MHt
?
PoStnlna plačana v gotovini.
Leto XIV., štev. 195
M«'

Ljubljana, torek 22. avgusta 1933
Cena 2.— Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241.
Revizijski problem v novi Sazi
Evropsko politiko zadnji čas čedalje boli obvladuje problem revizije mirovnih pogodb. Sklepajo se celo zveze na temelju stališč, ki jih posamezne države zavzemajo nasproti reviziji. Odločno se opaža formiranje dveh taborov, od katerih eden si je postavil za cilj revizijo, drugi pa vztraja pasivno na dosedanjih mirovnih pogodbah, poudarjajoč, da le-te kot človeško delo res niso popolne, da pa se pri najboljši volji ne dajo popraviti in izboljšati. Ta pasivnost je ohrabrila revizioniste, da so vsak dan glasnejši in da odkrito zahtevajo revizijo meja, novo delitev ozemlja in zlasti novo razmejitev držav Male antante in Poljske. Odkar je Italija prevzela iniciativo in vodstvo revizionistič-nega gibanja, se je opažala v protirevi-zionističnem taboru neka medla defen-zava in zlasti jugoslovenska javnost ni bila nič kaj zadovoljna z enostavno odklonitvijo revizije, ki sta jo tako energično izrekli Mala antanta in Poljska.
Videlo ase je, da je naša obramb ostala na polovici pota in da ni stavila svojih protizahtev za primer, da bi revizionistična misel pridobila v Evropi ugodnih tal. Prirodno in logično bi bilo, da je zveza naših držav s svoje strani prešla v protinapad in formulirala svoje zahteve, ki bi bile najboljši odgovor na revizionistična prizadevanja Italije in bi gotovo znatno ohladile rimsko goreč nost. Državniki iz tabora revizionistov hočejo namreč le enostranskih izpre mernb v škodo onih držav, ki stoje v nasprotnem taboru. Med revizionisti pa ni države, ki bi imela več povoda in razloga, da kliče po reviziji meja, nego je ravno naša kraljevina. Drugače je s Češkoslovaško in Rumunijo, ki sta, osobito slednja, skoro popolnoma saturirani v pogledu svojih narodnostnih zahtev. Če-ška manjšina v Avstriji in slovaška na Madžarskem sta sicer dovolj znatni, da sta lahko predmet zahteve po zaščiti, vendar nista zvezani po ozemlju s strnjenim narodnostnim ozemljem materinskega naroda. Rumunija pa je v srečnem položaju, da skoro ni Rumuna pod tujo oblastjo.
Jugosloven: na žalost nismo v tako ugocfnem položaju. Na severu in na jugu se naše narodnostno ozemlje razprostira daleč preko meja sosednih držav in bi pravična revizija prinesla naši kraljevini le izpolnitev naših naravnih narodnih pravic.
Kakor vse kaže, sta tudi ostala dva naša zaveznika občutila slabost pozicije v načelni obrambi mirovnih pogodb in spoznala, da ni dovolj zatrjevati ne-izpremenliivost naših državnih meja, marveč iti korak dalje v zavesti, da ce udarec bolje odbije z udarcem, nego z golo obrambo. Vsaj pri Čehoslovakih je prodrlo mišljenje, da načelno zametava-nje revizije mirovnih pogodb ni taktično pravilno. V »Narodnih Listih« je priobčil znani češki zunanje politični publicist Kopecky članek, v katerem poudarja, da bi si tudi Mala antanta lahko zapisala na svoj ščit zahtevo po revhiji mirovnih pogodb. Čehoslovakom in Ru-munom gre pri tem za to, da se rešiio klavzule o zaščiti manjšin, ki enostransko obremenjujejo samo države Male antante in Poljske, velikih držav pa ne in so tam narodnostne manjšine brez vsakih pravic. Razen te obveznosti ima naša kraljevina še marsikatero upravičeno zahtevo, ki bi se pri količkaj pravični in nepristranski reviziji nikakor ne dala prezreti.
Revizionisti so otvorili novo gonjo, ki nas seveda plaši nrav tako malo kakor prejšnje. Ni pa dovolj, da zatrjujemo, da ne damo ničesar od svojega, treba je sestaviti sr>isek naših zahtev in s tem vsaj odlomiti ost gonji, ki nam v nepoučenem svetu nolitično lahko škoduje. Kakor poroča rvoluradna »Prager Presse«, so države Male antante sklenile, da iz temelja irnremene svojo proti-revizionistično politiko in se pripravljajo, da v kratkem jasno naznanijo svoje stališče. Javnost v državah Male antante, posebno pa še jugoslovenska, bo gotovo 7, zadoščenjem pozdravila ta prehod v ofenzivo.
Ponovljene občinske volitve v moravski banovini
Beograd, 21. avgusta, p. V občinah Pri-žinovo. Cirčani in Lučani v moravski banovini, so se vršile včeraj naknadne občinske volitve, ker so pri zadnjih občinskih volitvah dobile vse liste enako število glasov. Pri včerajšnjih volitvah so v vseh treh občinah zmagale liste JNS.
Položaj na Irskem
Dublin, 21. avgusta, č. Kljub izjavi irskega pravosodnega ministra, da bodo irske fašistične organizacije razpuščene. če bodo v nedeljo priredile napovedane demonstracije, je včeraj prišlo v kakih sto mestih in trgih do velikih fašističnih manifestacij. Pri manifestacijah so fašisti nastopili v uniformah, čenrav so prepovedane. Javnost pričakuje zato. da bodo organizacije »modrih srajc« sedaj razpuščene in da bodo i oblasti aretirale glavne fašistične voditelje.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. T^fon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Teleton št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
MUSSOLINI SNUJE NOV
SREDNJEEVROPSKI BLOK
Na sestanku z DollSussom sta razpravljala o novi gospodarski organizaciji Srednje Evrope ob sodelovanju Male antante
Rim, 21. avgusta, a. O razgovorih Mussolinija in Dolifussa je vlada izdala komunike, ki ugotavlja, da sta šefa obeh vlad proučila splošni politični položaj, posebno pozornost pa sta posvetila položaju v luči italijanskih interesov. Komunike pravi med drugim:
Zvezni kancelar dr. Dollfuss in ministrski predsednik Mussoi-ini sta podrobno proučila politični položaj v splošnih potezah in s posebnim ozirom na Avstrijo. Italijanski ministrski predsednik je vnovič ugotovil stališče italijanske politike glede obstoja in bodočnosti Avstrije, glede podunavskega problema in drugih dalekosežnejših vprašanj, katerih rešitev je v zvezi s funkcioniranjem pakta štirih.
Avstrijski zvezni kancelar dr. Dollfuss je obrazložil notranji in mednarodni položaj Avstrije glede na načelo neodvisnosti Avstrije ter se je izjavil za mirovno politiko in sodelovanje z vsemi sosedi, predvsem z Italijo in Madžarsko, in v kolikor bi bilo mogoče — tudi z Nemčijo. Oba državnika sta ob koncu svojega razgovora ugotovila soglasje glede proučenih problemov.
Čeprav komunike tega ne omenja, se v informiranih krogih zatrjuje, da je
bil glavni del razgovorov posvečen problemu, kako naj bi se pod okriljem Italije osnoval srednjeevropski gospodarski blok. Obsegal naj bi v prvi vrsti Avstrijo in Madžarsko, pridružila naj bi se mu tudi Mala antamta. Nemčija bi imela svobodno izbiro, da stopi s takim blokom v tesne gospodarske stike.
Avstrijske informacije
Dunaj, 21. avgusta a. Vsi današnji ju. tranjiki naglašajo z velikim zadovolij-stviom, da so se razgovori med Dollfussom in Mussolinijem vršili v kar najprisrčnej-ši atmosferi. Glavni namen razgovorov je bil pripraviti novo dobo v Srednji Evropi. Avstrija nai bi ne sklenila novega gospodarskega pogodbenega razmerja samo z Madžarsko, s katero naj bi vzdrževala najtesnejše prijateljstvo, temveč tudi z državami Male antante. Končni uspeh te nove gospodarske konvencije naj bi bila nova srednja Evropa, ki bi bila tako po številu prebivalstva, kakor tudi po gospodarskem pomenu enakovredna z velesilami. Ta Srednia Evropa naj bi predstavljala trdno med seboj zvezano tvorbo, da bi se od Nemčije ogrožena Avstrija zavarovala proti vsaki nevarnosti oiumlje-nja. Hitlerjeva Nemčija bi na ta način ne Imela več opraviti pri Svojih napadih proti Avstriji samo z malo slabotno državo, temveč s politično in gospodarsko enako pomembno državno tvorbo, ki bi
Socialisti zvone po toči
Konferenca druge Internacionale — Teoretiziranje o borbi proti prodiranju fašizma — Poziv na bojkot
nemškega blaga
Pariz, 21. avgusta. AA. Davi ob 9. se je začela mednarodna socialistična konferenca, sklicana k izrednemu zasedanju, da prouči načine za nastop socializma proti prodiranju fašističnih načel na svetu. Na kongresu se je zbralo nad 150 delegatov iz raznih držav. Generalni tajnik izvršnega odbora Fritz Adler je imel daljši doktrinami govor, v katerem je analiziral glavna pojmovanja, ki so se izkristalizirala v internacionali glede metod za zavarovanje delavskega sloja pred kapitalističnimi podjetji. Ob koncu svojega govora je priznal, da se mora socialistično gibanje boriti z velikimi težavami, vendar pa je pozval zbrane delegate, naj ne izgube zaupanja in naj pretehtajo, koliko važnih problemov so socialisti že rešili v mnogih državah. Združimo se, je vzkliknil na koncu, združimo se v korist in obrambo delavskega razreda.
Nato je govoril predsednik socialistične delavske internacionale Vandervelde, ki je omenil dogodke v Nemčiji in odmev, ki so ga imeli v belgijski delavski stranki. Obsodil je stališče, ki ga je zavzela manjšina francoskih socialistov do fašizma, in izvajal, da politika narodnega socializma ne
more dobiti mesta med pravimi socialisti. Zakaj ekstremni nacionalizem dela hočeš nočeš v nasprotju z interesi drugih držav, kar ga prej ali slej privede v gospodarsko in potem še politično vojno, mi moramo pa vse storiti, da vojno preprečimo. Pristati na fašistično doktrino se pravi izzivati demokracijo.
Govornik se je naposled zavzel za to, da se proglasi splošen bojkot nemških izdelkov, in je zaključil svoja izvajanja z vzklikom: »Naj žive večna načela svobode. enakosti in bratstva!«
Pariz, 21. avgusta, s. Na izredni konferenci socialistične internacionale je tajnik Fritz Adler med drugim poudarjal, da zahtevajo resne težave socialističnega pokreta predvsem enotnosti. Socialisti bi morali zasledovati realistično politiko, predvsem v Srednji Evropi. Mi branimo demokracijo v demokratični državi, uporabljamo pa revolucionarna sredstva tamkaj, kjer je demokracija podlegla.
Sestanka so se udeležili tudi bivša nemška socialistična poslanca Wells in Stam-pfer ter francoski socialisti Renaudel, Grumbach in Bracke.
Nova odkritja o nemškem oboroževanju
Nemška kemična in železna industrija v polnem razmahu - Nemški načrti proti Rusiji
London, 21. av>g. r. >S.umday Referee« objavlja nadaljnje informacije o tajnem ob uro že vanju Nemčije. V za d no i številKi govon obširno o pripravah Nemčije za kemično vooino. Nekatere nemške kenrčne tovarne delajo noč in dan ter izdelujejo razine docela nove vršite strupenih plinov, ki imajo brezpogojno takojšen smrtni učinek. Ti plini so v prvi vrsti določeni za napade z letal. Nemški vojaški krogi smatrajo, da bodo v bodoči vojni s pomočjo teh svojih plinov kratkomalo pogaziti vse svoje nasprotnike, zlasti pa Belgijo, ki je 1. 1914 nenadoma zaustavila nemški pohod na Pariz. To potrjuje zadnja številka revije* »Wirtschaft und Statistik«, ki vsebuje oficielne številke, ko ugotavlja, da Je znašal uvoz železa v prvem polletju letos 2 7 milijona stotov napram 1 7 milijonov stotov v celotnem lanskem letu. Povprečni mesečni uvoz železa se je več ko potrosil. Uvoz bakra je znašal meseca maja in junija letos 199.000 srtotov proti 14t> stotom lani. Razen tega objavljajo
nizozemski listi, da so Kruppove tivornice v zadnjih štirih mesecih zaposlile 50.000 novih delavcev in da je skoro vse Porur-je hermetično zaprto. Navedene oficielne številke kakor tudi ogromna Krupipova konjunktura dokazujejo, da se Hitlerjeva Nemčija mrzlično pripravlja za vojno 7 nasprotju s smislom sklenjenin pogodb.
Moskva, 21. avgusta d. V mesečniku »Boljševik« je objavil znani sovjetski publicist Karel Radek senzacionalni članek o vzhodni politiki Nemčije. Radek trdi. da pripravlja Nemčija koalicijo proti Rusiji in baltskim državam. Nemčija hoče poraziti boljševike te<r si za svoje vzhodne načrte zagotoviti pomoč Anglije. V cem pogledu bi bila zainteresirana tudi Poljska. Ker pa je gotovo, da bi Poljska ne bila pripravljena pristati na kakšne enostranske teritorialne izmenjave, namerava Nemčija zadovoljiti Poljsko na ta način, da bi ji dala izhod na morje pireko Litve, dočim bi se Poljska morala odreči koridoru.
Odlikovanja v kmetijskem ministrstva
Beograd, 21. avgusta. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili na predlog kmetijskega ministrstva odlikovani: z rtdom sv. Save 3. stopnje Nikola Belobrk, inšpektor v kmetijskem ministrstvu v p., Konstantin Nikolič, inšpektor kmetijskega m nistrstva v p., Kosta Vrbič, veterinarski inšpektor v P-, z redom Jugoslovenske krone 3. stopnje: Milan Djurič, načelnik kmetijskega ministrstva v p., z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje: Nikola Petrovič, svetmk kmetijskega ministrstva v p.. Sofronije Partonič. svetnik kmetijskega ministrstva v p., Sava .Ratkovjč, svetnik kmetijskega ministrstva v p.. Stj Bauer. agrarni referent kmetijskega ministrstva v p.
Žitna konferenca v Londonu
London, 21. avgusta g. Dopoldne je bila v navzočnosti delegatov iz 29 držav otvorjena svetovna žitna konfercnca. Za njenega predsednika je b'l izvoljen kanadski min:strski predsednik B<ennet Na dnevnem redu konference so v prvi vrsti vprašanja zvišanja in stabilizacije cen, zmanjšanja obdelovalne površine itd. Podajanja se bodo vršila na podlagi predlogov, ki so bili sestavljeni pred tremi tedni po zaključku svetovne gospodarske konference. Štiri države, ki so glavne izvoznice žita so namreč takrat izdelale načrt, po kate rem naj b' se začasno omejila proizvodnja da bi «e « tem izbolišal položai cen 'n bi se zmanjšale razpoložljive množint žita.
razen tega uživala zaščito vseh velesil razen Nemčije.
Italijanski komentarji
Rim, 21. avgusta, ž. Sestanek avstrijskega zveznega kancelarja dr. Dolifussa z Mussolinijem je izzval v fašistični politični javnosti silno zanimanje, čeprav se je moral tisk omejiti skoraj izključno le na prav kratke uradne komunikeje, ponatis inozemskih komentarjev in izjave avstrijskega kancelarja. Lastne komentarje so objavili le redki listi.
»II Giornale d' Italia« izraža veliko zadoščenje, ker so v Franciji spoznali, da je treba likvidirati nemško-avstrijski spor na ta način, da se podpre režim v Avstriji z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da se očuva njegova neodvisnost, tako da mu bo lahko zavrniti sleherno izzivanje nadležnih sosedov.
»Messaggero« piše, da je dolžnost velesil pomagati avstrijskemu ljudstvu, da si ustvari pogoje, ki so potrebni za mirno gospodarsko in politično življenje. Avstrija hoče sodelovati ne samo z Madžarsko, temveč tudi z državami Male antante na polju medsebojne gospodarske nedotakljivosti in enakopravnosti in prijateljstva v političnih odnošaiih.
Nemški odmevi
Berlin, 21. avgusta. AA. Potovanje kancelarja Dolifussa v Italijo del nemškega časopisja precej vznemirja. Listi pravijo.
da bo Nemčija vedno s simpatijami pozdravljala vsako približanje Avstrije k državam, ki žive z njo v prijateljskem razmerju, nihče pa je ne more prepričati, da bi bila Avstrija zmožna samostojnega življenja.
Momentano se hoče avstrijska vlada očividmo okoristiti s preferenčnimi tarifami na blago, ki se uvaža čez Trst, kar bi zadalo hud udarec lianuburški in bremenski luki. če bi Avstrija sklenila takšen do. govor z Italijo, bi bila carinska vojna med Avstrijo in Nemčijo neizogibna.
Negativno francosko stališče
Pariz, 21. avgusta, g. Stališče francoskih političnih krogov označuje »Intransigeant« v očividno inspiriranem članku takole:
Gospodarski načrti Mussolinija za zbližanje med Avstrijo, Madžarsko in Italijo v obliki carinske unije vseh treh držav z glavnim namenom, da bi se razvila tržaška luka. se morajo smatrati kot obnovitev vodilne ideje Mussolinijeve politike, pritegnitev podunavske trgovine k Italiji. Če predlaga Mussolini za ta primer uporabo pogodbe štirih, se vrača na svojo temeljno misel, namreč na revizijo mirovnih pogodb, kar pa je Francija doslej stalno odklanjala. Edina rešitev je v tem, da se spravi zadeva pred Društvo narodov. Vsak drugačen predlog je že v naprej obsojen na neuspeh.
Dollfuss se je že vrnil
Dujia], 21. avgusta. č- Avstrijski zvezni kancelar Dollfuss je davi ob 7. odpotoval z letalom iz Riminija v Benetke, odkoder je ob 11. nadaljeval pot na Dunaj. Popoldne ob 2. je letalo z zveznim kancelarjem Dollfussom po kratkem pristanku v Celovcu prispelo na dunajsko letališče v Aspernu, kjer je ostal zvezni kancelar skoraj eno uro na letališču. Po obedu v tamkajšnji restavraciji je odletel dalje v Solnojrad, kjer se je udeležil današnje uprizoritve »Fausta«.
Rimski ultimat Albaniji
Zaradi albanskih poskusov, da se otresejo italijasi-skega terorističnega varuštva, se je razmerje med obema državama zelo zaostrilo
Pariz, 21. avgusta r. Med Albanijo in Italijo vilada že več mesecev napeto razmerje, ker se v albanski javnosti vedino brulo pojavlja nacionalna struja, ki odklanja protektorat in »naklonjenost« Italije. Pod viplivom teh krogov so začeli tudi v vladi im na drugih odločujočih mestih razmišljati o vk>gi Italije v Albaniji. Po-sledica so bili razni ukrepi, ki pričajo, d.a se je začel v Aibaniji italofilski režim rušiti. Iz kraljeve okolice so bili odstranjeni razni vplivni Italijani, ki so dosedaj drkti. rali albansko državno politiko. Tudi v ministrstvih in v vojski so začeli čistiti, a najhujši je bil udarec, ki je zadel italijansko šolstvo. Vlada je ukinila vse zasebne šole in podižaviLa ves šolski pouk, s čimer je bil storjen konec vedno večji italijani-zaciji Albanije s pomočjo šole.
V Rimu so bili sprva presenečeni nad tem preokretom v Albaniji, toda poizkušali so z raznimi prijateljskimi opomini in protesti z/nova učvrstiti svojo pozicijo Kakor pa zatrjujejo v tukajšnjih diplo niiat&kih krogih, se Albanija ni hotela več pokoriti diktatu iz Rima, čeprav so grozili z ustavitvijo posojil za kritje državne ga deficita in z raznimi drugimi represa lijami. Sedaj pa je napetost med Rimom in Tirano dosegla vrhunec in Italija je postavila Albaniji ultimativne zahteve, če jih Albanija ne izpolni, grozi Italija z gospodarskim in političnim bojkotom. Kakor poroča »Echo de Pariš«, zahteva Italija:
1. V vsakem albanskem ministrstvu naj se zopet nastavi Italijanski »strokovnjak,, ki ga bo predlagala italijanska vlada. Nje-
govo mnenje mora biti merodajno pri reševanj u vseh važnih problemov posameznih resiorov.
2.	Albanija mora prodati Italiji zemlji šča, na katerih so zgrajeni važni vojaški objekti.
3.	Pogodba z angleškimi oficirji, ki Dod vodstvom generala Pearsta vežbajo al. bansko orožništvo, se mora takoj odptove-dati, na njihovo mesto pa se mori»ijo nastaviti italijanski oficirji.
4.	Albanija naj takoj odpove vse svoje trgovinske pegodbe z drugimi državami in sklene novo trgovinsko poc(^dbo samo z Italijo na preferenčni osnovi.
5.	Nemudoma naj se zopet otvoriV) vse zasebne italijanske šole, ki so bile nedavno ukinjene.
6.	V albanskih srednjih šolah naj Se uvede kot glavni In prvi tuji jezik italijanski, ne pa francoski, kakor to cbloča sedanji albanski učni načrt, a vsi albanski državni gojenci in stipendisti morajo po-sečati italijanske visoke im strokovne šole.
7.	Sedanja francoska gimnazija v Korči naj se spremeni v italijansko, francosko uir»o oSofoje pa zamenja z italijanskim, ki ga b,'o plačevala italijanska vlada.
Razume se, da bi sprejem teh zahtev pomenil popolno kapitulacijo in zasužnj'e-nje Albanije, ki bi ne smela storiti niče-sa/r več, kar bi ne bilo po godu Rimu. Ker je to z državno in narodno suverenostjo docela nerazadružljivo, zahtevajo vsi albanski nacionalni krogi, da vlada italijanske zahteve odločno zavrne.
Titulescu ne bo posetil Sofije
Bukarešta, 21. avgusta, s. Po informacijah iz okolice zunanjega ministra Titu-lesca se zdi, da je postal njegov o-brsk v Sofiji precej dvomljiv. Glede na nerazčiščeno manijšinsko vprašanje je rumunski zunanji minister mnenja, da bi njegov poset v bolgarski prestolnici trenutno ne bil primeren. Razen toga čakajo v Bukarešti, da bo Bolgarija ugodila rumunskim želijam glede zračnega prometa. Titulescu bo potemtakem jeseni potoval v Ankaro, ne da bi spotoma obiskal Sofijo.
Herriot v Troji
Carigrad, 21. avgusta AA. Edouard Herriot je danes v Iružbi irlavnega tajnika finančnega ministrstva odpotoval v Darda-nele, nakar si bo. ogledal razvaline Troje. Jutri se bo Herriot vrnil v Carigrad.
Blagoslov odprave prohibicije v Ameriki
VVashington, 21. avgusta AA. Davek na pivo daleč prekaša celo optimistične na-povedbe. Tako je ta davek vrgel v juliju 16,600.000 dolarjev državnim blagajnam. Pivovarstvo je že danes med državnimi dohodki na tretjem mestu in se naglo bliža drugemu mestu ki ga danes zavzema cigaretna industrija.
Vlak strmoglavil v reko
£».nehaj. 21 avgusta. g. Na vožnji v Mat-sam je skočil s tira voiaški vlak. v katerem ie bilo oficirjev Vlak se je prevrnil preko nasipa v re\*n Tsiao Pri sitraSni nesreči ie ufonilr 200 potnikov Transport se ie vračal p.i končanem posebnem vojaškem tečaju v garnizije v notranjosti.
Gandhi v bolnišnici
Bombay, 21. avgusta, č. Zdravstveno stanje Gandhija se je tako zelo poslabšalo, da so ga morali prepeljati iz zaporov v bolnišnico. Zdravniki so dognali, da ima bolna jetra. Gandhi še vedno zavrača vsako hrano in grozi, da tako dolgo ne bo pokusil jedi, dokler ga oblasti ne izpuste iz zaporov, ne da bi mu stavile kake pogoje.
Vlada je odpustila kazen Gandhijevi ženi, da bo laže stregla svojemu možu v bolnišnici v Pooni, kamor so ga prenesli.
Protižidovski izgredi v francoskem letovišču
Pariz, 21. avgusta, č. V malem morskem kopališču Berqueu je prišlo včeraj do hudih demonstracij proti Židom. Demonstracije so uprizorili pristaši monarhistične organizacije »Action Francaise«. Pariški židje so v Berqueu organizirali dve počitniški koloniji za siromašno židovsko deco. Včeraj je vodstvo kolonij priredilo po mestecu nabiralno akcijo za deco. Nacionalisti so hoteli za vsako cero preprečiti to akcijo in so izdali velike letake, v katerih so pozivali občinstvo, naj ne prispevajo za židovsko deco. V letakih .pravijo, da bode židje uničili Berque. Popoldne je prišlo med nabiralci darov in nacionalisti celo do spopada in je morala posredovati policija. ki je preprečila nadaljnje nacionalistične izgrede.
Smrt beograjskega finančnika
Beograd, 21. avgusta p. Na Dunaju je davi preminul daleč pretto niej naše države znani beograjski bančnik Bencion Buli, predsednik beograjske židovske občine. Pokojnik je h'1 eden največjih finančnikov predvojne Srbije in se je tudi po vojni mnogo udejstvoval na finančnem polju in užival v teh krogih velik ugled.
Prazne besede iz Rima In Budimpešte
Glasilo največje češkoslovaške vladne stranke o italijanskih in madžarskih revizionističnik parolah
V glasiLu čsl. republikanske stranke >Venkov>u< je znani češki političmi publicist in odilični znanstvenik Alois Musil objavil naslednji članek, ki ga prinašamo brez iapremeniib:
' Nedavni poset madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Rimu je dal italijanskim listom novo priložnost, da so se pobahaii s svojim duce-jem. Listov je nekoliko stotin, toda vsak inmed »jih poje isto pesem, kaiti Italija sme imeti eno samo javno mnenje, eno samo voljo in enega samega vladarja. Po italijanskih nazorih je svet nad Madžarsko zagrešil grozen zločin in se doslej ni zavedal svoje velike krivde. Šele duce mu je odiprl oči in seda i si prizadeva, da bi bil zločin čim prej odstranjen in krivica popravljena. Mirovne pogodbe se morajo izpremeniti v korist Madžarske in ta razkosana država mora priti do svojih pravic. Pri tem pa vendar ni lista ali odgovornega politika, ki bi odkrito povedal, v čem se Madžarom godi krivica in kaj naj jim bo vrnjeno. Niti sam Mussolini ne govori jasneje. Po vsem bi se morala Madžarska obnoviti v predvojnem obsegu, vendar določnega ne izgovori nihče
Italijanski fašisti pozabljajo, da so bile po svetovni vojni zaključene tudi druge mirovne pogodbe. Na temelju teh pogodb je Italija dobila slovansko Primorje z Gorico, Trstom. Istro in Za-drom; proti določbam mirovnih pogodb, tedaj na zločinski način, si je prisvojita še Reko, ki so jo velesiie in Amerika določile Jugoslaviji. Ali nai se ta krivica ne popravi? Zakaj se duce ne positavi za pravico, da bi se Jugoslaviji vrnile slovanske pokrajine. Avstriji pa južna Tirolska?
Proti mednarodnemu pravu je Italiia obdržala grški Dodekanez. po svetovni vojni pa je z ognjem in mečem, z gladom in žejo »pomirila« Libijo, kn-
je prebivalstvo se je na vso moč branilo blagodati fašistovske civilizacije. Kaj teh krivic ni treba popraviti?
Italijanski listi odkrito podpirajo prevratne veleizdainiške begunce iz Jugoslavije in ne taje, da dobivajo le-ti vso moralno in gmotno podporo od Italiie. Še nedavno so svojo sosedo Jugoslavijo proglašali za sovražnico Italije, ki jo je treba razbiti.
Madžari se že vsa leta po vojni ravnajo po italijanskem vzgledu. Nočejo izpolnjevati eolžaiosti dobrega soseda, marveč dajejo potuho in zatočišče vsakomur, kdor ruje proti Jugoslaviji, Češkoslovaški in Rumuniji. S sosedi se Madžarska noče pogajati kot z enakopravnimi pogodbeniki, Gomboš pa zatrjuje, da mu je Mussolini obljubil, da bo pripomogel Madžarski do »ravno-pravnosti.«
Italijani se radi bahajo. Madžari pa tudi. V Rimu so zdaj prepričani, da je italijanski narod prvi na svetu in da je duce učitelj vseh državnikov; saj se k njemu zatekajo predsedniki vlad iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Anglije in v zadnjem času celo državniki iz Francije. Madžari, varovanci in zavezniki Italije, se solnčijo ob rimski slavi in verujejo svojemu ministrskemu predsedniku, da je Madžarska odločilni čini-^elj v Podunavju in v Srednji Evropi in da se brez njene volje ne sme nič zgoditi.
Ni angleškega državnika, ki bi si upal zatrjevati, da Anglija odločuje v Evropi, dasi se britski imperij razprostira po vseh delih sveta. Madžari in Italijani pa ljubijo prazne besede, pri tem pa pozabljajo, da ne bodo odločevali v ničemer, ker jih nihče ne poziva, naj kaj odločijo. Nedavni dogodki so celo pokazali, da se je vse drugače odločilo, nego so se nadejali v Rimu in Budimpešti.
Italijanska vojska pozdravlja po fašistovsko
Nov korak k popolnemu pofašistenju armade - Demonstracijski manevri ob francoski meji
Rim, 21. avgusta, ž. Inozemski listi so že mnogo poročali o izpremembah, ki se imajo še letos izvršiti v italijanski notranji politiki, zlasti pa v italijanski narodni obrambi. Kakor znano, ie dosedanjemu vojnemu ministru genera'u Gazzeri, poslednjemu zvestemu privržencu savojske hiše, ki je čuval prestiž dinastije v italijanski vojski, sledil kot vojni minister ministrski predsednik Mussolini. S tem je bila zadnja notranje-politična postojanka dinastije iz-podkopana. Prvi učinek teh izprememb je bil odlok, ki je izšel včeraj v italijanskem vojnem listu in ki pomenia nov korak k uvrstitvi italijanske armade v fašistično fronto. Odlok uvaja v vojsko fašistični pozdrav, fašistično himno, vojaški pozdrav za Mussolinija in fašistične borbene vzkli-
ke. Odslej bodo morali tudi italijanski vojaki pozdravljati na »rimski« način in ne več s salutiranjem. Kakor se zatrjuje, bodo postopno izdane nadaljnje naredbe, s katerimi namerava režim do kraja pofašistiti italijansko armado.'
Jutri se bodo pričele v Ligurskih Alpah letošnje vojne vežbe, pri katerih bodo sodelovale divizije iz Milana, Alessandrije in Piacenze. Manevri, ki se bodo razvili v ligurskih gorskih dolinah Bormanagni, Tana-ri in po okoliških vrhovih, bodo imeli, kakor pravijo poročila agencije »Štefani«, obramben značaj. Sodeč po tem. da se bodo razvijali v bližini francoske meje, imajo namen praktično preizkusiti nove italijanske vojne metode za primer spopada s Francijo.
Zmagovit razmah bolgarske opozicije
Dolga posvetovanja vlade - Oslabljenje vladne večine Ultimat francoskih upnikov
Sofija, 21. avgusta, č. Zastopnik francoskih lastnikov bolgarskih obveznic Va-teau ie poslal bolgarski vladi brzojavko, v kateri napoveduje, da se bodo pogajanja z bolgarsko delegacijo glede bolgarskih dolgov takoj prekinila, če bolgarska vlada ne izipolni zahtev fracoskih upnikov. Brzojavka je imela obliko ultimata. Upniki zahtevajo. nai vlada njihove t&riatve vnese v državni proračun za prihodnjo poslovno dobo ter da potrebna jamstva za izplačevanje kuponov. Ta finančni ultimat je povzročil Mušanovi vladi velike skrb:. Ministrski predsednik ie tako' sklical sejo ministrskega sveta, ki se je vršila popoldne, na kateri so .razen o bolgarskih dolgovih razpravljali tudi o političnem položaju, k' je nastal po združitvi opozicijskih zeml.je-de1,sk:h frakcij v parlamentu.
Ta združitev je postala pomeiribnejša, ker so se novi zemljedelski zvezi pridružili tudi nekateri zemliedeiski poslanci, ki so doslej podpirali vladno zemliedelsko skupino Viadma večina je zaradi tega znatno oslabljena in Mušanov bo moral misliti na nove kombinacije, če si hoče znova utrditi svo režim.
Ko so bili zemiiedelski ministri Gičev,
Dimov in Muravjev, ki se že nekaj d.ni mudijo v Carigradu, obveščeni o kritičnem položaju v zemljedelski vladni frakciji, so takoj zaipustiii Turčijo Ln se vrnili v Bolgarijo. Davi so prispeli v Varno ter se v bližnjem samostanu sv. Konstantina sestali z nekaterimi svojimi političnimi pr -staši. Na sestanku so razpravljali o novem položaju v zemliedelskih vrstah, posebno pa o oslabitvi vladne zemijedelske skup'-ne. Zemiliedelski ministri so v prvih po-popoldanskih urah prispeli v Sofijo in se udeležili seie ministrskega sveta.
Nova zemliedelstka zveza prejema še nadalje tisoče brzojavk iz vseih delov države. Politični krogi sodiijo, da bo izzvala združitev bolgarskih zemlje delcev še velike izipremembe v ool^airski notranji in zunanji politiki. Zvezi se dan za dnem pridružujejo nove skupine pristašev.
Tajnik angleške kraljice v Dubrovniku
Dubrovnik, 21. avgusta n. V Dubrovniku se je mudil mesec dni privatni tajnik angleške kraljice sir Harry Lloyd Werney v spremstvu svoje soproge Joane. Davi sta. angleška gosta odpotovala nazaj v Anglijo.
Državna razredna loterija
žrebanje 18. avgusta 1933:
Din 1.000 srečke štev.: 37.048, 37.049, 37.093, 42.504, 45.726, 51.567, 58.333, 62.275, 73.309, 88.256.
žrebanje 19. avgnsta 1933: Din 8.000 srečka štev.: 73.314
Din 2.000 srečke štev.: 5.903, 5.931, 22.758, 22.778, 22.780, 37.012, 37.043, 45.774, 51.578, 58.364, 62.277, 62.286, 62.296, 73.366, 73.395.
Žrebanje 21. avgusta 1933:
Din 40.000 srečka štev.: 60.374 Din 30.000 srečki štev.: 48.309, 50.541 Dfn 20.000 srečka štev.: 29.968
Din 10.000 srečke štev. :10 328, 16.443, 30.267, 38.937, 44.163, 12.555, 16.140, 28.064, 39.826, 42.299, 48.057, 56.189, 90.991.
Srečke za tekoče kolo so vse razprodane!
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., I jubijana, Sv, Petra c. 19
Nemško meščanstvo in hitlerjevski teror
Berlin, 19. avgusta.
Kdor pazno zasleduje razpoloženje v sodobni Nemčiji in razvoj ^v mišljenju večine, ki je vsaj na videz vsa hitlerjevska, bo lahko spoznal, da »izenačenje« nemškega javnega življenja le ni tako enostavna zadeva, kakor so si to zamišljali mogočniki novega režima. Znaten del bivših Hitlerjevih nasprotnikov je res močno zastrašen in tvori s pravimi narodnimi socialisti gotovo veliko večino nemškega naroda, vendar pa se opaža, da mnogi kljub vsemu ne mislijo tako kakor želi Hitler in kakor prednisuje Goring. Ta pojav se čuti med liberalnim meščanstvom povsod, v južni Nemčiji pa je skoro vsesplošen. Vlada jc tako mlačnost proglasila za zločinsko sabotažo in še nedavno je opozorila liberalce in demokrate na Badenskem in na \Viirt-temberškem, da bo proti njim nastopala še strožje nego proti komunistom, ako ne bodo opustili »trmaste pasivne rezistence« proti vladnim ukrepom-
Liberalno meščanstvo, ki se je bilo že skoro pomirilo z republiko, videč, da socialisti v vladi ne izvajajo svojih načel, marveč so najjačja opora postopnega gospodarskega razvoja, v prvem hipu ni spoznalo, kake bodo posledice hitlerjevske vlade. Meščanstvo je celo simpatiziralo z narodno-socialističnim pokretom. od katerega se je nadejalo le, da bo zlomil moč marksistov in da se bo po prvem pijanem zmagoslavju temeljito unesel. Celo prve ekscese hitlerjevcev je meščanstvo potrpežljivo prenašalo, smatrajoč jih za prehoden pojav. Zdaj pa je že uvidelo, da se je v svojih računih temeljito varalo, ko je mislilo, da hitlerjevci ne bodo izvajali svojega programa tako dosledno. Novi režim je z železno brezobzirnostjo izvedel ravno dve glavni točki svojega programa: boj proti Zidom in ustvarjanje državne enotnosti na osnovah narodno-socialističnega nauka. Od nekdaj velevplivnega meščanstva se danes zahteva samo slepa pokorščina in zadnji član Hitlerjevih udarnih čet pomeni danes več, nego najuglednejše meščanske osebnosti prošlih režimov.
Razočaranje 9e ie naselilo v vrstah meščanstva in marsikomu ie žal. da je opustil nekdanja svobodnjaška gesla in tako naglo izenačil svoje nazore s hitlerjevsko doktrino. Nezadovoljstvo sicer rase, vendar ie nedvomno pretirano, ako vladni možje no boljševiškem receptu govore o sabotaži vladnih ukrepov. Takega posuma nima pri današnjem izkustvu v Nemčiji prav nihče. Hitlerjevci eo pojem 9abotaže tudi raztegnili do neverjetnosti, saj izjavljajo, da vrši sabotažo proti tretjemu carstvu že vsak, kdor sicer izpolnjuje svoje dolžnosti do države. ali ne dela tega z iskrenim veseljem-Davkoplačevalci in sloji, ki so od nekdaj nosili največja bremena v državi, so vsilc-dar imeli vsaj to svobodo, da so lahko z besedami dali duška svoji nejevolji nad dajatvami, v tretjem carstvu pa je državljanu prepovedan tudi ta ventil in kisel obraz pri plačevanju davkov pomeni že protidr-žavno dejanje sabotaže. Od tega pa do koncentracijskega taborišča je 6amo še kratek korak.
Podobno negodovanje je opažati tudi v evangeljski cerkvi, kjer so Hitlerjevi pristaši pri volitvah v konzistorije dobili dobre tri četrtine glasov. V vrstah duhovnikov se to nerazpoloženje javlja v številnih odstopih vodilnih svečenikov. Visoki cerkveni dostojanstveniki tiho odhajajo s svojih mest v pokoj, slede jim pa tudi mnogi župniki. Nedavno je dal ostavko na svoje mesto predsednik saškega evangeljskega konzistoriia, eden izmed onih redkih cerkvenih dostojanstvenikov, ki eo potrpežljivo vztrajali na svojem mestu, misleč, da se bo narodni socializem izčrpal v svoji napadalnosti.
Mnogo žuipmikov še nastopa na hitlerjevskih slavnostih, kjer pridigajo preti križem iziprepletenim s svastiko. Na drugi strani pa je nekaj pogumnih duhovnikov, ki' branijo sv. pismo stare zaveze, češ da tudi oioderna Nemčija iz rjega lahko črpa obilno modrih naukov. Nekateri zopel zahtevajo, da se mora Hitlerjeva doktrina prežeti s krščanstvom, ne pa le-to z na-ro inosocialističninid programom. Vendar si sli&ne nastope upajo le starejši sveče-nin5 mlajši pa so z dušo in telesom vdani kancelarju.
Pogirešmo pa bi bilo precenjevati to nudeče se nezadovoljstvo in to krotko kr.ti-ko. Hitler drži Nemčijo čvrsto v svo 'h rokah, tako da se demokratično in liber.tl. no meščanstvo ne more niti ganiti, kar pa se tiče nejevolje med evangeljskim 4u-hovni&tvom, je vsaka ostavka udarec v vodo, ker stopi na izpraanaeno mesto vselej goreč hitlerjevec, s čimer se le pospešuje »izenačenje«. Nemški listi so polni slik iz koncentracijskih taborišč, kamor vlada strpa vsakogar, ki je le količkaj ugledna oseba m o katerem se da najti le senca suma, da ni zadovoljen z novim redom. Te slike niso take, da bi koga hrabrile k odiperu, zato je močno verjetna vest, da se bivši kancelar Briining resno bavi z mislijo, da gre v samostan. Nad njim kot velikim nasprotnikom nove vlade, visi večni Damoklejev meč in mu preti z internacijo.
Premestitve v diplomatski službi
Beograd, 21. avgusta, p. S kraljevim ukazom so na predlog zunanjega ministra premeščeni dosedanji konzul v Celovcu Nikola Bulovič za tajnika v zunanje ministrstvo, tajnik naše stalne delegacije v Ženevi Branko Dimic za konzula na Reki, dosedanji reški konzul dr. Vladimir Manoj-lovič in tajnik zunanjega ministrstva dr. Slavko Stojkovič pa sta premeščena za tajnika naše stalne delegacije v Ženevi.
Velik požar v Gorskem kotaru
Sušak, 21. avgusta, n. V Homeru v Gorskem kota.ru je v pretekli noči nastal ve*, lik požar. Na pomoč so bili pozvani gasilci s Sušaka in okoliških vasi. Pri gašenju požara je sodelovala tudi vojska. Do ta! je pogorelo sedem hiš z vsemi gospodarskimi poslopji. Gasilci so požar lokalizira-li. tako da ni pogorela vsa vas. Goreti pa ie pričel tudi bližnja gozd. V gozdu so gasili voiaki. ki so podirali d.revie ter v naglici napravili širšo jaso okrog požara, ki pa doslej še ni pogašen.
Po učiteljskem kongresu
Velik del učiteljev Je včeraj posetil Bled, delčgati opozicije pa so se sestali v LJubljani
Kakor Je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je bila glavna skupščina JUU zaradi ostrih nasprotstev med osrednjo upravo tn opozicijo, katere jedro so tvorili delegatje '.i vardarske banovine, v nedeljo kasno zvečer predčasno zaključena. Včeraj se je velik del delegatov Ln gostov odpeljal s posebnim vlakom zgodaj znutraj na Gorenjsko, da obiščejo Bled, Vintigar in deloma tudi Bohimi. Z izletniki so bili tudi predsednik J'UU g. Damjan Rašič in mnogo članov glavnega odbora. Opozicija pa je včeraj dopoldne sk!.ica!a svoie posebno zborovanje v dvorano hotela Metropol. Udeležilo se je sestanka precejšnje število delegatov in drugih učiteljev, med njimi tudi več Slovencev, ki pa niso aktivno posegali v razpravo, marveč jim je bilo pred vsem na tem, da si ustvarijo jasno sljko, za kai prav za prav gre. Sestanek je vodil predsednik vardarske sekcije JUU g. Marko Cvetkovič. razprava pa je bila prav temperamentna.
V opoldanskem odmoru je poseben odbor formuliral resolucijo, ki označuje stališče, pritožbe in zahteve opozicije. Na popoldanskem sestanku je bila resolucija sprejeta in jo je takoj podpisalo nad sto delegatov.
RESOLUCIJA OPOZICIJE
je precej obširna in končno izjavlja, da predstavniki opozicije ne bodo več sodelovali pri delu glavnega odbora JUU, vendar pa bodo tudi opoziciji: pripadajoči učitelji še nadalje izvrševali svoje dolžnosti do združenja. Med drugim pravi resolucija:
Podpisani delegati kot polnovredni člani 13. glavne skupščine JUU so se, ker zaradi samovoljne prekinitv* dela glavne skupščine ne morejo na skupščini izvršiti svojih delegatskih dolžnosti in obrazložiti svojega mnenja o važnih vprašanjih učiteljskega stanu, sporazumeli:
a) prekinitev skupščinskega dela je samo eden čin v nizu mnogih, da se obdrži na čelu JUU uprava Damjana Rašica, ki nima zaupanja učiteljstva;
d) samovoljno delo predsednika izvršnega odbora je ilustrirano že na seji glavnega odbora, na kateri je predložil v reševanje načrt pravil, ki jih je sam sestavil, četudi je že obstojal pripravljen načrt pravil s strani glavnega odbora in je že bil razposlan v oceno vsem banovinskim sekcijam in sreskim društvom;
c) samovolja predsednika izvršnega odbora se zlasti kaže v izpreminjanju dnevnega reda brez odobren j a skupščine, ker je bila izvolitev odbora izvršena še le po predavanju, okrog 12. ure popoldne, vsekakor z namenom, da bi preostalo čim manj časa za stvarno delo skupščine;
č) na predhodni konferenci, ki se je vršila 19. avgusta v cilju sporazuma o delu skupščine je bila s strani predsednika dravske sekcije g. Dimnika kot domačina in s strani predsednika izvršnega odbora g. Damjana Rašica zajamčena svoboda be-
Nacionalni šahovski turnir
Sombor, 18. avgusta.
V 15. kolu ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Vsak izmed vodečih gleda, da se obdrži na svojem mestu, kajti že remis ga vrže za tri mesta nazaj. Najlepšo partijo turnirja je odigral Gabrovšek proti Aviroviou. Otvoril je z damskim gambitom. Partija je spočetka potekla dokaj mirno, potem pa je Avirovič rohiral na damsko stran, Gabrovšek pa na kraljevo. Takoj se je videlo, da bo to borba na življenje in smrt; šlo je za to, kdo prej prodre z napadom. Prvi je prodrl Gabrovšek s finim napadom na b-liniji in z elegantnimi zaporednimi žrtvami prisilil Avirovida h kapitulaciji.
Vidmar, ki je bil beli, ni imel z D. Kul-žinskim nobenih težav. Že v otvoritvi mu je iztrgal kmeta, nato pa še celo figuro. Kar je potem sledilo, je bila samo še agonija. Rajkovič je imel zopet srečen dan. Igral je proti Broderju Retijevo otvoritev. Broder je kmalu dosegel enako igro, potem pa se je dal enostavno matirati. Schreiber je hitro zmagal Grenčarskega, ker je ta igral preveč pasivno. Graber je kmalu odvzel Žuku kmeta in ta je odločil v končnici. B. Tot, ki je igral proti Herbatinu damski gambit, je začel nervozno napadati. Herbatin mu je izmenjal vse figure razen dame in ene trdnjave in je tu stal mnogo bolje. Nato pa je naenkrat prezrl damo in se moral udati. Inž. NVeiss in Šubarič sta igrala partijo zelo korektno in je kmalu končala remis. S. Vukovič, ki je igral proti Petroviču damski gambit, je stal v otvoritvi boljše. Pozneje pa ni pravilno nadaljeval in se je prtija končala remis. N. Kulžinski, ki se je proti Carevu branil sicilsko, j2 igral zopet zelo »drukersko«. Čakal je, da se Carev v napadu zaleti. In res je tam dobil kmeta, s katerim je po dolgi končnici dobil.	. ,
Sedaj sta Schreiber in Tot skoraj ze gotovo prva, posebno, ker jima naklonjeni igrači prepuščajo partije. To se pa seveda ne da dokazati in zato je vsak protest brezuspešen Gabrovšek in \ ldmar bosta najbrž na 3.-5. mestu.
Predzadnje kolo
Sombor, 20. avgusta.
Predzadnje kolo velikega turnirja se je končalo z naslednjimi rezultati: Kullfin-ski Dimitrij je ^legel kot beli v zelo ostri vari. .ti damskega gambita svojemu lokalnemu konkurentu Carevu. Njegov brat Nikolaj je takoj po otvoritvi ponudil Petroviču remis, ki ga je sprejel. Prav tako je popustil v borbenosti Avirovič. Dasi je imel bolišo pozicijo proti Rajko-viču. je pristal na to, da se je partiia za-vršila neo^očeno. V alo lepem stilu je dobil Milan Vidmar z Broderiem. V pruski partiji is Vidmar kot črni žrtvoval kmeta in vdrl s trdnjavama na drugo linijo. knr ie kmalu odločilo r>nrt;io v njegovo korist. Gabmšek je nroti Grenčar-skemu. ki je kot beli igral Retijev sistem,
sede vsem delegatom. Takoj naslednjega
dne pa sta gg. Dimnik in Rašič začela skupščinsko delo forsirati, četudi do 8. zvečer odbori še niso končali svojega dela. Pri ogromni večini skupščine je izzvalo zaprepaščenje in odpor, ko je bilo s predsedniškega mesta ob 9. zvečer objavljeno, da se mora delo nadaljevati tudi ponoči do oknea. Utrujeni delegati, ki so vedeli, da je po programu določeno zasedanje skupščine tudi za 21. t. m., so zahtevali, da se razprava prekine in nadaljuje naslednjega dne. S predsedniškega mesta pa je bila ta zahteva kategorično odklonjena in skupščina se je morala nadaljevati.
n.
Poročevalec odbora za poročilo o delu uprave je v nadaljnjem poteku skupščin« prečita! poročilo, ki so ga odobrili zastopniki vseh banovin razen ene, in ki ugotavlja:
a)	da je uprava z Damjanom Rašičem na čelu preko tiska in ustmeno imputirala enemu delu učiteljstva anacionalizem. Odbor je izrekel svoje obžalovanje zaradi tega in soglasno ugotovil, da v učiteljskih vrstah takih učiteljev nI in jih tudi ni bilo;
b)	da učiteljski tisk ni tretiral potrebnih in važnih stanovanjskih vprašaji j, marveč je padel na osebno polemiko ter na-glasilo željo, da se tisk učiteljske organizacije dvigne na višjo stopnjo;
c)	da v vršenju intervencij izvršni odbor ni enako zastopal vseh učiteljev ter dopustil primere težkih žalitev ugleda učiteljstva. Odbor je naglasil potrebo, da ee to v bodoče ne sme več dogoditi.
Spričo take obsodbe dela izvršnega odbora in nerazpoloženja skupščine, ki je to poročalo v celoti sprejela, in spričo istočasnega obvestila, da je tudi odbor za sestavo pravil odklonil predlog predsednika izvršnega odbora za večinski volilni sistem in javno glasovanje ter priporočil proporcionalni volilni sistem s tajnim glasovanjem, je predsednik v vsem tem videl svoj popoln poraz ter sabotirajoč govornike že v začetku debate objavil, da je poročilo odbora sprejeto ter v splošnem hrupu zaključil skupščino in zapustil dvorano. Iz povedanega je jasno razvidno, da je uprava z Damjanom Rašičem na čelu dejansko vržena, ne da bi bila skupščtni dana možnost, da bi nadaljevala delo in sprejela potrebne sklepe.
Po vsem tem smatrajo podpisani člani skupščine, da je nadaljnji obstoj sedanjega izvršnega odbora na čelu učiteljske organizacije nasilen in samovoljen ter odločajo;
da od danes pa vse dotlej, dokler je predstavnik učiteljske organizacije izvršni odbor z Damjanom Rašičem na čelu, samo iz ljubezni do svoje organizacije ostanejo še nadalje njeni člani, izpolnjujoč svoje članske obveznosti, toda njihovi predstavniki v glavnem odboru JUU ne bodo več sodelovali in ne več prisostvovali sejam glavnega odbora vse tako dolgo, dokler v organizaciji ne bo vzpostavljeno redno stanje in ne pride na čelo uprava, kf bo uživala zaupanje vsega jugoslovenskega učiteljstva.
dobil v srednji igri kvaliteto, po orekini-tvi pa je igral prepovršno ln dovolil nasprotniku, da se reši z večnim šahom.
Vsa pozornost zadnjih treh kol je v glavnem bila obrnjena v partije Toda in Schreiberja. Tot je imel dosti težko borbo s Subaričem, vend~. je z energičnim napadom na kralja prisilil Subariča v predajo. druge strani pa je Schreiber precej lahko završil v Žukom, tako da še vedno skupaj vodita, imata namreč oba po 12 točk. Graber je remiziral s li^rba-tinom, pravtako tudi inž. \Veiss s Savo Vukovičem.
Stanje po 16. kolu: Schreiber, Tot 12, Vidmar Milan ml., Rajkovič 11, Gabrovšek, Petrovič, Sava Vukovič 10, Nikolaj Kulžinski 9, Avirovič 8Vi, inž. Weiss 8, Broder 7%, Šubarič 7, Graber 6, Grenčarski, Herbatin 5Vi, Carev 5, Dimitrije Kulžinski VA, Žuk 2t<.
Pri zdravniku umrl
Zagreb, 21. avgusta, n. Neki tukajšnji zdravnik je iz svojih ordinacijskih prostorov obvestil danes popoldne policijo, da je pri njem nenadoma umrl neki neznanec. K zdravniku je bila odiposlana komisija, ki je ugotovila, da je pri zdravniku umrl ve-le trgovec Roman Dalowicz iz Bukovine: Bil ie v spremstvu svoje hčere iti sina na potovanju po Jugoslaviji. Ker je imei srčno napako, se je zglasil pri zdravniku. Med ordinacijo ga je zadela kap in ji ie takoj podlegel.
Nevarna šala
Zagreb, 21. avgusta, n. Danes okrog 1. popoldne je brezposelni nameščenec Vladimir Čekula pred zgradbo davčnega urada napadel predsednika, tajnika in štiri uradnike udruženja nezaposlenih trgovskih in privatnih nameščencev. Naperil je proti njim revolver in jih pozval, naj dvignejo roke. S svojo grožnjo je povzročil pravo paniko. V hipu se je zbrala gruča ljudi, fci so prihiteli z vseh strani in razorožili napadalca. Bil je aretiran, pri zaslišanju pa je na policiji izjavil, da je hotel uradnike le preplašiti, ker se je bil z njimi spri zaradi nekih stanovskih zadev.
Začetek šolskega leta
Ljubljana, 21. avgusta.
Kr. uprava dravske banovine razglaša: Na vseh osnovnih šolah se prične letos šolsko leto z vpisovanjem dece dne 1. septembra, v soboto 2. septembra naj bc šolska maša, v ponedeliek 4. septembra se pa prične redni pouk. Rojstni dan Nj. Vis prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se v smislu že izdane okrožnice praznuje z zahvalno službo božjo ter je ta dan pouka prost.
Vremenska nanoved
Dunajska vremenska napoved za torek; Temperatura bo jtmemo padla. Pooblačite* ne&iffurna, najbrž menjajoča-
Naši kraji in ljudje
Jugoslovensko učiteljstvo manom kralja Petra In pesnika Prešerna
)b priliki kongresa jugoslovenskih učiteljev so zborovalci v nedeljo opoldne položili lovorova venca z državnimi trobojniml trakl pred /pomenika kralja Petra Osvoboditelja in Franceta Prešerna. Na prvi sliki je videti množico učiteljstva, ko odhaja od spomenika kralja Petra skozi Stritarjevo ulico pred Prešernov spomenik. Druga slika kaže prizor, ko je ob pokionitvi Prešernu govoril predsednik
JUU g. Damjan Rašič (v sredi stoječ na podstavku).
Po letalskem dnevu
Nepozabni vtisi z letališča — Sijajen dokaz napredka našega letalstva — Redna zveza med Ljubljano in Zagrebom - Kmalu bomo zvezani tudi s Sušakom
znosno pripekalo. Ali ob treh je zavladalo tudi na njih tako pisano življenje, da je bil pogled nanj kar vesel. Taiko se je nabralo na grajskem grebenu m njegovih severnovzhodnih bregovih do tri tisoč ljudi, ki jim je bilo do letališča predaleč ali pa dobro vedo, da je opazovanje z Gradu najlepše. Napolnil se je tudi ves Golovec. Ljubljana je bila po tretji uri povsem izumrla. Tiha, sama vase poglobljena in sanjajoča se je kopala zadnjikrat v poletni pripeki.
Kljub veliki razdalji med Gradom in letališčem je bdi pogled na izvedbe naših
LJubljana, 21. avgusta.
Zračna prometna zveza z evropskimi središči je zdaj gotova stvar. Dovršeno je veliko delo. Letališče v Polju je nov steber našega napredka. Kako se naš narod tega zaveda, je pokazala pretekla nedelja.
Se vsa Ljubljana živi pod dojmom letalske prireditve. Civilni kakor vojaški piloti so se pokazali brez izjeme kot vredni čuvarji jeklenih ptičev, kot piloti pa so nam dali novih in tako silnih izgledov v lepšo bodočnost, da moremo biti upravičeno ponosni na narod, ki si
V senci hangarja za civilna letate opazujejo gostje predvajanja naših pogumnih letalcev. Spredaj v sredi sedi prometni minister inž. Lazar Radivojevič, desno poleg njega ban dr. Drago Marušič in prvi predsednik ljubljanskega Aerokluba industrijec Dragotin Hribar, prvi na levi pa je železniški ravnatelj Josif Cugmus.
vzgoji take 6inove. Zlasti vrla kapetsana I>žal in Bajdak, prvi otrok bosanskih gozdov, drugi širnih ruskih step, ki se je ponašil, sta s svojima vojnima letaloma »HaVkerjema« tvegala tako vratolomne izvedbe, da je človeka kdaj pa kdaj morala obliti zona. Frapirio je njuno drzno pikiraitje iz višine 1000 metrov proti zemlji, da sta bila srebrna ptiča le še 10 metrov nad množico, divje grozeča, v občutku trenutno nastale nevarnosti pošastno sa svetlikajoča nosiloa smrti. Množica se je v teh trenutkih razmajala, se instinktivno umikala nazaj, na vse strani pred bliskovito se bližajočim bučečira kljunom. Vzkliki 6trabu hi občudovanja so se tu pa tam mešali s vzkliki otrok. A drzna letalca sta v zadnjem trenutku v sunkovitem loku dvignila ptiča »trmo proti sinjemu nebu. In že sta bila po nekaj sekundah spet v višini 1000 in več metrov ter neprenehoma izvajala »daj looping zdaj hrbtni let, zdaj ton<5, v nav-
?ičn.i spirali padajoča spet proti zemlji.
o svoji drznosti kapetan Džal nemara kapetana Bajdaka prekaša. Kapetan Džal je običajno pričel izvajati svoje vražje vratolomščine že v višini tisoč metrov. Kapetan Bajdak je šel precej višje, zato pa je z neverjetno eleganco prikazal iz višine dobrih 1400 metrov prosti pad letala, ne da bi delal motor, ln po velikanskem padcu, med grobno tišino na zemlji hi t zraku, dal stroju nenadoma plin, pikiral dalje in se deset metrov nad zemljo spet dvignil strmo proti sinjini.
Bile so to stvari, ki jih navaden človek more le težko doumeti. Za vojnega letalca, zlasti za lovca, so pa življenjske važnosti. Od njegove spretnosti, ki je prav za prav le že skrajna drznosrt, zavisi pogosto zmaga v zraku. In takih lovcev imamo, hvala bogu, odllču število.
Ljubljanski meščan pa tudi okoličan in podeželan je imel prvič priliko vidati, na kako visoki stopnji je jugoslovenska letalska tehnika. S pohvalo niso varčevali niti tujci, ki imajo bržkone več strojev kakor mi, a morda manj tako srčnih pilotov, kakor sta Džal in Bajdak in vsi ostali. Nad trideset tisoč ljudi je do poznega večera strmelo zdaj v sinje nebo zdaj v mirno stoječa letala na polju. Ni bilo veliko besed. Nemo občudovanje in veliko zavzetja je pa bilo opaziti pri slehernem. Ljudje so odhajali domov r neprikriti m ponosom. Napredek našega letalstva je silen!
Da je pa za to edinstveno prireditev našega civilnega in vojnega letalstva vladalo vsega spoštovanja vredno zanimanje našega človeka, je bil živ dokaz tudi Ljubljanski grad. V prvih popoldanskih urah so se pričele vzpenjati nanj po lepo urejenih stezah goste gruče meščanov, kmetov iz okolice in tujcev, ki letujejo v mirni solnčni Ljubljani. Od grajske planote pa tja do starih šanc v drevoredu ln potih pod njim je kmalu bilo VBe črno ljudstva. Na starih šancah je solnce ne-
divnth pilotov osvajajoč. Letališče, vse v zelenju, obdano daleč naokrog od hribov, v ozadju kipeče planine, — vse to je nudilo ob dvigajočih se srebrnih ptičih krasno podobo. Dobro je bilo videti tudi silne množice ljudstva, ki so obrobju letališča dajale podobo nemirnega mravljišča.
Zvečer pa Je Ljubljana spet zaživela tisto znano šivi jen je, kadar je polna volje priznati delo vseh pozitivnih tvorcev naroda. Od vseh strani so se v mesto
Predsednik ljubljanskega Aerokluba Rado Hribar pozdravlja s govorniškega odra številno zbrane goste. Poleg njega vodja letalskega centra posl. dr. Stane R a p e.
Kapetan Džal, ki je na najhitrejšem vojnem letalu Hawkerju z motorjem Rolls-Roys 650 HP delal najdrznejše akrobacij«, kakršne smo doslej poznali le iz filmov.
vsule nepregledne množice. Vse Je "overilo o drznih pilotih in njihovih svetlih ptičih. V ušesih pa je še zvenelo gromko brnenje propelerjev, saj smo postali že kar naglušni, ko je n. pr. zaropotalo v zrak sedem Breguetov. Vrlim letalcem hi gostom na čast je bil zvečer prirejen v prostorih Aerokluba prijateljski sesrtanek z mrzlo zakusko in predvajanjem domačega filma. Udeležba je bila odlična, dosežen pa je bil tudi lep uspeh z načelnim sporazumom, da bo že v kratkem otvor; jena redna zračna zveza med Ljubljano in Sušakom.
Danes dopoddne so zapustili letališče vsi gostje s svojimi letali. Na širni planjavi je zdaj suha trda stvarnost, ki hoče le dela, razvoja, napreu&a.
Popoldne ob pol 17. uri Je odtotefo zadnje letalo, m sicer ono saiajevsfcetf* Aero-puta. Dopoldne pa so med drugimi odle-
Med najlepšimi točkami sporeda je bilo izvajanje vojnih letal, ki so se v zraka kretala v nepojmljivo strogem reda, da j« bilo videti, kakor bi bila med seboj povezana. Visoko v zraka so sličila jati žerjavov na poletu v južne kraje.
teli trimotorni »Farman«, mali Fox Moths in naše potniško letalo »Potez«. S Far-manom je odpotoval »eneral Jankovič s spremstvom in člani uprav« Aeroputa. Že rano zjutraj je odletela zagrebška eskadrila pod poveljstvom svojega podpolkovnika Radoviča. Mrki vojni dvosedi so odleteli čez Ljubljano spet v podobi klina. Ob desetih so nas pa zapustili lovci, vojna brzoletala, oba *Hawkerja« s pilotoma kapetanoma Džalom in Bajda-kom, tretje lovsko letalo »Devoitin« je pa vodil vojni pilot Blagojevič. Odleteli so v Novi Sad.
Redna zračna prometna zveza med Ljubljano in Zagrebom je bila z današnjim dnem vpostavljena. Naše potniško letalo odleti iz Ljubljane vsak dan zjutraj ob sedmih in pride v Zagreb 20 minut pred osmo. Za vso pot od našega d« zagrebškega letališča potrebuje 40 minut. Iz Zagreba odhaja v Ljubljano vsak dan popoldne ob 16.45; v Ljubljano pride ob 18. Vožnja od Ljubljane do Zagreba ali obratno stane za osebo 180 Din V to
Veliko trimotorno letalo »Farman Goliath«, s katerim so prileteli iz Beograda člani
uprave »Aerokluba«.
vsoto J« všteta tod! vožnja z avtomobilom iz mesta do letališča in z letališča v mesto. Potnike, ki odhajajo iz Ljubljane v Zagreb, čaka vsako jutro avto ljubljanskega Aerokluba pred pisarno »Putnika« (Nebotičnik), odkoder odpelje točno ob 6.20 na letališče. V Zagrebu pa nato popelje avto potnike od letališča v Boron-gaju do Jelačičevega trga.
Upati je, da se zračni potniški promet kmalu razvije do zaželjene višine. Gospodarskim krogom, ki jim je zlasti dandanes čas zlato, je z ustanovitvijo zračnega prometa pri nas nemalo ustreženo.
Ptujska zastopnika pri predsedniku vlade
Ptuj, 21. avgusta.
Mestni župan ptujski g. Lado Jerše ln starosta ptujskega S9kola g. dr. Šalamun sta bila v soboto popoldne sprejeta od ministrskega predsednika g. dr. Srškiča, ki biva na oddihu v Rogaški Slatini. Skupno sta povabila g. predsednika vlade na proslavo 25 letnice ptujskih septembrskih dogodkov. G. predsednik vlade je obljubil, da se bo po možnosti udeležil proslave, v skrajnem primeru pa pošlje svojega namestnika. Pri tej priliki se je izrazil g. ministrski predsednik zelo laskavo o naših krajih ter o Ptuju samem in njegovi okolici, ki hrani vse polno zgodovinskih umetnosti. Odlični gost je obiskal tudi Ptujsko goro z znamenito cerkvijo. Glede starin pa je izrazil željo, naj se nflcAn ne odprodajo v inozemstvo.
V razgovoru o pripravah za proslavo Je g. min. predsednik vlade odobril vozne olajšave ki sicer tako, da bo vožnja za Sokole telovadce brezplačna, za ostale tlane pa četrtinska, torej drugače, kakor je bilo prvotno objavljeno. Akt je bil takoj poslan ministrstvu prometa. G. predsednic vlade je ostal z g. županom in starosto celi dve uro v razgovoru.
Priprav« za proslavo septemberekih dogodkov so v polnem teku. Vršijo se permanentne seje pripravljalnega odbora, ki ima vse polno dela. Vršil se Je tudi sestanek roditeljskega odseka, kjer je pričakovati ogromne udeležbe in mora biti rediteljski odsek pomnožen. Na telovadišču. v krasnem Ljudskem vrtu, je postalo zelo živahno. Postavljajo tribune in ostale sedeže, v vrtu samem pa lične paviljone.
Bi Pride! Pikantna Slager opereta H
I Noe pred poroko I
H LIANE HA ID, GEORG ALE- B gf	KSANDER	S
lil Za smeh in dovtipe Skrbi Hi	SZOKJE SZAKALL	B
H Jntri!	Jutri! M
Otvoritev postajališča na Duplici
Kamnik, 21. avgusta.
Tiho m skromno, brez posebnega hrupa in velike reklame — kakor je prav za današnje resne čase — se je danes dopoldne ob pod 10. ustavil na novem postajališču Duplici prvi osebni vlak. Smarska občina m £ njo vsa bližnja m tudi daljna okolica je doživela izpolnitev svojih večletni teženj, da bi mogla čim bližje izkoristiti ugodnost moderniziranega prometa na kamniški progi.
Lična zidana stavba, ki jo Je s pomočjo lokalnih interesentov in narodnega poslanca g. Cerar j a ter z vsestransko oodpo-ro bonske uprave in železniške direkcije, zgradila za potujoče občinstvo šmarska občana, leži v km 19.8 kamniške proge in Je nekaj več kot 2 km oddaljena od Hom-ea ozir. od Kamnika. Notranji prostor je udobno opremljen in bo posebno pozimi udoben sa čakanje na vlake, zunaj pa obdaja mično hišico s malim stebriščem in nadstrešjem obsežen posut neron za vstopanje oz. izstopanje potnikov. Postaji ca leži v ravnini in je ž nje v obe smeri prav lep razgled na progo, lepši seveda proti severu, kjer ga zaključujejo divne Kamniške planine.
Prvi vlak, ki je obstal ca Duplici, Je bil seveda dogodek, ki ga je prišla pozdravit velika množica okoličanov, med njimi največ mladina. Pred postajico, ki so jo za svečano priliko lepo okrasili z zelenjem in državnimi zastavami, je takoj po prihodu vlaka šmarski župan g. Vav-petič pozdravil oficielne goste, med njimi narodnega poslanca g. Cerarja, zastopnika direkcije drž. žel. gg. dr. Deklevo in inž. Turbo in ostale. V kratkih besedah se je zahvalil za trud m umevanje, ki so ga pokazali ob prizadevanju občine, da je zdaj končno dobila svoj kolodvor. V imenu žel. direkcije je govoril g. dr. Dekleva, ki je želel občini in vsemu okoliškemu prebivalstvu z novo postajico čim več uspehov in zadovoljstva, nar. poslanec g. Cerar pa je čestital g. županu za uspešno končano delo ter izrazil zadovoljstvo, da je njegov srez spet bogatejši za pridobitev, ki je dokaz, da gre napredek v naši državi kljub hudim časom svojo zmagovito pot.
Na novi postajici se Je medtem ustavil že drugi vlak, goste pa je povabil na dom g. župan Vavpetič, kjer je bilo v prijetnem razgovoru izrečenih še mnogo lepih misli o bodočem razvoju one za zdaj ponižne stavbe ob progi, ki je zvezala Šmar-
1	Elitni kino Matica Telefon 2124	i
	Danes nepreklicno zadnjikrat	■
1	ob 4n y48. in V4\0. url zvečer	■
■	DOLLY HAAS in WILLY	■
■	FORST	■
■	v opereti	I
Nepozabno dekle
Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik
morda ravno zato si je ohranil še v visoki starosti skoro mladostno prožnost in živahnost Čil in zdrav, še vedno neumorno delaven v nacionalnih društvih, praznuje danes svojo 70 letnico. V šentjakobskem okraju menda ni društva, ki bi g. Jerška ne štelo ne le med svoje člane, marveč tudi med požrtvovalne delavce za prospeh društva in njegovih ciljev. Po sebi je umevno, da je že od mladosti Sokol; med svoje ustanovnike ga šteje Sokol H., med svoje stebre pa že desetletja tudi šentjakobske napredne politične organizacije. Krajevni odbor JNS za šentjakobski okraj mu bo zato drevi priredil častni večer v gostilni pri Amerikancu.
Jubilantu iskreno želimo, da bi mu bila usojena še dolga doba čvrstega zdravja v toplem okrilju njegovih, v nacionalnem in sokolskem duhu vzgojenih svojcev.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-fiee jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamasčenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Slovo angleških pevcev od Jugoslavije
Bled, 21. avgusta.
Skupina angleških pevcev, ki so potovali po Jugoslaviji, je pred povratkom v domovino obiskala tudi Bled, kamor so se pripeljali v soboto. Skupina, ki šteje okoli 30 gospodov in dam, se je malo odpočila od napornega potovanja, nedeljo so pa izrabili, da so si ogledali biser naših letovišč. Gosti so bili nastanjeni v hs-telu Petran, kjer jih je oficijelno pozdravil zastopnik Angleškega društva v Ljubljani podpredsednik dr. F. Majaron. Med svoje rojake in rojakinje je prispela iz Ljubljane tudi lektorica angleškega jezika m is Fanny Copeland.
V nedeljo zvečer so se na prav lep način poslovili od Jugoslavije. Na vrtni terasi hotela Petran so priredili neoficielen koncert, ki mu je navzlic prekratkemu času za reklamo prisostvovalo poleg odličnih predstavnikov našega javnega življenja tudi veliko število mednarodne publike. Čeprav gosti niso člaiK enega pevskega društva, temveč izhajajo iz raznih zborov, tvorijo lepo zaokroženo celoto, čije petje je na dostojni umetniški višini. Spored je bil zelo pester. Obsegal je predvsem angleške, škotske, irske in galske narodne pesmi, ki se medsebojno razlikujejo po harmoniji in melodiji. Pevci so podali tudi nekaj primerov modernega angleškega zborovega petja. Izredno so ugajale keltske pesmi, ki jih je dirigiral mladi, talentirani dirigent Douglas K. Patrick. Na sporedu so bile tudi solistične točke in dueti, ki sta jih predvajala vodja skupine g. Woodhouse in gdč. Mabel Ritchie. Slednjo so poslušalci nagradili s šopkom cvetja. Poslušalci so bili izredno zadovoljni in so pevcem po vsaki točki živahno aplavdirali.
Po koncertu 6e je razvila živahna zabava. V krasni srebrni pokal, ki ga je Angležem v Sarajevu podarilo ondotno pevsko društvo, je hotelir g. Černe nato-čil izvrstno staro vinsko kapljico, ki jo je pokusila vsa družba ob petju domačih in angleških zdravic.
Bled je Angležem izredno ugajal in niso mogli prehvaliti njegove lepote. Kakor zamaknjeni so do pozne noči stali ob bregu m zrli na tiho jezersko gladino, na ka.cri so se odrasli cJsevi oddaljenih bleskov. Danes so gosti zapustili Bled in se vračajo preko Benetk .v domovino.
co in Duplico ter vso bogato naseljeno okolico naiudobnejše z ostalim svetom.
Tudi mi se priključujemo želji, da bi Duplica prav kmalu doživela še uresničenje druge še bolj tehtne želje po oravem velikem kolodvoru za osebni in blagovni promet Do tedaj pa bodi mala postajica viden glasnik, da žive okoli nje občani, ki streme za napredkom!
Sedemdesetletnica vzornega moža
Med starejšimi Ljubljančani jih je malo, ki ne bi poznali upokojenega poštnega pod-uradnika g. Avgusta Jerška, saj je celih 30 let in še več obiskoval ljubljanske hiše kot denarni pismonoša. Težka in naporna je bila njegova služba, a kljub temu ali
£fot>socl fcfco joomcujjoo žan&ff!
Prhljaj izgine!
Lasje prenehajo izpadati!
Lasje spet raitejc!
Domače vesti
♦	Kolegij kralja Aleksandra v Prag,!.
Pred drema letoma so se pričela dela, te dni pa je bil dograjen Kolegij kralja Aleksandra v Pragi. Poslopje je lepo urejeno in odgovarja popolnoma svojemu namenu. V poslopju bodo nastanjeni jugoslovenski Študenti. Za >hližje informacije nai se obračajo na g. dir. Petra Zenkla v Pragi, Sin i hov št. 1292-
♦	Jugoslovenski uspeh v Ameriki. Glasilo jugoslovenskih izseljencev »Jugoslavija« v Chicagu objavlja zanimivo poročilo o >jugosloveniskem dnevu«, ki je bil prirejen na svetovni razstavi v Chicagiu. Nikdar, pcravi omenjeni list, ni bilo med našimi ameriškimi rojaki važnejših dogodkov, kakor je bil »jugosilovensKi dan.« Nad Vse pričakovana e je uspel. Teh manifestacij se je udeležilo nad 10.000 Jugoslovenov. 'Prireditelji so pc sivojih močeh storili vse mogoče, da je program dobil jugoslovenski nacionalni značaj. Pevski zbori, ki jih je bilo deset iz raztnih jugoslovenskih naselbin Severne Amerike, so izvedli svoj program na veliko zadovoljstvo številne publike. Sokolske vaje so napravile izreden "vtis na vrste Američanov in drugih tujcev. Tamburaški zibori, ki so za ameriško pu_ 'bliko predstavljali orkester izredne priro-'de, so želi vsestransko priznanje. Narodne Pose iz vseh krajev Jugoslavije so napravile izreden vtis, istotako tudi »kolo«, ki Se je moralo večkrat ponoviti. List končno "ugotavlja, da je publika (nad 150.000 osell)) Enačila nacionalen uspeh.
♦	Kongres odvetniških zbortnlc se bo vršil letos v dneh 15., 16. in 17. septembra v Dubrovniku. Udeležijo se ga tudi delegati tujih odvetniških zibornic.
♦	Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani naznanja vsem včlanjenim gasilnim društvom in župnim načelstvom, dia jie direkcija pošte in telegrafa izdala na vse podrejene pošitne urade okrožnico naslednje vsebine: V snnislu določil § 97. zakona o organizaciji gasilstva kraljevine Jugoslavije so vse gasilske organizacije v naši državi oproščene plačevanja poštnih pri-•stojlbin za navadna in priporočena pisma, 'dopisnice, tiskovine, poštne nakaznice, čekovna plačila, navadine in vrednostne pakete in sicer v medsebojnem razmerju in v razmerju z državnimi in samoupravnimi oblastvi, uradi in ustanovami ter za čekovna vplačila z vsemi lastniki računov poštne hranilnice. Na vseh pošiljkah je označiti s štampilijlko levo spodaj: Službeno, poštnine prosto. Pisma in druge pošiljke na privatne osebe niso poštnine proste. "Vsa p. ,n. društva nai dopisujejo odslej 'društvom, župani in zvezi poštnine prosto. Trav tako tudi vsem državnim in samoupravnim uradom.
k------ Jutri tebi
zdravo, lepo in štedljivo Lutz
♦	Vprašanje ustanovitve vrtnarske Sol« za dravsko banovino postaja od dne do dne aktualnejše. Mnogi vrtnarji in vrtnarski strokovnjaki so merodajne oblasti opozarjali na nujno potrebo take šole zaradi silnega razmaha našega vrtnarstva. V Mariboru je sedaj na razpolago velik vrtnarski kompleks »Djamonia«. Kimetinistei oddelek banske uprave se je lotil rešiti •vprašanje vrtnarske šole in je za konec septembra slkilical posebno aniketo strokovnjakov v Maribor. Na to anketo so povabljeni mnogi vrtnarski strokovnjaki in za stopmiki mariborske občine.
♦	Ameriški milijarder v Jugoslaviji. V Split je prispela ameriška jahta »Alva«, last amerišikega milijarderja Vanderibildta Na jahti se vozi lastnik z vso svojo rodbino.
♦	Vse cenjene naročnike mladinske revije »Val« najviljudneje prosi upraiva, da poravnajo zaostalo naročnino za leto 1932/ 1933 po položnicah, iki so bile priložene zadmoi številki.
♦	Stari abecedarjl. Poročali smo že o tečajih, v katerih se v jtužnih krajih isma-nii, ki vodijo tudi matrike v svojih občinah, uče brati in pisati ter sploh urado-vati po naših predpisih in običajih. Imam! so nekaka vrsta nižije muslimanske duhovščine, opravljajo pa va.žno delo, ko vodijo v svojih občinah vpisovanje rojstev in smrtnih primerov ter bi morali izdajati tudi razne domovinske dokumente, ali pa vsaj sodelovati s svojimi podatki pri tem poslu. Imam i so po večini stari možje, ki so pred dolgimi desetletji dovršili slabo organizirane nekdanje turške šole in pišejo samo s turškimi pismenkami. V raznih krajih so imami sami prosili za tečaje, v katerih toi se naučili čitamjia in pisanja in •dobili tudi vsa potrebna navodila za vrši-tev službe voditeljev matrik. Ponekod so stari imami požrtvovalno in uspešno obiskovali take tečaje s šolarji in drugimi mladimi analfabeti vred, drugod pa so Šolske oblasti po možnosti uredile tečaje ftudi za same imame. V Južni Srbiji in črtni gori je bilo letos 43 takih tečajev z 893 •slušatelji. Med slušatelji je bilo 25 starcev •nad 70 let, po večini pa tudi ostali sluša-
telji niso bili dosti mlajši. Uspehi tečajev te o zelo dobri in so se z najrvečjo vnemo odlikovali zlasti najstarejši slušatelji.
♦	Omejitev dodeljevanja otrok naših Izseljencev v Francijo. Po novih določbah se ne morejo vnašati v prošnjo za doseli-tev v Francijo otroci izseljencev, stari nad 15 let, takisto ne starši, ki mso dosegli gotove starostne dobe, povprečno 55 let.
♦	Nezgoda Mariborčanke v Zagrebu. V Zagrebu je bilo v' nedeljo ponoči pozvano reševalno društvo v Deželičevo ulico 14, ikoer je Marija Mašaverjeva doma iz Maribora, padla s postelje ter si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v Zakladno ibolnišnico.
♦	Novi grobovi. Uimirla je v nedeljo 20. t. m. zjutraj v Tehanj.ih pri Celiju ga. Albina Redna kov a, .soproga trgovca Štefana Rednaka. Pogreb blage gospe ho danes ob 9. dopol dne. — V Zagorju je umni a ugledna posestnica in trgovka gospa Marija Zimermanova, tašča inž. Cihel-ke in sevniškega župana Emesta Kruleča. Pokopali jo bodo danes ob 16. — V Hra-deckega vasi je po daljšem bolehanju umrl daleč naokrog poznani in spoštovani kleparski mojster g. Peter žitnik. K večnem počitku ga bodo spremili danes oh 18. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Tragedija liške rodbine. Tri kilometre oddaljeno od GospiCa v Liki je nek! potniški avto naletel na štiriletnega Julija šeriča, ga vlekel 15 metrov daleč ter ga po glavi in nogah hudo poškodoval. Avto je odkuril dalje, težko ranjeni deček pa je obležal v mlaiki krvi. Nesrečni oče, kateremu je ena noga amputirana, je sinka z vozom prepeljal v banovinsko bolnišnico, kjer je bila izvršena operacija, vendar pa je malo upanja, da bi fantek ostal pri življenju. Da je tragedija siromašne rodbine še večja, je te dni pri 'kopanju utonila tudi 17 letna hčerka Mara, pred letom dni pa starejlša hčerka. Bara.
♦	V potrtosti je skočil Iz tretjegb nadstropja. Seljak iz cetimske okolice Mirko Ivanovič je poseti.l svojega Ibrata v okolici Kotora. Ko je brat odpotoval, je Mirko S tretjega nadstropja svoje hiše skočil na ulico in obležal mrtev.
♦	Zanimiva prometna statistika. Sdcuplna beograjskih visokošolcev si je nadela nalogo točnega popisa vseh pasanitov in vozil na štirih najvažnejših beograjskih ulicah. Študentje so se na teh ulicah izmenjavali v 24 urni neprekinjeni dežurni službi ter so zabeležili točno vse pešce in vsa vozila, ki so krenila mimo njih. Po napornem be_ leženju so napravili grafikone za vsaiko ulico posebej, potem pa skupen pregled prometa štirih najprometnejših ulic, iz katerega je razvidno, da je najmanj prometa med 2. in 3. uro ajutraj, največ pa med 7. in 8. zvečer. Najprometnejša beograjska ulica so Terazije, kjer so poleg ogromnega števila pešcev našteli v 24 urah 2209 avtomobilov, 775 djvokoles, 221 motocitolov in 173 vozov.
l * Cesta z Dubrovnika na Durmltor. Mogočen gorski orjak v črni gori Durmltor
(je osvojen, ker se uspešno gradi 200 km cesta, ki bo vodila od Dubrovnika do dur-oaitorskih vrhuncev. Ta cesta, ki vodi Skozi najzanimivejše kraje naše države, predstavlja tudi našo največjo turistično pridobitev. Velevažna cesta je gotova že na razdafflo 100 'tom in je tako dovršen njen najtežji del. Na ta način bo lahiko dostopen tudi romantični Durmitor, na čigar vrhove so se podali prvi smeli turisti 1. 1905. iz Nitošiča.
♦	Važno Izkoriščan Je reke Neretve. V Okolici Belega [polja v Sandžakiu se že nekaj dni mudi odposlanec baniske uprave iz Splita imž. Mamaci, bi študira projekt važnega izkoriščanja reke Neretve. 05 Neretvi je otoširno polje Bišča, ki je pa nerodovitno zaradi pomanjkanja vode. V načrtu je sedaj namestitev umetnega jeziu v reki Neretvi, preko katerega bi se voda razlivala iz struge v kanale za namakanje razsežme ravmrtne. Ta jez bo urejen tako, da se bo avtomatično odpiral, kadar bo dovolj vode v (kanalih. Avtomatični jez pa bi istočasno služil tudi kot most za pešce ter bi tako predstavljal tudi veliko prometno pridobitev.
♦	Konjerejsko društvo za dravsko bano. vino priredi letos premovanje plemenskih konjev pod običajnimi pogoji in sicer: Ljutomer 31. avgusta na glavnem trgu, začetek ob 8. uri za srez Ljutomer. Sv. Lenart 12. septembra, začetek ob 9. uri na Posojilničnem dvorišču za srez Maribor levi breg. Moškajinci na občinskem pašniku 13. septeimlbTa, začetek ob pol 9. uri za srez Ptuj. Beltinci pri cerkvi 14. septembra, začetek ob pol 9. za srez Murska Sobota in Dolnja Lendava. Sv. Jernej na Do lenjskem na sejmišču 18. septemlbra, začetek ob pol 9. uri za sreza Krško in Brežice.
♦	Pri Izmenjavi semen v črnomeljskem srezu se je udejstrvoval kot ta/in i k KD v Tribučah šolslki upravitelj g. Lumlbar, ne pa Lomibar, kaikor je po tiskarski pomoti stalo te dni v poročilu.
Čatežke Toplice
Največje radiotermalno kopališče v dravski banovini (54.5 stopinj Celzija)
za revmo, išias, otrpelost, želodčne in ženske bolezni!
Od 1. septembra do 31. oktobra 20-dnevno pavšalno zdravljenje za ceno 1200 Din (stanovanje, štirikrat dnevno dobra hrana s kruhom, 20 kopeli, zdravnik, dovoz in odvoz od železniške postaje Brežice ali Dobova, takse in davek). Prospekti na zahtevo. 8742
♦	Avtomobil isti, ki obiskujejo Kaminižko Bistrico v avtomobilu, se opozarjajo, da ima cesta »Na počivalu«, nekako 5 kim pred Bistrico zelo nevarna mes-ta, ki jih je treba voziti zelo previdno. Na mestu je bilo že več nezgod, ki so na srečo minile brez hujših posledic. Torej rajši previdno kakor v pogubo!
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz Ljubljane
u_ Upravnik policije g. Vekoslav Ker-šovan se je včeraj vrnil z dopusta in spet prevzel posle. Sprejemi strank se vrše odslej spet redno.
u_ Sokolsko društvo Ljubljana 111. sporoča svojemu članstvu, da je po kratki bolezni preminila njegova zvesta članica in aktivna telovadka, sestra Marija Bra-toževa. Pogreb drage sestre bo danes ob 4. popoldne iz tukajšnje splošne bolnice. Pozivamo celokupno članstvo, da se v čiim večijem številni udeleži .pogreba v kroju ali civilni obleki z znakom. Zbirališče ob 3. popoldne v društveni telovadnici ob Tjrševi cesti. — Uprava.
u— Sokoleko društvo štepanja vae poziva članstvo, da se v čim večjem Številu udeleži pogireba blagopokojnega g. Petra žitnika, kleparskega mojstra in posestnika, očeta našega društvenega načeOnika. Pogreb ho danes ob 18. iz hiše žalosti Hradeokega cesta 39. Obleka civilna z znakom.
u— Mladina Iz počitniške kolonije v Breznlci se pripelje dne 23. t. m. z večer« nim vlakom ob 20.40 na glavni kolodvor. Stanši naj pridejo po svoje otroke.
LUSTROL
parketno voščilo z brizgalko je Ideal vsake gospodinje.
Zahtevajte ga pri Vašem trgovcu. 8786
u— Preselitev uradov. Agrarno-pravni odsek kr. banske uprave z njemu pridruženim sreskim agrarmm referatom in teh_ ničnim osebjem se je preselil z Bleiwei-sove ceste št. 3 v Stiški dvorec, Stari trg št. 34-K. V teh prostorih posluje tudi komisija za likvidacijo agrarne reforme 3 in začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov. Razen imenovanih uradov ima v Stiškem dvorcu svojo uradno pisarno budi referent za lekarnar-
StVOv.
u— Končno vendarle blagodejen dež.
Težko, težko smo ga pričakovali. Kar gA je bilo v juniju pa tudi še v juliju preveč, ga je bilo zadnji čas premalo. Cele tedne je pripekalo solnce, le redlkokrat so ga zasenčili suhi oblaki. Neusmiljeno je izpi-jalo vlago. Vse vode so upadle, potoki so se sušili, studenci usihali. Ljudje so be-gali v senco, se hladili v vodi rek in umetnih kopališč, zapirali okna stanovanj podnevi, jih odpirali ponoči in bil. hvaležni za vsak nežen vetrič, ki je vsaj malce pre-vel ozračje. Zaradi prehude vročine se je kisalo vse, z ljudmi vred. Povsod je bilo opažati pod pritiskom vročine od sile ,le-niivo razpoloženje, ki ga ni bilo mogoče zatajiti niti pri hiladnem pivu in ne pri sladoledu. Najhujše tožbe pa so prihajale z dežele. Pirej zeleneča polja so jela menjati vse mogoče barve, dokler m suša izpila iz zecnJije poslednje vlage in je polje shiralo v uvelosti. Trpel je krompir, fižol, pesa, korenje, zdaj pa je prišla na vrsto še komaj posejana ajda, ki skoro ni mogla iz zemlje in je ostala domala zamorjena preden se je mogla ianti ln razcveteti. Včeraj je po hudo soparnem dopoldnevu vendar pričelo v Ljubljani deževati in to okrog 12.30. Spočetka mirno, pozneje pa se je vlila ploha, ki jih je sledilo v teku popoldneva več. Vmes je tudi parkrat zagrmelo, vendar'ni bilo treskov, kakor smo jih glede na prenasičeno atmo-

DIJAŠKI DOM
v Ptuju
Internat za gimnazijce nudi gojencem popolno oskrbo, nadzorstvo pri učenju, pouk v glasbi in petju ter dobro vzgojo. — Celoletna hranarina znaša Din 5.000, plačljiva v mesečnih obrokih. — Prospekti in vsa pojasnila daje vodstvo Dijaškega doma
8250
sfero pričakovati. Nebo je bilo nekaj ar
pregmjeno e temnimi oblaki če* in če«, polagoma pa so se pričeli trgati in je proti večeru spet posvetilo solnce. Ker J« "bil včeraj mlaj, je morda pričakovati spremembe vremena za dalje časa.
u_ Izredrvo lep in velrk eksempfar nočne svltoprejke je vjel g. Gothard Leitgeb v bližini ribnika v Tivoliju. Poznavalci metuljev pravijo, da je bila ta vrsta metuljev baje okrog 1. 1852. prinešena iz Kitajskega v naše kraje. To sviloprejko je prinesel v naše kraje tedanji lastnik gradu v Bolavčah pri Novem mestu. Ko pa je grad pogorel, so se metulji raahežali v bukove gozdove v Gorjance, kjer so se ohranili in razmnožili, da jih je na(}ti 2e v raznih krajih Dolenjske do Ljubljane En eksemplar pa je bil tudi ujet že v Škofji Loki. Metulj je razstavljen »v izlož!bi >Tiskovne zadruge«.
u_ Razne nesreče. Ponedelj&ovo >Ja-tro< je že poročalo o težki nesreči 50 letne posestaikove žene Frančiške Žitniko-ve, stanuioče na Ižanski cesti 44. Imenovana je padla v soboto zvečer z voza naloženega z drvami na tla m si prebila teme. Odpeljali so jo v bolnico, kjer se njeno stanje spočetka ni videlo opasno. Ponoči je prišla ponovno k zavesti, r teku nedelje pa se je stanje poslabšalo in je ponoči umrla. Frančiška je bila tretja žena posestnika Zajca, starega 83 let ter mu zapušča iz zakona enega otroka. — Premikač Rudolf Sigulin je nameraval v nedeljo na postaji v Zalogu potegniti za-gvozdo izpod vagona, pri čemer pa mu je (kolo zmečkalo dva prsta na desnici. Te-sarski pomočnik pri mestnem gradbenem oddelku Ivan Zaje z Galjevice se je v nedeljo odpeljal s kolesom z letališča. V gneči pa se je zaletel v gručo ljudi in ta. ko nesrečno padel, da je obležal nezavesten. _ Zelezničarjevega sina Jožeta če-rina iz Borovnice je v nedeljo udaril konj v glavo in mu prizadejal hudo poškodbo.
u— 2rtev pretepa. Iz Koroške Bede eo
včeraj zjutraj pripeljali v ljubljansko bolnišnico 29 letnega posestnikovega sina Antona Potočnika s težlkimi notranjimi poškodbami. Fant je bil v nedeljo zvečer v družibi nekih fantov, ki so se med seboj sporekli. Iz prepira se je seveda razvil pretep ter je neki divjak z vso silo eu_ nil Potočnika v trebuh.
u— Valentin Ima smolo. V podstrešni sobi gostilničarja Franca Breskvarja na Cesti na Loko je v nedeljo zvečer okrog 22. ure nekaj zaropotalo. Domači so postali na ropot pozorni. Šli so gor in zalotili 16 letnega Valentina M., ki jim je prostodušno priznal, da je iskal v stanovanju denarja. Podjetnega dečka so izročili stražniku in na policiji se je pojasnilo, da je bil pri njeij v gostih že 14. t. m., ko so ga zalotili pri vlomu v stanovanje Marije Stamačeve v Grablovičevi ul. 18, kateri je ukradel listnico z 270 Din. Tinko je priznal, da se je te dni potepal tudi v bližini in ukradel iz sosednje drvarnice nekemu tamošnjemu stanovalcu 450 Din vredne škornje. Prišel pa je v Ljubljano z Vranskega, kjer je pobegn.l iz zaporov, še poprej pa je preplezal zid poboljševalnice v Glini, kamor ga ie bilo oddalo mTadiiisko sodišče. Nepoboljšljivega fantalina bodo zdaj znova izročili v glinski iavod. Ijer bodo poslej gotovo strožje pazd. o An J.
Iz Celja
e— Nezgoda tovornega vlaka na Grobel-
nem. Ko je vo®il tovorni vlak, ki prihaja ob 5.10 zjutraj iz Maribora v Celje, v nedeljo 20. t m, okrog pol 5. zdutraj na postajo Grobelno, so iz neznanega vzroka iztirili trije vagoni in se postavili počez. Stvarna šlkoda k sreči ni velika. Zaradi te nezgode je bil ves železmišiki promet prekinjen okrog štiri ure, tako da je prispel Jutranji osebni vlak iz Maribora v Celje šele ob 9. dopoldne namesto ob 7. zjutraj.
e— Nadaljno po Jemanje brezposelnosti. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 10. do 20. t. m. na novo prijavilo 40 brezposelnih (19 moških in 21 žensk), posredovanj pa je bilo 43 (za 25 moških in 18 žensk). Dne 20. t. m. je ostalo r evidenci 598 brezposelnih (504 moških to 34 žensk) napram 751 (700 moškim ln 51 ženskam) dne 10. t m. Brezposelnost pojema od tedna do tedma.
e— V celjski bolnišnici je umrla v soboto 19. t. m. 73 letna prevžitkarica Marija Majerjeva iz Košnice 20 pri Celju.
e— Do golega okraden. Včeraj med 10. in 11. dopoldne je nekdo ukradel brezposelnemu delavcu ViHjenani Gramou od Sv. Križa pri Krškem, ko se je kopal ob levem bregu Savinje na Lažnici pri Celju, vso obleko, perilo in čevlje. Gramcu je ostal samo žepni robec. Osobje celjske policije je zfaralo nekaj obleke to perila, da ae je mogel revež vsaj za silo obleči.
e_ Tatvina v gostilni. V nedeljo 20. t m. popoldne je nekdo izmaknil delavcu Valentinu Makšanu iz varaždin^ke okolice, ko je zadremal na nekem gostilniškem vrtu v Celju iz žepa 'istnioo s 500 Din gotovine in osebno legitimacijo. Policija je storilcu že na sledi.
e— Kino Union. Danes oto 20.30 zvočni velefilm »Seržant X« in zvočna predigra.
Zakaj ni dijak Mirko
nervozen, čeprav ima jutri izpit ? Ali nt
prav nič vznemirjen? Nikakor ne! Saj on JČ odlične
bonbone ln ti mu tako pomirijo živce.
jž <//|// po
^ KCKC ^
počuti se bolje, je dobre volje.
čudo osvežuje, se prfleže, prlja.
PROIZVOD: UNION, ZAGREB
h Maribora
a_ Odbor JNS za V. mestni okraj bo
ume! sivojo sejo jutri 2*3. L m. ta n« ▼ četrtek 24. t. m., kakor je bilo prvotno jav-Ijemo. Pričetek ob 20. t restavraciji »Linhartov dvor« na Tržaški cesti. Vsi vabljeni naj se seje polnoštevilno udeleže.
a— Uradni dan Zbornice za TOI, ki bi se imel vršiti v sredo dme 23. t a. t Mariboru, se iz službenih razlogov ne bs vršil. Prihodnji uradni dan bo v sredo, dne 30. t. m. istotam
a— Poostren zapiralni čas za brivce. Glede na naredho banske uprave ln odredbo predstojnika mestne policije ter obeh sreekih načelnikov o poostrenem nadzorstvu glede odpiranja in zapiranja v briv-nicah in frizerskih lokalih, opozarja načel-etvo mariborskega brivskega udruženja, naj mojstri v lastnem interesu pravočasno zapirajo svoje lokale, ker bodo sicer občutno kaznovani.
a— Val prodajalci sadja In grocrtf)a se morajo na zahtevo mestnega tržnega nadzorstva ali policijskega organa izkazati s potrdilom pristojne občine, da je blago res njihova last. Potrdilo mora vsebovati tudi vrsto in množino grozdja ali sadja in ga morajo imeti tudi vsi preprodajalci to prekupci.
a— Obiskovalcem kopališ&a na Mariborskem otoku. Mestna občina ne odgovarja
za eventualne tatvine v kabinah in omaricah, ker obiskovalci lahko oddajo svoje predmete proti malenkostni pristojbini v pisarni kopališča. Sicer se pa lahko obiskovalci zavarujejo tudi na ta način, da opremijo kabine ali omarice s ključavnicami ali žabicami, za kar so vsa vrata prirejena.
a— Fltetettetl ae organizirajo. V četrtek
ob 20. bo r gostilni pri »Prileku« r Tattem-baohovi ulici ustanovni občni zbor mariborskega filatelističnega društva.
a— Iz bolnišnice. Pred dnevi je na lovu poškodoval neki posestnik v bližtod Zgornje Polslkave 33 letnega mizarja Jakoba Kosela tako nevarno na glavi, da je moral poškodovanec poiskati pomoč r bolnišnici.
a— Poizkušen Samomor. Včeraj okrog
15.30 si je hotela končati življenje 22 letna delavka Jerica T. iz Aleksandrove uli_ ce v Studencih. Spila je večjo količino solne kisline, vendar »o jo reševalci še pravi čas prepeljali v bolnišnico.
a— S kakšnimi nameni ae dola to? Neki planinec, ki se je vrnil po sedemdnevni turi a našega prelepega Pohorja r Maribor, nam je pripovedoval, da je večina napisnih in orientacijskih opozorilnih naprav to desk na Pohorju namenoma obrnjena v napačne smeri, kar povzroča med tujci, ki Pohorja ne poznajo in so navezani Izključne le na orientacijske deske in markacije, veliko zmedo to večurno zamudo časa. Očividno nekdo namenoma obrača drogove z napisnimi deskami nekoliko v to ali ono smer, zlasti Da križiščih poti, da mmede turiste in Jih odvrne od nameravanih tur. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so drevesne markacije v bližini takih napačnih kaižlpotov Sirovo izsekane z drevja to to precej daleč naokrog. Naj bi me-rodajni čin i tel ji poskrbeli, da hi se taka zlikovetva preprečila, ker .povzročajo sme. de to ogorčenje med tujimi planinci, ki se tako nalašč odbijajo od našega Pohorja.
a— Omili Jen Je pasjega kontumaea. Z odrom na dejstvo, da se od 22. maja t. L r mestiu Mariboru ni več pojavil noto en nov primer pasje stekline, je mestno načel-stvo z včerajšnjim dnem ukinilo strogi pasji zapor. Psi, ki radi grizejo, na pr. vodčjalki ta dobercnanl, morajo še nadalje nositi varen nagobčnik. V veljavi tudi še ostane prepoved jemanja psov v gostilne, kavanne to druge javne prostore (trgovine, mesnice, zabavišča id.) Tudi na trg ob tržnih dneh psi nikakor ne smejo voditi, po javnih nasadih pa le z nagobčnikom to na vrvici. Pasji kataster o®tane v veljavi tudi še nadalje to so dolžni lastniki psov prijaviti vsako izpremembe o stanju psov, zlasti pa vsako sumljivo obolenje, pogin, pobeg, »kotenje Itd., najpo-zmeje v treh dneh brezpogojno.
Koncert učiteljskega zbora v Ljubljani
V okviru prireditev ob priliki 13. glavne skupščie Jugosloven. učiteljskega udruženja je bil preteklo soboto na Taboru koncert učiteljskega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje prof. Srečka Kumra. Spored je obsegal štiri Lajovčeve mešane zbore, ki sodijo gotovo med naše najodlicr nejše skladbe te vrste, nato Tajčevičeve >Duhovne stihe«?, šest Adamičevih narodnih in šegavo Milojevičevo »Muha in komar«. Večina teh skladb je že znanih ter jih je že izvajal zbor na svojih prejšnjih koncertih. Prav tako tudi Adamičeva »Vragova nevesta« in »Potrkan ples« ter priredbe slovenskih narodnih" napevov izpod peresa ravnatelja Hubada (»Škrjanček poje«, »Gor čez izaro« in »Bratci veseli vsi«). Novosti pa sta bili Osterčeva »Ko sem jaz služil« (belokranjska narodna), strogo diatoniena in dokaj homofono pisana skladba in pa Stolcer-Slavenskega »Meknite se ve gore«, ki očitu-je mnogo smisla za zvočnost.
Da so bile vse skladbe izvajane vzorno, pri tem korpjsu, ki predstavlja naš najena-komernejše sestavljeni mešani zbor, pač ne bo treba posebej poudarjati. Dvorana še ni bila kmalu tako dobro zasedena kot to pot in poslušalstvo ni štedilo z zasluženim aplavzom, ki so ga bili deležni vsi nasto-
PREGLED
pajoči, predvsem pa seveda duša in artistični vodja, neumorni Kumar, ki se ni plašil truda z vajami in nastopom ob tako nepri-ličnem letnem času. Učiteljstvo pa je znova dokumentiralo upravičenost slovesa, ki ga uživa njegov zbor in pričakovati je, da bo njihov naslednji koncertni nastop, ki se obeta za prve dni novembra, naletel na potrebno razumevanje.	L. 31. Š.
Henri Bremond
Neizprosna smrt je zopet segla med štirideset »nesmrtnih«, izpraznjeno j3 uovo mes>to v Francoski akademiji. Kakor ie »Jutro« zabeležilo že te dni med brzojavnimi vestmi, je umrl akademik Henri Bremond. Pokojnik je bil katoliški duhovnik, uom mož in pisec mnogih spisov, izmed katerih je posebno pomembno monumentalno delo »Histoire litteraire du s^ntiment religi>?jx en France depuis la fin des guerres de re-ligion jusqu' nos jojrs« V tem spisu, čigar 11. zvezek fe izšdl šele pred nekaj tedni, obravnava učeni pisec vso literaturo verskega značaja iz zadnjih treh stoletij in razčlenja njene religiozne, mistične, filozofske, poetične in mnoge druge sestavine. Tudi najbolj svobodomiselna kritika, ki ne priznava idejnih premis, s katerih ie gledal abbš Bremond. ni mogla odreči avtorju te literarne zgodovine verskega čuv-stvovanja pri Francozih velike učenosti in
raziskovateljske marljivosti. Delo pa je z njegovo naglo smrtjo ostalo nedovršeno. —
Velik vpliv si je abb6 Bremond pridobil s pomembnirn esejem »L' Inquietude Reli-gieuse«, dalje 9 spisi »Apologie pour Fe-nelon« in »Pour le Romantisme«. V literarnem svetu je bil Bremond znan zlasti kot zagovornik tako zvane čiste poezije Svoje stališča je utemeljil v knjigi »La poesie pure«, ki je pred leti vzbudila sdIiš-no pozornost evropskih književnih teoretikov. Z Bremondom je umrl mož, ki sa Francozi štejejo med svoje najduhovitejše intelektualce sodobnosti.
Iz češkoslovaške kulture
»Tretji Jir&skov Hronov«. Pod tem naslovom obhajajo Čehoslovaki v dneh 20- do 27. avgusta v Hronovu, rojstnem kraju znamenitega češkega romanopisca Aloisa Ji-raska (glej V. Burian v LZ 1930), tretjo obletnico pisateljeve smrti. Proslava, ki jo prireja Osrednja matica gledaliških diletan-tov, ima vsenaroden značaj, teh slavnosti se udeleže tudi češkoslovaški diletanti iz Zagreba, ki bodo v Jiržskovem gledališču igrali »Ploho« (»Lijfikc). P. Petroviča Pecl-je. Tekom tedna igrajo diletanti iz vse republike, v nedeljo 27. t m. pa vsi skupaj slavnostno predstavo Jiržskovega »Jana Žižke«. 22. avgusta, na predvečer 82. pisateljevega rojstnega dne, je na sporedu predavanje inž. docenta B. Pračka »Po stopinjah Ji-raskovega romana Bratstvo«, ki ea bo spremljalo 200 slik.
Slikar Alfonz Mucha je izvršil novo delo: veliko okno slovite katedrale sv. Vida na Hradčanih v Pragi je poslikal z dogodil iz življenja sv- Cirila in Metoda. Delo je izvršeno v mogočni kompoziciji. Okno je darovala banka Slavija v Pragi. Pod sliko je napis »Bogu v hvalo, domovini v slavo, umetnosti v čast«.
Naloge slovaške literarne zgodovin«, četudi je slovaška literarna zgodovina od prevrata dalje izvršila lepo in zaslužno delo, vendar to delo ni v pravilnem sorazmerju s številom znanstvenih delavcev. Čaka jih še mnogo dela, tako zlasti pogrešajo monografij o pomembnih pojavih slovaškega literarnega življenja. Starejša monografična dela ne zadostujejo več, ker niso izčrpala vseh virov in zaostajajo po metodi obdelave. Slovaki nimajo obdelanih takih osebnosti kakor so Hurban, Štir, Holly, Sladko-vič. KalinčSk, Hviezdoslav, Kukučin Va-janski itd. Tudi ni še spisana zgodovina pomembnih zavodov ter časopisov, ki eo vplivali na razvoj slovaškega kulturnega in narodnega življenja. Šele ko bodo izvršena ta temeljna dela, bodo mogoče sintetične obdelave literarno - zgodovinskih obdobij. To delo čaka mlado slovaško generacijo. O teh problemih razpravlja dr. Ormi« v zadnji številki glasila mlade slovaške generacije. — Gotovo bi bilo zanimivo in nadvse koristno, ako bi kdo Slovencem podal pregled dosedaj obdelanega gradiva iz naše literarne zgodovine ter nakazal potrebe ln snovi, ki naj jih obdela bodočnost.
Vera Dostalova.
SOletniea smrti Ivana S- Turgenjera. Po
starem (pravoslavnem) koledarju je dnš 22. avgusta 1883 umrl v Bougivalu pri Parizu znameniti ruski pripovednik Ivan Sergeje-vič T u r g e n j e v. Zapadni svet se bo spominjal 501etnice njegove smrti dne 8. septembra t. 1. Pri nas je počastil njegov spo-min tednik »Življenje in svet«, ki je v najnovejši številki priobčil dva daljša Banka in več ilustracij o mojstrj ruske novele. »Ruska Matica« v Ljubljani pripravlja za jesensko sezono večjo proslavo. Turgenjeva se v zadnjih mesecih spominjajo ruski pri-bežnibi sirom sveta. Proslave so bile že v Londonu, Parizu in drugod, ruski in tuji listi mu posvečajo daljše članke, v Rusiff pa objavljajo novo gradivo o njegovem življenju in delu. — V prihodnjih dneh bomo priobčili n? tem mestu daljši prikaz Tur-genievega dela.
Mednarodni kongres egodovinarjev, V?s» raj je bil v Varšavi slovesno otvorjen med« narodni zgodovinski kongres, ki bo trajal da 28. t. m. Zbrali so se znanstveniki skoraj 1« vseh evropskih in mnogih drugih driLv. »Ruch Slowianski« je ob tej priliki poevetii svojo pravkar izišlo številko slovanski zgodovini. Tu je med drugim Izišla zanimiva razprava HenrVka Batowsksga »Uvagi o za-sadnieniu, Dziej6v Slowianscz7zmy<, v kateri pisec premotriva ugovore, da W ae i obči zgodovini obravnavalo slovanstva kol celota, češ. da ie slovanska zgodovina močno pomešana z zgodovino sosednih neslo vanskih narodov. Pisec predlaga, da na} upelje za zgodovino Slovanov ia njih sose
Gospodarstvo
Mednarodno posojilo Avstriji
Te dni je Avstrija dobila po dolgotrajnih pogajanjih mednarodno posojilo, ki ji
1"e bilo obljubljeno že pred enim letom v »ausanni. Namen tega posojila je po lau-sannskem protokolu, da se Avstriji omogoči izpolnitev njenih finančnih obveznosti nasproti inozemstvu. Zato posojilo ne bo moglo mnogo koristiti avstrijskemu gospodarstvu. Dejansko bo po končani emisiji vseh trans vključno švicarske služil izkupiček posojila v višini 250 milijonov zlatih šilingov (prvotno je bilo obljubljeno 300 milijonov) za službo starih posojil.
Pogoji posojila so razmeroma zelo ugodni. Angleška tranša je bila emitirana z obrestno mero 3 odst. po tečaju 96 (bila je takoj 13krat prevpisana), francoska tranša z obrestno mero 5.5 odst. po emisijskem tečaju 93, italijanska pa z obrestno mero 5 odst. po tečaju 91. Povprečno bo Avstrijo stalo to posojilo (upoštevajoč oddajni tečaj in stroške) okrog 6 odst., kar je manj, kakor pri mednarodnem posojilu iz 1. 1930., ki se nominalno obrestuje po 7 odstotkov in je bilo oddano po tečaju 95 odst.
Ta razmeroma nizka obrestna mera pa ni morda znak ugodnega stanja avstrijskega državnega kredita, temveč je le posledica dobrega kredita držav, ki garantirajo službo posojila.
Od izkupička posojila bo morala Avstrija najprej povrniti kredit Angleške banke v znesku 100 milijonov šilingov, nadalje 13 milijonov italijanski državi za plačilo avstrijske anuitete za Južno železnico (Italija je to anuiteto plačala kot garantinja), nadaljnjih 73 milijonov zlatih šilingov pa bo morala Avstrija porabiti za zaostalo anuitetno službo posojila Društva narodov iz 1. 1923. in mednarodnega posojila iz leta 1930. Z ostankom od 64 milijonov pa bo lahko pokrila le del kratkoročnega dolga avstrijske Narodne banke pri Banki za mednarodna plačila, ki znaša 90 milijonov šilingov. Vsekakor pa je s tem posojilom urejeno vprašanje anuitetne službe za inozemska posojila za dobo enega leta. Posojilo torej ne predstavlja finančne pomoči v korist avstrijskemu gospodarstvu. Tudi v deviznem gospodarstvu ne bo prineslo znatnejših olajšav, pač pa se bo Avstrija rešila skrbi zaradi kratkoročnih deviznih kreditov in zaradi anuitetske službe obeh velikih sanacijskih posojil iz leta 1923. in 1930.
Gospodarske vesti
— Kdaj moira vdova po sinrti obrtnika namestiti poslovodjo. Na podlagi § 14. zakona o obrtih je izdal trgovinski minister pravilnik o postavljanju poslovodje pri rokodelskih obrtih, kj jih po moževi smrti vodijo vdove. Po teh predpisih so dolžne vdove namestiti poslovodjo, kadar gre za naslednje obrti: proizvajanje pušk in strelskega OTOžja, strojno ključavničarstvo, mehanične obrti in obrti, ki se bavijo s precizno mehaniko, proizvajanje medicinskih I n kirurških araratov in instrumentov, tiskarne, litografije, ksilografike, cinko-grafiie, proizvajanje umeunih mineralnih vod. proizvajanje munlcije, eksploziv in pirotehničnih predmetov, podjetja za instalacijo vodovodov, plinovodov in kanalizacijo in podjetja za instalirani e električnih naprav za razsvetljavo in pogon. Pri ostalih ofarfh vdova ni dolžna postaviti poslovodjo. če to zakon izrecno ne predpisuje.
—- Ugodni razvoj tujskega prometa. Kakor poročajo iz Dalmacije, beležijo letos tamošnja kopališča in letovišča rekorden poset. Tudi iz drugih kopališč in letovišč (Bled) prihajajo ugodna poročila. Od ino-zemcev je "letos največ Avstrijcev, Čehov in Madžarov. Tujski promet inozemcev nam bo prinesel v tej sezoni 200 do 300 milijonov Din, kar bo važna postavka v naši plačilni bilanci. Povoljno situacijo za dinar pripisujejo v znatni meri tudi turističnemu prometu. Našemu Primorju je danes turizem glavni vir dohodkov. V krajih, kjer je živ tujski promet, se je prebivalstvo letos nekoliko opomoglo in splošno sodijo, da so gospodarske razmere v Primorju letos boljše nego lani odnosno predlanskem.
= Povečanje kontingenta za uvoz avstrijskega mehkega rezanega lesa v Madžarsko.
Zadnje tedne so se vršila na Dunaju pogajanja med Avstrijo in Madžarsko, pri katerih je Madžarska odobrila Avstriji nov kontingent od 5000 vagonov mehkega lesa, tako da znaša sedai celotni, za 1. 1933. odobreni kontingent za izvoz mehkega rezanega lesa iz Avstrije v Madžarsko 12.000 vagonov.
= Angleškj fant na) se postavi na decimalni sistem. AngleSki font se kakor znano še vedno po stari tradiciji deli na 20 šilingov, šiling pa na 12 penijev. Ta delitev se neprijetno občuti zlasti v angleški zunanji trgovini. Inozemski trgovec, ki mu angleški trgovec nudi blago po ceni, Izraženi v funtih, šilingih in penijih, ima vedno težave pri preračunanju v svojo domačo valuto. Nedavno se je v Londonu vršil kongres trgovskih zbornic angleškega imperija, ki je soglasno izrazil žejjo, da bi angleška vlada uvedla decimalni sistem. Po predHogu kongresa naj bi šiling vseboval le 10 penijev, tako da bi imel funt 20 šilingov odinosno 200 penijev. Sedanja delitev ima sicer to ugodnost, da se da funt brez o<sta-nfca deliti z 2, 3, 4. 5 ln 6 (pri decimalnem sistem« le z 2 in 5), toda ta ugodnost ne more odttehtati težav, ki nastajajo pri preračunavanju funta v druge valute.
= Ameriška posojila tnjim državam. Po
najnovejši statistiki organizacije American Council of Foreign Bondholders, se je od maja znova povečalo število posojil tujim državam, za katera se zaradi moratorijev ne plačujejo obresti. Nominalna vrednost obveznic tujih držav v Zedinjenih državah znaša 3331 milijonov dolarjev. Za 2542 milijonov dolarjev teh obveznic (76 °/») se sedaj ne plačujejo obresti odnosno kuponi. V začetku maja je znašala ta vsota le 1513 milijonov dolarjev (46%). Povečanje je pripisati proglasitvi transfernega moratorija v Nemčiji, ki plačuje sedaj le polovico obresti v devizah.
= V zadružni register sta se vpisali: Planinska tn izletniška zadruga »Prijatelj pri-rode«, r. z. z o. z. v Ljubljani; Gospodarska zadruga v Ljubnem na Gorenjskem, r. z. z o. z.
= Likvidacija dveh zadrug. V likvidacijo sta stopili: živinorejska zveza za kamniški politični okraj, r. z. z o. z. in Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu, r. z. z o. z.
Borze
21. avgusta.
Na ljubljanski borzi je danes deviza New-york za malenkost popustila, dočim sta bila London in Trst čvrstejša. Avstrijski šilingi so bili zaključeni po višjem tečaju 8.75 (v Zagrebu po 8.75, v Beograda po 8-65 in 8.60), grški boni pa eo bili zaključeni po 37 (v Zagrebu tečaj 3S — 39.25).
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda v glavnem obdržala dosežene višje tečaie; zaključena je bila po 247.50 (v Beogradu po 250. pozneje pa po 247), za december pa po 248. Promet je bil zabeležen sa mo še v 7%> Blairovem posojilu po 34.
DoTjzc
Ljubljana. Amsterdam 2317-63 _ 232S.99, Berlin 1375.69—1375.49, Bruselj 801.35 do 805.29, Curih 1108.35—1113.85, London 189.36—190.96, Newyork č. 4186.05—4212.31, Pariz 224.88—226, Praga 170.01—170.87. Trst 301.57—303.79 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.65
Zagreb. Amsterdam 2317.63 _ 2328.99, Berlin 1365.65 — 1376.49, Bruselj 801.39 do 805.25, London 189.36—190.96, Milan 301.57 do 303.97, Newyork kabel 4186.05—4236.31, ček 4205.05 _ 4214-31, Pariz 224.88- 226, Praga 170.01 — 170.87, Curih 1108.35 do 1113-85.
Curih. Pariz 20.2875, London 17.115. New-york 378.50. Brisel; 72.275. Milan 27.25. Madrid 43.30, Amsterdam 209.15, Berlin 123.40, Dunaj 57.625. Stocfcholm 88-25. Oslo 86, Kobenhavu 76.50, Praga 15,34. Varšava 57.85, Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu-) Beograd 11.59, London 30.05, Milan 47.71, Nevryork 661.75, Pariz 35.85, Praga 25.33. Curih 175.17, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 247 den., 7°/o investicijsko 50 den., 8°/o Blair 35 den-, 7<7o Blair 34 den., 7% Drž. hipotekarna banka 48-50 den., 6°/o begluške 37 den. 4°/o agrarne 27 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 247.50 — 249, za oktober 249 bi., za december 248 — 249, 7°/o investicijsko 52 — 54, 7°/o Blair 34 — 34.50, 8"/o Blair 35 — 37, 7J/o Drž. hipotekarna banka 47.50 — 48.50, 6»/o begluške 37 den.; bančne vrednote: Priv. agrarna banka 235 — 240; industrijske vrednote: Šečerana Osijek 160 — 180, Trbovlje 125 bi-
Beograd. Vojna Škoda 247, 25<1 zaklj.. 7°/« investicijsko 55, 53.50 zaklj., 4"/« agrarne 29.50 zaklj.. 6fl/o begluške 40, 38.70, 38.25, 8°,o Blair 37 zaklj., 7% Drž. hipotekarna banka 49 zaklj., Narodna banka 3740 bl„ Priv. agrarna banka 233, 232 zakli
Dunaj. Državne železnice 15.60, Trboveljska 14 37. Alpine - Montan. 11.35.
dov v Evropi vzhodno od italijanskih in nemških meja naslov: Zgodovina Slovanov in Vzhodne Evrope. S tem bi Slovani dobili mesto, ki jim gre na tem področju obče zgodovine. — V drugem članku >Zapomnianv slawista« ee Janina Feld manova bavi z osebo Cypriena Roberta, ki se je pričel prvi v Franciji znanstveno baviti s slovanskimi problemi. Potemtakem ni bil Louis Leger pionir slovanskih študij v Franciji, kakor se običajno misli. — Jan Masiera piše v t<=m zvezka o slovaški zgodovini. Zygmunt Okninski razpravlja o propadu bolgarskega carstva v 14. stoletju, Ka-zimierz Tyszkowski pa o sodelovanju poljskih zgodovinarjev pri raziskavaniu ruske zgodovine. Zvezek zaključujejo jubilejni članek o S. S. Bobfevu in nekrologa prof. dr. polivki in Alfonsu Parczewskemu.
Josef Marž, »Die Adriafrage«. V kolekciji znanega berlinskega »Zeitschrift fiir Geopolitik« in v založbi Kurta Vowinckla je pravkar izšla 352 strani obsegajoča knjiga »Die Adriafrage«. Nie avtor dr. Josef M a r z je učenec monakovskega geografa Karla H a u s h o f e r j a, utemeljitelja nove geopolitične struje v nemški zemljepisni vedi. Pisec je že dolga leta poklicni novinar in je šestkrat potoval po južnovzhod-ni Evropi, da se je seznanil z njenimi problemi. Rezultat njegovega znanstvenega proučevanja jadranskega vprašanja je spredaj citirana knjiga, ki je spisana z vsem znanstvenim aparatom in opremljena s statičnimi pregled? in risbami. Vsekako predstavlja enega najobsežnejših spisov o tem važnem in kočliivem vprašanju. Naš list bo dr. Marzovi knrgi posvetil zadostno pozornost in priobčil o nji čim prej ob-
sežno strokovno oceno. Pisec poudarja, da je skušal biti v italijansko-jugoslovenskem sporu nepristranski in objektiven. Ocena, ki jo bomo še priobčili ,bo pokazala, koliko mu je to uspelo. Dr. Marzove objektivnosti nič kaj dobro ne uvaja predgovor, ki ga je spisal njegov učitelj prof. K. H a u s-h o f e r. Monakovski geograf smatra, da mu uvod h knjigi, ki se tiče Jugoslavije, daje priliko za obnavljanje nemškega iredentiz-ma na slovenskih tleh. Prof. Haushofer nam namreč resno očita imperializem zaradi nekih »grotesk na zemljevidu«, a to je naša meja onkraj Drave (izrecno navaja Maribor). H. smeši zahtevo po slovanskem koridorju, ki smo se z njo oglasili ob istem času, ko smo razkosali »d;e Siidmarken deutschen Volksbodens«. Očitno namiguje na Spodnje Štajersko. S tako »objektivnostjo« nemškega znanstvenika se ne bomo nikdar sprijaznili. Prof. Haushoferju se, kakor vse kaže, zdi važnejša nedeljivost štajerske kronovine kakor pa nacionalna usoda neizpodbitno slovenskega prebivalstva južno od Spilja. Nemški geograf ne razume, da to ozemlje ni nemško, četudi so nemški fevdalci dolga stoletja izmozgavali slovensko ljudstvo in kolonizirali Nemce blizu svojih gradov in četudi je državna in zasebna germanizacija dosezala v zadnjem stoletju pred svetovno vojno neke uspehe. Vse to pa je splahnelo v neznat-n,° ^f.roško manjšino, ki ima danes v Jugoslaviji vse manjšinske pravice, nima pa kajpak pravice, da bi ustvarjala še nadalje svoje janičarje in delovala prott volji ogromne večine prebivalstva za vsenemške politične smotre. Beležimo za sedaj samo "s!lc,/er'ev uv°d: kakor omenjeno, se h knjigi še povrnemo ob prvi priliki.
Blagovna tržišča
21 TO.
-f Wlnnipeg, 81. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica za okt 70.625, za dec. 73, za marc 78.25.
+ Ljubljanska borza (21. t. m.) T®nd>*nca za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlev6ki tarifi): nova baška, 79/80 kg 152.50 — 155; nova sremska, 78/79 kg 140 — 142.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 — 107.50, za avgust 112.50 — 115; moka; baška, »0«. iz nove pšenice 315 — 320, banatska »0< 325 do 330.
+ Novosadska blagovna borza (21. t m.) Tendenca omah ljoča. Promet 36 nagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad', srednjebaska, banatska 100 — 102.50; baška. okolica Sombor, gornjebaška 102.50 do 105; baška potiska 102-50 — 107.50; sremska, slavonska in južnobanatska 92.50 do 95. Oves: baški, sremski, slavonski 55 do 57.50. Ječmen: baški. sremski, 64/65 kg
60 _ 62.50. Koruza: baška, sremska 61 do
63; baška, okolica Sombor 62 — 64; slavonska 64 — 65; banatska 59 — 61; baška ladja Dunav, Tisa, Begej, Sava 65 — 67; baška bela 6S — 70. Moka: baška, banatska »0g< in >0gg« 503 — 225; »2« 195 do 205; >5« 165 — 1S5; >6« 135 — 155; »7< 95 — 105; »8< 50 — 52-50; sremska in slavonska >0g« in »Ogg« 195 — 210; >2< 175 do 190; »5« 155 - 170; »6< 125 — 110; >7« C0 - 100; »8< 50 — 52.50. Otrobi: baški, sremski 42 - 44: banatski 39 - 41. Fižol: baški, sremski beli 92.50 — 97.50.
'.f Budlmpešteneks termlnaka
(21. t m.) Tendenca neenotna, promet Živ. Pšenica: za okt 8.20—8.21, za marc 9.34—9.55; rž: za obt 5.19—5.20, za marc 5.98—>6.00; koruza: za sept 7.15—7.20, za maj 7.72—7.74.
VINO
Vinsko tržišče v dravski banovin! (19. t m.). Lepo vreme je zopet nekoliko pospešilo vinsko kupčijo in s tem tudi dvig cen. Posebno povpraševanje je po rdečih vinih, a ker eo temu cene znatno poskočile, prihajajo na vrsto tudi bela vina, to_ da večinoma le navadna namizma vina, katerih je še precej in bo poceni. Produ-centi so s finejšimi vini že bolj rezervirani, kajti letošnja letina ne bo obilna in po sedanjem srtanju vinogradov sodeč, bo tiudi po kakovosti zaostala za lansko. Pe-ronospoTa in grozdna plesnoba sta se namreč povsod pojavila ter je peronospora ponekod požtgala aJi uničila do polovice listov, tako da so nepoškiropldeni vrhovi, že čisito goli. V pravilno oskrbovanih vinogradih se pa grozdje normalno razvija in je prav lepo.
Cene za črnine ter ra rdeča vina (cvičke) varirajo po kakovosti in skupini množini od 3 do 5 Din, za bela navadna (8»/j do 10%) pa od 2.25 do 2-75 Din, boljša mešana od 3 do 3.50 Din, sortna močnejša pa od 3.50 do 6 Din liter v producentovi kleti odnosno franko nakladalna postaja.
Razmeroma so cene vinu v diravski ba novini zimernejše kot drugod, kajti tudi v Banatu so znatno poskočile, ker se zaloge vidno krčilo.

Kaj nam bo pokazala Ljubljana v jeseni
*	-	-----vini. Poleg tega bodo razstavljeni razni
predmeti in izdelki iz volne, kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Razstava se
V mogočnem ritmu se bo zopet zganila Ljubljana. Po vročih poletnih mesecih bo zaplalo v nji nenadoma potencirano življenje velikega velemesta. Tradicionalni jesenski velesejem bo razgibal ulice in dal mestu praznično obeležje. Prišle bodo de-settisočglave množice iz vseh krajev naše prostrane države in inozemstva, da si ogledajo našo kulturno in gospodarsko revijo »Ljubljana v jeseni« in da potem pohite za kak dan v naše divne letoviške kraje. Ta razstava, ki je nameščena v 9 velikih razstavnih zgradbah, je plod tisočev pridnih rok kmeta, delavca, obrtnika, gospo-darja, kulturnega delavca, gospodinje in znanstvenika. »Ljubljana v jeseni« bo od 2. do 11. septembra in bo obsegala naslednje razstave:
Veterinarska razstava. To razstavo bo priredila dravska sekcija jugoslovenskega veterinarskega udruženja, kar nam jamči, da bo razstava zares zanimiva in poučna slika sodobnega živinozdravstva ali veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokultur-nem inozemstvu še niso videli. Razstava bo obsegala med drugim: pomen živinoreje, embriologija, porodništvo, nega in hranjenje mladih živali, razvojne in vzgojne bolezni, higiena prehrane, anatomija in fiziologija, pasme, kužnih bolezni in njih zatiranje, druge bolezni, bolezni kopita in parkljev, mazaštvo, higiena živil animal-skega izvora, vsakdanje izkoriščanje živali, veterinarski pouk in literatura itd. — že iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse, ne samo za našega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v približni izmeri 2000 kvadratnih metrov razstavnega prostora.
Razstava »Slovenskih cerkev« (paviljon M) bo podala pregled glavnih tipov slovenskih cerkvenih stavb, opozorila bo na umetniško bogastvo naših podružnic in na njih odlično vlogo v domačih pokrajinah. Pokazala bo tudi sodobno stremljenje v cerkveni umetnosti. Temu namenu bodo služili naslednji oddelki: razstava plastičnih modelov, razstava fotografij cerkva in njihovih notranjščin, razstava božjepotnih podobic (organizira znani zbiratelj grafične umetnosti g. Pavel Winter), sodobna ka. pelica, Id jo je uredil po lastnem načrtu in z lastnimi slikami akadem. slikar gosp. Tone Kralj. Razstavo priredi Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani.
Letošnja umetniška razstava bo pod geslom »Madone slovenskih likovnih umetnikov«. Originalna umetniška slika Vedno raste v ceni in ostane stoletja skoro neizpremenjena, medtem ko se tisk kmalu uniči in je brez umetniške vrednosti. Trg barvnih reprodukcij je poplavil naša stanovanja. Zato so sklenili slovenski umetniki, da s sistematičnimi razstavami na ve-lesejmu dajo priliko tudi širšim slojem, da si izboljšajo okus in dobe vpogled v resnično umetnost. Jesenska umetniška razstava bo nudila vsakemu obiskovalcu svoje. Zastopane bodo vse umetniške smeri in panoge, slikarstvo, kiparstvo in grafike. Vsak si bo lahko za mol denar nabavil umetnino trajne vrednosti. Vršilo se bo tudi glasovanje za najlepšo Madono. Umetniška razstava bo v paviljonu »N« in jo aranžira akad. slikar prof. Olaf Globoč-nik.
Misijonsko-etnološka razstava bo nameščena v paviljonu »N« in bo vsebovala najrazličnejše zanimivosti iz Kitajske, Indije in Afrike. Za pojmovanje življenja Kitajcev bo skrbela posebe urejena sobica z vsemi okraski in potrebščinami, ki jih pozna kitajski stanovalec: oprema, dragocene vezenine, vaze, čaše, kostumi, ogrinjala, čevlji, svetilke, rezbarije itd. In Indije bodo prav gotovo posebno zanimivi kipi Budhe in razni umetniški modeli svetišč, iz Afrike pa primitivni narodi s svojimi ročnimi izdelki posodja, orodja, orožja itd. Vso razstavo pa bodo ponazorjeva-li še zemljevidi, razni albumi, zbirke slik i. t. d.
Kmetijska razstava. Vsakoletne kmetijske razstave spadajo že tradicionalno v okvir jesenske prireditve ljubljanskega ve-lesejma. Letos bo obsegala ta razstava: sirarski in mlekarski oddelek, čebelarski oddelek in sejem za med, oddelek za ze-lenjadarstvo, oddelek za vino in vinski sejem. Kmetijsko razstavo organizira kmetijski odbor velesejma.
Razstavo dalij bo priredil Klub ljubiteljev dalij v Ljubljani. Razstava bo pokazala pestrost in plemenitost dalij in Jo bo aranžiral g. arh. Jože MeSar.
Razstava goveje živine montafonske pasme. To razstavo prireja živinorejska zadruga » Jugomontafon« v zvezi z vsemi podeželskimi živinorejskimi zadrugami za montafonsko pasmo. Razstavljenih bo približno 150 glav izbrane živine. Vršila se bo 2. in 3. septembra.
Razstava ovac ln koz. Da m vzbudi večje zanimanje za ovčjerejo ln kozjerejo, priredi društvo »Zivalica« razstavo koz in ovac. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, ovce. ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v dravski bano-
bo vršila od 5. do 11. septembra.
Gospodinjsko razstavo pod geslom »Bed ln snaga k zdravju pomaga« prireja Zveza gospodinj, iz gesla je že razvidno, da obravnava letošnja razstava snaženje, pranje, likanje, krpanje in pospravljanje v domači hiši ter vsa ostala za. dom koristna dela. Lep, snažen, prijeten in okusen dom pa naj je še tako skromen in ubožen, to je hotenje vsake dobre gospodinje.
Razstava narodnih vezenin in narodnih noš lz Timoške krajine. Udruženje Timo-čana i Krajinaca iz Knjaževca bo razsta vilo narodne vezenine in narodne noše fz Timoške krajine, ki je bila točno pred 100 leti osvobojena izpod turškega jarma. Zastopani bodo vsi kraji Timoške krajine in vsi tipi narodnih noš od osvobojenja leta 1833. do danes. Razstavljeni predmeti so deloma privatna last kmetskega prebivalstva iz okolice Knjaževca, Zaječara in Ne-gotina, deloma pa izdelki ženskih društev in ženskih obrtnih šol. Kiparska dela so izdelki samouka Miroljuba Jovanoviča iz Knjaževca. Razstavo, ki bo nameščena v paviljonu »K«, organizira Zveza kulturnih društev v Ljubljani.
Industrija in obrt. Na jesenski razstavi bosta zastopani tudi naša industrija in obrt. Zlasti opozarjamo na pohištveno razstavo, ki bo obsegala preko 1.500 kvadratnih metrov razstavnega prostora. Razsta va bo pokazala višino naše pohištvene obrti in industrije, tapetništva in stanovanjske opreme. Ostali industrijski in obrtni oddelek bo obsegal veliko razstavo živil, kmetijskih strojev, radijskih aparatov, svetlobnih teles, avtomobilov, motornih koles, biciklov, otroških vozičkov in vozov, konfekcije, klobukov, čipk in krznarstva, pisarniških potrebščin, glasbil in raznih tehničnih novosti.
Krojaško razstavo pripravlja Obrtno pospeševalni urad ljubljanske Zbornice za TOI v lastnem paviljonu »O«. To bo prva razstava te vrste pri nas in bo brez dvoma mnogo pripomogla k nadaljnjemu razvoju naše oblačilne obrti.
Tabor skavtov. Na jesenski razstavi bodo taborili tudi naši skavti. Lep skavtski tabor bo pokazal, kako koristne so take organizacije za vzgojo naše mladine in koliko privlačnosti in veselja nudijo našim malim.
Tekmovanje harmonikarjev. Dne 8. septembra bo na prostoru velesejma tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in za prehodni pokal. Te prireditve so na velesejmu že tradicionalne in zelo privlačne. Dosedaj so se vršile v okviru naše ožje domovine. Letos pa tekmujejo harmonikarji za ponosni naslov jugoslovenskega prvaka.
Zabavišča. Vinski in Jestvinski oddelek na velesejmu z avtodromom, toboganom, vrtiljaki, plesišči, godbami in drugimi atrakcijami bo nudil vsem gostom obilo zabave. Posebnost zabavišča bo velikome-stni varijete, kjer bodo nastopili prvovrstni umetniki kot telovadci, dreserji, žon-glerji, ekvilibristi itd. m havajski pevci in muzikanti ter še drugega veliko. Dostop v varijete bo vsakemu posetniku velesejma omogočen brezplačno.
Ugodnosti obiskovalcem. Posetniki sejm-ske permanentne legitimacije so upravičeni do poljubnega vstopa na razstavo in do 50-odstotnega popusta na vseh vlakih. Pri dohodu naj vsakdo kupi cel vozni listek in da žigosati sejmsko legitimacijo pri postajni blagajni. Posetnik prejme na velesejmu v legitimacijo potrdilo, da je razstavo obiskal. Pri odhodu na ljubljanski postaji se legitimacija ponovno žigosa, nakar postane železniški vozni listek veljaven za brezplačen povratek. Zato shranite vozni listek za povratek.
Vremensko poročilo
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga v •/•. B »mer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10.
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperature.
21. avgusta
Lrjubljana 7, 757.6, 19.2, 78, SW1, 8, —, Ljubltjana 13, 758.2, 23.0, 75. NE2.10. —, _; Maribor 7, 758.1, 20.0, 80, NW1, 3, 0.0, dež; Zagreb 7, 758.0, 21.0, 80, ESE1, 0, Beograd 7, 758.2, 23.U, 60, WBW3. 0, _, _; Sarajevo 7, 761.8, 15.0, 90, mirno, 0, —, Skoplje 7, 760.8, 20.0, 70, mirno. 0. Split 7, 758.5, 27.0, 50, SSE2, 0, —, _; Kumibor 7, 758.9, 23.0, 80, NI, 0, _; Rab 7, 75S.5, 24.0, 40, BSE3, 0, —, _
Temperatura: Ljubljana —, 17.6, 28.0, _ Maribor 30.1, 19.0; Zagreb 19.0; Beo grad 34.0, 22.0, Sarajevo _, 10.0; Skoplje _, 14.0; Split —, 24.0; Kumibor _, 22.0; Rab —, 23.0.
Solnce vzhaja ob 5.7, zahaja ob 18.59.
Luna vzhaja ob 5.2, zahaja ob 19.8.
Šport
Madžarska : Jugoslavija 39:24
Tudi drugI dan plavalnih tekem z Madžarsko je prinesel vrsto porazov. — Edino zmago je priboril GazzarI na 100 m hrbtno. — Kaj dela JPS?
.	Split, 21. avgusta.
Drugi del meddržavne plavalne tekme, ki se je vršil kot nočna prireditev sinoči, je privabil na plavališče še polovico manj gledalcev kot v soboto. Organizacija je bila prav tako slab kot prvi dan in tudi doseženi rezultati niso nad povprečnostjo. V podrobnem so bili doseženi naslednji:
400 m prosto: 1. Lengvel (M) 5:19.9, 2. Mini (J) 5:20.4, 3. Senjanovič (J) 5:21.1, Szabados (M) je prišel na cilj prvi v času 5:09.1, vendar je bil diskvalificiran, ker je zašel v Minijevo progo.
100 m hrbtno: 1. Gazzari (J) 1:14, 2. Bit-skey (M) 1:15.8, 3. Nagv (M) 1:17.2, 4. Wil-fan (J) 1:17.4. \Vilfan je startal nesrečno, ker se mu je že drugič utrgala deska.
200 m prsno: 1. Hild (M) 2:59.3, 2. Me-zey (M) 3:01, 3. Grkinič (J) 3:05.6. 4. Hribar (J) 3:09.4.
Skoki, ki niso spadali v dvomatch, so se končali takole: 1. Hodv (M) 109.28, 2. Ko-vats 100.70, 3. Ziherl (J) 98.22, Kordelič ie odstopil, ker je bolan.
Štafeta 4 krat 200 m: 1. Madžarska 9:31.3. 2. Jugoslavija 9:52.8. Najboljše je plaval Wilfan 2:22.3, najslabše pa Mini 2:33. V vaterpolu je Madžarska tudi drugo tekmo % visokim rezultatom
15 : 1 (7 : 1) odločila ▼ rvojo korist. Gol za Jugoslavijo je zabil Bonačič. Najboljši mož v našem moštvu je bil Ilirijan Fux.
Končno stanje točk je bilo: Madžaraka 39, Jugoslavija 24.
Madžarska ekipa je dobila kot zmagovalka krasen pokal splitske mestne občine. *
Siportnl k-lrub Jug \z Dubrovnika nam je poslal obširnejšo spomenico, v kateri podrobno navaja razloge, ki so o-dločili, da je klub odrekel sodelovanje svojega Ta-terpolo^moštva na meddržavmi plavalni tekmi z Madžarsko. Pogajanja za organi, ziranje te tekme so do zadngega potekala tako, da bi se morala prireditev že skoro obvezmo vršiti v Dubrovniku. Medtem pa ie splitski Jadran stavil ugodnejše pogoje in JPS je siprejel to ponudbo ter določil tudi to meddržavno tekmovanoe _kot
četrto v dveh letih — v Split. To postopanje JPS je dvignilo viharen protest v športnih krogih ie vsej javmosti Dubrovnika, ki je bil v teh okoliščinah prisiljen odpovedati udeležbo Juga v Splitu. V ostalem pa so bili dubrovniški plavači na po-vratfkni s Sušaka baje dejansko napadeni v Splitu, tako da tudi zaradi tega nočejo več nastopiti v Splitu. Tako Jugova spomenica!
Tudi naSe informacije lz Splita o meddržavni tekmi z Madžarsko so za JPS in za splitski Jadran porazne. Organizacija je bila slaba, plavači so bili prepuščeni samim sebi, nikjer ni bilo v redu in teknno simo izgubili, kar bi ne ibilo treba ali pa vsaj ne v takšni izmeri. Vse to in še razne negativne podrobnosti — na katere se bomo o priliki še povrnili — so zgovoren dokaz, da Je naš JPS v slabih rokah in je pač plavalni šport po njegovi krivdi letos brez potrebe dobil hud udarec, ki ga bo treba spet z miuko popravljati!
Plavalna tekma na Ljubljanici
SK Ilirija razpisuje za nedeljo 27. t m. tekmo v plavanju in skokih na kopališču na 'Ljubljanici. Pričetek točno ob 15.
Pravico starta imajo izključno le plava-čice in plavači, ki niso včlanjeni v plavalnih sekcijah SK Ilirije in ASK Primorja.
Tekmuje se v dveh skupinah: skupina A do 14. leta, skupina B od 14. do 18. leta.
Program tekmovanja: Tekmovalke: 50 m prosto skupina A, 50 m prosto B, 100 m prsno A, 100 m prsno B, 50 m hrbtno A, 50 m hrbtno B, skoki A, skoki B. Tekmovalci: 50 m prosto A, 50 m prosto B, 100 m prosto B, 100 m prsno A, 100 m prsno B, 50 m hrbtno A, 50 m hrbtno B, skoki A, skoki B.
Vsaka tekmovalka oziroma tekmovalec v skokih mora izvesti po 3 poljubne in različne skoke.
Prijave sprejemata od danes dalje kopališki blagajni na Ljubljanici in Ilirije. Pri-javnine ni. Prijave v kopališču Ilirije se zaključijo v soboto 26. t. m. ob 17., na kopališču na Ljubljanici pa pol ure pred pričetkom tekmovanja.
Prvi in drugi v vsaki disciplini prejmeta lična darila, ki sta jih poklonila najemnica kopališča na Ljubljanici ga. Tinca Grošlje-va in SK Ilirija.
Ako se prijavi kompletno waterpolo-moštvo, bo to igralo z juniorji II. Ilirije.
t Adolf Pečnik. Te dni je podlegel mučni bolezni član ASK Primorja Adolf Peč-nik, bivši aktivni nogometaš SK Jadrana in poznejši agilni član Svobode in Primorja. Pogreb je bil v nedeljo. Naj mu bo med športniki ohranjen lep spomin!
SK Ilirija. Danes !zredna plenarna seja upravnega odbora v »Emoni«. Polnoštevil-no, izredno važno! — (Nogometna sekcija.) Danes bo prevzel vodstvo treningov naš novo angažirani trener g. Robert Haftl. Pozivamo vse aktivne nogometaše, da se udeleže današnjega treninga, ki se bo pričel ob 17. — Poziv na kuluk. Pozivamo vse aktivno članstvo kluba, da po svojih močeh pomaga pri graditvi novega igrišča in ureditvi športnih prostorov. Terenska dela se bodo pričela na Stadionu ob Tyrše-vi cesti danes ob 6. zjutraj. Ilirijani, pokažite voljo do napredka in podprite vodstvo, ki vam z ogromnimi žrtvami gradi najlepše igrišče v državi. Naj ne bo nikogar, ki bi ga danes in v bodoče ne bilo na delo!
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 18. dalje strogo obvezen trening za Igrače: Oblak, Ferjan, Kretič, Glavič, Košenina, Cebohin, škrajnar, Kariž, Mokorel. Ozebek, Kos. Zalokar, Primar. Ob 20. seja 9ekciJskega odbora pri Končarju. Uprava igrišča ima ob 20.30 sejo istotam.
NSK Sparta. Danes ob 20. redna od-borova seja v gostilni »Koroški dom«. Vsi odborniki sigurno!
Upravni odbor SK Celja bo imel danes ob 20.30 sejo v klubov! sobi v Celjskem domu. K seji naj pridejo tudi igralci Hi-linger, Mikuš in Pleteršek
»JUTRO« 8t. 195
B
- r '»a t yrM» i\	&orr$C7 52. tflff. 1955
Iz življenja in sveta
Smrtniv čl<"ežkl roki
ŽafM Seflzacionalni poskusi v anatomskem
Prof. dr. von Mollendorf je odkril in pojasnil enega izmed najzanimivejših naravnih pojavov. Pred končnim razkritjem so smatrali ta pojav za skrivnost, ki se je lahko kosala z vsemi skrivnostnimi dogajanji okultističnih in spiritističnih sej.
Znano je, da imajo reje živega tkiva, ki smo ga izrezali telesu kakšne živali in položili v redilno raztopino,
nezaslišano trdoživost.
Z razumno oskrbo lahko dosežemo, da preživijo ti odlomki živega organizma, izrezane stanice raka koščki srca itd. ta organizem za dolga desetletja. Njih odpornost proti vnanjim vplivom, celo proti moril-n;m Rontgenovim žarkom je nezaslišana. Tem bolj je presenetil znanstvenike eksperiment, ki ga je napravil von Mollendorf.
Približal je roko takšni stanični kulturi, ne da bi se je dotaknil, in je opazil, da je kultura v teku pol ure, najdlje pa v treh urah
prenehala živeti.
Ne samo človeška roka. tudi živa miška, ki jo je približal reji na tri centimetre, je povzročila, da je reja poginila. Ker približevanje mrtvih bitij in organov mrtvih bitij ni pokazalo tega učinka, je moral prvotno domnevati, da izžarevajo živi organizmi neko skrivnostno vrsto žarkov, pravih »smrtnih žakov«, ki umetno gojene kulture uničujejo. Skrivnosten kakor izvor teh žarkov je bil tudi njih značaj.
Neznani morilni fluid
ie imel po vsem videzu svojstvo, da je prebijal trda telesa kakor Rontgenovi žarki. Če je postavil v. Mollendorf med kulturo in roko 7 mm debelo stekleno ploščo ali okajeno steklo, porcelan les, celo tenko plast svinca, so »smrtni žarki« živega bitja vendarle opravili svojo delo: kultura je poginila.
institutu
Zaman si je prizadeval, da bi ugotovil, za katero vrsto žarkov gre. Elektrika ni bila, Rontgenovi ali radijevi žarki tudi ne, toplota isto tako ne, kajti reja je poginila tudi tedaj, če je postavil med njo in roko kalijev galun, ki toploto močno absorbira, ali kameno sol, ki jo propušča skoraj neovirano. Pač pa ni umrla, če je kulturo samo segrel daleč nad človeško telesno temperaturo. Nadaljnji poskusi so pokazali, da izhaja ubijajoči fluid
samo iz živih bitij sesalskega razreda,
druga niso učinkovala.
Tako je stala ta stvar še pred nekoliko dnevi, ko je Mollendorf skoraj slučajno izvršil poskus, ki je na mah rešil to zamotano vprašanje. Pokazalo se je, da zmore isto, kar človeška roka ali miška, tudi navadna, neživa segrevalna plošča, ki jo približaš kulturi, in to celo, če ni segreta niti na 37 stop., ampak samo na 32 stop. — pod pogojem, da je temperatura v sobi za precejšnje število stopinj nižja.
Ni toplota sama na sebi, ki umori kulturo, temveč razlika v temperaturi, nenadno segretje kulture. V staničnih kulturah nastanejo po vsej priliki hipne temperaturne razlike, ki življenjski substanci tako škodujejo, da odmre. Učinek tople človeške roke ali miši je tu v bistvu enak učinku segrevalne plošče, a ves pojav sliči zelo močno
prehladu,
ki ga človek ulovi v prepihu in ki je že marsikoga spravil v grob. Čeprav je poskus s segrevalno ploščo na ta način pregnal utvaro o smrtnih žarkih v živem organizmu, nam je pa po drugi strani pokazal neko čudno, doslej precej nedognano svojstvo žive substance, ki bo imelo lahko še velik pomen v praksi.
Herriot v Sofiji
Bivši francoski ministrski predsednik E d. Herriot po sprejemu v poslopju narodnega sobranja
Čarovnik lepote umrl
V Parizu je preminul dr. Raymond Passot, kirurg za lepotne operacije, ki je užival med ženskim svetom sloves čarodeja lepote človeškega obraza, še nedavno so poročali francoski listi, da je dr. Passot izvršil 3000 uspelih lepotnih operacij.
Pokojni kirurg je imel cvetočo prakso to še nedavno je povabil na svojo kliniko prijateljice lepote, kjer jim je predvajal film z naslovom: »V 20 minutah za 20 let mlajša«.
čitajte tedensko revijo „ŽIVLJEN JE IN SVET"
Boj za Mount Everest
Zadnja odprava na Mount Everest se ni obnesla. Člani ekspedacije se vračajo na Angleško. Vzrok neuspeha je slabo vreme. Monsun se je namreč letos pojavil zelo rano in je pretvoril gole vršace Mount Eve-resta s snegom pokrita temena. Tako je nastala velika nevarnost plazov.
Delo, ki si ga je bila zastavila ekspedicija, pa kljub temu ni ostalo brez uspeha. Najvišje taborišče odprave je topot doseglo višino 7100 m, torej skoraj 600 m več nego zadnja odprava. Bilo je v brezžični zvezi s taboriščem na vznožju Himalaje.
Najvišje taborišče je postavila ekspedicija 220 m nad dosedaj najvišjo doseženo višino iz 1. 1924. če bd naslednje odprave napredovale v tem razmerju, bi prihodnje ekspedidje prihranile pri plezanju na vrh Everesta nekaj ur časa.
Velik uspeh treh hribolazcev
Tirolska gorska vodnika Josef in Angelo Dima! iz Cartdne ter Emil Comici iz Tridenta so preplezali severno steno vršace Grosse Zinne v Dolomitih. Ta stena je bila več desetletij nerešljiv problem, ker je gladka kakor jajce. Prvotno je hotelo premagati steno pet turistov, dva pa sta omagala medpotoma in sta morala zaradi krčev v tilniku opustiti plezanje.
ElektriHcirane železnice
Na čelu dežel, ki se lahko ponašajo z elektrifikacijo železniškega omrežja, je Švica, ki je elektrificirala že polovico svojih prog. Elektrifikacija v Švici je rentabilna, ker f-nin. švica ogromno cenene vodne sile.
Druge države stoje daleč za Švico, švedska ima n. pr. elektrificiranih samo 14 odstotkov prog. Avstrija 13.5 odstotkov, Italija 9 odstotkov, Norveška 7.3%, Francija 3.8%, Holandska 3.7%, Španija 3.4%, Nemčija 2.9%, Anglija 2.5%. Niti 1% elektrificiranih železniških prog nimajo Češkoslovaška, Rusija, ameriške Zeddnjene države, Madžarska in tudi mi ne.
Umetne zobne korenine
Konec mučnega zdravljenja korenin
Dunajski listi poročajo, da je uspelo zo-botehniku Evgenu Ripperju napraviti izum, ki utegne spraviti »umetna zobovja« s sveta.
Obolele zobe ne obravnava več z dolgotrajnim zdravljenjem korenin, temveč jih kratkomalo izvleče in nadomesti bolno korenino z umetno korenino iz posebne zlitine nerjavečega jekla, zlata ali platine, ki ima to lastnost, da se kakor naravna korenina zrase s čeljustno kostjo. Nato podlago postavi potem krone iz porcelana.
Postopek je veliko manj bolesten nego dosedanji postopek in mu ne sledijo čestd zoboboli, ki nastopajo običajno po dosedanjih metodah obravnavanja bolnih korenin. Ripper namerava osnovati velik ambula-toTij, v katerem bo zdravil izključno po svoji metodi.
Iz sodobne Nemčije
»Vistosmerjeni« PENklub
V	Berlinu se je obrazovalo novo vodstvo nemškega PEN kluba z državnim komisarjem H. Hinklom. V njem so: Hans Johst, Rainer Schlosser, J. v. Leers, Edgar von Schmidt-Pauli, Hans Martin Elster in Erich Kochanowskj» Sama zveneča svetovna imena.
Schiller — predhodnik hitler-j e v c e v
Neki dr. Fahrizius piše v svoji knjigi »Schiller kot Hitlerjev sobojevnik«: »Schiller je moral — kakor Horst Wessel — umreti prezgodnje smrti, ker je bil Zidom in prostozidarjem trn v peti.«
Produktivna skrb za brezposelne
V	Spodnji Saški v bližini Siintla so začeli graditi ogromen spomenik Horstu Wesselu, ki je preračunan na milijon mark. Ta denar bodo nabrali s privatnimi darovi. Delo bodo opravile Prostovoljne delovne službe v 60.000 delovnih dneh.
Spomenik hitlerjevskemu junaku Horstu nu!), ki se je proslavil s številnimi umori. W e s s e 1 n (pristnemu Nemcu vsaj po ime-Spomenik so morali postaviti politični jetniki v koncentracijskem taborišču v Dachau na Bavarskem
Heroizem in erotika
Neka berlinska tvrdka je delala reklamo za novo kopalno sol. V izložbeno okno je postavila kopalno kad, vanjo pa lepo mlado dekle. Seveda se je zbrala pred okno množica radovednežev, ki so komaj čakali, da se bo mladenka pokazala vsa iz vode, ki je bila neprozorna zaradi primešane soli. Toda dekle je sedelo do vratu v vodi in se je smejalo. Tedaj je imel neki nacist pravi domislek. Na ves glas je začel peti hitlerjevsko himno, pesem o Horstu Wesselu. V hipu je stalo vse kakor prikovano. Mož se je za hip prekinil in zavpil: »No, gospodična, izvolite vstati, kadar se poje pesem o Horstu Wesselu.«
Zmagoslavje ulice v kubanski prestolnici
Srebro Iz Indije v Ameriki
Ko je množica v Havanni zvedela, da je predsednik Machado pobegnil, je od samega navdušenja plesala po ulicah
V St. Frančišku so izkrcali 9000 srebrnih palic v vrednosti 5 milijonov zlatih dolarjev, ki jih je vrnila Anglija kot del odplačila svojega vojnega dolga. Srebro je indskega
izvora
Jeza škoduje želodcu
Nepravi poklici in nesrečni zakoni — vzroki želodčnih bolezni
Zdravniki so često bili v zadregi pred skrivnostnimi primeri očitnih želodčnih bolezni, ki jim ni pomagal za trajno noben, še tako bistroumen zdravilni postopek.
Na univerzitetni kliniki v Miinstru so končno rešili uganko večine teh obolenj oziroma so odkrili, da ima tisto staro ljudsko naziranje popolnoma prav, ki trdi, da jeza škoduje želodcu. V takšnih primerih je zdravnik pacientu prav za prav nepotreben, zadostuje enostavno, da se pacient odtegne razmeram, ki vzbujajo njegovo nezadovoljstvo in s tem vse znake želodčnega obolenja, slabo volio, b^eztečnost, naval krvi v glavo, bljuvanje, mršavost itd. V mnogih primerih so prej takšnega pacienta včasi celo operirali in je začasno ozdravel, a ko se je vrnil v prejšnje življenje, je kmalu spet obolel.
Živo so zazidali
Nepričakovano toda grozno odkritje vesele družbe
Na nekem plemenitaškem posestvu v grški deželi Tesaliji je stala sredi gozda visoka, z mahom in praprotjo porasla, previsna pečina, s katere je bil lep razgled po deželi. Zaradi tega je lastnik na to pečino prav rad vodil svoje goste.
Tako je tudi pred nekoliko dnevi priredil tu piknik. Komaj je 18 glava družba na vrhu skale razgrnila odeje in sedla k jedem, se je
vrh zamajal
in se zvrnil z vsemi ljudmi v gozd. Za srečo ni biio nič težjih poškodb, večina gostov je prebila avanturo z večjim ali manjšim živčnim šokom. Ko so tudi tega prestali, so stopili k pečini, da vidijo, kaj je bil vzrok nezgode. Tedaj so v svoje veliko začudenje ugotovili, da vrh pečine sploh ni bil skalnat, temveč da je bil nanjo prizi-dan in je skrival jamo, ki je vodila v globino. Na dnu jame je ležalo
žensko truplo t zvezanima rokama, že bolj podobno okostju, ki ga je pokrivala kakor na mumijah izsušena koža. Ko so to truplo spravili na zrak, je razpadlo in ga potem ni bilo več mogoče tako rekonstruirati, da bi morebiti ugotovili, po kakšnem naključju je prišlo v^ ta kraj. Gre pa nedvomno za žensko, ki so jo pred stoletji
živo zazidali bodisi zaradi nezvestobe ali zaradi čarovništva.	.. , .
Ker so manjkali vsi vnanji znaki, niso mogli niti približno ugotoviti, kdaj se je izvršila ta strašna sodba. Samo krčeviti položaj okostja je kazal, kakšne muke je pretrpela nesrečnica. preden je umrla od gladu ali zaradi zadušitve.
DOBRO JE, ČE VEŠ,.
da je prispel polkovnik Charles L.ind-bergh s svojo ženo na Island, kjer bo nadalje študiral načrt za zračno progo iz Amerike proti Evropi;
da so te dni v Veroni odstranili ploščo s hiše o kateri so domnevali, da se je tam rodila' Julija iz Shakespeareove žaloigre. Povod za odstranitev je dalo znanstveno dognanje, da Capuleti nisc bili rodbina, ampak politična stranka. Zgodovinarji potrjujejo, da Romeo in Julija sploh nista živela. Njuna ljubezenska zgodba je izro-dek pesnikove domišljije;
da ima Avstralija samo 6,619.000 prebivalcev in df so njene najgosteje poseljene pokrajine Novi Južni Wales, Victoria in
Queensland;	,.
da so te dni pripeljali iz Španije v Ll-verpool toliko množino oranž, da jih niso mogli prodati. Namestu da bi jih iztovorih ln odpeljali na trg, so jih pometali v morje. Izpraznili so 5000 zabojev, v katerih je bilo na milijone sadežev;
cia je pobegnilo iz kazenske kolonije na Guvand spet devet kaznenoev. Bagno je s tem izgubil v zadnjih 11 mesecih okolu
100 prebivalcev;	, .. . ,
da je neka prodajalka v Schonebecku ob Labi dobila po pošti zavitek z mrtvaškim vencem in pismom- »Tvoj čas je dotekel. Pridi!« — Pošiljatev je napravila na prejemnico takšen vtis. da je od razburjenja dobila srčne krče. katerim je podlegla v
dveh urah;
da hoče italijanski letalski general de Pinedo potolči svetovni rekord Codosa in Rossiia. Startal bo z D* Anmmzijevim sinom iz New Torka proti Bagdadu;
da so v ameriških državah New York, Connecticut in New Jersev zastavkall tudi krojaški pomočniki ki z>9hteva<o izboljšanje delovne?« položaja in zvijanje mezd: da zakliučuieio v Odcaru m-i prave za obrpvnavn nroti vvtftoliu V>«nriitov Al Ca-noneju in ?? pokrivam. Pravnih računalo, da bo Cmone. ki ie bil	obsojen na 11 let robije, topot še občutneje kaznovan.
Vse takšno zdravljenje, ki je zvezano X
velikimi stroški, operacije, bivanje po dragih sanatorijih itd. bodo v bodoče odveč. Zadostovalo bo, da se reši pacient kakšnih žalostnih družinskih prilik ali da si poišče nov — poklic. Kajti v večini primerov je baš nezadovoljstvo v poklicnem življenju, jeza nad tiranskimi predstojniki ali zlobnimi tovariši, ki povzroča, da človeka »grize«, nesrečni zakoni pa so drugi najpogostejši vzrok za obolenje.
Ta spoznanja bodo marikateremu bolniku na želodcu prinesla olajšanje in mu pokazala pot do zdravja. Če mu zdravnik doslej ni mogel pomagati, naj poišče vzrok v eventualnem nezadovoljstvu z načinom svojega življenja in svojega deia: v določenih primerih mu potem ne bo težko odpraviti poleg duševne depresije tudi telesno bolezen.
Nov rekordni skok s padalom
švicarski pilot Rudolf Bohlem. je skočil v Baslu iz letala v višini 8200 m ter dosegel s tem rekord v skakanju s padalom. Bohlem je imel s seboj aparat za dihanje, barograf in filmsko kamero ter je padal na zemljo 20 minut.
KARIKATURA
Cespedes, novi kubanski državni predsednik
ANEKDOTA"
Rihard Wagner je hotel pripraviti svoj! ženi Cosimi na njen 45. rojstni dan, ki sta ga preživela v Benetkah, posebno veselje. Zato je vprašal v liceju Marcello, če ne bi bili tamošnji gojenci pripravljeni pod njegovim vodstvom našt udirati simfonijo iz njegovih mladih let. Vodstvo zavoda je na to pristalo. Koncert se je vršil v družbi, ki je prišla čestitat Cosimi in Wag-ner, ki se je hotel izkazati hvaležnega, sodelujočim godbenikom, je naročil zakusko, ki je morala biti, po računu sodeč (ta je znašal 800 lir) prav obilna., čez par dni pa je prišel od liceja Marcello račun za godbenike. Glasil se je na 2000 lir. Wagner je bil osupel, a je poravnal račun, Cosima pa je prosila Wagnerja, naj v bodoče opusti tako dragocena darila za njen rojstni dan.
VSAK DAN ENA
Neugnani sin »Niti pare ne dobiš več od mene! Zaradi mene lahko umreš!«
s>Da, oče, toda daj mi vsaj sto dinarjev predujma na pogrebne stroške.«
PRISTOPAJTE K AEROKLUBV

3. H.:	2
Jezero ljubezni
Roman
Milan Črne je odložil slušalo tn se obrnil. »Dobro jutro, EHen.« Na njegovem obrazu je bil še odsev nejevolje. »Kar mirno zajtrkujta, jaz moram še...« Konec stavka se je prelil v srdito godrnjanje in utonil v sosednji sobi, iz katere se je zdaj oglasilo peketanje stroja tovarnarjeve tajnice.
Ta trenutek je bil gospe Nini znamenje za nov generalni napad na zajtrkovalno mizo. Sladkosnedno je najela iz kristalne skledice veliko kepo marmelade.
»Ali .teta Nina, prav za prav ne bd smela...« Jo je smeje se
opomnila EHen.
Gospa Nina je skesano skremžiia obraz.
»Saj vem, dete, a stradanje tudi nič ne pomaga. In tale krasna malinova marmelada — naša kuharica jo mora vsekako napraviti.«
Ellen, ki si je pripravljala kruhek, ni mogla utajiti porednega nasmeška. Ta večni boj med koprnenjem po vitki liniji in kopr-nenjem želodca je bil glavna vsebina življenja tete Nine. In še, ko je bil tako žalostno brezupen!
2e se je tudi oglasilo Ninino večno vprašanje. »-Ali se ti zdi, dete, da: sem se kaj zredila ali shujšala?«
»Moj Bog, teta Nina, zastran tega se pa res ni treba tolikanj vzemirjati. Kaj pa je za to? Z nami menda ne misliš več tekmovati.«
»Ne,« je dejala gospa Nina, toda glas ji ni zvenel posebno odkritosrčno. Še vedno se ni mogla sprijazniti z mislijo, da stoji onkraj črte, onkraj hlepenja, flirtanja in zaljubljenosti mladih ljudi. Doma, v njenem utrjenem krogu, je bilo drugače. Tam se ji je zdelo samoumevno da je dama v najboljših letih. Vsa njena okolica, žene
vseh bogatili tovarnarjev, trgovcev, odvetnikov ki politikov velikega pokrajinskega mesta, so bile istih let. Tam je bila gospa Nina Crnetova, soproga generalnega ravnatelja Milana Crneta, še vedno mlada v primeri s šestimi križi svojega moža. Mlajše poko-lenje, sinovi in hčere »boljših rodbin«, so bili odrasli pred njenimi očmi; poznala jih je, ko so še v kratkih nogavičkah dirjali po mestnem parku. Ko so ti otroci dorasli, ji je bila seveda ostala do njih neka notranja razdalja. Tu je bil pa uspeh namenjen samo mladosti. Ozkoboka, dolgonoga mlada dekleta in žene so bile kar preblizu. In zraven njih, takisto neprisiljeni, ti mladi moški vseh narodnosti! Vsi so bili enaki z obrazom, eleganco in tisto samozavestjo, ki jo daje bogastvo, združeno s stalno športno vajo. Tu je bilo kar nekam težko igrati vlogo dame v najboljših letih.
Gospa Nina se je nevoščljivo ozrla na nečakinjo: »Tebi se dobro godi.«
»Ali, teta Nima!« Ellen je z mačjo priliznjenostjo položila piavo-kso glavo ob tetino ramo. »Vse to je pravi...« Gospa Nina se je prestrašeno zdrznila. Ellenine besede so bile časih take, kakor da bi bila odrasla v beznici, ne pa v ozračju bogatih ameriških meščanov. »Jej, kar ti diši; svojemu možu si tudi taka po godu...«
Izpodbudljivo je pomaknila srebrni pladenj z gnatjo ta jajci pred teto.
Toda gospa Nina ga je odločno porinila od sebe. O da, kadar je hotela, je znala tudi vztrajati.
V sosedni sobi je bil globoki glas Milana Črneta utihnil in z njim vred peketanje pisalnega stroja.
Tovarnar je stal na pragu odprtih vrat, visok, s sivimi lasmi in sivimi, kratko pristriženimi brki. V tem obrazu je vse nekako štrlelo; čelo je bilo ostro izbočeno, nos je imel ostro grbo, usta so bila polna, lične kosti močne, a vendar ne sirove, in podbradek kakor presekan z ostro zarezo.
»Oh, to strašno telofontranje na vse zgodaj,« je zatarnala Nina; »vse se je shladilo. Izidor bi s svojimi kupčijskimi poročili res lahko počakal do konca zajtrka.«
»Ce ne more, ne more,« je rekel Milan Črne !n ponesel skodelico čaja k ustom. »Očividno je prepričan, da jeza na tešče izpodbuja tek.«
Nejevoljno je ugriznil v svoj prepečenec. »Zmerom ta priskutna reč; niti poštenega črnega kruha nimajo v tej točilnici.«
»Ali naj pozvonim, striček?«
»Kaj bi neki! Tu stanujejo samd gosposki beJokrušnilri.« Toda Ellen je bila že pritisnila na zvonilo.
»Ne jezi se, striček. Misli na to, da si prišel na oddih.«
»Lep oddih, ko mi hočejo ti zlomkovi požeruhi med tem vse zašušmariti.«
»Kako požeruhi?« je prostodušno vprašala gospa Nina.
»Nu, gospodje v kartelu,« je nestrpno odvrnil Milan. Že davno je bil obupal, da bi' se žena kdaj navadila njegovih izrazov. »Ali niso že spet izjavili, da vidijo spričo dobička edino rešitev v znižanju mezd? Ce bodo tako nadaljevali, bodo v svojih rudnikih kmalu lahko redili žabe.«
»Ne razumem te, Milan; saj se moramo tudi ml prilagoditi izpremenjenim časom. Zakaj se ne bi delavci in uslužbenci...?«
»Da, res se prilagajate.« Pogled Milana Crneta je pikro ošinil ženino pidžamo iz črne svile in dragoceno biserno ogrlico, ka ji je krasila goli vrat. »Namestu da bi šle za tri tedne na francosko rivijero, se milostno zadovoljite s štirimi tedni v najdražjem blejskem hotelu. Kakor da bi bilo bogvekaj razlike. To je res velikanska prilagoditev! Dovoli, da se smejem.«
»Milan, prosim te!« Gospa Nina je Imela solzne oči.
»Vse kar je prav!« Črne je že hotel vzrojiti, ko je nekdo rahlo potrkal na vrata.
Pod panonskim solncem
AII smo torej Slovenci Korotanci aH
Panoaici? Ali je bil to od vsega začetka isti rod? Kje je meja med nami? Ali je bila od nekdaj? Vsa ta vprašanja se nam pojavljajo ob spominu na prvega panonskega kneza. Pribino. Kaj smo res narod brez mej in brez letnic? Revija »Življenje in svet, se je že dotaknila tega vprašanja. Tu na severu se vse te naše pekoče rane še bolj čutijo. Kajti daleč je od tod Ljubljana in Gospa Sveta. Kakor da oboje Ježi v neki drugi deželi. Morda zato, ker smo bili vedno vajeni gledati svojo domovino v zelo ozkem obsegu. Le spomnimo se kako redlko so nam pred vojno segle misli do severne meje. Svetovna vojna, velika maščevalka, ki je prinesla vse starodavne grehe na dan in do dna prereše-tala vso svetovno zgodovino, je bila že končana, ko smo se šele spominih, da je onstran Mure še en del našega naroda. In kamor smo se ozrli, povsod je ležal še kak iaguhljen košček, ki smo nanj že davno pozabili. Ker ni biLo jasnih meja, je bil tudi nejasen pojem domovine... Le preradi smo videli nje mejo na grebenih najbližjih gora.
Ali smo imeli kdaj pred selboj »Zemljevid Slovenije»« Ko je »Slovenska Matica« spred vojno izdajala svoij dolgo pričakovani zemljevid, so se odborniki, ki so pred. stavljali slovenske »nesmrtalke«, prepirali med seboj, ali naj se imenuje ta stvar »zemljevid slov. krajev« ali »slovenskih pokrajine. ali »slov. mest, trgov to vasi,, kajti so rekli, zemldevid Slovenije to ne more biti, ker Slovenije — ni. In ko so nekateri kVnib temu zahtevali ta naslov za zemljevid, je nastala skoraj kriza v odboru ne-smrtnikov«, bajti slovenski profesor v svoji pedantni udarnosti ni mogel dopustiti, da bi »Slov. Matica« grešila proti neo-vrgljivim dejstvom avstrijske in nemške zmanosti. Im po tej znanosti — ni bilo Slovenije. Bile so le kronovine in narodne meje se niso krile z deželnimi.
Kaj čuda, da slovenski otrok nikoli ni videl na tabli svoje domovine z lojenimi mejami! In kaj čuda, da niti inteligenca ni vedela o njih. In kaj šele narod! On pa sploh ne! "Im ker oni del v sredini ni mislil na mejo, tudi meja ni mislila nanj. V tem je bil velik vzrok našega potujče-vanj-a. In tu se še danes vidi, kako se je zajedla tuja roka v našo obmejno narodno dušo. Z eno ncngo so bili že vsi ti lepi kra<ji ob Muri v tujem svetu. In vse, kar jih danes drži in veže na nas, je — ne rodoljublje — ampak krepka državna sila Jugoslavije. Pristaši samostojne Slovenije naj se pridejo »les učit« državne modrosti.
Toda mi smo hoteli govoriti o Panoncih in Korotancih kije je meja med nami? Ali je bila kdaj? Ali sta bili to — rekli bi _ dve »slovenski marki« in en narod" Aili je bilo med obema deloma kaj razlike? Ali je to razliko ustvaril čas? Ali — še bolje — zemlja? Saj je zemlija, ki je domovina naroda, kakor rojstna vas člove-kiu. Zapusti v njem neizbrisen vtis. Le izjeme so ljudje, ki so kozmopoliti, brez one značilne poteze v obrazu, jeziku itd., ki izdaja vsakega, kakor je govorica izdajala Petra Galilejoa. Vsaka pokrajina ima svoj tip in tudi pri nas se je razvil tip Panonca in tip Korotanca. Samo kje je meja me6 njima! Saj *mo itak majtbni — boste rekli — čemu še delitev med nami! No, ta delitev nas ne bo ločila bolj, kakor smo že ločeni. Ločila sta nas prostor in čas. In nič težjega ni bilo v naši zgodovini, kakor iskati našo skupnost. Skupnost v takšni različnosti. In največja naloga sedanjosti je baš urediti to skupnost '<n jo pravilno zvezati z J-ugoslov. svetom. ■Saj je ravno v tem pogledu bil® med Ko-rotanci _ (pod Korotanci ne mislim samo Korošce!) in Panonci vedno razlika. Panonci so vedno gledali na vzhod. Ali •zato, ker so bili že naši Panonci pod Pri bino le del Panonije, v kateri so prebivali tudi Hrvati? Ali zaradi zemljepisne lege? Vse obzorje je odprto proti vzhodu in zaprto proti zapadu. Tudi prometne zveze vodijo vse na vzhod in jiug. Kaj čuda, če sta bila oba rodova tako ločena med seboj. In zemilja vzgaja po sivoje. Ko-rotanski »gore sin, se je razvijal drugače kakor prebivalec panonskih ravnin. Tudi na jezik ima priroda sivoj vpliv.
Zato se ne čudimo, da je med obema pokrajinama nasitala tudi različna miselnost, ki se rada kaže tudi v nelaskavih izrazih in »simpatijah«, ki le preradi kažejo. kako mislimo dirug o drugem. Ali je to nekaj davnega, zgodovinskega, ali se Je razvilo pozneje v zgodovini, ali šele v zadnjem stoletju, ko smo se začeli združevati. In morda celo pod tujimi vplivi. Recimo, kar hočemo, ne moremo zatajit! odpora med enim to drugim delom, ki je sicer med pokrajinami pogosten, a ima tu morda vendar še diruge vzroke. Pa o tem naj premišljujejo drugI. Naloga naše dobe je izravnavati razlike preteklosti in vendar spoštovati tudi preteklost, kolikor je v nji vrednosti za sedanjost.
Take misli ao me obhajale, ko sem se vozil — prebiraje pogiavje o knezu Pri-bini — od Pragerskega proti Ptuju. Da, tiu nekje »ta se stikali obe pokrajini. Ne zato, ker gre tod železnica na Odrsko, ampak progo so gradili po naravni poti. Tod je šla pot iz goratega dela v ravnino. Ali se vam ne zdi, da se tu naenkrat vse izpremeni: zemlja in Ljudje. Vse je nekako drugače ko po onih gričih in dolinah, ki smo jih ravnokar prevozili. Celo polje Je drugačno. In to panonsko solnce. Kako žge, žge, žge. Ono naše korotansko se je nekako zgubljalo v gozdih in gorah, to pa visi tik nad nami in žarki se zapičujejo naravnost v tla. In kamor se ozreš proti Pohorju ald proti Ptujski gori, povsod se ti zidi: to je meja, to je rob. Pred nami je nova pokrajina. Da, in že se sveti Ptuj ves v žarfkem solncu pod mogočnim gradom. Tu je bil že od nekdaj prehod... Petovio! Prag Panonije! Borbena točka »vseh časov. Prav je, da pojdemo baš letos ©opet vanj vzbujat spomine.*Pa tudi one dalfimje panonoske. Tod je šel Pribtoa, ako je šel preko Save v Karantanijo. Tu sta se srečala sv. Metod to Stvetopolik. še so bili tiu srtedovi rimskih cest — danes so ■te ceste naše. Vlak drdra, kot da bi vzbujal stare spomine iz tal. Imena ob progi pričajo na panonslka. Dravia pri Ormožu odpira pot na vzhod. A mi zavijemo na sever, po ljubki dolini, ki nam kaže svoje bogastvo. Seveda takrat še ni bilo Peto-varrjevih jeruzamelskih goric, sicer bi bil ves slovenski rod tu ostal.
Tudi v Ljutomeru ni nič ljutega. Vino na kolodvoru je dobro, v kleteh še boljše, v zidanicah najboljše. Vročina žge. Polje žari. Žetev je končana. Zdi se, da ta zemlja ne vipija žarko<v. Odbijajo se ko od ■zrcala. Smopovje »toji po njivah v kupih in stogih. Kozolcev tu ni. Plodnost in trajnost kipita iz tal. In čez vse obzorje gori lo neskončno panonsko soLnce ... Radenci. Skupina visokih dreves sredi ravnine In par hiš med njimi. To je vse. Vrelci kipe tu kar tako iz tal. Ko je Bog metal darove po slovenski zemlji, je res tu in tam vtrgel preveč. Zakaj ni n. pr. to vodo vrge' kam v Suho Krajino, ko imajo tu že vina dovolij. Res je, da je to vino z radensko vodo sijajno, a vendar ... Skoda, da je pač tu sredi najboljšega našega vina — zdra-vilišče z vodo. Sredi tolikih skušnjav — pot k zveličanju. Radenci res niso za zabavo. Tu se gre ob 10. spat. Tu je res zdravilišče samo za bolne — a zanje pira-vo letovišče. Voda dela čudeže. Ves dan hite delavci to delavke, ki jo natakajo ta odpravljajo v svet drug za drugim odvažajo tovorni avtomobili polne zaboje. Koliko te vode se spije v teh vročih dneh. Ob nji zdravijo bolniki svoja srca. že pred sto leti je opeval Kollar zdravilne sile panonskih vrelcev, ko je v diubu hitel preko Panonije.
•lamijte srca bolečine moje ...
A to niso bile bolečine ljubezni do njegove slovanske Mure. Ne, bolelo ga je, ker so bili ti kraji tuji, tuji.. Zdaj so spet aaši. Pred vojno smo komaj vedeli, da Je »Radein« na naših tleh. če bi bili prlšOi sem, bi bili komaj verjeli, da je Zdaj je. Srečni smo, da imamo toliko bo_ gastva. Vse bolezni lahko zdravimo na svojih tleh.
Z višave gleda prikupna cerkvica na Kapeli. Te dni so otožno peli zvonovi čez vinorodne bregove okoli nje. Umrl je župnik M. Mešiko, dolgoletni varuh tega svetega grička, od koder se vidi daleč tja preko Mure in celo do Blatnega jezera. Bito mu je dano, da je preživel vse velike dogodlke zadmjega polstoletja. Vsi so ga poznali ta ljubih. Narod Je hitel na Kapelo, ko je slišal o smrti tega človekoljuba. Vsem je delil dobrote in čuval svoje narodno svetišče. Da bi prišel na to mesto »opet njemu enak!
Pravijo, da je tam na Kapeli star grob. Baje Je Atilov, a drugi menijo, da je morda Koclje v. Bajka ali resnica? Madžari bi gotovo rekili, da Je AtnTov, mi smo kar se zgodov,ne tiče — bolj strogi. Doba Pri-bine je bila še naša bajna doba — pa iz. nje nismo znali ustvariti — bajlk. Ali nimamo domišljije? Ali pa domišljavosti? Drugi imajo obojega več, zato Madžari celo pri Pribinovih slavnostih ugovarjajo Proti naši zgodovini.
Iz Ptuja
j— Župan Jerše nastopi 22. t. m. svoj 10 dnevni dopust. Zastopa ga magistratni ravnatelj g. Zavadlal.
j— Škropite park. Naš mestni park ob Dravi je posebno ob večernih urah zelo obiskan od meščanov. Zal pa vedno slišiš pritožbe, koliko prahu morajo šetalci požreti, posebno pa še, kadar je koncert, ko je obisk še večji. Valijo se celi oblaki prahu, da prideš domov prašen kakor z dolgotrajnega potovanja.
S n
Sokolsko društvo Stražišče razvije v nedeljo 3. septembra društveni prapor. Za to slavje se pripravljajo vsi o ddeiki prav marljivo. Dramski odsek vprizori v nedeljo 27. t m. ob 16. »Divjega lovca« na prostem pred šentpetersko kapelico na vznožju Šmarjetne gore v režiji dr. Vlada Rojine ;nastopi nad 100 sodelujočih. Pevski odsek vadi s pesmimi, s katerimi sodeluje pri vprizoritvi. V kranjski župi bo menda prva tovrstna prireditev. V soboto 2. septembra ob pol 21. bo telovadna akademija na letnem telovadišču poleg Sokolskega doma. V nedeljo 3. septembra pa bo telovadni nastop V. skupine sokolske župe Kranj. Ob 15. krene povorka po vasi, nato bo razvitje -»rapora pred domom in na letnem telovadišču nastop vseh oddelkov ob sodelovanju vojaške godbe. Vse Sokole in Sokolstvu naklonjeno občinstvo vabimo na te prireditve, da nam s številno navzočnostjo pripomore še do novih vzpodbud za nadaljnje delo v dobrobit naroda in domovine. Zdravo!
Sokol Radeče. 15. t. m. se je vršila vsakoletna sokolska prireditev s telovadnim nastopom. Izmed vseh točk je bil najlepši nastop telovadcev iz Zidanega mosta. S to prireditvijo je zaključila svoje daljše sodelovanje pri tukajšnjem Sokolu načel-nica sestra Minka Pašova, ki odhaja kot zobotehnica v Kranj. Slovo je bilo prisrčno, poklonjeni so ji bili lepi šopki.
Sokolsko društvo Brezovica je imelo I. javni telovadni nastop 6. t. m. Organizacija prireditve je bila vzorna ter je članstvo z vso vnemo opravljalo poverjeno funkcijo, za kar gre zasluga veliki disciplini društva. Prireditev je bila velika narodna manifestacija, ki je dosegla svoj vrhunec ob svi-ranju državne himne ob zaključku programa. K uspehu so pripomogla tudi sosedna društva Vič, Preserje, Vrhnika, Notranje gorice, Kožarje in Borovnica. Predvsem je treba izreči zahvalo nad vse požrtvovalnemu društvu Vič, ki se je prireditve udeležilo z vsem članstvom in starosto br. Rem-dom. Poseben aplavz so želi viški naraščaj-niki za svoje lepe vaje. Sosedno društvo Preserje ni v tem pogledu nič zaostajalo. Udeležilo se je v polnem številu in pokazalo smisel za skupno delo. Nastop je zlasti povzdignila krasno izvedena točka »Sed-morica« vrhniškega društva. Pred zaključkom je imel pozdravni nagovor društveni starosta br. Jevec, nato delegat župe br. Krapež, nakar je še župan br. Novak v imenu občine v kratkih besedah pozdravil vse navzoče ter pozval k nadaljnjemu vztrajnemu in požrtvovalnemu delu.
Velika sokolska manifestacija pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Naša sokolska četa je priredila minulo nedeljo letni nastop, ki je vzlic protiagitaciji v vsakem oziru odločno uspel, že na predvečer so naznanjali streli, da bo drugi dan pri Sv. Andražu velik praznik. Krasno nedeljsko jutro nas je v tej nadi še bolj podkrepilo. Popoldne so se začeli zbirati Sokoli od blizu m daleč, ki so skupno z domačini krenili na telovadišče. Tu jih Je pozdravil načelnik in prosvetar domače čete br. Drago Perdan, ki je naglašal, da še Sv. Andraž nikoli ni videl tolike sokolske vojske. Saj so bili zbrani Sokoli iz štirih okrožij: ptujskega, lenarškega. ljutomerskega in mariborskega. Posebno pozdravljen je bil starosta br. dr. Gorišek. Med odličnimi gosti smo opazili zastopnika sreskega načelstva, več oficirjev, orožniškega majorja g. Cvet-koviča, ban. svetnika g. dr. Senčaria, starosto Sokola Maribor III., br. prof. Struno in druge. Posamezni oddelki so nastopili skladno in lepo. Posebno so ugajale igre domače moške d&se. nastop ženske dece iz Ptuja in orodna telovadba članov. Seveda pa so želi polno odobravanja vsi ostali oddelki. Zatem je izpregovoril starosta ptujskega okrožja br. dr. Šalamun tako prisrčno, da je njegov govor napravil na prisotne najgloblji vtis. Po nastopu se je vršilo ob zvokih sokolske godbe s Sv. Urbana na veseličnem prostoru prav animirano ljudsko slavje.
V založništvu Jugoslovenske sokolske matice je izšel klavirski izvleček znane telovadne skladbe brata I. Kovača: »Hej trubaču!« ki so jo izvajali jugoslovenski vojaki 1932 na praškem vsesokoiskem zletu. Cena notam je 10 Din, besedilo nastopa je izšlo v eni zadnjih številk »Sokola«.
Neumestno je in nepravilno, da skladatelji naših telovadnih skladb, ki se izvajajo ob raznih telovadnih akademijah z uspehom, ne izdajo, da bi od njih imela korist tudi druga sokolska društva. Vsako leto se napravijo po večjih društvih dobri kom-pozitorjl mnogo prav lepih skladb za Javna nastopanja, zlasti Akademije, mnogokrat tudi z originalno godbeno spremljavo, toda po akademiji izginejo v arhiv. Dohro bi bilo. da v tem pogledu nrevzame iniciativo sokolska matica v Ljubljani.
Radio
Sreda. 23. arpnMa.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, vremenska napoved, borza. — 19: Radio - orkester- — 19-30: Literarna ura. — 20: Sevdalinke poje g. Miličevič. — 20.45: Radio - orkester. — 21.30: Čas, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
BEOGRAD 18: Radio - orkester. — 20: Koncertni večer. — 20.30: Verdijeva opera »Traviata« na ploščah. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20-30: Orkestralen koncert. — 22: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 19.10: Harmonika. — 20: Klavirski koncert. — 20.20: Prenos iz Brna. _ 21.25: Veseli trio. — BRNO 20: Koncert na čelo. — 20.25: Pesmi- — 21.25: Prenos iz Prage. _ VARŠAVA 18.35: Arije in pesmi. — 19.05: Lahka godba. 20: Klavirski koncert. — 21.10: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Opoldanski koncert. — 16: Komorna glasba na ploščah. — 17.20: Pevski in klavirski koncert — 19: Orkester. — 21-55: Plesna glasba na ploščah. _ BERLIN 20.05: Mešan program. — Valčkov večer. — 23.20: Godba za ples. — K0NIGSBERG 20.30: Romantična komorna glasba. — Lahka godba orisestra. — M(]HL-ACKER 20.25: Slušna igra. — 21.10: Mešan glasbeni program. — 23: Nočni koncert iz Monakovega. — BUDIMPEŠTA 18-30: Madžarske pesmi 8 cigansko godbo. — 20: Orkestralen koncert. — 21.50: Klavirske skladbe. — 22-35: Lahka godba. — RIM 17-15: Orkester. — 20.30: Operni večer. — Godba za ples.
Šolstvo
Na I. državni realni gimnaziji v Ljubljani
v Vegovi ulici se prično popravni izpiti dne 24. t. m. popoldne. Nižji tečajni izpit se bo vršil 29. t m. dopoldne, višji tečajni izpit pismeni 28. t. m., ustmem pa 30. tega meseca dopoldne. Vpisovanje učenccv
v	II. do VIII. razred bo 1. septembra dopoldne, v I. razred pa 2., 4. in 5. septembra po razporedu, ki bo objavljen na šolsk; deski. Učenci s tujih zavodov se bodo sprejemali 3. septembra dopoldne v ravnatelje-
vi	pisarni.
Na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (na Poljanah) se bodo vršili: razredni popravni izpiti 28. do 30. t. m., popravni nižji tečajni izpiti 28., popravni višji tečajni izpiti pa 30. in 31. t. m. Natančnejši razpored je nabit na razglasni deski v avli gimnazije. — Vpisovanje pa bo 1. septembra za I. razred, za II. do VIII. razred 2. septembra, za učence in učenke z drugih zavodov pa 3. in 4. septembra.
Na državni dvorazredni trgovski Boli ▼ Ljubljani bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure in ne 4. septembra, kakor je bilo prej objavljeno. Sprejeti in odklonjeni dijaki bodo objavljeni na razglasni deski 6. septembra ob 11. uri. Odklonjeni bodo dobili dokumente in vpisnino vrnjeno pri .šolskem slugi. Popravni izpiti bodo 28., 29. in 30. t. m. po razporedu na črni deski šole. Prošnje morajo biti vložene do 25. t. m. Absolventi dvorazrednih trgovskih šol imajo pravico na dijaški rok. — Završni izpit v septemberskem roku se bo pričel 6. septembra ob 8. uri.
Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se vršijo popravni izpiti od 28. do 30. t. m., dopolnilni izpiti absolventov dvo-razredne trgovske šole za sprejem v III. razred trgovske-akademije pa 28. in 29. tega meseca po sporedu, ki je razglašen na uradni deski.
Dijaki (—inje), ki želijo vstopiti ▼ L razred akademije, se morajo prijaviti v ravnateljevi pisarni v spremstvu staršev naipozneje do 30. t. m. do 12. ure.
Vpis dijakov v višje razrede in dijakov sprejetih v 1. razred, se bo vršil 1. in 2.
septembra. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na uradni deskL
Tehniška srednja šola v Ljubljani. Popravni diplomski izpiti bodo v torek 29. tega meseca, popravni razredni izpiti pa v sredo 30. in četrtek 31. t. m. Podrobni razpored je objavljen na šolski razglasni deski.
Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Popravni izpiti bodo 30. t. m. od 8. ure dalje. Pismeni popravni višji tečajni izpit bo 29. t. m. ob 8. uri, ustni popravni višji tečajni izpit 31. t. m. ob 8. uri, nižji tečajni izpit pa 31. t m. ob 10. Podrobnejši razpored je nabit na oglasni deski v šolskem poslopju.
Postani in ostani
član VotfaafSf rve dražbe f
«PERNOX»
Lepe in ostre posnetke
dobite samo z uporabo PERNOX-FILMA! PEKNOX je dvojno občutljiv. Zaradi tega pridobi posnetek na ostrini že pri majhni svetlobni jakosti. PERNOX-FILM se dobi v vseh boljših foto-trgovinah.
8758-a
SOKO PECI
čudovito poceni In dobre
iz brona, ne iz pločevine, za kurjenje z vsakovrstnim gorljivim materija-lom. Dobivajo se v vsak) trgovini c ieleznino.
I c d e 1 n ] e:
Vojvodjanska Hvnlca d. d Novi Sad
Provizijski zastopniki
dobro verzi rani ln upeljani, za različne rajone Dravske banovine
se iščejo
za razpečavanje velikega špecerijskega predmeta Ponudbe z referencami na oglasni oddelek »Jutra« Ljubljana pod »Specerija«.	8782
KUPIMO TAKOJ
strojno litino
v komadih, ki se dajo lahko razbiti po ceni Din 80.— za 100 kg franko vagon Ljubljana, Ponudbe z navedbo količine nasloviti na Strojne tovarne in livarne d. d.
Ljubljana.	8784
Zahvala
Potrti in globoko užaloščeni nad izgubo naše ljubljene
RENATE
ki je tako tragično končala svoje mlado upovpolno življenje, smatramo za svojo dolžnost, da se dostojno zahvalimo vsem krajevnim oblastem in pre-častiti duhovščini za vso nam izkazano pomoč..
Posebno se zahvalimo gospodu profesorju Urfiiču in vsem onim, ki so pri prenosu naše nesrečne Renate tako požrtvovalno sodelovali.
Zahvalimo se tudi gospodom akademikom pevcem za ganljive žalo-stinke ob odprtem grobu, iskrena hvala onim mladim gospodom, ki so nosili krsto in ljubeznivi gospodični Nick, ki je vodila deklice pri sprevodu, vsem darovalcem lepega cvetja in sploh vsem, ki so ji izkazali zadnjo čast.
Graz-Kočevje-Ljubljana-Vevče-Celje, dne 21. avgusta 1933.
8783
Žalujoče rodbine Ltshn in Avanzini.
Inserirajte v „JUTRU"
Cene malim oglasom
ženitve bi dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja.: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo M zaračunajo nadalje vri oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«. »Kapitalu, »V najemi, »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Stroft«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie te išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značzja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako
besedo, znaša Din 3—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 oar za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine sa male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom.
Službe išče
Vsaki beseda 5P par; w dajecj* naslov* mH ta Wr« r» 3 Dia. (21
Brivski pomočnik
•tarejši. prvovrsten ie dober pediker. z znanem aemšči-ne. želi preminiti gl.ažbo s i.—'15. sept-m-b--m. KmJ-ot t oi oddelku »Jutra«. 24299-?
Manufakturist
p-ra moč. * dvsna»'.le-riKi prakso. izložb*« tranžer. »•»meni takoj «.užbo. Po-oudbe na '
»udbe aa ogssni oddešek »Ja;ra« pod »Aranže-«.
24249 2
Mlada gospa
; ?? n e zuranjosti. trgovsko naobražer.a. zmožna kavetje. sp-e:tr.e p-:mern--*'ti«h® v kaki trgovini al:
"*>d»etju. P~.pravna in m-neetjtT a b'.azi*!W?a*ka. t»r dob-« za vsa ko-ot-oarska de-Ia. Gomori ia P:še slov. in jtemsko. Ponndbe m 1X7 ris. :	»,J'j'-6c r- "i
rf*r:e-r.a uporabna«.
24.344-2
Trgovski pomočnik
Specenet. mlad. z d-%b-'ic spričevalom. ;n Tojašč-ine prost, le'i zapoelenje v megitn s!i na deželi, nrnd:	p--'v3-ne~e
a/ ka; sliftiega Pctrcdbe r.a oglasni -dde !»k »Jutra« pod »S^-e-ea in pc-š* .	24651 2
Uradnik
r^j? rseb p*»ra!?k!h de1-, kako- sl^r. in nemške korespondenc« knj:g'"rodstva
• >d.. e-a-e^ tt-^č. k; lahko po.cSi tudi nekaj kavcije, u*.: t. prime-iv me-sto. Ponudbe na	oddelek »J;r*-e< pod značko »Kav •fi* gftfvi«. 34118-2
.Mhrarski pomočnik
vajer. vseh poh':štren:a :n rbnih del, :l?e delo za takoj s't po dogororu. — Po<nudbe r6 p gitlr»ni od de-^k »Jutra« p?d »Dober ttizar«.	' 24633-2
Biro »Central«
Vagina 6. Beog-aJ. telefon
2*3 223. Q3m~šča v p-vo--az-e.dnib hišah in hotelih kuharice, uharice. vzgojiteljice in rse ženske sle.	C3721-1
Izurieuo oletilio
za V-»kd - Lirks pet "a: roj :r ve? za navadne ple-tilne stroje. čp-e;me takoj tovarna pirtenin »Z at-no janje«. Zasreb. S^r-raa ž€-va <4. 24654-1
Gospodično
rzučerii> v t-r^-o-vtni nie?s-nesa b'a-2ia v podeže^kt trzo-vini. p-orej-me-ni. Pred-!ma:« take. f zna;o Vrati navadne stvari. — Pomudbe r« "-ri?. odd»'ek »Jut-a< p.>i šifro »I. 23«.
24635-1
Prvovrstno šiviljo in vajenko
■sir^-^^e krz"a-i=tvo Franc H-rk. L:abi:ma. Zidfvvs-ka aiica 3.	24656-1
1 Din; za	ia-
;an;-e naslova aii	za
šifro 5 Din. Dtiaki	ki
išče.o instr akcije.	
6a;-o vsako bes—<lo	50
par; za šifro aii za	da-
;anj« rvas-c-va 3 Din.	(4)
Šoferska šola
Gojko P penbacher
iliki-ošičeva 36. Te!,. 27-17.
24632-4
iia-5a;a po
1 Din ia	da-
janj« 3,-1 p; aH	ra šifro 5 I>«. — s^cialir.e^a ran
ka beseda S.t	za i a janje naslova ae za
iifro pa 3 Drn.	(7)
Kroj. pomočnika
ta 1Tm.-ko moško 0- o. P---nu.ibe ns nae ov: Franjo Si •'»kan. kroja?. Zas-^b Xeba Vka ni!«« štev. 48.
246-36-1
Štancerja
za n^nje, ir-jJemesra sed-'«•;«. Mm" majšo iw>8. petro-bn-je >I>an->a«. Se'en-burjn-va nltca šte-v. 6.
24641-1
?cferia-mehanika
in kavcije
i'r-v >"T= 0? asti odd- e-k »Jn-trac.	. 24653-1
Perfektno kuharico
bi o.T>rar!;aTa tndt vsa hišna deia. Tajec« eamo-
^ -- - n r.	^rr^rvPl3 '	—
ker je gospa ves dan od-s-o-ria — sprejmem s 1. setve-ntb-otn. F-:n»-ke z znanjem italvan-^ir.e tiralo predno€* N^aeio-v v * z.
Enovprežen voz
tn.o-5-a.n, na peresih, kupi Roffeii, Vrhnika. 24661-7
Vinsko črpalko
d ^b'0 obranjOTO k-r.-imio. ■	t ogla cm o-ide!ku
Jutra«.	-1677-7
»dde'ku »Jn-tra«.
Dekle
f-lno. Tv-steno tn zar.es1-!fro, vaje--,o v e o b del. -<w*o 7- -- 'e. PotTndbe no n«"t«tt: oddelek Jutra
24649-2
prd »Sarko-i: št.
Natakarica
«s?o Tr.ee--a za -pk. Ponudbe na	oddelek
»Jrt*»« pod šifro »Mada Vr. prjazr.a«.	2465:"l-2
Buffet
rv-ho- (t»-ok-ovti:ak JeM na-!reeče^:e v bnffejn ali de :kate»i. Pr»vz» ht tudi fia j r.	na
---k »Jut-a« pc-d zr-a^ko »ry.H-i njoo«.
246S3-2
Dobre kuharice
:n dek'e-a za rs« hišna de-a pri^*--"-?a jf»-aoodinian^	'' ' 1
v Seletibargori n'ic: 71. Bre^tvse.na d<ik'eta dobe prenočišče.	246«4-2
Kuharica
Etr-^šna vseh Vštttb de-5, ?e'"i rinSbo pri msn;-5t d-a-ž;-tr. A"ra:::i I>'v>.S, Sp G"nšo-rije, Sv. Peter, Sa-Tin:«.ka' do-iina. 24660-2
Službo dob
Vsaia b«*eda 50 par; a dajanja n»!jk»v» ali za Šifro pa 3 Din. (1)
Frizerko
perfektno r manlterirl. tiaraclnl. trajni ln vodni ondulactjl z večletno prakso sprejmem takoj v stalno službo. Ponudbe z navedbo plače na Jurij Simunac. Kram.
24534-1
Služkinjo
•>~<!r*>.	in sd-a-
rrv, k; ztta koba-i in o*p-«v-!;atj vsa hišna	so-ej-
tr.oni takoj t e!užbo. — Arwe!a Razboršek. t-zori-B-j." Trbovlje t 24356-1
Kroj. pomočnika
'zre^bapeea v veiik n ko-in k"nfekot;':. :ščeit za takoj. Nas!ov r oe"as. <>dd»!kn »Jntra«. 24^46-1
Hišnika
^ JTTl PTTL. P"'1^-iitf	b-ez otro-k.
Predrl a v'-.f p« i* 24. 35.	mc"i '.S. in
PvTr;6ke 2"':e : 0 :'pri te^bji^oir' n;- S^i). *	'346T1-1
Dekle
rvr4^'^ 'TI p."w5.tPr.,ri, T 'r.r*Hr^^irk. t^-p r ? p !i
b:sr,:h d-! :t". tkuhe. rajpTiio tnd; knn";er.;a pr-i-
V?A7, "r !!T ^-T. T ^•r-f-t^lO
ns	M^ecm p* a«*-?.
>J"i:-a«. 24675-1
Natakarico
j;; - ;.T«pi, p.0$tte^o
in epre—.O'. s ksvnijo lOt)0 D'n — ter
dekle
za Všn-a d^ia snrejme takoj F-an« Sus-ter. ev-stiira >Jadran«. Ljubi j a na — Cemetova ulic-a št. 31.
24604-'
Vajenca
'z d-b-e h:še. z mehansko šo-Io, špre;m-ni tako; v v"čjo trgovimo z meša-nim biaz-:-m oa deželo. — Osk-ba in s-atiovanje T
h:ši. Xm!ot t o?iasneni oddelka »Jntra«. 24358-44
Učenca
ki je dovrši 3 razrede srednje, a.i mešča-n. šo-le. in k4 ima vso oskrbo pri s v o-V" h s*arš'h. sp-eime špeeerij. trgovina I. Krivic. L^ibljaiia, Fran?-«k3.n-ska ulica.	24668-44
Kdor i S i f j^jilka,
piača za vsa-ko besedo 50 par: ia nashrr lii Šifro S Din. — Kdor n n d i zaainlak. pa za vsako beee-io 1 Din. za dajanj« naslova ali ia šitro na 5 Dia. (Z)
Vsem brezposelnim
nudimo s;?n-ep zaslužek 75—-2<K> Din dnevno — s p r p d a j o našega p-,>pa-gandnesa b"ajra — ki je splošno priljubljeno. Po-ši-'!ajno p-os-pekte. Zasreb. Mar-:č=Ta 16. 24665-3
'Jffiaiš! lig. značaja po 1 Din beseda: za da janje naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi ^-"ialneea mač-aja Vsaka beseda 5<l par; za dajanje aasiora ali za šifro r» 3 Din. ('6')
Dva kino-aparata
»Erneman« prodam. Ponudbe na d r u ž. »Ju.tr«« v Celju pod »Ugodn-o«.
24337-6
Špecerijski inventar
nie-r. ma!o rabljen, po ze o uizodoi ceni nap-odaj. Po-trad-be sa ogoeri o-ddelek »Jtit-ra« ped »Inven-a-<.
246C7 6
Otroški voziček
skoraj nor. ugodno prodam. Pojasnila daje trg. (3-rčar. Dev. Mar. v pr-1 :i;.
24643-6
Lovski trofeji
ma-li :n veliki petelini, sfimsova stava. *e- pebo-piin svetilka naprodaj. — Po;zre se r trg. Grčar. DrT. Marija t Polja.
24642-6
Vsaka bss<*da 1 Din; Sa dajanj« iiaM-o-v« af. za šifro pa 5 Din. (10)
Motorno kolo
FN" z električno razsvet-lj3ro. popo:€->va novo. "■-6V pr-ceni proda V. S: lar, Jeseoice. 24375-1()
Avto
Avstro - Daimler. tipa ADM, 6 sedežen, plačljivo v denarju, ugodno naprodaj. Dunajska cesta 97.	24553-10
Kdor a u d i prehrano pi-aia za vsako besedo 1 Din; kdor išče urt^ hrano pa za besedo 50 paj; za dajanje naslova al-1 šifro 3 Din. 'jzircina 5 Din. (141 Trgovski oglas 1 Din
Na lepem posestvu
nedaleč od Ma-ibora — sprejmf-m rarejSe, rudi bolebne, inteligentne dame i:: gospode v d-:bro oskrb> Vprašanja na podruž-n:co »Jntra« v Marioo-ru pod šifro »Ud&ben dc-m«.
24687-14
Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15"!
G Th. Rp»man:
Nove prigode pospoda Kozamuniika
Krasno. Vsi so se razsrtoplli po prista-JaLnem mostiču. Gosipo<i Kozamiurnik je nastavil aparat. Nato je svareče vzdignil roko in sprožil... Ali j-ojoiene 1 Nesreče, ki se je »daj zgodila, ne boste pozabili vse svoje žive dni!
Bukova drva
v kol obe r jih po 6 Din jn mehka po 5 Din nudi a-t. K rže -Si a. d, Trnovski pri sten 12.	:; 4657 15
Vsaka Oo<eda l D;n, za lajanje naslova ali za Šifro pa 5 DSn. 06"
Iščem sodelujočega družabnika
in-t-eligMi -uega agilneea trgovca, start-ga do 40 .et. s kapitalom najmanj Din i0o.'J00. za u-gt>vskn-'ndn stri j sk o [>o4;etje. : z vsn rednih d"*iosn'h -'zgedov t Ljubljani. Ponudb' s po giaritnmt navedbami pod »M -do < na »glasni! od ieiek »Jutra«. 24070-16
Iščem družabnika
odlično sposobnega mladega trgovca mešane ali špecerijske stroke ea večjo mestno trgovino. Ponudbe pod »Napredek« na ogl. odd. rJu-fcra«.	24554-1«
Hranilne knjižice
kupuje in prodaja
M. Jankole,
komand, družba. Ljubija-na
Aleksandrova c. 4'II
'palača .Viktorija«). Tele ton 3052.	24697-16
V -4E j Piicit-tu 1 Din: ia dajanj« • na siova aK
ia iifro pa s Din (17)
Pekarno
vza-ir.eTc v najem. — Ponudbe -a podružnico Jutra v Cel'u pod wwčko »Stro-kom. ak «.	2 1 -11
Vsaki b-«c<ia 1 Dio; ia dajanje naslova ali za šifro Pa 5 Di-n. (191
Lokal
za dobro d-o-lo in dobro rpeljano "rgovino — ter
gostiiniške prostore
-•'k fa-ne cerkve na deželi oddam takoj v najem pod ugodnimi potro;i. Naslov v o£iasir,em oddelku »Jntra« 24244-19

VsaK.a o<s>e<ia 1 Din: za dajanj-e nasio^a aH ia iifro pa 5 Dia. (žl)
Lep lokal in sobico
p"leg. oddam za p:sa-ro a i tn -no obrt za 500 D'n mesečnrt!. -*-v v oe«s. odd' liku »Jutra«. 24347-19
Štirisob. stanovanje
r->leg univerze udda Rut*? A., Goaposka ulica št. 7.
24449-2:
Tris<ob. stanovanie
v IT. nadstropju, v Slomškovi u'ici -ako; oddam. P:-jasniia daje A. Vodnik. P" g avneni kolodvoru v Ljubljani.	24656 21
Dvosob. stanovanje
leno. z vsemi p---rk"namt oddam takoj aH s 1. se.p tembrom v posto!n«k: ulici št. 20.	24672-21
Enosob. stanovanje
s p—'tiV-'nami takoj oddam m'mi s--anki brez o*rok v rii: »Ml ada«. G nška 6. pri tobačni tebami.
24679-31
Krasno sobo
sep.3::-ano. i aporabo kota i niče in cen^rarao kur oddam s 1. septe-m-brom na Mik ošijev-l cest-i Vprašati v Pražakovt al. št. Sin, vrata A. 24'09 23
2 opremHeni sobi
«o.'nčr>i. z 1 ali 2 {• 'jinj in »epar»t.r.:n» vhodom oddam pr Sv. K5:-štofu, Pleteršcikova ul. 26 24.^4-23
Vsaka hestda 50 par: •a dajanj« nasiova afi za iifro 3 Din. (51-a)
i Vsaka beseda 1 Din: ! ia dajacje naelova ali ' za šifro pa 5 Dia. (20;
Parcele za knjižice
Ljudske aii Kmečke. Eat-t-eitno Angelo, L.u.b'ja.ria VII. Aljaževa.	227-20
Vogalno parcelo
550 m' reiiko, 100 m <yo cestne železn:ce ob Gre d3Šč'ci prodam. Ponudb«-na ogasni tnddelek Jutra pod značko »a Din 45«.
23575-20
Trgovsko hišo
novozidano ob že ezniški poetaji. 7 km od Ma-ibora, prodam alt dam v najem. Vprašati: Leopold Guzei, Maribor. 24367-20
Tri^o-b. stanovanje
soTnčno, g konpaloico, v cemt-u oddam s 1. novem-b-o-m. N"asov p->ve ogas. oddelek »Jutra«. 24670-21
Štirisob. stanovanje
n čr.o, g k^t!a'n:co, v centru mes"a oddam s 1. novembrom.. Naslov pove oglasni od-ielek »Jutra«.
24669-21
Enosoh. stanovanie
s p-i-iklinami oddam « 1. septembrom. N"as'ov pore oglasni oddelek »Jutra«.
24650-21
Enosob. stanovanje
o.idam takoj alt pozneje v Zgornji Šiški štev. 148.
24693-21
Dvosob. stanovanie
no v«. da m maloč anek' redni strank: nasproti tramvajske postaje »Kosovo«. Pekar! a Kalčič.
24692-21

Vsaka pe»eda 50 par: » di;^nje naslov« aii za Šifro 3 Din. (23)
Nova vila
v-lsokopritMcna, po-ikletena. 5 m;nut od kioi-odrora v Celju, 4 sobe, elektrika. v.>dorod, lep Trt. krasen ta zgled, "a ko j naprodaj z 3 140.000 Dn. p-evza-tie se ahkio hipoteka. KisIm pri podružnici »Jutra« v Celin 24610-20
Enonadstrop. hišo
z vrtom, v Ljubljani pr-v dam. Ponvdbe na oglisn-oddeTefe »Jutra« pod š:fro »S<X".0(TO Din«. " 24665-20
Opremljeno sobo
v mesru takoj oddam g o sp" d u. Xa»lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 24225 23
Sobo
s ptro^o ser^ariratrm vbodom odiam 1 ali 2 bo:j-šima oseba.ma. — Turk. Srreliška uiica štev. 22.
24676-23
Veliko prazno sobo
cd d a Kajfež, Sv. Pet-« c. št. 211.	246-*6-23
Dve odrasli osebi
iJčera sra-oo-vanje ene a'i dv»h eob e pritiklinami, v teatra ali šetitpete-skem ■t-kraju za takoj a i pozr.e-j-e. — Ponudbe z navedbo cene pod »Dve eseb« na og.asni oddelek »Ju--a«.
24681-21 a
Vsaka Oe«e<U 1 Dia: za iajcuij« naslov« al; z® Šifro pa 5 D-n. (26''
Pianino
p-X*>ltyoma nov, prodam
tudi za hraa: no knjižico. P->t¥udbe na o?las. o-ddelek »Jutra« pod »Piiaioo 193-';«
24673-26
Kratek klavir
fm, dobro ohranjen, '.ep ras, radi selitve takoj poceni napro<daj v Po-d.im-barskega ui. 35. 24674-26
Dijaške sobe
Vsaka beseda 50 par; za dajanje r^sčova aH za žifro 3 Din. (22)
Dva dijaka
sprejme učiteljska rodbina v zelo dobro oskrbo in strogo nazorstvo v centru mesta. Naslov po v a ogl. odd. »Jutra« 24631-22
Dva dijaka (inji)
:z boljše rodbine sprejmem na stanovanje r lepo o premi; eno zračno sobo z do-bro oskrbo. Klavir in kopalnica na rizpolago. — Lušia. B eitveisova c. 3T leoro.	24652-22
Lepo dijaško
stanovanie
r eredtiti mesta z zajtrkom. perilom. razsvet.'ja vo. kurjavo in postrežbo za 220 Din mesečno v Čevljarski ulici št. 2TH.
246*)6-22
Prehodna doba deklice
je med 12. in 17. letom,
Sobo z dobro hrano
p "t boijS: obr-olji iš"em za eno. event. dve d':;ak;ni;. Po :;dbe na o g* as. oddelek »J u-t r a « ti- *i : o -.
24682-22
Boljšo dijakinjo
k hfe-lri :re*.;«4,-.'V o.-; -'.' ajakinjrl sprejmem blizu i-"_eja. Klavir, kopalnica.— Navor v oglasn-etn cdde'^^ »Jutra«.	24635-22
nesv«ji l D: i« la .sanje aasiora za Slfro p« 5 D
>ra alt i
in. (33! I
Bela vina
la-«*e<n pridelek — večjo moo«''no proda rele-rv-^es-vo E-i. 5 u P P a n z. Pristava.	'24639-33
V sa^a Pese-da 1 Diu; za dajanje aa^le.ra »ii sa šifro pa 5 Din. (27"
Mlad pes
rolčje pasme, k; sl:št na ime Logi. se je zatekel Najdite!j naj ga p-.-: nagradi odda v Ljubljani Kapiteljska ul. 3. 2467>-_l
___j_____
Med mestom in deželo
posreduje i-Jutrov« mali oglasnik.
O B II I
IJ I
Vsaka bseed« ž Diai za dajanj« naslova ait šafr« pa 5 Din. (341
Puči
D'gn< odmah pismo.
24695 2
Vsaka Peaed« ! Din: za u-janj« naslova aii šifre pa 5 Din (25)
Dobra šivilja
resnega znanja v svrho ženi-ve. z dobrosrčnim evisi»iom. starim nad 30 Tet. — Resne ponudbe na 0£t'as. oddelek »Jutra« pod »Sreča v jesen «. 24560-25
ZDRUŽENE OPEKARNE B. D. Ljubljana prodajafo
Vsaka oeeeda 1 Din: sa dajanje nasior« ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Izjava
Podpisani i z je r! jam, da nisem p'ačn!k dvigov, k: bi jih ' kdorkoli naprav", na moje ime. Ljubljana. 21. avgusta 1933. — Ciril Bukovec, Ljubljena. Me-te-lkova ulica. 24663-31
Vrednote
j.a tvvje-la 1 Dm; t« dajanj« naslov« alta f»TO r» 5 Din. C3o-
Vsakovrstno zlato
kupuje po najriijih cenah
CERNE — juvelir
Ljubljana, WoHom ulica 3
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje afinerija d-agih kovin v Ljubljani, r irska ulica 5tev. 36 — vhod iz Vidovdansk« c-este — pr gostilni Možina.	70
IXSERIRAJTE
V »JUTRU«
kot plačilo sprejema.jo eventuelno tudi HRANTLNIČNE KNJIŽICE v polni vrednosti	2"85
V neizmerni žalosti javljam, da je moja iskreno ljubljena in nepozabna žena. gospa
ro|. Jemefs
v nedeljo 20. avgusta 1933 po kratki mukepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere Bogu vdana zatisnila oči.
Pogre,b nepozabne pokojnice bo v torek ob 9. uri dop. iz hiše žalosti.
Teharje, dne 20. avgusta 1933.	S7SS-a
Žalujoči mož Štefan Re&nzh.
Preselitveno naznanilo!
Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je
manufakturaa trgovina
to je doba, ko mora vsaka deklica imeti zdravo kri, zdrave in močne živce ter izvrsten apetit.
TO DA.
za krepitev krvi, živcev in apetita.
»ENERGIN« se dobi v vseh lekarnah, 1 steklenica V2 litra Din 35.--. Po pošti pošlje LABORATORIJ >ALGA«-SUŠAK 3 velike steklenice Din 110.—, 6 velikih steklenic Din 220,— in 1 gratis. 12 velikih steklenic Din 440.-- in 2 gratis.
Odobreno-po Min. »c-c. politike in nar. zdravja S. Br. 3737. 23./M. 1932.
MAEA RAMOVŠ
LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na
Sv. Petra cesto štgv. 26
v prostore prejšnje tvrdke ilarija Rogelj.
87u6


Potrti globoke žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, tajst, svak in brat, gospod
kleparski mojster
danes po dolgi mučni bolezni mirno preminil.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 22. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Hradeckega cesta št. 39. na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi.
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1933.
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša zlata mamica in stara mamica, gospa
Marija Zimermasi
posestnica in trgovka v Zagorju
danes dne 20. avgusta po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek dne 22. avgusta ob 4. popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Zagorju. Zagorje, dne 20. avgusta 1933.
2alujoči rodbini: Inž. Bogumil Cihelka, Ernest Krulej.
Združenje kleparskih, vodovod, plin. inštalacijskih, kotlarskih mojstrov itd. v Ljubljani sporoča svojim članom žalostno vest, da je njen dolgoletni član, odbornik, gospod
8780
Žalujoči ostali.
kleparski mojster
danes preminil.
Pogreb dragega tovariša se bo vršil danes dne 22. t. m. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti. Hradeckega cesta štev. 39, na pokopališče k Božjemu grobu v štepanji vasi.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1933.
UPRAVA ZDRUŽENJA.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.