J
\
r Največji alavmild dnevnik • ▼ Združenih diiank
VeUa za Tse leto ... $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
I
List slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: COftTLAHDT 2876.
Entered as Second Clan Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congraaa of Much 8, 1878.
TELEFON: C0BTLANDT 2878.
NO. 136. — ŠTEV. 136.
NEW YORK, THURSDAY. JUNE 11. 1925. — ČETRTEK, 11. JUNIJA 1926.
VOLUME XXYTTT — LETNIK TCTTTT
VROČI BOJI NA KITAJSKEM v SPOMIN PREDSEDNIKU *°OSEVELTU.
Vojaki v Kantonu so streljali na Amerikance. — Napad na motorni čoln z ameriško zastavo. — Ena ženska je bila ranjena. — Boji za posest mesta se vrše naprej. — Inozemci so izven bojnega ozemlja, a v veliki nevarnosti.
HONGKONG, Kitajska, 10. junija. — Junan-ske čete, ki so pričele državljansko vojno s kanton-skimi četami, so streljale na štiri Amerikance, nahajajoče se na kanonskem čolnu, s katerim je hotela skupina Amerikancev priti z otoka Honan v Kanton. Na iiiotornem čolnu je bila razvita ameriška zastava.
Mrs. Crampton je bila ranjena v roko in drugi so bili poškodovani od drobcev stekla, katerega so razbile krogle. Motorni čoln je bil na več mestih preluknjan od krogel, in Amerikanci so bili prisiljeni vrniti se na otok Honan, kjer je razpoloženje proti tujcem skrajno intenzivno.
KANTON, Kitajska, 10. junija. — Kantonske čete so včeraj pritiskale na Kanton, vendar so se izjalovili vsi poskusi, da iztrgajo mesto iz rok ju-nanskih čet.
Kitajski kanonski čolni so skušali včeraj ob polnoči izkrcati čete na kantonski strani Cukianga, a so bili potisnjeni nazaj. Boji so trajali vso noč.
Položaj med inozemci je bil včeraj skrajno napet. Boji so se vršili neprestano od sobote naprej. Inozemska naselbina Samin ni v črti streljanja, vendar pa ni daleč od bojnega pozorišča.
Rečni parniki so polni beguncev, ki ne morejo nikamor radi streljanja preko Cukianga. Tudi na inozemske parnike so streljali v bližini Vampao. Trgovina v mestu posluje le deloma. Nad mestom krožijo aeroplani iz honanske province.
Zastopniki kitajske poslanske zbornice so v spremstvu poročevalca Asociated Press in več drugih inozemecv odšli v kvantunški glavni stan na otoku Honan ter naprosili kantonskega poveljnika generala Li Fun Luna, naj premesti bojno bazo na kako točko izven mesta, kjer bo povzročene vsled vojevanja manj materij alne škode.
General Li je odgovoril, da je pripravljen to storiti, če se ne bo tekom sovražnosti nobenemu vojaku s te ali one strani dovolilo vstopa v mesto.
PEKING, Kitajska, i 0. junija. — Listi poročajo, da je izdal general Feng, takozvani "krščanski general", cirkularno poročilo, v katerem podpira dijaško agitacijo proti inozemcem, in da je brzo-javil generalu Cang Tso Linu, mandžurskemu vojnemu lordu, naj sodeluje ž njim in vsem narodom, da se zagotovi pravice kitajskega naroda.
Tukaj prevladuje mnenje, da hočejo vojaški poveljniki pokazati le simpatije z ljudskim mnenjem in da ne marajo vprizoriti 'nobene proti-ino-zemske akcije. Baje je general Cang brzojavno svetoval dijakom, naj se vzdrže vsakega nasilja.
Stavkarji v Tajunfu, v provinci Šansi, so uničili urade Asiatic Petroleum Company.
4 uhmnwood. m t.*
V bližini Grant Tomb v New Yorku so zasadili drevo v sponi in
Obravnava proti mladi morilki
Prijatelj mladega moža, katerega je ustrelila Dorothy Perkins, je videl revolver v njeni ročni torbici štiri dni pred umorom. — Obtožena je jokala tekom obravnave.
Dorothy Perkins, koje usodo ho določila porota, katero je pomagala izhrati ona sama, ni bila včeraj več tako samozavestna kot je bila v ponedeljek, ko je visoko dvignila glavo fter Be skušala obnašati kot kaka odrasla ženska
Pomožni okrajni pravdnik McDonald je bil trden in odločen \ svoji izjavi <na porotnike, "da morajo uveljaviti pravorek, soglasno z velikostjo zločina'*.
Velika porota je obtožila Dorothy umora po prvem redu in za
ANGLESK0-FRANC0SKI DOGOVOR
predsedniku Roo^cveltu. Delo so opravili trije Roseveltovi vnu- z^ein določena smrtna ka-
ki in sieer Quentin Roosevelt, Edith Derby in Archie B. sevelt.
Roo-
Mlada človeka sta sklenila umreti
Šestnajstletna deklica in osemnajstletni mladenič sta sklenila samomorilno pogodbo. Deklica je mrtva in tudi mladenič najbrž ne bo okreval. — Pred dejanjem sta pisala poslovilno pismo.
zen Tekom izvajanja okrajnega pravdnika, ki je reikel, da bo država dokazala premišljenost umora. so tekle solze po obraizu obtožene in pokrivala si je lice -z rokama.
Bila je tudi bleda ikot smrt ter je skoro omedlela, ko je dr. Nor-ris, znan sodni edravni'k, opisoval | rano, ki je povzročila smrt mladega Tompletona v hiši Perkinso-
zakon in naj se moški vih na Jane street
• * i » v. ..	■>■ Jolin Edvard Tepleton, brat
m ženska izzivita. — Za 11TY_„- . _ r , ' ...
.	umorjenega, je pozneje zbegal ob-
otroke pa naj skrbi dr- toženo, ko ga je vprašal njem. za-
kvanredni nazori Margarete Daniels
Neka mlada doktorira pravi, da naj se odpravi
Zava.
DETROIT, Mich., 10. junija — } Odprava zakona in domačega sredstvo, da se in žetnskam ne-raizvoj in oblikovanje
i ognjišča naj bo i dovoli moškim
WT£LLESLEY, Mass., 10. jun. j omejeni raizvoj m [Šestnajlestna PrLscila Amidon mNih življenja. Ta predlog je sta-osemnajstletoii Sterling Mils, oba ! vila Pled Mid-West konferenco
učenca tukajšnje višje šole. sta >klenila skupno zatpufstiti ta raz-očarljivi svet. Vč?raj so ju našli ranjena v gozdu ter prevedli v Newtooi bolnico, kjer je deklica kmalu nato izdihnila. Tudi fant bo najbrž podlegel poškodbam.
Okrajni .zdravnik dr. George West izjavil danes po provizorič-ni preiskavi, da se tiče stvar brez dvoma samomorilnega dogovora.
Narodi-ne ženske stranke dr. Mar-Garet Danielrts iz New Yorka.
Rekla je dobesedno:
— Mož in žctna sta ovirana v prostem obi-ikovanju svojega življenja. Po^taivni zakon in dom ovirata napredek žensk ter razvoj plemena. Odpravite oboje! Odgovornost moža ea vzdržaaije doma. za preskrbo žene in oitrok. — vse to predstavlja Vediko breme za moža. Ideja zavarovanja žene je na-
Priznal je, da so našli pismo, ki,, sla ga zapustila. Doscdaj pa ni	aTira" Zcna Je v Prvi
lo -mogoče izvedeti vsebine te-a ^J^Prosta in neodvisna
je liMiftaja, naj se
Dan pokore na Japonskem
TOKIO, Japonsko, 9. junija. — Pacific Civilization organizacija in druge domoljubne organizacije nameravajo s podporo uradni-{ kov in odličnih državljanov pro glasiti na dan 1. julija za celo Japonsko 44 Dan pokore aH ponižanja".
Vodilni organizatorji izjavljajo, <da ni -njih namen etpraviti v tek sovražno razpoloženje proti Ameriki — kajti 1. julija je postala praivomočna jarponska rzkljoi-čevalna določba, — da pa se hoče; « tem pokjRoti Združenim dr-čavam, da ni Se iagondlo na Ja-poj^kem ogorčenje nad izključe-valno klavzulo. Soglasno « načrti ne bo zJbraAo mnenja odličnih Japoncev glade izključeval ne klavzule, jih rmiiifio po celt Jatpoln-fika ter jih poedalo ▼ (prevodu atae-
rUklm Ustom, . trgovskim aborni-
'fi *
cam ter članom senata in poslance zbornice«. Dotičnega dne se bodo vršila velika ljudska zborovanja in oh grobu "nepoznanega domoljuba", ki je izvršil harakiri radi izključitve Jaiponcev se bo vršila sjximinttka slavnost.
Velikanska armada Zaposlenih

liONIX>N, Anglija, 10. junija. Uradna izjava, soglasno s kateTO se je število nezaposlenih V An-pliji s tednom, kontčujočim se ^ne G. junija, pomnožilo za 60,778, je vzbudila veliko presenečenje in obenem tudi vznemirjenja To je največje povečanje števila <ne.za-poslenih v daljšem času. Število nezaiposlenih znaša 1,247,300, kar pomenja prirastek nadaljnih več kot 24,4000 v primeri z istim ča-*om preteklega leta.

mogoče	w
pisma.
Miss Amidon je bila hčerka nekega prodajalca lončen« ncvtorle v tem kraju, kjer je živel tudi njen 'ljubimec. Mlada člov. lica 'sta se pomala par mesecev.
Mills je sporoil-il policiji, da je obstreiil samega sebe ter priznal tudi atentat na deklico Na vprašanje. čemu je to storil, je odgovoril •
— Moral sem storiti.
Ničesar drugega ni bilo mogočo izvedeti od njeiga. Deklica je bila prestreljena skozi glavo ter nezavestna. Poleg tnje je ležal revolver, Vendar pa ni še ugotovljeno, čegav je bil.
Neki ipolicist. iz Wellesley Farm je načel par. Mills je ležal poleg ceste ter povedal uradniku, da leži v gctedii neka umirajoča deklica. Sled krvi, vodeča v gozd, je kazala, da se je Mills privleikel do ceste.
Policist, ki se je bal, da je mladič smrtno ranjen, ga je odpeljal v svojem avtomobilu v bolnico ter naročil spotoma nekemu tovarišu, naj poišče deklico. Kmalu nato so našli Miss Amidon par sto jardov od ceste.
OtetreJjena je bila znana v šoli pod imenom "Pussy". Neki tova-riSici je bzaje rekla včeraj: — Danes »era prišla sem zadnjikrat.
Dr. Daniels posveti vsak član družine neovirano svojtni lastnim interesom, i ^-vojemn klubu ali družbi ki mu rajbolj usraija, ker 'Stopa življenje v kluibih vedno bolj in bol jna me-?-to družinskega življenja. S tem je midena ženskam možnost, da si urede življenje po svojem lastnem okusu.
—	Kaj pa bo z otroci? — so vprarŠaili kunštno dohitarico.
—	Zat-o imamo "tukaj državo, — je odgovorila naivno* — Dokler so o4roci majhni, >naij skrbi država zanje in njih matere.
Gospodična doktorica je tudi mnenja, da so ženske na vsakem polju prav toliko* vredne kot moški. Treba jim je le nuditi priliko.
da to pokažejo.
Bacili izključeni kot orožje.
ŽENEVA, Švica, 9. junija. — Mednarodna konferenca glede o-roija je včeraj prepovedala uporabo bakaterij v voje«vanju. Sprejet je bil amendment, s katerim se je sta vilo bakterije obenem s strupenim plinr/u v setznam prepovedanih vogiiih sredstev.-
Amendment, ki izključuje bakterije, je stavila Poljska in predlog je podpirala ameriška delegacija.
gžsžčsfiažffiiiaž
govornik tekom križnega zaslišanja:
—	Vi ne marate te deklice, kaj ne?
—	Gotovo je ne maram, — je skoro vzkliknil.
—	Torej jo sovražite?
—	Da. sovražim jo, — se je glasil odgovor.
Obtožena je pričela plakati.
Pomožni okrajni pravdnik je nato opisal vojni rekord Temple-tona, njegovo službo pri Pennsylvania železnici in način kako ga njen oče predstavil Dorothy. Umorjeni se je hotel poročiti ž njo, a ona ga je odklonila.
—	Dokazali bomo, da je hodila naokrog s poročenim moškim. Mike ^onnoršoin. ki je star pet in trideset let; da je> vedela, da je poročen, da je poznala njegovo ženo. da pa je kljub temnn še vedno hodila ž njim, — je nadaljeval McDonald. — Nekaj časa pred umorom je obiskala teto v Oonnec <i<*utu Tf»ro našla v nekem pr^»-1 aI.n revolver ter era obdržala
—	Par noči pred streljanjem jo '-la v gledišče s skupino prijateljev in prijateljic, med njimi Templeton. Imela je seboj revolver ter ga pokazada. Templeton jo je raditega osteL Povedala je v navzočnosti drugih, da ima revolver, ker se boji Mrs. Fiseher. To je bilo ime Connonsove žene pred-no se je poročila ž njim. Rekla je da ji je Mrs. Connors pretila, da jo bo pretepla.
Angleško - francoski dogovor ima namen naprtiti Nemčiji vso odgovornost. — Medsebojne koncesije Angležev in Francozov zagotavljajo skupno politiko proti Berlinu. — Bistven pogoj je vstop v Ligo. — Opozicija v Londonu obsoja dogopor.
ŽENEVA, Švica, lO. junija. — Glavni motiv angleško - francoskega dogovora, glede nemškega predloga je iskati v sklepu zaveznikov, da zagoto-ve v najkrajšem času brezpogojni vstop Nemčije v Ligo narodov.
London in Pariz sta uveljavila važne medsebojne koncesije, da bosta mogla predstavljati združeno fronto napram Nemčiji, s čemur bi se naprtilo Nemčiji vso odgovornost za vsako iz jalovi j en je pogajanj in nadaljevanje sedanje nestalnosti v Evropi. —
Poslanica zahteva tudi prav posebno izveden je nekaterih določb versaillske mirovne pogodbe glede razoroženja ter določa jamstvo za obstoječe in bodoče regijonalne dogovore, vendar pa ne izključuje možnosti prijateljskih revizij, ki se vedno dogajajo.
Italijanski zastopnik Scialoia je izjavil, da ni Rim bistveno prizadet pri zapadnih mejah ter da se zavzema za vse pogodbe, ki bi zagotovile stabilnost. Neobhodno potrebnim smatra sporazum med Italijo in Avstrijo ter med Nemčijo in Poljsko.
Izvedelo se je, da hoče Nemčija izposlovati z o-zirom na Ligo narodov lahko rezervacijo v členu X., vsled katerega bi bila pripuščena kot je bila Irska, — da ne sme sprejeti nikakih vojaških pogodb brez posebnega dovoljenja nemškega državnega zbora.
Francozi, ki so dosedaj smatrali dogovore in jamstva nezadostnim in ker niso mogli dobiti varnosti potom razoroževalnega protokola, so sklenili sedaj, da ne bodo slabili pakta, ki je obveen za vse člane. Na drugi strani pa noče prevzeti Anglija nobenih večjih obveznosti.
LONDON, Anglija, 10. junija. — Nemčija bo obveščena, da se mora pridružiti Ligi še predno se bodo pričela pogajanja glede varnostnega dogovora. To bo baje v lastnem interesu Nemčije in zagotovilo se ji bo sedež v svetu takoj po vstopu.
Bivši ministrski predsednik, Ramsay McDonald je bil edini voditelj stranke, ki je bil pripravljen govoriti o tej zadevi. Njegova opozicija proti dogovoru ne pozna nobenega kompromisa.
Republikanska zastava ^jstom predlog nemškega desne-
bo ostala *	?a 1,Ioka- naJ se pozove vlado k
uveljavljen ju odloka, s katerim
na i bi se republikansko črno-rde-
• ■-.!.■:'.-f 7a t .'i vrt mdomrvsti'o s čr-j.-".* kn.-.ro"*^-' Nemčije.
Sedemnajst žrtev so našli.
STURGIS, Ky., 9. junija. -Včeraj so reševalci spraviti na površino sedcankijast trupel premoga rje v, ki so se ponesrečili pri ek sploaiji v rov*u West Kentucky Coal Mining Company.
Število alkoholikov na-rasca.
REU-LIX, Nemčija, 10. junija. C- eT- ^r^avr^ga ?ibora je zavrni' - 't r naj-timi glasovi proti dva-1

ALBANY, N. Y., 9. junija. Iz letnega poročila državne bolniške komisije je razvidno, da je iza uvedbe pnohibicije število alkoholikov po fcolničmcah strahovito naraslo.
r
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM OZEMLJU.
Daaei ao nai« osne eieda*«;
JUGOSLAVIJA;
1000 Din. — $18.00 2000 Din — $35 80 5000 Din. — $89.00
Pri nakatitih. H tnaAaj« manj k<* krt trn tW iiurjer ninam mrtMj lf centov t» poštnino in drap str očke.
K*«p«tUJ» m zadnje poMe ta i**ta€o>e "P«itai fekaral ara«*-.
ITALIJA IK ZASEDENO OZKMLJSv
200 lir .......... $ 9.20	500 lir..........$22.00
300 lir .......... $13.50 1000 lir..........$43.00
Frl aarotitfh. U nsJaJo aaa; krt M Ur raftaia« p*w*cj »o 1« fat Anga
Km poMlJatve. ki praenjo PETTISOČ DINABJEY «11 pa DV1TI80Č Ld dovoljujemo po mocočcostl fc poseben popust
fefeovam- la toča rasteta aa» si wmf*m psdatt aataaCae *evi min« imfianaww po eead tistega #ae, ko >«n pride poslani deaar t roks.
FOhiJjJATYB PO B&ZOoAVNM PISMU IZVRŠUJEMO
KAJEJtAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO £A STBOŠKM
Denar nasi New Tsrk
aaJksUs ps Osaieslls rostol
Draft.
Order all po
FRANK 8AK8ER STATE BAWK
8S OortUndt Strati,	Ksw Toft, W.

\

GLAK NARODA, 11. JUN. 1925.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and PMUhed by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakger, president_Louis Benedik, treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA"
_"Voice of the People"_
I anted Every Day Except Sundays and Holidays.
ŠTEVILKI stari ši slabo prehranjenih otrok nimajo najmanjše ideje, da so njih otroci žrtve tega nevarnega stanja. Otroci, ki so slabo hranjeni, postanejo lahko žrtev vsakovrstnih bolezni. Vaš otrok mora biti utrjen proti tem boleznim otroške dobe, ki poberejo vsako leto na tisoče življenj.
Peter Zgaga
Za celo leta velja list ta Ameriko
in Kanado____________$6.00
Za pol leta_____________%3.00
Za četrt leta ______________________ $1.50
Za New York ta celo leto
Za pol leta_______.
Za niozemstva ta celo leto
Za pol leta.........................
TEH
Subscription Yearly $6.00.
AdvertisemeDt on Agreement.
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej^. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani. da hitreje
najdemo naslovnika.
'•GLAS iV A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
PRETORIJANCI KAPITALA
V<. kot enkrat je i;i ali oni propagandist sedanjega kra-nega kapitali*tičnegra si»i<ma trdil, da obstaja v ^Združenih državah rd<--<a armada, velika lajna armada. katero vzdržuje z "moskov-skiai ' denarjem in katero sv "vodi" direki.no iz Moskve. Čudno p:i jf. d.i se ni le in. — mimogrede reeeno zelo dobro plačanim — orodjem podjetniških interesov doseedaj niti enkrat posrečilo najti najmanjši doka/, za svoje blazne trditve.
.Sedaj pa ji doprinesel Carl Hues.sler, energični voditelj Fed«--raied Pre.^. o oka z. da obstaja. — v>aj v lllinoisu. — od glave do i»o;» oborožena, dobro opivmljena in disciplinirana armada in da ni država d usedaj dvignila pro; i tej armadi nit: najmanjše«- ugovora, et prav je jasno, tla -.e s tem* krši postave države Illinois. Vsled tega 'O na.'ii čiUrtelji brez dvoma že uganili. -- da ni ta. r«<snično obstoječa armada, ''rdeča", temveč da >luži "belim", to je finančnemu kapitalu dižave Illinois
Stvar se tiče v tem slučaju de.se?ih tisočev oboroženih, ki imajo na razpolago modernn morilna orodja, ctrupene pline itd. in ki predstavljajo pre.torijaai^ko stražo "Illinois Banker's Assosiation"
Teddy Roosevelt je govori? nekoč, ko je bil nekoliko skregan z republikansko stranko in njenimi voditelji. o "nevidni vladi" t«*r imel pri tem v mislih "slab-." trust" in "požrešne" monopole.
Ifaessler imenuje teh deset tisoč mož "nevidno vlado lllinoisa" ter ]>oroča. tla se nahaja glavni slan te skrajno čudno organizacij' »Ja La Salle Street v Chieagji, to pravi v s<ivu čikaskega Wall Sliced a.
F«ideraled 1'ress tii raakrila tajne organizacije s pomočjo boljše viške tajne službe. Nikakor ne.
Ta armada ima namreč svojega lastnega publicitetnega ravnati lja. ki nosi n j< mu trajno primerno ime Kay Garrison, Ta nikakor ne postavlja luči jhrI silo kot svetopisemske device, pač pa vn ■-;o tbveštta časopisje o vseh svojih korakih.
-- Mi smo. z -eno samo izjemo, organizirali vse oki-aje države države za obrambo in tudi nreostali okraj bo organiziran v teku prihodnjih par dni. 1'paino, da bo ostala naša obrambna sila stalna naprava.
Z drugimi be&edani rečeno Jvo obstajala ta "obrambna" sila tako dolgo, dokler bo zveza bankirjev plačevala letne stroške, ki znašajo soglasno z Garri-onom čednih dvesto in pet de« t tisoč dolarjev.
Organizacija |>ostavlj& strojne puške, organizira svoje moštvo, ga vežba ali trenira, seznanja z najbolj modernimi pripomočki vojne, — a država Illinois se niti malo ne briga za to.
^iogoče zato. ker se tič< stvar organizacije za vartftvo -baiikir-i v pred drsnimi bančnimi roparji? .Mogoče. —. čtiprav si organizacija sama stavlja doKti dalekošežnejše cilje. Seveda hoče tndi zavarovati bankirje pred izg.uibanii, ki znašajo vsako leto baje $325.000 ii» ki posledica roparskih napadov in tatvin. Hoče pa še več. \ svojem zadnjimi sporočilu na časopisje pravi Garrison:
— Namen naše organizanje je napraviti državo varno ne le za obratovanje bank, temveč tudi za vsako drugo obliko trgovine iu za doni 4<I>om" in "biznes". — Biznes je seveda zapisano debelo lo m dvakrat podčrtano. I)om. katerego ogrožajo "notranji sovražniki", iprav kot v startni kraju kraljevske prestole.
Tli zato je troth a deset tisoč mož! Za to je treba strojnic, na ii-soče pušk. revolverjev, strupenih plinov in drugih stvari, ki spada ji k modernemu vojevanju!
Stvar se namreč tiče vojne. Ne vojn« proti bančnim roparjem, temveč one druge vojne, katero vojuje organizirani Kapital proti neorganiziranemu delu. če postane slednje preveč arogantno ter stavi zahteve, ki bi mogle celo pri t t iči dobičke podjetniške inteligenci je.
DrŽava Illinois ima v svoji milici 2231 Častnikov in mož. Privatna armada bankirje* pa je trikrat tako ve<lika. Kljub temil pa pravijo, da so posedujoči odločni nasprotniki vsake sile ter uporabe •nas'ija.
Ali mislite
da bi bila ena tretina naših šolskih otrok slabopre-hranjena in premalo hranjena, če bi njihovi stariši vedeli, da je to stanje začetek številnih bolezni?
Ali veste
da bi se lahko takozvane otroške bolezni odpravilo, če bi hotela vsaka mati in vsak oče ščititi otroka za-stran njega samega in za-stran dragih otrok, ki se igrajo ž njim.
ic- T^
In da so
zadnji poskusi med šolskimi otroci so pokazali, da je Eagle Mleko izredno uspešno pri zdravljenja takih rt rok, ker vsebuje vse hranilne faktorje, ki so potrebni 2a močno zdravje?
A ko
hočete brezplačna navodila, kako uporabljati Eagle Mleko ter pojasnila, če je vaš otrok slaboprehranjen, koliko naj tehta, kakšno hrano mu je treba dajati, izpolnite spodnji kupon ter ga nam pošljite.
THE BORDEN COMPANY			
E	lorden Building	New York	
	K IT P O N		
	Označite kakšno knjižico hočete.		mm
	Navalila za Obedi za	Knjijra ««	sss
	hranjenje. otroke.	otroke.	
	Ime............................	......... No. t	
	Naslov ........................	. • • • i Slovenian)	
'	«f Tki BO**«" '
CJM'
Rojaki, prečkajte v današnji številki dopis i z Kortršght, N. Y. O ne, niso vsi tako neumni, kot
misli Koverta. da so.
*
Sicer bi bilo pa vseeno zanimivo izvedeti. kako se je pravzaprav vršila tista selitev z Bre^ij v Le-mont. Ali j>o vodi ali po <:raku.' Ali so čudodelno sliko šiloma odnesli. aJi so jo dobili na posodo 1 Dvomim, da bi jo paari na Brezjah radevolje dali, ker so si ž njenim posredovanjem nabrali i a kup«* boga-te v. (Tisto, ikar -o p hi" ali tišlerjem za bei*rlje. j>ri velikanski množini milodarov »'-lo1, ne pride vpoštev).
Mogoče ja pa napravil Koverta
na^rte kakšne čudeže po uzor-L odpira in zapird roki in se ste-cu Vodidke Johanee. Poskušal je 2a 4er 7vijsl vsako niišieo v svo-že vse. pa mu nt- gre in ne gre.
C LASE K J 28.
Otrok naj se giba.
Malo dete se vežba nezavestno, ko brca / rokami in nogajna. ko
vine. Pravtako se pa farmo in kot ribniška, vendar prepirati se skero leta 1872. Leta 1!»11 je pri-zemljo tudi lahko kupi. Tudi če ne bo potreba, ker časa bo dovolj, šel v Ameriko, in 1918 seje po roje kdo namenjen na počitnice, pri- <la bo prišel lahko vsak na vrsto. ^čil. Kratko je bilo njegovo življenje lahko sem, ker tu jili je več. } Tistim pa. ki se radi vrte v ve- ,nje v krogu njegove družine, ka-iki bi radi vzeli letoviščarje na hra- selem plesu, bo pa na razpolago (tero je tako zelo ljubil. Njegov polno in stanovanje. Voda je tukaj tiustel Šubelj s svojo harmoniko, 'greh se je vršil dne 21. maja ob !). j zdrava, stiidenčnica, dobe se pa- Plesalcem, ki ga poznajo, ni tre-juri s sv. mašo. Pogrebne obrede tudi druge pijače, ki so drugačne ha glede njega ničesar več pravi-I je opravil naš duhovnik Rev. P. kot voda.	j t i, tistim pa. ki ga še ne poznajo, i F. Moffat.
Kakor dalje razvidim iz listov, priporočam, da se zavrte parkrat | Tem polom izrekam zahvalo se je Marija z Brezja premufala !><> njegovih "tohtih". To vam ni v Chicago, k svojim "niiljencem noben "hundrtar, liundrtar" in ljubljencem*'. Oh. oh, Marija marveč "tolit*'. da človek pleše po Pomagaj z Brezja! Mar pridi Ti njem kot namazan ter se v družbi j k nam, revnim farmer jem, kajti kake '4 vile" počuti v devetih ne-jmi smo bolj dolarčkov potrebni besih. | kakor jih je pater Koverta v Chi- ! Vei jeagi, ki je vendar obljubil večno juboštvo! ^li <lolarje mnogo bolj ,težko služimo kakor jih Koverta.
[ Zato, dragi rojaki, dobro pre- največ mogoče z lepim petjem.
Torej še enkrat. Slovenci in Slovenke v Greater New Yorku. nasvidenje prihodnjo nedeljo, dne 14. junija pri Revnem Lazarju! Pozdrav vsem!
Poročevalec
Prste si je do komolcev oparil, podplate si je že do kolen izbru-sil, totla ljudje so se izpametovali ter nočejo in nočejo več dajati.
Kako Vodiško Johanco naj naroči v Ameriko in naj ž njo dela lvšeft*;, ee že baš mora, hofce in more. Izrabljati Marijino ime v podle kramarske namene, j.; pa ]>o mojih mislih greh - ter se nik'. luiir ne sjMidobi. najmanj pa človeku. ki pravi, da je kitoliški lialiovnik.
Sicer bo pa dekleta kot j.* bila Vodiška Jalianca precej težko d«>-biti, bi »d i si tukaj, bodisi v starem ki ■aju. Takozvane Alarijine device so dandanašnji sila slabotkrvne, telečja kri se pa kot isubšfitut v sedanji vročini prehitro zasmradi.
jem malem telesu. Celo jok je neke vrste večbanje. Radit^a tudi J pravimo, da ni dete normalno, ki nikdar ne joče.
Tekom dne. ko je. dete prebujeno. se neprestano giblje. Važno je pariti na to. -da mm a težke o-bleke. ker bi bik> sk-er ovirano v svojih kretnjah. Tiidi ga ne smete privezati za predolgo časa v visokem stoličku ali pa na rjuhe t;iku. da se ne bo mogel obračat i ter zvijati svojih udov.
Stoliček na kolegih je izvrstno I sredstvo, ki dovoljuje detetu vežba nje na povsem varen način. Taki stolički so naprodaj v različnih oblikah. Stolički. ki naj bi naučili dete hoditi, niso priporočljivi. kajti nikdar ne -memo siliti otroka k hoji.
Številne zakrivljene ali sablja-jst«- noge so posledica želje stari-
V listih čiiam, da se bo poro-
eil znan skladatelj Irwing Berlin . , , . . ,
. ,	, . -,,	| se v. da bi dete hodilo, predno je
s hčerko pre+lse<mikii lie wv o rske I . . ,	.
telefonske in telegrafske dražb*
Ženin je židovske vere, nevesta je katoliške vere in oba imata milijone ter oba tudi verujeta v milijone ameriških dolarjev. KM se je pri tej priliki izkazalo, veruje v isto vero tudi Oče papež v Rimu. Nevesta je šla namreč v
za to telesno sposobno.
Otroški vozičefo mora imeti štiri kolesa, dobre vzmet e ter streho. ki bo vzdrževalo preostro luč in veter. Prostoren mora biti ter imetd dosti prostora za odejo, kajti posebno v mrzlem vremenu je glavna stvar, da je dete zavarovano pre>d učinkom elementov
Him, ter priaiesJa *efooj od papeža „ ... . , ,ini.ni-„ • ,	, . ... , I \ ozicki. katere je mogoče skupai
>do\oljvnje, »da se kot katoličanka!	. .	.... .
I	. cntMI t'l t •	I*nl.\ rv/l/vkttt vtAMkU«. A
me poroditi z možem, ki je židov-ke ver*. Se potrebne in posebni-egne ji je. dal na pot.
"em tudi, da bo še mnogo dru
_ I
vsem, ki ste prišli pokropit pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru. in vsem. ki ste darovali ro-/a' in cvetje. Posebno zahvalo izrekam članom društva Imena Jezu-isovega — Holy - Name. ki so se u-
» Kot sem žfi omenil, <se bo vr-š'la v Tenneessee obravnava proti '.profesorju, ker je skušal dopo-jvedaiti učencem, da Bog ni Ada • .ma iz gline zgnetel in da bi moral
spraviti, so zelo udobni posebno, če hočemo prevetsti otroka na kratke racial je. Otroka ipa ne smete nikdar pustiti v takih vozičkih dalj časa. ker so pogosto trdi in neudobni.
Kot že omenjeno, ne morejo matere pr gosto dojiti .svojih o-Iimeti veseli očak Noe najmanj	ter jim morajo vsletd tegr
'petdesetkrat tako veliko barko * muditi kako drugo hrano. Doforo
kot j* Leviathan, če bi hotel spra-
čisto, sveže kravje mleko, primer-
Dopisi.
Kortright, N. Y.
Cenjeno uredništvo: — Ker vem, da mi je že pred časom naročnina potekla, se vara lepo zahvaljujem, ker ste mi list še vedno pošiljali. Pošljem vam ček v znesku $6.00, kajti list mi zelo ugaja in brez njega ne bi mogel biti, čeprav imam še devet drugih listov v hiši. — Tukaj je sedaj precej vroče vreme. Največ se pečamo tu z mlekom in kokodjerejo, ker za to prejmemo lahko vsak *— gotov denar. Mi farmerji pro-
dajamo mleko po nizki ceni, a v mestu ga morajo delavci drago plačati, kakor pač vsako drugo stvar,
V listih čitam, da je mnogo ljudi brez dela. C'e koga veseli delati na farmi, naj pride sem, toda ne k Slovencem, temveč k Amerikan-cem, ker tu v tem okraju sva samo dva Slovenca. — Ako bi se želel kdo od rojakov naseliti na farmi, naj pride sem. Tu se dobi farma tudi v najem ali v rent/in sicer z živino vred ali pa brez ži-
| mislite, kaj delate, in ne verujte,
I tla je vse zlato, kar se sveti!
Pozdrav vsem rojakom in roja-s kin jam širom Amerike, a tebi. j Glas Naroda, želim mnogo naroč-inikov in preplačnikov. Peter Zga-jga, ti pa ostani še nadalje trda iskala! Naj Koverta še tako grmi in treska, le nikar se ga n«* boj!
Ce kakega rojaka veseli priti sein., naj piše za nadaljna pojasnila na : Peter Svegel,
P. O. Kortright. N. Y.
Brooklyn, N. Y.
Kakor je bilo že svoječasno po-ročano o prireditvi pevskega društva "Slovan", se še enkrat naznanja vsem rojakom v Greater New Yorku, da se vrši ta "guljaž-izletspojen s piknikom, prihodnjo nedeljo, dne 14. junija in sicer pri Revnem Lazarju. Začetek ob 9. uri zjutraj.
Društvo je ukrenilo že vse potrebno. da bo nudilo udeležencem najlepšo zabavo ter je še posebno poskrbljeno za hladilna okrepčila, ki so tako potrebna v sedanjih vročih dneh. "Oberkoch" je naročil posebno velike kotle za papri-kaž, vendar svetovati jc večini, da mi čakamo na pa prikaz, ker ta gotovo ne bo na nas. Tistim pa, ki bi slučajno zamudili blagoslov pa-prikaža, se ni bati, da bi se jim želodci gladu in lakote krčili, ker zanje bodo na razpolago kranjske klobase s hrenom vse popoldne.
Ker pe bo tudi kockalo za cigare, naj ob tej priliki omenim, da to ne bodo nikake "šuštarkube", pač pa pristno narejena roba —
ideležili pokojnikovega pogreba z ge neprisiljene zabave in petja društvenimi znaki in društveno "Slovana" ki se ves čas trudi, da jzastavo ter lmi |>0kl<»niii krasen postreže svojim gostom in stori kar Venee kot zadnji bratski pozdrav
pokojnemu članu.
Hvala vsem!
Marie Omejc.
Detroit, Mich.
Dne 17. maja se je poročila gospodična Angelca Praznik z do-broznanim trgovcem v naselbini, g. Oskar Jeftičem, čigar rojstni kraj je v Srbiji, sedanji Jugoslaviji. Njegova soproga je hči dobro-znane in spoštovane družine Matije in J. Praznik. Angela Praznik je bila rojena na Igu pri Ljubljani. Svatba je bila ena najlepših, ker bilo je vsega dovolj.
Plesalo se je vse: od slovenske poskočnice pa do srbskega Kola. Po končani svatbi sta se novopo-ročenca poslovila od nas ter odpotovala na ženitovanjsko potovanje v Niagara Falls in druge kraje, kjer sta prebila medene tedne. Po enotedenski odsotnosti sta obiskala zopet Detroit, nakar sta odpotovala v Milwaukee, Wis, kjer bo začasno njun dom. Novoporo-čencema izrekamo iskrene čestitke ter upam, da se v kratkem zopet vrneta v našo sredo.
Bilo srečno!
▼alley, Wash.
Volbenk Omejc, mož in oče je naglo zaspal večno spanje. TJmrl je dne 19. maja ob 1. nri zjutraj. Vzrok njegove nepričakovane in ne nadne smrti je srčna kap.
Pokojni je bil rojen pri Sv. Katarini, pošta Medvode na Gorenj-
Predolge hlače.
V vlakih med Italijo in Francijo so Se dogajale drzne tatvine in napadi, zlasti je bilo nevarno okoli M ode ne. Policija je začela sumili žcleiziiučai-ja Dclieina. Izvršila se je pri nj<m preiskava in detektivi so bili pozorni na čisto nove izredne hlajče, ki pa so se jim zdele za Deliena mnogo predolge. Prisilili so ga. da jih j«' obletel in tu se je p< kaizalo, da imajo prav. Dognalo se je, da so bile ukradene iz nekega kovčega v vlaku, nr. kar so se ugotovile še druge številne Dedienove tatvine.
viti vanjo po dvoje, tedaj živeče no »mešano z gotovo množino naj živadi.	finejšega sladkorja in s primemo
Obtoženca bo za go v, boljši imeriški zagov io\v. To je tisti, ki je prepričal]®0 mešanico branega mleka in sodnika, da milijonarska morilca I najboljšega sladkorja dobite lah-J-eopold in Loei) ne zaslužka'ko P0(1 imenom Bordenovo Eagb
► varjal naj-j množino vode nudi to nadomeSfti-,-ornik Da*- "za- mateninsko mleko. Najfinej-
smrti.
Pa naj bo Darrow še. tako dober zagovornik, profesorjevih nasprotnikov ne bo prepriča 1 zato, iker jih ni mogoče prepričati, ker se sploh prepričati ne dajo.
Nekoč sem
¥
či*al.
sam ne vem
kje. naslednjo resnično dogodho:
Brand Mleko. Že tri »eneracij ko se ameriške matere zanašale na to nijajno mleko. Prebranjajte svoje otroke soglasno z navodili, kajt.i ndeko je najbližje nadomestilo materinega ml«ka.
Bordenovo Eagle Mlrfco pre-hranja danes številne otroke, ko-jih stariši *» bili vzrejeni z Eagle
i Učen profesor in protestantov- Mlekom in kojih stari stariši krog
I i_- _. •	.	. , 1a4« ICCA iqta
Slovensko Amor, Koledar za leto 1925
smo že skoro razprodali. V krat kem času smo ga prodali več tisoi Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto iz rodov zalogi. Cena a poštnino vred
40 CENTOV.'
Oni naši zastopniki, ki fc niso naročili koledarjev, naj pe poin-rijo, da ne bo preposno.
SLOVEHIO PUBU8HDVO CO.. 82 Oortlsndt St., H. Y. a
ski zagrizenee sta se pogovarjala o svetopisemskih Vprašanjih.
Zagrizenee j.-; trdil, da ima moški eno rebro manj kot ženska, ker je v cvetih 'bukvah natančno povedano, da je Stvarnik vzel iz Adamovega telesa eno rebro ter iz njega napravil bitje, <ki dela nam moškim toliko »preglavic.
Profesor je trdil, da ima moški ravno toliko reber, kot ženska. Zagrizenee mit ni hotel vrjeti.
—	Stopiva v muzej — mu je rekel profesor. — V mnzeju je okostnjak moškega in okostnjaik ženske. Preštejte reebra na oibeh, pa boste videli, da je število ena-ko.
Zagrizejif« je nekoliko pomislil in odvrnil:
—	Že mogoče, toda jaz ne verjamem. Na okostmja&a pa ne grem reber Stet za nabeno ceno, kajti če bi pri moškem in ženskem okostnjaku res na »tri isto število reber, bi ne mogel Verjeti več tistega, kar sem čital v «vetem Pismu.
leta 1860 in 1870 «o bili i.<4totako prehranjeni s tean mlekom. Ce po mkdite, da so Bordenovo Mldkit rabile tri generacije in da se ga poslužuje stalaio več in več ljudi, mora biti v tem gotovo vzrok. Ta vzrok pa je, da se je izkazalo to mleko zadovoljivo in varno za tan ko dolgo dobo in da mu ljudje zaupajo.
Prečita j te te članke vsaki teden pazljivo ter jih prihranite bodočo uporabo.
Velika letalska nesreča
we je nedaivoo pripetila na le-tališj ču Staakenu pri Berlinu. Priredi' se je namreč polet «a šolsko Pilot Rinow je bil 600 metrov vi »oko, ko se je njegov aparat po Warkl. .S^niKai je zato pristati. K je bil se 200 metrov od tal, se letalo prevrnilo in strmogla1 na zemljo. Rinowo truplo je t le kup krvavega meaa, ko so ga ' vlekli izpod rajzAutetga 4etala. P lete so senroda takoj ufetavdi
GLAS NARODA. It. .TUN. 1S85.
Mnenje Norvežanov o Amundsenu
Ves svet je v skrbeh zastran usode drznega polarnega raziskovalca, le Norvežani še vedno upajo, da
se bo vrnil nepoškodovan. — Amundsenovi prijatelji so mnenja, da se bo vrnil po drugi poti.
Ce
je dospel na tečaj, je trajal polet od devetih do petnajstih ur.
Na Norveškem ni opažati vznemirjenja in bojazni glede Amund-feenove eknpedicijo. Ra<zne preti-rane vcteti o uspehu in neuspehu |K>leta, ki »o jih začeli širiti angleški, nemški, ameriški in drugi listi, so vplivale na norveško javnost samo vtoMko, da se ie rado-vednost stopnjevala. Uredništva glavnih norwtfkih listov so te dni r»blegal> množice radovednega obči mstva do večera, ker listi v nedeljo ne izhajajo. Agent-ura "Luft-seillasforening", čije poročila so avtentična, in informativni urad ladje "Farm"' sta oklenila pogodbo, da v nedeljo sploh ne priobčita ni kakih poročil, kfr so bili vsi prepričani, da bo v ponedeljek '/jut raj znano, kaj je z Amnin d senom. To se pa ni zgodilo in bo treba čakati še nekaj dni, predno ho znana usoda Amundsenove eks-pedicije«.
I"rednik FneHland, intimni pri-jatelj Amundsen a. je priobčil v " Aftctiposrtnu" obširni člani-. V, v katerem izraža domnevo, da se A-mundsen ne misli vrniti na Spit.z-berge v kratkem času ali pa da se po tej poti sploh no vrne. Pred 14 b-ti je dospel Amundsen na južni tečaj s štirimi tovariši in dasi so morali računati z vsako minuto dragocenega časa. .i- ostal tam 4 dni, da prouči ta neznatni del zemlje. Pred poletom na severni tečaj je jasno povedal, da se mu nazaj ne bo nič mudilo, ker .si hoče temeljito ogledati skrajno točko zagonetnih polarnih krajin'. Amundsen je izjavil, da hoče premeriti te kraje, da zaj>lola norveška zastn-va na severnem tečaju tako, da »»stane tam vedno. Ne smemo porabiti. da je moTal leteti do tečaja fl do 15 ur. Po takim naporu letalcev je i»otreben daljši počitek. Tudi zemljepisne izmenjave zahtevajo mnogo časa in zato so bila vsa pričakovanja na nagli povra-tek neumestna. Mogoče je tudi. da se Amundsen nalašč noče oglasiti, ker ve, s kakšno nestrpnost jo pričakuje ves svet njegovih prvih poročil. Važno je tudi, da je A-mundsen nameraval ipreleteti po-larni basen naravno proti rtiču Kolumbija in da je računal še s tretjo možnostjo. namreč da pošlje eno letalo nazaj, .sam pa poleti na svojo bul jo 'Maaul\ ki je OKta-Ja v led.-nih plasteh Novosibirsk ih otokov. To naiziranje potrjuje danski raziskovalec Peter Freai-ehen, Ra^Mmusenov tovariš, pa tudi! kapitan Sverdruip, matjor Isacli-son in ustanovitelj norveške a vi jati ke Se m-Johnson. ki je uf-il A-mundsenova zrakoplovstva, so mnenja, da se za Amundsena ni treba bati.
O Anuimlsenovi ekspediciji na severni tečaj poročajo berlinski listi
iz Osla, da je F. Nansen v nasprotju z vsemi vznemirjajočimi vestmi izjavil, da jo bojazen neutemeljena. Nekaj dni zakasnitve je brez pomena. Tudi ravnateljstvo Donteovih tvornic, kjer sta bila oba aeroplajna izdelana, izjavlja, da ni verjetno, da bi se bili obe K tali pokvarili. Motorje so temeljito preizkusili, poleg tega so
pa preskrbljeni k oljem tako, da jim nizka temperatura ne more škoditi. Tudi šef danske a vi jati-ke. preizkušeni polarni raziskovalec polkovnik Koch meni, da se za Amundsfnovo usodo ni treiba bati. Ammndsem se je moral bržkone veokrat spustiti in zopet dvigniti ali pa napraviti večji krog. preden se je spustili na severni tečaj. Včasih je treba krožiti po zraku ves »lan, preden najde l?ta-iec v gosti megii primeren kraj. kjer se lahko brez nevarnosti spu-siti.
JEFFERSONOV DOM NA DRAŽBI
JUBILEJ SVEČE
Stearinska sveča je prišla v u-porabo šele pred dobrimi sto leti, namreč maja meseca 1825. Pojavila se je najprej na Francoskem.
Da nos ne cenimo več sveče, ker jo je prekosila elektrika, še prej pa plin. Naši očetje in dedi pa so mislili o nji drugače. Stearinko so Hobili preti petrolejem, plinom in elektriko ter so bili usodi silno hvaležni, da so jo lahko postavili na mesto vseh diosfjdanjih svetilnih sredstev.
Sveča sama na sebi je seveda mnogo starejša od s-tearinke. Poznali so jo že Indijanci. Kitajci in Japonci pred več tisoč leti. Njihove sveče so bile iz voska. Pl'inij poroča o svečah, ki niso bile niti voščeniee. niti lojeniee.
Stari pisatelji so se mnogo ba-vili k vprašanjem svetlobe in so i-nicili za najstarejša svetila solnee in mesec. Homer poroča o gorečih zubljih. ki so švigali iz pOsod na mizah. Rimljani so uporabljali sveče tz voska, smole in olja. Prvi sigurni dokaz o eksistenci s v dee se pojavlja v zgodovinskih pisanih virih šele leta 492. Prvo tvoraieo stearin k j?> ustanovila družba Canihai^re na Francoskem. Izdelek >e je kmalu razširil po vsem svetu in je prve čase veljal za izredno pridobitev. Poiznege ko je pariška občina uvedla plin, pa so stearinke seveida izgubile svojo veljavo. Dandanes jih uporabljamo samo še mesto ročnih svetilk, ker so za prenašanje enostavne in zelo prikladne.
Komunistični voditelj Novakovič izpuščen.
Kakor znano, je bil približno pred enim meSecem bivši komuni-stoični poslanec in urednik beograjskega komunističnega lista "Radnioki Glas". Kosta Novako-kovič. za časa svojega bivanja v Zagrebu aretiran in obwjen na 14 dni zapora ter za izgon iz Zagreba. Ravno, ko je prestal svojo kazen, je izbruhnila v policijskem zaporu epidemija pegastega le-garja, tako da je moral Novakovič prestati še 14-dnevno karanteno in ki je .bil zato šele pred kratkim izpuščen.
Odšel je takoj v Beograd.
PRISTANIŠČE VODILNEGA BALONA
m

Slika nam kaže vrt visokega stebra na ameriški bojni ladji Pa-toka, oh »katerem je pristal vodilni balon ''Shenandoah'
Iz najtemnejšega dela Azije
V Pariz se je vrnila Francozinja, ki je s svojim sinom več let potovala po .Tibetu. — Predno je dospela v sveto mesto Lhasso, je morala prestati velike napore. — Ker se je priučila jeziku, so jo smatrali vsi za domačinko. — V Lhassi se je preživljala z beračenjem.
Pariianka, ki je videla Lhasso.
Čudna, neverjetna se zdi, drznost in vstrajncust Parižanbe A-
"CKWOOO t UNUIttMBi M. *..
Slika nam predstavlja pogled na Montieello. rojstno hišo slavnega ameriškega predsednika Thoma-sa Jeffersona. Posestvo je jako zadolženo in se je bati, da ne bo padlo upnikom v roke. Vsled tega so začeli nabirati po vsej deželi prostovoljne darove, da ostane hiša narodna la*4t.
STRAHOVE JE VIDE
Po hladnih zimskih in svežih pomladanskih nočeh je nastala pred dnevi v Beogradu neobičajno topla noč. Na periferiji mesta je vladala v malih in tesnih ter nizkih stanovanjih silna sopara, tako da so prebivalci samo lr.liko spali pri odprtih oknj^.
Iste noči je prišel, sicer nekoliko neobičajno pozno domov čiča Toma Kantarevič, ki se je zalcvar-tal tam nekje v Smederevski kleti. V njegovem malem stanovanju je bilo neobičajno soparno in tako je čiča Tom vstopil k oknu in ga odprl. Da pa ga ne bi ponoči morda
PUSTOLOVEC POD KLJUČEM
Pred dnevi ji? bil na ukaz minr-strstva notranjih del v Gornji Milanova« odpremljen madžarski pustolovec in slepar Josip Vareš-Kalšaj, ki je izvršil nebroj pustolovščin (po vseli krajih naše države.
Pojavil se je ta človek prvič pred štirimi meseci v Beogradu, kjer s* je prijavil m in lstrstvu no-1 ran jih del, češ da ima važne stvari. zadevajoče preti vsem interese
naše države. Cim je podal svoje, obiskal kak neprijeten gost, se je'sicer malo verjetno poročilo, je čiča Tom skrbno zabarikadiral. Josip Vareš. ki je sodom Madžar Pred okno je postavil škaf z vodo, jodSr-1 v Tuzlo, kjer se je nastalnil nato lavor napolnjen z raznimi (pri nekem uglednem meščanu, v tla pred oknom pa predstavljajoč se za diplomata, je zabil dve stari britvi. Cim se je ^ačel je dvoriti hčerki svojega go-tako zabarikadiral je legel spat. jspodarja. lepi mladenki Vilmi, ki Minula je cela ura v polnem mi- 'ji je obljubil zakon. K sreči je poru, čiča Tom je mirno spal. Nena-'segel oče vmes in izjavil, da je doma je nastal v sobi strahovit ro-. Vilma s* premlada za ženrtev. Va-pot: lavor s steklenicami je treščil reš je na.to izjavil, da ho<"e poča-na tla. Prestrašen je čiča Tom sko-- kati na njo^istuKasno pa si je od
da de-
Čiča Tom je stopil k oknu ter po- j,ar v rokah, je izginil. Ka^-neje je gledal na ulico. Ulica je bila pra- policija zaznala, da je v Tuzli o-zna. " Podgane" je mislil čiča sle paril tudi več trgovcev za 30 ti-
čil po konci ter zakričal: Lopo- j očeta izposodil 5000 Din., češ vi!" Ali v sobi ni bilo žive duše. mu je zmanjkalo^Ko je imel
KAČJI PARADIŽ
mi je dospeti do obrežja gornjega šaluena. kjer pa sem zopet naletela na ljudi, ki -so mi stavljali "za-leksandre Davidove, ki je sama'preke na pot in mi nrso dovolili, samcata prebila nad štirinajst let da potujem dalje. Postajalo mi je v najbolj divjih krajih Kitajske | rinulaJje bolj jasno, <la je d<>sstoy> in pa Tibeta, ki so Evropejcem 'v Lhasso težavnejši kot kdaj po-iniani le iz več ali manj verodo- 'pivjj in z indijske strani skoraj i-z-stojnega prL|>oved< vanja geogra-] kljifčen. Zato scin sklenila od dru-'ov-	jge strani prodreti v sveto mesto.
Pr.d dnevi Ke je A. Davidova vr Leta l*>2:i. sem otlpotovala s svo-nila v Pat-iiz. kjer so jo na kolo- j jim adoptiranim sinom v tlrujn dvoru pričakovali št. vilni novi- (smeri in j>re]K>tovala vso Kitajsko narji. Spremljal jo je njen adop-jitd mongolske meje pa do Yunme-trran sin, mlad trhetanski učenjak, ' na. Potovala sva peš, preoblečena ki je od svojih detinskith let še ni v romarja ter sva se na potovainju niktlar ostavil.	.preživljala od milodarov. Po cele
**Intervju, gospodje?" j»» nago- 'W\i sva hoilila po gozdovih, kjer vorila Davtklova prisotne novinar-"so nama Povejte mi iimjprej. koliko so !
je.
vrtnine te-Ie novčanii pred le*i še ni bilo.' In
V	Port Elizabethu v Južni Afriki se nahaja danes največji kaKHi	ie? ^ UI,U ; 111 park na -svetu. Nahaja se v bližini1 ^12? ' ,(MLslila je s muzeja, ki ga vodi ravnatelj Fitz-siinmons. Ta učenjak je izdal tudi knjigo •» vseh vr.-tah .kač. ki se nahajajo v AfrlfcL
V	neposredni ibližini mesta je polno kač, d;Joma .strupenih, de-loma popolno nenevarnih. Zato .so če-to sprehodi in izleti v okolico nevarni. Dočim se navadni človek skrbno izogilxlje tej golazni, se najdejo ljudje, ki jih sistematično love. Lovci skušajo ujeti kačo s
ki jih tale vaš in novča-juice po 1 in 3 frankov in aluminijasti denar.)
! "Rtis, tega takrat pri nas še nismo po/mali. Zdi se vam. kakor da ■ste ta dolga leta prespali, ne:'"*
"Skoraj . . . Letu tu L-ta nisem prejela iz Francije ne časopisov ne pisem. Ln verjemite mi. da me po vrat ok v Evropo ni prav nič o-
ledile divje živali. Živež sva mvsila na lirblu. C^-Ntokrat sva po cele dneve preživela br. iz kapljice vode. Mučila naju je vročica.
Ko sva prekoračila reko Salu-en, sva dospela v popolnoma ne-vo. nepoznano deželo, kamor še ni stopila Evrrvpej'"eva nopa. Preostala nama še ena etapa, ena izmed najt«~/avnejšali. Veriga gora, visokih nad 5000 metrov, je ležala pred nama. in treba jih je bilo prekora-'Lti. Dneve >n dneve sva
čaral . . . Naj vam na kratko po ; hodila no strmih višinah. Sneg Je pišem, kaj .sem v teh letih doživr- padal neprestana Zavedala sva la:
preklano palico -za. vratom. Kača'.
Tom, se nanovo zabarikadiral ter legel spat. Jedva je minulo deset minut že je nastal v sobi nov strahovit polom, vrišč in trušč, z omare so letele na tla steklenice, prazne ali napolnjene z vinom, stare električne žarnice, ki so pokale ka kor bombe in na tla je priletel tudi bronatsi kip Amor in Diana. Presenečen in prestrašen je čiča Tom ponovno stopil s postelje, ho-teč dognati, od kod ta šum in ropot. V tem trenutku ga je zadel v glavo debel oreh. Čiča Tom se je naglo okrenil v smeri, odkoder je priletel neprijeten predmet ter je prestrašen v temi opazil neobičajno človeško postavo, sedečo na o-mari. V roki je imela postava veliko steklenieo, oči so fosforečujo-če žarele v prestrašenega čiča Toma, ki je stal sredi sobe ter se križajoč ponavljal besede: "Beži, zli duh od mene!" V tem trenutku .pa je 'duh' treščil stekklnico proti eilču. Steklenica pa je priletela zadaj v ogledalo ter je razbila na tisoč koscev. Misleč, da je to vampir, jo je čiča bliskovito pObrai proti vratom ter kričal na pomoč. V trenutku, ko je hotel pobegniti iz sobe. mu je zli duh z enim samim Skokom skočil na glavo ter ga z roikami objel olkoli vratu.
"Vampir . . . vampir. . . je v brezmejnem strahu kričal starec ter kakor brezumen drvel na cesto. Vsled silnega hrupa in šuma je nenadoma oživela vsa ulica, ljn dje v same mspodnjem perilu so prihiteli, da vidijo -zaikaij gre. Našli so čiča Toma napol onesvešče-nega samega na ulici. Starec jim je povedal svoj neobičajen doživljaj. V tem hipu je eden izmeld navzočih opazil "zlesga duha" in gla sno kričale jo je vsa ulica mbrala za bežečim "vampirjem," ki je se daj bežal po dveh, sedaj po štirih. Končno je "'begunca*' ustavil o-rožnik. "Vampjr' se je menda pod njegovim "varstvom pooutil .prav dobro, zakaj plašno se je oziral za
soč dinarjev'.
Odjadral je v Novi Sad, .kjer .se je izdajal za doktorja filozofije. Znal se je uvesti med najuglednejše kroge in je to spretno izkoristil. Istotako je neki ugledni devojki dbljubil zakon, poreje pa ji je seveda iizvafbil 3000 Din. Iz Novega Sada je pobegnil v Subo-tieo, kjer pa an.u žiito ni šlo v klasje Ln zato se je vrnil v Novi Sad. Tam so ga prijeli, a je pobegnil in odšel v Zagreb, kjer se je nastanil v Palace hotelu. Ponoči se je iz svoje soihei splazili v sobo bogate artlstinje iz varijeteja in ji odnesel razne dragocenost i. Še iste noči je izgiinnl iz Zagreba in se pojavil v Sarajevu. Policija, ga je tam prijela in izročila novosadski. Pred sodiščuni v Novem Sadu je bil pustolovec obsojen na leto dni zapora. Nekega lepega dne je iz zapora pobegnil. Odislej se je klatil po vsej Jugoslaviji. Potoval je po Hrvatski, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, -bil je v Sloveniji, nazadnje pa se je .uistavil v Slavonskem Brodu. Ž njim vncid je bila neka lepa Madižarka, baje plesalka. V Slavonskem Brodu je nadaljeval svoje pustolovščine, izdajajoč se za šefa internega oddelka driarvme bolnice v Budimpešti, dokler ga niso prijeli in z njegovo ljubico Vneid odposlali v Beograd, odkoder pa so ga po ugotovitvi i-d-erutrtete odpravili v G-ornji Mi-lanovac kjer bo presedel par let za svoje pustolovščine.
se, da sva »zguhljetia. če ne dospe-Leta 1911. sem odpotovala v Tn-k-a v dolino pr.nl izbruhom noči.
je za mikaj časa na varnem in ne illj° !>° nal<>?11 ™in«t™tva pro J Takrat sem. priznam, za hip obu-more storiti škode. Domačini jo	kl je tja 'IK>s<h,1°- da Pre-|pavaJa: postalo me je groza pred
hitro vtaknejo v močno vrečo in *Unln'am stare bndLstične filozof-1svojo lastno drznostjo, nesejo domov. Zadnje čase so za- sko knjl?e Pm"^ein sku"afno som Bila sva že docela izčnmna. ko morei orjranizirali sistematičen lov V. Imh"hl nal<*teJa na	I^mo/^^lava tkx! seboj dolino. Z no-
ki >o ga Kitajci pregnali iz Lhas-jvim močmi, polna upanja sva nase. Od takrat mi je bilo. kot da me dalvva!a pot po strmini navzdol, je obsedel vrag. V t epi a sem si vjln čimbolj sva se oddaljevala od glavo, da moram videti sv:*o me- mrzlih vrlmv. tem toy»le.}še je jelo sto Lhasso. naj stane kar hoče. Da postajaj ozraoje. Izginjal je sneg. sem svoj namevn dosegla, sem ra-.šolnee je sijalo, po<l nama doli v da pretrpela najhujše napore, ki | dolini pa se je razprostiralo sveto so bili zvezani z ,1osr?o vzvišene- me-:to Lhassa s svojimi ozkimi o-ga mojega cilja. Videla sem nešte-licami in mnogoštevilnimi svetiŠ-to ljudi šz \-seh d -žel. ki so bili do- f.j Dospela sva na cilj. V Lliassi
na strupene kače, ki jih prodajajo v muzeju, >bodisi žive ali mrtve. Muzej j.t nakupil precej veliko zemljišče, v katerem se kače svobodno gibljejo. Seveda je prostor dobro zagrafjen. da strupena golazen ne more uiti. Dostikrat pa se ivripeti, da t.na ali druga kača uide. ali pa jo kdo ukrade.
Preti kratkim je prišel k ravnatelju muzeja mlad belokožec in mu ponudil dober ducat strupenih kač. Muzej mu jih je odkupil. Ker
bro pripravljeni na pot, pa so sejsva	dva meseca.'*
morali vrniti praznih
vendar morau vrniti praznih; "In kako sta s- preživljala ?"* ^________ tok . . .	.	■	beračenjem, zgolj z berače-
ve je to veje krat ponovilo, je po-1 Prvi dve leti sem preživela v vo- njem. Nihče naju ni spoznal. Ta-stal ravnatelj pozoren, zlasti ker {lrni nacl 4000 mdtrov visoko z ne-j ko sva živela življenje reveža med je ponudil kače na prodaj vedno kim Pravnikom, ki mi je raz: | najčudovitejšim narodom, kar jih isti človek. Prešteli so vse kače • klad al stare manirskripte in me pr-zna svet . . ." pnkii muzeja in ugotovili, da jili' P°«ceval v t.rl»etanŠ*ini. precej dragocenih manjka. Rav- (	leta 1918 — 19-L s<kni ^iva-
natflj je dal vse kače zaiznamova- la v samostanu Kum-Bnm, nakar ti. Čez nekaj dni pride zopet kaČ-. sem odločila, da poskusim naj-ji lovec z novimi plenom. Ugotovi-. teaavuejai del svoje naloge — da lo se je pa. da je med njegovimi Podrem v Lhasso Z jezikom in z kačami nekaj takih, ki so bile za-,°bir'aji tamošnjih ljudi sem se že znamovane v parku in so torej tr*liko seznanila, da sem mogla ve-last muzeja. Možakar jih je očivi-j1^' za domačinko. Prepotovala
"In vi ste bili prvi. ki je kot tujec živel v svtfem. nedostopnem mestu LhaMsi '"
"Mislim, da še nikdo ni bil pred menoj v Lhassi. odvrne z nasmehom gospa Davidova. V zadoščenje ni i je. da je bila ženska prva, k' si je priborila vstop v Lhasso in ponosna sem. da je ta
genska
dno ukradel in izopet prodal lastniku,
Dečko je bil aretiran. Vršila se
sem neizmerne pragozde in živela Parižanka. med nomadi, ki so mi vedno po- j	_
stregli .z vsem. kar so imeli. Toda
Smrtna kosa.
V Ko go zn ie i pri Ptuju je umrl železniški nadrevrdent Andrej Ila-
se zbudeni prefciA-alci vračali na pfvoj dom, pretklinjajoč čiča Toma, ki jim ni dal spati. Orožnik je tega "vampirja' od vedel v Vrača r-ftki okraj. Drugi dan je po vampirja - opico z imenom "Faraon-ka" prišla stara ciganlka Sara, ki je bila neizrečeno vesela, da se je njena ljubica zopet našla.
če bo stric Tom vaimpirja "Fa-raonko" tožil, beogradska kroni-
svojimi preganjalci. Polagoma so ka ne pove.
je sodna razpraa. pri'kateri so do-iko	3a v obljudnejše kra-
bili vsi, ki so bili navzoči v dvo-'je' biI° lton(lc udobnosti. Mora-rani. kurjo polt in so se jim ježili f la SPm se bivati pred ljudmi v lasje. Ravnatelj muzeja je prine-	P^i tem so mi od gladu i ladea. Pokojni je bil nikdar od-
šel namreč corpus delicti, torej }in mra'7U -pOffinHe živali in moji ločen narodna^k. Sodeloval je pri vse one kaiče, ki so bile last mnze-<^^JJ^valei. Tako sem uvidela, j raznih društvih, glavno skrb pa je ja. Znanstvenik jih je položil na <la najbolje, če potujem sama | posvetil dramatičnemu društu. za mizo. da bi se sodlnik prepričal. 1brez spremljevalcev. Lrfta 1922. da so bile res ukradene. Sodnik je. se z nova odpravila na pot; s skočil pokonci, kot bi ga kobra že j	sem v^ela le enega sluiro, s
pičila, in hitro proglasi razsodbo, katerim sva lezla preko nedostopna bi se ne zgodila kaka nesreča, j?ora. sekajoč stopnice v zne-Tat je bil obsojen na tri mesece za jŽT>,le neavpične stene. Posrečilo se otroke, pora. Priznati je treba, da je imel
katero je slikal tudi kulise. Sodeloval je tudi pri ustanovitvi god-bev Rogozniei ter se udejstvoval na literarnem poliu. Pokojnik je zapustil žalujočo soprogo in tri
mladenič več kot pogum. Pomoč,« se splaziti v park, kjer la»zi na stotine strnjenih kač, jih pograbiti dober ducat, in jih potem ponuditi j
ROCKEFELLERJEV DAR
lastniku v kup, menda zahteva dobrr del poguma . . .
Zunaj Port Elizaibetha je pred kratikim strupena kobra pičiJa Kafra. Pik te strašne kače ima za posledico neizogibno smrt tekom dveh ur. ako nesrečnež ne dobi hitro protietruip, ki ga že več let z usp ihom uporabljajo. Brizgalke ze protif^trup se dk>be v kačjem parku zastonj, kar je b'i4o zamorcu znano. Ko ga je kača ugrianila, je tekel v mesto kjer so ga urno po peljali z avtomobilom v pank. V-br iz gnili so mu pravočasno proti-strup in mož je bil rešen.
ADVERTISE in QLAB NABODA
'	Foevewrr.eeYrreMview^ce, m«w vow'-
Pred kratkim je podaril John D. Rockefeller baptistov.ski cerkvi na Park Ave. v New Yonku triinpetdeset zvonor, ki tehtajo petdeset ton.
» .►i« juvtii«'!*	i v. H«.
fl .Y ; *r> TJiftTO.-f Vs* -It..



GLAS NARODA. 11. JTJN. 1925.
MUSSOtffR SE BOJI NOVE VOJNE
V italijanskem senatu se je vršila te dni povodom razprave o zakonskem načrtu glede ustanovitve enotnega vrhovnega poveljstva za armado, mornarico in letalsko bro dovje, zanimiva debata o vojaškem položaju Italije, v katero sta posegla kot glavna govornika bivši mornariški minister Thaon de Reval in ministrski predsednik Mussolini, ki sta zastopala popolnoma diametralne nazore. Debata je bila tembolj zanimiva, ker je iz Mussolinijevega govora odmeval nekak strah pred obračunom s Slovani in Germani, katerim je imperialistična Italija v svoji pohlepnost i iztrgala vsled svojega ugodnega položaja lepe dele avtohtonega ozemlja.
liivši mornariški minister Thaon tie Reval je nastopil kot glavni opozicijski govornik in v dolgem govoru z vso odločnostjo pobijal vladni zakonski načrt, češ da bo v slučaju resnosti postal lahko naravnost usodepoln za Italijo. Izrazil je sicer svoje prepričanje o potrebi tesnega sodelovanja med vsemi tremi orožnimi vrstami, vendar pa je po njegovem mnenju za tako so delovanje potrebna popolna avtonomija v tehnični pripravi za različne bojne sile. Bodoča vojna bo po njegovem mnenju še bolj zamotana in Italija bo vsled svojega po nebnega geografičnega položaja in pomanjkanja sirovin še bolj trpela. Usoda Italije se bo prej odloci-la na morju kakor na kopnem. Podreditev mornarice in zračnega brodovja enotnemu generalnemu štabu more postati zato nsodepol-na za Italijo.
Mussolini je skušal veliki utts hivš»*ga mornariškega ministra zmanjšati s tem, da je poslancem govoril o nevarnosti, ki grozi Italiji s strain i Slovanov in Nemcev. Poudarjal je. da določa -zakonski načrt iis-tanoviiev enotnega vrhovnega poviJjsiva samo radi tega, ker j(' separatna vojna proti armadi. mornarici ali letalskemu brodovju neizvedljiva. Ravno radi tega pa je treba združiti vse bojne xile jvxl etnotno poveljstvo. Knlnvinaeija njegovega govora je bila -shideča izjava: "Čeprav je morje za nas nespremenljiv faktor. olbstoja vendar še en drug nc-izpremejdjiv fakitor: onstran Alp je ven" naro<lov, ki predstavljajo 3 skupine; zapadno, nemško in slovansko skupino. Invaizija se more izvršiti le z one strani, odkoder je prihajale že stoletja poprej. Vojna l>od<»čnoe-ti more biti za Italijo le vojna na kopnem. Mornarica inore imeti sicer na i aid vojne gotov vpliv. toda. kolikor je mogoče pričakovati, bo bodoča vojna Italije v prvi vr<ti ma kopnrmi. Ne smemo izgubljati časa*', je končal Mussolini, 4'in zato tudi odklanjan? strahovito odgovornost, da bi eventualna vojna našla naš ' n a rod nopripra vi jen.''
Senat je nato z glasovi vladne večine sprejel zakonski načrt o u-htanovitvi enot naga vrhovnega poveljstva za armado, mornarico in zračno »brodoage.
Knjigarna "Glas Naroda"
MOLITVE NIKI:
Duša popolna ................... l.—
Marija Varhinja:
v platno vezano...............70
v usnje vezano ..............1.50
v fino usnje vezano............1.70
Rajski glasovi:
v platno vezano............ .70
v fino platno vezano..........1.10
v usnje vezano .............. 1.50
v fino usnje vezano.......... 1.70
Skrbi za dušo:
v platno vezano...............80
v usnje vezano..............1.65
v fino usnje vezano .......... 1.80
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami...................90
v usnje vezano..............1.60
ANGLEŠKI MOUTVENIKI: (ZA MLADINO.)
Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano	.30
Child's Prayerbook:
v belo kost vezano............1.10
Key of Heaven:
v usnje vezano .............. .70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano.... 1.20
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano..........1.50
Catholic Pocket Manual:
v fino usnje vezano..........1.30
Ave Maria:
v fino usnje vezano.......
Bilka (Marija-Rmc toy ) Cankarjeva dela:
..H*
Grešnik Lenard t. v............90
Hlapec Jernej ...............70
Moje življenje t. v............90
Moje življenje broširano.......70
Podobe iz sanj t. v...............l.—
broširano ...................75
Romantične duše trda vez.....90
Zbornik trd. v. .............. 1.20
Mimo življenja t. v. ..........1,—-
broširano ...................80;
Cyklamen (Kersnik) t. v. ........1.—-
Cvetke .......................... .25
Ciganova osveta ................. .351 y
Cas je zlato ....................... SOj	J
Cvetina Borograjska ............ .50
Čarovnica starega gradu............25 ... . , r,J
- U. Kako mb «e jaz likal,
(Breneelj) ................... .60
12. zv. Is dnevnika malega pored.
neneža, trdo vezano ...........60
•14. zv. Ljubljanske slike. — (Breneelj) ...................60
15.	zv. Juan Miserim. Povest is španskega življenja.......... .60
16.	zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih .................60
Milčinskijevi spisi:
Igračke, trda vez. ................1.—
Muhoborci, trd. v.................1.—
pravljice, trda vez...............90
Tolvaj Mata j, trd. v..............90
Svetobor ........................50|18. zv. Preganjanje Indijskih mišjo.
Stritarjeva Anthologija trda vez .. .90
ffisto Šesto, povest iz Abrueev......30
Svitanje (Gevekar), vez...........1.20
Šopek, samotarke (Komanova) Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ........................
Sveta Ifotburga........... ......
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije)
Shakespeareve dela:
vez. .50
.80 .35
.30
narjev....................— .301
19. zv. Mlada mornarja. Povest	.301
Tatič, Bevk, trd. vez...............751
Tri povesti trdo vez................751
broš............-............50 j
Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ............
.90
1.40
POUČNE KNJIGE:
i.00
.10
.35
.50
.40 .75 .60 .80
25 avtomobilov zgorelo.
V garali avtomobilske družbe "Aga*' v Lichtenbcngu pri Berlinu, kjer je nameiičeno 40 po|K>lnoma novih vozil, je izbruhnil te dni ogenj, ki je uničil 25 avtomobilov. -Le 15 jih je btfo mogoče rediti, vsi ostali so .skoraj popolnoma zgoire-14, Sklepajo, da je bil ogmj [>od-taknjen. ker s<> bili vsi avtomobi-li polit i k bencinom.
Flettnerjeva rotarska ladja.
Kjaicor poročajo iz Kiela. je cela vrsta brodarskih podjetij najelo Flettnerjiivo rotorno lad^jo w'Buekau" tza leitošnje poletje. Z danijo delajo že ded j čana izleste po ^nor^i. Za letos so predvidena žaba vrva potovanja v Skandinavijo in v nemška kopališča v Vzhodnem morju.
Ciklon v Petrogradu.
. V Pt^iTcigTaidu je divjal hudi vr-tieasti vihar, ki je .prihajal iz Fin-fiknpa zaliva in nosil sdboj snp£ in točo. Rdka Neva je močno narasrt-tako-da me bo>je novih poplav. Vecwdar je 'začela te daii proti večeru padati.
Angleško-slovenski slovar
(Ur. Kern) ..................
Angel j ska služba ali nauk kako naj
se k sv. maši streže Dva sestavljena plesa: eetvorka in
beseda spisano in narisano____
Domači živinozdravnik ........... 1J25
Govedoreja	.75
Higiena Somatologie, pouk kako se
ohrani zdravje, t. v............ 1.50
Jugoslavija, Melik 1 zvezek ...... 1.50
2. zvezek 1—2 snopič	1.80
Knjiga o lepem vedenju,
Trdo vezano ................ 1.00
Kako se postane ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju.......
Katekizem (veliki) ...............
Mlekarstvo s črticami za živinorejo
Nemško angleški tolmač..........
Največji spisovnik ljubavnih pisem
Nauk pomagati živini.............60
Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obrtega 668 strani 5.00
Naša zdravila.....................50
Nemško slovenski besednjak Wolf-
Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00
Nemščina brez učitelja —
1. del .......................30
2 del.........................30
Pravila za oliko..................... .65
Postrežba bolnikom ............... .25
Psihične motnje na alkoholski podlagi ..........................75
Praktični računar ali hitri računar .75
Praktični sadjar trd. vez.........3.00
Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35
Sadno vino.......................50
Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem trdo vezana .............1.50
Slovenska slovnica za sredne šole,
(Breznik) ................ l._
Slovensko-italjanski in Italj.-slov.
slovar ...................... 1,00
Slovensko-nemški in nemško-sloven-
ski slovar.....................50
Slovenska narodna mladca ......1._
Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45
Umni čebelar ................... 1.—
Umni kmetovalec ali splošni poduk,
kako obdelovati in izboljšati polje .30
Vošilna knjižica.................. 050
Veliki slovenski spisovnik raznih
pisem. Trdo vezano.......... 1.80
Veliki Vsevedež ..................80
Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50 Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v porabo v cerkvi in šoti, 11 zvezkov skupaj ..................2.50
Zgodovina slovenskega naroda (Gruden) C zvezkov ..............2.50
Zgodovina S. H. S., Melik
1.	zvezek .................... .45
2.	zvezek 1. in 2. snopič.........70
RAZNE POVESTI IN ROMANI:
Amerika in Amerikanci (Trunk) .. 3.— Andersonove pripovedke trda vez. .75
Agitator (Kersnik) trdo vez........ 1.—
Azazel trda vez .................. 1.—
Andrej Hofer ....................50
Boy, roman trd. vez. ............. .80
Beneška vedeževalka ............ .35
Belgrajski biser ................. .35
Beli rojaki, trdo vezano ..........IDO
Bisernice 2 knjigi .............. .80
Brez zarje trda vez...............90
Besi (Dostojevski) t. v..........1.50
Bele noči (Dostojevski) t. v........75
Balkanska Turika vojska -......... JtO
Burska vojska ................... .40
Četrtek t. v
Dolenec, izbrani spisi ............ .60
Doli z orožjem....................60
Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš-
ko) .........................60
Dolga roka.......................60
Devica Orleanska..................50
Duhovni boj Dedek je pravil. Marinka in skra-
teljčki....................... .40
Erjavčevi zbrani spisi tdr. v.......1.75
Elizabeta .........................35
Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45
Fran Baron Trenk................35
Farovška kuharica trd. v.........1.—
Farovška kuharica broš............75
Filozofska zgodba .................60
Fra Diavolo ......................50
Gozdovnik (2 zvezka) ............1.20
Godčevski katekizem ..............25
Golem, roman..................... .70
Gusarji ........................ .90
Hči papeža ...................... 1.25
Hadži Murat, trda vez. ............80
Hedvika .........................35
Helena (Kmetova) ...............40
Humoreske, Groteske in Satire, vez. .80
broširano .....................60
Iz dobe punta in bojev.............50
Iz modernega sveta, trda vez.....1.40
Jutri (Strug) trd. v................75
Jurčičevi spisi:
Sosedov sin, broš..................40
1. zvezek; Narodne pravljice in pripovedke — Spomin na deda — Jurij Kozjak — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen — Dva prijatelja, trda vez 1.20
5.	zvezek; Sosedov sin — Sin kmet-
skega cesarja — Med dvema stoloma trd. v. ................ 1.—
broširano ...................75
6.	zvezek; Dr. Zober — Tugomer tr. 1.20
broširano .................. .75
Mlada ljubezen, trd. v.
.......1.00
........65
.......1.75
Mimo ciljev, tr. vez...............60
Mladih zanikernežov lastni životopii .75
Mrtvo mesto .....................70
Mrtvi Gostač .................... .35
j Materina žrtev....................80
Musolino .........................40
M Mali Klatež ..................... .70
Mesija ......................... .30
Mirko Poštenjakovič.............. .30
Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ..................„ 1.—
Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25
Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25
Notarjev nos, humoreska..........35
Narod ki izmira.................. .40
Naša Ančka ....................35
Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90
Naša Vas, II. del, 9 pov............90
Nova Erotika, trd. vez............. .70
Naša leta, trda vez ...............80
Naša leta, broširano...............60
Na Indijskih otokih . .............50
Naseljenci ...................... .30
Novele in črtice...................90
Na Preriji ...................... JO
Nihilist . ....................... .40
Macbeth, trdo vez. ......
Julij Cesar tr. v.........
Othelo tr. v.............
Sen kresne noči tr. vez____
SPISI KRIŠTOFA fiMIDA:
.80 .90
.90
30
1. zv. Poznava Boga..........
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. zv. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer
14.	zv. Povodenj ..
15.	zv. Pavlina
17. zv. Brate ____
.30 .30 .30 .30
.35
.50
Narodne pripovedke za mladino:
36
.40
3.	zvezek ..................
4.	zvezek ...................
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......1.60
Karmen, trdo vez.............
broširano ................
Krivec, roman, trd. vez.......
Kralj zlate reke ali črna brada Kazaki, povest iz Ruskega
. .40 , .30 . .75 . .45 . .70
Kraljevi vitez (Zevacco) vez. ......1.00
Kraljevič in berač ............... .25
Kuhinja pri kraljici g. nožici, fran co-
.40 1.50 .25 .40
roman
ski
Lucifer ............
Ludovika Beozija ____
Ljubice Habsburžanov
Aškerčevi zbrani spisi:
Akropolis in piramide.............80
Balade in romance trd. vez........1.25
broš. .........................80
Četrti zbornik trd. v.............1.—
Jadranski biseri .................80
Junaki .........................80
Mučeniki .........................80
Peti zbornik trd. v. .............. 1.10
broš. .......................90
Primož Trubar trd. v.............1.—
Levstikovi zbrani spisi:
1.	zv. Pesmi — Ode in elegije.— Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač.".............70
2.	zv. Otročje igre v p^seneah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Paru as — Ljudski Glas — Kralj edvorski rokopis — Tolmač..................70
3.	zv. Povesti in potopisi......-70
4.	zv. Kritike in znanstvene raz-j)rEV6*	.70
5.	zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70
Zbrani spisi trd. vez...............90
Poezije trd. vez T................. .90
Ljudska knjižnica:
1.	in 2. zvez. Znamenje itirih trdo vezana..................1.00
2.	zv. Darovana. Zgodovinka povest .............................................50
3.	zv. Jernač Zmago vac. — Med plazovi...........................50
4.	zv. Malo življenje .....................65
5.	zv. Zadnja kmečka vojska ...	.75 7. zv. Prihajaš ...............	.60
9.	sv. Kako sem ee ja« likal, (Breneelj) ................... JO
10.	zv. Kako sem se jas likal, (Breneelj)................... JO
Narodna biblioteka:
Svitoslav .....
Spis je
»••••••••••••.••a« »35
Krvna osveta......................36
General Lavdon ............. .70
Napoleon I. ..................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju .......... .35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........1.40
Kranjske čebelice, poezije......... 35
Obiski (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25
Ogenj tr. v..................... 1.30
Ob tihih večerih, trda ves......... JO
Padajoče zvezde tr. v..............90
Plat. zvona trd. vez...............90
Petelinov Janez vez...............1.—
broš.........................90
Pesmi v prozi, trdo vez............70
Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00
Pabirki in Roža (Albrecht).........25
Pasti in zanke. Kriminalni roman .. 35
Pariški zlatar.................... .35
Pingvinski otok tr. v............. .90
Povest o 7. obešenih t. v............90
Po strani klobuk ................ .90
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez......................... 2.50
Plebanuš Joanes tr. vez. ..........1.—
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem..... .60
Poslednji Mehikanec ............. .30
Pravljice H. Maj ar............... 30
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35
Požigalec ....................... .25
Praprečanove zgodbe............. J25
Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi
svetniki v gramofonu .........____ .25
Pet tednov v
zrakoplovu. Trd. vez. 1.60
Pol litra vipavca.................. 30
Ptice selivke, trda ves............. .76
Pikova dama (Puškin) ...........30
Pred nevihto .................... .35
Pravljice in pripovedke za mladino.
1 zvezek...................... .40
2. zvezek ............*....... .40
Pegan in Lambergar.............. .70
Rabi ji, trda vez . ................ .75
Rastoči mesec (Tagore) t. vez---- .60
Razkrinkani HabsburŽani (Larish) .. .35
Revolucija na Portugalskem . .....30
Rinaldo Binaldini ................ .60
Človenski šaljivec ................ .40
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti.............60
Suneški invalid................... 36
Skozi širno Indijo ................ 30
Sanjska knjiga Arabska .......... 1.60
Sanjska knjiga, nova velika....... M
Sanjska knjiga, srednja ........ >36
Spake, humoreske, trda ves ...____ JO
Strahote vojn«...... ............ JO
Stezosledec ......... ......... JO
dveCa noč. zanimive pripovedke ... JO
fVtnip is Judeje.................. ,75
Simon Jenko sbrmni spisi ....---- JO
[je tr. v......................60
I	KtiiH'iO ;(•»!>
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str.........................
Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. fit. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil l>r. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................2.1
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utvs,
111 str., broš..................35
St. «J. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš..................701
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš........... .25
Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., broš............35
Št. 12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja
njih, 91 str., broš..............30
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni-kolajevna, roman, poslovenil U.
Žun, 112 str., broš..............30
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, na-rodno.gosipodarski spis, poslovenil dr. Albin Ojrris , 236 str., br. .80 Št. 16. Janko Samec: Življenje,
pesmi, 112 str., broš.,............45
Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko
Pretnar, 80 str.................30
Št. 18. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Bradač, 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, d ram a t ska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek, 124 str., broš.........
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompači in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, n., 73 str.,
bros..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., bros........50
Št. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, L del. 355 str.,
broš., ........................
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš......... .35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna s Jngnrto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš. ....................
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., ....................
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1-75
Cvetje v jeseni. Vifoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
broš..........................70
Tunel, trda vez...................1.00
Turki pred Dunajem ............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti ...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabindranath Tagore
broš......................... .60
"jrdo vezano.................75
Volk spokomik in druge povesti za
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu ...........25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti......................60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ....................50
Zmaj iz Bosne ................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knjigi tr. v..................... 3.—
Za miljoni,	............65
Ženini naše Koprnele............. .35
Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno................35
:j. zv. Vesele povesti................35
4. z v. Povesti in slike .............35
."1. z\. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .......................
.25
.50
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove^
sti ..........................
2.	z v. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ..........................
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ..........................
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. pove-
sti ..........................
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat____
6.	zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti
.66
.50
.50
.50
.50 .50 .50
.80
.35
.50
65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krč an ski deček iz Li-
banona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-
kaskih gora.................. J25
4.	zv. Praški judek................ J25
8.	z v. Tri Indijanske povesti....... JO
9.	zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska
povest is Japnskega........... JO
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest JO
12.	zv. Korejska brsta. Črtica iz mis-jonov v Koreji...............30
13.	zv Roj in zmaga, povest....... JO
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .
15.	zv. Angelj sužnjev. BrasOjska
JO J6
16.	zv Catokopi. Povest.......... .30
17.	zv. Prvič med.Indijanci sli vož- . nja ▼ Nikaraguo............. .30 82 Cortl&ndt St.,
Umetniške knjige s slikami za mladino:
Pepelka; pravljica s slikami......1.60
Kdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00
Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Knjige za slikanje:
Mladi slikar .....................75
Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda .................... $1.—
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1.20
Za kratek čas ................... 1.20
Zaklad za otroka .................1.20
IGRE:	1 ~
Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................84
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. HoeriČna komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................50
Eda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ......................... JO
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
janjih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Naročilom je priložiti denar, bodisi V gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, re-komandira jte pismo-
Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING CO.
»m 1 0"«n<fi» < m t /
ftWM{v,V'0»J" I R'* *


;•	L .2K i, % - ri-^Šma . i ■ ' iteilmSa^SŠL ^SejŠj^ki&
Hew Tor*
PtHlli
.1-......k, .^ikr. •




GLAS NARODA. 11. JTN. 1925.
Anton Cehov:
VELIKI IN MALI VOLODJA
(Konec.)
—	Pravii, dar si srečna, Sofija? — jo je vprašala, ka sta stopile skozi vrata.
—	Zelo!
—	Hvala bogu!
Ko sta veliki in mali Volodja zagledala nuno, sta skočila s sani in jo spoštljivo pozdravila ; vidno sta bila ganjena od njenega ble-d««fpa obraza in obema je ugajalo, da se ju je spomnila in prišla pozdravit. Da bi je ne zeblo, jo je Sofija Lvovna i>grnila v pled in jo zavila v konec svojega kožuha. Solze so njeno dušo olajšale in o-eistile in všeč ji je bilo, da se je ta burna, nemirna, v bistvu nečista noč, nepričakovano končala 1 zopet se je spomnila preddvora pa tako čisto in nežno. I)a bi Olgo temnih postav, glavo so ji prepla-dalje časa pridržala, je predlaga- vile misli o bogu in neizogibni
most an, se pravi vendar, odreči se življenju, pogubiti ga.
Sofijo Lvovno je malce stresel strah. Skrila je glavo pod blazino.
—	Ne smem na to misliti, — je šepetala. — ne srfiem. . .
Jagie je stopal v sosedni sobi po preprogi in rahlo rožljajoe z ostrogami nekaj premišljeval. — Sofiji Lvovni je prišlo na misel, da ji je ta človek mil in od rag le, ker mu je tudi ime Vladimir. Sedla je na posteljo in nežno zaklicala :
—	Volodja!
—	Kaj ti je? — je vprašal mož.
—	Nič!
Zopet je legla. Začula- je zvone-nje, nemara prav samostansko, in
la:
—	Peljimo jo kam! Sedi, Olga, se malo popeljemo.
Moška sta mislila, da nuna ne ho marala z njimi, zakaj posvečeni kc ne vozijo v trojki, a v njihovo začudenje je bila zadovoljna in je sedla v sani. Ko je trojka drse-la proti pregradi, so vsi molčali in si le prizadt-vali, da bi ji napravili udobno in toplo; vsi so mislili, kaka je bila prej in kaka je sedaj. Njeno obličje je bilo sedaj brezstrastno, neizrazito, hladno in bledo; bilo je tako prozorno, kakor bi ji tekla po žilah voda. a ne kri. Pred par leti je bila polna, rdeča ženska, ki je govorila o ženitvi in se smejala za vsako malenkost.
Ko so dospeli do pregrade, se je trojka vrnila; kakih deset minut pozneje so bili zopet pri samostanu in Olga je stopila s sani. V zvoniku je že pozvanjalo.
—	Cuvaj vas bog, — je dejala Olga in se po samostanski šegi globoko priklonila.
—	Tedaj pridi, Olga!
—	Pridem, pridem!
Odhitela je in izginila za temnimi vrati. Ko se je nato trojka odpeljala,«polastila se je vseh globoka potrtost in vsi so molčali. — Sofija Lvovna se je počutila slabo, in minila jo je dobra volja. Da je zvabila nuno, sesti na sani in se vozili v netrezni družbi, se ji je zdelo nespametno, aetaktno in skoro svetoskrunsko. Jedva se je iztrezniia, ji je izginila tudi želja, varati samo sebe in hipoma se ji je posvetilo, dj svojega moža ne ljubi in ga ne more ljubiti, da je vse to nezmisel in buda-lost. Ko ga je vzela, je ravnala s preudarkom, ker je bi!, po izražanju njenih tovarišic v zavodu, neizmerno bogat, ker se ji je zdelo strašno, da bi ostala stara* devica, kakor Rita, ker se je bila naveličala bivanja pri svojem o-četu in ker je koučno hotela nagajati malemu Volodji. Ako bi si mogla pred poroko predstavljati, kako bo to težko in neznosno, bi se za ves svet ne hotela poročiti. A Hedaj je vse zastonj, treba se je n-dati v svojo usodo.
Dospeli so domov. Ko je Sofija Lvovna legla v toplo, mehko postelj in se od^, se je spomnila temnega preddvora, vonja po ka-dilu in i^4tav ob stebrih in neprijetno jo je izpreletelo ob misli, da bodo stale nepremčino ves čas, ko bo ona spala, .(atr&nja služba božja se bo vlekla silno dolgo, potem šele bo molitvena ura, velika maša in zahvalna molitev.
—	Bog je, seveda; gotovo je in brezpogojno bom morala umreti, to se pravi, prej ali slej bom morala misliti na dušo in na večno življenje, kakor Olga. Ona je sedaj oteta, rfUla si je vsa ta vprašanja. A če ni bogs? Tedaj je njeno življenje izgubljeno. To se pravi, kako izgubljeno, čemu izgubljeno ?
Čez minuto se ji je zopet vsilila misel:
—	Bog je, smrt pride vsekakor in treba je mislitifiia dušo. Da zagleda Olga ter treqptek svojo smrt, ji ne be stnšno, ker je pripravljena. Kar pa Je najvažnejše, ona je rešila vprašanje življenja. 3og
Sieer pa, ali m
smrti; potegnila je odejo čez glavo, tla ne b^rflišala zvona; predstavljala si je- v duhu, da je še dolgo, dolgo življenje pred njo, predno prideta starost in smrt, da bo dan na dan morala upoštevati bližino neljubljenega; človeka, ki je baš stopil v spalnico in lega k počitku, in da bo dušila v sebi brezupno ljubezen do drugega, mladega, očarujočega in — kakor se ji je zdelo — izrednega človeka. Ozrla se je na moža in mu hotela voščiti laliko noč, a namesto tega je zdajci zaplakala. — Bila je sama nase nevoljna.
—	No, sedaj se začenja muzika!
—	je izprcgovoril Jagič sam pri sebi.
Pomirila se je pozno, šele okrog desete ure dopoldne; nehala je plakati in se tresti po vsem telesu, zato pa jo je začel mučiti hud glavobol. Jagič se je hitel odpravljat k pozni maši in v sosednji sobi je godrnjal na slugo, ki mu je pomagal pri oblačenju. Lahno rožlja-joč z ostrogami je stopil še v spalnico, nekaj vzel, se še enkrat vrnil, jedva vidno šepajoč od rev-matizma, in Sofiji Lvovni se je zdelo, da hodi in gleda kakor razbojnik.
Cula- je, kako je Jagič pozvonil na telefonu.
—	Prosim vas, zvežite me z va-siljevsko vojašnico! — je dejal. Čez minuto je vprašal: — Vazi-1 jevska vojašnica ? — Pokličite k telefonu dr. Salimoviča! — Tre-notek kasneje ga je slišala reči:
—	S kom govorim? Ali si ti, Volodja? Zelo rae veseli. Dragi, prosi očeta, naj pride takoj k nam; moja Žena se je včeraj zelo pre-hladila. Ga ni doma, praviš? H—. Ilvala! Imenitno! Lepa hvala!
Jagič je stopil tretjič v spalnico, se nagnil k ženi, jo prekrižal, ji dal poljubiti svojo roko (ženske, ki so ga ljubile, so mu poljubljale roko, in on tie je privadil na to), in dejal, da se vrne k obedu. Nato jc odšel.
Ob dvanajstih je hišna javila, da je prišel Vladimir Mihajlič. Sofija Lvovna, omahuje vsled slabosti in glavobola, je urno oblekla svoj čudoviti lilasti jutranji plašč s krznenimi obšivi in se v naglici počesala; v duši je občutila neizmerno nežnost, trepetala je od radosti in strahu, da bi mogel oditi. Hotela ga je videti.
Mali Volodja je prišel na poset kakor se spodobi, v fraku in beli ovratnici. Ko je stopil v spre jem -nieo Sofije Lvoviy» ji je poljubil roko in izrazil iskreno sožalje, da ni zdrava. Ko sta sedla, je pohvalil njen jutranji plašč.
—	Včerajšnje svidenje z Olgo me je razburilo, — je izpregovori-la. — V začetku mi je bilo težko, sedaj pa jo zavidam. Ona je kakor neporuana skala, ki je ne premakneš z mesta. Toda, Volodja, ali res ni bilo zanjo drugega izhoda f Ali res pomeril, živega se zakopati, rešiti vprašanje življenja T To je vendar smrt, a ne življenje!
Ko je omenila Olgo, se je pojavila malemu Volodji na obrazu gi-njenost.
—	Vi, Volodja, ste neumen človek, — je nadaljevala Sofija Lvovna. — Naučite me, da bom prav tako posfopala, kakor ona. Seve sem jaz aevernica in ne pojricm v
t samostsn, a saj je možno storit^ ea-*kaj istovrednega. — Ni mi lahko'
-	. . - . . . •	' ." „ . .-o...
živeti, — je dostavila po par tre-notkih molka. — Naučite me!
Povejte mi kaj prepričevalnega! Recite mi vsaj besedo!
:— Besedo? Izvolite: Tara-ra-bombija!
—	Volodja, čemu me prezirate?
—	ga je živo vprašala. — Vi govorit« z menoj na poseben, oprostite, giadalinski način, kakor se ne govori s prijatelji in dostojnimi ženskami. Kot nčenjak imate uspeh, ljubite vedo, a zakaj se nikoli ne razgovarjate z menoj o znanosti ? Zakaj ? Ali nisem vredna?
Mali Volodja je nevoljen naguba nčil čelo in rekel:
—	Zakaj ste kar nenadoma za-hrepeneli po znanosti? Morda naj govoriva o ustavi ali pa rajši o jesetru s hrenom ?
—	Prav, jaz sem ničeva, brezpomembna, breznačelna, omejena ženska. . . Imam polno napak, sera na duhu bolna in naravno pokvarjena. zato me je tre ha prezirati! Vi, Volodja, .ste deset let starejši od mene, moj mož eek) trideset let. Pred vajinimi očmi sem doraščala, in ako bi se vama ljubilo, bi napravila iz mene, kar bi hotela, celo angela. A vidva (glas se ji je tresel), ravnata strašno z menoj! Jagič me je poročil, ko se je postaral, a vi. . .
—	No, dovolj, dovolj. — je rekel Volodja, sedel bliže k nji in ji začel poljubljati obe roki. — Pre-pUitiva modrovanje in dokazovanje Schoppenhauru, a midva po-Ijubujva te ročice.
—	Vi me prezirate, a ko bi vedeli, koliko trpim vsled tega! — je vzdihnila neodločno, ker je vedela že vnaprej, da ji ne veruje. — Ako bi vedeli, kako rada bi se iz-premenila, začela novo življenje! Z udivljenjem mislim na to, — je nadaljevala, in v resnici ji je navdušenje izvabilo solze v oči. — Da bi bila dober, pošten, čist človek, da ne bi lagala, imela živ-ljenski cilj. . .
—	No. pustite, ne pretiravajte! Ne ljubim tega! — je dejal Volodja in na obrazu se mu je pojavila porogljivost, — Bogme, kakor na odru I Obnašaj va se vendar po človeško!
Da bi se ne razhndil in odšel, se mu je Sofija Lvovna začela opravičevati in se je njemu na ljubo celo nasmihala; zopet je navedla razgovor na Olgo in na namero, rešiti vprašanje svojega življenja m postati človek.
—	Tara-tarabumbija! — je zapel Volodja polglasno. — Tara-tarabumbija! Nenadoma jo je objel preko pasu. A ona sama, ne vede, kaj počne, mu je ovila roke okrog ramen in mu vzhičeno, kakor v sanjah, zrla minuto v razumni, hudomušni obraz, oči in krasno brado.
—	Že davno veš, da te ljubim,
—	mu je priznala in silno zardela; čutila je, da so se ji ustne krčevito zvile od sramu. — Ljubim te! Zakaj me mučiš?
Zamižala je in ga krepko poljubila na usta; dolgo, skoro minuto, se njene ustne niso mogle ločiti od njegovih, dasi je vedela, da se to ne spodobi, da jo mora on sam obsojati in da lahko vsak trenotek vstopi služkinja.
—	Ah, kako me mučiš! — je ponovila. — Pol ure nato, ko je Volodja dosegel vse, kar se mu je hotelo, je Volodja sedel v obedniei pri malem prigrizku, a ona je klečala pri njegovih nogah in mu je strastno gledala v obličje; govoril ji je, da je podobna psičkn, ki čaka, da mu vržejo košček gnjati. Potem si jo je posadil na koleno in gugajoč jo kakor dete, zapel:
—	Tara-tarabumbija!
Ko se je odpravljal, ga je hlastno izprasevala:
—	Kdaj T Danes? Kje?
Dvignila je k njegovim ustom
obe roki, kakor bi hotela zgrabiti njegov odgovor celo z rokami.
Pomislil je nekoliko in odvrnil:
—	Danes težko; nemara jutri!
Ločila sta se. Pred obedom, se je
Sofija Lvovna odpeljala v samostan k Olgi, tam pa so ji rekli, da Olga moli za nekim pokojnikom psa Ime. Iz samostana se je napotila k očetu in ga tudi ni nsfla doma; nato si je vzela drug voz in se do večera brez cilja vozila po cestah in .ulicah. Pri tem je mislila na teto z sapiakanimi očmi, ki jni mogla najti pokoja.'
ANGLEŠKI KRONPRINC V AFRIKI
pa vcepijo preventivna sredstva. Velike kužne ml cm i je. ki so nastopale v Evropi v srednjem veku. so danes toli-ko ko! izključene.	ff
Cepljenje se dams vrši na dva lsaČ-ina. Prvi j.- Roux - Yer^imov. drugi Hafkinov. — Prvi je povsem neškodlji vin takoj ustavi razvoj bolezni pri okuženem bolniku. Ce l>a .ie kuga že razvila, se vbrizga v kri 1(H) do 120 k uri nih oni cejpiva. ki baeil* uniči in ojači krvni -odpor proti njim. Izpeli je t. mi večji, činuprej s»> bolnik podvrže izdra<vljenju. Bolniki, ki -o ceipljeni že prvi dan nastopa boletzni. izkazujejo le 12-ot^otno
se javlja navadno. Spremlja jih visoka temperatura in izraxita splošna irtrujenoc-vt — razven v izgoraj mnenjem ni slučaju. kjeT kuga preide brez vročico. Te bule <» '-i.ioje a'i pa tu ii ne; v prvi jn slučaju OMtavijo za seboj brazgotine. ki nikdar več ne izginejo. V težjih slučajih se v-e telo pokrije s temnimi s krvj< podplntimi lečami v velikosti leče: to je ta.kn-Evatia črna kuga. ki j<> običajno spremlja odtok krvi v 'rev, ^u. Zelo nevarna je kiura. kadar se o-kuži neposredno kri: v takem slučaju bolnik umre že v o^eminštiri-desetih urah. še predno «.o imele bule Časa. da se razvijejo. Xič
umrljivost. Kot .pre ve,t nt "rvn o srel manj t. f>ka ni pljučna ku<_ra. ki -e
javlja sprva kot navadno pljučno vnetje. Tako < na ko? druga pa nastopata le sporadično.
CCNTMAL M»S no« UNO(«»OCO « UHO«* WOOD H » t
Na sliki vidite angleškega kronprinca in generala Jahn Cliritstian drugod Smutsa. znanega južno-afrišk ega državnika.
stvo prnrt-i okužen ju upora*h>jajo zdravniki 2 kun. cm vlwiwganje cefpiva pod kožo. ki človeka jh,-pdlnonia sigurno obvaruje pnnl na lezenj, m kuge. Žal. da traja i-niuniteffa le malo "asa. največ par j mesecev.
I Na tem me^tu skoraj nhna smi-| sla na>.tev?ri podrobno ra/.ne otbli-pod ka:teriniii s«, javlja kupra. jkla ti še. ker je diagnoza če->to-ikrat zdravnikom sila težka. Bula. j oziroma bule. ki > pojavijo po 1 j pazduho, vča-ajh na vratu in t ml i so prvi znak kuge. kak' r
Sneg v Južni Srbiji.
Po petdnevnem deževju jo v n-kolici Skoplja zapadel	Tr-
na irnra. Sar planina in Jakupic:-so pokriti s snegom Potniki Ohrida. Kič va in (Sostivarja p<"»-ročao. da je na tamkajšnjih hribih zapadel «neg nad m-ter d--f>elo. Po vsej Južni Srbiji vlada pravcati zimski mraz.
Poglavje o najstrašnejši bolezni
Ena najstrašnejših bolezni na svetu je brez dvoma kuga. — Sirijo jo bolhe, ki pridejo s podgan na človeka. — Cepitev je uspešna, pa jo je treba vsakih par mesecev ponoviti. — Najbolj so izpostavljeni tej bolezni čistilci kanalov in mornarji.
Ni še dolgo t, iga. kar so lista pihali. da je v okolici Pariza neukega dečka ugriznila j>odgana in da je dečko v?ded ugrLza obolel na kugi. Ta slučaj je -dad "Journalove-mu" medicinskemu člaiukarju povod, da je napisal v svojem listu kratico, ^>oljudno pUauo r&zpra-vico o tej .strašni boluzni. V uvodu koatstatira pisac predvsem.
siti na lezenja, čeprav je žival bolna. Ko pa .podganapogine, zapusti bolhe oMajeno kožo in preskočijo na živa bitja, ki so jim pač najbližja: to so predvsem čistilci kloak in pobiralci smeti po mestih, na ladjah pa mornarji, ki pridejo najče«če v bližino okuženih živali.
Kugo /jKnnzroča neka mikroba—
da bolezen, na kat, ri je deC-ko o-jYt rsinov bacil — in zato oboli na bolel, ni bila kuga. S podganjim njej le ti-iti. ki se naleze kužne ugrizom se bolezen ne prenaša, mi k rod »e. Prenašajo jLh ljudje in Res ipa je. da je irgriz podgane j podgane. Nadwse opawno za prr-zelo nevaren in da povzroči smrt.(nos kuge je perilo obolelega člo-Avtor d etične noitice je pač vedel7|veka. Takotzva'na plju-na 'kuga se da podgane pr, inašajo kugo. ni pa [prenaša > pljunki in slinami, ki
najbrž znal. da le indirektnim potom. Kugo 'prenašajo bolhe, ki žive na .podgani in to le takrat, ka-
jih lK»lnik rzm<iče pri kašljanju.
Omenili smo spočetka ikot naj-{opasiiejše haeilonosce bolhe na dar je podgana sama okužena in'podganah. Skoraj nič manj opaše bo Hi c Obenem s podganjo krvjo sni za prenos k age so »zavoji bla-nasesajo tudi fcuanih mikrob. l>o- Ua. nagmmadeni v ladijskih skla-kler je .podganja živa. ni apasno- di<čih, k j, r imajo podgane dovolj '	-------prilike. <la jih oue-mažijo s svoji-
Drugi dan sta se z Volodjo zo- j"1' odpa<Hsi. Leti so najčešče \-z-pet videla, potem pa je Sofija |rok kužnim epidemijam, ki izbru-Lvova dirjala z vozom po mestu in bnejo v pristaniščih; najprej o-se spominjala tete.	|boTe no-ači blaga. V mestFh zno-
Čez teden dni je je imel mali fra j dež"le Pa ^	kako,r
Volotlja dovolj. Odslej je teklo Jmrnjeno, najbolj izpostavljeni po-
ži vi j en je po prejšnjem, prav tako biraloi	in
nezanimivo, otožno, včasih celo mučno. Polkovnik in mali Volod-
Kiigo prene-s bolnik sam -le redfeo v dmige kraje, ali na to se
ja sta po cele ure igrala biljard in 'ni zanašati. Kuga je v »splošnem piket. Rita je brezokusno pri pove-1 zelo težka bolezen — umrljivost
d<ivala medle anekdote, Sofija Lvovna pa se je vozarila okoli ali prosila moža, da jo je izprevažal na trojki.
Vozila se je vsak drugi dan v samostan in nadlegovala Olgo, to-
Knaša preko 7"» odstotkov — vendar nastopi vča-ih tiwli v lažjiii o-bl:>kaih. Nekaiteri l>olmki ne kažejo drugih simptomov kot bule. ki se pojavijo na tel sil, navadno piiztluho. Te bule niso kaj bo-
hl
BOOOOBBOM
Zabasanost.
Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte.
žeč ji o svojih neznosnih mukah, 'hve, razvijajo se brez Vročice plakajoč in pri tem čuteč, kako (pogosto 5-z.ginejo po par ted. bretej je nesrečna. Olga pa ji je v brez- j vseh posledic, in bolaiik, ki opra-čtitnem tonu. kakor bi govorila ^ vlja svoje posle 'kot običajno, niti priučene besede, pripovedovala, ne sluti, da je kužen. Prepričamo da je vse ničevo, vse minljivo ter (sc o bol feni na ta način, da bulo da bog odpušča. . .	jprebodemo in pod mikroskopom
preiščemo ikaipljico gnoja, ki izteče iz rane. dali se v njej nahajajo kužni bacilli.
, Kugo prenašajo v naše kraje (t. j. v Francijo) ladlje, ki prihajajo iz okuženih krajev. Med temi je treba predvsem omeniti Indijo. kjer je kuga taivorekoč v peruiaiienci. Razen Indije »pa jc rcnana po lcugi tutli Kitajska in Si birija; od časa do ča*m izbruhne
v Arabiji in Egsipitu. Cim dospe kikga v zatpadno Evropo, se hitro t-iri in znani m slučaji, da je dospela tudi <to Škotske. Ali v moderni dobi so tatki slučaji precej reilki, ker pozna adra^vnuka veda že zelo uspešna «reckstva, ki branijo slehenni epidemiji njen ratzmah — v-aj na »vpadu. Sanitetska služba je tatlcoj oihvc^ieena o vsakem najmanjšem slučaju, okužene a takoj izolirajo, njegovo okokeo odločijo od ostalega svuta, sosedom
je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neurednosti in zaprtja-Sijajna tonika _ za oslabele ljudi.
Cena 50c in Mbc.
pri
t O A H fUPlOS
Naše poslovanje,
katero temelji na izvrstnih zvezah s prvovrstnimi zavodi v stari domovini in na mnogoletni skušnji, nam omogoči vse v našo stroko spadajoče zahteve naših rojakov popolnoma zadovoljiti.
Pošiljatve v Dinarjih in Lirah preskrbujemo po jako zmernih cenah.
Dolarske pošiljatve izvršujemo v Jugoslaviji za 4% pristojbino od poslanega zneska, za zneske do $25, računamo SI ;
v Italiji za 3% pristojbino, za zneske do $25.00 računamo 75c.
Za naše čeke plačljive v dolarjih na Reki znaša pristojbina 2% od vsakega zneska.
Preskrbujemo v hranilnicah v stari domovini naložen denar in izplačujemo protivrednost v Dolarjih. Dalje tudi prevzamemo tam shranjene Dolarje ter jih tukaj izplačamo koristnikom.
Preskrbujemo in uredimo vse potrebno za potovanje v staro domovino in za povratek in dajemo vsa tozadevna navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street, : New York, N. Y.
DR. LORENZ
643 Penil Ave., PITTSBURGH, PA.
KOINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK iPECIJALIST MO&KIH SOLEZNI.
J« zdravljanj* akutnih In kronl£nih bolezni Jmz um t« zdravim nad 26 lat ter Imam akuinje v vaeh boleznih Hn ker »nem eloveneko, *»t<_ vas morem popolnoma razumeti In apoanatV vata bolezni, da vae ozaravim In vrnem meč In zdravje. Skozi M lat eem pridobil posebno skuinjo pri ozdravljenju molkih bolezni. Zato ee moreta popolnoma zaneatl na mene, moja akrb pa Je. da vaa popolnoma ee*ra-vlm. Na odlaiajta. ampak pridite iimpreje.
la« ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in llee po telesu, bolezni v Briu. la-padanje laa, belečine v koatih, stare rane, oslabelost, živine In bolezni v me hurju, ledleah, jetrih, ieledcu, rmcnlco, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha Itd. Uradna ure: V ponedeljek, sredo m petek od a. dopoldne do I popoldne* ▼ torek. Četrtek In aobota. od *. dopoldne do «. eveter; * Md*tj&a ta prazniki* oC II. dopoldne do 1. popoldne.
Posebna ponudba našim čitateljem
Prenovljen! pisalni stroj "OLIV.*" <jJ20.
B itrefico m slovenake ftr-
c, 1 — t $25.-
'OlilVEB' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TRPBfcNl
Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost Takoj UB mk pila. Hitrost pisanja iobite ■ Sraj«.
BLOVEHIO PXJBU8HIKO OOMPAVT
m. t


GLAS NARODA. 11. JTN. 1923.
S O L A IN A
ROMAN.
Za "(Has Narcda" priredil O. P.
4:i
(Nadaljevanje.)
Margareta se je naiSniehnila, — smehljajem trpina.
—	Da, da, res jc muka. a -sem je že vajtfaa.
—	Prosim vas lepo, vzemite z glave to grdo stivar. Nobeolega pomena nima nosili jo tukaj. — Varstva protji sol ne u ne nudi in razve/r.tega se nahajava v senci.
—	Kontesa Jorhd se strogo drži etikete, — je odvrnila Margareta, — ter meni, da je avba del uniforme, kalero moram nositi. Mogoče bi bila huda, če bi atvbo odložila.	\
Maurus se je naglas zasmejal.
—	To bi bilo še lepše! Kaj pa pravzaprav mislite o naši človekoljubni, m hkosrčni grolici.' Ne, sestra Margareta, za tako malenkostno je ne smete smatrati. Lahko mi verujete, da je malo ljudi, ki priplujejo toliko važnosti obliki in zunanjostim kot jaz, a le, 'če rzgleua.jo take «4vari upravičene^ V vašem slučaju pa je stvar drugo "na. Vrarite to grdo stvar v jar; Je. Ali vam smem pomagati? -7-HvaJa Iiogu! Že nb pogledu na avbo mi postaja vroče.
—	Kako osvežujoče je sedaj, ko piha vetrič krog sen!
—	in komu se morate zahvaliti za ta užitek? — je vprašal baron ter zrl z rado <tjo v mični obraiz s^u-emljevalka — Izključno I**
UieniAli ne za.skuižsm vsaj majhne nagrade?
—	Hvala lepa! Nagrade? Kdo bo tako sebičen?
—	Previsoko me cenite. Moje dobre lastnosti so v manjšini in zli pohlep je naravnost strayno razvit. Vs4ed tega ustrajam pri za-shiii'ni nagradi.
Margareta se je smejala, liajtd njegova odkrkosrčnost je prevzela tudi njo.
- Potem morate že nekoliko potrpeti, gospod (baron, kajti na take eventualna-1 i nUem bila pripravljena ter .nisem vzela s seboi denai nice.
—	Denarno vrednost mogoče lahko izpremeni-te v blago?
—	Dobro. Ali ste zadovoljni z avbo? Zdd se mi, da vam je prav posebno ugajala.
—	Ne, t ga ne m< rem, kajti lo bi bil naravnost rop. Rajzvente-ga domnevam, da imate d up likat v svoji sobi in da bi prav n3č ne korist i lo, če zaplenim to grdo stvar. Nc, sestra Margareta, liočeva %e pobotali na drug način. Če ste ta šopek namenili za našo bolnico, ga ji prepustim, a le po<l pogojeni, da mi napravite drugega, še lepšega. Ne smete pa pozabiti *solan!
—	Solan ?
—	Ali vas preseneča ta okus ? Sami ste postavili v sobe dva šopka istiii cvetlic . . . Kako pa .ste sploh prišli na tako misel?
Margareta je izgledala preplašena.
—	Ah, sele jxvzneje sem se spomnila, da je ta rastlina strupena.
Na
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OUX
FRANCE 19. junija
PARIS — 27. JUNUA.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE 1 Kabina tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2. 4 ali C oseb. Francoska kuhinja in pijafta.
NEW YORK
19 STATE STREET
mmhzmhmzhhmmmb ALI LOKALNI AGENTJE
—	Ne, ne. vse naj ostane pri starem, če hočeš ti, draga ietka! Treba ti je le določati in zgodilo se bo vse. kar ha3eš. Nt - joikaj več. — nobene besede ne boon več kzpregovorila o tem.
AG je mogoče kontesa rekla, da bi nada odlpotovailji?
Margareta je bila skrajno pn senečena.
Gla«s male Francozinje je zvenel prisrčno in milo, a njen obra-z je izgledal nestrpen in razkačen. Ko je vštorpila^d rak otn »t in ja, se je hitro dvignila, poljubila teto na čelo ter rekla Margareti;
—	Gn.on. da bo počivala in spada.
Svojo nogo je nekoliko vlekla za seboj, a prijazno -pomoč Margarete je odločno odklonila.
Ko je prišla v dvorano, ni več šepala, palč pa šla trdnih kora^ kov proti oknu. kjer je pričela zreti v tiihi park, katerega je že pričel objemati vetk-mi mrak.
Jeza in srd sta spačila njen obraz.
M)jtli* prihodnjih.v
Ar kadi j Averčenko:
Predrznost na odru
Nekega dne srečam na bulvaru mlado, elegantno in vitko dram-vko umetnico.
—	(Zakaj ste slabe volje? — v-prašam.
—	Oh, gotovo mi ne verjamete; ne morem na.jti drugega ljubimca !
—	MesaJiina — pomislim z gnevom. Nato vprašam: — Kaj vam 11»1 zadošča eden?
—	Razume se : ne! Ne morem vzhajati z enim Ijnbimeem ! C'ujte ! Ali hoče4e pojiutrišnjem igrati
Na vrtu nisem mislila na to in ker je barva tako dobro soglašala s\.l0„0 drapeffa ijlliWraca? pohištvom v vašem salonu, sem izbrala te evetke .za kitajske vaze.	FTva1fl"]pim	«
— Gotovo ste se jezili, ko .st? videli, da sem vam poklonila to strupeno ljulilco?
Maurus se je nasmehnil. Mislil je na besede Joried, ki je imenovala Margareto ' nočno senco**.
—	Ne, prav nič nasero bil .jez n, kajti od nekdaj sem ljubil to cvetko, ki je namenjena, da igra veliko ulogo v mojitm življenju. — Postavite mi. prosim, v l>o velik šopek solan in to me bo prav po--, sebiiO veselilo.
Zrla jt -Jjeval r
—	In to rožo mi dajte, prosim vsa, kot aro. Cvetke so vendar sestre ter v tako ozkem sorrxlstni, da ne smejo biti ljubosumna **ruga na drugo
—	V tem slučaju imate dober okus, go-spod baron, — je rekla "Margareta.
nanj prt c- j presenečeno ter vprašujoče, a on je nada-
Hvala lepa, moje .srce je že oddano drugi.
—	Kako srce?
—	Draga gospodična — moram vam r<či resnico — ljuibim llevojko in . . .
—	Dovolite, ali ste kdaj igrali j'na od m?
Jaiz? (Oder me sploh še videl 'ni!) Neštetokrat. Oder mi je življenje !
—	Potem pa morate vedeti, kaj 4je drugi ljuibim0«1.
—	Da. da, mislil sem le, da go Vorite o zaLSobnem življenju . . .
Previdno je otlre.za.la eve t k o ter jo izročila Maurusu povsem ne- °na me	P° -Strani in
prisiljeno. — Re>, krasna cvilka, red, katerega daje mati narava.
liar on je nagnil glavo ter podu h al cvetko, nakar jo je utaknil h gumbnieo.
—	S«laj pa nekaj drugega, — je rekel. — Danes pri zajtrku nte omenili, da imate sorodnike v Bra«k>vu.
Margareta je zardela do u" k in njeni roki sta se pričeli tresti.
On jo je opaizoval ter upal zainam, tla bo vjel enega onih vročih izdajalskih pogledov.
Le prikimala je, napol obrnjena wlran.
—	Moj stric je živet tam, — a imel je namen preseliti se.
—	Tako, is-tric? — Brat vaš-ga očeta?
-- Da, starejši brat.
(Govorila je zelo tiho in nemir se je kaizal v vsaki njeni kretnji.
—	Ah, vidite tukaj tega krasnega metulja? Take vrste ni-;em videla še nikoli. Ali ga poznate? Ali veste, kako s* imenuje?
Manrus se je ozrl na metulja.
—	Admiral. Ni posebno redka prikazen. Tako. Torej brat vašega gospoda očeta? Vojak?
—	Ne, — on je pi-ivaten učenjak . . . profesor.
—	Profesor! Ali <snv 111 biti tiko draeii ter izvedetti za njegovo ime?
—	rtenaki. — je rekla hitro, da bi je ne razumel.
.. On pa jo je dobro siišai.
—	Utenski ? — je vprašal presenečen. — Iz šleeijske družine ?
-- Da, a prvotno je stamovala družina drugod . . . Ali ni ravnokar bila ura? Že s? je pričeio mračiti!....	—
—	Spremiti vas hočem nazaj milostljiva gospodična. Kaj ne, — portetn ste gospodična Ulenska?
Smehljala se je, nekoliko nervozno.
—	Tega ne morem zatajiti.
Dvignila je svoj obra^ ter se o®r!a na travnik.
—	Friderik! Tukaj! Ali iščete mme?	^
Starec je prisopihal.
—	Ah. sestra Margareta, gospa baronica je dobila krče! Prosim, hitro!
Vsa preplašena se je mlada deklica vzravnala ter prdbledela Ilitro je podala baronu šopek cvetk. — S\><i Bog, kako je to prišlo. Oprostite mi, hiteti moram____
Kot .siva podoba je odhitela preko travnika.
—	Šolana, — je mrmral Maurus, — Šolana!
ti
Sedemnajsto poglavje.
Ko je stopila Margareta v sobo bolnice, jo je našla strašno razburjeno.
Baronica je <)rž&la roki krčevito strnjeni ter je strašno ihtela. Joried jo je držala ter jo akuč&la po miniti.
z užaljenbn glasom kraljice:
—	Kako ste mogli misliti, go-Vpod, da i nip m v zasebnem življe-uju dva ljubimca?
—	Torej, jutri ob 10. pridite .k vaji. Na te 'besede izgine.
VI o ga ni velika, vendar neprijetna. Oitam jo par krat, nat<j jo vržem na mizo in se odpravim k znanemu umetniku.
—	Dragi prijatelj, mu pravim, razjasni mi, česa potrebujem za u-speh na odru?
—	Prednznoshi!
—	Česa ?
—	Da. Ce si dovolj pnfdrzen. dosežeš lahko vattk npeh. Vse t' bo ploskalo. Ne pozabi: bodi brezobziren in ne daj se iznenadit.i!
Pomirjen za/piisti nrprijatelja. *
Pri vaji zapaiaim, da je sufler glavna oseba — visi s strahom u-pirajo pogledu vanj! O svoji vlogi nimam pojma..z zadovoljstvom pa kmalu ugotovim, da v tem ozi-ru tudi ostali ansambl ni na boljšam. Igralec, ki igra vlogo slarelga grofa, se praska za ušesi in ponavlja vsako besedo, -ki mu jo še-peee sufler. Govori; "Pognal sem vse svoje premoženja ..." Malo sekund pozneje doda; "Ne. jaz vas ne morem vtzeti"
—	To vemdar niso vaše besede — zakrlei sufler — to govori va-"a hčerka! —	5 * *
Hčerka mehanično ponovi besede;
—	Ne morem vas vzeti.
V	tgn praven je šla vsa vaja
V	prvem dejanju .sem moral prileteti na oder v tesni obleki. Prej so mi ie porinili v roke raket. Rakftf pa vržem vv stran in zletim na oder.
—	Evo me — kliknem vedelo.
—	Zdravo — odvrne igralka. —. Oujte, tu leti čebelica, bojim se, prosim, dajlte mi raket, da jo ubijem . . .
Ona me pogleda vznr minjena in vpraša :
—	Kje pa imate raket . .
Raket ? Pomagala mi je brezobzirnost . . Vi mislite, gospodična, ha raket, ki sem ga pravkar imel? Veste, da je danes moj rojstni dan in da se.m rdket zažgal ? Bilo je pač veselo . . . Pa vi? Kako S3 počutite?
—	Ilvala, dol>ro — odvrne zlo-voljno igralka.
Zapalim eigareto in zapustim
hladnokrvno oder.
*
Cd idile — kliče pomožni režiser.
—	Vem. odgovorim in začnem nervozno brskati; po svojih .umetnih brkih. Naenkrat mi je srce obstalo — del brk mi ostane v roki.
—	Od id it e — ponovi rflzlser. liritro stržem brke, vzamem jih v roke iu zletim na oder.
Moje prve besede: "Majka. grof je odtbil moj obisk ..."
Sklenil sem, da izprani enkn svoj stavek: "Majka, ob ril sem sr: brke. Ali ni-sem brh«k? ..."
Ker so mi brke nagajale, jiih postavim na miizo z besedami;
r'Tu so brke, iza spomin! Lahko jih vložite v medialjon . . .Da, majka. grof je odbil moj obisk!
—	Kaj takega! — odvrne moja majka. —
Tudi ta prizor je potekel gladko.
Predrznost je zmagala. *
V tretjem dejanju .so moje prve besede:
—	Ko j bo tu!
Nato ibi moral takoj priti grof.
Pozneje sem slišal, da ga je ta čas žena hudo pretepala. Zajela ga je -namreč in flagranti s frizerko!
—	Potrpi, koij pride . . . Majka. ostani mirna . . . rečem hladnokrvno in se epudtim v naslonjač.
Čakafei smo. Mirijo m mute, grofa od nikoder .
-— Majka, vi ste razburjeni! .. . Prinesem varni vode! . . . . Skočim, zletim •za kulise in kri-knem besno:
—	Vraga . . . Ijje pa je grof ? . ..
—	Za Boga. .pomislite — pravkar ga obdeluje njegova soproga .. .
Skomigne m zrameni in se vrnem na oder.
_ — Majka, javljam vam strašno v«st . Ostanke hrafcri . . . Grofov avto je trčil v tramvaj, grofa so odnesli d<omov z razbito glavo in z zlomljenimi nogami. Leži v zadnjih adihih.
. V tem treuoffffiTse na odra pojavi grot ^
—	Poslali ->ste po me, Ana Nika-norovna ■ — >vipraša grof.
Igralka gleda grofa brez uma. vsa razburjena.
—	Gospod grof, vi ste še živi?
—	kri-knem jaz. — Potem so torej bile tiste '"esti o vas neresnične.
Pogleda me blazno. Ostro mi stisne roko in pravi:
—	Oprostite, milostiva, moram z vašim sinom izpregovoriti par besedi.
Ko s-mo za kulisami, začne vess :»z sebe in kot besen;
—	Vi lopov, kakšne gluposti dTobke • Vi mn spravljate iz koncepta^ Zapustite dningič pravočasno oder, poljulbite ob pravem času frizerko in ne dopustite, da vas zaloti žena. dragi mog Casanova! Rešil sem vas jaz! Zakaj si niste ovili glave in prišli na oder v protezah ?
—	Stopite na oder, gospodje— zaklič- režiser.
*
V četrtem dejanju se mora junakinja pred menoj ustreliti. Ana nervozno povleče miznico in tam
—	ne najde reoiverja! . . . Vsa prepadena sldoni glavo in mi poti-homa zašepeče:
—	V miznici ni revolverja. Kaj naj počnem*
—	Kap naj vas zadene--ji po-
šepečem. Vam bom javil strašmo novico.
.Tac. se odmaknem in s solzami v Sčeh i/pregovorim glasno:
—	Lida. bodite hrabri . . . Dolgo seni okleval . . . sedaj vam moram izpovedati; Selgaki so zažgali vaše posestvo vaša majka, vaši bratje so luncrj. ini! . . .
—	Oh, vikne Lida in pade aa pod.
Imeli smo ogromen uspeh. Za-ve^ se je dvignila dvajsetkrat. Moja predranost je žela zame in za avtorja velikanski uspeh.
Kretanje parnikov - Shipping News
13. Junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic. Cherbourg:; Veendau, Rotteroam;
Orbita, Cherbourg; Sierra Ven tana, Bremen; Conte H us so, Genoa.
16.	junija:
Reltnace. Cherbourg. Hambrug; — Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Berengaria, Cherbourg: Roc ha m beau. Havre.
18.	junija:
Pittsburgh. Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic, Cherbourg; France, Havre; Orca, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Volendam. Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	Junija:
Mauretunla, Cherbourg.
25.	junija:
Belgenland. Cherbourg. Antwerp- * Deutschland, Boulogne. Hamburg: Bremen, Bremen.
27. junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam; Pres Roosevelt, Cherbourg. Bremen; M.n- I nekahda, Boulogne: Amlania, Cher- I bourg, Hamburg; Conte Verde, Genoa SO. junija:
Pres. Wilson. Trst; ■ tem parnl-Kom po spremljaj potnike uradnik tvrdke Frank Sakser State Bank.
t. julija:
Aouitanfa. Cherbourg;	Savole
Havre; Prea Harding, Bremen.
2.	Julija:
Zee land, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	Julija:
Majestic. Cherbourg.
Četvorčki.
Iz TaiTagona. na Špamskem prihaja vefTt, da je te <3mi povila lane-t.ica četvončke, tri dečrke in eno deklico. Otroci so prišli sicer nekaj prezgodaj >na svet, vendar je z materjo in a. novorojenčki vse v redu in so edravi. Či itvorčki so razmeroma zelo krepki.
Kje se nahaja MARIJA KOPAČ', omožena Babnik, doma v Medvodah. ljred 12. leti je bila v Olevelandu. Prosim rojake, %če kdo kaj ve o njej, da mi javi. ali naj se pa sama oglasi na nasi o v; Fany Widmar, Židovska steza 6, Ljubljana, Jugoslavija.
(2x 11,12)
Naravnost«Jugoslavijo
Potujte na velikih parnikfh, ki pri. Stanejo tako v domovini, da Je-treba potovati le par ur x železnico. No-benih vizejev ni treba.
IZLETNIŠKI PARN'LK
presidente wilson
odpluje NARAVNOST V TRST
dne 30. JUNIJA
Cena do Trsta III. razred $H»0. z vojnim davkom: tja in nazaj samo »162.00 in vojni davek $5..—Železnica iz Trsta do Ljubljane samo »1.20. Vozni list iz Trsta do New Yorka
samo $107.50. Posebne cene za tja In nazaj. Najbolj cena In udobna proga za potovanje.
COSULICH LINE of TRIESTF
Phelp3 Bros. & Co.,2 West
-New York
SIVOLASI LJUDJE -
Poslušajte me.
Totom tajnega, nafina j s»em vrnila lasem narav- | no barvo, in nihče ne mo- j re razločiti. To sem napravila doma v svojem t domu in skoraj brez stro- j Skov. Vesela sem, ko sem se iznebila neljubih ' sivih las. Moji lasje so zo- 1 pet bleščeči ter imajo sijaj mojih mladih dni. Pišite in povedala vam bom resnično zgodbo, kako sem vrnila mojem lasem naravno barvo. Povedala bom, kako se to napravi zastonj — brez obveznosti. Moj naslov je Juel Denn, 416 S. Dearborn St. A. R. 423, Chicago. 111.
NAZNANILO in ZAHVALA.
Visem sorodnikom, prijateljem in znancijni naznanjam, da je dne 28. aprila umrla
JOHANA ZAMLJEN
rojena Balantieh, v 55. letu svoje starost L
Doma je biLa iz va«i ^Zatgorica. posta Kamnik.
Dne 1. maja se je brala zanjo maša zadušnica, na kar je bila pokopana na Holy Cross Cemetery v Butte, Moijt.
Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem onim> (ki so me tolažili v urah težke »bolesti, vsrtm, ki so obiskal; pokojnico ob mrtvaškem odru in onim. .ki so jo opremili na zadnji poti.
Ti pa drapa pokojniea, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti!
Žalujoči ostali: Frank Zamljen, soprog.
Mary Orašen, roj. Balantieh, . nečakinja
Revmatizem.
Značilno Comače zdravljenje —< da ga oni, ki ga ima.
V letu 1&&3 me je napadel musku-Iarni in subakucni revmatizem. Trpel sem tri leta tako kot vedo le oni. ki ga imajo. Poskušal sem več zdravit, toda pomoč — le začasna. Končno sem pa vseeno naSel zdravljenje, ki mi je ozdravilo. Nikdar več nisem bil bolan. Kal sem ga Številnim. ki so.bili težko bolni ir so celo morali ležati. Nekateri med njimi bo bili stari že od 70 do 80 let. '
"Ostre bolečine «o kot strele švigale skozi moje sklepe**.
Želel bi. da bi vsak, kdor trp! vsled muskularnega ali sub-akut-nega (oteklin v sklepih) revmatl-zma, poskuAal vrednost izboljšanega '"Domačega zdravljenja" vsled zdravilne moči. Ne poSIjite centa; pošljite ime in naslov In jaz bom poslal brezplačno za poSkuSnjo. Ko se bo Izkazalo, da je to zdravilo, katerega ste £e dolgo iskali, da se izne-blte /Tevmatizma, pošljite en dolar. Zapomnite si. da jaz nočem denarja, dokler niste zadovoljni poslati ga. Ali nI to pošteno? Zakaj bi ie trpeli če se vam ponuja brezplačna pomoč? Ne obotavljajte se. F*i3ite danes. Mark H. Jackson 111K Ducaton Bldg
Syracuse, X. Y. Mr. J»ch— itad n Naiimt mani atttmk.
4. julija:
Leviathan, Cherbourg.
«. julija:	,
L»e Grass«, Havre.
7.	julija:
Columbus, Cherbourg. Bremen: Lap-lard, Cherbourg.
8.	julija:
B*-rengaria. Cherbourg; George Washington, Bremen.
9.	Julija:
Cleveland, Hamburg.
11. julija:
Olympic. Cherbourg: France. Havre: Rotterdam. Rotterdam; Orbita, Hamburg-.	v
14. julija:
Reliance. Hambu-g.
16. ju;;ja:
Rochambeau, Havre; Mauretanla. Cherbourg: Republ.c. Bremen; Sierra Ven tana, Hamburg.
18. julija: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	Julija:
Martha Washington, Trat; Stuttgart. Cherbourg. Bremen.
22.	julija: America, Bremen.
23.	julija:
Belgenland, Cherbourg; Albert Bal-Iln, Hamburg.
25. julija:
Leviathan. Cherbourg: MaJesUc. Cherbourg; Orduna, Hamburg.
28.	julija:
Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	julija:
Aquitania. Cherbourg: La Savole, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	Julija:
Zeeland, Cherbourg: Ohio, Hamburg.
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati \ atari krmj. Je potrebno, da je na tančno poučen o potnih Hrtih, prt ljagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, U vam Jih mot— dati vsled na3e dolgoletne iakužnje Vam bodo gotovo v korist; tudi prt poročamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tndl v III rasredo.
Glasom nove naselnlške postave
ki Je stopila v veljavo s 1. julijem 1024, eamarejo tudi nedr$avljam dobiti dovoljenje ostati r domovin eno leto iu ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja Izdaja gene rmlnl naseinlSki komisar v Washington, D. O. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi \ New Torku pred od potovanjem, tei se poSlje prosilcu t stari kraj gla som nanovejSe odredbe.
kako dobiti svojce iz starega kraja
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca iz starega kraja, naj nam prej ptte za pojasnila. Is Jugoela ▼Ue bo prlpu&enih r prihodnji! treh letih, od 1. julija 1924 naprs vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa s&morej dobiti sem Žene in otroke do 18. I* ta brez, da bi bili fteti t kvoto. T rojene osebe se tndl ne Štejejo kvoto. S ta riši in otroci od 18. a* 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Ptflte ■ pojasnila.
Prodajamo vosne lists aa vse pre ge; tudi preko Trsta samorejo Jo* goslovani sedaj potovatL
Frank Sakser State Bank
82 Cortlaxtdt St., New York
Prav vsakdo—
kdor km] ltt«; kdor k&j
ponuja; kdor kaj kapuje; kdor kaj prodaja; praT ▼■akdo priznava, da imajo čudovit uspeh —■
HALI OQLA8I ▼ "01 a■ Naroda"
Izdal sem novi cenik Domačih Zdravil
katere priporoCa Msgr. Kneipp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK
Pilite takoj po brezplačni cenik, da ga imate v aluCaJu potreb« pri rokah, i M PORT! RANO ORODJE IZ JUGOSLAVIJE.
Kpaa z rlnFkom, Iz garantlranega jekla. 60. 65. 70 in 75cm dolge. $2.— Kosa poliranka z rinčkom, 65. 70
In 75 cm. dolge ................ fl.50
Klepilno orodje ................ti.25
Brusni kamen "Bergamo" ......45
Pralca .......................... JSO
Motika .....Me: Srp za klepatl .Sic
Ribeien za repo, z dvema nojema ............................. 91.25
Blago pošiljam poštnine prosto.
Math. Pezdir
Sox 772. City Hall Sta., NEW YORK. M. Y.
Pozor čitatel ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerili kupujete ali naročate ln ste ■ a jih postrežbo zadovoljni, da oglaiujejo t listu "Glas
IHaroda". 8 tam bosta ▼stregli vsem.
Uprava "Glas Naroda'
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NAHODA' ^AJVECJl >8IiOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH-
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-skesra Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj naroči pri:
Siovenic Publishing Co*
82 Cortlandt Street New York _ r