The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium AVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni OlUME XXII. — LETO XXII. LEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) MARCH 9, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 56 martin izvoljen za PREDSEDNIKA »Od: Zbornica poslancev sprejela Rooseveltovo predlogo za reorganizacijo vladnih uradov| Predloga, ki je bila predložena in poražena pred letom j dni, je bila zdaj sprejeta v omiljeni obliki z 246 proti | 153 glasovom. — Roosevelt dobi šest pomočnikov. SODNIKA VRHOVNEGA SODIŠČA WASHINGTON, 8. marca. —*- local v Detroitu je ________ SUsPendiral za 99 let one Po petnajst ur trajajočih bit-;vv°je člane, ki so se ude-ez,li Martinove konven-Clie. ^Tfto; LEVA POBEGNILA CREVE COUR, ni., 8. marca, j - Iz nekega tukajšnjega pri- J 'IT, 8. • > konvencija1 Martinovih ! federalnih uradov. Po sprejemu jvelik strah med '>tašev Je bila končana pozno I v nižji zbornici je šla predloga j Leva- ki sta stara P° dve leti- kah in debatah je zbornica poslancev odglasovala z 246 proti 153 glasovom sprejem važne ! predloge, ki daje predsedniku1 vatnega zverinjaka sta nocoj po-1 Pfct j Rooseveltu moč reorganiziranja1 Ognila dva leva, ki sta izzvala t i r—m. -i—t. „„j prebivalstvom, j tudi izjavil, da je bil Du-tiVttl !lePrestanih stikih s ClJ° in da se bo ž njim noc°j ali v četrtek. tal Popoldne.' Martin je izja-1 nemudoma pred senat. a bo poslej tesno sodelova-1Slična Pr«dloga pred letom dni njegovo unijo in Ladies poražena s'f netlt Workers organizacijo, Ta predloga pa vsebuje le . v°di David Dubinsky. Mar- i majhen del one ogromne avtori- tete, ki so jo zahtevali new-dealerji v slični predlogi pred letom dni, katera predloga pa je bila takrat v zbornici poslancev poražena z 204 proti 196 glasovom. V sedaj sprejeti predlogi pa je ostala določba stare predloge, ki dovoljuje predsedniku Rooseveltu imenovanje šestih administrativnih pomočni- §atje so iZVoiiii Martina ^sednika, Ivana Carey ja j Selesa za podpredsed-^.erry Al reda iz Flint;- pa seii ,a " blagajnika. Na bur- j sta pobegnila iz svoje kletke o mraku. Zaradi lajanja nekeg;> psa sta razjarjeni živali zlomili vrata kletke ter pobegnili. Na "lov" za levoma se je nemudoma podala policija, ki je leva kmalu izsledila ter ju z revcl-verskimi streli v zrak zapodila nazaj v njuno kletko, ki so jo bili med tem popravili. ki 'ai. so je trajala do štirih izvolili tudi ekseku- ir trinajstih članov. °dbo ,0l»Vejip- • ila t Je brzojavno ob-° na L. Lewisa, pred-» Qv 10 organizacije, in ja ind Podpredsednika, Mur-Hije li,lrnana o neodvisno- U(%e locala št. 3 iz V Je suspendiral za "99 ežijj'1^ Svoje člane, ki so se artinove konvencije. jflsti stoje pred večino ali pred a&arhijo Mussolinijev re-itj ^ bosta zrušila ali pa °re«iki usehnila, praski pisatelj. '^Vfcr ;-- ^ v^aND. — Sinoči je ^ atler hotelu Louis %'2nani pisatelj, ki se Hi g Vrnil iz Evrope. V je deJa1' da je 'He 6S V mncg° slabšem N J Položaju kakor je ■*st t ltlerJevim prihodom ^^ Nemci samo mir-ho ke> spoznavala Padcem Hitlerja pri- 3e ja priliko, iz-*v> ^ iperialistične načr- ■h ob 7:30 čna seja pev- ^ Slovan V Her V navadnih S več važnih s7,°trivati> 80 pevci Ud« ^ gotovo v pol-Ze- — Tajnik. Za šolske bonde Edwin J. Bradley, predsednik clevelandskega šolskega odbora, je formiral tako zvani Citizens committee, v katerem je 150 članov, ki bodo agitirali za sprejem novih bondov v vsoti $2,-500,000, namenjenih za dodanje k predlagani vsoti $4,545,454, ki kov, katerih vsak bi imel $10,-300 letne plače. Doslej je samo troje administrativnih pomočnikov. Kljub temu, da so provizije te predloge zelo modificirane v primeru določb lanske predloge, j bo potrebna za izvedbo WPA pa se je vendar vršilo zasedanje programa izgradnje šolskih po-ibornice do 7:45 zvečer. slopij. Usmrtitev francoskega in italijanskega pomorskega častnika zaradi špijonaže LEWIS PREDLAGA NOVO SKUPNO DELAVSKO ORGANIZACIJO Obe organizaciji naj bi se združili z bratovščinami železničarjev pod skupnim imenom — Ameriški delavski kongres. NEKATERI SMATRAJO, DA HOČE LEWIS DOSEČI S TEM PREDLOGOM SENZACIJO Na sliki sta Evans Hughes, 15 let stari predsednik vrhovnega sodišča Zedinjenih držav, in njegov tovariš, sodnik McReynolds. Sfcka je bila posneta, ko sta se sodnika ■udeležila proslave /50-letnice zasedanja ameriškega kongresa. £ WASHINGTON, 8. marca. —I John L. Lewis je predložil na delavski konferenci proceduro šestih točk, na podlagi katere naj bi se Ameriška delavska fe-' deracija in CIO organizacija združili s štirimi neodvisnimi j l ^bratovščinami železničarjev pod! imenom Ameriški delavski kon-| __ gres, kateremu naj bi bil pred-' . . j___. j , , , , , ... Dva vplivna senatorja bosta sedmk kak uradnik bratovščine H železničarjev, dočim Lewis ' in! Green ne bi smela dobiti v novi| združeni delavski organizaciji ncbenega urada. Ameriška delavska federacija in CIO organizacija naj bi imeli enake re- WASHINGTON, 8. marca. — • prezentance ter bi imeli prihod-, v krogih administracije nara-nji mesec vsaka svojo posebno šča gibanje za preklic nevtral-konvencijo, na kateri bi se av- nostnega zakona, katero giba-i torizirala konvencija novega A- nje sta. zlasti podprla senatorja | meriškega delavskega kongre- j. Hamilton Lewis, demokrat iz ;sa. ZA PREKLIC NEVTRALNOST-NE POSTAVE podprla predsednika Roo-sevelta, da se prekliče zakon, ki ni dosegel svojih smotrov in namenov. General Francije odredil blokada španske lojalistične obali Namen predloga: Vtis na publiko Illincisa, in Hiram Johnson, republikanec iz Kalifornije. Oba vplivna člana senatnega Francoski častnik je junaško korakal v svojo smrt. — Protestiral je, ko so mu zavezali oči. — Italijanskega častnika so ustrelili v hrbet. PARIZ, 7. marca. — Včeraj* zjutraj je bil usmrčen v Toulo-nu francoski pomorski častnik Marc Aubert, ki je bil obsojen v smrt zaradi špijonaže. Obsojenec je prodal neki državi francoske ŠTRAJK HOTELSKIH USLUŽBENCEV WASHINGTON, 8. marca. — inozemski \ Tri unije Ameriške delavske fe-mornariške! deracije so sklicale danes stav-tajnosti, kar bi utegnilo postati' ko uslužbencev v trinajstih ho-v slučaju vojne usodepolno za telih mesta Washingtona. Stav-Francijo. Denar je zapravil s ka. je bila določena, ker lastniki svojo ljubavnico. "Poguma mi ne manjka!" Ne da bi z očesom trenil, se hotelov niso hoteli privoliti v zahtevo uslužbencev po zaprti delavnici. Dva podpredsednika C. je postavil pred puške strelcev 11. O. organizacije, Sidney Hill-ter je odločno protestiral, ko so!man in Philip Murray, ki sta v 'Washingtonu na delavski kon- mi ne zadnjo mu zavezali oči. Na prigovarjanje duhovnika, ki ga je spremljal na morišče in ki mu je dejal, naj bo pogumen, je obsojeni častnik dejal: "Bodrila ne potrebujem, ker poguma manjka." Zadnja cigareta Hvaležno je sprejel cigareto, ki mu je bila ponude-na, rekoč: "Z veseljem jo sprejmem, če ni to proti predpisom." Strelcem je ukazal poveljujoči častnik: "Merite na srce! To je bolj človeško." Ko so počili streli in se je obsojenec zgrudil, je pristopil podčastnik ter mu cddal iz revolverja še običajen strel v uho. Usmrtitev italijanskega vohuna RIM, 7. marca. — Včeraj za-rana je bil ustreljen na dvorišču Porta Bravetta zaradi vojaške špijonaže mornariški uradnik Antonio Scarpa iz Trsta. Scarpa, ki je bil bivši avstrijski pomorski oficir, je bil najprej degradiran, nato pa ustreljen v hrbet. Sojen je bil pred posebnim laškim tribunalom za zaščito države. Poveljnikom svojih bojnih ladij je ukazal, naj torpedirajo vsako ladjo, ne glede na njeno pripadnost, ki bi hotela zapluti v lojalistično pristanišče. LONDON, 9. marca. — Tu-*"-- kajšnji viri javljajo, da ni general Franco prejel iz Madrida, nobenih predlogov za mirovna pogajanja, zaradi česar se je odločil, poslati nad Madrid 300 letal, ki bi vrgla v mesto letake, naznanjajoč, da se mora mesto tekom 24 ur podati ali pa bo Japonski bombardirano. Japonsko vojaštvo je pričelo prodirati v troje smeri ferenci in ki sta stanovala v e-nem izmed teh hotelov, sta. se takoj izselila, čim je bil proglašen štrajk. Seja Vse članice društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2, SDZ so vabljene na sejo nocoj. Po seji se servira izvrsten prigrizek. Pridite vse! — Tajnica. Smrtna kosa V sredo zjutraj je po dolgi bolezni preminil poznani Frank Henikman, star 72 let, stanujoč na 439 East 156 St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, doma iz Verduna pri Toplicah na Dolenjskem, in štiri sinove, Louisa, Josepha, Antena in Wil-liama in dva brata, Johna, ki biva v Kanadi in Martina v Baltimore, Md., ter dve sestri, Mary,1 omož. Končar, in Johano, obe v New Yorku. Doma je bil iz vasi Pcdturen, Toplice pri Soteski na Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tu je bival 45 let. Bil je član društva Waterloo Camp, št. 281 WOW. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi na 152 E. 152 St. ter v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9. in na sv. Pavla pokopališče, i Bodi mu ohranjen blag spomin, | preostalim pa naše sožalje! I V bolnišnici Dobro poznana Mrs. Anna Germ, 16205 Arcade Ave., je bila odpeljana v Mt. Sinai bolnišnico. BURGOS, 8. marca. — General Franco, ki se je trdno odločil, da konča čim prej 31 mesecev trajajočo vojno, je ukazal blokado vsega obrežja lojalistične Španije. Njegov ukaz poveljnikom svojih bojnih ladij se glasi, da naj torperdirajo vsak parnik, ne glede na njegovo pripadnost tej ali oni deželi, ki bi skušal doseči kako lojalistično pristanišče. S tem si je Franco letalci so pričeli bombardirati mesti Ičang in Jungčang, odkoder vodi po kopnem cesta v Sovjetsko Rusijo. ŠANGHAJ, 8. marca. — Japonci so raztegnili danes svojo dvajset mesecev trajajočo vojno v tri smeri. Da pospešijo svoje polžeVo napredovanje ob Jangce reki, so japonski letalci bombardirali samolastno prilastil "pravico" bo- mesto Ičan£- ki leži 387 mil3 0(3 Hankova 'ob Jangce ju. Japonski letalci so napadli Jungčang, 1600 milj severoza-padno' od Šanghaja, ki leži v Kansu provinci in odkoder vodi po kopnem pot v Sovjetsko Rusijo, po kateri poti dobivajo Kitajci, kakor trdijo Japonci, svoje potrebščine iz Rusije. V severni Kitajski pa so Japonci prepovedali razpečavanje kitajskega dolarja. Prepoved bo stopila v veljavo v petek. jujoče se sile. Istočasno je bilo izdano svarilo vsem inozemskim ladjam, naj se ne približajo preko razdalje treh milj lojalistični obali, ker bodo sicer v tem slučaju tor-pedirane. Franco nima mnogo upanja na skorajšnji mir. Rečeno je, da pomeni izjava gen. Miaje, da želi "častni mir," da upa general dobiti ugodne pogoje za predajo. MADRID, 8. marca. — Španski republikanci so danes raz- PROTI SMEŠENJU WPA pršili svoje komunistične na- DELAVCEV sprotnike v bitki, ki se je vršila ^^ v osrčju Madrida. NEW Y0RK' 8" marc^ ~ A meriška federacija igralcev je prepovedala svojim članom sme- „ . . šenje WPA delavcev z raznimi Zapiranje trgovin dovtipij ki jih delajo pred pu- Trgovine v dolnjem delu me- bliko na odru, kakor je na pri-sta, kjer prodajajo živila, so se mer naslednji: "Ne, to ni kip, zaprle včeraj ob enih popoldne; j to je WPA delavec." Taki dovti-ob tem času se bodo poslej za- i pi ponižujejo WPA delavce, med pirale vsako sredo, kakor na- j katerimi je tudi mnogo članov znanjajo uradniki teh trgovin, jprofesije igralcev. Ta predlog smatrajo nekateri o<}bora za zunanje zadeve sta tukaj kot nekako senzacijo, ki!se pridružila predsednikovi zaje tipična za dramatično oseb- htevij da se prexliče postava o nost, ki vodi CIO organizacijo, nevtralnost^ ker ni dosegla svo-in pravijo, da je namen predlo- jih smotrov in namenov, ga v glavnem ta, da se naredi ž1' njim vtis na publiko, ne pa da | Poleš zadeve preklica nevtral-se ž njim pomore in pospeši po- nostne pestave pa pridejo v žaga janj?. kenodaji na vrsto zdaj še druge važne razprave zadev, ki so v Upanje na sporazum zvezi s to postavo. Kljub neugodnemu začetku__ konference pa je še vedno upanje, da se bo doseglo nekak sporazum. To pa ne morda zato, ker bi bili reprezentantje ene kakor druge organizacije voljni doprinesti kake žrtve, marveč zato, ker je možno, da bo dobil predsednik Roosevelt dovolj podpore od članstva obeh organizacij, da pritisne na predstavnike ene kot druge organizacije. Včeraj je bilo jasno že toliko, da publika v splošnem in 90 odstotkov organiziranega delavstva zahteva pomirjenje in spravo. Administracija bo silila k spravi Administracija hoče pridobiti na času, da prejme k stotini brzojavk, ki jih je že prejela od raznih unij, še stotine nadaljnih. v katerih zahteva članstvo sporazum, katere brzojavke bi potem predložila obema odbora-ma z apelom, naj vendar kaj u-kreneta, da se vzpostavi slogo v delavskih vrstah, ki je tako potrebna deželi kot celoti kot delavstvu samemu. Zagoneten umor in samomor Včeraj zjutraj kmalu po devetih je Jack Springier, star 53 let, in stanujoč na 3915 Bush Ave., ustrelil v kuhinji njenega doma 47-letno Mrs. Amalijo M. Hujer, katere mož je spal v sosednji sobi. Springier, ki je stanoval pri Hujerjevih, je potem naperil revolver nase ter si pognal kroglo v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pričakujejo, da bo vsak trenutek izdihnil. Mož Hujerjeve je izpovedal, da nima pojma, zakaj je Springier izvršil zločin. Springier je bil vdovec; njegova umrla žena je bila sestra Mrs. Hujerjeve. Seja Naznanja se članicam društva Svoboda št. 748, SNPJ, da se vrši redna mesečna seja, 10. marca v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Prosi se, da boste gotovo vsi navzoči, ker so važne zadeve za rešiti. — A. Ivadnal, tajnica. KNJIŽEVNOST: CANKARJEV GLASNIK Te dni je išzla osma številka "Cankarjeva glasnika" (za mečeš marc), ki ima sledečo vsebino: Kapitalistični evangelij na deželi — Etbin Kristan: Majkova nganka — O, da — Versailles — Ivan Vuk: Industrija krvavega zlata — Potujoče vseučilišče — E. K.: Obujen spomin — Juris Rus: Španski dnevnik (konec) — Žensko poglavje: Materinstvo — E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje) — E. K.: Drej-četova pot (nadaljevanje) — Za gospodinje. Naročnina za Zedinjene države: Na leto $3, za pol leta $1.50, i za 4 mesece $1. Za inozemstvo ; $4 na leto. Naslov reviji je: 6411 i St. Clanr Ave., Cleveland, O. — Slovenski narodni dom. —Naročnino sprejema tudi uprava "Enakopravnosti." Dne 1. marca se je pričela kampanja za razširenje kroga naročnikov "Cankarjevega glasnika," ki nudi izredne ugodnosti | naročnikom in agitatorjem. PAPEŽ BO NEVTRALEN? BERLIN, 8. marca. V ponedeljek je bil sprejet v avdijenci pri novem papežu berlinski poslanik v Vatikanu Diego von Bergen. Kakšne informacije je poslal von Bergen z ozirom na to avdijenco svoji vladi v Berlin, ni znano, vendar nemško časopisje trdi, da bo zavzel papež z czirom na Nemčijo nevtralne stališče. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST J 9. marca UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« UREDNIKOVA POŠTA Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po razncšalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 ra 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 'jiatsxaotsssxsatsatsxsss^^ PITTSBURGH IN PENNA.' Jcško Oven nam je orisal ju-POZOR! ,naške boje republikanske Špa- i nije, ki se v svojem svetem bo-V nedeljo 12. marca se vrši j ju ne uda niti danes, ko sta ji Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 velepomemben sestanek v Slo-'padla, v hrbet še Camberlain in za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev............. .$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. DRZNOST FAŠISTIČNEGA G0-BEZDANJA venskem Domu na Butler St. j Daladier, ko je tako rekoč ves za ukrepanje za koncert cleve-:svet proti mali, a nadvse požr-landskih mladinskih z b o r o v j tvovalni peščici španskih bor-spomiadi. j cev za samostojno in svobodno Vsi uradniki društev, prijate-1 Španijo. Omenil je in pohvalil lji slovenske pesmi in mladine | akcijo clevelandske in cele S. N. in vsi, kateri želijo in hočejo' p. j. za ambulanco in delo JSZ, i sodelovati za to gostovanje "cle-i ki So ves čas pomagale boreči se ; velandskili slavčkov," katere | Španiji. j ste slišali potom radija iz zad- j za republikansko Španijo se ... nje konvencije SNPJ, so proše- je na shodu zbralo $42.00. Pro-V naslednjem navajamo članek, ki je bil pnobcen v ni da se udeiežij0 Lega sestan-j st0vokjec Mohar je v svojih be- ka ob 10. uri dopoldne. jsedah apeliral na navzoče, da Odbor skupnih zborov pride' naj v svojih društvih sprejema-tja, da skupno uredimo vse po-' j0 resolucije za podpiranje Špa-trebno, ako ste za koncert in nije, katere je treba pošiljati da se seznani z nesebičnimi, j kongresmanom in • senatorjem, požrtvovalnimi ljudmi, ki želi- Kratek' ali velepomemben govor jo, da se Pittsburgh postavi z'je imel E. Kristan. Njegove be-lepo donečo slovensko pesmijo,! sede bi si moral vsak zapomniti, predvajano po clevelandskih Rekel je čisto pravilno: Ne ve-mladinskih zborih, enkrat v' rujte kapitalističnemu tisku, ki poroča o koncu boja v Španiji italijanski pol-oficijelni tedenski reviji "Relazioni Inter-nazionali," iz katerega članka je razvidna vsa neverjetna drznost brezvestnih intrigantov, ki stoje na čelu italijanske vlade, članek slove: "Vojna bo neizogibna, ako bodo Francija, Anglija in Amerika nadaljevale s svojo politiko. Danes je več znakov, da je monakovski duh mrtev in da je mednarodna situacija danes mnogo resnejša kakor je bila lani v mesecu septembru." To se pravi — po mne-j nju italijanskih državnikov, —v da je monakovski duhjmaJu- mrtev, ker SO demokratične države pokazale nekoliko več!. Nhekatf Pennsylvančani, ka-;ne postanite pacifist!, organizi-" ■ 7 i . i t -i j ii rFi.nrjoniVi Lenh naslove sem dobila od pri- rajte se, ker skupaj zdruzeni bo- zivljenjskega odpora ter sklenile, da se ne dado zvezanih jatdjeV) go prejeU pigmena ^JJ gtckrat kot smc rok zadaviti. Op. uredništva. vestila, seveda , nisem pa imela' danes. Nato italijanska publikacija žigosa oboroževanjeI naslovov vseh, zato prosim, da| Tudi če bi se Španci danef demokratičnih držav, kakor da imata do oboroževanja pravico samo Italija in Nemčija ter trdi, da hočejo demokracije zase izkoristiti Francovo zmago s tem, da obetajo Španiji malone neomejena posojila in ji dajejo zagotovilo, da bodo pokupile od Španije vse surovine, kolikor jih more Španija pridelati in producirati. ' "Demokracije si prizadevajo preprečiti Italiji in Nemčiji uresničenje njunih svetih pravic. One ustanavljajo združeno fronto proti totalitarnim državam, da vzdrže sedanji status quo. Toda nevarnost, proti kateri plovejo s to akcijo, je ogromna, kajti Nemčija in Italija se jima bosta korak za korakom postavljala po robu, dokler ne postane spopad neizogiben. "Pod impulzom demokratičnih držav, se Evropa približuje z velikimi koraki svoji krizi. Na obzorju ni najmanjšega znaka več o monakovskem duhu. Evolucija evropske zgodovine, ki se je pričela v Monakovem, se je popolnoma izjalovila. "S političnega vidika smatrano, je storila Evropa več korakov nazaj. "Splošna politična situacija je danes mnogo slabša kakor Zel CclSci Monakova. "Takoj po Monakovem je bilo docela logično, da morata Nemčija in Italija spraviti v odpredje zahteve, s katerimi se bo razširilo meje njiju preobljudenih ozemelj, kakor je bilo tudi logično, da bosta zahtevali kolonije kot rešitev tega vprašanja. (Torej za tem grmom tiči zajec! Op. uredništva). "Da pa preprečita ta program, ki je za vse, ki so zainteresirani na bodočnosti Evrope, skrajno pravičen in humanitaren, sta se Anglija in Francija pričeli oborože-vati. Z oficijelnimi govori in z bizniško intervencijo Zedi-njenih držav sta si pridobili ideološko solidarnost, ki se manifestira v odredbah in formacijah njihovih vojaških organizacij. "Dalje sta si Anglia in Francia prizadevali in si še zdaj prizadevata, podminirati totalitarne režime s tem, da hočeta premamiti generala Franca s ponudbami svoje finančne pomoči. K temu prištejmo še to, da ti dve državi z mrzlično naglico nakupujeta surovine povsod, kjer jih moreta dobiti. To je dirka, ki gre za tem, da se ekonomsko in vojaško zadavi totalitarna režima Nemčije in Italije." Izjavljajoč, da se demokracije boje, da bi se razširil fašizem po vsej Evropi, revija nadaljuje: "Vse te akcije so skrajno nevarne, toda kljub temu nas puščajo brezbrižne. Ako hočejo Francija, Anglija in Amerika zavesti Evropo v vojno, jim ni treba drugega, kakor da korakajo dalje po svojem potu, katerega so ubrale. Toda jasno mora biti, da se italijansko-nemška os ne bo upognila, in če pride do vojne, bodo doživele te demokracije veliko presenečenje." To vprašanje je treba rešiti zdaj ali nikoli, pravi omenjena publikacija, kajti milijoni Italijanov in Nemcev ne morejo živetf v položaju inferiornosti v primeru s svojimi demokratičnimi sosedi. mi nihče ne zameri. morali vdati, se bo borba za Do nedeljo 12. marca pa naj- svobodo Španije nadaljevala, lepši pozdrav odbora in mladih španski siromak se bo dvignil iz clevelandskih pevcev. j svojih visokih gora nad svoje Za Združene mladinske pevske žbore: Toraj na svidenje v soboto večer! Vas vabi Josie Tavžel Ančka Traven, tajnica. Lep shod Joško Ovna V četrtek smo slišali dobrega govornika in poznavalca španske zgodovine, o kateri skoraj nič ne vemo. Joško Oven nam je v svojem izvrstnem govoru lal vpogled v zgodovino slavne Španije od starih čascv, pa do najnovejše dobe, ko angleški in francoski toriji iz koristolovskih nagibov priznavajo bestijalno, trvavo vlado Franka, hlapca Hi-lerja in Mussolinija. Slišali smo o španski inkvizi-;ji, pod katero je bilo 130,000 spancev sežganih, ker se niso strinjali z vsem, kar je trdila in zahtevala cerkvena hierarhija. Nekaj sličnega se dogaja danes. Španija si je leta. 1936 pri ;vobodniji volitvah, katere je /odila reakcijonarna vlada Gill tlobesa, izvolila in postavila de-nokratično ljudske vlado..' Ljudska vlada je hotela po-nagati zasužnjenemu in izkori-ičanemu ljudstvu, izdajala je akone v prid ljudstvu. Tega pa niso hoteli prenesti ogataški civilni in cerkveni kro-i. Proti socialnim in kulturnim ^formam so nastopili grofevski eleposestniki in industrialni in .ankirski baroni, škofi in oficir-!ia kasta, ki so jahali na plečih judstva in se mastili od žuljev : rezpravnih. Na vsakih 150 mož vojske jj il po eden mastno plačan general, na vsakih 6 mož vojske )c eden dobro plačan oficir. — | Zemlja je bila last veleposestni-i kov, industrija v rokah posa-| neznikov, kmetje in delavci pa so životarili v kulturni zaostalosti, izkoriščani in' izžemani do belih kosti. ' zatiralce in španski siromak-velikan bo zdrobil svoje zatiralce ter si zgradil lepšo n srečnejšo Španijo. Scdruga Joško Ovna želimo večkrat slišati. Drugič ko pri; deš, bo udeležba še boljša. Anton Janša. Večerinka Sloge Cleveland, Ohio. Na naši zadnji predpuštni zabavi, nas je vse vprek povpraševalo, kdaj bomo zopet napravili tako prijetne zabavo kakor je bila predpustna. Bila je že pozna ura, ko smo se poslovili in si voščili dobro jutro. Ako je imel kdo drugi dan mačka, ne vem. Kar se mene tiče, sem imela samo raztrgane podplate. Po pravici povedano, kje da se me glava drži, sem tudi vedela, ker bila je jako težka. Da se je zabava tako dobro iztekla, ne gre zasluga nam prirediteljem te zabave, ampak vam posetnikom, Kateri ste nas pose-tili v tako obilnem številu in nam s tem pomagali do gmotnega uspeha. Čast in hvala vam! Dne 11. marca ob 8. uri zvečer se vam zopet nudi prilika, da nas obiščete v S. N. Domu, soba št. 1. Članice zbora Sloga priredimo privatno zabavo za vse naše člane in simpatičarje. Če je bilo zadnjič tako prijetno, ko so moški napravili, kaj bo pa šele zdaj, ko je vsa ta stvar v naših ženskih rokah? Čisti preostanek te zabave gre za protifašistični tednik "Naprej". Mislim, da ni potrebno obširneje tolmačiti ciljev tega lista. ,Jaz se strinjam s smernicami tega lista. Naša delavska solidarnost nas veže, Ga podpiramo vse take deiavske časopise, kateri so nam delavcem v korist. ;oski vladi ni treba ničesar drugega, kakor da priznata rvete materialne in moralne pravice Italijanov in Nem- cev: (Ha, ha, ali ni to famozna zahteva in ugotovitev? Angliji in Franciji ni torej treba ničesar drugega, kakor na primer priznati "svete materialne in moralne pravice" ...........Nemčije do Avstrije in češkoslovaške, in "svete" pravice "Zmerjanje plutokracij je sumarično zavrnila sama j Italije do Abesinije, Tunisije, Džibutija, Korzike, Nice m zgodovina, in ljudstvo Italije in Nemčije tega zmerjanja j Savoje, pa bo vse piav in ostanejo lahko najboljši prija-ne bo trpelo. (Značilno je, kako znajo ti lopovi, ki imajo,telji. Ta ni slaba! Op. uredništva). v svoji sredi Goebelsa, ki je tako rekoč veliki svečenik; "želeti je, da bi Anglija in Francija že vendar spo-lažnjive in žaljive propagande, in Mussolinija, čigar'znali ogromno nevarnost, ki jima preti. Vojna bi pome-časopisje označuje n. pr. Amerikanee za narod gangster-! nila revizijo ne samo evropskega zemljevida, marveč jev, nesramno lagati. Op. uredništva). Angleški in fran- zemljevida vsega sveta." Zabava v Euclidu Gospodinjski odsek Slov. Doma na Recher Ave. vas vabi na Card Party, ki se vrši v soboto, 11. marca ob 7. zvečer. Po igri je prosta zabava s plesom, v korist nove kuhinje. Treba je peč in več drugih stvari in ne pozabite, da gre v korist vseh tukajšnjih društev. Torej napolnite dvorano, da bo večji uspeh. Vas vabi odsek Doma Mary Strekal Ure brez kolesja "Ima uro v glavi," pravimo o cioveku, ki ima to, pogostoma čudežno sposobnost, da navede natančni čas, ne da bi pogledal ia uro. Pri kmečkih ljudeh je a, Sposobnost pogostoma samo >b sebi umevna. Ti ljudje so po--ezani z naravo in ti povedo ravi čas brez težave po sonč-,iem stanju. Divjaški rodovi, ki .;r ne poznajo, enostavno nima bergu napravil zanimiv poskus s petimi osebami, ki naj bi se v( 52. zaporednih nočeh prebudile ob določeni uri. Čas, ko so se v resnici prebudile, so morale zapisovati v posebno knjigo in potem spet leči. Tu pa tam so jim, brez njihovega znanja, celo ure umaknili, da bi preizkusili zanesljivost časovnega čuta. In uspeh tega poskusa je bil ta, da so se poskusne osebe le v redkih primerih zbudile ob nepravi uri ali pa so to uro sploh prespale. V nekaterih primerih so se zbudile celo kakšno uro poprej. V pretežni večini primerov pa so se zbudile skoraj na minuto točno, čeprav so jim ure premaknili. Potem, ko so čas svojega prebujenja zabeležile v knjigo, so tudi vedno spet lepo zaspale, ne da bi jim poskus kaj škodoval. Za to skrivnostno uro .v nao tudi še niso našli prave razlage. ŠKRAT Junaška kitajska telegrafistka Naša domača zabava -" Veste, včeraj sem čital kem čikaškem listu, kako*] guje nova nam vzezda V Skoro bi mi bile stopile s1 oči, ko sem prečital od t® zvezde njen dopis. Tako 'e še, da se človeku srce top malo ljubosumen na nje"8 alnost, ker v resnici je ta»° pisano, da se človek divi, razlaga "naprednost". ^ manjkalo, da nisem doti0, vtaknil za klobuk in šel ^ cesto in začel vpiti na vs" jo Število žensk, ki se udeležuje-1 "Poglejte me, kafeo sem bojev v kitajskih vrstah, če-, den> da kar "cajtenge" ^ dalje bolj rase. Posebno dosti; klobukom!" ^ ;o druge možnosti, nego da se jih je okrog Šanghaja. Tam so I Veste> človek včasih® ■avnajo po soncu ali luni in'sestavili bataljon posebno do- ve, Ker taKa je 'vezdah ' .bro izvežbanih ostrostrelk in ga bolezen. Sedaj, ko sem 1 uvrstili med branilce mesta. jod te naše nove zvezde , Na nekem odseku v Čapeju,1 naPisan velepomemben • kjer so bili spopadi na nož po-,sem sPoznaI> da sem se.V sebno hudi, so našteli nič mani,sanJah motil> kar Pa 111 nego 120 padlih žensk in deklet. | Pa<;no' ker motiti se Poročajo tudi o neki kitajski ->e človeško Kulturni človek, ki je vezan na svoj časomer, je brez njega precej nebogljen, toda z malo napora si more tudi sam pridobiti sposobnost za določanje časa po solncu. Ko najde pravo južno točko, na kateri stoji sonce opoldne, ugotovi lahko brez nadaljnjega zapad in vzhod, ki stojita pravokotno na južno točko in ki pomenita 6. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Malo težavneje je določiti ure, ki ležijo vmes. Toda vsakodnevno opazovanje iz določenega okolja te pripravi končno tudi do tega znanja. Časovne določitve po dolžini senc so posredno čita-nje časa iz solnčne lege. Na ta način so nastale solnčne ure. A tudi iz drugih pojavov iz narave je mogoče določati čas. Prvi velik odmor v petju ptic leži neposredno pred sončnim vzhodom, drugi nastopi vedno točno opoldne. Tudi iz vzleta raznih metuljev se da dnevni čas točno določiti. Večerni pavlin-ček prične letati n. pr. vedno po 9. zvečer. Med 3. in 4. uro zjutraj od- telegrafistki, 18-letnemu dekle-! D™gega ne morem tu majhne postave, ki se je zaprla v neko omaro in od tam prisluškovala poveljem, ki jih oddajali Japonci, kateri so bili nje poštni urad zasedli. Telegrafistka je mogla ta povelja pravočasno sporočiti svojim rojakom, ki so potem poskrbeli, da se je velikopotezen japonski napad na severno šang-hajsko postajo zrušil ob velikanskih izgubah za Japonce v zasedi. n Z k I si vi Pi m sc Či ta ni zri va je )e fli % Pc tc je Ho Mi P* ni« ni fec Ko so odkrili tclegrafistko v omari, je pognala sebe in svojo okolico z bombo, ki jo je imela pripravljeno za takšne primere, v zrak. MAČKA — MORILKA V okolici Brna so našli 65-let- kor čestitati dotičnemu 1)1 novi pridobitvi, ker takc go bitve se ne dobijo vsak ^ ke pridobitve povzdigne]® lista, ker so velepomeio pi naš ugled in za naš ^ vobče. ' Vidite, kako potrebno da bi se še več takih zvel nilo, kako lepo bi nam Pot'r sijajo solnce ljubezni 111 kako bi se potom takih seveda, ako bi jih bilo ' ^ lahko doseglo združenje v|tr skih vrstah in kako m se lahko ustvarila orga' ki nam je v sedanjih č^1 potrebna, ali žalibože sti nam manjka! Majhni smo — — • potelaženi bodite vsi ver111 jani, ko bo ta zvez&a svoj velepomemben spiSi nega kmeta Vladimira Juraka v y Clevelandu zagotovlj^, njegovi postelji mrtvega. Zdelo združitev jn borbenal< se je, da je postal žrtev zločina, i di k v t zVe> pre slak svoje cvetne kelihe, po- Brnenski detektivi pa so stvar'. J" . m ^nil* trošnik med 4. in 5., navadni drugače pojasnili. ^ ^ sfna 1 regrat med 5. in 6. uro, lokvanj, Ena izmed desk v gtropu Ju_ ^ J 1 Ke>' -ned 6. in 7. uro, suličasti re-'rakove spainice se je sčasoma tou^Huhntii- Vnia ne re& ?rat med 7. in 8., skržolica med zrahljala. v enem izmed zadnjih f reltev na^ nroblc' 8. in 9., poljski meseček med čerov se Je plazila domača ^^^e zaDečatena 3. in 10., slezenovec med 10. m mačk podstrešju, kar so mo- < zaDa JTn kL^n"cami 11., med 11. in 12. pa se potroš-'gH točno ugotoviti po njenih zaPahl in nik zapre. Od 12. do 4. ure po- sledovib) in pri tem je deskc, poldne se ne odpirajo nobene, sprostila, da je padla spečemu cvetlice. Šele po štirih se neka-|kmetu na blav0 Zarjaveli že-tere odprejo, med 17. in 18. uro;^ ki je molel iz aegke) se je n. pr. svetlin. Če vse to veš, sijzabodel nesrečnežu v oko in v lahko sestaviš pravo cvetno uro. možgane ter povzročil njegovo Iz časa, v katerem se poedini takojšnjo smrt. cveti odpro, nam postane tudi ______ jasno, zakaj vzletavajo poedini PREDSEDNIKOVA LADJA metulji v določenih urah. V o-j "POGREZNJENA" stalem si znanost odpiranje cvetov ob različnih urah razlaga z j WASHINGTON, 7. marca. — domnevo o elektromagnetskih j Admiral William D. Leahy, po- b m1 k «' <0< ^ Je OboževalecJp b Izlet v Jugoslavijo H* Mary, 24. Običajni izlet v Jug0 veliko noč bo na parni ikf Mary iz New Yorka kot naznanja Mr. W- ^ vodja tretjega razred*1 White Star lnije. Vsi, nf iti h i) ( I nf, 0s- h Ije iik' notranji, ali kakor ga znanost i-menuje, transcedentalni časovni čut v čkiveku, namreč sposobnost, da se zbudiš ob vsaki uri, VELIKA HI** Na bližnji newyorsk1 ni razstavi nameravaj^ viti tudi ogromen m° ^ ke glave. Imel bo veli" ^ i t !o '0) ik k družijo izletu bodo Pr j'c goslavijo ob pravem ^Hp1 like noč. silah, ki delujejo po določenih,jveljnik pomorskih operacij, jej, ----^ točnih zakonih. Toda to je sa-j izjavil, da je bila ob zadnjih ma- ČLOVEŠKA O LAV A l mo podmena. Pozimi, kadar zu- nevrih bojna ladja "Houston", naj ni življenja, nam ta cvetna na kateri se je nahajal predsed-ura seveda odpove. nik Roosevelt, teoretično pogrez- Končno naj omenimo še neki njena po nekem "sovražnem" podmorniku. Ladja Houston jo plula v pristanišče Charlotte Amelie, ko je j bodo ljudje dahko pf pedmornik oddal nanjo "slepi" j h nadstropne hiše. V tej k^l^. ^nklrn tlf^ ki si jo določil, preden si za-i torpede. Predsednik Roosevelt! Obiskovalci se bodj spal. Čeprav nam je redno po-'pa je izjavil, da ladja ni bila tor- j sprehajali po' zobeh trebno 6 do 8 ur nočnega spa-,'perdirana samo enkrat, ampak po goltancu, če se jim V nja, nam vendarle uspe, da se dvakrat. Neki časnikarje rekel in ljubilo se jim bo zbudimo celo po veliki utrujeno- predsedniku, da je predsednik lahko splezali tudi v J sti n. pr. ob 2. uri ponoči, če- površen poročevalec, ker se je Tu si bodo lahko cg' ^ prav smo legli pozno po 10. J nahajal na krovu, pa "torperdi- poedinih možganskih * . zvečer. To hoteno prebujenje je i ranja" ni sporočil svetu. Pred-1 dicinsko izšolani ved y celo precej točno. Isednik se je tem besedam prisrč- spremljali obiskovalce Prof. Frobenius je v Heidel-1 no smejal. |gromno blavo. J k marca, 1939. STRAN 9 FURMANSKI PLES NJEGA DNI a'» kako je "stric" Jože Plevnik vrgel metlo v ravnatelja papirnice v Vevčah Ljubljansko "Jutro" priobču-Je zanimivo zgodbico o furmanih v Vevčah, v kateri je igral važno vlogo tudi Rojškov Jo-ZelJ> to je naš današnji Mr. Jo-SePh Plevnik, predsednik slovenske posojilnice in lastnik Bridge Tavern" gostilne in restavracije. Torej čujmo, kaj je uganjal Josip Plevnik, ko je še kot Roj-. Jozelj pravkar prišel od vo-0v topničarjev nazaj v svoj r°Mni kraj Vevče. "Jutro" piše: f F"rmanstvu, kakor je bilo ®zvito na cesti med Vevčami in °gom, ko vevške papirnice še ga° ,UTle'e svoJe^a industrijskega in so v Zalog prispele °vme in premog tovorili šte-pam v°2niki, iz tovarne v Zalog Papir, bomo težko našli primere Od P° naši deželi. ja so se od daleč spo- So ranega. jutra pozno v noč .. v°zniki po razorani cesti z bi-naJrazličnejše viže, v u in ne brez ritma. Po nači- nu Pokanj f. Zftavalf v < s pokanjem so se ogo-je ^ in dražili med seboj. Ko ije , en °dpokal svojo vižo, mu rugi odgovoril s svojo. . uj Sak način je imel uvod, glav-\r t k in lep zaključek. — ifPok jŠi in bolj muzikalični P j arJ'i pa so dodajali še Coda. giato furmani so bili veliki PIa" ije zakaj njihovo pokanje tflom jiV0 sličil° raznim nači- J Marii Pritrkavanja pri Devici Polju. Pa ne bomo se 0 tem> saJ Je naš nalili f,LPredočiti čitateljem sijaj- cVediii anski Ples- ki so Sa Pri" jif 'tavr VSako v tovarniški re- nt •q11o Je videl za ples dekori-iap'h0re. Vorano, se je začudil, da Idi J0 ^iti konjska oprema in ^cin Zav.^ako lep> na svojstven ii 'ht(Jr u"nkujoč okras. Pred ot« iicem°m sta stala mlaja. Pod vrli !i, na viseli novi vozni vail« o^Ju koncih po en lampi-31 »ov , Vhodna vrata je krasil v" ;trHn r°gataški komat, čigar y$ ia ;„. a okrasna pa sta pod stropom tekla dva para vajeti na zadnjo steno. Novi bičevniki z biči, lepo prekriža-nimi, so krasili stene. Zanimivo okrašena dvorana in sloves tradicionalnega plesa sta privabila vedno mnogo ljudi. U-radništvo z damami, generalni direktor, nekaj gostov iz Ljubljane, večkrat pa tudi predstavniki družbe Leykam - Josefsthal z Dunaja so bili odlični gostje na tej prireditvi. Do polnoči so furmani prepustili plesno dvorano eliti in pro-fesionistom, le malo mlajših, drznejših fantov se je upalo zaplesati z damami, ki so se kar dobro počutile v trdih objemih koščenih in žuljavih rok in ob junaškem, silnem udarjanju nog ob pod. Velika nevoščljivost je prevzela bojazljive, go so videli že nekaj svojih pcgumnejših tovarišev, odlikovanih od dam z lepimi kotiljoni, zakaj: kaj je zlata medalja nasproti kotiljo-nu, ki ti ga da lepa plesalka? Nič, prav nič! O polnoči je vladala v dvorani že gneča. Zaljubljenci in oni, ki so se samo radi videli, so že težko čakali na "povštertanc". Začeli so elito izrivati v posebno, sobo in z blazino v roki priganjat pare v krog, gcdci pa so za uvod zaigrali poziv na povštertanc. Razvrstili so se, in začelo se je zdaj na levo-, zdaj na desno. Srca so trepetala v strahu in negotovosti, ali bo prišel, ali bc prišla? i'4tihii a So visela doli in za-ttla- vh IlOpali 0b 411 razmakniti. ifala viseia aon m za- W,. vllod. da so jih vstopajo-'°rali aue ta, so hotele ostati čim delj izpostavljene in kazati svojov neznansko sramežljivost. Branile so se celo lica nastaviti k poljubu, kakor so sicer morda cenile drhtečo radost, ki jo je v njih vzbudil takle dotikljaj z brkatim moškim. Tako je bilo tudi na furmanskem plesu okoli 1. 1900. Vlekel se je ure. Proti jutru je le bila podoba, da ga bo konec. V krogu je bil še generalni direktor tovarne, gospod Diamant in nekaj parov. Zanimanje, kdo bo ostal nerešen in bo nazadnje zaplesal z metlo, kakor je bii star običaj, je postajalo vedno večje. Vse je sillio v dvorano gledat, kdo bo nesrečnež. Rojškov Jozelj, zal domačin, je že čakal z metlo v roki, pripravljen, da mu jo z izrazi primerne škodoželjnosti izroči. Nerešen je ostal direktor Diamant. Dvorana je bila polna dobrodušnega smeha, pa tudi direktor sam se je veselo smejal, a le za kratek čas, zakaj Jozelj, vzhičen, da se nobena ni upala direktorja rešiti, mu je metlo vrgel kar v glavo. Užaljen je odšel direktor. Nerodneža so vsi grajali in obžalovali, da jim je pregnal priljubljenega direktorja, ki se je, četudi tujec, tako rad družil z našimi ljudmi in občudoval naše šege in običaje. Jozelj se je zavedel, da je zagrešil hudo nerodnost, pa je tudi on odšel s plesa. Domov grede je razmišljal, kako bi mogel direktorja potolažiti. V mislih so mu rojile ne-prilike bodočih dni zaradi nesrečnega naključja. Ni mogel zaspati. Oblekel se je, vzel palico s trnkom in vabo ter odšel lovit na most. Sreča je hotela, bilo je v dopoldanskih urah — da je potegnil težkega sulca na most, prav v trenutku, ko je šel direktor v tovarno. Jože je pristopil, mu pomolil sulca m. dejal: — Nate, gospod direktor, pa bediva spet prijatelja. —No, ja, no ja, je pogodrnjal direktor, vzel sulca, pa — neza-vitega — stisnil pod pazduho, dal Jozlju roko in odšel v tovarno, Jozelj pa v gostilno k "Francetu". Vse je bilo pobotano. Takrat pač niso bili ljudje, četudi so bili visokega stanu, tako zamerljivi, kakor so dandanes, j J osel j je po nekaj letih odšel i v Ameriko. Bil je bister in varčen, dolarček je polagal na do-larček in si napravil veliko premoženje. Kakor pravi ameriški bogataš prihaja zdaj v Vevče na oddih. Vselej, kadar se sestane s starimi znanci h kramljanju, se mu vzbudi spomin, kako je na furmanskem balu zaključil povštertanc, in kako si je spet pridobil direktorjevo naklonjenost. Furmanov v Vevčah ni več. | Na cestah vladata zdaj šofer in j avtomobil. Ni verjetno, da bi po-I stali kdaj šoferski piesi taka posebnost, kakor so bili fijakar-ski v Ljubljani in furmanski v Vevčah. Šoferji pač nikoli ne bi mogli z avtomobilskimi deli ta- ko lepo okrasiti dvorane, kakor so jih nekoč fiirmani s konjsko opremo in z deli voza. IZ STARE DOMOVINE Mladi stari oče V Bažnju v moravski banovini je Stanislav Veličkovič postal s 34 leti stari oče. Oženil se je, ko je bil 17 let star, in njegova hčerka, ki se je poročila s 16 leti, je te dni dobila sina. Stanislav je tako postal najmlajši stari oče v vsem okolišu, na kar je zelo ponosen. Zakaj, zdaj se bo pokazalo, kako so se srčne veil mladih in starih spletale skozi vse leto. Ta ples izda vse.' Sramežljivo so . Grille lepo okova- 8 aneh komata so zave-UVo ePe Pentlje visele vajeti. 1iv0 fna Je bila posebno zani-akrašena. Spredaj, na stebla komata. Od njiju NAZNANILO Vsemu cenjenemu občinstvu poklekali na blazinoTn "se " naj- f^anjamo, da smo ravnokar več poljubljali na lica, zakaj kclbjicblh nove vzorce za obleke in bi se bil upal nekdaj spričo to- Površnike. Naročite vaše oble- likih radovednih pogledov od de- j ke sedaJ" ~ Se Priporočamo, kleta izsiliti poljub na usta? To j je bilo razodeti! Nekatere dame, pa tudi dekle- ČhaS. Rogel 6526 St. Clair Ave. V eajem V najem se odda stanovanje, 4 sobe, kopalnica in garaža. — Vpraša se na 1011 East 64 St. Jlow D B o R Ct Katoliško Pod- ^ Društvo Presvetega 1 p, AdJ?a Jezusovega ^t lis John Levstik, 646 ■šjJ Von ''^treet; podpredsednik, tet. , aPše> 1082 East 72 ."V" A«. iC l^ik '1023 East 72 Place; At Matija Oblak, 1235 1»yanit * Street; Nadzorniki, rc» ^ jn ' Turek, Frank Petkov-at<>vž ^Ibert Novak; vratar, Naprodaj ali se zamenja Proda se ali zamenja trgovino in posestvo v distriktu tova-ren; najemnina $125 na mesec. Nahaja se na 907 East 67 St. August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE t Slovenskem Nar. Doma PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih ce-» nah; OPRAVLJA notarske posle. Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Ko kupite ali zidate vaš dom: F.H.A. HIPOTEKA ali HRANILNA HIPOTEKA i Tek S" N- Doma' An *a57Vc 'n Frank Petkov-T V% T iki V K1Ub DrUŠteV i Snik' J°hn Yežek. Društveni j {>. twv80 Vsi slovenski zdrav-, \ nc "C N L