t
3
> M M Iwrtati (kUv-tktgtIMv». Delavci m •prtVbnl VMgt kar pjf#dnelr»|o
T hI« pM«r !• ¿«votad t« Iba intaraata of tka war king ola m. Work* •ra ar« an ti tU* t« ali what t K «y produc«.
STEV. 0lO.) 4M.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE., *	CHICAGO, ILL., DNE 27, FEBRUARJA, (FEBRUARY) 1917.
Kaj bo s financami?
PAZITE
na*t«vilko vokUpaju-ki m nahaja polog va* *«ga naalova. prlUplf«-n«ga apodal all	t
na ovitku. Ako '495) I« «««vllka . .	'
tadaj vam • prihodnjo «tov t i ko natega llata po-t«i« naročnina. Proti« m«, ponovit« I« takoj.
LETO (VOL.) XII
Tajili kzaklada Boiiar La.w je v angleškem parlamentu izjavil, da stane Anglijo vojna sedaj po 28,177.0il5 dolarjev na ¿lan. Novega vojnega kredita je zahteval 550 isiljonov funtov, in sicer 200 miljonov za pokritje izdatkov do 1. marca, 350 miljonov pa na račun prihodnjega računskega leta.
Dovoljevanje vojnih kreditov je sedaj glavna naloga vseh evropskih parlamentov. Kakor je videt i, rastejo ti krediti neprenehoma; vojna postaja od dne do dne dražja. Drugače pač ne more biti. Bojišča so se silno razširila. Armade so vsled tega in pa ker napenja sovražnik svoje sile do skrajnosti, mogočno narasle. Čim večja je vojska, teui večje so seveda njene potrebe, tem večji pa tudi stroški. Draginja je naravna posldica teh dejstev. Vojna je pa tudi že uničila ogromne množine vsakovrstnega materija-la, ki ga*je vse teže in teže nadomeščati in vsled tega postaja tudi ta dražji. Dovoz hrane in drugega blaga je vsem državam če nt popolnoma zaprt, vendar znatno otežčan. To je drug vzrok draginje. Da izrabljajo brez ve* ni špckulonti položaj v prid svojim profitom, se razume samo o^ sebi, in dragiujo, ki nastaja vsled tega, morejo vlade le v inaghni meri omejevati.
Tako je torej popolnoma naravno, da žre vojna tem bolj, čim dalje traja. ,
T upat a m čita človek začudene betede, kako da niso finančne razmere že končale vojne. Prav mnogo jih je neizmerno presenečenih, kako da niso že vse v vojno zapletene države bankrotirale. Kakor je znano, je veljala še ob začetku vojne teorija, tla ne more vojskovanje velesil trajati dalje kakor pet sest mesecev, nekateri so priznavali euoleten termin, ker pogoltne moderna voj-nu v takem času ¿oliko, da je finančen polom nerzogiheb.
Ko je poteklo prvo leto, pa ni bilo draavnffc bankrotov, so podaljšali teoretični rok na dve leti. Amjiak tudi drugo leto je minilo in polovica tretjega, a vojna se vendar nadaljuje. Vla^le zahtevajo nove kredite in jih dobivajo.
Mi srno v prvem letu dejali, da ni zaradi finančnih katastrof pričakovati hitrega konca voj-
faktor v dejanjih človeštva. Kar mora biti in se sporni* *a nujno, 3e itvrtH, če «Me le količkaj dopuščajo. V tem oziru je Vojna velikanska šola. Sele kadar bo končana, bomo izvedeli, koitko izumov je bilo v nje teku in pod pritisktfin njrtrih potreb napravljenih. Kakor je ledena doba prisilila človeka, da je napenjal svojega duha do skrajnosti, hoteči zavarovati svoj obstanek kljub vsej sovražnosti prirode, tako pritiska sedaj vojna duhove, da izmišljajo in izmišljajo, kar bi mo-
glo čin» bolje ustrezati njihovim namenom, to ne pravi zmagi. Tako se lotevajo v tej grozni krizi tudi finančnih pripomočkov, ki bi jih bili v miru sami z ogorčenjem odklanjali.
Vladam, ki so šle v to klanje, ne gre zs to, tla varujejo gospodarstvo svojih narodov. Če hi imele to v mislih, ne bi bile nikdar mogle začeti vojne. Sedaj imajo le en cilj, in ta se imenuje zmaga. Saj smo jih slišali na obeh straneh. Nemčija je prišla: 'Omagala sem, in sedaj ponujam mir." Tedaj so zavezniki odgtyorili: •'Ne, dokler ne zmagamo mi."
Zmaga je namen in temu maJiku so vlade pri» pravi jctie žrtvovati vse. Koliko svojih lantnih nu-čel so mu že žrtvovale! V.ai ukrepi, ki se tičejo regulacije hrane in njenih cen, organizacije preživi jenja, zapiranja privatnih podjetji zaradi pri-hrane svečave in kurjave, vpeljave vsakovrstnih tnonopolov. državne kontrole nad privatnimi prijetji i. t. d., so vendar v svojem bivstvn popofcno-uian asprotni načelom kapitalizmu. Vue vlade so kapitalistične in vendar se vse poslužujejo takih uekapitalističnih» sredstev. Le sato, ker se morajo; kajti če se jih ne poalutijo, morajo likvidirati vojno.
Popolnoma dosledno je torej, če žrtvujejo svojemu namenu tudi gospodarske interese svojih državljanov, naj0rftih slojev. Dokler je mogoči iz ljudstva še kaj iztlačiti, tlačijo.,
Zalaga denarja se spJoh ne izčrpa tako hitro, kakor bi se zdelo. Glavno, kar se godi z bogact, vom, je to, da menja svoje posestnike. En «M prebivalstvo daje iu daje, drugi, man ji del,-dobiva in dobiva. Naposled je država kljui) svojemu kapitalističnicsmi značaju prisiljena, da vzame od tistih, ki neprenehoma dobivajo. V vseh vojskujočih se deželah je prišla v davčni sistem neka pro-gresija, ki ja ne hi bili zostopniki kapitalizma pred vojno nikdar dovolili in ki je ne bi bile vlade niti predlagale; povsod se vpeljujejo davki na vojne profite.
Seveda so tudi to, če se natanko vzame, indi-rektni davki. V blagajne vojnih liferaiutov so pri-Hi ti profki iz ljudskih rak ; davek od teli profitov uje torej posredno zopet ljudstvo. Ali to je v
ljudstva: toda v mirnem času ima vlada nalogo, da ščiti te profite,- v bodi vojne *i ne more pomagati in sega po njih.
Pred kratkim je prW«o iz Švice poročilo, da 'je Avstrija sklenila zapleniti eno četrt sna vsega privatnega kuetjo. Ne vemo, če irfna ta ve»t stVar-no podlago ali ne, kajti kar je telegrafi rano, ni' vselej reanično. Ampaik Avstrija ni edina država, ki je sposobna, da se poslitži tega sredstva, če se ji zazdi potrebno za njen namen. Daleč od konfis-
eiranja itak niso razne Iruge šege, n. pr. kontribu-eije, pri kaJteiib doba,lastnik za svoje Idago, živimi i. t. d. potrdilo z obljubo, da mu bo odškodnina izplačana po vojni.
Načini, s katerimi se izmoize iz ljudstva, kar je le mogoče, so različni, in vladni finančniki imajo nalogo, da jih odkrivajo. Ta delo so opravljali doslej in ga bodo opravljali še nadalje.
S tem seveda ni rečem», da traja fojna zaradi gospodarskih razmer lahko sto let. Se manj pa sledi iz toga, da prenašajo države to gospodarsko izčrpnnvutij brez nevarnosti hudih posledic. Z u-mertnimi sredstvi jih lahiko zadružj^jejo, toda poledice so neizogibne; in kadar jiii ne bo več mogoče zadržati, bodo strašne. Velik njih del čutijo ljudske mase že sedaj. Tudi nekateri kapitalisti so dobili svoje udarce. Taka podjetja, ki se na noben način ne morejo izpremeikiti v liiuoi-cijake ali druge vojne tovarne, zlasti taka. ki so delala izključilo ali pratcino za izvoz, nimajo od vojne blagoslova, temveč prikletstvo. l)a je u-«tvarjanje novega bogastva z vojno skrajno o-mejeno, je očivklno. Naj mobilizirajo civilno prebiva Isl vo vštevši žene za industrijo; pretežno je ' vesular le vojua induMrija, kateri služi ta mobilizacija, In kar se za vojno izdela, to vojna požre. Razmerje med produkcijo in porabo se boljinbolj izpran inja na škodo prve, torej na škodo narodnega lx>gastva.	,
Države kot celote se n morejo izogniti rezultatu, de postajajo siromašnejše. Na to siromaštvo se pa kopičijo nezuslišni državni dolgovi. Kako se bodo plačevali, to je problem, katerega rešitve se danes nobena vlada ne upa izreči. Ali naj se iztlačijo obroki ki obresti iz tistib ljudskih mas, ki jih peha vojna v tako revščino, da bodo, kadar
se sklene mir, komaj dhalef
%
To bo, če se ne zgodi kakšen ¿ude!, enostavno nemogoč«. Že pred vojno, ko >o bili državni proračuni v primeri s tem, kar bo po vojni, malenkostni, je morala imeti finančna uprava cele armade danilih eksekuturjev in neprenehoma je boben pel na dražbah, da so se zgnuli da viki. Kjer nič ne bo, se tudi z bobnom ne Irn muglo ¿lic vzeti.
/• M • '-'in • .Ij.i. K J«	- , j . . ,,
JMk
torej ljudstvo ustavljeno, zemlja jkažena, hiše,
hlevi i., t .d. podgani, bi bilo hazardno,. če se ne !>i dalo prebivalstvu nekaj Jet breedavčnega časa, da omogočijo sčasoma zopet o^elovanje in pridobivanje m pridelovanje ljudje bodo iskali posojil, ne pa da bi uu»gli plačevati državno dolgove. ,
bi Nemčije poroča jo, da masli vlada po vojni monopolizirati raane industrije« ki jih jesedaj vzela pod svojo kontrolo. Pravijo celo* da nrisli to storiti brez odškodnine. Torej konfiseirarti, izvrši-
ti tisti greh, ki ga navadno očitajo socialistom. Da ne bo to "kos socializma", nam ni treba naglaša-ti; takih monopolov ne masli vledu ustvarjati v prid ljudstvu, temveč kot poseben sistem indirekt-nega obdačenja. Hilo bi pa vendar zanimivo, če bi se to izvršilo in bi svet doliil zgled, da je j»o<lr-žavijflieje brez odškodnine mogoče.
Toda V kakšnem velikem obsegu bi se to moral o zgoditi, da bi mogla država iz dohodkov takih monopolov pokrivati stroške svojih dolgov! Skoraj ne bi kazalo nič dnuzega, kakor ekspropri-irrcti vso privatno industrijo.
Ali bo imela kakšna kapi<taJ¡stična vlada dovolj poguma, da poizku« kaj takega t Ali se more tok poiakus obnesti, dokler so kapitalist; gospodarji v državi!
Olmesel bi se najbrže, če bi vlada |>oklieaJa demokracijo na plan. Če bi satua izdala volilno parolo proti kapitalizmu in ne bi rabila pri volitvah vsega svojega aparata, kakor doslej, v ta namen, da prepreči zmago ljudstva, bi se lahko zgodilo, da zmaga v tej ali oni deželi socializem. Kajti argumemtov za svoj boj bo imel po vojni še več kakor prej. In če I »odo mase količkaj hotele, ga bodo tudi lože razumele.
Ampak — če bi se to zgodilo in bi se tako dala i«vesti ekspropriacija, kar bi bilo olajšano, ker se po sedanjih izkušnjah večina armade najbr-že ne bi postavila v služilo kapitalistov^ tedaj nastane vprašanje: Ali bi hotela tudj ^socialistična uprava porabiti podržavljeno industrijo za da bi plačevala kapitalistom vojne dolgove?
In če ne, kar je vsekakor bolj verjetno, ker bi vzela taka upravo najbrže svoj socialistični program v roke, kaj tedaj?
Do tega vprašanja prihajajo najbrže tudi visoke vlade in zato ni pričakovati od Bethmann Jlolhvega a liod kneze Cialicina, da bo socializmu in demokraftiji gladil ^>ot. Brez pomoči ljudstva se ps tista ekspropriscija ne bo dala izvesti, Kje je tretja-pot ? Made se morajo opiraiti na kapitaliste ali pa na delavske -množice. V enem in v drugem slučaju ne pridejo do cilja. V zagate se ženejo, katerih jib je slrah. da se komaj upajo misliti nanje.
Nekaj se bo moralo zgoditi, kajti s sedanji-
..... bo <h*etrlo n tč. Kaj
se bo zfjodilo, pa se nihče ne v*.
Edina tolaaba za" razredno zavedno deiavitvo je ta, da bodo po vojni družabne razmere tako razrujkane, da lx* novo polje «radno prJpravno za ..sprejemaaije socialistiTmega seiuena. Če bo le se-javcev dovolj!
a a a
ff Po poročilu pruskega deželnega zbora je bil srednji stan, to je ljudje, ki imajo od M00 do 6000 mark dohodka, najbolj flulet od vojne.
Iz nemškega parlamenta.
Pri predlaganju zadnjega vojnega kredita v nemškem rajhstagu je utemeljeval novo zahtevo finančni državni tajnik grof Hoedern, ki je zaključil svoj govor s sledečimi besedami:
"Popolnoma zaupanje imam v našo gospodarsko bodočnost in v nezlomljivo finančno silo na-j šega naroda, in z ozirom na hitri tehnični razvoj tekom vojne in na trdno odločnost vseh produkt tivnih krogov sem prepričan, da bo vse, kar je vojna uničila, zopet obnovljena. Naša moč ni na papirju, kakor mislijo naši sovražniki, temveč v . neizčrpanih virjh naroda in v dejstvu, da nismo padli v suženjstvo tujih dolgov, kakor so morali v veliki meri storiti naši sovražniki. Naša finan--ena moč je dokazana z zvišanimi vlogami v hranilnicah in drugih bankah in s poročili 4(X) delniških družb, ki ne izkazujejo le z viša nega dobička, ampak tudi znatne rezerve."
Zaključil je svoj govor s sliko nadepolne bodočnosti, ko bodo V/i i razredi solidarno sodelovali za rekonstrukcijo po vojni.
Za njim je govoril poslanec Ebert v Imenu so-eialno demokratične večine, ki je dejal:
"To vojno vodimo za obrambo dežele; izražamo pa tudi svojo pripravljenost za mir in pričakujemo, da vztraja vlada neomajano na stališču svoje note r dne 12. decembra, v kateri je izrekla svojo naklonjenost, da se končajo sovražnosti. Upa mo, da bo vlada vedno pripravljena na pogajanje, ki naj hi zagotovilo narodom trajen mir. Iz teh razlogov glasujemo za vojni kredit."
V imenu socialistične manjšine je govoril Jurij Jiedebour, ki je odklonil vojni kredit, rekoč: "Ne moremo z glasovanjem za vojni kredit ^ prevzeti odgovornosti za vojne cilje vlade. Neodkrit osrenost, s katero je bil podan predlog za mirovno pogajanje, krči vrednot^ te ponudbe. Praven narodov do neodvisnosti je porušena z načinom, po katerem sta Nemčija in Avstro Ogrska ustanovili poljsko državo. Od začetka smo nasprotovali neomejeni vojni s submariakami in zahtevamo ,da se ustavi. To vojskovanje je prav tako v nasprotju z zakoni človečnosti, kakor angleški načrt za izstradanje. Socialiste vojskujočih se narodov pozivamo, naj nastopijo proti mahinaci-jam svojih vlad, ki onemogočajo mir. Svoje ameriške prijatelje prosimo v tej zadnji url, naj preprečijo vojna z«Ameriko."
O govoru grofa Roederna ni treba mnogo besed. Oovoril je s svojega stališča, kakor se mu je zdelo za utemeljitev ogromne zahteve potrebno. Finančna sila nemškega ifaroda, s katero se je ba-hal, je v resnici finančna sila nemških kapitalistov. Prof it i akcijskih družb niso profiti nemškega delavstvs. In tisto solidarno sodelovanje vueh razredov po vojni, o katerem poje gospod grof, se bo prav kmalu umaknilo razrednemu boju.'
Kar se tiče govorov obeh socialistov, se zr-eali v njunih besedah vse nasprotje, ki je do vedlo do razkola v frakciji. Večina stoji fte vedno na stališču, da vodi Nemčija boj za obrambo in iz te fundamentalne zmote izvirajo vse nadaljne napake, ki segajo «sedaj že tako daleč, da so Eber-tovi prjstaši izgubili vso snosoiincst kritike napram vladi in opazujejo naravnost z nekakšnim zaupanjem njeno postopanje. Sodeč po Ebert o vem govoru je res prepričan, da je Nemč ja odkritosrčno ponujala mir, in vendar ni vlada izvršila niti tega, kar je socialistična večina sama zahtevala : Naznanila ni pogojev miru. Manjšina •spoznala, da se je ravno v tem pokazala neodkri-tosnčnost nemške vlade ^ prav tako je manjšina spoznala, da sleparita nemška in avstrijska vlada z ustanovitvijo poljske države.
Glavna razlika med večino in manjšino se pa izraža v prvih Ledebourjevih besedah: Glasovati za vojne kredite se pravi prevzeti odgovornost za vojno samo in za njene cilje. In te odgovornosti ne bi smela socialistična stranka nikdar prevzeti. V enem samem slučaju bi moglo to storiti: Če bi sama imela večino v Nemčiji, če bi vladala in če bi to socialistk^no upravljano deželo napadel sovražnik.
Tak pa ni bil položaj v Nemčiji ne ob začetku vojne, ne sedaj. Da ni večino tega. v dveh letih in pol spoznala, je obžalovanja vredno. Ampffk več se bo o tem lahko govorilo, kador ho vojna končana.	•
Državni tajnik Lansing je odgovoril mehiški vladi na noto, ki priporoča emborgo na milnici jo. liansing ni v svojem odgovoru ne zs v rgeluie odobril Carranzinega priporočila. Kolikor je doslej znano, ni nobena nevtrslna vlada odobrila mehiške note.	«
Impotenca absolutizma.
Berlinska vest poroča baje iz Kodanja — da se je v Arhangelsku primerila eksplozija mu-nicije in da je bilo 1500 ljudi ubitih in 2000 ranjenih.	% • % *.
■Nekaj je v tem poročilu, kar so človeku ne zdi popolnoma verjetno. Nekoliko lože bi bilo presojati stvar^če bi bilo povedano, na kakšen način se je primerila eksplozija, ali se je nesreča zgodila v tovarni ali v skladišču in ob kakšni priliki. Tako si je pa precej ležko zamišljati eksplozijo, ki ubije 1500 ljudi naenkrat, zlasti če se obenem pravi, da je bilo 2000 ljudi ranjenih. Te številke namreč niso po izkušnjah v njenem ver. jetnem razmerju. Tudi da prinaša to poročilo a-gentura prekomorskih vesti, ne povzdiguje njene verjetnosti.
Vendar pa najbrže ni brez jedra. In Če je le tretjina resnična, je katastrofa že strašna.
Ministrski predsednik knez Oalicin je dejal, do bo program njegove vlade: "Vse za vojno, vse za zmago!" Vse za vojno je morda res njegovo načelo. Da bi bilo s takimi eksplozijami veliko storjeno za zmago, se pa ne bo moglo trditi. In taki dogodki se ne morejo pripisovati enostavno nesrečnim slučajem.- Še ni posebno dolgo, kor se je primerilo v Arhangelsku strahovita eksplozijo m uniči je v Inki, kjer je bilo eela jrrata ladij uničenih in je škoda znašala čez 200 mitjonov. Taka nesrečo bi vendnr morola biti nekakšna šola in povsod bi dobro poskrbelo* da se ne ponovi. Mitnic i ja je za Rusijo veliko vprašanje, še nekoliko večje, klikor za nc<katere druge vojskujoče se države, in če se niti z zadostno municijo rte more prisegati na gotovo zmago, je, ob pomanjkanju mnnicije gotovo ne bo. Oolicin jo lohko zapisuje no svoj progrom; todo s papirjem se v tej vojni ne rmoguje.	<
Knez Oolicin zostopo reakcijo. To je po nesposobno v miru in v vojni. Absolutizem ima vedno svojego "notranjega sovražnika" in ga mora imeti. Zato mora velike moči porabiti, do se njega ubrani in ne more koncentrirati sil države za noben drug namen, niti sedaj ne zo zmago. V bo-ju nroti "notranjemu sovražniku"\ s« mora posluževati nizkotnih sredstev, spionaže, ovaduŠtva in podobnih podlosti. Toke službe pa ne mora o-provljoti vsak pošten človek in zato je absoluti-zem odvisen od podlih značajev. Kjer pa igrajo
brezvestneži in lopovi velike vloge, mora biti tudi korupcija. To je Rusija vedno imela. Zarodi nje največ je izgubila vojno z Japonsko.
Po zmagi revolucije — ki je politično zmagala, četudi je bila militarhtično premagana, se je obrnilo nekoliko na bolje. Kontrola dume je vendar iztrebila nekaj sleparstva in tudi tekom te vojne je le eneržija duma preprečila, da ni Rusija po korupciji in izdajstvu zabredla v nepopravljivo katastrofo.
Ani pok reakcionarna struja je zopet zmagala, in poslcdice se kažejo že povsod. Razun nekaterih prevzetnih besed ni dala Galicinova vlada še nobenega znamenja sposobnosti od sebe. Zato se pa mmrže vesti o pomanjkanju in lakoti ,o nemirih in izgredih, o progonih in aretacijah, o krizah in nesrečah.
Z absolutističnim sistemom je tako, da mora sam bonkrotiroti, oli po dovede deželo v bankrot. Tedaj pride seveda tudi sam na kant.
Skoraj se zdi, da je Rusija sedaj na drugi poti. Njene vladarje so bogovi udgrilf s slepoto. Obžalovati ne bi bilo, Če bi kazen usode zato zadela nje ;žal da bo zaradi njihovih lopovščin trpel ves narod. Ali končno je vendar tolažba v tem, da koplje corizem S svojimi hudobijami som sebi grob ift ara narodove osvoboditve pride neizogibno.
Vlado je prišlo na sled velikim zemljiškim sleparijam in tajnik zo notranje zadeve Lane je ukazal preiskavo.	/
Po novem domoviščnem zakonu imajo našel-niki pravico do B40 a k rov sveta, ki ni za drugo kot za pašo in živinorejo. Bogati živinorejci uo pa najeli "slaninote može", da prosijo za domovišča po novem zakonu. Ti slamnati možje potem "prodajo" zo ni <*evo ceno svet bogotim živinorejeem. Tako se ogromna zemljišč na posestva množe v ro-koh navihanih bogatih živinorejcev. TI bogati slepo ri j, ki rodijo v ječo, potem trdijo, do so poštenim potom prišli do obširnih posestev.
Včosi se pride takim sleparjem na sled. vča-si se ne razkrijejo. In tistih slučajev, v koterlli se sleparijo posreči, je najbrže več. Kajti kjer je prilika za sleparije, se navadno tudi najdejo sleparji, ki jo preizkusijo.

Ktfcpii
policijo,
etična dui.ba porabi ogromne svote iln lovi zločince, zi\ sodišča, da jih so-»1 iii» iu ..I jcce, <la jih zapirajo; tudi za krvnike iu njih aparate, da jih elektrokutirajo, obešajo in streljajo, izda precej denarja Površni ljudje menijo, da jo to sicer velik križ ,ampak da ni mogo-i c pomagali; zločincev "\endar ne moramo pustiti/ m prosti letali po avetu, pa ie več pokradli, jM»repaii In pomorili.
Kapitalistična družba res nima druge pomoči, kakor da jih aapira. Zanjo je iločin problem, katerega ne more nikakor rešiti. Pri tem se pa nahaja v vrtincu, ob katerem bi razumno bitje a kakšnega drugega sveta dejalo, da mora biti ta drulba sam« blazna.
Stvar je namreč ta: Kapitalistična družba ustvarja zločince, potem jih pa preganja, obsoja, aapira, obeša. Ona jih ne mara] aicer bi jih pu-atila pri miruj daai jih ne mara, Jih pa neprenehoma ustvarja.
Zakaj taka abaurdnoat!
Zato, ker ne more bhi drugače. Kapitalizem in zločin sta neločljiva. Kapitalizem je sam na sebi zločin, četudi ne po zakonu. Ako bi tatovi delali zakone, bi najbrle a njimi zaščitili tatvino. Ker jih delajo kapitalisti, ščitijo z njimi svoje izkoriščanje. In svojo laatino ščitijo.
Ker pa je kapitaliatično izkoriščanje zločin-ako, ker uatvarja mizerijo m vedno postavlja gotovo Število ljudi pred alternativo, da kradejo a-li pa poginejo, medtem ko na drugi strani kaže, da aa sobagstvom v tej družbi lahko skoraj vse doaele hi h tem draii ljudi, da izktflajo pridobivati bogastvo bres posebnega ozira na sredstva, Se mora zločin vedno nanovo porajati m ga ne bo konec, dokler ne bo kapitalističnega sistema samega konec.
Ker ga družba ne more odpraviti, preganja sloČinee in jih «apira. Pri tem se zgodi, da sedi za mrežami mnogo dobrih ljudi, mnogo lupežev pa taka proatih okrog m uživa velike Časti.
Kaznovanje zločincev tolmači družba tako:
Hudodelec je nevere« drolbi. Ona mora torej sebe In svoje poštene člane varovati. Zato mo-ra zločince ločiti od javnega sveta in jih spraviti tja, kjar ne morejo njih hudobni nagoul storiti slega. Torej v ječe z zamreženimi okni, obdane z visokimi, trdnimi zidovi in zastražene a,oboroženimi Čuvaji.
Razen varnosti družbe imajo kasni še druge namene. Za greh, ki je storjen z'zločinom, mora biti pokora. V starih časih se je tisti, komu» je bila storjena krivica, sam maščeval nad hudodelcem. Tega pa ne more trpeti civilizirana organizirana družba. Ako se posamezniku prepusti, da odmeri kazen za zlo, katero jo pretrpel, se lahko «godi, da je kazen večje zločinatvo od zločina samega. In kakor tam, kjer še velja iz barbarične davnine podedovano krvno tuaščeva-nje, ni hudodelstva nikdar konec; «jsveta, ki je skoraj vedno pretirana, zahteva zopet osveto, in tako gre zlodejstvo v večnost, od rodu do rodu.
Kazen* je socializirarvo, podržavljeno maščevanje. V tem je nekaj napredka in zboljšanja, šele odatranitev privatnega maščevanja je omogočila, da so postale kazni sčasoma nekoliko bolj človifee. Vrusi j«1 bilo obešanje, sežiganje, na-. p letanje na kolo, natikanje na kol i t. d. tako vsakdanje, kakor je bilo vse čnvstvovanje ljudi harbarično.
' Razvoj družbe je povzročil, da je dobila tudi justiea polagoma nekoliko bolj človeško lice. Tam, kjer je družba zaostala, je pa tudi juatka zaostala. Sedanja oficielna pravičnost ue more zatajiti, da. je kapitalistična. Njena glavna nalo-ga je varstvo privatne lastnine, kapitalističnih interesov kapitalist ie ne družbe.
Ali naša doba je postala tudi humanitarna. O tem bi človek aicer včasi podvomil, če na primer pogleda Čer Atlantični ocean ali pa- če bere poročila o Unfanju po Ameriki. Toda apostoli
sedanje drirfbe govore t*|iko o humanitarnosti, da morajo ugovori skoraj umollgiitl.
Iz te humanitarnosti izvira tudi nauk, da ni vsa opravljeno a kaznijo zločinca, ampak da ga (
je tretja tudi popraviti. Zdi se, da ni idealizem x edini boter tega načela. Vme* so vsekakor tudi materialistični oziri» če ho hudodelec popravljen, ne bo več kradel, in tisti, ki kaj imajo; bodo bolj varni.
Pa to nič ne de. Načelo popravljanja bi bilo v. udar lepo. Ali družba, ki ga izreka, ni doaled» na. Kako naj na primer smrtna kazen popravi Človeka? Kadar je sloČinee na drugem svetu, ga vsi lepi nauki tukajšnje dmfbe ne dosežejo več.
Kapitalistična družba se pa moti s svojo humanitarnostjo še v drugem oziru. Popravljanje zločinca v kazilnlcl bi bilo že lepo, če bi bile razmere take, da bi popravljeni človek laftko polteno živel. Tega pa ni. Neprenehoma se rabi frasa, kako naj bi skeaani grešnik postal koristen član človeške družbe; toda fraza nima realne moči. Predvsem je tradicija hinavščine tako močna, da ovira vse refofmatorične poizkuse. Te pove člov^Jt. da prihaja Iz kaznilnice, mu tnalo pomafb, če dodr, da se je v ječi poboljfts]. Kdo mu verjame! In kdo more privatnega podjetnika priailiti, da bi vzel takega človeka na delo T
("e bi bila družba sama delovajalec, bi bila stvar pač drugačna. Seveda bi v tem slučaju večinoma povod za prvi zločin odpadel. Namesto skrbi, kaj početi z odpuščenimi hudo-, delci, bi se taka družba lahko lotila vprašanja, kako se odpravijo zločini sploh.
Nituno fantastl. Ne mislimo, da bodo prvi dan po padcu kapitalizma sami ydealni ljudje na svetu. Vsaka družba mora kot dedščino vlačiti bremena prejšnjih družb nekaj časa s seboj. Ali mnogo povodov zločina odpade takoj z ustanovitvijo socializma. Hudodelstva, ki jih povzročajo lastniki in dobiekarski interesi, morajo v
kolektivistilni družbi kmalu odpaati, ker se jim zamaši vir.
Kar potreuuje člgvek za dostojno življenje, bo lahko dobil, le da izpolnjuje svoje dolžnosti napram splošnoati, ki ne bodo presegale njegovih uioči iu jih tudi izčrpavale ue bodo. Brezposelnost v družbi kolektivističnega gospodarstva bo neznana reč. Potrebe «a tatvino fe goljufijo ne bo, s potrebo pa odpade kmalu tuldi stvar.
Lahko si tudi mislimo, da bodo v socialistični družbi, kadar se popolnoma organizira, »red-be take, d^bo tatvina sama po sebi nez miselna. Kruha ne bo treba krasti, ker ga bo za vsakega dovolj. Sicer pa ?
Če more kdo dane« ukrasti stotisoč tolarjev |n uiti roki pravice, se mu to izplača. Denar lahko vtakne v kupčijo ali v kakšno podjetje, izkorišča ljudi in sijajno živi ob tujem trudu. Ali kaj v socialistični družbi, kjer sploh ne bo privatnih podjetij? Če bi ukradel miljon, ga ne more iz-premeniti v kapital, ki bi mu nosil obresti. <">mu torej krasti?
Seveda ostanejo še temperamenti in duševno defekt ni ljudje. S tem bo imela nova družba še svoje težave, dokler ne dozore sadovi nje-nih novih uredb. Kakor izobrazba, tako bo tudi .zdravje v socialističnem sistemu družabno vprašanje; pridobitve vede se ne bodo prepuščale nobeni privatni špekulaciji, ne bodo prihajale v prid Ie posameznikom, arupak se bodo družabno porabile za sploŠnost. Kakor je bilo mogoče v kulturnih deželah omejiti kugo in gobavost, tako bo imel tudi boj proti duševnim boleznim uspeh, kadar se bo vodil sistematično, na $iroki družab-nI podlagi in v splošnem mtereau družbe.
Kapitalizem m zločin sta neločljiva; tukaj je boj zoper hudodelstvo enak boju zoper vetrne mline. Nobenega problema, ki se tiče zločina, ne more rešiti kapitalistični sistem; največja proti-zločinska sila je socializem.
Enrico Feirli
Socializem in moderna znanost.
(Dalje.)
f< Življenje poedincev, skupin in velikih družb rasodevs, ds prevladuje, če je zagotovljena hrana, ki je gmotna podlaga obstanka, zakon interesne skupnosti nad zakonom konkurence in boja, ter obratno, V barbarskih razmerah sta delo mor in umor očeta ne le dovoljeni, temveč eelo zapovedani in verako,«mkcibnireni dejanji, Čje ži-
vi človek na revnem otoku, n. pr. v Polineziji ; pev i» 'a pa nenravni in zločinski na kontinentih z bog.^iuií In gotovimi livijenakiflii $ edstvi 3)4 1*

bpg tov est i \sakdanjega kruha, ki jnoci ogromno večino, izhaja še danea surov iji brutalen boj, za »ibstanek ali 'proata konkurenca", kakor ga imenuje lmtitàln»îtyn- C»m s* P® « kolektivno lastnino slednjemu eWeku zagotovljeni življenski 1 ¡¡ô^ojî, /a Ž oh j ><V« Tii je nedvomno' zakon iriteresne vkiipi!oMi.J INîj.'u', dn 'se priselita harmonija in vZitfVmn/i d» brôîiotnim» v roMinK Če gre vse pO
rtt éfttovfjen, dočim . ! repïf i V j, se raozdeva v veli-M tli gn kot stalno pravilo potrdi 4 fiofjsi red I>o,|oeîio#tî.	#
Tako bo izgledala zmaga socializma"in* tako slove, nagi ana m še'enkrat, najdovršenejša in naj-plodovitejSn rarla-ga neizprosnih po Darwinu odkritih prirodnih zakonov, ki jo zahteva socializem
Preživetek najbolje prilagedenih.
Tudi tretji in poalednji ugovor Haeckela in hncckeJjancfV se neda proti socializmu porabiti tarko, knk«»r M radi, četudi je v svojih terminia iVt'hnieis ns polju biologije in darvinizma popol-' noma pravilen. Olaai se : Boj za obstanek^ohranju-je v življenju najboljše ali najbolje oborožene in irlstnkrataki proces prirodnega izbora v uesprotju r. demokratičnim niveliranjem kolektivizma v /.m i slu socialističnega slikanja bodočnosti I >.
> r»em pe obstoji znani prirodni izbor, ta neti voi.mi remltat konkurenčnega boja?
Izraz Haeckelov in mnogih drugih: "Ohrani-tev najboljših in najbolje prilagodenih "je trebi
popraviti in črtati besedo "najboljši", ki izdaja ie ostanek teleologije, katera verjame v končni
smoter v prirodi In družbi, ki ga je dosegati s neprestanim izpopolnjevanjem. Darvinizem in pa splošni razvojni nauk pa sta iz moderne vede in iz opisa dejstev in resničnosti izločila teleološke pojme. » Razvoj obsega tudi povratni razvoj in razkroj. Morda je opaziti, če primerjamo skrajni tovki v razvoju človeštva, napredovanje, komplicirano izboljševanje, nikakor pa se ta napredek ne vrši v ravni vzpeti črti, temveč, kakor pravi Uocthe, v spirali, v ritmični menjavi izpopolnje-. vanj* iu-razkrajanja. :M\ j m.. i t
Vsaka kvišku namenjena razvojna faza v individualnem in drnŽabi>em življenju nosi v aehi kal razkroja in razkroj povzroči Z razpadom izži-tega organizma v večno stvarjajočeni laboratoriju piode nastajanje novih življenskih form.
tTmljivo je, da proižvaja v človeški družbi * vsaka kulturna stopnja kali svojega lastnega raz-pada, ki iz njefcs vzraste, — mo#«če kje drugje — nova kultura. Stare iztočne teokracije razpadejo in njih sledovi se ožive zopet v grško-latiuskem svetu; nato sledi kultura fevdalnega plemstva v osrednji Evropi, ki pogine kakor njene prednice, vsled lastnih izgredov, da jo nadomesti meščanstvo, kakor se nam najrazloeneje pojavlja na anglosaškem plemenu .Toda meščanstvu se Že naznanja razkroj z mrzličnim drgetanjem in že se začenja razvoj socialistične dobe, katCre kultura bo svetovna 2).
Trditev, da ohranjuje prirodni izbor življen-skega boja najboljše v življenju, je nepravilna; v resnici prebijejo, ta boj le najbolje prilagodeni. Iu ta razloček je velevažen v prirodnem in soeial-
1)	Trimerjsj * Lutte ou accord pour le vie" ("Revue Socialiste" Paris, msj—junij 1804).
2)	Ziegler popolnoma pregleda ta važni moment in poznale sočutje kot omejujoč faktor (1. e. p. 180 in al.) •
.'!) Primerjaj uvod mojega dela o umorih: ,niJ!r!h*iti<%>tt (Turlii 1890).
nem izboru. Boj za obstanek prežive nedvomno poedinci, ki se najzvesteje prilagode tfliljenju in zgodovinskemu momentu. V prirodi izpopolnjuje fina igra svetovnih sil in situacij brez prestanka življenske oblike, od mikroorganizma do človeka. Nasprotno pa razvoj v človeštvu — Spencer ga ithenuje nadorganskega — poraja vsle<l vmešavanja različnih sil in smeri prav pogosto izbor popolnoma druge vrste, razkrajalni proces, ki sire tudi ohranjuje danlin zgu^^inskim položajem najzvesteje prilagodene v življenju, ki pa ravno pokaznje pokvarjenost danefa miljeja.
Tako je z družabnim izborom, ki so ga doslej socialisti in nesocialisti pogostokrat netočno u-rtievalt, kar Jih Je doVajal» do >egs, da so proglašali vprašanje kSr od kraja za neso^lasno š socialnimi dejstvi. Kako močno potvarjajo v settanji družbi 1) rezultate prirodnega izbora vojaški nabori, zakon in predvsem gospodarski privilegiji, je dovolj znano. Vojaku začasno naloženi celibat nedvomno škodljivo učinkuje na kakovost plemena, zakaj slabiči, ki tve obstanejo nabora, se medtem plode, dočim ostaja cvetoča mladi nI sterilna in si v velemestih kvečjemu nakoplje še sifilitično infekcijo .
V	sedanji družbi vsled gospodarskih interesov degradiran zakon dosega nasprotje prirodnega spolnega izbora, kajti šibke in slabotne dedinje se Irffte omože kot tiajkrepkejša dekleta iz ljudstva ali malomešeanstva, ki z vene jo v celibatu ali pa končajo še žalostneje.
V	vsem spletenem stroju družabnega življenja je očiten vpliv kapitalističnega monopola, ki privilegiranim poedineefn, kar vnaprej zagotavlja zmago, tako da bogati slabiči dalj žive kakor slabo hranjeni proletarci.
Hkrati slabša odraslim moškim naloženo trdo delo podnevi in ponoči in še škodlivejše izkoriščanje ženskega in otroškega dela po sedanjem kapitalizmu zmerom bolj življenske pogoje velike pro-letarske mase 2).
Temu se pridružuje še izbor nravno slabših, kajti kapitalizem je v svojeut boju proti proleta
riatu zainteresiran na izboru hinavcev in na izločitvi značajnih ljudi, ki niso voljni prenašati jarem sedanjih družabnih razmer.
Prvi vtisk teh dejstev bi utegnil zapeljati zanikanje veljavnosti in porabiftsti zakona o prirodnem izboru a* človeštvo. Nasprotno sem bil in sem mnenja, da ni ta popačeni socialni izbor V protislovju z darvinizmom in da je le.nov argument za socializem, ki zahteva prav na tem polju dobrodejen vpliv neizprosnega prirodnega izbora in ga bo tudi reaiiziršl. Selekcijska teorija ne po-menja preživetka najboljših, temveč najbolj pri-lagodanih". . Očiv^dno. olajšujejo defepeplivni učinki socialnega izbora iu zlasti sedanje spoiÎarskega reda triumf tistih, W se tem < nlm razmeram najzvesteje priÛgajo. Ce izha; v gotovih okolnostih izmečki iu slabiči kot zms-galei iz konkurenčnega boja, ne dokazujejo, ds selekrijski zakon \ tem slučsju ne velja ; ta ztna-ga le dokazuje, da je milje nagnit, iz česar izhaja kakovost tistih, ki obstanejo v konkurenčnem
boju.
- )
1)	(\jdno, da je Ziegler popolnoma prezrl ts prot¡socialistični argument.
2)	Eden najznačilnejših znakov prihajajočega razpada je opo/ivništvo, primerjaj M assart in Vandervelde: "Parasitisme organique et parssi-tisme social". ("Bul. sc. de la Prance et de la Belgique." 1893.)
1)	Broca ."Les Sélections" ("Mém d' An-throp". (Paris 1877, III. 1205). _ Lapouge, "Le Sélections Socialise" ("Rev. d'Anthrop", 1887, p. 519i — Iioria, "Carlo Darwin" (Siena 1882). —Sergi, "Le degenerazioni umani" (Milan 1B8Û) p. 158. — Bebel, 'Die Frau und der Sozialismu«.'
2)	Velevslni so rezultati Paglianija, generalnega ravnatelja italijanskega zdravstvenega urs-da ("Arch, di statistica", 1877) glede različnosti človeškega razvoj*,'iz katerih sledi, da otroci revnega prebivalst.«t znatno počasneje rasto kot o-troei imovitih staršev; tako zgodaj se občuti vlada gospodarske bede.
TOTH.ESA A TOVEST.
Spisal Podlimbarski.
"Psa še imam, hiše pa menda nimam, hiše," je odgovoril Planjavec. "fte otrok ne Vem kam spraviti. Kad, dobro novo kad z močnimi, železnimi obroči sem bil privalil izpod napušča, da po-ataljejo vanjo otrokom, pa hudik vedi, kako to, da ml je rta vrtu ušla iz rok h) zbobnela v doli-¿o. Oori-le med brinjem bo nekje, če se ni zavalila noter doli v ono hosto."
"Aha, sedsj ps vemo, kaj je poprej tako .vrtalo in hrumelo po rebri doli," je vskipel Tone.
V% FrtHfci, kako modra g4ava si til Ulej, kak-Šni so tvoji antikristi! Plsnjsvčev oče, vaša kad je v hostl, tu-le bo skrajs v češminju. Pomogel bi vum je Iskati, ker je potrebujete, pa ne utegnem. Pojdi ti, Frtttki, in pomagaj očetu Iskati! Kako si trepetal pred tisto kadjo, siromak!"
„"NoČ ima svojo moč m po noči ae vse narobe vidi. ijtftraj, ko se dan zazna, bomo sodili še marsikaj drugače in tudi naše hiše se nam ne bodo sdele tako razdrte," je govoril Planjavec v temi.
Hlapee s Frtieo se je jel nekoliko sramovati svoje strahopetnosti. Vstal je in se pridružil Pla-njavcu, daai nerad. Oprezno je stopical za gospodarjem ter globoko premišljeval. Ukrenila je njegova glava, da kad bo morda re.< kad, pa kako lahko se v rijo skriva cela pošast. Malodušnost ga tudi tadaj nI zapustila, ko je valil s Planjav-easa posodo V reben skrbno sa ja oziral ns ksd in
na brinove grme, ali se ne dvigne od tu ali tam kakšna prikazen, prežeča «a njegovo kristjansko dušo.
Ostala družba pa v antikrista ni več verovala.
Tone je šel dalje po vasi, vršeč župnikovo naročilo.
XV.
0
Krulčev Pelfr je bežal domov. Povest ob Urijčkoveiu Matiji mu je zadala takšen strah, da ni ivedel, ali je živ ali mrtev. Taka groza ga je obliajala, da ni hotel iti v svojo sobo. Potrkal je na Andrejeve duri. Nerad mu je Sel stric Andrej odpiral, ftklepetaje z zobmi je stopil tesar k pri-
"Ali si dobro zaprl vrata za seboj?" je vprašal stric Andrej, k») je bil zopet legel v postelj. Peter si je z dlanjo obrisal mrzlični pot z obraza in prikimal.
"Le bi pogledal, Peter v svoj konec . . . Olej ga! Po kaj \»i prišel sem? Le meni verjemi: tat nikdar ne miruje."
"Oh, kaj mi more vzeti! Orodje imam pri Porentenu, drugih stvari pa ne najde pri meni."
"Ker vse zapiješ," je pokaml Andrej.
MUol sem se rodil, gol pojdem s tega sveta! Naj se zgodi sveta božja volja t Oh Andrej, mrli-či vstajajo is grebal" -
"Ti si se ga menda zopet tvalezel. Kje vstajajo mrliči iz groba?"
"Ujričkov MatijU je vstal."
"A — saj še pok<vpan ni. Čemu tvezeš take • neumnosti! Ampak v svoj konec idi! Tat ti lahko vzame kožuh. Pri Koritniku so lansko leto pokradli vso obleko, naj je bila kaj vredna ali ni<*. Le poalnhni me in poglej, če je vse zaprto in pa če si dobro za pahnil za seboj! Ti rad pozabiš."
"Oj Andrej, ne bodi tako nezgubčen! Ne boj se tako za svoje zaklade, v večnost jih ne pone-seš s seboj!'9
"Kaj brbljaš vedno o zakladih,- ki jih ni mam! Kolikokrat sem ti že rekel: naredi nov zapah iz hraščine, bukov ni za nič, ti pa vselej pozabiš."
"Pusti črvom in moljem, kar je minljivo, in obljubiva se v samoto.pokoro delat, zakaj prišla je velika žetev in angeli poneso v božje shrambe dobro pšenieo."
"Pozebla je pšenica to zimo. Kako bodo ljudje plačevali obresti!" je vzdihnil Andrej, ki ni dosti pazil na tesarjeve opomine,-• "Prijatelj, vsa znamenja ne nebu in na zemlji kažejo, da se nam bliža nebeško kraljestvo. In glej, nobena zapirka ne bo držala bogastva in odvzete ti IwkÍo vse minljive stvari, naj tudi ležiš na njih."
"N čeebuc rumenš ošv etaoin etaoin etaoin
"Na čem ležim, avša niumna! Vsak praznik se'ves dan potepaš po vasi, zvečer pa tukaj ro-goviliŠ. Bolan sem, pa me tako žališ."
"Naj lom neumen, še sem. Tisti hudo ušeaf
ljudje, ki nam pošiljajo novine in bukve, ne bodo deležni nebeškega zveličanja.
Priprosti, ponižni ljudje pridejo tja, kjer vsak do<hi plačilo. Ampak, Andrejka, ti ne vež, kaj se godi po vasi. Ljudje molijo in jokajo v dva cepa, hiše škripajo, dimniki se gugajo, mftvi vstajajo in z našega zvonika je padla streha ns tla."
"Stara je bila tista «treba. Moj rajni oče so pravili . . ."
"In čudeži se gode po vasi, kakršnih ne pomni živ človek."
"Kakšni čudeži?" je vprašal malomarno Andrej in za zeval.
"Tolarji so padali včeraj na zemljo."
"Kje?" je vprašal stric, zahrnil glavo k sarju in razširil oči.
"Pod Cijazovčevim kozolcem. Oh, to so znamenja!"
"Tolarji praviš? . . . Kakšni tolarji?" je kipel hipno Andrej z velikim zanimanjem za ts čudež.	*
4<Pogoldinarski, okrogli. . , na videz pošteni» cesarskega kova."
"Na zemljo so padali? Iz Cijazovčevega kozolca?" Postelj je zaškripala in krčevito se F dvignil bolnik, kakor bi se bila sprožila neka tajna sila V njem.
"A!i so padli iz kozolca, ali i« neba, ali jU» je vrag iz zemlje vrgel ven, tega ne ve živa duša. Najbrž jih je metal izkušnjavec."
(Dalja rihodnjiJ.;
Svetovna vojna je kapitalistična.
HISTORIČNA ZMEDA
Vprušunjc, zakaj je izbruhnila vojna, ki ni-iua v vsej svetovni zgodovini primere, Ae vedno ue miruje. In lahko se ugane, da si bodo z njim še dolgo beiili glave zgodovinarji, filozofi, poli-tičarji, nacionalni ekonomi, kulturni historiki, sociologi, itd. itd. Kajti ob površnem razmotrivanju je ta vojna tako grozovito nezmiselna. da te človeku noben razlog ne zdi dovolj tehten zanjo.
Drug razlog je ta, da ne bodo tisti, ki so jo faktt&no povzročili, uikdar priznali svojega zloči-utk Vsaka vlada vali krivdo na drugo in vse išče-jo"argULteute in dokumente, da Id mogle utrditi odgovornost nasprotnika. Saj je nemški kajzer na bojišču cHo .padel na kolena in liccntersko za-klical, da "ni hotel tega." 4
Ljudje imajo tudi različno vzgojo, ki jim je vcepila zelo različne nazore, )>a presojajo vse dogodke s svojega posebnega stališča. Eni so "prepričani," da se rodi vsaka vojna iz nacionalnih razlogov, drugi enako čvrsto 'verujejo," da odločujejo povsod "državni interesi". In tedaj iščejo s tega «tališča vire krvi, ki teče ne več v potokih, ampak v širokih rekah.
Toda če se bodo neposredni vzroki vojne — sarajevski atentat namreč sploh ni bil vzrok, temveč le pretveza — šele s časom razkrili in če se bo mogla vsa odgovornost za to hudodelstvo šele tedaj povsem nedvomno dognati, kadar bo znana vsa ne le javna, ampak tudi tajna predzgodo-vina, ue vendar že danes lahko apodiktn-no trdi, da »o pravi vzroki — ne neposredni povodi — gospodarskega značaja, kar velja, kvečjemu z nekaterimi pridržki, za vse vojne sploh.
Tako je tudi tedaj, če se tisti, ki vodijo vojno, ne zavedajo njenega pravega značaja.
Hindenhurg najbržc še nikdar ni pomislil, da vodi liemške armade kot lepo oblečen, pozlačen in slavi jen sluga nemškega kapitalizma proti vzhodu. O nemškeyi kancelarju Bethmann-Holhve-gu, ki nikdar ni razumel ekonomične podlage družbe, verjamemo, da se mu sanja o vojni med germansko in slovansko raso, dasiravno se bojuje ogromna množina slovanske rase" pod "germanskimi" prapori. Kitclicncr, ki je preživel leta in leta s sabljo v roki po kolonija!, je bolje vedel, kaj je angleško gospodarstvo. Ali na Francoskem je vveliko zelo pametnih ljudi, ki mislijo, da se bojuje Francija zoper pruski militarizem in zoper monarh i čno nevarnost.
TLEČA'VOJNA.
Glavni vzrok te vojne je kapitalistično gospodarska konkurenca med Anglijo in Nemčijo, ki ni nastala šele tik pred vojno, temveč je ic davno grozila s podobnim klanjem.
Evropa je bila zadnja desetletja že parkral na robu splošne vojne. Evropski požar jc žugal k času maročanske afere. Ko je Avstrija anekt^-i *wia Bosno in Hercegovino, je bila kriza tako velika. da se je je bilo vsak vsak čas bati izbruha. Pozneje so gospodarski zapletljaji povzročili • tak položaj, da jc izšel celo iz avstrijskega parlamenta protest proti vsakemu vojnemu namenu. Ob čaeu italijansko-turske vojne je bilo nekoliko zelo nevarnih momentov; kako skrajno napeto je bilo vse v času balkanske vojne, jc pa pač še splo-sno v živem spominu.
V vseh teh slučajih se jc eksplozija preprečila ; o razlogih bomo že še tudi ob priliki govorili. Tedaj bo morda tudi jasneje, zakaj se sedaj ni preprečila. Če pa hočemo spoznati gospodarski značaj sedanjega klanja, se moramo predvsem o-zreti na nemško gospodarstvo iu na njegov naravnost presenetljivi razvoj v zadnjih desetletjih.
RAZVOJ NEMŠKEGA KAPITALIZMA.
Nemško narodno gospq^arstvo se je p> ncin-ško-francoski vojni 1. 1870.—71. jelo silno naglo razvijati. Zcdinjenje Nemčije je ustvarilo veliko enotno gospodarsko celoto, v kateri se je narodno gospodarstvo brez umetnih ovir prosto razvijalo. Pospeševale so ga zlasti tudi miljarde, ki so jih Franeo-zi plačali za vojno odškodnino. Tako se je nemško narodno gospodarstvo od leta 1871.
dalje bujno razvijalo, kar potrjujejo zlasti številke. Leta 1813» je imelo duuušnjc nemško državno ozemlje 29 miljonov prebivalcev; to število je poskočil»» v 40 letih, do leta 1871., okroglo zu 12, to je 41 miljonov, toda v 40 letih od 1871. pa do 1911. že okroglo za 25, torej na (iti miljonov. Na kvadratni kilometer je bilo poprečno leta 1871 75:9, leta 1910. pa 120 prebivalcev. To silno na-raščanje prebivalstva je tudi neposredno pospeševalo industrializiran je Nemčije. Glavne skupine delavstva so se delile takole (v miljonih):
Kmetijstvo, gosjH>daratvo, ribarstvo: I88ii. 5,88, 995, 5.62, 1907. 7.92.
Industrija, rudništvo, stavbarstvo: 1182. 4.09, 1895. 5. 95, 1907. 8.59.
Trgovina, promet: 1882. 0.72, 1985, 1.23, 1907. 1.95.
Pa poklicnem štetju so našteli uied vsem prebivalstvom (na 1000 oseb);
Kmetijstvo, gospodarstvo, ribarstvo t 1882. 425, 1895. 357, 1907. 28«.
Industrija, rudništvo, stavbarstvo; 1882. 355, 1895. 391, 1907. 428.»
Trgovina in promet: 1882. 100, 1895. 115, 1907. 134.
Žal, da nimamo tudi statistike za prejšnja leta, ker bi nam tista še bolj jasno pokazala nagli razvoj nemške industrije. A kljub temu nam je mogoče za nekatere važnejše produkeije podati nekaj nadaljnih dokazov. Tako uu primer glede pridobivanja premoga. Poprečno število pre-mogarjev je znašalo leta 1860. 83.000, I. 1890. 162.000 in I. 1911. J600.000; množina izkopanega premoga je iznašala v navedenih troli letih: 12.3, 70.2 in 1585 miljonov ton, ki jc reprezeutiral vrednost 79.1, 538 in 1574.7 miljonov mark. Pri rjavih premogovnikih je bilo zaposlenih v tistih letih po 19.000, 33.000 in 57.000 rudarjev; množina izkopanega premoga je pa znašala: 4.3 ,19 in 71.6 miljonov ton;' vrednost pa 13.2, 49.8 in 100.4 miljonov mark. Železnih rud so izkopali (v letih I860., 1890. in 1911.) 1.4, 11.4 in 24.3 miljonov ton, njih vrednost je znašala (ob poccnjevanjti) 7.8. 47.8 m 98.7 miljonov mark. /elcza so izdelali nemški plavži v tistih letih po 0.53, 4.65 iu 10.87 miljonov ton.
NEMŠKA TRGOVINA.
('e so ozremo na velikanski razvoj trgovine in prometa, zlasti prek o morskega, ki se sicer ni-povečal glede na število Indij, ker so izpodrinili veliki moderni parniki stare male jadrnice, nego se je še celo v. manjšal o, nam veudar potrjuje obsežnost novejših ladij, zakaj od leta 1871. se je zvišala prevozna obsežnost nemških ladij po statistiki do' danes od 0.98 na 2.65 miljonov ton. «Najočitneje raz vidimo napredek nemškega narodnega gospvKlarstvn iz številk o specialni trgovini, ki navajajo množino uvažanega blaga za obdelovanje in izvažanje predelanega blaga, to je sttro-vin iu izdelkov, ki prihajajo iz inozemstva, pa se zopet prodajajo v inozemstvo.
Blago, ki se jc prevažalo skozi Nemčijo, tu kaj ni vpošteto. Te vrste trgovina Nemčije z inozemstvom je znašala (v miljonih mark),;
1889......... 4.087:0........3.256:4
1899......... 5.783:6 ....... 4.368:4
1904......... 6.854:5 ....... 5.315:6
190	8......... 7.666:6....... 6.399:2
190	9......... 8.526:9 ....... 6.594:2
191	0......... 8.934:1....... 7.47g:7
191	1......... 9.705:7....... 8.106:1
191	2.........10.691:4....... 8.956:8
191	3.........10.770:3...... 10.096:5
Ta številka nam dovolj jasno potrjuje velikanski razvoj nemške trgovine v zadnjem čet rt-stolctju. Umevno je, da je z razširjenjem gospo-darskih interesov in politienega vpliva po zakonih politične ekonomije morala Nemčija pridobiti vpliva. Taka industrija in taka trgovina ne moreta owtati več v mejah svoje narodnosti; imeti morata prostora, da se razširita in razvijeta, če ne, propadeta.
Tak je bil začetek nemške svetovne politike,
ki bi imela zu posledico nemško svetovno gos-podst vo.
S tem pa je poseglu Nemčija v interese drugih dežel, predvsem v interese Anglije.
PRETEKLOST ANOLIJE.
Treba se je nekoliko ozreti tudi na razvoj An-glijc v minulem stoletju. Že v sedemnajstem iu osemnajstem stoletju je poskušala Anglija dobiti gospod** vo nad svetovnim gospodarstvom, /lasti nad svetovno trgovino. Španija je docela izgubila svojo svetovno *lavo, ki si jo je pridobila v sedemnajstem stoletju. Nizozemaku in skandinavske dežele so morale odstopiti svoje prveiutvo, le Francija je še bila resna «tekmovalka za gospod »tvo na morju. Nemčija tedaj ni prihajala niti v poštev; nacionalno razdrapana iu gospodarsko . zaostalu sploh ni <bilu sposobna za samostojno cv> ropsko politiko. Staro eesarstvo, nekdaj središče moči v zahodni Evropi, se je razsulo v številne nezmožne države in gospodstva, ki so se med seboj prepirala, ter se vojevala enkrat za Anglijo, enkrat za Francijo. Francija nasprotno, ki sije razmeroiuf kmalu zedinila nacionalno iu s tem ustanovila močno centralno oblast hi uvedla enotno gos|xj|Lu»iko pol ¡t ¡ko, jc poslala za angleško prvenstv^siluo nevarna. Ko si jc pozneje severna Amerika priborila svobodo, je bila angleška svetovna trgovina takorekoč na tehtnici. Francija ni podpiralu osvobojenja severne Amerike le iz uvobodoljubja, marveč jc želela, da dobi Anglija tekmeca na tej strani velike luže, oziroma da dobi težek udarec z izgubo severne Amerike.
Zmešnjave in vojne, ki so sledile francoski revoluciji, so bile ugrslna prilika za Anglijo, da je |K>tolkla svojega nevarnega tekmeca za prvenstvo na morju. V več nego dvajsetletni vojni z Anglijo in nje zavezniki- jc Francija izkrvavela, angleško pomorsko gospodstvo pa jc bilo s tem zagotovljeno.
ANGLEŠKO PRVENSTVO.
To dejstvo je znala Anglija, izrabiti. Bolj in bolj je zagospodovala nad trgovino, postala je največja kolonijalna država in kmalu tudi največja industrijska država na svetu. Iz svojih kolonij, ki jih ima po vseli delili sveta, je dobivala surovine za svojo vedno bujneje se razcvitujočo industrijo, katere izdelke jc razvažala po vsem' svetu velika trgovska mornarica, ter dovažala v domovino ogromna bogastva. Anglija je bila središče sveta, ki je svet izkoriščala iir živela ik! izkoriščanja. Velik del bogssUa, ki je tako stekalo v deželo, je bilo tudi v prid delavstvu. Silna preganjanja .strokovnih organizacij so ponehala, ker je velikanski dobiček nudil sredstva, s katerimi so ustreaali delavskim zahtevam. Dovoljevali so na Angleškem razmeroma dobre mezde in tudi svobodo organfcacijc, ter vsekakor več političnih pravic, kakor po srednji, južni iu vzhodni Evropi. O!) teh razmerah se je razvil zgodovinsko notorični značaj angleškega delavca, ki velja kot priden, čednosteu in vzorni deta ver, in ki so ga na celini prav mnogokrat priporočali za dober zgled.
KAPITALISTIČNA TEKMA.
Toda te prijetne razmere niso ostale take za vso večnost. Tudi na celini razvoj ni miroval. V posameznih deželah «o nastale industrije, k! so bolj in bolj silile na angleški trg. Najprej ao te industrije zahtevale domači trg zase. V enakem obsegu, v kakršnem so te države odvzele trg angleškemu blagu, je pa Anglija "Mreniila po novem trgu drugod, da nadomesti to izgubo. Anglija jc začela svojo velikopotezno afričansko politiko, ki ji je prinesla najprej Egipt in potem južnoafri-kanske birske dešele. Toda posicdice in spomini pojavi vsakega velikega industrijskega razvoja, kakršnega poznamo v posameznih deželah, so se pokazali tudi v deželah, v katerih se je ustanovila za razvoj sposobna industrija. Tudi te so u-videle potrebne, da si pridobe dežele, iz katerih bodo dobivale surovine, in pa ozemlja, v katerih bodo prodajale svoje industrijske izdelke.
NEMČIJA CONTRA ANGLIJI.
Tukaj je nastalo uasprol.v! vo med Anglijo in Noiučijo. •
Izmeti mladih celinskih industrijskih držav se ni nobena industrijsko tako Izredno naglo razvijala kakor Nemčija. Vzrok tega je bil^ silno množenje prebivalstva: naraščajoča tužkoča, kako preživljati več in več prebivalstva s pridelki lastne zemlje, so prisilile nemško narodno gospodarstvo, da se je jelo brigati za izdelovanje in prodajo industrijskih izdelkov, ki naj om >govijo pridobitev potrebščin, ki.-jih ni doma, iz dežel, kjer jih imajo dovolj. Razvoj je pispcšavalo bogastvo premoga in železu, ki ga imu Nemčija. Tako jc stremita torej tudi Nemčija po razširjenju, ter se je, sledeča svojemu gospodarstvu, pri-čela brigati za svetovno politiko. Vpričo tega je torej moral priti čus, ko si jaiuejo nasprotovati angleški iu nemški interen.
Tako so si nastopili nemško-angleški interesi v dveh točkah v nasprotje.
RUSIJA. r
Starejše Tuisprotstvo uied angleško in rusko politiko je ponehalo zaradi oslabljenja Rnsijc po rusko-japonski vojni, ki se je vojevala z angleškim denarjem, in sicer z ungleško-rutko pogodbo, s katero je morala Rusija pritidHi angleškim načrtom v Aziji glede delkve Perzije.
To rftziuerje je. pa še bolj koinplieiralo stališče Rusije. Rusija že stoletja hrepeni po ledu prostem doh'idu v svetovno morje, zakaj ol>e pristanišči Arhangelsk in Vladivostok zamrzneta pozimi.
Vzhodomorska pristanišča pa Nemčija v slučaju vojne lahko zapre, ker jc gospodarica v Vz-* hodnem morju. Končno se je oprijela starih ruskih tendenc po gospodstvu v Dardauelah in Bok-|k»iu. Poscxt Carigrada je bil namen ruske politike. Doseči bi se dal ta namen, če se uniči evropska Turčija. Turčijo je pa negovala in krepila Nemčija, k] je smatrala, da se tedaj uresničijo nemški nameni, če postane Turčija močna. A tudi tukaj je bil še drugi vzrok za ostra nasprot-stva. Rusija je hotela imeti nadvlado nad Balkanom, da bi si zagotovila posest Dattlanel. Za-rHiitega jc obdarovala in zagovarjala balkanske države, ki so se navadile, zanašati se na mogočno varstvo Rusije. Tukaj je pa zadela Rusija na habsburško monarhijo, ker se je nje traUlcionclna balkanska politika, ki je stremila zaKohmonl in Egcjskimi morjem, vedno ujemala z nemškfl. O-rient*krt politika Nemčije jc zadela pri balkanskih državah na tcŽkočcV na d rti gi'strahl Je pa bila Avstrija močnft interniran A uri uspehih nem« ike orientake politike, ki je tud?r'hotela pospeševati z njo svojo slabotno indüstrijo'in pa okrepiti svoj politični vpliv na Balkartu.
i ' ' * I iti i
FRANCIJA
Francija je po svojih izkušnjah leta 1870-71 iskala zaveznika. Ž/ Marx je svaril in svaril, naj pusti Nemcijat Alzaeijo in Loreno na miru. ker mora vsaka aneksi ja francoskega ozemlja prejali-slej pognati Francijo ^ naročje Rusije. Tako *c je res zgodilo, ko sc je Francija očutila osamljeno; porodila sc je nenaravna zveza med republi-čauako Francijo in caristično Rusijo.
EKSPLOZIJA.
Čimbolj je rasla gospodarska ekspanzivin-vit Nemčije, ki je imela za posledico tudi mogočno oboroževanje 11a suhem in na morju, tem bolj je navajal strah Anglijo do tega, da se pridruži francosko-ruski zvezi.
Tako je bila Evropa iz gospodaiskln vzrokov razdeljena v dve veliki skupini, ki druga drugi nista zaupali. Prcjalislej je moralo priti do radikalne izpremembe vse gospodarske jxditike, ali pa počit i« Prvo se ni zgodilo, prišlo je torej dru- . go; Svetovna vojna iz kapitalistično gospodarskih vzrokov in s kapitalistično gospodarskimi cilji.
Posledice buržvazne politike.
Izvzeuiši Avstralijo iu Novo Zelandijo imajo vse države tega sveta, kar jih je ustavnih, meščanske večine v parlamentih. iMed vsemi vladajočimi strankami pa ni ne ene, ¡ki bi bila storila kakšen resen korak, da bi se načelo ustavnosti raztegnilo tudi na mednarodno politiko in dn bi se bili narodi rešili najusodnejše sužnosti.
Posledica te zanikrnosti jc sedanja vojna.
Ali brezbrižnost za zunanjo politiko ni edino, kar se more in mora očitati v tem pogledu meščanskim strankam in njih voditeljem. Drugi greli, katerega posledice zdaj tako grozno tepo evropske narode — pa tudi Ameriko, vsaj prolc-tarsko Ameriko —, je lakajska uslužnost napram militarizmu, s katero se odlikujejo vse te stranke.
Gotovo imajo taki velikanski dogodki, kakršna je sedanja vojna, globdke vzroke, in noKen pameten človek ne verjame, da jb je mogel Viljem ali Nikola sli katerikoli izmed kronanih zločincev le po svoji volji in na svojo pest začeti. Tudi v tem slučsju »o vladarji le reprezentanti. Butci po milosti božji si v svojih psihorpatiČnih bučah lahko domišljajo, da so pooblaščenci nebes iu ravnatelji usode, pa so vendar le sredstva razmet', v nsjboljšem slučaju od ljudstva bogato plačsni klerki kakšne klike.
Na vsn«k način pa so le reprezentanti majhne manjšine. Ko so si vzajemno napovedovali vojno, namreto da bi bit vzel vsak Izmed njih kol v roko in šel sam proti "sovražniku", če so se hoteli pretepsti, nfeo izvršili tega podlega hudodel-
stva niti kot zastopniki huržvazije, dasi bi bila že to le manjšina. Ali krog brezvestnih špekulantov, ki je stal okrog vsakega "veličanstva", jc bil še manjši.
Vojna dokazuje politično slabost evropske buržvazrje in njen poraz.
Kriva pa je burivazija sama, in če bo poleg delavstva tudi ona kaj trpela ob posledicah klanja, je to zanjo pravzaprav le zaslužena kazen.
Po vseh parlamentih se jc socialna demokracija, odkar si j*» v njih priborila glas, dosledno in z vnemi silami bojevala zoper militarizem. • Nikdar, do tistega časa, ko je vojna že izbruhnila, kar je seveda postavild vso situacijo na glavo, ni bil v nobenem parlamentu oddan ne en socialističen glas ne za orožje, ne za rekrute. A ko bi se zbrali vsi socialistični govori, izrečeni v parlamentih v ranpravab o vojnem proračutfTi in ob kočljivih prilikah politične napetosti, hI se sestavila prav čedna protimilitarHtiČna knjižnica, pol-na najtehtnejših argumentov.
Oh vsaki priliki pa so meščanski poslanci preglasovali socialiste In pomagali vedno požrešnemu militarizmu, da jc dobil svoj plen. Vojaški moloh si je smel dovoliti vsako nezakonitost, ne dn bi bil kdaj kaznovan. V Avstriji so dali brc* parlamentarnega dovoljenja graditi drrndnnugh-te; avstrijski parlament je moral to izvedeti \t Anglije! V delegacijah ti i bilo ne enega meščan-skega delegata, 'ki bi bil vsaj grajal to predrznost.
Avstrija je izdala ob priliki mobilizacije v dobi balkanske vojne blizu štiristo miljonov brez
vsakega dovoljenja. V času,,ko "ni bilo mogoče" dobiti 17 miljonov za železničarje, ko je bilo devet miljonov za izstradane državne uslužbence nedosežua svota, so lahko sipali sto in sto miljonov za militarizem iz rokava.
Ko je bil maMni račun predložen delcgaei jam in so socialisti predlagali, naj se pozove vlada na odgovornost, so meščanski delegatje skomiz-gavali, češ: Hudo jc rc«, ali kaj moremo druzega kakor plačati?
'Plačevali seveda niso sami, ampak denar se je nagrabil iz ljudskih žepov.
Ako ne bi bile vlade dobile mogočnega talili* taristična aparath. povečavanegn od leta do leta, oboroževanega od peta do gin ve, dreslrancga do blaznosti J ako ne bi 'bile meščanske Stranke napram militarizmu pohlevne kakor lakaji brez sa-mozavesti ;ako se ne bi bila morilna mašinerija gonila do točke, na kateri jc eksplozija skoraj ne izngibun. ne bi bila nobeni vladi napoved vojne tako Inhka, kakor so si jo napravili odgovorni iu neodgovorni hudodelci.
Evropa ima zahvaliti svojo nesrečo mrščan-♦ski politiki. Z demokracijo, svobodo in narodnostjo na jeziku so buržvazne stranke služile reakciji in absolutizmu, v svoji zaničevanja vredni podrepnosti pričakujoče nugrado od vlad, ki bi bile morale biti pravzaprav njih sluge.
Grozote, ki jih seje vojna tako bognfo nad narodi, se ne dajo preprečiti. Ali iz krvave nesreče je treba črpati vsaj nauk, ki se sam vsiljuje.
Ljudstvo se more obvarovati takega gorja za bodočnost le tedaj, če se otrese varuntva meščanskih strank in trnii v politiki postavi na svoje noge.
i * >
Na poziv vlade je kongres vzel v razpravo
predloge, ki se tičejo obrambe Panamskega 'kana- < la. Na dnevnem redu jc pet zadev, katere je kongres deloma že rešil. Kupna svota t25,000.(MK). za danske Zapadnoindljske otoke je Že odglasovana, dali se »splača takoj. Načrt za provizorično vlado na teh otokih je še v pretresu. Naredim za takojšnjo naturalizacijo vseh PortoHčanov je tudi še v pretresu. Dalje ima kongres rešiti zadevo.s Ko-lombijo, ki «ahteva še 10 miljonov dolarjev z« ozemlje Panamskega prekopa. Zadnje čase se je pojavila v Kolumbiji nekakšna napetost napram Zcdinjcnini državam in vlada je Informirana« »la je v Kolimbiji vse polno agent vo .Nemčije^ ki pridno delajo — proti Ameriki. Wilson zahteva, dn kongres dovoli omenjeno svoto tak >j iu potolaži Kolnmbijo. Dalje zahteva vlada $1.200.000 za o-brežne utrbe na oPrtorlku.	. m
Francoska zbornica je sprejela rrsolucijo, ki poziv* \lado, naj zanidi obdelavanjn zemlje odpokliče poljedelce letnikov 18KI do 1889 s Milite. Poslance David, bivši polje lehki minister, je dejal: "Dežela nam ne bi mogla odpustiti/če ne bi storili vseh korakov, da se prepreči lnKota." — V časih sile spoznavajo se visoki gospodje vrednost dela.

»vici áiiliilBiiaaa¿>^^
ROLCTAREC
UST ZA 1NTKRE* E DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSA KI TOREK.
- Lcatark la tsdajaUlji —~
tfifaiiavanska ütlan ka tiskoma di vika v -licafi, Illinois.


1
Lakotne révolté.
Smrtna kazen.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 /a celo leto. $1.00 za pol leta. Z» Kvropo $2.10 za 'celo loto, fl.tt ta pol lota.
Oglasi pa da gor ot tt. Pri spremembi kivalilta j* paleg novega natnaniti i tudi stari naslov. _
ClMife lloMMk« inHUKii« Ju »O« I. m — mtimH^iimm mu « Afriki. —
Voo pritožbe glede nerodnega pošiLjanja flats in drugih nerednoati. je pošiljati
predsedniku družbe Im MoUk.. 4008 W..4 31. Street,
Chicago, lil.
PROLETARIAN
OwMd u4 pakUtM mrmrj TimmUi by
South Slavic Wort'maa's Pubishiif Company Chicago, Mlinaia._
Subscription rate«: United Statea and Canada, $2.00 o yeor, $1.00 for half Foreign countries $2.10 a year.

for hajf year.
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC"
W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Statističar države Ohio (J. F. Miles izračunal, da zasluži polovica delavcev v Clevelandu in v okraju Cuyahoga manj kakor 15 dolarjev na teden. Od teh jih pa zasluži 47 odstotkov le po osem dolarjev na teden, ¿e se računa poprečni zaslužek vse#a leta. Le dvanajst odstotkov jiii zasluži poprečno čez 12 dolarjev na teden.
To. je delavska prosperiteta., Demokratična proaperiteta! Na drugi .strani pa velja pek krom-pirja en doiar.
Delavci, glasujte za kapituli-' stične kandidate!
Ameriški izvoz, ki je leta 1914. znašal 384.440.44H dolarjev, se je zadnje leto zvišal na 755,953.247 dolarjev. Ali se čudite, da je draginja v Ameriki?	'
Tam, kjer wc vlada ue upa s* on piti oderuhom j^i kufja o^esa, češ da so njihovi profiti privatna pravica. j«;, samitu* prič^k^vati boj proti, draginji.,, r<v
Državni vladni odsek je prejH blizo 5000 pritožb od ameriških
t lit i Á>
Kdo bi se bil drznil, kaj takega prerokovati! V bogati Ameriki je pomanjkanje živil, v bogati Ameriki je lakota, in po velikih mestih ae vrte» izredi zaradi draginje, ženske ae pretepajo a policisti, proti demonstrantom se nastopa z orožjem in kri teče, prav tako, kakor pripovedujejo včasi vesti iz Evrope, kjer je draginja in pomanjkauje živil zaradi vojne.
V	K v ropi je to tako razumljivo, da ne nihče ne čudi. Če se zdi komu sploh kaj čudno, je le to, da ni žc davno nastala splošna revolucija. Kjer divja taka strašna vojna, kakršna je sedanja, so že potrebe mil jonskih armad tako o-grouuie, da mora nastati pomanjkanje za civilno prebivalstvo, če hočejo vojsko tako hraniti, da je sposotiua za boj. Ni dovolj, da se vozi za armado toliko živil, kolikor je vojakov. Strategija ima svoje iposebne zakone. Brigada, divizija, ki je bila namenjena v en kraj, ae mora nenadoma poslati ua drugo točko; vojaštvo pa rfe more čakati, da pride .za njim proviant, ki je bil poslan kdo vekam, temveč mora hitro dobiti živeža odkoder-koli. Hovražna artilerija ima veselje, če uniči skladišča in zaloge; včasi zapleni sovražnik kolone volov in poljske kuhinje. Za armado mora biti torej izobilje, četudi ni hrana posameznega vojaka obilna.
Že to bi moralo povzročati, da nastanejo za civilno prebivalstvo nenormalni časi. Krščanski nasprotniki se pa vrhutega pošteno trudijo, da bi si vzajemuo napravili čim več zaprek. Anglija nagaja Nemčiji a svojo blokado, Nemčija se re-vanšira s svojimi submarinkami.
Tako ima civilno prebivalstvo povsod svoj delež od vojue, da se ne more pritoževati, da je preveč zapostavljeno ziv onimi, ki jo izkušajo v zakopih.
Ali to jc vojna.
V	Zedinjenih državah se pa pač govori in piše o njej, toda nihče še ne more trditi, da jo imamo. In vendar se razvijajo naše domače razmere prav tako, kakor da smo z obema nogama že sredi klanja. Krompir je postal luksus; čebulo je smatrati za delikateso; kdor kupuje v teh časih jajca, jc razaipnik ,če nima vsaj dohodkov
sodnika.
Le ena razlika je med Kvropo iu Ameriko. Tam, med barbari, so vlade že davno spoznale, da je njih dolžnost storiti kaj za regulacijo prehrane. ^Ameriki pa velja še veduo krasno načelo, da bi bilo to vmešavanje v privatne razmere.
Hi Položaj v Evropi je str4Šeu. O teui ue more biti nobenega dvoma in vsako olepša vanje bi bjlo uezuiiseluo. Pa vendar je treba priznati, da so tam opravili velikanski? delo. Ce ga ne bi bili, bi jnoraji» biti že vse države na' kolenih in lakota bi bila morala po vsem Kontinentu izzvati str^ie epidemije.
t . Prosti tmio vseh simpatij do kafere^olr o«-' dotne flade« O nobeni ne mislimo* da je kaj sto*
trgovcev proti Angliji! *sarad* za državanja iu »apdonjenoga blagal^riJa n ljubezni do svojega ljudstva. Toda kar je,
in ladij.

Nič ns pou^ga, plepšavati reči! Delavstvo tarna, sedaj zaradi dr»-ginjc. Delavstvo samo ^ te dra-ginje v veliki meri kriv«. Nils»r ne pripovedujte vsakemu delavcu, da je angel, polbog, vseh dobrih in plemenitih lastnosti polno bitje! Resnico mu povejte! Dokler je tako zarukan, »kakor večina delavcev v Ameriki, ne zasluži prav nobenih poklonov in nobe-neg i povišanja.
ZaJ)it si in zato si sedaj, tepen — to mu povejte! Zakaj to je rt1*-1 niča.
Nismo li lani v času volilne kampanje razkriva H republičan-j ske in demokratične pofitike? Niso li delavci imeli prilike, du či-tajo in slišijo? Nismo li takrat povedali, kakšno proaperiteto bodo občutili, če zmaga zopet ta ali ona kapitalistična stranka?
Ves, Sir! Pisali snfd, du so nam prsti pokali in kričali, do smo I bili vs\ hripavi. In sedanjo draginjo smo napovedali — nc kot pro-roki, ampak kot poznavalci kapitalističnega sistema. Navajali smo razloge, zakaj du mora priti draginja, pa nuj bo izvoljen Wilson ali pa Hughes. In zdaj naj tem ljudem, ki so se nam rogali, pa sli [:nalašč volit demokratično ali rc-publičansko, šc pravuuo, da so vzvišena bitja? Nemara zato, ker moramo zdaj tudi ml trpeti zaradi "njihove neumnosti?
Ne I Ogledalo jim pokažite, da se bodo videli take, kakršni so. In povej t« jim, da jih bo njih neumnost nadalje tepla, še vedno bolj-inbolj, če se je ne otresejo.
D, to ni tuka neumnost, da bi bila prirasla kakor dlaxa na koži. Lahko se je otresejo; le volje morajo imeti, da se kaj nauče iu da v ta namen \ stopijo \ orgauizaci jo in čitajo, kjer se morejo kaj nauči1!. Kadar to store in spoEuajo SVoje uupnke m s»« bodo / Mffll bojevali, du skupaj izpremenimo te proklete razmere, tedaj jim bolno rekli, da so pametni, in imeno-
ii jih bomo sobojevnike. Ampak li/iati sc jim in jim * tem dajati potu ho, da ostanejo taki, kakršni so, W bila največja neumnost.
je. In zato se mora priznati, da so marsikaj sto* . rile. Kn-zlog je enostavno ta, da je ljudstvo bolj „potfelmo državi, ka>kor država ljudstvu. Treba je delavcev, da izdelujejo granate in šrapnele in o^ stale krasne potrebščina modefuc vojne. Treba je zdravnikov in strežajev* da skrpajo ranjene in napravijo iz iijih vnovič vojake. Treba je mater, da rode nove junake. Vse to pa ne živi od besede božje in od zraka. Ker je vladam ljudstvo potrebno, so si rekle, da morajo po svojih močeh skrbeti 'za njegovo prehrano.
Te moči so — zlasti zaradi vojnega stanja — omejene. Ali priznati se mora, da -se je* v teh nepremakljivih mejah izredno mnogo storilo. Določile so se maksimalne cene, regulirala se je prodaja živil, in naposled so države same zasegle zaloge hrane in prevzale razdeljevanje v lastifO režijo.
Amerika nima vojne» ampak draginjo ima, prav kakor-da je res že zapletena v vojno. Kaz-na živiJa so že danes dražja, kakor ob času civilne vojne iu dražja kakor v Londonu. Obeta-jo nam pa za prihodnje mesece še nadaljnje navijanje, in če se izpolnijo obljube oderuhov, se bomo nrorali učiti, kako tekne lubje in kuhano žaganje.
Evropa je storila, kar je znala. Kaj je storila
Ameri<ka ?
Nič! Nekoliko preiskav smo imeli in nekoliko novih preiskav nam obljubujejo. Menda si mislijo, da bo moral biti enkrat draginje konec in da tedaj tudi preiskave lahko ustavijo. Toda kakor je videti ,se draginja prav nič ne zmeni za preiskave, Se manj pa, da bi se jih ustrašila. Čim bolj se preiskuje, tem bolj se živila draže.
Sedaj nam poročajo dnevni časopisi o izgre-
dih. V Sievv Vorku se je pričelo. Ženske so prikorakale pred mestno hišo iu ao hotele govoriti / županom. Muyor Mitchcl ni ¿iii doma in policija je hotela "napraviti red". Policija skrbi za to, da se ohrani red, namreč tisti, ki je za oči. Ako se zbero ženske pred mestno hišo, je to nered. Ce stradajo s svojimi družinami in molče, je vse v redu.
Žeuske, seveda nc dame s Kitih Avenue, so bile druzegu mnenja, iu ko so začeli policisti dvigati gorjače, so so nekatere zukadile .Vanje, jim popraskale obraze in- potrgule obleko. Zmaga* la je naposled vendar policija; to pa le dokazuje, da zaležejo gorjače več kakor nohtovi, ne pa, da so bile ženske site, ko so bile izprelj&le.
V Philadelphiji so žene štrajkujočih sladkornih delavcev po velikem shodu korakale pred tovarno in zahtevale kruha. Tudi tukaj je prišla policija delat red, s čimer je povzročila boj, ki se je razvil v pravo bitko. Policija je streljala, neki delavec je bil ubit, devet drugih pa ranjenih.
Tudi iz drugih mest poročajo o izgredih.
To so dokazi, da je postala situacija resna. Iz (Vb jest i se ljudje ne podajajo v nevarnost, ki jih lahko stane življenje. In kdor ni popolnoma slep in gluh, bi moral že brez tega razumeti, da si# zašli v hudo krizo, če le malo preračunu, kaj zasluži delavsko ljudstvo iu koliko bi moralo ob sedanjih cenah potrošiti, da bi zadostno prehrani-lo sebe z družinami.
In vendar ni storila Amerika še ničesar, da bi obvarovala ljudstvo nezaslišanega oderušfvu.
Ne bomo vpraševali, če nima ljudstvo v ZeT dinjeuih državah pravice zahtevati od vlade iu od oblasti, da skrbe za njegovo blaginjo. Gotovo ima to pravico in pravzaprav bi morala biti to prva naloga vsake vlade,
Ampak o tem se ne izplača govoriti v'kapitalistični družbi. Tukaj je pravica olepševalen izraz in nič dru/egu ne.
*I«ihko se pa vpraša nekaj druzega. Ali je v Zedinjenih državah ljudstvo manj potrebno, kakor v Evropi T Ali tam, kjer nc razsaja vojna, ni potrebe, da se ohranijo ljudske moči? Ni li to potrebno tudi v interesu države, da, celo v interesu vladajočega razreda samega? Koekefellerji, Mor-gani, Schwabi lahko komandirajo v Zedinjenih državah. Toda brez delavskega razreda se razpade države; brez njega postane celo življenje kapitalističnih parasitov nemogoče.
Moč Zedinjenih držav, njih bogastvo in njih uspešnost je odvisna od ljudske moči. Ako trpe, da propada ta moč, slabe same sebe. Zato bi bile že davno imele v svojem lastnem interesu dolžnost, da store resno ukrepe zopar drag i noj.
Zedinjene države so v hudi politični krizi. Slišimo, da nam preti nevarnost vojue. Vlada iu kongres mislita, da jc vojna krutkomulo neizogibna, če se zgode gotovi ^lučaji. Za vojno even-tualuost se pripravljajo ua vqe mogoče načine. Po pristaniščih razpenjajo mrefce, da ne za leze kak-Kiia nemška suhmarinka vnnja. Za ludje in o rož je dovoljujejo na stotine miljonov. (Jranatc naročajo po petsto dolarjev eno.
Toda če bi res prišlo do vojne, bi bilo vendar živo ljudstvo najvažnejši materijal, iu če jc treba skrbeti za dobre šrapnele, je tem potrebne je skrbeti 7.H dobre, to se pravi zdrave, krepke ljudi, ue pa jih izročati bedi in stradanju.
A tudi če iti prav nobene vojne krize, jc ljudska masa najdragocenejši materijal, za mirovne naloge še dragocenejši, kakor za vojne. Ves napredek dežele je spojen z blaginjo ljudstva. Od nje jc odvisno delo, produkcija, kultura — vse, kar potrebuje samo in kar potrebujejo njegovi gospodarji.
Včasi se v vladajočih krogih vsaj temno zavedajo, da jc človeški materijal za državo nadvse dragocen. Ce se upa kdo izpregovoriti o kontroli porodov, ga zttpro, kakor jc prav zadnji čas po-* kazalo par procesov. Hoje se, da bi jim zn bodočnost zmanjkalo človeškega materijala.
Niso li tisti, ki že žive. važnejši od opih, ki morda pridejo na svet, morda pa tudi ne? Ce jje greh poučevati ljudi, kuko se obvarujejo preobilnega otroškega blagoslova, ni li še večji greh živečemu rodu onemogočati življenje?
in kaj? iNi li bolje ne spravljati otrok nu« svet. kakor pa jih po porodu izročati umiranju? "Plodite
in rodite l ' — kličejo, ohetvem pa u-stvarjajo razmere, ua kmalu ne bodo mogli živeti ne starši ne otroci.
Zadnji čas je. da store odgovorni faktorji odločne ukrepe. Dosedanji izgredi kažejo, kaj se lohko zgodi, če se ne zlioljšu položaj prav kmalu. Kajti beda izziva obup; v obupu pa ljudje ne vedo, kaj delajo.
Tisti, ki še vedno »nisi i jo, da je vojna v Kvropi že takorekoč pri kroju, store prav, če dajo svoj optimizem še zu uekuj -časa v rezervo. Angleška vlada je v -soboto predložila parlamentu novo osnovo, po kateri naj se zviša angleška armada .na pet miljonov inož, v čemer ni všteta vojska iz Indije. Mornariška predloga pa zahteva 50.000 čast-, nikov, tako da bo štela marina 4.'M).(KK) m *ž.
Moštvo, ki ga zahteva nova predloga, pride seveda šele na mabor in vsakdo razume, da se ne more poslati r/. rekrutnega urada naravnoat na bojišče, temveč se mora šele kuriti. To vzame kajpada časa; šele kadar bo to novo vojaštvo izvež-bano, ga bo mogoče aktivno rabiti; Ce ga Anglija od parlamenta zahteva, pač računu, du gu bo potrebovala. In iz tega sledi, da se pripravlja še na dokaj dolgo vojno. Mnenje nekaterih, da jc Anglija na kolenih ,je torej napačno. V podob-' nem resnem položaju, kar se tiče hrane, je bila Netfičija žc davno, pa vendar ni zaradi tega sklepala mh-u. Tako tudi Anglija sedaj nc misli na mir.
Ne tnore se dovolj povdnrjati, da je treba
lz držuve Colorado se nc vdisi huš vsak dan kuj pametnega. Spomini ua ondotni veliki rudauki štrajk iu nezadišua uasilstva, ki jih je tak rut izvrševal kapitalizem z aktivno pomočjo vse državne sile, ne morejo umreti, lu kur se je po končanem štrajku vršilo na justičueui iu na političnem polju, ne poatavlja Colorado v prvo vrsto naprednih držav,, *
Zato človeka skoraj veseli, če pride izjem oni a tudi od tam kakšno pametnejše poročilo. Zadnji t eden/je prišla taka vest. V legi*-luturi je bil sprejet predlog, s katerim se odravlja smrtna kazen. Podal ga je poslance lieartz. Glasovalo je zunj 35 poslancev, nasprotno pa 27. Csoda zakonu je sedaj -odvisna od k»natu, ki moru pokazati, če ni v tem vprašanju bolj reakcionaren od poslanske
zbornice.......
Kapitalistični tisk v Colorudi z malimi izjemami žc obdelava senatorje, da naj porušijo zakon. Ar-gumenti, s katerimi podpira to zahtevo, so bai barični. Vidi se zopet, da je kapitalizem napredoval v bogastvu, ne pu v kulturi. Načela, ki "opravičujejo" auirtno kazen, so mogla in i et f veljavo v temnem srednjem veku in v burJiuričnih lasih, ko so ljudje svojemu usmiljenemu bogu pripisovali, okrutni nauk "Oko za oko, zob za zob", ue pa v dvajsetem stoletju, ki ne s ponosom imenuje pfosvitljeno.
Načelo, da naj bo kazen enaka zločinu, ,je nezmiselno, ker je njegova praktična izvedba popolnoma nemogoča. Nobeno élovc«kt dejanje se ne more tako natančuj odtehtati, du bi se mogla zanj določiti popolnoma enakovredna nagrada ali kazen.
Moderna justica, vsaj tam, kjer je res modernizirana, pač zahteva, da se natančno preišče vse okol-ščitie «ločina. To se lahko izreče, ampak mnogo "teže stori. Že ljudje. ki preiskujejo, so nepopolni iu ne uiorejo biti drugačni, ker splo hui popolnih bitij na tem svetu. Ampak tudi ôe so do skrajnosti vestni, kar se ne more trditi ne o vseh sodnikih, ne o xseh državnih' pravilnikih, ne o Vseh pot-potnikih, se m o ua jo zanašati tui dinige ljudi, ua priče, ki >40'tudi nepopoln« «bilja.
fzknšnje kttžejo, da jè prtfartje navadno zelo nezanesljiv» reč. Ciovek i*pove<>uje po svojem najboljšem preprtovnju in ima sVet namen govoriti čisto resnico: tudi nič ne dvojni, dii jo res govori ; pa se vendar laže.' Storilt so se V
tem oziru praktične izkušnji*, ki so ubsolutno potrdile to "IhiIczcii ptič." Vsakdo preizkusi to lahko sam.
Na cesti se je zgodita nesreču. To si zapouMii gotovo število ljudi, ki so navzoči pri nesreči in se oči-viduo zanimajo za vse posameznosti. Vprašajte te ljudi čez dve ure, kako se je zgodila nesreča, na ku-tero stran je padel ponesrečeni, kakšne lase, kakšno obleko je i-mel, in potrebne reči; In ce vprašate dc«ct prič, dobite gotovo o-sem različnih povesti. % tej ali o-ui točki se razkrajajo; a vsak trdi svojo 'neomajno.. Vprašajte drugi dan* iu razlika se pomnoži. Vprašajte čez štirinajst dni, pa vidite, da feži med dogodkom iu opisi že gosta megla. . To se godi, kjer so priče popolnoma neprizadete in kjer nima pričanje nikakoršnih posledic. Če gre za sodbo, pa postane stvar še bolj kočljiva, kujiti tu se že, četudi nevedonia. vmešajo simpatije in antipatije. Priče ne pripovedujejo le o dejanju, ampak tudi o obtoženčeveni značaju, o postranskih okolščinah, o dogodkih, ki se zde povsem neznatni, pa imajo sodbo. Malo je prie. ki ne bi postale pred sodiščem kolikor toliko razburjene. Že slovcstnost tribu-nale vpliva na človeka. Ce ga po-tem še tožitelj in zagovornik motata in lovita in se na vse načine trudita, da bi iztlačiia iz nj^ga baš to, česar si želita, tedaj ni ča-duo, če se zmede iu zivie kaj po njegovem momentanem mnenju pravilnega, a vendar objektivno neresničnega.
Pisec teh vrst je bi i nekoč po nekem razpuačeneni shodu aretiran. Prišlo je do sodujiske obravnave in okrajni glavar je bil med p ribani i.'Obtoženec ga je vprašal: 4,Kdo me je aretiral!" Okrajni glavar je brez poniiselka odgovoril: 'Žandarji.' Petkrat, šestkrat je obtoženec ponovil svoje vprašanje, pozivajoč okrajnega pJa-varja, še povrh barona, naj premi-flijpredeiji odguvri in^etlu^la se toeno spomni. Glavar je f>il naravnost tižaljen in je pcistaja! v^e iier-voznfrjRi. t)dgovor je bit pa Vedno enak: "Žandarji*! —- in vendar Tii bilo res. J^am je Mf ukazal aref tučijo: pred njegr>viin nosmti Je i/vršila. Pa ni več vedel,' to^i jo jc ukazal iii kd<i jo je Tzvmi. Treba je bito zaslišali vse žandar-je in vse policiste; tediij se Jf izkazalo ,da niso imeli žand;Wji rtič aretacijo izvršila dva policista. 1
(Iv^nec na 6. strani.) ____iii
I »
uti

Splošna vojna dolžnost
vedno imeti razliko med narodi in vlačami pred očmi.- Da si vsi narodi žele miru, jc nedvomno. Da bi narodi,'če bi imeli sumi odločevati, lože našli pot do miru, kakor vl^de, je mogoče. Ampak gotovo je tudi, da vlade že iz strahu pred narodi ue mislijo nu mir. Kujti z ozirom na splošni položaj mora mir prinesti razočaranje. Ne ena vlada nc bi mogla izpolniti tega, kar je ol) ljubo Vala, in tudi tisto se ne izpolni, kar pričakujejo narodi brez , vladnih obljub. Kuj more a as bati is takega splošnega razočaranja, pa ne ve nihče. In čim večja je negotovost, tem večji je tudi strah. Ta je eden glavnih vzrokov, zakaj s£ vojna nuduljujc.
Za mirovni optimizem ni torej doslej še nobenih pogojev.
Militarizem prihujo v Ameriko, kakor smo že duvno pm\ili. Kongresni odseki zu vojaške zadeve so že nekaj mesecev "Študirali"» generalni štub je izdeloval načrte, vojna akedeniija je dajala nasvete; sedaj je dobila stvar popolnoma določeno obliko.
Vojni tajnik Baker se jc odločil ¡ za načrt generalnega štaba in ga jc predložil senatu. N'a?rt je osno-! van na splošni vojaški onveznosti, zahleva vsako leto pol tniljons 19 letnih rekrutov in hoče iz tuko izvežbunih sestaviti rezervno armado, ki bi šfela tri miljone mož.
j
j Sedanja stalna armada ostane nedotaknjena; ker pripade k njenim nalogam vežbanje rekrutov o-ziroma rezervistov, je gotovo, du ¡ se bo kmalu zahtevalo tudi zunje ¡ nekoliko tisoč več mož.
Glavna vsebina gcneralštabne-! ga načrtu je ta:
Vsak telesno in duševno sposoben državljan, ki doseže 19. leto, jc enajst mesecev obvezan za vojaško vcžbunjc. V 21. in v 24. leu
podpirati tiste, ki so odvisni od njih, se pozovejo takoj na vojaško .službo.
Službi v vojnem čflsu so podvrženi vsi državljani, \i\ niso bili radi telesnih' ali duševnih napak oproščeni in so se enajst mesecev veži >u I i vojaško.
Vojna obveznost traja: Y prvi rezervi štiri leta iu mesec dni, v drugi rezervi sedem let; po drugi rezervi do 45. leta.
( 'e izbruhne #*oj na se prva in druga» rezerva pokliče pod orožje po vrsti letnikov, r.ačenši z najmlajšim. Potem bodo klicani pod orožje neorganizirane rezerve po starosti In potrebi. Zaceli bodo z najmlajšimi* letniki in tako naprej, dokler ne pokličejo najstarejših letnikov pod orožje. Od vojne službe so izvzeti : Tisti, ki preživljajo svojce in
so jim edina opora : tisti, ki opravljajo nujne službe, k i so v interesu zvezne vlade in državnih vlad.
V.se osebe, ki so v slučaju voj-je obvezan za dve orožni vaji po ue v vojaški službi ali so pokli-14 dni.	•	| cane v vojaško službo, ostanejo v
Tega vežbanje so oproščeni; !v°j»"ki •l»bb doklc- traja vojna. Vsi, ki so tmjno za vojaško slu
žbo telesno ali duševno bni.
nesposo-
Stulnu armada obstoji Iz mladih mo\ ki so organizirani v lokalizi-' rano narodno armado. Stalna ar-
Prekmorsku časnikarska agentura javlja; Dva neznanca, ki sta bila oborožena z revolverji, sta napadla na ulici v Petrogradu Origoroviča, ministra ruske mornarice. Admiralu se ni zgodilo nič žalega in napadalca sta ušla.
«
Tako je pravzaprav vse v redu.
t; • . •	• . ,	..imudu opruvlju službo, ki je ne
Vsi, ki so začasno telesno u i	«.	, * .
i*.,	. v.	more vršiti "nu^eanska arma-
dusevno zu vojusko službo nespo-1 , ,, v- . i „„L,*	.A .. .	1. «la. Njene naloge so sledeče:
sobni, laki državljani pa morajo tr .	„ .	..
priti vsako leto na nabor, dokler' N <M,,M<e	v mornariških
ne dosežejo 25. letu. Tokrat bodo ,n v m*konion<kih kolonijah.
stalno dodeljeni k rezervi. Ce jih Posadke kot obmejna straža in
v teh letih spoznajo sposobne za ' Varstvo nibi pri utrobah. •
vojaško službo, bodo poklicani Vojaška uprava, vežbanje re-
pod zastavo.	zervistov in vzdrževanje rezervne
Vsi, ki preživljajo bližnje soro- organizacije v mirnem <*asu.
dnike in so jim edina opora, so prosti vojaščin** do 25. leta, ko niso več podvrženi vojaškemu naboru. Ce pred 25*1etom prenehajo
Sedanji kongres pač nima več časa, da bi rešil to predlogo. Ampak militarizem je na poti in marši ra krepko.

Nekoliko vojnih naukov.
Kdo zmaga v sedanji vojni?
Ni se čuditi, da si mnogo ljudi beli glave s tem vprašanjem. Neikateri so take» srečni, tla vedo to ze povsem natančno. Tudi v Ameriki imamo dovolj takih vedežcvalcev. Mnogo sitnosti ne povzročajo takim Ijudctu velika vprašanja. Kesu-jejo jih enostavno po svojem stališču, po svojih shupatijrh. Ue sc avstrijukovci, tedaj jc; zanje pribiti», da zmagata Nemčija iu Avstrija. Če je njih ljubezen na strani zuveznikov, ne more biti najmanjšega dvoma, da zmagajo Angleži, Frau-cozi in Kuni.
Ne vemo, kako bi bilo, če bi taki junaki sami vodili usodo dežel in armad,'katerim prerokujejo glorijo. Gotovo je, da niso tisti, ki imajo odgovornost v sedanjem času, nikakor tako samozavestni, in nič se ne bi čudili, če Tu jih uaši vseza-vedni in neomajni razglasili kar za slabotneže in strahopetce.
Tu je na primer Lloyd George, angleški ministrski predsednik. Za vse, ki brezobzirno sim-patizirajo z zavezniki, pomeni njegovo ime nekaj božanskegu. Lloyd George je vtelešena previdnost božja za Anglijo ¡11 vsled tega za zaveznike sploh. On je mož iz železa ( vsaka njegova beseda je volja vsaka misel sila. On je včlovečeuu garancija zavezniške zmage.
In glejte! Lloyd George ne govori o zmagi niti z majhno porcijo tiste samozavesti, ki jo i-majo uaši absolutni pro-allies.
Lloyd George je govoril v angleškem parlamentu o položaju, ki ga je ustvarilo nemško vojskovanje s podmorskimi čolni. Čitali smo zadnji čas razne izjave, da je to vojskovanje popolnoma zgrešeno in du nima nobenega uspeha. LJoyd Ueorge ne govori tako. Prav narobe naglaša, da "so spravile nemške submarinke Anglijo v zelo kritičen položaj in upozarja naravnost na nevarnost, ki preti deželi.
Primojdušaiije ni bilo nikdar težko. Pa tudi ni bilo nikdar nič vredno. Brez obzira na to, če ima človek simpatije za cik> ali za drugo vojskujočo se stranko ali za nobeno ne, jc resnim ljudem način Lloyd Georgeovega nastopanja vsekakor bolj prikirpljiv kakor prepevanje zmagoslavne pesmi, dokler visi zmaga še v zraku.
•Nismo in ne moremo biti Lloyd GeorgeoVi pristaši. Ali kadar ga vidimo v taki pozituri, bi prav iskreuo želeli, da bi *»e delavci kaj naučili od njega. Ideali angleškega prvega ministra niso naši ideali; cilji delavskega boja so povsem drugačni, kakor nameni sedanje vojne. Ampak spoznavati nevarnost je potrebno v vsakem boju» varati samega sebe o svoji sili in yasprotnikqyi, slabosti je začetek neizogibnega poraza.	«
KAJ ZAHTEVA LLOYD GEORGE.
Lloyd George je dejal, da je usoda zaveznikov odvisna od sposobnosti, da, fe odpravi pomanjkanji' Lutiij, kijiigražava navadne potrebščine naroda in vojn«? zahteve.,Situacija, prayv zahteva iiajdoleko^žnejše uknepe.
Zaloge hrane v Veliki Britaniji so t»ko uiaj-hue kakor še nikdar ne. Bivat veno je z$t življenje naroda ,du se stori yse, kar je le mogoče za pomnožjtev domače produkcije. Do zmage ni zanesljive pt^i, razun če se preženo submarinke iz morja.
Lloyd George povdarja, da mora biti angleško ljudstvo pripravljeno na ogromne žrtve, Že nekaj časa se je čutilo pomanjkanje ladij za splošne potrebe naroda in deloma tudi za vojaške naloge. Narod mora absolutno vedeti, kakšne so razmere. Vlada upa, da »uyde pot za obračunavanje s snbmarinkami, toda bilo bi blazno, če bi se zanašali le na to upanje .Brezobzirno iu neod-vlačno — pravi — moramo rešiti problem tonaže, ki nalaga deželi najtežje žrtve.
44Ce storimo drastične korake, lahko nastopimo proti nevarnosti •submarink, toda če ni narod pripravljen sprejeti drastičnih ukrepov, na:i čaka katastrofa."
Lloyd Geprge naglaša potrebo treh potov. Prva naloga pripada mornarici, ki mora gledati, da nastopi proti submariukam. Druga je, da sc grade trgovske ladje. Treba pa je ta, da se opusti vsak nepotreben uvoz od znnaj in tla se producta domo toliko hrane, kolikor je le m goče.
Lloyd George je tudi označil nekatere ukrepe glede na hrano, ki jih smatra vlada za potreb-
tProhibicionisti so dosegli velik uspeh. Koti-gres je sprejel z veliko večino dodatek k poštnemu zakonu, po katerem jc prepovedano po pošti pošiljati alkoholične pijače v take države, v katerih jc uvedena prohibicija. Ker je bil dodatek v senatu že teden prej sprejet, postane zakon, čim ga podpiše Wilson.
V zbornici je bilo zu dodatek oddanih :ilit glasov, proti njemu pa le 7*2. Četudi niso vsi, ki sanj glasovali, izrecni prohibicionisti, je vendar nedvomno, da ima prohibicija v kongresu veliko zaslomho, in suhači so bili sila navdušeni, ko je bil oglasen rezultat glasovanja. Vendar se je pa pri nekaterih kmalu pojavil maček. Ko so pre-udarili posledice zakona, se jim je namreč zazdelo, da bi tako stroga odredba lahko izzvala veliko nezadovoljnost med ljudstvom in podprla agitacijo mokrih.
Morda se v tem oziru uiti ne motijo preveč. Izmed mnogih držav, v katerih je prohibicija u-veljavljena, jih je vendar gotovo le prav malo, v katerih želi res večina prebivalstvu prepoved vsake alkoholne pijače. Predobro je znano, kako glasujejo volilci v Ameriki in kako malo odloča njih prepričanje. Največ jih je takih, ki glasujejo za posušitev, ker se boje komu zameriti! drugi se zopet boje sramote ,da bodo veljali za pijance. \a tihem pa vendar upajo, da pridejo že na kakšen način do pijače. Nesreča, da bo saloon zaprt, se že pretrpi, če bo le doma kaj mokrega.
Ka*kor je znano ,je pa tega v suhih državah dovolj. Kdor le količkaj pozna ljudi, in šege, se
ne. Predvsem je prizadeto pivo, katerega produkcija se zniža ua 10 miljonov sončkov na leto. Podobno se zniža, druga poraba špirita, a čimer naj se prihrani 600,000 ton živežnegu materijala.
Uvoz mineralne ju druge namizne vode se prepove. Uvoz papirja se reducira še za 640.000 ton na leto.	$
Poljedelsli¡^oddelek bo pooblaščen, da prisili lastuike zemlje na obdelavanje tal.
Uvoz jabolk in drugega sadja, kakor tudi rajdkih jabolk bo popolnoma prepovedan. Edina izjema velja za oranže in banafte ter orehe, katerih se sme uvažati 2«r> odstotkov dosedanje množine. Enako je prepovedan uvoz tujega čaja, kave in kakava; celo množina indijskega čaja, ki se ne siuc uvažati, Im> znižana.
Tako misli Lloyd George, da se prihrani 900.-000 ladijskih ton ua leto. Ministrski predsednik miali, du cene živil še dolgo po vojni ne padejo, zlasti ker bo Nemčiju teduj toliko kupovala, kakor še nikdar prej ne. Zuto misli, da je pravično dovoliti farmarjem za gotovo dobo neko minimalno ceno. Obenem predlaga zakonite miiiinialne plače za poljedelske delavce, ki bi se zvišale za 50 do 80 odstotkov nad dosedanje. Vlada bo storila korake, da prepreči spekulativno nakupovanje, iu če bo potrebno, prevzame oblast kontrolo nad živili.
"Če se izvrši ves program iu pomagajo v produkciji vsi, ki morejo pomagati, pravim pošteno, da se lahko ubranimo najhujšega, kar nam inore storiti sovražnik. Iu to je, na kar moramo biti pripravljeni.'*
DO FUNDAMENTA.
Nalogu Lloyd Georgea iu njegove vlade je, kako izvrši ta program. Stvar angleškega parlamenta in ljudstva je, če ga odobrava ali odklanja.
»Na vsak način je treba priznati, da je to, kar predlaga načelnik vlade, velika reč za un-gleške razmere in utc se ni čuditi, če govori Lloyd George o drastičnih korakih. Anglija je tekom se-•danje vojne zatajila že mnogo svojih tradicij in izpremenila svojo gospodarsko politiko v zelo važnih rečeh. Ali kar predlaga sedaj Lloyd George, pomeni po|>oln prelom i vsem, na kar je doslej prisegaj angleški kapitalistični liberalizem. To je za nas teml>tij zanimivo, ker je velik del nazorov tega liberalizma prenešeu v Ameriko, kjer prisegajo, kapitalisti nanje kakor ua sveto pismo.
. Nikjer ui bilo individualistično načelo tuko IHisvečeno, kakor na Angleškem .Pravica posa mezpika nad vse! Država nima tiobene dmige naloge, kakor da ščiti moje osebne pravice. Kaj d*-intu in ne delam, kaj jeui in pijem, kako kupču-jem iu profitirum, je moja stvar in moja volja. Država mora le ^krbeti, da lAe nihče ne ovira v tem , . . To jeliiltt doktrina liberalizma.
»Seveda je,tičala v njej velikanska laž. Kajti
"Interesi posameznika nad
načelo :
hotel, na drugi ne moreš pritiskati na produeen-ta po avoji volji, lu celo v špekulacijo s tiku vlada svojo roko in jo omejuje . Če bi hotel modro, napolniti skladišča, pa jih zakleniti, dokler *c ne bi pokazalo tako pomanjkanje, da ti morajo plačati, kolikor zahtevaš, če nočejo poginiti, pošlje država lahko kontrolorja živil, pu ti konfiscL ra sveto lastnino.
POTREBA URESNIČUJE.
Da! Kapitalistične svetosti so> potcptuuc .s petami. Heveda ne le kapitalistične. Delavci s» morali že prej doprinesti avo/ delež uu "oltar domovine," opustiti razna uuijska pravila, prila goditi se potrebam muuicijske fubrikucije, sprejeti v marsikaterem oziru vladno kontrolo.
Toda — Bog pomagaj —. delavci so bili že ml nekdaj vujeui vsakovrstuih žrtev. Taiku je njihova usoda. Auipak da se nalagajo take omejitve tistim, ki iuiujo! Du no bo smel piti kitajskemu čaja, kdor bi gu lahko plačal! To so nezaslišane reči!	-
Ampak vse te tftezaališaue reči postajajo resnic ue.
Ne pravi se več: I! ' — Namesto tega postavlja vojna 44Interes države nud vse!"
individualnost ne inore več pričakovati, da se ji podvrAe skupnosr; saiuu se mora podvreči njej.
Ker je vojna, se bo zgodilo, ker zahteva Lloyd George. Kajti če se ne zgodi, stoji Anglija pred katastrofo, to se pravi pred neizogibnim porazom.
Iu tega nočejo Angleži.
Gotovo se najdejo tudi na Angleškem posamezniki, katerim je vse eno, kdo da ziuaga, ker so preveč flegmatični, <ta bi se razburjali zaradi poraza. Tudi tuke jc dobiti, ki postavljajo mir nad zmago . Tuiutaiu se oglaša zavest razredne solidarnosti, ki sega preko državnih meja.
Toda'splošno z <4 i Anglija zmago, kakor jo želi Nemčija. Tudi kapitalisti, ki so lahko prepri rani, da jim ne bo zmanjkalo profilov, če zmaga Nemčija, žele Angliji ziuago. Nekoliko učinkuje tradicija .patriotičnu vzgoja, negotovost bodočnosti ;poleg tega se pa oglaša »temna slutnja skupnosti vsega naroda, ki ui bila pred vojno nikdar realizirana iu se tudi po vojni ue uresniči, ki pa živi v ideji, t e se dva hlapen spopadeta, želi gospodar svojemu, da bi uaklestil tujega, četudi ne bo nikdar dovolil, tla se poruši plot med njim in hlapcem. Zelo nedoločena je ta solidarnost; ali nekakšen osnutek solidarnosti se vendar zasledi v njej.
In zato je mogoče, da se postavljajo ua Angleškem "sveta" načela na glavo; «prejemajo zakoni, ki bi jih sicer vladajoči razredi ž največjim ogorčenjem odklonili.
t
VOJNA V MIRU

tie l.
ta dçktriuu igarautiru svofhodo le go&po^ursko V Kadar li^jppfovjca sveto ua vojni, kè je pnav« močnemu. Lahko si izbiram, kaj bom delal i,	označujejo za vojirt». je vendar ves svet na
česa ne bom delal, kako bom živel, kaj bom jedel vojni. Socialni boj jc bil f*rM sarajevskim aten-iu pil, kako bom grebel profite na kup, celinam tiitom iti nvšlrijskim ultiiirtitumoni ¡socialni boj vsega dovolj in če s svojim bogastvom lahko pri ,bo po sklenjenem miru. Ne mdrc biti d m g« če. silim sto in tisoč ljudi, da delajo zame. Vsa ta Kajti sedanja vojna se ne vodi zarutli socialnega papirnata syoboda se mi pa popolnoma razkadi, če nimam nič druzega, kakor svojo delovno moč in jo moram prodajati tistim/ki jo hočejo kupiti in izkoriščati.
Svoboda po liberalnem načelu je svoboda bogate manjšine in suženjstvo siromašne manjšine.
Ali načelo te svobode je veljale na Angleškem. " Pravica osebnosti je nedotakljiva !" '
In kaj delajo zdaj s to pravico osebnosti v Angliji?
To boš jedel in pil, kar ti dovolimo. Dclika-tes, katerih si vajen, lic pustimo več uvažati, hi le počakaj,! Kmalu pridemo še d i tega, da ti bo mo tudi določali, koliko smeš jesti. Krušne in mesne karte, ki so jih že (Javno vpeljali na Nemškem in v Avstriji, pfi potem v Italiji iu na Francoskem, niso niti v Angliji nič nemogočega več. Kakor so bile že prej določene maksimalne celic v trgovini, tako se določajo sedaj še minimalne cene za farmarja in minimalne mezde za njegovega delavca. Državna regulacija profita! Nezaslišana omejitev gospodarske svobode! Na
eni strani ne smeš izžemati konaumenta, kakor bi
vprašanja in ga ne t*> rešila, ft» vojni bodo v ■ družbi razredi, kakor so bili pred vojno. Kazre-j di bodo imeli svoje interese, iz tega se Isido porajala »nasprotja in nadaljevali *c bodo konflikti.
Naj se je tisočkrat tekom vojne zazdelo, kakor da so izginila interesna nasprotja: Bila je zmota. Sila je včusi potlačila njih izjave i^ izbruhe. »Najbližja nevarnost je zastrla iHiglcde, da niso preko današnjega dneva videli jutranje-ga. Potreba vojskovanja je izsilila ukrepe, ki so tupatam omilili razredni boj*
Cim se konča zunanji konflikt, bruhne zopet notranji z vso silo ua dan. Tudi tam, kjer jc sedaj travidezmo zaspal.
V socialnem boju pa volja za delavski razred thaksmia, katere se je oprijel Llovd George v internacionalni vojni.
Spoznaj nasprotnika!
Predvsem ga ne podcenjuj. Siibiuarinkam se je bflrko posmehovati ;ali njih operacije se ne .ravnajo po tem, če ko jih sovražnik plaši, ali če se jim roga. One spravljajo svoj uničujoči posel, čim bolje morejo. Anglija mora vedeti, da ima
Ncn^ija submarinke, da ji potapljajo ladje in da jo spravljajo v nevarnost. Vedeti mora, kakšuu je ta nevarnost.	. «
Če spozna, da je katastrofalna, tedaj ae mora
Vprašati; AH se podam!-Ali napnem rajši vse sile, da jo premagam t
lu če se odloči za zadnje, tedaj mora kakor Lloyd George preiskati, kakšne sile ima, kako jih je treba napeti, kaj je treba žrtvovati.
RESNOST NALOGE.
"Čc se izvrši vca program iu pomagajo v produkciji vsi, ki morejo pomagati, pravim pošteno, da se lahko ubranimo najhujšega, kar nam more storiti sovražnik. In to je, na kar moramo biti pripravljeni/'
t ' Tc besede angleškega ministrskega predsednika so vredne, da jih prevdari vsak delavec, kakor da so njemu namenjene.
Zamisli naj se v svoj boj, v boj delavskega razreda s kapitalističnim.
Načrt, program je potreben za ta boj kakor za vojno s sovražno državo. Lloyd George ga je sestavil za vojno z Nemčijo. Naša stvar ni, da ga pretok ujetim, če je utemeljen in uspešen. Ampak ta program ni sestavljen iz optimističnih iz-r< k. temveč ol>sega saniozatajevanje in požrtvovalno^ .za dosego višjega cilja. 0 Kadar sestavlja delavski razred svoj program, mora tudi v pošt evati silo in brezobzirnost svojega nasproti iku m se mora zavedati, da se ne izdeluje načrt zu zabavo, temveč za boj.
Za boj! Nobenega boja ni brez samozataje-* j vanju iu žrtev. Tudi socialni boj :;c mor^ biti izprehod ob majskem jutru. Nemčija imu svojo subiiMirinke, kapitalizem pa syoje. Nemčija ae v j boju ki ga baje vodi za svoj obstanek, na zmeni ia mednarodno pravo in človečnost j kapitalizem t tudi ne.
Spoznava juto kapitalistične submarinke in f eepeltncf raznmcvajnto žrtve, ki jih zahtevajo.
Tedaj si lahko izdelamo načrt, ki nam omogoči, j da obstanemo v boju z njimi.
<> pa imamo načrt, tedaj velja, kakor pravi Lloyd George: Da se izvrši ves program! lii da pomagajo vsi, ki morejo pomagati.
Morda nam kapitalistični sovražnik tedaj ne prizadene najhujšega, kar bi mogel. Toda pripravljeni moramo biti na najhujše. Ta zlata Lloyd Georgeova modrost je za delavski razred stotlsočkrat važnejša kakor za Anglijo. In kadar jo bo delavstvo do temelja vpoštevalo, tedaj zmaga!
IDEJA ČLOVEfcTVA.
Temna slutnja narodne skupnosti povzročil-jc fidpoln preobrat v angleškem jfivljenju. Iz briNkega iudividuatista napruvlja socialno bitje. Narekuje mu pripravljenost za samoome je vanje, za podvfgavanje pod interese skupnosti, celo za ncfcnkšuo požrtvovalnost.
To ni jasna zavest solidarnosti. To ni trdno prepričanje, da je Anglež Anglež, če se voai k starodavno baroku tik zli Kiiig Georgem, ali pa če tiitvivh krov ua tovorni ladji. Takega prepričanja ne more bfti, ker take nacionalne skupnosti same na sebi ni. Anglež, ki kiifnije na londonski borzi za miljo n funtov papirjev in Anglež, ki ca I a v Inki, čc gi* bodo poklicali, da poniuga nosit vreče z ladje, sta dvoje ogromnih razlik, dvoje nasprotij v realnem življenju sedanjosti.
t, Jtnue zavesti ni; umpak slutnja, da je nekaj skupnega med vsemi Angleži ,je vendar. Lord Lancashirc ne želi, da zmaga lord Laneashirr, ampak tla zmaga Anglija, v kateri je sam le košček.
Povsod jc nekaj take temne slutnje, in v sili, in v nevarnosti se izkazuje kot močan faktor. Iz meglenih podzavestnih globo čin /sili tedaj navzgor, v zavest, v dejanje, lu kadar je njen čas, tedaj zmaguje.
V enakih podzavestnih globočinah drema še druga slutnja, večja, silnejša, veličastnejša; Slutnja solidarnosti vsega človeštvi), segajoča preko državnih mej, preko narodne sorodnosti, preko razrednih interesov. 7
Vojna ustvarja pogoje, da se drami slutnja nacionalne vzajemnosti/ Če *sc izpolnijo pogoji, se zdrami tudi slutnja človečanskc solidarnosti in sc povzdigne v jasno, zmagovito zavest. Ustvarjati pogoje za to je naša naloga
Napredujoča suša
<
tudi v takih krajih lahko vsak dan napije do neumnosti. In pravzaprav je v teh državah pijau-čevanjo še več, kakor v mokrih.
To, mislijo, se prepreči z novim dodatkom k poštnemu zakonu. K ajti kaj nuj pijo ljudje, če se ne Ih> moglo vino, pivo 1n žganje več pošiljati v državo?
No, alkohol se bo tudi zauaprej pošiljal, vsaj v take države, v katerih ui prepovedan uvoz |>i-jae za privatno porabo. Saj ni pošta edini način razpošiljanja. Pravijo, tla so pivovarnarji sami odobravali novi dodatek, češ da bo na ta način ustavljeno razpošiljanje ua drobno, s katerim so se bavile razne privatne tvrdke.
Kljub temu ostane legalno razpošiljanje izven pošte. Ostane pa tudi nelegalno razpošiljanje in razvažanje, ki se je že tako razvilo, da so si cele množice to izbrale za svoj poklic, ob katerem se jim bolje godi, kakor pri delu v tovarni, jami ali pisarni.
Tihotapstvo se'je v Ameriki razvilo v pravo industrijo. Kdor rfe z njim ha vi, pa hoče zaslužiti. Že zato, ker se dostavlja pijača po nenavadni poti, jo morajo konsumenti mnogo draže plačevati, kakor če bi bila kupčija dovoljena. Cene se pa še bolj zvišajo zaradi tega, ker ima tihotnpcc svoj riziko. Včasi ga vjamejo, in tedaj je vprašanje, kakšni so tisti, ki so ga prijeli. Če je mogoče, da se z njimi 44pametno'' pomeni, jim je treba stisniti bakšiša v roke. Če so gluhi za take argumente, je treba pred kadi jem odšteti globo.
Vse take možne slučaje prišteje tajni kupče-
valeč k ceni, ki se na ta način seveda še bol> zvišu.
Ue torej prohibicija ne prepreči ne pitja ne pijančevanja, vendar podražujc pijačo, kar sicer nima posledice, da ljudje zaradi tega ne bi pili, pač pa to, da jim ostaja manj za druge potrejmči-
ne.
Pa tndi če bi sc flovoz popolnoma prepovedal in tihotapstvo zabranilo, se s tem ne doseže, da sc ne bi več pilo in pijančevalo. Snovi, iz katerih sc lahko proizvaja alkohol, so neštete.' Toliko primitivne kemije, da postane satu svoj destilator, sc pa marsikdo nauči. Ta umetnost je zelo majhna; a na tisoče jc ljudi, ki ne bodo dali za pametno, poučno knjigo trideset centov, za brošurico, ki jih nauči delati žganje, bodo pa brez bolečin plačali por dolarjev. Raznn tega se tu znanost lahko raznsša po ustmeni predaji ip je v suhih državah le sedaj veliko bolj razširjena kakor n. pr. socializem.
To je nekaj tistega blagoslova, ki ga prinaša prohibicija. Pa ga jc hvalabogu še.
Tihotapstvo in tajno produciranjc alkohola tudi oblastim ni neznana reč; Saj se zbira pri njih baje najvišja modrost. Pregovor pravi, da daje Bc.g tistim tiwli potrebni razun. Katerim daje u-rade. Ampak če vem. da ljudje goljufajo, vendar še ne vem za vsak posamezni slučaj goljufije. Treba je torej ljudi, ki pazijo sumljivccm na prste, ki stikajo »po prepovedanih žgaitjarijah, ki zasledujejo tihotapce, skratka ljudi, ki M varujejo
zakon. ' Cim več je. tistih, ki ga kršijo, tem več je treba takih, ki ga varujejo.
Tako nastaja poklic, ki bi bil drugače nepotreben. Njegove člane je kajpada treba plačevati in ljudstvo dobiva ugodno priliko, da plačuje več davkov.
To so razlogi, zaradi katerih se človek na noben način ne more navdušiti za prohibicijo, tudi čc nc popije sam nikdar kaplje alkohola. Ti razlogi bi ostali, tudi čc bi sc uvedla nacionalna pro-l hibicija, ki po mnenj* nekaterih v Ameriki neizogibno pride.
Kakor suša napreduje, jo že nTogočc, da se uvede v dogiednem času prohibicija za vse Zcdi-njene države. Ali tak korak bo ptr našem mnenju tildi prvi korak h koncu prohibicijc sploh. Pijančevanje se tudi tedaj nc preneha. Tajno fabrici-i raujc in razpečevanje olkoholn. iu sicer naj-| slabšega, zdravju najbolj škodljiga se pa |>omno-ži, da bo treba cela armade varuhov prohibičnega zakona, in stroški zanjo morajo izzvati nepremagljivo reakcijo.
Uprli se bodo pa tudi tisti, ki niso pijanci, ki pa tudi ne marajo hinavščine iu nočejo, da hi sc morali skrivati kakor zločinci, ako si enkrat za žele čaše piva. Najodločneje pa bodo vstajali ti-*ti, ki spoznajo škodljive posledice prohibicijc in vidijo, da je tem teže odpraviti pijančevanje, čimbolj se širi oficiclna suša^
Tedaj pride namesto prepovedi pouk in vzfro-ja do avoje prave veljave.

AD
SLOV. DELAVSKA
* I
□
PODPORNA ZVEZA
Ä
Sedež: Conemaugh, Pa.
O LAVNI U*APXIKI:
PREDSEDNIK: Ivan l^oetor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. PODPREDSEDNIK: Josip Zorko, B. F. D. 2, bo« 50, W*t Netrtos, l's. TAJNIK) B\p» Novak, tO Msia 81., Conemaugh, Pa.
POMOftNI TAJNIK: Asdrej Vidrleb, 1T0 Frsaklis Mala 8t., Coaemaugb, Pa. BLAGAJNIK: Joaip tal«, 610Š 81. Clair Ave., Cleveland, Obio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Fraak Psvlovfti«, TO Maiu 8t., Coaemaufb, Pa.
KABEOKMIKE:
1. aadtornik: Iran A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wia. 8. nadxoraikfc Nikolaj Povie, 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, Pa. S. aadcoraik: Jakob Kocjan, 1400 E. SSd 8t., Cleveland, Ohio.
udl
strad
1. porotnik: Aataa Lav ril, box 8, Yukoa, Pa. & porotnik: Fraak Bavdek, 6303 GlaeaAve., Cleveland, Ohio. 3. poretsik: Anton Welly, box B3, Superior, Pa.
VBMOVKI ZDRAVNIK: t. J. Kern, M. D., 6208 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOtin ODBOR:
Frank dkufea, 485 2nd St., Conemaugh, Ps. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Coacmaugh, Pa. Frane Koe, Conemaugh, Pa.
Mihael Flek, B. F. D. 7, b. 143 a, Johnstown, Pa. Jakob Bupert, b. 238, South Fork, Pa. Ivan Hrlbar, 709 Brood St., Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD ▼ hiši It. SO Mala St., Conemaugh, Pa.
Uraiss Olaailo: PROLETABEC, 4008 W. Slat St., Chicago, 111.
Oesjess drultva, oziroma ajih uradniki, ao uljudno proieni, pošiljati vae dopiae naravnost na glavnega tajnika in nikogar drucega. Denar na ae pošilja edino potoiu PoAtuih, Eaprcenih, nli Bančnih denarnih uakszaie, nikakor pa ne potoni privatnih tekov ua naslov Bias Novak, Conemaugh Deposit Bank v Coacmnugh, Pa.
V slučtjj, da opasijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajalka kake pomssjkljivoeti, aaj to aemudoma naananljo uradu glavnega tajnika, da ao v pri hoda je popravi.
■ v* if
SPREMEMBE PRI DRUŠTVIH S. D. P. Z. . .	f mesecu januarju 1917.
Novo pristopili ¿lami:
K društvo št. 1: Angela Birk, e. «t. 6052, Jožefins Birk, e. nt. C053 in | Anton Birk, c. št. 6054. Vai v otr. odd.
K društvu št. 11: Marko Kstsrinčič, c. ¿t. G057 in Anica Kočevsr, c. št. 6058, oba v otr. odd.
K društvu št 13: Anton Ferlin, c. št. 6065, otr. odd.
K društvu št. 14: Anton Fsrksš, c. št. 6066, Neža Crnulojrar, c. št. 6067, oba v 1. odd.
K društvu št. 15: Ivan Saftič. c. št. 6068, Jožef Chrusciel, c. št. 6069,' oba v 1 odd.	,
K društvu Št 18: Mariis Glavan, c. št. 6065, 1. odd. in Ivan Glsvsn, c. "št. 6056, otr. odd.
K društvu št. 19: Marija Zupančič, c. št. 6070, 1. odd.
K društvu št. 36: Mihael Vinski, c. št 6071, 1. odd.
K društvu št. 37: Ivan Župec, c. št. G072, otr. odd. r K društvu št. 38: Ivan Turk, c. št. 6059, 1. odd.
K društvu št. 39: Štefan Založnik, c. št 6073, Marija Založnik, c. št 6074, in Anton Jelovich, c. št. 6075, vsi v otr. odd.
K društvu št 42: Jurij Hladnik, c. št. 6077, Franc Hladnik, c. št. 6078, oba v otr. odd.	« '
K društvu št 48: Franc Stefanich. c. št. 6079. Margareta Stefanich, c. št. 6080, oba v 1. oUd., Pavlina Stefanich e. št. 6081. otr. odd. K društvu št 60: Frančiška Škerl, c. št. 8082, otr. odd. < K društvu št 61: Stanko Bodlovich, c. št 6063, 1. odd.
društvu št 84: Ivan Skok, c. št. 8770, Ivana Viher, c. št. 5771, oba t 1. odd.
/ K društvu št 71: Rudolf Ruberša. c. št. 6060, Viktor Zamnik, c. št. f/ *061, Ivan Kučič, e. št. 8062,, vsi v t. odd.
K društvu št. 76: Franc Nsgode, c. št. 6083, 4. odd. ¥ društvu št 80: Anton Mahnich, c. št. 6084, 4. odd.
K društvu št 83: Jožef Zupančič, c. št 6085, 1. odd., Marija Zupančič, c. št. 6086. 3. odd., Jožef Brenčič, c. št 6087, 4. odd.
K društvu št. 87: Franc Obid, c. št. 6088, Jošef Presto, c. št 6089, oba v 1. odd., Joicf Presto st, c. št. 6090, in Anton Komac, c. štf<6091, v 4. odd.. Mihael Jenko, c. št. 6091, 1. odd. ,
K društvu št. 91: Albin Moiina, c. št 6041, otr. odd., Ed^krd Dremelj, c. št. 6042. Franc Glicha, c. št 6043, Anton Jamnik, c. št. 6045, Ignac Glo-bokar, t. st. 6046, In foitt Jerman, c. št 6047, 1. odd.: Anton Psjk, c. št. 6044, Anton Antončič, c. št. 6048, Jožef Šume, c. št. 6049, Alojzij Gorenc. c. št. 6050, in Martin Jordan, c. št 6051, 4. odd.
Susnendirani ¿lani:
Pri društvu št. 1: Jožef Danek. c. št. 4642, Alojzij Debelak, c. št. Joseph Mihalek. c. št. 5654, Matiia Škof, c. št. 58A6, Klančar Anton, c. št 3350, Klančar Susana, c. št 8351.
Pri društvu št. 2: Andrej Lutban, c. št. 467, Jožef Rogelj, c. št. 1190, Franc Gabrovšek, c. št. 1520, Franc Urigelj, c. št. 3361, Franc Wauter, c.
E
' Švicamki zve&ui svet je koncem zadnjega tednu objavil dolgo pričakovano uaredbo o omejitvi porabe živil.
Nekolikokrat smo ¿e naglašali veliko mednarodno gospoda roko zvezo modernega aveta, ki je nujna posledica sedanje visoke tehnike v industriji m v prometu in ki postavlja vse dežele v % vzajemno odvisnost. Tudi v prejšujih časih je bi-lo tako, da je bila glede na različne potrebščini, ena dežela odkazaiia ua drugo. Občevanje, katero bi danes imenovali 11 mednarodno trgovino," je že juho staro in sega daleč nazaj pred dobo pisane zgodovine. Arheološka odkritja nam kaiejo, da je bila že v kamniti dobi v nekaterih krajih razvita inanufaktura orodja. Kjer ni kamenja, je bilo v tistih ¿asih slabo za človeka, ker je kamen najvažnejši materijal -za delovna sredstva. Toda nomadič ni človek je moral potovati za živalmi, ker je bilo meso njegova poglavitna hrana, in če te je zver-jad zatekla v kraje brez kamenja, je moral tudi tja za njo.
Potreba, največja učiteljica človeštva, je sama poskrbela, da je ie v tistih časih nastala ne-kakšna primitivna delitev dela. Kjer je bil najboljši kamen — kajti tudi med kamnom in kamnom je razlika — »e je polagoma razvilo pripro-sto rokodelstvo iu celo nekakšno rudništvo. V takih krajih živela plemena so prva opustila notna-diziralije. Ljudje ho kopali in sekali kamen In izdelovali iz njega orodje in orožje. Razume se, da so se taka plemena tekom časa najbolj izpopolnila v tem delu in izdelovala vse boljše iti finejše orodje.
To blago so potem prodajali rodovom, ki ga niso sami izdelovali. Seveda ni bilo takrat denarja; vsa trgovina je bila izmenjavanje.
Veliko bolj se jc to kupčevanjc razvil«», ko so se ljudje naučiti rafliti baker. Nastala so tedaj velika trgovska pota od vzhoda proti za padu in sle-idovi takih trgovskih potovanj se nahajajo v dokaj jasnih oblikah v starih mitologijah. Kakor orodje s* se boljinbolj izmenjavali tudi vsakovrstni produkti, zlasti ko se je z aboljšauimi delovnimi sredstvi razvilo obdelovanje zemlje in raznovrstno rokodelstvo.
Nova sredstva in novi produkti so ustvarjali nove potrebe. Dokler ni človek znal delati kruha, je izhajal brez njega; ko se ga je naučil peči, mu je postal potreben. Tako je bilo tudi z drugimi rečmi.
S tem je pa rasla tudi vzajemna odvisnost ljudi. Trgovina je najočitnejši izraz te odvisnosti. Trgovina je vseskozi socialen pojav. Karkoli poruši njene zveze, se občuti vcčaliiuanj povsod, kamor sega dotična trgovina.
Največjo revolucijo v mednarodnem prometu je pa povzročila moderna industrija. Ona je ustvarila svetovno trgovino v najpopolnejšem pomenu besede. Izkoriščanje kolonij in prevažanje njihovih produktov v preteklih časih je bilo velikansko v primeri z dobo pred odkritjem novih velikih morskih potov; a vendar je bilo malenkost-no v primeri s sedanjo trgovino, kateri služijo v.sa moderna prometna sredstva od paniika do brezžičnega brzojava.	•
Delitev dela ne obstoja le med osebami iu razredi, ampak tudi med deželami. In najbolj dovršena delitev dela povzroča tudi največjo vzajemno odvisnost. Visoko industrijalne dežele *o odkazane ua agrikulturue, da se morejo preživljati; te pa morajo od njih dobivati delovna sredstva, da morejo čim uspešneje obdelovati zemljo in zalagati prve s svojimi produkti. Industrija po-
trebuje turov in, premoga, mineralnega olja; od-kazana je ua kraje, kjer je dovolj' takih snovi. Vsa zemlja je prepletena z velikansko mrežo, iu če se ta kje pretrga* da uhajujo potrebščiue sko-zi luknjo, se morti to občutiti povsod.
Sedanja vojna ni razkrila te resnice. Sociologi in nacionalni, ekonomi« so jo poznali tudi v miru. Ampak še nikdar se ni kazala tafcn očitno vsemu svetu, kakor haš sedaj.
Vojskuje se pač preeejšnjc število drŽav; vendar je pa še dober kos svet» nevtralnega. Toda vojno in njene posledice občutijo vsi, prav vsi, in sicer občutijo najbolj njene gospodarske posledice.
C'e je bila katera dežela doslej res nevtralna, je bila pač ftvica. Njej se mora priznati, da se je po najboljših močeh trudila, da se ue postavi ue na eno ne na drugo stran. Z mobilizacijo svoje armade je prevzela velikanske žrtve, da obrani svojo nevtralnost.
Toda žalostnih posledic vojne se tudi ona ne more ubraniti ,in sedaj izdaja za porabo živil odredbe, kakršne veljajo v vojskujočih se deželah.
Švica bo imela dva postna dneva na teden. Dežela, ki je glasovita zaradi svoje živine, mora svojemu prebivalstvu ukazovati, da naj dvakrat' na teden ne uživa nikakršnega mesa. Izhajati mora brez tepene smetane; a njena produkcija mleka in mlečnih izdelkov, je bila tako glasovita. da so se mlekarstva in pristave p« vsej Kvropl imenovale "iviearije." Zelo omejiti se mora tudi poraba jajc.
Odredba določa, da se dva dni na teden v hotelih, rcstavraeijah in privatnih domačijan ne sme dajati goveje, koštrunove, telečje ali konjsko meso na mizo. Pač pa se smejo v restavracijah prodajati jedila iz možganov, jeter, obisti, pluč in srca.
Zaloga jajc in rib je v Švici neznatna in privatne rodbine sc pozivajo, da bi se ravnale po odredbah, ki bodo izdane za javne postiinc. Za en obed se sme pidati gostu le ena mesna in ena jajčna jed, nekatere jajčne jedi pa štejejo za mesne. Kantonalni uradi imajo pravico dovoliti izjeme za slavnostne slučaje.
Da se more varčevati z zalogo mleka, je v vseli vitih institucijah, kavarnah, slaščičarnah, gostilnah itd. prepovedana prodaja tcpcnc smetane. Nadalje je prepovedano dajati s kavo ali čajem več kakor petnajst gramov sladkorja. Rabiti jajca za izdelovanje slaščic ji* tudi prepovedano.
Torej vse tako, kakor da je dežela sama v vojni. In vendar je Švica pofx>lnonia nedolžna. Trudila se je celo, da bi po svojih močeh vojskujočim se državam pomagala, kjer ni bila njena Hevtral-uost nič prizadeta. Sprejemala jc ranjene vojake ene in druge stranke v svoja zdravilišča; njeni zdravniki so jih zdravili, njene strežajke so jim stregle. i| A ■ , , k
A pomanjkanje, ki ui daleč od stradanja, je njena nagrada! '
» .	9	a •	•	m
Švica ima za sedanjo vojno nesrečno geogra-tVno lego. Kakor pečina v razburkanem morju leži sredi vojnih viharjev. Na vse strani meji z vojskujočimi se deželami. To vpliva še posebno ncu godno ua njene domače razmere. Na drugi strani ji je položaj nekoliko omiljen s tem, da ima na Francoskem gotove pravice v morskem pristanišču (.'ette in odprto železniško zvezo. Toda ta privilegij je kakor kaplja v morje in navedena na-(Konec na 8. strani.)
či že z zračnim tlakom vsako živo bitje.
Kakšno uboge šlete so bili ft<? \ perzijski ali rhuski \ otoki, ki st» streljali s svojimi "fičafaji" kakšnih sto metrov daleč, pa so mislili, bogvekaj da je toj ve se napredek človeštva po ničemer ne spozna, tedaj za hvalabogu vsaj Kruppov i možna rji dokazujejo.
Dosedanji socialistični žutpan v Two Harbors, Minn Krnest G. Strand, je odstopil, ker jc bil izvoljen v državno legkdaturo in hoče tin izvrševati svoj mandat. Županstvo ostane kljub temu v socialističnih rokah; na njegovo mesto je občinski svet izvolil sodni ga Carl E. Bergrena, ki je po poklicu fotograf in jc bil že leta 1911. izvoljen v mestni svet. To mesto je pozneje opustil, ko je bil izvoljen za okrajnega komisarja.
Državni odsek je zavrnil prošnjo mehiške vlade, da bi smel general Murgia, poveljnik Carranzo-ve armade v severni Meliiki i m por-tirati iz Združenih držav dva mi-ljoua strelnih nabojev. Državni ¡tajnik ni navedel vzroka, zakaj je odrekel prošnjo, misli'se pa, da ne bo ameriška vlada dovolila izvoza streliva in orožja v Mehiko, dokler ne bo na jasnem, da li je | Carrauza pod vplivom Nemčije a-li ne.
FINANČNO POROČILO S. D. P. Z. aa mesec januar 1817.
4561; Marija, Franc, Anton in Marijs Urbsnčič, c. št 4723, 4151, 5329, 6772. Pri društvu št 89: Franc Kolar, c. št 6970; Ivsn Poaenel, c. št. 5966.
Zopet sprejetii
Društvo št. 25: Franc Žontar, c. št 44$1. Društvo št. 30: Pavel Podbcvšek, c. št. 2911. Ddruštvo št. 40: Jakob Likar, c. št 3$96. . Društvo št. 48: Martin Jurksš. c. št. 3463.
Društvo št 49: Ana Košir. c. št. 2074; Mariia Polončič, c. št. 2973. Društvo št. 50: Ivan Hrovat, c. št 2100; Ivsn Wozel, c. št. 501.
SMRTNA KAZEN.
(Konec s 4. strani.)
Zdelo bi se neverjetno, da je tak.t kričeča zmota mogoča. Toda /godilo se je. In okrajni glavar jc izobražen mož. jnrist iu ima ne-
prenehoma opraviti z ljudmi. Kaj Druitvo it Vi: Anton Logar, c^št 2144; Frsnc Brinovec, c. št. 5225. j jc šele z drugimi pričam: mogoče!
Društvo št. 54: Ivan Meden, c. át 4690.
Društvo št. 56: Kristina Lenarčič, c. št. 3372; Frsnčišks Zepuhar, c
št. 3376; Alojzij Kaušek, c. št. 3643; Ivan Gračner, c. št. 3818; Jožef To-mažin, c. št. 3955; Ivsn Jsger, c. št. 4024; Jožef Sescnko. c. št. 4637; Frsnc 2»87.	,
Turk c it 63	t • 4» Društvo štev. 59: Ivsn Zdolsek. c. št. 4125.
Pri društvu št. 3: Franc Choo. c. št. 5057; Ivan Jurinič, c. št. 5270;! Društvo št. 61: Psjo Kstetič. c. št. 3064; Stojko Jurkovič. c. št. 4764;
Anton Količ, c. št 5271; Martin Ludban. c. št. 5038; Matijs Pslčič. c. St R°*; Majdsk, c. št. 4009.
. 5657; Aleks. Zsbrtc, c. št. 4845; Jožef Urbss, c. ' Društvo št. 62: Ksti Pire, c. št 5023;
Ans Zskrsjšek, c. št. 3015; Msrijs Stare, c. št. 3816; Agnes Žagar, c. št. 3207.
Črtasi:	*
Pri društvu št. 1: Jožef Končsr, c. št. 5546. Pri društvu št. 3: Jožef Urbss, c. št. 989. Pri društvu št. 5:: Frsnc Kumerdaj, c. št. 5790.
Pri društvu št. 10: Frsnc Belic, c. št. 5307; Jožef Simončič, C. št.513. Jri druStvu št. 41: Anton Mufko, c. št. 6824. Pri društvu št. 49: Frsnčišks Kocisn. c. št 2164. Pri društvu it. 56: Marijs Ksšček, c. št. 2951.	•
Pri društvu št. 59: Jožef Rohten. c. št. 4492. Pri društvu št. 68: Jurij Msckovjsk, c. št. 3645. Pri društvu št 70: Alojzljs Prah. c. št. 3493; Michsel Drsgič,, c. Pri društvu št. 88: Ivsn Mrzel. c. it. 2053; Milks Mrzel. c. št. 2562; it. 5731. Anton PrijsteU, c. št. 2889; Ivsn Strmole, c. št. 1329.	j p^ društvu tt. 85: Florijsn Fertinsč, c. št. 6926.
Pri društvu št. 89: Ignac Flus, c. št. 5806.	laobšesi:
Pri društvu št. 47: Jožef Kumar, c. št. 6323.	, Pri dniAtvu *t. 5: Msrijs Ssbodin. c. št 3826; Michsol Ssbodin, c.
Pri društvu št. 49: Msrijs Pspež, c. št. 3499; Marija Blatnik, c. št. 3494; gt 3Qa8
Pri društvu št. 8: Ivsn Tomšič, c. 5176. Pri društvu št. 59: Gregor Vlshinjs, c. št 2789.
Ofetoolli aoi
Pri društvu št. 2: Franc Ključevšek. c. »t 181; Martin Ključevšek,
4635; Jožef Turk, c. št št 989.
Pri društvu št. 5: Mihael Cinžer, c. št. 4744; Mihael Tamšck. c. št 5661; Jožef Setinšek, c. št. 3418.
Pri društvu št. 12: Lovrenc Sain, c. št. 1516. Pri društvu št. 15: Anton Msrinčič, c. Št. 5590. Pri društvu št. 22: Ivsn Žonts, c. št. 3702. Pri društvu št. 25: Jskob Mivšek, c. št 4518.
Pri društvu št. 26: Anton Logsr, c. št. 751; Marijs Jurich, c. št. 5552. j Pri društvu št. 27: Jožef Moloh, c. št. 1006.
Pri društvu št 29: Boštjan Trček, c. št. 205; Anton Mezek, c. št. 850; Anton Luštrsk, c. št. 1023.
Pri društvu št. 31: Jožef Aristovnik, c. št. 6779.
i.
Ana Gllvar, e. št. 4309; Marijs Rsngut. c. št. 3496; Msrijs Prhne, c. št. 207 Pri druitvu št. 60: Ivan Widmar, c. št. 2132; Jakob Gärtner, c. št. 2478. Pri druitvu it. 51: Alojzij Vslenčič, c. št.-1226; Deželsn Frsnc, c. št. 1266; Anton 8eme, c. «t. 1886; Ksrol Škufcs. c. št. 2427; Ivin Prudič, c. št. 4046; Albert Msrinčič, e. št. 4626; Mihael Telič, c. št. 4543; Andrej Jalovec.
c. it 49591 Franc Zgonc, c. št. 4721; Jošef Hribar, c. št. 6304; Anton Rugelj, f•	^^ ^ 3; ^ c 75>
Tukaj je bil obtožence oproščen, a v najhušcni slučaju bi bil mogel dobiti par ti ni zapora ali neznatno globo. Atn|>ak v drugih slučajih je od take-zmote v pričevanju lahko odvisno življenje človeka.
Zgodilo se je že. da se je priča po dolgem času, po letih spomnil na kakšno okolščino, ki mu nikdar ni prišla v spomin ,ko je stal preti sodiščem. Žalostno je, če je človek vsled take zmote sploh obsojen; ampak če jc v zaporu, se krivica še vsaj deloma lahko popravi. Ampak če je usmrčett, mu uoliena sila ne vrne po krivem ugrabljenega življenja.
('e ne bi ,bilo drugih raalogov zoper smrtno kazen, bi ta več kakor zadostoval. Pa jih je še na kupe, in vsi dokazujejo, da je smrtna kazen le ostanek barbarizma, ki sramoti našo kulturo.
247.31 76.46 102.84 86.31 141.00
17.42 76.78 36.90 61.31 79.98!
130.581 24.541 136.91 i 78.12' 98.25; 29.711 16.17
34.43 14.64 33.88
412.78
37.32
95.68
176.12 48.18
59.481
68.89
• «j • •
4.63 28.54 76.50 94.58 91.41
99.11 74.21
87.98 72.67 46.76
116.79 92.26
' 24.03
48.14
15.12 32.34 68.21
103.02
245.76 16.87 29.80 23.76 23.78 181.21 32.58 36.89
76.69
95.15 58.62 98.40 21.31
119.22 8.55 42.28
52.64 ,70.84 64.78 63.46 38.14 45.00
33.99 40.0« 16.18
35.00 31.00 16.00 58.60 87.00 89.00
127.00
12*8.00 20.00
30.00 11.00 147.00
18.00 44.00 48.00 47.00 118.00
s&oo
IT.* 1100
64W 33.00 45.60
87.00 31.00 32.00 49.60 18.00 33.00 43.00
10100 26.0« 24.01
21.00 182.00 28.00
' '57.OO
c. it. 1717.	»
Pri društvu št. 56: Jošef CernkoviČ, c. št. 5044; Frančiška Urbsa, c. št. 3289.
Pri društvu št. 59: Jožef Smodič, c. št. 2962. Pri društvu it. 60: Ivsn Lsšnsk, c. št. 5119.
Pri druitvu št 61: Msrtin Sksls, c. št. 3859; Alojzij 8midt, c. št. 3tffo; Anton Hodujsc, c. št. 4483; Mihael Siler, c. št 4616; Moiais Vidovich, c. št. 6487.
Pri društvu št 62: Ans Prmozsr, c. št. 3967; Msrijs Hrovstln. e. št 4712; Frsnčišks Petrcs, c. št. 8193; Jožefa Hribar, c. št 4428; Msrijs Ko-rimšek. c. it. 3016; Msrijs Ksdunc, c. it. 2796; Frsnčišks Umetič. c. št. 6848} Rezalija Gsjšek, c. it. 3966; Elizsbets Kišur, c. št. 4828; Msrija Ouatinčič,, e. it 4816; Ivsns Travniksr, c. it 4042.
Pri druitvu M. 72: Simon Jahnieki, e. it 8869.	1
Pri druitvu it. 811 Peter Petrovčič, c. it. 6681; Antor Urbsnčič, c. št.
Pri druitvu št.	13:	Ivsn Englič, c. št. 811.
Pri'društvu it.	25:	Msrijs Lebsr, c. št. 2617.
Pri društvu št.	35:	Frsnc in Els Justin, c. št. 1166 in 2630; Štefan Dolgan, c. št. 1883.
Pri društvu št.	63:	Simon in Jakob Rozman, c. št. 5530 in 5622.
Umrli sot	.
Pri društvu št. 1: Martin Zupančič, c. št. 1487, tsvsrovsn as $600.00. Pri društvu št. 3: Frane fcagsr, c. it. 86. zavsrovsn ts $600.00. Pri društvu it. 80: Alojaij Lek*e, c. št. 1406, zsvsrovsn «s $500.00. Pri druitvu št. 47: Ans RlbsriČ, e. št, 3647, asvsrovsns as $500.00, Pri društvu it. 49: Joiefs Simončič, c. lit. 2079, zsvsrovsns is $600.00. Pri društvu it. 871 Ivsn Obid, c. it. 6961, asvsrovsn zs $100.00.
Btsi Novak,
tajnik S. D. P. Z.
'Kaj je tehnika v sedanji vojni, kažejo sila poučno "glasoviti" Kruppovi 42 centimetrski tnožnar-ji. (Iranata, ki jo izpljune tako žrelo, tehta 500 kjjogramov, sfrei do 8000 metrov visoko iu odleti lahko 18 kilometrov daleč. Pomen teh številk si je treba oredstaviti. Z ljubljanskega Uradu bi lahko streljal v Kranj!
Seveda je treba nekoliko sile, da se dosežejo taki učinki. Kksplo-zija, ki ustvari začetno hitrost \ me*ec take strele, je enaka 70 miljonom konjskih sil. Sila izstrelka tičin-kuje na 300 metrov obsega iu uni i
Skupaj......!$6,4«1.66$2,78«.f0
U. N. Bank... 10.16 ..,. A Upravni atr. .. ..I........
Vsega skupsj.. .I$6,471.701$3,42M4
Opombs: Od druitev brea nsvedan* svote vpis č i Is ao priapevki doili v ** urad po 31. jsnusrju. \
•Svota vplačila snači prisp«*** u mes. december 1916.
••Svots vplsčils znsči pn»!*^ W >*ec november in decembar lr^-•••8vota vplsčils «nsči prljjj^« »s mesec december 101« »» j*nttar
BLAS NOVAK, tsjnik.

Siran/ia
>1111111 lOOIMIIMBOBBttti
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE.
v nedeljo, dne 97. maj«; "Socialiitifina stranka in mastna uprava."
Ta predavanja bo obdržaval »od. Mart Petrovich in ee bodo vr-lila v klubovih prostorih, na 5607 ¡St. Clair Ave. Ñamen teh preda-Ravnokar je icila strankina vanj je, podučiti slovenske delav-platforma (načelna ixjava) in ee v Clevelandu, kolikor mogo-program ca 1. 1916/ Ta if java bo 0 programu in ciljih Ide. stran-veljavna sedaj nadaljna itiri leta ¿n o nalogah polltičnj organi* in bo vodilo naše agitacija m pro-lMCije.
blagajnik John Bomba«; nadzorni odborniki Mike Pe* j«k, Jolnj Hribar, Josip BečaJ.
Seje ae vrle vat ko tretjo nedeljo v mesecu v novi dvorani. Val eodrugi ao vabljeni ,Ca ae redno udeležujejo teh sej, ker bodo le
Dvon|; V nobenem iocialiati-Čnem programu nI rečeno, da so-eialist ne sme verjeti v Boga. To Je privatna atvar; in to je v programu čisto odkritosrčno povedano. Socializem ae ne ptČi a transcendentalnimi rečmif ampak a tem
V
tedaj uspešne, če bomo redno «a svetom. Če bi danea zmagal aocia
hajall vanje in vsi sodelovali pri poavetovanju in *>ri sklepih. H tem
licem, bi bila vsaka vera uvobo-j dna. Ampak vlade si ne bi amela
nájbolje opravljamo delo ca oirvo« prilaščati nobena. To je razlika.
boditev delavstva izpod kapltali-
pagande. Treba je torej, da jo po-, p0 predavanju bo vedno »ledi-1«ulnoatl. Klub dobro napre-zna in ratumeVeak aktiven čla» \g splošna diakucija in se bodo da- duje. Poprimimo se vsi dela, da bo
J. S. Z.
. Ker je količina omejena ti-akalo se je je samo S000 — naj klubi aeiejo takoj po njej, da ne bo prepozno.
Cene ao sledeče: 50 iftiaav 40c, IjO iitiaov 75c, 200 istisov $1.50. Poštnina prosta.
Naroča ae pri tajništvu J. 8. Z., 803 W. Madison St., Chieafo.
Tajništvo J. 8. Z.
jali odgovori na morebitna rpra-!naPr*dek še boljši!
Šanja.
Vsi rojaki v Clevelandu se va-! hijo, da se udeleže tega predava-, nja. Matt Petrovicli, tajnik. I
8 socialistički mposdravom Prank Likar, tajnik.
-
Chicago, HI. Zadnjo nedeljo je bilo v dvorani S.N.PJ. drugo predavanje, ki ga je priredil'Jugoslovanski socialistični klub štev. 1. v tekoči seconi. Predaval je sodrug Kristan o predmetu "Konec sveta" In cnat-na udeležba je pokazala, da narašča pied tukajšninii rojaki zanimanje za znanstvena vprašanja. Tretje predavanje priredi klub
v nedeljo 85. marca,
ob pol treh popoldne v dvorani N. P. J., 2657 So. Lawndale Ave.j
Kenoeha, Wic.
Vsem Jugoslovanom v Kenoahi Pittsbur^h, Pa. » naznanja, da bo dne 4. marca
Jugoslovanski socialistični klub ob,9 dopoldne v fihlto Hali šesta-It. lil ,1 S Z. V 1'itt.slnirghu, Pa., n V9eh delavskih m podpornih priredi dne 11. marca ob 7 zvečer v Park Theater na 4«. In Butler s.
javen »hod,
na katerem govori sodrug S. Mi-
gradnje Na-
organicacij zaradi rodnega Doma.
Vse sodruge vabim, naj se udeleže tega sestanka, kjer se bo volil odbor. Tukaj bo vsakdo imel priliko, da izrazi svoje mnenje in loaavljevi. a predmetu: "Bodočij(ja prizmo tako do najboljših evropski mir in jugoslovansko ^lepov.
vprašanje ".Nadalje govnrt sodrug Torej na «videnje 4. marca! Lucič o programu stranke.	j	pau| Jurfa.
Vse Slovence in druge Jugoslo
Frank Magajna, Bmithfield; —
Dnevnik je "New Yorker Volkszeitung", 15 Spruce St., New York City. — Tednik: "Vor-| waerts", 530 Cheanilt 8t., Milwaukee, WU. — ali pa "Arbeiter Zeitung", 940 Chouteau Ave., St. I Louis, Mo.	* L
BAD BI IZVEDEL
za naalog Charlie Zalezina. Nek-| daj je bival na Sublet, Wyo. in pozneje v Alta, Utah. Zelo bi rad cvedel, kje je aedaj. Morda kdo zna ca nji ga, ali pa naj se sam o-glaai.
John Jamšek, Box 126
j	Sublet, Wyo. J
SMRTNA KOSA.
■a Slovenca
ta IM» leiT }0 »Mt«j gotov. VpnUojU tate«» lokorDurJ»
sanj. dobit« v» tattoo J. Ako sa ao Dim», pinto MU.
it navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, kfd« vita da*Ico In influence Da setavtte ta kaftalj In da aplolno odpomorete boltzni.
^ MWL'jiñ
_i±

Oil
(aeveeovo(Mh«r<l
tke on«) )odaiu»t uauaoot sa taiefi* tov boloéla, kl at-.t»n*)u Voted p#0-hlodo, levmatltoia la vaetja. Cobo: » lo Mooutov
SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS
(BEVKROV BALZAM SA PLJUČA).
• Otroci, kakor tudi odraščenl smejo vihrati to tdravllo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote- Rabite je proti kaliju, prehladu, hripavotti. pri na-dlfterlčiio bolnem vratu, proti bronhialnem kaliju, krčevitem kaliju in kaliju »ploh. kakor tudi pri influanci.
Cena: 25 in SO centov.
Vpralojto aa Bovorova fdravllo v vali lokoraL Itocalto ao »oaojodb, • «am Sa vodno lohtovoio prlttna Sovotova tdravlla. Ako JU) ao movoto dobiti v va« lokami, jih aaief ito noravaoat od
W. F. SEVERA CO., C«Ur Rápida, Iowa
vane vljudno vabimo, da se udeleže tega shoda brez obzira na apol.
Loti is Suc, tajnik kluba.
Pittsburgh, Pa.
Jugoslovansko .soeialističrvo taj-
Predaval bo sodrug Ktbin Kri- !,»**ko	Prirwil n"»«™
stan 6 predmetu	' ' i sledeče shode:	/
Življenje .veta.	, ^"fjfr 11 1 N * Pm"bur**
771 ^	<»b 2 .popoldne. .
Prirejajoči klub upa, da bo u- Vnedeljo, 11.: Pittsburgh, But-delala le številnejša. kakor na ltf ob ? zadnjem predavanju ki ne rtče y torek R1!sworth> Pa.f oh drugega cadoAčenja, kakor spo 7 zve-er
znanje, da je s tem delom ostre-| v	15.: Large, Pa. ob 7
Kakor ^iam brcojavljajo i« New I Yorka, je 25. febr. tam umrla I gospa Sakaerjeva, rojena Brajar,j<
• L«rmrrMyn ivrln iataliM <4ntaaa \'arn-'!
NAZNANILO.
Pueblo, Colo. ___________
Sodnigom Jugoslovan>tkega So-[soproga icdajatelja "Olasa Naro cialističnega Kluba Stev. 132 v Pu- da'> Frank Sakaerja. Mmrt je na-eblo, Colo. se tem potom nacnanja, »topila po operaciji slepičevega da se pričenAi s 1. marcem (19J7.) vnetja. Pokojnica je bna blaga že-obdržavajo klubove redne seje . na in dobro znana v krogih atne-vsako prvo nedeljo v mesecu ob j riških rojakov, pol osmih cvačer, v mali Hoitcovi	^¡tttj' —
dvorani na 215 K. Northern A ve, Besemer.
Vabijo ae torej sodrugi kot o-stalo občinstvo, ki se zanima
leno Čim ftiritamu krogu tukaj-Snjih rojakov. Opacili smo tudi lepo Itevilo zunanjih sodrugov in veselilo na* bo, če jih vidimo zo-^et.
Predavanje je javno in brezplačno. Vsakdo je povabljen in , dobro došel. Hodrugi in rojaki »o le tiaproleni, da pridejo po možnosti praVovaMio, ker se v razmeroma muli dvorani poslušalci s po-zpejiim ^lihajanjetu motijo.jKdor je l)il z dosedanjimi preffvanii zadovoljen, naj pripelje prihod , hjjč se svoje prijatelje.
«¿Ml	jf*« Truger, »gjnik.
■ : ;
J JU00Sti)1?4NSKni 800IALI ST 1ČKIM 'KLUBOM V ZAPAD Nt '«NNiTLVANUt
ÚVJ
30
zvečer.
V	petek 16.: MeKees Rocks, Pa., o4) 7 »večer.
V	nedeljo, 18.: E. Pittsburgh, Pa., ob 2. popoldne.
Vnedeljo, 18.: Me Keesport, Pa., oh 7 zvečer.
V	torek, 20,; Primrose, Pa., ob
zvečer.,	( ,
V	soboto, 24.: New Brighton, Pa., ob 7 zvcfer.
V	nedeljo, 25.: Woodland, P»., ob 2 popoldne.	1 r. 4
V	nedeljo 25 : Anibrklge, Pa.,' ob 7 zvečer.
Na t^h shodih govori sodrug 8. Miiosavljevic bi Bridireport, Cdniu 0 predmetu; "Bodoet evropski mir in jugoslovansko vpraianje".
Pred kratkim smo poročali, da je bil kaznjenec Jesae Pomeroy v Bostonu 40 let v samotnem zapo-cajru. Zdaj poročajo, da mu je gu-soeiallatično misel in delavski na- verner potom milosti izpremenil predek,«da naj se istih v obilnem samotni v navaden zapor. Ko mu številu udeležijo.	;je jetnilki načelnik Nathan P.
........

.......
Chas. Pogorelee, tajnik.
Allen to naanatül, je Pomeroy izjavil, da ne mara nobene iapre-menibe; upal je, da bo pomilo-l?en, to se pravi izpulčen, a Če se mu to ne dovoli, ostane rajii le alje tam, kjer je t)ll Štirideset
et.

Of
Herminie,.fPa. •i. Nas klub je na svoji zadnji seji skleni^ da pozove vse socialistične klube v tej okolici, naj podajo v "Proletarcu" ali pa naravnost tajniku našega kluba svoje mnenje o letošnjem praznovanju prvega raajnika.
Po naAem mnenju bi bilo dobro prirediti v eni ali drugi naselbini skupno praznovanje. Zato bi bilo treba, da se sporazumemo, kje naj se priredi. Nam je vseeno, ali se nam pridružijo drugi klubi in pridejo v Herminie, ali se pa hrbere drug kraj, kjer se snidemo vsi.

I	>:Pittabui*h, pa.1)U,
Klub št. 1U1 J. S. Z. v PitUbnr-ghii naznaniš vsem sodrugout, da so klubove seje vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Kranjsko-Slovens^em Domu But
na 57. in
utler St.
Louis Hue, tajnik.
Reading, Pa
Jugoslovuuski socialistični kkib at. 155 ima svojo prihodnjo sejo v nedeljo, dne 4. muren ob 5 popoldne na 143 Uiver 8t. Vse člane, kluba uljudno vabim, naj se za nesljivo tideleže te seje in pripelje
Le na tem nam je ležeče,, da se! jo tndi druge rojake s seboj. Klub priredi v naselbini, kjer je priča ' poziva vse slovenske oetavee, naj
kovati Čim večjo udeležbo ih čim dostojnejle praznovanje.
Na vsak način bi bila skupna proslava boljša, kakor če postopa vsak klub na svojo roko.
i> se sporazumemo zaradi kraja, je treba le sestaviti program. In potem bi bilo tudi dobro, da bi dobili dobrega govornika, kar bi se tudi s skupno prireditvijo lože doseglo.
Ca se takoj dogovorimo, imamo lahko lepo psaznovanje delavskega praznika in ne bodo mogli nasprotniki govoriti ,da hodi le par postopačev semintja, ker se jim ne ljubi delati. Ampak treba se je lotiti dela takoj, ker mim sicer čas preteče, preden kaj opravimo.
V tem zrnislu pričakujemo predloge okoliftnih klubom.
Wava prvemu majniku!
Živio mednarodni vmcialkein!
Frank Kadovnik, tajnik kluba It.' 69.
Cleveland, O.
Slovenski socialistični klub it. TJ, je sklenil prirediti letoAnjo zimo več predavanj, katera bi morala zanimati vsakega delavca. Ta predavanja se bodo vrlila en-krat na mesec za dobo 6 mesecev in sicer:
v nedeljo, dne 25. marca : "Kale politične stranke," v nedeljo, 22. aprila: "haloge delavske politične orga-nisaeiie.''
pristopijo, da se bomo sftupno borili za sboljlanje delavskega položaja, katerega ne bomo nikdar
doživeli, če bomo držali roke križem in čakali, kaj da pride. Sedanji časi lahko odpro delavcem oči in jim pokažejo, kaklno napako so storili, ko so meseca novembra glasovali za kapitalistične stranke. Na eni strani imamo vojno nevarnost, na drugi pa draginjo; marsikomu je sedaj že žal, da nI v jeseni volil socialistov. Ampak obžalovanje sedaj nVč ne pomaga. Treba se je pripraviti za bodoč-nost In v prvi vrsti je v ta namen treba organizacije. , Dne 11. aprila bodo dve leti,kar se je tukaj ustanovil socialistični kl\ib Poživimo ga in napravimo iz njega močno četo v boju za delavsko osvoboditev, pa ne bo v bodoče treba kesanja zaradi neprevidnosti pri volitvah.
Na svidenje torej v fflm večjem številu dne 4. marca o?> 5 popoldne.
P. Kočevar,J _ tajnik kluba »t. 155.
John»town, Pa.
Na zadnji redni glavni seji Jugoslovanskega socialističnega kluba št. «5 so bili za leto 1917 izvoljeni sledeči klubovi uradniki:
Tajnik Frank Likar, 812 Cheatl nut St.,'Johnstown, Pa.;
zapisnikar in organizator Matt Oabrenja j
' Chiaholm, Minn.
Jugad, soc. klub It. 22 ima avo-jo redno se jo v nedeljo 11. ma ob 8 tveler v klubskih proetorib 212 Poplar St. Vsi sodrugi se po-¡ —
civajó, da se seje polnoltevilno u-i: Kaznjeriíevii iejaía jé racumlji-deleüe. Vsak Man naj gleda, da tá. Iz nje ¿dmeva tmrtest proti pr i peí Je vüaj po eiiega no Vega ílá-'mll^H, ki ni rtikakrlná mikisT. Ce na s sebo, da pMnotfmo svojo!^	prrtedel ititlíleae* yCt v
bojno ceto. '	^ [ '' f^motném tapom, teadj je to veí
!
I«;
if.
M.	« vsak greh.
tajnik	a^USno kaznijo se mu je
nt _^imrrrj-	^^ ^ ^jatro-
LT^TNtCA UltEb^I^tV^.ifa Maketi ti^ bi smeta biti nečlo-
m -'	Mi In ker se mu je zfcodila
Bodrug v Clevelandu: Anatole	krivica, ni šlo sedaj ¿a to, da se
Pranee je res slaven plAatelj !Vi Si	nnt fimleli milost, ampak da se po-
cer po pravici slaven. Kljub temn	pravi krivic«. Vpraianje je lc to:
je socialist, dariruvnahi butf.vaz	Ali je mol danes fctfrtiv a4i ni? <> no časrtpiSje rado utajilo to resnični, tedaj spada v umobolnico; če
n». (> ste čitali, da ima «impatije	je, tedaj bi morala drtrfba svojim
za socializem, je to netočno. Imeti	justičnkn napravam vsaj sama to-
simpatije za soeializam tn bitf so-	IVko zaupati, da bi ga smstrala po
clalist je razlika.
R. M.: Predsednik Zedinjenih drla v ima 75.000 dolarjev letne plače.
M. 6.: Avstro-ogisks armada i-ma vseskozi nemško komando. M a djarska opozicija se pač že davno bojuje proti temu ni pa dosegla uspehe- Njena zahteva je razdeli tev armade v posebno avstrijsko
40 letih jetniške vzgoje za popravljenega. !n tedaj mu gre svoboda.
Ker mu je me dajo, hoče o-stati kot liv protest v svoji klet-ki. In po tem bi bilo skoraj soditi, da jc pri cdravi pameti.
Akeijonami železniške družbo Erie so dobili ca december 1,341.-iu posebno ogrsko. Za zmlnjc nd377 dolarjev dividend, ca zndnjc-zahtevajo le mudjarskega službe- «s pol leta skupaj pa 8,^18.342 nega jezika, ampak tudi ogrske dolarjev, zastave, ogrske grbe», sploh v vsem
ogrski značaj.
Madjarski slnžlieni jezik je vpeljan le pri (»grškem domobraustvu (honved ); pri hrvaškem domo-branstvu, ki tvori poseben distrikt odrskega, je uveden hrvaški aluž-beni jezik.
Pri avstrijskem domohranatvu je shilbeni jeaik povsod nemški. Tako cvana "Regiment isprache" ni službeni jezik, ampak le jccik večine moštva pri dotičnem polku. Tako je pri 17. slovenščina polkovni jezik ;• uradu je se pa le nemlko. x
A. B. 0.: Državni tajnik tdru-ženih držav opravlja tiste posle, ki jih ima v AvetHji minister ca zunanje zadeve. Vse zvece z zunanjimi deželami gredo akoci njego ve roke potoni ameriških diplo-matični hzastopnikov.
Rudar: Socializem ne zahteva, da se odpravi privatna lastnina sploh. Le sredstva za proizvajanje, razpečevanje in promet hoče vceti k privatnih rok In jih -«praviti v last organizirane države.Ti-sti, ki mislijo, da bodo vsake hlače, ki jih bo človek rabil, nekako komisne, imajo popolnoma napačne pojme o socializmu, ("'isto resnično je, da bo privatne lastnine v socialistk"»ni drirohi več kakor sedaj, ampak lastnina ca ulitek, ne pa take, ki se lahko rabi ca ic-koriWanj* drugih ljudi.
čevn lopata ske krone.
vei vredna ml cesar-
PORABA KROMPIRJA
Po Flauryjavl statistiki rodi tamlja vaako leto poldrugo mlljardo hektolitrov krompirja, ki sa vaa porabi. Kar sa ttta porabe krompirja, je prva Irska; na Irskem sne vsaka oseba na let-to poprečno 1467 funtov krompirja, ali okrogla pol kilograma na dan. Ircu sledi Nemec s 1300 funti. Isratunali so, da porabi Nemčija sama četrtino vsega krompirja letnega pridelka. Ostanek se poratdell na posamezne dežele sledeče: Nisosemska porabi sa osebo 840, Švica in Norveška 740, Francija 700, Avstrija 663, Kanada 660, Anglija 288 In Italija 48 funtov krompirja.
3ti
Rasilrlte tvoje rnanjel Poučite se o soeialicaa! Razvedrite ti 4uha! <'Prolotar*c" ima v ovoji kajižovoi salogi sledeče kajige la broAere. Pošljite aaroéiio le dtoeo: x
MakJum Oorkt: Mati, mehka vesba ............................«...¡......91 oo
Upton Btaclair (potlov. Jos. Savertaik ia Iv. Kaker): OinageL Povest
is cklcaAklk klavnic ................
Carleo Ferrt: Soclaliten ia moderna veda
Proletaria» . . . . . . .•...........•..»....*/..•••.•«•.•.•• *i>*...».
Btbln Kriataa: Nevarni sedaUsem
Kdo nalčaje proizvajanje v malem ................................
»ocialltem . . . . . ...•.........•..».*•••••»•«•••••••..••.....*•..*.
Bodallttlčna kajiiaica. 2 cvetka la "Ntia bogatstva'*B
K ipltaUatlCal rasred .........
Vojna la aodjalna demokracija .
Prof. Wakrmund (potlov. A Kristan): KatoliAko svetovno aaalraaje ia ivebodua tntnoet . mm
O konsuranlh dr uit vih..........................................
Zadruina prodajalna aU kontum ..................................
Katollika cerkev la todalltea ....................................
Spoved pepela Alektaadra ........................................
ao »It5 vte t« kajige iá broláTe polijemo pótalas protto.(t
,'j rUOLETARBtí ^tHvU^V^iA Af > .^oiaaiH ti'i i ■ • •	. i.u-	tu.A
4001 W Slet BU	CHIOAOO, IU4NOia.,
4	' I"»	I »* ■ t ■ ...» .... » - t- , -
............
..............................
•7B JO .10 .10 .10 40 .10 .1C .16
.26
.10 .06 .10 .10
I. ,8 lia .í¿ - .hMj'.lof oHceJR ti) Ji 5
Na|vftji slovenska zUUrska tr««vlRi •«
tTVJULrtfl A
,
FRANK ¿ERNE
6033 St. Clair A ve., : Cleveland, Oliio 0
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstniee, medaljonike, itd. Popravljamo ure po nitki ceni.
Podružnica ColumbU Gramofonov in gramofonskih ploW olovoaokik ¿n drugih. Se prodaja na pieseCna odplačila.
fjl	P0 e*»lk, kateri aa Vam poiljo braaptačno. ' ' v M
b. Najboljšo blaga.	Najnižjo
cono.	M
r=n-iroi-1 t=n-iwr==nr=ir=ill
Oni verujejo v prosperiteto. ^ Za blaghljo človeštva je delav- Je bilo it treh kamnov, ki ao bili po-
nem kopanju so itkopali 32 grobov. — Ob moett) pri Loettenu to nalU prn-zgodovlntk« predmete, katere ao'na posebno ccoarjevo *cljo poaebno varno is pntljivo itkopali. Nslii no najprej anlico t* konjtko koat; ko ao kopali to tsdelt na Meigtno grobiMe, ki jt leitlo 60 em pod temi jo. Ae«tavljeao
IBKOPNINB NA FRONTAH.
fte nikdar poprej te ai remija v K v ropi tako natanko prekopala kot tedaj pri kopanju takopov, kjer imajo vojaki tavotje prod aovrtiiao krogljo. Zato ni aikako čudo, ako te pri kopa* nju najde pogoato utvari it pratgodo-vintke dobe ia dokumenti, ki ao lefall nepor.ntni v semtji tkotl titočletja. Tako to te ntlll aa Poljakem in v Cunj« najdejo pogoato atvarl i« praagodo-metl It prargodoviatke dobe. To je edih* dobra ttran vojne, da ae odkritju pri kopanju utvari, katerih drugatV ae bi nalli. Pri Roitaona na Franrn tkem ao tt'li medeno ovratnieo; tn jim je bilo tnamenje, da ae v blilini mora aakajati grob. Ia ret: pri ntdalj-
Mttvljeni v krogu, v čegnr aredi ao le-lala črepinjo ratbitih loncev (ure), konjake kotti in koajnki tobje. l)a je to «bil »<*gan grob, doknzuje oigann črna temlja in koai leaa, ki itgledajo, kakor bi ibili rsvno ugasnili. Konjaki tobje, ki to bili od mladih konj, ao jtko dobro ohranjeni. Tudi ostanki člo-velkih kosti so ae naftli v črni zemlji.
Želeano in bakreno ir.kopino na vr.hu-du in tahodu ao bile večinoma bojnu oprava ,kakor sulice .ttTemena, no#.i, in koai ta brušenje kretilnegn ktmna. Večina teh pre»imetov je i* kamnene,*ele*-ne in bakrene dobe. Nulli to tudi mnogo mečev in tapoak. Ake je le prilika, se tako grobiftče varno odkopuje, da ostane ver kolikor mogoče dobro ohra-njtno.
Na ta način je tnsnost e prazgodovini *Mo o»bofstHa.
Radij v gospodarstvu.
Poizkusi to pokarali, da je vpliv radija na fiist rastlin silno ugoden, a praktično Je te veda stvtr bret pomene, ker radija za take tvrhe nsdotttje in je neizmerno predrng. Raj te *e t elektriko ne inore kaj takega začeti, ko je vendar neprimerno cenejia. Be dsj ae je pn stvar glede izkorlftčanja radija v gospodarske namene prijela od drage strani, ki mendn obeta oapeh. Pri pridobivanju rndija ostane namreč v dotičnem kamenju *e vedno nekaj radija, in sieer v vsaki toni (to 1 do 2 grants Doslej so smatrali te ostanke kot hrt* vsake vredansti. HevlaJ Je pa Buttler v londonski Society of Alts
opozoril, da poizkusi dokazujejo,. da tudi najneznatnejfte količine radija u (redno vplivtjo nt raatiine. V nekaterih krajih je opaail opdvojeao rast. Sedaj nattnne vpraianje, da 11 bi te o stanki ia pridobivanja radija ne dali v po rab It i kot gnoj; v sok a ko bi bilo treba napraviti poizkus v velikem. Ako se stvar itkaie, bi ae pridobivanje radija jtko pocenilo.
BKZ TRUDA NI USPEHA
Uspeh pomeni pricartevanje. — Vsak uspešni trgovec je jako priden delavec. In dosi>ev£i v ospredje se ne morete cdrnatt tamkaj, če se Se bolj ne pricadevate. Toda ca dognanje ta kini h pricadevanj Vam je treba cdravja. Neki francoski pregovor pravi: Kdor nima cdravja, nhna ničesar. Triner-jevo Ameriško Grenko.Vino Vam ohranja cdravje. Čisti Čreva, odstranjuje nabira jočo se nesnago,k i zastruplja drob ter ovira njegovo normalno cielavnoat. Vrača slast, pospeiuje prebavljanje ter krepi živce in celo telo. Za zaprtje, glavobol, nervocnost, migreno,, nespečnost, splnftno oslabelost itd. to zdravilo nima paru na svetu. Cena $1.00. Po lekarnah. — Najca ncMljivejie zdravilo ca ozebline v tej hudi cimi, ca revmatizem ¡n nevralgijo, zo otekline !n izpahli-nc, itd. jc Trinerjev Llnknent. To nikoli ne prevari čluveka. Cena 25 in 50 centov po lekarnah, po poŠti ar» in 60c. Po tisti ceni dobite tudi «vrstni Trinerjev Cough Se-dativc, ki da naglo in canesljivo pomoč v slučaju kapljanja in pre-hUjenja. Jos. Trincv, Izdelovalec kemiat, 1S38-13.19 So. Ashland Ave., Ohivago, 11U	(AdvJ
TUDI ftVICA STRADA.
(Konec * ti. «t rani.) redba o živilih kaže, da ue more to uiti nedaleč zadostovati njenim potrebam.
V drugih deželah, tudi v tistih, ki niao zagozdene med vojakujoče ae države, ni pololaj nit' boljii. Kako čutimo posledice vojne celo v Ameriki, ni treba praviti.
To ao žalostna, ampak očitna znamenja svetovnih etikov in zvez, mednarodnega gospodar atva in vzajemne odvisnosti vseh. In pbenem znamenja kapitalistične nesposobnosti.
Kapitalizem in kvetovno gospodarstvo tu*ita v eni kaži. Brez internacionalnega, ,jm» vaej zemlji razpredenega gospodarstva je kapitalistični sistem nemogoč; če ne bi bilo takega gonpodarstva, bi ga bil uioral ustvariti zaradi avojega lastnega obstanka, ivar ga je JiUo, ga je izpopolnil in do-TlSl,
Ampak temu gospodarstvu ni mogel dati podlage in organizacije, ki bi privedla njegovo uspešnost do vrhunca in izvlekla iz njega največjo možno korist za človeštvo. Organizacija kapitalizma je polna neaoglaaij, nasprotij in sporov.
Da je vrgel ne pol KvrojM», temveč ves wvet v strašno krizo sedanje vojne, izvira iz značaja kapitalističnega sistema samega. To je njegova u-soda, njegovo prokletstvo.
Dannadan nam daje sedanja vojna dokaze, da je prišel kapitalizem do meje svoje uspešnosti. Sistem, ki ne more nič druzega, kakor množiti bogastvo malega števila posameznikov, se neizogibno preživi. Sistem, ki ne more na noben način več služiti človeštvi in njegovim življenskim potrebam, ampak ima wam v sebi nešteto nevarnosti za človeštvo, mora postati neznosen in le *po znanja prizadetih množic je odvi&no, da ae ga reši.
Do njegovega padca doživimo lahko 3e različne eksperimente; državni kapitalizem, ki ga včn-ai pomotoma zamenjavajo z državnim 'socializmom, se razvija prav v sedanji vojni in se po sklenjenem miru gotovo ae razširi. Problema pa ravno tako ue reai, kakor ne privatni kapitalizem Trpinčeno, a nezavedno, socialno neizobraženo ljudstvo lahko uprizori razne lokalne nesmotrcne revolte. Tudi te ne rešijo problema. AntpaK tudi zmote postanejo šola in neizogibno pride čas, ko spozna delavski razred, da zahtevajo nove razmere novo organizacijo.
Ta organizacija mora obsegati vso družbo. Njen temelj mora biti ves svet, njen namen pa korist vsega človeštva. Nova družabna organizacija mora biti gospodarska, socialna, mednarodna. Z drugimi besedami: Svet mora postati socialističen.
To ni naša zahteva, ampak neizogibna posledica razmer in potreb. A potrebe so faktor, kateremu so ni m<Jgla nobena oblika trajno upirati. Preko vieh zaprek si ustvarja svoje lastne potrebe.
Socializem mora priti. To dokazuje sedanja vojna sama na sebi. To dokazuje vsaka posamezna fazn to vojne. To dokaauje vsaka njena p<> straaska posledica. Tudi trpljenje in vse bridke izkusil je" nevtralnih dežel dokazujejo to.
Cc pa to razumemo, ne moremo izkazati človeštvu nobene boljše službe, kakor da uapnemo vfce moči ža Čim prejšnjo ^popolnitev organizacije in za zmago socializma.
pa naj bo namen najpoàtejneèi, pa le ikod-uje veliki stvari.

UTRINKI.
Iz dežele atentatov prihaja vest o še eni p*v litični zaroti, ki je pa ostala ^rez uwpeha. Ruski irnosotnijet so baje hoteli umoriti profesorja in poslanca Miljukova, voditelja kpnstitucionalnih demokratov. Mož, ki je bil določen, da izvrši u-mor, je pa, kakor pravijo vesti, vse priznal, ("e je to poročilo resnično, tedaj jeznačilno. Do jo med Miljukovo "kadetsko" stranko in reakcionarnimi čnvoaotnijci veliko nasprotje, **e pač razume samo po sebi. Ampak to vendnr ae ni povod za zaroto, sicer bi si morali vršiti atentati vsak dan. Pomembno je pa to, da je Miljukov največ povzročil padec bivšega ministrskega predsednika Stuermerja, ko je razkril njegove načrte za separaten mir z Nemčijo. Ce je to reakcionaroe tako razkačilo, da so ga hoteli spraviti -s sveta, je to^namenje, da živi v njihovih glavah še vedno misel na tak poseben mir. In reakeijd vlada sedaj v, Rusiji. Presenečenja v zunanji politiki torej nikakor ne bi bila izključena.
Na Irskem so zopet začeli zapirati rebele ali sumljtvee. Aretirani so člani tajnih organizacij Sinn Fein in Oaelic League. iNckateri izmed njih so bili udeleženi pri lanski irski vstaji. Prijeli so jih v raznih mestih in večinoma pripeljali v Dublin.
Kratka vest, ki jo prinaša Central News A-geney, ne pove nič natančnejšega. -Niti razlogi teh aretacij niso navedeni. Le slutiti se more, da «e * je nemara pripravljala kakšna novn vstaja. Toda sfutnje so kakor sanje; iz njih se ne morejo izvajati nikakršni pozitivni zaključki.
Ce gre res za kakino novo vstajo, »bi bilo tako ugibanje v sedanjih razmerah obžalovati. morda zaradi tega, ker bi bilo naperjeno proti Angliji, ampak zato, ker niipa nobenih pogojev za uspeh v sebi. Nikdar ni imela Anglija toliko vojaštva, kolikor ga ima sedaj. In če imajo u-porniki morda par strojnih pušk, ima regularna armada težke topove. Padale bi torej zopet Žrtve, a padale bi zaman kakor lani.
Razun tega je prav sedaj angleška vlada odredila razpravo o irskem vprašanju v parlamentu in morda bi to privedlo do kompromisa, ki bi o-mogočil Irčanoni Home rule. Hevolte seveda niso ugodne takim razpravam in dajejo le nasprotnikom sprave materijal. Irskim poslancem je s tem staliAče prav tako otežkočeno kakor angleški vladi.
Revolucija je velika reč in krasna reč, kadar ao zanjo pogoji in čaa. I )i leta ulično revolt ira 11 je,
Iz Maastricht a v Holandiji poročajo, da Je v Kruppovih tovarnah v Kasenu izbruhnila stav-ka, ki se je pj vesteh lista "I*** Nouvelles' 'tako razširila, da je že 40.0(X> dela&ev na štrajku.
Glavni vzrok je pomanjkanje živil. Omenjeni list, poreča nadalje, da so bili h enakHi vzrokov v Cahah veliki izgredi. Policija ,ki jim ni bila kos, je pozvala vojaščino na pomoč; ta pa baje ni hotela nastopiti proti delavatvu.
To je skoraj enaka vest tisti, ki Je pred par meseci poročala o velikih izgredih v Moskvi, kjer tudi vojaštvo ni hotelo nastopiti proti ljudstvu. (> je poročilo osnovano/na resnici, hi bilo razveseljivo. Mogoče bi že «bilo. Vojaki so po večini v uniforme vtaknjeni delavci. O potrebi vojskovanja zoper zunanjega sovražnika se jim lahko marsikaj dopoveduje. Streljati na svoje tovariše, zato ker stradajo, je pa vendar drirga reč.
Odrekanje pokorščine kljub temu ni toko e-nostavna reč, kakor «bi se človeku zdelo. Militarizem s svojo disciplino je aparat, v katerem se volja njegovih prisilnih služabnikov vražje težko u-veljavi. Ce se zgodi, da ae vojaki resnično upVo povelju, je to torej že izredno in zelo pomenljivo.
Za začetek revolucije na Nemškem pa tega vendar ne smemo smatrati. Verjamemo, da je tudi tam dovolj nezadovoljnosti po VBfj deželi. Ampak taki powamezni razveseljivi slučaji nam ne dajejo pravice, da bi jih general iz ira li. In splošne razmere so haš na Nemškem najmanj ugodne za revolucijo.
"Tages Zcituug" v Berlinu prinaša oster napad na »bivšega ameriškega poslanika v Berlinu (»erarda izpod peresa znanega grofa Reveutlovn. Zadnji piše, da je Oera<l pošiljal v Ameriko informacije z namenom, da pridejo v London in Pariz, da je imlirektno pomagal pri ujetju K >ger Tasementa in ga s tem izročil angleškim rabljem in da je sploh deloval kot "špion" za sovražnike Nemčije Končno pravi pisac: "Hvala Bogu da je Oerard odšel 1M
V Baltimore je priplul angleški parnik "La-conia", ki je preskrbljen z novo iznajdbo proti napadom suhmarink. Iznajdba je delo angleških kemikov in sestoji iz aparata, ki naglo produclra oblak dima. V «lučaju, da ladjaHriuti submarinka v bližini, se naglo zavije v dim 111 s tem zapre sovražniku pogled na ladjo za vet"» ur. Angleška ad-miraliteta je menda preskrbela vse parnlke s tem aparatom.
Pooakajmo; pseden sodimo o uspešnosti te iz-najjlbe. Doklej d^egujo. submarinkc še vedno ogromne žrtve.
Prav ko odhA.ja livt v tisk, prihaja poročilo, da je "Lacarrfa^' na povratni poti torjiediiana in pogreznjena, baje brez svarila. In z njo je, kakor pravijo vesti, potopljenih deset Američanov. Položaj je s tem siino poostren.
Enani statističaT Basi! M. Manly je po uradnih in potnradnih podatkih, ki na razpolago, sestavil statistiko dosedanjih žrtev evropske vojne. O človeških izgubah pravi:
Vseh izgub — mrtvih in raujeneev — je bilo do konca minulega leta 25,196.000; od teh odpade na zaveznike I5JB46.000 in na centralne države 9,350.000. Rusija ima doslej največ izgub, namreč 8,700.000, potem pride Nemčija s 4,500.000, Avstrija 4,250.000, Francija 3,800.00 in Anglija 1,400.000. Skupne iagube prekašajo število vsega moškega prebivalstva nad 21. letom v Združenih državah in dalje prekašajo za okrog pet miijonov glav vse moško prebivalstvo vojaške staronti od 18. do 44. leta v Ameriki. »Skupne izgube bi lahko nadomestile vse polnoletno moško prebivalstvo v Nemčiji in na Francoskem, in če primerjamo samo število mrtvih v tej vojni s številom vseh izgub, kar jih je imela severna in južna polovica Združenih držav ob času civilne vojne, vidimo, da prvo število nadkriljuje drugo več kot šestkrat.
Napredek4modernega zdravilstva in ranocel-ništva zahteva, da je treba čimveč mož fismr-titi na mestu. Kdor namreč uide z rano, se skoraj gotovo zopet vrne ozdravljen na fronto. V civilni vojni je veljal ukaz — tako nam pripovedujejo stari veterani — da naj»streljajo sovražniku v noge, ker to je pomenilo ravno toliko, kakor rano. Danes je pa to al»surdnofit, ker velja ukaz: Pokončaj sovražnika do smrti, ako se ga hoče« za vedno odkrižati. Ako primerjamo denarne izdatke zaveznikov v zadnji ofenzivi ob Somme s Številom usmrčenih »tedaj pridemo do zaključka, da je bilo treba za vsakega ubitega vojaka vojaka dvajset najmočnejših granat, ki stanejo $250 komad; vrli utega je treba prišteti še druge ogromne izdatke vzdrževanja armade za hrbtom napadajoče armade."	1
Vlada republike Ekuador je predlagala, da se snidejo zastopniki južnoameriških republik v Montevideju rn razpravljajo o predlogu Mehike, da se ustavi ves izvoz v Evropo.
Francija bo dajala poljedelcem posebne premije, da jih po vzbudi za obilnejši» setev (išenice, dokler traja vojna. Vlada bo dajala po 15 centov nagrade za bušl pšenice in po 1 dol 56c za vsak aker, na katerem se nanovo zaseje pšonice. Prodaja se bušl pšenice po 1.75 dol. Ta cena je določena od vlade in se zaradi premije nič ne iz-premeni.
"Nieuws Van Den Dag" v Amsterdamu poročajo, da so v angleškem konzulatu v Oroeninge-nu našli zaboj z eksplozivnimi /tnovmi. Pet o*eb so aretirali, ker so osumljene, da so hoteli pognati konzulat v zrak.
Prohibicionistično grba nje v Ameriki je popolnoma kapitalistično; blagostanje Ijmlstya mu je ls pretveza,
&ol« Ia an«lfab«ti.
V evropski Rusiji hodi v niije ljudske tole izmed 1000 prebivalcev 42 otrok, ravnotako tudi v Srbiji, v Rumuniji 50, v Italiji 84, na Grškem in Bolgarskem 06, na Španskem 107, v Belgiji 124, na Danskem 132, na Švedskem 146, v Nemčiji 147, na An-leškem 160, na Norveškem 153, v vici 154, na Holandskem 160. Srednja šola pride na Ruskem na 120,000 prebivalcev, v Srbipji na 480,000, v Bolgariji na 160,000. Med 1000 ruskimi rekruti jih ne sna ne brati ne pisati 620, v Rumuniji 690, v Srbiji 796, v Italiji je med 1000 rekruti 307 analfabetov, na Grškem 21, na Aa-gleikem 10, v Švici 4.6, na Danskem 2, na Švedskem 0.8, v Nemčiji 0.4.
I
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA NJU BANKE ZVANE ' CLEARING HOUSE".
CARL STROVE»
Attorney at Law
/uiipi m mk Mtfiiiib.
specialist za tožbe v od*kodnim-kih zadevah, it sobe 1009 133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: Main WW
Moderno urejena gostilna . VILLAGE INN • prostranim vrtom sa UUte MARTIN POTOKAR, k Ogden Ave., bliio cestno želeni ike postaje, Lyons, III Telefonska itev.: 224 m.
Baa najbolj Uh _ - vi! V tui*leakem jeziku V
Id je: "INTERNATIONAL CIALI8T kBVŒW." — mesečno in stane <100 na leto. Nfeslov: Int Soo. Review, Ml t Ohio St., Chicago, HL
MODERNA KNIGO VEZNI OA,
Okusno, hitro in 'Jtpeino 4aftt zs privatnike in društvo. Sprejo mamo na rotila tudi isveei
Imamo moderne stroje. Mfli cone in poltena
i
KATJE HOLAE, Blme Islaai Av*,
Kaj te pomeni sa ljudstvo, f je baaka pod aadsorstvom "Clearing Housa".
Telefon 119»
Ako želiš čitati najnovejše in dobre novice, potem so naroČi na 11 Milwaukee Leader" navečji socialistični dnevnik vzhodno od
Vse baake, ki iaisjo zvezo f Chicago mesta New York. Stano 25c na Clearing House, so podvržene strogenu meSCC. Milwaukee, Wis. nudtorovanju od uradnikov tega »avo-l " "	"" ----------
da. Pregledovsnje račuaov ia'imetja! LOUIS RABSEL
M» mora vrAiti nsjmanj «nkrst na Irto.	moderno urejen salun
lavttteaei natsn^no preiWejo .tsnje! || 4|| |||||	KENOSHA. VIS,
v«ake banke. Vmo gotovino prettftjejo, l>regle«Aijo vae note, vnri^ine, vknjižb«» in druge vrednostne listiue, »e prepričajo o fondih, ki »o naloženi v drugih bunkah in pregle^o knjigo in rakune, te najdejo irvedetiei kake slabe ali dvofaljive v/odnostne listine, se te ne itejejo ve# kot imovina banke. Ako se je »krfila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v Svojih knjigah. f'e banka drsno ¿pokrilii-a ia se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je fdabo, ri-jakiruno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljAim. ("'e vsega tega baska hitro ae popravi in stori, isgubi j vse nadaljnje ugodnosti in praviee, ki jih vfivajo banke, katere »o združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v /'leraing \ IlotiHe iina slednja za to dober vzrok, j Na drugi strani pa je o banki, ki je o ilaahra te /.v«'/«', že tu <l«»v».|j jssen do ; kaz, da ima dobro imovino, dn je njen ^ \ ; kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in »igurno.
Načrt za i\a«lzorovanje bank potom j Clearing Housa je bal izdelan v Ckieagu pred desetimi leti, od katerega časa na-
( Adver. 1
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PORNI JEDNOTI.
POD.
NaroČite si devnik "Prosve. t a". Litft stane za celo leto pol leta pa $1.50.
V sta navijajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo drufitvo. Naslov za list in za to j-nist vo je: 2657 80. Lawndale A ve. Chicago, m.	, .J
Naivcciii cinvanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna
2146-Se Bluc Is I a nO Aveauc, CMeSfi, Us.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaikem, Slovaškem, CMm Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nsfe posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. -!-"PROLETAREC" se tiska v naši
se see se».....e......................................
IZ" A DAR potrebujete društvene po-trebseme kot zastave, kape, re-talijc, uniforme, pečate in vae dra^o obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.f .
2711 Soulh Mi II ar d Avenae.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejutete zastonj.
prej ni bankrotiral« niti ena banka, ki
Vse delo garantirano.
1 ie bila v zvezi m .tem Clearing Hmtsoin. Ako je Slo na. ali drngi l>anki «labo j vstal |«mike «vU vojsk«, fo ji takoj priskočil» na )m«ioč druge Clearing House j bankp ia ji, pomag^e. dokler se niso j povreile s«pet normalne razmere. Ta Cleariag House aadzorovslni načrt se je pokazal tako vspeften, da so povsod, kjer koli ae nahaja kak Clearing Iloinae, »prejeli ta načrt. .	4 .
American SUte Baaka je v zvezi s t(>m Cb»nring Housom. je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri (»oda vsako leto pet popolnih računov.
American State Banka pn j« tudi pod državnim nadzorstvom in odda v:*ako leto pet detajli ranih računov o atanjn Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAftO banko za VAftO banko in Va* denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vprašajte za seznam na*ih First Gold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in ¿.VNUK) zlatih hipotečnih bondov.
eeeeee»e»»»»»o»<eeeeeeeeeeeeooee»eee#»essfsssti^
i jf**
predsednik.
AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Blue Ialand Ave., vogal Loomis in 18. ceste.
k'. *
m
!
IV:{.-•< -.j i»' I
Dr. Ricbtifs Pain Eipellir
sa revmaUSae W
ledina, sa boletta* otrpnelostl sklepov la ml Ha
Pravi se doM Ia \ zavitka, kot vas kafte ta slika K« vzemite' ga, ako nima na sa vitke nafte trftae neenaka s Sidro.
28 ia 50 «eatov i vsek le k ara ak, al) pa narolite si BO ravnost od
F. Ad.Richterttc,
74 80 Waaklagt«e
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARET1NČIC 324 BROAD STB Et! KI. 1475 JOSNSTaSf*. PI
Ne igraj se z zdravjem!
rsT!

Zdravje jo več vredno ko bogaatvo. Ako se počutil dobro, nikar ne spravljaj v nevarnost avojega zdravja a tem, da poakuiaft raznovrstne alkoholne greačice, ki ne dalabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celiee. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno iivljenj«. Ona ae preteka po arteriiah ia iiiah in prinaia hrano vsaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Istočaano odatranja nepotrebne snovi, ki ae prehitro zbirajo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega ae treba ogibati vsega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Kdinoie silna, močna krvna teleaca ao aposobna, da izvriujejo namen, ki gn imajo, namreč: Ohranjevati in varovati Cisto naravno vino jim nikakor no ¿kodujc. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja tele, da Uvriuje svoje glavne namene'pravi dr. Armand Gsuthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred sdravniiko komisijo v Parizu.
Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeao is rastlin, koreninic, ki so priznane zdravniške vrednosti, in is naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje probavo, okrepčuje organe, jih oživlja ln daje moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETROVIH NAPENJANJU GLAVOBOLU
NERVOZNOBTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE 8PLOSNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki žro samo deasrf Na*e načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — i» naša cena oatane — naj ae cene tvarin, posebno vina, ie tako dvigsjs — vodno isto: $1.00. — PRI VSEH DRUOI8TIH.
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna« nezaželjene goste, po* aebno revmati/oin in nevralgijo. Ali veš, kako jih «prejetiI Najboljši način je. da rabil TRINERJEV OBLIZ. Je izvrstno zdravMo, ako Te boli vrat, ako imaš otekline, razpoklin« itd. Cena 25 ia 50c, pri drugistih, po polti 35 in 60c.
Pri vseh boleznih, ki so spojene s ksšljem, rabi Trinerjevo zdravilo
GH SEDATIVE), cena 25 in 50c, po polti
za knlelj (TRINER'8 COUG 35 in 60e.
« H
«..ai«tB
JOS. TRINER
kemik lzdelovaloc,
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, IB.
Nuw York. V, ï.
Central Hotel
Conemauflli, Pa.
Fred. Mosebarger,
IS) EM
lastnik.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Sera
sa notranje beli la raaeealalk.
JâriTtlIka preiekava hresplalae—pia ■navila. IBS« Blue Isla*
IZVIRNO POTRDILO S
t »odpisano poosebi, kateri se denar poftlie v staro domovino, omogo-čuje. da poliljatej istega vsak čas lahko dobi nazaj.
Brzojavno v staro domovino m $2.50
odpošljemo vsako denarno požiljatev. In za isto jamčimo. PoAiljatve izročene bodo naslovnikom tekom 6 do 10 dni.
PAROBRODNC LISTKI. - Vsakdo, kateri želi potovati v Evropo po vojni, raj si lakoj csigura prostor na parobrodu, ako hoče, da dom enega od prvih in naj boljii h.—Vse druge informacije daje:
je le
Ava, Okieage. C red s je ed 1 de I pe pel.; ed T 4e S sveéer. Iavea CM Uveli bel a tki aaj pile je aie v
m BKASPAR STATE BANK
1»00 Blue Island Ave.	u tt	CHICAGO, IU
iror=iir=iar=iwr==iB

0