»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Ža-*ec- Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Danica Dolinšek, Marjan Drobne, Margit Juteršek, Janko Kos, Cveta Mikuž, Darko Naraglav, Dani Pfeifer, Dora Radišek, Inge Sovine, Marjan Turičnik, Forto Turk. Odgovorni urednik: Janez Kroflič Vodja dopisništva in tajnica: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ĆGP VEČER Maribor Naklada: 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je Savinjski občan oproščen temeljnega davka na promet proizvodov. Marko Bulc ali Janez Prnovš O kandidatih SZDL iz Slovenije . predsedstva SFRJ se bomo neposredno v nedeljo, 2. aprila, na voliščih v krajev nostih. Volišča bodo odprta od 7. do Kandidata z največ glasovi bo Republiška konferenca SZDL nato posredovala v izvolitev republiški skupščini. Delovni ljudje in občani, bodimo tudi tokrat za kar najbolj demokratično odločanje o kandidatu, ki nas bo zastopal v predsedstvu SFRJ. Občinska konferenca SZDL Celje - skladišče D-Per III 5/1989 1 5RIINJSKI 1119890767,3 COBI SS o Leto XII Številka 3 Marec 1989 OBČIN V preteklem letu nič spodbudnega ^ Akumulacije toliko kot izgub, ugodnejši le izvoz Dvanajst uporabnikov družbenih sredstev je pridelalo dobrih dvanajst milijard dinarjev izgub, to pa je toliko kot so vsi ostali ustvarili akumulacije. Če pa nekateri ne bi zaradi premalo doseženega čistega dohodka zmanjšali po zakonu določenih prispevkov iz dohodka, bi bila višina izgub še večja. Fizični obseg industrijske proizvodnje je bil dosežen 98-odstot-no, družbeni proizvod se je realno zmanjšal za osem odstotkov, razen v kmetijstvu, za 10 odstotkov se je realno zmanjšal tudi dohodek, rast stroškov pa je bila za 12 odstotkov hitrejša od celotnega prihodka. Nad resolucijskimi cilji je bil le izvoz, ki se je v preteklem letu povečal za 18 odstotkov. To so le nekateri poglavitni kazalci gospodarjenja v preteklem letu, ki pa ne dajejo pravo sliko stanja, kajti obračunski sistem že nekaj let preži nad ostankom čistega dohodka, ta pa seveda v bilanci skopni .«■teisfv» ---i—77— , --I ——: I—r Brez akumulacije so poslovale naslednje organizacije: SIP—-TOZD Tovarna kmetijskih strojev, Agrina— TOZD Transport, Montana, Ferralit TOZD Livarna in Strojni obrat, Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Tkanine in Pletenine, Kmetijstvo Latkova vas, Ingrad — GO Žalec in Gostinstvo—turizem. Na meji rentabilnosti so poslovale naslednje organizacije: Agrina, TOK Mega in Maloprodaja, Sadjarstvo Mirosan in Komunala. Z deset- in večodstotno akumulacijo pa so uspešno poslovale: Keramična industrija Liboje (13 %), Ferralit—Modelarna (158 %), Liko (10 %), Gradnja (10 %), Sigma (33 %), CP Asfalt Kamnolom (23 %), Juteks (34 %) MIK Prebold (30 %), GG Gozdnik (23 %) in TOK Vransko IJ 2 %), Export—import (21 %) in Hmezad Inženiring kot spomladanski sneg. Objektivno so na rezultate vplivali sistemski ukrepi, znameniti majski pa tudi niso prinesli nič spodbudnega in revolucionarnega. Prinesli pa so divjanje cen, visoko rast življenjskih stroškov in vedno večje nezadovoljstvo delovnih ljudi. Problem likvidnosti zaradi pomanjkanja lastnih obratnih sredstev sili gospodarstvo, da se vse bolj zateka v najemanje kratkoročnih kreditov, obresti pa so večje od dohodka. To pa so kazalci, ki zgrinjajo nad gospodarstvo temne oblake, stanje pa je resnično zaskrbljujoče. Komite za družbeno planiranje in izvršni svet sta ob obravnavi podatkov sicer izrekla zaskrbljenost, poti iz krize pa nista nakazala, saj je njun vpliv razmeroma skromen. Oba organa pa sta se zavzela za uresničevanje gospodarske reforme, zastavljeno vprašanje o prestrukturiranju pa je ostalo brez otipljivega odgovora. Ce strnemo oceno gospodarjenja za preteklo leto, lahko uporabimo športni izrek, da je leto 1988 bilo takšno, da ga bomo kar najhitreje pozabili. j.k. Pregled OZD s prikazano izgubo po ZR 1988 v qqo din zap. št. uporabnik družb. sred. leto 1987 leto 1988 indeks 1. DEM Elektroprenos Podlog 394.699 1,823.314 461,9 2. Montana Žalec 1.027.550 — — 3. SIP Šempeter TKS 342.689 - — 4. Hmezad, Strojna PKM — 2,022.035 — 5. AERO Kemija, Šempeter 914.416 1,698.006 185,7 6. ZARJA Modna konfekcija — 1,086.848 — 7. KOTO INDE Vransko 244.070 405.123 166,0 8. Hmezad — Mlekarna Arja vas - 4,897.600 — 9. Hmezad — Kmetij. Tov. krmil 1,049.704 — — 10. INGRAD Gradb. oper. Žalec 9.313 - — 11. Hmezad - Strojna Grames - 488.369 - 12. Avtoprevoz Šempeter - 110.559 - SKUPAJ 3,982.442 12,531.854 314,7 Vse dražja mineralna gnojila V zadnjem času, ko se vse draži, so se močno podražila tudi mineralna gnojila. Tako stanejo najdražja tudi do 170 tisoč dinarjev za vrečo, v kateri je 50 kg gnojila. Kmetje v naši dolini bodo vnaprej še bolj skopo odmerjali gnojila, s tem pa bo seveda tudi pridelek skromnejši. Na posnetku vidimo delavce ŽTP Celje iz kmetijske preskrbe na Polzeli med raztovarjanjem gnojil. T. TAVČAR 15. aprila za lepše in čistejše okolje Akcijo bo spremljal Savinjski občan Koordinacijski odbor za komunalne zadeve in občinski sekretariat za varstvo okolja bosta pripravila občinsko očiščevalno akcijo, in sicer v soboto, 15. aprila 1889. Akcijo za lepše okolje bo spremljala tudi ekipa Savinjskega občana, ki bo sproti beležila odziv ha akcijo. Tokrat torej ne bomo sestankovali in razpravljali o problemih okolja, temveč se lotili čiščenja parkov, zelenic, nabrežij potokov, okolice hiš in stanovanjskih blokov, tovarniških objektov, pa tudi divjih odlagališč. Po krajevnih skupnostih bodo akcijo usmerjale krajevne skupnosti, v organizacijah združenega dela in v ustanovah pa osnovne organizacije sindikata. Delovna organizacija Surovina se je obvezala, da bo odvozila kosovne odpadke. Pred spomladansko setvij a /fes* Sejmo dobro, da bo bogata žetev Čas je sedaj tak, da kmetje vse pogosteje hodijo po njivah in odbirajo pravšnjo zemljo za spomladansko setev. Z dobrim delom, upajo, da bodo doživeli bogato žetev, kar pomeni, da bo kar največ viškov za trg in domačo rabo. Poleg koruze, ki jo bodo zasejali na dva tisoč hektarjih (podatki se nanašajo na KZ Savinjska dolina), naj bi posadili še okrog 300 hektarjev krompirja, precej pa tudi zelja in drugih kultur. Ozimna žita so kljub pomanjkanju snega in obilne vlage dobro prezimila in lepo kažejo. Setev lepo raste, a bo do setve potrebno dognojevanje. Umetnih gnojil pa tudi semen bo za setev na srečo dovolj, žal da so postala zelo draga. Pomeni, da si kmetje v zadrugi že lahko nabavijo semena in umetna gnojila pa tudi ostala zaščitna sredstva. Najbolj so se odrezali tisti kmetje, ki so si že minulo jesen preskrbeli umetna gnojila in naročili seme, saj so bile cene takrat precej nižje, dobili pa so se tudi ugodni krediti. Izkušnje kažejo, da se v Savinjski dolini najbolj izplača pridelovati (sejati!) hibridno koruzo pravšnjih sort, ker daje največji pridelek. Koruzo potrebujemo tako v zrnu kot za silažo. Imamo močno živinorejo, ta pa potrebuje izdatne količine silažne krme, posebej še zato, ker rejci tudi v poletnih mesecih krmijo živino s si-lažno koruzo. Hmelj bo za kmeta še naprej dragocena rezerva, zato bodo pridelovanju hmelja, tudi sedaj na pomlad, posvetili vso skrb. Sicer pa v teh dneh hmeljišča že oživljajo. Med opravila spomladi sodita tudi odkopavanje in rez — to opravilo bodo v glavnem opravili s stroji. Kot prejšnja leta bodo kmetje v Savinjski dolini tudi letos posadili precej zelja za trg. Izkušnje kažejo, da zelje dobro obrodi in daje obilen pridelek in s tem dober dohodek. Zelja naj bi posadili na 25 hektarjih, pridelka pa pričakujejo 1150 ton. Letos naj bi na novo oziroma obnovili 62 ha s hmeljem, od tega bo dobra polovica v svetu priznanega savinjskega goldinga. Prav je, da kmetje v naši dolini uporabljajo pri delu vse več strojev, saj je žive delovne sile (delavcev) vse manj, pa tudi dragi so. Lojze Trstenjak JUTEKS Zasedali bodo zbori občinske skupščine Izobraževanje in vrsta odlokov V sredo, 29. marca, bodo delegati zborov občinske skupščine na skupni seji z Občinsko izobraževalno skupnostjo obravnavali poročilo in problematiko vzgoje in izobraževanja. Ker smo o stanju in problemih že obširno pisali, dodajmo, da se razmere niso bistveno izboljšale, zato pričakujem živahno razpravo. Delegati zborov občinske skupščine pa bodo nato obravnavali še poročilo o varstvu udeležencev NOV, teritorialne obrambe, predlog odloka o proračunu občine za leto 1989, osnutek odloka o pokopališkem redu, osnutek odloka o gospodarjenju z javnimi potmi, predlog odloka o poprečni gradbeni ceni in stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, predlog programa in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč, predlog odloka o zazidalnem načrtu Novo Celje ter predlog odloka o komunalnih taksah. Samo štiri prijave za vlak BIE ■HMMMBmMMMMHMMaMBM Čeprav zbiranje prijav za vlak bratstva in enotnosti še ni zaključeno, so na občinski konferenci SZDL dobili doslej le štiri prijave. Pred dvema letoma je gostilo srbske družine 23 družin, družine iz Kruševca pa so vsem poslale posebna vabila. Sedaj se organizatorji sprašujejo, ali bo letošnji vlak sploh odpeljal. Mihajl Kertes na svečani seji občinskega praznika lani na Vranskem Krvodajalska akcija 2 - ‘SÄVINJ'Skl’aBÖÄN - Marec'iööö' Božo Andoljšek — novi sekretar OK ZKS Na volilno-programski konferenci so v žalski občini izvolili za novega sekretarja predsedstva OK ZKS Žalec Boža Andoljška, dosedanjega predsednika komiteja zveze komunistov v žalski občini. Pred leti je Božo Andoljšek vodil tudi komisijo za informiranje pri zvezi komunistov, potem kadrovsko komisijo, bil je vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti na Gomilskem, v zadnjem času pa predsednik nogometne sekcije TVD Partizana Žalec. Funkcijo sekretarja bo začel opravljati v začetku aprila ve pa se, da novo vodstvo čaka precej nalog. Predvsem bo treba posvečati vso pozornost članstvu, kajti tudi v naši občini postajajo izsto- S Božo Andoljšek pi iz zveze komunistov vsakodnevna praksa. Trenutno je v žalski občini vključenih v zvezo komuni- stov 1480 članov. Letos je v prvih dveh mesecih izstopilo 9 članov, na novo pa so lani sprejeli le dva člana, letos še nobenega. Člani, ki so izstopili, so kot vzroke navajali osebne razloge, previsoko članarino in nemoč na urejanje razmer. Precej težav je bilo v zadnjem času tudi z nesklepčnostjo na sejah, toda v zadnjem času, ocenjujejo v občinskem komiteju, se zanimanje ljudi za delo zveze komunistov povečuje, udeležba na sejah pa izboljšuje. Med nalogami v prihodnje pa bodoči sekretar omenja tudi oživitev dela osnovnih organizacij, še zlasti bodo o tem razpravljali v prihodnjih tednih, ko bo v žalski občini potekala razprava o prenovi zveze komunistov. Mnogo vprašanj — veliko odgovorov Zborovanje pod vtisom dogodkov v Cankarjevem domu in Beogradu '• p -, ... ’ K9HIR Kljub vsemu strpen dialog Na nedavni 31. seji predsedstva OK ZSMS Žalec, ki je bila 10. 3. 1989., so med drugimi razpravljali tudi o tem, kakšno stališče naj zavzamejo do sporočila, ki ga je predsedstvu žalske mladinske organizacije posredovalo predsedstvo OK ŽSMV iz pobratene Bačke Palanke. Na začetku razprave so člani predsedstva še enkrat — tako rekoč enoglasno — obsodili izjavo občinskega sekretarja ZK Bačka Palanka Mihajla Kerteša na nedavnem mitingu v Novem Sadu. Menili so, da so taki očitki in napadi na slovensko politično vodstvo in celotni slovenski narod neutemeljeni in samo dokazujejo že znano tezo o »notranjih sovražnikih, kontrarevolucionar-jih, specialnih vojnah«, s katerimi poizkušajo določeni politični forumi v Jugoslaviji razviti svojo vi- zijo bratstva in enotnosti v jugoslovanski skupnosti. Po tej izjavi Mihajla Kerteša je predsedstvo OK ZSMS/Žalec takoj poslalo predsedstvu OK ZSMV iz Bačke Palanke protestno pismo. Zanimivo pa je, kakšen odgovor so na to protestno pismo poslali mladinci iz Bačke Palanke — pravzaprav so poslali dva odgovora. V prvem sporočilu se načeloma strinjajo z vsebimo protestne note in hkrati izražajo obžalovanje, da v preteklem obdobju ni prišlo do pogostejših srečanj predsedstev obeh mladinskih organizacij. Vsebina drugega sporočila, ki so ga poslali samo nekaj dni kasneje, pa demantira prvo in hkrati zavrača vse’očitke in proteste v izjavi, ki jo je poslalo žalsko mladinsko predsedstvo. Zelo sme- šna situacija, bi lahko rekli. Hkrati pa se nam na tem mestu postavlja retorično vprašanje — kako je možno v tako kratkem času poslati dva vsebinsko tako protislovna odgovora? Očitno je, da se kljub čedalje pogostejšim razpravam o političnem pluralizmu v nekaterih delih države še vedno prakticira pokroviteljska politika do podrejenih. Predsedstvo OK ZSMS Žalec v celoti podpira politiko slovenskega vodstva, potrdilo pa je tudi že znano stališče o zborovanju v Cankarjevem domu. Kljub vsemu pa si bo predsedstvo žalske občinske mladinske organizacije še naprej prizadevalo za strpen in razumen dialog s kolegi iz Bačke Palanke, v najkrajšem možnem času pa naj bi jih tudi povabili v Žalec. T. B. Kot smo že napovedali v prejšnji številki Savinjskega občana, sta konec prejšnjega meseca obiskala in imela srečanje z občani naše občine predsednik in sekretar odbora za varstvo človekovih pravic Igor Bavčar in Bojan Fink, ki sta se odzvala povabilu OK ZSMS Žalec in OO ZSMS Gotovlje. V polni dvorani KZO Gotovlje smo bili priča zanimivemu pogovoru, ki je v osnovi imel namen predstaviti delovanje odbora, njegovo aktivnost in razreševanje primera proti četverici, vendar pa je potekal tudi pod vtisom dogodkov v nih dogodkov in dejstev v zvezi z delovanjem odbora ter dejal, da le pravno urejena država zagotavlja mir in svobodo. Svoje pa je k temu razglabljanju prispeval še Bojan Fink, ki je dejal, da tudi v drugih republikah obstajajo oblike podobnega organiziranja za varstvo človekovih pravic. Tako je tudi pobuda, ki jo je na vse te naslove poslal odbor za varstvo človekovih pravic, ki se nanaša na združevanje sil in zastavitev svojega ugleda v skupnem pozivu jugoslovanski javnosti in oblasti o stanju človekovih pravic, naletela na ugoden odziv vseh naslovljencev, ki se v Jugoslaviji ukvarjajo z vprašanjem človekovih pravic. razdora med narodi in narodnostmi Jugoslavije. Skratka, vprašanj je bilo kar preveč, vendar sta gosta poskušala na vse odgovoriti in tako zadovoljiti spraševalce in ostale udeležence srečanja, ki je bilo resnično pestro in uspešno. V zvezi z vprašanjem glede obstoja odbora oziroma prenehanja njegovega delovanja pa je Igor Bavčar povedal: »Zadnji stavek našega ustanovnega dokumenta pravi, da se bo odbor, ko bo zadeva končana, razpustil. Mislim, da ni nobenega razloga, da bi podaljševali njegovo življenje, ni pa tudi nobenega razloga, da bi z delom prenehal prej, dokler zade- V začetku marca so se na Gozdniku zbrali vojaki posebne enote teritorialne obrambe. Program usposabljanja je zajemal aktivnosti, s katerimi bi se diverzanti srečali v morebitni vojni, popestrili pa so ga še z orientacijskim tekom, ki so se ga udeležile tudi ekipe osnovnih šol. Ob zaključku vaje so pripravili miting, zbranim je o partizanskem bojevanju govoril prvoborec Ivo Zupanc, učenci osnovne šole Griže pa so pripravili prisrčen kulturni program. »Vaja je uspela, program smo v celoti izpolnili, za uspeh pa imajo največ zaslug starešine in seveda tudi vojaki,« ie na kratko ocenil vajo komandant tabora Emil Pižorn. jk foto: L. Korber VRANSKO — 26. aprii 1989 od 7. do 12. ure v prostorih Zdravstvene postaje 8. marca je bila krvodajalska akcija na Polzeli, ki je zelo uspela, saj je na odvzem prišlo 318 krvodajalcev, od katerih jih je bilo samo iz Tovarne nogavic 193, iz Garanta 49, iz SIP-a pa 30. Ker je akcija potekala na dan žena, so učenci osnovne šole Vere Šlander krvodajalkam poklonili šopek spomladanskega cvetja kot pozornost za njihovo humanost ob prazniku. Med tokratnimi darovalci na Polzeli je Marjan ŽAGAR že 62-ič daroval kri, Milan PARFANT 60-ič in Miroslav ULAGA 47-ič, medtem ko je kar 42 mladih darovalcev prišlo na odvzem prvič. O poteku akcije so naši sobesedniki povedali: ANTON ŠUMLJAK: »Krvodajalec sem že dalj časa. Danes sem dal kri že petindvajsetič in jo bom še dajal, če bom zdrav. Mi- slim, da bi moralo v takšnih akcijah sodelovati več mladih.« MARTINA JELEN: »Ker je oče krvodajalec, sem se za ta korak odločila tudi jaz. Zaposlena sem v Tovarni nogavic, od tam nas je danes kakih dvesto, kar je izredno veliko.« SLAVKO TRATNIK: »Doma sem iz Andraža in se krvodajalskih akcij udeležujem na Polzeli. Kri sem danes dal šestič in po vsakem odvzemu se dobro počutim.« Tekst in foto: T. T. Anton Šumljak Martina Jelen A Slavko Tratnik Tečaj za nego bolnika Krajevna organizacija RK Gotovlje je z Občinskim odborom RK Žalec izvedla 18-urni tečaj laične nege bolnika in poškodovanca na domu, katerega se je udeležilo devet aktivistk in ga tudi uspešno zaključilo. Tečaj je vodila višja medicinska sestra Anica Doler, na posnetku pa so skupaj z njo še tečajnice: Olga Krajnc, Angelca Hrustelj, Marija Repič, Fanika Zupanc, Majda Podkoritnik, Ana Vinder, Silva Puntar, Irena Klančnik, Silva Kočevar ter med. sestra Antonija Sitar. va ne bo končana. In kako bo končana in kaj odbor meni, da je končana, piše v drugih ključnih točkah ustanovnega dokumenta, predvsem v tisti, ki zahteva korektno sojenje. Ta trenutek tega ne moremo reči. Ko bo zagotovljeno korektno sojenje, korekten postopek, ki upošteva zakone, ustavo, v tistem trenutku je stvar za odbor zaključena . . .« Po več kot dveurnem pogovoru, ki je odgovoril na vrsto že znanih pa tudi manj znanih dejstev v zvezi z dogodki, v zvezi z odborom, sojenjem ter protislovenskim razpoloženjem, so se predstavniki OO ZSMS, KS Gotovlje in OK ZSMS Žalec sestali še za pol ure v prostorih KS Gotovlje, kjer so nadvse pozitivno ocenili tokratno srečanje in se zahvalili obema gostoma za njun prispevek k razreševanju mnogokaterih vprašanj, ki že dalj časa visijo nad glavami slovenskega naroda. D. Naraglav Cankarjevem domu in nedoumljivih reakcijah v Beogradu in nekaterih drugih krajih države. V uvodnem delu srečanja je Igor Bavčar predstavil delo odbora za varstvo človekovih pravic ter predvsem podrobneje obrazložil trenutno situacijo in potek nadaljnjih aktivnosti za oprostitev četverice, ki bi slej ko prej morala oditi na prestajanje kazni. (Janša že naslednji dan po tem srečanju v Gotovljah) Bavčar je ob tem menil, da če ne bodo upoštevali njihove prošnje za oprostitev, je rešitev samo v obnovi postopka, za kar obstaja vrsta razlogov. Med najvažnejšimi pa je vsekakor kršitev procesne in kazenske zakonodaje, kršitev ustave glede uporabe jezika pred vojaškim sodiščem in pa utemeljene sume glede namontiranja celotnega procesa, o čemer se že da delno slutiti iz vsega dosedanjega raziskovanja ... V nadaljevanju je Bavčar razgalil še vrsto manj zna- »Prav ta iniciativa in odziv nam sorodnim organizacijam po Jugoslaviji pa sta ravno v tem času še posebno pomembna,« je zaključil Bojan Fink. Po tem uvodnem razpravljanju je na mizo pred govornikoma začela prihajati vrsta vprašanj, ki so se nanašala tako na odbor, njegove ukrepe, njegov obstoj, o obveznosti držav podpisnic Helsinške deklaracije, o pritiskih na odbor, o suverenosti Slovenije, o bodočnosti Slovenije in Jugoslavije, o ocenjevanju dela Slovencev v federaciji, kako bo jutri ali pojutrišnjem v naši domovini biti mlad, kakšna je naša perspektiva in še vrsto drugih podobnih vprašanj, na katere naj bi odgovorila gosta. Najmanj toliko vprašanj pa se je nanašalo na sedanje aktualne družbeno politične razmere v državi v zvezi z uvedbo izrednega stanja na Kosovu, masovnimi mitingi, zborovanjem v Cankarjevem domu, klevetanjem in zmerjanjem Slovencev ter sejanjem Uspešna vaja diverzantov »Preteklo leto je bilo poslovno izredno uspešno, povečali smo fizični obseg proizvodnje, porasla je tehnična produktivnost in za 34 odstotkov akumulativna sposobnost, pa temu niso primerni ostali kazalci gospodarjenja, še zlasti vrednost tistih, ki bi nam zagotavljali potrebno akumulacijo za hitrejše prestrukturiranje proizvodnje in uvajanje sodobne tehnologije. Razlog za to so tržišča, kjer prodajna cena ne daje potrebnega rezultata, kar velja tudi za tržišča s konvertibilnim plačilom. V proizvodnji predstavljajo največji delež talne obloge, ki jih izvozimo kar 79 odstotkov, največji kupec pa je Sovjetska zveza. Posebej uspešna je bila torej izvozna bilanca, 12 milijonov dolarjev na konvertibilnem in štiri milijone na klirinškem tržišču,« ocenjuje lansko poslovno leto direktor Jutek-sa Milan Dolar. Za letošnje leto predvidevajo v Juteksu enak obseg proizvodnje z nekaterimi strukturnimi spremembami. Zmanjšali bodo proizvodnjo jutinih izdelkov in povečali delež tehničnega in netkanega tekstila pa tudi talnih oblog. Ekonomski kazalci pa so v tem trenutku zaradi nestabilnih splošnih razmer še velika uganka. V Juteksu bodo proizvodnjo talnih oblog v celoti prestavili na Ložnico, delavci Metalne Maribor pa bodo do Proizvodnjo talnih oblog na Ložnici si ogledujejo poslovni sodelavci Metalne iz Maribora HftiillS® . I Preračunano v ameriške dolarje so v Hmezadu Export-Import povečali v dobrem letu dni zunanjetrgovinsko menjavo od 150 do 284 odstotkov. Prodaja hmelja na tujem in domačem trgu pa predstavlja samo še 40 odstotkov realizacije. Pomemben delež v zunanjetrgovinski menjavi pa ima tudi delovna enota Inženiring s sedežem v Ljubljani. Več o tem nam je povedal direktor Hmezad Export-Import Ivo Bračun: »Razširili smo našo registracijo, ki sedaj poleg kmetijske proizvodnje obsega še tekstil, široko potrošnjo, opremo in drugo. V naši delovni organizaciji je zaposlenih okrog sto delavcev, od tega jih je več kot 20 odstotkov z visoko in višjo izobrazbo. Smo edina trgovska zunanjetrgovinska organizacija v občini. V preteklem letu smo uresničili za 30 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega poslovanja, od tega predstavlja izvoz hmelja okrog 40 odstotkov. Izredno smo povečali obseg ostale zunanjetrgovinske menjave in obseg realizacije v delovni enoti Inženiring. Doseženi rezultati so odraz prizadevanj zaposlenih v naši delovni organizaciji. Finančno disciplino smo poostrili tudi s spremenjenim načinom nagrajevanja. Komercialne in finančne delavce nagrajujemo po odprtih postavkah in ne le po Ivo Bračun doseganju planov. Razširili smo zunanjetrgovinsko mrežo. Tako smo pristopili k skupni firmi na Dunaju, ustanovili firmo v Main-burgu v ZR Nemčiji, v končni fazi pa je ustanovitev skupne inženiring firme s Kovinotehno v Minsku in filiale nemške firme v Franciji. S temi bomo povečali obseg poslovanja in omogočili prodor našim proizvodom v svet. Poleg tega bomo lahko spremljali dogajanja v evropski gospodarski skupnosti in omogočili vključitev Hmezada na evropsko tržišče. Prizadevamo si, da bi v čimvečji meri opravljali takšne izvozne in uvozne storitve, ki dajejo ustrezno presežno vrednost za članice KIL LIBOJE Posodobitev tehnološke opreme »čeprav se po kazalcu akumulativne sposobnosti za preteklo leto uvrščamo med uspešnejše v občini, pa nas je lani prvič po nekaj letih pestil problem likvidnosti. Sposojati smo si morali celo za plače Plačilni roki na domačem tržišču se vse daljši krediti v sedanjih razmerah pa so izredno dragi. Kljub temu da že sedaj izvažamo polovico keramike v preteklem letu smo na tujih tržiščih prodali za dobre tri milijone dolarjev, nameravamo v letošnjem letu izvoz še povečati. K temu nas silijo tudi razmere na domačem tržišču. Zato bomo posodobili tehnološko opremo za dekoracijo in v sušilnici. Z zemeljskim plinom dosegamo kakovostnejšo proizvodnjo, kar je tudi pomemben pogoj za doseganje zastavljenih ciljev gospodarjenja. In ker smo lam zaradi problemov likvidnosti nekoliko zaostali pri osebnih dohodkih, moramo to čimprej popravili •• nam je povedal direktor Keramične industrije Liboje. Mitja Urisek . v ... . * jk Obrt kot postranski poklic Skladno z novim obrtnim zakonom je občinska skupščina pristojna za podrobnejše urejanje nekaterih vprašanj s področja obrti. Tako je izvršni svet že sprejel osnutek odloka, sprejeti pa ga morajo še zbori občinske skupščine, določa pa opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic. Če bo odlok sprejet, bodo občani smeli kot postranski poklic, z drugimi besedami kot popoldansko obrt opravljati z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali, av-tovleko in viličarji, prevoz blaga, razen s triciklom, prodajo na drobno, žaganje lesa za potrebe krajevnih skupnosti, gostinske dejavnosti, razen ob urejenih smučiščih. Prodaja na drobno naj bi bila povsod, razen v centrih, kjer to dejavnost opravljajo trgovske organizacije. Nekatere od omenjenih dejavnosti so občani že izvajali, vendar nelegalno, pri čemer je krajši konec potegnila družba. Zato je obrt kot postranski poklic skladna z ekonomskimi zakonitostmi jn vodi k napredku družbe kot celote. jk Sigma tok junija postavili novo linijo širših dimenzij. Še v letošnjem letu naj bi pričeli s proizvodnjo tehničnih monofilov, v fazi študije sta še dva nova programa, ki ju ne proizvaja še nihče pri nas. Dogovarjajo pa se tudi s firmo v ZRN za ustanovitev mešanega podjetja, v katerem naj bi dokončno oblikovali netkane tekstilije za notranjo opremo avtomobilov. V mesecu oktobru naj bi odprli sodoben prodajni salon v Žalcu in tako predvsem delovno in z novimi prodobitvami počastili 50 let Ju-teksa. Pri tem pa je najpomembnejše prestrukturiranje proizvodnega programa. jk foto: L. Korber Hmezada in ostale, ki vidijo v sodelovanju z nami doseganje optimalnih dohodkovnih učinkov. V primeru hmelja pa je naša naloga: obvladovati zunanjetrgovinski trg, količina in kakovost pa sta nalogi proizvajalcev. Vsak proizvod namreč zahteva poseben način proizvodnje in prodaje, zato si tudi prizavedamo, da bi čimbolje spoznali proizvodnjo posameznega izdelka, proizvajalci pa zakonitosti tujih tržišč. Le-ta namreč priznavajo izključno konkurenčne cene in izpolnjevanje pogodbenih pogojev. Za leto 1989 načrtujemo realno povečanje obsega poslovanja in ostanka čistega dohodka ob neznatnem povečanju zaposlenih. Dokončati želimo že omenjeno zunanjetrgovinsko mrežo in posodobiti poslovanje ob hkratni prilagoditvi organizacije dela zahtevam poslovanja. Razširili bomo skladiščne zmogljivosti za hmelj in dokončali nekatere zamisli ureditve poslovnih prostorov in okolice. Usposobiti se moramo tudi za finančno podpiranje izvoznih programov članic SOZD Hmezad in tudi izven. Naš cilj pa je tudi: ne samo več delati, ampak si zagotoviti realno povečanje osebnih dohodkov. Če bo v novi zakonodaji prevladoval kriterij organiziranosti za doseganje večje presežne vrednosti na vseh ravneh, potem v letošnjem letu in naslednjih za našo delovno organizacijo ne vidim težav.« M. Natek ■NIfS tuja tržišča »Dobre poslovne rezultate smo dosegli s skupnimi napori kolektiva. Skupno smo izdelali 290 tisoč komadov in plan presegli za devet odstotkov ob zmanjšanem obsegu kooperacijske proizvodnje. Kar osemdeset odstotkov lastne proizvodnje in petdeset odstotkov skupne smo prodali na tujih tržiščih, saj je bil izvoz dohodkovno zanimivejši po majskih ukrepih, še zlasti v dodelavnih poslih, ki ne bremenijo financiranja zalog. Domače tržišče se zelo hitro spreminja, čuti se tudi padec kupne moči. Zato postajajo naše prodajalne vse bolj zanimive, saj nam nudijo večjo varnost in tudi večji finančni uspeh. Dolgi plačilni roki posameznih trgov- skih hiš, financiranje zalog in proizvodnje, pogubno draga izposojena sredstva in na drugi strani dragocena lastna obratna sredstva, pa težave z domačimi dobavitelji, vse to je vplivalo na poslovanje v preteklem letu. Rezultati pa kažejo, da smo se v takšnih pogojih dobro znašli,« pravi direktor Andrej Šepec. S sodobnimi šivalnimi stroji znamke Pffaf, s katerimi je mogoče programirati določene operacije, v MIK-u za letošnje leto načrtujejo 15 odstotkov večjo produktivnost in seveda tudi kakovost izdelkov. Z odkupom objekta Strojne pa bodo izboljšali družbeni standard zaposlenih. jk Sigmaterm je dimnik, ki je trajen, neuničljiv, finalno obdelan, montaža pa opravljena v dveh urah Prestrukturiranje z lastnim znanjern in kadrom »Bilančni podatki za preteklo leto so dobri, žal pa je to bolj zasluga obračunskega sistema. To, kar nam je ostalo, ni hvalevredno; če normalno posluješ, moraš imeti tudi rezultate. Največji problem je bila likvidnost, kar je tudi posledica poslovanja v preteklih letih. Planske načrte smo uresničili, predvsem pa smo se okrepili s strokovnimi kadri. Razvoj je bil in bo naša temeljna usmeritev, z materiali in energijo pa smo tudi precej privarčevali,« je na kratko strnil oceno gospodarjenja za preteklo leto direktor Sigme Martin Goršek. Če pa upoštevamo splošen položaj gradbeništva, potem so rezultati poslovanja Sigme spodbudni, kar dokazuje tudi za četrtino višja akumulativ-nost v primerjavi z branžo. V Sigmi je kar deset odstotkov zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, to pa je tudi dobra osnova za načrtovano prestrukturiranje. Dimnik sigmaterm je tako že znanilec novih programov, ki je postal zanimiv tudi na tržiščih Italije in Avstrije. Od ideje do trženja sta minili dve leti, z njim pa že ustvarjajo dvajset odstotkov celotnega prihodka. Penoaparat za pripravo pene, ki se dodaja betonom, s tem pa se zmanjša teža betona kar za štirideset odstotkov, je novost, izumitelj pa je strojni tehnik Emil Germ, Sigma pa je aparat patentirala. Za aparat, ki zagotavlja stalno kakovost betona, je na domačem in tudi tujem tržišču precej zanimanja. Z lastnim znanjem do novih programov in s tem prestrukturiranje je usmeritev Sigme. Razmere na tržišču se namreč hitro spreminjajo in se jim je treba neprestano prilagajati. Sicdr pa je kolektiv Sigme inovator tudi na področju delovnega časa, saj so prvi v Sloveniji uvedli 40-urni delovni tednik, rezultati gospodarjenja pa samo še potrjujejo upravičenost takšne odločitve. jk foto: L. Korber Andraž Izgradnja telefonije zaključena Izgradnja telefonije v krajevni skupnosti Andraž je zaključena. Telefoni so zabrneli v 59 gospodinjstvih, za krajane pa je ta tako težko pričakovana pridobitev okno v svet. Čeprav vseh potreb niso uspeli zadovoljiti, pa so vendarle vsi zaselki dobili telefone. Kar 29 km kabla so morali položiti in temu primerna je skoraj nepojmljiva tudi cena 23 milijonov dinarjev z ovrednotenim udarniškim delom. Spretne delavke na novih sodobnih strojih delajo v treh izmenah. TT Prebold Pozivi k razbremenjevanju Tekstilna industrija je kot tudi celotno gospodarstvo v vedno težjem položaju. Le malo je tekstilcev v Jugoslaviji, ki so lahko ie zadovoljni s svojimi doseženimi rezultati. Večina jih preživlja težke trenutke in bijejo vsakodnevni boj za preživetje. Tekstilna tovarna Prebold pri tem ni izjema, vendar pa se je doslej in tudi v lanskem poslovnem letu uspešno prebijala skozi težave in zaključila leto brez rdečih številk. Sicer pa več o tem v nadaljevanju zapisa. Finančni rezultat poslovanja izkazuje v primerjavi z lanskim letom celotni prihodek z indeksom 286, porabljena sredstva kažejo indeks 295, dohodek indeks 262, čisti dohodek pa je indeksno izražen s številko 293 %. Ti skopi podatki pa seveda ne morejo pokazati vseh prizadevanj na posameznih področjih proizvodnje, prodaje, oskrbe s surovinami, zunanjetrgovinske menjave, storilnosti, likvidnosti in osebnih dohodkov. Pogoji gospodarjenja so se po lanskem maju močno zaostrili. Ob zmanjšanju kupne moči doma bi morali več izvažati, pravijo v preboldski tovarni, vend,?r s tako visokimi carinami za vhodni material ter z obremenitvijo dohodka le s težavo konkurirajo proizvajalcem iz drugih držav. Prav gotovo zato pozivi k razbremenitvi gospodarstva niso brez osnove. Zaradi vedno večjega odliva denarja za prispevke in davke, podaljševanja plačilnih rokov kupcem in drveče inflacije pa so bili prisiljeni odložiti vse načrtovane večje investicije za tekoče srednjoročno obdobje. To pa pomeni odmik od zastavljenih načrtov in potreb, ki, gledano dolgoročno, ne zagotavljajo prave perspektive in konkurenčne sposobnosti. Ve se, da je tekstilna industrija postavila vso ostalo industrijo, danes pa še vedno vlada prepričanje, da je sposobna več dajati kot daje. To pa se v teh zaostrenih pogojih gospodarjenja kaže kot najbolj boleče dejstvo, pravijo v Preboldu, ki ga noben od tekstilcev ni zmožen zdržati. Še zlasti velja to za metražerje, saj je ciklus proizvodnje določen in ga ni možno skrajševati. To pa z drugo besedo pomeni počasnejše obračanje dinarja. »V zadnjem času se kažejo določeni premiki za razbremenitev tekstilne industrije, kar tudi pomeni obstoj ali propad tovrstne industrije. Treba je reči, da smo mi zahvaljujoč proizvodnji in asortimanu letos še poslovali pozitivno, kar pa v perspektivi, ko bo trg začel delovati, skorajda ne bo več mogoče,« je o poslovanju preteklega leta zaključil direktor TT Prebold Drago Pušnik. Zanimalo pa nas je tudi, kako gledajo na nov zakon o podjetjih in kaj so v zvezi z njim že storili? Povedali so nam, da znotraj delovne organizacije o tem še niso veliko govorili. Vsekakor ne nameravajo hiteti, saj je zakon nov in bo po izjavah novega predsednika izvršnega sveta Anteja Markoviča potrebnih še nekaj sprememb. To pa pomeni, da je bolje počakati, saj se ne ve, kaj zakon dejansko prinaša. Izkušnje iz časov ustanavljanja tozdov pa to še potrjujejo. Kot pravijo, pa se je vsekakor potrebno pripraviti na nove pogoje, ki naj bi stopili v veljavo do konca leta 1991. Do tja je še dovolj časa, zato bodo temeljito razmislili, kaj je zanje dobro in kaj ne. V to pa jih sili tudi specifičnost glede na TOZD in obrate na Hrvaškem in Kozjanskem. Vsekakor pa so v preboldski tovarni še vedno izvozno naravnani, saj le v tem vidijo svoj obstoj. Lansko leto so sicer zaradi izločitve dohodkovno manj zanimivih proizvodov glede na plan izvozili za 10% manj kot leto poprej. Pravijo, da ga bodo poskušali permanentno povečevati. Potrebno je najti nove kupce, stare pa obdržati. Da na tem že delajo, govori plasman njihovih proizvodov na ameriški trg, kjer doslej še niso bili prisotni. In kako gledajo oz. ocenjujejo v TT Prebold nov zakon o finančnem poslovanju? Pravijo, da je za njihovo delovno organizacijo zelo slab, kar argumentirajo s tem, da je doslej menica le bila inštrument zavarovanja plačila, saj je v določenem času le prišlo do plačila. Z novim zakonom pa tega ni več, saj se bodo morali sami boriti, da bodo prišli do svojega denarja. To pa je nedvomno zelo negativno, pravijo, in dodajajo, da bodo tako morali roke plačila podaljševati oz. celo odpisovati, če ne bo prišlo do realizacije plačila. Vsekakor je to korak nazaj, vendar upajo, da bo slej ko prej moralo priti do drugačnih rešitev. Zaskrbljuje pa tudi zaostrovanje odnosov v Jugoslaviji, čeprav menijo, da je resnica o sedanjem gospodarskem bojkotu slovenskega blaga nekje vmes. Bolj kot to, pa so v strahu zaradi nadaljnjega sodelovanja z inozemskimi partnerji, saj lahko zaradi stanja v Jugoslaviji tudi na tem področju pride do neljubih problemov. Pred časom je bil na ravni IS SRS in gospodarske zbornice sestanek z inozemskimi partnerji in izvozniki glede tega, ali je Jugoslavija v teh težkih trenutkih sposobna zagotoviti varnost njihovih naložb in kapitala. Če tega nismo sposobni, se nameravajo preusmeriti drugam; kot na primer v Maroko, Grčijo ali Portugalsko. To pa lahko pomeni tudi za preboldske tekstilce težak udarec. ' D. Näraglav Borci so še aktivni V preteklem tednu so imeli letno konferenco člani krajevne organizacije ZZB NOV Žalec Iz poročila predsednika Draga ANTLO-GA je bilo razbrati, da so borci še vedno zelo aktivni. Ne samo v svoji organizaciji, pač pa tudi v ostalih družbenopolitičnih organizacijah, društvih in delegacijah. Posebno skrb so posvečali socialno zdravstveni problematiki, saj so nekateri člani že hudo v letih, to pa prinese s seboj vrsto težav, ki jim je pogosto posameznik težko kos. Za reševanje takih problemov ima skupščina občine že vrsto let veliko razumevanje, zato so ji borci izrekli zahvalo. Za borce je namreč pomembno tudi to, da so v upravnih organih, kjer urejajo njihove zadeve, prijazni ljudje. Čeprav je že drugo leto okrnjeno število dni zdravljenja v naravnih in termalnih zdraviliščih, borci zaradi tega ne negodujejo. Ra- zumljivo se jim zdi, da morajo breme stabilizacije vzeti tudi na svoje rame, čeprav so te rame že močno utrujene od nošenja neprestanih bremen v preteklosti in sedanjosti. Izrazili so tudi svojo prizadetost ob nedavni novici v časopisu, da bo zanje okrnjeno ambulantno obratovanje v Zdravstvenem domu Žalec. Kaže, da je bila novica preuranjena. Predsednik organizacije je v uvodnem poročilu izrazil skrb, da so naši narodi vse prehitro pozabili na čas, ki še sploh ni tako zelo daleč. Na čas, ko so se med seboj klali množično, bolj strastno in pošastno, kot pa so jih uničevali tujci, okupatorji. Na ugled doma in v svetu, ki smo ga izgubili, čeprav pridobili s tolikšnimi odrekanji in garanjem ter vero v lepši jutri. V razpravi so se borci dotaknili tudi ustanavljanja novih zvez in strank. Večina je strankarski režim doživela sama, zato stojijo trdno na stališču, da morajo te zveze in stranke delovati znotraj SZDL. Moti jih, ker liderji teh zvez in strank pljujejo po pridobitvah ■NOB in politiki ZK. Nedavna izjava Tomšiča, da je partija mafija, je ogorčila vse tiste borce, ki so bili iskreni člani komunistične partije med vojno in člani zveze komunistov v miru in so to še danes. Povsem nerazumljivo je tudi, da si upa v tujih sredstvih javnega ob-' veščanja oznanjati, da mu doma prisluškujejo pri telefoničnih pogovorih. Če že ustvarja ali namerava ustvarjati novo demokracijo, bi bila tudi demokratična pot, če bi se s pritožbo obrnil na sekretariat za notranje zadeve, ki je za reševanje teh zadev bolj pristojen kot tuje časopisje. Sicer pa moramo borci vztrajati pri tem, da te nove stranke in zveze pridejo na dan s svojimi programi. Javna razprava velja tudi zanje. Različni pomeni besede »Taterman« Gost konference, predsednik KK SZDL Žalec Srečko Čater, je poudaril, da se je v zadnjem letu v Žalcu veliko napravilo (obvoznica, pokopališče, vrtec v izgradnji), da pa so pri tem imeli veliko zaslug tudi borci žalske organizacije, ki so složni. Tako enotnost je treba ohraniti, pa tudi sodelovanje, saj smo drug drugemu vedno bolj potrebni. Povsem drugače je to na zvezni ravni. Borci imajo pravico zahtevati, da se politiki začno obnašati drugače, saj je z upadanjem ekonomske moči države povezana tudi skrb za socialno varnost borcev. Ob koncu konference so člani krajevne organizacije sklenili, da bodo podprli akcijo za sanacijo partizanske bolnišnice Franje. V ta namen so s prostovoljnimi prispevki nabrali 700.000.— dinarjev in jih nakazali na namenski žiro račun. Cveta MIKUŽ Dnevnik Večer je v začetku februarja objavil sestavek Mira Petka Pozabljena koroška znamenitost, ki omenja besedo taterman. To je bil demon, ki je ohranjal zdravo in čisto vodo. Avtor sestavka navaja, da je Koroški fuži-nar leta 1966 objavil slovarček koroških besed, v katerem besedo taterman označuje kot pokončen lesen steber, ki je na vrhu oblikovan v (turško) glavo, v njem pa je cev, iz katere v korito teče živa voda. V Novicah iz leta 1858 Davorin Trstenjak piše, da je taterman povodni duh, poznajo pa ga nemške narodne povesti. Po ljudskem izročilu naj bi tudi led razbijal oziroma topil. Zbiralec koroškega ljudskega blaga Vinko Mödemdorfer je zapisal, da v Kotljah in v Črni v Mežiški dolini postavijo pred hišo zelene breze, kjer pa jmajo studence s stalnim iztokom, opletejo tatermane, izto- čne cevi, z zelenjem, da bi imeli zdravo vodo. Beseda taterman ni neznana tudi v Spodnji Savinjski dolini. Nanjo me je opozoril že pokojni Rafko Funkt, ki je dejal, da so asfaltirali cesto do tatermana v Migojni-cah. Mislil je na vaški vodnjak sredi vasi, ki je bil steber, v katerega je bila napeljana voda in ki se je iztekala v korito za napajanje živine. Torej steber, iz katerega teče voda. Tako so imenovali tudi vodnjake, ki so bili nekoč na dvoriščih kmetij in so jih pozimi zaščitili s slamo pred mrazom. Hkrati je zanimivo tudi, da so imele to ime tudi slamnate lutke, ki so jih hmeljarji naredili na zadnji štangi hmelja in jo postavili pokonci. Torej demon Taterman je tudi v naši dolini nekdaj skrbel za vodo in zato da vodnjaki niso zamrznili. F. Ježovnik Podal sem se v podnožje Žvaj-ge. Na lepem kosu zemlje, ki mu ga je podarila mati, sta si zgradila prijeten dom. S ceste, ki pelje v Trbovlje, najprej opazite živo mejo in sadovnjak z okrasnimi grmički, z zahodne strani pa hišo obdajajo lepo obdelane njive z zelenimi ozarami. Okrog hiše, na okenskih policah, stopnicah in še kje je polno skrbno negovanih rož. Ko sem prišel na dvorišče, sem začuden obstal »Kam za vraga pa boste dali toliko drv?« »Hja, veste, ta pa vedno prav pridejo!« je nekam utrujeno odgovorila Mihova žena Tinka. Videti je bilo, da se je s spravilom dragocenega kuriva ukvarjala že lep čas. »A moža ni doma?« sem začel. »Ne, ni ga!« je kratko odvrnila in se nasmehnila. »Aha, že razumem! Najbrž spet vihti mesarico?« »Ne, ne! Doli v Preboldu obrezuje trto. Kmalu bo prišel, lahko ga počakate!« »Bom raje kasneje prišel, če ne bom motil! Adijo!« Čez dve ali trt ure sem se vrnil. Medtem sta se najedla in pospravila že precej drv. »Pa sem vas le našel!« sem ga nagovoril namesto pozdrava. »Obrezoval sem trto, sedaj morava pa spraviti drva. Zaradi daljnovoda so nama podrli skoraj ves gozd. Ne vem, a res ne gre drugače?« »Potem pa ne boste imeli časa zame?« »Kar pridi, se bova na hitro zmenila!« Sedla sva se na klopco za hišo, od koder se lepo vidi »šentpavelska fabrika« in zahodni del Spodnje Savinjske doline. Stergarjev ali Pepelčev Miha, kot ga po domače kličemo, se je rodil na majhni kmetiji v Mariji Reki. »Bilo nas je deset — štirje fan- tje, šest deklet!« reče poetično in ves nasmejan. »Jaz sem bil ta sedmi!« ponosno doda. Ko je hodil v prvi razred, mu je umrl oče. Mati je z veliko težavo preživljala deset lačnih ust. »Ti povem, to so bili hudičevi časi!« Za mizarja se je izučil v Latkovi vasi pri Albertu Viharju starejšemu, za katerega pravi, da je bil res pravi mojster. »Če ga je prijelo, bi ga pa raje nosil, kot poslušal!« se zopet zareži. Ko pripoveduje, si pomaga s težkima rokama. Le-ti dokazujeta, da je zelo marljiv in delaven. Ob vnetem pripovedovanju ali prepričevanju desnico vedno nekam čudno suče, kar njegovi pojavi pristoja. Miha je človek, ki vsako stvar vzame zelo resno. O njegovi veseli naravi pa priča nešteto smejalnih gubic, ki so posejane okrog živih oči, ki hudomušno kukajo izpod visokega čela. Komaj se je izučil, se je začela druga svetovna vojna. Tudi Miha je moral v nemško vojsko. V Rusiji je bil ranjen in odpeljali so ga v neko bolnišnico v notranjosti Nemčije. Ko je okreval, je dobil dopust in s tem priložnost za odhod v partizane. Nazadnje je bil v tretji četi prvega bataljona Šlan-drove brigade, ki se je nekaj časa zadrževala v četrti operativni coni, nato pa odšla na Dolenjsko. Novembra meseca, leta 1944, je brigada bila hude boje. V okolici Kočevja je pokalo kot za stavo. »Pravili so, da se tolčemo z Nemci« se spominja. »Stoj! Stoj, kurba partizanska!« so vpili, ko so me ugledali. »To pa niso Nemci!« sem si mislil ves zmeden. »Vstal sem in začel bežati. Teže mitraljeza, ki sem ga nosil v desnici, sploh nisem čutil, tako sem tekel!« In potem . .. potem ga je zadelo. S prestreljenimi črevami in ranjeno desnico je prisopihal v četo, ki se je že zbirala in pripravlja- Mihael Stergar la za odhod. Šele takrat je opazil, da je rana zelo nevarna. »Pravijo, da ima mačka devet življenj. Ti povem, da jih ima človek veliko več. Brez operacije in kakršnihkoli zdravil sem se zlizal!« Kroglo, ki ga je zadela v roko, so mu brez anestezije odstranili šele po vojni, ko je služil domovini. Še sedaj jo hrani. Nihče pa mu nikoli ni verjel, da mu je iz preluknjanih črev tekla fižolova juha, ki jo je zaužil, preden je odšel v boj z »belčki«. Prigode iz vojnih dni je pripovedoval mirno, skoraj ganljivo resno. Nemo sem zrl preko njiv, tja nekam v Žvajgo, poslušal in si mislil: »Koliko mož je umrlo tam na poljanah, v gozdovih? Koliko ljudi so uničili v koncentracijskih taboriščih, koliko so jih postrelili kot talce, koliko ...? So vedeli, za kaj so dali svoja življenja? Kaj bi dejali, če bi videli, kaj se danes dogaja v naši domovini?« »Pustiva raje to!« je dejal, kot da bi vedel o čem sem razmišljal. »Saj res! Kako je že bilo z vašim poklicem?« ga vprašam zmedeno. »Kot mizar sem se štiriinpetdesetega zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, kjer sem delal do upo- kojitve. Otavnikov Tona mi je bil »taboljš’« kolega. V tridesetih letih se nisva niti enkrat skregala.« »Vem, vem Miha! Toda jaz sem mislil, da boste povedali, kako ste postali mesar?« »To je bilo pa tako ...« se zopet zareži. »Vedno sem si želel, da bi postal mesar. Toda mama je stalno prigovarjala, da mesar sem še vedno lahko in naj bom raje kaj bolj zaresnega. Tako šem postal mizar. Po vojni pa sem obiskoval mesarski tečaj, kjer smo se učili, kako čim hitreje ubitr prašiča ali govedo in ju sleči iz kože!« Vsako zimo spravi v zmrzoval-ne skrinje ali sušilnice za meso precej prašičev in tu pa tam kakšno »ico«. Spominja se sezon, ko je utišal po sto dvajset prašičev. »Tudi po pet na dan jih je padlo!« pravi. To je zelo veliko, če pomislimo, da je treba žival odreti, razkosati, oprati čreva, narediti klobase ... Pravijo, da mu je pri kolinah zelo težko streči. Kljub letom je zelo okreten, delo pa opravi hitro in natančno. Miha nadvse rad kosi. Tudi pri tem opravilu se ne ustraši nobenega mladeniča- Lansko leto je celo sodeloval na tekmovanju koscev v Gornji vasi in pomagal pri košnji Pepelčeve in Južnove planine. »Kako to zmorete, saj niste več rosno mladi, prestali pa ste tudi operaciji na kolkih!« »Če človek hoče, zmore vse!« je dejal in počasi vstal. To je bil znak, da sva s pogovorom končala. Zahvalil sem se mu za gostoljubje in mu zaželel, da bi mu zdravje še dolgo služilo. Mimogrede sem ga spomnil na vaje, ki jih je zvečer imel s preboldskim moškim zborom. »Čuj!« je dejal in dvignil prst na desnici, »če bi vsi člani zbora obiskovali vaje tako točno in redno kot jaz, potem bi se lahko naučili še veliko več!« Drago Kumer, ml. Planinski kotiček Letna konferenca PD Zabukovica Zadnje dni februarja je potekala letna konferenca PD Zabukovica, ki se je je udeležilo več kot sto članov. Iz poročila predsednika društva Iva Goričana je bilo razvidno, da je bilo delo v preteklem letu pestro in razgibano, koča na Homu je vse bolj priljubljena, veliko pa delajo tudi z mladimi. Tu poleg gojenja tradicij NOB izstopata tudi dva tabora, in sicer za cicibane in pionirje ter pionirje in mladince. Društvo je tudi edino v dolini, ki goji akcijo Ciciban-pla-ninec in vodi vrtičkarje na bližnje griče. Poudarjeno je bilo, da čaka markaciste obilica dela pri ureditvi Savinjske poti, saj želijo delno spremeniti traso, pri tem pa ostajajo bolj ali manj osamljeni, čeprav zanimanje za pot ne pojenja. Društvo sodeluje tudi s sekcijo v Matkah kot tudi s sekcijami v organizacijah združenega dela, želijo pa, da še bolj utrdijo medsebojne vezi. Tudi sprejeti načrt je zelo pester. Še naprej bodo gojili tradicije NOB, orientacijo, urediti nameravajo cesto proti postoianki na Homu, gojili bodo izletništvo in drugo. Pri ureditvi ceste se povezujejo s krajevno skupnostjo Šešče, značilno pa je, da se delo društva vedno bolj usmerja v to krajevno skupnost, kar je pozdravil tudi predstavnik KS Šešč. Delo je tudi tesno povezano s teritorialno obrambo, kar je med drugim pokazalo tudi zadnje orientacijsko tekmovanje, ki so ga pripravili teritorialci na območju Gozdnika. To povezavo je poudaril tudi komandant občinskega štaba TO Adi Vidmajer, ki so mu planinci ob tej priliki čestitali za 30-letnico delovanja teritorialne obrambe na Slovenskem. Planinci si žele večje povezanosti s krajevno skupnostjo in socialistično zvezo v Grižah, ki sedaj peša, dobra pa je povezava z osnovno šolo Nade Cilenšek Griže, kot tudi z OO ZZB Griže, katerega predsednik Ludvik Kukovec se je poleg direktorja Sigme iz Zabukovice kot edini predstavnik kraja, udeležil letne konference zabukovških planincev. F. Ježovnik Prvomajski potep po Jadranu s Za prvomajske praznike bodo planinci naše občine ponovno odšli na planinsko-turistični potep po jadranskih otokih, in sicer na Brač, Hvar in Vis. S seboj bodo popeljali vse, ki jim je do lepot naše širše domovine. Na pot se bodo odpravili 27. aprila s posebnim avtobusom in se vrnili 2. maja. Ker je izlet namenjen prav vsem, sporočajo, da bo poskrbljeno tudi za tiste, ki ne bodo kos vzponom na otoške vrhove, saj se bodo med tem časom lahko kopali v pokritih bazenih. Prijave bodo sprejemali pri Planinskem društvu Žalec, Kompasu v Žalcu ali kar pri Ivanu Jurharju na Velenjski 12 v Žalcu, ki bo izlet tudi vodil. Prijave bodo zbirali do zasedbe avtobusa oz. do 30. marca 1989, takrat bodo interesenti dobili tudi podroben opis poti in ostale informacije. Planinci torej vabijo, da se jim ob prvomajskem prazniku v pridružite.__________________________________________^ Koledar planinskih prireditev — april 2. april — POHOD NA KAMNIK—HOM (PD Žalec) 9. april — TRADICIONALNI POHOD NA DOBROVUE (PD Polzela) 22. april — TRADICIONALNI POHOD PO MEJAH KS LIBOJE 27. april — SREČANJE KRAJANOV NA BUKOVICI (PD Žalec) 30. april — KRESOVANJE na SÈNTJUNGERTI, BUKOVICI, HOMU, GORI OLJKI in še kje (Planinska društva) V mesecu aprilu bo PD Polzela organizirala tekmovanje v planinski orientaciji. Pred pričetkom planinske sezone pa bodo mladinci PD Zabukovica pripravili sejem rabljene planinske opreme. Prva žalska parna brizgalna iz leta 1908 Vinko Jug — kronist in zbiratelj o gasilstvu Prizadevni kronist in zbiratelj zgodovinskega materiala o gasilstvu v naši občini Vinko Jug nam je odstopil na vpogled Poziv moštvu prostovoljne požarne hrambe v Žalcu iz 11. avgusta 1908. leta. S tem pozivom se poziva moštvo, da pride točno ob 7. uri v moštveno sobo, da se pogovorijo o preizkusu parne brizgalne, ki bo 12. avgusta 1908. Odstopil pa je tudi govor Josipa Širce ob blagoslovljenju nove parne brizgalne, ki takole pravi: »... Kličem vam vsem z dna srca dobro došli!. Z veseljem ste prihiteli iz raznih slovenskih krajev, da se z nami radujete bram-be žalske (dejansko je bila 28-le-tnica) in blagoslovljenja naše nove parne brizgalne, prve v Zvezi se nahajajočih slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem ...« V nadaljevanju je orisal zgodovino Požarne brambe: .. . »Med ustanovnimi člani so bili poleg Janeza Hausenbichlerja, ki je bil prvi načelnik, med drugim še: podnačelnik Josip Širca, če-tovodja plezalcev Jože Lorber, četovodja brizgalničarjev Rudolf Žuža, namestnika sta bila Jakob Janič in Jože Žigan, med redniki pa so bili vrli tržani in žalski rojaki: Franc Šušteršič, Rudolf Senica, Jože Žuža, Ernest Širca itd. Nekateri so izstopili, drugi umrli.« Od ustanovnih članov sta bila leta 1908. samo še dva, in sicer četovodja plezalcev Bernard Strahov-nik in Josip Širca, oba sta pred letom 1907 po milosti presvetlega cesarja prejela svetinjo za 25-let-no delovanje na polju ognjegasil-stva in rešilstva. Govornik omenja, da je žalska požarna bramba prva na Slovenskem vpeljala slovenski poveljni jezik po vežbeniku, ki ga je kasneje sprejela glavna skupščina zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem. Govornik ne omenja, da je začel slovensko poveljevati 18. 6. 1888 in da je prvi vežbenik bil izdan v slovenskem jeziku leta 1899. Govornik omenja, da je Požarna bramba gasila približno 60 požarov in da so bili največji požari v Migojnicah leta 1885, v Št. Rupertu leta 1893, v Gornjih Grušo-vljah leta 1901 in v Šeščah leta 1902. Iz dvojezične kronike, ki je prav tako ohranjena, lahko ugotovimo, da je bil ustanovni sestanek Požarne brambe Žalec dne 5. 6. 1880 in da so že 6. 8. 1880 prvič gasili v Petrovčah. Gorelo je pri Francu Ježovniku, in sicer lep kozolec, ki ga je zažgala hudobna roka. V pogovoru z Adijem Golav-škom, kmetom iz Migojnic, je leta povedal, da se je tega požara spomnil njegov oče. Gorelo je v spodnjih Migojnicah, pri njih so kozolec ohranili tako, da so cunje namakali v gnojnico, primanjkovalo je namreč vode, in s takšnimi cunjami gasili. Tedaj so gorele Spodnje Migojnice, leta 1919 pa Zgornje, tedaj še s slamo krite hiše je zažgala rudniška lokomotiva. S tem požarom je povezan nastanek Gasilskega društva Griže. Josip Širca, dolgoletni načelnik Požarne brambe, nato v govoru govori o različnih paradnih nastopih, tako leta 1888 v paradi v Celju, pa tudi o pridobitvah od leta ustanovitve. Med drugim so nabavili štirikolesno vozno brizgalno, snemalno brizgalno, zgradili so sodobno kolamico in nazadnje parno brizgalno. Zahvalil se je vsem, ki so na ta ali oni način pomagali, poudaril pa je tudi, da se je parna brizgalna izkazala že pri požaru v Žalcu. Sicer ne navaja datuma požara, goreti pa je moralo tik pred letom 1908, ko je bila svečanost iz tega zapisa. Spregovoril je tudi o pomenu gasilstva: »... Danes se je sploh organizacija ognjegasilstva zbog svojega plemenitega namena zelo udomačila po Slovenskem in je še malo krajev, kjer bi se še ne ustanovila požarna bramba. V mnogih krajih igra požarna bramba vzporedno vlogo socialnega življenja, kajti vsi sloji se združujejo v njej in ljudstvo jo kaj rado podpira in čuva ter si prišteva v ponos, imeti v svojem kraju ta plemeniti zavod ...« In kako je s tem danes? Tudi danes so gasilci po vaseh najbolj aktivni. Ostali so zvesti tradiciji, ki jo odkrivajo v lepi slovenščini napisani tudi sto in več let stari dokument1, .................F. .Ježovnik Živahen utrip kraja Griže: Čeprav je bilo tistega dne, ko smo novinarji Novega tednika in Savinjskega občana v Grižah merili utrip kraja, vreme krmežljavo in so bojazljivo padale težko pričakovane snežinke, beležke niso bile nič tanjše. Lahko bi rekli, da je bilo ravno nasprotno in tako -smo tudi tokrat zabeležili marsikaj novega in zanimivega. Šola je bila že nekdaj središče dogajanja v kraju in tako je tudi v Grižah. »Letos naš hram učenosti slavi častitljivi jubilej: 150-letničo. Za to številne prireditve že posvečamo prazniku, najbolj pa smo veseli prizidka, v katerem smo pridobili tudi predpisom zahtevano kuhinjo in jedilnico. Še zlasti učenci in seveda celoten kolektiv smo krajanom, ki so za to namenili samoprispevek; delovnim organizacijam, obrtnikom in številnim drugim hvaležni za pomoč,« pravi ravnatelj Franci Žagar. Vsega, kar smo ta dan doživeli v Gri- žah, ni mogoče strniti v tem sestavku, precej smo razodeli na srečanju s krajani v domu Svobode in javni radijski oddaji. In ker daje pomemben utrip kraju obrt in kultura, smo pripravili in zapisali pogovor s predsednikom Združenja obrtnikov Jugoslavije Franjom Verdnikom in družino Leber, ki se vsa predaja zborovskemu petju. V lepo urejeni jedilnici dobita besedi »dober tek« pravi pomen besede Franjo Verdnik »Obrtniki so pogodbeni delavci, kooperacija še ni zaživela« Odkar je postal predsednik Zveze samostojnih gospodarstvenikov in njihovih zadrug Jugoslavije je pravzaprav večni popotnik. Od Beograda do Griž, pa spet iz Griž v Beograd. A tudi zanj ima dan samo štiriindvajset ur in v tem času je treba postoriti to in ono tudi v lastni kovinski obratovalnici, da ne bo 16 ljudi ostalo brez dela. Sicer pa, po skoraj četrtstoletni tradiciji teče delo v obratovalnici po že utečenih tirnicah. OD UČITELJA DO OBRTNIKA »Prvih obrtniških veščin sem se učil pri očetu, strojnemu ključavničarju,« je začel svojo pripoved Franjo Verdnik. »Oče sicer ni bil obrtnik, imel pa je svojo delavnico in v njej sem tudi sam preživel marsikatero popoldne,« je razlagal. Družinski tradiciji je Franjo ostal zvest in tudi sam postal strojni tehnik. »51-ega sem začel učiteljevati na vajenski šoli v Kranju, pet let kasneje v Celju, najprej na Dečkovi cesti, kjer je bila specializirana šola za vajence kovinarske stroke, kasneje pa na šoli Borisa Kidriča.« Pomembna odskočna deska pa je bila za Franja Kovinotehna, kjer je spoznal komercialno plat in navezal stike z organizacijami, s katerimi še danes sodeluje. »65-ega sem začel z lastno obrtjo. Sam z družinskimi člani, najprej v gospodarskem poslopju, kasneje v garaži« Danes imajo Verdnikovi skupno obratovalnico s 16 zaposlenimi. »OBRTNIKI SE UKVARJAMO Z OBSTOJEM, NE PA RAZVOJEM OBRTI« Franja Verdnika je kaj rado zaneslo, bi rekli v politične vode. Kar nekaj funkcij, zlasti s področja obrti, je opravljal v minulih letih. Tudi zato pozna razmere v obrtništvu. »Zakonodaja gre naprej, toda v praksi se določila počasneje uresničujejo,« je ocenil. »Mnogi poskušajo zavirati razvoj obrti. Konkreten primer je pravilnik o vodenju poslovnih knjig, ki je skušal uničiti vse, kar je dobrega prinesel zakon o davkih občanov,« je dejal Franjo Verdnik. »Toda,« je še dodal, »vsa leta se obrtniki ukvarjamo bolj. z obstojem obrti, manj pa z njenim razvojem, kar je logično glede na to, da nismo mogli ustvarjati nobenih skladov, predvsem mislim na obratna sredstva. Če bi takrat, ko smo opozarjali na potrebo po obratnih sredstvih, prisluhnili našim zahtevam, bi bila obrt v mnogo boljšem položaju, je pribil sogovornik. Obrt v žalski občini je Franjo ocenil takole: »Organizacijsko so stvari urejene, tudi v odnosih ni težav. Leta 77 smo bili npr. prvi, ki smo podpisali dogovor o razvoju drobnega gospodarstva,« je razmišljal. In nadaljeval: »Čeprav smo pred leti imeli velike načrte, pa še vedno nimamo obrtne co- Franjo Verdnik ne, krivdo zanjo bi lahko naprtili posameznikom. Obrtniki smo takrat sami plačali izdelavo urbanističnega reda, pa ni bilo nič iz vsega skupaj. Zdaj se menda zopet nekaj premika, toda tisti, ki so se takrat odločali za obrtno cono, so izgubili denar. Tokrat bo verjetno veliko teže dobiti interesente za gradnjo,« je bil prepričan sogovornik. Za žalsko občino je v zadnjem času značilno, da rastejo kot gobe po dežju zasebne trgovine. Franjo Verdnik je to komentiral takole: »Verjetno je trgovina v občini, v družbenem sektorju, zatajila, obrtniki so našli prazen prostor in verjetno se bo zdaj zdramila tudi trgovina v družbenem sektorju Takšna je pač konkurenca« V OBRTNIK — NAVADEN OBČAN V Verdnikovi obratovalnici je tekel pogovor med hrupom tam- kajšnjih strojev, za katerimi so se urno gibali prsti ženskih in moških rok. O tem, kaj je največja cokla razvoja obrti, je stekla beseda. »Zame je to dejstvo,« je razlagal Franjo, »da so obrtniki izenačeni z drugimi občani in tudi obdavčeni kot vsi, bom rekel, navadni občani. Obdavčitev na skupni dohodek občanov je bila vseskozi tista meja, ki je nisi mogel preseči in ti je vzela ves kapital za razvoj,« je menil sogovornik. Mimo odnosa ljudi do obrtnikov tudi nisva mogla. Dragi avtomobili pač burijo duhove večine, kajti revščina nezadržno prodira v večino slovenskih domov. Revščina na eni, a tudi bogastvo na drugi strani. »Zakonodaja je danes tako urejena,« je začel Franjo, »da nihče ne more izskočiti, kot sam pravim temu. So pa seveda izjeme, kot so tudi v združenem delu, v politiki in tudi v obrtnih delavnicah. Obrtniki si prizadevamo za ostre, a poštene zakone. Seveda pa je treba upoštevati to, da se obrt od obrti razlikuje. Npr. nekatere obrti potrebujejo veliko denarja za nakup strojev. Nekdo drug pa, npr., opravlja dejavnost brez dragih strojev in če je obrt še konjukturna, mu ostane več sredstev za osebno uporabo. S tem denarjem razpolaga vsak po svoji volji. Nekdo kupi avto, drugi gre na potovanje. Je pa tako — avto se vidi, potovanje pa ne,« je zaključil svoje razmišljanje. Še o odnosu združenega dela do obrtnikov je stekla beseda. »Odnos je odvisen od posameznih podjetij. Nekaj je korektnih, nekaj takšnih, ki izkoriščajo zakonsko praznino glede zavarovanja plačil,« je menil Franjo. »Dejstvo je,« je nadaljeval, da pravih kooperacijskih odnosov skorajda ni. V glavnem gre za pogodbeni odnos. Ko v združenem delu obrtnike potrebujejo, takrat se mudi, ko pride kriza, čez noč ostaneš brez dela. Tudi v naši občini so takšni primeri. Obrtnik bi moral sodelovati z gospodarstvom v razvojnem smislu. In odločiti se bo treba, kaj je drobno gospodarstvo zasebnega sektorja. Ali je to vse tisto, kar je zapisano v zakonu od intelektualnih storitev, brodarstva, gostinstva in kaj vem kaj še vse, ali pa je drobno gospodarstvo res nekaj, kar daje vitalnost velikemu gospodarstvu. Pa na storitveno obrt tudi ne bi smeli pozabiti,« je zaključil Franjo Verdnik. Irena Jelen-Baša Družina poje in igra Družino, kakršna je Lebarjeva iz Griž, je težko najti zbrano doma. Tudi mi smo morali posnetek napraviti po javni prireditvi Radia Celje v domu Svobode Griže. Tedaj je oče Marijan nastopil v Savinjskem oktetu, žena Cvetka in hčerka Irena v žčnskem pevskem zboru Svobode Griže, sin Robert pa prepeva v zboru na Tehniški šoli. Torej družina Lebar poje, ker pa je Cvetka tudi član dramske sekcije Svobode Griže, Robert pa Mladinskega pihalnega orkestra Žalec, lahko rečemo, da tudi igra. »Vsi prepevamo in smo razpeti med vajami in nastopi, tako da enostavno nimamo časa, da bi skupaj zapelidoma ali kje na javnem mestu. Že nekaj let si želim, da bi zapeli na prireditvi Družine pojo v Andražu, kar seveda ne bi bilo težko, saj smo »uštimani« po glasovih, pa za to pri ostalih ni pravega navdušenja. Morda pa se bomo odločili letos,« je razodel svojo željo oče Marijan. Za dolgoletno prepevanje, ki sega v šolske čase v hribovito vasico Šent-gotard nad Trojanami, kvintet Florijana Lesjaka in sedaj Savinjski oktet, je Marijan prejel srebrno Galusovo značko. In čeprav ga mučijo težave s hrbtenico, Marjan ob prepevanju laže prenaša bolečino. jk Foto: L. Korber Ernest Marinc Štirideset let sem delal za zadružništvo Duhovitih opazk in komentarjev v kramljanju o njegovi službeni poti ni manjkalo. Kot pika na i pristojajo Ernestu Marincu, ki je vajen reči bobu bob, kar pa še ne pomeni, da je njegovih somišljenikov v štiridesetih letih službovanja kar mrgolelo. Lahko bi rekli, da je bilo prav nasprotno. Kmetje ga poznajo nazadnje kot direktorja žalske Hranilno kreditne službe, ki jim je znal prisluhniti kot človek. Spominov za celo knjigo se je nabralo, tudi grenkih, in Ernest Marinc je prepričan, da jih bo mogoče za lastno veselje resnično napisal. Nič zasebnega ne pove o sebi, služba je zanj prva in zanjo je nemalokrat žrtvoval del svojega prostega časa. Sedaj, ko je predal krmilo mlajšim v svoji hranilnici in posojilnici, bo tega nedvomno več. To finančno ustanovo je vodil dobrih sedem let, sicer pa je bil od prvega delovnega dne povezan z zadružništvom. Kot dolgoletni računovodja je skrbel za njegove finančne zadeve. Prve izkušnje si je nabiral na Okrajni zadružni zvezi v Celju, v njenem skladu za kmetijsko mehanizacijo. Še bi lahko naštevali, toda za Marinca je pomembnejša prelomnica leto 1961, ko je prevzel delovno mesto računovodje v predhodnici današnje Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Ta letnica sovpada z združitvijo dvanajstih zadrug v enovito. Takole se je spominjal: »Zanimivo je bilo, da pri tej združitvi ni bilo niti najmanjšega koncepta, kako naj bi združena Ernest Marinc zadruga poslovala, kar začeli smo skupaj. Trdim, da je bilo to garaško delo, operativno poslovanje je moralo potekati normalno, hkrati pa smo morali še sami snovati ustrezno organizacijo. Sodelavce sem imel izredno prizadevne in tako smo v relativno kratkem času spravili poslovanje v normalne tire. Seveda tako, da smo delali po dvanajst ur in več na dan.« Niso si še dobro odpočili od prve reorganizacije, že je po treh letih prišla na površje nova združitev zadruge s kombinatom. Marinc seveda ni mogel iz svoje kože in je to takole opisal: »To je bilo še najbolj podobno tisti zgodbi o bogati nevesti in revnem ženinu. No, bolj pomembno je, da smo delali z zanosom in postajali smo dobra firma. V tistih letih smo veliko denarja namenili za razvoj primarne proizvodnje, začela se je tudi naložba v današnje Celjske mesnine, za katere so del denarja prispevali tudi hmeljarji.« Za finančno uspešnost kombinata je Marinc po vseh organizacijskih poskusih skrbel še naprej, in sicer v okviru finančno-računo-vodskega sektorja, ki je po njegovem vse te funkcije tudi resnično opravljal. »Takrat se je družba zadovoljila še z eno bilanco, enim žiro računom. Dobro smo poslovali in marsikdo se je prišel k nam učit. Vodstveni tim je bil usklajen in kolegi-alnost je prevladovala,« trdi. Štiri leta je vztrajal z vodenjem Hmezadove Interne banke,, potem pa je leta 1983 prevzel krmilo Hranilno kreditne službe ali kot sam pravi »hranilnice in posojilnice«. Njegovo vodenje je bilo dokaj uspešno, saj je imel v prvi vrsti ,v mislih kmeta, ki želi posodobiti svoje kmetovanje. V zadnjih petih mesecih pa je pri članicah zavrelo zaradi obrestovanja hranilnih vlog. Še zdaleč ne, da bi bil Marinc proti realnejšemu obre-stovanju, bil je za zmerno in postopno pot. Takšno torej, ki bo še vsaj približno sprejemljiva za najemanje kreditov. Kot vedno, so prevladali glasnejši. Takole razmišlja o tem: »Prepričan sem, da bi se morala ohranjati solidarnost, nanjo smo danes vsi pozabili in imamo zato dovolj problemov s tem. Razprtije so povzročile veliko škode, predvsem pri varčevanju. Vse to bi si lahko prihranili s postopnim dviganjem obrestne mere. Predvsem si želim, da bi skupni obstoj hranilnice temeljil na treznih odločitvah,« je zaključil. Marjana Natek ^ Dober glas seže v deveto vas Z brojlerji in krompirjem na trg Kmet Ivan Omladič v Poljčah pripravi letno za trg 200.000 kg brojlerjev, 90.000 kg jedilnega krompirja in izdatne viške zelja. Sodobno urejena in s kmetijsko mehanizacijo opremljena kmetija Omladičevih v Poljčah v Savinjski dolini je usmerjena v tržno proizvodnjo. Mlad kmet Ivan Omladič je opustil dolgoletno pridelovanje hmelja (to sedaj opravlja sosed!) in se preusmeril v proizvodnjo brojlerjev (piščancev), razvil pa se je tudi v enega največjih proizvajalcev jedilnega krompirja v naši dolini. Viške preko svoje kmetijske zadruge usmerja na tržišče — na širše celjsko območje. Hmeljsko sušilnico je domiselno preuredil in usposobil za proizvodnjo brojlerjev, zemljo, kar je je na kmetiji, pa je usmeril v proizvodnjo krompirja, zelja in podobnih kultur za trg. Tudi to pomlad bo krompir posadil na treh hektarjih. V normalnih letinah Omladičevi pridelajo in usmerijo za trg 90.000 jedilnega krompirja. Poleg tega pridelajo izdatne viške zelja in pa priredijo 200.000 kg piščančjega mesa. Proizvodnja brojlerjev teče po sodobni tehnologiji, lanskoletni poprečni prirastek je 2,12 kg mesa na enoto, kar je ugodno. Proizvodnja brojlerjev, in to velja tudi Ivan Omladič za ostale viške, se odvija pod nadzorom in s pomočjo kmetijske zadruge Savinjska dolina. V enem turnusu redijo 18.600 brojlerjev, tako se letna proizvodnja povzpne na 200.000 kg piščančjega mesa, kar je toliko, kot pripravijo v zadružni enoti Braslovče. Krompir je najboljših sort, deloma uvožen s Škotske, ki je znana proizvajalka krompirja. Zemljo Omladičevi izdatno gnojijo in krompirjeve nasade tudi po večkrat letno škropijo, da jih ohranijo zdrave. Hektarski donos je dober in znaša cca 30.000 kg najboljšega jedilnega krompirja po hektarju. Omladičevi krompir izkopavajo in pobirajo s strojem, kar gre veliko hitreje, kot če bi najemali delavce. Ivan Omladič pravi (mož ima v tem pogledu že veliko izkušenj), da je treba semenski krompir kar največkrat zamenjati in si tudi s tem zagotoviti večji pridelek. Semenski krompir tako odberejo že v jeseni in ga ustrezno uskladiščijo do pomladi, ko gre v zemljo. Lojze trstenjak lahko zagotovi najkasneje v teku šestih mesecev in za to storitev mu plačajo stranke dvajset ur. Vsakdo, ki je kdaj urejal gradbeno dokumentacijo, ve, da to ni pretirano veliko. V zadnjem času je namreč vse več ljudi, ki želijo njegove usluge, kar potrjuje, da je bila takšna služba potrebna. O tem je sam takole povedal: »Dela ne manjka, opažam pa, da je vse manj novogradenj in več adaptacij. Poleg tega se je povečalo število gradenj poslovnih in obrtnih lokalov.« Preveč bi bilo, če bi se ubadali z naštevanjem vseh storitev, ki jih opravlja za občane. Poleg vsega se v njegovem uradu zbirajo še informacije o nakupih in prodajah nepremičnin. -mn. Med prvimi v Sloveniji se je Janez Klugler pred tremi leti odločil za gradbeno inženirski biro v Žalcu. Zavedal se je, da je postopek pridobivanja gradbene dokumentacije izredno zapleten, in ljudje zato porabijo veliko časa in ne nazadnje, denarja. Zato je vsem, ki se temu želijo izogniti, ponudil celovito ponudbo pri gradnjah, adaptacijah in gradnji obrtnih lokalov. V njegovem biroju je možno dobiti nasvete o nakupu objekta ali zemljišča in pa priporočila o najustreznejši izbiri projekta. Ko so razrešena ta najosnovnejša vprašanja, Janez Klugler priskrbi vso potrebno dokumentacijo in njegovim strankam so prihranjena tekanja od urada do urada. Običajno je gradbeno do- voljenje tudi prej v pravih rokah, kot bi bilo, če bi ljudje to sami urejali. Po njegovih besedah, ga Janez Klugler Vinko Ferjuc Gojitelj malih živali in ljubitelj narave Obiskal sem ga na domu v Hausenbichlerjevi 6, ki sta ga z ženo obdala s cvetjem. Vinko Ferjuc, strojni ključavničar, izprašan kurjač parnih strojev, nekdanji mladinski in politični aktivist, sedaj vodja kotlovnice v Tekstilni tovarni Juteks, je bil namen mojega obiska, marveč sem ga obiskal zaradi njegovega konjička — vzreje malih živali in ljubezni do narave in vsega lepega. Ta njegova ljubezen sega v leta otroštva, ko je kot osemletni fantič dobil v dar kunca in od tedaj se je zapisal kunčjereji, ki ji je zvest že skoraj pol stoletja. V viničarski številni družini v Dolgi gori niso imeli zemlje za vzrejo malih živali, zato je moral Vinko skrbeti za krmo tako, da jo je nabiral ob potokih in na gozdnih jasah. Kaj kmalu so pri Ferjučevih spoznali, da kunčjereja dopolnjuje kaj skromen jedilnik številčne družine in je kunčje meso pri njih predstavljalo priboljšek, poleg tega pa je bilo tudi zdravo, zato se Vinko ni nikoli odpovedal svojemu konjičku. Pred več kot dvajsetimi leti je bil tudi med člani tedaj zelo aktivnega Društva rejcev malih živali, ki so se nekajkrat predstavili z uspelimi razstavami. Ko je delo društva zamrlo, se je vključil v delo celjskega društva. Gojil je pasemske belgijske orjake in nemške lisce, s katerimi se je udeležil vrste republiških razstav. Njegovi kunci so želi priznanja, na katera je še danes ponosen. Postal je znan rejec v Sloveniji in tudi izven nje, za to se prenekateri rejec še danes obrača nanj za nasvete, čeprav je že pred leti opustil vzrejo velikih pasem in se posvetil srednjim. Danes se lahko pohvali z legli belih in rdečih novo-zelandcev, zaslovel pa je z vzrejo tiriških kuncev, ki jim je zadnje čase dodal pasmo modrega du-najčana. Ne le kvalitetno meso, temveč tudi kvalitetno krzno je cilj njegovih prizadevanj. Poleg tega pa je tudi ljubitelj narave. Kot navdušen planinec, saj je vodja planinske sekcije Ju-teksu, pa posveča veliko pozornost ekologiji. Zelo ga boli mače- hovski odnos do zelenih površin someščanov, ki jih zanemarjajo in uničujejo. Boli ga srce, ko vidi malomaren odnos posameznikov do javnih površin, kot da so te nikogaršnja skrb, ob tem pa se ne zavedajo, da sö to naše skupne površine, ki dajejo mestu lepši videz in zdravo okolje. Je tudi dober poznavalec sadnega drevja in trsja, zato ima v teh pomladnih dneh polne roke dela. Časa mu torej nikoli ne preostaja, vselej pa najde čas za svoje ljubljence — kunce, ki so mu v zabavo in ponos. I. Jurhar foto: J. K. 98 let w Zužejeve mame Letos bo Žužejeva mama iz Ka-saz praznovala 98. rojstni dan in kaj rada pokramlja o svojem nič kaj rožnatem življenju. Leta 1891 se je rodila v Veliki Pirešici v kmečki družini z vrsto otrok. Doma na kmetiji je delala do poroke z Lovrencem, ko sta se odselila v Trbovlje, kjer se je mož zaposlil v premogovniku. Zaradi naprednega mišljenja moža so ga že v stari Jugoslaviji preganjali, zato sta se odselila v Francijo, kjer se je ravno tako zaposlil v premogovniku in tam sta preživela celih 24 let. Leta 1947 sta se vrnila v domovino s tremi otroki. Ob skromnem življenju je ostala zdrava in zadovoljna vse do predlanskega leta, ko ji je umrl sin Ivan, na katerega je bila zelo navezana. Sedaj živi pri snahi Slavki, ki zanjo zelo lepo skrbi. Ob tem, da ji ničesar ne manjka, ji tudi mi želimo vse, česar si sama najbolj želi, to je zdravja.S L Že pred časom sta praznovala petdeset let skupnega življenja v ožjem družinskem krogu Marija in Stanislav KOSTANJŠEK iz Trnave pri Gomilskem. Oba sta rojena leta 1912 v Bistrici ob Sotli oziroma v Orešju na Bizeljskem. Njuno življenje je bilo težko, saj sta bila že leta 1941 nasilno izseljena v Nemčijo, od koder sta se vrnila po osvoboditvi. Rodilo se jima je pet sinov, od katerih štirje živijo v Savinjski dolini. Čeprav jima zdravje ne služi več, kot bi moralo, še vedno po malem gospodarita na posestvu. Želji sinov, da bi bila zdrava in zadovoljna še mnoga leta se pridružuje tudi uredništvo. Na uho. .. Kmetijsko zemljiška skupnost bo v letošnjem letu namenila 91 milijonov dinarjev za usposabljanje zemljišč in 119 milijonov za strokovno službo. Očitno je usposabljanje zemljišč zahtevno strokovno delo! Ko so delavci TT Prebold prejeli '•plačo«, so se spraševali ali je to OD (ostanek dohodka) ali predujem. V občinski organizaciji mladih se «demokratično« bije boj za vodilna mesta (predsednika in sekretarja). Zato jim ne gre zameriti, da nimajo časa za delo z osnovnimi organizacijami in klubi. Pomembneje je, da bo imela občinska organizacija »enotnost v vodstvu« in jasno alternativno usmeritev. Udeleženci občinske sindikalne konference so razpravo o prenovi sindikatov združili z izobraževalnim seminarjem, na katerem je tekla beseda o stavki prosvetnih delavcev in o razmerah na Kos9vem. Tako so se »konkretno lotili prenove sindikatov«, le o položaju delavcev v občini ni bilo nič slišati. To pa je tudi spodbudno, saj bi potem lahko sklepali, da delavski razred v občini nima težav. Morda pa si mislijo — pomagaj si sam in . . . Mišo Simonovič Mirko Ivanovič Milomir Radeljič C Anketa: Mednacionalni odnosi »Sem Slovenka in Jugoslovanka . . .« Naši občani komentirajo in izražajo svoja mnenja o dogodkih v Jugoslaviji Zadnji dogodki, ki so še bolj globlje zarezali v že močno načete mednacionalne odnose in s tem v najpomembnejšo pridobitev revolucije — bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, so tudi v našem uredništvu sprožili potrebo po pisanju o tovrstnih dogajanjih v Jugoslaviji. Odločili smo se za anketo, v kateri naši občani, ki predstavljajo Jugoslavijo v malem, izražajo skrb, bojazen, mnenja in želje o teh najbolečih trenutkih povojne Jugoslavije. MIŠO SIMONOVIČ: »V Sloveniji sem že od leta 1973, tu sem študiral, si ustvaril družino in zato mi je še toliko težje ob teh skrajno bolečih dogodkih, ko se vse bolj zaostrujejo nekoč zavidanja vredni odnosi. Prišli smo tako daleč, da je skorajda vsak Jugoslovan zaskrbljen za svoj lastni, nacionalni in federalni obstoj Jugoslavije. Mislim, da so mitingi oblika doseganja nižjih ciljev, ki se pod krinko »mase« dajo hitro doseči, vendar so kratkega daha, ker jih argumenti ne opravičujejo. Trenutne razmere pa se še bolj potencirajo in zaostrujejo z gospodarskim bojkotom in to v času, ko so bila naša prizadevanja usmerjena v odprt in enoten jugoslovanski trg. Sicer pa upam, da je zavest ljudi že tako visoka, da bodo kos trenutnim nesoglasjem in da bo razum nadvladal nesmiselna početja.. .« MIRKO IVANOVIČ: »Ne vem, kaj bi rekel. Moji občutki so resnično mešani. Za vsa dogajanja, ki smo jim priča v sedanjem času, pa mislim, da so pravi nesmisel, ki nas vosi v prepad. Prihajam iz BIH in sem v Sloveniji že od leta 1984. V sredini, v kateri živim in delam, se resnično dobro počutim. Hitro sem se navadil in vživel v to okolje. Kar pa je tudi zasluga starejšega brata in sestre, ki sta prav tako v Sloveniji že več let. Jezen sem in zaskrbljen obenem, saj mislim, da so vse te politične in gospodarske zdrahe ter medsebojna Vlado Korber obtoževanja strup, ki vedno bolj zastruplja jugoslovanstvo in dela razdor . . .« MILOMIR RADELJIČ: »Rodil sem se leta 1941 v Titovem Užicu. V Slovenijo pa sem prišel leta 1957. Mati je Slovenka, oče Srb. Tu smo trije bratje, sestra in mati. V Srbiji pa sta še oče in brat. Vsako leto grem na dopust k njima, prav zato sem zaradi sedanjih dogodkov še toliko bolj zaskrbljen, jezen in žalosten obenem. Obsojam mitinge, še zlasti pa zadnjega v Beogradu, ki je bil grob napad na Slovenijo in njeno vodstvo. Prav tako je nerazumljiv bojkot slovenskega blaga, saj gre le za doseganje takih političnih ciljev, ki ne prinašajo ničesar dobrega. Mi, ki smo iz drugih republik, smo z življenjem v Sloveniji lahko le zadovoljni. Ne čutimo nobenih pritiskov in uživamo enake pravice kot domačini. Sedanji dogodki in obtožbe slovenskega vodstva pa tudi nas postavljajo v težjo situacijo, še huje pa je to, da se to prenaša na mlade, kar še zdaleč ni v korist naše skupne domovine ...« VLADO KORBER: »Vsakodnevno berem časopisje in spremljam poročila in vse se vrti okrog dogodkov na Kosovu. Je kot mora, ki se je vgnezdi-la v naše domove. Prišla je v našo zavest in skorajda se ne znamo več pogovarjati o ničemer drugem kot o teh, za Jugoslavijo pogubnih dogodkih. Ne vem, kam nas vse to vodi. Mitingi, zborovanja nekulturni dialogi govorcev, zaostrovanje kosovskih dogodkov in razmer zamegljujejo težko situacijo na področju gospodarstva. Le delo in obvladovanje inflacije nas lahko izvlečeta iz te godlje. Kot izgleda pa se tega vse premalo zavedajo naši, še do nedavnega, dobri prijatelji iz nekaterih delov države. Škoda bo nepopravljiva, če ne bomo začeli delati in pozabljati na nesoglasja .. .« RUDI BARAČ: »Že devet let sem v Preboldu, tu imam družino, hčerka hodi v šolo, sin pa v vrtec. Počutim se kot Slovenec, saj drugače niti ne morem. Živim in delam v okolju, kjer ne občutim nobenih nacionalnih nestrpnosti. Imam veliko prijateljev iz vrst domačinov oz. sodelavcev, š katerimi se resnično dobro razumemo. Dogodki, ki sem jim vsakodnevno priča na televiziji in v drugih sredstvih javnega obveščanja, so resnično pretresljive vsebine. Obsojam in z grenkim priokusom spremljam vso to norijo, ki nas razdvaja in slabša odnose med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji. Doklej tako? ...« NADA LUKMAN-FLIS: »Sem Slovenka in Jugoslovanka. Pred leti sem dolgo in lepo živela v Beogradu. Dobro poznam njihovo zgodovino in kulturo. Spoštujem vse narodnosti, razumem jih in ne prenesem šovinizma. To razdvajanje je zato zame še toliko bolj šokantno. Ob spremljanju mitingov v Beogradu in Novem Sadu sem bila prizadeta in užaljena. Zlasti jezna in užaljena sem bila ob besedah Mihajla Kertesa, človeka, ki zaseda pomembno funkcijo v ZK. Pravijo, da ima narod takšne voditelje, kot si jih zasluži, sicer pa naj imajo voditelje po lastni želji, nam pa naj pustijo naše .. . Sem za svobodo in demokracijo, vendar demokracija ni rjovenje množic na mitingih, kjer posameznik ne more priti do besede. Prav tako to, kar se dogaja na mitingih, tudi ni »najvišja oblika izražanja volje naroda«, kot trdi Miloševič. Skozi tako »voljo naroda« so prišli na oblast vsi diktatorji sveta. Civiliziran, sodoben svet pozna pošten referendum za ugotavljanje volje in želja naroda. Demokracija tudi ni »tuljenje z volkovi« in papagajsko ponavljanje enega in istega stališča vseh beograjskih forumov. Demokracija je različnost mišljenj, ki jih svobodno izražaš, a si pripravljen na dogovor in kompromis. Sem proti vsakršnim mitingom, njegovim ali našim. Ne strinjam se z vsem, kar je bilo rečeno v Cankarjevem domu, a bilo je vsaj kulturno in razumljivo. Šolovič pa naj ostane kar lepo doma.. .« Darko Naraglav Rudi Barač Nada Lukman-Flis V NOV skovane vezi med pobratimi Srbi in Slovenci Tudi letos z vlakom bratstva v Srbijo.. Franc Vedenik, kmet iz Šempetra v Savinjski dolini, je bil od osvoboditve že trinajstič v gosteh pri pobratenih Srbih. In tako se je odločil, da bo tudi letos obiskal pobratime v Srbiji. »Prepričan sem« nam je dejal, ko smo ga pred dnevi obiskali, da bo Vlak bratstva peljal iz Slovenije v Srbijo, tako, kot smo se dogovorili, »Vezi, skovane v minuli vojni, ko je okupator izgnal Slovence v Srbijo, kjer so jih domačini sprejeli odprtih src in rok, niso zbledele in še tako hujskaška propaganda jih ne bo zrahljala,« je dejal Vedenik. Dogaja se celo to, da je med obiski vse več mladine in tako imajo ta množična srečanja trdno tradicijo. Sicer pa oboji že težko čakamo trenutka, ko si bomo lahko segli v roke.« Zanimivo je, da Franc Vedenik med minulo vojno sploh ni bil v Srbiji; z njimi se je spoprijateljil s pomočjo svojega tedaj že umrle- Franc Vedenik, kmet iz Šempetra, se že štirinajstič odpravlja na obisk k pobratenim Srbom ga prijatelja Vinka Ušena, ki je bil izgnan v Srbijo. Vedenik je trikrat potoval v Srbijo z vlakom bratstva, drugikrat pa kar sam. Na pot se odpravi ponavadi pozimi, ko ni večjega dela na poljih. S prebivalci pobratenih Belih vod pri Kruševcu so postali nerazdružljivi prijatelji. Sicer pa sta se tudi občini in krajevni skupnosti pobratili in tako eni in drugi organizirajo množične izlete tudi med letom. Letos naj bi obiskali Srbijo z njim še njegov sin pa tudi zeta. Pa še mnogi Savinjčani. Leta tečejo, prijateljske vezi pa ostajajo — ne le sveže, celo krepijo se in poglabljajo. Tako bo, dokler bodo živeli in nič na svetu jih ne more ločiti. V času, ko si bomo s pobratimi stisnili roke, bo v naših srcih praznik. Lojze Trstenjak Letos kanalizacija in razsvetljava Petrovče 24. aprila praznujejo svoj krajevni praznik v Petrovčah in tudi letos se kljub pomanjkanju denarja lahko pohvalijo z nekaj pridobitvami. Denar iz krajevnega samoprispevka so v minulih mesecih namenjali predvsem javni razsvetljavi in ureditvi kanalizacije. Javno razsvetljavo so uredili v vseh zaselkih, razen v Dobriši vasi. Tam so napeljali kabel, ko bodo zbrali dovolj denarja, bodo dela dokončali. Druga najpomembnejša akcija je bila v zvezi s kanalizacijo. Kolektor jim je omogočil izgradnjo od Arje vasi, preko Petrovč in Dobriše vasi proti Kasazam. Delo so razdelili v štiri faze. Tako so na začetku zgradili tri zbirne kanale, nadaljevali pa z izgradnjo hišnih priključkov. Teh so zgradili okrog 90, za v prihodnje jim zaradi pomanjkanja denarja ostaja še izgradnja priključkov v Dobriši vasi, o čemer so krajane pisno obvestili. Predvidevajo, da bodo dela nadaljevali jeseni. V krajevni skupnosti Petrovče so pridobili tudi okrog 50 telefonskih priključkov, in sicer s tem, da so Drešinjo vas priključili na ATC v Petrovčah. Asfaltirali so nekaj vaških cest, zdaj pa obnavljajo staro sušilnico v Levcu. V njej si bodo prostore uredili gasilci, nekaj prostorov pa bodo dali v najem. Zadovoljni so tudi s sprejetjem zazidalnega načrta za Novo Celje, ki zdaj dobiva svojo novo podobo. Nič manj pa niso v Petrovčah navdušeni nad tem, da so končno rešili problem oskrbe s svežim mesom v novi prodajalni. njihov cilj pa še vedno ostaja večja samopostrežna trgovina. Kaj bodo v tej krajevni skupnosti uredili v prihodnje, bo v marsičem odvisno od ureditvenega načrta, ki so ga obravnavali v preteklih mesecih Krajani sami so dali precej pobud, ni pa še znano, koliko so jih pripravljalci ureditvenega načrta upoštevali. Največ bo seveda pri nadaljnjem razvoju kraja odločal denar. V krajevni skupnosti namreč ravno sedaj pripravljajo osnutek finančnega plana, vendar ne vedo, kako bo z viri financiranja. Precej denarja se sicer zbere iz krajevnega samoprispevka, vendar zbrana sredstva ne zadoščajo za vse cilje, ki jih v tej krajevni skupnosti imajo. ib Krajani Petrovč so končno dobili delikatesno trgovino. Savinjski magazin je namreč v Ka-inčevi hiši uredil mesnico, tako da krajanom ne bo več treba po sveže meso v Žalec. Ivan Ura-njek se je na svečanosti, ki se je je udeležilo precej krajanov, zahvalil kolektivu Savinjskega magazina za pomembno pridobitev kraja. jk Dobimo se vsako prvo nedeljo Jožefov sejm v Petrovčah je kljub slabemu vremenu uspel bolj, kot je organizator — Temeljna zadružna organizacija Petrovče — pričakoval. »Sejem bil je živ,« bi lahko rekli na kratko, saj se je obiskovalcev kar trlo, pa tudi kupcev ni manjkalo. Prodajalci so bili zadovoljni, obiskovalci pa tudi. Rabljena kmetijska mehanizacija je na licitaciji zamenjala kar precej lastnikov. Člani kolesarske sekcije TVD Partizan Žalec se bodo 31. 3. ob 18. uri zbrali na volilni konferenci v Nami Žalec. Ocenili bodo delo preteklega leta, sprejeli program za letošnje in izvolili novo vodstvo sekcije. Sekcija, ki šteje preko štiristo članov, je zastavljen program uspešno uresničila, za letošnje leto pa poleg že ustavljenega programa pripravljajo zanimivo akcijo »Dobimo se vsako prvo nedeljo v mesecu« Tako se bodo kolesarji dobili 2. aprila ob 10. uri na jezeru v Titovem Velenju, 7. maja v gaju v Mozirju, 4. junija v Gornjem gradu in 2 julija na Črnivcu In še zanimivost za vse kolesarje: V Šarlahovi hiši na stadionu bo zopet vsak torek in petek od 16. do 18. ure odprt servis za popravilo koles. jk Priznanja za urejeno okolje Na občnem zboru so se zbrali člani Turističnega društva Žalec in najprej pregledali opravljeno delo v preteklem letu. Ocenili so da je bilo uspešno, čeprav je delo slonelo le na peščici krajanov. Pritegniti k sodelovanju vse, ki čutijo odgovornost za urejenost in razgibano življenje v kraju, pa so si zastavili v letošnjem programu. Program prireditev, med katerimi bo zopet najpomembnejša Žalska noč, bo namreč zahteval sodelovanje gostinskih in trgovskih organizacij in seveda tudi krajanov. Ponovno se bodo potegovali za priznanje najbolje urejenega tranzitnega mesta, ki so ga pred leti dvakrat že osvojili. Pozivu društva in krajevne skupnosti so se mnogi že odzvali, žal pa nekateri še vedno držijo križem roke. Opozorili so tudi na nerazumljiv oziroma vandalski odnos posameznikov, ki nenehno uničujejo zelenice in nasade ter javno razsvetljavo. Če bi lahko sredstva za popravilo škode namenili za dejavnost, se društvo ne bi ukvarjalo s finančnimi težavami. Komisija za ocenjevanje urejenosti okolja je za preteklo leto podelila priznanja naslednjim krajanom: Elici in Pavletu Blatniku, Partizanska 8, Zlatki in Matiji Cetini, Partizanska 21, Mariji in Ferdinandu Kolarju, Partizanska 19, Elken Ostrožnik, Partizanska 17, Mariji in Jožetu Srebre, Šprajčeva 8, Ani in Jožetu Šalamun, Bilger-jeva 2, Danici in Jožetu Zagodetu, Kardeljeva 59. Priznanja pa so prejeli tudi Tekstilna tovarna Ju-teks, Cvetličarna Jana, Okrepčevalnica Bucka in Župnijski urad. Med prvimi so se lotili urejanja okolice stanovalci bloka v Kardeljevi ulici Sejem bil je živ Lam e bil Minulo soboto so se na letni konferenci sestali člani Turističnega društva Šempeter, ki je najbolj delovno tovrstno društvo v naši občini. Konference sta se poleg članov društva udeležila tudi podpredsednik Turistične zveze Celje Zoran Vudler in Srečko Meh, ki je zastopal občinsko zvezo turističnih in hortikulturnih društev. Iz poročila predsednika Slavka Štrucla je razvidno, da je bilo delo v minulem letu žejo uspešno, nekoliko manjši pa je bil obisk obeh turističnih objektov. Tako je jamo Pekel obiskalo 24.599 obiskovalcev, Antični park pa 17.786 obiskovalcev. Tudi gozdna učna pot dobiva vse večjo veljavo. Pomembno delovno zmago je društvo doseglo pri podaljšanju kapniške jame Pekel, in sicer v dolžini 65 m. Novi del jame je tudi turistično urejen in pripravljen za obisk. Dela v jami so v celoti opravili člani upravnega odbora in tako zmanjšali stroške. Skupaj so opravili 436 ur, v Antičnem parku pa je bilo opravljenih 268 ur. V obeh objektih so opravili tudi vzdrževalna dela. Za letošnje leto so sprejeli nov program dela, ki obsega predvsem razna vzdrževalna dela na obeh objektih. Pripravili bodo tudi več prireditev in še naprej skrbeli za dobro reklamo. Upajo, da bodo uspešno sodelovali z novo zasebno turistično agencijo »Dober dan« v Šempetru. Podelili so tudi društvena priznanja in plakete. Za prizadevno delo so jih prejeli Marica Uršič, Marija Horvat, Boltežar Vasle, Janko Božič, Branko Golavšek, Martin Štorman, Jože Žnidar, Marjan Volpe, Peter Sedminek in Franc Štorman, ki je prejel srebrno plaketo. T. TAVČAR Kolesarstvo SAVINJSKI OBČAN — Marec 1989 — 7 --------------------------------—— Tabor Bodo krajani zbrali denar za telefon? Preračunano na današnjo vrednost je lani vsak krajan Tabora, ki želi imeti telefonski priključek, odštel nad tri milijone dinarjev. Za nekoliko večjo vsoto je Žalčanu še januarja letos že zazvonil telefon v stanovanju. Taborjani pa so s tem zbrali samo denar za telefonsko centralo, ki so jo kupili s krajani Gomil-skega. Kako bodo zbrali denar za sedem kilometrov primarnega voda, še ne vedo, saj so cene kabla fantastične, kar 260 tisoč dinarjev za meter. Glede na to, da bo PTT polagal kabel, na katerega se bo lahko priključilo petsto naročnikov, v Taboru upajo, da bo le kdo primaknil kakšen dinar. »Sicer bodo imeli naši krajani najdražji telefon v Evropi,« trdi Vid Poznič, tajnik krajevne skupnosti. Imamo najmanj telefonskih priključkov v celi občini, komaj 44, ob tem da je zadnji v Lokah, okoliški zaselki pa nimajo niti enega. Prepričan je, da sredi poti ne bodo obstali. Čeprav se ob vse slabši kupni moči lahko zgodi, da bodo nekateri prednaročni-ki odstopili in bo telefon za tiste, ki bodo ostali, še dražji. V začetku marca so v Taboru začeli odvažati komunalne odpadke. Zaenkrat so vključili samo nekmečka gospodinjstva in vsakega kmeta, ki je to želel. Predvidevajo, da bodo še letos odvažali odpadke iz vseh gospodinjstev. Čakajo namreč le še na občinski odlok, ki se vse predolgo pripravlja. »Po sedanjem je do odvoza upravičen vsak, ki ima status kmeta, medtem ko divja odlagališča rastejo kot gobe po dežju,« je povedal Poznič. Poleg vseh težav pa dosežkov v Taboru ne manjka. Po izgradnji mrliške vežice so se lotili obnove večnamenskega doma TVD Partizan. Prav zaradi pomanjkanja prostorov je skorajda zamrla vsa kulturna in športna dejavnost. Med uspehe si štejejo, da je Tabor dobil del zazidalnega načrta — Siršev gozd. Tako upajo, da bodo tisti, ki želijo ostati v svojem kraju, lahko tudi gradili. Veliko mladih se je namreč odselilo tudi zato, ker ni bilo možnosti za gradnjo. Delo organov krajevne skupnosti so na novo zasnovali, tako da problem nesklepčnosti seje sveta krajevne skupnosti ne poznajo. Delegacije so številčno okrnili, kar se je potrdilo kot dobro, saj so učinkovitejše. -mn Ameriški biljard je resnično zanimiva igra za razvedrilo, smo ugotovili družno vsi, ki smo že poskusili spraviti krogle na pravo mesto Biljard za staro in mlado V objektu, kjer je kegljišče, so delovna organizacija Golding in zasebnika iz Novega mesta uredili prostore za zelo priljubljen ameriški biljard. Pet miz je že prve dni nenehno zasedenih, Golding pa v lepo urejenem gostinskem lokalu nudi hladne jedi in pijačo. Suha grla si lahko odžejajo tudi kegljači, čeprav morajo za to skočiti v pritličje. Spor s kegljači zaradi nameravane ureditve biljarda v kegljišču je tako rešen v obojestransko zadovoljstvo, Objekt v celoti pa je tako dobil lepšo podobo, predvsem pa življenje in nov utrip. »Tudi v bodoče bomo morali iskati sovlagatelje za obogatitev naše gostinske ponudbe, saj sami ob tanki pogači programa razvoja ne bomo uspeli uresničiti,« je o odprtju Biljard kluba 8 dejal direktor Gol-dinga Franc Jelen. jk Sredi marca so tudi krajani Ložnice pri Žalcu dobili trgovino na drobno. Marjeta Podlesnik je namreč odprla sredi vasi sicer majhno, predvsem pa dobro založeno trgovino. In ker je trgovini dala ime Ajda, pravi, da nudi vse, kar se da speči iz ajdove moke. Tako se je uresničila dolgoletna želja krajanov Ložnice. jk Gledališka dogajanja Bilo je Obračun dela ljubiteljske kulture Pripravlja se v Andražu, premiera 26. febr., SJARI GREHI (dr. J. Štorba), režija Franc Glavač, igrajo Anton Satler, Stojan Zabukovnik, Marko Satler, Silva Dušic, Igor Verdev, Danica Sitar, Metka Satler, Barbara Tominšek, Franc Turnšek, šepetalka Urška Tominšek; na Polzeli, premiera 4. marca., KOMAJ DO SREDNJIH VEJ (Peter Ustinov), režija Jaka Jeršič, igrajo Franci Uratnik, Jožica Škorjanc, Stane Romih, Tanja Cizej, Doroteja Gračner, Bojan Verdev, Toni Turnšek, Igor Pungarnik, Vlasta Pšaker, zvok-luč Brane Novak, šepetalka Suzana Jošovc, scena Saša Kump, izbor glasbe Lado Jakša, IZBRANA ZA PODROČNO SREČANJE GS CELJSKE REGIJE, predstava 31. 3. ob 19.30 v Ločah pri Poljčanah. Letna konferenca ZKO Žalec Delegati krajevnih in šolskih kulturnih društev se bodo zbrali na redni letni konferenci v soboto, 1. aprila, ob 16. uri v Gasilskem domu v Preboldu. Iz poročila Zveze kulturnih organizacij za leto 1988, ki ga bodo obravnavali na konferenci, ugotavljamo, da je ljubiteljska kultura še vedno najmočnejša in nepogrešljiva na vsakem koraku. V pevskih zborih (22 odraslih in 20 šolskih) je pelo okrog 2000 pevcev, za vaje so porabili 2700 ur, imeli 23 samostojnih 14 skupnih koncertov ter preko 300 ostalih nastopov. Štirje pihalni orkestri so za svoje delo porabili vsaj 1000 ur in nastopili vsaj 100-krat na različnih slovesnostih in kulturnih prireditvah. Tamburaški orkestri, ki delujejo v treh kulturnih društvih, pa so za vaje porabili 255 ur in se srečali na skupni prireditvi, posebnih koncertov pa zaradi slabega obiska niso izvajali. Tudi bera domače in zabavne glasbe je bila dokaj bogata. Evidenca o nastopih sicer ni vodena, saj ansambli svojim društvom le redko poročajo o delu. Pravo sliko o priljubljenosti te glasbe pa nam kažejo revije v Libojah, Andražu in Vinski gori. Gledališke skupine so kljub pričakovanemu zatišju pripravile 5 celovečernih del, 4 enodejanke in dve mladinski deli. Zabeleženih je 5 repriz in 73 gostovanj. Še veliko prizadevanj pa bo potrebnih za znanje, kamor sodi izbor besedil, študij predstav in odnos do občinstva. Največji uspeh pa je bil na tem področju dosežen s predstavo Matiček se ženi v izvedbi Gledališča Žarek Žalec. Lutkarstvo je še vedno najšibkejša točka, saj še vedno ni vzpostavljeno sodelovanje med skupinami, ki delujejo stalno ali priložnostno in strokovnim odborom pri ZKO, ki bi lutkarjem lahko omogočil širšo uveljavitev. Korak naprej je bil storjen na plesnem področju, saj je delovalo 18 plesnih skupin, res večina le občasno, vendar pa v stalnem stiku s strokovnim odborom, ki je tudi šele v zadnjem letu resneje zastavil svoje delo. Likovno življenje je najbolj razvito v osnovnih šolah, kjer imajo učenci stalne razstave, na Polzeli v razstavišču Komenda, ki je poleg stalne razstave prirejal tudi priložnostne, pa seveda v Žalcu, kjer je za ljubitelje likovne umetnosti uspešno skrbel Savinov razstavni salon. Zadovoljni so lahko tudi mladi literati na osnovnih šolah, saj so svoje najboljše prispevke objavili v glasilu Beseda mladih, zanje pa prejeli nagrade in pohvale. Ker zelo radi pišejo, izdajajo novinarski krožki tudi na vseh centralnih šolah literarna glasila. Knjižnična dejavnost je bila zaupana odboru za knjigo pri ZKO, ki pa je svoje aktivnosti izvajal preko Občinske matične knjižnice. Tam so našli svoje mesto tako najmlajši ob pravljicah in ugankah kot tudi zahtevnejši bralci in stalni obiskovalci priljubnih »večerov« v knjižnici. Le v krajevnih kulturnih društvih bi odgovorni morali spremeniti svoj mačehovski odnos do knjižnic, še posebno tam, kjer so dani vsi pogoji za njihovo delo. Največ predstav pa so bili deležni obiskovalci kinematografov. V sedmih kino dvoranah so vrtele filme skoraj vsak drugi dan. Res se še vedno ne morejo pohvaliti z izbranim programom, resnici na ljubo pa so kulturni filmi najslabše obiskani. Na Zvezi kulturnih organizacij Žalec so v svoje poročilo zapisali tudi o bogatem delu v preko 130 sekcijah v šolskih kulturnih društvih. Ta delujejo v vseh centralnih in podružničnih osnovnih šolah. Vsa po vrsti pa so izredno delovna, uspešna pa toliko bolj, kolikor zagnane in sposobne imajo mentorje. Na zvezi se tudi zavedajo, da bi morali več storiti na področju izobraževanja strokovnih sodelavcev. Vendar pride do razhajanja prav pri stalnih željah po seminarjih in dejanski udeležbi na njih. V lanskem letu so največ znanja pridobili gledališčniki, ki so sodelovali pri predstavi »Matička«. Le-ta je bila istočasno tudi izkoriščena kot seminarska oblika dela. Že utečeno in uspešno sodelovanje pa je tudi na instrumentalnoglasbenem področju med Glasbeno šolo in njenimi oddelki izven Žalca. V letu 1988 so bile v občini Žalec organizirane naslednje kulturne prireditve — revije in srečanja: — revije odraslih in šolskih pevskih zborov (Vinska gora, Braslovče, Gomilsko, Petrovče) — občinska_ in področna revija Naša beseda (Žalec) — revija tamburašev, domačih ansamblov (Liboje) — srečanje slovenskih citrarjev, Mali tabor — Pojo naj ljudje (Griže) — srečanje gledaliških skupin (Polzela) — Pesem v maju (Ponikva) — srečanje harmonikarjev (Matke) — Družina poje (Andraž) — Srečanje pihalnih orkestrov (Slov. Konjice) — Tekmovanje pihalnih orkestrov, razstava likovnih izdelkov učencev 7. in 8. razredov, taborski kulturni dnevi in gledališki abonma (Žalec). Poleg tega je bila še vrsta prireditev v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Vsem, ki so žrtvovali svoj čas za razvoj in uspeh ljubiteljske kulturne dejavnosti, s katero sega žalska občina v sam republiški vrh, iskrena hvala. JOck v Grižah — AMATERSKI ODER, premiera aprila, PRI VESELI VDOVI, avtor in režiser Ivan Mikek, na Gomilskem — premiera aprila, enodejanka v režiji Toneta Kozmelja, v Veliki Pirešici — premiera junija, ODMEV JE VEDNO ZADNJI (Marjan Marinc), režija Jožica Ocvirk, v Žalcu — GLEDALIŠČE ŽAREK, monodrama LIZIKA, igra Jožica Ocvirk, režija Iztok Valič, premiera junija MATIČEK SE ŽENI - IZBRANA PREDSTAVA ZA PODROČNO SREČANJE GS CELJSKE REGIJE, PREDLAGANA ZA ZAKLJUČNO REPUBLIŠKO SREČANJE, predstava bo 27. 3. ob 19.30 v Slov. Konjicah. JoCk. rSM J? h Jr Sit'1» ’et SSSjff A ** m k Jubilej zborovskega petja na Polzeli Da je zborovsko petje na Polzeli res tradicija, so dokazali pred dnevi, ko so v domu Svobode nastopili mešani pevski zbor vokalni kvintet Lastovka, pevski zbor ZŠAM. vokalni oktet Ado-ramu ter moški pevski zbor. vmes pa je nastopil.tudi znan slovenski podok-ničar France Pestotnik. Mešani pevski zbor je slavil 10-letni-co. vokalni kvintet Lastovka 5-letnico, pevski zbor Združenja šoferjev in avtomehanikov 15-letmco in moški pevski zbor 35-letmco neprekinjenega delovanja Sicer je zborovsko petje na Polzeli traditila stara več kot 90 let. O tem obstajajo tudi zapiski. Neprekinjeno delovanje pevskega zbora pomeni zdrave, trdne društvene vezi, medsebojno spoštovanje in vztrajnost kljub različnim interesom, zaposlenosti ali položaju. Moški pevski zbor, ki ima v tem jubileju najdaljši pevski staž, je v tem času prepeval slovenske narodne, umetne in partizanske pesmi, prav tako pa tudi sakralne. Čeprav so bili včasih pomisleki, so danes ponosni na svoje vsestransko aktivno delovanje. Jubilejne slovesnosti se je med drugim udeležil tudi prvi pevovodja in ustanovni član moškega pevskega zbora Milan Gerželj, ki je bil na Polzeli dolga leta ravnatelj osnovne šole. Na slovesnosti so podelili tudi več Galu-sovih odličij. Zlate so prejeli: Konrad Pižorn, Jani Pukmajster, Anton Ožir, Berti Vasle, Franc Ožir, Jože Novak, Zvonko Ožir, Jože Gril, Marija Kač, Marija Slokar, Pavla Turnšek, Rozi Ar-tnik, Jožica Bizjak, Angela Kuntara, Ivan Kovak, Simon Kores in Julij Palir. Podelili so še 18 srebrnih in 15 bronastih odličij, izročil pa jim jih je predsednik Zveze kulturnih organizacij Žalec Jože Jančič. TONE TAVČAR Osma kaseta ansambla Slovenija Ansambel Slovenija, ki že enajst let deluje v okviru DPD Svobode na Polzeli, je pred dnevi izdal že svojo osmo kaseto, ki nosi naslov Glasba iz Slovenije. Na njej je vrsta novih domačih viž, narodnih pesmi in celo ena popevka. Promocija nove kasete je bila minulo soboto v dvorani Svobode na Polzeli. Predstavili so vse nove skladbe, ki ta čas že postajajo priljubljene med ljubitelji domače glasbe, v goste pa so povabili vokalni kvartet Ajda iz Slovenj Gradca, ki je večer popestril s koroškimi ljudskimi pesmimi. Na sliki: Ansambel Slovenija, ki si iz leta v leto dobiva večji ugled med poslušalci domače glasbe v Sloveniji. TONE TAVČAR Zahvala in vabilo Gledališki abonma Žalec Pred dnevi se je zaprla zavesa za zadnjo predstavo gledališkega abonmaja Žalec. Čeprav smo se trudili in skušali zadovoljiti različne okuse, smo vas morda kdaj tudi razočarali. Pa ste zagotovo kakšen dan po predstavi, ki vas je razočarala, dognali, da je bilo tudi v njej kanček dobrega in takega, kar vas je navdušilo. Mnogi med vami ste že stalni člani oz. obiskovalci gledaliških dogodkov v Žalcu, in veseli nas, da je tako. Zato tudi vemo, da ste nam napake že zdavnaj oprostili, kajti v bodoče se bomo še bolj trudili, da bi bilo zadovoljstvo obojestransko. Vabimo vas, da se tudi v naslednji sezoni odločite za nakup abonmaja. Vabilo k vpisu bomo objavili v avgustovski številki Savinjskega občana, ko bodo znani programi gledaliških hiš. JaOk Vabilo k sodelovanju Gledališče ŽAREK ŽALEC vabi k sodelovanju vse, ki so se že poskusili na odrskih deskah, pa tudi vse ostale ljubitelje, ki jih veseli gledališka igra. Zaželeni starejši in mladi! Pripravljamo »DESETEGA BRATA«, delali boste pod vodstvom poklicnega režiserja Iztoka Valiča. Svojo odločitev nam čim-prej sporočite (pisno ali telefonsko 712-226) na naslov Zveza kulturnih organizacij Žalec. Dobrodošli! KUD Svoboda Žalec vabi k sodelovanju ljubitelje lepe slovenske pesmi. Ponovno se ustanavlja moški pevski zbor, zato DOBRODOŠLI tudi pevci, ki ste v zboru sodelovali že pred leti. Če se boste odločili postati član MoPZ, nam to sporočite na naslov KUD SVOBODA ŽALEC ali po telefonu 712-226. JoCk April — mesec vokalne glasbe______________________ Ljubitetjsko-kulturne vrste v naši občini štejejo največ pevcev. Že staro reklo »Trije Slovenci — pevski zbor« govori, da se je pri nas vedno pelo. Zveza kulturnih organizacij Žalec, ki združuje preko 40 odraslih in šolskih pevskih zborov, skrbi tudi za vsakoletno občinsko revijo. Nastop na njej je za pevce krona njihovega dela. Letošnja revija je razdeljena v štiri koncerte: Odrasli pevski zbori: 8 aprila, ob 19 uri, Dom Svobode Polzela, 9. aprila, ob 15 uri. Zadružni dom Andraž Pevski zbori osnovnih šol: 15 aprila, ob 17. uri, OŠ Griže, 16. aprila, ob 16. uri, OŠ Vransko Revija odraslih pevskih zborov bo lotos izbirna, pomeni, da si bodo lahko najkvalitetnejši med njimi pridobili na osnovi strokovne ocene možnost nastopa na medobčinskem srečanju To pa je zagotovo želja, ki spodbuja tudi v pripravah za nastop na občinski ra vm JoCk Ašanti — ljudstvo, ki ljubi vojne Sonjo Porle, absolventko pedagogike, je nemirni potovalni duh tokrat popeljal v Gano — afriško deželo, polno presenečenj, in če tako pravi Sonja, je že res, saj je Afriko tokrat obiskala že petič. Sonja meni, da veliko premalo vemo o Afriki in njeni kulturi, da so naše sodbe o tem kontinentu posplošene. Naše poznavanje o njej ne seže dlje kot v 19. stoletje, je pa takšno, kakršnega so nam vsilili kolonizatorji. Toda korenine afriške kulture segajo veliko globlje. To je dežela nubijskih faraonov, kraljevine Etiopije, Gane, Malija ali Songaja — veličastvo kulture teh narodov je potonilo v kolektivno pozabo Evrope. Ašanti — ljudstvo osrednje Gane — je obdržalo lastno identiteto. In to je bil za raziskovalko izziv. V ašantski va- Četudi smo bili lani črnogledi, lahko vendarle z zadovoljstvom pohvalimo vse, ki so se 1. marca letos zbrali v dvorani Doma DPD Svobode Griže. Kot že večkrat doslej, so tudi to pot rešili čast kulturnega ustvarjanja med mladino člani šolskih kulturnih društev s svojimi mentorji. Odgovor za nedejavnost na tem področju v OO ZSMS je kot na dlani, čeprav že v naslednjem trenutku gotovo trdimo, da prav kultura ohranja narode. V Grižah smo videli igrico Mali strah Bav Bav, ki je z domiselno sceno in koreografijo ter vrsto mladih talentov iz Griž bila čudovit uvod v nadaljevanje prireditve; učenke iz Prebolda so si izbrale za živahen nastop, spremljan z glasbo, lepe slovenske pesmi in jih povezale v recital; iz podružnične šole v Orli vasi pa so se naučili kratko be-sedilce Bahači, ki je imelo zelo poučno sporočilo; skupino iz braslovške osnovne šole je v kratkem prizoru malezijske pravljice Od kdaj žive kokoši na zemlji spremljalo domiselno in lepo sici v osrčju Gane je preživela več mesecev s temi ljudmi, preprostimi in srčnimi; tam ni videla veliko divjih gozdov in živali (slika, ki se še iz šolskih let ponuja v misel), srečala pa je veliko kulturnih spomenikov, omikanih in plemenitih ljudi. O tem nam bo pripovedovala in prikazala diapozitive. Kje? V OBČINSKI MATIČNI KNJIŽNICI Kdaj? 31. 3. 1989 ob 19. uri Pokrovitelj: TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC VABLJENI - VSTOP KOT PONAVADI — PROST a. k. spremno pripovedovanje; prišli so tudi učenci iz Vel. Pirešice in odigrali Prepir med Snežaki; šempeterska skupina je iskala Najlepšo besedo. To skupino je odlikovala sproščena igra, lepa izgovorjava in izredni smisel za oblikovanje različnih likov v preskakovanju iz ene v drugo osebo. Vse skupaj pa sta popestrili tudi učenki-plesalki iz osnovne šole Petrovče, ki sta ob zaključku prvega in ob začetku drugega dela prireditve zaplesali francoski ples cancan. Prireditve se je poleg domačih gostov udeležil tudi predsednik združenja gledaliških skupin celjske regije Štefan Žvižej. Na zaključnem pogovoru je delo mladih pozitivno ocenil, dal pa je tudi nekaj hvalevrednih napotkov mentoricam. Ob vsem pa velja pohvaliti še organizatorje prireditve Zvezo kulturnih organizacij Žalec, OK ZSMS Žalec in osnovno šolo iz Griž, ki je poskrbela za resnično nemoten potek prireditve in prijaznost. JoCk Naša beseda '89 .... .......... . ..... M. Kulturni dom v Žalcu V Žalcu je pred dobrimi štirimi leti zrasla kulturna hiša, za katero morda še danes nekateri mislijo, da je sama sebi namen. Če stojimo ob strani in nikdar ne odpremo vrat, kadar smo vabljeni, ali celo spregledamo obvestilo za prireditev, potem je takšna ocena za vse, ki se trudijo s ponudbo kulturnih prireditev zelo boleča. Da je resnica drugačna, da je celo razveseljiva, objavljamo število prireditev, ki so se v letu 1988 zvrstile na odru in drugih prostorih Doma II. slov tabora Žalec. Okrog organizacije in izvedbe prireditev, koordiniranja in dogovarjanja se trudijo posamezniki poleg svojih rednih delovnih obveznosti, čeprav bi tolikšna zasedenost skoraj že terjala posebno delovno moč Prireditve Gledališki abonma — odrasli (7 predstav); gledališka predstava — učenci OŠ Žalec (5); lutke — Lutkovno gledališče Ljubljana (2); ples — Plesno gledališče Celje (4); Matiček se ženi Gledališče Žarek Žalec (7); Sneguljčica — SLG Celje (6); Modna revija (1); Bralna značka — zaključna prireditev (1); koncerti — vokalni in instrumentalni (8); ostale proslave in prireditve (11); seminarji (6): kino predstave za učence (25) ; redne kino predstave (345); vaje SLG Celje (46 ur); vaje Plesnega gledališča Celje (25 ur); vaje Gledališča Žarek Žalec (210 ur). JoCk ■ Uspešno delo tabornikov Na letni konferenci so se minuli teden sestali delegati osmih taborniških odredov v naši občini, ki skupaj štejejo več kot petsto tabornikov, tabornic, medvedkov in čebelic. O delu v lanskem letu in načrtih za letos nam je predsednik Zveze tabornikov Bojan Lenart povedal takole: »Taborniška dejavnost teče na vseh osnovnih šolah, razen v Letušu. V lanskem letu smo pripravili več skupnih akcij, ki pa niso bile namenjene samo osvajanju in prikazovanju taborniškega znanja, temveč vzgoji, razvijanju telesnih sposobnostih, izmenjavi izkušenj. krepitvi prijateljstva. Pripravili smo taborniški mnogoboj v Grižah, katerega organizator so bili taborniki iz Šempetra Sodelovalo je 13Ö tabornikov vseh kategorij. V štirih kategorijah so zmagali taborniki iz Šempetra v dveh ekipah in po ena ekipa iz Žalca in Prebolda. Prvouvrščene ekipe so nastopile na področnem mnogoboju v Slovenskih Konjicah, še večja skupna akcija, ki je bila organizirana 22. aprila v Preboldu je bila Ilegalec. Navzočih je bilo 300 tabornikov, vsak pa je prejel za spomin kemični svinčnik. Opravili smo več pohodov po spominskih obeležjih NOB. poti so prehodili posamezni odredi. V mesecu juliju smo bili na taborjenju v Pozemlju v Beli Krajini. Desetdnevnega taborjenja se je udeležilo 119 tabornikov. Vse te akcije tabornikov kažejo na široko dejavnost tabornikov. Plan dela za letošnje leto Bojan Lenart je zelo obširen. Sodelovali bomo na orientaciji Gozdnik 89. pripravili zimovanje (če bo sneg), akcijo Ilegalec ob dnevu tabornikov, sodniški tečaj, se udeležili pohoda po poteh partizanske Ljubljane, organizirali taborjenje (od 8. do 17. 8. v Beli Krajini), vodniški tečaj, zlet tabornikov v SRS v Medvodah, občinski mnogoboj in drugo.« Za večletno uspešno delo v taborniški organizaciji so na letni konferenci podelili priznanja, ki so jih prejeli: Mitja Ambroš, Otmar Uranjek, Roman Zvonar, Marjeta Čede in Milena Svet TONE TAVČAR Priznanja žalskim gasilcem Tudi 108. občni zbor gasilskega društva Žalec je minil delovno, brez posebnih pretresov. Večina za lani planiranih nalog je bila izpeljanih, tako da so z delom zadovoljni. Uvodno poročilo je imel predsednik društva Martin Cilenšek in iz njegovega govora povzemamo nekaj poudarkov:. *— Članstvo našega društva ni tako številčno, je pa veliko članov, ki so zelo aktivni in dobro izvežbani, tako da lahko opravljamo tudi najbolj zahtevne naloge na področju gašenja klasičnih ali kemičnih požarov; — za boljše reševanje z višjih nadstropij smo lani kupili avtomobilsko lestev na starem podvozju z nadgradnjo, ki smo jo krstili ob -žalski noči-;. — da bomo kos vsem zahtevnim nalogam, ki nas čakajo in nam jih nalaga naša gasilska organizacija, bo potrebno zagotoviti, da bo strokovna vzgoja članstva in mladine naša stalna naloga, saj je potrebno stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje na področju požarnega varstva;. — leto 1988 je bilo pomembno, saj smo praznovali 100-letnico poveljevanja v slovenskem jeziku. Slavili smo 90-letnico Slovenskih požarnih bramb za spodnjo Štajersko s sedežem v Žalcu. Letos pa slavimo 90-letnico Slovenskega gasilskega vežbovnika, ki ga je Širca sestavil s svojim bratom Friderikom. ► Čez dve leti bomo proslavili 110-le-tnico našega društva, na kar se mora- mo začeti že zdaj pripravljati, istočasno pa ne zanemariti osnovnih dejavnosti: vzgoje kadrov, preventiva, vzdrževanje hidrantov in gasilskih aparatov, skratka vsega, kar sodi v naš delokrog.« Franc Naraks, poveljnik društva: »Lani smo opravili 2800 udarniških ur, kar je za naše društvo in članstvo veliko. Glavne naloge so bile preventiva, strokovnost, tekmovanja, uničevanje požarov. Vse večji so problemi s pitno vodo, ki jo prevažajo samo gasilska društva z zato usposobljenimi cisternami, med njimi smo najmočnejši mi. Problem je v tem, da je v Žalcu kar 26 odstotkov hidrantnega omrežja nesposobnega. Lani je padla podtalnica za meter in pol. Letos moramo začeti z gradnjo vodovoda pri stari Šarlahovi hiši. Sicer pa smo lani sodelovali pri 17 požarih. Problem je tudi z alarmiranjem. Sireno so s Ferralita odstranili, z Name se slabo sliši. Potrebujemo nekaj opreme, dobili pa smo nov orodni avto. Kupili bomo podvozje za novo cisterno za prevoz pitne vode, saj je sedanja stara že 23 let. Radi bi jo dobili za jubilej: 110-letnico.« Podelili so tudi več priznanj, omenimo samo najpomembnejša: za 40 let Ivan Koceli in Marko Flajs, za 30 let Smiljan Peter, za 20 let pa Anton Nahtigal in Jože Marinko ml. ter za 10 let Jože Turnšek ml.. Spomnili so se tudi najstarejšega gasilca v društvu: Franja Avdiča ter ga nagradili s spominskim darilom. T. VRABL Poveljnik postal predsednik Na rednem letnem občnem zboru so se zbrali tudi gasilci na Ložnici, ki bodo prihodnje leto slavili 70-letnico obstoja Na zadnjem občnem zboru je prišlo tudi do kadrovskih menjav, saj je po devetih letih poveljevanja Ivan Antloga to mesto zapustil in postal predsednik društva. Novi poveljnik pa je Damjan Čebular, podpoveljnik pa Janez Antloga. V društvu je trenutno 54 aktivnih članov, ki delujejo v članski. mladinski ter pionirski A in B desetini. Predlani so popolnoma obnovili gasilni dom. zato so lani bolj počivali in se udeleževali zgolj občinskih in krajevnih tekmovanj. Ob mesecu požarne varnosti so pregledali vodne hidrante, ki jih je v vasi enajst, prav toliko pa tudi na Škafarjevem hribu, kjer nastaja novo naselje. Lani niso sodelovali pri gašenju niti enega požara, žal pa so nekoliko zanemarili preventivo in vzgojo novih kadrov. Sicer pa imajo trenutno v društvu devet podčastnikov, tri podčastnike 1. stopnje in enega častnika. Letos sta dva naredila izpit za izprašanega gasilca. »Zelo dobro sodelujemo z občinsko asilsko zvezo, krajevno skupnostjo alec in krajani, ki nam pomagajo pri vsaki akciji. Naš dom ni zgolj dom za gasilsko dejavnost, ampak tudi za zbore krajanov, sestanke mladine, družabne prireditve in podobno,« pripoveduje novi predsednik, ki je z dušo in telesom zapisan tej humanitarni organizaciji. »Že letos bomo začeli s pripravami na prihodnje jubilejno leto. Prva naloga je nabava opreme in cevi, kjer računamo na pomoč krajanov. Radi bi si sami naredili tudi prikolico za orodje, saj podvozje že imamo. Ra- Ivan Antloga di bi tudi asfaltirali okolico gasilskega doma in uredili športno igrišče. Proslava bo prihodnje leto konec julija ali v začetku avgusta, večino del pa moramo opraviti letos, ker bo prihodnje leto veliko dela s samo organizacijo « Problemi? »Premalo družin se odloča za nabavo gasilnega aparata. Najprej pokažejo interes, ko pa zvedo za ceno, jih mine .. . Vendar pri nas na Ložnici bi morala imeti vsaka hiša gasilni aparat, saj ge za občutljivo območje z mnogimi gospodarskimi poslopji « Sodelujete samo z občinsko gasilsko zvezo in KS Žalec? »Ne, ampak tudi z delovnima organizacijama Minerva in Juteks. ki imata pri nas svoje delovne prostore.« T. VRABL Hvala za pomoč Prostovoljno gasilsko društvo Šem-, peter je lani nadvse svečano in delavno proslavilo 110-letnico. Obnovili so gasilni dom, nabavili novo orodno vozilo, svoje vrste pa okrepili z najmlajšimi. »Pri obnovi gasilnega doma smo člani društva opravili preko štiristo udarniških ur, s prispevki krajanov in sodelovanjem pokrovitelja SIP Šempeter pa smo nabavili material. Za orodno vozilo je polovico prispevala SIS za varstvo pred požari, sredstva pa so prispevali tudi krajani. V imenu društva se vsem za pomoč zahvaljujem,« pravi predsednik društva Alojz Terglav. V društvu so sprejeli obsežen program tudi za letošnje leto. Vzgoja kadrov in urjenje tekmovalnih ekip bo najpomembnejša naloga. Radi bi ustanovili še trojke v Kalah in Podlogu. V vodnjakih in zajetjih bodo namestili avtomatske nastavke za črpanje vode, v Grušovljah pa bodo obnovili in zgradili Alojz Terglav vodno zajetje, saj je prav to območje največkrat brez vode. jk Aktivni šempetrski ribiči Ribiška družina Šempeter je edina v občini in pokriva celotno območje občine. Vanjo je vključenih z mladinci 778 članov, je pa to nekaj manj kot v preteklem letu, čeprav je značilno, da ribiška družina združuje le aktivne člane, ne pa tudi podpornih, ki število članstva le povečujejo. Namen in cilj dejavnosti je predvsem športno-re-kreativna dejavnost, vzreja in izlov mladic ter čiščenje in vzdrževanje vodotokov. Pri njihovem delu imata vzgoja in izobraževanje vidno vlogo, saj morajo vsi člani ob včlanjenju oz. po izobraževalnem programu opraviti izpit za športnega ribiča. Enako velja tudi za ribiške čuvaje, ki se regrutirajo iz članstva. Družina je imela lani 41 pripravnikov, izpit pa jih je uspešno opravilo le 36, med tem ko so trije uspešno opravili izpit za ribiške čuvaje. Zelo aktivni so bili na tekmovalnem področju, saj se je kar 525 članov udeležilo raznih tekmovanj, kar pomeni, da se je 67 odstotkov ribičev udeleževalo raznih društvenih in meddruštvenih tekmovanj v vseh kategorijah. Posebno pozornost posveča članstvo izlovu v vzrejnih potokih in vlaganju v ribolovne vode. Lani so tako vložili sedem tisoč potočnih postrvi, tisoč dvesto lipanov, štiri tisoč klenov, nekaj sulcev in nad tri tisoč kilogramov krapov. Za vzgojo so nabavili preko 30.000 iker potočnih postrvi in blizu 6.000 lipanskih mladic. Poleg številnih udarniških ur na odlovu in vzgoji so porabili za reprodukcijski material preko 22 milijonov dinarjev. Posebno pozornost posvečajo čiščenju vodotokov, kar je nad vse hvale vredna akcija v sedanji ekološki malomarnosti. Vsako pomlad pripravijo očiščevalne akcije rečnih bregov. Letos jo bodo pripravili 15. apirila, ko se bodo zbrali na mostovih v Petrovčah, v Grižah, v Še-ščih, na Groblji, na Polzeli in v Preboldu pri pekami Peternel. Da bi očiščevalne akcije postale stalna skrb, se ribiči povezujejo z osnovnimi šolami in krajevnimi skupnostmi. Posebno vlogo pri varovanju okolja pa imajo tudi ribiški čuvaji, ki poleg svojih stalnih nalog skrbijo tudi za čistočo rečnih bregov in kršilce prijavljajo pristojnim inšpekcijskim službam. O dosedanjem delu in delu za naprej se bodo pogovorili na delegatski skupščini, ki bo v začetku aprila. Takrat bodo sprejeli tudi delovni program, koledar tekmovanj in finančni načrt. V programu dela pa poleg že ustaljenih nalog izstopa ureditev ribnika v Preboldu. V novi sezoni predvidevajo sedem tekmovanj za vse kategorije, zelo ambiciozno pa je zastavljen tudi finančni načrt, ki posega tudi v turistično ponudbo in znaša 190 milijonov dinarjev — poleg plana Ribiškega doma v Preserjih (v višini 45 milijonov). ki se vzdržuje sam. L Jurhar Za čisto in zdravo okolje Pred dnevi so se na rednem občnem zboru sestali člani Hortikulturnega društva Žalec. Več o dejavnosti in delu nam je predsednik HD Žalec Emil Rojc povedal: »Naše društvo šteje nekaj več kot štiristo članov, od tega je sto dvajset,vrtičkarjev, ki delujejo kot posebna sekcija v našem društvu. Lani smo organizirali več izletov ter predavanj. Čeprav bi v Žalcu imeli dovolj dela, saj je treba urejati dva parka, je lani pri udarniškem delu prišlo do zatišja. Ljudi je namreč vedno teže pridobiti za takšno obliko delovanja. Letos si posebno velikih načrtov nismo zastavili, saj razpolagamo le s sredstvi, zbranimi s članarino. Prvenstvena je sanacija našega doma, v katerem je lesene dele napadla lesna goba. To delo bomo opravili s člani turističnega društva, ki imajo prostore v isti stavbi kot mi. Poleg tega bomo organizirali nekaj izletov, pripravili kako zanimivo predavanje in poskušali v svoje vrste pridobiti čimveč mladih članov.« TONE TAVČAR Razočarali na regijskem kvizu V dvorani žalskega Hmezada je bilo kviz občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na njem je sodelovalo 9 ekip mladih zadružnikov iz vseh temeljnih zadružnih organizacij v občini. Mladi so odgovarjali na vprašanja iz gospodinjstva, o kmetijsko nerazvitih domačijah, gnojenju kmetijskih rastlin, ekonomsko uspešnem gospodarjenju na hribovskih kmetijah in sodobnem pridelovanju hrušk. Ekipe so bile pri odgovorih precej izenačene, prvo mesto pa je osvojila ekipa mladih zadružnikov iz Trnave, sledita pa Polzela in Braslovče. Na regijsko tekmovanje, ki je bilo v Šaleku pri Titovem Velenju, je odšla ekipa iz Trnave (na sliki: Marko Vasle, Mateja Turk, Marjan Brinovec), ki pa se je slabo izkazala. Zmagala je ekipa Šentjurja, ekipa Trnave, ki pa je zastopala žalsko občino, je bila zadnja — osma. T. Tavčar S solidarnostjo do vozila V soboto, 11. marca, so imeli, gasilci GD Vrbje pri Žalcu letni občni zbor, ki se ga je udeležilo preko 70 članov in pionirjev, navzoči pa so bili tudi predstavniki sosednjih društev in družbenopolitičnih organizacij kraja. Najprej so pregledali delo minulega leta in ugotovili, česa vsega niso uresničili, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ki pa bodo morala biti, če hočemo, da bo gasilstvo odigralo svojo vlogo, saj mora biti strokovno in tehnično usposobljeno. Potrebujejo novo gasilsko vozilo, ki je za njihovo požarno reševalno dejavnost še kako potrebno. Sredstva nameravajo zbrati s podporo obrtnikov in krajanov, del pa bi namenila Sis in krajevna skupnost. Po svojih močeh pa bodo gasilci sodelovali tudi s prostovoljnim delom. Želijo, da bi novo vozilo izročili namenu do praznovanja krajevnega praznika. V letošnjem letu bodo še naprej posvečali največjo skrb strokovnemu izobraževanju članstva, ustanovili bodo žensko desetino, pregledali bodo vodnjake in jih poglobili, vaščanom pa bodo pregledali dimne naprave. Letni zbor so zaključili s krajšim kulturnim programom, na katerem se je predstavil zbor Društva upokojencev iz Griž pod vodstvom Ivana Mikeka. J. G. Planinska dejavnost na Vranskem oživlja Planinsko društvo Vransko je v začetku letošnjega leta na letni konferenci pregledalo rezultate dela preteklega leta. Na njej se je zbrala več kot polovica članov, kar 42 jih je bilo, ob čemer je treba poudariti, da je to občuten napredek ob dejstvu, da je planinska dejavnost pred leti na Vranskem skoraj zamrla. Čeprav se je zanimanje za planinstvo povečalo, pa na osnovni šoli Vransko nimajo mentorja, ki bi vodil planinski krožek, saj se dobro zavedajo, da je delo z mladimi pogoj za nadaljnji obstoj društva. V planinskem domu na Čreti (966 m) sò do sedaj zamenjali dotrajane mize in stole, v letošnjem letu pa bi radi uredili še okolico doma, saj bo ta planinski dom odslej oskrbovan vse leto, in sicer ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Ker bo PD Vransko letos praznovalo tudi 20-letnico obstoja, se bodo zagotovo potrudili, da bodo zastavljeni program izpolnili, saj načrtujejo, da bo osrednja prireditev ob praznovanju prav pri domu na Čreti. Ob zaključku letne konference je Danilo Tič z diapozitivi prikazal vzpon na K2 ter tako pobliže seznanil navzoče s težavami odprav pri vzponih na osemtisočake. Pohod žensk na Hom in Goro Oljko Ob letošnjem dnevu žena sta planinski društvi Zabukovica in Polzela pripravili tradicionalni pohod žensk na priljubljeni izletniški-planinski točki Hom in Goro Oljko. Pohoda na Hom se.je udeležilo 39 pohodnic iz griške smeri in 25 iz smeri Matk. Najstarejši med njimi sta bili Rozalija Korent, roj. 1914 iz Griž, in Angela Je-rornei, roj. 1916 iz Matk. Obeh pohodov se je skupaj udeležilo več kot dvesto žensk, organizatorji pa so ob zaključku pripravili vrsto družabnih iger. F. J. Foto: T. Tavčar Zakaj skoraj vsi avtobusi skozi Žalec? Iz celjske smeri, ko se zavije z začetka obvoznice v center Žalca, je postavljena tabla, ki dovoljuje promet skozi center mesta samo avtobusom lokalnega prometa. Vsi ostali morajo na obvoznico in pri semaforju nazaj v notranjost na avtobusno postajo. To so naredili zato, da bi bil težji promet skozi naselje manjši in varnost večja. Zdaj pa se stanovalci hiš na Štandro-vem trgu pritožujejo, da že skoraj vsi avtobusi vozijo kar skozi naselje na avtobusno postajo in ne tako, kot predvideva prometni znak. Čudno, da tega ne opazijo miličniki, ki sicer vidijo vsako malenkost, pa čeprav je, recimo, osebni avto parkiran le delček čez dovoljeno črto. Potrebna bi bila akcija, da se to odpravi in napravi red, sicer je znak pred odcepom za center Žalca brez pomena. TV Čebelarstvo Kemična sredstva zastrupljajo čebele O zastrupitvi čebel s pesticidi se mnogo razpravlja, saj prispevajo k dodatnim izgubam čebel. Glede na to, da mora sodobno kmetijstvo pridelati dovolj hrane za vedno več zemeljskih prebivalcev, pa vse bolj uporablja tudi kemična sredstva — pesticide za zaščito posevkov v vseh razvojnih fazah. Tako je tudi zaščita rastlin eden od agrotehničnih ukrepov za doseganje visokih donosov. Čebele se prehranjujejo s cvetnim prahom in ko obiskuje cvetove in jih hkrati tudi oprašuje, s tem prispevajo k povečanemu donosu in kakovosti kmetijskih proizvodov. Zato predstavljajo čebele enega od agrotehničnih dejavnikov v kmetijski proizvodnji. Za večino čebel so pesticidi strupeni, so sicer nujno potrebni za dosego večjih donosov, po drugi strani pa škodujejo čebelam, ki so ravno tako eden bistvenih agrotehničnih dejavnikov. Zato postaja uporaba pesticidov vprašljiva, da ne bi prišlo do zastrupitve čebel in hrane, obenem pa tudi do zmanjšanja donosa medu. Pesticidi se glede na namembnost delijo v insekticide, karacide, nemato-ctde, limacide, fungicide in herbicide. Pesticidi različno delujejo na škodljivce, od vseh pa so najškodtjivejši insekticidi, manj pa fungicidi in herbicidi- Insekticidi ubijajo insekte, s tem pa tudi čebele. Prodiranje je lahko dige-stivno ali fumigantno, kadar prodrejo hlapi v dihalne organe. Želodčni-dige-stivni insekticidi so zelo nevarni čebelam. ker imajo zanje smrtni učinek. Ni nujno, da se čebele direktno zastrupijo na rastlini, dovolj je že, da čebele prenesejo zastrupljeno hrano v panj za krmljenje zalege* Tako se sproži verižno zastrupljenje čebel in zalege, ki lahko uniči čebeljo družino. To najbolj občutijo čebelarji, ki imajo v bližini hmeljišča svoje čebele, ki- naletajo bližnje cvetove hmeljišč Dotikalra insekticidi z aktivno snovjo prodirajo v 'ortjafiijzèm' skoz! kožd trf dihalhe’qrtjar ne ter delujejo na živčni sistem. Naj- prej povzročijo krče, nato smrt. Nič manj niso nevarni dihalni insekticidi, ki prodirajo v obliki hlapov v dihalne organe insektov in so prav tako škodljivi čebelam. Pri vseh uporabnih oblikah strupenih insektov pa je največ odvisno od pripravljene koncentracije in časa uporabe škropiva, kako škropimo, pršimo ali zaprašujemo rastline v času njihovega cvetenja, saj oblika in način vplivata na stopnjo zastrupijenja čebel. Da bi čebele zavarovali pred različno dolžino časa (karence) zastrupljenosti rastlin, od nekaj ur, do nekaj dni za čebele, so države z zakonskimi predpisi uredile uporabo pesticidov (med cvetenjem medonosnih rastlin). 'Tudi v naši državi je varstvo čebel zakonsko urejeno, tod kljub temu prihaja med uporabniki zaščitnih sredstev do nesoglasij z zakonskimi predpisi. Da bi se izognili vsem nesoglasjem med uporabniki pesticidov in čebelarji določa zvezni zakon o varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, nevarnimi za celo državo. (Ur. list SFRJ, št. 49/76 in 74/82) ter način uničenja neuporabljenih strupov in embalaže (Ur. list SFRJ, št. 45/79). Za varstvo čebel imamo zaradi specifičnosti v posameznih republikah in pokrajinah republiške in pokrajinske zakone, ki govore, kako je z zakonskimi predpisi urejeno uporabljanje pesticidov na kmetijskih kultiviranih rastlinah, v nasadih sadnega drevja, v gozdnem drevju in zdravilnih rastlinah, kadar cvetijo (Ur. list SRS, št. 23/77). Opozarjamo predvsem razne vrtičkarje pa tudi kmečke proizvajalce, naj ne uporabljajo različnih pesticidov, predno se ne seznanijo s priloženimi navodili za njihovo uporabo. Ali nam je res tako malo mar za zdrav kmetijski pridelek hrane, čeprav je v svetu težnja za preprečitev lastnega počasnega zastrupljanje s pesticidi vse večja. Jim bomo sledili za svoje lastno dobre?, . . ■ Ai Rozman Nedorečeno Q|Partizanu in športnem parku Okrogla miza V prejšnji številki Savinjskega občana smo na športni strani napovedali okroglo mizo o delu žalskega Partizana z njegovimi številnimi sekcijami ter urejenosti in vzdržavanju nekdaj po Jugoslaviji cenjenega in spoštovanega športnega parka s številnimi športnimi objekti. To okroglo mizo smo uresničili, udeležba je bila reprezentančna, žal pa je čas prehitel vse, ki so se ob določeni uri razbežali, tako da nismo mogli reči bobu bob in dati piko na »i« ali morda še pobrskati za kakšnim zanimivim podatkom. Tako je ostalo samo pol okrogle mize, to pa seveda ni dobro, kajti predstavljali smo si jo drugače. Morda pa je to tudi odraz dela v Partizanu in vzdrževanju objektov. Morda se motimo, vendar sem imel takšen občutek, ko sem zadnji, za vsemi sodelujočimi odhajal iz pisarne glavnega urednika Savinjskega občana Janeza Krofliča, kjer smo se sicer zbrali. Dobil sem občutek, da vsi delajo, vendar pa srca, kjer naj bi se to stekalo in koordiniralo, pa ni ali pa slabo bije. Sicer pa je na okrogli mizi, ki jih bomo občasno na to temo prirejali tudi po drugih krajih, kjer sta razvita šport, predvsem pa rekreacija, bilo izrečenih precej zanimivih zamisli, idej in predlogov pa tudi kritik na osnovno nedejavnost Partizana, ki je v Žalcu ni čutiti. Pri okrogli mizi so sodelovali: predsednik TKS Mitja Urisek, predsednik ZTKO Bruno Randl, predsednik za svobodno menjavo dela Adi Vidmajer, predsednik Partizana Milan Vogrinc ter predstavniki posameznih sekcij in klubov: za tenis Andrej Šporin, nogomet Franc Šarlah, kolesarstvo Dolfe Naraks, balinarstvo Jože Čehovin in z naše strani odgovorni urednik Savinjskega občana ter predsednik sveta KS Žalec Janez Kroflič in zapisolavec Tone Vrabl. Zapisa pogovora nismo posebej urejevali, ampak smo ga zapisali po takšnem vrstnem redu, kot so se udeležnci oglašali in dajali svoje prispevke k problematiki, ki smo si jo izbrali za okroglo mizo. Vogrinc: »Najprej se bom ustavil pri vzdrževanju športnih objektov. Samo lani smo dali 1,3 milijarde v športni park, od tega 700 milijonov za električno razsvetljavo in energijo. Postavili smo klopi in cvetlična korita. Lani smo podpisali sporazum med TKS, Partizanom in šolo glede vzdrževanja in v tem vidim napako. Mi od šole ne dobimo nič, ra- zen to, da nam tisto, kar naredimo, uničijo. Če se bo to še naprej dogajalo bomo primorani šoli to zaračunati. Dejansko pa ni reda, ker ni nobenega rednega vzdrževalca. Skupine, ki se zdaj zbirajo v športnem parku, zlasti v večernih urah, in naredijo ogromno škode, bi bilo treba preusmeriti drugam. Kako, ne vem.« Avtor: Mislim, da smo vso stvar zagrabili na napačni strani. Najprej moramo spregovoriti o delu Partizana, potem šele o športnih objektih. Tako smo se dogovorili. Vogrinc: »Mi bi naredili v šoli več za osnovno rekreacijo, če bi imeli prostor. Tako pa nam vzamejo prostor rokometašice kar 10 ur na teden in telovadnica je že prezasedena. Pozimi v telovadnici v bistvu prostih terminov ni. Rekreativna dejavnost je razvita, so skupine, ki delujejo, tudi zaprtega tipa in medse drugih ne sprejmejo, ker pravijo, da jih je že preveč. Imamo tri skupine za aerobiko, drugo so društva in sekcije, kot so nogomet, karate, tenis, balinanje, kolesarstvo, košarka, odbojka . . .« »Avtor: Prava osnovna dejavnost, delo z najmlajšimi pri začetnih telovadnih pravinah? Vogrinc: »Tega ni, ker je težko dobiti ljudi. Z najmlajšimi nihče ne dela, ker ni sodelovanja s šolo.« Vidmajer: »Večkrat smo poslali pismo Partizanu, naj skliče izvršni odbor. Ste dobili pošto?« Vogrinc: »Ja.« Vidmajer: »In?« Molk. Vidmajer: »Izvršni odbor želimo zato, da se stvari uredijo tako glede kadrov, igrišč, programov ._. . Problem športnega centra v Žalcu je samo v tem, da potrebuje dobrega gospodarja, prejšnjega odličnega pa je Partizan odgnal.« Vogrinc: »Jaz ga nisem.« Vidmajer: »Rekel sem Partizan! Ta objekt potrebuje gospodarja ali upravo, ker smo vanj vložili preveč denarja, da bi ga zdaj pustili propadati. Nastaviti se mora profesionalec. Drugo: prvi in odgovorni nosilec za rekreacijo v kraju je Partizan, to je njegova dolžnost, ki je ne izpolnjuje. Tretjič: dobiti je treba programe ko- ristnikov vseh objektov s programi dela, potem pa se pogovarjati naprej. Pred vsako tekmovalno sezono morajo vsi dati svoje programe, naredi se točen urnik in ne bo nobenih problemov. S takšnim delom bi tudi laže prišli pred ZTKO in TKS. Četrtič: niti enkrat nismo dobili odgovora, kaj je z objekti. Ve se, da je lastnik objektov Partizan in ta mora zanje poskrbeti. Pot je jasna: programi, dogovori, razgovori, potem pa v financiranje. Kadri so, vendar ni pravočasnega in pravilnega animiranja. V Žalcu je ogromno mladeži, ki se klati brez cilja. Takoj se je treba povezati s šolo in jih vključiti v sekcije. Da je telovadnica zasedena, ni res, ker se po dvajset starcev po njej preganja. To so tri telovadnice in lahko bi se rekreiralo več ljudi naenkrat v različnih dejavnostih. Lani nisi sklical niti enkrat izvršnega odbora, pa čeprav smo ti ponudili roko. Sesti moramo skupaj in pretuhtati, kaj se da nerediti. Saj zato smo tu. Poleg tega ni nujno, da traja rekreacija dve uri, ampak šolsko uro, pa bo ponovno prostor za druge.« Randl: »Škoda, da danes ni zraven predstvnika šole, da bi skupaj ugotovili, kaj je treba narediti za tisti most, ki bi vse skupaj bolje steklo. V šoli je pa tako: recimo dvajset otrok pripeljejo do stopnje, ko se lahko vključijo v razne klube, drugi pa se porazgubijo. Za te je treba poskrbeti. Partizan mora dobiti svojo prejšnjo, nekdanjo vlogo. Tako pa ugotavljamo na naborih, da so mladi fantje »skrivljeni« dekleta ne znajo hoditi pokonci... Včasih smo delali z rekviziti, ki jih je bilo manj kot danes, ko so bolj za okras. Tudi učitelji telesne vzgoje bi morali narediti izven rednega časa več za to področje, vsaj včasih je bilo tako. Začeli moramo z osno- vno telesno vzgojo že v vrtcih, nadaljevati v osnovni in srednji šoli ter zlasti kasneje, ko nastane vakuum do 30. leta, ko se začnejo ponovno ukvarjati kot rekrea-torji. Žal je danes vse razbito, še dobro, da se pozdravljamo. V Žalcu je veliko prišlekov in te je treba spraviti iz blokov na igrišča, saj jim bo to koristilo pri delu in še spoznali se bomo med seboj. Včasih smo začeli z najmlajšimi, zdaj pa smo izgubili najmanj dvajset let.« Urisek: »Mislim, da je šola premalo naredila za šport in rekreacijo. Do 8. razreda se še nekaj dela, najboljši gredo v klube, ostali se porazgubijo. Za te je treba poskrbeti in to je tudi ena iz- med nalog tistih, ki so za to usposobljeni. Zal pa se danes vse preveč gleda skozi dinar, mladina pa nam nevodena in nekontrolirana povzroča težave, katerim se potem neupravičeno čudimo. Linija Partizan — šola bi se morala okrepiti.« Kroflič: »Sodelovanje šole in Partizana je nično. Popoldne učiteljev telesne vzgoje ni. Sicer pa za ureditev športnega parka vsi skupaj premalo naredimo.« Randl: »Če smo športni park naredip in ga trikrat temeljito obnovili, dajmo vsi skupaj skrbeti za vzdrževanje. Tako pa imemo samo Šarlaha, ki nekaj dela.« Šarlah: »Mene srce boli, ko vidim, da na garderobah streha spušča, pipe so potrgane, cvetlični lončki uničeni, klopi polomljene. Tam, kjer sedijo med tekmo igralci, zvečer pijejo, razbijajo steklenice in jih vržejo na travo, naslednji dan pa je tekma. Si predstavljate, da se kdo razreže! To je vandalstvo! Pozimi grem sam zapreti vodo, da ne bi zmrznilo in jo razneslo. Morali bi dobiti gospodarja, ki bi skrbel za to in da bi vedeli, na koga se naj obr- nemo. Vdrli so nam v garderobe in kupil sem novo ključavnico, saj ne more biti odprto. Enako je bilo tudi v prostoru tenis kluba, kjer so se še pošteno podelali. Ne vem, da temu nočnemu vandalstvu ne more nihče stopiti na prste. Vsi vemo, kdo so, pa jim nihče nič ne more. Uničujejo vse, kar naredimo.« šporin: »Ne vem, zakaj ne ukrepajo miličniki? Šarlah: »Smo dali nove klopi, pa so jih po dveh dneh uničili.« Šporin: »Nam so vse reklame potrgali razen ene, ki se ni dala. Kar ni fiksno narejeno, ni varno.« Čehovin: »V naši balinarski sekciji smo perd šestimi leti za- čeli orati ledino. Imamo polovico takšnih članov, ki so se ob začetku pozdravljali s »pm«. Sklical sem jih in jim povedal, da se to pri nas ne dela, ampak je to športni objekt za rekreacijo. Odločili smo se, da bo, kdor bo klel, dobil rumen karton, po treh pa rdečega, kar pomeni, da ne bo smel več nastopati. Danes je bistveno drugače, boljše. Sicer pa nam manjka takšnih ljudi, kot je Šarlah, in pridružujem se Adijevem mnenju, da je nujno potreben gospodar.« Naraks: »Ta objekt je dober in razmisliti bi bilo treba, kako bi ga lahko uporabili še v druge namene, recimo tudi turistične. Sam Partizan ga verjetno ne bo zmogel vzdrževati. Zunaj takšnih odprtih objektov ni, ker so prevelika dragocenost, naša kultura pa je žal še vedno bolj pri tlu, kot pri vrhu. Na žalost!« Vidmajer pred koncem, ko smo se že razhajali; (ura je bila pač pol treh) Vogrincu: »Takoj skliči izvršni odbor Partizana, da se pogovorimo. Tako ne gre več naprej.« TONE VRABL Foto: JANEZ KROFLIČ V teniški sekciji je trenutno 230 članov, od tega 60 do 6. razreda osnovne šole. Ker je denarja za njihovo dejavnost od TKS premalo, si pomagajo še sami z dodatnim zbiranjem. V kolesarskem klubu imajo že 450 članov, letno sami pripravijo po štiri do pet dirk, pri Savinjskem maratonu potrebujejo za organizacijo 60 ljudi in pridejo vsi. Lani ni prišel samo eden in še ta se je naslednji dan opravičil! Imajo servisno delavnico za popravilo koles. Nogometaši se ubadajo z mrežo, ki jo morajo potegniti okoli stadiona najkasneje do 26. marca, ko bodo igrali doma prvo tekmo spomladanskega dela v republiški ligi. Če mreže ne bo, tudi tekme ne bo, jim je zagrozila Nogometna zveza Slovenije. Šarlah je že skoraj obupal in napoveduje izstop, kar pa bi bilo škoda. Umaknil se je tudi predsednik Andoljšek, tako da je zdaj za vsa dela popolnoma sam, kar pa je nevzdržno. Pri balinarjih potrebujejo trajno mrežo pa priročno stranišče, imajo pa izdelan program za vso leto, saj brez tega ne gre. Do leta 1982 je bilo v žalski občini zelo malo ali skoraj nič slišati o strelskem športu, ki je popolnoma zamrl. Pa so se našli ljudje in to pomembno športno panogo počasi začeli obnavljati. To ne velja samo za Žalec, ki je danes med vodilnimi strelskimi družinami ne samo v celjski regiji, ampak tudi Sloveniji. Strelstvo je začelo doživljati preporod v Libojah, Šempetru, Braslovčah, Polzeli, na Vranskem začenjajo, strelsko zatišje zaenkrat traja samo še v nekdaj aktivnih Grižah in Preboldu. Kar je najvažnejše: v vseh strelskih družinah skrbijo za podmladek, to pa je dober obet za dosego kasnejših dobrih ali vsaj solidnih rezultatov v višjih kategorijah. Tokrat bomo predstavili strelsko družino Žalec, ki jo kot predsednik vodi Franc Herman, pogovarjali pa smo se z dušo družine Jankom Melanškom. sicer predsednikom strokovno—tehnične komisije. V žalski strelski družini je trenutno 25 aktivnih članov in še mnogo več pionirjev, med katerimi je izredno zanimanje za to zvrst športa. Svoje strelišče so imeli najprej na opuščenem zdajšnjem žalskem kegljišču, ko pa so tega obnovili, so se strelci znašli na cesti. Pa ne za dolgo, kajti stopili so v stik s šolo, ki jim je dala na razpolago prostor svojega zaklonišča. Ta je bil ves plesniv, vendar so ga strelci uredili, prebelili, nastavili avtomate za zračno puško, dobili strelni pult, za vse to pa vložili okoli 1000 udarniških ur. »Takoj smo začeli delati s pionirji, saj vemo, da so naša bodočnost,« pripoveduje Janko Melan-šek, ki se je po delu v kinološkem društvu menda za vedno zapisal strelskemu športu. »V začetku smo imeli tri pionirje, danes jih imamo 65! Ž njimi' delajo trije mentorji. S pionirkami Mladen Melanšek, jaz s prvo pionirsko ekipo, Jani Pukmajster pa vodi najmlajše. Dosegli smo že prve vidne rezultate. Pionirke so bile na letošnjem republiškem prvenstvu odlične 4., med posameznicami pa Renata Flego celo tretja. Pionirji so med 31 ekipami na republiškem prvenstvu osvojili 14. mesto, Aleš Klovar pa je bil celo drugi. Vsi v družini trenirajo dvakrat tedensko, člani najboljše ekipe pred pomembnejšimi tekmovanji pa tudi večkrat, kajti drugače ne more biti uspehov. Imamo standardno člansko ekipo Mladen Melanšek, Justin Smrkolj in Vojko Škodnik, za njimi pa je vrsta nadarjenih mladincev, ki so bili pri nas vzgojeni že kot pionirji in čakajo na svoj trenutek. Ko se ti strelstvo enkrat zapiše pod kožo, iz njega ne moreš, in to velja za naše fante. Škoda je za pionirje, ki gredo po osnovni šoli drugam ter tako lahko trenirajo samo konec tedna, ko pridejo domov.« Problemi? »Tekmovalna sezona je naporna, saj traja celih deset mesecev, praktično vse sobote in nedelje. Ko končamo s tekmovanji v dvorani, se preselimo na odprta strelišča. Največji problem pa je v tem, da še nimamo toliko dobrih strelcev, ki bi se lahko specializirali, tako pa najboljši zdaj streljajo z zračno puško pa vse do MK orožja in puške. Če bi se lahko specializirali, bi imeli več časa za teméljito pripravo in rezultati bi bili še boljši.« V sedmih letih obstoja ste dosegli nekaj lepih uspehov, ki vas uvrščajo med najboljše v Sloveniji. Kateri uspehi so to? »Prvi največji uspeh smo dosegli leta 1984 v Kranju, kjer smo zmagali in se uvrstili med najboljše ek'ipè.v Sloveniji'. Uvrstili, smo Janko Melanšek se tudi v 1. republiško ligo z MK orožjem, kjer tekmujemo od leta 1986. Največji lanski uspeh je zmaga na republiškem prvenstvu s puško v Kranju, kjer smo tudi izboljšali republiški rekord za dva kroga in ta je zdaj 541. Streljali so Mladen Melanšek, Alojz Klovar in Justin Smrkolj. Prav tako smo zmagali na republiški tekmi v Kranju za pokal Pera Cestnika, nestorja slovenskega strelstva. Takrat je v eni seriji Justin Smrkolj od 50 možnih le-te dosegel s petimi deseticami. Med posamezniki je zmagal Mladen Melanšek, ki je od 184 popravil Peternelov rekord na 186 krogov. Pomembno je 3. mesto na republiškem prvenstvu z MK puško trostav v Ljubljani. Letos smo na regijskem prvenstvu ekipno osvojili vsa prva mesta, razen pri pionirjih, kjer so jih celjski premagali za tri kroge. Mladen Melanšek je občinski prvak s 172 krogi, kar je dva kroga manj od državnega rekorda. Še bi lahko naštevali.« Mnogokrat ste se že izkazali tudi kot dobri organizatorji? »Vsako leto pripravimo regijsko prvenstvo z zračno puško za eno izmed kategorij. Letos smo pripravili regijsko prvenstvo za zlato puščico, leta 1987 pa smo organizirali doslej najmasovnejše republiško prvenstvo z zračno puško, kjer je nastopilo preko 500 strelcev. Še danes hvalijo našo organizacijo in na to smo upravičeno ponosni, kajti vsaka takšna prireditev koristi nadaljnjemu razvoju strelskega športa, ki ni samo tekmovalnega pomena, ampak tudi širše. Lanske olimpijske medalje so navdušile najmlajše in zdaj jih imamo 65.« Kaj bi potrebovali? »Prvič najmanj 16 strelnih mest. Primanjkuje nam strokovnega kadra, primanjkuje orožja, MK pušk pa se sploh ne da kupiti. Vse skupaj pa je izredno drago, saj stane navadna zračna puška Crvene zastave za pionirje okoli sto starih milijonov. Rabili bi strelišče za MK orožje. Imamo prostor v jami na Škafarjevem hribu, ki nam ga je odstopila Minerva, in letos naj bi začeli z urejanjem. Veliko bomo naredili s prostovoljnim delom, upamo pa, da nam bodo pomagali tudi drugi, saj je to splošnega pomena. Za osnovno dejavnost imamo sredstva, žal pa jih zmanjka za opremo. Načrti? »Udeležba na vseh pomembnejših tekmovanjih, ker zaradi pomanjkanja denarja povsod ne bomo več šli, pa čeprav bi radi. Predvsem bomo nadaljevali z delom pri najmlajših. Nadaljevali bomo s pridobivanjem kadrov. Poskušali bomo obdržati to, kar smo naredili. Predvsem pa bi se radi počasi, z najboljšimi strelci specializirali na posamezne kategorije, ne da bi vsak streljal z vsem orožjem. Kakšna posebna novost? »Vse je dogovorjeno, da bomo v naslednjih dneh podpisali samoupravni sporazum z delovno organizacijo Juteks in se bomo tako v bodoče imenovali SD Juteks Žalec. Upam, da bomo pošteno nosili njihovo ime po vsej Jugoslaviji.« TONE VRABL Ni dvoma, da je planinstvo v žalski občini med najbolj množičnimi rekreativnimi oblikami občanov in krajanov. Veliko je gorskih postojank, planinskih poti in transverzal, kjer je tudi mnogo spominskih obeležij in darov narave. Vse to planinci, ki so združeni v številna društva ohranjajo in negujejo. Poti čistijo in markirajo. Srbijo za koče in postojanke. Skrbijo za podmladek, prirejajo spominske pohode. Sem sodi tudi orientacija, ki ima v žalski občini velike uspehe. Še in še bi lahko naštevali o tej zanimivi, koristni in pomembni dejavnosti rekreacije v naravi, v naravnem stadionu brez umetnega bleska in nakičenih pravil. Zato je prav, vsaj tako mislimo, da za, prihodnjo številko Savinjskega občana pripravimo okroglo mizo o planinstvu in dejavnosti planinskih društev v žalski občini. Povabili bomo tiste, ki so se tej zvrsti naravne rekreacije zapisali z dušo in telesom. Tretja okrogla miza pa bo verjetno na tèmo organiziranega sindikalnega šoirta, .četrta pa individualnega, torej družinskega, prijateljskega ali zgolj posameznika, ki se vedno bolj uveljavlja. Poznamo ljudi, ki sami kolesarijo, planinarijo, hodijo, tečejo, veslajo, skratka skrbijo za svoje zdravje in boljše telesno počutje izven organiziranih formalnih oblik Če imate kakšen predlog za eno izmed naslednjih okroglih miz na tèmo šport in rekreacija pa nam sporočite. Vse pametne predloge bomo radi upoštevali. T VRABL Mabuni pokal v Petrovčah V začetku marca je bil v telovadnici v Petrovčah 1. Mabuni pokal v shito-ryu karateju, kjer so nastopili tekmovalci štirih klubov, med njimi tudi iz Petrovč. Organizator je bil sekcija za karate pri Partizanu Petrovče. Prvo takšno tekmovanje je bilo lani v Ljubljani, drugo pa letos v Petrovčah, saj gre za novo zvrst karateja v Jugoslaviji, ki so ga komaj začeli gojiti. Rezultati: borbe moški pod 75 kg 1. Mitja Stisovič, Petrovče; 2. Igor Tomaž, Petrovče; 3.-4. Tomaž Kumer, Petrovče; nad 75 kg 3.-4. Matjaž Reberšak, Petrovče; in kate 2. Igor Ašič in 3. Mitja Sti-soč; vsi Petrovče. To je bilo izbirno tekmovanje za EURO cup v Parizu, selektor pa bo domačin Anton Maruša. Orientacija za pokal KS Šešč Športno društvo Partizan Šešče — Matke bo 27. aprila ob 8. uri pripravilo tekmovanje v orientaciji s startom pri Domu krajanov v Šeš-čah. Orientacija bo opisana in na čas, vsak udeleženec oz. ekipa pa bo dobila tudi karto. V ekipi so po trije člani, vabljene pa so tudi družine, saj bo pot primerna kot lahka planinska tura. Pot bo potekala po okoliških hribih s kontrolnimi točkami ob pomembnih kulturno-zgodovin-skih spomenikih te krajevne skupnosti. Vsak udeleženec bo prejel tudi kartonček, s katerim bo v prihodnjih letih lahko dokazoval- svojo udeležbo. Po petkratni udeležbi bo dobil spominsko darilo. Prijave sprejemajo še uro pred pričetkom orientacije ali pa na naslov Športno društvo Šešče — Matke, 63312 Prebold in po telefonu KS Šešče, vsako sredo med 16. do 19. ure, telefon 701-093. IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA za 1. maj vam pripravljamo: • VIS — odhod: 29. 4,—01. 05. cena 490.000 • ŠPANIJO — odhod: 26. 4 —05. 05. cena 1.490.000 + 350 USD • KITAJSKO — odhod: 30. 4,—09. 05. cena 2.990.000 + 450 USD • kratke počitnice ob morju in na smučiščih (4-dnevni paketi) Za srednješolce so v prodaji že maturantski izleti PRIPOROČA SE IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA Poslovalnica Žalec ca do-komunala* p. o. žaleč nade Cilenšek S Komisija za kadrovske zadeve objavlja prosta dela in naloge enega delavca za UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: — končana osnovna šola in kvalifikacija ustrezne kategorije verificiranega zavoda — praksa do enega leta — poskusno delo: tri mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pisne prijave sprejema Splošno-kadrovska služba v roku 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po končanem zbiranju prijav. Turistična agencija Šempeter vasVl*™ pro9rame za 1. maj vas vabimo: — v ČRNOGORSKO PRIMORJE — BUDVA — DUBROVNIK z letalom — v PARIZ — z avtobusom — na VIKEND OB MORJU Z agencijo DOBER DAN in veselo KARAVANO NA MORJE 14. in 15. aprila Pisana druščina muzikantov (Miro Klinc z ansamblom), novinarjev in vseh, ki jih veže dobra volja. Vabljeni ste na dvodnevni izlet v Istro. Prijave in informacije: telefon: 701-215 ali osebno v agenciji pri Antičnem parku v Šempetru V aprilu odpiramo nove prostore s prodajno galerijo. Obiščite nas! ulica Ivanke Uranjekove 6,63310 Žalec 41 KAZINA Žalec vabi, da se vključite v naslednje plesne tečaje: — DRUŽABNI PLES — začetni — nadaljevalni — JAZZ — začetni — nadaljevalni — HORUK — več kot aerobika za dekleta in žene Vpisujemo vsak delavnik med 7. in 16. uro do petka, dne 31. marca na Delavski univerzi Žalec ali po telefonu: 711-417, 711-343 Ugoden popust nudimo učencem in študentom ulica Ivanke Uranjekove 6,63310 Žalec 41 vabi, da se prijavite na študij ob delu v letu 1989/90 v programe višjega izobraževanja na — Višji upravni šoli Ljubljana — Visoki šoli za organizacijo dela Kranj ter programe srednjega strokovnega izobraževanja od II. do V. zahtevnostne stopnje. Informacije: vsak dan od 7. do 14. ure na telefon: 711-343 ali 711-417 TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nama LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC Titov trg 2 objavlja prosta dela in naloge: 1. KONTROLOR POSLOVANJA Pogoji: — VI. oz. V. stopnja— višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — 3 oz. 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Posebni pogoji: — poznavanje komercialnega in finančnega poslovanja in prodaje trgovine na drobno — poskusno delo 2 meseca 2. ARANŽER Pogoji: — V. stopnja — aranžerska šola oz. šola za oblikovanje — eno leto delovnih izkušenj na aranžerskih delih Posebni pogoji: — poskusno delo 2 meseca Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v tridesetih dneh od sprejema sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Veleblagovnica Žalec. Popravila gospodinjske opreme in opravljanje storitev v zvezi z vzdrževanjem WC kotličkov, vodovodnih naprav, čiščenje bojlerjev, odmašče-vanje odtokov, polaganje talnih oblog . . . Hitro in solidno opravi Danilo KUMER, Šešče 45 Naročila po 15. uri na telefon: 24-066 KRAJEVNA SKUPNOST GOTOVLJE »Po sklepu skupščine KS Gotovlje, se odda pravica uporabe zemljišča družbeno-pravni osebi za graditev objekta — pekarne s trgovino mešanega blaga.« Lokacija je pri gostilni Novak v Gotovljah. Prijave pošljite v 15 dneh na Skupščino KS Gotovlje. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage MARIJE KERŠAN roj. Brvar iz Prekope se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, ji poklonili cvetje, nam izrazili sožalje in jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju celjske bolnišnice in Infekcijske klinike v Ljubljani, sindikalnim organizacijam TT Prebold, Zarje Petrovče in Gorenja za izkazano pomoč, godbi in pevcem iz Prebolda ter vsem za izrečene besede slovesa. Hvala vsem, ki ste jo pospremil, na njeni zadnji poti. Mož Albin, otroci: Borut, Herman, Renato in Romana ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice MARIJE JEŽOVNIK iz Griž se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo delavcem Zdravstvenega doma dr. Jože Potrata Žalec za vso skrb in nego, posebno dr. Utroši ter patronažnima sestrama Jasni in Cvetki, ki staji lajšali bolečine na domu. Mož Franc, sinova Franci in Vinko z družinama |g®< i Ko solza na licu polzi, nihče ne ve, kako boli, morja solz bi potočili, ko bi dragi Franci, lahko te prebudili. ' ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi našega dragega FRANCA TUŠAKA iz Podvrha pri Braslovčah so najtopleje zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Rovšnikovim in Turnškovim, prijateljem in znancem, ki ste nam nesebično pomagali in nas tolažili v težkih trenutkih. Iskrena hvala TN Polzela, GD Braslovče, pevcem in govornikoma Kokovniku in Jelenu za slovo ob preranem grobu. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali denar, vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: žena, hčerki z družinama ter ostalo sorodstvo Dežurstvo na vodovodu Dežurni monterji za popravilo okvar na glavnih vodih v občini so: od 20. 3. do 27. 3. 1989 - Bogdan PANTNER, Polzela 208 od 27. 3. do 3. 4. 1989 - Marko DOLINAR, Griže 35 od 3. 4. do 10. 4. 1989 — Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 10. 4. do 17. 4. 1989 — Tone JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097 od 17. 4. do 24. 4. 1989 — Bogdan PANTNER, Polzela 208 Opomba: Dežurni se nahaja na sedežu DO od 12. do 12.30 le v času prostih dni (sobota, nedelja, praznik), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddate v nabiralnik pri sedežu DO. Za izdelovanje značk, medalj, plaket in priznanj ter graviranje FRANC ŠKETA se priporoča strojno ključavničarstvo POLZELA 46/a in graverstvo telefon: (063) 721-450 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice PAVLE LOBNIKAR z Marija Reke se iskreno zahvaljujemo dr. Kranjčevi za lajšanje bolečin, sosedom za pomoč, duhovnikoma g. Sercu in g. Svetku za opravljeni obred, cerkvenim pevcem in pevcem pevskega zbora Svobode Prebold ter gasilcem in govorniku iz Prebolda. Hvala tudi vsem, ki so sočustvovali z nami ali nam kako drugače pomagali in jo tako številčno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete JOŽEFE PILIH iz Liboj, stanujoče v Celju, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala osebju Doma upokojencev Celje, ki so zanjo tako lepo skrbeli in jo negovali, govorniku Stanetu Lavrincu, krajevni organizaciji ZB Liboje, godbi na pihala iz Liboj in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka FERDINANDA HRIBARJA iz Gornje vasi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje, darovali v dober namen ter izrazili sožalje. Iskrena hvala sosedom za izkazano pomoč, tovarišu Dobrihi za poslovilne besede ter pevcem, godbi na pihala in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: žena in hčerke z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JOŽETA KRANJCA iz Migojnic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebna hvala godbi na pihala iz Zabukovice in govorniku KS Griže ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marica, hči Mija z družino in sinova Emil in Zdenko z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice in prababice ANICE ČATER roj. Marovt s Polzele se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, prispevali za maše in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Cukjatiju za skrb in nego v času njene bolezni, pevcem s Polzele, govornikoma tov. Pungartniku in Pavlincu ter duhovnikoma za lepo opravljen obred. Žalujoči: hčerki Silva in Nada z družinama Prometne nezgode Dne 18/2-1989 je ob 18.05 na regionalni cesti v Malih Braslovčah 27-letni voznik Andrej TANJŠEK z os. avtomobilom, CE 219-274, zaradi vožnje pod vplivom alkohola na ravnem delu ceste zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeče kolo z motorjem Franca TUŠAKA, ki se je v trčenju tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode zaradi poškodb umrl, medtem ko je bil voznik TANJŠEK le laže poškodovan. Dne 17/2-1989 je ob 22.30 v Žalcu na centralnem križišču 24-letni voznik os. avtomobila, CE 252-347, zapeljal v križišče pri rdeči luči na semaforju in trčil v nasproti vozeče vozilo, CE 181-179, Mateja VELEN-ŠKA. V nezgodi je bil sopotnik v Velenškovem vozilu Jože LUGARIČ laže poškodovan. Dne 21/2-1989 je ob 05.30 v križišču Šlandrovega trga in Vrečarje-ve ulice v Žalcu voznik kolesa z motorjem Ivan LUSKAR, 19 let, zavijal v levo in izsiljeval prednost vozniku os. avtomobila CE 137-678, Dragu PREINOVCU. V trčenju se je voznik Luskar huje poškodoval, sopotnik Janez GABROVEC pa laže. Dne 22/2-1989 je ob 19.05 voznica os. avtomobila, LJ 534-588, Angela KRZNAR, 36 let, na magistralni cesti v Vinski gori zaradi neprimerne hitrosti v ostrem ovinku zapeljala izven vozišča na nasip in se pri tem hudo poškodovala. • Dne 24/2-1989 je ob 21.55 voznik os. avtomobila, CE 239-167 27-letni Zdenko ŠEGA zaradi neprimerne hitrosti na magistralni cesti v Levcu zapeljal izven cestišča v obcestni jarek in se pri tem hudo poškodoval. Dne 25/2-1989 je ob 21.30 na magistralni cesti v Latkovi vasi hodil po vozišču 39-letni pešec Filip MOHOR, ki ga je z osebnim avtomobilom zadel Bruno ŠKODIČ. Pešec je bil tako hudo poškodovan, da je na kraju nesreče umrl. Dne 26/2-1989 je ob 18.20 na magistralni cesti v Šempetru 43-letni voznik os. avtomobila, CE 203-369, Teodor PRAZNIK zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal v levo in trčil v nasproti vozeč os. avtomobil, CE 251-537, Mirana VERDEVA, ki se je v trčenju hudo poškodoval, medtem ko je bil sopotnik Jože BORNSEK le laže poškodovan. Dne 4/3-1989 je ob 04.30 na magistralni cesti v Šempetru neznani voznik tov. avtomobila vozil preveč desno in zaradi tega zadel pešca Igorja ZAVERŠNIKA, ki je bil pri tem laže poškodovan, neznanega voznika pa še niso izsledili. Dne 5/3-1989 je ob 16.30 na lokalni cesti v Vinski gori 22-letni voznik os. avtomobila, CE 262-566, Bruno PODVINŠEK pri gostišču Lesjak zavijal levo in izsilil prednost vozniku neregistriranega motornega kolesa Petru FELICIJANU, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja. V nezgodi je bil Felicijan hudo poškodovan. Dne 6/3-1989 je ob 18.40 na lokalni cesti v Dobriši vasi voznik kolesa z motorjem 16-letni David SKUBIC v ovinku zapeljal na levo stran vozišča in trčil v nasproti vozečo kolesarko Josipo KUKEC. V trčenju sta bila oba hudo poškodovana. Istega dne je ob 9.30 v križišču — razcepnem — v Žalcu, voznik tovornega avtomobila, NM 132-834, 38-letni Alojz KANC izsilil prednost vozniku tovornega avtomobila, VI 669141 (I), Giuseppeju CECCHILA-TU, pri čemer je bil voznik KANC laže poškodovan. Kazniva dejanja Dne 16. februarja se je v popoldanskem času P. B. iz Celja namerno zaletel s svojim osebnim avtomobilom v vrata prodajalne MEŠIČ v Levcu in s tem povzročil precejšnjo škodo. V noči na 19. februar je neznanec obiskal stanovanjsko hišo Rudija PEČNIKA na Bregu pri Polzeli in mu odnesel več vrednejših predmetov in zlatnine. Neznanec je v času od sredine januarja do 22. februarja obiskal v Črnovi zapuščen objekt Helene RIHTARIČ iz Titovega Velenja, od koder je odnesel več predmetov v vrednosti treh milijonov dinarjev. V noči na 23. februar je neznanec odpeljal nezaklenjeno kolo Janezu MARINU izpred bloka v Žalcu, Čopova 5. To noč je neznani storilec z osebnega avtomobila Marjete HRU-ŠOVAR v Žalcu, Tomšičeva ulica, odmontiral obe stranski ogledali. V večernem času 24. februarja je B. K. iz Dobriča na parkirnem prostoru pred gostilno Matjaž na Polzeli prerezal pnevmatike kar na štirih osebnih avtomobilih. V noči na 26. februar je neznanec iz osebnega avtomobila Bojana LAHA, parkiranega v ulici Bačke Palanke v Žalcu, iztočil okoli dvajset litrov benzina. To noč je neznanec vlomil v tri osebne avtomobile, parkirane na Polzeli. Iz enega je odnesel avtoradio, na drugih dveh pa je naredil le materialno škodo. V času od 25. do 27. februarja je neznanec vlomil v obiralno halo v Rojah, od koder je odnesel ležaje in nekaj orodja v vrednosti okoli treh milijonov dinarjev. Dne 1. marca je Ivan PERC iz Hramš na Postaji milice v Žalcu prijavil krajo kolesa z motorjem, vendar je naslednji dan ugotovil, da ga je pozabil pri sosedu. Neznanec je v času od 28. februarja do 5. marca iz garaže Antona REBERNIKA v Andražu ukradel kotni brusilni stroj. Prodajalci Hmezad-Agrine Žalec so dne 9. marca zalotili pri kraji M. S. iz Titovega Velenja, zaradi česar bo ovaden tožilstvu._ V večernih urah 10. marca je neznanec v gostilni Čas v Žalcu ukradel Mojmiru PLEVNIKU torbico z 250.000 dinarji. Miličniki še naprej opozarjajo občane na samozaščitno obnašanje, saj se bo glede na letni čas v prometu pojavilo vse več koles in koles z motorji, temu primerno pa se bodo organizirali tudi tatovi, zato zaklepanje teh prevoznih sredstev ne bo odveč. URARSTVO POLAJŽER Šlandrov trg 19 Žalec — prodaja ur — velika izbira pasov za ure — popravila vseh vrst ur NOVO! Ekspres izdelava ključev Skupna strokovna služba KS v občini Žalec Hmeljarska 3 Žalec objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske ali podobne smeri — najmanj eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za določen čas — nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta in trimesečnim poskusnim delom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 5. aprila na gornji naslov. O izidu bomo kandidate obvestili v 15. dneh po poteku objave. POSLOVNE PROSTORE v izmeri 180 m* v Levcu ob magistralni cesti s parkirnim prostorom daje krajevna skupnost Petrovče v najem za nedoločen čas, oziroma po dogovoru. Informacije dobite na Krajevni skupnosti Petrovče telefon (063) 776-610 vsak delavnik, razen sobote, od 6. do 14. ure. Prostori so primerni za zastopništvo ali za mirnejšo obrt. obvestila obrestne mere novosti Krediti za določene namene • nakup starih stanovanj rok: 10 let, obresti: 5 % + R • prenovo in adaptacijo stanovanj, hiš, nakup in gradnjo garaž rok: 5 let, obresti: 5 % + R • nakup materialov za varčevanje z energijo rok: 5 let, obresti: 12 % + R • nakup ali gradnjo manjših elektrarn rok: 10 let, obresti 12% + R • nakup apartmanov ali počitniških hiš za povečanje turističnih zmogljivosti : rok: 5 let, obresti 15 % + R • avto kot invalidski pripomoček rok: 5 let, obresti: 2 % + R • nakup opreme za novorojenčka, poravnavo pogreb- nih stroškov, plačilo zdravstvenih storitev, selitve, vplačilo stroškov izrednega šolanja in tečaja izobraževanja , rok: 12 mesecev, obresti: 12 % + R • odpravo posledic požara, elementarnih nesreč in drugih nesreč rok: 5 let, obresti: 12 % + R • stroške telefonskega priključka s prispevki, postavitev TV antene, priključek za kabelsko TV, nakup hišnega računalnika, plač. invalidskih pripomočkov ter storitev rehabilitacije, popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev in nakup od pooblaščenih prodajalcev, nakup nagrobnikov, postavitve grobnic rok: 5 let, obresti: 12 % + R • stroške prispevkov in priključka na električno in plinsko omrežje, toplotno ogrevanje, na vodovodno omrežje in kanalizacijo rok: 5 let, obresti: 12 % + R • plačilo stroškov za zdravstveno rekreacijo v klimatskih in termalnih zdraviliščih; zavarovalnin, odškodnin tretji osebi, plačilo dednih deležev in deležev ob prekinitvi zakonske zveze, uvoznih dajatev za blago osebne rabe rok: 12 mesecev, obresti: 12 % + R /O ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve piama^ UGODNO DO 31. MARCA: • salame, klobase, šunka — MIP Nova Gorica • siri — Hmezad, Celjske mlekarne • velika izbira koles in motorjev po ugodnih plačilnih pogojih V Veleblagovnici Žalec in Prodajnem centru Levec AKADEMIJA IN RAZSTAVA — ob 30-letnici Planinskega društva Polzela so vse letošnje aktivnosti, prireditve in izleti posvečeni temu jubileju. Na osrednji slovesnosti z akademijo so najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja, o uspe-hih društva pa je govoril predsednik PD Polzela Vili Vybihal. V mali dvorani Doma Svobode je bila prejšnji teden odprta razstava Planinsko društvo Polzela skozi trideset let, ki si jo je ogledalo veliko ljubiteljev planin. Na sliki: Del razstave. T. TAVČAR NOVA GASILSKA VOZILA — Prejšnji teden so tri gasilska društva v naši občini: Rarižlje—Topovlje, Žalec in Velika Pirešica dobila nova gasilska vozila. Dve sta TAM 80 T, eno pa zastava veko. Sedemdeset odstotkov denarja za nakup je prispevala samoupravna interesna skupnost za požarno varnost, ostalo pa so zbrali krajani po krajevnih skupnostih, nekaj pa so prispevale tudi delovne organizacije. Na sliki: Nova vozila pred GD v Žalcu., T. TAVČAR Središče Petrovč počasi dobiva novo preobleko. Samoupravna stanovanjska skupnost je lepo preuredila bivšo občinsko stavbo, Savinjski magazin pa pročelje hiše, v kateri so uredili mesnico, lotili pa so se že Polančeve hiše, kjer bodo v nadstropju stanovanja, v pritličju pa skladišče. Morda pa se bo lastnik objektov na posnetku tudi odločil za obnovo in prispevek za lepši videz kraja. jk v dolini zelenega zlata ima zelena trgovina \ veliko izbiro blaga ) Vas mučijo revmatizem, bolečine v vratu in križu, kronični glavobol, nespečnost, nervoza, potrtost...? Vsakodnevne tegobe vam bo pomagal lajšati aparat alternativne medicine Izdeluje: HMEZAD AGRINA, TOK MEGA informacije, sprejem naročil, prodaja BLAGOVNICA ŽALEC 063/713-297 blagevnra