POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Leto IV. — Štev. 38
CENA 8 MN
Ureja uredniški odbor — Glavni orednlk Štrukelj Karel — Naslov uredništva in uprava: »Posavski tednik«, Krško 56 — Telefon 33 Čekovni račun pri NB FRU Krško. štev. 815-T-145	— Tiske
Mariborska tiskarna — Celoletna naročnina 350. polletna 180. četrtletna 90 dinarjev — »Posavski tednik« izhaja enkrat tedensko
KRŠKO, dne 26. septembra 1953
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA kkSKO
Plenum glavnega odbora SZDL Slovenije
Izberimo kandidata, ki bo priljubljen pri ljudeh zaradi svojega dela, nikakor pa zaradi svojih fraz in obljub
V ponedeljek se je v Ljubljani sestal plenum Glavnega odbora SZDL Slovenije pod predsedstvom tov. Mihe Marinka. Razpravljali so o pripravah na novembrske skupščinske volitve v okrajne, republiške ter zvezni zbor proizvajalcev.
18. septembra pa je bil v Beogradu plenum Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, kjer je o pomenu volitev in značaju nove ljudske skupščine govoril tov. Edvard Kardelj.
Med drugim je tov. Edvard Kardelj dejal, da so dosedanje izkušnje pokazale, da smo glede izvajanja ustavnega zakona v precejšnjem zaostanku, stara Ljudska skupščina pa zaradi svoje strukture ni mogla prevzeti nase vseh funkcij, ki jih te-mn organu daje ustavni zakon. Poudaril je, da je birokratizem zelo vztrajen pojav, ki izkorišča vsako slabost in vnel v našem sistemu, da bi se ponovno utrdil na teh ali drugih pozicijah. Zato je proti takim pojavom potrebna ne samo dnevna borba s političnimi sredstvi, temveč je potreben tudi tak pravni red, ki bo čimbolj zmanjšal možnosti za afirmacijo takih pojavov. Nadalje je govoril še
da je v dosedanjem razpravljanju premalo poudarjena vsebinska sprememba, ki bo dosežena z Izvedbo volitev v republiško in zvezno skupščino. Dejal je, da na sestankih mnogo govore o kandidatih le za republiški in zvezni zbor, kar kaže, da so zgrabili stvar na napačnem koncu. Volitve v okrajne zbore proizvajalcev bodo namreč znatno prej. Posebej je navzoče opozoril na dve slabosti, zoper kateri sc je treba odločno boriti. Po eni strani se opaža stremljenje izvoliti v zbor proizvajalcev Izključno delavce iz delovnih kolektivov, po drugi strani pa ni nič manjša nevarnost, da bi bili zbori proizvajalcev sestavljeni v glavnem iz strokovnjakov in ljudi iz upravnega aparata. Omenil je, da pri obravnavanju kandidatur hoče imeti vsaka občina svojega zastopnika in da so šle nekatere organizacije SZ napačno pot, ko že sedaj sklicujejo zbore volivcev, kjer sprejemajo kandidature za zvezne in republiške poslance. SZ naj na sestankih razpravlja o kandidaturah in tako ustvari pravilno vzdušje za zbore volivcev, da bi prodrli tisti kandidati, za katere se zavzema SZ. Pri kandidatih pa je treba gledati, da so ti priljubljeni zaradi
o organizaciji in metodi dela v svojega konstruktivnega in res
'1 nega dela za družbo In socialistični razvoj, nikakor na ne zaradi puhlih demagcšklh fraz in obljub. Na koncu je omenil še vprašan »e volilnega sklada.
V nadaljnji razpravi so sodelovali še tov. Stane Kavčič, dr. Marjan Brecelj, Franc Svetek. Franc Popit, ing. Pavle Zavcer, Janko Rudolf in drugi.
družbenem upravljanju, o spre. membi načina dela ljudskih
skupščin ter o predvolilni dejavnosti.
N«, nlenumu Glavnega odbora SZDL Slovenije je govoril tov, Miha Marinko, ki je dejal, da ima občutek, da organizacije SZ premalo poudarjajo vsebinski moment sedanjih volitev in
Mm misli sdiior ie rmfliil o ujm sosioiMiS pro&iiH
Njegovi odborniki predlagaj^ da se važnejši problemi, razni odloki in odločbe na sejah solidneje pretresajo
(Nadaljevanje s VII. redne seje OLO)
Ko je tov. predsednik OLO govoril o investicijski izgradnji, je omenil, da je pri nas v republiki okrog 60 odst. investicijskih gradenj izvenplanskih. Zbirajo se sredstva na ta ali oni način ter gradijo neglede na to, ali imajo za to potrebna gradbena dovoljenja, denarna sredstva in material ali ne. Zaradi tega vid;mo vsepovsod nedograjene ključne objekte in vse polno manjših gradenj, ki zaradi pomanjkanja denarnih in materialnim sredstev ne morejo nanrej. Kako škodljiva je taka politika, je jasno temboli tam. kjer za to unv-ahilaio tudi obratna sredstva. Da bi dogradili te ali one objekte, so po podjetjih pričeli ustvarjati črne fonde in podobno.
V zvezi z našim investicijskim programom poudarja napako ki jo je pri sprejemanju družbenega plana napravil okr. ljudski odbor s tem, da je odobraval finančna sredstva (šolam. Senuše Šentjanž, Ledina
Doslej so po občinah koristili naslednje investicijske kredite v letošnjem letu:
Brežice 200.000 din, Bizeljsko 84.204 din Kostanjevica 46.790 din, Krško 2,880.630 din, Senovo 1,128.094 din, Podbočje 300.000 din, Sevnica 165.585 din, razne šole (popravila) 242.906 din.
Omenil je, da bo v letošnjem letu sarpo Celuloza ustvarila predvidoma 16,000.000 din skladov za prosto razpolaganje, od katerih je za investicijsko graditev v okraju do sedaj odstopila le 2,140.000 din.
Nadalje je v svojem poročilu obsojal lokalistično gledanje na razne gradnje pri nekaterih občinskih komitejih ZK ter pojave gospodarskega kriminala, ki se tu in tam pojavljajo, ter poudarja, da se mora povečati družbena kontrola in politična aktivizacija množic za borbo proti takim pojavom.
Nato je tov. predsednik govoril še o davkih. Med drugim je dejal, da predstavljajo davki
lam Senuše bemia	do]o5—prispevek, ki ga družba
in drugim gospodarskim objek- administratlvn0 terja od Vsake-
ga privatnega proizvajalca ali pridobitnika od njegovih do-
tom le na osnovi potreb, ni se pa vprašal, ali obstajajo za te gradnje vsi potrebni dokumenti. Ker teh ni bilo. še mnogokje odobreni krediti niso mogli čr-
ITOLILNI PROGLAS
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije, vsem državljanom in državljankam, vsem članom in pristašem Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavijel
Po volitvah novembra 1945, ko ste volili poslance za ustavodajno skupščino, ki je s sprejetjem ustave zasidrala rezultate zmage ljudske revolucije, in volitvah marca 1950, ko ste izvolili novo zvezno Ljudsko skupščino v znamenju borbe za obrambo svobode in neodvisnosti države pred napadalnostjo Sovjetske zveze in njenih satelitov, ste sedaj poklicani, da konec novembra izvolite poslance za novo zvezno Ljudsko skupščino, sestavljeno v duhu novega ustavnega zakona iz Zveznega sveta in Sveta proizvajalcev Hkrati boste volili tudi poslance za republiški svet in svet proizvajalcev Ljudske skupščine svoje ljudske republike, medtem ko bodo državljani Vojvodine volili pokrajinski svet in svet proizvajalcev svoje ljudske skupščine, državljani Kosova in Metohije pa oblastni svet in svet proizvajalcev svojega oblastnega ljudskega odbora.
Prva zvezna ljudska skupščina je po sprejetju ustave izvršila veliko zakonodajno delo in izdelala novi ustavni red ter sprejela prvi petletni plan izgraditve našega gospodarstva, druga skupščina pa je nadaljevala veliko delo izgraditve socializma v borbi proti birokratizmu in državnemu Kapitalizmu ter predala gospodarska podjetja v upravo samih proiz-
morali posvetiti največjo pozornost zgraditvi težke industrije, se je razvila tudi industrija po-trošnega blaga, a zaradi zagotovitve naše neodvisnosti in svobode je bila zgrajena tudi močna ljudska armada in močna vojna industrija. Na kulturnem in socialnem področju so bili doseženi pomembni uspehi. Novi gospodarski in družbeni sistem je sprostil stoletja zavira-ne ustvarjalne sile ljudstva, dosledno izvajanje velike ideje bratstva in enotnosti naših narodov pa je pripomoglo, da so tudi zaostala področja krepko krenila naprej v svojem gospodarskem in kulturnem razvoju.
V	zadnjih petih letih so naši napori nudili edinstven in močan odpor ekonomskemu, vojaškemu in političnemu pritisku, ki je prihajal z Vzhoda in v neenakopravni vsiljeni borbi iz-vojevali veliko zmago, ki po svojem pomenu ne zaostaja za zmago, izbojevano v osvobodilni vojni in ljudski revoluciji. S takim zadržanjem in uspehi pri izgraditvi našega gospodarstva, kakor tudi s svojo dosledno politiko miru in mednarodnega sodelovanja na temelju enakopravnosti narodov, si je pridobila naša država globoke simpatije pri demokratičnih silah vsega sveta.
V	preteklih osmih letih so bile pod vodstvom Zveze komunistov in Socialistične zveze
vajalcev. ustvarjajoč s tem nov, delovnega ljudstva Jugoslavije
Izpopolnjuje naš delavski razred skupno z delovnimi kmeti sistem samoupravljanja in še večjega sodelovanja neposrednih proizvajalcev v politiki razvoja našega gospodarstva in socialistične demokracije, da potrde pravilnost sedanje politike na vasi, ki je z uvedbo novega gospodarskega sistema omogočila likvidacijo vseh administrativnih ukrepov v kmetijstvu in uvajanje takšnih metod, ki bodo ustvarile pogoje za svobodno gospodarjenje tako socialističnih zadružnih organizacij kakor tudi individualnih gospodarstev delovnih kmetov. Delovni kmetje naše države so zastavili tako v vojni kot v miru ogromne napore za zgraditev in napredek naše domovine. Ti napori so skupno z napori delavskega razreda ustvarili podlago za nadaljnji močan razvoj modernega kmetijstva, za boljše življenje delovnih kmetov. Ti napori so omogočili naši skupnosti, da it leta v leto odvaja vse več sredstev za razvoj vasi. Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delovne kmete, naj vložijo nove napore v borbo za hitri in vsestranski razvoj kmetijstva, za razvijanje socialistične demokracije. za krepitev družbenega samoupravljanja, za vsestranski razvoj zadružništva zaradi svoje blaginje in blaginje celotne naše skupnosti.
socialisti čn.	družbeni	red in
nov gospodarski sistem, zasnovan na upravljanju gospodarstva po delovnih kolektivih ter na samoupravljanju delovnega ljudstva v	občini mestu in
okraju. Postavljeni so bili trdni temelji za	izgraditev	sociali-
stične demokracije.
Preteklih osem let, ko sta zasedali ti dve skupščini, so napori naših narodov, da se izkopljejo Iz stoletne zaostalosti in stopijo na pot svetlejšega in srečnejšega	življenja,	obrodili
bogate sadove Pokadilo se je iz dimnikov številnih novih velikih tovarn, zgrajene so bile ali pa se dokončujejo mnoge nove električne centrale, nove železniške proge in ceste, velika naravna bogastva naše dežele se vse boli izkoriščajo za razvijanje ljudske blaginje. V kratkem času si je naša industrija že odprla pot na tuja tržišča in naše zveze z drugimi državami se
skovane takšne ekonomske in i NOVEMBRSKE VOLITVE politične sile. ki omogočajo na- naj potrde pravilnost politike,
daljnje uspešno korakanje naprej. nadaljnjo krepitev socialističnih demokratičnih sil in dviganje socialistične zavesti novega, svobodnega človeka, državljana socialistične skupnosti, junaka v vojni, prizadevnega v izgraditvi, borca za nove socialistične odnose med ljudmi, graditelja novih materialnih in kulturnih dobrin, pobomika miru v svetu.
Pred novimi volitvami naj vsak volivec, vsak državljan naše države pogleda na prehojeno pot in nesebično oceni, ali je v preteklosti šla katera koli oblast svetlele, jasneje in čiste je na volitve kakor gre naša ljudska oblast, oblast socialistične Jugoslavije Propusti in napake, ki so bile storjene, pomanjkljivosti pri delu, ki jih je bilo mnogo, blede pred ogromnim napredkom, M je bil
vedno bolj krepe čeprav smo ustvarjen.
Čhni in pristaši Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije!
hodkov za kritje splošnih družbenih potreb Omenil je, da
pati.
niso ime i končna odmera kmečkih davkov je od 23.22i.uuu .	13.540
Jv	I za let° 1952 ™nša za «.540 , uemn oanc
dinarjev dodelienega kredita	kmefkih eosnodarstev 170 mili- treba ljudi za
217 odst Grajal le ludl prakso '1onov 283 000 dinarjev, kar pridani/ da bodo zastavili 21,7 odst. Grajal je tudi prakso | predstavIja povpre5no davčno
uprave noriškega doma v ; obremenitev [ g ^dst ^ cei0.
Mokricah. Ta ie šla s svojimi investijskimi deli preveč na široko in uporabila namesto odobrenega enega miliiona kar devet milijonov in 400.000 di-nariev in s tem postavila okra! pred izvršeno deistvo. Podoben primer ie tudi v krški občini", ki proračunska sredstva uno-rabtia za investicije, sploh ne bi smela.
odst.
kupnega dohodka. 686 obrtnikom je za leto 1952 odmerjen davek v znesku 12.036.158 din, kar znaša povprečno 17,5 odst. na ocenieni dohodek obrtnikov.
Govoril je še o letošnjih akontacijah in nekaterih nepravilnostih. ki so se pri tem ki jih i P°tevl3ale- 0 izterjavi zaostan-(Nadaljevanje aa drugi strani)
Ta dva meseca predvolilnih priprav naj se spremenita v vsesplošno akcijo milijonov delovnih ljudi, da v teh dveh mesecih obravnavamo dosedanje rezultate, kritiziramo slabosti in pomanjkljivosti ter si pravilno predstavimo nadaljnjo pot socialističnega razvoja naše države.
Pred volivci je velika naloga, da predlagajo na svojih zborih takšne kandidate, ki bodo mogli in znali v bodoči skupščini zastopati koristi naše socialistične skupnosti, vskladitl koristi ožjih skupnosti gospodarskih organizacij s koristmi celote. Kandidirati je treba ljudi, ki bodo znali nadaljevati začeto izgraditev socialistične demokracije tako v gospodarstvu kot v družbenih odnosih. Kandidirati je katere ste pre-vse
svoje sile za nadaljnji razvoj družbenega samoupravljanja, za najširše sodelovanje delovnih
svojim delom kot ljudski poslanci opravičili to zaupanje in znali zavestno izpolniti svojo poslansko dolžnost v novi skupščini, katere vloga se bo močno dvignila v celotnem družbenem življenju, s tem pa tudi odgovornost ljudskih poslancev.
Državi iani in državljanke!
NOVEMBRSKE VOLITVE
naj pokažejo čvrsto voljo naših narodov, da nadaljujejo pot, po kateri gre socialistična Jugoslavija v svoji notranji izgraditvi, v izgraditvi svoje obrambne moči in v nadaljnji krepitvi svojega mednarodnega položaja;
naj bodo še ena močna manifestacija politike bratstva in enotnosti naših narodov, politike vsestranskega razvoja vsakega naroda posebej in vsake narodne manjšine, ki živi v me-
..	... iah Federativne ljudske repub-
liudi v organih samoupravlianja, like Jugoslavije;
za več,e angažiranje samouprav- j naj trde nravilnost politi-,oraan°v v borbi proti ke M je de1avski razred naše ostankom birokratizma in par- ; države mremenila v dejanske-
tiKuiarizma.	Iga upravitelja tovarn, rudnikov	-	 -
Predlagajte za kandidate lju- in podietij, ki mu je zagotovila {danes še nenrnateUsko zarbža-di, ki so si z dosedanjim delom vlogo, ki jo mora imeti v inte- nie do naše države, za pravilno pridobili zaupanje delovnega resu napredka celotne družbe. 1 rešitev tržaškega vprašanja ta-Ijudstva, ki jamčijo, da bodo s Z izvolitvijo Sveta proizvajalcev ko, kot to najbolj ustreza inte-
ki je raztrgala stoletne okove delovnim ženam naše domovine, jih izenačila v pravicah z moškimi in ustvarila možnost za vsestransko sodelovanje na vseh področjih političnega, gospodarskega in družbenega razvoja. Toda naša zaostalost, predvsem pa zaostalost na vasi, ovira delovne žene, da bi aktivneje sodelovale v političnem življenju. Borba proti tej zaostalosti bo ustvarila boljše pogoje za sodelovanje žena v družbenem življenju, kar je neogiben pogoj za dosego popolne enakopravnosti žena in za napredek celotne družbene skupnosti;
naj potrde pravilnost politike, ki je posvečala mladini naše države veliko pozornost in ji omogočila vsestranski razvoj. Naša skupnost dolguje mladini največje priznanje za njene ogromne napore in žrtve v vojni, za njeno množično sodelovanje pri obnovi in izgraditvi države, pri izgraditvi naše armade ter pri krepitvi neodvisnosti in svobode naše države. V novembrskih volitvah bo šlo na volišče veliko število mladincev in mladink, ki bodo prvič izkoristili svojo volilno pravico. Skupno z vso mladino bodo glasovali za to da naša skupnost v svojem nadaljnjem razvoju posveti mladini še večjo skrb;
naj potrde pravilnost politike neprestane krepitve Jugoslovanske ljudske armade kot močnega orodja za obrambo nacionalne svobode in neodvisnosti naše domovine ter ohranitev miru;
na1 potrde pravilnost zunanje politike naše države, ki je zagotovila prijateljstvo in ugled našim narodom pri velikem številu drugih narodov in držav. Pri novembrskih volitvah bomo riaspvali za nadatiavanje dosedanje zunanje politike za krepitev prijatelistva z vsemi narodi, ki žele priiatelistvo z našo državo. za krepitev balkanskega sporazuma z Grčiio in Turčiio za nadalinle razviianie ortiatril-skih odnosov z Združenimi državami Amerike. Veliko Britanijo in Francijo za normaliziranje odnosov z vsemi sosedi in drugimi državami, ki zavzemalo
resom miru in interesom samega tržaškega prebival?' -a, za borbo proti vsem agresorskim tendencam v sodobnem mednarodnem življenju In proti vsem tistim silam, ki hočejo razpihovati in razširiti spore in nesoglasja, ki so danes v svetu, za nadaljnjo podporo pravični in osvobodilni borbi narodov, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost, za nadaljnjo podporo politiki krepitve vloge Organizacije združenih narodov, za razvijanje in razširitev ekonomskega sodelovanja z drugimi državami, za razvijanje sodelovanja z delavskimi organizacijami, socialističnimi strankami in drugimi naprednimi demokratičnimi gibanji, za politiko miru in mirnega mednarodnega sodelovanja.
Državljani in državljanke!
Pri novembrskih volitvah glasujte za kandidate, ki se bodo v norih skupščinah zavzemali za nadaljnjo rast ljudske blaginje, za dvig življenjske ravni, povečanje proizvodnje v industriji in kmetijstvu, povečanje stanovanjskih gradenj, za izgradnjo novih šol in bolnic. Za vse to so dane možnosti, ker Jugoslavija ni več zaostala dežela, marveč stopa v vrsto industrijskih držav Z dosedanjo izgraditvijo in dokončavanjem velikega števila tovarn in central, M so pred neposrednim začetkom obratovanja, so ustvarjeni za vse delovne ljudi naše države takšni pogoji, da lahko v prihodnjih letih upravičeno pričakujemo resen dvig življenjske ravni in boljše pogoje za življenje in delo.
Tovariši in tovarišice!
Politična borba, Id se bo razvila med volilno kampanjo, naj slu^j našim narodom kot sredstvo za nadaljnjo krepitev socialistične demokracije, kakor tudi kot sredstvo za nadaljnjo onemogočanje sil, ki zavirajo socialistični in demokratični razvoj naše skupnosti. V volilni kampanji je treba odločno pobijati pojave demagogije, šovinizma in verske nestrpnosti, ter vsako poudarjanje lokalnih in osebnih interesov v škodo interesov skupnosti. Ostanki sovražnih sil, ki životarijo v raznih oblikah, bodo poskušali izkoristiti volitve za svoje oživ-ljenje. Zoper take pojave se je treba boriti s političnimi sredstvi, z odkrito politično borbo.
Tovariši in tovarišice!
Ko se pripravljate za novembrske volitve, pokažite, da je enotnost narodov Jugoslavije nepokolebljiva, da smo ponosni na dosedanje pridobitve naše borbe, da smo odločni v Izgradnji novih socialističnih odnosov ter krepitvi in poglabljanju socialistične demokracije, da bomo razvijali sodelovanje z vsemi državami in narodi, M žele tako sodelovanje z nami na temelju vzajemnega spoštovanja enakopravnosti, neodvisnosti in suverenosti, da bomo ostali kot doslej nepokolebljivi pobomiki za krepitev miru v svetu.
S svojim glasovanjem pri volitvah potrdite svojo vero v Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je dala nešterilno dokazov, da najbolje izraža koristi vseh delovnih ljudi naše države in H bo tudi nadalje pod vodstvom tovariša Tita vodila borbo za vsestransko izgraditev socialistične Jugoslavije skupnosti enakopravnih narodov
ZVEZNI ODBOR SZDL JUGOSLAVIJE
Okrajni ljudski odbor je razpravljal
(Nadaljevanje s 1. strani)
kov, okrajnem proračunu, o izvajanju zakona o zemljiškem skladu itd.
Po poročilu tov. predsednika OLO je sodelovalo v diskusiji več kot 24 odbornikov OLO obeh zborov Največ diskusije se je nanašalo na investicijsko politiko OLO sedaj in na program investicijskih del v bodoče, na gospodarjenje v posameznih podjetjih, na razdelitve presežnih plač itd.
K diskusiji se je prijavil tudi zvezni poslanec in član Izvršnega sveta tov. Janez Hribar. Najprej se je dotaknil diskusije, ki jo je načel tov. Vesel glede varčevanja gozdov in unorabe slame za steljo, ki naj bi jo uvažali iz Vojvodine, kakor to prakticira kmetijski obrat v Leskovcu. Dejal je, da je zakon za zaščito gozdov zelo strog, namenjen predvsem slabim gospodarjem, ki ga neusmiljeno izkoriščajo. Vendar pa nismo v stanju naenkrat prepovedati uporabo stelje iz gozdov, dokler se ne uredijo druge stvari, ki bi omogočile kmetijskim posestnikom. da pridejo do stelje na kakršenkoli drug način.
Dotaknil se je tudi vprašanja
davkov ter dejal, da je z ozi- g sija načela in na zaključku de-rom na naše gospodarsko stanje jal, da bomo laže razumeli vse in potrebe za kapitalno izgrad- te probleme in jih reševali, če njo, oborožitev naše JLA itd.' bodo naše diskusije še bolj raz-
ne moremo govoriti o znižanju davkov v celoti, ker bi se na ta način morali nečemu odpovedati, to pa je v današnjem času nemogoče, vendar je marsikateri kmet nepravilno obdavčen. To je posledica nepravilnega dela občinskih davčnih komisij. Določeno kvoto za občino bi gih problemih, ki jih je disku-rnorali razdeliti na občinskem ljudskem odboru, potem naj bi se to pretresalo na zborih volivcev, dokler se ne odstranijo vse napake.
Ko je tov Hribar govoril o zakonu o zemljiškem skladu, ki zmanjšuje posestva na 10 ha, je poudaril, da ima isti namen kot vsi ostali naši ukrepi, namen zaščititi delovnega kmeta pred izkoriščanjem.
Nato je še poročal o delu Zvezne skupščine, ki je ravnokar končala svojo zadnjo sejo in dejal, da se je Zvezna skupščina morala razpustiti pred iztekom mandatne dobe zaradi tega, ker to naš nagli družbeni razvoj zahteva.
Govoril je še o nekaterih drugih problemih, ki jih je disku-
gibane, če bomo s širokega socialističnega stališča gledali vse te stvari tako, kot jih naš razvojni proces zahteva.
Prešli so na poslednjo točko dnevnega reda. Z ozirom na to, da je sedaj predvojaška vzgoja vezana na Svet za kulturo in prosveto, je bil soglasno izvoljen za člana Sveta za prosveto in kulturo major tov. Franc Mekina, načelnik vojnega odseka.
Uspel občinski praznik na Studencu
V nedeljo, 20. t. m., so na Studencu prvič proslavljali svoj OBČINSKI PRAZNIK »vrnitev iz izseljenstva«. Dopoldne so imeli slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora. Po seji je bilo odkritje spominske plošče padlim Studenčanom. Slavnostni govor je imel predsendik okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Colarič, ki je govoril o pomenu občinskega prazn;ka z ozirom na notranjo in zunanjo situacijo. Za njim je govoril še tovariš Jazbec. Nato je domači pevski zbor zapel pesem »Ko-madant Stane« in »Mi smo
V Svet za gospodarstvo je bil Ubežniki«. Sledile so še recita-na priporočilo večjega števila rije, popoldne pa ljudsko raja-odbomlkov OLO Izvoljen tov. nje.
Stane Nunčič. ki bo kmalu pri-, Na proslavi kakor tudi potem šel v naš okraj.	na zabavi je bilo mnogo ljudi,
Sprejetih je bilo tudi več j kar je dokaz, da so ljudje odo-drugih odločb in sklepov,	bravali prireditev.
ML	potefn, ka {e- cfovek
Man, deupi sUc&ifo zanj ?
Skrb in zaščita delovnega člo- ' Seveda nekateri delodajalci
1. oktobra se bodo pričela zborovaof a prcdvojašhe vzeole
Predvojaška vzgoja je uvedena za obrambo naše socialistične domovine in je zato velike važnosti. Zavedati se moramo, da pomeni predvojaška vzgoja mnogo za nas, predvsem pa za naše gospodarstvo; zato naj ne bo mladinca, ki ne bi predvojaške vzgoje redno obiskoval.
Spominjamo se še težkih borb v letu 1942, Takrat je bila pod vodstvom slavne Partije organizirana predvojaška vzgoja za mladino na terenu, da se je seznanila z osnovnimi vojaškimi sposobnostmi. Takrat ni bila lahka stvar organizirati pouk, ker ni bilo na razpolago strokovnega kadra. Prvi nastavniki so bili v pretežni večini tovariši, ki so odslužili vojaški rok v bivši Jugoslaviji. Danes je to
vanje predvojaške vzgoje en in pol milijona dinarjev letno.
V našem okraju se bodo na 24. mestih vršila zborovanja za predvojaške vzgojo. Ta zborovanja. se bodo pričela 1. oktobra 1953. Priprave na teh mestih so v polnem teku. Občinski ljudski odbori so že prejeli navodila o pripravah na zborovanja. Da ne bo izostankov, bodo poskrbele še množične organizacije, ki bodo pazile, da bo obisk mladincev pri predvoja-ški vzgoji zadovoljiv.
Vojni odsek pri okrajnem ljudskem odboru je obiskal vsa področja, na katerih se bodo zborovanja vršila. Obiskal pa je tudi občinske ljudske odbore, vendar z njih delom ni bil zadovoljen. Občinski ljudski odbori so že pred enim mesecem prejeli okrožnico z navodili o
pripravah za zborovanja pred-
ZADNJE VESTI
NEW YORK. Sinoči je v splošni razpravi pred Generalno skupščino Združenih narodov govoril vodja jugoslovanske delegacije in državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. V svojem daljšem govoru se je dotaknil vseh važnejših sodobnih mednarodnih vprašanj. Med drugim je pripisal odgovornost za dosedanjo mednarodno napetost pred vsem Sovjetski zvezi. Kot dokaz je navedel dejstvo, da je mednarodna napetost takoj občutno popustila, brž ko so v Moskvi vsaj malo spremenili svoje nemogoče stališče.
Koča Popovič se je dalj časa zaustavil tudi pri balkanski zvezi in njenih namenih. Poudaril je, da so vrata za sode-
lovanje v tej zvezi odprta vsakomur, ki želi sodelovati na enakopravni podlagi. Zavzel se je tudi za ustanovitev posebnega sklada Združenih narodov za finansiranje razvoja slabo razvitih dežel. Glede odnosov med velesilami je dejal, da imajo sicer te pri ohranitvi miru in varnosti glavno besedo, da pa je tudi njih napaka težja, če pri tem pogrešijo. Zato je edino prav, da sodelujejo Pri reševanju teh vprašanj tudi mali narodi in sicer po najvišjem mednarodnem telesu, ki se je doslej že tako uveljavilo, t. j. po Or- j ljitve, še manj pa v času, ko Je
veka, ki ustvarja materialno bazo socializma, je ena od glavnih oblik naše ljudske oblasti. Vse, kar se danes pri nas ustvarja in gradi, kar si je delovni človek skozi stoletja priboril, je namenjeno njemu; brez vsega tega ni družbenega napredka, niti socializma. Na tej postavki se je gradila ter izpopolnjevala naša socialistična zakonodaja, ki je po skrbi za človeka najboljša od katerekoli, tudj od gospodarsko bolj razvite države v svetu.
Vsem osebam, ki so v delovnem odnosu je z zakonskimi predpisi zagotovljeno, da so po delodajalcu obvezno socialno zavarovane, da jih nihče ne more odpustiti iz službe brez odpovednega roka in pismene uteme-
ganizaciji Združenih narodov.
Govor jugoslovanskega predstavnika so sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem.
delojemalec v bolniškem stanju itd. Tako so naš; delovni ljudje preskrbljeni za primer bolezni, nesposobnosti za delo in podobno.
SZOL v Boštania predlaga, da bi bil dan 11 oktober občinski praznik
Odbori Socialistične zveze v znemeojo priprav na bližnje volitve nrejaio organizacijska vprašanja
V nedeljo, dne 20. t m-, dopoldne se je v lepo urejeni sobi zadružnega doma v Šoštanju zbralo preko 35 aktivistov SZDL jz vse boštanjske občine. Tovariš Vinter je v imenu občinskega odbora SZ predlagal dnevni red, po katerem naj bi zbrani obdelali predvsem tri vprašanja: pregled dela in stanja organizacije SZ, diskusija o zakonu o volitvah in odpoklicu, pravicah in dolžnostih ljudskih poslancev, o vlogi bodočih skupščin, o kandidatih ter vprašanje občinskega praznika.
Iz poročil, ki so jih dali predstavniki odborov osnovnih organizacij in občinski odbor SZ ter pestre diskusije, je med drugim razvidno, da je večji del odborov osnovnih organizacij dokaj aktivnih, drugi so bili do nedavnega nekako v zastoju ter so šele v zadnjem času povečali
svojo aktivnost. Le nekaj osn. organizacij, kakor kaže, bo s pomočjo občinskega odbora SZ pričelo z delom na organizacijskem utrjevanju sedaj. Pohvalno je za organizacijo SZ, da imajo razen v eni osnovni organizaciji urejeno člansko evidenco in da bodo po vsej verjetnosti v nekaj dneh na čistem tudi z zaostalo članarino (nekateri odbori so imeli poravnano članarino pred enim tednom). Zlasti je treba podčrtati dejstvo, da odbori in aktivisti SZ razmišljajo in razpravljajo tudi o perečih gospodarskih, komunalnih in drugih problemih svojega kraja (popravila cest, vo-
razmišljanju, zato so ponekod pričeli problem® tudi praktično reševati. V osnovni organizaciji Vrh so na sestanku članstva sklenili popraviti pot. Takoj so tudi s pomočjo prispevka KZ pričeli z delom, ker so mnogi člani SZ že do sedaj opravili po 30 in več delovnih dni Po objavljenih osnovnih karakteristikah novega zakona o volitvah in odpoklicu ter o pravicah in dolžnostih ljudskih poslancev in diskusiji, ki je v zvezi s tem sledila, je razvidno, da prisotni odobravajo sedanji zakon, ki zavezuje bodoče poslance, da bodo bolj kot do sedaj živeli med svojimi volivci,
dovod, elektrifikacija, asanatija, I spoznavali njihove probleme ter obratovanje sadnih sušilnic, probleme celega okraja, repub-problem neenakomerne davčne like oziroma zvezne republike obremenitve itd.). Zavedajo se, ter v skladu s splošnim gospoda bi SZ izgubila zaupanje, če darskim stanjem v državi, re-
bi ostali le pri razpravah in
Naročniki in bralci Posavskega tednika, pozor!
Uredništvo »Posavskega tednika« je do sedaj zbralo za svoje naročnike, ki bodo imeli do 5. oktobra t. 1. plačano celoletno naročnino, več lepih dobitkov. Za sedaj so med največjimi naslednji dobitki:
1.	kmetijski stroj v vrednosti 40.000 din,
2.	kuhinjska oprema v vrednosti 30.000 din,
3.	trsna škropilnica v vrednosti 8500 din,
4.	žveplalnik »Panonija« v vrednosti 6200 din,
5.	blago za žensko obleke.
6.	50 kg bele moke,
7.	50 kg praine sode,
8.	50 kg klajnega apna in še precej drugih dobitkov.
Z zbiranjem dobitkov pa še nismo zaključili in pričakujemo še preko sto dobitkov.
Pravico do žrebanja bodo imeli tudi vsi novi naročniki, ki si bodo naročili »Posavski tednik« do 5. oktobra ter plačali naročnino do konca leta. Zato obvestite o tem svoje sosede in znance! Morda bo vam ali pa njim naklonjena sreča, da zadenejo kmetijski stroj, kuhinjsko opremo itd., za kar vam bodo hvaležni.
Naročniki in bralci! V tej številki našega lista je priobčena naročilnica, ki jo, prosimo, izrežite in oddajte svojemu sosedu ali znancu, od katerega pričakujete, da bo postal naš stalni naročnik.
V	prihodnjih dneh bomo razposlali izpolnjene položnice vsem naročnikom, ki še niso poravnali naročnine. Ce boste nakazali znesek, označen na položnici, boste imeli poravnano naročnino do konca tega leta.
V	VSAKO HIŠO »POSAVSKI TEDNIK«! PLAČAJTE NAROČNINO — IZŽREBANI BOSTE!
Uredništvo in uprava »Posavskega tednika«
publiki oziroma okraju zastopali svojo volilno enoto. Razumejo, da mnogim dosedanjim poslancem zaradi prezaposlenosti na drugih področjih to ni bilo mogoče, vedo pa tudi to, da bi nekateri od njih lahko prihajali med svoje volivce, pa tega niso storili.
Potem ko so pretresali predloge za bodoče kandidate, o katerih bi razpravljali skupaj s prebivalstvom na sestankih, so se dotaknili tudi nedavnih diskusij in pisanja o boštanjskem »srednjem veku«. Dejali so, da nekateri tudi z zaključki okrajne komisije niso zadovoljni in menijo, da bi bilo potrebno v bodoče, kadarkoli se pojavi sličen problem, da okrajni forumi in njihov poslanec skupno s prebivalstvom prediskutirajo in zavzamejo do takega ravnanja svoie stališče,
V nadaljnji diskusiji o določitvi d-oeva, ki bi ga slavili kot stalni občinski praznik, so sklenili. da bi bil najbolj primeren 11. oktober. Na ta dan pred 10
tega ne izpolnjujejo. Tako je n« primer gospod Anton Lesjak, predstojnik samostana v Krškem odpustil iz službe svojo gospodinjsko pomočnico Bahč Marijo brez odpovednega roka in piS' mene obrazložitve v času, ko je bila v bolnici. V svojem zagovoru pred delovno inšpekcijo navaja, da jo je odpustil zato, ker je bolna. Toda na to ni pomislil, kdo bo zanjo skrbel sedaj oziroma kako bo ozdravela, temveč jo je takoj čez tri dn; po odhodu v bolnico pri socialnem zavarovanju odjavil in se s tem otresel vsake skrbi zanjo — pustil jo je na cedilu. Med tem časom, ko je bila v bolnici — da bi se je v celoti iznebil, je gospod predstojnik zahteval, da se njena obleka vrže iz omare. Poklical je njeno sestro in organa LM misleč, da bo sodeloval pri tem njegovem nesocialnem m nezakonitem postopku. Namesto bolniškega lista, da b} z njim šla k zdravniku po prihodu iz bolnice in bi zaradi nesposobnosti za delo dobila bolezenski dopust, je gospod Lesjak izročil njenemu bratu potrdilo o odpustu iz službe ter zapretil, če mu ne bo dala miru, da bo napravil vsa pota prot} njej in zdravniku.
Le kakšen odnos ima gospod predstojnik do človeka — delavca? Dokler je zdrav in zanj dela, je dober, potem ko pa je postal za delo nesposoben, ga postavi na cesto. Upravičeno se človek vprašuje, ali ga tako uči krščanska vera, ali je tako »krščansko usmiljenje«, ali pa velja geslo: »Ljubi bližnjega kakor samega sebe« sam0 za revne ljudi.
predvojaške vzgoje imajo vojaške šole, poleg tega obiskujejo razne seminarje, kjer imajo niz možnosti, da se usposabljajo za svojo funkcijo.
Ministrstvo za narodno obrambo, ki vzdržuje predvojaško vzgojo, ima ogromne izdatke. Naš okraj izda letno za vzdrže-
vojaške vzgoje; z delom pa še 1 na več mestih niso pričeli Upamo, da bodo vsaj v zadnjih dneh resno pričeli z delom, da bodo zborovanja predvojaške vzgoje polnoštevilna in čim bolje potekala.
Kapetan I. ki.
Opačič Dušan
Hov®d§l«3
Okrajne volilne komisije za predpriprave in izvajanje volitev v zbor proizvajalcev Okraj nega ljudskega odbora ter v Republiški in Zvezni zbor proizvajalcev
1. V Okrajni zbor proizva- sedežu se vrši zbor volivcev jalcev:	j proizvajalcev pa je dolžan ob-
Volitve v zb°r proizvajalcevJ javiti zbor volivcev tri dni pred OLO Krško se vrše neposredno sklicem vsem ostalim podjet-
ZAGREB. V četrtek so se končali veliki manevri naše Ljudske armade na področju zagrebške oblasti. Ob svečanem zaključku je maršal Tito izjavil, da je zelo zadovoljen s pokazanimi uspehi naših enot. Pohvalil je moralo čet in zlasti rezerviste. V petek so se posamezni deli armade udeležili svečanega mimohoda v Lonjici.
RIM. V Italiji se je z uspehom končala enodnevna stavka, pri kateri je sodelovalo okrog 6 milijonov ljudi. Industrijski obrati, železnica in dela na polju nso obstala. Zgodilo se je prvič po daljšem času, da so vse tri glavne sindikalne organizacije v deželi — kominformistična Generalna konfederacija dela, krščan-sko-demokratski sindikati in socialdemokratski združeni sindikati nastopili enotno.
od strani samih proizvajalcev. Zakon je za razliko od prejšnjega uveden za volitve tega zbora samo v dve skupini in sicer:
I.	skupina zajema industrijo, trgovino, gostinstvo, obrt in ostale produktivne panoge (promet, pošta, cestna Oaza, železnica itd.).
II.	skupina kmetijstvo, kjer volijo člani kmetijskih zadrug splošnega tipa in njihovi družinski člani, kateri se izključno bavijo samo s kmetijstvom. Obenem v tej skupini volijo tudi delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug ter vseh kmetijskih posestev.
Po sklepu seje zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora se volitve v Okrajni zbor proizvajalcev vrše:
Za prvo skupino 7. XI. 1953.
Za drugo skupino 8. XI. 1953.
Zbor volivcev proizvajalcev, ki bodo zborovali zaradi predlaganja kandidatov za bodoči okrajni zbor proizvajalcev, skliče predsednik delavskega sveta, gospodarske organizacije, v manjših podjetjih pa predsednik upravnega odbora, v ostalih zavodih in gospodarskih organizacijah, ki nimajo delavskega sveta ali upravnega odbora, pa
jem, iz katerih pripadajo volilni proizvajalci temu volilnemu zboru.
V gospodarskih organizacijah, v katerih je zaposlenih oziroma včlanjenih več kot 300 proizvajalcev, se lahko opravijo zbori volivcev po posameznih organih, oddelkih in drugih poslovnih enotah.
Zbor volivcev za predlaganje kandidatov za odbornike zboiu proizvajalcev se smatra sklepčen, če je navzočih najmanj 10 (desetina) vseh proizvajalcev, ki imajo pravico udeležiti se zbora volivcev tistega področja, za katerega je sklican zbor, najmanj pa 50 proizvajalcev. Ce je manj kot 100 proizvajalcev, ki se imajo udeležiti zbora volivcev, se lahko opraviči in je' sklepčen samo, 5e je navzoča najmanj tretjina vseh proizvajalcev, ki imajo pravico udeležiti se zbora.
Zbor volivcev prične predstavnik gospodarske organizacije ozir. proizvajalcev, ki ga je sklical in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora, kateri se sestoji iz 3 članov. O zboru volivcev se piše zapisnik.
Za kandidata zbora volivcev Za republiški in zvezni zbor proizvajalcev v gospodarskih orga-
vodja gospodarskega zavoda ali j nizacijah velja tisti kandidat, ki poslovne enote.	I je bil predlagan v zborih vo-
Za drugo skupino volivcev ■ livcev gospodarskih organizacij, proizvajalcev sklicujejo z]jore ki obsegajo
volivcev proizvajalcev predsedniki upravnih odborov kmetijskih zadrug.
Priprave za te zbore volivcev proizvajalcev sc morajo izvršiti do 30. septembra 1953.
Zbori volivcev, na katerih sc sprejmejo kandidati za bodoči zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora, se morajo iz-
V Od i. X do 8. X. 1953.
Kandidature pa se Okrajni volilni komisiji predložijo od:
8. X. do 17. X. 1953.
Zbor volivcev proizvajalcev se objavi 3 dni pred sklicem pismeno vsem podjetjem, kjer se zbor volivcev vrši (to izvrši Okrajna volilna komisija). Vodja tistega podjetja na katerem
Opozorilo volivcem, gospodarskim organizacijam in občinskim ljudskim odborom za ureditev volilnih imenikov
Stojimo v časa volilnih predpriprav in mislimo, da je potrebno opozoriti volivce, da bodo pravočasno pregledali pri svojem pristojnem občinskem ljudskem odboru, da-li «• vpisani v volilni imenik, nrav tako pa je tudi dolžnost občinskih ljudskih odborov, da bodo h eli vse osebe iz svojega področja, katere imajo volilno nravico, vpisane v volilne imenike.
Rok za popravo splošnih vo-
M! ie bil po partizanski vojski lilnih imenikov pri občinskih Boštanj za dva dni osvobojen, ljudskih »dborih poteče 14. okt. Ob nanedu na Boštoni ko so 1953, torej nas loči od tega dne-oregnali Nemce, je ob tej pri- va samo še 18 dni. Do tega dne-ložnosti padlo tudi šest nežna- va morajo biti vpisane	»še-
nih borcev, ki so jim lansko leto prebivalci Boštania postavili spominsko ploščo, ki bo letos na dan občinskega praznika svečano odkrita Izvoljen je bil pripravljalni odbor, z nalogo, da nraznik čimbnlje organizira. Na
najmanj tretjino vseh proizvajalcev V ustrezni proizvajalski skupini na območju ene volilne enote, zakonito določilo, da je njegova kandidatura sprejeta, ako se zanj izreče večina prisotnih članov proizvajalcev na zboru volivcev.
Volišča morajo biti pripravljena 5 dni pred volitvami, do istega časa mora Okrajna volilna komisija potrditi volilne odbore. To delo mora biti izvršeno do 2. novembra 1953.
2. V Republiški in Zvezni zbor proizvajalcev:
Volitve v Republiški in Zvezni zbor proizvajalcev se bodo vršile posredno po členih okrajnega zbora proizvajalcev In sicer od 23. do 28. novembru 1953. Točen dan volitev za republiški in zvezni zbor proizvajalcev določita republiška in zvezna volilna komisija.
Predlogi za kandidate republiškega in zveznega zbora proizvajalcev se bodo sprejemali prav tako na zborih volivcev e	in«,	cpveda	Proizvajalcev v gospodarskih
treba te volilne imenike tudi organizacijah, kakor za vohtve prej sestaviti in zaključiti. Rok v okrajni zbor Proizvajalcev za sestavo volilnih	imenikov	to je neposredno po volivcih
volivcev proizvajalcev je do proizvajalcih sam; '	,,
28. septembra 1953, za predloži- Za sklepčnost zb°ra voUvcev tev teh imenikov v notrditev kjer se sprejemajo kandidature Okrajni volilni komisiji do za republiški
be, ki so dopolnile 18. leto starosti in dobile volilno pravico.
Po tem roku se ne bodo vršili popravki volilnih imenikov.
Se nekaj o volilnih imenikih ' sebno pa gospodarskih organi-volivcev proizvajalcev. Ker se zacij in občinskih ljudskih od-
---— ---------,w	, bodo vršile volitve v Okrajni borov, da bod i ti Imeniki ure-
ta dan bo tudi občinska gospo- ' zbor proizvajalcev prej kot vo- Jeni Po vseh zakonitih predpi-darsVa razstava, za k=ib«»o so se Iitve v zvezno in republiško sih. na tem sestanku odločili.	Ljudsko skupščino, in sicer 7, in I
in zvezni zbor proizvajalcev veljajo ista določila-kot za zbore volivcev, ko se vlagajo kandidature za Okrajni zbor proizvajalcev.
Za kandidate zbora volivcev v gospodarskih organizacljan za republiški zbor proizvajalcev velja kandidat, ki je bil predlagan na zborih volivcev v gospodarskih organizacijah, ki obsegajo najmanj tretjino vseh proizvajalcev v ustrezni proizvajalski skupini na območju volilne enote.
Za kandidata zveznega zbora proizvajalcev pa se mora izreči ena četrtina volivcev proizvajalcev na zborih volivcev pro« izvajalske skupine v območju Okr. volilna komisija Krško, ene volilne enote.
5. oktobra 1953. torej je časa samo še osem dni.
VOLIVCI. GOSPODARSKE ORGANIZACIJE, OBČINSKI LJUDSKI ODBORI!
Najvažnejše delo v tem obdobju so dobre politične in organizacijske priprave za predstoječe volitve. Ne dopustite, da bi bil volivec prikrajšan svoje pravice, ki mu je zasigurana po ustavi. Zato je dolžnost vseh, po-
KMETIJSKI RAZGLEDI
Kmetje, sejte odbrana sortna semena!
(Nadaljevanje in konec)
Semenar pri zvezi skrbi predvsem, da pridobi čimveč naprednih kmetov — pogodbenih razmnoževaleev semen, ki sprejeto kakovostno semensko robo razmnožujejo za nadaljnjo uporabo, jim dajejo navodila za nego in zaščito posevkov pred škodljivci in boleznimi in kontrolirajo take posevke skozi vso dobo rasti od setve do žetve in vskladiščenja. Razmnojevalci pa prejmejo za pridelano seme razen dobro plačane cene pridelka še posebne premije — nagrade, kvaliteto semen pa določajo priznavalne komisije, postavljene od kontrole semen, in to na polju v določeni dobi rasti posevka. Priznajo se samo zdravi, neokuženi, nadpovprečni pridelki, ki izvirajo od priznanih kvalitetnih sort!
Nadaljnja naloga semenskih odsekov zvez in kmetijskih zadrug je organizacija odkupa, nato čiščenja, razkuževanja, sortiranja, vskladiščenja in prodaje priznanih semen.
Za vsa priznana semena vodijo semenarji zvez evidenco v posebnih matičnih knjigah, ki so osnova za izdajanje uradnih
Ne kupujte semenskih žit in krompirja brez potrdil o priznanem semenu in ne sprejemajte pošiljk brez etiket z oznako o izvoru, razredu in sorti semena.
Semenski odsek Okrajne zadružne zveze našega okraja nudi po ugodnih cenah kmetovalcem po KZ kvalitetna prečiščena in razkužena semenska žita in krompir tiste vrste, ki so za naše kraje najprikladnejši. Posebno se pri nas od vrst krompirja obnese zgodnja vrsta jedilnega krompirja (Frtih-melle), ki je odličnega okusa, zelo roden, odporen proti krompirjevi plesni, razen tega uide poletni suši in zapusti zgodaj zemljo, ki jo lahko izkoristimo za peso, kolerabo in setev krmnih rastlin.
Z naročili in poizvedbami se obračajte na vaše kmetijske zadruge! Se je čas, da pridete do dobre sorte pšenice, ječmena, rži. Zgodnji krompir dobite na Zadružnem posestvu Leskovec v gradu, na Zadružnem posestvu Boštanj pri Sevnici in Državnem posestvu v Kostanjevici, in to le do 25. t. m., nakar
Živinorejska razstava na Studencu
Živinorejski odsek KZ na Studencu je v okviru občinskega praznika organiziral živinorejsko razstavo. Kljub slabemu vremenu je bilo prignanih 59 glav goveje živine, premovanje pa je potekalo v najlepšem redu. Prvikrat so Imeli živinorejci v tem predelu priložnost primerjati svojo živino zbrano na istem mestu in že so doumeli smisel take prireditve.
Vneto so primerjali krave, ogledovali in ugotavljali, katere so boljše in pozorno spremljali delo komisije pri ocenjevanju. Strokovnjaki so obenem stavi j al; pripombe glede vzreje in nege in tolmačili, kako je mogoče živino izboljšati.
Razdeljenih je bilo 29.000 din nagrad.
Čeprav po obsegu skromna, pomeni ta razstava za živinorejski odsek na Studencu velik uspeh v prizadevanju za izboljšanje živinoreje.
Pridelek tobaka in sladkorne pese v Vojvodini
V letošnjem letu je bilo v Vojvodini zasajenih 40 milijonov sadik, ki bodo dale približno 2500 ton prvovrstnega tobaka.
Letošnji pridelek sladkorne pese je bil prav tako dokaj dober in ga cenijo na okoli 26.000 vagonov. Povprečni pridelek je znašal okoli 130 centov na oral.
SAINT LOUIS. Ameriški zunanji minister Dulles je izjavil, da so ZDA pripravljene pogajati se s SZ o vseh vprašanjih, ki povzročajo mednarodno napetost, t. j. o Nemčiji, Avstriji, Koreji, Indokini in o vprašanju razorožitve.
V vsako hišo .Posavski tednik”
Znamka j 10 din ;
,Posavski tednik'
uprava
Krško
blouice in dopisi iz našifi krajev
IZ BREŽIC
potrdil potrebnih za promet se-1 bodo dane vse količine v pro-menske robe,	dajo izven okraja.
PARIZ. Nad Atlantikom še vedno divja silno neurje, ki je povzročilo že ogromno škodo na obrežnih posevkih v Franciji ter ovira promet v francoskih pristaniščih. Mogočni valovi in visoka plima so ponekod celo prebili obalne nasipe, tako da
Dve smrtni prometni nesreči. | Požar po gasilski proslavi V
Bivši trgovec Egon Zupanc s pri- nedeljo so imeli bizeljski gasilci stave je vozil za Kmetijsko za- doma velike proslave, ki so se drugo Pristava s traktorjem sli- jih udeležili tudi gostje iz bliž-ve. Vozilo se je prevrnilo in na njih in oddaljenih krajev. Se isto
mestu ubilo Zupanca. Prepeljali so ga na Pristavo in tam pokopali, — 5->tanko Zorec, veterinarski pomočnik v Brežicah, se je na vožnji iz Globokega v Brežice pr; Cundrovcu zaletel z motorjem v kmečki voz in je kma-
groze poplave. Smrtnih prime-1 lu po nesreči umrl. Pokopali so i
rov doslej še ni bilo.
ga v Framu pri Mariboru.
LJUDSKA REPUBLIKA SLOVENIJA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO
Na podlagi 94. člena Zakona o volitvah in odpoklicu odborni kov ljudskih odborov (Ur. list LRS štev. 31-53) je zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Krško na VIII. seji dne 22. septembra 1953 sprejel
SKLEP
e razdelili! »Urala lirsko na relime enote za zol'hc t jber proizvaja cev
Oralne?« epa odbora brsko
1. člen	i niča, Valjčni mlin Sevnica,
Za I. skupino - industrija,! Nadmrstvo prog Sevnica Obrt-trgovina in obrt se določijo na^
sledniP volilno enote-	starj! na obm0CJU obc LO Sev"
slednje volilne enote	j niCa jn ^bukovje, Gostinstvo
1- volllna al?ot? obsesa go-, bč Zabukovje, pošta Zabuktiv-
nnr1lptla! p,onir Vl‘ je in voli 1 odbornika;
ter Brežice, Agroservis Brežice, j vsi cestarji na Brežice
območju obč.
spodarska podjetja: Pionir Vi dem/Savi in voli -3 odbornike;
2.	volilna enota obsega gospodarska podjetja; Celuloza Videm/S in voh 1 odbornika;
3.	volilna enota obsega gospodarska podjetja: Tempo Bre-gana in voli 2 odbornika;
4.	volilna enota obsega gospodarska podjetja: Rudnik Senovo (del) in volj 3 odbornike;
5.	volilna enota obsega gospodarska podjetja: Rudnik Senovo (del) in voli 3 odbornike;
6.	volilna enota obsega gospodarska podjetja: Rudnik Krmelj in voli 2 odbornika;
7.	volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Jugotanin
Sevnica, Železniška postaja Sevnica, Boštanj, Jelovec, Nadzorstvo sign. varnost. Žel. kurilnica Sevnica, Zel. nadzorstvo TT naprav Sevnica in voli 1 odbornika;
8.	volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Kopitarna
Sevnica, Žaga Sevnica in voli 1 odbornika;
9.	volilna enota obsega go-
10.	volilna enota obsega gospodarska podjetja: GU Sevnica, Žel. postaja Tržišče, Zel. postaja Krmelj, obrtniki občine Tržišče, vsi cestarji na območju obč. LO Krmelj, Tržišče, Studenec in Boštanj, Nadzorstvo proge Tržišče, pošta Tržišče, obrtniki obč. Krmelj, Gostinstvo Krmelj, pošta Krmelj, pošta Šentjanž, obrtniki obč. Boštanj. Gostinstvo Boštanj, pošta Boštanj, obrtniki obč. Studenec, pošta Studenec, STP Sevnica, Posl. Triglav Sevnica Komb. Borovo Sevnica. pošta Sevnica, Gostinstvo Sevnica m voli 1 odbornika;
11.	volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Tovarna
pohištva Brežice, Mizarstvo-sodarstvo Brežice, obrtniki obč. Brežice, vs; cestarji na območju LOMO Brežice in voli 1 odbornika;
12 volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Opekarna
Brežice, Prevoz Brežice, Zel.
spodarska podjetja:	Obrtniki* 1 postaja Brežice, vsi cestarji na
občine Sevnica Opekarna Sev- območju obč. LO Čatež in Vel.
pošta Brežice, GG Brežice in direkcija, obrtniki obč. Čatež, pošta Jesenice Dol., obrt. obč. Vel Dolina in volj I odbornika;
13 volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Potrošnja
Brežice, Vino-Sadje Brežice, sekcija za vzdrževanje proge Brežice, Triglav Brežice, Jugo-petro' Brežice, posl. DZS Brežice. Koteks Brežice, Semenarna Brežice, Gostinstvo Brežice, TT nadzorstvo Brežice, Cateške Toplice, gostinstvo obč. Čatež, Grad Mokrice, gostinstvo Obč. Vel Dol., GU Mokrice, pošta Krška vas m voli 1 odbornika;
14. volilna enota obsega gospodarska podjetja: Zel. postaja Videm-Krško, Obrt. LOMO Videm-Krško, vsi cestarji na območju obč. Videm-Krško, gostinstvo Videm-Krško in voli
1 odbornika;
15 volilna enota obsega gospodarska podjetja: Ograd Krško, Potrošnja Krško, Elektro Krško, ZTP Posavje Krško, posl. Triglav Krško, posl. DZS Krško. Me-po Apnenica Krško, Koteks Krško, pošta Krško I., pošta Krško III., pošta Zdole, TT ojačevalnica Videm, Tobak Krško in volj 1 odbornika;
16.	volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Žaga Les-
LO Leskovec, Raka Podbočje Cerklje, Vel. Trn, gostinstvu obč. Leskovec, pošta Leskovec, Trg. posl. Raka, obrtniki ob' Raka, pošta Raka, obrtniki obč.
Podbočje, pošta Podbočje, trg. posl. Cerklje, obrt. obč. Cerklje, I Jernej Molan Bukošek, Martin
noč pa je izbruhnil pji gostilničarju Šekoranji v Zgornji Sušiti na Bizeljskem požar, k; je uničil veliko gospodarsko poslopje.
Edinj obcestni vodnjak v Za-kotu z res dobro vodo pred Novakovo hišo je potreben očiščenja. Ker se govori, da so v njem še iz vojne neke bombe, je občina naprosila vojaško upravo, naj ugotovi, če je v vodjanku res kaj nevarnega in nato odstrani po strokovnjakih vse, kar ne spada tja.
V občinski svet za gospodarstvo je bil kooptiran upravnik tovarne pohištva Stanko Kerin.
Divje svinje v Brežicah. Ta
zverjad prihaja zadnje čase obiskujoč njive v Vrbini prav do našega mesta. Zato so lovci Poredili ono nedeljo načrtni pogon na neresce. Uspeha menda ni bilo.
Odbor za oskrbovanje vaških
poti je postavil občinski ljudski odbor na zadnji seji. Posamezne vasi zastopajo: Antan Novak in Martin Šetinc St. Lenart, Maks Habinc Brežino, Anton Žabkar Crnc, Jože Šepec Cundrovec,
niča. Mizarska delavnica Sev- Dol, Cegrad Brežice, Radiocen- I kovec obrtniki obč Leskovec,
gostinstvo obč. Cerklje, pošta Cerklje in voli I odbornika; i
17.	volilna enota obsega gospodarska podjetja:	obrtniki
obč. Bučka, vsi cestarji na območju obč. LO Bučka, Kostanjevica, pošta Bučka, Trg. posl. Kostanjevica, obrtniki obč. Kostanjevica, gostinstvo obč. Kostanjevica, pošta Kostanjevica, GU Kostanjevica in volj 1 odbornika;
18.	volilna enota obsega gospodarska podjetja: Žel. postaja Dobova, Zel. delavnica Dobova Trg. poslov. Dobova, Pietilnica Dobova, Mizarska delavnica Dobova, obrt. obč. Dobova, vsi cestarji na območju obč. LO Dobova, pošta Dobova in voli 1 odbornika;
19.	volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Rudnik
Globoko, obrt. obč. Artiče, vsi cestarji na območju obč. LO Artiče, Bistrica, Pišece, Bizeljsko, pošta Artiče, pošta Globoko pošta Sromlje, pošta Bistrica o/S, obrtniki obč. Bistrica,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Pintarič Zakot, Martin Filipčič Trnje in komunala mesto Brežice.
Olepšavanje javnih prostorov
napreduje sicer počasi, vedar zanesljivo tu d j v našem mestu. »Ljudska potrošnja® je postavila na Kardeljevi cesti pred svojo centralno trgovino moderna aparata za oskrbovanje motornih vozil z bencinom in nafto. •— Kmetijska zadruga je na isti cesti pred svojim trgovskim lokalom odstranila življensko nevarna nekoliko previsoko vdelana lesena vrata v klet naravnost s trotoarja in jih nadomestila z novimi prav tako lesenimi, vendar pravilno vdelanimi v isti višini z nivojem hodnika. — Tapetnih Rado Mrkša, ki je kupil od splošnega ljudskega premoženja staro hišo. kjer so bile včasih grajske in kasneje tudi sodne ječe, je odstranil z vogala te stavbe poslednji bunker iz
IZ LESKOVCA
V soboto so leskovški mladinci uprizorili prvo predstavo v letošnji sezoni Bevkovo dramo »Kajn«. Kljub temu da so bili skoraj vsi mladine; prvič na odru, so bile vloge prav dobro podane. Predvsem se je izkazala Marija Starc v vlogi stare matere, Edo Komučar, v vlogi Joža in Alojz Sotler v vlogi Angela. Poleg imenovanih je treba pohvaliti tudi ostale, ki so se, lahko bi rekli, skoraj vsi v vloge dobro vživeli.
Vsebina drame je prav zanimiva. Človeka pa zlasti presune to delo zato, ker živimo v času, ko Itaijani rožljajo na naši meji z orožjem. V tej drami je namreč dobro prikazano, kako so Italijani že nekdaj načrtno iztrebljali slovenski živelj in požigali slovenske hiše.
Obisk na žalost ni bil zadovoljiv. Gotovo je bilo temu krivo slabo vreme. Toda tu ni glavna krivda. Kakor pravijo sami mladinci, so v večji meri krivi slabemu obisku člani KUD; to bi se do neke mere dalo utemeljiti s tem, da ni bilo funkcionarjev KUD nit; enkrat k vajam, kar bi bila vsekakor njihova dolžnost, še bolj pa, da bi prišli na predstavo. Nekateri so celo pravili, da predstava ni dosti vredna, čeprav niso dela niti poznali.
Drama je bila uprizorjena pod okriljem KUD, tisti dobiček pa je bil namenjen za obnovo kulis.
Moramo reči. da je leskov-ška mladina na pravi poti, zato je nujno, da ji KUD nudi vso materialno in moralno pomoč, kajti zavedat; se moramo, da je mladina temelj naše socialistične domovine in le ob dobri vzgoji se bo razvila v dobre socialistične državljane
Dobra letina riža na Jeias polju
Na Jelas polju se je začela žetev riža. Pričakujejo, da bo žetev za 35 odstotkov večja kakor prejšnje leto in da bodo pridelali 42 vagonov odličnega riža. Pri tem je treba omeniti, da se je pridelovanje riža po-
FABJANCIC MILAN:
ž peotoško ekipo v unkcaini fiiakedon-iii
Naslonil sem se na okno In pomolel desno roko daleč ven med blagodejne zračne tokove, ki ne osvežujejo človeka s svojim hladom, ampak s prijetnim nemirom. Čeprav je bilo rano jutro, se je sonce dvignilo že precej visoko nad horizont in zrak je bil močno razgret. Vlak je drvel preko Ovčjega polja, obstal le na redkih postajah in zopet drvel dalje. Nikoli še nisem bil v tem delu Makedonije, zato mi je bilo vse, kar sem videl, čisto novo. Gledal sem preko planote prerasle, z ostro redko travo, med katero so si tu in tam poiskale mesta rastline z velikimi modrimi in rdečimi cvetovi, ki se človeku zdijo lepi v svoji pusti okolici,- čeprav pri nas v Sloveniji ne bi mnogim ugajali Zlasti modri cvetovi imajo zelo nežno barvo, vendar so te rože ostre in trnaste. Ko jih človek pogleda, se mu zazdi, da se opravičujejo zaradi svoje grobosti, češ malo nas je, pa se moramo čuvati. Obrnil sem se k svojemu makedonskemu sosedu, ki je sedel poleg mene na klopi, in vprašal. kako se imenujejo modrc cvetlice, ki rasteio po polju. Odgovoril mi je. da so to »ma-garečji cvetovi« (oslovski cvetovi). Začudeno sem ga pogledal. Makedonec mi le pa pojasnil:
»Veste, pn nas je drugače kot
v Sumadiji (imel me je za Srba). Pri nas gojimo le malo konj — preveč so zahtevni in naša priroda jih ne bi mogla zadovoljiti. Edino domače transportno sredstvo je pri nas osel. Kadar je treba spraviti s polja skromni pridelek, tovorimo z osli. Osel prenaša v mesta, oddaljena po več desetin kilome-
Pa sem se spomnil svoje naloge, zaradi katere sem prišel v te kraje. Nisem več videl pasočih se čred kmetje ki se mučijo pd peščenih in kamnitih suhih njivah s primitivnim orodjem in žene. ki v potu svojega obraza udarjajo po skopi zemlji, da bi izsilile iz nje vsaj nekaj za životarjenje, so mi iz-
trov. kar ima reven kmet za ! ginile izpred oči kakor davna prodajo Z osli potujemo včasih j preteklost.
zelo daleč, da bi se preskrbeli | Zamislil sem sl, da brodim .j.	zemljo — po hodnikih, ru
z vodo Na oslih jahajo možje do oddaljenih pošt da poneso pisma, ki jih je najčešče za svojce napisala tuja roka, na njih se vračajo v hribovska sela z novicami od sinov mož in očetov, ki delajo po rudnikih, tovarnah in drugih podjetjih v Makedoniji. Bosni in drugod da bi prislužili kruh sebi in svojim družinam.
Poleg vseh naporov so osli
darskih oknih in rovih... Vidim rudarske svetilke, one »karbitarice« in električne, pa bencinske, prav takšne, kot sem jih nekoč videl v naših velikih rudnikih Boru Trepči, Zletovu in drugod Cujem sopihanje električne lokomotive, ropot vagon čkov — praznih in polnih, vmes pa krepke psovke rudarjev in njihov smeh. Slišim za-
zelo skromne živali. Zadovolju- moikle podzemeljske eksplozije, jejo se z nekoliko šopi ostre vidim odkopne fronte in dim.
trave. Tudi trnaste rastline je do in ono modro cvetje ki ga ovce ne morejo Zato se tl modri cvetovi cvetovi.«
Zamislil sem se in pogledal preko polja vse tla do hribov, ki ga obrobljajo. Pogrešal sem gozdov, ki iih nikjer ni bilo videti, kamorkoli sem uprl pogled. Samo redka posamezna drevesa so bežala pred oknom Res, tu mora\biti življenje težko.
Ventilatorji zabrnijo, cevi škri-naio. zrak šumi. dim izginja... Bližajo se svetilke. Na odkonu imenujejo oslovski zazevajo lijaki, na tleh pa leže gomile rude — majhni in veliki kosi. Udarci krampov votlo zabobnijo v podzemlju. Polne lopate rude padajo v vozičke. In zopet sopihanje lokomotiv, ropot elektromotorjev in dvigal. Za hip sem se zdrznil.
»Od kod na ste?« me je vprašal Makedonec
»Geologi smo iz Beograda,« sem mu odgovoril
»In ste gotova prišli na izlet?« »Ne. ampak rudo iščemo; Ma- ' kedonija je kljub temu. da ljudje v njej žive siromašno, , zelo bogata Treba je samo od- j kriti njeno bogastvo in ga pokazati ljudem, da ga bodo lahko izkoriščali Potem se bo tudi pri vas drugače živelo Začeli boste odpirati nove rudnike in tovarne. Gradili boste rudarska naselja in kulturne domove. Tudi nove šole s: boste lahko zgradili s svojim bogastvom. Vsi se bodo naučili pisati«
»Ali mislite, da je res kaj rude v te! pustinji,« me je nejeverno vprašal
»Boste že videli. Ze sedaj konljejo v Bogoslovcu azbestno rudo, čeprav ležišče še ni dovolj raziskano Treba bo ugotoviti rezerve in potem postaviti novo separacijo. Prvi del naloge pripada nam.«
Makedonec je z neko nezaupljivostjo pogleda! zdaj na enega, zdaj na drugega iz naše osmerice, dokler ni njegov pogled obstal na štirih dekletih, iti so tudi pripadale ekipi. Dolgo je gledal, nato mi je šepnil na uho:
»Ali gredo te žene tudi z vami?«
Vedel sem, da smatra ta najin razgovor za zaupen, pa sem mu ravno tako tiho odgovoril, da ga ne bi spravil v zadrego:
| »Seveda gredo, tudi one bodo j pomagale iskati rudo.«
(Nadaljevanje sledi)
kazalo zelo rentabilno, zato bo-
- - -------- -----„ do prihodnja leta še več zemlje
okupacijske dobe. Pri razstrelje- 1 posejali z rižem vanju betona so našli med dru- |	»
gim kovinastim gradivom tudi i sestavne dele bivše cerkvene ure s stolpa frančiškanske cerkve, k; so jo Neme; ob prihodu do tal podrli. — Slaščičar Alojz
GORICA Kakor poroča glasilo beneških Slovencev v Italiji »Matajur«, n; po vsej Beneški Sloveniji nit; ene slovenske šole. Italijanske oblasti pa raje Strašek je namestil nad svojim i ustanavljajo italijanske vrtce in poslovnim prostorom prvo svet- jasli, da bi lahko poitalijanje-lobnc reklamo v Brežicah. 1 vale otroke in mladino.
KOTIČEK ZA GOSPODINJE
čimo s tolkačem. Vmes devamo stebelca, koper in kumino, lahko
pokvari, če ji prideneš v vrečoI £a ^di,n? rezine zrezano jabol-*«nir. Jp’pvni ™i,rn	kD- T° delamo, dokler m posoda
do vrha polna. Ako je zelje pravilno soljeno in tlačeno, se nad njim pojavi voda, kar je zelo važno in potrebno, da se prične kvašenje in da se prične zelje kisati.
NEKAJ DROBNIH NASVETOV Koruzna moka ali zdrob se ne
tanko železno palico.
Kislo, grenko in tudi drugo moko popraviš, če jo streseš na prt, jo postaviš 10 do 15 ur na sonce, kajti zrak in sonce vzameta moki grenkobo in kislino. Kadar pa potem iz take moke mesiš kruh. mu primešaj nekaj kuhanih toplih krompirjev.
Zmrznjeno čebulo še lahko porabiš, samo ne smeš je prekladati, temveč jo moraš obeliti na hladnem in zračnem prostoru.
KISLO ZELJE BO OKUSNO IN TRPEŽNO
Zeljnim glavam otrebimo nagnite in objedene liste, naložimo v kad. v kateri je čista voda in izperemo iz njih delce prsti in drugo nesnago. Nato položimo glave na desko, da voda odteče. Posameznim glavam izrežemo kocene ali štore in zelje zribamo.
Za kisanje zelja potrebujemo leseno kad ali sod iz trdega lesa, ker So posode iz mehkega lesa neuporabne Na dno potresemo pest soli, nato stresemo v posodo zrezano zelje, ki ga sproti potla-
Na vrh zelja položimo nekaj lepih in umitih zeljnih listov ter pokrijemo z lesenim pokrovom. Prvih 14 dni zložimo na leseni pokrov le težo izrezanih štorov, nato pa odstranimo z vrha zelene liste in zgornjo plast zelja, ki postane mehka in rjava, s čisto mokro cunjo, ki jo večkrat izperemo v vroči vodi obrišemo robove kadi Na vrhu položimo čisto platneno krpo. nato pa poveznemo zopet pokrov iz trdega lesa in ga obložimo s kamenjem, da stoj; zeljnica vedno nad zeljem.
Pri vsakem posnemanju zelja moramo pokrov, kamenje in platneno krpo izprati.
Zelja ne smemo preveč soliti. Na 1 kg zelja potrosimo največ 2 kg soli. Čim manj je soli, tem okusneje je zelje.
Naročam -POSAVSKI TEDNIK« z dnem ----------—
1953 in mi ga pošiljajte vse do pismene odpovedi.
Naročnino din
Vam nakažem po poštni polož-
nici na Vaš čekovni račun pri NB 615-T-145.
(Podpis)
Čitljivo izpisan naslov:
Kraj
štev..
Pošta
SKLEP
o razdelitvi okraja Krško na volilne enote za volitve v zbor proizvajalcev 0L0 Krško
Fizkultura in šport
(Nadaljevanje s 3 strani)
obrtniki obč. Pišece, gostinstvo obč. Pišece, pošta Pišece, obrtniki obč. Bizeljsko, vsi cestarji na območju obč. LO Artiče, Bistrica, Pišece in Bizeljsko, pošta Bizeljsko, GU Pišece in voli 1 odbornika;
20 volilna enota obsega gospodarska podjetja:	Preskrba
Senovo. Tov. čokolade Brestanica! Elektrarna Brestanica, Žel. postaja Brestanica, Žel. postaja Blanca, pošta Podsreda, pošta Koprivnica, pošta Senovo, pošta Blanca, pošta Brestanica in voli 1 odbornika;
21. volilna enota obsega gospodarska podjetja:	obrtniki
obč. Podsreda, obrtniki obč. Senovo, obrtniki obč. Brestanica, obrtniki obč. Blanca, vsi cestarji na območju obč. BO'Podsredi. Senovo, Brestanica. Blan-
obe točki na Senovo. Domačini ________ _____
bodo nastopili v ojačani posta-j ca. gostinstvo obč. Senovo, go
vi ter skušali popraviti slabo igro prejšnje nedelje
Kdo bo osvojil prehodni pokal na okrajnih alnih tekmah?
stinstvo obč Brestanica in voli 1 odbornika;
22. volilna enota obsega go spodarska podjetja:	Tovarna
6.	volilna enota obsega zadruge In posestva: KZ Dobova, KZ Kapele in voli 1 odbornika;
7.	volilna enota obsega zadruge in posestva: KZ Velika Dolina, KZ Jesenice Dol. in voli 1 odbornika;
8.	volilna enota obsega zadruge in posestva: KZ Cerklje, KZ Podbočje in voli 1 odbornika;
9.	volilna enota obsega zadruge in posestva: KZ Kostanjevica, KZ Prekopa, Vinarska za druga Kostanjevica, Kmet. posestvo Kostanjevica in voli 1 odbornika;
10 volilna enota obsega zadruge in posestva:	KZ Veliki
Trn, KZ Studenec, Ekonomija Impolca in voli 1 odbornika;
11.	volilna enota obsega zadruge in posestva: KZ Leskovec, KZ Krško, Kmet. posestvo Leskovec in volj 1 odbornika;
12.	volilna enota obsega zadruge in posestva: KZ Videm. KZ Stari grad in voli 1 odbornika;
13.	volilna enota obsega za-
pripoveduje...
Globoko , in volj 1 odbornika;
2. volilna enota obsega zadru-
V nedeljo se bodo na Vidmu vršile prve okrajne plavalne tekme, katere organizira Okrajni odbor Partizana Krško. Tekmovali bodo pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani in članice.
Tekmovanja se bodo vršila ob 10. uri dopoldne. Udeležila se jih bodo vsa društva Partizana v okraju.
Tekmovalci naj se javijo eno uro pred pričetkom. Tekmovanja se bodo vršila p« "m"m ki je bil poslan na vsa Telo- .	-
vadna društva, - Za ekipnega •*£
,	' ' i druge in posestva: KZ Dovško,
Bakenc Bregana in vo.: 2 od- RZ ye,-k. Kamen KZ Podsreda. KZ Brestanica in voli 1 odbornika:
14. volilna enota obsega zadruge in posestva; KZ Zabu-kovje, KZ Blanca in voli 1 od-
bornika.
2. člen
Za II. skupino — kmetijstvo se določijo naslednje volilne enote:
1 volilna enota obsega zadru
ge in posestva: KZ Artiče. KZ b°[?;k‘'?’!i!na enota obsega Zb_
druge in posestva: KZ Šentjanž
Prvenstvo II. skupine celjske nogometne podzveze se je začele v nedeljo, 20. septembra
V Krškem je gostovalo simpatično mlado moštvo ŠD Svobode iz Kisovca-Zagorja Tekma sama ni pokazala večjega uspeha nogometa, bila je mlačna, šele v drugem polčasu Je male oživela ter so se goli vrstili drug za drugim.
Domači so nastopili s pomla-jeriim moštvom in okrnjeni zaradi odsotnosti igralcev, niso pa predvedli one tgre. ki smo je vajeni od njih Takoj v začetku so gostje potresli mrežo zaradi nesporazuma obrambe in je rezultat 1:0 ostal do konca polčasa kl jub stalni premoči domačinov. ki pa jim ni »šlo«!
■ V drugem polčasu ro «p domačini malo bolj zavzeli *or v 13 minutah dosegli tri efeMne gole ter vodili s 3:1.	—-
to so povišali že na 4:1. kar so goštie kma'u znižali na 4:3.
Pred golom so se pokazali zelo nevarne. Iz dosojenega prostega strela iz 16 metrov« so celo izenačili na 4:4. Že je kazalo., da bo ostal rezultat neodtoton ko je v sami 44. minuti iz silovitega napada bil poetavlten . končni rezultat 5:4 za Krško in s tem tudi prvi dve točki za domačine:.
Gole so dali Bizjak T 2 no eueea Mlakar, Preskar in Vo- j
dopivc.	pida četrtma c.ansiva. omel pa	--- ------ . AVI- .-.„t,. ctanie
Pri Krškem se je izkazal levi še do danes nimajo razčiščenega medtem ko ima mlin 1420 dm naprej. 1 1 .......	..
M* T»"“ « " «'	vprašanja	Kako, I« »gab,. P,,, ,,k, ie «ok,i ,	g*®«*
ge in posestva: KZ Bistrica in voli 1 odbornika;
3.	volilna enota ob=e»a zadruge in posestva:	KZ Bizeljsko
Kmetijsko posestvo Stara vas-Bizeljsko in vol; 1 odbornika;
4.	volilna enota obsega zadru-
KZ Tržišče, KZ Teiče in voli 1 odbornika;
16 volilna enota obsega zadruge in posestva: KZ Sevnica, KZ Boštanj in voli 1 odbornika.
3. člen
Sklep stopi v veljavo z dnem sprejetja po zboru proizvajal
hMniapoka]PriPraVUen leP Pre* mtja^MLO	Vtai zBmga » Krško.
oglejte dmzanbnivePrnll^lne 5. volilna enota_obsega zadni tekme ki se bodo vršile jutri ge in posestva: KZ Pišece. K, ob 10. uri dopoldne na Vidmu. Sromlje m voli 1 odbornika,
Krško. 22 septembra 1953
Predsednik OLO: Zupančič Tone
S aolleinega občnega zbora Rž e Artičah
svoj polletni občni zbor. Kljub izvoljeni ali pa se se do dam manjkljaj;h 36.000 d.n na za važnosti problemov ki b, jih niso sestali. Po polletni bilanci »
moral obravnavati občni zbor, izkazuje dobiček le zadružno .	P-1	n-v£,č-^člani uaotav-
se je tega zbora udeležila te posestvo v višini 30.000 din m drug. fo »£VZO& Gam ugot plii četrtina članstva. Sieer p, »diarsk, delavnic, t,PO, din ^ ™
mož na rv>Vu. dobri so ?» bili bilo razvidno iz poročila knji-Mlakar. Štajner Burja. Biztok j govodkinje, je do zbora vpla- poslovalnicah je T in v drugem polčasu Vodo- i ea]0 komaj 40 članov povišan
Menda vam je že znano, da zelo rad potujem s kolesom, »z motovilom«, pešačim in tu pa tam si privoščim vlak. Tako sem se zadnjič namenil potovati na Grobelno in ker imam pravico do 75-odstotnega popusta, sem naravno to izkoristil. Na vlak sem stopil v Brestanici. kjer mi je blagajničar =zdal vozno karto št 8464 za relacijo iz Brestanice do Grobelna s 75-odstotnim popustom, zame seveda in mojo Kunigundico za ceno 108 dinarjev. Ko sva na Grobelnem opravila to kar sva se namenila, sva jo počasi odrinila proti železniški postaji, kjer sem blagajničarju ponovno predložil najini legitimaciji in prosil da mi da vozno karto s popustom zarhe in Kunigundico do Brestanice. Blagajnik mi je napisal vozno karto štev. 8725 za dve osebi do Brestanice in mi zaračunal 116 din. Čisti računi — dobro prijateljstvo — to je že star pregovor. Ker sva pa s Kunigundico točno preračunala potne stroške na osnovi brestaniške karte in pri polaganju računa ml je manjkalo 8 dinarjev, se je razumljivo začel prepir, češ da sem jim 8 dinarjev utajil, in da to ni prvi slučaj, da se to večkrat dogaja ter da jo izkoriščam Po dolgem prigovarjanju in prenričevaniu sem ji končno dokazal, da imam pri celi stvari čiste roke, da nisem jaz kriv pri vsej zadevi prav nič in ji predložil orig. vozno karto, kjer je razvidno, da sem plačal za vožnjo iz Grobelnega do Brestanice 8 din več, kakor iz Brestanice do Grobelna. Kunigundica me začudeno vpraša: »Kako je to mogoče da sta na enj In isti relaciji dvojni ceni?« Dolgo sem jo prepričeval in ji dokazoval, da je proga od Grobelnega do Brestanice sneliana navzdol, a da pri tem večkrat rabijo zavore. kar pomeni da se kole a in zavore navzdol več obrabijo kakor navkreber, kar Je na osnovi kalkulacijskega računa nopolnoma pravilno. Zmajevala je z glavo in to nikakor ni
doče zakonsko življenje, ali pa, kjer kršijo zakonsko zvestobo, zato da 'majo povod iti k spovedi. Tako je veljalo prej. danes se menda to ni dosti spremenilo. Zadnjič sem opazoval romarje, ki so se vračali iz Bistrice ob Sotli in priznati moram, da me je bilo naravnost sram, ko sem videl divjaško, lelcel bi lahko neflcveško obnašanje posameznih romarjev. Nekateri so se napili do nezavesti se pretentali, razgrajali in napadali nedolžne ljudi, drugi zopet so hodili po cesti vinjeni in oootekaioči se, nekoga sem celo zapazil, ko je križem kra-žem meril cesto z razpeto obleko in želel sem si samo eno: da bi ja ne prišel mimo kak inozemski avto. kjer bi bili inozemski potniki, da bi videli to nekulturno obnašanje zvestih sinov katoliške cerkve.
Pozdravila Vas ponče.
OPOZORILO
Ker so se ob nenadnem odhodu mojega moža razširile neresnične in tendenciozne vesti, opozarjam vse, ki bi to dalie razširjali, da bom zoper njih primorana sodno oost vati. — Vlasta Blagovič-Hiter, Senovo.
OGLAS
Kupim dobro ohranjen kratek klavir, jeklene konstrukcije. Naslov v uredništvu.
OGLAS
Prodam kompletno vinsko leseno stiskalnico z okroglim košem. Drži 30 Skatov. Cena_ po dogovoru. Vprašati pri Pečnik Franc, Bizeljska
ba tudi trgovina. V vseh treh jo likvidirati Končno so spre-	-
povprečno jeij odločen sklep, da mora mogla razumeti. In kontno re
pivc.
Pred Kri gledale’ je pdUJtoo sodil tov Vanelli K. iz Trbovelj.
.Malo več zanimanja bi zaslužile tekme v Krškebi unaimo. da bo v nedello, 27 t. m., priča več gledalcev prvenstveni tekmi med Senovjm In Krškim, ki se začne ob 15. uri
Ostale tekme, ki so se odigrale to nedeljo so se takole končale:
V	Senovem B~»Stoe-Sennvo 2:1; v Sevnici S°vnica-Loško 7:3. — V nedelio. 27 septembra, s pričetkom ob 15. urj se Ko odigralo drugo kolo prvenstva:
V	Krškem Senovo-^ «čko v Brežicah Brežice-^ogeSka Slatina. v Hrastniku Bratstvo-Sev-niea.
Tekma v Krškem bo domač: derbv, Senovo ima 7°ln >4nbro s-n Vto	/-se)«-, /o«--H
delež, medtem ko je 40 članov samo podpisalo pristopno izjava na povišan delež Vsi ostali člani zadruge, katerih je (skupaj s priključeno KZ Sromlje) preko 100. pa niso niti podpisali nove pristopne izjave niti plačali povišanega deleža Podrobnejša razprava o stanju te zadruge je pokazala da ne predstavlja nobene napredne organizacije za vključeno članstvo Ugotovitve na tem zboru so pokazale, da so slabosti zlasti v neaktivnem delu Upravnega odbora da se ta premalo zanima za vod.enje in reševanje problemov zadruge Seje odbora so redke in še tedaj se nekateri člani teh sej sploh ne udeležujejo Odseki pr; zadrugi ne delujejo kljub temu da obstaja pereča nujnost Po vprašanju dviga in nadaljnjega razvoja živinoreje sadjarstva vi-
šcencev v trgovin, 7, tako da naj zadružna gostilna v Srom- zav!rati, koliko morajo šele « pride povprečno na enega na-	ne donaša n$tj 20n/„ za
mesčenca 170.000 d:n mesečne-j J	,
ga prometa V prvih 6 mesecih t plačo enega us.uzbenca) takoj
_ 1 . -• -1- ~	- -1-1 — —	; . (vaVin «4 rt1
letošnjega leta izkazuje trgov' na nekaj nad 40 GOO din dobička Ena izmed glavnih hib ta-kega-stanja je tudi ta da ni bilo knjigovodstvo že dalj časa na tekočem zaradi česar so nameščenci, kljub temu da niso ustvarili potrebnega plačilnega fonda prejemal; polne plače, na drugi strani pa upravn-; od-! bor n; imel nikoli jasne slike o stanju v zadrugi Nadalje se je’ ugotavljalo da hodijo zadružnik; raišj kupovat v Brežice kot pa v svojo zadružno trgovino Prav tako tudi prodajajo drugim podjetjem Vrhu vsega tega pa bremenijo zadrugo še razne pasivne postavke, kot n. pr da ima za 144 000 din ne-
ukine, da je treba dolgove kmetijske zadruge takoj izterjat; in končno, da se vsi člani, kj niso kljub večkratnim opominom vplačal- povišane članarine t.akoj izključijo.
Ako bo upravni odbor dosledno izvajal sprejete sklepe, je upanje, da se bo stanje tud: v artišk, kmetijski zadrugi postopoma izboljšalo	D f.
Ali si že naročil
„Pisali Ififlašf
plačati za obrabo zavor!«
V našem okraju imamo svete gore k’er je znana romarska nnt Takih romarskih poti je v Sloveniji več. Spominjam se pa, da m’ ie nekoč pripovedoval neki prebivalec vasi. k.1er se nahaja romarska pot. ko sem ga
vprašal kak; romarji prihaiaio
na imenovano bo.žio not: »Veš. to imamo tri vrste romarje««.
Tvič romarii. ki hodijo na bož-io pet Iz nekake zaobljube in «e ohnašaio res kot pošteni ljudje ampak teh je zelo. zrio malo. V dnini «k roini so taki, ki gredo na božto not zato. da
Treti a vrsta romarjev, in j2- oktobra na Blanci.
♦»b je največ gredo na zato da! V okraju Klanjec: 29. sept. v ‘riroristttn n n* samotne sfere in '.Iaikl
i-nrna gostišča Mer se lahko j V okraju Trbovlje: 29. sept. noto-drann nrinrflvlialo na po- na Dolu pri Hrastniku.
Kino Brežice
25.—27. sept. premiera nemškega filma »Srce lažno bije«. F. N. št. 31.
28.-29. sept. Slovenska kinoteka predvaja nemški film: »Ples s cesarjem« — Marika Rokk in Wolf Albrach Retty. Predstave v ponedeljek ob 19,30, v torek ob 18. in 20.' uri.
30. sept. do 1. okt. premiera ameriškega filma: »To je moj fant«.
2.	_4. okt. premiera ameriške-
ga pustolovskega filma: »Tajna jezera kaznjencev«. F. N. št. 32.
Kino Sevnica
3,	—4. oktobra ameriški film:
»Viva Zapata«.
SEJMI
V okraju Krško: 28. sept. na f«	»f v Drnovem.
Doonce Costo.
DALEČ JE SONCE...
Vuk je spet potrkal na sosedovo okno	i
»Kdo je?«	j
»Miloš! Pridi k oknu!«
»Jo-oi. beži. prosim te prav- : kar so šli četniki čez moje avo-1 rišče. Gotovo te iščejo Ugonobil me boš.« je zavpil gospodar »Zaradi mene! Poslušaj: samo to ti povem vrnil se bo Miloš s partizansko divizijo! Zmlel bo četniško seme. plevel jim posejal po hišah In uidi vi si me boste zapomnili strahopetci. Ki jih hranite in sedite doma! Samo govorilo se bo še. da. je bila tu! nekdaj vas! Vsakemu povej to! Razumeš, vsakemu' Kmalu bom. prišel, vedite!« se je izkričal,ih brez pozdrava odšel . Pozabil je na strah ,«i previdnost in zakorači! proti plotu — pfotje poči — pa naglo, ne dSbi sc ozrl. šel čez svoje dvorišče n se srečal-s partizanom ki mu je z naperjeno. puško stopil nasproti in prestrašeno šepetal: »Tiše vendar! Malo prej so šl;
. četnik- mimo Niso še daleč.«
»Za menoj!« je dejal Vuk in kar, počez, glasno ne da bi kaj pazi! »teke! čez sadovnjake in dvorišča
O ženj skoraj ni razmišljal. Mislil je samo na četnike in želel, da bi se čimprej, samo čim-prej udaril z njimi in jih teptal, jim s pestmi razbija! glave
»Kje hodita, tako dolgo? Pozni bomo!« je dejal ilegalec, ko sta bila prispela k živi meji, kjer ju je čakala skupina Vuk ni odgovoril in ko je ilegalec v mesečini videl njegov od bolečine spačeni obraz, ga je prisrčneje Ogovoril:
»Se ti je pripetila nesreča?«
Nesreča? Branko so odpeljali! Toda alj so jo odpeljali ali je sama odšla Koko je rekel Ljubo? Odpeljali . Morala je Zaklati so jo hoteli. ‘ se rnu je motilo v glavi. Spet ni ni-česai odgovoril, temveč takoj obrnil skupino proti vasi kjer so imeli posel
Sele tedaj je začel Vuk določno razmišljati o svoji nesreči. To kar ga je najbolj bolelo, je bilo motno, nejasno Vse ga je tiralo v sumničenje Branke Tudi njeno poslednje pismo, ki ga je na Jastrebcu tako vznemiri’o in razveselilo, mu je dajalo se-
V	mesečim je bilo videti dva stražarja, kj sta se sprehajala po cesti ob kavarnici:
»Ta dva moramo likvidirati brez strela,« je Vuk počasi m strogo dejal ter pogledal na uro: »Cas je!«
V	kavarnici je počil revolver. Neka žena je vrisnila.
■Da ni ona?' je Vuka kot senca spreletela misel.
»Pojdiva midva * revolverji. Približala se jima bova kot kmeta in jima odvzela puške. To sta prisilno mobilizirana kmeta. Nista nevarna,« je rekel Ilegalec,
»Jaz sam bom s puškomitra-ljezom vdrl po vratih, vi pa obkolite kavarnico; pazite na okna! Kdor se bo pojavu, po njem! Pripravite bombe! Pojdita vidva! Samo prisebno!« je mimo poveljeval Vuk
Ilegalca sta zavita na pot in stopila proti stražarjema Vuk se je začel s svojimi, izkoriščajoč senco dreves jn plotov, primika-) ti kavarnici.
»Kdo gre?« je strogo zaklical stražar
daj povod za sum čeprav se je ustavili, da bi prisluhnili. Iz hnrji prot; ntomu Saj ne more' kavarnice se je slišala harmoni-biti nekaj let sama... je napi-1 ka jn pesem.
sala v poslednjem pismu in dve vrsti prečrtala Čemu je prečrtala Kaj neki je napisala?
Zena n, več strpela brez moža...
Toda. da gre takole s četniškim oficirjem, da ga osramoti, pn vara? In to sedaj, dva dni prej, ko se je nameril domov . Zakaj je odšla z njim? Hoteli so jo zaklati. Poštena žena. žena partizanskega komandirja bi za svojo čast umrla Kako je mogla dovoliti, da so jo odvlekli iz, hiše. Zakaj ni umrla tu, v hiši?
Če jo bodo spustili, kam se bu tako osramočena vrnila? Bolje je da umre
Vuka so vso pot lomile jn trle vsakovrstne misli. Skupina Je prispela do vasi kjer so imeli opraviti
»Spustite mene naprej m bodite previdni!« je dejal ilegalec, se postavil na čelo in vodil1 skozi vas. čez sadovnjake in dvorišča V tem času ie Vuk oh | »Midva midva, kmeta!« sta v vsem tem. kar se je dogajalo v en g;as odgovorila ilegalca njem. srdito razmišljal a napa- »stoj! Prvi tri korake naprej, du Ko so bili na dve sto tri sto	lezi! Roke gor,„
metrov od kavarnice, kjer so ■ _ ,	„ . .
četnik; proslavljali božič, go =e »Počakaj! Kurirja sva, poste
imava, za kapetana.«
»Poke gor!«
I »Ne delaj se neumnega Ko-
rajži se tam, kjer je treba, ne po naju.«
»Kako Je vama pa ime?« je vprašal stražar.
Zlagala sta imena.
»Naprej! Samo najprej vaju moram prijaviti. Miko, pridi sem!« je prvi stražar poklical drugega.
Ilegalca sta počakala, da je ta prišel, in stopila k stražarjema, k j sta si bila vrgla puški na ramena, izvlekla revolverje in še-petaje ukazala:
»Roke gor! Molči! Če zakričiš, streljam!«
»Ne, bratca, midva sva iz vaške straže,« sta prestrašeno rekla stražarja in dvignila roke.
Ilegalca sta jima odvzela puški.	j
»Lezita in molčita! Ničesar i vama ne bomo storili, če pa bo-, sta zbežala in kričala, vaju bomo ubili!«
Ko je Vuk videl, da je s stražarjema opravljeno, je stekel čez pot, prišel do vrat in pri-sluškovaje obstal. Partizani so naglo obkolil; kavarnico eden pa je obstal ob Vuku in pazil na okno, ki je bilo tik vrat. V kavarnici so peli in kričali. Vmes so pijano vreščale žene. Vuku se je včasih zazdelo, da je ena sama ženska, včasih, da sta dve. Podoben glas imata. Spreletelo ga je: .Če je ona tu? ... Naj bo! Ubil io bom!‘ je pomislil in poslušal še nekaj trenutkov. Telo
mu je nenadoma odpovedalo. Znotraj se je žena glasno smejala, prav kakor Branka. ,Ona je!... Uh! Psica! Kako more?' je zašepetal; roki sta mu trepetali. ,Ne morem!1 je dejal sam pri sebi, zlomljen, obupan.
»Daj, kaj čakaš?« mu je pr:-šepnil partizan, osupel zaradi njegove neodločnosti.
V daljavi so se slišale eksplozije bomb in suho, topo bevskanje mitraljeza; bilo je daleč, pa se je rafal slišal, kakor b; detel trkal na suho skorjo.
»Naši so!« je znova zašepetal partizan, kakor bj ga hrabri.,
Vuk je razmišljal, kaj naj reče. ko bo vstopil, m ali naj takoj strelja vanjo. Nenadoma re je zbal dolgega čakanja in svoje neodločnosti pa je naglo odprl vrata, zgrbljen vstopil z naperjenim puškomitral jezom in na vso moč zakrjčal:
»Srečen božič!«
Vsi četniki, ki- niso bili pripravljen in jih je pijača omotila, ga v prvem hipu niti niso opazili, pa so kar dalje pjii m »"Oevali za dolgo mizo. polno bokalov in vsakovrstnih jedi. Od vsega tega je Vuk videl san— svtMsko glavo, ki se je na široko režala, in brodatega kosmatega četnjka ha dnu dolg« mize in ženo, "o mu ie sedel* ” n»-ox'o !n pela. Tej ženi ni videl v obraz.