^mk dan rasen aobet, In praznikov. . jjaued daily exoopt Sunday« and Holiday». PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodniàki In upravniAki proa tor I; MIT South Lawndala Ava. Oftloa of Publication: MST South Lawndala Avo. Telephone. Rockwall «004 ieto-teah Cona lista je $8.00 . " seoeod-da» matter January IS. UH, at tha pot^fflo. at QUeas». Pllaola. uaOar ttw Act ot Congnm ot Much 1 ISIS. CHICAGO. ILL- PETEK. 2«. JUNIJA (JUNE M). IMS Subscription 10.00 Yearly STEV. -NUMBER lit Acceptance for mailing at special rate postage provided for In section 1103, Act of Oct I, HIT, authorised on Juno 4, 1010. Masni letalski napad na Bremen i; Več sto angleških bojnih letal metalo bombe na nemško pristaniščno mesto. Hitlerjeve J ¿ete okupirale železniško središče na vzhod-}■ i ni strani Harkova. Berlin poroča, da je bilo j1 33,000 britskih vojakov ujetih v Tobruku. 1 Kitajci porazili Japonce v bitki v provinci če-' kiang. Jugoslovanski parnik potopljen v / Mehiškem ztlivu ' London, 26. jun.—-Mogočna angleška letalska sila je danes zjutraj napadla Bremen, drugo največje nemško pristaniščno me-ito. Bombe je metalo morda ti-joč bojnih letal. To je bil prvi masni napad iz zraka na Nemčijo od zadnjega pondeljka. ¿ladijsko poročilo iz Bremena priznava, da so bombe, katere so vrgli Angleži, porušile več poslopij, povzročile veliko škodo in ubile ter ranile več civilistov. Trideset angleških bojnih letal je bilo sestreljenih. Moskva, 26. jun.—1U so priznali, da so Hitlerjeve legije okupirale Kupjansk, železniški center, 45 milj nad- Iz j umom in na vzhodni strani Harkova, ukrajinskega industrijskega središča. Okupacija je sledila vroči bitki, v kateri sta obe strani utrpeli težke izgube. Sovjetska vlada je naznanila, da je japonska podmornica potopila ruski pamik Angarstroj 1. maja, ko se je nahajal 32 milj proč od japonskega obrežja. Tokio je takrat zvrnil krivdo za potop parnika na Ameriko. Posadka ruskega parnika, ki je dospela v Harbin, Mandžurija, je povedala, da sta se dve japonski podmornici pojsvili na površju takoj po potopitvi parnika. Kairo. Egipt, 25. jun.—Osiščne oklopne kolone pod poveljstvom feldmaršala Erwina Rommels se pomikajo proti Jugu od libijskega obrežja. Očitno je, da bodo skušale obkrožiti 23 milj dolgo britsko trdnjavsko črto ob egipt-«ki meji. Ta je že tarča bombardiranja težkih topov, ki so koncentrirani pri Bardiji. Kommelove kolone so se obrnile proti jugu pri Gambutu, m<*tu, ki je 40 milj oddaljeno od egiptske meje. Britsko poveljstvo je zagnalo sveže čete v obmejno cono, ds ustavi prodiranje sovrsžniks. Britsks bojna letala mečejo bombe ns osiščne vojaške koncentracije pri E1 Gazali. Berlin. 25. jun.—Vrhovno poveljstvo poroče, de Je bilo 33,000 angleških vojakov ujetih v To-¡>™ku, trdnjavskem mestu v Libiji "b Sredozemskem morju, ko *» to trdnjavo zasedle osiščne armade. Število britskih voja k°v. ujetih od začetka osiščne ofenzive v Libiji, je s tem ns-r*"tlo na 50,000. Zaseženi plen v Tobruku vključuje več sto težkih topov ¡n tankov ter motornih vozil. p"ro*j z velikimi izgubcmi. v<*l>ka nemška ofenzivo na krajinski fronti se Je pričele ***nji pondeljek. Rdeče zvez-d< glaailo ruske armade, poro-'»• da nemško poveljstvo se ne *meni zs izgube v vojaštvu ln n^tenalu. Ns tisoče nemških vojakov je podlo v bttkeh z Ru-* ,r» le so nedomestile nove dl Vizije. Drugo voot pravi, da so se so-vjetaki pomorščaki izkrcali na Južnem obrežju Krimskega po- lotoka in šli takoj v akcijo, da zmanjšajo pritisk nacijske oborožene sile na Sevastopol, mor-narično bazo ob Črnem morju. Čungklng. Kitajska, 25. jun.— Vrhovno poveljstvo poroča, da so kitajske čete po ljuti bitki z Japonci reokupirale Kweiki, strategično mesto ob progi že-eznice Čekiang-Kiangsi. Čez tri tisoč Japoncev je padlo v bitki s Kitajci pri tem mestu. Reokupacija Kweikija pomeni, da se je japonski načrt glede obkrožitve kitajske armade izstavil. Kitajska oborožena si-a 25,000 mož je začela prodirati proti Lišuaju, drugemu važnemu železniškemu križišču, ki je japonskih rokah. Lišua leži 75 milj južno od Hangčova, v sredini proge, ki spaja provinci Čekiang in Kiangsi. Ameriški letalci so izvršili napade na Hankov in japonske jojne ladje ter vojaške transporte v kitajskih vodah. Bombe, katere so vrgli, so potopile tri transporte in eno bojno ladjo. Melbourne, Avstralija. 25. jun. —Ameriški in avstralski letalci so ponovno napadli japonske baze pri Laeju, Nova Gvineja, in Rabaulu, otok New Britain, poroča glavni stsn genersls Dou-glasa Mac Arthur j s, vrhovnega >oveljnika zavezniške oborožene sile. Bombe so porušile več militarističnih naprav in zanetile požare. General Hugh J. Casey, poveljnik avstralske armade, je naznanil, da je Avstralija zgradita čez sto vojaških letališč v strategičnih krajih v zadnjih treh mesecih. Poleg teh so bile zgrajene nove ceste ln stare popravljene ln izboljšane, ki bodo omogočile hitro premikanje vo-aštva iz enega kraja v drugega. Vse ceste so zvezane s prista-niščnimi mesti ob obrežju. Washington, D. Cm 25. jun — Mornsričnl depertment poročs, ds je oslščna podmornica napad-a ln potopila jugoslovsnski par-nlk v službi združenih nerodov. Potopljen je bil nekje v Mehiškem zslivu. Posadka 37 mož se e rešila. Voorhis pobija Diesovo poročilo . Mornarska unija okrcala kongresnika Waahlngton. D. C.. 25. jun.— Kongresnik Jerry Voorhis, demokrat iz Califomije, je dejal, da je večina Diesovega odseka, ki vodi preiskavo neameriških aktivnosti, zavzela smešno stališče, ker je v svojem poročilu obdolžila Unijo za demokratično akcijo odgovornosti za napa de na kongres. Voorhis je celo dejel, da je skušala večina pre-variti javnost. ( Voorhis, ki je član Diesovega odseka, je objavil poročilo manjšine, v katerem pobija poročilo večine. To zlasti pobija obdolži-tve, da je Unija za demokratično akcijo začela kampanjo proti kongresu, da ga oblati in dlskre-ditirs v očeh ameriškega ljud stva. Splošna mornarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je prišla na dan z zahtevo, da se mora Martin Dies, načelnik odseka, registrirati kot propagandist osišča. Iz javila je, da njegova taktika sli-čl taktiki Hitlerjevih petokolon-cev na Norveškem, Danskem *n v Franciji in da ograža narodno enotnost. Voorhis je dejal, da člani Diesovega odseka niso nikdsr vodili zaslišsnjs o zadevah, ki so omenjene v poročilu večine. Obdolžitev, ds so Unijo za demokratično akcijo ustanovili komunisti, Je brez vsske podlege. V poročilu večine je tudi trditev, ds grups ljudi, prežeta z ideologijo Karla Marks*, vodi sedanjo kampanjo proti kongresu. i 1 — Francoska pomoč •• i • »i »•«. nacijski Nemčiji Laval pristal na Hitlerjevo zahtevo iVELKADELAVSKAlCWch'U IARIMADA V VOJNIH ■ indostrijah! Olajšave za poro-čenče naznan jene Naborni odbori dobili navodila Chicogo. 25. jun.—Vsi nsborni odbori v Illinoisu so dobili navodila od polkovnika Paula G. Armstrongs, državnega nabornega direktorja, naj odlože vpoklic moških, ki so se poročhi pred oemim decembrom preteklega leta. v armado. Navodila •o bila izdana nekaj ur potem, ko Je predeednlk Rooaevelt pod-ploal zadevni zakonski načrt, »prejet v kongresu Armstrong Je dejel. da bodo nadaljnje Inetrukclje nabornim odborom sledile. Waabington. D. C« 25 Jun — Glsvnl stan naborne komisije je sinodi naznanil, da bodo poročeni moški, ki imajo otroke, za katere morejo skrbeti, zadnji pozvani v vojaško službo Naznanilo naglaša. da najbrže sploh ne bodo pozvoni v armado Izjema bi bila le v slučaju, ds se število samcev, podvrte-tuli vojaški službi, izčrpa Vichy, Francija. 25. Jun.—Via-da Pierra Lavala Je pristala na Hitlerjevo zahtevo, da mora Francija pomagati nacijski Nem eiji v kampanji, katere cilj Je zlom sovjetske oborožene sile. Priprsve z*> veliko nemško ofen živo na dvs tisoč milj dolgi ru ski fronti od Črnegs do Bsltl škegs morjs so v teku. Hitlerjevo zahtevo je predložil Levalu Rudolf Rahn preko Fernanda de Brlnona, franco-skege representanta v Parizu. Temu je sledilo nsznsnllo, da bodo posebni ursdi ustanovljeni v zasedeni in nezaaedeni Franciji, v katerih se bodo pri javljali francoski delevci zs dels v nemških vojnih industrl jsh. Francozi nsj bi nsdomesti H nemške delavce, ki so bill po-zvsnl v armado ln postani ns ruske fronte. Rahn je ne sestanku z Brlno-nom zahteval takojšnjo akcijo. Opozoril ga Je med drugim. "da M kri nemških vojakov preliva ne ruskih frontah. Na predvečer velikih bitk. ki bodo odločile našo usodo, mors Francija dejansko demonstrirstl sol Ida r noet s Nemčijo." •_ Level Je v svojem nedavnem govoru izrekel upenje. da bodo Hitlerjeve armade kmalu strle sovjetsko oboroženo silo. Svoj govor Je zeključil z deklerecijo, de mors frsncljs pomagati Nemčiji, da zmaga v vojni s Ru __| S act ji ie vedno pobijajo Cehe New York. 25 Jun-Radijsko poročilo if Berlina pravi, ds so naetji ustrelili nadaljnjih 2S Cehov V krvavi čistki, ki Je bila odrejene po napadu na rablja Hevdrtrha, j* bilo ustreljenih »e 631 Čefcov. .... . I Število delavcev naraste \ na 17,500,000 v septembru DISKUZIJA O VOJ NIH PROBLEMIH AohevUle. N. C.. 25. jun.—Paul V. McNutt, načelnik nedavno ustanovijens komisije za mobl-| lizacijo človeške sile, je ns konferenci governerjev ameriških držav dejal, da bo 17,500,000 delavcev uposlenih v industrijah, ki so udeležene v produkciji vojnega materiala, v prihod-1 njem septembru. To število se bo povečalo na 20,000,000 do septembra prihodnjega leta. Na konferenco governerjev Jej prišlo več vladnih uradnikov in načelnikov federalnih odborov, med temi Donald M. Nelson, načelnik odbora aa produkcijo boj-| ne opreme, Leon Henderson, nsčelnik administracije zs kontrolo cen, pomožni vojni tajniki Robert P. Petterson, pomožni trgovski tajnik Wsyne Teylor, Joseph Eastmsp, direktor urada obrambne transportacljs, in] Jsmes M. Lsndis, direktor ure-ds zs civilno obrsmbo. McNutt Je dejel, ds nsčrti glede splošne rogistradje žensk zs dele v vojnih industrljsh še niso sestavljeni. "Doslej so še nI pojsvlls potrebe zs tako re-glstrscljo," je rekel. "Ako se bo pokszslo, da Je registracija potrebno, bo odrejene." On je dejel, da sa bo njegovo komisija lotila problema pomanjkanja poljedelskih delavcev kakor hitro bo kongres dovolil flnsnčns sredstvs. To iz-jsvo je podal kot odgovor na tr dltev Culberta L. Olaona, go-vernerja Califomije, da njegova država potrebuje najmanj 30,000 poljedelskih delavcev. Olson je hotel vedeti, aH bo Mc Nuttova komisija storita kskšen korsk v tem oziru. Kansaškl governor Payne Ratner Je stavil Nelsonu vprašanje, aH se baker v resnici rsbl pri grsdnjl podeželskih elektrsrsklh projektov, ki niso obrsmbnegs značaje. Nelson je odgovoril, do Imsjo prednost pri dobsvljo nju bskrs le graditelji vojaških naprav. Governor JI ln vladni uradni ki so rszprsvljsll tudi drugih vojnih problemih, o pomanjka-nju gotovih kovin ln kavčuka. Henderson Je naglašsl vsžnost sedanjega zbiranja starega ln obrabljenega kavčuka ln apeli ral na governerje za aodelova nje. Jugoslovanski kralj pri Rooseveltu Waahlngton, D. C.. 25. jun.— Kongreani voditelji obeh stronk se bodo dsnes sestali s angleškim premierjem Churchillom ln predsednikom Roeeeveltom v Bell hiši. Seotanek je bil naznanjen po objavi poročila, da je predsednik Roosevelt sklicsl izredno sejo členov vojnega ove-ta za Pacifik. Kanadski premier W. L. Mackenzie King, ki je član vojnega sveta, je odpotovel v Waahlngton is Ottawa. Doznava se, da bo seje udeležil tudi Belco Ven Kleffens, holsndskl sune-nji minister, ki se nehsja v Washlngtonu. Is Bele hiše je prišlo naznanilo, da je bil dosežen popoln sporazum med Roosevoltom in Churchillom o vseh načrtih vojne strstegije združenih narodov. TI se nsnsšsjn tudi na veliko ofenzivo proti osišču in ustanovitev nove fronte. Kje se bo ofenzive pričele, je vojaška tajnost. Jugoslovsnski krslj Peter Je dospel v Wsshlngton ln šel ns rsvnost v Belo hišo, kjer jo kon ferlrsl s Roosevoltom o bodočnosti svoje dežele ln vsega bal-kanskegs ozemlje. Krslj jo dospel v Belo hišo v spremstvu držsvnegs tajnika Cordelia Hul la ln Konštantlna Fotlča, Jugoslovanskega poslanika v Wash ingtonu. Roosevelt jo posdravil kralja in ga potem prodatavil oemim članom svojesa kabineta, načelniku foderelnega vrhovnega sodišča Harlanu F. Stonu senetorju Tomu Connallyju, na čelniku senstnege odseka sa su nsnje zadeve, ln kongrooniku Solu Bloomu, načelniku odaoka za zunanje zadeve nlžjd kon grešne zbornice. Krslj Peter bo Rooseveltov gost ns bsnkstu, ki bo nocoj pri rojen v Beli hiši. t Napetost med Argentino in osiščem Poilanci zahtevajo prelom odnoiajav Murray udaril po jeklarskih korporacijah Domače vesti Mladenič umrl v Chlcagu Chicago,—Dne 25. Junija je v bolnišnici umrl za srčno hibo Frank Potokar, star 18 let ln rojen tukaj. BU je član društva 39 SNPJ. Pokopan bo v ponedeljek, dne 29. junija, pogreb pa vrši ls fcefrenovega ssvoda, 1941 W. Cormak Rd, ob 2. pop v Woodlawn Memorlal Park. Za pušča starše, brata in dve sestri Naši tlaal-vojekt Red Lodge, Mont.—Od društva 81 SNPJ Je 17. Junija odšel v službo Strica Sama John Krlvts. pruštvo ims sdsj še štiri člane v armadi. Srečno vrnitev vsemi Nov grob v Jelletu | Joliet,.—Dne 19. t. m. Je tukaj umrl Joa. Koatelec, samski, star okrog 35 let. Rojen je bil v Ameriki ln sspuščs očlms, štiri brste ln tri seetre. Is Clevelanda Cleveland__Dne 23, junije Jo avto povosil 13-letnega Emila Stefančiča. Težko poškodovan leži v bolnišnici. Argentina poslala protest Nemčiji Buenos Alres, Argentina, 25 Jun.—Vlada Je poslale protest Nemčiji zaradi potopa argentln skege parnika po nemški pod momtcl. To se Je zgodilo v momentu. ko so se pojsvlle zehte ve v drževnl zbornici, da mora Argentine pretrgeti odnošeje z ooištem. Predeednlk Robert» M. Ortiz, ki ni zaradi bolezni opravljal svojih poslov dve Je-ti, je reolgnirol Njegovo mesto jo noto prevzel podpredsednik Castiilo. t ■Ep-— K i Novi ukrepi proti francoskim Udom VJchy, Francije, 25. Jun.-Po-liri. tke evtorltete v Perlzu Je v-I ja jo, da se rszpečele 80,000 De-\ idov»h zvesd med Žide v Parizu ln predmestjih v soglasju s novi mi necijskimi proUildovsklml ukrepi Ti doUjčaJo, da morajo es< Itd Je v rased^nl FranrlJI ru*-alti Davidove zvezde ne svojih jblekaii. ____ - - - Bueneo Airea, Argentino. 25. jun. — Potop argentlnskegs per-nlka Rlo Tercera po nemški pod mornlcl Je razkačll poslance ln mnogi so zshtevsll, nsj Argentina takoj pretrga diplomatlčne odnošeje z osiščem Jezs proti Nemčiji, Italiji ln Jsponskl na-rašča. Naznanilo, da je oslščns podmornlcs potopila tretji er-gentlnskl pornlk, je povečelo rszkačonost poslsncev ln ljud-stvs. Komunike mornsrlčnegs de-psrtmenta prsvl, da Je bil pornlk Rlo Tercero torpedlren po nemški podmornici brez svsrlls Pet členov posadke je izgubilo življenje. Radikalni ln socialistični poslanci, ki Imajo večino sedežev v nižji zbornici, so savzell realistično stališče v zahtovah glade preloma od noše J ev t osiščem. Argentine in Čile sta edini sme rtški republiki, ki še vzdržujeta odnošeje z ooiščem Dr. Roborto Gor ho, podrnlnle- Argentinski posla-nec za prelom z osiičem Zunanji minister pozvan pred zbornico | Buenos Alree, Argentino, 25 jun.—Poslanec Raul Damonte Tsbords, načelnik odaoka, ki prelskujs protlergentlnske sk-tlvnostl, Je posvsl vlsdo, nsj ta koj pretrga dlplomatlčne odnošeje s Nemčijo, Italijo ln Ja ponsko. Poslsnsks zbornica je ph»j pozvala zunanjega ministra Enrl ka Rulza Guinazuja, naj nastopi pred njo ln odgOverjs ns vprs šanja glede vodstvs zunsnjs politike. Odločitev Je podle po več ur trsjsjoči debstl o zunanji politiki. Potop argentlnskegs psrnlka Vlctorls po osiščnl podmornici je rszksčil poslsnce ln ljudstvo Vlada je moreta pod pritiskom jsvnostl vložiti proteot pri Nem> čijl ln Italiji. V tem Je nsgls sils, ds Je ns psrnlku vihrala ar gentlnska zastava, ko ga Je oslšč ns podmornlcs napadla ln potopile. Poalanoc Nlcolaa Repetto jo v svojem govoru bičal vlsdo ln tz-javil, da Je njena zunanja politi ka rgrašerui. On Je Izrekel tudi i,vot Ho, da preti Argentini srs mo*no ponitenje, če bo vlada ls-vajala sedanjo politiko v škodo sriiiernostt ln enotnosti smeri šklh i epu bilk. Lakomnost in nesposobnost ovirata produkcijo SPOR MED UNIJO IN KOMPANIJO Waahlngton. D. C.. 25. Jun.— Philip Murray, predsednik Kongresa industrijskih orgsnisaclj ln jeklsrske unije, Je obdolžil mogočno Jeklarske korporecljo, med temi United States Steel ln Csrnegle-IUlnols Steel, odgovornosti za ssvlsčevanje produkcije tankov ln plošč ss bojne ledje. Lakomnost po profi-tih ln nesposobnost sta v glavnem odgovorni sa to. Murray je predložil obdolžitve proti jekiaridtlm kompanljam Wendellu Lundu, načelniku de-levske divizije v odboru ss produkcijo vojnega materiala, kateremu načeluje Donald M. Nelson, obenem ps jo sahteval skll» canje konference representan-tov kompanlj ln Jeklarske unl-|je, ns ksterl nsj bi bilo rssprs-vs o koncentraciji vseh rezpo* ložljlvlh sredstev, ds se poveče produkcija jokls ns najvišjo. mošno stopnjo. Dojel Jo, ds jo Produkcija plošč sa bojna lsdjs S odstotkov pod točko potreb, ker se velike jeklarske korporecljo bolj zanimajo ss proflte kot pe vojne neporo. Jeklarska unl« js je ssgotovils kooperacijo vladi, no more pa prevsetl odgovornosti sa nesposobnost direktorjev jeklarskih kompanlj. Detroit, Mick« 25. Jun.-Jamee F. Dewey, načelnik federalnega spravnega odbora, Jo bU Informiran o zastoju v pogajanjih med svtno unijo UAW-CIO in Ford Motor Co. R. J. Thomas, predsednik unije, je dejol, do Je sestoj nsstsl kot posledice spo-rs glsde obnove pogodbe, sklenjene v juniju preteklegs leta, ki vsebuje provizijo glede unij» ske delavnice Pogodba določa tudi ••«■■in-k-off". Thomas Je sa-liti-val, da se spor takoj predloži v rešitev vojno-delavskc mu odboru. Thomas In I, A. Caplszi, pravni svetovslec Ford Motor Co., sts nsznanlla zeatoj v pogajanjih potem, ko je bU Dewey informiran, da se representantje ovtne unije in Chrysler Motor Corp. ne morejo sporssumeti glode zahteve unijo, da se plača delavcem v tovarnah te kor-poročijo svlša za dolar na dan. Waahlngton. D, Cm 25, jun,— Vojno delavski lakajakem kopitu, )k> katerem so krebljali pred 22. Junijem 1041. Vrtanje v kongresu Znano Je, da Je v kongresu skupina mož med senatorji In poslanci r podnje zbornice, ki sovraži demokracijo in Roosevelta bolj kot sovraži Hltlerja-^e ga sploh kaj sovraži. V tej skupini ao Fish, Hoffman. Brooks, Day. Smith. Sweeney in dvu do tri t urate drugifynaml ne pomenijo nič, ampak, ker pobijajo delavske unije pr3v tako strastno kot pobijajo Koosevel-tove socialne reforme in zavezništvo Amerike z Anglijo in Rusijo —imajo večje število pristašev med "demokrati" iz južnih držav. Prihodnjo jesen so volitve novega kongresa in vsi pošteni demokratični elementi so nu delu, da bodo omenjeni sovražniki demokracije in moralni podporniki fašizma poraženi pri volitvah. Kdo pa $ zdaj priskočil na pomoč tem sovražnikom demokra-cije- Nihče drdgl kot Martin Dies, predsednik kongresnega (»d-seka za preiskovanje m ameriških aktivnosti. Teoretično je bil ta odsek postavljen zato, da (Mri na gibanja onih. ki pomagajo sovražniku—ampak v praksi Martin Dies pa/l najbolj na organizacije. ki se iskreno in zavedno bojujejo za ohraiu» demokracije v Združenih državah. Te organizacije ima Dies najbolj na piki in enoatavno Jih imenuje ' komunistične" Prod nekaj dnevi Je Dies izjavil v zbornici, da Je delovanje Unije za demokratično akcijo in podobnih organizacij zarota, ki ima namen diskredltirati kongres in Ka zamnejati z diktatoriinim režimom Zakaj* Zato, ker omenjen« Unija deluje ra porazi Pishs, Hoflmsn« in drugih sovra/mkov demokracije! Če hi m- volih 1 v Texasu, ki pošiljajo Dim v kongres na ara-moto vaškega poštenega demokrata v Združenih državah, vsaj toliko zavedali, kako veliko Škodo delajo vojnemu naporu in zmagi Amerike v tej vojni bi prihodnjo jeaen lahko napravili hiter konec demagogu Diesu. To Je edino upanje, ki preostaja v demo kritičnem procesu srrienškegs Javnega življenja. Toda volilcl v Tex asu, kakor v ostalih južnih drŽavah ao naj-1 ignoranti v tej d«*>ell in edinole ignoranta, gormtaxna in' nejmi/ernejis. dr/i demagoge, kakršen je Martin Die« tn bratci njegovega ksf.bf*. v e*llu bro sliko, kakšna je v splošnem ameriška in tudi slovenska mla dina. Res je večina taka kot jo je on opisal. Se pač nauče drug od drugega. Vendar pa so tudi izjeme. Dobe se tudi taki, ki rabijo pamet. Niso vsi razuzdani lahkomiselni in sebični. So tudi taki, ki dajo od svojega zaslužka staršem ali pa v hranilnico mnogi pa sedaj tudi kupujejo vojne bonde, obenem se pa tudi zabavajo kot mladi fantje, kar jim iz srca privoščimo. To se pravi, imajo pošteno in dobro zabavo. Ampak za večino je pa dopisnik dobro pogodil Paul pravi, da ima že 72 let na grbi, torej ni po starosti dosti zadaj za Etbinom Kristanom, Nacetom Žlembergerjem in Ma ti jem Pogorolcem. Tudi ti, Paul, si v teh 72 letih ie dosti poskusil in verjamem, da bi bil to za nimiv roman. Paule, ali še stoji tisti veliki stari hotel tam v bližini vaše naselbine? Ako se ne motim, je tam železniška postaja, to je malo j>o prihodu čez one strme gorske prepade. Zdaj pa nekoliko lokalnih novic. Smrt kosi in list za listom pada. Pred nekaj dnevi, 8. junija, je v bolnišnici umrl poznani in čislani pionir in poštenjak Ahton Bolka, član društva Združeni bratje 26 SNPJ—prej SS-PZ. Bil je star 55 let. Zapušča ženo in pet otrok, štirje od njih odraščeni, od katerih je eden pri vojakih, mlajša hči pa je stara okrog devet let. Bil je res poštenega in mirnega značaja. Ved no je podpiral naše napredne de-avske in kulturne ustanove in bil tudi naročnik dnevnika Pro-svete. Z njim sva bila vedno dobra prijatelja. Blag mu spomin domačim in sorodnikom pa is-creno sožaljeM V nedeljo, 14. junija, okrog x>lnoči pa se je smrtno ponesre čil, ko se je peljal proti domu od prijateljev s farme, tudi dobro »oznani rojak Joseph Spendal atar 45 let. Doma je bil iz vasi )raga pri Zatični na Dolenjskem, kjer zapušča brata in tr sestre, tukaj pa ženo Francés, rojeno Komat, in sestro mrs. Louiso Kobal, v Conemaughu, a., pa tH bratrance in veliko drugih sorodnikov. Po domače so mu rekli Tiček. Bil je v sorodu z našim "Big Tonyjem" omšlčem iz Callfornije, kateri se je tudi vedno pri njemu usta vil in prenočeval, kadar se j« mudil v Clevelandu. Bil je član društva Mir 142 SNPJ, delničar Slovenske zadružne zveze, De-avskega domu in tiskarne Ena topravnosti. Pokojni sin in njegova "žena Francés sta vedno podpirala na predne priredbe in bila zvesta taročnika dnevnika Prosvete. Upam, da bosta mrs. Spendal in mrs. Bolkar še naprej ostali naročnici dnevnika Prosvete. Tudi prijatelju J. Spendalu želim mirnega počitka v svobodni ameriški zemlji, soprogi in ostalim sorodnikom pu iskreno sožalje moje družine! Tako se naše stare korenine poslavljajo od nas. Vedno nos je manj tudi v Ameriki. Glede stare domovine pa sploh ne vemo natančno, kako stvari tam stoje. SNPJ in dramsko društvo Ivan Cankar s slovensko svatbo. Imele so okrašen voz z dvema lepima konjema. Tudi Progresivne Slovenke so se dobr<^ postavile! Tudi piknik kluba 27 JSZ in pev akega kluba Zarje isti dan se je kar čez noč pozabijo vse dife-i renče, katere ao nas vsa ta letaj razdvajale, če ae postavi geslo— da kri ni voda Tekom enega leta so lahko opazili, da ni navdušenja kot ga želijo, kakor tudi to, da pnstasi ene ali druge stranke ne morejo razumeti te nenadne spremembe voditeljev. Ni jim povsem jasno, v kakšne namene so kar naenkrat med nami izginile vse diference. Prepričan sem pa, če bi ne bilo med nami tega nesrečnega združenja in bi vodila ameriška slovenska dubovfCto svojo akcijo kot jo vodi, napredni elementi pa svojo, da bi bili uspehi veliko večji kot sq aedaj in mi bi šli v agitacijo z veliko dobro obnesel. Prav lep je bil večjim navdušenjem kot gremo tudi poslovilni večer Majka sedaj. Za to nam je lahko priča Cvelbarja, ki se je vršil v soboto, v zadnji vojni bivše Republičan-20. junija. sko združenje. Anton Jaakovich, zastopnik. | Ker odboru za dobrodelno akcijo ni dovolj en polom, si je na Nekaj misli o pološaju in akciji i deJai jše dru«° odgovornost. Kar sa stari kraj nenadoma je sklical konferenco Chlcago. Ilt-Poteklo je že fvabU katere ie polnih ¿«.t mesecev, od kar je fe" ; Amerika .topila v vojno z dria- ^f'"1'ameriike lzid vami, katere tvorijo osliče. tJ* konfe.rance *»»* e kom tega iasa smo opazili, kar^T"1 kaTg* se osebnih svobodičin Uče da se h4'0*® 50 Vodltl P°Htično ,kciJ° se osepnm svoooascin uce aa se ameriikimi Slovenci za sta- sedanja vojna precej razlikuje] , , . j . « . . . I ro domovino, od zadnje. Zadnjo vojno so na- — .. ... . . . zadnjaki takoj v začetku izrabi-L Eno Panjih zborovanj ,e v II ™J| l_k.L.. ___ „„ lir, |ta namen izvolilo odbor in mu čenje rad^lulSi organizacij" ' P°ve"'0 klicati nekakšen kon- V Članih teh organizacij s? vi- gres ameriških Slovencev. Ker ... ..... 4 . . . ,Pa to ni bilo po volji vladi v deli največje izdajalce te dežele, Washingtonu, kakor so rekli, je katere je časopisje prikazoval? ¿la stvar yodi Kflr naen- čitateljem v taki luci, kot da so krat ^ ^ do dfl pravikajzerjevl zavezniki. Da so- potrebno dva ^^ ^ ciahstiČno stranko in organizaci- konferenca y Cleveliindu je iz. Jo Industrial Workers of the vohJa ^ ^ htično aJkcijo World tvorijo v večini pronem-devetorice tvorijo ^ i ei?in ra dolgo' James Mally.Vatro Grill, James ko so bil, voditelji teh organiza- Debeyc Anton Sflbec Josephine cij pometam v jece radi proti- Zakrajiekt Joiko Penk0i frank vojne propagande. Radi tega ne Surtz Etbin Krifltan ^ ,yan Mq_ smemo zameriti onim, kateri so I i-u ■ pred sedanjo vojno naglašali, da p0 preditanju teh imen (neka^ bodo takoj, ko stopimo v vojno, tera malo na med namj) odpravljene vse civilne svobod- gem ge nehote ^ ^ ^ šcine, uničene vse radikalne or- L, najboljši repr5^U med ganizacije—vge, kar se je zgodi- nami? pa sem rekel; Mogoče je lo v zadnji vojni. pa pri izbiranju tega odbora od Ker imamo v Beli hiši v Wash- ločevalo mišljenje, da bo najbolj ingtonu bolj liberalne ljudi kot odločilna beseda na mirovni kon-pa so bili v zadnji vojni, nijzad- ferenci rimskega papeža in je njaki do sedaj še niso skušali iz- potrebno, da je večina tega od-rabiti te .vojne za gonjo proti bora njihovih pristašev. Da ne radikalnim organizacijam. Na- bo na napredno javnost napra sprotno: boli jih srce, ker vidijo vilo preveč slabega vtisa, so te to deželo v zvezi z edino delav- mu odboru dodali še zunanja sko državo na svetu. To je so- odbornika, to sta Molek in Kri vjetska Rusija, o kateri so zad- stan. njih dvajset let culi najgrozovi- Kakšne naloge ima odbor, mi tejše stvari. Mnogo jih je, ka- ni znano. Ako so zborovalci bili teri bi z lahkoto dali roko Hit- mnenja, da je potreben, da nas lerju in Mussoliniju, ne pa kot ameriške Slovence reprezentira Jo je Stric Sam dal Stalinu. na političnem delovanju, ter da Ze sedaj jih je strah, kaj bo bo od nas vlekel dolarje, teda po vojni. Bojijo se, da geslo, ka- je bila konferenca brezplodna, terega so naglašali po zadnji Mislim, kar je naprednega med vojni—"nazaj v normalnost"— ameriškimi Slovenci, mislijo z ne bo več v modi. Pod tem ges- mano vred, predno bodo dali dolom so zadnjič videli, da je po- larje za politično akcijo, žele ve-trebno uničiti vse pridobitve, deti, kakšna bo bodoča Jugosla-katere si je delavstvo priborilo vija in Slovenija. Za nas ni doza časa vojne, ter jih poriniti zo- volj samo fraza, da je potrebna pet v predvojne razmere. Ker najprej sanfo streha. Mi zahteva je danes delavstvo bolj organizi- mo, da ta odbor skliče zborova rano kot je bilo za časa zadnje nje in to zborovanje naj določ-vojne, že v naprej vedo, da to nelno pove, kaj mi zahtevamo. Dobo mogoče, posebno Še, dokler I kler ni takega zbora, se lahka imamo sedanjo administracijo v reče, da nekdo govori v imenu Washingtonu. ameriških Slovencev, za kar ga Sedaj pa še malo o akciji v | nismo pooblastili. STAMPS Frank Aleeh. 1. Na pblaku pri Sharončanili Cleveland.—Dne 7. junija sem prid naše stare domovine. Tudi ta se zelo razlikuje od akcije, katero smo vodili v zadnji vojni. V ta namen smo prvič v zgodovini ameriških Slovencev zdru-lse v družbi več drugih podal v fcili vse struje, a uspeh ni tak, Sharon, Pa., ker tamkaj je več kot smo si ga zamislili. Kje so Slovencev, ki so doma od Šent-vzroki, da ga ni, bo pokazala bo- jurja pri Grosuplju. Večkrat dočnost. Dozdeva se mi pa. da sem čital dopise iz tamkajšnje e bilo ravno združenje vseh naselbine, kako lopo napreduje-skupin največja nesmiselnost i jo na društvenem polju. Posebno, če pomislimo, da smej Takoj, ko zagledaš to naselbi- *ilovico stoletja hodili vsak svo- no, ie tudi veš, da tamkaj žive Omenim naj tudi. da se Je slo- jo pot. Pa pridejo skupaj naivni Slovenci, kajti okrog hiš so kras-vanski dan v Clevelandu 21. ju- ljudje ter mislijo, da se lahke | ni vrtovi, v sredini naselbine pa lep Slovenski dom. Takoj, ko smo se tam ustavili, smo se podali v spodnje prostore Slovenskega doma, da se malo okrepčamo. Naš vodja Frank Hribar mi je predstavil več ondotnih rojakov, kajti on je pred leti živel v Sharonu in mu je vse znano. Takoj sem vprašal, kje je Tone Valentinčič. Odgovor je bil, da je v zgornji dvorani na društveni seji. Ni vzelo veliko čaaa in kmalu sva si segla v roke. On je lani veliko pisal v Prosveti, kar sem vedno rad čital. Takoj sem tudi videl, da so tamkajšnji Slovenci zelo složni. Spoznal sem se tudi z nekaterimi, in sicer z Novakom, Goren-cem, Garmom, Cimpermanom, Okomom, J. Godinom, ki je natakar v Domu, Johnom Mačkom in drugimi. Ogledali smo si Dom, ki je res krasna stavba in ponos ondotnim Slovencem. Kmalu potem smo se odpeljali na Valentinčičevo farmo, kjer so nas zelo prijazno sprejele njegova žena in hčere. Nismo pričakovali, da bomo tako lepo postrežem z izvrstnimi jestvi-nami. V imenu vseh skupaj sprejmite najtoplejšo zahvalo. Z Valentinčičevo družinč smo se prijazno poslovili in se zo-pet podali nazaj v Sharon. Ker smo bili vsi fajn fantje, sta nas povabila na njih dom mr. in mrs. Novak. Tamkaj pa se je razvil pravi koncert. Takoj smo se domenili, da se prične petje. Prijazne Novakove hčere so namreč napravile več gramofonskih plošč in smo tri nove še v Cleveland prinesli. Sedaj jih pa Frank Hribar pridno igra v svoji gostilni. Lepa je posebno tista: "Dekle, dekle, delaj puŠeljc". Novakove so res dobre pevke. Je res lušno v družbi tako dobrih pevcev kot je naš Janko Rakovec, Frank Hribar in njegova žena, J. Kadunc, J Maček, mr. in mrs. Želodec, mr in mrs. Dekleva. Seveda, malo pozno smo se zamudili, kajti naš prijazni Jan ko Rakovec bi bil najrajši kar tam ostal. Vsa čast Novakovi družini, ker se njih otroci tako zanimajo za ~ slovensko petje Starejša hči Frances uči tam kajšnjo mladino v petju. Res krasna ideja. Slovenska pesem naj doni, dokler Slovenec Ameriki živi. Končno se lepo zahvalimo za vašo prijaznost. K^adar se boste nahajali v Clevelandu, vas povabimo, da tudi nas obiščete na spodnjem naslovu. John Kadunc. 1229 E. 71 st. PETEK, 26. JTTVtt^J udeležiti radi nujne zadeve Pn. tem je pozdravil navzoče ok,-T ni tožitelj R. MkheneTzat i* P* je nastopil ohijsk, senator WUham Boyd, ki je v ^^ govoru orisal situacijo tukaj £ v stan domovini. Nagovarjal S navzoče naj stoje na btra, Rooseveltove administracije na kupujejo vojne bond* in po^ gajo v produkciji vojne opren£" Dalje je apeliral, naj pri v^ vah volimo progresivne kandi datsj pa naj bodo republikanci alt demokrati. Pohvalil je Phi lipaMurrayja.kerseje pri ^ njih volitvah izrekel za IW velta ia Jter ni sledil Lewisu Id je podpiral Willkieja. On j, b* večkrat prekinjen z aplavzom. burnim O alovanakem dnevu v Bellairu Bellaire. O.—Na tisoče zavednemu slovanskemu delavstvu ostane 21. junij v trajnem spominu. Ta dan smo namreč tudi tukaj praznovali vseslovanski dan. Množica okrog štiri tisoč judi se je odzvala iz okraja Bel monta in prvič v zgodovini te dežele in sploh slovanstva skupno manifestirala ta dan. S tem smo dokazali našo popolno lojalnost naši novi domovini Ameriki v teh kritičnih časih. V povorki si opazil razne narodne noše obojega spola. Manifestacija se je vršila v Bel-aire Athletic Fieldu na 24. cesti. Program je otvoril Teodor Vucelich, ki je najprvo predstavil rev. Josepha M. Kreta, ki je opravil verake ceremonije. Za njim je nastopila Joan Sodnikar deklamacijo "Pledge of Al-egiance." Nato je zadružna godba zaigrala ameriško himno. Za tem je pozdravil množico W. Robertaon, župan meeta Bel-aira. Nato je bil prfdatavljen Trank Ledvinka, ki je v daljšem govoru pojasnil pomen in vzrok današnje manifestacije in žel velik aplavz. Nato sta nastopila a pozdravi župana mesta Fluahinga in Mar-tins Ferryja in dr. Michael Gaj-ki Je zaatopal župana U Wheelinga. ki se ni mogel udeležiti. Potem ae nastopili Štirje okrajni sodniki s krafkimi govori v prilog slovanskemu dnevu. Nato Je zaigra U mladinska gjen sporazum med Madžar- 0 in njenimi sosedami zelo fcžka stvar. Pisec ugotavlja, da Madžarska v vojni z vsemi «sedami in navaja, kaj vse je pravila v Češkoslovaški in iwnuniji. Naio Hang nadalju- Jugoslovani bodo težko po-Mi, da je komaj nekoliko te-"ov po podpisu sporazuma o Jfoem prijateljstvu z Madžar-« madžarska vojska napadla ugoslavijo kot prva straža na-jske vojske in izvršila med d-ilnim prebivalstvom zverin-Jv«. katerih dokumenUcije bo- 1 med najbolj črnimi atranmi grozotah sedanje vojne. Ne ne Rumuni, ne Jugoslovane Tnorejo zaupati v neko do-pvoljo Hortkyjevega režima, J«' med vladama, ki onemo-J**J" kakršno koli rezumno so-Rwvsnje med malimi narodi v udobjih med vojnami." Hi»n: končuje svoje pismo z J»l>jo, da bi bilo zbližanje med JMzarsko ter Jugoslavijo, Ce-*!l»v.»Ako in Rumunijo mogo-JJ «amo pod pogojem, de bi se ■"•barska popolnoma demokra-F^rala. VESTI IZ ZASEDENE SLOVENIJE Nl<»mki |)iimj| iz Ljubljane) Gasilno razoroževanje laških rr*k.,V se dogaja kar prt be-'tnevu. Stvor ae izvrši na ¡7^**'« način: trije ali štirje B,r"/Jlaški aoldatje se od-■VlJ" ns k prehod na periferi n„ ia Nekje ^ na Mmot_ kraju planejo iz stranske itirje ali pet slovenskih '*nt"v in pomole Mueaolinije-Junakom napete revolverje gfl nos. Zahtevajo orožje. Ju-M en ta rji se Ukoj poda-•n i/roee svojim "pod jarmi je- n nim" in "premaganim" someščanom, kar se od njih zahteva. Po Ljubljani se zatrjuje, da se doslej v takem primeru še nihče ni uprl, pa naj bo oficir, pro-stak ali fašistični miličnik. Upati je, da se bodo na ta način "nalezli" domačini precej orožja, ki bo ob svojem času prav prišlo. Na drugi strani se je pa tudi bati, da bo laški teror divjal naprej in naprej . . . V Mostah se je dogodil prav posebno znamenit primer laške morale. Tam nekje je bil postavljen laški vojaški oddelek s strojnico, da čuva nad delom Moste, ki so bile določene za hišno preiskavo. Blizu je bila mlekarna in lačni Lahi so dobili povabilo, naj pridejo na juži no. Takoj so se odzvali in pustili strojnico na mestu. Ko so se najužinali in vrnili na svoje mesto, ni bilo strojnice nikjer. Slovenski fantje so jo bili namreč med južino odnesli, he da bi Lahom povedali, kam naj jo gredo iskat . . . Prav tiste dni, ko sem bil v Ljubljani, se je vsesplošno govorilo, da so Nemci nekje na Štajerskem polili z nafto in zažgali dva avtobusa, polna slovenskih otrok. Dalje, da j>o mnogih krajih vcepljajo otrokom bacile sifilisa in drugih spolnih bolezni, da na ta način narod že v kali zatirajo. Starejši mladini, zlasti dijakom in akademikom, pa da inokulirajo bacil tuberkuloze. Prav stare ljudi pa, ki so jim iz kakršnega koli razloga na poti, morda zgolj z ekonomskega vidika, ne izseljujejo, ampak jih odvažajo v neko bolnišnico, iz katere nihče več ne pride ven. Lepega dne dobijo sorodniki kupček pepela. Enaka usoda preganja bolne ali fizično pomanjkljive,... IZ NACIJSKIH VIROV Donau Zeitung, 29. apr.: "Lansko jesen je bila v Zagrebu ustanovljena nemška gimnazija. Poslopje ni bilo primerno. Ministrstvo javnih del je odobrilo proračun za zgradbo novega poslopja." e Novo Vreme, 22. apr.: "V Bel- gradu je sedaj 320 pekov. 210 jih dela skrajšan čas, ostali pa stalno. To število je za Belgrad dovolj, kajti hraniti je treba z gorivom in delavci so potrebni drugod, zlasti v Nemčiji." e Donau Zeitung, 28. apr.: "Iz Kikinde poročajo, da je bila v Banatu ustanovljena prva nemška klinika za dajanje zdravniških nasvetov nemškim rodbinam. Klinika ima sobe za posvete, zdravniško knjižnico, kuhinje, dvorane za predavanja in bolničarke." a Donau Zeitung, 28. aprila: Spomladanski sejem v Zagrebu je uspel boljše kot jesenski. Bilo je mnogo obiskovslcev U Nemčije. Razstave se je udeležilo 115 nemških tvrdk, t. j. Ti% inozemskih udeležencev ali 40% skupnega števila udeležencev. Največ nemških razatavljslcev je bilo v poljedelskem oddelku, 45 od skupnega števila 87, ln v strojnem oddelku, kjer jih je bilo 38 od skupnega števila 68." George W. Walts, član unije elektrlčarjev (ADF). se spušča na tla a padalom. Domača fronta War Production Board, Washington, D. C. Predno zmagamo v tej vojni, bomo vsi na en ali drug način na bojevni črti. Nekateri izmed nas bodo na fronti, kjer se bitke zares vršijo, drugi bodo na oni fronti, kjer so naše tovarne in zopet drugi bodo na enako važni fronti — na naših farmah. Bo dela za vsakogar in vsakdo bo na delu. Beseda "vsakdo" vključuje milijone inozemcev, tujerodne državljane, črnce in druge manjšinske skupine. Mnogo tisoč teh ljudi tvori že del velikih vojsk, ki držijo naše železnice v obratu, ki obratujejo naše livarne in industrialna podjetja, ki pridelujejo naše žito in naš bombaž in ki sekajo drevesa za gradnjo naših hiš. Njihov delež v borbi za demokracijo je velikanski in odgovorili so lojalno na poziv demokracije v uri njene nujne potrebe. nih držav za zmago narašča, tako smo našli potsebno mobilizirati naše ljudske sile, ravno tako kakor smo mobilizirali naše vire narodnega bogastva — naše kovine in material. Mobilizacija naših ljudskih sil pomeni, da vsakdo mora imeti svoj delež v našem vojnem naporu in War Manpower Commission je poudarila, da izjem ne bo; da delodajalci, ki ne marajo uposlovati delavcev radi predsodkov ple Urad industrialne konservaci-je War Production Boarda začenja kampanjo za zbiranje milijonov ton kositrnih škatel (tin cans) na leto iz velemestnih domov Združenih držav. Urad ceni, da se more pridobiti 10,000 ton kositra (tin) in 990,000 ton jekla iz živežnih posod, ki smo jih po navadi metali na smetišča. Ta prihranjena količina kositra bo prispevala h gradnji mnogih rušilcev in bombnih letal in jeklo bo tudi prav prišlo. Ako živite v enem izmod teh 36 mest, bodo mestni uradniki naznanili, kdaj se začne nabiralna kampanja in vse, kar se od vas zahteva je, da pripravite svoje obrabljene škatle na sledeči način: Odstranite vrhnji in spodnji del škatle. Umijte jih dobro na znotraj in zunaj Napravite jo ploščnato s tem, da jo stisnete z nogo—ne s kladivom. Odstranite papirnati ovoj (label), Ostanke členite v šakelj ali kako torbo. Običajni nabira tel j smeti pride po nje ali pa mestne oblasti objavijo kak drug način Kakor splošni pogon Zdhižo- .pobiranja. Škatle se odpravijo v takozvano "detlnning plant," kjer se kositer odstrani na kemičen način. / t Ako imu vaša družina povprečni obsog — štiri člane — porabite bržkone 36 škatel na mesec. To je zadosti kositra za dve brizgalnici plamena ln za zglajenje treh cevi mitraljez .30 kalibra. Ako živite v mestu, ki je tako veliko kakor Minneapo-lis in kjer vsakdo ohrani te škatle, se n ubere zadosti kositra v mena, vere, barve ali nurodnost-1 enem letu za potrebe enega ru- Maleaaeellivetše dnevne d» lavske veatl ao v dnevniku "Pre svetL" All lik «tete eeak dant • - nega izvora, dejanski sabotirajo naš vojni napor. Predsednikov odbor proti zapostavljanju ob uposlovanju (President's Committee of Fair Employment Practices) je mnogo storil, da se stori konec bedastemu in kratkovidnemu predsodku proti manjšinskim skupinam v mnogih vojnih podjetjih. Ta odbor je ponovno opozoril na dejstvo, da inozemcl smejo biti uposleni v vsaki vrsti v6jne produkcije. V vojnem delu, ki uključuje vojaške tajnosti, smejo biti uposleni, ako njih delodajalci vnaprej dobijo dovoljene od vojaške oziroma mornariške uprave. Vojna in mornariška oblast je dala taka dovoljenja v več kot 90% slučajih. V teku prihodnjih dveh let morajo Zdrutene države zbrati delavsko vojsko 20,000,000 moških in žensk in poljedelsko vojsko 12,000,000 dodatno k vojski pod orožjem. Potrojiti moramo število delavcev v naših ladjedelnicah, uposliti štirikrat toliko delavcev kot jih imamo danes v naših tovarnah letal ln pomnožiti petkrat število delavcev v naših tovarnah municij. Ako hočemo doseči postavi jene cilje za produkcijo orožja, le-' . • . I. JU_______„UII>.l»ll' ¿ilea, 320 težkih bombnikov in 500 srednjih tankov. Tu kaže, kaj kositer pomeni v borbi za svobodo: Ens sama škatla vsebuje ves kositer, ki je potreben za izdelavo para daljnogledov. Tri vsebujejo ves kositer, ki je potreben v ročni granati; 430 škatel, t. j. število, ki jih povprečna družina porabi na leto, bi dalo zadosti kositra za platiranje posod za 37 vojaških plinovih mask. Mesta, ki so izbrana za nabiralno kampanjo, so: Hsrtford-New Britsin, Conn., Providence, R. I., Boston-Springfleld-Hol-yoke in Lowell-Lawrcnce, Mass., Severni New Jersey, New York, Rochester, Buffalo in Albany-Schenectady-Troy, N. Y., Philadelphia, Pittsburgh In Rcranton-Wilkes-Bsrre, Pa., Baltimore, Md., Washington, D. C., Youngs-town, Cleveland, Columbus in Cincinnati, Ohio, Detroit, Mich., Louisville, Ky., Indianapolla, Ind., Chicago, III., Milwaukee, Wis., Minneapolis-St. Paul, Minn., St. Louis., Denver, Colo., Atlanta, Ga., Birmingham, Ala, New Orleans, La., San Francisco., Calif., Seattle, Wash, in Portland, Ore. Kampanja se je že pričela v Hartford-New Bri- tal in ladij, moramo mobilizirati1 Uinu, New Yorku, Philadelphia vsakogsr. i" I^tUburghu u*—m— * M Vprašanja o naturalizaciji ïààt potkile na nkrettaalri šeeali. Vprašanje : Prišel sem v Združene države kot dete and rad bi postal ameriški državljan čim prej mogoče. Dobil sem prvi državljanski papir pred dvema letoma, čim sem bil 18 let star. Ali moram čakati, dokler bom 21 let star, da vprašam za drugI papir? Odgovor: Ne. Približno pred enim letom je bilo pravilo, da je treba biti 21 let star, predno kdo prosi za državljanski papir. Sedaj more že prositi, ko je 20 let star, ako ima prvi papir, ki je dve leti star ln biva v tej zemlji že pet let. Vprašanje: Moja žena ln jaz postaneva ameriška državljana še ta mesec. Ali bodo naši o-troci, ki so 12, 17 oairuma 20 let stari postali ameriški državljani vsled najine naturalizacije? Odgovor: Dva mlajša otroka postaneta ameriška državljana skupaj z vama, ne pa oni, ki je 20 let star. On bo moral sam prositi za naturalizacijo na običajen način. Kakor se zakon sedaj glasi, tujeroden otrok dobi ameriško državljanstvo od svojih staršev le tedaj, ako oba roditelja postaneta ameriška državljana, predno on doseže sta-rost-18 let. Seveda mora on živeti sakonito v Združenih državah, predno je 18 let star, ako hoče dobiti ameriško državljanstvo. Vprašanje: Bila sem poročena z možem, ki je postal a-meriški državljan v kratkem pred najino poroko — mislim 1. 1918. Dobro znam, da sem ameriška državljanka, toda ali mi je treba dokazila za to. Kje naj jih dobim? Moj mož je umrl in ne snam, kaj se je zgodilo z njegovim državljanskim spričevalom. Odgovor: Za takojšnje potrebe je najboljše, da ae obrnete na priseljeniški in natulizaolj-ski urad, da najdete, kje in kdaj je vaš pokojni mož dobil državljanske papirje. Za prošnje te vrste so posebne tiskovine — form G-76 — ki jih tam dobite. Potem, ko dobite potrebne informacije, bo pa najboljše, de prosite za takozvani Certificate of derivative citizenship (vidi prihodnje vprašanje). Vprašanje: Postala sem ameriška državljanka, ko sem se leta 1921 poročila s tukaj rojenim ameriškim državljanom. Rada bi Imela dokazilo o svojem državljanstvu. Kako naj ga dobim? , Odgovor; Morala bi prositi za "spričevalo derivativnega državljanstva". Za tako prošnjo služI posebna tlakovina (Form N-flOO), katero je dobili pri najbližjem naturalizacljskem u-radu. Pristojbina za tako spri-čevslo stane $5. Po navadi je treba čaltati eno do dveh let, predno se tako spričevalo Izda. Vprašanje: Italijanska podanica sem. AU je res, da ne morem postati ameriška državljanka, ker so Združene države ln Italija med seboj v vojski? Moj mož je državljan in ima dva otroka, tukaj rojena. Živela sem v tej deželi, odkar sem bila 15 let stara. Odgovor: Ni res. Vsaka italijanska žena, ki je bila poročena z ameriškim državljanom, predno je bila vojna z Italijo napovedana (8. decembre 1941) in ki je do tedaj živela tri leta v Združenih državah — kar je naj daljše zahtevano bivanje za žene državljanov ozirom može državljank — sme prositi za drugi pa pir in more postati ameriška dr žavljanka, ako drugače odgovar ja predpisanim pogojem in ni zagrešila česa proti interesom Združenih držav. Vprašanje; Prosil sem /m drugi papir v New Yorku t* aprila 1941 In še nieem bil pokli cen na izpit. Ali miallte, da m-je moja prošnja izgubila In ali da je kaj drugega vmes? Odgovor: Ne. l/redno veliko število ljudi je prosilo za a-meriško državljanstvo od I. 1940 sem, lete, ko so ae vsi Inozerm i morali reglatrtratl in uradniki neturellsarijakih uradov so btlil poplavljeni s prošnjami. V mestih a velikim prebivalstvom se je postopanje zakasnilo sa nek«>-liko meeerev V New Yorku na primer ravno sedaj puatvajo one, Slovenska Narodna Podporna Jednota HIT U So. Lawndala Ava. GLAVNI ODSOR Chleaao- Ullnoto lavrlal VINCENT CA1NKAN. «I |»r»daadnik___ r. A. VIDER. si UJRIS _________________ WILLIAM MUH. iMMtiuJt Uj_________________ MIRKO O. KUNK1.. ||. bUf.Intk LAWKKNt'B QKAUISIIZK, UjnUi bol mid. ^ MICHAKL VHlloVNlK. dlirkt mlatf. udd«l__ PHILIP UODINA, upi «v IUI j a|Mtu JOHN MOIJCK. uradnik sluti« an ft Lawns«!« Ava., Chirac*. IU. SNI a«. Lawndala Ava., i hleaaa. IU. -Mit Ho. l*w»4eie Ava. ChM«*». IU. mi Su Lawndala Avw. i htoaso. IU. MIT So Lawndala Ava., i h Hajo. IU. ■SMT 9a. Lawndala Ava., Chleajo. Ut. HSt So Lawndala Ava., ChWaea. IU. JMf So Lawndala Ava., Chlaaao. IU. PadetadaateUM MICHAEL H Kl'MKIt. »rvl podpi»d~dnlk. CAMtLUS ZARNICK, drusl pod»rad-d»S ...... Mautbuu ji«ne me CUUtAR, prvo oltrou«________ . JAMSa MAQLK H, dru«o ohraAJa_____ RAYMOND TRAVNIK, tratjo «kralja JOHN SPILLKR. tolrto ofcrotj«........ URŠULA AManOZICH, polo okMrt)« EDWARD TOMSIC, loa to »S rat* Si Uatveraal P«. «—• SHI W. «Ut ai. Clow land. »Ma •dniat lit Woodlaad Ava. jote»«*»«. Pa. .......... R D. No. 1, O« ki dt la. Pa. ««IS Mlddtopatato, Dearborn, MU-it mn RandaU at. Si. Laut*, Ma. ... u« Pia re« Mm mmBmHtSi m W. TUi Si . wa MATH PBTROVtCM. pradaadalk VINCENT CAIN KAR ____________ ». A. VIDER ______________ MIRKO O. KUHEL_______ JACOB EUPAN ... ■ - t DONALD J. LOTRICH-............... RUDOLPH UeCH -....., .. SM a. tllat St.. CWv«land. Ohio MIT ao. Lawndala Ava., cnioa«o. III. net ao. Lawwdat« Ava., Ob traso, ill. It aa. Lawndala Avo„ Cbtaa«», III. 1400 So Lombard Ava« Bar«, III. •IMt So Trumbull Ava., Chlwteo. III. . . n........M B. MOth St., ctovalaaS, O. anton SHU lah. predaadnlk PRANK VRATARICM___ PRANK BAR BIT andrkw vamucnn JOSEPHINE MO^NQtJ -.....-............Bm It. Arma. Xaapaa. Ill Tanar si. Lutarna, Pa. - -•HSU Muakofca AVo.. OMvMHMi Otua -......IM roroat Ava. Jefctutown, Pi. W« B IMUt Stroat, Clavaland. Ohio PRANK BAITE, pradaednlk MILAN MEDVEkEK_______ ANDREW ORUM JOHN OUP......... PRED MALQA1. »1 So Lawndala Ava., Chleaao» ni UMI Airada Ava , Clavaland. Ohl« ItlM Bbiiden. Datrnlt. MteH • m P. J. ARCH MI Ba. Pra—mt Ava., cUrandan Ittlla. III .............—..................-M Waatolu Ava., Paru, ni BdvavBlh ..............JI« Chaatnut M. N. 8., PlIUbursh, Pa ki so vložili prošnjo meseca marcu ali začetkom aprila 1941, Vprašanje: Had bi imel informacije, kako naj postanem ameriški državljan. Kje naj jih dobim? Odgovor; Common Council for American Unity, snan tudi pod imenom Foreign Language Information Service (FI.IS) vam ln vsakomur rad postreže z Informacijami, Adi-eaa jo 222 Fourth Avenue, New York City, —(Common Counell—FLIS.) Waller Lippmam o Jugoslaviji New York, 9. maja (JIC). — Današnji New York Herald Trls buna priobčuje važen članek Walter ja Lippmaua z naslovom: "Politika postaja jasnejša in močnejša." V zvezi a ameriško objavo vojne Bolgariji, Rumunljl in Madžarski, pisec konNtatira, da ta korak pomeni, da so Združene države polni zaveznik Jugoslavije in Grčije "ne samo v vojni, temveč tudi po premirju In pri ureditvi miru, ki bo sledil , , , Njihovi sovražniki so sedaj tudi naši sovražniki In besede "Združeni Narodi" Imajo zelo pomemben praktičen pomen." Lippmun, ki se Šteje med avtoritativne poznavalce političnih dogodkov* daje v svojem članku sledečo važno iajavo: "Grčija In Jugoslavija imata sedaj jamstvo, da bo njun položaj v miru povsem različen od položaja njunih sooedov, ki so pristopili k Hitlerju. Grčija ln Jugualavlja bo-šta sodelovali pri uvajanju premirja ln bosta del jedra svetovne organizacije, ki bo plaala mir ... Grki ln Jugoslovani ao se borili za svobodo. Ostali ae niso aH je torej mogoče dvomiti o tem. da se bo s Grki In Jugoslovani nšjbolj gotovo računalo v bodočnosti? Nobenega dvoma ni, da na druge ne smemo računati, dokler ne dokažejo, kaj so napravili, da se osvobode Hitlerja, da se očistijo znotraj in da bi nMnje mogli sačunatl? Ali nI to zdrava misel? Ce ne moremo sklepati miru s Hitlerjem in Mussollnijem, kako bi se pomirili t njegovimi agentl?M r • 1 KAKO DOBITI NAJVEČ ŽIVILSKE VREDNOSTI ZA VAS DENAR Največ hranilnih anovl I* viakeia »tolarja ki s« porshite m tlvlla, ie (tulil s tern, <lt»a , d'« 4 oo |*»9 vaak dan v tednu od ponedeljka do vključno petka Pomnit», to Je MRRflM^NA po «tref ha—kar pridite kmalu tn ae M-* ne nI le 9 njo' (Paooloa Oea hranlli»M«M aradtlia ae e«MlW«M v tnieeeau nered M«i hraiUlMalMeaa pre«ran»a ara da obrambno alulba aa adravle le doerelMt-Paul V. MaNutl direktor) k upu m u. a volne mnanilnc snamkk v_ --aVOir.m naJBLlt jfm peopt ES oab uradu PROSVETA Preložil IVAM ALBREHT pene!... Pri tem je motrila Metka g kopo temnih naklepov Klotzschetov trebuh. Cesto sa je čudila sama sebi, ko je bila zdaj tako bistrovidne in drzna. Čudno se ji je zdelo, da je zdaj samo ob sebi prihajalo spoznanje za spoznanjem,—kakor da sploh ni več Metka Heea-ling iz mravlinje ulice, ki jo vse pozna izza otroških dni, temveč bitje popolnoma samo zase, čudo od nekod drugod. Sicer pa je nastal ta občutek in vse, kar je mislila Metka, kakor plavajoča, dokaj daljna zvezda v somraku njenih brezkrvnih možganov. Neprenehoma je zehala skozi nos. Bilo ji je hladno—in od časa do časa je zasačila samo sebe v trenotku, ko je že začela motriti plešoče kroge v zraku, ki so se pojavili vselej, prodno se jI je pred omedle-vico stemnilo pred očmi. "Nak, tega pa še vendar ne," je pomislila in je zbrala svojo moč. Potlej sta k sreči stopils Klatzsche in papa na čašo piva. Tedaj se je hotela o vsem pomeniti z ipamo. Res—kaj neki? Slednjič je razbrala: "Ti, mama, ali bom morala pozneje tudi Klotzschetu popravljati nogavice, ki jih bo on že imel preje na nogah? Papa mi vedno daje svoje, in če rečem, da jih ne maram vohati, pravi, da sem brezčutna." III. Pri Elzi Baumannovi se je domislila več reči. Izjavila je, da bo trikrat na dan omedlela, Če bo morala poročiti Klotzscheta, tako je pust. Elza jo je poučila o tem, da bi znal biti z iz-vestnimi drugimi damami tudi zabaven, pri njej pa hoče iti v pokoj. Temu je vedno tako. V loku lož, kjer sta čakali na predstavo, so se sklanjale same rožnate, bele in višnjevo-modre bluze druga k drugi. Gimnazijci so hrepeneča oprezovali po njih s kukali, one pa so imele vsžnejše reči v mislih. "Kadar U izžive," je vedela Elza, "pohajajo k nam, da nam ostanejo samo postržki. Kako naj se utešimo ž njimi? Prav jaano si lahko mislim, zakaj je znorela gospa asesor Bautzova. Gospa doktor Harnischeva pravi sama, da bo ona tudi še ob pamet. Le pomisli,—v šestih mesecih je prišel doktor Harnisch samo enkrat k njej! Ali ni to strašansko? Starši so ji svetovali, naj si skrivaj preskrbi ljubimca." "Strašansko!" je potrdila Metka. Bila je docela probujena. Dekleti sta se spogledali s sovražnimi obrazi. Toda zapazili sta, da ju ogleduje sodni pristav Buck, in sta spet zadobili, ne da bi se trudili za to, tvoj cvetoči izraz, izraz sladko mirnega procvitanja. Po prvem dajanju je imela Metka komaj toliko časa, da ja utegnila pojesti svoje napol zmečkane pralinaje. "Potem terjamo tudi me svoje pravice! Potem hočemo tudi me do zakona neomejeno prostost! Potlej «a za moj del lahko začne kujanje." "Raje sploh na mpžitve," je rekla Elza. Tu pa sta Šli njuni naziranji nahtzen. Metka je pripomnila zase: "Ne, dobričica, tako govoriš samo zato, ker še nobenega nimaš!" na glas P*: "Poglej no, kakšen fin prstan mi je dal Klotzache. Rubin m aedem biserov. Rdeče pomeni ljubezen, je celo dejal." Elza gs je pogledals mimogrede. ; "Seve, če hočemo za kaj takega prodati srečo svojega življenja-" "Ne govori no," je menila Metka—"tudi ti še storiš tako." "Jsz?! Jaz pojdem v Berlin in pričnem Um kakšno razmerje.** (Dalje prihodnjič.) METKA T (Nadaljevanje.) Nekoč je pričel govoriti o milosti. Dejal je, de si prav lahko misli, da Metka v svojem srcu ni baš posebno pobožna. V takih letih je bil tudi on le bolj mlačen kristjan. Dosegel pa je vendarle še pravo pot, hvaU bogu, — in sicer s pomočjo upokojenega genersls Halika. Dandanes mora človek zopet biti pobožen. Tudi Metka še doživi trenotek, ko jo obide milost. Kako in na kak način, Uga on seve ne more vedeti. To je tudi vseeno. "Ko bomo že enkrat sUli pred njegovim prestolom, poreče bog: Res, sin moj, po kakšni poti si prišel do milosti, mi je deveU briga." Asesor j ev bog je govoril posebno strumno in kratko. Klotzsche si je vihal brke in njegove oči so zadobile bojevit izraz. Zunaj je pokaš-ljaU gospe Hesslingova, predno je pozvaU jest. Metka je vzdihnila natihem: "Kašljanje bi Uh-ko obdržala zase." "Klotzsche je sUr triintrideset let in razore tudi ima pod očmi. Gotovo je ža moral kaj doživeti." v Domislila se je tudi Uga, da mora biti v današnjih dneh žena prijaUljica svojega moža. Klotzsche ne sme pod nobenim pogojem vsega Uga zsmolčati. "Le počakaj me, mrcinica," je mislila Metka. Pa ga je vprašala, ljubko in pojoče, če ni neki še nobene ljubil pred njo. Klotzsche je zardel in je rekel, da ne. "Tega ti ne verjamem," je rekla Metka odločno. "Pa pusti." "Slušaj, Zofus! Raje mi zdaj kar ničesar ne natvezaj! Če naj bom tvoja žena, moram vedeti, kaj je in kaj ni." Bilo pa ni nič, — Klotzache ni vedel ničesar. Plačeval je Ukoj vse v gotovini, da je bilo o-pravljeno in ni bilo mogoče čisto nič reči o tem. Metka se je namrdniU in si je z dlanmi drgnila oči. "Naposled imaš celo kakega otroka?" Gledal ja njene solze, je hrkal, vrtičil palca in ja v nejasnosti razmišljal o možnosti, da bi našel kaj, česar bi se mogel izpovedati, — pa nikakor ni mogel v razmah. Gospa Hesslingova je že kašljaU in Metka je zamrmraU: "No, zdsj dobiš tisto tvojo klobaso in pivo." Četudi je sama »pojedla devet nadevanih kosov kruhs, je vendar zamerila njemu, da je bil Uk jedec. Posedeli so potlej vsi v sobi, opremljeni v staro-nemškem slogu, pri plinovi svetilki. Njena luč Ja bleskeUU po cesarju, po cesarici in po "trobenUču iz Saekkingna". Mati je šivala, oče ja pravil dvorne vesti iz časnika, ženin in nevesU pa nisU počela ničesar. Metki ni bilo treba deUti ročnih del, dokler je bil Klotzsche v goeUh; a nekaj ,zasnosnega je bilo že v sami misli, da ji ni treba. Sicer ji Ja bilo pa morda še bolj dolgčas nego pri krpanju. Klotzsche je sedel, prebavljal in je strmel vanjo, Metka pa je primerjaje opazovala Izpod deviških trepalnic, koliko je še treba njegovemu trebuhu do Uga, da doeeže pa-panovo obsežnost. Ali neki tudi papa ni niče-aar doživel pred zakonom? Videti je bilo, kakor da ni. In mama ni znala nič drugače, ni bila moderna, — je spoznala Metka. Zato sta Jo puščala Uko brezbrižno, ona in papa, ki je bil sam takšen, s Klotzschetom samo. No, na KlotzacheU se pač lahko zanese-U... Kaj Je pravzaprav mama Imela od življenja? Samo papana. To je bilo malo. Mama Je vedno mnogo preveč potrpela. In zdaj aedi tu, do malega stara, In še vedno krpa papanove srajce. Če bi bila vaaj enkrat prevarala pa- Listen to PALANDECHS RADK) BROADCAS Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSK Every Saturday, 1 to 2 P.M STATION WHIP 1010 Ulecydes (Top of Hi« DU1) Skupina deUvk. ki so upooUne v federalni orošni iovarnL odhaja na dalo. gnjenik", odgovori fant in se za-reži, da se mu posvetijo beli zobje kot ciganu. "Da, da, Uko iščem in ti si u-ganil moje misli, zato upam, da mi boš še kaj več povedal," odgovori tujec in potreplja fanU po rami. "Takšno vam prav hitro najdem in tudi za pričo vam bom šel, če ae boste ž njo poročili. Za uslugo mi moraU pa kupiti vrečico tobaka z imenom "Buli Durham", pripomni fant in se zopet zasmeje ter upre oči v tujca. ' > • Clark je kar osuplo gledal Ur se veselil, ker mu je bila sreča miU, da je naleUl na tako koraj-žnega fanU. Samo previden je hotel biti, da ne bi mladeniču razodel svoje Ujnosti. Z roko se je nekoliko pogladil po bradi, se veselo muzal, nato pa zopet rekel: 'Torej kot razvidim iz tvojega pripovedovanja, bom lahko našel mlado nežno bitje, ker v Ubi sem dobil izvrstnega pomočnika. Tudi plačilo boš prejel, tega se ti ni treba bati, da mi boš zastonj pomagal." "Nič se qe bojte, da nama bo šla tesna pri iskanju nežne stva-rice, kajti y našem mestu jih je dovolj. Našla bova tako, da bo pri volji iti z vami tudi na konec sveU," zopet potrdi fant in izgleda, da je zelo dobre volje. Clark je bil ža na konju. Kar je izvedel od fanU, je bilo že dovolj, da ni zastonj prišel v omenjeno mesto. Sadaj je bil že prepričan, da bo našel dekle, ki bo pri volji iti ž njim. Samo da mu jo domačin pokaže, potem bo že sam opravil ž njo ter jo pridobil s svojimi laskavimi besedami, kajti govoriti je znal kot me-Šetar, s svojo postavo se je znal pa tudi tako kreUti, da so dekle-U postala pozorna zanj. Fant in CUrk sta izmenjala še nekaj besed ter se ozirala v eno in drugo stran. Prav tako je izgledalo, kot bi nekoga pričakovala in zato pogledovala, kdaj se bo pokazal. In res kot nalašč počaai prihaja po pločniku neko dekle. Fant jo prvi opazi in takoj si misli, da bo to že ena, kakršno ta tujec želi dobiti. Dekle ae vedno bolj približuje kraju. kjer so sedeli fantje in med njimi Clark. Prenk Cvetan is TIre Hill P«, vse srednJe-Tshodno Penne. Anioa Zornlk ls Hermlnia. Ps. vso aapodno PennarlTanijo. Joe Peternel Is Library. Pa. , John Zornlk sa Detroit In okoli Polo« vieh tok ps lshko «ü il eli naročnik sam pošlje «rojo narJ nino direktno listu PROSVETA MIT So. Lawadale Aw.. Chicago. I Posklapa It. cedao boaveaoDeao lahko aaioči aa Ibt Proa^»^ Prišle* oda*, dve. tri. štM aM pot šloaov ta saa drašlao k eel ninL Ltat Praavelaetaao aevoeoaako.se Olaae o* ooštaneOUI « eao lotao aetošafaao. Ker po šloal še pleše» pat tiialk ae |taa So prišteje k aanhdal ToeeJ sedaj nI raroka- raa de )e tast predre« aa Uane OVP J. Uri PsoovoAa Je raše laataia. » gotove |e v vsaki drafllal aekdo. M M red šlfeal Mri vsak dan. Polotilo«—Vselej kakor hitre kateri sah članov preneha biti SNPJ, ali če ae preseli proč od drutina ta bo zahteval sam rro)w tednik, bode moral tisti ¿lea ta dotične družine, ki Jo Uko «kuP«o naročene na dnemlk Prasveto, to takoj naznaniti upravnlltvuuaa. ta obenem doplačati dotiteo vsoto lista Prosveta. Ako tega » stori, tedaj mora uprarništvo sulfati datum sa to vsoto narocniau. Zapeljana v belo sužnost Glavni vzrok, da je prišel v mesto Marceline, Je bil ta, da je prinesel svoji razporočeni ženi raz-poročno listino. Drugi vzrok Je bil pa ta, da si zopet poišče drugo zskonsko družico. V mestu je bilo dovolj deklet in zato je upal, da jo bo z lahkoto našel. S pokončno hojo je atopal po pločniku S. Kansas Avenue, njegove oči so pa švigale kot tigru; gledal je, kje bo opazil primerno dekle zanj. Ko dospe pred prodajalno z vsakdanjimi potrebščinami, se naglo ustavi kot bi odaekal. Pred trgovino so sedeli mladi moški, domačini, v sta-roati od oaemnajat do trideset let. CUrk upre pogled vsnje in ki misli, ds je tu lepa prilika kaj več izvedeti od sedečih fantov domačinov. Kar hitro se opogumi In jih obgovort: "Dobendan! Lep dan imamo kaj ne?" "Dober dan* Da. prav lepo l-mamo", ae oglaat iften Izmed njih, kot bi hotel za/vse akupej odgovoriti. Di ugrrte niso oglasili. Ta. ki Je odgovoril In vrnil po-rdrav novodošlecu, Je bil fant v »tarnati dvajset let pu imenu Frank Brown. Za tujce se je začel /animeti in ga je motril z očmi od nog dn glave ter ae dr* ! Ut na smeh. "Prijetno Je tukaj sedeti in kar tako se mi zdi, da moram še jaz nekoliko poaedeti," ae zopet oglasi tujec, sa nekoliko nasmehne in s roko potegne čaao-pis iz žepa in začne gledati, kot bi si hotel s tem pomagati iz zagata. Fantje ao posedali kar na stopnicah in Uko ae je tudi tujec vsedel poleg tistega, ki mu je odgovoril. Z žepnim robcem si Je obrisal čelo ln obraz, istočasno je pa študiral, kako bi dalje napeljal pogovor. Končno mu šine prava misel v glavo ln začne s fantom razgovor: "Ali al domačin v tem meatu?" "Da. pravi domačin sem, ker tukaj nem se rodil ln tukaj tudi živim." odgovori Brown, se nekoliko okrene. da je lahko naravnost gledal tujcu v obraz. "Potem sU ti mesto ln okolica dobro znana," pripomni tujec. "Kako mi ne bi bila. če sem tukaj doma", odgovori Brown. "Bt mi ti mogel povedeU. če bi se tukaj dalo dobiti dekle, ki bi bilo neustrašeno ln nebojazljtvo. kajti jai takšno potrebujem, pa tudi vroča mora biti. aaj morda veš. kakšno Imam v mislih", zopet vpraša tujec. "O že vem takšno želite, ki rada ob večerih poatoji na voga-1 lih, pa vroča mora biti kot o- Turn it over to some local salvage agency Spisal Frank Kroll Nekega lepega jesenskega dne popoldne se je pojavil v mestu Marceline, Mo., še mlad človek po imenu John Clark. To je bilo v letu ltt2«. v času. ko Je bila v deželi še prohibirija v veljavi. Na ttaoče in tisoče se Jih je tedaj ukvarjalo * prodajo prepovedane pijače in takozvanl butle-garjl ao delali dobičke. Te vr-aU človek je bil tudi omenjeni John CUrk Tudi njemu ni dišalo pošteno delo, zato ae je u-kvarjal s nepošteno obrtjo in bil )e tako rekoč butletfat. Izgledal je še precej čedno, o» krog trideset let. lepe postave, širok/» razvitih pleč. temnih oči tn pogledovati je znal oprezno kot lisjak Bil Je lepo oblečen v rujevi obleki in klobuk je no-ali nekoliko p^tranl. Tak ae je torej pojavil v moatu kot bi pa drl z rw-be T'»da njegov prihod v tnawto m bil le aločajnoet peč po )» pni»! v meeto po oprav-šuh t*> po ovojih načrtih !teepr: yt 1*1 u meota Detro». U Tet») jr tal njegov rojstni krej i*> taar >» pu»,*)el tudi v t» k»