289. šte\ilka Ljubljana, v torek 16. decembra XVII. leto, 1884 liha j a vsak dan ive6«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vne leto 15 gld., M p«>l leta 8 gld., za četrt leta 4 ghl., la Jeden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljabljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 *ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, fcolikor poštnini tnala. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po H kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vn i štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravnifltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne «tv;in. Zavarovanje proti nezgodam. Poglavitna določila iz osuovanega, sedaj v obrtnem odseku državnega zbora obravnavanega zakona 0 zavarovanji delavcev proti nezgodam so naslednja: Vsi v obrtnostuih zavodib postavljeni delavci in drugi Blužeči, ki imajo plače največ 800 goldinarjev na leto, morajo biti zavarovani proti nezgodam, vsled katerih se dalj časa ali za zmirom ničesar prislužiti ne more, brez vprašanja, ali je nezgodo ponesrečenec sam zakrivil aH ne. Za zavarovanje se ustanovijo posebni zavodi, stoječi pod nad zorom države, njih moč se bode raztezala Črez določena okrožja in osnovani bodo na podstavi vzajemnosti. Zavarovalnine plača zavarovanec 25 %, ako povprek nad jeden goldinar na dan zasluži, 75% pa je plača tisti, ki delo daje. Za učence, volonterje in praktikante plačuje podjetnik obrata, kateri se je zavarovati dolžan. Država ne došteje ničesar. Kako visoka ima biti ptemija, to se ravna po tem, k, kor je obrat ob'tnosti več ali manj nevaren za delavca io zavarovalnina he torej ustanovlja iz dv« h obzirov: 1. iz ozira na ste pinjo nlače zavarovančeve in 2. iz ozira na „nevarnostni razred", v kateri je uvrščeno to ali ono podjetje. Ako se nezgoda pripeti, potem ponesrečenca pet tednov (karenca) po i pira krajevna bolniška blagajnicu, obča usmiljenont itd. ('■• 8e pa po petih tednih pokaže, da ponesrečenec ne more več služiti, za to dobiva vse svoje žive dni 60 odsotkov od svojega delovnega zaslužka. Ako deloma več služiti ne more, daje se mu le pomoč, ki je umerjena po danem slučaji, ki pa vender ne sme znašati nad 50 odstotkov od njegovega poslednjega delovni ga zaslužka. Ako vsled nezgode umre, dobijo njegovi zapuščenci poseben prihodek. Zavarovanje je prisilno, nadzor nad njim ima država in kdor se po tem zakonu ne ravna, se kaznuje. Kolikor se dosedaj more posneti iz obravnav obrtnega odseka, videti je, da članovi zjedinjene levice v odseku želijo važii'h prememb v osnovi zakona, ki smo jo naslikali z malimi potezami. Predlagali so namreč, da se nemajo zavarovati samo pravi tovarn -ki delavci, nego tudi tisti, ki služijo v kmetijskih in gozdarskih obratih, ker tudi le-ti gonijo stroje in jim strežejo. Tega predloga pa veČina odborova ni potrdila in za to je pričakovati, da bode levica v zbornici dokazati skušala, da bi bilo pravično, če bi se zavarovanje zaukazalo pri vseh obratih, kateri po svojstvu svojem morejo biti nevarni življenju in zdravju poslujoČib. Soglasja tudi ni v tem, kar se tiče karence. Kakor je iz gore dane slike jasno, ni v tem oziiu zakon pomanjkljiv, uego stvari v življenji tako na našajo, da na vprašanje, ali naj karenca traja tri tedne ali deset tednov, znkon popolnem odgovoriti ne more, kajti to je zavisno od tega, kakšna je nezgoda in koiiko kvare. Druga pa je z vprašanjem, kdo naj oskrbuje za časa kaience delavcu, ki ga je nezgoda zadela, ker prihodek ali renta daje se um Btoprav po preteku karence. Žito bi bil odgovor že pripravljen, ko bi organizacija bolniških blagajnic bila v Avstriji splošna. To pa še ni in zategadelj so članovi manjšine v obrtnem odboru mnenje izrekli in vladni zastopnik je temu pritrdil, da bi bilo prav, če bi se ukrenil zakon o bolniških blagajnicab, preduo se uzakoni zavarovanje proti nezgodam. Tretjič ktižala so se v odboru mnenja glede tega, kako je ustrojiti zavarovuluice. Da ta podjetja ne smejo gledati ua dobiček in da jim je obsezati samo nezgode, o tem nihče ne dvoji. Toda jasno že ni bilo vprašanje, kako je z državnim dokladom in potem, koliko imata zavarovalnine plačevati delavec in najemnik, uajvečja nasprotja pa so se, kakor smo dejali, pokarala pri posvetovanji o organizaciji zavarovalnih uradov. Osnova zakona predlaga Bodružja, ki bi obsezala vse č .harne obrate jednega okrožja, n. pr. okrožje zbornice trgovske. Manjšina pa je predlagulu organizacijo na podstavi svojstva obratov, po pravilu: svoji k svojemu, tako da bi n. pr. vse sladkorne, železne tovarne, sieklamice, vsi rudniki itd. iz vsega sesar.-tva delali sodružje vsako k sebi, organizticijo, ki Be da odobravuti z zavarovalnega, tehniškega stališča, ker je po tem razpregled o relativnem števdu nezgod pri posamičnih obratih laži in jasnejši. Bila bi taka ustrojba primerna tudi že postojećim organi7acijam interesentov. Tudi v državni zbornici nemški bil se je boj zaradi teh dveh principov, konečno je zmogel princ'p o sodružji isto-vrstu h obratov. Kaj p* ukrenejo naši socijalni reformatorji, kako se izravnajo protivja mej njimi ali čegava bode obveljala, to utegnemo videti kmalu. Želeti je, da bi politično, strankarsko nasprotje ne vplivalo na taka vprašanja, da bi dobri Btvarni razlogi poslancu ne bili samo zatega delj prazni in ni-čevi, ker so prišli iz drugega kota zbornice in ne ravno iz njegove klopi. M. Obravnava proti „krvavcem" v Celovci. (Dalje in konec.) Zasliši se priča Lavoslav Kostelac. Priča se zapriseže. Priča je bil član društva, v katerega je ustopil drugipot 1884 1. in je bil namestnik predsednika in po Krieglu predsednik. Zaznamuje Šturma in Turno in poslednji čas tudi ŽeleL-nikarja kot govornike v društvu. Posebnega v političnih zadevah v društvu ni zapazil. Pri volitvah je pa bil v društvu narodni razkol; pevci so bili narodni ; Šturm, on, Zr.dnik, Justin in dr. so pripadali slovenskej stranki; Železnikar je od 1878 leta bil slovenski agitator. Turno in Kriegla je on imel za Nemce. Pevec je bd izmej zatožencev samo Dhtl. Doslej poročali smo, kakor smo že povedali po „Klagenfurter Zeitung", katero bi morali izžemati še nadi'1 je, da nas je volja, poročilo šh naprej tako nadaljevati. A ker bi to bilo preobširno, ker nas je mej tem obsodba prehitela In je vsled tega obravnava sama izgubila mnogo zanimivosti, zaradi tega bodemo le v glavnih črtah obrisali to pravdo. Z«prisegale in zaslišavale so se potem piiče Stegbautr, Trampuš, Kune, Justin, Perdan, Cerar, Železnikar, Haderlap, Suhadobnik, Bizjak, Brand-statter, Petrovčnik, Baje v javnej, Jamej Žitnik, Dzim.^ki, Arko, Klein Armič in Breskvar pa v tajnej seji. Najdalje i?pra'evala se je priča M. Kune, ki j h delovanje zatožencev najbolje osvetlil in zagovorniku na njegova pikra in lokava vprašanja tako vrlo odgovarjal, da mu dr Elbogen z vso svojo židovsko premetenostjo ni bil kos, ampak je bil, kakor se pravi, v kozji rog uguan. Vse priče dobile so vprašanja o razmerah v delavskem izobraževalnem društvu, o prepovedanih časnikih in tiskovinah, o „Ljudskem glasuu, o katerem je bilo v tej pravdi sploh veliko govora, o odnošaj'h zatožencev nasproti drugim delavcem in strankam itd. Prve priče, ki so na vrsto prišle, bile so vse vprašane tudi o svoje j narodnosti, tO pa zaradi tega, ker je hotel zagovornik, kakor tudi zatožeuci vso pi\»vdo spraviti na narodno stališče, trdeč, d» so vsi spori navstali le znradi narodnih naspiotstev, da so zatoženci le žrtev prenapetih Ljubljanskih narodnjakov itd. Ta taktika imela bi uplivati na koroške porotnike, ki so vsi trdi Nemci, kajti izmej vseh 12 LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Drugi del. (Dalje.) IV. Že davno nekurjena in prazna NikolaJ3ka hiša, je z nova oživela, pa ni oživelo vse to, kBr je bilo v njej. Matere ni več bilo in bila sva sama. Pa sedaj nama ni bilo več treba samote, temveč še celo presedale je nama. Zima je tem slabše minula zame, ker sem bila bolna in Bem se še le popravila, ko se je rodil drugi sin. Najini odnošaji so bili še vedno hladno prijateljski, kakor ko sva živela v mestu, pa na deželi me je vsak strop, vsak zid, divan spominjal tega, kaj je on bil popred zame in kaj sem izgubila. Kakor bi bilo neko neodpustljivo razžaljenje mej nama, kakor bi me on kaznoval za nekaj, pa bi se delal, kakor bi sam tega ne vede). Prositi od- puščanja ni bilo za kaj, ko sama nesem vedela, česa sem kriva; kaznoval me je s tem, da ni dajal meni vsega sebe, vsega svojoga srca, kakor poprej; pa nikomur in ničemur ga ni oddajal, kakor bi ga več ne bil ime). Včasih mi je prišlo na misel, da se on le dela tacega, da me muči, da je v njem še živo prejšnje čustvo in skušala sem je priklicati. Pa on se je izogibal odkritosrčnosti, kakor bi bil sumil, da se hSinim in bal se pokazati vsako občutljivost, da bi se mu ne posmehovala. Njegev pogled in ton sta govorila: vse vem, vse vem, nič ni treba praviti, vse vem, kar hočeš povedati. Vera celo, da ti jedno govoriš, drugo pa vlelaš. Z začetka me je žalilo, da se on tako izogrblje odkritosrčnosti; pozneje sem se pa-privadila misli, da to ni neodkritosrčnost, ampak le pomanjkljaj potrebe v odkritosrčnosti. Jaz ne bi bila mogla obrniti jezika, da bi mu povedala, da ga ljubim, ali ga poprosila moliti z menoj ali pa poslušati, kako igram. Mej nama so bivali že znani pogoji priličja. On se je bavil svojimi deli, za katere se jaz nesem brigala in se tudi brigati nesem marala, jaz s svojo lenobo, katera ga ni jezila in žalila ka- kor poprej. Otroka sta bila premajhna in nesta mogla zjediniti nrju. Prišla je pomlad. Katija in Sonija sta prišli na leto na deželo, našo hišo v Nikolskem so začeli predelavati in preselili smo se v Pokrovsko. To je bila še ista Pokrovska hiša s svojo teraso, z mojo nekdanjo p:saloo mizo in glasovirjem v svetlem Balonu, z mojo sobo z belimi zastori na oknih, in mojimi, rekla bi, tam pozabljenimi sanjami. V tej sobi sta bili dve postelji, jedna, ki je nekdaj bila moja, v katerej sem zvečer prekrižala svojega okroglo- in rudečelicega Kokcšo, in druga majhna v katerej je iz peinic gledal Vanijev obrazek. Ko sem ja prekrižala, ostala sem včasih v sredi te sobe, in zdelo se mi je, da so ae začele prikazovati izza okenskih za-grinjal pozabljene mladostne prikazni. In kaj je bilo iz teh prikaznij ? iz teh milih, sladkih pesuij ? Spolni Io se je vse, česar sem se le mogla nadejati. Nejasne sanje so postale istina; pa istina je postala težko, truino in otožno življenje. A vse to: ta vrt, ki se vidi skozi okno, ta prostor, ta steza, ta klop, te pesni slavcev, ki se slišijo iz gaju, ta Potiska, M hlarja in Trosta ni bilo brez zanimanja. Izpovedovali so prav dobro, deloma celo premeteuo in drastično je b Io, ko so pripovedovali, kako so na stopnjicah na Žibjaku čitali puntarsko tiskovino, „Maharuf au das Volku, katero je bil Potisk svo-lemu mojstru Turni i/ra-.knil. Kako bi se bili u te tiskovine radi k >\ poučili, kako so potem šli pit itd. To je pač nadobudna mladina! Velika večina prič odgovarjala je nemški in tu tako dobro, da so se koroški Nemci kar čudili, da priče, deloma pripadajoče delavskim krogom in prišedde iz ultra-sloveuske Ljubljane, boljši nemški govore, nego marsikateri koroški Nemec. Le 'o prič ni bilo nemščine zmožnih, a to nikakor ni zadržavalo obravnave, kajti predsednik Scbrey je tako bitro in dobro tolmačil vprašanja in odgovore po rotuikom, da bi tega niti pričakovali ne bili. Kakor smo že rekli, na dan se ie spravila ogromna množina dokazilnega gradiva in ne mogli bi še danes dokončati tega poročila, kakor smo se namenil), ko bi hoteli navajati le glavne momente. Zato bodemo zabeležili le to, kar se nam prikladno /»h, kar sicer ni baš odločilno za pravdo, a vender osvetljuje naše razmere. Ko se je zaslišaval „Ljud-skega glasu* urednik, čital se je iz tega lista članek z napisom „Laž moderna moč" in notica „Kaj je „mobu ? Čudom smo se čudili, da ta članek in ta notica nesta bila konfi-kovana; v našem listu bi se niti četrtina te vsebine ne smela tiskati. Gospodje sodniki sami so se spogledovali, ko je tolmač ta članek preložil na nemški jtzik, kajti v ujem bil je nhud tabak", a gosp. urednik Suhadobnik članka niti pozi.nl ni, o notici pa je rekel, da jo je zato v list potisni*, ker mu je manjkalo gradiva. Možu je sploh bilo jako tesno pri srci in v svojej zadregi pripovedoval je celo, da je in ti]»ca, katero je podpisal g. Regahju, bila Ustavljeni na tri mesece, a se je pozneje spremenila v menjico a v ista in mu se takoj Čez osem dnij prtzentovala. Zn»lišavanje prič — katenb je bilo 40 — tra- ; jalo je nad štiri dni, vse so kolikor toliko izpove-doval" obteževaluo, dasi je bilo pri nekaterih videti, da neso popolnem proste bojazni, in da so pod uplivom terorizma. Kakšen bode izid, o tem se ju ugibalo marsikje, najbolj pa v Celovci samem. Javno mnenje v Koroške) metropoli nagibalo je bolj na stran zatožencev in ćuli so se glasovi s du treba za-to/'Tuv izpustiti, na nj h mesto pa posaditi priče. No, i/id bil je v istini tak, da je marsikaterega presenetil, posebno pa tiste gospode, ki so pri tem najbolj prizadeti. Ne pristaje nam, kritikovati ali sploh kaj črbniti o tem, kar so porotniki za pravo spoznali, predmet našemu poročilu tudi ne sme biti obsodba sama, a to pa smemo vsekdar povedati, kar smo sami opazili io čuli. Ta pravda imela je že s početka svojo posebno zgodovine. Postopalo se je popustljivo, deloma tudi malomarno. Najprvo jo je nekdo v roke dobil, ki je vso stvar korenito zavozil in še le preiskovalnemu sodniku Ecklu se je z izrednim trudom posrečilo, da je stvar zopet spravil v tir in rešil, kar se je še rešiti dalo. Korakteristično je tudi to, da je nekoliko preiskovalnih aktov mej potom iz Ljubljane v Celovec izginilo, da n. pr. mej preiskovalnimi listinami ni bilo niti jednega izvoda „Zukuuft". Je še več jednacib stvarij, o katerih bi se dalo govoriti, a bojimo se, da smo itak že preveč povedali in prekočljivo dozdeva se nam vpra- šanje, je li bilo treba vso pravdo postaviti pred porotnike v Celovci. Izid te pravde, ki je vaacega paznega čita-te'ja poučila o tem, kar se godi in nabaja v delavskih krogih in katera je razpršila marsikatere preoptimistične nazore, ui bil nekaternikom — kakor dobro vemo — po godu, pričakovali so kaj dru-zega, m mnogo jih je, k; jim pritrjujejo, češ, nevarnost je mej nami, zakaj se m postavil svarilen vzgled. A pomisliti je treba, da so zatoženci itak dolgih osem mesecev sedeli v preiskovalnem zaporu in mej tem doma pri svojih pod.etjih in rodbinah trpeli vel ko škodo, da so uzdi mnogo neprilik in strahu, in da jim bode prestana |>reiskava gotovo v vedno sv-rilo, kako nevarno je, spuščati ae v protizakonita podjetja, da še sedaj ne morejo prosto dihati, ker visi še vedno nad njimi Damoklov meč v podobi ničnosti pritožbe, katero je uložil g. državni pravdnik. Upajmo torej, da bode ta pravda dobro upli-vala kakor na zatožence tako tudi na njih somišljenike, da bodo prepričani, da jih le redno vztrajno delo, ne pa anarhistične spletke in zarote, dovede do zboljšanja gmotnega stanja in da se le na podlagi zakonov more kaj doseči, da so vsa druga stranska pota in ovinki pogibeljni, ker drže naravnost le na — zatožno klop. Ako bode to prepričanje zavladalo v delavskih in obrtniških krogih, potem se bode vsaj lahko reklo, da je pravda Ljubljanskih krvavcev imela vsaj jedno dobro posledico. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. decembra. Kakor „Pokrok" poroča, je predsednik zbornice poslancev državnega zbira obiskal grofa TaaflVja, da se ž njim dogovori, kdaj naj se zopet snide državni zbor po Božiči. Des oca želi, da začne državni zbor zopet zborovati že v 10. dan januvarja, bajti sic«r bi državni zbor ne mo^el rešiti še najpotrebnejših predlog. Minister poliedeljstva bode še v tem zasedanji predložil nov ril* ški zakon. Lani predloženega je namreč moral umakuiti, ker so desničarji v njem videli rušenje avtonomije posamičnih kronovin. Sedanji -zakon pa bode obsegal samo splošne določbe in puščal večji delokrog v tej zadevi deželnim zborom. — Včeraj je državni zbor vsprejel zakon, da Be še nadalje ustavijo poroto za Dunaj in Korneuburg. Pri debati o tej stvari sta govorila pravosodni minister dr baroo Pražak in poslanec Sturm. Organ nemških konservativcev zahteva, da bi se jedno že obstoječih nemških vseučilišč, ono v Ino-mostu ali pa ono v Gradci pr« osnovalo v ivo« bodno katoliško vseučilišče. Posebno katoliško vseučilišče samo s prostovoljnimi doneski osnovati v Solnogradu, bilo bi jako težavno. Po-Bebno bi se mnogo let ne moglo preskrbeti s potrebnimi učnimi pripomočki. nVaterlaniu misli, da 18 milijonov avstrijskih katolikov ima vender pravico zahtevati, da se jim da jedno vseučilišče. „Reforma" priporoča, da se osnuje patrijotična poljska liga za varstvo poljske nato Inosti in poljskih interesov. K tej ligi bi mogel pristopiti vsak Poljak, in bi moral uplačevati 2 odstotka svojih letnih dohodkov v Bkupni narodni zaklad. Tako ligo bi se priporočalo osnovati tudi pri nas. Vsakdo si lahko predstavi, kako hitro bi naraščal tak zaklad, v katerega bi po dva odstotka svojih dohodkov plačevali vsi slovenski domoljubni odvetniki, beležniki, profesorji, uradniki itd. ni znal niti jeden besedice slovenske. V koliko so zagovornik in zatoženci s to taktiko prodrli, razvidno e iz obsodbe. K'i- se tiče obtožencev samib, opomn'ti nam je, da veČina prič zatoženib Kriegla in DhU-a niti poznala ni, in da je venna dokazilnega gradivs bila obtežujoča le za Selezniknrja Tutno in Sturma. Že leznikar si je veliko tudi s tem škodoval, da je priče napadal in psoval. Posledica temu njegovemu ravnanju bila je ta, da je marsikaj prišlo na dan, kar bi se sicer ne bilo povedalo, ker bi ne bilo pravega povoda. Iz vse obravnave in iz vseh izpovedeb prič je bilo jasno, da je Železnikar hI s cer prepričan o svojih anarhističnih idejah, a da ga je pri tem vodila brezmejna uičemeruost, nebrzdana monomanija, vsled katere bi bil, kako* je dobro opomuil priča M. Kune. z istem veseljem prevzel predsedstvo kake ljudovlade, kakor predsedstvo kake katoliške družbe. V to si»mo jnden dokaz, ko se je čital Želez-nikarjev dnevnik, ki ima mimogrede povedano mnogo in gorostasnega gradiva, od navoda, kako se dela dinamit, kako se zažiga, do najhujših izrazov, ka-keršuih v navadnem življenji ni niti slišati, niti čitati, prišla je na vrsto tudi neka nemška pesen, katero je imel v Bvojem dnevniku zapnuno. Pesen je zložil znani anarhist Most in natisnil jo v svojej „Freiheit", od koder jo je Železnikar prepisal. A ko ga predsednik vpraša, od kod ima to pesen, ni povedal pravega vira, temveč rekel je, da jo je sam iz francoščine prestavil, in na nadaljno vprašanje predsednikovo: ali zna tako dobro nemški, odgovoril je ponosno, da se je nemški po slovnici učil. Predsednik mu je potem s precejšnjim sarkazmom opomnil, da je jako veliko čudo, da sta Železnikarjev prevod in Mostova pesen do zadnje pičice popolnem jednaka. A Železnikar se je na to mirno usel, misleč, da je vender velik pesnik. Razen zaslišavanja prič je veliko časa vielo pročitavanje raznih pisem, kakor pisma Miroslava Hubmajerja iz Buknrešta, jako obširnega „exposeB policijskega ravnateljstva na Dunaji, zlasti pa vele-izdajskih časnikov in tiskovin, ki so se čitale v tajnej seji, o katetej se pa ničesar poročati ne sme. Zanimivo je bilo, kar sta pripovedovala priči Petrovčnik in Baje. Prvi je kot užitninski paznik v „Prulahu za nekim grmom na utraži ležal, kar prideta blizu njega dva moža, jeden okolu 60 let, drugi mlajši kacib 40 let in se začneta razgovarjati, kako dolgo bodo ti še notri, na kar je mlajši odgovoril, da bodo v par mesecih že zvunaj. Na to je prvi zopet rekel: „Zaklada imamo dovolj, a kako bomo muuicijo uotri spravili?" — To je najmanjša skrb! itd. — Priča je to takoj objavii, mlajšega tud' pozneje v „Zvezdiu videl in dokazalo se je skoro z gotovostjo, da je bil to neki Fr. Br. — katerega pa nihče izmej zatožencev neče poznati. B.ijc pa je po noči mei 10. in 11. uro poslušal dva moža, ki st« se pogovarjala sede na stopnjicah pred njegovo hišo. Pripovedovala sta si, kaj sta opravila na svojih potovanjih. Jedeu je bil v Celovci iu na gorenjskej, drugi na doleujskej strani. Dobila sta 80—100 mož, v 6 mesecih bode vse gotovo, pričelo se bode po vseh mestih. V Ljubljani bode se najprej magistratnemu svetniku Peroni glave odre/ala, potem pa vse z dinamitom kvišku pognalo itd • Tudi zaslišavanje 3 petnajstletuih vajencev bezeg, ki stoji v vsem cvetji in ta mesec, ki stoji nad hišo, vse se je tako strašno in tako čudovito premenilo. Tako hladno je vse to, ki mi je bilo tako ljubo in drago ! Ravno tako kakor nekdaj sva tiho sami sedeli s Katijo v vsprejemni sobi. Pa Katji se je zgubančila in postarala, njene oči ne blišče* več od veselja in upanja, in izražajo sočutno žalost in pomilovanje. Ne navdušujeva se zanj tako kakor nekdaj, a le presoj u jeva ga, ne čudiva se več, da Bva tako BreČni, in ne pripovedujeva več vsemu svetu, kako sva srečni; mi le kakor zakleti Šepetava druga drugej, ter po stokrat poprašujeva druga drugo, zakaj se je vse tako premenilo ? Id od je ravno isti, samo globoke gube mej obrvmi se mu kažejo, več sivib las ima po sencih, in njegov globok in bister pogled mi vedno zakriva nekak oblak. Jaz sem ravno ista, pa v meni ni ljubezni, ne hrepenenja po njej. Ne čutim nikake potrebnosti truditi se, in ničesar me ne veseli. Kako daleč in kako nemogoče Be mi zdi prejšnje navdušenje in ljubezen k njemu, prejšnje polno življenje. Ne razumela bi sedaj tega, kar se mi je prej zdelo tako jasno in pravično: sreče živeti za druzega. Čemu za druzega, ko me še za sebe živeti ne veseli ? Popolnem sem bila popustila muziko, od kar sem bila se preselila v Petrograd; pa sedaj so se mi stari glasovir, stare sekirice zopet prijubile. Nekega dne mi je bilo slabo in ostala sem sama doma. Katija in Sonija sta bili šli ž njim v Nikolsko gledat novo zgradbo. Čaj je bil pripravljen, jaz sem šla v salon in, pričakujoč jih, usela se za glasovir. Odprla sem sonato: quasi u na fantasia, in začela Bem igrati. Nikoga ni bilo ne videti in ne slišati, okna so bila odprta na vrt, in znani, otožno slovesni zvuki so se razlegali po sobi. Končala sem prvi del in, ne da bi vedela, pogledala sem po sta-rej navadi v ta kot, v katerem je on navadno sedel, ko me je poslušal. Pa njega ni bilo; stol, katerega že davno ni nikdo premaknil, stal je v svojem kotu; skozi okno se je videl bezgov grm, svetilo se je na zapadu, in večerna svežost pihljala je skozi okna. Oprla sem se na glasovir, pokrila obraz z obema rokama in zamislila Be. Dolgo sem sedela tako, z bolestjo Be spominjala starega časa, ki se več ne povrne in boječe mislila na bodočnost. Pa pred menoj ni bilo ničesar, kakor bi jaz ničesar več ne želela, ničesar več ne nadejala se. Ali je že zame življenje minulo! pomislila sem, začela zopet igrati vedno isti andante. Moj Bog! pomislila sem, odpusti mi, če Bem kaj zakrivila, ali povrni mi vbb, kar je bilo tako lepo v mojem srci, ali pa nauči me, kaj mi je zdaj storiti? kako sedaj živeti? šum koles zaslišal se je po potu in pred vrati, in zaslišali so se znani koraki in zopet utihnili. Pa ti znani koraki neso vzbudili v meni prejšnjega čustva. Ko sem končala igro, zaslišali bo se koraki za menoj in on mi je roko položil na ramo. Jako umno si storila, da si zigrala to sonato, rekel je. Molčala sem. — Ali še nesi pila čaja? Odkimala sem z glavo, pogledala ga pa nesem, da ne bi zapazil sledu nemira na mojem obrazu. — Kmalu prideta; kouj je začel malo skakati, zato sta šli rajši peš od velike ceste. (Dalje prih.) Vitanje države. I^raiicoakavlada neki misli od zbornic zahtevati, da bi jej dovolile provizor<) za tri mesece, ker bodo posvetovanja o državnih potrebščinah v zbornicah še le po Novem letu Posvetovanja o dohodkih 8ta pa obe zbornici že končali. Zgorai omenjeno namero ie vlada že objavila dotičuemu zborničnemu in senatovemu odseku, ki jej nič nesU ugovarjala. Nedavno |u nemški kaucalar Bismarck se v državnem zboru jako laskhl socialnim demokratom. Skoro bi bili mislil , da ne pozuamo kancelara, kako rad menja svoja politična mnenja, da se sedaj zakon proti t-ocijalistom ne bode več upotreboval. A sedaj že čujemo, da so iz Berohna pregnali socijalista £walda, kateri je bd celo mastni odbornik Povod ternu je bilo to, ker je nedavno predsedovnl dvema shodoma, katera je razpustila policija. Pri jt-dnem teh shodu ie prišlo do pretepa mej delavci in policijo. — Deficit znaša Utos v Prusiji 22 m -lijonov. Govori se, da bode zaradi tega dal finančni minister svojo ostuvko Zdaj ko je afrlskn konferenca rešila določbe zastran svobodne piovbe po Nigru i;i Congu, ima rešiti še nevtrahtetno vprašanje. Francija in Portugalska želiti da bi se pojem nevtraliteto preveč ne raztegnil Severnoameriški zastopnik Kasson je predlagal, da bi se boji, kr bi «e vneli mej vlastmi, ki bodo podpisale pogodbo, ne smeli prenestr na nevtralno kolonijalno ozemlje. Kazal je na to, kako so razvoj kolonij bi»š v Ameriki ovirali razni boji. Po vs'h evropskih državah so začeli premišljevati o zboljšanji kmetskegu stanja. Iz L m iona sedaj prihaja vest, daje angleška osrednja kmetijska zbornica sklenila prosili vlado, da se sestavi parlamentarna komisija, katera bi preiskovala uzroke Llabega stanja kmetijstva. Zlasti kouservativci se začenjajo potegovati za koristi kmetskega stanu. Četudi je Kitaj stavil take pogoja, da jih Francija ne more vsprejeti, vendar Anglija še vedno skuša s svojim posredovanjem poravnati franco-ako-kltajskl spor. Granvlle skuša na vse načine pregovoriti Kit. .jce, da naj prijemajo, p.t tudi druge države neki hočejo posredovati Nekemu angleškemu listu se namreč poroča da so zastopniki tujih držav v Pekingu objavili kitajske vhdi, da se 22. t m. snidejo v posvet, da najdejo kako podlago posiedovanju mej Francijo In Kitaj m. Na Korel je izbruhnil upor in sicer mej ne kim banketom pri angleškem konzulu. Jeden kraljev sin in 6 ministrov je umonemh ali so pa bežali v gore. Za varstvo Angležev prišla je jednu angleška topnjača pred glavno mesto Korejsko Soenl. Upornik so požgali poslopje japimskega poslauiatv«. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je šolski občini Dragatuš 300 gld. za zgmdbo šolskega poslopja. — (Odbor prostovoljne požarne brambe Ljubljauske) na čelu stotnik g. Do berlet predstavil se je daneB dopoludue g. Knezo-škofu dr. Misiji io bil jako prijazno vaprejet. — (Za „Narodni dom" v Ljubljani; daroval je občinski odbor v Ribnici na Kraujskem 10 gld. podpore. Znatne množine loterijskih sreček kupili so: občinsko poglavarstvo v Veliki Gorici na Hrvatskem in na Sušaku pri Reki, mestni za-Stop v Pri hramu, sladornica v / vol en o vsi na Češkem, aSokolu Karlinski in „Slovu uska Beseda" na Dunaji. Slava! Ž-veli nasledniki I — (Iz zapora izpustili) so včeraj v Celovci bivšega načelnika delavskega društva gospoda Kriegl a, ker je državni pravdnik v to dovolil, Thumja, 81 urni in D h ii pa ostanejo nadalje v zaporu, dokler najvišje sodišče na Dunaji ne reši državnega pravdnika pritožbe ničnosti. Železmkar-ja so baje že odpeljali v jetnišnico v Karlau, dasi je prosil na Grad v Ljubljano. — (t Janez Wolf.) Poročali smo že, da je duhoviti in izredno izobraženi umeteljnik pretekli petek umrl. Danes nam je poročati, da je bil v nedeljo popoludne pokopan in da ga je več osobnih prijateljev spremljalo na poslednjem potu in mu na prerani grob položilo krasen venec. Iz njegovega življenja pa naslednje podrobnosti. Pokojni Janez VVolf porodil se je 1825. 1. v Leskovci na Dolenjskem. Bil je neza.koii.sk otrok in pisal se je s prva Pajer. Kdaj je ime spremenil, nam ni znano. Leta 1843 stopil je v vojake ter veČino svojega vojaškega življenja prebil v Italiji, bil v Benetkah, Rimu, Ja-kinu, kjer je imel priliko opazovati in Študirati italijanskih mojstrov svetovno slavne umotvore. Dssi je postal nadporočnik in polkovni adjutant, ga vender kljubu prigovarjanju svojih tovarišev ni dalje trpelo mej vojaki in |kvitoval je 1851. 1. prostovoljno v Benetkah ter se odločil za umeteljnost. Poprijel se je z vso navdušenostjo slikarstva, a godilo se mu je hudo in sam je pripovedoval, da je čcstokrat s piskerčkom hodil po hrano v frančiškanski ali kapucinski samostan. Pozneje risal je pri nekej to- varni uzorce, da je mogel živeti. Ko se je dovolj izvežbal preselil se je v Ljubljano, kjer je kmalu zaslul kot pristen umeteljnk. Prve slike, katere je naredil imajo podpis „Janez iz Leskovca". Število njegovih slik je jako veliko in cerkve, katere imajo kaj njegovih umotvorov, smejo biti po pravici ponosne. Ne le, da je bil pokojni Woif prvi slikar na Kranjskem, sme se tudi trditi, da je bil ume-tePnik, katerega ime se bode ohranilo v povestoici slikarstva. Poznat in na glasu bil je tudi izven kranjskih mej in slavni Uanoo (Stašifipki) in Au-selm Feuerbach bila sta mu osobna prijatelja. Slednji g>i N celo jedenkrat v Ljuhl)ani obiskal. A dasi je imel taka znanja, se s tem ni prav nič okoristil, ker se ii i mogel odločiti, da bi ostavil domovino in poskusi) svojo srečo na tujem. Pri nas pa še ni tacih odnošajev, da bi umeteljnik mogel obogateli. Umeteljnost še nema pravih poznavalcev in često se prigodi, da se ne gleda, kdo bode naslikal kako podobo, temveč vpraša se: kdo dela ceneje? Vsled teh za umeteljnost neugodnih odnošajev in pa vsled nesreč v svojej obitelji, prežil je pokojnik muogo nezgod in mnogo b^de, vse življenje njegovo bilo je neprestana borb* za obstanek in še zadnje duij za-rubil mu je trdosrčeu upnik celo barve, čopiče in vse slikarsko orodje. Smrt rešila ga je zemskega trpljenja, nam pa vzela slikarja, ki ga bomo teško pogrešali. Škoda posebno, da mu ni bilo dano, da bi nam bil deželni muzej „IiudolImuni" okrasil s svojimi genijalnimi proizvodi. Blag mu spomin! — (Vojaška imenovanja.) Kot poročniki v reserviso imenovaui: V p e b o t i: Jedno-letni prostovoljci in podčastniki v reservi: Evgen Jaboruek pl. Altenfels, Eduard Det ter, Karol \Vitt. inann in Rudolf To man vsi pri 17. peš-polku; — Viktor Kočevar io Anton Bianchi pri 7. pešpolku ; Vladimir Candolini pri 82. peš-polku; Friderik Blauk pri 31. pešpolku; Gustav Stedrv pri 65. pešpolku; Ivan Krisper pri 70., Vojteh V o da k pri 90., Josip Kržišoik pri 16., Karol Čibej pri 78, Friderik Ahn pri 96., Vladimir Jan-že kovic pri 78. pešpolku. Pri lovcih: Viktor Pesjak 8 lovskem bu talij onu, A II in te i-seber pri 19, Karol Čer mak pri 7. lovskem lm tal i j onu. Pri konjici: Josip K u š a r pri 10. polku dragoucev. — Pri topni Carstvu: Avgust F a lese h in i, Friderik Maver in Kiinuud Unger pri 12. polku, Ferdinand Alber pri 12. polku, Teodor Ko ruke, Herman vitez Raiuer in Andrej Doni i n k n - pii 12. topničarskem polku. — (Iz Krškega) se uum piše 15. dec. : Občni zbor ;e imelo včeraj uaše bralno društvo. 01)!skovan ni bil obilo, a se je vendar tako obnesel, da smemo z ozrom na korist tega potrebnega društva zadovoljni biti. Veselo je bilo slišati iz ust gosp. blagajnika, da ima društvo obilo lepega inventara in še dosta gotovine (75). Po volji je bil tudi predlog, da se zopet skrbi za pelje in da se pri n iročevauji ozira na v s e slovenske časopise. Posebno hvalevredno je pa to, da so prišle v odbor tri nove delavne moči namreč g. Bogdan Kobal, g. Sun. Paternoster in g. Bož, Vale nt a. Zdaj se smemo nadejati, da nam društvo zopet kako veselico s petjem ali glediščem priredi. Res, naše bralno društvo je tukajšnje domoljube veliko stalo. Ztto ne sme zaspati; mora marveč biti ognjišče, kjer se omikani domoljubi grejejo. — (Dober kup večerja.) Bergaotova krčma v Krakovem je na dobrem glasu zavoljo izvrstnega naravnega vina in tudi zavoljo okusnih jedij, zlasti pečenka je baje vsak večer kaj dobra. To so izvedeli tudi nekateri člani po vsem svetu razkropljene družine uzmovičev in so se hoteli prepričati, je li pečenka res vredna tiste hvale, ki jo uživa še daleč za mejami Krakovskimi in Trnovskimi. Porabili bo siuoč trenutek, ko je gospodinja zapustila kuhinjo, odrezavši prvi kos pečenke, da jo nese gostu na mizo. Ko se vrne v kuhinjo, zapazi, da je izginila VBa pečenka raz ognjišče, z njo pa tudi velika koza, v katerej se je pekla, ker sicer bi se bil tat polil in pomazal. Iz porcij, ki bi Ijih bila dala pečenka, se sklepa, da je družina uzmovičev v tem predmestji zelo velika. Kako je teknila večerja, ali je bilo tudi kaj na jednak način pridobljenega vina zraven, se ne ve; samo to je znano, da krčmarica in nje gostje neso imeli povoda, za-klicati tatovom: ,Dober tek!" — (Napad.) Včeraj zvečer je blizu „Zele-nega hriba" graščaka To me k a hlapca, ki je nesel mleko v grad, napal drugi hlapec. Tomekov hlapec je komaj ubežal. — (Zgubila) se je na potu iz Strelišnih v Slonove ulice zlata ura, vredna 20 gold , na potu iz nunske cerkve pa srebrne vilice in nož. — (Surovost.) Poštni nabiralnik na oglu Cojzove ceste so včeraj v noči neznani lopovi z blatom ometali io uložena pisma onesnažili. — (Mrtvega) so našli v hlevu gostilnice pri Zidanu moža, katerega so pripeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Umrl je baje naravne smrti. — (V vodnjak) 14 metrov globok, v katerem je bilo še 2 metra vode, padel je na glavo danes opoludne tesar Brajar na Poljanah v Predovičevej hiši. Zgodilo se mu ni nič druzega nego, da se je malo opraskal na obrazu in na rokah. — (Pretepi.) Na Ilovci stepli sta ae dve ženski. Jedna je drngo razdrapala po obrazu in jo suvala s čevlji v trebuh. Mož tepene ženske, hotel se je maščevati, pretepel je žensko zmagovalko, ranil jo z nožem na roki in jo sunil z nožem tudi večkrat v prsi, a je k sreči ni nevarno ranil. — Na Starem trgu pa so napravili včeraj zvečer vajenci raznih strok, kar pravilen boj mej seboj in se obdelavah po obrazih, da je kri kar curila iz nosov. — (Tatvine.) Pri sprevodu knezo-kofa v stolno cerkev zadnjo nedeljo ukral je neznan tat ženski t dežele mošnjiček, v katerem je bilo 12 gl. denarja. — V prodajalnici gosp. Giontinda ukral je včeraj nekemu tukajšnemu knjigovezu nezuan tat velik zavitek že nakupljenih reči. — Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 16. decembra. Po končane j predstavi v Karlovem gledališči navstal je ogenj, ki se je še o pravem času zapazil in udušil, da se bodo predstave i nadalje nepretrgano vršile. — Načelnika „Giro-Cassenvereina" Baldava je policija prijela. V blagajnici baje manjka 166.000 gold. Kazne vesti. * (Pamflet na srbskega kralja Milana.) Više mestno glavarstvo v Temešvaru zasačilo in ubranilo je pošdjitev veliko tiskanih pcm-fletov ua srbskega kralja Milana. Prijat Ij kneza Karageorgijeviča sestavili so te puntarske iu proti kralju Milanu obrnene spise in jih dali tiskati v 2000 izvodih. Nekaj teb brošur poslali so tudi moister-skemu predsedniku Tiszi. * (Neverjetna marljivost nemških uradnikov.) Marsikomu, sosebno uradnikom je znano, da davkarije sestavljajo iu predlagajo račuu-sk m oddelkom finanču h oblastev posamion h Uro-uoviu celoletne davkovne račune o direktnih davkih in dotičnih dokladab v pregled. Človek bi mislil, da se taki računi pregledajo in rešijo v jednem ali vsaj v poludrugem letu. Da se pa kje v našem cesarstvu odlaša pregled teh računov iu kontrola poslovanja davkovnih uradov ua pet, deset, petnajst ali še celo šestnajst let, je skoraj neverjetno a resnično in žalostno. A z veseljem in z nekakim ponosom kou-sthtujemo, da se aaj tacega ne godi v našej slo-venskej stolici in da slovenski državni uradnik stori o pravem času svojo dolžnost, pač pa pr> finančnem neonskem oddelku finančnega deželnega vodstva v Dolenjej Avstrijskej. Tedaj nemški uradniki cesarske stolice, ki bi imeli biti uzor marljivosti vsem uradnikom družili kronovin, tako uradujejo. Na ukaz predsedništva doleuje-avstnjskega finančnega deželnega vodstva .sestavil se je sedaj posebuu oddelek pri tem računovodstvu, ki bo mej drugim pregledoval grozne zastarele in zaprašene račuue ter potem nove vsakovrstne jednoletne davkovne račune moral rešiti v teku treh mesecev. Ker neso bdi davkovni računi rešeni, tudi umirolovljeni davkovni uradniki ali njihove udove in sirote neso dobili varščine (kavcije) po več, največkrat po 10 let r>o dokončanem službovanji nazaj. To bi bil vrišč iu krik, ko bi se tako po polževo poslovalo mej slovenskimi uradniki. Tako pa Dunajski listi o tem najnovejšem dolgoletnem škandalu nemških uraduikov mod.ostuo molče, le Dunajska „Đeamten Zeitung" nam poroča v nekem poslanem v št. 49 5. t. m. o tej res u zor ne j marljivosti uemškega računskega uradništva. Morda so hoteli nemški uradniki z lenobo kljubovati šte-dilnej komisiji, da bi ta vsaj na Dunaji ne skrčila števila uradnikov. * (Dolgost podmorskega brzojava) znaša sedaj 111.000 km., žica je torej tako dolga, da bi se z njo dala naša zemlja trikrat oviti. Vsak kabel je narejen iz najmanj 40 žic, ki so v k upe tako dolge, da bi se ž njimi lahko uaredila lOkratua zveza mej zemljo in luno. Lastniki tega brzojava so 17 podmorskih brzojavnih društev in 4 države: Francoska, Angleška, Ruska in Laška, ki imajo kablje večje dolžine. Od teb 17 društev jih ima 8 svoj sedež v Londonu in v Novem Jorku. * (Nesreče ob angleškem morskem nabrežji.) Iz Londona se piše 7. t. m.: Včeraj in predvčerajšnjem razsajale so strašanske nevihte po morji ob angleškem nabrežji. Vsled tega pone- srenlo m |e o'.ilo ladij. Pri HnJvtaeadu, ne daleč od D;>bre?jH, /opazilo je rešilno moštvo parnik „Po-char i , k. s prav blizu suhe zemlje potapljal, a ga r i/ ur lega morja grozovitih valov iu neviht ne> . luotfl teti pogina. Parnik bil je na potu iz T. n i - i Liverpool v Rotterdam. N ti jedna osoba ■•....... ii potniki in pomorščaki so utonili — X m obrežji Cronvvalliskem potopil se je P r ' .. .Vlliance" in poginili so vsi ljudje. Po uradio i. dih zgubilo je od zadnjega petka vsled ne-ilhi i angleškem nabrežji 56 osob svoje življenje. (Take so.) Neko noč pozno pozvoni v IVn-t-adu nekdo na hišne duri zobozdravnika. Z'tn iik ustane iz gorke postelje, gre odpirat in * d! red seboj gospoda v ko/oh zavitega z neko Ut) pO. »Gospod doktori* nagovori neznani pnšlec zdravnika, „izderite takoj tej gospej tuku j-le <•'>!* in pokaže na trepetajočo m jokajočo lopo emljevalko. Zdravnik odvrne, da mora prej zob ' gledati, morebiti bi se dala bolečina tudi drugače 1 dstraniti. „Ni treba," ugovarja neznanec, „kar iz-mjte jeden zob; je vse jedno, katerega; jaz Vam plačam za to 25 rubljev, io če bo gospo hudo bolelo, še celo 50 rubljev." Zdravnik prosi za pojasnilo. „Pojasnim naj Vam to stvar? Pojasnim? Dobro, toraj čujte! Ta gospa tuka;-le je moja soproga . . . Da, moja soproga . . . Nocoj po noči skoči najedenkrat Ijubeznpvn ženka kvišku, toži, da jo grozno bo'i zob in trdi. da mora takoj k zobo zdravniku. Čudna in sumljiva se mi je dozdevala ta nagla bolezen, ne ravno radi t-ga, da jo še neso nikdar zobje boleli, mHrveč radi tega, ker ni nikakor pustila, da bi jo >premljai. „Ostani le doma pri otrocih na gorkein," mi j« rekla, „z menoj po de jedna služkinja". Ko s;; odp Ije, grem za njo in jo zasledujem. Ob! mo|a sumn|a bila je opravičena. Peljala se je — čujte in strmite g. doktor — k maskaradi! Na stopnjicah jo dohitim, primem in bajd, morala je za kazen — hočeš nočeš — k Vam. Gospod doktor, pojasnil sem Vam, kakor ste želeli, zdaj le hitro i/derite inojej soprogi zob, tu je de-ner!" . . . Kliubu zapeljivemu plačilu ni hotel zobozdravnik dreti zobu, rekoč, da je on zdravnik za bolne zobe, ne pa rabelj, kateri kaznuje zasačene zločince. * (Doslednost.) Mala hčerka (brisaje prah po stolen k odhajajočemu očetu:) „Papa, sedaj sem Marička in brišem |>rah." — „T»ko", reče na to papa veselo smijoč, „tedaj mi daj poljub za slovo, Marička!" — BOh'i, papa!1' ugovarja mila bistroumna deklica, „hi šine ne sme jo po ljubo vati milostivega gospoda!" — iMeteorologično poročilo. S A SitHII o ,., Las ona- . ' loi.i- v. barometra zovanja peratnra Vo-trovi UlO- Nobo krina v min. e3 v — 7. zjutraj) 741 02mm. 2. pop. 739 2Gmm. 9. zvečer 737-56iMi — 4'0° C si. avz.l jas. -f- 5-7"C si. iz. d. jas. 0 00mm. -f- 6-2°0 i z. jz. obl. ; Srednja temperatura -J- 7-9°, za 3-7° nad normalom- UDiaanst^sItes^ borza, dne 16. decembra t. 1. (Izvirno u poročili , Srebrna renta ......... Zlata renta...........104 F>°/o marčna renta........ Akcije narodne banke....... 857 Kreditne akcije...... . London............123 Napol.............. C. kr cekini.......... Neruske marke......... 4°^ drlavne srečke Is I. 1H54 StoO gld. Državne srečke is !. 19S4. 17 n — 294 p 50 123 35 _ 9 n 76 n 5 fi 78 n 60 n 20 „ 125 v 75 171 75 104 05 124 — 95 75 90 75 10* 50 117 — 12-2 20 y 110 25 105 70 180 — 18 '■' 25 t. 99 n 10 211 — „ Zahvalo izrekam v svojem in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za milo sočutje in tolažbo, katero so skazovati o bolezni in smrti mojega nepozabljivega soproga JAKOBA PETR1ČA, posestnika v Vrdu pri Vrhniki, Posebno se še prisrčno zahvaljujem za podarjene krasne vence, slav. Vrhniški Čitalnici, gospodom pevcem za mile nagrobnice, kakor tudi polarni brambi v Vrdu, sploh vsem prijateljem, kateri so se tako obilno udeležili pogreba mojega soproga. V Vrdu pri Vrhniki, d nO 4. decembra 1884. Marija Petrič, (7971 soproga. Tezani kozolec z osmimi okni proda se po nizkej ceni. Kdor ga želi kupiti, zve natančneje pri upravništvu tega tista. (782—6,> Razpis dveh novih pazniakih služeb II. razreda v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. V prisilni delavnici v Ljubljani se bodete oddali dve srnini pa/in^ki >lu bi II razreda z letno plačo po 300 gld., s službeno obleko, s stanovanjem v delavnici in z 1 V2 funta kruba na dan. Profnjiki za ti službi naj svoje proAiije z dokazi starosti, stanu, trdnega zdravja in krepke po stave, neomadeževanega življenja (prilično tudi znanja kakegn rokodelstva) in popolni zmožnosti slovenskega in nemškega le/.ika (zmožnost luškega je zika daj-1 prednost) in z dostavkom, ali ho z uradniki ali služabniki prisilne delavnice v rodu ali sva-štvu, izročijo (io sicer kdo more osebno) do ». Jamu arija I. upravniatvu deželne prisilne delavnico. (787—3) Za Božično praznike! Orehove, medene, mandelnove in cve-baste potice, šarkelne, mali kruh, orehove kifelce, kolače, podobe iz marcipana, razne vrste finega cvibaka za čaj, namizje in druge fine pekarije priporoča, zagotovljaje na j izvrstne j šo postrežbo, Ivan Po deri-a fina pekarija X_iirLgroTre vilice. (801—i) ~~Y „NARODNI TISKARNI" V I . j 11»► I ju 11 i so izšlo in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Komun. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Miilorrh. ■— Ml. 8°, 89 pol. (Jena 70 kr., po poŠti 80 kr. TuLZisil^ našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil »7. P. — Ml. 8°, 2H4 stranij. (Jena 40 kr., po pošti 45 kr. l>iil>iovsKI. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. Ml. 8°, 122 stranij. Vena 25 kr., po pođti 30 kr. Xa znižano cen™ Be morejo še dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsegat Stenografijo, spisal dr. Ribič. — Životopisjc, spisal Iinjr lit>i. — Prešern, Prešerin ali Prešir*en, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. Cehutiu. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr, J. vo&ttfak, — Čegava bode, dOVelica, spisal J. Ogrinec. Velja ... . 15 kr. H. zvezek, ■■■■■ obsega : Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........30 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. lieviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K. l,aboulaye, poslovenil Davorin lloatnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa fi kr. V Svieo, Francijo, Belgijo, limrlko 'n Anglijo iia|eeneje via Innsbruok-Arlska teleznloa. [sdaja vii/.ui h listov (kart) za železnice in parnik«. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih dežnlah dajo zastonj (800—1) X3Z"CT2SrOX_,IZ>, Innsbriick, Ki lerstrasse 13. Mej narodna prometna pisarna. RESTAVRACIJA NA JUŽNEM EOL0170R1I. 0h ior. ih in Mr<-lJ»*ii. r s v fi gMJ 3 " 5 « B2. I S 1 %.Z : cc e- 2: •g i i 2^: = 'i H N N g zn¥> »ca- &.tt « = = = * »M ti ti Dunajsko zavarovalno društvom U S tem uljudno naznanjamo, da smo pretrgali pogodbo z gospodom Ja- v| kobom Dobrin-om in izročili naše zastopstvo v Ljubljani -r Jj gospodu VIKTOR-ju S€HIFFEB-ju, g .zdatel; in odgovorni uredaik: Ivan Železnikar. naslednikn Ivana Ev. AVutscher-a („pri Bučarji"). Izrekamo svojo zahvalo za skazano zaupanje ravno tako prvej Oger-skej občnej zavarovalnej dražbi, kakor tud. Dunajskemu ar o val- # j nemu društvu, njenemu pravnemu nasledniku in prosimo to zaupanje Se na y^ d.ilji oL ^ Be radovoijno vsprejemajo pri gospodu Viktor-ji Scbifrer-ji ^> 7) v Ljubljani in pri gospodih krajnil. agentib, kjer se tudi dajo s prijaznostjo potrebna pojasnila. 4^ VGradci, v 1. dan novembra 1884. ±£ Z veleBpoStovanjem 4< generalno-zastopstvo v Gradci Dunajskega zavarovalnega društva na Dunaji. 'T'J'J —1) O- IVIioorl. H" . %t ___rn.. i_____ Lastnina iu tmk nNaroune Tiskarne'