Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 48.	V	Ljubljani,	v	sredo	15.	septembra	1897.	Letnik	II.
„81ovenski Llat“ izhaja vsako sredo in saboto. - Naročnina mu je za vse leto 4 gold.. za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Posamične številke se prodajajo po B novč. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Lista“ v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 5. — Oznanila in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Vseslovenski shod.
Solzilo se je nebo včeraj in namakalo slovenske trobojnice po ljubljanskih ulicah, a Slovencem, ki so se iz vseh domačih gajev in logov zbrali v beli Ljubljani, so se jasno lesketale oči, ki so pričale o notranji zadovoljnosti zaradi veselega bratskega snidenja pod jednim krovom.
Zbližanje obeh narodnih strank na Kranjskem in tedaj tudi vseslovenski shod je omo gočil „Slovenski List," ker je vzbudil v srcih Slovencev hrepenenje po slogi, ob jednem pa prevzel ulogo dečka, ki je vedno tepen, naj reče stvar je bela, ali pa stvar je črna. Ta deček tedaj, ki potrpežljivo prenaša udarce od desne in leve, ki je od jedne strani rokovnjač, od druge pa nevreden, da bi stopil čez prag Matere božje, ta „Priigelknibe“ je vzrok, da so se odstranile glavne zapreke, ker se srečno od obeh stranij nad njim zbira nevihta in razlija žolč. Tako sta si naj večja nasprotnika postala prijatelja vsaj na hip, vsaj toliko, da sta se sešla in pogledala si v oči. Ta pridobitev ni tako mala. „Slovenec" je že na predvečer pod veselim robom narodnih barv »blagoslovil vseslovenski shod'1 v Narodnem Domu, „ker sila žalostnih razmer priganja skupaj držati in ne cepiti delavnih močij,“ in ker se spozna na shodu, „koliko imamo Slovenci skupnega in kako prostrano je polje, kjer si že sedaj podajamo bratski svoje roke." Da to ni pesmica o kompromisu in biču, ki se je žvižgala na katoliškem shodu, je jasno kot beli dan. In „Slov. Narod" je pozabil na vse „brezdomovince" in „erne suknje," z vso ljubeznijo in presrčnostjo je pozdravil shod, ki bode pričal, „da smo Slovenci solidarni in vsi jedini, kadar gre za naše narodne interese." „Slovenski List" reče samo: Bog utrdi, kar se je pričelo, in dodeli, da bi dobila sloga pravi temelj — skupni program slovenski!
Res, veličasten dan je bil dan vseslovenskega shoda! Prvikrat je mogočno zaplapolala slovenska trobojnica raz ljubljanskega gradu. Ob 9. uri dopoludne je bila prostorna sokolska telovadnica že polna odličnih zastopnikov slovenskega naroda. Tu smo videli tudi zastopnike bratskih slovanskih narodov: Hrvate barona Rukavino, viteza Vukoviča, Davida Starčeviča, dr. Vitezida z mnogimi Hrvati iz Istre, Čeha dr. Stojana in dr. Stranskega, in Rusa Barvinskega. Trajal je shod polnih šest ur nepretrgoma. Udeležencev je bilo od dveh do treh tisoč. Naj tu sledi kratko poročilo o bistvenih točkah shoda.
Posl. dr. Šušteršič otvori shod in pozdravi zastopnike naroda, župane, župnike, ki goje čisto ljubezen do domovine, vse, ki svedočijo tu, kar je nam tako treba: jedinosti in sloge našega naroda (živahno odobravanje, klici: živela sloga 1). Mi tu svedočimo, da je glavna ideja shoda ta, da smo vsi solidarni v boju za stiskane naše obmejne brate. Predlagam predsednikom shoda moža, čigar ime je program, g. dr. Antona Gregorčiča. (Navdušeno odobravanje, jedno-dušno ploskanje.) Predsedstvo prevzame dr. Gregorčič in predlaga v časino predsedstvo dež. glavarja g. Otona Detelo, g. župana Hribarja, g. posl. Barvinskega, g. barona Rukavino, voditelja hrv. opozicije, in Čeha dr. Stranskega, drž. poslanca z Morave. Podpredsedniki so izvoljeni gg.: dr. Jurtela, posl. Einspieler in Ivan Nabergoj. Za-
pisnikarji: dr. Gregcrin, dr. Rosina, dr. Medved, dr. Žitnik. Vsi so bili soglasno izvoljeni in so vsprejeli imenovanja. Posebej je predsednik pozdravil gg. glavarja Detelo, župana Hribarja, ruskega posl. Barvinskega, bar. Rukavino, drž. posl. Vukoviča iz Dalmacije, poslanca dr. Stojana in odposlanca češkega kluba dr. Stranskega.
Besedo dobi g. dež. glavar Detela: Iskreno pozdravlja zbrane rojake v imenu kranjskih Slovencev in kliče: Dobro došli! Iz raznih pokrajin slovenskih zbrali ste se odposlanci naroda; to je sijajna manifestacija sloge Jugoslovanov. Ta shod ima pomen za sedanji politični položaj. V ministerstvu se bode odločilo, ali krene Badeni na desno, ali na levo. Slovenski narod stoji zjedinjen. To svedoči shod, da naš narod stoji jedin ob obalih Adrije, zvest Bogu, cesarju in domovini. Mi hočemo biti ravnopravni in ne damo predpravic nobenemu narodu v Avstriji. Bog blagoslovi delo današnjega shoda!
Ljubljanski župan Hribar pozdravlja naj-prisrčneje zborovalce v imenu bele Ljubljane. Vse vodi jedna misel: zginilo je izmed nas vsako osobno naprostvo. Skrb za blagor naroda je nam danes vsem lastna. Treba je sloge, ker boj v znamenju najtemnejše reakcije divja proti nam. Neopravičeno razburjenje seje polotilo mas nemškega naroda in celo nemški učenjaki propovedujejo načelo o gospodujočih in služečih narodih. Pro-testujemo proti temu, da bi bili mi službujoč narod! Mi ne hodimo čez meje naše države, ponašamo se z zvestobo do našega vladarja, zato naj nas vlada pozna. V mržnji do Slovanstva vzgojeno uradništvo je vedno proti nam. Ljubljanski uradni list, o našem shodu, ki je tako mogočen, do danes še ni črhnil besedice. Če je vlada slabotna, bodimo močni mi. Falange ne damo prodreti od nikogar, v znamenju sloge moramo zmagati. Našli so se sinovi jedne matere, ako ti sklenejo zvezo slovansko, bode zgodovina še celo obstrukcijo enkrat blagoslavljala, ker nas je obstrukcija združila. Slovani, ako ho čemo, smo nepremagljivi! (Gromovito ploskanje.)
Posl. Bar vinski začne govoriti slovenski: Čast mi je izrekati bratski pozdrav rusinskega naroda in čestitati Vam na tej današnji solidarnosti. Nadalje govori po rusko. Pozdravlja Slovence, zbrane iz raznih pokrajin, ki so se zjedinili, da branijo z drugimi slovanskimi brati skupaj svoja narodna prava. Osnovali smo slovanski zastopniki že davno potrebno prirodno organizacijo. Krščansko vero, katero sta oznano-vala sv. brata Ciril in Metod vsem slovenskim narodom, Vi ljubite. V staroslovenskem jeziku sta osnovala sv. brata Slovanstvu staroslovensko književnost, iz katere so se razvile sedanje književnosti, Današnji shod je kras slovanski narodnosti. Slovani odklanjamo vsako superijoriteto drugih narodov nad nami, zahtevajoč uvaževanje naših narodnih prav. Konča zopet v slovenskem jeziku. Dal Bog, da bi slovensko in hrvatsko ljudstvo prišlo kmalu do svojih pravic. Živel slovenski in hrvatski narod ! (Burno pritrjevanje.)
Dr. Stranski pozdravil je tako: Slovenci in Hrvati! Ves češki narod s simpatijami spremlja Vaše boje in Vaša prizadevanja. Češki narod bode vedno sobojevnik Vašega naroda, Koalicija ima jeden motiv: ljubezen slovansko. V Celovcu so razglašali Nemci „Gemeinburgschaftu, mi se složimo pa kot kulturni narod za ravno-
pravnost narodov. Roko v roki stojimo Slovani: in pravični Nemci v državnem zboru. Slovan ne. vstaja več proti bratu. Vsi vemo, da se gre za Vaš in naš obstoj in bodočnost. Naša pota in cilji so jedni. Vi, kakor mi, ste še stiskani. Vi niste več Korošci itd., Vi ste jedna družina v jednem domu, v katerem ste gospodarji Vi in nikdo drugi. Ves češki narod je v duhu z Vami in se nadeja da, „ vremena bodo Kranjcem se zjasnila". Na zdar! (Velikansko navdušenje.)
Baron Rukavina pozdravlja v imenu hrvatskega naroda: Stoletja so nas krvne brate ločila, A mi moramo biti v borbi jedini, da zmagamo. Zbrali smo se iz raznih slovanskih krajev. To je velik moment, zapišimo ga vsi v svoje srce; posebno Slovenci in Hrvatje ne pozabimo, da smo jedne krvi in skoro jednega jezika. Dolgo smo čakali, a našli smo se! Mi se objamemo, mi se zjedinimo, ne da bi od Vas Slovencev zahtevali, da se Vi nam priključite. Vi ste, kar smo mi. Spominjam se slavnega moža Vašega, ki je bil prvi na braniku, pokojni škof Slomšek. Složni in zajedni bodimo, ker imamo hudih ne-prijateljev. Prišli smo z nado sem, da se tem bolj gotovo najdemo. Bog poživi skupnost slovenskega in hrvatskega naroda! (Živahno ploskanje).
Dr. Stojan: Prinašam pozdrav od Vele-grada, od groba sv. Metoda, Vašega in našega apostola, želeč zboru najboljšega vspeha. Vsem Slovencem in Hrvatom Slava! (Dobro, dobro!)
Posl. Vukovič iz Dalmacije: Med Slovenci in dalmatinskimi Hrvati je že stara jedi-nost; prosim Vas, da se nadaljuje med nami vzajemnost. (Dobro!)
Predsednik dr. Gregorčič nato predlaga, da se odpošlje brzojavka Nj. Veličanstvu izražajoč čutila neomejene udanosti Slovencev. (Viharni trikratni „Živijo").
Dr. Šušteršič je govoril tako: Moje poročilo bode suho, ker politika je suha. A mi hočemo kmalu videti dejanja, mi hočemo imeti realno politiko. Položaj v Avstriji je zamotan. Z ropotanjem se je ustavil zakonodajni stroj in nihče ne ve, kaj pride. Zbor ni mogel nič koristnega ukreniti, a vender je za nas velikega pomena, ker se je doseglo popolno zjedinjenje vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev z osnovanjem slovanske krščansko-narodne zveze na podlagi jednega programa, ki obsega vse bistvene točke našega programa (vera, socijalna preosnova v blagor delujočih stanov itd.) Kar je združilo nas poslance, naj združi tudi vse sloje in stanove našega naroda. Važna je zlasti socijalna preosnova. Zvršilo se je naše zjedinjenje baš v pravem hipu. Grof Badeni nas je presenetil s svojim odstopom. Izdal je jezikovne na-redbe za Čehe, na drugi strani pa obljubil nemškim- liberalcem, da brez njihovega privoljenja ne da Čehom ničesar. (Smeh.) Odstopil je tedaj, da je dobil osvobojenje od te dvojne obljube. Potem, ko je bil zopet prost, osnovala se je parlamentarna večina, a grofu Badeniju ni bila všeč homogenna večina, ki bi bila v stanu odločilno vplivati na vladne ukrepe. Hotel je tedaj imeti tudi liberalne Nemce (veleposestnike) v večini, da bi ti paralizovali naše zahteve. Radi bi bili liberalci vstopili v večino, a ustrašili so se biča Jurija SchOnererja. Najbolj čudno je, da so se obstrukciji pridružili Italijani. Storili so, ker
so spoznali, da nehava hegemonija nemškega in italijanskega liberalizma. Ker se boje Slovanov, združili so se zoper vlado, zoper ustavo in avstrijsko državo. Imeli so zastopnike visoko gori, ker so bili dolgo v večini; močni element, birokracijo, imajo v svojih rokah in to je grozna moč. A nam ne zadostuje več mrtva črka, tirjali smo od Badenija, da administrira v smislu večine. To je naša glavna zahteva. Politik Badeni je zagonetka v avstrijski politiki. Po navadi stori nekaj čisto drugega, kakor se misli. V jezikovnih naredbah čeških, ki so napravile toliko hrupa, ni ničesar, kar bi žalilo Nemce. D&, še vedno so Nemci proti Čehom na boljem. Badeni je sprevidel, da s pomočjo nemške liberalne stranke zamore vladati nemški, a ne avstrijski, in vender je hodil po vseh potih za obstruk-cijonisti. Sklepom državnega zbora je obljubil in pozneje poskusil, spraviti Nemce in Čehe. Ni šlo! Jaz rečem: Hvala Bogu! Liberalni Nemci naj ostanejo za se, in mi Slovani za se. Ko je bila nit pretrgana, storil je Badeni sramežljiv korak. Poklical je Javorškega in obljubil: ne z večino vladati, ampak opirati se na večino. A za to sta potrebna dva, jeden, ki se upira, in drugi, ki drži. Opetovano smo imeli ž njim dogovor, a nikdar ni bilo niti jedne precizne obljube spraviti iz njegovih ust. Ne bodimo optimisti! Bodimo pripravljeni tudi na večletno hudo opozicijo. (.Gromovito odobravanje.) Moški moramo biti, da bomo izsilili, kar hočemo doseči. Laška stranka ne škili samo čez morje, ampak z obema očesoma gleda čez mejo. In naša vlada podpira tako stranko! Ali ne bodemo tudi mi že enkrat pokazali zob! A upanje imam, da tega zdaj še ne bode treba. Javorški je v imenu večine razglasil lep program poslancev desnice državnega zbora. Vsi poslanci smo skupno zahteve, ki so nujne, jasno razložili. Program odobrujemo s trdnim prepričanjem, da je pravi, in z vsem navdušenjem. Mi hočemo, da večina ostane skupaj in zvršuje svoj program. (Dobro!) česa nam je treba? Prijateljev imamo mnogo, a ti nam ne morejo sami pomagati, pred vsem bodimo prijatelji med seboj. Vsakdo, brez ozira na levo in desno, deluj za blagor našega ubogega, trpečega naroda. Naroda našega zahteve so pravične, mi damo radi tudi drugim narodom pravico, zato se nadejamo, da bode tisti z nami, ki odločuje osodo narodov, naš Bog! (Dolgo trajajoče ploskanje.)
G. dr. Medved prečita sledečo resolucijo, ki se je soglasno sprejela:
1.) Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod sprejme združenje vseh slovenskih in hrvatskih državnih poslancev z veseljem na znanje in odobrava v vseh toikuh program „Slovanske Icrščansko-narodne zveze'1.
Slovenskim in istrsko - hrvatskim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje in se isti poživljajo, da naj v parlamentarni večini vstrajujo, dokler bode, odločno in neodvisno od trenotnih tendenc, dejansko izvrševala svoj program.
Posl. dr. F e r j a n č i č: Slovenski zgodovinar se bo spominjal današnjega dne, ko se udeležujete sklepov, ki so potrebni, da se naša narodnost ne pogrezne v nemštvu in italijanstvu. Kadar se gre za pravice našega naroda, ni strank med nami. Od časa taborov ni bilo še takega zbora, Tu so zastopane vse občine slovenske. Sila časa nas je zjedinila. V Celovcu so rekli Nemci: Nemški narod je narod gospodov! A mi nismo narod hlapcev, mi smo narod jednakopraven z drugimi narodi. Pazimo zlasti na čast našega jezika. Jezik izgubljen, je izgubljena narodnost. Zato se povsod narodi poganjajo za pravice svojega jezika. Slov. jezik ima slavno zgodovino. Sv. brata Ciril in Metod 8ta ga potegnila iz tmine. Ni pa dosti, da ga le cenimo, mi moramo imeti zakonite pravice, da ga branimo. Vsak narod imej pravice do jednakopravnosti, pravice, da goji svoj jezik. Nemci so mislili, da mi teh pravic ne bodemo zahtevali, a so se zmotili. Slovanstvo v drž. zboru se vedno bolj probuja in krepi. Čem več Slovanov je v zboru, tem bolj se izbija Nemcem gospodstvo iz rok. Jezikovne na-redbe so jim dale povod k obstrukciji, a ne to, ampak izgubljena hegemonija, kakor je bilo rečeno na nemškem shodu v Celovcu, je vzrok nevolji, Gospodstvo si hočejo izbojevati Nemci.
Uradniki na Slovenskem morajo biti popolnoma vešči jezika onih, s katerimi imajo posla. Ravnopravnosti še nedostaje pri nas. Naj večja krivica v šoli se nam godi s tem, da Nemci in Lahi odločujejo učni jezik v šolah naših otrok. Zahtevajmo tedaj narodno avtonomijo. S silo in zvijačo se naši otroci ne smejo več siliti v tuje šole. Zakon naj se naredi, da bode otrok podu-čevan v materinem jeziku. Pri železnicah se nam odreka ravnopravnost. Postaje Kamnik n. pr. pri železnicah ne poznajo, tedaj ne poznajo še slovenskih imen postaj po naših krajih! Trideset let bo kmalo, kar so bile razglašene pravice ravnopravnosti, ali še danes se moramo boriti za vsako drobtino naših pravic. Vlada naj izvrši ustavo in § 19. drž. tem. zakonov naj privede do veljave. Princ Sch\varzenberg je izrekel, da jezikovno vprašanje ne izgine z dnevnega reda, dokler tudi Slovenci in Hrvati ne dobe svojih pravic. Slava mu! (Živo ploskanje.)
Dr. Gregorin prečita potem nastopno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
2.) Vseslovenski in istrsko-hrvatski shod zahteva, da se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicah državljanov z dne 21. decembra lt}07, št. 112 drž. zak. zajamčena narodna in jezikovna jcdnako-pravnost v šoli, uradu in javnem življenju izvrši tudi gledč slovenskega in hrvatskega jezika na Kranjskem, Štajarskcm, Koroškem in Primors.em.
Toraj se zahteva, da so pri vseli državnih uradih v teh deželah uradniki, ki imajo občevati s slovenskim odnosno hrvatskim narodom, vešči v govoru in pismu slovenskega oziroma hrvatskega jezika in da se jezika neveščim že nastavljenim uradnikom določi rok, v katerem se morajo izkazati s tem znanjem, (Dalje prtde.)
Izvirni dopisi.
S Koroškega, 13. septembra. Slovenski shod bode imel priliko, baviti se s tužnimi razmerami na Koroškem. Upamo, da naši poslanci ne bodo več moledovali, ampak strogo zahtevali pravic našemu narodu na Koroškem; inače je naš narod izgubljen. Germanizacijo pospešuje na Koroškem vse: šola, urad in naprave za občila; pošta in železnica sta napravi za germanizacijo Slovencev. Ne bom govoril o južni železnici, o tej je itak znano, kako nas prezira, ker naši veljaki ne nastopajo primerno ostro. Povedati hočem nekaj o c. kr. drž. železnici. Državna železnica na Koroškem ima za proge: Št. Vid-Beljak-Pontabelj slovenske in nemške vozne rede nabite na postajah. A moti se, kdor iz tega sklepa, da znajo uradniki za o sob ni promet slovenski. Zahteval sem na Brnci vozni list do Beljaka po slovensko, a uradnik me je debelo gledal ter dejal, da ne ume. Ponovil sem zahtevo dvakrat, in ker nimam navade, prusaško navdahnjenim uradnikom na ljubo po Slovenskem posluževati se nemščine — in tako bi morali postopati vsi Slovenci, ne pa vedno le vpiti: Slovenec sem! Narodnjak sem! — je moral neki kmet uradniku raztolmačiti mojo zahtevo. Isto sceno sem doživel na postaji podklošterski, kjer uradnik ni vedel, kaj je Trbiž. Prašam naše zastopnike: kako more železniški minister opravičiti take krivice? Ali se res računa s tem, da koroški Slovenec že vsak zna nemški? Če zna, naj zna, a na domači slovenski zemlji naj se mu ne trga ljubezen do slovenščine iz srca s tem, da se pri državnih zavodih slovenščina konsekventno prezira. V šoli itak koroški Slovenec ne sliši skoro nič v svoji materinščini in to krivično postopanje naj nadaljujejo poštni m železniški uradniki!- Plačujemo Slovenci li zato davke v krvi in denarju, da nas c. kr. avstrijski državni uradniki prezirajo? — Čital sem pred kratkim razpis službe železniških stražnikov c. kr. drž. železnice; in kaj sem videl? Zahteva se popolno znanje nemščine v besedi in pismu, a slovenščine le nekoliko v besedi za tiste, ki bodo službovali na Kranjskem. C. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Beljaku tukaj naravnost priznava, da niti najvišji služabnik železnic na Koroškem ne treba slovenščine. In res ima take stražnike. Na Brnci sem prašal stražnika, kako se imenuje postaja „Neuhaus“ po slovensko; odgovarjal mi je, da me ne razume. — Na Trbižu in sploh na vseh postajah drž. železnic na Koro-
škem se izklicujejo imena vlakov in postaj j e-d i n o po nemško, dasi teče mnogo kilometrov te železnico po slovenski zemlji in je mnogo potnikov, ki ne znajo nemščine.
Prašamo: kdaj meni c. kr. železniško mi-nisterstvo odpraviti te krivice ? Našim poslancem pa kličemo: Rešite nas Slovence na Koroškem!
Politiški pregled.
Slovansko-krščanska zveza je sklicana na 22, septembra ob dvanajstih h klubovi seji v državni zbornici.
Kardinal Sembratovič v Lvovu je nevarno obolel in papež mu je podelil apostolski blagoslov za zadnjo uro.
Poslancu Szajerju, ki je bil obsojen v ječo, je pravosodni minister duvolil, da ne nastopi poprej kazni, dokler ne dojde rešitev prošnje za pomiloščenje.
Komenskega šola? na Dunaju ne dobi pravice javnosti, ker se je okrajni šolski svet izrekel, da ta šola ne služi čisto pravemu namenu. Nemci gotovo žele, da bi tudi ta šola po-nemčevala češke otroke.
Češkim društvom na Dunaju je namestništvo prepovedalo, imeti češčino kot društveni opravilni jezik.
Nemški nacijonalci, ki prisegajo na evangelij lista »Ostdeutsche Rundschau*, so se zje-dinili z liberalci in Židi, da bodo skupaj podpirali „Schulverein“. Ob jednem poživljajo nemške stranke, da naj nadaljujejo v zbornici obstrukcijo z vso silo.
„Neue Freie Presse“ in Poljaki. Poljaki so pričeli oster boj proti židovski „Neue FreiePresse". Izključujejo jo iz vseh javnih lokalov, na shodih govore proti njej ter pozivajo rojake, naj ji pokažejo duri. Čuje se, da bodo tudi Čehi posnemali Poljake v tem boju. In Slovenci?
Ulični izgredi v Zadru se vedno ponavljajo. Uprizarja jih lahonska fakinaža. Njeno besnenje kaže, da se imenovanemu italijanstvu v Zadru majejo tla.
V slunjskem kotoru se pojavljajo resni nemiri. Med ljudstvom se je raznesla vest, da hočejo njihovi popje izobesiti iz cerkva ma-djarske zastave v znak, da je Hrvatska pripadla Ogerski. Narod čuva sedaj noč in dan cerkve, da ne zaplapola raz stolpov madjarska zastava. Došlo je že tudi do resnih prask, nekaj oseb je pri izgredih zgubilo življenje. „Još Hrvatska ni propala!" — dokler je v prostem narodu tako silna antipatija do vsega, kar je madjarskega.
Domače novice.
Pri banketu, ki je bil včeraj zvečer ob 5. uri v krasni veliki dvorani »Narodnega Doma", se je postavila krona vseslovenskemu shodu. Navzočih je bilo 300 slovanskih odličnjakov, ka-koršnih še ni videla Ljubljana. Došlo je še nekaj bizojavmk pozdravov, tako da jih je shod sprejel skupaj 100. Vrstile so se krasne napitnice, v katerih je govorilo slovansko srce. G. dr. Gregorčič je izrazil veselje, da vidi toliko slovenskega naroda lepo skupaj sedeti. Veliko smo danes slišali v njega trpljenju, katero mu prouzro-čajo razne avstrijske vlade, a jeden je, ki mu vedno bije toplo srce za slovenski in hrvatski narod, naš presvetli cesar Franc Jožef, katerega naj Bog živi. (Navdušeni živio klici.; — G. župan Hribar je opisal krasoto slovenske zemlje, za katero bije zadnja sraga naše srčne krvi. Grabežljivi sosed in golobja naša nrav sta kriva, da so se zožile meje, a ostal je nam najlepši biser. Kdo bi odstopil le še ped te zemlje brez boja tujcu? Lepši dnevi bodo nastopili, ako bomo skupno delovali. Z ozirom na to skupno delo je napil na srečno bodočnost naše domovine. — Gosp. dr. Šušteršič se je tudi spominjal tužne osode našega naroda, kateremu je sreče dar kloluta. Stoletja bije že boj za svoj obstoj m čudimo se, da je bil še mogoč današnji dan, da je še toliko odličnih Slovencev. Velikanska življenjska moč biva v žilah našega naroda, da se je ohranil tudi v nevarnih postojankah. In zakaj se je ohranil? Hodil je vedno po poti pravice. In sedaj postajamo tudi močni, ker nismo več osamljeni. Prijatelji so prihiteli z juga in s severa
k nam, da sklenemo zvezo ljubezni. Napil je zastopnikom drugih slovanskih narodov in jih prosil zvestega prijateljstva, na kar je vzbuknil med vsemi gosti plamen navdušenja. — Državni posl. dr. Bar vinski je govoril ruski: Bratje Slovani! Hvala Vam za slovansko gostoljubnost! Najslabša stran Slovanov je bila, da ni bilo med nami vzajemnosti. Brat ni poznal brata, a vender ga je črtil. Če smo prišli skupaj, morali smo se v sporazumljenje posluževati tujih jezikov. Tega ni treba. Učimo se jezikov svojih! Mi smo daleč na polnoči in Vi globoko na poldnevu, a Vaši in naši interesi so vzajemni, vsi smo Slovani, vsi smo avtonomisti. Stojmo tedaj trdno ramen ob ramenu in bodimo si dobri bratje. Pijem na vzajemnost in jedinstvo avstrijskega Slovanstva. (Ploskanje brez konca in kraja.) — G. dr. David Starčevid: Danes sem mislil, da sem v hr-vatskem saboru. Iste težnje, iste želje, jednako krivičen neprijatelj! Tudi v Ljubljani niste bili doslej složni; glejmo na neprijatelja! Dokler ne udrimo po njem skupno, kakor on po nas, ne opravimo ničesar. Lep jezik imamo, ki se ume od Trsta do Nove Zemlje. Ljubimo se med seboj! Naj se imenuje zemlja Slovenija ali Hrvatska, samo da smo združeni. Nazdravil je slovensko-hrvatski vzajemnosti med odobravanjem vseh gostov. — Burno pozdravljen je g. dr. S trans ky izrazil zadovoljnost na velikih uspehih današnjega shoda. Razvneta mi je duša, je rekel, ko vidim tako vnete Vas za svoja prava. Tak narod ima bodočnost. Mi Čehi Vam podajamo roko svojo v pomoč. Spoznali bodete, da ni trdnejše zveze, kakor je alianca med Slovenci in Čehi. Napijem tej najčistejši vezi ljubezni, češko slovenski zvezi. — G. dr. Dečko: O kranjskih stiskah nismo danes nič slišali. Kranjci ste na dobrem. Pokrajinski Slovenci pričakujemo od vas zaslombe. Vaše glavno mesto Ljubljana postani kulturno središče Sloveniji. Vaš župan pomaga, da se dviga mesto po nesreči potresa, kakor se dviga feniks iz pepela. Otvorjenje „Narodnega Doma" je bilo še žalostno, danes je vesel dan, ko smo vsi skupaj, in tak dan naj se večkrat ponavlja, Napil je županu Hribarju in tudi tej napitnici je sledilo gromovito ploskanje. — Čeh dr. Stojan je zbral nekoliko kitic iz slovenskih narodnih pesem in voščil Slovencem „kolikor kapljic, toliko let“. — G. dr. Ferjanči č je vzradoščen, da seje tako dobro zvršil shod pod spretnim vodstvom, napil dr. Gregorčiču ter zahvalil „Sokola“ in „Či-talnico1' za prostore, da se je moglo dostojno zborovati. — G. vit. Nabergoj je omenja), da je žalostno, da moramo Slovenci beračiti, ko imamo zakone. Ganjen in vesel zaradi snidenja je napil združenim slovanskim bratom. — Gosp. posl. Vukovič iz Dalmacije je napil v imenu sloge med dalmatinskimi Hrvati in Slovenci. — Od častitljivega starčka gosp. prošta Serajnika do najmlajših navzočih rodoljubov je bilo vse radostnega srca na banketu in vsi smo želeli, da bi zlata zrna napitnic bila vsejana na njivo dobrega slovenskega srca ter obrodila stoteren sad. Prav važno je to, da so se dobro razumeli vsi slovanski govori brez tolmača — Nemca. — Po oficijelnih napitnicah je še g. poslanec Gregor Einspieler napil slogi in medsebojni ljubezni Ako sloge ni — ne bo Slovenije! (Burno odo. bravanje.) — Dvignil se je najstarejši skupščinar 'joletni starček g. prošt Serajnik , prvoboritelj koroških Slovencev. Z obema nogama, je rekel, sem že skoraj v grobu, a prihitel sem v belo Ljubljano, da se radujem ob napredku Slovencev, Z ginljivimi besedami nam je priporočal, da naj ljubimo svojo mater in slovenski jezik, ki je najlepši na svetu. To plamteče rodoljubje gosp. prošta je vplivalo mogočno na vse zborovalce in kot iz jednega grla odzvali smo se klicu g, Luke S vet ca: „Bog ga ohrani koroškim Slovencem še mnoga leta!“
Na komersu, ki se je včeraj zvečer vršil na Čast gostom v sokolski telovadnici, se je tudi iz ust vseh govornikov povdarjala — sloga, G. Nolli je govoril v smislu „Slovenskega Lista", ker je trdil, da je Ljubljana filistersko zaspana, a da jo bo vseslovenski shod malo zdramil. Burno je občinstvo pozdravljalo poslanca Spin-čiča in prošta Serajnika, ki je tudi tu navduševal občinstvo za sveto narodno stvar. V
sokolski telovadnici je prepeval „SIavec“ v gostilniških prostorih pa „Ljubljana“. Pevcu Nolliju prirejalo je občinstvo srčne ovacije. Navdušeno se je nazdravljalo pesni slovenski.
Sto brzojavnih pozdravov je došlo na vseslovenski shod. Naj večje navdušenje je vzbudila brzojavka kočevskih Slovencev, ki v ognjevitih verzih pozivlje Slovence h slogi. O brzojavkah še spregovorimo.
Pisateljski sestanek je bil na predvečer vseslovenskega shoda v »Narodnem Domu". Pogovor je sicer imel premalo praktično zvršljive smeri, vender sporočimo o njem nekoliko prihodnjič.
Vseslovenski shod. O priliki vseslovenskega shoda nekateri Slovenci niso okrasili svojih hiš z zastavami. Hotela nEIefant" in „Stadt Wien“ sta bila brez zastav, dasi sta imela od shoda največji dobiček. Ali bi ne bilo umestno, misliti na utemeljenje večjega slovenskega hotela v slovenski Ljubljani? — Gostje so se pritoževali, da ni bilo pomnoženega odbora, kakor ga je nasvetoval„Slovenski List". Mogli so le s skrajno silo dobiti stanovanj.
Odlikovanje. Cesar je podelil vseučiliškemu profesorju Jagidu častno svetinjo za znanost in umetnost in državnemu poslancu opatu Treuinfelsu komturski križec Fran-Josipo-vega reda.
Imenovanja pri sodiščih. Višjesodni svetnik g. Albert Levič ni k je imenovan podpreds. dež. sodišča ljubljanskega, deželnosodni svetnik gosp. dr. Karol Paeuer je imenovan višjesodnim svetnikom v Gradcu, deželnosodnimi svetniki so imenovani: za Ljubljano g. Julij Polec, sodni svetnik in načelnik okr. sodišča v Kamniku, gg. dr.. Jakob Kavčič in Karol E ki, drž. pravdnika namestnika v Ljubljani; gg Adolf Elsner, svetniški tajnik v Ljubljani, in dr. Viktor Wag ner, svetniški tajnik v Celju; za Novo Mesto gg. Albin Smola in Tomaž Einspieler, svetniška tajnika v Novem Mestu, in Ant. Levec, okr. sodnik v Ložu. Deželnosodnimi svetniki in predstojniki okr. sodišč na dosedanjih svojih mestih so imenovani gg.: Alojzij Gregorin v Krškem, Pavel Juvančič v Kranju, Fran An-dolšek v Kranjski Gori, dr. Ivan Pekolj na Brdu,Fran Mikuš v Škofji Loki, Matevž Kobal na Vrhniki, Anton Klobučar v Trebnjem, J. K o v a č v Ilirski Bistrici in Ivan N e d o g v Cerknici. Svetniškimi tajniki so imenovani : za Ljubljano okrajni sodnik gospod Bajkart Gandini v Kostanjevici, sodna pristava gg. dr. Ivan Babnik in Ivan Kavčnik v Ljubljani; za Celje okr. sodniki gg. Makso pl. Langer-Podgorč v Radečah, dr. Herman Schaftlein v Kočevju in Karol Grebenc v Kostanjevici; za Novo Mesto sodni pristavi gg,: dr. Edvard Volčič v Ložu, Karol Mulley na Vrhniki in Blaž Dolinšek v Ribnici. Premeščen je okr. sodnik g. Ernest vitez Hoffern iz Črnomlja v Kočevje. Okrajnimi sodniki so imenovani sodni pristavi gg.: Julij B uč ar v Črnomlju za Črnomelj, Aleksander Ravnihar v Logatcu za Lož, Fran pl. Garzarolli v Škofjiloki za Kamnik, Rajko Doležalek v Novem Mestu za Kostanjevico, dr. Ivan Klad v a v Kamniku za Tržič, Makso Vidic v Ribnici za Gornji Grad in Anton Rosi n a v Radečah za Radeče. Drž. pravdnika namestnik v Novem Mestu g. dr. Martin Trav nar je premeščen v Ljubljano, imenovani pa so za namestnike drž. pravdnika v Ljubljani: sodna pristava gg. Viktor Verderber in dr. Gustav Smolej v Ljubljani, za namestnika drž. pravdnika v Novem Mestu sodni pristav g. Alojzij K e s s 1 e r v Krškem.
Predsednikom pri c. kr. okrožnem sodišču v Gorici je imenovan Karol vitez Defacis, dosedanji višji drž. pravdnik v Trstu. Svetovalci so pa: Edvard pl. Kuhačevid, dosedaj okr. sodnik v Lošinju, Josip Milovčid, dosedaj okr. sodnik v Tolminu, Ivan Okretič, dosedaj drž. pravdnika namestnik v Trstu, Al. Dell’Ara, dosedaj okrožnosodni tajnik v Gorici. Dalje so imenovani svetovalci dosedanji okr. sodniki: Mihael Gabrijelčič v Ajdovščini, Fr. Dukid v Sežani, Matej Rutar v Kanalu, dr. Cristo-f o 1 e 11 i v Komnu, kateri ostanejo na svojih dosedanjih mestih. Okrožnosodni tajniki v Go-
rici so imenovani: Henrik Bartolomei, dosedaj v Bovcu; Fran Ciani v Gorici, Karol Covacig v Gorici, Rudolf Musi na v Gorici. Okrajnimi sodniki so imenovani: Hektor Franceschini iz Gorice za Cerkno, Matej Primožič iz Trsta za Tolmin, Iv. grof Falke pl. Lilienstein iz Celja za Bovec. Namestnikom drž. pravdnika je imenovan Andrej Jeglič iz Trsta za Gorico.
G. dr. Tavčar je vedno bolj slabe volje. Misel o slovenski slogi ga muči, kakor Kajna greh. „Kaj, Ivan, da bi ti po vseslovenskem shodu še zavratno bil zavarovan pri Nemcih za ubogo odborništvo ?“ — To peče! Umevno je, da človek v takih mukah rentači. Dr. Tavčar je izbruhal zadnji ponedeljek svojo surovost zopet nad dr. Gregoričem in Koblarjem. Prvega je naredil za zajca (dr. Tavčar je lovec!) in drugega za laž-nika, samega sebe pa ima za tistega „kneza", o katerem smo poročali, da nemškutari po ljubljanskih gostilnah. Nedavno je bil oficir, zdaj že hoče biti knez — to je sumljivo! In vrh tega še tvezi o svojem umazanem perilu in nezakonskih otrocih! — Kdo daje oni „knez“, mi sami ne vemo, ker nam naš dopisnik s Koroškega ni povedal, in niti ugibati ga ne maramo, ker vemo, da veliko „narodnjakov" nemškutari in bere „Slov. Narod" po ljubljanskih gostilnah. Dr. Tavčar zahteva od nas prič. Da, kar se tiče njegove osebe, ker že ne da miru, mu zagotovimo, da jih bode zvedel. Naj svet potem presodi, kdo je rokovnjač in lažnik.
Nemška višja dekliška šola v Ljubljani. Koliko bobnanja in boja smo imeli Slovenci, da smo dobili v Ljubljani slovensko višjo dekliško šolo! Nemci so pa dobili kar čez noč jednako šolo v Huth inem zavodu v Ljubljani. Že poprej so mnogi, tudi odlično narodni (!) očetje tiščali svoje hčere v Huthin ponemčevalni zavod in odslej bode, kakor se bojimo, še hujše, ker se je ustanovilo ondi 20prostihmest, katera bodo sigurno vada za bolj ubožna slovenska dekleta.
S temi 20 „Freiplatze“ je najbrže Slovencem postregla Kranjska hranilnica, ki že itak daje za ponemčevanje dijakov na „Schulverein“ ski šoli v Ljubljani po 5000 gld. na leto. Tako sistematično gloda nemški črv na korenini slovenskega debla v središču Slovenije.
Slavjanski je pel s svojim zborom predvčerajšnjim in včeraj v deželnem gledališču. Sinoči je bilo gledališče natlačeno polno vdele-žencev vseslovenskega shoda. Ruske narodne pesmi vzbujajo splošno občudovanje. Danes zvečer je zadnji koncert ob 8. uri.
Gospod ravnatelj Senekovič je poslal pojasnilo o tem, zakaj na višji gimnaziji v Ljubljani ni za Slovence prostora. Pojasnilo slove: „Meseca julija je bilo vsprejetih v slovenski oddelek prvega razreda čez 80 učencev. Vsled tega sem prosil dež. šolski svet dovoljenja, da bi smel ta razred razdeliti v dva oddelka. Dež. šolski svet tega ni odobril, marveč odredil, da moram od učencev, ki so bili vsprejeti meseca julija, 15 oddati na nižjo gimnazijo, kjer se je dosti menj učencev oglasilo za vsprejem. Deželni šolski svet hoče imeti na nižji gimnaziji paralelke, ne pa na veliki. To je vzrok, da se sedaj v slovenski oddelek učenci na novo ne vsprejemajo".
Mikroseismograf, aparat, s katerim se opazujejo potresi, so postavili v neki sobi ljubljanske realke in druzega postavijo zaradi kontrole v kleti istega poslopja. Postavljeni seismograf, katerega je naročil g. prof. Belar na stroške kranjske hranilnice, je prav lična naprava, ki zapisuje sama s finima iglama vsak najmanjši potres na papir. Določuje, kdaj, koliko časa in kako močno se je treslo. Izdelan je bil ta prvi seismograf v Avstriji po načrtih vseučiliškega profesorja Vi-centinija v Padovi. Podoben seismograf je pa izdelala tudi tvrdka Tonies v Ljubljani. Jedna taka potresna opazovalnica se bode postavila v Mašunu pod Šneberkom in druga v gimnazijskem poslopju v Kranju.
Pozdrav z Gorenjske. Krasne dopisnice s tem naslovom so prišle v promet. Prodajale se bodo v korist ^Planinskemu društvu". Na dopisnicah je naslikan Triglav in Aljažev stolp. Načrtal je to lepo skupino z naše Gorenjske g. Venca j z ml.
Glasnik bode z novim letom pričel izhajati trikrat na mesec v povečani obliki. Naročnina mu bode 1 gld. na leto.
Socijalni odsek „Leonine“. Danes dopoludne zbralo se je pod predsedstvom g. dr. Kreka 30 duhovnikov iz vseh slovenskih pokrajin, da so se posvetovali o ustanovitvi tega odseka. V pri pravljalni odbor so izvoljeni gg.: .predsednikom dr. Žitnik, tajnikom dr. Kr e k, odbornikom za Koroško J. Rozman, urednik „Mira“, za Primorsko dr. Pavlica, za Štajarsko prof. dr. Matek in J. M. Kržišnik. Odseku bode naloga izdajati znanstvene in poučne knjige o so-cijalnem vprašanju, prirejati sestanke in kurze, napraviti skupno knjižnico v Ljubljani ter osnovati družboslovne kljube v krajih, kjer bi bilo kaj prijateljev socijalnega dela. Gosp. Kržišnik je povdarjal naj bodo ti klubi svobodni in da naj ne bodo navezani na „Leonino“. Izrekla se je na sestanku želja, naj se pri objavi znanstvenih spisov ozira tudi na „Slovensko Matico".
Gdc. Ela Jenkova je dovršila dekliško šolo na Cetinju. Bila je prva slovenska gojenka na tem zavodu, kateremu naj bi slovanski prvaki zaupali svoje hčerke, da dobimo mnogo slovanski vzgojenih dam.
Kipar Ivan Zajec. Kristusovo izpremenjenje na gori, kameniti relief, visok 4 m in širok 4 »«, spada brez dvojbe med najlepša in najumetnejša dela, katera so nam dosedaj napravili slovenski umetniki. S ponosom smemo kazati na domačega umetnika akad. kiparja Ivana Zajca v Ljubljani. Nimamo namena, opisovati posamnih podob na tej predobro pogojeni skupini, ker pričakujemo itak še od spretnejše roke ocene dela, s katerim je gospod Zajec okrasil pročelje lepe cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, ob jednem pa tudi sam sebi postavil lep spomin. Dostavimo še, da je bil nadarjeni naš umetnik, kakor smo čuli, za časa svojega učenja na dunajski akademiji večkrat odlikovan in da je dobil najboljše priznanje za svoja dela na omenjeni šoli. Želeti je, da bi mladi mož še priliko imel, okrasiti Ljubljano z mnogimi umotvori.
Goriške novice. Prva slovenska javna tombola v goriški okolici se bo vršila v Šempetru pri Gorici na korist „Sloginim“ šolam in »Alojzije višču11. Razprodalo se bo 10.000 listkov. — V moki se je zadušil triletni sin Marije Zeman v Ronkah. Padel je v krušnico polno moke. Ko je mati na klic ostalih otrok prihitela, je bil že mrtev. Matere, čuvajte otroke!
Nabergoj contra „Indipendente“. V tej zanimivi pravdi je bil svoječasno obsojen urednik „Indipendente“ na 20 gld. globe in objavo razsodbe. Vsled obojestranskega vzklica je višja instanca spremenila sedej globo v zapor 7 dnij.
Javni društveni shod priredi slov. katoliško delavsko društvo v Ljubljani danes zvečer ob pol 8. uri v prostorih gostilne pri Poljšaku na sv. Martina cesti (Vodmatj. Vspored: a) Poročilo državnega poslanca č. g. dr. Kreka, b) Raznoterosti. K mnogobrojni vdeležbi vabi odbor.
V Črnem Vrhu pri Idriji bode v nedeljo dne PJ. septembra blagoslovljenje Doma gasilnega društva po sv. maši ob 10. uri in popoldne ob
3.	uri bode veselica s tombolo in petjem.
Slovanski svet.
Dunajski Čehi pripravljajo novo prošnjo, da bi jim dunajsko mesto napravilo čeških šol. Pravično bi bilo, da jih utemelji država, ako se brani mesto. Gorica in Trst imata n. pr. nemške šole, dasiravno ondi nemščina ni deželni jezik.
Svatopluk Čech — Srb? V podlistku „Slov. Naroda" priobčila je Marica S. iz srbskega novelo ^Zastavljeni značaj". Kolikor je nam znano, je ta novela češkega izvora in sicer Sv. Čechova. Kako pa pride kot izvirnik v srbsko literaturo, to pa ve menda samo — prestavljateljica ?
251etnico srbske himne so praznovali v Belem Gradu. Himno je vglasbil naš slavni rojak Davorin Jenko, oče slovenske himne „Naprej“.
Srbe bi radi potisnili Madjari iz Banata. Šopirijo se ondi že Nemci in sedaj naj pridejo v to slovansko deželo še Madjari! Naselila je
I. kartonažno fabrikacijo
na Slovenskem
priporočam vsem p. n. gg. labrikantom, trgovcem, obrtnikom itd., kateri potrebujejo kartonažo (škatlje) za export in domačo rabo. Kartonažo izdelujem s strojem po fabriški ceni.
Imam bogato zalogo najboljše vrste, papirja, črnila, svinčnikov in vse dolske in pisarniške potrebščine. — Dobro! Ceno I
Ivan Bonač,
trgovec papirja in knjigovez v Ljubljani, Šelenburgove ulice.
Janez Jaz
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
strojev za vozarenje.
(biciklov, velocipedov.) Ceniki ti-anko na razpolago.
že zadnji čas ogerska vlada v okolici Deliblata 300 madjarskih družin. Da se Srbi protivijo tej okupaciji, je umevno.
Razne stvari.
Zanimiv mož je umrl v Gradcu: Anton Himmelreich, znan sosebno po Slovenskih goricah z imenom Cork. Mož se je vdeležil 180. novih maš, ter je na vsaki novi maši gostom prižigal ognjemete.
Razsvetljava z vodnim plinom. Ta razsvetljava prodira čedalje bolj in že polagoma nadomešča celo elektriko. Prednosti te razsvetljave so: manji stroški in lepša luč, mirni, beli plamen in jako malo toplote in izpuhtevanja oglenčeve kisline. Te prednosti luči vodnega plina so dale povod nižeavstrijskemu namestništvu na Dunaju, da bode uvedel v veliki dunajski bolnišnici tako razsvetljavo.
Najmrzleji kraj na zemlji je Vrlrojansk v Sibiriji, ki šteje 10.500 prebivalcev. Po zimi imajo včasih po 90 stopinj (Fahrenheit) pod ničlo, v januvarju je po navadi 48 stopinj mraza. Zato se pa ljudje lahko ogrejejo po letu, ko imajo včasih v senci do 86 stopinj vročine, a to le po dnevu, kajti tudi poletenske noči so večkrat tako hladne, da zamrzuje. V jeseni so hude plohe. V okolici ne rase veliko in živali so majhne.
Proda se iz proste roke
jednonadstropna hiša
sestoječa iz 9 sob v Zalogu pod Ljubljano št. 16.
Hiša je zaradi svoje lege jako prikladna za izvrševanje vsakeršne obrti, posebno gostilničarske, ker ima poleg obokane kleti še ledenico, kegljišče in vrt ter prostorno dvorišče z obokanim hlevom za 12 glav živine, skednjem in šupo za vozove.
Na željo proda se tudi komaj 10 minut od hiše oddaljena njiva m senožet.
Kupnino je plačati v treh letnih obrokih.
Sicer je pa vse nadrobno poizvedeti v pisarni gosp. dr. M. MudniK-a v Ljubljani.
Pleskarska in iakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št.20. LJUBLJANA Breg št.20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseh uovošeguili vrst lesa s prosto roko imitovauik.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah
9f
Brata Eberl,	|
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.	J
Pleskarska mojstra	2
c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice.	S
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost.
Zaloga originalnega karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje.	g
•••••••
Alojzi) Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 61. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
  Cene nizke.  ------
G G
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o o
8 o o o o o o o
s
s
PU
stavbeni in galanterijski klepar,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vse v njegovo stroko spadajoča dela. Zagotavlja najsolidnejšo postrežbo in zmerne cene.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Andr. Dru&kovič,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. •sišT Poštena postrežba,
o
g
(D
pr
fr
o
H
2.
p
N
13
►S
o
a.
mm		ry|^V 1	
			
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi siavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.