža za ves svet pisarili in delali, takrat se bodo morebiti tudi oprostenja godile brez taks. Sicer sta za ubožniše taksa pri dispen-sah še ne dva škuda (do 3 gld).; to menda ni prestrašna reč. Če so za premožne veče, bi se smelo vender tudi pomisliti, kako velike, dostikrat silovite takse jemljejo vlade za svetne časti in redove, kakor tudi za marsi-ktere duhovske službe; toda liberalci in hinavci vidijo le cerkvene takse, druzih ne.
' Neki „Eingesendeterji" v Tagbl. so se precej v napisu zaleteli v osebo vrečlnika „Zg. Danice." S tem so menili svojemu napadu moč dati. Zaletvanje v obraz in obleko pa, kakor je znano, je lastnost mušjih gl&v,
ki pri umnih bravcih tudi le musjo veljavo ima. Sej tudi njih otročajske pretirave in zdihi po policaju zoper Daničinega vrednika zadosti kažejo, da njih um ravno do zvezd se ni prirastel. Cvet svoje zrelosti pa so pokazali s podpisom, ker naznanjajo se za „take, ki za odvezo dosti ne prašajo" (tedaj napol „re-negati"), za kakoršne pa une verstice niso bile pisane, ampak v poduk za take, kterim je na sv. veri in odvezi še veliko ležeče.
Tudi Laibaherica si je nalogo postavila Danici levite brati, kakošna skrita in očitna puntarica da je zoper deržavo. Poprej pa je še dve novici izpod pazhe vzela, namreč, da sta si bila ženin in nevesta civilnega zakona v Šiški v sorodovini (žlahti, bilo je le svakovstvo) in drugič, da je že četertstoletna Danica pod posebno brambo in varstvom enoletnega kat.-politiškega društva.
Laibaherica pravi, da Danica je napadla stanje, ki je bilo pred sklepom konkordata pripoznano in da deržavno dispenzo je naznanila za sraertni greh. Toda vsak podučen jurist inora voditi, da stan pred konkordatora ravno v našem priraerljeju je bil ravno taki, kakor pod konkordatom in kakor je tudi še zdaj : cerkvene dispenze
Eri cerkvenih zaderžkih je bilo potreba tudi pred kon-ordatom.
Tudi ni Danica nikoli rekla, da je deržavna dispenza s me r t n i greh; temuč življenje v neveljavno sklenjenem zakonu — to je vedni smertni greh. „Deržavno omnipo-tenclerstvo", pred kterim naj po Laibaherčinem svetu tudi od Kristusa postavljena Cerkev na kolena pade, in civilni zakon, pa so že odveč zralačene reči, kakor da bi se to na novo tukaj obravnavalo. Kdor sam hoče slep biti, ga nihče ne bo ozdravil. Ako je na Francoskem civilni zakon , je to zoper cekveno postavo , in bil bi vselej tudi še neveljaven , ako bi ne bili zadevni cerkveno poročeni.
Razun tega je ves omenjeni Tagbl. poln strupenega sovraštva zoper keršansko razodenje. Po „Berliner Mon-tagsztgi." s prihuljeno potuho podobe svetnikov rimskih cerkev stavi vstrič kitajskih malikov. — Pod sarkastiškim napisom „Božje kazni" pripisuje silovite nesreče, 11. pr. na Češkem, zgolj „jezi elementov" in „nravnim močem." Da ljudje v nesrečah k altarjem pribeže in se priprošnji svetnikov priporočujejo, to je njemu ,,nevednost", „ vraža", zakaj vse to, uči Tagblatt, ni šiba Božja, to le natorne moči delajo, to mora tako biti. Kar naravnost zaver že sv. pismo, ki o vsaki priliki Božji jezi pripisuje hude ure, to.M>, povodnji itd. In kteri to učijo, ti somu „klc-rikale Finsterlinge", die von der Ausbreitung des wahn-bethorten Volkcs ihr Dasein fristen." Vsi tedaj, ki učijo vero v vladanje previdnosti Božje v naravi, so po tem takem goljufi in žive le od samega sleparstva in le sle-parstvu imajo zahvaliti svoj obstoj! — Ta nesramni list tedaj v sredi med katoliškim ljudstvom očitno in gladko oznanuje nejevero, narod zapeljuje v naj ostudni še vraže, on sam je pravi „Volksveraummer", kar tolikrat očita katoličanom.
In ker Vezuv Garibalda, Viktor-Emanvela ne pod-suje, ampak le uboge Napolitance, zato je vsa naša vera v „kazni Božje" sama vraža po njegovem modrovanji.
Pravi namreč, da Garibaldi mirno sedi na Koz-jeku, Viktor-Emanvel stoluje mirno (???) s svojo ro-dovino v Kvirinalu. Lepa hvala za taki Garibaldov mir, ki mora že toliko let svojo šantavo nogo pestovati, in ki ravno s svojo ognjeno jezo do Cerkve kaže, kako huda rana se kisa v njegovem sercu. Lepa hvala za mir Viktor Emanvelov, ki ga huda vest tako peče, da stole po sobi premetava v pričo ministra, ki ga k novim krivicam goni in nikjer pri pokoju biti ne more, — ko že po Rimu sploh govore, da vselej ko zopet v mesto in v
Kvirinal pride, je njegov prihod spremljen z naglo smertjo ali hudo nesrečo koga iz njegove bližnjosti, — ko nje« gova sinaha želi deleč po svetu zdravja iskati, — ko vsak dan čaka, kaj žalostnega mu bodo zopet povedali o njegovem na spanjskem prestolu zaničevanem sinu itd.
Se vč, da Tagbl. tudi nič ne ve, o Božji previdnosti, ki dostikrat naj hujši kazni pri tacih , kjer ni upanja poboljšanja, za večnost prihranuje, z manjšimi grešniki pa tukaj opravi in tudi pravične mnogotero poskuša, da jih potlej v večnosti toliko obilneje obdaruje.
Železniki na Korenskem. Kakor si, ljuba „Danica", že v svojem 22. listu naznanila, je bil v nedeljo po prazniku Presvetega Rešnjega Telesa, 2. dan rožnika, blagoslovljen in vložen temeljni kamen za tukajšno novo farno cerkev. Slovesnosti so opravljali prepoštovani gosp. Jožef Zupan, infulirani dekan ljubljanske stolne cerkve, ki so po svojem rojstnem kraju Kropi nekako sosed našega fužinskega terga. Njihov prihod proti večeru 1. rožnika naznanjeval je obilen strel in vbrano priterkavanjej zbrana šolska mladina s svojo zastavo pričakala jih je pri postavljenem slavoloku ob vhodu v naš terg, ter spodobno jih pozdravila. Pospremljevani od mladine in obilnega ljudstva šli so gosp. dekan peš skoz spodnje Železnike, vidno ginjeni od priserčnega sprejema. — Celo naslednjo noč je v odmerjenih časih naznanjeval mogočni strel slovesni prihodnji dan ; — enako je pri z jutranji božji službi gromenje možnarjev z zvonom vred zaznamoval glavne oddelke sv. maše. Ob 9 so med vbranim priterkovanjem pripeljali iz kamnoloma zalo ovenčani in okinčani temeljni kamen. Štirje konji, s šopki nakičeni, so ga pripeljali; tudi voz je bil ves s smrečjem in pisanimi trakovi ozališan. Možnarji so vmes pokali , aa bi bil človek kmal mislil, dolina bo šla na kup. Ob 10. uri so se pričeli sveti obredi vpričo neštevilnega domačega in zunanjega ljudstva po gospod stolnem dekanu med spremstvom v. č. g. loškega dekana in deveterih gg. duhovnikov pod šotorom na stavbinem mestu; najprej namreč blagoslovi jenje križa in kamna; temu je sledil ogovor do zbranega ljudstva po prepoŠtovanem gosp. stolnem dekanu. Prižnica je bila postavljena ob čelu nove cerkve. Izvolili so si bili g. govornik rek : To je dan, ki ga jc naredil Gospod , veselimo sc! in povedali so v vvodu, da ravno pred 50 leti, in sicer kako 3 dni po taistem strahovitem požaru, ki je bil popolnoma vpopelil nas terg, so bili oni vpervič tukaj s svojim očetom ko lOletin deček, — kolika razlika pa med ta-danjo tugo in današnjo veselico itd. Razložili so potem, kaj pomeni pri cerkvi temeljni kamen , in prestopili so od tega na sv. vero in sv. cerkev, na njenega naj višjega vtemclitelja, pa tudi vidnega poglavarja itd. Zatim so govorili o namenih, kateri naj ljudi pri stavljanju novih cerkva vodijo , podžigali z vneto besedo domače in sosede k vzajemnemu delovanju pri težavnem novem delu, kterega so konečno izročili pod varstvo Marije iu farnega pomočnika sv. Antona pušavnika. Po pridigi je bilo darovanje (ofer) za novo cerkev; ker pa so se vkl jub zlato jasnega jutra prignali bili nenadoma hudi oblaki na obzorju, se je še med darovanjem pričela slovesna sv. masa. Med vsimi ssv. opravili sc jc na dveh mestih streljalo skoraj neprestano , — hribi iu doline odmevali so gromovitim glasom železnih žrel. Sicer pogostni pok ni zamogel razgnati deževnih oblakov, in v sredi slovesne sv. maše jelo nas je kropiti nebo, — upamo, da hotlo je novo delo blagosloviti tudi ono. Slovesne popoldanske pontifikalne večernice s petimi litauijami sklenile so dan, kterega je naš terg že skoz 50 let hrepeneče pričakoval. — Božja pomoč! —
R. Podratitovski.
V Terstu, kakor je liberalstvo hudovoljno in do korenine neverno, tako je sicer ljudstvo tudi gosposko, po-
božno in verno. Šmarnice so obhajali vsaj v peterih cerkvah in ljudstvo se je obilno vdeleževalo, pri splošnem obhajilu jih je bilo več kakor druge leta. Tako je bilo tudi v bližnji Italiji, kakor „Ancora" piše; berejo se prav vesele naznanila o bivših majnikovih Šmar-nicab. — Povsod stoji reč tako, ako znamnja ne motijo, da se bliža čas , ko bode prava katoliška večina spodrinila tisto malo, pa brez vse mere prederzno število liberaluhov, ki so se, kakor nekdaj lucifer, zoper Boga in Cerkev zakleli in hočejo vse druge za seboj v brezno pogubljenja prekucniti.
Hazgieti po svetu.
feliom s povodoijo poskodvnniiii je deržavni zbor iz deržavne blagajnice dovolil milijon gold.
Napredki nove dobe. Stroški za vseučiliše v Rimu so so znašali 132>27 lir, zdaj pod novo laško vlado pa 3f»0.1C0 lir. In v imenu ,,vede" in ,,napredka", pravi „Unita", bodo morali rimski mladenči na univerzi 113.000 taks plačevati, kakoršnih pod papežem nikoli niso plačevali. — Denar trositi in terkati na žep revežev — to zna prav dobro liberalna era; v drugem jo hvali, kdor jo mora in komur koristi. —
V	Livorni je bilo v začetku tega mesca dosti hudo rogovilstvo. Cverstemu vojaštvu se je zahvaliti, da ni bilo še huje. Zaperli so v dveh dneh do 300 rogoviležev (1S0 jih je v ječi obderžanib). Izmed častnikov, pro-stakov in policajev je 11 ranjenih. Pravijo, dapostopaški potepuhi so se puntali. Eden delavcev je bil zadet z revolverjem, ko je z bodalom oborožen in žugajoč bil prederl v vežo davkarije; hotel je neki stražo razorožiti. Eden rovarjev je bil ranjen s svinčenko, ko je z drugimi vred davkarko poslopje zažigal; kmali potem je v bolnišnici umeri požigavec. — Ti in taki capinski učenci utegnejo svojim visokim in bogatim učenikom še grenke ure delati... Ali ni Cerkev s katoliškim časni-štvom vred do časa in neprenehoma svarila? Ali ne svari še zmiraj ? Naj gledajo , da vse prehitro na glavo ne padejo v jamo, ktero so z zistematiško jezo in po-tuho kopali in jo Še kopljejo.
V	Berlillll je „Germania" že pred nekaj časom pisala, da že štirje liberalni časniki so se izrekli zoper izgnanje jezuitov iz Nemčije, namreč berlinska „Vlksztg.", Heldova „Staatsb. Ztg.", „Demokr. Ztg." in frankobrod-ska ,,Deutsche Pressc." Ti časniki sicer niso prijatli jezuitov, pravijo pa po pravici, da silno preganjanje je zoper pravico, tudi ako postava to določi. Ako sc danes smo postava dati, da naj se jezuiti preženejo, se sm^ jutri dati druga, da naj se iztirajo liberalci, vstavoverci in preganjavci jezuitov. Gotovo čutijo omenjeni časniki, da „liberalizem" bi s takim trinoškiin počenja-njem sam sebi podpisal naj veči „armutszeugniss".
V	novem .lorku v Ameriki je bil sredi mesca aprila posvečen novi škof dr. Niern« y za koadjutorja vAlbani. Sedem škofov in čez duhovnov je bilo pričujočih.
Povodni j na Laškem. Reka Pad (Po) je stopila iz obrežja, 4<».<Kmi ljluli je brez podstrešja in škoda znaša 2« > milijonov.
I/ Ljubljane. V guspejski uršulinski cerkvi se je, kakor druge leta, očitno obhajala osemdnevniea presv. Jezusovega Sirca. Pričela se je uni petek, ravno v god, popoldne < pridigo in naslednjimi molitvami in blagoslovoma. (I..d presv. Jezusovega Serca je imel letos še poseben pomen za redovnice, ker ta dan se je ves uršulinski red po vsem svetu na novo, posebno in slovesno B<»gu daroval. Drugi pot morebiti kaj več.
Slovesni govor pri mertvasnici nadvojvodinje Sofije (dr. G. Maršala, c. kr. dvornega kaplana) nam je došel po prijazni roki. Z navdušenimi besedami je govornik popisoval, kako je bila visoka gospa vselej prava in vestna hči katoliške Cerkve, goreča besednica in branivka katoliške vere, polna usmiljenja do ubozih in terpečih, 48 let naj boljši soproga, kako je sama v veri učila svoje otroke in za dobre učenike jim skerbela itd. Umerla je G8 let stara. Bog ji daj večni mir, in kakor verna av-strijanska domoljubinja naj sprosi otenje nesrečni Avstriji, kakor ga je gotovo tukaj še želela.
V	knezoškolijsko semenišč ljubljansko pride za vodja g. dr. A. C e baše k, bogoslovski prof., in za špiritvala g. Drag. Heidrih, kurat v ljublj. jetnišnici.
Sloljna ljubljanska cerkev je kaj lepo ozaljšana ob licu proti tergu s podobama ss. Mohorja in Fortu-nata, ki ju je napravila neka dobrotnica, izdelal pa iz peščenca kaj dobro naš umetnik France Zajic. Prazna je še votlina višej, v ktero bi se kaj lepo podala primerna podoba.
Darov za lerpeee Cehe smo omenili že v zadnjem listu. Povsod se budi še zmiraj veliko pomilovanje in blagoserčnost. Sv. Oče v Rimu, berž ko se je velika nesreča zvedila v Vatikanu, so po telegrafu naročili svojemu poročniku na Dunaju, da naj pošlje poškodvanim 5000 gl. Iz rok namestnika Kristusovega, ki so sami v sužnosti in žive ob darovih vernikov, prevaga ta dobro-serčni dar veliko druzih in večih. — Neki bogati jud je menda pripravljen dati 800.000 gh, pa za to tirja, da ga povzdignejo v grofovsko čast! „Čeh", katol. list, naznanja dolge verste daril, ki jih dajejo duhovni in katoliški verniki.
nuhovshe spremembe.
V	leržaški škofii. G. Gregor Virant, kaplan v Lipici na Krasu, je umeri 27. maja. R. I. P.
V	kerški škofiji. C. g. mestni fajmošter Miroslav Ne ste je imenovan za dekana v Belaškem okraji. — Fare so dobili ččv gg.: Bal ant Lin k Št. Jurje nad Verbskim jezerom; S. M u d e n Železno Kaplo; J o ž. K r e n Melviče in Stef. Cemroser Trebinje. — Odpovedali so se čč. gg. fajmoštri : A. Bramer zgornji Beli; B. Legat Šmarjeti, in Mat. Po lak Št. Ilji. — Za proviz. gredo čč. gg.: I. Štiberc v Šmarjeto; J. Podlipnik v Slov. Plajberg; J. Vidovic ostane v Kotmarivasi, in Jož. Laznik v Mostnici.
Umerli so čč. gg.: 2. maja Andrej Mil ar, fajmošter v Kotmarivasi; 16. maja starosta Kerške škofije čast. g. Sim. Martin Majer, knez. škof ji svetovalec, častni celovški mestjan, stolni pridigar in vikar v Celovcu; 2o. maja J. Ne p. Heis, fajmošter v Motnici, in 7. junija P. Rainer Graf iz bened. reda, gimnaz. profesor v Celovcu. R. I. P.
Milostljivi knezoškof bodo od 10—27. t. m. birmo-vali v dekanijah: St. Andraž, Spodnji Dravberg in Ve-likovec.
nobrotni darovi.
Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. P. A. P. 2 gl.
Za sv. Očeta. Za vf»letnico Nj. Svetosti Pija IX iz Leskovice S gld. — Iz Smartna pri Kranji; o sv. misijonu nabranih za sv. Očeta 2o gl. s prošnjo: Sv. Oče! blagoslovite sv. misijon. da njega sad ostane in dobro ra«>te! — Neimen. '4 napoleona, v zlatu v dober namen proseč sv. blagoslova. Iz št. Ruperta • > gl. po g. A. K.
Z</ buhjarski misijon. Iz Poljske duhovnije 1 gl. 60 kr.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. - Natiskar in založnik: .?•>>»•! »laznik v Ljubljani