149. številka
Ljubljana, v torek 3. julija
XVI. leto, 1883.
Izhaja vsak dan ive^er, izimii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstrij sk o-ogerake dežele za me leto 10 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ia mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeien mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaaa.
Za o z Pop
nanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hisi .Gledališka Btolba*. U pravništvu naj 6e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VM adniaiaarutiviio ntvari.
Spomin na osvobojenje Dunaja pred dvesto leti.
Z Duoaja poroča se o programu, kako da mislijo Dunajski mestni očetje poslaviti letošnji 12. dan septembra mesecu kot prepomenljiv dan svetovno slavne zmage, ko sta pred dvesto leti Ivan Sobieski in Karel Lotriužki bila Dunaj resila Turka, šibe božje! To je bil največji zgodovinski dogodek v dobi mej vestfalskim mirom in srditim bojem za dedovno nasledstvo v Španiji. Tedaj se je skoraj odločevala usoda Evrope, ne le usoda Dunaja. Vsa Evropa je čutila, da jo Dunaj zakriva, in da bi bilo njeno srce samo v nevarnosti, kakor bitro bi bil prodrt ta Ščit! Nemška in Poljska stopata na bo jišče, da se odvrne velika ta nevarnost; rimski papež pošilja pomoči in piše, da on bi rad, če bi se njegov glas razlegal kot trobente glas in tako vkupe sklical vesoljno krščanstvo Dunaju na pomoč; Ludvik XIV. popusti svoj ultimatum, ki ga je naperil proti Nemški Državi, in najboljši pleinenitaši na njegovem dvoru si Štejejo v čast, da smejo pod zastavo rimskega cesarja sukati orožje zoper zakletega sovražniku. Vse mržnje mej posameznimi državami bo zginile, ko se je prikazala ta občna nevarnost In ko je prišel cesarski poslanec v Versailles, sprejel ga je bolni kralj v svoji spalnici in vsakokrat, ko je poslanec pripovedovaje o srečni zmagi imenoval ime svojega cesarja, snel je ponosni francoski kralj Bvoj klobuk z glave. V Londonu zvedeli so o rešitvi Dunaja o polunofci, meščanje tekali so po ulicah in veselja polni prižigali so ognje. Vincenzo da Filicaja zaslovel je odmah kot najboljši italijanski pesnik svoje dobe, ko je bil razglasil svoje sonete in ode OBVobojenju Dunaja na čast. Odvalila se je skala b srca Evrope, z Dunajem je bil tedaj odrešen del
Bveta in Ivana Sobieskega, kralja poljskega, slavili so po pravici kot druzega Karla Murtella!
Za Avstrijo, ki je bila iz/.a svojega rostva poklicana braniti osrednjo Evropo pred vzhodnim barbarstvom, za njo je napočila nova doba, ko so bile zmagovite čete odgnale Turka izpred Dunaja in daleč na vzhodu postavile mogočen jez proti turškega barbarstva silni povodnji. Zlasti pa se je na to začel dan svitati Dunaju, prestolnemu našemu mestu. Poprej trdnjava in vedno trepetajoče mesto na meji, jel je Dunaj stoprav sedaj cvesti kot glava države. Kakor feniksi so se hitro iz pepela vzdigo-vala predmestja in oklenila se očvrstelega jedra. Tudi kulturno življenje Dunajsko ima svoje začetke v ie-teh dnevih konečne rešitve; sedaj je meščan lahko delal in užival, skrbel za se in za očetno mesto; poprej se mu je godilo, kakor starim Izraelcem, ki so svoja svetišča zidali z orodjem v desnici, z mečem v levici. Dunaja prava zgodovina se pričenja s tistim velikim dnem, ko je poljski Sobieski pred cerkvijo na Kahlenbergu svojega sina udaril za viteza in ko je svojim mrmraj očim regimentom zaklical, da je častno mesto tamkaj, kjer je boj najpogumuiši!
Prav in lepo je, spominati se kaj tako velikega glasno in slovesno, in kdor ni izgubil srca za patrijotizem in domovinsko čast, komur se v slepi strasti in malostnih prepirih ni zatemnil razum za vzvišene stvari, ta se mora iskreno uneti za taka čutila. Narod, ki ga spomini iz lastne zgodovine ne navdušujejo io povzdigujejo, pri njem se o velikem napredku kratko malo govoriti ne more! Kdor ne spoštuje svoje preteklosti, ta tudi nobene bodočnosti imel ne bo, ki bi spoštovanja bila vredna. Ako Dunajski me.^čuu res ni več unet za javne svečanosti, ako se blagajnici Dunajskega meBta res že na dno
vidi, tedaj naj se omeji blišč vnanji, tedaj ni baš potreba slavnostnega sprevoda po genijalnih Makar-tovih načrtih, — ali vzlie vsemu temu' je skrbeti, da je praznovanje dostojno in vredno stvari, katero hoče rt prezentovati. Rodovom preminolim imamo se mi zahvaliti za vse tisto dobro, kar pričakujemo koli od mo/',, ki pridejo za nami. Kdor svoje življenje posvt ti službi za javno blaginjo, tisti tudi sme upati, da mu bodo rodovi poznejši za to hvaležni. Ali kje naj si sinovi zajemajo moč za blaga in velika dejanja, če vidijo, kako se njih očetje dejanj svojih prednikov skoraj sramujejo — samo zato, ker so si nekateri velikonemški srditeži in ignorantje domislili, da Dunaj svoje velike turške zmage spodobno slaviti ne sme, ker je rešitev prišla od slovanske strani, pa tudi zato ne, da se ne žalijo mehka srca „odalisk" in ^vnahov" doli v Carigradu?!
Program, s katerim si je v tej z-idevi upal stopiti Dunajski mestni zbor v javnost, je naravnost sramoten. In uzroki takej ponižnosti so istinito otročji. Vsi mogočni spomini na 12. dan septembra 1683. leta odpravljeni bodo z zajuterkom, ognjeme tom iti borno spominsko ploščo, a če to vršilo se bo na visokem Kah'enbergu, — da bode udeležba kar se da ponižna. Tako se bo praznoval dogodek, ki za Avstrijo pomeni ustajenje, življenje! Da še dan danes v tem ali onem kulturnem »žiru uestno tako daleč, kakor bi lehko bil1, to se imamo zahvaliti skoraj jedino le južnovzhodnemu sosedu. Dokler je bil močan, pošiljal nam je divje vojske in pustošil je naše dežele, ko pa je bil opeval, spreminjal je v puščave svoje lastne pokrajino, v katerih bi lehko bil cvetel najlepši promet in kjer bi našega uma in naše dlani izdelki imeli dragoceno svoje tržišče. Ali, Sobieski, Starhemberg in drugi, vi morate potrpeti!
LISTEK.
Nevski prospekt.
(PoveBt, ruski spisal Nik. Vas. Gogolj. Poslovenil Y.) (Daljo.)
Ob treh se začne nov prizor. Pomlad ostane hipoma na Nevskem razgledišči: ves je živ uradnikov v zelenem vsakdanjem kroji. Gladni častni (ti-Mlarni) dvoruiki in drugi dostojniki na vso moč po-Bpe*Ai\6 svoje korake. Mladi zborni upisovalci (regi-Btratorji), guberniški in zborni tajniki so prihiteli, da zaužijo in p0 Nevskem prostorišči sprehodijo Be lepih obra<oV, pričajočih, da neso šest ur za ▼rstjo sedeli v Banici. Ali stari zborni tajniki, častni in dvorski dostojnimi hodijo urno in povešeoih glav, neBO jim oa mari sr*cevalci, ne ozirajo se vanje; neso Se do cela iznebili 86 svojih skrbi j: v glavah jim tiči diplomatstvo in cu Sop začetega, a ne dokončanega dela; njim se zdi, da je dolgo obešena „ta-bula" sklad papirja ali resno obličje pisalni finega vodje.
Ob štirih je Nevski „prospekt" prazen — in res vidite na njem jedva kakega uradnika. Kakova Šivilja z beretiJBkim svežnjem v roci bliskne časi po Nevskem prostorišči, kak bridek plen kakovega Iju-
doljubega oderuha, — plen svetu izročen v fnzovem (ein vvollenzeug) plašči, kak tuj posameznik, ki so mu jednake vse ure, kaka tenka, visoka AngliČanka z ridikilom in knjižico v rokah, kak težak, prav Rus, v polukortunovej suknji s kratkim životom, ozke brade, vse svoje dni borno živeč težak, na katerem se giblje vse: hrbet, roki, nogi in glava, ko se čestito sprehaja po hodišči: časi kateri malih rokodel cev, — sicer nikakoršnega druzega krsta ni na Nevskem prostorišči.
Ko bitro pa mrak leže na domovja in ulice, a ko ponočni stražnik, zavit v kor, s škrabo na roci komata po lestvi in prižiga svetilnice, in ko proda-jalnicam skozi ozka okna gledajo obrazi, ki jih ne smejo kazati po dnevu: Nevsko prostorišče zopet oživi in jame gibati se. Pa nastane tisti tajni Čas, ko svetilnice vse svetijo nekako kanljivo in čaralno. O takih urah nahajate mnogo mladih ljudij, največ svobodnih, v toplih suknjah in plaščih na Nevskem „prospektu11. O takem rasi človek čuti nekovo namero, ali boljše povedano: nekaj nameri podobnega, nekaj nenavadno negotovega; vsi spešo korake, ki Be vrste jako nerazmerno; dolge sence igrajo po vseh ziden in tlakih — in čudo je, da z glavami ne sezajo do policijskega mosta. Mladi guberniški upisovalci, gubernijski in zborni tajniki se spreha-
jajo jako dolgo časa; ali stari zborni „registratorjiu, častni in dvorski dostojniki naj raji sede doma, ali za tega del j, ker so pozakonjeni, ali zato, ker jim nemške kuharice, ki jih služijo, jako ugajajo. Na Nevišči uahajate čestite starčke, ki so se znamenito, čudovito ljubosrčno že ob dveh sprehajali po njem. Vidite jih, da dehte v druščini z zbornimi „registra-torji", zato da bi pod klobuk pogledali dami, ki so jo zagledali z daleč in katere debeli ustni in lica, natrta z lepotico, tako ugajajo mnogim na izprehodu, najbolj pa prodajalcem, delavcem, kupcem (ruskim), ki jih je po cele gruče — v nemških suknjah — in ki Be najraji vodijo pod pazduhami.
„Stoj!1* — kriknil je nenadoma poročnik (tieutenant) Pigorov in dotaknil se poleg sebe mladega tovariša v fraku in plašči,  .ali si jo videl?u
„Videl sem jo; o ta čaralna Bijanka Peru-ginova!tt
„0 kom govoriš?"
„0 njej, o tej, ki je črnih las, a tudi takih očij; vsa rast, telo in obličje, — vse je samo čudo !"
„Jaz menim belolasko, ki je šla tikoma za njo, na tej strani. Ali ti ne pojdeS za črnomaljko (bru-netko), ki je tako po godu ti?"
„0, kako bi to bilo mogoče lu — vsklikuil je mladenič v Iraku — in razpalil se.   „Saj nt i/.mej
Dunaj nema poguma, da bi dostojno poveličal vaše zasluge in praznoval vaš spomin, — carigrajskega pašo bi srce bolelo. Ali se mar to ne pravi, preteklost zatajiti, nevednosti in ziovoljnosti na ljubo pozabiti zgodovino naše države?
Mi sicer dobro vemo in bridko občutimo, da uprav velika slovanska zasluga pri tej priliki ž i d o v s ko-ne m š ko kliko v oči bode, in se za tega delj hoče cela stvar prikriti in kolikor moči prezreti. Ali uesmo hoteli delati rekrimi-nacij v tem smislu, nego pišemo, ko smo si mlač-nost Dunajskih mestnih očetov ogledali s patrijo-tično-avstrijskega stališča. Tistega dne, ko Avstrija pozabi, kaj je bila, tedaj tudi pozabi, kakšna mora biti, če sploh hoče kaj biti; tedaj ko zgrešimo tiste pote, ki nam ju kažejo naše vode in ne pomislimo več, da se je dvoglavi orel na sto in sto stolpih usedel na mesto polumeseca, — ko pozabimo to, prenehamo biti Avstrija. Dunaj, z nova zapeljan po brezobzirnem le vi carstvu in pozabivši svojo prestolno čast, dal nam je slab vzgled! Upajmo pa, da pohujšanje iz tega ne pr.de. Danilo.
V LJubljani 3. julija. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo članka, posnetega po „Kolner Z-itung", v katerem so se razpravljale vojne sile Avstrije, Italije in Nemčije, kot članov najnovejše „Tripelallianse" in v katerem je računski zaključek bil ta, da imata Francoska in Rusija vkupe 21 batalijonov pehote in 376 kanonov več, nego vse tri zaveznice, da, sta pa glede konjice za 120 eskadronov slabejši.
Navadno se sodi, da je omenjeni renski list dobro poučen, da zajema iz verodostojnih virov, a danes nudi se nam drug računski eksempel v istej zadivi, in to od lista, ki je na glasu, da ima tudi zvezo z merodajnimi krogi. „Bcrliuer Tagblatt" namreč bavi se v jednej svojih zadnjih številk z razmerami vojnih sil „tripelallianze", tej nasproti pa Rusije in Francoske. Berolinski list meni. da bi v slučaji vojne člani zaveze morali postopati ofenzivno, da bi Nenuija in Avstrija udarili na Rusko, Italija pa na Francosko — na Lyoti. Po Berolinskega lista računu imajo zuveznki na razpolaganje:
Nemčija Avstrija  Italija Vkujie 643       524       287 1454 4G5       246       120 830 1550     1592      1000 4143 bi Rusija in Francoska postavili Rusija Francoska Vkupe
Omenjeni list tolaži se za slučaj vojne s tem, da bi se številni razloček paralizoval s tem, ker bi Turčija, Rumunska in Srbija potegnile s „Tripel-ailianco" proti Rusiji in Francoskej.
Ta zaključek nema z ozirom na govor romunskega senatorja Gradisteano posebne vrednosti, a tudi navedeni račun sestavljen je tako okorno, da se vidi v prvi hip, ka ni imel druzega smotra, nego uplivati na nemške poslance, da so pod utisom te izmišljene vojne podredjenosti in iz nje izvirajoče Opasnosti, brez daljšega pomisleka in hitro glasovali za d v al et ni državni proračun.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 3 julija.
batalijonov pehote eskadronov konjice kanonov ....
Nasproti pa v boj: batalijonov pehote . . eskadronov konjice . . kanonov .....
Po tem ne posebno Rusija in Francoska imeli
1548 641 2189
1264        412 1G7G 3772       2964 6736 verodostojnem račuuu bi veliko  večo vojno silo,
nego vso tri zaveznice, ker je že sama Rusija glede pehote in konjice močnejša.
tistih, ki zvečer hodevajo po Nevskem razgledišči; to je gotovo jako znamenita dama," — vzdihnil je, „samo plašč na njej je vreden osemdeset rubljev!"
„Šlevež!w — vskliknil je Pigorov in s silo potegnil ga na tisto stran, kjer je plapolal nje svitli plašč, „idi, čakulec, obotavljalec! a jaz pojdem za belolasko." Prijatelja sta se razsebila.
„Poznamo vas vse," — opomni sam sebi Pi gorov samoljubno in v zmagovitem nasmehu, prever jen, da ni krasotice, ki li mogla odreči se mu.
Mladenič v traku  in  plašči  je bojazljivo in drhtečih nog krenil na tisto stran, ker je z daleka plapolal pisani plašft in lesketal, ko hitro se je približal gorečej svetilnici, pa temotil se,  ko hitro se je poslovil od nje. Mladeniču je  utripalo srce, ne vedoma je pospešil korake. Ni pomisliti se ni upal na to, da ima kako pravico do  varnega pogleda < krasotico v daljavi, tem uienj se je drznil, ter uda misli, ki mu je bil poročnik Pigorov pošegetal jo; ali zvedel  bi bil rad le dom, rad izpazil, kje biva to nežno  bitje, ki je kakor se mu je zdelo, z neba bilo  prikrililo na  Nevsko pozorišče —  in  ki — vedi ga bog — kam krili. Stopal je brzo tako, da je nenehoma zahajal s hodišča in zadeval se ob nežno gospodo. (Dalje priti.
V Hkupini mest in trgov deželne Čenkc? dobili so Nemci 32 mandatov za deželni zbor, Čehi pa 40. V deželnem zboru pa se štejejo k tej sku pini tudi poslanci trgovinskih zbornic; in ker imajo Nemci v Pražki, Librrski in Egerski kamori nedvojbeno 9 mandatov, iimjo torej v tej skupini vsega vkup 41 glasov, dočim se pomnoži število čeških poslancev za 2 mandata BudjejeviŠke trgovinske zbornice. Zadnjo prevago pa daje Plznska zbornica; ondukaj stoji osunnajsterim Čehom osemnajst Nemcev nasproti, kateri skupaj volijo dva poslanci. Ako se ne bodal dognati kompromis, moralo bode žrebanje odločiti ima li v skupini mest in trgov za češki deSelni zbor čepko narodna ili uemška stranka večino jed-neg'i glasu — Danes volijo veleposestniki; v skupini fileikomisnih veleposestnikov se konservativci nemajo česa bati, kajti msprotniki še Uandi dtttov neso postavili. A tudi v skupini allodnih veleposestnikov ne stoji stvar za koinervativce tako slabo; bistveno zavisela bode zmagale od tega. koliko volilcev bole osobno prišlo volit, da se za-morejo ramreč uporabiti vsa pooblastila'.
Deželni namestnik fpallški grof Alfred Potočki, zapustil je Dunaj, ko je poizvedel mnenie zdravnikov, ki je k sreči ugoinejše, kakor se je pričakovalo. Zdravniki so dali grofu Pot.ickemu upanje, da si z doslednim zdravljenjem zamore utrditi svoje /drevje. Grof. Alfred Potočki našel je v tem zdravniškem i/.ivku dovolj miru, da ne spravlja v nevarnost svojega zdravja, ako še dalje posveti svoje moči občnemu blngru in državi v korist. Torej bode ostal grof Potočki še dalje na svojem na-mestniškem mestu v veselje vseh krogov; kajti redkokedaj je našel kak državnik v svojem delokrogu tako občno naklonjenje in zaupanje, kakor sedanji namestnik gališki. Zatorej bode vsaki nepristransko misleči človek vedel ceniti uslugo, ki jo napravlja grof Potočki Galiciji in cesarstvu, ko vzlic slabemu zdravju ostane na visokem in odgovornem svojem mestu, na katero ga je postavilo zaupanje c»sarjevo.
Občni zbor centralnega društva obrtnikov v lfl€»raT»li*'J volil je grofa Bele re d i • j a zaradi zaslug, katere si je pridobil kot poročevalec o obrtnej noveli za nje dognanje in s tem za ves obrtni stan, svojim Častnim članom. Odbor je ukrenil, da se ima dotična diploma grofu izročiti po večjej deputaciji in slavnostno. Ko so društveniki to zvedeli, prosili so, da se smejo tudi oni udeležiti pri tej priliki in tako se je zgodilo, da je bilo v 29. dan pr. m. pred gradom grofa Belcredija v Uhu pri Brnu zbranih okolu petsto obrtnikov iz Brna, kjer se je improvizirala veselica, ter je bila vseskozi nepretrgana vrsta ovacij za grofa Bel credija V lepej složnosti ostali so obrtniki, Čehi in Nemci, do večera skupaj in ni najmanjša nerednost ni motila to blagodejno vzajemnost.
ViaaHje države.
iz Oclt>*c se poroča, da jo bil general Gurko le zaradi svoiih  strategičnih  zmožnostij imenovan guvernerjem   Varšavskim.    Pri   zadnjem pregledu vojske v Odesi dejal  je  baje čaBtništvu:   „Ako bi se Rusija zamotala v vojno,  bodem deloval na vse mogoče načine, da moja verna brigada pod menoj voiuje. Z žalostjo se ločim od vas, ampak vzvišena volja našega vladarja odkazala  mi  je drugo v se danjih časih važno mesto."  Za triletnega bivanja \ Odesi bavil se je Gurko izključivo  le z vojaštvom Neštevilna so nadzorovalna potovanja,  ki jih je na-pravljal v Očakov in v vojno prist nišče Nikolajev Tudi druge strategično  važne   kraje   južne Rusije kakor Donavska  priustja in Beaarabijo je večkrat obiskaval.   Njegovo imenovanje bil  bi torej nekak opomin  Poljakom, da hoče Rusija s  čvrsto roko držati poljske provincije.
K u m u um It a vlada se je vender odvažila zavrniti senatorja Gradisteana, ki je imel ob priliki odkritja spomenika Štefana Velikega v Jassy
političen toast, namerjen proti Avstriji. Bukureški uradni list priobčuje namreč izjavo vlade, da Gradisteano pri onej priliki ni imel nobene oficijalne uloge ter dostavlja, da mora vlada jednake izjave, katere mora že vsaki državljan, ki ljubi svojo domovino, obžalovati, ker so v stanu motiti dobre od-našaje s sosednimi državami, še tem bolj jih z vso odločnostjo obsojati ter tudi po ohcijainem potu grajati jednake izjave in tendence, naj si pridejo že od katere koli strani.
Z odgovorom prezidenta francoske republike Grevy ja do papeža poslal je tudi ministerski predsednik Jules Ferry svojo spomenico. V tej spomenici slika baje Ferry stališče strank ter občno mišljenje dežele in komor; ob jed nem poudarja težave, ki j'h ima vlada, ko si prizadeva ustavljati protiklerikalno gibanje. Spomenica pravi, da v Franciji katoličani neso le samo v manjšini, nego tudi vladi neprijazni, ker vedno na to' gledajo, da bi ministerstvom napravili sitnosti); naposled pa konča spomenica spravljivo. Vatikanu se je dala baje formalna obljuba da se bodo ustavljeni dohodki župnikov >.opet jeli plačevati ob občnej amnestiji v dan 14. julija. — Vest o nevarnej bolezni grofa Cham-borda se potrjuje. V Pariš sta že došla iz dežele vojvoda Aumale-ski in grof Pariški, katerih jeden bode potoval v Frohsdorf k smrtni postelji Chamborda. Obče se smatra grof Pariški postavnim njega naslednikom. Legitimisti podali so se k senatorju Bocber-ju, zaupnemu mo?u orleanistov, ter ga prosili, da naj bi naznanil to žalostno vest, princem Orleanskim. Ugleden član legitimistne stranke je dejal, da bode morala večina legitimistov pripoznati orleaoiste, dasiravno ne radovoljuo; nekateri dL so bodo umaknili popolnem javnemu življenju, drugi pa da se bodo pridruz.li bonapartovcem.
Dopisi.
Iz Kamnika 1. julija. [Izv. dop.] Dne 29. junija t. 1. imela je požarna bramba Kamniška svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu bilo je: 1. Poročilo blagajnika. Iz tega poročila razvidi se, da je imelo društvo v teku leta 1085 gld. dohodkov in 900 gld. stroškov, tako, da ima še gotovega imetja 185 gld. — 2. Poročilo tajnika. Iz tega iKZvideli smo delovauje društva, število odbo-rovih sej, število udov, katerih ima društvo 91 in sicer 39 delavnih in 52 podpornih, in slednjič od društva prirejene javne nastope, t. j. parade in druge slavnosti.
Tretja točka bila jo volitev odbora. Ker je dosedanji poveljnik g. Julij Stare se odločno izrekel, da z ozirom na mnoga privatna posla ne more več prevzeti poveljništva, volil se je mesto njega dosedanji poveljnikov namestnik obče spoštovani gosp. Josip Močnik, lekar v Kamniku, poveljnikom. Poveljnikovim namestnikom voljen je g. Fran F iger, blagajnikom g. Ivan Pujman, tajnikom g. Alojzij Vremšak, zaupnikom gg. Josip Adamič, Franjo Jašovec in Josip Bernard. Po končanej volitvi se je novoizvoljeni g. poveljnik zahvalil za skazano zaupanje in zagotovljal, da bode vedno deloval v korist društva po svoji moči. Po tem govoru vršila se je volitev vodij in namestnikov posamičnih oddelkov in voljeni so: vodjem plezalcev g. Dragotin Rež, namestnikom g. Makso Deisinger; vodjem brizgaluičarjev: g. Jarnej Pečnik, namestnikom g. Josip Adamič; vodjem varuhov: g. Florijan Kregar, namestnikom g. Franjo Štele.
Po zvršenem dnevnem redu zahvaljeval se je prav iskreno  bivši poveljnik g. Stare za gmotno podporo, katera se mu je izkazala v teku leta, posebno o času ustanove društva in izrekel, da bode vselej, bodi si moralično, bodi si mater i^uo podpiral društvo.
Na to poprime besedo novoizvoljeni poveljnik g. Močnik. Isti poudarja zasluge g- Stare ta, katere si je za društvo pridobil posebro za časa njegovega začetka in predlaga konečnf, naj ga občni zbor imenuje svojim prvim častnim udom. Ta predlog se je jeduoglasuo teci radostneje sprejel, ker je vsak posamični ud moral zasluge g. Stareta Bma-trati za take, ki opravičijo imenovanje častnim udom. Ginjen za skazano zaupanje zahvalil se je g. Stare še jedenkrat, na kar mu je zagrmelo trikratni živio! Potem se je zaklučil občni zbor.
Ta dopis o Kamniški požarni brambi je prvi in to daje mi tudi povod, da sploh o njej nekoliko spregovorim. Odbor društva bil je o času ustanove
sestavljen jako nesrečno. Voljeni so bili namreč v odbor tudi nekateri narodni nasprotniki, kateri so precej pri prvih sejah poudarjali, da je glavna stvar požarne brambe — nemška komanda. Na vprašanje narodnega poveljnika in njegovega namestnika, zakaj, razlagali so: da je to neogibna potreba zaradi tega, ker požarna bramba pride v slučaj delovanja v dotiko z drugimi požarnimi hrambami, kakor na pr. z Domžalsko, potem z vojaci, kateri našega jezika ne umejo. Akoravno se jim je nasprotno dokazovalo, trajala je vender ta opozicija nad 4 mesece, dokler ni o priložnosti neke seje g. Močnik kot predsednik energično zahteval slovensko komando, ker bi sicer nasprotniki se morali iz društva izključiti. To je pomagalo. Odbor je še pri isti seji jednoglasno sklenil, da bode za naprej komanda izključljivo slovenska, kar se je tudi popolnem uresničilo, ker so pozneje tudi nasprotniki iz društva izostali, deloma sami, deloma po izključbi. Opozicija trajala bi bila vender še nekaj časa, ko ne bi bil g. Močnik tako energično postopal, zatorej mu vskliknemo: Bog ga živi! Želimo, da se mu posreči, ako bi bil še kateri ud nasprotne misli, spraviti ga v njegovem sedanjem delokrogu kot poveljnik požarne brambe k prepričanju gesla: Vse za dom, narod in cesarja!
Iz fjiorjaii 26. junija. [Ivr. dop.] (Blago slovljenje zastave bralnega društva.) Na kresni dan so obhajali Gorjani pravi naroden praznik, ki bode mnogim ostal v najlepšem spominu. Ta praznik je posebno pomenljiv za Gorjane tudi zatu, ker fo zbrani okolu svoje nove zastave prisegli zve-
napil župan g. J. Žumer zdravico presvitlemu cesarju, katero je ljud-,tvo s srčnimi „živio!" sprejelo. Na to ie g. Ž i rov ni k naredil napitnico na č. g. K. Klima, gg. botri in botru, katera je bila tudi z navdušenimi „živio" sprejeta. In tako so se vršile napitnice in petje pozno v večer. K) smo se začeli razhajati, smo se poslavljali z zavestjo, da smo praznovali prelep praznik ter si obljubili trdno stati in vstrajno delati za sveto stvar: za prerod svoje domovine. In prepričani smo, da bodo Gorjani krepko napredovali po pravem potu, kajti so tudi možje zato! —r.
Potovanje cesarjevo.
Včeraj vzprijemal je cesar v Gradci od 10. do 1. ure poklonitvpne deputacije, korporacije in urade. Odgovoreč na nagovor deželnega glavarja zahvalil se je cesar ter izrazil zaupanje, da bode ona vez, katera veže cesarsko hišo s Štajersko, ju na veke še trdneje sklenila. — Rector magnificus je tudi cesarja ogovoril ter mu izročil poklonitveno adreso; cesar se je zahvalil ter izjavil prepričanje, da si bodo poklicani nositelji vede vedno prizadevali, z mišljenjem, vednostjo, poukom in vzgledom uplivati na bodoče rodove. — Na m.govor rektorja tehnike dejal j*' cesar, da radostnega srca čuje besede lojalne odanosti in zvestobe od zastopnikov zavoda, ki se je izza početka svojega obstanka v tem, kakor tudi v vtdnostnih prizadevanjih toli odlikoval. Cesar da spremlja s posebnim zanimanjem uspehe te visoke šole, ki so namenjeni ugodnemu razvitku
obrtnosti ljudstva. — Potem je obiskal cesar Dona Btobo in udanost presvitli Habsburški dinastiji in! Al fon za, grofovsko obitelj M era novo, baronico narodu slovenskemu, kateremu hočejo posvetiti svoje , W a s h i n g ton rojeno princeso Oldenburško in so-materjjalne in duševne moči.  Dasi so prvi korak k] progo namestnika barona Kiibecka.
napredku že storili z ustanovljenjem „bralnega društva", vender je blagoslovljenje zastave najveljav-niši dogodek v dosedanjem delovauji društvenem. Navdušeni po svojih neumornih vodnikih, so zbrali Gorjani v kratkem času 150 gld. za krasno troboj-nico, katero je pred deseto mašo b'agoslovil državni in deželni poslanec g. Kiun z asistenco domačih gospodov pred farno cerkvijo v navzočnosti mnogo-brojnega ljudstva, ki je tembolj pazilo na obred, ker še kaj tacega ni videlo ter sploh ni vedelo, da se tudi svetna zastava blagoslovi s cerkveno častjo. Po blagoslovljenji so se pritrdili srebrni žeblji v zastavo v imenu sv. Trojice, raznih stanov in društev. Na to privezal je J. Poklukar v imenu fantov rudeč Bvilen trak na zastavo, in J. Kaconova pa v imenu deklet bel svilen trak. Botra štov. Ana Žvegelj in pet zastopnic deklet je bilo v pečah, ki so tu le še običajne pri svatovščiuah. Peča je pač jako lepa noša in le škoda, da so jo tako opustili. Niti misliti ne bi si mogli narodnega praznika brez peč.
Ko je bilo zabijanje dovršeno, izroči namestnik botra, državnega in deželnega poslanca g. dr. Po-klukarja, c. kr. okr. šolski nadzornik g A. Žumer b primernimi besedami zastavo zastavonoši, vrlemu Mateju Ž v a n u.
Najbolje dičil pa je vso slavnost navdušeni govor č. g, K. Klun-a, v katerem je poudarjal 6001etnico združema naše domovine s presvitlo Habsburško dinastijo ter razlagajoč pomen barv v našej zastavi poudarjal, da bodemo vedno ostali ^esti in udani cesarju. Potem je zasuknil svoj govor na Takvoj bralnega društva ter želel, da bi vedno krepkeje delovalo po geslu na svojo zastavo utisne-nem nVae *». Vero, dom, cesarja". Z navdušenimi slava-kliei je \\\ sprejet ta govor in naredil je izvrsten utis na v^ navzočne. Možnarji so pokali in ubrano zvonenje va\>ii0 naa je v cerkev k 8V> maši Pri tej so domači famje prav dobro peli slovenske in latinske pesni pod vodstvom g. J. Ž i rov ni k a. Prav redko se sliši na deželi tako korektno in točno petje in Gorjani so lehko ponosni na ta svoj „kor". Drugi del slavnosti pa je bil popoludne po cerkvenem opravilu pri Kaconu. Tu so zopet vrstile se lepe pesni z govori. Igrali smo tudi dve tomboli, kateri ste dali precej čistega dohodka. Lepo je bilo videti, kak lep red je vladal mej prostim narodom. To in pa velika navdušenost za domače društvo in „Na rodni dom" nas je res iznenadilo.  Po tomboli je
Na to je obiskal cesar kultnrno-zgodovinsko razstavo, prirejeno v slavo 600 letnega obstanki Habsburškega vladanja, kjer se je mudil dve uri ter izrazil svoje zadovoljstvo. Mej vofcnjo sem in tja pozdravljalo je cesarja po vseh ulic3h in trgih natlačeno ljudstvo navdušeno. Ob 6. zvečer bil je dvorni obed. — Po mestu se vidi poleg deželnih in državnih posebno mnogo črno rudeče-zlatih zastav na zasebnih lisah.
Domače stvari.
-- (f Dr. Milan Makauec.) Včeraj zvečer po 6. uri, ko je bil naš list že dotiskan, došel nam je iz Zagreba telegram: „ Dr. Milan M a kanec umrl danes o po I ud ne-. Dasi je pokojnik že dlje časa bil bolan in ni bilo nade, da kdaj stalno okreva, nas je vender presunila ta tužna vest, kajti Makanec bil je še v najlep^ej moškej dobi, po svo-jej visokej izobraženosti in izredn *j nadarjenosti, po svojem govorniškem talentu imel je še najlepšo bodočnost pred seboj. Bratom Hrvatom bodi izraženo naše najsrčneje sožalenje na tej britkej iisgubi! Izgubu je velika osobito, ker je bil prerano umrli najiskreneji pospeševatelj sprave mej Hrvati in Srbi ter je v to svrho osnoval „ D a-n i c o " , društvo za iskreni i trajni sporazum izmed j u Srba i Hrvata. Jako simpatična osoba Makanca bila je poznata vsacemu naših razumnikov in marsikateremu so njegovi koreniti in navdušeni govori še v veleživem spominu. Blag in trajen bodi spomin dru. Makancu!
— (Deželni odbor kranjski) je gg. I. Mu mika iu dr. J. Vodnjaka izvolil zastopnikoma deželnega odbora v deželnem šolskem svetu.
— (Iz Rudolf o vega) se nam piše. Danes 1. julija so bili pri občinski seji županije Smihel-Stopiče za častne občane jednoglasno izvoljeni gg.: baron And. Winkler, vitez Schneid, poslanec V. Pfeifer in okrajni glavar Ec k e 1.
— (Iz Dolnjega Zemona) pri Ilirskej Bistrici se nam piše v 28. dan t. m: Odbor Jab-laniške občine v Dolenjem Zemonu je v izredne) seji jednoglasno častnim občanom imenoval gosp. barona Audreja VVinklerja, dež. predsednika kranjskega in gosp. Antona Globočuika. c. kr. okrajnega glavarja v Postojiui.
— (Za cesarsko slavnost) je dosedaj naročenih skupnih stanovanj pri dotičnem odboru : V grupi poljedelstvo: 8 deklet iz Radovljice. Vinoreja: 30 deklet in moških z Dolenjskega. Rudarstvo: 30 rudokopov iz Zagorja. Lovstvo: 30 mož z Gorenjskega. Razen tega prijavljenih je 100 pevcev iz raznih krajev Kranjske.
— (Nujno vprašanj ena vodstvo južne železnice.) Kako to, da Dolenjci ne dobe znižane vožnje o priliki cesarjevega prihoda in da začenja ta dobrota stoprav pri Zagoni? Kje so vsa druga dolenjska mesta: Krško, Kostanjevica, Rudolfovo z vso okolico? Saj je vender prva postaja Videm-Krško; sodilo bi tedaj, tudi na Dolenjsko imeti nekoliko ozira :
— (Umrl) je včeraj dopoludno v tukajšnjej bolnici g. Kuhar, učitelj pri Devici Mariji v Polji, o katerem smo zadnjič poročali, kako se je na spodnjih Poljanah ponesrečil. Pokojnik bil je izvrsten učitelj, zanesljiv narodnjak in v vsakem oziru vzgleden mož.   Lahka mu zemliica!
— („Ljubljanskoga Zvona") 7. številka izide danes zvečer. Vsebina: 1. Gorazd: Stari Grad. Balada.   2. J. Kersnik: Cvclamen. Roman,  i Dalje.)
3. Posavski: Pri maši sv. Cirila in Metoda. Pesen.
4. Fr. Wiesthaler. Volkodlak in vampir. 5. J. Stritar: Nedolžen! (Dalje.) 6. J.Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. (16.) 7. Fr Zoreč: Sveti Feliks. Pesen. 8. Posavski: Slutnja. Pesen. 9. Sivor: Cmokavzar in Ušperna. Izviren roman. 10. Dr. Fr. Celestin: Naše obzorje. VI. 11. J. Šubic: O salonu. 12 Slovenska književnost: Fr. Hauptmann : X. Senekovičeva Fizika. 18. A A.: Cesar v Ljubljani. 14. — Slovenski glasnik.— Glede* povesti „Cmokavzar in Ušpernau zdi se nam potrebno omeniti, da je to satira na neko vrsto naših pisateljev.
— (Imenovanje.) Gosp. Fran Le ban, do sedaj diurnist. imenovan je knjigovodnim kanee-listom pri c kr. okr. sodni j i v Sežani.
— (Konfiskacija.) Zadnjo številko „Na'e Sloge" zaplenila je 1. t. m. tiskovna oblast.
— (Gospod profesor Franke) v Kranji, ki se prav uspešno peča z ribištvom, dal je lansko leto 12.000 postrvic v vzgojevalni jarek nna Okroglem". Tem ribicam dajala se je doslej vsaki dan po trikrat hrana, na sv. Petra dan pa — prostost, v ta dan namreč spustil jih je gospod Franke vse v Savo.
— ( Fresco-sli ko ), predstavljajoeo Marijino oznanenje, katero je 1. 1703 na južnej strani stolne cerkve Ljubljanske narisal slavni laški umeteljnik Julij Quaglio, katera je pa v časa teku splahnila in bila poškodovana, obnovil je naš domači slikar gosp. Janez VV o 1 f te dni tako izvrstno, da po izreku strokovnjakov nihče Qiiaglia pogrešal ne bode. Quaglio zvršil je tudi vse freske v stolnej cerkvi. Delo trajalo je več let in mej tem bil je laški slikar na hrani pri stolnem prosta Thalnitscherji. A kranjskega vina ui hotel piti, češ, da je k večjemu dober jesih in naročiti so mu morali laškega vina iz Conegliana.
— (Vabilo.) Dne 16. t. m., t. j. dan prihoda Nj. Veličanstva v Kamnik, popoludne ob 2. uri priredi požarna bramba Kamniška javno tombolo, katere čisti dohodek namenjen je požarni hrambi in podpornemu društvu. K tej tomboli vabi vse rodoljube najuljudneje Odbor.
— (Iz Gradca) se nam piše, da ja na on-dukajšnji prvi gimnaziji v soboto jutro osmošolec Nasko strelil na profesorja matematike Silngerja, ter ga nevarno ranil v praa. Povod temu nesrečnemu dejanju bil je pričakovani slabi uspeh mature. Nasko dal je namreč profesorja Siingerja iz šole poklicati ter ga je vprašal, ima li kaj upanja, da bode prebil pri maturi matematiko. Na zanikanje profesorjevo potegnil je nesrečni mladenič revolver iz žepa ter storil rečeni zločin. Nasko je zadnje tri dni okolu begal, ter je sam njegov oče prosil intervencije policije. Domneva se torej, da je storil ta čin v nezavednosti. — Omenjeni g. profesor postil je zdaj že drugič žrtva svojega poklica; pred nekaterimi leti eksplodirala mu je bila namreč kemična masa, ter mu odvzela jedno oko.
— (Utonila) je včeraj zvečer v predkraji ▼ Havptmanci 16 mesecev stara deklica imenom Jožefa Burjak v nečem grabnu poleg ceste ali tako imenovanega stradona. Revše je šlo za svojo 8 let staro sestrico, ki je krave pasla, cvetlice trgat in je v graben padla.
— (Včeraj popoludne) si je dninar N. Podlipec na Pokopališki cesti trebuh prerekal in bil potem v bolnico odveden.
— (V Toplice na Dolenjskem) došlo je od 15. — 30. junija 187 gostov. V letošnjej sai-soni jih je tedaj že 655.
— (Razpisana je služba) druge učiteljice na ljudskej šoli v Kranji. Plhča 400 gld. Prošnje do 15. avgusta t. 1.
Telegrami »Slovenskemu Narodu':
Gradec 3. julija. Cesar imel je danes na loki pri Gostingu revue-jo šeste vojne divizije. Najkrasnejše vreme. Na vse zgodaj vrelo ljudstvo v tolpah na loko pri Gostiiigu (Go-stinger-au). Vse hiše ob cesti, ki je jedno uro dolga, bile so okrašene z državnimi in deželnimi zastavami, niti najubornejša koča ni bila brez kinča. Cesar bil je pri prihodu in pri povratku vsprejet z burnimi „hoch-kliciu, ki so se ponavljali ob vsem potu iz grl mnogo tisoči bro-ječe množice.
Gorica 3. julija. Pri današnji volitvi izmej veleposestva so izvoljeni: Kocijančič 116, Povše 89, Ivančič 85. Volilcev 138. Gorjup 56, Faganel 42 glasov, drugi razkropili. Narodna zmaga sijajna.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
	n	50 „
	n	30 „
	n	10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr.	na	mesec,
30 kr. za četrt leta.		
S pošiljanjem po pošti velja:		
	n	n
	n	n
jeden mesec
I
40
TJpravniatvo 9fSlov. Naroda*'.
Tujci:
"2. julija.
Pri Slona t Komar iz Trsta. — Weylor u Trbižu — Feichl iz Reke.
Pri Mrallćl: Feldner z Dunaja. — Paradaiser iz Pulja. — Rosenbcrg z Dunaja. — Schnapp iz Zagreba. — Gromner z Dunaja.
Pri bHvarttkeni dvoru s < 'mite iz Italije. — Iste nič iz Cjiorice.
Meteorologu* no poročilo.
A. V LJubljani:
5	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mui.
29. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	789-50 mm. 738-9H mm. 73997 mm.	-+- 15*3" C 4-98*8*0 -f 18-0' 0	si. bur. z. vzh. si. vzb.	jas. jas. jas.	0-00 mm. dežja.
30. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	74024 orni. 738-88 mm. 73970 m«. iv  . .....	+ 15-4° C 24-6" C -f- 17-8°C	Sl. 8VZ. li, 8VZ brezv.	jas. jas. jan.	0 00 ram. dežja.
"5	7. Zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-05 mm. 738G8mm. 739-28 mm.	-j-15*8*0 4-84*5*0 +17-4° C	sl. vzh. sl. sv/., sl. vzh.	jaB. d.jaB. jas.	0-00 mm. dežja.
DD-ULTiS-jslsra. borza
dno 3. julija. (Izvirno talegratično poročilo.'.
Papirna renta.......... 78 gld.
Srebrna renta .... ..... 79 „
Zlata renta......... *'9 ,
5°/0 marčna renta....... 93 ,
Akcije narodne banke . ..... 840 r
Kreditne akcije........ 295 ,
London   . .....                                    .   . '19 „
Napol. ......... » -p
C. kr. cekini .       ..... „
Nem«ke murke r»8 „
4°/0 državne srečke iz I. 1854   250 gld. 119 ,
Državne srečko iz L 18^4.         P'0   n 167 n
4% avstr. zlata renta, davka proata.   . 99 ,
Ogrska zlata lenta G°/0...... 120 „
n     4%...... 88 r
„     papirna renta 5"/u..... 87 „
5°/0 čtajerske zemljišč, odvez, oblig. .   . 103 n
Dunava reg. srečke 5"/0    .   .   100 gld. 114 „
Zemlj. obč. avsti. 4V270 zlati zast. listi . 118 „
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „
Kreditne srečke......100 gld. 170 „
Rudolfove srečke.....10   „ 19 „
Akeije anglo avstr. banke .        120   „ ,
Trammway-društ. veh". 170 gld. a. v.    . 219
Št. 1105.
60 40 20 45
75 95 50 67 45
75 30
75 10
75
20
90 40
25
25
k-.
(444)
C kr. plačilni urad in kranjska deželna blagajnica v njenib dosedanjih prostorih, stara hranilnica, cesar Jožefov trg št. 1, ostanKi zarad glavnega snaženja svojih prostorov dne 5., O. in 7. julija t. I. za strankini promet zaprti.
Kranjska deželna blagajnica,
v Ljubljani, dne 1. julija 1883.
Broj 1835.
Objava.
(445—1)
Razpisuje se natječaj za mjesto općinskog Iječnika u ovome mjestu.
Plača inu je ustanovljena u godišnijeh 1500 forinta, koio će predplatno svakog mjeseca iz općinske blagajno surazmjerno primati za lječenjo ubožnijeh cjelog obćinskog okružja.
Imenovanje sljedit će na temelju dokaznica o nauku i praktičnom iskustvu u službovanju.
Iziskuje se, <ia općinski ljcčnik govori srpsko-hrvat-skim jezikom i po mogućnosti da poznaje i italijanski.
Sa imenovanim Iječnikom sklopiti će se pogodba najmanje za tri godine i utanačiti će se one pristojbine za njegova službovnu putovanja u razna sela.
Rok natječaja trajo do dana go. srpnja t. g.
U Kninu, 30. junija 1883.
C. kr. vladin povjerenik — Upravitelj općine
B. V Avstriji sploh:
Zračni pritisk je bil večinoma povsod visok, sploh pa nad normalen; razdelitev je bila nekoliko jednakomer tiejfia, razloček mej maksimom in m i ni mom se ju vs'ed tega zmanjšal. Temperatura je ostala skoro nespremenjena ter n i bila ekstremna, sploh se pa precej držala nortnala. Ve t <»vi so postali slabotnejši, sicer so bili pa še vedno zelo s .iviijeiiljiv i. Nebo je bilo največkrat ali popolnem aH pa saj deloma jasno, vreme subo in stanovitno, nevihte redke
NAJBOLJŠI
LE HOUBLON
Francosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!!!
Pravi je ta papir za cigiroto samo tedaj, če ima \sak list znamko LE HOUBLON In v tak karton nos varat ven o zmmdco iti Blsmatnro
. »D lili j« Fibrikul«. PARIŠ
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei Yse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslaat do Jedi, slabi ielodeo, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, iel-panje, katar v želodol, zgago, da r.e ne nareja pesek in pieno ln slez, /oper zlatenico, gnjas ln bljuvanje, da glava ne ! boli (če izvira bolečina iz .'j žeiodca), zoper krč v želodol, preobloienj e že-lodoa z Jedjo ali pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glavnu znlo^u:
Lekar C. Hrmlj. Krerasier, Moravsko.
Jedna skleni ca z navodilom, kako se rabi, stane
Brv* "Wm
Prave ima sa.iaa.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Loban. VGo-rici: lekarna A. de G i roti col i. V Ajdovščini: lekarna Michael (iiiglielmo. V CeJji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A.. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Bi ti okeli V Ornom lj i: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: 'ekar Karol Fabiani
Ker se v zadnjem času naš izdelek posnenilje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za tolodeo morajo imeti v sklenico vtisneuo besede: Eohto Mariazeller Magentropfen — Brady & Doatal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti polog te podobe ntisneno sod-nijsko spravljeno vart«tv«uo simnieuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim Kuame-iijcui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodinjski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—95;
r>ti Ob priliki predstojećega priboda Nj. Veličanstva k šeststoletnej deželnej slav- ^
nosti priporočam se najtopleje za f
slovesno okrašenje hiš,
celih ulic in prostorov,
kakor tudi za pravilno dekoriranje oken, balkonov in uhodov
v LjubiJhoI, kakor tudi isveu uje po deželi.   Tudi se priporočam za prireditev
zastav, praporov, grbov in drugih okraskov
vsake vrste in velikosti in v vseh zahtevanih barvah, (360—7)
vse solidno izdelano po najnižjih cenah.
Da se more jamčiti za pravočasno izvršitev čestitih naročil, prosi jih kar hitro
možno izvesti
z odličnim spoštovanjem udani   p^^j^j DOBERLET
ihiuitiiMuiuim
Izda tel) in odgovorni urednik Makno Ar m i 6.
Lastnina in tisk -Narodne ti»karneu.