ISSN 0351-6407 9 770351 640019 Če rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje. Murska Sobota, 31. maj 2001, leto LIH, št. 22, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit I BREZPLAČNI OGLASI S PREKMURJE tel: ož<25-15-795 KOMMERS OGLASNIK Knija 2000 je bila med FMoravske Toplice, o skupnostjo Filovci in podjetjem Pomgrad sklenjena R pogodba o revitalizaciji gramoznice v Filovcih. V 4. členu te pogodbe je razvidno, da si mora Pomgrad za omenjeni poseg priskrbeti ustrezno dokumentacijo in tudi nositi vse stroške v zvezi z njo. Prav tako se je Pomgrad zavezal, da bo zgradil kanalizacijo in skupno čistilno napravo za Bogojigp ih Filovce v Filovcih v zameno za odškodnino za izkopan gramoz. ki bi ga obračunali v višini 300 tolarjev za kubični meter. Predsednik KS Filovci Milan Varga je v javnosti že večkrat ponovil, da sta tako nizko ceno »izsilila« župan in predstavnik podjetja Pomgrad, saj je že pred leti KS prodala občini isti gramoz po 1160 tolarjev. Sedaj je nastala tako nizka cena verjetno zaradi tega, ker naj bi bila v razliko do prodajne cene gramoza zajeta tudi ureditev potrebne dokumentacije za izkop (lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja), plačilo spremembe namembnosti zemljišča in podobno. Varga priznava, da bi bilo to mogoče, toda... PRVI PO NOVI PROGI VESTNIKOV VLAK MADŽARSKA OZNI RED LJUTC »MER-KESZTHELY SUMEG-IJUTOMER prihoi 1 odhod prihod ■ odhod O 5.15 LJUTOMER 23.13 5.201 5-21 J GRLAVA 23.06 23.08 5.3° I 5.31 J .. BELTINCI 22.56 22.58 5.38 I 6.io 4 MI R. SOBOTA 22.32 22.50 6.16 6.18 PUCONCI 22.25 22.26 6.28 6.30 J MAČKOVCI 22.14 22.15 6.47 7-12 HODOŠ 21.41 22.00 8.00 8.15 I ZALAEGERSZEG 20.28 20.43 8.59 9.09 I UKK 19-36 19.48 SUMEG 19.23 19.29 9-56 KESZTHELY 18.35 s o o s Prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. Obložena miza naj bo le za začimbo str. 10 Zabave se selijo na prosto Tudi hrupni rock ni predramil zaspanih obiskovalcev str. 16 Dolga zasedanja občinskega sveta v Ljutomeru Bo Veržej »prelisičil« Ljutomer? str. 3 NAROČNIK-------------- d.d. MURSKA SOBOTA Slovenske železnice d.d. vlak. 9- iunij 200] 2 AKTUALNO OKOLI NAS 31. maj 2001 VERNIK Pritiski in ustrahovanje niso pomagali Sporen obisk na Dunaju Je Tonika še predsednik? Schroder se ni želel srečati s svobodnjaki Zaradi nemškega kanclerja ogrožena prihodnost avstrijske vladne koalicije esoglasij pri delovanju Pomurske madžarske narodnostne samoupravne skupnosti s sedežem v Lendavi očitno ni konec. Epiloga pa nima tudi zadeva v zvezi z nepravilnostmi, ki jih je odkrilo Računsko sodišče Slovenije, ki je med drugim odkrilo -na podlagi obračunanih potnih nalogov -, da je bil določenega dne predsednik skupnosti Gydrgy Tomka v Gydru in Budimpešti na Madžarskem ter še v službi. Medtem ko so iz skupnosti pred časom »izstopili« predstavniki goričkih Madžarov, so jim začeli slediti tudi drugi. Ta ponedeljek pa je prišlo do svojevrstne kolektivne odločitve večine članov Madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Lendava. Le-tej predseduje Albert Halasz in šteje dvajset članov. Na seji, katere se jih je udeležilo enajst članov (bili so torej sklepčni), so obravnavali nastale razmere in z javnim glasovanjem soglasno sprejeli sklep o odpoklicu svojih predstavnikov (9 članov, med njimi tudi Gydrgy Tomka) v Pomurski madžarski narodnostni samoupravni skupnosti. Še pred to odločitvijo (med razpravo) so prišli na sejo trije člani, ki so imeli medtem skupaj s Tomko vzporedno sejo v Petišovcih, in skušali doseči, da bi to preložili, a niso ničesar dosegli. S tem naj bi torej Pomurska madžarska narodnostna samoupravna skupnost razpadla ih dejstvo je, da je k temu prispeval bistveni delež njen predsednik Gydry Tomka. Če bi po volitvah upoštevali republiško volilno zakonodajo, pravzaprav sploh ne bi mogel »prevzeti« te funkcije od svojega sina, ki je bil v resnici izvoljen. In na to, da je bilo to nelegalno, je opozarjala tudi narodnostna poslanka Maria Pozsonec. Kako iz nastalih razmer? Albert Halasz je v sredo zvečer že povabil na skupen pogovor (zaprto sejo) predsednike vseh občinskih narodnostnih skupnosti, da bi nakazali možne rešitve. V interesu manjšine sta vsekakor skupna organizacija in dobro sodelovanje vseh prekmurskih Madžarov. bisk nemškega kanclerja Gerharda Schroderja na Dunaju pretekli konec tedna je spet povzročil napetosti v avstrijski vladi. Nemški socialdemokrat Schroder (SPD) se je najprej srečal z voditeljem avstrijskih socialdemokratov Alfredom Gusenbauerjem (SPO), zatem pa z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom, kanclerjem Wolgangom Schiisslom (OVP) in predstavniki vladne opozicije. Šlo je za prvi obisk predstavnika nemške vlade v Avstriji po uvedbi sankcij s strani preostalih štirinajstih držav članic Evropske unije. Te države so lani v tem času proti Avstriji uvedle diplomatske in gospodarske sankcije zaradi nove vladne koalicije, v kateri so zasedli dosedanje socialdemokratsko mesto kontroverzni svobodnjaki, znani predvsem po svoji ostri in nepopustljivi politiki do priseljevanja tujcev. vladne partnerice, ampak mu tudi grozijo. Okrogla miza NSi v Radencih Uradno naj bi bil razlog Schro-derjevega obiska normalizacija meddržavnih odnosov in načrtovanje prihodnjega dela, ki bo v interesu obeh držav. Predsednika avstrijske in nemške vlade sta se pogovarjala o dvostranskih odnosih, o češki jedrski elektrarni Temelin in evropskih političnih vprašanjih. Ker pa je znano, da gre za stališča, ki se ne razlikujejo, je jasno, da je Schroder obiskal Dunaj iz povsem drugega razloga. Podpora opoziciji Prvi in najbrž najmočnejši argument je prav ta, da se Schro-der ni hotel srečati s predstavniki modro-črne vladne koali- Pravica otrok do cije. Večino svojega časa je namreč namenil predstavnikom opozicije. Za dobro uro se je sicer sestal s kanclerjem Wolfgan-gom Schiisslom, voditeljem ljudske stranke, vendar je tudi to srečanje minilo bolj v znamenju lepih besed in praznih floskul. Veliko večjo in tehtnejšo vlogo je imelo prav gotovo srečanje z vso intelektualno in politično opozicijo, s katero se je nemški kancler sestal v stanovanju umetnika Andreja Hellerja. Namen obiska je tako prej podpora avstrijski socialni demokraciji kot vladni koaliciji. V skupni izjavi za javnost je Schroder ob koncu obiska izjavil, da sankcij, uvedenih lani proti Avstriji, ne obžaluje, ker »niso bile napaka«. Schiissel se do te izjave nemškega kolega ni distanciral, zato je takoj postal tarča napadov avstrijskih svobodnjakov. Niso mu samo zamerili, da se ni postavil na stran svoje Haiderjeve grožnje Takoj po sporni Schroderjevi izjavi in dejstvu, da je Schiissel ni relativiziral, je koroški deželni glavar in nekdanji svobodnjaški vodja Jorg Haider nemškega kanclerja označil za »fevdalnega vladarja iz 19. stoletja z debelo cigaro v roki«, Schiisslu pa je očital, češ da »ni imel poguma, da bi Schroderjevč izjave zavrnil«. Dan zatem je populist Haider svoje izjave še bolj začinil. Ni se mogel izogniti najostrejši kritiki ljudske stranke in ji zagrozil, da če Schiissel ni toliko mož, da bi se postavil za skupno vladno koalicijo, potem tudi ni treba, da še naprej obstaja. Kontroverzni Haider je Schiisslu javno očital, da bi moral že vnaprej paziti, da ga Schroder ne bi »položil«, zato koroški deželni glavar grozi obema. Schiisslu z zaostritvijo odnosov v vladni koaliciji, glede Schro-derja pa je dejal: »Kdor se neprimerno obnaša, mora računati na to, da ga čaka neprijetna reakcija.« Svarila podpredsednice vlade Uradna voditeljica svobodnjakov in podpredsednica modro-črne vlade, Susanne Riess-Passer, je prav tako nezadovoljna z nemškim obiskom. Opozorila je, da je vlada sestavljena iz dveh strank, zato po njenem ni mogoče, da bi prišel nekdo na obisk in se potem sestal zgolj s predstavniki ene stranke: »Kdor pride v Avstrijo, da bi se srečal z avstrijsko vlado, se bo pač moral navaditi na to, da gre za dve stranki.« Riess-Passerjeva je še dejala, da je Schroder edinstven primerek, ki tega dejstva ni hotel spoštovati. Vsi premieri drugih držav, ki so doslej obiskali Dunaj, naj bi se bili srečali z obema strankama. Podpredsednica vlade opozarja svojo vladno partnerico, konservativno ljudsko stranko, naj je ta izjema tudi poslednja. Ne sme se več zgoditi, da pride nekdo na obisk na Dunaj in da je treba »poskriti pol vlade«. Dala je še lekcijo vsem drugim evropskim in svetovnim politikom: »Kdor avstrijske vlade ne sprejema v celoti, temu sploh ni treba priti.« S svojo pretirano reakcijo pa svobodnjaki niso dosegli nič drugega kot veliko zgražanje domače in evropske javnosti, obenem pa tudi potrditev svoje ksenofobične usmeritve. Nemški kancler Schroder namreč ni prišel na Dunaj na uradni obisk, temveč na neuradni in v takih primerih je povsem običajno, da se sestane s tistimi posamezniki in politiki, s katerimi se želi, in ne s tistimi, s katerimi bi se v primeru protokolarnega uradnega obiska moral. Marjetka Raušl, dopisnica z Dunaja ■ normalnega življenja Maloobmejni sporazum ne rešuje obmejnihproblemov lani občinskega odbora Nove Slovenije - Krščanske ljudske stranke v Radencih so organizirali okroglo mizo v zvezi s sporno in zanje etično dvomljivo spremembo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdata: Psajetje za informiranje i. S. Murska Sobota Uralaišho: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. Nana Rituper Rodež. Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec. Štefan Sobočan (novinarji). Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šbmen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Nasin sredništva in uprave: M. Sobota. Ulica arh. Novaka 13. tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov Is fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno. za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran, http://www.p-inf.si. Kot razpravljale! so sodelovali Alojz Sok, poslanec NSi v državnem zboru, dr. Karel Bedernjak, profesor moralne teologije, in dr. Andrej Možina, podpredsednik zdravniške zbornice. Problem, ki je v zadnjem času razdvojil Slovenijo, so osvetlili z različnih vidikov: političnega, etičnega in znanstvenega. Alojz Sok je podrobno predstavil historiat zakona od leta 1994 pa do pobude civilne iniciative in skupine 30 poslancev, ki so s svojimi podpisi spravili sporno novelo na referendum. Dr. Bedernjak je opozoril na etični vidik problema - na razmerje med etiko in znanostjo, ki se ne meni več za etične norme, na pragmatizem, ki ne upošteva morebitnih načel in pravice zamenjuje z željami. Znanost ne sme vsega, kar zmore, ker lahko postane destruktivna. Dr. Andrej Možina je prav tako spregovoril o napredku znanosti in zdravniški etiki, poudarjajoč, da zdravniki niso servis in da so vse zdravniške organizacije novelo zakona obsodile. Opozoril pa je predvsem na to, da bi država morala odgovorneje skrbeti za to, komu lahko zaupamo ravnanje z genetskim materialom - z novimi tehnikami se bodo pojavljale vedno nove možnosti pa tudi zlorabe. Pozorna publika je zastavila cej pomislekov. Na koncu je predsednik občinskega odbora NSi Vladimir Rantaša prebral izjavo za javnost, v kateri med drugim piše: Člani OO NSi Radenci so soglasno sklenili, da bodo na referendumu glasovali proti uveljavitvi sprememb zakona o postopkih umetne oploditve. Za celovit otrokov razvoj sta potrebna oba starša, sporna zakonska določba pa je politična in ni podprta s strokovnimi argumenti. Dolžnost zakonodajalca je, da primarno upošteva otrokove pravice in koristi, k čemur ga zavezuje tudi Konvencija ZN o otrokovih pravicah, zato je treba postaviti pravico otroka do normalnega otroštva pred pravico samske ženske do materinstva brez partnerstva. B. B. L. ■ Mejno veselje Katerega reda državljani so slovenski kmetje z zemljo na hrvaškem katastrskem območju? omentatorji so presojo ustavnega sodišča, ki v maloobmejnem sporazumu ni našlo neskladja z ustavo, pospremili z mnenji, da bo zaradi tega življenje ob meji lažje. Uporabljali so besednjak, v katerem je bilo mogoče zaznati sledi patetike in drobce evforije, maloobmejni sporazum pa so glorificirali z izjavo, da bo prebivalcem ob meji z ratifikacijo sporazuma vrnjen del nacionalnega ponosa, ker so se zadnjih deset let počutili kot drugorazredni državljani. Preveč je lepo, da bi bilo res! Še toliko bolj, če na zadevo gledamo z vidika obmejnih problemov na Hotizi. Maloobmejni sporazum obmejnih problemov ne razrešuje, je pa lahko pozitiven za življenje ob meji, sploh pa je vprašanje, kako se bo izvajal, če se sploh bo, je povedal ob odločitvi ustavnega sodišča župan lendavske občine Jožef Kocon. Če bo prebivalcem Mirišča omogočeno, da jih bodo spet varovali organi slovenske policije, in če bo kontrolna točka na Muri, potem je maloobmejni sporazum pozitiven, je bil mnenja Štefan Sobočan, predsednik krajevne skupnosti Hotiza. To, da maloobmejni sporazum obmejnih problemov ne rešuje, je pokazal zadnji primer, ko je kmetijska svetovala služba, ki kmetom svetuje pri izpolnjevanju obrazcev za pridobitev subvencije, dobila navodilo, da se le-te ne bodo dodeljevale kmetom za tista zemljišča, ki jih imajo na katastr- Prejšnja leta je bilo to pri podeljevanju subvencij upoštevano kot specifika, letos pa naj bi dobili svetovalci jasna navodila, da bodo subvencije namenjene samo za zemljišča na slovenskem katastru. Katerega reda državljani so sedaj kmetje obmejnih naselij, ki imajo večji del polj na hrvaškem katastrskem območju? Pravniška stroka ali ustavni sodniki pri odločanju, ali maloobmejni sporazum prejudicira potek državne meje ali ne, niso bili enotnega mnenja. Ali da ali ne pa bo najbolj jasno, kako se bo maloobmejni sporazum, ki ga je Hrvaška že potrdila, izvajal. Če kontrolna točka ne bo postavljena na Muri, potem je to, gledano s sta-, lišča meje na Hotizi, znak, da je sporazum potek meje prejudiciral, zato je za življenje pomembnejše, kako se bo sporazum postavljal v življenje, če se sploh bo. Za Slovenijo bo ob vstopu v EU veljal Schengenski sporazum, k1 pa je v protislovju z maloobmejnim. Prav zato se kaže maloobmejni sporazum kot dokument, ki ga potrebuje Slovenija, a še bolj Hrvaška, da si pusti priprta vrata v Evropo. Bo maloobmejni sporazum V čem vplival na sporazum, ki ga Je lani podpisalo pet županov obmejnih občin v kotu? Četrti člen Sporazuma občin, ki predvideva na obmejnem pasu gibanje le z osebno izkaznico, ki ga doslej notranji in zunanji ministrstvi nista ne negirali in ne potrdili, bo žu pan Jožef Kocon takoj po ratifika ciji maloobmejnega sporazum ponovno predstavil obeti® s ten nema v pričakovanju, da dobi določilo moč veljave. - M. H * »SIS 31. maj 2001 AKTUALNO DOMA Začarani trikotnik Filovci-Občina M. Toplice-Pomgrad Dokumenti ne lažejo no čistilno napravo. Podjetju Po-mgrad je KS Filovci poslala opomin pred tožbo z možnostjo nadaljnjega dogovora, na javni razpravi v Bogojini pa je Varga povedal, da je od direktorja Stanka Polaniča dobil odgovor, v katerem ga ta obvešča, da so že marca letos na občino poslali dopis piše župan v dopisu 7. maja: »Ker je bil takšen način črpanja gramoza do sedaj v glavnem toleriran s strani države tudi v drugih okoljih, smo pričakovali, da bomo ob podpori domače javnosti, ki tovrstno »samopomoč« odobrava, in ob pridobljenem formalnem dovoljenju za revitaliza- 5. deti Ker gre a skupno naložbo dveh naselij, za katero so podpisane pogodbe za pripravo vse dokumentacije, In za katero je bilo ali bo vloženo Je v Času priprave zaCclk« izvedbe veliko sredstev, se vsi podpisniki s podpisom te pogodbe zavezujejo, da ne bodo odstopali od vsebine, ki je podpisana v tej pogodbi. Ker je nosilec vseli vlaganj Občina Moravske Toplice, se KS Filovci in KS Bogojina slripjata. da bosta v primem enostranske prekinitve te pogodbe ali siceršnjih oviranj pri normalnem toku izgradnje v času izgradnje in Času priprave izgradnje, poravnali občini vse stroSko vlaganj vključno s stroški, ki jih bo vložil v ta sistem investitor, 6. člen Pogodbene stranke bodo storile vse, da bi morebitne spore reševale sporazumno. Če sporazum ne bo mogoč, je ra to pristojno sodišče v Murski Soboti. 7; člen Pogodba začne veljati z dnem podpisa vseh pogodbenih strank, ki morajo za to Imeti posebne sklepa svojih organov, ki so sestavni del teh pogodb. 8. Člen Pogodba je napisana v osmih izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po dva izvoda. Pogodbe po vrsti podpišejo: Kiujcvnu skupnost Filovci, Krajevna skupnost Bogojina, čista narava d.o.o. In Občina Moravske Toplice. Številka: 353-W0l-)/l-fc MoravsksTopliee, dne..........- Pogodba o skupnem sodelovanju pri gradnji skupne čistilne naprave in kanalizacije, kjer se lepo vidita samo pečata in podpisa krajevnih skupnosti Filovci in Bogojina, čeprav sta pogodbo sklenila še Občina Moravske Toplice in komunalno podjetje Čista narava. S. Člen Orugopogodbenik priznava prvopogodbenikotna odškodnino za Izkopan gramoz, ki se obračuna v višini 300 SlT/m’, pri čemer za potrebe obračuna opravi pred začetkom revitalizacije, ob koncu vsakega leta in ob zaključku revitalizacije sondacija, s katero se določi količina dejansko izkopanega gramoza. .Orugopogodbenik se zavezuje za obračunano vrednost iz I. odstavka tega člena zgraditi kanalizacijo In čistilno napravo v Filovcih v skladu s projektno dokumentacijo, ki jo bo v ta namen sam financiral po cenah, ki so enake tržni vrednosti za enake projekte. Po zgraditvi kanalizacije In čistilne naprave bodo ostali ti objekti v lasti drugopogodbenika s tem, da se ta s to pogodbo zavezuje, da bo vse objekte kanalizacije in Čistilne naprave takoj po izgradnji brezplačno odstopil prvopogodbenlkoma v uporabo za nedoločen čas, brez obveznosti plačila uporabe. Stroški obratovanja bremenijo prvopogodbenlka, v kar se upoštevajo tudi stroški tekočega vzdrževanja. Orugopogodbenik se zavezuje za obračunano vrednost Iz 1. odstavka tega člena izvesti dela na krajevnih objektih (vežica, parkirišče) v vrednosti do 5 mio SIT. Ta dela se opravijo v mesecu septembru in oktobru 2000. Začetek izgradnje objektov kanalizacije in Čistilne naprave bo v mesecu septembru 2000 oziroma takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja, dokončanje pa najpozneje do konca leta 2000. 6.člen Nadalje se drugopogodbenlk zaveže, da bo po zaključku revitalizacije gramoznice v Filovcih Izkopal in na deponiji v gramoznici prepustil v brezplačno uporabo prvopogodbeniku KS Filovci 3000 m’ Izkopanega gramoza. V času Izvajanja revitalizacije (Izkopa gramoza) ima KS Filovci pravico za lastne potrebe uporabiti 350 m’ Izkopanega gramoza letno. 7.člen Stranke te pogodbe se dogovorijo, da ta pogodba začne veljati, ko [o podpišejo'vse tri stranke. 8.člen Stranke te pogodbe se dogovorijo, da bodo vse dopolnitve ali spremembe k te) pogodbi dogovorile z aneksom k pogodbi. 9. člen Stranke te pogodbe se dogovorijo, da |e v primeru sporov iz te pogodbe krajevno pristojno stvarno pristojno sodišče po sedežu drugopogodbenika. POGODBA O PRISTOPU K IZGRADNJI IN SOFINANCIRANJU KANALIZACIJE IN ČISTILNE NAPRAVE ZA NASELJE FILOVCI sklenjena med: 1. OBČINO MORAVSKE TOPLICE, Moravske Toplice, Kranjčeva ulica j, 9226 MORAVSKE TOPLICE, W jo zastopb župan Franc CIPOT, unlv.clipl.org.,ekon, Investitor in 2. VARGA MILAN, Filovci 7, 9222 BOGOJINA , zavezanec za sokivestiranje. Pogodbeni stranki se s podpisom te pogodbe zavezujeta, da sodelujeta pri izgradnji in sofinanciranju kanalizacije In čtstflne naprave v naselju Filovci. Dela se bodo začela izvajati v letu 2001. Zavezanec se s podpisom te pogodbe obvezuje, da bo za Investiciji Iz I. točke te pogodbe nepovratno prispeval znesek 240.000,00 SIT, In sicer tako, da bo s pričetkom plačevanja od Junija 2001 vplačal za Investiciji vsak mesec 10.000,00 SIT v naslednjih dveh letih (24 obrokov). Znesek mesečnega obroka ostane nominalno nespremenjen za prvih 12. obrokov, za naslednjih 12 obrokov pa se spremeni za Indeks inflacije le v primeru, če bo inflacija večja od 10% v letu 2001. Sredstva bo na podlagi prejetih položnic zavezanec nakazoval direktno na žiro'račun Občine Moravske Toplice Št. 51900-630-76064 mesečno do 20. dne v mesecu za tekoči mesec. V primeru zamude plačila se' " mu zaračunajo zakonska zamudna obresti. m. Občina Moravske Toplice kot nosilec investicije se zavezuje, da bo zavezancu - sopodpisniku te pogodbe ob njegovi 100% poravnavi obveznosti v raku, ki bo določen z izvajalsko pogodbo za dokončanje kanalizacije ki čistilne naprave, izvedla kanalizacijo omrežje do njegove stavbne parcele (približno 5 m od hišnega priključka) na kateri stoji hiša št. 7 v FHovch. Nosilec investicije Občina Moravske Toplice se s to pogodbo zavezuje, da bo preostanek razlike pogodbene vrednosti celotne investicije, ki se ocenjuje na 240 mio SIT pokrila Iz svojih sredstev, sredstev krajevne skupnosti Filovci, sredstev države in drugih virov. IV. Pogodbe stranki bosta vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe reševali sporazumno. V primeru, da sporazuma ne dosežeta, bo spor reševalo stvarno pristojno sodišče v Murski Soboti. Številka: V Filovcih, Občina Moravske Toplice Zavezanec: Župan: Franc CIPOT, unlv.dlpi.org.1ekon. Milan VARGA ŽaJaJčapi v prilofti pošiljamo PORpdbO-.O SOftnaariniBiH, ki io ie potrebno podrmti ia vrniti na Občino.Mprpvjkg Toplice dp H 05. 2001, V.kolikor bo. podpisanih več kot tri četrtine (75%) pogodb sg-bo flisiokt tako kotje bilo predvidenozsicer na bo potrebno počakati, da se zagotovijo ustrezni viri, Moja želja in verjetno tudi Vaša je, da bi še projekt čistilne naprave in kanalizacije lahko realiziral tako kot je bil zamišljen, vendar pa moramo pri tem sodelovati vsi po najboljši moči in biti prepričani, da delamo vsi samo dobro in v korist vas krajanov - uporabnikov teh komunalnih sistemov. In moja misel pri tem je: Narave in okolja ne moreš podedovati, temveč si ga dejansko izposojaš od prihodnjih generacij. Zato naj nam ne bo težko nameniti tudi nekaj prihrankov za lastno okolje. V pričakovanju, da se bomo tudi v prihodnje dobro razumeli in v upanju, da boste v čim večji meri pristopili k podpisu priloženih pogodb in s tem dejansko omogočili začetek gradnje komunalnih sistemov v Filovcih; Priloga : Pogodba s povratnico - kuverto Pripis: Upam, da bomo uspeli z dovoljenji za nadaljnje črpanje gramoza in s ton prihranili nekaj sredstev vsem, ki boste podpisali pogodbe. Pri tem seveda računam tudi na vašo podporo in »pritisk« na ustrezne organe, da se to dovoljenje čim prej pridobi. Besede, ki ne potrebujejo komentarja adnjič smo že pisali o zapletih med Občino Moravske Toplice in Krajevno skupnostjo Filovci, tule pa je sedaj podrobnejši pregled celotnega dogajanja, ki je imelo svoj prolog že v letu 2O0o, epilog pa bo morda na sodišču. Že 27. junija 2000 je bila namreč med občino Moravske Toplice, Krajevno skupnostjo Filovci in podjetjem Pomgrad sklenjena pogodba o revitalizaciji gramoznice v Filovcih. V 4. členu te pogodbe je razvidno, da si mora Pomgrad za omenjeni poseg priskrbeti ustrezno dokumentacijo (ki naj bi jo izdelal ZEU -Družba za načrtovanje in inženiring iz Murske Sobote) in tudi nositi vse stroške v zvezi z njo. Prav tako se je Pomgrad zavezal, da bo zgradil kanalizacijo in skupno čistilno napravo za Bogojino in Filovce v Filovcih v zameno za odškodnino za izkopan gramoz, ki bi ga obračunali v višini 300 tolarjev za kubični meter. Predsednik KS Filovci Milan Varga je v javno- sti že večkrat ponovil, da sta tako nizko ceno »izsilila« župan in predstavnik podjetja Pomgrad, saj je že pred leti KS prodala občini isti gramoz po 1160 tolarjev. Sedaj je nastala tako nizka cena verjetno zaradi tega, ker naj bi bila v razliko do prodajne cene gramoza zajeti tudi ureditev potrebne dokumentacije za izkop (lokacijskega oz. gradbenega dovoljenja), plačilo spremembe namembnosti zemljišča in podobno. Varga priznava, da bi bilo to mogoče, toda ... , Od podpisa pogodbe pa do začetka maja 2001 si podjetje Pomgrad ni priskrbelo nobene dokumentacije, čeprav je že začelo z izkopom gramoza. V Filovcih so za to zvedeli šele takrat, ko je prišel kmetijski inšpektor in preprečil nadaljnji izkop, ker ni bilo poravnano niti plačilo spremembe namembnosti zemljišča. Zanimivo je, da je podjetje izkopavalo gramoz celo na drugem mestu, kot je bilo dogovorjeno. Odpeljali naj bi 6000 kubičnih metrov gramoza, toda nekateri krajani so na zborovanju glasno vzklikali, da naj bi bilo odpeljanega gramoza za najmanj 600 tisoč kubičnih metrov! Še bolj zanimivo pa je, da je poslal župan Franc Cipot že 23- marca 2001 na svet KS Filovci dopis, v katerem ga obvešča, »da je pogodba pripravljena. Zadeve v zvezi Laščani bodo delili dividende Skupščini Radenske in Pivovarne Laško jjspre^ ci v- • • I„,□ naslovno leto 2002 za revizorja družbe Skupščina je imenovala za Ljubljane. Za delničarje revizijsko hišo Priče ^erhouse tudi prejšnji delničarji ivovarne Laško - po zamenjavi. erajšnii skupščini, na kateri so Radenske - pa bo zanimiva novica o vce J. / . l4nt . , brut0 dividende »delnico, čemur pa naj bi “P™™''" X delitev dobiček iz zahtevata 180 tolarjev. Pivovarna Lašk Jt nam '«a 1998 in del lanskega dobička v vrednosti 7 M H s čistilno napravo in kanalizacijo so rešene, začetek gradnje se pričakuje v mesecu maju, to pa je odvisno od pridobitve gradbenega dovoljenja, za katerega postopki potekajo, ker projekt še ni v celoti dokončan.« Seveda zaradi ustavitve izkopa z začetkom gradnje ni bilo nič, čeprav naj bi bila po prvotni pogodbi dela končana najpozneje do konca leta 2000! Varga, ki je medtem domov začel dobivati grožnje,'je Pomgradu očital »krajo«, »goljufijo« in »zavlačevanje del«, županu pa »zavajanje« in obema zagrozil s tožbo. To pa še ni vse, saj je poslal župan 7. maja 2001 vsem gospodinjstvom v Filovcih pogodbo o sofinanciranju (s povratnico), ki naj bi jo krajani podpisali in vrnili najpozneje do 14. maja. Če bi bilo podpisanih več kot 75 odstotkov pogodb, naj bi se »projekt začel tako, kot je bilo predvideno, sicer pa bo treba počakati, da se zagotovijo ustrezni viri.« V Filovcih so izračunali, da če bi plačalo sto gospodinjstev po 240 tisoč tolarjev, bi znašala skupna vsota komaj 24 milijonov, to pa ne bi bila niti desetina celotne vrednosti kanalizacije in čistilne naprave, ki je 275 milijonov tolarjev. Investicija naj bi se po prvotnem načrtu poravnala po sistemu tretjin (eno bi dali Filo-včarji, eno občina in eno država) in lizinga, ki bi se odplačeval več let iz kombiniranih virov, Po jav-nenj zborovanju 12. maja v Filovcih je bilo jasno, da pogodbe o sofinanciranju, ki so ji očitali še nedefiniranost rokov in del, nihče v Filovcih ne bo podpisal. Občasna zmeda upočasnila delo -Ukinitev KS Mala Nedelja? adnja seja ljutomerskega občinskega sveta je tokrat spet presegla vse meje jasnosti oz. nejasnosti, to pa je bilo še posebej v ospredju pri točki o razvrščanju štirih cest v občini po prioriteti pri prijavi investicij na razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. V prvi vrsti se je zalomilo pri dokazovanju svetnikov o pomembnosti posamezne ceste, nato pa še pri vodenju seje podžupanje, ki je za nekaj časa nadomestila župana. Ob zmedi, ki je nastala zaradi nejasnosti ob razpravi, je bilo čutiti, da svetniki sploh ne vedo, o čem odločajo, in podžupanja je tajniku naložila nalogo oblikovati pismeni (spremenjeni) predlog. Tako so nadaljevali z drugimi točkami, čez čas pa so se spet vrnili na to točko, ko so prejeli pisnfeni predlog, vendar se je zmeda s tem le povečala, v zagati pa so se znašli tako podžupanja kot tajnik in seveda svetniki. Ko so stvar vendarle razjasnili, je med drugim tudi padel'predlog, da se dve In kakšno je trenutno stanje? Med županom in Vargo se je v dopisih izmenjalo več ostrih besed, župan je dejal, da ni hotel nič drugega, kot samo pomagati, da se čimprej zgradita kanalizacija in čistilna naprava, Varga pa očita županu, da je hotel zanetiti spor med Bogojino in Filovci zaradi ustanovitve nove občine (županu očitajo, da so v nekdanji KS Bogojina investicije v obdobju 1995-1999 zaostajale za porabljenim povprečjem investicij v občini za več kot 60 odstotkov oz. okrog 200 milijonov tolarjev, medtem ko so nekateri kraji v občini dosegli kar 200-odstotno povprečje investicij!). Župan naj bi tako pri projektantu celo naročil, da za naselje Bogojina naredi projekt s samostoj- cesti iz ene krajevne skupnosti uvrsti na prvi dve mesti, čemur je goreče oporekal župan, ki se je ravno v tem trenutku vrnil v sejno sobo. Razburjeno je pojasnil, da to ni pošteno do občanov iz drugih krajevnih skupnosti, in še poudaril, da če bodo svetniki ta predlog izglasovali, bo uporabil pravico veta, tb pa pomeni, da predlog kljub vsemu ne bi bil sprejet. Po najrazličnejšem premlevanju in še vsaj eni zmedi so svetniki vendarle sprejeli predlog, po katerem je na prvem z vprašanji o nadaljnjih postopkih. Ker pa od tam niso dobili nobenega odgovora, so nadaljevali z delom, kot je bilo prvotno predvideno. Tako je Varga dejal, da so možnosti za sodelovanje s Pomgradom še vedno odprte. Na zadnji seji občinskega sveta je župan Franc Cipot izjavil, da se umika iz celotne zadeve (ki naj jo dalje vodi ustrezni občinski odbor), vendar to verjetno ne bo tako enostavno, saj so mu z več strani zagrožene tožbe, vprašanje pa je, ali je ves proces potekal legalno, kajti vsi podpisniki pogodbe so vedeli, da je v Filovcih mogoč le proces revitalizacije, saj je po zakonu gramoz opredeljen kot državna rudnina in ga ni mogoče črpati brez ustreznih dovoljenj. Takole celo mestu modernizacija občinske ceste oz. javne poti Gresovščak-Pekel, na drugem preplastitev lokalne ceste Šalinci-Veržej (odsek Šalinci-Grlava), na tretjem modernizacija občinske ceste oz. javne poti v Nunski Grabi in na zadnjem modernizacija občinske ceste oz. javne poti v Drakovcih (odsek Perko). Pri pobudah članov občinskega sveta je najbolj izstopala pobuda svetnika Pečnika, ki je zahteval, da naredijo vse, kar je mogoče, da se republiški Sklad ljubiteljske kulture v Ljutomeru ohrani. Predsednik sklada Goran Oh-man po Pečnikivih besedah namreč ne obvladuje položaja, menda je tudi zapustil delovno mesto, Pečnik pa je še izrazil bojazen, da bi predsednica Zveze kulturnih društev štirih občin Ema Tibaut iz Veržeja preselila sklad v Veržej, pri čemer je celo uporabil besede »nas bo prelisičila«. Oglasila se je svetnica Rebernikova, ki je poudarila, da je edini problem, da občina ne zagotovi primernih prostorov za delovanje sklada, cijo gramoznice in s tem delni izkop gramoza ves projekt kanalizacije in čistilne naprave lahko speljali v okviru predvidenih zamisli: Čeprav gramoza kot rudnine ni mogoče pod nobenimi pogoji upoštevati kot krajevni vir (zakon je tu zelo jasen - to je državni vir, s koncesijo pa delno občinski), se je Občinski svet strinjal, da je ta vir upoštevan predvsem kot del sredstev krajanov Filovec pri sofinanciranju celega sistema.« Neverjetno je, da tudi to še ni vse, saj Varga očita kaznivo dejanje tudi tajništvu občinske uprave, ki naj bi zavestno prekrivalo določene podpise in pečate, tako da je na istih pogodbah različno število pečatov in podpisov. Tomo Koleš ■ pristojni na republiški ravni so menda celo jasno povedali, da ne bodo razpisali delovnega mesta, dokler ne bo prostorov za delo. Po tajnikovi razlagi bi lahko dobili prostore v ljutomerskem domu kulture, vendar pa zaenkrat to še ni mogoče, ker še ni podpisan sporazum o delitveni bilanci med občinami, začasni prostori pa naj bi bili na voljo v tretjem nadstropju občinske stavbe, a jih je Rebernikova označila kot neprimerne. Razprava je pripeljala do sklepa, da skušajo zadevo rešiti v enem mesecu. Še eno omembe vredno pobudo smo slišali v nadaljevanju seje, in sicer takoj po odmoru, ko je župan dobil informacijo, da predsednik KS Mala Nedelja Vilko Vajda noče umakniti tožbe proti podjetju Imperial, ki ima v najemu kopališče v Moravcih, kajti iz tožbe naj bi bilo menda mogoče razbrati, kot da bi tožbo vložila občina, zato je župan predlagal sklep o ukinitvi omenjene krajevne skupnosti. Darja Tibaot ■ 4 LOKALNA SCENA 31. maj 2001 VESHIK Tudi v vrtcu beremo knjige V tišinskem vrtcu je bila 24. maja, ob koncu akcije Bralna značka, prava slovesnost. Skupaj z malčki in povabljenimi starši smo si ogledali igrico Žogica nogica, ki so jo uprizorili učenci dramskega krožka OŠ Tišina, nato pa so nam najbolj pogumni otroci pripovedovali na »pravljičnem« stolčku, kaj piše v knjigah. Otroci so za svojo pridnost - branje knjig, ki so si jih izposodili čez leto v vrteški knjižnici, prejeli priznanja bralne značke, ki sta jih podelili ravnateljica in knjižničarka tišinske šole. Vzgojitelji in starši se zavedamo, da dajemo z branjem in pripovedovanjem otrokom veliko doto za nadaljnje življenje, saj kar se v mladih letih zamudi, se pozneje težko nadomesti. - Marija P. Ne prezrite! Novi in stari potni listi Heprav bodo stari potni listi po 5. avgustu 2002 prenehali veljati, se je za izdajo novih potnih listin doslej odločilo šele 25.000 slovenskih državljanov. Ko bo starim potnim listom, ki jih ima še vedno nekaj več kot 240.000 ljudi, potekla veljavnost, mnogi ne bodo imeli nobenega drugega veljavnega identifikacijskega dokumenta. Državljani morajo imeti namreč vsaj en veljaven identifikacijski dokument s sliko, izdan od države. Poleg potnega lista so to med drugim osebna izkaznica, vozniško dovoljenje ali maloobmejna prepustnica. Znano je, da je začela Republika Slovenija z letošnjim 1. marcem izdajati nove potne listine, ki so rezultat domačega znanja. Po ocenah domačih in tujih strokovnjakov jih poleg tehnične izpopolnitve, usklajenosti s pravnim redom Evropske unije in mednarodnimi standardi odlikuje tudi njihova oblikovna podoba. Z njim lahko potujemo v 78 držav brez vizuma (med drugim tudi v ZDA in Kanado), uporabljamo pa ga lahko tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva, vendar najdlje do 5. avgusta 2002. Glede na to, da se bliža čas dopustov, ne bo odveč opozorilo. da pravočasno preverite veljavnost svojega potovalnega dokumenta. Zaradi spremenjenega načina izdelave je treba za izdajo novega potnega lista zaprositi vsaj 14 dni pred načrtovanim odhodom v tujino. Vlogo za potni list lahko vložite pri upravni enoti, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Potni List bo izdelalo za to pooblaščeno podjetje. Prejeli ga boste v 14 dneh (lahko tudi prej) po pošti ali pri upravni enoti, kjer boste vložili vlogo - glede na način, ki ga boste izbrali. Milan Jeršei Za pitno vodo denar potlačijo v blato Mesec narcis nekoč privabljal v Veržej množice Narcisna polja izginjajo Občina si prizadeva za obuditev več kot tridesetletne tradicije Heprav zadnji dve leti v Veržeju nismo več zasledili prireditev v mesecu maju, se še vsi spominjamo »njihovega« meseca narcis. Na veržejskih travnikih se je namreč pred desetletji v maju razprostiralo morje narcis. Veržejci so jih počastili z mesecem narcis, kjer so pripravljali razne zabave skozi ves mesec, vrhunec pa je bil izbira mis narcis, ko se je v Veržej valila množica ljudi iz celotnega Pomurja. Ideja, da bi narcisam povetili več pozornosti, je nastala po postavitvi spomenika Slavku Ostercu v Veržeju in ustanovitvi turističnega društva, ki je imelo najprej nalogo, urejati kraj, nato pa se je porodila ideja za dan narcis, ki je pozneje prerasla v mesec narcis. Prva prireditev je bila leta 1966, ko se je tudi ustanovil ansambel bratov Rozmarič, ki se je poimenoval Bele narcise. Ljudje so si vsako leto ogledali nar-cisne travnike, kjer je bil tudi kulturni program, zvečer pa je sledila še zabava pred gostilno Bobnjar z izbiro mis narcis. Program je bil iz leta v leto obširnejši, glas o zanimivi prireditvi pa je segal daleč, saj je prihajalo vedno več ljudi. Čez čas že toliko, da so se odločili, da izpustijo pohod na travnike, kajti obiskovalci so potrgali preveč cvetlic in prireditev so prenesli pred ver-žejski zadružni dom (današnji kulturni dom). Janez Ferenc iz Veržeja je bil organizator in vodja enajstih prireditev do predlanskega leta. Z organizacijo je začel leta 1989, ko je celotno dogajanje prenesel na Ostercev trg, vsako leto pa je zrežiral gleda- ditev z izbiro mis narcis. Janez Ferenc se spominja, da je vse potekalo zelo sproščeno, bilo je veliko smeha in zabave. Tako so se prireditve vrstile leto za letom, več kot trideset let, zadnji dve leti jih ni bilo, letos pa je pripra- V začetku so pripravljali program na travnikih z narcisami (fotografija je nastala okrog leta 1970) Igralska zasedba domačinov v prvi gledališki igri Kako so Verženci vlekli bika na turen leta 1989 Prvi priklopi na kanaliza cijsko omrežje na Kobilju Hteh dneh so začeli v Kobilju, natančneje na Malem Kobilju, s prvimi priklopi na kanalizacijsko omrežje. Prav v znamenju čistilne naprave, ustrezne pitne vode in novega vodnega zajetja je potekala zadnja občinska seja. Prej napovedan obsežen dnevni red pa so preložili na ponedeljek. Sicer pa se končujejo dela pri čistilni napravi, prizadevali pa si bodo, da bi v enem mesecu priključili vse ali vsaj veliko večino vaščanov, tako da bi nekje od 22. do 24. čistilno napravo in kanalizacijsko omrežje slovesno predali namenu. Dogovorili so se tudi, da bi na otvoritev povabili ministra za okolje in prostor. Priklopi na kanalizacijsko omrežje bi morali biti že opravljeni, vendar je začel bazen puščati, zato so morali narediti dodatno zaščito, ob tem pa bazen najprej izprazniti in ga dodatno zaščititi s posebnim premazom, to pa je podaljšalo začetek priključevanja za tri tedne. Sicer pa je sedaj bazen popravljen, črpališča pa delajo. kot je treba, je pojasnil podžupan Pavel Horvat. Prvi priklopi rtnnpzipliek sledili na nom, ki so za kanalizacijo poravnali račune. Pred otvoritvijo pa je treba urediti še okolico čistilne naprave, občinski svet pa se je odločil, da bodo to storili kar vaščani sami, s čimer bodo privarčevali okoli 350 tisoč tolarjev. Domače je domače Hkrati so se dotaknili še kakovosti pitne vode. Župan Pavel Nemet je izrazil skrb, ker je kakovost pitne vode pred nedav- koliko odstopala od normalne. Dodal je tudi, da je po zadnjih analizah voda bakteriološko spet neoporečna in so vrednosti precej pod dovoljenimi. Hkrati so govorili o novem vodnem zajetju v občini. Krajani se namreč zavzemajo, da bi imeli svoje vodno zajetje, župan pa je omenil tudi možnost, da se bo vprašanje pitne vode v prihodnje reševalo v okviru celotnega Prekmurja, saj bi bilo tako ugodnejše in cenejše. Ena od možnosti pa je tudi priklop na vodno zajetje v Moravskih Toplicah. Vendar »domače je domače« so dejali in se zavzeli, da morajo narediti vsaj poskusno vrtino, med drugim tudi zato, ker imajo prav v ta namen samoprispevek. Preden se lotijo del, pa bo treba določiti še mikrolokacijo in se s ko pričakujejo. Vrteli so se okoli dveh jpožnosti za novo vrtino -pri Bereku ali Lovskem domu, pri čemer je treba upoštevati, da ne bodo preblizu kmetijske površine ter določen varstveni pas. Svetnik Janez Bukovec pa se je zavzel, da bi bilo vseeno treba primerjati finančno konstrukcijo različnih opcij ter se odločiti za investicijo, ki bi bila za občino najugodnejša. Po drugi strani pa so bili glasnejši svetniki, ki so vztrajali, da morajo ugoditi volji ljudstva in narediti vsaj poskusno vrtino. »Vrtino moramo narediti, pa četudi zabijemo ta denar v zemljo in vode ne bo dovolj ali ne bo dovolj kakovostna,« so se kresala mnenja o tem, ali imeti svojo vrtino ali se priključiti na že obstoječi vodni sistem. liško igro in prva taka je bila Kako Verženci vlečejo bika na tii-ren. Igre, ki so jih igrali domačini, so dosegle velik odziv med ljudmi in kmalu so se množice obiskovalcev še zgostile, obiskal jih je tudi predsednik države Milan Kučan z ženo. Prireditve so se vrstile ves mesec (športne, kulturne...), sredi njega pa je bila osrednja prire- vila gostilna Kasač Hanžekovič tekmovanje mis narcis, ki je bilo to soboto v večernih urah hkrati z zabavo, ki so jo pripravili v sklopu občinskega praznika in dne-vov obrtništva. Mis narcis je tako postala Maja Kurtovič iz Ljutomera. Za naslednje leto že razmišljajo o obuditvi meseca narcis, v sklopu katerega bi bile tudi prireditve ob občinskem prazniku. Kar precej so o narcisah pisali in raziskovali učenci veržejske osnovne šole, ki so večkrat dosegli odlična mesta na raznih tekmovanjih, med drugim so v Kopru odigrali igro z vleko bika na zvonik in si priborili prvo mesto na tekmovanju osnovnih šol v Sloveniji. Na žalost pa narcise izginjajo z veržejskih travnikov, za kar je kriva uvedba intenzivnega kmetovanja, ko so veliko travnikov preorali v njive, začeli pa so tudi uporabljati škropiva. Letos je občina kupila del travnika, kjer narcise še rastejo, s čimer želijo ohraniti vsaj spomin na tiste cvetoče travnike, ki jih vidimo le še na fotografiji in ki bi jih lahko brez pomislekov imenovali kar narcisna polja. Darja Tibaot g Tudi osnovna šola Kapela ekošola Po sprejemu v mrežo Unescovih šol in vključitvi v projekt zdravih šol so se v osnovni šoli na Kapelskem Vrhu odločili, da se bodo povezali tudi v mednarodno mrežo ekošol. Zadnji, to je sedmi korak na tej poti so storili pred dnevi, in sicer je bi! to podpis ekolistine. Še prej so imeli projektni teden, v katerem so raziskovali na različnih področjih, povezanih z ekologijo - ugotavljali so porabo vode in energije na šoli pred prenovo in po njej, analizirali pitno vodo, vodne izvire in vire ter slatine v dolini reke Ščavnice. Učenci so pri naravoslovnih urah pisali pesmi v slovenščini in nemščini na ekološke teme, risali so strip, pripravljali uprizoritev dramskega prizora in delali še marsikaj. Po zanimivem kulturno-ekološkem programu je pripravila šola za vse obiskovalce še posebno presenečenje - predstavitev in ogled severnih jelenov. Medtem so prejeli že tudi ekozastavo, Boian Macuh • VESTNIK 31. maj 2001 LOKALNA SCENA b Bogojina: Bolje biti »gazda« na majhnem kot »hlapec« na velikem Na koncu bo odločila politika V Motvarjevcih niso prepričani o vstopu v novo občino rek sto ljudi se je zbralo v petek zvečer v bogojinski kulturni dvorani na javni razpravi o ustanovitvi nove občine Bogojina. Od vabljenih poslancev so se povabilu odzvali Andrej Gerenčer, Geza Džuban in Alojz Sok, opravičili pa so se Ciril Pucko, Marija Pozsonec, Franc Pukšič in Feri Horvat. Od županov se je osebno pojavil le Štefan Prša iz Velike Polane, v imenu župana občine Kuzma pa je prišel Silvo Šarkanj. Predsednik začasnega iniciativnega odbora za pripravo predloga za ustanovitev občine Bogojina Andrej Benkovič je dejal, da je povabil tudi župana občine Moravske Toplice Franca Cipota, vendar se je to zgodilo resnici na ljubo tik pred zdajci in Cipot se ni pojavil. Gerenčer za, Džuban neopredeljen Javna razprava ni bila namenjena doseganju nekega končnega sklepa, ampak samo preverjanju mnenja občanov naselij Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci in Motvarjevci o možni ustanovitvi nove občine. Pokazala je, da se vsa naselja res nagibajo k temu, razen Motvarjevec, kjer je še precej dvomov in nezaupanja. Andrej Gerenčer je dejal, da je ustanovitev nove občine pravica vsakega, le pod zahtevanimi pogoji. Vsi občani pa morajo biti obveščeni, kaj jih čaka v novi občini. Če bodo izračuni pokazali, da bo občina uspešna, ni nobenih zadržkov. »Prepričan sem, da si nove občine ne želite samo zato, da boste imeli novo tablo z novim napisom,« je končal poslanec in se izjasnil, da bo sam v Državnem zboru glasoval za novo občino, če bo ta izpolnjevala zahtevane Pogoje. Geza Džuban se je zaradi hudih očitkov zaradi prejšnje neuspele ustanovitve najprej spomnil »starih časov«: »Ponovno bom povedal, da v Državnem zboru nikoli nisem razpravljal proti Bogojini. Tisti, ki vam to pripovedujejo, si izmišljajo zgodbe. Tu je sedaj bistveno, ali gre samo za krajevne skupnosti ravninskega dela ali pa tudi za zgornji del, to pa je bistvena razlika. Jaz sem za to, da se ustanovi skupna občina, kakor koli se bo že imenovala. V preteklosti smo naredili napako, ker nismo definirali, kaj bo občina sploh delala. V Prekmurju imamo kar nekaj težav z razdrobljenostjo,’kot npr. pri gradnji Pokrajinske in študijske knjižnice. Imam nesrečo, da sem doma iz Moravskih lo- Na Cankovi so se končno lotili celos n g izvaja|ca del izbrali podjetnika Alojza Gomboca iz Tropovec. Ker gre Pavlu. Kot najugodnejšega ponudnik strokovno mnenje mariborskega Zavoda za varstvo naravne in za velik poseg v okolje, so morali pr bjtj aarejene iz pranih betonskih plošč, kot so že pred bližnjo kulturne dediščine. Ta je določil, da avtobusno postajališče zastekljeno. Sredi parka bodo klopi in fon-cerkvijo. Da ne bi zastrli pogleda na j , ocenjujejo na okrog 5 milijonov tolarjev. Milan Jerše, foto: N. J. tana z manjšim vodometom. Vrednos Celotno javno razpravo v Bogojini, ki je trajala skoraj tri ure, so snemali, tako da so vse besede vseh udeležencev posnete na magnetofonski trak. Foto: T. K. plic, in prej sq mi vsi očitali, da sem to občino ustanovil jaz, čeprav so vsi dejavniki kazali na to, da je ena najuspešnejših. Najraje bi bil, da bi bili samo Moravci ena občina.« Na neposredno vprašanje dveh udeležencev (eno od občana in eno od svetnika Štefka z Ivanec), ali bo pri glasovanju za ustanovitev nove občine, pa se Džuban ni opredelil: »Ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, se bom izjasnil, ali sem za ali proti. In prosim vas, ne zdaj spet pisati, da sem proti Bogojini, ker tega nisem rekel.« Kam bodo šli Goričanci? Anica Gregorec iz Bogojine, ki je vodila razpravo, je bila prva, ki je dobila gromek aplavz: »Vse, kar smo gradili, je zraslo na naših hrbtih. Če bomo čakali na to, kdaj bodo goričke vasi dohitele nas, se moramo vprašati, zakaj pa potem Ljubljana in Maribor ne čakata. Navajeni smo, da se vedno nekaj nalaga na nas, toda če si zdaj sami ničesar ne naložimo, smo izgubljeni za večno. V svojem imenu in še v imenu nekaterih drugih lahko povem, da nas moravska občina zapostavlja, čeprav nekateri trdijo drugače. Mi z njo nismo zadovoljni.« Toda nekatere njene besede so se pokazale kot dvorezen meč, to pa se je izkazalo potem, ko so za mnenje vprašali svetnika Ge zo Puhana iz Motvarjevec: »Bilo mi je v čast, ko so me možje iz iniciativnega odbora vprašali, ali bi KS Motvarjevci hotela iti v novo občino. Mislil sem, da bo spet vzpostavljen most, ki je bil do leta 1935, po nekaterih podatkih pa celo do leta 1941. Toda srce me boli, ker sem slišal besede, da »ne morete čakati goričkega naroda«. Na žalost, mi smo gorički narod. Tare nas, ker vsi pozabljajo na nas. Še danes nimamo dobre pitne vode, zato nas ne vprašajte, kdaj bomo sploh prišli na vrsto za infrastrukturo.« Ko pa je Anica Gregorec pojasnila, da njene besede niso bile mišljene tako, kot so izzvenele, in ko je slišal očitke od nekaterih Motvarjevčanov, da niso ničesar vedeli o novi pobudi ter da jih moti, da vabilo ni bilo napisano tudi v madžarskem jeziku, je Puhan zatrdil: »Peljal bom postopek naprej, kot moram, in v čim krajšem času sklical zbor občanov v Motvarjevcih, da bomo slišali željo vseh vaščanov.« Pozitivne in negativne stvari v sedanji občini Svetnik Branko Recek iz Te-šanovec je s podatki skušal doka-, zati, da Bogojina v zadnjih petih letih le ni bila tako zapostavljena, vendar je bil večkrat prekinjen z medklici nekaterih udeležencev. Za ustanovitev nove občine so se izjasnili tudi svetniki Franc Nežič, Jože Štefko in Milan Varga, Bojan Berden iz Bogojine pa je zagotovil, da bo kot vodja ustreznega odbora v občini Moravske Toplice, katere mu je župan Cipot naložil, da naj pelje naprej projekt kanalizacije in čistilne naprave, storil vse, da bo ta investicija tudi končana, pa če bo nova občina ustano- Izobraževalne teme na seji OS Občine Črenšovci Jih ima kdo za norce? Vprašljiva nekatera knjiženja v šolah - Pobuda za preimenovanje šole odložena - Sofinancirali bodo izobraževanje odraslih M ed tremi izobraževalnimi temami, ki so jih obravnavali svetniki Občine Črenšovci na zadnji seji, je dvigovalo največ prahu poročilo Nadzornega odbora o pregledu poslovanja vzgojno-izobraževajnih zavodov Občine Črenšovci v letu 2000. Za OŠ Franceta Prešerna Črenšovci je bil ugotovljen primanjkljaj v višini nekaj več kot milijon tolarjev pri postavki plače, prispevki, davki in drugi prejemki, 1,7 milijona tolarjev iz naslova prihodki iz državnega proračuna za materialne stroške (programsko odvisni stroški) in 1,1 milijona tolarjev pri postavki prihodki občine za materialne stroške. OŠ Prežihovega Voranca Srednja Bistrica pa je »prekoračila« izdatke predvsem za materialne stroške (8,2 milijona SIT namesto 6,1 milijona SIT), ki jih pokriva država, medtem ko je imela manjši presežek prihodkov nad odhodki za plače, prispevke, davke in prejemke. V skupni bilanci uspeha pa je znašal primanjkljaj OŠ Črenšovci nekaj več kot milijon tolarjev, primanjkljaj OŠ Na kratko Cerkvenjak Na OŠ Cerkvenjak so pripravili tudi v tem letu projektno delo, tokrat na temo ekologija. Vodili sta ga je učiteljici Anica Perko in Tončka Divjak, javno pa so ga predstavili v dvorani doma kulture; pripravili pa so tudi priložnostno razstavo. Podobno kot ob prejšnjih-projektih so tudi tokrat izdali posebno glasilo. (F. Br.) vljena ali ne. Dosti osuplih vzklikov pa so sprožile besede svetnika Alojza Glavača iz Sebebo-rec, ki je po rodu iz Bogojine: »V začetku so stvari dobro kazale, sedaj pa imam občutek, da dlje ko sem v občinskem svetu, manj vem, in da se stvari obračajo v ozadju. Da gre čimveč denarja v zasebne sfere. Mene moti npr. to, da dobi skoraj vsako gradbeno delo pri nas podjetje Pom-grad. Predračun hotela Vivat je znašal 730 milijonov tolarjev, sedaj je investicija narasla na milijardo 300 milijonov. V občinski upravi je ta trenutek po mojih podatkih zaposlenih prek 50 ljudi in v taki občini je težko, da bi denar ostal za neke komunalne nujnosti vasi. Smisel lokalne samouprave je tudi, da je finančno pregledna, ne pa da odločajo neki lobiji. Pri takih stvareh ne bom več sodeloval.« Poslanec Alojz Sok iz Ormoža je spomnil na primer nemške dežele Baden-Wiirttemberg, kjer je kar 1100 občin, ki vse dobro funkcionirajo, in dvakrat poudaril, da bo njegova stranka,.Nova Slovenija, glasovala za ustanovitev nove občine Bogojina (to je 22 glasov), izid pa bo odvisen od vladajoče koalicije. To je potrdil tudi župan Štefan Prša: »Izkušnje kažejo, da je lahko pobuda še tako lepo in dobro napisana ter pravočasno oddana, na koncu pa bo odločala le politika.« Zadnji rok za oddajo predlogov za ustanovitev novih občin je 30. junija letos. Tomo Koles I Bistrica pa nekaj več kot 90.000 tolarjev, s tem da je pokazala otvoritvena bilanca premoženja opredmetenih in neopredmetenih sredstev za bistriško šolo na dan 1.1. 2000, da ima šola primanjkljaj v višini 2,2 milijona tolarjev. Ko so vse te in druge finančne pokazatelje obeh zavodov analizirali župan in svetniki, smo slišali precej kritičnih pripomb. Tako je župan Anton Tornar med drugim dejal, da ima občutek, da zavoda računata na dodatna sredstva občine, če prikažeta v bilanci minus. Obenem so se mu zdela vprašljiva nekatera knjiženja (prihodek za točno določen namen, odhodek pa za nekaj drugega). Svetnik Jože Horvat je povedal, da ga bodejo v oči preveč izplačane plače in še nekatere druge stvari ter da ima občutek, da jih ima nekdo za norca oziroma da jim meče pesek v oči. Med drugim mu je tudi žal, da je podprl devetletko, ker po njegovem mnenju s triadami nekaj ni v redu. Zaveda se, da bodo »prizadeti rekli, kako je Jožko to diskutiral«, ampak kritične pripombe niso mišljene osebno. Svetnik Danjel Kolenko se je pridružil mnenju, da je nedopustno, če se denar troši za drugo, kot je namenjen, ter menil, da bi morali zaostriti finančno disciplino in odgovornost. Tudi svetnik in podžupan Gezove jame pri Moti Ribje jedi, kisla juha okalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer je pripravila tiskovno konferenco, na kateri je tekla beseda o zanimivi tradicionalni turistični prireditvi Kuhanje ribjih jedi na prostem. In to se bo dogajalo 3-junija pri gostišču Trnek ob Gezovih jamah na Moti. Pravzaprav bodo najprej pripravili razstavo jedi z naslovom Kulinarična ponudba jedi ob reki Muri, sledilo bo tekmovanje v kuhanju kisle juhe v kotličkih na prostem, nato pa bo na vrsti še glavna točka celotne prireditve, to je tekmovanje v pripravi sladkovodnih ribjih jedi na prostem. Povabila so poslali tudi v kraje ob Muri v Avstriji, Hrvaški in Madžarski. J.G.a VESTNIK NA www.p4nf.si Pcdjoje n Mtamuisie. d d.. Ul •. lhu‘< »3 UUU Roman Vučko je bil precej kritičen glede sprejemanja finančnega poročila na bistriški šoli, češ da vprašanja niso zaželena, če pa je kaj zaškripalo, »je bila kriva občina, župan«. Ob koncu razprave so soglasno sprejeli poročilo nadzornega odbora (predseduje mu Bojana Horvat) in tudi njegove predloge. Dodatno pa naj se prouči možnost, na kakšen način prenesti računovodsko dejavnost javnih zavodov na občino. Pričakovati je bilo, da bo dokaj vroče tudi glede pobude za preimenovanje OŠ Prežihovega Voranca Bistrica v OŠ Ferda Godine (pisatelj, rojen na Dolnji Bistrici), ki jo je podalo Kulturno društvo Ferda Godine Bistrica. Toda to se ni zgodilo, ampak so tako rekoč brez razprave podprli predlog sklepa odbora za družbene dejavnosti, ki je podprl pobudo o preimenovanju, vendar predlagal odložitev, ker so svet zavoda, svet staršev in učiteljski zbor OŠ temu odločno nasprotovali. Z novim šolskim letom pa bodo lahko vsi tisti, ki so ostali brez svoje krivde nezaposleni in si bodo želeli z izobraževanjem pridobiti dodatno izobrazbo oz. se prekvalificirati ter se (samozaposliti, deležni občinske denarne pomoči, ki bo znašala praviloma 50 odstotkov šolnine. To namreč omogoča sprejeti pravilnik o sofinanciranju izobraževanja odraslih občanov občine Črenšovci. Vsekakor bo ta pomoč dobrodošla. Jože Graj ■ 6 HMt Jl- lliaJ ^UUI Milili Ciril Kosednar Velikokrat, ko se govori o razvoju Pomurja in se iščejo za to regijo alternativne rešitve, omenjajo tudi turizem. Kot pravijo pri Pomurski turistični zvezi, je turizem zelo pomembna dejavnost tudi za razvoj. Gre namreč za interdisciplinarno dejavnost, ki obsega gostinstvo, turistično posredovanje, agroživilstvo, prevozništvo, trgovino, obrt, bančništvo, zdravstvo, kulturo, šport in še marsikaj drugega. Zaradi tega turizem pospešuje podjetništvo, zaposlovanje, s turizmom se hitreje razvija tudi preostali storitveni sektor, skratka njegove pozitivne lastnosti na razvoj so izražene v največjem multiplikatorju od vseh gospodarskih dejavnosti. Občine in odnos Ljudje, ki delajo v turizmu, vidijo v njem prihodnost, saj je Pomurje lahko izjemno pester turistični produkt. Zelo pomembno pri razvoju turizma je, da občine vzpostavijo tak odnos do turizma, da bodo v okviru svojih pristojnosti spodbujale dejavnost in akcije, ki oblikujejo celovito turistično ponudbo ter izboljšujejo kakovost in pestrost turistične ponudbe. Na tem področju se dosega v Pomurju že dokaj visoka stopnja povezanosti turističnih ponudnikov in turizmu Ljudje, ki delajo v turizmu, vidijo v njem prihodnost sorodnih dejavnikov. Za takšna povezovanja skrbi ravno Pomurska turistična zveza, ki je bila s tem namenom tudi ustanovljena in je vplivala ob pomoči 52 turističnih društev na povezovanje ljudi in krajev v pokrajini. Pomembna turistična regija V turizmu dela danes skoraj pet odstotkov vseh zaposlenih v regiji. Jedro turistične ponudbe so: Zdravilišče Ra denci, Termalno kopališče Banovci, Hotel Diana, Zdravilišče Moravske Toplice in Terme Lendava. Danes zdravilišča niso namenjena samo starejšim, ampak postajajo s ponudbo zabave, rekreacije, kolesarjenja, pohodništva itd. zanimiva tudi za mlajše goste. Le-tem se da torej pri nas veliko ponuditi, ker so poleg drugega v regiji razviti še gostinska ponudba, turistične kmetije in vinotoči, lovni turizem ipd., pokrajina pa je značilna tudi po blagi klimi, lepi pokrajini in zdravilnih izvirih. Po datek, da dosega Pomurje že 660.000 turističnih prenočitev, to pa je več kot 10 odstotkov realizacije vseh prenočitev v Sloveniji, potrjuje, da postaja čedalje pomembnejša turistična regija. »Nova strategija razvoja turizma Pomu rja s programskimi in izvedbenimi aktivnostmi za ustanovitev Regionalne turistične organizacije (RTO) je jamstvo, če želimo doseženo stanje nadgraditi ter dati usmeritvam pomurskega turizma nov zagon za njegov nadaljnji učinkovit razvoj,« pravijo pri Pomurski turistični zvezi. Zavarovana območja za novo razumevanje narave in razvoja Marija Markeš, Triglavski narodni park Ekologija je veda o soodvisnosti in sobivanju živega in neživega sveta. Človek in njegovo ravnanje določata okvire, ki bistveno vplivajo na ravnotežje v ekosistemih, zato je nujno, da človek v svojem ravnanju poleg ekonomskih, kulturnih in socialnih vidikov vedno bolj upošteva tudi ekološka pravila. Čedalje jasnejše postaja, da reševanje ekoloških problemov in varovanje narave ni mogoče ne s »ščitenjem narave pred človekom« in ne s »popravljanjem škode, ki jo je povzročil človek v naravi«. Varovanje narave ni in ne more biti omejeno z mejami parkov, območij in držav - varovanje narave in spoštovanje njenih zakonitosti je univerzalno sporočilo ter mora postati način življenja, dela in ravnanja vsakega posameznika. Izkoristiti priložnost Da bi presegli taka gledanja na naravo in človeka, je treba izkoristiti vlogo in poslanstvo zavarovanih območij z dialogom med različnimi interesi in dejavnostmi, ponuditi možnosti za usklajevanje pričakovanj države, lokalnih skupnosti, interesnih združenj in posameznikov ter zagotavljati strokovno podporo odločitvam o vprašanjih varovanja narave in razvoja. Razvoj namreč pomeni tako gospodarjenje in upravljanje prostora in dejavnosti, kjer ni bolj ali manj pomembnih elementov, temveč so vse dejavnosti med seboj soodvisne in tudi soodgovorne druga za drugo. Razvoj pomeni izkoristiti, priložnosti za doseganje boljših možnosti življenja, dela in preživljanja prostega časa za slehernega posameznika ob spoštovanju naravnih danosti ter ohranjanju naravnih in kulturnih vrednot. Razvoj pomeni tudi, služiti skupnemu dobremu in ne skrbeti zgolj za ozek interes posameznikov. Vz ste na vrsti Prvi mesec in prvih pet strani, ki smo jih v Vestniku namenili razvoju dežele ob Muri, je za nami. Ustvarili smo jih, da bi prispevali k boljši prihodnosti naše pokrajine, zdaj pa ste na vrsti Vi, naši bralci. Odgovorite na vprašanja in odgovore pošljite na naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom Za razvoj. Odgovore lahko posredujete tudi po telefaksu, številka je 02 532 11 75, ali po elektronski pošti: vestnik@eunet.si. 1. S številkami od ena do pet ocenite »razvojno« stran v Vestniku. 1 2 3 4 5 2. Zakaj takšna ocena?_______________________________________________ 3. Ste pripravljeni prispevati tudi svoje zamisli? Da Ne Ime in priimek: Naslov: Elektronska pošta: \nformacije Izobraževanja - Izobraževalni center Rakičan prireja 31.5., 5. 6. in 7. 6. 2001 v svojih prostorih v rakičanskem gradu seminar z naslovom Vaš računalnik je pametnejši, kot si mislite - uporabne, a prepogosto prezrte vsebine Wor-da in Excela. Vse informacije po tel.: (02) 535 18 96. Razpisi - Ker ni aktualnih informacij o razpisih, navajamo z razpisi povezane internetne naslove: - stran evropske unije, e vropska-unija. si, - stran pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, www.pemg.si. Podlaga Slovenija je posebno občutljiv prostor, ki ga po eni strani odlikujejo velika naravna raznolikost, izjemne prvine narave in kulturne krajine ter njegova ekološka kakovost in atraktivnost. Hkrati je življenjski in gospodarski prostor, ki so ga skozi stoletja sooblikovali in ga sooblikujejo njegovi prebivalke in prebivalci s svojo dejavnostjo. Vse to je podlaga za gospodarske dejavnosti - naj na tem mestu omenimo le turizem. V Sloveniji ostaja skoraj povsem neizkoriščen potencial razvoja »drugačnega«, alternativnega turizma. Naravovarstveni in kulturni turizem sta dve obliki turizma, ki pritegneta »modernega Kugyja« - ljudi, ki jim je doživljanje in dojemanje narave, njenih skrivnosti in zakonitosti pomembnejše od avanturizma in adrenalinskih šokov. Prav takim ljudem imajo zavarovana območja možnost ponuditi to »drugačnost«' preživljanja prostega časa ter na nevsiljiv način posredovati vrednote kulturne in naravne dediščine. Odločati se na izkušnjah Ko uživate v izjemnih lepotah sveta med Julijskimi Alpami in Jadranom, med belokrajnskimi griči in prekmurskimi ravnicami, nikoli ne pozabite, da vse to, kar vidite in doživljate ter vas navdaja s tistim posebnim občutkom notranje obogatitve, ni samoumevna danost. Posvetite nekaj spomina rodovom, ki so živeli pred vami -njim gre zahvala in spoštovanje, da v imenu razvoja niso izginili sledovi stoletij. In razmislite - to, kar živimo danes, bo že jutri zgodovina. Toliko opevani »RAZVOJ« ni in ne sme biti le brezobzirno izkoriščanje in nadomeščanje starega. Razvoj pomeni, odločati se na izkušnjah in dediščini prednikov, da bi danes živeli boljše. 31. maj 2001 vivorw f Elektromateriali Lendava Pred kapitalskim povezovanjem? Večinski lastnik je Pomurska družba endavsko podjetje Elektromateriali je končalo lansko poslovno leto z dobičkom v višini 20,1 milijona tolarjev. Ta je pomembno večji od dobička izleta 1999 in večji od načrtovanega v planu poslovanja. Kljub temu so po- samezni parametri poslovne uspešnosti v lanskem letu nekoliko manj ugodni, to pa zaradi delnega upada prodaje in predvsem zaradi višjih odhodkov poslovanja. prihodki. Nadzorni svet družbe je poročilo o poslovanju že potrdil, strinja pa se tudi s predlogom uprave, da ostane ustvarjeni čisti dobiček nerazporejen. Za zmanjšanje stroškov vlagajo v orodjarno Pred dvema letoma so morali zaradi zgubljenega posla z Italijani ugotavljati presežne delavce, Dobička ne bodo delili Padec vrednostnega obsega prodaje je delno povezan s priznavanjem vedno večjih bonifikacij kupcem, je pojasnil Štefan Šoš, direktor družbe, saj si tako sploh lahko zagotovijo prodajo na domačem trgu, padec prodaje pa se jim je zgodil tudi na enem od tujih trgov, saj je poslovni partner zašel v težave. Stroški dela so narasli, čeprav so imeli lani manj zaposlenih, večja pa je bila tudi obračunana amortizacija, saj so se v podjetju odločili za njeno pospešeno obračunavanje. Opravili so tudi nekaj popravkov terjatev iz preteklih let. Ugoden vpliv na poslovanje pa so imele pozitivne tečajne razlike, saj so v Elektromaterialih šestdeset odstotkov prodaje uresničili na tujih trgih, in izredni v lanskem letu pa so bile proizvodne zmogljivosti polno zasedene, se je pa zaradi naravne fluktuacije število zaposlenih zmanjšalo za šest delavcev. Proizvodnjo so pospešeno posodabljali tudi v lanskem letu in za to namenili nekaj manj kot 60 milijonov tolarjev, leto prej pa 89 milijonov tolarjev. Obseg lanskih investicij je bil nekoliko manjši, ker je uprava ocenila, da so tržne okoliščine precej negotove, da bi se lahko dodatno zadolževali, zunanji izvajalci pa tudi niso uspeli uresničiti nekaterih načrtovanih projektov. Direktor Štefan Šoš napoveduje, da bodo letos obnoviti tla v oddelku kovin, to bo ena večjih investicij, kupili pa bodo tudi strojno opremo. Ravno te dni so prejeli orodjarski stroj v vrednosti 20 milijonov tolarjev, saj ugotavljajo, da so Konec lanskega leta je prejela družba Elektromateriali Lendava certifikat kakovosti ISO 9001, ki je rezultat povsem samostojnega triletnega dela. S tem dokazujejo, da so s kakovostjo svojih izdelkov primeren poslovni partner tako za tujce kot domače poslovne partnerje. Razstava obrtnikov in podjetnikov štirih občin Zlate plakete za dolga leta dela Na razstavi sn sp nredstavili prleški obrtniki m podjetnim, čeprav so neadien Pogr^S številčnejšo bolje zastopano razstavo. (Foto: N. J.) Letošnja razstava obrti in podjetništva je bila na ogled v Veržeju na Osterčevem trgu, kjer so razstavljali obrtniki in. podjetniki občin Ljutomer, Veržej, Razkrizje in Križevci. Raz stavo je pripravila Območna obrtna zbornica Ljutomer, potekala na je v sklopu praznovanj drugega občinskega praznika v Veržeju. Ob feni so pripravili še številne spremljevalne izobraževalne in zabavne aktivnosti. Še pred otvoritvijo razstave so predstavili učencem sedmih razredov poklice v obrti, s čimer so želeli mladim prikazati možnosti, ki se jim ponujajo v obrtništvu. Razstavo je odprl z uvodnimi besedami predsednik zbornice Mirko Hanžekovič, o stanju v obrtništvu pa je spregovoril gost Stanislav Kramberger, predsednik upravnega odbora obrtne zbornice Slovenije, ki je poudaril, da obrtniki pri svojem delu bijejo bitko, in nova zakonodaja, ki je v pripravi, ni obrtnikom in malim podjetnikom prav nič v pomoč. OOZ Ljutomer je še podelila priznanja tistim, ki že več kot trideset let opravljajo svojo dejavnost. Zlato plaketo so dobili: Franc Lipovec iz Cezanjevec, Ferdinand Posedi iz Ljutomera in Branko Žuman iz Ljutomera. Dnevi obrtništva in podjetništva so potekali tri dni, zelo velik odziv pa je imela modna revija sekcije tekstilcev, frizerjev in cvetličarjev iz vseh štirih občin, kjer so se lahko številni obiskovalci prepričali o odličnem delu domačih obrtnikov. Za eno od obiskovalk so tudi pripravili stilski izziv, ko se je ob koncu pokazala z novo pričesko in oblačili, to pa je celotno prireditev zelo popestrilo. Darja Tibaot ■ Mladi slovenski podjetniki v G. Radgoni Potem ko jc začelo gornjeradgonsko po ** “ avdovanje in i.«d« ntve Sun, d. o. o., ze leta 1773 Pospeševanje podjetništva med m a ’ 2brali minulo soboto kot plod tega c G. Radgona os„„vnoSolcl iz 18 osnovnih šol, ki so predstavili svoje proje . Na šestem vseslovenskem podjetniške m for v Gornji Radgoni so se tokrat predstavile tis ■ ’ so bile najboljše na štirih regionalni 1 ort 72 osnovnimi šolami, v katerih so letos kfožki podjetništva. Okrog 150 učeneev^ .tj sv()j mentorji jc moralo v šolskih prostorih pni • • turistični kotiček, v katerem so čim bo jr _ stavili svoj kraj. Pred ocenjevalno kom'^ poslo. Rovarjali tudi svoj poslovni načrt in pre ‘ Vn° idejo. Med udeleženci jc bila kar po murskih osnovnih šol. Komisije so odločile, da sta poslovno idejo najbolje predstavili OŠ Sveta Trojica v Slovenskih goricah in OŠ III Murska Sobota. Kot najboljši poslovni načrt so ocenili načrt OŠ Stogovci in OŠ Ljudski vrt Ptuj, medtem ko sta za turistični kotiček še enkrat prejeli nagrado OŠ III M. Sobota in OŠ Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Najbolj podjetna skupina pa prihaja z OŠ Izlake. Seveda je bilo na forumu tudi veliko zabave za osnovnošolce. Da bi mladim dali občutek, da je podjetništvo že od mladih nog resna zadeva, so forum obiskali tudi nekateri visoki gostje, med njimi tudi ministrica za gospodarske dejavnosti dr. Tea Petrin, ki je poleg pohval podjetju Sun in osnovnim šolam povedala še to, da bodo prihodnje leto podjetniški krožki v osnovnih šolah že postali neobvezen predmet. C. K. I stroški naročanja orodij v drugih orodjarnah vedno višji. Samo lani so zanje namenili 23 milijonov tolarjev, zato bodo morali vlagati v posodabljanje orodjarske opreme tudi v prihodnje. Ali bo orodjarna v Elektromaterialih proizvajala tudi za trg? »Vlaganje bo gotovo pripeljalo do krepitve obsega proizvodnje na tem segmentu in zaželeno bi bilo, če bi lahko proizvajali tudi za zunanje kupce. Vendar pa zaenkrat niti kadrovsko niti tehnološko in organizacijsko naših orodjarskih storitev ne moremo ponuditi zunanjim kupcem, z manjšimi izjemami,« je povedal Štefan Šoš. Spremenjeno lastništvo je napoved kapitalskih povezav? V družbi Elektromateriali Lendava pa je prišlo tudi do pomembnih lastniških sprememb, saj so imeli po delniški knjigi konec marca notranji lastniki le še 22-odstotni lastniški delež. Večinski lastnik je Pomurska družba za upravljanje s skladi, ki ima 51 odstotkov, deleži kapitalskega in odškodninskega sklada pa so ostali nespremenjeni, tako da ima kapitalski 17, odškodninski pa 10 odstotkov. Sedanje lastništvo pa je tako, da napoveduje možne kapitalske povezave. »Upravi je s strani nadzornega sveta naloženo, da do konca oktobra izdela elaborat o dolgoročnem razvoju in v njem predstavi svoje poglede na razvoj. Ali bodo lastniki s svojimi odločitvami sledili predlogom uprave ali pa bodo zahtevali revidiranje razvojnih usmeritev, bo stvar dogovorov ob obravnavi elaborata,« je povedal sogovornik o možnih in pričakovanih kapitalskih povezavah. M. H. ■ POKOJNINSKI TEMELJ Janez Bohorič član nadzornega sveta Bo pomurski turizem povezan s Savo Zdravilišče Moravske Toplice nosilec povezovanja kupščina Zdravilišča Moravske Toplice je potrdila revidirane poslovne rezultate za lansko leto, ko je zdravilišče ustvarilo 2,3 milijarde priho- dkov, od tega približno polovico na tujem trgu, in 253 milijonov dobička. Skupščina je potrdila nov nadzorni svet v sestavi Ivan Vizjak, Srdan Tovornik, Dragana Cicmil - Trtnik in Janez Bohorič. V nadzornem svetu se pojavlja eno najbolj uglednih gospodarskih imen v Sloveniji, in to predsednika uprave kranjske Save. Glede na lastniška razmerja imenovanje Janeza Bohoriča v nadzorni svet ni nenavadno, saj je postala Sava z zadnjo dokapitalizacijo zdravilišča eden od pomembnejših lastnikov zdravilišča. Da pa se je pojavil kot predstavnik Save ravno Janez Bohorič, to odpira ali potrjuje namere, da se bo Sava še naprej aktivno vključevala v uresničevanje poslovnih načrtov uprave zdravilišča. Po drugi strani pa to lahko pomeni, da je Sava s svojim vstopom v turizem zdravilišče določila kot nosilca za razvoj in povezovanje turizma, kjer se bo Sava pojavila s svojim kapitalom. Hkrati to pomeni, da bodo ure- | sničeni tudi nekateri razvojni načrti zdravilišča, ki v tem času pridobiva vso potrebno dokumentacijo za dograditev golfskega igrišča. Pripravljajo se tudi na odprtje igralnice konec leta. Pomembnejša od teh že potrjenih razvojnih načrtov za letošnje leto pa je priprava na povezovanje slovenskega turizma, kjer je očitno špekulacija, da bi Terme Čatež prevzele moravsko zdravilišče, dokončno odpadla, je pa v prvi fazi v načrtu povezovanje pomurskega turizma. Direktor Dušan Bencik priznava, da so določeni pogovori z novim večinskim lastnikom pomurskega turizma Pivovarno Laško že stekli in so realna pričakovanja, da bo do povezave prišlo, če ne lotos, pa v naslednjem letu. Po pričakovanjih bo do povezovanja prišlo delno na osnovi menjave kapitalskih deležev, delno pa s plačilom z gotovino, in če se bo zdravilišče v tej igri pojavilo kot nosilec, bo za projekt potrebovalo sveži naložbeni kapital, ki pa ga samo nima in bo potrebna dokapitalizacija. Z aktivno vključitvijo Janeza Bohoriča v kreiranje ali potrjevanje poslovne politike Moravskih Toplic I dobiva zgodba realne temelje. J.V.i tmm h . .... . a m tlC Milan M., direktor večjega podjetja iz Lenarta sprašuje, kaj pomeni zakonsko določilo, da mora biti z namenom pridobitve davčnih olajšav v pokojninski načrt, ki ga financira delodajalec, vključenih najmanj 66% vseh zaposlenih.___________________________ Odgovarja Saša Vergan Klabjan, svetovalka direktorja pokojninskih zavarovanj v Adriaticu: Delodajalec, ki se odloči, da bo svoje zaposlene vključil v pokojninski načrt, mora ob podpisu pogodbe z izvajalcem pokojninskega načrta, v našem primeru Adriaticom, zagotoviti, da vanj pristopi najmanj 66% vseh zaposlenih. Po zakonu morajo imeti vsi zaposleni enake pogoje za vključitev v pokojninski načrt, kar pomeni, da se poleg delavcev v rednem delovnem razmerju lahko vključijo tudi delavci s pogodbami za nedoločen čas, pripravniki, tujci... Edina omejitev, ki jo lahko postavi delodajalec, velja v primeru, da je delavec v delovnem razmerju manj kot leto dni. Omeniti je potrebno, da ni nujno, da se to zakonsko določilo izpolnjuje v vsakem trenutku. Pomembno je izpolnjevanje pogoja ob pristopu v pokojninski načrt, med trajanjem zavarovanja pa se upošteva letno povprečje. V kolikor se s podobnimi vprašanji srečujete tudi v vašem podjetju in želite podrobnejše informacije, se lahko obrnete na ADRIATIC v Kopru, Ljubljanska cesta 3a, lahko nam pišete na E mail: info@adriatic.si ali pa nam svoje želje sporočite na brezplačni modri telefon 080 11 10. Z veseljem vam bomo podrobneje svetovali. www.adriatic/j 8 rajani Gornjega Lakoša, Gaberja, Kapce, Kota in Hotize 1so se enkrai že odločili, da se ne bodo priključili na cen-Uu tralni vodovodni sistem, katerega upravlja Komunala Lendava, in, kot kaže, se bodo morali o tej možnosti ponovno odločati. Razen na Hotizi je v preostalih vodnih zajetjih voda zdravstveno neprimerna, inšpekcija pa je na Kapci in Gaberju že tudi prepovedala uporabo vode za pitje in kuhanje v šoli, vrtcu in gostinskih lokalih. Krajani so razdvojeni. Radi bi imeli zdravo pitno vodo, vendar se ne morejo sprijazniti s tem, da bi opustiti svoja vodovodna zajetja in se priključili na sistem, ki bi jim točil, resda zdravo, vendar bistveno dražjo vodo. Nekateri celo dvomijo o opravljenih analizah vode in širijo svoje prepričanje, da je v ozadju vsega politika. Lendavski občinski svet jih je namreč enkrat že hotel po ovinkih pripeljati v centralno vodovodno omrežje, saj je konec predlanskega leta sprejel Odlok o varovanju virov pitne vode za vodna zajetja Hotiza, Kapca, Kot, G. Lakoš in Gabe-rje. Namen druge vrste je torej upravni enoti Murska Sobota Anton Ošlaj. Čas, ko naj bi to storili, še ni potekel, po nalogu glavnega zdravstvenega inšpektorja dr. Jožeta Šamuja pa so tudi prepovedali uporabo pitne vode v živilskih obratih. Na Kapci se je vsebnost mangana gibala od 150 v letu 1998 do 1100 mikrogramov na liter, izme-rjenih v lanskem letu, visoke vsebnosti pa so spet izmerili januarja letos, in sicer 530 mikrogramov na liter v omrežju in 690 v vodnjaku. Zavod za zdravstveno varstvo je v svojem poročilu za lansko leto zapisal, da voda zdravstveno ni bila ustrezna in da je moupravi odgovorna za vodoo-skrbo, kot rešitev spet ponudila priključitev vasi z oporečno vodo na centralni vodovodni sistem. Občina se je zavezala, da bo najpozneje do srede junija revidirala že obstoječo projektno dokumentacijo, ki je bila pripravljena za celotni vodovodni sistem v občini, vendar je bil potem speljan le do vasi G. Lakoš. Koliko bo stalo in kdo bo plačal Tako naj bi imeli do konca avgusta že tudi pripravljene vse izračune, lokacijsko dovoljenje in na upravni enoti vloženo zahtevo za gradbeno dovoljenje. Koliko bo projekt stal, naj bi pokazala revizija obstoječe projektne dokumentacije in takrat se bo tudi začelo tisto najbolj vroče poglavje reševanja problema, kdo ga bo plačal ali kako se bodo stroški delili med krajevnimi skupnostmi, Mangan je gradbeni element za človeka in druge organizme, saj se kaže njegovo pomanjkanje v slabši rasti, nepravilnostih na skeletu, zmanjšani reprodukciji, neusklajenih gibih pri novorojenčku, motnjah presnove maščob in ogljikovih hidratov. Uživanje in vdihavanje prevelikih količin mangana povzroča okvaro živčevja. V strokovni literaturi je naveden primer Japonske, kjer so opazovali škodljive učinke mangana v pitni vodi pri vsebnosti 28 miligramov na liter (to je 28 000 mikrogramov na liter). Znaki so bili zaspanost, povečana napetost mišic, drgetanje mišic in mentalne motnje. Učinki so bili izrazitejši pri starejših ljudeh, manj pa pri otrocih. V tej vodi so bile zvišane še druge kovine, zlasti cink. Svetovna zdravstvena organizacija (1996) navaja kot začasno priporočeno vrednost mangana v pitni vodi 0,5 miligrama na liter (500 mikrogramov na liter). Amonij pri dozi več kot 100 miligramov na kilogram telesne teže (33,7 mg amonijevega iona na kilogram telesne teže) vpliva na presnovo, saj se spremeni razmerje med bazami in kislinami v telesu, povzroča pa tudi motnje v presnovi glukoze. Svetovna zdravstvena organizacija ni podala priporočene vrednosti za amonij v pitni vodi, ker v pričakovanih vrednostih v pitni vodi nima neposrednega vpliva na zdravje ljudi. Amonij v vodi lahko kaže na fekalno onesnaženost vode ali pa je posledica neuspešne filtracije pri odstranjevanju mangana. Voda, onesnažena z amonijem, je neprijetnega okusa in vonja, lahko pa v sistemu tvori tudi nitrate. - Gornji Lakoš, Gaborje, Kapca, Kot in Hotiza se ne želijo priključiti centralnemu vodovodu Zdrava voda jih bo drago stala bil, da bi finančno pritisnil na krajevne skupnosti, da bi te potem opustile vodnjake, ki se jih tako oklepajo. Lastniki zemlje v varstvenem pasu bi namreč zahtevali odškodnino za manjši pridelek, krajevna skupnost pa bi to morala vnesti v strošek vode krajanom, ki bi ceno vode občutno podražil. Toda krajani prizadetih krajevnih skupnosti so se v začetku lanskega leta v anketi odločili da ne bodo šli pod skupno streho, saj je bila ponudba Komunale Lendava za priključitev na centralni vodovod nesprejemljiva, ker bi bil strošek na gospodinjstvo previsok. V krajevnih skupnostih so potem sami začeli iskati možne rešitve, saj so analize vode kazale na njeno neprimernost zaradi visoke vsebnosti mangana v Kapci in Gaberju ter železa in amonija v G. Lakošu. Na Kapci in Gaberju prepoved uporabe vode v lokalih, vrtcih in šolah V vodnem zajetju Gaberja se je gibala vsebnost mangana od 50 do 250 mikrogramov na liter, dopustna vrednost po slovenskih predpisih, ki so primerljivi z evropskimi, pa je 50 mikrogramov na liter. Murskosoboški Zavod za zdravstveno varstvo je v svojem poročilu za lansko leto ugotavljal, da voda iz vodnega zajetja Gabe-rje ni bila zdravstveno ustrezna, ni pa neposredno ogrožala zdravja ljudi. Za Gaberje je izdal lani odločbo o uskladitvi vsebnosti mangana z normativi tudi repu- i n Č td F V treba očistiti omrežje ter svetovala, da je treba poiskati nov vodni vir. Zdravstvena inšpekcija je tudi Kapci leta 1999 izdala odločbo o uskladitvi vsebnosti mangana v vodi, in ker po preteku roka voda ni bila nič boljša, je krajevno skupnost tudi denarno kaznovala-. Preseženo vsebnost mangana so lani izmerili tudi v vodi iz prejšnjega vodnega zajetja v Gornjem Lakošu, saj so se parametri gibali od 16 do 260 mikrogramov na liter, voda pa je bila oporečna tudi zaradi dvakrat izmerjenega železa in predvsem zaradi amonija. Normativ za amonij je 0,1 mikrograma na liter, izmerili pa so od 0,26 do 0,68 mikrogramov na liter. Tudi za vodo iz vodnega zajetja Gornji Lakoš je Zavod za zdravstveno varstvo v poročilu za lansko leto ugotovil, da voda ni bila zdravstveno primerna, vendar ni neposredno ogrožala zdravja ljudi. Ukrepala je že tudi zdravstvena inšpekcija, ki pa sedaj tudi čaka na izvid analize vode, ki so jo vzeli iz novega gornjelakoškega vodnega zajetja. Glavni zdravstveni inšpektor dr. Samu je bil oster Zaradi problema s pitno vodo je prišel konec marca v Lendavo tudi glavni zdravstveni inšpektor dr. Jože Šamu in zahteval ureditev razmer, presenetil pa je tudi z dokaj ostrim ukrepom, in sicer prepovedjo uporabe vode v vrtcih, šolah in gostinskih lokalih. Na sestanku z dr. Samujem je občina. ki ie no zakonu o lokalni sa- občino in Komunalo Lendava kot upravljalcem sistema. In to je v vsej zgodbi ključno vprašanje, ki ga bo morala reševati lokalna politika in krstiti občinski svetniki. Občina Lendava v letošnjem proračunu nima denarja za to investicijo, bi ga pa zaradi odločbe inšpekcije lahko vzela iz rezerv. Zamudili so namreč tudi vse letošnje državne razpise, saj gradbenega dovoljenja še nimajo. Za gradnjo sistema bo po vsej verjetnosti morala primakniti tudi Komunala Lendava, ki bi potem denar dobila povrnjen s ceno vode, svoj delež k širitvi sistema do vaških omrežij (glavni vod se bo namreč priključeval na obstoječo vaško vodovodno omrežje) pa bodo morala plačati tudi gospodinjstva. Hotiza, ki ima zdravo vodo, seje odločila za samostojnost Svet krajevne skupnosti Hotiza je mnenja, da se oskrba s pitno vodo in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda v krajevni skupnosti lahko organizirajo racionalneje in za krajane bistveno ceneje, zato so se odločili za samostojno upravljanje lastnega vodnega zajetja. Voda iz hotiškega vodnega zajetja ni zdravstveno oporečna, zato občinska uprava temu ne nasprotuje, če s tem ne bo kršen zakon o lokalni samoupravi, po kateri je za pitno vodo odgovoren župan. Če bo tolmačenje pristojnega ministrstva tako, da dokler sb krajevne skupnosti pravne osebe in lahko ohranijo tudi status lastništva vodnega zajetja, potem, kot je dejal župan Jožef Kocon, nad predlogom Hotize nima pomislekov. Novo vodno zajetje v Gornjem Lakošu. Bo voda v njem dovolj dobra? Priključitvi na centralni vodovod se želijo izogni tudi v drugih krajevnih skupnostih, ker vedo, da jih bo zdrava voda drago stala. Predsednik krajevne skupnosti Gornji Lakoš Štefan Kiraly je povedal, da krajani na zadnjem občnem zboru o tej možnosti niso želeli niti slišati, še posebej sedaj, ko so naredili poleg starega vodovodnega zajetja novo vrtino, globoko 108 metrov, in jo z betonskim prstanom zavarovali tudi pred vplivi meteornih vod in izpiranjem škodljivih snovi iz tal. Za lastno reševanje problema so se odločili, ko se je lani 17 od 145 gospodinjstev v anketi odločilo, da k sistemu ne želijo pristopiti, in ko je Komunala Lendava vaški skupnosti izstavila predračun za 2,5 kilometra dolgi vod v višini 41 milijonov tolarjev. Krajevna skupnost bi namreč to v lastni režiji opravila za 5 milijonov tolarjev, vendar s svojim predlogom ni uspela. Začeli so zbirati ponudbe za mehansko prečiščevanje vode, vendar bi bilo to predrago, potem pa so naredili za tri milijone in pol tolarjev novo globoko vrtino, stroške pa sta si delili občina (sedemdeset odstotkov) in krajevna skupnost Gornji Lakoš (trideset). Od septembra do decembra je voda odtekala na piano, trinajstega januarja pa so na novo zajetje priključili tudi vaško omrežje. Kljub globini zajetja so prve analize vode razočarale, kajti spet so pokazale vsebnost amonija, vendar v manjših količinah kot v vodi iz starega zajetja. Sicer pa naj bi rezultate razširjene analize iz Maribora dobili prav te dni. Če bo voda iz novega vodnega zajetja zdravstveno neoporečna, bi se nanj lahko priključili tudi Gaberčani, saj je njihov vodnjak odmaknjen le tristo metrov. O tej možnosti je govoril tudi župan. Zanimivo pa je, da je manj kot kilometer in pol od gaberskega vodnjaka tudi zajetje centralnega vodovoda za lendavsko občino, ki pa daje zelo kakovostno pitno vodo. Strokovnjaki to razlagajo z različnimi tokovi podtalnice, saj naj bi pritekal tok za lendavsko zajetje s smeri Črnega lesa. Gaberčani bi se priključili na Gornji Lakoš V letih, ko so pristojne službe ugotavljale onesnaženost vode tudi v gaberskem vodnem zajetju in so se le 4 gospodinjstva od 208 odločila za pristop k centralnemu vodovodu, so rešitve začeli iskati tudi v krajevni skupnosti Gaberje. Razmišljali so o poglobitvi vodnjaka, vendar potem zaradi stroškov od tega odstopili, pav tako so morali zaradi cene, milijon tolarjev za pol leta, opustiti tudi zamisel o filtriranju vode. Sedaj tudi v Gaberju čakajo na analizo vode iz zajetja v Gornjem Lakošu, saj so se po besedah predsednika krajevne skupnosti Ignaca Prendla na zadnjem občnem zboru krajani ponovno izrekli zoper priključitev na lendavsko omrežje. Če pa že ne bi bilo druge rešitve, bi najraje počakali, da se Na podlagi 8. člena Odloka o priznanjih in nagradah Občine Lendava (Uradni list RS št. 35/97) Komisija za priznanja in nagrade Občine Lendava objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LENDAVA ZA LETO 2001 i. in sicer: 1 nagrado, 2 plaketi, 2 priznanji, ki se podeljujejo zaslužnim občanom, podjetjem in drugim organizacijam ter skupnostim, zavodom, krajevnim skupnostim in društvom za njihove dosežke na področju gospodarstva, kulture, znanosti, ekologije, športa, vzgoje in izobraževanja, humanitarnem področju ter na drugih družbeno pomembnih področjih. Priznanja občine se podeljujejo ob občinskem prazniku 20. avgusta 2001. II. Pobudo in predloge za podelitev priznanj občine Lendava lajpko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, društva, delovna telesa občinskega sveta in politične stranke. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu in predlagatelju tudi podrobno utemeljitev. III. Kriteriji: 1. Nagrada Občine Lendava se podeljuje občanom občine za življenjsko delo na vseh področjih delovanja. 2. Plaketa Občine Lendava se podeljuje zaslužnim posameznikom, podjetjem j zavodom ter organizacijam in društvom za področja, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu in razvoju občine. Plaketa se lahko dodeli tudi tujim državljanom. 3. Priznanje Občine Lendava se podeli posameznikom, krajevnim skupnostim, društvom ter drugim organizacijam in skupnostim za enkratne dosežke na vseh področjih delovanja. IV. Pisni predlogi se posredujejo na naslov: Občina Lendava, Komisija za priznanja in nagrade, Trg Ljudske pravice 5, 9220 Lendava, z oznako »Razpis - občinska priznanja«, in sicer vključno do 22. junija 2001 Predlogi, ki prispejo po rsp-P'" sanem roku, se ne upoštevajo. Komisija za priznanja in nagrade Občine Lendava naredi predvidena pomurska vodovodna zanka. Na Kapci čakajo nove izračune Krajani Kapce so razdvojeni. Da bi našli rešitev za svoj vodnjak, so po besedah predsednika krajevne skupnosti Tiborja Fehe-rja na marčevskem sestanku z inšpektorji in odgovornimi z občine predstavili možnost kemijskega čiščenja sistema. Ker pa ni več znano, iz kakšnih vse materialov so cevi v sistemu, odgovornosti za tako prečiščevanje na občini ne želijo prevzeti. Krajanom Kapce ne preostane drugega, kot da počakajo na revizijo projekta, ko naj bi tudi izvedeli, koliko bi jih stala priključitev na centralni vodovod. Lanska ponudba Komunale Lendava je bila sedemdeset tisoč tolarjev na gospodinjstvo ter strošek števca vode. Majda Horvat ■ VEHK 31. maj 2001 (IZ)BRANO 9 V požaru zgorelo za pet milijonov torek, 29. maja, ob 18.45 je zagorelo na kmetiji Zoltana Jakiša v Ivanovcih. Ogenj se je pojavil v leseni lopi 23 krat 6 metrov, deloma pokriti z žgano stre- šno opeko in deloma s salonitnimi ploščami. Ostrešje je bilo na lesenih stebrih. V kaki četrtini tega gospodarskega poslopja so bile shranjene bale slame, na preostali površini pa kmetijski stroji. Svetovni dan brez tobaka, 31. maj Pasivno kajenje je škodljivo O b letošnjem svetovnem dnevu brez tobaka pod geslom Tobačni dim ubija, očistimo zrak in pljuča je posvetila Svetovna zdravstvena organizacija pozornost problemu pasivnega kajenja in udrihanju tobačne industrije po ugotovitvah o njegovi škodljivosti. Finančne posledice prepovedi kajenja na delovnem mestu, v restavracijah, skupnih prostorih so za tobačno industrijo velikanske, kajti če bo zaradi teh omejitev kadilec na dan pokadil tri do pet cigaret manj, bo to zmanjšalo letni dobiček tobačne industrije za več kot milijardo dolarjev letno. Tobačne družbe so se zato odločile, da b<»do poudarjale nevarnosti, ki jih predstavljajo drugi onesnaževalci zraka, in s tem odvrnile pozornost javnosti od škodljivosti pasivnega kajenja. Veliko so vlagale v raziskave o kakovosti zraka v prostorih, ki so bile na videz neodvisne, v resnici pa jih je vodila tobačna industrija. S preusmeritvijo pozornosti na kakovost zraka v stavbah zaradi tapet, .računalniških ekranov, fotokopirnih Na podlagi 4. člena Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij in na podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Veržej z dne 19. 20. 2000 objavlja Občina Veržej SKLEP o ponovnem razpisu za izbiro najugodnejšega ponudnika za oddajo internega kanala na KRS Veržej v najem 1. Ponovi se razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za oddajo internega kanala na KRS Veržej v najem. 2. V 8. točki Sklepa o razpisu za izbiro najugodnejšega ponudnika za oddajo internega kanala na KRS Veržej v najem, objavljenega v glasilu Vestnik z dne 29. 03. 2001, se ponovno H I - I HH^nrmudbe in sicer tako, da mora ponudnik določi rok za oddajo ponuaoe, m _ ______ posredno ali neposredno fizično izročiti kompletno ponudbo upravljalcu KRS v njegovih poslovnih prostorih do petka, 08. 06. 2001, do 12. ure. O X/ Ekipna o razpisu za izbiro najugodnej- 3. Vse preostale točke bKiepa o , x । -i intprneaa kanala na KRo VGrzej šega ponudnika za oddajo interne« ostanejo nespremenjene. 4. Zainteresirani ponudniki lahko dvignejo razpisano^dokumentacijo v Občini Veržej, Ulica bratstva m Veržej, vsak delavnik od 7. do 14. ure. Drago Legen, univ. dipl. inž. agr., I.r. VESTNIK NA INTERNETU: i**' www.p-inf.si Podjetje » mtoimlia«!« « d"NwBta ,3‘M'Sotala Brž ko je domači mladi gospodar opazil ogenj, je začel gasiti z vodo iz domačega vodovoda, žena pa je poklicala gasilce. Pridrveli so gasilci iz Ivanovec, Andrejec, Moravskih Toplic, Fokovec in Suhega Vrha, ven- strojev, prezračevalnih naprav pa tudi bakterij in plesni so želeli zmanjšati zaskrbljenost zaradi pasivnega kajenja. Ciljno pa so tudi napadali znanost, ki je poudarjala škodljive učinke izpostavljenosti tobačnemu dimu, z veliko kampanjo pa so želeli spodkopati tudi prizadevanja Svetovne zdravstvene organizacije. Tobačna podjetja tudi spodbujajo strpnost med kadilci in nekadilci, pasivno kajenje pa obravnavajo bolj kot nadlogo in ne kot javnozdravstveni problem. Sponzorirala so tudi kampanjo Spoštovanje izbire, v kateri dokazujejo, da imajo karcinogene snovi manjši učinek v prostorih s prezračevalnimi sistemi in čistilci zraka. Vse to počno z namenom, da bi preprečili prepovedi in omejitve kajenja. Kljub agresivnosti tobačne dar veliko niso mogli rešiti, kajti ogenj se je medtem že močno razširil, tako da so zgoreli celotno poslopje in kmetijski stroji: traktor IMT 533, cisterna Crei-na, kosilnica BCS, trosilnik umetnega gnojila, mulčar za koruznico, traktorska škropilnica, traktorska prikolica Tehno-stroj, nekaj vreč umetnega gnojila ... K sreči se ogenj ni razširil na vzporedno sosednje gospodarsko poslopje, ki je oddaljeno od lope le osem metrov. Že zdaj pa je škoda velika: po prvih ocenah je je za več kot pet milijonov tolarjev. Sreča v nesreči je, da so bili stroji in poslopje zavarovani pri zavarovalnici Triglav. Predstavniki zavarovalnice so že včeraj popisali škodo in potem, ko bodo dobili Jakiševi odškodnino, bodo skušali zgraditi nadomestno strojno lopo in počasi kupiti stroje. Tako je večjo kmetijo nenadni požar zelo prizadel. Uradno še ni znan vzrok požara, domnevajo pa, da je prišlo do samovžiga, ki je ob tako visokih temperaturah povsem mogoč. - Š. S., foto: J. Z. Osrednja pomurska prireditev od Svetovnem dnevu brez tobaka bo na Osnovni šoli Beltinci, na njej pa bo murskosoboški Zavod za zdravstveno varstvo šolam, ki so sodelovale v zdravstvenovzgojni akciji Brez cigarete v novo tisočletje, podelil priznanja, izžrebanim učencem pa nagrade. industrije, da minimalizira škodljivost pasivnega kajenja, je tobačni dim v prostorih še vedno glavni onesnaževalec zraka. Mnogi nekadilci, ki vdihavajo dim iz okolja, obolevajo za istimi boleznimi kot kadilci. Srčne bolezni ter rak na pljučih in v ob nosnih votlinah so vzročno povezani s pasivnim kajenjem, zaradi pasivnega kajenja pa so zelo prizadeti tudi otroci. Otroci, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu, pogosteje obolevajo za bronhitisom, pljučnico, razvije ali poslabša se jim astma, povečajo se okužbe srednjega ušesa. Pasivno kajenje med nosečnostjo vpliva na manjšo rast ploda, izpostavljenost dojenčkov pasivnemu kajenju pa povečuje nevarnost sindroma nenadne smrti. M. H. ■ Mladi raziskovalci v M. Soboti Pričakujejo tudi predseunika vlade dr. Drnovška M estna občina Murska Sobota bo ta petek in soboto (1. in 2. junija) v sodelovanju z Regionalnim centrom Zveze za tehnično kulturo Slovenije s sedežem v M. Soboti gostitelj 1. srečanja mladih raziskovalcev osnovnih šol Slovenije, obenem pa tudi 10. državnega tekmovanja in 25. srečanja mladih tehnikov osnovnih šol Slovenije ter šol s prila gojenim programom. Prijavljenih je 171 raziskovalnih nalog s področij fizika in astronomija, matematika, biologija in ekologija z varstvom okolja, tehnika, slovenski jezik in književnost, geografija in geologija, zgodovina, etnologija, sociologija in psihologija. Pričakujejo okrog tisoč udeležencev, pripravljajo pa tudi bogat spremljevalni program, med drugim tudi akademijo, ki bo 1. junija v soboški grajski dvorani. Napovedan slavnostni govornik je predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek. J-G. I Anketa »Obrtniki se bomo morali sami znajti« Za plačilno disciplino bi morala poskrbeti država - Tudi mladi imajo možnost zaposlitve v obrti azmere v obrtništvu so že nekaj let v precej nezavidljivem stanju, vendar zadnje čase poročajo obrtniki še o večjih težavah, ki marsikomu onemogočajo delo in ga prisilijo, da preneha z opravljanjem dejavnosti. Preživijo lahko le, če je njihovo delo dovolj kakovostno in če so dovolj vztrajni. Tako ugotavljajo tudi tokratni anketiranci - obrtniki, s katerimi smo pogovarjali se minuli konec tedna na Razstavi obrti in podjetništva v Veržeju, ki jo je pripravila Območna obrtna zbornica Ljutomer, ki poudarjajo, da je kljub vsemu obrtništvo za mlade dovolj perspektivno. Vera Peischl, Ljutomer, lectar-stvo: »Obrtništvo je pri nas v družini, saj je začel že moj dedek leta 1913 z lectarsko obrtjo v Ljutomeru, nadaljeval je oče, jaz pa sem od leta 1975 nadaljevala s slaščičarstvom, zdaj pa sem upokojenka in se ukvarjam z lectarstvom kot domačo obrtjo. V obrtništvu je zelo veliko ročnega dela in tega vsi ne priznavajo in zato nima svoje cene. Razstavo obrti ocenjujem kot pozitivno, čeprav pogrešam še predstavitev nekaterih obrti, drugače pa je takšna zadeva zelo obetavna, že s tega vidika, da mladi vidijo, kaj vse lahko počnejo, in se mogoče tudi odločijo za kateri poklic v obrtništvu. Nasploh pa je v obrtništvu slabo predvsem to, da moramo plačevati kup nekih prispevkov, članarin in podobno, to pa naš položaj samo še slabša.« Venčeslav Osterc, Šalinci, ključavničarstvo: »Obrt imam šestindvajset let, zdaj jo ima tudi že moj sin, moram pa reči, da so bili začetki zelo težki, nato se je stanje v obrtništvu izboljšalo, zdaj pa smo spet v nekoliko slabši situaciji. Največje težave nam povzroča država z raznimi predpisi, ki nam nalagajo vedno nova plačila, ki jih skoraj ne zmoremo več plačevati. Razstava obrtništva se mi zdi zelo dobra, vendar moram reči, da obrtniki nimamo kaj dosti od tega. Ljudje sicer zvedo za nas, vendar razstavljamo tudi bolj zaradi druženja med obrtniki, vsekakor pa pogrešam več razstavljavcev. Kar se tiče preživetja v obrtništvu, se moramo nekako znajti, mislim pa, da bi morala država poskrbeti za plačilno disciplino, mi pa se seveda izkazati s kakovostjo. Tako bodo imeli tudi mladi možnost zaposlitve v obrtništvu, vendar se je treba zavedati, da je to trdo zaslužen kruh, delo je naporno in zahteva več kot osemurni delavnik.« Branimir Kovačič, Veržej, kovi-nostrugarstvo: »Obrt imam petindvajset let, in če ocenjujem takratne čase in sedanje, je razlike očitna. Finančna disciplina danes je precej slabša kot nekoč pa tudi inšpekcijske službe so zelo poostrile nadzor. Pogoji za obrtništvo danes so tako zelo težki, vendar pa se moraš truditi in iti v korak s časom, kar se tiče tehnologije, predvsem pa moraš biti vztrajen. Prepričan pa sem, da se tukaj stanje še ne bo tako hitro iz boljšalo, obrtniki se bomo morali sami znajti, če bomo hoteli preživeti. Podobne razstave obrti so vsekakor dobrodošle, vendar ne moremo pričakovati, da bomo tukaj dobili kakšnega novega partnerja. V bistvu gre za srečanje obrtnikov, ki pokažejo ljudem, s čim se ukvarjajo, mislim pa, da je takšen prikaz premalo, da bi privabili mlade, čeprav imajo možnosti za zaposlitev.« Franc Marin, Boreči, sodarstvo in lesno stavbarstvo: »Obrtnik sem od leta 1983 in kar se tiče stanja v obrtništvu, menim, da moraš biti dovolj sposoben in iznajdljiv, slediti moraš novostim in se jim prilagajati, da lahko od tega živiš. Po drugi strani pa imamo seveda kup zakonov, ki močno otežujejo obrtniško dejavnost, hkrati pa nam zbijajo voljo. Pri finančni nedisciplini smo pravzaprav nemočni in se v isti državi počutimo kot tretjerazredni ljudje, kjer ne veljajo za vse enaki pogoji. Stanje bi se lahko izboljšalo le, če bi država sprejela nekoliko bolj »človeške« zakone, ki bi sposobnim pomagali in jih spodbujali, ne pa zavirali. Glede razstave obrti me moti predvsem to, da se jih premalo zanima za tovrstne predstavitve svojih dejavnosti, ker mislijo, da naredijo dovolj za svojo promocijo. Kar se tiče zaposlitvenih možnosti mladih v obrtništvu, mislim, da te so, vendar se za obrtne poklice odločajo le zaradi nuje.« Darja Tibaot, foto: Nataša Juhnov ■ 10 INTERVJU 31. maj 2001 MM K Prim. mag. Branislava Belovič, dr. med Obložena miza naj bo le za začimbo Branislava Belovič pristopa ljudem na blag in preprost način ter jim razlaga, kako naj živijo, da bodo ostali zdravi. Bolj je znana po svoji odprtosti do ljudi in pripravljenosti, prisluhniti njihovim težavam, kot po svojih strokovnih nazivih. S svoji zavzetosti za preventivno delo v zdravstvu jih na veliki zvon pač ni obešala, pa čeprav ima za seboj dve specializaciji in podiplomska študija s pediatrije in socialne medicine ter magisterij na temo nevrofiziološki razvoj otroka, lani pa ji je bil za strokovno delo podeljen tudi naziv primarij. Sedaj je na murskosoboškem Zavodu za zdravstveno varstvo vodja oddelka za socialno medicino, je tudi predsednica območnega združenja Rdečega križa v Murski Soboti in namestnica predsednice Pomurskega društva za boj proti raku. Branislava Belovič se je rodila 1950. v Štrigovi in tam tudi preživela lepo otroštvo. Že kot otrok si je želela, da bi postala zdravnica, tako da še sedaj čuva svoje punčke, ki jih je zdravila kot otrok. Po srednji šoli se je vpisala na študij medicine v Zagrebu in v začetku petinsedemdesetega leta diplomirala. Poklicno pot je začela v Čakovcu, kaj hitro pa je prišla v zdravstveni dom v Mursko Soboto in na otroškem dispanzerju delala kot otroška zdravnica do leta 1992. Vedno si je želela, da bi bila otroška zdravnica, pa ne na kliniki, ampak v ambulanti. Ker pa takrat v Čakovcu otroške zdravnice niso potrebovali, murskosoboški zdravstveni dom pa je iskal zdravnika, se je prijavila. Bela halja je otroke spominjala na neprijetne stvari, zato jo je opustila - Otroška želja je torej bila tako močna, da vam je začrtala življenje. V vsakem človeku so darovi, lilrnvnn to, da se posveti določenemu poklicu. Verjetno je na mojo odločitev vplival tudi stik z zdravstvenim osebjem, ki sem ga imela kot otrok. To so bili krasni zdravstveni delavci, ki so mi bili vzor. Ko sem končala študij, sem z medicinsko sestro, s katero sem imela prve stike še kot otrok, potem tudi skupaj delala. To so zelo lepi spomini. - Kot otroški zdravnici se vam Je potem pri delu odprlo novo poglavje, novo spoznavanje življenja. V duši sem še zmeraj otroška zdravnica, saj takšno delo človeka bogati. V ambulanti nisem spoznavala samo bolnega otroka, ampak je bil to trikotnik: otrok, starši in jaz. To je bil bogat vir izkušenj, saj je bilo veliko priložnosti za spoznavanje odnosov. Odnos do otroka je bil zame zelo pomemben. Zmeraj sem si prizadevala, da bi ob uvajanju novosti na strokovnem področju kaj novega dodala tudi pri odnosih. Enkratno doživetje je bilo, ko sem pri delu v ambulanti opustila belo haljo, pa čeprav takrat takšnim spremembam nekateri še niso bili - Kako so to sprejeli otroci in kako starši? Starši so bili presenečeni in so me spraševali, ali sem že na odhodu. Pojasnila sem jim, da ne. Otrokom pa je bilo tudi prijetneje, saj jih je bela halja preveč spominjala na bolečino ali neprijetne stvari. Otroci imajo radi, če nimaš halje in če imaš malo nakita, ki se sveti. To je bila majhna, majhna inovacija, pa vendar pomembna. Zame pomembno spoznanje pa je bilo tudi, da otroku ne smeš lagati. Morda so bili starši nad mojo reakcijo nekoliko šokirani, da ko je mamica rekla, da to nič ne boli, sem iskreno priznala, da pa majčkeno že boli in da boli tudi mene in da tudi jočem. Mislim, da je tako ravnanje veliko boljše, saj ti otrok mora zaupati. Delo z otroki je res velik izziv. - Kakšni so Prekmurci kot starši? So skrbni ali pa morda pri tej skrbi že nekoliko pretiravajo in otroke s prepovedmi omejujejo? Otrok je v centru naše pozornosti, tega nekoč' ni bilo in za Prekmurce bi rekla, da so resnično pravi starši. Spoznala sem veliko ljudi in vem, da so trenutki, ko je človek preveč zaskrbljen, ko otroku zaradi določenih strahov omeji svobodo, vendar pa je tu težko najti pravi recept. To so iskanja v življenju. Toda ko vidiš srečnega otroka, potem veš, da je ta odnos dober. Kot otroška zdravnica sem to lahko zelo dobro ambulanto dojenčka, ki je bil sproščen in ni jokal, ko sem ga prijela v roke, potem sem vedela, da so starši ljubeči in skrbni. To so res majhni odtenki, ki jih spoznavaš v dolgoletnem delu. Študij sodi zraven - 5 srcem in dušo ste bili otroška zdravnica, pa vendar ste prestopili v povsem novo vejo medicine in na novo delovno mesto. Zakaj? Sem človek, ki vedno želi naprej in išče nove izzive. Prišel je trenutek, ko sem drugje videla večjo možnost za delo, svoj razvoj in življenjske cilje. Odločitve nisem sprejela od danes na jutri, vendar pa sem čutila, da bo na novem delovnem mestu priložnost za delo z mladimi. Prišla sem na Zavod za zdravstveno varstvo in se začela ukvarjati s področjem socialne medicine, kjer so postali moji pacienti vsa populacija. S študijem socialne medicine sem začela ne več prav mlada, toda ko si v takem poklicu, izobraževanje pač sodi zraven. - Na začetku ste se veliko zavzemali za preprečevanje odvisnosti, sedaj pa ste to področje razširili s programi za bolj zdrav način življenja. Naša enota za zdravstveno vzgojo se je pri svojem delu sprva precej iskala, in ker je bil problem odvisnosti v ospredju, smo tu tudi začeli delovati. Delo smo potem širili na nova področja in bolj kot prej je sedaj ugodna klima za spodbujanje zdravega stila življenja, k temu pa je močno usmerjena tudi sedanja zdravstvena politika. Področje dela se je tako zelo razširilo in začeli smo tudi s konkretnimi programi, to pa je seveda spet omejeno s kadri in financami. S stojnico med ljudi - Poznamo vas po tem, da se približate ljudem, da postavite stojnico in razlagate pomen zdrave prehrane in drugačnega stila življenja. Kdo drug bi morda ostal le v pisarni. Nimam nobenih kompleksov, da se ne bi postavila na tržnico. Tudi to je izziv, da se kot zdravnica z vsem svojim znanjem postavim za stojnico, saj morda prav to privabi ljudi. Mislim, da je delo nas zdravnikov delo med ljudmi. Jaz moram iti med ljudi in ne čakati, da bodo ljudje prihajali k meni. Ko pridejo sami, so že bolni in je že potrebno zdravljenje. Mi pa moramo pritegniti ljudi, in s tem naš poklic ni nič drugačen od drugih. Metode so iste. - Se vam zdi, da ljudje na tak način nasvet bolje sprejemajo? Mislim da, saj veliko sprašujejo za nasvete in so bolj odprti. Morda jim je nenavadno, ko vidijo za stojnico zdravnico, vendar se bodo počasi tudi tega navadili. Živi beseda - Vas morda sprašujejo, ali še sami tako živite, kot svetujete? Seveda so me že vprašali in odgovorila sem jim, da moram tako živeti. -Zakaj »moram«? Moram je morda preostra beseda, vendar naj bi vsak od nas živel bolj^dravo, saj če smo zdravi, je naše življenje povsem drugačno, kot če zdravja ni. Zame pa vendar velja, da moram živeti tako, kot učim, saj ne morem govoriti eno, obnašati pa se drugače. Zato živim zdravo, kolikor mi delo dovoljuje, pri prehrani pa gotovo, če že pri počitku manj. - Včasih se nam prikrade stereotipno prepričanje, da so zdravi ljudje bolj srečni od bolnih, suhi bolj srečni od debelih ali lepi bolj od nelepih... Vsi ljudje so lahko srečni, saj je sreča odvisna od številnih dejavnikov, zato tako posplošeno enačenje ni dobro. Lahko je nekdo povsem zadovoljen, tudi če veliko kadi, vendar do trenutka, ko ne zboli. Je pa res, da se sreče, ki nam jo daje zdravje, zavedamo šele takrat, ko zdravje zgubimo. Tako je tudi pri drugih stvareh. Sicer pa je biti srečen velika umetnost. - Kaj bi rekli na izjavo dr. Janeza Ruglja, ki je dejal, da gospodinje zastrupljajo može in otroke in da so uničevalke naroda. To so šokantne in provokativne izjave, h katerim se sama ne nagibam. Življenju raje pristopam z lepše in optimistične strani, seveda pa dovoljujem, da nekdo razmišlja tudi na tak način in ima tak pristop. - Se Je skrb ljudi za lastno zdravje v letih vašega dela spremenila? Če gledam nazaj, se je veliko spremenilo, nekaj na boljše, nekaj pa tudi na slabše, na to pa vpliva današnji stil življenja. Zagotovo pa se je začelo izboljševati zanimanje za prehrano, gibanje. Morda je to trenutek, ko se še nismo spremenili in še nismo prevzgojeni, vendar ie to dolgo- A že samo to, da se ljudje zanimajo za prehrano, gibanje, je premik, ki je morda celo hitrejši, kot si upam priznati. Zelo velik odziv je na primer na akcije hoje in testiranja, nad čemer sem, kljub temu, da sem optimistka, presenečena. Veliko ljudi me potem tudi pokliče, sprašuje... Obložena miza je tradicija, del zgodovine in kulture - Obložena miza ima za Po-murce tudi simbolni pomen. Pomeni, da nam je dobro, da ni pomanjkanja in ne revščine in da smo gostoljubni. Bogato miza je tradicionalno naša. Se moramo temu v prizadevanjih za zdravo življenje odpovedati? Obložena miza je tudi simbol odprtosti do ljudi in kot taka sodi v ta prostor. Obložena miza je del zgodovine in kulture, zato naj ob določenih priložnostih tudi ostane in naj nas spominja na vse tisto lepo. Lahko pa jo obogatimo še z dodatki zdravega. Če k naši tradicionalni mizi dodamo več solat in ji odvzamemo žlico maščobe, ponudbe ne pokvarimo. Sicer pa se vsaka hrana lahko pripravi na zdrav način. Vendar pa obložena miza ni za vsak dan in naj nam bo bolj kot začimba. Tradicija je zelo pomembna in tisto, kar zaznamuje določeno območje, moramo varovati. To je kulturna dediščina nekega naroda, ki jo moramo spoštovati. To me spominja tudi na Finsko, kjer sem se učila določenih prijemov na področju preventivnega dela. Oni so zelo obdržali tradicijo in vse običaje. Za njih je običajno, da si mažejo kruh za zajtrk, kosilo, večerjo, tega niso spreminjali, le zamenjali so maslo z bolj zdravim namazom. - Iz prehrane naših prednikov pa se je mogoče učiti tudi za naš čas. Jedli so, kar so pridelali, in hrano prilagajali delu. Odvisno je, katero prehrano gledamo. Če gledamo čas po dragi svetovni vojni, ko so ljudje iz revščine prišli do hrane, so celo v kuharskih knjigah svetovali, dodaj še žlico masti, da bo hrana bolj kalorična. Če pa gledamo bolj nazaj, morda na začetek stoletja, so tu bile zasnove zdrave prehrane, saj je ta temeljila na žitu in žitnih izdelkih, domači zelenjavi, kolikor je je bilo, zeliščih iz narave, mesa pa je bilo manj, morda le enkrat tedensko, kot priporočamo tudi sedaj. Bilo je suho sadje in nič sladkarij, miza pa je bila bogato obložena samo nekajkrat na leto. Ob tem pa so ljudje tudi veliko več fizično delali. Ob prehrani je namreč tudi zelo pomembno, kaj delamo. Nekoč so to znali zelo dobro usklajevati, mi pa danes na to pozabljamo, saj jemo enako ne glede na to, kakšno delo opravljamo. - Rekli ste, da ste človek, ki v življenju išče vedno nove izzive. Kaj vam je izziv sedanjega in prihodnjega časa? V Pomurju želimo uvesti določene programe, katerih končni cilj je, izboljšati zdravje ljudi, vendar pa samo zdravstvo tu ne more narediti vsega. Mi lahko zastonj govorimo, da je treba to in to jesti, če tega ni na tržišču alicC je visoka brezposelnost in ljudje nimajo dovolj denarja. Zato gre' mo v okviru Svetovne zdravstvene organizacije v projekt izvajanja programov za krepitev zdra' vja, kajti Pomurje je razglašeno z' demonstracijsko regijo. Tako s bodo iz drugih delov Slovenije Evrope pri nas lahko ogleda *’ kako to delo poteka In kakšni s® uspehi. Upam, da bomo pri uspešni, in zato je to eden m°J naivečiih izzivov. VESTNIK 31. maj 2001 I UKA I I Življenjska pričevanja Znanci iz našega sosedstva »Pri zapisovanju življenjepisov gre za mnogo več kot zgolj za zbiranja gradiva. Gre tudi za medčloveški odnos, za zaupanje.« ako zapiše Mojca Ramšak kot vodilo k pravkar izšli knjigi radenskega kuda Bubla s pomenljivim naslovom Od murskih ravnic do vinskih goric, ki prinaša enajst življenjepisov starejših oseb, življenjepisov, ki prav s svojo barvitostjo, zgodovinskim in osebnim spominom ter nazornostjo dodajo kamenček k mozaiku naše etnologije ter (pol)preteklosti. « Res je, da ne gre za »širšo skupnost« pomembne osebe in njih življenjska pota - to tudi ni bil namen te knjige -, gre za popis življenjskih postaj, prelomnic, srečnih trenutkov, razočaranj in smrti »znancev iz našega sosedstva«, ljudi, ki so ponavadi neopaženo krmarili skozi svoje dni. Četudi jih osebno ne poznamo - in jaz jih ne -, me ne odvrača, da se ne bi potopil v galerijo dogodkov, vojnih usod, vajenskih in mojstrskih let ter romantiziranih spominskih refleksij na otroštvo, ki pa je bilo bolj obarvano s časom zorenja kot brezskrbno igro. Tako prebiramo življenjepis mizarskega mojstra Franca Kosija (1910), moža, ki je prestal vojno kalvarijo ter po vojni izučil kar 23 vajencev, pred nami je tudi življenjska zgodba zidarja Jakoba Kolbla (1910), ki ga med vojno prav Stabat Mater Giovannija Batiste Pergolesija V v ....-.... ... . Pianistka svetovnega formata v PAC-u 22 maia le nastanil v soboški katoliški cerkvi zbor glasbene šole Frana Koruna Koželjskega iz Velenja, ki je predstavil pod dk gentsko taktirko Ljiljane Djukič Šuklar enega najlepših biserov baročne glasbe: Stabat Mater Giovanmja Bati-N“dnliians. profesorji In učenci nastop« Se v cerkvi v Beltincih. - T. K.,M«J. Z. '. Franom Kovačičem in skladateljem Osterčevi dnevi in spominski večer V Veržeju se lahko ponašajo s kar dvema pvrooske glasbe 20. stoletja. Slovesnosti v njegov spomin pripra-Slavkom Ostercem, pomembnim avtorjem moderne p vljajb že od leta 1963. . občjnskim praznikom, so se končale v soboto zvečer z Osterčevim spomin- Tokratne, ki so potekale ves teden hkrati z v Ljub|jani ki so prjpravili s svojim mentorjem profesorjem skim večerom. Izvedli so ga študentje AKa Škvarč, Mateja Stražar, Peter Pirnat, Ariana Debeljak, Diego Bar- Kaduncem večer znanih opernih arij. Nastop dvoranj poslušalcev so pripravili res prijeten večer. bos - Ross, pri klavirju pa je bil Vladimir M L|Utomer Križevci, Veržej, Razkrižje in območna izpostava Sklada RS Organizirali so ga KD Slavko Osterc Veržej, ) ■ jn Goran Qhman B B L fQt0. D T za ljubiteljsko kulturo. Zloženke sta pripravila ita Kinka, ki je minuli četrtek nastopila v soboškem klubu PAC, se je rodila v Subotici leta 1962 kot otrok madžarske krvi. V tem vojvodinskem mestu je študirala pri profesorici Mariji Basch. S petnajstimi leti se je vpisala na Akademijo za glasbo v Novem Sadu, kjer jo je vzel pod svoje okrilje priznani profesor Arbo Valdma. Svoj podiplomski študij je končala na dveh univerzah: Fakulteti za glasbo v Beogradu in na omenjeni akademiji, nato je eno leto študirala na Juilliard School v New Yorku pri profesorju Sandorju Gydrgyu. Štipendijo za šolanje je dobila Rita kot dobitnica nagrade Gina Bachauerja za najbolj obetavnega umetnika na tekmovanju v Bruslju leta 1987. Svoj prvi recital je odigrala leta 1975. Od takrat do sedaj je igrala v vseh nekdanjih jugoslovanskih centrih, v ZDA, Avstraliji, nekdanji Sovjetski zvezi, Nemčiji, Izraelu, Bolgariji, Madžarski, Italiji, Angliji, nekdanji Češkoslovaški, Belgiji, Franciji ter na Nizozemskem in Tajvanu. Poleg zbirke različnih jugoslovanskih nagrad je pobrala tudi prva mesta na mednarodnih pianističnih tekmovanjih v Senigalliji, Vercelliju, Beogradu, Zwickauju, Sydneyu, Miinch-nu, Washingtonu in Bruslju. Je tudi dobitnica zlate medalje na Mednarodnem festivalu mladih izvajalcev v Bordeauxu v letu 1988 in dobitnica naziva »evropska ženska leta« za najboljšo izvajalko v letu 1991- Posnela je več plošč za jugoslovanske radijske in televizijske hiše v ZDA, Avstraliji, Belgiji, Italiji, Sovjetski zvezi, Češkoslovaški in na Madžarskem. Na njenem repertoarju ne manjka skoraj noben velikan klasične glasbe. Poleg izredne koncertne aktivnosti je Rita Kinka tudi članica Fakultete za klavir na Umetniški akademiji v Novem Sadu. Od leta 1993 živi v Bergheimu v Nemčiji. T. K. ■ tako mobilizirajo, moža, ki je zase dejal, da so »bili težki časi, a ni nikoli obupal«, Frančiška Kolbl (1911) se predstavlja kot žena, ki ji narava pomeni svetinjo, pred bralci pa obuja podobo kmečkih opravil, predvsem mlačev, tišinski dekan in župnik Janez Gregor (1911) nam razkrije, da je najprej hotel postati šofer, po božji previdnosti pa je postal »šofer za duše svojih faranov«, Jožefa Škrlec (1915) si je kot mnoge prekmurske ženske služila kruh tudi v Franciji, kjer se je dobro naučila francosko, njen najtrpkejši spomin pa je na pokojnega sina, Veronika Horvat (1915) si je prvi denar zaslužila z obiranjem ribeza v tišinski grofiji, o kateri pripoveduje, da je imel tišinski grof hčerko, ki so jih rekli kontesa in ki se ji je rodila hči brez prstov, Ludvik Šlemer (1920) je izšel iz številne goričke družine, bil mobiliziran in šikaniran v madžarski vojski, ujet na Češkem, kjer je imel strašno srečo, da je preživel zadnjo strašansko mrzlo vojno zimo, podobni vojni križev pot je preživel tudi Milan Kegel (1924), ki je med drugim v sedemdesetih letih raznašal pošto v Radgoni, Kristina Pelci (1928) je prikazana kot skrbna in čuječa mati šestih otrok, mati, katere življenjska pot je bila podobna mnogim drugim, Ernest Omar (1935) po številnih tegobah, bil je namreč tudi vozar in konjar, zdaj uživa srečno jesen življenja, medtem ko nosi Anica Belak (1935) še dandanes v srcu spomin na maj pred dvajsetimi leti, ko so se vsi otroci zbrali ob mamini bolniški postelji, da bi praznovali zlato poroko svojih staršev. Seveda se ne da zaradi omejenosti na dolgo in široko povzeti vsake življenjske zgodbe pa tudi za vse osnovne črte je premalo prostora, pa vendar, če potegnemo črto pod temi življenjskimi pričevanji, lahko le dodam, da gre za biografije tipičnih »Prekmurcev in Prlekov ob Muri«, biografije, ki jih ne le dokumentirajo, temveč tudi popestrijo številne fotografije. In še nekaj: knjiga je zanimiva tudi z jezikovnega stališča: na kon cu je namreč dodan slovarček dialektizmov, ki samo priča, da se urednice in zapisovalke niso želele oddaljiti od »žive predloge«. Knjiga torej, ki odstira še en pogled na podobo »Prekmurcev in Prlekov ob Muri«, škoda pa je le, da popisovalke niso bile za kanček bolj selektivne, pa tudi marsikatero razvlečeno pripoved bi lahko s krajšanjem bolj dramatizirale. Milan Vincetič ■ a minulih gledaliških srečanjih ljubiteljskih skupin je vzbudil pozornost tudi režiser in igralec Roman Marič z monokomedijo Pepek z brega - predstavitvijo ljudskega, prleškega posebneža, ki ga tepejo različne tegobe tega sveta, pa vendarle ohranja življenjsko vedrino in prepričanje, da je življenje lepo kljub hudi ženi, revščini, preziru sosedov... Idejo za besedilo je dobil, ko je igral naslovnega junaka v komediji Jeppe s hriba. Odigral je številne vloge v različnih predstavah, pa je hotel pokazati še več in tako je nastal iz priložnostnih skečev Pepek | z brega, zgovoren možakar. Kot je rekel dr. Anton Slodnjak, ki ga je avtor izbral za moto, Prlek rad govori, če pa nima s kom govoriti, I govori sam s seboj. Svojega junaka je Roman Marič najprej predstavil v Cezanjevcih in ga šestnajstkrat uspešno uprizoril, nazadnje na srečanju gledaliških skupin v Gornji Radgoni in Radencih. Z zadnjim srečanjem pa ni povsem zadovoljen. Obiskovalcev je bilo malo in bilo je slabše organizirano. Pa tudi sicer obstaja dilema, kako organizirati tovrstne prireditve: v enem kraju ali v različnih. Tokratno je bilo razpršeno, zato se kljub naslovu »srečanje« niso mogli srečevati in izmenjavati izkušenj pa tudi s strani medijev ni bilo kakšne posebne pozornosti. Sicer pa je Roman Marič igralec in režiser v KD Cezanjevci, ki spada v KUD Ivana Kaučiča Ljutomer, Zaposlen pa je pri Carinskem uradu Murska Sobota. Gledališki dejavnosti je predan dobesedno od otroških let - igra že od osmega razreda osnovne šole in je od prvega nastopa odigral že kakšnih dvanajst vlog v predstavah, ki jih je večinoma tudi sam režiral. Zadnja predstava KD Cezanjevci je Gospa poslančeva Toneta Partljiča. Premiera je bila v maju, s predstavami bodo nadaljevali jeseni. Tudi to je režiral Roman Marič in v njej tudi odigral vlogo poslanca Andreja. V KD Cezanjevci je predsednik in vodja gledališke skupine, skrbi za organizacijo vaj, prireditev, gostovanj, iskanje primernih besedil za uprizoritev. Samostojno nastopa kot humorist in povezovalec programa na različnih prireditvah. Zanje tudi sam piše besedila, knjižna ali v pr-leščini, razmišlja pa tudi o knjigi s Pepekovimi doživljaji. Da bi lahko svoje številne dejavnosti opravljal čim bolje, se udeležuje tudi različnih seminarjev za režiserje in igral- | ce ter literarnih srečanj. Iz vsega navedenega je videti, I da gre res za vsestranskega in dra- I gocenega delavca na področju lju- I biteljske kulture, ki je tako v do- I mačem kraju kot v širši okolici gonilna sila kultuspega življenja, zato lallko Pr'čakujemo od Romana Mariča še veliko dobrih in za kulturna društva ustreznih projektov. B. B. L., foto: J.Z. ■ 12 AIVVIUE di.majzuui VtMn Rejnice in rejniki - rejenke in rejenci (15) Tiho, Manuela spi! Šopki za pogumne in uspešne direktorice N Cilika je zelo vzljubila rejenko eko popoldne sem v Kokoričih obiskal novo rejnico Ciliko Kosi. Že takoj pri vhodnih vratih me je opozorila, da ne smemo biti preveč glasni, sicer bomo zbudili malo Manuelo, ki spi na svoji posteljici v zakonski spalnici. In potem smo se tako ravnali: rejnica, njena mama Cecilija, ki je prišla na obisk, in podpisani novinar. Cilika Kosi je ostala po stečaju ljutomerskega Mizarstva, kjer je bila v delovnem razmerju, brez službe. O tem, da bi postala rejnica, nikoli ni razmišljala. »Pred letom dni pa so me poklicali s centra za socialno delo in prosili, da bi vzela vsaj za štirinajst dni v oskrbo tedaj leto dni staro Manuelo, ker da je v zelo težkih razmerah. Zasmilila se mi je in ne da bi preveč razmišljala, sem jo vzela v rejo. Zelo sem srečna. ker sem se tako odločila, kajti deklica je tam, kjer je bila, zelo trpela. Bilo je nekaj groznega,« je potihoma pripovedovala Cilika, seveda tako zato, da male Ma-nuele ne bi prebudili iz sladkega popoldanskega spanja. - In potem ste se ji posvetili z dušo in telesom! »Tako je,« je nadaljevala Cilika. Da je bilo tako, je pritrdila tudi njena mama Cecilija, rojena v prekmurski Gomilici, vendar je že dolgo na. Štajerskem. Je vdova in živi v svoji hiši, ki je v bližini hčerkine domačije. »Včasih tudi sama popazim na Manuelo. To je v glavnem tedaj, ko mora Cilika kam po opravkih.« »Našo rejenko imata rada tudi mož Marjan in najin sedemletni Cilika Kosi in njena dve leti stara rejenka Manuela sta veliki prijateljici. ospa Ira Šavel. To ime pove, da je to direktorica v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Delček časa smo ji odtrgali, saj je drugače ves dan na terenu na izkopavanju. Gospa Ira pravi o sebi, da je bolj zaprt človek, da se ne odpre pravi trenutek in tudi ne vsakemu človeku, ko pa človeka spozna, se tem bolj naveže. Mi smo jo spoznali kot smejočo se, razposajeno direktorico, pa naj bo to v pogovoru o službi, otrocih ali o vrtu, to, da je pokrajinski muzej uspešen, je zasluga v nenehnem komuniciranju, v nenehnem delu pa pride tudi do konfliktov, vendar jih poskuša takoj rešiti in razčistiti. Medsebojni odnosi so na kolegialni ravni in nasploh je razpoloženje dobro, drugače ne bi bili tako uspešni. Na neljube dogodke reagira hitro iz oči v oči. Neizmerno rada ima prekmursko ravnico, žitno polje, močvirje, njive in ljudi. To je bil tudi vzrok, da se je po študiju vrnila nazaj v Prekmurje. »Stik z naravo, biti zupaj, to je življenje in to je sreča, doživeti Prekmurje,« tako pripoveduje kustosinja oziroma direktorica Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, »je zame nekaj najlepšega.« Tomaž,« je ponosno dodala Cilika, ki pa je nato za hip stopila v spalnico. Šla je seveda pogledat, ali se Manuela morda ni prebudila. Še sam sem pokukal v sobo in videl, čla je trdno spala. Cilika mi je potem pripovedovala, njena mati Cecilija pa je to tudi potrjevala, da je bila rejenka, ko so jo pripeljali v rejo, zelo slabega zdravja in velikokrat so morali z njo k zdravniku. Tudi cepiti so jo dali proti otroškim boleznim. Sčasoma pa si je zelo opomogla in - shodila. Pred nekaj meseci so jo dali tudi krstiti. Za botro se je ponudila moževa sestra Helena iz Drakovec, ki sicer živi v Nemčiji. Krstna botra je seveda prinesla lepa darila. Še preden sem se poslovil od Cilike in Cecilije, smo zaslišali v Lepe želje, čestitke in pozdravi Rojstni dan je praznovala Nataša Želič izRadenec. Želim ji zdravje ter mnogo sreče v šoli in ljubezni - Mitja. Kristjanu Smodišu! Sončni žarki so te prebudili in ti naznanili, da danes praznuješ svoj dvajseti rojstni dan. V najtežjih trenutkih, ko se ti bo zazdelo, da bo onemogel pod težo bremena, odpri najgloblji kotiček svojega srca, kjer hraniš najlepše trenutke sreče, ljubezni, življenja ... Ti trenutki ti bodo raz- greli srce in ti dali novega navdiha - to ti želi Sonja, ki te ima rada. Dragemu možu Janezu Golobu iz Nasove iskrene čestitke za triintrideseti rojstni dan, veliko, zdravja in sreče ter da bi ostal še naprej tako dober z vsemi, mu želijo - žena Silva ter sinova Tomaž in Leon. Čestitki se pridružujejo drugi domači. • Rojstni dan je praznoval boter Zdravko Berden iz Hrastja -Mote št. 1O Želim mu mnogo KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku Besedilo: ______________________________________________________________ Naslov pošiljatelja:_____________________________________________________ spalnici otroški glasek. Manuela se je prebudila. Ne vem sicer, ali zato, ker smo bili v sosednji sobi preglasni, ali ker se je že dovolj naspala. Rejnica Cilika jo je vzela v naročje. Manuela si je z rokicami mencala še vedno zaspane očke. Š. S. ■ Male oglase za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota zdravja in sreče ter vsega drugega lepega - Mitja z Natašo. Naši dragi Maji Kozic iz Sta-njevec iskrene čestitke za deseti rojstni dan z željo, da bi bila še naprej tako pridna in vesela ter uspešna v šoli - sestrica Laura, mamica, ati, babica in dedek. Dragemu bratu Francu Hajdinjaku iz Kruplivnika in izvoljenki Eriki želimo vse najboljše ob sklenitvi zakonske zveze in veliko veselja z malo Sanjo in Simono - brat Fredi z Natalijo in Dominikom Sandri Buzeti iz Bukovec iskrene čestitke za njen devetnajsti rojstni, dosti sreče, zdravja in uspehov - bodoča tašča Jasmina in Drago. Mariji iz Male Nedelje želim lep konec tedna in jo vabim na nedeljsko kopanje v Moravce v Slovenskih goricah - oboževalec. Štefan iz Lendave! Le zakaj pogledaš v drugo stran, ko se srečava? Če me že nočeš za ženo, bi lahko ostala vsaj prijatelja! Poboljšaj se - Mariška. Šopek je izdelala Zdenka Matuš (cvetličarna Cvet, tržnica). Ponosna, je na svojo hčerko Sašo, najbolj se veseli konca tedna, ko pride vsa družina iz Ljubljane domov v Mursko Soboto. Družina ji veliko pomeni, predvsem zato, ker so med tednom zelo oddaljeni. Rada ima neupadljive barve, tudi oranžno, kakršen je bil tudi šopek, ki smo ji ga prinesli za rojstni dan. Šopek je izdelala Zdenka Matuš iz cvetličarne Cvet v Murski Soboti. Nežno obarvan in simetrično oblikovan je bil sestavljen iz safari cvetja v oranžni barvi, čeprav ima naša slavljenka najrajši poljsko in travniško cvetje pa tudi tisto s svojega vrta, ki jo spominja na otroška leta. Na obisk nikoli ne gre brez šopka rož. V šopek na srobotov obod je floristka pričvrstila dekorativno kamenje, ki ponazarja delo in poklic direktorice. Gospa Ira, še veliko zdravja in uspelih izkopov na terenu v imenu cvetličarne Cvet in Vestnika! Olga Varga ■ Kaj praznujemo 25. junija? a) Dan državnosti b) Dan OF c) Dan zmage >U) ra >0 ra Reševalec: iz ulica oz. hišna številka pošta Zaokrožite črko pred pravilnim odgovorom, izrežite kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite čimprej na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ul. arh. Novaka 13. Žrebanje bo v torek, imena nagrajencev pa bomo objavili v prihodnjem Vestniku. Kupone, ki niso izžrebani, smo dali v boben za sklepno super žrebanje in super nagrado Fiatov avli seicento. BERITE IN ODGOVORITE, DA DOBITE Pravilen odgovor prejšnjega vprašanja je bil pod črko b (nekdanji gorički vlak). Izmed poslanih kuponov smo izžrebali tri prejemnike kuharskih knjig Boug žegnjaj in majic: 1. Štefan Škalič, Gederovci 25,9251 Tišina 2. Marina Stojisavljevič, Stara ulica 12, 9000 Murska Sobota 3. Danica Šebjan, Puconci 74, 9201 Puconci Po vašem odzivu sodimo, da ste bili veseli našega kviza, saj smo iz tedna v teden prejemali veliko dopisnic z zaokroženim odgovorom na vprašanja. Danes objavljamo še zadnje vprašanje, srečni izžrebanci pa bodo dobili kuharske knjige Boug žegnjaj in majice. Vsi neizžrebani kuponi so v našem bobnu za super žrebanje super nagrade Fiatov seicento. MII 31. maj 2001 KMETIJSTVO 13 Začela so se ocenjevanja v okviru priprav na 39. kmetijski sejem v G. Radgoni Zavidljiva kakovost svežega mesa Za kakovost svežega mesa 39 zlatih in 30 srebrnih medalj V Gornji Radgoni so že stekle aktivnosti v okviru priprav na letošnji 39- mednarodni kmetijskp živilski sejem, ki bo od 25. avgusta do 2. septembra na Pomurskem sej- mu. To največjo kmetijsko manifestacijo v državi spremlja bogat program prireditev, med katerimi so tudi tradicional- na strokovna ocenjevanja. Posebna strokovna komisija je 17. in 18. maja že ocenila sveže meso, od 12. do 15. junija bo še ocenjevanje mesnih izdelkov v domači in mednarodni konkurenci, med 5. in 8. junijem pa bo potekalo ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Najbolj mno- Ustanovili Prekmursko grudo Kmalu potujoča tržnica žično bo prav gotovo tudi letos ocenjevanje slovenskih vin, ki so ga poimenovali kar olimpiada slovenskih vin, priznani slovenski enologi pa bodo najboljša vina okušali med 23. in 27. julijem. Med ocenjevanji v okviru kmetijsko živilskega sejma pa je prav tako tradicionalno že tudi ocenjevanje kmetijske mehanizacije, ki bo letos dan pred otvoritvijo sejma, 24. avgusta. Na letošnjem mednarodnem ocenjevanju svežega mesa je šestčlanska komisija vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju tehnologije mesa in mesnih izdelkov ocenila 88 vzorcev mesa slovenskega in hrvaškega porekla. Letošnje ocenjevanje mesa, ki je potekalo na oddelku za živilstvo ljubljanske biotehniške fakultete, so v skladu z novim pravilnikom razdelili na dva dela. V ponudbi svežega - presnega mesa so se oblikovale tri samostojne kategorije: veliko- progajni kosi pakiranega mesa, maloprodajni kosi pakiranega mesa ter oblikovano in začinjeno presno meso. Po oceni prof. dr. Božidarja Žlendra z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je predsedoval ocenjevalni komisiji, je bila odločitev o samostojnem terminu za ocenjevanje tržne ponudbe svežega mesa pravilna, saj so se tako lahko mesne industrije in mesarji posebej pripravili in predstavili večino možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija priprave, pakiranja, distribucije in trženja mesa. Predsednik ocenjevalne komisije pravi, da je kakovostna raven ponudbe svežega mesa presegla pričakovanja, to pa so potrdila tudi odličja, ki so jih podelili ocenjenemu mesu. Za ocenjeno tržno ponudbo je komisija podelila kar 39 zlatih in 30 srebrnih medalj, še posebej pa je tokrat izstopala pestrost in inovativnost na področju ponudbe oblikovanega in začinjenega mesa za takojšnjo kulinarično porabo. Mesarji namreč želijo s svojo po- nudbo slediti vedno višjim zahtevam porabnikov mesa, ki iščejo predvsem visoko kakovost, varnost, poudarjeno vabljivost, deklarirano hranilno vrednost, dobro obstojnost, enostavno pripravo in seveda čim širšo možnost reciklaže odpadne embalaže. Sodeč po vzorcih, ki jih komisija prejela v ocenitev, mesna industrija sledi svetovnim trendom priprave mesa za kuho in peko, saj sta prevladovali metodi pakiranja v prepustne folije za kisik in pakiranja v spremenjeni atmosferi, kar je svetovni trend v ponudbi mikrokonfekcioniranega mesa. Po ocenah strokovnjakov je bila letošnja konkurenca v ponudbi svežega mesa najmočnejša doslej in tudi kakovostno najboljša, Slovenija pa se s tovrstno ponudbo tudi po mednarodnih merilih uvršča v sam kakovostni vrh. Po seštevku prejetih priznanj je bila letos najuspešnejša Jata Ljubljana, sledijo pa Mesnine dežele Kranjske, Perutnina Ptuj, Mesarija Antona Arvaja in Kras iz Sežane. Ludvik Kovač I V društvo želijo pritegniti vse, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah 1. junija začetek enomesečnega roka za oddajo zahtevkov Subvencije 2001 M inistrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v Sloveniji že deset let izvaja program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki naj bi pomagal pri razreševanju kmetijske in podeželske problematike, predvsem pa pri ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. Prek tega programa so potekala številna usposabljanja in seznanjanja ljudi z aktualno problematiko, na teh usposabljanjih pa ljudem tudi pomagajo pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo na kmetijah. Tudi v Pomurju so organizirali v preteklosti številne delavnice, konkretni rezultat tovrstnega delovanja pa je ustanovitev društva interesentov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah, v katerega so se združili kmetje iz goričkih občin, ki se poleg kmetovanja ukvarjajo še s kakšno dopolnilno dejavnostjo. Namen društva, ki so ga poimenovali Prekmurska gruda, je, da bi člani s svojimi pridelki in izdelki skupno nastopili na trgu, s skupnim nastopom do države pa bi tudi lažje realizirali nekatere projekte. Prek projekta CRPOV je dobilo društvo Prekmurska gruda novo kombinirano vozilo, katerega lastnik je občina Šalovci, društvo pa ga že preureja v potujočo tržnico. Želja društva je, da bi se v njem združilo čim več interesentov, saj bi tako kupcem lahko po-nudili kar najbolj širok izbor kmetijskih pridelkov in izdelkov dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. V razvojni agenciji Sinergija, ki je izdelala projekt in skrbi tudi za njegovo izvedbo, pravijo, da se bodo gorički kmetje s potujočo tržnico predstavili v večjih slovenskih mestih, in pričakujejo, da bo med kupci zanimanje za njihovo ponudbo. Ludvik Kovač ■ Strokovni nasvet V agenciji za kmetijske trge priporočajo, da upravičenci oddajo vloge že v začetku junija udi v Pomurju se danes končujejo svetovanja, na katerih kmetijski svetovalci upravičencem za pridobitev sredstev iz naslova subvencij za leto 2001 svetujejo, kako izpolniti zahtevke za pridobitev teh sredstev. Jutri, 1. junija, namreč začne teči enomesečni rok za oddajo zahtevkov na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, zato vse upravičence ponovno opozarjamo, da rokov ne zamudijo. Vse prepozno prispele in nepopolne vloge bodo namreč zavržene in upravičenci sredstev ne bodo dobili. Vsi tisti, ki so že lani vložili zahtevke za subvencije, so sredi maja po pošti prejeli delno predtiskane vloge oz. obrazce, tisti, ki bodo za sredstva zaprosili letos prvič, pa prazne vloge lahko dvignejo na enotah kmetijske svetovalne službe. Vsa podrobna navodila za izpolnjevanje obrazcev so upravičenci že dobili na teh svetovanjih, žal pa udeležba na nekaterih ni bila ravno najbolj množična. V kmetijski svetovalni službi so nam povedali, da bodo kmetijski svetovalci tudi letos pomagali pri izpolnjevanju zahtevkov vsem, ki bodo to želeli, tisti, ki bodo zahtevke izpolnjevali sami, pa bodo morali vlogo, preden jo pošljejo na agencijo, dati v pregled in podpis svojemu območnemu svetovalcu. Seveda za verodostojnost in pravilnost podatkov jamčijo upravičenci sami, svetovalec bo le pregledal, če je vloga čitljiva, če je pravilna številka računa, na katerega bodo upravičenci prejeli sredstva in če so vlogi priložena vsa zahtevana potrdila. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja priporoča upravičencem, da vloge oddajo že v začetku junija. L. K. ■ Druga košnja travnikov in mnogocvetne ljuljke godne vremenske razmere so omogočile rane prve ko-, šnietravnikov in mnogocvetne ljuljke. V mesecu maju m _____X ^"»i1 “ dd™ čutijo v manjšem prirastu travne ruše oziroma je ruša nekoliko nižia in redkejša Kljub temu pa ritem razvoja (prehajanje razvojnih fiz) trav in zeli ni upočasnjen in lahko pričakujemo ob sto nekoL Skromnejšem prideta zelinja in pravočasni koSnji dobro kakovosl voluminozne krme Sušne razmere vplivajo na ka- kovost krme podobno kot prepozne košnje. V rastlinskih tkivih pospešujejo olesenitev celičnih sten (tvorba surove vlaknine in njenih sestavnih delov je intenzivnejša), ki močno zmanjšuje prebavljivost organske snovi zelinja, saj se močno poveča delež neprebavljivega lignina in delno prebavljive celuloze. Z nadaljevanjem suše je pričakovati, da se bo kakovost krme slabšala, zato bi bilo Prav, da izkoristimo lepo sončno vreme in pokosimo travnike ter tnnogocvetno ljuljko. Za mno-Rocvetno ljuljko bi svetovali, da jo silirate, zelinje na travinju pa Posušite za mrvo. Prav tako ugo-Ovijamo, da vodilne trave, kot so trpežna ljuljka, ponekod tudi pasja trava in travniška bilnica, prehajajo v tvorbo socvetij. S prehodom iz vegetativne razvojne faze rasti v generativno se rast trav v višino konča in se začnejo procesi staranja. Dokazano je, da se zaradi tvorbe socvetij delno še poveča pridelek zelinja, vendar glede nato, da pridelek zelinja izgu- blja hranilno vrednost, razlika v pridelku ne more odtehtati izgube hranljivih snovi. Prav tako se začne prenos hranljivih snovi iz starejših listov v generativne organe (seme). Ob sušenju veliko semena odpade.in še dodatno osiromaši kakovost voluminozne krme. Torej, če si želimo zagotoviti kakovostno krmo, ki pa je na vsak način pogoj za rentabilno rejo krav molznic in prirejo mesa, morajo kmetije, ki so travnike in mnogocvetno ljuljko prvič pokosile v zadnji dekadi aprila, takoj opraviti drugo košnjo. V svetovni literaturi je mogoče najti veliko podatkov o kako- vosti krme, košene v različnih razvojnih fazah rasti. Prav gotovo so na tem področju največ naredili Avstrijci in Nemci, a tudi v Sloveniji je na voljo vedno več domačih podatkov, ki so za prakso zelo dobrodošli. Iz preglednice 1 DLG je razvidno, da se kakovost zelinja na tra-vinju s poznejšimi košnjami slabša. Povečuje se delež surove vlaknine, zmanjšujeta pa se prebavljivost organske snovi in neto energije za laktacijo. Enako kaže tudi preglednica za vsebnosti hranljivih snovi za mnogocvetno ljuljko. DLG-tabele niso v celoti uporabne za naše okolje in nam dajo le delni vpogled v dejansko stanje. Namreč krma, ki so jo analizirali v Nemčiji ali Avstriji, je zrasla v povsem drugačnih agroklima-tskih razmerah, kot so značilne za subpanonsko klimatsko območje. Glede na vsoto padavin in temperaturno vsoto kot pomembna dejavnika kakovosti krme lahko sklepamo, da imamo na območju Pomurja slabše pridelovalne razmere za rast travne ruše, kot jih imajo na območjih analizirane krme. Vsebnost hranljivih snovi po slovenskih raziskavah je nekoliko nižja, prav tako pa je slabše prebavljiva organska snov zelinja. Specialist za travništvo in pridelovanje krme dr. Stanko KAPUN Cene sredstev za varstvo rastlin KZ Martjanci, prodajalna Martjanci Sredstvo Pakiranje MFC v sit FUNGICIDI anvil 0,2 I 2.210,30 archer top 11 7.702,00 belo olje 0,51 384,90 cuprablau z 1 kg 725,10 dithane m-45 1 kg 1.229,30 euparen 1 kg 3.450,40 folidol olje 11 1.169,70 folpan 1 kg 2.148,00 impact 11 4.313,40 pepelin 392,00 reldan 40 ec 0,21 1.403,50 ridomil gold 1 kg 3.675,40 stroby 0,02 kg 987,10 tilteb 187,5 fw 1 I 3.675,40 HERBICIDI betanal progress am 1 I 4.840,80 betanal progress of 11 7.516,60 betanal tandem 11 5.256,50 beetup kompact 11 3.252,30 boom efekt 1 I 2.141,20 cambio 1.322,70 dikocid 11 807,70 dual gold 1 I 3.878,50 golta 1 kg 5.598,70 herbocid 1 I 882,70 merlin pak. za 1 ha 10.489,00 motivell 11 11.273,90 primextra gold 720sc 11 2.797,90 prohelan 11 1.430,60 pyramin torbo 11 4.381,10 racer 25-ec 11 4.756,60 sekator 0,3 kg 2.993,80 stomp 330e 11 1.565,10 INSEKTICIDI actara 40 g 1.596,20 actellic 0,1 I 934,00 fastac10% sc 0,251 2.716,10 geocid g-5 618,00 hostaquick 50 ec 0,11 1.456,10 mesurol fs 500 0,21 2.799,20 mimic 0,21 2.237,10 reldan 0,21 1.403,50 zolone liguide 0,11 622,00 AKARICIDI pinoron 0,2 I 1.852,10 AGRO*MA, Ljutomer Sredstvo Pakiranje MFC v sit FUNGICIDI antracol bt 1 kg 2.650,00 antracol combi 1 kg 3.770,00 archer top 11 7.890,00 cuprablau z 1 kg 770,00 dithane m-45 1 kg 1.290,00 duett 11 6.350,00 folicur ew 250 0,11 1.840,00 folidol olje 11 1.450,00 impact 11 5.290,00 opus team 11 7.190,00 reldan 40 ec 0,21 1.600,00 ridomil gold 1 kg 3.840,00 rubigan 0,11 1.390,00 tilteb 187,5 fw 11 3.760,00 HERBICIDI boom efekt 11 2.280,00 ciatral ala 11 2.470,00 deherban a 11 990,00 dual gold 11 4.770,00 golta 1 kg 6.030,00 herbocid 11 990,00 pinovit n, močilo 0,21 440,00 primextra gold 720sc 11 2.870,00 prohelan 11 1.750,00 pyramin tprbo 11 4.650,00 sencor 1 kg 13.000,00 stomp 330e 1 I 1.850,00 INSEKTICIDI hostaquick 50 ec 0,1 I 1.450,00 mesuroi fs 500 0,2 I 3.190,00 volaton ec 11 3.850,00 volaton g-5 1 kg 690,00 Preglednica 1: Vsebnotti nekaterih hranljivih snovi In prebavljlvosl organske snovi ir zelinju travne ruše, košenevrazličnih časovnih razmakih Mi Do 4. tedna po L košnji 4 do 6 tednov po 1. košnji 7 do 9 tednov po 1. košnji VIR: OLG 1997 Vsebnost surove vlaknine 20.7 I 22.9 I 26.6 Organske snovi 75 73 71 Prebavljivost v % Surnvlh beljakovin 79 77 74 Surovo vlaknine 74 73 72 NEL v MJ 6.30 6.09 5.92 Preglednica 2: Vsebnosti nekaterih hranljivih snovi In prebavljivost organske snovi v zelinju mnogocvetne ljuljke, košene v različnih časovnih razmakih Košnje Vsebnost surove Do 4. ledna po 1. košnji 4 do 6 tednov po 1. košnji 7 do 9 tednov po L košnji VIR: DLG 1997 vlaknine 19.2 22.9 26.3 Organske snovi 76 72 Prebavljivost v % Surovih beljakovin Surove NELvMJ vlaknine 71 71 79 75 6.83 6.29 5.87 Turnišče: cene pujskov Po daljšem času ponovno objavljamo poročilo s sejma pujskov Turnišču. Tokrat je bil bolj skop, saj so pripeljali minuli četrtek rejci na sejem le štiri pujske, težke okoli 25 kilogramov. Za živali so zahtevali po 12 tisoč tolarjev, vendar niso prodali nobene. Na sejmu se pojavljajo tudi ponudniki, ki vabijo kupce na dom. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 31. maj 2001 f Billi Na kratko V Očeslavcih se pripravljajo na vaške igre Radenci Čistilna naprava v Radencih je bila nedavno končana, sanirana in zdaj deluje nemoteno. Njeno gradnjo je financirala delniška družba Radenska. Medtem so že pripravljeni načrti za zdravstveno postaja v Radencih. M. J. Kocjan V delu tega kraja bodo letos dobili vodo, ki bo gotovo velika pridobitev, ' Cesta skozi vas pa bo zgrajena šele prihodnje leto, saj letos v radenskem občinskem proračunu ni dovolj denarja za ta namen. M. J. Boračeva Prizadevajo si, da bi cestni odsek od Beračeve do Janževega Vrha v celoti obnovili, hkrati pa naj bi pripravili vso potrebno dokumentacijo za projekt javne razsvetljave. Zavzemajo pa se tudi za izdelavo projekta za vodovod. M. J. Sovjak Na občnem zboru Gasilske zveze Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je bil v So-vjaku, so menili, da namenja domača občina gasilstvu kar veliko pozornost, zato gasilska društva posodabljajo opremo, vendar je potreb še veliko. Tja do 2005. leta bodo skušali kupiti dve rabljeni in pet novih gasilskih vozil. Ocenjena vrednost znaša 39.500.000 tolarjev. Občina bo prispevala dvanajst milijonov, zavarovalnica Triglav iz Murske Sobote 5.100.000 tolarjev, razliko pa bodo zbrali na druge načine - lastni denar gasilskih društev, prispevki pokroviteljev, botrov itd. (F. KI.) Murska Sobota Člani murskosoboškega planinskega društva so se med prvomajskimi prazniki odločili za pohod do najsevernejše točke Slovenije - med Čepinci in Bu-dinci. Pohod so začeli v Šulincih na trasi pomurske planinske poti. Probleme vasi rešuje športno-kulturno društvo O V Očeslavcih je doma Miklova Zala česlavci so rahlo strnjena vas na severnem robu Ščavniške doline. K njim sodi Očesla- vski vrh, zasajen z goricami, sadnim drevjem, gozdovi. Naselje je omenjeno že leta 1265. Leta 1445 je vas štela 16 hiš. Pred drugo svetovno vojno je tu živelo skoraj 200 prebivalcev v 48 domovih. Danes jih je okoli 125 in imajo 50 hiš. Očeslavci so sestavni del Krajevne skupnosti Spodnji Ivanjci, a skupne probleme svoje vasi rešujejo v okviru športno-kulturnega društva. To opravlja vlogo vaškega odbora. Predsednik je mladi Damjan Miki. Od leta 1972 imajo tudi samostojni vaški vodovod, katerega upravlja poseben odbor. Športno-kulturno društvo so ustanovili pred kakimi šestimi leti in takrat je prevzelo tudi upravljanje vaškega doma. Ta se je razvil iz nekdanje skupne zbiralnice mleka. Društvo skrbi za vzdrževanje cest in načrtuje ureditev okolja izvira slatine, ki je izjemno obiskan. Očeslavci sodijo v občino Gornja Radgona, pred drugo svetovno vojno pa so bili v občini Radenci. Radgonska občina načrtuje ureditev vseh vrelcev mineralne vode na svojem območju Ščavniške doline. Nekoč je bila očeslavska slatina v lasti sedmih vaščanov. Leta 1883 jo je Damjan Miki iz Očeslavec pred svojo trdno in lepo domačijo. Foto: F. Š. kupil dr. Henn, nekdanji lastnik Radenske. V lasti Radenske je izvir pravno še danes. V bližini slatine je izvir pitne vode s temperaturo okoli 16 stopinj. Ker je vode v vaškem vodovodu začelo zmanjkovati, so pred tremi leti nanj priključili tudi ta vrelec. Za vzdrževanje in širjenje vodovodnega omrežja skrbi poseben odbor. Dohodek ima od vodarine. Pred leti je bilo precej hiš praznih. Zdaj se življenje spet vrača v vas. Vračajo se celo vnuki. Življenje v kraju je prijetno. Glavne ceste so asfaltirane, na stranske odcepe po potrebi navozijo gramoz. Asfaltirati bo treba še dovoz do slatinskega vrelca in odcepe do nekaterih hiš. Cesto na Očeslavskem vrhu pa bo treba preplastiti. Včasih je mleko prodajalo 17 kmetov. Danes redijo govedo le še trije, štirje. Lani so skupno zbiralnico mleka opustili. Večji kmetiji sta zdaj dve. Imata po več kot 30 hektarjev obdelovalne zemlje in precej gozdov. Ena od teh je Miklova oziroma Klobasova, kot ji po starem še pravijo. Drugi vaščani imajo manj kot po 10 hektarjev zemlje. Športno-kulturno društvo ima okoli 80 članov vseh starosti. Poglavitno skrb posvečajo družabnemu življenju vasi, ki je bilo precej časa v zatonu. Obnovili so obdaritve otrok pred božičem in novim letom, pripravili otroško pustovanje, pogostili so vaščanke ob 8. marcu ... In zdaj se pripravljajo na praznovanje dneva krajevne skupnosti. Prireditev se izmenično seli po vaseh, ki sestavljajo krajevno skupnost Spodnji Ivanjci. Predvidoma bo 8. julija in takrat bodo pripravili raznotere vaške igre. Očeslavci sodijo v kapelsko faro. Tam imajo tudi pokopališče in otroci obiskujejo tamkajšnjo šolo. Težnja je, naj bi se prvošolce vpisovalo na negovsko šolo. Tja so vezani tudi šolarji Spodnjih Ivanjec in Stavešinec. To območje namreč sodi v radgonsko, kapelsko pa v radensko občino. Doslej ni še nihče upošteval navodila. Prišlo bi namreč do zmede, ker bi bili starejši in mlajši šolarji razdvojeni na različni šoli. Športno-kulturno društvo ima ekipo malega nogometa, ki tekmuje v medobčinski ligi. Organizirajo turnirje v pikadu, kartanju, namiznem tenisu in igrajo biljard. In še zanimivost. V Očeslavcih je doma Miklova Zala. Ta lik mnogi poznajo iz stare ljudske igre. Zala je inženirka kmetijstva, smer zootehnika in je sestra mojega tokratnega sogovornika Damjana Mikla. Franček Štefanec ■ Ob Blaguškem jezeru je bilo drugo tekmovanje za prehodni pokal občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Udeležilo se ga je dvaindvajset ribičev, starih do petnajst let. Med posamezniki je ujela največ rib Tami Vreča iz TE RD Gornja Radgona, drugi je bil Kristjan Jaušovec iz TE RD Radenci, tretji pa Rok Lovrec iz TE Videm. Med ekipami sta pripadla zmaga in prehodni pokal TE RD Videm ob Ščavnici. Ta je tudi izvedla tekmovanje, glavni organizator pa je bil mentor mladih ribičev Roman Muhič. - Foto: L. Kr. Goričko so odkrili Gorenjci in Primorci Kjer je hodil bosonog poslednji graščak Turistična kmetija v Vadarcih prijazno odpira vrata že 19 let M V telovadnici ob radgonskem kulturnem domu se zbirajo vsak torek na rekreaciji fantje in moški, ki veliko dajo na zdravje in kondicijo, zato igrajo predvsem košarko. Seveda so postali tudi veliki prijatelji. Med rekreativci je tudi Ve-otniLnv hnnnrarni dooisnik Franci Klemenčič, ki je pred kratkim praznoval šestdesetletnico, zato so mu kolegi podarili aričeva kmetija v Vadarcih na Goričkem stoji na lepi razgledni, a vseeno zatisni legi. Razgleduje se po panonski ravnini in na drugo stran proti Pohorju, Donački gori... Z druge strani obroblja pokrajino gozd. Naokoli so sadovnjaki, njive, majhni vinogradi. Štefan Marič je nekaj let zidal v Avstriji. Zaslužil si je prgišče denarja in doma v Vadarcih je družina polepš'ala in povečala dom, gospodarska poslopja, »pregnala blato z dvorišča«... Pred 19 leti se je lotila kmečkega turizma. Svoje dejavnosti ne obeša na veliki zvon, a ima dovolj dela. Gospodar Štefan mi je oni dan povedal, da so odkrili goričko pokrajino in njegovo domačijo Gorenjci, Primorci, Ljubljančani... Pokličejo po telefonu in se pripeljejo. »Dober glas se širi od ust do ust. To je najboljša reklama,« je povedal Štefan. Tukajšnji gostje so predvsem starejši, ki s seboj pripeljejo vnukinje in vnuke. V tukajšnjem mirnem svetu se lahko otroci brezskrbno igrajo, odrasli sprehajajo, se odpeljejo kopat v Moravske Toplice. Goste vabi tudi dober, »naraven« prigrizek. Maričevi ponudijo goričko šunko in dobro domačo kapljico. Gospodinja Jožica zna speči dober kruh, skuhati okusno goričko jed. Hčerka Edita prijazno postreže in vsi so zadovoljni. Turistična kmetija ima na voljo 8 postelj. Dohodek od te dejavnosti zaenkrat ni velik, je pa dobrodošel dopolnilni zaslužek. Če se bo pokazala potreba, bodo Maričevi prenočitvene zmogljivosti povečali. In Štefan Marič mi je oni dan povedal, da je skozi Vadarce včasih bosonog pešačil poslednji graščak oziroma zasebni lastnik grajskega poslopja pri bližnjem Gradu. To je bil soboški podjetnik Hart-ner. Bosonog je torej tu in tam pred drugo svetov- Štefan Marič pred svojo turistično kmetijo v Vadarcih, k1 sprejema goste 19 let. Foto: F. Š. obratno in domačini so ga spraševali, zakaj? Odg0" varjal je: »Če si obrabim kožo na nogah, se mi sama obnovila. Podplati čevljev bi se obrabili in moral bi popraviti čevljar ali bi si moral kupiti nove čevMe ...«In domačini so še dodajali, da tisti, ki imajo v liko premoženja, znajo varčevati. In soboški podjetnik je odkril tudi lepoto šnjega območja. Sem je zahajal na lov s prijatelj''n poslovnimi gosti. Živel je v sožitju z naravo, skrb za zdravje in obenem bil varčen. < g VESTNIK 31. maj 2001 IZ NAŠIH KKAJtV 10 Genterovske stavbarske posebnosti Praspomin na slovansko panonsko stavbarstvo Razgibano pročelje kmečkega doma esene pozdravne table, stoječe ob začetkih dvojezičnih vasi od Lendave proti Dobrovniku in še kje, ponazarjajo stare vaške zvonike. Največ jih stoji pri nas res na območjih, kjer žive v sožitju Slovenci in Madžari, a jih je nekaj tudi v povsem slovenskih vaseh. Recimo v Dolini v občini Puconci. A tokrat teče beseda o genterovskih stavbarskih posebnostih. Značilnost večine slovenskih vasi je cerkev, okoli katere je oblikovano vaško jedro. V našem panonskem prostoru pa je dan poudarek vaškim lesenim zvonikom. Podobno je bilo do nedavna tudi v Genterovcih. Vse do leta 1978, ko so tam zgradili sodobno vaško kapelo in posodobili šolsko poslopje. Stari del Genterovec pa je ohranil še nekaj arhitekturnega praspomina. V zvezi z genterovskim lesenim zvonikom so zapisali v Zborniku Občine Lendava leta 1981 tudi naslednje: «Vaški zvoniki ali pa kapelice v obliki cerkvic se pojavljajo največkrat v središčih naselij ali pa na drugih, prav tako pomembnih mestih, na začetku vasi, na začetku »tržne« razširitve, na meji dveh nekdanjih občin ali far itd. Najbolj logično mesto za zvonik pa je vendar v središču vasi - izjemen primer so Gentero-vci. Tu se med dvema fasadnima vrstama hiš razprostira širok prostor s funkcijo trga, sredi tega prostora pa stoji zvonik ...«Ta leseni zvonik je lepo obnovljen. Spomin na prvobitno stavbarsko dediščino je tudi v Genterovcih skoraj povsem izginil. Tudi v tem panonskem prostoru se nezadržno uveljavlja alpski tip hiš. Ostala je le nostalgija. Domačin profesor Jozsef Varga mi je pred časom povedal, da nekoč v panonskih hišah ni bilo lesenih podov. Tla je prekrivala ilovica, pomešana s plevami, in to zmes je bilo treba utrditi. To so nekoč genterovski Madžari počeli tako, da so se v novi sobi zbrali mladci in dekleta in so vso noč plesali ob zvoku citer. Zemlja je bila najbolj steptana, ko so plesali poskočen čardaš. Z 19. stoletjem se tudi v Genterovcih pojavijo reprezentativ-nejši domovi oziroma fasadni elementi. Tako sem v starem delu naselja fotografiral kmečki dom, katerega pročelje, ki gleda na vaško ulico, krasi nekakšna gosposka »volutasta atika«. Tako se namreč strokovno reče takšni razgibani obliki. Pri tem primeru gre verjetno za madžarski arhitekturni vpliv. Je nekakšen odtenek tistega, ki je nad vhodom v ra-kičansko graščino s smeri parka. In ne le arhitektura, tudi ta primer je svojevrstno pričevanje nekega časa: - Jurij Dravec, župan v Genterovcih, izjavlja v Dolnji Lendavi zadnjega decembra 1712. leta: »Da sem izročil gospodu Adamu Cimermanu, gospodarskemu upravniku, za lendavsko kuhinjo 5 kapunov in 372 kurjih jajc; nič več in nič manj. To potrjujem s podkrižanjem.« F. Š. ■ Zlatoporočenca Kodelič Pred petdesetimi leti (21. aprila 1951. leta) sta si obljubila zvestobo s sklenitvijo zakona v križevski cerkvi Janez Kodelič, rojen 1922. leta, z Zgornjega Kamenščaka in Otilija, rojena 1923. leta, iz Vučje vasi. Spoznala sta se seveda že prej, in sicer na florijanovo I946. leta. Po poroki sta živela nekaj let pri Rožnamovih v Vučji vasi, 1957. leta pa sta kupila hišo v Babincih pri Ljutomeru in se dve leti pozneje preselila tja. Janez je bil zaposlen v ljutomerskem Muralesu, Otilija pa je gospodinjila, obdelovala ohišnico in se posvečala otrokom. Zakoncema Kodelič so se rodili: Janez, Marjeta in Zvonko. Zdaj so seveda že odrasli in vsi so si ustvarili družine, tako da imata Kodeličeva pet vnukov in celo dva pravnuka. Vsi so bili seveda veseli zakonskega jubileja očeta oziroma dedka in mame oziroma babice. Zlatoporočni obred je bil najprej na matičnem uradu, nato pa še v cerkvi. Pozneje pa je bila seveda še majhna gostija. - Š. S., foto: Marija Tivadar Na kratko Brezovica V Brezovici v velikopolanski občini so stekle priprave na gradnjo mrliške vežice, vendar se je malo zataknilo, kajti še prej bo treba spremeniti prostorski načrt. Denar pa medtem že zbirajo, in sicer s krajevnim samoprispevkom in po gospodinjstvih. Seveda bo morala izdatneje pomagati tudi občina. Skrajni čas je jiamreč, da tudi v Brezovici »zamenjajo« dotrajano leseno pokopališko hiško s sodobnim manjšim poslopjem, v katerem se bodo poslavljali od sovaščanov. Zdaj namreč ležijo mrliči na domovih. (J. Ž.) Beltinci Gasilska zveza Beltinci vključuje PGD: Beltinci, Lipa, Lipovci, Gančani, Bratonci, Dokležovje, Ižakovci in Melinci. Na letni skupščini je podal predsednik gasilske zveze Jože Lebar obširno poročilo o delu zveze in društev. Gasilski poveljnik Jože Fe-rčak pa je opozoril, da je gasilska oprema, ki jo kupujejo, iz dneva v dan dražja, to pa ni čudno, saj je obremenjena z davkom na dodano vrednost. Delegati so sprejeli več sklepov in delovni program, v katerem je dan velik poudarek izobraževanju gasilcev. Na zboru so podelili gasilska odličja. Marko Vdroš iz PGD Beltinci je prejel plamenico tretje stopnje, Štefan Vdroš iz PGD Ižakovci plamenico druge stopnje, Franc Gydrek iz PGD Beltinci odlikovanje tretje stopnje, Ljubo Antolin iz PGD Ižakovci odlikovanje tretje stopnje, Štefan Smej iz PGD Beltinci odlikovanje tretje stopnje in Marjan Zver iz PGD Ižakovci odlikovanje tretje stopnje. (J. Ž.) Gornja Radgona V Otroškem domu Daneta Šu-menjaka v Baški na otoku Krku na Hrvaškem bo omogočeno letovanje otrok med 24. junijem 1. septembrom. V petih izmenah letovanja in dveh izmenah šole v naravi naj bi bilo okrog tisoč pomurskih otrok. Iz gornjeradgon-ske, svetojurijske in radenske občine bo letovalo med 23. julijem in 3- avgustom 160 otrok. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije bo za vsakega otroka, ki bo letoval v Baški, prispeval 29-000 tolarjev, starši pa 15.000 tolarjev. Letovanje v tem kraju je namenjeno predvsem otrokom z določenimi zdravstvenimi težavami. (F. KI.) Vitomarci V tem kraju so imeli zbor občanov, na katerem so vodilni občinski možje predstavili težnje po oblikovanju lokalnega središča, kjer naj bi strnjeni del naselja okoli cerkve v Vitomarcih vključili v novo naselje Sveti Andraž. Gre za hišne številke naselja Drbetinci od 1 do 5 in hišne številke naselja Vitomarci od 70 do 78. Razprava je bila burna. Preimenovanju naselja naj bi sledilo še novo poimenovanje pošte in matičnega urada. (F. Br.) Na kratko Dobrovnik Ribiška družina Lendava je pripravila pri Bukov niškem jezeru tekmovanje v ribolovu, ki se ga je udeležilo devetdeset ribičev. Ribiški car je pos a Silvester Kozlar iz Črenšovec, ki je ujel 5,52 kilograma rib; drugi je bil Atila Horvat iz Motvarjevec ( n kilograme) tretji pa Janez Zemljič iz Dobrovnik k je ujel 2,94 kilograma rib. Lov je traja va uro in pol. Sicer pa v Bukovniško jezero tud vlagajo mladice. Ivan Zadravec je razkril, da so spust v jezero 1,5 tone krapov, med katerimi je nekaj tudi osemkilogramskih. Jezero je tor j ribiče, zato pridno namakajo trnke, (F. °- Dokležovje V PGD Dokležovje je aktivnih 60 članov imajo štiri desetine, od tega dve članski in ve (dekleta in fantje). Imajo tudi dokaj izur P sebno gasilsko ekipo za reševanje na vo . Premorejo lep dom in veliko gasils e op . ’ trinajst let staro orodno gasilsko vozi 0 J trajalo... V društvu in KS so pred časom s ’ b°do skušali kupiti novo kombiniran panike Iveco s tisočlitrskim rezervoarje kotlačno črpalko, ki stane petnajst mi 0 larjev. Vse kaže, da bodo dobili osnovni -av'a že junija, tja do jeseni pa ga bodo dopolnili gasilsko opremo. (J. Ž.) Na kratko Odranci Vinogradnlš’ko-sadjarsko društvo vodi Spomenko Sep, članov pa je štirideset. Na občnem zboru so ga sicer malo kritizirali, vendar boljšega niso našli, to pa pomeni, da ostaja še naprej predsednik. Sprejeli so delovni načrt: organizirali bodo pohod po lendavski vinski cesti, se zapeljali na ekskurzijo v Prlekijo in Haloze, sodelovali bodo na lendavskem vinskem festivalu, jeseni pa bodo imeli - kostanjev piknik. Ob pomoči odranske občine bodo skušali urediti vaško vinoteko. Za zdaj svojega ocenjevanja vzorcev vin ne bodo imeli, pač pa je zaželeno, da dajo kletarji svoja vina v oceno pri drugih društvih. Občina petdesetodstotno sofinancira nakup trsnih cepljenk in sadnega drevja. (J. Ž.) Zbigovci V začetku maja je minilo petdeset let od ustanovitve PGD Zbigovci. Čeprav bo osrednja proslava šele 24. junija, že praznujejo. Tako so že imeli v gosteh KUD Sveti Jurij ob Ščavnici, katerega člani so uprizorili v Zbigovcih komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Kmalu bodo izdali tudi kroniko gasilskega društva. Sicer pa je v PGD Zbigovci 116 članov, ki so bili v preteklem času dejavni tudi na kulturnem področju. (F. KI.) Bulvar v Vučji vasi? postavlja vprašanje, ali uuutv muu imuuiivi m vuuju vaoju yiu piuu KUHUU, IU Ifl 1310 SG so s sodobno cesto, ki vodi skozi obmurske vasi, pridobili ali izgubili. Vsekakor so kraji pridobili tako imenovano infrastrukturo (ceste, postajališča, pločniki delno kanalizacija ) iznuhiii pa so »okata pa tata* ob 8!a»l> nota mkp. ki je viadal. to z« slabih pos, * T bo v prihodnje se povečeval, zato zbogom idilika, ki je morda vladala v vaseh ob cesti. Vse to je »davek« nezadržnega napredka, zaradi katerega se močno spreminja tudi podoba podeželskih krajev, to pa je razvidno tudi s posnetka iz Vučje vasi. Ko bi ob široki cesti raslo še drevje, bi mirne duše lahko zapisali, da je to pravi bulvar - Foto- Š S 16 REPORTAŽA 31. maj 2001 Prve poletne prireditve bolj slabo obiskane »Arheološke naprave« Neli niso omogočile, da bi se slišal njen značilni glas Travnik je do večera postal razstavišče motorjev Zabave se selijo na Tudi hrupni rock ni predramil zaspanih obiskovalcev Hez dan je razpoloženje nekoliko zaspano. Obiskovalci prireditev se pred vročini soncem skrivajo pod šotori, kjer prav tako ni veliko hladneje, se hladijo s pijačo in debatirajo z znanci. Šele ko počasi pada tema nad pokrajino in začnejo igrati prve glasbene skupine, se ljudje zberejo okrog odra in razpoloženje se stopnjuje do nastopov najbolj znanih skupin (pogosto iz južnih držav). Tako je običajno na tistih bolj množičnih enodnevnih ali večdnevnih glasbenih prireditvah na vrhuncu počitniške sezone. In prav pričakovanje množičnosti obiska in kake glasbene »zvezde« naredi pravo prireditev s pravim razpoloženjem. Okrog dneva mladosti, ko se sezona takih zabav tudi uradno začenja, smo obiskali nekaj takih prizorišč, ki so glede na reklamo in glasbene goste nekaj obetala. V petek se je zbra- Za varnejšo jesen življenja Prostovoljno dodatno POKOJNINSKO ZAVAROVANJE Nadaljujemo z vprašanji in dogovori, ki se najpogosteje zastavljajo ljudem v zvezi z prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem. 1. Pod kakšnimi pogoji bo mogoče privarčevan znesek za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje tudi predčasno dvigniti? V varčevalni dobi lahko zavarovanec kadarkoli dvigne sredstva, zbrana na osebnem računu za dodatno starostno pokojnino in predčasno dodatno starostno pokojnino. Ob dvigu sredstev zavarovalnica obračuna izstopne stroške, zavarovanec pa je dolžan od odkupne vrednosti plačati davek od osebnih prejemkov in dohodnino. Če ima zavarovanec priključeno tudi zavarovanje za dodatno invalidsko pokojnino ali dodatno družinsko pokojnino, se mu izplača tudi odkupna vrednost teh zavarovanj. 2. Kaj nameravate ponuditi starejšim od 50 let, ki do upokojitve ne bodo mogli privarčevati pomembnejšega zneska za dodatno pokojnino? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje bo zanimivo predvsem za tiste, ki imajo pred sabo še več kot 10 let delovne dobe. Kaj pa ostane tistim, ki so nekaj let pred upokojitvijo? Starejši od 50 let, predvsem tisti, ki imajo do upokojitve manj kot 10 let, imajo več možnosti. Lahko se odločijo za sklenitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav tako, da pristopijo k pokojninskemu načrtu in pričnejo dodatno starostno pokojnino prejemati po preteku 10 let, ne glede na to, ali se upokojijo npr. po preteku 8 let. V tem primeru lahko nadaljujejo z vplačevanjem še dve leti ali se z zavarovalnico dogovorijo o mirovanju plačevanja premije za preostalo dveletno obdobje. Druga možnost pa je, da se odločijo za sklenitev pokojninskega zavarovanja Zavarovalnice Triglav, ki je na trgu že od konca leta 1995, V tem primeru sicer v času plačevanja premije niso deležni enakih davčnih olajšav kot pri Prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju, lahko pa za plačane premije uveljavijo olajšave v okviru 3 % davčnih olajšav. Pokojnine, ki se izplačujejo iz tega zavarovanja, niso obdavčene. 3. Kaj boste ponudili v primeru smrti, invalidnosti ali izgube službe zavarovanca? Kakšne pogoje nameravate ponuditi pri mirovanju zavarovanja? Bo mogoče za čas mirovanja premijo plačati tudi pozneje, ko bo varčevalec spet zaposlen? V primeru smrti zavarovanca v varčevalnem obdobju se upravičencem za primer smrti, ki jih določi zavarovanec, izplačajo sredstva, zbrana na osebnem računu za dodatno starostno in predčasno dodatno starostno pokojnino. Če je bil zavarovanec vključen tudi v zavarovanje za družinsko pokojnino, se zavarovalna vsota za smrt izplača upravičencem do družinske pokojnine. Zakonskemu partnerju se zavarovalna vsota za smrt izplačuje v obliki doživljenjske mesečne rente, medtem ko se otroku izplačuje v obliki začasne mesečne rente, vse dokler je upravičenec do družinske pokojnine po osnovnem pokojninskem zavarovanju, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Zavarovanje za dodatno invalidsko pokojnino je namenjeno nadomestitvi izpada dohodka, do katerega pride ob invalidski upokojitvi. Invalidsko upokojenemu zavarovancu bo zavarovalnica mesečno izplačevala dodatno invalidsko pokojnino do starosti 60 let oziroma njegove smrti, če ta nastopi prej. V času trajanja invalidske upokojitve zavarovanec lahko nadaljuje s plačevanjem premije za zavarovanje dodatne starostne in predčasne starostne pokojnine. Zavarovanec, ki izgubi službo, ima pravico, da začasno prekine s plačevanjem premije za zavarovanje dodatne starostne ali predčasne starostne pokojnine. Mirovanje plačevanja premije lahko traja neprekinjeno največ dve leti. Z zavarovalnico se je za mirovanje plačevanja premije mogoče dogovoriti tudi v drugih primerih. Po prenehanju mirovanja zavarovanec nadaljuje s plačevanjem premije za tekoče obdobje. Če vas zanima kar koli v zvezi s pokojninsko reformo, predvsem pa prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, nam pošljite vprašanja na naslov: Zavarovalnica Triglav, d. d., OE Murska Sobota, Lendavska 5, 9000Murska Sobota, s pripisom Pokojnina. Za odgovore bomo zaprosili strokovnjake in jih objavili v tej rubriki. Pišete pa lahko tudi na e-mail: info-ms@zav-triglav.si če vas zanima kar koli v zvezi s pokojninsko reformo, predvsem pa prostovoljnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem, nam pošljite vprašanja na naslov: Zavarovalnica Triglav, Območna enota Murska Sobota, Lendavska 5, 9000 Murska Sobota, s pripisom Pokojnina. Za odgovore bomo zaprosili strokovnjake v tej rubriki in jih objavili. Pišete lahko tudi na e-mail: info-ms@zav-triglav.si. Demolition Group na hitro Pokojninski steber Zavarovalnice Triglav S__________ Najboljši padejo najhitreje lo na soboškem kopališču, kjer je Miik organiziral glasbeno prireditev, nekaj ljudi, nekoliko boljše pa je bilo ob koncu tedna v parku pri tovarni Krka v Ljutomeru, kjer so se družili motoristi. Glasbeni večer na soboškem kopališču Vsekakor velja, da je to šele začetek sezone koncertov zunaj na prostem. Tokrat so ponavadi zaradi pomladi vsi zaspani. Verjetno je bil ravno to razlog, da je ta petek presneto malo mladih Pomurcev privleklo svoja lena telesa iz svojih brlogov in prišlo na murskosoboško kopališče, kjer je bila prireditev ob dnevu, ki so ga včasih, ko smo pionirji postali mladinci, posvetili mladosti. Res je, da alternativne skupine sicer niso vedno tako melodične, kot smo to navajenih pri nekaterih južnih in domačih pop izvajalcih, toda dejstvo, da je bila skupina Psycho-Path že drugič zapored razglaše- mivih videospotov, ki so jih lahko videli tudi na tujih televizijah, ter da so za povrh vsega še domača skupina, kateri je kot prvi iz Pomurja uspelo zaznamovati novo slovensko glasbeno sceno, bi moralo privabiti več ljudi; že zaradi slave in patriotizma. Na koncertu je še sodelovala v Sloveniji prav tako dobro uveljavljena skupina Demolition Group, ki je tistim, ki se spoznajo tudi kaj na slovenski film, znana iz Temnih angelov usod. Svoje pa so s prav tako ostrejšimi zvoki kitar na prireditvi poskušali dodati še domačini pod imenom Glinasti golobi. Vse to za 0 tolarjev. Vstop je bil namreč prost in potem naj adolescenti še zatrjujejo, da se vlačijo po soboških beznicah, »ker se v tem mestu zastonj nič ne dogaja«. No, mi smo bili na koncertu in poleg nas še nekaj utrujenih srednješolcev, ki so ta dan opravili s srednjo šolo, ter znanih soboških »fac«, ki itak ne zmanjkajo na nobeni prireditvi. Videli oz. poslušali smo lahko nastop vseh omenjenih skupin, ki verjetno kje drugje v Sloveniji, ob kakšni drugi priložnosti, pred več in predvsem živahnejšim občinstvom to verjetno bolje opravijo. Motoristi in radovedneži v Ljutomeru Najprej je pritegnila pozornost obiskovalcev na prostoru pred Krko v Ljutomeru množica motorjev, razstavljenih na travniku, kjer je potekala prireditev. Vstop je bil brezplačen, to pa pomeni, da imajo organizatorji raje, da je več obiskovalcev ozi- dobro razpoloženje množice kot na za marsikoga odbijajočo vstopnino. Že prej se je kakih 350 motoristov zapeljalo tudi naokrog po Ljutomeru, to pa ni glede na priljubljenost motorjev na tem območju nič nenavadnega. Največ parkiranih (in razstavljenih) motorjev je bilo domačih, dejansko iz vse Slovenije, nekaj pa je bilo tudi tujcev iz Avstrije, Hrvaške, Italije in od drugod. Največ sodelujočih je bilo iz Prekmurja in Prlekije, starih znancev, ki se že vrsto let srečujejo na podobnih prireditvah in jih povezuje le ena prevladujoča skupna lastnost - navdušenje nad motorji. Obiskovalcem so omogočili tudi kampiranje in postavitev šotorov. Predsednik društva Samorog iz Ljutomera Rihard Novak je povedal, da so razmeroma mlad klub, ustanovljen v začetku lanskega leta, ki si je za svoj simbol izbral samoroga, torej znak v grbu občine Ljutomer. Na takih srečanjih se ljubitelji motorjev bolje spoznajo, zabavajo, izmenjajo izkušnje. Ob koncu tedna je obiskalo prireditveni prostor tudi precej domačinov, mlajših in starejših-Sobotno dogajanje se je začelo z zabavnimi igrami z vlečenje'” vrvi, skakanjem v vreči in metanjem motorja. Večeri pa sp se veda namenjeni glasbi, močnim zvokom, polnim energije. Toki" so se imele možnost pokaza" predvsem domače glasbene sk” pine iz Pomurja, denimo Ne»vr ščeni, Glinasti golobi, JuH> ™ spepsia in druge. Čez dan je Pr' šlo na prireditveni prostor ka dva tisoč obiskovalcev, toliko P so jih po besedah organfeatofj tudi pričakovali. dna6 31 -R 2001 KRONIKA 17 Še pomnite, gospodje (4) Miloševiču, vi ste uhapšeni! Pričevanje brigadirja Vladimirja Miloševiča ladimir Miloševič se je rodil 1940. leta v Murski Soboti. Po končani vojaški akademiji v Beogradu se je zaposlil v Skopju, 1968. leta pa se je vrnil v Mursko Soboto in postal načelnik oddelka za ljudsko obrambo v murskosoboški občini. Leta 1980 so ga imenovali za poveljnika TO pomurske pokrajine. V letu 1989 je dobil čin podpolkovnika. 1990. leta je napredoval v poveljnika vzhodnoštajerske pokrajine s sedežem v Mariboru, leto dni pozneje pa je dobil čin polkovnika. Leta 1992 je postal namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske, čin brigadirja pa je dobil 1995. leta Naslednje leto se je starostno upokojil, saj je imel štirideset let delovne dobe. Brigadir Vladimir Miloševič je vzel svoje upokojenstvo zelo resno, saj se je nekako izključil iz družbenega življenja in se posvetil svojim konjičkom: vinogradništvu, sadjarstvu, žganjekuhi in ulivanju ter žganju raznih lončenih posodic. Vse to ga močno zaposluje, zato je tudi on eden od upokojenev, ki jih preganja čas. Nikoli ga nimajo na pretek. - Morda bi začela ta pogovor z vašimi spomini na 15. maj 1990, ko je podpisal takratni načelnik Republiškega štaba TO Slovenije general Dragutin Ožbolt ukaz, da vsi podrejeni štabi nemudoma predajo v varstvo JLA orožje, strelivo in minsko-ek-splozivna sredstva! »Tedaj sem bil poveljnik pomurske pokrajine. Pomočnik za zaledje je bil na sestanku zalednih organov pokrajinskih štabov v Ljubljani, na katerem so dobili napisane ukaze za predajo orožja za svoje občine. Dva dni pozneje, 17. maja 1990, smo obravnavali ukaz na sestanku poveljnikov pomurskih občinskih štabov TO. Takrat sem prenesel napisane ukaze poveljnikom, o vsebini ukaza pa sem tudi obvestil predsednika murskosoboške občine. Orožje, ki je bilo last občin Murska Sobota in Gornja Radgona, je bilo v celoti v vojašnicah v Murski Soboti in Gornji Radgoni. Večji del orožja lendavske občine pa je bil v uporabi pri pouku bataljona in ga poveljnik Ljubo Dražnik ni predal v vojašnico, ampak sta v dogovoru s predsednikom lendavske občine Cirilom Puckom organizirala hranjenje v skladišču Planike. Občina Ljutomer je predala večino orožja, ki ga je imela v svojih skladiščih, v ^Novinarska konferenca pred gasilsko olimpiado »Na Finsko gremo po zmago!« Realen optimizem korovskih gasilcev Ob izrednem dosežku pomurskega gasilstva, saj se je uvrstila ekipa PGD Korovci kot ekipa slovenske A- •umu. nan)i wi uvrstili kot prvi iz po- setine korovskih gasilcev, ki so se uv r krajine ob Muri na to svetovno te m Na državnem izbirnem prvenstvu so zasedli namreč v konkurenci članov do 30 let drugo mesto za ekipo Rogaške. Kot je dejal župan občine Cankova Viktor Voršič, so pri njih zelo ponosni na izjemen rezultat korovskih gasilcev, ki bo gotovo poseben magnet za pritegnitev še večjega Števila mladih v gasilske vrste. Da ima gasilstvo na tem območju dolgoletno bogato tradicijo - prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno pred Brigadir Vladimir Miloševič pred originalnim zemljevidom JLA, s katerim so olicirji JLA spremljali pohod oklepnikov k pomurskim mejnim prehodom. - Foto: N. J. vojašnico v Murski Soboti, del orožja specialne enote pa so obdržali. Dogovorili pa smo se, da bomo, brž ko bo za to priložnost, postopoma skušali odpeljati orožje iz vojašnic in ga hraniti na drugih primernih mestih. To nam je sprva tudi uspevalo, pri čemer sta se izkazala zlasti murskosoboški skladiščnik občinskega štaba TO Štefan Žekš in gor-njeradgonski skladiščnik Franc Zemljič. Tako smo imeli do septembra 1990 nekaj manj kot 900 kosov pehotnega orožja (puške, puškomitraljezi, ročne bombe...). Verjetno je vojska sčasoma zaznala, da se osebna vozila ne vračajo prazna iz vojašnic, zato je postala pozornejša in je avte pregledova- 1 K) leti -, je potrdil predsednik Občinske gasilske zveze Cankova Ivan Smodiš. Že podatek, da so v kar sedmih od osmih vasi organizirana prostovoljna gasilska društva, je dovolj zgovoren. PGD Korovci pa bo prihodnje leto praznovalo 100-letnico uspešnega delovanja. Po njegovih besedah gasilstvo pri zavarovanju premoženja in ljudi sledi potrebam časa. Dobra opremljenost in ustrezna usposobljenost gasilcev so najboljše zagotovilo za to. la. Potem ni bilo mogoče več odvažati orožja.« - V našem podlistku smo zapisali, da vas je s projektom Manevrske strukture TO seznanil (MSNZ) stotnik Ivan Smodiš in da ste takoj pristali na sodelovanje ter vodili projekt Narodne zaščite. »Konec avgusta 1990 sem odšel na letni dopust. V začetku septembra so me obiskali sodelavci iz pokrajinskega štaba TO in želeli, da se vrnem v službo. Potem so me seznanili s projektom MSNZ, ki so ga takrat začeli organizirati v Sloveniji. Na predstavitveni sestanek so poklicali iž pomurske pokrajine političnega komisarja Ivana Smodiša, iz štajerske pokrajine pa Marjana Fekonja. Oba sta potem naloge posredovala vsak v svoji pokrajini. Nekaj dni pozneje sva šla s stotnikom Smodišem na sestanek v Ljubljano, kjer sem bil 14. septembra 1990 imenovan za pokrajinskega načelnika Narodne zaščite za pokrajino Pomurje. Odločbo o imenovanju je podpisal Igor Bavčar, takratni republiški sekretar za notranje zadeve. Poveljnik PGD Korovci Štefan Flisar pa je poudaril, da je izjemen dosežek njihovih gasilcev plod načrtnega dela. Začeli so leta 1993 s pionirji, ki so z uspehi nadaljevali v mladinski in članski konkurenci. Kot je opozoril, je bilo najpomembnejše, da je ostala ta generacija nadarjenih gasilcev ves čas skupaj. Dokazovali so se tudi zunaj državnih meja. Tudi kapetan ekipe Simon Bagola ni skrival zadovoljstva nad uspehom. Njegova smela izjava, da gredo na Finsko po zmago, priča o izjemnem razpoloženju v ekipi, ki se pospešeno pripravlja na nastop na olimpiadi. V ta namen so angažirali kondicijskega trenerja, saj je poleg strokovnega znanja velikega pomena telesna pripravljenost. Vadba trikrat tedensko in sodelovanje na raznih tekmova- Pozneje smo imeli še več sestankov, kjer smo obravnavali naloge, ki jih je bilo treba pripraviti za obrambo, sam pa sem imenoval svojega namestnika (Edvarda Mihaliča) in poveljnike občinskih štabov TO, ki so delovali pri Narodni zaščiti, in sicer Murska Sobota: Janez Bohar, Lendava: Ljubo Dražnik, Ljutomer: Alojz Novak, Gornja Radgona: Alan Geder. Štabe NZ smo formirali tudi zato, ker so bili dovoljeni po takratnem zakonu o narodni zaščiti, ki je bila po zakonu v pristoj- nosti republike. Štabi NZ so imeli naloge: pripraviti in organizirati obrambo pomembnejših objektov, meje, važnejših komunikacij ..., in sicer z oviranjem in varovanjem s stražami. Pripravljali pa smo tudi načrte za oboroženo delovanje.« - In takrat, proti koncu oktobra 1990, vas je obrambni minister Janez Janša imenoval za poveljnika TO za Vzhodnoštajersko pokrajino s sedežem v Mariboru. »V tistem času smo pripravljali v Sloveniji reorganizacijo pokrajin. Število le-teh smo zmanjšali s prvotnih trinajst na vsega šest. Pomursko pokrajino smo združili v vzhodnoštajersko. Po reorganizaciji je šel z mano v Maribor del njih naj bi pripomogla k ohranjanju forme pred največjim tekmovanjem sezone. Na novinarski konferenci v Korovcih so poudarili tudi pomemben prispevek Območne enote zavarovalnice Triglav iz Murske Sobote, ki je generalni sponzor. Njen predstavnik Jaroslav Karba je potrdil pripravljenost zavarovalnice, ki je že od nekdaj tesno povezana z gasilstvom, da jih gmotno podpre na olimpiadi, kjer bo sodelovalo okrog 50 ekip iz 20 držav. Predstavnik Turističnega društva Korovci Slavko Wolf je izrazil prepričanje, da bo prispeval nastop desetine korovskih gasilcev na olimpiadi na Finskem k uspešni promociji njihovega kraja in širše okolice. V ta namen so že izdelali skulpturo sv. Florijana. Milan Jeršei pomurskega pokrajinskega štaba, drugi pa so prevzeli dolžnosti v novoformiranem občinskem štabu v Murski Soboti. V Mariboru sem se vključil v priprave na obrambo, seveda v širšem obsegu, za vso vzhodno štajersko pokrajino. Medtem so potekali prek občinskih upravnih organov vpoklici posameznih enot, ki smo jih formirali in ki so se pripravljale na izvrševanje svojih nalog. Težišče je bilo na oviranju in varovanju posameznih pomembnejših objektov, med njimi tudi občinskih stavb, poslopij gospodarskih organizacij...., na celotnem območju pokrajine. 15. maja 1991 sta začela centra na Igu in v Pekrah usposabljati prvo generacijo slovenskih vojakov. Varovanje pekrskega je bilo v pristojnosti pokrajinskega štaba v Mariboru, izmenično pa so ga opravljale enote iz vse pokrajine, iz pomurskih občinskih štabov.« - V Pekrah pod Pohorjem je prišlo 23. maja 1991 do incidenta. »Takratna JLA je iskala povod za zaostritev. Tega je našla, ko sta bila v Pekrah aretirana podporočnik Željko Djogo iz Sarajeva in vojak Goran Mikič iz Borova, ki sta bila v izvidnici. Bila sta oborožena in opremljena z radijsko oddajno postajo, imela pa sta tudi hrano za več dni. Njuna naloga je bila, da - podobno kot drugi izvidniki - poročata centra o tem, kaj se dogaja v Pekrah. Ko sem zvedel, da so ju prijeli, sem bil presenečen, ker smo se v štabu dogovorili, da sami ne bomo povzročali konfliktov. Ukazal sem, naj prijetima vrnejo orožje in ju spustijo. Kmalu smo ju izpustili, vendar je JLA ostala pri svojih zahtevah: predaja rekrutov v vojašnico, izročitev vojaške dokumentacije, izročitev nekdanjega pripadnika varnostne službe JLA Franca Pulka, ki je prestopil k nam, in trojice iz naše patrulje, ki je prijela izvidnika. Tega seveda nismo mogli dovoliti in še isti dan so se zgodili znani Na podlagi 12. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine Gornja Radgona (Uradne objave občine Gornja Radgona, Prepih št. 8/97, 22/99) komisija za priznanja, pohvale in nagrade občinskega sveta občine Gornja Radgona objavlja razpis za podelitev priznanj občine Gornja Radgona za leto 2001 1. Občina Gornja Radgona podeljuje priznanja zaslužnim občanom, podjetjem ter drugim organizacijam, zavodom, krajevnim skupnostim in društvom za njihove dosežke v gospodarstvu, kulturi, znanosti, ekologiji, športu, vzgoji in izobraževanju, na humanitarnem področju ter na drugih družbeno pomembnih področjih. 2. Priznanja občine Gornja Radgona so: - grb občine - zlati Zlati grb občine se podeljuje za življenjsko delo prejemnika, ki je bilo izredno pomembno za razvoj in ugled občine. - srebrni Srebrni grb občine se podeljuje za zelo pomembne dosežke v 20-letnem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. - bronasti Bronasti grb občine se podeljuje za velike uspehe v zadnjem obdobju in kot vzpodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. - listina občine Gornja Radgona Listina občine se podeli za enkratno dejanje ob izredni požrtvovalnosti, hrabrosti in človekoljubnosti in pri izjemnih dogodkih. Vsako leto se podeljuje po eno priznanje (1 zlati grb, 1 srebrni grb, 1 bronasti grb in 1 listina občine). 3. Občina Gornja Radgona podeljuje tudi priznanje častnega občana in nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka: - častni občan občine Naziv častni občan občine se podeli posamezniku za njegov izjemen prispevek na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine. - nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka Nagrada akademika dr. Antona Trstenjaka se podeli posamezniku za njegovo življenjsko delo kot izredno velik prispevek ali opravljen doktorat znanosti na področju kulture, izobraževanja ali na drugih področjih dela v dobro občine. Gornja Radgona. 4. Predlagatelji za priznanja občine Gornja Radgona so lahko politične stranke, podjetja, zavodi, druge organizacije, skupina ljudi in posamezniki. Predlagatelj zase ne more posredovati predloga za podelitev priznanja. 5. Pisni predlogi z obrazložitvami se posredujejo na naslov Obema Gornja Radgona, občinski svet, komisija za priznanja pohvale m nagrade, Partizanska cesta 13, 9250 Gornja Radgona, z oznako »Razpis - občinska priznanja«, in sicer do 30. junija 2001 KOMISIJA ZA PRIZNANJA, POHVALE IN NAGRADE pekrski in mariborski dogodki, med katerimi je padla tudi žrtev: vojaški oklepnik je povozil golorokega J osefa Simčika od Miklavža na Dravskem polju.« - Na pogajanjih v prostorih mariborske občinske skupščine pa so vas ugrabili in postavili pred naglo vojaško sodišče. »Na pogajanjih, ki so bila v noči s 23. na 24. maj 1991, nismo pristali na zahtevo JLA, zato je pogajalski del vojaške skupine demonstrativno zapustil občinsko poslopje, drugi pa so še naprej grozili, na primer, da bodo razrušili občinsko stavbo, dravski most in železniško postajo. Medtem sem zvedel, da me nameravajo ugrabiti, vendar nisem vedel, kje: ali kar na pogajanjih, na cesti, doma ... V pogovoru s predsednikom IS Skupščine občine Maribor Antonom Rousom, ki je vodil naš del pogajalske skupine, sem bil pred začetkom drugega dela pogajanj zelo vznemirjen. Le kdo pa ne bi bil, ko bi se znašel v tako težkem položaju. Nekaj minut čez eno ponoči 24. maja 1991 je vstopila vojaška delegacija: polkovnik Alojz Lipnik, polkovnik Filipovič, podpolkovnik Ratko Katalina in general Mico Delič. Po nekaj minutah pogajanj je general Delič nenadoma rekel nasproti sedečemu Katalinu:,Žejen sem, vode!’ Ponjo je šel Smiljan Pušenjak, član izvršnega sveta, ki je bil v naši pogajalski skupini odgovoren za informiranje. Ko se je vračal, sta za njim prišla vojaška specialca. Enega sem takoj prepoznal: bil je podpolkovnik Milan Šaputa, poveljnik bataljona za specialno delovanje iz Zagreba. Ta je s pištolo v roki pristopil k meni in zagrozil: ,Miloševiču, vi ste uhapšeni!’ Nadeli so mi lisice. Eden mi je držal pištolo na vratu in odvlekli so me po stopnicah. Uklenili so tudi stotnika Milka Ozmeca in dva naša varnostnika ter odpeljali na sojenje v vojašnico vojvode Mišiča.« (Nadaljevanje prihodnjič) Štefan Sobočan ■ 18 ŠPORT 31- maj 201)1 VEMNIR Nogomet Mura četrta Končano je bilo prvenstvo v prvi državni nogometni ligi. I/ zadnjem kolu je bil v središču zanimanja ljubiteljev nogometa ljubljanski derbi med Olimpijo in Mariborom, ki je odločal o naslovu prvaka. Ta je pripadel nogometašem Maribora. Soboška Mura je gostila velenjski Rudar in si z zmago zagotovila četrto mesto. Gostje so bili zelo blizu zmagi, saj so po regularnem času vodili, do preobrata pa je prišlo v petminutnem podaljšku, ko so nogometaši Mure dosegli dva gola in si zagotovili zmago. Med strelce sta se vpisala mladi Ivanič in Baranja, ki sta v igro stopila šele v drugem polčasu. Soboška Mura je naredila v spomladanskem delu prvenstva pravi podvig, saj je bila drugo najuspešnejše moštvo za Primorjem in se z desetega po prvem delu tekmovanja prebila na četrto mesto. S to uvrstitvijo so zadovoljni, saj so načrtovali peto mesto. Čeprav so pri Muri v zadnjem obdobju veliko naredili pri organizaciji vodenja in tekmovanju, vseeno kaže, da bo prišlo do nekaterih sprememb tako v vodstvu kot pri igralskem kadru. Tugomir Frajman je namreč napovedal, da zaradi službenih obveznosti in nalog podpredsednika NZS, kjer je odgovoren za mladino, ne more več opravljati funkcije predsednika kluba. Prav tako se še ni izjasnil trener Luka Bonačič, ki ima nekatere vizije pri nadaljnjem vodenju moštva, ali bo ostal v Fazaneriji ali ne. Klub se bo tudi odpovedal nekaterim nogometašem, ki niso izpolnili pričakovanj, in angažiral predvidoma štiri nove igralce. To naj bi bili libero, napadalec in dva bočna igralca. Prekmurski drugoligaši se v sedemindvajsetem kolu zopet niso proslavili, saj niso osvojili niti ene točke. Usoden je bil poraz Beltinec, ki so v odločilni tekmi za obstanek v ligi doma izgubili z direktnim tekmecem Pohorjem iz Ruš in se bodo morali posloviti. Lendavska Nafta je izgubila z Dravinjo v Slovenskih Konjicah, Renko vci pa z Železničarjem v Mariboru. I/ štiriindvajsetem kolu prvenstva v tretji državni nogometni ligi vzhod je padel rekord na Kobilju, kjer je Lesoplast iz Križevec premega/ Kobilje kar z 21: 1, to pa se doslej še ni zgodilo v prvenstvu prve, druge ali tretje državne lige. Črenšovci so v Martjancih premagali domačo Čardo, ki v zadnjem času popušča, saj že štiri kola ni zmagala, in dosegli pomembne točke v boju za naslov prvaka. O tem bo morda že odločil nedeljski derbi med Črenšovci in Bakovci. Presenetila je Kerna iz Puconec, ki je zmagala v Odrancih in se prebila na četrto mesto. Presenetil je tudi Tromejnik Slovenica, ki je igral v Bakovcih neodločeno. Goričanka je v Rogaševcih na srečanju z Veržejem iztržila le točko in se bo morala posloviti od tretje lige. Bistrica je prepričljivo premagala Apače, vendar je še vedno v nevarnosti, da se bo poslovila od tretje lige, saj bodo zaradi vrnitve Beltinec iz druge lige izpadla zadnja tri moštva. Hotiza se je po hudem porazu v Križevcih opomogla in premagala Turnišče. I/ predzadnjem kolu prvenstva v soboški prvi medobčinski nogometni ligi je bil v Rakičanu derbi kandidatov za naslov prvaka med Rakičanom in Tišino, ki se je konča! neodločeno. O naslovu prvaka bo odločilo zadnje kolo. I/ soboški drugi medobčinski nogometni ligi sta se moštvi Makoterja in Gančan na Cvenu razšli z neodločenim izidom, obe moštvi pa sta se uvrstili v prvo medobčinsko ligo. I/ osemnajstem kolu prvenstva v prvi lendavski medobčinski ligi je Lakoš drugič zapored premaga! Dobrovnik, Nedelica pa je igrala doma s Čentibo le neodločeno. Tako bo treba počakati še preostali dve koli, ki bosta odločili o naslovu prvaka. Letenje z motornimi jadralnimi padali Marentič prvalt Marinšek drugi Društvo jadralnih pilotov Štrk iz Murske Sobote je bilo organizator drugega državnega prvenstva v letenju z motornimi jadralnimi padali, ki je bilo na zmajarskem vzletišču v Gorici pri Puconcih pod pokroviteljstvom občine Puconci. Sodelovalo je 12 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, med njimi je bilo kar 6 članov domačega društva: Najuspešnejši je bil Igor Marentič, ki je zasedel s 1.851,37 točke prvo mesto in postal državni prvak pred Rihardom Marinškom (oba Štrk, MS), 1.652,99 točk. Jože Šamperl je bil s 1.342,09 na četrtem, Vojko Prah s 1.307,52 na petem, Roman Zelenko pa s 479,17 točke na desetem mestu. (F. M., fotografija: J. Z.) . : Nogomet V zadnjem kolu prvenstva v prvi slovenski mladinski nogometni ligi je-Mura v Novem mestu premagala Elan s 3 : 1 (Čontala, Horvat, Moreč), kadeti Elana in Mure pa so igrali neodločeno 3 : 3 (Kous 2, Balažič). (F. M.) V polfinalni tekmi slovenskega mladinskega pokala so premagali nogometaši Jarenine s 5 : 1 Nafto iz Lendave. Časten zadetek za Nafto je dosegel Šooš. (F. H.) V Rušah je bil šesti nogometni turnir za dekleta do 15 let. Zmagal je Maribor s 15 točkami pred Odranci I, 12, Skalami, 9, in Phoenixom iz M. Sobote, 6 točk. Po šestih turnirjih v vzhodni skupini so zasedle prvo mesto nogometašice prve ekipe Odranec s 66 točkami pred Mariborom, 63, Skalami, 57, Phoenixom iz M. Sobote, 46, Pohorjem, 24, in drugo ekipo Odranec, 2 točki. (F. M.) 1.SNL 2000/2001 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. Maribor 1:3 2:1 2:1 5:0 2:1 2:0 0:0 1:3 2:0 1:1 3:1 1:1 0:4 [ 1:1 3:3 4:0 1:2 1:0 4:2 1:1 3:0 3:0 1:1 0:1 4:1 1:3 2:0 2:1 4:1 1:0 1:1 1:0 1:2 2. Olimpija 3:1 3:3 3.0 3:1 2:2 3.1 2:0 5:1 3:2 5:0 2:3 1:1 1:0 3:1 1:4 0:1 0:5 1:1 2:3 4:2 3.2 5:1 1:1 1:2 0:2 4:0 1:3 1:0 0:1 0:0 2:1 2:1 6:0 3. Primorje 1:2 3:3 1:2 2:2 2:0 1:0 1:3 0:3 1:0 1:3 0:0 4:0 0:1 0:3 0:2 2:2 1:0 2:1 1:1 3:0 1:0 1:1 1:0 2:1 3:0 2:1 0:0 1:0 0:2 0:0 3:0 2:1 5:0 4. Mura 1:2 0:3 2:1 4:2 1:0 0:1 1:1 0:0 1:3 1:1 0:1 1:1 1:3 3:0 1:1 0:0 0:3 1:1 0:0 2:0 1:2 1:0 1:4 2:0 0:3 2:0 0:0 2:0 2:1 3:1 4:2 3:1 2:0 5. Publikum 0:5 1:3 2:2 2:4 2:0 4:0 0:2 0:2 0:0 1:3 3:1 3:3 4:1 2:0 1:1 0:0 2:1 0:1 3:0 3:2 0:2 2:0 3:1 0:4 1:2 0:2 5:1 1:2 3:1 2:1 1:3 3:1 5:1 6. Koper 1:2 2:2 0:2 0:1 0:2 0:2 3:2 0:2 3:0 3:2 2:1 0:4 1:0 2:2 0:0 0:0 2:2 0:0 3:2 0:1 3:0 1:1 0:2 3:1 0:0 0:0 1:5 3:2 2:0 0:0 3:0 2::3 3:0 7. Gorica 0:2 1:3 0:1 1:0 0:4 2:0 1:1 4:1 4:2 0:1 2:2 2:1 5:0 0:1 3:0 1:2 2:2 1:0 1:2 1:1 3:2 2:1 1:2 0:1 0:1 0:2 2:1 2:3 0:1 1:4 0:1 6:1 4:0 8. Rudar 0:0 0:2 3:1 1:1 2:0 2:3 1:1 1:0 1:0 0:2 3:2 0:1 1:1 1:2 1:1 1:0 0:0 0:1 4:0 6:2 2:2 0:2 1:4 1:0 2:0 1:2 1:3 0:2 1:0 1:3 1:4 3:0 1:2 9. Korotan 3:1 1:5 3:0 0:0 2:0 2:0 1:4 0:1 1:3 0:4 4:0 2:4 3:2 1:1 0:0 0:3 2:3 2:1 0:4 4:0 0:2 1:1 0:1 0:0 0:0 1:3 1:2 0:0 4:1 3:1 0:3 2:1 1:0 10. Domžale 0:2 2:3 0:1 3.1 0:0 0.3 2:4 0:1 3:1 1:0 3:4 1:1 2:4 0:3 0:2 2:3 1:0 1:1 2:6 0:4 3.2 1:0 - 1:1 1:2 0:3 2:4 3:1 0:3 1:0 4:1 3:0 0:2 3:1 11. Dravograd 1:1 0:5 3:1 1:1 3:1 2:3 1:0 2:0 4:0 0:1 1:2 0:3 2:3 0.1 3:1 2:0 0:3 2:3 2:2 2:0 2:3 2:2 0:1 1.2 1:2 1:3 1:3 3:2 1:6 0:3 1:2 2:0 2:2 12. Tabor 1:3 3:2 0:0 1:0 1:3 1:2 2:2 2:3 0:4 4:3 2:1 0:3 1:5 1:1 0:1 0:2 1:1 1:2 2:0 1:1 0:1 2:2 2:1 0:6 0:5 0:2 1:5 0:3 0:4 2:1 0:1 1:3 2:2 Nogometna liga Si Rezultati - 33, kole: Mura: Rudar 2:1 Dravograd : Domžale 2 : 0 Tabor: Primoge 0: 5 Korotan: Publikum 1:2 Koper: Gorica 3: 2 Olimpija: Maribor 1:1 Maribor 33 18 8 7 Olimpija 3318 6 9 Primorje 3316 9 9 Mura 33 14 9 10 Publikum 3315 5 13 Koper 3312 1011 Gorica 3313 4 16 Rudar 3312 7 14 Korotan 33 12 7 14 Domžale 3311 4 18 Dravograd 3310 5 18 Tabor 33 7 7 19 2.SNL Rezultati - 27. kolo: Beltinci: Pohorje 0:1 Železničar: Renkovci 4 :1 Dravinja: Nafta 1:0 . mobil 61:36 62 73:46 60 47:34 56 43:39 51 59:52 50 43:43 46 52:46 43 43:44 43 44:51 43 45:64 37 48:62 35 34:75 28 Aluminij 2615 Jadran 2615 Elan 2615 Dravinja 26 11 Viator 2610 Iv. Gorica 26 11 Zagorje 27 9 Železničar 26 9 Nafta 26 8 Pohorje 26 7 Beltinci 27 6 Šentjur 15 6 Brda 26 4 Renkovci 26 3 3. SNL vzhod Rezultati - 24. kolo: Bakovci: Tromejnik 1 Hotiza: Turnišče 2 : Bistrica: Apače 4:1 Čarda: Črenšovci 1: Odranci: Kerna 0:2 Goričanka : Veržej 2 : Kobilje: Lesoplast 1: Bakovci 2415 Črenšovci 2414 6 5 5 6 3 8 5 10 6 10 3 12 7 11 6 11 7 11 6 13 6 15 3 6 2 20 3 26 : 1 2 2 21 3 6 3 7 50:27 45:24 44:34 26:32 47:37 43:41 34:31 35:44 28:28 24.50 32:52 23.27 33:68 31:70 53:25 63:40 51 50 48 38 36 36 34 33 31 27 24 21 14 12 48 45 Tromejnik 24 8 5 11 Apače 24 8 5 11 Bistrica 24 7 4 13 Goričanka 24 4 11 9 Kobilje 24 4 4 16 1. MNL MS Rezultati - 21. kolo: Rakičan: Tišina 2:2 Grad: Ižakovci 5:3 Bratonci: Roma 2:4 Lipa: Ljutomer 3:3 Motvarjevci: Cankova 5:1 Serdica: Slatina 1:0 Rakičan 2115 4 2 Tišina 2115 3 3 Serdica 2111 3 7 Roma 2110 4 7 Ižakovci 21 9 4 8 Grad 21 9 3 9 Slatina 21 9 3 9 Cankova 21 8 3 10 Motvarjevci 21 8 2 11 Bratonci 21 7 2 12 Lipa 21 4. 3 14 Ljutomer 21 3 2 16 42:49 39:47 33:67 34:38 19:90 54:19 68:24 44:39 47:60 43:44 54:42 44.39 49:66 47:42 32:47 27:58 36:65 29 29 25 23 16 49 48 36 34 31 30 30 27 26 23 15 11 Elan: Šmartno 1:3 Triglav: Brda 2 :0 Zagorje: Jadran 0:1 Viator: Iv. Gorica 3:1 2413 24 11 24 9 2411 5 4 9 6 9 6 Lesoplast Kerna Garda Hotiza 3 10 77:33 41:34 40:30 47:40 44 37 36 36 1. MNL Lendava Rezultati -18. kolo |1-4|: Nedelica: Čarda 2 : 2 Lakoš: Dobrovnik 1:0 Aluminij prost Turnišče 24 10 6 8 37:33 36 Nedelica 1815 6 1 51:11 39 Triglav 2721 3 3 63:18 66 Odranci 24 8 8 8 39:36 32 Dobrovnik 1814 5 3 37:15 35 r .i- rn .rm c O n c in nn-nr; on 1 aknS in a n n oa-9R on Nogometna liga Si. mobil Mura : Rudar 2 : 1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 1.500. Sodnik: Mitrovič (Ljubljana). Strelci: 0 : 1 Lavrič (19), 1 : 1 Ivanič (90), 2 : 1 Baranja (90). Mura: Botonjič, Jouzinovič, Gabor (Ivanič), Cifer, Bakula, Žilavec (Baranja), Kopunovič, Erniša, Ristič, Vogrinčič, Grizold (Tiganj). Druga državna nogometna liga Beltinci: Pohorje O : 1 Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 450. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelec: 0 : 1 Korenjak (26). Beltinci: Talaber, Zlatar, Kokaš, Cener, Škafar, Erjavec, Fras, Gostan, Ma-šič (Antolin), Džafič (Benko), Zver (Puhar). Dravinja : Nafta 1 : O Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 250. Sodnik. Pavlič (Laze). Strelec: 1 : 0 Štaube (77). Nafta: Starovasnik, Hozjan (Kulčar), Ulen, Novak, Tratnjek, Drvarič, Bedo, Gerenčer, Doma (Novak), Utroša, Preininger. Železničar: Renkovci 4 : 1 Maribor - Igrišče Železničarja, gledalcev 150. Sodnik: Goričan (Draža vas). Strelci: 1 : 0 Bešič (20), 2 : 0 Magdič (35), 3 : 0 Prah (49), 4 : 0 Pavlin (81), 4 : 1 Lebar (90). Renkovci: A. Lebar, Kerman, Gruškovnjak, Nežič, S. Bojnec, D. Horvat, R. Bojnec, Ritlop, M. Horvat (Graber), S. Lebar (Kocet), Puhar. V soboto v Soboti 10. jubilejni rally Vaba za ljubitelje starih motornih vozil Motoklub veteranov Murska Sobota, ki vključuje 156 članov, praznuje letos 10-letnico delovanja. V okviru tega jubileja bo v soboto, 2. junija 2001, v Murski Soboti 10. mednarodni rally starodobnih vozil Prekmurje 2001. To bo letošnje drugo srečanje od devetih, ki bo štelo za državno prvenstvo. Prvo je že bilo v Divači. Organizatorji pričakujejo, da se bo srečanja udeležilo okrog 150 lastnikov starih jeklenih konjičkov iz Avstrije, Madžarske, Nemčije, Italije, Švice, Hrvaške in Slovenije. Udeleženci se bodo začeli zbirati na ploščadi BTC-ja v Murski Soboti, kjer bo štart in cilj, že od 7. ure naprej. Ob 9.45 bo promenadna vožnja po Murski Soboti, ob 10.30 pa se bosta začela spretnostna vožnja in rally na 72 km dolgi progi, ki bo potekal na relaciji Murska Sobota (BTS center)-Gornji Petrovci-Tr- dkova-Grad-Krašči-Murska Sobota z vmesnimi postajami. Čas vožnje je omejen na 5 ur. Poleg spretnostne vožnje v različnih situacijah bodo tekmovali udeleženci rallyja s solo motorji in avtomobili v kategorijah do leta 1945, od 1946 do 1960, od 1961 do 1976 ter motorji s prikolico. Med udeleženci rallyja bodo tudi številni tekmovalci iz pokrajine ob Muri, ki se bodo potegovali za najvišja mesta. Na prvem letošnjem rallyju v Divači sta se namreč že izkazala Jože Titan, kije bil prvi, in Darko Nemec, ki je zasedel drugo mesto. Kot so povedali na tiskovni konferenci organizatorji Štefan Kovač (predsednik kluba), Rudi Kovač (predsednik organizacijskega odbora) in Štefan Flisar (vodja sodnikov), ki so predstavili prireditev, pričakujejo veliko radovednežev, ki bodo spremljali 10. jubilejni rally. (F. M.) Tenis Ternar premagal Vršiča V Radencih je bil končan 6. tradicionalni teniški turnir za dečke in deklice do 12 let in za pokal Eski-mo, ki sta ga pripravila Teniški klub Radenci in Teniška šola Radenci Triglav. Med 32 dečki in 32 deklicami je pri dečkih zmagal To- mislav Ternar, ki je v finalu premagal Domna Vršiča (oba TK Radenska Triglav) s 6 : 2 in 6 : 2. Med deklicami je zmagala Polona Hercog (Mirna Mariabor), ki je v finalu premagala Tino Potisk (ŽTK Maribor) s 6 : 2 in 6 : 4. (F. M.) Strelstvo Hreščak drugi v Innsbrucku V Innsbrucku je bilo mednarodno tekmovanje v streljanju s samostrelom za evropski pokal. Med strelci iz osmih držav so sodelovali tudi Izidor Hreščak in Gorazd Kocbek (oba SD Janko Jurkovič Videm) ter Marjan Kalin (Radgona). Najbolje se je odrezal Izidor Hre- Čentiba 18 7 5 6 37:32 26 Rezultati -18. kolo (5-81: Polana: Olimpija 1:2 Petišovci: Panonija 2 :1 Polana Panonija 18 18 8 0 10 5 4 9 49:32 24 18:39 19 Olimpija (-3) 18 5 2 11 29:39 14 Petišovci 18 4 1 13 22:73 13 2. MNL MS Rezultati - 21. kolo: Makoter: Gančani 2:2 Hodoš: Rotunda 6:1 Dokležovje: Bogojina 3:0 Pušča: Šalovci 1:1 Makoter 21 17 4 0 117:21 55 HonAnni 01 IR O A RQ-QQ >17 ščak, saj je zasedel na 10 m s 590 krogi drugo, na 30 m pa s 565 krogi peto mesto. Gorazd Kocbek je zadel 573 in 539 krogov in bil dvakrat sedemnajsti. Marjan Kalin pa ie zadel 554 in 571 krogov ter zasedel štirinajsto in osemnajsto mesto-Ekipno so zasedli na 10 m tretje mesto. (F. M.) Šalovci 21 12 5 4 51:24 41 Bogojina 21 9 3 9 58:42 3 Hodoš 21 8 4 9 52:66 2» Pušča 21 7 1 13 38:69 » Dokležovje 21 3 3 15 38:55 12 Rotunda 21 2 0 19 27:123 2. MNL Lendava Rezultati -18. kuto: Graničar: Žitkovci 1:4 Mostje: Nafta (v.) 1: 0 Kapca: Dolina 8:0 Mostje , 18 12 2 4 54:28 4 Žitkovci 18 10 4 4 53:29 Nafta (v.) 18 8 5 5 44:32 4 Kapca 18 7 1 10 43:35 2 Graničar 18 6 3 9 36:39 nniin-. iq o ii/i 17:84 HfllK 31. maj 2001 ŠPORT 19 Namizni tenis Odločili bosta tretji tekmi V prvi tekmi pomurskega derbija za uvrstitev na tretje mesto je Radgona premagala Moravske Toplice Soboto po zaslugi izvrstnega Kitajca Xu Jia, ki je dosegel tri zmage. Rihtarič je dvakrat zmagal, odločilno točko pa je prispeval Benkovič z zmago nad Solarjem. Pri Sobočanih je dvakrat zmagal Karkovič, po enkrat pa Koščak in dvojica Karkovič - Koščak. V povratni tekmi v Murski Soboti se je izkazal s tremi zmagami Karkovič, ki je premagal tudi Kitajca Xu Jia, Kocuvan, ki na prvem srečanju ni nastopil, pa je dvakrat zmagal in premagal Rihtariča, Koščak pa je dobil odločilno partijo z Benkovičem. Pri Radgončanih je bil najboljši Xu Jia z dvema zmagama. Rezultat je tako izenačen in bo za tretje mesto potrebna še tretja tekma. V tekmi za peto mesto je Kerna iz Puconec doma nepričakovano izgubila z mlado ekipo Ere iz Velenja, edino točko pa je dosegel Pavič. Na povratnem srečanju v Velenju pa so Pucončani zaigrali boljše in iztržili neodločeno izid. Po dvakrat sta bila uspešna Unger in Pavič, enkrat pa Benko. Tako bo za peto mesto potrebna še ena tekma. Hokej na travi_________ Triglav Predanovci državni članski prvak V nadaljevanju končnice državnega članskega prvenstva v hokeju na travi je premagal Triglav iz Predanovec v Lipovcih domači Lek z rezultatom 7 : 6 po streljanju kazenskih strelov. V regularnem času se je tekma končala neodločeno 2 : 2 (Škrilec, Obal za Triglav in Mesarič, Maučec za Lek). Po streljanju kazenskih strokov so bili uspešni: Mesarič, Stanko, S. Forjan, G. Forjan za Lek ter Cigut, Puhan, Rogač, Škrilec, Obal za Triglav. Na.četrti tekmi v Predanovcih je zmagal Lek z rezultatom 2 : 0 (Kavaš, Mesarič). Ker je nastopil v ekipi Leka Mitja Kavaš z dvema rumenima kartono- Taekwondo Leinerjeva, Perčič, Granfolova, * ■ ■ ■ k q kg) je bil drugi. Doris Vrbančič (nad MflFlfSlinVA lil lil KS Ur 50 kg) pa je zasedla drugo mesto 11 O I ¥ IIIU * M ■ ■ ■ ~ pri pionirkah. prj Taekvvondo klubu V Litiji je bilo državno prvenstvo v taekvvondoju. Med 139 tekmoval-c' iz 12 klubov so sodelovali tudi ^ani Teakwondo kluba Meteor iz črenšovec, in Taekvvondo kluba Ti-9on iz Lendave ter dosegli lep us-Peh, saj so v borbah osvojili kar pet državnih naslovov. Pri Taekvvondo klubu Tigon iz Lendave sta bila naj-UsPešnejša Sandra Leiner (51 kg), ki je postala državna prvakirlfa med članicami in Marjan Perčič (51 kg), । ie zmagal in postal državni prvak med mladinci. Juriča Glavina (59 Radgona: Moravske Toplice Sobota 6 : 4 (Benkovič : Koščak 0 : 2, Rihtarič : Solar 2 :0, Xu Jia : Karkovič 2 : 0, Rihtarič : Koščak 2 : 0, Benko vič : Karkovič 0 : 2, Xu Jia : Solar 2 : 0, Rihtarič - Xu Jia : Karkovič -Koščak 0 : 2, Rihtarič : Karkovič 0 : 2, Xu Jia : Koščak 2 : 0, Benkovič : Solar 2 : 0); Moravske Toplice Sobota : Radgona 6 : 4 (Solar: Xu Jia 0 : 2, Karkovič: Benkovič 2 : 0, Kocuvan : Rihtarič 2 : 0, Karkovič : Xu Jia 2 : 0, Koščak : Rihtarič 1 : 2, Kocuvan : Benkovič 2 : 0, Karkovič - Koščak : Rihtarič - Xu Jia 1 : 2, Karkovič : Rihtarič 2 : 0, Kocuvan : Xu Jia 0 : 2, Koščak : Benkovič 2 : 0); Kerna Puconci: Era Tempo 1 : 6 (Benko : J. Slatinšek 1 : 2, Unger: Vodušek 0 : 2, Pavič : U. Slatinšek 0 : 2, Unger. J. Slatinšek 1 : 2, Benko : U. Slatinšek 0 : 2, Pavič : Vodušek 2 : 0, Unger - Pavič : Slatinšek -Slatinšek 1 : 2); Era Tempo: Kerna Puconci 5 : 5 (Vodušek: Pavič 1 : 2, J. Slatinšek : Benko 1 : 2, U. Slatinšek : Unger 0 : 2, J. Slatinšek : Pavič 2 : 1, Vodušek : Unger 0 : 2, U. Slatinšek : Benko 2 : 0, Slatinšek - Slatinšek : Unger - Pavič 2 : 1, J,. Slatinšek : Unger 2 : 0, U. Slatinšek : Pavič 2 : 0, Vodušek : Benko 0 : 2). M. U. ma, je bila tekma registrirana s 3 : 0 za Triglav. Hokejisti Triglava iz Predanovec so tako postali državni članski prvaki za sezono 2000/2001. V ženski konkurenci je premagal Triglav Moravske Toplice z 1 : 0 in postal državni ženski prvak. (F. M.) Kasaške dirke v Ljutomeru Den MS (Marko Slavič) izenačil rekord V okviru praznovanja 125-letni-ce kasaškega športa so bile v Ljutomeru tretje letošnje kasaške di- Rokoborba Slovenija druga v Zagrebu V Zagrebu je bil ob dnevu državnosti tradicionalni mednarodni rokoborski turnir za dečke in kadete Med 120 tekmovalci iz 5 držav je sodelovala tudi reprezentanca Slovenije, ki so jo sestavljali tekmovalci M. Sobote, Ljutomera, Ma- Odbojka na mivki V Termah Lendava odprli tri nova igrišča Odbojkarska igrišča na mivki na šolskem rekreacijskem centru pri Termah v Lendavi so kmalu po otvoritvi tudi preizkusili. (Foto: J. G.) Na pobudo priznanega odbojkarskega delavca, profesorja Draga Drevenška, so zgradili v kompleksu Term v Lendavi tri odbojkarska igrišča na mivki po novih pravilih 8 x 8 metrov, ki so vredna okrog 10 milijonov tolarjev. Na slovesni otvoritvi je izrazil župan občine Lendava Jože Kocon, ki je igrišča tudi predal namenu, zadovoljstvo, saj pomeni tovrstni športni objekt veliko pridobitev s turistično ponudbo. Direktor Term Lendava Franc Huber pa je označil gradnjo treh novih odbojkarskih igrišč na mivki kot korak k hitrejšemu napredku. Po otvoritvi so se preizkusili nekateri nekdanji vrhunski športniki in znane medijske osebnosti, med katerimi velja omeniti odbojkarici Sergejo Lorber rke in hkrati sedme v Sloveniji. Pred okrog tisoč gledalci je sodelovalo v osmih točkah 82 kasačev iz Meteor iz Črenšovec so bili najuspešnejši: Blaž Fuks (24 kg), ki je postal državni prvak med pionirji, hkrati pa bil razglašen za najboljšega tekmovalca na državnem prvenstvu, Špela Horvat (45 kg), ki je zmagala med pionirkami in postala državna prvakinja, ter Laura Gran-fol (59 kg), ki je osvojila naslov državne prvakinje med mladinkami. Drugo mesto in naslov državnega podprvaka je osvojil Vito Pajič (73 kg) med mladinci. Tretji je bil Erik Vučko (50 kg) med pionirji. Četrti mesti sta zasedla Leon Voršič (58 kg) med člani in Sebastjan Šuster (50 kg) med pionirji, peti pa je bil Rok Horvat (72 kg) med člani. Ekipno je zasedel TKD klub Meteor Črenšovci šesto mesto. (F. M.) ribora in Razvanja, in dosegla lep uspeh. V odsotnosti Romana Miheliča in Saša Hladna je zasedla drugo mesto med kadeti. Med posamezniki so se izkazali Niko Horvat (47 kg) iz Ljutomera in Dejan Šernek (73 kg) iz M. Sobote med Soršak iz Maribora in Andrejo Drevenšek iz Murske Sobote, ki sta imeli za partnerja dr. Marka Zadraž-nika in Draga Soršaka, sekretarja na Ministrstvu za šolstvo in šport Draga Balanta, znanega hokejista na ledu Štefana Semeta, poslanca v državnem zboru Cirila Pucka, župane občin Lendava Jožeta Ko-cona, Dobrovnik Marjana Kardi-narja, Črenšovci Antona Tornarja, Velika Polana Štefana Pršo, podpredsednika NZS Tugomirja Fraj-mana, selektorja slovenske nogometne reprezentace (U-17) Jožeta Karolija, skupino športnih delavcev iz Hrvaške in druge. Na novih odbojkarskih igriščih na mivki bodo organizirali v juniju pod pokroviteljstvom Nove KBM množične turni- osmih klubov. Najuspešnejši so bili gostitelji, ki so dosegli štiri zmage ali polovico. Po dve zmagi sta dosegla Marko Slavič iz Ključa-rovec in Mirko Gregorc z Brda. Lepo vreme je omogočalo, da so bili doseženi dobri kilometrski časi. Najhitrejši je bil Den MS iz Markom Slavičem, ki je s kilometrskim časom 1:159 izenačil rekord, ki ga je dosegel na prvomajskih dirkah v Ljutomeru. To je bil tretji letošnji nastop Dena MS in je tudi trikrat zmagal. Ob tej priložnosti je prejel Marko Slavič iz rok sekretarja na Minitrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franca Potočnika pokal za postavljeni rekord. Rezultati - 1. dirka (3-4 I.): 1. Rebeka II (Puhar) 1:22,6, 2. Vanesa Jo. (Sagaj), 3. Lea Truce (Špindler); 2. dirka (3-12 I.): 2. Moja pesem (B. Slana) 1:18,7, 3. Abebe Bikila (Tušak); 3. dirka (3-12 IJ: 2. Ronal-do (Puhar) 1:19,4, 3. Franšeska (Makovec); 4. dirka (3-12 IJ: Dave MS (M. Slavič) 1:18,4, 2. Anika (Žnidarič), 3. Lenny (Heric); 5. dirka (3-12 I.): 3. Savon (Hanžekovič) 1:18,1; 7. dirka (3-12 IJ: Den MS (M. Slavič) 1:15,9, 2. Nike Lobell (Tramšek); 8. dirka (3-4 IJ: 1. Fabijan (B. Slana) 1:16,4. (F. M.) dečki ter Aleš Krojs (58 kg)m in Jure Kuhar (76 kg) iz MS in Mitja Sedmak (85 kg) iz Ljutomera med kadeti, ki so zasedli prva mesta. Andrej Slavič (58 kg) je bil tretji, Rok Hazl (69 kg) in Sašo Mlinarič (38 kg) pa sta bila četrta. (F. M.) rje, ki bodo namenjeni izključno neregistriranim igralcem in igralkam ter družinam (trije člani). Turnirji bodo v Termah Lendava štiri zaporedne konce tedna (2. in 3., 9. in 10., 16. in 17. ter 23. in 24.), potekali pa bodo pod sloganom »V sožitju z naravo«. Udeleženci bodo razdeljeni v štiri skupine in v osem kategorij. Organizatorji pričakujejo dober odziv, saj so osnovni cilji igranja druženje, družabnost in zabava. Na kompleksu odbojkarskih igrišč v Termah Lendava bo 7. julija tudi nogometni turnir na mivki (40 x 26 m). Feri Maučec Rokomet Poraz Arconta V zadnjem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je gornjeradgonski Arcont gostoval v Novem mestu in po pričakovanju ostal brez točk. Domačini so zmagali z rezultatom 33 : 19 (20 : 9). Arcont Radgona: L. Klun, Petraš 2, Pintarič 1, Smolko, Zorko 5, Kepe 3, N. Klun 4, Fartek, Bogdanovič, Žinkovič 4, Pučko. (F. M.) Kegljanje Marika Kardinar DP in rekorderka Na kegljišču Ljubelja v Tržiču je bilo državno kegljaško prvenstvo za ženske. Sodelovala je tudi Marika Kardinar iz Dobrovnika, članica celjskega Miroteksa, in zasedla s klubsko kolegico Biserko Petak z 945 podrtimi keglji prvo mesto in osvojila naslov državne prvakinje. Kardinarjeva je bila tokrat odlična, saj je podrla 490 kegljev, to pa je nov rekord kegljišča. (F. M.) Kolesarstvo Kolesarski klub Branik iz Maribora je pripravil dvodnevno kolesarsko dirko za pokal Slovenije za vse kategorije. Med člani KK Tropovci se je odlično odrezal amater Bernard Omar, zasedel je na tehnično zahtevni progi prvo mesto. V konkurenci mlajših mladincev se je izkazal Simon Špilak. Blaž Gyoha in Tine Činč pa sta bila med dvajsetimi najboljšimi. Šport od tod in tam Kegljanje - Na tradicionalnem mednarodnem odprtem kegljaškem turnirju, ki ga je pripravil KK Rurest Gobar iz Ljubljane, se je izkazala Marika Kardinar iz Dobrovnika, saj je zasedla s 472 podrtimi keglji prvo mesto in postavila nov rekord kegljišča. (F. B.) Kolesarstvo - ŠD Dokonča iz Lendave organizira v nedeljo, 3. junija, ob 10. uri četrti tradicionalni mednarodni kolesarski maraton. Start in cilj bo pred hotelom Lipa v Lendavi, udeleženci pa bodo imeli na izbiro kolesarjenje na 20, 45 in 88 km. Zaradi prečkanja državne meje morajo imeti udeleženci maratona s seboj osebni dokument. Startnina je 2.000 slovenskih tolarjev, v kar so všteti malica, spominsko darilo in brezplačno kopanje. (F. M.) Rokoborba - V madžarskem Ka-posvaru je bil mednarodni rokoborski turnir v grško-rimskem slogu za dečke. Med več kot 200 tekmovalci so sodelovali tudi člani RK Dobrovnik. Najuspešnejša sta bila Miha Vogrinec (45 kg) in Dominik Vogrinec (37 kg), ki sta zasedla četrto in peto mesto. (F. B.) Rokoborba - V avstrijskem Sodin-genu je bil mednarodni rokoborski turnir za dečke in deklice-. Med 66 tekmovalci iz 12 držav so sodelovali tudi mladi rokoborci Ljutomera in Dobrovnika. Ekipno je bila Slovenija druga. Med posamezniki pa so se izkazali Čiričeva (Ljutomer), ki je zmagala med dekleti v kat. do 62 kg, in Samo Sekereš (Dobrovnik), ki je bil prvi pri st. dečkih. Drugo mesto je zasedel Horvat (35 kg), tretje pa Lipovec (35 kg), oba Ljutomer, in M. Vogrinec (47 kg) iz. Dobrovnika. (N. Š.) Strelstvo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za paraplegike. Sodelovali so tudi člani Društva paralegi-kov Prekmurja in Prlekije in se lepo odrezali. Med tetraplegiki je zasedel Slavko Dunaj s 363 krogi drugo, pri paraplegikih pa Franc Jožef s 369 krogi tretje, Franc Borovnjak pa s 345 krogi peto mesto. (F. M.) Namizni tenis - V Ljubljani je bil prvi državni turnir TOP-12 za mlajše kadete. Kuhar je bil v prvi skupini deseti, v drugi skupini Škraban (oba Kerna) drugi, Maček (MTS) pa deveti. (M. U.) Karate - Na odprtem prvenstvu WKSA v Slovenskih Konjicah so sodelovali med 115 tekmovalci tudi Ljutomerčani in se lepo odrezali. Najuspešnejši v borbah je bil Aleš Preglej, ki je pri st. dečkih zasedel prvo mesto. Peter Drobež in Samo Prelog sta bila tretja. V katah je zasedel Samo Prelog drugo mesto. Na mednarodnem članskem pokalu za kofukan v Celju je zasedla Tina Mlinarič (60 kg) med posameznicami tretje, z reprezentanco pa prvo mesto. Igor Vrbnjak (nad 78 kg) je bil med posamezniki tretji, skupaj s Samom Potrčem (vsi Ljutomer) pa sta zasedla z reprezentanco prvo mesto. (N. Š.) Karate - Na odprtem državnem prvenstvu WKSA v Slovenskih Konjicah so sodelovali tudi člani Karate kluba Rdfix iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh. Najboljši sta bili Mateja Gabor in Damjana Hajdinjak, ki sta zasedla prvi mesti. Drugi so bili: Aleš Kuronja, Jan Berden, Jasmina Hajdinjak, Tamara Kež-mah, Suzana Zekovič in Mirjana Puhan. Tretja mesta so zasedli: Grega Konkolič, Živa Trajbarič, Goran Trajbarič, Nina Meolic in Andrej Husar. (F. M.) Strelstvo - V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško za invalide. Med 45 tekmovalci je sodeloval tudi član MDI Murska Sobota Milan Koren in zasedel sedmo mesto. (T. K.) Badminton - Na mednarodnem badmintonskem turnirju v nemškem Friedrichshafnu za nižje kategorije sta se izkazali Lendavčanki Nika Koncut, ki je bila med dekleti (do 11 let) prva, Iva Lukač pa druga. (F. B.) ZU ■MIA OVEHI 31-majzum jgm ŠE ENA IZPOLNJENA ŽELJA IN CMOK V GRLU Balaševič v Ljubljani S Ljubljani se že dolgo ni tako vneto iskala vstopnica več kot prejšnjo soboto, ko je v Križankah nastopil vojvodinski kanta-vtor Dorde Balaševič. Glavna dobitnica Vestnikove nagradne igre Sonja Šavel si koncerta zaradi obveznosti žal ni mogla ogledati (je pa dobila tolažilno nagrado), zato smo izžrebali drugega srečneža, in sicer Leona Mihaliča iz Beltinec. Ko je stopil ob uvodnih taktih Deve-desetih ob 20.15 na oder prepolnega avditorija Križank Balaševič, kot vedno skromen in nasmejan, se je sprožila salva ploskanja, kričanja in navdušenja 3500-glave množice. Občinstvo je z njim enoglasno zapelo in kmalu se je koncert spremenil v glasbeni program po željah publike. Njegov virtuozni spremljevalni bend, imenovan The Unfuckables (Ne-nadjebivi), namreč igra kot jukebox -kar si poslušalci zaželijo, to dobijo. Vsak njegov nastop je nepozaben predvsem zaradi odlične atmosfere ter publike in takšen je bil tudi sobotni. »Balaševičevi verniki«, kot nekateri zlobneži imenujejo njegovo publiko, so pravzaprav vseh starosti in izobrazbe. Ni nobenega pravila ali stereotipa. Tako je stala tik ob meni starejša, zelo uglajena gospa, ki je Vaše pesmi Bela Lilija Zaspane oči lepega dekleta so krive, da tavam v nemiru, od sonca blišča. Sedaj globoko v srni blazno me boli, temno rdeče je žejno tvoje luči. Tvoja navzočnost spremeni najtemnejšo noč v dan, Tvoja odsotnost je le boleče tavanje med spomini iz sanj. Dekle, ti si kot bela lilija, nežna in ranljiva. Visoko nad mano, visoko, visoko za mene nedosegljiva. Ko bi... Ko bi veter bila jaz, božala bi tvoj obraz, ko bi sonce postala, le zate bi sijala, ko bi oblak bila, solze bi ti umivala, ko bi ptica bila, vedno bi te spremljala, vsak dan ti prepevala, in ti poslušal bi samo mojo ljubezen izpeto in stegnil bi roko, me božal me lahno, ter poljubil me toplo, da zopet jaz bi bila dekle, ki je zaljubljena in zate le ustvarjena. * Sonja Mojemu sošolcu Ko zre mi v objokane oči, samo laže mi, čeprav še sam ne ve. kaj ga žre. Počasi para mi srce, zanj pozabljeno verjetno je obdobje sreče, ki spremenilo v sanje je boleče. Ne mara me. Čeprav sam ve, da ne morem brez njega, vseeno stran od mene bega. Razočarala sem ga, zdaj žalostna sem vsa. Uživa v moji bolečini, obdajajo me zli skomini. Sem ga za vedno izgubila? Po licu teče solza mila... Sem sama kriva spet za to, da mi je sedaj hudo? Vedno bom rada te imela, pa čeprav k tebi ne bom smela, tvoj neznani dotik, tvoj utrip srca mi bo vedno pregnal težke sanje zla ... Sanerila Balaševič obuja spomine na dan mladosti z zadnjo številko Vestnika. v rokah držala svečo in skoraj cel koncert so ji po licih polzele debele solze. Na desni je druščina 17- in 18-letnikov večino koncerta pela na ves glas in le ob nekaterih baladah je vidno ganjena nemo strmela na oder. Zakaj ima Dorde Balaševič tako zvesto publiko in se vsak njegov koncert spremeni v katarzo, ki se dotakne vsakega navzočega? Mogoče zaradi iskrenosti in spontanosti, ko poje pesmi o soka-kih, majhnih stopinjah v prvem snegu, prvi ljubezni, salaših, iskrih konjih, ravnotežju med zvezdami in bojevnikih paorskega srca, ki se prilegajo naši slovanski duši. Mogoče zaradi monologov med pesmimi, ki so postali nenadomestljiv del njegovih koncertov. Mogoče, ker na njegovih koncertih opazimo, da Napovednik koncertov Murska Sobota 15. junija: Big Foot Mama + Juff + Neuvrščeni, grajsko dvorišče 22. junija: Psihomodo Pop + The Drin-kers, Noršinska cesta Maribor 2. junija: Michel Godard, Satchmo 5. junija: Four Is One, Satchmo 23. junija: Eugene Hideaway Bridges + Duvači Bobana Markoviča + Lačni Franz, Lent 24. junija: Bajaga & Instruktori, Lent 25. junija: Josipa Lisac, Lent 28. junija: Let 3, Lent 29. junija: Goran Bregovič & Orkestar + Hypnotix, Lent l.julija: Legen, Lent 2. julija: Cubismo, Lent Ljubljana 3- junija: Madredeus, Križanke 12. junija: Apocalyptica + Siddharta, Križanke 28. junija: Sun Ra Arkestra, Križanke 29. junija: Al Di Meola + Rabih Abou-Khalil Quintet, Križanke 30. junija: Marc Ribot & Los Cubanos Postizos, Križanke Pulj 16 . junija: Dorde Balaševič, (?) 15 . julija: Chucho Valdes + Irakere + Marc Ribot, Malo rimsko kazalište 20 . julija: Placido Domingo, Arena Vestnikov nagrajenec Leon Mihalič iz Beltinec pred Balaševičevim koncertom. ■ smo si pravzaprav vsi enaki. Da vsi ljubimo, jočemo in se smejemo ne glede na nacionalno pripadnost ali barvo kože. In mogoče ga je zaradi vsega naštetega asistent na antropologiji v Ljubljani pred leti označil za največjega živečega antropologa. 14. novembra 1994 je nastopil prvič po začetku vojne v razprodani kali Tivoli in emocionalni šok je bil velik. Mogoče prevelik... »Ali verjamete v pravljice? Jaz sodelujem v njih ...«so bile ene prvih besed, ko je komaj zadrževal solze. Nastop je ostal eden najbolj pomnjenih koncertov v Sloveniji nasploh. Ljudje so mu nosili rože, bonboniere, skakali na oder ter ga objemali in mnogim so se jok in smeh na obrazu menjavali iz minute v minuto. Veliko nejevernikov je koncert označilo kot prvi javni zbor »ju- Pišite, pišite, pišite! Nasceni@hotmail.com! Dorde Vestnikovim bralcem. gonostalgikov«, vendar je šlo takrat samo za snidenje prijateljev, ki so se našli po nekem drugem, civilizacijskem klju ču. Vsi smo se tisti dan odpravili domov s cmokom v grlu in optimizmom v srcu. Koncert je bil zmaga razuma v norih časih. Tradicionalni razprodani koncerti v Ljubljani in Mariboru (Dole nikoli ne nastopa po diskoklubih in vaseh) od takrat naprej niso imeli več take teže kot prvi, toda vseeno so bili fantastični. V tistih kaotičnih časih je bil prvi (in zaenkrat edini) glasbenik iz nekdanje Jugoslavije, ki jc*v enem mahu razprodajal največje dvorane v Beogradu, Ljubljani, Skopju, Mariborju, Nišu in Tuzli. Prejšnja leta je večkrat izrazil željo, da bi rad igral v »najboljšem koncertnem prizorišču v Ljubljani - Križankah«. Na koncertih v Srbiji je odkrito govoril proti režimu in enoumju, ki je takrat vladalo v državi. Nastopi so postali romanja za vedno večjo manjšino, ki je razmišljala dru gače kot uradna politika. Zaradi čedalje hujšega pritiska na njegovo publiko je decembra 1999 prvič v dvajsetih letih odpovedal tradicionalne novoletne koncerte v Sava centru. »Ne bom nastopil, če so lahko ljudje ogroženi samo zaradi tega, ker so prišli na koncert,« je pisalo v uradni izjavi. Časi so se spremenili in letos spet ogromno igra po največjih dvoranah v svoji ožji domovini (čeprav pravi, da je njegova domovina »povsod, kjer so moji prijatelji«). Tudi v Križankah smo peli, komaj zadrževali solze in se od srca nasmejali ob duhovitih zgodbah iz njegovega otroštva ter pripetljajih s turnej, štorijah s sprejema v Združenih narodih, ko je spoznal Kofijo Anana, Rogerja Gloverja, Michaela Douglasa in preostali »pomemben svet« (Dole je namreč ambasador ZN), plesali čardaš, žvižgali... Kot posebno presenečenje je njihov šofer Šale odpel (in to zelo dobro) Bubo Erdeljan, Balaševič pa je v svoji stari maniri, seveda na splošno navdušenje, plesal s takimi kretnjami, da so mnogim samo smejalni krči preprečili valjanje po tleh. Balaševič je pesnik, pisatelj (objavil je dva zelo uspešna romana), igralec in komik povrh vsega. Po koncertu nama je razkril, da trenutno piše knjigo, imenovano Dnevnik mog detjnjstva, v kateri bodo nekatere od zgodbic, ki jih je povedal na koncertu. »Imam pač to srečo, da lahko živim od tega, kar rad delam.« Po štirih urah je bilo vsega konec. »Odhaja cirkus iz vašega lepega mesta Publika je hitro izpraznila še pred kratkim nabito poln avditorij. Doletu se jc izpolnila želja in na nebu je zasijala še ena zvezdica. Spet cmok v grlu. Balaševič se vas dotakne... pa če to hočete ali ne - Junija bo nastopil v sklopu festivala Lent 2001 na velikem odru na Dravi’ povedal je, da je v igri celo nastop n» Soboških dnevih. »Zelo si želim igrati v Murski Soboti, saj imam Prekmurje zd° rad. Upam le, da koncert ne bi kot »tez ga« (veselica).« Tudi mi upamo, da b° nastopil, bodisi na grajskem dvorišn ali v kateri od športnih dvoran in h pred gradom, kjer se je lani vse doga) lo in kjer je lanskoletni nastop verjet° edinega z Doletom vsaj približno pf merljivega hrvaškega glasbenika Gib nija poleg pečenega prasca, klobas, z gočasenih od popoldan pijanih lov« vseh starosti, tropa razigranih^ rok in naključnih sprehajalcev izpa prav mizern^ in izpod kritike. Pa ne P zaslugi Gibonnija, ki sc je res no potrudil... Besedilo M 5 mil in fBilli 31. maj 2001 MULARIJA "Ko-mc io-U Šolsko leto se končalo bo in zabava se začela bo. Skupaj bomo zaplesali in se dobro nasmejali. Knjige, zvezke in pisala... vse odvrgli bomo vstran, naše roke bodo proste celo noč in dan. Janja Balažič, 7. a, OŠ Bakovci 0/, ti io-ta! Oj, ti šola učiteljica, kdaj te pamet sreča? Včeraj si zbolela, ker preveč tablet si vzela. Če šola pamet bi dobila, zjutraj ne bi se podila, vedno bi se smejala, ko po cesti bi poskakovala. Tamara Ciman, 4. a, OŠ Bakovci Učenci os Tudi na letošnjem Maratonu treh src v Radencih niso manjkali učenci OŠ Kapela. Organizirano je teklo več kot trideset učenk in učencev, pridružila pa sta se jim tudi učitelja Igor in Marjan. Med dečki je bil najhitrejši Matej Berden, med deklicami pa Nuša Trstenjak. Oprostite, prosim, meni ni vseeno, ali bo na Zemlji vse pomorjeno. Kaj bo z vrsto, ki ji pravimo ljudje?' Ali bo preživela, še nihče ne ve. Pravijo, da najbolj smo razviti, a v glavi smo včasih zares zabiti. Ne vemo, da bomo umrli, če bomo drevesa vsa podrli. Listi na vejah ne bodo zeleneli in ptički na drevju ne bodo peli. Tina Ficko, 8. b, OŠ Tišina “PmitadHl mčvi Sara Babšek, učenka 1. a-razreda devetletnega programa OŠ Kapela, pa je nastopila na tekmovanju veveričkin tek Martin Krpan je bil človek, kot bi želel biti vsak od nas. Njegova moč je bila tista, ki mu je v življenju vedno prišla prav. Zaprem oči in vidim samega sebe v njegovi podobi. Oblečen sem v suknjič in hlače; škornji mi segajo do kolen, na glavi pa imam zelo velik klobuk. Grem s svojo kobilico po mestu in vidim množico ljudi. Ker sem tudi sam radoveden, kaj se dogaja, pomolim še jaz zraven svoj nos. Tedaj zagledam prestrašeno žensko, ki se ji je pokvaril avtomobil in ga ne morejo zriniti s ceste. Ker je to ravno v križišču, nastane v prometu velika zmeda, zato so ljudje še bolj živčni. Pripeljejo se policisti, da bi pomagali ženski v stiski, toda tudi oni ne. morejo premakniti avtomobila. Ker pa sem jaz Martin Krpan, poln moči, si rečem: »Zakaj pa ne bi jaz pomagal ubogi ženski?« Stopim na sredino križišča, poprosim enega od policistov, da prime za vrvico in pazi na mojo kobilico, nato začnem dvigovati avtomobil. Zaslišim smeh, s katerim ljudje brijejo norca iz mene. Eden od njih zakriči: »Glejte, glejte, butca, pa se gre! Ali misli, da je najmočnejši!?« Ne zmenim se za njegove besede, ampak z vso pomočjo pograbim avtomobil, ga dvignem in odnesem na pločnik. Ljudje ne Na letošnjem državnem tekmovanju iz poznavanja in razumevanja nemškega jezika se je najbolje odrezala Melanie Košar iz Hrastja - Mote, sicer učenka 8. ........................................ mprpjb verjeti svojim očem. Najprej je vsfe tiho, potem pa zaslišim glasno plo-in med deklicami letnika 1994 zmagala skanje. Vem, da je to ploskanje namenjeno meni, zato se lepo vzravnam, vza-ter prejela pokal, na katerega je zelo po- mem v roke svoj Klobuk, se lepo priklonim »n odidem s svojo kobilico naprej. nosna. Bojan Macuh, OŠ Kapela lem v roke svoj, klobu Bil sem najmočnejši saj sem bil Martih Krpan. W Rok Časi, 6. a, OŠ Bogojina t^plMČl » Vse je naenkrat zacvetelo, zadehtelo, se prebudilo in zaživelo. Še posebno lepo in toplo pri srcu je, ko zasije sonce, ki se z vsakim žarkom dotakne vseh skritih kotičkov. Tudi ljudje so spomladi radoživejši, bolj razigrani in prijaznejši. Posebno lepo je ob spomladanskem večeru, ko lahko opazuješ sončni zahod, skozi lase pa ti piha lahen vetrič; vidiš širno obzorje, ki se zdi kot škrlatna zavesa pred soncem, ki se poslavlja z veličastno barvo, najlepšo, kar jih ima. Naenkrat odide kot Pepelka s plesa in ga ni nikjer več. Zdi se, kot da je izginilo v trenutku. In že je tema. Na nebu se pojavijo zvezdice, naenkrat pa se prikaže tudi luna. Čez čas postane hladno in pomladni večer se prevesi v noč. Andreja Pavlinjek, 8. b, OŠ Cankova Gledala sem grozljivko in zaspala. Naenkrat so ugasnile luči. Volkovi so začeli tuliti, šipe so se tresle in škripale. Bilo je točno opolnoči. Skozi vrata je stopil človek oz. na pol volk. Bil je zelo strašen in je zelo grdo gledal. Roke je imel krvave, ker je v gozdu ubijal divjad. Zelo sem se ga bala. Šel je proti meni in se obrnil. Na hrbtu je imel tri sulice. Prosil me je, naj mu jih Izpulim. To sem storila in rane povezala s povojem. Potem je odšel do vrat in se spet obrnil, stopil proti meni in me nameraval ubiti. Že me je hotel ugrizniti, tedaj pa je vstopil v sobo prijatelj in me rešil. V tem trenutku sem se zbudila in bila sem zelo Gledala sem grozljivko in zaspala. vesela, da sem o vsem tem samo sanjala. , Mateja Prem, 4. raz., Podružnična OS Serdica Pred kratkim nas je obiskal znani pisec in ilustrator stripov ter risank Miki Muster. Gotovo ga poznate? Je avtor stripov Lakotnik, Zvitorepec in Trdonja. Miki Muster je zelo nenavadno ime in kdo bi si mislil, da je to tudi zares njegovo pravo ime. Od gosta smp zvedeli marsikatero zanimivost - na primer, da je treba za risani film za eno figuro v sekundi narisati deset sličic. Pomislite, koliko sličic je potrebnih za eno uro! Miki Muster nam je narisal na plakat tudi svojega junaka Trdonjo. Za šolsko knjižnico pa je podaril nekaj svojih del. Gost nas je resnično navdušil in še rajši bomo posegali po knjigah vseh vrst. Maja Brenčič, 6. raz., OŠ Stročja vas razreda OŠ Kapela. Na poti do uspeha sta ji precej pomagala njena starša, ki sta nekaj časa živela in delala v Nemčiji, a tudi sama si je širila znanje z branjem tujih revij in gledanjem televizije MTV v nemškem jeziku. Z uspehom je seveda zadovoljna tudi njena mentorica, učiteljica nemščine na šoli Milena Titan. Bojan Macuh u-eč Učenci OŠ Ivana Cankarja Ljutomer so risali ter oblikovali plakate in kiparska dela na temo Nikoli več vojne. Njihova likovna dela je prenesel Zavod za kulturo Ljutomer v svoj razstavni prostor in med njimi je tudi tale zanimivi kip matere z otrokom. 13 OVSAN 4, A OS ut. dott! Klic je brezplačen, omogoča ga S TOM pri ZPMS MEZFLA&N KUC - VSAK DAM OD 12" DO 20" e f Ko je hudo, me pokliči! telefon Novinarski krožek OŠ Ivana Cankarja Ljutomer Kaj pa internet? Vem, da imate na vsaki šoli računalnik in v programu tudi internet. Veselilo bi me, če bi vaše spise, pesmice in drugo (lahko tudi fotografije - 240 dpi) pošiljali s pomočjo elektronske pošte, in sicer v wordu 2000. Nekateri ste to že storili. Za vas je rezerviran predal vestnik.jg@email.si In če ste spregledali, risbe naj bodo v največji velikosti formata A 4. Hvala za vse in lep pozdrav Jože Graj 22 DOBRO JE VEDETI ... 31. maj 2001 1SHE OVEN Ona: Dobro preverite svojega jeklenega konjička, preden se podatS na pot, da ne boste doživeli neprijetnega presenečenja. Tudi pri vožnji bodite previdni, kajti cesta je polna pasti in prav hitro se vam lahko zgodi kaj nepričakovanega. On: Od presenečenja si nekaj časa ne boste mogli opomoči, vendar se boste na koncu le znašli in pametno ukrepali. Vse skupaj niti ne bo tako slabo, kot si boste mislili na začetku. Konec pa bo prav presenetljivo dober. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti BIK Ona: Nikar se preveč ne izpostavljajte, saj ste v tem trenutku izredno ranljivi. Nekateri samo čakajo na vašo napako. Nikar si ne dopustite, da bi vas prehiteli tisti, ki vam ne sežejo niti do kolen. On: Z vztrajnostjo boste dosegli še veliko več, kot ste pričakovali, toda naj vam to nikar ne stopi v glavo. Bolje bi bilo, če bi priložnost izkoristili predvsem za utrditev svojega položaja v družbi. Vpliv kajenja v nosečnosti in med dojenjem DVOJČKA Ona: V svoji okolici boste odkrili marsikaj presenetljivega, vendar to še ne pomeni, da so vas ves čas vlekli za nos. Izkoristili boste novo ljubezensko priložnost, za katero pa niste povsem prepričani, da je prava. On: Dobro bi bilo, če bi malo prikrivali svoja dejanja. Partnerka bi lahko kaj hitro posumila, da nekaj ni tako kot bi moralo biti. Popazite tudi na svoje poslovne partnerje, saj vam pripravljajo neljubo presenečenje. RAK Ona: Nespametno je, da s partnerjem vlečete vsak na svojo stran, pa še to le zaradi neke nepomembne malenkosti, ki je skalila vajine odnose. Stopite mu naproti in videli boste, da so vse ovire med vama le navidezne. On: Poskusite biti taktni v svojih odnosih do okolice. Nepremišljenost vam lahko povzroči obilo preglavic, ki se jih boste le težko odkrižali. Le zakaj bi sami silili v nesrečo, ko pa tako rada pride tudi sama? škodljivosti kajenja med nosečnostjo je bilo napisanega in povedanega že veliko. Mnoge ženske zato za devet mesecev zmanjšajo število pokajenih cigaret ali se tej razvadi popolnoma odpovedo. Kako pa je s kajenjem po porodu, še posebno če ženska doji? Medtem ko se odstotek moških kadilcev v severnih in zahodnih državah Evrope postopno zmanjšuje, pa se, žal, povsod povečuje delež mladih kadilk, tudi nosečnic in mamic. Materino kajenje je otroku škodljivo v nosečnosti in po rojstvu, če sama kadi ali je le pasivna kadilka. LEV Ona: Negativno boste odgovorili na enkratno ponudbo in vsi bodo mislili, da ste s tem storili življenjsko napako. Vendar se nikar ne ozirajte na okolico, pomembno je samo to, kar čutite in mislite vi. On: Odločili se boste za tisto alternativo, ki ste jo vse doslej pošteno zanemarjali. Pazite se, saj se lahko vse skupaj prav čudno zasuče in na koncu boste krajši konec potegnili prav vi. Ne dovolite, da se vam zgodi kaj takega. Združenje potrošnikov Pomurja svetuje DEVICA Ona: Marsikatera težava je le plod vaše prebujne domišljije. Poskusite se zbrati in realno oceniti nastali položaj. Le tako vam bo uspelo doseči tudi tisto, za kar niste povsem prepričani. On: Bolje bi bilo, če bi nehali misliti na maščevanje, saj je ta trenutek primernejši za spravo kot za prepire in razdore, ki ne vodijo prav nikamor. Saj veste, da lepa beseda lepo mesto najde. REKLAMACIJA STREŠNE KRITINE TEHTNICA Ona: Marsikatero oko vas že predolgo pogreša, zato nikar ne odlašajte. Priložnost izgubljena ne vrne se nobena. Povsem drugače pa je pri vaših poslovnih zadevah, ki se razvijajo več kot odlično. On: Poskusite biti strpnejši do tistih, s katerimi živite, in popustljivejši do lastnih napak, pa vam bo veliko laže. Sreča pride ponavadi sama in povsem nepričakovano. In to se bo zgodilo tudi tokrat. ŠKORPIJON Ona: Če bo partner izvedel za nekatere vaše poteze, bo kaj kmalu ogenj v strehi. Nikar se ne poskušajte izogibati, ampak se raje odkrito pogovorite. Glede finančnega položaja pa nikar ne skrbite, saj se bo vse uredilo kar samo od sebe. On: Neprijetne posledice boste čutili še nekaj časa in to vas bo oviralo predvsem pri čustveni plati življenja, kjer ste že dalj časa precej labilni. Posvetite se svojim najbližjim in si odpočijte, precej bolje se boste počutili! STRELEC Ona: Prispel bo odgovor na zastavljeno vprašanje, vendar ne bo ravno tak, kot ste morda pričakovali. Toda samo brez skrbi: vse skupaj bo še veliko bolje in lepše, kot so bila vaša najbolj optimistična pričakovanja. On; Odločnost sicer ni vaša odlika; toda vseeno se bo treba kar se da hitro opredeliti, kajti nekdo je že prav hudo nestrpen, in če bbste še dolgo odlašali z odgovorom, ga boste za vedno izgubili. KOZOROG Ona: Sedaj pa je resnično vaš čas. Česarkoli se boste lotili, vse vam bo uspelo. Še posebej pa boste zadovoljni z razpletom na ljubezenskem področju, kjer se bodo stvari zasukale v vaš prid. On: Veliko hrepenenje vam bo sicer uspelo utišati, vendar ga ne boste mogli nikoli popolnoma izločiti iz svojih misli. Priložnost, ki ste jo zamudili, je bila preveč lepa, da bi se vam še kdaj ponovila. VODNAR Ona: Dobro bi bilo, če bi natančno premislili, preden se boste dela tudi lotili. Lahko se zgodi, da boste začeli z nepravega konca, to pa vam bo prineslo samo težave. Bodite previdni, drugače se vam lahko vse skupaj še grdo maščuje. On: Sodelavcem v službi ne razkazujte svojega zmagoslavja, ker se v neki zadevi vaša predvidevanja ne bodo potrdila. S pravo mero skromnosti se vam bodo odprla tudi tista vrata, ki so vam bila do sedaj zaprta. RIBI Ona: Prišel bo trenutek odločitve, ko se bo končno pokazala vaša prava vrednost. Nad rezultati boste presenečeni celo vi sami. Nekdo vam bo pomagal iz precejšnje ljubezenske zagate, vendar bo večina dela vseeno ostala na vaših plečih. On: Kritično obdobje je že za vami, zato nikar ne omahujte. Hitra in premišljena poteza vam lahko prinese dolgoročno varnost, torej hitro ukrepajte in izkoristite priložnost. Ne pozabite, čas je denar! naši pisarni se je oglasil gospod, ki je hišo prekril z novo strešno kritino. Z delom obrtnika je bil zadovoljen in tudi zunanji videz objekta je bil zelo lično finaliziran. Na žalost pa je že v zelo kratkem času opazil, da je s kritino nekaj narobe. Na foliji pod strešno konstrukcijo se je začela nabirati vlaga. Opravljeno storitev je takoj reklamiral, vendar od obrtnika ni dobil pismenega odgovora. V ustnem pogovoru mu je ta povedal, da so njegova dela opravljena v skladu z dogovorjenim in v skladu z gradbenimi normami. Stranki smo svetovali, da si pridobi mnenje sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke in na podlagi tega mnenja bo lahko dokazal, da dela niso opravljena tako kot bi morala biti. Iz mnenja sodnega izvedenca je bilo jasno razvidno, da je za napake kriv izvajalec, saj so bila dela izvedena pomanjkljivo, nestrokovno ter v.nasprotju s tehničnimi normativi in standardi za tovrstna dela. Nastale napake so posledično povzročale škodo na objektu, saj so se pojavili plesen, zamakanje toplotne izolacije, zamakanje stropne konstrukcije in celo curljanje vode skozi električni dovod ob luči na stropu. Obrtniku smo poslali kopijo izvedeniškega mnenja, opis kršitev, ki so bile storjene z njegove strani, ter zahtevo za odpravo vseh nastalih napak. Od izvajalca del smo prejeli odgovor, v katerem se je zavezal, da bo vse nastale napake odpravil. Pred časom nas je naročnik del obvestil, da je obrtnik napake že odpravil. Uradne ure za stranke so v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 12. ure, v torek in četrtek pa za naročene stranke od 9. do 14. ure. Tel.: (02) 5349 390, faks : (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 Murska Sobota. Vodja pisarne Andrej Čimer ■ Učinki so zelo podobni in so redko izolirani. Če mati nadaljuje s kajenjem tudi po porodu, so otroci še naprej izpostavljeni nikotinu, in sicer prek njenega mleka in pasivno z vdihavanjem s tobačnim dimom onesnaženega zraka. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g) in tudi porodna dolžina je manjša kot pri otrocih nekadilk. Vpliv kajenja oz. nikotina se kaže že v moteni rasti v maternicj, po prekinitvi popkovnice, ko dojenček kadilke ne dobiva več materinega nikotina, pa se pri njem postopoma razvijejo znaki abstinence. Dojenček postane nemiren, razdražljiv, slabo sesa in pogosto bruha. Pozneje se kažejo vplivi cigaretnega dima kot pogostejše obolevanje spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis) in srednjega ušesa, lahko pa se pojavi tudi trajno slabše delovanje pljuč. Nikotin se hitro in obilno izloča v materino mleko, njegova koncentracija v mleku je podobna koncentraciji v krvi. Nivo nikotina v materini krvi je odvisen od števila pokajenih cigaret, od števila in globine vdihov, deloma od vrste cigaret in filtra, zelo pomemben pa je tudi čas od zadnje pokajene cigarete. Kadilke veliko prej odstavijo dojenčka od prsi, ker jim mleko presahne zaradi predčasnega upada hormona prolaktina, med »osumljence«, ki bi lahko bili vzrok za nenadno nepričakovano smrt dojenčka v zibki (NNSD), o kateri se v zadnjem času veliko govori in piše, pa so poleg trebušne lege med spanjem uvrstili tudi dojenčkovo d.d. MURSKA SOBOTA pasivno kajenje. To pomeni, da dojenčki potrebujejo dodatno skrb za čisto in zdravo okolje, ki smo jim ga odrasli dolžni zagotoviti. In še napotki za dojenje kadilk: — čim bolj zmanjšajte število pokajenih cigaret in čim manj vdihavajte cigaretni dim, — kadite le najlažje vrste cigaret s filtrom, - med zadnjo cigareto in dojenjem naj mineta vsaj dve uri in pol, — najmanj nikotina v mleku je ponoči in zjutraj, — potrebe po vitaminih (zlasti C in E) pri otrocih kadilk so večje, — mati naj ne kadi v bližini otroka, — otrok naj spi po možnosti le na hrbtu in v prostoru, katerega praga cigareta ne sme prestopiti. Anita Ritonja, mag. farm. ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. Sobota, Ulica arh. Novaka 2b zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRORAČUNU: 51900-67848545 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! VESTNIK NA NETU: www.p-inf.si Padjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Monaka 13. Murska Sobote — V vozilih javnega prometa ne kličite in ne sprejemajte pogovorov, če ni ravno nujno. — V kinu in gledališču mora biti mobitel izključen. — Če morate telefonirati v restavraciji, ne motite ljudi okrog sebe, ampak se umaknite v drug prostor. — Nikar ne kramljajte po mobitelu stoje sredi pločnika v prometnih konicah, ker ovirate druge pešce. — Nikdar ne nadaljujte pogovora v trgovini, ko vam prodajalec skuša postreči (in se ne delajte, da tega ne opazite). Z našega štedilnika Ocvrte jagode Mangova kremna juha Srnino stegno s panceto Čebulni zavitek Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Mangova kremna juha Sestavine: 400 g manga, 40 g rdeče soje, 100 g bučk, 100 cl zelenjavne osnove, 3 cl olja, sol, beli poper, limonin sok Priprava: Olje v kozici segrejemo in na njem rahlo prepražimo rdečo sojo. Zalijemo z zelenjavno osnovo in prevremo. Dodamo olupljene bučke, ki jih narežemo na rezance. Mango olupimo, tri četrtine narežemo na krhlje in dodamo k juhi. Kuhamo toliko časa, da se vse sestavine zmehčajo, nato juho pretlačimo, ponovno pristavimo, začinimo in po okusu okisamo z limoninim sokom. Okus lahko popestrimo s kislo smetano. Kot jušni vložek dodamo preostanek manga, ki ga narežemo na kockice. Srnino stegno s panceto Sestavine: 500 g srninega stegna, 100 g pancete, 50 g korenja, 100 g mlade čebule, 5 cl olja, 10 cl belega vina, 10 cl kisle smetane, 20 cl vode, sol, poper, majaron, rožmarin, peteršilj Priprava: Srnino stegno narežemo na rezance. Panceti odstranimo kožo in jo narežemo na rezance. Čebulo očistimo in narežemo na kolobarje. Korenje drobno naribamo. Olje v kozici segrejemo, dodamo narezano meso in začinimo. Malo prepražimo, nato dodamo panceto, čebulo in korenje, še malo prepražimo in zalijemo z vinom. Prevremo, dolijemo vodo, premešamo in pokrijemo. Pokrito dušimo, da se meso /mehča. Po potrebi dolivamo vodo, da se nam ne prismodi. Ko je meso mehko, dodamo kislo smetano, premešamo, začinimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in takoj postrežemo. Čebulni zavitek Sestavine: 300 g čebule, 5 cl olja, 20 cl belega vina, 10 cl vode, 2 jajci, 5 cl kisle smetane, 100 g vlečenega testa, sol, poper Priprava: Čebulo olupimo in narežemo na lističe. Olje v ponvi segrejemo, na njem posteklenimo čebulo ter zalijemo z vinom in vodo. Začinimo in dušimo toliko časa, da se čebula zmehča, nato odcedimo, a prihranimo pet centilitrov čebulnega odcedka za preliv. Čebulo malo ohladimo. Testo po deski razprostremo, obložimo s čebulo ter prelijemo s tri četrt preliva iz čebulnega odcedka, smetane in razžvrkljanega jajca. Vse skupaj zavijemo in polagamo v pomaščen pekač. Premažemo s preostankom preliva in pečemo v pečici 25 minut pri 170 °C. Pečeno poljubno razrežemo. Ocvrte jagode Sestavine: 400 g svežih jagod, 2 jajci, 20 cl mineralne vode, 140 g moke, 3 cl jagodne vodke, sol, 30 g moke za pomokanje, olje za cvrenje, sladkor v prahu za posip Priprava: Jagode splahnemo pod tekočo vodo, očistimo in s krpo osušimo, nato jih razrežemo na polovico, če pa so velike, jih narežemo na pol centimetra debele rezine. Polovičke ali rezine jagod povaljamo v moki, nato potopimo v razžvrkljano testo, ki ga pripravimo iz jajc, mineralne vode, moke, jagodne vodke in soli. S pomočjo vilic jagode poberemo iz testa, polagamo v razgreto olje in lepo rumeno ocvremo. Zložimo na krožnik in posipamo s sladkorjem v prahu. ... za zdravje in dobro počutje KSMI 31. maj 2001 TORBICE akoj, ko stvari začnejo delovati perfektno, nas nekaj zmoti, zdolgočasi. Zanimati nas začnejo stvari, ki so drugačne in skoraj čudne. Razvoj je podoben primeru Picasso, ki je z osemnajstimi leti slikal z roko akademika, pri osemdesetih pa z roko otroka. Nove podobe so igrive, polne življenja in so refleksija časa, v katerem živimo. Tudi torbice so del nove podobe, ki nas spremlja na vsaki poti. Poti so različne in s tem tudi torbice. Glede na modne smernice so torbe različnih oblik, velikosti in materialov. Angleška beseda »purse« izvira iz latinske besede Šest dobrih razlogov za kolesarjenje 1- Odlično »kuri« odvečno maščobo. Če vozite kolo vsak dan pol ure s hitrostjo petnajst kilometrov na uro, boste porabili več kalorij, kot če bi ravno tako dolgo delali intenzivne vaje pri aerobiki. Če povečate hitrost, s katero poganjate pedala, bo učinek seveda še boljši - pri hitrosti 18 do 21 kilometrov na uro boste pokurili kar 235 kalorij. 2- Prihranite denar. Čeprav se zdi sprva nakup kolesa kar velika naložba v zdravje in lepoto, se vam bo kmalu povrnila, zlasti, če se boste s kolesom vozili tudi v službo, po nakupih in drugih opravkih, ne le rekreatjvno. Kolo ne potrebuje posebne nege, in če boste vsaj malt? pazljivi, vam bo zdržalo leta in leta. 3- Vadite lahko doma ali v naravi. Tisti, ki iz tega ali onega razloga niso ljubitelji skupinske telovadbe, si lahko kupijo tudi sobno kolo in ga veselo poganjajo med gledanjem televizije ali poslušanjem radia. Veliko bolje, kot da bi ta čas poležavali na kavču! Če ste začetnik, hodite sprva kolesarit dvakrat tedensko po pol ure (v vsako smer po petnajst minut), potem pa lahko čas •n pogostost postopoma povečujete. Po šestih tednih boste imeli verjetno že dovolj kondi-c'je za neprekinjeno 45- do 60-Dinutno kolesarjenje. Kolesarjenje je poleg plavanja ena najlažjih telesnih aktivnosti, ki jo zmore res skoraj vsak. Veči-na se nas nauči loviti ravnotežje na kolesu že v otroški dobi, pa tudi če niste med temi - za uče-nie nikoli ni prepozno! Odlično za zdravje: kurjenje ^elikega števila kalorij je samo tna °d dobrih strani koksarje-nia- Pri poganjanju pedalov kri iz en na spodnjih okončinah hi- Besede Mode »bursa«. Prve torbice izhajajo iz 18. in 19. stoletja. Sredi 19-stoletja so potovanja povečala povpraševanje po močnejših ročnih torbicah in z več prostora. treje zapluje proti srcu, saj se krvni obtok v tem delu telesa pospeši. To pomeni manj bolečin v nogah, nastajanja krčnih žil in pokanja kapilar ter preprečuje otekanje nog. S kolesarjenjem pa se lepo razvijejo tudi mišice na mečih in stegnih in pospeši se dihanje, (o pa ugodno vpliva na naša pljuča. 6, Kolesarjenje je razmeroma varno: pri vadbi na sobnem kolesu je zelo malo možnosti, da se kakorkoli poškodujete. Nevarno je le pretiravanje. Zaradi predolge vadbe si lahko prikolesarite boleče mišice. Kolesarjenje je priporočljivo za vse starostne skupine in zdravniki ga priporočajo celo kot pomoč pri okrevanju za srčne bolnike. Varčujmo z energijo (2) Lahko v gospodinjstvu sploh varčujemo z energijo? li je to sploh mogoče, saj moramo imeti toplo hišo, toplo vodo za umivanje, kopanje in pomivanje posode, hladilnika in zamrzovalnika ni mogoče izklapljati, razsvetljava je nujna, televizija tudi, kosilo in večerjo je treba skuhati. Res je. Na prvi pogled se zdijo naši domovi tako organizirani, da z energijo res ni mogoče smotrneje ravnati. Toda marsikatera kilovatna ura energije in z njo tudi naš denar pobegne skozi slabo zatesnjena okna, vrata, se izgubi skozi pomanjkljivo izolirane stene in okna, skupaj z vro--čo vodo odteče po odtokih, izhlapi iz loncev in gre v nič v odvečno prižganih lučeh ... Kje lahko energijo smotrneje izrabljamo? V kuhinji: - z izbiro optimalnega energijskega vira _ z uporabo sodobnih energijsko varčnih naprav - s spremembo nekaterih kuharskih razvad Proti koncu 19. stoletja so postale znane tako imenovane listnice, katerim so sledile velikanske torbe. Slednje so postale predmet posmeha. Bogata moda na začetku 20. stoletja je zahtevala odličnost tako v obliki kot materialih. Od takrat so torbice zelo pomemben modni dodatek. Na oblikovanje torbic so vplivale tudi umetnostne smeri, kot sta kubizem in nadrealizem. Konec štiridesetih let so bile priljubljene torbice z jermenom. V šestdesetih letih torbice postanejo namembne. Tako smo dobili fotografske, letalske torbe in torbe za nakupovanje. V sedemdesetih in osemdesetih letih so bile v modi šolske torbe z naramnicami, mornarske vreče in posnetki klasične zdravniške torbe. Danes se oblika spreminja v skladu z oblačili, in to hitreje kot kdaj prej. Živahnost barv in materialov je bogata v združevanju različnosti. V modi so ročna dela in to nas vodi do individualnih rešitev. Materiali so lahko v obliki vrvice, raznobarvnih okraskov ali kar koščki usnja. Združba teh materialov v obliki krpanke je lahko zelo zanimiva in unikatna. So stvari, ki nam delajo družbo velik del naše življenjske poti ... ali vsaj majhen del večnosti. Torbice so naša prva družba pod roko ali na njej. V roki z njo se lahko počutimo varno, nedostopno, mogočno, privlačno, edinstveno... Tatjana Kalamar ■ V kopalnici: - s smotrno uporabo tople in .. hladne vode - z vzdrževanjem naprav Pri razsvetljavi: - s primerno razporeditvijo luči - z uporabo varčnih žarnic - z izkoriščanjem dnevne svetlobe - s primerno ureditvijo prostorov Pri pranju: - z nakupom energijsko varčnih strojev - z izbiro perilu primernih in varčnih programov pranja - z uporabo kakovostnih pralnih praškov — z vzdrževanjem naprav Pri ogrevanju: - z dobro toplotno izolacijo stavb - z dobro regulacijo temperature v prostorih - s primerno razporeditvijo grelnih teles Koristi zdravju in lepoti odobno kot paradižnik tudi paprika prihaja iz Južne Amerike, kjer so jo gojili že pred 9.000 leti Indijanci na ozemlju današnje južne Mehike. Imenovali so jo čili in sodi med vrtnine plo-dovke, bogate z vitamini, minerali, rudninami in drugimi organizmu koristnimi snovmi. Vse vrste paprike spadajo v družino razhudnikov, v katero spadajo tudi paradižnik, krompir in celo tobak. Paprika je lahko sladka (uživamo surovo, kuhano, pečeno ali konzervirano) ali pekoča (uporabna predvsem kot začimba), različnih barv (rdeča, zelena ali rumena) in oblik. Pri nakupu paprike pazimo, da izberemo popolnoma napete, zdrave, močne in zrele plodove intenzivnih barv, ki so najbolj okusni, sočni in aromatični. Za boljši videz in počutje si privoščite nekaj rezin sočne, zrele in izrazito obarvane paprike, ki vsebuje več vitamina C kot sedem limon. Paprika, ki velja za pomembno živilo, je nevtralnega ali ostrega okusa, pripomore k napeti koži in bleščeči polti. Spodbuja namreč tvorbo kolagena, presnovo in dobro prekrvavitev kožnega plašča. Ker je revna s kalorijami, hkrati pa sočna, hrustljava in bogata - s kakovostnimi okni in vrati — z dodatno zatesnitvijo oken — z uporabo obnovljivih virov energije Kam gre energija v gospodinjstvu? Poraba energije v gospodinjstvu je odvisna od lege bivališča, starosti hiš, načina gradnje in izolacije, načina ogrevanja in vrste energijskih virov, števila porabnikov, življenjskega sloga in še bi lahko naštevali. V Sloveniji je približno 640 tisoč gospodinjstev in vsako porabi v povprečju letno 3400 kWh električne energije, 70 m3 zemeljskega plina, 67 kg pro-pan-butana, 8651 kurilnega olja, 2500 kWh toplotne energije, 2,2 t lesa in 300 kg premoga. (Se nadaljuje) J Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel.: 031 511 414. Jožef Hozjan, energetski svetovalec z vlakninami in hitro razgradljivimi sladkorji, ki ji dajejo značilen prijeten okus, si jo lahko človek mimogrede privošči tudi kot slastni nizkokalorični prigrizek med shujševalno dieto. Paprika spodbuja tudi prebavo in presnovo v telesu. Najbolje jo je uživati surovo, v kombinaciji z minimalno količino maščob. Pikantna rdeča paprika, ki jo mnogi bolje poznajo pod ime- Na sejmišču pri soboškem groservisu so v nedeljo ponujali 21 rabljenih avtomobilov. Od teh so bili prodani Lada 1200, letnik 1987, prevoženih 116.000 kilometrov, za 45.000 tolarjev, Renault 4 GTL, letnik 1992, prevoženih 161.000 kilometrov, za 150.000 SIT, in Zastava 128, letnik 1988, prevoženih 112.000 kilometrov, za 65.000 SIT. Znamka Letnik Kilometri Cena Peugeot 405 GL 1993 125.000 660.000 SIT Fiat Tipo 1,4 lE 1994 106.000 560.000 SIT VW Golf 1,3 GL 1982 147.000 100.000 SIT Renault Safrane 2,2 1993 211.000 1.250.000 SIT Škoda Favorit 136 L 1990 120.000 120.000 SIT Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 100-150 150-2301 120 250 Hruške 450 450 ... 400 500 Pomaranče 250 200...... 200 .. 350 Limone 300 300...... 300 250 Banane ...100-250 200 240 250 Kivi 450 500 450 450 Solata kristalka 300 270 300 300 Med 1.000 1.050 1.030 . - Mladi krompir.... ....180-250 260 200 .... 250 Česen 400 .... 400 400 500 Rdeče zelje 250 150 Zeleno zelje 200 .... 150-250 200 250 Orehi, jedrca 1.000 990 1.000 Kumare 350 270 300 300 Korenček 350 . 400 .... 280 .. 400 Paradižnik .... 200-350 .... 350-450 300 .... 250-300 Paprika 650-1.000 700 500 700 Čebula .... 120-150 140 130 200 Jagode 600 .... .. 700... .... 550 800 Stari krompir 60 70 50 Fižol, zrnje - 450 400 500 Šampinjoni 700 300 . . 600 Peteršilj 650 750 400 .... 800 Cvetača 350 800 400 . , 600 Mladi česen 800 850 500 600 Mlada čebula 400 350 350 400 Ananas 650 ... 400 400 500 Por 400 900 400 400 Suhe fige - 900 800 1.000 Hren 400 400 400 Zelena 300 .. 300 400 400 Bučke 400 600 400 600 Ohrovt 250 400 500 Lubenice 300 350 250 .... 250-300 Belo grozdje 900 950 800 1.200 Rdeče grozdje... 900 950 800 1.000 Grenivke 400 500 290 Marelice 650 750....... 700 800 Breskve 750 ,.850 550 700 Nektarine 750 .... 950 Aon Češnje 700 600 400 .... 600 Solata puterica . 350 300 .... 300 Melancane - 600...... 500 .... 500 nom feferon, naj bi po najnovejših raziskavah blažila bolečine in težave zaradi ran na sluznici dlesni in jezika. Rezultati znanstvene študije kažejo, da so feferoni učinkoviti celo po kemoterapiji, ki s svojimi stranskimi učinki močno prizadene organizem pacienta. Za ustrezen naravni terapevtski učinek zadostuje en pikanten obrok oziroma s pekočo papriko začinjen zeliščni bonbon ali dva dnevno. za zdravje in dobro počutje 24 31. maj 2001 fHiR ME« GB© ' n -Jz $ i 1 , .. | AVTOR: I ŠTEFAN HAJDINJAK BRESKEV, KATERE MESO SE RADO LOČI INDIJSKI PISATELJ (MULK RADŽ AMERIŠKI JAZZIST (SAM) LUKA V IZRAELU TRAK IZ NABOJEV NORDIJSKI BOG GROMA ANTON OCVIRK NETO-REGISTRSKA TONA NEKDANJI SMUČAR EDALINI BOG ZMAGE PRI POLABSKIH SLOVANIH PERGA-MONSKI KRALJ B * * STARA SLOVENSKA DRŽAVNA TVORBA 1 " ■ ji M SLOVENSKA I PEVKA / ■ UMIVALNIK, UMIVALNA 1 ŠKOLJKA TEŽA EMBALAŽE ž NAGLAS, POUDAREK 1 fr,, . DALMATIN. | ŽENSKO IME VRSTA ORANŽADE KAM BOŠKI POLITIK (LON) FIN.ARHITEKT | (ALVAR) SLOVENSKA PESNICA RADIJ 1 * . ± , i STREHA ZOFKA KVEDER ANDREJ ŠTER VRSTA, ZNAČILNA OBLIKA RUSKA REKA, PRITOK BELEGA MORJA AMERIŠKI SESALEC E GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC r ■ ‘i J •* OBLAČILO MUSLIMANK VESTNIK MAJHNA OMARA PODROČJE, NA KATEREM VLADA KALIF POUTIK (ZIA UL...) MAJHNA SRNA OSAMILO GLAVNO MESTO JEMNA DELČEK NESNAGE SOVJETSKA TISK.AGENC. SOL OKSALNE KISLINE GR.BOGINJA ZMAGE VODJA SKUPNOSTI LOVEC NA RAKE HERETIK BRUNO IZUMRLI SLON IZ LEDENE DOBE VELIKA PISANA TROPSKA PAPIGA DELOVNI POMNILNIK ŽIVILSKI POKLIC POLITIČNO ZATOČIŠČE SLIKAR MEŠKO KRONIČNA 'BOLEZEN, ZNAČILNA ZA ORIENT p AM.REŽISER PECK1NPAH GORSKI HRBET ITALIJANSKI GLASBENIK GALINA ULANOVA * HOKEJIST KASTELIC STOTINA KILOGRAMA STOTINA HEKTARJA ČISTOČA AMERIŠKI REŽISER (MARTIN) PORTUGAL. DEN.ENOTA ZELENICA V PUŠČAVI JUD.MESEC ODSOTNOST MORALNIH NAČEL VESLAČ TUL D.PRITOK REKE SENE IVO FRANGEŠ STRD PRISEDNIK NA SODIŠČU 0 PREBIVALEC IRAKA PLANINEC, ALPINIST EDINA HČI ' GRŠKA ČRKA KAULNO SREDSTVO KDOR NOSI OČALA VEČJA PTICA PEVKA SKLADATELJ (UROŠ) VZOR FR.LOVSKO LETALO ČRNA POLJSKA PTICA SOL JODOVE KISLINE RUSKI PLESALEC (SERGE) ZMANJŠANJE: NAPONA MIŠIČJA, MLAHAVOST PRETEPAČ LOČJE, LOČEK OSEBNI PRAZNIK KRAJ PRI KOČEVJU KOŠARKAR RADJA AMERIŠKI PLES PRIPADNIK ELITNE VOJ.ENOTE ŽENSKO OBLAČILO V INDUI AMERICIJ NIKO GORŠIČ . 3 KRAŠKA PLANOTA V BOSNI IN DALMACIJI NAJVEČJI FORMAT PAPIRJA F OZNAKA ZA NEZNANCA TONE ANDERLIČ IVO GODNIČ NEKDANJE GERMANSKO PLEME ZDRAVILO PROTI BOLEČINAM . . 1 TULEC, ETUI ČAROVNIK (KNJIŽ.) NEKDANJI HRVAŠKI NOGOMETAŠ (KRASNODAR) PRITOK SAVINJE IZ ŠALEŠKE DOLINE REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 17. 5. 2001: SKLADIŠČENJE, PREPOLOVITEV, EMPO-LI, ENKAR, MAO, ERAK, NA, MARTA, KVADRAT, ZEN, IRHAR, BALOH, PORODNIČAR, AV, SEMESTER, ISERE, AKBAR, LIAS, LIANA, LEPENA, AKSAKOV, IMETNIK, AKE, INA, ATBARA, ANO, CU, RAK, CEVC, INANA, KALMAN, AVIA BAND, ARRABAL, ROLER, IK, EARL, ERA, INI-CIATOR, ŠTANJEL, ZČ, KAD, KARO, GINKO, MEDENA ROSA, ANTILI, AKIRA, USTA, SE, KOS Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: CM in 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Bernarda Jug, Moščanci 60, 9202 Mačkovci 2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ: Helena Vuk, Zvezna ul. 4, 9000 Murska Sobota 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Rina Purnomo, Trstenjakova 3, 9252 Radenci Aleksander Plej, Toneta Pleja 20, 9232 Črenšovci Dejan Ciglar, Kukec 50, 9206 Križevci v Prekmurju Aleš Žalig, Dolnji Lakoš 36, 9220 Lendava Niko Kardoš, Kranjčeva 10,9226 Moravske Toplice ž f e a ra g E « S E To E1 E 2 Med reševalce bomo razdelili: 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13. 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 8. junij 2001. Ime in priimek:___________________________________________________________ Naslov: __________________________________________________________________ RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 64S KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur -19.00 Poročila -19.15 Mladi val-21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.15 Evropa v enem tednu - 14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 lzbor‘pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek -21.00 Poročila - 24.00 - SNOP PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi-20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila- 11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza- 21.00 Poročila - 24.00 SNOP Brat Džouži Bole kak sedmo mesto na evropskoj popevki je slovenstvo pa svejt stepla novica, ka naj bi se predstavnika velesil Bušpa Putin srečala pri nas v Sloveniji. Komentarof o ton je dosta. Ka de se pa čillo pa pisalo od Slovenije, je dobro, pravi Bela, moj pajdaš. Liki kelko de nas že pa tou koštalo,je pa drujga pesem. Čiglij ka ovi varnostne sile sebof prpelajo, do naše tildi sodelovale-. Pa naj te pa eno par varnostni beemvejoffkiip zrugače, de že tou eden vekši strošek, pravi Belekof sousid, ka od driljgi, potrejbni pa nepotrejbni stroškof, nanč neščegučati. Nepotrebne si napravimo s ten, ka se sigdar ščemo ovin odzaja notri potegnoti, pravi un. Negda smo molili: Kuge, lakote, vojske rejši nas o gospod. Po nouvon de trbelo molili: Kuge, lakote, stikof diplomatski rejši nas o gospod. Po tak-šon že pa nede šans, ka bi naši kmetje kakšo odškodnino doubilipo elementarni nezgodaj, pa si Belapopejvle: Naj je suša, naj je mraz, zelo pozorna je oblast; pomoč obljubi, se topi, iz nje dobrota kar puhti. Že mineva leto dni, za sušo pomoči še ni; že toča je med tem bila, pa zelenjava zmrznila. Dela pa obljuba dolg, to dobro ve naš kmečki folk; oblast tam gori se nam zdi, od teh obljub lepo živi. Televizijski spored od 1.junij do 7.junij 2 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Pod Pekrsko gorco 9 .00 Oddaja za otroke 9.25 Kljukčeve dogodivščine 9.35 Volkovi, čarovnice in velikani 9.45 Arčibald, risana nanizanka 10 .00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.30 Jabolko, dokumentarna oddaja 11 .05 Jesen, dokumentarni film 11.25 Alpe-Donava-Jadran 11.55 Ples, angleška drama 13.00 Poročila 13.30 Prvi in drugi 13.50 Ribištvo, kanadska oddaja 14.35 Osmi dan 15.05 Alpski večer 2001 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 100 minut počitnic, nadaljevanka 17.10 Rdeči grafit 17.45 Modro 18.15 Dosežki 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem, am. nanizanka 21.00 Deteljica 21.10 TV Poper 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Polnočni klub 0.05 Frankie in Johnny, ameriški film TV SLOVENIJA 2 8.50 Videospotnice 9.25 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 9.50 Osamljeni planet: Pakistan 11.10 Ura klavirja, ameriški film 12.40 Svet bo drhtel, francoski film 14.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 18.00 Zvečer vse mirno, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.06 Mesto Bud v Afganistanu, švic. oddaja 21.00 Semenj ničevosti, angleška nad. 21.50 Osem glav v torbi, ameriški film 23.20 McCallum, angleška nanizanka 0.10 Iz slovenskih jazz klubov. 1.10 Moška liga, angleška nadaljevanka 1.40 Videospotnice POP TV 7 .00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Ženske in alkohol - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Sinovi groma, nan. - 21.00 Gladiator, ameriški film - 22.50 Zlata krila, nan. -23.40 Nevarne dirke, nan. - 0.30 24 ur KANAL A 9.00 Kalifornijske sanje, nan. - 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Popolni spomin, nan. -11.50 Ricki Lake, pon. -12.45 Pop’n'roll - 13.45 Bravo, maestro - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.20 Veličastnih sedem, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Yuppie, nan. - 18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Angel, nan. - 20.00 Mali bogataš, ameriški film - 21.45 Felicity, nan. - 22.40 Najboljša urgenca, dok. odd. - 23.30 Policisti, nan. IDEA TV - KANAL A 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Avtomobilsko zrcalo, oddaja o avtomobilizmu - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, po novitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 15.25 Intervju: Jože Hojs - 15.40 Anketa - 15.45 Koncert Big Banda Murska Sobota - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - Tedenski komentar - 20.25 Najspot, oddaja v živo - 20.35 Trgovina Kegl nagrajuje, v živo - 20.50 Napoved športnih dogodkov - 20.55 Iz soboške tržnice - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, infor. odd. 09.45 Zakoj pa nej, mladinska odd., pon. 10.15 Bulimija in anoreksija, odvisnost ali bolezen. 11.05 Ko hrana ni več hrana, ponovitev. 12.05 Četrtkov klepet, pon. 12.45 Videostrani. 15.30 Bulimija in anoreksija, odvisnost ali bolezen. 16.00 Ko hrana ni več hrana, pon. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, infor. oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 I feel good, zabavna oddaja v živo s Činčem. 21.15 Moto šport, športna oddaja. 21.45 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.15 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, infor. oddaja. 22.50 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Naša zemlja, nad. -13.20 Dokumentarna serija - 14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program - 15.10 Otroški program - 16.00 Svet podjetništva - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Televizija o televiziji — 17.55 Družinska starinarnica - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Klub seniorjev, zabavnoglasbena oddaja - 21.10 Film -23.25 Odmevi dneva - 23.45 Groza v Ulici brestov, ameriški film - 1.15 Filmska noč TV HRVAŠKA 2 9.50 Hit depo - 11.50 Otroška serija - 12.15 Narava politike - 12.55 Pol ure kulture - 13.25 Urgenca, nan. - 14.10 Željka Ogresta in gosti -15.10 Nevidni človek, nad. - 15.55 Poročila -16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 19.00 Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, serija -20,55 Polni krog - 21.15 Latinica - 22.55 Pravi čas - 0.25 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 18.00 Bratje Rico, ameriški film - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Odkritje čarovniških trikov, dok. serija (2/4) - 20.55 Planet Glasba - 21.25 Ekran 2000. - 22.10 Šport danes - 22.20 Na robu mogočega (29/44) - 23.05 Čas je za jazz: Istra Etno Jazz 2000 - 0.30 Košarka: NBA pregled - 1.00 Košarka: NBA liga TV MADŽARSKA 1 .45 Vse najboljše za rojstni dan! - 9.40 Za vsakega nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.50 Aplavz za Jozsefa Doryja - 14.25 To se je zgodilo ... - 15.20 Na prehodu tisočletja - 15.30 Šolska ulica - 16.35 Potovanje po velikih železnicah sveta - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila - 18.20 Okno -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Gremo na izlet, komedija - 22.10 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Oboževalci - 23.25 Krave, film - 0.50 Na prehodu tisočletja tv2 11.25 Madžarska galerija - 11.30 Skrivnostna narava - 11.55 Polni življenja - 12.30 Bruno in Benny - 12.55 Bachinade, film - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Marimar - 16.00 Milady -16.45 Ranjena srca - 17.15 Fiorella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otro ška usta - 19.25 Dinozavri, gospodarji Zemlje -19.55 Divji angel - 20.30 Darido z Lajcsijem -22.50 Dober večer TV AVSTRIJA 1 7.15 Otroški program - 10.55 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17,35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.45 Smrtonosna zamenjava, srhljivka - 23.30 Zakon je smrt, kriminalka Avstrija 2 10.15 Tisoč melodij; film - 12.00 Poročila -12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Siska - 21.20 Na sodišču -22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.00 .Nerešeni akti XY - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev Sobota, 2. 6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Zgodbe iz školjke 9 .00 Radovedni Taček 9.15 Male sive celice, kviz 10.10 Rešitev je kikirikijevo maslo, film 11.40 Lingo, tv-igrica 12.10 Tednik 13-00 Poročila, šport, vreme 13.25 Mostovi 14.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.00 Bugsy Malone, angleški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka 17.10 Carski sel, risana nanizanka 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Svet čudes, avstralska serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Duh, ameriški film 22.10 Frasier, ameriška nanizanka 22.45 Poročila, šport, vreme 23.15 Sopranovi, ameriška nadaljevanka 0.05 Lovčeva poteza, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.35 Videospotnice 10.10 Štafeta mladosti 11 .05 Slovenska polka in valček 12 .30 Ciciban poje in pleše 13.30 Evrogol 14.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Šport 19.30 Videospotnice 20.00 Nogomet, Slovenija : Luxemburg 22.10 Praksa, ameriška nanizanka 22.50 Sobotna noč 0.50 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Oliver Twist, risana serija -11.00 Črni Kozak, risana serija - 11.30 Robocop oddelek Alfa, risana serija - 12.00 Osem prijateljev, risana serija - 12.30 Družinski grehi, ameriški film - 14.10 TV Dober dan - 14.50 Življenjski izziv, ameriški film - 16.30 Močno zdravilo, nan. - 17.30 Izgubljeni angel, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz - 21.10 Čenče, ameriški film - 23.00 Ostani z mano, ameriški film - 0.40 24 ur KANALA 9.00 Puščavska lisica, ameriški film - 11.00 Najljubši sin, nad., 1/6 - 12.00 Beverly Hills, nad. - 13.00 Mladoporočenci - 13.30 Stilski izziv -14.00 Popolno telo, ameriški film -16.00 Paparaz-zi, serija - 17.00 Pop'n'roll - 18.15 Beverly Hills, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Dvakrat v življenju, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. - 21.00 Umor v ogledalu, ameriški film - 22.45 Ulica nočne more, ameriški film - 0.30 Policisti, nan. IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Tedenski komentar - 10.25 Najspot -10.35 Trgovina Kegl nagrajuje, ponovitev -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 Iz soboške tržnice - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.30 TV Pika TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Rock Otočec 2000, reportaža. 20.50 Izobčenec, film. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 12.00 Poročila -12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma - 13.55 Poročila - 14.10 Oprah Show -15.05 Kuharski dvoboj - 15.35 Divja obzorja, serija - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 17.05 Izgubljeni, dok. film - 17.55 Naš Charlie, otroška serija - 18.40 Oddaja o kulturi - 19.30 Dnevnik - 20.10 007, tedenski politični magazin - 21.05 Iz zakladnice hrvaških muzejev - 21.20 Prijateljice, ameriški film - 22.55 Moške svinje, humoristična nanizanka - 23.25 Poročila - 23.35 Umori v Midsomerju, nad. - 1.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.10 Potovanja: Finska - 11.05 Nema priča, nad. - 11.50 Operna matineja - 14.20 Hišni ljubljenčki - 15.05 Dokumentarna oddaja - 15.40 Briljantina - 16.25 Risanka - 16.50 Črno-belo v baTvah - 17,40 Rooster Cogburn, ameriški film -19.30 Policija, nan. - 20.10 Bonano - najmlajši boter, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Glamoui Cafe - 22.10 Svet zabave - 22.40 Rock Club -0.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 12.30 Policija - 15.25 Košarka NBA, posnetek -17.20 Odkritje čarovniških trikov - 18.10 Roko met: Turčija - Hrvaška, prenos iz Istanbula -19.55 Nogomet: Hrvaška - San Marino, prenos iz Varaždina - 22.00 Šport danes - 22.15 Mati ir sin (34/42) - 22.40 Cosbyjev šov (9/26) -23.05 Simpsonovi VIL (8/25) - 23.30 Lulu, ka nadsko-indijski film TV MADŽARSKA 1 6.30 Agrar - 6.45 Danes zjutraj - 7.40 Za otroki - 8.25 Verska oddaja - 8.35 Zanzibar - 10.01 Kje in kaj - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosl - 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Bravo tv 13.05 Skrajnosti - 13.20 Delta - 13.50 Rokomet Švica: Madžarska - 15.35 Naše stoletje - 16.0 Internet - 16.30 Billy, kako si uspel?, portret 17.30 Liga prvakov - 18.20 Lottoshow - 18.5 Dnevnik, šport, vreme - 19.20 Nogomet, Romi nija : Madžarska - 21.35 Čudežni svet - 22.3 Želja po ljubezni, drama tv2 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoo Network - 11.00 Povest o džungli - 11.2 Te levi zi j ski spored od 1. junij do 7. junij 2 in Greg, nan. - 19.00 Pokal konfederacij 2001, nogometni turnir - 20.00 Komedija zmešnjav - 20.30 Mladoporočenci - 21.00 Spet zaljubljena, nan. - 22.00 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.30 Seinfeld, nan. - 23.00 Družinski zgled, nan. - 0.00 Pokal konfederacij 2001, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Ezermešter, humoristična oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva -15.20 Iz našega studia: V Soboškem ekranu o zunajnivojskem križanju na Lendavski cesti v Murski Soboti - 15.45 Dnevi obrtništva v Veržeju - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo, oddaja v živo - 20.45 Degustacija na Plitvičkem Vrhu - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09,45 Aktualno v občini Šalovci, občinska oddaja, ponovitev. 10.15 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 10.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 11.30 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 19.00 Aktualno v občini Šalovci, občinska oddaja, ponovitev. 19.30 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja turistična oddaja. 21.00 Viva turistica, turistična oddaja. 21.30 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 22.00 Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. V HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.35 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, serija -13,25 Dok. oddaja - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program - 15.00 Za otroke - 16.00 Dokumentarna oddaja - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Iz jezikovne zakladnice - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Poslovni klub - 20.50 Globalna vas - 21.35 O znanosti - 23.05 Odmevi dneva -23.25 Glasbeni mesečnik - 0.25 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.35 Poročila - 9.40 Govorimo o zdravju - 10.10 Človeško telo, serija - 11.00 Mozart - 11.55 Nadaljevanka - 12.40 Otroška serija - 13.05 Forum - 14.45 Nikogaršnji, dok. oddaja - 15.25 Trenutek spoznanja - 16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik - 18.25 Panorama - 19.00 Poročila -19.00 Simpsonovi - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Nema priča, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Filmi o Martinu Becku: Nočna vizija, švedski film -22.55 Nor in še bolj nor, ameriški film - 0.40 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis, prenos - ...Nogomet: Latvija - Hrvaška - ...Ljudje na poti, francoski film - 18.50 Start - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Športni ali zabavni program - 21.50 Šport danes - 22.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Romunska kronika - 13.25 Domovina - 13.55 Neukročena trmoglavka, komedija - 15.20 Na prehodu tisočletja - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Kažipot -17.00 Konjska sila - 17.30 Mišelovka - 18.00 Poročila - 18.15 Vaterpolo - 18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nogomet, Madžarska : Gruzija - 22.20 Poročila, aktualno, tema - 23.05 Panorama -23.30 Nora ljubezen, drama - 1.15 Tisočletje 11.30 Madžarska galerija - 11.35 Neprimerljivo - 12.00 Polni življenja - 12.30 Bruno in Benny -12.55 Pustolovščine Davida Balfoura - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Marimar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Fiorella -18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva -19.00 Multimilijonar, kviz - 19.50 Divji angel -20.30 Eksplozija poant, kabaret - 21.30 Z glavo skozi zid, romantična komedija - 23.50 Dober večer - 0.40 Csiszar.hu - 1.40 Zakleti sovražniki TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.10 Tebe pošilja nebo, filmska komedija - 11.45 Nils Holgersson -12.10 Risanke - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Oranžni taksi - 21.05 Težki možak, kriminalka -22.45 Tukaj se govori nemško, filmska komedija - 0.05 Maščevanje po načrtu Avstrija 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Marjanca, film - 12.00 Poročila -12.05 Aktualna ura - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grad mojega očeta, TV-film - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Mednarodna reportaža -23.15 Žarišče: Šef ve vse - 0.00 Čas v sliki Četrtek, 7. 6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Raziskovalec, ameriška serija 11.30 Po dolgem in počez 12.00 Umetnost bivanja 12.30 Gospodarski izzivi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Opus 14.10 Večerni gost 15.00 Zoom 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Volkovi, čarovnice in velikani 16.55 Arčibald, risana nanizanka 17.10 Na liniji, oddaja za mlade 17.45 Dežela zlatih Bud, francoska oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, treme 20.05 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Denart 23.20 Andy Warhol, angleška dok. oddaja 0.35 V Afriko, angleška serija TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Caroline v velemestu, ameriška nan. 10.20 Frasier, ameriška nanizanka 13.20 Svet poroča 13.55 Tenis Grand Siam, polfinale (ž.) 14.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 18.00 Kadet Rousellie, francoski film 19.40 Videospotnice 20.05 Osamljeni planet: Peru 20.50 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka 21.55 Omožila sem čudaka, animirani film 23.05 Podganje leglo, nemški film 0.35 Tenis Grand Siam, posnetek 2.05 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar -14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Ženska moč - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Zaljubljen v Evange-line, kanadski film - 21.40 Urgenca, nan. -22.40 Teksaški mož postave, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Družinski zgled, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Adrenalina - 13.45 Mladoporočenci -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Ljubezen in spletke, nan. - 18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. - 20.00 Oboževalec, ameriški film - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Popolni spomin, nan. -0.00 Adrenalina IDEA TV - KANAL A 09.30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 AS intervju, ponovitev. 10.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 Videostrani. 16.00 ATV predstavlja, oddaja o slovenskih in svetovnih motoriziranih športih. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 18.45 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Kmetijsko svetovalna služba, oddaja iz ZLTV. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani TV AS - kanal 54 8 .00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 Naš kraj - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa -Aktualno * 15.20 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 15.45 Degustacija na Plitvičkem Vrhu -16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 20.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 20.25 Intervju: Nataša Horvat - 20.40 Anketa - 20.45 Balta, pesniška zbirka Milana Vincetiča in Vijolični dim, roman Ernesta Ružiča, predstavitev - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV HRVAŠKA 1 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Portreti, serija -14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalni program -15.05 Otroški program - 16.00 Reka: Morje -16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija -17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Narodni parki Amerike, serija - 20.50 Pol ure kulture -21.25 Željka Ogresta in gosti - 22.25 Narava politike - 23.15 Odmevi dneva - 23.35 Dok. oddaja - 0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.50 Poročila - 10.55 Dok. oddaja - 11.25 Globalna vas - 12.10 Otroška serija - 12.35 Poslovni klub - 13.10 Vesoljski otok 1, nan. - 13.55 Glasbeni mesečnik - 14.55 O znanosti -15.55 Poročila - 16.05 Naša zemlja, nad. - 17,00 Vsakdanjik - 18.30 Panorama - 19.00 Poročila - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. -20.10 Urgenca, nan. - 21.00 Polni krog - 21.15 Tudi to je Italija, serija - 21.45 Nevidni človek, nadaljevanka - 22.35 Maska, ameriški film -0.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis (ž.), prenos polfinala z Roland Gar-rosa - ... Kavboji, ameriški film - 17.45 Nogomet, posnetek polfinala iz Jokohame - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Barcelona, ameriški film - 21.50 Šport danes - 22.00 Hit depo - 0.00 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.45 Vse najboljše za rojstni dan! - 9.40 Za vsakega nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Rondo - 13.55 Dekle in Grand, film - 15.20 Na prehodu tisočletja - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Prijatelj v nesreči - 17.00 Zagovornik - 17.30 Upanje za zanamce - 18.00 Poročila - 18.15 Vaterpolo -18.25 Rečna policija - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Prevara, nad. - 20.55 Nenavadno dekle - 21.30 V zagonu - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Jezera, serija -23.35 Na prehodu tisočletja tv2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Obljubljena dežela - 10.00 Madžarska vina -10.30 Neposredna ponudba - 11.30 Jutranje misli - 11.35 Madžarska galerija - 11.40 Komorna glasba - 11.55 Polni življenja - 12.35 Bruno in Benny - 13.05 Pustolovščine Davida Balfoura - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Marimar -16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca - 17.15 Fiorella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.50 Divji angel -20.30 Policisti na motorjih, nad. - 21.30 Ko mo-raš ubijati, drama - 23.40 Dober večer - 0.25 Neskončne meje - 1.25 Kdaj koli, vse in povsod, komedija - 2.35 Svetovni popotniki TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 10.25 Tukaj govorimo nemško, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Obalna straža - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Blues iz Kaisermiihlena - 22.45 De Luca - 23.15 Oddaja o kulturi: East Palače, West Palače, film Avstrija 2 9 .00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Marjančina vrnitev, film - 12.00 Poročila - 12.05 Ura vprašanj - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank -14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Peru - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. oddaja Televizijski s m r e 1.junij do 7.junij 2 Spinidžeri - 11.50 Prijatelji - 12.20 Divji svet -13.05 Herkul - 13.50 Sinbadove pustolovščine -14.35 Pustolovščine mladega Herkula - 15.00 Taksi, prosim!, komedija - 15.45 Charli, družinska opica - 16.40 Zakladi Južnega morja - 17.40 Tarzan - 18.30 Dejstva - 19.00 Zračna policija -20.00 Druščina, show - 21.00 Sedmi navoj, film -22.55 Indruderi napadajo, akcijski film TV AVSTRIJA 1 13.10 Princ iz Bel Aira - 13.35 Brez idej - 14.00 Jesse - 14.25 03 Austria Top 40 - 15.10 Sabrina - 15.35 Dawsonov potok - 16.20 Beverly Hil-Is - 17.05 Srček - 17.55 Brez besed, filmska komedija - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Hitrost 2, akcijski film - 22.15 Dvanajst opic, znanstvenofantastični film - 0.20 Potnik skozi čas Avstrija 2 13.00 Čas v sliki - 13.10 Ali se mi bo zmešalo?, filmska komedija - 14.35 To imajo dekleta rada, filmska komedija - 16.05 Podobe Avstrije -16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Skedenj muzikantov, prenos - 22.15 Čas v sliki - 22.20 Simpl - 23.50 Gospodje imajo raje plavolaske, filmska komedija TV SLOVENIJA 1 8.00 Telebajski, otroška oddaja 8.25 Tabaluga, otroška nanizanka 8.50 Pika Nogavička, nanizanka 9.20 Mikin Makin črkopis 9.55 Nedeljska maša 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Big Band s kantavtorji 14.25 Pesem je - Ditka Haberl 14.50 V dobrem in slabem, ameriška nan. 15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Po dolgem in počez 18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom 21.40 Večerni gost 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Brez reza 0.10 Trnuljčica, balet TV SLOVENIJA 2 8.30 Videospotnice 9.05 V Afriko, angleška serija 9.55 Naše malo mesto, hrvaška nanizanka 10.45 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 11.15 Naša pesem 12.25 Motociklizem 250 ccm za VN Italije 13.20 Košarka NBA Action 13.55 Motociklizem 500 ccm za VN Italije 14.50 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Šport 18.30 SP v kajak kanu v spustu 19.00 Kvalifikacije za SP v speedwayu 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, francoska serija 20.55 Cik cak 21.30 Turistična oddaja 22.00 Končnica 22.30 Kleine Teun, nizozemski film 0.00 Videospotnice POP TV 8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 10.00 Princesa Sissi - 10.30 Oliver Twist - 11.00 Črni Kozak - 11.30 Robocop oddelek Alfa - 12.00 Osem prijateljev - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Ujeti jetija, ameriški film - 14.45 Sreča v nesreči, ameriški film - 16.30 Gorski zdravnik, nan. - 17.30 Vse za vitko linijo, nemški film -19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar, kviz -21.10 Tat za vedno, nan. - 22.10 Športna scena - 22.55 Bitka v času, ameriški film - 0.35 24 ur KANAL A 9.00 Mož iz Ria, ameriški film - 11.00 Najljubši sin, nad., 2/6 - 12.00 Melrose Plače, nad. -13.00 Komedija zmešnjav - 13.30 Pop’n’roll -14.45 Rock v Riu, posnetek koncerta - 16.45 Paparazzi, serija - 17.30 Adijo, pamet, nan. -18.15 Melrose Plače, nad. - 19.10 Prijatelji, nan. - 19.40 Roswell, nan. - 20.30 Prijatelji, nan. -21.00 Greva ribarit, ameriški film - 23.15 Vroča sedla, ameriški film - 1.00 Adrenalina IDEA TV - KANAL A 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Kasaške dirke v Ljutomeru - 10.30 Iz našega studia: Predstavljamo poslovno enoto Zavarovalnice Adriatic Murska Sobota - 10.50 Občina Veržej praznuje - 11.05 Svetujemo vam in vas nagrajujemo - 11.30 Utrinki iz Berlina - 11.45 Intervju: Jože Hojs - 12.00 Koncert Big Banda Murska Sobota -12.20 Anketa - 12.25 Tedenski komentar - 12.30 Vseslovenski podjetniški tabor Gornja Radgona - 12.45 Pregled dogodkov tedna TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 Aktualno v občini Cankova, občinska oddaja, ponovitev. 13.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 13.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 13.40 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.25 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 14.55 As intervju, informativno-pred-stavitvena oddaja, ponovitev. 15.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.30 Viva turistica, turistična oddaja, ponovitev. 16.00 Četrtkov klepet, ponovitev. 16.30 I feel good, zabavna oddaja s Cinčem, ponovitev. 17.30 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.50 Poročila - 8.00 Ugrabiti mamo in očeta, film - 9.30 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.20 Mir in dobrota -14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.15 Kuharski dvoboj - 15.45 Raziskovalec, serija -16.50 La vita che vera, nan. - 17.45 Trije gospodje, avstrijski film - 19.30 Dnevnik - 20.15 Rusko meso, dramska serija - 21.05 Skupaj do zvezd: Oliver Dragojevič - 22.15 Najstrašnejši umor, humoristična nanizanka - 22.50 Poročila - 23.05 Glasbeno-dokumentarna serija - 23.35 Portret kiparja - 0.30 Nočni program TV HRVAŠKA 2 11.00 Nedeljska maša -12.05 Otroška serija -12.55 Oddaja o kulturi - 13.25 Glamour Cafe -14.25 Zaman rop, ameriški film - 15.55 Xena, nan. - 16.40 Risanka -17.05 Opera Box - 17.40 Za srce in dušo, glasbena oddaja - 18.30 Hit HTV - 19.15 Hrvaški muzeji - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Rim - 21.05 Poročila -21.15 Umor kitajskega pobiralca stav, ameriški film - 23.05 Oddaja o filmu - 23.50 50 let Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu - 1.40 Mojstrovine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 8.10 Naša zemlja, serija -12.25 Nogomet: Francija - Mehika, prenos iz Jokohame - 14.25 Košarka: NBA pregled - 15.00 Liga prvakov, magazin - 17.00 Šport v nedeljo - 20.10 Karate CRO pokal, posnetek - 21.10 Dokumentarni film - 22.00 Šport danes - 22.20 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 2.00 Poročila opoldne - 12.10 Minute sreče -12.35 Tv-klinika - 13.05 Preizkus s šoferjem, komedija - 14.30 Takšni smo v prometu - 15.00 Ulica Box - 15.35 Vesela novica - 16.00 Ars Hungarica - 16.30 Govorilna ura - 17.25 Kovček - 17.55 Billy, kako si uspel?, portret - 19.00 Teden - 19.45 Poročila, vreme - 20.05 Kako dalje, šov - 21.05 Reši me, Gospodi, drama -23.05 Mediamix, festival - 23.30 Resna glasba tv2 6.30 Priča - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 11.00 Povest o džungli - 11.30 Krila - 12.00 Šport - 12.30 Popotnik skozi čas -13.20 Legenda o lovcu na sužnje, vestern -15.00 MacGyver - 15.55 Ksena - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG - častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Sedmi navoj, film - 22.00 Columbo - 23.45 Y-akti - 0.15 Presszo, film TV AVSTRIJA 1 10.55 Vse pleše po moji piščalki, filmska komedija - 12.10 Šport - 12.40 Izgubljeni svet - 13.20 Karate Kid, pustolovski film - 15.20 Karate Tiger, akcijski film -16.50 Banana Joe, filmska komedija -18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki -20.15 Igra, srhljivka - 22.20 Ukrepi iz obupa, srhljivka - 23.55 Krvavi mesec, akcijski film Avstrija 2 11.05 Univerzum - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Veseli potepuh, filmska komedija - 15.25 Marjanca, film - 17.05 Lepo življenje - 18.00 Milijonsko kolo - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Praznični večer - 20.15 Rajske ptice, prvi del TV-filma - 21.45 Poročila - 21.55 Trojica v tujih posteljah, filmska komedija - 23.30 Kaktusovi cvetovi, filmska komedija ( V Ponedeljek, 4. 6. TV SLOVENIJA 1 8.00 Utrip 8.20 Zrcalo tedna 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 9.10 Rdeči grafit 9.35 100 minut počitnic, nadaljevanka 10.05 Naočnik in Očalnik, nanizanka 10.35 Modro 11.10 Dosežki 11.30 Na vrtu 11.55 Svet čudes, avstralska serija 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub 15.30 Pisave 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mikin Makin črkopis 16.50 Telebajski 17.15 Radovedni Taček: Gumb 17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Julija, avstrijska nanizanka 21.00 Cum Grano Salis - Solinar 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Stebri slovenskega gledališča 23.40 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 9.00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10.00 Semenj ničevosti, angleška nad. 11.20 Mesto Bud v Afganistanu, švic. oddaja 12.10 Trend, oddaja o modi 12.40 Sobotna noč 14.40 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski 15.15 Kolesarska dirka po Italiji 17.25 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 18.00 Tele M 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnice 20.05 Vesoljska postaja, angleška serija 21.00 Studio City 22.00 Moška liga, angleška nadaljevanka 22.30 Metropolis 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Vročica v El Pau, mehiški film (č.-b.) 2.00 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Ali si znate prisluhniti? - 16.25 Obala ljubezni, nad.. - 17.20 Orni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan -20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Možje v belem, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Roswell, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Dan-nyjeve zvezde, vedeževanje - 13.45 Zmenkarije -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. -17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Yuppie, nan. -18.30 Dharma in Greg, nan. -19.00 Angel, nan. -20.00 Helikopterska enota, nan. - 20.55 Kres ničevosti, ameriški film - 23.20 Dosjeji X, nan. -0.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - KANAL A 8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo* - 10.00 Vrtec 1, 2, 3, otroška oddaja - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - TV Pika - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 20.20 Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - 20.25 Rally Motokluba veteranov po Prekmurju -21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 10.45 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 11.55 Videostrani. 16.50 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Teden ob Muri, informativna oddaja; ponovitev. 19.30 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja. 20.15 Šport plus, športna oddaja v živo. 20.50 Razbarije, zakladnica slovenske ljudske obrti. 21.20 Zdravje iz narave. 21.50 6. podjetniški forum, TV Primorka. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Portreti, dokumentarna serija - 14.20 Poročila - 14.25 Izobraževalni program - 16.00 Glas domovine - 16.30 Hrvaška danes - 17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Dokumentarna oddaja -18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Portreti: Franco -21.10 Pravo in pravda - 22.10 Misli 21. stoletja - 23.10 Odmevi dneva - 23.30 Evromagazin -0.05 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.10 Poročila 10.15 Oprah Show - 11.00 Zakon in red, nan. - 11.45 Latinica - 13.30 Risanka - 13.55 Kuharski dvoboj - 14.25 Bonano - najmlajši boter, nad. - 15.15 Oddaja o filr elevizijski spored od 1.junij do l.junijžOCA 16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.25 Panorama - 18.55 Poročila - 19.00 Mati in sin, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zahodno krilo, serija - 20.55 Polni krog - 21.20 Kardinal, nemški film - 22.50 Nori detektiv, ameriški film TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis, prenos z Roland Garrosa - 18,00 Sadovi zemlje - 18.50 Avtomagazin - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Mesečina - 20.55 Vesoljski otok 1, serija (6/26) - 21.40 Šport danes - 21.50 Transfer - 22.35 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 12.00 Poročila opoldne - 12.05 Živi skansen -13,15 Kronike znanih madžarskih dinastij -13.40 Zdravnica Marlene, nad. - 15.10 Vila Lata, tv-igra - 16.35 Srečanje z Jezusom - 16.45 Billy, kako si uspel?, portret - 17.50 Si že videl Budimpešto? - 18,30 Portret Franka Nera - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.00 Milenijske pravljice - 20.35 Osvajanje raja, zgodovinski film tv2 6.00 Dobro jutro - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Povest o džungli - 11.25 Sanjaj rožnato, komedija - 13.00 Tristan in Izolda, film - 16.55 Airplane 2, komedija - 18.30 Dejstva - 19.00 0 vroči sledi -20.00 Sedmi navoj - 21.55 Columo - 23.35 Y-akti - 0.10 Mobilparty - 0.20 Mala Vilma, drama TV AVSTRIJA 1 12.55 Trije mušketirji, pustolovski film - 14.35 Piratska nevesta, pustolovski film - 16.30 Fantom, pustolovski film - 18.00 Kako so snemali »Pearl Harbor« - 18.30 Oranžni taksi -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Bean, filmska komedija - 21.40 Dvojni udarec, akcijski film - 23.20 Smrtonosni prevzem, akcijski film Avstrija 2 10.30 Ovčar iz Trutzberga, film - 12.00 Budnica - 13.00 Čas v sliki - 13.55 Gozdni šum, film -15.30 Marjančina vrnitev, film - 17.00 Poročila -17.05 Agrarni upornik - 17.30 Gernstl na poti: Burghausen - 18.05 V Avstriji - 18.50 Kristus v času - 19.00 Dežela danes - 19.3(LČas v sliki -19.54 Praznični večer - 20.15 Julija - nenavadna ženska - 21.00 Rajske ptice, drugi del TV-fil-ma - 22.35 Čas v sliki - 22.40 Tatice, filmska komedija - 0.10 Veliko deževje, film • ' o Torek, 5. 6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8.00 Odmevi 8.30 Mostovi 9.00 Risanka 9.15 Čarobni šolski avtobus, risanka 9.35 Radovedni Taček: Gumb 9.55 Lahkih nog naokrog 10.40 Recept za zdravo življenje 11.30 Naokoli po Nemčiji idea tv * POMURSKA REGIONALNA televizija 10 38UHF 12.05 Julija, avstrijska nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Naravni tok: Ribištvo, kanadska oddaja 14.20 Gum Grano Salis - Solinar 15 .05 Stebri slovenskega gledališča 16 .00 Duhovni utrip 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Sprehodi v naravo: Štorklja 17 .00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. 17.45 Michael Holroyd o Shawu, ang. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dvojne počitnice, tv-serija 20.40 Steklena džungla, angleška serija 21.10 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Kos belega marmorja, finska drama 23.50 Michael Holroyd o Shawu, ang. oddaja TV SLOVENIJA 2 9 .00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Vesoljska postaja serija 10.50 Naše 20. stoletje, francoska serija 13.30 Bugsy Malone, angleški film 15.00 Studio City 16.00 Metropolis 16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 17.00 Naokoli po Nemčiji 18.00 Grad za Rito, nemški film 19.30 Videospotnice 20.05 Boš videl, kaj deia Dolen’c 20.50 Samorastniki, slovenski film (č.-b.) 22.15 Aliča, evropski dokumentarni film 22.50 Svet poroča 23.20 Maša, kratki film 23.25 Pregled, kratki film 23.30 Žametne noči, angleški film 1.25 Tenis Grand Siam, posnetek 2.55 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. -11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 TV Dober dan - 14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Še en poskus - 16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Obljubljeni čudež, ameriški film - 21.40 Naša sodnica, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Helikopterska enota, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev - 12.45 Pop’n’roll - 14.00 Bravo, maestro -14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Yuppie, nan. - 18.30 Dharma in Greg, nan. - 19.00 Angel, nan. - 20.00 Bojevniki senc, ameriški film -21.45 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.15 Seinfeld, nan. - 22.45 Udarci pravice, nan. IDEA TV - KANAL A 8.00tDobro jutro, Pomurje - 9.00 Vremenska panorama v živo - 10.00 V znamenju športa -15.00 ŽIVA-IDEA TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Športni ponedeljek - 15.25 Rally Motokluba veteranov po Prekmurju - 16.00 Kanal A - 20.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno -Dogodek dneva - 20.20 Iz našega studia: V Soboškem ekranu o zunajnivojskem križanju na Lendavski cesti v Murski Soboti - 20.45 Dnevi obrtništva v Veržeju - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A TV AS - kanal 54 09,30 Gnes, informativna oddaja. 09.45 Šport plus, športna oddaja. 10.20 KK Union Olimpija: KK Pivovarna Laško, posnetek košarkarske tekme. 11.40 Videostrani. 17.10 Evropski turnirji v golfu 17.35 Zgodovina avtomobilizma, avtomobilistična oddaja 18.00 Gnes, informativna oddaja 18.15 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 18.50 Bulimija in anoreksija odvisnost ali bolezen. 19.40 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja 20.15 Aktualno v občini Šalovci, občinska oddaja 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja glasbena oddaja v živo. 21.55 Šport plus, športna oddaja, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja 22.45 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program - 11.05 Otroški program - 12.00 Poročila - 12.35 Naša zemlja, nad. -13.25 Portreti, serija - 14.10 Poročila - 14.15 Izobraževalna oddaja - 15.00 Otroški program -16.00 Dok. oddaja - 16.30 Hrvaška danes -17.05 Hugo - 17.30 Otroška serija - 17.55 Govorimo o zdravju - 18.25 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.15 Nikogaršnji, dokumentarna oddaja -20.50 Forum - 22.26 Trenutek spoznanja -23.00 Odmevi dneva - 23.20 Mozart: Slike in zvoki - 0.15 Nočni program TV HRVAŠKA 2 9.45 Poročila - 9.50 Prizma - 10.45 Misli 21. stoletja - 11.40 Portreti: Franco - 12.35 Otroška serija - 13.00 Kuharski dvoboj - 13.35 Zahodno krilo, nan. - 14.20 Pravo in pravda - 15.20 Evro-magazin - 16.05 Naša zemlja, nad. - 17.00 Vsakdanjik -18.30 Panorama - 18.55 Poročila -19.00 Cosby Show -19.30 Policija, nan. - 20.10 Prijatelji, nan. - 20.35 Človeško telo, serija -21.30 Polni krog - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Ko narava kliče, ameriški film -0.10 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Tenis, prenos z Roland Garrosa - ... Medaljon, ameriški film - 18.20 Avtomagazin -19.00 Animavizija - 19.30 Glasbeni program -20.10 Štart, športni program - 20.50 Belmonte, španski film --22.35 Šport danes - 22.45 Mono-plus - 23.25 Glasbeni program TV MADŽARSKA 1 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Tisočletje - 8.35 Telovadba z Norbijem - 8.46 Vse najboljše za rojstni dan! - 9.40 Za vsakega nekaj -12.00 Poročila opoldne - 13.00 Srbski ekran -13.25 Unser Bildschirm - 13.50 Romski magazin - 14.15 Odprti studio - 14.25 Božanska komedija: Pekel, tv-igra - 16.20 Na prehodu tisočletja - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Ekovizija - 17.00 Internet - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Vaterpolo - 18.25 Rečna policija -19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Po vašem izboru - 21.00 Gost v studiu: Viktor Orban - 21.30 Nikoli ni bilo - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Kulturni magazin - 23.15 Odgnani, film - 1.00 Tisočletje tv2 6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Obljubljena dežela -1.55 Hura, potujemo! -10.25 Neposredna ponudba - 11.25 Jutranje misli - 11.30 Madžarska galerija - 11.35 Okno v Evropo - 12.00 Polni življenja - 12.30 Bruno in Benny -12.50 Pustolovščine Davida Balfoura, nad. - 14.45 Popotnik skozi čas - 15.30 Mari-mar - 16.00 Milady - 16.45 Ranjena srca -17.15 Fiorella - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.50 Divji angel - 20.30 Walker, teksaški ranger - 21.30 Popolno orožje, film - 23.00 Dober večer - 23.50 Okno v Evropo - 0.20 Past 22, grozljivka - 2.30 Svet interneta TV AVSTRIJA 1 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Oranžni taksi -19,30 Čas v sliki - 20.15 Oranžni taksi - 21.10 Tebe pošilja nebo, filmska komedija - 22,45 Latino ljubimec, srhljivka - 0.15 Smrtonosna terapija, kriminlaka Avstrija 2 10.15 Trojica v tujih posteljah, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Uni-verzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem: Hadž -sveto romanje muslimanov - 0.00 Čas v sliki Sreda, 6. 6. TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanka 9.20 Garsktsel, risana nanizanka 9.40 Sprehodi v naravo: Štorklja 10 .00 Skrivni dnevnik Jadrana Krta, nad. 10.25 Oddaja za otroke 10.35 Lingo, tv-igrica 11 .05 Michael Holroyd o Shawu, ang. oddaja 12 .00 Dvojne počitnice, tv-serija 12.30 Steklena džungla, angleška serija 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 Obzorja duha 13.50 Rešitev je kikirikijevo maslo, kan. film 15.20 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.46 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Dobri Will Hunting, ameriški film 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.05 Gospodarski izzivi 23.35 Opus 0.05 Slovenski skladatelji 70-letniki TV SLOVENIJA 2 9,00 Videospotnice 9.35 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 10 .00 Samorastniki, slovenski film (č.-b.) 11 .55 Tenis Grand Siam, četrtfinale, prenos 15.25 Kolesarska dirka po Italiji 17.10 Šport 17.25 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka 18.00 Na obhodu, angleški film 19.40 Videospotnice 20.05 Kvalifik. za SP v nog., Švica : Slovenija 22.05 Tenis Grand Siam, posnetek 23.30 Umori, ameriška nanizanka 0.10 Brata za vse življenje, nemški film 1.45 Videospotnice POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija - 10.00 Vse za poljub, nad. - 11.00 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Naša sodnica, nan. -14.05 Diagnoza: Umor, nan. - 15.30 Oprah Show: Težave z opremljanjem - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Otrpli v strahu, ameriški film - 21.40 Newyorška policija, nan. - 22.40 JAG, nan. - 23.30 M.A.S.H nan. - 0.00 24 ur KANAL A 9.30 Mladenič v modrem, nan. - 10.25 Udarci pravice, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.45 Komedija zmešnjav - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.15 Očetove težave, nan. - 17.10 Paralelni svet, nan. - 18.00 Yuppie, nan. - 18.30 Dharma ■■s 31. maj 2001 OGLASI 27 Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list R Slovenije št. 46/92, 20/98, 64/2000 in 72/ 2000) in Odloka o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (Ur. list R Slovenije št. 33/2001) objavljamo motorna vozila RAZGLAS S KATERIM OBVEŠČAMO DRŽAVLJANE UPRAVNIH ENOT GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA, DA LAHKO PREGLEDAJO SPLOŠNE VOLILNE IMENIKE OD 26. MAJA NAPREJ IN ZAHTEVAJO POPRAVKE DO VKLJUČNO 2. JUNIJA 2001 ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA, STARA DO 7 LET. Tel.: 041 758 700 ali 564 95 86, ZEC COMMERCE, Apaška c. 2, G. Radgona. m7405 R 4 GTL, letnik 1991, prodam. Tel.: 041 257 898. m8466 OPEL VECTRO 1.6 GL PLUS, letnik 1996, prevoženih 96.000 km, z nekaj dodatne opreme, 1. lastnik, prodam. Tel.: 555 10 10. m8501 FORD FOCUS, letnik 1999, 21.000 km, z vso opremo, prodamo. Tel.: 031 380 858. m8515 živali Splošni volilni imeniki so razgrnjeni na sedežih upravnih enot, na oddelkih za upravne notranje zadeve v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti ter na krajevnih uradnih upravnih enot Lendava in Murska Sobota. Popravek v splošnem volilnem imeniku lahko zahteva državljan, če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati, če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju navedenih Upravnih enot oziroma tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla, če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na.koga drugega. Državljane, ki so spremenili naslov svojega stalnega bivališča, pa spremembe niso uredili pri pristojni prijavno-odjavni službi upravne enote oziroma pri pristojnem krajevnem uradu, prosimo, da to store takoj, najkasneje pa 6 dni pred dnevom, ki je določen za volitve. Vse državljane opozarjamo, daje prijava spremembe stalnega in začasnega bivališča obvezna po zakonu. UPRAVNE ENOTE GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA SPLOŠMA BOUSIŠNICA MURSKA SOBOTA RAKIČAN, Ulica dr. Vrbnjaka 6,9090 Murska Sobota NESNICE, mlade, hisex, rjave in gra-haste, pred ncsnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 SU 70, Franc Mo-vrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48 in gostilna Čeh, Nedclica, tel.: 573 51 ». m7594 NESNICE, črne, rjave, grahaste, vsak dan v Babincih 49. Možnost dostave. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 582 14 01. m7763 NESNICE, MLADE JARČICE, RJA VE, CEPLJENE, HISEX, STARE 13 TEDNOV, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m8482 BIKCE ZA NADALJNO REJO kupijo. Tel.: 528 16 47. m8485 TELETA (bikce) kupim in prodam pajka. Tel.: 041 330 755. m8486 TELICO v osmem mesecu brejosti, kontrola A, prodam. Drago Jud, Nu-skova 29, tel.: 558 80 42. m8496 PURANE za nadaljnjo rejo prodam. Tel.: 546 11 13. m8507 poslopje delno urejeno za stanovanje, prodam. Črenšovci, Gasilska 5, tel.: 02 461 33 87. m8460 FIESA - ugodno: polni penzion za odrasle od 4.400,00 do 5.500,00 SIT, do 12 let 3.400,00 do 4.200,00 SIT. Tel.: 01 515 35 76, od 7. do 14/ure. m8465 NOVO HIŠO v Murski Soboti, 220 m2 stanovanjske površine, 8,5 arska parcela, cena 32.000,000 sit, prodajo. Tel.: 041 357447. m8488 VINOGRAD, lepo urejen, 400 trsov, na lepi lokaciji na Filovskem bregu, možna novogradnja, novo hidravlično stiskalnico in razne vinske sode zaradi bolezni lastnika prodam. Tel.: 547 11 67. m85O3 V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE prodam večjo starejšo hišo s 3 ari zemljišča. Tel.: 521 18 65. m8504 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Cvetkovi 14 v M. Soboti, na novo opremljeno, oddam v najem. Tel.: 041 694 027. m85O5 V BLIŽINI RADENEC, oddaljeno okrog 3 km, prodamo zazidljivo parcelo v velikosti 11 arov in 41 m2. Informacije po telefon 041 504 251 ali 562 14 58. m8518 VISOKOPRITLIČNO HIŠO in par celo, 4008 m2, v Pernici 50, Maribor, center, ob glavni cesti, prodam. Tel:: 641 07 11. m8521 LENDAVA: HIŠO V CENTRU me sta, s 100 m2 poslovnih prostorov, in trisobno stanovanje z vrtom ugodno prodam. Tel.. 031 520 135. m8526 kmetijska mehanizacija ZA GROZDJE OD 600 DO 1500 1 in molzni stroj Vestfalija prodam. Tel.: 031 550 988. m8519 kmetijski pridelki dinje, upokojence, študente za prodajo izdelka, ki ga potrebuje vsaka gospodinja. BIO NOVA SKK, d. o. o., Stgne 25, Ljubljana, tel.: 01 500 41 62. m8514 srečanja VINO, odprto ali ustekleničeno, prodam. Možna je dostava. Tel.: 041 773 370. m8375 KROMPIR AGRIA kupimo. Tel.: 041 829 013 ali 523 12 30. m8462 razno SAMSKI, LOČENI, OVDOVELI, pokličite posredovalnico za resne zveze po tel.: 031 520 135 (ženske in moški, Slovenci,.zdomci, tujci, za ženske brezplačen vpis). BELI GRAD, Angelca Sonja, s. p., Ul. Prekmurske čete 110, Črenšovci. m8525 Splošna bolnišnica Murska Sobota obvešča vse občanke in občane, da kljub popravilu okvare na telefonski centrali še vedno prihaja do motenj v delovanju, zato klicna številka 532 10 10 občasno ni dosegljiva. Takšno stanje bo predvidoma trajalo približno 1 mesec, do nakupa nove centrale. Prosimo za razumevanje! posesti m sgp pomgrad SGP POMGRAD - GRADNJE, d. o. o. Bakovska ulica 31, Murska SObota vabi k sodelovanju ustvarjalnega in ambicioznega sodela- vca za prosto delovno mesto VODJA GRADBIŠČA za opravljanje del in nalog vodenja in organiziranja del na gradbiščih. - univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, inženir gradbeništva - 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje dela z računalnikom - obvladanje enega tujega jezika (NE/ANG). Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnlm poskusnim delom. Prijave z dokazili in življenjepisom pošljite najkasneje v 8 dneh po "gradnje, d. o. ... Bakovska ulica 3,. 9000 Murska Sobota. GARSONJERO IN ENOSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI ugodno prodam. Tel.: 040 322 424 ali 531 15 42. m8510 DVODRUŽINSKO HIŠO NA HOTIZI z veliko parcelo prodajo. Tel.: 0049 69 344 680. m7617 LOKAL - za frizerja ali optiko - v Rakičanu, pri bolnici, dam v najem. Tel:. 041430 119. m8428 PARCELO, večjo, do 15 km iz Murske Sobote, za nadomestno gradnjo, ali starejšo hišo na večji parceli kupim. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod: GORIČKO. m8432 GRADBENO PARCELO, 20 arov, 6 km iz Moravskih Toplic na Goričkem prodam. Ob takojšnjem plačilu z gotovino podarim še gozd. Tel.. 548 10 48, zvečer. m8457 DISKOKLUB pri Svetem Juriju pri Rogašovcih damo v najem. Tel.: 041 669 473. m8458 PARCELO, 13 arov, gospodarsko OBJAVLJAMO PROSTO DELOVNO MESTO ZA OBRAT BETONARNE V PUCONCIH: - upravljalec betonarne (KV-elektrikar ali elektrotehnik), - avtomehanik tovornih vozil (avtomehanik), - delovodja gradbenikov (gradbeni delovodja). Pisne vloge: Betonarna Petelin, Igor Petelin, s. p., Trate 23, 9250 G. Radgona. m8490 ABC POMURKA ŽITNI KOMBANJ FAHR 750, kosa 3 metre, prodajo. Tel.: 554 17 03. m8473 OKOPALNIK ZA SLADKORNO PESO IN KORUZO V ZRNJU PRODAJO. Tel.: 578 87 83. m8478 PRODAM: KOBAJNE CLAAS DO-MINATOR 76, 80, 88, 96, 98, 108, 108 maxi, Claas Comandor 228, kombajne NEW HOLLAND TX 30, TX 32, TX 34, TX 36, kombajn Deutz Fahr 35.80, silažne nakladalke Claas, sprint 330 SD, krone, balirke za okrogle in oglate bale, ovijalke, cisterne 6000 in 30.0001, rabljene, silokombajn New Hollatid 1905,1900, Clas 680,685, SF 80, SF 70, Deutz Fahr, ugodno. Marjan Žumer, s. p., Župdčja vas 26, Lovrenc na Dravskem polju, tel.: 02 790 72 51, GSM 031 822 572. m8477 Več vrst rabljene kmetijske mehanizacije, iz uvoza, urejamo kredite, lizing. Marjan Žumer, s. p., Župeč-ja vas 26, Lovrenc na Dravskem polju, tel.: 02 790 72 51, GSM 031 822 572. m8478 PRODAM: internacional, 65 KM, internacional 844 S, fendt 110 LSA, 115 LSA, renault, 95 KM, deutz DX 4.10, pivi kardan in hidravlika, deutz DX 110, stayr 8130,1.1988, fiat new hol-land, 70 - 90 KM. Marjan Žumer, s. p., Župečja vas 26, Lovrenc na Dravskem polju, tel.: 02 790 72 51, GSM 031 822 572. m8483 KORUZNI ADAPTER, 5-redni, za kombajn prodam. Tel.: 041466 124. m8493 BALIRKOINEX LIFAM Z REZERVNIMI DELI PRODAM. Tel.: 041 904 767. m8497 KOMBAJN CLAAS 85, rotacijsko kosilnico 135, traktor Ursus 35 12, 640 ur, letnik 1992, prodam. Tel.: 02 58011 14. m8500 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO, 19-kubično, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Tel:: 579 90 93. m8502 TRAKTORJA FORD 4 X 4 IN MS 4 x 4 prodam. Tel.: 041 571 876. m8517 OBRAČALNE PLUGE, SEJALNIK ZA UMETNO GNOJILO, STISKALNICE INTERNATIONAL Mednarodna trgovina d:d. murska sobota K sodelovanju vabimo sodelavko/^ za zahtevnejša deta v knjigovodstvu. Od kandidatov ima„; 6 let delovnih izkušenj v knjigovodstvu, - srednjo ekonomsko so • najmani 4 leta delovnih izkušenj v knji-■ višjo ekonomsko-komerctalno solo in najmanj govodstvu, ■ poznavanje dela z računalnikom. . Priia« z dokazili o izobrazbi in opisom delovnih izkušenj P Jr 7 dn vkliučno 8. 6. 2001 na naslov: 5 MMURKA - INTERNATIONAL, d. d. undavska 11, 9000 MURSKA SOBOTA_______________________ STEKLENJAK zelo ugodno prodam. Tel.: 555 12 10, vsak dan od 9. do 17. ure. m8450 VINO, šmarnico in jedilni krompir, prodam. Tel:. 572 11 47. m8477 TOVORNO PRIKOLICO ITAS, prekucnik, 6 metrov, nosilnost 12 ton, primerno tudi za traktor, prodam. Tel:. 041 816 873. m8487 UGODNO ODDAJAM APARTMAJE OB V SREDNJI DALMACIJI. Tel.: 031 513 012. m8491 GOSTINSKE MIZE, malo rabljene, 20 kosov, 80 x 80 cm, prodam. Tel.: 02 556 11 60, Bistro Sukič, Trdkova 54a. m8499 Preklicujem veljavnost HK št. 20768-8 HKS PANONKA na ime Vera Lovenjak, G. Slaveči 116, p. Kuzma. m8516 storitve delo TISTEMU, ki mi odkrije streho, podarim približno 1800 kosov zareznih strešnikov. Partizanska 19, M. Sobota, tel.: 534 88 70. m8468 K SODELOVANJU vabimo gospo- POPRAVILO IN PRIKLOP PLINSKIH ŠTEDILNIKOV, PEČI. Anton Kocet, s. p., Ižakovci 172a, Beltinci, tel.: 542 12 29. m7577 RABLJENE KMETIJSKE STROJE -odjemalec silaže, trosilec hlevskega gnoja, obračalnik pajek, silokombajn, balirko (oglate bale) prodam. Tel:. 041 417 562, popravilo kmet, strojev, Oswald, Voranc 29, 2319 Poljčane. m8403 PRODAM IN DOSTAVIM rezan les za ostrešje, deske, letve, bruna, opaž, talni ladijski pod. Trgovinske storitve M & M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090. m8407 ZDRAVLJENJE bolezni srca in ožilja, notranjih organov, dihal, kroničnih vnetij, revme, alergije, bolezni kosti, sklepov in hrbtenice, drugih bolezni ter odprava psihičnih napetosti in drugih stresnih stanj. Sončenje v solariju in organiziramo srečanja za nevezane. »Zdravilni dotik«, Gederovska 14, Černelavci, tel.: 521 18 28. m8523 Is KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ. OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC MILORAD JURIČ 9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax. 02/542 22 41, GSM: 041/641 148 NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, prezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti. Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586 V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN , 1. junija minevata dve leti žalosti od takrat, ko nas je za vedno zapustil ■ naš dragi sin Gorazd Rogan iz Murske Sobote S sabo si odnesel vso radost, za tabo sta ostali le velika praznina in bolečina. Tiho in nemo se sprašujemo ob tvojem grobu, zakaj, zakaj ti ni bilo usojeno živeti. Vsem znancem in prijateljem, ki se z dobro mislijo v srcu spomnite nanj in ki se ustavite ob njegovem preranem grobu ter mu prinašate cvetje in sveče, iskrena hvala. Za vedno tvoja neutolažljiva mama Bila je smrt, a bil je Češnjev vrt, kjer želje nepovabljeno zorijo; kot kresni čudež, s praprotjo zastrt, privabi iz svireli melodijo, še hip pred tem ves prazen in potrt se poje - sanje, sanje naj živijo... Bina Š. Ž. Mineva leto dni, odkar nas je zapustil Leon Jošar - Baja Vsi tvoji 28 OGLASI 31. maj 2001 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in tašča Marija Kučan iz Stanjevec 85 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih ter izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali vence, cvetje in sveče. Iskrena zahvala velja Feriju Kučanu z Mojco iz Ljubljane za vso pomoč. Prisrčna hvala g. duhovniku Jošarju za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Hozjan. Žalujoči: hčerka Marija z možem Ludvikom in vnuk Bojan Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti. ZAHVALA V 78. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat, stric, zet in dedek Karel Smodiš iz Gornjih Petrovec 25 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče.in v dobre namene ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Viliju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Škerlaku za odigrano Tišino. Lepa hvala tudi upokojencem, sodelavcem Mure in PP Kranj, gasilcem ter pogrebništvu Hozjan. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi DRAGI DEDI! Pogrešala te bova vnuka Sašo in Sandra Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 66. letu nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, sestra, babica in tašča Marija Holsedl roj. Serec s Petanjec 51b V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče, za svete maše ter druge dobrodelne namene in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebej smo dolžni izreči zahvalo sodelavcem Pomurske banke iz Murske Sobote, Domu starejših Rakičan, AR-CONT-u iz Gornje Radgone, županu in svetnikom iz občine Tišina, SLS+SKD 00 Tišina, društvu upokojencev Tišina ter internemu oddelku iz Rakičana. Hvala g. kaplanu za poslovilne besede in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Marjanu za ganljive besede slovesa, gospodu za odigrano Tišino in pogrebništvu Kampuš iz Gornje Radgone. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni DRAGA BABI! Pogrešale te bomo tvoje vnukinje Inga, Doris in Sana Ni te na pragu več, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZNHSALN V 77. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, oma, babica in tašča Marija Pintarič iz Murskih Črnec 37 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, darovalcem vencev, cvetja in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Hotel sem uloviti ptico, pa je odletela, hotel sem odtrgati cvet, pa je ovenel, hotel sem vam nekaj reči, pa sem tiho odšel. Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi. ZAHVALA Dejan Lorenčič po domače Karbov Dejan iz Stare Nove vasi 36a Ob boleči izgubi ljubega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem njegovim prijateljem, ki so ga imeli zelo radi. Zahvaljujemo se vsem sošolcem, TP Vesna Ljutomer, Marketu Križevci in Arcontu G. Radgona. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče in za svete maše. Lepa hvala gospe dr. Ljubici Gašparac iz Križevec za vso pomoč. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Srečku Bohancu, godbeniku za odigrano Tišino in delavcem pogrebnega podjetja Bratuša. Iskrena hvala športnemu društvu ter vsem mladincem in mladinkam iz Stare Nove vasi. Še enkrat hvala vsem, ki ste Dejana imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino. Žalujoči vsi njegovi Draga mama! Vse do zadnjega si upala in se borila, da bolezen s trdno voljo boš premagala, pa pošle so ti moči in zatisnila trudne si oči. Zato pot nas vodi tja, kjer v gomili tihi spi srce ljubeče, na tisoče rož te pokriva in sveče ti v spomin gorijo. Naša srca v bolečini zajočejo, je res, da tebe, draga mama, pri nas več ni, polno spominov s svojimi angeli si deliš. V najlepšem mesecu 21. maja, ko vse rožice cvetijo, ptički žvrgolijo in je vse ozelenelo, nas je v 66. letu zapustila draga in ljubeča žena, mama, babica, tašča, sestra in botra ZAHVALA Hilda Buček iz Sotine 18 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, ki so nam pomagali in lajšali bolečine, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi za odigrane pesmi in Tišino ter pogrebništvu Banfi. Zahvala velja gospe dr. Peričevi in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za vso pomoč. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerka Tatjana z možem, sestra in brat z družinama ter vnukinja Meggie, ki bo babico zelo pogrešala V SPOMIN Boleč je spomin na 26. maj pred desetimi leti, ko nas je zapustil naš dragi Teodor Obal iz Nemčavec Z nami v naših srcih naprej živiš, čeprav v tihem grobu mirno spiš. Njegovi najdražji Tak pisan si vlak ti - življenje! Kak hitro se vozimo ž njim! Postaja! Narazen!... Tu s smehom, s solzami tam kratko slovo. Naprej, naprej, pelji me vlak... Anton Aškerc ZAHVALA V 77. letu nas je po kratkotrajni bolezni zapustil JožefKerman iz Lipovec 7 upokojeni vlakovni odpravnik železniške postaje Murska Sobota Iskrena hvala osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Murski Soboti, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za tolažilne besede, darovano cvetje, prispevke za bolnišnico, sveče in svete maše. Lepa hvala lipovskim pevkam za odpete žalostinke, govorniku za poslovilne besede in duhovnikom za pogrebni obred. Žalujoči vsi tvoji Solza lije iz oči, tebe, dragi mož in ati, ni. Zaprl si trudne oči, bolečino si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA. V 66. letu nas je zapustil dragi mož, ati, brat, stric, svak, bratranec, boter in sosed Feliks Roudi iz Zvezne ul. 6 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali ter ustno in pisno izrazili sožalje, darovali vence, sveče in za svete maše ter za gradnjo bolnišnice. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za poslovilne besede, za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi ter ga od blizu in daleč pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi tvoji najdražji M. Sobota, 17. maja 2001 TARNATA V 33- letu nas je mnogo prezgodaj zapustil Odšel si v kraj, odkod vrnitve ni, ni žalosti, krivic in časa ni. Janez Horvat iz Velike Polane 41 V majskem jutru si nas zapustil brez slovesa, še besede nisi rekel. Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega Janija v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, za cerkev, sveče in vehce. Hvala sosedom in sorodnikom za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala Janijevim prijateljem in sodelavcem iz Bistrice, NK Bistrica, kolektivu V Paul Anna in sošolcem iz OŠ Bistrica. Zahvala velja g. župniku za opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Branku Vučku in pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Slaviča in vsi njegovi MI 31. maj 2001 29 Zapustila nas je naša upokojena sodelavka Vera Topolnik • upokojena upravnica pošte 9242 Križevci pri Ljutomeru Od dolgoletne sodelavke smo se poslovili v četrtek, 24. maja 2001, na pokopališču v Križevcih pri Ljutomeru. Delavci Pošte Slovenije, d. o. o. PE Murska Sobota Sporočamo žalostno vest, da je umrla Amalija Švent upokojena delavka pošte 9101 Murska Sobota Dolgoletno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci Pošte Slovenije, d. o. o. PE Murska Sobota ZAHVALA V maju, ko so rože v polnem cvetju, nas je v 89. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba bajca Julijana Bencak Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. (Jimenez) V SPOMIN 21. maja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga Ana Gostonj iz Markovec Vsem, ki se je spominjate in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, prisrčna hvala! Vsi njeni V SPOMIN 3. junija mineva 7 let od takrat, ko si brez slovesa odšel Ignac Glavač iz Melinec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Žena Olga Ni te na pragu več, ni te v hiši, niče več tvojega glasu ne sliši, zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče U v spomin gorijo. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. V SPOMIN 4. junija minevata dve leti od takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast Štefan Pintarič iz Melinec Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinesete cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji najdražji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več besed in ne smehljaja, le spomin nate ostaja. V SPOMIN Boleč je spomin na 26. maj 2000, ko nas je zapustil naš dragi Anton Šinko iz Beznovec 47 Vsem, ki se ga spominjate, prisrčna hvala. Žalujoči vsi tvoji najdražji « ob njenem V SPOMIN Te dni minevajo štiri leta od takrat, ko si odšla od nas, draga Štefka Recek iz Matjaševec Vsem, ki se ustavite poslednjem domu, lepa hvala! Vsi tvoji najdražji ZAHVALA 16. maja se je v 88. letu poslovila od nas draga mama, babica in prababica Ana Peček roj. Voroš iz Rožnega naselje 47 v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali vence, sveče, za svete maše in druge dobre namene. Posebej hvala g. kaplanu za pogrebni obred in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Vsi njeni iz Južne ulice 16, v Murski Soboti Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in dobrim sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje,sveče in za svete maše ter jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka splošne bolnišnice v Murski Soboti, ki so več let spremljali njeno bolezen in ji v zadnjih dneh življenja lajšali trpljenje. I epa hvala tudi osebju doma starejših v Rakičanu. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter delavcem Pogrebništva Komunale iz Murske Sobote. Pesem pomladi naj našo ljubo bajco spremlja in zaziblje v večni sen. Žalujoči vsi njeni Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... V neizmerni žalosti sporočamo, da nas je v 77- letu zapustil naš dragi Karel Balažič iz Miklošičeve ul. 26 v Murski Soboti 4ov