Murska Sobota, 8. decembra 1988 • Leto XL • Št. 47 • Cena 1100 din VREME Ob koncu tedna bo začet s severnimi vetrovi k nam pritekati hladen zrak. Vreme bo razmeroma suho in hladno. Dan se v severovzhodni Sloveniji začne z jutranjim programom Radia Murska Sobota! Prebujajte se z nami od 4. januarja 1989! 10. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov ODLOČNEJE IN SLOŽNEJE V BOLJŠE DNI V prisotnosti 194 delegatov in prek 50 gostov je 3. in 4. decembra v plesni dvorani hotela Pala-tinus v Pečuju potekal kongres Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki žive na Madžarskem. Po večurnih razpravah (mnogi delegati zaradi časovne stiske sploh niso prišli do besede) je kongres sprejel poročilo o delu zveze v preteklih petih letih, resolucijo in statut, ki predvideva nekatere spremembe, med katerimi je tudi nova vertikalna organiziranost, kar prejšnjem kongresu, kakovostnejši in uspešnejše dvojezično šolstvo, ni bil uresničen. Vzrokov za to je veliko: preslabe razmere za delo, pomanjkanje finančnih sredstev, premalo pedagogov, nerazumevanje predstavnikov krajevnih in županijskih organov, pa tudi ravnodušnost mnogih staršev. Skupek vsega tega predstavlja začaran krog, ki vodi v asimilacijo. V svojih razpravah so delegati predstavljali probleme posamez- Med gosti na kongresu so bili številni predstavniki madžarskega političnega in državnega vrha, naš ambasador na Madžarskem in predstavniki Socialistične zveze Hrvaške in Srbije, le iz Slovenije na kongres ni prišel nihče iz organizacij in inštitucij, ki sicer uspešno sodelujejo z narodnostno organizacijo. pomeni ustanavljanje krajevnih in županijskih odborov DZJS. Prvič so s tajnim glasovanjem volili tudi novo vodstvo zveze. Za generalnega sekretarja so ponovno izvolili dr. Marina Mandiča. Dr. Marin Mandič je v svojem Na začetku kongresa so podelili tudi državna odlikovanja in družbena priznanja zaslužnim aktivistom iz vrst južnoslovanskih narodnosti na Madžarskem. Za kulturno področje sta priznanji dobila tudi števanovski slavist Karel Krajcar in pevovodja gornjeseni-škega pevskega zbora Marija Trifusz. uvodnem komentarju k poročilu, v katerem so navedeni uspehi in neuspehi zadnjih petih let, povedal tudi marsikatero kritično. »Šola je usodno pomembna za naš obstoj, za ohranitev jezika in narodnostne identitete. In zato nas toliko bolj skrbi, da je prav na tem področju toliko težav. »Tako cilj, ki so si ga zastavili na nih okolij. Mnogi so bili tudi kritični do sebe in do drugih. Menili so, da bi morala država zagotoviti boljše možnosti za življenje in razvoj narodnosti. Tudi na vodstvo zveze je letel marsikateri očitek, da se ukvarja preveč s t. i. državno politiko in da ima premalo posluha za probleme ljudi, pripadnikov narodnosti. Pojavile so se zahteve po kadrovski prenovi, večji odprtosti in novih, de-mokratičnejših oblikah delovanja. Bilo je tudi nekaj predlogov, da bi sedež zveze preselili v Pe-čuj. Tudi z informiranjem o narodnosti in za narodnost niso bili vsi zadovoljni. Največ očitkov so bile deležne Narodne novine/ Ljudski list, list DZJS, ki naj bi premalo pisal o aktualnih dogajanjih in problemih blizu 100.000 pripadnikov južnoslovanskih narodov, ki žive na Madžarskem. (nadaljevanje na 3. strani) NAGRAJUJEMO! JELOVICA NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA! Predstavljamo vam tretjo fotografijo okna Jelovica. Dobil ga bo izžrebani naročnik VESTNIKA. To je okno TERMOTON Z ROLETO, ki zatemni prostor in varuje okno in stekla pred vremenskimi in mehanskimi poškodbami. Omarice za roleto izdelujemo v beli barvi, rolete pa v čokoladni rjavi barvi. ZA NAKUP SE PRIPOROČA JELOVICA, predstavništvo Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921. Priporočamo vam, da si pogledate propagandno sporočilo JELOVICE na str. 10 te številke VESTNIKA. PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIKI VESTNIKA! Pogovarjamo se o aidsu — svetovni dan aidsa Preteklo je le nekaj let od odkritja prvih primerov aidsa, bolezen pa se je že razširila v mnoge države in na vse celine. Odziv raziskovalcev na pojav nove bolezni je bi! zelo hiter, vendar jim do danes ni uspelo odkriti učinkovitega zdravila in ne cepiva za zaščito ogroženih. Tudi v naslednjih petih letih verjetno ne bo uspelo pripraviti cepiva za širšo uporabo. Zato je potrebno v boju proti aidsu vse moči usmeriti v preprečevanje okužbe zdravih ljudi. Najučinkovitejše orožje proti aidsu nam je informiranje, osveščanje in zaupanje ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija je izbrala 1. december za svetovni dan aidsa. Pozornost letošnjega dneva in številnih prihodnjih dni naj bo osredotočena na pogovor o tej bolezni. Geslo Pogovarjamo se o aidsu ima namen spodbuditi vse ljudi k razmišljanju in odkritemu pogovoru o bolezni v svojih družinah, širših kolektivih, v katere se vključujejo (šole, delovne organizacije) in tudi v družbi kot celoti. Pogovarjamo se v prvi vrsti o tem, kako se ljudje lahko okužimo. Če poznamo načine širjenja bolezni se pred okužbo lahko varujemo. Zapomnimo si, da je najvažnejše: — izogniti se spolnim aktom z več partnerji, z neznanimi osebami ali celo z okuženimi osebami obeh spolov, — pri spolnih odnosih z nepoznanimi osebami uporabljati kondom, ker ta pomeni varnejše spolno življenje, — uporabljati le lastni pribor za osebno higieno (zobe ščetke, britvice, pribor za manikiranje), — v primeru jemanja mami! uporabljati lastne igle in brizge. Do sedaj ni dokazan prenos aidsa preko normalnih družbenih stikov, kot so rokovanje, poljubljanje na obraz, uporaba istih sanitarij, jedilnega pribora in podobno. Bolezen se ne prenaša z kapljicami preko zraka, s hrano, v bazenih ali preko mrčesa. Osebe, ki so okužene ne smejo biti krvodajalci, dajalci semena ali telesnih organov. Ob upoštevanju osnovnih načel varovanja pred aidsom se bolezni ne moramo bati. Obnašati se moramo odgovorno. Aids je med nami, vsak dan ga bo več in nas pred njim ne more obvarovati nihče. Zato je dolžnost vsakega posameznika skrbeti zase in se obnašati tako, da se obvaruje pred okužbo. Žal se bomo s problemom aidsa ubadali še dolgo. Zelo pomembno je, da ga ne pozabimo in da naše pogovarjanje postane stalna naloga v vseh celicah družbe. Dr. Zorica Levačič-Turk Se lovske dru- zine res ukvarjajo samo z varovanjem naravnega okolja in čuvanjem male divjadi? Kdo je bolj iztrebil malo poljsko divjad -lovska puška ali nenačrtni agro-posegi? O tem in še o marsičem zanimivem. kar je povezano z lovstvom, kmetijstvom in turizmom, boste lahko m W j prebrali t za- 1 pišu okrogle 4», mize, ki ga W objavljamo na tj strani 5. I šolstvo J KAJ BO NOVEGA? Novo leto bo, kot kaže, prineslo tudi poseben paket s tremi prenovljenimi šolskimi zakoni — o usmerjenem izobraževanju, pedagoški službi in svobodni menjavi dela. Osnutku zakonskih sprememb, ki so nastali v Izobraževalni skupnosti Slovenije, so tačas že v javni razpravi. Z njimi so se prejšnjo sredo v Murski Soboti — na posvetu, ki ga je pripravil Pomurski medobčinski svet Socialistične zveze — seznanili tudi ravnatelji osnovnih in srednjih šol v Pomurju, predstavniki delavskih univerz, občinskih izobraževalnih skupnosti, organizacijske enote Zavoda za šolstvo in drugi. Predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ludvik Horvat je med drugim dejal: »Če bi samo na kratko povedal, kaj je glavno načelo vseh treh novih zakonov, je to, da se predlagatelj zaveda, da z njimi ta hip uredi le najnujnejše stvari in da vse tri zakone upošteva kot začasne oziroma prehodne. Kakor zakon o usmerjenem izobraževanju mora prej ali slej doživeti popolnejšo prenovo, tako bo potrebno bistveno spremeniti tudi področje svobodne menjave dela (nekateri predlagajo radikalne rešitve) ter opraviti obsežno raziskavo, kako zastaviti sodobno pedagoško službo kot svetovalno, razvojno in nadzorno obliko dela v naši šoli.« Bistvene novosti zakona o usmerjenem izobraževanju pa so predvsem mature za srednješolce, ki bo pomenila selekcijo ali odbiro za vpis v nadaljnje izobraževanje, možen delni pouk posameznih predmetov v tujem jeziku, skrb za posodabljanje programov tudi kot nalogo šol, stalno strokovno izpopolnjevanje in možnost napredovanja pedagoških delavcev. Precej bo tudi tako imenovanih regulativnih sprememb, kot: da bo ukinjen indeks in znova uvedeno spričevalo, da bo možno tudi ponavljanje zadnjega letnika srednje šole, da bo posameznik lahko opravljal največ tri popravne izpite, da bo največjo možno število ur teoretičnega pouka na teden 30, oziroma 36 ur skupna tedenska obremenitev in da bo potrebno zdravstve- no prizadete učence usposobiti tudi za nadaljnje izobraževanje, ne pa zgolj za delo. V nekaterih primerih bo možno opravljati vzgojno-izobraže-valno dejavnost tudi z osebnim delom. Če smo doslej s skupno vzgojno-izobraževalno osnovno (SVIO) želeli dati srednješolcem v prvem in delno tudi v drugem letniku enako znanje, bo prenovljeni zakon o usmerjenem izobraževanju SVIO opustil. Po novem bo le govor o enakovrednih izobrazbenih standardih, ki se bo ugotavljali predvsem s trajanjem izobraževanja, vsebino splošnih izobraževalnih predmetov in vsebino zaključnega izpita (maturo). Opuščena bo tudi ozka vertikalna prehodnost, po kateri je bilo vnaprej določeno, kateri srednješolskih programi so ustrezni za nadaljevanje (vpis) izobraževanje na višjih in visokih šolah. Splošni pogoj za vključitev v kateri koli program visokošolskega izobraževanja bo namreč matura. V prenovljenem zakonu o svobodni menjavi dela bo ena bistvenih novosti, da bodo ukinili vseh 19 posebnih izobraževalnih skupnosti, sredstva za srednje šolstvo pa bo tako kot doslej tudi v prihodnje zagotavljali z enotno prispevno stopnjo, kar pa ne bo uvedeno za osnovno šolstvo, kjer bo še naprej veljal sistem solidarnosti. V zakonu o pedagoški službi bo dan poseben poudarek razvojnorazi-skovalni dejavnosti, svetovalni dejavnosti, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in šele nazadnje pedagoškemu nadzoru. Šolski svetovalec (inšpektor) naj bi praviloma prišel na intervencijski pregled v razred le, če bo to zahteva staršev ali učiteljev. JOŽE GRAJ IZGUBE POMURSKEGA ZDRAVSTVA Devetmesečne izgube pomurskih zdravstvenih skupnosti so v primerjavi z lanskim devetmesečjem relativno manjše, vendar pa skupaj z izgubami lanskega leta visoke. Največji dolžnik, tako kot že leta, je soboška občina, saj mora skupaj z lanskim dolgom plačati še milijardo in 274 milijonov dinarjev. Dolg 612 milijonov ima Lendava, 167 pa Ljutomer. Nekoliko bolje je v radgonski zdravstveni skupnosti, kjer rdečih številk ne bi bilo, če ne bi bili dolžni za lansko leto, tako pa morajo po pregledu računov devetmesečja poravnati dolg 89 milijonov dinarjev. Drugi pokazatelj denarne moči in porabe v posameznih zdravstvenih skupnostih pa je povprečna poraba na pogojnega uporabnika zdravstvenih storitev, ki so jo izračunali pri republiški zdravstveni skupnosti. Radgonska občina dosega 95 odstotkov republiškega povprečja, lendavska 92, ljutomerska 89 in soboška le 79 odstotkov republiškega povprečja porabe za potencialnega bolnika. mh Občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota, Telesnokulturna skupnost Murska Sobota, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota PRIREJAJO v petek, 16. decembra, ob 17. uri v dvorani kina Park PRIREDITEV ŠPORT IN GLASBA -----Sodelujejo: ~........................................................... Dr. Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ansambel Magnet. Podelili bodo nagrade in plakete TKS zaslužnim telesnokutturnim delavcem, razglasili najboljše ekipe in posameznike delavskih sindikalnih iger in najboljše športnike Pomurja za leto 1988. Vabljeni! aktualno doma in po svetu Tudi v Sovjetski zvezi spreminjajo ustavo in tudi to najbrž vpliva na vedno večjo »glasnost« posameznih narodov. Posebej glasni so v pribaltskih republikah: Estoniji, Latviji in Litvi, v Zakavkazju pa je že prišlo do pravih pogromov in nacionalne nestrpnosti. Iz Armenije se selijo ljudje v Azerbejdžan in obratno. Nestrpnost je že terjala nekaj žrtev. Gorbačov je napovedal boj proti nestrpnežem. Na sliki: tanki na ulicah Erevana. glavnega mesta Armenije. Ustanovitev kulturnega društva 7. člen Dovoljenje zanj so dobili iz Gradca že 28. julija (na dan, ko je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno!), ustanovni občni zbor pa bo predvidoma okrog božiča. Seveda ima za to največ zaslug dr. Wolfgang L. Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze, doma iz Potrne/Laafelda pri avstrijski Radgoni, ki naj bi tako s peščico dvojezičnih izobražencev kronal deset- in večletna prizadevanja za narodnostni preporod in (samo)organi-ziranje štajerskega dela slovenske manjšine v Avstriji. Pri tem je omembe vredno dejstvo, da so bili štajerski Slovenci kot ena od posebnih vsebinskih točk dvostranskega sodelovanja navajani ob nedavnem srečanju štajerskega deželnega glavarja dr. Josefa Krainerja s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem. To resda doslej ni bil običaj, vsekakor pa kaže precej spomniti na izjavo, ki nam jo je konec leta 1986 dal dolgoletni kul-tumo-politični aktivist na avstrijskem Koroškem, ta čas koordinator vseh narodnostnih skupin in manjšin v Avstriji, dr. Franci Zwitter. Rekel je med drugim tole: »Lani (torej leta 1985 — op. B. Ž.) smo sprejeli — ne vem, če vam je znano — t.i. listino manjšinskih pravic za avstrijske manjšine. Kot koordinator sem jo poslal vsem tistim deželnim vladam, kjer imajo manjšine; tudi štajerski. Vsi deželni glavarji, z izjemo štajerskega, so potrdili sprejem karte in napisali, da se bodo po teh načelih ravnali. Na urgenco sem končno dobil isto potrdilo tudi od štajerske vlade. Torej štajerska vlada ni odgovorila, da nima Slovencev. V svojem spremnem pismu sem izrecno navajal, da gre za 7. člen, kjer so zajeti tudi štajerski Slovenci, in ga je treba pri ravnanju z njimi upoštevati. Ni prišel odgovor, kakor sem pričakoval, da ni Slovencev, ampak nasprotno. Z veliko zamudo, a vseeno so odgovorili, da listino sprejemajo in se bodo po njej ravnali. Ni sicer podpisan deželni štajerski glavar gospod Krainer, pač pa predstavnik urada deželne vlade.« Na drugem Vebrovem kolokviju (med 11. in 13. novembrom), avstrij-sko-jugoslovanskem filozofskem srečanju z mednarodno udeležbo v naši in avstrijski Radgoni, smo z dr. Gom-boczem segli v ozadje rojevanja slovenskega kulturnega društva na avstrijskem Štajerskem. Za iztočnico je bilo nujno naslednje pojasnilo: »V Avstriji je zakonsko tako, da mora imeti sleherno društvo imensko prijavljene člane; vsaj trije morajo biti znani oz. podpisani. To je že storjeno, zgodilo pa se je maja ali junija — ne spomnim se točno — sicer pa veste, da gre za večletne priprave. Nalogo je v bistvu opravilo izobraženstvo. Statut društva je znan, sam sem ga pripravil in je potrjen. Pri nas namreč lahko oblast neko društvo prepove ali ukrepa na dva druga načina: če sploh ne ukrepa, ni prepovedano in je s tem dovoljeno, ali pa pisno sporoči, da društvo ni prepovedano. Pismo smo dobili zadnji mogoči dan, natanko 28. julija, ko je — kot veste — Avstro- Ogrska napovedala Srbiji vojno, kar je kajpak naključje. Na ta dan so pač dovolili delovanje našega društva, imenovanega 7. člen za Štajersko. Zdaj moramo v enem letu osnovati sedemčlansko predsedstvo z znanimi osebami, kar ni lahko. Ustanovitev društva načrtujemo za 27. ali 28. december ali morda kasneje, skratka, po — Ognjevita izmenjava mnenj o štajerskih Slovencih na Vebrovem kolokviju med dr. Gomboczem (levo) in enim redkih slovenskih znanstvenikov dr. Trstenjakom, ki ni ravnodušen do usode slovenstva na avstrijskem Štajerskem. N) mitingovanj v milijarde dolarjev, to resnico potrjujejo: plačali bomo _ zelo zelo visoko ceno prebijanja k pravi demokraciji, kajti na tej poti it je veliko napačno usmerjene energije, kakor je bilo doslej tudi veliko napak v usmerjanju razvoja. Tega ceha pač ne moremo naprtiti Hika'S^ mur drugemu, čeprav se še vedno medsebojno obtožujemo zaradi tega, kar se nam dogaja. Zakaj je tako? Ker se pač več ukvarjamo s paradami kot z delom. Viktor Širec božiču. Imamo dovolj ljudi, vendar ne želimo takih, ki niso dovolj sposobni ali so vsiljivi.« Čemu tako izzivalen naslov društva: 7. člen? »Ne zdi se mi izzivalen, saj je bistveno daljši m se glasi: Znanstveno društvo prijateljev za uveljavitev, uresničevanje in pospeševanje v 7. členu državne pogodbe iz leta 1955 navedenih humanih, kulturnih in šolskih pravic, zahtev in aktivnosti avstrijskih državljanov na Štajerskem, na kratko: Kulturno društvo 7. člen za Štajersko.« Ko ste v začetku tega leta ciljno anketirali dvojezično prebivalstvo v De-doncih/Dedenitzu, ste menda imeli težave z žandarmerijo!? »Uradno ne. Sami vaščani so me nadzorovali in prijavljali, češ, ta huj-skač, ta puntarje spet tu. Žandarme-rija je za sodelovanje, saj je njen okrajni poveljnik v Radgoni gospod Johann Kovač, doma iz Potrne/Laafelda, moj prijatelj, sicer zelo razgledan in tudi dvojezičen. Z njim ni težav. Je spravljiv. Drži pa, da nanj pritiskajo od zgoraj in od spodaj. Pisal sem deželnemu ministru za notranje zadeve, da se mi zdi nenavadno naslednje: ko se sprehajam po Gradcu, me policija nikdar ne opazuje, ko hodim po Dedoncih, me vselej spremlja žandarmerija. Zakaj? Odpisal mi je takole: Dragi gospod doktor’ Ni nam znano, da bi vas kdorkoli opazoval ali spremljal, naj bo v Gradcu ali Dedoncih. Nihče nima nič proti vam. Bodite pomirjeni! Lahko se mirno Bratsko razpravljanje v Jugoslaviji (Kleine Zeitung) sprehajate kjerkoli, nihče vam ne bo storil nič žalega.« Zdi se, da bodo v vodstvu društva prevladovali izobraženci? »Tako je — in študentje. Imamo že tudi dva kandidata za predsednika. Vsekakor bo moral biti na čelu društva človek, ki bo vsaj toliko obvladal slovenščino, da bo vedel kaj povedati. Torej osebno ne morem biti predsednik, kajti premalo obvladam slovenski jezik. Več vam za zdaj ne morem zaupati.« Zakaj sedež društva v Gradcu? »To je zgolj uradno. Če je namreč sedež v Gradcu, lahko agitiram po vsej Štajerski, če pa je v Radgoni, morem zgolj na območju okraja Radgona. Obstajajo štiri skupine Slovencev: vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, graški in zgornještajerski. Seveda so v celoti zajeti obmejni okraji Radgona/ Radkersburg, Lipnica/Leibnitz in Deutschlandsberg. Veliko Slovencev je v samem Gradcu.« Kakšne so v bistvu vaše namere z ustanovitvijo kulturnega društva 7. člen za Slovence na avstrijskem Štajerskem? Zgolj kulturne? »Nimamo nobenih neposrednih političnih namer. Naši neposredni nameni so humani. Tistim mladim materam, ki hočejo, da bi njihovi otroci znali slovensko, je treba to omogočiti. Zdaj se kaj takega ne da, ker se tega jezika v šoli ne učijo. Nikogar nočemo siliti ali prepričevati, naj se uči slovenščino, ampak bi radi tistim, ki želijo biti dvojezični, pomagali. To je vendar samoumevno. Hočemo jih preprosto obvarovati pred šovinizmom. To je vse. Če se to ne sme, ne vem, kaj se sme. V državni pogodbi so omenjene povsem druge stvari: šole, sodišča, dvojezični napisi in kaj vem kaj še. Štajerski Slovenci smo v pogodbi trikrat omenjeni, a kaj bi s tem. Nihče od nas si ni želel priti vanjo, saj ni nihče nič vprašal. Dali so nas torej v pogodbo, in če smo v njej, naj zato tudi plačajo. Predpis je zato, da se ga spoštuje ali pa razveljavi.« Branko ZUNEC Brez žice na meji Konec prejšnjega meseca so časopisi na Madžarskem objavili vest, da bo ukinjena t. i. tehnična zapora na madžarsko-avstrijski meji. Do tega ukrepa je prišlo na predlog poveljstva enot za čuvanje meje. V zvezi s tem je državni minister in član politbiroja madžarske partije Imre Pozsgay povedal — kot poroča Vas Nepe — , da je ta ukrep sodoben, ker je zapora preživela tako zgodovinsko kot politično in tehnično. Ukinitev zapore bo prispevala k nadaljnjemu razvijanju madžarsko-avstrijskih stikov, k boljšemu političnemu in splošnemu vzdušju. Madžarski državljani imajo t. i. svetovne potne liste in lahko potujejo po svetu brez kakršnih koli omejitev, zato za njih ni več interesanten nelegalen prestop meje. (Največ nelegalnih prestopov madžarsko-avstrijske meje je s strani tujih državljanov.) Upajmo, da bo ta ukrep prispeval tudi k večji sproščenosti naših rojakov v sosednji Železni županiji in vsem, ki potujejo v te kraje — bo manj žic, manj legitimiranj. V. J. RELACIJE Ob mitingu bratstva in enotnosti v Beogradu je beograjska Politika natisnila posebno izdajo z naslovom Bitka za resnico, v katerem je objavljen članek Predraga M. Zdravkoviča: Kdo je posejal strup sovraštva, kjer odkriva, da je obsojeni vojak Tomo Bogataj žrtev sovražne slovenske vzgoje slovenske naciokratije, ki vceplja slovenskemu ljudstvu zavest o sebi kot »kulturno višji rasi« v Jugoslaviji, ki da išče svoj prostor pod soncem izven te dežele itn., kajpak v imenu — bitke za resnico. Mož, ki je prišel 1951. leta študirat v Ljubljano, je še vedno užaljen, ker so ga nekateri oštevali z »južnjakom«, »bizantincem« in še kako, ne da bi vedel, da tukaj oštevajo prišleke iz Slovenije s »Švabe«, »severnjaci« in še kako — čez še vedno nevidno obstajajoče av-stro-ogrsko-turške meje v podzavesti prenapetežev, med katere očitno spada tudi sam. Res je, da so me nekateri kolegi pred četrt stoletja pospremili v Beograd z ugotovitvijo: »Greš med biazantince«, kakor je tudi res, da smo se tukaj radi pošalili s kolegom, dopisnikom iz Makedonije, »kako si, južni Srbin«, vendar to takrat ni izgledalo zobato, kot je zdaj predstavljeno v posebnem politikinem ponatisu »odmevov in reagiranj« občanov, objavljenih v zadnjih prenapetih časih v rednih izdajah Politike. Sam Tito se je svojčas nasmehnil vprašanju nekega tujega novinarja ob vprašanju, kako prenašamo napade z Vzhoda: »Tudi mi smo znali biti zobati!« Kaj naj torej porečemo o takem pisanju in tudi paroli: »Avnojci, povejte resnico«?! Relacije resnice so pač raztegljive, kot na primer tista o Kosovu, da osem let po kontrarevoluciji ni bilo nič storjenega in so zdaj potrebne temeljite čistke kot nekakšen politični carski rez. To je nemara trenutna politična resnica, ob kateri obstajajo še neke druge resnice o vsem, tudi o dogajanjih na Kosovu. Spomnim se namreč obiska novinarjev na Kosovu v času, ko je bil Mehmed Bakali predstavljen javnosti kot perspektivni kader na Kosovu. Takrat smo zvedeli o izgradnji pokrajine na temelju gradnje polavtomatiziranih tovarn, pa o posojilih in pomoči zveznega sklada za pomoč nerazvitim področjem. Na vprašanje, kaj je s sodelovanjem delovnih organizacij iz vse dežele, kajpak takrat nisem dobil odgovora —- obljubili so mi ga pisno. In pri obljubi je ostalo, kot tudi marsikaj drugega. Zdajšnje dogajanje daje odgovor na takratno vprašanje, vendar še nisem našel dovolj pravih podatkov o tem, kako ta neposrednost rojeva pravšnji razvoj Kosova, ker je javnost pač preveč plavljena s politično ekscesnimi resnicami, kot je nazadnje množično nasprotovanje Albancev zoper odstavljanje pokrajinskih voditeljev, predvsem Azema Vlasija in Kačuše Jašah. Vse, kar se zdaj dogaja, je posledica naznačene relacije: ko smo v Sloveniji že dodobra uveljavili zavest o neizbežnosti neposredne povezanosti dela, je na drugi strani dežele še neomajana zavest o pravici »šlepanja« na splavu posrednega jtnanciranja lastnega razvoja. Toda misel o samoupravljanju kot nedonošenčku, spravljenem v inkubator, je bila tedaj grešna, kot je bila ostro grajana tudi vsaka ra-čunica o materialnih izgubah na premnogih zborovanjih in sestankih povsod, kjer je bilo odločanje v samoupravnih oblikah delovanja. Ar- § gumeni, s katerim je to pobijano.je bil, da je demokracija pač draga. BS Zdajšnji dogodki, ko nekateri štejejo izgube zaradi dosedanjih § PLURALIZEM PO MADŽARSKO Spomladi letos je prvi človek partije in vlade Karoly Grosz izjavil, da večstrankarski sistem na Madžarskem »teoretično ni izključen«. Prejšnjo sredo pa je avstrijski radio prenesel že bolj določno Groszovo izjavo za tisk: »Stranke da, vendar samo take, ki ne bodo spodkopavale temeljev sedanje madžarske družbene ureditve.« Nedavno izvoljeni predsednik vlade Miklos Nemeth je bil v svojem intervjuju za Magyar Hirlap še nekoliko manj določen: »Odprti bomo do vseh, ki žele delati v interesu dežele.« Poglejmo najprej malo v zgodovino madžarskega političnega-življenja. Čeprav je Stranka malih posestnikov na volitvah leta 1945 dobila 245 od skupno 405 poslanskih mandatov v parlamentu, je imela v vladi Narodne fronte glavno besedo manjšinska Komunistična partija, ki so se ji pridružile še socialdemokratska, kmečka in liberalna (demokratična) stranka. Opozicijo so sestavljale Katoliško-kmečka demokratska stranka, Stranka neodvisnosti, Neodvisna demokratska stranka, radikalnosocialistična in katoliška Ženska stranka — in ta opozicija je na volitvah leta 1947 dobila 136 mandatov. Leta 1948 se je KP v celoti združila z levim krilom socialdemokratske stranke v Madžarsko partijo delavcev, ki je leta 1954 prepovedala ostale stranke, sama pa je ob vstaji leta 1956 razpadla, ko so bolj demokratično usmerjeni komunisti ustanovili Madžarsko socialistično delavsko partijo, sedaj edino stranko na Madžarskem. Janos Voeroes, ki je v partij skem politbiroju zadolžen za ideološka vprašanja, ne izključuje možnosti, da bo katera od organizacij ali skupin, ki jih danes smatrajo kot nekakšne »debatne klube«, sčasoma prerasla v politično stranko. Po svoje zanimivo je stališče madžarskega pravosodnega ministra Kulcsarja, ki meni, da novi zakon o svobodnem združevanju ustreza sedanjemu stanju razvoja«, o političnih strankah v pravem smislu besede pa se bo lahko govorilo šele po sprejetju nove ustave, to V ŽARIŠČU DOGODKOV pa bo šele po letu 1990. O sprejemanju nove ustave so mnenja deljena. Nekateri so za to, da bi ustavo sprejel parlament tega sklica in da bi bile naslednje parlamentarne volitve že po novem volilnem zakonu, spet drugi so mnenja, da bi bilo treba sklicati ustavodajno skupščino, ki naj bi sprejela novo ustavo. Čas pa, kot kaže, nekoliko prehiteva delovanje mehanizmov glede sprejemanja ustave. Ena najmočnejših opozicijskih skupin — Demokratični forum, ki je imel oktobra okrog 6 tisoč članov, bo sklical, kot to trdijo najbolj odgovorni v forumu, kongres, čim se bo število članov povzpelo na 10 tisoč. Na to pa najbrž ne bo treba dolgo čakati. Na kongresu bodo izvolili kandidate za bodoče parlamentarne volitve. Morda Demokratični forum še ne bo stranka, toda njegovo obnašanje in delovanje bo najbrž zelo strankarsko. Reformisti znotraj madžarske partije so pred meseci osnovali Novo marčevsko fronto. Med ustanovitelji je tudi član politbiroja Rezsoe Nyersz, ki pravi, da globus ŽENEVA — ZDA palestinskemu vodji J. Arafatu niso dale stopne vize, zato se bo v dneh med 13. in 15. decembrom OZN »preselila« v Ženevo, kjer bodo razpravljali o novi palestinski državi. Ameriški ukrep je huda kršitev konvencije iz leta 1947, ki predpisuje ravnanje ZDA kot gostiteljice OZN, doma pa je spodbudil hude kritike. NEW YORK — Ameriška policija je aretirala jugoslovanskega konzula v Chicagu Bahrudina Bijediča in še nekaj drugih ljudi. Bijedič naj bi bil vpleten v mafijske posle in v nedovoljeno pošiljanje dolarjev v Jugoslavijo. V afero naj bi bile vpletene tudi nekatere naše banke. SYDNEY — Pred dnevom republike je skupina ustašev hotela sežgati jugoslovansko zastavo, ki je visela na jugoslovanskem teritoriju konzulata. Pri tem je naš varnostnik obstrelil 16-letnega Josepha Tokiča. Avstralske oblasti so zahtevale našega varnostnika, čemur pa se je zvezni sekretariat za zunanje zadeve uprl. Avstralska vlada je na to sklenila, da se jugoslovanski konzulat v Sydneyu zapre. Okoli dva tisoč avstralskih Jugoslovanov je potem demonstriralo proti temu sklepu avstralske vlade. MOSKVA — Pet kriminalcev je v se-vernokavkaškem mestu Ordžonikidze ugrabilo avtobus s 30 šolarji, nato pa izsililo polet z letalom iz SZ. Mnoga tuja letališča niso hotela dati dovoljenja za pristanek ugrabljenega letala. To je storil Tel Aviv v Izraelu. Izraelske oblasti so sklenile, da ugrabitelje vrnejo Sovjetski zvezi. PECS Tu se je končal dvodnevni 10. kogres Demokratične zveze južnih Slovanov. V 40 letih obstoja zveze je to prvič, da kongres ni bil v Budimpešti BUDIMPEŠTA — Romunske oblasti so izgnale trgovinskega svetovalca madžarskega veleposlaništva v Bukarešti Karolyja Gyoerfija. Nekaj dni za tem pa so Madžari iz Budimpešte izgnali političnega svetovalca romunskega veleposlaništva Pavla Platona. Madžarskega diplomata je romunska policija najprej okrivila, da se vozi v ukradenem avtu, potem pa, da je povzročil hudo prometno nesrečo in pobegnil. Gyoerfi trdi, da ni res ne eno in ne drugo. DUNAJ — Avstrija si veliko prizadeva za ohranitev zdravega okolja. Tako so že pred desetimi leti namenili za ohranitev svojih jezer 10 milijard šilingov. Sedaj nameravajo z enako vsoto urediti še bregove teh jezer. so cilji »Marčevske fronte« zelo podobni ciljem foruma, vendar s to razliko, da »fronta nekoliko bolj poudarja demokratični socializem, Forum pa demokracijo.« Med kandidati za status stranke je tudi Mreža svobodnih pobud, ki so jo osnovali letos spomladi, pripadajo pa ji različne verske skupine, mirovniki, svobodni sindikati »zelenih« in razna humanitarna združenja, kakor tudi FIDES (Zveza mladih demokratov). Seveda pa niso vsi Madžari zagovorniki tako hitrih sprememb. Tako so pred nedavnim iz nekega budimpeštanskega okraja poslali cekaju pismo, v katerem avtorji in somišljeniki izražajo zaskrbljenost glede razmer v družbi in zahtevajo, da naj CK ne dovoli razbijanje partijskih vrst, v partijskem dnevniku Nepsza-badszag pa že dolgo objavljajo polemike, ki govorijo v prid kot tudi proti hitrim reformam v madžarski družbi. Slednji, ki so za premislek, trdijo, da so najrazličnejše skupine preglasne in da je zaradi tega prišlo do idejne zmede. .Za razmere v vzhodnoevropskih državah je madžarski zgled vsekakor, lahko bi rekli, revolucionarno dejanje, Čeprav se morda mnogi, ki se danes zbirajo pod okriljem različnih gibanj, povsem ne strinjajo z Groszovo trditvijo v uvodnem odstavku tega pisanja. Toda, tako v načelu kot tudi v praksi, se tudi v zahodnoevropskih meščanskih družbenopolitičnih sistemih ne strinjajo s tistimi gibanji, ki grozijo vzpostavljeni ureditvi. STRAN 2 VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 ODLOČNEJE IN SLOZNEJE V BOLJŠE DNI (nadaljevanje s 1. strani) Poleg tega so Hrvati tožili, da je je v listu preveč cirilice, Srbi pa obratno, da je premalo tekstov v cirilici. In kako je bilo s porabskimi Slovenci? Na žalost sta do besede prišla le dva. Predstojnik katedre za slovenski jezik na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu dr. Karel Gadanyi je govoril o problemih šolstva. Menil je, da bi morala biti skrb za narodnost stalna in pri tem pokritizirala tiste, ki živijo na račun narodnosti, ne da bi delali v njeno korist. Rajši se ukvarjajo z intrigami kot da bi skrbeli za človeka. Marjana Sukič je govorila o problemih na področju kulturne dejavnosti. Pohvalila je stike s Slovenijo, saj se tudi ob pomoči mentorjev iz matične domovine raven ljubiteljske kulture nenehno dviga. Vendar pa nekateri —LENDAVA........................................ Vendarle nova rafinerija? Kot je znano, so pred 7 leti nameravali v Lendavi postaviti novo rafinerijo. Oprema, ki sojo uvozili tz Poljske, je že bila v Petišovcih. Vendar se je Slovenija tej naložbi takrat odpovedala, že kupljeno opremo pa so leta 1986 s posredovanjem (in zaslužkom) ljubljanskega Smelta prodali Kitajski. V delovni organizaciji Ina Nafta Lendava sedaj ugotavljajo, da je bila to zgrešena odločitev in da imajo zaradi neuresničene naložbe precej milijonov dolarjev negativnega salda. Kot smo zvedeli na seji izvršilnega odbora Splošnega združenja energetike Slovenije, ki je bila pred prazniki v Lendavi, so v Ini Nafti spet začeli s pripravami na gradnjo novih ali dodatnih rafinerijskih zmogljivosti, tako da bi lahko po letu 1992 predelali namesto 650 tisoč okrog milijon ton surove nafte letno. To jim narekuje predvsem večje povpraševanje po naftnih derivatih na območjih, ki jih oskrbuje lendavska rafinerija (regije Murska Sobota, Maribor, Dravograd, Celje, Varaždin, Bjelovar in Krapina). Glede na ponudbe, ki so jih že zbirali, najugodnejša pa je prispela iz Moskve, bi bilo potrebno za razširitev rafinerije zagotoviti 17 milijonov 720 tisoč (obračunskih) dolarjev. Predstavniki Petrola so imeli k tej naložbi pomisleke, v sozdu. Ina pa je že dobila zeleno luč. Sovjetska stran je v ponudbi dala tudi možnost kreditiranja, in sicer državno posojilo na 10 let s 4-od-stotno obrestno mero in dveletnim odločenim plačilom po uresničitvi vsakega dela pogodbe. Vse to morajo potrditi pristojni državni organi obeh držav. Čeprav torej še ni vse urejeno, se v Ini Nafti Lendava pripravljajo na začetek te naložbe. Dela naj bi stekla leta 1991, v naslednjem letu pa naj bi že steklo poskusno pridobivanje. Člani odbora so obravnavali tudi poročilo o raziskavah nafte in plina, ki jih opravljajo delavci Ine Nafte Lendava v sodelovanju z drugimi izvajalci. V tem srednjeročnem obdobju so naredili 7 vrtin na območju tako imenovane murske depresije, odkrili okrog 400 tisoč ton ekvivalentne nafte v plinskem stanju, kar je vredno čez 28 milijonov dolarjev. Za raziskave pa so porabili okrog 17 milijonov dolarjev. Najbolj obetavna vrtina je Petišovci 5, saj so odkrili okrog 400 milijonov kubičnih metrov plina, najslabše rezultate pa so dobili v Rakičanu. V te raziskave je lendavski kolektiv vložil okrog 30 odstotkov lastnih sredstev. Jože Graj od tedna do tedna MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze so obravnavali dva osnutka zakonov, ki sta gotovo velikega pomena za nadaljnji razvoj političnih odnosov. Pri prvem gre za zakon o delovnih razmerjih, pri drugem pa za zakon o temeljih sistema družbenega načrtovanja in o družbenem načrtu Jugoslavije. Z nekaterimi pripombami so na seji sprejeli ta dva pomembna dokumenta, o katerih bo še govora pred njunim dokončnim sprejemom. Čeprav je najnovejša različica zakona o podjetjih boljša kot prejšnje, pa bo potrebno še veliko strokovnega dela, saj so nekatera bistvena vprašanja še vedno odprta, so menili v razpravi. MURSKA SOBOTA — V soboški občini je po najnovejših podatkih 2041 članov Zveze komunistov, kar je za 78 manj kot ob koncu minulega leta. Lani je izstopilo 63, letos pa 66 članov ZK, medtem ko so v partijske vrste sprejeli le 5 novih članov. Med njimi ni nobenega srednješolca, kar zbuja še posebno skrb. V soboški občini, kjer je 136 osnovnih organizacij ZK, navajajo kot poglavitni vzrok za izstopanje članstva visoko članarino, nemoč ZK pri reševanju problemov, nepravilnosti v družbi itn. MURSKA SOBOTA — V drugi polovici decembra bo občinski komite Zveze komunistov pripravil že tradicionalni sprejem za dolgoletne člane. Teh je letos kar 127; od tega 82 s 40-letnim partijskim stažem, 45 jubilantov pa ima za sabo 30 let članstva v Zvezi komunistov. Na tem srečanju bodo jubilantom izročili tudi priložnostna darila. G. RADGONA — OK ZSMS je organizirala seminar za vodstva osnovnih organizacij. Janez Kopač, član predsedstva republiške konference mladih, je najprej predstavil delo na republiškem mladinskem vrhu in komentiral aktualne dogodke v naši družbi. V razpravi pa je bilo slišati tudi najnovejši utrip med mladimi v radgonski občini, saj bodo v kratkem izvedli tudi programsko-volilno konferen- V drugem delu seminarja so udeleženci poslušali predavanje o aidsu in si ogledali dva videofilma. LENDAVA — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so obravnavali več gospodarskih tem; pregledali so rezultate poslovanja organizacij združenega dela v letošnjih devetih mesecih in posebej menili izgubo v Primatovem tozdu Skladiščna oprema, ugodno pa so ocenili gibanja v Ini Nafti, ki seje končno prebila v krog uspešnih organizacij. Na 71. seji izvršnega sveta so se seznanili tudi s programom ukrepov gospodarske politike -SFRJ in SRS v prihodnjem letu, v tej zvezi pa tudi s socialno politiko v občini Lendava. »Izvršniki« so obravnavali še nekaj predlogov odlokov, ki jih bo skupščina sprejela na zasedanju v torek, 13. decembra. MURSKA SOBOTA — Pred napovedano 2. sejo problemske konference o prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini se je v petek popoldne sestalo predsedstvo občinske kulturne skupnosti in poleg osnutkov programov dela v naslednjem letu dobršen del skupne seje z odborom za svobodno menjavo dela namenilo prav tem kratkoročnim problemom v iskanju dolgoročnega cilja. Ta je poleg usposobitve zaprte gledališke dvorane oživitev celotnega soboškega gradu in nadaljevanje gradnje kulturnega centra v središču mesta, kjer naj bi bila poleg galerije tudi knjižnica, informativno središče in večnamenska dvorana. uspehi ne bi smeli povzročiti, da si zakrivamo oči in ne vidimo tudi mnogo pomanjkljivosti in problemov. Tudi zastopanost Slovencev v sredstvih informiranja je še vedno preskromna.’ Prav gotovo so še mnogi problemi, o katerih Slovenci niso uspeli spregovoriti. Življenjske razmere in delo v pokrajini ob Rabi so takšni, da zahtevajo pomoči širše skupnosti. Kako torej naprej? Stari in novi generalni sekretarje na koncu povedal, da se mu zdi, kot da bi bili pripadniki južnoslovanskih narodov na veliki ledeni plošči, ki je vsak dan tanjša in manjša. Kritična točka narodnostne politike bosta še naprej šolstvo in kultura, saj brez jezika ni napredka. Za korak naprej pa bo potrebna tudi enotnost pripadnikov vseh treh narodnosti, torej Hrvatov, Srbov in Slovencev. Silva Eory Ob jubileju razvojnega oddelka Deset let je, kar v Vzgojno-var-stveni organizaciji Murska Sobota deluje razvojni oddelek. Kaj pomeni za otroke in njihove starše, smo videli na ponedeljkovem obisku v njem, posebej pri ganlji- VKLJUČEVANJE OTROK Ker gre za vključevanje razvojno motenih otrok, so tudi drugačni kriteriji vključevanja teh otrok. Otroke je potrebno najprej odkriti. Odstopanja otrok v razvoju ugotovi največkrat pediater ali diagnostično-te-rapevtska skupina. Preden pa je otrok vključen v posebno ustanovo ali obravnavo, se ugotavljajo njegove psihofizične zmogljivosti. To ugotavlja več strokovnjakov: zdravnik otroške smeri, psiholog, nevropsihiater, ortopedagog in socialni delavec. Kriteriji za vključitev so stopnja prizadetosti in stopnja usposobljenosti otroka ter starost od 3 do 7 let. Služba za psihohigieno otrok in mladine Murska Sobota ugotovi s svojo strokovno skupino stopnjo razvojne motenosti otroka in o tem izdela mnenje. Potem VVO M. Sobota seznanijo z odkritim primerom, da se lahko vključi otroka v razvojni oddelek. Starši se oglasijo pri socialni delavki v VVO, kjer dobijo vse informacije v zvezi s sprejemom v dnevno varstvo. Sprejem poteka na podlagi prijave, ki jo izpolnijo starši in vrnejo v VVO. V primeru prostega mesta otroka takoj vključimo. Razvojno moteni otroci imajo prednost pri sprejemu. Starše seznanimo z dnevnim redom v oddelku, sledi ogled ale-tega in razgovor o delu pedagoga v razvojnem oddelku, še preden začne otrok redno obiskovati vrtec. Ta oblika vključevanja otrok je že več let uspešna, saj imamo številčno zaseden oddelek. Pomoč staršem, ki imajo prizadetega otroka, je nujno potrebna. V okviru Društva za pomoč duševno prizadetih smo začeli urejati dodatni dopust, ki jim pripada za prizadetega otroka. To smo se dogovarjali z delovnimi organizacijami, kjer so starši zaposleni. V večini primerov ni bilo težav, saj so starši ta dopust koristno porabili za seminarje. Poleg rekreacije in počitka starši dobijo nasvete ter si ob srečanju z drugimi izmenjajo izkušnje in dobijo novih moči za nadaljnje delo. Našli smo novo obliko sodelovanja s starši, saj sta socialni delavec in specialni pedagog obiskovala starše prizadetih otrok na domovih. Skupno smo reševali problem premajhnega zanimanja staršev za vzgojno delo in uspešnost otroka. Po letu 1983/84 smo obiske ukinili, saj so se starši vedno bolj začeli zanimati za otroke. V razvojne oddelke smo imeli vključene otroke iz krajev, ki so precej oddaljeni iz M. Sobote, zato smo le-tem uredili mesečne vozovnice brezplačno. Pri delu z razvojno motenimi sodelujemo z zdravstvenim domom, otroškim dispanzerjem, psihohigieno, logopedsko službo, Centrom za socialno delo, OŠ s prilagojenim programom, delovnimi organizacijami, SOV, društvom duševno prizadetih in drugimi. Cim uspešnejše bo sodelovanje le-teh, tem več bo storjenega v prid razvojno motenim otrokom v naši vzgojno-varstveni organizaciji. Katica GOMBOC, socialna delavka DVA DNI Z MLADIMI STROKOVNJAKI V RADENCIH w »Ce vse to povem direktorju, me nažene!« Stotnija pomurskih poslovnežev — tistih, ki to že so, predvsem pa tistih, ki to šele postajajo — se je konec novembra za dva dni zbrala v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Namene je bil nekoliko po-bliže spoznati naslednje teme: poslovna in razvojna uspešnost podjetja, razvojni dejavniki sodobnega sveta, sodobno organiziranje poslovanja, interpersonalni vidiki dela z ljudmi, usposabljanje za učinkovito poslovanje s tujino, celovito obvladovanje kakovosti, izobraževanje za učinkovito vodenje, inovacije upravljanja, poslovanja in tehnologije. Prvi tovrstni seminar je pripravila in izpeljala Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje — lahko bi trdili, da po zgledu »direktorske šole« (Centra za usposabljanje vodilnih delavcev) na Brdu pri Kranju — kot kaže pa naj bi, po besedah njenega svetovalca Štefana Dravca, prerasel v tradicionalno obliko funkcionalnega usposabljanja mladih strokovnjakov z višjo in visokošolsko diplomo. Kidričeva nagrada za WC Če je bil dipl. soc. Janez Kapun s prvo temo bolj za ogrevanje poslušalstva, je naslednji predavatelj, Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, z uigrano govorniško veščino dobesedno navdušil. Izluščimo samo nekaj biserov iz njegovega samozavestnega nastopa: »Bolehamo za gi-gantizmom, amaterizmom in di-ietantizmom .. . Na spirali gospodarske neuspešnosti smo se znašli na robu državljanskih konfliktov, kar je izraz razvojne neučinkovitosti ... V ZR Nemčiji je v letu 1984 propadlo 16.684 podjetij, nastalo/rodilo se je čez 17 tisoč. Pa pri nas? Pri odmiranju oz. rojevanju podjetij se v bistvu nič ne dogaja ... Naša dežela je dala trikrat več stanovanj snažilkam kot mladim strokovnjakom . . . Kidričeva nagrada je vredna dva kvadratna metra stanovanja v industrijskem predmestju Ljubljane. Vemo, za kakšen prostor v stanovanju gre! Ni to popolno razvrednotenje ustvarjalnosti?« Sledil je nastop dr. Štefana Špilaka — govoril je o sodobnem organiziranju poslovanja — in za njim dr. Pavaa Brajše, primarija psihiatričnega oddelka varaždinske bolnice, ki je znan po trditvi, da je vsak od nas vsak dan vsaj pet minut nor. Zbrani so z velikim užitkom in simpatijami spremljali njegov slikoviti, mestoma kar cinični, sarkastični način posredovanja; recimo, da delo z ljudmi ni ne kozmetična nadgradnja ne humanitarna kategorija, ampak nekaj osrtovnega in strateškega v slehernem izdelovalnem procesu. »Rukovodioc ali glavovodioc?« Dopoldan drugega dne sta se za predavateljskim odrom zvrstila dr. Tine Lah (predstavil je usposabljanje za učinkovito poslovanje s tujino) in dipl. inž. Zdenka Jurančič, ki je pojasnila vem prikazu dejavnosti prizadetih otrok in pogovoru s tistimi, ki se v tem okolju trudijo, da kot družba ne bi zanemarili pomoči potrebnih. Kadar gre za otroke, ki so dru celovito obvladovanje kakovosti. Za pomurski gospodarski prostor sta obe temi kratkoročno in dolgoročno zelo pomembni, zato je bilo zanimanje slušateljev očitno in razumljivo. Popoldanski del je vnovič pomenil svojevrstno doživetje, kar sta zagotavljali že sami imeni predavateljev; dr. Danica Purgo-va, direktorica Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju, ter dr. Matjaž Mulej, profesor na mariborskem Vekšu. Purgova je z vidika našega in svetovnih središč za funkcionalno usposabljanje menežer-jev razgibano in poznavalsko razčlenila izobraževanje za učinkovito vodenje; nekaj njenih najbolj iskrivih in domiselnih preudarkov zajemamo ali jih še bomo zajeli v rubriki Inovacije. Mulej, avtor znamenite sintagme »vsi mislimo, vsi delamo«, je, kot običajno, nadgrajeval že za PREDLAGANE SPREMEMBE ZA SOCIALNE POMOČI V času, ko se število ljudi, ki potrebujejo socialne pomoči, povečuje, je republiška skupnost socialnega varstva predlagala spremembo samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. S spremembami naj bi dosegli predvsem dvoje: poenostaviti zapletene postopke za pridobitev pomoči ter jih spraviti na skupni imenovalec za vso Slovenijo in dvigniti raven socialnovarstvenih pomoči. Do sedaj so posamezne ustanoviteljice skupnosti socialnega varstva —- skupnost otroškega varstva, za zaposlovanje, skrbstvo in stanovanjska — delovale dokaj samostojno ter same povečevale (valorizirale) socialne pomoči. Po novem pa naj bi se le-te povečale po objavi v Uradnem listu enotno za vso republiko. Torej organi občinskih skupnosti o tem več ne bi razpravljali. Za to pa bo treba zbrati več denarja, saj so bile pomoči sedaj od občine do občine različno visoke, kolikor je bilo pač denarja. Več pa ga bo treba tudi zato, ker naj bi bilo po novem več ljudi upravičenih do pomoči, določil naj bi se višji cenzus. Pri vseh teh spremembah pa naj bi še bolj kot doslej videli resnični položaj družine, ki naj bi se manj presojal zgolj po formalnih pokazateljih dohodka. Majda Horvat gačni od večine in dojemljivi na svoj način, je posluh toliko bolj potreben. Specialna pedagoginja Neva Starašinič ga ima, otroci jo sprejemajo, odzivajo pa se vsak po svojih močeh in pri tem je zelo pomemben tudi stik s starši. Večina se jih stežka sprijazni s krutim dejstvom, da se njihov otrok ne razvija tako kot drugi, s skupnimi močmi in vztrajnim delom pa se da z vsakim doseči določen napredek. Seveda je potrebno veliko vlagati, pomemben je individualni pristop in pozornost, zato bi morali biti tudi v drugih oddelkih, v katerih so vključeni laže prizadeti malčki, manj varovancev, kajti težko se je v skupini osemindvajsetih enemu otroku bolj posvečati — na rovaš ostalih. To, da razvojni oddelek v enoti vrtca v ulici Štefana Kovača sploh deluje, je velik uspeh, saj so bili časi, ko bi ga najraje kar ukinili. Kot so to storili z lendavskim in ga nimajo v Ljutomeru, v Gornji Radgoni pa vztrajajo, čeprav so v njem trenutno le trije varovanci. V soboškem jih je sedem, bilo pa bi jih še več, če ne bi bilo ovir v obliki visokih potnih stroškov iz oddaljenih krajev Goričkega, kjer bi predvsem v Rogašovcih ali Serdici prav zato potrebovali podoben oddelek. Toda na širitve programov otroškega varstva v teh časih ni mogoče upati, saj jih bo v neugodnih časih prej potrebno ožiti, če bo zmagala kratkovidnost načrtovalcev našega vsakdanjika. Z zdravim razumom in vsaj malo pripravljenosti pa je lahko ta drugačen. Tudi s skupinskim delom, od katerega je odvisen obstoj razvojnega oddelka, saj je presoja o tem, kdo sodi in kdo ne sodi vanj, v rokah strokovnjakov in terapevtskega pregleda, predvsem pa pripravljenosti staršev, da sprejmejo otroka takšnega, kakršen je. B. Bavčar pisano v delih, kot so Inovativno poslovanje, Ustvarjalno sodelovanje od zasnove do uspešne prodaje izdelka, drugih publikacijah in strokovnih, znanstvenih člankih. Pomenljiva se zdi njegova opomba, da v tujini ugotavljajo inovativnost ljudi na osnovi tega, kaj si izberejo v samopostrežni trgovini in dajo v košarico, še bolj pa zadene replika: kaj je bolje, biti »rukovodioc ali glavovodioc«. Slišali smo, kako v bistriškem Impolu delajo red in podatek, da v sistemu IBM kar 50 dni na leto namenjajo osveže-vanju znanja. »Da ni kadrov, je zame krasen izgovor,« je rekel in dodal spoznanje dr. Ane Kranjčeve: »Staraš se, kolikor se zapuščaš.« Gotovo bi podpisani z veliko radostnejšimi občutki zapuščal seminar medobčinske gospodarske zbornice za mlade strokovnjake v Radencih, če mu ne bi nekateri od njih v priložnostni anketi kar naravnost priznali: »če vse to, kar sem slišal, povem direktorju, me nažene!« Drugi spet so pomišljali: »Saj to, kar nas učijo, ni več samoupravni socializem, marveč izkoriščevalski, kapitalistični sistem « Kakorkoli že, odziv med slušatelji je bil do-kajšen in samo lendavska Nafta je na seminar poslala 23 Strokovnjakov. Kaže, da je žeja/lakota po znanju tudi v Pomurju vse večja — in to nedvomno zbuia pogum in upanje. Branko Žunec A VNOJEV, NA GRAJENEC, AKADEMIK PROF. DR. ANTON TRSTENJAK Legendarna h°ja za človekom Mariborski Večer je ob letošnji podelitvi najvišjega državnega priznanja nagrade Avnoj »najboljšemu in najbolj plodnemu jugoslovanskemu psihologu, ki se je s svojim znanstvenim in strokovnim delom uveljavil tudi v tujini«, ponatisnil značilen odlomek iz pogovora Petra Likarja s psihologom Antonom Trstenjakom, ki je izšel v knjižni obliki (v zbirki Slovenski znanstveniki) pri založbi Obzorja v Mariboru. Ljubljansko Delo je v zadnji Sobotni prilogi objavilo reportažo z obiska pri legendarnem Slovencu, ki že več desetletij hodi za človekom. »Zato so tudi vsi naslovi mojih knjig zelo splošni in nenačrtovano sem vnesel v več kot trideset naslovov svojih knjig besedo človek. Zame je v ospredju človek. Njegova celotna usoda.« Mi smo se odločili, da v času, ko se toliko in tako glasno premišljuje o ogroženosti slovenskega naroda, povzamemo nekaj Trstenjakovih pogledov iz njegove no- Naš rojak, dr. Anton Trstenjak, oktobra 1986 v galeriji soboškega kulturnega centra. vej še razprave K psihologiji narodnostne asimilacije. Tiče se zlasti slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, vendar je njeno sporočilo širše in globlje. Med drugim Trstenjak pribija: »Politična in miselna razcepljenost manjšinskega naroda je smrt za manjšino. Tega se Slovenci na celi črti, doma in onkraj meje, premalo zavedamo. Ločitev duhov je za majhen narod, kakršen je slovenski, narodni genocid, propad. .. Ali smo res še nezrel narod? Ali še sploh nismo narod? Kaj se samo gremo narod? Pomislimo: celo veliki narodi, ki si lahka privoščijo razdeljenost v več nasprotnih političnih taborov, so glede narodnostne zavesti večkrat bolj enotni. Tako mi je prof. dr. Dominko, naš astronom, ki je bil dolga leta v Beogradu, pripovedoval: >Jaz naših Slovencev ne razumem, kak narod smo to. Vsak Srb je najprej Srb, potem dolgo nič in šele nazadnje nekoliko tudi komunist ; to jim koristi. Mi Slovenci pa smo najprej pristaši stranke (liberalci. klerikalci, komunisti itd.), potem dolgo nič in šele na koncu tudi malo Slovenci.:. . . Neenotnost je bila sploh skozi vso zgodovino kar usodna za slovenski narod ... Vse to je pripomoglo do tega, kar imenujemo kriza slovenske narodnostne identitete. Če je kriza identičnosti značilna za sodobno moderno zahodno družbo, potem velja ta kriza zavesti narodne identičnosti za značilnost slovenskega značaja sploh ...« Prof. dr. Anton Trstenjak kasneje opozarja, da smo Slovenci mejni narod: »same meje so nas, nikjer nimamo res velikega vseslovenskega, to je docela ves slovenski živelj prevladujočega središča .. . majhen mejni narod, ki so ga same meje, prehaja v večja središča večinskih narodov: mejni narod dobesedno postopno na meji izpuhteva, izginja. To je usodna posledica njegove mejne situacije; to je psihološka zakonitost malega naroda in njegove mejnosti.« Vsekakor dragocena sporočila za današnjo rabo in samo ponovimo lahko: »Blagor nam, ki ga imamo!« Namreč legendarnega ustvarjalca in Slovenca — dr. Antona Trstenjaka. Branko Žunec VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 STRAN 3 KAR 92 POMURCEV V »TOP MA- NAGEMENTU« Kako je, če se znajdeš v laboratoriju za direktorje evropskega kova? Podobno kot lani tačas se tudi letos hočemo razpisati o šoli za »socialistični top management«, bolj znani kot Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju. Razlogov najbrž ni treba navajati, povod pa je vsekakor nedavni dvodnevni seminar za mlade strokovnjake v Radencih, ki ga je pripravila in izpeljala Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje. Med predavatelji je bila tudi »prva dama« Centra dr. Danica Pur-gova, odločna, svetovljansko profilirana, uspešna direktorica, diplomirana novinarka in doktorica politoloških ved, ki nam je rade volje posredovala več pojasnil o usposabljanju vodilnih delavcev. V iskanju izvrstnosti, odličnosti »V obdobju velikih revolucionarnih sprememb v tehnologiji proizvodnje in informacij znanje iz preteklosti in sedanjosti ne zadostuje več za obvladovanje sedanjosti, še manj pa prihodnosti. Zato je v svetu splošno sprejeto geslo, da se je treba neprestano učiti in še posebej učiti se učiti. Tisti, ki se hitreje uči in prenaša znanje v prakso, ima večje možnosti za preživetje v stalno in hitro spreminjajočem se svetu. Glede na interdisciplinarnost na vseh področjih razvoja je potrebno tudi multidisciplinarno usposabljanje vodilnih kadrov v gospodarstvu. Ker je kader, ki vodi gospodarstvo, osrednji resurs tako razvitih kot dežel v razvoju, namenjajo vlade dežel in korporacije, ki so to dojele, velika sredstva v ta namen,« beremo v uvodu letnega poročila o delu Centra v minulem letu. Za osvežitev spomina naj nanizamo nekaj kronoloških podatkov! »Zaradi porajanja novih zahtev po čedalje večji usposobljenosti vodilnih delavcev, ki jih nalagajo izvozna usmerjenost slovenskega gospodarstva in nenehne spremembe v svetovni in nacionalni ekonomiji, še je Gospodarska zbornica Slovenije že pred časom odločila, da temeljito prenovi program usposabljanja nosilcev razvojnih sprememb v našem gospodarstvu. Tako je bil 1985. leta na izvršilnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije sprejet nov koncept usposabljanja vodilnih delavcev, ki se je začel uresničevati s februarjem 1986. leta, ko je v Centru na Brdu prišlo do kadrovskih sprememb. Takrat je bilo možno določene, že načrtovane seminarje izboljšati, prilagoditi, skrajšati in podobno, leto kasneje pa izvesti temeljito spremembo na vseh področjih, tako kot je začrtano v Programski zasnovi Centra. Medtem ko je bilo njegovo delo do lani zasnovano tako, da so potekale hkrati štiri ,šole’ za usposabljanje vodilnih (posebej za poslovodne, posebej za finančne, kadrovske ih tehnično-tehnološke delavce, v katere so pošiljale udeležence medobčinske gospodarske zbornice), je po novem bistvo to, da gre za enoten koncept usposabljanja vodilnih delavcev, pri čemer je osrednja pozornost namenjena razvijanju znanj in veščin, ki so potrebne za uspešno vodenje poslovnih procesov, in programov, ki so namenjeni izvoznikom. Poglabljanje znanj iz stroke, značilnih za posamezne sestave udeležencev (računovodje, tehnične vodilne delavce in podobne), je Gospodarska zbornica Slovenije prenesla na posamezne fakultete, s katerimi skupaj načrtuje programe usposabljanja, »pojasnjuje dr. Purgova, ki se pri iskanju novih in novih progrmaov in prijemov ravna po načelu izvrstnosti, odličnosti. Naši tekmeci se namreč mrzlično pripravljajo na Evropo 1992 in za nas gotovo ni več dopustno — še najmanj na področju funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja — da bi se šli romantiko 19. stoletja. ' Pomembnejša prava vprašanja kot pravi odgovori Kako je po novem s programom seminarjev v Centru na inovadje Brdu? »Splošna in temeljitejša znanja iz vodenja poslovnih procesov dobijo udeleženci v sedemtedenskem seminarju, ki je namenjen mladim, obetavnim kandidatom za vodilna delovna mesta. Dva seminarja letno po 35 delovnih dni, pogoj za sprejem je visokošolska izobrazba, starost manjša od 35 let, znanje angleščine ali nemščine, tako da lahko kandidat sledi predavanju v enem od teh jezikov. Poglobljena znanja iz strateškega vodenja dobijo udeleženci na osemdnevnem seminarju, ki je namenjen vodilnim delavcem z večletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. Vsebino prvega dela seminarja pripravi Center, drugega dela (tri dni), ki je mesec dni kasneje, pa spodbudijo udeleženci sami. V tretji obliki usposabljanja, ki ji pravimo aktualni seminarji (od enega do pet dni), pa ponudimo znanje, informacije in veščine, ki jih potrebujejo tako poslovodni kot drugi vodilni delavci. Teh seminarjev je bilo lani 32. Ob tem smo tudi organizirali deset seminarjev za posamezne ozde, recimo Gorenje, IMOS, MORC in druge,« zvemo. V novem programu Centra so se odločili za kombinacijo različnih metodoloških pristopov k usposabljanju vodilnih delavcev. Najbližje so evropskemu tipu: ob kombinaciji predavanj in dela v majhnih skupinah skušajo uvajati tudi individualni študij, predvsem pri daljših seminarjih, kot sta osemdnevni in sedemtedenski. Vanj si prizadevajo vnesti čim več praktičnih zgledov, kar dosegajo s sodelovanjem s predavatelji, ki so hkrati tudi uspešni direktorji oz. vodilni delavci v gospodarstvu. Veliko pozornosti namenjajo mlajšim, obetajočim kandidatom za vodilna delovna mesta, kajti zavedajo se, da od sistematičnega spremljanja in. izobraževanja teh kadrov ne bo imela koristi le delovna organizacija, ki jih je poslala na usposabljanje, temveč tudi sam V letošnjem desetmesečju je Center obiskalo 1045 seminaristov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in tujine. Po medobčinskih gospodarskih zbornicah je pregled naslednji: Brežice 10, Celje 48, Dravograd 11, Koper 39, Kranj 122, Ljubljana 357, Maribor 71, Murska Sobota 92, Nova Gorica 22, Novo Mesto 45, Postojna 16, Trbovlje 10 in Titovo Velenje 122. Center, ki bo prav gotovo našel med njimi kakega bodočega sodelavca in predavatelja, hkrati pa bo imela korist vsa družba. Spet moremo ob tem omeniti enega od vodil Centra: bolj pomembno je postaviti prava vprašanja kot dobiti prave odgovore. Naj bo leader ship ali management ... ... vodenje podjetij, upravljanje z njimi in zlasti izobraževanje za učinkovito vodenje so brez dvoma strateška vprašanja sodobnega sveta. V tem pogledu je poslanstvo Centra za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju toliko pomembnejše in odgovornejše.- Pri. tem ugotavljajo, »da smo po vsebini enakovredni tovrstnim uveljavljenim evropskim šolam, da pa še zelo zaostajamo pri metodologiji priprav seminarjev. Ta problem skušamo odpravljati s prirejanjem seminarjev za učitelje, vendar se zavedamo. da bo trajala še precej časa, da se bomo tudi po metodološki plati postavili ob bok drugim, boljšim po svetu. Ne gre namreč le za to. da predavatelj doseže komunikacijo z udeleženci seminarja in da zna uporabiti sodobna sredstva učne tehnologije, temveč pogosto nima česa pokazati. Zato smo se kar sami lotili priprave videokaset, predavatelje spodbujamo, da bi pripravili čim več vaj, študijskih primerov in poslovnih iger. Teh nam manjka predvsem na računalniku,« pravi direktorica Centra dr. Danica Purgova. Ce smo lani objavili podatek, da jih je iz pomurskega gospodarstva prišlo v direktorsko šolo vsega 29, je letos številka obrnjena: samo v letošnjem desetmesečju je Center obiskalo že 92 vodilnih delavcev ali strokovnjakov. Primerjava z drugimi slovenskimi območji — v okviru! — je najbrž dovolj zgovorna! Branko Žunec INA NAFTA LENDAVA Rdeče številke? Rdeče številke? Kaj je to? Vprašanje je morda preveč potisnjeno v pre-, teklost, kajti ni še tako dolgo, ko so se v lendavski Ini Nafti »ponašali« s takimi »ciframi«. Stanje se je popravilo, in če bo šlo tako naprej (vsi si lega želijo’), se utegne zgoditi, da bodo rdeče številke pozabljene. In če bi jih že kdo omenil, se bodo vprašali: kaj je to? Na temelju 9-mesečnega poslovanja so v lendavski Ini Nafti naredili obračun, ki sO ga bili veseli: izgube, ki jim je v prejšnjih obdobjih delala sive lase, tokrat ni več. Nasprotno: delovna organizacija je ustvarila 2 785 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka, torej akumulacije, ki omogoča razvoj. V kolektivu so ugotovili, da so tak uspeh dosegli med drugim tudi zaradi preorganizacije, saj so ukinili temeljne organizacije združenega dela (in balast, ki jih je spremljal) in oblikovali tako imenovane sektorje proizvodnje: rafinerijo, petrokemijo, strojegradnjo, energetiko in raziskavo ter proizvodnjo nafte in plina. Seveda ima zdaj delovna organizacija samo en žiroračun, kar ima prav tako določeno prednost in skorajda ni mogoče verjeli: posluje tako rekoč brez najemanja dragih posojil za obratna sredstva. Ko se v Ini Nafti ponašajo s pozitivnim finančnim,izidom, hkrati samokritično priznavajo, da vseh tehničnih in človeških možnosti še zdaleč niso izrabili in da je zdaj že skrajni čas, da prav vsak da od sebe čim več. Š. S. GORENJE VARSTROJ Nov obrat Pred praznikom republike so imeli v delovni organizaciji Gorenje Varstroj Lendava krajšo slovesnost, na kateri so ocenili tehnične dosežke letošnjega leta. Novosti, ki so jih uvedli v izdelavo, je precej, na primer: varilni transformatorji TSO 100, varmig 400 TO 4, varplas 1 in tako naprej. Dosežek tega leta je tudi ustanovitev obrata za izdelavo elektronskih sklopov za varilno in rezalno tehniko. Tega so slavnostno odprli na omenjeni slovesnosti, v njem pa bo za zdaj delalo 5 delavcev, pozneje pa seveda več. Tako bodo postopoma sami naredili kar največ elektronskih delov sami, s čimer bodo delno nadomestili tudi uvoz. Naložba je sicer del projekta o posodabljanju opreme, kar je finančno ovrednoteno z 9,5 milijarde dinarjev. Š. S. Planika Kranj, tozd Tovarna obutve Turnišče BITI ALI NE BITI - TO NI VEČ VPRAŠANJE Verjamem dosedanjemu direktorju turniške Planike, Jožetu Kolariču, ki po novem letu odhaja v pokoj, in novemu direktorju, Antonu Horvatu, ki je te dni uradno prevzel vodenje, da je bilo lansko leto za 850 delavcev prelomno, neke vrste spontani preskus kolektiva. V prvi polovici leta je namreč odpovedal sodelovanje dolgoletni poslovni partner Adidas, ki je prenesel izdelavo nekatere obutve v daljnovzhodne države, kjer je delovna sila cenejša. V Planiki je upravičerio zavladalo nelagodje. V drugi polovici lanskega leta se je Adidas vrnil, vendar tokrat z naročilom za izdelavo manjših serij modne športne obutve, na primer za igralce golfa, kar je, seve, zahtevnejše delo. Pa ne samo to! Kadar delaš več let enak izdelek, potem, ko ujameš ritem, gre gladko. Povsem drugače je (in to se je zgodilo v Planiki), ko začneš delati proizvodni program, kjer se na toliko in toliko časa vse začne znova. Nekateri delavci se dolgo niso mogli sprijazniti z novostmi, drugi pa so se kar hitro ujeli. Gledano na povprečje pa je produktivnost v začetku vendarle padla, zato tudi dohodek in — razumljivo — tudi osebni dohodki. Preustroj v proizvodnji turniške Planike je v letu dni prestal ognjeni krst. Zdaj ugotavljajo, da je bil prehod od izdelave preproste obutve na izdelavo zahtevnih izdelkov nuja in da so pravzaprav izdelki, v katere vložijo kar največ znanja, njihova prava priložnost za zagotovitev dela in s tem socialne varnosti. Kolektiv je glede na povprečno starost zaposlenih (28 let) pravzaprav mlad, drugače pa je s čevljarsko MURA IN EGIPT Kdor se je v minulih dneh mudil v Murski Soboti, je lahko srečal tudi skupino nevsakdanjih gostov, ljudi, ki jih pri nas vidimo zelo poredko. V mislih imamo skupino EGIPČANOV, ki je bila na 3-mesečnem usposabljanju v tovarni Mura. Kako je prišlo do tega zanimivega sodelovanja s konfekcijsko tovarno v egiptovskem mestu Kafr el Dawar? Menda so Egipčani zvedeli za Muro v Nemčiji; prišli so v Mursko Soboto, si ogledali, kako poteka proizvodnja, in čez čas je prišla še ponudba za sodelovanje, ki jo je Mura sprejela. Če tega ne bi storili oni, bi Egipčani prav gotovo našli drugega partnerja. »Leta 1985 smo začeli uresničevati prvi projekt iz pogodbe, ki smo jo sklenili. Gre za prenos naše tehnologije, našega znanja, za pomoč pri usposabljanju njihovih delavcev, skratka, za vsestransko sodelovanje. Kakšen interes nas pri tem vodi? Mura ima zaposlenih čez 6 tisoč ljudi, tudi veliko strokovnjakov in veliko znanja. Poleg izvoza naših izdelkov, približno 70 odstotkov, smo se odločili tudi za prodajo znanja, ki se da dobro vnovčiti v tret- Angela Rogač se je tako spoznala z Egipčani, da kar dobro govori tudi njihov jezik. jem svetu,« nam je o tem med drugim povedal vodja Projekta Egipt (tehnični direktor v Muri) Božo Fridrih. V egiptovski tovarni ga delavci že tako dobro poznajo, da mu rečejo tudi papa. Naziv mama pa je dobila Angela Rogač, ki je vodja usposabljanja egiptovskih delavcev v Muri — tozdu Perilo. »Bila sem v prvi skupini, ki je šla leta 1985 v Egipt, in sicer priučevat tamkajšnje delavce. Tam smo pomagali tudi organizirati podoben proizvodni proces, kot ga imamo v Muri. Začeli smo s pižamami in sčasoma še z bluzami. Potem je prišel na vrsto 2. program, to je tradicijo v Turnišču, za katero vemo, da traja že okrog 100 let. Jamstvo za uspešno delo pa je tudi kvalifikacijska sestava zaposlenih, saj navadnih delavcev praviloma ne zaposlujejo. Delo pa dobe vsi njihovi štipendisti, ki končajo ustrezni program usposabljanja na čevljarski šoli v Kranju. Tačas jih je 31. Letos bodo v turniški Planiki izdelali 1,050.000 parov obutve oziroma zgornjih delov. Več kot 85 odstotkov izdelkov bodo izvozili. Pošiljajo jih v 37 držav. Potemtakem še naprej , ostajajo izdelovalec, ki dela predvsem za izvoz. Čeprav nekatere materiale, zlasti lepila, uvažajo, je izvoz vendarle precej večji in so aktivni izvoznik. V letošnjih devetih mesecih so na tuje prodali 580.800 parov obutve, za kar so dobili 10 milijonov 639 tisoč dolarjev, kar je približno enako lanskemu celoletnemu izvozu. Če- V turniški Planiki so se po preustroju proizvodnje še bolj usmerili v izvoz. Letos bodo na konvertibilno tržišče prodali čez 800.000 parov obutve. Foto: š. S. Egiptovski delavci so bili zelo zadovoljni z usposabljanjem v tovarni Mura in tudi bivanjem v Murski Soboti. Medtem so se vrnili v matično tovarno, kjer bodo tehnologi, modelarji, mojstri... (Foto: Nataša Juhnov) izdelovanje srajc — od modeliranja, krojenja, šivanja do kom čnega izdelka. Za ta dela smo priučili 470 ljudi. Tisti, ki so bili na usposabljanju tudi v naši tovarni v Murski Soboti, bodo čez čas sposobni sami voditi proizvodnjo, nekaj časa pa bodo z njimi sodelovali še naši mojstri in mojstrice. Predvideno je, da bo tretja skupina delavcev spet prišla na usposabljanje v Muro spomladi prihodnje leto.« Božo Fridrih, vodja Projekta Egipt: »V Muri imamo veliko znanja. Zakaj ga ne bi izvažali poleg izdelkov?« Ker se je Angela med bivanjem v Egiptu naučila tudi arabščine, smo se z njeno pomočjo lahko pogovorili tudi z nekaterimi delavci, ki so bili v Muri na usposabljanju. Samy Abdalla Sherif je bil njihov vodja in odgovoril je, da so se v Murski Soboti veliko naučili. On bo postal tehnolog, sicer pa je v tamkajšnji tovarni zaposlen 8 let. Jugoslavijo si je predstavljal podobno, kot je to v Nemčiji, kjer je že bil. »Res je bilo pri vas zelo lepo, pa tudi mrzlo. Tega pa nisem pričakoval.« Wafaa Hfez Abas pa se je usposabljala za šivanje srajc, in prav je znano, da tovarne, ki delajo za tuji trg, ne ustvarjajo tolikšnega dohodka, kot na domačem trgu, so v turniški Planiki v 9-mesečnem poslovanju ustvarili Anton Horvat, novi direktor turniške Planike: »Še naprej bomo delali predvsem za izvoz.« Foto: Š. S. sicer vse operacije. Tam tega še ni delala. »Zelo je bilo zanimivo in veliko sem se naučila. Doma bom povedala, kako se da pri vas svobodno živeti in kako lepo je. Bili smo tudi na izletu na Bledu. Nekaj takega sem videla prvič v življenju.« Mohmed Sabra je star 31 let, v tovarni pa dela 16 let. Končal je le poklicno modelarsko šolo, nameraval pa je tudi študirati, vendar je prišla družina in moral je ostati doma. Ker je bil dober delavec, so ga izbrali tudi za nadaljnje usposabljanje v Jugoslaviji. »Tam sem delal le pri modeliranju pižam, tu pa sem se nauči' krojiti srajce in moške hlače. Res sem si pridobil veliko novega znanja. Slovo bo zelo težko.« Fatima Mhamad Abd Alha-mad seje med bivanjem v Murski Soboti počutila kot prerojeno. To je bilo opaziti tudi pri njenem oblačenju, saj v glavnem ni nosila njihovih tradicionalnih oblačil. Tudi njo so izbrali za nadaljnje usposabljanje, ker je bila dobra delavka. Na vprašanje, ali jo je to veselilo, je odgovorila kar po naše: »Malo sem bila vesela, malo žalostna.« Pri nas se ji zdi vse , dobro in lepo. Najraje bi kar ostala tukaj, toda rada bi že videla mamo in druge domače, pa tudi v tovarni jo čakajo, da bo lahko poslej učila svoje delavce, kako je treba šivati srajce in bluze. V pogovoru z gostujočimi delavci smo še zvedeli, da traja delovni čas pri njih od 8.00 do 16.00, da nimajo dvoizmenskega dela in da v tovarni ni poskrbljeno za tople malice. Hrano si pač morajo nositi s sabo. Tudi delavci lahko kaj predlagajo. Kako je z uresničitvijo njihovih predlogov, pa je drugo vprašanje. Odločilno besedo imajo šefi in drugi >višji<. Jože GRAJ ustrezno akumulacijo. Da, ustrezno, kajti tudi oni so žrtev velikanske družbene režije (davki in prispevki), česar pa v ceno izdelka, ki ga prodajaš na tuje, ni mogoče povsem vkalkulirati. V lanskem letu in deloma tudi v prvi polovici letošnjega se s plačami niso mogli pohvaliti, veliko boljše je bilo ob (pred)zadnjem izplačilu, saj so v povprečju dobili 752.000 dinarjev. Politiko nagrajevanja so malo popravili; z večjim odstotkom so povečali plače tistim, katerih osebni dohodek je bil nizek. Kakšen status bo imela po novih predpisih turniška Planika? Nekaj tozdov, ki so bliže matičnemu podjetju v Kranju, so združili. Tovarna obutve v Turnišču pa bo še naprej ostala temeljna organizacija združenega dela. Seveda pa bodo še naprej težili k posodobitvi proizvodnje oziroma tehnologije. Nekaj najnovejših strojev je že montiranih (na primer v šivalnici), v prihodnjem letu pa jih bodo postavili še v oddelku »montaže« obutve. Skupaj z drugimi tozdi bodo ku-1 pili čelo neke vrste stroj-robot za izdelavo kalupov za brizgano obutev. S tem zapisom nismo imeli namena analizirati prednosti, ki jih je prinesel preustroj proizvodnje, ampak zapisati nekaj izkušenj. Kot je razvidno iz pisanja, še bolj pa iz tega, kar sta pripovedovala vodilna moža turniške Planike, sprva ni šlo gladko, bile so težave, tudi odpori, pa nižji osebni dohodki.. vendar, ko so delavci uvideli, da je drugačen način dela — novi in zahtevnejši izdelki — pravzaprav edini izhod, so poprijeli. Š. Sobočan STRAN 4 VESTNJK, 8, P^QENIBRA J988 DIVJAD IZ OBMURSKIH GOZDOV, vrv VRNI SE! Zmotili smo jih sredi lovne sezone — seveda načrtno, kajti prav sedaj so najbolj pozorni do vseh nepravilnosti. Tem za pogovor o lovu, lovcih in divjadi je ogromno, zato smo se morali omejiti le na posamezna področja. Niso nas zanimale Številke odstrela in dobička, čeprav so nekateri spregovorili tudi o tem, ampak bolj razmišljanje odgovornih pomurskih delavcev s področja lovstva. Cilj je bil seveda najti stične točke in mogoče tudi pospešiti sodelovanje, ki je za varstvo okolja in divjadi nujno potrebno. In moramo priznati, da smo bili priča konkretnim dogovorom tako med lovci in kmetijci kakor tudi med lovci in turističnimi delavci. Upamo le, da to ni bil njihov zadnji skupni sestanek. Na okrogli mizi v prostorih Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti so sodelovali: Geza Bačič (Gojitveno lovišče Kompas Gornji Petrovci), Aleksander Gergar (Gojitveno lovišče Beltinci}, dr. Jože Kocjančič (Lovsko gojitveno območje Pomurja), Jože Pojbič (Zveza lovskih družin Prekmurja), Jožica Kaučič (DO Radenska) in Janko Kralj (Zveza lovskih družin Prlekije). Se bodo v prihodnje z lovom ukvarjala le gojitvena lovišča, lovske družine pa z varstvom okolja in divjadi? POJBIČ: Gergar gleda na te stvari s strani komercialnega lovnega turizma, mi pa drugače. Če se bomo vsi odločili za tovrstni turizem ali bo potem še vedno za vse dovolj gostov? Bo to sprejemljivo za prostor? Vsekakor je najprej potrebno vzpostaviti naravno ravnovesje, šele potem bi bila tudi možnost komercialnega lovnega turizma, vendar ob velikem posluhu vseh porabnikov prostora. KRALJ: Pri razvoju lovstva moramo ločevati delovne organizacije s tega področja in lovske družine. Kot lovska družina moramo skrbeti za naravni stalež divjadi, naravno in zdravo okolje. Če bodo samo lovci skrbeli za to, bo to glas vpijočega v puščavi. Gojitvena lovišča pa se morajo ukvarjati s tovrstnim lovom, in jaz jih niti ne obsojam, ker vem, da se morajo prav tako boriti za obstanek. Mi lovci pa moramo, skupaj z varstveniki naravnega okolja, gledati na te stvari z drugimi očmi. BAČIČ: Kdo se na račun koga razvija? Vprašanje je več kot provokativno. Tako lovske družine kot gojitvena lovišča so lovske organizacije in imajo po za Jože Kocjančič, Geza Bačič, Franc Vratarič, Aleksander Gergar konu enake naloge, vendar z različnim poudarkom. Prva naloga lovskih družin je ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad. Prav gotovo se ne morejo na enak način ukvarjati z lovnim turizmom kot mi, saj v gojitvenih loviščih vzrejamo divjad prav s tem namenom. V zadnjih petih letih smo imeli porast tako pri vzreji kot pri odstrelu in upamo, da bo tako tudi naslednjih pet let. Prepričani pa smo, da bodo tudi lovske družine začele prej ali slej del svojih aktivnosti usmerjati v lovni turizem. Vendar nas ne sme zanesti v skrajnosti, megalomanije, saj so prvi primeri tu, ko lovske družine prek tujih gostov odstreljujejo preveč velike divjadi. Lovske družine pri nas nakupujejo divjad in jo spuščajo v svoja lovišča spomladi in poleti. Letos smo prodali nekaj manj kot 40 tisoč kosov male pernate divjadi, od tega 3000 na območju Slovenije. Imamo dobre odnose, toda nikar naj se lovske družine ne spreminjajo v komercialna lovišča, ker je to vse umetno in se že vnaprej pojavljajo spori. GERGAR: Jaz v Beltincih nisem nikoli imel občutka, da se razvijamo na račun lovske družine. Glede tega komercialnega lova — meni je simpatičen oziroma mi mora biti, ker od tega živim. Drugje se pojavljajo očitki, češ da to ni pravi lov in tako naprej. Vendar menim, da je ta vrsta lova interesantna za družbo, saj so od nje tudi koristi. POJBIČ: Iz te razprave lahko sklenem, da med lovskimi organizacijami ni velikih razhajanj. Ponovno poudarjam, da lovske družine ne morajo delati tako kot gojitvena lovišča. Res bi morali razvijati dve vrsti turizma — enega na majhnem prostoru, drugega pa bolj v smislu ohranjanja narave in divjadi. Mogoče se je lovstvo — bodimo malo samokritični — včasih obnašalo neprimerno. Takrat, ko smo imeli še dovolj divjadi, nismo mislili za naprej in smo denar trošili za gradnjo lovskih domov, namesto da bi poskrbeli za biološka vlaganja in ohranitev divjadi. V pri hodnjih letih lovske družine v Pomurju zaradi finančnih težav ne zmorejo sama poskrbeti za vlaganja mlade male divjadi. Če smo pošteni: od 18 lovskih družinah se vsaj v 15 odstreli samo tisto, kar se priskrbi pri Gergarju ali Bačiču, tako fazane, jerebice, race ... KOCJANČIČ: So lovske družine, ki so večji del sredstev napačno vložile v lovske domove, Mislim, da bi se na določenih forumih morali začeti pogovarjati o lovstvu kot o gospodarski dejavnosti. To ni samo tistih nekaj ljudi, ki tekajo za fazani sem ter tja; mi pripeljemo letno skupno čez tisoč tujih gostov v Pomurje, to pa ni malo. so pa tudi take družine, ki so kupovale celo zemljo, ker ni šlo drugače. Ena najmanjših lovskih družin — Mlajtinci — ima 12 hektarjev in na tem zemljišču poskuša ohraniti nekaj male divjadi. Na leto odstreli okrog 100 fazanov. Resda jih vloži, vendar iz umetnega fazana naredi normalnega, naš fazan se obnaša povsem normalno, samo malo težji je. Bo avstrijska agencija prodajala lovske trofeje iz Pomurja? VRATARIC: Moje razmišljanje glede lovnega turizma: njegova kakovost pada. Sem v neki občinski komisiji, kjer smo pregledovali podatke o odstrelu. Videlo se je, da gre lovskim družinam samo za rogove. Saj stalež velike divjadi ne pada, pada njihova kakovost. Eno informacijo bi še dodal — Zadružna zveza Slovenije in Zadružna zveza Ita lije pripravljata skupen projekt kompletne turistične ponudbe, vključene so tudi turistične kmetije in Pomurje kar dobro. Kajti gost, ki pride sem, noče iti samo na lov, on hoče spoznati tudi pokrajino. KAUČIČ: Tudi mi bi imeli eno ponudbo. Ko se gostje zanimajo o lovu, hočejo dobiti celotno informacijo — vse o lovu, prenočevanju, prehrani. Ali je mogoče, da bi s takimi informacijami oskrbeli receptorje v hotelu Diana, ker je tam največ lovskih gostov, pa bi jih mi potem usmerjali na Diano? Naše vodstvo pa tudi predlaga, da bi s skupno močjo izdali kakšen prospekt celotne lovske ponudbe. To nam sedaj močno manjka. Zdaj moramo zbirati razne materiale, vendar enkrat ni enega v italijanščini, drugič drugega. V francoščini, kjer je veliko možnosti, pa tako ni nobenega materiala. Tujemu gostu pa je potrebno ponuditi informacijo v njegovem jeziku. Drugače sodeluje Če smo pošteni: od 18 lovskih družin se vsaj v 15 odstreli tisto, kar se priskrbi pri Gergarju ali Bačiču, tako fazane, jerebice, race. Radenska le z gojitvenimi lovišči, z lovskimi družinami pa ne, ker smo dobili odgovor, da nimajo dovolj divjadi za lov. KRALJ: Glede tega bi rekel, da imamo pri zvezi komisijo, ki se ukvarja z lovnim turizmom in navezuje stike z Radensko. Res pa je, da je celotna ponudba lovskih družin razprodana. 20 odstotkov trofejne divjadi je namenjene za tuje goste in to se tudi uresniči brez sodelovanja delovne organizacije. GERGAR: Meni se 80 odstotkov gostov javi po telefonu. Tudi z recepcijo v Diani imamo dogovorjeno, kdaj me lahko najdejo v Beltincih. Večkrat me prosijo za kake prospekte v italijanščini, v njih bi seveda morala biti, vsa zunajpenzionska ponudba. Ja, skupni prospekt bi bilo res pametno natisniti. Pomembna je tudi gostinska ponudba, možnost nakupovanja. KOCJANČIČ: Glede sodelovanja s turističnimi organizacija mi: pogrešam pobudo turističnih organizacij. Na našem območju se je pojavila avstrijska agencija, ki se ukvarja s prodajo lovnega turizma v Pomurju. Kje ste bili, ste spali? Že pred desetimi leti smo se dogovarjali, da bi Radenska prevzela turistično ponudbo. Sedaj ta avstrijska agencija proda precej zmogljivosti naših lovišč, pripelje veliko tujih gostov, jih usmerja. Naše turistične organizacije pa so tu popolnoma odpovedale. Da ne govorim, kako je, če zmanjka prostih postelj. Prav tako se še nikoli ni zgodilo, da bi tem gostom poleg postelje in hrane ponudili še kaj drugega. KAUČIČ: Kolikor vem, je bilo veliko dogovarjanj, vendar je bil omejitveni dejavnik to, da imate vi že vse organizirano na svojo roko in ne rabite pomoči. Zato nismo prišli dlje kot do lovskih družin. KOCJANČIČ: Kako pa je prišla sem avstrijska agencija? S pametnim predlogom, dobro ponudbo. A ne bi bilo lepše, če bi sodelovali z Radensko. POJBIČ: Avstrijska agencija organizira prodajo lovskih trofej, preskusi vsako turistično kmetijo, ki jo ponudi gostom. Skupno bi morali pripraviti posebno lovsko ponudbo, ki se pojavlja iz leta v leto. Upoštevati moramo, da imamo dve vrsti lovnega turizma: enoje koncentrirani odstrel na majhnem območju, drugo pa, kar bi ponujale lovske družine, bi bil neke vrste umirjeni lovni turizem, ko bi moral gost prepešačiti na dan tudi po 20 kilometrov, da bi lahko ustrelil na primer tri fazane in enega zajca. Za to vrsto lovnega turizma pa še nimamo obdelanega tržišča. Naravne male divjadi v Pomurju skorajda ni več — so krivi preveliki posegi v okolje ali lovska (ne)etika? KRALJ: Umetni fazan nam ne more predstavljati staleža male divjadi res pa je, da bomo lahko le preko njega prišli do pravega, vendar bo to trajalo leta in leta. 1981. leta so lovske družine, delovne organizacije s področja lovstva, krajevne skupnosti, kme-tijskozemljiške in druge skupnosti glede skupnega gospodarjenja z naravnim okoljem. Nekateri tega sploh niso prečitali, tako da se s tem ukvarjamo samo eni. To pa verjetno zato, ker smo se včasih tako neodgovorno obnašali do te divjadi, saj so šli lovci v času masovnega turizma malo predaleč. Lovišče se lahko hitro izprazni, težko pa ga je napolniti. Zato menim, da bi morali v lovskih družinah prenehati z lovom, po nekaj letih pa bi videli, če se je stalež divjadi na tistih Jožica Kaučič, Janko Kralj, Jože Pojbič območjih, kjer so še naravne razmere, ohranil. Ne bo pa uspeha, če bomo še naprej sipali na zemljo toliko strupov kot sedaj. Pred desetimi leti smo zemljo občutno drugače obdelovali, posegi v naravno okolje so bili drugačni, zato je nemogoče, da bi bil stalež male divjadi še vedno enak. Nekoč so kmetje-lovci, ko so kosili travnik, pobirali fazanja jajca in jih dajali doma pod kokljo. Na ta način so skrbeli za naravni stalež male divjadi, danes se s tem več nihče ne ukvarja. Naravne lepote, kot so fazan, jerebica, zajec, bi morali obdržati, tudi zato, ker uničujejo razne škodljivce. BABIČ: Strinjam se s tem, vendar je nevarnost, da se to konča drugače — škodljivo. Razni porabniki okolja so s svojimi posegi spremenili naravo, tako da mala divjad nima razmer za življenje. Tukaj lovci niso nič krivi. Vlagati malo divjad v lovišča bi bila samo izguba denarja, ker je prostor že preveč osiromašen. GERGAR: Tudi jaz se ne strinjam, da je lovni turizem kriv za stanje male divjadi. Mi še vedno streljamo toliko zajcev kot pred desetimi leti. Poleg umetno vzgojenih imamo tudi naravni stalež jerebic, ki ga nima nobena druži na v Pomurju. Potemtakem bomo sedaj lovni turizem obsodili kot škodljivo dejavnost? Zavedati se moramo, da ima od njega koristi celotna družba. KOCJANČIČ: Mislim, da lovske družine imajo posluh za lovni turizem, vendar lahko prodajajo le veliko divjad, saj je male premalo. Male divjadi pa ne morejo imeti, ker za to ni možnosti. V prihodnje bi morali lovci vso pozornost usmeriti k ponovnemu ustvarjanju primernih razmer za obstoj. Mala divjad živi ob vodi, ob potokih — prav vseh ne bi bilo potrebno spremeniti v kanale. Če bi bili vsaj malo obraščeni, bi se divjad obdržala. BAČIČ: Premalo se govori o jerebicah in fazanih kot o indikatorjih zdravega okolja, ampak samo o odstrelu in dobičku. Potem pa se čudimo, da ekološka zavest ni ravno na zavidljivi ravni in da ne upoštevajo lovcev, ko začnejo govoriti o mali divjadi in njihovi koristnosti, da lahko očisti jerebica drobne škodljivce na pol hektarja. Na jerebico bi morali gledati enako, kot so včasih gledali rudarji na kanarčka — imeli so ga s sabo v rovu, da so vedeli, če je zrak še dober. Podoben indikator je jerebica — kjer ni jerebice, se prideluje nezdrava hrana. KRALJ: O tej zadevi smo se pogovarjali tudi na MS SZDL v Murski Soboti. Dr. Gruškovnjak je takrat povedal tehtne dokaze, vendar so ga nekateri tako ignorirali, ne sprejemali, da ni bilo za poslušati. Zato trdim, da je nujno, da se vsi skupaj začnemo drugače obnašati. VRATARIC: Problem je vzgoja. Mi vsi skupaj moramo ta narod vzgajati. Bodimo pošteni — pri varstvu okolja smo vsi padli na izpitu. Vzgoja pa se mora za četi že pri kmetu-lovcu, da bo zgled. KOCJANČIČ: Lovci nismo le streljači. Največ časa namenimo varstvu okolja in divjadi. Lovec in kmet — včasih eno, zdaj pa vsak na svojo stran? GERGAR: Ves sistem urejanja prostora in s tem kmetijskih zemljišč se je začel intenzivneje razvijati pred več kot desetimi leti. Seveda so strokovnjaki urejali vse brez nas, vendar bi dal jaz te strokovnjake pod narekovaj, .saj imajo hudičevo malo veze z biologijo. Zadnja leta sicer hodimo na razne sestanke, povemo svoje, Tudi Gojitveno lovišče Kompas računa na povečanje svojih zmogljivosti. Že sedaj sodelujemo z Lovsko družino Križevci, saj tam gojimo in odstreljujemo race na vodni površini, pa ni problemov. Tudi z gozdarji smo našli skupni jezik, da bodo posekali določene površine gozda, ki jih bomo lahko uporabljali. Prav tako ni problemov s kmetijci. Seveda ima vsak sebe najrajši, zato včasih pride do hude krvi, vendar se da s pametjo in strpnostjo vse rešiti. Dokaz je tudi Krka, ki ne zgleda tako kot Ščavnica. nekaj tega se zapiše v elaboratih, pri izvedbi pa potem vse to zanemarijo. Konkreten zgled je Turnišče. Kmetijski strokovnjaki imajo spet svoj pogled na problematiko. Današnji človek je preveč tehnično usmerjen, toda ne smemo gledati samo na trenutne koristi, ampak upoštevati tudi biološko ravnovesje v naravi. POJBIČ: Kmetijstvo z vso kemično industrijo do sedaj ni bilo sposobno, da bi izbor strupov in drugega omejilo na minimalno količino, ki divjadi ne bi škodovala. Verjetno je to dražje, ker bi bilo manj učinka in bi imeli več stroškov. Verjetno bi se morali o razvoju lovstva pogovarjati zunaj določenih forumov, ker mislim, da bi imel človek, ki živi na tej zemlji, več posluha do problemov, ki so z njo povezani. KRALJ: Na našem območju imamo velike posege v okolje, ki so vse tja do Ljutomera naredili veliko katastrofo. Saj lovci nismo tako nedružbeno naravnani, da bi rekli: mi moramo imeti fazana in zajca, nas nič ne zanima kmetijska pridelava. Prav vsi v gospodarstvu bi se morali obnašati tako, kakor da hočejo imeti w na terenu malo divjad. Veliko škode smo povzročili s temi posegi in zdaj nam migrira že srnjad. Že ko so delali načrte za urejanje prostora, bi morali na vsakih 400 hektarjev pustiti določen delež za potrebe lovstva. Tako bi-morali biti, ker drugače ne bomo nikoli prišli do naravnega staleža, ki bi bil primeren za odlov. Če ni primernih življenjskih razmer za fazana, potem tudi človek začne ... v zunanjem svetu je to že očitno, mi pa še vedno stremimo k temu. Prav vsakega drevesa in vsake veje ne bi bilo treba posekati. GREGAR:Zaradi raznih agrotehničnih ukrepov imamo probleme s primernim prostorom. Na primer, neki zanemarjen in zatravljen predel blizu Dobrovnika — radi bi ga uredili sporazumno s kmetijci, saj bi omogočil odstrel čez 10 tisoč fazanov. Zaslužili bi čez milijardo dinarjev, kar je 4-krat več, kot bi oni zaslužili s pšenico. To bi se torej ekonomsko najbolj izplačalo in tak je tudi družbeni interes. Ko govorimo o urejanju, govorimo o nekem družbenem interesu, vendar je to samo interes kmetijcev. Mogoče se zdi tovarišu Vratariču neumno, toda če bi s kmetijci našli skupni jezik, bi lahko vložili v neko območje določena sredstva, zdaj pa imamo problem, kam s tem denarjem .. . VRATARIČ: Manjka nam samokritičnosti ; zgodovina nas uči, da smo napake delali vsi, priznati moramo vsak svoje. Strokovnosti ni bilo, z denarjem in divjačino smo delali, kakor nam je ustrezalo. Dokler je bila divjad v naravi, je bila naravno blago, ko pa smo jo ustrelili, pa zasebna lastnina. Tako smo dela- To je rakasta rana, kajti tudi naša vizija turizma je bila takrat skregana z lovsko etiko. Vendar niso krivi samo lovci, bili so tudi pritiski raznih višjih forumov, ki so rekli: turizem mora biti, pa čeprav do zadnje kaplje krvi oziroma do zadnjega zajca v lovišču. li 25 let. Ne moremo sedaj razpravljati, kakor da so kmetijci nevarni za naravo, lovci pa njeni varstveniki. Ni res. Napake smo delali, treba je priznati. Vsi smo stremeli za čim večjim dohodkom, vsak je gledal samo svoja pota. Vendar pa smo vsi uporabniki prostora, zato se moramo usklajevati. Če je Gergar pripravljen vložiti ta denar, sem jaz pripravljen že jutri dati te površine — če bo res dosegel milijardo dohodka s fazani. Vendar pa mora reči, če je to nujno lokacija v Beltincih, ali pa je lahko tudi lokacija v Panovcih. Jaz tole prvič slišim, vendar bom tudi jutri trdil, daje v Panovcih zemlja, ki se je ne izplača obdelovati — pač ne bo tam sadja. Ni problem prostor, ampak interes človeka, ki tam živi. Kjer so pošteni in odkriti interesi, je mogoče najti rešitev, pa čeprav na okrogli mizi ali zboru občanov ... Govorimo samo o izsuševanjih in regulacijah. Kaj pa delajo elektrikarji? Samo »štraf« naravnost prek njiv! Vesel sem, da smo se zadnji dve leti sploh začeli pogovarjati. KRALJ: Jaz ne obsojam kmetijskih organizacij, vendar pa določenih stvari ne moremo hvaliti. Naša Ščavniška dolina je res morda samo del lovišča, vendar je s tem posegom povezano še vse ostalo. Tehnološki razvoj v kmetijstvu je bil opazen — več škropiv, nekontrolirana potrošnja, večji promet, poleg tega pa je več krivolovcev in ptic roparic. BERNARDA BALAŽIČ PEČEK VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 STRAN 5 STAR PISARNIŠKI PAPIR MEMBNA SEKUNDARNA SUROVINA! Akcija Dinosa Murska Sobota od 1. do 30. decembra 1988. Informacije po tel. 21-153 ali 21-569. PO- finusi TOK GOZDARSTVO M.SOBOTA OBVESTILO lastnikom zasebnih gozdov na območju SO Lendava TOK Gozdarstvo Murska Sobota — revir Lendava obvešča vse lastnike zasebnih gozdov na območju SO Lendava, da je v prihodnje za vsa z zakonom predpisana in druga potrebna strokovna gozdarska dela v zasebnih gozdovih (odkazilo, žigosanje, prodaja lesa, sadike itd.), pristojen najbližji delovodja-logar v družbenih gozdovih. To so delovodje-logarji v: Bistrici, Polani, Črnem logu, Murskem gozdu, Redičkem gozdu, Ginjevcu in Kobilju. Ti jim bodo potrebna dela v zasebnih gozdovih opravili oziroma jim bodo dali vse nadaljnje informacije in napotke. Vse ostale zadeve, povezane z gospodarjenjem z zasebnimi gozdovi, se urejajo na Revirni gozdni upravi Lendava (na Žagi Lendava) in Revirni gozdni upravi Dobrovnik (pri Zdravstvenem domu). SOZD ABC POMURKA Veletrgovina POTROŠNIK IZBIRA Murska Sobota RAZPISUJE prosta dela in naloge PRODAJALCA v PE Radin v hotelu Radin Radenci Pogoji: — končana šola za prodajalce, — eno do dve leti delovnih izkušenj Zaradi posebnih delovnih razmer (odpiralnega časa) bo imel pri izbiri prednost kandidat, ki je doma iz Radenec ali okolice. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Veletrgovina Potrošnik, tozd Izbira, Murska Sobota, Arh. Novaka 2. Razpis velja 8 dni po objavi. ------POPRAVEK--------------------------------------- V razpisu z dne 24. 11. 1988 na strani 14 sta nastali dve neljubi napaki, in sicer: pri pogojih: — pod št. 11 — Vodja kuhinje in družbene prehrane Pogoji: — V. stopnja izobrazbe gostinske smeri — 2 leti delovnih izkušenj — pod št. 12 — Vodja čiščenja in sanitacije Pogoji: — V. stopnja izobrazbe živilskotehnološke ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA RAZPIS RAZISKOVALNIH NALOG ZA LETO 1989 ORS Murska Sobota razpisuje natečaj za sofinanciranje raziskovalnih nalog v letu 1989, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine. Prednost bo dana nalogam za: — prestrukturiranje delovnih organizacij, — raziskavam energetskih virov ter — raziskavam s področja varstva in sanacije okolja. ORS bo v letu 1989 sofinancirala udeležbo strokovnjakov na pomembnejših znanstvenih srečanjih doma in na tujem. Prav tako bo ORS v letu 1989 sofinancirala krožkarsko in raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter dejavnost Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota. 1. Pri raziskovalnem programu .ORS Murska Sobota lahko sodelujejo: — registrirane raziskovalne organizacije; — organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki imajo v svojem sestavu organizacijsko enoto, ki se ukvarja z raziskovalnim delom, izvaja ustrezen raziskovalni program in ima zagotovljeno ustrezno opremo; — osnovne šole in šole srednjega usmerjenega izobraževanja. 2. Prijava raziskovalne naloge mora vsebovati: — naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo, — naslov raziskovalne naloge, — naziv nosilca, izvajalcev in sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzenta; — izhodišče, cilje in namen naloge; — uporabnost rezultatov, — predviden začetek in konec naloge ter — finančni predračun (s sofinancerji). 3. Predlog za udeležbo na strokovnih prireditvah naj vsebuje: — ime, priimek in strokovno izobrazbo kandidata, — naslov, kraj in čas strokovne prireditve, —- namen udeležbe in prikaz okvirnih stroškov. Prijave pošljite Občinski raziskovalni skupnosti, Murska Sobota, Titova 24, do 28. 12. 1988. Razpisna komisija tozda OŠ Jožko Talanyi-Janez Dobrovnik dodatno razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA TOZDA Kandidati morajo poleg splošnih določil iz 484. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje: — učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96 člena ZOŠ, — šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo v svoji stroki, — drugi strokovni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo in pedagoško izobrazbo, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu, — da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, — da poleg slovenskega obvlada še madžarski jezik. Kandidati naj vložijo prošnje in pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija tozda OŠ Jožko Talanyi-Janez Dobrovnik. ODREDBA O PRODAJI! 18. 1. 1989 ob 9. uri bo v sobi št. 10 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Lendavi dražba — prodaja nepremičnin, pare. št. 1848, stanovanjska hiša št. 134 z gostinskim lokalom, gospodarsko poslopje 3,40 a, dvorišče 5 a, sadovnjak 2,75 a, in pare. št. 1848/3, sadovnjak (stavbno zemljišče) 7,28 a, vse pripisano k vi. št. 133 k. o. Gor. Bistrica. Izklicna cena je 392.363,570 din. Na prvi dražbi se sme nepremičnine prodati za navedeno ceno. Varščina znaša 39,236.357 din, to je 10 % izklicne cene. Dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki prej položijo varščino in predložijo potrdilo o plačilu. Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnine domaknilo s sklepom in se mu plačana varščina všteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v nadaljnjih 30 dneh. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA MURSKA SOBOTA objavlja na podlagi sklepa sveta WO M. Sobota JAVNO DRAŽBO za prodajo osnovnega sredstva: — 2 plinskih kotlov RF 150 I, izklicna cena 150.000.— din za kos. Prodaja bo v ponedeljek, 20. decembra 1988, ob 9. uri na dvorišču vrtca v Gregorčičevi. Ogled je možen pol ure pred dražbo. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati. IZKUŠNJE MAKEDONSKIH KMETIJCEV IV. MAKEDONIJA, DEŽELA RIŽA V eni prejšnjih številk smo pisali o organiziranosti družbenega kmetijstva v Makedoniji, ki je povezano v sozdu Kmetij-sko-živilski kombinat Makedonija, tokrat pa predstavimo še eno od delovnih organizacij, ki so združene v tem sozdu. Kmetijski kombinat Kočansko polje Kočani je ena večjih delovnih organizacij agrokompleksa v vzhodnem delu Makedonije, ki zaposluje okrog 1470 delavcev in se ukvarja z različno kmetijsko proizvodnjo. Glavna dejavnost je pridelovanje riža, pridelujejo pa še pšenico in druga žita ter krmne rastline za potrebe živinoreje. V sestavi delovne organizacije je farma krav molznic, imajo okoli 2500 ovac, klavnico in mlekarno, tovarno močnih krmil, v kateri izdelajo letno 7 tisoč ton krmil, dobro razvito mlinsko industrijo, ki zmelje od 17 do 18 tisoč ton pšenice, v lastni pekarni pa spečejo letno 6 tisoč ton pekarskih izdelkov. V sestavi kombinata je devet obratov za predelavo riža, v katerih zluščijo okrog 20 tisoč ton riža in izdelajo od 12 do 13 tisoč ton kakovostnega belega riža. Ob osmih klasičnih tovarnah za predelavo riža je tu še ena tovarna, v kateri izdelujejo vitaminiziran riž, in je edina te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu. Posebno pozornost v kombinatu namenjajo rastlinjakom. Ti zavzemajo površino 12 hektarjev, ogrevajo jih z geotermalno vodo, v njih pa pridelujejo paradižnik in kumare, od cvetja pa nageljne, vrtnice in gerbere. V kombinatu je združena tudi trgovina, ki ima na tem območju okrog 100 prodajaln, vanj-pa je povezanih tudi okrog 8 tisoč kooperantov, individualnih kmetijskih proizvajalcev. Osnovna dejavnost v tem delu Makedonije je pridelovanje riža, ki ima v dolini Bregalnice že večstoletno tradicijo. Na tem območju so ga pridelovali že v 12. stoletju, in ker je Makedonija edini pridelovalec riža v državi, posvečajo tej kulturi še posebno pozornost. Z letno pridelavo 45 tisoč ton surovega riža zadovoljuje Makedonija okrog 50 db 60 odstotkov potreb na jugoslovanskem tržišču, pravijo pa, da bi z nekoliko intenzivnejšimi vlaganji lahko v celoti zadovoljili jugoslovanske potrebe in riža ne bi bilo potrebno uvažati. Če so še pred 20 leti pridelovali riž na 4 tisoč hektarjih, mu zdaj name- so si pridobili tudi marsikatero novo izkušnjo, ki jim bo koristila predvsem pri nadaljnji selekciji novih sort. Prav selekciji posvečajo posebno pozornost, s tem pa se ukvarja inštitut za riž v Kočanih, ki deluje v okviru univerze V eni izmed tovarn za predelavo riža v Kočanih delajo vitaminizi-rani riž. Na fotografiji je sklepna etapa proizvodnje iz te tovarne, ki je edina te vrste v državi in na Balkanu. njajo že 8 do 10 tisoč hektarjev, glavni pridelovalni center pa so prav Kočani, saj na tem območju na 6500 hektarjih pridelajo okrog 70 odstotkov vsega makedonskega in jugoslovanskega riža. Zaslugo za to je pripisati predvsem ugodnim vremenskim razmeram, pa tudi zgrajenim namakalnim sistemom, ki So jim v preteklosti namenjali posebno pozornost, v zadnjem času pa je zaradi pomanjkanja sredstev in neugodnih posojilnih pogojev ta gradnja nekoliko zastala. Riž namreč med vegetacijo, ki traja od 120 do 150 dni, zahteva od 2800 do 3200 stopinj Celzija sončne energije, od 100 do 110 dni pa tudi velike količine tekoče vode. Riž je kultura, ki se goji v vodnem sloju od 5 do 15 centimetrov, prav pomanjkanje vode med vegetacijo pa je največji sovražnik makedonskih pridelovalcev riža. To se je še posebej potrdilo letos, ko so zaradi dolgotrajne suše morali vložiti ogromne napore, da so rešili pridelek. Riževa polja so namakali v turnusih, s tem pa Cirila in Metoda iz Skopja in je edini te vrste v državi. Ob selekciji novih sort posebno pozornost namenjajo tudi agrotehniki, prehrani rastlin, zaščiti pred boleznimi in pleveli, inštitut pa sodeluje tudi s predelovalno industrijo pri dodelavi riža. Še do nedavnega je bil riž kultura, ki je zahtevala veliko ročnega dela, zato je prevladovala na kmečkih površinah. Ročno odstranjevanje plevelov je zdaj zamenjala kemična zaščita, mehanizirana pa je tako rekoč celotna pridelava, od setve do žetve. Prav temu pa je pripisati največ zaslug, da se površine pod rižem povečujejo, zanimanje za pridelavo pa raste tudi v sosednjih občinah, ki imajo prav tako ugodne naravne razmere za tovrstno pridelavo. Če so riževo seme še pred nedavnim uvažali v glavnem iz Italije, so v inštitutu zdaj vzgojili že več lastnih selekcij, od katerih sta si dve že utrli pot v pridelavo. To sta sorti kočanski in osogovka, ki se odlikujeta po debelih in kakovostnih zr- SGP POMURJE SGP »POMURJE« p. o. MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10 po sklepu odbora za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — avtoelektrikarja Pogoji: — poklicna elektrikarska šola — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: SGP POMURJE Murska Sobota, Štefana Kovača 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. gorenje^i^mj Tovarna varilne opreme p. o. Lendava Industrijska cesta 4 a Delavski svet DO Gorenje Varstroj razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge DIREKTOR CENTRA ZA INFOR- MATIKO Pogoji: — visoka izobrazba organizacijske, ekonomske, tehniške smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — nad 4 leta delovnih izkušenj s področja AOP in organiziranja poslovanja. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta. Kandidate za opravljanje razpisanih del in nalog prosimo, da v 8 dneh po objavi javnega razpisa pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev na naslov: DO Gorenje Varstroj, Skupne službe, 69220 Lendava. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od poteka prijavnega roka. nih, dajeta pa tudi visoke pridelke. Prijavljene imajo še tri nove selekcije, ki bodo zamenjale obe italijanski sorti, v mi-kroposkusih pa gojijo okrog 350 različnih sort riža z vsega sveta. Ker je riž monokultura, ki jo 200 ali 300 let gojijo na istih površinah, v inštitutu posebno skrb namenjajo tudi fiziologiji, da bi izboljšali kakovost tal. Prej, ko so na polja spuščali kalno vodo, ni bilo problemov z mikroelementi, zdaj, ko spuščajo čisto vodo iz akumulacij, pa je že pomanjkanje mikroelementov, zato v zadnjem času čedalje več pozornosti posvečajo prehrani rastlin in sestavi ustreznih mešanic mineralnih gnojil. Čeprav dosega riž tudi kot monokultura odlične pridelke, se čedalje več pridelovalcev zdaj že odloča tudi za predposevke. To so predvsem krmne rastline, ki jih sejejo po žetvi v oktobru in pospravijo do aprila. Tako bolje izkoristijo površine, saj dobijo z njih dva pridelka, s tem pa se izboljšuje tudi kakovost tal in povečujejo pridelki riža. Ti lahko dosežejo tudi do 10 ton na hektar, dobri pridelovalci pa dosegajo povprečne pridelke od 7 do 8 ton. Pravijo, da je pri takšnih pridelkih riž tudi dohodkovno zanimiva kultura, ker pa so tudi pridelovalni stroški visoki, pridelki pod 5 ton ne dajejo ustreznega dohodka. Tudi pri rižu so namreč cene tiste, ki povzročajo med pridelovalci največ negodovanja. Zaščitna cena v razmerju do pšenice je 1:2,33, drugačne pa so proizvodne cene, ki jih na tržišču ne morejo uveljaviti. Poceni riž, uvožen iz nerazvitih držav, zbija tudi njihovo ceno, zato v zadnjih dveh letih pridelovanje riža ni bilo preveč rentabilno, zlasti ne ob nižjih pridelkih. Letošnja odkupna cena surovega riža je bila 950 dinarjev za kilogram, že predelan beli riž pa so od pridelovalcev odkupovali po 1950 dinarjev. Kakšna je cena tega riža v naših trgovinah, pa se lahko prepričate sami. (se nadaljuje) Ludvik Kovač STRAN 6 VESTNIK; 8. DECEMBRA 1988 kmetijska panorama PO MELIORACIJAH V POMURJU Usposobitev kmetijskih površin je eden od osnovnih pogojev za doseganje višjih pridelkov. Temu so v preteklosti tudi v Pomurju namenjali posebno skrb, saj je bilo melioriranih več tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, za te namene pa je tudi družba namenila precejšnja sredstva. V zadnjem času je obveljala celo ugotovitev, da se pretežni del sredstev, ki se vlaga v kmetijstvo, namenja prav za melioracije, za kar v Sloveniji posebej združujemo sredstva. Ob tem pa so česti očitki, da sredstva, ki jih namenjamo za melioracije, ne dajejo pravih učinkov, posegi v prostor pa imajo često tudi neželene posledice. Do konfliktov prihaja največkrat med kmetijci in naravovarstveniki, vendar tokrat ne želimo biti razsodniki o tem, kateri imajo prav. Po svoje verjetno oboji, to je stvar strokovne presoje, vsekakor pa bodo morali v prihodnje najti več skupnega jezika. Rezultati, ki jih dosegajo na melioriranih površinah, potrjujejo, da so naložbe upravičile svoj namen. Mnoge, pred posegi zamočvirjene in nerodovitne površine so zdaj rodovitna polja, pa tudi sicer so pridelki na melioriranih površinah veliko večji. Vendar melioracije ne bi smele pomeniti le enkratnega posega v prostor, če želimo ohraniti doseženo kakovost kmetijskih površin, jih je potrebno še naprej vzdrževati in usposabljati. Dejstvo je na- mreč, da z enkratnim posegom ne moremo doseči želene kakovosti kmetijskih zemljišč, pač pa lahko to dosežemo le z uvajanjem ustrezne in dosledne agrotehnike. Žal pa je prav na tem področju še največ pomanjkljivosti. Marsikje ugotavljajo, da niti osnovno vzdrževanje melioracijskih objektov ne poteka tako, kot je zastavljeno. Lastniki kmetijskih zemljišč (zlasti velja to za površine v zasebni lasti) ne skrbijo za čiščenje melioracijskih jarkov, Za boljše delovne razmere »Ljudje, ki bodo v novi stavbi delali, bodo razmišljali o izboljšanju delovnih razmer za delavce v gozdu«. Citat je osnovni poudarek Feliksa Golenka, predsednika delavskega sveta delovne organizacije Gozdno in lesno gospodarstvo, ki je bil govornik ob slavnostni otvoritvi novih poslovnih prostorov tega kolektiva. Iz prostorov v soboškem gradu so se delavci GLG preselili v boljše prostore nekdanje očesne ambulante v ulico Arhitekta Novaka v Murski Soboti. Poslovne prostore so odkupili že pred štirimi leti od očesnega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota. Prostore nekdanje bolnišnice so delavci GLG z lastnim delom usposobili za svoje poslovanje. Novi prostori pa ne bodo namenjeni le za poslovanje DO, ampak tudi za kulturne prireditve. Preddverje stavbe bo trajno namenjeno za razstave likovnih umetnikov in že ob otvoritvi je bila pripravljena razstava slikarja Endreja Gdnterja. Tako so delavci GLG ob uradni preselitvi v nove poslovne prostore in ob likovni razstavi obeležili tudi praznovanje dneva republike. A. Kerec, foto N. Juhnov KZ LENDAVA, TZO ČRENŠOVCI KAKO DO VEC ZEMLJE? N temeljni zadružni organizaciji Črenšovci, ki združuje kmete z območij Dolnje, Srednje in Gornje Bistrice, Odranec, Žižkov, Trnja in seveda Črenšovec, dosegajo v letošnjem letu načrtovane tržne presežke. V devetih mesecih so odkupili 805 mladih pitanih govedi, 1250 prašičev, 550 telet, 18.255 hektolitrov mleka, 790 ton pšenice, 200 ton koruze, 230 ton krompirja, 97 ton industrijskih jabolk, 26 ton vrtnin in 5300 ton sladkorne pese. Te količine so pravzaprav še nekoliko večje, kot pa so jih predvideli z načrtom. V tričetrtietnem obdobju pa žal niso odkupili toliko krompirja kot v lanskem enakem času; tedaj so od kmetov prevzeli 820 ton. V letošnjih devetih mesecih imajo manjši realni promet tudi tri trgovine z reprodukcijskim materialom in stroji. Dobro je, da se ni zmanjšal nakup mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Prej nasprotno: poraba teh se je celo nekoliko povečala. Pač pa je povsem zamrla prodaja kmetijske mehanizacije na posojilo, kar je seveda posledica visokih obresti. Posojila pa niso več zanimiva niti za tako imenovano kooperacijsko rejo živine; že nekaj časa ni več kmetije, ki bi na tak način redila prašiče, zmanjšalo pa seje tudi število kmetov, ki redijo »zadružna« teleta; v kooperacijski reji je zdaj le še 328 govejih pitancev. Dobro pa je, da se na območju tzo Črenšovci ne zmanjšuje osnovna čreda, torej število krav. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je kmetij, ki imajo krave, sicer vsako leto manj, vendar pa imajo zato toliko več krav gospodarsko močne kmetije. Dokaz za to, da osnovna čreda ni manjša (gledano na celotno območje), je tudi količina mleka: v lanskih devetih mesecih so rejci oddali 17.373 hektolitrov mleka, v letošnjem enakem obdobju pa 882 hektolitrov več. Kmetje z območja tzo Gren-šovci pridelujejo v vse večjem obsegu ne le poljščine, ampak tudi vrtnine, zlasti Bistričani. V letošnjem letu so odkup teh pridelkov nekoliko povečali. Tudi pridelovanja sladkorne pese zdaj ni treba več spodbujati, saj so kmetje uvideli, da je ta kultura donosna, zato so je pridelali tisoč ton več kot lani. DOSLEDNOST DO KONCA zarašča jih podrast, nabrežine ostajajo nepokošene, pa tudi za vzdrževanje poljskih poti marsikje ne skrbijo primerno. Zaradi velikih družbenih sredstev, ki so bila vložena v te namene, je zahteva po ustreznem vzdrževanju melioracijskih objektov in površin povsem upravičena. Samo odloki, ki so jih sprejele občinske skupščine, niso dovolj, če nad njihovim izvajanjem ni ustreznega nadzora. V zadnjem času se razmere sicer nekoliko izboljšujejo, saj morajo lastniki, ki sami ne vzdržujejo melioracijskih objektov, prispevati sredstva za njihovo vzdrževanje, vendar to vzdrževanje tudi zdaj še ni takšno, kot bi moralo biti. Odločnejše stališče do teh vprašanj bodo morale zato zavzeti tudi kmetijske inšpekcijske službe. Pa še na nekaj ob vsem tem ne bi smeli pozabljati. Kot smo že zapisali, z osnovno odvod-njo še ni dosežena želena kako- vost kmetijskih zemljišč. Na strokovnih in pospeševalnih službah ostaja zdaj naloga, da lastnike poučijo z ustrezno agrotehniko, takšno, ki bo ustrezala zahtevam nadaljnjega izboljševanja kemičnih in fizikalnih lastnosti tal. Pomembna sta predvsem ustrezna obdelava melioriranih površin in izvajanje dopolnilnih drenažnih ukrepov, ki bodo prispevali k boljši prepustnosti in zračnosti tal. Zaradi uporabe težke mehanizacije in razmer, v kakršnih se je ta uporabljala, prihaja često tudi do zbijanja tal in nastajanja neprepustnih plasti, zato je potrebno občasno po-drahljavanje teh površin. Pa tudi ustrezno gnojenje in apnje-nje je eden od pogojev za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal. In ko se bodo vsi ti ukrepi dosledno izvajali tudi v praksi, bodo lahko kmetijci brez kakršnihkoli predsodkov zavrnili vse očitke na račun neracionalnih vlaganj v melioracije. Ludvik Kovač ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA PROJEKT GORIČKO Zaradi neustrezne politike do kmetijstva je to v preteklosti doživljalo in preživljalo številna krizna obdobja. Ker mladi v kmetijstvu niso videli prihodnosti, ki bi jim zagotovila socialno varnost, so zapuščali kmetije, silili v mesta in industrijo, podeželje pa se je praznilo. Takšna gibanja so bila še posebno izrazita na hribovitih in obmejnih območjih, posledice pa so ponekod že tako izrazite, da jih bo težko popraviti. To velja tudi za dobršen del Goričkega, zlasti za njegov osrednji in vzhodni del, kjer je sedanja prebivalstvena in posestna sestava že dosegla kritično mejo. Bolje je začeti zdaj kot nikoli, pravi Albin Kerec, dipl, sociolog v sozdu ABC Pomurka, ki je dal pobudo za izboljšanje kakovosti življenja na tem manj razvitem območju. Ideja, da bi začeli z razvojnim projektom Goričko, je nastala iz razloga, ker ugotavljajo, da je vedno manj mladih, ki so se pripravljeni ukvarjati s kmetijstvom, standard dobršnega dela prebivalstva je izredno slab, nekatera območja pa se še naprej praznijo. Projekt Goričko ni prvi te vrste v Sloveniji, saj sta se takšnega projekta na območju Trebnjega pred leti že lotila Biotehniška fakulteta iz Ljubljane in mednarodna organizacija FAO in te izkušnje bodo dobrodošle tudi snovalcem projekta Goričko. Prav tako jim bo pri njihovem delu pomagala študija o možnostih intenzifikacije kmetij- V temeljni zadružni organizaciji Črenšovci so po vsem tem lahko zadovoljni. Pa niso! Prizadevajo si, da bi bil obseg prireje iz hlevov večji, da bi polja dala večje pridelke in da bi bilo kakovostnih zemljišč še več. Sploh so se tamkajšnji prebivalci močno navezali na zemljo in skoraj nihče je noče odtujiti. Tam, kjer starejši ljudje omagajo, prodajo živino, zemlje pa ne; kvečjemu jo dajo v najem. Na črenšovskem območju si veliko obetajo od načrtovanih melioracij oziroma del, ki bodo omogočila izsušitev zamočvirjenih zemljišč. Imajo kar nekaj sto hektarjev zemljiških kompleksov, ki jih ni mogoče gospodarno izkoriščati. Potem, ko bodo dela opravljena, se bo sklad kakovostnih zemljišč povečal, kar ne bo le »blagoslov« za poljedelsko pridelavo, ampak posredno tudi za živinorejo, še zlasti pa za večje tržno usmerjene kmetije. K sreči so mladi kmetovalci, ki imajo zamisli in voljo za večji obseg pridelave hrane. V tzo Črenšovci jim posvečajo posebno skrb, saj -so nekako nosilci razvoja kmetijstva na tem območju. Š. Sobočan stva na Goričkem, ki so jo v sozdu izdelali pred štirimi meseci, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi strokovnjake z najrazličnejših področij. V prvi vrsti predvsem agronome in ekonomiste, pa sociologe, pedologe, etnologe, zdravnike in še koga. Opredelili so že tudi osnovne cilje, ki naj bi jih projekt spremljal. Poiskati bo potrebno predvsem odgovore na vprašanja, kako intenzivirati kmetijsko proizvodnjo na tem območju, v prvi vrsti na že obstoječih kmetijah, kako zadržati ljudi na teh območjih, kako vlagati v kakovost življenja ter kako onemogočiti pritisk na občinsko središče in ohraniti policentrični razvoj. Omenjene cilje pa bo možno uresničiti le, če bodo zastavili takšno razvojno politiko,’ ki bo omogočila, da se sedanje kmetije usposobijo za večjo proizvodnjo, da se ustanovijo manjši industrijski obrati, ki bodo ljudi zadržali na teh območjih, vzporedno s tem pa bo potrebno razvijati tudi najrazličnejše dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Gre torej za izredno zahtevne naloge, ki jim kmetijci sami ne bodo kos, zato je sodelovanje vseh drugih družbenih subjektov še toliko pomembnejše. Prav zaradi zahtevnosti projekta ne bodo mogli izpeljati na celotnem območju Goričkega in se bodo morali odločiti za ožje območje. Še vedno je dilema, ali projekt izvesti v razvitejši krajevni skupnosti, kjer so ljudje tudi bolj pripravljeni za sodelovanje, ali se lotiti najmanj razvitih območij, kjer bo izvedba težja, zato pa rešitve toliko bolj dobrodošle. Po besedah Albina Kereca bodo do konca tega leta podrobno opredelili cilje, ki jih bo projekt spremljal, v prihodnjem letu bi začeli z elementarnimi študijami, ki bodo trajale najdlje do sredine leta 1990, medtem ko naj bi bila realizacija projekta stalna naloga. O projektu Goričko je že razpravljal občinski izvršni svet in ga podprl. L. Kovač STROKOVNJAKI SVETUJEJO PRVI PRETOK VINA Cilj vsakega vinogradnika-kletarja je pridelati čim bolj zdravo in sladko grozdje in potem iz tega izšolati (donegovati) kakovostno vino. Nekaterim to uspe, drugim ne, prvim je k temu pripomoglo znanje ali splet ugodnih okoliščin, drugim je krivo za neuspeh neznanje, zanašanje na to, da je še čas za dolivanje, dožve-planje, pretok ali drug enotno tehnološki ukrep. Vendar je v teh »naprednih časih« predvsem vinogradnik-kletar tisti, ki odloči o usodi svojega vina. Najpogostejše napake, ki jih storijo vinogradniki pri predelavi grozdja, vkletenju in vrenju mošta ter spremljanju mladega vina, so predvsem naslednje: — prezgodnja trgatev predvsem poznih sort grozdja (1. rizling, šipon), — predolgo izpostavljanje drozge in mošta zraku, — nežveplanje ali preslabo žveplanje, predvsem gnilega grozdja, — slaba in površna priprava posode, v katero točimo mošt ali mlado vino, — razsluzenje (pretok po pribl. 24 urah) se ne izvede pri mo-štih predvsem iz gnilega in prevečkrat škropljenega grozdja, — nedodajanje vrelnega nastavka moštu in čakanje na spontani začetek vrenja (po 7—10 dneh, odvisno od temperature kleti in s tem mošta), — premočno dosladkanje, mnogokrat na pamet in za »vsak slučaj«, — nespremljanje vrenja in nevzdrževanje idealne temperature kleti (18—20° C) med časom vrenja, — prehitro znižanje temperature kleti in s tem mošta — ostane nepovreti sladkor, vino se ne čisti, — prepozno zaznanje vonja po gnilih jajcih (boekser) in odlašanje z zračnim pretokom, — nedolivanje sodov po končanem vrenju — prepozen ali prehiter prvi pretok. Čeprav so-vsi ti ukrepi, razen prvega pretoka, že za nami, verjetno ni bilo odveč, da smo jih na kratko ponovili, kajti v njih lahko vinogradnik najde vzrok, zakaj mu vino ni povrelo do konca, se ne čisti, ima previsoko barvo (porjavitev) itd. In zdaj nekaj več o prvem pretoku vina, ki je eden od najpomembnejših kletarskih ukrepov, s katerim lahko vplivamo na nadaljnje dograjevanje (zorenje) in kakovost vina. Čas prvega pretoka je odvisen od posameznega letnika, čim boljši je vinski letnik (tu mislimo predvsem na visoke stopnje sladkorja v jagodah), tem prej pretakamo — in nasprotno. Pretočimo ponavadi od konca novembra do druge polovice decembra, izjemoma lahko počakamo še dlje. Glavni pokazatelj, kdaj pretakati, nam je kislina v vinu ter zdravstveno stanje le-tega. Vina iz močno kislih moštov pretakamo kasneje, da se nam še po naravni poti zmanjša predivja kislina s pomočjo biološkega upadanja kisline (jaboično-mlečno vrenje). To pomeni, da imamo v slabih letnikih v moštih in vinih več jabolčne kot vinske, kisline, ki je odraz kakovostnega letnika, kot je bil letošnji. Bakterije mle-čno-kislinskega vrenja nam namreč razgradijo jabolčno kislino v bolj »blago« mlečno kislino in ogljikov dvokis. Tako nastane iz enega dela jabolčne 0,67 dela mlečne kisline. Tako se nam lahko zmanjša kislina v vinu za 3 — 5 g/1. Letos, ko lahko govorimo, da imamo enega od boljših letnikov, moramo zaradi povprečnih ali celo nizkih kislin (odvisno od sorte) pretakati prej, da ohranimo harmoničnost vina. Ne čakajmo, kot je pri nekaterih vinogradnikih v navadi, da počakajo ne glede na to, kakšne so kisline v vinu, da se jim vino očisti in potem pretočijo. Enako velja za primere, ko v vinu zaznamo vonj po gnilih jajcih. Tako vino takoj zračno pretočimo, s čimveč mešanja in prelivanja v curkih. Če smo pravočasno zaznali to napako in hitro ukrepali, preden seje ta vonj močno zasidral v vinu in po zračenju takšno vino srednje močno zaž-veplali, nam je kakovost vina minimalno prizadeta. Pred prvim pretokom je tudi priporočljivo — poleg preskusa okusa in vonja — preskusiti obstojnost vina na zraku in s tem tudi ugotovimo, kako naj pretakamo — zračno ali brezzračno. V ta namen vzamemo iz soda, vino v brezbarven kozarec in ga pustimo 24 ur na zraku. Če je vino, ki smo ga vzeli iz soda, že čisto, pomeni, da ni potreben zračni pretok, razen če nam seveda smrdi po gnilih jajcih. Ko je vino motno in se nam na zraku očisti, potrebuje ta ko vino zračni pretok. Vino, ki ostane v kozarcu nespremenjeno, pomeni, da ni do konca povrelo, ali seje že pojavila sluzavost — vlečljivost vina. To potrebuje slabše ali močnejše zračenje. Vina, katerih moštov (povečini iz gnilega grozdja) nismo zadosti žveplali, porjavijo. Takemu vinu dodamo vinobran (kalijev meta-bisulfit), 10—20 g/hl, potem ga brezzračno pretočimo. Pri močnih porjavitvah je potrebno čiščenje takega vina z aktivnim ogljem. Pri posivitvah ali počrnitvah vina, vzrok za ti dve napaki je največkrat v tem, da je vino pri predelavi ali kasneje v sodu (nepremazan vijak z lojem na vratcih soda) prišlo v stik s težkimi kovinami. Tako vino moramo močno prezračiti, da se nam izločijo težke kovine, največkrat pa je potrebno tako imenovano modro čiščenje, za katero moramo dobiti posebno dovoljenje. Zračni pretok vina pospešuje tudi dozorevanje vina, kajti kisik v zraku je glavni dejavnik pri dozorevanju in staranju vina. Vino v sodu ga dobiva skozi luknjice v sodu na podlagi stalnega spreminjanja zračnega tlaka. Kisik deluje tudi na buketne snovi, pri aromatičnih sortah se te z zračnim pretokom zmanjšajo ali celo izgubijo. Zorenje vina in upadanje kisline pospešuje tudi višja temperatura v kleteh. Če pri mladih vinih iz objektivnih razlogov (pomanjkanje posode) še nekako lahko opravimo zračni pretok, se tega pri kasnejših pretokih izogibamo. Vino je potrebno ob prvem pretoku srednje močno zažveplati (1 — 1,5 azbestnega traku/ hi), posebno še, če hočemo preprečiti biološki razkis. Naj na koncu poudarim, da je potreben takojšen prvi pretok, posebej pri vinih iz grozdja z drugih območij Jugoslavije (Srbija, Makedonija), ker imajo njihove sorte že po naravi manj kisline. Na žalost moram reči, da je to kupljeno grozdje marsikateremu vinogradniku na Goričkem nadomestilo lastno trgatev, ki je izpadla zaradi lanske katastrofalne toče. MASTITIS - VEDNO AKTUALNO VPRAŠANJE Lastna odgovornost rejcev Čeprav je bilo o ukrepih ža varstvo živali pred mastitisom (vnetje vimena) napisanih več člankov v časopisih in so o bolezni govorili na predavanjih, rejci živine pa so dobili priročnik Varstvo živali pred kužnimi boleznimi, je še vedno nekaj lastnikov krav molznic, ki nasvetov ne upoštevajo, zato pa so potem nejevoljni, ko jim veterinarska inšpekcija prepove oddajanje mleka. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti so nam na vprašanje, kako je pravzaprav z zatiranjem mastitisa, takole odgovorili: Mastitis je kužna bolezen, ki se zatira po zakonu. Vseh ukrepov ne more opraviti veterinarska služba: nekatere mora lastnik živali. V primeru pojava mastitisa ali znakov, po katerih je mogoče sumiti, da je žival zbolela, mora rejec to nemudoma sporočiti pooblaščeni veterinarski organizaciji ali občinskemu veterinarskemu inšpektorju. To pomeni, da je tisti, ki oddaja mleko, dolžan predvsem sam poskrbeti, da je mleko neoporečno. Še več: obstoji kazenska odgovornost za kršitev predpisov. Tisti, ki oddajajo mleko, imajo tudi kontrolne knjižice, kjer je na kratko napisano vse o mastitisu. Verjamemo veterinarski službi, veterinarski inšpekciji in tovarni mlečnega prahu, da več, kot so storilii za prosvetljevanje, skoraj ne morejo storiti in da so zdaj na potezi še tisti rejci krav molznic, ki še vedno niso odpravili vseh vzrokov za pojav mastitisa. K sreči je teh čedalje manj, so pa zato neupravičeno toliko glasnejši, ko jim prepovedo oddajo mleka za določeno obdobje. Eden takih nas je spodbudil za ta zapis. Š. Sobočan VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 STRAN 7 naš/ kraji in ljudje Kakšna je neka vas, njena duša in njeno življenje, o tem Ibi prav gotovo lahko povprašali vsakega vaščana posebej. Čeprav je dogajanje enako, pa bi vsak iz svojega zornega kota odgovoril nekoliko drugače, Kakšni so torej Domanjševci danes v očeh učiteljice? Učitelji so bili tu vedno prišleki. »Razpisano je bilo pro-Isto delovno mesto in odločila sem se, da pridem v te goričke »hribe«. Sicer pa je bila to le pot iz sosednje lendavske obči-ne. Potem sem tu spoznala mo- ža in ostala,« pripoveduje Ka-I tiča Čahuk. 13 let je minilo od takrat. Tudi v tem kratkem obdobju se je I marsikaj spremenilo. »Večina stvari je šla na boljše. Če začnem že pri svojem delu. Na stari šoli v Domanjševcih, kjer Isem poučevala prvih šest let, so bile razmere za delo, od učilnic do učnih pripomočkov, zelo slabe. Potem sem bila dve leti na centralni dvojezični osnovni šoli v Prosenjakovcih, sedaj pa H že nekaj let ponovno v Do-J manjševcih. Sedaj so razmere dosti boljše. Tu imajo prizidek, Ivse je sodobno urejeno, tako da res ničesar ne pogrešam.« V prvem in drugem razredu podružnice je sedaj šest otrok in pa mešani oddelek vzgojno-varstvene enote. Tolikšno števi- lo učenev se bo obdržalo najbrž še tri leta, potem pa jih bo nekoliko kaj laže, če »Vsak reče, manj. Je učitelju ima manj otrok? da je zaradi tega Tudi v Domanjševcih so v zadnjem obdobju obnovili ali zgradili več novih hiš. Katica Čahuk OB KRAJEVNEM PRAZNIKU RAZGRNILI DELOVNE USPEHE V krajevni skupnosti Tešanov-ci, ki vključuje naselja Mlajtinci, Lukačevci, Suhi Vrh, Vučja Gomila in Tešanovci, so že dlje časa razmišljali o svojem krajevnem prazniku. Naposled so se dogovorili, da bodo pripravili prvi krajevni praznik ob letošnjem dnevu republike, to je zgodovinskem mejniku naših narodov in narodnosti. Na dvojno praznovanje so se skrbno pripravljali z namenom, da pred širšo javnostjo razgrnejo zavidanja vredne delovne uspehe, ki so jih dosegli v zadnjem obdobju o velikem razumevanju in pomoči delovnih ljudi in občanov vseh naselij krajevne skupnosti. Nabito polna dvorana vaško-gasilskega doma v Tešanovcih in dobra udeležba občinskega vodstva na čelu s predsednikom skupščine občine Murska Sobota Andrejem Gerenčerjem, ki je bil slavnostni govornik, sta zgovoren dokaz, da cenijo dosežene uspehe. Prvi krajevni praznik v Tešanovcih pa je bila tudi lepa priložnost, da se s podelitvijo bronastih znakov Osvobodilne fronte javno oddolžijo tistim vaškim funkcionarjem, ki so največ prispevali pri UČITELJ NA VASI Katica Čahuk moje delo olajšano, a sama ne mislim tako. Pouk je dvojezičen, oddelek kombiniran, poleg tega pa, sta potem v prvem razredu še dve skupini, saj se otroci madžarske narodnosti opismenjujejo v madžarščini, otroci slovenske narodnosti pa v slovenščini. Lažje je seveda, če so takšni otroci, ki so nadarjeni in hitreje dojemajo, snov, lahko pa dobiš seveda generacijo, ki jim dela snov več težav. Če so potem trije otroci slabi, menijo ljudje, daje učitelj slab, ker jih ne zna naučiti. V razredu, kjer jih je 25 ali 26 in so le razvoju posameznih naselij in celotne krajevne skupnosti Tešanovci. V zadnjem obdobju so v krajevni skupnosti Tešanovci največ naredili pri modernizaciji cest, razširitvi telefonije in še na nekaterih področjih. V naselju Tešanovci je kar 53 gospodinjstev dobilo telefon, tako da ga ima skoraj vsako gospodinjstvo, vključno z oddaljeno kmetijo Dajč. Poleg razširitve telefonije so v Tešanovcih uredili še mrliško vežo, tako da lahko sedaj pogrebni obred opravljajo na pokopališču. Preuredili so tudi kuhinjo in sanitarije v vaško-gasilskem domu ter postavili pomožni transformator. Telefonijo so razširili tudi v naseljih Maljtinci in Lukačevci za 23 številk in v Vučji Gomili, kjer so potrebe po telefonu v celoti rešili. Telefon pa pomeni veliko pridobitev tudi za naselje Suhi Vrh, čeprav gre samo za eno številko. Poleg tega so v Suhem Vrhu preuredili še mrliško vežico in uredili vodovod na pokopališče. V Vučji Gomili so preuredili gasilski dom, trgovino in mrliško vežico. V Mlajtincih in Lukačevcih pa so veliko sredstev 3 oziroma 4 slabi, je to potem I normalno in pričakovano.« Kljub vsemu pa Katica prizna, da je po eni strani tudi la- žje. saj se lahko bolj posveti I vsakemu posamezniku. Najbrž H pa tudi otroci niso najbolj zadovoljni, saj jih je za igro pre- . malo. Vsaka stvar ima pač svo- je dobre in slabe strani. Učitelj na vasi pa se mora vključevati tako v kulturno kot družbenopolitično življenje. I »Povsod je človek zraven ozi- roma vsaj poskuša biti zraven. | Imeti mora svoj delež, saj je malo šolanih ljudi.« Šele v zadnjem obdobju, ko tudi mladi ostajajo doma, je več tistih, ki se šolajo. Prej je bilo tako, da | se tisti, ki so šli v svet po učenost niso več vračali v domačo v vas. »Sicer pa so ljudje odprti in kljub nekaterim razprtijam, ki " so najbrž normalne povsod na svetu, kjer se ljudje družijo, po- H primejo takrat, ko je treba, sku- paj za delo.« Dejstvo pa je, da je pač denarja premalo. Asfaltna cesta v vasi je, toda ni tak- m šne povezave z okoliškimi kra- ji. Telefonija je zdaj vsaj pribli- I žno urejena, saj je približno 20 " priključkov. Imajo trgovino, novo zbiralnico... Tudi avto- I bušne zveze so zdaj boljše, kot I so bile včasih. »Problematična je tačas le ureditev vaškega doma. Potrebno bi bilo razširiti dvorano, urediti sanitarije in H garderobe ter na novo prekriti I streho. Za vse to pa je v teh tež- B kih časih premalo denarja.« Kulturno življenje je Živah- m nejše predvsem v zimskih me- I secih — takrat je odprta tudi vaška knjižnica. »Pohvaliti je “ potrebno predvsem mlade, ki so pripravljeni sodelovati. Pri- pravili smo že nekaj kutlurnih I programov ob različnih prazni- I kih in pa veseli večer. Nasploh je mladinska organizacija v zadnjih letih precej aktivna.« Takrat, ko gostujejo v Domani- ševcih različna gledališča, bo- " diši iz Vojvodine ali Madžarske, pa je dvorana vedno pol- I na. Takrat pridejo tudi starejši. H Še smo govorili. O ljudeh, ki H kmetujejo in hodijo v službo, o novih in preurejenih hišah, ki so v zadnjih letih dale vasi lep- šo podobo. In to, da mladi I kljub vsemu ostajajo doma, da- " je tudi upanje na boljši jutri _ Domanjševec. S. Eory vložili v modernizacijo ceste Mlajtinci —Ivanci. V krajevni skupnosti Tešanovci pa se ne zadovoljijo s tem, kar so dosegli, temveč smelo načrtujejo tudi za naprej, saj nočejo zaostajali za sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Po sprejetih programih predvidevajo v Tešanovcih urediti fasado na vaško-gasil- Podelili priznanja Oh prvem prazniku krajevne skupnosti Tešanovci so pripravili proslavo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali moški pevski zbor, folklorna skupina, šolarji in mladina. Na slovesnosti sta govorila predsednik sveta KS Tešanovci Geza Rituper in predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer. Predsenik K K SZDL Tešanovci Dezi-der Koltaj pa je zaslužnim posameznikom podelil priznanja — bronasti znak OF. Dobili so jih: Jože Lipič. Geza Rituper. Geza Čmor in Dezider Koltaj iz Tešanovec. Janez Ovsenjak in Franc Cipot iz Mlajtinec. Jože Novak iz Suhega Vrha ter Olga Gujtman. Stefan Križanko in Zoltan Cigiit iz Vučje Gomile. skem domu, modernizirati cesto Tešanovci—Vučja Gomila ter potegniti asfaltno prevleko na pokopališče in odcep ceste Far-telj —pokopališče. Tudi za naselji Mlajtinci —Lukačevci načrtujejo ureditev fasade na vaškem domu, modernizacijo ceste Mlajtinci—Tešanovci in ureditev prostora za odkup mleka. V Vučji Gomili naj bi poleg modernizacije ceste Tešanovci —Vučja Gomila dobili še ulično razsvetljavo in asfaltirali cesto do gasilskega doma. V Suhem Vrhu pa bodo nadaljevali z razširitvijo telefonije in uredili ulično razsvetljavo. Poleg tega pa v Tešanovcih ne pozabljajo tudi na društveno dejavnost, saj uspešno delujejo moški pevski zbor, folklorna skupina, nogometni klub, aktiv žena ter druga društva in organizacije. Feri Maučec RADENCI, MURSKA SOBOTA IN ŽELEZNE DVERI Najlepše urejeni kraji Tudi letos je posebna komisija Turistične zveze Slovenije ocenila najlepše urejene kraje, tokrat že dvajsetič. Na seznani je prišlo 36 krajev, ki so razvrščeni v štiri skupine — posebna skupina, turistični kraji, izletniški in tranzitni kraji ter manjši turistični kraji. Letos so bili še posebej pozorni na ekologijo v turizmu ter skrb za čim lepše okolje in vzgojo prebivalstva. Kraje so prijavile območne turistične zveze ali tamkajšnja turistična društva. Iz Pomurja so se kar visoko uvrstili trije, in sicer so v posebni skupini ponovno na prvem mestu najlepše urejeni turistični kraj v Sloveniji Radenci, v drugi skupini turističnih krajev je za Ptujem in Bovcem zasedla tretje mesto Murska Sobota, v četrti skupini manjših turističnih krajev je za Ratežem na drugem mestu kraj Železne Dveri. Letos pogrešamo sodelovanje Veržeja, ki seje lani kar visoko uvrstil, sodelovali pa bi lahko še kateri drugi kraji, če jih turistična društva ne bi »pozabila« prijaviti. V posebno skupino spadajo tradicionalni turistični kraji, Ra-dencem pa sledijo Postojna, Bled, Rogaška Slatina in Portorož. V oceni za Radence je komi- SRBSKA JESEN - 1988 V Somrak violinistov Če dogodivščine ne bi občutil na lastni koži, bi jo imel samo za še eno v vrsti pretiravanj, natolcevanj med srbsko in slovensko javnostjo, katerih avtorji smo (žal) največkrat novinarji. V četrtek, 20. oktobra 1988, nas je pot peljala v žarišče trenj in nemirov, na Kosovo. Kot je ravni in trenutku obiska primerno, je bilo vse skupaj skrbno načrtovano s strani srbskega stanovskega (novinarskega) društva. Popoldan ob petih naj bi se torej v glavnem mestu pokrajine pogovarjali s predsednikom predsedstva Kosova, Remzijem Kolgecijem. A zvedeli smo tudi, da bo istega dne ob dvanajstih eden proslulih mitingov Srbov in Črnogorcev — in sicer v predmestju Prištine, na Kosovem Polju. Kaj storiti? Prej ali slej je bilo jasno, da ne enega ne drugega ne moremo kar tako odpraviti. Zato je padla nagla (a se je potem izkazalo, da povsem pravilna) odločitev, da gre manjša skupina novinarjev na miting, večina pa se drži programa, torej se popoldan pogovarjamo s Kolgecijem. Med popoldanskim pogovorom se je izkazalo, da je miting že šel h koncu. Tako so se nam pridružili tudi novinarji, ki so bili na mitingu. Z njimi je prišlo tudi nekaj srbskih, ki so posedli med nas. Tako na mojo desno črnolasa mladenka, novinarka Politike. Želela je vedeti, zakaj slovenski novinarji nismo bili na mitingu. Povedal sem ji kako in kaj. Nič več. Huje sroAHO ... JJanac je na Kocosy Gopannjia n rpyiia TpnaeceraK noBMHapa M3 CP CjioneHMje. Ohm cy ^anac bo^mjim BHme pasrosopa, a Kasa Jy TpajKMJiH o^y m na mmtmhf Cp6a m Upnoropapa y Kocosy Hojty, n^aHOBM npe^ce^HMuiTBa "Ali Kocosa, o^roBopujni cy mm ia to ca^a anje aro^no. Tano cy -e HOBMHapM M3 CP CjioaenMje -a Kocobom m mctmhom o weMy IOHOBO MHCbopMMCaJIM H8 je^HO ’A ce^HMiia y noKpajnHH. Majhen črn okvirček z besedilom. Običajnemu bralcu ne pomeni nič posebnega. A sporočilo je tako, da v njem ni težko zaznati poskusa utrjevanja določenega bralčevega prepričanja, česar pa se ta pravzaprav niti ne zaveda. Žal tudi tega ne, da bere izmišljotino ... Naslednjega jutra, po izstopu iz spalnika Kosovo Polje— Beograd, nas je (kaj pa drugega!) najbolj zanimalo poročanje srbskih časopisov o včerajšnjem protestnem shodu. Na 13. strani Politike smo poročilo res lahko prebrali. Ob tem nas je šokiral okvirček z močnejšim tiskom, kjer je pod naslovom Ni primerno ... pisalo: sija zapisala: Radenci ostajajo v vrhu svoje posebne skupine, predvsem zaradi tega, ker zdravilišče živi s krajem in krajani z zdraviliščem. V Radencih ni ločnice med turističnim in bivalnim delom kraja, kot v nekaterih drugih zdraviliščih. Vse, kar je komisija pohvalila v prejšnjih letih, si zasluži pohvalo tudi letos. Naj še dodamo, da bodo v Radencih v kratkem rešili stare probleme, ki so kaziti videz kraja. Tako naj bi v kratkem obnovili Kapelski dom, v stari mesnici K K Gornja Radgona pa bo prodajalna vina. Letos so asfaltirali številne odseke cest, med drugim tudi mimo nove cerkve. Uredili so tudi ozadje restavracije Vikend, v kratkem pa bodo porušili stavbo, ki je motila sprehajalce v parku in obiskovalce Narodne Danes se je na Kosovem mudila tudi skupina 30 novinarjev iz SR Slovenije. Opravili so več pogovorov, a ko so želeli oditi tudi na miting Srbov in Črnogorcev na Kosovem Polju, so jim člani predsedstva SAP Kosovo odgovorili, da to zdaj ni primerno. Tako so se novinarji iz SR Slovenije s Kosovom in resnico o njem ponovno informirali na eni od sej v pokrajini. Kaj dodati? Da smo bili zbegani, besni, obupani, da smo nejeverno zmajevali z glavami? Razsežnost manipulacije samo še podkrepljujeta dejstvi, da je bil tekst objavljen le v tretji, beograjski izdaji Politike (ne torej tudi Kosovu) in da gre za dnevnik, ki gaje po vplivu in razširjenosti med Srbi mogoče primerjati z Delom za Slovence. Še istega popoldneva smo bili na pogovorih v Politikini hiši. Ko smo se poslavljali in se zaradi prezasedenosti dvigala peš napotili proti pritličju, je novinarka — črnolasa znanka iz Prištine — prisopihala za mano in nekako »skesano priznala svojo napako« — seveda ob obveznem zanikanju, da bi sporne besede sama zapisala — menda se je le telefonsko dogovarjala z dopisnikom in je potem v časopisu »tako ispa-lo«. A to zdaj ni več pomembno. Tudi ni pomembno, da novinarjem (vsaj v Sloveniji smo vajeni takega dela) še na misel ne pride, da bi uradno politiko spraševali, katere dogodke naj spremljamo in katere ne. Zastavlja se namreč vrsta mnogo resnejših in usodnejših vprašanj. Kaj je z jugoslovanskim medijskim prostorom? Kje je novinarska etika, če hočete občečloveška morala — ne nazadnje: zakaj so že čez nekaj dni (spet v Beogradu) skorajda zmagoslavno in brez posebnih polemik sprejeli novinarski kodeks? Farsa. Farsa, ker kodeks obvezuje le moralno, ta pa je — morala namreč — kot kažejo izkušnje zadnjih mesecev vsaj med novinarji na psu. Ves čas obiska v Srbiji nas je spremljal Jug Grizelj. Jugoslovanski kozmopolit in eden najbolj priznanih novinarjev, kar jih je dala ta dežala. Takrat je še bil predsednik srbskega stanovskega društva. Zdaj ni več, ker je odstopil. Verjamem, da so dogodivščine, kot je opisana, vplivale na njegovo odločitev. Omenjam pa ga zato, ker je že pred časom pisal o violinistih v kupleraju. Novinarji naj bi bili poceni godci, ki muzicirajo v še bolj poceni javnih lokalih. Smo res? Poduk zgodbice, ki žal ni priložnostno izmiš restavracije. Tudi v Murski Soboti so v minulih letih kar precej postorili za boljši videz, velika zasluga pa gre seveda turističnemu društvu. Komisija je v oceni zapisala: Zgled vsem slovenskim tovarnam je Tovarna oblačil in perila Mura, ki z urejenimi stavbami in njihovo okolico v mnogočem vpliva na prijetno podobo kraja. Upamo, da se bo po njej zgledovala tudi druga murskosoboška industrija. Novi bloki, urejeni gostinski lokali, avtobusna postaja, ki sicer še nima končne podobe, asfaltirani pločniki, slepe ulice v stanovanjskem naselju, ki preprečujejo prometni živžav, in še kakšne pohvalne plati se dopolnjujejo z akcijo Turističnega društva Murska Sobota Naše mesto — čisto mesto in šemo vodijo h končnemu cilju — urejenemu mestu. Upamo, da se bo prihodnje leto prijavilo za ocenjevanje še več pomurskih krajev. Bernarda Peček ljena basen, ampak del resnice iz letošnje srbske jeseni, prav gotovo pelje v to smer. Še nekaj se mi poraja, ko premišljujem o sedanjosti Jugoslavije, Srbije in Šlovenije znotraj nje: oboji se gotovo kar tako (čez noč) niso začeli gledati postrani. Tudi ni res, da Srbi kar naenkrat mrzijo slovenske politike (spomnite se gesel z mitingov!) in Slovenci srbske (znani ljubljanski grafiti). Gre pa za neko drugo resnico, za katero poudarjam, da je zgolj izkustvene narave in še to v tesni zvezi z opisovanim obiskom v Srbiji : to pa je obratno sorazmerje med sposobnostjo demokratičnega dialoga in domnevno izobraženostjo, razgledanostjo. Pri čačanskem kmetu smo tako govorili sproščeno, našli skupne točke, čeprav ni bilo vedno unificirane-ga mnenja. Zato pa smo se (čast izjemam) toliko težje razumeli novinarji med sabo. Verjemite, da jezikovne bariere še zdaleč niso bile osnovni vzrok ... Vračam se k violinistom. Je novinarstvo res le še transmisija politike, žogobrca, raznovrstnih mogočnežev? Zdi se, da je vse to bilo nekoč izjema. Bojim se, da dandanes tovrstno udinjanje postaja pravilo. Pravilo, ki pušča v prijetnem skri- Naj se še sam poslužim krepkejšega tiska in okvirčka. Pa ne zato, da bi si karkoli izmislil, pač pa, ker je direktor Politike, Živorad Minovič, po našem posredovanju v zvezi s spornim pisanjem obljubil popravek in se opravičil. To sicer ne more rešiti vrste zapletenih problemov, ki se pojavljajo v ju-gonovinarstvu, malce karikirano pa lahko pričakujemo, da bo poslej v javnih občilih polagoma več popravkov kot izvirnih besedil... tem kotičku škodoželjno hahljajoče se dirigente, novinarstvo in novinarje pa potiska na strmo pot samouničenja. Kdo se bo tega zavedel in preprečil, če ne novinarji?! Koliko violinistov, TENKOČUTNIH UMETNIKOV, bo svoje violine protestno in za vedno postavilo v kot pozabljenja, preden bo spet mogoče svobodno, razigrano, melodično, resnično vrhunsko muziciranje? Bojan Peček STRAN 8 VESTNIK, 8. DECEMBRA W88 kulturna obzorja Živeti poezijo in pesniti življenje Zanimivega človeka ni težko portretirati. Posebno če je to Ciril Zlobec — 63-letni mladenič, za kakršnega ga je na minulem literarnem večeru v Murski Soboti označil urednik Pomurske založbe, Ludvik Sočič. Pravzaprav se je pisatelj, predvsem kot pesnik, predstavil sam. Dobršen del več kot poldrugo uro trajajočega srečanja si je dal duška v interpretiranju svojih pesmi. Tokrat po avtorskem izboru, kar je bilo svojevrstno doživetje, tako kot ura, preživeta z njim v pogovoru po proslavi in pred literarnim večerom. Iskriv, dinamičen, z odgovori na vsa vprašanja, iskren tako v nasmehu kot besedah je pisatelj kljub temu, da je zabredel v politične vode, ohranil svoj tok, svojo pokončno držo. Skoraj malce objesten je, ko se tako odprto zasmeji in mu temne oči izpod košatih obrvi bliskajo tako kot stre-lice v povedanem. Predvsem tistem o programskih jedrih, ko bi nas Slovence odpeljali žejne čez vodo, če Zlobec ne bi povzdignil svojega glasu. S tem si je sicer nakopal jezo mnogih, med politiki tudi takrat še pomurskega frontnika, ki je dejal nekako tako: »Mi politiki, lahko še toliko govorimo, pa nas ne poslušate, potem pa se pojavi na ekranu en kulturnik in mu vsi prisluhnete.« In res smo mu! Njegove opredelitve so jasne in neprizanesljive tudi sedaj, ko je v vrstah politikov, kot pisatelj v vrhu stanovskega združenja pa bi mu morali že zdavnaj prej, ko je napovedoval sedanje dogajanje v Jugoslaviji. Predvsem z vidika velikosrbskih teženj. Ciril Zlobec je Kraševec, ki se zaveda svojih korenin. Potem ko je njegova družina že zapustila rojstno hišo, jo je ponovno odkril zase in za svojega vnuka, ter vse, ki so mu blizu. Ženo, ki ga je spremljala, ko smo se prvič srečali z njim na Cankovi, pri odkritju spomenika Avgustu Pavlu. Sina Jašo, ki si je s svojo mladostno neugnanostjo nakopal veliko težav in dozoreva ob svojem očetu, njegov sobesednik je in brat trinajst let mlajše sestre — hčerke, ki je Cirila Zlobca pomladila. Nasploh pa deluje brez sivine v laseh z leti nedoločen in neobremenjen, človek, ki ne pozna utrujenosti in se sesede šele doma, in potem, ko naslednje jutro po napornem dnevu potegne za kakšno uro. Kdo sem, se je spraševal v prvi pesmi, ki jo je povedal, in nadaljeval s ciklom Beseda, ki je nastal pred več kot 20 leti, dokončal pa ga je šele pred nedavnim z naslovom Res beseda. »Vso te imam, beseda, pa ne morem krikniti,« je njegova izpoved pesnika, ponovitev resnice vseh teh let in refren, ki se ponavlja v njegovem življenju. V opredeljevanju besede kot človeške funkcije, spoznanja . . . »Zdaj, ko najdeš že za vsako stojnico preroka, ni več besede, ki bi šla pred nami. Z besedami v rokah, z besedami pod pazduho, z besedami na hrbtu, z besedami na glavi, z besedami, ki si zataknemo jih za klobuk, da smo lahko vsaj malo hojlali, z besedami v nasmehu, z besedami v pogledu, z besedami v trebuhu, z besedami v priklonu, v stisku roke, z dišečimi besedami v gumbnici, z večerno belimi besedami v sprejemno črni obleki, z besedami na riti kavbojk, z besedami po vseh žepih, z besedami, besedami, besedami krošnjarimo med sabo, a ne najdeš več besede, ene same, ki bi šla pred nami. Vso te imam in te ne najdem, da bi bil, kar sem in moram biti. Umiraš hkrati z rojstvom, ki si prvi ali zadnji utrip v življenju le nečesa drugega. Ne tako, kričim v to brezod-mevno goro časa, ta naš brezod-mevni vikend. Ne tako. In čutim, da je to beseda, ki je hkrati rojstvo in smrt — potem nič drugega.« Pesem se nadaljuje, vendar utesnjena v vodoravne vrstice ni tista, kot je zvenela iz avtorjevih ust in je zabeležena v eni od številnih zbirk njegovih pesmi. Med njimi izstopajo ljubezenske, in Ciril Zlobec je kot pesnik najbolj znan prav po ljubezenski liriki ter druženju z Minattijem, Kovičem in Menartom v Pesmih štirih — zbirki, ki je pomenila prelomnico. V tistih letih, ko je Miško Kranjec slavil petdesetletnico, je bil Ciril Zlobec prvič v Prekmurju, ko se je štirim pridružil še Ivan Potrč, vsi pa so recitirali po vasen, se zaljubljali v učiteljice in imeli težave, ker so se prehitro navezali in niso pravočasno zapuščali prizorišč. »To je bilo eno najlepših doživetij,« se spominja, in tudi dogodka (spet s Cankove), ko ga je neka mladenka poimenovala za Aškerca, ker jo je očitno zmedla njegova brada. Na vprašanje, kaj je predvsem, je pesnik-pisatelj, esejist, politik odgovoril, da je najbolj preprosta oznaka Ciril Zlobec, pa naj si jo vsak po svoje predstavlja. Pri nadaljnjem vrtanju na to temo pa je med drugim dejal, da ni tako neumen, da bi o sebi slabo govoril, publika pa verjetno ne bi sprejela hvale, kako pošten fant je, delaven in priden, zato je ostalo vprašanje odprto — za ogrevanje v hladni galeriji, kjer je literarni večer potekal. Vzpostavljen je bil stik s človekom, s katerim se je zadovoljstvo pogovarjati in ga potem ponovno doživljati pri prelivanju doživetega na papir, čeprav z rahlo časovno odmaknjenostjo in bojaznijo, da ne bi izpadel preveč všečen. Ciril Zlobec — pisatelj v politiki »Ker ste se mi zahvalili z aplavzom in bi bil moj po kakovosti neustrezen, ker sem pač en sam, naj se vam z besedami zahvalim za pozornost, s katero ste spremljali moja razmišljanja, ki nočejo biti in niso forumska stališča Socialistične zveze. Lahko da so v marsičem, niso pa sprejeta kot taka, kajti jaz kot pisatelj dosledno tudi podpredsednik Socialistične zveze vztrajam na poziciji, da pišem literaturo od svojega trinajstega leta, v politiki pa sem šele drugi mandat — torej omejeno obdobje in lahko bi bil na neki drugi funkciji. Torej je to zame vzporedna dejavnost, zato se osebno sploh nimam za politika, ampak samo za pisatelja v politiki. Tega ne pojmujem kot samopod-cenjevanje, ampak mislim, da bi moralo biti v politiki več ljudi, ki bi vanjo vnesli profesionalnost stroke, iz kate-reprihajajo. Če bi bilo v povojnem času veliko več ekonomistov v politiki, ki bi ostali ekonomisti, veliko več šolnikov, ki bi ostali pedagogi in določali zakonodajo in načine, bi seveda nikoli ne bili v krizi, v kateri smo. Politika ni vseobsegajoča veda, politika je smisel za sintezo. Velik politik je tisti, ki zna zbrati okoli sebe velike strokovnjake, jih poslušati in potem najti najustreznejšo sintezo iz tega, kar kot stroka odkrivajo. In če lahko kaj prispevam k politiki na tem in drugih mestih, na katerih sem že bil, je prav to, da skušam resnično najbolj avtentično in brezobzirno zagovarjati neko svojo najprej individualno in potem tudi kolektivno misel in čustvo slovenskega intelektualca. Ne samo kulturnika v ožjem smislu, ampak intelektualca v širšem. In če ima kdo za to posluh, je to edina možnost mojega prispevka v politiki. Ker pa se človek moti tudi v političnem delu, kot v vsakem drugem, sem se morda tudi jaz v marsičem motil, ko sem dajal ocene v današnjem pogovoru. Zato se opravičujem vsem, ki se v marsičem z mano ne strinjate, pa iz vljudnosti ali utrujenosti niste ugovarjali. Vsekakor pa moram reči, da je bil moj namen iskren: spodbuditi tudi v vas, da vsak po svojem področju in v okviru, ki ga ima na razpolago, čim bolj samostojno, individualno, ponosno in odgovorno razmišlja in deluje,« je sklenil svoj literarni večer v soboški galeriji Ciril Zlobec. Še prej je navduši! s svojim priložnostno—slovesnim nagovorom na radijski uri — proslavi 30-letnice Radia Murska Sobota. Brez običajnih papirnatih fraz je iz srca in jubileju radia na stičišču meja primerno potegni! vzporednice med italijansko in madžarsko narodnostjo, razvojem in sožitjem med ljudmi ob mejah. Govoril je izkustveno, brez neskončnih listov, ki so sicer nepogrešljivi v rokah politikov. Izražal se je kot človek, ki ima kaj povedati, in to tudi zna na pravi način. Brigita Bavčar CENTROV JUBILEJ Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti je zadnji četrtek v novembru proslavil desetletnico delovanja. Za kulturno vzdušje so poskrbele učenke soboške glasbene šole, slovesna pa je bila tudi seja zbora delavcev te enovite delovne organizacije, ki združuje knjižnično, muzejsko, galerijsko in kinematografsko dejavnost. Na njej je imel slavnostni nagovor direktor Kulturnega centra Branko Mernik, jubilej pa je bil priložnost za vročitev nagrad in priznanj, ki so jih za delo na kulturnem področju prejeli dr. Vanek Šiftar, Jože Vild, Ferenc Kiraly in Franc Me-. sarič. Prav tako pa za sodelovanje Vlado Goldinski, Ivan Obal, Marija Mat-jašec, Martin Gjerek in Brigita Bavčar. Branko Mernik je od zaposlenih v kulturnem centru prejel zahvalo za uspešno vodenje, jubilanta ob trideset- in dvajsetletnici dela sta Mancika Antalič in Tomaž Kuhar, upokojence iz vrst kulturnih delavcev pa so za njihovo minulo delo nagradili s cvetjem. Z izbranimi besedami se je za pozornost zahvalil najstarejši med nagrajenci — dr. Vanek Šiftar. Spomnil je na štafetno palico in tudi v kulturniških vrstah in z rimo zaključil svoj ganljiv priložnostni nagovor. So ljudje, ki se potrjujejo s svojim delom in si ne želijo publicitete, kot oni drugi, ki se radi čim-večkrat slišijo in vidijo. Da se lahko, smo novinarji sokrivi, ker jim to omogočamo, redko pa odkrivamo bolj tihe, a vendar zanimive sogovornike. Tak je zborovodja moškega komornega zbora Beltinci, Jože Grlec, ki smo ga poiskali v soboški glasbeni šoli in zmotili pri pouku, da sicer ne bi odšel in se tako ne bi mogli pogovarjati z njim. Bilo bi škoda, saj se je spontano odzval vprašanjem, tako kot se mu v zboru odzivajo pevci in otroci, ki jih uči glasbe. Kako dolgo že uspešno vodite moški komorni zbor Beltinci? »Ta moški pevski zbor vodim od leta 1980, ko sem ga prevzel na pobudo pevcev.« Poje jih sedemnajst, z vami vas je osemnajst članov. Ste v glavnem domačini? »Ja večinoma Beltinčani, nekaj pevcev pa je tudi iz okoliških krajev. Vadimo dvakrat tedensko in radi prihajajo, čeprav so včasih tudi kakšne težave s tem, kar je povsod prisotno. Študiramo vse vrste žanre, od ljudskih do narodnih in umetnih pesmi.« Kot kaže, ste izjemno skromni in natančni pri delu. Ne nastopate, dokler niste prepričani, da je lahko petje na odru brezhibno? »Zelo radi nastopamo, vendar je moja opredelitev ta: če greš na oder, zapoješ, kar se da intenzivno, prepričljivo, da imajo poslušalci globlji vtis, da s koncerta nekaj odnesejo; nekaj dobrega, prijetnega. Če nisem prepričan in vidim, da zbor ni povsem pripravljen, ne nastopamo.« To je jamstvo za kakovost nastopa. Vaš zadnji je bil v skupščinski dvorani v Murski Soboti ob občinskem prazniku, kateri pa je bil tisti, ki ga v spominu beležite kot najuspešnejšega? »Več je bilo teh nastopov in gostovanj; na Madžarskem v Kbrmendu v sklopu takratne revije pevskih zborov in bili so navdušeni. Nazadnje smo bili tudi v Zvezni republiki Nemčiji, na severu v Crefeldu, kamor smo bili povabljeni prek neke druge zveze, in gostovanje bilo čudovito. Udeležili pa smo se tudi številnih občinskih in medobčinskih pevskih revij, se na njih odrezali, če lahko to sodim po ugodnih kritikah strokovnjakov, ki so nas poslušali, težko pa bi rekel, kdaj smo bili najuspešnejši, oziroma kateri nastop bi postavil v ospredje.« Kaj pa ambicije? »Z ambicijami pa je takole; veste, preveč ambiciozen ne smeš biti, ker to človeka preveč izčrpava, ubija na svoj način. Pač le do neke mere si lahko to privoščiš, ko pa zaznaš, da so potrebne zavore, zaviraš.« Vi ste po poklicu glasbenik in poučujete na glasbeni šoli, kjer se pogovarjava. Zborovodstvo je to- bb ZBOROVODJA UBRANEGA BELTINSKEGA ZBORA rej le del vašega glasbenega udejstvovanja? »Ja. Kot veste, delam tu na glasbeni šoli v Murski Soboti, na njenem dislociranem oddelku v Beltincih in pomagam tudi drugod, če imam čas in če ni na rovaš družine, otrok. Angažiram se na vseh področjih.« Torej vam ni dolgčas med glasbenimi dejavnostmi, ki se jim razdajate, katera je vam osebno najbližje? »Pevska kultura, petje. Moški zbor zveni čudovito, kadar je ubran, ko ljudje pojejo z dušo, in morda prav v tem najdem največ zadovoljstva. Včasih, ko se pojavijo težave, človek tudi malo obupa, toda vseeno se mi zdi, da tu dobim največ. Ker je opazno tisto, kar si vložil, ker te za dobro odpeto pesem poslušalci nagra- JOŽE GRLEC ZA KLAVIRJEM dijo z aplavzom. Drugje pa ti kdo bolj redko reče hvala.« Izrečene pohvale morda ne, toda gotovo je spodbuda videti otroka, ki ste ga navdušili za glasbo za vse življenje. »Seveda, to je res. Z otroki, ki prihajajo v glasbeno šolo, pa je tako. Eni prihajajo zato, ker so zainteresirani in bi se radi kaj naučili, drugi pa prihajajo kar tako, zaradi ugoditve staršem. S slednjimi je nekoliko več problemov, vendar jih poskušam enako navdušiti. Nekatere tudi s prepričevanjem, da bo kasneje, ko odrastejo, njihov odnos do glasbe drugačen in jim bo morda žal, da ji niso v mladosti namenili več časa. To se je že tudi zgodilo, vendar je življenje pač tako, da nismo vsi enaki.« To gotovo, in posebej problematično je, kadar hodijo v glasbeno šolo otroci staršev, ki želijo prek njih uresničiti svoje neuresničene ambicije in iluzije. Bred kratkim sta pri Pomurski založbi izšli knjigi Čudoviti svet not in Čudoviti svet glasbil. Se vam ne zdi, da sta pravšnja oblika za navdušenje otroka za glasbo na neformalen način? »Knjig mi podrobneje še ni uspelo pregledati, se pa strinjam, da sta, kljub različnim pripombam nanju, priročna učbenika za tiste otroke, ki se želijo izpopolnjevanja v glasbi. In to ne le zaradi zahtevka staršev, ampak otrok samih.« Pred kratkim smo imeli v Murski Soboti glasbeno delavnico. Vodil jo je Lado Jakša. V pogovoru z njim sem zvedela, da so tja prihajali otroci, ki jih glasba res priteguje, ob tem pa so izrazili željo po večji strnitvi teorije in prakse na glasbeni šoli. Kaj vi sodite o tem, da bi oboje res potekalo bolj vzporedno in dalo učencem glasbe celovitejši odnos do nje, neobremenjeno in z več občutka? »Mi smo strokovna šola in moramo nuditi tisto, kar predpisujejo učni načrti, zaradi tega, ker se lahko učenec, ko dozori, odloči za nadaljevanje študija glasbe. Če se določenega ne bi naučil, bi mu to manjkalo. Po drugi strani pa bi bilo za učence, ki ne nameravajo nadaljevati študija glasbe, bolje, da bi se morda bolj kot teoriji posvečali izvajanju na inštrumentu. Jaz sem poučeval teoretični pouk dvanajst let in sem to upošteval, seveda pa je delo <5d pedagoga do pedagoga različno in težko je komu soliti pamet. Je pa načelo, da naj bi se utrdili teoretični temelji in potem vse ostalo.« Vi ste iz glasbene družine. Igrajo tudi vaši otroci? »Moji otroci igrajo, vendar se je starejši sin, ki je igral kar pet let, preusmeril v povsem drug poklic, tudi drugi se zaradi slabih perspektiv ni odločil za glasbo, vztraja le še hčerkica, ki je mlajša. Ker sb taki časi, da se ne da graditi le na družinski tradiciji, je treba gledati na življenje tudi z drugačnega, bolj praktičnega vidika, in ta je izbrati donosnejši poklic.« Brigita Bavčar kulturni koledar ČETRTEK, 8. DECEMBRA MURSKA SOBOTA — Ob 12.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec 2. seja problemske konference o prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini, ki jo organizira občinska konferenca Socialitične zveze. Vodil jo bo predsednik Sveta za kulturo pri predsedstvu fronte organizacije v Murski Soboti, Jože Vugrinec, vodja Pokrajinske in študijske knjižnice. PETEK, 9. DECEMBRA MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 bo v Klubu mladih literarni večer z Milanom Vincetičem in Ferijem Lainšč-kom. Literarni večer z Jožetom O la jem (na sliki zakritim za dlanmi) je bil zanimivo doživetje. Zato, ker je vela v Klubu mladih, kjer je konec oktobra potekal, domačnost, pa tudi zato, ker so se tako Franci Just, ki je predstavil pesniško zbirko Itaka, kot Brigita Perhavec in Milivoj Miki Roš, ki sta interpretirala pesmi iz nje, potrudili. V krogu svojih prijateljev in znancev, predvsem pa kulturnih zanesenjakov, ki spremljamo kulturne prireditve, jim je uspelo približati delo rojaka, njemu samemu pa kasneje vzpostaviti pristen stik s citiranjem svoje pesmi Daleč. Tokrat se nam v soboškem Klubu mladih obeta drug literarni večer. Književnika Feri Lainšček in Milan Vincetič vabita na predstavitev njune skupne knjige nove! Za svetlimi obzorji. Na Kulturnih je bila v 44. številki Vestnika objavljena recenzija, avtorjev podpis je v tiskarni očitno izpadel in tako tokrat zapišimo, da je to Franci Just, siva knjižica, ki so jo natisnili v Založbi Obzorja Maribor, pa neobičajna publikacija. O njej in drugih delih več na literarnem večeru, po katerem bo pogovor z avtorjema. SOBOTA, 10. DECEMBRA LENDAVA — V hotelu Lipa se bo ob 19.00 začel prvi plesni večer v živo z Bojanom Adamičem in Meri Avsenak. Imenuje se Šopek zate, tako kot drugi, ki mu bo sledil naslednjo soboto, ko pride v goste Arsen Dedič. razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec so razstavljena dela pomurskih likovnih umetnikov. Pokrajinski muzej in arheološka, etnološka ter zbirka NOB v njem so na ogled med 10. in 12. uro. LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljena dela 16. mednarodne likovne kolonije. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled akvareli akademske slikarke Martine Golija. V Galeriji 88 v Mariboru je odprta razstava slik Janka Lešnika. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Milan Vincetič, Feri Lainšček - ZA SVETLIMI OBZORJI (Založba Obzorja), Petra Fajdiga-Se-ver - JEŽEK NA PARKETU (Založba Borec) in Marjan Horvat, Metka Roglič, David Tasič — V IMENU LJUDSTVA (Proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, junij, julij 1988). ! V IMENU O i LJUDSTVAW VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 STRAN 9 varnost in samozaščita riliaaEoSmiEW Tatvino, s katero storilec odtuji občanu predmet, ki ga je ta imel pri sebi ali ob sebi, imenujemo žepna tatvina. Ime so žepne tatvine dobile zato, ker imajo žrtve največkrat določene stvari v žepih (denarnice, denar, ure). Storilce teh tatvin imenujemo žeparji. Žeparje lahko po sposobnostih razdelimo v specialiste in priložnostne žeparje. Za specialiste je značilno, da so storilci, ki so se izučili žepariti od starejših žeparjev ter so tako usposobljeni, da jih je težko zalotiti oz. prijeti, ko izvršujejo žepne tatvine. Žepne tatvine izvršujejo kot posamezniki ali kot organizirane skupine. Žepar se obnaša kot drugi občani in z ničemer ne zbuja pozornosti. Pri izvršitvi žepne tatvine si pomaga tako, da z raznimi predmeti, kot so časopis, aktovka ali oblačilo, dano preko roke, prikriva tatvino. Po dejanju se hitro oddalji in predmete, s katerimi bi mu lahko dokazali tatvino, odvrže, kot so to denarnice z dokumenti, med tem ko ostale predmete, kot je to denar, zadrži. V organiziranih skupinah si skupina razdeli vloge tako, da eden izvrši tatvino in da takoj po izvršeni tatvini ukradeni predmet drugemu, ta pa potem predmet izroči končnemu prevzemniku. Priložnostni žeparji po svojih sposobnostih za izvrševanje žepnih tatvin zelo zaostajajo ŽEPNE TATVINE za specialisti in izvršijo žepno tatvino le, ko so predmeti pri osebi slabo zavarovani in vabljivi ter največkrat izkoristijo oškodovančevo nemoč, kot sta starost ali vinjenost. Da žepar lahko izvrši žepno tatvino, morajo biti podane okoliščine, kot so: — da ima žrtev denarnico v zunanjem žepu obleke ali v zadnjem žepu hlač, — da ima žrtev denarnico v odprtem cekarju ali torbici, — da žrtev ne spremlja dogodkov okrog sebe in ne razmišlja o okoliščinah, ki so pogoj za izvršitev žepne tatvine, — da je na manjšem prostoru ustvarjena gneča, to je ob vstopu v avtobuse, na sejmih ali drugih prireditvah. Pri tem je potrebno poudariti, da v primeru, če niso podane okoliščine, primerne za izvršitev dejanja, le-te žeparji lahko tudi sami ustvarjajo. Tako pomagači ustvarjajo gnečo pred vstopi v avtobus ali pa se eden vleže na tla in hlini slabost ali epileptični napad ter tako vzbudi pozornost občanov, ki se takoj zberejo okrog njega. Pogosta oblika je tudi, ko se žepar zaleti v žrtev, hkrati pa že vleče denarnico iz žepa. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na žeparje, ki odrežejo zunanje in hlačne žepe ter pasove torbic. Poleg tega je potrebno poudariti, da v večini primerov žeparji opazujejo žrtve z namenom, da ugotovijo, ali ima žrtev denar in koliko, ter kam denarnico ali drug vrednejši predmet spravlja. Šele po tej ugotovitvi žepar počaka na primeren trenutek in kraj, da izvrši žepno tatvino. Na območju UNZ Murska Sobota žepne tatvine ne predstavljajo večjega problema, saj letno obravnavamo le 5 do 10 tovrstnih tatvin, poleg tega pa lahko poudarimo, da smo večino primerov uspeli raziskati. Značilno za storilce, ki izvršujejo žepne tatvine na območju UNZ Murska Sobota je, da so to predvsem priložnostni žeparji. V času večjih prireditev v Pomurju kot so razni sejmi, pa prihajajo z namenom izvrševanja žepnih tatvin žeparji iz drugih delov naše republike ali iz drugih republik, za katere pa že lahko trdimo, da so dobro izurjeni žeparji. Na koncu vse občane opozarjamo, da denarnice in druge dra- gocenejše predmete, ki jih imate pri sebi, spravljate v notranje žepe oblačil, da jih ne nosite v odprtih cekarjih ali torbicah ter da se izogibate gnečam, kjer bi lahko bili žrtev kaznivega dejanja žepne tatvine. Darko ŽABKAR ŠOLA ZA PROMETNE TEHNIKE Zaradi precejšnjega zanimanja za poklic prometnega tehnika so se na Delavski univerzi v Gornji Radgoni spet odločili, da organizirajo šolo za prometne tehnike. Začeli jo bodo s tretjim letnikom (šola ima štiri letnike), zato vanjo vpisujejo le kandidate, ki so si že pridobili četrto stopnjo izobrazbe. V primera, da kdo od kandidatov ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis v tretji letnik, bodo zanje posebej organizirali dopolnilno izobraževanje iz tistih predmetov, za katere bo potrebno opravljati diferencialne izpite. Pogoj za vpis je torej končana dvo- ali tri-letna poklicna šola z zaključnim izpitom. R. Janžovec Vzgoja in izobraževanje AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol. zaščita zaščita Obveščamo občane Pomurja, da bodo zaradi rednih letnih popisov zalog zdravil in drugega blaga v mesecu decembru 1988 lekarne v Pomurju zaprte v naslednjih dneh: — lekarna Beltinci v ponedeljek, 19. decembra, — lekarna G. Radgona v torek, 20. decembra, — lekarna Lendava v četrtek, 22. decembra, — lekarna Ljutomer v ponedeljek, 26. decembra, — lekarna M. Sobota v torek, 27. decembra, — lekarniške postaje G. Petrovci, Dobrovnik in Turnišče v sredo, 28. decembra, do vključno 3. januarja 1989, — lekarniške postaje Grad in Križevci pri Ljutomeru v četrtek, 29. decembra, do vključno 3. januarja 1989, — lekarniške postaje Črenšovci in Radenci v petek, 30. decembra, do vključno 3. januarja 1989. Na dan popisa v lekarni M. Sobota, 27. decembra 1988, bo lekarna v Beltincih odprta od 7.00 do 19.00, od 19.00 naprej pa ima lekarna M. Sobota dežurno službo. POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER TOZD POMURSKE LEKARNE MURSKA SOBOTA za večjo varnost Področje vzgoje in izobraževanja je izredno pomembno za, večjo prometno varnost, za dvig prometne kulture občanov in vseh ljudi, ki sodelujejo v prometu. V programu aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu je zaradi tega dan velik poudarek temu področju. Najprej bo potrebno opraviti analizo izvajanja vzgojno-izobraževalne-ga dela v prometni vzgoji v vseh vzgojno-izobraževalnih organizacijah.' Nekatere slabosti iz dosedanjega dela bo potrebno odpraviti. Posebej pomembno bo zagotoviti ustrezne učbenike in pripomočke ter pripraviti strokovna posvetovanja in seminarje za predšolsko prometno vzgojo in delo v osnovni šoli. Predvideno je tudi vključevanje prometnovz- gojnih vsebin v posamezna predmetna področja v srednjih šolah. Tudi sistem šolanja poklicnih voznikov bo potrebno spremeniti. Vključevanje prometne vzgoje v usposabljanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se je sicer že začelo, a ne tudi zaživelo. Ob usposabljanju prebivalstva bo potrebno bolj kot doslej govoriti ljudem o prometni varnosti. Da bi bila prometna vzgoja čim množičnejša, bo potrebno vključevanje vsebin, pomembnih za boljšo prometno varnost, v vsakodnevno uredniško politiko sredstev obveščanja na vseh ravneh od tovarniških, lokalnih glasil do dnevnikov, radia in TV. Upati je, da se bodo dobro načrtovane akcije dosledno uresniči- ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, n. sol. o. Radenci tozd NARAVNO ZDRAVILIŠČE, n. sol. o. Radenci objavlja: licitacijsko prodajo vozila kombi ZASTAVA 850 AF, letnik izdelave 1981, za izklicno ceno 800.000,— din. Dražba bo v ponedeljek, 12. 12. 1988, ob 11. uri na dvorišču bivšega obrata Radenci. Udeleženci plačajo 20-odstotno varščino od izklicne cene. Ustrezne dajatve plača kupec v svoji občini. Ogled vozila je možen uro pred dražbo. dober strokovni nasvet, prospekte in informacije nudi le, saj je predvsem od znanja in vedenja ljudi odvisna prometna varnost. janj D. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA RAZPISUJE NATEČAJ za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti — za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lasti in — za gradnjo in nakup stanovanj v etažni lasti v stanovanjskih objektih na Kocljevi, I. faza, in Kocljevi, II. faza, na Lendavski LS-6, v Beltincih in pri Gradu. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 600.000.000 din Odplačilna doba je do 15 let. Obrestna mera znaša 20 %. Vsi zainteresirani za dodelitev posojila dobijo natančnejše informacije o upravičenosti do posojila in o pogojih za pridobitev na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota, Trg zmage 4/L Razpisni rok traja do vključno 16. decembra 1988. BNA-NAFTA LENDAVA Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije RAZPISUJE v skladu s statutom ter drugimi splošnimi samoupravnimi akti in sprejetimi sklepi prosta dela in delovne naloge 1. podpredsednika poslovodnega odbora 2. direktorja programa rafinerije. Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in imeti ustrezno visoko ali višješolsko izobrazbo tehniške smeri in _ pod točko 1 — najmanj pet let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali pri gospodarskih delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti, pod točko 2 — pa najmanj pet let delovnih izkušenj in aktivno obvladati en tuji jezik. Od kandidatov pričakujemo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti in pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja. Izbrani kandidati bodo izbrani za dobo 4 let. Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INE NAFTE LENDAVA, Rudarska 1, z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO, 15 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. PZC tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota ponovno objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO 1. Avtomobila TAM GO AS, kombi, izklicna cena 3.000.000.— din, 2. avtomobila IMV kombi, 2200 D, izklicna cena 2.500.000,— din, 3. traktorja ferguson, izklicna cena 1.500.000,— din. Javna dražba bo v torek, 13.12.1988, ob 13.00 v Splošni bolniš,-nici v Rakičanu, Ulica dr. Vrbnjaka 6. Ogled vozil je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo pred njo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Kupljeno vozilo mora kupec takoj plačati in odpeljati. Prodaja bo po sistemu ogledano—prodano, zato je izključena vsaka možnost poznejših reklamacij. Prometni davek od izdražene cene plača kupec JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. 064/631 241 PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Izola, Pulj, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Zagreb, Nova Gradiška, Osijek, Banja Luka, Sarajevo, Čapljina, Stara Pazova, Beograd, Valjevo, Zaječar, Kragujevac, Požarevac, Trstenik, Niš, Skopje, Priština, Peč, Dečani. Gasilsko društvo Hrašenski Vrh, Hrašenski Vrh 13, 69252 Radenci, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo- naslednjega osnovnega sredstva: Gasilski avtomobil JEEP CJ 4, letnik 1970, registriran in vozen, ter prikolico za prevoz gasilskega orodja s skupno izklicno ceno 5.000,000 — din. Javna dražba bo v nedeljo, 18. 12. 1988, ob 10. uri pri gasilskem domu v Hrašenskem Vrhu. Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 % izklicne cene. Kupljeno osnovno sredstvo mora plačati kupec takoj in odpeljati. Prometni davek ni vračunan v ceno. Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu ogledano-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe.zaradi kakovosti. . Delavci Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti so zasegli več tehničnih predmetov, za katere sumijo, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem, niso pa znani oškodovanci. Če bi občani po fotografiji prepoznali predmete, ki so jim bili ukradeni, oziroma take predmete pogrešajo, naj se oglasijo na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, ali pa pokličejo po telefonu št. 22-505, int. 424. STRAN 10 VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 šport Priznanja Bloudkova plaketa dr. Jožetu Šumaku Na Ptuju so podelili Bloudkove nagrade in plakete, naj višja priznanja za dosežke v telesni kulturi v Sloveniji. Podeljenih je bilo 8 nagrad in 21 plaket. Iz Pomurja je prejel Bloudkovo plaketo dr. Jože Šumak iz Ljutomera, dolgoletni telesnokulturni de- lavec in tekmovalec, ki je sedaj predsednik Pomurske odbojkarske zveze Murska Sobota in OK Agroplod Ljutomer. »Za šport, še posebej za odbojko, se ni bilo težko navdušiti, saj sem imel vzornike kar v družini, doma. V Ljutomeru so igrali odbojko že pred drugo svetovno vojno, s to lepo igro pa nadaljevali tudi po vojni. Za to igro me je v nižji gimnaziji navdušila učiteljica telesne vzgoje in kasnejša reprezentantka v odbojki, Mira Florjančič. To so bili moji prvi udarci na mreži. Kot dijak soboške gimnazije pa sem se seznanil tudi z drugimi lepimi športnimi panogami. Privlačile so me predvsem igre z žogo. Nogomet sem igral pri mladinskem moštvu Mure v Murski Soboti. Res pa je, da me je najbolj pritegnila odbojka in pri njej sem tudi ostal. Po maturi sem nastopal za mladinsko moštvo Branika iz Maribora, kjer sem tudi spoznal, da je za vrhunske uspehe potrebno trdo delati. Za državno mla- dinsko prvenstvo smo se pripravljali cel mesec in trenirali dvakrat dnevno. Žal na tekmovanju nismo uspeli, saj smo bili »prekratki« za en niz. Uspeli smo namreč premagati kasnejšega državnega prvaka, izgubili pa z najslabšim v jtnalu. Tako je pač v športu in ta dogodek mi je ostal najbolj v spominu, ko sem tekmoval za vrste mariborskega Branika,« je na kratko predstavil svojo tekmovalno kariero letošnji dobitnik Bloudkove plakete. Žanimalo pa nas je tudi, kaj misli o pomurski odbojki in o možnostih ljutomerskih odbojkarjev v prvi republiški ligi, kjer je tako rekoč prvi človek. Povedal nam je: »Odbojkarji Agro-ploda Ljutomera drugo leto nastopajo v prvi republiški ligi. Za zdaj uspešno in upam, da bo tako tudi vnaprej. Posebnih želja nimamo, želeli bi le ostati v tej kakovostni ligi. Tačas imamo premajhen izbor igralcev, saj so trije prenehali z igranjem. Poleg tega pa nekaj igralcev študira v Mariboru in Ljubljani, tako da ekipa premalo skupno trenira, kar se tudi pozna pri rezultatih. V pomurski odbojki se stanje izboljšuje in tako vse bolj prihajamo do izraza v republiškem in državnem merilu. Vrsto let pa smo čakali, da zapolnimo vrzel v kakovosti, za kar smo potrebovali telovadnice, trenerje, ki so voljni delati, in končno tudi mlade igralce, ki so pripravljeni trenirati. Dokazali smo, da vse to že imamo. Bili smo pionirski in kadetski prvaki Slovenije, imamo republiške mladinske reprezentante, moško ekipo v prvi ter moško in žensko ekipo v drugi republiški ligi. S takim delom moramo nadaljevati, pri čemer je potrebno dobro sodelovanje, bolj pa moramo tudi izkoristiti možnosti, ki jih že danes imamo v Murski Soboti,« nam je povedal dr. Jože Šumak. Feri Maučec Šah — rep. prvenstvo Sobočani ostali v prvi republiški ligi V Postojni je bilo končano 42. ekipno prvenstvo Slovenije v šahu. Sodelovala je tudi ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote in s 4 točkami (36,5) zasedla osmo, predzadnje mesto. To pa je bilo dovolj, da je ostala v prvi republiški ligi. V ekipi Radenske Pomurja so dobro igrali člani, ki so osvojili več kot polovico možnih točk, solidne so bile tudi članice, medtem ko so bili slabši del ekipe mladinci, ki zaostajajo za slovenskim mladinskim šahom. To pa pomeni, da bo v prihodnje potrebno več delati z mladimi šahisti, zlasti v šolah. Za Radensko Pomurje so igrali: Štefan Cigan 5/8, Boris Kovač 3/7, Jože Gaber 1/4, Ciril Logar 4/8, Marko Coklin 4/8, Robi Radosavljevič 1/4, Igor Kos 2,5/4, Matija Gabor 3,5/5, Brigita Čavužič 4,5/8, Majda Kovač 3/8, Dezider Ivanec 2/8 in Tomi Gruškovnjak 3/8. POL J SRL - moški ženske Jesenski del STT Rudar 11 10 0 1 294:258 20 Rezultati Šoštanj 11 8 2 1 262:223 18 Mladost:Puconci 2:0 Jadran 11 5 4 2 237:242 14 Radgona:Bakovci 2:0 Prale 11 6 1 4 239:230 13 CvenPuconci 2:0 Inles Riko 11 6 1 4 252:253 13 Cven:Mladost 2:1 Krško 11 3 4 4 251:251 10 Radgona:Bakovci 2:0 Ajdovščina 11 4 1 6 244:239 9 Cven 6 6 0 12:3 12 Predvod 11 3 3 5 270:277 9 Radgona 6 4 2 9:6 8 BAKOVCI 11 3 3 5 268:275 9 Mladost 6 3 3 9:6 6 Termopol 11 2 4 5 245:240 8 Puconci 5 1 4 3:9 2 Fužinar 11 1 3 7 250:271 5 Bakovci 5 0 5 1:10 0 Črnomelj 11 1 2 8 247:258 4 POL - moški SRL Jesenski del ženske Rezultati Mlinotest 11 10 0 1 306:209 20 Pomurje ILVeržej 0:2 lskra 11 9 0 2 276:194 18 Radenci:Radgona 2:0 Branik 11 8 0 3 242:228 16 CvemKriževci 2:1 Kočevje 11 7 1 3 241:218 15 Radgona:Veržej 1:2 Burja 11 7 1 3 260:245 15 CvemRadgona 1:2 Ferrotehna 11 5 0 6 170:273 10 KriževcLPomurje II 2:1 Alples 11 4 1 6 252:266 9 Pomurje IhRadenci 0:2 N. mesto 11 4 1 6 229:253 9 Radenci:Križevci 2:0 Olimpija 11 4 0 7 240:246 8 Radenci 7 7 0 14:2 14 Fužinar 11 3 1 7 222:272 7 Veržej 6 5 1 11:3 10 Cerkno 11 1 1 9 212:281 3 Križevci Cven Pomurje II Radgona 7 3 4 6 2 4 7 2 5 7 1 6 7:9 6:9 5:8 3:13 6 4 4 2 POLANA 11 1 0 10 234:307 2 L ONL Lendava ONL Lendava Jesenski dei mladinci — kadeti Mostje Hotiza 9 4 5 0 19:8 9 5 2 2 28:12 13 12 Jesenski del Kobilje 9 4 3 2 26:11 11 Polana Dobrovnik 5 3 11 5 3 11 15:6 15:12 7 7 Odranci Panonija Bistrica 9 4 2 3 29:19 9 4 2 3 24:16 9 4 14 18:20 10 10 9 Mladost 5 3 0 2 14:7 6 Nedelica 9 3 2 4 21:19 8 tumišče 5 3 0 2 12:13 6 Nafta 9 3 2 4 16:26 8 Črenšovci 5 10 4 5:14 2 Lakoš 9 2 2 5 18:27 6 Renkovci 5 10 4 4:13 2 Petišovci 9 117 6:43 3 V NEKAJ VRSTICAH 0 V NEKAJ VRSTICAH ROKOMET— V zaostali tekmi predzadnjega kola v slovenski moški rokometni ligi so Bakovci pred okrog 500 gledalci v Murski Soboti premagali Inles Riko iz Ribnice z 22:17. Strelci za Bakov-ce: Katona 8, Žalodec 4, Horvat 3, Žugelj, Antolin in Koželj po 2 ter Lovenjak enega. TELESNOKULTURNO POPOLDNE - ZTKO Murska Sobota je pripravila prireditev Telesnokulturno popoldne. Na prireditvi, ki je bila v novi športni dvorani OŠ Edvarda Kardelja, so sodelovali cicibani, šolarji in predstavniki društev. Prireditev so popestrili namiznoteniški igralec, Štefan Kovač, in kajakaš, Štefan Varga, ter gimnastična skupina iz Ljubljane. Izkupiček s prireditve so namenili za nakup športne opreme. STRELSTVO — V tekmovanju prve republiške strelske lige so Noršinci v pomurskem derbiju premagali Ljutomer s 1468:1459 krogov. Najboljša posameznika: Rajko Robnik (Ljutomer) s 375 in Branko Balažič (Noršinci) s 369 krogi. V tekmovanju druge republiške strelske lige pa so bili doseženi tile izidi — SCTJovo Jurkovič 1410:1448, Tišina:Boris Kidrič Maribor 1439:1389 in Pa-nonija:Kovinar Muta 1427:1413 krogov. TENIS — V hali Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so odprli teniški igrišči, ki so jih ob razumevanju vodstva sejma uredili člani teniške sekcije radgonskega Partizana. O tej pridobitvi za pomurski tenis je govoril predsednik sekcije Chowdhury Manzur. pionirji pa so prikazali šolo tenisa. Prvo srečanje veteranov Lenarta in Radgone se je končalo s 3:3. KEGLJANJE — KK Radenska iz Murske Sobote je skupaj s tozdom Mineral Radenci in ob pomoči sindikalnih organizacij uspel obnoviti kegljišče Vikend v Radencih (prva etapa). Ob otvoritvi so pripravili turnir. Med štirimi ekipami je zmagala Radenska s 5368 podrtimi keglji pred Fužinarjem z Raven, 5.215, Konstruktorjem iz Maribora, 5.166 in Nafto iz Lendave, 5.137 podrtih kegljev. Pri Radenski je bil najboljši Steržaj z 941, pri Nafti pa Žalik z 913 podrtimi keglji. ROKOBORBA — V Murski Soboti je bil dvoboj mladih rokoborskih reprezentanc avstrijske Štajerske in Slovenije. Žmagala je Štajerska z 8:4. Zmage za Slovenijo so dosegli: Bezuti dve ter Šebjan in Trib-nik. Tekmovanje je odprl predsednik RZ Slovenije dr. Sava Lampič. Odslej naj bi tekmovanje postalo tradicionalno, na njem pa bi sodelovala tudi reprezentanca Železne županije iz Madžarske, ki se tokrat vabilu ni odzvala. ATLETIKA — Na 60 kilometrov dolgi progi od Zagreba do Čaz-me je bil 13. tradiconalni tekaški supermaraton. Med 56 tekači je sodeloval tudi Dragan Djuričič iz Beltinec in se odlično odrezal, saj je zasedel četrto mesto. NAMIZNI TENIS — V Titovem Vrbasu je bil tradicionalni mladinski namiznoteniški turnir republik in pokrajin. V slovenski reprezentanci je sodeloval tudi Sobočan Janko Ori in s svojo uvrstitvijo pripomogel, da je Slovenija drugič v desetih letih postala zmagovalec turnirja. (MU) MALI NOGOMET — Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je ob 65-letnici nogometa v Pomurju organiziral turnir v malem nogometu. Med 48 ekipami je zmagal Vietnam iz Vanče vasi pred Gradiščem in Nortonom s Pušče. KOŠARKA — V osmem kolu tekmovanja prve slovenske ženske košarkarske lige je Odeja iz Škofje Loke v Murski Soboti premagala Pomurje z 98:47. Najboljše strelke pri Pomurju: Drožinova 17, Bro-derjeva 16, Kolarjeva 6. V tekmovanju druge republiške moške lige je Pomurje izgubilo v Polzeli šele v podaljšku s 107:108. Najboljši strelci pri Pomurju: Juteršnik 45, Banič 26 in Klemar 21. Miklavž pa je premagal Radgono s 75:73. STRELSTVO — V počastitev dneva republike je bilo v Lendavi tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško moških in ženskih občinskih reprezentanc Pomurja iz Ormoža. Pri moških je zmagala Murska Sobota s 555 krogi pred Gornjo Radgono, 542, in Ljutomerom, 537 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Bukovec (MS) s 190 krogi. V tekmovanju žensk je bila najboljša ekipa Ormoža s 525 krogi pred Radgono, 508, in Ljutomerom, 503 kroge. Pri posameznicah je zmagala Meletova iz Ormoža s 180 krogi. (AZ) ROKOMET — V republiški moški in ženski rokometni ligi je bilo odigrano zadnje jesensko kolo. Bakovci so v Trbovljah izgubili z Rudarjem s 26:29. Najboljši strelci pri Bakovcih: Katona, Lovenjak in Antolin po 4. Rokometašice Polane pa so v Murski Soboti izgubile z Burjo z 21:27. Najboljše strelke pri Polani: Hozjanova 11, Šernekova 5 in Vugrinčeva 3. JUDO — Začelo seje tekmovanje v republiški judo ligi. V prvem kolu, ki je bilo v Murski Soboti, je ekipa soboškega Partizana premagala oba tekmeca — kranjski Triglav in drugo ekipo Iva Reye iz Celja z 9:5. Zlasti je pomembna zmaga Sobočanov nad Triglavom, ki velja za enega od favoritov za najvišje mesto. Zmage za Mursko Soboto so dosegli: Kisilak, Slak in Krančič. V srečanju s Celjani pa zmagali: Fajhtinger, Meničanin, Kavčič in Krančič. Drugo kolo bo 17. decembra v Ljubljani, sodelovale pa bodo ekipe Olimpije, Impola in Murske Sobote. (TKI) KOŠARKA — V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil tradicionalni košarkarski turnir veteranov. Rezultati — Radenska Pomurje:Nagy-kanizsa 60:54, Zalaegerszeg.Lendava 66:37, Nagykanisza: Lendava 61:49 in Zalaegerszeg. Radenska Pomurje 57:56. Radenska Pomurje je bila druga, Lendava pa četrta. STRELSTVO — SD Mura iz Murske Sobote je ob praznovanju 30-letnice družine pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 19 ekipami je zmagala prva ekipa A. Majerič Maribor s NAMIZNI TENIS Kuzma enajsti Na kvalifikacijskem zveznem pozivnem turnirju članov, ki je bil v Murski Soboti, je nastopilo vseh 12 poklicanih igralcev in med njimi je bilo kar 11 igralcev prve zvezne lige, le domačin Kuzma je bil igralec, ki nastopa v drugi zvezni ligi. Z njegovim nastopom ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je ob slabi in premalo borbeni igri z rezultatom 2:9 zasedel enajsto mesto. Bolj kot samo mesto pa zaskrbljuje, ker v letu dni ni napravil prav nobenega napredka in ob tem bi se moral zamisliti tudi njegov trener.' Sicer pa je na turnirju zmagal Kuzmin tovariš iz mladinske državne reprezentance, leto dni mlajši Kar-kovič iz Vjesnika, pred Rizvanovičem (Bosna), Jankovičem (Merkur) in najboljšim Slovencem Zalaznikom. Na ekipnem prvenstvu SV regije za pionirje so velik uspeh dosegli pionirji Radgone, ki so se z osvojenim 3. mestom uvrstili na republiško prvenstvo, Sobočani pa prvič na njem ne bodo sodelovali, ker so delo z najmlajšimi v zadnjih dveh letih precej zanemarili. M. U. 1109 krogi pred drugo ekipo, 1103, ih Noršinci, 1099 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Cvetko iz Hrastnika z 285 krogi pred Stefanom Balaškom (Mura), 283, in Kurnikom (Maribor), 282 krogov. ŠAH — V petem kolu tekmovanja druge republiške lige vzhod je Polskava premagala Lendavo s 4,5:1,5 točke. Zmago za Lendavo je dosegla Maričeva, remiziral na Božič. (JG) Na odprtem prvenstvu krajevne skupnosti Tišina v šahu je zmagala ekipa Tišine z 12 točkami pred Ižakovci, 11. in Borejci, 2 točki. ROKOMET — Rokometaši Bakovec so za konec letošnje sezone gostovali v Monoštru na Madžarskem in odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim drugoligašem. Zmagali so Bakovci z 31:30. Najboljši strelci pri Bakovcih: Koželj 8 ter Katona in Lovenjak po 5. (JR) KOŠARKA — V tekmovanju druge republiške košarkarske lige za moške je Pomurje v Murski Soboti premagalo Miklavž z 78:77. Strelci za Pomurje: Juteršnik 21, Klemar 20, Cigiit II. Roškar in Banič po 10 ter Kerčmar 6. Elektra pa je premagala Radgono s 84:74. Strelci za Radgono: Rajbar 27, Štihec 13, Sakovič in Merklin po 12 ter Fridau 10. STRELSTVO — Športno društvo Tišina je pripravilo rekreacijsko streljanje z zračno puško Občan strelja. Sodelovalo je 43 strelcev, od katerih je več kot polovica zadela nad 60 odstotkov možnih krogov. Zmagal je Jože Mauko s 155 krogi pred Ludvikom Koce-tom. 155. in Rudijem Gjergjekom. 143 krogov. ŠOLSKI SPOR T — Člani ŠŠD Pionir z Osnovne šole Bakovci so gostovali v Koszegu na Madžarskem in se pomerili z vrstniki v nogometu in rokometu. Bakovčani so bili boljši v nogometu, kjer so zmagali s 4:2, domačini pa zmagali v rokometu s 14:11. (JR) STRELSTVO — Športno društvo Tišina bo pozimi organiziralo zimsko strelsko ligo za rekreativce. Tekmovanja bodo vsak ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure na strelišču na Tišini. ODBOJKA — V prvenstveni tekmi prve republiške moške odbojkarske lige je Granit iz Slovenske Bistrice v Križevcih pri Ljutomeru premagala Agroplod Ljutomer s 3:2. Ljutomerčani so zamudili priložnost za zmago. KEGLJANJE — V prvem kolu tekmovanja v drugi republiški moški kegljaški ligi je Radenska iz Murske Sobote v Radencih premagala mariborski Gradis s 5376:5208 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: M. Steržaj 962, Kovačič 957, Drvarič 896, Kučan 884, Brus 867 in Šalamon 810 podrtih kegljev. KOŠARKA — V devetem kotu tekmovanja v prvi republiški ženski košarkarski ligi je Slovan v Ljubljani premaga! Pomurje iz Murske Sobote s 76:42. Strelke za Pomurje: Broderjeva 11, Kolarjeva in Fri-škičeva po 8, Drožinova 5, Borčeva in Malačičeva po 4 ter Corova 2. ŠAH — V Šestem kolu druge republiške šahovske lige je Lendava premagala Malečnik s 5:1. Zmage za Lendavo so dosegli: Božič, Žilavec, Vuk, Maričeva in Gruškovnjak. Fram pa je premagal Radgono s 5:1. Remizirala sta Manič in Štelcer. Na hitropoteznem turnirju ŠD Lendava za mesec november je sodelovalo 14 ša-histov. Najuspešnejša sta bila Gerenčer in Lonec s po 11 točkami pred Grabarjem, 10, Ligetijem, 8, in Vido, 7,5 točke. (JG) KEGLJANJE — V Lendavi je bil povratni mednarodni kegljaški dvoboj moških in ženskih ekip ZTE iz Zalaegerszega iz Madžarske in Nafte iz Lendave. Pri moških je zmagala Lendava z 2.427:2.376 podrtih kegljev. Za Nafto so tekmovali: Folšo 434. Žalik 430, Levačič 410, Radakovič 401, Zupanec 390 in Kopinja 362. Pri ženskah pa so bile boljše Madžarke, ki so zmagale z 2.395:2.010 podrtih kegljev. Za Nafto so igrale: Ščapova 347, Zalikova 345, Gultova 345, Utroševa 339, Kopinjeva 325 in Staničeva 309. (MŽ) STRELSTVO — V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu 6. kolo. Brez poraza vodijo Noršinci z 12 točkami pred Tišino in Vidmom ob Ščavnici, po 10, Panonijo, Muro in Elradom, po 6, SCT in Obrtniki, po 4, Stefanom Kovačem Beltinci, 2, in Avtoradgono brez točke. Med posamezniki vodi Drago Pertoci (Tišina) z 2246 krogi. V A občinski strelski ligi Murska Sobota po 6. kolu vodijo brez poraza Gančani z 12 točkami pred ABC Pomurko in Grafi-čarjem, po 10. V občinski B ligi Murska Sobota vodi ekipa Norši-nec II s 102 točkama. Med posamezniki — člani je na prvem mestu Zvonko Rebrica (Gančani) z 2187 krogi. V občinski pionirski ligi Murska Sobota vodi ekipno ABC Pomurka MI s 64 točkami, med posameznimi pa Boris Skedelj (ABC) s 1040 krogi. JUDO — V Ljubljani je bilo 25. jubilejno tekmovanje v judu Nagaoka 88. Sodelovalo je 420 judoistov. Lep uspeh so dosegli soboški judoisti. ki so v ekipni uvrstitvi zasedli izvrstno šesto mesto. Med posamezniki se je izkazal Imre Cikajlo, ki je zmagal v kat. do 49 kg, in Anton Vehab, ki je bil v kat. do 64 kg drugi. Uspešni pa so bili tudi Aleš Šeruga, ki je v kategoriji do 52 kg zasedel tretje mesto, in Franc Fajhtinger, ki je bil pri članih v kat. do 65 kg tretji. Branko Maniča-nin je v kat. do 78 kg zasedel peto mesto, vendar zaradi poškodbe tekmovanja ni mogel nadaljevati. (TK) BADMINTON — ŠŠD Mladost Lendava je bilo organizator republiškega mladinskega prvenstva v badmintonu. Sodelovalo je 19 mladincev in 15 mladink iz štirih klubov. Sodelovali so tudi gostitelji in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta se odrezali Sekereševa in Muličeva, ki sta zmagali v ženskih dvojicah in postali republiški prvakinji. Med posameznicami je bila Sekereševa tretja, Muličeva pa šesta. Pri mladincih je Fule zasedel tretje mesto med posamezniki in v dvojicah skupaj z Vargo. Varga je bil med posamezniki peti. V mešanih dvojicah pa sta Mulič—Varga zasedla četrto mesto. Organizacijo tekmovanja so omogočili obrtniki: Tkalčec, Novak, Ketler in Tompa. SMUČARJI, POZOR! Ski klub Murska Sobota organizira v soboto, 10. decembra 1988, v Weinebenu v Avstriji smučanje, v soboto, 17. decembra 1988, pa ogled svetovnega pokala v Kranjski Gori. Ski klub Murska Sobota pripravlja tudi silvestrovanje s smučanjem v Slovenj Gradcu in na Kopah, od 31. decembra 1988 do 2. januarja 1989. Od 14. do 21. januarja 1989 pa bodo pripravili smučarski tečaj na Kopah. Zaradi potrebnih rezervacij naj se interesenti čim prej prijavijo pri ZTKO Murska Sobota ali Ski klubu Murska Sobota. discoteka cafe bar libertač lipovci prireja 10. decembra ob 20. uri TEKMOVANJE V DISKO PLESIH. VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Najbolj vlažen kraj se suši Najbolj vlažni kraj na zemeljski obli Čerapundži v indijski državi Magalaja se suši, kajti rastlinje, ki zadržuje vodo, izginja in ni več naravnih ovir, ki bi po obilnih padavinah zadržale vodo. Se zmeraj namreč krčijo gozdove po starodavnem običaju: s požiganjem. Po dveh, treh letih izčrpano zemljo zapustijo in si izkrčijo drugo. Površina pušč, ki ostanejo, se veča iz leta v leto; ničesar ni več, kar bi vsaj delno zadržalo monsunske padavine, tako da doživljajo doline katastrofalne poplave. Čerapundži, kjer pade v deževni dobi od 10.000 do 24.555 milimetrov dežja, leži na nadmorski višini 1.313 metrov. Najdražja ura brez žlahtnih kamnov Tole uro, ki jo je leta 1922 kupil avtomobilski magnat James Packard za 16 dolarjev, je sredi septembra odkupil njen švicarski izdelovalec, družba Patek Phillip-pe iz Ženeve, za 1,3 milijona do-, larjev. To je največja vsota, kar so jih kdaj plačali za uro, ki nima žlahtnih kamnov. Kje je kdo še bolj močan? ERISKA SKRIVNOST ŠTEVILKA Baskovski silak Inaky Perure-na je posekal svoj lastni svetovni rekord, ko je dvignil kamen, težak 307 kg. Dvigovanje kamnov in preskušanje moči je v španski Baskiji priljubljen šport. Nasa je proglasila računalniško šifro za delo tega računalnika kot ameriško skrivnost številka ena. Program bo sicer na razpolago ameriški vesoljski industriji, vendar se bo moral vsak uporabnik pismeno obvezati, da ne bo posredoval informacij kateremu koli tretjemu podjetju izven ZDA. Ameriška vlada upa, da bo uspela tehnološko skrivnost zavarovati pred tujo konkurenco. Model so razvili v podjetju Ames na svojem novem numeričnem aerodinamičnem simulatorju pod vodstvom računalniškega fizika Man Mohan Raia. »Računamo, da bo model komercialno uporaben v treh do petih letih,« trdi glavni konstruktor. Trenutno je potrebno več kot 100 ur dela, super računalnika, da »preleti« celotni program modela, vendar bo z razvojem še sposobnejših super računalnikov potrebni čas zmanjšal na nekaj ur. Pri Amesu pričakujejo, da bodo v nekaj mesecih končali z montažo super računalnika Cray-YMP, petkrat hitrejšega od dosedaj najhitrejšega in najmočnejšega na svetu, tipa Cray II. Ključ za čitanje modela je tako imenovana »premična mreža«. Z njeno pomočjo se računajo temperature, pritiski in hitrosti kroženja plinov, njena teoretična osnova pa so, pred sto leti odkrita, spoznanja o fiziki tekočin. ____ V običajnih teoretičnih izračunih je predpostavka mirujoča podlaga in istočasno izračunavanje dogajanj v plinskih tokovih. Model odslikava kroženje plinov med gibljivimi in negibljivimi deli motorja v treh dimenzijah. Rai ugotavlja, da bo najučinkovitejši tisti letalski motor, kjer bpdo notranji plinski tokovi čim manj razburkani. Ames računa, da bi s povečanjem učinkovitosti letalskih motorjev samo za en odstotek prihranil ameriškim letalskih prevoznikom 100 milijonov dolarjev stroškov za gorivo na leto. Računalniško konstruiranje letalskih motorjev omogoča tudi izdelavo novega modela brez predhodne izdelave in testiranja številnih prototipov, kar je zelo zamudno in drago delo. Glavni ameriški izdelovalci letalskih motorjev kot General Electric, Westinghouse, Rocketdyne in Pratt & Whitney so že v stikih s podjetjem Ames in so že tudi sklenili prve pogodbe za uporabo modela. Velik interes kaže tudi ameriška vojna mornarica, ki želi s pomočjo modela konstruirati neslišne stroje in vijake za podmornice. Metoda je uporabna tudi za konstruiranje helikopterskih vijakov in letalskih propelerjev. Da je novi model eden vrhuncev računalniške znanosti v svetu, so prepričani vsi poznavalci, Amesovi raziskovalci pa trdijo, da bodo v približno treh letih sposobni izračunati zračne tokove za celotno letalo preden bi sploh bilo konstruirano. Tudi načrti za ameriško novo supersoni-čno letalo bodo v kratkem obdelani v Amesovem super računalniku po tem modelu. SLOVENIJALES DO RAUHA MMMKA SOBOTA lesna industrija, n. sol. o. •9000 Murska Sobota Lendavska 99 telefon: 099 99390 telex: ENKRATNA PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA! RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV PISARNIŠKEGA POHIŠTVA IN LESNIH OSTANKOV. V soboto, 10. decembra, od 7.00 do 14.00 v PLATANI MURSKA SOBOTA OPREMITE SVOJ BIVALNI PROSTOR S KAKOVOSTNIM PISARNIŠKIM POHIŠTVOM PO NIŽJIH CENAH! Izbrano pohištvo plačate takoj pri blagajni Plata-ne. Domača turistična podmornica Strokovnjaki reškega Brodoprojekta bodo izdelali načrte za prvo jugoslovansko turistično podmornico. Taka plovila sicer v nekaterih razvitih turističnih državah niso več novost, toda domači načrt ima tudi dosti zanimivih »jugoslovanskih« posebnosti. Podmornica je prilagojena jadranskim morskim razmeram in se lahko potopi sto metrov, sprejme lahko 48 potnikov in tri člane posadke (poveljnika, njegovega pomočnika in stevardeso, ki bo skrbela za potnike), pod morsko gladino lahko ostane eno uro (od ure in pol celotne plovbe), ženejo jo skoraj brezglasni elektromotorji s hitrostjo dveh vozlov na uro, kar je menda najprimernejše, če hočejo potniki pod vodo tudi kaj zanimivega fotografirati ali celo posneti s kamero. Seveda v teh sušnih finančnih časih nihče ne pričakuje, da se bodo za mastodontsko investicijo stepla domača turistična podjetja. Zanimivi načrt pa bi utegnil zamikati tuje sovlagatelje, še toliko bolj, ker bi bila turistična podmornica, ki bi se v sezoni lahko potopila tudi po desetkrat na dan, donosna naložba. Pa še posojali bi jo lahko v turistično privlačne kraje sveta, ki se lahko pohvalijo z navadnemu Zemljanu nedostopnimi podvodnimi zanimivostmi. Pred dnevi sta ponovno dahnita svoj DA 73-letni Štefan Šuster in 68-letna Katarina Šuster (rojena Kuzma). 20. novembraje namreč minilo 50 let, odkar sta si pred matičarjem v Crenšovcih obljubila zvestobo do konca svojih dni. Spoznala sta se v Srednji Bistrici, kamor je Štefan, ki se je kot sin malega kmeta iz Dolnje Bistrice izuči! za mizarja, hodi! na delo. Tu sta si zgradila tudi svoj dom. Štefan je služboval pri več zasebnih mojstrih širom po Sloveniji, nekaj časa je bil tudi upravnik krajevne mizarske delavnice, leta 1965 pa je odšel v tujino. Prvih pet let je delal v Avstriji, pozneje pa (vse do leta 198!, ko se je upokoji!) v Nemčiji. Ves ta čas je tudi aktiven v krajevni samoupravi. Po vojni je bi! tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora, nekaj časa je delal tudi na okrajnem ljudskem odboru v Lendavi, sedaj pa je član sveta krajevne skupnosti Bistrica. Brez njega ne gre tudi v gasilskem društvu in društvu upokojencev. Katarina je vsa ta leta skrbela za dom in družino. Čeprav jima pot ni bila vselej z rožicami postlana, sta poskrbela za šolanje svojih otrok. Dva sinova živita sedaj r Ljubljani, ena hčerka v Cerknici, druga pa v Lendavi. Imata tudi 9 vnukov in 3 pravnuke. Vendar pa nista ostala sama. Že kot dojenček je pri njiju ostala vnukinja Terezija, za katero sta vrsto let skrbela, sedaj pa pravita, da bo ona in njena družina skrbela za njiju. se Pomurski varašanci majo velke brige, kšenki majo svoje cestne kotrige. Za snjeg. led čistiti nega vole, zijma je taksa, ka vse nas zebe. Što solij pač nema v glavi, tisti je za nas ta pravi. Boukše je boga moliti, kak pa ceste posoliti. Želve v morje, ne v juho! Na nemških cestah stojijo table z napisom »Pozor! Žabe na cesti!« in opozarjajo voznike, naj bodo previdni. Žabe potujejo čez ceste na svoja drstišča na bregovih potokov in jezer. Na svetu pa je en sam napis »Vozi počasi! Želve na cesti!« in sicer na karibskem otoku Grand Cayman med Kubo in Jamajko. V bližini glavnega mesta Georgetowna leži »farma želv«, največje gojišče morskih želv. Leta 1968 so jo ustanoviir spretni managerji iz ZDA. Ameriške in evropske sladokusce so zalagali z želvjo juho, zrezki in ragujem. Zaslužiti, so hoteli tudi z želvovino za očala in glavnike ter z želvjim oljem kot surovino za kozmetične izdelke. Potem pa so v Washingtonu sklenili sporazum o zaščiti živalskih vrst. Zaščitene so bile tudi zelene morske želve. Preko noči so ZDA prepovedale uvoz vseh želvjih izdelkov. Farme je bilo konec. Od leta 1984 je uživanje želv prepovedano tudi v ZRN. Morski biologi pa so »projekt želva« nadaljevali čisto drugače. »Klavnico« so spremenili v raziskovalno postajo. Naredili so umetno obalo in tudi samice izležejo jajca kot v naravi. Kadar lezejo tja, tabla opozarja na njihovo potovanje. V ogromnih bazenih z morsko vodo gojijo mladiče. Tu so varni pred ptiči, ribami in raki, ki bi jih v morju požrli. Denar za postajo dajejo turisti vsega sveta in šolarji. Za pet dolarjev lahko opazujejo vrvež tisočev želv v bazenih. Iz posebnega bazena pa lahko vzamejo mladiča in se z njim fotografirajo. Vsako leto pa imajo veliko slovesnost na dan, ko 2000 želv spustijo v morje, da se svobodno naselijo in razmnožujejo po vsem Karibskem morju. Velja namreč pravilo: »Želva naj gre v morje, ne v juho!« Veška tutašica je e ta k prav’la: Sakši je nouri što čas zapravla. ka s pucanjon snega se truca, vej prijde leto pa ga spuca. Tak vijdite je ta stvar, led je nikomi nej na kvar. Či stoj naopačno se poškalij, v Rakičani postelo dobij. izšla je druga knjiga ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE - SLOVENSKA POT IZ RODA V ROD ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE Vsem ljubiteljem dobre slovenske knjige z zadovoljstvom sporočamo, da je v predvidenem roku izšla DRUGA KNJIGA ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE V njej so gesla od Ce do Ed; med njimi je 637 stvarnih in 407 biografskih gesel. Besedila spremlja 14 zemljevidov, 28 tematskih kart, 59 portretov in še okoli 800 barvnih in črno-belih slik. ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, temeljno slovensko delo o Sloveniji in Slovencih v 13 knjigah seveda lahko še vedno naročite v knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih in neposredno na naslov: ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, 61000 Ljubljana, Prodaja po pošti. tel.: 061/211-880 Pohitite, kajti PRVA KNJIGA bo kmalu pošla! Vsem kupcem, ki so poravnali zapadle obveznosti, bomo knjigo poslali po pošti v decembru 1988. |KX5 založba Tar mladinska I X knjiga STRAN 12 VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988 za vsakogar nekaj SEŠIJTE SI SAMI Tehnika Renesansna baretka V hladnih jesenskih dneh je na glavi prijetno imeti šal ali ruto, ki vas zaščiti pred vetrom in dežjem. Lahko pa si napravite tudi učinkovito baretko. Njena izdelava je enostavna. Tehta malce več kot kilogram in ni večja od knjige. Imenuje se video walkman Gv 8, najnovejša pogruntavščina hiše Sony, ki je že leta 1979 dosegla neverjeten uspeh s svojimi walkmani. Zdaj je torej na vrsti še video Walkman, po domače kar žepna televizija. V prvih mesecih prihodnjega leta bo naprodaj tudi v Italiji, kjer napovedujejo, da bo stala od dva do dva milijona in pol lir. Lepo oblikovana škatlica z majhnim zaslonom ni le televizor, ampak tudi videorekorder. Majhna težava — kasete, ki so zanjo primerne, se ne skladajo z najbolj razširjenim sistemom VHS. Tolažba: priključiti jo je mogoče na navaden televizor, na njem gledati iz žepnega videorekorderja ali jih s kasete VHS presneti na miniaturno kaseto, primerno za žepno televizijo. Izkrojite krog premera 40—80 cm, od velikosti kroga je odvisna velikost batetke. Zunanjo stran naberite na trak, čigar dolžina je odvisna od obsega vaše glave. Baretko lahko sešijete iz impregniranega blaga ali drugega platna ali štofa. BREZMESNE JEDI Sladki kostanj, nadležno lupljenje Lupljenje kostanja je zamudno opravilo. Preskusimo nekaj načinov, morda bo šlo lažje in hitreje. Kostanj stresemo na cedilo iz nerjaveče kovine, ki ga postavimo nad lonec s kipečo vodo. Tako pustimo kostanj kake po! ure. Odlu-pili ga bomo veliko laže. Kostanj shranimo čez noč v zamrzovalnik, zjutraj ga vržemo v vrelo vodo, ga takoj odcedimo in polijemo z mrzlo vodo. Mrzlo, toplo, mrzlo je postopek, ki nam omogoči hitro lupljenje. Kostanj se zelo hitro skuha, če ga pol ure namakamo v rahlo slani mrzli vodi. Šele nato ga skuhamo. Kostanj se bo zlahka lupil, če ga bomo iz ponve, v kateri se je pekel, stresli na mokro in ožeto krpo, ki jo rahlo pritisnemo na kostanj, da se lupine strejo. Kostanj pokrijemo z listom ohrovta, predem ga potisnemo v pečico. Zlahka ga bomo olupili. Zarezane kostanje za nekaj ur namočimo v vodo, ki smo ji dodali nekaj nageljnovih žbic. Ne samo da ga bomo zlahka olupili, tudi okus bo imel svojevrsten. AVTOMOBILI KONEC SMRADU Od oktobra naprej se bo tudi na Vzhodu, posebno v NDR, začela nova avtomobilistična era: kupiti bo mogoče štirivaljni wartburg. Novi wartburg 13,. ki prihaja iz kombinata v Eisenacherju, ima namreč motor volkswa-gnovega modela polo. Novost je sad pogodbe o sodelovanju, ki sta jo firmi podpisali že leta 1984. Potem ko so testirati dvanajst štiritaktnih wartbur-gov, so napovedali, da bodo počasi zamenjali vsa stara vozila z dvotaktnim motorjem, ki v vzhodnih državah krepko onesnažujejo zrak. Tudi češka Škoda noče zaostajati. Začeli bodo prodajati prva vozila, ki bodo imela pogon na sprednja kolesa, pet vrat in zelo mikavno notranjo opremo. VZGOJA OTROK OTROK V NAVZKRIŽNEM OGNJU Mami je vseeno, kakšna je Tinkina soba, pomembno je, da se hči lahko svobodno razvija. Oče je besen, ker se povsod valjajo igrače, da še stopiti nima kam. »Red je pomemben, otrok se ga mora navaditi v zgodnji mladosti.« Samo to reče, pa sta si s ženo že v navzkriž. Tinka plaho stoji zraven in je negotova. Takšni prepiri so doma v prenekateri družini. Mama in oče se ne moreta dogovoriti za enotna vzgojna načela. Oba prinašata s seboj iz svojega otroštva različne izkušnje, zato je razumljivo, da se glede marsikaterega vprašanja ne moreta strinjati. Najslabše, kar lahko naredita, je prepir vpričo otroka. Je prava moja ali tvoja metoda, razčiščujeta na glas. Otrok, ki je nenehno razpet med materjo in očetom, postane plašen in negotov. Mama pravi ja, oče pravi ne. Preveč zahtevata od otroka, če pričakujeta, da se bo odločil za enega ali drugega. Si starši predstavljajo, kako je otroku pri srcu z oočutkom, da ima enega od staršev na svoji strani, hkrati pa izgublja naklonjenost drugega? Tako razdvojen otrok je agresiven in sčasoma postane psihično labilen. Bi bilo bolj prav, če bi bila starša neomajna, kadar kaj prepovedujeta? Nikakor, pomembno pa je, da imata vsaj glede nekaterih stališč enako mnenje. Kadar pa se ne moreta sporazumeti, naj se na štiri oči pogovorita, katera odločitev bi bila boljša — ne pa da se pričkata vpričo otroka. Starši naj se zavedajo, da so napake pri vzgoji neogibne. Če so se na napakah pripravljeni učiti, zmote sploh niso tako nevarne. Partnerja naj si zaupata, vsak od njiju želi otroku samo dobro, tudi če kdaj ubere napačno pot. RIŽEV VENEC Potrebujemo: 200 g riže, manjšo glavico kelja, 2 korenčka, 2 krompirja, 100 g drobnih glavic čebule, kocko za juho in sol. Priprava: Očistiti in oprati zelenjavo in posebej vsak