Poštnina plačana v gotovini. Leto XIII., štev. 150 Ljubljana, četrtek 30. junija 1932 Cena 2 Din bpravništvo: Ljubljana, knafljeva ulica 5. — Teiefon ŠL 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. lnseratni oddelek: Ljubljana. Selen-burcova >iL 3. - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uhca št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180. \V-e-n st 105 241 Naročnina ^naša mesečno Dm 25.—, za inozemstvo Din 40.—- Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122 3123 3124. 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponočd 1582) Cel j e Kocenova ul. 8 Tel št m Rokopis5 se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Nemiri v Nemčiji se nadaljujejo Barikade v Leipzigu - Krvavi izgredi v Berlinu Leipzig, 29. junija, d. V predmestju Vofksmarsdorfu je prišlo včeraj do krvavih spopadov med narodnimi socialist: :n komunisti. ki so do načrtu napadali uniformirane hitlerievce. Komunisti so najprej razbili poulične svetiljke, zaradi česar so bile mnoge ulice v popolni temi. Nato so na mnogih krajih napravili iz tramovja. zabojev za smeti in raznih drug h predmetov barikade, izza katerih so pričeli divje streljati z revolverji proti narodnim socialistom. Policisti in gasilci v početku niso mogli dosti opraviti in šele. ko so začeli streljati tudi policisti, se je posrečilo vsaj delno vzpostaviti mir. Na bojišču sta obležala dva mrtva in sedem hudo ranjenih. Tudi v Staassfurtu na Saškem je prišlo včeraj do hudih spopadov med policijo in komunisti, ki so izrabili pogreb svojega pristaša, ustreljenega od narodnih socialistov. za veliko demonstracijo. Po policijskem poročilu so komunistični izgredn:ki obkolili policiste ter jih ogrožali. Policisti so morali streljati ter so bili ubiti trije komunisti. 7 iih je bilo hudo ranjenih, večje število pa lažje. Berlin. 29. junija, d. V južnovzhodnem delu Berlina, v Steglitzu, je v torek ponoči prišlo do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in komunisti. Komunisti so v vojnih formacijah napadli svoje nasprotnike v temi. Med komunisti in narodnimi socialisti se ie razvilo k1jub prisotnosti poli-c:;e divje streljanje. Ko je policija po velikem trudu naposled vzpostavila red. so moral'" več hudo ranjenih odpeljati v bol-tvco. Komaj je b:l ta krvav spopad končan, je pr:š'o prav tako v Steglitzu vnovič do krvavih izgredov, in sicer med narodnimi socialisti in člani »Reichsbannerja«, pri katerih so bile tri osebe hudo ranjene. Snoči so se ponovno izgredi ponovili. Po shodu desničarsko usmerjenih dijakov, na katerem so protestirali v Lustgartnu proti versailleski pogodbi, so skušali uniformirani narodno-socialistični oddelki priti po cesti Unter den Linden pred prusko notranje nrnistrstvo. Pri tej priliki jih je napadlo občinstvo ter jih več preteplo. Policija, ki je prispela na avtomobilih, je obkolila notranje ministrstvo ter razgnala demonstrante z gumijevkami. Narodni socialisti so nato odšli h kolodvoru v Friedrich-strasse, kjer so se izgredi nadaljevali, dokler ni zopet nastopila policija. Šele pozno ponoči ie nastal mir. Berlin. 29. junija č. Z veliko napetostjo so politični krogi pričakovali nujno na-redbo. ki je bila objavljena danes popoldne. Po današnji uredbi smejo policijske uprave v posameznih nemških deželah pod gotovimi pog( ii in ob določenih dneh prepovedati nastop političnih organizacij v krojih pod vedrim nebom, vendar pa so te njihove pravice zelo omejene. Glede dovoljevanja javnih zborovanj in nastrpov na prostem bo izdana zaupna naredba. Nova uredba prepoveduje vsakršne prepovedi glede nošenja uniform. Vse dosedanje uredbe. ki so zabranjevale iavne nastope v uniformah, se ukinejo. Ministrstvu za notranje zadeve ie dovrlieno. da sme za gotove" kraje izdati neodvisno od te nared-be določene prepovedi o javnih nastopih v uniformah Letaki in lepaki se _ smejo _ zapleniti samo v primeru, če pozivajo ljudstvo v nf>=!iin pu v. atentatom na osebe. Berlin, 29. junija, č. Notranje ministrstvo je poslalo pruskemu notranjemu ministrstvu dnnis. v katerem zahteva, naj kaznuje lista »Kolnische Volkszeitung« in »Vor-warts« s petdnevno prepovedjo izhajanja. Redukcija srednjih strokovnih šol Ukinjenje več trgovskih akademij in znižanje oddelkov na nekaterih trgovskih šolah Beograd, 29. junija, p. Ministrski svet je osnovi "lena 44. fmano~cga zakon? za leto 1932-33 sklenil: 1 da se ukinejo s 1. julijem naslednje Sole iz resora ministrstva za trgovino in ndustriio: državna trgovska akademija v Brokem, kjer je bilo v vseh 4 razredih vpisanih samo 72 učencev; državna trgovska akademija v Dubrovniku, kjer je bilo v vseh štirih razredih vpisanih samo 91 učencev, a na novo v prvi razred samo 14 učencev; ostane pa državna pomorska akademija v Dubrovniku. Državna dvorazred-na trgovska šola v Vinkovcih (vsega je bilo vpisanih samo 40 učencev); državna dvorazredna trgovska šola v Osijeku (kjer obstoja državna trgovska akademija); državna dvorazredna trgovska šola v Panče-vu (vsega je bilo vpisanih samo 52 učencev) ; 2. da se v šolskem letu 1932-33 zniža število oddelkov pri naslednjih šolskih za- vodih: državna dvorazredna trgovska šola v Zpgre^u od S. na 5 s tern, da se priključi pod upravo ravnateljstva državne akademije: državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani na 4; državna trgovska akademija v Zemunu od 8 na 7; državna trgovska akademija v Novem Sadu od 7 na 4; državna trgovska akademija v Sarajevu od 7 na 4; državna trgovska akademija v Splitu od 5 na 4; državna trgovska akademija v Subotici od 7 na 4: državna trgovska akademija na Sušaku od 7 na 4; 3. da se zaradi premalega števila učencev ukinejo strokovne ženske obrtne šole v Vrbnitou, Kostanjevici in Samoboru; 4. da se moška obrtna šola v Beogradu združi s srednjo tehnično obrtno šolo; 5. da se na državni moški obrtni šoli na srednji tehnični šoli v Ljubljani ukine oddelek za pletrrstvo; 6. da se državna obrtna šola v Sarajevu združi s srednjo tehnično šolo. Akcija za pospeševanje kmetijstva Izdelava načrta za smotreno ureditev naše kmetijske produkcije služili za temelj pri nadaljnjem delu. Beograd, 29. junija. AA. Dne 24. in 25. t m. so se vršile v kmetijskem ministrstvu prve seje komisije za izdelavo kmetijskega načrta, ki jo je imenoval kmetijski minister. Komisija ima nalogo: 1. izdelati program odnosno načrt za vse panoge kmetijstva v naši državi glede na razmere v posameznih resorih in glede na možnosti zunanje trgovine ter v soglasju z domač:mi potrebami v državi: 2. izdelati predloge o organizaciji odnosno reorganizaciji kmetijskih ustanov in izdelati predloge o ukrepih, ki bi bili potrebni na podlagi tega načrta. Predsednik komisije je univ, prof. dr. Ulmanski. njeni člani pa načelniki kmetijskega ministrstva in kmetijskih oddelkov pri bansk?h upravah ter šest profesorjev na-Ših kmetijskih fakultet in kmetijskih strokovnjakov. Prvim sejam je osebno predsedoval kme-t :ski minister dr. Juraj Demetrovič. Po obširni in izčrpni debati o programu in delovnem načrtu so sklenili, da se začne zbiranje podatkov po banovinah, ki bodo Ker so mora delo komisije čimprej zaključiti, so sklenili, da morajo vse banovine sestaviti svoje ekspozeje najkasneje do konca julija t 1. Ekspozeji morajo vsebovati sledeče podatke: 1. V koliko so današnje kulture odnosno vrste rastlinske proizvodnje v skladu s produkcijskimi pogoji. Pri katerih kulturah so dani pogoji za povečanje produkcije in na račun katerih kultur bi bilo treba to povečanje izvršiti. 2. Današnje stanje živinoreje, katere vrste in plemena so zastopane in v koliko so v skladu s produkcijskimi pogoji. 3. Doslej izdani ukrepi za pospeševanje kmetijstva in kako so se obnesli v posameznih panogah kmetijstva. Na podlagi teh ekspozejev se bo nadaljevala diskusija o ukrepih, ki naj jih izvedejo država in banovine, da se z njihovim složnim in vzajemnim delom omogoči izvedba postavljenih nalog kmetijskega načrta. Vston Turčiie v Društvo narodov London, 29. junija, g. »Times« poroča i7, Carigrada, da je ljudska stranka sklenila sprejeti povabilo, naj Turčija vstopi v Društvo narodov. V Ankari pričakujejo to vabilo vsak dan. Zunanje ministrstvo bo v riozitivnem primeru potem takoj obvestilo parlament . Manjšinski kongres na Duna ju Dunaj, 29 junija, g. Danes je bil pod predsedstvom bivšega poslanca v rimskem parlamentu dr. VVilfana otvorjen osmi evropski manjšinski kongres, ki se ga udeležuje 120 delegatov iz vse Evrope. Zanimivo je. da na kongresu oficijelno niso zastopani Nemci iz Južne Tirolske, ker se boje fašističnega terorja. Slovensko-brvat-sko manjšino iz Italije zastopata bivši poslanec dr. \Vilfan in dr. Besednjak. Slovence iz Avstrije pa dr. Petek in župnik Stare. Meritorna pogajanja na kongresu se bodo pričela jutri. Velike poplave v Rumuniji Bukarešta, 29. junija, g. Silne poplave v Moldaviji in južnih delih Bukovine so zavzele ogromen razmah. Hudi nalivi, ki so trajali 24 ur brez presledka, so poplavili cele pokrajine. V Jassvju je bilo treba izprazniti več cest. Nad 100 poslopij je voda tako izpodkopala. da jim preti nevarnost, da se bodo podrla. Tudi število smrtnih žrtev je zelo veliko, železniški promet je na glavnih progah v Bukovini prekinjen že tri dni. Iz stare Rumunije je odšlo v prizadete kraje .vojaštvo na pomoč, MESEN POLOŽAJ V LAUSANN1 Pogajanja na mrtvi točki — Macdonaldovo posredovanje - nost odgoditve reparacijske konference Lausanne, 29. junija d. Na sestanku francoske delegacije pretekli ponedeljek je nemški finančni minister grof Schwe-rin-Krosigk obrazložil vzroke, ki govore po njegovem mnenju za črtanje reparacij, kakor tudi prve ukrepe, ki bi bili potrebni za obnovo Evrope. Državni kancelar Papen je poudarjal, da se mora sistem reparacij vsekakor opustiti, kakor tudi, da nemška vlada ne bo podpisala nobenega dogovora, o katerem je že sedaj prenričana, da bi ne bil izvedljiv. V svojih izvajanjih je končno naglašal, da je v tem resnem trenutku naloga zmagovalnih d^žav in ne Nemčije, da predlože gotove predloge za obnovo zaupanja. Predsednik francoske vlade Herriot je izrazil svoje pridržke ter poudaril, da je Nemčija doslej zahtevala črtanje reparacij ter ponujala za to gotove kompenzacije, po tej izjavi državnega kancelarja pa se Z(ii. da zahteva črtanje reparacij brez vsake odškodnine. Ker je na ta način nastal nov položaj, je predlagal, naj se včerajšnji dan porabi za razgovore, poeajanja pa naj se nadaljujejo danes. Po sestanku je Herriot izjavil zastopnikom tiska, da se je položaj popolnoma izpremenil. Dočim je imela pretekli petek Francija še izbiro med dvema nemškima rešitvama, so v ponedeljek izjavili Nemci po povratku iz Berlina, da ne morejo ničesar plačati. Ponudbe nemške delegacije so povsem nejasne. Položaj Francije je tem bolj težaven, ker podpira nemško stališče javno mnenje v Angliji in Italiji. Herriot se je kasneje sestal tijdi z Mac-donaldom. Na ta način so pogajanja došla v tretjo in odločilno fazo. Po angleško-francoskih razgovorih in po primerjavi francoske in nemške teze so se včeraj pričeli razgovori Herriota, Papena in Macdonalda, pri katerih je Macdonald prevzel vlogo posredovalca. Po nekaterih vesteh bi rad Macdonald dosegel, da bi se zginili za besedilo resolucije, ki bi izpopolnjevala sklep o ustavitvi evropskih plačil ter predstavljala okvir za poznejša tehnična posvetovanja o praktični ureditvi reparacij in evropske gospodarske obnove. Nato bi se mogla odsroditi plenarna konferenca ter prepustiti proučitev posameznih vprašanj do nadaljnjega ekspertom. Macdonald bi rad tudi dosegel, da bi se v tej resoluciji enkrat za vselej načelno rešilo vprašanje nemških obveznosti, čeprav samo v splošni obliki. Zato tudi ni čudno, če je zelo nezadovoljen z nepopustljivim stališčem nemške delegacije po povratku državnega kancelarja Papena iz Berlina. Čeprav Macdonald ne prikriva svojih simpatij za črtanje reparacij, zastopa mnenje, da se ne more doseči z enostransko odpovedjo nemške vlade, temveč samo na podlagi nemško-francoskega sporazuma. Zato je pri včerajšnjih razgovorih precej energično vplival na nemške delegate, naj ponudijo praktične kompenzacije, bodisi v obliki direktnih koncesij Franciji, ki bi na ta način dobila po ovinkih gospodarskih odnošajev aktiven reparacijski saldo, bodisi v obliki izredne udeležbe Nemčije pri akciji za obnovo Evrope. Pri včerajšnjih razgovorih v troje je prišel v razpravo tudi načrt za ustanovitev skupne.ga fonda za obnovo. Načrt belgijskega finančnega eksperta Franc-Quija je bil v krogih banke za mednarodna plačila in tudi v Ženevi zelo podrobno obravnavan. Glavni tajnik Društva narodov Avenol je izdelal podroben načrt ter ga predložil posameznim delegacijam in ekspertom, ki pa se more šele uresničiti, ko bo dosežen načelen sporazum o reparacijskem vprašanju. Splošno prevladuje mnenje, da se ne bo posrečilo doseči sporazuma in nekateri so že prepričani, da bodo Nemci razbili lau^annsko reparacijsko konferenco. Ob 5. popoldne je angleški ministrski predsednik Macdonald izvršil poslednji posredovalni poizkus pri državnem kancelarju Papenu. zahtevajo tudi zmanjšanj® zasebnih dolgov Berlin, 29. junija, d. V nemškem tisku se zadnje dni zelo živahno propagira zahteva po znižanju nemških zasebnih dolgov v inozemstvu. Čeprav so po došlih vesteh te nemške zahteve, ki so bile izražene tudi že v Laussani. napravile v Angliii naislabši vtis. skušajo nemški listh kaknr v reparacijskem vprašanju, rešiti vprašanje popolnega plačila zasebnih dolgov z enostavnim izgovorom, da jih Nemčija ne zmore. To nemško zahtevo utemeljujejo listi, da bi morala Nemčija po padcu cen prav za prav mnogo več plačati, kakor je prejela, in da zaradi izvoznih težkoč v zadniem času srnin h ne more zbraH potrebnih inozemskih plačilnih sredstev za kritje dolžnih obresti Ce že ni mogoče doseči znižanja dolžne vsote, naj bi se Nemčiji na podlagi dejanskih razmer vsaj dovolilo bistveno zmanjšanje obresti inozemskih dolgov. Pesimistično razpoloženje LauSanne, 29. iunija. p. Položaj na reparacijski konferenci se skoro vsako uro menja. Včeraj je vladalo nekaj časa zelo optimistično razpoloženje in je vse pričakovao, da bo imela intervencija Macdonalda pr; francoski in nemški delegaciji povoljne uspehe. Toda pozno zvečer, ko so bila končana posvetovanja med francosko in angleško delegacijo, ki so trajala nad štiri ure. se je izvedelo, da ni prav nobenega vzroka za optimizem. Za dane« so bili predvideni posamezni sestanki med Hernotom in Pa-penom. med francoskrn in nemškim finančnim ministrom ter med angleškim finančnim ministrom, Papenom in nemškim zunanjim nvnnstrom. Macdonald je skupno z voditelji francoske in nemške delegacije proučil dosedanje rezultate francosko-nern-ških pogajanj in je danes o tem poročal predstavnikom petih velesil, ki so sklicale iausannsko konferenco s pozivom, naj sprejmejo nadaljnje primerne 6klepe. ki bodo omogočili nadalnjo delo konference. Macdonald je skušal najti kompromis med francoskim in nemškim stališčem, vendar pa se mu to ni posrečilo. Predlagal je ustanovitev skupnega fonda, iz katerega bi se izplačali zaostali dolgovi Amerike, ako Amerika ne bi pristala na popolno črtan ie teh dolgov. Ta skupni fond naj bi služil tudi za obnovo evronske konca konference in do končne rešitve, proglašena za permanentno ter bodo posamezni odbori še nadalje zborovali, vendar pa smatrajo v Parizu Iausannsko krizo kot zelo resno. Čeprav je Herriot izjavil, da se Macdonaid trudi s posredovanjem, se ta prizadevanja motre zelo skeptično. V francoski delegaciji izde-lujejo odgovor na nemški ekspoze. ki bo objavljen te dni. Na snočnji seji parlamentarne frakcije radikalov je poslanec Bergery, ki je pristaš levega krila kluba, ostro napadal Herriota zaradi njegove politike / Lausanni. Dejal je. da se njegova politika prav v ničemer ne razlikuje od političnega delovanja, ki sta ga razvijala ob svojem času Poincare in Tardieu. Poslanec Fubourg, član francoske delegacije v Ženevi, je branil ministrskega predsednika in njegovo diplomatsko akcijo, končno pa je bil izglasovan prehod na dnevni red, s čemer je bila izrečena Herriotu zaunnica. Radikalski senator Sarraui bo še te dni odpotoval v Lausantio. da onozon Herriota na nevarnost ostre borbe in revolucije v stranki. Sestanek Herriot — G?aa!!i Rim, 29. junija AA. Italijanski listi prinašajo brez komentarjev poročila o včerajšnjem sestanku v Lausanni med Herri-otom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Londonski dopisniki italijanskih listov pa naslašačo, da ie ta sestanek, ki je bil zelo prisrčen, zbudil veliko zp.rti-ma.nje v krogih Iausannsko konference. Lausanne, 29. junija AA. Po včerajšnjem sestanku z zunanjem ministrom Grandriem je dal Herriot novinarjem *o'e izjavo: Govorila sva o italijanskem memoranriu, čigar vsebino mi je Grandii Poroči I, in š« o nek a-1 enih dragih vprašanjih. Čilski konzul v Beogradu Beograd, 29. junija. AA. Vlada republike Chile je imenovala Oskarja Garcesa Silvo za konzula republike Chile v Beogradu. Notranje ministrstvo je konzulu že izdalo eksekvaturo. Iz državne službe Beograd, 29. junija, p. Premeščena sta višji carinski kontrolor Vasa Jovanovic \z Ljubljane v Prahovo in višji finančni tajnik Mirko Mijuškovič iz Beograda v Ljubljano. — V višjo skupino so napredovali davčni kontrolorji: Alojzij Jagodic v Litiji. Alfonz Debeljak v Slovenjgradcu, Marjan Obers v Litiji, Engelbert Gorišek v Slatini, \ ilko Vovk v Slovenjgradcu, Fran Lorber v Konjicah. Davorin Glažon v Konjicah. Frari Krepelj v Šoštanju. Filip Dvoršak v Dolnji Lendavi, Ivan Sušelj v Šoštanju, Josip Kle-menčič v Ljubljani, Viktor Koritnik v Ljubljani, Fran Sek v Celju in Ivan Bohak v Mariboru. Premeščen ie v odsek računovodstva v finančnem ministrstvu Ivan Rus. dosedaj inšpektor pri finančni direkciji v Ljubljani. — Upokojen je višji davčni kontrolor Jurij Krambercrer pri davčnem ura-;u v Ljubljani. (Za točnost imen zaradi telefonske transmisije ne odgovarjamo. Op. ur.) Vojaška imenovanja Beograd, 29 .junija p. ^Vojn i list; •objavlja večji ukaz o premestitvah in postavitvah v vojski. Med drugimi so imenovani: za vojnega atašeja v Francijo in Angliji artiljerijski brigadni eeneral Mihajlo NTe-nadovič; za vojnega atašeja v Rumuniji ;ti na Poljskem pešadijski polkovnik Mihaj'o Stoj.ič; za komandanta 47. pešpolka peš. polkovnik Jovan Pribie. dosedaj pomoon: k komandanta 45. pešpolka: za pomočnica komandanta 45. pešpolka peš. nodnolkovn'k Gjorgje Petrovič, dosedaj delegat pri žele zrni šk i direkcij.; v Zagrebu: za komandanta celjskega vojnega okrožja peš. polkovnik Dušan Gavrilovič. dosedaj v štabu moravske divizijske oblasti: za pomočnica komandanta vojnega okrožja v Velesu polkovnik Gjorgje Dedinac, dosedaj pomočnik komandanta 45. pešpolka; za pomoči ka koma/ianta vojnega okrožja v Mariboru podpolkovnik Bajo Staniševič. dosedaj pomočnik Komandanta vojnega okrožja v Celju; za pomočnika komandanta kosovske ga vojnega okrožja peš. podpolkovnik Julij Lampič, dosedaj pomočnik komandanta voinega okrožja v Ljubljani: za šefa 3. odseka TI. oddelka inšpekcije državne obrambe je imenovan polkovnik Dragutin Punič, dosedaj komandant celjskega vojnega okrožja: za vršilca dolžnosti upravnika vojne bolnice v Tuzli sanitetni kapetan >1 klase Peter V as ilj e vi č-Lar> a t an o v. dosedaj vršilec dolžnosti uoravnika vojne bolnice v Mariboru: za vojneza atašeja v Turčiji je imenovan generalštabni polkovnik Milan Markovič. Ivan Renf^c t Split. 29. junija, n. Ob 17.30 je umrl v tukajšnji bolnišnici nestor iiuJoslovenskih kiiparjev. Ivan Rendič. star 83 let Študiral je v Benetkah in Florenci S svojo veliko družino je biva! snrva v Trstu nato v Zagrebu, zatem v Splitu in na Reki. po prevratu pa se je končno preselil v svoie rodno mesto Supetar na Braču. Praznik sokolske mladine Nepozabni dnevi vsesokolskega naraščajskega zleta — Do 200.000 ljudi na zletišču: 30.000 naraščajnikov in nad 160.000 gledalcev — Pobratimstvo jugoslovenskega in češkoslovaškega naraščaja Praga. 29. junija. Dnevi vsesokolskega naraščajskega zleta. ki traiaio od 26. do '29. t. m., kažejo že v vsem sliko slavnih zletnih svečanosti. Krasna češkoslovaška prestolnica je vsa živahna, vsa v svečani obleki, vsa sokolska. V svoji sredi ima nad 30.000 mladih Sokolov in Sokolic vseh slovanskih narodov. Mnogo večje ie število drugih gostov. ki so od vseti strani prihiteli na vsesokolski naraščajski zh-t. Po mestnih ulicah korakajo neprestano čete sokoiskeca naraščaja s svojimi zastavami. Mnoge iniaio lastne male sodbe, druge si prepevajo narodne koračnice. Občinstvo jih povsod simpatično sprejema, posebno navdušeno pa pozdravlja jugoslovenski sokolski naraščaj, kjerkoli se p».-;avi v svojem značilnem kroiu. Dočim so se zleta sokolske dece udeležile le praške in najbližje okoliške župe. ie na naraščajski zlet prihitela sokolska mladina iz vseh predelov republike. 300 naraščajnikov in naraščajnic je prispelo iz Jugoslavije. večje h 1 i manjše deputacije pa so poslale tudi druge slovanske sokolske organizacije ter prijateljske gimnastične organizacije z za pada. Dnevi naraščajskega zleta so prepojeni z neko posebno radostno in svežo, življenj prekipevajočo atmosfero. Mogočen praznik mladosti so. praznik sokolske in narodne nade. Mlada, samozavestna in idealna mladina je vtisnile svoj pečat vsemu živi jen m. ki poje te dni po milijonski Pragi. Soglasna sodba vseh je. da je letošnji vsesokolski naraščajski zlet še zelo nadkrilil vse dosedanje. Včeraj popoldne ie bil prvi javni nastop sokolskega naraščaja Na ogromnem zletišču se ie zbralo do 200.000 ljudi, tako da so bile tribune vse polne. Te silne množice so z napeto pozornostjo in z vedno bolj se stopnjujočim navdušenjem sledile nepozabnim prizorom, ki so se odigravali na telovadišču. V obeh glavnih točkah je nastopno 15.000 naraščajnikov in 14.000 naraščajnic. Ko so se kot mogočni veletoki z vseh strani zlivali na telovadišče. se ie ozračje treslo burnega ploskanja in vzklikanja stotisočgia-ve množice gledalcev. Čeprav je dopoldne kazalo na neugodno vreme, so se popoldne oblaki razpršili, tako da so se mladi telovadi-i in telovadke kopali v bleščečem mor ju poletnih solnčnih žarkov Naraščaj je nastopil s kratkimi svetlimi palicami, ki so se v solncu odbijale, kakor da bi bile srebrne. Vaje naraščaia so bile zato še prav posebno efektne in so izzivale orkane odobravanja. Pa turli naraščainice so s svojim nastopom enako silno razvnele gledalce. Ni se še polegel aplavz, ki je spremljal ženski naraščaj pri njegovem odhodu s telovadišča. ko so s svojo zastavo na čelu prikorakali na zletišče jugoslovenski naraščaj-niki 192 po številu. Sprejeti so bili z nepopisnim navdušenjem Ploskanje in vzklika nje se ni poleglo, dokler se čvrsti Sokoliči niso razporedili za svojo vajo. Pod vodstvom načelnika SKJ Ivana Bajžlja so izvajali svoje posebne proste vaje vzorno in s takim temperamentnim elanom, da so razvneli občinstvo in da se odobravanje po končani vaji kar ni hotelo poleči. Pod vodstvom na-čelnice SKJ Elze Skalarjeve so nato nasto pile s svojimi vajami jugoslovenske naraščainice. 80 po številu, enako navdušeno sprejete od nepreglednih množic. Tudi njihove vaje =o žele viharen aplavz. Mladi jugoslovenski gostje so po svojem nastopu Sokolstvu in gledalcem pripravili izr.enadenie, ki sicer ni bilo na programu, ki pa se je tako globoko dojmilo vseh, da jim bo ostalo v neizbrisnem spominu Čim so namreč naraščajnice zaključile svoje proste vaje. je prikorakala pred slavnostno tribuno deputacija štirih naraščajnikov in dveh naraščajnic v slavnostnem kroju. Prinesli so s seboj plaketo 'Težnja za idealom*, umetniško delo slovenskega kiparja šviglja. darilo jugoslovenskega naraščaia češkoslovaškemu. Za njimi je prišla delegaci;a češkoslovaškega naraščaja s svoio zastavo, ki jim ie bila pokloniena od jugoslovenskega naraščaja na vsesokolskem zletu v Ljubljani. Pred glavno tribuno, na kateri ie med drugimi odličnimi gosti bil tudi predsednik republike MasarVk. sta se obe delegaciji postavili druga proti drugi in jugoslovenski naraščainiki so izročili češkim pobrati-niom in posestrimam svoj simbolični dar med urnebesnim vzklikanjem in ploskanjem množic. Za Jugoslovensko Sokolstvo sta svečanemu činu prisostvovala prvi in drugi namestnik starešine Gangl in Paunkovič. za češkoslovaško Sokolstvo na člani predsedstva ČO£ dr. Nemeček. dr. Fleischmann in notranji minister dr. Slavik. Ko ie godba odigrala češkoslovaško in jugoslovensko himno, sta med novimi orkani vzklikania in ploskania odšli obe delegaciji s telovadišča. za njimi pa čete iugoslovenskerra moškega jn ženskega naraščaia. ki so bile ostale no končanih vaiah še na zletišču. da so prisostvovale novemu pobratimstvu s češkoslovaškim naraščajem. Na glavni tribuni je, kakor smo že omenili, prisostvoval javni telovadbi tudi sivolasi predsednik republike dr. Masaryk. kateremu sta občinstvo in sokolska mladina prireiala navdušene ovaciie. Na tribuni so bili dalje skoro vsi člani češkoslovaške vlade. mnog? v sokolskih krojih, in številni inozemski gostje. Pozornost je vzbujala zlasti tričlanska deleeaciia iz Japonske. Naraščaiski dan ie zaključila veličastna zletna scena »Tvršev sen^. v kateri nastopa več tisoč ljudi in ki predstavlja, kako se s pomočjo Sokolstva ir. sokolskih idej vedno bolj zbližujejo in končno zedinijo v skupno slovansko rodbino vsi slovanski narodi. Mogočno simbolično delo se je predvajalo že ob zletu sokolske dece in ob #'°tu srednješolk ega dijaštva. Ponovilo se ie včeraj in se bo še v sredo, na zaključni dan naraščajskega zleta. nato pa še vse dneve glavnega vse-s"kn'skega zleta. Niegov vtis je od predstave do predstave veči in globlji. Manifestacijski sprevod po Pragi — Drtasri favni nastop * Praga, 29. jnnlia h. Danes je bil zadnji zletni dan vseslovanskesa soKoIskesa naraščaia Dopoldne je bil slavnostni sprevod, ki se je razvil v gigantsko manifestacijo slovanske mladine. V sprevodu, toi .ie šel p0 glavnih ulicah je bilo nad 15.000 naraščajnikov ;n nad 14.000 naraščainic. Pred zgodovinskim rotovžem na Staromestskem namesty je bila postavljena tribuna, na kater! so se zbrali zastopniki vlade, diplomati. delegati jugoslovenskega Sokola, vodilni funkcijonarji ČOS in drugi odlični » predstavniki. Sokolska mladina je prirejala navzočim reprezentantom burne ovaolje in je Korakala mimo tribune s sklonjenimi prapori. Povsod, kjer je šla povorka, so bili miadl Sokoli predmet navdušenih ova-cij stot;sočev, ki so tvorili špa-lir po vseh ulicah, cestah in trgih. Nad mestom bo med sprevodom krožila številna letala, ker so si hoteli mnogi domačini in gostje ogledati manifestacijo z višine. Popoldne je sokolski naraščaj drugič nastopil oa zletišču. čeprav danes ni bil pravi praznik in je večina obratov delala, se je zbralo nad 100.000 gledalcev, ki so mlade Sokole in Sokolice sprejemali z bučnimi ovacijam; in vsako točko pohvalili z dolgotrajnim aplavzom. Tudi javni telovadbi so prisostvovali naj odličnejši civilni in vojaški reprezentanti. Ob priliki vsesokolskih dni je praško Narodno gledališče sestavilo poseben program V petek bo nastopilo brnsko Narodno gledališče z Gotovčevo jMorano« z jugoslovensko umetnino, ki je doživela v Brnu svojo krstno predstavo, preden je bila igrana v Jugoslaviji. Gledališče na V:-nohradih bo v slavnostnih dnevih uprizorilo znano Vojnovičevo dramo. Sinoči je priredila ČOS v Smetanovi dvorani Mestnega doma Vidovdansko proslavo z udeležbo najodličnejšib zastopnikov. Slavnostni govor je imel poslanik dr. Grisogono. ki je s krasnimi besedami pojasnil pomen tega jugoslovenskega praznika. Delegacija naše vlade in vojske Bratislava, 29. junija d. Danes je prispel v bratislavsko pristanišče dunavski parn>k jKaradjordjevič« z jugoslovenski.m ministrom za telesno vzgojo dr. Kraljevičem in 16 člansko delegacijo jugoslovenske vlade, ki se udeleži vsesokolskega zleta v Pragi. Delegacija jugoslovenske vlade je bila sprejeta zelo slovesno. V Bratislavi ostane do jutri, nakar odpotuje v Prago. Jutri prispe v Prago tudi 200 članov naraščaja bolgarskih Junakov, kakor tudi 100 Junakov samih. V petek bo prispelo v Bratislavo s parnik! po Dunavu 1500 jugoslo-venskih Sokolov. Beograd, 29. junija p. V petek, 1. julija odpotuje iz Beograda v Prago na vsesokolski zlet delegacija naše vojske in mornarice. Potovala bo z rečnim parnikom >Kra-ljica Marija« do Beneševa, kjer se bo izkrcala in kjer bo izročila dar naše vojske češkoslovaški vojski. Naš 21. polk, ki se imenuje ^Češkoslovaški;; bo poklonil 4S. češkoslovaškemu peš polku, ki nosi naziv »Jugoslovenski«, bronasti kip jugoslovenskega vojaka na straži. Kip je bil izdelan po načrtu kiparja Djordja Oraoca v vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu. V deputa-cijii so meri drugimi inšpektor državne obrambe general Stjepan Kneževič, komandant 21. pešpolka polkovnik Fran Pa-cak, poročnik Ivan Rabodan in redov istega polka Gradi mir Todorovič. Naš vojni minister general Stojanovič je poklonil 48. češkoslovaškemu pešpolku 10.000 cigaret Vardar in Drina, da se bodo razdelile med oficirje in moštvo. Primator dr. Baxa sedemdesetletnik Popularni župan-primator Velike Prage dr. Karel Baxa, ki opravlja svojo funkcijo že ves čas od osvobojemja je pretekle dni dopolnil 70 let svojega življenja, Prima-torjev jubilej je pravo presenečenje za večino praškega prebivalstva, kajti po zunanjosti bi človek dr. Basi prisodil kvečjemu kakih petdeset let. Vedno čil in neumorno delaven, povsod navzoč, vljuden in energičen je primator čsl. prestolnice ena nao-markantnejših osebnosti češkoslovaške. Dr. Karel Baxa se je rodil 24. junija 1862. v Sedlačanih kot sin osnovnošolskega učitelja ter je vse svoje življenjsko delo posvetil interesom svojega naroda. Med čestitajočimii, ki so se zbrali na njegov rojstni dan v praški staromestni zbornici, je tudi njegova mati, 901etna stariea, ki je odgojila enajstero otrok, med katerimi je bil slavljenec njeno najstarejše dete. V teku svojega dolgega in truda polnega življenja je deloval dr. Baxa vsa leta v v Sokolu ter v čeških narodnoobrambnih manjšinjskih organizacijah. Kot tak je bil dolgo vrsto let predsednik češke besede na vročih tleh obmejnega mesta Heba. zadnjo dobo pa se je bavil osobito z mestnim gospodarstvom in posegal aktivno v češko javno življenje. Po prevratu ga je narodno-socijalistična stranka izvolila za mestnega svetnika v Pragi, mestni svet pa si ga je izbral za svojega župana — primatorja. S svojo izredno spretnostjo in finim taktom je dr. Baxa znal vselej izgladiti vse stranske spore v mestnem svetu prestolnice ter je znal vse stranke pridobiti! za program, ki naj središču velike svobodne države omogoči čim večji razmah in procvit. Vsakdo mora priznati, da je dr. Baxa pri tem uspel na popolno zadovoljstvo meščanov. V dobi njegovega županovanja je Praga silno nar rastla, uredila je svoje občinsko gospodarstvo in stopila v vrsto evropskih velemest. Praški župan dr. Baxa je dobro znan tudi pri nas. saj skoro vsako leto preživlja svoj dopust v našem Primorju, pa tudi po rodbinskih vezeh je tesno spojen z našim narodom, saj je njegova sooroga rojena Jugoslovenka. Slavljenec je tudi eden izmed najodličnejših delavcev na polju zbližan ja slovanskih narodov ter zastopa v zvezi slovanskih mest staroslavno čsl. prestolnico. Proces proti mariborskim komunistom Beograd. 29. junija, p. Dne 8. julija se bo pričel pred državnim sodiščem v Beogradu proces proti trem ženskim in enemu moškemu, ki so bili zapleteni v mariborski komu nistični prevrat. Kakor znano, so bili oficirji, ki so pripravljali neke vrste komunističen prevrat, obsojeni že od vojaškega sodišča. Civilisti, ki so bili zapleteni v to afero, pridejo sedaj pred državno sodišče ter se bodo morali zagovarjati po zakoni o zaščiti javnega reda in varnosti v državi. Za proces vlada veliko zanimanje. Razširjenje delokroga sreske izpostave v Škof ji Loki Beograd, 29. junija, p. Na predlog bana dravske banovine je notranji minister odobril, da se razširi delokrog sreske izpostave v škof ji Loki. Poleg dosedanjih poslov bo ta izpostava v bodoče vršila po svoii krajevni pristojnosti tudi vse posle, ki spadajo v prosvetni oddelek ter kazenski postopek po zdravstvenih predpisih. Povišanje carine za turščico za uvoz v Albanijo Beograd, 29. junija. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine poroča, da je albanska vlada zvišala uvozno carino na turščico na 8 zlatih frankov za 100 kg. Tragična smrt železniškega uradnika in njegove zaročenke Beograd, 29. junija p. Na Košutnjaku pri Beogradu se je pripetila v noči od torka na sredo tragična nesreča. V okolici Beograda že dalje časa zasledujejo razbojnika Miloša Mitroviča, ki ima na vesti tri roparske umore. Ker je bilo dognano. da Mitrovič večkrat zahaja celo v Beoar.rad in da se skriva tudi v beograjski okolici, je beograjska policija v sporazumu s poveljstvom žandarmerije organizirala med drug"m tu '"M na Košutnjaku zasede, žandarji so b;.'i razmeščeni po vsej okolici, od železniške postaje pa do gozda. V sredo ponoči okrog 10. je žandarmerijska patrulja zapazila Mi-troviiča v družbi nekega seljaka i.n odda'a za njim več strelov. V temi pa je Mitrovič pobegnil. Alarmirrmi vsled strelov so orožniki, ki so bili v zasedah, pazili na vsakogar, ki bi se pojavil. Kmalu za tem je opazil žandar Popara v nekem grmovju kak;h 30 korakov daleč nekega moškega in neko žensko. Pozval ju je, naj obstojata, sicer bo streljal. Neznanca pa se za poziv nista zmenila in sta skušala pobegniti. Žandar Mihajlo Popara je nato po predpisih uporabil orožje ln oddal za beguncema dva strela. En strel je obtičal v bližnjem drevesu, drugi strel pa je zadel oba besunca. ki sta se takoj zgrudila in kmalu izdihnila. Krogla je po čudnem naključju obema prevrtala vrat in prebila glavne žile. Na podlagi legitimacij, ki so jih našli pri ustreljenih, so ugotovili, da gre za uradnika generalne direkcije državnih železnic Vla-deta Stojanoviča in njegovo zaročenko Olgo Bianki. Uvedena je stroga preiskava, da se vsa. zadeva natanko pojasni. Franciia za pomoč Avstriji Pariz, 29. junija, g. Iz parlamentarnih krogov se je izvedelo, da bi bila francoska vlada pripravljena sodelovati pri mednarodni pomožni akciji za Avstrijo, ki bi jo organiziralo Društvo narodov in pri kateri bi vsaka država nanjo odpadajočo tran-šo posojila razpisala z lastnim jamstvom Vprašanje pa ie. če bo vlada dobila pristanek obeh zbornic pred parlamentarnimi počitnicami. Obsodba v procesu proti ' bratoma Sklarek Berlin, 29. junija. AA. Proces proti bratoma Leonu in Williju Sklareku, ki je trajal polnih osem mesecev in pol, je končan. Brata Sklarek sta bila obtožena prevare in izdelovanja potvorjenih dokumentov, s čimer sta oškodovala berlinsko občinsko banko za več milijonqv mark. Nadalje sta bila obtožena, da sta podkupovala uradne osebe. Oba sta obsojena na štiri leta ječe in na pet let izgube državljanskih pravic Smrtne obsodbe v Moskvi Moskva, 29. junija. Po šestdnevni razpravi je bil včeraj končan proces, v katerem se je moralo zagovarjati 23 nastavljencev moskovskih državnih trgovin. Obtoženi so bili tatvine blaga in denarja .nezakonitega povišanja cen ter oddajanja kontingentnega blaga špekulantom. V petih mesecih so baje oškodovali državo za milijon rubljev. Pet obtožencev je bilo obsojenih na smrt z ustrelitvijo, sedem na deset let, ostali pa na tri do pet let ječe. Samo še danes Buster Keaton v smeha polni burki Deviški Casanova" Predstave ob 4., Vj8 in 9%. Elitni kino Matica »>««««tttt»««ttttt»«tl>«M«ttMMt«>««»M Zmaga naših šahistov v Sliaču Dr. Vidmar in Flohr sta si razdeiila prvo in drugo nagrado, tretjo nagrado pa je dobil Vasja Pire Mednarodni šahovski turnir v Sliaču, ki se je priče! 11. junija in za katerega je vladalo zaradi soudeležbe našega velemojstra dr. Vidmarja in jugoslovenskega šahovskega mojstra Vasje Pirca, izredno zanimanje. je bil v torek 28. t. m. s 13. kolom zaključen, že v zadnjih treh kolih se je razvila s:lnc srdita borba za prva mesta in za čini boljši placement. v zadnjem koiu pa je dosegla naoetrst vrhunec. Glavna borba za prvo nagrado se je vršila med našim velemojstrom dr. Vidmarjem in mladim češkoslovaškim mojstrom Flohrcm, ki je nedvomno eden najbolj nadarjenih talentov mlade šahovske generacije. Flohr je imel mnogo bolj ugodne šanse. ker je imel v zadnjem kolu za nasprotnika drugorazrednega igralca VValterja. ki je sedaj šele prvič nastopil na mednarodnem turnirju, dočim se je moral naš velemojster v zrdnjem kolu pomeriti z Bogoljube vem. ki je bil skupno z njim že od začetka favorit turnirja in je nedvomno eden najnevarnejših šahovskih velemojstrov. Dr. Vidmar se je v zadnjem kolu proti Bogoljubi vu kot beli odločil za damski gambit, ki je njegova specialiteta. Da bi prešel v napad, je Bogoljubov žrtvoval kmeta, vendar pa si kljub vsem naporom m mogel priboriti prednosti in napada. Vidmar je polagoma vedno bolj mc čno kon-solidiral svojo pozicijo, prešel nato v silen protinapad in prisilil končno Bogoljubova h kapitulaciji. Dc segel je 9 in pol točke. Njegov konkurent za prvo nagrado, mladi češkoslovaški mojster Flohr, je zašel v igri z damskim kmetom v boju z Walter-jem zaradi neupravičenega žrtvovanja figure že v precej kočljiv položaj. Trda Walter ni znal izrabiti ugodne situacije, nakar je Flohr prešel zopet v protinapad in končno tudi zmagal. Dosegel je 9 in Slavje mozirskega Sokola Mozirje, 2S. juniia. Trg Mozirje, nikakor premagana trdnjava narodne misli v krasni Savinjski dolini, ie v nedeljo dn e26. t m. obhajal petdesetletnico ustanovitve svojega sokolske-ga društva. po starosti drugega v slovenskih deželah in prvega v bivši Štajerski. Petdeset let, odkar ie Mozirski Sokol zaplaval v tem čistem, jasnem savinjskem ozračju, tako zvest budnik narodnega dela in čuvar nandnih svetinj, da ie ostalo Mozirje tudi v časih najhujšega avstronemškega pritiska odločno slovensko in ni bilo, kakor so slavnostni govorniki po pravici poudarjali, ob prevratu 191S v Mozirju ničesar izpre-minjati, ker je ta trg svoje naciionalno li-cc že od nekdaj imel in zmerom ohranil! Pač redek zgled blagoslova, kj ga prinašata sokolska misel in sokoisko delo v narodnem življenju! Ni se čuditi, ila sta tako Mozirje z bližnjo in dalno okolico vred kakor Sokolstvo samo proslavili to petdesetletnico kot posebno časten in radosten dan. Po vsem trgu so vihrale zastave in pokanje topieev je že od zgodnjega iutra pozdravljalo dohajajoče goste, zlasti pa sokolska društva iz Celja, Braslovč, Velenja. Št. Petra, Šoštanja, Zabukovce, Šmartnega ob Paki. Gornjega grada, Rečice, Žalca, Polzele, Orle vasi, Petrove, Sv. Pavla pri Preboldu in Št. Jurija ob Taboru. Točno ob dese-tih dopoldne se je pričela slavnost s povorko sokolskih čet. Pred častnim odrom sredi trga, kjer je sprevod naposled obstal, se je bila zbrala od blizu in daleč gosta množica občinstva. Tu ie naiprei pozdravil vse došle starosta Mozirskega Sokola g. Jože Troger. Za njim ie govoril župan g. Matija Ooričar ter kot načelnik mozirske občine izrekel vsem navzočim prisrčno dobrodošlico. Nato so izpregovorili g. podban dr. Pirkmajer, starosta celjske sokolske župe g. Smrtnik, narodni poslanec g. Rasto Pu-stoslemšek in zastopnik Slovenskega planinskega društva g. dr. Tiller. Občinstvo se ie odzivalo govornikom z navdušenimi vzkliki. Ko so zvoki državne himne zaključili sprejemno slavnost. je odšel de! članstva k izkušnjam za popoldanski nastop, ostali gostje pa na mozirsko kopališče, počastit spomin prvega staroste Jožefa Lipol-da in pokojnega ustanovnika Mozirskega Sokola. Antona Goričarja. očeta sedanjega župana. Opoldne so se zbrali častni gostje pri banketu, ki ga je priredil g. župan na svojem domu. Višek je dosegla proslava pri popoldanskem javnem nastopu, ki se ga je udeležilo skupaj 500 članov, članic, naraščaja in dece. Občinstvo je kakor zamaknjeno gledalo proste vaje, ki so jih precizno izvajali člani in članice, posebno navdušeno ie pa pozdravljalo celjsko vzorno orodno vrsto pod vodstvom župnega načelnika br. Poljšaka. Telovadišče ie bilo nabito polno: število zbranih gledalcev je presegalo 3000 oseb. Popoldne se je pripeljal na proslavo tudi ban g. dr. Marušič. Med drugimi odličniki so se udeležili slavnosti tudi gg. mariborski župan dr. Lipold. gornjegrajski sreski načelnik g. Kandrič in kot zastopnik JRKO dr. Sbrizaj, odvetnik v Gornjem graJu. Izmed ustanovnikov Mozirskega Sokola sb mogli zbrani še pozdraviti gg. Antona De-lejo, Pavla Novaka, Florijana Smodila in Franca Zadnika. Pozornost je zbujala tudi častitljiva pojava g. Ivana Lipolda, ki ie že petdeset let aktiven član Mozirskega Sokola. Po javni telovadbi se ie razvila na ve-seličnem prostoru v kopališkem parku prosta zabava, ki je s savinjsko prisrčnostio trajala malone do belega dne. Upamo, da krasno uspelo slavje ni obrodilo Mosir-skemu Sokolu samo zasluženega moralnega zadoščenja, ampak tudi zadovoliiv gmotni uspeh. Pridružujemo se čestitkam, ki jih je snreiel v nedeljo, rn iskreno želimo. da bi bilo bodočih oetdeset let njegovega delovanja enako rodovitnosti, kakor so bila minula! pol točke. Dr. Vidmar in Flohr sta se torej plari-rala na prvem mestu ex aecjuo in sta si delila pr\o in drugo nagrado 5.500 in 3.500 Kč. Tretjo nagrado si je priboril naš mladi šahovski mojster iz Maribora. Vasja Pire, ki si je v zadnjem kolu v borbi z Rohač-kom priboril pol točke, dočim je njegovega konkurenta, madžarskega velemojstra Maroczyja češkoslovaški mojster Trevbal porazil. Pire je dosegel 8 in pol točke in s tem tretjo nagrado (2.200 Kč). Spielmann, ki je bil v prvi polovici turnirja zelo resen kandidat za prvo nagrado, je v drug, polcvici. kakor še vedno na vsakem turnirju, na vsej črti popustil, na koncu pa sploh popolnoma odpovedal. V ponedeljek je izgubil svojo prekinjeno partijo z Walterjem (nedeljsko pori čilo je bilo pomotno). v XIII. kolu pa je mogel v borbi z drugorazrednim igralcem Mayem izvojevati samo remis. Canal je porazil Pokornega. Spielmann. Marrozy in Canal so dosegli po 8 točk in so si torej razdelili četrto, peto in šesto nagrado (1.500, 1000 in 800 Kč). Sedmo nagrado (600 K"! si je priboril Cehoslovak dr. Trevbal, ki je dosegel 7 točk. Senzacija turnirja v Sliaču je, da le ostal bivši kandidat za naslev svetovnega šahovskega prvaka. B o g o 1 j r b o v. brez nagrade. Na sedanjem turnirju je skora~ pr-polnoma odpovedal. Igral je aut—aut in je temu primeren tudi rezultat. Ostal je med nenagrajenimi na prvem mestu s 5 in pol točkami. Brez nagrade so izšli iz turnirja dalje: Pokorny 5 in pol. Opočenskv in Walter D. R< haček in Engel 3 točke. Nenagrajeni igralci so dobili vsak honorar po 400 Kč. Pred dirko na LjubaSj Zelo velik interes vlada za II. gorsko hitrostno motociklistično dirko na Ljubelj, ki jo bo priredil MK Uiriia v nedeljo dne 3. julija t. 1. Ker šteje ta dirka tudi v klasifikacijo gorskega prvenstva motosaveza. ie interes naših motociklistov za to prireditev še večji. Za start so se prijavil' razen naših znanih domačih tekmovalcev tudi avstrijski gorski prvak Hohnel, Kramer Terpotic in drugi. Zagrebčani Uroič, i>tr-ban. Schildhabcl. Mariborčan Cerič, Ilirija,-na Šiška in Starič trenirajo že zelo pridno. Ljubelj je najtežji gorski teren — ne samo pri nas, lahko ga štejemo tudi med najtežje gorske ceste v Evropi, strmine r zavojih dosežejo celo 33 odst.. tako da vozač največkrat sam ne veruje, da bo srečno dospel do vrha MK Ilirija je priredila letošnjo dirko s težkimi žrtvami, krasna darila so razstavljena pri tvrdki »Noblesse« na Aleksandrovi cesti. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu, dirkama proga bo za promet zaprta tc čno ob 9. uri. Plavalno prvenstvo mariborskih srednjih šol Maribor, 29. junija. Na Mariborskem otoku so se danes vršile plavalne tekme za prvenstvo mariborskih srednjih šol, ki j« uspelo prav dobro in prineslo nekaj izbor-nih rezultatov. Rezultati so b.ii naslednji: 200 m prsno gospodje; škapin Boris, realka, 3:35.2; 100 m hrbtno gospodje: Jurinec, realka, 2:00.1; 50 m prosto d".me: Vadnu Inge. učiteljišče, 56.2; izven konkurence: Karner Rozi, 51.5. 50 m prosto gospodje: Jandl Milan, učiteljišče. 30.6 (mariborski rekord); 100 m prsno gospodje: škapin Boris, realka, 1:38.1; 50 m hrbtno gospodje: škapin Boris, realka, 49.3; 50 m prosto subjuniorji: škofič Milko, realka, 44.1; Mešana štafeta gospodje 3X50 m: I. realka (škapin, Jurinec, Kune) 2:10, II. realka, III. učiteljišče: 100 m prosto gospodje; Jandl Milan, učiteljišče. 1:18.8; 100 ni prsno dame; Vadnu Inge, učiteljišče. 2:07.5; Štafeta 4X50 m prosto gospodje; I. realka (Storch. Pahcr, Kune, Poljanec) 2:25.4. II. realka. (Izven konkurence SK Maraton (Stopar, Kranjc, Hartlieb, Jandl) 2:24.8; Skoki z deske 3 m: Jandl, učiteljišče, 52.33 točk. Gala realka 45 71. Waterpo]o tekma med realko in kombiniranim moštvom estalih zavodov se ie korčala s 3.2 za realke. Scdnik šef Lojze- Končni rezu!'-iti: 1. realka 331.11 točk: n. učiteljišče 137.33, m. gimnf 1f> točk. Nogometne tekm? Praga. 29. junija h. V torek se revanžna tekma za srednjeevropsl med Sparto in Bologno, v kateri ta zasluženo zmagala s 3:0 (2:0 tej lepi zmagi pa Sparta ne bo m sodelevati v nadaljnjih tekmah, k la v prvi tekmi v Bologni poraže: in ima potemtakem negativen kol Zagreb, 29 junija n- V drnašt vem nastopu v Jugoslaviji je dune pid odpravil Gradjanskegi s 3:0 predtekmi je rezerv." ^anske žila močno enaistori^o Kraiišnik; njaluke z 2:1 (0-1). Maribor, 29. junija. Na igriš Meribora se je vršila danes pr tekma med ISSK Mariborom in v kateri je ligina enajstorica — : rimi rezervami — zmagala nad s kalnim rivalom s 6:2 (4:0). Budimpešta. 29 junija, g. V srednjeevropski poka* ie ost.Ta tekma med Vienno in Uipestom (1 : "h neodločena. Ujpest je za le' iz nadaljnjega tekmovanja, ker jc mo proti istemu nasprotniku T urin. 29. junija, g. V prvi H;rr nieevropski pokal ie Jnvenfns n igrišču zmagala nnd Fercppzvaros dimaste s 4 : 0 (2 : 0). Pr^ga. 29. junija, g. Bohemi vi?» 3 : 0 Brno. 29. junija, s. Admira (Di denice 2 : 2 (2 : 0). Naši k raj i in Vidovdanski kresovi Praznik spomina na naše žrtve za svobodo je bil letos še posebno lepo proslavljen s kresovi, ki so goreli na premnogih naših vrhovih Ljubljana, 29. junija. Kakor vsako leto je Ljubljana in ž njo vsa dravska banovina proslavila Vidov dan zelo svečano. V ponedeljek na večer so za-plapolale trobojke z vseh javnih poslopij in grad je bil razsvetljen, da je nudil sliko ogromnega kresa, na praznik pa je bilo domala vse mesto v zastavah. Prazničnega razpoloženja ni motilo, da so bile trgovine odprte, da se i«» delalo v državnih uradih m da je teklo v splošnem normalno delo povsod. Skoro vse šole so za zaključek solskega leta priredile šolske akademije, ki so imele na sporedu patrijotične deklamacije spo-minjajoč se ogromnih žrtev jugoslovenskega naroda za osvobojenje in belih kosti naših junakov. Na skoro vseh akademijah so bile na sporedu tudi pevske točke, nakar se je po zaključku razšla šolska mladina in dijaštvo s nrejetimi spričevali v objem svojih dragih. Samo dopoldne je se poživljala šolska mladina ljubljanske ulice. popoldne pa se je že trla na kolodvorih. da se odpelje na domove širom dežele. Zlasti lepo je potekla tudi akademija lil. I UUl viuu^uaumi, J < v,-—.,"- ■ ----- o potekle zelo lepo in oh številni ude-?žbi občinstva. Glavno cerkveno opravilo stolnici, kjer se je zbralo realne gimnazije, prirejena v Filharmoniji. Na sporedu je blo predavanje prof. Andreeja o šolskem radiu, dalje krasno zaokrožen nagovor prof. Marinka o pomenu Vidovega dne ter pevske m instrumentalne točke, ki jih je vodil prof. Kramolc in v katerih so dijaki dosegli res lene uspehe. Tudi vidovdanske svečanosti v cerkvah so ležbi je bilo ob 10. v "mnogo ljudstva, da je bila prostorna cerkev skoro pretesna. Svečanemu rekvijemu, ki ga je opravil knezoškof dr. Gregor Rož-man s številno asistenco, so prisostvovali vsi predstavniki naše javnosti, civilnih in vojaških oblastev z banom dr. Marušičem in diviz. generalom Bogoljubom Iličem v spremstvu načelnika štaba podpolkovnika Sokoloviča. Rekvijemu so prisostvovali dalje: župan dr. Dinko Puc, predstavniki vseh javnih uradov, korporacij in institucij, konzularni zbor. ofic;rski zbor rezervni oficirji, zastopniki SKJ in drugi. Svečana liturgija je bila ob 0. tudi v pravoslavni kapeli in v evangeliji cerkvi. Prav lepe vidovdanske svečanosti so se vršile v okolici mesta kakor na Viču, v Mostah. Št. Vidu in Medvodah, kjer so se ye na predvečer zorala nacionalna društva 'n mnogo ljrostva, nakar je povorka z godbo na čelu odšla na višino za vasjo, kjer j* plapolal velik kres. Od tam so gledali Kresove na višinah v Karavankah m na Kamniških planinah kjer so svetli plameni švigali vsoko pod nočno nebo, pri- č.11il svetu r\a=-o voljo fia hočemo biti in ostati cobri, svobodni Jugos.loveni! Cerknica, 29. junija. Na predvečer Vidovega dne so se na vrhu Slivnice zbrali č'ani kraljevine organizacije JRKD in cerkniški Sokoli, da zažgo veličasten kres ter manifestirajo za ideje vidovdanskih junakov. Takoj, ko je legel mrak na zemljo, smo začeli šteti kresove po drugih vrhovih. Prvi so bili naši fantje iz Topola pri Begunjah, visoko je za-plapolal njihov kres in nas je posebno razveselil kot dokaz, da se je tudi v Mene-švi pričelo svitati in da je zagorel tam živ kres jugoslovenske zavednosti. Potem so zažareli vrhovi okrog Starega trga. v daljavi pa so se kakor si lame zvezde poka/ali kresovi naših vrlih Babinopoljcev in hrvatskih bratov okoli Trezida. Takoj no 21. uri je oživela naša meja od Rakeka čez Planino, Logatec. Vrhniko do Sv. Treh kraljev. Na najvišji točki ponosne Slivnice se je zbralo veliko število zavednih Cerknica nov. Spodaj na so Kile vse ulice polne in prebivalstvo ie z zanimanjem in navdušenjem r>ozdravlja1o kresove, ki so ra-gorel.i na bližnjih in daljnih vrhovih. Pri Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica so dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kresu na vrhu Slivnice je svirala Turšiče-va godba, predsednik krajevne organizacije JRKD g. dr. Pušenjak pa je obrazložil pomen te vidovdanske proslave. Nad 45 kresov najbližje okolice je najodločnejše klicalo nasprotnikom in za-peljancem, da je na Notranjskem zavedno ljudstvo, ki odločno odklanja vse hujskanje in zmede. Udeleženci proslave na Slivnici so se zbrali pred razhodom pod !:po na glavnem trgu Cerknice, kjer jih je nagovoril župan g. Verli, poudarjajoč pomen najvažnejšega dneva v borbi za svobodo jugoslovenskega naroda. Dolenji Logatec, 29. junija. Na Vidov dan je logaški okraj storil svojo dolžnost ter lepo izkazal svojo narodno in državno zavednost. Na predvečer so naši zavedni možje in fantje po okolici na hribih in višinah takoj po nastopu mraka zažgali skrbno pripravljene kresove. V logaški okolici jih je gorelo sedem. Prvi kres je zagorel nad Jačko, drugi nad Kališem, potem nad Taborom v Gorenjem Logatcu, na postaji, na Košu na Ravniku in na Strmci. Mogočen svit kresa je bil tudi videti nad Lazami pr.i Planini. * Metlika, 29. junija. Bela Krajina se jc vneto pripravljala na Vidov dan, da lahko ponovno izkaže svojo jugosiovensko prepričanje, kateremu je zvesta že od nekdaj. Metlika, matica Bele Krajine, ki je že od nekdaj voditeljica jugoslovenske ideje m njenega pokreta, je tudi tokrat prednjačila. Z iskrenim navdušenjem se je vse pripravljalo na kres, ki je kot prvi zapiapolal v Beli Kraj'm-V ponedeljek ob 21. se je zbrala pred mestno hišo ob veliki udeležbi meščanstva mestna godba in lep sprevod z mestnim županom, predsedraikem sreske organizacije JRKD g. Kopiničem, narodnim poslancem g. Makarjem ter z drugimi svetovalci in odborniki na čelu je krenil na kraj, kjer je bil pripravljen kres. Predno so ga zažgali, je pozdravil množiico predsednik JRKD g. Kopinič, za njim je govoril poslanec g. Drago Makar, potem so zažgali kres poslanec g. Makar ter predsednika sreske in . krajevne organizacije JRKD. Godba je zaigrala državno himno, o pomenu kresa na predvečer Vidovega dne pa je spregovoril učitelj g. Zalar.. Takoj za našim kresom so se užgali tudi kresovi v Drašinciih, Radovici, na Gorjancih, v Žumberku ter po ostalih krajih naše lepe Bele Krajine, s sosedne bratske zemlje preko Kolpe pa je zagorel v bratski slogi kres nad Lipnikom. Na Vidov dan eo se v župni cerkvi s>v. Nikolaja udeležili službe božje župan in občinski zastopniki, polnoštevilno uradništvo, hano-vinski svetnik g. Baiuk, župani sosednih občin, šolska mladina in zastopniki raznih društev poleg mnogoštevilnega meščanstva. Pri proslavi v šoli je nastopil planinski pevski zbor pod vodstvom učitelja g. Turka, deklamacijam je sledil spominski govor učitelja g. Zalarja, potem sta bila odlikovana dva najboljša učenca, višek pros^ve pa je tvorila živa slika, ki je v kratkih stavkih predstavljala najvažnejše dogodke jugoslovenske zgodovine Meščanstvo je na razstanku poudarjalo zasluge in uspehe učiteljstva. katremu je k leno uspeli proslavi čestital sreski načelnik g. Karlvaris. * Središče, 29. junija. Na predvečer Vidovega dne ie priredila naša krajevna organizacija JRKD sprevod s sokol^ko godbo od rotovža na sta-roslavno gradišče. Nad 500 udeležencev ie ob velikem kresu z ravdušeniem poslušalo govor nfšega odličnega tržana ?n predsednika JRKD g. Robiča ter v globokem prepričanju, da je le v složnem delu naša boljša bodočnost, manifestiralo za domovino in kralia. Na V'dov dan je bila svečana služba božja za rtadle iunake na Ko-sovem in za zakbuček šolskega leta tukajšnje osnovne šole. Dobova, 29. junija Ob cesti na klancu med Velikrm m Malim Obrežjem ;e vodstvo JRKD na predvečer Vidovega dne zažigalo velik kres, ki se je videl daleč na okrog in okrog katerega se je zbralo mnogoštevilno prebivalstvo vseh slojev od blizu in da- leč. Predsednik krajevne organizacije JRKD, župan g. Pintarič je pozdravil vse zbrane, šolski upravitelj g. Kokot pa je deklamiral za ta ,7ečer zloženo pesem, potem pa orisal pomen Viduvega dne v zgodovini jugoslovenstva. Na Vidov dan po službi božjii v l.irni cerkvi je bila vidov-danska proslava v šoli in so nastopi učencev in učenk ♦ napravili najboljši vtis na vse navzoče ter so se starši razhajali izražajoč zahvalo in priznanje šoli in uči-teljstvu. Kočevje, 29. junija. Mestna organizacija JRKD je priredi'a na predvečer Vidovega dne v bližini Kajtnove gostilne v Mahovniku velik kres, katerega je prišlo iz mesta gledat mnogo ljudi. Sploh se opaža, da kočevsko ljudstvo rado sodeluje pri novi vsedržavni stranki. Feliks Povše f Ljubljana. 29. junija. Ni bil politik, niti znanstvenik, niti li-terat, niti skladatelj, ampak skoro po vsej Sloveniji znan klavirist in izredno sposoben uglaševalec klavirjev. V svoji obrti se je izučil v Trstu, bil je pri eni in isti firmi skozi 18 let, nato pa je izvrševal svoj poklic od hiše do hiše. od mesta do me-ta, tudi po Avstriji, največ pa v kočevskem in ribniškem okraju. Priden kot mravlja, v prostem času dobrovoljček, ki je neštetim družbam s svojo igro na klavir pripravil mnogo, mnogo veselih uric. V petek zvečer je še igral v Veselovi restavraciji na Miklošičevi cesti, zjutraj v soboto so ga pa našli v njegovi sobi v Mi-kličevem hotelu mrtvega. Zadela ga je kap. Pogreb se je vršil od Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu na Vidovdan popoldne. Ker časopisi niso izšli, ljudje za pogreb niso vedeli. Poleg sorodnikov, sester in bratov so šli za krdo pevci opernega zbora, »Ljubljanskega Zvona« in društva Krakovo-Trnovo, ki so pokojniku zapeli žalostinke. Blag spomin in pokoj dobremu fantu! V smrt zaradi fantove nezvestobe Kranj, 29. junija Včeraj zjutraj se je raznesla vest, da se je pod šmarjetno goro v neki zidani baraki obesilo mlado dekle. Došla komisija je ugotovila, da se je obesila delavka Ivanka Arnolova, doma iz Loma, rbčina Poljane, ki je bila zaposlena v neki tukajšnji tekstilni tovarni. Nesrečnico je našel njen brat, ki jo je prišel iskat iz Ljubljane Ko je stopil v sobo, je zapazil sestro, da sedi na postelji. Misleč, da sestra sede spi, je pristopil bliže, da bi 'o prebudil. Z gre zo pa je opazil, da je Ivanka mrtva. Obesila se je na tanko vrvico, ki je bila pripeta na žeblju, na katerern je viselo razpelo tik nad posteljo. Brat je takoj vrv odrezal in nudil pomoč, ali bilo je zaman. Poklicani zii av-nik je ugotovil, da se je Ivanka obesila kratke po polnoči. Pc 1 vzglavjem so našli pismo, v katerem Ivanka pravi, da gre prostovoljno v smrt, ker jo je zapustil njen fant. Konec kulturnih večerov v Delavski zbornici Ljubljana, 29. junija. Predsinočn iim =e ie v dvorani Delavske zibornice vršil kulturno-iumetniški večer, s katerim je delavsko izobraževalno društvo »Svoboda« zaključilo celo serijo lepih, uspelih kulturnih prireditev v letošnji sezoni. Dvorano je do zadnjega kotička zasedlo številno občinstvo, ki so si ga prireditelji znali pridobiti s svojim trajnim, neutrudnim. kvalitetno vrednim delom in med katerim je bilo opaziti tudi dostojno številce naših uglednih kulturnih delavcev. Večer je otvoril pisatelj Grahor s kratkim. jedrnatim predavanjem o delovni šoli. Dasi morda ni bil poseben predavateljev namen, vendar je bilo to resno razmišljanje o sodobna vzgoji, o tem skoraj osred- m^mm , • srl.ivSv ■ ', .A.v ' • Vsak naročnik .Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! lTlehk(y palm j,e -skozo, ui <5hx*zi ahjimhxuur tnžafaidl teya do&tir ddece dxy saijdnj£^cL oibankjCL. njem problemu vsega reševanja današnjih duševnih in materijalnih kriz, do katerega je Grahor pripravil svoje poslušalce, kakor nekakšna posebna, duhu časa najbolj primerna posvetitev zaključku šolskega leta, ki se je slovesno praznoval naslednji dan. Predavanje je vsebovalo vse polno dragocenih misli in migljajev za poznavanje pravilne vzgoje in pravilno razumevanje človeka in življenja. Za tem je sledil umetniški del večera. Orkester »Zarje« pod vodstvom kapelni-ka Dolinam je ubrano, s finim vživetjem podal par zelo le.nih komadov; enakovreden glasbeni užitek je nudil tudi tercet istega društva. Izmed pevcev je nastopil najprej mali Krušičev Lado, ki s svojimi uspehi privablja v dvorano čezdalje več poslušalcev in ki mora zavoljo navdušenja v dvorani svojemu programu vsak večer še kaj dodati. Zanj bi se v resnici morale pozanimati naše glasbene instance. Obilo aplavza in cvetia sta bili deležni sopranist-ki Sokova in Sivčeva ter oktet »Ljubljanskega Zvona«. Katja Delakova je po Straussu v plesu zaigrala lepe, radostne »Spomladanske zvoke«. Pri klavirju sta bila konzevatorista Menardijeva in Lipovšek. Boris Božič je z močnim efektom deklamiral troje Seliškarjevih pesmi; resnično lepo je podal njegov dramatični »Plačilni dan«. V znani, mogočno uspeli Dela-kovi režiji ie nazadnje govorni zbor »Svobode« predstavil še odlomek iz »Hlapca Jerneja«, za katerega je že izza premijere naše občinstvo navdušeno brez mej. S tem lepim, povsem uspelim večerom je »•Svoboda« za letošnjo sezono spustila za-stor za svojim javnim prireditvenim delom. Vsega skunaj je letos priredila blizu dvajset podobnih kulturno-umetniških večerov, ki so vsi v polni meri dosegli svoj namen. Poleg tega. da društvo samo razpolaga z zavidljivim številom siposohnih, umetniško talentirv?ih članov (najlepši dokaz za to je v tej sezoni pač veliki uspeh »Hlapca Jerneja«), si je znalo pridobiti tudi leno vrsto odličnih zunanjih sodelavcev. Skoraj vse, kar se v naši kulturi giblje mladih sil. vse je okrog sebe Tnala zbrati »Svoboda«. Naj imenom, ki smo jih navedli, pripišemo še celo vrsto mladih umetnikov, pevcev in glasbenikov, ki so nosili letošnji program od prve do zadnje prireditve: Verbičeva, žižimond, Žagar, Grbec, V;ukova, Burger, Čamma, Rauber, Šapljeva. Adamič. Slanovic, Zaje. Prelov-čeva. Gregorc, Brdnik, Arko, (*:a>mr>ava, Golob ičeva itd. — za označitev nivoja, na katerem so se vršile prireditve, pa naj navedemo kot sodelavca še Štritofa in Go-stiča. Temu delu »Svobode« lahko želimo samo uspeha. In pa morda še nekaj: naj bi se program zmerom bolj skušal približevati delavstvu, ki tvori glavni kontingent njenega občinstva. Grenčica Hunyadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Kaj je z gradnjo jeseniške carinarnice Jesenice, 29. junija Lansko jesen so na jeseniški postaji izkopali temelje za veliko poslopje prtljažne pregledovalnice, ki bo zgrajena iz kal-drminskega fonda. Pri kopanju temeljev so naleteli na nepričakovane ovire, tako da so jih morali izkopati 10 metrov globoko, preden so dosegli trdno plast zemlje. Naročenega je mnogo gradbenega materiala, ki leži že več mesecev na gradbenem prostoru. Toda na sama gradbena dela čakamo že več mesecev zaman. Z odlašanjem gradnje se dela zelo velika škoda, ker je deževje že močno pokvarilo temeljne jame in nekatere skeraj docela zasulo. Kaj je vzrok temu, da se dela ne nadaljujejo, nam ni znano, pač pa bi bilo v interesu eraditeljev samih, da se pričeta gradnja čim prej izvede tako. kakor je bila zamišljena, da ne bo škoda še večja. Poizkušen samomor zaradi nesrečne ljubezni Kamnik, 29. junija. 22Ietna tovarniška delavka Tončka, doma nekje s Štajerskega, je prišla do prepričanja, da je boljša smrt kakor nesrečna ljubezen. Razočarana nad svojo ljubeznijo je sklenila dati slovo dolini solz. V podstrešni sobici v gornjem kamniškem predmestju, kjer je že dalj časa stanovala, je dobro zaprla okna in zaklenila vrata, naložila v veliki pločevinasti posodi na žerjavico do vrha oglja in se vlegla poleg posode na tla. Njen beg iz tega življenja bi se prar gotovo posrečil, ako ne bi po naključju ■prišla mimo vrat rjene sobice neka ženska. Slišala je v sobi slabotno stokanje in is hotela vstopiti. Ker so bila vrata zaklenjena in na svoje vprašanje ni dobila odgovora. je takoj zaslutila, da nekaj ne more biti v redu. Poklicala je ljudi, ki so vdrli v sobo in našli mladenko poleg posode z ža-rečim ogljem že v polni nezavesti, napol zastrupljeno z ogljikovim monoksidom. Posoda z ogljem se je tako segrela, da je bila čisto žareča in so se smodile že deske na tleh. Nesrečno dekle so po dolgem trudu zbudili k zavesti. Na vprašanje zakaj se ie odločila k tako obupnemu koraku, je izjavila, da zaradi nesrečne ljubezni. Strela je udarila v ciganski šotor Kočevje. 29. jun ijo. Preteklo nedeljo je prihrumela nad kočevsko dolino hi da nevihta, med katero je naenkrat začelo treskati. Ko je malo prenehal naliv, se je razlegal iz gozda pri kolodvoru pretresljiv krk tam taborečih ciganskih družin Hudorovičev. Zbrala se je takoj gruča radovednežev, katerim se je nudil grozen prizor V b'atu kraj gozda je ležalo od strele ožgnmo truplo dvanajstletne ciganske deklice. Poklicani zdravnik je mogel konstatirati le simrt. Strela je udarila v bor ter preskočila na spodaj s« igra joče cignnčke. Dve deklici je samo malo ožgala in omamila, dočim je prej omenjeno ubila. sta za oko popolnoma enaki. Ena je navadna kava s kofeinom, druga pa kava Hag brez kofeina. Najfinejša, nepotvorjena zrnata kava je kava Hag, toda oproščena mnogim škodljivega kofeina. Okus in aroma kave Hag sta neprekosljiva. Tudi njena izdatnost Vam nudi popolno zadovoljstvo. Kar kavi Hag manjka, to so mnogim škodljivi učinki kofeina na srce, živce, ledvice in prebavila. In to je njena znatna prednost. Kavo Hag lahko pijete, kolikor le hočete, tudi na turški način pripravljeno, ne da bi kdaj trpeli posledice. Prepričajte se sami, kako odlično prija kava Hag in kako zdrava je. Vsaka dobra trgovina z živili jo ima; tudi v hotelu in kavarni se na željo servira. Kresovi in žrtveniki našega osv®b®jenfa Iz spominov in zapiskov naših dobrovoljcev — 4. septembra 1916. Polagoma so se začele priprave za naiboli krvavo bitko kar sem jih videl. Fronta sicer ni bila iazsež-na. na obeh straneh pa so bile važne arti-Ijerijske postojanke. Imel sem nalogo, da spravim saniteto na varnejše mesto, ker s« padole granat" ž<= blizu naših vozov. Krenil sem v vas Mamut-Kujuki. Ves dan je bobnela težka artiljerija. ki je bruhala neprestano 15-cm granate. Po pehoti artiljerija še ni streljala. \Ta obzorju se je pojavila bolgarska balonska izvidnica ter korigirala strele svojih baterij. Naša artiljerija je tudi nočno odgovarjala Baterije so streljale da-eč naokoli da bi našle sovražne postojanke. Dobri topničarji so bili na obeh straneh, ■iele proti večeru se je raztegnil boj na okope ter se ie silno prasketanie pušk stopnjevalo od minute do minute. Bolgari so izvedli napad. pa so bili odbiti s strašnimi izgubami. Do našega zaklona so se slišale eksplozije ročnih granat. Rili so tedaj jasni, toni i dnevi in zvezdnate noči. 5. septembra. S tovarišem Opletalom sem bil poslan na naše prejšnje mesto. Z nami je bil eskadron črnomorskih dragoncev. Špo-prijaznili smo se z oficirji. Bili so pravi Rusi in ljubili so žganje. Artiljerijski ogenj je postajal vedno hujši. Na polkovni štab. ki se ie nahajal v globokem okorni, so metali same težke granate. V naši bližini pa so eksplodirali šraoneli. ki pa nam niso mogli škodovati. Bolgarski artiljerijski ogen] na naš polk se je početvoril in ko so se razni napadi izjalovili, so zažgali velike kope slame, da se je dim valil v naše okope. Položaj je postajal vedno nevarnejši. Ko sem se ozrl na levo, sem videl, kako vse beži iz strelske črte. S tovarišem sva bežala čez polje in se k sreči sovražniku ni zdelo vredno streljati na naju. Bežala sva skozi koruzno polje in si ne more nihče predstavljati, kako je to težko, če tega ni poskusil. Na begu me je mučila strašna že-ja._ grlo mi je bilo popolnoma suho kljub požirkom grenkega čaia. Z največjim naporom sem prišel na vrh okona. od koder je vodila pot proti severu. Naša kolona pa se ie medtem že davno umaknila. K sreči sem še pravočasno došel neko rusko kolono, ki se je tudi umikala, ter prised^l na v->z. Spil sem ogromno količino vode. Pot nas je vodila mimo turškega pokopališča. Srečal sem tovariša C i r m a n a. ki je pripovedoval, da ie fronta spet obnovljena. V splošni paniki na ni temu nihče verjel in ie vse drlo proti Medžidiji. Slaba cesta je vodila čez klanre in doline. Ustavili smo 14 km pred Med-židiio. Šrapneli in granate so nas spremljale vso pot. Mislili smo. da nas že obkrožu-jejo. a je bil to le trik Bo^arov. ki so streljali na skrajno distanco. Na naši skrajni desnici se je boril drugi polk in ie ta dan padel tovariš Kobler, prestreljen skozi prsa. Zadnia niegova beseda te bila ha ie: »Smrt k Kako žal mi je bilo za tem dobrim fantom! Pokopali so ?a v Medžidiji, daleč od domačih planin, ki jih je toliko lju- bil. Če Bog da. obiščem z drugimi Slovenci njegov grob! Kako smo še prepevali na bregovih Dunava v Reni; — Ustavili smo se pred neko vasjo, kjer so naši vojaki kar na cesti vlovili prase in ga spekli na ražnju. 6. septembra. Na vse zgodaj smo orav počasi nadaljevali umik sprva preko brezkončnih poljan in smo se ustavili najprej pri neki patrulji telefo nistov, ki so pekli koruzo. Naenkrat je udarila granata komaj 20 korakov od nas. Sledile so druga, tretia. za njimi pa šrapneli. Spet smo se razkrojili. Na dobruških poljih je kakor na mizi. Kar ni v okopih. opazi takoj sovražni 'zvidni balon ter dirigira nanj topovske strele. Pred nami so hodili Rusi v osmih strelskih vrstah in je bil impozanten pogled na to maso. ki se je polagoma valila naorej. Kmalu smo došli do ranjencev in ogeni ie postajal od obeh strani vedno hujši. Med ruske vrste pred nami so padale granate in ie bila vsega občudovanja vredna hladnokrvnost teh ruskih voiakov v tako hudem topovskem ognju. Sanitetna kolona se je za nekaj nr ustavila, ker ie imela veliko dela z vedno večjim številom ran'enrev. Mimo nje pa so hitele proti bojni Črti razne artiljerijske kolone. kuhinje in neka divizija rummske nehote. Vse to se ie vrstilo v največji naglici. Kam ie šlo vse to? V smrt? Našo kolono fe ustavil neki major ter vpil. kam da gremo brez dovoljenja. No nazadnje se je izkazalo, da tudi sam ne ve, kam da gremo. 7. septembra. Pasi r al i smo neke okope, ki so bili nekdaj naši. potem pa spet bolgarski. Našlo se je tam vse mogoče. Poleg bolgarskih knjig, vojaške opreme, je bilo tudi jermen je iz nemških tovarn z napisi: »Golt mit uns!« Naleteli smo tudi na granate raznih kalibrov, ki niso eksplodirale. Ko se je nekoliko umirilo, smo začeli postavljati šotore in ranjenci ter razne patrulje so raznesle vsakovrstne vesti. Govorilo se ie, da smo pri tei bitki izgubili okrog 4000 ljudi in da so tolike ali še večje tudi bolgarske izgube. Na fronti so se naši. Rusi. Rumuni in Bolgari ponolnoma pomešali in da je baje artiljerija kar na slepo streljala med tujo in tudi med svo;o pehoto. V tem boju ie padel tudi tovariš Džinera nadarjen muzik. Ko se je ponoči tudi artilierija umirila, je tren navozil slame in poskrbelo se je za počitek. Po kratkem počitku je prišlo povelje, da gremo za nekaj dni v rezervo in krenili smo nazaj v precej veliko vas Mamut-Ku-juksi, ki ima večinoma turške hiše. Tu sem našel ranjenega tovariša Biijo. Revež ie bil strašno zdelan, uboden v bok in lice. Z dalmatinske morske obali je prišel umirat v tujo Dobrudžo. 10. septembra. Ves dan dežuje, hladno je in vsi čepimo pod šatori. zaviti v o-ieje. Dan je žalosten, mučno otožen. 12. septembra. Navsezgodaj smo krenili proti vzhodu Napravil se je prekrasen jesenski dan. Ko smo prišli v vas Bilbilnik, ves čas ni bilo slišati nobenega strela Vas smo našli prazno in zapuščeno. Pokrajina me je spomnila na domače postojnske kraje. Pozno v noč so daleč nackrog pred šotori goreli mali ognji in je daiala vsa velika ravan sliko ogromnega pokopališča na vernih duš dan. V našem taborišču se je znašel ruski topničar, ki je prekrasno igral na har- moniko. Ti ruski topničarji so prišli iz Hel-singforsa in so bili nad leto dni daleč oRiunione«, Peter Belovič, lekarnar, Franjo Colner zasebni uradnik, dr. Milan Mihajlo-vič, zdravnik in Adolf Sertiič, zasebni uradnik. Pokrajinska društva najemnikov se naprošajo, da zaradi skupnega in enotnega zastopanja interesov stanovanjskih najemnikov stopijo v zvezo z društvom v Beogradu. Pisarna pripravljalnega odbora je v Jug Bogdanovi! ulici 18. ♦ Dekliško zavetišče v Zagrebu. Društvo >Naš domc v Zagrebu je preselilo svoje dekliško zavetišče iz Trenkove ulice 18 v Beogradsko ulico 10, prvo nadstropje. Društvo lepo napreduje. Zavetišče zagrebške gospodinje prav uvažujeflo. Na zadnjem izrednem občnem zboru so bila društvena pravila izpreme.njena tako, da zagrebškim prilikam popolnoma ustrezajo in s tem so vse disharmonije odstranjene. Novi društveni prostori so moderni in higijenski, kar je zavetiščarkam v veliko korist ♦ živahnejši tujski promet v Dalmaciji. Po vesteh iz Splita je zaradi ugodnega vremena v zadnjih dneh postal tujski promet v Dalmaciji precej živahnejši. *Iz naše države m tudi iz inozemstva prihajajo dijaške ekskurzije. Dne 1. julija bo otvorjen lep Dom dunajskih študentov v Orebiču na otoku Pelješcu. Dunajski študenti bodo z dvema našima jadrnicama napravili velik ■izlet ob naši, albanski in grški obali do Carigrada. V Carigradu se bodo izkrcali in po železnici vrnili na Dunaj. + Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je umrla gospa Cecilija Reisnerjeva, soproga uglednega splošno znanega ljubljanskega trgovca in krojaškega mojstra. Pogreb biage gospe bo jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. — Na Vranskem je umrla gospa Marija Laur i-č e v a, za katero žaluje sedem otrok pa tudi že več vnukov. Pogreb bo danes ob 10. na vransko farno pokopališče. — V zdravilišču Vurbergu, kjer je zaman iskala leka in rešitve pred zavratno morilko, je v cvetu mladosti umrla gdč. Anči Koro-š č e v a iz Gornje Radgone. Za njo žalujeta poleg matere zaročenec, in brat. Pogreb bo danes ob 16. v Gornji Radgoni. — V Mariboru je u.mrl g. inž. Gjuro E m er, šef montaže delavnic drž. železnic. Pokojnik bo danes po blagoslovu ob 15. na koroškem kolodvoru prepeljan v Perast v Boki Ko-torski. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt emigranta na povratku Iz Amerike. Zagrebška kronika je pretekli pone deljek zabeležila tragičen dogodek. Mirko Dražič, po poklicu zidar, po rodu iz Bribi-ra v Hrvatskem Primorju, se je pred petimi leti izselil v Kanado. Ker je bil že več mesecev brez dela in razen tega še bole hen, je sklenil, da se vrne v domovino. Pretekli petek je prispel v Zagreb. Ker se je na potovanju njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, je bil sprejet v bolnico usmiljenih sester, kjer je v ponedeljek umrl. Pri nesrečnem možu so našli 170 dolarje*. ♦ Strela je do temelja razrušila hišo. V Trogiru pri Splitu je v soboto strela udarila v hišo Ivana Novaka. Hiša je skoro do temelja razrušena, lastnik hiše in njegov 11-letni sin Vinko pa sta hudo poškodovana. * Napad v gozdu. Ko se je vračal v sobota dopoldne brezposelni mesarski pomočnik Toplak Janez na svojem kolesu domov k Sv. Miklavžu pri Mariboru, ga je neki neznanec v gozdu pri Sv. Janžu na Dravskem polju napadel ter ga s kolom pobil na tla. Toplaka je naš^l posestnik Čeh Franc, ki ga je tudi pripeljal v ptujsko bolnico. V bolnici so ugotovili, da ie Toplak nevarno ranjen na glavi in da ima lobanjo počeno. Zadevo preiskujejo orožniki. * Fantovski pretep z vilami, grabljami in koli. Nedavno se je več fantov, ko so se vračali s polja od dela domov v Doleni. med potjo nekaj sporeklo, kar je dalo povod, da so se kar na cesti spoprijeli ter se začeli VSE MADEŽE na oblekah kakor tudi na svili, posebno pa na barvastem usnju Vam očisti ČISTEM (ni v n e 11 j i.v o). Zalogo ima staroznana drogerija Kane, Židovska 1 obdelavati s senenimi vilami, grabljami in koli. Iz pretepa so odnesli večje in manjše poškodbe Tomanič Franc, posetnikov sin iz polene, in Anton in Franc >Ilakar. posestniška sinova iz Sel pri Ptuju. Zadeva je pred sodiščem. ♦ Krvav prepir v Splitu. V Splitu je preteklo nedeljo prišlo do usodnega prepira, ki je zahteval življenje mladeniča. Pred hotelom ^Salono.; je prišlo do prepira med dvema domačima delavcema in Slovencema Ivanom župevcem in Alojzom Banom iz Brežic ob Savi. ker sta pijana domačina opsovala mater Slovencema. Domačin Roje je župevca vrgel na tla, ta pa je potegnil iz žepa nož in ga nasprotniku zasadil v prsi. Ban pa je drugega domačina ranil z nožem. Roje je v bolnici za poškodbo umrl. Oba Slovenca pa sta bila aretirana in izročena sodišču. + Strašna tragedija v hrvatski vasi. Trgovski pomočnik Stanko Radovanovič iz Petrinje je bil že dalje časa brez posla Povpraševal je v raznih krajih za delom, a brez uspeha. Te dni pa se je vrnil iz Beograda hudo bolan za tuberkulozo, šel je v domačo vas ter se nastanil pri svoji tebi Julki. Pod isto streho je živel tudi njegov brat s svojo ženo Sitano. Stanko je bil že tako bolan, da ni bil več sposoben za delo, kar je bilo teti in svakinji zelo nevšečno. Dnevno so mu očitali, da ne dela in da j£ zastonj, zaradi česar je večkrat prišlo do prepira. Tako tud-i pretekli petek. Stanko je v jezi pograbil revolver, ustrelil teto Jul.ko in svakinjo Stano, naposled pa še sebi pognal kroglo v glavo. Vsi trije so ostali na mestu mrtvi. darmoi- fcokofcLda za odvajanje Aeluie Ua5o i* xaneslpvo ^^ Ako želite svojo hčerko res dobro trgovsko i®o*>ra.7/;t>i. tedaj jo Tipi sit« v Goraadov uč.ni z,-5 vixl (preje Garlmerjev tečaj). Prvovrstna učna metoda — radi tega kvirstoi učni uspehi. Sprejema sa.mo dekleta! — Vpisovanje do 6. julija. Nunska ulita št. 1". 7767 * V pijanosti je nasprotniku odgriznil nos. Na Duh r a Vikinem trgu v Zagrebu se je preteklo nedeljo zvečer odigral nenavaden dogodek. Delavec Dragotin Piškor je pijan prišel v stanovanje Vinka šula. Med njima je kmalu prišlo do prepira. Piškor je napadel Vinka in mu odgriznili nos. Intervenirala je polricija, ki je poškodovanca dala prepeljati v bolnico, napadalca pa so vtaknili v zapor. * Današnja moda zahteva poudarek lepe telesne linije, ravno tako pa zahteva tudi deška frizura posebno prikupno obliko v harmoničnem skladu z lepo postavo. Ta, od mnogih brezuspešno zaželeni cilj doseže moderna žena z lahkoto z redno ngo las s Pixavonom Krasna ipena prijetno duhtečega mila za pranje las, da lasem prožnost, ki je neizčrpen .vir posebno dražestnih frizur. Dražestna valovitost las in blesk kodrov je zasluga nege z Pixavonom. Pixavon nudi predpogoje vseh češčenj, .ki so jih deležne mladostno vitke pojave današnjega modernega damskega sveta. ♦ Kupujte blago na obroke le s pomočjo Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani. Trgovski dom. • Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Otroci naj še od malega pijejo Sisaško mineralno vodo, ker se na ta način najlažje ubranijo golšavosti. ♦ »Franz-Josef« grenčica povzroči lahko odvajanje. Iz Ljubljane u— K odhodu sokolskih tekmovalcev In tekmovalk v Prago se je v torek ob 12.38 na peronu glavnega kolodvora zbralo večje število bratov in sester rz ljubljanskih sokolskih društev, da se poslovijo od naših prvakov. Direkcija železnic je ljubeznivo da.la na razpolago za malo sokolsko ekspedicijo posebno lep ipulman-vagon, v katerem so zavzeti svoje prostore tekmovalci z vodnikom br. Banom, tekmovalke z vodnico s. Jugovo, sodniki bratje Jeras, Kost-napfel, Podgornik, .Stanič, Rudolf, Lubej, Pajič i.n sodnice sestre Uičeva, Trdinova in Slapničarjeva. V imenu saveznega na-čelstva se je poslovil od odhajajočih Sokolov br. Miroslav Ambrožič, namestnik saveznega načelnika. Na peronu so bili tudi br. Vrhovec, načelnik br. Flegar, tajnik ljubljanske sokolske župe .i,n br. Kajzelj, starosta Ljubljanskega Sokola. Okna vagona so bila vsa okrašena s šopki, ki so jili prejele članice za slovo. Vsi tekmovalci in tekmovalke so bili v najboljšem razpoloženju in polni nad na dober uspeh. Ko se je vlak z malim za.kasnjenjem začel pomikati s postaje je zamahalo več sto rok v pozdrav i.n je zadonel krepki sokolski: Zdravo!« Naše prvake, ki bodo zastopali Jugoslavijo v najtežavnejših sokolskih tekmah spremljajo naše misli in naša pričakovanja lepih uspehov. u_ Ljubljanski Sokol naznanja prijavljenim udeležencem za zlet v Pragi, da so prispele železniške legitimacije za .potovanje in se lahko dvignejo v društveni pisarni med uradnimi; urami. Sokolski vlak iz Ljubljane se bo odpeljal v petek 1. julija ob 13.35. Udeleženci, tudi izven Ljubljane, se zberejo ta dan ob 13. na glavnem kolodvoru. Podrobna navodila se bodo dajala med vožnjo v vlaku. u— Dva lepa praznika. Nebo nam je bilo naklonjeno tako na Vidovdan, kakor tudi! na praznik sv. Petra in Parvla. Ljubljančani so oba sončna dneva seveda kar najbolj izrabili, v glavnem za izlete na planine in nižje hribe ali pa ob vodah'. Turistov je odšlo iz mesta že v ponedeljek zvečer še več pa na Vidovdan popoldne naravnost rekordno število. Mrgolenje ob Savi, na Sari ob Gradaščici, Malem grabnu in pa seveda tudi ob Ljubljanici je kar težko opisati. Mesto je bilo zlasti včeraj skoro popolnoma prazno in se je vse razživlja- lo zunaj. Nekoliko živahnejše je bilo samo v šentpeterskem okraju, kjer so Imeli že-gnanje in so bili vsi, tudi gostje, po starem običaju povsod najlepše postreženi. u_ V nedeljo popoldne vsi na vrtno prireditev v hotel -Tivoli«! Pester spored z zborovskim petjem, srečolovom, plesom itd. Prebitek v prid brezposelnim. »Tabor« — »Zora«. u_ šentjakobsko-trnovska moška podružnica CM D priredi 3. ju!.: :a v proslavo sv. Cirila in Metoda narodno veselico z godbo, plesom, kegljanjem na dobitke, srečolovom itd. na vrtu gostilne .Kurja vas« (Putrih) na Dolenjski cesti. u— Društvo »Treznost« javlja vsem članom in članicam kakor tudi članom in članicam >Trezne mladine:, da odpotuje naša delegacija na jugoslovenski kongres treznosti na Cetinje drevi z brzim vlakom (ne z ;>opoklanskim ob 12.38, kakor je bilo pomotoma javljeno) pod vodstvom brata Puharja. Na glavnem kolodvoru se zberite ob pol 20. u— »Domu učiteljic« r. z z o. z., je darovalo litijsko učiteljsko društvo 1000 Din. Srčna hvala! u— Dve nepoboljšljivki. Ko se je včeraj zjutraj danilo, je prišel oprezujoči detektiv v Tivoliju okrog nekega grma, kjer je zalotil v sladkem objemu neprespan parček, •ki se mu je takoj skušal izogniti. Namen pa se mu ni posrečil, kajti mož postave je v tistem trenutku spoznal v ženski 25 letno Ivanko Kod.ričevo, doma iz okolice Ptuja, o kateri je prišel na ljubljansko policijo glas, da je pred nekaj dnevi pobegnila iz kaznilnice v Begunjah. Detektiv je žensko aretiral ter bodo sedaj že devetkrat pred.kaznovano nepobo 1 jšljiviko oddali nazaj v Begunje. Izredno nerodna je tudi 40 letna Amalija Kančeva, k.i je bila že šti-rinajstkrat kaznovana im povrh izgnana iz Ljubljane. Malka se malo zmeai za prepoved povratka. Predvčerajšnjim je spet popivala v šiški in naposled ponoči zaradi pijanosti popolnoma onemogla zaspala pred staro cerkvijo v šiški. kjer jo je našel policist, ki jo je spravil v z a nor. u_ Sleparčkova smola. Policija je včeraj prijela Albina T., ki je pred kratkim dobil od neke tvrdke v komisijo večjo zalogo kozmetičnih (predmetov. Blago Je prodajal tudi pod ceno, samo da je prišel do denarja, k: ga pa mož ni od,računal tvrd.ki, marveč ga je ■porabil zase in sicer po večini v veseljaški družbi. Tvrdka, ki je Izvedela za njegovo početje, je tirjala od njega denar, a. ga, seveda mi dobila. Albin je moral zaradi teza najprvo v policijski zapor zagovarjati pa se bo moral pred sodniki. u_ Tri nezgode. Na Ljubljanskem polju se je včeraj dopoldne ponesrečil 9 letni sinček delavca Marjan Pečar, stanujoč Med Hmeljniiki 2. Dečko je splezal na neki kozolec, s katerega je padel i.n se hudo poškodoval na levii nogi. Dijak Ivan Okorn, stanujoč na 'Ilovici 8 je odšel včeraj iia Orlje, kjer je splezal na češnjo, s katere je padel vn si T.lomii desno roko. V splošno bolnico SO 'dalje pripeljali hčerko pr.>«!ov-nega delavca Zoro Upljevo iz Bohinjske Bele, ki se je hudo oparila z vrelim mlekom. ___ NE potrebujemo reklame, delo govori. Pralnica, likalnica in čistilnica oblek, — Mestni trg št. 8 (Haman)._230 Hmm! slaščice in nebeške torte »Tutankamen« in še razne sorte kakor »Zrini«, »Jelačič« in slične, pri PETRIČKU res so vse odlične! Samo Niggerol (Patent št. 5322) olje aH kroma ra s-olnčerje in masažo, Vas obvaruje ?i>lnčarice im pe?. ter Vam nare4i bomo gladko ju en bakreno zagorelo. — Dchi 'se v vf^h lekarnah in drogerijah. Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Dnevno sveža pri LEGAT Mi klošičeva 28. Specerij katese, zajtrkovalnica. KAVA klošičeva 28. Specerija, deli- 239 Iz Celja e— Upokojeno učiteljevo iz Celja 'n okolice bo imelo redni mesečni sestanek v soboto 2. julija pri g. Grahu v Gaberju. Iz Maribora a— Proslava 15-letniee U- dekliške meščanske šole se je vršila v ponedeljek. Pred občinstvom, zbranim v častnem številu, in pred zastopniki šolskih zavodov in drugih ustanov je nastopil pevski zbor učenk pod vodstvom gdč. Zacherlcve ter odpel mnogo lepih mladinskih pesmi v splošno zadovoljstvo. Učenke so nato nastopile z raznimi deklamacijami. Zbrane goste in učenke je nagovorila ravnateljica gospa Sche-digo. Po slavnosti je bila otvorjena razstava, ki je zanimiva ter v ponos učiteljskemu zboru kakor tudi učenkam. šoli želimo še nadaljnjega napredka v prid naši prosveti. a— Slavnostna otvoritev letnega telovadišča v Aškerčevi ulici Sokola Maribor III., združena z javnim nastopom bo v nedeljo 10. julija ob 16. a— Koncert »Mladosti—Balkana« iz Zagreba. Kakor smo napovedali, bo veleza-nimivi koncert tega slovitega akademskega pevskega zbera 3. julija zvečer v Uni-onu. a— Slovenska starokatoliška služba božja bo v nedeljo 3. julija ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v drugem nadstropju. h— Protituberkulozna liga pridno deluje ter je z uspehom priredila dneve za pouk v borbi proti jetiki. Zlasti šolska mladina je z velikim zanimanjem sledila prizorom v filmu »Dva bratai, ki 9e je predvajal tudi za odrasle. Tudi cvetlični dan je moralno popolnoma uspel, gmotno pa sedanjim časom primerno. Protituberkulozna liga je sklenila na svoji zadnji seji, da bo pobirala pri pre- II §mm drž. razr. loterije boste te?*:o dess-glL Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. možnejših staro obleko in perilo, da se bo predelalo za revne otroke, ki bodo poslani v počitniško koloniio. število kolonij se namerava letos podvojiti. Vse prireditve in akcije voli agilni predsednik g. Zelinka. Liga hoče urediti tudi zelo potrebno letno kopa-lišče na Pintarjevih bajerjih. Prostor sta si že ogledala izvedenca Higijenskega zavoda iz Ljubljane. Po gostilnah bo liga razpostavila svoje nabiralnike in bo ves denar, ki se bo v njih nabral, namenjen bolehni'delavski deci. a— Vpisovanje v prvo državno dekliško meščansko šolo na Slomškovem trgu bo danes in jutri od 8. do 12. in od 15. do 17. K vpisovanju v prvi razred je treba prinesti izkaz o uspešno dovršenem četrtem razredu osnovne šole in krstni list. a— Ogenj je nastal v noči na torek v drvarnici posestnika Krivca v Novi vasi. Domači so ga še pravočasno opazili in pričeli takoj gasiti. Na kraj požara so prihiteli tudi ognjegasci, ki so preprečili vsako večjo nesrečo. a— Nezgode. Na Vidov dan je doletela Rudolfa Rupa, stanujočega v Minski ulici, hujša nezgoda. Ko je obrezoval vrtnice, mu je izpedrsnil nož ter si je prerezal žilo odvodnico na levi roki. Prepeljati so ga morali v bolnico. Tu je iskal pomoči tudi viničar Jurij PeserI iz Košakov. ki ga j a konj tako hudo udaril v trebuh, da je obležal nezavesten. Iz Kranja r— Uspeli pevski nastop. Sokolsko društvo je letos na poseben način pro-lavilo \ idov dan. Spominski proslavi, ki se je vršila v okrašeni telovadnici v N trudnem domu je ia 1 prisostvovalo le malo obe ;i-stva. Mešani zbor je odpel 5 točk, od katerih je posebno ugajalo Andelovo: Ku o in Premrlov: Poiže!:. Sckoi.ski ,:bor, ki „e je v zadnjm času po številu malce skrivi je prav lepo uspel, le intonacija ni še povsem na višku, kur bo pa p-i klavirju odlično ga Fa ki nova. O pomenit Vidovega dne pi je v krotkih stavkih govoril br. _ starosta S. Završnik. t— Višji ierajni iz»>it je rnipravil na tukajšnji gimnaziji tudi g. Marjan Košar, katerega ime je v zadevnem poročilu pomotoma izostalo. Čestitamo! t— Dober lov. A7 teku zadnjega tedna je bilo v tuka jšn jo tiskarno »Savo« dvakrat zaporedno vlomljeno in odnesena je bila večja vsota denarja. Ko pa je tat tretjič poizkušal priti z dvorišča tiskarn--v notranje prostore, je bil prijet. Pozno ponoči ga je opazil sluga, ki je stal ni straži. Prijel ga je baš v trenutku, ko j? hotel vlomiti v pisalno mizo. Ko se je t;ir okrenil, je spoznal sluga, da stoji pre 1 njim lastni brat Karel. Na orožniški -10-staji so tatu pošteno izprašali vest. Možak je tudi priznal, da je kradel, ko o služil v župnišču. Župnik pa ga ni nazr i-nil, ker je Kare! obljubil, di bo škodo poravnal. Iz Zag©r|a z_ žalostna slika našega rar^čaja. Kolikor je doslej ugotovljeno, nd skupina nabornikov. .ki se je pretepala na Lok:;h r ni.ka.kšni zvezi z ono skupino, ki je vr~!a razpelo v Medijo. Iz Trbovelj t_ Most čez Savo, ki so ga hoteli na.p.-- titi občini, se je sedaj na enem koncu podrl. Sedaj se je pokazalo, da se je občina upravičeno branila prevzeti proti visoki odškodnini to podrtijo. Nekaj bo pa sedaj vendarl« potrebno ukreniti, ker so odrezani od Trbovelj vsi tisti, ki so zaposleni v Trbovljah, stanujejo pa onkraj Save. Tn U učenci, ki so obiskovali šole v Trbovljah, se mora.jo voziti sedaj najprvo do Zagorja in od tam v Trbovlje. K sreči so šole končale s pou.kom. Zvezo med obema "bregovoma bo treba na kak način spet ?ora-viti v red. Najbolje bi bilo, da vzame vso zadevo v roke banovina in ukrene potr "lino, da se bo mogel vršiti vsaj osebni promet čez Savo. t— So-dnijski uradni dnevi v mesecu juliju bodo v Trbovljah 5. in 23. v Hrastniku pa 16. julija. Iz Novega mest n— Podružnica društva »Soče« nedeljo 3. julija izlet k Sv. Roki združen s sestankr m. ki se bo vrš stem. Zbirališče ob 3. popoldne i v Kandiji. Vabljeni so vsi člani, c granti in njih prijatelji. Iz Ptuja j— Iz liotars-ke zbornice. Notai niča je na njegovo prošnjo dovoli g. Carliju Antonu dopust za čas 31. julija. V njegovi odsotnosti ga meščal notarski pripravnik g. Vi ber. j— Izsleden tat kolesa. Pred bilo ukradeno stavbeniku g. Iva nu kolo. Te dni pa je zapazil ne delavec kolo pri delavcu Iva v Ptuju. Zadeva je bila p policiji, ki je Gala aretirala, Gal no priznal. v LETU HLADNA OVOMALTINE je zelo okusna in hranilna osvežujoča pijača Zvočni kino IDEAL Danes popoldne ob 4. in 9. uri premiera velikega filmskega umotvora režiserja Jos. v. Stern-berga: Cmeriš G a po slovitem romanu Theodorja Dreiserja. — Film, ki je zbudil mnogo duhov in o katerem je pisal več mesecev ves svetovni tisk! Iz življenja na deželi DR A.ML JE. Pripravljalni odbor krajevne organizacije JRKD sklicuje v nedeljo 3. julija ob 8. zjutraj v prostorih društva »Detelje* ustanovni občni zbor JRKD. Somišljeniki iskreno vabljeni! KOČEVJE. Te dni odhajajo iz Kočevja v Ribnico premeščeni davčni uradniki gg. Zrimšek, Kumer, Brunstajner in Zalar. Istočasno se poslavlja tudi sodni podurad-nik Mlinar, ki je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljano. Vse bodo pogrešala naša društva, zlasti bo pa pogrešal sokoiski oder izvrstna igralca Zalarja in Mlinarja. Vsem skupaj želimo na njihovih novih službenih mestih mnogo sreče! — Dijaški dom v Kočevju bo ime! redili občni zbor 6. ju- lija ob 17. v društvenih lokalih z običajnim dnevnim redom. MORAVČE. Gasilno društvo vabi k blagoslovitvi nove motorne brlzgalne 3. julija ob 15. Prireditev bo združena z z!e-tom kamniške župe. Po blagoslovitvi bo na prostoru poleg gasilnega hrama vrtna veselica s srečolovom, ribolovom, godbo in plesom POLJČANE. V nedeljo je z lepim uspehom gostovala na tukajšnjem sokolskem odru sokolska deca iz Hoe. Vprtzorila je Pečjakovo pravljično igro »Kraljičina z mrtvim srcem«. Kežwa igre je bila v spretnih rokah učiteljice s. Aprhove. Za vse nastopajoče je izdelala sama naravnost razkošno garderobo, naučila pa jih je tudi vmesne plese in srčkani balet, ki so ga morale male deklice ponavljati. Vsi nastopajoči so se dobro odrezali. Ploskanje po posameznih slikah in ob koncu igre kar ni hotelo prenehati. —Na Stanovskem se je te dni oglasil tat pri Kraljevih. Nikogar ni bilo doma in je zato splezal skozi okno v hišo. Odnesel je iz omare nahrbtnik, čevlje, klobuk, kravate, perilo in 200 Din. Morda bi bil odnesel še več. da ni v daljavi zagledal vračajočo se gospodinjo ter hitro pobegnil. — V Poljčane se je v ponedeljek zatekel siv golob pismonoša. Lovec Fišinger ie goloba obstrelil. Živa! ie ranjena priletela v šolo. kjer so io otroci ujeli in izročili tukajšnjemu komandirju, ki io je takoj poslal v Ljubljano. Na nogah je imel golob dva obročka. — V nedeljo vsi k Hartneriu na sokolsko prireditev! — Vidovdan ie naša šola proslavila s primernimi nagovori, deklamacijami, petjem in raialnimi nastopi. o§podarit¥ Naša trgovinska bilanca v mgju ■"red dnevi sn.o ofc>viii pcdalke o ni-šem i:vozj v maju. ki je znašal 2PJ.8 iiiiiiji:- a £}i" Sr i-ij j« t . j r-ralna d1..*« ko.a r rb •:\ila tad' podatke o uvoz.i v maji: tak.' 11 narr, je n ojro?e pregledan n\ n:i-rs trgovinske bilance v tem mesecu. V maju smo uvozili 55.027 ton (lani v maju 100.693 ton) v vrednosti 234.6 milijona Din nasproti 393.5 milijona Din v lanskem maju. Naš uvoz je bil torej v maju v primeri z uvo-z jm v istem mesecu pret. leta znatno manj-š'. in sicer po količini za 45.4 °/o, povredno-s i pa za 40.4 °/o (158.9 milijona Din). Naša trgovinska b:lanca je bila v maju pitsivna le za 14.8 milijona Din. dočim je bila v aprilu celo aktivna za 22.1 milijona Din (v lanskem maju je znašala pasivnost' 16.6 milijona Din). V prvih o mesecih t. 1. se ie naša trgovinska bilanca gibala tako-le januar februar marc april maj izvoz uvoz saldo 218.3 228.2 _ 9.9 203.7 229.4 _ 25.'r 212.7 246.4 _ 33.7 271.0 248.9 + 22.1 219.8 234.6 - 14.S 1125.5 1187.5 — 62.0 1965.5 2196.9 — 231.9 2854.4 2973.4 —119.0 2458.8 3064.1 — 605.3 0009 0 3214.4 — 981.7 ornjih številk razvidno, se ian.-mai 1932 „ 19*1 „ 1930 „ 1'929 1928 Kakor je i/, mnujm ......-- je sporedno z izvozom naš uvoz letos prav občutno skrčil. primeri z uvozom v prvih 5 mesecih pret. leta znaša zmanjšanje uvoza po količini 37.7°/o. po vrednosti pa 46.0°/«. pasivnost naše trgovinske bilance za razdob •e januar - maj znaša 62 milijonov Din. kar iii mnogo, če pomislimo, rta je naša trgovinska bilanca v prvem polletju zaradi .igrane strukture našega izvoza vsako leto pasivna, vendar je treba ugotoviti, rta je letos pasivnost znatno manjša kakor r ortgorarjajočili razdobjih zadnjih štirih let. Glavni predmeti našega uvoza v maju so bili: sirov bombaž (10.9). bombažno predi-vo (16.5), bombažne tkanine (14.8), volna (1.7), volneno predivo (2.4). volnene tkanine (6.8). svileno predivo (4.5). svilene tkanine (1.9). železo in polfabrikati (3.2), železna pločevina (2.2). cevi (3.6), železni ma-teriial (2.3). razni izdelki iz železa (12.1). mineralna olia (5.4). sirove kože (2.3), čevlji (0.8). steklo (3.7). riž (3.0). limone in oranže (1.6), kava (6.9), premog (3.3), olini plodovi (6.0. stroji in aparati (14.7), elektrotehnični predmeti (7.6), prevozna sred-stav (4.5). zdravila (2.3). organske banve (2.3), tiskarski papir (3.1). Obrisi velikih meddržavnih gospodarskih blokov Kakrr smo že poročali, je bila pretekli teden v Lausanni sklenjena carinska zveza med Nizozemsko in belgijsko-luxembur-ško carinsko unijo. Po sklenjenem dogovoru ne bodo carine v medsebojnem prometu v teku petih let znižale za 50 odstotkov. Sklenitev te pogodbe je izzvala zlasti v gospodarskih krogih zapadne Evrope največjo pozornost. Splošno smatrajo, da je ta pogodba prvi praktični korak za postopno ukinjen je obstoječih omejitev v mednarodni izmenjavi dobrin. Važnost pogodbe je zlasti v tem, da lahko pristopi h konvenciji vsaka druga država, s čemer je po mnenju Belgije in Nizozemske zadoščeno tudi klavzuli o največjih ugodnostih. Kakor poročajo iz Bruslja, sta ob« državi trdno odločeni, da to pogodbo tudi izvedeta. Belgijska vlada je pripravljena brez vsakršnih ozirov zahtevati revizijo trgovinskih pogodb z vsemi onimi državami, ki takega tolmačenja klavzule o največjih ugodnostih ne bi nriznaTe. Pripravljajo pa se v Evropi tudi še drugi širokopotezni koraki v pogledu odstra-ritve ovir v trgovinskem premetu. Na severu Evrope so pričeli ponovno z vnemo propagirati gospodarsko zbližanje vseh skandinavskih držav. Kakor zatrjujejo, bo v kratkem prišlo do resnih pogajanj med Cslom, Stockholmom in Kobenhavnom, in s cer tako v pogledu gospodarskega kakor t idi političnega zbližanja. Ni izključeno, da se temu gibanju pridruži tudi še Finska in tako bomo morda kmalu dobili tudi na severu gospodarsko in politično velesilo. Prizadevanja za gospodarsko zbližanje med posameznimi državami angleškega imperija m in veletrgovren' v Ljubljani se bo vršil 7. juliji ob pol U. gcvs-Vega doma« va 27). in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor in poročilo predsedstva, 2. Porodilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev društvenega odbora in društvenega nadzorstva (§§ 10. in 15. pravil). 6. Nasveti in pritož- uri v veliki dvorani »Tr-v Liubljani (Gregorčiee- bc. Če oH~ni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure kasneje nov občni zbor. ki bo skiepal o zadevah, stavljenih na dnevni red prvega občnega zbora, brez ozira na število navzočih društveni-kov. Občni zbor bo posebno važen zaradi tega. ker se bo na njem predvidoma razpravljalo tudi o važnem vprašanju številnih insolvenc. = Znižanje diskonta v Madžarski. Madžarska Narodna banka je v ponedeljek sklenila znižanje diskonta od 6 na 5°/«. To znižanje ni morda posledica tržne situacija, kaiti finančno stanie je nadalje napoto: redukcija ie le namen, omogočiti olajšanje kmetu glede na težko breme obresti za dolgove. = Potrjena je prisilna poravnava med dolžnikoma Avgustom Holblom in Rozo Holblovo, lesnima trgovcema in posetniko-ma v Št. Vidu pri Vuzenici, in njunimi upniki za 62°'o kvoto terjatev, plačljivo v 18 mesečnih obrokih. Dobave. Direkcija državnih železnic v Kaknju sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo masti za jamske vozičke, petroleja in firneža ter karbolineja, do 7. julija pa zr. dobavo bakrene dinamo žice. — Direk-c ia drž. rudnika v Velenju sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo moke, do 5. julija pa za dobavo riža, moke, ječmenove kave, bučnega olja, cikorije, kave ter koruznega zdroba. — Direkcija državne železare v Varešu — Maidanu sprejema do 6. julija p >nudbe za dobavo dinamo žice, železa, fil-trrjev itd. — Direkcija državnih železnic, strojni oddelek v Ljubljani, sprejema do 7. julija ponudbe za dobavo šip in šamotne ooeke, do 8. julija pa za dobavo zagostk, obročkov in valjev iz kavčuka. — Direkcija d^žavnepfa rudnika Senjski rudnik sprejema do 4. julija ponudbe za dobavo jamskega losa, platnenih cevi za vodo, prediva, ko-s tra in bele pločevine; do 11. julija pa za čobavo cevi za vodnjake z ventilom, filter-jkondenzacijskega aparata, kontrolnega aoarata itd. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI. Borze Devize. Beograd. London 202.82 — 204.42. Pariz 221.44 — 222.56. Ne\vyork 5610.13—5638 30. Vilan 286.03 _ 288.43. Pra^a 166.45-167.31. Am*tp"dam 227.537 _ 228.673. Bruselj 783.77 do 787.71. Berlin 13.3507 _ 13.4587. Curih. Pariz 20.175. London 18.52. Nevv-york 513.25. Bruseli 71.425. Milan 26.12, Amsterdam 207.35, Berlin 121.80, Sofija 3.73, Bukarešta 3.05. Efekti. Peoerart. Voina škoda 17.50 — 179 (zakli. 182 — 176.50), 7°/o inve=Hciisko 50 — 31 (zakli. 50). 4° o agrarne 22.50 — 23.50. 6"/» beoluške 32.25 — 32.75 (zakli. 32.50), 7*v, Blair 35.50 — 37.50. 8° « Blair 43 b!.. Drž. hipotek, banka 41 bi.. Narodna banka S800 den. (zaklj. 3S50), Priv. agrarna banka 200 — 204. Učite se pravilno soinčiti! To pomeni: nadrsžnile Vaše ielo predno sej iznosi^vit^ soln^nim žarkom z NIVEA-KREMA: DIN 5.- -NIVEA^OLJE: „ 25,- in 35.- Jugosl. P. BEIERSDORF & CO. d. s. o. j.. MARIBOR aii iN IVE A OL3EM Oboje vsebuje edino sreutivo za neyu kože* euceril, ki je koži sorodna ivarina, vsled česar so nam la sredstva iakorekoč naravno podana ter jih ni mogoče nadomestiti, naj» manje pa z nekimi „čudoivornimi kremami". Nivea-krema in Nivea-olje zmanjšujeia nevarnost skelečih solnčnih opeklin ter dajeta Vaši koži krasen bronasl ton. Vvroeih dnevih učinkuje Nivea-krema prijelno ohlajujoče, pri neugodnem vremenu Vas pa nasprotno varuje Nivea-olje pred prevelikim ohlajenjem, ki tako lahko dovede do prehlajenja. Nekaj pa upoštevajte: ne solnčite se z mokrim telesom in namažite se vedno poprej! tvmltev plavalne ssmie v LpMjkni Dobra forma iiirijanskih plavačev igra dunajskih Ljubljana, 29. junija. Na Vidov dan je otvorila Ilirija plavalno sezono z mednarodno tekmo. V gostih ie imela avstrijskega prvaka v waterpo'.u WAC. Prvič smo videli v Ljubljani avstrijske plavače, katerim pa ie bila v samem plavanju docela enakovredna, !e v \vaterpolu so se gosti pokazali kot izredne mojstre in so docela opravičili svoi glas kot eno najboljših moštev na kontinentu. Njih največja odlika je sijajna taktika in izredno precizno streljanje, v tem pogledu so celo prekosili Madžare, katere smo že ponovno občudovali v Ljubljani. V plavalnih točkah je VVAC odnesel tri zmage, Ilirija pa dve. Domači so za pričetek sezone pokazali prav dobro formo in so doseženi rezultati zadovoljivi. Lampretovi se je posrečilo. da ie na 50 m prosto izboljšala svoj jugoslovenski rekord za celo sekundo. Ži-rovnik pa ie na 200m hrbtno plaval izpod 3 minut in je skoro za 4 sekunde izboljšal svoj lastni državni rekord. Tekmovanje, ki se je vršilo dopoldne in popoldne ;e vsekakor dobro uspelo, tudi obis'< je bil zadovoljiv. 4X200 m prosto za dvomateh: Ilirija je nastopila v postavi Ziherl. Jesih, Žirovnik, Frtsch. gosti pa Basch. Steinbach, Ploner, Adler. \VAC je sprva vodil, ker je Ziherl plaval izredno ležerno (2:58). Jesih in 2i-rovnik sta prinesla kakih 8 m prednosti ter ie Fritsch kot zadnji plavač udaril cilj z 10 m naskoka v prav dobrem času 11:03.4. Lani ie štafeta Ilirije na državnem prvenstvu dosegla 11:09. S Fuchsom mesto Z-herla. bi bil čas Ilirije za 10 sekund boljši. 50 m prosto. Izbirno plavanje za sestavo štafete 5^50 m. Plavalo se ie v dveh skupinah. V prvi je zmaga! Svetek Ra.iko v času 29.4 pred Turnškom 20.2 Fuchsom jn Šerbcem. v drugi skupini pa Čerček s 33.8 pred Fettichom 34 in Otrubo 34.6. 50 m prosto za dame. Nastopilo ie 7 tekmovalk. Sigurno je zmagala Lanmreto-va v času novesra dr^avne^a rekorda 33.8 (stari rekord 34.8) pred Bradačevo. Zma- — Dva državna rekorda — Sijajna \vaterpolistov govaika je znatno izboljšala svoj stil in smemo upati, da bo dosegla še boljši čas. 100 m prsno juniorji: 1. Pepe 1:32.4, 2. Stegnar 1:37.6, 3. Svetek 1:39.8, 4. Polajnar. Stegnar je sigurno zmagal. 3Xioo m mešano za dvomateh. Ilirija ni nastopila v najmočnejši postavi, manjkala sta Sever in Fritsch: Jamnik, Zirovnik, Lavrenčič; VVAC Steinbach, Luttenfellner. Adler. 2e prsni plavač gostov ie csigural zmago in je bila na cilju precejšnja razlika. VVAC je rabil 4:03.8, Ilirija pa 4:16.S. Zatem je Ziherl na 50 m prosto dosegel izvrsten čas 29.6 ter se plasiral v ilirijan-sko štafeto, ki je popoldne nastopila proti gostom. 100 m prosto dame: 1. Lampret 1:20.6, 2. Bradač 1:29.6. 3. Zalokar 1:44.4. Lam-pretova se ni prav nič trudila. 100 m prosto juniorji: 1. Svetek 1:15.6, 2. Mihalek 1:17.6. 3. Prezelj 1:21.8. Kot zaključek dopoldanskega programa je sledila vaterpolo tekma me-d Ilirijo in \VAC, ki se je končala s 4:0 (2:0) za goste. Ilirija je nastopila v naslednji postavi: Cadež. Fuchs, Jamnik. Žirovnik, Fritsch, Jesih. Otruba. Pred pričetkom popoldanskega tekmovanja je goste pozdravil v imenu Ilirije podpredsednik dr. Lapa.ine in iim izročil svileno klubsko zastavico. VVAC pa je izročil bronasto plaketo, tehničnemu referentu plavalne sekcije Ilirije' Kramaršiču pa znak častnega članstva. 5X50 m prosto za* dvomateh. Gosti so zmagali le po krivdi 2:rovnika, ki je mnogo prepozno startal in se je vrhu tega med plavanjem zapletel v progo. Gosti v postavi Ploner. Steinbach, Floslinger, Basch Adler so zmagali v času 2:27.8 m pred Ilirijo v postavi Lavrenčič. Zaherl. Zirovnik. Svetek R.. Fritsch v času 2:28.9. Povprečni čas Iliriianov ie 29 8. 50 m prosto jrniiorj!: 1. Tavčar 31.9, 2. Fettich 33.9. 3. Lavrenčič. 100 m hrbtno dam«1: 1. Lampret 1:37.2, 2. Ozimič 1:55.5, 3. Zalokar. "Belo ko češnjev cvetje -perilo T-kakor hitro j oprano z Gazelo ! 8 TERPENT1N0VD-MIL0 GAZELA1 m pere re^ m po 1 b e GT. J.7/52. 2C0 m prosto juniorfi: 1. Fuchs 2:482, 2. Mihalek 2:59.5. 50 m prosto deklice: 1. Tavčar 47.6, 2. Kralj 52.6. 200 m hrbtno za dvomateh: 1. Žirovnik 2:57.8 novi državni rekord (stari 3:01.3)! 2. Luttenfellner 3:03.4. Nato so izvajali Kordelič. Ziherl in Trost skoke z deske in ^tolpa. Ziherl ie pokazal sijajno formo. 100 m prosto za dvomarch: 1. Ad!er (VV. A. C.) 1:07.2, 2. Fritsch 1:07.8. Tesna tesna zmaga v ne posebno dobrem času. Sledili- sta še dve vvaterpolo tekmi. Juniorji Ilirije so premagali v mlačni igri, ki je trpela zaradi slabega sodnika, rezervo s 3:2, v drugi tekmi pa je WAC pred vedel S'.iaino igro in je z lahkoto premaga! Ilirijo s 14:1 (6:1). Edini go! domačih je padel iz 4-metrovke. Gosti so v vsakem oziru znatno prekašali domače in je skoro vsak stre! »sedel«. Posebno se je izkazal Adler. ki je zabil večino golov. \VAC ie nastopil z izjemo Adlerja v isti postavi kot dopoldne, dočim je Ilirija nastopila v Turnškom in I!ovarjem namesto Fuchsa in Cadeža. rva nočna teki v Ljubljani Dunajski Rapid proti ASK Frimorju in SK Iliriji. V soboto in nedeljo bomo imeli v Ljubljani športno senzacijo. ASK Prime rje in ŠK Ilirija bosta imela dva dni v gosteh eno najslavnejših srednjeevropskih moštev, dunajske prefesionale, prvo moštvo mogočnega Rapida. Poleg Hungarije, Sparte, Slavije, Barce-Lr.e, Juventusa je to sigurno najboljše evropsko moštvo. Neštetokrat je Rapid zmagal na Dunaju in po vseh evropskih nogometnih centrih. Lista njegovih zmag je nepregledna. Naši domači moštvi — to zveni že kakor usoda — sta razvili vse svoje najb. ij-še lastnosti baš v tekmah proti najmočnejšim nasprotnikom. Tu so podajali igro. Da bo torej tekma Primorja kakor Ilirije z Rapidom lepa 'in napeta, o tem ne more biti dvoma. Kar se tiče senzacionalne nočne' tekme, ki bo v soboto na igrišču Primorja z zadetkom ob 20.30, naj navedemo, da bo že od 19.30 na igrišču igrala godba železni-čarske »Sloge«. Igrišče bo razsvetljeno z reflektorji. Avtopcdjetje Magister bo ta večer stavilo vse svoje vozove občinstvu na razpolago in bo vozilo posetnike na igrišče, čim bo voz poln Za tekmo vlada v Ljubljani razumljivo zanimanje. Saj je podobna tekma v Zagrebu privabila na igrišče nad 20.000 l^u-di, v Beogradu nad 15 000. Nočne igre imajo namreč svoj poseben čar in tudi ob-čistvo je vse drugače razpoloženo, mnogo b: lj bojevito, igri sledi z mnogo hrupnejšim zanimanjem, mc štva sama pa igrajo z naporom vseh svojih sil. Tekmi bodo prisostvovali ugledni zastopniki javnega življenja. Poset bo vsekakor tak. da bo Rapid čutil dolžnost, da pokaže, zakaj in kako je postal na Dunaju ljubljenec vse tamošnje športne publike. Da se prepreči naval na igrišče, bodo vstonnice na razpolago že v predprodaji od petka naprej. Avtomobili bodo pristajali na levi strani Dunajske ceste ob Stadionu. SK Ilirija. Seja načelstva nogometne sekcije bo danes ob 20.30 v »Evropi«. Jutri ob 18. trening I. skupine. Točno! ISSK Maribor (nogometni odsek). Sporoča se vsem klubom, da je novi klubov naslov: Josip Konič, Maribor, Nekrepova 4. Umrl je po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš dobri, zlati oče in tast, gospod Ivan šuštar mizarski mojster. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 30. junija ob 4. uri iz hiše žalosti, Društvena ulica št. 4, Moste, k Sv. Križu. Ljubljana — Moste pri Ljubljani, dne 28. junija 1932. Angela in Marta, hčeri Ernst Remžgar, Stanko Vodlak, zeta Pogrebni zavod I. Gajšek. d Svetovna razstava Ma Albert Londres Albert Londres. mojster velike reportaže, ki je nedavno tako tragično preminul med ognjeno katastrofo prekomornika »Georgesa Philipparja«, je prispel razmeroma pozno do te žurnalistične stroke, v kateri je postal tako slaven. Deset let je bil prej novinaril v Parizu in njegovo ime je bilo tedaj popolnoma neznano v novinarskem svetu. Takrat je bil predvsem poet. in sicer zelo dober poet. Prvič spm slišal njegovo ime L 1904. pri p. Elie-Josephu, danes glavnemu uradniku >Petit Parisiena nekoliko bohema. Pri tem mi Je pokazal prvo zbirko njegovih verzov. Zbirka se je imenovala »Suivant les heu-resr in nje dvajsetletni avtor ie bil Albert Londres. V pariški agenciji lista »Salut Public« smo delali v posadih od 8. zjutraj do 4. naslednjega dne. Londres si je izbral nočne ure. Popoldne je zbiral v poslanski zbornici politične novice, zvečer j1* opravljal ob veliki uredniški mizi s šk^jami v roki in steklenico lepila pred seboj svoj posel. V odmorih je pisal verze na papirne liste agencije. Že takrat i" bil ta mladi mož, ki je s svojim lepim obrazom, z valovtimj lasmi in svetlo kostanjevo brado sličil mlademu Alfredu de Mnssein, dober zvfst in ustrežljiv tovariš, mi vsi sir o ga ljubili in spoštovali. Zjutraj okrog treh so j-' odpravil domov. Svoje sobe je menjav d pogostoma in vse so bPe zelo majhn?. temns in czke. Njegova soba v Po'1-sounieroski četrti je merila n. pr. komai 2 krat 3 m m skoz! okno ni bilo opaziti naimanjšjga koščka neba. Ob mali pisalni mizi f-ri okau j-3 sedel s sLlo- knjige poezij, prva je izšla 1 1004. pod naslovom »Suivant les heures«. V tej zbirki kaže značilno streml jen je po prosti m. nevezanem verzu. V naslednji zbirki »Lame qui vihre«, ki je izšla 1. lfK)8„ se uvodoma z objavo nekega pisma Frangoisu Coppeeju odpoveduje dekadentskj formuli in se vrača k starim. V težki moralni krizi izda 1. 1010. zbirko »Lointaine«. v kateri poziva mlade ljudi, naj se ne zapirajo sami vase, naj manj analizirajo same sebe in bolj živijo. Ta zbirka je posvečena bolestni ljubezni, ki se prekine s 9mrtjo ljubljene žene. Dve leti pozneje izide zbirka »La Marche a r.Etoile«. v kateri se je dokopal do široke, mogočne, entuziastične poezije. S to zbirko, ki jo je posvetil letalstvu, viru herojstva, je ustanovil novo šolo »efrenizem«, šolo mogočnih, frenetičnih čuvstvovanj. To je biln njegova zadnja zbirka, kajti med tem časom je bil postal član političnega uredništva pariškega >Mati na«. L. 1014. je kot vojni poročevalec prvič nastopil v veliki reportaži m si je takoj pridobil ime. Prešel je k »Petit Journalu« in od tam k >Petit Parisienu< pod vodstvom njegovega prvega šefa in uči-telia Elie-Josepha. Nastopil je pohod proti svoji zvezdi, osta-vil je svojo ozko. temno sobo in je šel živet svoj frenetski peem. Njegova sijajna zvezda je, žal. nenadoma ugasnila v tragični noči na daljnem morju. — Andre Charpentier. Pri zaprtosti in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu, je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenj, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in milo odvajajoče. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Laboratoriji za vreme fe Moskve poročajo, da so tam otvoriH »Zavod za umetni dež«. Ustanova ima že podružnice v Ljeningradu, Odesi. Sarato-•vu, Ta sk en tu in Aškabandu. Njen smoter je proizvajanje umetnih nalivov, sintetičnih oblakov in umetne megle. Delo moskovskega zavoda sloni na predpostavki, da so z elektriko nasičene zračne plasti odločilnega pomena za vremen, ske razmere, posebno glede dežja in snega. S kompliciranimi napravami proizvajajo »danes oblake, ki jih potem nasitijo z X žarki in z ultravioličmmi žarki. Pri tem se poslužujejo tudi naprav za proizvajanje električne napetosti. Inženjerji, ki imajo opraviti s temi postopki, se trdno nadejajo, da jim bo z njihovimi metodami uspelo | v suši delati dež. v dobi dežja in vlage p« razpršiti oblake. Letališča bodo z uporabo teh postopkov vedno čista m jasna, nad njimi ne bo nikoli naravne megle. Za prihodnjo zimo pripravlja sovjetski inženjer Košinski veliko presenečenje. V laboratoriju za proizvajanje vremena se mu je namreč posrečil poskus za prepre-čenje snega. Njegov postopek baje omogo. ča takšno preprečen je. t. j. preusmeritev snega od mest v oddaljenejše kraje. Nad Moskvo bodo zato letos pozimi spustili balone, ki bodo z elektriko nasičevali zrak. Sovjetske oblasti si obetajo od teh po-sk u -ov in od vremenoslovnih laboratorijev velikanske prednosti za kmetijstvo v najrazličnejših predelih države. Tehnika v službi policije Iz življenja in sveta njeno glavo in pisal. p:sal v »rze ... Kako je mogel ta veliki avauturiei, ta nenasitni globetrott-jr, toliko let omejili svoje obzorje na te zakajene, tesne luknje? To nas mora presenečati. In vendar bi človek dejal, Albert Londres da je baš tu gledal svetlejša neba, »išje vrhove, razbu.-kaneiš > oceane ;n prostraneiše planjave nego po svojem tridesetem letu, kp so ga razne poklicna okoliščine vrgle :z i le-govih poetskih smiarij v realnost, v široki svet. V tem desetletju priprav je izdal štiri Flamske demonstracije v Anversi Spor med fla.rn.skim ljudstvom v Belgiji in vlado še ni pojenjal. Slika kaže nastop policije proti demonstrantom ANEKDOTA Največje vojaSko letalo na svetu Konec telesnih preiskav na avstrijski meji Avstrijski obmejni organi so dobili nalog, da se ima v bodoče opustiti sleherna telesna preiskava potnikev. Ta tortura, ki se je izvajala nad potujočim občinstvom zlasti prva leta po vojni, ko so ljudje potovali več nego sedaj, je navzela takšno obliko, da se je pristudila državni cblasti sami. Praksa se je opustila poglavitno zaradi tega, ker je postala ta metoda občinstvu tako mrzka, da je zaradi nje začelo opuščati potovanje v Avstrijo. Vsakdo namreč, najsi je bil sumljiv ali nesumljiv, je bil vedno izpostavljen nevarnosti, da iz-vrše na njem telesno preiskavo. Ljudje so se zategadelj rajši izogibali takšnemu ponižanju s strani carinskih organov in slič-nih manipulantov in so ostajali doma. V splošnem pa se je praksa opustila še lz drugih razlogov: telesne preiskave so bile skeraj vedno brez rezultata, kajti tihotapci denarja so ubrali zdaj druga pota in najemajo agente, da jim drugače prenašajo denar čez državno mejo. Bodoči mandžurski cesar Angleška >zračna bojna ladja«, ki so jo zgradili v največji tajnosti. Letalo tehta z vsem tovorom 33 ton. širokost kril znaša nekaj manj kot 40 m Na Trajanovem trgu v Rimu so nedavno imeii razstavo, ki je zan.uv.va za v^c dežele in ljudi — razstavo kruha. Veliko zanimanje /,anjo priča, da je prireditev popolnoma dosegla svoj namen. Razstavilo j c okoiu b0 evropskih in prekomorskih držav približno 5000 vzorcev kruha. Tudi to priča, da je kruh najbolj vsakdanje ljudsko žtivilo, ki ga ljudstva pripravljajo, mesijo in pečejo po svojem naj raznovrstne j-šem okusu in mu dajejo tudi pc.ua različno obliko. Pojem »kruh« se krije s pojmom »civilizacija«. Po vsebini .n oblik,i kaže značaj ljudstva, ki ga je vmtsilo in speko ter ga je. Pri nekaterih kruhih se na ta način jasno vidi bujna domišljija, pri drugih stvarnost, primitivnost 111 prof io j en okus, a tudi imovitost in revščina. Da se vrši razstava kruha v Rimu, ni čisto slučajno. Rim je bil namreč mesto, ki je posredovalo uvedbo kruha na evropski celini. Domneva se, da so kruh »iznašli« Kitajci, kar pa tudi ni povsem gotovo. Velika nagrada za eleganco 1932 r-ri pariški tekmi za eleganco 1. 1932 je prejela Grand Prix gdč. Roberta Cusey. Na sliki vidimo mlado damo, nekdanjo lepotno kraljico Francije z elegantnim ruskim hrtom Vsekakor pa je sigurno, da je kruh že zelo stara reč. V Tutankamnovi grobnici so pred leti med zlatom im dragotinami našli tudi kose kruha — znamenje, da so kruh jxiznaH in pekli že egiptovski faraoni. Njih pripravljanje kruba je bilo seveda na znatno nižji .stopnji kakor danes. Kakšnih 2000 let pr. Kr. so pekli kruh na ta način, da so testo razvaljali in ga položili ra vroče, kjer se je spekel, posušil in dobil svojo rjavo barvo. Na ta način pripravljajo in pečejo kruh še dandanes pastirska plemena v severni Afriki, Siriji in sosednih deželah, a tudii v Turčiji in na Kitajskem. Na tenko razvaljano testo, ki se položi na vroč kamen, dokler se ne speče. je praoblika in predprodoba našega današnjega kruha. Že stari narodi so umeii kruih tako pripraviti, da dolgo ni sple^nel. V primeri s temi primitivnimi praobli-kami kruha kaže današnji krušni izdelek civiliziranega sveta ogromen napredek, in to ne le po vsebini in kakovosti, ampak tudi po obliki. Švica n. pT. kaže na razstavi v Rimu vse mogoče oblike svojih krušnih izdelkov, ki nazorno pojasnjujejo dobro razmerje ried človekom i.n k'uhom. Vsak švicarski kanton, da celo vsak kra i, ima svoio posebno vrsto kruiba. v mestih pa prevladujejo še posebne zmesi, ki dražijo okus in vabijo sladokusca h krušni mi zi. Če so švicarski kruhi rafinirano pripravljeni, so italijanski primitivni, originalni samo po obIMki. Ponekod jim dajejo podobo vencev, rogljev in kron, v nekaterih pokrajinah je nodoben grotesknim živalim, v Siciliji jedo celo hlebe, ki so proti vrhu okoničenn. Španski kruhi so v oblikovnem pogledu razkošni io kažejo vso bujnost fantazije, ki z njo razpolaga špansko ljudstvo. Nekateri kruhi so kakor damska pokrivala. Francija je v Rimu zastooana s kruhom v podobi palic in cevi. Anglija pa kažp v svojem oddelku hladnost in treznost: njen kruh ima samo en n.p«nen — in ta je. da gre čimprej v denar. Kakor je Anglež suh :n ljubi nakit ia in okrasja, takšen je tudi kruh te dežele. Rusija je zastopana na razstavi samo z dvema hleboma iz Tifliisa. Prvi kaže primitivno obliko, drugi pa ima podobo bu-meranga. Balkanski kruhi kažejo rafine-cnent bližnjega Orenta. Amerika pa se razkazuje < id;i na rimski razstavi kakor kong!omerat vsega, kar je izumil im izkoristil zapadni evropski svet. Gibraliarski predor Kakor poročajo iz Madrida so začel.; v ponedeljek 27. junija vrtati pod Gibraltar-sko ožino. Predor bo vezal Ta.rifo .in Al-zacar Seguer ter oo ogromne važnosti za Fvropo i,n Afriko. Bivši kitajski cesar Puji, ki so ga Japonci postavili za regenta Mandžurije in katerega hočejo v najkrajšem času oklicati za mandžurskega cesarja Strašna nesreča ameriškega letalca Iz Newvorka prihaja poročilo o strašni smrti letalca Jamesa HunU*r.;a, enega izmed treh bratov, ki so v juniju 10S0 vzdržali z letalom v zraku 20 dni in 2 uri t?r so odnesli svetovni rekord v vztrajnostnem poletu. Huner. ki je imel v letalu polog sebe še piiota, ie zapustil sedež in se povzpel na nosi,ne ploskve aeronlana. Kmalu pa je izgubil ravnotežje in je padel prod propelerju, ki mu je s strahovito v^h^m-meo odbil glavo tako, da je truplo odletelo več sto metrov gioboko pioti zemlji. Ideal ameriških žensk pod ključem V Ameriki se je pred časom vršila izbera idealnega moškega. Ženski svet ki je edini imel pravico govoriti v tej zadevi, se je odločil za bančnega ravnatelja Thomasa Cur-rana. to pa zategadelj, ker je ta mož po splošni sodbi v vseh pogledih odgovarjal zahtevam, ki jih je stavila konkurenčna komisija. Curran ie veljal za idealnega moškega tudi zaradi tega, ker ni kadil, ni igTal. ni pil, se ni prepiral in je bil marljiv in bistroumen. Rojstni kraj Currana je bil tega tako vesel, da mu je hotel postaviti spomenik. Kako veliko pa ie bilo razočaranje, ko se je zvedelo, da je Curran, la ideal ameri-! škega ženstva. poneveril nad po! milijona dolarjev, zaradi česar ga je newyor.ška policija odvedla v zapor. v Se vetlsvo poceni m dobro se gospodje oblačijo pri tvrdki DRAGO SCHWAB v Ljubljani. — Poletne obleke, suknjiči in blago v veliki izbiri. Ker so nameravali berlinski komunisti navzlic vladni prepovedi prirediti velike demonstrativne obhode v Moabitu, kjer so postavili prave barikade, je morala, policija napraviti red s škropilnimi avtomobili in oklopnimi vozili Škofov avto povozil dečka Na cesti Fano-Pesaro je med avtomobi1-sko vožnjo jakioskega škofa Livierija odpovedala zavora m avto je povozil nekega 15-letnega fanta dc- smrti. Po tem nesrečnem dogodku se je vozilo prevrnilo in hudo rinilo vse, ki so sedeli v njem: škofa Liverija. nuno. ki je spremljala cerkvenega dostojanstvenika in šoferja, ki je vodil vozilo. Berlinski teolog Gerhard Strauss je bil nekoč na veliki dvorni pojedini o Berlinu. Dvorna dama. ki mu je sedela ob strani, ie bila že prej obveščena, da je njen sosed slaven mož. Ko se je približal Strauss, ni mogla premagati svojega veselja, da je v družbi teologra Straussa, slavnega avtorja »Življenja Krista«. »To ni točno.« je pojasnil Strauss, ki je bil celo nasprotnik onega Straussa. »Torei ste vendar oni Strauss. ki ie uedasbil onih sto in sto valčkov,« je pristavila dama še bolj navdušeno. »Ne, tudi ta nisem.« je odgovoril Strauss nekoliko užaljen. »Povem vam tudi. da nisem niti oni nej (besedna igra z nemškim Straussom), ki leže velika jajca. | temveč berlinski dvorni pridigar Strauss.« »In še nekaj, gospodje! čuvajte ®vo razifcj individualnost!« (»Tidens Teg Smrt zaradi žeje v puščavi V Bagdadu so že več d,ni pričakovali, francosko avtomobilsko odpravo, sestoječo iz štirih časftni-kov, k.i so hoteli prevoziti puščavo iz Damaska proti Bagdadu. Vlada je naročila letalom, naj poiščejo eksped.'oi-jo. Prešlo nedeljo pa je neki letalec ifesledil zaouščen avtomobil in t.ruplo enega .iz,med častnikov. Ril je mrtev, poleg njega pa je ležal listek z napisom, da umira od žeje. Za ostalo trojico pa ni nobenega sledu. Schneider-Creuzot in francoski tisk Angleški tednik »News Statesman« poroča, da je znana francoska tvrdka Schnei-der-Creuzct kupila dva velika pariška dnevnika: doslej oficiczni .>Temps« in pa s>Journal des Debats«. KARIKATURA Gospodinje brez shižkinj Pariz polagoma ubira stopinje za New Yorkom. Kakor v Ameriki, postajajo tudi v Parizu posli tako dragi, da gospodinje rajši same izvršujejo domača dela. čedalje manj je družin, ki imajo dva posla, kuharico in hišno. Gospodarska kriza je tudi v imoviti Franciji prisilila gospodo, da se odpoveduje hišnim poslom. Celo »dekleta za vse«, ki so zadnja leta opravljala vsa dela, ki so bila poprej namenjena dvem ali trem poslom, so prišla iz mode. Gospodinje najemajo postrežnice. ki pridejo v hišo dopoldne ali popcldne. pospravijo stanovanje in oskrbe najnižja dela ter gredo potem domov. In kjer ni otrok, celo rajši same delajo, kajti stroški za vzdrževanje poslev so danes hiksuz in si jih srednji sloj ne more več privoščiti. Senzacionalna zmaga Anglež Collins je premagal v Wimbleč teniškega svetovnega prvaka Cochet Vsak dan ena MIchel Zevaco: 79 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. Po kratkem pomišljanju je dodal: »Pha, bojazljivec je. Ni dvoma, da se bo ustrašil. Glavno je, da pride kmalu. Lakota mi trga drobovje, žeja me peče kakor ogenj. Gostoljuben Concini res ni, k.ikor vidim... Nu, ker ni česa jesti in piti — zaspimo. Saj pravijo: .Kdor spi, ta je.' Postelja sicer ni mehka. a boljša je kakor nobena.« Tako sklenivši se je zavil v plašč in se zleknil v kotu na mokri tlak. Cez pet minut je spal trdno spanje dvajsetletnega človeka. 25 Concini se je bil dokaj prsj od Leonore vrnil domov. Spal je eno uro ali dve, in ta kratki počitek ga je popolnoma okrepčal. Ves dan j€ bil vznemirjen. Pričakoval je, da mu Leonora Galigai zdaj-zdaj pove, da ji je vse znano. Napeto jo je opazoval. Zdela se mu je mirna in neprisiljena. Očividno ni vedela ničesar. Tako ga je skrb po malem minila. Časih se je spomnil Jehana Hrabrega in se v samoti kabineta okrutno zasmejal, češ: »Rad bi ga videl, junaka vseh junakov, kako se zdajle drži!« Nato je jel ugibati, kakšne muke bi mu pripravil. Zdaj pa zdaj si je potegnil z roko po licu in se pogledal v zrcalo. "»Ne, ničesar ni videti!« je škrtal, peneč se od maščevane to-gote. »A dovolj je, da vem in se spominjam. In spominjal se bom, dokler se ne maščujem!« Mislil je na strahovito zaušnico, ki jo je bil dobil. Ti spomini na tekmeca so zbudili v njem nepremagljivo potrebo videti ga in nasititi svojo maščevalnost. Tako je minil ves dan. Drugo jutro je sklenil: »Naj bo kar hoče, videti ga moram! Vraga, to zadoščenje si vendar lahko privoščim! Ko opravim v Louvru. pojdem tja!« Takoj po kosilu se je izgovoril z važnimi posli in odšel. Ker ni zaupal ženi, ni krenil naravnost v Podganjo u;ico. Napravil je dolg ovinek, oziraje se zdaj pa zdaj, češ, ali ga kdo ne zasleduje. Ko ni opazil ničesar posebnega, je pospešil korake, da bi čim prei videl Jehana Hrabrega, kako prenaša svoj novi položaj. A to je bil le izgovor, s katerim je varal samega sebe. V resnici je mislil samo na Bertille. Muke 'jubosumja so mu trgale dušo. Misel, da dekle z zaničevanjem odbija njega. Concinija. naj-elegantnejšega plemiča na vsem dvoru, in ima rajša siromašnega pustolovca, da, razbojnika, ga je pripravljala v strmenje in mu jemala razsodek. Bil je prepričan, da je Bertille Jehanova ljubica; a ta gotovost je le še razžigala njegov pohlep. Hotel jo je dobiti, bolj ko kedaj poprej. Imeti jo, naj stane, kar hoče! A kje naj je išče? Kam jo je bil skril ta prekleti razbojnik? Oh, da bi vedel! Da bi jo mogel najti! Dobiti jo spet v svojo oblast! Zaklinjal se je, da to pot ne uide več njegovemu objemu. In ker je Jehan vedel, kje je bilo dekle, je bilo najbolj preprosto, da gre k njemu in ga vpraša. Morda se zdi bralcu ta misel zelo pro- stodušna. A Concini je bil nasilen, strasten človek. Tn za strast ie značilno, da ni zmožna pametnega razsojanja. Bogme, če ni drugače, bo ponudil Jehanu prostost. Ni.vrag, da bi bil tako neumen in bi se branil izpregovoriti! In kadar Concini izve, česar potrebuje, bo zlahka spravil razbojnika s poti:.. To pričakovanje je bilo glavni, dasi morda nezavedni nagib, ki je gnal Concinija v Podganjo ulico. Jehan Hrabri je trdno spal — kako dolgo, sam ni vedel. Ko se je zbudil, se je jel kratkočasiti s tem, da se je iznova lotil vrat. S tem je hotel tudi premotiti glad in žejo, ki sta ga mučila čedalje huje. A vrata so ostala trdna kakor prvikrat, in Jehan je moral opustiti svoje prizadevanje. Miren je bil še vedno. Bertillina skrinjica se mu je zdela dragocen zaklad, ki mu ga je bilo varovati. Skrbela ga je bolj od njegove lastne rešitve. Ker se je bal, da mu je ne bi kdo ukradel, jo je skrbno pokril s svojim plaščem. Da bi se nekoliko razgibal, je jel hoditi po svoji tesni podzemeljski celici sem ter tja. »Koliko časa sem prav za prav spal?« je ugibal. »Recimo, deset ur... Hm, to je mnogo. A po tem takem še ni minil dan, odkar sem tu... Res lepo past mi je nastavil Concini; in jaz sem se dal ujeti kakor bedast škorec. Prav se mi godi! Da le more biti človek tako neumen! Vraga, če imaš posla z Italijanom, je vendar prvo, da mu ne zaupaš... Nu, ta pouk ne bo zaman. Zapomnim si ga!« In s hudomušno iskro v očeh je dodal: Vse se bo dobro končalo, če se mi le posreči, da ga do^ olj za-strašim.« turni vise n i'.i Predavanje akademika dr, Struvea 27. i. m. zvečer .je v Francoskem institutu pod okriljem tukajšnje Ruske Matice predaval znameniti ruski nac jonalni ekonom, rlan Ruske akademije znanosti, dr. Peter Struve, izdajatelj pariškega tednika >Rossi-ja i Slavjanstvo". Predavanje je bilo dobro obiskano. Odlični predavatelj, ki je eden izmed duševnih voditeljev »zagranične Rossi-je\ je premotrival problem svetovne gospodarske krize in nje zveze s populacijo. Njegovo temeljito, z mnogimi statističnimi podatki in z nekaterimi zarimivimi diagrami podprto predavanje je dokazovalo, kakšne ■posledice ima racionalizacija razmnoževanja ljudi, ki je postala prevaien činitelj za gospodarsko življenje zapadlega sveta. Sedanjo gospodarsko krizo, je izvajal učeni predavatelj, povzroča vrsa dokaj navadnih. tf.ko rekoč normalnih komponent, ki so se srečale z novo veliko revolucijo v industriji, revolucijo, ki ka-akterizira sedanjo dobo tehnike in raciionaLizacije. lake krize, kakor je sedanja, krize, ki so strukturnega značaja, so nastajale ve Ino v dobah, ko se je v celotnem procesi; pro zvodn.ie pojavljal velik prelom, povzročen po industrijski pre-osnovi. Kako dolgo bo trajala sedanja kriza, ni mogoče prerokovati, na nekolikih primeril; je predavatelj prepričevalno pokazal, kako zmotna so lahko vsa prerokovanja takega značaja. Če pa smatramo, da je sedanja kriza sekularen pojav, znak procesa, ki sega prav do dna ekonomskih sil. ki dajejo gospodarske pogoje življenju zapadnega človeštva, tedaj zadenemo ob problem populacije. Od 1. 1820. do i. 1910. se je prebivalstvo Evrope razmnožilo za znatno višje število nego prej v 500 letih. Toda to razmnoževanje. ki je globoko vplivalo na evropsko ekoi omsko življenje, je že prekoračilo svoj L- in kaže neizprosno tendenco k upada-Preda vatel i je pokazal s številkami in z diagramom, kako je v zadnjih sto letih stalno ra>lo prebivalstvo Nemčije, toda malo pred svetovno vojno se je proces zasukal m danes prebivalstvo Nemčije konstantno pada, razmerje med porodi in umrljivostjo pe zmanjšuje in okrog 1. 2020. bo po verjetnostnih računih nemške statistike, ki računa s kar najboljšimi življenjskimi pogoji, padla krivulja približno na ono točko, kjer se ie začela vzpenjati. Podoben proces je opaziti tvdi v vseh drugih deželah evropskega severa in zapada. Tako zvani ?Zwei Kinder bi-stem«, ki mu počasi sledi rKeine Kinder Si-st-m kakor ga kaže že danes s prav poraznimi številkami statistika Berlina, pre-ha'a tudi v kmečke kroge in preko njih vpliva • -dalje boli na sistem poljedelske proizvodnje. Nasproti biološkemu nazadovanju 7apadnnevropskih narodov pa stoji še vedno plodov i ti vzhod, kjer razmnoževanje rioseza v' .-'i V centralni Rusiji najvišje število v Evropi. V teku prihodnjega polstoletja se bo začel ta poja čutiti v vsem evropskem živ'; n ju. kjer bo številčno močnejši vzhod čedalje silnejši činitelj v Evropi. Seveda bodo tudi gospodarske prilike tega procesa nedosledne. Predavatelj je ob sklepu opozoril na jo, kako je sedanja racionalizacija razmnože-V; ia ljudi ovrgla Malthusovo teorijo, ki je vzpodbudila tudi Darvvina. Malthus ni do-gledal možnosti, da bodo ljudje kedaj raci.io-iializirali ploditveni nagon. In vendar seje p: v na tem biološkem področju izvršila r i ve "-j a in najuspešnejša racionalizacija. 1 pa nam kaže. je izvajal g. dr. Struve^ da je tudi v ekonomskem življenju človeštva važen činitelj človeška duševnost. individu-? ia volja, ker se lahko upre biološkim potrebam in zakonom in s tem zasuče tudi proces produkcije v drugo smer. Predavanje je bilo sprejeto 7. velikim odobravanjem. Gosp. dr. Struve je bil go=d univ. prof. dr. Bilimoviča in je v sredo zjutraj odpotoval v Beograd. Velik uspeh Zagrebškega hvarieta v inozemstvu Ob priliki lanskih turnej v inozemstvu jp dosegel Zagrebški kvartet (Ladislav Miranov. Milan Graf, Dragutin Aiany, Um-berto Fabbri) izredno lepe uspehe. V tej s=zcr.i so se le-ti še potencirali. Zagrebški kvartet se je namreč minile dni vrnil z nove velike turneje iz inozemstva, kjer se je bil zooet krasno uveljavil. Ti uspeli: so za nas tem večjega pomena, ker je kvartet v nekaterih velikih glasbenih sre- i dobra u čovečanstvu.« F. C. Weiskopf. Iz života malogradjana. Pod tem naslovom je izšla v zagrebški »Biblioteki savremenih pisaca« zbirka novel češko-ne ruškega pripovednika F. C. \Veiskopfa. V izvirniku se zbirka imenuje po prvi noveli »\Ver keine \Vahl hat, hat die Qual«. Slovenskemu čitatelju je \Veis-kopf znan po prevodih, ki so izšli pri Cankarjevi družbi. Knjiga stane broš. 20 Din, \ez. Din 30.—. Naroča se pri »Biblioteki savremenih pisaca«, v Zagrebu, poštanski pretinac 42. Mirko Kunjačič, Moj manifest 1932. — Slikar Mirko Kunjačič je pravkar izdal na 10 straneh svojo umetniško in človeško izpoved. V tem manifestu, ki je opremljen z nekaterimi slabo reproducirankni slikami, napada larpurlartistična stremljenja v likovni umetnosti in se zavzema za razredno opredeljeno umetnost v duhu materi jalistieno-dialektionega svetovnega nazora. Izreka se za poezijo napredka, za zdravega potnega človeka, za nedogledno kolektivno disciplino, zoper tradicijo, zoper »večno leipoto i,—v Po Dm /.— ta besedo te zaračunajo nadalje oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*, »Posest*. »Lokali«, »Stanovanja odda*. »Strojb«, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, mObrt* tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-tek*, če srn t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te tiče potnika Kdor ei pa pod tema rubrikama iiče zaslužka ali službe, plača za vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki te zaračunajo po Din l,— za besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za Šifro ali za dajanje naslova V ti ostali oglasi toctalnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseuo Enkratna pristojbina te iifro ali za dajanje naslova pn oglasih, fci te zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din 10.—, iri oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je v poslati ¥ pismu obenem t naročilom. Službo dpbi Vsaka oeaeda 50 par: u daianje nasln-v«, ali ta Šifro pa 3 Dio. p) Pozor! Ta takoj iščem za najlepše upeljano trgovin-o, gostil ■no, trafiko itd. na deželi, •že nad 20 tet obstoječo. v ivad 10 km okrožju popolnoma brez vsake konkurence, v sredini svetovno joanih ljutomerskih goric, os-iM, k: bi bila pripravljena bod i si da sodeluje, aH oa pod jamčemjem pomaga z nekaj kapitala. — Oddaljena je od železniške podaje 8 km. »b prometni banovinski cesti, ter pole? farne cerkve. Kapital bi »e lahko krasno obresti val, za kar so na licu me-pa na razpolago vse ponovne knjige na vpogled. Hiša je bila leta 1930 popolnima prenovljena. z vsemi obratnimi prostori t<-r popolnoma novo opra-tni obrat vedno nad 1 "ono.000 Din. Zaloga je popolna. ter s« dela brez-h i »no. Naslov pove oglas. sobnosti im zahtevo plače od ure na naslov: Prvi k a rtov a,".!; i p;smosiik. ate-Ifot D. Matakovič. Karto-roc. 22848-1 Prodajalko fr»re "nie*r s i-5. juh.em na d^iželn. Vsa oskrbo v h'si, pia<"<3 po dogovoru. Pršili--»t ima .vi tiste, k i so vajeno ["»magati pri gospo-d i-n jsrtivTi. IVnud.be z navedbo 7 a d n e službe na o*rl-a«. o*i«lelek »Jutra« pod š"'?ro »7*i.nesi/>iva i-n poštena«. 2-2960-1 Mesto korespondentinje p-i ljubljanski tvrdki je takoj na ra<7o'n;ro pridni :H"-:Fwi. l^n-u-dbe z naravnimi podatki — toda brez originalu Hi prilog — ra oglasmi oddelek Jutra t »od » K r-ri^1)*) >le-uTiin "o i. 22997-1 Hotel, nočni vratar 'mri en v tem posilit, vešč nenvškegi jezika in zmo-»cn 10/00 r>iin kavcije v co-fioviinn. dobi službo. — Ror»ii »Zlatna krmna«. Zagreb. 23015-1 Učenko Hnvfl im močmo. z naj-minj 2 razr. srr-^iiije šole sprejmem takoj v t.rgiovi-ro na debeli, ponudbe na r»»s. oddelek »Jutra« pod Iifro »Hitra ra.Mimarica«. 230! 4-1 Trg. učenca t dobrimi spriC-e-valii sprejme v n •inf. k-onfeikcijsko -n galainteri-^ko t-rgovMM) Jafrot) Lah, Maribor. 23013-1 Učenca « pn*mermio šolsko izobroz-hii 'r« 2297.-1-1 Dobro šiviljo sprej-mem takoj na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23005-1 Posredovalnica Ogrioc, Miklošičeva c. 28 o»ldaja in preisknbuje služIle natakaricam, kubarieana in služkinjam. 2i977-l Blagajničarko spre^m-em za trgovino v Ljltbljani. — Ponudbe na ogias. .'.idele-k »Jutre« p*>d »■Blaga jmičanka«. Pekovski pomočnik ki ra7.p0J.aga s 4<<00 Din kavcije, dobi stalno službo. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jut.ra« pod šifro »Stalina služba«. 22979-1 Kdor fšč« zaslužka, plača »a vsako besedo 50 par; ta naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor nudi faslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (3) Še eno zastopstvo prevzame pot.nilk domače tovarne, ki stalno obiskuje z lastnim avtom Slovenijo ln Hrvaško, proti proviziji. Takojšnje ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« l>od šifro »Samo provizija« 22859-3 Zastopstva «a Ljubljano rn okolico, event. jal-ogo, ker imam !»p trg lokal in skladišča, prevzamem po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Vpeljan, in-'.eligenten, resen trgovec«. 21634-3 Zastopstva večji h fcvTdk in komisijsko zalogo za Slovenijo prevzame trgovec z Iflstnim ~»k adiščem v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sigurnost«. 22727-3 Poverjenike v vsakem kraju s stalnim tez»a 2, Ljuh- Ijana. 22S39-3 Kuharica z večletnimi spričevali, po. spodinjeko šolo in samostojna gospodinja, želi pri bo!j.si družini, v mestu službo. Naslov v oglasne,m oddelku »Jutra«. 230i7-2 Prodam Ogradi crg. tnačaja pu 1 Din beseda; ta da janj« naslov« ali ta šifTO 5 Din. — Oglasi socialnega losčsaja v.sa ka beseda 50 par; -n dajanj« naftUrva ali ta šifno p« 3 Din. (6) iieseda 1 Din; ta dajanj« naslova »li u šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo insCrukcije, pla-&a>o vsako btsšttdo 50 par; za šifr« ali za dajanj« naslova 3 Din. (4) Francoščino in nemščino poučuje nčiteljtira jezikov. Prfipra\i!j«a 7,a izjpite učence (ke) vseh razredov, oz. šol. Dopise prosi na ogl. oddelek »Jutra« j>od šifro »Praksa c. 22953-4 Vsaka b<*eda 50 par: ta daienje naslova ali za Šifro pa S Din. (2) Več gospodinjskih pomočnic ra7.l:čnih spodobnosti priporoča gospodinjam posredovalnica ZSP v ŠeJenburgo-vi alici 7/II. I stota m dobe brezposelna dekleta prenočišče in se naroča iist »Gosfpodinjska pomočnica«. 22SS7-2 Brivski pomočnik dober delavec v moški ra žen-ski stroki, želi zapo slitve takoj ali v najkrajšem času. — Ponudbe na og-las. oddelek »Jutra« pcwl šifro »1015«. 229^6-2 Dekle z gospodinjsko šolo. prid-no in pošteno, išče službo N'i»v v oglasnem oddelku »Jutra«. 22998-2 Edgar Rice Burroughs: Gramofonske plošče od Din 20,— prodaja »š'a?er«, Aleksandrova 4. [«saža. 254-6 Sandale 119 Din lamske, proti gotovint. — »Tempo«. Gledališka oi 4 'nasr»rot1 opere). 114 Mizarji Najcenejše ln najboljše suholepljene vezane plošče (Sperrplatten) dobite v skladišču tovarne tUKOD«, Sušafe-Ljub-ljana, Dunajska c. 31. dvorišče. Pošilja se na deželo v vsaki množini. Zahtevajte cenik. 129-6 Mravljinčna jajca suh«, delno letošnja, do 300 kg prodam. Dopise na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Koji plati bolje«. 22832-6 Leseno barako poceni proda P. Škafar v Ljubljani, Rimska cesta 11 22840-6 Čevlji na obroke »Temj>o«, Maribor, Sloven-Sika 18. 23000/a-6 Slamnike zaradi poMie sezije po žeto znižani cuni. Oglejte si izložbe v modnem salonu Stuchly - Maške, židovska ulica. 23008-6 Štedilnik oleander, različne |>ohištv©. ne kose poceni prodam. — Ogledati 30. junija in 1. julija na Vrazovem trgu 4 pritličje 4. vrata. 229Č8-6 Avtpi moto Vaaka baseda 1 Dim ta dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Dia. (10) Trgovsko hišo po možno^ri z nekaj zemlje okoli, kupim takoj na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [>od šifro »Takoj plači-lo«. 3-974-20 Pozor kupci! Naprodaj imam trgo-vsko in stanovanjsko hišo v centru mest«, ter na periferiji več novih ma.njših im večjih hiš im vil. Pojasnila daje Jančar. Sv. Putra cesta 27. 22994-20 Hišo v Zagrebu tik drž. kolodvora, hotel »EsipJanade«. kjer se nahaja dobro idoča gostilna, s ec-a 80 hvuti zemljišča za skladišče, prodam. Ze1« ,pr;rpravniO ?.a tngovca z mešanim lesom. Cena 230.HOO Din. Pre^ame se la.lik n -hiipo-teka SO.I^NI Dl.n. Pojasnila v Točioni, Zagreb, Preradiovičeiva ulkti 39. 22968-20 | Dvosob. stanovanje ! s pritiklimami takoj od-; dam v sredini mesta. Naslov pi>ve oglasni oddelek »Jutra«. 22995-21 Trisob. stanovanje s kopaiinico in pr'rk!inam: oddann v vili stranki brez otrok. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 22963-21 Trisob. stanovanje p pritklinami oddam 7 avgustom v Rozini dolini — cesta X '25. Istotam sprejmem tudi sosta.mjvaica. 22954-31 ML Stavbne parcele v na:le[rši lecri. 5 minut nd kolodvora na Brezovici poceni piedatn. Primerne 7« vsakogar. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32964-20 Tristanovanj. hiša oddaljena deset minut od tramvaja na Dolenjski cesti. naprodaj 7.« 282.00O Din Potreben kapital IKO.fKHl Din. Po.nudbe ;>od značko »Tri stanovanjska« na ogl. oddelek »Jutra«. 2297S-20 Pension Zanier Sv. Pavel pri Preboldu. Dravska banovina. Zračne sobe, izvrstna hrana, sončno zračenje in vodne kopelji v Savinji, tenis. smrekov gozd. izleti v Savinjske planine. Cena penziji od Din 40 do Din 55. Na željo prospekti. 22-485-38 Pension Jelovca Kamna gorica. Gorenjsko, nudi zelo nerodno bivališče čez počitnice. Lepe sobe. velik park. izvrstna hrana Cela pensija 45 Din. 22856-38 Prodam novozidano hišo, slič-no vili, z vrtom in njivo, 3 minute od postaje. Poizve se pri lastniku Badovinac, Pe-trovče pri Celju. 3461 -iha Oeseda 1 Din; ta dajanje naslova ali 'a S:fro pa 5 Din. C35j Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelir Ljubljana, VVolfova ulica 3 U. Veaka beseda 1 Din; m dajanje oaalova aa aa šifro p« 6 Dia. (10) Avto dvosedežen do 1000 kg težak ter do 6000 km vozen, kupim. Ponudbe pod »Vozilo« na oglasni oddelek »Jutra«. 22777-10 Indian Scaut (solo) poceni proda T. škafar. Ljubljana, Rimska cesta št. U. 22811-10 Avto-takso .zaradi bolezni oddam v iprometmem kraju. Avto-1-imuziina v najboljšem sta-mju. Takoj potrebno 15.000 Din, dnigo po dogovoru. Nasliov v oglasnem oddeliku i*J>U'fcra«. 33016-10 Kupim Oglasi trg. tuačaja po 1 Dia beseda; ta dajanje aa.^-^-a ali ia šifro 5 f • — Oglasi socialnog,- * čaja vsaka beseda , 'j par; ta dajanje naak va ali za iifro pa 8 Dia. f7) 201 slivovke eca 40 let stare rabim nujno. Brzojavne ponudbe z navedibo cene na naslov Mittierhaimmeir, Zagorje. 22990-7 Vsaka be«eda l Din: sa dajanj« naslova ali ta Šifro Da 5 Din. fl6) Gostilno dobro vpeljano, z velikim prometom, prodam radi družinskih razmer. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« [tod šifro »Velik promet«. 22985-19 V najem VsaJui beseda 1 Din: ta dajanj« aaatova al ta k tre pa S Din. (17) Gostilno s trgovino na deželi oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22835-17 Gostilno opremljeno — v Ljubljani oddam takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samostojnost 357«. 22905-17 Pimteiki Vsaka best-da 1 Dlu: za dajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din. (33) Domače žganje 60 70 hruškovec, izvrsten, liter po 20 Din in prima orehe po Din 3.50 pošilja Fostržiio, Krško. 23011-33 Vsaka beseda 1 Din: za lajanje naslova ali z-a šifro pa 5 Din. (15) Tarzan, kralj džungle 277 Tarzan si je hotel z delom zaslužiti vožnjo čez Atlantsko morje. A D' Arnot ni hotel nič slišati o tem. Naložil je znatno vsoto na Tarzanovo ime in mu podaril krasen francoski avtomobil. Ko je Tarzan obljubil prijatelju, da se še vrne v Pariz, se je d' Arnot s težkim srcem poslovil od njega in mu voščil »Bon voyage«. 8000 Din posojila iščem za 10 mesecev proti vknjižbi na prvo mesto in vrnitvi 10.000 Din — tudi v mesečnih obrokih. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jut.ra« pod šifro »Takioj posojilo«. 22894-16 Dobrosrčno osebo prosita dve gospodični za posojilo 1.500 Din. Vrneta po 200 Din mesečno. Sporočilo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno vrneva«. 23009-16 Vsaka beseda 1 Dia; m dajanj« aaalova aa Str* pa 6 Din. (20) Več stavbnih parcel prodamo ob Dunajski cesti in za Bežigradom. — American motors. Dunajska cesta št. 9. 21738-20 Več parcel na knjižice. Zg. Šiška, hiše In vile naprodaj. Po-teve se: restavracija Car man. Zg. Šiška, vožnja do nove tramvajske remize. 20946-20 Hišo kupim proti takojšnjemu plačila v mesto ali na deželi v prometnem kraju, v kateri se nahaja trgovina. gostilna ali druga obrt ali če je ta kako obrt pripravna. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Hiša Gorenjsko«. 22425-20 Bukove deske 27—30 mm debele, ter je-senove prvovrstne. kupi Laznik Ferdo, Radeče. 22585-15 Stanovanja Naše morje! Hotel Rokan, Selce kraj Crikvenice. Pension 75 in 65 Din, vštevši vse izdatke. 23000-38 Tik Blejskega jezera na Vidovdansfci cesti št. 2 po t lire k i ceni oddam sobo. lokal, primeren za brivca ali podobno, in družinsko stanovanje. 22971-38 Letoviščarji! V bližini mesta oddam sobe z uporabo kopališča. — Ponudbe n« oglas, oddelek Jutra« pod značko »Letovišče«. 22981-38 Stib&šildii Vsaka besed« 50 par; a dajanje naa)««a aH aa iifra t Dio. (23) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z 1 a!i 2 posteljama in hrano ali brez. blizu tramvaja poceni oddam v Sp. S:ški. Cernetova 31. 22962-23 Lepo sobo 5 posebnim vbodom oddam v strojem centru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 229S7-23 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ 229S9-23 Sobo lepo n«prem'. jemo ali prazno. g posebnim vhodom in elektriko oddam. Vprašati v Rožni ulici 27. pritličje disno. 33003-23 Sobo z 2 posteljama takoj oddam. Nasloiv pove oglasni oddelek »Ju*ra«. 22957-33 Sobo ? posebnim vhodom, parketom im elektriko oddam takoj aLi s 1. julijem v Kol-eziji, Gerbičeva ul. 5-32986-33 IRažii& KONZERVIRAJTE JEDILA V VSEH LETNIH CAS1H V PREIZKUŠENIH KONSERVNIH STEKLENICAH ZNAMKE PREPRIČAJTE SE! TELEFON 34-58 katere in drugi kozarci vseh vrst se dobe pri tvrdki T B. TOBER 5 9 UUSU&H&, VIDOVDANSKA 6 Vsaka beseda 1 Din. ta dajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din. (37i Opremljeno sobo s posebnim vbodom, po nizki ceni oddam v Rožni dolini (Podrožnik) cesta 1 št. 22/11. 22P97-23 2 pisarniški sobi takoj oddam v sredini mesta. Ponudbe na' oglasni oddelek »Jutra« pod šifro » P i sam a «. zSiOOS-lJS Lepo sobo v st,nogem centrn oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22577/23 Sobo na Taboru. Škofja nlica 10. TI. n-dstr., le^'0. takoj oddam. 22649-23 Sostanovalca k mlademu uradniku t prijazno sobo in dobro domačo hrano sprejme boljša družina. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 22713-23 Opremljeno «obo za eno ali dve osebi od dam takoj. Reber 7. 22734-23 Sobo blizu opere separiramo, zračno i.n solnčno. oddaim dvema gospn-d i čna n i a. N0'v oopr en i:l j en a, elektrika, parket. zmerna cena. — Istiotam sprejmem tudi čez da.n odsotno sostanovalko ali dečka. — Našlo,v pove oglasna oddelek »Jutra«. 32993-23 Sobo z oskrbo za 35 Din dnevno oddam letctvišča>rjem v Litiji. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko takoj«. 23018-38 Stanovanje tri- ali dvosobno s kabinetom, komfortno, moderno urejeno, iščem za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo stanovanje«. 32958-31/a Stanovanje Vsaka b«nxi» 1 Din; aa dajanje naslova aa xa iifro pa 6 Duu (31) Trieob. stanovanie solnčno. komfortno, oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 22b98-21 Štirisob. stanovanje oddam s 1. avgustom. — Vprašati pri tvrdki So=s, Mestni trg 18. 229.50-31 Več stanovanj odda Realitetna pisarna Grašek, Kolodvorska ul. 24 32996-31 Trisob. stanovanje komfortno im solnčno, v vili oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku Lepo sobo solmčno, event. s hrano poceni oddam takoj ali po7.neie. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 23002-23 l epo sobo z 1 alii 3 posteljam« 5n kabinet takoj oddam. Na razpolago tudi domača hrana. — Tavčarjeva ul. 4/11. levo. 23006-23 Na Taboru oddam takoj opremljeno sobo 1 ali 2 osebama. — Kopeeky, Tabor štev. 5. 23007-23 Veliko sobo v centru mesta oddam 2 osebama. Naslov v ocrlas. oddelku »Jutra«. 23010-23 Sobo s kopalnico solnčno, v e-e nt.ru mesta poceni odda m solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22959-23 Sostanovalko sprejme furman, F!ori:an-ska ulica 17. 22952-23 Dva gospoda siprejmem na stanovanje v Janševi ulici 14 — Bežigrad. 22991-23 Separirano sobo lepo in solnčno. oddam s 1. julijem. Naslov v ogL oddelku »Jutra«. 22992-23 Opremljeno sobo s 2 posteljama in uporabo kopalnice takoj oddam v Gledališki ulici št. 12/111 VRTNE SONČNIKE lasten izdelek Bela Fettmann, Zagreb, Masary- kova štev. 9 na veliko ln malo razpošilja najceneje. 206 ielel št. 2051 Tvrdka Iv. Schumi Dolenjska cesta. aud< I .epa suha drva in I urvovrsten premog j o«»»*čii). 229-56-23 Gdč. Truda Dvignite pismo! Gorenjec. 22983-24 i »Fctoamater« na oglas-: ni oddelek »Jutra«. 22729-21 Vsaka beseda 2 Din: za U-.ia.nje naslona aH šifT« r« 5 Din (25) Delovodja želi poročiti IS—-jo let staro dekle, - nekaj go'ovine p 'vudbe r.a oglas, oddelek »Jut.ra« pod iifro »Listen dom«. 22W9-25 Ženski model za aktne študije, z ritko postavo in fotogeni-čen. iščem. Plačilo po dogovoru. Ponudbe z navedbo pogojev pod Vsaka bew€, S Kupuje vsako količino sveže ustreljenih srnjakov po najvišjih dnevnih cenah ter dobavlja vsako količino naravnega čiščenega kokošjega, kurjega in gosjega per-ja po najnižjih cenah. Urejuje Davorin ftavljea. izdaja za Konzorcij /Jutra* Adoii ttibmHai. Za Narodno tiskarno d. d. Kot tiskarnarja Franc JezeršeK. Za inseratm del je odgovoren Aloj2 Novak. Vsi £ LjuDtjam.