nMratl se «prejemajo in velji triltopaa vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
ii n n n ^ ii ^ n n u ii ^ m Pri večkratnem tiskanji se cena primerno imanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo
Naroönino prejem* opravništvo (administracija) in ekspedicija ca Starem trga b. št. 16

Politim list za slovenski narod.
Sad liberalne šole.
(Dalje.)
Najdalje so imele zavezne države v severni Ameriki priliko prepričati se, kak vpliv na srca otroška ima brezverska izreja. Že čez 50 let imajo tam brezverske šole, pa kakšen je sad teh šol? Vsi časniki, tudi veri krščanski neprijazni, tožijo, da se mladež amerikan-ska odlikuje v nejeverstvu, razuzdanosti in surovosti. Evangelijska (protestantovska) cerkvena kronika potrjuje to z mnogimi zgledi.
V Washingtonu je neki 17 letni učenec, Tomaž Giffin, ustrelil svojega učitelja Wilsona, ker ni hotel njegovega zaljubljenega pismica izročiti eni njegovih sošolaric. Neki drugi 18-letni dečko je v Marylandu grede iz šole ustrelil 14letno deklico, potem pa jo vrgel pod memo prišedši železnični vlak, ker se za njegove tra-parije ni zmenila. V Fari je 16letna deklica ustrelila svojega učitelja, ker za njeno ljub-kanje ni maral. V Kantonu je neki deček toliko časa kamenje lučal za svojo učiteljico Eto Barston, da jo je ubil. Ker so namreč učiteljice ceneje od učiteljev, imajo tudi v Ameriki navado, ki se je sedaj pričela pri nas, da učiteljice nastavljajo ne samo na dekliških, ampak tudi na šolah, ktere dečki ali skupno ali pa tudi sami dečki obiskujejo. V Kansasu je neki paglavec mater svojo prosil denarjev, da bi si ogledal neko komedijo; mati pa mu je rekla, da šole ne sme zamuditi, kar je po-balina tako razsrdilo, da je požgal šolsko po slopje. Njegovi sošolci, 10- in 121etni štrkovci,
so potem imeli shod in so mu zahvalo izreklil za to, kar je „svobodi na korist" storil. ' Enako sodi „Chr. Botschafter", dasi se za brezverske šole poganja: „Znana istina je, piše ta list, da se med mladežjo amerikansko ne-nravnost strašansko razširja. Dečki in deklice se razgovarjajo o rečeh, o kterih bi morali biti še nedolžni in nevedni. Deklice, ki so še otroci, se zabavajo s spolskim in nespodobnim govorjenjem. Največ krivi so tega slabi romani, po kterih otroci obojega spola dihte. Da bi mladino popolnoma spridili, osnovale so se redne družbe, ki v podobah in knjigah razširjajo naj-veče nesramnosti." V amerikanskem kongresu leta 1873 je poslanec Clinton L. Merriam iz New-Yorka o tej reči imel zanimiv govor, v kterem je med drugim rekel: „Naše ljudstvo, ki se je s svojimi šolami ponašalo, je strašno ponižano po razglasu nekega mladega učitelja And. J. Comstacka. Ta mož je pri knjigotržcih in založnikih v New-Yorku našel in konfiaciral več kakor 15.000 pisem učencev in učenk iz cele dežele, v kterih so bile naročene nesramne knjige. V ročnem zapisniku nekega bukvarja našel je zapisano, da knjigarnar neke svobodne šole je bil 20krat naročil takih knjig. Preiskava v „Dead Letter Offize" je pokazala, da so knjigotržci osnovali bukvarnice z nesramnimi knjigami, ki so bile pod vodstvom spridenih dijakov. Ti so imeli zapisnik 144 takih knjig, izmed kterih si je smel vsak učenec za 10 cent. izbrati, ktere je hotel. Pri neki sodnijski obravnavi zoper Johna Meekerja zarad prodaje nesramnih spisov je moral državni pravdnik z nevoljo pripoznati, da v nekterih višjih dekliških
šolah je vse polno takih nesramnih izdelkov; še v cvetličinih šopkih, v sladkarijah in orehovih lupinah se nahajajo najnesramnejše podobe. In kakor je v New-Yorku in Brocklynu, pravi govornik, tako je tudi v zavodih pensil-vanskih in ohijskih, in nobena država in dežela ni brez te nesnage."
Veliko hrupa je med olikanim svetom pred nekimi leti napravil izrek učenega, pa v verskih rečeh jako malomarnega profesorja Agassi z a, ki se je, kakor je rekel, po natančnem preiskovanju prepričal, da skoro vse zanikarne babure v Bostonu in New-Yorku začetek nesramnega življenja svojega pripisujejo državnim šolam, kjer so jih k temu takorekoč napeljevali. Po smrti njegovi skušali so liberalci tajiti za njihove šole tako slabo spričevalo; pa 1. 1873 je eden njegovih prijateljev, profesor Rieh. Bliss v Cambridge-u objavil neko pismo, v kterem pravi: Jaz sam še preteklo jesen vprašal svojega prijatelja, če res omenjene reči ve iz lastne skušnje? Odgovoril mi je, da je to istina in v potrjenje pokazal svoj dnevnik, kjer so bili izreki nesrečnih oseb natančno zapisani." Tako pišejo nekatoliški listi in cerkvi katoliški neprijazni ljudje, s kterimi se zlagajo tudi spričevala katoliška.
Düllinger v svoji knjigi „Kirche und Kirchen", ki jo je spisal, ko še ni bil staro-katoličan, o šolah amerikanskih piše: V Ameriki sedaj britko skušajo, da odgoja brez krščanskega duha ni le samo pomanjkljiva, ampak tudi naravnost škodljiva, da ona daje moči
Is prepričanjem njihove zlorabe in iz ljudi dela hladnokrvno prevdarijoče potepuhe." In jezuit
Zadnji dnevi v Ogleju.
(Izviren roman iz petega stoletja.)
Spisal Alojzij Liikovič.
(Dalje.)
Dolgo gleda kralj čez tabor in planjavo.
„Pokličite naglo", spregovori konečno, „svitle kneze Ostrogotov: Valamira, Teodo-mira, Videmira, a tudi Ardarik, Japidski gospodar, naj dojde." Rekši te besede nekemu višjemu dostojniku, ozre se še enkrat z zadovoljnim očesom čez veliki tabor in neštevilne njegove prebivalce ter se vrne v svojo palačo.
Kakor blisk odjezdijo poslanci, v kratkem prijašejo knezi v kraljev stan.
„Valamir in druga dva sinova slavnega Sandalarja", prične kralj, „in tudi ti, Ardarik, hrabrih Japidov neustrašeni vodja! Vam ukazujem : Predno se šestkrat menjata dan in noč, da ste s svojimi vojaci na boj pripravljeni. Vsi na noge, vsi naj slede, možje in žene z otroci v naročji, da tudi ti vidijo in potomcem sporočč, kako šiba božja kaznuje za lansko sramoto ošabni, nezvesti Rim. Rim ali smrt! Na rimskem carskem prestolu me boste videli in vi boste postali žlahtni biseri v kroni na moji glavi se bliščeči. In ti Elak, sin moj in
najhrabriši junak, nam kaži pot, s prvim oddelkom neustrašeno stopaj proti rajskemu jugu. Ti Dengiš, sin moj, pokriješ nam hrbet proti nenadnim napadom, a ti Irnak" — glas mu postane milejši in pogled se mu razjasni, — „ti Irnak si še dete skoraj, toraj ostaneš pri očetu v sredini. Videl boš, kako bo šiba božja padala na hrbte mehkužnih, razpadajočih narodov mehkužnega juga. A vi svitli knezi, Japidi na desnem, Ostronogi na levem krilu spremljajte druzih narodov nebrojne čete, dobro pazeč na njihovo zvestobo."
Rekši migne za slovo z roko ter odide v ženski oddelek šotora, odide h krasni svoji Ildiki, in divji tiger postane v rokah krasne devojke krotka ovčica.
Knezi odidejo.
„Sramota!" škripa z zobmi Valamir, „a kakor Bog na nebu živi, dan osvete dojde!"
„Nezaslišano!" togoti se Teodomir, „mi, slavni Gotje, robovi poganskega krvoloka".
„Ha, bogovi, ali pa ti, o Bog kristijanski, udari ga, saj dejo, da si mogočen; saj zato smo te ravno pričeli moliti", grozi se še na pol poganski Videmir; „naj pogine divjak; mi, pred kterimi se je že treslo rimsko carstvo, mi, ki smo z našo krvijo te kraje kupili, mi,
pred kterih čilimi rokami se je Valentova vojna pred Drinopoljem v prah razdrobila, mi, strah ponosnemu Carigradu in konečno njegovi prijatelji in zavezniki, mi bi toraj bili ponižni sluge barbaru, in biser v njegovi kroni, nemo orodje njegovim namenom!"
„Oj, domovina! oj, moje krasne obali jadranskega morja, oj, plemeniti moj japidski rod, kaj tudi ti moraš se pod ljutim žeslom krvavo bojevati za tujo slavo?" zdihuje Ardarik, „in vendar spone, s kterimi nas je ta zver vklenila, so nerazrušljive. Da, čaravne moči ga podperajo, meč, kterega je iz nebes dobil, dokler je v njegovih rokah, je nerazrušljiv, je vedno zmagonosen. Kaj čemo, tovarši moji, potrpeti treba, dokler se boljše znamenje svobode ne prikaže. Upor bi nič ne zdal, vse naše ljudstvo gori za samosilnega ptujca." —
„V šestih dnevih gremo na boj! Na boj v krasne italske krajine, kjer se zlato blišči, kjer rastö trte, kjer mesto soseduje mestu! Na plen v bogato deželo! Proti jugu v slavo in razkošje, v čast in osveto !" glasi se v kratkem med bojaželjnimi narodi. In narodi, gospodujoči Huni in službujoči robovi se navdušeno vzdignejo, njihov klic velja kot pozdrav nevpogljivi šibi božji.
Po pošti prejeman	velja:
Zu eeio leto , . 10	gl. — hr.
za pol leta . , 6	,. —
za četrt let« . . 3	„ 00 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 br. r» pol leta .	4 „ !0 „
ta četrt leta . . 'J „ 10 ,, V Ljubljani ca dom pošiljali velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je ua Bregu hišqa štev. 190.
Izhaja po trikrat ua teden iniloer v torek , četrtek iii soboto. ; r
Körling iz Amerike poroča: Na obrazih velikega dela mladostnega prebivalstva se bere nekako zaničevanje vsega in neka nesramnost, da je človeka groza jih pogledati; in kadar fantje svojo surovost kažejo v suvanju in pljuvanju, mi na misel hodi obsedeni deček v Švici, ki je s posebno urnostjo precej daleč pljuval na neko podobo Matere božje. Iz lastne skušnje ta misijonar še piše, da je pogostoma slišati, kako otroci, če kak katoliški duhoven memo gre, čez okno vpijejo: IIa, ha. To je pa katoliški duhoven, ki se ne more oženiti. Tudi pravi, da se večkrat bolne šolske deklice trdovratno in neverno branijo prejeti sv. zakramente.
Posebno važna za katoličane pa je razsodba zbora baltimorskega leta 1868, kterega se je vdeležilo 60 skušenih višjih pastirjev. „Dolga skušnja, pravijo, je dovoljno pokazala, kako veliko žezlo in kako ueogibljive so nevarnosti za katoliško mladež, ki obiskuje državne šole, kjer vsled njihove osnove zgube vero in nravnost. In to je najpoglavitnejši vzrok kužne malomarnosti in nravue spridenosti, ki pri nas velikokrat pokvari najmanjše otroke."
(Dalje sledi.)
Emil Leon.
V „Narodu" se neki E. Leon strašno košati nad Don Karlosom, kakošen razbojnik da je, kako je prinesel v mirno (?) deželo plamen in meč, razboj in požiganje, plenjenje in pustošenje, in zraven nikoli ne more dosti okajfati njegove „molitve" — saj molitve se „Narod" bolj boji kot hudič križa, njegova lastnost je bogoskruustvo in ne molitev.
Pustimo na strani Don Karlosove pravice do španjskega prestola in postavimo, da bi bil on brez vsake pravice začel vojskovati se v razdjani Španiji, bodi nam pripušeno le eno samo prašanje: Zakaj neki se , Narod" tolikanj togoti in stresa nad tem edinim „tolovajem, razbojnikom, požigavcem, morivcem1'itd.? Vsemu svetu je znano, da Garibaldi je prišel kakor tolovaj v Sicilijo in polastil se je tujih dežel kakor ropar. In lejte: Garibaldi pri „Narodu" ni „tolovaj", ampak „poštenjak", naj veči ali saj eden naj večih mož na Laškem — Dobro je znano, kako je „komuna" požigala s petrolejem pod Gambettom v Parizu, kako nedol-
žne mesarila, nadškofa, veliko duhovnov, minihov in druzih nedolžnih poklala — in lejte: „Narodu" je Gambetta največi mož na Francoskem in zoper klavce rudečkarje nima žal besede! Kdaj se je znosil nad frajmavrarji, ki so potuhnjeno zaklali ekvadorskega predsednika Garcia- Morens, kdaj grajal rudečkarsko iu mavtarsko počenjanje sploh? Kako je pa to? Kje je dobil „Narod" tako vago? Je mar to pravična vaga, zlata vaga?... Se ve: na eni strani je „katoliška vera", „molitev", zaupanje v Boga (ne v „boga") tudi v nadlogah; na drugi je brezverstvo, preklinjevanje, živinska nesramnost (kakor o pariški „komuni"). To je že nekaj, kar je pri „Narodu" lahko uule-vati. Vendar, kaj je pravi vzrok, da je en „razbojnik" tolovaj, drugi „razbojnik" pa „prvi poštenjak"; eden vislic vreden lopov, drugi pa ,največi mož" v deželi? Ali ni točuduo? „Narod", mračni ti dihur! Erklär mir diesen Zwiespalt der Natur.
Od druge strani prejeli smo ravno o tej reči sledeči spis, v kterem g. pisatelj ponavlja stavek za stavkom spisa „Narodovega", samo da namesto imena Don Karlosovega postavlja ime Emila Leona, ki ravno nasprotno ravna kakor Don Karlos:
E. Leon pravi, da ni poln zaupanja do Boga! E. Leon baje tudi iskreno ne moli! Tako se poroča iz „narodne tiskarne", kjer se „Slov. Narod" tiska, ktera vest pred vsem svetom pričuje, da temu narodnemu razbojniku (E. Leonu) bije zadnja ura spoštovanja do svetih reči in da se mu že peklenska vrv okrog vrata poklada. On sam pa se baba sedaj, ko so ga zapustili zadnji spomini materinega nauka ter se razkropujejo pri njem zadnji ostanki verskega prepričanja, z zaničevanjem molitve. Človeku, ki je s hladnim srcem prejel nekdaj odgojo v verni hiši, vkljub vsem tem pa s svojimi spisi le nemir in pohujšanje trosi v mirno in verno deželo slovensko, ki to stori opiraje se edino le na to, da njegovi ,,mladiški" pajdaši trobijo v isti rog, in ker je to dandanašnji „bon ton", ali res menite vsi liberalni gospodje, da takemu človeku stoji ua strani božja pomoč in njen vzvišeni blagoslov! Ali imejte to zaupanje!
E. Leon ne moli! Njemu je lahko nemo liti! Zakaj tudi brez molitve mu je vedno
odprt kak kotiček, skoz kterega se plazi čez visoke Pireneje svoje „inteligencije", in malo ga briga, da zavoljo posmehovanja molitve po-hujša in uniči marsikakega nedolžnega bralca — njemu bode vedno pogrnjena miza libera-luška; malo se meni, da razdira on in kar jih je njemu enako mislečih pajdašev, toliko mladega krščanskega življenja in naredi toliko beračev na duši — njemu se zidajo zračne palače pod mladoslovenskim obnebjem in v mehkih rokah verskega indiferentizma pozabi kmalo težave morilnih bojev s klerikalno stranko in prijatelji njegovi bodo skrbeli, da se tudi s svetimi mašami in drugimi obredi kmalo no izmije krvava roka, s ktero je umoril toliko nedolžnih.
Kdo pa prinese trpečemu človeku tolažila v neizmernih britkostih, če ne molitev, kdo zaceli mu rane globoke in posuši solze, ktere toči v dušnih in telesnih nadlogah, če ne molitev, ktero tako drzno smeši E.Leon? To vse je le malenkost, to je pozabljeno vse, saj E. Leon ne moli! Kaj se je nam pravilo o tistih, ki svete reči zasmehujejo ter ua tak način druge pohujšujejo, kteri tedaj zares druzega do bližnjega v duši ne kuhajo, ko grozno jezo in srd? E. Leon ne moli! V potocih republikanskih sanjarij se valja in na razvalinah prejšnjih boljših dni, ko je še sam rad molil — obdan z mrliči na okrog in z indiferentisti enake baže —, prime za pero in predrzne se v „SI. Narodu" zaničevati molitev in na smeh postaviti kralja, ki v svojih stiskah na pomoč kliče večnega Stvarnika, Gospoda vse pravice • in usmiljenja Vladarja. Ali ni to strašna predrznost, in ali ni še hujša predrznost, da drO-hali prijateljske kričijo in ploskajo z rokami, ker E. Leon — ne moli in na laž postavi celo Boga, kteri je zapovedal, v britkostih pri njem iskati pomoči?!
S puhlim zasmehovanjem sv. reči in s pohujšanjem druzih pa se ne zakrijejo Leonove pregrehe; temuč (ako še nismo pozabili naj-glavniših ukov katehese(?) kličejo se bliskovi božjega srda iz nebes. In ti ne izostanejo. Padli bodo znabiti prej ali slej na E. Leona, in bojimo se, da bi ga ne zdrobili popolnem. Pa če tudi ne! Nekdaj pa, ko bode stal nesramni mladoslovenski pretendent pred sod-njim stolom osode zgodovinske, bode izrekla
„Sramota!" kliče zopet Valamir, „ni knez ni narod, ki sama sebe zaničujeta, nista vredna, da živita. Toda kaj čem? •Vem, da, prepričan sem tudi, da Huucev moč je zedinjena le v krvavi roki nevpogljivega Atila A dojde dan, in svobodno se bode gibal G6st v svobodni Gotiji, on bode dedič vsega, karkoli si pribo-juje kruta roka krvoločnega pasjeglavca-"
Mahoma se prizor v taboru Huocev pre-drugači. Vojaci tekajo sem ter tje, odklepajo vozove, preiskujejo kola, polomljeno popravljajo. Žene spravljajo na vozove živež, obleko in otroke. Zopet drugi brusijo svitle meče, sna-žijo ljute sulice, nove strune sučejo ter jih na loke raztegujejo, pilijo pušice, z jermenjem zapletajo raztrgane ščite, pokrivalom prilepljajo mnogovrstna znamenja, da pomnože strahovito grdobo lastnih teles; kajti ta prilepi čeladi konjski rep, oni šop različnega tičjega perja svojemu pokrivalu, tretji našije volčjo ali medvedovo žrelo. Od daleč se pozdeva ta šum, klic, vrisk, ropot in pok kot zamolklo grmenje za nevihto se pripravljajoče narave. Med tem ropotom doni divje petje. Sluge letajo sem ter tje naglo kot blisk spolnovaje povelja poveljnikov. Daleč v oddaljene hribe karpatskih gora se glase rogovi, njih jek se odmeva kot
tužen, obupljiv jok in stok gorskih vil, ki se živo dozdeva viditi tisuče gnjilih, trohujenih, razmesarjenih trupel, slišijo tužne zdihljeje stotin in stotin krvavečih ranjencev, vidijo dim in pepel podrtih mest, ki gledajo toliko žalostno zdi-hujočih prebivalcev mirnih vasi, ki se sedaj klatijo okoli brez domovja, brez strehe in živeža, tugovaje po ljubih sorodnikih, ki trohne za živež ostudnim krokarjem v oglejskih močvirjih. Ha! Divji Atila se ne zmeni zato, diši mu kri, neizmerno sovraštvo do vsih zapadnih narodov sladi mu srce. S temnim obličjem gleda priprave, ki se delajo za boj, ki pokoplje tisoče mladih teles. Oj Bog, ti modro bitje! Zakaj pripuščaš ljute boje med ljudmi, sinovi enega očeta? Ne bodeš li nikdar te šibe božje odvrnil od rodu človeškega?
Dan za dnevom dohajajo v tabor nove čete. Goti in Japidi so točno došli, in čakajo, da se vzdignejo na boj. A potrpeti morajo, ker število ni še polno. Izza Volge prihrumijo razna plemena jež in peš; slovanskega so rodu, nekdanji Skiti, Kazari pa tudi Bolgari. Že davno prej so dobili ukaz za boj. Izza Visle in Odre prihrujejo Heruli inllugi, Longobardi se jim pridružijo, pa tudi Turingi ne zaostanejo. Še drugi južni narodi se ua jugu zbirajo, ča-
kaje prihod velicega kralja. Te razne po jeziku in šegah, značaju in noši, omiki in vednosti jako različne narode edini edino le sovraštvo do rimskega carstva, brati jih pohlep po njegovem bogastvu.
Zvršene so priprave. Ogromna je bojna množica. Čuden prizor. Vojna nima podobe dobro vredjene vojske, vse dela, kar hoče, gre, kamor mu drago. In vendar v vsi celoti je red, vodi ga silni duh silovitega moža. Konjiči rez-getajo, možje kričijo. Žene in otroci sedč na vozovih; vozove obdajajo nizki, urni konjiči, na konjičih sede Huni, ostudne pošasti človeškega rodu, z vso pravico imenovani pasjeglavci. Dolgo zvučeč glas zadoni čez planjavo, glas rogov, ki naznanjuje, da je kralj se vstopil v sredino svoje vojne s svojimi nebrojnimi ženami vred na strani ljubljenega Irnaka. Zopet zapoje rog, njegov jek daleč tje doni, drugi rogovi se oglase in na to znamenje prešine vse čarobna moč. Konji se vspnö, jezdeci primejo za uzde, kopje visoko pomole, meč za-vihte in liajd v dir in skok čez pusto drdrajo vozovi. Konjiči vihrajo. Naprej, naprej med divjim krikom in šumom, naprej iz puste Hun-garije, naprej v rajske južne dežele.
Uboga Akvileja!	(Dalje sledi.)
ta gotovo prekletno sodbo nad njim, zasrae-hovalcem slovenskemu narodu še vedno svete mlitve, in tedaj ne bode pozabljena njegova
predrznost in odkrito bo srce ujegovo---
polno peklenskih močij in ta roka, ktera je spisala ovi pohujšljivi članek v „SI. Narodu", bode pričala zoper hudobneža samega.
-k~
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. marcija.
Avstrijske dežele.
resurlcn je najela lovijo P^aston Ne-ston pri Towcesteru v Nordhamptonshire, in blizo ondi prejšnja kraljica Neapeljska, in več konj je že odtiralo se tje v ta namen. S cesarico v spremstvu bode dvornik baron Nopcsa in grofinja Festetičeva.
Iliiiiujski nadškof pojde v Rim, pišejo nekteri časniki, na posebej razodeto željo sv. očeta.
Državni zbor je sprejel kupčijsko pogodbo z deželo rumunsko. Ministerstvo je žugalo, da odstopi, če poslanci predlog njegov zavržejo, in da ž njim vred odstopi tudi grof Andrassy, čegar so se ustavoverci, kakor že večkrat, tako zbali, da so odjenjali. Izmed pravne stranke so se eni glasovanju odtegnili, — in ti so po našem mnenju storili najpa-metneje — eni so glasovali za predlog eni pa zoper njega. Konservativni poslanec Weiss-Starkenfels je ustavoverni stranki debele pod nos drobil in pravo je zadel, ko je rekel, da trhljeno ustavovovrstvo mora pasti samo po 6ebi, nikakor pa se nam ne zdi primerno ministerstvu praviti, da životari po milosti ustavovercem nasprotne stranke. „Mi nočemo mi nisterstvu storiti te ljubavi", rekel je namreč Weiss-Starkenfels, „da bi ga vrgli; rado bi umrlo, in ravno pri kupčijski pogodbi rumunski bi rado propalo, da bi zamoglo precej odstopiti, pa mi, kar nas je pravne stranke, držimo ga trdno, in za kratko životarenje, ki mu je še odločeno, se ima zahvaliti naši milosti." Nam je pač vse eno, kdo je minister, ali Auersperg, ali kak drug ustavoverec, ker to menda je vsakemu jasno, da se novo ministerstvo zdaj še ne bode vzelo iz stranke nasprotne, če tudi ministerstvo Auerspergovo odstopi.
V zbornici poslanski so hudo poprijemali se vstavaki med seboj največ zarad železnic, in tu se je pokazalo, kako nesebičen je liberalizem. Skoro vsi liberalci zidajo železnice, in stanovniki dobijo najprej mrzlico, potem padavico, ktera pa zadeva bolj male deležnike, kajti veči si v vrtačenji svojem navadno okoristijo dokler ne pridejo v roke državnim pravdnikom. V soboto in pondeljek se je obravnavala trgovinska pogodba z R u-munijo, ktera je bila jako imenitna, in ue-kteri jo primerjajo že s slovečo obravnavo o šlezvik holsteinskem vprašanji 1. 1864 v zbornici poslanški. Govorilo se je, da v sredo 1.1, m. prejenja zborovanje.
M. llorvath je bil izvoljen Deuku za naslednika neki tako tiho, da je komaj 50 voliteljev se zbralo izmed tolikega števila, kteri v Pešti imajo pravico, in eui menijo, da je temu vzrok čudna vernost razodeta v poprejšnjem govoru njegovem, eni pa, da je tega kriva grozna povodenj v velikem mestu in po Madjarskem sploh. Ne more se do povedati nesreča in škoda, kakoršne doslej ne pomnijo po vsi deželi. Preiskovala se bo zdaj nesreča, in pobiralo se bode za nesrečneže. Cesar so doslej sami darovali že 21.000 gold. za-nje. Ra-
zun povodnji gine ozimina, in huda lakota preti vsej deželi.
Dalmatinski namestnik bar. Rodič se je z Dunaja vrnil domu, in se te dni poda v Dubrovnik in Kotor, da prične obravnave o povrnitvi pribeglih družin vstaških.
Viianje države.
Na Prusovskem je v državnem zboru v razgovoru o kulturnem boju minister notranjih zadev skliceval se na to, da vlada v ministerstvu državnem solidarnost, če tudi čutje tega ali unega ministra nagiba na desno ali na levo. Nato odgovori Windthorst (Meppen): Ne dvomimo, da gospodje ministri v kulturnem boju ravnajo solidarno, in jez ue bi hotel nobenemu ministru svetovati, naj jo od naukazane črte zavije v stran, kajti potem bi soštete bile ure njegove na vagi!
Ufa Francoskem se kaže, da so volitve v zbornico po večini rudeče-republikanske. Radikalcev je že zdaj 77, republikancev 148, vstavakov 84, legitimistov 43 in Bonapartovcev 61. Ože volitve se bodo godile 5. marca.
Na Iraškem je „krahnilo" ali propadlo na boben veliko brodnarsko društtvo „Trinacria", in vsled tega se napovedujejo ogromne goljufije državnih vradnikov. Kaže se, da od pet milijonov lir, kar jih je država posodila društvu, je temu došlo le štiri milijone, peti pa se je pozgubil ali potaknil po žepih mešetarjev in zavetnikov omenjenega posojila.
Poročila s Š|»aniskes?a so še negotova. Iz Bayonne 28. febr. trdijo, da stoji Don Karlos z 2000 možni v Runces Valles; druga, da je že pobegnil na Francosko, in v posebnem pismu razglasil, da ne bode skušal više osrečevati Španjolcev. Vradni listi iz Madrida naznanjajo, da generala Martinez Campos in Primo de Rivera s svojima skupnima vojnoma, kar je še karlovcev, pregnati imata',na Francosko. Ravno tako poroča „Moniteur Universal."
■z Carigrada pojde dosedanji ru-sovski poročnik general Ignatijev v London, in iz Londona pride v Carigrad grof Šuvalov, kar se ima zgoditi meseca aprila. — Pod Turkom, kakor piše časnik „Rome", se nikomur krivica ne godi, in sultan pusti vse naroduosti in verstva pri miru; le Ruska in drugi ne dajo miru, in morebiti res začenjajo tako same sebe motiti nektere vlade.
ifVeliiki, kakor poroča novojorški cerkveni list, so začele reči prihajati resnobne. Neki Tiger Cortina, zopet prost, je na poti v Metamoras, da bo nadaljeval svoje roparsko početje. Ta reč bo kar naravnost spravila mehi-kanski zbor ob potrpežljivost. Še veliko bolj resno je pa to, ker se je v enem delu mehi-kanskih držav vnel punt in je le še pričakovati hudih prekucij.
Rabelj, ki je usmrtil cesarja Maksimilijana, indijanski predsednik Juarec, je mesca julija 1872 umrl. Nadomestil ga je precej tedanji podpredsednik Sebast. Lerdo de Tejada. — Volitev predsednika v novembru 1872 je vedil Lerdo tako voditi, da je on sam postal kot pravilni na štiri leta izvoljeni predsednik zvezne republike Mehike.
Kot „veliki mojster" v Mehiki dokaj mogočnih skrivnih (masonskih) družeb je porabil svojo novo oblast v to, da je usmiljene sestre pregnal, mašnike zatiral in katoliške cerkve odtegoval njihovemu namenu. Roparje, in rao-rivce je pa pustil pri miru, zlasti če so bili umorjeni in oropani Texauci.
Toda tudi on je jel okušati sad svojih del. Rudečkasti bratje aristokrata Lerdo-ta, ki se
ponaša z belo kožo in čisto španjsko krvjo, so se v Senori združili pod puntarsko zastavo. Ondi vlada že davno deželni poglavar Guillermo Pesquiera, ki je v tesni zvezi z Lerdom de Tejada.
Telegrami iz sosednje Arizone naznanjajo, da sta vstajniška vodnika Serna in Quilemico razna vtrjena mesta napadla in se jih polastila. Prve dni p. m. je celo Ures glavno mesto Sonorsko padlo Serna-tu v roke.
Veliko resnobniši je še druga novica, če 6e potrdi. Anglešk list v Mehiki namreč poroča iz Galvestona, da je Porfirio Diaz prišel v Laredo, Webb County, Texas. Porfirio Diaz je najmogočnejši mož v Mehiki za Lerda de Tejadom; ua pol Indijan je, in bil je od začetka odvetnik. V vojski proti Maksimilijanu je bil vojak in kmalo tudi general. Kot general je urno pridobil glavno mesto Mehiko.
Trikrat je bil že kandidat za glavarstvo. Prvikrat 1867 proti Juarec-u, in dvakrat proti Lerdu. Zadnjikrat se je Lerdu zdelo potrebno, tožbe pol- Indijana o nepostavnem vplivanji volilnega zbora zavrniti po zvezni viši sodniji, ki je druga viši oblast republikanska.
Zdaj je bil pa Lerdo menda iz strahu pred svojim starim nasprotnikom nenavadno zgodaj nastavil zanke. Volilci, ki imajo jeseni 1.1. novega glavarja voliti, se bodo zbrali še le v petih mescih. Če je Diaz res prišel v texan-sko deželo, da bi vredil upor, je sprevidil, da proti Lerdovi predrzni kazitvi volilnega reda nikakor nič ne opravi.
Sicer pa tudi Porfirio Diaz ni kandidat „katoliške stranke" v Mehiki, temveč je ravno tako cerkvi sovražin in ud skrivne družbe, kakor Lerdo.
Izvirni dopisi.
K 4>orcnjskeKra, 26. febr. Pijanec ne stori dobro in se spreobrne, kedar se v jamo zvrne. Neki Z. po domače Šuštar z Dobrave poleg Zaspega je bil večkrat svarjen zarad pijanosti od svoje žene, ali vse to ni nič pomagalo. Tudi ta teden je bila svoje svarjenje ob enaki žalostni priložnosti ponovila — ali zbežati je morala zarad divjosti moževe iz hiše in podati se v drugo hišo k svoji materi. In kaj se zdaj zgodi? Mož gre z nabito puško za ženo, jo nastavi zunaj hiše skoz okno, sproži, in zadene njeno mater, svojo taščo, da se zgrudi mrtva na tla. Zdaj hiti divjak domu — nastavi puško tudi sebi pod brado, sproži in strel mu strga usta in nos, da še živ vsaj nekoliko pokoro dela za grdo pijanost in grozno hudodelstvo. — Zarad hude zime, kakoršne se stari ljudje ne spomnijo, ima tudi Gorenjec veliko prestati. Drv in nastilje skorej povsod primanjkuje, tako so ljudje v hudih stiskah. Ozim-nina pojde brž ko ne po vodi, tako da dobrega nimamo pričakovati, ako zgodnja spomlad skoraj ue prežene hude zime. Kakor v Gorjah, kjer je nedavno ubito bilo neko dekle, se tudi drugod sliši, da se nesreče godijo po obiluem snegu in hudih plazovih.
Domače novice
V Ljubljani, 2. marcija.
(Veliki posestniki kranjski), t. j., kar jih je nemškutarjev, so pustni torek res volili Vestenecka in bar. Tautfererja za poslanca v deželni zbor kranjski. Kaj pust vsega ue stori!
(.Protestantovski pastor v Ljubljani.) Če nemški, pa tudi nekteri drugi listi zvedo kako reč o kakem katoliškem duhovnu, ki se jim količkaj nespodobna zdi ali se zamore v tako
/
prestrojiti, s kako poželjivostjo padejo čez njo, kako porabijo posamezno osebo v to, da grdijo, obrekujejo in zasramujejo ves duhovski stan! Judovske rabinarje in protestantovske pastorje pa zagrinjajo s plaščem krščanske ljubezni, da se človek kar čudi. Iu vendar je znano, da katoliški duhovni so tolerantni včasih celo čez mero, da se zlasti drugovercem nasproti obnašajo potrpežljivo in prizanesljivo, kolikor le morejo in smejo, ue pa tako, kakor n. pr. protestantovski pastor Schack v Ljubljani. Kakor znano, hodi v protestantovsko šolo tudi več otrok katoliških starišev, kterim je bilo obljubljeno, da bodo otroci dobivali poduk v krščanskem nauku od katoliškega duhovna. Tudi poznamo očeta, kteremu je imenovan pastor obljubil, da se bo skrbelo za dobro odgojo njegovega otroka v katoliškem duhu, tedaj se ne bo učil uič tacega, kar bi utegnilo žaliti vero njegovo. Kako pa se spol-nujejo take obljube! Krščanski nauk uči posveten učitelj — kako, to si lahko vsak misli, kdor v<5, da pri tem nima nobenega nadzornika in da katoliški učenci, ki se pridši iz te šole oglasijo za realko ali gimnazijo, imajo v krščanskem nauku blizo tiste vednosti, kakor jih dobiš pri zanemarjenih ljudeh, ki so svoja mlada leta edino le živino pasli. Tej nevednosti se pa zopet ne bo čudil, kdor ve, kakor mi, da otroke v katoliškem veronauku v protestantovski šoli ne le nihče k učenju ne priganja, ampak da jih nasprotno ravno od tega odvračajo. Nam je znano, da je nek učitelj, ki je imel v tej šoli nalogo katoliške otroke v krščanskem nauku podučevati, zapazil, da sta dva druga učitelja, ko je on odhajal, rekla otrokom: „Nič ne verjemite, kar vam je ta pravil, saj ni nič res." Ko se je zavoljo tega pri pastorju Schacku pritožil, nista bila ona zarad tega niti grajana, kar je učitelja v tako opravičeno nevoljo spravilo, da je nemudoma popustil vse podučevanje na tej šoli. Enako ne gleda nihče na to, ali otroci hodijo k božji službi ali ne, pač pa je nasprotno res, da je pastor Schack rekel katoliškim otrokom hoditi y protestantovsko cerkev, češ, da je vse eno in isto: katoliško ali protestantovsko duhovno opravilo, in da jako rad vidi katoliške otroke pri svojih opravilih. Vse to se godi, ne da bi se živa duša brigala za to, kako se s katoliškimi otroci ravna, kterih starši morda se zanašajo na obljube pastorja Schacka in mislijo, da vera njihova v tej šoli ni v nobeni nevaruosti. Vprašamo: Da bi se le senčica tacega, kar se tu godi, v kaki šoli, kjer med petdesetimi katoličani tiči en sam protestant, temu nasproti godilo, kak hrup bi zagnali časniki in različni liberalci zoper katoliškega duhovna, ki bi ne spoštoval vere tega edinega protestanta ali spravljal jo, če tudi le na videz, v nevarost! — Te vrstice, ki so od konca do kraja resnične, naj bero tisti katoliški starši, ki svoje otroke pošiljajo v protestantovsko šolo, in naj se ravnajo po tem, če jim je kaj za to, da njihovi otroci ne pridejo ob vero.
(„Sokolova11 maskerada) je bila najkras-nejša pustna veselica v Ljubljani, nad 500 ljudi se je gibalo in zibalo po zgornjih prostorih čitalničnih, med temi skoro polovica krasnih mask. Razveseljevanje je trajalo skoraj do jutra. Med gosti je bilo jih veliko iz nasprotnega tabora. Tudi spodnji prostori so bili natlačeno polni, tako, da je bilo v čitalnici ■vsega skup gotovo veliko čez 1000 ljudi, kte rim je gostilničar g. Tanko zadostil s kuhinjo in kletjo.
(Slovensko gledišče.) „Pogumne Gorenjke" so v nedeljo napolnile hišo vkljub pustni
nedelji in poslušalci so se zabavali posebno po petju v igro vpletenem. Igra je sama na sebi zlasti v prvih delih dolgočasna, a ker so bile glavne naloge v zmožnih rokah, je bila ljudem vendar všeč.
Razne reči.
—	f Janez Kunej, kn. šk. duhovski svetovalec lavantinske škofije, 26. leto župnik v Čadramu, so v nedeljo 26. febr. po kratki pa silno hudi bolezni, prevideni s sv. zakramenti, v 67. letu svoje starosti v Gospodu zaspali. R. I. P.
—	V Ljubljani je umrl v 86. letu starosta kranjskih učiteljev, g. K. Götzl pri sv. Petru v pokoju.
—	V duhovniji Poljski poleg Ljubljane je pustni večer neki krčmar še dobro otepaval jedačo in celo vrlo plesal; v sredo dopoldne bil je že na parah.
—	Po srednjih in z njimi sklenjenih šolah, v obeh pripravnicah in v vadnici je bila letos prvikrat pustni vtorek šola; na realki dal jim je svobodo vsaj popoldne ravnatelj. Pravijo, da se je to odločilo v ta namen, da ne bi se mladina pohujševala po pustnih veselicah in norčijah. Pa naj še kdo reče, da so sedanje šole konfesionslos! —
—	Nagla smrt. Iz Doljnih Zemon 28. febr. se nam piše: Danes imam naznaniti prav žalosten dogodek. Nocoj v mraku je nek naš vaščan, Miha Štembergar, neko veliko kamenje prenašal, in ko sta s tovarišem kamen nesla, je rekel: Čem malo počiniti; dela sta toraj kamen na tla, a on se zgrudi in neprevidoma dušo izdihne. Prav pošten človek je bil; in zapustil je mlado ženo in par otrok. — Naj v miru počiva.
Umrli so:
Od 22—28. februarija : Avg. Učak, mal. žena, 35 1. Lucija Bregar, postrežnica, 55 1., za prsno vodenico. Anton Cimerman, delavec, 28 1., za vnetjem možg. mrene, vsi v bolnišnici. Jožef Ger-mek, fajmošter v pokoji, 70 1., za mrtudom. Janez Petelin, hlapec, 33 1., v boln. za vnetjem jeter. Špela Zamejec, zasebnica, 71 1., vsled starosti. Fr. Cerovšek, duhovnik, 24 1., za jetiko. Alojz Suhadobnik, zid. o., 8 mescev, za božjastjo.
Eksekutivne dražbe.
3.	marca. 2. Jože Srpan-ovo iz Dolenjega Semena (200 gl.) v Bistrici. — 1. Jože Tekstor-jevo iz Potoške vasi (1670 gl.) v Litiji. — 2. Jan. Celigoj-evo iz Poštenja (1400 gl.) v Bistrici.
4.	marca. 2. Jože Jaklič-evo iz Podgorice (4450 g].). — 2. Jože Jakše-jevo iz Rašica (3887 gl.), obe v Laščah. — 2. Franje Smukavčeve iz Krope v Radoljci. — 1. Martin Rot-ovo iz Laz (320 gl.). — 2. Ivanke Nič-eve iz Ipave (2400 gl.), obe na Vrhniki. — 1. Marijane Frlan-ove iz Rupe v Kranji.
6. marca. 3. Drvin-ovo (200 gl.) v Ljubljani. — 2. Jan. Hafner-jevo iz Laborij (4578 gl.) v Kranji. —
Telegrafične denarne cene 1. marcija. Papirna renta 67-— — Srebrna renta 72-75 18601etno državno posojilo 111-50— Bankin« akcije 884 — Kreditni akcije 176-— — London 114 ,00 — Srebro 102-30 — Ces. kr. cekini 6-39'/, -- 20Napoleon 9-17.
«Tos. Svoboda,
lekarničar „pri zlatem orlu",
tik železnega mosta v Ljubljani.
priporoča toliko priljubljena salicilna zdravila, ki so
1.	Salicilna voda za izplakovanje ust pri grlobolenji (difteritis).	(74—24)
2.	Salirilni zobni prall za snaženje zob. Izmed vsih do zdaj znanih prahov najboljši.
3.	Salicilna umivalo» voda zoper vso kožne izpušaje.
4.	Salicilna štupa zoper neprijetno potenje nčg.
Presrčna zalivala
prečastitim gospodom: vodju semeni-škemu, kanonikom, stolnim kaplanom, bogoslovcem, in vsem drugim, ki so se v tako obilnem številu vdeležili pogreba našega nepozabljivega sina, oziroma brata, seineniškega duhovna
Frančiška Cerovšeka.
Na Gumnišči, 29. sveč. 1876.
Žalujoča družina.
Prav koristna knjižica:
0 b r e d n i k za cerkvcnike
ali	(il—l)
natančen poduk
za vse
eerkv<;iie službeiiike
se dobiva priprosto vezan po 25 kr. trdo v papir vezan po 30 kr. in v platno vezan po 25 kr. in sicer v Ljubljani pri M. Gerberju, v Mariboru pri A. Novaku, v Olja pri Jan. Schmidu, v Ljutomeru pri D. Huberju in v Konjicah pri spisatelju in založniku č. g. Jerneju Vohu, kaplanu. Kdor želi knjižnico po pošti sprejeti, naj se obrne do g. Voha iu priloži 5 kr. za poštnino.
Vsaki, kdor ima pri cerkvi kaj opraviti, naj si to knjižico kupi. Najšel bo na 152 straneh veliko novega in podučljivega.
Cerkvene posode
nove ba±e,
ki se rabijo pri sv. krstu, iz cina in druzega blaga, mnogovrstno zalogo svečnikov, svetilnic in monštranc, križe za cerkvena bandera vsacega sloga priporoča posebno častiti duhovščini spodaj podpisani, ki tudi stare reči v ognji pozlačuje in posrebrni — vse po nizki ceni.
Valentin Zadnikar,
pasar na šentpeterskem predmestji
(12-1)
v Ljubljani.
nujo Hnwvio,
zlatar v Celji
(v gosposkih ulicah hiš. št. 21)
se priporoča preč. duhovščini in farnim predstojnikom za izdelovanje pozlatar-skih del, prenovljen je oltarjev, ta-bernakeljev, lec (prižnic), okvirov in različnih podob. Tudi iz novega se vsa ta dela izgotovljajo v vsakem slogu prav okusno, dolgotrajno in po nizki ceni. Vsa naročila se vestno izpolnujejo.
Spričevala imam od prvih mojstrov v Beču in znamenitih drugih, pri kterih sem mnogo let delal. Tudi od preč. gosp. župnikov, pri kterih sem že kaj zgotovil, zamorem ugodna spričala skazati.
Tudi se izgotovljajo cerkveni venci, šopki ali pušeljci za sveče in vsa druga pod to področje spadajoča dela. (9—3)