Štev. 106.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . K 26-— za pol leta „ . „ 13--za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za Četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2*—
V	upravi prejeman mesečno K 1*90
V Ljnbllanl, v torek. 9. maja 1911.
Leto XXXIX.
■ Inseratl: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:
vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
IU!- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo j nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "Sjj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Nastanek in pomen krakovskih dni.
Krakovski dnevi so prišli popolnoma nepričakovano in so radi tega tudi popolnoma presenetili ne samo tujo, ampak celo slovensko in poljsko javnost. Radi tega je nastala cela vrsta napačnih domnevanj in sodb. Radi tega hočem na kratko pojasniti nastanek krakovskih dni, da bo vedela javnost prav oceniti njihov pomen.
V jeseni se je ustanovilo v Ljubljani »Društvo prijateljev poljskega naroda«. Ustanovilo se je na tihem in brez vsake agitacije, ker ni imelo nobenega dalekosežnega namena, ampak je hotelo samo v ožjem krogu zbrati ljudi in dati slovenski mladini priložnost, da se uči poljskega jezika. Radi tega se ustanovijenje ni naznanilo poljski javnosti in se ni nobenega izmed Poljakov vabilo k ustanovnemu shodu. Da se ga je udeležil gospod Jasinski, je bilo to čisto slučajno.
Par dni poprej sem se odpeljal na Dunaj, kjer sem bil naprošen za neko predavanje. Jasinski je zvedel iz listov o tem mojem potovanju ter mi je brzo-javil v Ljubljano, naj ga počakam na Dunaju, kamorase takoj odpelje iz Kra-kova, ker bi rad nekaj z menoj govoril. Brzojavka je prišla v Ljubljano že po mojem odhodu na Dunaj, tako da je nisem več prejel. Dobil sem jo na mizi, ko sem sc vrnil z Dunaja, in odgovoril sem Jasinskcmu na Dunaj, da je žali-bog njegova brzojavka prišla prepozno in ga zaradi tega nisem pričakoval na Dunaju. Moral sem se namreč odpeljali takoj nazaj v Ljubljano, ker ustanavljamo tu »Društvo prijateljev poljskega naroda«. Jasinski se je nato takoj vsedel v vlak in se jo pripeljal v Ljubljano ravno k ustanovnemu shoclu. Tu se je zavzel za Slovence in vrnil se je v Krakov z mislijo, ustanoviti tam društvo za Jugoslovane.
Okrog Božiča sem dobil iz Ivrakova poročilo, cla se namerava ustanoviti »Društvo prijateljev Jugoslovanov« in da se odlični gospodje za to jako zavzemajo. Odgovoril sem, da se mi, kolikor poznam poljske razmere, zde tla za to med Poljaki še premalo prigotovana. Po mojem mnenju naj bi se stvar odložila na poznejši čas.
Pred tedni sem pa dobil iz K rakova tiskano vabilo na shod s celim sporedom in naznanilom, da sc to vrši dne
30. aprila. Odgovoril sem zopet, da se meni za to čas ne zdi pripraven. Na znatnejšo udeležbo od naše strani ni upati, ker sedaj je za to neugoden čas in smo ravno med volitvami. Na vsak način naj se termin preloži.
Potem je bilo zopet par tednov tiho. V nedeljo sem pa dobil obširno brzojavko, kjer se mi je naznanilo, da sc shod vrši na vsak način, ter se me je prosilo, naj se peljem takoj v Ljubljano in poizvem, kdo se udeleži izleta v Krakov itd. Prišedši v Ljubljano sem clobil zopet ekspresno pismo in potem sem storil svoje korake. Naznanil som nekaterim osebnim znancem, da sc vrši ta shod in jim razdelil vabila. Ker se mi je mudilo nazaj v Celovec, sploh nisem mogel razviti nobene agitacije.
Iz tega razvoja nastanka krakovskih dni sledi torej sledeče:
Cela inicijativa za dotično prireditev je izšla od strani Poljakov, ki so to priredili celo proti volji in vkljub odsvetovanju Slovencev. Neresnično jc torej, da bi bila prireditev v kakršnikoli zvezi s političnim položajem. Neumnost je, kar pišejo nemški listi o neki »Anbiederung« Slovencev na Poljake.
Prireditev ni imela v svoji osnovi nobenega političnega ozadja in nobenih političnih ciljev. Neslanost je torej razmotrivanje nemških listov, v koliko se je ta akcija politično posrečila ali ponesrečila.
Udeležba od strani Slovencev je bila popolnoma, slučajna, ker tekom enega dneva sploh ni bilo mogoče organizirati večjega izleta. Šol je, kdor je ravno imel čas in voljo. Neumestno je torej razmotrivanje, zakaj se je udeležila ta oseba ali zakaj se ga ona ni udeležila.
Res je pa, da jc pozneje izlet dobil nek večji pomen in celo neko politično ozadje. To pa ni stalo v prvotnem načrtu. Mi smo bili od tega presenečeni in se zamoromo tacega razvoja samo veseliti. Sprejem jo bil od poljske strani nad vse sijajen in priredba se jc vršila na veliko večji skali, kakor je sploh kdo pričakoval.
Kakšen pomen bodo torej imeli krakovski dnevi?
O kakšnem političnem fiasku, kakor so poročali nemški in tudi nekateri drugi listi, sploh ne more biti govora, ker'cel izlet ni imel nobenih političnih ciljev. Kar se je nameravalo, se je doseglo v polnem obsegu in še veliko več.
O kakšnem neposrednem političnem pomenu po mojem mnenju tudi ne more biti govora, ker se tako veliki po-
LISTEK.
Zadnjo sliko.
(Dalje.)
Lucija se jc smejala in na obrazu se ji je zasvetila samozavest. »O, jaz znam obe vijolini in gambo tako dobro igrati kakor Bianca; često sem se skrivaj vadila, ko so odšli drugi k koncertu. In petje? Tu sem se le potajila, sicer bi morala pomagati pred ljudmi peti kvintet. In tako je rekel oče mnogokrat: Lucija, preje bi si upal krokodila sv. Jurija naučiti peti skalo, kakor tebe — ha-ha-ha! — Ut re mi fa so Ia si ut —« v krasnem hodu jc zazvonola tonovska lestvica čisto in glasno iz dekličinega grla.
»Lucija, Lucija — za božjo voljo, pomisli, kje si!« jc mirila redovnica.
»Mislite li še vedno, da ne znam peti?« je vprašala Lucija, in njene oči so se svetilo radosti.
»Ne, ti znaš peti, in če izve to tvoj oče? —«
»Žal, on že vel«
»Kako to?«
»Predvčerajšnjim so imeli izkušnjo, oče, Rita in Tonio, in tedaj sem morala sodelovati. Iz stiske se mora nare-
diti krepost', jc dejal oče Toniu; .vzamemo počasnejši tempo, Lucija potrebuje mnogo potrpežljivosti, Bianka je imela v mezincu več glasbe! Pri tem so je ozrl v Tonia, kakor bi prosil milosti. •Tega očetu ni treba', sem si mislila, potom sem se zavzela in igrala — o — šlo jc čisto drugače, kakor jc oče mislil. Prvič, ko nisem naredila nobeno napako, mi je prikimal; potom, ko so prišla zapletena mesta, ko je treba dobro taktirati, tedaj je bil začuden, in ko sem vzela slednjič dvojne prijeme, s ko-jimi ni on niti računal — tedaj mu jc zasijalo solnce na obrazu. Hipno jc ustavil in rekel, ko je mene pogledal: ,Tako, otroci, zdaj vzamemo pravilni lempo, Lucija igra kakor umetnica!' In potem — da bi bili Vi slišali, madre carissima — potem je šele šlo, potem. Jaz nisem videla in slišala ničesar več, kakor godbo — to se je strinjalo! ,Bianka je izborno igrala,' je dejal oče, ,ali Lucija zna zdaj žo bolje, nego ona! Ko smo končali, me je imenoval svojega ljubega otroka, svojo nado in radost in še mnogo drugega. In tedaj sc nisem mogla več zadrževati: rekla sem, da bi rada tudi pela — Cherubinijevo Stella maris. Potem pa, madre carissima, som pokazala, da imam glas — tedaj m o jo oče objel in poljubil ter plakal od veselja,«
litični preobrati sploh ne povzročajo z enim izletom, vendar bodo pa imeli krakovski dnovi tucli nekaj političnega pomena.
Povzamem vse skupaj:
Krakovska prireditev je popolnoma. dosegla svoj prvi in glavni namen: Ustanovilo se jc »Društvo prijateljev Jugoslov anov«, ki bo gojilo kulturne stike z Jugoslovani in postalo središče in ognjišče tc misli med Poljaki. Društvu jc takoj prvi dan pristopilo okrog 400 članov, tako da je takoj postalo najmočnejše društvo podobne vrste med Poljaki.
Poleg tega prvega in glavnega namena se jc pa doseglo še več drugih stvari.
Poljski narod je prešinil močen tok, vzdramil se je in obrnil svojo pozornost na Jugoslovane. Polagoma se bo ta tok poglabljal in rodil raznovrstne sadove.
Manifestiralo se je v Krakovu javno in slovesno, da obstoja poleg starega panslavizma in njegovega naslednika takozvanega novoslavizma še neka tretja vrsta slovanskega gibanja, ki ima in jc imela svoje središče v Krakovu. To gibanje jc sedaj prvič stopilo izza ozkih mej znanstvenega delovanja v javnost.
Krakovskih prireditev so sc udeležili tudi odlični in vodilni politiki poljski in ravno oni so najprej in odločno ppvdarjali, da mora priti do zbližanja Slovencev in Poljakov tudi na političnem polju. Seveda se ne vdajamo nobenim iluzijam, da bi to takoj nastopilo, toda ideja se je sprožila in ideje so zmagovite in morajo prej ali slej priti do uresničenja.
Neposrednih političnih uspehov od te prireditve pa nismo iskali in jih ne pričakujemo. To mora priti šele po naravnem zgodovinskem razvoju. Sedaj smo temu razvoju samo pripravili tla in ga spravili v tir.
Toliko v pojasnilo dobromisleči javnosti. Našim nasprotnikom pa sploh ne potrebujemo dajati pojasnila in jim nismo dolžni nobenega odgovora. Kaj oni sodijo in kako ugibajo, nam jc malo mar.
Dr. L e o p. L e n a r d.
Slovenski državnozborski kandidati na Koroškem.
V četrtek, dne 't. t. m., je zaupni shod celovške okolice postavil msgr. Val. Podgorca kot kandidata v ce-
»In ti si njemu in sebi sama pokazala pot v bodočnost,« je dejala resno in milo redovnica; nekoliko nečimer-nostij je žo bilo pri tem, otrok, a ne bilo bi prav, čc bi skrivala svoje darove, ki ti jih je dal Stvarnik. Svojega očeta moraš podpirati, in ker jc on sam vedno pri koncertih in ker zahajate le v dostojne lokale, stvar ne bo slaba.«
»O ja, madre, petje in goslanje bi bilo krasno, in jaz bi bila pri tem v sedmih nebesih —, če bi le ljudi ne bilo! Ali teh ne morem pretrpeti!« Jezno je zacepetala z nožico ob kameniti tlak govornice. »S svojimi očmi zijajo človeka, kak or bi ga, hotel prebosti. Ne, ne, pfuj!« In izpljunila je.
Nuna se je smehljala. »Nismo še v nebesih, ne, dote,« je dejala mehko; »tudi nas pogledajo večkrat precej neprijazno. A na to se no smemo ozirati. In tvoj oče in Tonio sta ja tudi tukaj . . .«
»Da. ravno Tonio!« je vzkliknila. »Saj to je! Jaz ga nočem in no morem videti, a oče misli, da sc moram z njim zaročiti, kor zahteva to dostojnost in čast, in ravno tako je rekel tudi Tonio . . . In jaz no maram moža, jaz hočem . . .«
»Hočem in hočem in še enkrat hočem,« je dejala redovnica. »Lucija, tako ne prideš nikamor iu boš samo svojega
lovški okolici proti »deutschfreiheit-i licli gesinnten Slovenen« Lutschouni-gu iz Žilipolj. Socialnodemokraški kandidat je Lukas. Zvečer istega dne je zaupni shod celovških Slovencev po stavil tudi v Celovcu lastnega sloven-skega števnega kandidata. Ta je gosp, Alojzij T c r č e k , knjigovez v Mohorjevi tiskarni. Brez dvoma bo dobil gospod Terček več glasov, kakor pa pred štirimi leti gospod Orana, kajti slovenska organizacija tudi v nemškem Celovcu napreduje. Zaupni shod, ki mu jc predsedoval dr. Brejc, je postavil za slovenskega kandidata v be-ljaški okolici g. Vošpernika, gostilničarja in lesnega trgovca v Po-dravljih ter župana v vvernberški občini. Nemci posebno v tem okraju napenjajo svojo moči, da bi bil izvoljen dr. Angerer in cla bi iztrgali socialnim demokratom mandat, ki so ga jim priborili zadnjič Slovenci proti vsenem-cu. Naši slovenski kandidatje utegnejo pri ožjih volitvah igrati veliko vlogo med Nemci in socialnimi demokrati.
Volilni bol v Istri.
Za nedeljo ob 10. uri dopoldne je bil sklican v puljski »Narodni dom« volilni shod. Bilo jo žc pol 11., a shod sc ni mogol otvoriti, ker ni bilo poslušalcev, četudi je bila reklama za shod od strani delavske organizacije prav živahna. Šele po pol 11. uri so začeli počasi prihajati ljudje in malo pred 11. uro se je otvoril shod ob zelo pičli udeležbi. Na shodu so govorili clr. La-ginja, dr. škaljer iz Volovske in blagajnik istrske posojilnice Stihovich. Vsi govorniki so tolažili maloštevilno zbrane poslušalce z boljšo prihodnjost-jo in polagali potrpljenje na srce. Shod je bil končan ob tri četrt na 12. uro. Kakor se že sedaj vidi, ni letošnje navdušenje za državnozborske volitve niti senca proti onemu leta 1907, in če se ne bo posrečilo zanesti med ljudstvo v zadnjem trenotku navdušenja, bodo državnozborske volitve v Pulju za Slovane slabo izpadle, kar bi bilo ob sedanjem času obžalovanja vredno. Za ljudstvo pač niso danes več osebe program, ampak narod hoče od svojih zastopnikov natančno začrtano pot, po kateri misli prihodnji zastopnik hoditi. Na tem shodu je bilo tudi opaziti, pod kako strogo kontrolo so mladini starine postavili. Kako se to strinja z »Omnibusovo« pisavo, katera nazivlja istrske državnozborske kandidate »ot-
očeta dražila. Tega pa, njemu ni treba in tudi ne zasluži, kajti on skrbi zate zvesto, otrok. In poslušaj me. Da. moraš sodelovati pri očetovem kvartetu, je čisto jasno. In da odgovarja lc dostojnosti in časti če vodo ljudje, da je Tonio tvoj bodoči soprog —.«
»Nikar, nikar, madre carissima!« jc vpila Lucija, tiščeč si ušesa; »ne morem slišati te besede —.«
»Torej recimo — tvoj zaročenec. — To jc čisto umevno: svojim staršem ne moreš in no smeš niti v teh razmerah; torej ti preostaja le še zaroka. Vsekakor bi lahko —« je pomenljivo prideja-la nuna.
»Kaj bi vsekakor lahko — prosim, kaj!« jo jo z iskrečim pogledom prekinila Lucija.
»Pustila me izgovoriti, vrtinec! — Ti bi lahko, da. morala, bi povedati kako misliš in če so strinja Tonio s tem so lahko pustita imenovati zaročenca četudi nista zvezana.«
»To sem žo tudi jaz mislila,« je živahno vzkliknila Lucija; »ali — kdo ve — končno pridom lo v pa.st — Tonio bi bil tudi tako zadovoljen.«
»Dobro, tedaj stori tako; zadovoljen bo oče in li lahko brez nevarnosti koncertiraš in poješ, a slednjič — pride čas. pride svet. Glavno pa jc, da greš vsako nedeljo zgodaj k spovedi in sve-

re Istre«. In ni še dosti, da so mladi svojim otcom vedno za petami, ti mladiči so svojim starim, če se ne motimo. že celo določili dolgost njihovega političnega življenja. Je-li to ona istrska narodna edinost in sloga, o kateri je ravno sedaj zopet toliko čitati v tržaški »Edinosti«? So pač vse le fraze, pod katerih krinko se hoče v Istri še nadalje v kalnem ribariti, toda tudi v Istri se bodo duhovi ločili.
Laški liberalci so postavili za Pulj svojega državnozborskega kandidata dr. Rizzija. Sicer je tudi proti njemu neka vročekrvna struja, toda dr. Rizzi jej je že v pravem času kos. Socialno demokraški kandidat je pa trgovec Li-russi, ker je moral njihov kandidat iz leta 1907, Nicolo Martin, izginiti iz političnega življenja zaradi prevelikega znanja z ubeglim milijonskim defrav-dantom Lorenzettom in radi drugih neprilik. Tako so se preskrbele vse puljske stranke s kandidati. Kakor sodijo, bo prišlo skoro gotovo zopet do ožje volitve, pri kateri seveda socialnodemokraški kandidat ne bo prišel v poštev. Pri isti se bo bil boj med dr. Laginjom in dr. Rizzijem. Izid bo najbrže podoben onemu iz leta 1907. Za Slovane se bo šlo le zato, koliko da smo v štirih letih napredovali navzlic temu, da so. se držale štiri leta roke križem.
Tržaška »Edinost« pa objavlja neki dopis socialnodemokratične Arbei-ter Zeitung«. Po tem dopisu bi bilo pa smatrati, da je puljski mandat izgubljen za Italijane. Da ta trditev tudi ni brez podlage, sledj iz razmerja pri volitvah leta 1907. Tedaj so namreč dobili dr. Rizzi 3332, dr. Laginja 3198 in socialni demokrat Martin 1242 glasov. Pri ožjih volitvah so odločili socialisti v prilog dru. Rizziju. Letos pa so, kakor trdi »Edinost«, razmere za Hrvate mnogo ugodnejše, kakor so bile 1. 1907. a poleg tega je gotovo, da socialisti pri ožjih volitvah ne bodo več volili clr. Rizzija. Utegnilo bi se torej lahko zgoditi, da bo Istra zastopana v prihodnjem državnem zboru po štirih Slovanih in dveh Italijanih.
Ustanovitev nove konservativne stranke v Hvstrlii.
Baron Vogelsangova, revija »Die Preistatt« objavlja daljši članek, ki dela na to, da bi se zopet zbrali in organizirali raztreseni pristaši in prijatelji stare konservativne stranke. Člankar to utemeljuje, češ, da krščansko-socialna stranka ni držala, kar so konservativci ocl nje pričakovali. Vo-gelsangu ni všeč ilemokratiziranje našega javnega življenja, straši ga n. pr. tudi ženska volivna pravica v Ljubljani in pravi, da francoska republika ne daje občinam niti desetine tistih pravi,:, ki jih imajo avstrijske občine. »Freistatt« se jezi, cla se težko pogajajo princ Liechtenstein, dr. Pattai, prelat Scheicher in baron Morsey za mandate. Člankar graja, ker kljub sklepom prevzemajo krščansko - socialni manda-forji po več mest. Dr. Gessmannu in clr. Ebenhochu očita, da sta dovolila 1. 1907. raztreati monarhijo, clr. Weis-
kircliner pa armado. Vogclsang zahteva močno konservativno stranko, ki ne bo dopustila premakniti najmanjšega kamenčka iz zgradbe skupne monarhije. O ustanovitvi take stranke'sta bila na Dunaju še pred razpustom državnega zbora dva zaupna sestanka, ki so se jih udeležili polog mlajših moči tudi zastopniki najuglednejših plemiških rodov monarhije. Razpravljali so o vseh političnih vprašanjih in sklenili, da se morajo zopet oživiti konservativni življi monarhije, češ, da krščansko-socialna stranka sedaj v sedanji svoji sestavi ni močna dovolj izvajati politiko v korist katoličanstvu in monarhističnim temeljem skupne države. Naglašalo se je tudi, da se mora pred vsem delati za velikoavstrij-ske koristi. Ker se je pa medtem razpustil državni zbor, se ni hotelo z lastnimi kandidati nastopiti v volivnem boju, pač pa nameravajo oživiti konservativna načela zistematično med ljudstvom, kar se ne izvede v nekaj tednih. Voditelji konservativnega gibanja tudi nočejo nastopiti kot sovražniki svoje hčere, krščansko-socialne stranke. Ni konservativca, ki bi zanikal, da zastopa tudi konservativna stranka tiste načelne krščansko-socialne nauke, ki jih je postavil baron Vo-gelsang in ki jih je pred 20 leti princ Alojzij Liechtenstein tako zgovorno raziftgal. Glede na to vprašanje ne nameravajo nič novega ustvariti, razun točk, ki tičejo novega razvoja industrije. Sedanji voditelji krščansko-socialne stranke morajo resno misliti na. to. da resno izvedejo svoj program. Ustanoviti se mora moralična avktori-teta. ki bo prisilila voditelje dr. Gess-manna, clr. Pattaija in dr. Weiskirch-nerja, da ne bodo zgolj govorili o svojem prepričanju, marveč da bodo tudi tako postopali, kakor govore. Javno se ustanovi nova konservativna stranka začetkom jeseni, ker je potrebna, da se reši krščansko-socialna stranka. Končno naglaša Vogelsang, da naj razun na Tirolskem vodi volitve krščansko-so-cialna stranka. Končno izjavlja člankar: Splošna slika ni posebno razveseljiva. A končno bodimo zadovoljni, da se je vsaj razbila kupčija o zavarovanju mandatov z liberalci, ker so si tako krščanski socialci vsaj rešili to, da se smejo nazivati kristjane. — Mi smo vsebino tega članka objavili, da je o političnih strujah med avstrijskimi katoličani obveščena tudi naša javnost. Članek, brez dvorna inspiriran po vodilnih krogih avstrijskega katoliškega plemstva, je pravzaprav naperjen proti Gessmannovemu vodstvu krščansko-socialne stranke in obsega več resnic, da bi bilo morebiti v korist skupne katoliške stvari bolje, da bi se bila poravnala boli osebna kakor načelna nasprotstva, ki lahko nastanejo povtod v velikih strankah, lepo med somišljeniki in ne v javnosti.
VAJE NAŠE VOJNE MORNARICE IN
PEHOTE OB ISTRSKI MEJI.
Dne 7. t. m. so priplule v tržaško pristanišče oklopnica »Ferdin. Maks«, oklopna križanca »Cesar Karol IV.« in križarica »Szigetvar«. Dne 8. t. mes. so vkrcali na »Cesarja Karla IV.« in na »Szigetvar« pehotni polk št. 97, ki se
udeleži izkrcevalnih kombiniranih vaj ob istrskem obrežju.
CESAR V G6D0LLU.
Cesarjevo zdravstveno stanje se je v Godollu izdatno izboljšalo. Cesar izgleda veliko boljše. Cesar se je v nedeljo dopoldne Izprehajal po parku. Radi dežja se popoldne ni peljal na promenado.
AVSTRIJEC MED MAROČANSKIMI VSTAŠI.
Med vstaši v Metinsu se nahaja tudi Avstrijec Frančišek Czerny, ki je pred časom prišel v Maroko, da vstopi v maročansko armado. Ker pa niso marali zanj, se je pridružil vstašem, ki so ga začetkoma smatrali za vohuna in grdo ravnali ž njim, a zdaj se mu godi boljše in živi na stroške pristašev Mu-lej E1 Zinša.
PRED NOVO FRANCOSKO - NEMŠKO VOJSKO?
Iz Lausanneja je došlo poročilo lista »Revue«, ki je zelo resno. List namreč poroča, da se Francozi resno pripravljajo na vojsko. Artiljerija dobiva strelivo, kakor je predpisano ob vojnih časih, francoski vojaki nenavadno pridno vadijo. V Vogezih se častniki zelo živahno kretajo in delajo vaje. Po morskih pristaniščih se dela noč in dan, cla se vojne ladje pripravijo za vojsko. Zaradi maročanskih dogodkov so Nemci, ki nočejo, da bi kdo zasedel Maroko, ki jim samim diši, rez vzne-voljeni, ne zaupajo pa francoski vladi zato ne, ker sedi v njej zakleti sovražnik Nemčije, mornariški minister Del-cassč. To Francozi dobro znajo, zato se pa tako skrbno pripravljajo za vsak slučaj, seveda če »Revue« ni pretiravala. Mednaroden položaj je pa letošnjo pomlad res napet. Francosko pustolovstvo v Maroku, vstaje na Balkanu, napetost med Črnogorci in Turki, na eni in na drugi strani med Grki in Turki, stvari, ki se zdaj pojavljajo. Rusija in Avstrija se sicer ne gledata več pisano, a aneksijske krize še niso pozabili ne Rusi, ne Srbi, a tudi naši državniki ne. Laška iredenta se je sicer nekoliko potuhnila, a obstaja še vedno, Japonci in Rusi še tudi niso konečno obračunali, Kitajci tudi divjajo osobito proti Rusom in pravkar dohaja poročilo, da so tri vrste pod Kiro-nom obstreljavali neki ruski parnik in da so Rusi streljali nazaj. V Ameriki preže ob mehikanski meji severni Američani, da zasedejo Mehiko. Iz-kratka: povsod velika zmeda, povsod dovolj netiva, ki, če pade iskra vanj, se vname in povzroči lahko velike vojske. Položaj sam je strogo nepristransko za Francoze kolikor toliko ugoden, če bi hotel Delcasse vrniti Nemcem leta 1870 dobljene batine. Francoska je zdaj zvezana z Rusijo in z Angleži. Nasproti tej trozvezi obstoja trozveza Nemčija - Avstrija - Italija. Če bi v slučaju evropske vojske izpolnila Italija obveznosti nasproti trozvezi, pravzaprav nihče ne zna. Nemška in naša armada, sta sicer po sodbi strokovnjakov močni dovolj, da porazita sami na suhem Francoze in Ruse, a če bi se razširila tudi vojska na Rusijo, ni gotovo, če 'bi ostale balkanske države nevtralne, razven Rumunije, ki bi naj-
brže stala na strani trozveze. Prezreti se pa tudi ne sme, da Rusija vseh svojih sil tudi ne more vreči na morebit. no evropsko bojišče, ker koncentrira že zdaj svoje sile v Aziji in ker mora računati tudi z morebitnimi domačimi nemiri, ki bi se pač tako lahko v Av-stro-Ogrski in v Nemčiji ne bi pojavili, dasi bi ne ostalo brez rdečih pro* testnih shodov.
KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM.
Iz Madrida se poroča, da obsega nameravana, proti katoličanom naperjena španska društvena postava 31 Členov. Po tej postavi se podvržejo vsa voroizpovedanja razun v konkordatu označenih, navadnemu pravu. Redov, niki in redovnice, ki zapuste samostane, dobe popolne državljanske pravice. Samostani, ki se pečajo z vzgojo ali s kakim obrtom, ne smejo imeti klavzure in morajo biti vsak trenutek pristopni državnemu nadzorstvu. Vsa« ko društvo mora vsaka tri leta predložiti inventuro svoje lasti in obračun. Vsako versko društvo bo moralo imeti diccezansko licenco. Inoizemci ne bodp smeli snovati verskih društev. Uradniki se bodo smeli združevati po društvih, a ne bodo smeli ovirati javne službe. — Ti podatki kažejo, kako ne-svobodomiselni društveni zakon hoče uveljaviti »svobodomiselni« Canalejaa, Naš čas vedno bolj zahteva elastično društveno pravo, Canalejas pa zastopa zgolj kulturnobojno stališče in zato sploh kuje v težke verige vsako druSt. veno življenje, zato Canalejasova postava ni zgolj protikatoliška, marveč še veliko bolj nesvobodomiselna. Poro. ča se tudi, da se bodo konservativci vzdržali glasovanja, ko bodo glasovali o Cana lej asovi nesvobodomiselni društveni postavi. Če bi bili tudi po vernih katoličanih voljeni španski konsej* vativci res krščanska stranka, bi nastopili drugače, kakor zgolj z nedolžno demonstracijo, da se vzdrže glasoval nja. Špancem manjka odločne demo* kratične katoliške stranke, dasi j« špansko ljudstvo še zdaj globoko verno in nravno še nepokvarjeno, zato bodo odleteli udarci, namerjeni katoličanom, na tiste nazaj, ki so jih zadali in ki bi jih lahko preprečili. Canaleja« in še bolj tisti, ki framasona drže, bi storili bolje, da posvečajo več pozornosti n. pr. barcelonskemu deželnemu zboru, kjer so radikalci očitali Kata-loncem, da so izdali Ferrerja-. Poslanci so se stepli, radikalec Grijol je metal, kar mu je prišlo pod roko, proti pred« sedstvu.
VSTAJA V ALBANIJI.
Iz Albanije ni posebnih poročil. Turki poročajo ,da se v južno Albanijo vstaja ni razširila. Nadalje se bahajo, da je zelo pomirjevalno vplivalo, ker so pomilostili tiste Albance, ki so bili zaradi političnih prestopkov obsojeni v manj kakor desetletno ječo. Bolj resi no je pa poročilo, da so se pojavile v katerniski okolici grške čete, pet, k! so jih baje že pregnali orožniki. Turki kljub ugodnim poročilom, kj jih glede na albansko vstajo širijo med svet, niti sami ne verujejo svojim poročilom, v Kosovo so odposlali, kakor smo že po-ročali, 12 bataljonov vojakov, čez teden
temu obhajilu. Čim večkrat se obriše pohištvo prahu, tem lepša je »oba. In predvsem se varuj nečimurnosti! Stori dober namen, kadar poješ ali igraš: Vse Rogu v čast in za moje uboge starše; ne trpi nikakega prilizovali ja, ne pusti oči okrog se obračati . . .«
»Vse. hočem storiti, madre caris-sima.« je zagotavljala Lucija. »In posebno Toniu hočem povedati, cla je zaroka le dozdevna . . . Niti z mazincem se me ne sme dotakniti, ali —.«
In strastno je iztegnila v pesti skrčene roke.
»Bog naj ti pomore, Lucija, tja, kamor te hoče imeti! Pridi, da te prekrižam.«
Lucija je pritisnila svoj obraz prav na omrežje, in skozi isto se je prikazala redovničina desnica ter blagoslovila odraslega otroka.
Minilo je tako nekako eno leto. Po ozki beneški ulici je stopal mlad mož; lahek plašč ga je ogrinjal, glavo mu je pokrival rjav, širokokrajen baržunast klobuk. — Na prvi pogled je bilo videti, da je slikar. Bledo lice je izgledalo utrujeno; lepe so bile poteze, skoro stroge — ali temno oko je zrlo otožno. Počasi je nesel cigareto k ustom, med tem ko se je, ne da bi se brigal za koga, drenjal med množico naprej; zdaj pa zdaj je votlo zakašljal in videti je bilo, da se kolikor mogoče premaguje. Marsikdo se je oziral za njim.
»Tedesco« (Nemec), je dejal en otro-čaj k drugemu, in ta je odvrnil, ko je brž pogledal tujcih »tMoo« (jet&en).
Moževa postava se je zganila, ko je prišla zadnja beseda na njegovo uho. Potem se je vzravnal in korakal čez mal mostič na trg dalje in potem naprej v vrtinec ulic in kanalov. Videlo se je, da ne išče ničesar, ampa. kda tava tjavendan s svojimi mislimi.
Hipno se je vstavil. Iz večje gostilne je zvenela v mamljivih akordih godba. Bilo ni nič navadnega — to je bil ja Beethoven, kar »o igrali — ta čudoviti andante — z malo inštrumenti — kako je bilo to mogoče? Vstopil je. Gostilna je bila polna skoro do zadnjega prostorčka. Bil je samo preprost narod: čolnarji, mornarji, krmarji, ribiči, lončeno pipo v ustih, s pokrivali na glavah; vmes tudi drugi ljudje, moški in ženske izmed naroda — z eno besedo: neotesano in pisano občinstvo, toda kakor se je spoznalo na prvi hip, pošteni ljudje. In sredi te družbe so stalo štiri osebe ter igrale: star mož energičnega obraza, igrajoč drugo vijolino, obenem tudi dirigent; mlad mož z gambo, deklica z mandolino in ena druga, ki je igrala prvo vijolino. Igrali so izborno, z ognjem in razumom, kakor se igra v Italiji često, v čas i celo na cesti.
Slastno in z zadovoljstvom je poslušala množica.
Umetnik si je priboril svoj prostor. Ker je bil skromen in prijazen ter zgovoren, so se mu poslušalci radi umaknili, in sedel je poleg igralcev. In ko nI Sledil s ploskom in pohvalo, tedaj se je' udomačil pri svoji okolici, ki mu je pripovedovala, da ie lo stari Matteo s svo-1 jim kvartetom; starejša hči da mu je
umrla, ali druga, Lucija, še neskončno prekaša ono; ona da je zvezda, ponos in veselje Benetk ... In ona je ravno tako pobožna, kakor izurjena v godbi.
»Zdaj, zdaj —«, se je glasilo — in že je potrkal stari s taktirko ob bližnjo mizo, in inštrumenti so zopet pričeli.
»Adagio tedesco« — reče eden umetniku. Ta se je ozrl za moment na kvartet ; v naslednjem hipu pa je naslonil glavo ob roko, zaprl oči in prisluškoval čudovitemu petju malo inštrumentov, ki so se tako lepo in čisto ujemali in mu tako mnogo, mnogokaj povedali. Da, to je bila prava godba, polna harmonije, čistega, miru in sladke lepote, ne glasna, ne kričeča, ali v svojem blagovočju vedno mehkejša; ne silna, ampak v srce segajoča, in budeča vse, kar tiči tu dobrega, čistega, plemenitega — podobno kakor izvabi pomladno solnce iz odrevenele in otrple zemlje prvo popje. Poslušalec je docela pozabil okolico, med kojo je sedel, on je le poslušal. In čudovite, dozdevno tako navadne, tako preproste melodije, so ga dvignile in ga odvedle s seboj daleč — daleč, daleč s kraja, kjer se je mudil — čez lagune in Alpe; in zopet se je pomladil, osemnajstleten mladenič, mati drži njegovo roko v svoji in mu govori: »Ne zapusti ljubega Boga, Anzelm; tako je dober, in njegove milosti porebujemo kakor vsakdanjega kruha. Praznuj nedelje kol kristjan in izpolnjuj njegove svete zapovedi; za nas so prirejene; one so pravo navodilo k naši lastni sreči... In če bi zapustil kdaj Boga — o, ljubi otrok, vrni se k njemu; kajti tvoje srce
ne bo imelo sicer nikdar miru ,in čo bi bil njegov cel svet. Ne zavrzi svoje vere, ne zavrzi milosti, ljubo moje dete; ostani pobožen, potem boš ostal dober . . .« Tako je govorila mati pred mnogimi leti — in zdavnaj je umetnik pozabil, tudi zadnjo l)©sedo — in zdaj je stalo zopet vse pred njim, tako jasno, kakor bi se bilo zgodilo včeraj. In sladke, čudovite melodije nemškega adagia so ga vedno bolj prevzemale, mu govorile in mu obvladovale dušo ...
Zdaj so zadoneli inštrumenti skoro koralno in nato — bila je res pesem, ki je iz nje vrelo vse. Pele so gosli: melodija, kakor bi privrela iz neba, je zazve-nela iz godbe, kakor zlato »olnčnega žarka, kakor petje slavčevo, kakor postava angeljeva.
»Stella maris,« je zadonelo zdajci na njegovo uho; misli so se vrnile, ozrl se je. Tedaj je videl nekaj kakor čudo. Vsi moški okoli njega so sedeli nepremično. Gledali so pred se, na kvartet. Držali so klobuke in čepice, ki so jih vzeli iz glave, v sklenjenih rokah in poslušali, njihovi zagoreli, ostri obrazi so postali mehki in marsikatera debela solza je zdrknila po rjavem, suhem licu v gosto, sršasto brado . . .
Spredaj pa so pele gosli svojo pre-sladko pesem — molitev ribičevo in mornarjevo k »morski zvezdi«, k Mariji, vedni Devici, Materi odrešenika človeštva . . .
To je bilo petje, molitev, ki se ja vzpenjala nad oblake v svoji preprostosti in lepoti! Kdor jc to igral, je moral bili angelj,	(Konec pribodhjič.).
dni so odpelje iz Soluna v Kosovo zopet 12 bataljonov. Turki trde, da sultan gotovo obišče Makedonijo in Albanijo. Zelo tudi Turke skrbi, ker niso vojaki ujeli albanskega vstaškega voditelja Bolietnaca, ki se je skrival v nekem samostanu pri Peči, kar so Turki izvedeli. a Bolietnac je pravočasno odnesel pete, Turkom pa zapustil pismo, v katerem jih obvešča, da se je s 500 tovariši vrnil k vstašem. Turki se boje, da prevzame Bolietnac glavno poveljstvo vstašev.
VSTAJA V MEHIKI. Odstop predsednika Diaza. — Mehi-kanski Španci prosijo podpore španskega kralja. — Boj pred Juarezem. — Američani trdš, da bodo morali posredovati.
V	Mehiki so 7. t. m. zvečer s posebnimi izdajami objavili Diazev sklep, da hoče odstopiti. Diaz je namreč na nekem shodu izjavil, da odstopi, če se prepriča, da odstopu ne bo sledila popolna anarhija. Madero, ki že prodira proti glavnemu mestu, ie brzojavno čestital Diazu in izjavil, cla je sklenil privoliti novo premirje in da se hoče pogajati o miru. Sicer je pa Diazovo napoved o svojem odstopu zelo previdna, ker pravi, da bo odstopil le, če se prepriča, cla njegovemu odstopu ne bo sledila anarhija. Morebiti je hotel stari lisjak Diaz le pomirjevalno vplivati na mehikanski kongres, ki je 7. t. m. s posebno resolucijo pozval Diaza, da naj odstopi, ker da to zahteva korist države. Anarhija mora biti v Mehiki velikanska, ker sicer bi ne bilo naprosilo 20.000 Špancev španskega kralja brzojavno, naj se potegne zanje, ker jih mehikanska vlada ne more več braniti. Iz New Yorka sc še končno poroča, da nameravajo vstali napasti Juarez in da se pričakuje splošen boj. Ves položaj v Mehiki pa najboljše označi lapidarno poročilo iz VVashing-tona, mesta severnoa-meričanskih državnikov, ki naglaša, da vvaschington-ski krogi sicer žele, da bi ne nastala potreba, da se vmešavajo v meliikan-ske razmere, a da se "ne bodo mogli temu izogniti.
KITAJSKA OBOROŽEVANJA V MANDŽURIJI.
Iz Vladivostoka prihajajo vesti, da je zahteval podkralj Mandžurije vojaška ojačenja za to ozemlje ter so menda že štiri divizije rednega vojaštva dobile povelje, nemudoma oditi v Mandžurijo.
BELGIJSKA PRINCEZINJA LUJIZA
PROTI BELGIJSKI DRŽAVI.
V	Bruselju sc je pričela včeraj sodna razprava o tožbi, ki jo je vložila princesinja Luiiza proti belgijski državi. Prvi je govoril zastopnik prince-sinje Lujize, ki je izjavil, da princesinja ni vložila tožbe na pritisk svoje okolice in svojih upnikov, marveč zato, ker je oskrunila belgijska vlada spomin kralja Leopolda, češ da si je proti-postavno prilastil 45,000.000 iz denarja Kongo-države. Jasper končno izjavi, da je grofica Štefanija Lonyay odklonila pogodbo. Razprava bo trajala vsaj šest tednov.
RUSI IN JAPONCI PROTI KITAJCEM.
Francosko zunanje ministrstvo je obveščeno, da skleneta Rusija in Japonska pogodbo, ki ima namen energično čuvati ruske in japonske koristi nasproti Kitajcem v Mandžuriji.
TAFT O CERKVAH V AMERIKI.
V	Washingtonu je podal na kongresu cerkve »Episcopal Churth« predsednik Zjedinjenih držav Taft, sledečo izjavo: Amerika ne pozna nobene državne cerkve. Vse cerkve, ki delajo na to, cla se človeštvo nravno dvigne, so državne cerkve, ki jih vlada čuva, a ne nadzira. Taft je izjavil, ker se res v Ameriki izvaja: svobodna cerkev v svobodni državi, a da je podal tako odločno izjavo, smo mu katoličani lahko hvaležni, ker je hote ali nehote udaril tiste evropske kulturnobojne peteline, ki katoliške cerkve ne čuvajo, marveč jo ne lc nadzirajo, marveč ji ropajo tudi njeno last in ji jemljejo svobodo. Udaril je Francoze, Špance in Portugalce.
Dnevne novice.
-f Shodi S. L. S. Dne 7. maja je Imel gospod deželni poslanec Ivan Hlad ni k shod v Dolih, fale Škoc-jan, po deseti maši. Predsedoval je gospod Jože Komljancc, trgovce v Škoc-janu. Nekaj nasprotnikov sc jc usa-jalo, pa so jo kmalu ocl k urili. Popoldne po šmarnicah je imel g. Hladnik shod na Bučki. Volilcev je bilo clo 150. Shod je bil miren, poučen. Soglasno so odobrili volilci kandidaturo Hladniko-vo. Nasprotnikov ni bilo. Predsedoval j c gospod župan \Veiss. — IV, D. a v č i
jc v nedeljo govoril dr. Krek. Shod jc navdušeno pozdravljal kandidaturo dosedanjega zastopnika Fr. D e m -š a r j a.
+ Se že umikajo. Z veliko silo so se zagnali junaki »Slovenskega Naroda«, ki se skrivajo za širokim cerkvenim plaščem novomeškega prošta, v našega deželnega glavarja, kakor da bi ga hoteli s težkim kijem na mah pobiti. Vendar se zdi, da je junakom pogum kaj hitro upadel. Poročali smo včeraj, da je deželni odbor vzel vso zadevo v resen pretres, pri čemur sc jc dognalo, da so argumenti, rabljeni proti deželnemu glavarju, priproste izmišljotine, ki jih podero pismeni uradni dokazi. Celo dr. Tavčar ni mogel zagovarjati svojih junakov in jc rekel, da neče biti njih sodnik. Tudi prošt Elbert se je hitro streznil in zbal ter se najbrže po nasvetih svojih pravnih konzulentov požuril, svoje besede proti deželnemu glavarju brzojavno v »Slovenskem Narodu« tako zvito popraviti, da je vzel podlago že nameravani tožbi deželnega glavarja. Tako so se lepo poskrili in umaknili.
+ Dnevi v Krakovu so našim liberalcem povzročili zopet mnogo »dela«, ki ga kakor po navadi opravljajo samo s tinto. Zde se nam pri tem, kakor tista od vseh zapuščena revica, ki grize vse okolu sebe zato, ker jo nihče več ne mara. Ta čedna nevesta je bila namreč odklonjena od vseh pametnih avstrijskih Slovanov in celo od Nemcev, s katerimi je imela grešne zveze. Kaj taka politična čenča sedaj govori, pravzaprav nič več v poštev ne pride, pomagati ji ne more tudi ne zagrebški »Obzor«, ki boleha na isti starosti in na istih slabostih. Zanimivo pa je, kako je vzplamtela ljubosumnost onemogli politični pokveki. Čujmo globoki vzdih v »Narodu«: »Da, zgodilo se je, da je klerikalnokrakovsko priredbo pozdravil celo znani ruski naprednjak profesor Pogodin in Husovo mesto, grad češke napredne misli, kraljevska Praga.« Grozno, grozno! Smili se nam revica v taki popolni zapuščenosti. In sama se potem tako tolaži: »Poljaki so dali klerikalcem pogače in vina, jim povedali, kako so vneti za vzajemnost z vsemi zapadnimi Slovani in jih zopet poslali domov. Nobenega poljskega politika ni bilo bli-z u.« Revici so menda opešale tudi oči, da več brati ne zna poročil, sicer bi opazila naštete prve može Poljske. Dr. Leon, bodoči načelnik poljskega kola, ni zamudil najmanjše prilike, da bi ne bil v družbi s Slovenci. In ta velikanski odziv Poljakov »Društvu prijateljev Jugoslovanov«! Nad 400 članov je že pristopilo, na čelu poljski ministri in poljski škofje! Prav nič nimamo pri tem »političnega mačka«, pač pa nam je ta velikansk uspeh znamenje lepe bodočnosti. Tudi o dnevih v Krakovu se bo pokazalo, da se ne gre za to, kaj pisarijo liberalni listi, ki nimajo nobenega vpliva in nobene resnosti, ampak gre sc in šlo se bo za to, kaj mislita o tem in hočeta naroda poljski in slovenski in njuni vodilni politiki! »Narod«, »Obzor«, peterburški in belgrajski romarji ter Ivan Hribar pa pri tem nič vpoštev ne pridejo.
-j- Kregar. Liberalno slovensko časopisje še proti nobenemu ministrstvu ni toliko pisalo, kot proti Kregarju. Tako liberalno Časopisje pošteno skrbi za zabavo. Včeraj jc svojim backom, ki so vsak teden navajeni najmanj na eno debelo laž, preskrbelo »senzacijo«, »da po Ljubljani kroži govorica (!), da Kregar ni potrjen za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice«. Kakor znano, ni treba posebnega napora, da med ljubljanskimi liberalci prično »krožiti govorice«, kakor je za »Narod« vse že »jasno dokazano«, če liberalni žurnalisti zmažejo na papir nekaj laži. Ker pa zastopnikom ljubljanske pocestne sodrge očividno informacij manjka, tedaj jim mi lahko postrežemo z neko večjo pozitivnostjo, kot so njihove »govorice«, in to je: Kregar bo potrjen za podpredsednika kranjske trgovske in obrtne zbornice! Tisti, ki sedaj proti Kregarju tako mažejo papir, so bili pa »potrjeni« na drug način in pod delokrogom drugega. ministrstva. Ce hočejo, da mi o teh »potrditvah« napišemo nekaj poglavij, jini bomo prav radi ustregli, da se bo videlo, kaki »potrjeni« možje mislijo za liberalno inteligenco.
H Dr. šusteršič v Dalmaciji. »Prava Crvena Hrvatska« v Dubrovniku je dohod clr. Šusteršiča v Dubrovnik z navdušenimi besedami pozdravila na uvodnem mestu. Dr. šusteršiča je v Dubrovnik prišlo pozdravit odposlanstvo mestne pravaško organizacije. Tudi v drugih krajih so dr. Šusteršiča povsod navdušeno pozdravljali.
-r Kardinal Gruscha delavcem. Kardinal dr. Gruscha, jo izdal pastirsko pismo, ki sc peča v prvi vrsti z de-
lavskim stanom. Delavstvu groze že več časa nevarnosti, ki so že veliko de-lavccv odtrgale Kristusu in njegovi cerkvi. Pred leti že so poizkušali dc-lavce pregovarjati, da se katoliška cerkev nc ozira na telesno stanje svojih vernikov. Razmer, čez katere se danes pritožuje delavstvo, ni povzročila katoliška vera, marveč ošabna nekrščanska mnenja, ki nasprotujejo odkriti resnici in ki se poizkušajo uveljaviti s pod-kupovalnim imenom humaniteta. Kako slabo bi stali krščanski narodi, če bi se uresničile želje mnogih takozvanih ljudskih osrečevalcev. Kakšna velikanska zmeda bi morala nastati, čc bi mogli vzeti svetu krščanstvo s svojimi deli usmiljenja, ali če bi se del cerkve kot namišljeni preostanki starih časov odpravili in bi se mesto nje vstolile silo teme, samoljubje in lakomnost. Co bi moralo nastati kaj novega, sme iziti zgolj s temelja krščanstva, ki ga je postavil Bog. Kakor tudi z veseljem pozdravljamo napredek industrije, če se ozira na končni smoter, na čast božjo in na pravi blagor narodov, tako se tudi nc pustimo motiti, marveč hočemo s skupnimi silami graditi naprej, da sc obnovi socialno življenje v moči in ljubezni do križa.
—	Majniška nedelja v Logu pri Vipavi, Preteklo nedeljo smo imeli lepo mladinsko slavlje sredi vipavske doline v prijaznem Logu. Zbrali so se združeni odseki Orla, cla manifestirajo za svoja načela in svoje krščansko prepričanje. Orli gorenje in dolenje Vipave, bilo jih je uniformiranih in brez uniforme gotovo nad 200, so se udeležili Zjutraj cerkvenega opravila in prejeli sveto obhajilo. Po sveti maši, katero je opravil gospod dekan Lavrič, se je zbrala velika množica zunaj pred slavnostnim odrom, na katerem je očr-tal g. Vojteh Jeločnik namen naših organizacij in navduševal naše fante k nadaljnemu delu. Popoldne se je pa vršil občni zbor vipavskega okrožja Orlov. Poročila so podali gospod dekan Lavrič in Orli Silvester, Jež in Sorta. Poslala se je tudi udanostna izjava ljubljanskemu in goriškemu škofu. Nadalje se je sklenilo, da se udeleži vipavska mladina mnogoštevilno mladinske slovesnosti meseca avgusta v Ljubljani. Ta dan nam je dokazal, da smemo biti naših vipavskih fantov veseli.
—	Pri zaprtih durih. Litija 8. maja 1911. Naši liberalni očetje, nekdaj vsemogočni gospodarji Litije, so izgubili vso korajžo pred občinskimi volitvami in si niti ne upajo sklicati javnega shoda v Litiji sami. Tako so se jim začele hlače tresti, da so se zbrali včeraj ponoči v gostilni pri »Vovku« in so posvetovali, kaj in kako. Najprej se je oglasil starosta L. Svetec in napravil uvod k zborovanju. Za tem je povzel besedo Slane in dal vse volivce I. razreda na rešeto in povedal, da imajo v tem razredu liberalci večino: od 102 volivcev je baje 60 gotovih za liberalce (??). Zanimivo je, da je Šentjurčane proglasil, razun treh, vse za liberalce. No, Šent-jurčani bodo že na dan volitev dokazali Slancu, da za tako »lepo čast« ne marajo. Za I. razred, ki je »gotov« za liberalce, so predlagali, da se volijo sami litijski meščani, vendar se niso upali kandidatov postaviti, ker so sc bali kmetov, da bi jim štrene zmešali. Za drugi in tretji razred se pa sploh ne brigajo, ker pravijo, cla bo »Bog naredil, cla bo prav«. Mi tudi tako mislimo. Zato opozarjamo tisto kmete, ki še liberalcem verjamejo in na ponočnih liberalnih shodih, liberalcem štafažo delajo, da se vendar enkrat zdramijo in sc zavedo, da jih bodo litijski liberalci samo zato kandidirali, da jih bodo velikodušno pasti pustili. Mi bi vendar radi poznali tiste kmete, ki bi se pustili kandidirati ocl liberalcev v zasmeh vsem poštenim ljudem. V liberalni izvršilni oclbor, ki bo sam sklepal o kandidaturah, so se izvolili sledeči: Slane, Svctec, Mešek in Jenko za Litijo; iz Brega: Kancluč p. d. Prime; iz Št. Jur-ja: Primožič p. d. Dovč; iz Lazov: Šekš p. d. Božičev. Somišljeniki S. L. S. sedaj pa na delo. Če bo vsak izmecl nas storil svojo dolžnost, smemo biti prepričani, da. bodemo imeli v Litiji kmalu res pravega ljudskega župana!
—	Romanje s posebnim vlakom na Sv. Goro pri Gorici in na Brezje. V soboto po Vnebohodu Kristusovem, 27. maja, pojde posebni romarski vlak iz Kamnika ob en četrt na deset dopoldne, iz Jarš—Mengeš ob poldesetili, iz Domžal ob tričetrt na deset, iz Ljubljane, državni kolodvor ob pol enajstih; prihod v Gorico ob pol štirih popoldne. Iz Gorice se vrne v nedMjo 28. maja ob deveti uri dopoldne; ki vozi do Otoč, tamkaj romarji izstopijo, ter gredo na Bi 'czjo k Mariji pomočnici. Iz Otoč odhaja vlak ob pol osmi uri zvečer ter pride v Knmnik ob pol deseti uri. Vozna cena t ja iu nazaj iz Kamnika $ K
10 v, iz Jarš in Domžal 7 K 70 v, iz Ljubljane 7 Iv 10 v. V Ljubljani se vstopi samo na državnem kolodvoru v Šiški. Kdor se misli udeležiti romanja, naj se takoj oglasi in si naroči vozni listek pri vodstvu tretjega reda v Kamniku, Gorenjsko. Nazaj grede se bo vlak ustavil v Medvodah za one, ki stanujejo v tamkajšnji okolici.
—	Numerirani kozarci v kavarnah in gostilnah. Ogrski min. predsednik grof Khuen Hedervary, je poslal vsem oblastim v deželi okrožnico, v kateri se v obrambo pred tuberkulozo in drugimi nalezljivimi boleznimi odreja, cla morajo biti kozarci v kavarnah in gostilnah numerirani. S to odredbo bi se imelo preprečiti zamenjavanje kozarcev posameznih gostov. Pijače in vodo se sme torej predstaviti gostom le v numeriranih kozarcih. Ta odredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1912. Numerirani kozarci, to je torej tisto čudovito sredstvo, katero nas bo rešilo vseh nalezljivih bolezni, posebno pa jetike. Naravnost neverjetno je, kako so včasih oblasti smešne. Zdrava stanovanja, dober zrak, pa primerna hrana in pa odpočitek, to jc obramba proti jetiki, pa ne — numerirani kozarci.
—	Navdušen strelec. Janez Rozman, gostač na Selu, je bil, kakor sam izjavlja, tako zavzet dne 3. majnika t.
I.,	na bodoči praznik sv. Florijana, da je popoldne okoli pele ure skozi odprto okno svojega stanovanja oddal tri strele iz Flobcrt-puške proti sosedni hiši. Ena kroglja je priletela skozi zaprto okno stanovanja Uršule Matingar, brenčala mimo njenega ušesa ter se za-pičila v zid. Rozman bo imel zaradi tega sitnosti pred sodiščem.
—	Francelj na kolesu. 151etni Oblakov Francelj, je dobro vedel, da ima posestnik France Kecelj v Nadgorici denar, katerega je pa njemu primanjkovalo. Vedno je sanjaril, kako lepo bi bilo biti lastnik kolesa, s katerim bi mu bilo mogoče povoljno se voziti, a kje dobiti denar zato. Pregovoril je 8 let starega Keceljevega sinčka, da je v podstrešju iz očetovega telovnika vzel bankovec za sto kron in ga Franceljnu izročil. Francelj si je takoj nabavil kolo. A stvar je prišla le na dan. Nekoč ko se je Francelj vozil s kolesom, je hotel biti tudi Keceljev sinček, ki jc tekel tik s kolesom deležen tega veselja, zato je rekel Francelju: »Ce me ne vza-meš na kolo, bom pa očetu povedal«. Če bode Oblakov Francelj še ostal lastnik kolesa, bo bodočnost pojasnila, ker bo vmes tudi sodišče poseglo.
—	Neprijetna gosta. Dne 7. t. m. okolu 7. ure zvečer, zglasila sta se v Paternostrovi gostilni v Podgorici dva vlačugarja v osebi 471etnega Antona Jonsson iz Švedskega in 19 let starega Karola Jonsson. Zahtevala sta jedi in pijače ter napravila že 3 K 58 v dolga. Ko sta zahtevala še dve steklenici pive in dve porciji svinjine, sta gostilničarju pripomnila: »Denarja nimava, plačilo boste dobili pri orožnikih, ali pa pri farjih«. Tujca nista hotela iti s hiše, konečno sta pa le šla na hlev spat. Gostilničar je bil pred njima v takem strahu, da se ni upal leči k počitku. Poslal je po orožnike, ki so nevarna gosta dvignili in ju oddali sodišču.
—	Ljubimca svoje matere zabodel. Zaklal je v nedeljo, 7. t. m., zvečer ob
II.	uri Ignacij Rangus čevljarja. Franceta Ivocijan pri D. M. v Polju. Fr. Ko-cijan iz Dobrunj, 29 let star, je imel namreč ljubavno razmerje z Ranguso-vo materjo, 46 let staro vdovo Alojzijo Rangus iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Sin je prosil in jo opominjal, pa je bilo vse zastonj. Vabil jo je k sebi na Koroško, kjer je delal v neki papirnici, pa ni hotela iti k njemu. Sedaj je prišel domu radi vojaškega nabora. Fr. Kocijana je parkrat izgnal iz hiše. Ko-cijan jc bil jezen, privzel je še par drugih enakih, ki so Rangusa zvečer čakali, ko se je imel vrniti domu v Slape. Tu so ga napadli, toda on je bil hitrejši in je zabodel Fr. Kocijana, ki je prav kmalu umrl na izkrvavitvi. Fr. Kocijan, vulgo Šmarc, ni bil dober človek. Dobri ljudje pravijo: Duše je škoda,, njega ni. Kakršno življenje, taka smrt. — Od druge strani se nam o tem poroča: Pretečeni teden pa je prišel mladi Rangus v Ljubljano k naboru. Ob tej priliki je obiskal tudi svoje domače in ostal par dni doma. Opazil je takoj razmerje med materjo in Ivocija-nom To jo poštenega fanta zelo bolelo, zlast« ker sc je Kocijan proti njemu nekam oblastno obnašal. Ogibal se ga je, kolikor jc bilo mogoče, V nedeljo je Koči ia n zopet zahteval denarja od svoje priležnice. Pri tem jc grozil z nožem ter podil mlajšo njeno hčer krog hiše, češ, da jo mora zaklati. Dekle se je zateklo k bratu, ki jo je obvaroval, kar je Kocijana še bolj razsrdilo. Zvečer se je Ignac. poglavljal od svojih tovarišev, ker je nameraval drugi dan odpotovati. 5;račal sc je zvečer krog polnoči z dve?
ma tovarišema domov. Pri Ulčarju pa so jih napadli na cesti: Kocijan Franc, Remc Rudolf in njegov brat Andrej. Bili so vsi oboroženi z noži. Kocijan zamahne nad Rangusom, ta pa mu zada z nožem hudo rano čez obraz, vrat in v prša. Kocijan se zgrudi in obleži nezavesten, njegova tovariša pa jo ube-reta za pobeglim Rangusom, katerega pa nista ujela. Nato se vrneta k ranjencu, ki je v zadnjih zdihljajih še grozno preklinjal. Spravita ga k gostilni Ivana Dimnika, katerega pokličeta. Ta ga naloži s svojim sosedom na voz z namenom ga peljati v bolnico. Ko ga pripeljeta na konec Studenca, jima je umrl vsled notranje izkrvavitve. Umrli je bil znan kot hud pretepač in je vsled pretepanja že mnogo presedel v ječi. Ravno tako njegova tovariša. Rangus pa se je takoj javil sam orožništvu, katero ga je oddalo deželnemu sodišču. Ljudstvo pa se zgraža nad materjo Rangusa, ki je s svojim vedenjem povzročila ta uboj in pripravila v nesrečo svojega sina.
—	Notarsko pisarno je otvoril v hiši »Narodnega doma« v Pulju gosp. dr. Šorli. S tem je dana puljskim in okoliškim Slovencem in Hrvatom že davno zaželjena prilika, ge v vseh notarskih zadevah posluževati svojega materinega jezika.
—	Umrla je dne 6. t. m. v Oseku na Hrvaškem Kristina Kamni-k a r, učiteljica vezenja, rodom iz Svib-na pri Zidanem mostu.
—	Nepričakovana aretacija. Na zahtevo preiskovalnega sodnika čači-ca je bila v Zagrebu aretirana baletna učiteljica Clara Genta. Zapletena je v neko sleparsko zadevo svojega svaka na Dunaju. Gre se za 170.000 mark. Zadnjo nedeljo je obedovala v zagrebškem hotelu »Croatia«. Med kosilom jo je že čakal na hodniku detektiv, ki jo je po obedu iz sobe poklical in jo oddal deželnemu sodišču. Na policiji je takoj priznala svojo krivdo, ko so ji predložili nekaj dokazilnih dokumentov.
—	Izločitev Brda iz šentvidske župnije in priklopitev k viški župniji je
stopila v veljavo 1. maja, za kar ima največ zaslug častiti knezoškofijski ordinarijat kakor tudi deželna vlada. Ta korak je podpiralo tudi županstvo na Viču. Nova župnijska meja je podutiška vozna pot. Prvi rojenček in prva krščena na Viču je bila 7. maja iz Brda hčerka Vekoslava zakonskega para Jakob Zadnikar in njegove žene Veko-slave Zadnikar roj. Zdešar, ki sta oba cerkvena pevca. Botra sta bila Ivan Panigac in njegova žena,
—	Ponesrečil je v soboto, 6. t. m., Lovro Plahutnik iz Sostrega v papirnici v Vevčah. Stroj »Kalander« za likanje papirja mu je posnel vse meso na desni dlani in odtrgal mazinec. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Dvigalo se je odtrgalo v soboto ponoči v papirnici v Vevčah in delavec Fr. Marn iz Zaloga je padel kakih pet metrov globoko. Dvigalo namreč prinese kvišku brente, napolnjene s papirno tvarino. Delavec pripne jermen in nese na hrbtu v stroj. Fr. Marn je ravno pripel, hotel dvigniti brento nase, dvigalo se pa odtrga in breta ga potegne v globočino. Poškodoval se je prav nevarno.
—	Učiteljsko zdravilišče v Kraljeviči. Hrvaška vlada je v družbi z društvom učiteljic kupila frankopanski grad v Kraljeviči pri morju in ga bo preuredila v učiteljsko in otroško zdravilišče. Poleg tega bo imelo v teh prostorih društvo učiteljic svojo gospodinjsko šolo z internatom.
—	Zagrebška mestna pekarna je imela v zadnjih 10 mesecih svojega obstanka okoli 100.000 kron izgube. Ta izguba je nagnila upravo, da misli pekarno nekemu madjarskemu konzorciju v Budimpešti prodati.
—	Prvi avstrijski shod proti tuberkulozi. Kakor smo že lani poročali, se je osnoval »Avstrijski osrednji odbor za odvračanje tuberkuloze« kot nekaka najvišja inštan-ca v tozadevnih vprašanjih. Ta osrednji odbor bo na eni strani vez med avstrijskimi društvi, ki posredno ali neposredno služijo odvračanju jetike, na drugi strani pa bo vpošteval vse izkušnje in vsa enaka prizadevanja inozemstva in jih bo obračal domačim interesom v korist. »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih na Kranjskem« je z ozirom na število svojih članov odposlalo v osrednji odbor tri delegate, in sicer predsednika grofa C" h o r i n s k e g a , dež. vlade svetnika dr. Z ti p an c a i ' generalnega tajnika dr. viteza Bleivveisa. Ustanovno zborovanje osrednjega odbora se vrši dne 13. t. m. na Dunaju, dan nato, dne 14. t. m. pa se priredi prvi avstrijski shod proti tuberkulozi. Prirejanje takih shodov, ki se bodo vršili sedHj v tem, sedaj v onem mestu
naše državne polovice, je tudi naloga osrednjega odbora. Prvi shod se vrši na Dunaju, in sicer v hiši c. kr. j družbe zdravnikov. Na dnevnem redu so zanimiva in važna vprašanja, tako o jetiki in otroški dobi, o vplivu tUberku-lina in o specifičnih tuberkulinskih reakcijah, o tuberkulozi v javnih bolnišnicah, o organizaciji boja proti tuberkulozi in o odvračanju jetike na deželi. »Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih« opozarja, da je shod javen in udeležba vsakomur prosta. Vsled tega vabi vse one, ki se zanimajo za na dnevnem redu stoječa vprašanja, da se udeleže prvega avstrijskega shoda proti tuberkulozi.
—	Slavnost v Postojnski jami. Dne 5. junija 1911 (binkoštni ponedeljek) bodo vozili po spodaj navedenem voznem redu posebni v 1 a k i iz Ljubljane (južnega kolodvora), Trsta (južnega kolodvora), Kormina in Reke v Postojno in nazaj. Za te posebne vlake se bodo izdajali vozni listki po posebno znižanih cenah do Postojne in nazaj, v katerih je žc vračunjena vstopnina v jamo, in sicer: Do Postojne in nazaj z vstopnino v jamo vred iz Ljubljane, juž. kol. I. razred 10 K 80 vin., II. razred 8 K 60 vin., III. razred 6 K 30 vin.; iz Trsta, juž. kol. I. razred 13 K 30 vin., II. razred 10 K 50 vin., III. razred 7 K 50 vin.; iz Reke I. razred 12 K 20 vin., II. razred 9 K 70 vin., III. razred 7 K; iz Kormina I. razred 17 K 10 vin., II. razred 13 K 30 vin., III. razred 9 K 40 vin. Ti povratni listki veljajo za tje in nazaj, in sicer le pri posebnih vlakih v Postojno dne 5. junija 1911 ter niso veljavni tudi proti doplačjlu za vporabo drugih vlakov. Spored slavnosti v jami bode obsegal slavnostno razsvetljavo vseh prostorov v jami, kakor tudi izvajanja godbe in ljudsko veselico na »plesišču«.
—	Nagloma je umrl v Ložu g. Anton Wazenšek, ki je bil 23 let sluga pri c. kr. davčnem uradu.
—	Velika protimažarska demonstracija v Zagrebu. V nedeljo je bila v Zagrebu nogometna tekma. Dva bu-dimpeštanska kluba sta se borila z zagrebškim atletskim klubom. Mažari so napravili 12 goalov, a. hrvaški sodnik jim je baje pripoznal samo 3. Rezultat je bil 3 : 0. Ko se je to razglasilo, je pričelo občinstvo žvižgati in kričati na Mažare: Lopovi! Umazani Mažari! Vun iz Velike Hrvaške! Če bi ne bila posredovala policija, bi bili mažarski igralci pretepeni.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunajn je prejelo od 9. marca do 4. maja sledeče darove: 200 kron: Centralna posojilnica v Gorici. —, Po 100 K: Hran. in pos. društvo v Ptuju; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice in Tržaška pos. in hran. — Po 50 K: Josip Mazi, c. kr. realčni profesor v Ljubljani in Posojilnica v Logatcu. — Po 40 K: Posojilnica v Gornji Radgoni. — Po 30 K: Obrtno pomožno društvo v Ljubljani. — Po 25 K: Posojilnica v Črnomlju. — Po 20 K: Šaleška posojilnica in šted., Velenje; Notranjska posojilnica v Postojni; Posojilnici v Framu in Konjicah; Savinska posojilnica v Žalcu; dvorni svetnik dr. Fran Dukič; zobozdravnik clr. Ant. Podpečnik; dr. Iv. Pekolj in Posavcev, na Dunaju. — Po 12 K: Posojilnica v Velenju. — Po 10 K: Okrajna posojilnica in hranilnica v Sežani; županstva Št. Jur, Lokev in Stari trg; dr. Josip Jelene; inž. Iv. Petrič; primarij dr. Fr. Gosti; trg. Fr. Sadni-kar in Iv. Valenčič. — Po 6 K: Gimnazijski učitelj Ivan Dolenc in okrajni sodnik dr. Silvin Hrašovec. — Po 5 K: Katehet Ivan Hutter; župnik Nik. Križaj; župnik Martin Meško; profesor Alfonz Vales in župnik Ivan Zupan. — Po 4 K: Jelena Bavdekova in župnik Ivan Škerjanc. — Po 3 K: Župnik Fr. Kadunc; dr. Al. Kraut; dr. Jan Lenoch; dekan Anton Nežič; župnik J. Omers; Štefan Roinik in župnik Josip Zelnik. — Po 2 K: Profesor clr. Matija Heric; prof. dr. Ljud. Pivko in trgovec Karol Planinšek. 1 K 50 v: Župnik Matija Kadunc. — Skupaj 1050 K 50 v. Darove sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadre-vidont južne žel. v p., Dunaj, III., Reis-nerstrasse 27.
—	Hrvaška umetnica na Dunaju. K dunajski ljudski operi je poklicana kot prva moč hrvaška operna pevka Vika Engel, ki je bila dosedaj pri kraljevi operi v Hanovru. Rojena je bila v Sisku, obiskovala deželno godbeno šolo v Zagrebu in končala svoje študije na dunajskem konservatoriju.
—	Za zdravnike. Pri c. kr. držav-no-železniškem ravnateljstvu v Trstu se odda s 1. julijem t. 1. mesto železniškega zdravnika s sedežem v Trstu, z začetno plačo po 1500 K in voznim pavšalom po 200 K na leto. Podrobni podatki so razvidni iz lista »Osservatore Triestino«, ki izide 15. maja t. 1.
—	S loven ur. umrl v Ameriki. Dne 21. ujprila jc umrl v Lorain, O., 2Gletni
John Malinič za otrpnenjem tilnika. Doma je bil v Planini pri Rakeku.
—- Bojeviti Kočevarjl. »Glas Naroda«, ki izhaja v New-Yorku, poroča 25. aprila: V Eastern District Ilospital so pripeljali tri Kočevarje, ki so jih našli policisti v veži Charlesa Sprei-tzerja št. 177, Lorimer St. Vsi trije so krvaveli iz težkih ran na glavi. Koče-varji so imeli v Spreitzerjevi gostilni neko zborovanje, pri katerem je prišlo do prepira in pretepa. Poškodovani so bili Henrik Stampferl, 30 let star, stanujoč v hiši št. 83 Grey St., Lawrence Roben, št. 1496 Gatcs Ave. in John Fritz, 33 let star, št. 754 Park Ave. v Brooklynu. Imenovanci pravijo, da ne poznajo svojih napadalcev, verojet-nejše pa je, cla jih nočejo imenovati.
— Izgubljeni učenec najden. Iz Postojne se nam piše: Kakor smo zadnjič poročali, se nam je izgubil učenec meščanske šolo Anton S c 1 i š k a r. Bali smo se, da se je ponesrečil in pridno smo ga iskali. Vse jame so prebrskali vrli možje. Naš Tonček nam jo je pa popihal proti Trstu in tam ga je policija zadržala ter izročila prestrašenemu očetu. Kaj je sicer pridnega in prikupljivega učenca do tega čina do-vedlo, nam ni znano.
Ljubljanske novice.
močjo nekega delavca odvedel na stražnico, kjer so ga za silo obvezali, potem pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
lj Aretacija. K neki stranki v Škofji ulici je hodila par dni streči neka 23 letna dekle z Dolenjskega, ki jc takoj pokazala, koliko je vredna zaupanja. Gospodinja je v tem času pogrešila zlato žensko uro, kojo tatvino je zamogla izvršiti edinoie postrežnica. Kmalu nato je postrežnica poslala z uro neko žensko v mestno zastavljal-" nico. Policija je o tem izvedela in nepošteno strežnico aretovala.
Šlajerske novice.
lj Reklamacij za državnozborsko volitev je vložila S. L. S. 526.
lj Narodnosocialna Idila. »Jutro« prinaša naslednjo resno notico: »Slavnemu občinstvu v pojasnilo! Pri sinoč-nji predstavi Narodne socialne stranke (Bratstvo) je prišlo do malega konflikta. Kot odslopivši člani Bratstva in stranke smo si omislili prirejati lastne predstave in to pod imenom »Ljubljanski diletanti«. Prvo predstavo smo uprizorili v soboto, 6. maja, Akoravno si nismo prijatelji onih, smo vsejedno posetili v nedeljo se vršeči shod, kakor popoldansko veselico in večerno predstavo. Pri predstavi nas je bilo navzočih 18, kateri smo plačali vsi določeno vstopnino. Zasedli smo prvo mizo na desni strani odra. Pri igri pel se je kuplet »Zviti Jaka«, kateri se je pa pel že v soboto pri naši predstavi. Zadnjo kitico tega kupleta je uporabil pevec nam v sramoto. Pripomniti je, da je pel vse prejšnje kitice na levi strani odra, le pri zadnji se je popolnoma preigral na desno ter nas s prstom ka-za.joč tituliral z gorilo in opicami. Ker je bil s tem razžaljen naš ponos in naša čast, smo bili primorani z žvižgan-njem in medklici prekiniti kuplet, kar se je tudi na našo prošnjo pri navzočem gospodu komisarju zgodilo, da je pri odprtem odru odstranil pevce. Da se nas ne bo obsojalo krivično, smo 'bili primorani podati pojasnilo. — Ljubljanski diletanti.«
lj Sne. demokraški kandidat za de-želnozborske volitve v Ljubljani je Franc B a r t 1, upravitelj v Ljubljani. »Rdeči Prapor« pravi, cla utegnejo biti glasovi soc. demokraškega kandidata pri tej volitvi odločilni.
lj Liberalne surovosti so sedaj v Ljubljani na dnevnem redu. V nedeljo zjutraj med 2. in 3. uro je neka hudobna zločinska roka pobila tri šipe in celi okvir hiše g. .losipine Jenko v Holz-apflovi ulici. Ta napad je povzročil velik strah v hiši in pri sosedih. Varnostnih organov ni bilo nikjer. Ker je g. Jenko odločna somišljenica S. L. S. in kot taka obče spoštovana, je brez-dvomno, da je to dejanje izvršil kak liberalni pobalin iz nizke strankarske strasti. Liberalna kultura se prav lepo kaže v — pobijanju šip!
lj Liberalna vzgoja. Kako naj se učenci navdušujejo za »pravo« berivo, kaže učitelj Gartner, ki zjutraj pred šolo na Cojzevi cesti bore in kaže široko razprostrto »Jutro«. Učenci ga gledajo, ko hodijo mimo ter — seveda tudi posnemajo, ker ga donašajo v šolo, da ga previdni učitelji konfisci-rajo. Opaziti je, cla ima ta učitelj poseben namen s tem listom, ker bere le takrat, ko ga učenci gledajo pred šolo ali tudi v šolskem poslopju.
lj Avstrijsko mornariško društvo Število ljubljanskih članov je tekom zadnjih dni naraslo od 100 na 150. Kakor smo že poročali, vrši se ustanovno zborovanje krajevne skupine Ljubljana dne 14. t. m. Priglase sprejema za sedaj iz prijaznosti »The Oliver Tra-ding Office«, Miklošičeva cesta. — Za društvenike, ki bodo navzoči pri slav nostni priliki, ko so izpusti naš prvi droadnought v morje, je društveni kroj obligaten. Lične društvene čepice bosta v kratkem v izložbi razstavili tvrdki Magdič in Benedikt.
i
lj Nesreča. Ko je šel sinoči sluga Zdravko R. po Dolenjski cesti, jc v obližju »Zelenega hriba« padel v cestni jarek, kjer se je z neko črepinjo na roki močno obrezah Stražnik ga je s po-
š Poroka. V Mariboru se je poročil g. Anton Hohnjec, učitelj v mariborski kaznilnici, z gdčno. Linko Ozim iz Ruš. Poročil ju je ženinov brat bogoslovni profesor g. dr. Hohnjec.
š Nesreča v cirkusu. Ponesrečila se je med predstavo v Mariboru v cirkusu Schmidt neka jahalka. Padla je s konja, ki ni bil osedlan. Zlomila si je roko in pretresla možgane. Odvedli so jo v bolnišnico.
š Boj s tihotapci pri Brežicah. Iz Zagreba se poroča, da so hoteli Hrvati vtihotapiti pet s prešiči naloženih voz na Štajersko, a so jih presenetili orožniki. Vnel se je boj, ki je trajal pol ure in se je tudi streljalo. Štirje vozovi so se vrnili na Hrvaško, eden je pa izginil proti Brežicam. En orožnik je ranjen, ker je bil večkrat zadet. Ustreljen je tudi en konj. Tihotapce zasledujejo.
Rožne sivori.
Vodne sile. Napredek elektroteh-nike, zlasti možnost električni tok z veliko napetostjo prevajati v daljavo, je obrnil pozornost na vodne sile, katerih gravitacijska moč se da pretvoriti v drugo gibanje in v eleklrično moč. Kakor pri novih iznajdbah sploh, se je tucli tu začelo z velikim entuziaz-mom in špekulacija se je polastila vodnih sil. So spekulantje, ki samo od tega živijo, da stikajo okoli za vodnimi silami, delajo površne projekte in gledajo, kako bi te projekte drago prodali. Tudi razne tvrdke, ki iščejo dela ali bi rade prodale svoje stroje, nagovarjajo k vodnim zgradbam in seveda slikajo v rožnih barvah dobičkonosnost takih naprav. Izkušnja je pa ugotovila nekaj pravil, po katerih se imajo ravnati graditelji vodnih naprav: 1. Čim dalje se tok napelje, tem večja je investicija in tem več toka se izgubi; zato se morajo te izgube vračunati ža pri prvotnem rentabilitetnem računu, ampak na mestu uporabe. 3. Za nakup 2. Računati se ne smo moč ob turbini, vodnih pravic (sirove sile se naj izda pri napravah z daljnovodi kvečjemu 40 do 50 K za konjsko silo. 4. Dograjena konjska sila na mestu uporabe naj ne stane več ko 1000 K. Ako pridejo stroški za konjsko silo na več kot 1500 K, je že prekoračena meja rentabilitete vodne naprave in kaže preiti na Kalo-vično moč. 5. Računati se sme edino le z minimalno silo, kajti le tista, sila velja, ki je vedno pod vsemi pogoji na razpolago.
Nedeljski dopust za vojake. Iz Brusclja poročajo, da je belgijski vojni minister sklenil izdati dovoljenje, da smejo vojaki zapustiti vsako soboto zvečer vojašnice in se šele v nedeljo zvečer vrniti. Pri povratku morajo vojaki pokazati podpis staršev na dopustnem dovolilnem listku. Železniškemu ministrstvu se pa predlaga, naj dovoli znižane železniške vozne cene za 50 odstotkov onim vojakom, ki se v soboto peljejo domov.
Draga perutnina na Dunaju. Na dunajskem trgu se je zelo podražila perutnina, ena kokoš stane do 3 K 40 v. Kakor pa se poroča, je ta draginja v zvezi s takozvano »kurjo kolero«, ki se je zopet pojavila v mnogih okrajih na Žg. Ogrskem, odkoder so prej pošiljali velike množine perutnine na Dunaj. Vsled te kurje epidemije prihaja na dunajski trg le malo ogrske perutnine, tako da pride v poštev le italijanska perutnina, vsled česar so cene poskočile.
Samoumor železniškega nadzor'
niha. V Aschaffenburgu je skočil v Meno in se vtopil žlezniški nadzornik ravnateljski svetnik Meyer. Storil ja to, ker so ga dolžili, da je bil sokriv velikih tatvin na aschaffcnburskem tovornem kolodvoru.
Berollnska šola tatov. Berolinska kriminalna policija je zasledila šolo za tatove. Profesor jc bil že večkrat kaznovani trgovec Artur Serig, ki jo stanoval v neki kleti. Iz prisilnih zavodov pobegle je prvi čas skrival. Vsak je moral plačati za hrano in stanovanje 3 krone nu dan. Nato jih je jemal sobJj na trg, kjer jih je učil krasti žen-
skam denarnice, za kar so mu morali plačevati odstotke. Ko so bili dovolj poučeni, jih je pustil samostojno delati. Tudi vlamljati jih je naučil.
Povodnjl na Srbskem. Deževje je povzročilo, da so narasli v Srbiji potoki in reke. Poroča se o velikih povodnjih. V Kragujevcu se je utrgal oblak. Mesto je deloma preplavljeno.
Umor trgovca. Iz Budimpešte poročajo: V Kutini v komi tatu Krasso-Sz6reny je 7. t. m. ustrelila neka mlada lepa Rumunka s ceste skozi okno trgovca Samuela Schlesingerja, ko se je ravno mudil v svoji sobi. Kroglja je zadela trgovca v hrbet, predrla srce in mu pri prsih izstopila. Zgrudil se je mrtev na tla. Svoječasno je imel z morilko ljubavno razmerje, a jo je zapustil, vsled česar se je sedaj maščevala. Storilko so zaprli.
Častnik preganjan zaradi kritike vojaških odredb. Iz Pariza poročajo: Proti ritmojstru Gailu 11. kirazirskega polka je bila od njegovega predstojni-štva vložena ovadba pri vojnem ministrstvu, da je v ostrih izrazih kritiko-val vojaške odredbe vlade ob priliki majske slavnosti. Radi te ovadbe je proti ritmojstru Gailu vpeljana disciplinarna preiskava.
Demonstracija na dunajskem vseučilišču. Na kliniki dvornega svetnika Schauta so bile 8. t. m. velike demonstracije. Dijaki so se pritoževali zaradi postopanja profesorja pri rigorozih. Dvorni svetnik Schauta je izjavil, da je prestar, da bi izpremenil svoj zistem. Veliko nesreč se prepreči z njegovim zistemom, ki bi se drugače pripetile v praksi.
Samoumor treh deklic. Iz Halle poročajo, da so tamkaj 7. t. m. tri deklice izvršile samoumor, zaradi ljubezenskih razmer. Prvo dekle, hči nekega zidarskega mojstra, se je ustrelila z lovsko puško svojega očeta. Druga, ki je prišla šele omenjenega dne v mesto, se je zastrupila, tretja pa je skočila v reko Saale in utonila. Identiteto zadnjih dveh še niso dognali.
KANDIDATJE SOCIALNE DEMOKRACIJE
ža državnozborske volitve na Spodnjem Štajerskem so: Sodni okraj Maribor severno od Drave se naznani, ko dobi izvrševalni odbor poročilo konference. — Sodni okraj Maribor južno od Drave: Alfred Pičinin, vozni mojster in posestnik v Pragerskem. — Ptuj—Ormož: Mihael Kosel, zasebni uradnik v Gradcu. — Celje—Vransko: Ivan Tokan, strokovni tajnik v Ljubljani. — Rogatec — Šmarje — Kozje: Melhijor Čobal, vodja kons. društva v Zagorju. — Brežice—Sevnica—Laški trg: Melhijor Čobal, vodja kons. društva v Zagorju.— Marenberg—Šoštanj—Slovenji Gradec: Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah.
V volilnem okraju Borovlje—Do-brlaves—Železna kapla—Pliberk: Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah.
Za goriško okolico: Goriška okolica: Dr. Henrik Tuma, odvetnik v Gorici. — Ajdovščina—Komen—Sežana: Josip Kopač, železničarski tajnik v Trstu. — Brdo—Cerkno—Kanal: Just Černe, železniški strojevodja.
Za tržaško okolico: Etbin Kristan, pisatelj v Ljubljani.
Somišljeniki!
Pazite, da so glasovnice za deželno-zborsko volitev pravilno izpolnjene. Napišite:
Dr. Vinko Gregorič
zdravnik v Ljubljani.
Telefonska in brzojavna poročila.
OBČINSKE VOLITVE V BEKŠTANJU.
Celovec, 9. maja. Občinske volitve v Bekštanju je upravno sodišče razveljavilo.
VOJAŠKE PREDLOGE V OGRSKI ZBORNICI.
Budimpešta, 9. maja. Vojaške predloge bodo predložene ogrski zbornici Prihodnji teden. V zbornici se bo pričela razprava o brambni predlogi koncem junija ali začetkom julija in je vse pripravljeno na to, da bo razprava zavzela velik del poletja.
ARETACIJA HRVAŠKEGA POSLANCA STJEPANA RADIČA.
Zagreb, 9. maja.. Hrvaški poslanec Stjepan Radič je imel 24. aprila napovedan shod v Rajevem Selu, a okrajni Predstojnik je shod prepovedal. Tudi zaupni sestanek je okrajni predstojnik Preprečil, nakar mu je rekel Stjepan flacJjič: gto iguorajitl Hudi aliode v
drugih krajih' tega okraja je okrajni predstojnik Radiču vse prepovedal. Pred nekaj dnevi se je Stjepan Radič vrnil v Zagreb. Zvečer sta prišla na njegovo stanovanje policijski šef in neki policijski uslužbenec ter Radiču naznanila ,da imata nalogo ga aretirati. Radič je zahteval pojasnila, Reklo se mu je, da je povelje za aretacijo izšlo radi tega, ker je javno raz-žalil državno oblast. Aretacijsko povelje jc bilo podpisano od' sodišča v Ose-ku. Radič je protestiral in se skliceval na svojo poslansko imuniteto, nakar sta policijska, organa zapustila Radi-čevo privatno stanovanje.
ARETACIJA PRIMA-BALERINE V ZAGREBU.
Zagreb, 9. maja. Tu je bila včeraj aretirana balerina hrvaškega narod-neda gledališča gdčna Genta. Dolže jo, da je iz konkurzne mase svojega brata, trgovca v Frankobrodu na M. skrila vrednostne papirje v vrednosti 70.000 mark, katere ji je brat poslal.
STAVKA TRGOVSKIH POMOČNIKOV.
Brod na Savi, 9. maja. Tu je nastala stavka trgovskih pomočnikov. Poštni urad noče sprejemati brzojavk stavkujočih.
MEHIKANSKI VSTAŠI NAPADLI JUAEREZ.
London, 9. maja. Brzojavke poročajo, da so mehikanski vstaši včeraj ob 5. uri popoldne pričeli streljati na mesto Juaerez. Po srditem boju so zavzeli mesto in so gospodarji tudi obeh mostov, ki vežejo Mehiko z ostalo Ameriko. Zvezne čete so izgubile mnogo mrtvecev, ki leže po mestnih cestah.
BOLEZEN RUSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Peterburg, 9. maja. O bolezni ruskega zunanjega ministra Sasanova prihajajo sedaj zopet vesti, da je neozdravljiva. Niti misliti ni na to, da bi Sasanov še mogel prevzeti posle. Pooblastila Neratova so obsežnejša kot so navadno pooblastila kakega namestnika,
STAVKA TRAMVAJSKIH USLUŽBENCEV V RIMU.
Rim, 9. maja. Včeraj popoldne so nenadoma pričeli stavkati tramvajski uslužbenci v Rimu.
PROTI DRAGINJI ŽIVIL NA KITAJSKEM.
Šangaj, 9. maja. V Hangčau so nastali veliki nemiri, ker so se trgovci z rižem branili znižati cene rižu. Množica. je napadla 20 trgovin riža in je več hiš mandarinov razrušila. Ker policija ni hotela izpustiti aretirancev je množica napadla sodnijsko poslopje in policijske stražnice in več policijskih stražnic razbila. Šele vojaštvo je napravilo red. Več policistov je ranjenih.
Pojasnila o inseratih daje upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za deset vinarjev.
Poslano.
»Jutro« in njegove lažnjive izvesti-telje pozivam, da se jasno izrazijo, kaj mislijo reči s svojimi meglenimi nanii-gavanji o izkušnjah, ki jih baje imata z menoj dva štajerska lista, katerih z enim nisem imel nikoli nobenega stika. Jasnosti je vsekakor treba, da lehko nastopim pot, do zadoščenja. — Nadalje prav uljudno prosim g. Pluta in nar. napredno stranko, da me tožita, če sem zakrivil kaj kaz-njivega. V to svrho je pa seveda treba, da me dva gospoda (»mladina«) odve-žeta častne besede, da lehko svobodno govorim in dokažem, kdo je pravzaprav intrigiral in kako in — zakaj? — O »diplomiranosti« pa izpregovorimo, ko dospejo informacije, ki so neobhodno potrebne. Slednjič se zahvaljujem ljudem krog »Jutra«, cla mi vkljub strupenemu sovražtvu priznavajo talente; jaz tega nekaterim izmed njih pri najboljši volji nc morem.
Vinko Gaberc.
Ime:
R. Miklauc
%
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
1403
Zahvala.
Povodom smrti, kakor tudi že med boleznijo mi ljubljenega soproga, gospoda
Ignacija Perhavca
veleposestnika
izkazalo se mi je od vseh strani toliko sočutja in sožalja, cla mi ni mogočo vsakemu posebej so zahvaliti.
Zahvaljujem se tem potom čč. duhovščini, zlasti č. g. župniku, ki je rajnika tolažil v bridkih urah Se v Pasu njegove bolezni, slavnemu občinskemu odboru, cenj. učiteljstvu in Šolski mladini, slavnemu gasilnemu društvu, nadalje za krasne darovane vence in vsemu slavnemu občinstvu, ki je v tako obilnem številu spremilo rajnika na njegovem zadnjem potu.
Senožeče, dne 9. majnika 1911.
iboo žalujoča Fani Periiavec.
niFii nima?
T lit ZBf BO oMN Ki.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 8. maja.
Pšenica za maj 1911......12 68
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1145
Rž za maj 1911.......9 46
Oves za maj 1911 ......	9'55
Koruza za maj 1911......6 39
Koruza za julij 1911............6 53
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Tempe-
T*1
Celziju t
Nebo
.5 S c
11-4 j si. svzh. 735 7 10 9 si. svzh. 734-9 14-3 ' p. n. jvzh
oblačno oblačno
08
Srednja včerajšnja temp, 119' norm. 131'.
Ribolov
se odda s 1. avgustom 1.1.
v knezoškofijskem delu Ljubljanice Lipa-Podpcč.
Le pismene ponudbe
naj se pošljejo do vštetega 15. maja t. 1.
podpisanemu t. č. upravitelju.
Najnižji ponudek 210 K.
Upravlteljstvo knezoškofijske pristave v Ljubljani, Sv. petra
cesta št. 97 Fran Kristan, t. č. upravitelj.
susmmmngMis
H
1!
V najem se da takoj velika
II
m
m m
vZaloHarievi ulici o (Uodmat)
H II
11
C3
m
9) B
■m
Poizve se ravnotam. m
HIlSltStBESSIiilSISIlIgSlISl!
1507
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se piroda.
vljudno naznanja, da otvori s 15. majnikom 1911
odvetniško pisarno
v Ribnici na Kranjskem.
Nova skladba Viktorja Parme:
Posnetki za klavir sc dobe v vseli knjigarnah za ceno 1
Balada dr. Fr. Prešernova.

iyiJleiiieyr & F. Bambero v UDbljan
na 4200 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javrte ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 20. maja t. 1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe opornega zidu na okrajni cesti v Radovljici."
Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij "še 5°/0 stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnetr uradu ob uradnih urah.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 6. maja 1911.	1493
samo „Tolstovrško slatino
i i ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. uri Naroča se : Tolsti vrb. p. GnštanJ. Koroško.
ANTIKVARIJAT
»Katoliške Bukvarne« ima ua razpolago:
Schmid: Historischer Katechismus
oder der ganze Katechismus in lii-storiscli-wahren Exempeln fiir Kir-che, Schule und llaus, trije zvezi vezani samo 4 K.
Schmid, Katechetisch - liomiletiscli.es Repertorium oder vollstiindiges Auf-finderbuch von Erklarungen, Noti-zen, Gleichnissen und Beispielen zur Erlauterung und Veranschaulichung eines jeden Katechismus fur Prediger und Katecheten, 7 zvezkov vezanih samo 8 K.
Schmid, Katholische Sonn- und Fest-tngspredigien. Erster Jahrgang, vez. mesto 9 K 60 h samo 3 K 20 h, isto zweiter Jahrgang mesto 8 K 94 h samo 3 K 60 h.
Kardinal Rauscher: Hirtenbriefe, Pre-digteu, Anreden, vez. samo 2 lv 20 h.
Kardinal Rauscher, Hirtenbriefe, Reden, Zuschriften. Xcue Folge. 2 zv. vezana samo 4 !"
Mafil: Kurze und verirauliche Altar-reden an Pfarrkinder fiir die ver-schiedenen Feste des Herrn in 81 Reden. 4. sv. vez. samo 2 K 50 h.
Mafil: Ausfiihrliche katechetische Pre-
digten uber den ganzen katholischen Katechismus in fiinf vollstandigen Jahrgangen auf die Sonn- u. Fest-tage des Kirchenjahres oder griind-liche Untervveisung iu der katholischen Religion. 5 zv. broš. samo 3 K 80 h.
Portmann, Das System der theologi-schen Summe des hI. Thomas von Aquin. Zweite Auflage 1903. Vez. mesto 6 K 96 h. samo 4 K.
Schieler. Die Verwaltung des Buflsa-kramentes. Eine theoretisch-prakiti-sche Untervveisung fiir die Beicht-vater. Vez. mesto 8 64 Iv samo 3 K 60 h.
Haas, Falsche Ideen der modernen Gesellschaft im Lichte der Wahrheit. Ein neuer Beitrag zum Komodian-tenthum unserer Zeit. Broš. samo 1 K.
Gg. botrom in botricam
Nikelnasta moška ura	z	verižico	. K	4-50	napr,
Prava srebr. » »	D	»	»	9-70	»
14-kar. zlata » »	■	• • , •	»	44-—	»
Nikelnasta damska »	Z	verižico .	»	8-50	»
Prava srebr. » »	»	»	»	9-50	»
14-kar. zlata » »			»	20—	»
Uhani, zlato na srebro		• •pa	»	1-80	»
14-kar. zlati uhani . .	■	a ■ • i	r »	4'SO	»
Največja in najsolidnejša tvrdka
H.SUTTNER
Ljubljana, mestni trg
(nasproti rotovža)
Su. Petra cesta šteo. s
Lastna tovarna ur v ŠVICI. Tovarniška znamka »I K O«.
Prodam iz proste roke svoje 1495 ((5)
v Novem Vodmatu 23, poizve se istotam.
Oženjen penzionist
brez otrok dobi brezplačno v lepem kraju na deželi na neki graščini
i« n
Več se izve v pisarni odvetnika dr. Maksimilian pl. Wurzbacha v Ljubljani na Bregu št. 10.	1405 3
želi službe v pomoč gospodinje ali za samostojno vodstvo gospodinjstva. Vajena je vseh domačih hišnih del, posebno tudi v kuhi. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1409.	1409
Za slabokrvne (H oreholele
^BtiP IfhM
je zdravniško priporočano IfaflF^^
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501
4 steklenice (5 kg) franko K 4*50 BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
Edino zastopstvo za Kranjsko pisalnih strojev
1406
THE REX Co., Ljubljana
Selenburgova ul. 7. Telefon št. 38.
Slava Brezmadežni, cerkvena pesmarica. Po p. Angelikovi izdaji uredil in prenovil Stanko Premrl, stolni ka-pelnik in vodja cecilijanske šole v Ljubljani. — Cena broširanemu izvodu 1 K 20 vin., v zelo trpežnem platnu vezanemu 1 K 80 vin. — Katoliška Bukvama v Ljubljani je ravnokar to priljubljeno in že pogrešano pesmarico izdala v novem natisu. — Ista obsega večinoma že iz prejšnje zbirke znane napeve. Ker je bilo v stari izdaji nekaj napevov za današnje razmere na cerkveno-glasbenem polju neprimernih, je gospod profesor Premrl iste v novi izdaji izpustil in nadomestil z boljšimi. Dodal je še par drugih napevov domačih skladateljev. Večini napevov je tudi harmonizacija zboljšana in besedilo popravljeno, deloma novo. G. prireditelj se je strogo oziral na to, da je ohranil, kolikor je bilo mogoče, original stare izdaje. Priredba te dobrodošle pesmarice, ki je prišla izpod peresa našega odličnega strokovnjaka, ne potrebuje nikakoršnega priporočila. Opozarjamo samo naše cerkvene pevske zbore, katerim bode omenjena pesmarica izborno služila, da pridno sežejo po njej. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Na ogled se ta pesmarica ne bode razposlala.
Hupuits lo vžigalice: „U Horist odmeinim Slovencem"
Botri in botrice!

Najpripravnejša darila po nizkih 2714	cenah
m birmo
dobite v veliki izberi pri tvrdki
i. Vecchiet
zlatar nasproti glavne poŠte
Ljubljana, Selenburgova ulica st. l
Katoliška Bukvama v
ani
Holrlct "7 llie&fi Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, D6K1«U ii RjISoi 1. vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Vviiina n lanom VPrtanill Spisal Urbanus- K 3'-> elegantno vezano fMlJlljii U iSJJoM VCliCilJU. K 4—. — Že dolgo smo občutno pogrešali
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo,
temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu
je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride
v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Qnninlnnil9 sP>sal t}r- A- Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-&0C10iUgija. ]iki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
poezije $rtt©n 1V[cdwed
-CU«.	fr^tfc
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5 —; — II. del K 4 —, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. iiiiiiHiiniinHiiiiiimiiiniimiiHHniMiiiiiimiHimiiniiiiiiiniiiiiiiiiiKiiM
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourgct. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K U'—.
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjcjevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1-20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2'40, vezano K 3'40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K 3'—, vezano K 4-20.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2-40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 150. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4-50.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2—, vez. K 3-20. Andrej Hoier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —'80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K 1-40, vezano K 2'—.
3.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'00, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80. zvezek: Jernač-Zmagovač. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-00, skupaj vezan s VI. zvezkom K l-40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l1—, vezano K 1-90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust Še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-00., vezano K 2-60.
0. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K t-40.
7. zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —1'90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noč. — 4. Beg v Egipet. — 6. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica, —
8.
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 1-20, vezano K 2'—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1*20, vezano K 2—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2'—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). I< 1—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K t-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —'80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in dilotanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorjč mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih? dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (t2 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: i. Dr. Vscznal in njegov sluga Štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,,zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (10 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črevljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (0 moških in 1 ženska vloga.) K 1'60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-00.
9. zvezek: 1. Na Betleheniskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev, Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) -4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanj". (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) -3. Zdaj gre sem. zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) I< —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prc-pirljiva soseda ali boljšaje kratka sprava kol dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —-80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. ^ ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Planšarica.) K —\S0.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Snir' Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža.
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse nase domače odre.
Use te knjige se dobe u KatollžKi BuRuarni g Ljubi,ioni, u Knjigarn; jiirila" u Krm m l. Kroječ nesl. u mm mestu.
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.	Tisk: »Katoliške Tiskarna«.	Odgovorni urednik: Ivan Štefe.
02275075