pfaŽana v gotovini.
Leto LXIX. št. 89.
Ljubljana, sobota 18. aprila I936
Cena Din 1«—
iznajs v»aK dan popoldne, Lzvzemsi nedelje in praznike. — lasera d do 30 petit vrst S Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3. većji inseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratru davek posebej. — >SlovensRl Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12    za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO  EN UPRAVNISTVO LJUBLJANA,   Rnafljeva  ulica  fttev. 6.
Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 ta 31-26
Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon si. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon WL 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
Grozen pokolj v okolici Zagreba:
11 nedolžnih žrtev
Večtisočglava množic. navalila na grad bivšega hrvatskega bana Mihaj lovića in pomorila šestčlansko deputacijo JRZ, nato pa pomorila tričlansko rodbino dobrovoljca Butc in zažgala njegovo hišo ter v tretjem spopadu ubila še nekega kmeta
/Zagreb, 18. aprita. r. V zagrebškem okoljem srezu samoborskem je bila včeraj zjutraj po pozivu dr. Mačka zadušnica za pokojnim bivšim narodnim poslancem Brk-I jači čem ki £a jc na veliki petek v prepiru urvl kriminalni tip Pejnovič. ki je bil svo-ječasno četnik. Ta umor je dal povod za splošno gonjo proti četnikom Na komemoraciji, ki se je včeraj vršila po zadušnici v Samoboru, ic govoril prof. Tr.mašič par tisoč kmetom o tem dogodku. Dognano je. da so se udeleženci vrača'' s te žalne svečanosti silno razkačeni. Posebno divje so bili razpoloženi proti četnikom.
V tako skrajno razburjenem in razdraženem razpoloženju je skupina kmetov v vas;
Rakitje srečala sedemčlansko deputacijo .IRZ i/ Zagreba, ki je bila na poti v Ke-rr^tinec k nekdanjemu hrvatskemu banu .Mihalovicu. ki je predsednik banovinske organizacije IRZ, da se mu pritoži zaradi postopanja nekaterih funkcionarjev JRZ v Zagrebu. Videč te ljudi, je neki kmet zaklicali Glejte, četuiki čredo! Sam ta klic je zadostoval za splošni alarm. Kmetje so udr-Ii za deputacijo, ki je pospešila korake in hitela v zavetje dvorca bana Mihaloviča. -Med tem se je okrog dvorca /brala ogromna množica kmetov iz bližnjih vasi. Naposled je bilo zbranih okrog 5 do 7 t:soč ljudi ki so zahtevalii naj jim izroče domnevne četenikc. Han Mihalovič je skušal množico pomirit*« a zaman. Med deputacijo »o spoznali nekega Katanca, ki je bil res •vojecasno četnik, a je že pred leti po razpustu zagrebške organizacije četnikov prekinil st:ke b to organizacijo.
Posredovanje bana Mihaloviča je ostalo brezuspešno. Naposled so celo njega prijeli
in ga proglašali /a talca, zahtevajoč, da pri-si i elane deputacije, da se predajo kmetom. Ko je eden vine<l deputacije JRZ, neki Cipera res prišel iz dvorca na dvorišče, je padel strel. Ciperj se je ranjen zgrudil. Ta-k<~»i nato je začelo pokati in Čl pera je bil ui-uf. Nato so kmetje jurišali na grad. s se-k-rami razbili vrata in po vsem dvorcu iskali domnevne četnike. Pri tem so naleteli na soprogo bana Mihaloviča in tudi njo pretep i ter zahtevali, da jim pokaže, kje so sknt; omladinci. Vse sobe so demolirali in naposled i/taknili omladince skrite v kopalnici. Omladinci so neprestano zatrjevali, da irso četniki ter da naj jih puste. Pobesnela drhal še jc zahtevala, da se d<» nagega s!cčcjo in drug za drugim pridejo ven. Nesrečni omladinci so se res slekli Ko pa jc prvi stopil iz kopalnice neki Vel'mir Gogič, so ga takoj pobito na tla.
Nato so vdrli v kopalnico, kjer so priredili pravcato mesarsko klanje. Vseh nesrečnih pet mladeničev so na zverinski načni pobili, nato pa nj;hova trupla zmetali na dvorišče, kjer je pobesnela drhal že mrtve pretepala.
Smrtno rjnjeni Gogič se je med tem zavedel. Ko so »».pazili, da je še pri življenju, je moral pred drhaljo nag plesati, peti sramoti.ne pesmi m naposled piti iz gnojnice. Končno so ga zvezali ter ga skupno z banom Mihalovčem in njegovo rodbino vlekli seboj. Spotoma so jih še neprestano pretepali.
Med huronskiin krikom Mi vikom jc pobesnela množica vdrla v vas Rakitje, kjer je imel svojo domačijo bivši dobrovoljec Jovan Buta. Ker jc bil svoječasno četnik, so ga takoj napadli. Buta se jc s svojo ženo. 17-1 etno hčerko in 10-etirm sinom zatekel v hišo. Hišo so takoj obkolili. V obrambi jc Buta ustrelil skozi okno in zadel nekega kmeta. Nato so z vseh strani vdrli v tršo. poklali njega, ženo in hčerko ter hišo zažgali.
Od tu je večja skupina krenila v sc!o Ple>evica. kjer je prišlo zopet do spopada, v katerem je bil ubit neki Lgnacij Hercog. kmet Tomo Rubin:č pa hudo ranjen.
V Zagrebu so o teh dogodkih izvedla še le pozno zvečer in so še le okrog S. zvečer poslali v Kerestinec večje oddelke orožništva.
Včeraj se je pričela sodna preiskava. Sodna komisija si je ogledala pozoršče dogodkov in napravila točne zapisnike. Trupla žrtev so prepeljali v Zagreb, kjer bodo danes obducirana. Oblasti vodijo preiskavo ;n so doslej aretirali okrog 30 glavnih voditeljev kmečke množice.
Žrtve groznega zločina
1. Karlo Katanac, trgovec iz Zagreba,
2. Predrag Golemovič, bivši policijski stražnik iz Zagreba,
3. Ibrahim Mahmudbegović, dijak iz Tuzle,
4. Aleksa Blagojević iz Beograda,
5. Ivan Cipora, mehanik iz Oriovca pri Zagrebu,
6. Neki Voilmost lz Zagreba.
Zagreb, 17. aprila, o. MoTda nv maniše množice, kakor so včeraj oblegale grid bana Mihaloviča, so se z-b:ra!e danes okrog pozor šč včerajšnjih krvavih dogodkov. Po cestah, ki vodijo proti Samoboru m Kerestincu. švigajo .številni avtomobili m motocikl*, pa tudi samoborski vlak je stalno prenapolnjen. Mnogi romajo celo peš v  celih  procesijah proti Samoboru.
šele danes se kaže početje drhali v pravi luči Idilični dvorec g Mma'ovića. ki leži v ozadju vasi na nizkem holmcu, ob-
dan od lepega parka z večjim gozd«un v ozadju, je kakor da je divjala preko njega vojna furi ja Lepo urejeni park je popolnoma opustošen sn že po tem se vidi. da je bila tu zbrana cela vojska. Celo v gozdu je vse pohojeno in mlada podrast polomi icna in poteptana. Grad sam je podoben poslopju, ki je presta'o bodo kanonado, šipe S*- ra/bite. zidovje opraskano, vrata ra.^.ckana. Okrog in okrog se vidijo sledovi krvi.
Napad na mestno hišo v Varaždinu
Varaždin, 18. aprila, r. Včeraj popoldne Se je zbrala pred meMiio hišo v Varaždinu vertisoepfava množica, ki je med burnimi demonstracijami zahtevata* da poda predsednik o nt ine in občinski odbor takoj ostavko. Kor predsednik občine na to zahtevo ni pristal, so
demonstranije napa4*! mestno hišo t**r jo zasedli. Nastopila je ž>ndarm*»ri.ja, ki je izpraznila mestno hišo ter demonstrante raz^nala.
Več demonstrantov je bilo težje in lažje ranjenih. Smrtnih žrtev na srečo ni bilo.' Preiskava je v teku
Turčija zasedla Dardanelc
Včeraj so turške čete zasedle demilitarizirano ozemlje vzdolž dardanelske ožine
Carigrad, IS. aprila. A A. (Havas) Po poročilih iz Ankare jc bila 15. t. m. seja turške vlade pod predsedstvom predsednika republike Ataiurku. Seji jc prisostvoval tudi načelnik glavnega generalnega štaba. Ministrski svet je sklenil, zasesti demilitarizirani pas morskih ožin z vojaštvom. V zvezi s tem, poročajo, da so turške čete 76. aprila zvečer zasedle morske ožine.
(Havas prista\jja temu poročilu: To \est poročamo z \'sem pridržkom, če-prav izhaja iz vira, ki je dobro poučen. Vprašali smo za nujna nadaljna pojas-nila pri anatolski agenciji.)
Pariz, 18. aprila, z. Uradno objavljajo, da jc sovjetski komisar za zunanje : zadeve Litvinov predal turškemu vcle^ I poslaniku noto, v kateri pravit da je vlada pripravljena sodelovati pri poga-janjih za Dardanelc, kakor to predlaga turška vlada.
Atene, IS. aprila. A A. Posebni Ha* vasov dopisnik parova: Grški tisk z zadovoljstvom beleži dejstvo, da po koraku turške vlade lahko Grčija oboroži otoka Lemnos in Samot rako. V greškem tisku se prav tako povdarja, da bi bito treba oborožiti tudi r»f**ke Kios, Samos in Mitilene.
Vse desničarske organizacije v Španiji razpuščene
Okrog 900 voditeljev je bilo aretiranih — Alarmno stanje je podaljšano za mesec dni
Madrid, 1%. aprila, z. Ton oči opolnoči je bilo objavljeno, da je splošna stavka v prestolnici končana. .Snoči je v mestu vladal popoln red in nvr. kar pa je treba pripisati strogim odredba moblasti Patrulje meščanske garde so ustavljale vsakogar, ki je i/gledal sumljiv in ga preiskale. Ćete madridske posadke so b:le ves večer in celo noč v strogi pripravljenosti. Večerni listi so izšli, ostali pa so večinoma neprodani ker so se prodajalci pridružili stav-kujočim. Plinska razsvetljava je delovala, električni tok pa je bil ustavljen.
V vseh krajih Španije so bile tretirane vodilne osebe oblastnih in krajevnih organizacij Španske Falange. Izvršenih je bilo mnogo preiskav. V teku teh preiskav je bilo aretiranih nad 900 oseb zaradi rega» Arer so orožje pri sebi brez oblastnega dovoljenja. Vse te osebe bodo prišle pred izredna sodišča po skrajšanem postopku.
Vlada je na včerajšnji seji sklenila, da vse fašistične organizacije proglasi za nezakonite. Za 30 dni jc podaljšano alarmno stan je.
Francoski komunisti za narodno slogo
Pariz, 18. aprila. A A. Havas poroča: Komunistični poslanec Thorez je imel snr>či v radiu govor. Najprej se je :zjavil proti parazitski manjšini, o kateri je govoril tudi predsednik vlade, nato pa je govoril o z-u-njanji politiki. Enostranska krš:tcv lokarn-ske pogodbe in zasedbo Porenja od strani g. Hitlerja pomenita hudo grožnjo za Francijo in Belgijo. Mi želimo, da Francija, katere trnovi so zedinjeni in svobodni, lahko rečejo: Ne zahtevamo niti pedi tuje /cinije, ne damo pa tudi pedi svoje zemlic Na koncu je rekel, da njegova stranka dela za narodno edinstvo in za pomirjenje med vsemi deli francoskega naroda.
Izgredi v Lvovu
Varšava, 18. aprila, z. V Lvovu je prišlo včeraj do nemirov. I "radno poročilo pravi, da je pri včerajšnjih izgredih padlo 11 oseb Po kasnejših poročilih jc nad 15 žrtev. Vojski, ki je bila poklicana, da okreni redarstvo, ni bilo treba intervenirati Agencija Iskra poroča, da ie sedem redarjev hudo ranjenih. 25 pa lahko. Prvel- so jop demonstrantov. Poročilo, d« < med i/gro'b I kradli v trgovinah in sežigali, potrjujejo.
Preiskali, ki je bila uvedena zarad: vče-raJMijih dogodkov v Lvovu. je dokazala, da so jih povjročili komunistični agenti in kriminaLni tipi. Več organizacij v Lvovu, med nirmJ bivša bojevniška organizacija, je objavila na prebivalstvo pozJv. da naj čuva red in m>. V teh proglasih dolže skrajne lev;čarskc elemente, da so oni krivi incidentov.  ŽAipan je izdal  sličen proglas.
Kdo je streljal na bolnice?
London, 18. aprila. A A. 1>VR poroča: Diplomatska korespondenca med Italiio :n Anglijo e'*>de bombardiranja neke angleške ambulm* i Abesiniji ie bi>la objavljena včeraj v obliki »Hde knjige«. Italijanska vlada je izjavila po obvestilu svojega glavnega štaba, d\ je ang'eška ambulanta tri dni stre1.jala na italijanska letala. Zato ne nosijo c'^vornosti italijanska, ampak angleška vi;* da. V angleškem odgovora se odločno dcmariprajo te vesti, da bi sc strelialo '*7. angleške ambulante, odnosno da je ambulanta silu/ila Abesincem za skrivališče An^eška vlada sc pridržuje pravico, tla /ahteva ixlškodnino ga velike* materijam«, kodo, ki io ie pretrpela angleška ambulanta.
(Par besed
o prcnuticiamentu
Resni dogodki na španskem, kjer se priznano pobožno in boguvdano ljudstvo od časa do časa vednit znova po buni proti cerkvam, samostanom in semeniščem in jim pošlje na streho rde čega petelina, bi morali po našem mi; šljcnju »Slovcnče\o« gospodo pretresti vsaj toliko, da ne bi omalovaževala do; godkov pod Pir ene ji s tem, da jih pri; merja z našim javnim življenjem. Do; bro je znano, kako globoko jc gospodom šinil strah v kosti zaradi španskegd presenečenja, zato mislimo, da r "Slovencu« ni umetna ista frazeologija, ka; dar gre za naše razmere. I rsa ja\-nost na; mreč vidi, da pri nas ne rušimo cerk; va, samostanov in semenišč, marveč da nasprotno rastejo kakor gobe po dežju. Cemu tedaj bombastične bese; de o revoluciji, o prevratneni pronun; ciamientu in slično nelepo pretirava; nje. Morda bo stvar v tem: Gospodje slutijo, da bodo morda v bodočnosti še često rabili prekucuško izrazoslovje, ko bodo poročali o dogodkih na iber; skem polotoku in nočejo priti iz vaje; da pa ne pridejo, se vztrajno vadijo v njem, kadar pišejo o naših domačih dogodkih. Če ima ta smotrena ckono; mija res omenjeni namen, potem jc vse v najlepšem redu, samo bati sc jc, da naše dobro ljudstvo v prihodnje ne bo več verjelo »Slovenčevim« poročilom iz Španije, ako bodo pisane v istem slogu in z istimi besedami, kakor pretirana filipika o naših krotkih razme; rah. Po naših mislih jc v ostalem zelo neumestno klicati vraga, govoriti o res voluciji in delati nepotrebno paniko I       I t    'o i
r      4 %
1 1 *
*
»Slovenceva« logika, s katero razčle-nja neko okrožnico nekega akcijskega odbora,  jc naravnost nepreplačljiva. Primitivna naivnost namreč odse\*a iz ugotovitve, da »kdor misli na zakonita sredstva, ne bo pošiljal tajnih okrož; nic, po tajni poti osebam, označenim s šifro«. To  brez  dvoma  velja,  saj je pismenska  tajnost  zajamčena,  saj po izjavi g. notranjega ministra v proračunski debati tisk nima nikakršnih orne jifev. kvečjemu da listi dobe sem n tja blagohoten nasvet, kako naj pi sejo. da se izognejo pretiranim strf gost im tiskovnega zakona. Tudi ta iz java g. ministra Korošca drži v polnem
obsegu in beseda za besedo. Po vsem tem jc naravnost nerazumljivo, zakaj sc omenjeni akcijski odbor posluži tajnih potov in še tajnejših šifer. Misli mo, da tiči za to stvarjo predvsem mnogo romantike in to pre\fratnc in zarotniške. kajti to izdajajo ra\no šifre in   tajni način razpcčm'anja, dasi \-scIiina ni kar nič prevratniška in za rotnišk.i. Jc namreč    po pojmo\'aniu vsakega    dobromišlečega    držax'l jana popolnoma    nenevarna in ne vsebuje prav nič tistega, kar bi ji rad podtak nil »Slovenec«. Celo daleč pa je od zna ne šenčurske ideologije.
Zato se naravnost čudimo s *Sloven-cemn \-red, zakaj omenjeni odbor ni poslal okrožnice listom, da bi fo priobčili. Prepričani smo namreč, da je »S!o\-enčc\,o*< začudenje zelo resno in iskreno. Gospodje ob Zmajskem mostu tudi že \'edo, da sc na\*odila »ona*-nc> okrožnice že izvajajo. Nekje pod Šmarno goro v neki gostilni, — - /, kje pa drugje! — je nekdo, ki je dobro po= svečen v skrivne namere akcijskega odbora, že take klatil, da je gospode na vso moč preplašil in da bi ga bili že zaprli, ako bi se šifra dala aretirati, oklenili in posadili v zapor. Pa je ravno v prirodi šifre, da se ž njo ne da postopati, kakor bi kdo želel. Na Dolenj* skem in na štajerskem je še hujše, kakor piše ^Slovenec«. Tam so se četo razpasle šifre. Sei'eda je šmarnagorska šifra pristaš JNS in je govorila pod vpli\om rujne kapljice. V Polhovem gradcu pa je nasprotno nekdo, ki ni pristaš J\S in ki tudi ni šifra, marveč znan človek, v gosiilni — i kje pa drugje! — pod vplivom rujne kapljice go* voril še drugačne stvari, recimo: punktaško;šenčurske. pa se še vedno giblje na svobodi. Take grozne stvari se gode v gostilnah, da »Slovenec« upravičeno zasleduje prekucuški duh, ki se je tako razširil po naši domovi* ni: tri mesece vsi prekucuhi ne bodo prišli do posla, kajti sh*ar se bo pra\* gotovo sama že prej prekucnila, — kakor pravi okrožnica nekega akcijskega odbora, ki ji »Slovenec« v svojem ve likem strahu verjame vse do zadnje pičice. Strah ima pač velike oči, tako \c!ike. da je proglasil omenjeno okrožnico za španski pronunciamiento. ki diši po dimu. po ognju in po krvi. "oznai'alci razmer pa se ne Čudijo, da °'iajo gospoda iz Kopitarjeve ulice ta-o slabo spanje in tako hude sani" 'asih se namreč nekatere uresničijo in navadno ra\mo najhujše.
Deževje daje Abesincem novo upanje na uspešno obrambo
Ogadenska pokrajina je spremenjena v čvirje, kar zelo ovira napredovanje Italijanov
lx>ndon, 18. aprila. AA. Reuter poroča: Italijani so se čvrsto utrdili v De.s:jc, kamor so v teku včerajšnjega dne prišli novi oddelki pehoto :n topništva. Po vesteh i r. eritreiftkega vira so :talijanske čete napredovale že 40 km južno od Desija na poti proti Adis Abebi. Te čete niso nikjer naletele na odpor in tudi niso mogle opazit:. da bi bi H tukaj kedaj abesinske vojaški oddelki. V teku 24 ur bo prišla najbrž italijanska vrhovna komanda v Des:je. Takoj n-ato se bodo začele priprave za napredovanje motorizirane kolone, ki mora udariti na Adi.s Abebo.
Kar se tiče abesimskega cesarja, kroži io zelo nasprotujoče si vesti. Govori se, da je pripravljen odreči prestola, aa korist abc-sinskega prestolonaslednika, če v najkrajšem času ne dobi izdatne podpore od I>N.
Po vesteh iz Ogadena se bljejo tam velike krvave bitke in general Cjrazziani je baje že zasedel nekatera nova mesta.
V Adis Abebi trdijo, da je deževje spre-men'lo Ogaden v velikansko močvirje in da zaradi tega Italijani ne morejo napredovati.
V sektorju jezera Tana so Italijani zasedli obale na zapadu tega jezera.
Reuterjev dopisnik poroča iz Addis Abe-be. da je močno deževje v Ogadenu ustavilo ital;jansko napredovanje. Nove ceste, ki so bile zgrajene za motorizirane kolone, so se spremenile v blatne reke. ki preprečujejo tankom in avtomobilom vožnjo. Abesinci vodijo v tej pokrajmi gverilsko vojno in so izvršili že mnogo nenadnih napadov na Italijane. Italijansko letalstvo je ponovno bombardiralo Harar in 2
letaki pozivalo prebivalstvo na upor prmri
ce.so.rju.
Druga brzojavka i?z Adis Abebe pravi, da je včeraj Hitro krenila angleSka ambn lanta v Desijc z zdravili za ranjene Albe-si.nce. V Adis Abebo je prišel včeraj N> vorni avtomobM iz Desija poki beguncev. To so bili zadnii Abesinci, ki so lahko zapustili mesto. Med begunci je tudi angleški major Bentinjg. \r je poprej pripada! angleškemu poslaništvu v Adis Abeb-i. Z nj;m sta bila dva ameriška minionaria in belgijski major Denorman. Pravijo, da so zapustili Pcsiie ravno v trenutku, ko so m-parji začeli pra/niti trgovine in hiše tistih, ki so zapustili mesto.
Iz Diiredaue poročajo, da je velika nape tod med abesinskim prebivalstvom in francosko posadko, ki .ščiti železnico. Abesinci tožijo, da Francoz: preveč široko tolma čiijo pravice: ki so jim bile dane. Francoska patrole kroži io po mestu brez siprems/tva abesinske policije, med tem ko Abesinci mislijo, da Francozi ne smejo zapustiti oni del mesta, ki je določen za inozemce.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja l
Borzna poročila.
Turih. 18. aprila Beograd 7.-. Pariz 30.22^5 London 15.1575. Newyork 306.7;%, Brusolj BHJ00> Milan 24.20. Madrid 41.925, Amsterdam a08»25t, Berlin 123.375. Dunaj 56.70, Praga 12.70. Varšava 57.75, Bukarešta 2.50-
Stran ?
>SLOVENSKl   NAROD«,   sobota,  18. aprila 1936.
Stev. 89
Za znižanje najemnin
Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov — Banovine naj dobe pooblastilo za regulacijo najemnin
Ljubi juna, IS. aprila. Zahteva po znižanju najemnin jc dandanes nedvomno aktualna, kar nam je dokazal tudi anoenja občni zbor l>ruštva stanovanjskih najemnikov, čeprav udeležba ni bila dovolj številna. Zbor je bil v salonu »Pri levu«. Vodil ga je podpredsednik D. Geferin, ki jc pred prehodom na dnevni red predlagal udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju m pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku. ministru /a socijalno politiko in notranjemu ministru. IIkrat.i s temi brzojavkami pošljejo ministrom spomen;co, ki v nji zahtevajo, naj da vlada banovinam pooblastilo za zakonsko regulacijo najemnin po razmerah posameznih banovin.
Name&tu dosedanjega predsednika ing. O ta hala je podal predsedniško poročilo dr. S. .lug. Živo jc prka/ai, da vprašanje ureditve najemnin reže globoko v življenje najemnikov ter da previsoke najemnine ogrožajo celo obstoj neštetih družin. Stanovanje je življenjska potrebščina, ki se je človek ne more odrcč:, zato si pa mora za visoke najemnine odtrga vati od ust, sc ne more več pošteno obleči, ne vzgajati otrok m ne konzumirati kulturnih dobrin. Stanovanjsko vprašanje jc torej eno najvažnejših socialirh vprašanj, česar se dobro zavedajo po svetu in tudi pri nas je čas. da bi mu posvetili odloču'oči činitelji največjo pozornost. Društvo kljub vsemu pr:zadevanju. neštetim resolucijam in spomenicam ni doseglo ničesar, razen obljub. Apeli stanovanjskih najemnikov v Ljubljani so pa bili upravičeni, saj mnogi najemnici plačujejo celo polovico svojih dohodkov za najemnine. Ce ponrslimn. da v drugih evropskih državah znaša višina najemnin le lj) do 20?ć dohodkov najemnika, pač lahko
sprevidimo- kako silno potrebno je društvo najemnikov pri nas. Ne smemo pa postati malodušni kljub dosedanjim neuspe-nom. tom več se moramo združiti organizaciji, v borbi za /-nižanje najemnin: življenjski standard je pri tias najnižji v primeri z evropskim državam, borba srednjh in nižjih sJojev za obstoj jc vprav obupna zlasti zadnje čase, ko dohodki uradništva nc dosegajo več nit; življenjskega minima. Najemniki stoje nasproti močni organizaeiji hišnih posestnikov ter se morajo uklonit5 njihovemu diktatu, ko najemajo stanova- ] nje. Višine najemnin ne regulira gospodarski zakon ponudbe in povpraševanja, temveč le Ivšni posestniki sami. zato so tuj iernniki potrebni zakonske zaščite, saj to razmerje silno škoduje skupnosti; zaradi previsokih najemnin trpi mladina moralno :n socialno, trpimo vsi ter tudi torej država, ki bi morala poseči vmes. Poročevalce ie končno zagovarjal zahteve najemnikov, izražene v spomenici.
Prcpričeva'no jc bilo tudi tajniško poro-čilo. k; ga jc podal R Mlejnik. Naglasi! je-da 21 let po svetovni vojni stanovanjski najemniki še vedno čutijo njene pos-ledice ter trpe zaradi stanovanjske krize. Po odpravi stanovanjske zaščite 1. 1°29 sc je po-
ložaj najcmii:kov zck> poslabšal, čeprav so hišni posestniki prej zatrjevali, da se bodo najemnine same regulira e. Tu in tam so se celo povišale za 100f/r. Povišanju najemnin jc sledila svetovna kriza, ki je prizadela najbolj sloje, ki tvorijo stanovanjske najemnike. SledMa je redukcija za redukcijo, da sta končno že dva finančna ministra izjavila, da dohodk' uradnikov in vpokojencev ^ zadoščajo več za eksistenčni minimum. Da je treba znižati najemnine priznavajo zdaj žc tudi hišni lastniki. V Celju jc društvo hišnih pos^tnikov ceo pozvalo svoje članstvo, naj zniža najemnine. Seveda pa takšni apeli ne zaležejo mnogo, kakor so bile tud' brez uspeha neštete intervencije Dru štva stanovanjskih rajemnikov za znižanje najemnin. Brez zakonske regulacije najemnin si ne moremo obetati posebnih uspehov. Prejšnje čase. dokler jc bila še v veljavi stanovanjska zaščita, so dajab najemniki za najemnine približno šestino svojih dohodkov, zda; pa že polovico. Tajnik je končno n-rcčitat spomenico, ki so jo podp;-sala tudi mnoga druga društva in ki jo pošljejo ministrom V spomenic se rudi zavzemajo za zidanje stanovanjskh hiš v mestih z javni denarnimi sredstvi.
Društvo dobro gospodari, stiska najemnikov se pa kaže rudi v tem. da težko plačuje io članarino To je tudi najbrž gkivni vzrok zakaj se jih doslej ni včanilo več. V Ljubljani je okrog 13.004) stanovanjskih najemnikov, organiziranih je pa le desetma ?pre;et je bil predlog, da ne bo več pristopnine ter da bo odslej treba plačevati samo članarino dinar na mesec Pomemben je tudi predlogi k; jc bil sprejet t odobravanjem m ki ga je predlagal dr D Lončar-da občni zbor nalaga odboru, da varuje brez pogojno politično nevtralnost m da se ne udeležuje nobenih politietrh akcij Pri dopolnilnih volitvah so bib izvoljen: prof. Grafenaucr M lakinova dr S. Jug. M. Koprivnik n Iv. Pavšič. Prof. Grafenaucr jc vzpodbuja! najemnike k večji aktivnosti ter poziva! vse ki šc niso člani, da se v svojem Interesu čin prci včlanijo. Žalostno ie. je podpr' prof. (rrafenauerjev apel j*>red sednik Čclerin. če najemniki ne morejo plačati za svoje društvo dinarja na mesec, plačajo pa raje no nekaj stotakov več za previsoke najemnine Zborovalce je pozdra vil v imenu mariborskega društva najemnikov njegov predsednik Bajt. Nagla.šal e, da izredno mnogo socijalnoga zla danadanaš-njih časov korenini v previsokih najemninah da bedo poostruiejo in š:rijo moralno pokvarjenost baš previsoke najemnine Ko bi stanovanja ne bila tako draga, bi tudi nc bilo moralne pokvarjenosti, ki se š;ri v barakah, železniških vagonih in sploh človeka nevrednih »»stanovanjih« V imenu go-sjiodini jc spregovorila nova odbomica *ja Fakinova ter Orisala bedo družm. ki jo občutilo pogosto in najbolj posredno baš gospodinje. Zahteva po /nižanju najemnin je dandanes prva. k; jo ponavljajo neprestano tud; naše gospodinje in se zato pridružujejo Društvu stn o vanjskih najemnikov
Slavnostna otvoritev
metliškega vodovoda
Graditi so ga začeli v avgustu 1934- ~ Stroški so znašali
457*854 Din
Mer lika. \~. aprila Današnji dan je bil za naše mesto pravi
praznik. Novo zgrajeni vodovod je bil blagoslovljen in svečano izročen svojemu' namenu. Ob 11.30 se j«' /brala pri izvini Obrha velika množica ljudi Predsednik občine £. Malešh" han je uvodoma pozdravil zastopnika bana sreskega načelnika g. Kak-la Mateja ter kolavdacijako komisijo, v kateri so bili tehnični višji svetnik ing. Sturm Kari. inšpektor ing. Zajec. ing. Stojan Gu-zolj in projektant ing". Tvan Kotlttšek. Nadalje je pozdravil zastopnika gospodarskega odbora g. VVetssa Franca, zastopnika vodovodne zadrugo g. Kopiniea. zastopnika P. D. P. g. Golia Ivana ter občinski odbor. Vsem se jo iskreno zahvalil z.;i naklonjenost in podporo pri izgraditvi to preko-ristne napravo. Nadalje je omenil požrtvovalnost v Ljubljani živečih belokranjskih rojakov, prodvsom g. Gangla Engelberta, g1, dr. Faksa Rika fer dr. Rano Milana. Za uvidevna razumevanja in podporo kr banske uprave so jo zahvalil banu cr. dr. Natlačeni! tor njegovima prednikoma g. dr. Marušieu in dr. Puru. Tudi bicši minister g. Pucelj je pokazal svojo naklonjenost do Metlike.
G. župan se je kratko dotaknil znodovine in orisal trud. ki je vložen v zgradbo, nakar je g. Postal, metliški prost, blagoslovil vodovod. Sretnik Karol jo kot banov zastopnik otvoril vodovod ter ga izroeil mestu v uporabo. Mostna godba jc zaigrala in svečani akt je bil zaključen.
£e več desetletij se je Mehika borila za prepotrebni vodovod, a stvar se kar ni mogla premakniti z mrtve točke. Sele. ko je dobilo mesto novi občinski odbor z neumornim predsednikom g. Malešičem se je začelo resno razmišljati o tem. Na občinski seji v začetku avgusta 1. 1934. je bil končno definitivno sprejet sklep, da se prične 7. gradbo vodovoda in se r ta namen najame potrebno posojilo.
Koncem istega meseca je doživela Metli ka oni zgodovinski dan. ko je bila zasajena prva lopata in se je pričelo delo na izgraditvi vodovoda. Delalo se je s polno paro. Posebne težave so bile s početka pri zasledovanja izvira, po 8 m dolgem rovu so slednjič odkrili skalnato votlino, pripravno u zajetje. Istočasno so pričeli kopati na
Veselici temelje /a re/ervar ter jih še pred zimo ^betonirali. Rezerva r jc najmodernejši dvodelen, sestoji ^e iz dveh okroglih c-elir. vsaka s 75 m* prostornine.
(i / /inio so kopali jarke za vodovodno cevi po mestu. Delo je izredno otežava] kamenit teren po mestu, tako da mestoma delo kar celo tedne ni šlo naprej.
Proti konca lansko spomladi so v zajetju postavili zasilno črpalko in napolnili re-zervar. Lani VI junija so preizkušali novi. še ne dograjeni vodovod ter iz nidrantov škropili ulice. Parkrat so dela popolnoma zastala, zmanjkalo je denarja za nadaljevanje, vendar so bila dela v začetku tega leta srečne dokončana
Ves projekt vodovoda jo bil razdeljen v dva dola: 1. program za -strogi center mesta in 2. program za periferijo Popolnoma iz noto vi jen je 1 program, ki obsega: Zajetje izvira s črpalnico. ki jo urejena na avtomatično sklopljen jo. Dobavila se je tudi rezervna črpalka, llidrantov je bilo po I. programu postavljenih 9 komadov, javnih izlivk 7. v tem odseku je bilo položenih 1~02 m cevi. Dvodelni rezervar s 150 m3 vsebine jc potom električnega toka z avtomatičnimi stiskali zvezan z elektromotorjem v črpalniei.
Prvotno je bilo določeno, da se zgradi zaenkrat samo 1. program, vendar pa se je izkazala nujna potreba, da se deloma izvrše tudi dela 2. etape. Položilo se je na-daljnih Ton* m cevi ter še 5 hidrantov in 7 izlivk. tako da bo naprava za dosleden čas zadostovala potrebam mesta. Celotni stroški za v?o napravo so znašali Din -157.804.
Veliko   zahvalo  je  dolžno  mesto banski upravi in Higijonskemu zavodu v Ljubljani ki sta s lepimi podporami v denarju in materijalu omogočili realizacijo te izredno važ-je naprave za mesto Metliko.
Križev pot slovenskega učitelja
št. Vid nad Ljubljano, 18. aprila.
V sredo se je selii iz št- Vida dosedanja upravitelj naše cenovne šole 2- Ivan ŠiTiajdek, na svoje novo učiteljsko mesto na Jezico, kamor je bH premeščen. G. Šmajd-ek je bil v Si- Vidu zeio priljubljen -in agi len delavec na kulturnem polju, na pa bM seveda všeč k» po volji znanim moifoOniiikom, ki ex> prikrito »n hinavsko vplivali na nerazs-cvJic in za zlobo vedno vnete ljudi že pod prejšnjimi, še bolj pa pod sedanjim re/:rnom« Ti jjospodje so priljubljenemu učitelju že itak storili dovolj hudega, zagreniti pa so mu hoteii še slovo, zadnje nvinute pred odhodom. Že popre je so spušča 14 ba4ončke v obliki kratkih jedkih opazk med »ljudstvo« in je to po<fkrep4jeno po besedah, slo tekoj na »delo«.
V Št. Vidu bo s»:cer prihodnjo nedetio berma in bo zap'ava-1 nad otroci sv. Duh. Za io svečanost postavljajo v caat prihoda <1. škofa mlaje. Za t«o svečanost? Najbrže, če.pruv 6e je blagovolil neki gospod izrazili, na opazko drugega gospoda, češ, zakaj odhaja Šniaidek tako tiho: — I, saj mu postavljajo mlaje ...
Duh gospodov, namreč takih gospodov, je seveda takoj nreskooiil v ljudstvo v enega izmed predstvanikov ljudstva pa sledniič prav posebno krepko in z vso silo. Ta junak je nosedcl najorvo v krogu svojih somiš! jenikov v gostilni nasproti ^oli. nato pa se podfcrepBen v veri in besednih od»na ial v šolo, kjer je obsul tamkaj se nihajak>čega g. Šma,;d1ta s psovkami  in grožnjam«!  in zasmehom • •.
V št. Vidu ie tako zmagala Pravica, v srca vesoljne .1RZ se ie naselil min in zadovoljstvo vse se jc pomaknilo bližje večno pridi gen i krepali v znamenju reka: 'Ljubite se med seboj • •.«
( Deniaetti: Lucia di Lamcrmoor. To operno delo spada se vedno med najlepša dela klasične italijanske operne dobe in se jo desetletja in desetletja vzdržalo na repertoarju vseh gledališč. Delo je polno najlepših arij, posebno hvaležno vlogo ima kolo-ratumi sopran. Opozarjajno na premiere, ki bo v sredo dne 22. t. m. pod vodstvom ravnatelja Poliča.
Govorice o dvojnem umoru
Ljubijuna, 18. aprila.
Približno pred sedmimi leti je bil izvršen na Zaloški cesti v Mostah grozovit dvojni umor hišne posestnice Zochbauerjeve in mesarja Biitenca. Zochbauerjcvo so našli takrat umorjeno v hiši in je bil tega umora sprva osumljen njen življenjski drug Bi-tenc. ki je vod'1 mesarijo in nakupoval ž-i-vino. ^ele popoldne je pre-iskava odkrila drug grozni! umor, ko so našli tudi njegovo truplo zakopano pod slamo v hlevu. Policijski organi so sc takrat trudili na vse mogoče načine da razvozljajo zagonetko bestijalnega umora m izslede krivca, toda zaman. Preiskava se je vlekla več tednov in kriminalni organi tudi pozneje niso počivali. Ves njihov napor pa je bil brezuspešen: zločinec aii zločmei. so ostalii skriti. Večkrat se je /-delo. da bo umor končno vendarle pojasnjen. Osumljen je bil nekoč neki pek. dragic zopet, ob priliki aretacije zaradi drugih zločinov, neki mesar, a se je vedno izkazalo, da je polic;ja n» napačni poti. Na grozoviti dvojni mor i je javnost silmo razburil saj je bil izvršen v zgodnjih jutranjih urah in ob glavni cest;. so ljudje sčasoma pozabi'i in se je omenjal samo      tu pa tam.
Te dni pa se jc naenkrat spet ielo mnogo govoriti o tem umoru. Po mestu krožijo najrazličnejše govorce, nanašajoče se na umor Zochbauerjeve in Bitenca. O zadev5 se razpravlja, po gostilnah in kavarnah, zlasti pa med stanovalci v Poljanskem okraju. Povod tem govoricam je dal baje pretep med nekim mesarjem in njegovo ženo. Kakor pripovedujejo, je mesar pretepal svojo ženo. pa mu je ta v prepiru naenkrat zabrusila obraz: »Kaj misliš, da boš ubM tudi mene, kakor si ona dva na Zaloški cesti. . .?!«
Te besede so baje slišali tudi sosedje in naenkrat se je razširila govorica, da bo prišel pravici v roke konono pravi morilec z Zaloške ceste. Na govorce je postala seveda pozorna tudi polictjai ki je po svojih organih zaradi previdnosti uvedla poizve-dovania. vendar so pa na policij; glede teh govoric preeej skeptični.
Iz Ra jhenburga
— Pogozdovanje. Otroci tukajšnje na. rodne šole so pod vodstvom učiteljev g. Levstika in Agreža pogozdili občinsko parcelo. Ob tej priliki je bilo posajenih nad 1000 smrekovih sadik. Pogozdovanju je priaostvovil tudi sreski kmetijski referent iz Brežic
— Razdružitev občine. Združena obči. na Rajnenburg . Senovo je z uredbo notranjega ministra razdražena. Vse bivše občine Armeško, Anže, Gorica, Raztez, Stolovnik in Lokve se priključijo občini Rajnenburg. Vse druge vasi občine Raj_ henburg pa bodo združene v občino Senovo.
MATINEJA KINA UNIONA
lušica Rožamarif
V sobot0 ob 14.15 in v nedeljo ob 10.30 dop Die Heilige und ihr Narr)
Vsa mesta po 4.50 D:n
Naše gledališče
DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota  1?. aprila: Tuje dete. Izven. Cene
od 10 Din navzdol. Nedelja 19. aprila: ob 15. uri: V času obi-- skanja. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Ob 20. uri: Vesela božja pot. Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ponedeljek  20.  aprila: zaprto. Torek 21. aprila: Gosposki dom. Gostovanje v Celju. Izven.
★
Ljubljanska drama pripravlja premiero Prve legije v režiji g. Cirila Debevca. Premiera bo koncem prihodnjega tedna.
OPERA Začetek ob 20. ari Sobota 18. aprila: Rigoletto. Gostuje bari-tonist R. Zupan vt Zagreba. Red C. Nedelja 19. aprila: ob 15. uri: Pesem ljubezni. Tzven.    Cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri Manon. Gostuje gdčna Anita Mezetova. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek        aprila: zaprto. Torek 21. aprila: zaprto (generalka;.
Letošnji zlet JS
Ljubljana, 18. aprila.
Poročali smo že. da priredi krajevni odbor JS v Ljubljani tudi letoa za. bin. kostne praznike izlet na morje. Letošnji izlet bo strogo družabnega značaja, izlet, niki ne bodo razdeljeni v skupine, kakor druga leta, temveč ostanejo skupaj in vodstvo bo poskrbelo, da se bodo počutili ves čas dobro, prijetno in udobno kakor v krogu velike, vesele in zadovoljne druž_ zine. Kraj izleta še ni določen, gotovo pa je, da bo eden najlepših ob našem Jadranu Binkoštni izleti krajevnega odbo. ra JS na naše sinje morje so že tako zasloveli, da ne potrebujejo nobene poseb. ne reklame. Najboljšo reklamo si delajo sami s tem, da se vračajo izletniki vsako leto izredno zadovoljni, da doma pripovedujejo še drugim, kako lepo je bilo in ka. ko dobro so se počutili.
Navzlic povišanju železniških tarif se j<* organizatorjem letošnjega izleta posrečilo ponovno znižati stroške, tako da bodo pla. Čali člani samo 380, nečlani pa 400 Din. Če pomislimo, da je v tem znesku zapo_ padena voznina. prehrana, prenočnina ln V3i drugi stroški, moramo priznati, da si cenejšega izleta na morje ne moremo mi. sliti. V kratkem bodo objavljene vse po. drobnosti izleta, krajevni odbor JS pa že zdaj sprejema prijave.
Drzen vlomilec na delu
Ljubljana. 1R. aprila
Ta teden je policija prejela celo vrsto prijav o dr/nih vlomili v stanovanja in pri vseh jc bilo ugotovljeno, da jc bilo stanovanje odprto z vetrihom. Po naOinu vloma in tudi po opisu vlomilca, ki so ga videli v hišah, domnevajo, da je na delu vedno isti storilec.
Pred dnevi se je vlnmiler splazil v spalnico mizarja Jožeta Mraka v Rožni dolini. Cesta VI-4 ter mu odnesel damsko zlato uro z zlato ovratno verižico in ohpskom v obliki deteljice, staro moško srebrno uro s Fre-brno verižico, zlat ženski prstan s tremi briljanti, prstan z hriljantom. moški poročni prstan z datumom 11. 12. 1032 in imenom Pavla, zlato žensko zaponko s tromi kamenčki in 50 Din gotovine. Skupna škoda jnaša 4500 Din. — Podjeten tat se je <plaz.il tudi v stanovanje šivilje Frančiške Stehijeve v Fftgnetjjevl ulici ter je odnesel ?tiri metre svile. 3 metre volnenejra blaga, ? metra rožaste pralne svile. 3 metre belega batista. f5 metrov pralne svile i rjavimi pikicami in nalivno pero. Skupna škoda znaša 1100 Din.
Predvčerajšnjim sc je pa vlomilec pojavil v Židovski ulici 9. kjer je vlomil v poslovne prostore »Zveze kmečkih fantov in deklet« in odnesel skoraj . nov pisalni stroj znamke »Uranim«, vreden okoli 4000 Din. a zanimivo je. da je pustil v predalu le/ati dva stodinarska bankovca, ki ju je v naglici najbrž prezrl. Tudi tu 60 bila vrata odprta z vetrihom. — Na Bregu je bilo vlomljeno v stanovanje zasebnice Josipine Mesetove. kateri je tat odnesel zlat moški poročni prstan in zlato zaponko.
V z.vezi s- številnimi vlomi v stanovanja opozarja policija stranke, naj bodo zelo previdne in naj ne puščajo vrat odprtih, kar se cesto dosraja, pred odhodom i doma pa naj stanovanja trdno zaklenejo, po možnosti tudi i zapahom.
SPORT
Nov duh v našem zimskem sportu
Vodstvo JZiSS je ustanovilo poseben odsek z nalogo, da pripomore smučarskemu sportu do čim večjega razmaha. V ta namen naj bi odbor pritegnil vse zimsko športne delavce v državi, ki naj izrazijo svoja mišljenja s posebnimi referati, fa elaborata bo nato sestavljen skufmi referat 21. maja naj bi bil kongres vseh zim-siko-sportmh delavcev, na katerem bi na temelju skupnega referata v stvarni debati določili smernice bodočega dela.
Odsek je že razposlal na klube in športne delavce posebna vprašanja, ki naj bi bili nekakšna podlaga za sestavo skupnega referata. Bavijo se v prvi vrsti s propagando smučanja med narodom, z organizacijo smučarskih izletov, s strokovnimi predavanji, z izvedbo tekem, s pritegnitvijo mladine z nalogami klrubskih mladinskih odsekov s STrvu-čarsko higijeno in zdravniškim nadzo-stvom z ideologijo ženskega cmuške3a sporta i. t. dL
Športniki nihaja jo k vojakom
Jesenice. 17. aprila.
V ponedeljek zvečer je priredil SK Bratstvo v Kazini na Jesenicah poslovilni večer onim članom, ki odidejo te dni k vojakom. Večera se je udeležilo mnogo kln-bovtfi članov m prijateljev sporta.
Predsednik kluba g. Činkovic je imel na zbrane lep jjovor in jih opozarjal, naj s ponosom nastopijo svojo državljansko dolž nos* ter jim v imenu uprave izročil lepe šopke rdečih nageljnov, ki naj bodo simbol tovariške ljubezni pri dehj za uresničenje mladinskih cfljev in idealov. Obenem je smučarju Modercu tzročM lačen pokal, ki si tfa je priboril v hudi borbe za fr-HdbakiiT pr.
,  Zvočni kino IDEAL ,
Slavna ruska umetnica
ANA STEN
' prekrasnem velefilmu
„NANA«
po motivih znanega, romana EMILA ZOLA-J A DANES ob 4.. 7. in 0.15 zvečer, jutri v nedeljo ob o., 5., 7. in 9.15 uri.
vensitvo v alpski fcootfcinaciji Agvlnemu tajniku  m  vratarj-u  nogometnega O&MŠU Brunu Viktorju pa jc v imenu upravi ročil lično darilo /a neiimonm ddo f kro bu. V imenu podru/ircc \'SZ  jim ic >p-< govoril nekaj lopih bc^ed g. Markovk. ki je naglasi 1 naj 'jredo s ponosom s'u/iti do movini in kraJju. V imenu rekrutov se i<N vsem  zahvalil  y.  Krun. ki  jc  povdaril.  d i se bodo s pOAOSOm odzvali klicu domovi. De« članstvo pa  je o{H>/arjal  da na t Store vse kar je v njih moči /a napredek kk»ba Večer jc poteke! v /clo prijctlMM mf lo/enju. ki ga  je znal ustvariti popularni iSehubftov j a//.
— Motos.  288   flerme .  V   > t 10.
■rm. sopferaclc veh w^-.' risio*  pred <>> ■ ' no (''anma-n v Z/?. ši;;; o'ti IV uri. Olv no: -\vwd ti naše k leaai j     ■ . i.    vsak cn knr^« t. j. S km. <>K viiikcin vremenu!
Danes: Sobota. IS aprila Ka'<ilcani: Apoloni j.
Mrl;  Ne le! ji   19. aprila     Kat o I Kreacencij, Tihorad.
današnjf; pkireditvf
Kino Matica: Lažn; vito* (Vlasta Bu_ rian — Tneo Lingcn).
Kino Ideal; >Nana. (Ana Sten).
Kino Sloj^a: Frank-nstoinova nevesta, matineja ;Micky miške in sen7QOijr< oh 14.15.
Kino   Vnion:   Ljubi   me! Matineja šica Ro±a.marija« ob 14J.5.
Kino Šiška.: KraJjevi valček
Dm&tvo -Soča«: zaključno predavanja prof. dr. Lavo Čermelja »Julijska krajina in mu ob 20.30 -Pri levuc.
III. delavski prosvetni večer ^ Zarje« oh 20 v Delavakj zbornici.
Šentjakobsko g-ledali^če: >Na Trftk- jjo ri* ob 20.15, Mestni dom.
Koroški družabni večer ob 20. pri »šc. stici«.
Pev»k0 društvo    Sav«t«: občini zibor 20. pri Bauerju, Mesarska i eata.
JITRISNJL rgnuH**Tvi
Kino Matica: Lažni vitez. Kino Ideal: Nana
Kino Slogfa:   Prankensteinova nevesta.
Kino Union: Ljubi me! Matineja .L*u_ šica Rožamarijat ob 10.30.
Kino &iska: Kraljevi valček.
Društvo l>tlo in eksiste»nca«: občni zbor ob 9.30 v vrtnem salonu hotela LJovd
Društvo posestnikov novih his: L občni zbor ob 10. v beli dvoran; hotela Union.
Znanstveno društvo za humanistične vede: občni zbor ob 10. v Narodnem do. mu.
III. mladinski konoert ob 11. dopoldne v Filharmonični dvorani.
23veza gospodinjskih pomočnic: občni zbor ob 16.30 v Čopovi ulici 3.
šemjakobsko gledališče: >Na Trski caric ob 20.15 Mestni dom.
dežurne lekarne Danes in jutrj: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12. Nada Komo ta r, Vič, Tržaška cesta
Uboj pri Vojniku
Celje, 18. aprila Včeraj se j> zacovarjal na okrožnem «o dišču v Celju 60-lcrni kovaški majstor Ma tevž Jakelj iz I^emberga pri Vojniku zaradi uboja.
Dne 8. marca zvečer je zbralo v Ar-ličevi hi§i v Lemberjru. kjer so imeli svatbo, več domačih in okoliških fantov, ki so prišli »vosrlarit«. Med fanti je kmalu nastal prepir in slpdnjič je moral ohtožcneev sin Valentin Jakelj pobegniti. Kor no tra fantje 7apIedovali. je tekel naravnost domov ter pozval očeta in brnt.T Matevža na j pomoč. Vsi t r i j«- so nato stopili h kovačni-ci. ki jc od njihovega stanovanja oddaljena kakih 300 metrov.
Prvi jo prispel do kova^nice obtoženo.-Matevž Jakelj s t. Tam je n^/.nane~.i moškecra. ki je silil proti vratom in ni od-[rovoril na vprašanje, kdo je in cesa ii^e. Tedaj je Jakelj pojrrnhil noki oster Moul predmet in večkrat udaril f njim neznanca, ki se je brez besede zTrudil na tla. N"ato jo še parkrat udaril neznan.^. n.«kar W9 je Jakelj ■ svojima sinovoma vrnil domov. Kmalu so noki f.mtje na~li pri kovnonioi na trebuhu ležečega mn.'ko^a. ki jo hi! ves v krvi. V poikodovaneu so spoznali Jo€eta Rlfl-zinška. Prepeljali so jra v nelj?ko l>olni«o. kj>r pa je že druci dan izdihnil. Blaiiafek je imel lobanjo zdrobljeno, možganska opna predrta in možirane lWt (TnilH.
Matevž Jakelj j*» priznal svoje dejsn.je. Obsojen j«1* bil na 2 in pol let.a robije, na planilo f>00 Din povprernine. 00 Din bolni ških stroškov, stroškov kazenskega posto panja in UfiHm kazni ter na bOPaho Nit-nih pravi.- za dobo treh let.
Mariborski harmonikarli
se   v.uejo  s svoje  turneje  jutri  ob  1«. | brzovlakom
■Mt»>M»»»». .....-tnm»
Kratko — dolgo
Elektromonter: že vem, zakaj vam elektrika ne sveti. Kriv je kratek stik
Povojni dobičkar: Kai se to pravi k™ tek? Napravite čim daljši stik, saj lahko
Ste*. 89
>SLOVENSKI N A R O T>c, sobota, W  aprila 198«.
Stran <J
Bojan Peček o naši opereti
Opereta je nam nujno potrebna, ker bi brez nje gledališče gmotno preveč trpelo
Ljubljana, IS. aprila, Ra*JorvecLen sem biL kaj in kako misli nas Bojan Peček o slovenski operet:,. Da je priklenjen nanjo z dušo in telesom, to sera videi pri sleherni predstavi, kadarkoli je nastopil Njegove vloge vendar niso nikak uradniški nastop ali doLžnostini eksempiart temveč imajo vedno na sebi pečat Lahkotne in smehljajoče operete, ki spada prav tako h gledališki umetnosti, kakor opera in drama. Toda podana s teanperamentom, humorjem veseljem in okusom, podana tako, da si najde sozvočje pri mladih in starih — in to zna Bojan Peček, o čemur se lahko pri vsaki predstavi prepričate. Nehote sem si mislil« obiskati ga moram, njega, ki ni nikdar bolan m radi katerega še ni b?la nobena predstava odpovedana, da slišim, kako mi bo govor*"! privatno, ne odersko in brez šminke. Dobil sem ga ob šestih popoldne v garderobi. BiA je še ves žareč in zasop-Ijen od plesnih vaj. pa se je že pripravljal za večerno predstavo, Ce ima Peček važno vkxgo, je vedno tako zgodaj v gledališču, da preseda kostume ki se zbere ter pripravi za svoj večerni nastop. Tako je delal, kakor mi je pravil takrat, ko je prvič dobil veliko viogo in po tem se ravna tudi danes, ko je od tedaj pretekla že dolga vrsta let. Začel sem z vprašanjem:
— kdaj ste zaceli nastopati v opereti?
— V začetku sem igral samo v drami, Zeio sem želel, da bi igral tudi v opereti, a ta želja se mi v Ljubljani ni izpoimla. Dobil sem angažma v Osijeku. Sedaj, ali nikoli sem dejal. Ojunačtl sem se ter podpisal pogodbo za dramskega in operetnega »otl;sta. V Osijeku je bil tedaj ravnatelj opere naš sedanji direktor g. Mirko Poirč. On me je obsipal z operetnimi vlogami, iz katerih se kakor vidite, še danes ne morem iz-k opati«.
— Ljubljančani so resni tjudje!
— Res je! Ako primerjamo Hrvate s Slovenci. ZagTeb z Ljubljano, je center Slovenije resen, hladen (jaz sam sem tudi T^ruhlja-nčan), a porabili ste. da je Slovenija »velika in da  ;ma v "»zalogi« nepregledne
množice ljudi, polnih veselja do življenja in veselega temperamenta.
— Vendar imamo precej zakrknjcn'h nasprotnikov operete?
— Že pred svetovno vojno, ko sem se začel zanimati za slovensko glad išče, so se nekateri borili, proti vprizoritvam burk, veseloiger in operet v našem gledališču. Kakor tudi sedaj, so hoteli že takrat i-"-kateri »preobraziti« Slovence, da bi zahtevali in obiskovali samo dramske in operne predstave. Povourjam besedo »Slovence«, ker o Hrvatih ne govorim. V Zagrebu igrajo operete po čisto njihovem načinu: razposajeno, burleskno, da ne rečem cirkuško. In vendar še nisem čital niti slišal da bi kateri zagrebški dnevnrk napadal opereto. Zagreb je pač, ako ga primerjamo z Ljubljano velemesto. Ob preobrazbi Slovencev pa se ni pomislilo na čisto preprost zakon narave, da smo Slovenci prav taki ljudje, kakor vsi drugi na tej ubog; zemlji. To se pravi: vsak človek je raje vesel, kot pa žalosten 1 Poglejmo samo Jugoslaviji najbližje milijonsko mesto Dunaj, kjer io.ro. dnevno več gledališč. Med njimi je samo dvoje pravih oper: Državna opera in Ljudska opera V Ljudski operi se prav »daj igra češka opereta »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron«. V Državni pori pa so poleg Straussovih, Miliockcrjevih in drugih operet na repertoarju sedaj tudi Leharjeve moderne operete. Kdo je bil strožji v izbiri ^edaliških komadov, nego so bili nekdanji tajni cesarski svetniki v Avstro-Ogrski monarhiji, ki so vedrili in oblačili v dvornem gledališču? In vendar je igral tam zna..ie-nHi dunajski igralec Jožef Kairtz poleg Hamleta in Osvvalda v Ibsenovih »Strahovih«, tudi krojača Zbirna v »Lumpsciju Vagabundu«. Istočasno pa je par ljudi blju-valo ogenj in žveplo na upravo in na nas, ki
smo sodelovali pri isti igri v takratnem slovenskem gledališču.
Kakor ne bi mogla eksistirati pri nas drama brez veeloiger, tako ne more biti opere brez operete. Ne verjamem, da se je rod:l človek, ki bi mogel zabraniti izvedbo operet. Ce bi se kljub temu zbodil čudež, potem pa istočasno zapoje pogrebni zvon i naši operi i naši drami, ker bi vel;k del občinstva sploh prenehal zahajati v gledališče. Leto pred svetovno vojno je zaradi tokratnih čudin^h slovenskih razmer prenehala naša opera s predstavami Igrala je samo drama pod vodstvom našega velikan« Ignacija Borštnika In veste, kaj se je zgodilo? Igrati smo mogli samo dvakrat na teden in še takrat so bile naše predstave strahotno prazne. Ob velikih praznikih imamo sedaj ob'čajno največji naval v gledališču. V tisti zgodovinski sezoni pred svetovno vojno, pa je Ignacij Borštnik moral en večer takih praznikov spustiti vse dijake v parter, da so ga vsaj ti zasedli.
V gledališču je postajalo itvahneje. Zdaj naju je motil garderober v najinem razgovora, zdaj zopet brivec. Kdor tako gleda na svoj poklic, tako resno namreč, jc lahko dober komik S to mislijo sem se poslovil od njegove garderobe.
NokolstTo
Priprave za X. vsesokolski zlet leta 1938
Vsesokolski zleti so nedvomno dogodki m prireditve, ki po svojem obseeu in pomenu daleč presegajo okvir sokolske organizicije kot take. Z njimi opozorimo široki svet ne samo na visoko riljr sokolstva. temveč ee posebno na državo, kjer so prirejeni. Vsesokolski zleti so velikega narodnogospodarskega in propagandnega pomena, a za pospeševan je tujskega prometa so naravnost neprecenljive vrednosti. Iz tp.£a vidika je treba tudi presojati potrebo temeljitih in pravočasnih priprav za vsak vsesokolski zlet. Tega se posebno dobro zaveda Češkoslovaška, ki se je že zdaj začela pripravljati na X vsesokolski zlet. čeprav bo šele leta 1938.
Med pripravami ie na prvem mestu pro, paganda, s katero je treba vzbuditi zanimanje za zJet v najširši javnosti Razpošiljajo ee že vabila k sodelovanju. Za propagando v inozemstvu je potrebna podpora trgovinskega in zunanjega ministrstva, potrebna je na tudi cela armada posredovalcev in pomočnikov. Izdani bodo letaki in brošure v 15 različnih jezikih in v ogromni nakladi, v kratkem hodo razpisani posebni natečaji za plakate, za zletni plakat, za zletne znake itd. Poseben /letni odbor se marljivo pripravlja na to delo. Odbor bo Izdajal zletri a poročila pod naslovom ^Poročevalstvox-vsesokolskega zleta leta 1938 c Navezani so bili že tiskovni stiki z stavnimi listi Jugo-
slavije, Poljske in Bolgarije.
Določen je bil tudi že predhodni spored zleta. 5. junija naj bi Lil nastop dijaštv?« srednjih šol, 12. junija vaje srednješolske mladine, 16. junija nastop vojaštva. 19. junija nastop sokolskega naraščala. Zlet sokolske dece bo 26. in 29. junija. 30. junija in 1. julija bodo mednarodne telovadne tekme, 2. julij je namenjen tekmam ČOS in nastopu sokolske mladine pred tujimi gosti. Zlet bo zaključen z nastopom armade julija. V zletnih dneh hočejo prirediti tudi mednarodni telovadni kongres, najbrž pod geslom »Tvrševa telovadba v vzgoji naroda, v šolah, društvih in vojski« Spored zleta bo še izpopolnjen s tekmami smučarjev, plava-čev sabljačev itd. 4. julija bodo lahkoatlet-ske tekme žen Saveza slovanskega sokol -stva.
Čeprav imamo do zleta Še dobri dve leti, že deluje v Tyrševem domu zletna pisarna, kjer se osredotočajo zaenkrat vse pobude glede priprav. Postopoma začne delovati izvršni odbor zleta, z njim pa tudi vseh 20, zletnih pododborov in odsekov. Pripravlja se tudi že zletni proračun in stavbni odbor je že dobil navodila glede zgraditve zle-tdlča. Vprašanje zase je zgraditev garderob za 70.000 telovadcev. Dela ee že propaganda za zlet potom radia. Zlet bo združen z veliko sokolsko razstavo.
Posvečaj večjo pažnjo svojim zobem: neguj jih
s Chlorodontom
izkušeno kakovostno zobno pasto
Jugoslovanski proizvod
Ljubljanica bo kapitulirala
Najtežja je zadnja etapa regulacije Ljubljanice, ki bo
letos končana
Izbirne tekme za berlinsko olimpijado
Načelništvo Saveza SKJ je razpisalo prve izbirne tekme naših vrhunskih telovadcev za telovjdne tekme na berlinski olimpijadi Izbirne tekme bodo v nedeljo 26. t. m ob 8. v telovadnici Narodnega doma v Ljubljani. Prijavljeni tekmovalci bodo tekmovali v obveznih in prostovoljk nih vajah na bradlji, drogu, krogih, ni konju na Sir z ročaji, v preskoku čez konja vzdolž in v prosti vaji. Obvezne vaje so tjste, ki so določene za XI. olimpijado v Berlinu. Vsi tekmovalci morajo biti v predpisanem telovadnem trikoju. Vsi prijavljeni tekmovalci potujejc v Ljubljano na svoje stroške, dočim jam ostalo oskrbo plača Savez SKJ.
Prijave se morajo poslati načelnistvu Saveza SKJ, Beograd, Prestolonaslednikov trg 34 najpozneje do 20. t. m. s toč. nhni podatki tekmovalcev potom Sokolske župe. Na temelju doseženih uspehov na tehirnfli tekmaži      pozval SSKJ tek-
movalce na skupino vežbanje v Ljubljano, kj se prične 1- maja
Kakor smo že poročali bo uvežbai naše tekmovalce priznani sokolski strokovnjak br dr. Viktor Murnik in moremo zato pričakovati na olimpijadi najboljše uspe. he.
Sokoli odhajajo k vojakom
Jesenice, 17. aprila. V sredo zvečer se je zopet vrirl dobro obiskani družabni večer. Debatiralo se je o važnih in aktualnih društvenih zadevah. Brat Sušnik je poročal o važnosti propagande, kritike in reklame in med drugim omenjal, da mora lokalni Časopisni poročevalec prav tako varovati interese svojega novinarskega delodajalca, kakor zastopati interese posameznih društev. Vse notice reklamnega značaja morajo društva vnaprej plačati, če hočejo da bodo objavljene. O njegovem poročilu se je razvila živahna in zanimiva debata, v katero so poleg starejših posegli tudi mlajši člana. Debata sama je pričala, da je bil predmet razprave zeio potreben in je pokazala različnost na-
zorov starejšega in mlajšega sokolskega
članstva
Po debati se je vršil poslovilni večer z*
one brate, ki bodo v kratkem nastopili avoj obvezni vojaški kaderski rok. Letos gre k vojakom kar 15 aktivnih sokolskih članov Starešina br. dr. Obersnel je imel pri tej priliki na prisotne zelo lep govor, v katerem njih je opozarjal na težke napore, ki pa jih bodo kot močmi, utrjeni in zavedni Sokoli lažje prenašali. S pozivom naj se po dovršeni vojaški shižbi povrnejo nazaj v sokolske vrste kot preizkušeni borci, je zaključil svoj govor, ki je žel živahno odobravanje. V imenu odhajajočih se je bratu starešini zahvalil telovadec br. Svetlin v zelo lepem govoru.
— Sokol Ljubljana..Vič priredi drevi ob 20. v Sokolske m domu poslovilni večer bratom ki od haj ajL na vojaško službova. nje. članstvo in prijatelji društva vljudno vabljeni.
— Sokolske godbene tekme v Subotici. S sklepom izvršilnega odbora Saveza SKJ se bo vršil ob priliki IV. pokrajinskega zleta v Subotici n sokolsko godbeni festival s tekmami pod vodstvom savezne, ga godbeneera referenta br. Sv. Pasčana. Razpis o tekmah je bil objavljen v 3. št »Sokolske prosvete« 1. 1.. nakar opozar. jamo prosvetarje in giasbene referente.
Poljcanske občinske zadeve
Poličane, 14. aprila
Tik pred prazniki se je vršila tu občinski seja, v prvi vrsti zaradi posojila za odplačilo dolga za studenški most čez Dravinjo. ki ga je nedavno občina zgradila in zaradi katerega je sedaj zašla v plačilne težave-Predsednik je sporočil, da je zgraditelj vložil tožbo in je sodišče razsodilo, da se mora dolžni znesek 40.000 Din v 15 dneh podjetniku izplačati. Padel je predlog za najetje posojila, ki pa ga je odbor odklonil češ da bo o tem razoravijal po odcepitvi Studenic od občine Poljčane. kar se bo po mnenju odbornikov v uajkraj5em Času izvršilo.
V smislu okrožnice banske uprave, se pri
pobiranju občinske trošarine na vino prizna 5°/o in pri žganju 3°/o cubitka na leto. C: lede ugotavljanja tega cubitka veljajo dosedanje določbe. Občinski kamnolom se odda v najem posestniku Fr. fcnidarju za 1350 Din in proti nabavi 150 kub. m gramoza za občinske ceste. Nadzorstvo pridobljenih gozdov pc dr. Atterasu v izmeri 7 ha prevzame g. Uršič Alojz iz Zg- Brežnice. Ugodi se prošnji hotelirja Ha uman na za stalno podaljšanje policijske ure iz turističnih ozirov.
Dan nato se je v občinski pisarni vršilo zelo važno posvetovanje glede elektrifikacije Dravinjske doline. Kakor smo že kratko poročali, namerava elektrarna Fala d-d. v Mariboru, elektrificirati vso Dravinjsko dolino. O predloženem načrtu sta bila od banske uprave razpisana v Poljčanah komisijski ogled in obravnava. Zastopani so biti poleg banske uprave in družbe se sreski načelnik dr. Šiška, zastopnika železniške in poštne direkcije, domači in okoliški župan ter interesenti lastniki že obstoječih manjših elektrarn v projektiranem območju, tako iz Loč, Oplotnice in Poljčan. Ti so v prvi vrsti predložili svoje pismene in ustme-ne ugovore. Pripravljeni so pod gotovimi pogoji odstopiti družbi vse svoje dosedanje odjemalce, dočim bi obdržali obstoječe naprave izključno za lastno uporabo. Ugovore pa so vložili tudi odjemalci sedanjega toka, ki potrebujejo pri svojih obratih razne motorje in aparate, katerih, zaradi spremembe v toku, ne bi mogli več uporabljati. Komisija bo ugovore v naikraišem času proučila, nakar bo padla dokončna odločitev glede elektrifikacije Dravinjske doline, kar bo seveda za razvoj gospodarstva v prizadetih krajih velikega pomena Kakor je razvidno iz projekta, je projektirana gradba elektro-voda visoke napetosti iz Konjic proti Polj-čanein in Makolam z odcepi v Zreče. Oplot-nico in Tepanje z napetostjo 10.000 V. Pričakovati je, da bo v ugodnem primeru fal-ska razsvetljava v Dravinjski dolini že to jesen pod streho.
Posestniki novih hiš
Troov/je, 17. aprila.
Snoči ob 6. uri se je vršil v Trbovljah občni zbor posestnikov novih Irš. Vodil ga je predsednik društva g. Alojz Kadunc, ki se je uvodoma spominjal med letom umrlega člana g. Antona Kajtna, nato pa je poročal o dosedanjem delu novega društva, ki je bilo šele lani ustanovljeno. Društvo lepo napreduje, saj šteje kljub kratkemu delovanju žc preko 70 članov. Odbor je v preteklem letu podvzel več akcij, med drugim si jc prizadeval doseči napravo pešpoti Radej—Štih, največjo skrb pa je posvečal akciji za podaljšanje davčne olajšave za nove hiše, kakor je to v mestih. V tem smislu je odbor sklenil poslati deputacijo društva k merodajirin činiteljem, Id so v tem ozdru zagotovili društvu svojo pomoč. Članom je društvo šlo na roko z raznimi vlogami ki nasveti, priredilo pa je tudi uspelo predavanje o davkih. Na predlog g. Antona Pavlenča se je izvolil stari odbor z malo spremembo. Letna članarina je bila določena na Din 15.—.
Sklenjeno je bilo ukreniti vse potrebno za odpravo najemninske bolete. Stavbni zadrug- »Lastni dom« je bila izražena zahvala z brezplačno uporabo lokalov v svojih prostorih. Poročilo o novem občinskem proračunu je moralo radi zadržanosti zastopnika občine odpasti. V novem občinskem proračunu je precej velika postavka za javna dela, v kateri so zapopadena važna dela v korist hišnih posestnikov, ako se bodo predviden javna dela v resnici izvršila Potrebna pa je električna razsvetljava na novi cesta mimo g. Kralja in ▼ koloniji »Dom ;n vrt«, popravilo ceste mimo Marina na Terezijo itd., kar se bo postopoma gotovo uredilo. V tem smislu bo društvo vedno +oknačsk> želje    članov občinski
Ljubljana, IS. aprila.
Na prvi pogled je vse enostavno ter nc opaziš nobenih posebnih težav, ki bi lahko delale preglavico podjetju. Treba je samo poglobiti dno* zravnati in utrditi bregove ter tlakovati strugo. Izkopano blato odvažajo v Kolezijo, torej mnogo bližje kakor so pri prejšnjih etapah, ko so odlagali, materijal pri starem pokopališču in je bila proga dolga več kilometrov. Zakaj torej delo ne napreduje hitreje?
Lani so zaceli zelo pozno delati ;n niso mogli zbetonorati dna do ustja Gradašc ce pred začetkom jesenske deževne dobe. Imeli so pa srečo z vremenom skoraj ves čas, saj je tako suhih let v Ljubljani zelo malo. Upoštevati jc treba, da so odvažali »zkopan materijal * strugi od Novega tr^a do ustja Gradaičiee na staro pokopališče. Proga je biLa zelo dolga, ker niso smeli voziti blata skozi mesto. Odvoza blata pa n;so mogli dovolj pospešiti ki čim sn> hoteli postaviti zapornico ni Spici, da b; zbetoni-ral dno še tam, kjer je stala zapornea prej. jih jc presenetilo deževje. Vode niso mogli zapreti, čeprav bi jo smeli, ne da b' zato prestopila Ljubljanica na Barju bregove, ker zapornica še ni stala, voda je pa bila na Špici vendar tako visoka, da n;so mogli postavljati zapornice. Ob ustju Grsi-daščdce bi morali z betonira ti dno v dolženi okrog 20 metrov ki nekaj obrežnih zidov na obeh bregovih, toda deževje jhn je neštetokrat prekrižalo načrte. Letošnja zima je bria rzredno deževna in je moralo delo zaradi tega počivati več mesecev. Če bi lahko vodo ločiH od struge med ustjem Gradašeice in Spico, bi lahko del-ali vso zimo. Zelo j;h je ovirala pri delu v Ljubljanici tudi voda. ki je pritekala iz Gradašeice. Ob bi bilo dno Ljubljanice zbeto-n i rano rudi ob ustju Gradašc;ce, bi se voda iz Gradai^čioe lahko odtekala v Ljubljanico, ne da bi jih ovirala pri delu v zgornjem delu struge. Tako se je pa razlivala ter odtekala v zgornji del in j:m sama zapornica na špici ni nič pomagala. Grada-šeica ima na Viču zvezo z Malim grabnom ter lahko, spuste vso vodo iz nj-e v Mal; graben. Toda pozimi so regulirali tudi Mali graben in bi jih voda zelo ovirala pri delu. Zaradi nekaj kvadratnih metrov betona na ustju Gradaščioe je torej zastalo vse delo v Ljubljanici.
-oeJe so »e pa še vrstiti nezgode. k; so splokno znane. Najprej je voda iVpodkopa-la manjši del novega opornega /idu na levem bregu Ljubljanice, kjer je stala prej-
Nesreča v kamnolomu
Litija, 18. aprjla V Podkraju pri Litiji je kamnolom, kjer pridno lomijo sk^le za regulacijo Save. E>obavo kamenja je prevzel litijski podjetnik g. Rudo Tišler. Z razstrelivom dro_ be skale, ki jih potem odvažajo na Breg nasproti Ponovič, kjer regulirajo reko. Sava je namreč zadnja leta odtrgala Bre. žanom več njiv in travnikov in ker je bila nevarnost še večje škode, so začeli Savo regulirati. Ko je g. Tišler nadziral delo v kamnolomu, so baš odstrelili večjo skalo. To je vrglo sunkoma v dolino, med potjo pa je udarila na težak hlod, ki ga je sprožilo in zagnalo kvišku. Z vso silo je priletel v glavo g. Tišler ju, k j se je nezavesten zgrudil. Ponesrečenca so odnesli domov, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
Pri letošnjih razstrelilnih delih v pod. kranjskem kamnolomu je to že druga ne. sreča Zadnjič je odneslo kakor gašper. ček veliko skalo v mogočnem zamahu do bližnje hiše, last pekovskega mojstra g. Potokarja. Skala je treščila v okno prvega nadstropja ki ga je zdrobila, nato pa je telebnila na posteljo, kjer je baš spal od napornega pekovskega dela izmučeni pekovski pomočnik. Fant se v prvem tre. nutku ni niti zavedel, kaj se je zgodilo. Skala je raztrgala odejo in porušila po. steljo. Pomočniku se pa k sreči ni zgodilo njč hudega
Nov udarec za rudarje
Zagor/e* 17. aprila. Ustavitev obratovanja v Kisovcu je v revirju povzročila razumljivo razburjenje in veliko potrtost. Sicer smo bili na kaj podobnega pripravljeni že po govoricah od novega leta sem, vendar je vest učinkovala kot senzacija Trenutno se ta vest od stra-rr, lokalnih rudniških faktorjev niti ne potrjuje, niti ne zanika, verjetno pa je, da bo do napovedovane izvedbe prišlo iti to iz čisto gospodarskih razlogov. Lansirane so razne vesti, ki j^h pa ni mogoče kontrolirati. Gotovo pa je, da se je obrat Kisovec sča soma skoraj do kraja izrabil, da je tam slab premog m se investicije več ne izplačajo. Res je, da je v njegovem okolišu še dovolj premoga ker pa leže sklad; pod privatnimi posestvi, bi bilo treba vse to poprej odkupiti, investirati velik kapital, česar pa se rdnik v obstoječih gospodarskih razmerah s slabimi zgledi za bodočnost ne upa ter čaka ** ogodnej^ razvoj v hodočuo-
šnje čase zapornica. Ta nezgoda ijnu na •etri bi bi.a brez pomena, ko bi slo \se drugo po sreč;. Imeli so pi tudi hudo san»> z \j»cini poskusi, da bi končno vendarle poglobili strugo in z-bctouiruh dno ob ustju Grad.iiCice. ko )c ^.c vnc kazalo, da bodo nfcsntt potuhnjeno LjuMjaireo in ko so lali s polno paro — ob koncu februarja — j:in je \oda v eni noči podrla in preplavil« zasilni je/. 1/ka/alo se je. da nesreča nikdar ne pr do sama. Najhujša smola je seveda, da se jim je ncnidom.t začelo podirati oporno /idovje ob ^radaškern mostu. To zidovje so zbetomraU s precejšnjimi žrtvami, ker jih je zeio ovirala voda. Beton sam na sebi je soliden ter trpi podetjje še tem večjo škodo.Toda tudi to bi ne bilo naj hujše, ko bi Lahko upali, da bodo odslej delo nadaljevali brez ov:r. Ena skupina ie zdaj zaposlena pod gradaškim mostom, kjer so strugo dobro izolirali. Pod mostom jc bil prejšnje čase betonski prag. ki je ščitil temelje mostu, a ga je voda odnesla. Zd j bodo dobro utrd;li dno z betonom in zmanjšali padec, da ne bo več nevarnosti, da bi deroča voda še kda i Lzpodkopavala zidovje.
V četrtek popoldne so tudi zopet zaprli Ljubljanico na špici. Čeprav je bMa voda se precej visoka. Mudi se jim ter ne BlagM» jo več dolgo čakati na lepo vreme in da bi voda Še bolj upadla. Vreme je še zelo nezanesljivo :n jim lahko voda čez noč prekriža vse načrte. Zato bi bil optimizem zdaj še preuranjen in si samo od spuščenih zapornic ne smemo obetat5 kdove cV«*. V četrtek so popravljali stavb, železnico v strugi, da bi lahko začeli v polnem obsegu izvažati blato. Na Trnovskem pristanu imajo že pripravljeno kamenje m obzida-vanje bregov in tlakovanje dna. Na Prulah je breg že pravilno odrezan in kmalu bo zravnan tudi v spodnjem delu struge. Caka jih torej še poglobitev struge, nakar bodo lahko takoj začeli tlakovati dno. Na prvi pogled torej n: nobenih posebnih težav In vse kaže, da bo Ljubljanica morala prej ali slej kapitulirati. Vedno pa še ni rbe-tonirano dno ob ustju Gradaščice Deroča voda je tudi naplavila na betonirano dno več sto metrov daleč prod. k: ga jc mnogo zlasti pred šentjakobskim mostom. Tudi \a materijal bodo morali spraviti iz struge, kar pa ni noben problem. Samo, da bi belo končano delo črni prej ob ustju Gradašeice, pa smemo upati, da bo delo napredovalo mnogo hitreje. Če jim bodo vremenski bogovi vsaj malo naklonjeni
sti. To so dejstva, ki so splošno znama in čeprav so trpka, jim je treba pogledati v oči. Porazno pri tem je le, da nihče ni vodil računa o tem, kam z onimi »rot-nami ljudi, ki bodo ostali brez kruha. Prvo je iz gospodarskega vidika upravičeno drugo pa iz socialnega neodpustlj^vo. Imamo izjave o izvrstni kvaliteti sosednega obrata v Kot redežu. Prvovrsten premog v velikih skladih. Baje nameravajo tja usmeriti kisov-ške rudarje, kar b4 bila sprejemljiva rešitev.
Stojimo pred novimi pogajanji za odjem premoga od strani države. Storiti je tre Si vse. da ostane vsaj pri starem, ker mend-s na povečanje ni upati. Saj je prav zmanjšanje odjema od strani države eden glavivh vzrokov propadanja revirjev, posebno zagorskega ki je bil že od vsega početka najprej in največkrat prizadet. Redukcija tolikega števila rudarjev pa bo brez dvomu zavrla vse življenje našega revirja Kakor je dolina ravno po ;ndustriji in rudniku vstala k življenju, tako bo brez tega (steklarn* »e ie itak odpadla pred leti) shirala
Iz Litije
— Pritožba proti razpu-tu. Cilani litij* ske občanske upiave župani £. Lejovic Fr. ml., podžupan g. Vojko .sribaT in člani Bonšek flože, l>rnovšek Miarko s Save, Niko Krhlikar, Bizjak Luka in Dobravec Jože vsi iz Gradca pri Liti j j so bili z odlokom banske uprave razrešeni. Razpustitve«.: dekret jim dovoljuje pritožbo na upravno sodišče v Celju. V primeru, du bi se priitožilri kot posamezniki, ba morali kolekovati pritožbo vsak | kolekom za 200.— Din, pritožba občinske uprave odnosno občinskega odbora pa je kole-kovine prosta- Takoj po prejemu akta, ki je datiran z dne 31. marca se ie vršila občinska sejo, na kateri ie bilo sklenjeno, da se bo občinski odbor pritožil proti razpustu. Sestava pritožbe je bila poverjena ljubljanskemu odvetniku dir. Marjanu Zajcu. Za tožbo pred upravnim sodiščem se pri nas precej zanimamo. Tudi obeinski odbor na Polšniku. ki mu je predsedoval g. Pourajec. je na z rešen in se je občinski odbor proti razpustu hjdi pritožni.
— Športniki  na   deda! i skem  odru. Nfl
novo preurejenem gledališkem odru v Deklišk em domu na Stavbah, k: £a je dobil zdaj od predilniškeg« ravnateljstva v uporabo SK Litija so v pri zori H iwši športniki »Revčka AndTeička«. popularno narodno igro s petjem Vprizorrtev je dvtakra« napolnila dvorano Delo ie režirat C. France Zapušek. vojašk; referent na litijski občini, ki je itjral tudi n<*slovno vlogo. Igralci in igralke so bili od občinstva toplo aplavdrani. Mnogo je pripo-tno?k k uspehu tud- posrečena, umetni Sfco r^del^ua sc^n crnja- i
Stran
---~   ;■ • --   ■   ■ ■
»SLOVENSKI
NAROD*, sobota. IS   aprila 1336.
DNEVNE VESTI
— Konferenca higijenskih lavodov. Včeraj se je pričela v Sarajevu konferenca direktorjev vseh higijenskih zavodov. Iz Ljubljane je odpotoval na konferenco direktor dr. Ivo Pire- Na konferenci, ki se danes nadaljuje, razpravljajo o zatiranju malarije in endemičnega sifilisa ter organizaciji higijenske službe v naši državi.
— Zavarovanje delavcev in nameščencev F februarju. V februarju je bilo pri okrožnih uradih zavarovanih 55J-946 delavcev in nameščencev, od teh 3S9.230 moških in loo.TIS žensk. V primeri z januarjem ie naraslo število zavarovancev za 4.639, v primeri z januarjem lanskega leta pa za 47.564, v primeri z januarjem predlanskega leta pa za n?.S07- Največji absolutni porast števila zavarovancev izkazuje OUZD v Osijeku in sicer za 9.037 v Beogradu za 5.621. v Ni-u za 4-441. Tudi vse tri privatno društvene bolniško 1 lagajne izkazujejo porast števila zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 21.30 in je padla v pri-meri s februarjem lanskega leta za 0.4.S Din. Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 294.&S milijonov proti 203-20 milijonom v januarju in 27o.l9 militouom Din v frbrnarju lanskega leta
— Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino «ta bila vpisana zdravnik v Topolsčici dr Bogoljub Maksimovič in zdravnik v Mariboru dr. Vladimir Breznik.
SAMO DANES IN JUTRI! Najbolj okupirani film sezone! Samo 2 dni v LJubljani!
Frankensteinova nevesta
FIlm za ljudi z izredno močnimi živci. Pri nekaterih prizorih se tudi najbolj korajžnemu jezijo lasje!
BORIS KARLOFF
kot Frankensteinov monstrum!
Močnejše in učinkovitejše kot I. del >FrankensteinPredstave danes, v soboto ob 16., 19.15 in 21.15 uri. jutri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri! Nepreklicno samo 2 dni! V ponedeljek nov program — MARTA EGGKRTH:
NJEN NAJVE<%JI USPEH
KINO SLOGA, tel. 37*30
— Pobijanje nelojalne konkurence. Novosadska zbornica za TOI je zahtevala no-velizacijo zakona o pobijanju nelojalne konkurence v tem smislu, da bi se uvrstilo potiskanje cen pod lastne cene med posebne prestopke nelojalna konkurence. Trgovinsko ministrstvo je odgovorilo zbornici na to zahtevo takole: Prodaja blaga pod lastno ceno, v kolikor bi škodovala drugim konkurentom spada nedvomno pod S 1 o pobijanju nelojalne konkurence. Zato ne kaže izdajati ra ie prestopke posebne uredbe z zakonsko močjo in izpopolnjevati v tem smislu zakona r. pobijanju nelojalne konkurence, ker v gospodarskem življenju taki primeri
^e ni>o pn.-li do polnega izraza- Zato je treba prepustiti sodiščem, da postopajo glede na značaj prestopka in zahteve gn>}H)-darskega življenja po tej splošni določbi Od časa do časa pa naj dajo v interesu svojih Članov pobudo v prvi vrsti gospodarske zbornice in korporacije.
— Šentjakobčani na Polževem. Vedno boli se kaže, dn prijazno Polževo nad Višnjo ^,ro ni samo prvi korak k razmahu tujskega prometa na Dolenjskem, tem\ec. da p*~>s.:<i ja tudi kulturno žarišče Do'eniskc. Naši neumorni Šentjakobčani na če i u z od Penimo kulturnima delavce»""r-i r_"'a n;'o Bučarjem in njegovo sopr-^go go-f.pi Metko so sklenili vpr.zorili na Polževem že stoveob Bučarjevo igro »Na Trški f*c ri«, ker bo got/>vo pomemben kulturni dogodek. Idra ho vprizorjeTia na prostem najbrž v nedeljo 14. junija bodisi popoldne ali pa zvečer v svrittu žarometov.
*U$ako zence-dovešenof
Vsako zrnce se je pojpećlcso? pretvorilo, to se mu VtrJi že na hitri pogled. Temno rjavo zapečeno, prijetno dišeče in oleusno, da se človeku kar sline cedijo!
Da, to je
Knai
sladna
— Iz »Slušbenega lista«. >Službeni list kr. henske uprave dravske banovine« št-32. z dne IS. t. m. objavlia uredbo o izpre-membah in dopolnitvah invalidskega zakona, uredbo o izločitvi občine Strigove iz območja s reškega sodišča v Čakovcu in pripojitvi k območju sreskega sodišča v Ljutomeru, navodila o izvrševanju uredbe o ureditvi gozdne proizvodnje in o ukrepih za sanacijo lesnega gospodarstva, uredbo o uporabi ljudskega dela pri občinskih namesto pri banovinskih cestah, izpremembe in dopolnitve v pravilniku o dokladi za terensko delo, odkup osebnega dela. izpremembe norm za obtežbe pri graditeljstvu, popravek v pravilniku k izpremembam zakona o neposrednih davkih telefonski promet nove tak-e med Jugoslavijo in Grčijo, objave banske uprave o pobiraniu občinskih davščin in razne objave iz »Službenih Novina.
— Živalske knžne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m- je bila v dravski banovini svinjska kuea na 13 dvorcih, svinjska rdečica na 16. vranični prisad na 2. steklina na 1 in garje na 1.
— Plemenski sejem rodovniške govedi piucgavske pasme v Ormožu. V soboto 2 maja t, 1. priredi kr. banska uprava v Ljubljani plemenski sejem za ormoško cikasto (pinegavsko) govedo predpoldne na sejmi: šcu v Ormožu. Na ta sejem bo prignanih večje število dobre plemenske živine, osohi-to plemenskih bikov v starosti od 5 mesecev do 2 let ter je vsled tega dana primerna prilika za nabavo dobre plemenske živiue, na kar opozarjamo vse interesente. Vse nadaljnje informacije se dobe pri Zvezi selekcijskih društev v Ormožu.
— Izlet v Južno Srbijo bo od 30. maja do 4. junija. Odhod iz Ljubljane gl. kol. 20. maja ob 20.. povratek 4. junija oh :?0.4f>. Informacije in prijave pri Putniku v Ljubljani za nebotičnikom.
— Priprave za razširjenje železarne v Zenici. Tvrdka Krupp iz E 55 en a, ki je sklenila z upravnim odborom železarne v Zenici pogodbo o vzpostavitvi takozvane grobe proge, zaključuje tehnične priprave za zgraditev potrebnih objektov v Zenici. Zdaj določajo svet. kamor se bo razširila železarna in razporejajo nova tovarniška poslopja. Gradili bodo v dveh etapah, v vsaki bodo znašali gradbeni stroški 10 milijonov Din.
— Državna cesta Zagreb — Beograd. Z novim finančnim zakonom je proglase, na cesta Beograd — Zagreb za državno Doslej je bila državna samo deloma, delo. ma pa banovinska in občinska Vsa cesta bo asfaltirana, v kolikor še ni
— Putnikovi avtobusni izleti: 25. in 26. aprila v Crikvenice 2. in 3. maja na Koroško.
— Deputacija vinogradnikov v Beogrra.
du. V Beogradu se je mudila včeraj de. putacija vinogradnikov iz vse države, ki se je zglasila pri finančnem in poljedelskem ministru v zadevi pooblastila čl. 32 finančnega zakona, po katerem bodo la_ hko banovine uvedle trošarino na vino, kakor tudi v zadevi drugih perečih vpra, šanj v zvezi z vinogradništvom v naši dr. kom, da bosta storila vse. da se z novo trošarino ne poslabša njihov že itak te. žak položaj.
— O znani alpinistki Mari Mohorei?evi, uradnici poštne direkcije v Beogradu, pri-občujo današnja hpograjska >Politika< obširen članek, v katerem opisule Mohorčiče-va svojo turo na vrh Matterhorna Turo je napravila s svojo sestro Francko in znanim planincem Kopinškom. Bila ie prva Slovenka, ki se je povzpela na vrh Matterhorna.
— Honorarji tujim inženjer jem. Ker »e zadnje čase množe prošnje za izplačilo ho_ norarjev tujim inženjerjem in izvedencem za strokovne nasvete, izdelavo osnutkov, montiranje strojev in druga dela, obvešča, finančno ministrstvo, bančni in valutni od. delek interesente, da ne bo izdajalo pooblastil za plačevanje honorarjev tujim inzenjerjem in izvedencem, če za njihov /rihod niso poprej dale dovoljenja pristoj.
ne oblasti odnosno, će se ni postopalo po 81 4 začasne uredbe o pooblaščenih inženjer jih in arhitektih z dne 8. oktobra 19(24.
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. - Telefon 33-87
\Villy Forst Heli Finkenzeller, Paul Horbiger
v filmu lepote, dražesti, ljubezni in krasnih melodij
Kraljevi valček
V dopolnilo Paramourtov zvočni ted-
nik in MTKY MIŠKA. Predstave v soboto ob 7. in 9., nedeljo ob 3., 5., 7. in 9-, ponedeljek ob 8. uri.
V nedeljo ob 11. uri dop. premiera:
VOLTAIRE.
Cena vsem sedežem Din 3.—, otroci Din 2.50.
Pride! ~ — profet PRIPOVEDKE IZ WTE NERWALDA.
— Deio dobe. Borza dela v LJubljani sprejme takoj 1 preciznega mehanika, 1 hotelsko sobarico, 1 hotelsko kuharico, 1 hotelsko perico, višjega natakarja, 2 čev. ljarja 1 metlarja, 1 peka in 1 soboslikar, skega vajenca.
— Udobne avtobuse za vaše izlete si pre-ekrbite pri >Putniku< v Ljubljani, tel. 3S79
— Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Največ" padavin smo imeli v Ljubljani in so znašale do davi 15.6 mm-Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 23, v Skoplju 22, v Rogaški Slatini 20, v Sarajevu in Splitu IS, v Mariboru in Zagrebu 16, v Ljubljani 18.8. Davi Je kazal barometer v ljubljeni 749.7 temperatura je znašala 6.
— Neznani vandali, ki pa najbrž ne bodo ostali neznani, se udejstvujejo zadnje čase tudi na dincah in na VKo. Na, mao. gib vrtovih so poškodovali mlade daenaa. ne sadike in se lotili tudi drevja, ki Je sedaj v polnem cvetju. Včeraj ponoči je neki tak poehvjanec zlezel na sadni vrt posestnika Gorkiča na Cesti V na Glin. cah in izruval tri leta staro hruško. Kaj je nameraval vandal z drevescem, se ne ve, najbrž ga pa ni presajal, marveč ga
B je kje vrgel proč. Gorkiču pa je napravil s tem občutno škodo. Varnostni organi naj posvečajo nočnim poihajkovačem, ki se plazijo okrog vrtov, v bodoče več pozornosti, pa bodo podrvjanci kmata ukročeni.
— »Batignok pod obtožbo. Državno tožilstvo v Kosovski Mitroviei |u dvignilo obtožbo proti znanemu podjetju Batignol. čiča r funkcionarji so s svojim malomarnim -^lom in načinom eksploatacije kamnolom« v Banici povzročili katastrofo, ki Je zahtevala 14 SoveSkih žrtev, 4 delavei so pa postali nesposobni za delo.
— Roparski umor. V vasi Izgonu blizu Gackega .so neznani lAofiiva »"»"■iti bogatega kmeta Milo MmMMmMš in njegovo že-
no Milosavo. Skozi okno so ustrelili kmeta, potem so pa razbili vata Njegovo ženo so najprej ustrelili potem pa se razrezali z nožem in ji zažgali lase na glavi, ko je bila se živa. Odnesli so precei denarja.
— Zagoneten samomor na posopališca. V četrtek ponoči se je obesila na rimsko katoliškem pokopališču v Rumi Elizabeta Vendl rojena Moser. Iz Zemuna je prišla v Rumo ter je ostala pri sorodnikih čez velikonočne praznike. Sorodnikom je iziavila da se vrača v Zemun, v resnici pa ie odšla na pokopališče, kjer so jo našli obešeno- Govori se pa tudi. da ni izključen zločin, ker £ imela pri sebi precej denaria.
Iz Lfubijane
—lj Pod  mostom ob izliva Građane i ce
v Ljubljanico je navzlic dežju, ki precej ovira delo, izredno živahno. Veliko truda je bilo te dni z napeljavo lesenega ko. rita, po katerem so speljal^ vodo iz Gra. daščice v Ljubljančino strugo. Od ustja pa do zatvornice so naložili zdaj sklade skal, ki jih zasipavajo z debelim gTamo. zom, tako da bo padec Gradaščice ob za_ tvornici znatno omiljen, s tem pa tudi pritisk vode ob oporno zidovje mostu. Ko bodo končali dela ob levi strani mostu, bodo speljali vodo po koritu in nadalje, vali z zasipanjem ob drsni strani Zaradi deževja uhaja voda pomalem v strugo in sproti nastaja spodaj velika luža. kar de. Io močno ovira. Včeraj pa so že montirali tam električno črpalko, ki bo sproti odvajala pod zatvornico uhajajeeo vodo da. lje v Ljubljančino strugo ter bo taKo za. sipavanje lažje napredovalo.
— ;i Živilski trg je bi! danes precej dobro zaiožen kljub slabemu vremenu. Najbolj je je bil zaseden zelenjadni tr2 kjer zdaj prodajajo zelenjavo že tako poceni, kakor prejšnja leta v pozni pomladi. Razveseljivo je, da se povišanje trošarine na živila ne pozna posebno na trgu. Pač pa so precei dragi piščanci, čeprav jih je čedalje več na trsri Danes so jih prodaja M od 30 Din naprej par. Nekaj časa po praznikih ni biln masla, ker so se izpraznile vse zaloge, zda i ga je ra zopet dovolj, vendar še ni tako poceni, kakor je bilo. ko ni nani vplivala velikonočna konjunktura. Med uvoženo zeleniavo še vedno prevladuje salata, čeprav ie dovolj tudi že nekaterih drugih vrst. Precej je tudi ž«* uvoženega graha, ki ga prodajajo po 10 do 12 Din k£. Novega krompirja gospodinje še ne kupujejo mnogo, ker ie še dovolj lepega «tarega. ki je še po dinarju dočim |e novi po 10 Din. Danes je bilo na prodaj tudi precej semenskega krompirja na Sv. Petra nasipu, vendar precej mani kakor prejšnje trzne dni. ker se seznna za sajenje krompirja nagiba že h koncu in ker je zdaj preslabo vreme za prevoz krompirja zlasti iz oddaljenih krajerv. Na sadnem trgu I© še dovolj jabolk, ki pa že hudo unijelo. Kakor pravijo kmetje, da začno iabolka še posebno gniti, ko cveto jablan**. Lepša jabolka prodajajo zdaj že od 6 Dm naprej g. Gospodinje kupujejo največ odrezko, ki pa hidl niso po-reni, od 3 Din naprej. Promet na trgu je bfl danos precej živahen, ker so gospodinje prišle zopet v normalen tir in so začele kuhati po običajnih jedilnih Ustih.
__ Elitni kino Matica — TeL 21-24
Hočete se nasmejati? Hočete veselja, smeha m lase? Hočete pozabiti
na vse tegobe? OGLEJTE SI DANES SIJAJNO SALO
i   VLAST A BURIAN — THEO LINGEN
LAŽNI VITEZ
Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. jutri ob 3., 5., 7y4 in 9*4 un!
REZEK VIKAJTE VSTOPNICE.
Rožnikom, so nekatere prečne ulice se prav cate gmajne, kjer raste trava, ob straneh pa se kupici blato, ki ga nikoli ne odva zaj<">. Jfestas občina naj poskrbi, da se končno urede tudi take ulice v tem prijaznem delu mesta.
— lj   Praznik  češke  pe^mi  v  Ljubljani to
prav gotovo koncert mo=;ke2a zbora Smetane iz Plzna. Naši stari dobri znanci, odlični češki pevci, ki so v teku »voje^a 36 letnega delovanja že v tretje na svoii koncertni turneji v Ljubljani, nam bodo zapeli ciklu? najznačilnejših del svoje zborovske lite ra'ure. Umetniški vodja zbora je dirigent Bogdan Gseihofe". nameniti češki pianist in skladatelj. Zbor je odlično izšolan. gUU0*nOfare-pak in je v f»voji domovini znan kot eden prvih čeških moških zborov Konrert v Ljubljani bo v >r^do. dn<* '22. t. m. ob 2/": v filharm^nični dvorani- V Četrtek na?topi Smetana v Kraniu. v petek pa v Manlo'U, od koder vra<-a v svojo domovino, —lj Zaključno predavanje y ftraitvi »Soč.-vc v Ljubljani v tej sezoni bo dan**s 18. t. m ob pol "21 uri v salonu Pri lervu«. Priznan: in odlični predavatelj e. prof  dr. I.avo č*r-
melj zaključi letošnjo 16. sezona i ?ek> zanimivim predavanjem »Julijska Krajina in mi-. G. predavatelj nam bo natančno on-?a' položa; naš** nianišine pod Italijo v taor
njen letu. zlasti od začetka italijansko-abe-sinske voine dalie in odsev teb dogodkov pri nas. Potoni sledi prosta zabava, pri kateri nastopi oddelek pevskp^a z nora 'S!<\znr K temu zaključnemu večeru vaMmo vse tc-varise SoSane, član^ vseb emisrrantakib dnr štev v Ljubljani in okolici in W*S naše pri ia-tojje V>top jo vsem pro?t. ProdavatPlj^i odsek.
— lj Na Trški gori, zabavno duhovito Bučarjevo igro i godbo in petjem, ponove Sentjakoboani danes in jutri zvečer ob 20 15 uri. Ker sta to predvidoma zadnji večerni predstavi, si preskrbi te pravočasno vstopnice, da »e izognete navalu pri večerni blagajni. Igra vsebuje poleg močnih dramatičnih scen tudi dosti humorja. Vse predstave so ble razprodane že v predpro-daji.
— lj V Ljabljani so umrli od 10. do 16- tm.
Kos Anton. nO let. kurjač dri. žel. v p. Gregorčič Marija. 20 let, tovarniška delavka, Bukovnik Harija, roj. Kert. let vdova briv. mojstra. Štele Jernej, M let. po sestnik in trgovec. Lettig Kvgen. ?n let, steklarski pomočnik, Štor Jože. 92 let, železniški delovodja v pw, ttrealj Ana, roj. l>>zman. 66 let. žena vratarja žen. bolnioe, Starzar Joiefa, 67 let., zasebnih. Oomp Ele-onora, zasebnica. 41 let. V ljubljanski bol-
Ljubi f
Triumf prekrasnega petja! Publika včerajšnje premiere navdušena I
najboljša svetovna primadona
poje arije iz oper RIGOLiETTO, BOHEME, i. t. d.
v prekrasnem filmu Predstave danes ob 16, 19-15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob   15.,   17.,   19.   in   1l uri. Najnovejši Foxov zrvočni tednik
KINO UNION,  teloi. 22-31
Grace Moore
Kot partner M. BAKTL.ETT, tenorist Metropolitan opere
v Newyorku
—lj >0krasekv Gajer© nlice- Gajeva ulica je velemestna, česar ji pač nihče noče vzeti. Toda pri nas navadno napredujemo le z eno nogo. dočim z drugo tičimo se v preteklosti. Tako vidimo tudi v Gajevi ulici na eni strani velemestne palače, tik ob njih pa še stoje brzojavni drogovi. To je še tem bolj očitno pri modernem lokalu, ki stoji pred njegovim vhodom droe kakor vislice. Takšne malenkosti nas seveda ne smejo motiti — to je pri nas navadno izgovor, kajii na vse se moramo ozirati glede na zgodovino. Kaj je n- pr. brzojavni drog proti večnosti? Zato tudi ne sme nikogar motiti, da ta ulica še ni tlakovana, Čeprav so jo tlakovali že pred leti — seveda samo s obljubami.
—lj Prekrasne nove preproge so prispele stalni razstavi splitske kr. banovfaake poslovnice. Frančiškanska 4. —lj Potreba ureditve ulic v Bosni dolini.
Rožna dolina je sicer lepo napredovala, pridobila je kanalizacijo in deloma tudi vodovod, precej se je gledalo na to, da so se uredile tudi ceste in ulice, vendar bo nekatera, zlasti ob deževnih dneh, le silno zanemarjene. Posebno v gornjem delu, pod
niči so umrli: Bandelj Frančiška, roj. Ostro-uaka, 62 let, vdova poštn. zvani fin., BosV jančič Josip. 37 let, zvaničnik drž. žel.. Zidani most, Rebolj Ivan. 32 let, zidarski pomočnik, S ka ručna pri Vodicah. Repinc Ro-zalija, 51 let, dninarice, Ribca vas pri Boh. Bistrici. Matos Albin, 2 meseca, sin dninarja. Osredek pri Stični, Futač Umbro. 57 let. delavec Bork Alfonz, 22 let, srn posestnika, Gor. Jezerce, obe, St, Rupe rt. Brank Roza, 18 let, slnžkinja.
—rj Dvorana Filharmoniene druibe, ki je Trtu™« po svoji izredni akustiki te kakor nalašč za izvedbo manjših simfoničnih ali pa komornih koncertov. Tak simfonični konceh s klasično glasbo bomo imeli v ponedeljok., 20. t m. ob 20» speeer. Dirigira ga kapelnik radio oddajne postaje Drago Mario Pijanec Izvajal bo Myaliveckovo sonato v a-duru in Beethovnovo Pastoralno simfonijo. Violinski virtuoz Karlo Rupel pa bo zaigral s sp-em-ljevanjem orkestra IV. Mozartov violin- :i koncert fgrnflortgai koncert je po sestavi sporeda in odlični izvedbi česna umetniška prireditev, ima pa popolnoma ljudski značaj, saj so cene tako nizke da je poset omogočen pač vsakemu ljubiteOn orkestralne
glasbe. 10 Din stane sedež, 5 pa Btojii obojf je v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice,
—lj Na plenarnem sestanku ljubljanska Filharmonije, sekcije Podsaveza muz -dne 6. trn. je bil izvoljen m kostitu ran sW deči odbor:   Predseanik: kapelnik Anfon Neffat, podpreaaednik: prof. Fran Stanič, glavni tajnik: prof. Ivan Bajda, poslrvode-či tajnik in gospodar: Komac Nando Msv gajnik:    Hafner  Janko,   odbotuflci; prof Karto Rupel, prof. Leon Pfeifer. ImnipOIltSl Matija Bravničar in   ing.  Josip Plastne* Namestniki:  kapelnik Vinko SusterSic Vih Hauck. Nadzorni odbor: Dr. Ivan Kar-Hn, prof. Vaclav Lavn in prof Gustav M ler.
—lj Društvo »Soča« matica naznanja t i. no vest, da je naš dolgoletni ehn F Legovič pol. stražnik  nenadoma preminili. 5v>čano in vse Člane našega odseka Istrsk" obitelji vabimo in prosimo, da se pagSSba, ki      vrsi jutri 10. t. m, ob pol 18  uri izpred mrtvaške veže dež. bolnice na po V o paliiČe   k  Sv.   Križu.  polnošt^»vilno udele-~\y\. Pokojniku veče<n mir in pr«*o«talim rr* še iskreno gožalje.
—lj Spored ITI. mladinskega koncerta, k ho jutri, "v nedotjo ob 11. nri v fiTharmoTiix ni dvorani je  naslednji:   HSndl; Variacije za klavir v e-duru. Haydn. Variacije v f m. u   Mozart;  I. stavek  sonate v a-duru Beethoven: 6 variacij v K-dura. Wf>»berr 7 variacije na Vien ona Dorina bells   Po od moru    Sattnerjeve   klavirske   variacije na slovensko pesem  >Kje so  moje  roziro< in Reuterjeve "variacije na narodno pesem >Kn-kavieat Uvodno besedo o klavirskih variacijah sploh eovori izvajalec prof litpovfte* sam Ker je mladinski koncert izredno po učen pa tudi mtereeanten. izvajalec koncepta Marjan Lipovfcek pa eden najboljših naših pianistov, opozarjamo na mtrilmri kon rert. Vstopnina 3 Din. proti nakurju sporeda, ki se dobi v tenfuzarni Oteahene Matice
— Ljabljanfiki Sokol oporaria m vabi nw današnji sestanek frtareise tn mlajše sokol ske generacije, ki ho drevi ob Ml nri v drn ^tveni mali dvorani v Nerodnem domu
— Dr. Rodoscheg zopet od 90l t. m, er-dmira.
Film Frankensteinova nevesta
Ljuhtjana. JS. apHŽB.
Za >Jrarjftre3iaternovo oevesto« vbida tudi v Ljuni^am veliko zanimanja TeJefon v kinu Slogi brad nepretrgoma m ljudje .s. rezervirajo vstopnice, ker a* boje, da bi ."=ricer ne dobrffi sedežev. Dejstvo Ja, da je že mnogo eedes&ev prodanih rn oa mi mo. rajo I^jubljančarri, ki hočejo videti ta fum res enkrat prav hrberJ, ka^ti ta fTim bo le danes v soboto in jutri v nederjo na apo_ redu Uprava ktna Sloj?e sd je ekuAala na vse načine fftm zaal^arirati ie aa porie. del je k, toda brezajapearto, FHm mora v na. del jo portoča že naprej v Veliki Rečkerek. kjer ga ljudje že težko čakajo
O filmu samem tn o njegovi vsebini smo pisal! že včeraj tn opozjoriri IjurtL let nimajo dobrOi žlvccw, <te si jra rte o#r^oa*ri Le tisti, kl {majo prav kora jžno srce v svo, jih praOh, tisti, ki ne poznajo straJhn tn groze, tisti lahko postavijo svoje žr«re na težko prelzkuftnjo Boris Karloff, kot F^rankensteinov neetvor jfti bo že malo nplasil. Predstave danes ob 16 19Jjb tn 21.15, jutri v nedeljo pa ob ID., O. lft in 21. ura Samo 7 predstav ta prav nS! več. Zategadelj ne o<Ba*afte, temveč aasL gurajte si vstopnice takoj!
Iz Novega mesta
— žrtev materinstva je postala soproga občinskega tajnika g. Franca Avsca, ga. Marlenka, roj. Vencajz. Pokojna, ki je bila dolgo vrsto let občinska blagajnlčarka, je bila med našim ljudstvom zelo priljubljena. Zlasti pa jo je cenita mestna občina, kot vestno in zmožno uradnico. Pred osmimi dnevi je dala mlada mati življenje hčerki, včeraj dopokme pa je nenadoma umrla. Pokojna, ki je bila vzor žene tn matere, zapušča užaloščenega soproga tn dva nebogljena otrocička, par let starega sinčka Savčtta. tn hčerko. Bodi ohranjen blagi pokojnici časten aporrdn, preostalim nase Lskreno sožalje!
Vera Ibner:
Mešana tropca
In ona, ki mi sla j je biLa
že v daiji, zopet je jjasssssd___
O ti ljubav, ti čar varljivi, Sri vse žrvlrjenje te lovimo... poje za steno gdas, poin hrepenenja. Kitara, srebarnostrtuKL kitara ga spremna. Kraj dejanja — Moskva,   Čas — konec aprila. Soince zahaja...
Stanovanje je prazno, šofer Jakov Serdjukov je švignil s svojim avtom nekam na cesto: za njim so se dvignili oblaki prahu. Starka Tirnof e jevna, vse-zvezna babica i, kakor so jo nazivali sosedje, je CKlracafla na trg. Drugi 00 ae tudi razšli, vsak na svojo stran. Samo fotograf Abefl Kukam — starejši, bolan za hripo in ljubeznijo — v obeh p*r^T**fv-rih lahko, toda s komplikacijami — igra tiho na kitaro in poje napol Jezeč, napol sedeč v postelji s topilom erom pod pazduho. Pri nogah mn dremlje sibirska mačka s kocaatžm repom, rjava kakor lisica. Prede v takta s kitaro. >0 pomlad — tako se zdi da prede — poznam te. TikS jaz imam ranjeno sny m opraskano uho... O
Zrjoaj brsti pomlad. Na zida sosedne hfie je razcvetel plakat, kričeče zeien in rdeč kakor tttfipan. Kuk lin — mlajši, Osip, Abelov brat, bodoči f otogref zaenkrat pa še učenoek 1 judake seda hiti mimo in obstane kakor vkopaai. (JUasL, kje je tvoj brat Jožef, bi vprašaifi mL) Člta plakat in sijajna misel mn SIzk v kodrasto glavo. Navzlic svoji paglavski staruBti je namreč tudi Kufclin — rrrfaj-si za^jabljen. LJTrbljena žena, Vaija Se-memom, stanuje v istem stanovanju in hodi z njim v isto šolo. Ona je vnrnkmja : vsezvezne babice«. Sirota — prav kakor on. In kakor on se ta<fi ona moči z dese-*^iMfcimi trimmAi Skopni interesi rode prrjsjterjstvo, to je stara stvar, prijateljstvo pa preide prej aH slej v ljubezen, a ljubezen živi od junaštev. Zato se Osip KaMaa odloči storiti v imenu ljubezrd, če že ne junaštva, pa vsaj nekaj rjosebneia in izrednega.
Kričeče zeleni piakat oznanja prebi-vaJstvn Moskve, da bo nastopal v cirku poleg dresiranih tjutnov trafi učen konj, ki sna radunati odstotke — tn se Osip KuJdin nasmehne, češ, ta je pa bosa, Nazadnje pa pokažejo — ta mlajši Ku-
rnoojo posebnih drobnogledov granrfijoz-no mirnodramo >Mešaoa trojka«. Me.vina trojka — vprega muhe. acurka in bolhe — vozeča voziček iz droibčkarrih paličic, je n«.s<lik«.pA tu na pAakauu. Bolha, vprežena v sredini, se imenuje Izabela Maric; vse kaze, da igra veirjejfco vlogo od muhe in ščurka.
Ko Kuklrn mlajši vse to vidi, sklene defiiiitivno ujeti in dresirati tuđi mešano trojko m jo potem podariti Ijnbljeni ženi Val^ Semenovi. Toda najprej je treba proučiti zackevo s poternnčkom Senjko, najb^Hjiin sn^srovalcem in prija-CsjQHBk
Senjko. trezna in praktična glava, je poslušal na dvorišču za skladovnico drv kuklrnovski načrt in viol v njem slabe Rtrani.
— Pasja noga, — pravi, vrtajoč v mislih, v brezovo poleno, — ta mešana trojka mi je všeč. Toda postavim, ta muha. .. Kako bo pa z njo?
— Zakaj?
— Kako to: zakaj? Afi je zdaj pomlad? — Je. So zdaj muhe? — Ni jfh. No m konec besedi. To pomeri: Čakađ dr poJetja.
Stev. 89
>SLOVENSKl  NAROD«,   sobota, 1«. aprla 193«.
Stran 5
Nenavadno zimo smo imeli
Zime, kakršna je bila letos, naša metereološka postaja
ie od leta 1881 ne pozna
Ljubljana, 18. aprila. Letos smo imeli zimo. da podobne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Namestu prave zime je bilo prav za prav ves čas aprilsko oziroma jesensko vreme. Snega ni b;lo skoraj nobenega, če je pa zapadel, je že po nekaj dneh skopnel. Smučarji torej niso prišjj na račun in ker so izostali ti. so bili prikrajšani tudi prebivalci krajev, ki jim ie smučanje glavni zaslužek v zimskih mesecih. Muhasto neme je seveda tudi nagajalo kmetu, ki se mu polje ni moglo odp<>č:t: takrr, kakor bi se pod snežno odelo.
Poglejmo nekoliko meteorološke podatke zimskih mesecev in jih primerjajmo z lansko zimo. Videli bomo, da so bili letošnji 7:mski meseci v pogledu padavin nenavadni in se niti mailo ne približujejo povpreč-ku. Ljubljana je imela letos v januarju mm padavin, ki »o bili razdeljene na 21 dmi. V vsem tem času n; padla niti ena snežinka — nekaj neverjetnega, januar bre/ snega. Lani je v is<tem času meteorološka postaja zaznamovala 53.3 mm padavin v 15 dneh, od teg-a 11 dni sneg. Povprečno znašajo sicer v Ljubljani padavine ta mesec 74 mm. Kakor vidimo, jc bil letošnj-5 januar visoko nadpovprečen. Tudi februar n: bil bolj>i. Imeli smo 172 mm padavin v 16 dneh. od tega dvakrat sneg. dočim je bilo tam 64.7 mm padavin to v 10 dneh z vštetimi 5 snežnimi dnevi. Februarski povpreček znaša sicer okoli 6f) mm. Marec je bil zopet brez snega, zato smo pa imeli 13 deževnih dn: s >4.o mm padavinami, lani pa 6 dneh (5 dni sneg) 6&\5 mm padavin, povpreček ie pa 09 rn. Od 90 dni v januarju, februar in in marcu smo torej letos imeli polnih 50 dni padavin- od'rega le 2 dneva sneg! Meteorološka postaja v Ljubljani, ki vodi od I. 1881. naprej točno statistiko, ne pozna r>d tedai do danes zime, ki bi imela le 2 •^e/na dneva. Lani smo v istem času imeti
Ljubljani 31 padavinskih dni, vendar jc Mo med njimi 21 dni s snegom.
Tudi drugi kraji v naši banovini kažejo približno enako sliko. Poglejmo v Bnhinj. Ts ie sicer -rnan po obiln;h padavinah, je pa vendar z*7namoval za ta čas neobičajno
visoko stanje padavin. V januarju je lani (v 6 dneh) padlo 116.6 mm padavin (snega), februarju v 9 dneh 3263 mm (5 dni sneg) in v marcu v 4 d-neh 61.3 mm (2 dneva sneg), letos pa v januarju v 17 dneh (2 dneva sneg) 338.3 mm. v februarju v 11 dneh (7 dni sneg) 283.8 mm in v marcu v 13 dneh (1 dan sneg) 117.3 mm padavin. Lani. je bilo torej skupno 19 dni padavin, od tega 13 dni s snegom, letos pa 41 dni padavin in le 10 s snegom.
Tudi Kamnik se ne more pritoževati glede dežja, letos je pa b'k> tega blagoslova toliko, da ljudje skoraj niso utegnili odložiti dežnikov. Kamničani sicer niso dosegli bohinjskega rekorda, a niso zaradi tega prav nič užaljeni. V januarju je bilo 20 dni s 234.8 mm padavin (lani v 9 dneh 52.1 mm), v februarju v 15 dneh 172.3 mm (lani 10 dni 89.4 mm), v marcu v 13 dneh 45 mm Člani 5 dni 45 mm). Letos je bilo v Kamrvku skupno 4S dni s padavinami, od tega 2 dneva s snegom (v februarju), lani pa 24 dni, od tega 14 s snegom. Ofeičaijni povpreček za prve tri mesece znaša sricor 64. oziroma 74. oziroma 88 mm.
Novo me-sfo je seveda tudi imelo nadpovprečno močo, a vendar v prvih dveh mesecih manjšo, kakor Ljubljana Letn; povpreček znaša v Novem mestu za januar 61 mm. za februar 55 mm. za marec 7S mm, letos je pa bilo v istih mesecih 12^.4 mm. 103.4 in 59.1 mm, lani pa 27.0. 39.3 m 30.0 mm. Kar je bilo lani premalo, ie bilo letos preveč. Letos je bilo 33 dn; tadavin. od tega 2 dneva s snegom, lani pa 22 dni. od tesa 16 s snegom.
Poglejmo še onstran Kamniških planin v Moribor. Izmed vseh naštetih kraiev ie (hItcta) .^e na jfeoJie V istih mesecih znaša tam povpreček, 40 40 jn 67 mm. letos je b:ln 100.4. 95.3 in 29.5 mm padavin, a lan? 42.5 . 35 R in 67.4 mm. Kar se tiče snega-na ie nmlil Maribor emko sliko Vqkor Ljuibljana. Kamnik in Novo mesto. Padavine so bile letos razdeljene na 2°- dni. od tega 4 dni s snegom (v januarju 3 dn;). lani pt*. 27 dn;. od katerih jih je bilo 19 s smehom.
Živeči neznani vojak Francije
Izgubil je spomin in dar govora — že 19 let zaman poizvedujejo, kdo in od kod je
Francoski listi pišejo, da se bo končno morda le posrečilo ugotoviti, kdo je m> znan: francoski vojak. Gre za pretresljivo tragedijo. Okrog 40 let star mož, francoski vojak iz svetovne vojne, o katerem nihče nc vc. kako se piše in od kod je doma, leži že od dneva, ko &o ga našli leta 1917. v bolnici brez kakršnekoli zveze z zunanjim svetom. Izgubil je spomin in dar govoru. Oči vidno gre za vojaka, ki se je boril v krvavih bitkah med svetovno vojno na zapadnem bojišču. Leta 1917 so ga našli na pariškem Gare de Lvon. kjer se je skrival ves prestrašen in zbegan. Ko so ga vpr.i-šsiii kdo jc, je pokazal na svoja usta. češ. da nc more govoriti. Se bolj žalostno pa j-e da je izgubil nesrečnež tudi spomin. Pri sebi ni *mel nobenih dokumentov, nobenega pisma, niti najmanjše beležke o tem. kdo je. kje se je boril in od kod prihaja. Molčal je in ničesar se ni mogel spomniti.
Oblasti so uvedle preiskavo, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Celih 19 let so trajale po;zvedbe. pa se ni posrečilo dognati, kdo jc ta nesrečnež. Zdaj mu pravijo »živeči neznani vojak«. Seveda pa ni verjetno- da bi bil čisto sam na svetu, da bi ne imel nobenega sorodn*ka. Vojna se je končala, mnogi pogrešenci so se vrnili k svojcem, tega nesrečneža pa še vedno obdaja skrivnost. Oblasta so storile vse. da bi dognale, kdo je. Na tisoče njegovih fotograf^ so razdelfli med družine, k' še koga pogreša io iz svetovne vojne. Mnog: proglasi so šli po vsej Franciji in njenih kolonijah: v njih se opozarja na vsako malenkost, ki bi pomagala spoznat' nesrečnega neznanca Na tisoče očetov in mater, žen nevest, bratov in sester je obiskalo neznanega vojaika v njegovem zavetišču in vsi so upali, da zagledajo tistega, ki ga že dol-ao  pogrešajo.   Toda   vs;  so  odhajali raz-
očarani, potrti in še bolj užaloščena. Ce se je pa tu in tam le oglasil kdo. ki je v neznanem vojaku hotel spoznati svojega sina, brata ali moža, je uradna preiskava vedno dognala, da gre za pomoto.
Nad 200 žen je hotelo spoznati v živečem neznanem vojaku svojega sina, druge žene zopet svojega moža, končno so pa vse spoznale, da sc motijo. In tako je šlo vsa leta naprej, nakopičilo se je mnogo aktov, a iz vsega tega sta se izuščila samo dva primera, vredna upoštevanja. Gamilie Mon-join je /a žive in mrtve trdil, da je neznani vojak niegov sm. Preiskava je pa to trditev ovrgla. Nekoliko verjetnejši je drugi primer. Rene Le May proglaša neznanega vojaka za svojega moža. A tudi njena trd;-tev nasprotuje ugotovitvam preiskave in zato ji ni mogoče verjeti. Rene Le Mav ponuja zdaj oblastem preizkušnjo- od katere si obeta /elo mnogo. L'pa namreč, da b: se nesrečnežu vrnila sponvn ali pa vsaj dar govora, če gre res za njenega moža. Ta žena trdi, da je živela s svojim možem v zeio srečnem zckonu v Vmcennes. Iz hiše kjer sta stanovala ;e odšel mož na vojno '■n žena zdaj trdmo veruje, da bi se mu vrni'a spomin, če bi ured:li hišo toTno tako, kakor je bila letu 1914 in če bi prišel ne/nam* vojak v m"o. Oblasti hočejo napraviti ta poskus in francoska javnost je zelo radovedna, kakšen bo uspeh. N; izključeno, da *-me ta dom neznanemu vojaku spomin im d<ar govora, ni pa tudi izključeno, d<i bo grob ljubeče žene. ki ne more noz-bitt na svojega moža in da Francija nikoli ne bo ugorovMa. kdo je njen živeči neznani vojak.
Siamski kralj se pridno uči
Švicarski listi poročajo iz Lausanne, da je 10 letni siamski krali Ananda, ki študira na lausannski gimnaziji, z odliko napravil izpit in prestopil v višii razred. Mladi vladar države belega slona je posebno nadarjen za matematiko- Ravnatelj gimnazije kar ne more prehvaliti njecove skromnosti in vzorne poslušnosti. Mladi kralj je baje samo enkrat kršil disciplino, ko se je skril pred poročevalci ameriških listov v ravnateljevi sobi pod mizo.
Sošolci malejza Anande ne morejo razumeti, da ima kralj pravljičnih zakladov za svoje vsakdanje potrebe mani denarja, nego razvajeni sinovi meščanskih rodbin. Modra kraljica mati namreč, vzgaja svojega sina strogo in sra že v zgodnji mladosti navaja k Sledenju.
Sinovi Gabriela d'Annunzia
Slavni, pa tudi neslavni italijanski pesnik in pisatelj Gabriele d'Annunzio ima tri sinove, ki pa po očetu niso podedovali pesniške žilice. Eden služi pri vojakih, drugi Ga-briellino, se je hotel prvotno posvetiti filmu, pa mu je spodletelo in zdaj je zaposlen v neki privatni pisarni, tretji Veniere, je pa trgovec1 v Ameriki.
Morda pa postane Gabriet Cruillas. avtor >Pesmi Italije« in sin vojvodinje de Gra-vina, ki je stanovala z njim v Rimu. «losto-jen duševni dedie velikega mojstra. Že zdaj je plešast in s svojo bradico ie živ portret pesnika. Ima tudi enako karakteristično pisavo, velik del njegovega liričnega talenta in tudi  ljubavnih pustolovščin.
c**udno
Mlada žena skuha prvi obed? najljubšo jed svojega moža. Pokuša jo in se čudi: Ne morem razumeti, da je tole najljubša jed mojega moža.
Velika letalska nesreča
i\a zračni progi Turin — Milan — Ritu se je pripetila v četrtek težka letalska nesreča kot posledica goste megle. Veliko potnjško letalo s tremi motorji se je raz_ bilo ter pokopalo pod seboj potnike in po_ sadko. Letalo je vodil eden najboljših italijanskih pilotov. Dvignilo se je kljub me. gli, kajtj v Rim je moralo odpeljati na važno sejo turinskega podžupana marki, za Penso di San Damiano Med potniki sta Diia tudi dva italijanska trgovca in en švjear.
V začetku je šlo vse gladko. Komaj je bilo pa letalo dobrih 300 km južno od Turina, je zašlo nad gorami v gosto me. glo. Pilot je najbrže zgubil orientacijo in se spustil nizko, da bi dognal, kje je. Kar se je letalo silno streslo, se nagnilo in treščilo na tla. Vsi potniki so bili takoj mrtvi. Letalo se je popolnoma razbilo. Udarilo je ob strmo skalo gore Basso pri vasi Chivassa in eksplodirala je posoda z bencinom. Letalo je trešilo med skalov. je.
Pasja počitniška kolonija
Nikjer na svetu se menda ne godi psom tako dobro, kakor v Franciji. V Parizu nimajo samo lastnega kopališča, temveč tudi restavracijo v elegantnem hotelu na Elizej-skih poljih, dalje sanatorij in kozmetični zavod, kjer goje <troko\njaki pasjo lepoto. Zdaj so pa dobili še svojo počitniško kolonijo, ki sta jo ustanovila živinozdravnika Cheron in Auhrv. Lastniki psov so se torej iznebili neprijetne skrbi pred odhodom na potovanje ali na počitnice, kamor ne morejo vzeti svojih itinnojrih ljubljencev, pa naj gre že za pse. mačke, morske prašičke ali želve.
Cheron in Auhrv sta kupila velik park z gradom, kjer bosta z izšolanim osobjem skrbela za blagor in zadovoljstvo domačih živali, v prvi vrsti psov. £ivinozdravnika jamčita, da bodo psi v tej svojevrstni počitniški koloniji zelo dobro spravljeni. Osob-je bo skrbelo za strogo dijeto in za primerno razvedrilo, če se bo psom in psičkom tožilo po gos|>odarjih. Pasja počitniška kolonija ima tudi lastno kopališče s kemično prečiščeno vodo. Poceni življenje tu gotovo ne bo. toda kaj vse bi nr žrtvovale Parižanke za svoje štirinoge ljubljence.
Kupuj domaće blago!
Gasilski dom v Litiji
litija* 17. aprilu.
Litijska gasilska četa je med \xxf:!nimi edinicami v naši župi. Za sedanje razmere jo dosedanji gasilski dom poleg ccikve premajhen, saj nima nobenega poslopja razen orodjanvce. v kateri je tudi gara/a gasilskega avta. O potrebi novega doma so govorili že opetovano na gasilskih /.borih, zadnjič pa tudi na letnem krajevnem zboru, ki je posebna ustanova prebivalcev našega trga. Na »boru trškega odbora so gas. zaprosili za pripraven prostor na Frtici. kjer je sedaj skladišče lesa. Skupina Litijanov pa se je izrekla, da je stavbišče na tistem prostoru predrago. Saj bi plačal kak interesent za kvadratni meter okro;» 100 D n: Parcela leži namreč na križišču trvh cest iz šmartna. Grbina in Litije. Zato so svet >-vali gasilskemu odboru, naj zaprosi /a del stavb'šča upravo litijskega Sokola, ki im i ob Savi pri občinskem uradu preceišen svet inamenjen letnemu tetovaitašou. Sokolsko društvo pa je prošnjo zavrnilo* ker rabi svet v lastne svrhe.
Litijski gasilci, ki ^majo že prav lep stavbni sklad, bodo zdaj na novo pokrenili vprašanje stavbišča. S podporo, ki so jo prejeli te dn* od litijskega občinskega odbora in Vz fonda gasilske zajednice v Ljubljani se jc njihova blagajna še bolj okrepila. Ker je del odbornikov gasilske čete odklonil ponujeni prostor za Savo, k' je leži na podaljšku sokolskega letnega telova-dišča nasproti posestnika Kajtne. zanima zdaj naše rržane, kako se bo uredila zadeva s stavbiščem za gasilski dom.
Divjaški napasT s sekiro
Celje. 18. aprila V razpravni dvorani rHjsk^ira oUrožnPira sodišča je s^d^l vtVr:*j na zntožni klopi 22-letni posestnikov sin Franc Silič z .Ttzbin-vrha pri Kalohju zaradi težke telesne poškodbe.
Obtoženec je bil letos 26, jinuarja v družbi Jakoba Mroža v neki gostilni pri Sv. Ja-' kobu. Čez nekaj časa sta oba sprla in Mroz j*1 udaril Siliča s palico. Silič je nato zapustil srostilno, Mroz pa ga je začel zasledovati in jf pri V^ngustovi hiši od?r_ral lato b plota. Ko je prispel Silič do Slomškove hiše. je našel tam topo sekiro in jo pograbil. Ko je Mroz to opazil, je pričel bežati mimo hiše po tra\niku. Silič je hitel za njim. Nesreča je hotela, da se je Mroz spod-taknil  in padel.
Silič ;ra je dohitel in začel na tleh ležečega Mroža, ki je v strahu prosil Siliča. naj ga pusti, obdelava ti s sekiro. Prizadejal mu je zevajočo rano na levi strani vratu, dve rani na levem nadlaktu ter poško<ll»e na levem komolcu in levem stegnu. Po krvavem dejanju se je Silič vrnil k Slomškovi hiši in tam oddal okrvavljeno sekiro.
Silič je bil obsojen na 2 in po leta strogega zapora. Poleg tega mora plačati Mrazu 9000 Din za bolečine, 1640 Din kot odškodnino za izgubljeni zaslužek in 1T 40 Din bolniških stroškov. Obsojen je tudi na plačilo povprečnine y znesku 000 Din in kazenskih stroškov.
Profesor Vaquez umrl
V Parizu je umn v sredo ponoči Član francoske medicinske akademije in kar. diolog svetovneg-a slovesa prof. Louis Hen, ri Vaque% star 76 let. Bil j? predstavnik moderne klinične francoske kardiologije, vede o boleznih arci in ofcilja. Kot uče. nec slavnega Potaina je zašlo vc' že v mladih letih z opisom dotlej neznane bo. lezni polygiobulije. kar pomeni raamnoii. tev krvnih telesc visoko nad norniatno število, ne da bi a* dali ugrotoviti vzroki Pod njegovim imenom je prišla potem ta bolezen v svetovno literaturo Glavno polje Vaquezovefra delovanja ao bile bolezni srci in o njih je napisal posebno knjigo, ki je bila večkrat izdana in preložena v glavne svetovne jezike.
S svojim učencem Boldetom je spadal Vaquez med ustanovitelje rentgenologi je srca in glavnih žil. Razen uCnika rontge. nologije srčnih bolezni je izda.i več ato znanstvenih del deloma samostojno, delo. ma pa skupno s svojo šolo Med njimi so zlasti važna del;l o srčni aritmiji in srčni angini. Ustanovil je celo šolo. ki so nje_ ni učenci zdaj na Celu vseh večjih k Itn i k in bolnic v Franciji. Bil je tudi ustanovi, telj prve svetovne re»*ije. posvečene [i* ključno boleznim srca. ožilja in krvi >Ar. chive des maladies du couer«.
Nedelja. 19. april*
8: Telovadba (15 minut za ženske, 15 min. za moške vodi g. prof. Marjan Doboviek). S.:>0: Napoved časa. poročiia, objava sporeda.— 8.45: Plošče — IMu: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve.— 10.15; Star<v-francoske velikonočne lrtrende (poje gdč. Vida KudoUova*-— 11 ■ IV mladinski koncert (ilasbene Matice: Klavirske variacije lprenos iz Filharmonije). Predava in Igra na klavirju g, prof. Marjan Lipovšek.— V--30*. Napoved časa. objava sporeda, obvestila.— 1*2.4o: Koncert pevskeca d ruš Iva K rakovo-1 rnovo. Vodi p. K. Simon it i. Oddaja prekinjena od 14. do 16. ure.— itf; Kmetijska ura; Prehrana kulturnih rastlin (g. in^- Pahor)— 1<">20- Veseli zvoki t radijski orkester).— 17: Politična vzgoja ue (ga. prof. Dora Vodnikova)-— 17.Li0: V#" seli zvoki (radijski orkester).— 18: Ka/.\oj slovenske (tniM. X.l\' ura: I. Uvodno p:v-davanje, II. St. Majcen: Knjigovodja Host-iUk — drama (igrajo člani Nar. gled.) -1*»: Napoved ra.-a poročila, objava sporod.t obvestila.— 1U-30; Nac ura: Legenda-ne osebnosti prvega ujora Stanoie Glavaš (dr. Slevan Zagorčič).— 90: Bežigrajski fant e |K)jo narodne bi fautovake pesmi.— 3M0; Schubertove skladbe (radijski orkester).— •21.15: ()j>erni spevi — poje e. Stjepan Mar-čec, tenorist ljubljanske opere.-- *22: N ved časa. vremenska napoved, {»oročila, objava sporeda.— 2*2.15: Melo jazz kvartet.—
Ponedeljek, 2«J. aprila 12:  Odlomki    iz   operet    (plošče).— 12 Vremenska  napoved, poročila—  IS: Napoved časa, objava sporeda, obvestil«— 13.15; Jugoslovanska  glasba  (radijski orkestar).— 14; Vremensko poročilo, borzni tečaji.— 1&: Zdravniška  ura;  Kako se ubranim strupenih plinov  (s- dr. Matej Joetin}.— 18.30 Predigre (plošče).— 1K.40- Kulturna kronika: Jubilej naše umetnostne zgodovine (g. dr.  Hajko tx>žar).— 19: Napoved easa, vremenska napoved, poročila, or tava sporeda, obvestila.— 19.30: Nar. ura: Prvi jugoslov-oopularizator prirodopiaia (dr. Fran Tucan) /agb) — 3): IH, simf. koncert radijske postaje  (prenos iz  Filharmonije^. Solist- Karei  Rupel,  dirigent:   Dratio  Mario Sijanec '2*2- Napoved časa. vremenska aapeved. poročila, objava sporeda.— 22-15. Koncert lahke glasbe (radijski orkefite").— Torek_ 21. aprila 11- ftnllFl ura: S Trl>ovelisktmt >lavfcki po (Vhoslov. (Drago Zupančič)— 12: Priljubljeni  napevi   (plošče).—   12-45: Vremenska napoved, porodila.— 13; Napoved časa. obi;i va sporeda, obvestila.— 18.15: l*o opernem svetu (plošče).— 14:   VTemen^ko poro«", bor/ni  tečaji.— 18:  Framoska glasba (radijski orkester).—  18 40- Filozofija zadružnega   go«r>odarstva   (j.   dr.   France Veber, univ. proO.— 19: Napoved ?asa. objava sp-> reda. poročila, vtrtien-ka napoved, ot'V< ^lila.— 19.30: Nac. ura: Turizem ln prirodne 'ejK^e Črne gore (Blažo Hurović Besac).— -0:  Uvodno  predavanje v prenos  (g. prof 1.. M. Skerjanr).-   20..*;):  Kvror-^ki koncert francoske   siinfoničn    glasbe.   Tz.vajata nacionalni  orkester  in zbor. dirleent;  D. E. Ingelbrecht. (Prenos iz Pariza*.— 32« Naj«o-ved Časa. vremenska na|>oved. poročila, objava sporeda.— 22-15- Zvoki za oddih (radijski orkester).—
LEPE AMERIČANKE
— Citml sem. da zapravijo Američanke dvakrat toliko denarja za lepoticenje, nego stane vsa ameriška armada.
— Saj pa tudi izvojujejo najmanj dvakrat toliko zmag.
klin mlajši, — se drže muhe vso zimo tam, kjer postavljajo samo var, če se ne motim. Ne vem pa ne točno.
— Seveda ne veš. In tudi če se drže, kaj zato? Mar misliš, da potrebujeva rimsko muho. Vrag jo vzemi, to zimsko muho! Ta sploh nima nobene moči in prilagoditi se ne da. Mar misliš, da jo boš mogel zdresirati? Od dresure bo ali sama krepnila ali pa ti nad njo. S tem ne bo nič.
— Kaj pa ščurek? — vpraša Kuklin. ki mu že upada pogum. — Ščurka bova že našla. To ne bo težko. Pač bo pa z bolho težje.
— Toda bolha, to je glavno, — meni Kuklin — mlajši. — Bolha vteče v sredini. Izabela Moric. Brez nje ne gre.
Nekaj časa oba molčita. Solnčne pe-ge skačejo po brezovih drvih. Vedno n^žne-je se razcvita pomlad. A skozi odprto okno se sliši nejasno kakor \ sanjah glas Kuki i na — sta.re>šega :
»O Ij-ubsv. ti car varljivi. .
In brenkanje strun.
— Dobro, — pravi Senjko naenkrat in odločno vstane. — Bolho ti ujamem in še veliko. Ščurk? pa uiemi sam doma v kuhinji — to je domača žival. Bolha je pa svobodna ptica tako kakor midva.
Težko se da spak ujeti. No, pa bo že kako šlo. . . Rad bi samo vedel, kako jo boš dresirai. Kako neki je treba ravnati z njo?
— Prijazno, — odgovori Kuklin — mlajši. — Bog varuj tepsti aH kaznovali jo! Samo prijazno.
Pri tem že vidi. kako zardi Valja Semenoma, ko dobi tako nepričakovano darilo. Kako bo zardeia in se nasmejala.
Minili so štirje dnevi. Ta čas se je marsikaj zgodilo. Ta čas je hripa Abela K'.'k-ina skoraj izginiia, toda ljubezen se je vedno bolj kompliciraJa. Ta čas po-ženo popki na bezgovem grmu in prijete škorci. Ta čas začne velika svetla bolha, ki jo je ujel Senjka in zaprl v škatlico s stekšenirn pokrovčkom, kazati po mnenju Osipa Kuklina znake, da razume. Tako recimo, če se prižge vžigalica nad steklom, bolha Isabela Moric zelo napeto opazuje plamen. To je prvo. Drugo je pa: Če se zabrenka na kitaro, sede Isabela na steklo in prisluhne. Kmalti, prav kmalu se bo že lahko pokazada jasnim očem Valje Semenove, ki je od grozečega ji ponavljal nega izpita iz računstva pošteno shujšala in postala Še lepša.
Osip Kuklin je zaradi sladkega in bo-
lestnega razburjenja sp oh prenehal spati. Polagoma se je odrekel ^mešani trojki«. Za osvojitev ženskega srca zadostuje Isabela Moric sama. Sam bog varuj tepsti ali kaznovati jo! Samo prijazno, samo z ljubeznijo.
Minila sta še dva dneva. Osip Kuklin je sklenil pokazati Senjki Isabelin napredek. V ta namen je Senjko skrivaj od vedel v kuhinjo, česar sicer stanovalci sploh ne dovolijo.
— Na dvorišču ti je ne morem pokazati, — pravi Kuklin mlajši. — Lahko bi se razburila, ker tega ni vajena. Včeraj sem napravil v škatlico majhno luknjico in pritisnil na njo prs*. ^-\grizla se je vanj: vidi se, da me je lala. Zdaj bom že lahko začel z zapremanjem.
Senjka je tudi razburjen, ženske sicer prezira in zato visokega namena darila ne razume, toda dejstvo, da je postala iz divje, sami sebe prepuščene in brezi-menske živalice kulturna Isabela Moric — to dejstvo je postavilo na glavo vse njegove pojme.
V kuhinji vlada prazničen red in mir. štedilnik krase hladni Iskalniki in gir-lande plenic, čižek, ta nedvomni ostanek starih navad, pripadajoč nekoč enemu samemu individuu, zdaj pa kolektiv-
na last vsega stanovanja, si umiva nožice in poskuša kopati se. Tu pa tam se mu izvija iz g»rla značilni stekleni živ žav v katerem je pomlad. Stanovanje je prazno. Šofer Jakov Serdjukov sedi nekje v krčmi pri pol litru: dvignili so
j se za njim oblaki pi*ahu. ^Vsezvezno babico* je premagal nepremagljivi pomlad-
| ni spanec. Drugi so se razbežali in razšli
j vsak na svojo stran.
Senjka stoji pri kuhinjski mizi. Z eno roko se je prijel krepko za nos, kakor da črpa iz njega potrebno zalogo moči. Odrpro se vrata in vstopi Osip Kuklin. Previdno nese škatlico s steklenim pokrovčkom, na katerem se poigrava sol no-ni žarek.
— Evo je, — zašepeta Kuklin mlajši.— Takoj ti pokažem, kako pametna je: vse razume, samo govoriti ne zna. Toda z njo je treba ravnati lepo in počasi.
Obrne se in vidi, da mu sledi za petami rjava mačka s kodrastim repom in z opraska ji im ušesom, bratova ljubljenka
—- No, ta nas ne bo motila, — nadaljuje. — Ne bo nas motila, kajti ona se počasi...
Senjka se še krepkeje prime za nos in stoji p«ri mizi kakor vkopan. Tišina, ći-žek ne razmetava več zrn, mačka je sko-
I čila na stol in se iztegnila v blaženem ' dremanju. Bliža se trenutek Isabele Mo-! rič. Ah, kako se bo nasmejala Valja Se-menova, ko jo zagleda! Kako se bo na-' smejala in zardela!
— Torej tu je, — pravi Osip Kukilin, — poglej, tu je ena izmed tisočerih.
Previdno postavi škatlico na mizo. Tisti hip pa skoči rjava mačka, pri vabi jena po nenadnem svitu stekla v roparskem skoku na plen. stisne v tačicah krhko sitekelce in ah — že je Lsabelma jeoa v razvalinah. Osvobojena Isabela se požene v elegantnem ?koku v zrak, za hip se pokaže črna pika na mačjem hrbtu kakor na kiraju gozda, potem sc- pa izgubi v njegovi goščavi. Za vedno! Etfi-na. . . Ena izmed tisočerih... Vse je uničeno: Valja Sernenova ne bo zardela, ne bo ?e nasmejala. S?*eča je &!a mimo 0?i-pa Kuklina in komaj se ga je dotaknila.
Tn ona. ki mi s laj je bila
dalii zopet je neznani. . . O     jorbav. ti čar varljivi, ki, v*e življenje te lovimo... poje za steno glas, poln hrepenenja. Kitara, srebrnost.runa kitara £a spremlja Kraj dejanja — Moskva. Cas — konec aprila. Sobice za&aia.
Stran 6
»SLOVENSKI  NAROD«. sobota. 18. aprila 1936.
Štev. 80
Iz Maribora
— J. Kranjca »Direktor Čarapa«, ki bo
njegova mariborska premiera prihodnji teden, je med najnovejšimi slov. dramskimi deli dosegel poleg Kreftovih »Malomošca-novc, največji uspeh, do katerega mu je razen odrske učinkovitosti pripomogla v prvi vrsti aktualnost problema, ki ga obravnava. Mariborsko vprizoritev pripravlja J. Sovič.
— Vlom. Policija je dobila prijavo, da to preteklo noč neznani storilci vlomili v barako železničarja Josipa Potočnika v Melju in mu pokradli iz nje razno orodje v vrednosti 1.300 Din.
— Kolo ukradeno. Pekarskemu pomočniku Antonu Pararanu je bilo včeraj v Pat ten ba#hcvi ulici ukradeno kolo, vredno 500 Din.
— Zadnja vrizoritev Straussove operete »Cigan baron« bo v nedeljo zvečer. Stauss fte danp? osvaja poslušalstvo s svojimi neizčrpnimi in bogatimi melodijami. Pa tudi vsebina nudi mnogo zabave. Za predstavo veljajo znižane cene
— Napad. Pliz.u Prajrrrskejra so v sredo pozno zvečer napadli iz zasede neanani fan- I
t je 28- letnega delave-a Franca Leskovarja in ga zabodli z nožem v levo stran prsi. Pripeljali so ga v bolnico.
— O krasotah Jadrana bo predaval v sredo 22. aprila v dvorani Ljudske univerze naš dobri poznavalec lepe jadranske obale kapetan Gjuro Panv z Sušaka. Predavanje bo spremljal g serijo izredno lepih diapozitivov naš fotografski strokovnjak in priznani planinec g. Ljudevit Gricsbarh iz Zagreba.
Iz Celja
—c Zlet celjske sokolske župe bo 14. junija v Celju. Dopoldne bodo skušnje nato povorka, popoldne pa javen nastop brez veselice in točenja alkoholnih pijač. Ta dan bo doživelo Celje spet veliko sokolsko manifestacijo.
—c Večer slovenske besede — sodobne lirike se bo pričel drevi ob osmih v celjskem gledališču. Opozarjamo občinstvo in tudi srednješolsko mladino na to pomembno in edinstveno kulturno prireditev.
—C Lutkovo igrico »Marbuel« bo uprizoril lutkovski odsek celjskega sokolftkega društva v soboto 2o. in nedeljo 2fi. t. m.
—c Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, gorujegrajškega, konjiškega in šmar-skega sreza ter iz. območja, predstojništva mestne policije v Celju bodo 18. maja ob pol 0. dopoldne dalje na sreskem načeh-tvu v Celju.
—c V celjski bolnici je umrla v četrtek učiteljica v p. Aleksandra Mijatovičcva iz Celja, Dečkova cesta 3.
c— Nesreča ne podiva. V sredo je padla dveletna hčerka postrežnice Elizabeta Hri-berškova iz Pečovnika pod železniškim viaduktom v Zagradu ter si zlomila desno nojm in se poškod. po vsem telesu. Istega dne si je osemletna posestnikova hčerka Pavla Mastnakova iz Straže pri Dramljah pri padcu zlomila desno nogo. Na cesti na Pristavi je neki tovorni avtomobil v sredo povozil S.Vletnega posestnikovega sina Jakoba Straška z Imenske gorce pri Sedlarjevem in mu poškodoval prsni koš. Stošek je dobil tudi notranje poškodbe v trebuhu. V četrtek je padel 20-letni sin tovarniškega delavca Viljem Pečnik iz Gaberja na cesti med Konjicami in Slovensko Bistrico s kolesa in si zlomil levo roko. Istega dne si je iM-letni dninar Albert Grm s Polzele pri žaganju drv odžagal desni kazalec. Pone-
srečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
—c Nočno lekarniško službo ima od vštetega petka 24. t. m. lekarna >Pri križuc na Kralja  Petra cesti.
JUNAK
— Draga ženica, oprosti, da bom zdajle treščil krožnik ob tla. IlnOem ti namreč dokazati, da sem v hiši jaz gospodar.
BISTRA GLAVA
— Nimate pojma, — se baha ponosna
mamica, — kako bistre glave je naš sinko.
— No, Mihec pojdi sem in povej itricku,
koliko je tri in tri.
— Tri in tri je pet, — se odreže Mihec.
— No, vidite. — se razveseli njegova ma inica, — samo za eno se je zmotiL
ŠPEDICIJA Tli	F D U Ljubljana
p r e v	z c m a
OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in  vse  informacije brezplačno Telefon tnterurhan 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove canriarnice)	PREVAŽANJE vsakovrstnega  blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi 8 tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon   tnterurban   21-57. Masarv-kova c. 9 (nasproti tov. kolodvora)
□OTHHHlBHHHEBSlIHraSSSJSBrBB
MALI OGLASI
Oeseda 0.50 para. davek Dir 3.—, oeseda 1 Din, davek 3 Din.
preklici
Za pismene odgovore giede  maitb oglasov jo treba prtiožitJ mamJto   — Popustov za cnaJe oglase oe priznamo
KOPA Ll SC K   (i LEICHEN B ER G
ŠTAJERSKO neprekosljivo za zdravljenja katarja, naduho nabuhlosti in srčnih bolezni. Edinstvena klima, priznani zdravilni vrelci naravne otrliikovo-kislinske ko-pelii pnevmatične celice in in-Mala tori i. —Sezona maj-septem bor. Polna penzija r*> 6 S. Prospekte pošilja zdraviliška komisija. 24-K
RAzno
Beseda ftO par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din
rRENCHOATE lep vsa oblačila \ ogromni izberi odlično izd^.ana si nabavite najugodne H> pri Preskerju Sv. Petra c 14   Telefon 6. R
50 par entlanje
97'inranie vezenje zaves, perila monocramov »zumbnic V*-ika zaloga perja a 6.75 Din »J u t tanac  Gosposvetska 12.
1/1
Priporoča se
KOŠAK IVAN
slikar in pleskar
Ljubljana
GO RUPO V A ULICA 4.
TRGOVINA
v sredini Ljubljane se radi prezaposlitve proda lakoj. Pismene ponudbe pod šifro »Dobra prometna točka* i:»U>
PRODAM
Beseda 5() pai  davek Din Najmanjši znesek 8 Din
KOLESA
malo rabljena vseh vrst poceni naprodaj pri »promete (nasproti Križanske  cerkve)    1311
Jajra
I. a debela. sveža, zaboj ~2i> komadov I>in Cvetlični mod trčen 10 1<2 Din 145-, 30 ker Din 3S0.- franko prevoz razpošilja G. Dreehaler Tuzla-1315
SPALNICA
lepa ollika (imitacija ptičji javor) psiha z ogledalom, prodam za 2,_>00 Din. Bitenc Gosposka ul 10. 13*21
KOLESA
malo rabljena nove šivalne biroje in otroško vozičke poceni kupite pri »PromeU naspali  Križanske cerkve. 13*20
YOI,< JAK
Mar :s mesece, valilna jajca »rebrnih in zlatih fazanov in mladiči naprodaj- Ižanska 57. Ljubljana 1313
TAPETNIŠKE
izdelke, otomane peresnice, zimnice, cauche in druga v to -troko spadajoča dela izvršuje po konkurenčnih cenah Sitar Karol tapelnik in dekorater Ljubljana, VVolfova 12. tel. -JS-lo
L317
SIGUREN   USPEH! Inserirajte V
„SLOV. NARODU"
GLASBA
NAJNOVEJŠI ŠJLAGERJl:
Carioca. Meine Lippon, sie kiissen so heiss. Hu-O-HO alter Schimmel. Regentropfen. So schon l z > wie du 42 Tonf. »Peter«. Heute fiihl ich mich so \vunderbar samo po Din 30.—
STAnOVATlJA
Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din
STANOVANJE
dvosobno, pritikline vrt, v novi vili oddani za mai ali junij. Cena zmerna. Christofov zavod. Domobranska 15. 1314
Cenj. občinstvo obveščam, da sem preselil
svojo
pleskarsko in soboslikarsko obrt
iz Tyrševe ceste 9 v VVOLFOVO ULICO št. 12 (dvorišče)
Za vsa v mojo stroko spadajoča dela se priporočam nadaljnji naklonjenosti tudi v bodoče. Vsa naročala izvršujem točno, solidno in poceni po najmodernejših vzorcih. Vzorci in proračuni na razpolago.
S spoštovanjem
MARN JOSIP, tet, 30-68.
r/lAijJ/J\\tjj'j\ uJ/'J\        1 /J/j\iCf
Automatični bufifet
Selenburgova nI.
»BIO«
Šelenburgova ul.
Vam nudi pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, razno domače žganje, likerje, narezke, zendviče in razne druge zakuske ter priznani »RIO SLADOLED«.
Makulaturni papir
proda
uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev« 5
Pazite
na
zaščitni znak!
DOMAČ IZDELEK!
NIZKE C TE NE
dvokotes, otrotškib-tgrao-Ddh-faLvaJldsldb,
prevoznih tricikljov, šrvaJrnn »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Podružnica Maribor. Aleksandrova
MALI
OGLAS!
SLOV. NARODU«
IMAJO
SIGUBEN USPEH!
Vabilo
na JJ
OBČNI ZBOR.
POSOJILNICA V TREBNJEM, reg. zadruga z neomejeno
zavezo, naznanja, da se vrši nje 40 redni občni zbor dne 3. maja 1936. ob 9. uri dopoldne v zadružni pisarni s sledečim
dnevnim redom:
Poročilo načelstva.
Potrjenjc računskega zaključka za leto 1935.
Volitev načelstva.
Volitev nadzorstva.
Slučajni predlogi zadružnikov.
N a č e 1 s t v o .
VSAK RADIJSKI NAROČNIK,
ki hoče spoznati in uživati oddaje vseh domačih in inozemskih radijskih postaj, mora imeti radijski Ust. Naš najboljši radijski list je ilustrirana tedenska revija
NAS VAL
DAJ TATA KU — KTJ Dubravka Manojlovic
J
i
td   jmrtmtoi   poleg-   točnih  in ^
pregledno urejenih sporedov še XN zanimivosti iz radijskega, gle-
danskega in filmskega sveta. £
List je raskošno Ilustriran in {J
prinaša, redno modne novosti, f*(
— Zahtevajte še danes »Naš vale
Upravi
1
naročam gledaJtSee, fBra in Naročnino bom
ki.
Ivoujse Rrnee de Kcroual: 12
Kraljeva ljubica
Roman
Ker niso pomagale prošnje in zvijače, se je zatekla zapuščena ljubica k tarnanja in pokornemu ali grozečemu prigo-varjanju, kakor ji je pač narekovala n ena časnihlepnost- ponos, lakomnost, ljubosumnost, pa tudi srd.
Blo je res žalostno vedeti jo zapuščeno. Kruto kaznovano zaradi greha, ki ga je bila storila boli iz lahkomiselnosti nego iz resnične ljubezni do paža. Bila je se mlada- lepa in dražestna. Če trdi to njena rivalima, bo gotovo res.
SpoJminjani se ladv Sevmourove, kako je njena nežna, sloka postava vabila roke« da bi jo objele. Njene lokave žive in žareče oči so se sladko, radostno smehljale. Njena polt je b;la kakor z rožo prepletena lilija, njen obraz kakor da ga ie modeliral Pra\itel za Venero. Niena bujna nedrtja, mehke nežne roke in lepo oblikovane noge, vse je billo očarljivo, vse zapeljivo r Pri vsem tem pa ni imela prave vzgoje jn tudi njen razum ni bil v skladu s telesnimi vrKnami. Bila je vrtoglava in
vihrava' preveč ponosna in samozavestna. Napram sebi je bila preveč prizanesljiva, napram drugam pa premalo. Bila je razvajen in trmast otrok. Naj omenim eno njenih zadnjih pisem, ki jih je pisala kralju. Glasilo sc je:
»Ali se še vedno jezite name, moj vroče ljubljeni nehvaležnež? • Ali mc res hočete zapustili zaradi moje otroške vrtoglavosti* ki bi se ji morali Vi prvi smejati, namestu da se 7czi»te? Ali morete biti Vi, knitiež, napram meni tako hladni in neprestano mislita na ubogega paža- ki ste ga itak dovolj kaznovali T-* Mar se že niste dovoli osve-i'j i. da moram še vedno čutiti Vaš gnev? Kje so tako globoki razloga za očitke, če sem po dolgih Ietah enkrat podlegla trenutni slabosti' kar je pa itak ostalo brez posledic? Mar mi niste sami pokazali poa: s svojimi 1'jubavuMmi spletka, mi, češ, da razpihujejo plamen vaše ljubezni do mene? Kolikokrat sem se jim smejala z Vami smejte se enkrat tudi Vi z menoj. Prevelika je Vaša pravičnost, da bi mi odrekli milost, ki^sem vam jo v tako veliki meri izkazovala. Pridiiite torej brez gneva in očitkov po odpuščanje in prinesite svoje odpušča-ije. Pričakujem Vas drevi. Vse je pripravljeno, da boste sprejetji kakor običajno. AH pa pridite vsaj na sestanek* tako Vam veleva  ljubezen Vase prve
ljubice, pričakujoče Vas s strastjo in ognjem, kakršnega niste še nikoli čutili v njenem objemu.
Seymourova.«
Krailj je 1x3 sklenil prekinirti razmerje, ki mu je šlo že na živce. Sicer je bil pa prepričan, da bi jaz nikoli ne postala njegova Jijubica, če bi se ne odrekel ^ymourovL
Vladar ie ukazal, naj se umakne iz njegove okolrice m užava dobrote, fer ji jih je bi'1 že prej naklonil. Nikoli več naj bi se ne obračala nanj' vse stike z njim in dvorom naj prekine. Taka je bila njegova naivišja in nezlomljiva volja.
Ta nepričakovani kraljev korak je dvignil po vsej državi mnogo prahu. Govorilo se je za in proti. Toda pri tem udarcu strele so padle v srce lady Sevmourove vse strasti, v prvi vrsti maščevalnost in njena žrtev naj bi postala jaz.
xm.
UGRABITEV FRANCELINE D*
. KEROUAL.
Iz moje rivaiinje je postala furija, snujoča tisočere naklepe, kako bi me dobila v svode roke in nasitHa svorjo maščevalnost.
Ta brezsrčna Angležinja je že vnaprej čutila   peklensko  radost* da bo mogla
mučiti Francozinjo ter izliti nad meno glavo žolč in strup svojega srca. Od veselja je kar poskakovala, ko ji je buina domislj-fta vdahnila nrisel na ugrabitev.
Da bi me mogla čim preu ugrabiti, je povabila na nočno gostiijo več mornarjev, dolžnih ji hvalo za mnoge usluge. Podžigala jih je s sladkimi obljubami in likerjem, sama jfim je stregla, da bi jih tem lažje pridobila .za svoj načrt.
Vi-deč, da so mornarji že zidane volije, jc vstala in izpregovori'la:
— Poklicala sem vas modi zvesti tovariši, da bi mi pomagali protfi najbolj izdajalski sovražnici vaše domovine in vaše dobrotnice. proti tej nenasii.ni Francozinji, ki bi rada zasedla angleški prestol, da bi nas podjarmila. Posrečilo se ji je že pripraviti me ob naklonjenost našega dobrega vladarja, ki ga je w>la v svoje čarovniške mreže. Dragi moji. kaznujte krivioo storjeno nieni in vam.
In vsi so vzkhkrcfli v odgovor: Ukazujte, oborožite nas!
— Ne zahtevam krvi. Umor bi vas poguMl, a moje maščevalnosti bi nc naskil
Krepak mornar je srdito zaklel in vprašal z gromkim glasom, kaj je treba storiti.
— Cujte — je dejala lady, — France-lina se zvečer rada izprehaia ob vodi in pase svoje oči na mirno valujoči gla-
dini. To vam povem z ujerjwni lastnimi
besedami, da boste vedeli, kako lahko jo bo ugrabiti
Mornarji so se zakrohotah. Seyniou-rova je pa razvrjala naprej svo$ načrt.
— Prijatelji, prežata moraite na ugoden trenutek, ko jo boste lahko presenetili na njenem običajnem izprehodtL To se lahko zgodi prav kmalu, če boste prežafl blizu njenega doma. Navadno stopi iz koč"je in gre peš precej daJeč tako, da je sluge ne vkfijo m ne sUSgo.
Tedaj stopite dz skrivališča in se $ približajte veselo prepevajoč. 7a varm bo plul rooiški Čoiln m stara tnporvska ladja vas bo čakala skrirta v blrenjern zalivu. Povabite jo na vožnjo l čolnom in če bi vaše povabilo rvdkVjrrfla, jo zgrabite in odnosite na ladjo ne meneč se za n;en vik in krik. Prvrem jo odpel3-te v grad ob morju, odaljen od Txmd^>-na dobrih deset milj. Tam je pa že naročeno, da jo bodo stražili.
— Fvo vam nagrade, razdelke si cekine. Šc mnogo več na dobrte za svofio uslugo, čim izvem, da se je ugrabitev posrečila.
Razigrani, denaria veseli mornarii so se iS zahvali za radodarnos.t. češ. da b na želja točno izpolnena. Proti jutru so odšli bogafto nagrajeni m oolni nestrpnosti, da bi čim prej ustregB radodarni dobrotnioi.
Qi6jaj6 Josip SBnpsnfilft. — Zm\ #MUOđBO
Oton Cb-datoC mm !M v
9D