Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 153. i V LJUBLJANI, pondeljek, 11. julija 1927. Posamezna številka Din 1.-LETO IV. nak dan opoldne, lxvxeafi nedelje ln praznike. naročnina: V Ljubljani la po poiti: Dl* 20'—, inoiematvo Din 80"—, Neodvisen političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. ». TELEFON ŠTEV. 2852. m&t Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif* Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 12L88R SK8* Sporazum med SLS in vlado. V soboto je objavil »Jutarnji list« sen-zacionelno vest o popolnem sporazumu med dr. Korošcem in Vukičevicem. Po tej vesti ne bi SLS samo vstopila po Vftlitvah v vlado, temveč se naravnost ^zamirala z radikalno stranko in osno-VaJa z njo »radikalno zajednico«. Iz komentarjev listov, izjav prizadetih politikov in iz poznejših dogodkov je razvidno, da je »Jutarnji liste precej pretiraval *n da je zlasti vest o fuziji SLS in NRS mnogo prezgodnja. Na drugi strani pa je tudi vidno, da ni bila vest «J. L.« brez podlage, temveč da je v resnici dosežen sporazum med vlado in SLS in sicer v imli! i'1’ 'bo vstopila SLS po vo- , v y a<*° iu da bo sodelovanje SLS vlado ako ozko, da ne bo SLS Več ” postavljena nestalnim in vedno spre-enljrvim situacijam«, kakor se je izra-21 i. Korošec. Z drugimi besedami se pravi to, da bodo Slovenci trajno zasto- pani ▼ vladi in da bodo naravnost njen bistven del. S slovenskega stališča je to le pozdraviti, ker to pomeni, da je konec onega grdega intrigiranja in onega škodljivega medsebojnega tožarenja po Beogradu, kar vse je tako zelo škodovalo slovenskemu ugledu in povzročilo, da so bili naši ministri le z eno nogo v vladi. Slovenske zahteve ne bodo odslej le po naključju na dnevnem redu _ - ’ , emveč se bodo trajno pozitivno reševale m bo tako rnogoCe izieoiti vse one rane, ki so jih povzročili prvi vojni časi. Predvsem pa je jasno to, da bodo samoupravne pravice Slovenije znatno razširjene. Že za časa prejšnjega bivanja v vladi je dosegla SLS v finančnem zakonu posebne pravice za Slovenijo. Ko K Ja a,"?eUovaila Vukičevič-Marin- koviceva vlada, je g. Vukičevič izjavil, je v vladnem načrtu tudi izpremem-ca za ona o oblastih in da bodo te do-)i e zelo velike pravice. Dr. Korošec pa je v omehtarju o vladnem programu naglasil, da so vse napovedane reforme tudi v programu SLS in je torej bilo že tedaj dogovorjeno med dr. Korošcem in Nukičevičem, da se samoupravna oblast ljudstva razširi V tem je tudi glavni '^rok, da mora biti vsak Slovenec dolženega sporazuma med Korošcem in Vukičevicem le vesel. Druga pa je stvar seveda za našo SDS. Vso pravico ima ta stranka, da je divja, ker je sedaj po sporazumu med vlado in SLS izgubila tudi zadnji ostanek svoje obstojne upravičenosti. Za žandarsko službo nad »separatistični-!”i< ®lovenci je zapravila svoja demo-ratična načela in svoj ugled, sedaj pa ',0 postala fe ujena žandarska služba odveč. Nihče je več ne potrebuje, s svojimi starimi frazami vred lahko mimo izgine v politični ropotarnici. Vse to gospodje od SDS dobro čutijo in zato so vse iz sebe, da ne morejo svoje obupne jeze niti prikrivati. Odtod to milo tarnanje v včerajšnjem uvodniku »Jutra«, da jih vlada več ne potrebuje, odtod vsi oni drzni napadi v »kraljevsko« policijo, v romunske razmere, kar vse je mogel napraviti edino-le politik, ki je vsled silnega udarca izgubil vsako mero. Odtod pa na drugi strani tudi vsa ona smešna zatrjevanja, da je SLS kapitulirala, da i>o po volitvah likvidirala, da je izdala program in slično. Kaj bi vse gospodje dali, če bi mogli oni vsaj približno tako kapitulirati, če bi mogli oni po volitvah likvidirati ter postati del vladne stranke! Vse bi dali, kakor so že Radiču ponujali svoj tisk in svojo organizacijo, samo da bi zopet prilezli v Avdijence na Bledu. Bled, 9. julija. (Izv.) V soboto popoldne se je nenadoma preneslo središče naše notranje politike za nekaj ur na Bled, kamor sta prišla skoro istočasno ministrski predsednik g. Velja Vukičevič, kot zastopnik opozicije pa bivši minister Pavle Radič, da poročata kralju. Prvi je dospel na Bled g. Pavle Radič, ki je takoj po svojem prihodu obiskal svojega prijatelja dr. Shvegla v njegovi vili »Wilsonia«. Že iz tega obiska se je dalo takoj sklepati, zakaj je Pavle Radič zaprosil za avdijenco. On in dr. Shvegel sta bila skupaj na agitaciji v Južni Srbiji, kjer sta oba doživela jako neprijetne stvari. Pavletu Radiču se še danes prav vidno pozna na čelu težka rana, ki jo je prinesel s seboj iz agitacije. Tudi ta okolnost je značilna, da je Pavle Radič bržkone namenoma zaprosil za avdijenco sedaj, ko se mu rana še dobro pozna. To je težak »argumentum ad oculos«. Ne sme se prezreti niti to, da se je Pavle Radič prijavil za avdijenco baš v trenutku, ko so poročali listi, da bo vsak čas odšel na Bled predsednik vlade. Ker je več nego gotovo, da poročajo ministrski predsedniki vladarjem predvsem o notranjepolitičnem položaju, ni izključena domneva, da je hotel Pavle Radič ministrskega predsednika prehiteti, da bi s svojim poročilom zmanjšal vtis poročila g. Velje Vukičeviča. Ali se mu je to posrečilo ali ne, o tem se ne da reči nič gotovega, Ker Pavle Radič o svoji avdijenci ni hotel dati nobene izjave, res pa je, da Pavle Radič po avdijenci ni bil ravno najboljše razpoložen. Po avdijenci Radičevi se je kralj odpeljal z avtomobilom v blejsko okolico. A komaj je kraljevski avtomobil oddr-dral z Bleda, se je pripeljal na Bled ministrski predsednik Vukičevič. Čakal je na kraljev povratek skoro eno uro. /Ko je bil kralju javljen prihod g. Vukičeviča, ga je kralj takoj sprejel v avdijenci. Tudi ta avdijenca je trajala skoro eno uro. Po avdijenci so Vukičeviča obkolili opisniki zagrebških in beograjskih listov, a Vukičevič je bil zelo rezerviran. Razpoložen pa je bil dobro. Da uživa pri kralju še vedno veliko zaupanje, dokazuje povabilo na lov na postrvi. Ljudje, ki padejo v nemilost, navadno takih vabil ne dobe. Domnevati pa se da, da je Vukičevič poročal kralju predvsem o izgledih volilne borbe. Tudi o sodelovanju SLS z radikali so po vsej verjetnosti govorili, kajti ta zveza pomenja vsekakor poče-tek neke čisto nove politične dobe in o takih stvareh mora biti vladar obveščen. V nedeljo je ostal ministrski predsednik še na Bledu, kjer je nastanjen v neki privatni vili^lizu pošte, a v pondeljek se baje odpelje v Maribor. Interesantno je, da je prišel na Bled tudi g. dr. Albert Kramer, direktor »Jutra« in eden izmed voditeljev SDS v Sloveniji. Njegov prihod se tolmači z željo SDS, da se vendarle najde ^tudi za SDS kakšen izhod iz mučnega in kočljivega položaja, v kakršnega je prišla SDS vsled koalicije radikalov s SLS. Jako malo verjetno pa je, da bo rodila intervencija dr. Kramerja kakšen uspeh. Slovenskim samostojnim demokratom preostaja le še likvidacija ... Bivanje predsednika vlade Velje Vukičeviča na Bledu je tem večje važnosti, ker bo odšel od tu v Maribor, kjer bo imel s predstavniki narodno radikalne stranke ter Slovenske ljudske stranke in predstavniki nemške stranke več konferenc, z namenom, da vpliva na Nemce, da prekličejo svojo kandidatno listo in glasujejo za kandidate Slovenske ljudske stranice. Bled, 11. julija. Okrog 3. popoldne je Vukičevič sprejel novinarje v hotelu Toplice in jim izjavil, da se je napravil neki aranžman glede prijateljskega sodelovanja s SLS. Pri tej priliki je torej Vukičevič sam potrdil, da res obstoji tak aranžman, ki ga on imenuje aranžman za prijateljsko sodelovanje. Ta aranžman bo obstojal v tem, da bo današnja vlada in parlamentarnih volitvah podpirala SLS in da bodo veliki župani v tem pogledu dobili od beograjske vlade posebna navodila. SLS v Sloveniji bodo zajamčene popolnoma proste roke. JUTRI BO SPREJET ST. RADIČ V AVDIENCI. Bled, 11. julija. Kakor smo izvedeli iz najzaneslivejšega vira, bo v torek, to je jutri, Štefan Radič, predsednik HSS, sprejet od kralja v avdienci. Na tej av-dienej se bo Radič pritožil zaradi pritiska, ki ga v nekaterih krajih izvajajo nad zastopniki HSS. Ponovni sestanek med Vukičevilem In Korošcem Bled, 11. julija. Po sporazumu sklenjenim med predsednikom vlade in šefom slovenske ljudske stranke dr. Antonom 0,r?.“ce.m se ie vršil sinoči med njima po i : ni sestanek. G. dr. Korošec je do-spe iz Ljubljane z avtomobilom ob 6. uri, odkoder se je napotil v vilo pred-sodnikci vlade Velje Vukičeviča, kjer je z njim dalje časa konferiral. o tej konferenci nista hotela dati novinarjem ni-kakih izjav. Trdi se, da sta se Vukičevič in dr. Korošec razgovarjala o skupnem sodelovanju radikalov in klerikalcev in sicer ne samo ’ ’ ‘ ... adikalov ni Kierinaicev in sicer sedaj, temveč tudi po volitvah. Okoli 8. ure zvečer sta odšla Velja Vukičevič in dr. Anton Korošec v hotel »Toplice«, kjer sta na terasi hotela večerjala. Nato sta se zopet razgovarjala v prijateljskem tonu. Predsednik vlade je bil veselo razpoložen. Ob 9. uri zvečer so prišli na teraso hotela »Toplice« tudi dvorni zdravnik dr. Koen in načelnik ministrstva notranjih del g. Todorovič. Ob tej priliki je ponudil g. Vukičevič navzočim novinarjem nekoliko rib, katere je on sam ujel. Po včerajšnjem sestanku Vukičeviča z dr. Korošcem se smatra, da je sporazum med SLS in vlado perfekten. vlado. Pa vsi napori so zaman, ker so postali odveč, ker so odigrali. Za Slovenijo pa se pričenja sedaj mirna doba dela. Ne bo se treba več bati, da bi kaka zahrbtna intriga, porojena iz strankarske nevoščljivosti vrgla Slovence iz vlade, temveč mesto Slovencev bo sedaj zasigurano in slovenski interesi bodo zavarovani. Seveda pa le, če bo tudi SLS ostala na višini položaja. Če bo videla Je sebe, če bo pozabila, da mora biti v vladi zastopnica vseh Slovencev, tudi naprednih, če ne bo znala doseči sodelovanja v splošno slovenskih stvareh tudi z naprednimi skupinami, potem tudi sedanji sporazum ne bo postal trajen, ker bo le strankarski. Zato je dolžnost SLS, da s širokogrudnimi dejanji dokaže, da so imeli Slovenci prav, ko so pozdravili najnovejši uspeh dr. Korošca. Pašičevci so vedno boli mehki. Beograd, 11. julija. Včeraj je tu vladalo popolno politično zatišje. V notranjosti države se postavljajo kandidature, ali nikjer ni prišlo do nobenih težjih inceden-tov. Razgnanih je bilo nekaj shodov, toda vse brez večjih posledic. Pričakujejo se Vukičevičev povratek, da bi se mogla nadaljevati pogajanja z radikalnim glavnim odborom. Radikalni krogi se nadejajo, da se bo dosegel sporazum, ker je med pašičevci čim dalje manj nezado-voljnikov. Vprašanje radikalskega proglasa na narod je še vedno negotovo. Če se razčistijo odnošaji v stranki, bo izdan skupen proglas. Pašičevci so včeraj nadaljevali s konferencami. —— J— I^M— — I ■ »II I ■—■ ■ !■! !!■■—< I III r VtnMUaMMHS DR. ŽERJAV IN DR. KRAMER NA BLEDU. Bled, 11. julija. Včeraj je dospel sem načelnik slovenskih samostojnih demokratov dr. Žerjav. Tu je imel konferenco z bivšim ministrom dr. Kramarjem, glede volilne akcije v Sloveniji. Dr. Žerjav je izjavil novinarjem, da poskuša vlada s sporazumom med klerikalci in radikali v Sloveniji na neki način preplašiti vse nacionalne in napredne elemente in da se s tem vidi, da je Beograd -še enkrat napravil pogreško, ker je naprednim in nacionalnim elementom v Sloveniji napravit škodo. (Kakor da bi bili esdeesarji identični z naprednimi in nacionalnimi elementi. Op. ur.) GJURAŠKOVIČ DOSPEL NA KRF. Beograd, 11. julija. Po najnovejših vesteh je dragoman našega poslaništva v Tirani Djuraškovič dospel na Krf ter pride čez nekaj dni v Beograd, kjer bo poročal ministrstvu o celi aferi. NOV VLADNI LIST. Beograd, 11. julija. Včeraj je izšla prva številka lista »Borba«. List je naklonjen vladi. NOVA STRANKA USTANOVLJENA V BOSNI PROTI RADIČU. Sarajevo, 11. julija. V Bugojnu so se sestali hrvatski intelektualci pod vodstvom profesorja Jankoviča in so sklenili, da osnujejo novo stranko pod imenom »Hrvatska narodna stranka v Bosni in Hercegovini«. Stranka bo delala proti Štefanu Radiču iii njegovi stranki. Pri volitvah bo nastopila popolnoma samostojno. ATENTAT NA IRSKEGA MINISTRA. London, 11. julija. Včeraj popoldne je bil izvršen atentat na irskega ministra pravosodja O’ Higgima. Minister se je nahajal v svojem avtomobilu in je baš odšel iz hiše. Nenadoma so trije moški, ki so se vozili tudi z avtomobilom, privozili v neposredno bližino avtomobila, v katerem se je vozil O’ Higgim in .oddali nanj večje število strelov. Na 4 mestih je bil pogoden. Težko ranjenega «o takoj odnesli na njegovo stanovanje, kjer pa je minister že ob 5. uri popoldne umrl. O razlogih atentata se do sedaj še ni moglo ničesar doznati. Policija je strogo zastražila vse izhode mesta Dublina, ker atentatorjev še niso dobili. STALIN SE UMAKNE IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA. Berlin, 11. julija. Po vesteh iz Moskve je stalin sklenil, da se definitivno umakne iz političnega življenja. SENATOR DUPUY - UMRL. Pariš, 11. julija. Včeraj je umrl ravnatelj lista »Le Petit Parisien« senator Paul Dupuy. Po sporazumu med Vukicevicem in Korošcem, MINISTRSKI PREDSEDNIK VUKIČEVIČ O VESTI »JUTARNJEGA LISTA«. Pred odhodom iz Zagreba v Ljubljano je sprejel g Vukičevič v svoj salonski voz novinarje in jih -takoj opozoril, da ne bo dal nobe,ne izjave. Ko pa so ga novinarji opozorili na ustanavljanje zajednice, ki bi jo tvorili radikali g. Vukičeviča in SLS po ugledu Demokratske zajednice, je dejal g. Vukičevič s smehom: »Vprašajte o tem g. Korošca.« — Kaj bi prosili g. Korošca, ko pa so vale izjave o tem vprašanju bolj merodajne, so odgovorili novinarji. »Kaj. ali bi ne bilo lepo, če bi se ustvarila taka kombinacija?« je odgovoril predsednik vlade. Ko so novinarji pripomnili, da je ta vest povH-oSila pravo senzacijo in da se trdi, da je vse to že sklenjena stvar, je dejal g. Vu-kičevid: »Potemtakem bomo pa delali na tem, da se to urcisniči. Vse bo dobro. Zaključek bo dober. »OBZOR« 0 ODNOŠAJIH MED SLS IX RADIKALI. V uvodniku in v več noticah komentira »Obzor«, glasilo hrvatske inteligence, odkritja »Jutarajega lista« o sodelovanju SLS in NRS ter pravi med drugim: »Te vesti (»Jut. .lista«) so danes presenetile (beograjske) politične kroge, čeprav so našle polno 'razumevanje, ker se je že ob raznih prilikah konstatiralo, da postopa vlada Vel je Vukičeviča napram skupini dr. Korošca zelo lojalno in da je uvaževala vse želje, ki jih je izrazila SLS. Opaža se, da v zadnjem času prihaja vsake dva ali tri dni 'kak delegat SLS v Beograd in obišče Veljo Vukičeviča, zvečer pa se vrača v Ljubljano. Ta kontakt ima to svrho, da Korošec točno informira Vukičeviča o vsem voliv- • sem gibanju v Sloveniji. j Politični krogi konstatirajo, da je Velja 1 Vukičevič ohranil v Sloveniji čisto neizpre-menjeno stanje, ki ga je ustvarila SLS v onem kratkem času, ko je bila na vladi. Vsi oni rezultati in sklepi, i v finančnem zako- ; nu i v posameznih ministrstvih, ki so bili v ; rokah SLS, so ostali v polni veljavi in tako j velja za Slovenijo isti režim, ki je bil določen pod prejšnjo vlado.« V uvodniku pa pravi »Obzor« med drugim: ... Pogajanja dr. Spahe in dr. Korošca z vlado so dokaz, da vlada ne misli podpirati srbski ekskluzivizem in hegemonijo, temveč da hoče ustreli zahtevam muslimanov in Slovencev. Je sicer res, da se govori, češ, da sta se dr. Spaho in dr. Korošec odrekla svojega »avtonomizma«, pa to je le igra besed. Razdelitev države na oblasti in oblastno kompetenco se ima izpremeniti v smislu decentralizacije. Če se to izvede, je popolnoma vseeno, kako se bo imenovala ta organizacija driave. Ce doseže dr. Korošec enotno Slovenijo s Široko samoupravo, je čisto vseeno, kako bodo to v Beogradu imenovali. Glavno je, da Slovenci dejansko dosežejo to, kar rabijo. Nam je žal, da so zveze med muslimani, dr. Korošcem in hrv. federalisti popolnoma pretrgane, še bolj nam je pa žal, da niso 'hrvatske meščanske stranke poskušale doseči z vlado tak aranžman, kakor so ga sklenili klerikalei in muslimani... »Jutarnji list« pa pravi: »Zbližanje pravih zastopnikov Slovcncev z ! novo radikalno stranko, ki jo vodi g. Vukičevič, je velevažna stvar, ki direktno vpliva tudi na hrvatsko politiko. Poleg vsega naglaševanja, da se stranka dr. Korošca odreče svojega avtonomističnega programa, treba konstatirati, da se siccr formalno tega programa odreka, da pa je stvarno za Slovenijo izvojevala za časa svojega bivšega bivanja v vladi pravo avtonomijo. Na drugi strani postajajo zopet vsled sporazuma med najmočnejšo slovensko in najmočnejšo srbsko stranko, hrvatske pozicije vedno bolj izolirane, kar pomeni, da se je politika hrvatskih strank gibala v popolnoma napačni smeri. Praktičnih rezultatov, ki bi donesli slične koristi narodu, kakor jih je dosegel dr. Korošce za Slovence, vsaj do sedaj ni dala.« Tako hrvatski listi, ki pač nimajo vzroka hvaliti dr. Korošca. Esdeesarski tisk pa piše o kapitulaciji, o likvidaciji SLS in sličnem. Dine 11. septembra bodo tudi modri go- J spod je od SDS spoznali, kako veliko neumnost so napisali njih listi, ko so pisali o kapitulaciji in likvidaciji SLS, ker tega dne bo »likvidirana« SLS cenjeno SDS prav pošteno — našeškala. Tedaj pa se bo govorilo tudi zares o likvidaciji neke stranke — ki pa ne bo SLS! IN KAJ PRAVI »SLOVENEC«. V uvodniku odgovarja »Slovenec« na odkritja »Jutarnjega lista« ijn pravi med drugim to-le: Vse, kar je na »senzacionalnih odkritjih« resničnega, je povedal dr. Korošec že na ne-deljskem zborovanju SLS. Česar ni povedal, I je ustvarila domišljija po senzacijah hlaste-Čega novinarstva. Dr. Korošec je v svojem nedeljskem govoru izjavil: »Mi imamo trdno voljo in odkritosrčen namen, uravnati našo taktiko, tako, da Slovenija ne bo več, v kolikor je to sploh pri pro-gramatičnih strankah mogoče, izpostavljena nestalnim in vedno spremenljivim sitmacijam, ampak da bo svoje parlamentarne moči in sile stavila neposredno v službo cele države in na ta način skušala tudi slovenskemu narodu zajamčiti vse blagodati tako usmerjene politike... Naša želja je, da ustvarimo v prihodnjem parlamentu z radikalno stranko, v ikatere sedanje razmere se ne mešamo, še prisrčnejše in tesnejše zveze nego so bile dosedanje ... Mislim, da pri radikalni stranki po volitvah, ko bodo razmere v njej zopet konsolidirane, ne bomo našli odklonilne besede.« ... »Skušali bomo zastopati interese države in Slovenije ne samo ii opozicije ven, ampak tudi v tesnem sodelovanju z drugimi državotvornimi strankami i vladnim krmilom v roki.« Dalje pravi »Slovenec«, da 'bo SLS tvorila bistven del prihodnje vladne večine in da se je o tem dogovoril dr. Korošec z Vukiče-vičem že pred svojim nedeljskim shodom. SLS bo torej postala vladna stranka, toda ne več le vsled slučajnih okoliščin, temveč vsled trajnega dogovora z radikalno stranko. Interesi Slovenije bodo s tem trajno zavarovani in to je tudi glavno. Dva državnika: Poincarš in Briand. Mnogo b#lj kot po nazorih se razlikujejo ljudje po temperamentih. Gg. Poincarč in Briand sta si bila v preteklosti vedno v ostrem nasprotju z ozirom na naziranje o zunanji politiki, ki naj bi jo vodila Francija. Odkar sedita skupno v vladi, se smatra, da »ta se zbližala v tem .pogledu, vprašuje se le, če je Poincar6 bolj evoluiral v iBriandovem smislu ali narobe. Po govoru ministrskega predsednika v Lun6ville-u pred dvemi tedni je nastala v .časopisju o tem vprašanju živahna diskusija. Brez nadaljnjega bi se upal reči samo to, da sta si 'bila in bosta oba državnika zelo različna po svojem političnem temperamentu, tudi če sta se resnično zbližala glede zunanje politike. Če čitamo pazljivo Poincarčjev govor, se ■mm zdi, da ne zahaja nikjer v bistveno nasprotje z Briandom. Celo dnevnik »Volontč«, ki je odločen nasprotnik PoincarSjev in ki sma/tra, da je govor precej neroden in ga preveva kljubovalnost (1’esprit de ohicane), na koncu vendarle prizna ugoden političen razvoj g. Poincarčja, češ, pred dvemi leti tri še ne bil znal razlikovati med nemškim narodom in državno politiko in ibd ne govoril o iproženju roke premagancem . ■Po drugi strani pa je govor v resnici vseboval mnogo nezaupanja napram Nemcem in eemintja tudi zelo oster ton, tako, da ga je nacijonalistično časopisje sprejelo z veseljem. Vendar mi tudi nacijonalistično časopisje pomaga dokazati tezo o Porincarujevem razvoju, ker dosledno izpušča vse stavke, v katerih se kaže govornik spravljiv napram Nemcem. Dovolj jasno govore o Poincarčju sledeče kaitegoričme izjave: Želimo stopiti v dobre odnošaje z vsemi sosedi. Upajmo, da se nam to posreči doseči v medsebojnem zaupanju in brez zahrbtne misti. Nismo se bojevali za uničenje ali ponižanje tujega naroda, temveč za neodvisnost svoje dežele in zato'želimo danes edinole mir v spoštovanju pogodb. H navedenega torej sledi, da ni bistvenega nasprotja med .francoskim min/istrskim predsednikom in njegovim zunanjim ministrom glede zunanje politike. Vendar si pri čitanju omenjenega govora mislimo večkrat, da bi a Briand ne bil rekel tega, omroma da bi (ato misel čisto drugače izrazil, to se pravi, govoril bi v čisto drugačnem tonu. Vse to Pariz, 6 julija 1927. eledi iz različnosti njihovih temperamentov. Mislim, da ne bo škodovalo teliem če iih še nekoliko pozabavamo z razmišljanji o obeh državnikih ki vodita Siko nljvečje kontinentalne sile, putiko, ki služi vedno v orientaaijo našemu vsakokratnemu zunanjemu ministru. če zasledujemo politično udejstvovanje obeh velikih državnikov, pridemo nekako do teh zaključkov: Poincare je jurist, Briand politik. Poincarš je advokat, kd pazi na besedila važnih državnih aktov, oz. Rpgodb. Briand pa, ki mu včasih očitajo, da vodi svoje posle površno, se je oddaljil od državnih papirjev, od pisane pravice; zdi se nam, da preko vseh teh pergamentov išče življenja. Pri Poincarčju govori samo .razum, pri Briandu tudi srce. Poincare študira z vso vestnostjo besedila pogodb, mednarodnih dogovorov in se jih striktno drži, Briand pa instinktivno vidi živo materijo, ki se skriva za .temi besedami in od katere koncem koncev vsa politika zaviai. Poincare stopa na govorniško tribuno vidno miren, samozavesten s skrbno pripravljenim govorom in z argumenti, predvidenimi za vsak slučaj. Trudi se prepričati svoje poslušake, toda ne osvoji si jih vedno. Briand ne nastopa z razumskimi argumenti in vendar osvaja s toploto — in vero, ki je v njegovih besedah Cul sem ga enkrat v parlamentu, nepozaben pa mi je njegov govor, ki sem ga čul v Ženevi ob priliki vstopa Nemčije v Društvo Narodov. Briand naravnost potegne za sabo. Poincarš je tesno vezan na preteklost, ki mu včasih uklene roke. Briand gleda oproščen v bodočnost. Neprestan gradi most, s katerim bo zvezal danes z jutri. Iz tega izvira dejstvo, da oba državnika izrazita često isto misel tako različno. Poin-carčjev govor v Lun6ville-u je zbudil mnogo nezadovoljstva v Nemčiji in je razveselil coske nacijonaliste Prav isto bi bil povedal Briand v zadovoljstvo Nemčije in v jezo francoskih nacijonalistov. Poincarč se vse preveč rad spominja preteklosti in ne more nikoli dovolj odločno pobiti očitkov napram Franciji. Pobija jih seveda tako, da nasprotniku dokazuje ponovno njegovo krivdo. To večno ponavljanje Nemce boli, ker smatrajo, da to ni v skladu z Locarnom in Thoiryjem, ki sta pokopala prošlost. Tudi prerad poudarja težavnosti danega momenta n. pr. politične in psihološke težave nemško-francoskega zbli-žanja, da9iravno se povsem zaveda nujnosti tega zbližanja. Seveda je računati z danimi neprilikami, toda pretiravati njih obseg, se pravi povečati jih. Briand stopa k reševanju te naloge v polni zavesti vseh neprilik, vendar brez grenke misli na prošlost, z dobro voljo dn veliko vero za bodočnost. Takšna je približna silueta obeh mož, ki jima je poverjeno politično krmilo Francije. Sta—Men. Politične vesti. = Neodvisni delavci proti Hrvatskemu bloku. V ime neodvisnih delavcev je poslal oblastni poslanec Baljkas vodstvu Hrvatske-ga bloka pismo, v katerem izjavlja, da je popolnoma nemogoče, da bi tudi neodvisni delavci podpirali Hrvatski blok. Iz splošno narodnih vzrokov so bili sicer neodvisni delavci pripravljeni podpirati Hrvatski blok, ko pa je H. b. odklonil sodelovanje z dalmatinskimi disidenti HSS samo zato, ker se niso hoteli odcepiti od neodvisnih delavcev, odklanjajo ti vsako sodelovanje s Hrv. blokom. Kerpa je polagoma zaplaval Hrv. blok v čisto kapitalistične vode in je v nem zasigu-rana hegemonija federalistične stranke, ki ni nikdar skrivala svoje veliko nasprotstvo proti delavskemu razredu in kmetskemu narodu, izjavljajo neodvisni delavci čisto odkrito, da se bodo proti Hrvatskemu bloku borili. = 0 bolgarski zunanji politiki je podal zun. minister Burov v sobranju daljši ekspo-ze. Med drugim je dejal: Bolgarsko zunanjo politiko odobravajo vse stranke in je zato ta postala prava narodna politika. Ta po-itika obstoji v tem, da se na podlagi enakopravnosti in spoštovanja suverenosti dosežejo lojalni odnošaji z vsemi državami. To je tem lažje, ker vojna psihoza na Bolgarskem polagoma izginjuje. Nadalje skuša Bolgarska pridobiti si zaupanje vseh velesil. Obširno je nato govoril Burov o Zvezi narodov in se odločno zavzel za to institucijo. Z Rusijo pa B. ne more obnoviti stikov, ker stoji za sovjetsko Rusijo III. internacionala, ki skuša po-vsodi, zlasti pa na Bolgarskem, izzivati nerede. Burov se je nato zahvalil, da je odpravljena vojna kontrola s pristankom vseh sosednih držav. Glede izhoda Bolgarske na Egejsko morje pa obstoje globoka nesoglasja z Grško, zato o tem problemu noče govoriti. Na koncu govora je izjavil, da se bodo v kratkem pričela trgovinska pogajanja s Turško in takoj nato tudi z Jugoslavijo. — Italijanski kralj proti lašisloin Ko se j-> mudil ce dni italijanski prestolonaslednik v Messini so ljudje klicali ob njegovem po-zdiam na naslov fašistov: »Doli morilci! Rešite nas Mussolinija!« — Sl'fti^, čeprav manj glasne demonstracije so se zgodile tudi v lJisi ob priliki blagosbvv.o kapele v spo-mu. padlih vojakov. Blagosl nitve se j<* ude-Vžil tudi italijanski kralj, vn fašis:i |.a so b 1' demonstrativno izkljaSoui od Blavnofcti. Slavnostni govor je imel •cavcUnal Matu. ki je sl:t' il veličino Italije, ki jo je dosegla pod žezlom Savojske rodbine. ) Must-jlii.iju in fašistih ni nihče govoril. Veliko pozornost je vzbudilo to, da je deputacija meščanov izročila kralju šopke iz rdečih nageljev. Ker so fašisti vakogar, ki se je pokazal z rdečimi na-gelji pretepli in celo umorili, so pomenili ti šopki meščanov zgovorno demonstracijo proti fašistom. , — Policijski triumf v Rumuniji. Sedaj prihajajo šele na dan podrobnosti o rumunskih volitvah na katerih je zmagala policija, ne pa Bratianu. Par primerov, kako se je delalo. V Bukovini je vodil volitve minister Histor in dal zapreti vse voditelje zemljoradnicke In narodne stranke. - eodile v Bukarešti. Vlada je dala zapreti dan pred volitvami vse voditelje opozicije ter njene čuvarje skrinjic in zaupnike. Pnstasi zemljoradnikov so nato napadli policijsko ravnateljstvo in županski urad ter je prišlo do krvavega pretepa. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Pristaši generala Avaresca so z eno četo in več oficirji na čelu pričeli streljati na vladno vojsko. Razvili so se krvavi poulični boji in zgrajene so bile barikade. Šele ko je prišla vojska iz okolice Bukarešte, je mogla vlada udušiti odpor. — Najbolj brezobzirno pa je postopala vlada proti narodnim manjšinam. Na Sedmograškem so bili madjarski in nemški volivci na dan volitev izgnani na polje ko živina in tam so morali ostati, dokler niso bile volitve končane. Na ta način se je postopalo tudi z manjšinami v Besarabiji, DobrudH in Banatu, zlasti trdo pa z Bolgari in Srbi. = Protest rumunske opozicije. V posebnem oklicu, ki ga je izdala liberalna stranka, pravi Bratianu, da je stranka zmagala naravnost veličastno. Da pa je bila ta zmaga samo prisleparjena in dosežena s skrajnim nasiljem, smo že povedali. Opozicija pripravlja oster protest proti izvedbam volitev in da bo imel ta protest čim večji uspeh, se opozicija ne "udeleži volitev v senat. Tako so sklenili zemljoradniki, dalje vodstvo stranke prof. Jorge in končno tudi general Avarescu. Tako bo ves svet znal, kako se vodijo v Runi; i volitve. = Podrobni rezultati rumunskih »volitev«. Po milosti policije so dobili: vladna (liberalna) koalicija 1,707.628 glasov (62.5 %), zemljoradniki (Manin) 467.093 (16^97 %)<_ ti. džarsko nemški blok 94" %) na- židovski blok prof. Kusa ^3-400 ( ^ ^ 0/0^ rodna stranka gen^ var^ in socialni de-delavski blok 81.980 ( ^ 3>581 332 volivcev se° izvolitev udeležilo 2,751.508. Ker volivm re J silno favorizira večinsko stranko, bo imela vladna stranka 382 poslancev, nacionalna kmetska stranka 61, madžarsko nemški blok 21, dočim so vse druge stranke orez 11 anda-lov« ^ Francoska vlada ne bo odstopila. Debata o izpremembi volivnega zakona je razdelila francosko zbornico v dva tabora in nastale so že govorice o odstopu vlade. Sedaj pa se te vesti uradno dementirajo. >Matin« piše, da bo novi volivni zakon sigurno spre- jel in da bo nato izvršil Poincare rekonstrukcijo kabineta in sestavil novo vladni' koalicijo, ki bi pri volitvah nastopila cudua. Nato bo parlament razpuščen in razpisane bodo nove volitve. Bivšemu badenskemu vladarju je ob njegovi sedemdesetletnici čestitala badeneka vlada, ki jo tvorijo centrum, demokrati in socialni demokrati. Monarhitično čustvovanje je torej med Nemci neiztrebljivo. KAJ SI VSE NE DOMIŠLJAJO? ; Sobotno »Jutro« je objavilo na naslov vladnega komisarja g. Mencingerja impertinent-no grožnjo, ki se končuje z besedami: »Za vaako dosedanje in bodoče prekoračenje (sc. kompetence) je g. komisar osebno odgovoren .« Kaj si pravzaprav gospodje pri »Jutrui izmišljujejo, da si upajo natisniti tako grožnji Jasno je, da je g. komisar za svoje delo ni magistratu odgovoren, kakor je odgovoren vsak javen funkcionar. (Izjema velja menda le za one, ki so povzročili polom »Slavenske banke« in druge polome.) Toda niti v enem oziru pa se ta odgovornost ne tiče »Jutra« in niti neslavne SDS. Zato se naj »Jutro« niti najmanje ne briga za odgovornost g. komisarja, temveč naj raje poskrbi, kdo odgovarja za prekoračen proračun pri mestni klavnici v znesku okoli 5 milionov dinarjev. Morda bi bilo zelo umestno, če bi o tem iz-pregovorila tudi vlada in sicer ravno sedaj pred začetkom volivne borbe, da bodo ljubljanski volivci znali, kako se je v Ljubljani gospodarilo. Kar se tiče delovanja komisarja Mencingerja pa rečemo, da je Ljubljana z njegovim delom zadovoljna, ker je s svojo stano-vanjko akcijo izvršil tako veliko in pozitivno dejanje, kakor ga niso izvršile vse prejšnje stranke skupaj. Prepričani smo, da bo tudi vlada znala primerno zavrniti predrzno apostrofiranje »Jutra«. II. DELAVSKA OLIMPIADA. (Izviren dopis iz Prage.) V Pragi je bilo te dni živo. Na stotisoče delavcev in delavk in delavske mladine iz Češkoslovaške in iz tujine se je pripeljalo (16 jih je prišlo peš iz Dunaja) na slavnosti Delavskih telovadnih enot. Jedro vseh športnih in telovadnih prireditev so tvorile Čsl. telovadne enote iz republike in iz Avstrije in nemška delavska telovadna društva iz republike Avstrije in iz rajha. številno so bili zastopani Poljaki iz Čehoslovaške in iz Poljske, Madjari iz republike in Madjarskega, Slovaki, Ukrajinci in češki delavski Sokoli i® Amerike; zastopani so bili pa tudi Angleži, Francozi, Danci, Rumuni, Latiši, Finci in Slovenci. Vse štiri avne tlovadbe dne 26. junija (deca), 3., 5. in 6. t. m. so se v splošnem in v posameznostih posrečile. Posebno so ugajali nastopi Skavtov, nastopi starejših s kladivi in slavnostne scene Sz <3eIom k svobodi«. Njena misel je sledeča: »Star režim, ki ga predstavljajo diktator, bogataši, lenuhi, igrači s kocko, alkohol in razuzdanost, ki smatra za središče in podlago vsega kapitala sam, tiste pa, ki kapital umaže, za sužnje in ki se opira na armado, birokracijo in pope (brez teh ni socialdem. filozofije), se ruši pod pesmijo nakoval. Še enkrat nastopi reakcija ob vojski, po tej pa se razmnože vrste zavednega delavstva, zrušijo tiranijo in postavijo vlado smotrenega dela, ki pretvarja lice zemlje in ustvarja bogastvo človeštva. Zmaguje geslo »rad i istina« kakor smo brali pri zastopnikih Slovencev v sceni. Scena ni v sestavi (v primeri z zadnjo sokolsko sceno »Kje dom je moj«) komplicirana, P*e pa dobro premišljena in se odlikuje po Jasno izraženi misli. ‘ Z obiskom so bili prireditelji lahko zadovoljni. Prezident Masaryk je bil pri treh nastopih cel čas navzoč, pridno so se udeleževali vseh nastopov zastopniki vlade in parlamenta in zastopniki tujih držav. Občinstva je bilo vselej okoli 75.000. Tudi tisk, razen komunističnega, se večinoma pohvalno izraža o prireditvah, katoliški prireditev ignorira, dasi drugače (pri raznih aferah in afericah pri socialsitih) vestno vrši svojo referentsko dolžnost. Današnji sprevod po mestu je bil impozanten. Prisrčnim »Zdar« in »Nazdar« so odgovarjali iz vrst manifestantov veseli vzkliki v 13 jezikih. Gotovo pripomore prireditev s svojo pacifistično tendenco k zboljšanju razmer med narodi v državi pa tudi med državami. LJUBLJANSKI VELESEJEM. Osmi in deveti dan. Z dosedanjim potekom velesejma morejo biti zadovoljni predvsem razstavljalci, ker se je letos sklenilo mnogo več kupčij kot lansko leto. Nasprotno pa je obisk 8led“!,c<£ aVČ? nekoliko zaostajal za lanskim * v nil šele v soboto in ^so' b?'° •SSSvSfSS ».T velesejem mnogo tujcev, rias'1 J* NemSije> Čehoslovaške, Madjarske in Atne rike. Iz Buenos Airesa je dospel neki in*®' nir, ki se zanima zlasti za nakup lesa. Včeraj pa je poselila velesejem skupina trgov- * cev iz Grčije, ki se zanimajo za lesne »• 1 delke, tavolete itd. Kar moramo odločno grajati, je to, da so davčne oblasti izvršile na velesejmu nekaj rubežni in to pred očmi tujcev. Lepe pojme o Jugoslaviji bodo odnesli ti od nas! . Včeraj se je pričela že detajlna razprodaja razstavljenega blaga in je večina razstavlja cev napravila prav povoljne kupčije; trgovci z luksuznimi predmeti so zabeležil včeraj znatno večji promet, kot prejšnje dn>. Danes se velesejem zaključi. Obcmstv opozarjamo, da traja detajlna razprodaja di danes ves dan. Vse govorice, da se D® velesejem še za nekaj dni podaljšal, so popoi noma neutemeljene. Politična računica. V demokratičnih in parlamentarnih državah odločuje navadno številčna -moč v parlamentih zastopanih strank o vodstvu državnih poslov in o usodi države. Po istem izreku zgodovinarja Livija — maior pars meliorem vicit — kvaliteta nič na zaleže ali vsaj ne mnogo, če je v manjšini, ampak odločuje samo večina, pa če'je še tako slaba. Mnogim to stanje sicer ni všeč, in bi radi videli na krmilu države .kvaliteto, ampak tako je. Praktičen politik pa nvora računati z dejstvi, ne pa z željami. In ker je v demokratičnih državah vsak državljan upravičen biti tudi politik, ker 1udi .on soodločuje o državni upravi kot volilec, zato mora tudi za večino državljanov veljati to, 'kar je, ne pa to, kav naj bi bilo. Razun, če hočejo zakonitim potem obstoječe stanje izpremeniti, ikar pa je zopet Je mogoče s pomočjo večine. Zivljenska pravsa pa sili ljudi, da se tudi v Politiki zanimajo in zavzemajo predvsem j-a stvari, ki so jim najbližje. Če pridejo sla-“e letine rin grozi lakota, ljudje gotovo ne bodo razpravljali vprašanje, kako je nastal fyet> ampak se bodo brigali, kje bodo do-m kruh. frav tako ljudje ne presojajo veljave pouličnih strank samo po njenih principih, ampak še bolj po njihovi realni politični l^oČi in veljavi. Nočemo reči, da je to lepo 111 idealno in »principijelno«, ampak če človeku leče voda v grlo, se ozira za pomoč, ne Pa za principi. tani na večina slovenskih volilcev ipa se »ahaja danes v velikih stiskah in to v liskah popolnoma matemjelnega, ne idejna ali prineipijelnega značaja. Danes kolnejo obrtniki in trgovci in delavci. A ne kolnejo zato, iker je kakšen »jugoslavenski« ali kakšen drugi »princip« ogrožen, ampak zato, ^er so njihovi želodci prazni in noge bose. Zato pa tudi ljudje danes ne vprašujejo^ več, kakšne ideje zastopa ta ali oni mož ali stranka, ampak ljudem gre v prvi vrsti za-411 kako jim bo pomagal. Ni to more-a»npakPtako .ideal110 od da so takšni, r’ ot f o h H n ih a ■!0 strailke druga za dru- na To ^ njihova pravica. Kaj T JUC^e na vse te lepe obljube? J J plavijo: Nam ne mare .nihče drugi pomagati, kakor javnost, država. Državno pomoč pa izposluje lahko samo taka stranka, ! ki je že na vladi ali pa ki ima vsaj upanje, 1 da bo na vlado prišla prej ali pozneje. Pomagajo ljudem torej lahko samo velike stranke, kajti za male drobce se nihče v parlamentu ne zmeni. Kakoršen pa je današnji položaj v naši državi, moremo računati le s štirimi velikimi strankami: radikali, demokrati, radi-čevci in 'klerikalci. Te štiri stranke bodo imele v svojih rokah vso državno moč, torej i tudi pomoč. Ali bodo vladale vse štiri na- j enkrat, ali samo dve ali tri, je končno vse- * eno. Cisto gotovo je, da »drobiž« ne bo prihajal v poštev. Tak »drobiž« pa bo v prihodnjem parlamentu SDS. Samostojni demokrati v Srbiji in v pre-čanskih srbijanskih krajih bodo volilno partijo sijajno izgubili, ker se Vukičevič in Marinkovič nista združila, da samostojne demokrate podpreta, ampak da jih oskubita. Dosti bolje tudi na Hrvaškem ne bo, v Sloveniji pa tudi ne bo SDS postlano z rožicami. Politične podpore pri drugih strankah SDS ne bo uživala. Kaj torej? Kakšne bodo praktične posledice? Posledica obupnega stanja SDS bo, da bodo SDS in njeni poslanci v parlamentu brez vpliva in brez moči. Sedeli bodo v par-i lamentu kakor kupček nesreče, sami bolj 1 pomoči potrebni kakor pa da ‘bi mogli pomagati drugim, i Tak je položaj in prav nič drugačen, i Iz tega položaja pa slede sami po sebi odgovori na sledeča vprašanja: 1. Ali ima za uradnike kakšen smisel, da volijo SDS? Nima smisla. 2. Ali iina za kmete kakšen smisel, da volijo SDS? Tudi ne. 3. Ali ima za delavce, obrtnike, trgovce kakšen smisel, da volijo SDS? Tudi ne! Vsak glas, ki bo oddan za SDS, je zavržen glas, ker SDS že danes v praktična politiki nič več ne pomeni, v prihodnjem parlamentu bo pa pomenila še manj, to je nič. Tak je položaj, in kdor ga razume, bo fcudi vedel, kaj naj stori, če je pameten. Okr. kmet. referent Josip Sustič: Organizacija kmetijske službe. »Slovenski Narod« je prinesel v štev. z dne 20. junija t. 1. izpod peresa ing. agr. Benedikta Wenko članek pod gornjim naslovom. Prepričan sem, da^se večina kmetijskih strokovnjakov Slovenije nikakor ne stranja z nekaterimi izvajanji in tendenco omenjenega članka. Zato se v naslednjem dotaknem načelnih točk aktualnega vprašanja, o katerem se toliko razpravlja in piše, a se do danes še prišlo do pravega zaključka in potrebnih nomovX?rogma knjfeul *ainih eko-sreskih pogiavarstvih. Ta sistin*'T službe za pospeševanje kmetijstva ^ tudi za nase razmere popolnoma primeren. Podrobno promatranje vseh v poštev prihajajočih činjenic nas mora dovesti do tega prepričanja. Pomisleki, da imajo slične institucije le na Balkanu in v Rusiji, a drugod po Doeledu Irm Z zaPac*nimi državami v untimkfipn el?kega naPredka je preveč pliimstično, zato pogrešno! Kajti kljub te- iMI ’ smo ^lovenci glede nekaterih posa- mani v’«** .™ro,m na «eloto kmetijstva že ništvo i dr ^ Jfu,tur (hmeljarstvo, vinogradništvo, i. dr.) res na znatni stopnji napredka, vendar je Slovenija v primeri z zapadnimi državami glede glavnih panog kmetijstva komaj iz prvih povojev. Le proučimo v podobnem stanje naše živinoreje in našega °žiega poljedelstva, torej panog, ki tvorita ;e»ielj in jedro slovenskega kmetijstva! V ‘tli poglavitnih panogah smo v primeri z napadom in severom še na dokaj primitivni stopinji napredka in le na potrpežljivem papirju izgleda, da je naše kmetijstvo »visoko razvito«. A tudi glede nekaterih špecijalnih kultur, o katerih pravi g. ing. Wenko, da so pri nas posebno visoko razvite, je dejansko stanje v resnici precej drugačno. Posebno velja to glede sadjarstva. Da imamo za te na-uoge prav dobre naravne pogoje, je gotovo do visoke razvitosti je pa še daleč. Nadaje so’ naSa »znamenita reja konj dirkačev«, umetno valjenje rib i. dr. le krajevno zelo omejene, specijalne in bolj postranske veje splošnega unetijstvij, katere ne igrajo bistvene vloge v veliki celoti kmetijstva Slovenije. Dokazovati visoko stopnjo našega kmetijstva s pozivom na te špecijalne, v več ozirih omejene kulturne in panoge pomeni, imeti dokaj korajže in spominja na Potemkinove vasi. V jedru kmetijstva, v živinoreji (špec. govedoreji) in v ožjem poljedelstvu smo Slovenci še daleč za severom in zapadom inozemstva. Tega dejstva pač ne moremo tajiti. Isto velja tudi glede strokovne izobrazbe slovenskega kmeta, ki je, izvzemši par špecijalnih kultur, v tem oziru vendar bliže balkanskim nego zapad-nim deželam. Temu bi bila najboljši dokaz statistika našega kmetijskega šolstva. Tedaj Slovenije zaenkrat ne moremo še polno primerjati z zapadnimi narodi ne glede napredka splošnega kmetijstva, ne glede strokovne izobraženosti kmeta. To si moramo — resnici na ljubo — priznati. Torej v prvotnem članku navedeni argumenti nikakor ne utemeljujejo, da naj bi se institucija okrajnih i ekonomov ukinila in iskalo nova pota v or- j ganizaciji kmetijske službe. Nasprotno, rav-no razmeroma še zmerom nizka stopnja celo- 1 te slovenskega kmetijstva veleva, ostati pri i tej instituciji. Res pa je, kar utemeljuje g. ing. Wenko, j da eksponiran kmetijski strokovnjak tudi v naših razmerah ne more obvladati enako temeljito vseh mnogoštevilnih panog kmetijstva ter da je potrebno špecijalizirano delo. Ampak tudi ta okolnost še ne izključuje potrebo institucije okr. ekonomov. G. ing. Wen-ko sam priznava, da se je večina ekonomov že specijalizirala v eni ali drugi panogi — pač v tisti panogi, ki je v dotičnem srezu najvažnejša. Da bo tak ekonom-specijalist bolj pospeševal svojo specijalno stroko, ako je nameščen v srezu in ne pri centralnem oblastnem uradu, je na dlani. Za stroke pa, v katerih ekonom ni specijalist, bi mu morali prihajati na pomoč specijalisti iz oblastnega kmetijskega urada. Ustvarite okrajnim ekonomom najpoprej potrebne gmotne predpogoje za delovanje, pa bomo imeli večje uspehe in ne bo več kamenov spodtike. Ako dosedanje delo na pospeševanju kmetijstva ni bilo povsod dovolj uspešno, s tem še ni dokazano, da institucija ekonomov kot taka ni primerna za naše razmere in da moramo baš radi tega iskali druga, nova pota. Nujna potreba pa je, da vestno in natanko preiščemo, zakaj je do danes vobče tako ma- lo uspehov. Ker se ob dobri volji in primernih ukrepih dajo vzroki neuspehov odstraniti, bi bilo odveč in pogrešno, ubirati nova pota, na katerih zlahka doživimo razočaranja, tako da ue bo konca eksperimentov na veliko škodo kmetijskega napredka. Instituti* ®krainih ekonomov je obrodila do da- razloeovnei°,vaapnial0 usI>ohov >* teh tehtnih razlogov. 1. Vsled mizernih plač- 2 ker so potni pavšali negotovi, neredni in skraino nizla n. pr. v ljubljanski oblasti meseino 140 Din, t. j. z ozirom na mesečni delovni načrt malo več, kot nič; 3. ker ne dobiva okrajni ekonom niti pare pavšala za nabavo prepotrebne, moderne strokovne literature in za naročilo znanstvenih strokovnih časopisov iz inozemstva; 4. ker manjka ekonomom že od vsega početka strokovno nadzorstvo (inšpekcija); 5. stalna možnost neprostovoljne premestitve in sploh negotovost službe; 6. ker je ekonom takorekoč brez prave zaščite v stanovskih ozirih; 7. ker se razne politične struje na deželi rade in pogosto zaletavajo v ® njih"^,.^0 86 ne Ulieistvuje tudi politično ckonomoTjl, dL dS®?™ Z®1?*?"!6 okra,inih dinalne ovire Biih dl0vP1i> mesečnih 1000 Din p^d.^T P°tlU pavšal uspešno potovalno delo> eko^om^Me^ pavšal od najmanj 500 Din za nabavo strokovne literature je neobhodno potreben da ekonom lahko zasleduje naraščajoče napredovanje kmetijstva, da ne zaostaja z vsakim dnem v strokovnem znanju ter da primerno vravna svoje delovanje. Okrajnega ekonoma bi moral vsaj enkrat v četrtletju inšpicirati poseben strokovni inšpektor, ki bi nadzoroval njegovo podrobno delovanje ter mu dajal inicijative, kjer bi to bilo potrebno. Pisec opravlja službo okr. ekonoma blizu pet let. Do danes ga ni še posetil noben strokovni nadzorovalni organ, dasi si to želi, ker so taki osebni stiki velike važnosti in potrebni. Krediti za vse gornje namene bi imeli biti stalno sprejeti v proračun. Neprostovoljna premeščanja eksponiranih ekonomov iz enega okraja v drugega so temeljna pogreška. Če jc kje stalnost potrebna in umestna, velja to za kmetijski resor, posebno pa za eksponi-rane strokovnjake, ki delujejo na terenu. Mislimo si generalno ravnateljstvo — domene, ki bi vsakih par mesecev premeščalo upravitelje posameznih veleposestev na druga posestva. Domena bo kmalu pričela propadati! Mnogim političnim faktorjem na deželi ne gre v glavo, da se ekonom ne sme niti najmanj udejstvovati tudi politično, ker so drugače strokovni uspehi med našim politično zbeganim ljudstvom izključeni. Ekonom, ki se politično ne udejstvuje, se ravno s tem lahko tiho zameri na vse strani, ker po nazorih nekaterih političnih prenapetežev je vsepovsod glavno — politika, šele daleč za to naj pride gospodarsko delo. Če preide z oživotvorjenjem oblastnih samouprav vsa kmetijska pospeševalna služba na oblastne odbore, bi bila po mojem mnenju temeljna napaka, če bi se osredotočila vsa kmetijska služba pri centralni oblastni upravi in ukinila institucija okr. kmetijskih referentov. V tem slučaju drži primera z domeno, pri kateri se bi ukinile uprave posameznih veleposestev {kot obratno samostojnih edinic celote ter hotelo voditi cel ogromen aparat izključno samo iz centrale s pomočjo par uradnikov. Vsled namena in potrebe najpodrobnejšega delovanja kmetijskih strokovnjakov med kmetskim narodom upravičeno primerjamo oblast z domeno, a okraje ene oblasti s posameznimi veleposestvi — edinicami. Specijalist iz centralnega oblastnega urada ne bi nikoli mogel imeti zadostno podroben stik s kmetskimi gospodarstvi cele oblasti, pa naj bo še tako strogo specijaliziran in dobro plačan za službo in potovanja. Nasprotno okr. ekonom, kateremu bi bilo ob danih sredstvih potovanje v okviru enega sreza mnogo lažje. Zato se ekonom znatno bolje upozna in uživi v vse gospodarske in druge prilike različnih okolišč svojega okraja. S temi prilikami mora kmet. strokovnjak zelo računati, ako naj doseže »talncjšc, efektivne uspehe. Poleg tega se bavi okr. ekonom s kmetskimi ljudmi, ki so mu blizu, naravnost individnelno, individuel no se bavi tudi s posameznimi okoliši, kar je 'eminentno važno za dosego dejanskih uspehov. Že krajevno specijaliziranje ob intenzivnem delu zaleže več kot strokovno spe-cijaliziranje.V eni ali dveh strokah specializiranega ekonoma ne bo nikdar polno nadomeščal oddaljeni specijalist iz centrale, ki ima posla po celi oblasti. Oblastni specijalisti bi le spopolnjevali delovanje ekonomov v tistih panogah, s katerimi se ekonom ne more specijelno baviti. Vse pospeševalne in upravne ukrepe v okraju pa bi vodili in spajali le okr. ekonomi, ki bi kot krajevni strokovni činitelji bili edini za to poklicani. Kajti ekonom ni za svoj okraj le strokovni učitelj in uradna oseba, temveč on mora, ako naj vrši pospeševalno delo res temeljito in uspešno, biti le faeto tudi gospodar - kal-kulant, posrednik, organizator, torej le v obratnem oziru univerzalen delavec, kakor mora biti topogledno univerzalen delavec upravitelj veleposestva. Institucija okr. ekonomov tudi ni okorna in draga. Okorna še najmanj, to ve dobro tisti, ki se zna vanjo uživeti in izrabiti za svoje strokovno udejstvovanje vse ugodnosti, ki mu jih nudi funkcija okr. referenta. Ravno okr. ekonom lahko skoraj docela izloči vse brezplodne formalnosti ter posluje enostavno in naglo, nedogledno bolj kot vsak drug okr. referent. Institucija ni draga, ker ako se na pr. tem 10—12 ekonomom v ljubljanski oblasti da vse predpogoje za udejstvovanje in jih stalno nadzira, bi znašala korist institucije- velike milijonske vrednosti vsled zboljšanja vseh gran kmetijske produkcije. V primeri s temi koristmi bi bili izdatki institucije naravnost malenkostni. Imejmo tudi pred očmi, da bo menda kmalu tvorila srezka samouprava precej samostojno samoupravno gospodarsko telo, ki bo moralo polovati nalično oblastnim upravam Delo bodočega »rezkega kmetijskega odseka bo obsežno in najpodrobnejše, zato tudi odvažuejše nego delo odseka pri oblastnem odboru. V srezu bo prva bojna črta dela za pospeševanje kmetijstva! Jasno je, da bo teinu samoupravnemu aparatu potreben predvsem kmetijski strokovnjak, ker bi bilo strokovnim specijalistom iz oblastne centrale nemogoče vršiti v srezih vse podrobne strokovne posle in one obratnega značaja. Nujno je potrebno, da se čimprej skliče anketa, pri kateri naj bi sodelovali poleg merodajnih činteljev tudi priznani kmetijski umni kmečki gospodarji. Na načelno in klf vs* ta aktualna vprašanja !a kaiti nenremisr ?vn>° raz2istila in reši-j, kajti nepremišljeni eksperimenti obrode lahko usodne posledtce. Potrebno je tudid pride vendar enkrat do konkretnih ukrerov Zavlačevanje in negotovost pomenijo le tr«i tenje časa, denarja in moči. ČEŠKO GLEDALIŠČE NA DUNAJU. Po prevratu je gotovo manj Čehov na Dunaju. Poprej je bilo tu zares neverjetno mnogo čeških uradnikov vseh kategorij. V vseh ministrstvih in osrednjih uradih je bilo v vsakem oddelku veliko Čehov, češke dežele so dajale osrednjim uradom veliko dela s svojim češkim uradovanjem. Spisi so prihajali vsled pritožb na Dunaj in kdo naj bi jih razumel in stvar rešil, ako ne češki uradnik? la tudi v vseh nižjih stopnjah, med pisarniškim, uradniki, dalje sluge in vratarji so bili Cehi. — Po prevratu je vse to izginilo. Sko-, aj| vsi so našli takoj svoje pripravno mesto v domovini. Tudi od prostih poklicov jih je mnogo zapustilo Dunaj: odvetniki, inženjerji, zdravniki itd. niso več našli tu zadostnega posla. Ali kljub temu je še mnogo Čehov ostalo. Vseh strok obrtniki, rokodelci, trgovci so ostali tu, ker so že povsem izgubili zvezo s slaro domovino, ki njihove konkurence prav 11 >č ne potrebuje. Poleg teh pa so se nakral Pojavili novi Čehi, ki so veljali že za Nemce, pa so se bili samo potuhnili, kakor neka vrsta Čehov sploh dobro razume. Na zunaj je ze Nemec, toda moli, kolne in doma z otroci govori dosledno češki. V Gorici smo imeli ravnatelja realke, ki se je Warchanek pisal, ‘n je bil tako hud germanizator, da sem mu napovedal najostrejši boj in ga končno tudi — pregnal. Premestili so ga na Moravsko na neko češko realko, kjer je igral vlogo vrlega Čeha. Otroci so že iz Gorice prinesli svoj Češki občevalni jezik. — Takih Čehov se je po vojni pokazalo na Dunaju na tisoče. Videli so, da biti Čeh na Dunaju ni nič več nevarno in da je celo v mnogih slučajih koristno. In tal# je danes češka kolonija tukaj jako številna. S pametno politiko socialnih demokratov imajo v vseh okrajih dobre češke šol«. Zanimivo je, da imajo Čehi na Dunaju šele po vojni po večkrat na leto gledališče. Zadnje čase je v tem pogledu najbolj podjeten ravnatelj olomuškega narodnega gledališča Dra-šar, ki prihaja sem' gostovat s popolnim ansamblom. O njem sem že večkrat poročal. iZa-radi njega je pred kratkim nastala velika gledališka afera, s katero sta se morali baviti obe vladi, češka in avstrijska. Češka vlada je odrekla vizum znani dunajski igralki Gi-zeli Werbezirk z razlogom, da ravnatelj Dra-šar ni dobil dovoljenja za gostovanje v Carl-teatru. 0 teh sporil sem tudi jaz poročal. To gledališče je namreč že dolgo zaprto in kratke sezone v tem gledališču je težko spraviti v soglasje z interesi gledališkega osobja na sploh vsled kolektivnih pogodb. Enako je v Pragi tudi in zato je tudi praška organizacija igralcev dala Dunaju prav. Tudi je prišel vmes Breitner s svojimi zahtevami glede plačila zastanih velikih davščin. Zdaj pa so vse diference poravnane in olo-muško gledališče je najelo Raimundovo gledališče za čas otl 3. do 30. septembra. Za naprej bo Drašar vsaj za 60 predstav na leto gostoval na Dunaju. — V jeseni bodo predstavljali ciklus Smetanovih in Dvofakovih oper .ter »Janufo« in »Lisico zvitorepko« od Janečka. Njegovo olomuško osobje bo dopolnjeno od Narodniho Divadla pražkega in tako pride po daljšem odmoru zopet na Dunaj Jan, za Dunajčane silno priljubljeni Hans Kubla, ki je imel v Volksoperi svoje triumfe. Šele potem so Čehi videli, kak biser imajo v Jeniku Kubli. A. G. LJUBLJANSKI KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA. 'Po vzoru akademskih pevskih društev Beograda (Obilič) im Zagreba (Mladost) so si akademika ljubljanske univerze na ireici-jativo akademika, pevovodje in harmoniza-torja narodnih pesmi, avtorja >Pevske vadnice«, ki jo je založil in izdal pevski zbor Glasbene Matice Frana Marolta ml, osnovali svoj akademski pevski zbor Hvalevredno idejo je gotovo pozdravila javnost z veseljem in zadoščen jem, kajti v naši mladini, naši bodočnosti, naj se zrcali stremljenje po splc&iem kulturnem napredku. V zboru akademikov, ki nima niti lastnih prostorov, niti podpor odkoderkoli, se je zbralo okoli 40 idealnih mladih, povečini gotovo gmotno slabo situiranih fantov, ki so po komaj par-mesečni vztrajni im temeljiti vežbi dostojno, z vso resnostjo pokazali uspeh svojega truda najprej v Mariboru ,preteklo sredo zvečer pa v Ljubljani. Vzpored njihovega koncerta v Filharmoniji je bil .tehtno in premišljeno izbran, prinesel je najznačilnejše moške tfbo-re naše zborovske literature, od Foeraterje-vih mimo Savina, Pavčiča, Adamiča do (Ravnika, same skladbe, ki bd jih zmogli le bolj-Sd, zmožnejši slovenski moški zbori. Glasovni materija! akademskega pevskega zbora je v basih zavidanja vreden, lep, polno zveneč, impozanten; v tenorjih pa ni prvovrsten ali pa so bili pevci tokrat utrujeni. Naštudiran je bil vzpored vestno, skladbe interpretirane z rutino starega pevskega praktika, v dinamiki točno odmerjene, s skrbno izdelano agogiko. Nekaterim netočnostim je bilo krivo to, da je dirigent stal prenizko in mu zato zbor ni mogel vedno slediti. Težkoče nekaterih skladb so pevci igraje premagali pač zato, ker jih je Marolt seznanil pred študijem vzporeda z osnovnimi ,pojmi teorije. Poleg umetnih skladb smo poslušali tudi zanimive Adamičeve in Maroltove harmonizacije ^oziroma priredbe narodnih pesmi. Na koncertu sta kot solista nastopila akademika Jože Likovič in Marjan Rus, oba dobra pevca lepih glasov in nadebudna talenta; spremljal ju je na klavirju pohvalno konservatorist Stivie. Prav ni bilo, da so prireditelji vzpored spreminjali brez oznanila poslušalcem in da je manjkalo na njem označbe skladateljev posameznih pesmd. Sicer je bil pa koncert — dasi za julijski sapami večer vseeno malo predolg — lep, razveseljiv pojav v našem kulturnem življenju, ki je združil akademsko mladež' brez razlike političnega prepričanja v složno, idealno pevsko delo. K 'prvemu častnemu uspehu akademskemu .pevskemu zboru in njegovemu vodji Maroltu iz srca radi čestitamo! Da je pa ljubljanska zaspana ali pa za vse nepotrebne druge reči preveč vneta publika ta koncera skoro prezrla — poselila ga je v silno pičlem številu — nas je skoraj sram omeniti. Namesto pobude požrtvovalni mladini s številnim obiskom — prazni stoli, Akademskega pevskega zbora naj to omalovaževanje oe splaži; krepko in neustrašeno naj vztraja naprej! In s koncerti ven-v svet iz te nesrečne doliue šentflorjanske! —C. Skladatelj Josip Pavčič je priredil svoj mešan zbor »Lenka« na Oton Župančičevo besedilo za zbor s spremljevanjem klavirja. Pesem je jako efektna založi 'jo In izda v kratkem pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pevskim zborom bo dobrodošla. Ljubljanski dovtip. Dva Ljubljančana se pogovarjata pri cvičku o kisli politiki. Pa pravi prvi: »Ali več, zakaj so propadla pogajanja za napredni blok?« »— ?« »Zato, ker je v zadnjem hipu prevzel vodstvo pogajanj — dr. Žerjav.« Ko je čital navdušen esdeesar v sobotnem »Narodu« o sijajni »kapitulaciji« SLS, je vzdihnil: »Oh, ko bi mogla naša stranka vsaj enkrat tako kapitulirati in vsaj za par ur pokukati v vlado.« Bne^ne •vesti NOV URAD. Ljubljana je dobila nov, velevažen in„nad vse avtoritativen urad. Nadzorna oblast nad delovanjem ljubljanskega komisarja je namreč postala — redakcija >Jutra«. Tako je napisano v sobotnem »Jutru« in je torej stvar več ko resnična. — Kraljev dar delavcu. Ko se je vozil na Vidov dan kralj z avtomobilom iz 'Tržiča proti Bistrici, kjer popravljajo od povodnji poškodovano cesto, je stopil predenj delavec Fornazarič ter kralja opozoril, da bu utegnilo biti nadaljevanje vožnje nevarno. Kralj je to 'upošteval ter se vrnil. Te dni se je vozil kralj zopet po isti cesti. Delavci so ga navdušeno pozdravljali. Stopil je z avtomobila ter se ž njimi razgovarjal. Pri slovesu je stisnil Fornazariču v roko tisočdinarski bankovec kot priznanje za njegovo vestnost. — Kralj boter. Kmetu Dorišiču v Ivanič-gradu se je rodil nedavno sedemnajsti otrok. Srečni oče je naprosil kralja Aleksandra za botra. Kralj je prošnji ugodil. Včeraj je bil krst. Kralja je zastopal polkovnik armijske komande v Zagrebu Vojislav Todorovič. — Odlikovanje. Z redom sv. Save III. razreda je odlikovan svetnik oddelka Stola sed-morice v Zagrebu dr. Josip Žmavec. — Češkoslovaška odlikovanja. Prezident Masaryk je odlikoval z redom Belega- leva I. stopnje za državljanske zasluge našega zunanjega ministra dr. Vojislava Marinkoviča; z redom Belega leva II. stopnje našega po- ■ slanika v Bukarešti Boška Čolak-Aniica; z redom Belega leva V. stopnje našega vojaškega atašeja v Pragi generala Mihajla Ne-nadoviča in z redom Belega leva III. stopnje generalnega konzula SHS v Pragi Svetozarja Rašiča. — Francoske štipendije za naše dijake. Komisija za podeljevanje francoskih štipendij jugoslovenskim dijakom v Parizu je proučila došle ji prošnje xer je podelila za leto 1927-28 štipendije naslednjim gojencem: Hr-voju Majstru za študij filozofije, Leonu Pom-pa za študij prava, Rudolfu Kolariču za študij filozofije, Vilimu Fajdigi za študij filozofije, Antonu Umeku za študij tehnike, Mileni Uršič za študij filozofije v Aixu im Lavo-slavu Vihru za študij tehnike v Parizu. Francoska vlada potroši vsako leto nad po.1 milijona frankov za študije naših dijakov na francoskih univerzah. — Preureditev solin v Dalmaciji. Uprava državnih monopolov je odobrila kredit 20 milijonov dinarjev za preureditev solin v Dalmaciji. Dela so se takoj pričela. — Strokovna prometna šola se ustanovi v kratkem v Beogradu. Tečaj bo trajal 3 leta. — Kongres pravnikov. Kongres pravnikov se letos ne bode vršil niti v Sarajevem, niti kje drugod. To nam sporoča njegov stalni odbor, ki je sicer prvotno sklenil, da se kongres vrši dne 17. septembra 1927, pa je moral kongres odgoditi, ker so bile med tem časom razpisane volitve v Narodno skupščino. Stalni odbor je želel, da se kongres vrši po volitvali. To so pa preprečile neodpravljive težkoče. Zato se je končno sklenilo, da se skupščina kongresa to leto ne bo vršila, temveč šele prihodnje leto. Točen datum kongresa se bode pravočasno naznanil, kakor tudi kraj kongresa, ki se bode bržkone vršil v Sarajevem. — Sestanek bivših vojakov Notranjčev 31. t. m. na Križni gori piri Ložu (žel. postaja Rakelk). Izrecno po želji Notranjčev, ikli-čamo bivše vojake na Križno goro, to prele-]>o razgledno točko naše zemlje, za 31. julij. Pričetek slavnosti ob 10. uri dopoldne. Na ta pokrajinski sestanek Zveze, vabimo zlasti Natranjce, ker to je njihovo naravno središče. 'Zveza, ki je letos žela triumfe v Petrovčah, na Žalostni gori, pri Sv. Petru, kliče še vas, žilavi Notranjpi, na Križno goro pri Ložu (žel. postaja Rakek). -— Tovariši Notranjci, kakor en mož Sl. julija na Križno goro. — Za Z. S. V. pripravljalni odbor v Ložu. , , — Oblastno središče trezne mladine kot kongresni odbor v Ljubljani si dovoljuje javno zahvaliti se mestnemu magistratu ljubljanskemu za izredno podporo Din 1000, ki jo je podaril za II. Jug. abst. kongres. •=— Likvidacijske posle II. Jugoslovanskega abstinenčnega kongresa vrši abstinenčna pisarna Stan in Dom; vsi računi naj se čim-prej pošljejo tej pisarni. — Oblastno središče trezne mladine kot kongresni odbor II. Jugoslovanskega abstinenčnega kongresa se zahvaljuje vsem javnim funkcionarjem, zastopnikom društev in vsem prijateljem abstinence, da so s svojo prisotnotjo pripomogli do večjega sijaja kongresa. Oblastno središče trezne mladine se vsem tem priporoča za nadaljno naklonjenost pri težkem svojem delu. — Nov upravnik političnega oddelka zunanjega ministrstva. Za upravnika političnega oddelka zunanjega ministrstva je imenovan dosedanji tajnik našega poslaništva v Rimu, dosedanji upravnik oddelka dr. Božidar Purič je imenovan za svetnika pri našem poslaništvu v Rimu. — Z zagrebške univerze. Za rednega profesorja geologije in paleontologije na zagrebški univerzi je 'imenovan dr. Marijan Salopek, ki je predaval pred leti na ljubljanski univerzi, na tehnični fakulteti je imenovan za rednega profesorja strojne tehnike Ljubljančan inž. Josip Boncelj. h prosvetne službe. Za profesorja na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan upokojeni oblastni šolski nadzornik Ivan Vrščaj. _ Iz učiteljske službe. Karol Širok je imenovan za stalnega učitelja na osnovni šoli v Črnomlju. . _ Promocije. Na zagrebški univerzi so promovirale zn magistre phnrmaciae: Vera Kremžarjeva, Marija Kumpova, Anica Tekav- čičeva, vse iz Ljubljane. Danes bo promovirala na dunajski univerzi za dr. med. Mila Kovačeva iz Celja. — Iz prosvetne službe. Karlo Adamič, znani slovenski skladatelj, sorodnik Emilov, je imenovan za profesorja glasbe na učiteljišču v Križevcu na Hrvatskem. Predkratkim je položil srednješolski učit. izpit iz glasbe na glasb, akademiji v Zagrebu. Čestitamo. — Poroke v zraku prepovedane. Berlinski župnik Teichmann, ki je poročil, kot znano, nedavno dva para v letalu, je bil te dni za kazen suspendiran. V svojem odloku naglaša evangeljski konsistorij, da je Teichmann s svojim činom oškodoval ugled in častitljivost cerkvenega akta. — Obdačenje zakoncev brez otrok na Ma-djarskem. Madjarska vlada pripravlja zakonski nažrt, v svrho pobijanja sistema enega otroka. V okviru novega zakona se preuredi predvsem dedno pravo, dalje se uvede davek za samce in za zakonce brez otrok. — VII. Mednarodni semenj v Lwowu. V Lwo\vu se vrši VII. Mednarodni semenj od 4. do 15. septembra t. 1. Informacije o semnju dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. — V lisičjo past se je vjel. Iz Novega mesta nam pišejo: 16 letni ipastir je pasel v hosti, kar se po nesreči ujame v lisičjo past, ki je bila tam nastavljena. Past mu je nogo tako poškodovala, da so mu jo morali odrezati.. Sodišče sedaj išče krivca. — Vročina v Novem Sadu. V soboto je vla dala v Novem Sadu pravcata afrikanska vročina. Termometer je kazal v senci 32 stopinj. Obenem je pihal vroč veter, ki je uničil v okolici vse sadje in vinograde. Veter je bil tako močan, da je ruval in lomil stara drevesa. — Katastrofalna eksplozija plinske cevi na Sušaku. V petek zvečer okoli devetih se je začula na Sušaku na korzu in v stranskih ulicah silna detonacija. Šipe na poštnem poslopju so popokale. Policija je poštno poslopje blokirala in ugotovila, da je eksplodirala v drugem nadstropju plinska cev. Vsled eksplozije se je vnelo pohištvo v eni od sob. Na kraj nesreče so prihiteli ognjegasci, ki so požar hitro udušili. Eksplozija je nastala na la način: pri popravljanju plinske napeljave je ostala ena od cevi odprta. Ko je hotel poštni sluga Rachel cev zamašiti, je vžgal užiga-lico, vsled česar se je plin vnel. Rachel je odnesel več lažjih poškodb. Pripeljali so ga v bolnico. Materijalna škoda ni velika. — Nesreča na progi Sušak — Zagreb. Predvčerajšnjim zjutraj je povozil sušaški tovorni vlak med vožnjo v Zagreb v bližini tunela železniškega zavirača Pera Kumbaro. Kumbaro je pred tunelom tako omamil dim, da je padel pod vlak, ki mu je obe nogi skoraj popolnoma odrezal. Ponesrečenca so prenesli v bolnico, kjer so mu morali amputirati obo nogi. Zdravniki dvomijo, da bi ostnl pri življenju. — Kaznovana vedeževalka. Francoska ve-deževalka Dupont je »prerokovala«: novo kr-voprelitje, vsled tega jo je kaznovalo valjev-sko srezko načelstvo, kljub temu, da je imela od notr. min. dovoljenje za bivanje v naši državi in izvrševanje svoje profesije, s 15-dnevnim zaporom, ki se je izpremenil v lenarilo globo. Gospa Dupont je globo plačala. Bila je pa zelo užaljena. Izjavila je, da se bo pritožila pri notranjemu ministrstvu. Pripomnila je, da se ji kaj sličnega še ni v nobeni državi pripetilo, temveč, da je bila povsod prijazno sprejeta. — Atentat na tramvaj v Beogradu. Predvčerajšnjim zvečer okoli devetih je bil izvršen v Beogradu v bližini postajališča Gube-rovac nenavaden atentat. V tramvaj je priletel z nenavadno silo velik kamen, ki je razbil 2 šipi. Dasi je bil tramvaj precej poln, po čudnem naklučju ni bil nihče poškodovan. Voznik je tramvaj takoj ustavil. V bližini so našli samo nekega dečka, ki pa kamna s tako silo nikakor ni mogel vreči. Vsekako pa je policijski stražnik njegovo ime zabeležil. ; Preiskava se nadaljuje. — Propadanje tihotapstva na italijanski i meji. Tihotapstvo na naši meji proti Italiji ! dan na dan bolj pojema. Vzrok temu je po- , leg vestnosti naših obmejnih organov v prvi vrsti dvig italijanske Ure. Najbolj razvito je bilo tihotapstvo leta 1925, kar dokazuje sle- . deča statistika: leta 1924 je bilo aretiranih I 212 tihotapcev, leta 1925 416, leta 1926 208, v 1 prvi polovici letošnjega leta samo 06, in si- j cer v prvem četrtletju 46, v drugem pa le 20. j — Mamutovo okostje pri Bihaču. V selu j Račiču so naleteli te dni ob priliki gradnje j nove ceste na neki njivi na okameneio mamutovo okostje. Delavci so prinesli v Bihač dva mamutova zoba. Na dotičnem mestu so z deli prenehali, dokler ne prispejo v Bihač znanstveniki, pod katerih nadzorstvom se bo okostje izkopalo. — V čolnu iz Dunaja v Beograd. Te dni je prispelo po Donavi 7 dunajskih veslačev, ki potujejo v čolnih iz Dunaja v Beograd. Do Osjeka, kjer so počivali samo 1 dan, so potovali 12 dni. — Strašne nevihte v Nemčiji. V srednji Nemčiji so besnele te dni strašne nevihte. V kolikor je doslej znano so zahtevale vremenske katastrofe okoli sto človeških žrtev. Kopališče Reiberbau je popolnoma uničeno. — Sadistična senzacija na Dunaju. Neki delavec na Dunaju je opazil te dni na telesu svoje zaročenke vse polno črnih lis. Ko jo je stavil radi tega na odgovor, je priznala, da je pozval njen delodajalec, neki zelo ugledni dunajski industrijalec njo in še par drugih delavk v svoje stanovanje, kjer jih je bičal in drugače mučil. Policija je industrijalca aretirala ter uvedla preiskavo. — Maksim Lconidovič-Bluinenau: Buška začetnica za Slovence. Založila in natisnila v Mariboru leta 1927 Mariborska tiskarna. — Zanimanje za ruski jezik je od leta do leta večji, prirejajo se šolski in društveni tečaji; čujejo se tudi zahteve, da se upelje ruščina kot obvezen predmet v srednje šole, kakor se je uvedla ponekod na Češkoslovaškem. Slovenci dosihmal nismo imeli ^pripravne učne knjige, llostnikova slovnica je že zdavnaj razprodana, začetnice in slovnice v tujih jezikih pa niso primerne za slovenski pouk lepega ruskega jezika. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru je tedaj ob pravem času izdala Rusko začetnico za Slovence in z njo zelo ustregla številnim ljudem, ki so si želeli knjigo te vrste v našem jeziku. Začetnico je sestavil M. L. Blumenau, profesor Ruske gimnazije v Hrastovcu, ki pozna oba jezika. Knjiga šteje 86 strani besedila in ima za nameček primerjalno tabelo jugosloven-ske in ruske abecede s transskripcijo in izgovorjavo. Začetnica je sestavljena po preizkušenih načelih unodernega (jezikovnega poduka, ima kratko čitanko s srečno izbranimi berili, v tretjem delu pa je sestavljalec podal najnujnejše slovniško gradivo in omogočil preglednost in priročnost s skrbno sestavljenimi razpredelnicami. Autor se ozira na staro in na novo rusko transskripcijo. Knjiga bo dobro služil za poduk ruskega jezika v srednjih šolah in v tečajih za odrasle, pozdravil in s pridom rabil pa jo bo tudi samouk. Izdaja je čedna, v osme.rki, na dobrem papirju in z velikimi, jasnimi črkami. Knjiga bo dobro služila za poduk ruskega je-Mariborski tiskarni d. d. v Mariboru. —• Usmiljenost. Te dni se je odigral v znani newyorški kaznilnici Sing-Sing razburljiv dogodek. Ko se je nahajalo ob času odmora kakih 1200 kaznjencev na bregu reke Hudson, ki teče samo par metrov oddaljena od dvoriščnega zidu kaznilnice, se je prevrnil na vodi člon, v katerem so se vozili trije mladi ljudje. Mladi ljudje, ki so bili v nevarnosti, da utonejo, so klicali obupno na pomoč. Veliko število kaznencev je hotelo skočiti v vodo, ponesrečencem na pomoč, toda pazniki »o jim to zabranili. Kaznencev, ki so morali mirno gledati, kako so ponesrečenci vpričo njih tonili, se je polastilo silno ogorčenje in ko so zanesli valovi enega od ponesrečencev na distanco samo par metrov od brega, kjer se je jel potapljati, so navalili kazuenci na paznike, da bi jih obvladali ter priskočili potapljajpčim se na pomoč. Toda pazniki so jih pognali z naperjenimi puškami nazaj. Sedaj zahtevajo kaznen-ci, da se pazniki strogo kaznujejo ter groze, da prično sicer z gladovno stavko. Pazniki se sklicujejo v svoje opravičilo na stroge predpise. Ljubljana. 1— Ljubljanske občinske volitve. Mesini magistrat razglaša: Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil z razpisom z dne 8. julija 1927, S. br. 2760, da se ima izvršiti volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske in sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov v nedeljo, dne 2. oktobra 1927. Natančnejša določila o razdelitvi mesta na volilne okraje in dodelitve posameznih oko-lišev na določena volišča se objavijo s posebnim razglasom. I»totalco se razglase pravočasno po razgrnitvi pravoveljavnih volilnih imenikov za občinske volitve določila glede vlaganja kandidatnih list, ki jih bo treba predložiti političnemu oblastvu po § 12. zakona o volitvah v občinska zastopstva, najkasneje v 10 dneh po razgrnitvi pravno-veljavnih volilnih imenikov, To se daje javno na znanje s pristavkom, da se smejo po odredbah člena 12.zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922 popravki stahiega volilnega imenika za občinske volitve, ki je vsakdan ob običajnih uradnih urah, to je od 8. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih pa ob 9. do 12. ure pri mestnem magistratu (mestni volilni kataster, soba št. 21) .raf' grnjen vsakomur na vpogled, zahtevati le še15 dni po razglasitvi ukaza o volitvi občinskega odbora. Glede na to določilo se sinejo popravki volilnega imenika zahtevali le še do všteto sobote, dne 23. julija 1927. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega samo pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti samo polnoveljavne listine. — Opozarja se, da odloča po členu 19., tretjem odstavku, zakona o volilnih imenikih tam, kjer so občinski odbori razpuščeni, ko gre za poslovanje občinskega urada pri odločanju o popravku volilnih imenikov, pristojno okrajno sodišče. 1— Poškodovanje poljščine. Pri kopanju v Malem grabnu in Gradaščici se kopalci ne poslužujejo zato napravljenih potov, oziroma dohodov, marveč hodijo vsevprek po njivah in travnikih ter povzročajo s tem občutno škodo na poljščini. V interesu zaščiie kmetijstva in pa po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo prepovedano vsako stopanje na .travnike in njive ob času, tko trava in poljski plodovi uspevajo. Tudi vodopravni zakon dovoljuje kopanje le v toliko, v kolikor se ne dela s tem komu škoda. Isio-tako je strogo prepovedano delati škodo na javnem in privatnem imetju s trganjem trave in zelenja ter sekanjem vej in nabiranjem drv. Proti vsakomur, ki se ga bo pri navedenih dejanjih zasačilo, se bo v smislu obstoječih predpisov kar najstrožje postopalo Maribor. V Studencih pri Mariboru se je 2. ig & t. m. izvršila proslava 50-letnice dRKf,*nnqt kar najbolj primerno. Naša prije, je, da se prav iskreno zahvalimo vsem, to teri so na katerikoli P P„i;f) iepega I ve učiteljstvo je priredilo okusno m ! smotreno urejeno razstavo, lu je vzbudila — zlasti ona VI. razreda - splošno zanimanje ! in občudovanje ne samo občinstva, temveč ; tudi zastopnikov prosvetne uprave. Impo-' zantno bakljado s kolesarji »Delavskega kolesarskega društva« na čelu so omogočila vsa ' naša krajevna kulturna društva kakor »Ena-I kost«, »Kat. izobraževalno društvo«, »Požar- na bramba«, »Svoboda« in »Sokol«. Vsa ta društva so po svojih zastopnikih vodila v lepi harmoniji z občino in krajevnim šolskim odborom vse priprave, da se je slavnost vršila tako lepo. Naj prejmejo zato našo iskreno zahvalo. Studenčani so omogočili pogostitev naše mladine s svojimi obilnimi darovi. Harmonično delovanje obeh tukajšnjih šol je pripravilo lepo uspelo igro »Šola v nebesih« s krasnimi telovadnimi in pevskimi točkami. Zato še enkrat: Prav iskrena zahvala vsem skupaj in vsakemu posamezniku za ta lep praznik naše mladine in Studencev. — Za krajevni šolski odbor: Kaloh Alojz, s. r., predsednik. 40-LETN1CA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V NOVEM MESTU. Zletni odbor se je z izredno vnemo in vs.° resnobo in požrtvovalnostjo lotil vseh P!l" prav za pomembno letošnjo prireditev našeg» sokolskega društva, za katero vlada povsod veliko zanimanje. V četrtek 7. julija, je bil na zletišču sestavljen podroben načrt za po-stavo dveh velikih tribun z balkonom za godbo ter mostičkom za načelnika na sredi. Določili so se tudi vsi ostali prostori, paviljoni aa vino, pivo, jestvine, slaščice, kavarna, plesišče, oder za godbo, telovadišče, veselični prostor in poseben prostor za naraščaj in deco. Vsi prostori bodo lepo okrašeni. Društvo nakupi večjo množino steklenine ter se preskrbi z izborno pijačo, tako da bodo t udi ljubitelji dolenjskih vin prišli na svoj račun-Prepričani smo, da bodo narodne dame s^o-jo nalogo rešile v splošno zadovoljstvo. Vzpored obeta biti jako zanimiv. Zleta se udeležijo tudi vojaki sokoli 36. p. p. iz Karlovca. Sodelovale - bodo tri godbe: našega mestnega godbenega društva, ljubljanskega železničarskega društva »Sloge«, kakor tudi sokolska fanfara iz Karlovca. Došlo je dovoljenje za posebne vlake, tako da bodo zveze na vse strani tudi za povratek nad vse ugodne. Železniške legitimacije bodo v kratkem natisnjene. Nočno razsvetljavo na Krki prevzame prof. Krajec, pevske zbore pa bo organiziral g. Strajnar. V kratkem bodo gotovi veliki plakati našega umetnika B. Jakaca, ki jih bo izletni odbor hkrati z drugimi letaki in posebnimi navodili odposlal na vsa sokolska društva. Novomeškemu občinstvu bo razposlana okrožnica s prijaznim vabilom na sodelovanje pri naši proslavi. Zlelni odbor ima delapolnih rok ter upa, da bo našo prireditev posetilo kar največ narodnega občinstva iz vseh krajev, da bo letošnje sokolsko slavje najveličastnejše od vseh, kar jih je doslej doživelo naše mesto! Zdravo! — Zletni odbor. MIKLOŠIČEVA SLAVNOST V LJUTOMERU DNE 7. AVGUSTA 1927. Dne 7. avgusta bo velik praznik za našo ljutomersko župnijo, ko bomo proslavili svojega slavnega rojaka, ki je dika in ponos ne iiatno nabe Jare, ampak celega slovenskega naroda sploh. Ta naš veliRan ti^rmJnK jc kazal vsemu svetu, da je v malem slovenskem narodu dovolj sile in moči, da ni zapisan smrti, saj je tudi naš Miklošič bil mož kot zrno klen in zdrav. Bil je sin matere Slovenije, katere ime je zanesel širom sveta. On je rodoviten trst naših goric, ki je dal življenje za rast neštevilnim mladikam. In narod, ki ima take možet ki so toliko prispevali za kulturo, tak narod ima dane vse pogoje za bujno rast in procvit. Ves kultureu svet časti in slavi našega velikana in sramotno bi»bilo za nas, ako bi nas drugi narodi morali učiti in opominjati, da slavimo svoje zaslužne može, da v resnici »Sinovi slave smo«. Zato mora ves slovenski narod prispevati, stiku s suho zemljo in z ladijami da-okrog. To je posebno v slučajih nesreč euke važnosti. Vse ladije in obrežne radio f^staje so na isti val (600 m), tako da mo- eJ° n. pr. klic na pomoč: SOS (...------...) »Prejeti tu ali tam, in ako je kaka ladija v Zini, kar je običajno, tedaj je rešitev možna. Na velikih ladijah so v stalni zvezi z ve- likimi radio postajami in dobivajo vse dnevne novice, tako da omogočijo izdajanje lista sredi oceana. Še večje važnosti je radiofonija za zrako: plovstvo. Ko je Amundsen letel preko severnega tečaja, je moral že postavljeno radio napravo tudi za pošiljanje — zopet izločiti, da je imel prostora za dovoljno živeža. Zato je bil ves svet v velikih skrbeh, ko ni bilo par tednov od njega nikakega sledu. On je natančno vedel, kake skrbi je napravil po svetu, sprejemal je vse novosti in glasove o skrbi zanj, a sporočiti ni mogel ničesar. Prva dva letalca sta preletela oeean brez radia, a poslednji — Byrd — je imel s seboj še tri spremljevalce in celo oddajno postajo. Tako je ves svet vedel vsak trenutek, kje se nahajajo pogumni Zrakoplovci. Naznanjali so točno točko zemeljske širine in dolžine in vsakdo si je mogel na karti zaznamovati kraj, kjer so leteli proti Irskemu. Vsled skrajno slabega vremena so v gosti megli izgubili pravo smer, oziroma niso mogli spustiti se na zemljo, zato so šli raje proti morju. Ali ob lepem vremenu bi oni sigurno prileteli do Pariza ali celo do Dunaja, kakor so baje nameravali, ako bi imeli dovolj bencina. Ako tudi ta polet ni popolnoma dosegel namena, vendar je velik napredek v zrako-plovstvu. Bogate izkušnje, ki so jih doživeli in znanstveno ugotovili pogumni Amerikan-ci, bodo služile za bodoče izpopolnjenje letal za vse slučaje. Dasi so bili jako oprezni in so imeli seboj vse mogoče potrebščine, vendar so se kazale pomanjkljivosti. Za večje zrakoplove pa je prva potreba: radio oddajna naprava. Kakor si ne moremo misliti železnice brez telegrafa in telefona, tako ne mornarstva in zrakoplovstva brez radia. A. G. NAŠE GORE. Kdor je bil 28. in 29. junija v triglavskem pogorju, se ni mogel načuditi, kako inalo snega je sedaj na Triglavu, ko je vendar v tem gorovju druga leta bilo ob tem času še veliko snega. To razveseljivo dejstvo pomaga turistom, da se lahko svobodneje gibljejo kakor sicer. 'V nižjih legah 'triglavskega pogorja je tudi flora že prav bujna. Koče SPD so že vse otvorjene in dobro oskrbovane; poiti so v redu, tako da je užitek hoditi po planinah. Pot z Malega Triglava na Aleksandrov dom je potrebna popravila, sliši se, da bo kmalu jKipravljena. Tudi zgornjo pot s Staničeve koče na Kredarico se bo 'popravilo. Navedene poti so razrite od plazov, niso pa nevarne. Na Triglavu je trajala megla dne 28. t. m. do 6. ure zvečer, potem se je pa zjasnilo in je bil krasen razgled. Megle so seveda zopet zagrnile sosedne vrhove, kar je pa sliko napravilo še bolj romantično, nato pa so se vlegle v dolino in dne 29. junija zjutraj se je razprostiralo Okoli Triglava krasno megleno morje, s katerega se je tu in tam lesketal v jutranjem solncu kak višji vrh sosednjega gorovja. Mnogo obiskovalcev sta imela Stol in Golica, kjer je tudi kazalo prvotno, da bo zelo slabo vreme, a se je kmalu zjasnilo, turisti pa so bili s tem bogato poplačani za svoj veren trud. Na Golici je letos opažati močan obisk turistov iz Avstrije, celo z Dunaja prihajajo na Golico. V splošnem se opaža, da Avstrijci zelo radi pohajajo v naše gore. Pravijo, da je tu zelo lejM) in da ije naše ljudstvo prijazno in uludno. Ne morejo pa prehvaliti naših koč, kako znažno so dr-žane in kako izvrstna je oskrba. Mnenja so, da je naše triglavsko pogorje lepše kakor tirolsko, ker ima nekaj posebnega na sebi: oblika in celi kompleks harmonira. Kamniške planine so imele ta dva dneva tudi dosti obiskovalcev; tja so se podali zlasti tisti, katerim je bilo 26. vreme preslabo. To gorovje je značilno in zelo slikovito, pravijo tujci. Mnogo jih je, ki trdijo, da Kamniške planine niso lepe. Tujci pa poudarjajo, da iniajo Kamniške planine posebno in zelo da De prevladuje gladki ka-m“’ oster ln raztrgan Na nekaj pa taki kritiki popolnoma pozabijo, namreč, da se z miujšim «trog£i pride do on na planine in da je treba manj časa. To je velike važnosti zlasti za Ljubljančane. Pa še eno prav lepo lastnost imajo Kamniške planine — če kdaj dežuje, dežuje v Kamniških — po tem se pač temeljito razlikujejo od drugih planin pri nas. Pozabiti pa ne smemo Črne prsti. Ta gora je visoka okoli 1900 m in je, kljub temu, j da ni višja, ena najlepših razglednih točk j na meji naših planin. Pa še neko posebnost j ima, posuta je z bujno planinsko floro. Rav- j no sedaj je čas, ko je na Črni prsti flora v j popolnem razvoju in ne bo minil teden, ko ■bo v vsej svoji krasoti razcvelo krasno planinsko cvetje. Žal da se poda na Črno le malo turistov, ki bi ne trgali v veliki mno-žini planinskih cvetlic. Planinci, čuvajmo lepoto naših planin in ne uničujmo je! Ko smo že pri flori in nje uničevalcih, pa povejmo še, kdo je največji in najnevarnejši .uničevalec. Nežni spol, ki zadnje čase rad in v vedno večji meri pohaja v planine. Ta kupuje, trga z nežnimi belimi rokami samo da je veliko planinskih cvetlic, pa tudi cela košara ibi bila premalo. Vendar hi bilo dobro, da tudi nežni hribovski spol malo popazi na redkejše planinske cvetlice. Da ostanemo pri stvari. Črno prst do sedaj ni bilo baš prijetno posečati, ker koče niso bile dobro urejene in oskrbovane. Pod skrbnim vodsivom SPD je Orožnova, kakor tudi Malnerjeva koča prišla v najlepši red, Tako hrana, kakor tudi prenočišče je dobro in poceni. In še nekaj se je uredilo; našla se je nova pot do vrha Črne prsti -po našem ozemlju, tako da se ne pride z Lahi v ožje stike, ki imajo lahko neprijetne posledice. Priznati je treba Slovenskemu planinskemu društvu, da so koče v naših goraih vse v redu oskrbovane in prav udobno urejene. Pritožujejo se radi vseh mogočih stvari, seveda samo nekateri turisti. Je pa zadeva taka: tako, kakor doma ni nikjer in če si siten, pa ne zahajaj v planine. Za človeka pa, ki ni preveč natančen, so planine dovolj urejene, da se v kočah počuti kakor doma. Ljudje mislijo, da je po planinah sedaj poleti zelo vroče, kar pa ni res, ker v višjih legah in zlasti zjutraj in zvečer, ali če ■je malo vetra, za enkrat še ni toplo. B. Kratke vesti. Bratianu namerava ponuditi zemljoradni-kom, da vstopijo v vlado. Malo verjetno je, da bi ti njegovo ponudbo sprejeli in s tem sankcionirali voliven teror. 12 vojakov iz sovjetske vojske je bilo v Moskvi ustreljenih vsled protisovjetske agitacije. Pomorska razorožitvena konferenca je zaključena, ne da bi bil dosežen sporazum. Prihodnja konferenca se vrši spomladi leta 1923. PROFESORSKI KONGRES. Beograd, 11. julija. Včeraj se je na Cetinju začel profesorski kongres. Na kongresu razpravljajo o srednjih šolah in o srednješolski mladini. PARADA ITALIJANSKE MORNARICE. Rim, 11. julija. Velika smotra italijanske mornarice pred Ostio je preložena na torek. Včeraj so bile v Rimu mornarici na čast velike slavnosti. 6 MILIJONOV ZA ZADER. Rim, 11. julija. Minister za javna dela je bil pooblaščen porabiti kredit 6 milijonov lir za dela v Zadru in v okolici. VELIKI GOZDNI POŽARI V BOSNI. Sarajevo, 11. julija. Včeraj popoldne se razširile vesti o velikih požarih v okolici Hana Pijeska, kjer je tudi kraljev dvorec. Veliki kompleksi gozdov so popolnoma v ognju. Požar se je pojavil tudi v gozdu Duboki potok. Po vesteh, ki smo jih prejeli, je pogorel tudi gozd v področju Belasice. V vse kraje je bilo poslano vojaštvo in orožništvo, da je pomagalo gasiti. Veliki župan je izdal potrebne nujne odredbe. S požarom v gozdu okrog Hana Pijeska je bil ogrožen tudi raljevski dvorec. Z velikim naporom se \ išče reŠiM dvorec in kraljevo lo- Kakor se iz drugih krajev Bosne jav- lja, so tudi tam nastali požari, ki jih je povzročila sedanja velika vročina. Tako se lahko reče, da je vsa Bosna v plamenu. V nekaterih krajih je ogenj uničil tudi žage. Celi predeli izgledajo kakor morje plamena. Med ljudstvom je zavladala velika panika. Težave so tem večje, ker se ogenj zaradi vetra kaj naglo širi. Škoda se ceni na okrog 200 milijonov dinarjev. Šport. HAJDUK — PRVAK JUGOSLAVIJE. Zagreb, 11. julija. Včeraj je bilo končano zadnje kolo nogometne tekme za državno prvenstvo. Prvo mesto si je z vstrajno borbo pridobil splitski »Hajduk« in postal tako prvak države. Na drugo mesto je prišel »Beogradski sport-ski klub«, na tretje pa »Hašk«. Včerajšnja tekma med »Sandom« in »Haskom« se je končala s 5:3 v korist Sanda. V Beogradu se je tekma med «Beogradskim sportskim klubom« in »Saškom« končala s 7:4 v korist Beograjčanov. V Splitu je »Hajduk« zmagal nad »Ilirijo« s 3:0. Zakaj se bodo na amsterdamski olimpijadi vršile nogometne tekme? Prireditev nogometnih tekem v Amsterdamu je bila še zelo dvomljiva, ker sta bila olimpijski komite in Fifa nasprotnega mnenja glede definicije amaterstva. Ker pa računa olimpijski komite z velikimi prejemki, ki se pa jih dobi samo pri nogometnih tekmah, bodo prireditelji malo zamižali ter pustili, da se tudi nogometni quasi-amaterji udeleže olimpijade. Predkratkim sta o tem razpravljala v Parizu predsednik olimpskega komiteja grof Baillet-Latour in predsednik Fife Rimet in je sporazum že dosežen. V lahki atletiki prednjači še vedno Amerika. Tekme za amerikanska prvenstva, ki so se pričele preteklo soboto v New-Orlean-su, so prinesle v vseh panogah izborne uspehe, ki so jih napravili mnogi, v Evropi popolnoma neznani atleti. V poteku teh prireditev je padel tudi svetovni rekord v teku čez lese na 440 y, ki ga je o bistem času izenačil lord Bughley v Stamford Bridge. 'Najnovejši .prvaki v važnejših panogah so: 100 y Borah, v 9.6 sek. — 220 y Ilorah 21.4 sek. — 440 y Philips 49.6 sek. — 880 y Wat-son 1:58.6. — 1 angl. milja (1609 m) Conger 4:23.4. — 6 milj Ritola 30:43.3 — 120 y lese Werner 14.6 sek. — 440 y lese Gibson 52.6 sek (svetovni rekord) — skok v višino King 1.88 m — troskok Hublard 14.64 m — skok ob palici Barnes 3.96 m — met krogle Kuck 14.75 m — me.t kopja Harlon 59.01 m — .met kladiva Merchant 52 m — sunek uteži Mac Donald 11.07 m — met diska 44.75 m. Amerikanske prvenstvene tekme v plavanju. Dočim tekmujejo v Bologni najboljši plavači Evrope, je priredil ameriški savez v Honolulu amerikanske poletne prvenstvene tekme. Poleg amerikanskih prvakov so se zbrali najboljši plavači sosednih držav. Na vsak način bo tekma, ki se je vdeleži Weiss-miiller, Spencer, Wiaton, Charlton, Takaishi, Kealoha, Sam in Duke Kahanamoku, preobrnila marsikateri svetovni rekord; zanimivo bo pa tudi primerjanje uspehov, doseženih v Bologni in Honolulu. Tekme za špansko prvenstvo so jasno pokazale napredek lahke atletike v Evropi. Omenimo par prav dobrih rezultatov, tako tek na 100 m, kjer ie zmagal Lorenz z 10.8 sekund, na 200 m, ki jih je pretekel Ordonez v 23.4 sek. in na 800 m, ki jih je pretekel Miquet v 2 : 00.6. Vojaške veibe važnejše kot spori. Najvišje sodišče na Dunaju je izreklo zanimivo odločbo o vprašanju, je li važnejši šport ali eksercir. Neki nogometni klub je 1. 1920 vzel v najem jahalnico trenske vojašnice v Meidlingu, katero mu je pa lansko leto odpovedalo armadno vodstvo, češ da rabi ja-jialnico za vojaštvo. Prva instanca, okrajno sodišče, je razveljavilo odpoved z motivacijo, da se morajo igrišča ohraniti v javnem interesu. Najvišje sodišče pa je razsodilo v prid zveznemu vodstvu in s tem postavilo vojaško vežbališče nad športno igrišče. HENRI BARBUSSE:* JEZUS. .Na naslovno stran svoje knjige j« slavni pisatelj napisah sledeče tri stavke »Tudi jaz J??6} .^e^usa. Dokazal se mi je v lepoti očnosti. Ljubim ga, pritisnil sem ga na svo-je srce in branil ga bom napram drugim, če je treba.« Gornji prevod je vzet iz knjige, ^ “arbusse posvetil »človeku, ki je držal v svojih rokah človeško revščino, trpljenje in veličino ter jih je dvignil, da se »olje vidijo«. 66. — Polna luna je bohotno oblivala Oljsko goro in v skednju, kjer so ležali moji učenci sredi slame ,se 'je blestel kvadrat lu-Si radi luknje v strehi. 67.. — Okoli je bila tema, toda videl sem * H. Barbusse je eden najznamenitejših sodobnih francoskih pisateljev. Znan je postal tik po vojni s svojim opisom življenja v okoljih, z »Ognjem«, ki je izšel v slovenščini v prevodu dr. Antona Debeljaka. Pozneje se je komunistično orientiral. Lani je kot plod svojega potovanja po Balkanu napisal knjigo o mučenju političnih ujetnikov v Bolgarski, Rumuniji in v Beogradu, radi česar jo je naše notranje ministrstvo v Jugoslaviji prepovedalo. Njegova zadnja knjiga'»Jezus«, ki je ravnokar izšla, je veličastno, pogumno in globoko zamišljeno delo, ki čitatelja kar preseneti. Naravno, da bo na eni strani navdušeno sprejeto, na drugi pa vzbudilo naj-oatrejši odpor. maso njih spavajočih teles. 68. — Dotaknil sem se jih, a le težko so prebudili. q ~ 10 čem so govorili, predno so za-'Molžali so, potem pa eo priznali, da največj?raV li’ kdo meo vsej deželi, v vsako mesto in v vsako hišo. V dobi brezžične energije bo oddajna {»staja stala tam, kjer je premogova žila. Premog se bo na mestu izpreminjal v električno silo, ki se potem razprši na vse strani. Še več. Premog postane nepotreben. Vodne sile bodo pretvorjene v električno. Niagarski slap na vzhodu bo lahko zalagal polovico Amerike z elektriko. — Vse tovarne in rudniki bodo črpali energijo iz zraka; črpale jo bodo lokomotive gredoč, ko bodo vlekle vlake; črpali jo bodo avtomobili na cestah in aero-plani v zraku. To se čita kakor fantazija, a vendar velika večina živečih ljudi učaka to dobo. Komaj par let je tega, kar je radio presenetil svet. Ze takrat so nekateri ženiji zasanjali: i »Če lahko slišimo na daljavo, zakaj ne bi tudi videli?« In glej! Televizor — aparat gledanja oseb, s katerimi govoriš po telefonu — je že tukaj. Kmalu bo v vsaki hiši, ki ga bo hotela imeti. Neki drugi učenjak je začel delali na vohanju na daljavo. Ampak vsa ta odkritja so malenkost v primeri z brezžično silo. Brezžična sila bo največja iznajdba 20. stoletja. To je najmogočnejša prihodnja iznajdba, ki zrevolucijonira ves svet. To bo največja revolucija v tehniki in ekonomiji, odkar se je porodila doba strojev pred sto leti. Razvoj industrij, ki je potekel iz uprežene parne sile, je zdaj aretiran in čaka na svoj največji razmah, ki pride v brezžični energiji. Parna sila je že primitivna, antična, okorna, neekonomična in nesanitarna; gazo-lin in druga eksplozivna goriva so začasno nadomestilo. Žična energija je predraga in potratna. Velikanski skok napredka pride šele v radioenergiji. Ideja brezžične transmisije gorilne sile je stara kakih dvajset let. Ze Heinrich Hertz, odkritelj radiovalov, je delal poskušnje. Nikola Tesla, znani jugoslovanski elektrotehnik, eksperimentira na tem že dolgo vrsto let. Zdaj ima v načrtu velikanski stolp za razpošiljanje energije pri Niagari. Dr. Charles Steinmetz, eden največjih elektricistov, kar jih je do danes imel svet, je trdno verjel v brezžično energijo in delal je zelo uspešne poskuse v laboratoriju General Electric kompanije. Marconi, iznajditelj brezžičnega brzojava, se tudi bavi s to slvarjo. Glavna ovira, ki jo mora veda odstraniti, je način, kako dobiti električno silo, da bo šla v paralelnih pramenih. Razpršitev energije v obliki radio valov, kakor delajo oddajne radiopostaje, ne velja nič. Na ta način se energija razgubi in par milj od postaje je že ni več niti toliko, dg bi gonila žepno uro. Pravo pot je pokazal pokojni Steinmetz — in za njim Marconi — z radioreilek-torjem. To je naprava, ki koncentrira valove v eno smer, da potujejo v formi ravnega traka. Čim bo ta naprava izpopolnjena, je polovica vprašanja rešena. Druga polovica je vprašanje, kako konzervirati energijo, da ne uide v zraku ali zemlji s pota. S tem problemom se najbolj bavi Nikola Tesla. On je izumil »povečalni transmitor*' črpavanje energije med potjo bo piriS*^0 >luknje v obroču« in te luknje bo nioral »krpati« dodatni tok z oddajne postaje. Na Steinmetzovem načrtu zdaj delajo strokovnjaki. Drugi ameriški ekspert, ki se ba- vi z brezžično silo, je dr. Harvey C. Rentsch' ler. Bavijo se tudi strokovnjaki v Angliji’ Nemčiji in Rusiji. Kdo bo novi Edison, ki praktično reši vprašanje in odpre vrata nove, epohalne dobe? Marcel Prčvost: 01 Don- Juanke. Sedim pri mizi, pri kateri sva tolikokrat skupaj delala. Vidim Vas tako jasno poleg sebe! Kolikokrat sem Vas tako zamaknjeno gledala, da nisem razumela Vaših besed in ste mi jih morali ponoviti. Vsega tega pa niste nikoli opazili! Kako ste moški včasih naivni! Kolikokrat sem imela divje poželjenje, da Vas poljubim, ko ste sklanjali glavo čez akte! Nikar se ne smejte, Laurent! Prepričana sem, da tega ne boste storili, temveč boste žalostni, ko boste zvedeli, da Vas ljubim. Saj boste občutili, da se mora v tem slučaju žrtvovati, jaz ali gospodična Migier. Zakaj Vam pravzaprav sploh piSem? Rada bi imela da me vidite v tej zadnji uri mojega življenja. Toliko žalosti in bolesti me teži, sovražim življenje, svoje življenje. Nisem zaslužila tega konca in obtožujem nepravičnost svoje usode! Mnogo sem delala, Laurent! In to delo je koristilo mnogim ljudem, marsikateri so bili srečni in brez skrbi, ker sem jaz delala! Če še tako sprašujem svojo vest, ne morem najti, da bi bila komu namenoma škodila. Celo v trgovskih zadevali sem imela vedno načelo »fair play«*... Toda to ni moja osebna zasluga, temveč prirojena natančnost, ki me je gnala k temu. Pri čitanju teh vrstic si boste d,ejali: »Da * Angl: Poštena igra moja predstojnica je bila kot moški, pogumna in poštena, le škoda .. .< Vem, kaj si mislite Laurent, začudeno se morate spraševati, zakaj nisem imela najboljše ženske lastnosti, poštenosti. 2e v svoji mladosti sem večkrat opazovala, da je poštenost samo hlinjena, in ko sem se postarala, sem povsod videla, kakor se na skrivnem greši proti poštenosti. Jaz pa sem bila od narave strastna oseba in nisem se mogla vzdržavali. Živela sem divje ljubezensko življenje in bila sem prepričana, da s tem ne grešim zoper pravo moralo. Gabilo se mi je samo hlinjenje. Rada bi Vam pa še nekaj povedala, Laurent: Od trenotka, ko sem Vas spoznala, je bilo moje življenje čisto in samo od Vas je bilo odvisno, da tudi tako ostane. Postala bi bila najbolj poštena ženska, kakor bo to postala gospodična Migier. Zakaj ta nenadna sprememba? Ker Vas ljubim in ker popreje nikoli nisem ljubila. Edino poltenost me je gnala moškim v naročje. Občutek, da sem bila ženski Don Juan, me je težil in spravljal v obup. Vse bi bila dala iza to, da bi mogla izbrisati to dobo iz svojega življenja. Ze poprej sem imela take misli. Ko še nisem vedela, da obstoja gospodična Migier, sem zavidala gospo Saulnois. Ona je bila srečna, kajti vse svoje življenje je poklonila enemu samemu moškemu. Ljudje jo občudujejo in jo navajajo za zgled. Pravijo: »Ali vidite... Celo Guillouxu se ni posrečilo, jo dobiti, ki je vendar izurjen zapeljivec.« Med onimi, ki jih imenuje Guilloux Done Juane,,.pa bi bila vsaka zamenjala svojo usodo z gospo Saulnois!... Laurent, rotim Vas, da me ne zaničujete! (Mnogo resneje, kot Don Juan, sem si prizadevala, da najdeni pravi ideal. Toda v trenutku, ko sean našla ta ideal, je stal pred menoj kameniti kip. Dobro, moja ura je prišla. Toda zakaj Vam pišem vse to in hočem opravičiti svojo preteklost, kakor bi bila ta preteklost vzrok, da me Vi ne ljubite. Morda tega ne verjamete; a kJjub temu je tako. Laurent, če bi bili postali pred desetimi leti sotrudnik, ko sem bila tako lepa, da se mi noben moški ni mogel zoperstavljati, bi Vas bila pridobila. Usoda je hotela, da ste prišli prepozno in radi tega s® ne morem potolažiti. <Čo pomislim, da bi me Vi lalik.0 videli, lco so imele moje ofii Se polni Hlo«]* so se moji lasje košatili v nebrzdani moči, ko so bila moja usta tako strastna, da so moški včasih odvrnili svoj pogled, v strahu, da bi ne izgubili uma, ko sem imela še telo Diane! Nikoli se ne bom mogla potolažiti radi zahrbtnosti svoej usode, ki mi je privedla moža, katerega ljubim, šele v trenutku, ko mu ne morem več dopadati! Laurent, Laurent... Vi niste nikoli poznali prave Kamile! Toda preveč sem že govorila o svoji nesreči. Pišem Vam tudi iz drugega vzroka. (Dalje) Predvajanje praKticnlli pripomočkov za trgovske, industrijske, obrtne m druge obrate od 8* do IS. ure Velesejem Paviljon Na veliko 1 Nizke cene! GALANT • troji URANIJA NalboHM v matorljartu so Švicarski P LITI L NI STROJI ' NAJNIZJE CINE tudi na meiaCna odplačila samo pri Josip Petelincu, Ljubljana ob vodi blisu Pralarnovaga spomenika. Zahtavajte prospakta I to naJpopo|naJSi, vrhu-nac nomlka tahnlka. DUBIED Dr. Tone Jamar ne ordinira do i. avgusta t.l D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, škarje za prikrojevanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri JOSIP PETELIHC-U, Ljubljana Blizu PreSernovsga spomenika, ob vodi. Postrežba točna! Nizke ten.e! Na veliko! W E C K (WECKJ čaše in aparati za ukuhovanje so najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarni Krekov trg 10 pri MALI OGLASI. Za rsako besedo se plaia 50 par. Za debelo tiikan* pa Din 1.—. Prodajalka dobra moč v mešane® blagu, leli premeni ti mesto. Cenj. dopise na upravo tega Usta pod šifro »Z a n e s 1 j i v »<. Premog - čebia Wolfova 1/11. * Tel»l. b* Gospodična išče posojilo do 8000 Din za dobo enega leta, katerega bi odplačevala mesečno 250 Din z obregnil. Ponudbe na uprav° ust« pod >Dobre obre*tu. »UIlstein’s Weltgeschlcbte« (elegantno vezano) za Din 1000 naprodaj. Na-' I slov v upravi. TISKARNA „MERKUR“ SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 2852. TELEFON ŠTEV. 285«. Se priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoia del* Urtajatelj Atekiaader ZelMnlkr _ u «*.!•: VMimir 8r.**h. - Z* U.karno >Morkur< odgovoren: Andrej *e».r. Vri » Ljubljani.