Murska Sobota, 8. decembra 1988 • Leto XL • Št. 47 • Cena 1100 din
VREME
Ob koncu tedna bo začet
s severnimi vetrovi k nam pritekati hladen zrak.
Vreme bo razmeroma suho in hladno.
Dan se v severovzhodni Sloveniji začne z jutranjim programom Radia Murska Sobota!
Prebujajte se z nami od 4. januarja 1989!
10. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov
ODLOČNEJE IN SLOŽNEJE V BOLJŠE DNI
V prisotnosti 194 delegatov in prek 50 gostov je 3. in 4. decembra v plesni dvorani hotela Pala-tinus v Pečuju potekal kongres Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki žive na Madžarskem. Po večurnih razpravah (mnogi delegati zaradi časovne stiske sploh niso prišli do besede) je kongres sprejel poročilo o delu zveze v preteklih petih letih, resolucijo in statut, ki predvideva nekatere spremembe, med katerimi je tudi nova vertikalna organiziranost, kar
prejšnjem kongresu, kakovostnejši in uspešnejše dvojezično šolstvo, ni bil uresničen. Vzrokov za to je veliko: preslabe razmere za delo, pomanjkanje finančnih sredstev, premalo pedagogov, nerazumevanje predstavnikov krajevnih in županijskih organov, pa tudi ravnodušnost mnogih staršev. Skupek vsega tega predstavlja začaran krog, ki vodi v asimilacijo.
V svojih razpravah so delegati predstavljali probleme posamez-
Med gosti na kongresu so bili številni predstavniki madžarskega političnega in državnega vrha, naš ambasador na Madžarskem in predstavniki Socialistične zveze Hrvaške in Srbije, le iz Slovenije na kongres ni prišel nihče iz organizacij in inštitucij, ki sicer uspešno sodelujejo z narodnostno organizacijo.
pomeni ustanavljanje krajevnih in županijskih odborov DZJS. Prvič so s tajnim glasovanjem volili tudi novo vodstvo zveze. Za generalnega sekretarja so ponovno izvolili dr. Marina Mandiča.
Dr. Marin Mandič je v svojem
Na začetku kongresa so podelili tudi državna odlikovanja in družbena priznanja zaslužnim aktivistom iz vrst južnoslovanskih narodnosti na Madžarskem. Za kulturno področje sta priznanji dobila tudi števanovski slavist Karel Krajcar in pevovodja gornjeseni-škega pevskega zbora Marija Trifusz.
uvodnem komentarju k poročilu, v katerem so navedeni uspehi in neuspehi zadnjih petih let, povedal tudi marsikatero kritično. »Šola je usodno pomembna za naš obstoj, za ohranitev jezika in narodnostne identitete. In zato nas toliko bolj skrbi, da je prav na tem področju toliko težav. »Tako cilj, ki so si ga zastavili na
nih okolij. Mnogi so bili tudi kritični do sebe in do drugih. Menili so, da bi morala država zagotoviti boljše možnosti za življenje in razvoj narodnosti. Tudi na vodstvo zveze je letel marsikateri očitek, da se ukvarja preveč s t. i. državno politiko in da ima premalo posluha za probleme ljudi, pripadnikov narodnosti. Pojavile so se zahteve po kadrovski prenovi, večji odprtosti in novih, de-mokratičnejših oblikah delovanja. Bilo je tudi nekaj predlogov, da bi sedež zveze preselili v Pe-čuj.
Tudi z informiranjem o narodnosti in za narodnost niso bili vsi zadovoljni. Največ očitkov so bile deležne Narodne novine/ Ljudski list, list DZJS, ki naj bi premalo pisal o aktualnih dogajanjih in problemih blizu 100.000 pripadnikov južnoslovanskih narodov, ki žive na Madžarskem.
(nadaljevanje na 3. strani)
NAGRAJUJEMO!
JELOVICA
NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA!
Predstavljamo vam tretjo fotografijo okna Jelovica. Dobil ga bo izžrebani naročnik VESTNIKA.
To je okno TERMOTON Z ROLETO, ki zatemni prostor in varuje okno in stekla pred vremenskimi in mehanskimi poškodbami. Omarice za roleto izdelujemo v beli barvi, rolete pa v čokoladni rjavi barvi. ZA NAKUP SE PRIPOROČA JELOVICA, predstavništvo Murska Sobota, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921. Priporočamo vam, da si pogledate propagandno sporočilo JELOVICE na str. 10 te številke VESTNIKA.
PRAVOČASNO POSTANITE NAROČNIKI VESTNIKA!

Pogovarjamo se o aidsu — svetovni dan aidsa
Preteklo je le nekaj let od odkritja prvih primerov aidsa, bolezen pa se je že razširila v mnoge države in na vse celine.
Odziv raziskovalcev na pojav nove bolezni je bi! zelo hiter, vendar jim do danes ni uspelo odkriti učinkovitega zdravila in ne cepiva za zaščito ogroženih. Tudi v naslednjih petih letih verjetno ne bo uspelo pripraviti cepiva za širšo uporabo.
Zato je potrebno v boju proti aidsu vse moči usmeriti v preprečevanje okužbe zdravih ljudi. Najučinkovitejše orožje proti aidsu nam je informiranje, osveščanje in zaupanje ljudi.
Svetovna zdravstvena organizacija je izbrala 1. december za svetovni dan aidsa. Pozornost letošnjega dneva in številnih prihodnjih dni naj bo osredotočena na pogovor o tej bolezni. Geslo Pogovarjamo se o aidsu ima namen spodbuditi vse ljudi k razmišljanju in odkritemu pogovoru o bolezni v svojih družinah, širših kolektivih, v katere se vključujejo (šole, delovne organizacije) in tudi v družbi kot celoti. Pogovarjamo se v prvi vrsti o tem, kako se ljudje lahko okužimo. Če poznamo načine širjenja bolezni se pred okužbo lahko varujemo. Zapomnimo si, da je najvažnejše:
— izogniti se spolnim aktom z več partnerji, z neznanimi osebami ali celo z okuženimi osebami obeh spolov,
— pri spolnih odnosih z nepoznanimi osebami uporabljati kondom, ker ta pomeni varnejše spolno življenje,
— uporabljati le lastni pribor za osebno higieno (zobe ščetke, britvice, pribor za manikiranje),
— v primeru jemanja mami! uporabljati lastne igle in brizge.
Do sedaj ni dokazan prenos aidsa preko normalnih družbenih stikov, kot so rokovanje, poljubljanje na obraz, uporaba istih sanitarij, jedilnega pribora in podobno. Bolezen se ne prenaša z kapljicami preko zraka, s hrano, v bazenih ali preko mrčesa. Osebe, ki so okužene ne smejo biti krvodajalci, dajalci semena ali telesnih organov.
Ob upoštevanju osnovnih načel varovanja pred aidsom se bolezni ne moramo bati. Obnašati se moramo odgovorno. Aids je med nami, vsak dan ga bo več in nas pred njim ne more obvarovati nihče. Zato je dolžnost vsakega posameznika skrbeti zase in se obnašati tako, da se obvaruje pred okužbo. Žal se bomo s problemom aidsa ubadali še dolgo. Zelo pomembno je, da ga ne pozabimo in da naše pogovarjanje postane stalna naloga v vseh celicah družbe.
Dr. Zorica Levačič-Turk
Se lovske dru-
zine
res

ukvarjajo samo z varovanjem naravnega okolja in čuvanjem male divjadi? Kdo je bolj iztrebil malo poljsko divjad -lovska puška ali nenačrtni agro-posegi? O tem in še o marsičem zanimivem. kar je povezano z lovstvom, kmetijstvom in turizmom, boste lahko
m

W j
prebrali t za- 1 pišu okrogle 4», mize, ki ga W objavljamo na tj strani 5.
I šolstvo J KAJ BO NOVEGA?
Novo leto bo, kot kaže, prineslo tudi poseben paket s tremi prenovljenimi šolskimi zakoni — o usmerjenem izobraževanju, pedagoški službi in svobodni menjavi dela. Osnutku zakonskih sprememb, ki so nastali v Izobraževalni skupnosti Slovenije, so tačas že v javni razpravi. Z njimi so se prejšnjo sredo v Murski Soboti — na posvetu, ki ga je pripravil Pomurski medobčinski svet Socialistične zveze — seznanili tudi ravnatelji osnovnih in srednjih šol v Pomurju, predstavniki delavskih univerz, občinskih izobraževalnih skupnosti, organizacijske enote Zavoda za šolstvo in drugi.
Predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ludvik Horvat je med drugim dejal: »Če bi samo na kratko povedal, kaj je glavno načelo vseh treh novih zakonov, je to, da se predlagatelj zaveda, da z njimi ta hip uredi le najnujnejše stvari in da vse tri zakone upošteva kot začasne oziroma prehodne. Kakor zakon o usmerjenem izobraževanju mora prej ali slej doživeti popolnejšo prenovo, tako bo potrebno bistveno spremeniti tudi področje svobodne menjave dela (nekateri predlagajo radikalne rešitve) ter opraviti obsežno raziskavo, kako zastaviti sodobno pedagoško službo kot svetovalno, razvojno in nadzorno obliko dela v naši šoli.«
Bistvene novosti zakona o usmerjenem izobraževanju pa so predvsem mature za srednješolce, ki bo pomenila selekcijo ali odbiro za vpis v nadaljnje izobraževanje, možen delni pouk posameznih predmetov v tujem jeziku, skrb za posodabljanje programov tudi kot nalogo šol, stalno strokovno izpopolnjevanje in možnost napredovanja pedagoških delavcev. Precej bo tudi tako imenovanih regulativnih sprememb, kot: da bo ukinjen indeks in znova uvedeno spričevalo, da bo možno tudi ponavljanje zadnjega letnika srednje šole, da bo posameznik lahko opravljal največ tri popravne izpite, da bo največjo možno število ur teoretičnega pouka na teden 30, oziroma 36 ur skupna tedenska obremenitev in da bo potrebno zdravstve-
no prizadete učence usposobiti tudi za nadaljnje izobraževanje, ne pa zgolj za delo. V nekaterih primerih bo možno opravljati vzgojno-izobraže-valno dejavnost tudi z osebnim delom. Če smo doslej s skupno vzgojno-izobraževalno osnovno (SVIO) želeli dati srednješolcem v prvem in delno tudi v drugem letniku enako znanje, bo prenovljeni zakon o usmerjenem izobraževanju SVIO opustil. Po novem bo le govor o enakovrednih izobrazbenih standardih, ki se bo ugotavljali predvsem s trajanjem izobraževanja, vsebino splošnih izobraževalnih predmetov in vsebino zaključnega izpita (maturo). Opuščena bo tudi ozka vertikalna prehodnost, po kateri je bilo vnaprej določeno, kateri srednješolskih programi so ustrezni za nadaljevanje (vpis) izobraževanje na višjih in visokih šolah. Splošni pogoj za
vključitev v kateri koli program visokošolskega izobraževanja bo namreč matura.
V prenovljenem zakonu o svobodni menjavi dela bo ena bistvenih novosti, da bodo ukinili vseh 19 posebnih izobraževalnih skupnosti, sredstva za srednje šolstvo pa bo tako kot doslej tudi v prihodnje zagotavljali z enotno prispevno stopnjo, kar pa ne bo uvedeno za osnovno šolstvo, kjer bo še naprej veljal sistem solidarnosti.
V zakonu o pedagoški službi bo dan poseben poudarek razvojnorazi-skovalni dejavnosti, svetovalni dejavnosti, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in šele nazadnje pedagoškemu nadzoru. Šolski svetovalec (inšpektor) naj bi praviloma prišel na intervencijski pregled v razred le, če bo to zahteva staršev ali učiteljev.
JOŽE GRAJ
IZGUBE POMURSKEGA ZDRAVSTVA
Devetmesečne izgube pomurskih zdravstvenih skupnosti so v primerjavi z lanskim devetmesečjem relativno manjše, vendar pa skupaj z izgubami lanskega leta visoke. Največji dolžnik, tako kot že leta, je soboška občina, saj mora skupaj z lanskim dolgom plačati še milijardo in 274 milijonov dinarjev. Dolg 612 milijonov ima Lendava, 167 pa Ljutomer. Nekoliko bolje je v radgonski zdravstveni skupnosti, kjer rdečih številk ne bi bilo, če ne bi bili dolžni za lansko leto, tako pa morajo po pregledu računov devetmesečja poravnati dolg 89 milijonov dinarjev.
Drugi pokazatelj denarne moči in porabe v posameznih zdravstvenih skupnostih pa je povprečna poraba na pogojnega uporabnika zdravstvenih storitev, ki so jo izračunali pri republiški zdravstveni skupnosti. Radgonska občina dosega 95 odstotkov republiškega povprečja, lendavska 92, ljutomerska 89 in soboška le 79 odstotkov republiškega povprečja porabe za potencialnega bolnika.	mh
Občinski svet Zveze sindikatov Murska Sobota, Telesnokulturna skupnost Murska Sobota, Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota
PRIREJAJO
v petek, 16. decembra, ob 17. uri v dvorani kina Park
PRIREDITEV
ŠPORT IN GLASBA
-----Sodelujejo: ~...........................................................
Dr. Ludvik Horvat, predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ansambel Magnet.
Podelili bodo nagrade in plakete TKS zaslužnim telesnokutturnim delavcem, razglasili najboljše ekipe in posameznike delavskih sindikalnih iger in najboljše športnike Pomurja za leto 1988.
Vabljeni!
aktualno doma in po svetu
Tudi v Sovjetski zvezi spreminjajo ustavo in tudi to najbrž vpliva na vedno večjo »glasnost« posameznih narodov. Posebej glasni so v pribaltskih republikah: Estoniji, Latviji in Litvi, v Zakavkazju pa je že prišlo do pravih pogromov in nacionalne nestrpnosti. Iz Armenije se selijo ljudje v Azerbejdžan in obratno. Nestrpnost je že terjala nekaj žrtev. Gorbačov je napovedal boj proti nestrpnežem. Na sliki: tanki na ulicah Erevana. glavnega mesta Armenije.
Ustanovitev kulturnega društva 7. člen
Dovoljenje zanj so dobili iz Gradca že 28. julija (na dan, ko je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno!), ustanovni občni zbor pa bo predvidoma okrog božiča.
Seveda ima za to največ zaslug dr. Wolfgang L. Gombocz, docent na filozofskem inštitutu graške univerze, doma iz Potrne/Laafelda pri avstrijski Radgoni, ki naj bi tako s peščico dvojezičnih izobražencev kronal deset- in večletna prizadevanja za narodnostni preporod in (samo)organi-ziranje štajerskega dela slovenske manjšine v Avstriji. Pri tem je omembe vredno dejstvo, da so bili štajerski Slovenci kot ena od posebnih vsebinskih točk dvostranskega sodelovanja navajani ob nedavnem srečanju štajerskega deželnega glavarja dr. Josefa Krainerja s predsednikom slovenske vlade Dušanom Šinigojem. To resda doslej ni bil običaj, vsekakor pa kaže precej spomniti na izjavo, ki nam jo je konec leta 1986 dal dolgoletni kul-tumo-politični aktivist na avstrijskem Koroškem, ta čas koordinator vseh narodnostnih skupin in manjšin v Avstriji, dr. Franci Zwitter. Rekel je med drugim tole: »Lani (torej leta 1985 — op. B. Ž.) smo sprejeli — ne vem, če vam je znano — t.i. listino manjšinskih pravic za avstrijske manjšine. Kot koordinator sem jo poslal vsem tistim deželnim vladam, kjer imajo manjšine; tudi štajerski. Vsi deželni glavarji, z izjemo štajerskega, so potrdili sprejem karte in napisali, da se bodo po teh načelih ravnali. Na urgenco sem končno dobil isto potrdilo tudi od štajerske vlade. Torej štajerska vlada ni odgovorila, da nima Slovencev. V svojem spremnem pismu sem izrecno navajal, da gre za 7. člen, kjer so zajeti tudi štajerski Slovenci, in ga je treba pri ravnanju z njimi upoštevati. Ni prišel odgovor, kakor sem pričakoval, da ni Slovencev, ampak nasprotno. Z veliko zamudo, a vseeno so odgovorili, da listino sprejemajo in se bodo po njej ravnali. Ni sicer podpisan deželni štajerski glavar gospod Krainer, pač pa predstavnik urada deželne vlade.«
Na drugem Vebrovem kolokviju (med 11. in 13. novembrom), avstrij-sko-jugoslovanskem filozofskem srečanju z mednarodno udeležbo v naši in avstrijski Radgoni, smo z dr. Gom-boczem segli v ozadje rojevanja slovenskega kulturnega društva na avstrijskem Štajerskem. Za iztočnico je bilo nujno naslednje pojasnilo: »V Avstriji je zakonsko tako, da mora imeti sleherno društvo imensko prijavljene člane; vsaj trije morajo biti znani oz. podpisani. To je že storjeno, zgodilo pa se je maja ali junija — ne spomnim se točno — sicer pa veste, da gre za večletne priprave. Nalogo je v bistvu opravilo izobraženstvo. Statut društva je znan, sam sem ga pripravil in je potrjen. Pri nas namreč lahko oblast neko društvo prepove ali ukrepa na dva druga načina: če sploh ne ukrepa, ni prepovedano in je s tem dovoljeno, ali pa pisno sporoči, da društvo ni prepovedano. Pismo smo dobili zadnji mogoči dan, natanko 28. julija, ko je — kot veste — Avstro-
Ogrska napovedala Srbiji vojno, kar je kajpak naključje. Na ta dan so pač dovolili delovanje našega društva, imenovanega 7. člen za Štajersko. Zdaj moramo v enem letu osnovati sedemčlansko predsedstvo z znanimi osebami, kar ni lahko. Ustanovitev društva načrtujemo za 27. ali 28. december ali morda kasneje, skratka, po
— Ognjevita izmenjava mnenj o štajerskih Slovencih na Vebrovem kolokviju med dr. Gomboczem (levo) in enim redkih slovenskih znanstvenikov dr. Trstenjakom, ki ni ravnodušen do usode slovenstva na avstrijskem Štajerskem.
N) mitingovanj v milijarde dolarjev, to resnico potrjujejo: plačali bomo _ zelo zelo visoko ceno prebijanja k pravi demokraciji, kajti na tej poti it je veliko napačno usmerjene energije, kakor je bilo doslej tudi veliko napak v usmerjanju razvoja. Tega ceha pač ne moremo naprtiti Hika'S^ mur drugemu, čeprav se še vedno medsebojno obtožujemo zaradi tega, kar se nam dogaja.
Zakaj je tako? Ker se pač več ukvarjamo s paradami kot z delom.	Viktor Širec
božiču. Imamo dovolj ljudi, vendar ne želimo takih, ki niso dovolj sposobni ali so vsiljivi.«
Čemu tako izzivalen naslov društva: 7. člen?
»Ne zdi se mi izzivalen, saj je bistveno daljši m se glasi: Znanstveno društvo prijateljev za uveljavitev, uresničevanje in pospeševanje v 7. členu državne pogodbe iz leta 1955 navedenih humanih, kulturnih in šolskih pravic, zahtev in aktivnosti avstrijskih državljanov na Štajerskem, na kratko: Kulturno društvo 7. člen za Štajersko.«
Ko ste v začetku tega leta ciljno anketirali dvojezično prebivalstvo v De-doncih/Dedenitzu, ste menda imeli težave z žandarmerijo!?
»Uradno ne. Sami vaščani so me nadzorovali in prijavljali, češ, ta huj-skač, ta puntarje spet tu. Žandarme-rija je za sodelovanje, saj je njen okrajni poveljnik v Radgoni gospod Johann Kovač, doma iz Potrne/Laafelda, moj prijatelj, sicer zelo razgledan in tudi dvojezičen. Z njim ni težav. Je spravljiv. Drži pa, da nanj pritiskajo od zgoraj in od spodaj. Pisal sem deželnemu ministru za notranje zadeve, da se mi zdi nenavadno naslednje: ko se sprehajam po Gradcu, me policija nikdar ne opazuje, ko hodim po Dedoncih, me vselej spremlja žandarmerija. Zakaj? Odpisal mi je takole: Dragi gospod doktor’ Ni nam znano, da bi vas kdorkoli opazoval ali spremljal, naj bo v Gradcu ali Dedoncih. Nihče nima nič proti vam. Bodite pomirjeni! Lahko se mirno
Bratsko razpravljanje v Jugoslaviji (Kleine Zeitung)
sprehajate kjerkoli, nihče vam ne bo storil nič žalega.«
Zdi se, da bodo v vodstvu društva prevladovali izobraženci?
»Tako je — in študentje. Imamo že tudi dva kandidata za predsednika. Vsekakor bo moral biti na čelu društva človek, ki bo vsaj toliko obvladal slovenščino, da bo vedel kaj povedati.
Torej osebno ne morem biti predsednik, kajti premalo obvladam slovenski jezik. Več vam za zdaj ne morem zaupati.«
Zakaj sedež društva v Gradcu?
»To je zgolj uradno. Če je namreč sedež v Gradcu, lahko agitiram po vsej Štajerski, če pa je v Radgoni, morem zgolj na območju okraja Radgona. Obstajajo štiri skupine Slovencev: vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, graški in zgornještajerski. Seveda so v celoti zajeti obmejni okraji Radgona/ Radkersburg, Lipnica/Leibnitz in Deutschlandsberg. Veliko Slovencev je v samem Gradcu.«
Kakšne so v bistvu vaše namere z ustanovitvijo kulturnega društva 7. člen za Slovence na avstrijskem Štajerskem? Zgolj kulturne?
»Nimamo nobenih neposrednih političnih namer. Naši neposredni nameni so humani. Tistim mladim materam, ki hočejo, da bi njihovi otroci znali slovensko, je treba to omogočiti. Zdaj se kaj takega ne da, ker se tega jezika v šoli ne učijo. Nikogar nočemo siliti ali prepričevati, naj se uči slovenščino, ampak bi radi tistim, ki želijo biti dvojezični, pomagali. To je vendar samoumevno. Hočemo jih preprosto obvarovati pred šovinizmom. To je vse. Če se to ne sme, ne vem, kaj se sme. V državni pogodbi so omenjene povsem druge stvari: šole, sodišča, dvojezični napisi in kaj vem kaj še. Štajerski Slovenci smo v pogodbi trikrat omenjeni, a kaj bi s tem. Nihče od nas si ni želel priti vanjo, saj ni nihče nič vprašal. Dali so nas torej v pogodbo, in če smo v njej, naj zato tudi plačajo. Predpis je zato, da se ga spoštuje ali pa razveljavi.«
Branko ZUNEC
Brez žice na meji
Konec prejšnjega meseca so časopisi na Madžarskem objavili vest, da bo ukinjena t. i. tehnična zapora na madžarsko-avstrijski meji. Do tega ukrepa je prišlo na predlog poveljstva enot za čuvanje meje.
V zvezi s tem je državni minister in član politbiroja madžarske partije Imre Pozsgay povedal — kot poroča Vas Nepe — , da je ta ukrep sodoben, ker je zapora preživela tako zgodovinsko kot politično in tehnično. Ukinitev zapore bo prispevala k nadaljnjemu razvijanju madžarsko-avstrijskih stikov, k boljšemu političnemu in splošnemu vzdušju. Madžarski državljani imajo t. i. svetovne potne liste in lahko potujejo po svetu brez kakršnih koli omejitev, zato za njih ni več interesanten nelegalen prestop meje. (Največ nelegalnih prestopov madžarsko-avstrijske meje je s strani tujih državljanov.)
Upajmo, da bo ta ukrep prispeval tudi k večji sproščenosti naših rojakov v sosednji Železni županiji in vsem, ki potujejo v te kraje — bo manj žic, manj legitimiranj.	V. J.
RELACIJE
Ob mitingu bratstva in enotnosti v Beogradu je beograjska Politika natisnila posebno izdajo z naslovom Bitka za resnico, v katerem je objavljen članek Predraga M. Zdravkoviča: Kdo je posejal strup sovraštva, kjer odkriva, da je obsojeni vojak Tomo Bogataj žrtev sovražne slovenske vzgoje slovenske naciokratije, ki vceplja slovenskemu ljudstvu zavest o sebi kot »kulturno višji rasi« v Jugoslaviji, ki da išče svoj prostor pod soncem izven te dežele itn., kajpak v imenu — bitke za resnico.
Mož, ki je prišel 1951. leta študirat v Ljubljano, je še vedno užaljen, ker so ga nekateri oštevali z »južnjakom«, »bizantincem« in še kako, ne da bi vedel, da tukaj oštevajo prišleke iz Slovenije s »Švabe«, »severnjaci« in še kako — čez še vedno nevidno obstajajoče av-stro-ogrsko-turške meje v podzavesti prenapetežev, med katere očitno spada tudi sam.
Res je, da so me nekateri kolegi pred četrt stoletja pospremili v Beograd z ugotovitvijo: »Greš med biazantince«, kakor je tudi res, da smo se tukaj radi pošalili s kolegom, dopisnikom iz Makedonije, »kako si, južni Srbin«, vendar to takrat ni izgledalo zobato, kot je zdaj predstavljeno v posebnem politikinem ponatisu »odmevov in reagiranj« občanov, objavljenih v zadnjih prenapetih časih v rednih izdajah Politike. Sam Tito se je svojčas nasmehnil vprašanju nekega tujega novinarja ob vprašanju, kako prenašamo napade z Vzhoda: »Tudi mi smo znali biti zobati!«
Kaj naj torej porečemo o takem pisanju in tudi paroli: »Avnojci, povejte resnico«?! Relacije resnice so pač raztegljive, kot na primer tista o Kosovu, da osem let po kontrarevoluciji ni bilo nič storjenega in so zdaj potrebne temeljite čistke kot nekakšen politični carski rez.
To je nemara trenutna politična resnica, ob kateri obstajajo še neke druge resnice o vsem, tudi o dogajanjih na Kosovu.
Spomnim se namreč obiska novinarjev na Kosovu v času, ko je bil Mehmed Bakali predstavljen javnosti kot perspektivni kader na Kosovu. Takrat smo zvedeli o izgradnji pokrajine na temelju gradnje polavtomatiziranih tovarn, pa o posojilih in pomoči zveznega sklada za pomoč nerazvitim področjem. Na vprašanje, kaj je s sodelovanjem delovnih organizacij iz vse dežele, kajpak takrat nisem dobil odgovora —- obljubili so mi ga pisno. In pri obljubi je ostalo, kot tudi marsikaj drugega.
Zdajšnje dogajanje daje odgovor na takratno vprašanje, vendar še nisem našel dovolj pravih podatkov o tem, kako ta neposrednost rojeva pravšnji razvoj Kosova, ker je javnost pač preveč plavljena s politično ekscesnimi resnicami, kot je nazadnje množično nasprotovanje Albancev zoper odstavljanje pokrajinskih voditeljev, predvsem Azema Vlasija in Kačuše Jašah.
Vse, kar se zdaj dogaja, je posledica naznačene relacije: ko smo v Sloveniji že dodobra uveljavili zavest o neizbežnosti neposredne povezanosti dela, je na drugi strani dežele še neomajana zavest o pravici »šlepanja« na splavu posrednega jtnanciranja lastnega razvoja. Toda misel o samoupravljanju kot nedonošenčku, spravljenem v inkubator, je bila tedaj grešna, kot je bila ostro grajana tudi vsaka ra-čunica o materialnih izgubah na premnogih zborovanjih in sestankih povsod, kjer je bilo odločanje v samoupravnih oblikah delovanja. Ar-
§ gumeni, s katerim je to pobijano.je bil, da je demokracija pač draga. BS Zdajšnji dogodki, ko nekateri štejejo izgube zaradi dosedanjih
§
PLURALIZEM PO MADŽARSKO
Spomladi letos je prvi človek partije in vlade Karoly Grosz izjavil, da večstrankarski sistem na Madžarskem »teoretično ni izključen«. Prejšnjo sredo pa je avstrijski radio prenesel že bolj določno Groszovo izjavo za tisk: »Stranke da, vendar samo take, ki ne bodo spodkopavale temeljev sedanje madžarske družbene ureditve.« Nedavno izvoljeni predsednik vlade Miklos Nemeth je bil v svojem intervjuju za Magyar Hirlap še nekoliko manj določen: »Odprti bomo do vseh, ki žele delati v interesu dežele.«
Poglejmo najprej malo v zgodovino madžarskega političnega-življenja. Čeprav je Stranka malih posestnikov na volitvah leta 1945 dobila 245 od skupno 405 poslanskih mandatov v parlamentu, je imela v vladi Narodne fronte glavno besedo manjšinska Komunistična partija, ki so se ji pridružile še socialdemokratska, kmečka in liberalna (demokratična) stranka. Opozicijo so sestavljale Katoliško-kmečka demokratska stranka, Stranka neodvisnosti, Neodvisna demokratska stranka, radikalnosocialistična in katoliška Ženska stranka — in ta opozicija je na volitvah leta 1947 dobila 136 mandatov. Leta 1948 se je KP v celoti združila z levim krilom socialdemokratske stranke v Madžarsko partijo delavcev, ki je leta 1954 prepovedala ostale stranke, sama pa je ob vstaji leta 1956 razpadla, ko so bolj demokratično usmerjeni komunisti ustanovili Madžarsko socialistično delavsko partijo, sedaj edino stranko na Madžarskem.
Janos Voeroes, ki je v partij
skem politbiroju zadolžen za ideološka vprašanja, ne izključuje možnosti, da bo katera od organizacij ali skupin, ki jih danes smatrajo kot nekakšne »debatne klube«, sčasoma prerasla v politično stranko. Po svoje zanimivo je stališče madžarskega pravosodnega ministra Kulcsarja, ki meni, da novi zakon o svobodnem združevanju ustreza sedanjemu stanju razvoja«, o političnih strankah v pravem smislu besede pa se bo lahko govorilo šele po sprejetju nove ustave, to
V ŽARIŠČU DOGODKOV
pa bo šele po letu 1990. O sprejemanju nove ustave so mnenja deljena. Nekateri so za to, da bi ustavo sprejel parlament tega sklica in da bi bile naslednje parlamentarne volitve že po novem volilnem zakonu, spet drugi so mnenja, da bi bilo treba sklicati ustavodajno skupščino, ki naj bi sprejela novo ustavo.
Čas pa, kot kaže, nekoliko prehiteva delovanje mehanizmov glede sprejemanja ustave. Ena najmočnejših opozicijskih skupin — Demokratični forum, ki je imel oktobra okrog 6 tisoč članov, bo sklical, kot to trdijo najbolj odgovorni v forumu, kongres, čim se bo število članov povzpelo na 10 tisoč. Na to pa najbrž ne bo treba dolgo čakati. Na kongresu bodo izvolili kandidate za bodoče parlamentarne volitve. Morda Demokratični forum še ne bo stranka, toda njegovo obnašanje in delovanje bo najbrž zelo strankarsko. Reformisti znotraj madžarske partije so pred meseci osnovali Novo marčevsko fronto. Med ustanovitelji je tudi član politbiroja Rezsoe Nyersz, ki pravi, da
globus
ŽENEVA — ZDA palestinskemu vodji J. Arafatu niso dale stopne vize, zato se bo v dneh med 13. in 15. decembrom OZN »preselila« v Ženevo, kjer bodo razpravljali o novi palestinski državi. Ameriški ukrep je huda kršitev konvencije iz leta 1947, ki predpisuje ravnanje ZDA kot gostiteljice OZN, doma pa je spodbudil hude kritike.
NEW YORK — Ameriška policija je aretirala jugoslovanskega konzula v Chicagu Bahrudina Bijediča in še nekaj drugih ljudi. Bijedič naj bi bil vpleten v mafijske posle in v nedovoljeno pošiljanje dolarjev v Jugoslavijo. V afero naj bi bile vpletene tudi nekatere naše banke.
SYDNEY — Pred dnevom republike je skupina ustašev hotela sežgati jugoslovansko zastavo, ki je visela na jugoslovanskem teritoriju konzulata. Pri tem je naš varnostnik obstrelil 16-letnega Josepha Tokiča. Avstralske oblasti so zahtevale našega varnostnika, čemur pa se je zvezni sekretariat za zunanje zadeve uprl. Avstralska vlada je na to sklenila, da se jugoslovanski konzulat v Sydneyu zapre. Okoli dva tisoč avstralskih Jugoslovanov je potem demonstriralo proti temu sklepu avstralske vlade.
MOSKVA — Pet kriminalcev je v se-vernokavkaškem mestu Ordžonikidze ugrabilo avtobus s 30 šolarji, nato pa izsililo polet z letalom iz SZ. Mnoga tuja letališča niso hotela dati dovoljenja za pristanek ugrabljenega letala. To je storil Tel Aviv v Izraelu. Izraelske oblasti so sklenile, da ugrabitelje vrnejo Sovjetski zvezi.
PECS Tu se je končal dvodnevni 10. kogres Demokratične zveze južnih Slovanov. V 40 letih obstoja zveze je to prvič, da kongres ni bil v Budimpešti
BUDIMPEŠTA — Romunske oblasti so izgnale trgovinskega svetovalca madžarskega veleposlaništva v Bukarešti Karolyja Gyoerfija. Nekaj dni za tem pa so Madžari iz Budimpešte izgnali političnega svetovalca romunskega veleposlaništva Pavla Platona. Madžarskega diplomata je romunska policija najprej okrivila, da se vozi v ukradenem avtu, potem pa, da je povzročil hudo prometno nesrečo in pobegnil. Gyoerfi trdi, da ni res ne eno in ne drugo.
DUNAJ — Avstrija si veliko prizadeva za ohranitev zdravega okolja. Tako so že pred desetimi leti namenili za ohranitev svojih jezer 10 milijard šilingov. Sedaj nameravajo z enako vsoto urediti še bregove teh jezer.
so cilji »Marčevske fronte« zelo podobni ciljem foruma, vendar s to razliko, da »fronta nekoliko bolj poudarja demokratični socializem, Forum pa demokracijo.«
Med kandidati za status stranke je tudi Mreža svobodnih pobud, ki so jo osnovali letos spomladi, pripadajo pa ji različne verske skupine, mirovniki, svobodni sindikati »zelenih« in razna humanitarna združenja, kakor tudi FIDES (Zveza mladih demokratov).
Seveda pa niso vsi Madžari zagovorniki tako hitrih sprememb. Tako so pred nedavnim iz nekega budimpeštanskega okraja poslali cekaju pismo, v katerem avtorji in somišljeniki izražajo zaskrbljenost glede razmer v družbi in zahtevajo, da naj CK ne dovoli razbijanje partijskih vrst, v partijskem dnevniku Nepsza-badszag pa že dolgo objavljajo polemike, ki govorijo v prid kot tudi proti hitrim reformam v madžarski družbi. Slednji, ki so za premislek, trdijo, da so najrazličnejše skupine preglasne in da je zaradi tega prišlo do idejne zmede.
.Za razmere v vzhodnoevropskih državah je madžarski zgled vsekakor, lahko bi rekli, revolucionarno dejanje, Čeprav se morda mnogi, ki se danes zbirajo pod okriljem različnih gibanj, povsem ne strinjajo z Groszovo trditvijo v uvodnem odstavku tega pisanja. Toda, tako v načelu kot tudi v praksi, se tudi v zahodnoevropskih meščanskih družbenopolitičnih sistemih ne strinjajo s tistimi gibanji, ki grozijo vzpostavljeni ureditvi.
STRAN 2
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
ODLOČNEJE IN SLOZNEJE V BOLJŠE DNI
(nadaljevanje s 1. strani)
Poleg tega so Hrvati tožili, da je je v listu preveč cirilice, Srbi pa obratno, da je premalo tekstov v cirilici.
In kako je bilo s porabskimi Slovenci? Na žalost sta do besede prišla le dva. Predstojnik katedre za slovenski jezik na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu dr. Karel Gadanyi je govoril o problemih šolstva. Menil je, da bi morala biti skrb za narodnost stalna in pri tem pokritizirala tiste, ki živijo na račun narodnosti, ne da bi delali v njeno korist. Rajši se ukvarjajo z intrigami kot da bi skrbeli za človeka.
Marjana Sukič je govorila o problemih na področju kulturne dejavnosti. Pohvalila je stike s Slovenijo, saj se tudi ob pomoči mentorjev iz matične domovine raven ljubiteljske kulture nenehno dviga. Vendar pa nekateri
—LENDAVA........................................
Vendarle nova rafinerija?
Kot je znano, so pred 7 leti nameravali v Lendavi postaviti novo rafinerijo. Oprema, ki sojo uvozili tz Poljske, je že bila v Petišovcih. Vendar se je Slovenija tej naložbi takrat odpovedala, že kupljeno opremo pa so leta 1986 s posredovanjem (in zaslužkom) ljubljanskega Smelta prodali Kitajski. V delovni organizaciji Ina Nafta Lendava sedaj ugotavljajo, da je bila to zgrešena odločitev in da imajo zaradi neuresničene naložbe precej milijonov dolarjev negativnega salda.
Kot smo zvedeli na seji izvršilnega odbora Splošnega združenja energetike Slovenije, ki je bila pred prazniki v Lendavi, so v Ini Nafti spet začeli s pripravami na gradnjo novih ali dodatnih rafinerijskih zmogljivosti, tako da bi lahko po letu 1992 predelali namesto 650 tisoč okrog milijon ton surove nafte letno. To jim narekuje predvsem večje povpraševanje po naftnih derivatih na območjih, ki jih oskrbuje lendavska rafinerija (regije Murska Sobota, Maribor, Dravograd, Celje, Varaždin, Bjelovar in Krapina). Glede na ponudbe, ki so jih že zbirali, najugodnejša pa je prispela iz Moskve, bi bilo potrebno za razširitev rafinerije zagotoviti 17 milijonov 720 tisoč (obračunskih) dolarjev. Predstavniki Petrola so imeli k tej naložbi pomisleke, v sozdu. Ina pa je že dobila zeleno luč. Sovjetska stran je v ponudbi dala tudi možnost kreditiranja, in sicer državno posojilo na 10 let s 4-od-stotno obrestno mero in dveletnim odločenim plačilom po uresničitvi vsakega dela pogodbe. Vse to morajo potrditi pristojni državni organi obeh držav. Čeprav torej še ni vse urejeno, se v Ini Nafti Lendava pripravljajo na začetek te naložbe. Dela naj bi stekla leta 1991, v naslednjem letu pa naj bi že steklo poskusno pridobivanje.
Člani odbora so obravnavali tudi poročilo o raziskavah nafte in plina, ki jih opravljajo delavci Ine Nafte Lendava v sodelovanju z drugimi izvajalci. V tem srednjeročnem obdobju so naredili 7 vrtin na območju tako imenovane murske depresije, odkrili okrog 400 tisoč ton ekvivalentne nafte v plinskem stanju, kar je vredno čez 28 milijonov dolarjev. Za raziskave pa so porabili okrog 17 milijonov dolarjev. Najbolj obetavna vrtina je Petišovci 5, saj so odkrili okrog 400 milijonov kubičnih metrov plina, najslabše rezultate pa so dobili v Rakičanu. V te raziskave je lendavski kolektiv vložil okrog 30 odstotkov lastnih sredstev.	Jože Graj
od tedna do tedna
MURSKA SOBOTA — Na seji sveta za družbenopolitični sistem pri predsedstvu občinske konference Socialistične zveze so obravnavali dva osnutka zakonov, ki sta gotovo velikega pomena za nadaljnji razvoj političnih odnosov. Pri prvem gre za zakon o delovnih razmerjih, pri drugem pa za zakon o temeljih sistema družbenega načrtovanja in o družbenem načrtu Jugoslavije. Z nekaterimi pripombami so na seji sprejeli ta dva pomembna dokumenta, o katerih bo še govora pred njunim dokončnim sprejemom. Čeprav je najnovejša različica zakona o podjetjih boljša kot prejšnje, pa bo potrebno še veliko strokovnega dela, saj so nekatera bistvena vprašanja še vedno odprta, so menili v razpravi.
MURSKA SOBOTA — V soboški občini je po najnovejših podatkih 2041 članov Zveze komunistov, kar je za 78 manj kot ob koncu minulega leta. Lani je izstopilo 63, letos pa 66 članov ZK, medtem ko so v partijske vrste sprejeli le 5 novih članov. Med njimi ni nobenega srednješolca, kar zbuja še posebno skrb. V soboški občini, kjer je 136 osnovnih organizacij ZK, navajajo kot poglavitni vzrok za izstopanje članstva visoko članarino, nemoč ZK pri reševanju problemov, nepravilnosti v družbi itn.
MURSKA SOBOTA — V drugi polovici decembra bo občinski komite Zveze komunistov pripravil že tradicionalni sprejem za dolgoletne člane. Teh je letos kar 127; od tega 82 s 40-letnim partijskim stažem, 45 jubilantov pa ima za sabo 30 let članstva v Zvezi komunistov. Na tem srečanju bodo jubilantom izročili tudi priložnostna darila.
G. RADGONA — OK ZSMS je organizirala seminar za vodstva osnovnih organizacij. Janez Kopač, član predsedstva republiške konference mladih, je najprej predstavil delo na republiškem mladinskem vrhu in komentiral aktualne dogodke v naši družbi. V razpravi pa je bilo slišati tudi najnovejši utrip med mladimi v radgonski občini, saj bodo v kratkem izvedli tudi programsko-volilno konferen-
V drugem delu seminarja so udeleženci poslušali predavanje o aidsu in si ogledali dva videofilma.
LENDAVA — Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Lendava so obravnavali več gospodarskih tem; pregledali so rezultate poslovanja organizacij združenega dela v letošnjih devetih mesecih in posebej menili izgubo v Primatovem tozdu Skladiščna oprema, ugodno pa so ocenili gibanja v Ini Nafti, ki seje končno prebila v krog uspešnih organizacij. Na 71. seji izvršnega sveta so se seznanili tudi s programom ukrepov gospodarske politike -SFRJ in SRS v prihodnjem letu, v tej zvezi pa tudi s socialno politiko v občini Lendava. »Izvršniki« so obravnavali še nekaj predlogov odlokov, ki jih bo skupščina sprejela na zasedanju v torek, 13. decembra.
MURSKA SOBOTA — Pred napovedano 2. sejo problemske konference o prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini se je v petek popoldne sestalo predsedstvo občinske kulturne skupnosti in poleg osnutkov programov dela v naslednjem letu dobršen del skupne seje z odborom za svobodno menjavo dela namenilo prav tem kratkoročnim problemom v iskanju dolgoročnega cilja. Ta je poleg usposobitve zaprte gledališke dvorane oživitev celotnega soboškega gradu in nadaljevanje gradnje kulturnega centra v središču mesta, kjer naj bi bila poleg galerije tudi knjižnica, informativno središče in večnamenska dvorana.
uspehi ne bi smeli povzročiti, da si zakrivamo oči in ne vidimo tudi mnogo pomanjkljivosti in problemov. Tudi zastopanost Slovencev v sredstvih informiranja je še vedno preskromna.’
Prav gotovo so še mnogi problemi, o katerih Slovenci niso uspeli spregovoriti. Življenjske razmere in delo v pokrajini ob Rabi so takšni, da zahtevajo pomoči širše skupnosti.
Kako torej naprej? Stari in novi generalni sekretarje na koncu povedal, da se mu zdi, kot da bi bili pripadniki južnoslovanskih narodov na veliki ledeni plošči, ki je vsak dan tanjša in manjša. Kritična točka narodnostne politike bosta še naprej šolstvo in kultura, saj brez jezika ni napredka. Za korak naprej pa bo potrebna tudi enotnost pripadnikov vseh treh narodnosti, torej Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Silva Eory
Ob jubileju razvojnega oddelka
Deset let je, kar v Vzgojno-var-stveni organizaciji Murska Sobota deluje razvojni oddelek. Kaj pomeni za otroke in njihove starše, smo videli na ponedeljkovem obisku v njem, posebej pri ganlji-
VKLJUČEVANJE OTROK
Ker gre za vključevanje razvojno motenih otrok, so tudi drugačni kriteriji vključevanja teh otrok. Otroke je potrebno najprej odkriti. Odstopanja otrok v razvoju ugotovi največkrat pediater ali diagnostično-te-rapevtska skupina. Preden pa je otrok vključen v posebno ustanovo ali obravnavo, se ugotavljajo njegove psihofizične zmogljivosti. To ugotavlja več strokovnjakov: zdravnik otroške smeri, psiholog, nevropsihiater, ortopedagog in socialni delavec.
Kriteriji za vključitev so stopnja prizadetosti in stopnja usposobljenosti otroka ter starost od 3 do 7 let. Služba za psihohigieno otrok in mladine Murska Sobota ugotovi s svojo strokovno skupino stopnjo razvojne motenosti otroka in o tem izdela mnenje. Potem VVO M. Sobota seznanijo z odkritim primerom, da se lahko vključi otroka v razvojni oddelek. Starši se oglasijo pri socialni delavki v VVO, kjer dobijo vse informacije v zvezi s sprejemom v dnevno varstvo. Sprejem poteka na podlagi prijave, ki jo izpolnijo starši in vrnejo v VVO. V primeru prostega mesta otroka takoj vključimo. Razvojno moteni otroci imajo prednost pri sprejemu. Starše seznanimo z dnevnim redom v oddelku, sledi ogled ale-tega in razgovor o delu pedagoga v razvojnem oddelku, še preden začne otrok redno obiskovati vrtec. Ta oblika vključevanja otrok je že več let uspešna, saj imamo številčno zaseden oddelek.
Pomoč staršem, ki imajo prizadetega otroka, je nujno potrebna. V okviru Društva za pomoč duševno prizadetih smo začeli urejati dodatni dopust, ki jim pripada za prizadetega otroka. To smo se dogovarjali z delovnimi organizacijami, kjer so starši zaposleni. V večini primerov ni bilo težav, saj so starši ta dopust koristno porabili za seminarje. Poleg rekreacije in počitka starši dobijo nasvete ter si ob srečanju z drugimi izmenjajo izkušnje in dobijo novih moči za nadaljnje delo.
Našli smo novo obliko sodelovanja s starši, saj sta socialni delavec in specialni pedagog obiskovala starše prizadetih otrok na domovih.
Skupno smo reševali problem premajhnega zanimanja staršev za vzgojno delo in uspešnost otroka.
Po letu 1983/84 smo obiske ukinili, saj so se starši vedno bolj začeli zanimati za otroke.
V razvojne oddelke smo imeli vključene otroke iz krajev, ki so precej oddaljeni iz M. Sobote, zato smo le-tem uredili mesečne vozovnice brezplačno.
Pri delu z razvojno motenimi sodelujemo z zdravstvenim domom, otroškim dispanzerjem, psihohigieno, logopedsko službo, Centrom za socialno delo, OŠ s prilagojenim programom, delovnimi organizacijami, SOV, društvom duševno prizadetih in drugimi.
Cim uspešnejše bo sodelovanje le-teh, tem več bo storjenega v prid razvojno motenim otrokom v naši vzgojno-varstveni organizaciji.
Katica GOMBOC, socialna delavka
DVA DNI Z MLADIMI STROKOVNJAKI V RADENCIH
w
»Ce vse to povem direktorju, me nažene!«
Stotnija pomurskih poslovnežev — tistih, ki to že so, predvsem pa tistih, ki to šele postajajo — se je konec novembra za dva dni zbrala v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih. Namene je bil nekoliko po-bliže spoznati naslednje teme: poslovna in razvojna uspešnost podjetja, razvojni dejavniki sodobnega sveta, sodobno organiziranje poslovanja, interpersonalni vidiki dela z ljudmi, usposabljanje za učinkovito poslovanje s tujino, celovito obvladovanje kakovosti, izobraževanje za učinkovito vodenje, inovacije upravljanja, poslovanja in tehnologije. Prvi tovrstni seminar je pripravila in izpeljala Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje — lahko bi trdili, da po zgledu »direktorske šole« (Centra za usposabljanje vodilnih delavcev) na Brdu pri Kranju — kot kaže pa naj bi, po besedah njenega svetovalca Štefana Dravca, prerasel v tradicionalno obliko funkcionalnega usposabljanja mladih strokovnjakov z višjo in visokošolsko diplomo.
Kidričeva nagrada za WC
Če je bil dipl. soc. Janez Kapun s prvo temo bolj za ogrevanje poslušalstva, je naslednji predavatelj, Emil Milan Pintar, namestnik predsednika republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, z uigrano govorniško veščino dobesedno navdušil. Izluščimo samo nekaj biserov iz njegovega samozavestnega nastopa: »Bolehamo za gi-gantizmom, amaterizmom in di-ietantizmom .. . Na spirali gospodarske neuspešnosti smo se znašli na robu državljanskih konfliktov, kar je izraz razvojne neučinkovitosti ... V ZR Nemčiji je v letu 1984 propadlo 16.684 podjetij, nastalo/rodilo se je čez 17 tisoč. Pa pri nas? Pri odmiranju oz. rojevanju podjetij se v bistvu nič ne dogaja ... Naša dežela je dala trikrat več stanovanj snažilkam kot mladim strokovnjakom . . . Kidričeva nagrada je vredna dva kvadratna metra stanovanja v industrijskem predmestju Ljubljane. Vemo, za kakšen prostor v stanovanju gre! Ni to popolno razvrednotenje ustvarjalnosti?« Sledil je nastop dr. Štefana Špilaka — govoril je o sodobnem organiziranju poslovanja — in za njim dr. Pavaa Brajše, primarija psihiatričnega oddelka varaždinske bolnice, ki je znan po trditvi, da je vsak od nas vsak dan vsaj pet minut nor. Zbrani so z velikim užitkom in simpatijami spremljali njegov slikoviti, mestoma kar cinični, sarkastični način posredovanja; recimo, da delo z ljudmi ni ne kozmetična nadgradnja ne humanitarna kategorija, ampak nekaj osrtovnega in strateškega v slehernem izdelovalnem procesu.
»Rukovodioc ali glavovodioc?«
Dopoldan drugega dne sta se za predavateljskim odrom zvrstila dr. Tine Lah (predstavil je usposabljanje za učinkovito poslovanje s tujino) in dipl. inž. Zdenka Jurančič, ki je pojasnila
vem prikazu dejavnosti prizadetih otrok in pogovoru s tistimi, ki se v tem okolju trudijo, da kot družba ne bi zanemarili pomoči potrebnih.
Kadar gre za otroke, ki so dru
celovito obvladovanje kakovosti. Za pomurski gospodarski prostor sta obe temi kratkoročno in dolgoročno zelo pomembni, zato je bilo zanimanje slušateljev očitno in razumljivo.
Popoldanski del je vnovič pomenil svojevrstno doživetje, kar sta zagotavljali že sami imeni predavateljev; dr. Danica Purgo-va, direktorica Centra za usposabljanje vodilnih delavcev na Brdu pri Kranju, ter dr. Matjaž Mulej, profesor na mariborskem Vekšu. Purgova je z vidika našega in svetovnih središč za funkcionalno usposabljanje menežer-jev razgibano in poznavalsko razčlenila izobraževanje za učinkovito vodenje; nekaj njenih najbolj iskrivih in domiselnih preudarkov zajemamo ali jih še bomo zajeli v rubriki Inovacije. Mulej, avtor znamenite sintagme »vsi mislimo, vsi delamo«, je, kot običajno, nadgrajeval že za
PREDLAGANE SPREMEMBE ZA SOCIALNE POMOČI
V času, ko se število ljudi, ki potrebujejo socialne pomoči, povečuje, je republiška skupnost socialnega varstva predlagala spremembo samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. S spremembami naj bi dosegli predvsem dvoje: poenostaviti zapletene postopke za pridobitev pomoči ter jih spraviti na skupni imenovalec za vso Slovenijo in dvigniti raven socialnovarstvenih pomoči.
Do sedaj so posamezne ustanoviteljice skupnosti socialnega varstva —- skupnost otroškega varstva, za zaposlovanje, skrbstvo in stanovanjska — delovale dokaj samostojno ter same povečevale (valorizirale) socialne pomoči. Po novem pa naj bi se le-te povečale po objavi v Uradnem listu enotno za vso republiko. Torej organi občinskih skupnosti o tem več ne bi razpravljali. Za to pa bo treba zbrati več denarja, saj so bile pomoči sedaj od občine do občine različno visoke, kolikor je bilo pač denarja.
Več pa ga bo treba tudi zato, ker naj bi bilo po novem več ljudi upravičenih do pomoči, določil naj bi se višji cenzus. Pri vseh teh spremembah pa naj bi še bolj kot doslej videli resnični položaj družine, ki naj bi se manj presojal zgolj po formalnih pokazateljih dohodka.	Majda Horvat
gačni od večine in dojemljivi na svoj način, je posluh toliko bolj potreben. Specialna pedagoginja Neva Starašinič ga ima, otroci jo sprejemajo, odzivajo pa se vsak po svojih močeh in pri tem je zelo pomemben tudi stik s starši. Večina se jih stežka sprijazni s krutim dejstvom, da se njihov otrok ne razvija tako kot drugi, s skupnimi močmi in vztrajnim delom pa se da z vsakim doseči določen napredek. Seveda je potrebno veliko vlagati, pomemben je individualni pristop in pozornost, zato bi morali biti tudi v drugih oddelkih, v katerih so vključeni laže prizadeti malčki, manj varovancev, kajti težko se je v skupini osemindvajsetih enemu otroku bolj posvečati — na rovaš ostalih.
To, da razvojni oddelek v enoti vrtca v ulici Štefana Kovača sploh deluje, je velik uspeh, saj so bili časi, ko bi ga najraje kar ukinili. Kot so to storili z lendavskim in ga nimajo v Ljutomeru, v Gornji Radgoni pa vztrajajo, čeprav so v njem trenutno le trije varovanci. V soboškem jih je sedem, bilo pa bi jih še več, če ne bi bilo ovir v obliki visokih potnih stroškov iz oddaljenih krajev Goričkega, kjer bi predvsem v Rogašovcih ali Serdici prav zato potrebovali podoben oddelek. Toda na širitve programov otroškega varstva v teh časih ni mogoče upati, saj jih bo v neugodnih časih prej potrebno ožiti, če bo zmagala kratkovidnost načrtovalcev našega vsakdanjika. Z zdravim razumom in vsaj malo pripravljenosti pa je lahko ta drugačen. Tudi s skupinskim delom, od katerega je odvisen obstoj razvojnega oddelka, saj je presoja o tem, kdo sodi in kdo ne sodi vanj, v rokah strokovnjakov in terapevtskega pregleda, predvsem pa pripravljenosti staršev, da sprejmejo otroka takšnega, kakršen je.
B. Bavčar
pisano v delih, kot so Inovativno poslovanje, Ustvarjalno sodelovanje od zasnove do uspešne prodaje izdelka, drugih publikacijah in strokovnih, znanstvenih člankih. Pomenljiva se zdi njegova opomba, da v tujini ugotavljajo inovativnost ljudi na osnovi tega, kaj si izberejo v samopostrežni trgovini in dajo v košarico, še bolj pa zadene replika: kaj je bolje, biti »rukovodioc ali glavovodioc«. Slišali smo, kako v bistriškem Impolu delajo red in podatek, da v sistemu IBM kar 50 dni na leto namenjajo osveže-vanju znanja. »Da ni kadrov, je zame krasen izgovor,« je rekel in dodal spoznanje dr. Ane Kranjčeve: »Staraš se, kolikor se zapuščaš.«
Gotovo bi podpisani z veliko radostnejšimi občutki zapuščal seminar medobčinske gospodarske zbornice za mlade strokovnjake v Radencih, če mu ne bi nekateri od njih v priložnostni anketi kar naravnost priznali: »če vse to, kar sem slišal, povem direktorju, me nažene!« Drugi spet so pomišljali: »Saj to, kar nas učijo, ni več samoupravni socializem, marveč izkoriščevalski, kapitalistični sistem « Kakorkoli že, odziv med slušatelji je bil do-kajšen in samo lendavska Nafta je na seminar poslala 23 Strokovnjakov. Kaže, da je žeja/lakota po znanju tudi v Pomurju vse večja — in to nedvomno zbuia pogum in upanje. Branko Žunec
A VNOJEV, NA GRAJENEC, AKADEMIK PROF. DR. ANTON TRSTENJAK
Legendarna h°ja za človekom
Mariborski Večer je ob letošnji podelitvi najvišjega državnega priznanja nagrade Avnoj »najboljšemu in najbolj plodnemu jugoslovanskemu psihologu, ki se je s svojim znanstvenim in strokovnim delom uveljavil tudi v tujini«, ponatisnil značilen odlomek iz pogovora Petra Likarja s psihologom Antonom Trstenjakom, ki je izšel v knjižni obliki (v zbirki Slovenski znanstveniki) pri založbi Obzorja v Mariboru. Ljubljansko Delo je v zadnji Sobotni prilogi objavilo reportažo z obiska pri legendarnem Slovencu, ki že več desetletij hodi za človekom. »Zato so tudi vsi naslovi mojih knjig zelo splošni in nenačrtovano sem vnesel v več kot trideset naslovov svojih knjig besedo človek. Zame je v ospredju človek. Njegova celotna usoda.«
Mi smo se odločili, da v času, ko se toliko in tako glasno premišljuje o ogroženosti slovenskega naroda, povzamemo nekaj Trstenjakovih pogledov iz njegove no-
Naš rojak, dr. Anton Trstenjak, oktobra 1986 v galeriji soboškega kulturnega centra.
vej še razprave K psihologiji narodnostne asimilacije. Tiče se zlasti slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, vendar je njeno sporočilo širše in globlje. Med drugim Trstenjak pribija: »Politična in miselna razcepljenost manjšinskega naroda je smrt za manjšino. Tega se Slovenci na celi črti, doma in onkraj meje, premalo zavedamo. Ločitev duhov je za majhen narod, kakršen je slovenski, narodni genocid, propad. .. Ali smo res še nezrel narod? Ali še sploh nismo narod? Kaj se samo gremo narod? Pomislimo: celo veliki narodi, ki si lahka privoščijo razdeljenost v več nasprotnih političnih taborov, so glede narodnostne zavesti večkrat bolj enotni. Tako mi je prof. dr. Dominko, naš astronom, ki je bil dolga leta v Beogradu, pripovedoval: >Jaz naših Slovencev ne razumem, kak narod smo to. Vsak Srb je najprej Srb, potem dolgo nič in šele nazadnje nekoliko tudi komunist ; to jim koristi. Mi Slovenci pa smo najprej pristaši stranke (liberalci. klerikalci, komunisti itd.), potem dolgo nič in šele na koncu tudi malo Slovenci.:. . . Neenotnost je bila sploh skozi vso zgodovino kar usodna za slovenski narod ... Vse to je pripomoglo do tega, kar imenujemo kriza slovenske narodnostne identitete. Če je kriza identičnosti značilna za sodobno moderno zahodno družbo, potem velja ta kriza zavesti narodne identičnosti za značilnost slovenskega značaja sploh ...« Prof. dr. Anton Trstenjak kasneje opozarja, da smo Slovenci mejni narod: »same meje so nas, nikjer nimamo res velikega vseslovenskega, to je docela ves slovenski živelj prevladujočega središča .. . majhen mejni narod, ki so ga same meje, prehaja v večja središča večinskih narodov: mejni narod dobesedno postopno na meji izpuhteva, izginja. To je usodna posledica njegove mejne situacije; to je psihološka zakonitost malega naroda in njegove mejnosti.« Vsekakor dragocena sporočila za današnjo rabo in samo ponovimo lahko: »Blagor nam, ki ga imamo!« Namreč legendarnega ustvarjalca in Slovenca — dr. Antona Trstenjaka.
Branko Žunec
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 3
KAR 92 POMURCEV V »TOP MA-
NAGEMENTU«
Kako je, če se znajdeš v laboratoriju za direktorje evropskega kova?
Podobno kot lani tačas se tudi letos hočemo razpisati o šoli za »socialistični top management«, bolj znani kot Center za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju. Razlogov najbrž ni treba navajati, povod pa je vsekakor nedavni dvodnevni seminar za mlade strokovnjake v Radencih, ki ga je pripravila in izpeljala Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje. Med predavatelji je bila tudi »prva dama« Centra dr. Danica Pur-gova, odločna, svetovljansko profilirana, uspešna direktorica, diplomirana novinarka in doktorica politoloških ved, ki nam je rade volje posredovala več pojasnil o usposabljanju vodilnih delavcev.
V iskanju izvrstnosti, odličnosti
»V obdobju velikih revolucionarnih sprememb v tehnologiji proizvodnje in informacij znanje iz preteklosti in sedanjosti ne zadostuje več za obvladovanje sedanjosti, še manj pa prihodnosti. Zato je v svetu splošno sprejeto geslo, da se je treba neprestano učiti in še posebej učiti se učiti. Tisti, ki se hitreje uči in prenaša znanje v prakso, ima večje možnosti za preživetje v stalno in hitro spreminjajočem se svetu. Glede na interdisciplinarnost na vseh področjih razvoja je potrebno tudi multidisciplinarno usposabljanje vodilnih kadrov v gospodarstvu. Ker je kader, ki vodi gospodarstvo, osrednji resurs tako razvitih kot dežel v razvoju, namenjajo vlade dežel in korporacije, ki so to dojele, velika sredstva v ta namen,« beremo v uvodu letnega poročila o delu Centra v minulem letu. Za osvežitev spomina naj nanizamo nekaj kronoloških podatkov!
»Zaradi porajanja novih zahtev po čedalje večji usposobljenosti vodilnih delavcev, ki jih nalagajo izvozna usmerjenost slovenskega gospodarstva in nenehne spremembe v svetovni in nacionalni ekonomiji, še je Gospodarska zbornica Slovenije že pred časom odločila, da temeljito prenovi program usposabljanja nosilcev razvojnih sprememb v našem gospodarstvu. Tako je bil 1985. leta na izvršilnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije sprejet nov koncept usposabljanja vodilnih delavcev, ki se je začel uresničevati s februarjem 1986. leta, ko je v Centru na Brdu prišlo do kadrovskih sprememb. Takrat je bilo možno določene, že načrtovane seminarje izboljšati, prilagoditi, skrajšati in podobno, leto kasneje pa izvesti temeljito spremembo na vseh področjih, tako kot je začrtano v Programski zasnovi Centra. Medtem ko je bilo njegovo delo do lani zasnovano tako, da so potekale hkrati štiri ,šole’ za usposabljanje vodilnih (posebej za poslovodne, posebej za finančne, kadrovske ih tehnično-tehnološke delavce, v katere so pošiljale udeležence medobčinske gospodarske zbornice), je po novem bistvo to, da gre za enoten koncept usposabljanja vodilnih delavcev, pri čemer je osrednja pozornost namenjena razvijanju znanj in veščin, ki so potrebne za uspešno vodenje poslovnih procesov, in programov, ki so namenjeni izvoznikom. Poglabljanje znanj iz stroke, značilnih za posamezne sestave udeležencev (računovodje, tehnične vodilne delavce in podobne), je Gospodarska zbornica Slovenije prenesla na posamezne fakultete, s katerimi skupaj načrtuje programe usposabljanja, »pojasnjuje dr. Purgova, ki se pri iskanju novih in novih progrmaov in prijemov ravna po načelu izvrstnosti, odličnosti. Naši tekmeci se namreč mrzlično pripravljajo na Evropo 1992 in za nas gotovo ni več dopustno — še najmanj na področju funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja — da bi se šli romantiko 19. stoletja. '
Pomembnejša prava vprašanja kot pravi odgovori
Kako je po novem s programom seminarjev v Centru na
inovadje
Brdu? »Splošna in temeljitejša znanja iz vodenja poslovnih procesov dobijo udeleženci v sedemtedenskem seminarju, ki je namenjen mladim, obetavnim kandidatom za vodilna delovna mesta. Dva seminarja letno po 35 delovnih dni, pogoj za sprejem je visokošolska izobrazba, starost manjša od 35 let, znanje angleščine ali nemščine, tako da lahko kandidat sledi predavanju v enem od teh jezikov. Poglobljena znanja iz strateškega vodenja dobijo udeleženci na osemdnevnem seminarju, ki je namenjen vodilnim delavcem z večletnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu. Vsebino prvega dela seminarja pripravi Center, drugega dela (tri dni), ki je mesec dni kasneje, pa spodbudijo udeleženci sami. V tretji obliki usposabljanja, ki ji pravimo aktualni seminarji (od enega do pet dni), pa ponudimo znanje, informacije in veščine, ki jih potrebujejo tako poslovodni kot drugi vodilni delavci. Teh seminarjev je bilo lani 32. Ob tem smo tudi organizirali deset seminarjev za posamezne ozde, recimo Gorenje, IMOS, MORC in druge,« zvemo. V novem programu Centra so se odločili za kombinacijo različnih metodoloških pristopov k usposabljanju vodilnih delavcev. Najbližje so evropskemu tipu: ob kombinaciji predavanj in dela v majhnih skupinah skušajo uvajati tudi individualni študij, predvsem pri daljših seminarjih, kot sta osemdnevni in sedemtedenski. Vanj si prizadevajo vnesti čim več praktičnih zgledov, kar dosegajo s sodelovanjem s predavatelji, ki so hkrati tudi uspešni direktorji oz. vodilni delavci v gospodarstvu. Veliko pozornosti namenjajo mlajšim, obetajočim kandidatom za vodilna delovna mesta, kajti zavedajo se, da od sistematičnega spremljanja in. izobraževanja teh kadrov ne bo imela koristi le delovna organizacija, ki jih je poslala na usposabljanje, temveč tudi sam
V letošnjem desetmesečju je Center obiskalo 1045 seminaristov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine in tujine. Po medobčinskih gospodarskih zbornicah je pregled naslednji: Brežice 10, Celje 48, Dravograd 11, Koper 39, Kranj 122, Ljubljana 357, Maribor 71, Murska Sobota 92, Nova Gorica 22, Novo Mesto 45, Postojna 16, Trbovlje 10 in Titovo Velenje 122.
Center, ki bo prav gotovo našel med njimi kakega bodočega sodelavca in predavatelja, hkrati pa bo imela korist vsa družba. Spet moremo ob tem omeniti enega od vodil Centra: bolj pomembno je postaviti prava vprašanja kot dobiti prave odgovore.
Naj bo leader ship ali management ...
... vodenje podjetij, upravljanje z njimi in zlasti izobraževanje za učinkovito vodenje so brez dvoma strateška vprašanja sodobnega sveta. V tem pogledu je poslanstvo Centra za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije na Brdu pri Kranju toliko pomembnejše in odgovornejše.- Pri. tem ugotavljajo, »da smo po vsebini enakovredni tovrstnim uveljavljenim evropskim šolam, da pa še zelo zaostajamo pri metodologiji priprav seminarjev. Ta problem skušamo odpravljati s prirejanjem seminarjev za učitelje, vendar se zavedamo. da bo trajala še precej časa, da se bomo tudi po metodološki plati postavili ob bok drugim, boljšim po svetu. Ne gre namreč le za to. da predavatelj doseže komunikacijo z udeleženci seminarja in da zna uporabiti sodobna sredstva učne tehnologije, temveč pogosto nima česa pokazati. Zato smo se kar sami lotili priprave videokaset, predavatelje spodbujamo, da bi pripravili čim več vaj, študijskih primerov in poslovnih iger. Teh nam manjka predvsem na računalniku,« pravi direktorica Centra dr. Danica Purgova.
Ce smo lani objavili podatek, da jih je iz pomurskega gospodarstva prišlo v direktorsko šolo vsega 29, je letos številka obrnjena: samo v letošnjem desetmesečju je Center obiskalo že 92 vodilnih delavcev ali strokovnjakov. Primerjava z drugimi slovenskimi območji — v okviru! — je najbrž dovolj zgovorna!
Branko Žunec
INA NAFTA LENDAVA
Rdeče številke?
Rdeče številke? Kaj je to? Vprašanje je morda preveč potisnjeno v pre-, teklost, kajti ni še tako dolgo, ko so se v lendavski Ini Nafti »ponašali« s takimi »ciframi«. Stanje se je popravilo, in če bo šlo tako naprej (vsi si lega želijo’), se utegne zgoditi, da bodo rdeče številke pozabljene. In če bi jih že kdo omenil, se bodo vprašali: kaj je to?
Na temelju 9-mesečnega poslovanja so v lendavski Ini Nafti naredili obračun, ki sO ga bili veseli: izgube, ki jim je v prejšnjih obdobjih delala sive lase, tokrat ni več. Nasprotno: delovna organizacija je ustvarila 2 785 milijonov dinarjev ostanka čistega dohodka, torej akumulacije, ki omogoča razvoj. V kolektivu so ugotovili, da so tak uspeh dosegli med drugim tudi zaradi preorganizacije, saj so ukinili temeljne organizacije združenega dela (in balast, ki jih je spremljal) in oblikovali tako imenovane sektorje proizvodnje: rafinerijo, petrokemijo, strojegradnjo, energetiko in raziskavo ter proizvodnjo nafte in plina. Seveda ima zdaj delovna organizacija samo en žiroračun, kar ima prav tako določeno prednost in skorajda ni mogoče verjeli: posluje tako rekoč brez najemanja dragih posojil za obratna sredstva. Ko se v Ini Nafti ponašajo s pozitivnim finančnim,izidom, hkrati samokritično priznavajo, da vseh tehničnih in človeških možnosti še zdaleč niso izrabili in da je zdaj že skrajni čas, da prav vsak da od sebe čim več.
Š. S.
GORENJE VARSTROJ
Nov obrat
Pred praznikom republike so imeli v delovni organizaciji Gorenje Varstroj Lendava krajšo slovesnost, na kateri so ocenili tehnične dosežke letošnjega leta. Novosti, ki so jih uvedli v izdelavo, je precej, na primer: varilni transformatorji TSO 100, varmig 400 TO 4, varplas 1 in tako naprej. Dosežek tega leta je tudi ustanovitev obrata za izdelavo elektronskih sklopov za varilno in rezalno tehniko. Tega so slavnostno odprli na omenjeni slovesnosti, v njem pa bo za zdaj delalo 5 delavcev, pozneje pa seveda več. Tako bodo postopoma sami naredili kar največ elektronskih delov sami, s čimer bodo delno nadomestili tudi uvoz. Naložba je sicer del projekta o posodabljanju opreme, kar je finančno ovrednoteno z 9,5 milijarde dinarjev.
Š. S.
Planika Kranj, tozd Tovarna obutve Turnišče
BITI ALI NE BITI - TO NI VEČ VPRAŠANJE
Verjamem dosedanjemu direktorju turniške Planike, Jožetu Kolariču, ki po novem letu odhaja v pokoj, in novemu direktorju, Antonu Horvatu, ki je te dni uradno prevzel vodenje, da je bilo lansko leto za 850 delavcev prelomno, neke vrste spontani preskus kolektiva. V prvi polovici leta je namreč odpovedal sodelovanje dolgoletni poslovni partner Adidas, ki je prenesel izdelavo nekatere obutve v daljnovzhodne države, kjer je delovna sila cenejša. V Planiki je upravičerio zavladalo nelagodje. V drugi polovici lanskega leta se je Adidas vrnil, vendar tokrat z naročilom za izdelavo manjših serij modne športne obutve, na primer za igralce golfa, kar je, seve, zahtevnejše delo. Pa ne samo to! Kadar delaš več let enak izdelek, potem, ko ujameš ritem, gre gladko. Povsem drugače je (in to se je zgodilo v Planiki), ko začneš delati proizvodni program, kjer se na toliko in toliko časa vse začne znova. Nekateri delavci se dolgo niso mogli sprijazniti z novostmi, drugi pa so se kar hitro ujeli. Gledano na povprečje pa je produktivnost v začetku vendarle padla, zato tudi dohodek in — razumljivo — tudi osebni dohodki.
Preustroj v proizvodnji turniške Planike je v letu dni prestal ognjeni krst. Zdaj ugotavljajo, da je bil prehod od izdelave preproste obutve na izdelavo zahtevnih izdelkov nuja in da so pravzaprav izdelki, v katere vložijo kar največ znanja, njihova prava priložnost za zagotovitev dela in s tem socialne varnosti. Kolektiv je glede na povprečno starost zaposlenih (28 let) pravzaprav mlad, drugače pa je s čevljarsko
MURA IN EGIPT
Kdor se je v minulih dneh mudil v Murski Soboti, je lahko srečal tudi skupino nevsakdanjih gostov, ljudi, ki jih pri nas vidimo zelo poredko. V mislih imamo skupino EGIPČANOV, ki je bila na 3-mesečnem usposabljanju v tovarni Mura.
Kako je prišlo do tega zanimivega sodelovanja s konfekcijsko tovarno v egiptovskem mestu Kafr el Dawar? Menda so Egipčani zvedeli za Muro v Nemčiji; prišli so v Mursko Soboto, si ogledali, kako poteka proizvodnja, in čez čas je prišla še ponudba za sodelovanje, ki jo je Mura sprejela. Če tega ne bi storili oni, bi Egipčani prav gotovo našli drugega partnerja.
»Leta 1985 smo začeli uresničevati prvi projekt iz pogodbe, ki smo jo sklenili. Gre za prenos naše tehnologije, našega znanja, za pomoč pri usposabljanju njihovih delavcev, skratka, za vsestransko sodelovanje. Kakšen interes nas pri tem vodi? Mura ima zaposlenih čez 6 tisoč ljudi, tudi veliko strokovnjakov in veliko znanja. Poleg izvoza naših izdelkov, približno 70 odstotkov, smo se odločili tudi za prodajo znanja, ki se da dobro vnovčiti v tret-

Angela Rogač se je tako spoznala z Egipčani, da kar dobro govori tudi njihov jezik.
jem svetu,« nam je o tem med drugim povedal vodja Projekta Egipt (tehnični direktor v Muri) Božo Fridrih. V egiptovski tovarni ga delavci že tako dobro poznajo, da mu rečejo tudi papa. Naziv mama pa je dobila Angela Rogač, ki je vodja usposabljanja egiptovskih delavcev v Muri — tozdu Perilo.
»Bila sem v prvi skupini, ki je šla leta 1985 v Egipt, in sicer priučevat tamkajšnje delavce. Tam smo pomagali tudi organizirati podoben proizvodni proces, kot ga imamo v Muri. Začeli smo s pižamami in sčasoma še z bluzami. Potem je prišel na vrsto 2. program, to je
tradicijo v Turnišču, za katero vemo, da traja že okrog 100 let. Jamstvo za uspešno delo pa je tudi kvalifikacijska sestava zaposlenih, saj navadnih delavcev praviloma ne zaposlujejo. Delo pa dobe vsi njihovi štipendisti, ki končajo ustrezni program usposabljanja na čevljarski šoli v Kranju. Tačas jih je 31.
Letos bodo v turniški Planiki izdelali 1,050.000 parov obutve oziroma zgornjih delov. Več kot 85 odstotkov izdelkov bodo izvozili. Pošiljajo jih v 37 držav. Potemtakem še naprej , ostajajo izdelovalec, ki dela predvsem za izvoz. Čeprav nekatere materiale, zlasti lepila, uvažajo, je izvoz vendarle precej večji in so aktivni izvoznik. V letošnjih devetih mesecih so na tuje prodali 580.800 parov obutve, za kar so dobili 10 milijonov 639 tisoč dolarjev, kar je približno enako lanskemu celoletnemu izvozu. Če-
V turniški Planiki so se po preustroju proizvodnje še bolj usmerili v izvoz. Letos bodo na konvertibilno tržišče prodali čez 800.000 parov obutve. Foto: š. S.
Egiptovski delavci so bili zelo zadovoljni z usposabljanjem v tovarni Mura in tudi bivanjem v Murski Soboti. Medtem so se vrnili v matično tovarno, kjer bodo tehnologi, modelarji, mojstri... (Foto: Nataša Juhnov)
izdelovanje srajc — od modeliranja, krojenja, šivanja do kom čnega izdelka. Za ta dela smo priučili 470 ljudi. Tisti, ki so bili na usposabljanju tudi v naši tovarni v Murski Soboti, bodo čez čas sposobni sami voditi proizvodnjo, nekaj časa pa bodo z njimi sodelovali še naši mojstri in mojstrice. Predvideno je, da bo tretja skupina delavcev spet prišla na usposabljanje v Muro spomladi prihodnje leto.«
Božo Fridrih, vodja Projekta Egipt: »V Muri imamo veliko znanja. Zakaj ga ne bi izvažali poleg izdelkov?«
Ker se je Angela med bivanjem v Egiptu naučila tudi arabščine, smo se z njeno pomočjo lahko pogovorili tudi z nekaterimi delavci, ki so bili v Muri na usposabljanju.
Samy Abdalla Sherif je bil njihov vodja in odgovoril je, da so se v Murski Soboti veliko naučili. On bo postal tehnolog, sicer pa je v tamkajšnji tovarni zaposlen 8 let. Jugoslavijo si je predstavljal podobno, kot je to v Nemčiji, kjer je že bil. »Res je bilo pri vas zelo lepo, pa tudi mrzlo. Tega pa nisem pričakoval.«
Wafaa Hfez Abas pa se je usposabljala za šivanje srajc, in
prav je znano, da tovarne, ki delajo za tuji trg, ne ustvarjajo tolikšnega dohodka, kot na domačem trgu, so v turniški Planiki v 9-mesečnem poslovanju ustvarili
Anton Horvat, novi direktor turniške Planike: »Še naprej bomo delali predvsem za izvoz.«	Foto: Š. S.
sicer vse operacije. Tam tega še ni delala. »Zelo je bilo zanimivo in veliko sem se naučila. Doma bom povedala, kako se da pri vas svobodno živeti in kako lepo je. Bili smo tudi na izletu na Bledu. Nekaj takega sem videla prvič v življenju.«
Mohmed Sabra je star 31 let, v tovarni pa dela 16 let. Končal je le poklicno modelarsko šolo, nameraval pa je tudi študirati, vendar je prišla družina in moral je ostati doma. Ker je bil dober delavec, so ga izbrali tudi za nadaljnje usposabljanje v Jugoslaviji. »Tam sem delal le pri modeliranju pižam, tu pa sem se nauči' krojiti srajce in moške hlače. Res sem si pridobil veliko novega znanja. Slovo bo zelo težko.«
Fatima Mhamad Abd Alha-mad seje med bivanjem v Murski Soboti počutila kot prerojeno. To je bilo opaziti tudi pri njenem oblačenju, saj v glavnem ni nosila njihovih tradicionalnih oblačil. Tudi njo so izbrali za nadaljnje usposabljanje, ker je bila dobra delavka. Na vprašanje, ali jo je to veselilo, je odgovorila kar po naše: »Malo sem bila vesela, malo žalostna.« Pri nas se ji zdi vse , dobro in lepo. Najraje bi kar ostala tukaj, toda rada bi že videla mamo in druge domače, pa tudi v tovarni jo čakajo, da bo lahko poslej učila svoje delavce, kako je treba šivati srajce in bluze.
V pogovoru z gostujočimi delavci smo še zvedeli, da traja delovni čas pri njih od 8.00 do 16.00, da nimajo dvoizmenskega dela in da v tovarni ni poskrbljeno za tople malice. Hrano si pač morajo nositi s sabo. Tudi delavci lahko kaj predlagajo. Kako je z uresničitvijo njihovih predlogov, pa je drugo vprašanje. Odločilno besedo imajo šefi in drugi >višji<.
Jože GRAJ
ustrezno akumulacijo. Da, ustrezno, kajti tudi oni so žrtev velikanske družbene režije (davki in prispevki), česar pa v ceno izdelka, ki ga prodajaš na tuje, ni mogoče povsem vkalkulirati. V lanskem letu in deloma tudi v prvi polovici letošnjega se s plačami niso mogli pohvaliti, veliko boljše je bilo ob (pred)zadnjem izplačilu, saj so v povprečju dobili 752.000 dinarjev. Politiko nagrajevanja so malo popravili; z večjim odstotkom so povečali plače tistim, katerih osebni dohodek je bil nizek.
Kakšen status bo imela po novih predpisih turniška Planika? Nekaj tozdov, ki so bliže matičnemu podjetju v Kranju, so združili. Tovarna obutve v Turnišču pa bo še naprej ostala temeljna organizacija združenega dela. Seveda pa bodo še naprej težili k posodobitvi proizvodnje oziroma tehnologije. Nekaj najnovejših strojev je že montiranih (na primer v šivalnici), v prihodnjem letu pa jih bodo postavili še v oddelku »montaže« obutve. Skupaj z drugimi tozdi bodo ku-1 pili čelo neke vrste stroj-robot za izdelavo kalupov za brizgano obutev.
S tem zapisom nismo imeli namena analizirati prednosti, ki jih je prinesel preustroj proizvodnje, ampak zapisati nekaj izkušenj. Kot je razvidno iz pisanja, še bolj pa iz tega, kar sta pripovedovala vodilna moža turniške Planike, sprva ni šlo gladko, bile so težave, tudi odpori, pa nižji osebni dohodki.. vendar, ko so delavci uvideli, da je drugačen način dela — novi in zahtevnejši izdelki — pravzaprav edini izhod, so poprijeli.
Š. Sobočan
STRAN 4
VESTNJK, 8, P^QENIBRA J988
DIVJAD IZ OBMURSKIH GOZDOV, vrv VRNI SE!
Zmotili smo jih sredi lovne sezone — seveda načrtno, kajti prav sedaj so najbolj pozorni do vseh nepravilnosti. Tem za pogovor o lovu, lovcih in divjadi je ogromno, zato smo se morali omejiti le na posamezna področja. Niso nas zanimale Številke odstrela in dobička, čeprav so nekateri spregovorili tudi o tem, ampak bolj razmišljanje odgovornih pomurskih delavcev s področja lovstva. Cilj je bil seveda najti stične točke in mogoče tudi pospešiti sodelovanje, ki je za varstvo okolja in divjadi nujno potrebno. In moramo priznati, da smo bili priča konkretnim dogovorom tako med lovci in kmetijci kakor tudi med lovci in turističnimi delavci. Upamo le, da to ni bil njihov zadnji skupni sestanek.
Na okrogli mizi v prostorih Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost v Murski Soboti so sodelovali: Geza Bačič (Gojitveno lovišče Kompas Gornji Petrovci), Aleksander Gergar (Gojitveno lovišče Beltinci}, dr. Jože Kocjančič (Lovsko gojitveno območje Pomurja), Jože Pojbič (Zveza lovskih družin Prekmurja), Jožica Kaučič (DO Radenska) in Janko Kralj (Zveza lovskih družin Prlekije).
Se bodo v prihodnje z lovom ukvarjala le gojitvena lovišča, lovske družine pa z varstvom okolja in divjadi?
POJBIČ: Gergar gleda na te stvari s strani komercialnega lovnega turizma, mi pa drugače. Če se bomo vsi odločili za tovrstni turizem ali bo potem še vedno za vse dovolj gostov? Bo to sprejemljivo za prostor? Vsekakor je najprej potrebno vzpostaviti naravno ravnovesje, šele potem bi bila tudi možnost komercialnega lovnega turizma, vendar ob velikem posluhu vseh porabnikov prostora.
KRALJ: Pri razvoju lovstva moramo ločevati delovne organizacije s tega področja in lovske družine. Kot lovska družina moramo skrbeti za naravni stalež divjadi, naravno in zdravo okolje. Če bodo samo lovci skrbeli za to, bo to glas vpijočega v puščavi. Gojitvena lovišča pa se morajo ukvarjati s tovrstnim lovom, in jaz jih niti ne obsojam, ker vem, da se morajo prav tako boriti za obstanek. Mi lovci pa moramo, skupaj z varstveniki naravnega okolja, gledati na te stvari z drugimi očmi.
BAČIČ: Kdo se na račun koga razvija? Vprašanje je več kot provokativno. Tako lovske družine kot gojitvena lovišča so lovske organizacije in imajo po za
Jože Kocjančič, Geza Bačič, Franc Vratarič, Aleksander Gergar
konu enake naloge, vendar z različnim poudarkom. Prva naloga lovskih družin je ohranjanje in izboljševanje življenjskih razmer za divjad. Prav gotovo se ne morejo na enak način ukvarjati z lovnim turizmom kot mi, saj v gojitvenih loviščih vzrejamo divjad prav s tem namenom. V zadnjih petih letih smo imeli porast tako pri vzreji kot pri odstrelu in upamo, da bo tako tudi naslednjih pet let. Prepričani pa smo, da bodo tudi lovske družine začele prej ali slej del svojih aktivnosti usmerjati v lovni turizem. Vendar nas ne sme zanesti v skrajnosti, megalomanije, saj so prvi primeri tu, ko lovske družine prek tujih gostov odstreljujejo preveč velike divjadi. Lovske družine pri nas nakupujejo divjad in jo spuščajo v svoja lovišča
spomladi in poleti. Letos smo prodali nekaj manj kot 40 tisoč kosov male pernate divjadi, od tega 3000 na območju Slovenije. Imamo dobre odnose, toda nikar naj se lovske družine ne spreminjajo v komercialna lovišča, ker je to vse umetno in se že vnaprej pojavljajo spori.
GERGAR: Jaz v Beltincih nisem nikoli imel občutka, da se razvijamo na račun lovske družine. Glede tega komercialnega lova — meni je simpatičen oziroma mi mora biti, ker od tega živim. Drugje se pojavljajo očitki, češ da to ni pravi lov in tako naprej. Vendar menim, da je ta vrsta lova interesantna za družbo, saj so od nje tudi koristi.
POJBIČ: Iz te razprave lahko sklenem, da med lovskimi organizacijami ni velikih razhajanj. Ponovno poudarjam, da lovske družine ne morajo delati tako kot gojitvena lovišča. Res bi morali razvijati dve vrsti turizma — enega na majhnem prostoru, drugega pa bolj v smislu ohranjanja narave in divjadi. Mogoče se je lovstvo — bodimo malo samokritični — včasih obnašalo neprimerno. Takrat, ko smo imeli še dovolj divjadi, nismo mislili za naprej in smo denar trošili za gradnjo lovskih domov, namesto da bi poskrbeli za biološka vlaganja in ohranitev divjadi. V pri
hodnjih letih lovske družine v Pomurju zaradi finančnih težav ne zmorejo sama poskrbeti za vlaganja mlade male divjadi. Če smo pošteni: od 18 lovskih družinah se vsaj v 15 odstreli samo tisto, kar se priskrbi pri Gergarju ali Bačiču, tako fazane, jerebice, race ...
KOCJANČIČ: So lovske družine, ki so večji del sredstev napačno vložile v lovske domove,
Mislim, da bi se na določenih forumih morali začeti pogovarjati o lovstvu kot o gospodarski dejavnosti. To ni samo tistih nekaj ljudi, ki tekajo za fazani sem ter tja; mi pripeljemo letno skupno čez tisoč tujih gostov v Pomurje, to pa ni malo.
so pa tudi take družine, ki so kupovale celo zemljo, ker ni šlo drugače. Ena najmanjših lovskih družin — Mlajtinci — ima 12 hektarjev in na tem zemljišču poskuša ohraniti nekaj male divjadi. Na leto odstreli okrog 100 fazanov. Resda jih vloži, vendar iz umetnega fazana naredi normalnega, naš fazan se obnaša povsem normalno, samo malo težji je.
Bo avstrijska agencija prodajala lovske trofeje iz Pomurja?
VRATARIC: Moje razmišljanje glede lovnega turizma: njegova kakovost pada. Sem v neki občinski komisiji, kjer smo pregledovali podatke o odstrelu. Videlo se je, da gre lovskim družinam samo za rogove. Saj stalež velike divjadi ne pada, pada njihova kakovost. Eno informacijo bi še dodal — Zadružna zveza Slovenije in Zadružna zveza Ita
lije pripravljata skupen projekt kompletne turistične ponudbe, vključene so tudi turistične kmetije in Pomurje kar dobro. Kajti gost, ki pride sem, noče iti samo na lov, on hoče spoznati tudi pokrajino.
KAUČIČ: Tudi mi bi imeli eno ponudbo. Ko se gostje zanimajo o lovu, hočejo dobiti celotno informacijo — vse o lovu, prenočevanju, prehrani. Ali je mogoče, da bi s takimi informacijami oskrbeli receptorje v hotelu Diana, ker je tam največ lovskih gostov, pa bi jih mi potem usmerjali na Diano? Naše vodstvo pa tudi predlaga, da bi s skupno močjo izdali kakšen prospekt celotne lovske ponudbe. To nam sedaj močno manjka. Zdaj moramo zbirati razne materiale, vendar enkrat ni enega v italijanščini, drugič drugega. V francoščini, kjer je veliko možnosti, pa tako ni nobenega materiala. Tujemu gostu pa je potrebno ponuditi informacijo v njegovem jeziku. Drugače sodeluje
Če smo pošteni: od 18 lovskih družin se vsaj v 15 odstreli tisto, kar se priskrbi pri Gergarju ali Bačiču, tako fazane, jerebice, race.
Radenska le z gojitvenimi lovišči, z lovskimi družinami pa ne, ker smo dobili odgovor, da nimajo dovolj divjadi za lov.
KRALJ: Glede tega bi rekel, da imamo pri zvezi komisijo, ki se ukvarja z lovnim turizmom in navezuje stike z Radensko. Res pa je, da je celotna ponudba lovskih družin razprodana. 20 odstotkov trofejne divjadi je namenjene za tuje goste in to se tudi uresniči brez sodelovanja delovne organizacije.
GERGAR: Meni se 80 odstotkov gostov javi po telefonu. Tudi z recepcijo v Diani imamo dogovorjeno, kdaj me lahko najdejo v Beltincih. Večkrat me prosijo za kake prospekte v italijanščini, v njih bi seveda morala biti, vsa zunajpenzionska ponudba. Ja, skupni prospekt bi bilo res pametno natisniti. Pomembna je tudi gostinska ponudba, možnost nakupovanja.
KOCJANČIČ: Glede sodelovanja s turističnimi organizacija
mi: pogrešam pobudo turističnih organizacij. Na našem območju se je pojavila avstrijska agencija, ki se ukvarja s prodajo lovnega turizma v Pomurju. Kje ste bili, ste spali? Že pred desetimi leti smo se dogovarjali, da bi Radenska prevzela turistično ponudbo. Sedaj ta avstrijska agencija proda precej zmogljivosti naših lovišč, pripelje veliko tujih gostov, jih usmerja. Naše turistične organizacije pa so tu popolnoma odpovedale. Da ne govorim, kako je, če zmanjka prostih postelj. Prav tako se še nikoli ni zgodilo, da bi tem gostom poleg postelje in hrane ponudili še kaj drugega.
KAUČIČ: Kolikor vem, je bilo veliko dogovarjanj, vendar je bil omejitveni dejavnik to, da imate vi že vse organizirano na svojo roko in ne rabite pomoči. Zato
nismo prišli dlje kot do lovskih družin.
KOCJANČIČ: Kako pa je prišla sem avstrijska agencija? S pametnim predlogom, dobro ponudbo. A ne bi bilo lepše, če bi sodelovali z Radensko.
POJBIČ: Avstrijska agencija organizira prodajo lovskih trofej, preskusi vsako turistično kmetijo, ki jo ponudi gostom. Skupno bi morali pripraviti posebno lovsko ponudbo, ki se pojavlja iz leta v leto. Upoštevati moramo, da imamo dve vrsti lovnega turizma: enoje koncentrirani odstrel na majhnem območju, drugo pa, kar bi ponujale lovske družine, bi bil neke vrste umirjeni lovni turizem, ko bi moral gost prepešačiti na dan tudi po 20 kilometrov, da bi lahko ustrelil na primer tri fazane in enega zajca. Za to vrsto lovnega turizma pa še nimamo obdelanega tržišča.
Naravne male divjadi v Pomurju skorajda ni več — so krivi preveliki posegi v okolje ali lovska (ne)etika?
KRALJ: Umetni fazan nam ne more predstavljati staleža male divjadi res pa je, da bomo lahko le preko njega prišli do pravega, vendar bo to trajalo leta in leta. 1981. leta so lovske družine, delovne organizacije s področja lovstva, krajevne skupnosti, kme-tijskozemljiške in druge skupnosti glede skupnega gospodarjenja z naravnim okoljem. Nekateri tega sploh niso prečitali, tako da se s tem ukvarjamo samo eni. To pa verjetno zato, ker smo se včasih tako neodgovorno obnašali do te divjadi, saj so šli lovci v času masovnega turizma malo predaleč. Lovišče se lahko hitro izprazni, težko pa ga je napolniti. Zato menim, da bi morali v lovskih družinah prenehati z lovom, po nekaj letih pa bi videli, če se je stalež divjadi na tistih
Jožica Kaučič, Janko Kralj, Jože Pojbič
območjih, kjer so še naravne razmere, ohranil. Ne bo pa uspeha, če bomo še naprej sipali na zemljo toliko strupov kot sedaj. Pred desetimi leti smo zemljo občutno drugače obdelovali, posegi v naravno okolje so bili drugačni, zato je nemogoče, da bi bil stalež male divjadi še vedno enak. Nekoč so kmetje-lovci, ko so kosili travnik, pobirali fazanja jajca in jih dajali doma pod kokljo. Na ta način so skrbeli za naravni stalež male divjadi, danes se s tem več nihče ne ukvarja. Naravne lepote, kot so fazan, jerebica, zajec, bi morali obdržati, tudi zato, ker uničujejo razne škodljivce.
BABIČ: Strinjam se s tem, vendar je nevarnost, da se to konča drugače — škodljivo. Razni porabniki okolja so s svojimi posegi spremenili naravo, tako da mala divjad nima razmer za življenje. Tukaj lovci niso nič krivi. Vlagati malo divjad v lovišča bi bila samo izguba denarja, ker je prostor že preveč osiromašen.
GERGAR: Tudi jaz se ne strinjam, da je lovni turizem kriv za stanje male divjadi. Mi še vedno streljamo toliko zajcev kot pred desetimi leti. Poleg umetno vzgojenih imamo tudi naravni stalež jerebic, ki ga nima nobena druži
na v Pomurju. Potemtakem bomo sedaj lovni turizem obsodili kot škodljivo dejavnost? Zavedati se moramo, da ima od njega koristi celotna družba.
KOCJANČIČ: Mislim, da lovske družine imajo posluh za lovni turizem, vendar lahko prodajajo le veliko divjad, saj je male premalo. Male divjadi pa ne morejo imeti, ker za to ni možnosti. V prihodnje bi morali lovci vso pozornost usmeriti k ponovnemu ustvarjanju primernih razmer za obstoj. Mala divjad živi ob vodi, ob potokih — prav vseh ne bi bilo potrebno spremeniti v kanale. Če bi bili vsaj malo obraščeni, bi se divjad obdržala.
BAČIČ: Premalo se govori o jerebicah in fazanih kot o indikatorjih zdravega okolja, ampak samo o odstrelu in dobičku. Potem pa se čudimo, da ekološka zavest ni ravno na zavidljivi ravni in da ne upoštevajo lovcev, ko začnejo govoriti o mali divjadi in njihovi koristnosti, da lahko očisti jerebica drobne škodljivce na pol hektarja. Na jerebico bi morali gledati enako, kot so včasih gledali rudarji na kanarčka — imeli so ga s sabo v rovu, da so vedeli, če je zrak še dober. Podoben indikator je jerebica — kjer ni jerebice, se prideluje nezdrava hrana.
KRALJ: O tej zadevi smo se pogovarjali tudi na MS SZDL v Murski Soboti. Dr. Gruškovnjak je takrat povedal tehtne dokaze, vendar so ga nekateri tako ignorirali, ne sprejemali, da ni bilo za poslušati. Zato trdim, da je nujno, da se vsi skupaj začnemo drugače obnašati.
VRATARIC: Problem je vzgoja. Mi vsi skupaj moramo ta narod vzgajati. Bodimo pošteni — pri varstvu okolja smo vsi padli na izpitu. Vzgoja pa se mora za
četi že pri kmetu-lovcu, da bo zgled.
KOCJANČIČ: Lovci nismo le streljači. Največ časa namenimo varstvu okolja in divjadi.
Lovec in kmet — včasih eno, zdaj pa vsak na svojo stran?
GERGAR: Ves sistem urejanja prostora in s tem kmetijskih zemljišč se je začel intenzivneje razvijati pred več kot desetimi leti. Seveda so strokovnjaki urejali vse brez nas, vendar bi dal jaz te strokovnjake pod narekovaj, .saj imajo hudičevo malo veze z biologijo. Zadnja leta sicer hodimo na razne sestanke, povemo svoje,
Tudi Gojitveno lovišče Kompas računa na povečanje svojih zmogljivosti. Že sedaj sodelujemo z Lovsko družino Križevci, saj tam gojimo in odstreljujemo race na vodni površini, pa ni problemov. Tudi z gozdarji smo našli skupni jezik, da bodo posekali določene površine gozda, ki jih bomo lahko uporabljali. Prav tako ni problemov s kmetijci. Seveda ima vsak sebe najrajši, zato včasih pride do hude krvi, vendar se da s pametjo in strpnostjo vse rešiti. Dokaz je tudi Krka, ki ne zgleda tako kot Ščavnica.
nekaj tega se zapiše v elaboratih, pri izvedbi pa potem vse to zanemarijo. Konkreten zgled je Turnišče. Kmetijski strokovnjaki imajo spet svoj pogled na problematiko. Današnji človek je preveč tehnično usmerjen, toda ne smemo gledati samo na trenutne koristi, ampak upoštevati tudi biološko ravnovesje v naravi.
POJBIČ: Kmetijstvo z vso kemično industrijo do sedaj ni bilo sposobno, da bi izbor strupov in drugega omejilo na minimalno količino, ki divjadi ne bi škodovala. Verjetno je to dražje, ker bi bilo manj učinka in bi imeli več stroškov. Verjetno bi se morali o razvoju lovstva pogovarjati zunaj določenih forumov, ker mislim, da bi imel človek, ki živi na tej zemlji, več posluha do problemov, ki so z njo povezani.
KRALJ: Na našem območju imamo velike posege v okolje, ki so vse tja do Ljutomera naredili veliko katastrofo. Saj lovci nismo tako nedružbeno naravnani, da bi rekli: mi moramo imeti fazana in zajca, nas nič ne zanima kmetijska pridelava. Prav vsi v gospodarstvu bi se morali obnašati tako, kakor da hočejo imeti w na terenu malo divjad. Veliko škode smo povzročili s temi posegi in zdaj nam migrira že srnjad. Že ko so delali načrte za urejanje prostora, bi morali na vsakih 400 hektarjev pustiti določen delež za potrebe lovstva. Tako bi-morali biti, ker drugače ne bomo nikoli prišli do naravnega staleža, ki bi bil primeren za odlov. Če ni primernih življenjskih razmer za fazana, potem tudi človek začne ... v zunanjem svetu je to že očitno, mi pa še vedno stremimo k temu. Prav vsakega drevesa in vsake veje ne bi bilo treba posekati.
GREGAR:Zaradi raznih agrotehničnih ukrepov imamo probleme s primernim prostorom. Na primer, neki zanemarjen in zatravljen predel blizu Dobrovnika — radi bi ga uredili sporazumno s kmetijci, saj bi omogočil odstrel čez 10 tisoč fazanov. Zaslužili bi čez milijardo dinarjev, kar je 4-krat več, kot bi oni zaslužili s pšenico. To bi se torej ekonomsko najbolj izplačalo in tak je tudi družbeni interes. Ko govorimo o urejanju, govorimo o nekem družbenem interesu, vendar je to samo interes kmetijcev. Mogoče se zdi tovarišu Vratariču neumno, toda če bi s kmetijci našli skupni jezik, bi lahko vložili v neko območje določena sredstva, zdaj pa imamo problem, kam s tem denarjem .. .
VRATARIČ: Manjka nam samokritičnosti ; zgodovina nas uči, da smo napake delali vsi, priznati moramo vsak svoje. Strokovnosti ni bilo, z denarjem in divjačino smo delali, kakor nam je ustrezalo. Dokler je bila divjad v naravi, je bila naravno blago, ko pa smo jo ustrelili, pa zasebna lastnina. Tako smo dela-
To je rakasta rana, kajti tudi naša vizija turizma je bila takrat skregana z lovsko etiko. Vendar niso krivi samo lovci, bili so tudi pritiski raznih višjih forumov, ki so rekli: turizem mora biti, pa čeprav do zadnje kaplje krvi oziroma do zadnjega zajca v lovišču.
li 25 let. Ne moremo sedaj razpravljati, kakor da so kmetijci nevarni za naravo, lovci pa njeni varstveniki. Ni res. Napake smo delali, treba je priznati. Vsi smo stremeli za čim večjim dohodkom, vsak je gledal samo svoja pota. Vendar pa smo vsi uporabniki prostora, zato se moramo usklajevati. Če je Gergar pripravljen vložiti ta denar, sem jaz pripravljen že jutri dati te površine — če bo res dosegel milijardo dohodka s fazani. Vendar pa mora reči, če je to nujno lokacija v Beltincih, ali pa je lahko tudi lokacija v Panovcih. Jaz tole prvič slišim, vendar bom tudi jutri trdil, daje v Panovcih zemlja, ki se je ne izplača obdelovati — pač ne bo tam sadja. Ni problem prostor, ampak interes človeka, ki tam živi. Kjer so pošteni in odkriti interesi, je mogoče najti rešitev, pa čeprav na okrogli mizi ali zboru občanov ... Govorimo samo o izsuševanjih in regulacijah. Kaj pa delajo elektrikarji? Samo »štraf« naravnost prek njiv! Vesel sem, da smo se zadnji dve leti sploh začeli pogovarjati.
KRALJ: Jaz ne obsojam kmetijskih organizacij, vendar pa določenih stvari ne moremo hvaliti. Naša Ščavniška dolina je res morda samo del lovišča, vendar je s tem posegom povezano še vse ostalo. Tehnološki razvoj v kmetijstvu je bil opazen — več škropiv, nekontrolirana potrošnja, večji promet, poleg tega pa je več krivolovcev in ptic roparic.
BERNARDA BALAŽIČ PEČEK
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 5
STAR PISARNIŠKI PAPIR
MEMBNA SEKUNDARNA SUROVINA!
Akcija Dinosa Murska Sobota od 1. do 30. decembra 1988.
Informacije po tel. 21-153 ali 21-569.
PO-
finusi
TOK GOZDARSTVO M.SOBOTA
OBVESTILO
lastnikom zasebnih gozdov na območju SO Lendava
TOK Gozdarstvo Murska Sobota — revir Lendava obvešča vse lastnike zasebnih gozdov na območju SO Lendava, da je v prihodnje za vsa z zakonom predpisana in druga potrebna strokovna gozdarska dela v zasebnih gozdovih (odkazilo, žigosanje, prodaja lesa, sadike itd.), pristojen najbližji delovodja-logar v družbenih gozdovih. To so delovodje-logarji v: Bistrici, Polani, Črnem logu, Murskem gozdu, Redičkem gozdu, Ginjevcu in Kobilju.
Ti jim bodo potrebna dela v zasebnih gozdovih opravili oziroma jim bodo dali vse nadaljnje informacije in napotke. Vse ostale zadeve, povezane z gospodarjenjem z zasebnimi gozdovi, se urejajo na Revirni gozdni upravi Lendava (na Žagi Lendava) in Revirni gozdni upravi Dobrovnik (pri Zdravstvenem domu).
SOZD ABC POMURKA
Veletrgovina POTROŠNIK
IZBIRA
Murska Sobota
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
PRODAJALCA
v PE Radin v hotelu Radin Radenci
Pogoji:
— končana šola za prodajalce,
— eno do dve leti delovnih izkušenj
Zaradi posebnih delovnih razmer (odpiralnega časa) bo imel pri izbiri prednost kandidat, ki je doma iz Radenec ali okolice.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Veletrgovina Potrošnik, tozd Izbira, Murska Sobota, Arh. Novaka 2.
Razpis velja 8 dni po objavi.
------POPRAVEK---------------------------------------
V razpisu z dne 24. 11. 1988 na strani 14 sta nastali dve neljubi napaki, in sicer: pri pogojih:
— pod št. 11 — Vodja kuhinje in družbene prehrane
Pogoji:
— V. stopnja izobrazbe gostinske smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
— pod št. 12 — Vodja čiščenja in sanitacije
Pogoji:
— V. stopnja izobrazbe živilskotehnološke ali druge ustrezne smeri
— 2 leti delovnih izkušenj
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
RAZPIS RAZISKOVALNIH
NALOG ZA LETO 1989
ORS Murska Sobota razpisuje natečaj za sofinanciranje raziskovalnih nalog v letu 1989, pomembnih za družbenoekonomski razvoj občine.
Prednost bo dana nalogam za:
— prestrukturiranje delovnih organizacij,
— raziskavam energetskih virov ter
— raziskavam s področja varstva in sanacije okolja.
ORS bo v letu 1989 sofinancirala udeležbo strokovnjakov na pomembnejših znanstvenih srečanjih doma in na tujem. Prav tako bo ORS v letu 1989 sofinancirala krožkarsko in raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja ter dejavnost Zveze organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota.
1.	Pri raziskovalnem programu .ORS Murska Sobota lahko sodelujejo:
— registrirane raziskovalne organizacije;
— organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki imajo v svojem sestavu organizacijsko enoto, ki se ukvarja z raziskovalnim delom, izvaja ustrezen raziskovalni program in ima zagotovljeno ustrezno opremo;
— osnovne šole in šole srednjega usmerjenega izobraževanja.
2.	Prijava raziskovalne naloge mora vsebovati:
— naziv organizacije, ki predlaga raziskovalno nalogo,
— naslov raziskovalne naloge,
— naziv nosilca, izvajalcev in sodelavcev raziskovalne naloge ter recenzenta;
— izhodišče, cilje in namen naloge;
— uporabnost rezultatov,
— predviden začetek in konec naloge ter
— finančni predračun (s sofinancerji).
3.	Predlog za udeležbo na strokovnih prireditvah naj vsebuje: — ime, priimek in strokovno izobrazbo kandidata, — naslov, kraj in čas strokovne prireditve, —- namen udeležbe in prikaz okvirnih stroškov.
Prijave pošljite Občinski raziskovalni skupnosti, Murska Sobota, Titova 24, do 28. 12. 1988.
Razpisna komisija tozda OŠ Jožko Talanyi-Janez Dobrovnik dodatno razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA TOZDA
Kandidati morajo poleg splošnih določil iz 484. člena ZZD izpolnjevati še naslednje pogoje:
— učitelj, ki izpolnjuje pogoje iz 96 člena ZOŠ,
— šolski svetovalni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo v svoji stroki,
— drugi strokovni delavec, ki ima ustrezno višjo ali visoko izobrazbo in pedagoško izobrazbo,
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu v vzgojno-izobraževalnem delu,
— da ima pravilen odnos do odgovornosti za gospodarjenje z družbenimi sredstvi,
— da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, — da poleg slovenskega obvlada še madžarski jezik. Kandidati naj vložijo prošnje in pisna dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Razpisna komisija tozda OŠ Jožko Talanyi-Janez Dobrovnik.
ODREDBA O PRODAJI!
18.	1. 1989 ob 9. uri bo v sobi št. 10 Temeljnega sodišča v Murski Soboti, Enota v Lendavi dražba — prodaja nepremičnin, pare. št. 1848, stanovanjska hiša št. 134 z gostinskim lokalom, gospodarsko poslopje 3,40 a, dvorišče 5 a, sadovnjak 2,75 a, in pare. št. 1848/3, sadovnjak (stavbno zemljišče) 7,28 a, vse pripisano k vi. št. 133 k. o. Gor. Bistrica.
Izklicna cena je 392.363,570 din. Na prvi dražbi se sme nepremičnine prodati za navedeno ceno.
Varščina znaša 39,236.357 din, to je 10 % izklicne cene.
Dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki prej položijo varščino in predložijo potrdilo o plačilu.
Najboljšemu ponudniku bo sodišče nepremičnine domaknilo s sklepom in se mu plačana varščina všteje v kupnino, preostanek pa bo moral plačati v nadaljnjih 30 dneh.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA
MURSKA SOBOTA
objavlja
na podlagi sklepa sveta WO M. Sobota
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osnovnega sredstva:
— 2 plinskih kotlov RF 150 I, izklicna cena 150.000.— din za kos.
Prodaja bo v ponedeljek, 20. decembra 1988, ob 9. uri na dvorišču vrtca v Gregorčičevi.
Ogled je možen pol ure pred dražbo. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati.
IZKUŠNJE MAKEDONSKIH KMETIJCEV IV.
MAKEDONIJA, DEŽELA RIŽA
V eni prejšnjih številk smo pisali o organiziranosti družbenega kmetijstva v Makedoniji, ki je povezano v sozdu Kmetij-sko-živilski kombinat Makedonija, tokrat pa predstavimo še eno od delovnih organizacij, ki so združene v tem sozdu. Kmetijski kombinat Kočansko polje Kočani je ena večjih delovnih organizacij agrokompleksa v vzhodnem delu Makedonije, ki zaposluje okrog 1470 delavcev in se ukvarja z različno kmetijsko proizvodnjo. Glavna dejavnost je pridelovanje riža, pridelujejo pa še pšenico in druga žita ter krmne rastline za potrebe živinoreje. V sestavi delovne organizacije je farma krav molznic, imajo okoli 2500 ovac, klavnico in mlekarno, tovarno močnih krmil, v kateri izdelajo letno 7 tisoč ton krmil, dobro razvito mlinsko industrijo, ki zmelje od 17 do 18 tisoč ton pšenice, v lastni pekarni pa spečejo letno 6 tisoč ton pekarskih izdelkov. V sestavi kombinata je devet obratov za predelavo riža, v katerih zluščijo okrog 20 tisoč ton riža in izdelajo od 12 do 13 tisoč ton kakovostnega belega riža. Ob osmih klasičnih tovarnah za predelavo riža je tu še ena tovarna, v kateri izdelujejo vitaminiziran riž, in je edina te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu. Posebno pozornost v kombinatu namenjajo rastlinjakom. Ti zavzemajo površino 12 hektarjev, ogrevajo jih z geotermalno vodo, v njih pa pridelujejo paradižnik in kumare, od cvetja pa nageljne, vrtnice in gerbere. V kombinatu je združena tudi trgovina, ki ima na tem območju okrog 100 prodajaln, vanj-pa je povezanih tudi okrog 8 tisoč kooperantov, individualnih kmetijskih proizvajalcev.
Osnovna dejavnost v tem delu Makedonije je pridelovanje riža, ki ima v dolini Bregalnice že večstoletno tradicijo. Na tem območju so ga pridelovali že v 12. stoletju, in ker je Makedonija edini pridelovalec riža v državi, posvečajo tej kulturi še posebno pozornost. Z letno pridelavo 45 tisoč ton surovega riža zadovoljuje Makedonija okrog 50 db 60 odstotkov
potreb na jugoslovanskem tržišču, pravijo pa, da bi z nekoliko intenzivnejšimi vlaganji lahko v celoti zadovoljili jugoslovanske potrebe in riža ne bi bilo potrebno uvažati. Če so še pred 20 leti pridelovali riž na 4 tisoč hektarjih, mu zdaj name-
so si pridobili tudi marsikatero novo izkušnjo, ki jim bo koristila predvsem pri nadaljnji selekciji novih sort.
Prav selekciji posvečajo posebno pozornost, s tem pa se ukvarja inštitut za riž v Kočanih, ki deluje v okviru univerze
V eni izmed tovarn za predelavo riža v Kočanih delajo vitaminizi-rani riž. Na fotografiji je sklepna etapa proizvodnje iz te tovarne, ki je edina te vrste v državi in na Balkanu.
njajo že 8 do 10 tisoč hektarjev, glavni pridelovalni center pa so prav Kočani, saj na tem območju na 6500 hektarjih pridelajo okrog 70 odstotkov vsega makedonskega in jugoslovanskega riža. Zaslugo za to je pripisati predvsem ugodnim vremenskim razmeram, pa tudi zgrajenim namakalnim sistemom, ki So jim v preteklosti namenjali posebno pozornost, v zadnjem času pa je zaradi pomanjkanja sredstev in neugodnih posojilnih pogojev ta gradnja nekoliko zastala. Riž namreč med vegetacijo, ki traja od 120 do 150 dni, zahteva od 2800 do 3200 stopinj Celzija sončne energije, od 100 do 110 dni pa tudi velike količine tekoče vode. Riž je kultura, ki se goji v vodnem sloju od 5 do 15 centimetrov, prav pomanjkanje vode med vegetacijo pa je največji sovražnik makedonskih pridelovalcev riža. To se je še posebej potrdilo letos, ko so zaradi dolgotrajne suše morali vložiti ogromne napore, da so rešili pridelek. Riževa polja so namakali v turnusih, s tem pa
Cirila in Metoda iz Skopja in je edini te vrste v državi. Ob selekciji novih sort posebno pozornost namenjajo tudi agrotehniki, prehrani rastlin, zaščiti pred boleznimi in pleveli, inštitut pa sodeluje tudi s predelovalno industrijo pri dodelavi riža. Še do nedavnega je bil riž kultura, ki je zahtevala veliko ročnega dela, zato je prevladovala na kmečkih površinah. Ročno odstranjevanje plevelov je zdaj zamenjala kemična zaščita, mehanizirana pa je tako rekoč celotna pridelava, od setve do žetve. Prav temu pa je pripisati največ zaslug, da se površine pod rižem povečujejo, zanimanje za pridelavo pa raste tudi v sosednjih občinah, ki imajo prav tako ugodne naravne razmere za tovrstno pridelavo.
Če so riževo seme še pred nedavnim uvažali v glavnem iz Italije, so v inštitutu zdaj vzgojili že več lastnih selekcij, od katerih sta si dve že utrli pot v pridelavo. To sta sorti kočanski in osogovka, ki se odlikujeta po debelih in kakovostnih zr-
SGP POMURJE
SGP »POMURJE« p. o. MURSKA SOBOTA ŠTEFANA KOVAČA 10
po sklepu odbora za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
— avtoelektrikarja
Pogoji:
— poklicna elektrikarska šola
— 2 leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Poskusno delo traja 2 meseca.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
SGP POMURJE Murska Sobota, Štefana Kovača 10.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri.
gorenje^i^mj
Tovarna varilne opreme p. o. Lendava
Industrijska cesta 4 a
Delavski svet DO Gorenje Varstroj razpisuje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti dela in naloge
DIREKTOR CENTRA ZA INFOR-
MATIKO
Pogoji:
— visoka izobrazba organizacijske, ekonomske, tehniške smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti,
— nad 4 leta delovnih izkušenj s področja AOP in organiziranja poslovanja.
Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4 leta.
Kandidate za opravljanje razpisanih del in nalog prosimo, da v 8 dneh po objavi javnega razpisa pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev na naslov:
DO Gorenje Varstroj, Skupne službe, 69220 Lendava.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh od poteka prijavnega roka.
nih, dajeta pa tudi visoke pridelke. Prijavljene imajo še tri nove selekcije, ki bodo zamenjale obe italijanski sorti, v mi-kroposkusih pa gojijo okrog 350 različnih sort riža z vsega sveta.
Ker je riž monokultura, ki jo 200 ali 300 let gojijo na istih površinah, v inštitutu posebno skrb namenjajo tudi fiziologiji, da bi izboljšali kakovost tal. Prej, ko so na polja spuščali kalno vodo, ni bilo problemov z mikroelementi, zdaj, ko spuščajo čisto vodo iz akumulacij, pa je že pomanjkanje mikroelementov, zato v zadnjem času čedalje več pozornosti posvečajo prehrani rastlin in sestavi ustreznih mešanic mineralnih gnojil. Čeprav dosega riž tudi kot monokultura odlične pridelke, se čedalje več pridelovalcev zdaj že odloča tudi za predposevke. To so predvsem krmne rastline, ki jih sejejo po žetvi v oktobru in pospravijo do aprila. Tako bolje izkoristijo površine, saj dobijo z njih dva pridelka, s tem pa se izboljšuje tudi kakovost tal in povečujejo pridelki riža. Ti lahko dosežejo tudi do 10 ton na hektar, dobri pridelovalci pa dosegajo povprečne pridelke od 7 do 8 ton. Pravijo, da je pri takšnih pridelkih riž tudi dohodkovno zanimiva kultura, ker pa so tudi pridelovalni stroški visoki, pridelki pod 5 ton ne dajejo ustreznega dohodka. Tudi pri rižu so namreč cene tiste, ki povzročajo med pridelovalci največ negodovanja. Zaščitna cena v razmerju do pšenice je 1:2,33, drugačne pa so proizvodne cene, ki jih na tržišču ne morejo uveljaviti. Poceni riž, uvožen iz nerazvitih držav, zbija tudi njihovo ceno, zato v zadnjih dveh letih pridelovanje riža ni bilo preveč rentabilno, zlasti ne ob nižjih pridelkih. Letošnja odkupna cena surovega riža je bila 950 dinarjev za kilogram, že predelan beli riž pa so od pridelovalcev odkupovali po 1950 dinarjev. Kakšna je cena tega riža v naših trgovinah, pa se lahko prepričate sami.
(se nadaljuje) Ludvik Kovač
STRAN 6
VESTNIK; 8. DECEMBRA 1988
kmetijska panorama
PO MELIORACIJAH V POMURJU
Usposobitev kmetijskih površin je eden od osnovnih pogojev za doseganje višjih pridelkov. Temu so v preteklosti tudi v Pomurju namenjali posebno skrb, saj je bilo melioriranih več tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, za te namene pa je tudi družba namenila precejšnja sredstva. V zadnjem času je obveljala celo ugotovitev, da se pretežni del sredstev, ki se vlaga v kmetijstvo, namenja prav za melioracije, za kar v Sloveniji posebej združujemo sredstva. Ob tem pa so česti očitki, da sredstva, ki jih namenjamo za melioracije, ne dajejo pravih učinkov, posegi v prostor pa imajo često tudi neželene posledice. Do konfliktov prihaja največkrat med kmetijci in naravovarstveniki, vendar tokrat ne želimo biti razsodniki o tem, kateri imajo prav. Po svoje verjetno oboji, to je stvar strokovne presoje, vsekakor pa bodo morali v prihodnje najti več skupnega jezika.
Rezultati, ki jih dosegajo na melioriranih površinah, potrjujejo, da so naložbe upravičile svoj namen. Mnoge, pred posegi zamočvirjene in nerodovitne površine so zdaj rodovitna polja, pa tudi sicer so pridelki na melioriranih površinah veliko večji. Vendar melioracije ne bi smele pomeniti le enkratnega posega v prostor, če želimo ohraniti doseženo kakovost kmetijskih površin, jih je potrebno še naprej vzdrževati in usposabljati. Dejstvo je na-
mreč, da z enkratnim posegom ne moremo doseči želene kakovosti kmetijskih zemljišč, pač pa lahko to dosežemo le z uvajanjem ustrezne in dosledne agrotehnike. Žal pa je prav na tem področju še največ pomanjkljivosti. Marsikje ugotavljajo, da niti osnovno vzdrževanje melioracijskih objektov ne poteka tako, kot je zastavljeno. Lastniki kmetijskih zemljišč (zlasti velja to za površine v zasebni lasti) ne skrbijo za čiščenje melioracijskih jarkov,
Za boljše delovne razmere
»Ljudje, ki bodo v novi stavbi delali, bodo razmišljali o izboljšanju delovnih razmer za delavce v gozdu«. Citat je osnovni poudarek Feliksa Golenka, predsednika delavskega sveta delovne organizacije Gozdno in lesno gospodarstvo, ki je bil govornik ob slavnostni otvoritvi novih poslovnih prostorov tega kolektiva. Iz prostorov v soboškem gradu so se delavci GLG preselili v boljše prostore nekdanje očesne ambulante v ulico Arhitekta Novaka v Murski Soboti. Poslovne prostore so odkupili že pred štirimi leti od očesnega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota. Prostore nekdanje bolnišnice so delavci GLG z lastnim delom usposobili za svoje poslovanje.
Novi prostori pa ne bodo namenjeni le za poslovanje DO, ampak tudi za kulturne prireditve. Preddverje stavbe bo trajno namenjeno za razstave likovnih umetnikov in že ob otvoritvi je bila pripravljena razstava slikarja Endreja Gdnterja. Tako so delavci GLG ob uradni preselitvi v nove poslovne prostore in ob likovni razstavi obeležili tudi praznovanje dneva republike. A. Kerec, foto N. Juhnov
KZ LENDAVA, TZO ČRENŠOVCI
KAKO DO VEC ZEMLJE?
N temeljni zadružni organizaciji Črenšovci, ki združuje kmete z območij Dolnje, Srednje in Gornje Bistrice, Odranec, Žižkov, Trnja in seveda Črenšovec, dosegajo v letošnjem letu načrtovane tržne presežke. V devetih mesecih so odkupili 805 mladih pitanih govedi, 1250 prašičev, 550 telet, 18.255 hektolitrov mleka, 790 ton pšenice, 200 ton koruze, 230 ton krompirja, 97 ton industrijskih jabolk, 26 ton vrtnin in 5300 ton sladkorne pese. Te količine so pravzaprav še nekoliko večje, kot pa so jih predvideli z načrtom. V tričetrtietnem obdobju pa žal niso odkupili toliko krompirja kot v lanskem enakem času; tedaj so od kmetov prevzeli 820 ton. V letošnjih devetih mesecih imajo manjši realni promet tudi tri trgovine z reprodukcijskim materialom in stroji. Dobro je, da se ni zmanjšal nakup mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Prej nasprotno: poraba teh se je celo nekoliko povečala. Pač pa je povsem zamrla prodaja kmetijske mehanizacije na posojilo, kar je seveda posledica visokih obresti.
Posojila pa niso več zanimiva niti za tako imenovano kooperacijsko rejo živine; že nekaj časa ni več kmetije, ki bi na tak način redila prašiče, zmanjšalo pa seje tudi število kmetov, ki redijo »zadružna« teleta; v kooperacijski reji je zdaj le še 328 govejih pitancev. Dobro pa je, da se na območju tzo Črenšovci ne zmanjšuje osnovna čreda, torej število krav. Resnici na ljubo je treba zapisati, da je kmetij, ki imajo krave, sicer vsako leto manj, vendar pa imajo zato toliko več krav gospodarsko močne kmetije. Dokaz za to, da osnovna
čreda ni manjša (gledano na celotno območje), je tudi količina mleka: v lanskih devetih mesecih so rejci oddali 17.373 hektolitrov mleka, v letošnjem enakem obdobju pa 882 hektolitrov več.
Kmetje z območja tzo Gren-šovci pridelujejo v vse večjem obsegu ne le poljščine, ampak tudi vrtnine, zlasti Bistričani. V letošnjem letu so odkup teh pridelkov nekoliko povečali. Tudi pridelovanja sladkorne pese zdaj ni treba več spodbujati, saj so kmetje uvideli, da je ta kultura donosna, zato so je pridelali tisoč ton več kot lani.
DOSLEDNOST DO KONCA
zarašča jih podrast, nabrežine ostajajo nepokošene, pa tudi za vzdrževanje poljskih poti marsikje ne skrbijo primerno.
Zaradi velikih družbenih sredstev, ki so bila vložena v te namene, je zahteva po ustreznem vzdrževanju melioracijskih objektov in površin povsem upravičena. Samo odloki, ki so jih sprejele občinske skupščine, niso dovolj, če nad njihovim izvajanjem ni ustreznega nadzora. V zadnjem času se razmere sicer nekoliko izboljšujejo, saj morajo lastniki, ki sami ne vzdržujejo melioracijskih objektov, prispevati sredstva za njihovo vzdrževanje, vendar to vzdrževanje tudi zdaj še ni takšno, kot bi moralo biti. Odločnejše stališče do teh vprašanj bodo morale zato zavzeti tudi kmetijske inšpekcijske službe.
Pa še na nekaj ob vsem tem ne bi smeli pozabljati. Kot smo že zapisali, z osnovno odvod-njo še ni dosežena želena kako-
vost kmetijskih zemljišč. Na strokovnih in pospeševalnih službah ostaja zdaj naloga, da lastnike poučijo z ustrezno agrotehniko, takšno, ki bo ustrezala zahtevam nadaljnjega izboljševanja kemičnih in fizikalnih lastnosti tal. Pomembna sta predvsem ustrezna obdelava melioriranih površin in izvajanje dopolnilnih drenažnih ukrepov, ki bodo prispevali k boljši prepustnosti in zračnosti tal. Zaradi uporabe težke mehanizacije in razmer, v kakršnih se je ta uporabljala, prihaja često tudi do zbijanja tal in nastajanja neprepustnih plasti, zato je potrebno občasno po-drahljavanje teh površin. Pa tudi ustrezno gnojenje in apnje-nje je eden od pogojev za ohranjanje in izboljševanje rodovitnosti tal. In ko se bodo vsi ti ukrepi dosledno izvajali tudi v praksi, bodo lahko kmetijci brez kakršnihkoli predsodkov zavrnili vse očitke na račun neracionalnih vlaganj v melioracije.	Ludvik Kovač
ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA
PROJEKT GORIČKO
Zaradi neustrezne politike do kmetijstva je to v preteklosti doživljalo in preživljalo številna krizna obdobja. Ker mladi v kmetijstvu niso videli prihodnosti, ki bi jim zagotovila socialno varnost, so zapuščali kmetije, silili v mesta in industrijo, podeželje pa se je praznilo. Takšna gibanja so bila še posebno izrazita na hribovitih in obmejnih območjih, posledice pa so ponekod že tako izrazite, da jih bo težko popraviti. To velja tudi za dobršen del Goričkega, zlasti za njegov osrednji in vzhodni del, kjer je sedanja prebivalstvena in posestna sestava že dosegla kritično mejo.
Bolje je začeti zdaj kot nikoli, pravi Albin Kerec, dipl, sociolog v sozdu ABC Pomurka, ki je dal pobudo za izboljšanje kakovosti življenja na tem manj razvitem območju. Ideja, da bi začeli z razvojnim projektom Goričko, je nastala iz razloga, ker ugotavljajo, da je vedno manj mladih, ki so se pripravljeni ukvarjati s kmetijstvom, standard dobršnega dela prebivalstva je izredno slab, nekatera območja pa se še naprej praznijo. Projekt Goričko ni prvi te vrste v Sloveniji, saj sta se takšnega projekta na območju Trebnjega pred leti že lotila Biotehniška fakulteta iz Ljubljane in mednarodna organizacija FAO in te izkušnje bodo dobrodošle tudi snovalcem projekta Goričko. Prav tako jim bo pri njihovem delu pomagala študija o možnostih intenzifikacije kmetij-
V temeljni zadružni organizaciji Črenšovci so po vsem tem lahko zadovoljni. Pa niso! Prizadevajo si, da bi bil obseg prireje iz hlevov večji, da bi polja dala večje pridelke in da bi bilo kakovostnih zemljišč še več. Sploh so se tamkajšnji prebivalci močno navezali na zemljo in skoraj nihče je noče odtujiti. Tam, kjer starejši ljudje omagajo, prodajo živino, zemlje pa ne; kvečjemu jo dajo v najem.
Na črenšovskem območju si veliko obetajo od načrtovanih melioracij oziroma del, ki bodo omogočila izsušitev zamočvirjenih zemljišč. Imajo kar nekaj sto hektarjev zemljiških kompleksov, ki jih ni mogoče gospodarno izkoriščati. Potem, ko bodo dela opravljena, se bo sklad kakovostnih zemljišč povečal, kar ne bo le »blagoslov« za poljedelsko pridelavo, ampak posredno tudi za živinorejo, še zlasti pa za večje tržno usmerjene kmetije. K sreči so mladi kmetovalci, ki imajo zamisli in voljo za večji obseg pridelave hrane. V tzo Črenšovci jim posvečajo posebno skrb, saj -so nekako nosilci razvoja kmetijstva na tem območju.
Š. Sobočan
stva na Goričkem, ki so jo v sozdu izdelali pred štirimi meseci, k sodelovanju pa bodo pritegnili tudi strokovnjake z najrazličnejših področij. V prvi vrsti predvsem agronome in ekonomiste, pa sociologe, pedologe, etnologe, zdravnike in še koga.
Opredelili so že tudi osnovne cilje, ki naj bi jih projekt spremljal. Poiskati bo potrebno predvsem odgovore na vprašanja, kako intenzivirati kmetijsko proizvodnjo na tem območju, v prvi vrsti na že obstoječih kmetijah, kako zadržati ljudi na teh območjih, kako vlagati v kakovost življenja ter kako onemogočiti pritisk na občinsko središče in ohraniti policentrični razvoj. Omenjene cilje pa bo možno uresničiti le, če bodo zastavili takšno razvojno politiko,’ ki bo omogočila, da se sedanje kmetije usposobijo za večjo proizvodnjo, da se ustanovijo manjši industrijski obrati, ki bodo ljudi zadržali na teh območjih, vzporedno s tem pa bo potrebno razvijati tudi najrazličnejše dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Gre torej za izredno zahtevne naloge, ki jim kmetijci sami ne bodo kos, zato je sodelovanje vseh drugih družbenih subjektov še toliko pomembnejše.
Prav zaradi zahtevnosti projekta ne bodo mogli izpeljati na celotnem območju Goričkega in se bodo morali odločiti za ožje območje. Še vedno je dilema, ali projekt izvesti v razvitejši krajevni skupnosti, kjer so ljudje tudi bolj pripravljeni za sodelovanje, ali se lotiti najmanj razvitih območij, kjer bo izvedba težja, zato pa rešitve toliko bolj dobrodošle. Po besedah Albina Kereca bodo do konca tega leta podrobno opredelili cilje, ki jih bo projekt spremljal, v prihodnjem letu bi začeli z elementarnimi študijami, ki bodo trajale najdlje do sredine leta 1990, medtem ko naj bi bila realizacija projekta stalna naloga. O projektu Goričko je že razpravljal občinski izvršni svet in ga podprl.
L. Kovač
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
PRVI PRETOK VINA
Cilj vsakega vinogradnika-kletarja je pridelati čim bolj zdravo in sladko grozdje in potem iz tega izšolati (donegovati) kakovostno vino. Nekaterim to uspe, drugim ne, prvim je k temu pripomoglo znanje ali splet ugodnih okoliščin, drugim je krivo za neuspeh neznanje, zanašanje na to, da je še čas za dolivanje, dožve-planje, pretok ali drug enotno tehnološki ukrep. Vendar je v teh »naprednih časih« predvsem vinogradnik-kletar tisti, ki odloči o usodi svojega vina. Najpogostejše napake, ki jih storijo vinogradniki pri predelavi grozdja, vkletenju in vrenju mošta ter spremljanju mladega vina, so predvsem naslednje:
—	prezgodnja trgatev predvsem poznih sort grozdja (1. rizling, šipon),
—	predolgo izpostavljanje drozge in mošta zraku,
— nežveplanje ali preslabo žveplanje, predvsem gnilega grozdja,
— slaba in površna priprava posode, v katero točimo mošt ali mlado vino,
— razsluzenje (pretok po pribl. 24 urah) se ne izvede pri mo-štih predvsem iz gnilega in prevečkrat škropljenega grozdja,
— nedodajanje vrelnega nastavka moštu in čakanje na spontani začetek vrenja (po 7—10 dneh, odvisno od temperature kleti in s tem mošta),
— premočno dosladkanje, mnogokrat na pamet in za »vsak slučaj«,
— nespremljanje vrenja in nevzdrževanje idealne temperature kleti (18—20° C) med časom vrenja,
— prehitro znižanje temperature kleti in s tem mošta — ostane nepovreti sladkor, vino se ne čisti,
— prepozno zaznanje vonja po gnilih jajcih (boekser) in odlašanje z zračnim pretokom,
—	nedolivanje sodov po končanem vrenju
—	prepozen ali prehiter prvi pretok.
Čeprav so-vsi ti ukrepi, razen prvega pretoka, že za nami, verjetno ni bilo odveč, da smo jih na kratko ponovili, kajti v njih lahko vinogradnik najde vzrok, zakaj mu vino ni povrelo do konca, se ne čisti, ima previsoko barvo (porjavitev) itd.
In zdaj nekaj več o prvem pretoku vina, ki je eden od najpomembnejših kletarskih ukrepov, s katerim lahko vplivamo na nadaljnje dograjevanje (zorenje) in kakovost vina. Čas prvega pretoka je odvisen od posameznega letnika, čim boljši je vinski letnik (tu mislimo predvsem na visoke stopnje sladkorja v jagodah), tem prej pretakamo — in nasprotno.
Pretočimo ponavadi od konca novembra do druge polovice decembra, izjemoma lahko počakamo še dlje. Glavni pokazatelj, kdaj pretakati, nam je kislina v vinu ter zdravstveno stanje le-tega. Vina iz močno kislih moštov pretakamo kasneje, da se nam še po naravni poti zmanjša predivja kislina s pomočjo biološkega upadanja kisline (jaboično-mlečno vrenje). To pomeni, da imamo v slabih letnikih v moštih in vinih več jabolčne kot vinske, kisline, ki je odraz kakovostnega letnika, kot je bil letošnji. Bakterije mle-čno-kislinskega vrenja nam namreč razgradijo jabolčno kislino v bolj »blago« mlečno kislino in ogljikov dvokis. Tako nastane iz enega dela jabolčne 0,67 dela mlečne kisline. Tako se nam lahko zmanjša kislina v vinu za 3 — 5 g/1. Letos, ko lahko govorimo, da imamo enega od boljših letnikov, moramo zaradi povprečnih ali celo nizkih kislin (odvisno od sorte) pretakati prej, da ohranimo harmoničnost vina. Ne čakajmo, kot je pri nekaterih vinogradnikih v navadi, da počakajo ne glede na to, kakšne so kisline v vinu, da se jim vino očisti in potem pretočijo. Enako velja za primere, ko v vinu zaznamo vonj po gnilih jajcih. Tako vino takoj zračno pretočimo, s čimveč mešanja in prelivanja v curkih. Če smo pravočasno zaznali to napako in hitro ukrepali, preden seje ta vonj močno zasidral v vinu in po zračenju takšno vino srednje močno zaž-veplali, nam je kakovost vina minimalno prizadeta.
Pred prvim pretokom je tudi priporočljivo — poleg preskusa okusa in vonja — preskusiti obstojnost vina na zraku in s tem tudi ugotovimo, kako naj pretakamo — zračno ali brezzračno. V ta namen vzamemo iz soda, vino v brezbarven kozarec in ga pustimo 24 ur na zraku. Če je vino, ki smo ga vzeli iz soda, že čisto, pomeni, da ni potreben zračni pretok, razen če nam seveda smrdi po gnilih jajcih. Ko je vino motno in se nam na zraku očisti, potrebuje ta ko vino zračni pretok. Vino, ki ostane v kozarcu nespremenjeno, pomeni, da ni do konca povrelo, ali seje že pojavila sluzavost — vlečljivost vina. To potrebuje slabše ali močnejše zračenje. Vina, katerih moštov (povečini iz gnilega grozdja) nismo zadosti žveplali, porjavijo. Takemu vinu dodamo vinobran (kalijev meta-bisulfit), 10—20 g/hl, potem ga brezzračno pretočimo. Pri močnih porjavitvah je potrebno čiščenje takega vina z aktivnim ogljem. Pri posivitvah ali počrnitvah vina, vzrok za ti dve napaki je največkrat v tem, da je vino pri predelavi ali kasneje v sodu (nepremazan vijak z lojem na vratcih soda) prišlo v stik s težkimi kovinami. Tako vino moramo močno prezračiti, da se nam izločijo težke kovine, največkrat pa je potrebno tako imenovano modro čiščenje, za katero moramo dobiti posebno dovoljenje.
Zračni pretok vina pospešuje tudi dozorevanje vina, kajti kisik v zraku je glavni dejavnik pri dozorevanju in staranju vina. Vino v sodu ga dobiva skozi luknjice v sodu na podlagi stalnega spreminjanja zračnega tlaka. Kisik deluje tudi na buketne snovi, pri aromatičnih sortah se te z zračnim pretokom zmanjšajo ali celo izgubijo. Zorenje vina in upadanje kisline pospešuje tudi višja temperatura v kleteh. Če pri mladih vinih iz objektivnih razlogov (pomanjkanje posode) še nekako lahko opravimo zračni pretok, se tega pri kasnejših pretokih izogibamo. Vino je potrebno ob prvem pretoku srednje močno zažveplati (1 — 1,5 azbestnega traku/ hi), posebno še, če hočemo preprečiti biološki razkis. Naj na koncu poudarim, da je potreben takojšen prvi pretok, posebej pri vinih iz grozdja z drugih območij Jugoslavije (Srbija, Makedonija), ker imajo njihove sorte že po naravi manj kisline. Na žalost moram reči, da je to kupljeno grozdje marsikateremu vinogradniku na Goričkem nadomestilo lastno trgatev, ki je izpadla zaradi lanske katastrofalne toče.
MASTITIS - VEDNO AKTUALNO VPRAŠANJE
Lastna odgovornost rejcev
Čeprav je bilo o ukrepih ža varstvo živali pred mastitisom (vnetje vimena) napisanih več člankov v časopisih in so o bolezni govorili na predavanjih, rejci živine pa so dobili priročnik Varstvo živali pred kužnimi boleznimi, je še vedno nekaj lastnikov krav molznic, ki nasvetov ne upoštevajo, zato pa so potem nejevoljni, ko jim veterinarska inšpekcija prepove oddajanje mleka. V Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti so nam na vprašanje, kako je pravzaprav z zatiranjem mastitisa, takole odgovorili:
Mastitis je kužna bolezen, ki se zatira po zakonu. Vseh ukrepov ne more opraviti veterinarska služba: nekatere mora lastnik živali. V primeru pojava mastitisa ali znakov, po katerih je mogoče sumiti, da je žival zbolela, mora rejec to nemudoma sporočiti pooblaščeni veterinarski organizaciji ali občinskemu veterinarskemu inšpektorju. To pomeni, da je tisti, ki oddaja mleko, dolžan predvsem sam poskrbeti, da je mleko neoporečno. Še več: obstoji kazenska odgovornost za kršitev predpisov. Tisti, ki oddajajo mleko, imajo tudi kontrolne knjižice, kjer je na kratko napisano vse o mastitisu.
Verjamemo veterinarski službi, veterinarski inšpekciji in tovarni mlečnega prahu, da več, kot so storilii za prosvetljevanje, skoraj ne morejo storiti in da so zdaj na potezi še tisti rejci krav molznic, ki še vedno niso odpravili vseh vzrokov za pojav mastitisa. K sreči je teh čedalje manj, so pa zato neupravičeno toliko glasnejši, ko jim prepovedo oddajo mleka za določeno obdobje. Eden takih nas je spodbudil za ta zapis.	Š. Sobočan
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 7
naš/ kraji in ljudje
Kakšna je neka vas, njena duša in njeno življenje, o tem Ibi prav gotovo lahko povprašali vsakega vaščana posebej. Čeprav je dogajanje enako, pa bi vsak iz svojega zornega kota odgovoril nekoliko drugače,  Kakšni so torej Domanjševci  danes v očeh učiteljice?
Učitelji so bili tu vedno prišleki. »Razpisano je bilo pro-Isto delovno mesto in odločila sem se, da pridem v te goričke »hribe«. Sicer pa je bila to le pot iz sosednje lendavske obči-ne. Potem sem tu spoznala mo- ža in ostala,« pripoveduje Ka-I tiča Čahuk.
13 let je minilo od takrat. Tudi v tem kratkem obdobju se je I marsikaj spremenilo. »Večina stvari je šla na boljše. Če začnem že pri svojem delu. Na stari šoli v Domanjševcih, kjer Isem poučevala prvih šest let, so bile razmere za delo, od učilnic do učnih pripomočkov, zelo slabe. Potem sem bila dve leti na centralni dvojezični osnovni  šoli v Prosenjakovcih, sedaj pa H že nekaj let ponovno v Do-J manjševcih. Sedaj so razmere dosti boljše. Tu imajo prizidek, Ivse je sodobno urejeno, tako da res ničesar ne pogrešam.«
V prvem in drugem razredu podružnice je sedaj šest otrok in pa mešani oddelek vzgojno-varstvene enote. Tolikšno števi- lo učenev se bo obdržalo  najbrž še tri leta, potem pa jih
bo nekoliko kaj laže, če »Vsak reče,
manj. Je učitelju ima manj otrok? da je zaradi tega
Tudi v Domanjševcih so v zadnjem obdobju obnovili ali zgradili
več novih hiš.
Katica Čahuk
OB KRAJEVNEM PRAZNIKU RAZGRNILI DELOVNE USPEHE
V krajevni skupnosti Tešanov-ci, ki vključuje naselja Mlajtinci, Lukačevci, Suhi Vrh, Vučja Gomila in Tešanovci, so že dlje časa razmišljali o svojem krajevnem prazniku. Naposled so se dogovorili, da bodo pripravili prvi krajevni praznik ob letošnjem dnevu republike, to je zgodovinskem mejniku naših narodov in narodnosti. Na dvojno praznovanje so se skrbno pripravljali z namenom, da pred širšo javnostjo razgrnejo zavidanja vredne delovne uspehe, ki so jih dosegli
v zadnjem obdobju o velikem razumevanju in pomoči delovnih ljudi in občanov vseh naselij krajevne skupnosti. Nabito polna dvorana vaško-gasilskega doma v Tešanovcih in dobra udeležba občinskega vodstva na čelu s predsednikom skupščine občine Murska Sobota Andrejem Gerenčerjem, ki je bil slavnostni govornik, sta zgovoren dokaz, da cenijo dosežene uspehe. Prvi krajevni praznik v Tešanovcih pa je bila tudi lepa priložnost, da se s podelitvijo bronastih znakov Osvobodilne fronte javno oddolžijo tistim vaškim funkcionarjem, ki so največ prispevali pri
UČITELJ
NA VASI
Katica Čahuk
moje delo olajšano, a sama ne mislim tako. Pouk je dvojezičen, oddelek kombiniran, poleg tega pa, sta potem v prvem razredu še dve skupini, saj se otroci madžarske narodnosti opismenjujejo v madžarščini, otroci slovenske narodnosti pa v slovenščini. Lažje je seveda, če so takšni otroci, ki so nadarjeni in hitreje dojemajo, snov, lahko pa dobiš seveda generacijo, ki jim dela snov več težav. Če so potem trije otroci slabi, menijo ljudje, daje učitelj slab, ker jih ne zna naučiti. V razredu, kjer jih je 25 ali 26 in so le
razvoju posameznih naselij in celotne krajevne skupnosti Tešanovci.
V zadnjem obdobju so v krajevni skupnosti Tešanovci največ naredili pri modernizaciji cest, razširitvi telefonije in še na nekaterih področjih. V naselju Tešanovci je kar 53 gospodinjstev dobilo telefon, tako da ga ima skoraj vsako gospodinjstvo, vključno z oddaljeno kmetijo Dajč. Poleg razširitve telefonije so v Tešanovcih uredili še mrliško vežo, tako da lahko sedaj pogrebni
obred opravljajo na pokopališču. Preuredili so tudi kuhinjo in sanitarije v vaško-gasilskem domu ter postavili pomožni transformator. Telefonijo so razširili tudi v naseljih Maljtinci in Lukačevci za 23 številk in v Vučji Gomili, kjer so potrebe po telefonu v celoti rešili. Telefon pa pomeni veliko pridobitev tudi za naselje Suhi Vrh, čeprav gre samo za eno številko. Poleg tega so v Suhem Vrhu preuredili še mrliško vežico in uredili vodovod na pokopališče. V Vučji Gomili so preuredili gasilski dom, trgovino in mrliško vežico. V Mlajtincih in Lukačevcih pa so veliko sredstev
3 oziroma 4 slabi, je to potem I normalno in pričakovano.« 
Kljub vsemu pa Katica prizna, da je po eni strani tudi la-  žje. saj se lahko bolj posveti I vsakemu posamezniku. Najbrž H pa tudi otroci niso najbolj zadovoljni, saj jih je za igro pre- . malo. Vsaka stvar ima pač svo-  je dobre in slabe strani.
Učitelj na vasi pa se mora  vključevati tako v kulturno kot družbenopolitično življenje. I »Povsod je človek zraven ozi-  roma vsaj poskuša biti zraven. | Imeti mora svoj delež, saj je malo šolanih ljudi.« Šele v zadnjem obdobju, ko tudi mladi  ostajajo doma, je več tistih, ki  se šolajo. Prej je bilo tako, da | se tisti, ki so šli v svet po učenost niso več vračali v domačo v vas.	
»Sicer pa so ljudje odprti in  kljub nekaterim razprtijam, ki " so najbrž normalne povsod na svetu, kjer se ljudje družijo, po- H primejo takrat, ko je treba, sku-  paj za delo.« Dejstvo pa je, da  je pač denarja premalo. Asfaltna cesta v vasi je, toda ni tak- m šne povezave z okoliškimi kra-  ji. Telefonija je zdaj vsaj pribli- I žno urejena, saj je približno 20 " priključkov. Imajo trgovino, novo zbiralnico... Tudi avto- I bušne zveze so zdaj boljše, kot I so bile včasih. »Problematična  je tačas le ureditev vaškega doma. Potrebno bi bilo razširiti dvorano, urediti sanitarije in H garderobe ter na novo prekriti I streho. Za vse to pa je v teh tež- B kih časih premalo denarja.«
Kulturno življenje je Živah- m nejše predvsem v zimskih me- I secih — takrat je odprta tudi  vaška knjižnica. »Pohvaliti je “ potrebno predvsem mlade, ki so pripravljeni sodelovati. Pri-  pravili smo že nekaj kutlurnih I programov ob različnih prazni- I kih in pa veseli večer. Nasploh je mladinska organizacija v  zadnjih letih precej aktivna.«  Takrat, ko gostujejo v Domani-  ševcih različna gledališča, bo- " diši iz Vojvodine ali Madžarske, pa je dvorana vedno pol- I na. Takrat pridejo tudi starejši. H
Še smo govorili. O ljudeh, ki H kmetujejo in hodijo v službo, o novih in preurejenih hišah, ki  so v zadnjih letih dale vasi lep-  šo podobo. In to, da mladi I kljub vsemu ostajajo doma, da- " je tudi upanje na boljši jutri _
Domanjševec.
S. Eory
vložili v modernizacijo ceste Mlajtinci —Ivanci.
V krajevni skupnosti Tešanovci pa se ne zadovoljijo s tem, kar so dosegli, temveč smelo načrtujejo tudi za naprej, saj nočejo zaostajali za sosednjimi krajevnimi skupnostmi. Po sprejetih programih predvidevajo v Tešanovcih urediti fasado na vaško-gasil-
Podelili priznanja
Oh prvem prazniku krajevne skupnosti Tešanovci so pripravili proslavo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali moški pevski zbor, folklorna skupina, šolarji in mladina. Na slovesnosti sta govorila predsednik sveta KS Tešanovci Geza Rituper in predsednik SO Murska Sobota Andrej Gerenčer. Predsenik K K SZDL Tešanovci Dezi-der Koltaj pa je zaslužnim posameznikom podelil priznanja — bronasti znak OF. Dobili so jih: Jože Lipič. Geza Rituper. Geza Čmor in Dezider Koltaj iz Tešanovec. Janez Ovsenjak in Franc Cipot iz Mlajtinec. Jože Novak iz Suhega Vrha ter Olga Gujtman. Stefan Križanko in Zoltan Cigiit iz Vučje Gomile.
skem domu, modernizirati cesto Tešanovci—Vučja Gomila ter potegniti asfaltno prevleko na pokopališče in odcep ceste Far-telj —pokopališče. Tudi za naselji Mlajtinci —Lukačevci načrtujejo ureditev fasade na vaškem domu, modernizacijo ceste Mlajtinci—Tešanovci in ureditev prostora za odkup mleka. V Vučji Gomili naj bi poleg modernizacije ceste Tešanovci —Vučja Gomila dobili še ulično razsvetljavo in asfaltirali cesto do gasilskega doma. V Suhem Vrhu pa bodo nadaljevali z razširitvijo telefonije in uredili ulično razsvetljavo. Poleg tega pa v Tešanovcih ne pozabljajo tudi na društveno dejavnost, saj uspešno delujejo moški pevski zbor, folklorna skupina, nogometni klub, aktiv žena ter druga društva in organizacije.
Feri Maučec
RADENCI, MURSKA SOBOTA IN ŽELEZNE DVERI
Najlepše urejeni kraji
Tudi letos je posebna komisija Turistične zveze Slovenije ocenila najlepše urejene kraje, tokrat že dvajsetič. Na seznani je prišlo 36 krajev, ki so razvrščeni v štiri skupine — posebna skupina, turistični kraji, izletniški in tranzitni kraji ter manjši turistični kraji. Letos so bili še posebej pozorni na ekologijo v turizmu ter skrb za čim lepše okolje in vzgojo prebivalstva.
Kraje so prijavile območne turistične zveze ali tamkajšnja turistična društva. Iz Pomurja so se kar visoko uvrstili trije, in sicer so v posebni skupini ponovno na prvem mestu najlepše urejeni turistični kraj v Sloveniji Radenci, v drugi skupini turističnih krajev je za Ptujem in Bovcem zasedla tretje mesto Murska Sobota, v četrti skupini manjših turističnih krajev je za Ratežem na drugem mestu kraj Železne Dveri. Letos pogrešamo sodelovanje Veržeja, ki seje lani kar visoko uvrstil, sodelovali pa bi lahko še kateri drugi kraji, če jih turistična društva ne bi »pozabila« prijaviti.
V posebno skupino spadajo tradicionalni turistični kraji, Ra-dencem pa sledijo Postojna, Bled, Rogaška Slatina in Portorož. V oceni za Radence je komi-
SRBSKA JESEN - 1988 V
Somrak violinistov
Če dogodivščine ne bi občutil na lastni koži, bi jo imel samo za še eno v vrsti pretiravanj, natolcevanj med srbsko in slovensko javnostjo, katerih avtorji smo (žal) največkrat novinarji.
V četrtek, 20. oktobra 1988, nas je pot peljala v žarišče trenj in nemirov, na Kosovo. Kot je ravni in trenutku obiska primerno, je bilo vse skupaj skrbno načrtovano s strani srbskega stanovskega (novinarskega) društva. Popoldan ob petih naj bi se torej v glavnem mestu pokrajine pogovarjali s predsednikom predsedstva Kosova, Remzijem Kolgecijem. A zvedeli smo tudi, da bo istega dne ob dvanajstih eden proslulih mitingov Srbov in Črnogorcev — in sicer v predmestju Prištine, na Kosovem Polju. Kaj storiti? Prej ali slej je bilo jasno, da ne enega ne drugega ne moremo kar tako odpraviti. Zato je padla nagla (a se je potem izkazalo, da povsem pravilna) odločitev, da gre manjša skupina novinarjev na miting, večina pa se drži programa, torej se popoldan pogovarjamo s Kolgecijem.
Med popoldanskim pogovorom se je izkazalo, da je miting že šel h koncu. Tako so se nam pridružili tudi novinarji, ki so bili na mitingu. Z njimi je prišlo tudi nekaj srbskih, ki so posedli med nas. Tako na mojo desno črnolasa mladenka, novinarka Politike. Želela je vedeti, zakaj slovenski novinarji nismo bili na mitingu. Povedal sem ji kako in kaj. Nič več.
Huje sroAHO ...
JJanac je na Kocosy Gopannjia n rpyiia TpnaeceraK noBMHapa M3 CP CjioneHMje. Ohm cy ^anac bo^mjim BHme pasrosopa, a Kasa Jy TpajKMJiH o^y m na mmtmhf Cp6a m Upnoropapa y Kocosy Hojty, n^aHOBM npe^ce^HMuiTBa "Ali Kocosa, o^roBopujni cy mm ia to ca^a anje aro^no. Tano cy -e HOBMHapM M3 CP CjioaenMje -a Kocobom m mctmhom o weMy IOHOBO MHCbopMMCaJIM H8 je^HO ’A ce^HMiia y noKpajnHH.
Majhen črn okvirček z besedilom. Običajnemu bralcu ne pomeni nič posebnega. A sporočilo je tako, da v njem ni težko zaznati poskusa utrjevanja določenega bralčevega prepričanja, česar pa se ta pravzaprav niti ne zaveda. Žal tudi tega ne, da bere izmišljotino ...
Naslednjega jutra, po izstopu iz spalnika Kosovo Polje— Beograd, nas je (kaj pa drugega!) najbolj zanimalo poročanje srbskih časopisov o včerajšnjem protestnem shodu. Na 13. strani Politike smo poročilo res lahko prebrali. Ob tem nas je šokiral okvirček z močnejšim tiskom, kjer je pod naslovom Ni primerno ... pisalo:
sija zapisala: Radenci ostajajo v vrhu svoje posebne skupine, predvsem zaradi tega, ker zdravilišče živi s krajem in krajani z zdraviliščem. V Radencih ni ločnice med turističnim in bivalnim delom kraja, kot v nekaterih drugih zdraviliščih. Vse, kar je komisija pohvalila v prejšnjih letih, si zasluži pohvalo tudi letos. Naj še dodamo, da bodo v Radencih v kratkem rešili stare probleme, ki so kaziti videz kraja. Tako naj bi v kratkem obnovili Kapelski dom, v stari mesnici K K Gornja Radgona pa bo prodajalna vina. Letos so asfaltirali številne odseke cest, med drugim tudi mimo nove cerkve. Uredili so tudi ozadje restavracije Vikend, v kratkem pa bodo porušili stavbo, ki je motila sprehajalce v parku in obiskovalce Narodne
Danes se je na Kosovem mudila tudi skupina 30 novinarjev iz SR Slovenije. Opravili so več pogovorov, a ko so želeli oditi tudi na miting Srbov in Črnogorcev na Kosovem Polju, so jim člani predsedstva SAP Kosovo odgovorili, da to zdaj ni primerno. Tako so se novinarji iz SR Slovenije s Kosovom in resnico o njem ponovno informirali na eni od sej v pokrajini.
Kaj dodati? Da smo bili zbegani, besni, obupani, da smo nejeverno zmajevali z glavami? Razsežnost manipulacije samo še podkrepljujeta dejstvi, da je bil tekst objavljen le v tretji, beograjski izdaji Politike (ne torej tudi Kosovu) in da gre za dnevnik, ki gaje po vplivu in razširjenosti med Srbi mogoče primerjati z Delom za Slovence.
Še istega popoldneva smo bili na pogovorih v Politikini hiši. Ko smo se poslavljali in se zaradi prezasedenosti dvigala peš napotili proti pritličju, je novinarka — črnolasa znanka iz Prištine — prisopihala za mano in nekako »skesano priznala svojo napako« — seveda ob obveznem zanikanju, da bi sporne besede sama zapisala — menda se je le telefonsko dogovarjala z dopisnikom in je potem v časopisu »tako ispa-lo«. A to zdaj ni več pomembno. Tudi ni pomembno, da novinarjem (vsaj v Sloveniji smo vajeni takega dela) še na misel ne pride, da bi uradno politiko spraševali, katere dogodke naj spremljamo in katere ne. Zastavlja se namreč vrsta mnogo resnejših in usodnejših vprašanj.
Kaj je z jugoslovanskim medijskim prostorom? Kje je novinarska etika, če hočete občečloveška morala — ne nazadnje: zakaj so že čez nekaj dni (spet v Beogradu) skorajda zmagoslavno in brez posebnih polemik sprejeli novinarski kodeks? Farsa. Farsa, ker kodeks obvezuje le moralno, ta pa je — morala namreč — kot kažejo izkušnje zadnjih mesecev vsaj med novinarji na psu.
Ves čas obiska v Srbiji nas je spremljal Jug Grizelj. Jugoslovanski kozmopolit in eden najbolj priznanih novinarjev, kar jih je dala ta dežala. Takrat je še bil predsednik srbskega stanovskega društva. Zdaj ni več, ker je odstopil. Verjamem, da so dogodivščine, kot je opisana, vplivale na njegovo odločitev. Omenjam pa ga zato, ker je že pred časom pisal o violinistih v kupleraju. Novinarji naj bi bili poceni godci, ki muzicirajo v še bolj poceni javnih lokalih. Smo res? Poduk zgodbice, ki žal ni priložnostno izmiš
restavracije.
Tudi v Murski Soboti so v minulih letih kar precej postorili za boljši videz, velika zasluga pa gre seveda turističnemu društvu. Komisija je v oceni zapisala:
Zgled vsem slovenskim tovarnam je Tovarna oblačil in perila Mura, ki z urejenimi stavbami in njihovo okolico v mnogočem vpliva na prijetno podobo kraja. Upamo, da se bo po njej zgledovala tudi druga murskosoboška industrija. Novi bloki, urejeni gostinski lokali, avtobusna postaja, ki sicer še nima končne podobe, asfaltirani pločniki, slepe ulice v stanovanjskem naselju, ki preprečujejo prometni živžav, in še kakšne pohvalne plati se dopolnjujejo z akcijo Turističnega društva Murska Sobota Naše mesto — čisto mesto in šemo vodijo h končnemu cilju — urejenemu mestu.
Upamo, da se bo prihodnje leto prijavilo za ocenjevanje še več pomurskih krajev.
Bernarda Peček
ljena basen, ampak del resnice iz letošnje srbske jeseni, prav gotovo pelje v to smer.
Še nekaj se mi poraja, ko premišljujem o sedanjosti Jugoslavije, Srbije in Šlovenije znotraj nje: oboji se gotovo kar tako (čez noč) niso začeli gledati postrani. Tudi ni res, da Srbi kar naenkrat mrzijo slovenske politike (spomnite se gesel z mitingov!) in Slovenci srbske (znani ljubljanski grafiti). Gre pa za neko drugo resnico, za katero poudarjam, da je zgolj izkustvene narave in še to v tesni zvezi z opisovanim obiskom v Srbiji : to pa je obratno sorazmerje med sposobnostjo demokratičnega dialoga in domnevno izobraženostjo, razgledanostjo. Pri čačanskem kmetu smo tako govorili sproščeno, našli skupne točke, čeprav ni bilo vedno unificirane-ga mnenja. Zato pa smo se (čast izjemam) toliko težje razumeli novinarji med sabo. Verjemite, da jezikovne bariere še zdaleč niso bile osnovni vzrok ...
Vračam se k violinistom. Je novinarstvo res le še transmisija politike, žogobrca, raznovrstnih mogočnežev? Zdi se, da je vse to bilo nekoč izjema. Bojim se, da dandanes tovrstno udinjanje postaja pravilo. Pravilo, ki pušča v prijetnem skri-
Naj se še sam poslužim krepkejšega tiska in okvirčka. Pa ne zato, da bi si karkoli izmislil, pač pa, ker je direktor Politike, Živorad Minovič, po našem posredovanju v zvezi s spornim pisanjem obljubil popravek in se opravičil. To sicer ne more rešiti vrste zapletenih problemov, ki se pojavljajo v ju-gonovinarstvu, malce karikirano pa lahko pričakujemo, da bo poslej v javnih občilih polagoma več popravkov kot izvirnih besedil...
tem kotičku škodoželjno hahljajoče se dirigente, novinarstvo in novinarje pa potiska na strmo pot samouničenja. Kdo se bo tega zavedel in preprečil, če ne novinarji?! Koliko violinistov, TENKOČUTNIH UMETNIKOV, bo svoje violine protestno in za vedno postavilo v kot pozabljenja, preden bo spet mogoče svobodno, razigrano, melodično, resnično vrhunsko muziciranje?
Bojan Peček
STRAN 8
VESTNIK, 8. DECEMBRA W88
kulturna obzorja
Živeti poezijo in pesniti življenje
Zanimivega človeka ni težko portretirati. Posebno če je to Ciril Zlobec — 63-letni mladenič, za kakršnega ga je na minulem literarnem večeru v Murski Soboti označil urednik Pomurske založbe, Ludvik Sočič. Pravzaprav se je pisatelj, predvsem kot pesnik, predstavil sam. Dobršen del več kot poldrugo uro trajajočega srečanja si je dal duška v interpretiranju svojih pesmi. Tokrat po avtorskem izboru, kar je bilo svojevrstno doživetje, tako kot ura, preživeta z njim v pogovoru po proslavi in pred literarnim večerom.
Iskriv, dinamičen, z odgovori na vsa vprašanja, iskren tako v nasmehu kot besedah je pisatelj kljub temu, da je zabredel v politične vode, ohranil svoj tok, svojo pokončno držo. Skoraj malce objesten je, ko se tako odprto zasmeji in mu temne oči izpod košatih obrvi bliskajo tako kot stre-lice v povedanem. Predvsem tistem o programskih jedrih, ko bi nas Slovence odpeljali žejne čez vodo, če Zlobec ne bi povzdignil svojega glasu. S tem si je sicer nakopal jezo mnogih, med politiki tudi takrat še pomurskega frontnika, ki je dejal nekako tako: »Mi politiki, lahko še toliko govorimo, pa nas ne poslušate, potem pa se pojavi na ekranu en kulturnik in mu vsi prisluhnete.« In res smo mu! Njegove opredelitve so jasne in neprizanesljive tudi sedaj, ko je v vrstah politikov, kot pisatelj v vrhu stanovskega združenja pa bi mu morali že zdavnaj prej, ko je napovedoval sedanje dogajanje v Jugoslaviji. Predvsem z vidika velikosrbskih teženj.
Ciril Zlobec je Kraševec, ki se zaveda svojih korenin. Potem ko je njegova družina že zapustila rojstno hišo, jo je ponovno odkril zase in za svojega vnuka, ter vse, ki so mu blizu. Ženo, ki ga je spremljala, ko smo se prvič srečali z njim na Cankovi, pri odkritju spomenika Avgustu Pavlu. Sina Jašo, ki si je s svojo mladostno neugnanostjo nakopal veliko težav in dozoreva ob svojem očetu, njegov sobesednik je in brat trinajst let mlajše sestre — hčerke, ki je Cirila Zlobca pomladila. Nasploh pa deluje brez sivine v laseh z leti nedoločen in neobremenjen, človek, ki ne pozna utrujenosti in se sesede šele doma, in potem, ko naslednje jutro po napornem dnevu potegne za kakšno uro.
Kdo sem, se je spraševal v prvi pesmi, ki jo je povedal, in nadaljeval s ciklom Beseda, ki je nastal pred več kot 20 leti, dokončal pa ga je šele pred nedavnim z naslovom Res beseda. »Vso te imam, beseda, pa ne morem krikniti,« je njegova izpoved pesnika, ponovitev resnice vseh teh let in refren, ki se ponavlja v njegovem življenju. V opredeljevanju besede kot človeške funkcije, spoznanja . . .
»Zdaj, ko najdeš že za vsako stojnico preroka, ni več besede, ki bi šla pred nami. Z besedami v rokah, z besedami pod pazduho, z besedami na hrbtu, z besedami na glavi, z besedami, ki si zataknemo jih za klobuk, da smo lahko vsaj malo hojlali, z besedami v nasmehu, z besedami v pogledu, z besedami v trebuhu, z besedami v priklonu, v stisku roke, z dišečimi besedami v gumbnici, z večerno belimi besedami v sprejemno črni obleki, z besedami na riti kavbojk, z besedami po vseh žepih, z besedami, besedami, besedami krošnjarimo med sabo, a ne najdeš več besede, ene same, ki bi šla pred nami. Vso te imam in te ne najdem, da bi bil, kar sem in moram biti. Umiraš hkrati z rojstvom, ki si prvi ali zadnji utrip v življenju le nečesa drugega. Ne tako, kričim v to brezod-mevno goro časa, ta naš brezod-mevni vikend. Ne tako. In čutim, da je to beseda, ki je hkrati rojstvo in smrt — potem nič drugega.« Pesem se nadaljuje, vendar utesnjena v vodoravne vrstice ni tista, kot je zvenela iz avtorjevih ust in je zabeležena v eni od številnih zbirk njegovih pesmi. Med njimi izstopajo ljubezenske, in Ciril Zlobec je kot pesnik najbolj znan prav po ljubezenski liriki ter druženju z Minattijem, Kovičem in Menartom v Pesmih štirih — zbirki, ki je pomenila prelomnico. V tistih letih, ko je Miško Kranjec slavil petdesetletnico, je bil Ciril Zlobec prvič v Prekmurju, ko se je štirim pridružil še Ivan Potrč, vsi pa so recitirali po
vasen, se zaljubljali v učiteljice in imeli težave, ker so se prehitro navezali in niso pravočasno zapuščali prizorišč. »To je bilo eno najlepših doživetij,« se spominja, in tudi dogodka (spet s Cankove), ko ga je neka mladenka poimenovala za Aškerca, ker jo je očitno zmedla njegova brada.
Na vprašanje, kaj je predvsem, je pesnik-pisatelj, esejist, politik odgovoril, da je najbolj preprosta oznaka Ciril Zlobec, pa naj si jo vsak po svoje predstavlja. Pri nadaljnjem vrtanju na to temo pa je med drugim dejal, da ni tako neumen, da bi o sebi slabo govoril, publika pa verjetno ne bi sprejela hvale, kako pošten fant je, delaven in priden, zato je ostalo vprašanje odprto — za ogrevanje v hladni galeriji, kjer je literarni večer potekal. Vzpostavljen je bil stik s človekom, s katerim se je zadovoljstvo pogovarjati in ga potem ponovno doživljati pri prelivanju doživetega na papir, čeprav z rahlo časovno odmaknjenostjo in bojaznijo, da ne bi izpadel preveč všečen.
Ciril Zlobec — pisatelj v politiki
»Ker ste se mi zahvalili z aplavzom in bi bil moj po kakovosti neustrezen, ker sem pač en sam, naj se vam z besedami zahvalim za pozornost, s katero ste spremljali moja razmišljanja, ki nočejo biti in niso forumska stališča Socialistične zveze. Lahko da so v marsičem, niso pa sprejeta kot taka, kajti jaz kot pisatelj dosledno tudi podpredsednik Socialistične zveze vztrajam na poziciji, da pišem literaturo od svojega trinajstega leta, v politiki pa sem šele drugi mandat — torej omejeno obdobje in lahko bi bil na neki drugi funkciji. Torej je to zame vzporedna dejavnost, zato se osebno sploh nimam za politika, ampak samo za pisatelja v politiki. Tega ne pojmujem kot samopod-cenjevanje, ampak mislim, da bi moralo biti v politiki več ljudi, ki bi vanjo vnesli profesionalnost stroke, iz kate-reprihajajo. Če bi bilo v povojnem času veliko več ekonomistov v politiki, ki bi ostali ekonomisti, veliko več šolnikov, ki bi ostali pedagogi in določali zakonodajo in načine, bi seveda nikoli ne bili v krizi, v kateri smo. Politika ni vseobsegajoča veda, politika je smisel za sintezo. Velik politik je tisti, ki zna zbrati okoli sebe velike strokovnjake, jih poslušati in potem najti najustreznejšo sintezo iz tega, kar kot stroka odkrivajo. In če lahko kaj prispevam k politiki na tem in drugih mestih, na katerih sem že bil, je prav to, da skušam resnično najbolj avtentično in brezobzirno zagovarjati neko svojo najprej individualno in potem tudi kolektivno misel in čustvo slovenskega intelektualca. Ne samo kulturnika v ožjem smislu, ampak intelektualca v širšem. In če ima kdo za to posluh, je to edina možnost mojega prispevka v politiki. Ker pa se človek moti tudi v političnem delu, kot v vsakem drugem, sem se morda tudi jaz v marsičem motil, ko sem dajal ocene v današnjem pogovoru. Zato se opravičujem vsem, ki se v marsičem z mano ne strinjate, pa iz vljudnosti ali utrujenosti niste ugovarjali. Vsekakor pa moram reči, da je bil moj namen iskren: spodbuditi tudi v vas, da vsak po svojem področju in v okviru, ki ga ima na razpolago, čim bolj samostojno, individualno, ponosno in odgovorno razmišlja in deluje,« je sklenil svoj literarni večer v soboški galeriji Ciril Zlobec.
Še prej je navduši! s svojim priložnostno—slovesnim nagovorom na radijski uri — proslavi 30-letnice Radia Murska Sobota. Brez običajnih papirnatih fraz je iz srca in jubileju radia na stičišču meja primerno potegni! vzporednice med italijansko in madžarsko narodnostjo, razvojem in sožitjem med ljudmi ob mejah. Govoril je izkustveno, brez neskončnih listov, ki so sicer nepogrešljivi v rokah politikov. Izražal se je kot človek, ki ima kaj povedati, in to tudi zna na pravi način.
Brigita Bavčar
CENTROV
JUBILEJ
Kulturni center Miško Kranjec v Murski Soboti je zadnji četrtek v novembru proslavil desetletnico delovanja. Za kulturno vzdušje so poskrbele učenke soboške glasbene šole, slovesna pa je bila tudi seja zbora delavcev te enovite delovne organizacije, ki združuje knjižnično, muzejsko, galerijsko in kinematografsko dejavnost. Na njej je imel slavnostni nagovor direktor Kulturnega centra Branko Mernik, jubilej pa je bil priložnost za vročitev nagrad in priznanj, ki so jih za delo na kulturnem področju prejeli dr. Vanek Šiftar, Jože Vild, Ferenc Kiraly in Franc Me-. sarič. Prav tako pa za sodelovanje Vlado Goldinski, Ivan Obal, Marija Mat-jašec, Martin Gjerek in Brigita Bavčar. Branko Mernik je od zaposlenih v kulturnem centru prejel zahvalo za uspešno vodenje, jubilanta ob trideset- in dvajsetletnici dela sta Mancika Antalič in Tomaž Kuhar, upokojence iz vrst kulturnih delavcev pa so za njihovo minulo delo nagradili s cvetjem.
Z izbranimi besedami se je za pozornost zahvalil najstarejši med nagrajenci — dr. Vanek Šiftar. Spomnil je na štafetno palico in tudi v kulturniških vrstah in z rimo zaključil svoj ganljiv priložnostni nagovor.
So ljudje, ki se potrjujejo s svojim delom in si ne želijo publicitete, kot oni drugi, ki se radi čim-večkrat slišijo in vidijo. Da se lahko, smo novinarji sokrivi, ker jim to omogočamo, redko pa odkrivamo bolj tihe, a vendar zanimive sogovornike. Tak je zborovodja moškega komornega zbora Beltinci, Jože Grlec, ki smo ga poiskali v soboški glasbeni šoli in zmotili pri pouku, da sicer ne bi odšel in se tako ne bi mogli pogovarjati z njim. Bilo bi škoda, saj se je spontano odzval vprašanjem, tako kot se mu v zboru odzivajo pevci in otroci, ki jih uči glasbe.
Kako dolgo že uspešno vodite moški komorni zbor Beltinci?
»Ta moški pevski zbor vodim od leta 1980, ko sem ga prevzel na pobudo pevcev.«
Poje jih sedemnajst, z vami vas je osemnajst članov. Ste v glavnem domačini?
»Ja večinoma Beltinčani, nekaj pevcev pa je tudi iz okoliških krajev. Vadimo dvakrat tedensko in radi prihajajo, čeprav so včasih tudi kakšne težave s tem, kar je povsod prisotno. Študiramo vse vrste žanre, od ljudskih do narodnih in umetnih pesmi.«
Kot kaže, ste izjemno skromni in natančni pri delu. Ne nastopate, dokler niste prepričani, da je lahko petje na odru brezhibno?
»Zelo radi nastopamo, vendar je moja opredelitev ta: če greš na oder, zapoješ, kar se da intenzivno, prepričljivo, da imajo poslušalci globlji vtis, da s koncerta nekaj odnesejo; nekaj dobrega, prijetnega. Če nisem prepričan in vidim, da zbor ni povsem pripravljen, ne nastopamo.«
To je jamstvo za kakovost nastopa. Vaš zadnji je bil v skupščinski dvorani v Murski Soboti ob občinskem prazniku, kateri pa je bil tisti, ki ga v spominu beležite kot najuspešnejšega?
»Več je bilo teh nastopov in gostovanj; na Madžarskem v Kbrmendu v sklopu takratne revije pevskih zborov in bili so navdušeni. Nazadnje smo bili tudi v Zvezni republiki Nemčiji, na severu v Crefeldu, kamor smo bili povabljeni prek neke druge zveze, in gostovanje bilo čudovito. Udeležili pa smo se tudi številnih občinskih in medobčinskih pevskih revij, se na njih odrezali, če lahko to sodim po ugodnih kritikah strokovnjakov, ki so nas poslušali, težko pa bi rekel, kdaj smo bili najuspešnejši, oziroma kateri nastop bi postavil v ospredje.«
Kaj pa ambicije?
»Z ambicijami pa je takole; veste, preveč ambiciozen ne smeš biti, ker to človeka preveč izčrpava, ubija na svoj način. Pač le do neke mere si lahko to privoščiš, ko pa zaznaš, da so potrebne zavore, zaviraš.«
Vi ste po poklicu glasbenik in poučujete na glasbeni šoli, kjer se pogovarjava. Zborovodstvo je to-
bb
ZBOROVODJA UBRANEGA
BELTINSKEGA ZBORA
rej le del vašega glasbenega udejstvovanja?
»Ja. Kot veste, delam tu na glasbeni šoli v Murski Soboti, na njenem dislociranem oddelku v Beltincih in pomagam tudi drugod, če imam čas in če ni na rovaš družine, otrok. Angažiram se na vseh področjih.«
Torej vam ni dolgčas med glasbenimi dejavnostmi, ki se jim razdajate, katera je vam osebno najbližje?
»Pevska kultura, petje. Moški zbor zveni čudovito, kadar je ubran, ko ljudje pojejo z dušo, in morda prav v tem najdem največ zadovoljstva. Včasih, ko se pojavijo težave, človek tudi malo obupa, toda vseeno se mi zdi, da tu dobim največ. Ker je opazno tisto, kar si vložil, ker te za dobro odpeto pesem poslušalci nagra-
JOŽE GRLEC ZA KLAVIRJEM
dijo z aplavzom. Drugje pa ti kdo bolj redko reče hvala.«
Izrečene pohvale morda ne, toda gotovo je spodbuda videti otroka, ki ste ga navdušili za glasbo za vse življenje.
»Seveda, to je res. Z otroki, ki prihajajo v glasbeno šolo, pa je tako. Eni prihajajo zato, ker so zainteresirani in bi se radi kaj naučili, drugi pa prihajajo kar tako, zaradi ugoditve staršem. S slednjimi je nekoliko več problemov, vendar jih poskušam enako navdušiti. Nekatere tudi s prepričevanjem, da bo kasneje, ko odrastejo, njihov odnos do glasbe drugačen in jim bo morda žal, da ji niso v mladosti namenili več časa. To se je že tudi zgodilo, vendar je življenje pač tako, da nismo vsi enaki.«
To gotovo, in posebej problematično je, kadar hodijo v glasbeno šolo otroci staršev, ki želijo prek njih uresničiti svoje neuresničene ambicije in iluzije.
Bred kratkim sta pri Pomurski založbi izšli knjigi Čudoviti svet not in Čudoviti svet glasbil. Se vam ne zdi, da sta pravšnja oblika za navdušenje otroka za glasbo na neformalen način?
»Knjig mi podrobneje še ni uspelo pregledati, se pa strinjam, da sta, kljub različnim pripombam nanju, priročna učbenika za tiste otroke, ki se želijo izpopolnjevanja v glasbi. In to ne le zaradi zahtevka staršev, ampak otrok samih.«
Pred kratkim smo imeli v Murski Soboti glasbeno delavnico. Vodil jo je Lado Jakša. V pogovoru z njim sem zvedela, da so tja prihajali otroci, ki jih glasba res priteguje, ob tem pa so izrazili željo po večji strnitvi teorije in prakse na glasbeni šoli. Kaj vi sodite o tem, da bi oboje res potekalo bolj vzporedno in dalo učencem glasbe celovitejši odnos do nje, neobremenjeno in z več občutka?
»Mi smo strokovna šola in moramo nuditi tisto, kar predpisujejo učni načrti, zaradi tega,
ker se lahko učenec, ko dozori, odloči za nadaljevanje študija glasbe. Če se določenega ne bi naučil, bi mu to manjkalo. Po drugi strani pa bi bilo za učence, ki ne nameravajo nadaljevati študija glasbe, bolje, da bi se morda bolj kot teoriji posvečali izvajanju na inštrumentu. Jaz sem poučeval teoretični pouk dvanajst let in sem to upošteval, seveda pa je delo <5d pedagoga do pedagoga različno in težko je komu soliti pamet. Je pa načelo, da naj bi se utrdili teoretični temelji in potem vse ostalo.«
Vi ste iz glasbene družine. Igrajo tudi vaši otroci?
»Moji otroci igrajo, vendar se je starejši sin, ki je igral kar pet let, preusmeril v povsem drug poklic, tudi drugi se zaradi slabih perspektiv ni odločil za glasbo, vztraja le še hčerkica, ki je mlajša. Ker sb taki časi, da se ne da graditi le na družinski tradiciji, je treba gledati na življenje tudi z drugačnega, bolj praktičnega vidika, in ta je izbrati donosnejši poklic.«
Brigita Bavčar
kulturni koledar
ČETRTEK, 8. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA — Ob 12.00 bo v galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec 2. seja problemske konference o prostorski problematiki izvajalcev kulturnih dejavnosti v soboški občini, ki jo organizira občinska konferenca Socialitične zveze. Vodil jo bo predsednik Sveta za kulturo pri predsedstvu fronte organizacije v Murski Soboti, Jože Vugrinec, vodja Pokrajinske in študijske knjižnice.
PETEK, 9. DECEMBRA
MURSKA SOBOTA - Ob 19.00 bo v Klubu mladih literarni večer z Milanom Vincetičem in Ferijem Lainšč-kom.
Literarni večer z Jožetom O la jem (na sliki zakritim za dlanmi) je bil zanimivo doživetje. Zato, ker je vela v Klubu mladih, kjer je konec oktobra potekal, domačnost, pa tudi zato, ker so se tako Franci Just, ki je predstavil pesniško zbirko Itaka, kot Brigita Perhavec in Milivoj Miki Roš, ki sta interpretirala pesmi iz nje, potrudili. V krogu svojih prijateljev in znancev, predvsem pa kulturnih zanesenjakov, ki spremljamo kulturne prireditve, jim je uspelo približati delo rojaka, njemu samemu pa kasneje vzpostaviti pristen stik s citiranjem svoje pesmi Daleč.
Tokrat se nam v soboškem Klubu mladih obeta drug literarni večer. Književnika Feri Lainšček in Milan Vincetič vabita na predstavitev njune skupne knjige nove! Za svetlimi obzorji. Na Kulturnih je bila v 44. številki Vestnika objavljena recenzija, avtorjev podpis je v tiskarni očitno izpadel in tako tokrat zapišimo, da je to Franci Just, siva knjižica, ki so jo natisnili v Založbi Obzorja Maribor, pa neobičajna publikacija. O njej in drugih delih več na literarnem večeru, po katerem bo pogovor z avtorjema.
SOBOTA, 10. DECEMBRA
LENDAVA — V hotelu Lipa se bo ob 19.00 začel prvi plesni večer v živo z Bojanom Adamičem in Meri Avsenak. Imenuje se Šopek zate, tako kot drugi, ki mu bo sledil naslednjo soboto, ko pride v goste Arsen Dedič.
razstave
MURSKA SOBOTA — V galeriji kulturnega centra Miško Kranjec so razstavljena dela pomurskih likovnih umetnikov.
Pokrajinski muzej in arheološka, etnološka ter zbirka NOB v njem so na ogled med 10. in 12. uro.
LENDAVA — V galeriji Lendava so razstavljena dela 16. mednarodne likovne kolonije.
RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so na ogled akvareli akademske slikarke Martine Golija.
V Galeriji 88 v Mariboru je odprta razstava slik Janka Lešnika.
Knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigarni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: Milan Vincetič, Feri Lainšček - ZA SVETLIMI OBZORJI (Založba Obzorja), Petra Fajdiga-Se-ver - JEŽEK NA PARKETU (Založba Borec) in Marjan Horvat, Metka Roglič, David Tasič — V IMENU LJUDSTVA (Proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani, junij, julij 1988).
! V IMENU O i LJUDSTVAW
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 9
varnost in samozaščita
riliaaEoSmiEW
Tatvino, s katero storilec odtuji občanu predmet, ki ga je ta imel pri sebi ali ob sebi, imenujemo žepna tatvina. Ime so žepne tatvine dobile zato, ker imajo žrtve največkrat določene stvari v žepih (denarnice, denar, ure). Storilce teh tatvin imenujemo žeparji. Žeparje lahko po sposobnostih razdelimo v specialiste in priložnostne žeparje. Za specialiste je značilno, da so storilci, ki so se izučili žepariti od starejših žeparjev ter so tako usposobljeni, da jih je težko zalotiti oz. prijeti, ko izvršujejo žepne tatvine. Žepne tatvine izvršujejo kot posamezniki ali kot organizirane skupine. Žepar se obnaša kot drugi občani in z ničemer ne zbuja pozornosti. Pri izvršitvi žepne tatvine si pomaga tako, da z raznimi predmeti, kot so časopis, aktovka ali oblačilo, dano preko roke, prikriva tatvino. Po dejanju se hitro oddalji in predmete, s katerimi bi mu lahko dokazali tatvino, odvrže, kot so to denarnice z dokumenti, med tem ko ostale predmete, kot je to denar, zadrži. V organiziranih skupinah si skupina razdeli vloge tako, da eden izvrši tatvino in da takoj po izvršeni tatvini ukradeni predmet drugemu, ta pa potem predmet izroči končnemu prevzemniku. Priložnostni žeparji po svojih sposobnostih za izvrševanje žepnih tatvin zelo zaostajajo
ŽEPNE TATVINE za specialisti in izvršijo žepno tatvino le, ko so predmeti pri osebi slabo zavarovani in vabljivi ter največkrat izkoristijo oškodovančevo nemoč, kot sta starost ali vinjenost.
Da žepar lahko izvrši žepno tatvino, morajo biti podane okoliščine, kot so:
— da ima žrtev denarnico v zunanjem žepu obleke ali v zadnjem žepu hlač,
— da ima žrtev denarnico v odprtem cekarju ali torbici,
— da žrtev ne spremlja dogodkov okrog sebe in ne razmišlja o okoliščinah, ki so pogoj za izvršitev žepne tatvine,
— da je na manjšem prostoru ustvarjena gneča, to je ob vstopu v avtobuse, na sejmih ali drugih prireditvah.
Pri tem je potrebno poudariti, da v primeru, če niso podane okoliščine, primerne za izvršitev dejanja, le-te žeparji lahko tudi sami ustvarjajo. Tako pomagači ustvarjajo gnečo pred vstopi v avtobus ali pa se eden vleže na tla in hlini slabost ali epileptični napad ter tako vzbudi pozornost občanov, ki se takoj zberejo okrog njega. Pogosta oblika je
tudi, ko se žepar zaleti v žrtev, hkrati pa že vleče denarnico iz žepa. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na žeparje, ki odrežejo zunanje in hlačne žepe ter pasove torbic.
Poleg tega je potrebno poudariti, da v večini primerov žeparji opazujejo žrtve z namenom, da ugotovijo, ali ima žrtev denar in koliko, ter kam denarnico ali drug vrednejši predmet spravlja. Šele po tej ugotovitvi žepar počaka na primeren trenutek in kraj, da izvrši žepno tatvino.
Na območju UNZ Murska Sobota žepne tatvine ne predstavljajo večjega problema, saj letno obravnavamo le 5 do 10 tovrstnih tatvin, poleg tega pa lahko poudarimo, da smo večino primerov uspeli raziskati. Značilno za storilce, ki izvršujejo žepne tatvine na območju UNZ Murska Sobota je, da so to predvsem priložnostni žeparji. V času večjih prireditev v Pomurju kot so razni sejmi, pa prihajajo z namenom izvrševanja žepnih tatvin žeparji iz drugih delov naše republike ali iz drugih republik, za katere pa že lahko trdimo, da so dobro izurjeni žeparji.
Na koncu vse občane opozarjamo, da denarnice in druge dra-
gocenejše predmete, ki jih imate pri sebi, spravljate v notranje žepe oblačil, da jih ne nosite v odprtih cekarjih ali torbicah ter da se izogibate gnečam, kjer bi lahko bili žrtev kaznivega dejanja žepne tatvine.
Darko ŽABKAR
ŠOLA ZA PROMETNE
TEHNIKE
Zaradi precejšnjega zanimanja za poklic prometnega tehnika so se na Delavski univerzi v Gornji Radgoni spet odločili, da organizirajo šolo za prometne tehnike. Začeli jo bodo s tretjim letnikom (šola ima štiri letnike), zato vanjo vpisujejo le kandidate, ki so si že pridobili četrto stopnjo izobrazbe. V primera, da kdo od kandidatov ne izpolnjuje vseh pogojev za vpis v tretji letnik, bodo zanje posebej organizirali dopolnilno izobraževanje iz tistih predmetov, za katere bo potrebno opravljati diferencialne izpite. Pogoj za vpis je torej končana dvo- ali tri-letna poklicna šola z zaključnim izpitom.
R. Janžovec
Vzgoja in izobraževanje
AGROSERVIS, p. o. Murska Sobota
Pripravite svoje vozilo za hladnejše dni. Potrebovali boste hladilno tekočino. In pravočasno si zaščitite vozilo pred rjo. Priporočamo vam zaščito dinitrol.
zaščita
zaščita

Obveščamo
občane Pomurja, da bodo zaradi rednih letnih popisov zalog zdravil in drugega blaga v mesecu decembru 1988 lekarne v Pomurju zaprte v naslednjih dneh:
— lekarna Beltinci v ponedeljek, 19. decembra,
— lekarna G. Radgona v torek, 20. decembra,
— lekarna Lendava v četrtek, 22. decembra,
— lekarna Ljutomer v ponedeljek, 26. decembra,
— lekarna M. Sobota v torek, 27. decembra,
— lekarniške postaje G. Petrovci, Dobrovnik in Turnišče v sredo, 28. decembra, do vključno 3. januarja 1989,
— lekarniške postaje Grad in Križevci pri Ljutomeru v četrtek, 29. decembra, do vključno 3. januarja 1989,
— lekarniške postaje Črenšovci in Radenci v petek, 30. decembra, do vključno 3. januarja 1989.
Na dan popisa v lekarni M. Sobota, 27. decembra 1988, bo lekarna v Beltincih odprta od 7.00 do 19.00, od 19.00 naprej pa ima lekarna M. Sobota dežurno službo.
POMURSKI ZDRAVSTVENI CENTER
TOZD POMURSKE LEKARNE
MURSKA SOBOTA
za večjo varnost
Področje vzgoje in izobraževanja je izredno pomembno za, večjo prometno varnost, za dvig prometne kulture občanov in vseh ljudi, ki sodelujejo v prometu. V programu aktivnosti za izboljšanje varnosti v cestnem prometu je zaradi tega dan velik poudarek temu področju. Najprej bo potrebno opraviti analizo izvajanja vzgojno-izobraževalne-ga dela v prometni vzgoji v vseh vzgojno-izobraževalnih organizacijah.' Nekatere slabosti iz dosedanjega dela bo potrebno odpraviti. Posebej pomembno bo zagotoviti ustrezne učbenike in pripomočke ter pripraviti strokovna posvetovanja in seminarje za predšolsko prometno vzgojo in delo v osnovni šoli. Predvideno je tudi vključevanje prometnovz-
gojnih vsebin v posamezna predmetna področja v srednjih šolah. Tudi sistem šolanja poklicnih voznikov bo potrebno spremeniti. Vključevanje prometne vzgoje v usposabljanje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se je sicer že začelo, a ne tudi zaživelo. Ob usposabljanju prebivalstva bo potrebno bolj kot doslej govoriti ljudem o prometni varnosti. Da bi bila prometna vzgoja čim množičnejša, bo potrebno vključevanje vsebin, pomembnih za boljšo prometno varnost, v vsakodnevno uredniško politiko sredstev obveščanja na vseh ravneh od tovarniških, lokalnih glasil do dnevnikov, radia in TV. Upati je, da se bodo dobro načrtovane akcije dosledno uresniči-
ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, n. sol. o.
Radenci
tozd NARAVNO ZDRAVILIŠČE, n. sol. o.
Radenci
objavlja:
licitacijsko prodajo
vozila kombi ZASTAVA 850 AF, letnik izdelave 1981, za izklicno ceno 800.000,— din.
Dražba bo v ponedeljek, 12. 12. 1988, ob 11. uri na dvorišču bivšega obrata Radenci.
Udeleženci plačajo 20-odstotno varščino od izklicne cene.
Ustrezne dajatve plača kupec v svoji občini.
Ogled vozila je možen uro pred dražbo.
dober strokovni nasvet, prospekte in informacije nudi
le, saj je predvsem od znanja in vedenja ljudi odvisna prometna varnost.	janj D.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE MURSKA SOBOTA
RAZPISUJE
NATEČAJ
za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti
— za gradnjo in nakup stanovanj v družbeni lasti in
— za gradnjo in nakup stanovanj v etažni lasti
v stanovanjskih objektih na Kocljevi, I. faza, in Kocljevi, II. faza, na Lendavski LS-6, v Beltincih in pri Gradu.
NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA
600.000.000 din
Odplačilna doba je do 15 let. Obrestna mera znaša 20 %.
Vsi zainteresirani za dodelitev posojila dobijo natančnejše informacije o upravičenosti do posojila in o pogojih za pridobitev na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota, Trg zmage 4/L
Razpisni rok traja do vključno 16. decembra 1988.
BNA-NAFTA LENDAVA
Razpisna komisija delavskega sveta delovne organizacije
RAZPISUJE
v skladu s statutom ter drugimi splošnimi samoupravnimi akti in sprejetimi sklepi prosta dela in delovne naloge
1. podpredsednika poslovodnega odbora 2. direktorja programa rafinerije.
Kandidati morajo izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje in imeti ustrezno visoko ali višješolsko izobrazbo tehniške smeri in	_
pod točko 1
— najmanj pet let delovnih izkušenj v organizacijah združenega dela, zbornicah ali pri gospodarskih delih in nalogah v organih družbenopolitičnih skupnosti,
pod točko 2
— pa najmanj pet let delovnih izkušenj in aktivno obvladati en tuji jezik.
Od kandidatov pričakujemo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti in pravilen odnos do socialističnega samoupravljanja.
Izbrani kandidati bodo izbrani za dobo 4 let.
Pisne ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema kadrovska služba INE NAFTE LENDAVA, Rudarska 1, z oznako ZA RAZPISNO KOMISIJO, 15 dni po objavi.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
PZC tozd Splošna bolnišnica Murska Sobota ponovno objavlja
JAVNO DRAŽBO
ZA PRODAJO
1.	Avtomobila TAM GO AS, kombi, izklicna cena 3.000.000.— din,
2.	avtomobila IMV kombi, 2200 D, izklicna cena 2.500.000,— din,
3.	traktorja ferguson,
izklicna cena 1.500.000,— din.
Javna dražba bo v torek, 13.12.1988, ob 13.00 v Splošni bolniš,-nici v Rakičanu, Ulica dr. Vrbnjaka 6.
Ogled vozil je možen uro pred dražbo. Interesenti morajo pred njo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Kupljeno vozilo mora kupec takoj plačati in odpeljati. Prodaja bo po sistemu ogledano—prodano, zato je izključena vsaka možnost poznejših reklamacij. Prometni davek od izdražene cene plača kupec
JELOVICA
Lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. 064/631 241
PRODAJNA MESTA: Škofja Loka, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Izola, Pulj, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Bar, Zagreb, Nova Gradiška, Osijek, Banja Luka, Sarajevo, Čapljina, Stara Pazova, Beograd, Valjevo, Zaječar, Kragujevac, Požarevac, Trstenik, Niš, Skopje, Priština, Peč, Dečani.
Gasilsko društvo Hrašenski Vrh, Hrašenski Vrh 13, 69252 Radenci, objavlja JAVNO DRAŽBO
za prodajo- naslednjega osnovnega sredstva: Gasilski avtomobil JEEP CJ 4, letnik 1970, registriran in vozen, ter prikolico za prevoz gasilskega orodja s skupno izklicno ceno 5.000,000 — din.
Javna dražba bo v nedeljo, 18. 12. 1988, ob 10. uri pri gasilskem domu v Hrašenskem Vrhu. Ogled je možen uro pred začetkom dražbe. Interesenti morajo položiti varščino v višini 10 % izklicne cene.
Kupljeno osnovno sredstvo mora plačati kupec takoj in odpeljati. Prometni davek ni vračunan v ceno. Osnovno sredstvo prodajamo po sistemu ogledano-kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe.zaradi kakovosti. .
Delavci Uprave za notranje zadeve v Murski Soboti so zasegli več tehničnih predmetov, za katere sumijo, da so bili pridobljeni s kaznivim dejanjem, niso pa znani oškodovanci. Če bi občani po fotografiji prepoznali predmete, ki so jim bili ukradeni, oziroma take predmete pogrešajo, naj se oglasijo na Upravi za notranje zadeve v Murski Soboti, ali pa pokličejo po telefonu št. 22-505, int. 424.
STRAN 10
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
šport
Priznanja
Bloudkova plaketa dr. Jožetu Šumaku
Na Ptuju so podelili Bloudkove nagrade in plakete, naj višja priznanja za dosežke v telesni kulturi v Sloveniji. Podeljenih je bilo 8 nagrad in 21 plaket. Iz Pomurja je prejel Bloudkovo plaketo dr. Jože Šumak iz Ljutomera, dolgoletni telesnokulturni de-
lavec in tekmovalec, ki je sedaj predsednik Pomurske odbojkarske zveze Murska Sobota in OK Agroplod Ljutomer.
»Za šport, še posebej za odbojko, se ni bilo težko navdušiti, saj sem imel vzornike kar v družini, doma. V Ljutomeru so igrali odbojko že pred drugo svetovno vojno, s to lepo igro pa nadaljevali tudi po vojni. Za to igro me je v nižji gimnaziji navdušila učiteljica telesne vzgoje in kasnejša reprezentantka v odbojki, Mira Florjančič. To so bili moji prvi udarci na mreži. Kot dijak soboške gimnazije pa sem se seznanil tudi z drugimi lepimi športnimi panogami. Privlačile so me predvsem igre z žogo. Nogomet sem igral pri mladinskem moštvu Mure v Murski Soboti. Res pa je, da me je najbolj pritegnila odbojka in pri njej sem tudi ostal. Po maturi sem nastopal za mladinsko moštvo Branika iz Maribora, kjer sem tudi spoznal, da je za vrhunske uspehe potrebno trdo delati. Za državno mla-
dinsko prvenstvo smo se pripravljali cel mesec in trenirali dvakrat dnevno. Žal na tekmovanju nismo uspeli, saj smo bili »prekratki« za en niz. Uspeli smo namreč premagati kasnejšega državnega prvaka, izgubili pa z najslabšim v jtnalu. Tako je pač v športu in ta dogodek mi je ostal najbolj v spominu, ko sem tekmoval za vrste mariborskega Branika,« je na kratko predstavil svojo tekmovalno kariero letošnji dobitnik Bloudkove plakete. Žanimalo pa nas je tudi, kaj misli o pomurski odbojki in o možnostih ljutomerskih odbojkarjev v prvi republiški ligi, kjer je tako rekoč prvi človek. Povedal nam je: »Odbojkarji Agro-ploda Ljutomera drugo leto nastopajo v prvi republiški ligi. Za zdaj uspešno in upam, da bo tako tudi vnaprej. Posebnih želja nimamo, želeli bi le ostati v tej kakovostni ligi. Tačas imamo premajhen izbor igralcev, saj so trije prenehali z igranjem. Poleg tega pa nekaj igralcev študira v Mariboru in Ljubljani, tako da ekipa premalo skupno trenira, kar se tudi pozna pri rezultatih. V pomurski odbojki se stanje izboljšuje in tako vse bolj prihajamo do izraza v republiškem in državnem merilu. Vrsto let pa smo čakali, da zapolnimo vrzel v kakovosti, za kar smo potrebovali telovadnice, trenerje, ki so voljni delati, in končno tudi mlade igralce, ki so pripravljeni trenirati. Dokazali smo, da vse to že imamo. Bili smo pionirski in kadetski prvaki Slovenije, imamo republiške mladinske reprezentante, moško ekipo v prvi ter moško in žensko ekipo v drugi republiški ligi. S takim delom moramo nadaljevati, pri čemer je potrebno dobro sodelovanje, bolj pa moramo tudi izkoristiti možnosti, ki jih že danes imamo v Murski Soboti,« nam je povedal dr. Jože Šumak.
Feri Maučec
Šah — rep. prvenstvo
Sobočani ostali v prvi republiški ligi
V Postojni je bilo končano 42. ekipno prvenstvo Slovenije v šahu. Sodelovala je tudi ekipa Radenske Pomurja iz Murske Sobote in s 4 točkami (36,5) zasedla osmo, predzadnje mesto. To pa je bilo dovolj, da je ostala v prvi republiški ligi. V ekipi Radenske Pomurja so dobro igrali člani, ki so osvojili več kot polovico možnih točk, solidne so bile tudi članice, medtem ko so bili slabši del ekipe mladinci, ki zaostajajo za slovenskim mladinskim šahom. To pa pomeni, da bo v prihodnje potrebno več delati z mladimi šahisti, zlasti v šolah. Za Radensko Pomurje so igrali: Štefan Cigan 5/8, Boris Kovač 3/7, Jože Gaber 1/4, Ciril Logar 4/8, Marko Coklin 4/8, Robi Radosavljevič 1/4, Igor Kos 2,5/4, Matija Gabor 3,5/5, Brigita Čavužič 4,5/8, Majda Kovač 3/8, Dezider Ivanec 2/8 in Tomi Gruškovnjak 3/8.
POL	J 				SRL		- moški	
ženske				Jesenski del STT Rudar	11	10 0 1 294:258	20
Rezultati				Šoštanj	11	8 2 1 262:223	18
Mladost:Puconci 2:0				Jadran	11	5 4 2 237:242	14
Radgona:Bakovci 2:0				Prale	11	6 1 4 239:230	13
CvenPuconci 2:0				Inles Riko	11	6 1 4 252:253	13
Cven:Mladost 2:1				Krško	11	3 4 4 251:251	10
Radgona:Bakovci 2:0				Ajdovščina	11	4 1 6 244:239	9
Cven	6 6 0	12:3	12	Predvod	11	3 3 5 270:277	9
Radgona	6 4 2	9:6	8	BAKOVCI	11	3 3 5 268:275	9
Mladost	6 3 3	9:6	6	Termopol	11	2 4 5 245:240	8
Puconci	5 1 4	3:9	2	Fužinar	11	1 3 7 250:271	5
Bakovci	5 0 5	1:10	0	Črnomelj	11	1 2 8 247:258	4
POL -	moški			SRL Jesenski del		ženske	
Rezultati				Mlinotest	11	10 0 1 306:209	20
Pomurje ILVeržej 0:2				lskra	11	9 0 2 276:194	18
Radenci:Radgona 2:0				Branik	11	8 0 3 242:228	16
CvemKriževci 2:1				Kočevje	11	7 1 3 241:218	15
Radgona:Veržej 1:2				Burja	11	7 1 3 260:245	15
CvemRadgona 1:2				Ferrotehna	11	5 0 6 170:273	10
KriževcLPomurje II 2:1				Alples	11	4 1 6 252:266	9
Pomurje IhRadenci 0:2				N. mesto	11	4 1 6 229:253	9
Radenci:Križevci 2:0				Olimpija	11	4 0 7 240:246	8
Radenci	7 7 0	14:2	14	Fužinar	11	3 1 7 222:272	7
Veržej	6 5 1	11:3	10	Cerkno	11	1 1 9 212:281	3
Križevci Cven Pomurje II Radgona	7 3 4 6 2 4 7 2 5 7 1 6	7:9 6:9 5:8 3:13	6 4 4 2	POLANA	11	1 0 10 234:307	2
				L ONL Lendava			
ONL Lendava				Jesenski dei	mladinci		
— kadeti				Mostje Hotiza		9 4 5 0 19:8 9 5 2 2 28:12	13 12
Jesenski del				Kobilje		9 4 3 2 26:11	11
Polana Dobrovnik	5 3 11 5 3 11	15:6 15:12	7 7	Odranci Panonija Bistrica		9 4 2 3 29:19 9 4 2 3 24:16 9 4 14 18:20	10 10 9
Mladost	5 3 0 2	14:7	6	Nedelica		9 3 2 4 21:19	8
tumišče	5 3 0 2	12:13	6	Nafta		9 3 2 4 16:26	8
Črenšovci	5 10 4	5:14	2	Lakoš		9 2 2 5 18:27	6
Renkovci	5 10 4	4:13	2	Petišovci		9 117 6:43	3
V NEKAJ VRSTICAH 0 V NEKAJ VRSTICAH
ROKOMET— V zaostali tekmi predzadnjega kola v slovenski moški rokometni ligi so Bakovci pred okrog 500 gledalci v Murski Soboti premagali Inles Riko iz Ribnice z 22:17. Strelci za Bakov-ce: Katona 8, Žalodec 4, Horvat 3, Žugelj, Antolin in Koželj po 2 ter Lovenjak enega.
TELESNOKULTURNO POPOLDNE - ZTKO Murska Sobota je pripravila prireditev Telesnokulturno popoldne. Na prireditvi, ki je bila v novi športni dvorani OŠ Edvarda Kardelja, so sodelovali cicibani, šolarji in predstavniki društev. Prireditev so popestrili namiznoteniški igralec, Štefan Kovač, in kajakaš, Štefan Varga, ter gimnastična skupina iz Ljubljane. Izkupiček s prireditve so namenili za nakup športne opreme.
STRELSTVO — V tekmovanju prve republiške strelske lige so Noršinci v pomurskem derbiju premagali Ljutomer s 1468:1459 krogov. Najboljša posameznika: Rajko Robnik (Ljutomer) s 375 in Branko Balažič (Noršinci) s 369 krogi. V tekmovanju druge republiške strelske lige pa so bili doseženi tile izidi — SCTJovo Jurkovič 1410:1448, Tišina:Boris Kidrič Maribor 1439:1389 in Pa-nonija:Kovinar Muta 1427:1413 krogov.
TENIS — V hali Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni so odprli teniški igrišči, ki so jih ob razumevanju vodstva sejma uredili člani teniške sekcije radgonskega Partizana. O tej pridobitvi za pomurski tenis je govoril predsednik sekcije Chowdhury Manzur. pionirji pa so prikazali šolo tenisa. Prvo srečanje veteranov Lenarta in Radgone se je končalo s 3:3.
KEGLJANJE — KK Radenska iz Murske Sobote je skupaj s tozdom Mineral Radenci in ob pomoči sindikalnih organizacij uspel obnoviti kegljišče Vikend v Radencih (prva etapa). Ob otvoritvi so pripravili turnir. Med štirimi ekipami je zmagala Radenska s 5368 podrtimi keglji pred Fužinarjem z Raven, 5.215, Konstruktorjem iz Maribora, 5.166 in Nafto iz Lendave, 5.137 podrtih kegljev. Pri Radenski je bil najboljši Steržaj z 941, pri Nafti pa Žalik z 913 podrtimi keglji.
ROKOBORBA — V Murski Soboti je bil dvoboj mladih rokoborskih reprezentanc avstrijske Štajerske in Slovenije. Žmagala je Štajerska z 8:4. Zmage za Slovenijo so dosegli: Bezuti dve ter Šebjan in Trib-nik. Tekmovanje je odprl predsednik RZ Slovenije dr. Sava Lampič. Odslej naj bi tekmovanje postalo tradicionalno, na njem pa bi sodelovala tudi reprezentanca Železne županije iz Madžarske, ki se tokrat vabilu ni odzvala.
ATLETIKA — Na 60 kilometrov dolgi progi od Zagreba do Čaz-me je bil 13. tradiconalni tekaški supermaraton. Med 56 tekači je sodeloval tudi Dragan Djuričič iz Beltinec in se odlično odrezal, saj je zasedel četrto mesto.
NAMIZNI TENIS — V Titovem Vrbasu je bil tradicionalni mladinski namiznoteniški turnir republik in pokrajin. V slovenski reprezentanci je sodeloval tudi Sobočan Janko Ori in s svojo uvrstitvijo pripomogel, da je Slovenija drugič v desetih letih postala zmagovalec turnirja. (MU)
MALI NOGOMET — Nogometni klub Mura iz Murske Sobote je ob 65-letnici nogometa v Pomurju organiziral turnir v malem nogometu. Med 48 ekipami je zmagal Vietnam iz Vanče vasi pred Gradiščem in Nortonom s Pušče.
KOŠARKA — V osmem kolu tekmovanja prve slovenske ženske košarkarske lige je Odeja iz Škofje Loke v Murski Soboti premagala Pomurje z 98:47. Najboljše strelke pri Pomurju: Drožinova 17, Bro-derjeva 16, Kolarjeva 6. V tekmovanju druge republiške moške lige je Pomurje izgubilo v Polzeli šele v podaljšku s 107:108. Najboljši strelci pri Pomurju: Juteršnik 45, Banič 26 in Klemar 21. Miklavž pa je premagal Radgono s 75:73.
STRELSTVO — V počastitev dneva republike je bilo v Lendavi tradicionalno tekmovanje v streljanju z zračno puško moških in ženskih občinskih reprezentanc Pomurja iz Ormoža. Pri moških je zmagala Murska Sobota s 555 krogi pred Gornjo Radgono, 542, in Ljutomerom, 537 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Bukovec (MS) s 190 krogi. V tekmovanju žensk je bila najboljša ekipa Ormoža s 525 krogi pred Radgono, 508, in Ljutomerom, 503 kroge. Pri posameznicah je zmagala Meletova iz Ormoža s 180 krogi. (AZ)
ROKOMET — V republiški moški in ženski rokometni ligi je bilo odigrano zadnje jesensko kolo. Bakovci so v Trbovljah izgubili z Rudarjem s 26:29. Najboljši strelci pri Bakovcih: Katona, Lovenjak in Antolin po 4. Rokometašice Polane pa so v Murski Soboti izgubile z Burjo z 21:27. Najboljše strelke pri Polani: Hozjanova 11, Šernekova 5 in Vugrinčeva 3.
JUDO — Začelo seje tekmovanje v republiški judo ligi. V prvem kolu, ki je bilo v Murski Soboti, je ekipa soboškega Partizana premagala oba tekmeca — kranjski Triglav in drugo ekipo Iva Reye iz Celja z 9:5. Zlasti je pomembna zmaga Sobočanov nad Triglavom, ki velja za enega od favoritov za najvišje mesto. Zmage za Mursko Soboto so dosegli: Kisilak, Slak in Krančič. V srečanju s Celjani pa zmagali: Fajhtinger, Meničanin, Kavčič in Krančič. Drugo kolo bo 17. decembra v Ljubljani, sodelovale pa bodo ekipe Olimpije, Impola in Murske Sobote. (TKI)
KOŠARKA — V Zalaegerszegu na Madžarskem je bil tradicionalni košarkarski turnir veteranov. Rezultati — Radenska Pomurje:Nagy-kanizsa 60:54, Zalaegerszeg.Lendava 66:37, Nagykanisza: Lendava 61:49 in Zalaegerszeg. Radenska Pomurje 57:56. Radenska Pomurje je bila druga, Lendava pa četrta.
STRELSTVO — SD Mura iz Murske Sobote je ob praznovanju 30-letnice družine pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 19 ekipami je zmagala prva ekipa A. Majerič Maribor s
NAMIZNI TENIS
Kuzma enajsti
Na kvalifikacijskem zveznem pozivnem turnirju članov, ki je bil v Murski Soboti, je nastopilo vseh 12 poklicanih igralcev in med njimi je bilo kar 11 igralcev prve zvezne lige, le domačin Kuzma je bil igralec, ki nastopa v drugi zvezni ligi. Z njegovim nastopom ne moremo biti povsem zadovoljni, saj je ob slabi in premalo borbeni igri z rezultatom 2:9 zasedel enajsto mesto. Bolj kot samo mesto pa zaskrbljuje, ker v letu dni ni napravil prav nobenega napredka in ob tem bi se moral zamisliti tudi njegov trener.' Sicer pa je na turnirju zmagal Kuzmin tovariš iz mladinske državne reprezentance, leto dni mlajši Kar-kovič iz Vjesnika, pred Rizvanovičem (Bosna), Jankovičem (Merkur) in najboljšim Slovencem Zalaznikom.
Na ekipnem prvenstvu SV regije za pionirje so velik uspeh dosegli pionirji Radgone, ki so se z osvojenim 3. mestom uvrstili na republiško prvenstvo, Sobočani pa prvič na njem ne bodo sodelovali, ker so delo z najmlajšimi v zadnjih dveh letih precej zanemarili.
M. U.
1109 krogi pred drugo ekipo, 1103, ih Noršinci, 1099 krogov. Pri posameznikih je bil najboljši Cvetko iz Hrastnika z 285 krogi pred Stefanom Balaškom (Mura), 283, in Kurnikom (Maribor), 282 krogov.
ŠAH — V petem kolu tekmovanja druge republiške lige vzhod je Polskava premagala Lendavo s 4,5:1,5 točke. Zmago za Lendavo je dosegla Maričeva, remiziral na Božič. (JG)
Na odprtem prvenstvu krajevne skupnosti Tišina v šahu je zmagala ekipa Tišine z 12 točkami pred Ižakovci, 11. in Borejci, 2 točki. ROKOMET — Rokometaši Bakovec so za konec letošnje sezone gostovali v Monoštru na Madžarskem in odigrali prijateljsko tekmo s tamkajšnjim drugoligašem. Zmagali so Bakovci z 31:30. Najboljši strelci pri Bakovcih: Koželj 8 ter Katona in Lovenjak po 5. (JR)
KOŠARKA — V tekmovanju druge republiške košarkarske lige za moške je Pomurje v Murski Soboti premagalo Miklavž z 78:77. Strelci za Pomurje: Juteršnik 21, Klemar 20, Cigiit II. Roškar in Banič po 10 ter Kerčmar 6. Elektra pa je premagala Radgono s 84:74. Strelci za Radgono: Rajbar 27, Štihec 13, Sakovič in Merklin po 12 ter Fridau 10.
STRELSTVO — Športno društvo Tišina je pripravilo rekreacijsko streljanje z zračno puško Občan strelja. Sodelovalo je 43 strelcev, od katerih je več kot polovica zadela nad 60 odstotkov možnih krogov. Zmagal je Jože Mauko s 155 krogi pred Ludvikom Koce-tom. 155. in Rudijem Gjergjekom. 143 krogov.
ŠOLSKI SPOR T — Člani ŠŠD Pionir z Osnovne šole Bakovci so gostovali v Koszegu na Madžarskem in se pomerili z vrstniki v nogometu in rokometu. Bakovčani so bili boljši v nogometu, kjer so zmagali s 4:2, domačini pa zmagali v rokometu s 14:11. (JR)
STRELSTVO — Športno društvo Tišina bo pozimi organiziralo zimsko strelsko ligo za rekreativce. Tekmovanja bodo vsak ponedeljek in sredo od 18. do 20. ure na strelišču na Tišini.
ODBOJKA — V prvenstveni tekmi prve republiške moške odbojkarske lige je Granit iz Slovenske Bistrice v Križevcih pri Ljutomeru premagala Agroplod Ljutomer s 3:2. Ljutomerčani so zamudili priložnost za zmago.
KEGLJANJE — V prvem kolu tekmovanja v drugi republiški moški kegljaški ligi je Radenska iz Murske Sobote v Radencih premagala mariborski Gradis s 5376:5208 podrtih kegljev. Za Radensko so tekmovali: M. Steržaj 962, Kovačič 957, Drvarič 896, Kučan 884, Brus 867 in Šalamon 810 podrtih kegljev.
KOŠARKA — V devetem kotu tekmovanja v prvi republiški ženski košarkarski ligi je Slovan v Ljubljani premaga! Pomurje iz Murske Sobote s 76:42. Strelke za Pomurje: Broderjeva 11, Kolarjeva in Fri-škičeva po 8, Drožinova 5, Borčeva in Malačičeva po 4 ter Corova 2. ŠAH — V Šestem kolu druge republiške šahovske lige je Lendava premagala Malečnik s 5:1. Zmage za Lendavo so dosegli: Božič, Žilavec, Vuk, Maričeva in Gruškovnjak. Fram pa je premagal Radgono s 5:1. Remizirala sta Manič in Štelcer. Na hitropoteznem turnirju ŠD Lendava za mesec november je sodelovalo 14 ša-histov. Najuspešnejša sta bila Gerenčer in Lonec s po 11 točkami pred Grabarjem, 10, Ligetijem, 8, in Vido, 7,5 točke. (JG) KEGLJANJE — V Lendavi je bil povratni mednarodni kegljaški dvoboj moških in ženskih ekip ZTE iz Zalaegerszega iz Madžarske in Nafte iz Lendave. Pri moških je zmagala Lendava z 2.427:2.376 podrtih kegljev. Za Nafto so tekmovali: Folšo 434. Žalik 430, Levačič 410, Radakovič 401, Zupanec 390 in Kopinja 362. Pri ženskah pa so bile boljše Madžarke, ki so zmagale z 2.395:2.010 podrtih kegljev. Za Nafto so igrale: Ščapova 347, Zalikova 345, Gultova 345, Utroševa 339, Kopinjeva 325 in Staničeva 309. (MŽ)
STRELSTVO — V pomurski strelski ligi je bilo na sporedu 6. kolo. Brez poraza vodijo Noršinci z 12 točkami pred Tišino in Vidmom ob Ščavnici, po 10, Panonijo, Muro in Elradom, po 6, SCT in Obrtniki, po 4, Stefanom Kovačem Beltinci, 2, in Avtoradgono brez točke. Med posamezniki vodi Drago Pertoci (Tišina) z 2246 krogi. V A občinski strelski ligi Murska Sobota po 6. kolu vodijo brez poraza Gančani z 12 točkami pred ABC Pomurko in Grafi-čarjem, po 10. V občinski B ligi Murska Sobota vodi ekipa Norši-nec II s 102 točkama. Med posamezniki — člani je na prvem mestu Zvonko Rebrica (Gančani) z 2187 krogi. V občinski pionirski ligi Murska Sobota vodi ekipno ABC Pomurka MI s 64 točkami, med posameznimi pa Boris Skedelj (ABC) s 1040 krogi.
JUDO — V Ljubljani je bilo 25. jubilejno tekmovanje v judu Nagaoka 88. Sodelovalo je 420 judoistov. Lep uspeh so dosegli soboški judoisti. ki so v ekipni uvrstitvi zasedli izvrstno šesto mesto. Med posamezniki se je izkazal Imre Cikajlo, ki je zmagal v kat. do 49 kg, in Anton Vehab, ki je bil v kat. do 64 kg drugi. Uspešni pa so bili tudi Aleš Šeruga, ki je v kategoriji do 52 kg zasedel tretje mesto, in Franc Fajhtinger, ki je bil pri članih v kat. do 65 kg tretji. Branko Maniča-nin je v kat. do 78 kg zasedel peto mesto, vendar zaradi poškodbe tekmovanja ni mogel nadaljevati. (TK)
BADMINTON — ŠŠD Mladost Lendava je bilo organizator republiškega mladinskega prvenstva v badmintonu. Sodelovalo je 19 mladincev in 15 mladink iz štirih klubov. Sodelovali so tudi gostitelji in dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Najbolje sta se odrezali Sekereševa in Muličeva, ki sta zmagali v ženskih dvojicah in postali republiški prvakinji. Med posameznicami je bila Sekereševa tretja, Muličeva pa šesta. Pri mladincih je Fule zasedel tretje mesto med posamezniki in v dvojicah skupaj z Vargo. Varga je bil med posamezniki peti. V mešanih dvojicah pa sta Mulič—Varga zasedla četrto mesto. Organizacijo tekmovanja so omogočili obrtniki: Tkalčec, Novak, Ketler in Tompa.
SMUČARJI, POZOR!
Ski klub Murska Sobota organizira v soboto, 10. decembra 1988, v Weinebenu v Avstriji smučanje, v soboto, 17. decembra 1988, pa ogled svetovnega pokala v Kranjski Gori. Ski klub Murska Sobota pripravlja tudi silvestrovanje s smučanjem v Slovenj Gradcu in na Kopah, od 31. decembra 1988 do 2. januarja 1989. Od 14. do 21. januarja 1989 pa bodo pripravili smučarski tečaj na Kopah. Zaradi potrebnih rezervacij naj se interesenti čim prej prijavijo pri ZTKO Murska Sobota ali Ski klubu Murska Sobota.
discoteka cafe bar
libertač
lipovci
prireja 10. decembra ob 20. uri
TEKMOVANJE V DISKO PLESIH.
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 11
ne zgodi se vsak dan
Najbolj vlažen kraj se suši
Najbolj vlažni kraj na zemeljski obli Čerapundži v indijski državi Magalaja se suši, kajti rastlinje, ki zadržuje vodo, izginja in ni več naravnih ovir, ki bi po obilnih padavinah zadržale vodo. Se zmeraj namreč krčijo gozdove po starodavnem običaju: s požiganjem. Po dveh, treh letih izčrpano zemljo zapustijo in si izkrčijo drugo. Površina pušč, ki ostanejo, se veča iz leta v leto; ničesar ni več, kar bi vsaj delno zadržalo monsunske padavine, tako da doživljajo doline katastrofalne poplave.
Čerapundži, kjer pade v deževni dobi od 10.000 do 24.555 milimetrov dežja, leži na nadmorski višini 1.313 metrov.
Najdražja ura brez žlahtnih
kamnov
Tole uro, ki jo je leta 1922 kupil avtomobilski magnat James Packard za 16 dolarjev, je sredi septembra odkupil njen švicarski izdelovalec, družba Patek Phillip-pe iz Ženeve, za 1,3 milijona do-, larjev. To je največja vsota, kar so jih kdaj plačali za uro, ki nima žlahtnih kamnov.
Kje je kdo še bolj močan?
ERISKA SKRIVNOST ŠTEVILKA
Baskovski silak Inaky Perure-na je posekal svoj lastni svetovni rekord, ko je dvignil kamen, težak 307 kg. Dvigovanje kamnov in preskušanje moči je v španski Baskiji priljubljen šport.
Nasa je proglasila računalniško šifro za delo tega računalnika kot ameriško skrivnost številka ena. Program bo sicer na razpolago ameriški vesoljski industriji, vendar se bo moral vsak uporabnik pismeno obvezati, da ne bo posredoval informacij kateremu koli tretjemu podjetju izven ZDA. Ameriška vlada upa, da bo uspela tehnološko skrivnost zavarovati pred tujo konkurenco.
Model so razvili v podjetju Ames na svojem novem numeričnem aerodinamičnem simulatorju pod vodstvom računalniškega fizika Man Mohan Raia.
»Računamo, da bo model komercialno uporaben v treh do petih letih,« trdi glavni konstruktor. Trenutno je potrebno več kot 100 ur dela, super računalnika, da »preleti« celotni program modela, vendar bo z razvojem še sposobnejših super računalnikov potrebni čas zmanjšal na nekaj ur. Pri Amesu pričakujejo, da bodo v nekaj mesecih končali z montažo super računalnika Cray-YMP, petkrat hitrejšega od
dosedaj najhitrejšega in najmočnejšega na svetu, tipa Cray II.
Ključ za čitanje modela je tako imenovana »premična mreža«. Z njeno pomočjo se računajo temperature, pritiski in hitrosti kroženja plinov, njena teoretična osnova pa so, pred sto leti odkrita, spoznanja o fiziki tekočin.	____
V običajnih teoretičnih izračunih je predpostavka mirujoča podlaga in istočasno izračunavanje dogajanj v plinskih tokovih. Model odslikava kroženje plinov med gibljivimi in negibljivimi deli motorja v treh dimenzijah. Rai ugotavlja, da bo najučinkovitejši tisti letalski motor, kjer bpdo notranji plinski tokovi čim manj razburkani.
Ames računa, da bi s povečanjem učinkovitosti letalskih motorjev samo za en odstotek prihranil ameriškim letalskih prevoznikom 100 milijonov dolarjev stroškov za gorivo na leto.
Računalniško konstruiranje letalskih motorjev omogoča tudi izdelavo novega modela brez
predhodne izdelave in testiranja številnih prototipov, kar je zelo zamudno in drago delo.
Glavni ameriški izdelovalci letalskih motorjev kot General Electric, Westinghouse, Rocketdyne in Pratt & Whitney so že v stikih s podjetjem Ames in so že tudi sklenili prve pogodbe za uporabo modela. Velik interes kaže tudi ameriška vojna mornarica, ki želi s pomočjo modela konstruirati neslišne stroje in vijake za podmornice. Metoda je uporabna tudi za konstruiranje helikopterskih vijakov in letalskih propelerjev.
Da je novi model eden vrhuncev računalniške znanosti v svetu, so prepričani vsi poznavalci, Amesovi raziskovalci pa trdijo, da bodo v približno treh letih sposobni izračunati zračne tokove za celotno letalo preden bi sploh bilo konstruirano. Tudi načrti za ameriško novo supersoni-čno letalo bodo v kratkem obdelani v Amesovem super računalniku po tem modelu.
SLOVENIJALES
DO
RAUHA
MMMKA SOBOTA lesna industrija, n. sol. o.
•9000 Murska Sobota Lendavska 99 telefon: 099 99390 telex:
ENKRATNA PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPA!
RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV PISARNIŠKEGA POHIŠTVA IN LESNIH OSTANKOV.
V soboto, 10. decembra, od 7.00 do 14.00 v PLATANI MURSKA SOBOTA
OPREMITE SVOJ BIVALNI PROSTOR S KAKOVOSTNIM PISARNIŠKIM POHIŠTVOM PO NIŽJIH CENAH!
Izbrano pohištvo plačate takoj pri blagajni Plata-ne.
Domača turistična podmornica
Strokovnjaki reškega Brodoprojekta bodo izdelali načrte za prvo jugoslovansko turistično podmornico. Taka plovila sicer v nekaterih razvitih turističnih državah niso več novost, toda domači načrt ima tudi dosti zanimivih »jugoslovanskih« posebnosti. Podmornica je prilagojena jadranskim morskim razmeram in se lahko potopi sto metrov, sprejme lahko 48 potnikov in tri člane posadke (poveljnika, njegovega pomočnika in stevardeso, ki bo skrbela za potnike), pod morsko gladino lahko ostane eno uro (od ure in pol celotne plovbe), ženejo jo skoraj brezglasni elektromotorji s hitrostjo dveh vozlov na uro, kar je menda najprimernejše, če hočejo potniki pod vodo tudi kaj zanimivega fotografirati ali celo posneti s kamero.
Seveda v teh sušnih finančnih časih nihče ne pričakuje, da se bodo za mastodontsko investicijo stepla domača turistična podjetja. Zanimivi načrt pa bi utegnil zamikati tuje sovlagatelje, še toliko bolj, ker bi bila turistična podmornica, ki bi se v sezoni lahko potopila tudi po desetkrat na dan, donosna naložba. Pa še posojali bi jo lahko v turistično privlačne kraje sveta, ki se lahko pohvalijo z navadnemu Zemljanu nedostopnimi podvodnimi zanimivostmi.
Pred dnevi sta ponovno dahnita svoj DA 73-letni Štefan Šuster in 68-letna Katarina Šuster (rojena Kuzma). 20. novembraje namreč minilo 50 let, odkar sta si pred matičarjem v Crenšovcih obljubila zvestobo do konca svojih dni.
Spoznala sta se v Srednji Bistrici, kamor je Štefan, ki se je kot sin malega kmeta iz Dolnje Bistrice izuči! za mizarja, hodi! na delo. Tu sta si zgradila tudi svoj dom. Štefan je služboval pri več zasebnih mojstrih širom po Sloveniji, nekaj časa je bil tudi upravnik krajevne mizarske delavnice, leta 1965 pa je odšel v tujino. Prvih pet let je delal v Avstriji, pozneje pa (vse do leta 198!, ko se je upokoji!) v Nemčiji. Ves ta čas je tudi aktiven v krajevni samoupravi. Po vojni je bi! tudi tajnik krajevnega ljudskega odbora, nekaj časa je delal tudi na okrajnem ljudskem odboru v Lendavi, sedaj pa je član sveta krajevne skupnosti Bistrica. Brez njega ne gre tudi v gasilskem društvu in društvu upokojencev.
Katarina je vsa ta leta skrbela za dom in družino. Čeprav jima pot ni bila vselej z rožicami postlana, sta poskrbela za šolanje svojih otrok. Dva sinova živita sedaj r Ljubljani, ena hčerka v Cerknici, druga pa v Lendavi. Imata tudi 9 vnukov in 3 pravnuke. Vendar pa nista ostala sama. Že kot dojenček je pri njiju ostala vnukinja Terezija, za katero sta vrsto let skrbela, sedaj pa pravita, da bo ona in njena družina skrbela za njiju.	se
Pomurski varašanci majo velke brige, kšenki majo svoje cestne kotrige.
Za snjeg. led čistiti nega vole, zijma je taksa, ka vse nas zebe.
Što solij pač nema v glavi, tisti je za nas ta pravi. Boukše je boga moliti, kak pa ceste posoliti.
Želve v morje, ne v juho!
Na nemških cestah stojijo table z napisom »Pozor! Žabe na cesti!« in opozarjajo voznike, naj bodo previdni. Žabe potujejo čez ceste na svoja drstišča na bregovih potokov in jezer. Na svetu pa je en sam napis »Vozi počasi! Želve na cesti!« in sicer na karibskem otoku Grand Cayman med Kubo in Jamajko.
V bližini glavnega mesta Georgetowna leži »farma želv«, največje gojišče morskih želv. Leta 1968 so jo ustanoviir spretni managerji iz ZDA. Ameriške in evropske sladokusce so zalagali z želvjo juho, zrezki in ragujem. Zaslužiti, so hoteli tudi z želvovino za očala in glavnike ter z želvjim oljem kot surovino za kozmetične izdelke.
Potem pa so v Washingtonu sklenili sporazum o zaščiti živalskih vrst. Zaščitene so bile tudi zelene morske želve. Preko noči so ZDA prepovedale uvoz vseh želvjih izdelkov. Farme je bilo konec. Od leta 1984 je uživanje želv prepovedano tudi v ZRN.
Morski biologi pa so »projekt želva« nadaljevali čisto drugače. »Klavnico« so spremenili v raziskovalno postajo. Naredili so umetno obalo in tudi samice izležejo jajca kot v naravi. Kadar lezejo tja, tabla opozarja na njihovo potovanje. V ogromnih bazenih z morsko vodo gojijo mladiče. Tu so varni pred ptiči, ribami in raki, ki bi jih v morju požrli.
Denar za postajo dajejo turisti vsega sveta in šolarji. Za pet dolarjev lahko opazujejo vrvež tisočev želv v bazenih. Iz posebnega bazena pa lahko vzamejo mladiča in se z njim fotografirajo. Vsako leto pa imajo veliko slovesnost na dan, ko 2000 želv spustijo v morje, da se svobodno naselijo in razmnožujejo po vsem Karibskem morju. Velja namreč pravilo: »Želva naj gre v morje, ne v juho!«
Veška tutašica je e ta k prav’la: Sakši je nouri što čas zapravla. ka s pucanjon snega se truca, vej prijde leto pa ga spuca.
Tak vijdite je ta stvar, led je nikomi nej na kvar. Či stoj naopačno se poškalij, v Rakičani postelo dobij.
izšla je druga knjiga
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE - SLOVENSKA POT IZ RODA V ROD
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
Vsem ljubiteljem dobre slovenske knjige z zadovoljstvom sporočamo, da je v predvidenem roku izšla
DRUGA KNJIGA ENCIKLOPEDIJE SLOVENIJE
V njej so gesla od Ce do Ed; med njimi je 637 stvarnih in 407 biografskih gesel.
Besedila spremlja 14 zemljevidov, 28 tematskih kart, 59 portretov in še okoli 800 barvnih in črno-belih slik.
ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE, temeljno slovensko delo o Sloveniji in Slovencih v 13 knjigah seveda lahko še vedno naročite v knjigarnah, pri naših založniških poverjenikih in neposredno na naslov:
ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA, Titova 3, 61000 Ljubljana, Prodaja po pošti.
tel.: 061/211-880
Pohitite, kajti PRVA KNJIGA bo kmalu pošla!
Vsem kupcem, ki so poravnali zapadle obveznosti, bomo knjigo poslali po pošti v decembru 1988.
|KX5 založba Tar mladinska I X knjiga
STRAN 12
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
za vsakogar nekaj
SEŠIJTE SI SAMI
Tehnika
Renesansna baretka
V hladnih jesenskih dneh je na glavi prijetno imeti šal ali ruto, ki vas zaščiti pred vetrom in dežjem. Lahko pa si napravite tudi učinkovito baretko. Njena izdelava je enostavna.
Tehta malce več kot kilogram in ni večja od knjige. Imenuje se video walkman Gv 8, najnovejša pogruntavščina hiše Sony, ki je že leta 1979 dosegla neverjeten uspeh s svojimi walkmani. Zdaj je torej na vrsti še video Walkman, po domače kar žepna televizija. V prvih mesecih prihodnjega leta bo naprodaj tudi v Italiji, kjer napovedujejo, da bo stala od dva do dva milijona in pol lir. Lepo oblikovana škatlica z majhnim zaslonom ni le televizor, ampak tudi videorekorder. Majhna težava — kasete, ki so zanjo primerne, se ne skladajo z najbolj razširjenim sistemom VHS. Tolažba: priključiti jo je mogoče na navaden televizor, na njem gledati iz žepnega videorekorderja ali jih s kasete VHS presneti na miniaturno kaseto, primerno za žepno televizijo.
Izkrojite krog premera 40—80 cm, od velikosti kroga je odvisna velikost batetke. Zunanjo stran naberite na trak, čigar dolžina je odvisna od obsega vaše glave. Baretko lahko sešijete iz impregniranega blaga ali drugega platna ali štofa.
BREZMESNE JEDI
Sladki kostanj, nadležno lupljenje
Lupljenje kostanja je zamudno opravilo. Preskusimo nekaj načinov, morda bo šlo lažje in hitreje.
Kostanj stresemo na cedilo iz nerjaveče kovine, ki ga postavimo nad lonec s kipečo vodo. Tako pustimo kostanj kake po! ure. Odlu-pili ga bomo veliko laže.
Kostanj shranimo čez noč v zamrzovalnik, zjutraj ga vržemo v vrelo vodo, ga takoj odcedimo in polijemo z mrzlo vodo. Mrzlo, toplo, mrzlo je postopek, ki nam omogoči hitro lupljenje.
Kostanj se zelo hitro skuha, če ga pol ure namakamo v rahlo slani mrzli vodi. Šele nato ga skuhamo.
Kostanj se bo zlahka lupil, če ga bomo iz ponve, v kateri se je pekel, stresli na mokro in ožeto krpo, ki jo rahlo pritisnemo na kostanj, da se lupine strejo.
Kostanj pokrijemo z listom ohrovta, predem ga potisnemo v pečico. Zlahka ga bomo olupili.
Zarezane kostanje za nekaj ur namočimo v vodo, ki smo ji dodali nekaj nageljnovih žbic. Ne samo da ga bomo zlahka olupili, tudi okus bo imel svojevrsten.
AVTOMOBILI
KONEC SMRADU
Od oktobra naprej se bo tudi na Vzhodu, posebno v NDR, začela nova avtomobilistična era: kupiti bo mogoče štirivaljni wartburg. Novi wartburg 13,. ki prihaja iz kombinata v Eisenacherju, ima namreč motor volkswa-gnovega modela polo. Novost je sad pogodbe o sodelovanju, ki sta jo firmi podpisali že leta 1984. Potem ko so testirati dvanajst štiritaktnih wartbur-gov, so napovedali, da bodo počasi zamenjali vsa stara vozila z dvotaktnim motorjem, ki v vzhodnih državah krepko onesnažujejo zrak.
Tudi češka Škoda noče zaostajati. Začeli bodo prodajati prva vozila, ki bodo imela pogon na sprednja kolesa, pet vrat in zelo mikavno notranjo opremo.
VZGOJA OTROK
OTROK V NAVZKRIŽNEM OGNJU Mami je vseeno, kakšna je Tinkina soba, pomembno je, da se hči lahko svobodno razvija. Oče je besen, ker se povsod valjajo igrače, da še stopiti nima kam. »Red je pomemben, otrok se ga mora navaditi v zgodnji mladosti.« Samo to reče, pa sta si s ženo že v navzkriž. Tinka plaho stoji zraven in je negotova.
Takšni prepiri so doma v prenekateri družini. Mama in oče se ne moreta dogovoriti za enotna vzgojna načela. Oba prinašata s seboj iz svojega otroštva različne izkušnje, zato je razumljivo, da se glede marsikaterega vprašanja ne moreta strinjati. Najslabše, kar lahko naredita, je prepir vpričo otroka. Je prava moja ali tvoja metoda, razčiščujeta na glas. Otrok, ki je nenehno razpet med materjo in očetom, postane plašen in negotov.
Mama pravi ja, oče pravi ne. Preveč zahtevata od otroka, če pričakujeta, da se bo odločil za enega ali drugega. Si starši predstavljajo, kako je otroku pri srcu z oočutkom, da ima enega od staršev na svoji strani, hkrati pa izgublja naklonjenost drugega? Tako razdvojen otrok je agresiven in sčasoma postane psihično labilen. Bi bilo bolj prav, če bi bila starša neomajna, kadar kaj prepovedujeta? Nikakor, pomembno pa je, da imata vsaj glede nekaterih stališč enako mnenje. Kadar pa se ne moreta sporazumeti, naj se na štiri oči pogovorita, katera odločitev bi bila boljša — ne pa da se pričkata vpričo otroka. Starši naj se zavedajo, da so napake pri vzgoji neogibne. Če so se na napakah pripravljeni učiti, zmote sploh niso tako nevarne. Partnerja naj si zaupata, vsak od njiju želi otroku samo dobro, tudi če kdaj ubere napačno pot.
RIŽEV VENEC
Potrebujemo: 200 g riže, manjšo glavico kelja, 2 korenčka, 2 krompirja, 100 g drobnih glavic čebule, kocko za juho in sol. Priprava: Očistiti in oprati zelenjavo in posebej vsak<K obariti v osoljeni vodi. Oprati riž, v lonec naliti hladno vodo, tako da bo vode za dve tretjini več kot riža. Ko riž zavre, vržite v lonec jušno kocko in nadaljujte s kuhanjem. Gotov riž precedite in dajte v okroglo posodo, ki je poprej ovlažena s hladno vodo. Posodo pokriti s plitko skledo in prevrniti skupaj s posodo, v kateri je riž. Obarjeno
zelenjavo precedite in zložite v sredino in okoli riža.
RADIO MURSKA SOBOTA
5 NAJ
Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21 232.
1.	Superstitious — Europe
2.	Vrni se domov Helena — Magnet
3.	Wiener Blut (Dunajska kri) — Falco
4.	Himna mladosti — Agropop
5.	Čiribiribela — Bijelo dugme
Lestvica nastaja s sodelovanjem s hi ti videostudiem na Kidričevi 21, 68000 Murska Sobota.
Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5 naj.
Oddaja 21 232 je na sporedu na Radiu Murska Sobota, ob petkih na valovni dolžini UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz.
Lončnice in zračna vlaga
Za rastline v stanovanjih se začenja naporno obdobje. Suh zrak v toplo zakurjenih prostorih jih duši. Premalo zračne vlage, previsoka temperatura in pogosto tudi pomanjkanje kisika so vzrok za to, da rastline zbolijo ali jih napadejo zajedalci. Malo se moramo potruditi, pa bomo rastline ohranili lepe tudi skozi zimske mesece. Največ bomo storili dobrega, če bomo skrbeli za to, da bo ozračje primerno vlažno. Že s tem, da razpostavimo posode, iz katerih hlapi, lahko zelo izboljšamo ozračje. Pomagamo si tudi s pršenjem, toda z mehko vodo. Pomembno je, da stanovanje prezračujemo.
Redno moramo preverjati, ali se v podstavkih ne nabira voda. Lončke radi postavljamo v okrasne posode, ki se skoraj zmerom neprozorne, tako da ne vidimo, kdaj se začne v njih nabirati voda od zalivanja. Nenadoma je lonec z rastlino do polovice v usmrajeni vodi, mi pa tega ne opazimo. Korenine začno v mokri prsti gniti in rastlino moramo kmalu zavreči. Na dno okrasne posode naložimo plast kamenčkov in nanje postavimo lončnico. Ostala bo na suhem, če bomo redno nadzorovali, kaj je na dnu.
61386 STARI TRG PRI LOŽU
Tipi strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11
INFORMACIJE: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel. (061) 707-422.
STRESNO OKNO SO 320
*
Strešno okno SO 320 ima zaradi skrbno izbranih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient toplotne prehodnosti (k = 2,59 W/m’K) • dobro zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) • kakovostno tesnenje (skupina D po JUS-u) • estetski videz • enostavna vgradnja okna • možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem • strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za-
vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180° ter s tem omogoča: • odlično prezračevanje prostora • enostavno čiščenje stekla • enostavna montaža in demontaža krila • zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje • velika svetlobna površina • ustavljanje krila v vsakem položaju. STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana.
NAŠA RISBA — VAŠ PRIPIS
Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 15. decembra 1988, na naslov: VESTNIK. Titova 29/1, 69000 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo.
— Kaj, vrečko so ti ukradli, denar pa ven vsipali? (Anton)
— Zastonj si se kalil kot jeklo, dinar te je nagrizel. (Tinč)
— Možek, od danes bovavarčevala; ti ne boš kadil, jaz pa ti ne bom kupovala časopisov. (JAŽ)
— Kam pa s tem kupom denarja? — Ja, malico si grem kupit! (Janez)
— Rubežnik Piša, zbriši moj davek, saj sem tudi jaz brisala, ko si pri meni spal. (Kristina)
POPRAVI SI SAM
ZRAČNA blazina PUŠČA
Zračne blazine počasi pospravimo, saj v tem času nikomur ne pride na misel sončenje. Preden jo pospravimo, jo operimo v mlačni milnici, izplahnimo in posušimo. Če je na njej kakšna luknja, jo zakrpajmo. Kako ugotovimo, kje je luknja? Blazino napihnimo, natočimo v kad vodo in potopimo vanjo blazino, pa bomo takoj opazili zračne mehurčke, ki se dvigajo iz razpok. Preprosteje to storimo z milnico. Tam, kjer se bodo delali mehurčki, bo treba pritisniti krpo. Poškodovani del najprej obrišemo do suhega. Zaznamujemo s kredo, da bomo vedeli, kam pritisniti krpo. Nato blazino izpraznimo, kajti le tako pod krpo ne bodo nastajali mehurčki. Del, ki bo dobil krpo, moramo dobro zbrusiti s finim brusnim papirjem. Ostanke drgnjenja odstranimo z bencinom. V specializiranih trgovinah kupimo pripomočke za krpanje plastike in gumija. Lepilo namažemo na blazino. Krpa mora biti precej večja od luknje na blazini, da se ne bi odlepila. Krpo natančno pritisnimo na luknjo. Za vsa posebna lepila priporočajo 24 ur čakanja, da se strdijo.
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 13
križem kražem po šolah
Alkohol — strup človeštva
Že veliki mislec Platon, ki je živel v stari Grčiji, v svojih knjigah omenja vino in žganje. Torej so alkohol poznali že v davnih časih. Že tedaj je bilo verjetno kar dosti alkoholikov. Toda zakaj je sedaj, v atomsko-vesoljski dobi več alkoholikov, kot jih je bilo kdajkoli prej?
Največ alkoholikov je prav v najbolj razvitih deželah. To sploh ni logično. Tam bi ljudje morali najbolj vedeti, kam lahko pripelje alkohol. Pa ni tako. Kaj so vzroki zato, da vedno več ljudi utaplja skrbi v alkoholu?
Eden od teh je verjetno hud tempo življenja, ki mu nekateri ne morejo slediti in probleme zalijejo z alkoholom ter jih pustijo nerešene. Drugi vzrok so razočaranja v ljubezni. Veliko slavnih ljudi ne more vzdržati pritiska oboževalcev, in tudi pijejo prekomerno. Še več primerov bi lahko naštel. Toda da bi naštel prav vse, bi verjetno napisal celo knjigo. Komu škodujejo ti alkoholiki?
Škodujejo v prvi vrsti sebi, svojemu zdravju. Če imajo družino, škodujejo še tej. Koliko je na svetu nesrečnih družin! Za njihovo nesrečo pa je krivec prav alkohol. Pijanci škodujejo celotni družbi. Povzročijo veliko prometnih in drugih nesreč. Dosti vinjenih ljudi, čeprav so odrasli, se celo stepe med seboj (in s tem povzročijo navadno veliko škode).
Največjo škodo si pa povzročajo mladi ljudje, ki so si vzeli za vzor enega takih, kot so pijanci. Žal je tudi mladih alkoholikov že dosti.
Tako počasi končujem spis. Res nimam nič proti alkoholu. Toda, če nekateri ljudje res ne morejo brez alkohola, ga naj uživajo v manjših količinah, v takih, ki še ne uničujejo zdravja.
SAŠA FRAS, 7. raz.
COŠ EDVARD KARDELJ, KOBILJE
Ko se atek napije, pride domov in se spravi spat. Pri sosedovih se stric zelo napije in ko pride domov, vse razžene. Janja in teta pribežita k nam; pri nas spita. Bojan se ne boji. Teta pa je od strahu vsa trda. Tudi sestra se napije in si doma poje. Potem kozla. Mama pa pravi ateku: »Ti, pa tvoja pijača!«
Jaz bi rada, da atek ne bi več pil; da ne bi pili tudi drugi, ker jih alkohol dela nore.	Dragica, 6. razred
Pri nas doma se rad napije atek. Mama mu reče, naj gre spat. Tudi naša soseda se večkrat napije. Domov pride in se krega z mamo. Večkrat se zgodi nesreča, ker se ljudje preveč napijejo. Največkrat so pijani ob praznikih. Dobro bi bilo, če ne bi toliko pili in ne bi bilo toliko nesreč.	Marija, 6. razred
Letos smo pokrivali streho. Bilo nas je šest. Spodaj v grabi je cesta. Po njej so šli ljudje, ki so bili pijani. Šli so po sredi ceste in peli. Za njimi je peljala stoenka. Voznik je trobil. Peljati je moral počasi. Bal se je, da mu kateri ne bi skočil pod avto.
Klavdija, 6. razred
Sosed je vsak dan pijan. Ko se napije, potem počenja vse mogoče vragolije. Večkrat pride njegova žena k nam in pravi, da jo hoče ubiti. Ko se najbolj napije, vse potre in razbije. Pretepa svoje otroke in ženo^Ko je vinjen, noče spat in ne da miru drugim pri hiši. Zaradi pijače je moral v bolnico, da so mu praznili želodec.
Slavko, 6. razred
Pijanček
Človek vse dneve v gostilni čepi, in alkohol na mizo si želi.
Pa čeprav se mu zelo vrti, steklenico še vedno drži.
Giblje se in ziblje sem ter tja. in domov po štirih pricaplja.
Žena spušča viže.
on pa se še vedno okrog ust liže.
Spat se spravi, a še ni pri pravi. Drugo jutro se zbudi in glava ga zelo boli.
MARJETKA HORVATIČ. 6. a OŠ Frane Belšak. Bučkovci
To je bil naš veseli dan
Veselili smo se tega dneva, vse od trenutka, ko smo zvedeli, da bomo obiskali Slovensko narodno gledališče v Mariboru — ta hram kulture, v katerem uprizarjajo opere, drame, komedije in tragedije. In ta dan je končno napočil . . .
Prejšnji teden smo si hodili v Maribor ogledat komedijo Matiček se ženi, ki so jo prvič uprizorili leta 1848 v Ljubljani. To je komedija v petih dejanjih. V njej je prikazana ljubezen grajskega vrtnarja Matička do lepe, a navihane hišne dekle Nežke. Nežka je lepa, zato se zaljubi vanjo tudi baron Naletel, ki pa je že oženjen. Nežke ne spregleda tudi študent Tonček, strahopeten fant, ki rad gleda za dekleti. Kdo bo dobil Nežko, je vprašanje vse do zadnjega deja-
Rumeni list pripoveduje
Nekoč, ko sem bil še čisto majhen in nisem visel na veji kot sedaj, ampak sem rasel kar iz zemlje, je mati narava pomislila na bodočnost. Razmišljala je iz dneva v dan, da bi bilo treba vse liste, ki rastejo iz zemlje, združiti v veliko množico. Posvetovala se je z vetrom, kako naj to naredi. Veter ji je odgovoril takole: »Gnadli-va gospa, veličastna mati narave, nariši s svojim čudodelnim svinčnikom v pesek drevo, ki naj ima debelo deblo in veje. Na veji pa nariši listje. Potem ukaži, naj vsi tisti, ki rastejo iz zemlje, izginejo in odslej naj rastejo na drevesu.«
Mati narava seje lepo zahvalila in
vetru obljubila, da bo lahko pihal, kadarkoli bo hotel. Sama pa je naredila tako, kakor ji je svetoval. No, vidite, tako sem jaz, takrat še majhen list, začel rasti po vetrovem predlogu na drevesu. In še ni konec mojega življenja!
Po nekaj mesecih je mati narava spet začela misliti na prihodnost. Bila je že bolj izobražena, zato je pomislila, da bi bilo dobro, če bi bili letni ča-'si. S svojo čudodelno palico je v pesek napisala abecedo in začela premetavati črke. Tako je dobila štiri besede: POMLAD, POLETJE, JESEN in ZIMA. Tuhtala je, kakšni naj bodo letni časi. Odločila se je, da bo po-
nja. Nazadnje se izkaže, da Nežka pripada le Matičku; baron Naletel pa s povešenim nosom prizna, da je zanj njegova žena najboljša. Študentu Tončku pa ne preostane nič drugega, kot da obdrži svojo Jerico, ki ljubi samo njega.
Z dolgotrajnim aplavzom smo nagradili igralce, obenem pa smo s tem izrazili tudi hvaležnost prvemu slovenskemu dramatiku Antonu Tomažu-Linhartu, ki je dokazal, da lahko naša beseda zveni tudi z odrskih desk.
Polni občutkov smo sedali v avtobuse, ki so nas odpeljali v megleno Prekmurje.
LARISA KONKOLIČ, 8. b OŠ ŠTEFAN KUHAR-BOJAN
PUCONCI
mlad tisti letni čas, ki bo naznanjal novo življenje. Poletje naj bo vroče, polno sonca. Jesen naj bo letni čas, ki bo poln raznih bogatih darov in plodov, zima pa bo mrzli in s snegom pobeljen letni čas. Tako sem jaz z osemnajstimi leti začel živeti v popolni zmešnjavi. Nekaj mesecev je bila pomlad. Nato je prišlo poletje. Vroče je bilo, da sem skoraj zgorel. Nato je prišla jesen. Zamenjal sem oblačila. Namesto lepega zelenega oblačila sem zlezel v rumenkasto.Potem je prišla zima. To je bilo zame pravo trpljenje. Bil sem nebogljen, komaj sem se držal veje. Drugi listi so že odpadli, ie jaz sem bil še na veji. Trepetal sem, dokler ni spet prišla pomlad. In to je trajalo 627 let. S 645 leti sem se poročil. Imel sem družino, ki je štela 50 članov. Pozimi, ko je bil mraz, sem družino izgubil, ker ni bila navajena na trpljenje, zato se ni več mogla držati na veji.
Vsi moji otroci in žena so padli na zemljo, kjer zdaj v miru počivajo.
Zdaj je spet jesen in jaz sem že star in nemočen, čisto sam sem na visokem drevesu, na katerem sem zdržal natanko 2000 let.
Če boste kdaj potovali po severni Evropi, me, prosim, obiščite. Našli me boste v gozdu, ki ima 634 dreves. Na enem izmed njih trepetam jaz, rumeni list.
Hvaležen bom vsakemu obiskovalcu, ki bo obiskal starčka, ki še vedno živi na prvem drevesu, ki ga je ustvarila mati narava.
Brigita Ritiop, 8. raz. OŠ Vlaj Lajos, Genterovci
Obiskal nas je...
Pred kratkim nas je obiskal profesor glasbe Lado Jakša.
Predstavil nam je razna glasbila, med njimi tudi elektronska, s katerimi je lahko izvajal razne zvoke različnih glasbil; klavirja, harmonike, bobnov, violine... Na vsako glasbilo nam je zaigral nekaj stavkov. Predstavil nam je začetek rock'n roila. Pokazal nam je kitajsko piščal in piščal, ki ni imela luknjic za tone, temveč kovinsko palčko. V gradu je z učenci glasbene šole imel vaje in sestavil mali orkester, ki je nastopal zvečer v soboškem gradu. Pokazali so, da so učenci izvrstnega učitelja. Lahko smo videli več vrst saksofonov, ki jih je prinesel s seboj. K sebi je povabil prostovoljca, s katerim sta skupaj zaigrala. Na koncu bi mu lahko postavljali vprašanja, toda mi smo ga prosili, če nam zaigra Pink Panter. Z veseljem nam je ustregel. Spremljali smo ga s ploskanjem.
Ta ura je bila lepa in prisrčna. Klavdija šek, 6. a
OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota
PREVRAT V LJUTOMERSKEM OKRAJU
Ideja majniške deklaracije Jugoslovanskega kluba za nacionalno osvoboditev in zahteve za mir so v Avstro-Ogrski monarhiji dobile množično podporo med Slovenci ne glede na politične in stanovske razlike preko zborovanj in množičnega podpisovanja.1 Majniška deklaracija je tudi v Ljutomeru naletela na širok odmev, kajti narodna zavest je bila v Ljutomeru in okolici vedno živa. Slovenska inteligenca je bila odločno protinemška, med vojno pa se je množilo število tistih, ki so videli obstoj Slovencev izven Avstro-Ogrske monarhije. V ljutomerskem okraju se je za majniško izjavo opredelilo tudi zbranih 1500 kmetov na zborovanju v Križevcih.2 Za njo se je opredelila Zveza prostovoljnih gasilskih društev političnega okraja Ljutomera, ki je združevala 14 članic s preko 300 člani,3 podpisale so jo ljutomerske Slovenke s 183 podpisi4 in kmečke žene in dekleta občine Noršinci pri Ljutomeru z 91 podpisi.5 Besede »majniške deklaracije« so različno pojmovali, razumel jo je vsak tako, kot mu je bilo potrebno, vsi pa so poudarjali bratstvo in združitev z jugoslovanskimi narodi v neodvisno skupnost bodoče nove države.
Ko je Avstro-Ogrska skušala doseči separatni mir z antanto, so ljutomerski Slovenci priredili demonstracije in izobesili slovenske zastave. Tako so proslavili tudi obletnico majniške deklaracije. Malokdo je pričakoval, da je razpad Avstro-Ogrske tako blizu, čeprav so bili vidni znaki političnega, gospodarskega in moralnega razpada monarhije. V Ljutomeru se je množilo število dezerterjev, vojaki na dopustu so ugibali, ali naj se vrnejo na fronto, in marsikateri je počakal vsaj še nekaj dni doma. Ko se je v Mariboru 26. septembra 1918 ustanovil Narodni svet za Štajersko in Prekmurje, je tudi v Ljutomeru naraščala samozavest Slovencev, ki so videli že neko novo narodno vlado, poleg oficielne avstrijske. To je bilo vidno že s tem, ko je poročnik avstro-ogr-ske vojske, socialist in vodja narodne stranke v Ljutomeru ter
lastnik mlina Viktor Kukovec v drugi polovici oktobra 1918. preprečeval vsem voznikom dovoz živil mimo njegovega mlina na železniško postajo Ljutomer za oskrbo Gradca, ter preko nekaterih narodno zavednih tržanov in okolice, ki so vplivali na vojake, da se ne bi vrnili na fronto. Zaradi takšnega protiavstrijskega razpoloženja v okraju je okrajni glavar Schonhofer 31. oktobra 1918. zaslišal Viktorja Kukovca ter mu izjavil, da nima pravice zadrževati izvoz živil za oskrbo Gradca, ker imajo Gradčani dovoljenje od Narodne vlade v Ljubljani, vendar mu je Kukovec odgovoril, daje nastopil (ukrepal) po direktivi Narodnega sveta v Mariboru, katerega poverjenik je bil. Kukovec se je 1. novembra 1918. odpravil v Maribor, da bi dobil od Narodnega sveta natančne informacije in navodila glede oddaje živil. Izvedel je, da je Maribor v slovenskih rokah (istega dne ga je zavzel general Rudolf Maister). V Narodnem svetu so potekala pogajanja o nadaljnjih ukrepih. Predsednik Narodnega sveta dr. Vertovšek je Kukovcu izročil zaupno pismo za majorja Čenskyja, častnika 98. češkega pehotnega polka v G. Radgoni. Major Censky naj bi ga oddal poveljniku bataljona, zagrizenemu Avstrijcu, ki pa si mu ga ni upal izročiti, zato je Kukovec obdržal pismo, v katerem je bilo rečeno, da se 98. češki bataljon da na razpolago Kukovcu.
2. novembra 1918. seje Kukovec v spremstvu »starega borca za pravice ljutomerskih Slovencev« Antona Mišja odpravil k okrajnemu glavarju Schonhofer-ju in mu izjavil, da se na posvetu Narodnega sveta v Mariboru niso pogajali glede improvizacije Gradca. Na neodločnost Schon-hoferja, kaj mu je storiti, je Kukovec od okrajnega glavarja zahteval, da odstopi. Ker tega glavar ni hotel, mu je Kukovec zagrozil, da bo uporabil silo, in sicer pomoč 98. češkega polka v G. Radgoni. Tako je bil odstavljen zastopnik avstrijske vlade Schdn-hofer in Slovencem sicer naklonjeni komisar Kastner Pohr. S tem je padla prva trdnjava nem-
štva v slovenske roke. Uredništvo je izjavilo, da bo priznavalo navodila Narodnega sveta. Kmalu za tem je bil odstavljen okrajni sodnik Ferdinand Meditz, ki pa je 9. novembra ponovno nastopil službo, dokler ga ni nadomestil slovenski sodnik dr. Jančič. Ob prevratu v Ljutomeru je na pošti služboval upravnik Anton Scheche, — poleg dveh slovenskih in ene nemške uradnice. Na zahtevo Kukovca, da se pošta podredi ukazu ter se uraduje slovensko, odstranijo nemški napisi in izobesi slovenska (narodna) zastava, se je Schechel uprl ter izjavil, da je zanj merodajna le poštna direkcija v Gradcu.
Z grožnjo, da bo dal poštarja zapreti, ker so zanj veljavni le njegovi ukazi, se je Schechel izrekel za novo oblast? Po direktivi poštnega ravnateljstva v Ljubljani je bil Anton Schechel čez en mesec odstavljen. Kukovec je odslovil nemško uradnico, ki je izjavila, da na pošti ne bo govorila slovensko. Po prevratu na pošti je bil ukinjen ves denarni promet, v blagajni pošte je bilo 20 tisoč kron, katere je pošta po direktivi ljutomerskega okrajnega glavarstva nakazala na davčni urad v Ljutomeru. Bil je ukinjen tudi paketni in zasebni brzojavni promet.’
Enako odločno je Kukovec posegel na davčni urad, v finančno stražo in orožniško postajo. Nižje uradništvo, ki je bilo slovensko, se je z eno izjemo izreklo za novo oblast.
Še istega dne, 2. novembra, je bil odstavljen tudi ljutomerski župan Thurn, ki pa o izvršenem prevratu ni vedel še ničesar, zato se je skliceval na okrajnega glavarja Schorihoferja. Po izjavi Kukovca, da je okrajni glavar odstopil, se je župan Thurn vdal
ter se v slovenskem in v nemškem jeziku poslovil od tržanov.
Anton Mišja je prevzel občinske agende kot vladni komisar ter skrbel za javni red in mir po navodilih Pododbora narodnega sveta za ljutomerski okraj.
Enako odločno je padla tudi gospodarska trdnjava nemštva — hranilnica, prevzel jo je vladni poverjenik nadporočnik Vo-satka iz Radgone.
Da so bili Nemci ob nenadnem in hitrem prevratu presenečeni, je bilo očitno, saj so se predali brez večjega odpora.8
V pismu generalu Rudolfu Maistru je Kukovec ob prevratnih dogodkih v Ljutomerskem okraju in razorožitvi Radgone zapisal, da prevrat ne bi bil tako hiter in uspešen, če ne bi tako odločno sam posegel v dogodke v najbolj kritičnih dneh, ko se je odločalo za usodo Ljutomera in G. Radgone, pri tem pa mu je bil edina pomoč Jan Baukart, ravnatelj ljutomerske gimnazije.’ 2. novembra 1918. je Pododbor narodnega sveta za ljutomerski okraj, kateri je bil formiran 30. oktobra 1918., prevzel županstvo, sodišče in okrajno glavarstvo. Sestavljali so ga:
1.	Zastopniki gornjeradgon-skega sodnega okraja — za kmečko zvezo: Anton Kocbek, šentpeterski župnik, Ivan Pelci, kmet, ter predstavnik narodne stranke Franc Mavrič.
2.	Zastopniki ljutomerskega sodnega okraja — za kmečko zvezo: Jožef Ozmec, dekan, Jakob Rajh, ljutomerski tržan in kmet, Franc Zacherl, učitelj, Jožef Karba, kmet na Krapju, A. Postrak, kmet pri Mali Nedelji (Bučkovci), predstavniki narodne stranke: Viktor Kukovec, mlinar in posestnik, Anton Mišja, tajnik posojilnice, Jožef Rajh
mlajši, kmet na Moti, in Ivan Tomažič, višji učitelj na Stari Cesti.10
Odbor narodnega sveta se je predstavil novemu ljutomerskemu okrajnemu glavarstvu 3. novembra 1918., njegov predsednik je postal Viktor Kukovec, podpredsednik pa dekan Josip Ozmec.
V soboto, 2. novembra 1918., se je Ljutomer slovesno pripravljal na proslavo združenja ŠHS v novi državi. Trg Ljutomer je bil razsvetljen, igrala je trška godba, ljudstvo je z navdušenjem vzklikalo novi državi. Mnoge narodne hiše in prej nemške so bile okrašene z narodnimi zastavami, cvetjem in transparenti. Veličasten zaključek proslave je bil v nedeljo, 3. novembra 1918., na Glavnem trgu pred okrajnim glavarstvom. Na manifestaciji se je zbralo mnogo ljudi, kajti dogodki zadnjih dni so se hitro razvedeli po vsem okraju in v Prekmurju. Tako so se proslave udeležili tudi mnogi Prekmurci iz Ižakovec, Dokležovja, Melinec, Bistrice in sosednjih vasi ter iz Medžimurja, da bi pozdravili in proslavili novo — slovensko vodstvo. Predsednik Narodnega sveta (Pododbora narodnega sveta za okraj Ljutomer) Viktor Kukovec se je z župani in gosti odpravil k odstavljenemu glavarju Schonhoferju, ki jih je obvestil, da je avstro-ogrska monarhija razpadla in da je svojo oblast izročil Narodnemu svetu v Ljutomeru. Z balkona okrajnega glavarstva, ki je bil ves okrašen z narodnimi zastavami, je množici spregovoril novi okrajni glavar dr. Peter Vaupotič, ki je prispel v Ljutomer iz G. Radgone še isti dan po nalogi Narodnega sveta iz Maribora, ki ga je 1. novembra
-------LITERATURA------------------
1.	Metod Mikuž: Slovenci v stari Jugoslaviji 1917—D4I, Lj. 1965, str. 23.
2.	Slovenski gospodar, 1918, št. 6, str. 3.
Viri:
Prevratni dogodki na slovenskem Štajerskem (PAM).
3.	Majniška izjava Zveze prostovoljnih gasilskih društev pol. okraja Ljutomer, 2. februar 1918, Pokrajinski arhiv Maribor.
4.	Majniška izjava ljutomerskih Slovenk, PAM.
5.	Majniška izjava slov, žen in deklet občine Noršinci, PAM.
1918. imenoval za okrajnega glavarja ljutomerskega okraja. Nato so množici govorili Viktor Kukovec, Lovro Petovar in Jožef Cigan iz Prekmurja, ki je v imenu Prekmurcev prebral izjavo, da se želi Slovenska krajina (Prekmurje) združiti s Slovenci na Štajerskem v novi državi.
Na zahtevo Narodnega sveta za Štajersko in Prekmurje v Mariboru so se v začetku novembra 1918. v krajih na slovenskem Štajerskem formirale narodne straže, ki so bile pod nadzorom okrajnih glavarstev. Po prevratu v Ljutomeru je okrajno glavarstvo organiziralo narodne straže v vsem okraju za zaščito prebivalstva pred ropanjem in izgredi razpadle monarhistične vojske, revolucionarnim vrenjem v Prekmurju in nevarnostjo vdora Avstrijcev.
Hiter prevzem oblasti po prevratu v Ljutomeru je bil velikega političnega pomena in je bil posredno tudi nadaljevanje akcije za pravočasno razorožitev Radgone, ki jo je Viktor Kukovec po nalogi Narodnega sveta iz Maribora izvedel s pomočjo brata Alfonza in prof. Menharta 5. novembra 1918. iz razpuščenega 98. češkega pehotnega polka, nastanjenega v Radgoni. Toliko pomembnejša je bila ta akcija za Ljutomerčane, ker so Radgončani preko radgonskega podžupana dr. Kamnikerja pripravljali vdor v Prlekijo. S to akcijo — razorožitvijo Radgone — so v ljutomerskem okraju okrepili narodne straže s 600 puškami, 6 strojnicami, 70 tisoč naboji ter z mnogo vojaške opreme in tako izdatno založili Ljutomer z orožjem ter za kratek čas preprečili vdor Radgončanov na naše ozemlje.11
6.	V. Kukovec—J. Baukart: Prevrat v ljutomerskem okraju, PAM.
7.	Poročilo Antona Učakarja, poštarja v Ljutomeru, PAM.
8.	V. Kukovec—J. Baukart: Prevrat v ljut. okraju.
9.	Pismo V. Kukovca generalu Rudolfu Maistru, 1929, PAM.
10.	Narodnemu svetu za Štajersko v Mariboru, 30. 10. 1918, PAM.
11.	V. Kukovec—J. Baukart: Prevrat v ljutomerskem okraju, PAM.
Anton Ratiznojnik, Muzej NOB Ljutomer
STRAN 14
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
URADNE OBJAVE
Leto XXIV	Murska Sobota, 8. decembra 1988	Št.: 31
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
225.	Smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Murska Sobota od leta 1986 — 200 ter družbenega plana občine za obdobje 1986—1990
226.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje Černelavci—Gederovci — Cankova ter lokacijskega načrta za vodovod Černelavci —Brezovci —Domajinci — Cankova
227.	Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za vodovodno omrežje na območju Krajevne skupnosti Cankova
228.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Lendava
229.	Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta industrijske cone v Gornji Radgoni
230.	Sklep o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji INTEGRAL Avtoradgona, n. sol. o. Gor. Radgona
231.	Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Bodonci, za naselji Bodonci in Vadarci
232.	Odredba o določitvi najvišjih cen v občini Gor. Radgona
233.	Poročilo o ocenjeni škodi po suši v občini Murska Sobota in ukrepe za ublažitev posledic v občini M. Sobota.
225
Na podlagi 86. člena Ustave SR Slovenije, 28. člena 3. odstavka 37. člena, 2. in 3. alinee 160. člena ter 3. in 4. alinee 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80), 25., 29. in 30. člena Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80, 33/80), so Zbor združenega dela, Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor, na seji, dne 17. novembra 1988 sprejeli
SMERNICE ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA OD LETA 1986-2000 TER DRUŽBENEGA PLANA OBČINE ZA OBDOBJE 1986-1990
Analiza izvajanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letih 1986— 1988, z oceno pogojev za spremljanje in dopolnjevanje dolgoročnega in družbenega plana občine ugotavlja odstopanja od načrtovanih nalog in ciljev na določenih področjih. Vedno bolj prihaja v ospredje spoznanje o nujnosti hitrejšega razreševanja problemov na področju ekologije, rabe prostora, energije, varčevanja in izboljšanja kakovosti življenja. Vse to je narekovalo potrebo po spreminjanju in dopolnjevanju planskih dokumentov.
Z odlokom o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do 2000 ter sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 (Ur. objave, št. 13/88) so Zbori občinske skupščine, dne 21/4—1988 opredelili postopke in nosilce spreminjanja in dopolnjevanja planskih dokumentov.
Smernice določajo izhodišča in naloge, ki se nanašajo na spreminjanje in dopolnjevanje planskih aktov v občini ter nakazujejo smeri nadaljnjega razvoja posameznih področij dejavnosti.
Smeri za spreminjanje in dopolnjevanje planskih aktov:
1.	Globalni cilji in naloge opredeljeni z dolgoročnim in družbenim planom občine so po ugotovitvah iz analize sprejemljivi ter v celoti ustrezajo sedanjemu družbenoekonomskemu trenutku in strategiji bodočega razvoja občine.
2.	Glede na ugotovljena gibanja v prvih dveh letih srednjeročnega plana, staghacijo gospodarske rasti v letu 1988 in zmanjšanih možnosti nadaljnjega razvoja načrtovane rasti materialnih okvirov razvoja ne bodo dosežene. Po oceni se najbolj zaostaja za predvideno rastjo industrijske proizvodnje, kmetijstva in obsegom načrtovanih naložb. Razpoložljiva sredstva za vse oblike porabe se bodo po oceni iz Smernic za spremembe in dopolnitve družbenega plana SR Slovenije lahko povečevale po stopnji 1,2 % letno, v tem za osebno potrošnjo 1 % letno.
3.	S pospešenim investicijskim vlaganjem je treba ohraniti delež proizvodnih investicij v ustvarjenem družbenem proizvodu.
Več sredstev bo potrebno vlagati tudi v sanacijo okolja, varčevanje in racionalno porabo energetskih virov. V ta namen je treba nadaljevati z aktivnostmi na področju raziskovanj in uporabe geotermalne energije ter drugih alternativnih energetskih virov.
4.	Na področju energetike bo potrebno definirati vse dolgoročne potrebe po energetskem povezovanju porabnikov s proizvajalci oz. dobavitelji energetskih virov. Zagotavljati bo treba bistveno manjšo porabo energije na enoto proizvoda, izboljšati oskrbo z viri energije in preusmeriti široko potrošnjo v večjo porabo plinastih in tekočih goriv ter drugih tehnološko čistejših virov.
Z družbenim planom bo potrebno konkretizirati ukrepe za racionalizacijo porabe energije in uporabo geotermalne energije za ogrevanje stanovanj. V proizvodnji električne energije je potrebno v čim več
ji meri pritegniti majhne hidroelektrarne in vzpostaviti sistem odkupa viškov električne energije.
5.	Čim prej je treba izdelati krajinsko zasnovo območij ob reki Muri ter na tej osnovi celovito oceniti upravičenost izgradnje sistema elektrarn na reki Muri. V kolikor se bo načrtovala gradnja elektrarn bo treba zavarovati traso 110 kv daljnovodov.
6.	Dolgoročno urejanje kmetijskih zemljišč v občini Murska Sobota mora sloneti na opredeljenih elementih kmetijskih zemljišč in odločitvah o trajnem varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. V kmetijstvu je nujno pristopiti k uvajanju energetsko varčnih procesov v proizvodnji hrane ter racionalni rabi gnojil in zaščitnih sredstev. Preveriti bo potrebno predvidene posege na kmetijska zemljišča ter melioracije uskladiti z vsemi interesi v okolju. Pri tem morajo imeti prednost narodnogospodarski in ekološki vidiki ter ohranjanje krajinskih značilnosti.
Natančno bo treba opredeliti planske usmeritve in konkretizirati možnosti izvajanja posegov na zemljišča razvrščena v I. območja kmetijskih zemljišč.
Zaustaviti je treba nadaljnje drobljenje kmetijskih zemljišč in preko ustreznih ukrepov spodbujati nastajanje večjih proizvodnih enot z upoštevanjem normalne obremenitve zemljišč z živinorejsko proizvodnjo. Nujno bo pospeševati razvoj dopolnilnih dejavnosti.
7.	V gozdarstvu bo potrebno izdelati program sanacije gozdov, uskladiti interes s kmetijci in strategijo gospodarjenja z gozdovi podrediti splošnim koristnim funkcijam gozdov,
8.	Nosilci planiranja bodo preverili planske akte in preko ustreznih dopolnitev omogočili preusmeritev večjega dela tovornega prometa s ceste na železnico.
Razvoju telekomunikacij bo treba dati večji poudarek in preko vlaganj zmanjšati zaostajanje za potrebami porabnikov po sodobni telefoniji in javnemu telekomunikacijskemu sistemu.
9.	V občini se bomo aktivno vključevali v izvajanje nalog Skupnosti za ceste Slovenije na področju vzdrževanja in novogradenj cest, izbiro prioritet, vrste, obsega in kakovosti posegov, ter v priprave nove kategorizacije cest. Posodabljanje ceste, zlasti magistralnih in regionalnih bo potrebno dati večji poudarek in si prizadevati za njihovo vključitev v republiške planske dokumente. Pri investicijah v cestno omrežje je treba upoštevati zahteve po zaščiti okolja in varnem pro-metu.
'10	. Zaradi potreb po izboljšanju življenjskih pogojev delovnih ljudi in občanov bo potrebno posebej skrbno opredeliti naloge in usmeritve na področju varstva okolja. Te obveznosti in sredstva za izvajanje nalog morajo biti opredeljene v planskih aktih OZD predvsem tistih, ki onesnažujejo okolje.
Za hitrejše in učinkovitejše reševanje ekoloških vprašanj bi bilo potrebno na nivoju občine do konca leta 1988 pripraviti program izvajanja nalog iz dogovora o temeljih'družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—-1990, ki morajo vsebovati analitični del (emisije po virih) opredelitev nalog z nosilci etapnost izvedbe in viri financiranja.
11.	V družbenem planu je treba evidentirati vse možne lokacije za izgradnjo malih hidroelektrarn in določiti njihovo optimalno velikost.
Do leta 1990 bodo pripravljene strokovne podlage za čiščenje reke Mure. Vodotoki, ki po onesnaženosti spadajo v 3 — 4 in 4. razred morajo po programu čiščenja voda izboljšati kakovost najmanj za 2 razreda.
V naseljih in industrijskih obratih, ki predstavljajo s svojimi aktivnostmi ključne potencialne onesnaževalce vodnih virov, bo potrebno v smislu varstva vodnih virov pristopiti h gradnji internih ali centralnih čistilnih naprav.
12.	Ker je občina M. Sobota v skladu z Odlokom o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka uvrščena v III. območje onesnaženosti zraka, je potrebno izdelati sanacijski program za preureditev objektov, obratov in naprav OZD ter drugih družbenih pravnih oseb in občanov. Registrirati je treba večje onesnaževalce zraka, določiti predvidene emisije ter na tej podlagi pripraviti kataster virov onesnaževanja zraka.
V občini je treba dolgoročno rešiti problematiko komunalnih odpadkov z eventuelnim regijskim povezovanjem in odpiranjem regionalnega odlagališča komunalnih odpadkov z uporabo sodobnejših načinov izrabe energetskih potencialov komunalnih deponij.
Na področju varstva tal je treba vzpostaviti sistem kontrole nad onesnaževanjem tal in razviti nadzor nad rabo kemičnih sredstev v kmetijstvu v skladu s sprejetim konceptom in kriteriji. Razviti je treba spremljanje zdravstvenih posledic onesnaževanja okolja na človeka.
13.	V sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo je treba uskla-. diti interese v prostoru ter opredeliti naloge za učinkovitejše varovanje naravne in kulturne dediščine.
14.	Na področju urejanja prostora bo potrebno določiti meje ureditvenih območij naselij (v območjih strnjene pozidave) in obstoječa stavbna zemljišča (v območjih razpršene gradnje) ob upoštevanju dolgoročnih potreb po urejanju stavbnih zemljišč in zakonskih določil s področja urejanja prostora.
V fazi priprave sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine bo potrebno pripraviti urbanistične zasnove pomembnejših naselij in krajinske zasnove za druga najbolj angažirana območja, definirano v programu priprave sprememb in dopolnitev planskih aktov občine Murska Sobota. .
Skladno s planom priprave prostorskih in izvedbenih načrtov v občini Murska Sobota bo potrebno pripraviti programske zasnove za območja, za katera je predvidena izdelava zazidalnih, ureditvenih ali lokacijskih načrtov.
15.	V skladu z navodilom o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine ter metodologije o pripravi sprememb in dopolnitev dolgoročnih družbenih planov občine za obdobje 1986—2000 in družbenih planov občin za obdobje 1986—1990, bo potrebno opraviti metodološke spremembe kartografskega gradiva in kartografske dokumentacije k planskim aktom občine Murska Sobota.
Vsebinske spremembe in dopolnitve bodo izhajale iz'sprememb in dopolnitev obveznih izhodišč dolgoročnega plana SRS za pripravo dolgoročnih in družbenih planov občin ter sprememb in dopolnitev elementov planiranja posameznih nosilcev planiranja, udeleženih v procesu priprave planskih aktov občine Murska Sobota.
16.	V planskih aktih se naj v večji meri opredelijo možnosti uporabe pospeševalnih ukrepov za gospodarska vlaganja na manj razvitih in obmejnih območjih ter v skladu s spremembami zakona o skladnejšem regionalnem razvoju tudi v krajevnih skupnostih, ki mejijo na manj razvita obmejna in geografska območja.
NALOGE NOSILCEV PLANIRANJA
Vsi nosilci planiranja morajo na podlagi lastne presoje ugotoviti potrebo po dopolnjevanju svojih planskih aktov ter se aktivno vključevati v spreminjanje in dopolnjevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in dogovora o temeljih družbenega plana.
Priprave planskih aktov OZD in SIS morajo potekati sočasno in usklajeno s pripravo in sprejemanjem planov občine.
Zbori občinske skupščine bodo Osnutek sprememb in dopolnitev dolgoročnega in družbenega piana občine obravnavali na seji, konec decembra 1988, predlog pa predvideva februarja 1989.
M. Sobota, 21/11-1988
Številka: 30-4/88-3
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Andrej GERENČER, I. r.
226
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 17. 11. 1988, sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta za vodovod Črnske meje—Černelavci— Gederovci —Cankova ter lokacijskega načrta za vodovod Černelavci — Brezovci — Domajinci — Cankova
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem odlokom se sprejmeta lokacijska načrta za vodovod Črnske meje—Černelavci—Gederovci—Cankova in vodovod Černelavci—Brezovci—Domajinci—Cankova, katera je pod številkami 24/86-LN/S in 27/86-LN/S v juniju 1988 izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem V Murski Soboti.
2.	člen
Lokacijska načrta iz prejšnjega člena odloka vsebujeta naslednje sestavine:
A.	SPLOŠNI DEL:
'	1. Izjave;
—	po opravljeni notranji kontroli,
—	o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom,
—	o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom.
2	. Pogoje pristojnih organov in organizacij za pripravo lokacijskih načrtov;
B.	TEKSTUALNI DEL:
L Usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986 — 2000 oz. 1986—1990.
2.	Prostorske pogoje za realizacijo planskih odločitev.
3.	Ureditve po posameznih področjih.
4.	Osnove za parcelacijo.
5.	Ocene stroškov za izvedbo načrtov.
6.	Etapnost izvajanja.
7.	Soglasja pristojnih organov in organizacij;
C.	GRAFIČNI DEL:
1.	Geodetski podlogi	v M 1 : 120.000
	Pregledni situaciji tras	v M 1 : 25.000
3.	Izreza iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana	
	občine M. Sobota za obdobje 1986-1990	v M 1 : 25.000
4.	Izreza iz prostorskega plana — katastrski situaciji	v M 1 : 5.000
5.	Zakoličbeni situaciji tras vodovodov	v M 1 : 5.000
6.	Zbirni situaciji komunalnih vodov in naprav	v M 1 : 5.000.
II. POTEK TRAS
3.	člen
Trasa vodovoda Črnske meje—Černelavci—Gederovci—Cankova poteka od priključka na obstoječi vodovod Črnske meje—M. Sobota do ceste za naselje Pušča ob severnem robu mag. ceste Maribor—M. Sobota—Lendava (M 10-1), se lomi in poteka ob zahodni strani ceste Pušča—Černelavci, prečka reg. cesto M. Sobota—Gederovci (R-350), kjer se preko vzhodnega kraka naveže na obstoječi vodovod Černelavci —M. Sobota, zahodni krak pa poteka naprej ob severni strani reg. ceste R-350 do lokalne ceste Vanča vas—Kupšinci (L 5609), poteka ob zahodnem robu te ceste proti severu,, jo prečka ter se nadaljuje ob severnem robu naselja Rankovci, se ponovno priključi reg. cesti (R-350) in poteka ob severni strani te ceste do naselja Gederovci, kjer cesto prečka in poteka južno od te ceste do križišča R-350 in R-349 (Petanjci’-Cankova), kjer se južni krak odcepi proti naselju Sodišinci, nadalje prečka reg. cesto R-350, se lomi proti severu in poteka ob zahodni strani naselja Gederovci, prečka R-349 in poteka ob vzhodni strani te ceste do križišča z lokalno cesto skozi naselje’ Krajna (L 5613), jo prečka ter se nadaljuje ob vzhodnem robu R-349 ter v nadaljevanju ob zahodnem robu te ceste do naselja Cankova.
4.	člen
Trasa vodovoda Černelavci —Brezovci —Domajinci poteka od priključka vodovoda Černelavci —Gederovci —Cankova na severni strani reg. ceste R-350 po zahodni strani lokalne ceste Černelavci — Brezovci (L-5612), po zahodni strani obide naselje Černelavci, prečka vodotok Ledava, poteka ob zahodnem robu naselja Polana, v nadaljevanju prečka lokalno cesto L-5612 in poteka ob njenem severnem robu vse do naselja Predanovci, katerega obide po severovzhodnem robu, se ponovno približa lok. cesti L-5612 ter poteka ob njenem vzhodnem robu do naselja Brezovci, kjer prečka lok. cesto Brezovci—Gorica (L-5645) in poteka naprej proti Lemerju delno po severni ter delno po južni strani L-5645 (varianta: trasa vodovoda poteka od Predano-vec ob zahodnem robu dovozne ceste za Brezovce ter naprej ob južnem robu L-5645 do naselja Lemerje) do križišča z lokalno cesto Le-merje—Zenkovci (L-5637), kjer se za križiščem izvede odcep za naselje Puževci, vodovod pa poteka naprej ob jugozahodnem robu L-5637, prečka Bodonski potok ter potoka ob severni strani L-5637 do naselja Zenkovci, kjer se izvede priključek oz. krak za krožno napajanje Strukovec, poteka naprej ob vzhodnem robu lok. ceste Zenkovci—Bodonci do križišča z lok. cesto Zenkovci —Beznovci (L-5635), kjer prečka lokalno cesto Zenkovci —Bodonci ter se nadaljuje po južnem robu L-5635 skozi naselje Beznovci, prečka L-5635 in se nadaljuje ob njenem severnem ter vzhodnem robu do križišča z lokalno cesto Domajinci —Beznovci (L-5626), kjer prečka L-5635 in poteka naprej po južnem robu L 5625 do naselja Domajinci, prečka Beznovski potok ter v nadaljevanju po južnem robu te ceste do reg. ceste R-349, kjer se izvede priključek za Grad, oz. severni krak, južni krak pa poteka v nadaljevanju ob vzhodni strani R-349 do naselja Cankova.
III.	PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
5.	člen
Teren za polaganje vodovodov se pripravi v širini 8 —10 m, odvisno od dimenzije vodovoda ter globine polaganja.
Na kmetijsko-obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj zemljišča-humus, katerega se v času gradnje deponira in se uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju.
6.	člen
Po dograditvi vodovodov se morajo zemljišča, po katerih bosta le-ta potekala, uporabljati v iste namene kot pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskih načrtov, določeno drugače.
7.	člen
Investitorje dolžan okolico vodovodov primerno urediti, oziroma usposobiti za njen prvotni namen v treh mesecih po dokončanju del.
8.	člen
Do izgradnje vodovodov se zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli vplivali ali oteževali načrtovano izgradnjo vodovodov.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJEVANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
9.	člen
Vodovodne cevi morajo biti položene tako, da bo teme cevi minimalno 1,00 m pod koto terena, oz. mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij.
10.	člen
Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljalcev posameznih objektov in naprav, izvajalci del in investitor pa so pri svojem delu dolžni upoštevati njihove pogoje in zahteve ter se ravnati po njihovih navodilih.
11.	člen
Kjer se trase vodovodov približajo obstoječim vodnjakom ali izvirom pitne vode, je potrebno predhodno v projektni dokumentaciji obdelati vplive in primerno temu podati ustrezne rešitve.
Če se objekti in naprave iz prejšnjega odstavka kakorkoli poškodujejo, ali se ugotovijo negativne posledice zaradi gradnje vodovodov, mora le-te investitor sanirati ali na drug način zagotoviti preskrbo z vodo.
12.	člen
Pred pričetkom del je potrebno izvesti geomehanske raziskave tal, še posebej v območjih labilnega terena, da se s primernimi tehničnimi ukrepi v projektni dokumentaciji zagotovi kvalitetna izvedba ter, da se prepreči eventuelne zlome in poke cevovodov.
13.	člen
Gradbena dela se naj po možnem izvajajo izven vegetacijske sezone.
Investitorje dolžan lastnike zemljišč pravočasno in na primeren način obvestiti o nameravanih posegih, najmanj pa 30 dni pred pričetkom del.
14.	člen
Na zgrajene lokalne vodovodne sisteme v posameznih naseljih se dovoli navezava primarnih vodov le v primeru, če se s tlačnim prei-skusom ugotovi, da so ustrezni.
15.	člen
V vsakem naselju, skozi katerega potekajo vodovodi, je potrebno zagotoviti zadostne količine požarne vode.
V ta namen je potrebno namestiti ustrezno število hidrantov, s tem, da se za gašenje požarov v projektni dokumentaciji evidentirajo in prvenstveno opredelijo vsi drugi razpoložljivi vodni viri tako, da bi se iz hidrantov zagotavljale le deficitarne količine požarne vode.
Ne glede na prejšnji odstavek se mora v vsakem naselju namestiti vsaj eden hidrant.
V. TOLERANCE
16.	člen
Trase vodovodov, ki so razvidne iz grafične podlage, navedene v 2. členu tega odloka, se lahko korigirajo z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in, če se s tem ne posega v zakonite interese drugih oseb, oz. organov in organizacij.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKIH NAČRTOV
17.	člen
Izgradnja vodovodov je predvidena v dveh fazah in sicer obsega prva faza izgradnjo primarnih vodov, druga faza pa gradnjo priključkov in drugih spremljajočih objektov.
Prioriteta gradnje posameznih primarnih vodov mora biti razvidna iz projektne dokumentacije, izdelane na podlagi ustreznih raziskav.
VIL KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Na območjih, kjer se z ustreznimi analizami vode pristojne organizacije ali zavoda ugotovi, da je voda iz obstoječih vodnih virov oporečna in s tem neprimerna za pitje ali drugo uporabo, je obvezna priključitev vseh javnih objektov, objektov družbenega standarda, kakor tudi individualnih porabnikov, če takšno odločitev sprejme pristojni organ krajevne skupnosti.
19.	člen
Lokacijska načrta sta stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
20.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v M. Soboti.
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 351-5/87-4
M. Sobota, dne 17. 11. 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r.
227
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80. 36/81, 1 I 84 in 4/86), je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 17. II. 1988, sprejela
ODLOK
o sprejetju lokacijskega načrta za vodovodno omrežje na območju Krajevne skupnosti Cankova
I. SPLOŠNE DOLOČBE
I.	člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za vodovodno omrežje na območju Krajevne skupnosti Cankova, ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti pod št. 32/86-LN/S, junija 1988.
2.	člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena odloka vsebuje naslednje sestavine:
A.	SPLOŠNI DEL:
I.	Izjave:
—	o opravljeni notranji kontroli,
—	o upoštevanju predpisov s področja varstva pred požarom,
—	o upoštevanju predpisov s področja varstva pred prekomernim hrupom.
2.	Pogoje pristojnih organov in organizacij za pripravo lokacijskega načrta.
B.	TEKSTUALNI DEL:
1.	Usmeritve iz dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—2000, oz.
1986-1990.
2.	Prostorske pogoje za realizacijo planskih odločitev.
3.	Ureditve po posameznih področjih.
4.	Oceno stroškov za izvedbo načrta.
5.	Etapnost izvajanja.
6.	Soglasja pristojnih organov in organizacij. C. GRAFIČNI DEL:
1.
2.
3.
4.
5.
Geodetska podloga	v
Pregledna situacija trase
Izrez iz prostorskih sestavin srednjeročnega Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje a) zahodni del b) vzhodni del
Zakoličbena situacija trase:
a)	zahodni del
b)	vzhodni del
Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav:
a)	zahodni del
b)	vzhodni del	,
M 1 :	120.000
v M 1 :	: 25.000
1986-	-1990:
v M 1	: 5.000
v M 1	: 5.000
v M 1	: 5.000
v M 1	: 5.000
v Ml	: 5.000
v M 1	: 5.000
II. UREDITVENO OBMOČJE IN POTEK TRAS
3. člen
Ureditveno območje lokacijskega načrta zajema celotno območje Krajevne skupnosti Cankova in vključuje naslednje objekte:
—	črpališče ob naselju Skakovci v velikosti cca 5 x 5 m,
—	vodohrani na severnem dfelu naselja Cankova pri lovskem domu v Velikosti cca 25 x 20 m,
—	primarne vode, — razvodno omrežje.
4.	člen
Trasa primarnih vodovodov poteka v nadaljevanju trase primarnega vodovoda Črnske meje—Černelavci Gederovci — Cankova od meje območja KS Cankova ob zahodni strani regionalne ceste Gederovci—Cankova—mejni prehod (R-349) do Skakovec ter naprej ob južnem in zahodnem robu te ceste do naselja Cankova, kjer jo pri trgovini prečka in poteka naprej ob njenem spodnjem robu do vodo-hrama pri lovskem domu ter v nadaljevanju trase primarnega vodovoda Černelavci —Brezovci—Domajinci—Čankova od meje območja KS Cankova ob severnem robu lokalne ceste Domajinci —Brezovci (L-5626) ter v nadaljevanju do reg. ceste R-349 ob severnem robu krajevne ceste, kjer se izvede priključek za Grad oziroma severni krak, južni krak pa poteka v nadaljevanju ob vzhodni strani ceste R-349 do naselja Cankova ter naprej do vodohrama pri lovskem domu.
5.	člen
Trasa vodovodov na območju Krajevne skupnosti Cankova poteka pretežno ob naslednjih cestah:
—	R-349 (Petanjci —Cankova —mejni prehod),
—	R-349 A (Cankova —mejni prehod A),
—	L-5614 (Cankova—Gerlinci),
—	L-5616 (Gerlinci —mejni prehod A),
—	L-5617 (Cankova—Serdica), - L-5618 (G. Črnci —R-349), — L-5625 (Topolovci Kuzma).
III. PRIPRAVA ZEMLJIŠČ TER TRAJNA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
6.	člen
Teren za polaganje vodovodov se pripravi v širini 8— 10 m, odvisno od dimenzije vodovoda in globine polaganja.
Na kmetijsko-obdelovalnih površinah se najprej odstrani vrhnji sloj zemljišča — humus, katerega se v času gradnje deponira in se uporabi za vrhnji sloj pri zasipavanju.
7.	člen
Po dograditvi vodovoda se morajo zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljati v iste namene kot pred gradnjo, če ni s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij, ki so sestavni del lokacijskega načrta, določeno drugače.
8.	člen
Investitorje dolžan okolico vodovoda primerno urediti, oziroma usposobiti za njen prvotni namen v treh mesecih po dokončanju del.
9.	člen
Do izgradnje vodovodov se zemljišča, po katerih bo le-ta potekal, uporabljajo v dosedanje namene.
Niso dovoljeni posegi, ki bi motilno vplivali na načrtovano iz-grtfclfjo vodovoda.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE IN KOMUNALNO UREJANJE ZEMLJIŠČ TER OBVEZNOSTI INVESTITORJA
10.	člen
Vodovodne cevi morajo biti položene tako, da bo teme cevi minimalno 1,00 m pod koto terena, oziroma mora biti niveleta izbrana v skladu s pogoji soglasij pristojnih organov in organizacij.
1	L člen
Vsa križanja s komunalnimi ter drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami se morajo izvesti v skladu s tovrstnimi normativi in standardi, pri čemer mora investitor zagotoviti stalen ali začasen nadzor upravljalcev posameznih objektov in naprav ter upoštevati njihove pogoje in zahteve.
12.	člen
Na obstoječe lokalne vodovodne sisteme se dovoli navezava primarnih vodov le v primeru, če se s tlačnim preiskusom ali kako drugače ugotovi, da so ustrezni.
V. TOLERANCE
13.	člen
Trase vodovodov, ki so razvidne iz grafične podloge, navedene v 2. členu tega odloka, se lahko korigirajo z manjšimi odstopanji, če to zahtevajo razmere na terenu in, če se s tern ne posega v zakonite interese drugih oseb, oziroma organov in organizacij.
Pri posameznih objektih (črpališče, vodohram) so možna odstopanja v okviru tehnično upravičljivih dimenzij.
VI. ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
14.	člen
Izgradnja vodovoda oziroma vodovodnega omrežja je predvidena v dveh fazah, in sicer obsega prva faza izgradnjo primarnih vodov, druga faza pa gradnjo priključkov in razvodnega omrežja ter drugih spremljajočih objektov.
VIL KONČNE DOLOČBE
15.	člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled občanom, organom, organizacijam in skupnostim pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora.
16.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka vrši Uprava inšpekcijskih služb občin Pomurja, Enota v Murski Soboti.
17,	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka:.351-6/87-4
M. Sobota, dne 17. 11. 1988
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, 1. r.
228
Na podlagi 1. in 10. člena Zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 35/85) ter 277. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave, št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 21. 11. 1988 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Lendava
,	L člen
V odloku o davku na promet nepremičnin v občini Lendava (Uradne objave, št. 28/85, 1/87 in 30/87) se 2. in 3. točka 2. člena spremenita tako, da se glasita:
2.	Za nezazidna stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od vrednosti m2 v naslednji višini:
osnova din		din		%	din
	do 620			15	
nad 620	do 1.880	93	+	20	nad 620
nad 1.880	do 3.140	345	+	25	nad 1.880
nad 3.140	do 3.730	660	+	30	nad 3.140
nad3.73O	do 4.400	837	+	36	nad 3.730
nad 4.400	do 4.990	1.078	+	42	nad 4.400
nad 4.990	do 5.610	1.326	+	48	nad 4.990
nad 5.610	do 6.250	1.624	+	54	nad 5.610
nad 6.250		1.970	+	60	nad 6.250
3.	Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25 %, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah:
	osnova	din	din	%	maša davek din
nad	6.870	do 6.870 do 20.610	687	10 + 15	6.870
nad	20.610	do 32.060	2.748	+ 20	20.610
nad	32.060	do 50.380	5.038	+ 25	32.060
nad	50.380	do 77.860	9.618	+ 30	50.380
nad	77.860	dol 14.500	17.862	+ 40	77.860
nad	114.500		32.518	+ 50	114.500
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah za Pomurje.
Številka :422-5/86-8
Datum: 8. 11. 1988
Predsednik skupščine občine Lendava Rudolf LEINER, 1. r.
229
Na podlagi 10. čl. zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. 18/84) in 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 22. 11. 1988 sprejela
ODLOK o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta industrijske cone v Gornji Radgoni
1.	člen
S tem odlokom preneha lastninska pravica na zemljiščih, ki so namenjena za industrijsko gradnjo. Območje je zajeto s spremembo zazidalnega načrta industrijska cona, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor, projekt številka 205/32-1, ki je bil sprejet z odlokom o novelaciji zazidalnega načrta »Industrijska cona G. Radgona« (Ur. objave, številka 17/142-86) z dne 5. junija 1986.
2.	člen
Območje, ki navaja odlok poteka:
Od-točke, x železniška proga v km 21+070 nato po progi do točke y v km 19 + 955 nato po naslednjih koordinatnih točkah.
	X -os	X -os
točka b	5.168.799	5.578.045
točka a	5.168.882	5.577.963
točka 25	5.168.858	5.577.942
točka 24	5.169.126	5.677.601
točka 23	5.169.129	5.577.560
točka 16	5.169.345	5.577.248
točka 15	5.169.387	5.577.149
točka 15 a	5.169.414	5.576.086 od tod pa
do izhodiščne točke na železniški progi (x).		Območje je določeno po
zazidalnem načrtu iz 1. čl. tega odloka. 3. člen		
V območje	iz 1. čl. tega odloka ležijo	zemljišča z naslednjimi
zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki:		
vi. pare.	. .	površina ku tura	f .	lastniki:
št. št.	rrr	
26	469/3	njiva (3)	1040	KOKOL Ivan, Mele 16 do 4/6
145	438/3	travnik (3)	137	
145	439/2	. njiva (3)	280	Kokol Elizabeta, Mele 15,
26	440/4	njiva (3)	685	do 1/6 in Kokol
26	469/2	njiva (3)	2554	Cvetka Mele 15 do 1/6
66	467/3	travnik (3)	470	Adanič Jožef, Mele 20 do celote
126	465/3	njiva (3)	390	Milenkovič Marija Mele 3, do celote
36	462/3	travnik (4)	11	Slana Franč, Mele 30 do celote
50	444/3 .	njiva (3)	640	Podlesek Ernest Mele 26
50	445/3	njiva (3)	920	do 1/2 in Podlesek
109	416/5	njiva (3)	1060	Ivana, Mele 26 do 1/2
109	416/6	njiva (3)	730	
109	416/3	njiva (3)	1522	
109	416/2	njiva (3)	1440	
39	398/3	njiva (2)	34	Stanek Elizabeta, Mele 25
do 1/2 in Stanek Dragica, Mele 25, do 1/2
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica na zemljiščih, navedenih v prejšnjem členu tega odloka ter postanejo navedena zemljišča družbena lastnina. Občina Gor. Radgona pa pridobi na njih pravico upravljanja.
Prejšnji lastnik ima na teh zemljiščih pravico uporabe dokler občinski upravni organ pristojen za premoženjsko pravne zadeve, ne izda odločbe, da ga_mora izročiti občini G. Radgona za uresničitev prostorsko izvedbenega načrta.
5.	člen
Prejšnji lastnik ne sme menjati oblike in namena zemljišča. Vlaganje v tako zemljišče po uveljavitvi tega odloka, ki bi povečala vrednost zemljišča, se pri določanju odškodnine ne bodo upoštevala.
6.	člen
Temeljno sodišče v M. Soboti, enota v G. Radgoni po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo družbeno lastnino na zemljišču določenem v 3. čl. tega odloka, pravico upravljanja občine Gornja Radgona.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin.
Številka: 464-2/88-10
Datum: 22. oktobra 1988
Predsednik
Skupščine občine Gor. Radgona Peter Fridau s. r.
230
Na podlagi 617,, 622. in 631. čl. Zakona o združenem delu (Ur. I. SFRJ, št. 53/76, 57/83 in 85/87) in 9. in 15. čl. Zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Ur. list SRS 32/80) in 205. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. obj. 41/81, 7/86 in 2/87) je Skupščina občine Gor. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 22. 11. 1988 sprejela
SKLEP o dopolnitvi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji INTEGRAL Avtoradgona, n. sol. o. Gor.
Radgona
1.
Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji INTEGRAL Avtoradgona n. sol. o. Gor. Radgona Ur. obj. Pomurskih občin se v tretji točki sklepa pod c III. »Menjujejo se začasni individualni organ v TOZD: »dopolni z besedilom« c) v TOZD Avtotrgovina servisi — VINDIŠ Rado, oec.« V zadnjem odstavku te točke se za besedo »Transport« črta besedilo »individualni poslovodni organ«.
2.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Ur. objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 23. 11. 1988 dalje.
Številka: 428-1/88-IS
Datum: 22. 11. 1988
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
231
Na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 35/85), 8. člena Zakona p referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 47. člena Statuta krajevne skupnosti Bodonci ter izida glasovanja na referendumu dne 13. 11. 1988, je Skupščina krajevne skupnosti Bodonci na seji dne 20. II. 1988 sprejela
sKlep
o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za celotno območje Krajevne skupnosti Bodonci, ki obsega naselji: Bodonci in Vadarci, poleg že uvedenega krajevnega samoprispevka s sklepom o uvedbi krajevnega samoprispevka št. 65/1985, z dne 16/12-1985 (Ur. objave št. 30, z dne 26/12. 1985).
1.	člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 13. 11. 1988 se za celotno območje Krajevne skupnosti Bodonci, to je za naselji Bodonci in Vadarci, uvede dodatni krajevni samoprispevek v denarju.
2.	člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. I. 1989 do 31. 12. 1993.
3.	člen
Sredstva zbrana s tem samoprispevkom bodo uporabljena za: — modernizacijo lokalne ceste Bodonci —Vadarci—Kruplivnik in
— modernizacijo lokalne ceste Zenkovci —Spodnji Bodonci (do križišča pri Ficki).
4.	člen
Samoprispevek bodo plačevali delovni ljudje in občani, ki imajo svoje stalno bivališče na območju Krajevne skupnosti Bodonci in sicer v naslednji višini:
—	1 % od netto osebnega dohodka iz delovnega razmerja oziroma nadomestila
—	2 % od čistega osebnega dohodka in davčne osnove od samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
— 10% od katastrskega dohodka, za katerega se plačuje davek
— 1 % od pokojnin
— lastniki osebnih avtomobilov 30.000.— din na leto
— lastniki tovornih vozil 100.000.— din na leto
— lastniki traktorjev 20.000.— din na leto
—	1 % mesečno od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji delavci, ki so na začasnem delu v tujini
Svet krajevne skupnosti Bodonci se pooblašča, da vsako leto določi novi denarni prispevek od osebnih avtomobilov, tovornih vozil in traktorjev.
5.	člen
Samoprispevka so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku
6.	člen
Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na posebnem zbirnem računu SDK Murska Sobota številka: 51900-842-O35-80I4 za KS BODONCI. Svet krajevne skupnosti lahko sredstva samoprispevka, ki so začasno prosta, vroči za določen čas, v skladu s programom.
7.	člen
Samoprispevek iz OD iz delovnega razmerja in pokojnin, nakazujejo izplačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek od zaposlenih v tujini in od prispevkov na osebne avtomobile, tovorna vozila in traktorje pa KS Bodonci.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja Svet krajevne skupnosti, ki o tem poroča vsako leto Skupščini KS in Zboru občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah Pomurskih občin, uporablja pa se od I. 1. 1989.
Številka: 35/1988
Datum: 25/11-1988
Predsednik skupščine: Jožef DANI, I. r.
232
Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85) in 2. člena Odloka o določitvi organa za sprejem ukrepov neposredne kontrole cen (Ur. objave pomurskih občin, št. 11/85) je Izvršni svet Skupščine občine Gornja Radgona na seji, dne 17. 11. 1988, sprejel naslednjo
ODREDBO o določitvi najvišjih cen
1.	člen
Cene osnovnih komunalnih storitev in stanarin iz 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. list SRS, št. 9/85), ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter nosilci samostojnega osebnega dela oblikovali v skladu s predpisi in uporabili na tržišču do uveljavitve te odredbe, se s to odredbo določijo kot najvišje.
2.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, nehajo veljati odredbe o določitvi najvišjih cen (Ur. objave pomurskih občin, št. 14/88, 24/88 in 27/88).
3.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 38-7/87-11
Datum: 17. 11. 1988
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO GORNJA RADGONA: Janko SLAVIČ, dipl. ing. agr.
233
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80, 36/81, 11/84 in 4/86) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. novembra 1988 sprejela
POROČILO O OCENJENI ŠKODI PO SUŠI V OBČINI MURSKA SOBOTA IN UKREPE ZA UBLAŽITEV POSLEDIC
OCENJENA ŠKODA PO SUŠI:
Ob nadpovprečno visokih dnevnih in nočnih temperaturah v letošnjem juniju, juliju in prvih dekadah avgusta in podpovprečni količini padavin v istem obdobju so se že v drugi polovici julija pojavljali predvsem na lažjih peščenih in gramoznih tleh začetni znaki suše. Poljščine, kot so: koruza za zrno, koruza za silažo, pesa, krompir, vrtnine in travinje so zaostajale v rasti in razvoju ter formiranju pridelka. Nastopili so pojavi sušenja in prisilnega dozorevanja. Pomanjkanje vlage in visoke temperature so bistveno znižale pričakovane pridelke. Kljub obilnejšim padavinam po 20. avgustu znašajo količinski izpadi na poljščinah in vrtninah do 80 %. Kvaliteta pridelkov je podpovprečna. Večji del koruze za zrno je uporaben le kot silaža slabše kvalitete. Krompir iz najbolj prizadetih območij je primeren le za industrijsko predelavo. Ob koncu sušnega obdobja je ugotovljena še škoda v trajnih nasadih, to je v sadovnjakih in vinogradih, kjer bo pridelek manjši za povprečno 10—15 %. Izpad v enoletnih nasadih (obnova vinogradov in sadovnjakov in drevesnicah) pa znaša 10—30% na račun izsušitve trsnih cepljenk in sadnih sadik.
Pri ugotavljanju škode seje ugotovilo, daje škodo po suši utrpelo tudi gozdarstvo in sicer obnova nasadov, plantažni nasadi in sadike v drevesnici.
Po poročilu o dokončni oceni škode po suši, katerega je obravnaval in sprejel Izvršni svet na 91. seji, dne 4. oktobra 1988 znaša ocenjena škoda:
	Ocenjena vrednost škode	Delež %
KZ PANONKA	31,479.403.000	88,56
KG RAKIČAN	3,886.419.000	10,93
GLG Murska Sobota	180.948.000	0,51
SKUPAJ:	35,546.770.000	100,00
Skupna ocenjena škoda predstavlja 19,2 % ocenjenega družbenega proizvoda za leto 1987.
V največji meri so bile prizadete poljščine in travinje, kar predstavlja pretežni del osnovne doma pridelane krme za živino.
Ugotovljeni izpadi pomembnejših pridelkov:
	Zasebni sektor	Družbeni sektor
Koruza za zrno	15.972,7 ton	6.576 ton
Koruza za silažo		izpad koruze za silažo preračunan v ko-
	58.626,5 ton	ruzo za zrno
Strniščni krmni dosevki	4.369 ton	
Krma iz travnikov	5.862,4 ton	2.285 ton
Sladkorna pesa	5.007,7 ton	5.642 ton
Krompir	16.809,9 ton	—
UKREPI ZA UBLAŽITEV POSLEDIC PO SUŠI:
Da bi v čim večji meri ohranili živinorejsko pridelavo, ki je zaradi izpada krme najbolj prizadeta, so vsi ukrepi usmerjeni v zagotovitev manjkajoče krme. Na celotnem območju občine Murska Sobota znaša letna tržna pridelava mleka 32 milijonov litrov, to je 9—10% celotnega odkupa v SR Sloveniji, prireja govejega mesa da okrog 3.300 ton mesa, to je v republiškem merilu 9 %. Pomemben delež še predstavlja prašičerejska in perutninska proizvodnja.
Ker so strniščni krmni dosevki propadli skoraj v celoti, pridelek koruze je od 30—80 % manjši od statistično ugotovljenega, del koruze je bil primeren le za silažo slabše kvalitete, na travniških površinah ni bilo normalnega odkosa otave (krme iz travnikov je zato za do 40 % manj), so bili že ob globalni oceni škode predlagani ukrepi za odpravo posledic po suši usmerjeni v ublažitev stanja in ohranitvi živinorejske proizvodnje, ki zaradi omenjenih virov financiranja niso v celoti v realizaciji.
1.	KZ PANONKA - ZASEBNI SEKTOR
1.1.	SETEV STRNIŠČNIH DOSEVKOV - DELNO NADOMESTILO VOLUMINOZNE KRME
Takoj po prvih obilnejših padavinah koncem avgusta so bile zagotovljene ustrezne količine semena mnogocvetne ljulke in krmne ogrščice za predvideno setev na 1.200 ha. Predlagani regres je znašal 70 %. Pravico do regresiranega nakupa so imele živinorejsko usmerjene kmetije le za površine z uničenimi strniščnimi dosevki.
Pregled realizacije po poročilu KZ Panonke z dne 25. 10. 1988: Zagotovljeno seme mnogocvetne ljulke za	947,3 ha
Zagotovljeno seme prezimne ogrščice za	1.220,6 ha
SKUPAJ :	2.167,9 ha
Za setev mnogocvetne ljulke je KZ Panonka izdobavila 37.885 kg semena po ceni 4.000 din/kg. Seme je upravičencem izdobavljeno z 70 % regresom, kar znaša 106.106.000. din.
Za ozimno krmo ogrščico je dobavljeno 14.648 kg semena po 3.500 din/kg z 70% regresom, to je 35.887.600 din.
1.2.	REGRESIRANI NAKUP KORUZE ZA KRMO
Zaradi velikega izpada v pridelavi koruze, to je 15.972,7 ton in omejenih virov predvidenih nepovratnih sredstev znaša regres 100 din/kg za koruzo v zrnu le za živinorejce na območjih, kjer je izpad pridelka nad 60% in sicer: 550 kg koruze za kravo molznico 550 kg koruze za plemensko telico 550 kg koruze za pitanca
300 kg koruze za plemenske prašiče
150 kg koruze za prašiče—bekone
Upravičenci lahko koristijo regres za ovrednoteni izpad koruze izračunani na osnovi % škode do povprečno statistično ugotovljenega triletnega pridelka, na osnovi popisa živine in opredeljenih količin za posamezno vrsto živali le v obsegu komisijsko ugotovljenih poškodovanih koruznih posevkov.
Rok regresiranega nakupa je do 31. 12. 1988.
Pri nakupu 5.000 ton koruze z regresom 100 din/kg znaša skupni regres 500.000.000 din.
Delno že opravljeni nakup koruze v času spravila med posamezniki bo vplival na končno realizacijo, zato se eventuelno neizkoriščena predvidena sredstva za regresiranje koruze za krmo namenijo istim upravičencem za regresirani nakup semenske koruze za spomladansko setev. Osnova za količino semena je ugotovljena površina poškodovanega posevka po suši in določena ustrezna količina semena na enoto površine.
1.3.	NAKUP BELJAKOVINSKIH KONCENTRATOV
Za sestavo krmnih obrokov bi bilo nujno zagotoviti:
900 ton sončničnih tropin
500 ton sojinih tropin
400 ton pesnih rezancev
SKUPNA VREDNOST: 1,465.625.000 din
STRAN 16 VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
Za nakup je zagotovljen upravičencem premostitveni kredit pri KZ Panonki z vključitvijo kreditnih sredstev dobljenih od Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije, ter vključitvijo sredstev SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Murska Sobota.
2.	KG RAKIČAN - DRUŽBENI SEKTOR
1	Na območju občine Murska Sobota je v družbenem sektorju zmanjšani pridelek koruze za zrno in silažo preračunan v koruzo za zrno 6.576 ton.
REGRESIRANI NAKUP KORUZE ZA KRMO
Manjkajočo količino koruze v količini 6.600 ton si je KG Rakičan zagotovil z dokupom:
2.1.	Pri regresu 100 din/kg je zagotovljen nakup 780 ton koruze' — vrednost regresa 78.000.000 din.
2.2.	Nakup manjkajoče razlike 5.820 ton je zaključen s pomočjo kreditov in lastnih sredstev. V kredite so vključena začasna kreditna sredstva Hranilno kreditnih služb Slovenije in predvidoma del sredstev SIS za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe občine Murska Sobota.
3.	GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA
Po neurju in toči iz 1987 je GLG pogozdil 7,68 ha z iglavci, 4,82 ha z listavci in 3,38 ha z topolo z cca 79.500 gozdnih sadik. Zaradi suše je propadlo okrog 9.000 sadik.
3.1.	70% regres za nakup 9.000 sadik za nadomestno saditev po 600 din znaša 3.78O.OOO din.
4.	OLAJŠAVE NA DAVKU IZ KMETIJSTVA IN ZMANJŠANI PRISPEVKI
Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so na podlagi ugotovitve občinske komisije utrpeli škodo po suši v taki meri, da se jim je skupni katastrski dohodek zmanjšal za več kot 20 %, bodo na podlagi 65. člena Zakona o davkih občanov priznane olajšave na davku iz kmetijstva za leto 1988. Razen tega bo zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, na podlagi soglasja Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota, odpisan oziroma zmanjšan prispevek za zdravstveno varstvo kmetov, na podlagi Sklepa o kriterijih in pogojih pod katerimi se kmetom v primerih elementarnih nesreč odpisani ali zmanjšani prispevki štejejo za plačane, tudi prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
REKAPITULACIJA	
Vrednost regresa v din	
1.	KZ PANONKA 1.1.	Regresirana setev strniščnih dosevkov	2.167,8 ha	141.993.60C 1.2.	Regresirani nakup koruze za	500.000.00C krmo	5.00 ton 2.	KG RAKIČAN 2.1.	Regresirani nakup koruze	78.000.00C 780 ton 3.	GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA 3.1.	Regresirani nakup gozdnih sadik 9.000 kom	3.780.001	
SKUPAJ:	723.773.601
Po firedlogu Odbora podpisnikov družbenega dogovora o načini uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posle die naravnih nesreč z dne 26. 10. 1988 bo predvidoma dobljenih 2 °, nepovratnih solidarnostnih sredstev od ocenjene skupne vrednost škode 35,546.770.000 din, kar znaša 710.935.400 din. 80% akontacij: nepovratnih sredstev 568.748.320 din bo nakazanih takoj, razlika p: po sprejemu ustreznih sklepov od vseh podpisnikov družbenega do govora.
Za takojšnje izvajanje načrtovanih ukrepov za ublažitev posledi po suši ostaja začasno nepokritih 155.025.280 din.
Številka: 320-8/88-5
V M. Soboti, dne 17. novembra 1988
Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r.
Radijski in televizijski spored od 9. do 15. decembra
PETEK
SOBOTA
NEDELJA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, glasba, reklame, Lepo je v naši domovini biti mlad), 18.00 Brezmejni trikotnik.
TV LJUBLJANA
9.35-12.55 in 16.10-0.30 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik'. 10.00 Tednik. 11.00 Mednarodna obzorja. 11.40 P. Moustiers: Afera Caillaux. Ponovitev francoske nadaljevanke, 2/4. 16.40 Mozaik, ponovitev. 17.40 Spored za otroke in mlade. 18.15 Noben gozd ni navaden gozd, poljudno-znanstvena oddaja. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Zrcalo tedna. 20.15 Hokej — Kompas Olimpija :Medveščak vključitev v prenos. 20.40 R. McDonald: Melba, avstralska nad., 5/8 21.35 Čas negotovosti, angleška dokumentarna serija. 22.35 Tv dnevnik. 22.50 Goli v sedlu, ameriški film.
Program: Lj 2
19.00 Videomeh, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer: simfonični orkester RTV Lj — O. Messiaen: Les canyons des etoi-les. 22.10 Hokej — Kompas Olimpija:Medveščak, posnetek.
8.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, sobotna anketa, strokovnjak odgovarja, reklame, glasba), 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (do 19.00, nadaljujejo se po večernem radijskem dnevniku Radia Ljubljana) (dežurstvo na telefon 21 232 in 14.00 do 16.00).
9.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 Srečanje na pomurskem valu, 12.00 Spored v madžarščini, 13.00 Doma in onkraj meja, 13.30 V nedeljo popoldan (aktualni prispevek, novice, minuta za varstvo okolja, minute za kmetovalce, hu-
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del. športna oddaja, reklame, glasba), 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, reportaža s pogovorom v živo, reklame, glasba), 18.00 Sotočje.
mor-radgonski
poštar),
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Kriminalistične zgodbe, 20.55 Kviz, 22.00 Dnevnik, 22.15 Kultura, 23.45 Nočni program
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila (teletekst). 9.05 Športna stava. 9.30 Ruščina. 10.00 Tv v šoli: Boljši razgledi. 10.15 Tv v šoli: Amnesty International. 10.30 Silkwood, ameriški film (Meryl Streep). 12.35 Tajno mesto Hongkonga, dokumentacija. 13.20 Novice. 13.30 Mi. 16.30 Am dam des: Božični nakupi. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Miki in Jaka, risanke. 17.30 Mala princesa Sara, serijski film. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Mi. 18.30 Angel na zemlji, serija. 19.30 Čas v Sliki- 1. 19.57 Šport. 20.15 Stari, serijska kriminalka. 21.20 Svoj čas (Teddy Podgorski). 22.05 Dvoboj na Missouriju, ameriški western (Marlon Brando, Jack Nicholson). 0.00 Novice. 0.05 Soba groze, ameriška grozljivka (Cesare Danova, Laura Devon). 1.40 Poročila.
TV LJUBLJANA
14.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (do 19.00, nadaljevanje po večernem dnevniku Radia Ljubljana) (dežurstvo na telefon 21 232 od 9.00 do 13.00).
TV LJUBLJANA
8.20-15.00 in 15.25-0.50 Teletekst RTV Ljubljana. 8.45 Otroška matineja. 10.40 Naša pesem.' 11.20 Crans Montana: svetovni pokal v_ alpskem smučanju, smuk (Ž), prenos. 12.12 Val Gardena: svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (M), prenos. 13.00 Izbor tedenske programske tvorno-
TVUUBLJANA
sti
ponovitev oddaj.
15.40 Maljavkin in tovarišija, sovjetski film I. del. 17.00 Šibenik: DP v košarki (M) Šibenka:Partizan, prenos. 18.25 Da ne bi bolelo. 19.01 Knjiga. 19.30 Tv dnevnik. 19.59 Naš utrip. 20.25 Žrebanje 3x3. 20.35 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka., 8/9 2L25 Križ kraž. 22.50 Tv dnevnik. 23.05 Onkraj strahu, francoski film.
Program: Lj 2
15.30 Jugoslavija, dober dan. 16.00 Pustolovščine Ane in Enriquea, španski mladinski film. 17.30 Zlati Slavček, otroška predstava, II. del. 18.30 Več kot igra, ponov. dramske serije, 2/9 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Trije mušketirji, ameriški film. 21.55 Športna napoved, vključitev. 22.10 Mešam — 2.del festivala, prenos Bg 2. 22.55. Oddaja iz kulture (do 23.40) Bg 2.
TV ZAGREB
9.00 Tv v šoli, 10.35 Ponovitve, 15.00 Sobotno popoldne — družinske oddaje, šport, za mladino, 19.30 Dnevnik, 20.00 Celovečerni film, 21.50 Dnevnik, 22.05 Nočni spored
TV AVSTRIJA
13.55 Sedem dni sporeda. 14.25 Raji za živali: Vodni orjaki. 14.45 Le enkrat živimo, nemški č/b film (Theo Lingen, Paul Horbiger). 16.00 Spored po željah. 16.15 Dobro poglej. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Čudovita dežela glasbe. 17.30 Obisk iz Liliputa, serija.
17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Mi. 18.25 Kristjanova
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
Avstrija 2
20.15 Narodni park Neži-dersko jezero, dokumentacija. 21.05 Obrazi Evrope.
21.20 Magazin znanja. 21.50 Kramljanje. 22.00 Čas v sliki 2. 22.20 Šport.
22.50 Kratek film. 23.00 Razvoj ameriškega baleta, dokumentacija. 0.25 Plesni film: Brazilski plesalec Ismael Ivo. 0.55 Filmi Dunajčana Kurta Krena. 1.45 Poročila.
vprašanja. 18.30 Nogomet. 19.00 Veselo v soboto. 19.30 Čas v sliki 1. 19.57 Šport. 20.15 Nos spredaj, nova zabavna oddaja Franka Elst-nerja (Peter Alexsander, Vicky Leandros in drugi). 22.05 Šport. 22.35 Nevaren klic, ameriški film (Petef Graves, Roy Jenson). 23.45 Novice. 23.50 V pasti, ameriški č/b western (Gary Cooper, Walter Brennan). 1.20 Poročila. 1.25 Ex libris.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
9.50 Vaški Romeo in Julija, švicarski film. 10.25 Delta, pon. 10.50 Telovadba za invalide. 17.15 Letni kolobarji, spored za upokojence. 17.45 Teka, uporabni napotki. 18.00 Okno, služnostni program. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Kdo kaj ve? Gala, nastopajo najbolj uspešni tekmovalci, 1. del. 21.20 Panorama, svetovno-politični magazin. 22.05 Ravno, krivo, angleški film. 23.30 TV dnevnik.
8.30 Naš ekran, pon. 9.05 Za otroke. 11.00 Poročna igra, otroška opera. 14.50 Nenavadni rekordi in rekorderji. 15.45 Živi planet, 11. del. 17.00 Dnevnik. 17.15 Pogovor o madžarski TV. 18.05 Moda ’88. 18.40 Družinska telovadba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pesem za vsakogar. 20.05 Madžarska stoletja. 20.25 Nevarnosti prijateljstva, francoski film. 22.00 Koncz Zsuzsa show. 22.50 TV dnevnik.
7.35—22.00 Teletekst RTV Ljubljana. 8.00 Otroška matineja: Živ žav 50. del. 8.45, Vrnitev »Antilope«, ponovitev, angleške nadaljevanke. 9.20 Crans Montana: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 1. teka. 10.00 Maddona di Campi-glio: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos I. teka. 10.45 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ponovitev ameriške nadaljevanke. 8/9 11.50 Crans Montana: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (ž), prenos 2. teka. 12.30 Glasbena oddaja. 13.00 Maddona di Campi-glio: svetovni pokal v alpskem smučanju — slalom (m), prenos 2. teka. 13.45 Domači ansambli. 14.15 Ptiči, polj, znanstveni film. 15.00 Liga Gentlemanov, angleški film. 16.50 Slovenci v zamejstvu. 17.40 Kolo sreče, ponovitev. 19.01 Tv mernik. 19.16 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 M. Buh—A. Tomašič: Čisto pravi gusar, tv nadaljevanka,2/5 20.55 Zdravo.
Program: Lj 2
10.00 Danes za jutri, Zgodnji sneg, jugoslovanski film. 13.00 Kmetijska oddaja tv Zagreb. 14.00 Minsk:	Rokomet (m)
— SKA:Metaloplastika prenos. 15.15 Nogomet — Kvalifikacije za SP Jugoslavija :Ciper, prenos. 16.45 Špotno zabavno popoldne, vključitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Poljudnoznanstveni film. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Mali koncert. 21.35 Športni pregled SA — svečani koncert v korist lačnih otrok sveta.
9.35-11.55 in 16.30-22.45 Teletekst RTV . Ljubljana. 10.00 Mozaik. 10.00 Zrcalo. 10.15 Naš utrip. 10.30 Trije botri, ameriški film. 16.55 Video strani. 17.00 Mmozaik, ponovitev. 17.30 Spored za otroke in mlade. 18.15 Safari v mestu: Zračni napadi in me-tuljkini grmi, dokumentarna oddaja, 6/6 19.01 Obzornik. 19.13 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 A. Minghella: Kaj pa če bo dež? angleška nadaljevanka, 2/3 21.05 Aktualno. 21.50 Glasbeni večer 150 let rezijanske folklorne skupine. 22.20 Tv dnevnik. Program: Lj 2
18.00 Beograjski tv program. 19.00 Indirekt. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Umetniški večer Laurence Durell v Egiptu:. Duh kraja, angl, dok. film Justine, ameriški film (do 22.50).'
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.35 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.15 Dnevnik, 22.15 Nočni spored
|!TV AVSTRIJA
9.05 Raffael, dokumentacija. 9.50 Video razglednica: ZDA. 10.00 Tv v šoli: Manjšine v Avstriji — Cigani. 10.15 Tv v šoli: Premog.
10.30 Samo nemška č/b dija (Theo Horbiger).
enkrat živimo, filmska kome-Lingen, Paul
technologicus,
11.45
Homo risanka.
TV ZAGREB
10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalni spored, 14.00 Mladinski film, 14.50 Resna glaba, 15.35 Dokumentarni mozaik, 17.10 Zbogom orožje, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Džekna, 20.50 Čelovečerhi film, 22.30 Dnevnik
12.00 Drugi bidermajer, dokumentacija. 13.00 Novice. 13.10 Ljudski odvetnik. 16.30 Am dam des: Božični okraski. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Dennis, serijska risanka. 17.30 Prišla je iz vesolja, serija. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Mi. 18.30 Angel na Zemlji, serija, nato: Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki 1. 19.57 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.88 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Mike Hammer, kriminalna serija. 22.00 Superflip, zabavna oddaja. 22.20 Wahnfried, tv film o ljubezenski in zakonski drami Richarda in Cosi-me Wagner. 1.10 Poročila.
[TV MADŽARSKA
TV AVSTRIJA
16.25 Charlie Brown, serijska risanka. 16.45 Nadalje-' vanja ni. 17.35 Helmi, otroški prometni klub. 17.40 Velika deseterica. 18.25 Poglej in ugani. 18.30 Mladinski magazin. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 Čas v sliki 1. 19.48 Šport. 20.15 Skrivnosti naših priljubljenih pesmi (Marcel Prawy). 21.15 Vlak v revolucijo, tv film o Leninovem potovanju iz Švice v Rusijo leta 1917. 22.15 Matere (Elizabeta Turrini). 23,00 Spominski koncert skladatelja Armina Kauff-manna. 0.20 Novice.
16.33 Športni ponedeljek, uvod. 16.35 Poročila. 16.45 Šport, I. blok; Evropsko nogometno prvenstvo 1988. 18.05 Šport, II. blok; Seul — Madžari na špicah. 19.10 Večerna pravljica. 19.30 Ženska ali dve, francoski film. 21.15 Izvolite izbrati! 22.25 Šport, III. blok; Veliki trenutki, velike osebnosti. 23.25 Poročila. Na II. programu večer novosadske TV ob 15.45.
TVUUBLJANA
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, gospodarske teme, reklame, glasba), 18.00 Vprašanja-odgovori, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
16.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 Aktualno (informativni del, kulturna oddaja, reklame, glasba), 18.00 Rezerviran čas, 18.15 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi.
9.35-11.35
in
16.30-23.05 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik: šolska tv: Planet zemlja. Pamet je boljša kot žamet. 11.00 Angleščina 57. lekcija. 16.55 Mozaik ponovitev.
17.55 Spored za mlade. 19.01
19.13 Tv okno, dnevnik. 20.10 J. Božično drevo.
otroke in Obzornik.
19.30 Tv Johnston: angleška
drama. 21.35 Osmi dan, oddaja o kulturi. 22.15 Tv dnevnik. 22.30 Hokej — Je-senice:Kompas Olimpija reportaža.
Program: Lj 2
17.40 Angleščina, 57. lekcija. 18.00 Beograjski tv program. 19.00 Rezerviran čas. 19.30 Tv dnevnjk. 20.00 Kolo sreče. 21.05 Žrebanje lota. 21.10 Zdaj pa po slovensko, izobraževalna serija. 21.35 Koncert Big band RTVL, vključitev v prenos 2. dela koncerta. 22.35 Košarka za pokal R. Korača CibonaJalgiris, posnetek.
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Felix Kruli, 20.55 Kontaktni magazin, 22.25 Dnevnik, 22.45 Nočni spored
TV MADŽARSKA
8.50 Spored za otroke. 9,40 Gospodinjimo, 15. Osvežilne pijače. 9.50 Napad, sovjetski film. 11.05 Glasbeni butik: 11.55 TV kviz. 14.25 Tamburaši Janike Ba-laža. 14.55 Športni muzej. 15.20 Družabna igra. 16.00 Ljubezenski kodex. 17.05 Delta. 17.30 Oglejmo si skupaj. 18.10 Rentgen. 18.20 Pravljice. 19.00 Teden. 20.00 Dnevnik. 20.10 Peer Gynt, 1. in 2. del TV filma. 22.30 Telešport. 23.15 Poročila.
tvuubuana
Itvuubuana
9.35-12.15 in 16.00-23.35 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozaik. 10.00 J. Johnston: Božično drevo, ponov. angleške drame. 11.20 Osmi dan, oddaja o kulturi. 16.30 Mozaik, ponovitev, Osmi dan, oddaja o kulturi. 17.10 Angleščina, 57. lekcija ponovitev. 17.30 Spored za otroke in mlade. 18.15 Po brezkončnosti sveta: tema svetle poti, potopisna reportaža. 19.01 Obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Film tedna: Metulj, ameriški film. 22.40 Tv dnevnik. 22.55 Svetovni pokal v tekih, posnetek iz Bohinjske Bistrice.
Program: Lj 2
Opomba 16.30—18.30 Evropska super liga v namiznem tenisu — ČSSR : YU, posnetek. 17.15 Video godba, ponovitev. 18.00 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glasbeni večer. 21.30 Poročila. 21.35 Svet poroča.
9.35-13.30 in 16.00-23.50 Teletekst RTV Ljubljana. 10.00 Mozajk: šolska TV: Grafične tehnike 5. Slovenski ljudski plesi 6. oddaja. 11.00 Vihar, ameriški film. 16.30 Mozaik ponovitev, šolska tv. 17.30 Spored za otroke in mlade, Čiračara . .. amer, nanizanka, 3/6. 19.01 Tv obzornik. 19.18 Zrno. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tednik. 21.15 P. Moustiers: Afera Caillaux, francoska nadaljevanka 3/4. 22.10 Tv dnevnik. 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma 30 let nagrade Jelen, Volk s Prokletij-
Program: Lj 2
Opomba: Titograd: DP v
nogometu
Budu-
TV ZAGREB
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 Igrani film, 21.35 Potopis, 22.05 Dnevnik, 22.25 Nočni program
čnost:CZ, Košarka—Scavo-liniJugoplastika (M. Žibrat), Košarka (Ž)—Jedin-stvo:Levski. 18.00 Beograjski tv program. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Operni gala koncert iz Maribora, 1. del. 21.00 Dokumentarne iveri: Jesen ali kje so tiste stezice. 21.20 Po sledeh napredka.. 22.00 Večer drugačne glasbe v Palmi.
TV ZAGREB
/O ljubljanska banka
Pomurska banka Murska Sobota
8.30 Tv v šoli, 15.25 Ponovitve, 17.30 Otroški in mladinski spored, 19.30 Dnevnik, 20.00 ZIP — politični magazin, 21.05 Jazz, 22.05 Dnevnik, 22.25 Nočni spored
TV AVSTRIJA
| TV AVSTRIJA .
TV AVSTRIJA
17.30 Oddaja z miško, zabavne zgodbe. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Mi.
18.30 Angel na Zemlji, serija, nato: Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki 1. 19.57 Šport. 20.15 Čuvarji zlata, dokumentacija o indijanskem plemenu v brazilskem pragozdu. 21.00 Poglej in zadeni. 21.07 Dallas, serija. 21.55 Moja si, nemški č/b film (Barbara Rtit-tig, Peter van Eyck). 23.20 Zahodno od Santa Fe, serijski č/b western. 23.45 Novice.
16.30 Novi vodnjak, lutkovna igrica.,16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Mačje zgodbe.
17.30 Dusty, avstralska serija. 17.55 Zgodba za lahko noč. 18.00 Mi. 18.30 Angel na Zemlji, serija, nato: Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki 1. 19.57 Šport. 20.15 Vlak, 1. del tv filma o Leninovem potovanju iz Švice v Rusijo leta 1917 (Ben Kingsley, Leslie Caron). 21.55 Fracas, drzni kavalir, francoski pustolovski film (Jean Marais, Genevieve Grad). 23.30 Kobra, prevzemite, agentska serija. 0.20 Novice.
16.30 Am dam des: božične zvezde. 16.55 Mini Čas v sliki. 17.05 Inšpektor Gadget, serijska risanka. 17.30 Zarota Na Temzi, angleška mladinska serija. 18.00 Mi. 18.30 Angel na Zemlji, serija, nato: Otroci pripovedujejo. 19.30 Čas v sliki 1. 19.57 Šport. 20.15 Velika priložnost, nastop mladih avstrijskih umetnikov. 21.45 Studio lota. 21.55 Ponoči, ko je prišel vrag, nemški č/b kriminalni film (Claus Holm, Mario Adorf). 23.35 Mannix, akcijska serija. 0.20 Novice.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
I TV MADŽARSKA
9.05 TV teka. 10.05 Potepanje po zapadni obali, pon. 10.30 Telovadba za invalide. 16.25 TV spored za 3 dni. 16.30 Za najstnike. 17:10 Jezikovne uganke. 17.50 Pokrajine, mesta, ljudje: Alžir na razpotju. 18.35 Nils Holgersson, risanka. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Vdove, 10. del angleške kriminalke. 21.05 Studio ’88, kulturni TV tednik. 21.45 Kdo je storilec? Kje sem doma? 22.30 TV dnevnik.
9.05 Celi svet je teater, pon. 3. dela. 10.00 Ferenc Ka-rinthy: Tetovirana ženska, č/b TV igra. 17.25 Popko-rong. 18.05 Ne le za žene. 18.35 Cim cim, literarne uganke za otroke, Elek Benedek. 19.10 Za boljši jezik. 19.30 TV dnevnik. 20.05 Forum. 21.10 Kalman Csatho: Začimbe in delikatese, TV igra. 22.20 Ivan Mandy, filmski portret (ob njegovi 70-letnici). 22.55 TV dnevnik.
9.05 TV doktor, odgovori na pisma gledalcev (tema: Visoki krvni tlak). 9.15 Svet
varieteja, koncert, 16.55
pon. Operetni
Imre Kalman.
Poročila.
17.00—19.05 Domače ogledalo, vmes ob 17.25 Tele-šport. 19.15 Žrebanje lota. 19.30 TV dnevnik. 20.15 Sosedje, 43. del TV romana. 20.50 Ozadje vesti, pogledi in mnenja o javnih zadevah. 21.35 Glasba. . . 22.20 Križi, kamni; O nekem spomeniku. 23.00 TV dnevnik.
JUSTINE — ameriški barvni film, 1969,
George Cukor, hollywoodski veteran, ki mu je bila namenjena režija najslavnejšega filma vseh časov V Vrtincu in ki je v 60. letih osvojil občinstvo z muzikali Zvezda je rojena, Dekleta, My Fair Lady, je tudi avtor filma Justine. Že začeto delo je namreč opustil režiser Joseph Strick.
Žal Cukorju ob scenaristu Lawrencu B. Markušu v omejenem filmu ni uspelo poustvariti mojstrovine, enakovredne Durrelovemu literarnemu delu. Obsežno tetralogijo Aleksandrijski kvartet je L. G. Durrel zasnoval po načelu literarne relativnosti in jo je zato napisal v štirih perspektivah. Zahtevno literarno mojstrovino, zgrajeno z menjavo zornih kotov skozi doživetja glavnih akterjev, ki sta jih zaznamovala življenje v Aleksandriji v tridesetih letih in skrivnostna Justine, kot središče, je filmska zgodba silovito poenostavila.
Mlad angleški učitelj in pisec Darley pomagata bolni Melissi, barski plesalki, ki se zgrudi pod njegovim oknom. Nesrečno dekle, ljubica Cohena, trgovca s krznom, ga obsuje z ljubeznijo, toda kmalu nato Darley spozna nenavadno in nevarno Justine in se zaplete z njo. To mu popolnoma spremeni usodo. Justine je žena premožnega bankirja Nessima, enega od vodij Egiptovske koptovske krščanske skupnosti. Tu pa film že ubere svojo pot. V krogih visoke aleksandrijske družbe se prepletajo politični in denarni interesi, verska nasprotja in senzualni izbruhi, začinjeni z umori in samomori. Poudarjena je politična plat v odnosih med ljudmi, delovanje Justine in Nessima, ki sta vpletena v zaroto z orožjem, ki naj bi ga Palestinci uporabili zoper Angleže.
NAROČILNICA
NAROČAM VESTNIK
Časopis začnite pošiljati od dne
Ime in priimek:
Naslov: kraj, ulica, hiš. št.
Podpis:
Datum:
Naročilnico natančno izpolnite s tiskanimi črkami, izrežite in pošljite na naslov: VESTNIK, 69000 MURSKA SOBOTA, Titova 29.
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 19
kino
SPORED FILMOV V KINU »PARK« od 8. do 15. dec. 1988
8.	dec. ob 17. uri amer. akc. film SILA MOČI. AKCIJSKI FILM LETA! REŽISER SAM FIRSTENBERG JE SPET IZBRAL IGRALSKO DVOJICO MICHAEL DUDIKOFF in STEVE JAMES! NAPETO DOGAJANJE, RAZBURLJIVE AKCIJE -NE ZAMUDITE!
8.	dec ob 19. uri amer, grozljivka PETEK XIII, 6. del (JASON ŽIVI). Otrokom ne priporočamo ogleda filma!
9.	dec. ob 17. uri amer, akcijski film SILA MOCl.
9.	dec. ob 19. uri amer, grozlj. PETEK XIII, 6. del (JASON ŽIVI).
11.	dec. ob 15. in 17. uri amer. akc. film SILA MOČI.
1	L dec. ob 19. uri amer, grozlj. PETEK XIII, 6. de! (JASON ŽIVI).
12.	dec. ob 17. in 19. uri it. avant. film CYBORG.
13.	dec. ob 17. uri it. avant. film CYBORG.
13.	dec. ob 19. uri amer. kom. HOLLYWOODSKE NORČIJE. DUHOVITA KOMEDIJA, V KATERI SE REŽISER NORČUJE IZ »TV-SHOWA«, KAR SE NANAŠA NA AMERIŠKE RAZMERE. ZAGOTOVO SE BOSTE NASMEJALI!
14.	dec. ob 17. in 19. uri amer, komedija HOLLYWOODSKE NORČIJE.
15.	dec. ob 17. uri amer, znan-fant. film ZVEZDNE STEZE IV. del.
15.	dec. ob 19. uri nem. erot. film LJUBEZEN, HREPENENJE IN EKSTAZA.
Mladini do 16. leta ne dovolimo ogleda filma!
Prodam
RENAULT 4, letnik 1980, registriran do 10. 10. 1989, ugodno prodam. Krog, Murska ulica 43. M-8125 PRIKOLICO ZA AVTO in priklop za 125 P, prodam. Vidonci 97. M-8126
TALBOT SOLARA, letnik 1980, in HORIZON, letnik 1978, na prodaj. Murski Petrovci 3. M-8127
CITROEN GSX 1,2, letnik 1978, in RENAULT 4, letnik 1980, prodam. Slavko Kralj, Črešnjevci 87, Gornja Radgona. M-8129
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), prodam. Maje, Murska Sobota, Titova 15 (nad Sa-moizbiro). M-8130
ZASTAVO 101, letnik 1979, neregistrirano, vozno, prodam za 3.000.000,- din. Telefon: 24-680. M-8136
ZASTAVO 101, letnik 1980, in trajno-žamo peč prodam. Lipa 116. M-8137 NEMŠKEGA OVČARJA, starega sedem mesecev, odličnih staršev, prodam. Telefon: 23-594. M-8138
POROČNO OBLEKO št. 40 prodam.
Telefon: 23-594. M-8138 a
-------NOVO-NOVO-ENKRATNO-NOVO
VITKI IN ZDRAVI Z GLOBINSKO TOPLOTO
Vitkost z globinsko toploto, namensko hujšanje na problematičnih mestih, kot so trebuh, boki, zadnjica in stegna, odprava celulita — pospešena prebava in prekrvavitev
SHUJŠALE BOMO BREZ NAPORA, -BREZ TABLET, BREZ INJEKCIJ, BREZ STRADANJA
KOZMETIČNI STUDIO ALEKSANDRA, hotel DIANA, MURSKA SOBOTA
MZ ETZ 250 TS, dobro ohranjen, NSU 1200 C, oba registrirana, prodam. Jože Herženjak, Kapca 49. LE-19280
RAČUNALNIK SCHNEIDER PC 1512 MM in matrični printer DMP 3000 prodam. Informacije po telefonu: (069) 21-376. M-8139
PEČ ZA ETAŽNO CENTRALNO OGREVANJE GORENJE MIF prodam. Pečarovci 24 ali telefon: 46-301. M-8143
ZASTAVO 750 prodam. Lemerje 58. M-8144
GRADBENO PARCELO, sončno, 1500 m2, v vasi Trnje pri Črenšovcih, prodam. Telefon: (061) 576-054. M-8145
TRAKTOR ŠTORE s priključki, zaradi starosti lastnika prodam. Puževci 35. M-8146
GOSTILNA ŽELEZEN BEZ-NOVCI vas vabi 17. DECEMBRA 1988 na
PLESNO PRIREDITEV
ZABAVALA VAS BOSTA DUO MEŠL, JANKO IN BRANKO iz DOBRNE. Postregli vam bodo z domačimi jedmi in pristno kapljico.	VABLJENI!
VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer. Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Ureja uredniški odbor:
Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar (kultura), Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Bernarda Peček, Štefan Sobočan, Branko Žunec, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Emri in Marjan Maučec (lektorja).
Naslov uredništva in uprave:
Murska Sobota, Titova 29/1. Telefoni: novinarji 21 383, 21 232; direktorica in glavna urednica, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, GPS in tajništvo 21 064 in 21 383; dopisništva: Gornja Radgona 74 597, Lendava 75 085 in Ljutomer 81 317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za II. polletje 1988 je 25.000,— dinarjev, za delovne organizacije 50.000.— dinarjev, za naročnike v tujini 70 DEM.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: ČGP VEČER Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
VESTNIK
OBVESTILO!
Obveščamo cenjene stranke, pridelovalce oljnih semen, da že sprejemamo naročila za predelavo. Oljarna Sedonja, Rakičan, telefon: 24 298.
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ, 2,5 kW, in avtoradio avdioton z zvočniki, prodam. Novak, Ljutomer, Volkmerjeva 2 a, stanovanje II. IN-16651
TRAKTOR FERGUSON 65 in kombajn zmaj, enovrstni, prodam. Drago Pavličič, Pristava 38, telefon: 82-193. IN-16745
SEJALNICO OLT, 4-vrstno, prodam. Pristava 6, telefon: 82-190. IN-16744
SNEŽNE VERIGE ZA FIAT 125 in dve platišči za renault 4 prodam. Telefon: (069) 86-017. IN-16743
VIDEO CAMERO CANOVISION 8 VM-E1, ROLAND DEP 5 STEREO MULTI EFEKT, KORG PME 40 x STEREO KITARSKI MULTI EFEKT, BFI PROFI MONITOR! (USA), ROLAND BOSS BX 800,8 CHANEL STEREO MIXER in FO-STEX MULTITRACKER 6 CHANNEL — 4 TRACK MODEL 260 prodam. Telefon: (069) 75-993. LE-19273 VOLKSWAGEN (hrošč), v voznem stanju, prodam. Cena 150 SM. Boris Kolenko, Dolga vas 26, Lendava. LE-19267
MERCEDES 19—20, keson-cerada, FAP 15-16, prekucnik, 126 0, 1978, 101, 1986, opel karavan 1100, vse v voznem stanju (možen kredit), prodam ali menjam. Vori, Mala Polana 91. LE-19266
ETAŽNO PEČ EMO CENTRAL prodam. Mostje 116. LE-19251
KOMBI AK 900, star eno leto, prodam. Možna zamenjava za manjši avto. Informacije po 15. uri: telefon (069) 75-145. LE-19248
GOLF JGL, letnik 1981, dodatno opremljen, prodam. Telefon: 75-258. LE-19245
GOLF JX, letnik 1986, prodam. Vlado Poredoš, Bodonci 157. M-8147 ZASTAVO 101 - 65, letnik 1984, registrirano do septembra 1989, prodam. Anton Recek, Dolič št. 24. M-8148
ZASTAVO 750, letnik 1980, registrirano do aprila 1980, prodam. Grad 124. M-8150
AUSTIN 1300, letnik 1971, vozen (za 1.000.000.- din) in DIANO, letnik 1976, vozno (za 1.500.000.— din), prodam. Telefon po 14. uri: 24-250. M-8151
MOPED ATX, star šest mesecev, prodam. Franc Benkič, Vanča vas 23. M-8154
MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, malo rabljen, in obleko za manjšo postavo (številka 46), ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-8158
SEDEŽNO GARNITURO prodam. Telefon: 24-727. M-8159
RENAULT 18 TLJ, letnik 1983, prodam. Telefon popoldne: 46-083. M-8162
AUSTIN 1300 ALEGRO, registriran do 20. 7. 1989, dobro ohranjen, in motorno kolo jawa, 50 ccm, ugodno prodam. Vprašati po 15. uri po telefonu 74-878. M-8163
ČISTOKRVNEGA NEMŠKEGA OVČARJA, brez rodovnika, starega dve leti in pol, šolanega, z izpitom stopnje B, ugodno prodam. Telefon: (069) 21-177. M-8165
KOSO DUBRAVA za traktor IMT 533 prodam. Sodišinci 37. M-8167 TELEVIZOR, črno-beli, ohranjen, prodam. Telefon: 24-937. M-8168 ZVOČNIKE ZA CENTRALNO OZVOČENJE prodam. Telefon: 74-511, interna 333 - Zoran. M-8169
MALE PUJSKE prodam. Andrejci 12. M-8170
DIANO prodam. Telefon: 75-672. M-8123
BARVNI TELEVIZOR, star šest let, na daljinsko upravljanje, prodam. Stanko Sedonja, Murska Sobota, Ul. ob kanalu 12. telefon po 16. uri: 26-571. M-8171
MAGIRUS 232. kesoner, dolžina 6,40. 9 t, letnik 1976, prodam. Telefon: 042 86-126. M-8172
TRAKTOR ZETOR 4717 in avto MOSKV1Č prodam. Jože Dravec, Turnišče, Partizanska 14. M-8177 KUHINJSKE ELEMENTE, rabljene, poceni prodam. Rakičan, Zvezna 3. M-8179
DIANO 6 L, letnik 1979, delno obnovljeno, registrirano do aprila 1989, ugodno prodam. Miran Rojko, Murska Sobota, Lendavska 23 b, telefon: 23-436. M-8I8I
TRAKTOR IMT 533 prodam. Telefon: 78-753. M-8182
TRAKTOR IMT 555, 40 KM, prodam ali zamenjam za manjšega, do 20 KM. Fujs, Vidonci 14. M-8184 OJAČEVALEC ZA KITARO POLYTONE, 75 W (reverb, overdrive), bobne trowa s činelami, smučarske čevlje št. 42 ter smuči elan z vezmi nujno prodam. Bratonci 109. M-8186 BARVNI TELEVIZOR GORENJE z obnovljenim ekranom prodam. Ida Horvat, Murska Sobota, Kocljeva 2. M-8187
JAWO, 350 ccm, s prikolico in koruzo na storžih prodam. Rakičan, Partizanska 6. M-8188
PIANINO, nemške znamke, ugodno prodam. Černelavci, Gorička 82. M-8189
MOTORNO ŽAGO ZNAMKE SOLO, novo, prodam. Telefon: 23-812. M-8173
CITROEN GS, 1. registracija 1977, prodam. Telefon: 78-288. M-8174 NOVO KOTNO SEDEŽNO GARNITURO prodam. Murska Sobota, Kraška 23. M-8175
TELEVIZOR GORENJE, črno-beli, prodam. Telefon: 76-651. M-8176
RAZPRODAJA RABLJENEGA POHIŠTVA, BELE TEHNIKE, DRV, PREMOGA, V SOBOTO, 10. decembra 1988, ob 10. uri, v Murski Soboti, Ulica Arh. Novaka 7 — Poredoš.
KAVČ (dvosed), primeren tudi za ležišče, in hidrofor, ugodno prodam. Telefon: (069) 26-103. M-8191 RENAULT 16, vozen, neregistriran, ugodno prodam. Telefon: 73-260. M-8192
ZASTAVO 101, letnik 1980, ugodno prodam. Informacije po telefonu: 21-877. M-8193
ZASTAVO 101, letnik 1976, registriran do oktobra 1989, v dobrem stanju, in zastavo 101, predelano na GTL, letnik 1980, registrirano do marca 1989, malo karambolirano, prodam. Žekš, Vidonci 62 a. M-8195 TRAKTOR FERGUSON 533 pro dam. Telefon: 46-285. M-8197
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ ELIND 4 prodam. Telefon: 22-221 -popoldne, M-8198
VARAŽDINSKO ZELJE prodam. Žilavec, Tišina 56. M-8199
KRAVO, brejo devet mesecev, prodam. Ludvik Hari, Andrejci 65, p. Martjanci. M-8200
PRALNI STROJ PRODAM. Telefon: 23-194. M-8202
ZASTAVO 750, letnik 1981, ohranjen, prodam. Serdica 25. M-8203 TERMOAKOMULACIJSKO PEČ ELIND 3,5 KW, malo rabljeno, ugodno prodam. Hilli, Jurij 15 b. M-8205 AVTO GS CLUB, v odličnem stanju, prodam. Telefon: 78-288. M-8206 STOLP SNEIDER prodam. Telefon: 72-638 ali 72-642. M-8207
LADO 1300 S, staro štiri leta, ugodno prodam. Telefon: 22-465. M-8208 RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K prodam. Drvarič, Petanjci 96 a. M-8209
PLUG OLT, 10-colni, prodam. Brezovci 77. M-8210
ŠKODO 120 L in usnjeno sedežno garnituro ugodno prodam. Telefon po 16. uri: 24-367. M-8211
ZASTAVO 750, letnik 1980, vozno, lahko tudi za rezervne dele, prodam. Boris Celec, Dolenci 103 a. M-8212 RENAULT 16 TS, letnik 1972, generalno popravljen motor, neregistriran, prodam ali zamenjam za moped. Semen, Velika Polana 39, telefon: 70-208. M-8213
TAM 4500 in KOMBI RENAULT IMV prodam. Odranci 179, telefon: 70-032. M-8214
KONČNO STOPNJO, 250 W, in elektronsko kretnico, dvo- in trisi-stemsko, poceni prodam. Telefon: 22-665. M-8215
TRAKTOR STEYR, 30 KM, prodam. Tompa, Gaberje 41 a. LE-19284

GOSPODINJE!
Če vam zamrzovalna skrinja toči vodo ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS
F. Hajdinjak,
Gornji Slaveči 6, Kuzma (069) 78-271
Popravilo z garancijo na vašem domu.
FRIZERSKI SALON V MALI POLANI SE PRI-POROČA S KAKOVOSTNIMI STORITVAMI.
ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 16. ure, v soboto od 7. do 14. ure, OB PONEDELJKIH ZAPRTO.
DVE KADI, sod, čeber, 20 I, in pletenke ugodno prodam. Telefon: 24-493. M-8216
OPEL KADETT, letnik 1970, ugodno prodam. Telefon popoldne: 23-457. M-8217
ZASTAVO 128, letnik 1986, barvni televizor in pralni stroj prodam. Telefon: 24-434. M-8218
SAMONAKLADALKO SIP. 24 cm , zaradi preusmeritve mehanizacije; prodani. Rankovci 14. M-8220 FORD C 17, letnik 1973, in puhalnik tajfun prodam. Domanjševci 94. ali telefon: 77-815. M-8221
ŠKODO ŠPORT CUPE 110 R, letnik 1979, ugodno prodam. Sebeborci 73, telefon: 48-160. Ogled po 15. uri. M-8223
TRAKTOR ZETOR 3511 S, s koso, prodam. Evgen Flisar, Brezovci 64. p. Puconci. M-8225
VISOKOTLAČNO STISKALNICO PANONIJA, rabljeno tri sezone, prodam. Dokležovje 29 a. M-8229 MOTOR ter razne dele za zastavo 101 prodam. Milan Kolmanič, Rožič-ki Vrh 84, p. Videm ob Ščavnici. M-8231
ŠKODO 120 L, letnik 1979, prodam. Karoli, Murska Sobota, Naselje 14. divizije 33. M-8232
TRAKTOR ZETOR 5011 prodam. Gašpar, Markovci 64, p. Šalovci. M-8235
KRAVO, brejo sedem mesecev, staro šest let, ali telico, brejo, prodam. Bo-rejci 36. M-8236
HIDRAVLIČNI NAKLADALNIK
ZA GNOJ, nov, zadnji, s hidravličnimi nogami, prodam. Bakovci, Partizanska 30. M-8237
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Ve-česlavci 38, telefon: 78-771. M-8238
LETNA RAZPRODAJA INSTRUMENTOV SKUPINE MAGNET! SAMPLER ENSO-NIQ MIRAGE in 20 DISKET, SYNTISIZER KORG DS-8, ELEKTRIČNI KITARI IBANEZ RG 540 IN GIBSON LES PAUL CUSTOM s TREMI MAGNETI, BASS KITARA IBANEZ, NAJ NOVEJŠI MODEL, MIKSER C AN NARY 24/4/2, BOBNI SIMMONS SDS 9 NAPRODAJ. TELEFON: (069) 26-061 - Boris in (069) 23-582 — BRANKO.
DROBILNIK - KLADIVAR, moped T-14, na tri prestave, televizor Gorenje 107,^črno-beli, skobeljni stroj, leseni voz z gumijastimi kolesi in 12-colne pluge, mešalec za beton, 2501, in 2 joysticka z vmesnikom, prodam. Ivanjševci 5, p. Prosenjakovci. M-8239
TELICO, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Strehovci 4. M-8240 RENAULT 4, letnik 1984, v dobrem stanju, prodam. Potočnjek, Vadarci 42, p. Bodonci. M-8241
MOTORNO ŽAGO STIHL 45 pro dam. Milan Osterc, Veržej, Maistrova 16. M-8245
ZASTAVO 126 P, letnik 1982. prodam. Marija Kocbek, Ljutomer, Ful-neška 4. M-8247
LADO 1500 S, letnik 1976, dobro ohranjeno, registrirano do avgusta, prodam. Informacije po 15. uri: 23-567. M-8248
LADA RIVA 1300, stara dve leti, naprodaj. Telefon: 23-179. M-8249 ZASTAVO 750, letnik 1980, ugodno prodam. Ksenija Hladen, Ključarovci
6 b, p. Križevci pri Ljutomeru, telefon po 16. uri: 87-605. M-8251
NOVO BUČNO OLJE in les jagnedi prodam. Dokležovje 24. M-8252 ZAGANJALNIK ZA URSUS (»ti boš«), nov, prodam 15 odstotkov ceneje. Gašpaflč. Kobilje 27. M-8254 DELE ZA ZASTAVO 101 (pokrov motorja, streho, vrata prtljažnika), prodam. Telefon: 72-092. M-8257 TRAKTOR STEYR, 30 KS, s koso in jermenico prodam. Kukec 18. M-8258 4 NOVE GUME 175/70 x 13, LADO 1300 S, R 4 in 125 P, vse po delih, prodam. Telefon zvečer: 26-379. M-8261
NAMIZNI NOGOMET PRODAM. Telefon: 71-051. M-8263
ZASTAVO 1300, letnik 1976, registrirano do oktobra 1989, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Murska Sobota. Arh. Novaka 19, telefon: 25-057. M-8264
OSEBN#AVTO GS 1,3 prodam ali menjam za FORD TAUNUS 1,6 ali OPEL REKORD. Rakičan, Prešernova 2. M-8265
ŠKODO 110 L. letnik 1976, kleparsko obnovljeno, prodam. Vadarci 30, telefon: 76-928. M-8266
RENAULT 4 (tudi po delih) prodam. Gornji Slaveči 125. M-8268
TOVORNI AVTO ZNAMKE MERCEDES, prekucnik, 12:24, letnik 1974, v zelo dobrem stanju nrodam. Ogled vsak dan. Gaberje J# p. Lendava. LE-19286
NA SONČNEM, MIRNEM KRAJU,
10 km iz Murske Sobote, blizu Moravskih Toplic, prodam novo stanovanjsko hišo (8 x 8), centralno ogrevano,. kompletno opremljeno, na 1500 m 2 veliki parceli, ali dam v najem za 10 let, najraje zdomcu. Ponudbe pod PREDPLAČILO na upravo lista. M-8260
/Gostišče Lovski dom Cankova-I9 vrst pic-Gostišče Lovski dom Cankova-18 vrst pic-Gostišče ...
19
lovska, s kaviarjem, s polžki, s školjkami, s škampi, pikantna pica, super pica, pica z domačo šunko, pica s sardelicami, ribiška pica, pica z ocvirki, mešana pica, pica s pršutom, čebulna pica, pica z artičokami, neapeljska pica, romagna, gurman, Urška.
V GOSTIŠČU LOVSKI DOM, CANKOVA Pridite! Vredno je poskusiti!
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Franc Mauko, Plitvički Vrh 30, 69250 Gornja Radgona. GR-18642
JUGO 45 A, star dve leti, prodam. Telefon po 17. uri: 74 774'. GR-18644 126 P, letnik 1978, FIAT 850, oba registrirana do junija 1989, prodam. Ša-linci 16, Križevci pri Ljutomeru. IN-16655
STAREJŠO HIŠO, primerno za obrt, in OPEL KADETT, letnik 1984, ugodno prodam. Telefon: 069 81 648. IN-16654
GOLF GTL, dizel, prodam. Kelene, Spodnje Krapje 64 a, p. Veržej, telefon: 069 82 102. IN-16662
ŠKODO 110 R, letnik 1980, prodam. Telefon: 26 555. M-8269
BMW 520, karamboliran spredaj desno, in VW, registriran do II. 1989 ugodno prodam. Sotina 51, 69262 Ro-gašovci. M-8270
DIANO, letnik 1977. prodam. Zdenko Marjanovič, Krog, Ob Ložiču 8. M-8271
RENAULT 4, letnik 1985, prodam. Aleksander Šebjanič, Stanjevci 5. M-8272
IZOLACIJSKI SERVIS!
Vam skrinja ali omara toči, rosi, se nepravilno vklaplja ali izklaplja? POKLIČITE 062 303-421 - ČEH.
KOTIČEK ZA KUHINJO prodam.
Telefon: 23 195. M-8273
MOŠKO, ŽENSKO KOLO BMX in radiokasetofon — stereo prodam. Telefon: 26 426. M-8274
FORD TAUNUS 1,3 L, letnik 1971, prodam. Gorica 51, telefon: 72 615. M-8275
OJAČEVALNIK PHASELINGAR, 2 x 200 W, PEAWAY, 2 x 135 W, aktivno kretnico 2/3. way, kitarski ojačevalnik solton, 60 W, troblje RCF, 100 W, bas kitaro hofner — na-penjalci zadaj, 31-stezni graphic equaliser in IMV kombi, vozen, neregistriran, prodam. 'Telefon: 1069/ 76 328. M-8276
HIŠO IN PARCELO V DOLNJEM LAKOŠU prodam. Telefon po 15. uri: 75 316. LE-19282
Zastavo 101, letnik 1984 prodam. Lo-pert, Lendavska 13, Murska Sobota, ali po telefonu (do 14. ure) 72 705, int. 0 M-8322
TRAKTOR IMT 560, 600 delovnih ur, prodam. Alojz Gomboc, Pertoča 39, p. Rogašovci. M-8277
GOLF JGL, prevoženih 42000 km in WARTBURG KARAVAN prodam. Železen, Serdica 126. M-8278
HRASTOVE DESKE, 3 cm, prodam ali zamenjam za gradbeni material. Naslov v upravi lista. N-8280
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 731, s plugom in brano, prodam. Alojz Šinko, Grad 193. M-8282
GOSTINCI!
ČE ŠE NIMATE ZAGOTOVLJENE GLASBE ZA SILVESTROV VEČER POKLIČITE: 77-749 • EN MOŽ - ORKESTER.
TRAKTOR IMT 560, novejši, prodam, Beznovci 6. M-8284
ŽAGAN LES (špirovce), raznih dimenzij, po ugodni ceni prodam. Otovci.6, telefon: 77 081. M-8285 NOV, ENOOSNI PRIKLOP ZA TRAKTOR ZETOR-URSUS prodam. Telefon: 76 331. M-8286 ZASTAVO 128, oktober 1987, prodam. Martjanci 27, telefon: 48 467. M-8287
AMI 8 prodam. Zorko, Murska Sobota, Lendavska 8. M-8288
DELE ZA MOTOR 126 P prodam.
Telefon: 25 295. M-8292
POHIŠTVO ZA KUHINJO (elemente), dobro ohranjeno, in globok otroški voziček prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 16 a, telefon: 23 262. M-8289
ELEKTRIČNO KITARO GIBSON (kopija) ter ibanez in 12-strunsko akustično kitaro prodam. 24 732 — Vito. M-8291
RENAULT 12, neregistriran, prddam. Telefon: 72 178. M-8293 '
TROSILNIK HLEVSKEGA GNOJA SIP TG-25 (mali) prodam. Pečarovci 70. M-8294
SUHA TRDA DRVA prodam. Doma-jinci 26. M-8295
TRAKTOR IMT 533 s kompresorjem in kabino prodam. Marjan Zadravec, Vučja Gomila 29, telefon: 87 258. M-8298
KRAVO, staro tri leta, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Ganča-ni 137. M-8299
TRAKTOR DEUTZ 4506, nov, prodam. Jakob Hamler, Črešnjevci 127. M-8301
FIAT 131 MIRAFIORI, R 12 (dacia) in trdi trevol prodam. Telefon: 24 929. M-8302
TRAKTOR STEYR 18 s priključki prodam. Strukovci 4. M-8303 ZASTAVO 101, letnik 1977, registrirano do oktobra 1989,- prodam. Jože Novak, Mekotnjak 33, Ljutomer. IN-1668
GRADITELJEM TELEFONSKEGA OMREŽJA prodamo zemeljske kable. Informacije po telefonu: 73 502 ali 74 555. M-MM
MOTORNO ŽAGO HUSQUARNA prodam. Pristava 6, telefon: 82 190. IN-16664
ČISTOKRVNE MLADIČE ŠAR-PLANINCE prodam. Telefon: 81 436. IN-16665
STAREJŠO HIŠO z velikim dvoriščem, 9 a, in zazidljivo parcelo, 5 a, v središču Ljutomera, prodam. Telefon: (069) 81 794. IN-17667
DIANO, 1978, karoserija obnovljena, prodam. Horvat. Kocljevo naselje I, Beltinci. M-8310
GOLF, dizel, letnik 1982, prodam. Telefon: 71 302. M-8305
OPEL KADE1T 1,3, letnik 1985, prodam, telefon: 78 010 ali dopoldne: 25 399. M-8306
AGREGAT 1,5 KW, HONDA, nerabljen, ugodno prodam. Telefon (069) 48 487. M-8307
RENAULT 4, julij 1988, prodam. Telefon: 22 132. ob 13. uri. M-8308
RENAULT 4 in vlačilec mann prodam. Trnje 101, telefon: 70 150. M-8309
ZRAČNO PUŠKO ARŠIČ 305 in za mrzovalno skrinjo, 210 1, ter otroško kolo BMX prodam. Telefon: 68 039 — zvečer. M-8311
OPEL KADETT 1,3 GL, letnik 1987, prodam. Lemerje 30. M-8314
ŠEST MESECEV STARO PSIČKO, nemško ovčarko z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Marjan Gran-fol, Murska Sobota, Lendavska 17 b. M-8315
RAČUNALNIK COMMODORE 64 s kasetnikom, ročico za vodenje in programi iger prodam. Žekš, Rakičan, Cankarjeva 18, telefon popoldne: 26 025. M-8316
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW, novo, po stari ceni, prodam. Ratnik, Tišina, telefon: 46 238. M-8318
ZAMRZOVALNIK, 150 1, dobro ohranjen, prodam. Veščica 6, M. Sobota. M-8319
TRAKTOR IMT 542, 900 delovnih ur. ugodno prodam. Informacije po telefonu: 78 756. M-8320
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 3001, prodam. Drago Dumančič, Murska Sobota, Borisa Ziherla 27. M-8321
Kupim
GD NEMČAVCI kupi suh, borov les (3 m2). Ponudbe po telefonu: 23-414. M-8253
GUME (155 x 12), kupim. Franc Šle-mer, Kovačevci 38. M-8259
Sobe
GARSONJERO V SREDIŠČU MURSKE SOBOTE oddam. Ponudbe pod PREDPLAČILO na upravi lista. M-8260
Zaposlitve
MONTERJA CENTRALNIH KURJAV TAKOJ ZAPOSLIM. OD po dogovoru. Telefon: 87-215. M-8201 NATAKARICO, KV ali priučeno, takoj sprejmemo. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gostilna Slavic, Lipovci 15. M-8263
OSEBO, za 4-urno pomoč v gospodinjstvu, dopoldne, iščemo. Plačilo po dogovoru. Černelavci, Zadružna 10, telefon: 22-850. M-8300 .
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA ali pridnega fanta za priučitev takoj sprejmem v delovno razmerje. OD dober, nočnega dela ni. Samsko stanovanje zagotovljeno. Dimnikarstvo Andrej Zemljič, Kidričeva 6, 65270 Ajdovščina, telefon: 065 61-474. M-OP
Razno
26.	decembra 1988, ob 9. uri, bo pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, enota v M. Soboti, v sobi štev, javna dražba — prodaja nepremičnin, vi. $t. 2137, k. o. Murska Sobota, pare. št. 1125, z. k. telo I, stavbišče 1,90 a, dvorišče 6,20 a, z. k. telo II, hiša, št 28, Cvetkova ulica 26 z gospodarskim poslopjem. Izklicna cena je 217.096.430.— din. Varščina znaša 21.709.640.- din. M-8222 PREKLIC'
Preklicujem veljavnost listka od prodaje mleka za mesec september za vpis v hranilno knjižico št. 13156-5, izdano pri H KS Panonka Murska Sobota. Alojz Fujs, Vidonci 133, p. Grad. M-8242
PREKLIC!
Preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Mariji Benko iz Ger-linec 55. Franc Gomboc, Gerlinci 54, p. Cankova. M-8255
Društvo SAMSKI OPTIMIST Maribor vabi v svojo družbo vse, ki ste samski, razvezani ali ovdoveli, stari od 25 do 55 let in to dokažete z ustreznim uradnim dokumentom.
Družabna srečanja s plesom imamo v MB v Domu JLA vsako DRUGO IN ČETRTO soboto v mesecu, v LJ pa prav tako v Domu JLA vsako PRVO IN TRETJO soboto v mesecu ob 19. uri.
Podrobnejše informacije dobite tudi po telefonu 062 31-891, vsako sredo od 16. do 18. ure, ali po telefonu 062 31.1-535, vsak četrtek od 17. do 19. ure.
Pridružite se nam in zagotavljamo vam. da ne boste nikoli osamljeni! IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA STAREJŠI ŽENSKI ali zakonskemu paru dam brezplačno stanovanje za oskrbo in vzdrževanje stanovanjske hiše. Naslov v upravi lista. M-8304
STRAN 20
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
Razno
MLADA ZAKONCA, fanta ali dekle, z veseljem do dela na kmetiji, sprejmem na posestvo. Ponudbo pošljite pod šifro: PRIDITE NA GORIČKO na upravo Vestnika. M-8115 LOČENEC, star 31 let, nealkoholik, išče žensko, primernih let iz Murske Sobote ali okolice, za skupna srečanja. Možna poroka. Naslov v upravi lista. M-8152
PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala za 8. razred OŠ Tišina, izdanega leta 1967. Majda Granfol, Murski Črnci 10. M-8183
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 24087-9, izdane pri HKS Panonka Murska Sobota. Marija Sukič, Grad 73. M-8194
PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 28185-7, izdane pri HKS Panonka M. Sobota. Štefan Donko, Murska Sobota, Moše Pijade 4, M-8156
MERIMO IN ZAMENJUJEMO HLADILNO TEKOČINO, MONTIRAMO IN BALANSIRAMO GUME, OPTIČNO NASTAVLJAMO PODVOZJE. Avtomehanik Hašaj, Murska Sobota, Čopova 26, telefon: 21-946. M-8166
PREKLIC! Preklicujem veljavnost delavske knjižice št. 8657, izdane pri SO Gornja Radgona. Vojislav Husar, Gornja Radgona, Lackova 7. M-8180 ODKUPUJEM OSEBNE AVTOMOBILE IN KMETIJSKE STROJE Posredniška trgovina, Janko Antolič, Žerovinci 24, telefon od II. do 16 ure: 062 714-113. M-16657
Brez tebe dan je noč, brez tebe smeh je jok, brez tebe vse je nič.
ZAHVALA
Tragično, še poln življenja, nas je v 44. letu starosti zapustil dragi sin, brat, svak, in iiiec
Aleksander Hari
iz Križevec 61
Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala družinama Karla Časarja in Kolmana Časarja, zdravniku iz Petrovče ter osebju intenzivnega oddelka kirurgije v Rakičanu. Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Križevci za ganljive besede ob odprtem grobu.
Križevci, 23. novembra 1988
ŽALUJOČI : mama, sestra, svak, Vesna z družino in Igor z ženo
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustila sestra in teta
Terezija Fekonja
z Melinec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali v druge namene ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, vaškim pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS za poslovilne besede ob grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Tiho in mirno nas je v 88. letu starosti zapustila draga mama, babica in prababica
Karolina Lazar
iz G. Petrovec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, znancem in vsem, ki so nam pomagali, sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem ter predstavniku KS za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Jolanka, vnuk Tibor in Aleksander z družinami
V SPOMIN
Žarku Rusu
Mineva leto dni, odkar si nas prezgodaj zapustil, Žarko, pa še vedno težko dojemamo resnico, da te ni.
Tvoj glas v nas živi naprej, povsod te čutimo mi vsi, med nami si!
VSI TVOJI
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in teta
Marija Števančec
roj. Gyorek iz M. Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ali za gradnjo bolnišnice, ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, cerkvenemu zboru za odpete pesmi ter govorniku KS mesta M. Sobota za poslovilne bfesede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinova Ludvik in Štefan, hčerki Terezija in Anica z družinami, snaha Justika z družino ter drugo sorodstvo
Ko solza po licu mi polzi, moja sestrica mirno spi. morja solz bi potočila, da lahko bi jo zbudila.
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
NAJINI SESTRICI
Alenki
LIDIJA IN KARMEN
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav v teh dnevih sonca ni. čeprav besedi dah nam peša in solze brišejo oči.
Čeprav tvoj glas v nas živi, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. med nami si.
Po daljši bolezni nas je mnogo prezgodaj, v najlepšem cvetu otroštva, zapustila naša ljuba hčerkica, sestrica, vnukinja, nečakinja in sestrična
Alenka Balažič
z Melinec
6. 8. 1977-24.11. 1988
Ob težki in boleči izgubi naše ljube Alenkice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in z nami sočustvovali.
Vsem, ki so njen mnogo prerani grob zasuli s cvetjem, nam pa ustno ali pisno izrazili sožalje, iskrena hvala!
VSI, KI SMO JO IMELI RADI
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža, očeta iri dedka nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po daljši bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
Ludvik Kuzma iz Rankovec
Ob boleči in nepričakovani izgubi se iskreno zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, prijateljem in znancem ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna hvala tudi kolektivoma Veletrgovine Potrošnik M. Sobota in Avtoradgona G. Radgona, g. seniorju Novaku in c. pevcem za pogrebni obred, predstavniku KS za poslovilne besede in gasilskim društvom.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Vilma, sin Štefan, sin Ludvik z ženo Cvetko, vnuki Darko, Goran in Jasna ter drugo sorodstvo
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Nepričakovano, v 63. letu starosti, nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in svak
Mihael Ritlop
upokojenec Planike tozd Turnišče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, bratom, sestram, botrini, dobrim sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Hvala tudi kolektivu Planike iz Turnišča, MPP Cevovod iz Maribora, OŠ Turnišče, kudu Štefan Raj iz Turnišča in oktetu iz Turnišča.
Hvala g. župniku in kaplanu za lep obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma Mariji Gerkeš in Stanku Hozjanu za ganljive besede ter Stanku Peterki za odigrano melodijo.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI, KI SMO GA IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, ih večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Anton Balažič
iz Gornje Bistrice 44
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in botrini Ifko, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Gornja Bistrica za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Rofina, sin Štefan z družino iz Kanade, hčerka Olga z družino, sestra Verona in drugo sorodstvo
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 67. letu starosti za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
Franc Kociper
iz Gančan
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste spremljali pokojnika na njegovi zadnji poti ter mu darovali vence in cvetje ter v druge namene.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Ani Hauzer-Petrovič za dolgoletno zdravljenje, dr. Čaru in patronažni službi Zdravstvenega doma Beltinci, posebej sestri Gutmanovi.
Zahvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem, gasilskim društvom in govorniku za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Alojzija, sin Franc z ženo Jožico, vnukinji Janja in Tadeja ter drugo sorodstvo
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN. 2J
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame nam nihče ne more več vrniti.
V SPOMIN
7. decembra sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Ana Zorger
iz Kruplivnika
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče!
Z BOLEČINO V SRCU VSI NJENI!
Oh, kelih našega življenja je kelih žrtev in trpljenja, bridkosti poln je čez in čez, sladkost kaplja le redno vmes.
(Gregorčič)
N SPOMIN
7. decembra mineva leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil
dragi oče in dedek
Mirko Heric
zidarski mojster iz Ljutomera
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu!
ŽALUJOČI: HČERKI IN VNUK DENIS
V SPOMIN
4. decembra je minilo šest let, odkar je prenehalo biti srce našega dragega moža, očeta, starega očeta
in brata
Janeza Nemeta
iz Mačkovec
Odkar te ni več med nami, je naše življenje prazno in pusto. Tvoja prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznine in globoko žalost.
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
Jožefe Srebrjanskij
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in jo z dobrimi spomini pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Doma oskrbovancev v Rakičanu, ki so ji skupaj z nami lajšali zadnje dneve življenja.
VSI NJENI
Že pet let dragi oče zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude. napis na grobu nas spominja, kje naš oče mirno spi.
V SPOMIN
1. decembra je minilo pet žalostnih let, odkar je zaprl svoje trudne oči naš nikoli pozabljeni dragi mož, oče in stari oče
Ludvik Lazar
iz Stanjevec
Odšel je tja, kjer ni več trpljenja in ne bolečin. Za teboj ostaja samo velika praznina, v našem domu in v srcih so ostali sledovi tvojih pridnih rok.
Z žalostjo v srcih tvoji najdražji: žena, sin, hčerke in vnukinja Monika
Tišina, tišina, jesenska tišina, ostala z nami je samo bolečina, ostale z nami so besede slovesa, kot listje rumeno, ki pada z drevesa!
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba žena, hčerka in stara mama
Irma Bohar
iz Lucove
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga teta in sestra
Vilma Ciglar
s Petanjec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Tišina za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu.
VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili k njenemu tihemu domu.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter tov. Maruši za poslovilne besede; ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: mož, mama in vnuk Damir z mamico
Že šest let dragi mož in oče zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude, napis na grobu nas spominja, kje naš oče mirno spi.
V SPOMIN
30. novembra je minilo šest let, odkar je zaprl svoje trudne oči naš nikoli pozabljeni dragi mož, oče, stari oče in brat
Karel Časar
iz Križevec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
ZAHVALA
14. novembra 1988 nas je v 78. letu starosti zapustil dragi mož, oče in dedek
Aleksander Kutoša
iz M. SOBOTE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje ali v druge namene.
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustil dragi oče, stari oče in pradedek
Leopold Rituper
iz Poznanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, posebno sosedom Savi Lovenjaku in družini Car ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka v Rakičanu, duhovniku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici KS za'poslovilne besede, kolektivu Radenska tozd Zvezda M. Sobota.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Poznanovci
Žalujoči: sinovi Alojz, Feri, Pišta, Rudi in hčerka Marija z družinami in drugo sorodstvo
Kako je dom naš tih in prazen, odkar v njem naše mame ni, odšla je k večnemu počitku, zaprla mile je oči.
Odkar so jo odnesli iz hiše, nam žalostno srce ječi, spomin na njo pa še živi, čeprav je več med nami ni.
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj nepričakovano zapustila draga žena, mama, stara mama in sestra
Otilija Celec roj. Žohar iz Vaneče
Z bolečino v srcih se ob boleči, nenadomestljivi izgubi iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, nam ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v tako lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebno se zahvaljujemo g. župnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnici KS Šariki Viitek za poslovilne ob odprtem grobu ter gasilskemu društvu.
Vaneča, 20. novembra 1988
Žalujoči: mož Franc, sin Jože z družino, hčerka Marija z možem, hčerka Marta z družino, brata Štefan in Jože z družinama ter drugo sorodstvo
Nositi bol. to je hudo, skrivati jo še bolj težko, skrivati jo na dnu srca, ki le o sreči sanjat zna.
ZMWMJk
Nenadoma nas je v 80. letu za vedno zapustil naš dragi, nepozabni oče in dedek
Franc Kreslin
iz Ižakovec
Z bolečino v srcu smo ga sorodniki, prijatelji in znanci pospremili na zadnji poti.
Iskreno se zahvaljujemo vsem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje.
Posebej se zahvaljujemo GD Ižakovci in drugim gasilskim društvom beltinskega okoliša za pomoč pri organizaciji pogreba, župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KZ Panonka, TZO Beltinci in predstavniku KS Ižakovci za iz srca izrečene besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Ižakovci, 21. novembra 1988
VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame in babice nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je po nekaj tednih težke bolezni nepričakovano in za vedno zapustila naša draga mama, tašča in babica
Irena Malačič
roj. Bencak iz Bokrač
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter drago pokojnico v lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo osebju pljučnega in internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Štefanu Merklinu za poslovilne besede. Hvala tudi kolektivu Pletilstva Prosenjakovci ter Marti Zemljič.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Jolanka z možem, hčerka Marija, sin Aleksander, vnukinji Lidija in Sabina ter drugo sorodstvo
STRAN 22
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
Pomlad prihaja v deželo, ptički žgolijo veselo, nas pa srca hudo bolijo, ker tebe med nami ni.
V SPOMIN
Zelo je boleč spomin na 29. november, ko je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga hčerkica, sestra in vnukinja
J
Renata Kalamar
od Grada 88 O
Hvala vsem, ki se je spominjate in na njenem grobu prižigate sveče.
VSI NJENI NAJDRAŽJI, KI SO JO IMELI RADI
A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman.
Vse te noči, te žalostne noči, ko nimam govoriti s kom besede, so z menoj le — žarki lune blede.
V SPOMIN
25. novembra je minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce mojega dragega moža in očeta Franci Smeja
iz Vučje Gomile
Hvala vsem, ki se ga radi spominjate, prižigate svečke ter prinašate cvetje na njegov prerani tihi dom.
Žalujoča: žena Vilmica s sinom Simonom
Človek enkrat le živi in se ne vrne, kakor zvezda je, ki sije in utrne.
V SPOMIN
Minilo je deset let, odkar te ni več med nami, ljuba žena, mama in stara mama
Ema Kranjec
iz Doliča 62
S hvaležnostjo, ki je trajno v naših srcih, se te spominjamo!
VSI TVOJI
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in prababica
Vilma Varga
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Prisrčna zahvala dr. Štefanu Kousu in medicinskemu osebju kirurškega oddelka za zdravljenje, g. duhovniku Balažiču in cerkvenim pevcem za pogrebni obred ter predstavnici KS za poslovilne besede.
Puconci, 19. novembra 1988
ŽALUJOČI: VSI NJENI
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Jožef Rajbar
upokojenec od Grada 72
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za darovane vence in šopke ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, od blizu in daleč. Posebna hvala urološkemu oddelku in osebju rentgenološkega oddelka splošne bolnišnice Maribor. Hvala kolektivu ozda Mura, tozdu Ženski plašči, g. župniku, pevcem in vsem, ki so darovali za sv. maše, govornikoma KS Grad in društva upokojencev za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerke Majda, Angela, Ana in Bernardka z družinami ter Jožica, bratje in drugo sorodstvo
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 28. november, ko je minilo 10 žalostnih let, ko nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena, mama in stara mama
Terezija Šušlec
roj. Pozvek iz Kančevec
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Ohranili jo bomo v trajnem spominu!
VSI NJENI
Po livadi se ozremo, hiša prazna tam stoji, vrata nemo so priprta, ker tebe, draga mama, več tam notri ni.
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je tiho in nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča, babica, sestra in teta
Neža Baša
roj. Špilak iz Vidonec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našo mamo v lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Anici Kuzmič za poslovilne besede ob odprtem grobu, in tolažilne besede. Prisrčna hvala tudi sosedom Sukičevim za neizmerno pomoč, hvala tudi sodelavcem DE Železokrivnice in DE Mehanizacije SGP Pomurje Murska Sobota.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Vidonci, 22. novembra 1988
Žalujoči: hčerka Gizela ter sinovi Jože, Viktor in Drago z družinami, brat, sestre z družinami ter vsi, ki so jo imeli radi
Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. Kjer ti spiš, tam trpljenja ni, bol razdira nam srce, da med nami več te ni.
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 3. december, ko sta minili dve leti žalosti, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Janez Ošlaj
iz Filovec 126
Hvala vsem, ki se ga še spominjate in na njegovem grobu prižigate sveče.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je tiho in mirno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek
Ludvik Novak
iz Križevec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v tem težkem trenutku stali ob strani, kakorkoli pomagali, izrekli sožalje ter pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in sočustvovali z nami.
Zahvaljujemo se g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilskemu društvu ter govorniku KS za besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Rože vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, kako rade bi še cvetele, a tebe več nazaj ne bo.
Prisrčno smo ti hvaležni za vse, kar storila si za nas, bolečine v naših srcih nikdar ne bo izbrisal čas.
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je po krajši bolezni v 75. letu starosti zapustil dragi mož, oče in dedek
Martin Kreslin
iz Beltinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam priskočili na pomoč in našega očeta pospremili k večnemu počitku, mu poklonili vence, šopke ter za pisno ali ustno izrečeno sožalje.
Posebna hvala osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice, posebno dr. Vladu Perkiču, g. župniku, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ŽALUJOČI: VSI, KI SMO GA IMELI RADI
Tiho, mirno ste zaspali, v hipu smo ostali sami, le spomin na vas bo z nami, hvala vsem za vse, kar ste nam dali.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Anton Ferčak
iz Renkovec 89
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo botrini, sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom ter znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ali za sv. maše ter v druge namene, pokojnika pa v lepem številu pospremili k večnemu počitku.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Š. Ferčaku za poslovilne besede. Hvala tudi kolektivu Planike in oddelku 02 271.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
RENKOVCI, 21. novembra 1988
Žalujoči: žena Julijana, hčerka Micka z možem Jožetom ter vnuka Andrej in Štefan
Bolečina da se skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža, očeta in dedka nam nihče nemore več vrniti.
ZAHVALA
13. novembra, na svoj 70. rojstni dan, nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Štefan Tomec
iz Lipe
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Posebej se zahvaljujemo družinam Sobočan, Horvat, Mariji Duh, dr. Čaru, zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS za poslovilne besede, vsem, ki ste darovali za sv. maše ali v druge namene, ter sodelavcem kolektivov Rašice in Mure.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lipa, 15. novembra 1988
Žalujoči: žena Julijana, otroci Štefan, Marija in Anica z družinami, vnuki Daniel, Benjamin, Leon, Janja, Barbara ter sestre Julijana Ana, Bara in Terezija
VESTNIK, 8. DECEMBRA 1988
STRAN 23
v besedi in sliki
OBNOVLJENA TRGOVINA
Tozd Klas Timinega oskrbnega centra, je v Ljutomeru obnovil trgovino, ki je meščane oskrbovala z živili in osnovnimi potrebščinami. Naložba je bila precej velika, saj je zgradba, v kateri je trgovina, spomeniško zaščitena. Okoli 60 milijonov dinarjev je zato dobro naloženih, pa ne samo zaradi trgovine same, marveč zaradi oskrbe krajanov. Pred dvema letoma je Tima kupila ta trgovski lokal od Mariborskih mlekarn. Ves čas so se kupci in trgovke stiskali v neustreznih prostorih, in če računamo, da je to trgovina, ki je edina v Ljutomeru dežurna tudi ob nedeljah, potem je obnova bila že skrajna nuja.
Ob obnovi pa so spremenili tudi način prodaje. Od prejšnjega klasičnega so prešli na samopostrežni način, ki omogoča kupcem udobnejšo izbiro in hitrejšo postrežbo.
Trgovina Mojca pa z obnovo in novim načinom prodaje še vedno ostaja ista: vrata odpira zgodaj zjutraj, tako da lahko delavke in delavci, ki gredo iz službe in v službo, kupijo najpotrebnejše, še vedno bo dežurala tudi ob nedeljah, ko si bodo pozabljivci lahko kaj kupili. Z novim načinom prodaje pa so razširili tudi ponudbo, tako da lahko kupci sedaj dobijo skoraj vse, kar potrebujejo za vsakdan.
D. L.
200 LET POKOPALIŠČA
»Takšni slovesnosti, kot je danes na Vučkovskem pokopališču, ne moremo reči, da je proslava, ampak spomin na začetek pokopov naših prednikov na tem mestu. na prednike, ki so se skozi stoletja borili in prizadevali tudi za obstoj slovenskega naroda na našem območju . .. Vsi, ki smo se danes zbrali na slovesnosti, ne glede na politično opredelitev in
versko prepričanje, smo se zbrali zaradi spomina na naše prednike z željo, da nadaljujemo njihovo tradicijo in da v prihodnosti skupaj čuvamo identiteto in jezik slovenskega naroda, da bi bili v prihodnje bolj iskreni med sabo in da bi v težavah priskočili sočloveku na pomoč, ne glede na kraj in čas.«
S temi besedami se je na kon-
LJUTOMER
Za praznik državna odlikovanja
Dan republike so v občini Ljutomer proslavili ob koncu tedna pred praznikom. V avli osnovno šole Branko Bernot-Aljaž so pripravili slovesnost, na kateri je slavnostni govornik. Milan Nekrep. predsednik MS SZDL za Pomurje, spregovoril o pomenu praznovanja in današnjem aktualnem trenutku. Predsednik SO Ljutomer Miro Steržaj pa je v imenu predsedstva SFRJ podelil nekatera visoka državna odlikovanja. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo je prejel Silvo Prelog iz Ljutomera, red dela s srebrnim vencem Marjan Kralj iz Stročje vasi in Stanko Klemen iz Ljutomera, medaljo za zasluge za narod pa dr. Ljubica Gašparac iz Križevcev pri Ljutomeru.
Kulturni program so pripravili učenke in učenci OŠ Branko Ber-not-Aljaž in člani domačega kulturnega društva.
D. L.
cu proslave ob 200-letnici pokopališča v Bučkovcih zahvalil Vlado Bolkovič, predsednik sveta KS. Do leta 1788 so krajane Male Nedelje (tako so se Bučkovci imenovali nekdaj) pokopavali na pokopališču ob cerkvi, — po tem letu pa so za zadnje počivališče izbrali drug kraj. Njivo za ta namen je odstopil Gregor Poštrak.
V teh dvesto letih so zadnje počivališče našli recimo Anton Krempelj (1790—1844), zgodovinar in narodni pisatelj, ter mnogi drugi. V nedeljo so zato odkrili tudi dve spominski plošči. Prva je na zidu cerkve v spomin na tiste, ki so pokopani do leta 1788, druga pa na pokopališču (odkril jo je Janez Skuhala, predsednik skupščine KS Radoslavci) in na kateri so vklesani verzi Antona Kremplja. O pomembnosti dogodka priča tudi udeležba, saj se je slovesnosti udeležil tudi dr. Jožef Smej, pomožni škof iz Maribora, in številni krajevni veljaki.
Dušan Loparnik
Aleš, Uroš, Sandra in Sonja pihajo svečke na rojstnodanskih tortah v jedilnici Službe družbenega knjigovodstva v M. Soboti, kjer so jim tudi ob tretjem rojstnem dnevu pripravili slovesnost. Edini pomurski četverčki vidno rastejo. Čestitamo.
bb nj
Po Miklavževem še novoletni sejem
Čeprav so organizatorji za nekaj dni prestavili praznik Miklavža (namesto 6. je bil sejem že 3. decembra), je bilo obiskovalcev kljub temu veliko. Ulice Murske Sobote so bile natrpane z ljudmi in avtomobili, veliko jih je bilo iz sosednjih držav.
K temu so prav gotovo pripomogli reklamni listki, ki sojih delili na vseh medharnodnih mejnih prehodih v Pomurju.
Čeprav seje zdelo, da ob množici prodajalcev le težko najdemo kaj koristnega, pa je skoraj vsak drugi obiskovalec kaj majhnega tudi kupil, pa najsi je to metla, lestev, košara, nož, sekira ali lončena poso
»Vrag je vzel grad ...« letošnji Miklavž, ki je stal na odru pod kostanji med hudičem in angelom, je nagovoril mimoidoče s prošnjo, naj ne pozabijo na propadajoče pomurske gradove.
da. Nekateri so našli kaj primernega tudi za obleči, kajti cene so bile ponekod kar precej nižje kot v trgovinah. Operativni vodja Miklošovo-ga senja Ivan Maroh je takole ocenil letošnji sejem: »Lani je bilo vseh prodajalcev okrog tristo, letos pa je samo prodajalcev s stojnicami 360, vseh pa okrog 500. Razvrščali smo jih glede na vrsto dejavnosti. Seveda je spet največ konfekcije, suhe robe in bižuterije, zelo malo (celo manj kot lani) pa domače obrti. Letos smo razstavni in prodajni prostor razširili, in sicer je sejem na skoraj celotni Titovi ulici vse do občinske zgradbe. Vključena so tudi Zvezna ulica, tržni prostor, Trg zmage in glavno križišče. Z vese-
Za križanko podeljene nagrade
V praznični številki Vestnika ste se bralci pogumno lotili nagradne križanke. Žal, bilo je veliko napačnih rešitev, ined 130 pravilnimi pa je žreb razdelil nagrade po naslednjem vrstnem redu: 1. nagrado (50.000 dinarjev) Martini Mauko, Mele 43, 2. nagrado (čestitko na radiu Murska Sobota) Anici Polanič, Naselje B. Kraigherja 8 v Murski Soboti in 3. nagrado (polletno naročnino na Vestnik Miri Kološa, Titova 1/B, prav tako iz Murske Sobote. Nagrajencem in uspešnim reševalcem križanke čestitamo!
Ijem ugotavljamo, da ni nobenega prometnega zastoja in da je sodelovanje s prometno milico dobro. Letošnja novost je tudi posebna stojnica Zveze kulturnih organizacij in Pokrajinskega muzeja, kjer prodajajo tudi razglednice, novoletne čestitke in drugo, izkupiček pa je namenjen za obnovo starih gradov. Seveda je ena glavnih atrakcij tudi Kramberger, ki pa je izkupiček od prodaje knjig tudi namenil obnovi gradu. Drugače pa smo veseli nekaterih novih prodajalcev, na primer Žumana iz Ljutomera ali Pekarne Zadravec iz Turnišča. Še vedno pa manjka prava vsebina tega sejma. Letos smo že imeli nekaj programa, mislim pa, da bi lahko prihodnje leto ves prostor križišča namenili kulturnim prireditvam.«
Organizatorji Miklošovoga senja (podjetje Sobota, krajevne skupnosti Murske Sobote in Turistično društvo Murska Sobota) so se zato odločili, da bodo organizirali tudi novoletni sejem. Že na tokratnem sejmu so se dogovorili z nekaterimi razstavljalci, ki prodajajo kakovostnejše blago ali tako, ki je primerno za obdaritev otrok ali novoletna darila, da bodo sodelovali tudi na novem sejmu.
Novoletni sejem bo organiziran na pločniku Titove ulice (od blagovne hiše do ulice arhitekta Novaka) trajal pa bo od 19. do 31. decembra in bo prav gotovo prijetna popestritev prednovoletnega časa v Murski Soboti.
bbp
Z UNZ V MURSKI SOBOTI
Tiidi jaz sen si sejen ogledna
Podiranje dreves je nevarno delo
Prazniki so za nami, vsak jih je preživel po svoje. Po podatkih Uprave za notranje zadeve so bili mirni, ni bilo večjih nesreč. Prvi sneg in poledica sta otežila vožnjo in kdor se je previdno vozil, je bil varen, nekaj voznikov pa se ni prilagodilo razmeram na cestah in zato doživelo prometne nesreče. Zgodila se je tudi hujša prometna nezgoda pri podiranju drevja v gozdu.
Zaneslo jo je na ledu
28. novembra se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznica osebnega avtomobila Aleksandra Jakovljevič iz M. Sobote se je peljala po ulici Cirila in Metoda. V blagem desnem ovinku jo je zaradi poledenelega cestišča in neprimerne hitrosti začelo zanašati po vozišču, zatem pa je trčila v drevo. Sopotnica Zora Vučina se je laže poškodovala.
Trčila pri Vanči vasi
28. novembra se je zgodila prometna nezgoda pri Vanči vasi. Voznik osebnega avtomobila Albin Horvat iz Serdice seje peljal iz M. Sobote proti Gederov-cem. Zunaj Vanče vasi je začel prehitevati osebni avtomobil v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Ludvik Kozic iz M.
SLOVENIJATURIST VAS VABI MED POČITNICAMI NA SMUČANJE NA KOBLO!
Šestdnevni paket od 14. do 19. januarja in od 19. do 24. januarja stane 540.000 din, od 24. do 28. janu- ! arja pa 470.000 din MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH!
Prijave in informacije: SLOVENIJATURIST, Murska Sobota, Titova 1, tel.: 21 189, 21 296.
Sobote. Trčila sta, Kozic se je lažje poškodoval.
Trčil v peško
28.	novembra se je zgodila prometna nezgoda v Podgorju. Voznik kolesa z motorjem Jože Tomažič seje peljal iz Slamnjaka proti Podgradju. Ko je pripeljal do hiše s številko 11, mu je nasproti po levi strani prihajala peška Angela Klanjščar iz Podgorja. Voznik Tomažič je prepozno opazil peško in trčil vanjo. Oba sta se laže poškodovala.
Nesreča pri podiranju drevja
30.	novembra se je zgodila huda delovna nesreča v gozdu pri Ižakovcih. Franc Žižek iz Beltince je pomagal pri podiranju drevja pri Hedviki Zver iz Ižako-vec. Janez Zver iz Ižakovec je podžagal drevo, ki pa je obviselo. Prinesli so lestev in na drevo privezali vrv ter jo vlekli, da bi se
drevo premaknilo. Ko je drevo začelo padati, sta oba Zverova stekla pravilno od drevesa, Žižek pa v smeri padanja drevesa. Zaustavil seje in ocenil, da ga drevo ne bo zadelo. Padajoče drevo je zadelo ob drugo posušeno drevo, odlomilo vejo in ta je zadela Ži-žeka v zatilje in ga hudo poškodovala.
Hudo poškodovan otrok
3. decembra se je zgodila prometna nezgoda v M. Soboti. Voznik osebnega avtomobila Janez Štesl iz Gerlinec se je peljal po ulici Štefana Kovača proti Gede-rovcem. Ko je pripeljal do osnovne šole Dane Sumenjak, sta mu na prehodu za pešce z leve strani prečkala cesto dva pešca. Voznik je zaviral, vendar je otrok K. B. s pločnika spet stopil na cesto pred avtomobil. Pri trčenju se je otrok hudo poškodoval.
Jaz sen ali kak navoden človik ne vudreni na nekše velesajme kak so to v Lublani pa v Zogrebi. Ta n lehko samo na veko gledaš pa zijaš, kupiti pa za svoje male peneze nič nemreš. Zato mija z mojoj, kak se provi Fran-coj, greva tan v jesen Vtipti na Kata-rejen sejen, podi pa še v Soboto na Miklošovega. Na Katarejenen je fse-ga puno, pa še več kak bi si lehko predstovla. Ali to. ka sen vida pa do-živlova na Miklošoven, to pa van ne-mren niti dopovedati: bilo nas je kak mrovel. Venda do driigo leto mogli Sobočonce za tisti den nekan odseliti, ka do meli zadosti plača za štante pa fse driigo. Ne ven, k e bi naj prafza-praf začeja. Pa bon poveda samo tisto kaj sen si najbolj zapuna. Eden se je drja: »Kupi mlada, sutra če pasti
Prav gotovo bi imel fantek raje ponujenega »vraga« kot medenjake, toda kaj, ko pa je tako vražje drag.
vlada!« Odova pa je fse jele. Venda je te le ni misla, ka de nas vrag vzeja. če de enkrat tiidi pri nas vloda spod-nola. Eden driigi, ki je meja upico je prava, ka se ona razmi na računalništvo. Vidla pa je fse tisto samo Franca, ki je za dober šijak vekša od mene. ka blo tan pr listen z upicoj resen celi kiip radovednih hrtolcpf. Morti de oten kaj v naših cajtngah pisalo, pa bon te zveda za kaj se je šlo s ti-stoj upicoj pa računalniki. Meni so tan v enen koti nekše Hrvatice silo delale, ka bi mi ko rt e šloga le. Pa sen si misla. s toga nede nič, ven meni to fsakši den moja, kak se pravi Franca, dela, dere če peneze od mene. Pr pr-ven štanti sen kupa ratišče pa grable, pr driigen pa počlne, ka me v zimi nede v noge zeblo. Franca, ki je letala
okoli, mi je rekla ka se malo nor, ven bi pre malo dale, pr driigen štanti, to sfe faleje doba. Nič sen ne reka, ali sen si zapuna: driigo leto bon kiipa pr tisten driigen. Če pa se mi je ni dalo. ka bi teko gor pa dol camprdinka po sejmi, ven so mi že sklepi f kučtih škripali, zato sen si odihova tan pr tistih, ki so točili vroče špricar e. Tan sen tiidi vida, kak sta en novinar pa en arhitekt palačinke delala pa odb-vala. Sen si misla, kaj bi blo, če bi jaz, kak se provi Hanzek, zaj začeja za televizijo delati ali pa načrte risati, morti pa mi ne hi nič bol noro viin spadnolo kak je ovima dvema pr palačinkah.
Lamentator
Med vso kramarijo se je našlo tudi kaj koristnega. Ljudje sicer malo čudno pogledajo, ko neseš pleteno košaro, sekiro, lestev ali metlo, toda splača se vseeno, bbp, foto Nataša Juhnov
VESTNIK M™ SLOVENIJATURIST
SILVESTROVANJE V DOMAČEM VZDUŠJU
BOSTA POPELJALA ENEGA OD NAROČNIKOV VESTNIKA V BENETKE!
Dragi bralci, vaš tednik — VESTNIK — misli na vas! In če še niste, postanite naši redni naročniki!
Pravočasno si zagotovite rezervacijo!
Glasba za ples okusna-domača hrana silvestrski meni
GOSTILNA SIJARTO-ŠPILAK PUCONCI